|
||
|
|
|
Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-17 |
|
|
1 Pages 1-10 |
▲back to top |
|
|
1.1 Page 1 |
▲back to top |
Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CeRIA
bis 17 izdaja v slovenščini
editio slovenica
|
|
1.2 Page 2 |
▲back to top |
|
|
1.3 Page 3 |
▲back to top |
BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
17. zvezek
1884−1885
Ljubljana 2022
|
|
1.4 Page 4 |
▲back to top |
Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
17. zvezek, 1884−1885
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 17
Naslov izvirnika
Memorie biografiche di san Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 17, 1884−1885
Società editrice internazionale, Torino 1936
Prevedel:
Valter Dermota
Uredili:
Stanislav Duh, Franc Podbevšek, Andrej Baligač
Jezikovi pregled:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek,
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2022
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929sv. Bosko J.
27-36:929sv. Bosko J.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2022>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
Zv. 17 : 1884−1885 / zbral Eugenio Ceria. - 2022
ISBN 978-961-289-140-4 (zv. 17)
COBISS.SI-ID 261096704
|
|
1.5 Page 5 |
▲back to top |
sv. Janez Bosko
duhovnik
Nica, 1885
|
|
1.6 Page 6 |
▲back to top |
PREDGOVOR
Tudi ti dve leti sta polni dogodkov v življenju svetega Janeza Boska. Dvo-
je potovanj v Francijo, postanek v Rimu, podelitev privilegijev, sodelovanje pri
Narodni razstavi v Turinu, preureditev Oratorija, imenovanje vikarja, posveti-
tev prvega salezijanskega škofa, prihod salezijancev v Pariz in Barcelono, zače-
tek salezijanskega dela v Braziliji in veliko različnih stvari rekli bi redne uprave,
ki pa zato, ker so prihajale od don Boska ali so se dogajale po njegovi pobudi in
pod njegovim vodstvom, dobivajo poseben značaj in svojevrsten pomen. Obe-
nem pa na žalost slabi njegovo zdravje, ki sicer nikdar ni bilo brez neprijetnosti,
sedaj pa se kaže tudi navzven, ko se njegova oseba krivi pod težo bolezni.
Od sedaj naprej je njegova glavna skrb, kako bi svoji ustanovi zagotovil
trdno stalnost. Zato utrjuje vodstvo v celi Družbi in v soglasju s Svetim sede-
žem postavi don Rua za generalnega vikarja, ki naj bi ga nasledil v vodstvu po
njegovi smrti. V ta namen je dokončno organiziral misijone v Južni Ameriki in
v Rimu dosegel, da so jih izročili posebnemu apostolskemu vikarju in prefektu
v osebah don Cagliera in don Fagnana. S tem ciljem je preuredil materno hišo
v želji, da bi postala stalen zgled vsem drugim hišam. Normaliziral je noviciat
tako glede notranjega poteka kakor tudi glede sprejema. Tudi združenju sale-
zijanskih sotrudnikov je pomagal ne samo s številnim porastom, temveč tudi z
večjo notranjo povezavo. Prizadeval si je, da bi salezijanci predstavljali v Cerkvi
in v civilni družbi trdnost v sebi usklajenega telesa, sposobnega nadaljnjega
razvoja tudi v času, ko njega ne bi bilo več.
Slava o njegovi svetosti je polnila svet. Uslišanja njegovih molitev, uresni-
čevanje njegovih napovedi, čudežna ozdravljenja v njegovi navzočnosti ali v
njegovi odsotnosti s pomočjo njegovih blagoslovov so utrjevali prepričanje, da
je čudodelec in Božji odposlanec. Zato so se zatekali k njemu ali mu pisali iz
najoddaljenejših krajev Evrope in Amerike in ga prosili, da bi jim pomagal z
nasvetom ali molitvami. Vendar to ni samo preprosto ljudstvo, ki prihaja k nje-
mu, temveč tudi visoki dostojanstveniki iz vrst duhovnikov in laikov, Italijani in
tujci. Obiskujejo ga v Oratoriju in prihajajo k njemu med njegovimi potovanji v
želji, da bi ga spoznali, ga prosili za svet in prejeli od njega blagoslov. In to kljub
gonji sektaškega tiska, ki je širil strupene obtožbe in nezaslišana obrekovanja.
|
|
1.7 Page 7 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
7
Njegove junaške kreposti in pričevanja njegovih del niso mogli ostati skriti,
temveč so se kazali v silni luči, da so vse nasprotne gonje končale v praznem
kot telum imbelle sine ictu [nekoristno kopje brez učinka].
Modri papež Leon XIII. je vedno bolj spoznaval Božjega moža in ga vedno
bolj cenil. Nekega dne je obdan z visokimi prelati, ko je nanesel pogovor na don
Boska, vprašal, kaj menijo o njem. Mnenja so bila različna. Končno je papež
postavil vprašanje: »Ali lahko kak človek s samo svojimi navadnimi močmi na-
redi vse, kar je storil don Bosko?« Ko je naštel njegova dela, je nadaljeval: »Ne.
Nikakor ne more. Za to je potrebno nekaj nadnaravnega, da ga vodi. To pa je
lahko samo Bog ali duh teme. Njegovo glavno gibalo pa je mogoče jasno razbrati
iz njegovih učinkov. »Ex fructibus eorum cognoscetis eos« [Po njihovih sadovih
jih boste spoznali].
V letu 1885 so se nadaljevale njegove misijonske sanje. Prizorišče bodo-
čih salezijanskih misijonov se pred don Boskovim pogledom začrta in razširi
prihodnost brez konca. Leta 1883 je v bliskovitem potovanju od Cartagine do
Puntarenasa spoznal mesta, kamor bodo v Južni Ameriki poklicani njegovi si-
novi. Nato je med januarjem in februarjem 1885 nejasno predvidel nova zrač-
na prometna sredstva in gledal zmagoslavja, ki naj bi se uresničila zlasti od
Brazilije do Ognjene zemlje, julija pa je preletel delovno področje, ki ga Božja
previdnost pripravlja salezijancem v Aziji, Afriki in Avstraliji. To je razširitev, na
katero človeško gledano ne bi mogli misliti niti v najbujnejši domišljiji. Podob-
na razsvetljenja bo don Bosko imel še v prihodnje, tako da bo mogel ob koncu
svojega življenja prikazati in predstaviti svojim sinovom misijonski načrt, ki ga
bodo korak za korakom uresničili različni rodovi.
Omemba teh sanj nas vabi, da povemo nekaj splošnega o don Boskovih
sanjah. Pojavi, ki jih on imenuje sanje, so ga spremljali od vsega začetka sa-
mostojnosti pa vse do zatona njegovega življenja. Vendar moramo razlikovati
med sanjami in sanjami, kajti splošno poimenovanje meša med seboj najrazlič-
nejše pojave. Ko jih želimo ustrezno opredeliti, moramo reči, da z don Bosko-
vimi sanjami mislimo sanje, ki niso bile sanje, potem prave sanje in sanje, ki
napovedujejo prihodnost. Nekatere sanje moramo brez nadaljnjega imenovati
videnja, ker jih je imel, ko je bil buden. Take sanje so bile na primer preroško
razodetje ob smrtni postelji umirajočega fanta Cagliera in 1870 o prihodnosti
Italije, Francije, Rima in Pariza. V isto zvrst sodijo prikazovanja Luigija Colla,
ki jih je on imenoval raztresenosti. Nasprotno pa je don Bosko od časa do časa
pripovedoval v zaupnem krogu prave in resnične sanje, od katerih jih bomo
nekaj navedli v tem in naslednjem zvezku. Pravzaprav nam o njih ne bi bilo
treba govoriti v njegovem življenjepisu. Ker pa jih je pripovedoval on sam in
ker želimo zvedeti vse, kar se tiče njegove osebe, smo jih sprejeli v te Spomine,
ne da bi jim pripisovali večji pomen, kot jim ga je on dal sam. Vsekakor pa ima-
|
|
1.8 Page 8 |
▲back to top |
8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jo lahko kak psihološki pomen. Toda najštevilnejša in najznačilnejša zvrst don
Boskovih sanj je tista, ki vsebuje značilnosti, ki jih ni mogel dojeti zgolj s svojim
razumom. V njih je gledal preteklost, videl sedanjost in predvideval prihodnost.
Dostikrat so se razodetja kazala v podobi simbolov. Dostikrat pa se mu je po-
kazala gola resničnost kot takrat, ko so se mu kazale skrivnosti vesti ali je videl
posamičnosti nepoznanih krajev ali stvari, ki niso bile na dosega roke.
Tu se nam postavlja vprašanje izvora takih sanj.
Teološko gotovo je dejstvo, da dobri in hudobni angeli z Božjo privolitvijo
delujejo na materijo. Zato jih nič ne ovira, da ne bi delovali na naše možgane s
tem, da dražijo »določeno celico, katere delovanje je povezano z oblikovanjem
določenega čustva, posebne predstave ali kake misli«, in v nas vzbudijo vtis, da
nas hočejo preizkušati ali nas razsvetliti. Poleg tega pa lahko Bog »brez nadalj-
njega ustvari kako resničnost, ki jo srečamo spancu v obliki sanj ali v budnem
stanju kot videnje«. Zdi se, da je to način, ki ga je Božja previdnost izbrala za
don Boskovo vodstvo v njegovem življenju.
Prav tako je svetopisemsko res, da je Bog svojim služabnikom govoril v sa-
njah in jim poskrbel za predstave različnih predmetov. Aronu in njegovi sestri
Mariji je Bog povedal, da se bo prikazal prerokom v videnjih in jim govoril v
sanjah. Gerarškemu kralju Abimeleku je Bog v sanjah razodel, kaj ga čaka, ker je
ugrabil Saro, v sanjah je bil Laban opozorjen, da ne bi izrekel besede proti Jako-
bu. V Joelovi knjigi v naznanilu milosti, ki bodo razlite na kristjane, napoveduje
prerokovanja, sanje in videnja. Bog je v sanjah govoril Salomonu in ga napolnil
z nebeško modrostjo. Bog je po angelu dal večkrat videti svojo voljo Jožefu. Prav
tako so trije Modri zvedeli, da naj se varujejo Heroda. Kardinal Bona navaja tri
razloge, da pokaže, kako je nočni mir najpomembnejši za sprejemanje vtisov
videnj, ki jim pravimo v podobah. V snu je duša manj raztresena od različnih
misli. Ker je bolj pasivna, je pripravljena sprejeti navdihe in ne o njih razpra-
vljati. Končno se v tisti tišini čutov podobe bolj globoko vtisnejo v domišljijo.
Zgodovinsko je dokazano, da so bile nekatere duše obdarjene s sanjami
v podobah. Od slavne Passio [Trpljenje] svete Perpetue leta 203 do doživetij
mnogih ustanoviteljev redov in do življenjepisov uglednih spreobrnjencev vi-
dimo, kako nastopajo sanje kot nadnaravni dejavnik za ozaveščanje, spodbudo,
navdihe in pretresenost! Svetnik, ki je v marsičem zelo podoben našemu in je
od mladih nog prejemal višja razsvetljenja o značilnosti svojega poslanstva iz
nebes, je bil Anskarij, veliki apostol Severa.
Treba je vedeti, da so razodetja, ki v sanjah prihajajo od Boga, zelo redka in
da so te vrste sanj zelo težko razložljive, ker so zakrite v simbole in druge težko
razumljive podobe. Zato so, če hočemo dojeti njihov skriti pomen, potrebni raz-
lagalci, ki imajo dar razpoznavanja duhov. Nihče ni mogel razložiti sanj Hebrej-
ca Jožefa in šele dogodki mnogih let pozneje so dali ustrezno razlago. Ni se pa
|
|
1.9 Page 9 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
9
zgodilo isto o sedmerih kravah in sedmerih klasih egiptovskega faraona, ker je
Jožef razložil njihov pomen. Isto se je zgodilo z Nebukadnezarjevimi sanjami o
velikanskem kipu in silnem drevesu, ki jih je razložil Danijel. Tudi don Bosko-
ve sanje so v marsičem simbolične. Razlago mu je olajšal potek sanj in besede
osebnosti, ki so mu bile za vodiče, ter pisne in ustne razlage.
Dar razpoznavanja duhov ni nič manj potreben za razlago Božjih sanj za
hudičeve prevare in za igre domišljije. To karizmo je brez dvoma imela duša
blaženega Cafassa. Ta mu je pri spovedi, ko ga je don Bosko vpraševal, ali naj jih
pripoveduje, zagotavljal, da naj bo miren in jih pripoveduje, ker imajo koristne
sadove. Koristne so bile, ker so v fantih vzbujale pobožnost in sovraštvo do gre-
ha. Če potem pomislimo na spoznanja, ki jih je prejemal po tej poti in ki so jih
potrjevale napovedane smrti in drugi priložnostni in človeško nepredvidljivi
dogodki, moramo reči, da niso pluli v običajnem morju sanj. Tudi način, kako jih
je don Bosko pripovedoval, je pričal o nadnaravnem izvoru. Svetnik je z odkrito
ponižnostjo delil svoje pripovedi in spretno zavračal vsako misel na posebne
zasluge ali izredne prednosti. Zato jih Božji služabnik don Rua v procesih brez
nadaljnjega imenuje videnja. Še več, trdil je, da se čuti dolžnega, da meni, da je
don Bosko imel za dolžnost pripovedovati jih v duhovno korist duš in da so ga
pri tem vodile nadnaravne težnje.
Da bomo bolje razumeli značilno naravo teh sanj, moramo vzeti v pretres
njihov potek, ki kaže logični razvoj, ki vodi k določenemu cilju, česar v navadnih
sanjah ne moremo ugotoviti. Gre za sosledje bolj ali manj zmedenih spominov,
ki si kot glasbene note sledijo na brezsmiselni klaviaturi našega zaspanega ra-
zuma. Koliko nesmisla je v gneči predstav! Zato je bilo rečeno, da je prizadeva-
nje, da bi odkrili povezavo in smisel, isto, kot če bi hoteli odkriti glasbeni motiv
iz nočnega tekanja miši po klavirju. Nasprotno pa v don Boskovih sanjah odkri-
vamo resno osnovo, ki sestavlja ogrodje sanjskega dogajanja. Tako dogajanje, ki
je enkrat preprosto, drugič pa zapleteno, se razvija postopoma brez nasprotij
in puhlih nepomembnosti, ki navadno spremljajo privide in domišljijo spečega
človeka. Če se včasih pojavijo taki čudni pojavi, jih don Bosko zazna kot take,
vpraša po vzrokih in dobiva zadovoljive odgovore. Tako se znajdemo v svetu
zunaj sanj.
Nekatere sanje so take narave, da se je zdelo, ko jih je pripovedoval, da res
niso nič drugega kot samo sanje. Toda tisti, ki je imel zadosti potrpljenja, je lah-
ko uvidel, da so vsebovale napoved prihodnosti. Naj nam za vse druge služi nas-
lednji primer. Nekoč, ne vemo katerega leta, se je don Bosku sanjalo, da je pri
sv. Petru, v veliki vdolbini, ki se pod velikim napuščem na desni strani glavne
ladje odpira navpično, nad bronastim kipom prvaka apostolov in mozaičnega
medaljona Pija IX. Ni si mogel razložiti, kako je prišel tja gor, in se ne umiriti.
Ogleduje se okoli in išče način, kako bi prišel dol. Vendar ne najde rešitve. Kliče,
|
|
1.10 Page 10 |
▲back to top |
10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kriči, a mu nihče ne odgovori. Končno se ves prestrašen zbudi. Če bi kdo, ko bi
slišal pripovedovati te sanje, menil, da je v tem kaj preroškega, bi mu rekli, da
sanja z odprtimi očmi. Res pa je nasprotno: ko bodo te strani pred očmi bralcev,
se bo prav z višine tiste vdolbine smehljal čudoviti don Bosko kiparja Canonica.
Vsekakor zanimivo mnenje, ki ga je don Bosko imel o svojih sanjah. Da
bomo zvedeli, kaj je menil o tem, se ne smemo ozirati na to, kar je govoril v jav-
nosti, temveč na to, kako se je ravnal in kaj je pravil zasebno. Njegovi poslušalci
so bili v tem primeru samo fantje in sobratje Oratorija in včasih tudi predstoj-
niki vrhovnega kapitlja. Ko je govoril v javnosti, je vedno govoril samo o sanjah
in se izogibal vsaki besedi, ki bi lahko pomenila nadnaravno razodetje. Pri tem
je uporabljal izraze in izreke, s katerimi je zavračal vse tovrstne misli. Osebno
pa je čisto drugače predstavljal svoje poglede. Tako je na primer grofom Colle
pri opisovanju prikazovanja njunega pokojnega sina vedno opuščal izraz sanje
in vse pripovedoval, ne da bi na kakršen koli način kaj opredeljeval. Pomembna
v tem pogledu je neka don Lemoynova opomba. Ko je 5. januarja 1886 govoril
z don Boskom o sanjah o ozdravljenju klerika Oliveja, o čemer bomo poročali
v 18. zvezku, je tajnik vrhovnega kapitlja imenoval te njegove sanje videnja in
svetnik je pritrdil. Nato je don Lemoyne v svojem zvezku zapisal: »Do približno
leta 1880 don Bosko pri pripovedovanju sanj ni nikdar uporabljal tega izraza
[videnja], toda don Lemoyne jih je zadnja leta, čeprav ni don Bosko nikdar prvi
izrekel te besede, ker je dobro poznal dobrega očeta, imenoval videnja, čemur
je don Bosko pritrdil. Vendar se je to dogajalo samo v zaupnem pogovoru.«
Toda tudi še sedaj po ne kratkem časovnem presledku, ko je živa svetni-
kova beseda in njegova navzočnost dajala učinkovitost njegovim pripovedim,
don Boskove sanje koristno prebiramo; v fantih vzbujajo živo zanimanje in pri-
našajo koristne sadove. Med tujimi ljudmi se lahko pripeti, da sanjam ne bodo
pripisovali posebnega pomena in bo prevladalo mnenje, da je treba vreči vse
sanje v isti koš in jih imeti za bolj ali manj zanimive blodnje predstav. Toda v
našem okolju, kjer so naša ušesa navajena na pogosto omenjanje in so zato du-
hovi razpoloženi, da jih sprejemajo kot skrivnostna razodetja, bodo še naprej
imele svojo veljavo in bodo večna reka salezijanskega izročila, ki izvira v začet-
kih naše Družbe.
To je tudi eden izmed razlogov, ki nam svetujejo, da zberemo in uredimo v
teh biografskih spominih vsako dejanje, vsak izrek, vsak spis našega velikega
ustanovitelja. Da se zunaj naše družine nekatere stvari zdijo neznatne, ki si ne
zaslužijo časti, da bi se pojavile ob dejanjih, ki so vredna pesmi in zgodovine,
nas ne bi smelo presenetiti. Velika množica ljudi se ne zanima de minimis [za
malenkosti]. Za nas pa so sestavni kamni, ki opredeljujejo salezijansko izročilo.
Da bomo dosegli ta namen, je treba, da daljni rodovi najdejo v teh zvezkih živi
lik očeta z vsemi njegovimi značilnostmi, z njegovimi domačimi navadami in z
|
|
2 Pages 11-20 |
▲back to top |
|
|
2.1 Page 11 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
11
njegovim osebnim načinom mišljenja, govorjenja, delovanja, tako da bo po teh
straneh še naprej, kolikor je mogoče, vplival na oblikovanje svojih sinov in se
bomo tako izognili vsem zmotam in nerazumevanju. To zadnjo nevarnost bomo
odpravili, če se bomo mogli zanašati na trdno oporo, o kateri bomo lahko rekli:
Inspice et fac secundum exemplar [Glej, da jih narediš po njihovem vzorcu].
Turin, 1935
|
|
2.2 Page 12 |
▲back to top |
1. poglavje
NOVO LETO, OBISKI, KONFERENCE,
SVETNIKOVA BOLEZEN
Za božične praznike in za novo leto so don Boskovi sinovi bodisi osebno
bodisi pisno pošiljali svojemu ljubljenemu očetu svoja vesela voščila in jim do-
dajali izraze ljubeznive vdanosti. Tem sinovskim izrazom ljubezni je pripisoval
velik pomen, saj so služili tesnejši povezavi duhovne družine, zato je prej ali
slej bodisi ustno ali pisno, pač glede na okoliščine in primernost, dal posame-
znikom vedeti, da se spominja stvari, ki so mu jih zaupali. Da bi pokazal svoje
zadovoljstvo, je leta 1884 uporabil bolj izrazito sredstvo in poslal vsem lepo
okrožnico, v kateri je najprej omenil ljubeznive izraze, ki so mu jih izrekli, nato
pa jih spodbudil, da bi storili, kar je v njihovih močeh, da bi dosegli cilj, ki so si
ga postavili ob vstopu v salezijansko družbo, in jih spodbujal k izpolnjevanju
pravil kot edinemu sredstvu, da bi z gotovostjo dosegli svoj cilj.
Ž.J.M.J.
Dragi moji ljubljeni sinovi!
Vsakokrat, ko mi je dano, da sprejemam izraze naklonjenosti in ljubezni do mene,
dragi sinovi, mi je to v veliko tolažbo. Toda ljubeznivi izrazi, ki ste mi jih pisno ali
osebno sporočili v vaših voščilih za srečne praznike in uspešno novo leto, zahtevajo
od mene – kakor se spodobi – poseben odgovor in posebno zahvalo.
Zato vam povem, da sem zelo zadovoljen z vašo pripravljenostjo za prevzemanje
kakršnega koli opravila in naporov za večjo Božjo slavo v naših domovih med dečki,
ki nam jih vsak dan zaupa Božja previdnost, da jih vodimo po poti kreposti in pošte-
nja, ki pelje v nebesa. Na mnogotere in raznovrstne načine ste se mi zahvalili za vse,
kar sem storil za vas. Dali ste se na voljo, da bi z menoj delili napore, priznanje in čast
na zemlji z namenom, da bi dosegli pri Bogu plačilo, ki ga ima za vas pripravljenega
v nebesih. Prav tako ste mi zagotovili, da si ne želite drugega, kot da spoznate, kaj
jaz presojam, da je dobro za vas, in da boste moje nasvete v celoti poslušali in jih
izpolnjevali. Hvaležen sem vam za vse te dragocene izjave in vam kot oče preprosto
odgovarjam, da se vam zahvaljujem iz vsega srca in da mi boste naredili najljubšo
|
|
2.3 Page 13 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
13
stvar na tem svetu, če mi boste pomagali, da rešite svojo dušo.
Dobro veste, dragi sinovi, da sem vas sprejel v Družbo in vedno storil vse v vašo korist,
za rešitev vaše duše. Če mi boste pomagali v tej veliki zadevi, boste storili, kar moje
očetovsko srce pričakuje od vas. Sami boste uganili sredstva, ki jih morate uporab-
ljati, da vam bo uspelo v tej pomembni nalogi: to je izpolnjevanje pravil, pravil, ki jih
je sveta Cerkev blagohotno odobrila za naše vodilo in v korist naše duše ter za časno
in večno korist naših gojencev. Ta pravila smo prebrali, jih preučevali in so predmet
naših obljub in zaobljub, s katerimi smo se posvetili Gospodu. Zato vam iz vsega srca
priporočam, da nikdar nihče ne bi izrekel besed obžalovanja ali kar bi bilo še slabše
nezadovoljstva, ker smo se posvetili Gospodu. Vse, kar imamo, tako v duhovnem ka-
kor časnem pogledu, je Božja last. Ko se v redovnih zaobljubah posvečamo Bogu, ne
storimo nič drugega, kot da mu darujemo tisto, kar nam je on sam dal, lahko bi rekli
posodil, kar pa je njegova popolna last.
Ko se izmikamo izpolnjevanju zaobljub, nekako krademo Gospodu in pred njegovimi
očmi jemljemo nazaj, teptamo z nogami in onečaščamo, kar smo mu darovali in kar
smo položili v njegove svete roke.
Pa bi kdo rekel, da je izpolnjevanje naših pravil naporno. Izpolnjevanje naših pravil
je naporno za tistega, ki jih malomarno izpolnjuje in se jim le s težavo uklanja. Toda
za prizadevne in za tiste, ki imajo radi svojo dušo, kot pravi Božji odrešenik, je moj
jarem prijeten in moje breme je lahko: Jugum meum suave est et onus meum leve.
In potem, dragi moji, ali bi se radi v nebesa peljali s kočijo? Saj vendar nismo postali
redovniki zato, da bi uživali, temveč zato, da bi trpeli in si zaslužili plačilo v drugem
življenju. Bogu se nismo posvetili zato, da bi ukazovali, temveč da bi se pokoravali; ne
zato, da bi se navezovali na stvari, temveč zato, da bi izpolnjevali krščansko ljubezen
do bližnjega iz ljubezni do Boga; ne zaradi razkošnega življenja, temveč zato, da bi bili
ubogi v Jezusu Kristusu, da bi z njim trpeli na zemlji in postali vredni nebeške slave.
Pogum torej, ljubljeni in dragi sinovi. Položili smo roke na plug, bodimo trdni, nobe-
den izmed nas naj se ne ozira nazaj in gleda varljivi in lažni svet. Naprej! Stalo nas
bo truda, trpeli bomo pomanjkanje, glad, žejo, mogoče nas bo stalo tudi življenja.
Vedno pa bomo odgovarjali: Če nas veseli veličina nagrad, naj nas ne strašijo napori,
ki jih moramo prestati, da si jih zaslužimo: Si delectat magnitudo praemiorum, non
deterreat certamen laborum.
Menim, da je prav, da vas opozorim še na eno stvar. Od vseh strani mi pišejo naši
sobratje in jaz bi rad vsakemu osebno odgovoril. Ker mi to ni mogoče, bom skušal s
pogostimi pismi priti v stik z vsemi. Pisma mi z ene strani dajejo priložnost, da vam
odkrijem svoje srce, z druge strani pa mi omogočajo, da vam odgovarjam in dajem
navodila zlasti tistim, ki živijo daleč od tod in zato nimajo priložnosti, da bi osebno
slišali glas tistega očeta, ki vas tako zelo ljubi v Jezusu Kristusu.
Milost našega Gospoda in varstvo presvete Device Marije naj bo vedno z nami in nam
pomaga, da bomo vztrajali v Božji službi vse do konca našega življenja. Tako bodi!
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. januar 1884
|
|
2.4 Page 14 |
▲back to top |
14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Mutatis mutandis [s potrebnimi spremembami] je bila ista okrožnica pos-
lana tudi hčeram Marije Pomočnice.
Don Bosko fantom Oratorija ni več govoril po večernih molitvah, vendar
so nenehno govorili predstojniki. Ostal pa je vedno na voljo v spovednici, ki
je ni zapustil več, odkar se je vrnil iz Pariza. Januarja je gojencu Vivaldiju iz
Roccaforte, preden se je začel spovedovati, odločno povedal: »Glej, da boš op-
ravil dobro spoved, ker je to zadnjikrat, ko se spoveduješ pri meni.« Fant si je
globoko vtisnil v dušo te besede, ker se je bal, da bo moral kmalu umreti ali da
ga bodo odslovili iz zavoda. Vendar se niti ena niti druga domneva ni uresničila.
Bodisi zaradi don Boskove odsotnosti iz spovednice bodisi zato, ker je bil na
drugih šolah, fant ni imel več priložnosti, da bi se spovedal pri svetniku.
Eden izmed starih don Boskovih prijateljev je bil msgr. De Gaudenzi, škof
v Vigevanu. Kot dekan kanonik stolnice v Vercelliju mu je pomagal v mnogih
stiskah in bil z njim zaupno povezan. Ko je postal škof, je ostal še naprej njegov
prijatelj, mu velikodušno pomagal s svojim ugledom in ga zelo cenil. Kolikor
tesneje je bil kdo povezan z don Boskom in kolikor bolj ga je poznal, toliko bolj
ga je cenil. Ko je monsinjor odgovarjal na don Boskova novoletna voščila, mu
je zaupno pisal:1 »Zahvaljujem se vam za ljubezniv spomin, ki ga imate na tega
ubogega reveža. Gospod naj vas ohrani za dobro toliko duš, v čast Cerkve in v
dokaz, koliko dobrega more narediti duhovnik, ki je poln Gospodovega duha.
Ne upam si več obnoviti prošnje, da bi me prišli obiskat. Naj samo povem, da je
don Bosko vedno navzoč.« Obenem mu je poslal tudi dar za misijone.
Dobrotniki in dobrotnice so izrabili novo leto, da so se ga spomnili in mu
poslali svoja voščila. Nekaj zahvalnih pisem se nam je ohranilo. Eno je naslov-
ljeno na gospo Magliano, ki smo jo že večkrat srečali.2
Velespoštovana gospa Magliano!
Ne vem, ali boste kmalu ali pozneje prišli v Turin. Zato hitim, da vam sporočim, da
smo z novim letom začeli opravljati molitve za vas in jih bomo nadaljevali do januar-
ja prihodnjega leta. Jaz se vas bom vsako jutro spominjal pri sveti maši.
Nenehno prosimo za vaše zdravje in svetost. To pa vse zato, da vam pokažemo skro-
mno znamenje velike hvaležnosti za vse dobro, ki ste ga izkazali in nam ga še izka-
zujete v naših potrebah.
Bog naj vas blagoslovi, presveta Devica Marija naj vas varuje. Molite tudi za našo
družino in zlasti za tega revčka, ki ostaja vedno v Gospodu Jezusu Kristusu najvda-
nejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1 – 84
1 Vigevano, 9. januar 1884.
2 Prim. MB XV, str. 633 [BiS XV, str. 412].
|
|
2.5 Page 15 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
15
Drugo pismo je naslovljeno na grofico Sclopis.3
Gospe grofici Sclopis.
Velezaslužna gospa grofica!
Naročam Mariji Pomočnici, da vam povrne v mojem imenu. Zahvaljujem se vam za
vaše dobrote. Z našimi sirotami bomo molili, da vam ona poplača vse dobro, ki ste
nam ga storili.
Upam, da bom imel priložnost, da vas bom osebno pozdravil, in to v kratkem času.
Molite tudi za tega reveža, ki hvaležno ostaja v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 2 – 1884
Tretje pismo je naslovljeno na lyonsko gospo Quisard, ki si je prizadevala
za odprtje salezijanske hiše v Lyonu, obenem pa je vneto podpirala svetnika.4
V prvih dveh mesecih je Oratorij obiskalo več uglednih oseb. Lyonski nad-
škof kardinal Caverot, ki se je prejšnje leto zelo hladno vedel do don Boska, se
je na poti v Rim ustavil v Turinu, da bi ga obiskal. Prišel je v popoldanskih urah
1. januarja, ravno ko so fantje po končanih večernicah v svetišču poslušali don
Boskovo pridigo. Don Bosko ga je nadvse ljubeznivo sprejel in ga povabil, da bi
se udeležil pobožnosti ob novoletnem slavju. Obred se je zaradi glasbe zavlekel.
Kljub temu je njegova eminenca ostal do konca blagoslova in občudoval vede-
nje fantov, kar je tudi povedal don Bosku: »Pravijo, da don Bosko dela čudeže.
Toda jaz bom lahko poročal svetemu očetu, da sem na lastne oči videl čudež:
tako veliko število dečkov, ki so zbrano in pobožno bili pri za njihovo starost
zelo dolgi pobožnosti.« Rad bi si ogledal delavnice, ker pa je bil zaradi praznika
v Oratoriju dela prost dan, je obljubil, da bo dopolnil svoj obisk ob drugi prilož-
nosti. Nato se je nekaj časa zadržal s fanti in predstojniki, ki so se takoj zgrnili
okoli njega. Ko je pokazal željo, da bi odšel, so vsi pokleknili, da bi prejeli bla-
goslov in on jih je blagoslovil.5
Naslednjega februarja so Božjega služabnika obiskali trije francoski ško-
fje. Popoldne 10. februarja sta prišla grenobelski in vivierski škof msgr. Fava in
msgr. Bonnet. Bila je nedelja in skupnost je bila v cerkvi. Don Bosko je prelata
nadvse ljubeznivo sprejel in se dolgo zadržal z njima v pogovoru. Nato sta želela
obiskati fante. Bilo je nekaj minut pred blagoslovom. Pontifikalno ga je podelil
msgr. Fava, medtem ko je njegov kolega bil v prezbiteriju. Ko sta zapuščala sve-
tišče, ju je sprejela godba na pihala in navdušena množica fantov. Msgr. Fava je
imel nagovor. Ko je čestital in se zahvalil glasbenikom, je dejal: »Pred nekaj leti
3 Prim. MB XIII, str. 833 [BiS XIII, str. 544].
4 Dodatek, št. 1 (A-B-C).
5 Kardinal Caverot je eden izmed tistih, za katere je don Bosko podal osnutek življenjepisa v Il più
bel fiore del Collegio Apostolico [Najlepši cvet apostolskega zbora] (Dodatek, št. 2).
|
|
2.6 Page 16 |
▲back to top |
16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
sem tudi jaz vodil fantovsko godbo na pihala. Vendar se je tisti zvok razlikoval
od vašega. Bili so ubogi prebivalci Zanzibarja. Moje misijonarsko srce se veseli
ob misli, da vas bo veliko šlo po stopinjah vaših predhodnikov, ki so pred vami
šli oznanjat evangeljsko sporočilo divjakom in odpadlim kristjanom. Toda ali
niso tudi naši katoliški kraji postali misijonsko področje? Versko neznanje in
brezbrižnost in celo sovraštvo do vere, ki ima svoj izvor v neznanju in slabih
zgledih, vsak dan bolj napredujeta. Naj gre Bogu tisočkratna zahvala za vse,
kar je blagovolil zrasti tukaj, pod plaščem svoje matere Marije, se pravi množi-
co gorečih in dobro izobraženih delavcev, laikov in duhovnikov, ki bodo nekoč
priskočili na pomoč Cerkvi in bodo v dušah ohranjali spoštovanje, spoznanje,
ljubezen in uresničevanje naše zveste vere.« Njegovim besedam je sledilo nav-
dušeno ploskanje. Nato so vsi skupaj pospremili oba častitljiva pastirja do vrat.
Dopoldne 24. februarja je prišel msgr. Soubiranne, škof iz Belleya. Daroval
je mašo pri oltarju Marije Pomočnice in nato šel k don Bosku, kar je bil glav-
ni namen njegovega potovanja. Don Bosko je bil slabega zdravja in je že nekaj
dni daroval sveto mašo v kapeli ob njegovi sobi. Monsinjor se je zadržal z njim
v dolgem pogovoru, nakar je želel obiskati delavnice, ki pa so zaradi nedelje
bile brez fantov kakor telo brez duše. Ni se pa odpovedal obisku tiskarne, kjer
je občudoval velikost stavbe in previdnostne ukrepe za preprečevanje nesreč,6
higienske naprave in tiskarske stroje. Ob slovesu je tudi on izrazil željo, da bi
prišel drugič in videl fante pri delu.7
V prejšnjem zvezku smo poročali o obisku novega nadškofa v Oratoriju 15.
januarja. Istega meseca je v svoji dobroti ponovno obiskal zavod in ves dan pre-
bil z don Boskom in salezijanci. Nekaj dni prej (24.) je obiskal Valsalice, ker so
predčasno obhajali praznik sv. Frančiška Saleškega. V tem zavodu je bila nava-
da, da so meseca januarja proslavili princa in z akademijo počastili gojenca leta,
ki je končal licej in se je vedno odlikoval v učenju in z zglednim obnašanjem.
Naslikali so tudi njegov portret in ga izobesili v glavni zavodski sobani. Tisto
leto si je to priznanje zaslužil fant Bonifacio Di Donato, sin ugledne družine iz
Fossana. Med pomembnimi gosti je bil poleg kardinala Alimonde še msgr. Ma-
nacorda, škof iz slavljenčeve škofije. Don Bosko se zaradi slabega zdravja ni mo-
gel udeležiti slovesnosti. Fanta so počastili z deklamacijami, govori in petjem,
kakor tudi z nagovori obeh prelatov. Fant je pozneje vstopil v Jezusovo družbo.
Predčasno obhajanje praznika v Valsaliceju so pripravili zato, da ne bi mo-
tili praznika v Oratoriju, kjer so prav tako želeli imeti kardinala, ki jim je rade
volje ustregel in ostal vse do poznega popoldneva. Salezijanski vestnik meseca
februarja je poročal: »Zdelo se je, da se je don Bosko in nekaj njegovih prvih
6 Tedaj še ni bilo posebnih zakonov za zaščito mladih delavcev. Toda don Bosko je določil, da je
treba pogonske jermenice spraviti pod tla, kolesa ob strojih pa zavarovati z mrežami.
7 Prim. francoski Salezijanski vestnik, januar in februar 1884.
|
|
2.7 Page 17 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
17
gojencev pomladilo. Zdelo se jim je, da so se vrnili tisti blaženi časi, ko so imeli
srečo, da jih je s svojo navzočnostjo počastil nadškof Luigi Fransoni, ki ni bil
nič manj naklonjen dečkom Oratorija in tudi mladini na splošno, kakor je bil
neustrašen in odločen zagovornik dolžnosti proti sovražnikom vere in Boga. Ta
častiti prelat, ta heroj Cerkve, ta slavna žrtev pastirske dolžnosti, ki nas je tako
zelo ljubil in ki nas niti v svojem dolgem izgnanstvu ni nehal ščititi in podpirati,
se je na ta dan gotovo smehljal iz nebes, ko je videl svojega vrednega naslednika,
prav tako genovskega meščana, kako hodi po njegovih stopinjah in očetovsko
skrbi za zavod, katerega začetki in prvi uspehi so bili sad njegove naklonjenosti,
kako raste v moči njegovih nasvetov in v toplini njegove ljubezni.«
To je bilo prvič, da so obhajali praznik sv. Frančiška Saleškega v navzočnos-
ti nadškofa, ki je bil tudi kardinal, česar niso pozabili omeniti niti v povabilni
okrožnici, ki jo je sestavil don Bonetti in podpisal don Bosko. Zato se je, kljub
temu da je bil delavnik, zbralo veliko ljudi. Njegova eminenca je imel pontifi-
kalne obrede zjutraj in popoldne. V Cerkvi so prvič izobesili podobo svetega
zavetnika, ki jo je naslikal Rollini, in so jo postavili na oltar sv. Petra.
Don Bosko je ta dan imel za enega najlepših za Oratorij in je povabil na ko-
silo kakih štirideset dobrotnikov, ki so bili dostojen okras nadškofa. Predsednik
slovesnosti je bil gospod Carlo Rocca, upokojeni rezervni polkovnik. Na koncu
kosila je navdušena himna, ki jo je napisal don Lemoyne in uglasbil maestro
Dogliani, izrazila njegovi eminenci neizmerno veselje tako don Boska kakor
njegovih sinov.8 Izraženih je bilo več napitnic. Nazadnje je govoril don Bosko.
Pohvalil je nadškofa in vse navzoče duhovnike in vsem pripisal velike zaslu-
ge za salezijanske ustanove ter pokazal, kako so vsi vdani njegovi eminenci in
svetemu očetu Leonu XIII. in pripravljeni za sveto Cerkev in papeža dati tudi
svoje življenje. Njegovi eminenci se je zahvalil za naklonjenost salezijancem in
njihovim gojencem ter povabil vse navzoče, da so skupaj z njim zaklicali »ži-
vijo papež«. Nato je na šaljiv način povabil goste na slovesno kosilo meseca
junija 1891, ko bi obhajal svojo zlato mašo. Na to zgodnje povabilo je njegova
eminenca odgovoril, da povabilo vsekakor veselo sprejema in da bo storil vse
potrebno, da bo navzoč pri slavju, in povabil don Boska, da bo navzoč tudi on,
ker brez njega slovesnost ne bo mogoča. Gastinijev šaljiv poseg je končal veseli
zbor. Povedal je, kako ga je pri desetih letih, ko kot zapuščena sirota ni vedel ne
kod ne kam, sprejel k sebi don Bosko in mu omogočil, da je postal nekdo. Nato
je v svojem smešno zabavnem slogu iz latinskih, italijanskih in piemontskih
rekov sestavil pot-pourri [venček verzov raznih avtorjev] na čast kardinalu.
Pri blagoslovu, kakor že prej, naj bi nastopil za arhidiakonoma provikar
msgr. Gazzelli di Rossana. Toda malo preden naj bi se oblekel v liturgična ob-
8 Dodatek, št. 3.
|
|
2.8 Page 18 |
▲back to top |
18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lačila, je prosil don Boska, da bi ga nadomestil, ker je njegova eminenca želela
imeti ob svoji strani njega.
Čeprav je težko stopal po stopnicah, je rade volje privolil. Tako so bili vsi
priče popolne povezanosti med don Boskom in poglavarjem škofije.
Pozno popoldne se je škof udeležil gledališke predstave. Igrali so veseloigro
v treh dejanjih Antonio, ki jo je napisal salezijanec don Bongiovanni. Prikazu-
je zgodbo fanta postopača. Tako vsebina kakor tudi prikaz sta bila v duhu don
Boskovih zamisli, da naj avtor upošteva korist fantov in ne okusa tujih gledalcev.
Ko so zapuščali gledališko dvorano, je bilo dvorišče polno luči. Na balkonu
prvega nadstropja je bil osvetljen napis Naj živi sv. Frančišek Saleški, na balkonu
drugega nadstropja pa Naj živi njegova eminenca – kardinal Gaetano Alimonda
– naš ljubljeni nadškof. Kardinal je ob odhodu dejal: »Vsak trenutek današnjega
dneva je bil zame veselje in zmagoslavje.« Za don Boska pa je bil, to dodajamo
mi, neizmerna spodbuda.9
Konferenco za sotrudnike so prenesli na 19. februar. Imel jo je don Cagliero
v cerkvi sv. Janeza Evangelista, don Bosko se zaradi slabega zdravja konference
ni udeležil. Predsedoval je kardinal, ki je v svojem pomembnem nagovoru javno
izpovedal svojo naklonjenost do salezijanskih ustanov in pokazal, da jih preve-
va evangeljski duh, se pravi duh Jezusa Kristusa.10
Take konference za sotrudnike so priredili v več krajih Italije. Omenili bomo
samo zborovanje v Padovi, ki so ga na prošnjo grofice Bonmartini11 pripravili
20. januarja v cerkvi sv. Janeza. Gojenci zavoda v Estah so prevzeli glasbeni del,
govoril pa je don Pietro Pozzan, ki ga je za ta namen poslal don Bosko. Škof msgr.
Callegari, ki je počastil zborovanje s svojo navzočnostjo, je želel povedati nekaj
pravšnjih in koristnih stvari; don Boska je imenoval Božjega moža, moža Božje
previdnosti. »Ne gre samo za salezijanske ustanove,« je dejal škof, »temveč za
dobro vesoljne Cerkve in zlasti za posamezne škofije, saj so salezijanci množica
rok, ki pomagajo škofom in župnikom.« Nato se je dotaknil morebitnih ugovo-
rov: »Na vse načine nam priporočajo don Boskove ustanove, pravijo nekateri,
toda ali nimamo tudi mi ustanov, ki naj bi jih odprli in podpirali? Ali ni potrebno,
da skrbimo najprej za svoje?« Škof je odgovoril, da pomeni podpirati don Boska
delati za vesoljno Cerkev, kajti don Bosko ne omejuje svojega delovanja samo
na Turin, temveč skrbi za mladino sploh in za krščanski prerod celotne družbe.
Nato je monsinjor povabil duhovnike in ljudstvo, naj se vpišejo med salezijanske
sotrudnike, ki jih je on v svoji škofiji štel za Božji blagoslov iz nebes.
Ko je don Bosko slišal poročilo o tem govoru, je bil tako zadovoljen, da je 16.
februarja v pogovoru z don Lemoynom o sotrudnikih izrazil svoje zadovoljstvo.
9 Prim. Vestnik, februar 1884.
10 Dodatek, št. 4.
11 Prim. MB XV, str. 667 [BiS XV, str. 435].
|
|
2.9 Page 19 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
19
»Veliko sem razmišljal,« je dejal, »o ustanovitvi salezijanskih sotrudnikov. Nji-
hov glavni namen ni pomoč salezijancem, temveč pomoč Cerkvi, škofom, žu-
pnikom pod njihovim vodstvom v dobrodelnih ustanovah ter pri katehizaciji,
vzgoji revnih otrok in podobno. Podpirati salezijance pomeni pomagati toliko
dejavnostim Katoliške cerkve. Res je, da se obračamo nanje v naših stiskah,
vendar so vedno orodje v rokah škofa. Edini, ki je to do sedaj pravilno razumel,
je padovski škof, ki je jasno povedal, da naj ne bomo ljubosumni na salezijanske
sotrudnike, ker so del škofije, in da bi morali biti vsi župniki s svojimi župljani
njihovi sotrudniki. Dodali smo še sotrudnice, ker je tako hotel Pij IX.«
Popoldne 31. januarja se je don Bosko napotil v San Benigno, kjer je že-
lel z novinci obhajati praznik sv. Frančiška Saleškega. Spovedovanje in sprejem
obiskov sta ga močno utrudila. Utrujenost, ki so se ji pridružile motnje zadnjih
tednov, je povzročila, da je bil ob slovesu popolnoma zbit. Don Barberis, ki je bil
ob pogledu nanj skrajno zaskrbljen, je o tem govoril pri večernem govoru. Dejal
je, da je prišel trenutek, ko je treba Gospodu obljubiti za don Boskovo okreva-
nje nekaj velikega, nekaj izredno velikega. Tedaj se je ponovilo tisto, kar se je
zgodilo 1872 med boleznijo v Varazzeju: takoj se je nekaj klerikov ponudilo, da
bi darovali svoje življenje za don Boska. Med vsemi je zbudil pozornost Luigi
Gamerro, klerik, ki v zadnjih dveh letih ni čutil nikakršnih zdravstvenih težav. Z
odločnostjo, ki je naredila vtis na vse, ki so ga slišali, je povedal, da prosi Boga,
da bi umrl on namesto don Boska.
Zdi se, da je bila njegova velikodušna žrtev Gospodu pogodu, ker so se takoj
pokazali učinki. Ponoči se mu je sanjalo, da bo umrl. Zjutraj je ves vesel, ne da bi
govoril o sanjah, rekel tovarišem: »Sedaj sem jaz na vrsti!« Ko so malo pozneje
delili nove sedeže v obednici, je prepričljivo rekel delivcu: »Meni ni treba dolo-
čiti mesta, ker ga ne bom zasedel.«
Res se je naslednjega dne počutil slabo. Bolezen je očitno naraščala, tako
da je tretji dan prosil za spoved in popotnico. Za kratek čas se mu je stanje
izboljšalo in don Barberis ga je tolažil z mislijo, da bo šel za misijonarja, kar je
bila njegova želja. Gamerro ga je tiho poslušal, po njegovem odhodu pa je rekel
bolničarju: »Ne, ne! Danes ponoči bom umrl.« Eden izmed tovarišev, kateremu
je pripovedoval sanje, je začel verjeti. Don Bianchi, ki ga je obiskal, mu je dejal:
»Ker trdiš, da boš moral umreti, se priporoči materi Božji Mariji, da ti bo po-
magala, da boš čim prej rešen vic.« Odgovoril je: »Danes ponoči bom pri njej.
Tako mi je ona rekla.« Do zadnjega trenutka je bil miren, vesel in veder. Bilo je
ob dveh popoldne. V sanjah je tudi zvedel, da ga bo obiskala mati, toda ker bo
prišla prepozno, bo dobila samo njegovo mrtvo truplo. Vse se je do pičice na-
tančno izpolnilo: ker mati ni mogla na pot takoj, ko je dobila obvestilo, je prišla
dve uri po njegovi smrti.
O dogodku se je govorilo tudi v Turinu. Tedaj je neki neumno šaljivi časopis
|
|
2.10 Page 20 |
▲back to top |
20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
prinesel karikaturo, na kateri je bil upodobljen klerik, kako visi na drevesu, pri
njegovih nogah pa na kolenih don Bosko. Ubogi ljudje, ki nimajo niti vere niti
človečnosti!
In don Boskovo zdravje? Don Boskovo zdravje se je iz dneva v dan slabšalo.
Skrajno težko je govoril, kar mu je povzročalo silne bolečine v želodcu. Temu je
sledil začetek bronhitisa s kašljem in krvavimi izpljunki. V noči 10. februarja je
robček napolnil z živo krvjo. Oteklina nog, ki ga je mučila že nekaj let, se je z nog
razširila do reber. Dne 12. februarja ga je doktor Albertotti poslal v posteljo. Na
posvetu doktorjev Albertottija in Fissoreja so ugotovili popolno oslabelost, saj
je bilo komaj zaznati bitje srca. Kardinal Alimonda je ves zaskrbljen pošiljal po
dvakrat na dan poizvedovat o njegovem stanju.
V tem stanju je 13. februarja imel sanje, ki jih je pripovedoval, ko mu je za-
čelo iti na bolje. Zdelo se mu je, da je bil v neki hiši, kjer je srečal sv. Petra in sv.
Pavla. Odeta sta bila v plašč, ki jima je segal pod kolena, in na glavi sta imela ori-
entalsko pokrivalo. Smehljala sta se don Bosku. Ko ju je vprašal, ali imata kako
naročilo ali kako sporočilo, nista odgovorila na vprašanje, temveč sta govorila
o Oratoriju in o fantih. Tedaj je prišel neki don Boskov prijatelj, ki ga poznajo
vsi salezijanci, vendar se don Bosko ni spominjal njegovega imena. »Glej ti dve
osebnosti,« je dejal prišleku. Prijatelj je pogledal in vzkliknil: »Koga vendar vi-
dim? Sv. Petra in sv. Pavla?«
Don Bosko je apostoloma postavil že izrečeno vprašanje, vendar sta se mu
izmikala in govorila o vsem drugem. Tedaj ga je sv. Peter nenadoma vprašal:«
In življenjepis sv. Petra?« Prav tako tudi sv. Pavel: »In življenjepis sv. Pavla?«
»Res je,« je priznal don Bosko in ponižno prosil, da mu odpustita. Dejansko je
imel namen ponatisniti življenjepisa obeh svetnikov, vendar je na vse skupaj
pozabil. »Če ne boš storil kmalu, ne boš imel več časa,« je pripomnil sv. Pavel.
Medtem se je sveti Peter odkril in pokazala se je pleša z dvema šopoma
las na straneh ter z rožnatim obrazom in dajal je vtis lepega starčka. Umaknil
se je stran in začel moliti. Don Bosko je hotel stopiti za njim, toda sv. Pavel mu
je ukazal: »Pusti ga, da moli.« Don Bosko je odvrnil: »Rad bi videl, pred čim je
pokleknil.« Pristopil je bliže in videl, da stoji pred neke vrste oltarjem. Vendar
to ni bil pravi oltar, zato je vprašal sv. Pavla: »Saj vendar ni svečnikov?«
»Ni treba svečnikov, ker sije večno sonce,« je odvrnil apostol.
»Tudi oltarne mize ni.«
»Žrtev se ne daruje, temveč večno živi.«
»Vsekakor ni oltarja.«
»Oltar za vse je gora Kalvarija.«
Tedaj je sv. Peter s privzdignjenim glasom, ne da bi pel, takole molil: »Sla-
va Očetu Stvarniku, slava Sinu Odrešeniku, slava Svetemu Duhu Posvečevalcu.
Bogu edinemu naj se glasi slava na vekov veke. Tebi slava, Marija. Nebo in zem-
|
|
3 Pages 21-30 |
▲back to top |
|
|
3.1 Page 21 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
21
lja te priznavata za svojo kraljico. Marija … Marija … Marija.« To ime je izgovar-
jal v presledkih z nepopisnim izrazom čustva in stopnjevano ganjenostjo, tako
da smo vsi jokali od nežnosti.
Ko je sv. Peter vstal, je na isto mesto pokleknil sv. Pavel. Tudi on je z jasnim
glasom takole molil: »Oh, globočina Božjih skrivnosti! Veliki Bog, tvoje skriv-
nosti so smrtnikom nedostopne. Šele v nebesih bo mogoče pronikniti v globi-
no in veličastvo, ki sta dostopna samo nebeškim spoznavalcem. Tebi enemu in
trojnemu Bogu bodi slava, čast in zahvala od vseh koncev vesoljstva. Tvoje ime,
Marija, naj vsi hvalijo in blagrujejo. V nebesih prepevajo tvojo slavo in na zemlji
si vsem pomoč, spodbuda, rešenje. Kraljica vseh svetnikov, prosi za nas. Aleluja,
Aleluja.«
Ko je don Bosko končal pripovedovanje o sanjah, je sklenil: »Ta molitev je
zaradi načina, kako je bila izrečena, vzbudila v meni tako ganjenost, da sem se
razjokal in se zbudil. V meni pa je ostala neizmerna tolažba.«
Vročina, kdo ve, in navada, da je daroval sveto mašo pri oltarju sv. Petra, sta
bili mogoče povod za to fantastično predstavo. Z druge strani pa je narava teh
sanj taka, da nam kaže, kaj je bila stalna vsebina misli in čustev, ki so polnila
njegovo dušo.
Ker je bil navajen na življenje nenehne dejavnosti, so ga odeje neznosno te-
žile. Glava ni bila sposobna resnega razmišljanja ali kakršnega koli branja. V go-
vorjenju je bilo mogoče opaziti nepovezanost misli, in ko se je čez dan večkrat
dvignil iz postelje in pisal pisma, je pogosto izpuščal besede. Ko je zvečer 13.
februarja zvedel za Gamerrovo smrt in okoliščine, v katerih je umrl, je bil ves
ganjen. Za trenutek je molčal, nato pa smehljaje se dejal: »Tako je to! To je prava
krivica! Po toliko letih naporov in odpovedi bi bila vrsta na meni, da bi šel poči-
vat. Gredo pa taki, ki niti delati še niso začeli. Jaz sem bil na vrsti, ne on!«
Iz pisem je mogoče razbrati, kako zelo je bil miren v duhu. Dne 14. je pisal
Louvetovi: »Imam nekoliko utrujene prsi.« Grofu Collu je sporočil: »Nekaj dni
moje zdravje ni najboljše.« Istemu je 20. ponovno pisal: »Zdravje je malo zrah-
ljano in še vedno sem v ječi svoje sobe.« Vendar mu je želja, da bi se odpočil v
Gospodu, prihajala na usta. Ko so mu povedali o poteku poslov, je vzklikal: »Če
bo šlo tako naprej, gotovo ne bom dočakal praznika svoje zlate maše. Vse te
posle bo opravil tisti, ki bo prišel za menoj.«
Zdi se, da je najhujši trenutek bolezni že prešel. Popoldne 14. je šel na spre-
hod z don Lemoynom. Šla sta proti železnici, ki pelje v Milan. Ko sta šla mimo
cerkve Marije Pomočnice, se je don Bosko ustavil, dvignil oči, jo nekaj časa opa-
zoval in nato dejal: »Nekoč je bila tukaj njiva, na kateri je rasel krompir in fižol.
Sedaj stojita tukaj cerkev in Oratorij. Prav tukaj, kjer stoji cerkev, sem v sanjah
videl mater Božjo Marijo, ki se je ustavila in gledala okoli ter dejala: »Tukaj je
moja hiša, od tod moja slava.«
|
|
3.2 Page 22 |
▲back to top |
22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Dne 15. je imel od enajstih dopoldne do šestih zvečer močen vročični na-
pad. Vendar ni legel v posteljo. Prebil je celo noč brez spanja. Od 1872 se je
ponoči tako silno potil, da je moral zjutraj celo uro ostati v sobi, da ni nenadoma
prekinil potenja in se preoblekel. Sedaj ga je to še posebno mučilo.
Dne 17. je don Bosko zaupal don Lemoynu, da ima na nogah oteklino, ki
se je razširila vse do želodca in da se mu je tu naredila kot jajce debela bula.
Doktor Albertotti je opozoril, da naj skrbno pazijo, ker bi don Bosko lahko ne-
nadoma umrl. Zato naj bi ga tudi ponoči čuvali, kajti lahko bi se zgodilo, da bi ga
neko jutro našli mrtvega.
Misel na bližnjo smrt je bila vedno v njem, tako da je 18. pripravil okrožnico
za salezijanske sotrudnike, ki naj bi jo razposlal naslednik, če bi on umrl. Nato
je dejal don Lemoynu: »Pred seboj vidim napredek, ki ga bo naša Družba nare-
dila v prihodnje. Iz Južne Amerike se bo razširila v Severno, potem v Avstrijo,
Madžarsko, Rusijo …12 Zatem v Indijo, na Cejlon, Kitajsko … Kakemu razvoju bi
bili priča čez sto let, če bi bili še na tem svetu. Stari redovi – dominikanci, franči-
škani in drugi – so bili določeni za steber Cerkve. Naša Družba pa je prilagojena
sedanjim potrebam in se bo z neverjetno naglico razširila po celem svetu. Toda
bilo bi zadosti dvoje ali troje izprijenih salezijancev, da bi spravili s prave poti
vse druge. Vendar če bomo zvesti vsaj splošnim krščanskim krepostim, nam
Bog pripravlja čudovito prihodnost.«
V drugi polovici februarja se je v cerkvenem Rimu zgodila sprememba, ki
don Boska ni mogla pustiti brez skrbi. Kardinal Monaco La Valletta je bil ime-
novan za glavnega penitenciarja svete Cerkve in na njegovo mesto v vikariatu
je Leon XIII. postavil kardinala Parocchija, ki so ga liberalci imeli tako zelo v
želodcu, ko je bil škof v Pavii, da na novem mestu kot nadškof v Bologni pet let
ni dobil od vlade kraljevskega eksekvaturja.13 Človek bistrega razuma, visoke
izobrazbe in velikih zaslug ni mogel ostati pod mernikom zaradi nasprotovanja
sektašev; visoko mesto v vodstvu Cerkve mu je dajalo priložnost za pomembne
službe. Don Bosko mu je takoj napisal nekaj vrstic privolitve, na katere je nje-
gova eminenca odgovoril s preprosto vizitko in nekaj običajnimi vljudnostni-
mi izrazi. Toda 14. marca, ko je nastopil svojo službo, mu je poslal pismo, v
katerem je izjavljal: »Iz spoštovanja in naklonjenosti, ki ju čutim do vas, lahko
vaša uglednost sklepa, kako zelo se veselim vaših voščil in izraženih dobrih želj.
Zahvaljujem se vam in se priporočam v vaše goreče molitve in v molitev vse sa-
lezijanske družbe, za katero bom po svojem položaju in svojih močeh storil vse,
kar bom zmogel, in mi bo to v največje zadoščenje.«
12 Glede Rusije beremo v zapisniku seje vrhovnega kapitlja (28. februar): »Don Rua omenja, kako sta
v preteklih letih prišli dve prošnji za odprtje hiš: ena iz Petersburga, ki želi enega duhovnika in naše
sestre, in drugo iz Odese za salezijanski dom.«
13 Prim. MB XIV, str. 102 [BiS XIV, str. 68].
|
|
3.3 Page 23 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
23
Dne 21., 22. in 23. februarja je don Bosko, čeprav mukoma, šel na sprehod
z don Lemoynom. Vendar njegov duh ni miroval, temveč je razmišljal o zadevi,
ki jo je skušal pognati v tek v precej težkih okoliščinah in se mu je sedaj zdela
bliže cilju: o podelitvi privilegijev. Prav tako je v njem dozorela misel na novo
potovanje v Francijo, kjer bi zbiral sredstva za najrazličnejše potrebe. Tako o
eni kakor drugi zadevi bomo govorili zatem.
Takoj moramo povedati, da je ta zadnja odločitev zelo vznemirila predstoj-
nike. Tudi on sam ni bil brez pomislekov. Iz Rima je don Dalmazzo poročal, da
so dela pri zidavi cerkve Srca Jezusovega zastala, ker ni bilo denarja. Prav tako
pa so tudi Oratorij in drugi domovi bili v težkem finančnem položaju. Na kratko,
vrhovni kapitelj je imel 1.126.000 lir dolga.
Prošnje za letni obisk v Marseillu so bile zelo glasne, ker je hiši zmanjka-
lo denarja. V enem izmed pisem župniku Guiolu je poročal, da njegove oči ne
dopuščajo takega potovanja, nato pa je v svoji hudomušnosti svetoval župniku,
naj bi on poplačal dolgove. Župnik mu je odgovoril, da bi bilo to veliko lažje,
če bi bil tam don Bosko, in mu je predlagal, da ga bo obvaroval običajne gneče
prejšnjih let in ga skril v noviciatu, ki so ga nedavno odprli zunaj mesta in kjer
bi ga moglo obiskati le malo ljudi.14 Tudi taki pritiski so odločali pri sklepu, da
se bo odpravil na pot.
Ko je dokončno najavil svojo odločitev, se je don Cagliero s spoštljivo odloč-
nostjo uprl in dejal, da je njegovo življenje vsem veliko bolj pri srcu kot kar koli
na tem svetu in več vredno kot še tako bogat zaklad. Tudi kardinal Alimonda je
menil tako in je skušal za vsako ceno preprečiti odhod. Ko so mu sporočili, da
bi pred odhodom rad govoril z njim, je kardinal odgovoril: »Bil bi smrtni greh,
če bi hoteli, da bi don Bosko prišel sem. Preveč je utrujen in ima v rokah preveč
poslov. Sporočite dragemu don Janezu, da bom čez eno uro v Oratoriju.« Tu mu
je don Bosko razložil razloge, ki so ga silile v to odločitev. Njegova eminenca se
je zadovoljil z obljubo, da se bo vrnil iz Alassia, če bi se mu stanje poslabšalo.
Med tem obiskom je kardinal don Bosku omenil, da je prosil svetega očeta,
ko ga je pošiljal v Turin, da bi mu dodelil pomožnega škofa.
»Na koga bi vi obrnili svojo pozornost?« je vprašal don Boska.
»Na več, a kot na prvega na kanonika Pulciana.«
»In drugi?«
»Mislil sem tudi na kanonika Richelmyja.«
»Dobro. To so odlični duhovniki.«
»Pa vi, don Bosko, kdo mislite, bi bil sposoben za dobrega pomožnega škofa
in bi bil v ponos? Bodite tako dobri in mi povejte svoje mnenje.«
»Gotovo. Na tem svetu ne moremo dobiti vedno najboljšega in se moramo
14 Proces verbaux, 11. januar 1884.
|
|
3.4 Page 24 |
▲back to top |
24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
zato zadovoljiti z dobrim. Če bi pa hoteli najboljšega, bi lahko izbrali kanonika
Bertagna, generalnega vikarja v Astiju.«
Kardinal ni dodal niti besedic, ampak je spremenil pogovor. Kakor hitro se
je vrnil v svojo palačo, je telegrafiral v Rim in prosil papeža, naj mu za pomo-
žnega škofa dodeli kanonika Bertagna. Kakor vsi vedo, je bila to odlična izbira,
ki je dala sicer pozno, pa pravično zadoščenje.15
Proti večeru se je zbral vrhovni kapitelj. Svetnik je odprl zasedanje z zahva-
lo Božji previdnosti za dobroto in ljubezen, s katerima je kardinal ravnal z don
Boskom in Družbo. »Njegova eminenca odpira za nas,« je dejal »novo obdobje v
tej škofiji.« Potem ko so obravnavali različne zadeve, je pred koncem zasedanja
uradno sporočil, da bo 1. marca odpotoval v Francijo. »Med mojo odsotnostjo
naj se kapitelj zbere vsaj enkrat na mesec,« je nadaljeval. »Don Rui dajem po-
polno pooblastilo za predsedovanje. Člani kapitlja naj se še naprej imajo radi
med seboj, kajti če hočemo, da bodo stvari dobro potekale, je potrebna ljube-
zen. Spodbujajte fante, da bodo v moji odsotnosti goreče prosili zame, in to iz
dveh razlogov: 1) da bo moje zdravje moglo prenašati neprijetnosti potovanja
in 2) ker potrebujemo veliko denarja. To povejte tako velikim kakor malim. Don
Bosko ne odhaja na tako potovanje zase, temveč zato, da oskrbi Oratorij in pla-
ča dolgove. Govorite o tem salezijancem in jim priporočajte, da naj varčujejo,
kolikor je le mogoče. In znova naj bo hvala Bogu za dobroto, ki nam jo izkazuje
kardinal. Don Rua naj ga kaj obišče.«
Vse to se je zgodilo 28. februarja. Dne 29. februarja dopoldne ga je obiskal
doktor Albertotti, ki je ugotovil, da se ne počuti najbolje, in je storil vse mogoče,
da bi ga odvrnil od storjenega sklepa. »Če boste živi prišli do Nice, bo to pravi
čudež,« mu je dejal.
»Če me ne bo več nazaj, potrpite,« je odvrnil don Bosko. »Se pravi, da bomo
pred odhodom uredili vse potrebno. Toda iti moram.«
»Bodite zelo pozorni,« je zdravnik priporočil tajniku, kakor hitro sta bila
iz sobe. »Nihče se ne bi čudil, če bi don Bosko umrl, ne da bi se tega kdor koli
zavedal. Ne delajmo si utvar.«
Kakor je povedal zdravniku, je don Bosko popoldne poslal po notarja in
pred pričami narekoval svojo oporoko, kakor če bi moral oditi v večnost. Nato
je dal poklicati don Rua in don Cagliera, pokazal na notarski zapisek na mizi in
jima dejal: »Tu je moja oporoka. Vaju sem postavil za svoja vsestranska dediča.
Če se ne bom več vrnil, kakor se boji zdravnik, vidva dobro poznata stanje stva-
ri.«
15 Čudovita sovpadanja! Msgr. Bertagna je bil imenoval v konzistoriju 24. marca, 25. marca pa je
bila prva obletnica smrti msgr. Gastaldija; ker je bil to praznik Oznanjenja, so ukazali žalno zvon-
jenje zvečer 23. marca in slovesni pogreb 24. marca dopoldne. Poleg tega je 25. marca zadela
kardinala Ferrierija možganska kap.
|
|
3.5 Page 25 |
▲back to top |
BiS 17 — 1. poglavje
25
Ker don Bosko ni imel druge pripombe, je don Rua zapustil sobo, verjetno
s potrtim srcem, čeprav na zunaj ni nič pokazal, ker se je znal vedno obvladati.
Don Caglieru pa je don Bosko dal znamenje, naj počaka … Priljubljeni sin je po
nekaj minutah molka vprašal: »Torej hočete na vsak način odpotovati?«
»Kaj pa naj storim drugega?« je odvrnil. »Če ne grem na potovanje, ne vem,
kje bom našel sredstva, da bomo mogli naprej in da bom priskrbel kruh za naše
fante. Samo iz Francije lahko upam na pomoč.«
»Toda,« je odgovoril don Cagliero in jokal kot majhno dete. »Do sedaj smo
šli naprej s pomočjo čudežev. Bomo videli … Tudi to. Pojdite torej in mi bomo
molili.«
»Potujem v Francijo. Oporoka je napisana, vse je urejeno. Izročam jo tebi v
tej škatli. Ohrani jo in naj bo to moj zadnji spomin.«
Don Cagliero, ki je bil zadosti poučen o vsebini, jo je vzel in jo vtaknil v
žep. Šele šest mesecev pozneje, ko se je svetnik proti predvidevanju zdravnika
in vseh drugih vrnil, jo je odprl in videl, da je v škatli zlat prstan, ki je pripadal
svetnikovemu očetu. Ta tako dragocen spomin je ohranil vse življenje.
|
|
3.6 Page 26 |
▲back to top |
2. poglavje
SKOZI LIGURIJO V FRANCIJO IN IZ FRANCIJE
NAZAJ V LIGURIJO
Tokrat je don Boskov odhod v Francijo zapustil v srcih občutje globoke
žalosti, ki je ni mogla odpraviti njegova običajna dobrovoljnost. Bil je zares ža-
losten prizor, ko so ga videli tako slabotnega odhajati iz Oratorija z namenom,
da bi šel prosit vbogajme. Moliti in povabiti še druge k molitvi je postalo geslo v
celi hiši, zadnjih deset let don Boskovega življenja je skupina fantov med odmo-
rom za malico prihajala v njegovo predsobo, kjer so pred oltarjem za Marijinim
kipom opravljali svoje molitve za svojega dobrotnika in očeta. Ko je odpotoval,
so te molitve nadaljevali.
Do Alassia sta don Boska spremljala don Giulio Barberis in don Angelo Sa-
vio. Predstojniki tamkajšnjega zavoda so ga dobili dobro razpoloženega, čeprav
ga je vso pot mučil glavobol in bolečine v želodcu. V preddverju zavoda so ga
pozdravili gojenci s himno, ki jo je za to priložnost pripravil don Baratta. Da je
dal vsem priložnost, da so mu poljubili roko, je uporabil dobre četrt ure. Nato je
šel takoj počivat in si dal prinesti zvonec z namenom, da bi poklical don Barbe-
risa, kakor hitro bo zazvonilo.
Spal je zadosti mirno in je imel ene izmed običajnih sanj, ki jih je pripove-
doval don Cerrutiju. Zdelo se mu je, da je stal na koncu drevoreda San Massimo
in šel proti tovarni Defilippi. Tam je bila zbrana množica ljudi, kakor da bi koga
pričakovali. Kakor hitro se je približal, ga je množica obdala in ljudje so govorili:
»Don Bosko, prav vas smo pričakovali.«
»In kaj želite od mene?«
»Da greste z nami.«
»Pojdimo. S tem vam prav lahko ustrežem.«
Popeljali so ga na kraj, kjer je bila takrat topilnica: v pritličju pod njegovimi
sobami, kjer je bil takrat v prvih letih oratorija del travnika. Don Bosko je stopil
z njimi skozi neka vrata, vendar se je namesto v topilnici znašel v prelepi cerkvi.
|
|
3.7 Page 27 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
27
»Tu nam sedaj, gospod don Bosko, naredite pridigo,« so mu rekli.
»Nisem pripravljen.«
»Ni pomembno. Povejte nam, kar vam bo prišlo na misel.«
»Prav, pa začnimo pridigo.«
Stopil je na prižnico in začel govoriti proti slabim navadam. Opisal je ve-
soljni potop in uničenje Sodome. Vse je natančno porazdelil po točkah, da se je
vsega dobro spominjal, ko se je zbudil. Ko je končal pridigo, so mu ljudje rekli:
»Sedaj pa nam morate maševati.«
»Nimam nič proti. Kar darujmo sveto mašo.«
Odpravil se je v zakristijo, tu pa je vsega manjkalo. Komaj se je dokopal do
misala, nekje je staknil kelih in potem je iskal mašni plašč. Nazadnje ni bilo niti
hostij niti vrčkov. Iskal je tu in tam, končno zbral vse potrebno in se napotil k
oltarju. Ko je maša prišla do obhajila, so nekateri pristopili k obhajilni mizi, da
bi prejeli sveto obhajilo. Preišče omaro, ključe od tabernaklja pa ni nikjer. Ves v
skrbeh išče na oltarju, pa ga ne najde. Nihče se ne gane, da bi ga šel iskat. Tedaj
on sam stopi s stopnice, odloži mašni plašč in tako v sami albi išče človeka, ki bi
mu pomagal najti ta preblaženi ključ. Iz cerkve se je odpravil v sobane, kjer so
takrat stanovale sestre, pa ni našel nikogar. Končno je zaslišal, kako se nekdo
nekje smeje. Bil je glas don Notaria. Vstopil je v tisto sobo in dobil don Notaria,
kako se smeje in govori z nekim fantom. »Veste,« je don Bosko menil sam pri
sebi, »preden vstopimo v cerkev, potrebujemo vas in ključa od tabernaklja ni
nikjer, on pa sedi tukaj in se smeje.« Prosil je za ključ, in ko ga je dobil, se je vrnil
k oltarju.
Ko je don Bosko hodil po hiši sester, ni našel nobene. Pri oltarju je nato
nadaljeval mašo in jo končal. Sanje so trajale celo noč.
Naslednji dan v nedeljo je maševal brez težave. Nato je sprejel nekaj ljudi,
vendar je moral sprejeme prekiniti, ker se ga je lotevala omedlevica. Odvedli so
ga v sobo. Ker je bila napovedana konferenca za sotrudnike, so mu odsvetovali,
da bi govoril. Namesto njega je govoril ravnatelj doma don Cerruti, medtem ko
je on bil navzoč v prezbiteriju. Navzoča sta bila tudi don Cibrario iz Vallecrosie
in don Ronchail iz Nice. V aprilski številki Vestnika je bilo objavljeno poročilo
o zborovanju in ob tej priložnosti so vsem priporočili v molitve don Boska, ki
so mu moči vidno pešale. »Za zdaj ni nič zastrašujočega,« je pisal don Bonetti,
»toda neki ugledni turinski zdravnik, ki ga je obiskal, preden je odpotoval, je de-
jal, da si ne smemo delati utvar o njegovem življenju. Dodal je še, da ga moramo
glede na napore, ki jih je moral prenesti v življenju, imeti za starčka pri stotih
letih, čeprav jih ima komaj sedemdeset.«
Don Cerruti ga je tudi zato, da bi ga malo raztresel, popeljal k nekemu dvaj-
setletnemu fantu po imenu Airoldi, ki se mu je omračil um. V svoji norosti se je
do don Boska nesramno vedel. Ravnatelj mu je potem, čeprav ga je videl mir-
|
|
3.8 Page 28 |
▲back to top |
28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
nega in zadovoljnega, izrazil svoje obžalovanje zaradi fantovih grdih besed in
neprimernega obnašanja. »Oh, dragi moj,« mu je odgovoril svetnik, »to ni nič.
Ali hočeš vedeti, kaj se mi je pred nekaj leti zgodilo v Turinu?«
»Da. Pripovedujete mi.«
Don Bosko mu je pripovedoval. Nekega dne ga je obiskala neka gospa in
ga lepo prosila, da bi šel obiskat nekega človeka, ki je bil že blizu konca. Imel
je visok položaj pri prostozidarjih in je odločno odklanjal vsakega duhovnika,
vendar je čeprav s težavo dovolil, da so povabili don Boska. Don Bosko se je
takoj odpravil na obisk, toda ko je vstopil v sobo in zaprl za seboj vrata, je slišal:
»Prihajate kot prijatelj ali kot duhovnik? Gorje vam, če boste samo imenovali
spoved!« Po teh besedah je bolnik vzel v roke dva revolverja, ki ju je imel sprav-
ljena ob postelji, ju naperil proti sebi in nadaljeval: »Dobro si zapomnite, da bo
ob prvi omembi spovedi en strel naperjen v vas in drugi vame. Tako meni kakor
vam preostane še komaj nekaj dni življenja.«
»Pa se niste nič prestrašili?« ga je vprašal don Cerruti.
»Preprosto sem mu odgovoril, da naj bo miren, ker brez njegovega dovo-
ljenja ne bom govoril o spovedi. Vprašal sem ga o njegovi bolezni in kaj menijo
zdravniki. Potem sem mu govoril o zgodovinskih dogodkih in mu opisal Voltai-
rovo smrt. Končno sem sklenil pripoved z mislijo, da kljub trditvam nekaterih,
da se je Voltaire pogubil, jaz ne mislim tako, ker vem, da je Božje usmiljenje
neizmerno.«
»Kako?« mi je segel v besedo bolnik, ki je pozorno sledil moji pripovedi. »Je
potem še upanje za Voltaira? Potem bodite tako dobri in me spovejte.«
»Uredil sem vse potrebno, pripravil sem ga in spovedal. Ko sem mu dal
odvezo, je planil v jok in vzkliknil, da ni bil v svojem življenju nikdar tako za-
dovoljen kot v tistem trenutku. Preklical je vse svoje izjave. Naslednjega dne
je prejel sveto popotnico in potem poklical v sobo vse domače in javno prosil
za odpuščanje zaradi pohujšanja, ki jim ga je dal. Po sveti popotnici je malo
okreval, živel še dva ali tri mesece, ki jih je vse uporabil za molitev, za prošnjo
za odpuščanje in za večkraten prejem zakramentalnega Jezusa, kar je opravil z
veliko pobožnostjo. Vedeti moraš, da je bil ta gospod na zelo visokem položaju
pri prostozidarjih. Zahvalimo se Bogu za vse opravljeno dobro.«1
Dne 3. marca ob devetih je z don Barberisom in don Ronchailom odpoto-
val v Menton. Neka odlična in bogata poljska družina mu je obljubila bogato
miloščino, če bi sprejel njihovo gostoljubje. Ko so obvestili vse sorodnike, ki so
jih mogli doseči v Nici, Monaku in Cannesu, vsega skupaj kakih štirideset oseb,
so ob novici o njegovem slabem zdravju sklenili, da bo vsak pripravil, kar mu je
hotel povedati, tako da bo on samo odgovoril z da ali ne. Tako so lahko vsi z njim
1 Summarium super introductione causae (priča don Cerruti), str. 467.
|
|
3.9 Page 29 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
29
govorili, ne da bi ga preveč utrudili.
Po končanih obiskih so don Boska povabili k nekemu težko bolnemu du-
hovniku, ki so ga zdravniki že odpisali. Takoj se je odzval, vendar ga je dobil v
nezavesti. Na vprašanje, kako mu gre, ni dobil nikakršnega znamenja, da ga je
razumel. Tedaj mu je svetnik na glas vzkliknil na uho: »Me razumete?« Bolnik
je izgovoril nekaj brezsmiselnih zlogov. Božji služabnik pa ga je vprašal: »Ali
poznate don Boska?«
»Oh, don Bosko! Da, poznam ga, in to dobro.«
»Jaz sem don Bosko. Mi imate kaj povedati?«
»Vi ste?« In že je sedel v postelji in rekel, da hoče vstati. Sestri se je zdelo,
da je izgubil glavo. On pa: »Pravim, da hočem vstati. Sporoči župniku, da naj se
ne trudi, ker nisem več bolnik za sveto maziljenje.«
Res je vstal, odlično govoril in bil naslednjega dne pri don Boskovi maši.
Povedati moramo, da je čez nekaj mesecev spet zbolel. Toda tokrat ni bilo don
Boska, da bi ga dvignil iz postelje in zdravniki so zanikali vsako možnost, da bi
še kaj hodil.
Don Bosko je z don Ronchailom prenočil v Mentonu, medtem ko je don
Barberis nadaljeval pot v Nico, kakor je prinesel veselo novico, da bo nasled-
njega jutra prišel don Bosko. Ker se je tudi zunaj hiše zvedelo za njegov prihod,
je pretila nevarnost, da bi ga spravili v težek položaj. Španski markiz D'Avila je
poslal na postajo svojo kočijo z naročilom, da naj ga pripeljejo v njegovo palačo.
Toda tudi grofica San Marzano je z istim namenom poslala z baronom Héraud-
om svojo. Oba sta želela imeti don Boska in nobeden ni hotel popustiti. Don
Bosko je končal spor tako, da je sam vstopil v prvo kočijo, ki je bila najbližja, in
sicer grofičina, v drugo pa je poslal don Ronchaila in Barberisa, ki ga je prišel
pozdravit na postajo in dejal: »To sta dva poštenjaka.« Tako je zadovoljil mar-
kiza. Razen tega, da je bila kočija bliže, je bil še drugi razlog za don Boskovo
izbiro. Ko je grofica nekaj dni pred odhodom prišla na obisk v Oratorij, je hotela
od njega zagotovilo, da bo uporabil njeno kočijo, ko se bo z železniške postaje
peljal v zavetišče Patronage St. Pierre. To ni bilo prvič, da je v Nici prišlo do
podobnih tekmovanj, ki so dala na preizkušnjo njegovo prisebnost. Ob drugi
priložnosti nista bili samo dve kočiji, temveč cela vrsta kočij in služabniki so
vabili svetnika, naj se pelje z vozilom grofa tega in tega, kneza tega in tega, mar-
kize te in te, ki ste ji obljubili, da boste uporabili njen prevoz za pot do zavetišča
Patronage …
In tako sedem ali osem ponudb druga za drugo. Ker je don Bosko na sa-
mem začetku ugotovil, za kaj gre, in ker ni hotel zavračati ponudb, da ne bi koga
užalil, je dejal: »Poslušajte me! Napravimo takole: Kočija gospe markize, ki sem
ji obljubil že v Turinu, me bo zapeljala v zavetišče Patronage. Kočijaž gospoda
grofa naj se odpelje do zavoda in me čaka pri vratih. Tam bom vstopil v njegovo
|
|
3.10 Page 30 |
▲back to top |
30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kočijo in se vrnil na železniško postajo. Kočija gospoda kneza naj počaka tukaj,
da se vrnem, in me bo odpeljala domov. In tako do konca, dokler ne bo vsem
zadoščeno.« Gospodje, ki niso vedeli za namene drugega, so se čudili domisel-
nosti svetnika, ki ni hotel nikogar užaliti, in so se veselo smejali, ko so zvedeli za
celotno zgodbo. Razumeli so, da je moral vzeti markizino kočijo.
V zavodu je poleg gojencev naletel na veliko gospodov, ki so želeli biti nav-
zoči pri sprejemu. Sobratom je bilo nadvse hudo, ko so videli, kako je po od-
hodu gostov bruhnil slino, pomešano s krvjo. Zato so se odločili, da mu bodo
prihranili napore. Don Ronchail, trd kot skala svojih Alp, je bil neizprosen in ni
hotel slišati razlogov, zaradi katerih bi radi videli don Boska in z njim govorili.
Potem je poskrbel za natančen pregled pri doktorju D'Espineyu, ki je napisal
njegov življenjepis. Ta je prosil, da naj ostane v postelji in ga počaka do šestih,
nato ga je natančno preiskal in izrekel diagnozo, ki se je popolnoma razlikovala
od diagnoze njegovih turinskih kolegov. Izredna napihnjenost trebuha je bila
posledica povečanja jeter, ki ga je povzročilo jemanje zdravil turinskih zdrav-
nikov. Med drugim mu je naročil, naj proti vročini, ki ga je vsak dan napadala,
vsak dan vzame dve žlički kinina z vodo.
Dobri učinki novega zdravljenja so se takoj pokazali. Brez težave je 6. mar-
ca maševal za petsto in več obiskovalcev. Za kosilo ob dvanajstih je sprejel po-
vabilo gospodov Montigny, s katerimi se je več ur zadržal v pogovoru. Od tam
je šel na obisk k nekemu bolnemu gospodu. Bil je to neki Američan iz Bahie v
Braziliji. Ponujal mu je opremljeno hišo s prošnjo, da bi poslal tja svoje salezi-
jance. Lastnica palače, kjer je bival bolnik, je bila tako očarana od svetnikovega
govorjenja, da ga je večkrat obiskala in bila pripravljena brez nadaljnjega po-
dariti svojo hišo za zavetišče duhovnikov, ki so bili nesposobni za delo. Božji
služabnik se je vrnil v zavod zbit in nadvse utrujen. Kljub temu je bil navzoč še
pri hišnem zboru, ki je razpravljal o pripustitvi nekega sobrata k zaobljubam in
nekaterih drugih k svetim redovom.
Ko so v mestu zvedeli, da se je zdravje don Bosku izboljšalo, so začele pri-
hajati kočije z obiskovalci in on jih je običajno sprejemal tudi na daljše pogo-
vore. Nekateri so prinašali darove, drugi so ga vpraševali za duhovne nasvete,
spet drugi so mu poročali o uslišanjih na priprošnjo Marije Pomočnice. Nemalo
takih, ki so prejšnje leto dobili njegov blagoslov in nasvet, da opravijo določe-
ne molitve za njihove potrebe, so poročali o uslišanjih. Tisti, ki so mu pisali v
Turin, so se mu prišli zahvalit. Končno so se mu nekateri prišli priporočat in
so odhajali od njega z zadovoljnim srcem. Neko 14-letno dekle mu je prineslo
izkupiček od loterije, ki jo je organiziralo za salezijanske ustanove. Zdravniki
so jo 1883 razglasili za odpisano. V skrajni stiski jo je don Bosko blagoslovil in
zdravje se ji je vrnilo. Vsa hvaležna ni nehala govoriti o don Bosku in prosjačiti
za salezijanske ustanove.
|
|
4 Pages 31-40 |
▲back to top |
|
|
4.1 Page 31 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
31
V Nico je prišel tudi sobrat pomočnik Rossi iz Oratorija, ki se je vračal iz Pa-
riza in Marseilla, kamor je šel v službi Družbe. Prav tako sta prišla don Perrot iz
Navarra in don Cibrario iz Vallecrosie. Iz Prage je prišlo pismo avguštinca fratra
Pietra Belgrana, ki se je v imenu cesarice Marije Ane Avstrijske zahvaljeval za
okusno vezan italijanski Salezijanski vestnik, ki ji ga je poslal don Bosko, in mu
poslal dar 500 lir s priporočilom za molitve za osebne namene.
Dne 7. marca je don Bosko sprejel tudi semeniščnike. Bilo jih je petdeset.
Zbrali so se v knjižnici, ki je bila obenem tudi predsoba. Namenil jim je nekaj
besed, jih blagoslovil, nato pa so drug za drugim pristopili k njemu in mu polju-
bili roko. Tudi več postnih pridigarjev ga je obiskalo, vendar posamično. Povsod
se je govorilo o don Bosku.
Dne 10. marca je prišlo v don Boskovi sobi do zanimivega prizora. Neka
mati je privedla desetletnega dečka, ki je imel zavezane oči. »Že nekaj časa,« je
pripovedovala ženska, »tega mojega otroka silno bolijo oči, tako da kar naprej
stoka in celo noč kriči.« Don Bosko ga je blagoslovil, mu dal poljubiti svetinjico
Marije Pomočnice in ga vprašal: »Te kaj boli?«
»Nič,« je odvrnil fant.
»Kako nič?« je posegla vmes mati. »Saj ga vendar oči silno bolijo, oče!«
»Te še bolijo oči?« je ponovno vprašal svetnik.
»Seveda ga bolijo,« je odvrnila mati. »Ne more prenašati luči in kar naprej
kriči.«
»Ali lahko vidiš?« ga je vprašal don Bosko, potem ko mu je z oči vzel obveze.
»Da, odlično vidim,« je odgovoril.
»Lahko prenašaš luč?«
»Da, lahko,« je odvrnil deček in pogledal skozi okno.
Mati se ni mogla pomiriti, ker se je bala, da bi jo imeli za lažnivko. Bila je
tako zaslepljena, da je sina hotela kar oklofutati. Don Bosko ji je moral reči: »Ali
zares hočete, da naj ostane vaš sin bolan? Prav, če vam je tako po volji …« Sin pa
je poskakoval, se smejal, se oziral okoli in ni vedel, ali naj bolj verjame materi
ali samemu sebi. Dejansko je popolnoma ozdravel.
Tisti večer je don Bosko želel imeti v notranji kapeli zavetišča Patronage
konferenco za sotrudnike in prijatelje salezijanskih ustanov. Na cesti pred hišo
se je ustavilo kakih sto kočij, ker v tem letoviškem obdobju mnogi niso bili v
Nici. Govoril je kake tri četrt ure, prikazal salezijanske ustanove in pokazal,
kako nujno potrebno je, da mu dobri kristjani pomagajo pri njegovi dobrodel-
nosti. Ko je stopil s prižnice, je sam šel nabirat darove. Zbral je tisoč osemsto
frankov, pol manj kot v prejšnji nabirki. Vendar je treba pripomniti, da je bila to
leto finančna kriza, da je kupčija upadla in da je bilo polovico manj tujcev. Poiz-
kus vsedržavne razstave je namesto dobička prinesel škodo in povzročil izgubo
tako razstavljavcem kot prirediteljem.
|
|
4.2 Page 32 |
▲back to top |
32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Don Bosko se je odlično počutil, zato je večkrat na dan ponavljal: Dieu soit
béni en toutes les choses [Bogu bodi v vsem zahvala]. Tako se je 12. marca v
spremstvu don Ronchaila lahko odpravil v Cannes. Verjetno sodijo v to obdobje
nekateri dogodki, o katerih nam poroča neka sotrudnica po nareku očividcev. V
Cannesu je svetnik rad maševal pri redovnicah, ki so vodile dekliško semenišče,
ki so ga ustanovili markizi iz Vallombrose. Kakor hitro se je raznesla novica, da
bo don Bosko šel tja, so comme si on avait touché un fil électrique [kakor če bi se
kdo dotaknil električne žice] od vseh strani prihiteli ljudje in napolnili kapelo
in dvorišče. Privedli so mu neko na prebavilih bolno deklico, ki je imela napih-
njen trebuh. Mati ga je po blagoslovu vprašala, ali bo deklica ozdravela. »Da,«
je odvrnil don Bosko. »Toda Gospod bo od vas zahteval težko žrtev.« Bolnica je
ozdravela, mati pa je malo pozneje izgubila očeta.
Ob drugi priložnosti so bile okoli svetnika zbrane sirote, da jih je blagoslo-
vil. Potem se je obrnil k predstojnici in dejal: »Vi mati imate med temi dekleti
težko bolnico.« »Res je. Toda bolezen se ne vidi, ker je tvor nevarne narave na
dnu hrbtenice. Vsak dan je treba obnavljati zdravljenje.« Don Bosko je pristopil
k dekletu, staremu kakih osemnajst let, ga blagoslovil in dejal: »Ozdraveli boste,
ozdraveli boste, uboga hčerka.« In res je ozdravela.
Nekega dne se je zaupno pogovarjal z redovnicami in dejal:« Kaj si želite, da
bi prosil Gospoda za vas?«
»Da bi bile naše deklice zelo pobožne,« so mu odgovorile.
»Bi nam povedali,« je vprašala ena izmed starejših sester, »ali se bomo kdaj
vrnile v bolnišnico?«
Pred zakonom o odpravi samostanov so dolgo vodile bolnišnico v Cannesu,
ki je potem prišla v državne roke in bila laizirana. Pri tem vprašanju je svetnik
dvignil oči k nebu in odgovoril: »Da, vendar bo za to potrebno veliko časa. Jaz
bom že umrl, ve boste umrle …« In tako je ponovil isti stavek osebno vsaki ra-
zen eni, ki ji je bilo ime Valeria in je umrla 1932, se pravi dve leti potem, ko so
se njene sosestre vrnile v nekdanjo bolnišnico.
Ta sestra ni bila navzoča, ko je don Bosko govoril o dekletu s skrivnim tvo-
rom. Ko je po tem dogodku nenadoma prišla, mu je rekla: »Oh, oče! Imamo zelo
težko bolno mladenko.« Don Bosko jo je prekinil: »Vem, sestra. Je že vse urejeno.«
Po odhodu v Cannes se je v Nici predstavila neka grofica, da bi ga prosila,
da bi šel blagoslovit nekega njenega vnučka, ki se je zvijal v silnih krčih, tako da
se je vsakič zdelo, da ga bo zadušilo. Ker ga ni več dobila, mu je telegrafirala v
Cannes. Ko se je za dva dni vrnil don Ronchail in pri don Bosku nadomestil don
Barberisa, ga je grofica ponovno vprašala: »Vi ste bili z don Boskom. Bi mi mogli
povedati točno uro, ko je prejel telegram?«
»Prejel ga je točno ob pol petih popoldne in je takoj poslal blagoslov Marije
Pomočnice in prosil za bolnika.«
|
|
4.3 Page 33 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
33
»Čudovito!« je vzkliknila gospa. »Točno ob pol petih so prenehali krči in
sedaj otročku ni samo bolje, temveč se zdi, da je skoraj popolnoma ozdravel.«
Kakor je prvič poklonila lep dar, je tokrat miloščino še povečala.
Nato je don Bosko v spremstvu don Ronchaila in don Barberisa nadalje-
val pot v Fréjus, kjer je kosil pri tamkajšnjem škofu, ki je bil vedno naklonjen
salezijancem. Nihče ni nikomur povedal, da bo don Bosko šel v Fréjus, in tudi
škofa so obvestili šele na predvečer prihoda. Kljub temu ga je po kosilu pred pa-
lačo čakalo veliko ljudi, ki so želeli govoriti z njim, in on je v svoji ustrežljivosti
sprejemal obiske vse do odhoda. Med drugim je prišel tudi viskont Villeneuva,
ki je bival nedaleč od doma v Navarru, in ga prosil, da bi prišel in podelil njego-
vemu sinu prvo sveto obhajilo. Deček še ni imel polnih enajst let, v Franciji pa
so takrat pripuščali k prvemu svetemu obhajilu šele s polnimi štirinajstimi leti.
Župnik se je odločno zoperstavil taki izjemi. Tudi škof ne bi dal dovoljenja, če ga
ne bi pregovoril svetnik zgodnjega in pogostega svetega obhajila.
Na železniško postajo sta ga spremljala dva generalna vikarja, postni govor-
nik v stolnici in pet ali šest drugih. Don Ronchail se je v spremstvu don Barberisa
vrnil v Nico, kjer so ju nestrpno pričakovali grofje Colle. Pri njih je tudi prenočil.
Meseca februarja je don Bosko prosil grofa za sto tisoč frankov za nakup hiše
Bellezie.2 Toda to pismo, ki ga niso pravilno razumeli, je povzročilo nemir v duši
grofov. Ko sta slišala don Boskovo razlago in si izmenjala nekaj besed, je grof
smehljaje se sklenil: »Dal vam bom, ko bom mogel, petdeset tisoč frankov.«
»In zakaj ne sto tisoč? » je vprašala grofica.
»No, naj bo,« je dejal grof, »naj bo sto tisoč frankov. Četudi … če dobro pre-
mislim … Lahko unovčim neke vrednostne papirje … Če ti je prav (obrnil se je k
soprogi), bova lahko dala don Bosku sto petdeset tisoč frankov.«
»Da, da,« je pritrdila žena.
»Tako torej petdeset tisoč frankov za nakup zemljišča Bellizia ob Oratoriju,
petdeset tisoč za cerkev Srca Jezusovega v Rimu in petdeset tisoč za misijone v
Patagoniji.«
Velikodušnost je presegla pričakovanje. Še več, za zgoraj omenjeni nakup
je podvojil vsoto. Ko sta grof in grofica imela priložnost pogovarjati se z don
Boskom, se ga nista nikdar naveličala spraševati in poslušati. Tisti večer se je
pogovor zavlekel daleč v noč in zdelo se je, da mu ne bo konca. Proti deseti uri
je don Boska začel premagovati spanec in vsi so razumeli, da je treba pogovor
končati. Toda sedaj so se pogovarjali stoje. Končno je grof vzel v roke luč in po-
vedel don Boska v spremstvu grofice v zanj pripravljeno sobo. Toda na pragu
so prišla na dan druga vprašanja, ki so terjala odgovor. Ko so končno vstopili,
je grof preveril, ali je vse v redu. Svetnik je legel v posteljo šele pred polnočjo.
2 Prim. MB XVI, str. 693 [BiS XVI, str. 460].
|
|
4.4 Page 34 |
▲back to top |
34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Odpotoval je 15. marca ob osmih zjutraj in bil v dveh urah v Marseillu. Ka-
kor običajno se je nabrala gneča obiskovalcev, ki mu niso dali miru. Kljub vse-
mu pa so stvari potekale bolj urejeno kot prejšnje leto. Vendar je bilo veliko
primerov, ko so se gospe hotele spovedati pri njem in so zato, ker niso videle
druge možnosti, pokleknile kar v sobi in se začele spovedovati svojih slabosti.
Don Bosko je lahko le ponavljal, da to ni prostor za spovedovanje žensk in da
cerkveni predpisi tega ne dovoljujejo. Pa jih ni bilo mogoče utišati.
»Toda jaz vas ne smem spovedovati tukaj!« je ponavljal.
»Pa pojdimo v cerkev.«
»Ne morem. Nimam časa.«
»Torej bom tukaj nadaljevala svojo spoved.«
Bilo je treba potrpeti. Ko so končale, je don Bosko dejal: »In kaj naj sedaj
naredimo? Odveze vam ne smem dati.« Gospem pa je bilo vseeno. Bile so zado-
voljne, da so mu odprle svoje srce in dobile dober nasvet.
V Marseillu je prejel ganljivo pismo iz Pariza. Leta 1883 je tam blagoslovil
neko desetletno deklico in pustil v njej tako globok vtis, da je bila sveto presu-
njena. Ko je slišala pripovedovati o njegovih stiskah, je deklica začela zbirati
denar, ki ga je prejemala v dar, in nič ni porabila za sladkarije in zabavo, kakor
delajo otroci. Ko je prihranila sto frankov, je pisala don Bosku pismo, v katero je
tudi mamica priložila svoje sporočilo.3
Malo pred Marseillem je stala hiša Previdnosti, ki so jo v jeseni 1883 odprli
za francoske novince. Poročali smo že o sanjah, v katerih je don Bosko pred
tremi leti jasno videl kraj bodočega noviciata.4 Sedaj bomo dopolnili pripoved
in poročali o svetnikovem obisku tej hiši.
Leta 1883 je gospa Pastré, Parižanka, slišala don Boska govoriti pri Mag-
daleni. S težavo se je po nagovoru prerinila skozi gnečo v zakristijo in mu ka-
kor druge gospe dala svoj dar. Potem se je polna veselja odšla. Malo zatem ji je
zbolela hčerka. Stanje se ji je tako poslabšalo, da je kazalo, da bo umrla. V tistih
strašnih dneh pričakovanja je gospa obhajala svoj god in na predvečer godu
je od don Boska prejela pismo, v katerem ji je izrazil svoja godovna voščila in
obljubo, da bo hčerka ozdravela. V ta namen naj začne opravljati devetdnevnico
k Mariji Pomočnici, medtem ko bi on v Turinu združil svoje molitve z njenimi.
Kako je don Bosko zvedel za to bolnico? In kako je mogel vedeti tako na-
tančno ulico in številko njenega bivališča? Presenečena ob teh dveh dejstvih je
gospa začela devetdnevnico. Tretji dan je hčerka prosila za hrano, medtem ko
že dalj časa ni ničesar zaužila. Prošnjo za hrano je ponovila še drugič in tretjič.
Potem je začela vstajati, in ko je bila devetdnevnica končana, je šla v cerkev in
se zahvalila materi Božji Mariji.
3 Francoski Salezijanski vestnik, maj 1884.
4 Prim. MB XV, str. 53 [BiS XV, str. 37].
|
|
4.5 Page 35 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
35
Vsa iz sebe zaradi zadovoljstva je vsa družina iskala način, kako bi pokaza-
la svojo hvaležnost. Tedaj so zvedeli, da don Bosko potrebuje hišo v Marseillu,
kjer bi nastanil svoje novince. Gospa pa je poleg večjega števila hiš v okolici
Pariza imela dve tudi v okolici Marseilla. Eno izmed teh je takoj ponudila don
Bosku in don Alberi. Šla sta si jo ogledat. Bila je prostorna, na lepem mestu in v
celoti opremljena. Gospa namreč ni hotela zase tamkajšnjega pohištva. Razgla-
sili so, da je bila sklenjena pogodba za petnajst let in z letno najemnino tisoč
dvesto frankov. V zasebni pogodbi pa je lastnica odstopila hišo za ta določeni
čas popolnoma zastonj. Nadaljnje odločitve bi sprejela pozneje, ker družinske
razmere niso dovoljevale dokončnega dogovora.5
Don Bosko je 17. marca šel pogledat to novo gojišče salezijanske družbe.
Sprejeli so ga z običajnim navdušenjem, a ko je vstopil v hišo, je takoj vprašal:
»Je tukaj kaj smrek?«
»Seveda. Pa še koliko!«
»Jih je res veliko?«
»Oh, zelo veliko.«
»Je tudi kaj sprehajalnih stez?«
»Da. In to lepih.«
»Pa je samo ena ali jih je več?«
»Več jih je.«
»Je za hišo tudi vodni kanal?«
»Da. Zelo velik.«
»Ali teče po celem ozemlju?«
» Da, po celem.«
»Prav. Potem je ta hiša. Ni mi treba si jo več ogledovati. Prav tako razumem,
zakaj mi ni bilo v sanjah rečeno: to hišo ti darujejo ali jo lahko kupiš, temveč je
bilo rečeno: ta hiša ti je na voljo.«
Na zadnjem splošnem zboru so ugotovili, da je potreben samostojen no-
viciat za Francijo, in to še preden so nam hišo ponudili. Tako ta dogodek ne le
potrjuje resničnost sanj, temveč tudi pravilnost odločitve vrhovnega zbora.
Popoldne je dobri oče želel prebiti nekaj časa s svojimi dragimi sinovi. Ven-
dar se je moral zadovoljiti, da jim je posvetil samo nekaj minut, ker so prihajali
člani marsejskega odbora, ki je odločil, da bodo imeli sestanek z don Boskom v
novi hiši. Gostje so se že sprehajali po vrtu. Don Bosko jih je nadvse ljubeznivo
sprejel in se zanimal ne samo za navzoče, temveč tudi za tiste, ki zaradi oprav-
kov niso mogli priti. Opravili so običajne molitve in poslušali branje zadnjega
zapisnika. Don Bosko se je zahvalil za ljubeznive besede, izrečene na njegov
račun, in ker je več dosedanjih dobrotnikov odpovedalo svoje nadaljnje sode-
5 Prim. Zapisnik marsejskega odbora z dne 16. novembra 1883.
|
|
4.6 Page 36 |
▲back to top |
36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lovanje in podporo, je dejal: »V takih primerih ne moremo storiti nič drugega
kot ohraniti mirno kri in iskati nove člane, ki naj stopijo na mesto tistih, ki so
nas zapustili. Res je, da so časi zelo težki. Toda za duše, za nas same je nadvse
pomembno, da skušamo reševati mladino sredi tolike pokvarjenosti. Šola hu-
dobije ne deluje samo v družbi, temveč mladi naletijo na učitelje celo v svojih
domovih in med svojimi starši. Pravo zadovoljstvo je ugotavljati dobre uspehe
v zavodu sv. Leona. Prav tako je tolažljivo gledati, kako se gojenci lepo obnašajo
in da so zdravi. Vsi imajo zelo dober tek in je pravo veselje gledati, kako jedo,
čeprav je potem treba plačevati račune pekom.«
Pohvalil je gorečnost odbora in rekel, da ne more pozabiti njihovih zaslug
za oratorij sv. Leona; zagotovil jim je, da se jih vsako jutro spominja pri sveti
maši. Ker je pričakoval, da ga bodo vprašali o učinkovitosti drugih odborov, je
rekel: »Povem vam, da se je o odborih na različnih krajih veliko govorilo, toda
dobri nameni ne dajejo kruha za fante, tako da lahko govorimo o resničnem
odboru samo v Marseillu.
Nekatere članice so omenile, da je samo v Marseillu tak odbor, zato ker je
tukaj samo en župnik, to je kanonik Guiol. Don Bosko se je zato imel za zelo
srečnega in je pokazal vse svoje zadovoljstvo. Nato je nadaljeval: »Ker se ne
morem zahvaliti vsaki gospe odbora posamezno, se vsem zahvaljujem v ose-
bi župnika, organizatorja odbora in tako zelo zaslužnega za ustanovo. Dokler
Bog ne bo poklical k sebi don Boska, se vas bo vseh še posebej spominjal pred
Gospodom, da vas obdari s svojimi blagoslovi in vam na tak način - seveda čim
pozneje nakloni nebesa.
Končno je govoril o sv. Leonu. Rekel je, da oratorij lepo deluje. V tem tre-
nutku ni zidav in zato dohodki skoraj poravnavajo izdatke. Toda denar bi bil
potreben za zavetišče v Saint-Cyru, kjer se za poljedelstvo usposabljajo uboge
deklice. Stavba je potrebna popravil in tudi streha še ni plačana. Don Albera
noče nič prispevati in zato zadevo Saint-Cyra priporoča odboru. Da bi zadostili
temu priporočilu, so določili poseben zbor za 24. april. Na njem so določili, da
naj področje Marseilla skrbi izključno za Sv. Leona, medtem ko bi za Saint-Cyr
zbirali darove na ozemlju Aubagna, kjer je bil Saint-Cyr.
Po zborovanju je povabil gospe k blagoslovu v kapeli, nakar je sprejel, ka-
kor so želele, vsako posebej in bil zaposlen vse do večera. Želeli so, da bi počival
v miru tega bivališča, toda obljuba, da bo naslednjega dne daroval sveto mašo v
Marseillu, ga je primorala, da je odpotoval.6
Iz pisnih in ustnih poročil don Barberisa povzemamo, da je navdušenje
za Božjega služabnika v Marseillu preseglo vse pričakovanje. Uslužbenci vseh
vrst so si šteli v čast, da so mu mogli biti na uslugo. Notarji in odvetniki so mu
6 Tako poroča neko pismo z dne 17. marca don Bosku, ne da bi omenil odpošiljatelja.
|
|
4.7 Page 37 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
37
zastonj dajali svoje storitve, zadovoljni, da jih je prosil. Zdravniki so obiskovali
njega in fante in bili zadovoljni, da so mu mogli izkazati uslugo. V njegovo čast
so pisali pesmi in nagovore. Ugledni slikarji so ga slikali. Časopisna poročila so
budila tudi pozornost prijateljev v drugih deželah. Iz bližnje Španije so priha-
jala navdušena povabila, da bi prestopil Pireneje. V daljni Madžarski je Magyar
Atlant iz Budimpešte v dodatku objavil don Boskov življenjepis, ki ga je napisal
D'Espinay.
Kamor koli je prišel, je bil deležen dokazov dobrote presvete Device Ma-
rije z imenom Pomočnice Kristjanov. Na obiskih pri družinah in v pismih, ki
jih je prejemal, je bila nenehna zahvala materi Božji Mariji za milosti, ki jih je
podelila v preteklem letu. Pripovedovali so mu o izrednih ozdravljenjih, toliko
zaželenih spreobrnjenjih, o spravi v družinah, ki jih nihče ni imel za mogoče,
za časne in večne dobrote, ki so jih prejeli po kaki opravljeni devetdnevnici ali
tudi po navadnih molitvah. Vse to je svetnika tako globoko ganilo, da se je jokal,
ko je pripovedoval o tem. Veselilo ga je tudi dejstvo, da se je razblinilo napačno
prepričanje, da bi se morali zateči k njemu, da bi prosil za uslišanja, ker je bilo
zadosti podpirati salezijanske ustanove in že jih je preblažena Devica, ki jih je
imela za svoje, nagrajevala z milostmi.
Dne 22. marca je šel na kosilo h gospodu Broquier, zelo poznanemu marsej-
skemu odvetniku. Tudi Pij IX. mu je zaupal sodne zadeve, ki so se tikale Svetega
sedeža. Nekaj časa je bil tako prepoln samega sebe, da v Marseillu ni minilo
nobeno praznovanje, ne da bi se tam pojavil tudi on. Ko pa je pozneje razmišljal
o vanitas vanitatum, ničevosti posvetne slave, se je popolnoma spremenil in se
tudi sodnih razprav ni več udeleževal. Ker je imel hišno kapelo, je dobršen del
dneva porabil v molitvi. Vsako jutro je v kapucinski kuti ministriral pri sveti
maši. Njegova žena je bila odlična pevka in v preteklosti nobena javna akade-
mija ali sprejem pri pomembnih družinah ni minil brez njenega petja. Sedaj pa
tudi ona ni več zapuščala hiše, temveč je pridno živela in pletla za Oratorij sv.
Leona. Ker sta bila zelo bogata, sta dajala veliko vbogajme in močno podpirala
don Boska.
Po tem kosilu so svetnika pričakovali na več krajih, ki se jim ni mogel iz-
makniti. Zlasti so ga pričakovale redovnice Obiskanja. Ena izmed njih je delala
silne preglavice predstojnicam, kaplanu in celo škofu. Don Bosko je ni poznal
in ni vedel za njene muhe. Toda ko je vstopil in so redovnice klečale, da bi pre-
jele njegov blagoslov in se priporočile njegovim molitvam, je prijel omenjeno
za roko in ji rekel: »Molil bom zlasti za vas, da vas Gospod reši tega in tega, da
vam podari to in to in da boste mogli storiti to in to. »Sosestre so bile najprej
presenečene, potem pa presunjene. Spogledovale so se med seboj, se solzile in
govorile: »To je pravi čudež!« Ko je potem sestri svetoval, kako naj se znebi svo-
jih napak, je zagotovila predstojnicam, da bo postala popolnoma drugačna. Na
|
|
4.8 Page 38 |
▲back to top |
38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
praznik Marijinega oznanjenja mu je kaplan prišel povedat, da redovnica ure
in ure premoli v cerkvi, da je predstojnice prosila odpuščanja in da že tri dni
vedno in povsod daje dober zgled vsej skupnosti.
Dne 24. marca je bil naval tako velik, da se je don Barberis postavil k vra-
tom sprejemnice in spuščal noter le po šest ali osem oseb obiskovalcev obenem
ter jim priporočil, da don Boska pozdravijo, prejmejo blagoslov in se umaknejo.
Prva dva nasveta so izpolnjevali, toda tretjega niso mogli uresničiti. Skupine so
sicer takoj pokleknile, toda po blagoslovu so se stiskali k njemu, mu dajali v roke
rožne vence in škapulirje in vsak mu je imel kaj povedati, mu izročiti dar, prositi
za blagoslov sina ali hčere, za očeta ali mater, za kakega bolnega sorodnika in
za družinske potrebe. V danem trenutku je pred njim klečalo pet duhovnikov.
Za tisti ponedeljek je povabil k sv. Leonu novince, ker jim v hiši Previdnosti ni
mogel govoriti, kakor je želel. Vendar jim tudi tokrat ni mogel reči niti besede.
Čeprav je bil tako zaposlen, je našel čas, da je opravil dva obreda. Dopoldne
je krstil in podelil prvo sveto obhajilo nekemu črnemu fantu, ki je bil gojenec
zavoda. Kapela je bila seveda do zadnjega kotička nabito polna. Popoldne je v
navzočnosti škofa, ki je črncu podelil birmo, imel konferenco za sotrudnike. Bil
je kratek in preprost. Navzoče je prosil, da bi mu pomagali plačati račune doba-
viteljem in zidarjem, saj fantje ne morejo shajati brez kruha in strehe. Monsi-
njor je zgovorno podkrepil njegova priporočila in zunaj izjavil: »Govori, kakor
govorijo svetniki, tolikšna je učinkovitost in duhovno pomaziljenje njegovih
besed.«7
Vsako leto so šli fantje na izlet v vilo gospoda Oliveja, velikodušnega sot-
rudnika, ki ga že poznamo. Ob tej priložnosti sta oče in mati stregla pri mizi
predstojnikom, sinovi pa gojencem. Pripravili so tudi loterijo, v kateri je vsak
predstojnik in gojenec dobil svojo številko, tako da je vsak prejel kak dobitek.
Na tak način so Oratoriju sv. Leona poklonili tudi svoje vozilo. Leta 1884 se je
nad don Boskovim bivanjem v Marseillu ob tem letnem izletu pripetil ljubek
dogodek. Medtem ko so se gojenci zabavali na igriščih, je ena izmed služkinj
pritekla h gospe Olive in poročala: »Gospa, kotel, v katerem se kuha mineštra
za fante, pušča in nikakor ga ne morem popraviti. Ostali bodo brez mineštre.«
Gospodarici, ki je imela veliko zaupanje v don Boska, je prišla rešitev. Sklicala
je vse fante in jim dejala: »Čujte, če hočete jesti mineštro, pokleknite in zmolite
očenaš, zdravamarijo in slavaočetu k don Bosku, da bo zamašil luknjo.« Ubogali
so in kotel je takoj prenehal puščati. Dogodek je zgodovinsko potrjen. Ko je don
Bosko slišal o tem, se je iz vsega srca nasmejal in dejal: »Od sedaj naprej bomo
don Boska imenovali zavetnika kleparjev.«
Do sedaj opisani napori naj nikogar ne zavedejo, da bi menil, da se je don
7 Francoski Salezijanski vestnik, maj 1884.
|
|
4.9 Page 39 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
39
Bosku izboljšalo zdravje. Don Albera, ki je bil v težkih skrbeh za njegovo zdrav-
je, je mislil na to, da bi poklical doktorja Combala, profesorja na univerzi v Mon-
tpellieru in enega najslovitejših zdravnikov. K njemu so prihajali od vseh strani
Evrope, celo iz Prusije. Ko je dobil povabilo, se je takoj odpravil na pot. Noč je
prespal na vlaku in prišel ob zori 25. marca v Marseille.
Kot zaveden katoličan je najprej opravil svoje pobožnosti pri Materi Božji
Čuvarici, nakar je prišel v zavod sv. Leona. Ko so ga pripeljali k don Bosku, je
pokleknil in mu kleče ponižno poljubil roko. Don Bosko, ki je bil lahno oblečen
in je ponižno vse opazoval, je menil, da je zdravnikov služabnik, zato ga je brez
zadrege povprašal po novicah o gospodarju.
»Jaz sem Combal,« je dejal doktor. Srečen bi bil, če bi vam mogel s čim
postreči in vam biti koristen.«
»Vi ste slavni doktor Combal! Toda zakaj se predstavljate na tak način? No-
čem tega. Vstanite! Kakšna sreča zame, da vas smem spoznati!«
Zdravnik je vstal, natančno preiskal don Boska, kar je trajalo več kot eno
uro, ga spraševal, malo pomislil in ni rekel besede.
»Kako je?« je vprašal don Bosko.
»Vi ste uničili svoje življenje s prevelikim garanjem. Vaša obleka je obra-
bljena, ker jo nosite v delavnik in praznik. Če hočete še nekaj časa ohraniti to
obleko, je edino sredstvo, da jo pošljete v garderobo. To se pravi, da bi bilo za
vas glavno zdravilo počitek.«
»To je edino zdravilo, ki ga ne morem vzeti,« je smehljaje se odvrnil Božji
služabnik. »Kako naj počivam, ko imam v rokah toliko začetih del?«
»Razumem,« je odvrnil zdravnik, »toda kaj naj storimo? Prepustite svojim
sodelavcem vse opravke, ki jih lahko oni naredijo. Vi pa počivajte, kolikor vam
je mogoče. Ne vem, kak drug nasvet naj vam dam. Organskih okvar ni. Zato sku-
šajmo odpraviti splošno utrujenost.«
Ko so ga prosili za natančno diagnozo in za najučinkovitejša zdravila, je to
rade volje storil. Njegovo poročilo se glasi:
Po poročilu, ki mi ga je dal velečastiti oče don Bosko o prejšnjem življenju, in po prei-
skavi sklepam, da gre pri njem za bolezensko stanje nasploh s posebnim poudarkom
na jetrih.
Splošne ugotovitve:
1. Splošna oslabelost s slabokrvnostjo.
2. Nagnjenost k vnetju sluznice dihal.
3. Živčna napetost.
4. Mogoče tudi ostanki malarije.
Lokalne ugotovitve:
5. Lahna vzdraženost bronhialne sluznice kot posledica trganja.
6. Rahlo povečanje jeter.
To so terapevtske osnove za zdravljenje. To je treba popraviti z naslednjimi sredstvi:
|
|
4.10 Page 40 |
▲back to top |
40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
1. Zjutraj in zvečer neposredno pred vsakim obrokom jedi vzeti žlico vina Vial
(apnenčev fosfat, mezgo tamarindo mezgo in kinin).
2. Izpiti kozarec Valsa, vrelec Dominique, pomešan z vinom. Med jedjo.
3. Biti od časa do časa tešč (enkrat na teden), zvečer pred spanjem pa vzeti majhno
žličko višijskega praška doktorja Soulagoce s četrt kozarca vode.
4. Mešana hrana: kuhano meso in zelenjava, mehko kuhana jajca, mlečna hrana.
5. Vsak mesec po deset dni piti med jedjo vodo iz Valsa z Bourbada.
6. Prekiniti za nekaj časa običajne opravke, zlasti še dolge duševne napetosti.
Podpis: Combal
Marseille, 25. marec 1884
Ko je svetnik dobil list v roke, je dejal zdravniku: »Ne vem, kako bi vam iz-
razil svojo hvaležnost. Vem, da ste velikodušni, vendar ne bi rad, da bi vi nosili
stroške za potovanja.«
»Kaj še!« je živahno odvrnil zdravnik. Toliko časa sem čakal trenutek, da bi
videl don Boska, in sedaj je ta trenutek prišel. Moje plačilo je v tem, da lahko re-
čem, da sem videl don Boska. Ne vi meni, temveč jaz vam moram biti hvaležen.
Vam dolgujem življenje svoje hčerke. Ali se ne spominjate, da sem vam lansko
leto pisal in jo priporočil vašim molitvam? Že dolgo je bila neozdravljivo bolna.
Lahko si predstavljate, koliko je trpelo moje srce! Toda potem ko je vaša ugle-
dnost molila, se je začela počutiti bolje in v kratkem času je popolnoma ozdra-
vela. Zato sem jaz vam dolžan za ozdravljenje svoje hčerke in sem prišel sem
ne samo kot zdravnik, temveč tudi kot dolžnik, ki hoče povrniti dolg presveti
materi Mariji Pomočnici. Prosim vas, da sprejmete to malo darilce.«
Pri teh besedah mu je izročil ovojnico, ki jo je don Bosko moral sprejeti.
V njej je bilo štiristo frankov. Tudi ko se je poslavljal, ga je prosil, da bi ga imel
vedno za svojega ponižnega služabnika, ki mu je na voljo ob vsakem času in na
vsakem kraju.
Iz Marseilla se je don Bosko 26. marca vrnil v Toulon v neizmerno veselje
grofov Colle, ki sta zavarovala vse vhode v hišo, da nihče ne bi motil njihovih po-
govorov. Prav tako so mu prepovedali, da bi imel konferenco, na kateri bi prosil
miloščino za svoje ustanove. »Za to bomo poskrbeli mi, zato pa hočemo uživati
z vami.« Toda novica o njegovem prihodu se je kmalu razširila in končno so le
morali odpreti vrata. Tako se je Božji služabnik, namesto da bi si malo odpočil,
močno utrudil.
Dne 27. marca je v spremstvu grofov Conti odpotoval v Navarre. To pose-
stvo se je popolnoma spreminjalo. Kraj je imel čudovito lego. Hribčki, porasli
vedno z zelenimi smrekami in zelenimi plutovci, so v polkrogu obdajali planja-
vo, ki je bila najprej polna vinogradov, pozneje pa travnikov in njiv. Sredi pla-
njave je stala velika hiša in za hišo so se širili vrtovi za cvetličarstvo, spretnost
kraja in zemlja za vrt, na drugi strani prerije na tisoče oljk. Nikakršnih ovir, niti
hiš kakega naselja. Sedaj taka rajska lepota, a pred prihodom vse samo puščava
|
|
5 Pages 41-50 |
▲back to top |
|
|
5.1 Page 41 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
41
in zapuščenost. Nenehne izboljšave so pripomogle, da so v preteklem letu samo
za vino iztržili dvanajst tisoč frankov.8
Hišo je obdajala čudovita tišina. Toda ob don Boskovem prihodu je bilo
tako zunaj kakor notri polno ljudi, ki so prispeli v prvih jutranjih urah. Štirje
omnibusi iz Touluna, trije iz Hyèresa, eden iz Craue in še iz drugih krajev so pri-
peljali nad sto ljudi. Iz Marseilla so organizirali pravo romanje. Gosposke kočije
s svojimi gospodarji so prihajale iz bližnjih krajev. Prišlo je tudi več župnikov
z generalnim vikarjem iz Fréjusa. Iz Nice sta prišla baron Héraud in arhitekt
Levrot.
Ob pol enajstih so izvidniki s krikom naznanili, da prihaja don Bosko. Mno-
žica mu je stekla naproti in ga obdala. On kot po navadi miren in vedno priprav-
ljen, da vse zadovolji, je pokazal, da se mu nikamor ne mudi. Zbralo se je tudi
veliko tujcev, ki so prišli na blagoslovitev nove cerkve, ki so jo zgradili z denar-
jem grofa Colla. Božji služabnik se je malo odpočil in skromno okrepčal, nato
pa začel sveti obred, pri katerem je bilo navzoče veliko duhovnikov in imenova-
ni generalni vikar, ki je rade volje odstopil don Bosku vodenje svetega obreda,
opat Guiol, inšpektor don Albera in zbor bližnjih župnikov. Po končanem obre-
du don Bosko ni hotel, da ne bi bilo tudi kratke konference.9
Naslednjega jutra je bila zelo zasebna slovesnost: prvo obhajilo hčerke in
sina viskontov Villeneuve. Obhajali so praznik sv. Jožefa, hišnega zavetnika. Don
Bosko je maševal za skupnost in pri slovesni maši generalnega vikarja škofije
imel slavnostni govor. Bil je dan petja, razigrane glasbe in veselega razpolože-
nja.
Svetnik nikoli ni več videl te poljedelske šole, ki jo je on ustanovil, vendar
njegov blagoslov ni ostal brez sadov. Ustanova je napredovala tako moralno ka-
kor materialno ter zdaleč presegla pričakovanje samih predstojnikov in dob-
rotnikov. In danes post tot discrimina rerum [po toliko krizah] nosi jasne znake
očetovskega blagoslova.
Ko je po nedeljskih večernicah zapustil Navarre, je neprijeten dogodek dal
don Bosku priložnost, da se je lahko vadil v potrpežljivosti. Morala bi ga odpe-
ljati kočija neke gospe, ki je z veseljem prevzela to nalogo. Toda zaradi nespora-
zuma je ni bilo. Zato so morali napreči domačega konja in zelo preprosto vozilo.
Poleg tega je bila cesta polna kamenja, tako da je treslo in don Bosku popol-
noma obremenilo želodec. Moral je izstopiti in pol ure peš hoditi po kamniti
poti in prahu in se obenem boriti z vetrom in mrazom- Tako so prišli do gradu
Castiglia, katerega lastnikom je prejšnji dan obljubil obisk. Ko so ga videli v ta-
8 Zapisnik, 30. november 1883.
9 Spomin na ta dan je ohranjen v pismu, ki ga je neka sotrudnica iz Auxerra poslala po don Boskovi
smrti don Rui. Imamo samo prepis, verjetno delno netočen v določenem pogledu. Vendar je dob-
ro, da ga poznamo (Dodatek, št. 6).
|
|
5.2 Page 42 |
▲back to top |
42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kem stanju, so mu takoj pripravili čašo čaja. Ob odhodu so mu ponudili kočijo z
dvema konjema, ki ga je zapeljala do naslednjega cilja.
Med postankom pri tistih gospodih je domači sin, ki je bil prejšnje leto tež-
ko bolan in ga je obiskal, da bi prejel njegov blagoslov, prišel in se mu zahvalil,
kajti od takrat se mu je zdravje izboljševalo in se je sedaj odlično počutil. Med
pogovori so se vsi pritoževali zaradi dolgotrajne suše, ki je skoraj popolnoma
uničila polja in travnike. »Povejte vi Gospodu besedico,« so mu govorili, »in on
nam bo poslal dež.«
»Prav,« je odgovoril, prosil bom za dež in jutri bom opravil sveto mašo po
tem namenu.«
»Ali menite, da bo deževalo?«
»Da, prepričan sem. Gospod je obljubil, da bo nebeški Oče izpolnil prošnjo,
če se bodo dva ali trije zbrali v njegovem imenu. Nas je veliko zbranih, da prosi-
mo Gospoda. Jezus je zato med nami.
»Toda mi smo preveč hudobni, da bi nas Gospod uslišal.«
»Zelo smo hudobni in si ne zaslužimo, da bi nas Gospod uslišal. Toda med
nami je Jezus, ki prosi za nas.«
»Torej nam vi zagotavljate, da bo deževalo? Saj že skoraj eno leto ni deže-
valo.«
»Da, da, deževalo bo. Pred nekaj dnevi je škof ukazal, da naj v vseh mašah
opravimo molitev za dež. Ob toliko molitvah Gospod ne bo ostal gluh. Potrudi-
mo se samo, da ne bomo Jezusu onemogočili, da bi ostal med nami.«
Med tem in drugimi pogovori, po molitvi za dež in blagoslovu vseh so odpo-
tovali proti drugemu gradu, imenovanemu Bastide, kake pol ure vožnje. Tu so
morali potniki prenočiti pri družini Obert. Med večerjo je pogovor spet nanesel
na dež, ki je bil tako zelo potreben, in don Bosko je ponovno obljubil, da bo de-
ževalo. Gospodarica je odvrnila: »Dala bi karkoli, samo da bi deževalo.«
S temi besedami so šli k počitku. Komaj so dobro zaspali, ko je močan šum
zbudil don Barberisa in druge: padal je dež. Deževalo je vso noč in ves dopol-
dan. Gospodarica je don Bosku izročila petsto frankov in obljubila še več takih
darov, če bo letina obilna. Neki duhovnik iz Lyona, ki je bil mimogrede v tem
kraju, je vzkliknil: »Glejte, kaj pomeni gostoljubno sprejemati svetnike!«
Nedaleč od tod je Antibo, majhno mestece na obali med Canessom in Nico.
Neka bogata tamkajšnja družina je ponudila don Bosku posestvo, da bi tam
odprl svoj zavod. Te gospode je obiskal 1. aprila ob vračanju v Nico. V kratkih
urah njegovega postanka je prišlo troje uglednih oseb, da bi ga pozdravile in se
mu zahvalile za blagodejen učinek blagoslova. O tem govori popotni tovariš: »V
tem mesecu lahko z gotovostjo trdim, da se je vsaj sto oseb bodisi osebno bodisi
pisno zahvalilo don Bosku za sadove blagoslova iz prejšnjega leta.«
Na poti proti Nici je na neki vmesni postaji vstopila v vlak neka družina,
|
|
5.3 Page 43 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
43
ki se je ob pogledu na dva italijanska duhovnika začela pritoževati, da prejšnje
leto v Parizu ni prišla pravočasno, da bi obiskala don Boska. Ker so se priprav-
ljali, da bodo izstopili, je ena izmed hčera rekla: »Zdi se mi, da je eden izmed teh
dveh duhovnikov don Bosko.« Očeta je presunilo in je vprašal: »Oprostite, ste
mogoče vi don Bosko?« Ko je dobil pritrdilen odgovor, so oče in otroci padli na
kolena in prosili za blagoslov in svetnik jih je blagoslovil. Gospoda se niso mogli
pomiriti, ker niso prepoznali don Boska prej, kot šele ob slovesu.
V Nici, kamor je prišel 2. aprila, je ob dveh imel konferenco, 3. aprila ob
osmih zvečer pa je prišel v Alassio, kjer je srečal don Cagliera in don Lemoyna,
ki sta pridigala gojencem duhovne vaje. Dne 4. aprila je nadaljeval pot v Sam-
pierdareno, kamor so istočasno prišli drugi člani vrhovnega sveta razen don
Duranda. Sklical jih je, da bi v tej hiši imeli razgovor o različnih zadevah Družbe.
Še prej pa si je vzel čas, da je obiskal grofico Solms v Pegliju, ki je tam živela že
deset let. Bila je sestrična cesarja Viljema in katoličanka. Katoliško je vzgajala
tudi hčerko, medtem ko so sinovi rasli v protestantski veri. Silno si je želela
videti don Boska, ker ga je zelo potrebovala.
Povzemimo nekaj stvari iz zapisnika tega kapitularnega posveta. Ko so go-
vorili o pripustitvi k redovom nekega francoskega klerika, je don Bosko menil:
»Če kdo ni pripravljen, da bi naredil zaobljube z drugimi, ga je treba odpustiti.
Če kdo ni pripuščen k redovom, je treba skleniti: Ti nisi več član Družbe. Treba
ga je dokončno odsloviti. Tu je don Cagliero spomnil na misel patra Franca, da
je ena izmed največjih zablod imeti v hiši koga, ki ni sposoben za prejem redov
in zaobljub.
Svetnik je sporočil, da je njegovo potovanje v Francijo obrodilo dobre sa-
dove: »Hiše v Franciji smo spet rešili dolgov. Božja previdnost nam je priskoči-
la na pomoč. V Franciji so nam obljubili velike vsote denarja in veliko smo jih
tudi prejeli. Grof Colle nam podarja 150.000 frankov, ki jih bo izplačal ta mesec.
Inženir Lovrot iz Nice je iz svojega podaril naši hiši 80.000 lir. V Saint-Cyru je
obnova hiše stala 80.000 lir; dobili smo dobrotnika. Pri vsem tem pa so se lotili
tudi del, ki ne dosegajo svojega namena in ki niso bila storjena v dogovoru s
kapitljem. V Nici, Marseillu in La Navarru dobro napredujejo brez dolgov. Obža-
loval je pohlep po gradnjah. Da to ukrotimo v vseh, je treba vedno postaviti dva
pogoja: 1. privolitev kapitlja in 2. treba je imeti zagotovljena sredstva. Sicer naj
se ne gradi. Obžaloval je tudi, da so se v Franciji oprijeli navad, ki so nasprotne
uboštvu: na primer preproge v sprejemnicah s pretvezo, da jih zahtevajo dob-
rotniki.
Velikodušnost inženirja Lovrota zahteva kratko razlago. Zaradi nekega iz-
rednega uslišanja, ki je sledilo don Boskovemu blagoslovu, je bil ves za don
Boska. Nekega dne mu je svetnik govoril o potrebi, da bi razširil zavod v Nici.
»To se lahko takoj zgodi,« je odvrnil inženir. »Treba je samo začeti zidati.«
|
|
5.4 Page 44 |
▲back to top |
44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»To je lahko reči, toda kje dobiti denar? Jaz ne vem.«
»To naj vas ne ovira. Začnimo zidati.«
»In potem?«
»Potem bo že kako. Mi dovolite, da začnem?«
»Začnite. Toda vedite, da don Bosko nima denarja.«
Naslednjega dne je gospod Lovrot prišel z delovodjem, vzel načrte, dal
postaviti ogrodje, nato je pripeljal material in končno delavce. V nekaj mesecih
so nadzidali celo nadstropje za stanovanjske sobe in postavili so veliko kapelo.
Ko je bilo vse končano, je Lovrot dejal ravnatelju:
»Vidite, da smo vse opravili brez izdatkov? Izdatki so bili, toda velikodušni
gospod jih je poravnal iz svojega žepa.
V Sampierdareni se je v veliko zadovoljstvo predstojnikov in gojencev za-
držal sorazmerno dolgo. Fantje so opravili tri dni večnega češčenja za njegovo
ozdravljenje. Ker se je izboljšanje res pokazalo, so 6. aprila pripravili veliko slo-
vesnost. Bila je cvetna nedelja. Na kosilo je prišlo nekaj francoskih gospa. Don
Boska so iskale v Marseillu., Cannesu in Nici. Toda don Bosko je ravno vstopal
v vlak, medtem ko so se one pripeljale z drugim vlakom. Tako je prišel v Italijo,
gospe pa niso izgubile poguma, šle so za njim v Alassio. Niso ga dohitele. Šele
v Sampierdareni so prišle do njega in so se mogle z njim na dolgo in široko po-
razgovoriti. Od tod so se napotile v Rim, kjer so ga mesec dni skoraj vsak dan
obiskovale.
Ko se je v Sampierdareni pogovarjal s svojimi sinovi, je pogovor nanesel na
duhovne vaje fantov. Don Bosko je dejal: »V naših hišah in cerkvah je za pridi-
ganje duhovnih vaj vedno najbolje povabiti naše sobrate salezijance, četudi so
samo povprečni v oznanjevanju Božje besede, kajti odlični tuji govorci prido-
bijo zase občudovanje, in če so redovniki, pridobivajo fante za svoje redove in
povzročijo, da pri fantih pade ugled naših sobratov. Poleg tega pa tudi nimajo
našega duha, pa naj bodo še tako sveti. Zato jih čim manj vabimo. Iz tega razloga
jezuiti ne dovoljujejo, da bi kdo drug razen njihovih sobratov pridigal v njihovih
cerkvah.«
Don Boska je pot ponovno popeljala v Rim. Dvakrat je iz Francije pisal don
Rui, da bi mu povedal, kdo bi bil po njegovem najprimernejši spremljevalec:
ali tajnik Berto ali kdo drug. Kaj je o tem menil don Rua, nam ni znano. Toda
svetnik je za to službo v Sampierdareni določil don Lemoyna. V svoji očetovski
uvidevnosti pa je prvemu naslovil naslednje pismo.
Predragi don Berto!
Rekli so mi, da tvoje zdravje še ni tako, kot bi si ga želeli. Žal mi je. V tem času moje
odsotnosti poskrbi, da boš ozdravel. Molil bom zate. V Rim me bo spremljal don Le-
moyne. Ne vem še, ali bom potreboval listine. Če jih bom, ti bom pisal. Za 12. oziroma
15. upam, da bom v Turinu.
|
|
5.5 Page 45 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
45
Moje zdravje je malo boljše, vendar potrebuje pomoč molitve.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Berto, priporočaj me pri sveti maši in imej
me v J. K.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 6. april 1884
Dne 7. aprila popoldne je obiskal v Sestri Ponente gorečo salezijansko sot-
rudnico, vdovo Cataldi, in proti večeru 18. aprila baronico Podesta, soprogo ge-
novskega župana. Ta in druge genovske gospe so se zbirale okoli markize Ghi-
glini, ki jih je navduševala, da bi pomagale don Bosku in njegovim ustanovam.
V prostih trenutkih se je Božji služabnik skušal razvedriti tako, da je klical
v spomin nekdanje dogodivščine. Don Lemoyne je pisal don Bonettiju: »Naš
predragi oče ne more v vsakem pogovoru omeniti junaške čase Oratorija, zato
mi je naročil, da naj ti sporočim, da je don Belmonte10 bil na mnogih slavnih
izletih in kako se spominja mnogih prijetnih dogodivščin iz tistega časa. Zato bi
bilo primerno, da bi se pogovoril z don Belmontejem, preden boš dokončno ob-
delal to obdobje zgodovine Oratorija,11 in da prideš ti v Sampierdareno ali don
Belmonte v Turin. Po mnenju don Boska bi bila prva možnost boljša.
Končno se je 9. aprila poslovil od Sampierdarene in je z don Lemoynom, ki
je nadomestil don Barberisa, odpotoval v Genovo. Kosil je pri markizi Ghiglino,
kjer ga je pričakovala neka gospa. Zatem se je napotil v Rapallo na obisk h grofu
Riantu, članu Francoskega inštituta, bogatega gospoda iz Pariza in slavnega pi-
satelja, ki je prejšnje leto izkusil dobrodelne učinke svetnikovega blagoslova.12
Grof in grofica, vsa srečna, da ga bosta imela pri sebi, sta ga povabila v svojo ču-
dovito lepo vilo in on je povabilo sprejel. Po začetnem pozdravu so se šli spre-
hajat po parku, ki se je z vrha hriba raztezal do morja. Sprehod je trajal eno uro
in pol. Don Bosko se je sprehajal z grofoma, don Lemoyne pa z otroki. Naslednji
dan na veliki četrtek, so se vsi spovedali pri don Bosku, otroci so mu ministri-
rali v domači kapeli in vsi so prejeli velikonočno obhajilo. Don Lemoyne piše:13
»Ob slovesu je grof stisnil don Bosku roko na čisto poseben način, ki je pomenil
občuten in učinkovit poklon.« Nato so se z vlakom odpeljali v La Spezio, kamor
so prispeli ob dveh popoldne. Ta počitek je don Boska očitno poživil.
V La Spezio bi moral priti že 9. aprila za konferenco sotrudnikov, a zaradi
postanka v Rapallu se je potovanje zavleklo. Namesto njega je govoril kano-
nik Davide Marinozzi, postni pridigar. Njegova navzočnost je bolj kot vse drugo
10 Bil je ravnatelj zavetišča v Sampierdareni.
11 Don Bonetti je v presledkih objavljal v Vestniku Zgodovino Oratorija, ki so jo potem ponatisnili v
eni knjigi z naslovom Petletje zgodovine Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
12Prim. MB XVI, str. 223 [BiS XVI, str. 144].
13 Pismo don Bonettiju, Spezia, 10. april 1884.
|
|
5.6 Page 46 |
▲back to top |
46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
povzdignila velikonočne praznike salezijancem in gojencem. Ni mogel zapusti-
ti zavoda, ne da bi spregovoril v javnosti. To je storil popoldne na sam veliki
praznik, in ker se je dobro počutil, je celo zelo dolgo in živahno govoril. Don
Lemoyne je poslal v Turin dolg povzetek njegovega govora, ki ga posnemamo iz
Vestnika meseca maja.
Predstavljam se vam, dragi poslušalci, z zares globoko ganjenim srcem, polnim
hvaležnosti za vse dobro, ki ste ga storili in ga še delate temu salezijanskemu ora-
toriju. Koliko mladih fantov se mora zahvaliti vam, če so ohranili vero, če živijo kot
dobri kristjani in so se večno zveličali. Zato pred vas prihajam z novim povabilom
vaši dobrodelnosti, prihajam, da vam priporočim nabirko za dela, ki ne pripadajo
meni, temveč svetemu očetu Leonu XIII. in so mu zelo pri srcu. On vrhovni pogla-
var Cerkve vam prvi daje dober zgled. Če sedaj stoji tukaj v La Spezii ta oratorij,
kjer toliko dečkov prejema kruh življenja, moramo biti hvaležni vam. Da, sveti oče
je ubog, živi od miloščine, ker so mu vse vzeli, kljub temu pa najde način, da pošilja
enake darove, zaradi katerih je še bolj ubog, v korist sinov vaših družin, vašega
mesta. Posnemajte torej ta čudoviti zgled velikodušnosti.
Vprašali me boste, kako dolgo bomo morali še sodelovati pri tej dobrodelni usta-
novi? Doklej? Dragi moji, vse dokler bodo duše, ki jih je treba reševati, dokler bo
ubogim dečkom pretila nevarnost zalezovanja in prevar, vse dokler ne bodo prišli
do nebeških vrat, kjer se bodo šele čutili varne pred zankami, ki jim jih nastavlja
sovrag.
Danes bi vam rad govoril o misijonih naših salezijancev, ki so raztreseni po raznih
krajih sveta, zlasti v Ameriki, lahko bi vam opisoval njihove napore, njihove pot-
rebe in dobro, ki ga delajo, vendar se bom omejil in vam bom govoril o cerkvi in
zavetišču Srca Jezusovega v Rimu. Protestanti so v Rimu odprli šole in svetišča,
da bi zavajali kristjane in zlasti ubogo mladino. Papež Leon XIII., žalosten zaradi
takega stanja stvari, je dal vedeti don Bosku, da je treba rešiti čast katoliške vere
in zajeziti val širjenja krive vere in pohujšanja mladine. Kako? Tako, da bi postavili
cerkev Srca Jezusovega in veliko zavetišče, kjer bi zbirali ogrožene dečke. »Sveti
oče,« sem mu odgovoril, »rade volje se lotim tega dela, vendar nimam denarja.«
»Tega tudi jaz nimam,« je odvrnil papež. »Obrnite se torej na vernike in jim sporo-
čite, da sveti oče vsem priporoča cerkev Srca Jezusovega in da bo Gospod časno in
večno obdaril vse, ki bodo podprli to tako veliko delo.« Zato, dragi kristjani, iščem
sredstva tukaj in povsod drugod in zato bomo tudi imeli nabirko za to cerkev. Gre
za to, da počastimo dobrohotno Srce našega preljubeznivega Odrešenika. Presveto
Srce Jezusovo je vir vseh blagoslovov in vseh milosti. Vsi potrebujemo te milosti.
Ko torej damo dar v čast presvetemu Srcu, obenem prosimo za tisto milost, ki jo
najbolj potrebujemo za dušo in telo, za naše starše, za naše otroke, za naše ma-
terialne potrebe ali za kako posebno moralno ali intelektualno potrebo. Bodite
prepričani, da boste milost prejeli, kajti Bog se ne da premagati v velikodušnosti,
če vaša prošnja ni v škodo kake vaše duhovne koristi.
Še drug razlog je, da pomagate človeku, ki vas prosi miloščine v imenu Srca Je-
zusovega. Tisti, ki vas prosi za miloščino, je sam sveti oče papež, naš skupni oče,
|
|
5.7 Page 47 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
47
namestnik Jezusa Kristusa. Sveti oče vas prosi, da podprete predvsem dve stvari:
to ustanovo tukaj v La Spezii in cerkev presvetega Srca Jezusovega v Rimu. Kaj pa
naj stori s svoje strani svetišče in kaj obljublja? Dviga stoje svoje roke k nebu, moli
za vas, vas blagoslavlja in se vas vsak dan spominja pri sveti maši. Njegova moč je
velika zaradi oblasti, ki mu je dana zaradi velike ljubezni, s katero ga ljubi presveto
Srce Jezusovo. On govori v imenu Odrešenikove krvi in mi ga ne bomo poslušali?
On nas vabi v imenu toliko duš, ki jih je treba odrešiti, in mi bomo ob tem brezbriž-
ni? Prosi nas za pomoč za svoje sinove in brate in mi jo bomo odrekli? Nikakor ne!
Gotovo ne boste povzročili te žalosti namestniku Jezusa Kristusa in vašemu imenu
katoliških kristjanov.
Pa bo kdo dejal: »In kje naj vzamem denar? Moji dohodki so omejeni, časi so tež-
ki in posli ne uspevajo.« Dovolite mi, da vam govorim odkritosrčno. Če hočemo
zadostiti kaki muhi, če si hočemo privoščiti kako zabavo ali se hočemo izkazati v
družbi, oh, takrat se znajdemo in dobimo denar. Pa ne bomo našli novčiča, ki bi
ga darovali Jezusu Kristusu, medtem ko je vse tisto, kar imamo, od njega, ki nam
lahko tudi stokratno povrne na tem svetu vsak naš dar? Kdo drug bo dejal: »Toliko
je prosilcev za toliko in tako različnih namenov! Preveč jih je.« Ta odgovor, dragi
moji, ni krščanski. Vi pravite: ne morem podpirati vseh teh dobrih del. Jaz vas pa
vprašam, ali podpirate vsaj eno izmed njih? Menim, da tisti, ki najbolj kričijo, da jih
je preveč, ne podpirajo niti enega dobrega dela. Oh, vedite, da je dajanje vbogajme
dolžnost. Če nimate denarja, lahko daste obleko, jedila, lahko spodbujate druge, da
dajo vbogajme. In če zares nimamo ničesar drugega, potem imamo na voljo delo
vseh del – molitev. Prosite, da bo sveti oče potolažen in spodbujen v svojem veli-
kem naporu pri vodenju Cerkve, molite za evangeljske delavce, da jim bo Gospod
podelil zdravje, sposobnosti, kreposti, razumevanje položaja, uspeh pri njihovem
misijonskem delu. Prosite za duše tistih, ki so zablodili, da se bodo spokorili, za
pravične, da bodo vztrajali v dobrem. To je vbogajme, ki ga mnogi ne dajejo.
Kdo drug pa zato, da bi se opravičil, ker ne daje miloščine, pravi: »Lahko bi dal kaj
v miloščino, vendar si želim prihraniti nekaj za poznejše dni, lahko pridejo leta,
ko bo polje slabo obrodilo, ko bodo zastali posli, prišel finančni polom in podob-
no. Zato moram misliti na prihodnost in si priskrbeti malo imetja.« Na žalost je
to, čemur pravimo predvidevanje, pomanjkanje zaupanja v Božjo previdnost. Žal
varčujemo danes, varčujemo jutri, presežki tega leta se dodajajo presežkom prej-
šnjega, navezanost na denar je vse večja in z njo tudi skopost. Žal se z večanjem
bogastva srce vedno bolj zapira revežem in korak za korakom denar sam potiska
bogataša v pekel. Pametni kristjani ne grabijo denarja za čas, ki mine kot blisk,
denarja, ki ga s pravim imenom pravimo denar smrti. Sveti Lovrenc je bil varuh
zakladov rimske Cerkve. Poganski oblastnik, ki je poželel ta zaklad, je zahteval od
Lovrenca, da mu izroči vse to zlato, srebro, dragoceno kamenje, ki jih je imel v
varstvu. Sveti Lovrenc mu je obljubil in ga prosil za nekaj dni, da bo mogel vse
zaželeno zbrati. Oblastnik je privolil, prepričan, da bo kmalu imel v rokah zaželeni
plen. Toda sv. Lovrenc je prodal dragocenosti in izkupiček razdelil med reveže. Vse
obdarovance je zbral v preddverju oblastnikove palače, nato pa stopil pred njego-
|
|
5.8 Page 48 |
▲back to top |
48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vo obličje in prosil, naj pride, da bo videl izpolnjeno obljubo. Ko je oblastnik videl
pred seboj tako številno množico revežev, ga je vprašal, zakaj jih je privedel. »Ti so
zaklad Cerkve,« je dejal svetnik, »in sem ti jih pokazal, kakor si zahteval.« Ker je
oblastnik menil, da ga je svetnik prevaral, je ves divji vzkliknil: »Zahteval sem zlato
in srebro, kam si ju skril?« Svetnik mu je odgovoril: »Facultates Ecclesiae, quas
requiris, in caelestes thesauros manus pauperum deportaverunt« [Premoženje
Cerkve, ki ga zahtevaš, so roke revežev položile v nebeške zaklade]. Da, dragi moji,
roke revežev nosijo naše zaklade v nebesa. Ko damo revežu dar, je, kakor da bi
ga položili Jezusu v roke. Božji Odrešenik je zagotovil, da bo na poslednji sodbi
sodil predvsem z vidika, ali smo imeli usmiljenje z reveži, in bo pred celim svetom
jasno povedal: »Kar ste storili enemu izmed mojih najmanjših, ste meni storili.«
Ali hočete nesti vaš denar s seboj v grob, v pogubljenje, v večni pekel ali v večnost
nebes? Dajajte vbogajme revežem, zlasti če gre za rešenje duš. Odrešenik se je
potil, živel revno, trpel in umrl je za duše. Poglejte okoli sebe in videli boste, koliko
je na svetu revnih otrok, ki izdani, prevarani, brez verske vzgoje padajo v hudobijo
in se pogubljajo. Mar lahko gledate brez sočutja ta strašni prizor? Vidite, da Jezus
Kristus trdim srcem pravi: »Prav nič se ne trudiš reševati duše s sredstvi, ki sem
ti jih jaz dal na voljo, zato naj bo tvoj denar v tvoje pogubljenje.« Skrbimo zato
za naše resnične koristi. Dajajmo Jezusu Kristusu in vse, kar bomo dali, nam bo
z obrestmi povrnjeno tako v času kakor v večnosti, kajti Božja banka nikdar ne
propade.
Govoril sem bratom, zato vas prosim, da bi mi oprostili zaupljivost in sproščenost
mojega izvajanja. Grem v Rim in bom nesel s seboj dar, ki mi ga boste izročili in ki
naj bi ga uporabili za gradnjo cerkve in zavetišča Srca Jezusovega. Govoril bom s
svetim očetom, ki so mu prebivalci La Spezie tako zelo pri srcu, kar dokazuje tudi
ta ustanova, ki je bila dograjena z njegovo pomočjo, in to v večji meri, kot mu dovo-
ljujejo njegove možnosti. Prosil ga bom za njegov blagoslov za vas, za vaše družine
in za vse vaše posle.
Jaz pa ne bom pozabil vsako jutro na poseben način moliti za vas in vi bodite dobri
in molite zame. Tako bomo z izpolnjevanjem dejavne krščanske ljubezni in molit-
vijo ustvarili trdno upanje, da se bomo vsi skupaj dobili v nebesih.
Poslušalci so bili zvečine delavci, ker je bil čas konference čas, ko premožni
kosijo. Kljub temu je bila nabirka precej obilna. Med drugim je bil med darovi
celo zlat prstan.
Med obiskovalci v La Spezii je bil tudi šolski inšpektor, v katerem je don
Bosko prepoznal nekdanjega katehista turinskega oratorija Carla Alvana Bo-
nina. Že trideset let ga ni videl. Ta mu je čestital za dobro, ki ga je opravil v La
Spezii, in mu pripovedoval ljubek dogodek, ki mu je bil priča leta 1850. Neki
savojski družinski oče je v Turinu zaradi denarja postal protestant, saj so ti
plačevali odpad z denarjem. Zahteval je, naj tudi njegova žena in njegov sin pos-
taneta protestanta kakor on. Pa mu ni uspelo, ker je žena trdno vztrajala pri
svojem in branila tudi otroka. Neke noči je imel deček sanje. Zdelo se mu je, da
|
|
5.9 Page 49 |
▲back to top |
BiS 17 — 2. poglavje
49
so ga nasilno vlekli v protestantsko svetišče, in medtem ko se je na vse kriplje
branil, se mu je prikazal duhovnik, ki ga je rešil in ga popeljal s seboj. Nasled-
njega dne je sanje pripovedoval svoji materi, ki je iskala vse načine, da bi dečka
spravila v kak zavod. Nekdo ji je svetoval, da naj ga izroči don Bosku v oratorij v
Valdoccu. Neke nedelje zjutraj je med mašo skupaj z dečkom šla v cerkev. Prav
tedaj je stopil v zakristijo don Bosko in šel maševat. Inšpektor, ki je bil takrat
eden izmed katehistov, je klečal zraven fanta, ki je takoj, ko je zagledal duhov-
nika, zaklical: »C'est lui-même, c'est lui-même! [prav on je, prav on je]. In ker je
deček kar naprej vpil in je mati jokala, ju je katehist odpeljal v zakristijo, kjer je
deček povedal svoje sanje in vse drugo. Kakor hitro je don Bosko po maši od-
ložil mašna oblačila, je deček pristopil k njemu in s sklenjenimi rokami prosil:
»Dragi oče, rešite me! Don Bosko je brez obotavljanja sprejel malega Savojca in
ga držal pri sebi več let.
Nadvse zanimiva stvar! Po petdesetih letih se tudi danes ponavljajo podob-
ni dogodki; kamor koli don Bosko gre, se dobijo ljudje, ki pripovedujejo zanimi-
ve zgodbe iz njegovega življenja.
Čestitke, ki jih je izrekel šolski inšpektor za veliko dobro, ki so ga salezijanci
dosegli v La Spezii, so bile upravičene in zaslužene. Hiša je res dosegla cilj, ki
ji ga je določil don Bosko ob ustanovitvi, se pravi, da je ustavila zmagoslaven
pohod protestantov v tem mestu. K neuspehu krivovercev je pripomoglo tudi
obnašanje njihovega ministra, nekdanjega subdiakona, ki se je oženil z neko
nekdanjo redovnico. Po inšpektorjevem zagotovilu je prejšnja leta protestant-
ske šole obiskovalo osemsto otrok, leta 1884 pa jih je bilo samo še sedemnajst.
Vsi so prestopili v salezijanske šole.
Na velikonočni ponedeljek zgodaj zjutraj je don Bosko odpotoval v Rim.
|
|
5.10 Page 50 |
▲back to top |
3. poglavje
EN MESEC V RIMU. CERKEV PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA. SANJE O PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI
ORATORIJA. VRNITEV SKOZI FIRENCE IN BOLOGNO
Po napornem potovanju po Franciji in da ne bi pospešil pojemanja svojih
telesnih moči, bi človeška previdnost don Bosku svetovala, naj si vzame čas za
oddih, toda Božja ljubezen, ki non quaerit quae sua sunt [ne išče svojega] ne zna
postaviti mej žrtvam. Potreba po novih finančnih sredstvih, ki bi mu omogočila
nadaljevanje gradnje cerkve in zavetišča v Rimu, in nujnost, da bi čim prej pre-
jel privilegije, ki bi še pred njegovim odhodom s tega sveta omogočili utrditev
njegove Družbe, sta zmogli nad njim več kot kakršen koli osebni obzir. Zato se je
odpravil na potovanje v večno mesto. V tem poglavju ne bomo nič govorili o pri-
vilegijih, temveč bomo to storili v posebnem poglavju. Poročali bomo samo o prvi
nalogi in poleg tega še o okoliščinah, ki so spremljale prihod, postanek in vrnitev.
Od leta 1851 je dolga izkušnja kazala, da je bilo najboljše sredstvo za pri-
dobivanje javne dobrodelnosti loterija kot »najpripravnejše in učinkovito
sredstvo za reševanje nujnih potreb«.1 Zato je postal velik organizator loterij.
Že leta 1882 se je odločil, da bi pripravil eno v korist cerkve Srca Jezusovega.
Vendar je v Rimu niso podprli v tolikšni meri, kot si je želel. Dne 26. februarja
1884 je to potožil na zborovanju vrhovnega kapitlja: »Zaradi nedelavnosti po-
verjenikov v Rimu je ta loterija postala moj bič in nenehna mora.« Upal je, da bo
s svojo navzočnostjo ljudi predramil iz brezdelja in da bo stvari tako uredil, da
bo mogel razpečati gotovo sto tisoč srečk.
O isti zadevi je govoril na seji kapitlja dne 28. februarja: »Moja zamisel je
pisati generalnemu prokuratorju naslednje: Izbij si iz glave vsak drug način, da
bi prišel do denarja, ki ga mi ne moremo več pričakovati. Če kaj hočeš, potem
podpri loterijo. Premaguj težave. Uporabi pomoč poslanca Sanguinettija. Po-
1 Okrožnica z dne 30. januarja 1862.
|
|
6 Pages 51-60 |
▲back to top |
|
|
6.1 Page 51 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
51
magaj in začni kaj delati. Previdnost nam je pokazala pot, dala nam je v roke
loterijo. Zakaj naj bi sledili drugim potem, ki niso pota Božje previdnosti?« - Ni
smel izgubljati časa, kajti v kratkem so nameravali odpreti velikansko loterijo
za milijone lir v korist Turinske razstave. Zato bi vlada kaj težko odobrila še
salezijansko loterijo.
Zato je don Bosko naročil don Bonettiju: »Napiši don Dalmazzu pismo v
smislu, ki sem ga nakazal. Reci mu, da se komaj držim na nogah zaradi svojih
bolezni, pa vendar moram iti v Francijo, da bom dobil podporo za naše ustano-
ve. Najdi primerno osebo, ki bo uredila dobitke in jih oštevilčila, daj natisniti
seznam z imeni darovalcev, predloži ga čimprej oblastem in pripravi svežnje
srečk. Razpečavanje le-teh prevzema don Bosko tudi, če bi jih bilo tristo tisoč.
Upa, da se bo to zgodilo v nekaj dneh.«
Misel na loterijo ga je spremljala tudi v Franciji. Iz Marseilla je 19. marca
pisal don Dalmazzu:
Predragi don Dalmazzo!
Če ti sam ne zmoreš, mi sporoči, vendar na izvedljiv način. Prihodnjega aprila ali v
prvih štirinajstih dneh maja želim pripeljati s seboj grofa Colla, da bo položil temelj-
ni kamen. Je to mogoče? On bi prinesel s seboj dar 50 tisoč frankov.
So z loterijo težave? Ali vidiš kako drugo možnost za dobrodelnost? V tem trenutku
sta to naši glavni nalogi.
Don Sala mi je poslal pismo, v katerem ne reče ne 'da' ne 'ne'. To ni zadosti, da pridem
do denarja.
Bog naj blagoslovi vse in imej me v J. K.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Marseille, 19. marec 1884
Res je, da je v Franciji nabral dvesto petdeset tisoč frankov, res pa je tudi, da
so bili izdatki, ki jih je moral poplačati, zelo visoki, kajti cerkev Srca Jezusove-
ga je pobrala večino dohodkov in tako puščala neporavnane druge dolgove ali
silila k novim posojilom. Ta vsota ne samo, da se ni ustavila v njegovih rokah,
temveč tudi nikoli ni bila v celoti zbrana, saj je takoj, če je imel zbranih nekaj
tisoč frankov, denar poslal tja, kjer je bila stiska največja. Prav zato pa bi bilo
dovoljenje za loterijo prava blagodat.
O loteriji so se v Rimu v hiši grofice Della Somaglia posvetovale plemenite
gospe in razpravljale, kako bi bilo mogoče dobiti dovoljenje od prefekture. Proti
koncu februarja je bilo zbranih že kakih tisoč dobitkov, med njimi nekaj pravih
dragocenosti. Dobri gospodje, načelniki različnih oddelkov na ministrstvih, so
pridno pomagali.
Medtem so dela pri cerkvi napredovala in s tem so narasli tudi dolgovi.
Prezbiterij in kor ali apsida so bili že pripravljeni za bogoslužje, zato jih je novi
|
|
6.2 Page 52 |
▲back to top |
52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kardinal vikar Parocchi 24. marca, na četrto kvatrno nedeljo, blagoslovil. Čla-
nek iz Rima v Unità Cattolica z dne 25. marca poroča, da se je svetega obreda
udeležilo veliko vernikov, in dodaja: »Od vseh strani prihajajo zaslužena pri-
znanja, da je le-ta apostol dobrodelnosti velečastiti don Bosko, ki v zaupanju v
Božjo previdnost pogumno lotil težkega dejanja v veliko duhovno korist novih
naseljencev, ki so bili do tedaj daleč od vsake cerkve in brez sleherne priložnos-
ti za opravljanje svojih krščanskih dolžnosti, pri vsem tem pa so jih zasledovali
protestanti, ki so prav tam postavili svoje šotore.« Njegova eminenca je v svo-
jem govoru izrazil zadovoljstvo, da so hkrati z novimi hišami, ki so zrasle na
kraju, kjer so bile prej njive, gradili tudi lepo cerkev, ki novim prebivalcem daje
priložnost, da opravljajo svoje pobožnosti; izrekel je pohvalo don Bosku, ki ga
je imenoval Božjega moža, in salezijancem, njegovim posnemovalcem in sode-
lavcem, in vse povabil, da bi po svojih močeh pomagali dograditi sveto stavbo.2
Stvari so bile na tej stopnji, ko je don Bosko 14. aprila prišel v Rim. Mladi
oratorijci so mu pripravili slovesen sprejem. Ko se jim je zahvalil, jim je obljubil
malico, ki jim jo bodo pripravili predstojniki tistega dne in na kraju, ki se jim bo
zdel najbolj primeren. Prosil jih je, da bi po njegovem namenu darovali sveto
obhajilo na nedeljo, ki naj bi jo še določili, in jim zagotovil, da bo molil zanje in
za njihove družine.
Pogled na tiste dečke mu je vzbudil spomin na fante v Oratoriju v Valdoccu.
Zato jim je pisal, da jim želi srečne velikonočne praznike, ki naj bi trajali celo
življenje, in da naj bi bila aleluja pesem tega našega smrtnega življenja, vsi pa
naj bi jo večno prepevali v nebesih. Gorje tistemu, ki bi manjkal! Prosil jih je, naj
še naprej molijo zanj, in jih spodbudil, naj se zavedajo, kako veliko srečo imajo,
da so Marijini sinovi.3 Don Rua je ta sporočila in priporočila sporočil fantom v
enem izmed večernih govorov.
Teden pozneje je mislil zlasti na gojence četrtega in petega razreda gimna-
zije in v ta namen pisal don Febbraru, šolskemu svetniku v Oratoriju.4 Svetnik je
izrazil željo, da bi mu vsak fant zaupno na listu papirja napisal, v kateri poklic se
čuti poklicanega: v cerkveni ali svetni. Tistim, ki so izrazili željo, da bi vstopili v
cerkveno službo, je postavil vprašanje, ali želijo vstopiti v škofijsko semenišče
ali se dokončno odpovedati svetu in se popolnoma posvetiti svetu odmaknje-
nemu poklicu, kakor je prav salezijanski. Vsak pa naj pri izbiri pomisli na tisti
poklic, ki se zdi najbolj v skladu z rešenjem njegove duše.5
2 Voce della Verità, str. 70, 1884.
3 Don Lemoynovo pismo don Rui, Rim, 16. april 1884.
4 Nimamo besedila, vendar zadosti dobro poznamo vsebino iz zapiskov don Lemoyna. Don Bosko
je sporočil prihod tega pisma, ko je 10. aprila iz La Spezie naročil pisati don Rui: »Don Bosko
pravi, da je dolžan odgovor don Febbraru, da bo pa on sam osebno odgovoril.«
5 Iz več razlogov je v tem pogledu pomemben odgovor ubogega don Febrrara na to don Boskovo
|
|
6.3 Page 53 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
53
Fantje so bodisi osebno bodisi v skupinah odgovarjali svojemu ljubljenemu
očetu. Dne 26. aprila so mu člani malega klera sporočili, da mu poklanjajo ven-
ček duhovnih obhajil,6 in don Bosko je naročil don Lemoynu, naj jim odgovori.
Naročil jim je, da naj bodo lilije za Srce Jezusovo, in razložil, da je lilija bela, kar
pomeni čistost, da lilija lepo in močno diši, kar pomeni zgled, in da je treba lilijo
skrbno varovati, sicer kmalu ovene, kar pa pomeni zatajevanje.
To so bila njegova prijetna razvedrila sredi skrbi za privilegije in loterijo.
Da bi stvari z loterijo dobro potekale, je poklical v Rim pomočnika Giuseppeja
Buzzettija. Tiste dni je don Rua odpotoval v Toulon, da bi od grofa Colla prejel
sto petdeset tisoč obljubljenih frankov, od katerih je Buzzetti nesel en del, se
pravi sedeminšestdeset tisoč don Bosku. Vsota je izginila, kot bi pihnil. Edino
upanje je bila loterija. Številni in bogati dobitki so bili razstavljeni v župniji.
Buzzetti je sestavil seznam in ga predložil prefekturi.
Neki zakon iz leta 1883 je dovoljeval loterijo samo zakonito priznanim
ustanovam ali kaki ustanovi, ki bi ji zakonito pooblaščena ustanova posodila
svoje ime. V našem primeru bi to lahko storili samo dve ustanovi: županstvo in
Združenje ljubezni, kajti gradnja zavetišča je bila dobrodelna ustanova. Obrnili
so se na upravo županstva. Kralj Umberto je, ne da bi salezijanci vedeli za to, bil
naprošen od dobronamerne osebe, poslal na županstvo toplo priporočilo, da
bi prošnjo ugodno rešili. Res je, da so bili na županstvu skoraj vsi bolj ali manj
katoliški, toda bodisi iz bojazni, da bi jih imeli za klerikalne, bodisi iz načelnega
nasprotovanja niso privolili v kraljevi predlog. Vse se je zgodilo po ustnem do-
govoru in si niso upali dati razprave na zapisnik. Javnost seveda o stvari ni nič
zvedela, ker o posvetu nihče ni poročal.7 Treba je povedati, da je bilo v prošnji
navedeno ime Dalmazza in ne don Boska.
Drugi upravičeni ustanovi je načeloval princ Pallavicini, ki mu je don Bosko
poslal svojo prošnjo. Tudi tukaj je bil zavrnjen. »In vsi so katoličani,« je vzkliknil
don Lemoyne v pismu don Rui in nato nadaljeval: »Prav iz tega je jasno raz-
vidno, da je don Boskova ustanova v Rimu Božje delo […]. Mogoče nam bodo
tokrat, kot že večkrat, otroci teme naklonili, kar so nam zavrnili otroci luči«.8 Pri
starih Rimljanih je vedno vladal velik odpor proti vsiljivim prišlecem.
Kljub vsem tem zanikanjem in kljub temu da je vse kazalo, da se bo zadeva
zavlekla, se don Bosko ni vdal in je hotel, da naj se priprave na loterijo nadalju-
jejo. Vse to nasprotovanje, proti kateremu se je moral boriti, ga moralno sicer
pismo (Dodatek, št. 7).
6 Dodatek, št. 8.
7 Pozneje so časopisi nekaj odkrili. Tako je la Capitale v nesramnem članku dne 28. aprila svarila
župansko upravo pred dovoljenjem za loterijo.
8 Pismo, 28. april 1884.
|
|
6.4 Page 54 |
▲back to top |
54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ni potrlo, je pa posledice čutilo njegovo zdravje. Don Lemoyne je pripominjal:9
»Zares, zdi se, da mu hudič hoče zapreti vse poti. On pa je popolnoma vdan in
noče leči v posteljo.«
Med aprilom in majem so trije salezijanci, ki so se vračali od spovedovanja
v Generali, v drevoredu Stupinigi naleteli na kardinala Alimondo, ki je, kakor
hitro jih je zagledal, vprašal: »Kje je naš dragi don Janez?« Ko je zvedel, da je v
Rimu, je vprašal po njegovem zdravju. Odgovorili so mu, da se mu je po zadnjih
novicah zdravje malo izboljšalo. »Malo izboljšalo!« je povzel kardinal. »Ni mi
všeč ta malo. Rad bi, da bi bil popolnoma zdrav. Star je, zakaj mu potem daste,
da toliko dela? Ko sinovi vidijo, da je oče že močno v letih, pravijo: Oče, počivaj-
te, dajte, da delamo mi.«
»To bi prav radi storili,« so odvrnili, »toda don Bosko noče ubogati.«
»No, prav. Potem mu pa ukažite v mojem imenu. Menite, da me bo ubogal?«
»Seveda. Don Janez noče počivati tukaj na zemlji, temveč v nebesih. Moli-
mo torej, da nam ga Gospod ohrani še veliko let. Molimo, da naj mu pomaga, in
bomo tako vsi skupaj lahko storili veliko dobrega.«10
Za loterijo je žarek upanja zasvetil prvega v mesecu. Grofica Della Somaglia,
dvorna dama kraljice Margherite, je obljubila, da bo ona osebno prosila župana
Torlonia, da bo v svojem imenu dovolil loterijo in da naj zato prosi rimskega
prefekta za dovoljenje. Ta plemkinja je predsedovala odboru gospa za gradnjo
zavetišča.
Drugikrat je don Bosko v Rimu obiskal veliko uglednih oseb. Toda leta 1884
je moral zaradi težav pri hoji in zaradi drugih nevšečnosti zelo omejiti obiske.
Dne 17. aprila je obiskal kardinala Consolinija, ki je bil zelo naklonjen salezijan-
ski družbi in mu je bilo pravo zadoščenje, da ga je videl; bil je pripravljen, da
mu pomaga. Bil je celo tako prijazen, da mu je vrnil obisk. Dne 18. aprila je šel h
kardinalu Lodovicu Jacobiniju, državnemu tajniku, ki mu je obljubil, da bo storil
zanj vse, kar je v njegovi moči. Dne 25. aprila je don Dalmazzo obiskal kardinala
Parrochija, vikarja njegove svetosti.
Toda če je on sam malo obiskoval druge, pa so zato drugi v veliko večjem
številu obiskovali njega. Prihajali so posamezno in v skupinah. Na obisk so prišli
pater Carrie iz Družbe Svetega Duha, predstojnik misijona v Kongu z naslovom
apostolskega prefekta, msgr. Gandolfi, nekdanji škof v Civitavechii, zastopnik ško-
fa v Santiagu v Čilu, ki je prosil za salezijance za to republiko, škof Kirby, rektor
Irskega kolegija in z njim nadškof Domenico Jacobini, tajnik Propagande, ki sta
se ustavila pri njem na kosilu;11 msgr. Rota, nekdanji škof v Guastalli in pozneje
9 Navedeno mesto.
10 Pismo don Canepa don Lemoynu, Turin, 4. maj 1884.
11 K msgr. Kirbyju je on pogosto hodil na kosilo. Kako zelo so imeli radi don Boska v Irskem kole-
giju! Pa tudi Angleški kolegij ga je zelo cenil, tako da so obudili neko lepo staro navado. V časih
|
|
6.5 Page 55 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
55
v Mantovi in sedaj nadškof v Cartagini.12 Ponovno sta prišla kardinal Consolini
in kardinal Nina. Kardinal Bonaparte, ki se je v kočiji peljal mimo njegove hiše in
zaradi bolezni ni mogel iti k njemu, mu je poslal vizitko.
Kdaj pa kdaj so prišli celi razredi mladih klerikov. Kar naprej pa so ga obi-
skovali pobožni ljudje. Upal je, da bo v Rimu mogel malo počivati, kajti mir mu
je bil nadvse potreben. Navadno pa mu je od sedmih zjutraj do osmih zvečer
ostajalo le malo mirnih trenutkov. Da bi lahko ostal po kosilu kako uro sam, so
morali dati vratarju naročila in v predsobi je čuvaj zaklenil njegovo sobo. Toda
v določenih primerih, ko so prihajale ugledne osebnosti ali velikodušni dobrot-
niki, ki so prinašali darove, so vsi previdnostni ukrepi odpovedali. »Ni mogoče
meriti don Boskovih žrtev za Družbo,« je pisal don Lemoyne.
Nekega dne je sprejel na obisk mladega duhovnika don Nicotra iz Cata-
nie, študijskega tovariša bodočega papeža Benedikta XV. v kolegiju Capranica.
Prišel je v imenu svojega nadškofa in prosil, da bi prišli salezijanci v njegovo
mesto. Don Bosko je opravičeval zamudo s pomanjkanjem osebja. Ker pa je obi-
skovalec vztrajal pri svoji prošnji, mu je don Bosko, da bi olajšal rešitev tega
primera, svetoval, naj postane salezijanec.
Sin Sicilije, ki je hodil po popolnoma drugačni poti, se je ljubeznivo nas-
mehnil. »Razumem,« je dejal don Bosko, »vi imate veliko višje cilje. Vedite, da
boste deležni velikih časti, morali pa boste veliko trpeti. Vendar ne boste doseg-
li cilja, ki ste si ga postavili.« Ko se je potem vzvišeni sošolec spomnil svojega
študijskega tovariša, ga je imenoval za apostolskega nuncija na Portugalskem.
Tisti, ki so vedeli, kaj je don Bosko izjavil, med njimi je bil tudi msgr. Cicognani,
takrat nuncij v Peruju, so se podvizali in rekli, da tokrat don Bosko ni zadel, kajti
msgr. Nicotra je že korakal po poti, ki vodi k purpurju.13 Toda ta nunciatura je
Filipa Nerija so angleški duhovniki, ki so prejeli duhovniško posvečenje v Rimu, imeli navado,
da so pred vrnitvijo v domovino prosili apostola Rima za blagoslov v njihovem duhovniškem in
misijonskem apostolatu na Angleškem. Ko jih je svetnik srečeval na cesti, ko so šli v šolo, jih je
pozdravljal z besedami: Salvete, flores Martyrum [Pozdravljeni, cvetovi mučencev – himna]. Tako
so sedaj, ko se je razširil glas o don Boskovi svetosti, ti novi leviti hodili z istim namenom k njemu
bodisi v Rimu bodisi ob svoji vrnitvi v Turinu. Ta velika ljubezen do don Boska je bila za Irce in
Angleže zametek njihovega salezijanskega poklica v času ustanoviteljevega življenja (Dodatek,
št. 9). Velečastitega Giacoma Rowana, študenta v tem kolegiju, je njegov rektor odpustil zaradi
slabega zdravja. Menili so, da so mu dnevi šteti. Vrnil se je v Anglijo prepričan, da se mora za
vedno odpovedati študiju in duhovništvu. Kljub temu pa je pred vrnitvijo pisal don Bosku, ki mu
je odgovoril z zelo obetavnim pismom. Po vrnitvi domov ni več kašljal in ni čutil nobene bolezni.
Nadaljeval je študij, bil posvečen v duhovnika in z veliko gorečnostjo prevzel župnijo Svetih mu-
čencev v Mancherstru. Sredi mesta je zgradil veliko cerkev s pripadajočimi šolami in je zavzeto
deloval vse do svoje smrti leta 1935. Njegov škof je javno izjavil na škofijskem zborovanju: »To je
eden izmed čudežev, ki jih je don Bosko storil za časa svojega življenja.« Isto je izjavil v stolnici na
veliko soboto 1934.
12 Dne 10. novembra 1884 je Leon XIII. ponovno postavil nadškofijo v Kartagini; msgr. Rota je bil
nato premeščen v naslovno nadškofijo v Tebah.
13 Msgr. Cicognani je imel ta govor v Limi v navzočnosti salezijanca don Pedemonteja in nekaterih
|
|
6.6 Page 56 |
▲back to top |
56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bila ubogemu prelatu vzrok težkih neprijetnosti, tako da so ga končno odpokli-
cali in je pozabljen končal svoje dni.
Med obiskovalci so bili bolniki, ki so dajali blagoslovit ali so pošiljali rožne
vence in robce, da bi se jih dotaknil. Veliko Rimljanov je prosilo za sprejem, ven-
dar so bili vedno v večini Francozi, ki so v velikonočnem času v velikem številu
prihajali v Rim. Začeli so prihajati takoj prve dni. Vsako jutro so prišli v cerkev
in tam bili pri sveti maši, nato pa odšli v zakristijo, kjer je vsak želel z njim go-
voriti. Zadrževali so ga cele ure. Ko je potem šel v svojo sobo, je bila sprejemnica
nabito polna. Navadno so mu dajali majhne miloščine, ker so bili na potovanju,
in mu obljubljali, da mu bodo poslali več, ko bodo doma.
Pobožnost francoskih romarjev se je kazala tudi na zelo izviren način. Zjut-
raj 22. aprila so mu trije izmed njih prinesli tri amikte s prošnjo, da bi jih don
Bosko uporabil in potem vrnil, da bi jih poslali duhovnikom v Franciji, ki so
prosili za to uslugo. Pet gospa se je odločilo, da ne bodo opravile velikonočne
dolžnosti, če jih ne bo spovedal don Bosko. Moral jim je ustreči.
Gospa Berk Meda je na predvečer našega odhoda v Francijo prišla pozdra-
vit don Boska, mu izročila svoj dar in ga prosila za blagoslov. Ko se je poslavlja-
la, jo je don Bosko vprašal:
»Boste jutri po maši spet prišli?«
»Nikakor ne. Ne bom mogla, ker bom popoldne odpotovala iz Rima in se
moram dopoldne pripraviti za pot.«
Ko je naslednjega jutra preverila svoje račune, je ugotovila, da ji ostaja več
denarja, kot bi ga potrebovala za pot domov; postalo ji je žal, da mu ni dala več.
Prevzeta od te misli je samodejno najela kočijo in se, četudi se je maša že konča-
la, zapeljala k don Bosku, ki je na srečo ostal v svoji sobi. Kakor hitro jo je videl
vstopiti, je dejal: »Oh, gospa Meda, vedel sem, da bo nekdo prišel.«
»Zares, jaz ne bi prišla znova,« je odvrnila gospa. »Vendar sem vam morala
prinesti še nekaj denarja, preden bi odšla.«
»Dobro si zapomnite to svojo vrnitev,« je dejal svetnik, »kajti tukaj se lahko
s prstom dotaknem nadnaravnega. Jaz bi moral biti v tem trenutku čisto na
drugem koncu Rima in ne bi imel časti, da bi ponovno srečal vašo uglednost,
niti me vi ne bi našli, ker bi se moral po maši srečati z nekim kardinalom. Ko
sem stopil iz hiše, me je neki upnik ustavil na pragu in zahteval, da mu plačam
precejšen dolg. Dal sem mu vse, kar sem imel, in glejte tam mojo prazno odprto
denarnico. Ni mi ostala niti ena sama lira, da bi najel kočijo. Tedaj sem prosil
Marijo Pomočnico, naj mi pošlje koga na pomoč, in sedel za mizo, da opravim
nekaj stvari. Tako vidite, da sem vas čakal in sem bil prepričan, da se boste
vrnili.14
drugih. Govor je ponovil s potrebnimi popravki 5. septembra 1934 v Oratoriju.
14 Gospejino pismo don Rui, 1891.
|
|
6.7 Page 57 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
57
Kakor da ne bi bilo zadosti dela že s sprejemi, je moral še odpravljati veliko
pisem, ki so zahtevala odgovor.15 Na koncu vsakega dneva je bila njegova glava
tako utrujena, da ni več mogel usklajati misli. Zato je vsak večer šel na svež zrak
in se tri četrt ure sprehajal naslonjen na don Lemoyna. Tedaj se je v tistem kotu
Rima lahko prosto sprehajalo, ker ni bilo hiš in je bilo na cestah malo ljudi.
Da se je toliko ljudi obračalo na don Boska, je bila zasluga francoskih in
italijanskih časopisov. La Croix je na primer 22. aprila z naznanilom o prihodu
dveh škofov v Rim dodal: »In don Bosko, veliki dobrotnik sirot«. S tako odreza-
vim poročilom se ni zadovoljil Journal de Rome in je 25. aprila najavil pogovor
svojega dopisnika z don Boskom. To je pogovor, ki zasluži, da ga preberemo vsaj
v povzetku.
»Že dalj časa sem želel,« tako piše dopisnik, »pozdraviti tega uglednega du-
hovnika, ki je Katoliški cerkvi storil toliko uslug. Vendar ima ta moj obisk tudi
še drug vzrok, to je moja radovednost, ki ji želim zadostiti. Vprašam vas, po
kakšnem čudežu se je moglo to zgoditi, da ste ustanovili toliko domov v tako
različnih deželah sveta?«
»Da,« je odvrnil svetnik, »mogel sem storiti veliko več, kot sem upal, toda
kako se je to zgodilo, tudi sam ne vem. Vendar naj vam povem, kako si jaz raz-
lagam to zadevo. Papež je Cerkev in zlasti današnje rodove na poseben način
posvetil presveti Devici Mariji. Sedaj je preblažena Devica Marija, ki dobro
pozna potrebe naših časov, dala častilcem čutiti dolžnost, da bi z darovi in za-
puščinami ustvarili in podpirali danes najbolj potrebno ustanovo, to je vzgojo
mladine. Glejte, ob neki priložnosti so mi sobratje, ki so v Rimu zaposleni s stav-
bo Srca Jezusovega, pisali, da je treba v osmih dneh dobiti dvanajst tisoč lir. V
tistem trenutku nisem imel v žepu niti solda. Tedaj sem se domislil: položil sem
pismo k nabiralniku, zmolil vročo molitev k materi Božji Mariji, izročil zadevo v
njene roke in šel spat. Naslednjega jutra sem prejel pismo od nekega neznanca
in v njem je pisalo: 'Materi Božji Mariji sem obljubil, da bom, če bom uslišan v
neki zadevi, daroval dvajset tisoč lir za dobrodelne namene. Ker sem bil uslišan,
dajem omenjeno vsoto na voljo za kako dobrodelno ustanovo.' Ko sem ob drugi
priložnosti bil v Franciji kot gost pri nekem prijatelju, sem nekega dne prejel
sporočilo, da je ena izmed naših hiš v silno težkem položaju, ker nima na voljo
takoj sedemdeset tisoč frankov. Ves v skrbeh, ker nisem mogel takoj zadostiti
taki potrebi, sem se znova zatekel k molitvi. Ko sem proti deseti uri že hotel v
posteljo, sem zaslišal, kako nekdo trka na moja vrata. Odprl sem. V mojo sobo
15 Bilo je tudi veliko prošenj za odlikovanja. Prve dni maja je don Lemoyne pisal don Rui: »Nekateri
bi radi postali vitezi, komendatorji bodisi italijanskega kraljestva kakor papeža. Nekateri si želijo
naslov monsinjorja, kdo drug bi rad postal škof. Nekdo spet ima nečaka, ki bi se rad zaposlil v dr-
žavni službi. Kdo drug bi rad dobil dovoljenje za zasebni oltar v svoji hiši ali v kapelici v letovišču.
Vsa ta pisma spremljajo spremna pisma uglednih osebnosti.« Neko drugo pismo, ki mu je bilo v
veliko tolažbo, je prejel od patra Mortara (Dodatek, št. 10).
|
|
6.8 Page 58 |
▲back to top |
58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
je vstopil prijatelj z velikim svežnjem papirjev in mi rekel: 'Dragi don Bosko, v
svoji oporoki sem določil neko vsoto za vaše ustanove. Toda danes mi je prišla
misel, da je bolje, da za dobra dela ne čakamo smrti. Prinašam vam ta dar. Tu je
sedemdeset tisoč frankov.'«
»To so resnični čudeži,« je prekinil govor časnikar. »Toda oprostite mi, da
vas vprašam, ali poleg tega niste storili še drugih čudežev?«
»Kako vendar hočete, da vam odgovorim na posebno vprašanje? Jaz nisem
nikdar mislil na drugo kot opravljati svojo dolžnost in sem pri tem zaupal v
mater Božjo Marijo in njeno priprošnjo.«
»Bi mi lahko povedali, v čem je vaš vzgojni sistem?«
»Čisto preprosto: dati fantom, da delajo tisto, kar jim najbolj ugaja. Vsa
modrost je v tem, da odkriješ njihove dobre zametke in jih razviješ. In ker vsak
rade volje dela samo tisto, kar more, se ravnam po tem načelu in zato moji go-
jenci delajo ne samo zavzeto, temveč tudi z veseljem. V štiridesetih letih nisem
nikdar nikogar kaznoval in lahko trdim, da me imajo moji gojenci zelo radi.«
»Vaš vzgojni sistem je zares odličen. Še nekaj: kako vam je uspelo razširiti
svojo ustanovo vse do Patagonije in Ognjene zemlje?«
»Korak za korakom in glede na možnosti ali bolje – tako, da so me klicali
iz enega kraja v drugega. Moji sinovi so, lahko rečemo, odkrili Patagonijo in
Ognjeno zemljo. Krstili so že petnajst tisoč divjakov. Povsod naletimo na odob-
ravanje in argentinska vlada nas podpira. V kratkem bomo v tistih krajih, ki so
tako veliki kakor Evropa, imeli apostolski vikariat.«
»Zdi se,« je opomnil obiskovalec, »da Bog v barbarskih deželah Cerkvi pri-
dobiva tisto, kar izgublja v Evropi. To je tolažilno dejstvo! Toda kaj menite vi o
prihodnosti Cerkve v Evropi in Italiji?«
»Jaz nisem nikakršen prerok … To ste nekoliko vi časnikarji. Za to bi morali
raje vas vprašati, kaj se bo zgodilo. Nihče razen Boga ne pozna prihodnosti.
Vsekakor pa, človeško gledano, moremo meniti, da bo zelo huda. Neki latinski
pesnik pravi, da je nemogoče iti navzgor, ko smo na strmini prepada, ki nas z
vso silo žene, da pademo do dna. Moje predvidevanje je zelo žalostno, vendar
se ničesar ne bojim. Bog bo vedno reševal svojo Cerkev in mati Božja Marija, ki
očitno ščiti sodoben svet, bo znala vzbuditi odrešenika.«
»Eden takih ste prav vi, don Bosko!« je vzkliknil na koncu ta gospod.
Nekaj podobnega se je don Bosku zgodilo tudi v Rimu. Neki upnik, ki se mu
je iztekla menica, je nadlegoval don Dalmazza, da bi mu izplačal dolg petsto lir.
Naj je don Dalmazzo še toliko ponavljal, da nima v blagajni niti stotinke, je ta
dvignil glas in zahteval, da naj vzame posojilo in da ne bo odstopil, dokler ne
dobi svojega denarja. Don Dalmazzo ga je prosil, naj ne bi tako kričal, pa vse za-
man. Potem je, čeprav je vedel, da don Bosko nima denarja, ker mu je prav tisto
jutro izročil vse, kar je imel, vstopil v njegovo sobo in ga prosil za svet. V tistem
|
|
6.9 Page 59 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
59
trenutku je bila pri svetniku družina Migone iz krajev Bordighera. Don Dalma-
zzo je vstopil prav v trenutku, ko je gospa dajala don Bosku v dar bankovec za
petsto lir. Ko je Božji služabnik slišal za primer, mu ni ostalo drugega, kot da mu
je smeje se izročil tisto vsoto. Dobra gospa je bila čisto iz sebe, ko je videla, kako
je postala orodje v rokah Božje previdnosti.
Prav tako je zanimiv tudi naslednji dogodek. Gospa Di Fontenay, njena
sestrična in njena hčerka so bile med najbolj zvestimi don Boskovimi obisko-
valkami. Tri tedne so ga vsak dan obiskovale. Nekega dne je sestrična izgubila
denarnico, v kateri je imela lep kup marengov. Ko je govorila z don Boskom,
ji je prišlo na misel, da bi mu povedala, da bi ji pomagal najti denar, ki bi ga v
primeru srečnega izida namenila njegovim dečkom. Svetnik se je nasmehnil in
ni odgovoril. Ko so gospe odhajale, so hotele ponovno vzeti isto kočijo, da bi šle
k sv. Petru. Toda kočijaž je zavrnil ponudbo, češ da je to predaleč in da je konj
izmučen. Še med tem pogovorom se je pripeljal s svojim vozilom drug kočijaž in
zaklical: »Pustite tega godrnjača, vas bom jaz zapeljal, kamor hočete!« Kdo bi si
mogel kaj takega misliti! Ko so sedle v kočijo, je gospejina sestrična začutila pod
nogami nekaj trdega. Dvignila je preprogo in zagledala svojo denarnico; ležala
je štiriindvajset ur, ne da bi kdo to opazil. To je bil zares srečen primer in devet-
desetletna gospa je aprila 1926 pisala: Nous savons ce qu'étaient les hasards de
votre père [Vedele smo, kaj pomenijo naključja vašega očeta].
Dne 26. aprila je nekaj francoskih duhovnikov prišlo s kočijo, da bi popelja-
li don Boska k sestram Retraite ali dvorane zadnje večerje, kot je že prej oblju-
bil. Bilo je zbranih veliko francoskih in rimskih gospa. Po evangeliju je dejal,
da tokrat ne priporoča njihovi dobrodelnosti svojih dečkov v Turinu, temveč
rimsko ustanovo cerkev Srca Jezusovega in tamkajšnje zavetišče. »V Rimu,« je
nadaljeval, »je veliko ubogih in ogroženih mladostnikov, ki se potikajo po trgih
in cestah. Treba jih je obvarovati ceste, če nočemo, da bi množili število tistih, ki
polnijo ječe. Veliko fantov iz okolice ne najde zavetja v mestnih sirotišnicah, ker
te sprejemajo samo rimske otroke, zato jih pošiljajo v naše ustanove v Toska-
ni in v Piemontu. Vsakdo si lahko predstavlja, koliko izdatkov je potrebno, da
gredo tja in se potem zopet vrnejo domov. Poleg tega pa tudi ni prostora za vse.
Tako sedaj zavetišče tukaj v Rimu zadošča splošni potrebi. Tukaj bodo mladi
imeli priložnost za vzgojo, ne da bi morali spreminjati podnebje, ki je velikokrat
usodno za zdravje. Ne bo jim treba tudi spreminjati navad in načina prehra-
ne in vzgoja bo prilagojena zahtevam večnega mesta, njihove domovine in ne
zahtevam tujih navad.« Končno je še spodbudil navzoče, da bi bili velikodušni
do otrok, posebnih ljubljencev Jezusa Kristusa, in do značilno rimske ustanove.
Nabirka je nanesla 725 lir. Nato je blagoslovil skupnost in nazadnje odšel, kakor
poroča kronika starodavnega samostana, ki je ponovno zaživel na Piazza Santa
Priscilla, laissant la, vraie impression que fait le passage d'un saint [in pustil glo-
|
|
6.10 Page 60 |
▲back to top |
60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bok vtis, kakršnega pušča mimohod svetnika].
Duhovniki so ga spremljali v kočijah na stanovanje msgr. Jacobinija, s kate-
rim je razpravljal o podpori svojim misijonom in mu v ta namen predložil prav-
kar prispelo pismo don Milanesija, v katerem opisuje svoja potovanja po dolini
Rio Negra. Končno so ga ti duhovniki pospremili na njegov dom.
Proti večeru je neki zelo bogat poljski gospod, goreč katoličan, ki je izdajal
velike vsote za vzgojo duhovniških pripravnikov v svoji domovini, prišel in ga
prosil, da bi obiskal njegovo zelo bolno sestro. Četudi zelo utrujen, mu ni znal
odreči. Vsa družina ga je sprejela na kolenih in z globokim spoštovanjem, ki ga
izkazujejo samo svetnikom.
Toliki napori in težko nasprotovanje je vedno bolj ogrožalo njegovo telesno
stanje. Bolela so ga jetra in eno oko se mu je vnelo. Dne 27. aprila ga je napadla
vročina, ki je trajala tri dni. Neko noč so bile bolečine tako močne, da je moral
vstati. Ob določenih urah podnevi ga je premagovala utrujenost. Don Lemoyne
je prve dni maja pisal don Rui te žalostne novice: »Danes zjutraj mi je rekel,
da je njegova glava zelo utrujena; kljub temu še naprej skrbi za zadeve naše
Družbe. Vsak trenutek se vidi, kako zelo nas ima rad ter koliko žrtev in ponižanj
je pripravljen prenesti za svoje sinove. Ko mi ob določenih priložnostih pripo-
veduje o svojih doživljajih iz prejšnjega življenja, se smehlja, toda tistemu, ki
ga posluša, se stisne srce. Koliko je moral pretrpeti v oseminštiridesetih letih!
To je snov za pridige, ki bi jih morali slišati vsi veliki in mali, kajti na žalost ne
mislimo na to. Pogosto se pritožujemo zaradi tega, kar nam manjka, ne da bi
pomislili na žrtve, ki jih je prispeval don Bosko, da imamo to, kar imamo.
Kljub vsemu temu je želel imeti konferenco za rimske sotrudnike. Sklical
jih je k oblatam v Tor de' Specchi 8. maja. Kljub obilnemu dežju se je zbralo zgle-
dno poslušalstvo, predsedoval je kardinal vikar. Ko so odpeli pesem in prebrali
poglavje iz življenjepisa sv. Frančiška Saleškega, je don Bosko z odra izrekel
naslednje besede, ki jih je povzel don Lemoyne.
Začenjam s srčno zahvalo njegovi eminenci kardinalu vikarju, ker je blagovolil
sprejeti predsedstvo tega zbora in je kljub slabemu vremenu bil tako dober, da je
prišel med nas. Zatem pozdravljam vas, gospodje sotrudniki in gospe sotrudnice,
in vam izrekam globoko hvaležnost, da ste sprejeli moje povabilo. Če mi dovolite,
vam bom dal kratek pregled del, ki so jih opravili salezijanci, ker sta pretekli dve
leti, odkar sem imel zadnjič čast, da sem vam govoril.
Pred dvema letoma smo iskali način, kako bi mogli pomnožiti hiše, kjer bi mogli
mladi dobiti krščansko vzgojo, ko je raslo število nevarnosti za zveličanje njihovih
duš. Hvala Bogu in dobrodelnosti salezijanskih sotrudnikov, da vam v svoje veliko
zadoščenje lahko povem, da je naše prizadevanje doseglo lepe uspehe, saj se je
število ustanov skoraj podvojilo. Več kot sto tisoč fantov se danes uči kake obrti in
si tako služi zemeljski in nebeški kruh. Za Bogom se moram zahvaliti sotrudnikom
in sotrudnicam, ki mi pomagajo, da dosegamo tako obilne sadove.
|
|
7 Pages 61-70 |
▲back to top |
|
|
7.1 Page 61 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
61
Pred dvema letoma sem vam prav tako govoril o misijonih v Braziliji, Urugvaju in
Patagoniji, kakor tudi o upih za srečno delovanje v tistih deželah. Sedaj so misijoni
trdno zasidrani in število krstov nevernikov se je povzpelo na 15 tisoč. Modri pa-
pež Leon XIII. je razdelil Patagonijo v apostolski vikariat in apostolsko prefekturo
in zaupal te misijone salezijancem. Z večjim številom evangeljskih delavcev raste
tudi število spreobrnjenj nevernikov.
To, kar je bilo pred dvema letoma tukaj v Rimu čutiti kot veliko potrebo za gradnjo
cerkve in zavetišča Srca Jezusovega kot spomenik Piju IX., danes postaja resnič-
nost: cerkev, ki bi služila za župnijo mestni četrti Castro Pretorio in bila obenem
zavetišče za versko vzgojo množici zapuščenih dečkov, ki pohajkujejo po trgih in
ulicah v veliko škodo svojih duš in teles. Danes imam zadoščenje, da vam sporo-
čam, da stavba ni samo dozidana do obokov, temveč da je končan tudi prezbiterij,
kjer se potekajo župnijska opravila. In vse nas, zlasti kardinala vikarja, mora vese-
liti, kako veliko število vernikov prejema svete zakramente in se udeležuje svetih
obredov, in to tako odrasli kakor otroci. Ob cerkvi deluje tudi praznični oratorij in
ob prazničnih dnevih prihaja 200 otrok k sveti maši in h katekizmu v kapeli, ki je
zgrajena prav zanje. Po obredih se zbirajo na dvorišču, kjer se zabavajo, namesto
da bi tavali brez cilja po mestu, izpostavljeni tolikim nevarnostim brezverstva in
nemoralnosti. Tu se zabavajo pod budnim bratskim nadzorom salezijancev.
Deklic, ki prav tako hodijo h krščanskemu nauku, je več kot 300. Prav zadovoljni
smo z obiskom naših šol. Še posebno se moramo zahvaliti Gospodu za pobožen
začetek meseca maja v čast presveti Devici Mariji. Kakih tisoč vernikov se vsak
večer udeležuje pridige in posebnih pobožnih vaj, medtem ko je približno enaka
množica navzoča pri pobožnih vajah zjutraj, ker ji zvečer to ni mogoče.
Ne smemo zamolčati, da svetišče Srca Jezusovega še zdaleč ni končano in da smo
komaj začeli gradnjo tamkajšnjega zavetišča, ki naj bi sprejelo petsto otrok. Za zdaj
še kopljejo temelje. Dela sicer napredujejo s pospešeno hitrostjo, vendar so jih
pred kratkim morali prekiniti zaradi pomanjkanja sredstev, ki korakajo vštric z
dobrimi željami. Da bi pomagal v teh potrebah, sem menil, da bi tukaj v Rimu pri-
redil dobrodelno loterijo. Zbrali smo že celo vrsto dobitkov. Srečke so natisnjene,
manjka samo še dovoljenje vlade, ki naj bi bilo izdano te dni. Ker so se zato zavzele
zelo vplivne osebe, upamo, da bo dovoljenje izdano.
Zato prihajam ponovno k vam, sotrudniki in sotrudnice v Rimu, da bi podprli delo,
ki smo ga s tolikim navdušenjem začeli in ki je tako zelo potrebno v mestni četrti,
kot je Castro Pretorio. To delo je rimsko, izvajajo ga Rimljani za Rimljane. Jaz sem
ga začel, drugi pa naj ga privedejo do konca.
Končujem s prošnjo, da bi molili zame, in jaz bom molil za vas in povabil naše deč-
ke, da bodo tudi oni molili za vas.
Ko je svetnik končal, je stopil na oder kardinal. Njegova eminenca Parocchi
je imel potrebno izobrazbo in spretnost besede, ki sta delali iz njega pravega
govornika, kakršnega so spoštovali in upoštevali tudi laični krogi. Njegov govor,
ki smo ga dobili v strnjeni obliki, se nam zdi tako zelo pomemben za zgodovino,
da smo ga vključili v to pripoved namesto na konec zvezka.
|
|
7.2 Page 62 |
▲back to top |
62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Rad bi popolnoma svobodno govoril o poslanstvu salezijancev in njihovega usta-
novitelja, svobodno izrazil svoje mnenje, svoj odnos do njega, svoje stališče do
njegovih ustanov in njegove tako zaslužne Družbe. Toda to svobodo mi jemlje nav-
zočnost Božjega moža, moža Božje previdnosti, bisera katoliškega in italijanskega
duhovništva in nekaterih njegovih učencev. Zato sem prisiljen molčati, ker bi sicer
užalil njihovo skromnost. Toda če bom jaz molčal, bodo zgovorno pričala dela. O
don Bosku govori toliko ustanov v Italiji, Franciji in Španiji in celo v daljni Ameriki.
O don Bosku in njegovih sinovih pletejo vence hvale nove cerkve, ki so jih v kratkih
letih zgradili na toliko krajih sveta, govorijo knjige, ki so jih natisnili za verski pouk
ljudstva, popravljene izdaje klasikov z namenom, da bi odtegnili mladino nevar-
nosti, ki jim je pretila od italijanske literature, pričajo praznični oratoriji, dnevne
in večerne šole, kjer se mladina uči ljubiti Boga in mu služiti, obenem pa dobiva
potreben pouk za svoj poklic. O tem pričajo misijoni, ki so v kratkem času zrasli v
Ameriki in cvetijo v čast Katoliški cerkvi in civilizaciji. Če bom jaz molčal, bo ime
tega previdnostnega človeka donelo iz ust več kot sto tisoč fantov, ki ga kličejo za
svojega očeta; če bom jaz molčal, bo govorila o njegovem imenu njegova Družba
s toliko gojenci; o njem govori ustanova tukaj v Rimu, ki jo je začel in nadaljeval
s pravim rimskim pogumom, to je cerkev Srca Jezusovega s priključenim zavetiš-
čem, ki ga vidimo na lastne oči, kako iz dneva v dan bolj raste.
Ni dovolj velike hvale, ki bi mogla izraziti veličino del, koristi in junaštva, ki pre-
vevajo dela z nikomer primerljivega don Boska. Na Družbi, ki jo je ustanovil in
uspešno razširil, rastejo tako lepi in previdnostni sadovi, da napolnjujejo z obču-
dovanjem vsakogar, če samo misli nanje.
Toda gospodje sotrudniki in gospe sotrudnice, v teh delih, pa četudi so tako čudo-
vita, ni nič novega, ničesar, česar ne bi srečali v prejšnjih stoletjih. Že vedno je bil
govor o misijonih, med barbarskimi ljudstvi, govorilo se je o pridiganju, cerkvah,
zavetiščih, širjenju dobrega tiska, vzgoji mladine. Vse te dejavnosti so obstajale
že pred salezijanci, so pomembne sedaj in bodo vedno obstajale, ker so v naravi
Katoliške cerkve.
Zato ne bi obračal vaše pozornosti na te stvari, temveč se obračam na vas, ki ste
ponosni na to, da ste salezijanci: lepo ime zaradi človeka, ki nas spominja na sve-
tnika, ki je bil sama ljubeznivost in dobrota, ime, ki na poseben način osmišlja vaša
dela, sol in luč. Nočem vam govoriti o tem, v čemer se vaša Družba razlikuje od
drugih, kar sestavlja vaš značaj, vaš videz. Kakor vsak človek, ki ga Bog postavlja na
svet, nosi posebne značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi, tako lahko
tudi, kakor nam kaže zgodovina in lahko ugotavljamo z lastnimi očmi, Bog vsaki
redovni družbi da svojo značilnost, poseben značaj, rekli bi pečat, po katerem se
razlikuje od drugih redovnih družb. Red sv. Frančiška Asiškega dobiva značaj od
svojega poslanstva in to je uboštvo, s katerim so se frančiškani morali zoperstaviti
tedanjemu svetu, ki se je prepuščal napuhu in uživanju. Tudi red sv. Dominika je
imel in ima svojo značilnost, vero, ker se je moral boriti proti stoletju, v katerem so
se pojavljale krive vere: Haec est victoria quae vincit mundum fides nostra. Ignacij
in njegova Družba Jezusova sta imela znanost za svojo značilnost in s tem sta se
|
|
7.3 Page 63 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
63
morala boriti proti nevednosti tistih, ki so Cerkvi očitali nevednost, ustaviti napre-
dovanje protestantizma, osvajajoč pokrajino centimeter za centimetrom, prodirati
v regije, ki jih je imela že zasedene, osvajati duše ne samo s svetostjo, temveč tudi
z znanjem. In tako je z vsemi drugimi verskimi družbami, da bi trajalo predolgo, če
bi hoteli vse navesti po njihovih značilnostih.
Vi torej salezijanci imate posebno poslanstvo, ki oblikuje vaš značaj. Jaz kardinal
svete matere Cerkve, ki na tem kraju oznanjam resnico, ne prihajam, da bi laskal
in se prilizoval, temveč govorim odkritosrčno. Če primerjamo don Boska z veli-
kimi redovnimi ustanovitelji dominikancev, frančiškanov, ignacijancev, vidimo,
da so ga navdihnile vse in da je od njih znal prevzeti kako posebnost za gradnjo
svoje Družbe, ki pa je vendarle drugačna od vseh teh. Zdi se, da je vaša družba
glede uboštva prikrojena po sv. Frančišku, vendar vaše uboštvo ni frančiškansko
uboštvo. Podobni ste sv. Dominiku, vendar ni vaš namen, da bi branili svojo vero
proti krivim veram, kajti krive vere so zastarele, prehitel jih je čas. Vaš glavni cilj
je vzgoja mladine. Podobni ste sv. Ignaciju glede znanosti zaradi mnogih ustanov,
ki dajejo luč preprostemu ljudstvu, in don Bosko je človek velike razgledanosti,
globokega znanja in podkovan na različnih znanstvenih področjih; vendar mi ne
boste zamerili, če vam povem, da niste vi odkrili kamna modrosti.
Kaj je potem značilno posebnega v salezijanski družbi? V čem je njen značaj, njena
fiziognomija? Če sem prav razumel, če sem prav dojel njeno bistvo, je njen značaj
krščanska ljubezen, ki jo udejanjamo glede na posebne potrebe časa: Nos credidi-
mus caritati; Deus caritas est [verjeli smo ljubezni; Bog je ljubezen]. Sedanji svet je
mogoče pridobiti in ga popeljati k dobremu samo z ljubeznijo.
Sedanji svet ne pozna in noče poznati drugega kot samo materialnost, ne ve nič in
noče nič vedeti o duhovnih rečeh. Ne pozna lepote vere, ni seznanjen z njeno veli-
čino, zavrača upanje v prihodnje dobrine, taji samega Boga. Bo lahko slepec sodil o
barvah ali gluhec dojel vzvišene harmonije Beethovna ali Rossinija, nevednež pre-
sojal vrednost umetniškega dela? Tako je današnji čas slep in gluh, nesposoben,
da bi razsojal stvari o Bogu in delih krščanske ljubezni. Sedanji svet razume dela
krščanske ljubezni samo kot sredstvo, ne pa kot cilj in izhodišče. Zna razčlenjevati
to krepost, ne zmore pa vsega povezovati v celovito enoto. Animalis homo non per-
cipit quae sunt spiritus Dei [Duševni - tj. posvetni, neduhovni človek ne vidi tega,
kar prihaja iz Božjega Duha], pravi sv. Pavel. Ni zadosti reči ljudem tega sveta: tre-
ba je rešiti duše, ki se izgubljajo, treba jih je najprej poučiti o resnicah vere, treba
je dajati vbogajme v imenu tistega Boga, ki bo nekoč poplačal velikodušne. Ljudje
tega sveta to le težko razumejo.
Treba se je prilagoditi svetu, ki je popolnoma navezan na zemljo. Poganom se Boga
daje spoznavati po naravnem zakonu. Hebrejcem se je dal spoznati po Svetem pis-
mu, grškim odpadnikom po izročilu očetov, protestantom po evangeliju, naš svet
pa pozna samo dela ljubezni: Nos credidimus caritati [mi verjamemo v ljubezen].
Recite današnjemu svetu: odtegnil bom otroke s cest, da ne bodo padli pod cestno
železnico, da ne bodo padli v kak studenec; poslal jih bom v zavetišče, da ne izgu-
bijo svoje mladostne svežine in se ne nalezejo grdih navad in požrešnosti; pošljem
|
|
7.4 Page 64 |
▲back to top |
64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jih v šolo, da ne bodo postali bič za družbo; poklical jih bom k sebi, da ne iztaknejo
drug drugemu oči. Tedaj ljudje našega časa razumejo in začnejo verovati: Et nos
cognovimus et credidimus caritati, quam habet Deus in nobis [Mi smo spoznali lju-
bezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo].
In sedaj je don Bosko prišel v Rim. Postavil je šotore v novem Rimu, v še ne kršče-
nem Rimu, prišel je, da postavi svojo cerkev in svoje zavetišče, prišel je v Rim go-
stiln, beznic, kavarn, v Rim širokih ulic in dolgih cest, lepo razporejenih ulic, prišel
je, da pokaže dela krščanske ljubezni, ki so v skladu z našim časom. Prišel je v
novi nekrščeni Rim, kjer slišiš le žvižganje lokomotiv in zvonjenje protestantov, ki
so, če pustimo ob strani vsako drugo neprimernost, samo z glasoslovnega vidika,
ena sama neubranost. Tukaj ni bilo nobene cerkve, sedaj pa vidite, je zrasla lepa
kupola cerkve Srca Jezusovega, ki si podaja roko s kupolo cerkve sv. Lovrenca in se
dviga nad streho železniške postaje. V novem nekrščenem Rimu je edini križ, ki se
vidi, križ na cerkvi Srca Jezusovega. V tem okolišu ni redovnih hiš ali jih ni videti,
ker se bojijo, da bi se pokazali v tem tako posvetnem okolju.
Don Bosko je dejal, da je začel zidati cerkev v Castru Pretorio in da smo sedaj na
vrsti mi, da nadaljujemo njegovo delo in ga dokončamo. Ne, dragi moj don Bosko,
dovolite, da vam povem: vi ste to delo začeli in vi ga morate končati. Nisem rekel
končati temveč dovršiti, kar pomeni, jo do konca ozaljšati, pozlatiti in poslikati.
Prosili bomo Boga, da ga ohrani pri življenju vsaj toliko časa, da bo končal to cer-
kev in dogradil priključeno poslopje za 500 sprejetih gojencev, ki bodo dobili ne
samo zgodovinsko panjoto, ki jim jo bo pošiljala Božja previdnost, temveč še kaj
več, non in solo pane vivit homo [ker človek ne živi samo od kruha].
Don Bosko je tisti, ki mora končati to delo, on, ki mu nihče ne more reči ne, on, ki
ima tako velik vpliv na vse, ki ga poslušajo, ki ga občuduje ves svet. Mi vsi potrebu-
jemo njegovo ime. Njegovo ime in njegov ugled bo dokončal to, česar ne bi zmogli
mi vsi skupaj. Njegovo ime je že napolnilo svet in samo on lahko to delo prikaže
vsemu svetu. To je primerno in potrebno. Rim ima pravico, da mu ves svet pomaga,
kajti korist tega bo imel vesoljni svet.
Rimsko ljudstvo je knežje ljudstvo, prvo ljudstvo na zemlji, in temu ljudstvu pri-
pada na določen način dostojanstvo vrhovnega duhovnika, ki živi sredi njega kot
njegov škof. Rimska Cerkev, prvorojenka in mati vseh Cerkva, in ima pravico, da se
ji plača davek spoštovanja. Iz nje izhaja vse dobro na svetu in dolžnost sveta je, da
ji pomaga pri njenih delih.
Rimsko ljudstvo je bilo sedaj navajeno na očetovsko vladavino, navajeno, da spre-
jema in daje. Danes so se stvari spremenile in vsak dan nas za tisto, kar imamo,
olajšajo zaradi davkov, ki jih moramo dajati državi. Kljub temu se dobrodelne usta-
nove držijo kakor prej, toda kdo jih vzdržuje? Rimsko ljudstvo. Vsi vidite, kakšno
bogastvo krasi naše cerkve. In kdo daje te zaklade? Rimsko ljudstvo. Oltarji matere
Božje Marije so polni luči, svoje častilce razveseljujejo z obilico cvetja. In kdo daje
svoj novčič, da častimo Božjo mater? Rimsko ljudstvo. Med darovalci so patriciji, ki
v enem samem daru odrinejo 100 lir.
Zdelo bi se, da je dovolj, kar ste storili, spoštovani gospodje sotrudniki in gospe so-
|
|
7.5 Page 65 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
65
trudnice tukaj v Rimu. Zdi se, da bi bilo nalaganje novih bremen neprimerno. Toda
jaz poznam vašo velikodušnost. Rimljani gotovo ne bodo pustili don Boska samega
pri tem delu in mu bodo pomagali s tisto dobrodelnostjo, po kateri so znani po ce-
lem svetu. Da, pomagajte tudi temu delu in podprite ga, kolikor vam je le mogoče
in mogoče še več. Sami vidite, kako nujno potrebna je nova cerkev v tako obljudeni
mestni četrti in kolikšna potreba po zavetišču za toliko ubogih dečkov. Sodelujte
tudi vi in pomagajte salezijancem pri poslanstvu, ki sta jim zaupala Božja previ-
dnost in papež. Ne bojte se niti zase niti za vaše drage, kajti če bo treba, bo Bog
storil, da bo vaša velikodušnost primerno nagrajena. Z vašim sodelovanjem bomo
mogli reči, da bo svet, ki bo videl blišč del krščanske ljubezni, spoznal resničnost
naše svete vere in jo vzljubil: Et nos cognovimus et credidimus caritati, quam habet
Deus in nobis [Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo].
Lep glasbeni vložek, ki so ga izvedle plemenite oblate, in evharistični bla-
goslov, ki ga je podelil msgr. Kirby, sta sklenila prireditev. Ko se je don Bosko
vrnil domov, je takoj začel misliti na priprave za avdienco pri papežu.
Na to avdienco je moral precej dolgo čakati. Že 23. aprila je izročil msgr.
Macchiju pisno prošnjo. Nosilec tega pisma je dobil naročilo, naj vpraša tajni-
ka, kdaj bi lahko prišel na pogovor. Toda monsinjor mu je odgovoril, da naj ga
ne skrbi, ker bo on sam čez dan ali dva poslal listek don Bosku in da ga lepo
pozdravlja. Dva dneva sta minila, povabila pa ni bilo. Pri vsem pa je postni pri-
digar Sicilijanec Di Pietro, ki je govoril v Turinu in se je spotoma ustavil v Srcu
Jezusovem, bil po zavzemanju Macchija takoj 25. sprejet v avdienco. Don Boska
je spodbudila novica, da je papež, ki je govoril z gostom več kot eno uro in pol,
vprašal tudi zanj, se zanimal za njegovo zdravje in zlasti za njegov vid in govoril
o njem z veliko ljubeznivostjo.16
Ker iz Vatikana ni bilo glasu, je 29. aprila poslal msgr. Machiju poslanca,
da bi zvedel, ali je dan za avdienco že vsaj določen. Odgovor je bil negativen in
monsinjor je ponovil, da mu bo on o pravem času sporočil v Srce Jezusovo. Dne
2. maja je don Boska obiskal komendator Sterbini, tajni kuhar njegove svetosti,
ki mu je svetnik potožil zaradi tako dolgega zavlačevanja. Ta mu je jezen zaradi
takega početja svetoval, da naj naslednji dan pride v Vatikan, ker bo v predsobi
msgr. Marini, velik svetnikov prijatelj, ki bi ga prav gotovo spustil k papežu.
16 Duhovnik Salvatore Di Pietro iz Palerma je 9. februarja 1888 pisal don Rui: Podoba dragega našega
častitega in preljubega don Boska mi je ostala globoko vtisnjena v srce, ko sem se na povabilo s
postne pridige v Turinu ustavil v Rimu pri očetih salezijancih pri cerkvi Srca Jezusovega in sem imel
srečo, da sem celih pet dni (aprila 1884) mogel biti pri njem. Takrat je bil pravi direndaj v tistem
svetišču, ki so ga dograjevali. Ljudje z vseh krajev in vseh jezikov so prihajali, da bi videli in slišali
govoriti svetnika. Nobeden ni hotel oditi, če prej ni dobil kakega predmeta, ki se ga je don Bosko
dotaknil, ga blagoslovil ali uporabljal. Oh, če bi vi vedeli, dragi oče, kaj sem vse takrat doživel, kako
se je moja vera poglobila in kako zelo sem se navzel ljubezni do križa! Želel me je imeti pri sebi in
dolge ure sva prebila v svetih pogovorih. Tedaj sem videl ljudi iz najvišje rimske, francoske in nem-
ške aristokracije, kako so prihajali v cerkev Srca Jezusovega in pustili robčke in druge predmete, da
jih je vsaj enkrat uporabil oče in so jim jih potem vrnili kot dragocen spomin.«
|
|
7.6 Page 66 |
▲back to top |
66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vendar se don Bosku tako ravnanje ni zdelo primerno.
Božji služabnik je potožil tudi msgr. Negrottu, kanoniku pri sv. Petru, češ
da so nekatere francoske gospe prišle v Rim za njim in so bile brez nadaljnjega
sprejete pri papežu. »Čeprav moram jaz govoriti s papežem o stvareh, ki mi
jih je on sam zaupal.« Kanonik je ves začuden obljubil, da se bo zanimal za za-
devo. Toda don Lemoyne je ves v skrbeh še 5. maja pisal don Rui: »Kar se tiče
Vatikana, msgr. Macchi po enem tednu in pol še ni odgovoril. To je grenko, toda
potrpimo.« V četrtem poglavju bodo bralci lahko sami ugotovili, kateri vzroki
okrog papeža so povzročili to oviranje.
Končno je prišel 6. maj, ko je bilo sporočeno, da je avdienca napovedana za
petek 9. maja ob 11. uri. Don Boska sta spremljala don Lemoyne in don Daghe-
ro.17 Ob tri četrt na dve je don Bosko stopil pred papeža. Vrata so ostala za kra-
tek čas odprta. Častni komorniki, tajni komornik in poveljnik plemenite garde
so se približevali, da bi videli, kako ga bo sveti oče sprejel. Papežev glas je bilo
razločno slišati, tako da ga je slišal tudi don Lemoyne.
»Oh, don Bosko,« je takoj dejal papež, »kako se imate? Kako je z vašim
zdravjem? Kako je z vašimi očmi? Slišal sem, da se ne počutite najbolje.«
Don Bosko je pokleknil in poljubil papežu nogo. Potem je prosil, da bi smel
stati, ker v tistem položaju ne bi mogel vztrajati. »Ne stoje, temveč sede,« je
dejal papež in mu pokazal stol, ki ga je prinesel msgr. Macchi. Don Bosko se je
zahvalil njegovi svetosti in sedel. V navzočnosti Leona XIII. je sicer smel sedeti
samo devetdesetletni že umrli kardinal Caterini. Msgr. Macchi se še ni oddaljil
od tod, zato se je papež obrnil k njemu, rekoč: »Lahko se umaknete.« Ko je od-
hajal, so vsi, ki so prisluškovali, odstopili. Sedaj bomo na osnovi zapiskov don
Lemoyna in nekaterih poročil iz zapisnikov vrhovnega sveta natančno poročali
o poteku avdience.
Uvod v pogovor je bilo vprašanje zdravja. Ko ga je Leon XIII. vprašal za po-
drobnosti o zdravju, je dejal: »Na vsak način morate poskrbeti za svoje zdravje,
varčujte se in uporabite vsa sredstva, da si boste spet pridobili potrebne moči
in se okrepili. Skrbite sami zase in pri tem ne bodite preveč tankovestni. Ne
mučite se. Dajte, da delajo drugi. Morate še živeti, ker vaše življenje ne pripa-
da vam, temveč Cerkvi in Družbi, ki ste jo ustanovili, da boste dosegli sadove,
ki vam jih naklanja Božja previdnost. Vi, dragi don Bosko, ste potrebni. Vaše
delo je zraslo in se razširilo. Italija, Francija, Španija, Amerika in sami divjaki
zahtevajo, da živite. Imate sinove, ki bodo sledili vašemu duhu. Vendar bodo
17 Kot po navadi si je don Bosko zapisal nekaj stvari na kartonček:
Za svetega očeta.
Avdienca maj 1884. 1* Privilegiji, odpustne listine. 2* Cerkev in zavetišče Srca Jezusovega. 3*
Pročelje. 4* Hiša v La Spezii. 5* Zunanji misijoni. 6* Odlikovanja. 7* Poseben blagoslov za tiste, ki
sodelujejo pri gradnji svetišča Srca Jezusovega in zavetišča. 8* Za vse salezijance, njihove gojence
in sotrudnike. 9* Tajnik (da bi bil pripuščen pred papeža).
|
|
7.7 Page 67 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
67
vedno samo del vašega duha. Nič zato, če se sedaj ne morete toliko posvečati
delu. Vaše življenje, vaš obstoj, vaši nasveti so stvari, ki jih jaz in vaši prijatelji
živo želimo, da boste lahko končali začeta dela. Če bi bil bolan jaz, bi vi gotovo
storili, kar bi bilo v vaših močeh, za moje zdravje. Želim, da storite sami zase,
kar bi storili zame. Zato poskrbite zase, kolikor vam je le mogoče, in uporabite
vsa sredstva za vaše zdravje. Razumite, tako hočem. To je ukaz. Sveti oče želi to,
papež vam to ukazuje. Cerkev potrebuje vaše življenje.«
»Sveti oče,« je odvrnil don Bosko, »vaša dobrota je prevelika, ko me primer-
jate s sabo. To je dokaz spoštovanja, ki me je zmedel. Vsekakor bom storil vse,
da se bom pokoril vaši volji.«
»Prav, prav! In sedaj mi povejte, česa me želite prositi? Kar prosíte, ker je
sveti oče pripravljen, da vam ustreže v vsem, kar boste želeli in ga prosili.«
Don Bosko je predložil spisek privilegijev, ki jih je želel za Družbo, in mu
dejal: »Sveti oče, prosim vas, da bi dovršili salezijansko družbo, ki sedaj živi
samo na pol. Gre za potrditev privilegijev. Imamo redove, katerih člane lahko
preštejemo na prste ene roke, pa so prejeli te ugodnosti takoj in v obilju. Mi pa,
ki nas je toliko in čutimo veliko potrebo, pa prosimo že toliko let in ničesar ne
dosežemo.«
Papež je pogledal papirje, ki mu jih je ponudil don Bosko, in mu ponovil:
»Podelil vam bom vse, kar hočete. Da bomo zadevo pospešili, naj msgr. Manso-
tti, tajnik kongregacije za škofe in redovnike, predloži potrebne listine in jaz jih
bom potrdil, ne da bi jih predložil celotni kongregaciji. Sporočite monsinjorju,
da je to moja odločitev. Toliko bolj sedaj,« je dodal papež z nasmeškom na ustih,
»ko ni več ubogega nadškofa Gastaldija. Tedaj je bilo težko sporazumno dajati
dopustitve. To je bil vaš resnični nasprotnik. Kaj vse je storil in kaj vse je pove-
dal, da bi preprečil potrditev privilegijev! Nič se torej ne bojte, tokrat hočem,
da vas zadovoljijo. Ne, Sveti sedež ne nasprotuje temu, da vam izda vse, kar
vam je potrebno. Mislili ste, da nasprotujemo vaši Družbi. Nikakor ne! Tega so
bile krive okoliščine, ki jih nikakor nismo hoteli, a so določale take postopke.
Kajti glejte, tudi papež dostikrat ne more storiti vsega, kar bi rad. Jaz vas imam
rad, jaz vas imam rad, jaz vas imam rad. Sem ves za salezijance. Sem prvi med
sotrudniki. Kdor je vaš sovražnik, je Božji sovražnik. Bal bi se delovati proti
vam. Vi se niti sami ne zavedate razsežnosti vašega poslanstva in dobrega, ki
ga morate storiti za celotno Cerkev. Vaša naloga je, da pokažete svetu, da je kdo
lahko dober katoličan in obenem dober in pošten državljan; da je mogoče storiti
veliko dobrega ubogi in zapuščeni mladini v vseh časih, ne da bi se sprli s politiko,
in biti dober vendar dober katoličan. Papež, Cerkev, ves svet misli na vas, na vašo
Družbo in vas občuduje. Svet vas ali ljubi ali se vas boji. Niste vi tisti, ki deluje-
te v vaši Družbi, temveč Bog. Čudovit porast in neizmerno dobro, ki ga delate,
nima razlage v človeških vzrokih. Bog sam vodi, vzdržuje, podpira vašo Družbo.
|
|
7.8 Page 68 |
▲back to top |
68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Povejte to, pišite o tem, govorite o tem. To je skrivnost, ki vam je pomagala, da
ste premagali vse ovire in vse sovražnike.«
»Sveti oče, ne najdem besed, da bi lahko izrazil svojo hvaležnost za te be-
sede, s katerimi ste hoteli upoštevati don Boska in njegove sinove. Zagotavljam
vam, da smo storili vedno vse, kar je bilo v naši moči, da smo med našimi dečki
in med ljudstvom pospeševali spoštovanje, ljubezen in pokorščino Svetemu se-
dežu in namestniku Jezusa Kristusa. Tisto malo dobrega, kar smo storili, pripi-
sujemo blagoslovu in zaščiti svetega očeta.«
»In papež vas bo še naprej blagoslavljal in ščitil. In sedaj mi povejte, ali ste
zadovoljni z vašim nadškofom?« »Oh,« je dejal smehljaje se, »mislil sem tudi na
vas. Saj vidite, kako rad vas ima kardinal Alimonda. Zelo rad vas ima in to mi je
v tolažbo. Predvideval sem to. Pisal mi je in podal izredno dobro poročilo o vaši
Družbi in mi priporočil, da bi vam podelil privilegije. Papež je poklonil Turi-
nu velik dar. Zadovoljen sem, da se kardinal nadškof uveljavlja, da vas podpira,
vam pomaga, vas ščiti, da je ves za vas.«
»Da, prečastiti oče, Turin mora biti in vam je hvaležen, da ste mu dali take-
ga pastirja. Tudi salezijanci ne bi mogli imeti boljšega.«
Medtem je papež, ki je bil precej nervoznega temperamenta, čutil potrebo,
da bi spremenil položaj in sedež, in je poklical msgr. Macchija. Tudi don Bosko
je hotel vstati in zamenjati sedež. »Ne,« mu je dejal, »vi ne vstajajte. Mirno sedi-
te. Msgr. Macchi bo storil vse potrebno.« Ko se je monsinjor umaknil, je papež
znova sedel. »Sveti oče,« je povzel besedo don Bosko, » pooblastila, ki nam jih
je podelil papež Pij IX., so se iztekla in jaz sem v tem trenutku v stiski. Prosil bi
vas, da bi mi ponovno naklonili pravico podeljevati odpustne listine za klerike,
ki naj bi sprejeli svete redove, dokler ne bo vse urejeno z ustreznim brevom.«
Papež je dal začasno dovoljenje.
Nato je začel govoriti o cerkvi Srca Jezusovega in vprašal: »Kaj delajo se-
daj?« Don Bosko je razložil, koliko so napredovala dela in kaj delajo sedaj. Go-
voril je o težavah, na katere je naletel. O uspešnem dušnem pastirstvu, ki ga
opravljajo v že končanem prezbiteriju, ki je v tistem obdobju služil župnijskim
nalogam, o majniški pobožnosti, ki se je je vsak večer udeleževalo kakih tisoč
oseb, o prazničnem oratoriju, o šolah, ki jih je obiskovalo kakih 200 dečkov, o
nedeljskem katekizmu, ki se ga je udeleževalo kakih 300 deklet, o zavetišču, ki
so ga gradili, in o že dograjenih in kupljenih prostorih, kamor bi lahko namestili
kakih petdeset dečkov. Papež je pozorno poslušal to poročilo, ko je don Bosko
dejal: »Prosil bi vašo svetost, da bi mi dovolili izraziti neko mojo zamisel.«
»Kar povejte, kar povejte,« je odgovoril papež.
»Ta cerkev je katoliška, se pravi, da je pri gradnji udeležen ves svet in da bo
to zavetišče odprto vsem otrokom vsega sveta. Rad bi, da bi vaša svetost bila
navzoča v tej ustanovi.«
|
|
7.9 Page 69 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
69
»Vsekakor, ne morem reči ne,« je dejal sveti oče. »Kaj predlagate?«
»Da bi vaša svetost prevzela stroške pročelja cerkve Srca Jezusovega. Kako
lepo bi bilo, če bi nad glavnimi vrati bilo zapisano: Catholicorum pietas con-
struxit, frontem autem huius ecclesiae Leo XIII Pont. Max. proprio aere aedificavit
[Pobožnost katoličanov je zgradila to cerkev, pročelje pa je z lastnimi sredstvi
zgradil veliki duhovnik].
»Ste torej že pripravili napis?«
»Tega ali katerega drugega, samo da izrazi isto misel.«
Papež se je nasmehnil. »In zakaj ne? Sprejmem pročelje: jaz ga bom zgradil.«
»Toda sveti oče,« je razložil don Bosko, »ne bi rad, da bi ostali sami pri po-
stavitvi tega pročelja. Pomagal vam bom, kolikor mi je to mogoče. Ali ni vam
grofica Fontana pred nekaj dnevi prinesla deset tisoč lir?«
»Da, res je.«
»Prav don Bosko je bil tisti, ki ji je svetoval, da bi poklonila ta dar. V kratkem
bo vaša svetost dobila v dar še drugih deset tisoč lir in prav tako mi je znano, da
bo neka druga oseba iz Marseilla v času, ko teče gradnja, vaši svetosti podarila
velikodušen dar.«
»Da, da! Sklenimo zadevo na ta način.«
»Sveti oče! Zahvaljujem se vam za toliko dobroto. Toda dovolite mi, da vam
povem še nekaj. Rad bi, da bi svet zvedel za to vašo velikodušnost. Če mi dovo-
lite, bi to objavil v Salezijanskem vestniku.«
»Objavite ta dogodek, kakor vam je drago, v skladu z vašo modrostjo.«
V svojem predlogu je don Bosko videl tudi sredstvo, kako bi oživil darove
za Petrov novčič, ki se je močno zmanjšal.
Naj spomnimo bralce, da je papež vsak mesec pošiljal določeno vsoto za-
vodu v La Spezii. Zato si je don Bosko z omembo te hiše odprl pot, da je govoril
o drugih zavodih, o Oratoriju, o dveh glavnih družbah malega klera in Družbe
najsvetejšega Zakramenta.
Tedaj je papež dejal: »Tem fantom Družbe presvetega Zakramenta povejte v
mojem imenu, da jih imam rad, da so lilija mojega srca. Očetovsko jih pobožajte
in podelite jim v mojem imenu blagoslov manu ad manum [z lastno roko]. Njiho-
va naloga je, da pokažejo svetu, kako more krščanska ljubezen izboljšati družbo
z dobro vzgojo ubogih in zapuščenih dečkov … In koliko novincev imate?«
»Dvesto osem, sveti oče. Razdeljeni so po noviciatih v San Benignu, v Fran-
ciji, Ameriki in nekaterih zavodih, da ne bodejo preveč v oči.«
»Dvesto osem. To je pravo čudo! Dvesto osem novincev!«
Na don Boskovo prošnjo je papež podelil salezijanski družbi pravico, da
lahko imajo novince tudi v hišah svojih redovnikov tako v Turinu kakor tudi v
Marseillu. Nato je nadaljeval: »Pomagajte jim, da bodo premagali vsa zalezo-
vanja hudega duha, in držite jih v tistih krajih. Povejte jim v mojem imenu, da
|
|
7.10 Page 70 |
▲back to top |
70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bodo storili veliko dobrega in bodo kot goreče bakle sredi sveta, če bodo ohra-
nili moralnost med tistimi, katerim bodo govorili in imeli priložnost, da bodo
prišli skupaj z njimi.«
Potem je pogovor prešel na salezijanske sotrudnike, ki jih je papež na don
Boskovo prošnjo velikodušno blagoslovil. »Jaz sam si želim,« je nadaljeval, »da
ne bi bil samo imenovan sotrudnik, temveč sodelavec, kajti papeži se ne smejo
odtegniti tem dobrodelnostim. Če hočemo imeti dobro družbo, ne preostane
drugega, kot da vzgajamo to ubogo mladino, ki se sedaj potika po ulicah. Kma-
lu bo ona pomenila človeški rod: če bo dobro vzgojena, bomo imeli pošteno
družbo, in če bo slabo vzgojena, bo družba slaba in naši otroci se bodo, ko bodo
odrasli, upravičeno pritoževali nad vzgojo svojih prednikov, če že ne bodo za
večno preklinjali njihovega spomina. Toda spoštovanje do staršev v kristjanih
ne bo nikoli ugasnilo.
Sedaj je don Bosko predložil seznam oseb, za katere je želel dobiti odliko-
vanja Svetega sedeža. Prošnja se je takole glasila:
Preblaženi oče!
Prihajam ponižno k vaši svetosti z namenom, da bi vaši vzvišeni blagodati nakazal
nekatere osebe, ki so si pridobili veliko zaslug za Cerkev in civilno družbo in so
znane po svoji radodarnosti za novčič sv. Petra.
1. Med uglednimi dobrotniki Cerkve in civilne družbe je brez dvoma grof Fiorito
Colle iz Toulona. Zaradi izrednih zaslug ga je vaša svetost že imenovala za grofa
svete rimske Cerkve. Pravkar je dal zgraditi cerkev in hišo za sirote v naši polje-
delski šoli v La Navarru (Fréjus). Ob več priložnostih je daroval petsto tisoč lir
za poravnavo stroškov, ki bi nas sicer prisilili, da bi prekinili gradnjo cerkve Srca
Jezusovega v Rimu. Prav tako odločno brani katoliške šole in katoliški tisk v svoji
domovini. Zanj bi spoštljivo prosili odlikovanje komendatorja.
2. Baron Amato Héraud, vnet katoličan, komornik s plaščem in sabljo, podpornik
novčiča sv. Petra v Nici in bližnjih mestih, bi si zaslužil naslov komendatorja.
3. Gospod Alfred di Montigny, bogat in velikodušen katoličan v Lillu v Franciji, pod-
pornik katoliških ustanov, je odprl salezijansko zavetišče za uboge otroke. Zelo bi
mu pristajal naslov rimskega grofa, da bi tako tesneje povezal svojega edinega sina
z apostolskim sedežem. Škof iz Cambraija je vaši svetosti poslal posebno priporo-
čilo za to imenovanje.
4. Gospod doktor Carlo D'Espiney iz Nice, goreč katoličan in ugleden zdravnik, je
vedno na voljo revežem in podpira zlasti naše sirote v Zavetišču sv. Petra v tem
mestu. Prosili bi za odlikovanje viteškega reda sv. Gregorija Velikega. V ta namen je
tukaj priloženo priporočilo škofa iz Nice.
5. Škof v Fréjusu v Franciji ponižno prosi vašo svetost, da bi počastili in nagradi-
li gorečnost velečastitega duhovnika msgr. Maria Guigouja, že komornika, v višjo
stopnjo prelature. V ta namen je priloženo priporočilo njegovega ordinarija.
|
|
8 Pages 71-80 |
▲back to top |
|
|
8.1 Page 71 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
71
Papež je pogledal in naročil don Bosku, da naj vsako prošnjo predstavi na
posebnem listu, da jih bodo potem predložili posameznim uradom v nadaljnjo
izpolnitev. Poklical je msgr. Macchija, mu izročil seznam in mu naročil, naj začne
potreben postopek. Ko je to odpravil, je nadaljeval: »Imate sedaj še kako drugo
prošnjo za priporočilo? Kar prosite, ker sem vam pripravljen v vsem ustreči.«
»Sveti oče, še poseben blagoslov za vse sotrudnike, za njihove družine in
prijatelje.«
Papež je dobrohotno ustregel prošnji. »Sedaj bi, če mi dovolite, poklical
mojega tajnika don Daghera, ravnatelja semenišča v Magliano Sabinu, ki bi rad
imel čast, da bi poljubil nogo vaši svetosti.« Ob teh besedah je vstal in se napotil
k vratom. »Ne trudite se, ga bom dal jaz poklicati.« Pozvonil je in vstopil je msgr.
Macchi, ki mu je naročil, da naj jih pripeljejo. Bil je ravnatelj v raznih zavodih in
nazadnje?
»Kdo izmed vas je ravnatelj v Maglianu?« je vprašal.
»Jaz,« je odvrnil don Daghero.
»Slišal sem, da je nekaj nesporazumov med zavodom in nekaterimi oseba-
mi.«
»Upam, da se bo vse uredilo,« je odvrnil don Daghero.
»Da, da, se bo uredilo.«
»In to je don Lemoyne, moj tajnik. Bil je ravnatelj v raznih zavodih, nazad-
nje pri sestrah Marije Pomočnice v Nizzi Monferrato.«
»Prav, prav! Vi ste torej njegov tajnik? Vam zaupam vašega predstojnika.
Skrbeti morate za njegovo zdravje in da se ne bo preveč utrujal. Ne dajte, da bi
pisal, ker ima preveč bolne in utrujene oči. Vi morate biti njegova opora in vi
ste odgovorni za življenje vašega predstojnika, razumete? Jaz tako hočem, tako
hoče sveti oče, papež hoče tako. Skrbite zanj in bodite njegova tolažba. Kako
velika čast je to za vas! Za vas salezijance je poslanstvo, ki vam ga daje Bog, ve-
lika odlika. To je velika obveznost, ki jo morate izpolniti. Povejte to vsem vašim
sobratom, da bodo tolažba tega ubogega starčka.«
»Sveti oče,« je odgovoril don Lemoyne ves ganjen, »povedal bom vse svojim
sobratom, da bodo vedno bolj potrjeni v svojem poklicu.« »In vaši misijoni?« je
vprašal papež in se obrnil k don Bosku.
»Lepo napredujejo, vaša svetost. Krstili smo že petnajst tisoč divjakov.«
»Petnajst tisoč je lepo število in jaz sem vam hvaležen za toliko rešenih duš.
To je nekaj velikega, reševati duše. In papež se tega zelo veseli. Toda kar se tiče
duš, zakaj ne ustrežete prošnji škofa iz Mantove? Bil je pri meni in me prosil za
posredovanje, da bi mu poslali štiri ali pet salezijanskih duhovnikov. Priprav-
ljen vam je v svoji palači odstopiti stanovanje. Naredili bi mi veliko uslugo, če bi
|
|
8.2 Page 72 |
▲back to top |
72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
mu ustregli. Ta dobri škof je tega zelo potreben.«18
»Sveti oče, ker tako želite, mu bomo poskusili ustreči. Res je, da je zaradi
velikega števila zavodov, ki jih moramo oskrbeti z osebjem, število salezijancev
malo omejeno, vendar bomo skušali izpolniti željo vaše svetosti.«
»Vendar počakajte, da jaz najprej napišem škofu, preden boste tja poslali
osebje. Medtem pa Benedictio Dei omnipotentis itn.«
Don Bosko je pokleknil, čeprav mu je hotel papež to preprečiti. Končno je
dejal don Lemoynu: »Tajnik, pomagajte mu, da bo vstal, in ga podprite.«
Od svetega očeta so odšli ob pol štirih, don Bosko je bil kljub svoji običajni
mirnosti zelo zadovoljen. Kljub vsemu ga je don Lemoyne v kočiji vprašal: »Don
Bosko, ste zadovoljni?«
»Da. Kako dober je sveti oče! Prav to nam je bilo potrebno. Sicer jaz ne bi
mogel več naprej.«
Ko je prišel domov, se je njegovo zadovoljstvo še povečalo ob novici, da je
rimski župan končno v imenu občine prosil prefekta za dovoljenje za loterijo,
tako da to ni bilo več vprašanje. Dne 27. maja je prefekt izdal odlok, s katerim je
dovolil prodajo dvesto tisoč srečk po eno liro.
Istega dne je don Bosko naročil don Lemoynu, naj poroča vsem domovom o
avdienci, o stvareh, ki so bile dosežene v Rimu, in o njegovi skorajšnji vrnitvi.19
Malo pred odhodom iz Rima je don Bosko dal v obliki pisma napisati sanje
izrednega pomena. Sanje je imel v neki noči, ko se je počutil posebno slabo.
Večkrat jih je povedal don Lemoynu in mu naročil, naj jih napiše. Ko so bile
napisane, si jih je dal prebrati in dodal svoje popravke. Dne 6. maja je naročil
pisati don Rui: »Don Bosko pripravlja pismo, ki ga bo poslal fantom. V njem bo
povedal svojim dragim sinovom veliko lepih reči.« Pismo je bilo odposlano 10.
maja, vendar je don Rua menil, da ne bi bilo primerno, če bi celega prebrali, in
je zato prosil, da bi mu poslali spis, ki bi bil primeren za gojence. Don Lemoyne
je napisal tisto, kar se je tikalo fantov, in izpustil tisto, kar je bilo namenjeno
predstojnikom. Branje, ki ga je vodil don Rua naslednjega večera, je napolnilo
fante s strahom, ker je svetnik povedal, da je spoznal stanje vesti več fantov. Po
njegovem prihodu domov je bila pred don Boskovimi vrati cela vrsta fantov, ki
so želeli vedeti, kakšne jih je videl v sanjah. Pismo je imelo dva značilna učinka:
obnovo duhovnega življenja v Oratoriju in odstranitev nekaterih gojencev, ki so
jih vsi imeli za najboljše. Besedilo se v celoti glasi takole:
Preljubi moji otroci v Jezusu Kristusu!
Naj sem blizu ali daleč, vedno mislim na vas. Eno samo željo imam, to, da bi vas videl
srečne tukaj na zemlji in v večnosti. Ta misel, ta želja me je nagnila, da vam napišem
18 Ta škof je želel imeti na razpolago nekaj salezijancev, ki bi jih pošiljal pridigat in spovedovat,
kamor bi bilo potrebno.
19 Dodatek, št. 10.
|
|
8.3 Page 73 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
73
pismo. To, dragi moji, da sem daleč od vas, me teži. To, da vas ne vidim in ne slišim,
mi povzroča skrb, ki si je ne morete predstavljati. Zato sem vam želel napisati te
vrstice že pred tednom dni, ampak večne zaposlitve so mi namero preprečile. Čeprav
manjka le nekaj dni do moje vrnitve, hočem priti do vas vsaj s pismom, ko že osebno
ne morem. To so besede človeka, ki vas iskreno ljubi v Jezusu Kristusu in čuti dolžnost,
da vam govori odkrito kakor oče. In vi mi dovolite, kajne? In pazljivo me boste poslu-
šali in vse, kar vam bom povedal, prenesli tudi v življenje.
Dejal sem, da ste vi moja edina in nenehna skrb. Tako sem nekega večera stopil v svo-
jo sobo, in medtem ko sem se spravljal k počitku, sem začel moliti molitev, ki me jo je
naučila moja dobra mati. V tistem hipu se mi je zazdelo, ne vem ali napol v spanju ali
v neki raztresenosti, da stojita pred mano dva stara gojenca iz Oratorija. Eden izmed
njiju se mi je približal, me prisrčno pozdravil in dejal:
- O, don Bosko, ali me poznate?
- Seveda te poznam, sem odgovoril.
- In se me še spominjate, je pristavil.
- Tebe in vseh drugih. Ti si Valfré in si bil v Oratoriju pred letom 1870.
- Povejte - je nadaljeval mož - ali bi želeli videti fante, ki so bili v Oratoriju v mojem
času?
- Pokaži mi jih, sem mu odgovoril. Zelo me bo veselilo.
Tedaj mi je Valfré pokazal fante take, kot so bili v tistem času po zunanjosti, po pos-
tavi, po letih. Bilo mi je, kakor da sem v nekdanjem Oratoriju med odmorom. Bil je
prizor, poln življenja, razgibanosti in veselja. Nekateri so tekali, drugi skakali, tretji se
lovili. Tu so se igrali mačke in miši, tam črnega moža ali pa so nabijali žogo. Skupina
fantov je z očmi in ušesi poslušala duhovnika, ki jim je pripovedoval zgodbico. Neki
klerik se je igral s fanti „glejte v vodico“ ali „razne poklice“. Petje, smeh in kričanje so se
razlegali povsod. Okrog klerikov in duhovnikov so se zbirali fantje in veselo vzklikali.
Videlo se je, da je vladala med fanti in predstojniki prava prisrčnost in zaupljivost. Pri-
zor me je očaral in Valfré mi je dejal: „Vidite, domačnost rodi ljubezen in ljubezen za-
upanje. V takem ozračju se srca odpirajo in fantje povedo učiteljem, nadzirateljem in
predstojnikom vse brez strahu. Pri spovedi in v vsakdanjem življenju so odkritosrčni,
in za kogar vedo, da jih resnično ljubi, ubogljivo storijo vse, kar koli jim zapove.
V tem trenutku se mi je približal še neki nekdanji gojenec s sivo brado in mi je rekel:
- Don Bosko, ali hočete spoznati in videti fante, ki so sedaj v Oratoriju? (Ta, ki me je
nagovoril, je bil Jože Buzzetti.)
- Da, sem mu odgovoril. Sedaj je že mesec dni, kar jih nisem videl.
In pokazal mi jih je: videl sem Oratorij in vse vas med odmorom. Toda nič več ni
bilo vpitja, veselja in pesmi. Nič več tiste razgibanosti in živahnosti kot v prejšnjem
prizoru.
V obnašanju in na obrazih mnogih fantov je bila videti zdolgočasenost, naveličanost,
čemernost, nezaupanje. To me je v srce zabolelo. Res je, videl sem, da so mnogi te-
kali, se igrali, se razgibavali v blaženi brezskrbnosti. Toda mnogi drugi so postajali
sami, naslonjeni na stebre, in se prepuščali nemirnim mislim. Nekateri so postajali
po stopniščih in hodnikih ali po balkonih z vrtne strani, da bi se izmaknili družbi.
|
|
8.4 Page 74 |
▲back to top |
74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Zopet drugi so se leno sprehajali v gručah in se šepetaje pogovarjali, zraven pa so se
sumljivo ozirali okrog. Zdaj pa zdaj so se zasmejali, toda njihov smeh so spremljali
taki pogledi, da bi sveti Alojzij gotovo zardel, če bi se znašel v njihovi druščini. Celo
med tistimi, ki so se igrali, so bili nekateri tako brezvoljni, da se je jasno videlo, kako
jim je celo zabava odveč.
- Ali ste videli svoje fante? mi je rekel nekdanji gojenec.
- Vidim jih, sem odvrnil z vzdihom.
- Kakšna razlika od nas nekoč, je vzkliknil nekdanji gojenec.
- Žal, kolikšna puščoba je na tem odmoru!
- In to mrtvilo med odmori povzroča, da so mnogi postali mlačni v prejemanju svetih
zakramentov in da zanemarjajo verske dolžnosti. Le z nejevoljo ostajajo v hiši, kjer
jih Božja previdnost napolnjuje s telesnimi, duhovnimi in umskimi dobrinami. Mnogi
ne izpolnjujejo svojega poklica, predstojnikom so nehvaležni, imajo neke svoje skriv-
nosti, upirajo se in še vse drugo žalostno, kar iz tega sledi.
- Razumem, sem mu odgovoril. Toda kako bi znova poživili te moje drage fante, da bi
bili spet kot nekoč živahni, veseli in razgibani?
- Z ljubeznijo!
- Z ljubeznijo? Kaj jih nimam zadosti rad? Ti veš, da jih imam rad. Ti veš, koliko sem
zanje trpel, kaj vse prenesel teh štirideset let! In koliko trpim in prenašam tudi sedaj!
Koliko pomanjkanja, kakšna ponižanja, kakšna nasprotovanja, preganjanja, in vse
samo zato, da bi jim dal kruha, da bi jim oskrbel streho nad glavo in jim priskrbel
učitelje, predvsem pa, da bi jim pomagal do zveličanja njihovih duš. Storil sem, koli-
kor sem vedel in mogel zanje, ki so ljubezen mojega življenja.
- Ne govorim o vas.
- O kom pa? O tistih, ki me nadomeščajo? O ravnateljih, prefektih, učiteljih, asisten-
tih? Ali ne vidiš, da so pravi mučenci učenja in dela? Kako trošijo svoja mladostna
leta zanje, ki jim jih je izročila Božja previdnost?
- Vidim, razumem. Toda to ni dovolj. Najpomembnejše manjka.
- Kaj manjka?
- Ali nimajo oči? Ali ne razumejo? Ali ne vidijo, da je vse, kar se zanje dela, storjeno
iz ljubezni?
- Ne, ponavljam, da to ni dovolj.
- Kaj je torej treba?
- Spoznajo naj, da če jih imamo radi v njihovi otroški razigranosti, v tem, kar je njim
pogodu, jih imamo prav tako radi tudi v tem, kar jim je po naravi manj všeč, to je v
disciplini, v učenju, v zatajevanju. Naj se naučijo z vnemo in ljubeznijo izpolnjevati
tudi to.
- Razloži mi bolje.
- Opazujte fante med odmorom.
- Opazoval sem jih in nato odgovoril: Kaj posebnega naj bi videl?
- Že toliko let vzgajate mladino, pa ne razumete? Poglejte bolje. Kje so naši salezi-
janci?
Pogledal sem in videl, da je bilo prav malo duhovnikov in klerikov med fanti, še manj
|
|
8.5 Page 75 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
75
jih je sodelovalo pri njihovih zabavah. Predstojniki niso bili duša odmora. Največ se jih
je sprehajalo in pogovarjalo med seboj, ne da bi se zmenili, kaj počenjajo gojenci. Ne-
kateri so opazovali igre, a se niso zmenili za fante. Drugi so sicer sledili igram, toda od
daleč in niso opozarjali na morebitne napake. Našel se je tudi kdo, ki je kaj opozoril,
a še to poredkoma in še tedaj z grožnjami. Kak salezijanec bi se rad pridružil skupini
fantov, pa sem videl, da so se gojenci nalašč izogibali stika z učitelji in predstojniki.
Tedaj je moj prijatelj povzel:
- Ali niste bili vi v nekdanjih časih Oratorija vedno med fanti, zlasti še med odmorom?
Se spominjate tistih lepih časov? Bilo je nebeško lepo, bila je doba, ki se je zmeraj radi
spominjamo; tedaj je bila prisrčnost za pravilo; nobene skrivnosti nismo imeli pred
vami.
- Res je. Meni je bilo tedaj vse v veselje. Fantje so se kar trgali, kdo bo več pri meni, kdo
mi bo lahko več povedal, in kako živo so poslušali moje nasvete in jih vse upoštevali.
A sedaj vidiš, kako me od tega odvračajo nenehni obiski, opravki in slabo zdravje.
- Toda, če vi ne morete, zakaj vas ne posnemajo vaši salezijanci? Zakaj jih ne opozar-
jate in ne zahtevate, da bi s fanti ravnali, kakor ste ravnali vi?
- Saj govorim, tako da sem že brez glasu, toda kaj, če se mnogi ne čutijo kos naporom
kot nekoč.
- In tako, s tem da zanemarjajo manjše stvari, izgubijo večje, in to so njihovi napori.
Naj imajo predstojniki radi to, kar ugaja mladim, in ti bodo hitro vzljubili to, kar je
všeč predstojnikom. Tako bo njihov trud postal lahek. Vzrok sedanjemu spremenje-
nemu stanju v Oratoriju je v tem, da mnogi fantje nimajo zaupanja v predstojnike.
Nekoč so bila vsa njihova srca odprta predstojnikom. Vsi so imeli predstojnike radi in
radi so jih ubogali. Toda sedaj vidijo v predstojniku le predstojnika, ne pa očeta, bra-
ta in prijatelja; zato se jih bojijo in jih nimajo radi. Če hočeš, da bi bili znova vsi eno
srce in ena duša, je treba, za božjo voljo, to usodno pregrajo nezaupljivosti podreti in
namesto nje zasaditi prisrčno zaupljivost. Če bo pokorščina vodila gojenca kot mati
otroka, bosta v Oratoriju znova zavladala nekdanji mir in nekdanje veselje.
- In kako naj podremo to pregrajo?
- S prisrčnim odnosom s fanti, zlasti med odmori. Brez domačega prisrčnega odnosa
ne moremo dokazati ljubezni; brez tega dokaza pa ni zaupanja. Kdor hoče biti ljubljen,
mora pokazati, da ljubi. Jezus Kristus je bil majhen z malimi in si je naprtil naše sla-
bosti. Pri njem se učimo domačnosti! Učitelj, ki ga vidiš samo za katedrom, je učitelj in
nič več; če pa se s fanti druži v odmoru, jim postane brat. Če vidimo koga pridigati na
prižnici, pravimo, da ne opravlja drugega kot svojo dolžnost. Če pa spregovori besedo
med odmorom, je to beseda človeka, ki ljubi. Koliko spreobrnjenj so povzročile vaše be-
sede, ki ste jih med igro zašepetali fantom na uho. Kdor se zaveda, da je ljubljen, ljubi,
in kdor je ljubljen, doseže vse, zlasti od mladega človeka. Zaupljivost, ki jo rodi ljubezen,
vzpostavi električni tok med fante in predstojnike. Srca se odprejo, otroci razodenejo
svoje želje in odkrijejo svoje napake. Ta ljubezen pomaga predstojnikom prenašati vse
težave, ki jih imajo z otroki, vse nejevolje, vse nehvaležnosti, nadlegovanje, pomanj-
kljivosti in nemarnosti. Jezus Kristus ni zlomil nalomljenega trsta in ni ugasnil tlečega
stenja. On naj vam bo za zgled. Potem ne bo nihče več delal iz slavohlepja, nihče ne
|
|
8.6 Page 76 |
▲back to top |
76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bo kaznoval zaradi razžaljene ljubezni, nihče se ne bo odtegnil nadzorovanju iz lju-
bosumnega strahu pred tovariševim uspehom, nihče ne bo opravljal vzgojiteljev zato,
da bi fantje cenili in imeli radi samo njega in nobenega drugega predstojnika, saj bi s
tem dosegel samo prezir in hinavsko prilizovanje; nihče se ne bo navezoval na enega
samega otroka in se temu toliko posvečal, da bi pri tem zanemaril vse druge; nihče ne
bo iz želje po lastni udobnosti pozabil na svojo prvo dolžnost in zanemaril nadzorova-
nje; nihče ne bo iz človeških razlogov opustil opominov tam, kjer bi moral opominjati.
Če bo vladala resnična ljubezen, ne bo nihče iskal drugega kot Božjo čast in zveličanje
duš. Če pa ta ljubezen oslabi, ne gre več dobro. Zakaj bi nadomestili ljubezen z mrzlim
pravilnikom? Zakaj bi se predstojniki odtujili vzgojnim pravilom, ki jim jih je postavil
don Bosko? Zakaj se počasi uvaja namesto sistema, ki z ljubečo čuječnostjo preprečuje
nerede, sistem, ki je sicer manj težek in primernejši za predstojnike, ker dopušča kazni,
toda neti sovraštvo in nejevoljo; če pa ga ne izpolnjujemo, rodi zaničevanje do pred-
stojnikov in velike nerede?
Do tega nujno pride, če ni domačnosti. Če torej želimo, da bi se v Oratorij naselilo
nekdanje veselo razpoloženje, naj znova zavlada stari sistem: predstojnik bodi vsem
vse, vedno pripravljen poslušati otroške dvome in tarnanje, vedno budno čuječ nad
njihovim vedenjem, ves v skrbi za duševni in telesni blagor fantov, ki mu jih je zaupa-
la Božja previdnost. Tedaj mlada srca ne bodo ostala zaprta, tedaj ne bo več skriv-
nostnega šušljanja, ki ubija dušo. Samo v moralnih prestopkih naj bodo predstojniki
neizprosni. Bolje je tvegati nevarnost, da iz hiše preženemo nedolžnega, kakor da
imamo v njej pohujšljivca. Asistenti naj se zavedajo, da so strogo dolžni po vesti po-
ročati predstojnikom vse, kar bi bilo kakorkoli v Božjo žalitev.
Tedaj sem ga vprašal: - Kaj naj naredimo, da bo zopet zavladala prava domačnost,
ljubezen in zaupljivost?
- Natančno izpolnjujte hišna pravila.
- Nič drugega?
- Najboljša prikuha je dobra volja.
Medtem ko je moj nekdanji gojenec nehal govoriti in sem še dalje z nezadovoljstvom
opazoval tisti odmor, se me je začela polaščati čedalje večja utrujenost. Ko mi že ni
bilo vzdržati, sem se stresel in tako sem se spet zavedel.
Znašel sem se ob postelji. Noge so bile zatečene in so me tako bolele, da nisem mogel
več stati. Bilo je že zelo pozno, zato sem šel spat, sklenil pa sem napisati svojim dra-
gim otrokom te vrstice.
Nič rad nimam takih sanj, ker me preveč utrudijo. Naslednjega dne sem bil ves polo-
mljen in sem komaj čakal noči, da bi šel počivat. Toda komaj sem bil v postelji, sem
spet začel sanjati. Pred mano je bilo dvorišče, fantje, ki so sedaj v Oratoriju, in tisti
nekdanji gojenec iz Oratorija. Začel sem ga spraševati: - Kar si mi govoril, bom pove-
dal svojim salezijancem. Kaj pa naj rečem fantom v Oratoriju?
Odgovoril mi je: - Povej jim, koliko se predstojniki, učitelji in asistenti trudijo in koliko
si prizadevajo iz ljubezni do njih. Če ne bi šlo za njihovo blaginjo, ne bi prevzeli nase
toliko žrtev. Naj vedo, da je ponižnost vir miru. Naj potrpijo z napakami drugih, kajti
na svetu ni popolnosti; ta je samo v raju. Naj nehajo godrnjati, kajti to ohlaja srca.
|
|
8.7 Page 77 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
77
Predvsem pa naj pazijo, da bodo vedno v posvečujoči milosti Božji. Kdor ni pomirjen
z Bogom, nima miru niti s samim seboj niti z drugimi.
- Ti torej sodiš, da med mojimi fanti nekateri niso pomirjeni z Bogom?
- To je prvi korak nerazpoloženja. So tudi še drugi, kot sami veste, in treba jih je
odstraniti, a sedaj jih ne bom omenjal. Samo kdor kaj skriva, nima zaupanja, ker se
boji, da bi kake stvari prišle na dan in bi tako padel v sramoto in nesrečo. Če srce ni
pomirjeno z Bogom, ga mučita tesnoba in nemir, ne prenaša pokorščine, za prazen
nič se razburja, zdi se mu, da mu gre vse narobe, in ker sam nima rad predstojnikov,
je prepričan, da tudi oni njega ne marajo.
- In vendar, dragi moj, ali ne vidiš, koliko spovedovanja in obhajil je v Oratoriju?
- Res je, da se fantje pogosto spovedujejo, toda to, kar mnogim v resnici manjka, je
vztrajnost v dobrih sklepih. Spovedujejo se, zapadajo pa v vedno iste napake, v iste
grešne priložnosti, v iste slabe navade, v iste neubogljivosti, v isto zanemarjanje dolž-
nosti. In tako gre to iz mesecev v mesece in celo v leta; nekateri nadaljujejo tako celo do
prve gimnazije. To so spovedi, ki malo ali nič ne veljajo. Zato tudi ne prinašajo miru, in
če bi fant v takem stanju prišel pred Božje sodišče, bi bila to zares resna stvar.
- In je takih dosti v Oratoriju?
- Malo v primerjavi s številom fantov, ki so v hiši. Poglejte! In mi jih je pokazal.
Pogledal sem jih in opazoval vsakega posebej. In v teh malo fantih sem videl stvari,
ki so me zelo užalostile. Ne bom jih napisal, ko pa se bom vrnil domov, jih bom njim
samim vsakemu posebej povedal. Sedaj vam rečem samo to, da je že čas, da molite
in napravite trdne sklepe. Sklenite ne toliko z besedami kot z dejanji. Pokažite, da so
med nami še vedno fantje kot Comollo, Dominik Savio, Besucco in Siccardi.
Nazadnje sem vprašal tega svojega prijatelja: - Mi imaš še kaj povedati?
- Pridigaj vsem, velikim in malim, naj se vedno zavedajo, da so otroci Marije Pomoč-
nice. Ona jih je pripeljala sem, da bi jih obvarovala pred nevarnostmi sveta, da bi
se imeli radi kot bratje in da bi slavili Boga in njo z lepim vedenjem. Marija skrbi z
neštetimi milostmi in čudeži, da imajo kruh in sredstva za učenje. Naj se zavedajo,
da je že vigilija njenega praznika in da mora z njeno pomočjo pasti pregraja nezau-
panja, ki jo je spretno postavil hudobni duh med fante in predstojnike in jo izrablja v
pogubo nekaterih duš.
- Ali nam bo uspelo odstraniti to pregrajo?
- Prav gotovo, če bodo veliki in mali pripravljeni potrpeti kakšno majhno odpoved iz
ljubezni do Marije in bodo izpolnjevali, kar sem dejal.
Medtem sem še opazoval svoje fante in ob pogledu na tiste, ki sem jih videl na poti
večnega pogubljenja, me je tako stisnilo v srcu, da sem se zbudil. Še veliko zelo po-
membnih stvari, ki sem jih videl, bi vam rad povedal, a ne utegnem, pa tudi primerno
se mi ne zdi.
Naj končam: veste, kaj želi od vas ubogi starček, ki je za svoje drage fante porabil vse
življenje? Nič drugega kot to, da bi se razmeram primerno vrnili srečni časi nekda-
njega Oratorija. Časi prisrčnosti in krščanske zaupljivosti med fanti in predstojniki.
Časi razumevanja in medsebojne potrpežljivosti iz ljubezni do Jezusa Kristusa. Časi
odprtih src v preproščini in skromnosti, časi ljubezni in resničnega veselja za vse.
|
|
8.8 Page 78 |
▲back to top |
78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Potolažite me, prosim, in dajte mi upanje z obljubo, da boste naredili vse, kar želim v
blagor vaših duš. Ne zavedate se dosti, kolikšna je sreča za vas, da živite v Oratoriju.
Vpričo Boga vam zagotavljam: zadosti je, da pride fant v salezijansko hišo, in že ga
preblažena Devica sprejme pod svoje posebno varstvo. Razumimo se torej! Po lju-
bezni predstojnikov in po ljubezni gojencev naj zavlada med nami duh sv. Frančiška
Saleškega. Dragi moji otroci, približuje se čas, ko se bom moral ločiti od vas in oditi
v večnost. (Tajnikova opomba: Tu je don Bosko nehal narekovati. V oči so mu stopile
solze, pa ne zato, da bi mu bilo hudo umreti, ampak iz ljubezni do fantov. V očeh in
v glasu se mu je to bralo. Čez trenutek je nadaljeval.) Zato hrepenim, dragi moji du-
hovniki, kleriki in fantje, da ostanete na poti, na katero vas je poklical Gospod. - V ta
namen vam sveti oče, ki sem ga videl v petek 9. maja, iz srca pošilja svoj blagoslov.
Na praznik Marije Pomočnice bom že z vami pred podobo naše preljube Matere. Že-
lim, da bi ta veliki praznik obhajali z vso slovesnostjo. Don Lazzero in don Marchiso
naj poskrbita, da bomo veseli tudi v obednici. Praznik Marije Pomočnice naj bo uvod
v večni praznik, ki ga moramo nekoč obhajati vsi združeni v raju.
Vaš v Jezusu Kristusu vdani
duh. Janez Bosko
Rim, 10. maj 1884
Ta spis je zaklad, ki z razpravo o preventivnem sistemu in pravilnikom za
domove sestavlja trilogijo, ki jo je don Bosko zapustil v dediščino svojim si-
novom. Ponižna in visoka pedagogika, ki povsod, kjer jo pravilno razumejo in
uresničujejo, lahko naredi iz vzgojnih ustanov kraje veselja, zavetišča nedolž-
nosti, ognjišča kreposti, vadnice učenja, gojišča dobrih kristjanov, poštenih dr-
žavljanov in vrednih cerkvenih mož. Treba pa je veliko dobre volje in žrtev.
Preden bomo poročali naprej, bomo navedli nekaj pisem, vsega pet od šte-
vilnih, ki jih je pisal iz Rima in smo jih mogli dobiti. Prvo je namenjeno don
Lazzeru, ki je še naprej kot podravnatelj vodil Oratorij. V njem je govor o »okle-
pu«, ki ga don Rua nosi na telesu in bi ga lahko preveč utrujal. Ni dvoma, da gre
za cilicij ali spokorniško srajco. Don Rua je veliko trpel. Drugim tegobam se je
pridružilo še trganje v križu, zaradi katerega je moral več dni ležati v postelji.
Od tod svetnikova skrb za njegovo zdravje, ki jo je izrazil duhovniku, ki je v nje-
govi odsotnosti bil spovednik don Rue.
Predragi don Lazzero!
To je moje prvo pismo, ki ga pišem po svojem odhodu iz Turina in ga pišem tebi, moj
vedno dragi don Lazzero.
Sporoči mojim dragim sobratom in dragim sinovom v hiši, da se je moje zdravje,
zlasti zadnja dva dneva močno izboljšalo in zato želim, da bi ob moji vrnitvi priredil
lepo slavje v cerkvi, da se zahvalimo Božji materi Mariji za brezštevilne blagodati, ki
nam jih je izkazala. To naj se pozna tudi v obednici, kjer naj izgine slaba volja in naj
se vsi veselijo v Gospodu.
Upam, da vam je don Lemoyne poročal; novic je toliko, da bi lahko napolnili dve knjigi.
|
|
8.9 Page 79 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
79
Reci don Rui, naj se znebi oklepa s telesa, ker bi ga to lahko preveč utrudilo.
Sta Suttil in don Pozzan zdrava? Sta pridna?
Ne vem, v kakšnem stanju je moja trta, moj fižol in moje buče?20
Treba se je posebej zahvaliti gospe Nicolini za izredno grozdje, ki mi ga je darovala
v Turinu in ste ga poslali v Rim. Vendar ni primerno, da mi ga pošiljate, ker se med
potjo pokvari.
Izroči priloženo pismo don Febbraru.
Božji blagoslov naj pride nadte, na ves vrhovni svet, na vse naše sobrate in gojence in
Marija naj nas trdno vodi po pravi poti. Amen.
Če bo Božja volja, bom 12. do 15. maja v Turinu.
Patrona praznovanja bo maršalka De St. Arnaud, ki bo navzoča v celi devetdnevnici
Marija Pomočnice.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 23. april 1884
Naslednje pismo je poslal grofici Callori ob skorajšnji poroki njene hčerke.
Po don Boskovem nareku ga je napisal don Lemoyne. On se je samo podpisal.
Draga moja mati!
Dogovorjeno je, da bom 28. aprila daroval sveto mašo za vas in za gospo Marijo.
Prosil bom Boga, da bo novi stan zanjo sreča na zemlji in priprava na blaženost v
nebesih. Prepričan sem, da bo ostala prizadevna dobrotnica naših ustanov.
Sem v cerkvi Srca Jezusovega. Vse lepo napreduje, razen tega, da smo morali malo
ustaviti zaradi pomanjkanja denarja, ki ga je znatno manj.
Bog naj blagoslovi vas, vso vašo družino in gospo Marijo in molite tudi zame, ki vas v
veliki hvaležnosti vsak dan priporočam pri sveti maši.
V J. K. K. se imam za najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Rim, 24. april 1884
Tretje pismo je namenjeno redovnici, nekdanji grofici Filomeni Medola-
go-Albani, rojeni De Maistre, ki je, potem ko je ovdovela, vstopila med Hčere
Presvetega Srca.21
Velezaslužna sestra Maria Teresa!
Vaše pismo me je močno potolažilo, ker sem ugotovil, da se še spominjate tega ubo-
gega don Boska. Iz vsega srca bom prosil za hčerko gospe grofice Passi22 in sem
prepričan, da bo Bog poslušal naše prošnje, če le niso v nasprotju s koristmi njene
duše. Preblažena Devica Marija ji bo namesto mene prinesla poseben blagoslov.
Tej gospe toplo priporočam gradnjo cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu. Dela
20 V mislih ima znani vrtiček, lopico pred svojo sobo.
21 Prim. MB XV, str. 465 [BiS XV, str. 304].
22 Prim. Dodatek, št. 7.
|
|
8.10 Page 80 |
▲back to top |
80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
so do sedaj hitro napredovala, sedaj pa so se zaradi pomanjkanja denarja upočasni-
la. Dobro vam je znano, da je Srce Jezusovo mogočen vir milosti in blagoslova.
Bog naj blagoslovi vas, vso družino Passi in vašo redovno skupnost, v katero vas je
Bog poklical, da naredi iz vas drugo sveto Terezijo.
Vsak dan se vas bom spominjal pri sveti maši in vi molite zame, ki ostajam v J. K.
ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 24. april 1884
Via San Lorenzo 42
Četrto pismo je namenjeno gospe Magliano, ki jo bralci že poznajo. Names-
to rokopisne okrožnice, ki jo je imel navado pošiljati uglednim sotrudnikom,
da jim je sporočil papeževe blagoslove, je Maglianovi poslal lastnoročno pisano
pisemce, ker je dobro vedel, kako zelo bi jo s tem razveselil.
Velezaslužna gospa Magliano!
Želim, da bi vaša spoštovana uglednost23 prva dobila sporočilo, kako vam je sveti
oče na današnji dan ob dvanajstih opoldne poslal po meni poseben blagoslov. Prav
tako mi je zagotovil, da vsak dan moli za vaše zdravje in svetost, ker delam v svoji
neznatnosti vsak dan tudi jaz.
Bog naj vas vse blagoslovi in ohranite me v Jezusu Kristusu.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 9. maj 1884
Eno izmed omenjenih pisem je napisano v francoščini in naslovljeno na
grofa De Villeneuve. Omenja njegov petit prieur s praznika Marije Pomočnice
leta 1881.24 Zaskrbljen zaradi denarnih težav, v katerih je bil zavod v Saint-
-Cyru, ga je prosil, da bi se dogovoril z župnikoma v La Cioatu in Aubagnu, ki
jima je tudi pisal, da bi našli način, kako bi pomagali.25
Ker postopki s privilegiji niso bili blizu odobritve, se je don Bosko 14. maja
odpravil iz Rima. Izrabil je vozovnico za polovično ceno, ki jo je vodstvo Rim-
skih železnic s sedežem v Firencah naklonilo salezijancem. S seboj je vzel don
Lemoyna in don Daghera. V Borghettu na železniški postaji za Magliano Sabino
so ga pričakali kleriki in dečki tamkajšnje hiše. Ker je šlo za daljši postanek, jim
je postajni načelnik dovolil, da so se zbrali v čakalnici. Don Bosko se je podvizal,
da se mu je zahvalil. Nato je sprejel gojence, ki so drug za drugim prihajali k
njemu. Ob enajstih so imeli tam kosilo in vsi so bili veseli, ko so ga videli jesti z
dobrim tekom.
Toda tu je prišlo do neprijetnega dogodka. Ob dvanajstih in nekaj minut bi
23 Benemerita.
24 Prim MB XV, str. 172 [BiS XV, str. 114].
25 Dodatek, št. 12.
|
|
9 Pages 81-90 |
▲back to top |
|
|
9.1 Page 81 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
81
moral pripeljati ekspresni vlak, ki naj bi ga tisti popoldan odpeljal v Firence.
Tako je obvestil tamkajšnjega ravnatelja don Confortola. Ko so čakali zbrani na
peronu, je pripeljal na prvi tir zelo dolg tovorni vlak. Ekspresni vlak je čez nekaj
časa pripeljal na drugi tir. Ustavil naj bi se samo za minuto. Drugi potniki, ki
so jih opozorili, so prečkali tir pred lokomotivo tovornega vlaka in prišli pra-
vočasno do ekspresnega. Don Bosko pa, ki je bil obdan od fantov, ki so ovirali
prost prehod, se ni zavedel, in prepričan, da bo vlak, ki je pripeljal prvi, tudi prvi
odpeljal, ni stopil k ekspresnemu vlaku. Toda oster žvižg ekspresnega ga je opo-
zoril na zmoto. Ni bilo več pomoči, bilo je treba čakati do osmih zvečer. Svetniku
je bilo zelo nerodno. Toda kmalu se je pomiril, se vrnil v čakalnico ter sprejemal
gojence in semeniščnike do druge ure, ko so se ti vrnili v Magliano. Prvič so
obhajali patronalni praznik, ki mu je prvič predsedoval kardinal škof Martinelli,
naslednik pravkar umrlega kardinala Bilia. Morali so biti tam za prve večernice.
Kako naj se zaposli naslednjih šest ur? Ko so naši potniki ostali sami, so se
umaknili v bližnjo gostilno, kjer so se zbirali prevozniki in cestarji. Bilo je straš-
no vroče. Ker so don Boska zaradi utrujenosti zelo bolele noge, je stopil v neko
sobico, da bi se malo odpočil. Noge so mu tako otekle, da so mu komaj sezuli
elastične nogavice. Odložil je talar in legel v posteljo, vendar ni mogel zaspati.
Tako se je mučil kako uro in pol, nato pa vstal, se oblekel in si z veliko težavo
obul nogavice. Bil je v tako težkem stanju utrujenosti in nemoči, da je budil
sočutje. Don Dalmazzu je prišla misel: soseda je prosil za čašo kave. Postregli
so mu z izvrstno kavo. Topla dišeča pijača ga je poživila. Počasi si je dobri oče
opomogel in se potem prijetno pogovarjal o Oratoriju in nekdanjih časih.
Ko je don Dalmazzo odpotoval v Rim in se je don Daghero vrnil v Magliano,
sta z don Lemoynom stopila na ekspresni vlak za Orte. Toda nezgod tistega dne
še ni bilo konec. V Orteju sta od osmih do tri četrt na eno po polnoči čakala na
vlak za Firence. Toda za tolažbo je poskrbel sam Gospod. Medtem ko je počival
na ležalniku v čakalnici in zaman iskal uteho spanca, so izginili predmeti okoli
njega in pristopil je angelski mladenič Luigi Colle ter se z njim pogovarjal vse
do prihoda vlaka. Pogovarjala sta se zlasti o stvareh, ki mu jih je Luigi pokazal v
sanjah o misijonih. Don Bosko mu je na koncu zaupal bojazen, da zaradi slabot-
nega zdravja ne bo mogel dokončati začetih del. Toda Luigi mu je dejal: »Slabo
zdravje? Jutri boste videli.« To so bile njegove zadnje besede. Ko je bilo konec
videnja, se je don Bosko počutil bolje, toliko bolje, da je don Lemoyne videl,
kako se je zagnal na vlak in bil ves svež. Bil je prvi dan devetdnevnice k Mariji
Pomočnici.26
V Firence sta prispela okoli šestih. Na postaji sta ju čakala tamkajšnji rav-
natelj iz Lucce don Bensi. Fantje so ga pozdravili pri hišnih vratih. Takoj se je
26 Prim. MB XV, str. 90 [BiS XV, str. 61].
|
|
9.2 Page 82 |
▲back to top |
82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
odpravil v kapelo in maševal. Preostali del dopoldneva je pisal pisma. Popoldne
so gojenci zapeli himno in prebrali nagovor njemu v čast. Nato je do večera
sprejemal dobrotnike in dobrotnice.
Postanek v Firencah je bil zelo kratek, ker se je zjutraj 16. maja odpravil v
Bologno, kamor je prišel približno ob enajstih. Dostojanstveno in veselo ga je
sprejel nadškof msgr. Battaglini, ki ga je leta 1882 spoznal kot škofa v Rimini-
ju.27 Pri nadškofu je dobil tudi don Rinaldija, ki ga je namenoma poklical iz Fi-
renc. Ob dveh popoldne 16. maja do enajstih 17. maja se je zvrstilo brez števila
obiskovalcev, kajti najuglednejši meščani so želeli govoriti z njim in pri njegovi
maši v nadškofijskem dvorcu je bilo veliko plemenitih gospa.
Ob tej priložnosti je don Bosko izrekel besede, ki jih je don Rinaldi zelo rad
ponavljal.28 V zaupnem pogovoru so govorili o Bismarku. Veliki nemški kancler,
ki je po sili okoliščin moral popustiti v Kulturkampfu in se pozneje pogajati s
Svetim sedežem, je stiskal pesti in od Rima zahteval vedno več, kot je bil on
sam pripravljen ponuditi. Toda katoliški časopisi niso dali, da bi Cerkev, kakor
so takrat govorili, šla v Canosso. S svoje strani so cesarski organi ob vsakem
dejanju popuščanja vlade katoličanom peli slavo državi. Tedaj je don Bosko iz-
govoril naslednje besede: »Nekateri ljudje, ki se delajo, da ščitijo Cerkev, delajo,
kakor da bi vas vabili, da bi sedli, in vam v ta namen ponujajo razmajan stol,
tako da padete, namesto da bi sedli.«
Po sedmih urah potovanja je don Bosko 17. maja zvečer končno prispel v
Turin. Kakor hitro je prestopil prag Oratorija, se je napotil v cerkev, kjer je po-
delil evharistični blagoslov. Potem je skozi dvorišča, okrašena z zastavami, ter
ob navdušenem ploskanju fantov in igranju godbe na pihala odšel v svoje sobe.
Veselje je bilo toliko večje, ker je vidno izboljšanje njegovega zdravja razpršilo
vse nakopičene bojazni. Nato so slavili v cerkvi, na dvorišču in v obednici. Med
nagovori mu je ugajal zlasti venček obhajil, ki so jih fantje opravili v njegovi
odsotnosti.
Don Lemoyne je moral izpolniti še svoje obveznosti, povezane s potova-
njem: najprej opravičilo škofu v Ventimigli, ker se je don Bosko dvakrat peljal
skozi njegovo škofijo, ne da bi se prikazal na škofijskem dvorcu,29 in ravnatelju
Rimskih železnic, ker ga na svoji poti skozi Firence ni obiskal in se mu zahvalil
za pravkaršnjo uslugo.30
Ne bi mogli bolje skleniti tega poglavja, kot da navedemo nekaj razmišljanj
don Lemoyna ob potovanju o svetnikovem spominu, razgledanosti in kulturi.
Odlični tajnik je pisal takole:
27 Prim. MB XV, str. 544 [BiS XV, str. 355].
28 O tem poroča tudi msgr. Taroni v rokopisni kroniki hiše v Faenzi.
29 Dodatek, št. 13.
30 Dodatek, št. 14.
|
|
9.3 Page 83 |
▲back to top |
BiS 17 — 3. poglavje
83
Prav čudovito je videti, kako se zna don Bosko kljub svoji visoki starosti 69 let
vključiti v pogovor o kateri koli stvari in povedati svojo razsvetljeno besedo. Spo-
min mu je že zelo opešal, vendar lahko sklepamo na njegovo razgledanost, ko je bil
v najlepših letih. Če se mu predstavi kateri izmed njegovih nekdanjih gojencev, ki
jih je bilo v Oratoriju na tisoče (pred nekaj leti je še vse prepoznaval), se je spomnil
njegovega imena, ali pa potem ko se mu je ta predstavil, znal povedati nadrobno-
sti, ki so se ob sprejemu in pozneje dogajale, in se pri tem spomnil tisoče zgodbic.
Letos se je spomnil nekega fanta, ki je bil v konviktu, povedal njegovo ime in se
zanimal za njegovo mater, ki je bila vdova.
Če se don Bosko sreča z zdravniki, ki naj govorijo o kateri koli bolezni, pozna vzro-
ke, potek, zaplete in poglavitna zdravila.
Ko nanese pogovor na grški jezik, don Bosko takoj navede besedila raznih pisate-
ljev v izvirniku.
Če se pogovarjajo o italijanskih in latinskih piscih, na pamet recitira cele odlomke
iz njihovih del. Zlasti dobro deklamira cele Dantejeve speve.
V Rimu je na obisku pri odvetniku Menghiniju, znancu profesorja hebrejščine, po-
govor nanesel na mesto v Sirahu: Treh stvari ne vem in četrto penitus ignoro: viam
viri in adolescentia sua [ki je ne poznam: pot človeka v njegovi mladosti]. Menghini
je menil, da stavek izraža čudež generacije. V hebrejščini se namesto adolescentia
[doraščajoča doba] bere adolescetula [mladenka], alma z malim in ne z velikim A
[kar pomeni devica], to pa je naslov, ki ga dajemo samo materi Božji Mariji: alma
circumdabit virum [devica bo zaobjela moškega]. Tedaj je don Bosko nemudoma
navedel celotno besedilo v hebrejščini, ki ga je nato Menghini ponovil z isto izgo-
varjavo.
Don Bosko se je zadrževal v Sampierdareni, ko je pri sadju na koncu kosila vstopil
kapitan korvete Parodi in začel govoriti o tem, kako je mogoče dvigniti na površje
potopljene ladje. Tedaj je prevzel besedo don Bosko in povedal, kdaj je to mogo-
če in kdaj je vsak poizkus jalov. In če je mogoče, so trije načini, kako se dviganje
izvede. Omenil je tudi posebne težave, ki jih vedno spremljajo. Nato je nakazal
najprimernejši postopek.
Podobno se je dogajalo, če so govorili o starem in modernem orožju, o astronomiji
ali o čem drugem.
Z eno besedo, imel je veliko več kot samo bežno podobo iz vseh področij znanosti.
Vse to se je godilo na potovanju v Rim in nazaj v Turin.
Don Bosko je s čudovito razgledanostjo govoril o zgodovini telegrafa, magije, arhi-
tekture, tiska, literature, rimskih in arabskih številkah. Bil je pravi užitek poslušati
njegove razlage.
Hrupno veselje, ki ga je povzročila njegova vrnitev v Oratorij, je podvojilo nav-
dušenje za priprave na praznik Marije Pomočnice, medtem ko je glas o njegovem
slabem zdravju bolj kot običajno privabil na veliko slovesnost veliko don Boskovih
prijateljev in občudovalcev.
|
|
9.4 Page 84 |
▲back to top |
4. poglavje
PODELITEV PRIVILEGIJEV
V slavni avdienci 9. maja je don Bosko, preden je z don Lemoynom in don
Dagherom prejel blagoslov, v globoki ponižnosti in poln zaupanja, rekel pape-
žu: »Sveti oče, nismo še imeli sreče, da bi dobili podpis vaše svetosti. Bi nas
hoteli potolažiti?« V teh značilnih besedah je izražena silna želja po podpisu:
podpis pod dekretom za podelitev privilegijev v posebnem brevu. Kolikor bolj
je čutil, da se bliža konec njegovega življenja, toliko bolj si je prizadeval, da bi
svoji družbi oskrbel enakovreden položaj z drugimi redovnimi družbami, ki jih
je odobrila Cerkev, da bi razpolagal z enakimi sredstvi, s katerimi bi mogel de-
lati na svetu dobro. To je bil glavni razlog, da se je odločil za pot v Rim.
Vendar priprav ni začel šele sedaj; kljub težavam, ki mu jih je prinašala
bolezen, se je že pred tremi meseci začel resno ukvarjati s to zadevo. Po toliko
letih razmišljanja in dogovarjanja je stvari temeljito poznal. Kljub vsemu temu
pa je moral v tem sklepnem obdobju povzeti vso zadevo znova in vztrajati pri
delu kljub bridkim presenečenjem, ki bi človeku, ki ne bi bil trdnega kova kot
on, vzela pogum.
Popolnoma upravičeno je Pij XI. vrhovnemu predstojniku don Ricaldoneju,
ki mu je aprila 1934 ponudil dragoceni relikviarij, ki je vseboval vretence sve-
tega, rekel: »Da, res je, don Bosko je imel hrbtenico, z veliko razliko z mnogimi,
ki je nimajo.«
Začel je delo že januarja. Ko je napisal razloge, zakaj prosi za odobritev pri-
vilegijev, in prikazal njihov pomen za družbo, je poslal prepis kardinalu zaščit-
niku in kardinalu nadškofu in ju prosil, da bi stvar presodila in izrazila svoje
mnenje. Oba kardinala sta dala svojo privolitev. Sedaj je napisal prošnjo sve-
temu očetu, priložil spomenico, ki jo je poslal obema kardinaloma, in napisal
kratek uvod v latinskem jeziku.1
1 Dodatek, št. 15.
|
|
9.5 Page 85 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
85
V prošnji je bilo rečeno:
Preblaženi oče!
Ponižno kleče pri častitljivih nogah vaše svetosti prosim za pomembno milost za
Družbo sv. Frančiška Saleškega. Sveti oče Pij IX., vaš slavni predhodnik, je tej družbi
od vsega začetka naklanjal svoje usluge. Leta 1858 je zasnoval njen pravilnik, ga leta
1864 priporočil, 1869 odobril in 3. aprila 1874 končnoveljavno potrdil.
Zatem jo je obdaril z duhovnimi darovi. Ker so bili ti darovi mišljeni ad tempus [za-
časno] ali dani vivae vocis oraculo [z besedo], je nastalo veliko težav. Te težave so
druga cerkvena združenja preprečila tako, da so jim bili podeljeni privilegiji.
Zgoraj omenjeni papež Pij IX. je bil na tem, da bi nam podelil to izredno uslugo, ko
ga je Bog poklical k sebi.
Sedaj prosim, preblaženi oče, dovolite, da vam na kratko poročam o podelitvi privile-
gijev in o razlogih, ki me nagibajo, da vas prosim za njihovo podelitev.
V »poročilu o podelitvi privilegijev« je pokazal, kako so papeži že tri sto-
letja imeli navado, da so podeljevali privilegije per communicationem tako
redovnim družbam s slovesnimi kakor tudi s preprostimi zaobljubami. Tako
je Leon X. podelil vzajemno sporočanje privilegijev vsem beraškim redovom.
Klemen VII. je podelil teatincem privilegije in duhovne darove regularnih ka-
nonikov. Pozneje je redovnikom Regolare osservanza [redovne zvestobe] po-
delil privilegije in duhovne darove katerega koli reda. V istem 16. stoletju so
z namenom, da bi za vse veljalo isto pravilo tudi potem, ko so že prejeli veliko
privilegijev, začeli tudi redovnim družbam preprostih zaobljub deliti privilegije
redov, kot sta to storila Pavel IV. in sv. Pij V. s teatinci. V naslednjem stoletju je
Urban VIII. izkazal enako velikodušnost duhovnikom misijona. Isto je treba reči
tudi o drugih papežih v odnosu do jezuitov, Regularnih klerikov Božje matere
Marije, Pobožnih delavcev, Služabnikov bolnikov, Šolskih bratov, pasijonistov,
redemptoristov in nazadnje Marijinih oblatov 1826 in leta 1838 do Ustanove
Ljubezni. Na tak način so papeži hoteli počastiti in podpreti ustanove, ki so tes-
no povezane s Svetim sedežem in so Cerkvi opravljale obsežen apostolat.2
Glede posebnih razlogov, zaradi katerih je on prosil za privilegije, je pisal:
Glavni razlogi, zaradi katerih ponižno prosim za salezijansko družbo, so:
1. Salezijanska družba je brez vseh gmotnih sredstev in zato potrebuje veliko naklo-
njenosti za veliko duhovne podpore, da bo lahko dosegla svoje cilje.
2. Družba se je začela in se utrjevala v zelo razburkanih časih, ki vladajo še sedaj.
Kljub temu je rasla, odpirala zavode, zavetišča in mala semenišča v raznih škofijah
v Italiji, Franciji, Španiji, Braziliji, Urugvaju, Republiki Argentini in celo med samimi
divjaki v najoddaljenejših pokrajinah Južne Amerike. Če bi se v teh nesrečnih časih, v
toliko različnih deželah, pri teh neizmernih oddaljenostih postojank zlasti med div-
2 Dodatek, št. 16.
|
|
9.6 Page 86 |
▲back to top |
86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jaki, morali salezijanci vedno obračati v dvomih in za nujno potrebna pooblastila na
Sveti sedež, bi bilo to skrajno težavno in v določenih primerih celo nemogoče.
3. Žalostne okoliščine so vzrok, da nekatere državne oblasti nerade vidijo, da se kdo
pogosto zateka k Svetemu sedežu. Večkrat se je že primerilo, da so zahtevale odloke
in breve, ki jih potem ni bilo mogoče več dobiti nazaj.
4. Ponižni prosilec bi rad uporabil tisto malo življenja, ki mu ga Bog še namerava
podeliti, za ureditev določenih zadev in poenotiti delovanje vseh, ki naj uporabljajo
privilegije z veliko preudarnostjo in varčnostjo in samo v primerih, ko gre za večjo
Božjo slavo in zveličanje duš.
5. Veliko število že odprtih hiš in tistih, ki jih vsak dan odpiramo, vedno bolj otežuje
uporabo privilegijev, če ne bi bili podeljeni pravnomočno.
Na koncu je v največji pokorščini odgovoril na štiri »opombe«, ki jih neka-
teri navajajo proti novim podeljevanjem privilegijev.
Ti pomisleki so:
1. privilegiji so lahko vzrok za nesoglasja
2. motijo mirno sožitje z ordinariji
3. podelitev privilegijev, ki zanje niso primerna
4. salezijanska družba je bila šele pred kratkim potrjena
1. K prvemu: Če bi bile podelitve nekaj novega, bi lahko vodile k nesporazumom.
Toda privilegiji, ki jih podeljujejo že cela tri stoletja in ki so jih nenehno preizkušali,
razlagali, izpolnjevali na enak način in v duhu Svetega sedeža, so prej, tako se zdi,
vez edinosti, enovitosti in zato izključujejo vsak razlog za nesoglasje,2. K drugemu:
Tudi miru z ordinariji ne motijo, kajti škofje in župniki poznajo privilegije od Cerkve
priznanih ustanov, in dejstvo, da nekatere ustanove uživajo večje prednosti kot dru-
ge, bi v naših deželah vzbudilo začudenje. Ker so privilegiji dejanja, ki v najvišji meri
prinašajo čast vrhovni papeški oblasti in so izraz najvišje naklonjenosti svetega oče-
ta do kake ustanove, bi lahko družbo, ki ni deležna istih privilegijev kot druge, imeli
za nedokončno potrjeno od Svetega sedeža.
Nekega uglednega ordinarija ni bilo mogoče prepričati, da je naša Družba končno-
veljavno potrjena od Svetega sedeža, ker ni mogel ugotoviti, ali je deležna privi-
legijev, ki jih imajo Služabniki bolnikov, duhovniki Misijonske družbe in Marijini
oblati. Zaradi tega je imela salezijanska družba veliko težav in bila gmotno in mo-
ralno oškodovana, njen razvoj pa zavrt in ni mogla zaradi ovir podvojiti števila hiš,
redovnikov in gojencev.
3. K tretjemu: Ni mogoče trditi, da je podeljevanje privilegijev novim redovnim druž-
bam neprimerno. V takih dodelitvah so vedno vključene pripombe: Dummodo In-
stitutis eorum conveniant, ac Regulari Observantiae non sint contraria [Če so le
njihovi ustanovi primerni in niso nasprotni izpolnjevanju redovnih pravil]. Naj še
dodamo, da take usluge lahko podeljuje samo Sveti sedež in jih zato lahko spremeni
ali umakne v večjo korist tistim, ki so jim bili podeljeni.
|
|
9.7 Page 87 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
87
4. Četrtič: Res je, da je bila salezijanska družba končnoveljavno potrjena komaj 3.
aprila 1874, toda njen obstoj in izpolnjevanje pravilnika segata v leto 1841. Z druge
strani pa je število šestinšestdesetih hiš, kjer prejema krščansko vzgojo več kot 150
tisoč dečkov in odraslih. V preteklosti je dokončni potrditvi skoraj vedno takoj sledila
podelitev privilegijev. Marijini oblati so podelitev prejeli nekaj dni po svoji odobritvi.
Ko sem tako na kratko predstavil podeljevanje privilegijev, ponovno ponižno prosim
vašo svetost za to dejanje vladarske vzvišenosti, s katerim bi salezijanski družbi po-
delili privilegije Družbe Marijinih oblatov v Turinu, katerih namen in cilj je skoraj isti
kot salezijanske družbe.
Reskript, s katerim je njegova svetost Leon XII. srečnega spomina podelil privile-
gije, se glasi:
Ex audentia SS.mus Congregationis introscriptae Superiorem Generalem, et Obla-
tos specialibus favoribus, et gratiis prosequens, omnia et singula indulta, privilegia,
indulgentias, exemptiones et facultates Congregationi SS.mi Redemptoris concessa
iisdem Oblatis eorumque Ecclesiis, Capellis et domibus benigne communicat, exten-
dit, atque in perpetuurn elargitur cum omnibus, clausulis et decretis necessariis et
opportunis.
I. Cardinalis Pacca
Sacrae Congregationis Episcoporum
et Regularium Praefectus
Vsi salezijanci, ki jih predstavlja njihov predstojnik, klečijo ob vaših nogah in pro-
sijo za že večkrat zaprošeno zgoraj omenjeno milost, medtem ko v imenu vseh
prosim za apostolski blagoslov.
Najponižnejši in najvdanejši prosilec
duh. Janez Bosko, predstojnik
Turin, 20. januar 1884
Kardinal Alimonda je »z globokim zadovoljstvom svoje duše« potrdil res-
ničnost v pisanju vsebovanih razlogov in je izrekel pohvalo zaradi zgledne di-
scipline v njegovi Družbi in veliko dobrega, ki se v njej opravlja. Iz svojega pa je
v podporo prošnji dodal še nov razlog: ker je v mestu Turinu in v turinski ško-
fiji raztresenih veliko pripadnikov različnih redov, je nadvse pomembno, da se
podpre in pomaga redovni družbi, ki osvežuje po tolikih izgubah in ima pred-
nost, da se izmakne udarcem civilnih zakonov.3 Obenem je zadevo priporočil
tudi kardinalu zaščitniku, od katerega je prejel naslednji odgovor:
Eminenca, velečastiti gospod!
Prejel sem častiti dopis vaše eminence z dne 4. tekočega meseca, v katerem ste bla-
govolili priporočiti prošnjo velečastitega don Boska za pridobitev privilegijev za
njegovo Družbo, o čemer mi je imenovani duhovnik poslal prošnjo za podporo. Zah-
valjujem se vaši eminenci za tolikšno uslugo, s katero ste me podprli v mojem priza-
3 Dodatek, št. 17.
|
|
9.8 Page 88 |
▲back to top |
88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
devanju. Prihodnji četrtek, če mi bo zdravje dovoljevalo, bom zadevo odločno predlo-
žil njegovi svetosti z namenom, da bi premagal zunanje ovire, ki so do sedaj na žalost
prihajale prav od tiste strani, od katere bi to najmanj pričakovali. Njegovi svetosti
tudi ne bom želel zamolčati, da bi moral, če bi kdo vztrajal pri zavrnitvi, sprejeti svoj
odstop kot zaščitnik zaslužne kongregacije, da ne bi bil na neki način prizanesljiv ali
ravnodušen do zavrnitve, ki nima drugega motiva kot v samovoljnem.
Prosim vas, da me ne pozabite v svojih molitvah, in vam zagotavljam svoje globoko
spoštovanje, ko vam ponižno poljubljam roko in se imam za najponižnejšega in naj-
vdanejšega služabnika.
I. kard. Nina
Rim, 7. marec 1884
Ko je don Bosko odposlal zgoraj omenjene listine v Rim, je obrnil svoje
misli na potovanje v Francijo in izrazil upanje, da bo ob njegovi vrnitvi zadeva
stekla. Vendar so se stvari zasukale v nasprotni smeri, kot je pričakoval, čeprav
ga je razveselilo dvoje novic, prva ko je zapuščal Francijo, in druga, ko je spet
prišel v Rim.
Prvo sporočilo je prejel od grofice S. Marzano, ko se je ob vrnitvi iz Francije
v Italijo mudil v Nici. Odlična salezijanska sotrudnica, ki je medtem obiskala
Rim, je papežu v avdienci, ki je je bila deležna, dejala: »Sveti oče, prosim vas za
poseben blagoslov tudi za don Boska.«
»Kako? Vi poznate don Boska iz Turina? Kje je sedaj? Kje je?«
»Srečala sva se v Nici.«
»Kako je z njegovimi očmi? Kako je z njegovimi nogami? Recite mu, da naj
skrbi zase in varčuje s svojimi močmi … Don Bosko nas je prosil za veliko stvari,
zelo resne stvari, ki jih je mogoče le s težavo doseči. Vendar mu bomo v vsem
ustregli.«
Grofica, ki je poročala o tem razgovoru, ni vedela, kaj je menil papež, ker ji
ni pojasnil svojih besed, ona pa si ni upala spraševati. Toda don Bosko je dobro
razumel, da je papež govoril o privilegijih, in je dobro vedel, da bo gospa ob prvi
priložnosti svetniku vse poročala. Zato se nam ne zdi neverjetno, da bi mu po
tej poti papež dal vedeti, da ga podpira v njegovih željah.
Tako je stvari razumel don Bosko, ki je v pogovoru s svojimi sinovi dejal:
»Dobro znamenje, zares dobro znamenje! Upajmo, da bomo tokrat dosegli tisto,
kar že nekaj let nenehno zaposluje moje misli. Da bi dosegel te privilegije, sem
vztrajal, poskušal vse, iskal vse poti, bil deležen poniževanj in zavrnitev. Lahko
bi popustil, pa nisem hotel. Šlo je zanje (se pravi služba tistim, ki imajo v Rimu
vajeti v rokah), za Cerkev in ne zame. Šlo je za dobro duš, šlo je za to, da sem
utrdil položaj naše Družbe, ki vendar pripada Cerkvi. Ko se je zdelo, da je izgub-
ljeno vse upanje, bi lahko rekel: pustimo stvar za nekaj časa pri miru, naj oni
poskrbijo. Toda ne. Treba je, da vse do konca igramo našo vlogo in ne pustimo
neizrabljene nobene možnosti. Saj vemo, da pri trganju vrtnic naletimo tudi na
|
|
9.9 Page 89 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
89
trnje, toda s trnjem dobimo tudi vrtnice. Ko sem predložil svojo prošnjo Piju IX.
in je šlo za privilegije, je bil papež zelo zadovoljen. Zdelo se je, da je tudi msgr.
Vitelleschi naklonjen. Obljubljal je, zagotovil mi je vso svojo podporo, tako da
sem mu popolnoma zaupal in bil prepričan o uspehu prošnje. Ko pa se je potem
zbrala Sveta kongregacija, je bil Vitelleschi odločno proti, tako da so vsi kardi-
nali, ki so bili prej naklonjeni nam, glasovali negativno.4
Druga novica, ki mu jo je prinesel don Dalmazzo v Sampiedareno, naj bi
mu vzela ves strah pred nevarnostjo, ki mu je pretila od najbolj nevarne strani.
Znano je, da je bil najodločnejši nasprotnik za podelitev privilegijev kardinal
Ferreiri, ki mu je kot prefektu Kongregacije za škofe in redovnike po dolžnosti
pripadalo, da je obravnaval to zadevo.5 Zgodilo pa se je, da je njegovo eminenco
25. marca zadela možganska kap, in ko je bil v smrtni nevarnosti, je pokazal
voljo, da bi popustil v zadevi teh presnetih privilegijev, če bi ozdravel. To čudno
sovpadanje 25. marca ga je začelo skrbeti. Dejstvo je, da je večkrat sporočil ge-
neralnemu prokuratorju, naj predloži izdelan predlog privilegijev, ki jih želimo.
Don Bosko, ki je bil bolj odločen kot don Dalmazzo, je pripomnil: »Zdi se, da je
Ferrierija pri tej odločitvi vodilo prej pismo kardinala Alimonde kot njegova
bolezen. Brez dvoma je naloga točno določiti privilegije ena izmed najtežjih.«
Po samo dveh urah postanka se je don Dalmazzo vrnil v Rim, kjer se mu je malo
potem ohladil njegov optimizem, ko je znameniti bolnik, za katerega je don
Bosko naročil molitve, takoj ko je minila nevarnost, začel ponavljati že znane
razloge proti privilegijem. V globini svoje duše je bil prepričan, da don Boskova
Družba ne bi mogla preživeti smrti svojega ustanovitelja.
Kakor je obljubil in kakor je sam poročal don Dalmazzu, je kardinal Nina
goreče zagovarjal don Boskovo zadevo pred svetim očetom. »Sveti oče,« mu je
dejal, »zakaj ne bi teh privilegijev podelili tudi don Bosku? Je mogoče njegova
ustanova drugačna od drugih? Če so drugim podelili te privilegije, zakaj jih ne
bi tudi njemu? Zakaj so me potem postavili za zaščitnika te družbe, če moje
zaščite nihče ne upošteva? Če si salezijanska družba ne zasluži kakor vse druge
teh privilegijev, potem naj mi povedo, kakšne ovire to preprečujejo, in jaz bom
storil, da se bodo odpravile. Če pa je drugače, pa kljub temu privilegijev nočejo
podeliti, sem se naveličal prositi, ko nikdar ničesar ne dosežem. Salezijanci bi
imeli razlog, da bi me obtožili brezbrižnosti za njihove zadeve ali pa menili, da
jaz pri vaši svetosti ne morem ničesar izprositi. Zato se odpovedujem naslovu
zaščitnika, ker ničemur ne koristi! Ne bom se več zanimal za te stvari.«
»Toda ne,« je odvrnil papež, »ne govorite tako. Jaz želim salezijancem sto-
riti dobro, želim jim pomagati. Potrpljenje. Ali ne vidite, kako zelo sem obložen
4 To in druga poročila povzemamo iz zapiskov don Barberisa, ki je spremljal svetnika na poto-
vanju po Franciji.
5 Njega je omenjal kardinal Nina v pismu, ki smo ga pravkar navedli.
|
|
9.10 Page 90 |
▲back to top |
90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
z delom?«
»Zato se priporočam vaši svetosti. Bodite tako dobri in začnite obravnavati
listine, ki vam jih izročam.«
Toda ko se je nekaj dni pozneje vrnil, da bi s svetim očetom govoril o tis-
tih listinah, jih ni bilo mogoče nikjer najti. Tajnik ali hišnik ali kdo drug jih je
odstranil in vrgel v koš za odpadke in ob svetnikovem prihodu so izginile. Delo
je bilo treba začeti znova, z veliko izgubo časa. Vendar se je zdelo, da so zrasli
novi upi. Ker je bil kardinal prefekt zaradi slabotnega zdravja razrešen svojih
dolžnosti, je bilo vse odvisno od tajnika msgr. Masottija, ki je sedaj hodil v avdi-
ence namesto svojega predstojnika; bil je naklonjen don Bosku, vendar ni storil
ničesar, ne da bi vprašal Ferrierija. Listine, v katerih je bila prošnja za podelitev
privilegijev po dodeljevanju, je izročil Sveti kongregaciji skupaj s papeževim
naročilom, da bi jih preučili. Toda don Bosko je kot odgovor dobil sporočilo, da
je Pij IX. v posebnem brevu odpravil ta način podeljevanja privilegijev. Zato je
treba sestaviti prošnjo navedb posameznih privilegijev, ki bi jih želeli dobiti.
Don Bosko je telesno izčrpan, bolehen in duševno potrt od toliko nevšeč-
nosti naredil iz nuje krepost. Znova je začel zbirati privilegije in jih poslal v
odobritev svetemu očetu. Kakor je bila Božja volja, so delo dokončali, tako je
vsaj menil svetnik. Toda 1. maja je prišlo od kardinala Ferrierija suhoparno pis-
mo, v katerem je bilo rečeno, da je treba k naprošenim privilegijem dodati še
datum brevov z imeni papežev, ki so jih izdali, in omembo redovnih družb, ki so
jih bile deležne. Nov napor brez primere! Prišel je, kakor je imel navado tudi ob
drugih priložnostih k don Bosku na obisk odvetnik Eleonori in mu zagotovil, da
bo kljub tej neprijetnosti privilegije vendarle dobil.
»Ne vem več, kje se mi drži glava,« je vzkliknil don Bosko. »Prisiljen bom,
da se bom odpovedal privilegijem. Prosil bom samo za enega ali dva najbolj
bistvena in se potem vrnil v Turin. Če mi jih bodo podelili, prav. Če jih ne bodo,
bom potrpel. Vztrajali bomo, kakor smo delali do sedaj.«
»Bodite mirni,« mu je ponovil odvetnik, »videli boste, da vam bodo vse
odobrili. Zagotavljam vam. In če vi ne zmorete tega napora, bomo mi poiskali
breve in navedke.«
Nato so se odločili in pisali don Bertu, naj takoj pošlje seznam privilegijev,
ki jih imajo Marijini oblati, redemptoristi in duhovniki Misijonske družbe. Ko je
sezname dobil, sta se don Bosko in don Lemoyne lotila prelistavanja teh sezna-
mov, da bi našla zaželene privilegije, ustrezne datume in vse drugo. Don Bosko
je delal nekaj dni in tudi don Dalmazzo je prebedel eno celo noč. Končno so
privilegije z opombami prepisali in vse skupaj izročili msgr. Masottiju.6
6 Don Bosko je za uvod napisal še drugo pismo v latinščini, ko je bil še v Turinu, in pokazal nujnost,
da ima pravico izdajanja odpustnih listin, ki mu jo je za deset let podelil Pij IX. in se je iztekla 3.
aprila tega leta. To pismo prinašamo v Dodatku (št. 18) z vsemi opombami, da bi si mogli ustva-
|
|
10 Pages 91-100 |
▲back to top |
|
|
10.1 Page 91 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
91
Sredi tolikih stisk je don Bosko pisal kardinalu Alimondi pismo, iz katerega
je mogoče razbrati njegovo zagrenjenost in vdanost.7
Velecenjena in draga eminenca!
Naše bojazni so postale resničnost. Zadeva s privilegiji bo šla v roke kardinalu Fer-
rieriju, ki mi je včeraj pisno odgovoril, da jih ni mogoče podeliti, ne da bi imel vsak
verodostojno dokumentacijo, kako so bili izdani in komu so bili namenjeni. Potem
bodo naredili izbor privilegijev in bodo premislili, katere bodo podelili in katere ne.
Se pravi, da se mora sedaj moje srce umiriti in ne več govoriti o vsem tem. Medtem
se je iztekel čas za podeljevanje odpustnih listin in prosil bom svetega očeta, da bi
obnovil vsaj to. Za veliko noč nisem mogel nikogar predložiti za svete redove, morda
tudi za binkošti tega ne bom mogel.
Kljub ponovnim prošnjam v vseh 20 dneh, ki sem jih prebil v Rimu, nisem mogel do-
biti avdience pri svetem očetu.
Kardinal je seznanjen z vso zadevo. Hudo mu je. On sam vam bo pisal. Domenili smo
se, da nima smisla, da se trudimo za privilegije, če bodo šli v roke kardinalu Ferrieri-
ju. In prav to se je zgodilo.
Moje zdravje močno peša. Upam, da vas bom mogel čim prej osebno pozdraviti. Pri-
čakujem podporo.
Z globokim spoštovanjem prosim za sveti blagoslov, medtem ko se v hvaležnosti izre-
kam vaše vzvišene eminence najvdanejši in ponižni
duh. Janez Bosko
Rim, 3. maj 1884
Porta San Lorenzo 42
Dobri kardinal mu je takoj in prisrčno odgovoril:
Velečastiti in dragi don Janez!
Prejel sem vaše pismo z dne 3. tega meseca in ne morem si kaj, da ne bi izrazil svoje-
ga nezadovoljstva. Predstavljam si, koliko morate zaradi tega trpeti. Pogum, dragi
don Janez. Bog nam postavlja težke preizkušnje z namenom, da se potem toliko bolj
razveselimo: po dnevih boja bo prišel čas zmagoslavja.
Čeprav vem, da storite veliko dobrega v Rimu, bi vas rad kmalu videl v Turinu, kjer
bom zelo vesel, da se bova videla in vas bom mogel objeti, kakor to delam sedaj. Iz
vsega srca se vas spominjam in se imam za vaše uglednosti najvdanejšega kot brat.
Gaetano, kardinal Alimonda
Turin, 6. maj 1884
Dne 2. maja je don Bosko pred svojimi prijatelji izrazil nove bojazni. »Vi-
dim,« je dejal, »kakšen načrt ima Ferrieri. Zaklel se je, da don Bosko ne bo nikoli
prejel privilegijev. Sedaj jih več ne more zanikati, ker jih hoče papež podeliti,
riti podobo te preglavice.
7 Izvirnik je bil leta 1899 pri don Giuseppeju Diveriu v Mondoviju, tajniku kardinala Alimonde v
Turinu.
|
|
10.2 Page 92 |
▲back to top |
92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vendar bo zavlačeval.« Zdi se, da ovire, ki so jih postavili za papeško avdien-
co, to potrjujejo. Toda po avdienci so se stvari spremenile. Kardinal Nina je v
želji, da bi zvedel, kakšen je bil uspeh, še istega večera obiskal don Boska in
mu pripovedoval, kako je njegova svetost prejšnji dan želel, da mu je prebral
Alimondovo priporočilno pismo in nato še don Boskovo prošnjo za podelitev
privilegijev. »Ugaja mi don Boskova latinščina,« je dejal papež. »Ni ciceronska,
vendar pa klena in preprosta.« Vse to je kazalo, da ima papež dobre namene,
ki so se potem pokazali med avdienco, ko je dovolil, da sme don Bosko vse do
izrecnega dekreta podeljevati odpustne listine.
In kaj je s slavnim brevom Pija IX., ki je proti podeljevanju privilegijev per
communicationem? Ta breve je bil predmet precej zabavnega prizora, za kate-
rega ne bi rad prikrajšal bralcev. Junija se je moral don Dalmazzo javiti v uradu
Kongregacije za škofe in redovnike. Tam je bilo več monsinjorjev, med njimi
podtajnik Trombetta, pomočnik avditorja De Luca Boccafogli. Ko je pogovor na-
nesel na breve Pija IX., s katerim naj bi prepovedal privilegije per communicati-
onem, ti uradniki niso najmanj dvomili, da tak dokument tudi obstaja. Toda don
Dalmazzo je dejal: »Oprostite. Motite se. Takega dekreta ni.«
»Kako da ga ni? Hočete zanikati dejstvo, ki ga vsi poznajo?«
»Z vašim dovoljenjem vam zatrjujem, da takega dokumenta ni.«
»Kako pa to veste?«
»Tako pravi don Bosko in v teh stvareh je don Bosko učitelj. On je te stvari
temeljito preučil.«
»Ta je pa dobra … Da bi bil don Bosko za učitelja, to pa že ne.«
»Da, gospodje, ko don Bosko govori o teh stvareh, se ne moti, ker je vse
dekrete točno preučil.«
»Mogoče. Toda v tem primeru se don Bosko krepko moti. Stvar je gotova …
O tem ni dvoma … Zdi se mi, da je bilo leta 1848 … Ne, moralo je biti 1852 …
Sicer pa se točno ne spominjam … Toda dekret je bil izdan … Čisto gotovo … O
tem ni dvoma.«
Drug za drugim so dajali te izjave. Toda don Dalmazzo ni popustil.
»Oprostite mi,« je povzel besedo. »Ko gre za tako resne zadeve, je treba biti
stvaren in povedati, kje je ta dekret, in ga navesti s točnim datumom. Kje ste ga
videli?«
Možje so se spogledali: nobeden ga nikoli ni bral. Vsi so slišali govoriti o
njem, vendar se nihče ni potrudil, da bi ga poiskal. Don Dalmazzo je že slavil
don Boskovo zmago, ko je eden vstal in rekel: »To lahko takoj ugotovimo. Vze-
mimo v roke Collectanea [Zbirka], kjer so breve gotovo dobi.
Collectanea in usum Secretariae S. C. Episcoporum et Regularium [Zbirka
za uporabo S.K. za škofe in redovnike] je naslov zbirke, ki jo je izdala ta Kon-
gregacija. Sestavil jo je nekdanji tajnik in potem kardinal prefekt Kongregacije
|
|
10.3 Page 93 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
93
Andrea Bizzarri, neposredni Ferrierijev predhodnik.
Šli so torej po knjigo, prelistavali in iskali, toda o brevu ni bilo nobene sle-
di. Ugotovili so, da je imel don Bosko prav. On je tudi vedel, kako je ta legen-
da nastala. Okoli leta 1850 je Sveta Kongregacija slišala, da so redemptoristi
uporabljali nekatere privilegije, ki so jih verjetno dobili per communicationem.
Kongregacija jih je hotela s posebnim dekretom izbrisati. Toda redemptoristi
so napisali priziv in dekret je bil razveljavljen. Ta odločitev je v Rimu razburila
duhove. Da bi Kongregacija naredila zadevi konec, je odločila, da v prihodnje
ne bo več dovoljevala podeljevanja privilegijev v tej obliki. Zaradi te zasebne
pa nikdar potrjene odločitve, ki je ostala znotraj uradov, se je izcimilo napačno
mnenje o brevu Pija IX. Čeprav je don Bosko poznal resnico, ni imel za pametno,
da bi v času razpravljanj zanikal obstoj takega dekreta.
To, kar smo povedali, se je zgodilo potem, ko je don Bosko zaprosil Rim in
stvar še ni bila končana.
Vrnimo se k Leonu XIII. Obljubo, ki jo je dal don Bosku, je brez obotavljanja
izpolnil. Ko je prišel v avdienco msgr. Masotti, mu je papež dejal: »Želim, da don
Bosku podelimo privilegije.
»Vaša svetost dobro ve, da se kardinal prefekt temu upira.«
»Poskrbite in najdite način, da zadovoljimo don Boska. »
»Storil bom vse po želji vaše svetosti.«
Sedaj je kardinal prefekt zagrozil z odstopom. Toda papež mu je sporočil,
naj razmisli. Dne 10. maja je msgr. Masotti sporočil, da se je sveti oče odločil
podeliti privilegije Marijinih oblatov per communicationem, zato naj pripravijo
prepis dekreta o podelitvi in prokurator oblatov naj priseže, da ti privilegiji
niso ne potekli niti bili razveljavljeni. Ko je don Bosko to slišal, je dejal: »Če nam
naklonijo to, je več, kot smo prosili. Toda za vsem se lahko skriva kaka past, da
bi stvari zapletli. Zakaj msgr. Masotti, ki sedaj hodi redno v avdienco in vodi
posle Kongregacije, ne stori ničesar, ne da bi prej vprašal Ferrierija. Papežu bi
lahko predložil breve, ki bi ga ta takoj podpisal. Sam papež je svetoval tak način.
In ali bodo oblati pripravljeni izdati svoje privilegije? Vsi redovi so ljubosumni
in nikomur ne dajo spoznati svojih privilegijev. In če je medtem kak privilegij
potekel?« Kljub vsemu temu se je za zadevo osebno zavzel, tako da je don Bosko
11., 12. in 13. maj prebil v pogovoru z odvetnikom Eleonorijem in več monsi-
njorji prijatelji, ki so pri tem poudarjali izrecno papeževo voljo. Ko so iskali v
arhivu Kongregacije za škofe in redovnike, so našli samo breve, ki je oblatom
podeljeval privilegije redemtoristov. Toda uspelo mu je dobiti v roke privilegije
oblatov in sedaj je preostalo le še tajniško delo. Menil je, da lahko zapusti Rim,
zlasti še, ker se Rimu v takih zadevah nikamor ne mudi.
Mesec dni potem ko je zapustil Rim, se je spet obrnil na papeža. V pismu je
ponovil prošnje in izrecno prosil, da bi salezijancem podelili privilegije, ki jih
|
|
10.4 Page 94 |
▲back to top |
94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
je Leon XII. podelil Marijinim oblatom, ki so prejeli privilegije redemptoristov.8
Na kapitularni seji 27. junija je don Bosko mogel sporočiti, da je napisan
dekret o privilegijih, ki naj bi jih prejeli ne na osnovi Marijinih oblatov, temveč
na osnovi redemptoristov. Dekret, ki ga je videl in prebral don Dalmazzo, vse-
buje visoko pohvalo salezijanske družbe in izvzetost iz oblasti škofov. Manjkal
je samo še podpis kardinala Ferrierija, ki naj bi rekel, da če papež tako hoče, si
on v tej stvari umije roke.
In zakaj ne več privilegiji oblatov? Za tem se skriva zavlačevanje, ki pa je
koristilo don Bosku. Najprej je tajnik Masotti, gotovo ne iz lastne pobude, v don
Boskovi navzočnosti zanikal obstoj oblatov. Toda arhivi so dali svoj odgovor. Ko
so potem videli papeževo odločno voljo, da se konča zavlačevanje, je monsinjor
rekel papežu, da oblati nimajo posebnih privilegijev, kar je tudi res, kot smo
pravkar povedali.
»In kaj hočete s tem reči?« je odgovoril papež. »Napišite odlok, podoben
tistemu, ki ga imajo.«
»Toda oblasti nimajo drugih, kot jih imajo redemptoristi.«
»Prav. Potem pa napišite odlok, ki podeljuje salezijancem iste privilegije
kot redemptoristom.«
Niso se mogli še naprej upirati. Prosili so redemptoriste za vse knjige, ki
vsebujejo njihove privilegije. Toda to je trajalo precej časa, ker je bil njihov
vrhovni predstojnik odsoten. Ko se je vrnil, je zato, ker je nadvse cenil don
Boska, takoj dal ustrezen prepis.
Monsinjor tajnik se je takoj lotil dela, in da prefekt ne bi mogel delati te-
žav, je napisal dekret, ki je na splošno salezijancem podeljeval vse privilegije
redemptoristov, ne da bi katerega posebej omenjal. Dekret je vseboval pohvale
Družbe, o kateri je don Bosko govoril kapitularjem. Ko ga je Ferrieri prebral, je
dodal pripombo, s katero je Družbi odvzel vse privilegije, ki so bili podeljeni
začasno, bodisi pisno ali samo ustno; odvečna pripomba, ker so taki privilegiji
že vsi potekli. Tak dekret so nemudoma poslali v Turin.9
Bilo je 9. julija ob šestih popoldne, ko so pri jasnem nebu nenadoma udarile
v Oratorij štiri strele. Silno grmenje je do temeljev pretreslo Oratorij. Vsi so bili
od strahu popolnoma iz sebe. Eni so tekali sem, drugi tja, nekateri so se zatekli
k oltarju Marije Pomočnice. Neki fant, ki je prenašal knjige, je zaradi hrupa in
pretresa padel po stopnicah, ki vodijo k sobam nad cerkvijo. Zadnji udarec je
bil nekaj strašnega. Don Bonetti, ki je bolan ležal v postelji, je večkrat poklical
don Lemoyna, ki je bil v sosednji sobi. Ta je pritekel šele po nekaj minutah, ker
je zaradi silnega hrušča slabo slišal njegov glas.
8 Dodatek, št. 19.
9 Dodatek, št. 20. Privilegiji, ki so bili tokrat podeljeni salezijancem, so zbrani v zbirki Elenchus
Privilegiorum (S. Benigno Canavese, 1888).
|
|
10.5 Page 95 |
▲back to top |
BiS 17 — 4. poglavje
95
»Čuj, čuj, kakšen hrup!« mu je dejal don Bonetti, ko ga je zagledal. To se mi
pa ne zdi naravni pojav. Hudič se hoče znesti nad nekim zelo posebnim dogod-
kom. Stavim, da je v tem trenutku kardinal Ferrieri podpisal dekret o podelitvi
privilegijev redemptoristov.
»Da bi bilo le res!« je odvrnil don Lemoyne. Saj se don Bosko že petnajst
let muči in si prizadeva, da bi jih prejel. Zdi se, da se je zares vse zarotilo proti.«
»Videl boš, da se ne motim,« je odvrnil don Bonetti.
»To bi bilo pa lepo, če bi mogel biti prerok. Kakšno zadoščenje za don
Boska!«
Oba sta se zasmejala in nista ničesar več dodala. Nato je don Lemoyne ho-
tel stopiti k don Boskovemu tajniku don Bertu in mu povedati don Bonettijevo
misel. Vendar se je delal, kakor da ne bi šel samo zato. Vzel je neko pismo, da bi
ga vprašal, kako naj odgovori nanj. Dvakrat je moral potrkati, preden je Berto
prišel ven ves razburjen kot človek, ki so ga motili pri zelo pomembnem opra-
vilu, in mu v ihti dejal: »Kaj hočete od mene? Imam nujen opravek. To hudičevo
neurje mi niti ne da, da bi prebral dekret.«
»Kakšen dekret?« je vprašal don Lemoyne ves presenečen.
»Dekret o podelitvi privilegijev.«
»Je to mogoče?«
»Da, da, dekret, ki ga je podpisal Ferrieri.«
»Saj ne morem verjeti. In kdaj je prišel?«
»Pred nekaj minutami. Ko sem ga dajal don Bosku v roke, je prvič treščilo,
don Bosko je skušal brati, pa ni mogel. Okna so bila odprta in prvi trije bliski
so švignili mimo njih. Prijel sem don Boska za roko, ga povedel v sosednjo sobo
in mu dejal: »Pojdite vstran, ali ne vidite, da je tu nevarno? Videti je, da ti bliski
iščejo vas! In ko je don Bosko odhajal, je četrtič udarilo. Zdi se, da je odtenek
bliska ošvrknil mizo, na kateri je ležal dekret. Don Bosko, ki je bil preveč raz-
burjen, ga ni mogel takoj prebrati. Tedaj sem jaz skušal razbrati pisavo, vendar
mi to ni uspelo.«
»Pridi, pridi,« mu je dejal don Lemoyne ves iz sebe. Pojdiva k don Bonettiju.
Med potjo mu je pripovedoval o pogovoru, ki ga je pravkar imel. Ko so vsto-
pili v njegovo sobo, sta mu pripovedovala o tem, kar se je zgodilo, z vsemi vzkli-
ki začudenja, ki si jih lahko mislimo. Tedaj je don Bonetti ves navdušen dejal
don Lemoynu: »Se spominjaš sanj o štirih grmenjih in dežju trnja, gumbov, rož
in vrtnic? Te sanje je imel don Bosko pred štirimi leti! Vzemi listnico, ki jo imam
v talarju, in mi jo daj.«
Ko jo je dobil, je sedel v posteljo in potegnil iz listnice kartonček: »Poslušaj-
te, kaj je tu zapisano. Don Bosko je v noči od 8. na 9. julij 1880 imel sanje, kar
pomeni, da je preteklo noč 9. julija preteklo štiri leta in je to ob šestih popoldne
|
|
10.6 Page 96 |
▲back to top |
96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pripovedoval kapitlju.«10
Veselje in zadovoljstvo vseh treh je bilo tolikšno, da so si dopovedovali:
»Kako naj zanikamo varstvo presvete Device Marije?« Ko se je don Lemoyne
tistega večera srečal z don Notariem, mu je pripovedoval o tem, kar se je zgo-
dilo. Don Notario je vzkliknil: »Sedaj razumem, zakaj se je pri četrtem blisku
dvorana, v kateri sem bil, napolnila z žveplenim dimom in je bilo v knjižnici
tako vroče, da sem moral ven!«
Oratorijska knjižnica je bila povezana z notranjimi vrati z don Boskovo
sobo.
Don Lemoyne piše:11 To sovpadanje bliskov z nam naklonjenim dekretom
se bo zdelo komu čudno, pa vendar se lepo sklada. Ta dekret se zdi kot po sili
pridobljen list papirja. Brez posega Leona XIII. se don Bosku nikdar ne bi izpol-
nila želja. »Hočem! Hočem, da se don Bosku ustreže!« Toda koliko ponižanj in
koliko zavrnitev je moral častiti vzeti nase v desetih letih! Videli smo ga, kako je
jokal, ko se je zdelo, da so izginili vsi upi, in kako smo ga slišali vzklikniti: »Če bi
prej vedel, koliko bolečin, truda, nasprotovanja in zoperstavljanja me bo stala
ustanovitev redovne družbe, ne bi nikoli imel poguma, da bi se lotil tega posla.«
Klavrnosti zunanje oblike don Bosko ni namenjal pozornosti, zanj je bila
pomembna vsebina. Takoj naslednji dan je pisal prokuratorju: »Prejel sem de-
kret o naših privilegijih. Manjkajo okraski, toda vsebina je dobro nakazana, in
če boš srečal msgr. Masottija, mu izrazi mojo ponižno hvaležnost in hvaležnost
vse naše Družbe.« Zares je lahko zapel svoj Nunc dimittis [Sedaj odpuščaš]. Tako
je potem, ko je bilo vse končano, izjavil:12 »Sedaj si nimam ničesar več želeti in
prosim Gospoda, da bi me vzel k sebi.« Na žalost se je njegovo življenje res bli-
žalo zatonu. Vlekel je naprej še tri leta in pol. Tri in pol leta telesnega trpljenja,
pri čemer pa se je jasno kazala njegova svetost.
10 Prim. MB XIV, str. 538 [BiS XIV, str. 346].
11 Vita del Venerabile Giovanni Bosco, 2. zv. str. 601.
12 Summ. sup. virt., Num. VI, § 159, De heroica spe (priča don Piscetta).
|
|
10.7 Page 97 |
▲back to top |
5. poglavje
DON BOSKO V ORATORIJU OD MARIJE POMOČNICE
DO SV. JANEZA. ZA VELIKO LOTERIJO
Vsi, ki so imeli opravka z don Boskom zadnja leta njegovega življenja, so
ga videli vedno v družbi in spremstvu mladega klerika izredno lepega vedenja,
odprtega za pogovor in nadvse prijaznega. To je bil klerik Carlo Maria Viglie-
tti, Turinčan, za katerega se je zdelo, da je zaradi vljudnega vedenja rojen za
skrb za predsobo, ki je postala pomembna zaradi vrste in števila obiskovalcev
in zaradi zdravstvenega stanja obiskanega, ko je moral s trdno roko podpirati
slabotnega starčka. Svetnik ga je poklical k sebi iz San Benigna 20. maja 1884,
vendar ga je na to služenje pripravljal že dolgo. Ko ga je 1878 videl v zavodu v
Lanzu, mu je izrazil željo, da ga hoče imeti pri sebi, in isto željo je ponovil tudi
dve leti pozneje. Ko je bister in za vse dobro občutljiv fant iz don Boskovih ust
slišal te besede, jih ni nikdar več pozabil, temveč je pozorno gledal v prihodnost
in razmišljal o tem, kar se bo zgodilo.
Bolj jasno mu je don Bosko predstavil svojo zamisel leta 1882, ko je končal
gimnazijo in opravil maturo. Povabil ga je na duhovne vaje, ki so jih opravili pred
vstopom v noviciat. Med tistimi počitnicami ga je, medtem ko so druge novince
poslali za nekaj mesecev v zavod Borgo San Martino, obdržal pri sebi v Turinu in
ga zaposlil z nekaterimi nalogami, med drugimi z zemljevidom Patagonije. Fant je
vsak dan prebil nekaj časa v družbi dragega očeta, ki mu je govoril o toliko stva-
reh, tudi o svojih sanjah. Ta zaupljivost ga je vsega prevzela. V času noviciata mu
je večkrat pisal in mu poslal kako darilce. Ko je leta 1883 naredil večne zaobljube,
mu ni dal, da bi čez poletje šel v Lanzo, temveč ga je ponovno zadržal v Oratoriju
in bil z njim nadvse ljubezniv in zaupen. Klerik ga je vsako jutro čakal pri vratih
njegove sobe, ga spremljal v cerkev, mu ministriral pri oltarju sv. Petra in čez dan
ostajal v predsobi, kjer je urejal obiske. V vsem tem moramo videti postopno in
potrebno pripravo na vlogo, ki naj bi jo Viglietti imel pri osebi don Bosku v pri-
hodnje, ko bo potreboval ljubeznivo in težavno pomoč.
|
|
10.8 Page 98 |
▲back to top |
98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Medtem ko se je bližal ta trenutek, je dal don Bosko Vigliettiju posebno
naročilo za prihod kardinala Alimonde. Naročil mu je, naj pripravi in preuči
zemljevid turinske nadškofije, ki bi ga novemu dušnemu pastirju poklonili kot
dar Družbe. Vneto se je trudil v San Benignu in natančno začrtal ceste, poti, hu-
dournike in nakazal hiše, kapele, župnije, podružnice. Novembra je smel priti
v Turin in predstaviti darilo, s katerim sta bila tako kardinal kakor don Bosko
nadvse zadovoljna. Don Bosko se je zlasti veselil, ko je videl začrtan svoj rojstni
kraj s svojo rojstno hišo. Ko ga je poslal v študentat, mu je dejal: »Bi hotel priti
v Turin in mi služiti kot zakristan?« Vigliettti mu je ves iz sebe zaradi veselja,
četudi se ni čutil vrednega tolike sreče, odgovoril, da bi bil zelo srečen, če bi mu
mogel biti na uslugo. »Šel bom v Rim,« je odvrnil don Bosko, »in ko se vrnem,
bodi tukaj. Služil mi boš kot baculus senectutis meae« [opora moje starosti]. Ko
se je 17. maja vrnil iz Rima, ga je tri dni zatem poklical v pomoč don Bertu in
don Lemoynu s posebno nalogo, da ga je spremljal vedno in povsod, ko je šel iz
svoje sobe.
Toda zvesti varuh je prevzel sam od sebe še dodatno izjemno koristno in
zaslužno nalogo: začel je pisati kroniko, ki zajema obdobje od 20. maja 1884 do
januarja 1888. Zvečine so jedrnati povzetki dogodkov, v katerih pa je skupek
podatkov, ki jih je mogel samo on poznati in zapisati. Te zapiske bomo odslej
uporabljali tudi tu. Da bi spoznali vidike in okoliščine, v katerih je zapisoval, naj
navedemo njegovo končno izpoved: »To kroniko sem napisal z največjo resnico-
ljubnostjo, ki sem je bil zmožen. Odločil sem se, da se bom izogibal nepotrebnih
opisovanj, razmišljanj itn. Preprosto sem zapisoval dogodke, kakor so potekali,
in tisto, kar mi je povedal don Bosko ali drugi, ki jih poimensko navajam. Če sem
se v čem zmotil, naj me nihče ne obtožuje, zlasti če pomislite, da sva veliko po-
tovala in mi je veliko opravkov preprečevalo, da bi pisal podnevi in sem mogel
to delati samo ponoči […] Kar je tu napisano, je zapisal človek, ki ni niti podnevi
ali ponoči zapustil don Boska in je poznal vse njegove skrivnosti, zato mu je mo-
goče bolj kot komur koli drugemu povedati, kaj se je dogajalo okoli tega svetega
človeka.« S temi besedami se ob don Boskovi smrti končuje ta kronika.
Izboljšanje don Boskovega zdravja so v Oratoriju imeli za posebno milost
matere Božje Marije. Nihče ni vedel za skrivnostno prikazovanje Luigija Colla,
vsi pa so vedeli, koliko molitev so zanj opravili pri Mariji Pomočnici in kako se
mu je zdravje izboljšalo prav na prvi dan devetdnevnice. Veselili so se, ko so ga
videli, kako pogumno koraka, in tisti bolj zaupni so vedeli, da se je obseg njego-
vih jeter zelo zmanjšal. Ostajal pa je neutrudno delaven in ni hotel, da bi vrnitev
teh moči bila povabilo za počitek, temveč povabilo k še večji delavnosti. To je
povedal takoj na naslednji konferenci.
Toda čutil je dolžnost, da izpolni brez odlašanja svojo obveznost, se pravi
obisk pri nadškofu. Vendar ni bil zadosti hiter. Ko je njegova eminenca zvedela
|
|
10.9 Page 99 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
99
za njegov prihod, ga je prehitel in nepričakovan prišel v Oratorij, kjer se je dve
uri zadržal s svetnikom.
Kako je don Bosko vedno predvideval vse stvari! Že od srede aprila, ko je
bil še v Rimu, je razmišljal o posebnostih konference, čeprav je imel drugih
skrbi čez glavo. Dne 19. aprila je takole pisal don Rui: »Zadnje sporočilo v ime-
nu gospoda don Boska. Prepuščam tebi, da odločiš, kdaj naj bo konferenca za
salezijanske sotrudnike in sotrudnice. Ali naj bosta dve: ena za salezijanske so-
trudnike in druga za sotrudnice. Potem bi prvo imeli 20., drugo pa 23. maja. Za
konferenco bi izbrali cerkev Marije Pomočnice. Konferenca naj bi bila ob štirih
popoldne. Odloči in daj natisniti v Vestniku.«
Pripravili so samo eno konferenco, in to v cerkvi Marije Pomočnice. Vabila,
ki jih je don Bosko razposlal nekaj dni pred konferenco, so privabila nič manj
kot dva tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi gospodje in gospe iz Francije. Nje-
gov po svoji vsebini tako zelo preprost nagovor je padal na pozorne poslušalce
kakor miren in dobrodejen dež na posušen vrt.1
Na današnji dan vam s posebnim veseljem govorim tako zaradi stvari, ki vam jih
hočem povedati, kot zato, ker vam govorim v cerkvi Marije Pomočnice. Zares je
prijetno govoriti na tem kraju sotrudnikom in sotrudnicam, saj je to hiša, ki si jo
je Marija sama zgradila: aedificavit sibi domum Maria. Rad bi se obrnil na vašo
pobožnost, da si tako medsebojno pomagamo bolj zavzeto obhajati praznik Marije
Pomočnice, ko vam bom pokazal, koliko milosti je ona od vsega začetka dodelila
tistim, ki so pomagali zgraditi in okrasiti to cerkev.
Ko smo začeli gradnjo, nismo imeli na voljo materialnih sredstev. Bilo je treba pla-
čati delavce, don Bosko pa ni imel denarja. Tedaj ga je neka gospa prosila za nas-
vet; po njegovem nasvetu se je priporočila Mariji in ona jo je čudežno ozdravila.
Gospa je iz hvaležnosti darovala v čast materi Božji
denar, potreben za plačilo delavcev za prva dva tedna. Ko so zvedeli za to, so tudi
oni prosili Marijo in obljubili dar za novo cerkev. Prejeli so izredne milosti. Tedaj
se je začela nepretrgana vrsta ozdravljenj od težkih bolezni. Od vseh strani so pri-
hajali darovi za prejete milosti ali za milosti, ki naj bi jih prejeli. Tako je ta cerkev
kakor po čudežu rasla iz dneva v dan.
Ko je bila zgrajena, jo je bilo treba opremiti in okrasiti. Marija Pomočnica je poskr-
bela tudi za to. Tukaj na primer vidite oltar sv. Petra. In kako so bili plačani izdatki?
Odgovarjam. Neka pobožna rimska matrona je bila težko bolna. Priporočila se je
Mariji in čudežno ozdravela. Takoj je pisala, da naj na njen račun v njeni cerkvi
postavimo oltar. Oltar smo postavili in to je oltar sv. Petra. Malo naprej je drug
oltar, posvečen svetim turinskim mučencem Solutorju, Adventorju in Oktaviju iz
Tebanske legije in sveti Ani. Kdo jih je postavil? Tudi neka rimska gospa, ki je pre-
1 Rokopisni prepis za junijski Vestnik (1884) ima tri majhne popravke, ki jih je vnesel don Bosko.
Navajamo jih v kurzivi. Pri prvem popravku je prepisovalec napisal »in vam pomagam, da boste
obhajali«.
|
|
10.10 Page 100 |
▲back to top |
100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jela posebno milost od matere Božje Marije. Bila je zelo bolna, obljubila je, da bo
postavila oltar in je bila takoj ozdravljena. Na drugi strani tam zadaj je oltar pres-
vetega Srca, ki tudi spominja na milost, ki jo je prejel nekdo iz Milana in v zahvalo
plačal stroške. Pri oltarju sv. Jožefa so konstrukcija, obhajilna miza in podoba sad
obilnih milosti, ki so jih darovalci prejeli na isti način. Cerkveni tlak in prižnica, s
katere vam govorim, sta sad prejetih milosti. Bakreni kip na vrhu kupole je dar
velikodušnih dobrotnikov v zahvalo Mariji Pomočnici. Kor je dar in delo nekega
hvaležnega mizarja. In če bi za vsak predmet in vsak okras hoteli navesti dobrotni-
ka, ki ga je kupil, ne bi končali naštevanja. Vsi ti predmeti so znamenje hvaležnosti
za prejete milosti, kajti stebri, oboki, strop, vsak kamen, vsaka opeka in vsak okras
lahko rečemo, so znamenja Marijinih milosti.
V zakristiji je cela vrsta podob, ki so dokaz posebne milosti. Tam vidite mater s
sinom, ki ga je rešila smrti; človeka, ki ga je rešila strašnega zobobola; nevaren
padec, ki pa ni imel posledic, in podobno. Tudi jaz sam se čutim dolžnega, da iz-
povem nekaj nadrobnosti iz svojega življenja. Slišali ste, da sem bil zelo bolan in
skoraj nesposoben za delo. Toda 15. maja, na prvi dan devetdnevnice, sem se začel
počutiti bolje, stanje se je boljšalo dan za dnem in sedaj se počutim dobro kakor
pred leti.
Če bi potem hoteli dvigniti zagrinjalo in nakazati duhovne milosti njenih častilcev,
bi bila to himna zahvale, ki bi jo zapeli naši mogočni Devici Pomočnici. Tu so za-
konske žene, katerih možje so se spreobrnili k lepšemu življenju, očetje in matere,
ki so videli, kako so se njihovi otroci poboljšali in postali ubogljivi, grešniki in gre-
šnice, ki so objokovali svoje grehe, opravili dobro spoved in začeli zgledno živeti.
Toda vi, velezaslužni gospodje, mi boste rekli, čemu to naštevanje dogajanj in mi-
losti na vigilijo Marije Pomočnice? Odgovarjam: da vas vse navdušim, da bi zaupali
v njeno dobroto in mogočnost in da bi spoznali način, kako lahko take milosti do-
sežete in jih najbolj koristno uporabite. Nebeška mati ima za vas že pripravljene
milost in samo želi, da bi prosili zanje in obljubili, da boste opravljali dela v večjo
Božjo slavo, v čast njej in v korist duš, zlasti uboge mladine, kakor to delajo sot-
rudniki in sotrudnice. Prepričan sem, da bo vsak izmed vas, ki bo prosil Marijo za
kako milost, to tudi dosegel, če seveda ne bo v nasprotju s koristjo njegove duše.
Jutri se bo tukaj veliko molilo za vas, ki ste naši dobrotniki in dobrotnice, pa ne
samo jutri, kajti v tej cerkvi se nenehno moli za vas. Vsako jutro zgodaj se tukaj
zbere več sto fantov, molijo rožni venec, so pri sveti maši ter veliko fantov in od-
raslih opravi spoved in prejme sveto obhajilo. Ob pol osmih druga stotina fantov
opravi isto, potem pa uro za uro prihajajo ljudje na obisk k Najsvetejšemu in Mariji
Pomočnici, opravljajo premišljevanje in duhovno branje, opravljajo molitve, ki so
jih naročili za prošnjo vseh vrst milosti. Tako se od ranega jutra do poznega večera
brez prenehanja opravljajo pobožne vaje. Namen vseh teh molitev je izprositi bla-
goslov za naše dobrotnike in dobrotnice v Italiji, Franciji, Španiji, Ameriki ali kjer
koli na svetu. Prepričan sem, da zaradi toliko molitev, ki se od tu dvigajo k njej,
Marija nenehno deli svoj blagoslov in milosti, ki so iz leta v leto obilnejše.
Reči vam moram, da presveta Devica ne deli milosti samo tukaj in samo tistim, ki
|
|
11 Pages 101-110 |
▲back to top |
|
|
11.1 Page 101 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
101
prihajajo molit na ta kraj, temveč tudi drugod. Že blizu konca mojega življenja mi
je v neizmerno tolažbo, ko vidim, da se Marijine milosti vsak dan povsod množijo.
Množijo se v Italiji. Franciji, Španiji, na Portugalskem, v Belgiji, Rusiji, na Poljskem,
v Avstriji, v Republiki Argentini, v Urugvaju in Patagoniji.
Vsak dan dobivamo iz teh dežel dolge pripovedi o izrednih milostih, ki jih Marijini
častilci nenehno prejemajo po priprošnji Marije Pomočnice. Salezijanski sotrudni-
ki in sotrudnice so sredstvo, s katerim Bog veča svojo slavo in slavo svoje matere.
Vi vsi se morate tega veseliti in brezmejno zaupati v Marijino priprošnjo.
Hotel sem na kratko opisati te stvari, da vas ne bi predolgo zadrževal in tako iz-
rabljal vašo ljubeznivost. Vendar hočem povedati še to, da sem v Rimu in sem pri
nogah svetega očeta Leona XIII., ki je govoril o salezijanskih sotrudnikih, prejel
blagoslov za vas vse. Rekel je, da vsak dan moli za vas. Ponovil je, da noče biti samo
sotrudnik, temveč prvi sodelavec, kajti, tako je dejal, papeži morajo biti vedno na
čelu vseh dobrodelnosti, zlasti še, če so namenjene ubogi mladini. Ko je slišal o
velikih delih, ki so se že opravila in ki se še bodo pri gradnji cerkve Srca Jezuso-
vega v Rimu, je želel na svoje stroške zgraditi pročelje cerkve, kar bo gotovo stalo
veliko denarja. Prav tako želi, da bi ob cerkvi postavili zavetišče, ki smo ga tudi že
začeli graditi. Toda zakaj v Rimu, kjer je že toliko zavetišč, še eno novo zavetišče?
Odgovarjam, da v Rimu, kjer obstoječi zavodi zaradi svoje namembnosti in določe-
nih razmer sprejemajo samo določene fante; tako nekateri zavodi zahtevajo, da so
dečki Rimljani, da so doma iz določenega predela mesta ali pripadniki določenega
naroda. Poleg tega pa je takih ustanov glede na potrebe časa premalo. Sedaj papež
želi zares katoliško ustanovo, ki bo sprejemala ne samo dečke iz Rima in Italije,
temveč tudi iz Francije, Nemčije, Španije in iz katerega koli kraja na zemlji, če so le
v nevarnosti njihove duše in telesa. Sveti oče želi – zelo želi – to ustanovo in zato
priporoča sotrudnikom in sotrudnicam, da priskočijo na pomoč s svojimi darovi.
Prav tako se je močno razveselil, ko je slišal govoriti o cerkvi sv. Janeza Evangelista
v Turinu. Ob tej cerkvi, ki je posvečena apostolu ljubezni, je treba postaviti tudi za-
vetišče, da bomo lahko rekli: to je ljubezen v dejanju, tako je treba častiti apostola
ljubezni. Zavetišče smo začeli graditi, gradi se in dela gredo h koncu. Upamo, da bo
letos dograjeno in bo kmalu polno mladih. Ko je papež to slišal, je za sklep dejal:
»Če hočemo imeti dobro družbo, moramo vse sile osrediniti na krščansko vzgojo
mladine, ki bo v kratkem sestavljala človeštvo. Če bo dobro vzgojena, bomo imeli
družinsko in civilno družbo dobro oblikovano, če bo slabo, bo družba vedno slab-
ša, in ko bodo otroci odrasli, bodo morali tožiti zaradi slabe vzgoje, ki so jo prejeli
od svojih staršev, če jih že ne bodo preklinjali.« To so misli Kristusovega namestni-
ka, ki je končal svoje besede z apostolskim blagoslovom.
Da bi si pridobil posebno naklonjenost in varstvo Marije Pomočnice in ustregel živi
želji svetega očeta, naj vsak premisli, kaj bi mogel storiti v korist zavodov presvete-
ga Srca Jezusovega v Rimu in v korist Zavetišča sv. Janeza Evangelista v tem našem
mestu. Vaša dobrodelnost koristi civilni družbi, krščanskim družinam in povejmo še
to, tudi nekrščanskim, kajti če ne drugo, bomo s pomočjo vaše podpore imeli dobro
vzgojene in izobražene ljudi, bomo imeli mir v družini, očetje in matere in starši
|
|
11.2 Page 102 |
▲back to top |
102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bodo imeli večji vpliv na otroke, ki bodo, namesto da bi bili bič, postali tolažba in
pomoč v njihovi starosti.
Naj povem še več: vaša dobrodelnost bo koristila vsem vam in vašim dragim, kajti
Bog, ki drži svoje obljube, vam bo dal stoterno na tem svetu in večno življenje na
drugem.
Jutri bom daroval sveto mašo z namenom, da bi Bog razlil najbogatejše blagoslove
na vaše duhovne in telesne potrebe in da bi nam podelil milost, da bi se nekoč vsi
zbrali v nebesih, kjer bi slavili Boga, ga uživali skupaj z našo predrago materjo
Marijo Pomočnico.
Don Bosko je govoril nenavadno odločno. Še več, ko je stopil s prižnice, je
dejal, da bi bil sposoben še dolgo pridigati. V moči te izboljšave je mogel pre-
nesti napore, ki jih je prinašala slovesnost.
Na sam praznik je bilo svetišče in vsa okolica prepolna ljudi, ki so prišli ne
le iz najbolj oddaljenih krajev Italije, temveč tudi iz tujine. Kardinal nadškof in
njegov pomočnik msgr. Bertagna sta opravila svete obrede v veliko svetnikovo
zadovoljstvo, ki je videl, da so liturgična dejanja dosegla svoj najvišji razcvet.
Unità Cattolica je 27. maja, v času, ko so odprli turinsko razstavo, izrekla sodbo,
da je bil praznik katoliška razstava krščanskega ljudstva, ki je bilo navzoče pri
prazniku, razstava katoliške pobožnosti, razstava katoliških obredov in slove-
snosti in razstava odlične cerkvene glasbe. Članek se je končeval z besedami:
»Radi bi sklenili to poročilo, ki je sicer časnikarsko delo, s pohvalo njemu, ki je
glavni pobudnik tako sijajnih praznikov v Turinu, ki so sposobni, da v nas vžgejo
in poživijo krščansko pobožnost. Toda kako bi zadosti proslavili njegovo delo?
Namesto pohvale ubogih časnikarjev ima don Bosko spoštovanje, ljubezen in
občudovanje Turinčanov, varstvo Device Pomočnice, ima pohvalo, blagoslov,
plačilo Boga, kateremu v čast je posvetil svoje življenje.«
Samo Bog je mogel oceniti obilico duhovnih sadov, ki jo je svetnikova goreč-
nost rojevala v dušah s tako slovesnimi obhajanji praznikov. Naj nam to potrdi
prizor, ki se je zjutraj 24. maja odigral pred očmi številnih prič. Medtem ko je
don Bosko kot po navadi okoli osmih v zakristiji spovedoval fante iz Oratorija,
je vstopil v zakristijo neki kakih štirideset let star moški, se postavil blizu ste-
ne in opazoval, kako so se mladi spokorniki vrstili drug za drugim in svojemu
duhovnemu očetu zaupali skrivnosti svojih duš. Obnašanje tega možakarja je
vzbudilo pozornost duhovnikov, ki so skrbeli za red. Neznanec je kazal zname-
nja vznemirjenosti, ker je od časa do časa naredil korak sem in tja in se potem
spet postavil ob steno. Ko je bil klečalnik spovednice na njegovi strani prost, se
je približal in čakal stoje. Ker je don Bosko videl, da se ne oddalji, ga je vprašal,
kaj želi.
»Ne vem,« je odgovoril.
»Bi se radi spovedali?«
|
|
11.3 Page 103 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
103
»To pa ne! Ne verjamem v take reči.«
»Če se ne mislite spovedati, se oddaljite in pustite drugim prostor.«
Toda zdelo se je, da se človek ne more oddaljiti in da ga neka notranja sila
drži kot pribitega. Da ne bi izgubljal časa, se je don Bosko obrnil na drugo stran
in spovedal zadnjega fanta. Človek se še vedno ni ganil. Malo je bilo treba vedeti,
da si prepoznal, da je šlo za dušo, ki jo zasleduje Božja milost. Svetnik mu je z
ljubeznivo, pa odločno kretnjo dal znamenje, naj poklekne. Ta je nekako samo-
dejno ubogal. Kaj se je potem odigralo med don Boskom in tistim gospodom,
je znano samo Bogu. Okoli stoječi so videli, kako je ves ganjen vstal in nekdo je
slišal, kako je vzkliknil: »Mati Božja Marija me je privedla sem!« Stopil je v cer-
kev, tam nekaj časa molil, od časa do časa vstal in gledal sveto podobo presvete
Device.
Koliko ljudi je prihajalo, da so zase in za druge prosili za časne milosti! Med
devetdnevnico v Montemagni je trinajstletni deček Giovanni Vaira dobil telesno
zdravje, ki ga spremlja še sedaj kot salezijanskega duhovnika v Patagoniji in za
katero je prišel sem, da bi zanj po don Bosku Marija Pomočnica dala svoj bla-
goslov. Težave mu je povzročala leva noga, ki ga je silno bolela. Zdravniki so ga
že štiri mesece zdravili na različne načine, pa brez koristi. Splošna shujšanost
je naredila iz njega okostnjaka. Ko ga je mati privedla v Turin, so ji rekli, da mu
je treba odrezati nogo, vendar sta se mati in sin temu uprla. Neka dobra gospa
je rekla ženi: »Zakaj ne popeljete vašega sina k don Bosku, da ga blagoslovi? Vsi
fantje gredo k njemu in veliko jih ozdravi.« Mati je poslušala nasvet. Don Bosko
je vprašal fanta, ali ima rad Marijo Pomočnico. »Da,« je odvrnil. Tedaj ga je sve-
tnik blagoslovil in naročil, naj opravi devetdnevnico, in mu obljubil, da bo molil
zanj. Devetdnevnice še ni bilo konec, ko o bolezni ni bilo več sledu, ostal je le še
spomin. Ko ga je don Bosko blagoslavljal, mu je rekel, da bo nekoč eden izmed
njegovih sinov. Napoved se je uresničila nekaj let pozneje.
Medtem ko so v Turinu s tako gorečo zavzetostjo iskali don Boska in njego-
vo mater Božjo Pomočnico, se je v mestu na jugu Italije odigral dogodek, ki ga
hočemo predstaviti kot znamenje časa. V Capui je šolska inšpektorica obiskala
zavod, ki so ga vodile redovnice, in odkrila, da uporabljajo don Boskovo Zgodo-
vino Italije. Ogorčena, kot če bi šlo za kako sramoto, je naznanila dogodek in se
ni pomirila, dokler ji niso zagotovili, da bodo knjigo odstranili iz šole. Tedaj je
neki krajevni časnik2 zapisal: »Don Bosko je turinski duhovnik, ki je z dobro-
delnimi prispevki darežljivih gospa v tem mestu ustanovil sirotišnico. To mu
je v čast. To pa ne velja za njegovo Zgodovino Italije, ki jo je dal natisniti in je
škoda papirja, ki so ga za to uporabili.« Razlog za tako drakonsko odločitev je
treba iskati v trojni krivdi: zagovor Burboncev, obrambe časne oblasti rimskega
2 La Compania libera, 27. maj 1884.
|
|
11.4 Page 104 |
▲back to top |
104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
papeža in pomanjkanje čuta za svobodo. Časnikarju je bilo nadvse hudo, da je
Tommaseo priporočal za šole tako »nesramnost«. Da bi zavrnil ponosnega Dal-
matinca zaradi take ocene, je postavil dvojno možnost: da se je ali motil ali pa
njegovo »priporočilo« ni bilo nič drugega kot zvita don Boskova prevara: Vzgoja
na osnovi načel, ki jih vsebuje ta knjiga, je isto kot pripravljati Italiji »kačji na-
rod«. Na žalost je bilo kač veliko! Še dobro, da se je don Bosko na vso moč trudil,
da bi izdelal protistrupe.
Po praznikih se je don Bosko posvetil rimski loteriji, ki je bila odobrena,
kakor smo že povedali, 27. maja. Kot prvo je dal v javnost naslednjo okrožnico.
Velika naklonjenost, ki ste jo pokazali pri gradnji cerkve v čast presvetemu Srcu Jezu-
sovemu v Castru Pretorio v Rimu, mi daje prepričanje, da vam bo drago, če vam po-
dam nekaj podatkov o delih, ki so bila že opravljena, in o vsem, kar je treba še storiti.
Znano nam je, da naj bi tako cerkev kakor zavetišče, ki ga gradijo ob cerkvi, morali
ovekovečiti spomin na slavnega Pija IX. in postati spomenik vere za katoličane. Prav
tako vam je znano, da je vladajoči papež Leon XIII. gradnjo zaupal salezijanskim
sotrudnikom, ti so sprejeli častno nalogo. Kupljeno je bilo zadostno zemljišče za cer-
kev in zavetišče. Z velikimi stroški so skopali temelje in s pospešenimi deli je gradnja
hitro napredovala. Dela v koru in prezbiteriju so že končana.
Njegova eminenca kardinal vikar, ki dobro pozna velike težave tamkajšnjega pre-
bivalstva pri opravljanju verskih dolžnosti in verskem pouku njihovih otrok, je 23.
preteklega marca blagoslovil že zgrajeno stavbo, tako da ima sedaj več kot tisoč
vernikov priložnost udeleževati se svetih obredov in opravljati svoje pobožne vaje.
Dne 9. tekočega meseca sem imel veliko srečo, da sem mogel poklekniti k nogam
namestnika Jezusa Kristusa. Sveti oče je zelo zadovoljen in je pohvalil velikodušnost
darovalcev. Bil pa je neprijetno presenečen, ko sem mu povedal, da je bilo treba upo-
časniti izvedbo del zaradi pomanjkanja denarja. »Delajte naprej,« mi je rekel, »po-
božnost vernikov ne bo pojenjala. Skušajte prikazati potrebo te svete stavbe, prikažite
potrebo po novem zavetišču v mestu Rimu za revne dečke, ki prihajajo v Rim s kate-
rega koli konca sveta in so se znašli zapuščeni v tem mestu, pa boste dobili pomoč.«
V tistem trenutku sem se zavedel velikodušne pomoči, ki nam prihaja iz raznih de-
žel. Obljubil sem, da bom spodbujen od svetega očeta napisal novo pobudo za javno
dobrodelnost, in sem v ta namen za naše dobrotnike zaprosil za poseben blagoslov.
Njegova svetost je ganjen dejal: »Iz vsega srca veselo podeljujem apostolski blagos-
lov vsem sotrudnikom in vsem zaslužnim dobrotnikom. Vsak dan bom molil zanje pri
sveti maši, prosil bom za mir v njihovih družinah, za uspeh v njihovih časnih delih, za
dober uspeh krščanske vzgoje njihovih otrok.«
Nato je še dodal: »Ker pa sveti oče mora ne samo sodelovati, temveč tudi kaj storiti,
sem se odločil, da bom to gradnjo podprl tudi materialno. Zato bom kljub denarnim
stiskam, v katerih sem, prevzel vse stroške za gradnjo pročelja cerkve. Zidovi, okra-
si, okna, tri vrata gredo na moj račun. Na ta način bo svet spoznal, kako poglavar
Cerkve širi, podpira vero in nikoli ne odreče sodelovanja pri delih, ki so v korist civilne
družbe, zlasti še v izbranem delu, mladine, za katero so se papeži vedno potegovali in
|
|
11.5 Page 105 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
105
ji tudi sedaj namenjajo posebno pozornost. Zato upam, da bodo po mojem zgledu še
drugi katoličani velikodušno pomagali pri tem in drugih dejanjih, katerih cilj je večja
Božja slava in rešitev duš.«
Tem ljubeznivim besedam svetega očeta sem skušal odgovoriti z odkritosrčno zahva-
lo. Zagotovil sem mu, da bomo mi vsi skupaj molili za korist Cerkve in podvojili naš
napor za dokončanje del, ki jih priporoča njegova svetost.
Jaz, predragi sotrudniki, vam v globoki hvaležnosti zagotavljam, da ne bom nehal
moliti za vas in da bom storil vse, da bodo tudi dečki, ki jih vi podpirate, molili za vas,
da boste živeli srečno tukaj na zemlji in dosegli večno srečo v nebesih.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maj 1884
Ta okrožnica, ki so jo ponatisnili tudi katoliški časopisi,3 je napovedovala
vabilo sotrudnikom in sotrudnicam za pomoč pri prodaji srečk. V ta namen je
poslal vsakemu zavojček z namenom, da bi ga obdržal ali prodal, in prosil, da
bi zbral in mu poslal ustrezno vsoto denarja. Pri vsem pa ni pustil pri miru
prokuratorja.
Predragi don Dalmazzo!
Preberi priloženi pismi in ju potem odnesi ali pošlji naslovnikom. Zelo se mudi. Vse je
pripravljeno za prodajo srečk, toda najprej nam jih pošljite.
Vedno molimo za naše promotorke in prosimo Boga, da stokratno povrne njihovo
dobrodelnost.
Omnibus confratribus nostris in Domino salutem dicito.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 8. junij 1884
Stvari, za katere se je »zelo mudilo«, so bile prošnje za odlikovanje, o kate-
rih mu je pisal:4 »To so za nas pomembne menice Srca Jezusovega«. Ali kot se
bo izrazil pozneje:5 »Razumem, da imamo dolgove, vendar se moramo z vsemi
sredstvi truditi za nadaljevanje del. Za zdaj so edini vir dohodkov zgoraj ome-
njena odlikovanja.«
Na pomoč je poklical tudi salezijanske ravnatelje. Na kakšen način jih je spodbujal k
sodelovanju, razberemo iz pisma, ki ga je poslal ravnatelju v Esteju.
Predragi don Tamietti!
Kot nabiralec si moraš iskati sodelavce v poznanih družinah, zlasti pri gospeh, ki naj
se trudijo za zbiranje tudi majhnih vsot, pri zavodih, gojencih in gojenkah, tako da
bo vsak človek v zavodu mogel pokazati kak prispevek.
3 Objavil jo je tudi Fede e azione na Malti (5. julij 1884).
4 Pismo don Dalmazzu, Turin, 15. junij 1884.
5 Istemu, Turin, 10. julij 1884.
|
|
11.6 Page 106 |
▲back to top |
106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Če ni zadosti ožigosanih listov, pa naj uporabijo neožigosane. – Vale.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. junij 1884
Glavna in stalna podpora don Boskovim ustanovam je vedno prihajala od
nepremožnih, celo revnih ljudi. Če bi mogli zbrati vsa potrdila, bi lahko videli,
kako resničen je rek: gorje revnim, če ne bi bilo revnih. Neka skromna hišnica,
doma iz Reggio Emilie in v službi v Novari, je verjetno slišala svoje gospodarje
govoriti o loteriji. Dne 30. julija je pisala don Bosku: »Tudi jaz želim sodelovati
z mojim enomesečnim zaslužkom v pomoč meni enakim. Potrjujem, da sem
prejela 20 srečk serije A in vam v priporočenem pismu pošiljam 20 lir.« Ta služ-
kinja se je pisala Angela Duri in je služila v hiši Duelli. V pismu je omenjala, da je
bila vzgojena pri Hčerkah Ljubezni s podporo velikodušnih darov dobrotnikov.
Na tak način je hotela sodelovati pri skrbi za sebi enakim.
Razstavljeni dobitki so dosegli število 5700, kakor je mogoče razbrati iz ti-
skanega seznama. Papež in kralj sta stala drug ob drugem. Leon XIII. je daroval
bogat zlat medaljon z dvanajstimi orientalskimi biseri in kamni, kar je pred-
stavljalo njegovo podobo. Umberto I. je dal krasno elegantno keramično vazo,
kraljica Margherita podobno vazo, kardinal vikar dve elegantni kitajski blagaj-
ni iz mogana z metalnimi okrasi in dvema kitajskima ključavnicama, kardinal
Nina bogat zlat prstan z Neronovo kamejo, obdan z diamanti in prekrasnim
molitvenikom z dragocenimi miniaturami, kardinal Consolini veliko porcela-
nasto vazo s cvetlicami in zlatimi okraski ter kipec iz biskvita,6 ki je predstavljal
pomlad, kardinal Bonaparte prekrasen brevir, Kedivé iz Egipta dragoceno zlato
zapestnico z veliko črko I z briljanti in turkizi ter prelepo zlato ovratno verižico
z obeskom iz smaragdov in briljantov ter drugih dragocenih kamnov, princesa
Bianca Orleanska oljnato sliko sv. Klare v bizantinskem slogu z okvirom, ki jo
je ona sama naslikala. Veliko je bilo prstanov, uhanov, zapestnic, ovratnic, zla-
tih okraskov umetniške izdelave in z mnogimi dragocenimi kamni. Odbor dam
promotork, ki so pripravljale loterijo pod vodstvom grofice Della Somaglia, je
tudi skrbel za njeno izvedbo.7 To so »promotorke«, o katerih govori don Bosko
v pismu don Dalmazzu.
Ker je naš svetnik vse bolj slabel zaradi svoje starosti, se ne moremo zdrža-
ti, da ne bi kdaj pa kdaj povedali kaj o njegovem zdravju. Izboljšanje je traja-
lo, toda kako dolgo? Da bi preprečil ponovitev težav, se je vdal prigovarjanju
6 Dvakrat žgano porcelansko testo v naravni belini brez podob, ličila, lošča, slikarije.
7 Odbor so sestavljale: Grofica Guindalina Della Somaglia, Grofica Catucci rojena princesa Doria,
predsednica Markiza Theodoli, Princesa Francesca Massimo, Markiza Vitelleschi, Princesa Lucia
di Motta Bagnara, Markiza Berardi, Princesa Emilia Odescalchi, Markiza Raggi, Princesa Del Dra-
go, Plemenita gospa Grazia Astor Bristed, Grofica Caprara, Plemenita gospa Giulia Valdré, Grofica
Visone, Gospa Teresa Cortesi.
|
|
11.7 Page 107 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
107
zdravnikov in svojih sinov in si je vsak dan proti večeru privoščil eno uro spre-
hoda. Spremljala sta ga don Lemoyne in klerik Viglietti. Počasi, zelo počasi je
hodil. Pot ga je vodila po drevoredu Rivoli, nato po korzu Regina Margheritta,
po korzu Valdocco ali Via Cottolengo in včasih so prišli celo do zidu Lanzo. Don
Bosko si je z veseljem ogledoval poljske cvetlice, jih klasificiral, se jih dotikal s
paličico ter božal z njo različne vrste trave. Tedaj še ni bilo toliko hiš in je bilo
mogoče hoditi med njivami in travniki. Vedno je hotel iti peš. Ko so ga vabili, da
bi uporabil kočijo vsaj toliko, da bi prišli iz mesta, je odgovarjal, da se reveži ne
vozijo v kočiji. Pozneje so mu darovali tri: eno mu je podaril komendator Faja
in dve grof Sacchi di Nemours iz Casaleja. Toda on je dve prodal, da je dal kruha
svojim dečkom. Uklonil se je in obdržal tretjo, s katero se je vozil zadnje leto živ-
ljenja, ker mu je zdravnik predpisal gibanje, pa ga noge niso več nosile. Veliko
ljudi ga je med potjo prepoznavalo. Pozdravljali so ga in ga ustavljali, tako da se
je večkrat znašel obdan od množice, zlasti otrok. Ljudje so pogosto poklekovali
in ga prisilili, da jih je blagoslovil.
Gospa Serafina Archini Cauvin je bila priča enega takih prizorov nekega po-
poldneva na aveniji Regina Margherita.8 V skupinah so prihajali k njemu otroci,
ki jih je blagoslavljal in ki so ga navdušeno pozdravljali. Spremljevalka, ki jo je
vodila za roko, ji je rekla, naj se podviza in poskusi, ali bi jo mogoče don Boskov
blagoslov rešil protina, ki jo je mučil že več let. Toda na cesti se mu skoraj ni bilo
mogoče približati zaradi otrok, ki so bili skoraj nenehno okrog njega. Zato sta
ga šli čakat blizu vhoda v vratarnico. Da je prišla do tja, si je morala vsaj dvaj-
setkrat odpočiti, tako težko je hodila. Ko je svetnik prišel do praga vratarnice
in ga je gospa kleče na tleh prosila za blagoslov, se je ustavil, se obrnil k njej, jo
blagoslovil s tako ganjenostjo, da ji je šlo na jok. Ko se mu je iz srca zahvalila, je
vstala in šla pogumno domov. Niti enkrat se ni ustavila in ni čutila nikakršnih
bolečin.
Praznik presvete Trojice 8. junija je prinesel v Oratorij novost. To nedeljo
so obhajali obletnico don Boskove nove maše in tokrat so se prvič na slovesen
način spomnili tega znamenitega dogodka: slovesno petje v cerkvi, posebna
postrežba pri mizi in koncert godbe na pihala na dvorišču. V obednici so fantje
prebrali nekaj pozdravov v pesmi in prozi. Tudi don Lemoyne je razveselil dru-
žinski praznik s tem, da je prebral zelo duhovit sonet.
Med pismi tistih dni, ki se jih je do danes ohranilo le malo, smo našli zani-
miv dopis rosminijanskega patra Flechia in odgovor nanj. Svetnik ga je spoznal
kot klerika, ko je bil med počitnicami kot subdiakon v družbi klerika Giacomel-
lija na žegnanju pri San Michelu.9 Od takrat sta si ostala vedno dobra prijatelja.
Njegov sobrat pater Paoli je pisal Rosminijev življenjepis in zbiral pričevanja o
8 Pismo don Rui, Turin, 27. marec 1890.
9 Prim. Lemoyne, MB I, str. 496 [BiS I, str. 322].
|
|
11.8 Page 108 |
▲back to top |
108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
svetosti velikega Roveretančana pri vseh, ki so ga poznali. Sedaj je po Flechiu
prosil za isto uslugo don Boska.10 Don Bosko je to naročil don Bonettiju in na
rob pisma patra Flechia napisal vsebino odgovora: »Don Bosko je imel vedno
dobre odnose z opatom Rosminijem in njegovimi sinovi, kakor je vsakemu raz-
vidno iz Zgodovine Italije. Preberite Rosminijev življenjepis itn.« Ni se zadovo-
ljil s temi opombami, temveč je hotel pregledati don Bonettijev osnutek, ki ga
je pozorno popravil in dal poročilu končno obliko. Iz tega razloga podajamo
dokument v celoti. Brez dvoma bi bil bolj zgovoren, če ne bi predvideval, da bo
njegov dopis ob tako razburljivi polemiki predmet bolj ali manj strastnih razlag
od obeh strani.
Velečastiti pater Flechia!
Moj velečastiti predstojnik don Janez Bosko je prejel pismo vaše uglednosti z dne 12.
tekočega meseca, v katerem ga prosite za izjavo o krepostih vašega častitega usta-
novitelja in očeta opata Rosminija, ki ga je on osebno poznal. Ker zaradi slabotnega
zdravja ne more odgovoriti lastnoročno, je prepustil meni častno nalogo, da v njego-
vem imenu izrazim naslednje misli:
Don Bosko je živel vedno v najboljših odnosih do opata Rosminija, občudoval je nje-
gove kreposti in študijsko delavnost, kakor je to mogoče razbrati iz življenjepisa, ki
ga je don Bosko napisal in objavil v svoji Zgodovini Italije za mladino.
Spoštovanje, ki ga je kazal do očeta, je pokazal in potrdil v svojem spoštovanju do
njegovih sinov rosminijancev, zlasti še do vaše uglednosti, in mi naroča, naj vam iz-
razim njegovo globoko sožalje zaradi nevšečnosti, ki so vas zadele. Mi vsi prosimo
Boga, da bi vam po priprošnji Marije Pomočnice čim prej podaril krepko zdravje.
Sprejmite, predobri oče, srčne pozdrave gospoda don Boska in don Rue in me imejte,
ko imam visoko čast, da se s polnim spoštovanjem imenujem vaše velečastite ugled-
nosti, za najponižnejšega služabnika.
duh. Giovanni Bonetti
Turin, 17. junij 1884
Don Bosku je bilo v veliko tolažbo in olajšanje, da je mogel po domače go-
voriti z nekaterimi svojimi sinovi. Pripovedoval jim je, kar se mu je zgodilo pred
kratkim, najraje pa se je zadrževal pri dogodkih iz davnih časov. Tako je 16.
junija pripovedoval, kaj se mu je prejšnji dan pripetilo v njegovi sobi. Obiskal
ga je neki plemeniti francoski gospod, velik oboževalec Božjega služabnika, ki
ga je srečal pred kratkim v Marseillu, od koder je bil doma. Odlični odvetnik se
je zaradi žalostnih časov umaknil iz svojega poklica, vendar je zasebno vedno
zagovarjal in podpiral vse dobro, zlasti še obrambo katoliških šol. Zato mu je
sveti oče tudi podelil naslov komendatorja. Navdušeno je pripovedoval o svo-
jih dobrih delih in don Bosko ga je pozorno poslušal. Kar nenadoma pa je don
Bosko dobrohotno obrnil pogled vanj in mu dejal: »Gospod, ali to vero, ki jo
10 Dodatek, št. 21.
|
|
11.9 Page 109 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
109
tako ponosno branite, tudi izpolnjujete?« Nepričakovano vprašanje je zmedlo
plemenitega sogovornika, od sramu je zardel, vendar si je kmalu opomogel in
vprašal: »Zakaj me to vprašujete?«
»Zato,« je odvrnil don Bosko,« ker ste do mene tako zaupljivi in ljubeznivi
in bi menil, da nisem izpolnil svoje dolžnosti, če vam ne bi vrnil z znamenji
prijateljstva in zaupljivosti.«
Odvetnik je skušal spremeniti pogovor, toda don Bosko je odločno vztrajal
pri vprašanju in tesno stisnjeno držal desnico svojega sogovornika.
»Zakaj mi tako tesno stiskate roko?« je vprašal.
»Le zakaj se skušate izmakniti? Odgovorite na moje vprašanje: ali vero, ki
jo tako odločno zagovarjate, tudi izpolnjujete?«
»Vi, gospod don Bosko, ste že brali moje srce, kajne?«
V tem trenutku je don Bosko začutil na svojih rokah tople odvetnikove sol-
ze. Med ihtenjem mu je zaupal: »Odkritosrčno vam povem, gospod don Bosko,
da nisem nikdar izpolnjeval vere, niti nisem verjel v vero.«
»Toda sedaj mi recite, da boste od sedaj naprej vero izpolnjevali in da mi
boste ob prihodnjem srečanju v Marseillu ali kje drugje stisnili roko in mi lahko
rekli: držal sem obljubo.«
»Da,« je odvrnil, »obljubljam vam in dodajam, da se bom takoj, ko bom pri-
šel domov, spovedal in vam o tem poročal. To bo v nekaj dneh. Dajem vam svojo
častno besedo. Gospod don Bosko, če bi vsi duhovniki bili kakor vi, bi se vsi
uklonili veri.«
»Če bi vsi,« ga je popravil don Bosko, »prišli k duhovniku kakor sedaj vi, ne
bi bil nikdar nihče nezadovoljen z nami.«
»To je bil odvetnik Blanchard, plemenit človek in dobro srce. Prepričan sem
bil, da bo držal obljubo,« je sklenil don Bosko svojo pripoved.
Potem je don Bosko ponovil stvar, ki jo je že neštetokrat povedal: »K meni
prihajajo ljudje iz daljnih krajev, polni navdušenja in spoštovanja do mene, ka-
kor če bi don Bosko bil kaj izrednega, medtem ko se jaz glede kreposti čutim
manj krepostnega kot oni. Z eno besedo bi jih mogel ozavestiti in to bi tudi rade
volje storil, toda to bi bilo v sramoto meni, duhovščini in v škodo mojih sinov in
salezijanske družbe. Vedno se spominjam napisa v neki cerkvi nad grobom, ki
je last redovnikov sv. Tomaža: Fama fumus, homo humus, finis cinis [Slava je dim,
človek je zemlja, konec je pepel].11
Naslednjega dne se je malo izvil iz te svoje zadržanosti. Med toliko ljudmi,
ki so se vsak dan gnetli v zakristiji, da bi govorili z njim, je bilo nekaj takih, ki so
se takoj, ko so ga zagledali, začeli na glas smejati in niso mogli nehati. Verjetno
so menili, da bi morali videti velikega in postavnega človeka, pa so se znašli
11 Summarium (škofijski proces), XVI, 106 (priča don Lemoyne).
|
|
11.10 Page 110 |
▲back to top |
110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pred majhnim in sključenim človečkom. »Dragi gospodje,« je rekel, »se čudite,
da me vidite takega, kakšen sem? Morali bi me videti v višku moje slave, zlasti
ob dveh priložnostih pri kosilu, ko dobro jem, in sredi svojih dečkov, kako z
njimi počenjam porednosti.« Ne vemo, kakšen je bil učinek teh besed, toda don
Bosko je imel lastnost, da je s svojim govorjenjem osvajal.
Pogovor, ki smo ga omenili zgoraj, je tekel o prvih časih Oratorija. Do ka-
kšnih prizorov je prihajalo v tistih letih! Ker je bilo takrat dovoljeno in ni budilo
nikakršnega pohujšanja, je don Bosko pogosto zahajal v gostilno in kavarne,
iskal zabredle in jih skušal spraviti na pravo pot. To so bile tako imenovane ba-
rabe, pobalinski mladeniči, ki so zašli na krivo pot. Dostikrat so ga tisti, ki don
Boska niso poznali, zmerjali in žalili, tisti pa, ki so vedeli, kdo je, so ga branili,
potegnili iz žepa nože in pretili (dobesedni izrazi, ki jih je on sam ponovil in ki
sami po sebi povedo, kakšne mladostnike je zbiral): Salòp del boia, it sastu nen
ch'a l'è Dun Bosc cul lì? Se ti 'i 't die ancura quaich cosa, i 't scanu [Nesramna
gofla, ali ne veš, da je tisti tam don Bosko? Če mu rečeš še eno besedo, te denem
iz kože]. Don Bosko se je pomešal mednje in našel besede, ki so bile sposob-
ne pomiriti tiste nesrečneže. Tako je počasi počasi v njihove pokvarjene duše
vcepljal človečanska čustva in si ji pridobival, da so ga poslušali in si zaželeli
njegove družbe.
Ko so don Boska večkrat na dan videli, mogli z njim govoriti v spovednici,
na dvorišču, v njegovi sobi in v obednici, so dobili lažen vtis, da se mu je povrni-
lo prejšnje zdravje. Zaradi tega so se še z večjim veseljem pripravljali na njegov
god. To vsakoletno dokazovanje vdanosti ni nikdar izgubilo svojega čara. Med
uglednimi gosti leta 1884 so bili grofje Colle in princ Avgust Czartoryski.
Na akademiji na predvečer praznika je ugajal zlasti recital z naslovom Vo-
ščila in upi za leto 1891, ki ga je napisal don Lemoyne. To bi bilo jubilejno leto
don Boskovega duhovniškega posvečenja. To leto bi nedelja sv. Trojice, to je dan
njegove prve maše, morala priti na 24. maj. To bi bila tudi petdesetletnica Ora-
torija, ki je začel delati in živeti na dan Marijinega brezmadežnega spočetja.12
Don Bosko je sklenil slovesnost z zahvalo fantom in drugim osebam, ki so ga
obdajali, in z željo, da bi vsi doživeli lep družinski praznik. Ko se je dotaknil sla-
vospevov njemu, je dejal, da se je treba za opravljeno dobro delo zahvaliti Bogu,
Marij Pomočnici in vsem, ki so pomagali don Bosku s svojo dobrodelnostjo. Kar
se tiče njega, nima kreposti krščanske ljubezni, ki so mu jo pripisovali, da se bo
pa v prihodnje trudil, da si jo bo pridobil, tako da prihodnjič ne bo treba govo-
riti pesniških laži. Edina stvar, ki priznava, da je resnična, je velika ljubezen, ki
jo je vedno imel do mladih, za dobro katerih je pripravljen uporabiti življenje,
ki mu še preostaja. Ker je vedel, da mu mnogi hočejo z branjem izraziti svoja
12 Recital so natisnili (San Benigno, 1884).
|
|
12 Pages 111-120 |
▲back to top |
|
|
12.1 Page 111 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
111
čustva, je Božji služabnik obljubil, da bo naslednjega dne popoldne prišel na isti
kraj in bo poslušal njihove hvalnice.
Naslednji dan je bil zares vesel. Msgr. Bertagna, ki je daroval mašo skup-
nosti in številnim fantom podelil zakrament birme, se je zadrževal še z don
Boskom, ko so kot po navadi proti deseti uri prišli predstavniki bivših gojencev
s svojimi darovi: bogato mašno opremo. Msgr. je tudi želel biti navzoč pri spre-
jemu. Tokrat je bila izročitev daru nadvse slovesna, ker je bilo to že petnajstič,
odkar so si prvi fantje, ki jih je vzgojil don Bosko, zaželeli, da bi tako z darovi
počastili skupnega očeta. Prof. Nicola Fabre je prebral govor, v katerem je bilo
med drugim rečeno: »Vse don Boskovo življenje je življenje ljubezni […]. Na nje-
govem obrazu niti čas niti pomanjkanje niti nevšečnosti, ki jih je moral pretr-
peti, niso zapustili sledov žalosti. Njegov obraz je vedno veder, razoran od gub,
res je, od nekaj gub, in okrašen s skoraj osivelimi lasmi. Toda njegove ustnice
so vedno pripravljene na dobrohoten očetovski nasmeh, ki se čuti srečnega v
ljubezni svojih sinov.«13
Ko so prosili msgr. Bertagno, da bi govoril, je ta v kardinalovem imenu po-
vabil nekdanje gojence, naj za trenutek opustijo občudovanje svetnikov v nebe-
sih in naj občudujejo žive svetnike tukaj na zemlji: občudujejo naj don Boska, v
katerem so utelešene vse kreposti sv. Janeza Krstnika. Don Bosko je v odgovoru
dejal, da bi, če bi bilo dovoljeno ugovarjati predstojniku, rekel, da msgr. Berta-
gna vara. Vendar je zadovoljen in ga prosi, da bi navzočim podelil svoj očetovski
blagoslov. Na to je škof takole odgovoril: »Njegova eminenca mi je rekel, naj
sprejmem blagoslov, ne pa dam.« Po teh besedah je pokleknil in z njim vsi drugi,
ki jih je don Bosko moral blagosloviti.
Pri kosilu se je slovesnost spremenila v domač praznik. Don Bosko je vsto-
pil v slovesno okrašeno obednico. Za mizo je imel na desni strani grofico Colle
in na levi grofa Colle. Sredi banketa je don Dalmazzo, ki je pred nekaj urami pri-
šel iz Rima, poskrbel za prijetno presenečenje. Vstal je in glasno prebral breve,
s katerim je Leon XIII. imenoval grofa za komendatorja reda sv. Gregorja Veli-
kega. Nepričakovano imenovanje je oba zakonca ganilo do solz. Don Dalmazzo
je poljubil grofa in predal odlikovanje don Bosku, ki ga je izročil grofici. Ta ga je
med navdušenim ploskanjem navzočih obesila svojemu možu okoli vratu.
Don Boskovo življenje je bilo polno tako zanimivih dogodkov, da je prava
škoda, da niso pravočasno ukrenili vse potrebno, da bi jih zbrali in ohranili. To
bi nam omogočilo izdajo knjige, ki bi bila nekaj čisto posebnega v hagiografiji.
Med veselim razpoloženjem med kosilom je neki mlad študent iz Oratorija šel
13 Govor so natisnili (Turin, Tip. Sal. 1884). V dodatku so trije napisi don Turchija, od katerih se
drugi glasi: nad neizmernim obzorjem – tvoje dobrodelnosti – nikdar ne zaide sonce. – V naših
srcih – ne bo nikdar ugasnila ljubezen – do tebe – nadvse ljubeznivi don Bosko. In tretji: bili smo
tvoji – o močni don Bosko – v trenutkih preizkušnje – tvoji smo na dan tvojega zmagoslavja – stori
– da bomo s teboj takrat – ko boš z enim pogledom – meril meje – dveh obdarjenih hemisfer.
|
|
12.2 Page 112 |
▲back to top |
112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
proti don Bosku. Na krožniku je nosil dva lepa paradižnika in ju elegantno po-
ložil na mizo. To je vzbudilo radovednost povabljencev. Don Bosko je dejal: »To
je edini sad mojega vrtička. Takoj ju je začel lupiti, začinil in pojedel. Od kod
prihajala ta dva rdeča sočna sadeža? V enem izmed zabojčkov, ki sta stala na
zunanji steni njegove lože, so bujno poganjale sadike fižola in senčila okna nje-
gove sobe. Sem se je kot vrinjenec pritihotapila sadika paradižnika. Nihče je ni
sadil. Ko so vzeli zemljo z vrta, je v njej ostalo več semen. Ko je sadika rumeno
zacvetela, se je svetnik zavedel in vprašal fanta, ki je skrbel za tisti vrtiček:
»Gojiš tudi paradižnike?«
»Ne, gospod don Bosko,« je ta odvrnil, »sam je zrasel. Če želite, ga izruvam.«
»Ne, pusti rastlinico. Če bo rodila sad, ga bom pojedel.«
Fant je bil srečen, da je pomagal rasti stebelcu, da se je krepilo, in za sv.
Janeza sta na njem visela dva zrela sadeža. Don Bosko je naročil, naj mu ju pri-
nesejo k mizi, ko bo s prijatelji obhajal svoj god. Znal je izkoristiti vse, da si je
pridobil srca svojih sinov.14
Zdi se, da je iz tega leta še neki drug ljubek dogodek, ki se nanaša na don
Boskovo ložico in ki ga bomo povedali tukaj. Bralci se spominjajo, da se je ob
zidu dvigalo nekaj mogočnih trt in senčilo okna, imenovane lože. Nekega sobot-
nega večera, ko je don Bosko spovedoval fante višjih razredov, je fant iz četrtega
razreda po imenu Paolo Falla klečal ob bujnih trtah in čakal, da pride na vrsto.
Med listjem je opazil grozd, ki se je ravno začel rdečiti. Utrgal ga je z vejice in
začel mirno zobati jagode. Zatopljen v to opravilo je pozabil na vse drugo in
ni opazil, da je fant, ki je bil pred njim, že opravil spoved in odšel. Ko je don
Bosko dal odvezo dečku na drugi strani spovednice, se je obrnil k Paolu, da bi
ga spovedal. Fant, ki je držal v roki grozd, je zardel in jecljal nekaj v opravičilo.
Don Bosko mu je ljubeznivo dejal: »Bodi miren. Končaj svoj grozd, potem se boš
spovedal.« Pri teh besedah se je obrnil na drugo stran in spovedoval naprej.15
Po kosilu je slabo vreme pretilo, da bo pokvarilo popoldan. Še več, ko so
začeli večernice, se je vlila ploha, ki pa je kmalu ponehala. Niso več upali, da
bodo mogli nadaljevati praznovanje na dvorišču. Nekateri so šli v cerkev in pro-
sili mater Božjo Marijo za lepo vreme. Nekateri so celo pričakovali, da bo don
Bosko naredil čudež.
14 Temu fantu je bilo ime Giuseppe Grossoni in je danes župnik v Moncuccu Vernate (Milan). Po
končani gimnaziji je vprašal don Boska za svet o svoji prihodnosti. Svetnik mu je po piemontsko
odgovoril: »Ti boš karabinjer.« Ko je videl, da je fanta odgovor prizadel, je razložil: »Bodi miren.
Šel boš v semenišče, postal boš duhovnik in s tem Gospodov karabinjer, eden tistih, ki vklepajo
hudiča.«
15 Mladi Falla je še istega leta vstopil v noviciat v San Benignu. Postal je duhovnik: sedaj je v Caval-
lermaggioru (Cuneo). Večkrat so nas že vprašali, ali so trte, ki so senčile don Boskovo stanovanje,
še iste kot nekoč. Ne. Tisto je bil muškat in trte so odmrle kmalu po svetnikovo smrti. Sedanje so
amerikanke in jih je dal posaditi don Rua.
|
|
12.3 Page 113 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
113
Proti pol sedmi uri je na dvorišče drdrajoč pripeljala kočija, ki sta jo vlekla
dva čila konjička: prišel je kardinal Alimonda. Navdušeno veselje salezijancev
je preseglo meje. Že dopoldne je njegova eminenca poslal duhovnika iz svoje
družine, da bi don Bosku želel lep praznik. Sedaj pa mu je prišel voščit osebno.
Zadržal se je celo uro v zasebnem pogovoru z don Boskom in se udeležil večer-
je. Ko je slišal, da se bo kmalu začela predstavitev darov in čestitk kakor prejšnji
večer, se je odločil, da bo ostal in se udeležil slavja. Nekaj minut po njegovem
prihodu v Oratorij se je začelo jasniti in vsi so se lotili dela, da bi čim lepše prip-
ravili prostor za akademijo.
Kardinal je sedel na častno mesto, na svoji desni je imel don Boska. Predsta-
vo so odprli s pozdravom njegovi eminenci, ki so ga v naglici sestavili malo prej
in ga je s krasnim glasom in globoko ganjen prebral eden izmed fantov. Po tem
uvodu se je razvil spored, ki je trajal do desetih. Na koncu je don Bosko vstal in
se kardinalu zahvalil za njegovo izredno dobroto ter napovedal, da bo njegova
eminenca povedal nekaj besed, ki jih bodo vsi poslušali, polni spoštovanja in
ljubezni. Da bi med seboj povezali praznik sv. Janeza Krstnika in don Boskov
god, je kardinal dejal, da je Krstnik pridigal v puščavi in na bregovih Jordana po-
koro, sovraštvo do greha in izpolnjevanje kreposti. »Krstnik je pripravljal duha
in srca ljudskih množic za spoznanje in ljubezen do Jezusa Kristusa. Učil je, kdo
je Jezus, in pokazal nanj z besedami: To je jagnje Božje, to je tisti, ki odjemlje
grehe sveta. K njemu je vodil duše. Če lahko tisto puščavo primerja z današnjim
svetom, potem v tej puščavi in na bregovih Pada in Dore don Janez Bosko po-
snema vzor sv. Janeza Krstnika in je Jezusov predhodnik. Da, tudi don Bosko
oznanja Jezusa Kristusa in nas uči, kako ga moramo ljubiti. Uči ljubiti Jezusa
Kristusa v oratorijih in zavetiščih, ga oznanja z besedo in spisi, oznanja v mestih
in na podeželju in po svojih salezijancih ga oznanja in uči ljubiti v najoddalje-
nejših predelih sveta. K sv. Janezu so prihajale množice, da bi ga poslušale. Te
srečne množice ste predvsem vi, predragi sinovi. Oh! Vedno ga poslušajte, tega
predhodnika, storite, kar vam pravi, in on vas bo popeljal k tistemu Jezusu, ki
vas edini more narediti srečne v času in večnosti.« Ko je to povedal, je podelil
blagoslov in sredi navdušenega ploskanja zapustil Oratorij. Don Viglietti je v
svoji kroniki zapisal: »Akademija je bila lepa, ljubka in ganljiva.«
Kardinal je želel, da je don Bosko 6. julija kosil pri njem in ga je potem
proti šesti uri spremljal domov v kočiji. Pri tem don Viglietti opozarja na dve
stvari. Prva je dejstvo, da so takoj, ko je vstopil v nadškofijsko palačo, vsi, ki jih
je srečeval – služabniki, kočijaži, tajniki, strežniki – šli za njim, in ko je prišel h
kardinalu, je bila tam zbrana vsa nadškofova hiša; druga stvar pa je, da so fantje
v Oratoriju, kakor hitro so videli, da so se odprla velika vrata in zagledali dva
črna konja, ki so ju dobro poznali, začeli tekati sem in tja in vpiti, »živijo« s ta-
kim navdušenjem, da si na mah spoznal, kako zelo radi imajo nadškofa.
|
|
12.4 Page 114 |
▲back to top |
114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Med čestitkami, ki jih je don Bosko prejel za svoj god, je omembe vredna
čestitka princese Solms, ki jo je obiskal na svoji poti v Rim.16
»Prosim vas,« mu je pisala, »da sprejmete za svoj dragi god naše
najiskrenejše čestitke. Nikdar ne bomo pozabili na vaš lepi obisk. Tako radi se
ga spominjamo in upamo, da ga boste v kratkem času spet ponovili. Mi vsi se
toplo priporočamo v vaše svete molitve. Predvsem vas prosimo, da molite za
zdravje vseh nas, da bi se mojemu dragemu bratu kmalu pozdravila noga, ki je
sedaj tako prizadeta, kakor tudi, da bi Bog podaril mojemu bratu Giorgiu sina.
Prosimo vašo uglednost, da v svoji dobroti sprejmete vse te moje prošnje. Med-
tem ko vam poljubljam roko, se v najglobljem spoštovanju imenujem najvdanej-
ša Elisabetta, princesa Solms.« Njen starejši sin je kmalu prišel v Oratorij na
obisk k don Bosku. Ker don Boska ni bilo v Turinu, je izročil svojo vizitko don
Durandu. Povabili so ga, naj počaka na njegovo vrnitev, toda fant je dejal, da ne
more čakati, ker mora takoj odpotovati v Prusijo. Pred obiskom in po njem je
molil v cerkvi Marije Pomočnice. Iz njegovega govorjenja in obnašanja je don
Bosko sklepal, da je veren katoličan.
Prazniki so sledili praznikom. Bližnji don Boskov god ni nič zmanjšal pra-
znika sv. Alojzija, ki so ga obhajali v nedeljo 22. junija. Ni manjkala običajna
razsvetljava in nič manj običajni ognjemet niti običajna procesija. Škofovsko
mašo je daroval msgr. Chiesa, škof v Pinerolu in velik don Boskov prijatelj. Po
svojem godu je don Bosko v četrtek 26. junija obhajal praznik istega svetnika s
svojimi sinovi v Lanzu.
Dvoje srečanj nekdanjih gojencev so opravili v mesecu juliju. Laiki so se
zbrali 13. in duhovniki 17. julija. Kot je bila že navada, je prišlo do najbolj po-
membnih izjav pri mizi. Glasnik laikov je bil znova profesor Fabre, ki je s svojimi
spomini vse raznežil in s svojimi predvidenji vse opogumil. »Spominjam se,« je
dejal, »nekdanjih let, ko je bil don Bosko v cvetu mladosti, ko smo se mi otroci
stiskali okoli njega in je bil deležen vsega našega veselja, vseh naših tegob. K
njemu smo se zatekali, saj je bil naša opora, naša ljubezen, naš oče. Spominjam
se, kar nam je pripovedoval o sv. Frančišku Asiškem in o začetkih frančiškan-
skega reda, ki je v kratkem tako narasel, da je pokril celo zemljo. Tedaj tega
nismo razumeli, toda danes vemo, da je bila njegova osrednja misel ustanovitev
in širjenje salezijanske družbe. Spominjam se, pravim stari časi, mislim pa na
sedanjost, gledam don Boska in srce se mi stiska od neizmerne nežnosti. Kako
zelo drugačen, spremenjen od tistega, kar smo mi poznali kot otroci. Njegova
postava se krivi, njegovi lasje postajajo beli in njegov korak postaja negotov.
Gospod naj drži daleč dan, ko bo moral prejeti plačilo za toliko truda in težav, ki
jih je moral prestati za nas. Oh, da bi mogel ostati med svojimi sinovi, dokler ne
16 Pegli, 24. junij. Prim. zgoraj str. 63.
|
|
12.5 Page 115 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
115
bo daroval soje zlate maše. Toda leta nezadržno tečejo. Upamo, da bomo pred
teboj, dragi oče, poklicani v večnost in tedaj ti bomo prišli naproti po tisti poti,
ki si nam jo ti nakazal. Če te bomo pa preživeli, se tolažimo z mislijo, da tukaj os-
taja boljši del tebe, tvoj duh! Elija je zapustil svoj plašč Elizeju. Z nami bo vedno
ostala naša mati salezijanska družba. Večkrat slišimo v svetu ljudi majhnih src:
kaj bo z Oratorijem, ko bo umrl don Bosko? In drugi: z don Boskovo smrtjo bo
umrla tudi njegova ustanova. Toda ali ti ljudje ne vedo, da so tvoja dela storjena
po načrtu Božje previdnosti in nosijo zato na sebi pečat neminljivosti. Ne vedo,
da so nastala, da bi kljubovala stoletjem. Ne vidijo, da mu že sedaj lahko podeli-
mo naslov heroja dveh svetov?17 Zato se ti, don Bosko, zahvaljujemo ne le zato,
ker si vzgajal in nas vzdrževal, temveč tudi zato, ker si ustanovil salezijansko
družbo. Ko boš v nebesih, kjer se boš veselil zmagoslavja brezštevilnih dob-
rih del, bomo mi in naši otroci prihajali v Oratorij sv. Frančiška Saleškega in te
bomo našli tukaj, ker bo tukaj tvoj duh, in vedno ponavljali, ko bomo prestopili
te pragove: prišli smo domov, ker smo prišli v hišo našega očeta.«
Spomini so dali veliko snovi za razmišljanje tudi Gastiniju, knjigovezu, ki je
bil vse od otroških let znanilec teh družinskih praznikov. Spesnil je pesem, ki jo
je napisal na zvitek, dolg en kilometer in pol. Opeval je pretekle, sedanje in pri-
hodnje čase, pel je o živih in mrtvih, o zdravih in bolnih, navzočih in odsotnih, o
Evropi in Ameriki, o don Bosku in salezijanski družbi in končal z zahvalo kardi-
nalu nadškofu za njegovo ljubezen do don Boska in njegovih sinov. Ljudje so se
smejali, jokali in ploskali.18
Nato so naredili nabirko za umrle nekdanje gojence, nakar je don Bosko
takole govoril:
Marsikaj bi vam rad povedal, toda mnogim izmed vas se mudi na delovno mesto
ali domov. Zato bom kratek. Najprej vam povem, da sem zelo vesel, da vas vidim
zbrane na tem kraju, ker sem bil letos bolan in zelo slab in nisem bil prepričan, da
bom mogel biti z vami. Bogu bodi hvala za milost, da mi je omogočil, da sem spet
med svojimi sinovi.
Nekateri izmed vas so govorili o moji zlati maši, ki naj bi jo daroval leta 1891, in jaz
se gotovo ne branim biti navzoč na tistih slovesnostih. Toda o tej zadevi se je treba
pogovoriti in domeniti z gospodarjem vseh gospodarjev, Gospodom življenja in
smrti. Vendar pa že sedaj vse vas vabim na ta praznik, ker bomo tistega leta slavili
17 Tako so hvalili Garibaldija, ki se je v Ameriki boril v korist Urugvaja.
18 Da bi don Bosko ob neki priložnosti pokazal svoje veselje, mu je rekel: »Ti Gastini boš oznanje-
valec salezijancev do sedemdesetih let.« Gastini je bil vesel in je v svojih pesmih ponavljal: »Jaz
sem glasnik salezijancev do sedemdesetega leta, tako mi je rekel očka Janez.« Ko se je približal tej
starosti, je zbolel. Don Rua ga je obiskal. Ker ni bilo nič resnega, mu je zaželel, da bi ga kmalu spet
videli v Oratoriju. Kjer bi razveseljeval ljudi s svojimi verzi. Odvrnil je: »Oh ne, gospod Rua, jaz
se ne bom več vrnil v Oratorij. Tega in tega dne bom star sedemdeset let. Don Bosko mi je rekel, da
bom znanilec salezijancev do sedemdesetega leta, čas je, da se zares pripravim.« Čez nekaj dni je
dopolnil sedemdeset let in umrl svete smrti (Summarium sup. virt., XVII, §7).
|
|
12.6 Page 116 |
▲back to top |
116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
tudi petdesetletnico ustanovitve Oratorija. Če nas bo Gospod še pustil pri življenju,
bomo zapeli slovesen tedeum.
Za nekaj pa se moramo Gospodu prav posebej zahvaliti. V največje veselje mi je,
da povsod, kamor pridem, slišim dobre novice o vas, povsod pohvalno govorijo o
mojih nekdanjih gojencih, vsi odobravajo ta naš zbor, ker je učinkovito sredstvo,
da se spomnimo vseh nasvetov, ki sem jih dajal, ko ste bili še otroci. Da, ponavljam:
to mi je v veliko uteho, to je ponos mojih zadnjih dni življenja.
Vidim, da imate mnogi plešasto glavo, osivele lase in zgubano čelo. Niste več otroci,
ki sem jih imel tako rad, vendar čutim, da vas imam sedaj še rajši, kajti vaša nav-
zočnost mi priča, da ste trdni v načelih naše svete vere, ki sem vas jih učil in ki naj
bodo vodilo vašega življenja. Še posebno rad vas imam, ker je vaše srce vedno pri
don Bosku. Rekli mi boste: »Glejte, don Bosko, prišli smo zato, da vam zagotovimo,
da smo vedno vaši na poti zveličanja in vaše misli so naše misli.« Rečem vam, da
sem ves vaš v tem, kar delam in mislim v vsakem dejanju.
S ploskanjem ste izrazili vdanost našemu nadškofu kardinalu Gaetanu Alimondi
in vaše odobravanje mi je bilo v veliko tolažbo. Za nas vse je kardinal Alimonda
velika sreča. On je naš pravi zaščitnik, prijatelj, oče! Vsako dejanje hvaležnosti, ki
mu ga moramo izkazati, je vedno dosti manj, kot so usluge in ljubezen, s katerimi
nas je nagradil.
Vaš klic modremu Leonu XIII. je v mojem srcu vzbudil hvaležnost za vse, kar je
storil za nas. Mi pa molimo dobrega Boga, da bi z zakladi svojih milosti in tolažbe
storil tisto, česar mi ne moremo storiti.
Govorili ste tudi o misijonih. Nemogoče je, da bi don Bosko šel v Patagonijo, čeprav
tako zelo rad, da bi spoznal tiste, ki se imenujejo moji sinovi, ki mi pišejo ljubezni-
va pisma in ki jih jaz nikdar nisem videl. Kako zelo rad bi ponovno videl tiste, ki
so, odpovedujoč se vsemu, odšli iz tega Oratorija, da so ponesli krščansko omiko
med tista divja plemena. Toda če ne morem iti jaz, bo šel msgr. Cagliero. On bo v
tiste prerije zanesel slavo vaše dobrote in vas prikazal kot vzornike svojim novim
prijateljem. Tistim ljudstvom bo dejal: »Pridite v Turin in videli boste, kako so moji
nekdanji tovariši kot dobri kristjani srečni v svojih družinah, v družbi in svojih
poslih.« Te divjake bodo spreobrnili in tisoče otrok sprejeli v naše zavode in tako v
stoletju, ki tako malo ceni vero, pokazali, kako je mogoče ljubiti Boga in biti hkrati
pošten in vesel, dober kristjan in pošten državljan.
Končujem. Ostanite na dobri poti, po kateri hodite že toliko let, tako da boste lahko
rekli, da ste zadovoljni, da ste lahko prišli sem. Tudi don Bosko bo zadovoljen in se
bo lahko pohvalil, da so fantje, ki jih je nekoč tako zelo ljubil, postali možje, ki so
ohranili nauke, ki so jih slišali iz njegovih ust. Bili ste majhna čreda, pa je rasla in
se množila in se bo še. Vi boste luč, ki sveti v svetu, in s svojim zgledom boste učili
druge, kako je treba delati dobro in zavračati slabo in bežati pred njim. Prepričan
sem, da boste še naprej don Boskovo zadovoljstvo. Dragi moji sinovi, naj nas Gos-
pod podpira s svojo milostjo, da se bomo nekoč vsi skupaj znašli v nebesih.
Zanimivost pri tem srečanju, ki jo moramo omeniti, so bili trije prvi fantje,
ki so 1841. v cerkvi sv. Frančiška Asiškega med pridigo spali pa jih je don Bosko
|
|
12.7 Page 117 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
117
videl in poslal h katekizmu. To so bili zares veterani prve ure.
Kako je lepo in prijetno in spodbudno slišati odmeve tistih lepih izrazov
sinovske vdanosti! Tudi v krogu cerkvenih dostojanstvenikov je zadonel glas
don Reviglia, župnika pri sv. Avguštinu, ki je povedal naslednje občutene be-
sede: »Čutim se srečnega in ponosen sem, da smem biti ob don Boskovi strani.
Prepričan sem, da mi vsi zavidate mesto, na katerem sem. Vsak izmed vas bi si
brez dvoma želel to. Vendar je pravično, da so meni dodelili mesto, ker spadam
med prve fante Oratorija in sem bil med temi prvimi posvečen v duhovnika.
Vedno se spominjam, kako smo bili majhni okoli njega in smo se zatekali v nje-
gov objem. Na ta dan se čutim še bolj srečnega ne samo zato, ker sem ob njegovi
strani, temveč tudi zaradi besed, ki sem jih imel sedaj srečo slišati. Vprašal sem
ga: »Don Bosko, povejte mi, kako vam bomo povrnili vse, kar ste storili in trpeli
za nas.« On mi je pa odvrnil: »Kličite me vedno za očeta in to mi bo v zadoš-
čenje.« »Da, vedno ga bomo klicali za našega očeta,« je bil enoglasen odgovor
vseh.
Verzi, ki jih je deklamiral don Francesia v piemontskem narečju, so povzro-
čili pri navzočih val navdušenja. Potem je govoril eden izmed starejših, kanonik
Ballesio, dekan v Moncalieriju. »Oh, slavimo druge,« je vzkliknil, »velike pisa-
telje, ki so potomcem zapustili velika dela. Jaz slavim njega, ki je napisal in piše
Božji zakon v srca svojih sinov in prijateljev. Naj drugi slavijo umetnike, ki so
dali svoje življenje platnu in smrtnemu marmorju, jaz slavim njega, ki je vnesel
in še vedno vnaša podobo živega Boga v duše svojih sinov in varovancev. Dru-
gi naj slavijo junaške bojevnike, zvite politike, jaz slavim njega, ki je s svojim
tihim, pa obsežnim delom dal naši domovini koristne, poštene in spoštovane
državljane. Da, jaz te slavim, don Bosko, angel našega življenja, tebe, ki mu jaz
in mnogi drugi dolgujemo plemeniti duhovniški stan. Proslavljamo tebe, čigar
presladko ime je kakor Božje ime vtisnjeno v naš duše, vklesano globoko in mo-
gočno v naše srce. Slavimo te, čigar sladko ime je kakor ime Boga, ki razsvetljuje
v dvomih, spodbuja v težavah, kroti jezo, ureja strasti, spodbuja k dobremu.
Kolikokrat nam tvoja podoba v nemirnih, profanih trenutkih zasije kot spravna
Irida, ki usklaja dobre, čiste, plemenite misli. Kolikokrat je spomin na takega
očeta zadržal sina na robu prepada krivde in sramote! Kolikokrat se je zlomlje-
ni, razžaloščeni in globoko presunjeni duh ob spominu nate čutil okrepljenega
in sta srce in duh odprla vrata novim idejam, polnim krščanskega navdiha. Bil si
ti, to si ti, ki si kot novi Filip krepil in krepiš svoje sinove. Da, bodi blagoslovljen,
živi še dolgo, naj te tvoji sinovi vedno ubogajo, posnemajo. Da bi te videli, med-
tem ko bi zrasli v tisoče, ob toliko zaželeni petdesetletnici duhovništva. Tako
se bodo tvoji sinovi starega in novega sveta znali ravnati, ti poljubljati sveto in
dobrodelno roko in ti reči, da te imajo radi, ker po tebi ljubijo dobrega Boga,
katerega prelepa podoba si ti.«
|
|
12.8 Page 118 |
▲back to top |
118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Temu navdušenemu, vendar odkritosrčnemu in učinkovitemu govorniku je
sledila umirjena in očetovska don Boskova beseda, ki so jo vsi poslušali v religi-
ozni tišini, čeprav je bilo poslušalstvo sicer tako živahno.
Zelo me veseli, da ste prišli na ta dan sem, da bi z menoj prebili teh nekaj ur. Zah-
valjujem se vam za vse izrečene besede ljubezni. Tistim, ki niso mogli priti na to
naše srečanje, povejte, da se jim kljub temu zahvaljujem. Vsem tako duhovnikom
kakor laikom zagotavljam, da jih nosim v svojem srcu kakor svoje sinove in se jim
zahvaljujem za vse, kar so storili in kar bodo še storili zame.
Vam pa naj izrecno povem, da je, kakor vidite sami, Oratorij blagoslovljen od Boga.
Povsod bi nas radi imeli, in če bi hoteli zadostiti vsem prošnjam, bi nas moralo biti
vsaj stokrat več. Fantje, ki prihajajo iz naših zavodov, imajo prednost pred drugi-
mi, ko iščejo zaposlitev. Celo nekateri rokodelci, ki se pri nas niso kazali najbolje,
se v kadrih, kjer so, odlično uveljavljajo. Bili so grobi, zasmehljivi, vzkipljivi. Toda
ob misli, da so sinovi Oratorija, so popolnoma spremenili svoje vedenje. Poznam
nekoga, ki so ga odpustili iz Oratorija, ki pa je zato, da bi se vrnil v Italijo, naredil
dolgo potovanje peš.
»In zakaj se ne potrudiš, da bi mogel bolj udobno živeti?«
»Nimam denarja,« je odvrnil.
»Potrudi se, da ga boš imel, saj je toliko načinov.«
On pa je pripovedoval: »Dostikrat sem imel priložnost, da bi si prisvojil tujo lastni-
no, toda vedno sem si dejal: 'Nikoli ne bom delal sramote Oratoriju.'« In tako je
prehodil petsto kilometrov. To je eden izmed dogodkov, ki jih je brez števila in ki
so za nas razlog globokega zadovoljstva. Gotovo ima pri tem svoj delež tudi samo-
ljubje, vendar zaradi tega sadovi niso prav nič manj ugodni.
Sedaj pa govorim vam, župniki, kaplani, duhovniki, kleriki, uradniki, mojstri.19
Bogu bodi hvala, da smo se mogli sniti na tem skromnem prazniku in da smo še pri
življenju in imamo priložnost, da pripravimo večno zveličanje svoje duše. To mora
biti cilj vsakega salezijanca in njegovo nenehno hrepenenje. Z besedo salezijanec
hočem označiti vse tiste, ki so bili vzgojeni po načelih tega velikega svetnika. Zato
ste tudi vi salezijanci.
Prihodnje leto vas pričakujem na podobnem srečanju in upam, da boste prišli vsi
in da bom med vami tudi jaz. To je moja želja in moj namen. Toda vedeti bi morali,
ali tudi gospodar življenja misli tako, kakor mislimo mi. To vam pravim zato, ker
vam imam prihodnje leto povedati veliko stvari, ki se bodo zgodile letos; prepričan
sem, da boste vsi zadovoljni.
Na prvem mestu je cerkev presvetega Srca Jezusovega v Rimu. To velikansko delo
me je zaradi nenehnih težkih skrbi močno utrudilo in prisililo, da sem se upognil
pod neizmernimi izdatki. Vsak mesec je bilo treba zbrati petindvajset tisoč lir. Ven-
dar je gradnja cerkve močno napredovala in sedaj so napori posvečeni tamkajšnje-
mu zavetišču. Za prihodnje leto upam, da bom mogel vse končati. In ker že govorim
o cerkvi Srca Jezusovega, veste, da smo začeli z loterijo, s katero bi mogli obvladati
19 Z duhovniki je bilo tudi nekaj laikov, ki niso mogli priti na srečanje s svojimi tovariši.
|
|
12.9 Page 119 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
119
izdatke. Pri tem sem mislil tudi na vašo dobrodelnost in bom v ta namen poslal
vsakemu izmed vas nekaj srečk. Prodajte jih med ljudstvom. Če vam vaša denarnica
dovoljuje, jih kupite sami, če pa tega ne morete, mi jih vrnite in jaz vam bom prav
tako hvaležen. Prosim vas, da mi pomagate, kakor morete, da bom mogel izpolniti
naročilo, ki mi ga je dal papež Leon XIII.
Kot drugo vam pravim, da kolera mori v deželah, ki niso daleč od nas, in mogoče se
moramo bati, da bo vdrla tudi v naše kraje. Zato vam svetujem krepko zdravilo proti
tej nevarnosti. To je svetinjica, ki nosi na eni strani vtisnjeno Srce Jezusovo in na dru-
gi podobo Marije Pomočnice. Nosite to svetinjico obešeno okoli vratu, v žepu ali v
listnici. Zadosti je, da jo imate pri sebi. Obenem pa vsak dan ponovite vzdihljaj: Mari-
ja Pomoč kristjanov, prosi za nas. Na tak način ste lahko prepričani, da vas bo Marija
mati Božja skrbno varovala. Bilo bi mi zelo ljubo, da bi bili pozorni in ugotovili, ali je
kdo, ki nosi to svetinjico, obolel za kolero. Pojdite pogumno pomagat obolelim v hiše,
bolnišnice, lazarete in se prav nič ne bojte.
Potrebno je tudi, da pogosto prejmemo sveto obhajilo. Vendar je to opravilo za du-
hovnike, ki darujejo vsak dan sveto mašo, odveč. Temveč vas spodbujam, da bi to
priporočili drugim, kajti v tem je začetek prave pobožnosti: če imamo čisto dušo,
lahko trdimo, da se nas ne prime nikakršno zlo.
Navada, da nosite svetinjico, izgovarjate vzdihljaj, prejemate pogosto svete zak-
rament, pa naj ne velja samo za vas, temveč jo priporočajte vedno in povsod med
sorodniki, prijatelji in znanci. Tudi zanje naj bo to zdravilo proti koleri. Gospod želi
s to budilko vzbuditi duše. Zato oznanjujte to pobožnost s prižnic. Mogoče se bo
to zdelo komu zanesenjaško, čudno, mogoče celo smešno, toda vedite, da se pred
obličjem smrti končujejo vsa zasmehovanja. Naj vam povem, kako je pred nekaj
dnevi prišel v mojo sobo neki bogat gospod, ki se je hvalil, da je brez predsodkov.
Slišal je, kako sem govoril o učinkovitosti svetinjice presvete Device Pomočnice.
Vprašal me je:
»Je res, da širite praznoverje?«
»Kaj mislite reči z besedo praznoverje?«
»Da tisti, ki nosijo okoli vratu svetinjico, ne bodo zboleli za kolero.«
»Kaj je vam mar, kar jaz govorim?«
»Seveda mi je, kajti člani moje družine, zlasti moj prvorojenec, hoče za vsako ceno
imeti to svetinjico.«
»In ste vi prepričani o učinkovitosti te svetinjice?«
»Jaz? Nikakor ne.«
»Imate vso pravico, da ne verjamete. Nihče ni dolžan verovati. Če ne verjamete,
je ne nosite, nihče vam je noče vsiliti. Toda če bi verovali, bi si jo lahko kaj kmalu
dobili.«
»In praznoverje? Kako naj verjamem, da ima kos kovine tak učinek?«
»Dajte si dopovedati. Razumeti morate, da dejanje, ki ga odobri Cerkev, ne more
nikdar biti predsodek.«
Potem sva dobro uro govorila o novicah iz Francije. Gospod se je zamislil. Ob slove-
su mi je malo negotovo dejal: »Gospod don Bosko, ko bi mi hoteli narediti uslugo?«
|
|
12.10 Page 120 |
▲back to top |
120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Deset uslug, če želite. Povejte.«
»Imate morda še katero tistih svetinjic?«
»Toda vi ne verjamete …«
»Ko gre za to, da odnesemo zdravo kožo … Boste razumeli … Veste … pravim kar
tako … dajte mi eno svetinjico. Verujem in želim, da mi daste po eno svetinjico za
mojo ženo in za vsakega mojih otrok.«
Ste razumeli? Gospod, ki nas hoče vse osrečiti, nam hoče s temi nesrečami pokaza-
ti dragocenost življenja, tudi samo časnega. In vi, dragi sinovi, poskrbite, da boste
pogosto govorili o smrti. Danes ljudje prav nič ne cenijo življenja. Nekateri naredi-
jo samomor, ker ne morejo prenašati bolečin in nesreče, drugi izpostavljajo življe-
nje v dvoboju, nekateri uničujejo življenje z nezmernostjo, spet drug se spušča v
dvomljive posle in nekateri se hočejo znesti v maščevanju in strasteh. Pridigajte in
spominjajte vse, da nismo gospodarji življenja. Samo Bog je gospodar.
Vi, ki ste dovolj bistri, boste našli dovolj razlogov, da boste svojim poslušalcem po-
kazali, kako dragoceno je življenje, kako ga je treba spoštovati in ljubiti, z mislijo,
da je sedanje življenje priprava na večno življenje.
Spomini, ki smo jih pravkar navedli in ki nam pripovedujejo o preteklosti
Oratorija in dogodkih iz tedanjih časov, bi mogli koga zavesti, da bi mislil, da so
se stvari korenito spremenile in da med fanti ni več tiste izrazite pobožnosti in
nedolžnosti. Nič ne bi bilo bolj zmotno. Medtem ko to pišemo, živi v Angliji v
Ensbury Parku, mestu Bournemouth neka miss Gerardina Penrose Fitz Gerald.
Stara je 84 let in hrani neizbrisen spomin na srečanje z don Boskom pred točno
petdesetimi leti. Leta 1884 je v družbi lorda Denbigha in njegove soproge kot
romarica šla v Rim. Ti gospodje so skupaj z g. Giorgiem Lane Foxom obiskali
don Boska, ki jim je razkazal vso hišo. Ko so šli čez dvorišče, so z veseljem opa-
zovali, kako so prihajali dečki in don Bosku poljubljali roko in kako je on polagal
svojo roko na njihove glave in jih nalahno udaril po licu. Gospa Lane Fox, ki je
slišala govoriti, da je v Oratoriju neki sveti deček, je prosila, da bi ga obiskovalci
mogli videti. Don Bosko je takoj poslal ponj. Miss Fitz Gerald je dejala, da nikdar
ni videla takega nebeškega obraza. Ko je deček odšel, je don Bosko dejal: »Oh,
Bog je dober. Od časa do časa mi pošilja duše, kakor je ta.« Tedaj ga je Lane Fox
vprašala: »Imate več takih?« Svetnik je nalahno zamahnil z roko in se široko
nasmehnil: »Oh, seveda! Mogoče več, kot si mislite.« Potniki so ob slovesu pok-
leknili, da bi prejeli blagoslov. Miss Fitz Gerald omenja, da se je pri tem blagos-
lovu v vseh vzbudil neobičajen in ljubezniv občutek miru.20
Da bi dopolnili don Boskovo zadovoljstvo, je prav takrat prišlo veliko vo-
ščil od njegovih daljnih sinov. Don Fagnano mu je z datumom 26. maja pisal iz
Patagonesa: »Iz vsega srca si želim, da bi vas še enkrat videl, vam poljubil roko
20 The Universe, London, 18. maj 1934, v članku z naslovom A Memory of 50 years ago in Turin [Spo-
min izpred 50 let v Turinu].
|
|
13 Pages 121-130 |
▲back to top |
|
|
13.1 Page 121 |
▲back to top |
BiS 17 — 5. poglavje
121
po devetih letih izgnanstva, sicer prostovoljnega, vendar bolečega, ker sem da-
leč od vas. Prejmite pozdrave od petsto divjakov, ki smo jih krstili letos, in sto
petdeset dečkov in deklic, ki hodijo v naše šole, osem sobratov salezijancev in
sedmih sester Marije Pomočnice, ki sestavljajo skupnost v Patagonesu.«
Videli smo že in bomo še, da don Bosko, ko je omenjal svoj duhovniški jubi-
lej, nikdar ni rekel, da ga bo praznoval. Vendar mu je bilo ljubo, da se je šalil na
ta račun in določal, kdo mu bo asistiral pri maši, kdo bo poskrbel za vino, meso,
sveče, storil to in ono. Prišlo naj bi celo štiristo pevcev iz Patagonije. Tako se je iz-
oblikovalo prepričanje, da se bo ta veliki praznik obhajal. Toda pri vsem je igrala
glavno vlogo ljubezen, ki je dajala peruti domišljiji. Sam don Lemoyne priča, da
mu svetnik ni dal vedeti in tudi drugim ne, da mu je tovrstno voščilo všeč.
|
|
13.2 Page 122 |
▲back to top |
6. poglavje
O POTEKU ŽIVLJENJA V ORATORIJU
Sanje, ki jih je don Bosko imel v Rimu in jih je dobesedno narekoval don
Lemoynu, don Rua pa nekega večera prebral po večernih molitvah, so imele
blagodejne učinke. Svetnik je po svoji vrnitvi, takoj ko se je znebil najnujnej-
ših opravkov, vsak popoldan nekaj ur posvečal sprejemanju fantov. Ker je jasno
povedal, da je videl stanje vesti vsakega izmed njih, so dobri bili radovedni,
kako je z njimi, in so zato prvi prišli k njemu. Eden izmed teh, don Paolo Ubaldi,
pripoveduje, da mu je don Bosko presenetljivo natančno podal njegovo stanje.
Drugi pa so odlašali. Bili so to taki, ki bi najbolj potrebovali besedo v opozorilo
in spodbudo.
Nekateri izmed teh zadnjih tudi eno ali dve leti niso govorili z njim. Neka-
teri pa, ki so že pet let bivali v Oratoriju, še niso prišli k njemu, tako da so mu
bili njihovi obrazi popolnoma novi. Skrivnostni zapleti so jih odvračali od sre-
čanja. Ko jih je potem v svoji sobi vprašal, zakaj niso nikdar prišli k njemu, so
odgovarjali, da je bil nedostopen, da je bil zunaj in da so morali študirati … Pa
vendar je don Bosko, kadar je bil doma, vsako jutro spovedoval v zakristiji in je
lahko vsak, ki je hotel priti k njemu, izrabil priložnost. Navadno je tistemu, ki je
navedel take razloge, odgovarjal: »Hotel si mi uiti. Ali hočeš, da ti povem tvoje
grehe?« Vprašani ga je ves zavzet gledal. Nato je nadaljeval: »Razlog je samo
eden: ker si se bal don Boska. Nisi mi hotel zaupati stvari, ki si jih storil, ko si
bil še doma … In ki si jih delal še naprej.« Če je fant začel jecljati izgovore, mu je
don Bosko mirno in očetovsko po vrsti in z vsemi okoliščinami povedal njegova
dejanja, ki jih je revež ljubosumno skrival v svojem srcu. Navadno je tisti, ki se
je videl tako razkritega, padel na kolena in ihteč s tihim glasom ponavljal: »Ah,
don Bosko, zadosti, zadosti je tega!« In don Bosko: »Če ti ta govorica ne ugaja,
lahko govoriva o drugem. Vidiš pa, da sem imel prav, ko sem ti rekel, da je tvoj
beg pred menoj tvoja poguba.« Nekateri fantje so pripovedovali, da jim je don
Bosko pripovedoval o pošasti v podobi slona, ki jo je on videl na dvorišču, kako
|
|
13.3 Page 123 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
123
je klala, pohodila ali vrgla v zrak ter raztrgala vsakogar, ki se ji je postavil na pot.
V tistem času je don Bosko nekoč dejal don Lemoynu: »Kako dober je Bog,
ki nas na toliko načinov opozarja v našo korist in v korist naših fantov. Malo
ljudi na svetu je imelo na voljo sredstva, ki jih imamo mi.«
Učinek teh drugih zveličavnih pretresov se je kmalu pokazal. Obhajila in
obiski Najsvetejšega so postajali pogostejši, življenje v Oratoriju se je krepilo,
letni krog praznikov je izpolnil svojo nalogo. Vendar je bilo treba stvarem za-
gotoviti trajnost. Na to je mislil vrhovni svet, ki je na več sejah vzel pod drob-
nogled položaj Oratorija. Poučno je, da vsaj delno poznamo stvari, o katerih so
govorili pod don Boskovim vodstvom.
Pomembna v tej zadevi se nam zdi seja dne 5. junija. Poleg kapitularjev sta
bila navzoča še don Scapini, ravnatelj v Lanzu, in don Bertello, ravnatelj zavoda
v San Martinu. Medtem ko so razpravljali o vprašanju, ki ga je predložil don
Barberis, je ex abrupto [nepričakovano] povzel besedo don Bosko. Bralcem bo
gotovo ljubo, če preberemo odlomek iz zapisnika v celoti.
Don Bosko: Gre za to, da vidimo, kaj je treba storiti in kaj je treba preprečiti, da
zagotovimo moralnost med fanti in da gojimo poklice. Generalni kapitelj je že izdal
in dal natisniti različne norme. Nadvse žalostno je dejstvo, da se toliko fantov, ki
so bili na začetku tako dobri, v petem razredu gimnazije popolnoma spremeni.
Omenili smo že, da si veliko fantov četrtega in petega razreda namesto duhovniš-
kega poklica izbere univerze ali zaposlitev. Dobršen del se jih odloči za duhovniški
poklic, vendar so po prigovarjanju staršev, župnikov in škofov vstopili v škofijsko
semenišče. Od sto fantov četrtega in petega razreda mogoče samo dva plačujeta
redno mesečnino. Drugi so tu popolnoma zastonj ali pa jim poskrbi hiša za knjige
in obleko.
To se pravi, da dobrodelne darove krščanske ljubezni namenjamo tistim, ki hočejo
postati odvetniki, profesorji, zdravniki, časnikarji. Da tako delajo fantje, ki se vzga-
jajo v drugih naših zavodih, nimam nič proti, da se pa to dogaja v našem zavodu v
Turinu, kjer gojenci živijo od javne dobrodelnosti, je nevzdržno. Zato predlagam,
da vestno razmislimo o naši dolžnosti in sklenemo, kaj je treba storiti. Pretekla
leta je bilo veliko fantov, ki so mi hoteli govoriti o poklicu. Toda ko smo letos zbrali
aspirante na posebne konference (česar nismo nikdar storili), so stvari drugačne.
Malo jih je z veliko muko prišlo na razgovor in odkrito so mi povedali, da eni želijo
iti v svet in drugi v semenišče. Ko sem jih vprašal, zakaj hodijo na konference za
aspirante, so mi odgovorili: 'Da slišimo, kaj bodo tam povedali.' Drugi so bili bolj
odkritosrčni: 'Da bi nas predstojniki imeli rajši.' To so dobri fantje, vendar imajo
že izdelan načrt. Samo na sebi ni nič slabega, če jim pomagamo, vendar pa dajemo
naš vsakdanji kruh ljudem, ki nam potem obrnejo hrbet, in ga dajemo na pripo-
ročilo tistih, ki nas potem ko so nam izmaknili fante, kritizirajo, češ da grabimo
poklice zase. To se mi je pripetilo prav danes.
Pa naj bo zadosti o tem. Menim, da moramo drugače urediti naše šolanje. Iz njih
moramo narediti apostolske šole, kot jih imajo v Franciji. To bo težko, vendar nam
|
|
13.4 Page 124 |
▲back to top |
124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
mora uspeti. Ko bomo storili to, bomo videli, kaj je še treba in kako moramo skrbe-
ti za fante. Res je, da jih ne bomo imeli toliko, toda četudi bi jih imeli samo sto,
petdeset, štirideset, ne bo moralnega mrtvila. Menim, da navodila generalnih ka-
pitljev niso dovolj.
Don Lazzero je predlagal, da bi začeli ukinjati peti gimnazijski razred.
Don Bosko: Predlagam, da zaupamo študij o uvedbi apostolskih šol posebni komi-
siji. Jaz ne morem več razmišljati, ker moja glava preveč trpi. Treba je, da razume-
mo nujnost stvari in da o tem resno razmišljamo ter najdemo sredstva, kako bi to
udejanjili. Menim tudi, da fantom ne bi smeli dovoliti, da bi se hodili spovedovat
h komur koli. Določili bomo stalne duhovnike. Svobodo lahko pustimo obrtnikom,
toda dijaki potrebujejo posebno vodstvo. Če si ne upajo iti k spovedi k tistim pete-
rim spovednikom, ki jim jih bomo določili, naj počakajo na duhovne vaje.
Don Rua omeni, da so to vedno delali in da je uspeh v petem gimnazijskem razre-
du, tako dober kakor slab, odvisen od profesorja. Odkar don Borio v Lanzu vodi
razred retorike, ima Družba vedno novince iz tega zavoda.
Don Bosko: Nekaj časa se je zmanjšalo število novincev, ki prihajajo iz Oratorija,
ker nam župniki pošiljajo roclò1 z najboljšimi priporočili o lepem vedenju in potem
mi nismo zadosti odločni, da bi jih poslali domov. Zato je treba preverjati pripus-
titve in očistiti hišo. Medtem pa skušajmo ugotoviti: 1) ali bi bilo pametno, če bi
naše šole organizirali v smislu apostolskih šol; 2) kako delujejo take apostolske
šole; od odgovora na ti dve vprašanji bo odvisno, ali naj ohranimo peti gimnazijski
razred ali ne.
Don Scapini predlaga, da bi iz naših šol odstranili grščino in matematiko ali pa bi
dali samo nekaj osnovnih pojmov teh znanosti, kot to delajo v semeniščih. Tisti
fantje, ki jih ne zanima cerkveni poklic, bodo v tretjem razredu skušali najti dru-
gačno rešitev. Drugi naši, ki bodo želeli narediti malo maturo, bodo v San Benignu
študirali grščino in matematiko.
Don Bonetti pritrdi vsemu povedanemu, vendar meni, da mora vse to biti posle-
dica in ne načelo reforme. To je skrb za zdravljenje listja, medtem ko bi bilo treba
zdraviti korenine.
Don Bosko: Sedaj je vprašanje sprejema in načina, kako naj neustrezne postavimo
pred vrata. Vendar je treba preudariti, kaj so apostolske šole, ki jih imajo v seme-
niščih.
Don Bertello je na don Boskovo pobudo, da naj pove svoje mnenje, rekel, da se
mu ne zdi primerno, da bi v Oratorij uvedli apostolske šole. Nasprotovali bodo
župniki, škofje, starši, vlada. Zato ne odobrava odprave petega razreda. Odločno
zagovarja mnenje, da je za odpravo pomanjkljivosti treba poskrbeti za: 1) disci-
plino; 2) odločnost pri izključevanju slabih; 3) nadzorovati stopnišča, dvorišča, ki
niso namenjena odmorom.
Don Cagliero glede sprejemanja meni, da mora sprejemati samo eden, kajti sicer
se bo dogajalo, da bo eden sprejemal ovčke, drugi pa volkove, ki so odrasli in ki jih
1 Piemontski izraz: škarti, izvržki.
|
|
13.5 Page 125 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
125
sprejemamo iz krščanske ljubezni in za različna dela.
Don Bosko razlaga svojo zamisel nedeljskega katekizma, pri katerem bi poučevali
po naših načelih.
Don Bonetti vztraja pri zdravljenju korenin in vprašuje don Lazzera, ki mora kot
ravnatelj Oratorija vedeti bolje kot drugi člani kapitlja, kakšno je stanje. Zato naj
on govori.
Don Lazzero: Predvsem bi se bilo treba držati hišnega pravilnika, kakor to delajo
v drugih domovih. Zato je potrebna enotnost vodstva, sicer postane ravnateljeva
služba samo še služabniška. Odpuščeni fantje pred odhodom dobijo potrdilo o le-
pem vedenju od kakega člana kapitlja, ki se da voditi od svojega preveč dobrega
srca. Ko fantje zvedo za to, trpi red in ravnateljev ugled. Ravnatelj ostaja vezan.
Don Bosko odloči, da naj se sestavi komisija, ki naj preuči, kako naj se v Oratoriju
goji moralnost. Za člana komisije so bili izvoljeni don Rua, don Bonetti, don Lazze-
ro, don Durando, don Cagliero. Zbrali naj bi se v ponedeljek ob pol treh popoldne
in izmenjali svoje zrele preudarke. Don Bonetti je dobil naročilo, da naj vpraša
za mnenje posamezne člane hišnega kapitlja, posamezne učitelje in naj o tem v
ponedeljek poroča.
Don Bertello predlaga: 1) Jasno razlikovanje in popolna ločitev vseh gojencev
zavoda v tri velike skupine: dijake, rokodelce in osebe, ki ne pripadajo Družbi, 2)
nadzor na stopniščih, hodnikih itn.
Don Bosko sklene in poudarja velik pomen moralnosti. Da nam uspe v tem, ne
varčujmo niti z osebjem niti z delom niti z napori niti z izdatki.
Don Lazzero še potoži, da ni enotnosti vodstva in da ga sobratje ne podpirajo.
Don Bosko konča in poudari, katere praktične sklepe naj potegnemo iz konferen-
ce: 1) Skrbno paziti pri sprejemu gojencev. 2) Očistiti hišo. 3) Razdeliti, urediti,
spraviti v red naloge, fante, dvorišča itn.
To ni bilo prvič in tudi ne, kakor bomo videli prihodnje leto, zadnjič, da je
don Bosko govoril o tem, kako naj bi Oratorij spremenili v gojišče cerkvenih, in
če mogoče salezijanskih poklicev.
Že 27. januarja je razložil don Lemoynu svoj načrt, ki je imel isti namen.
Rad bi prenesel četrti in peti razred v San Benigno, in to samo za tiste, ki bi na-
meravali ostati v Družbi. Še prej bi pa dal podpisati staršem izjavo, da prepuš-
čajo sinovom popolno svobodo. V Oratoriju bi imeli samo prvi, drugi in tretji
gimnazijski razred. Če se kak fant po tretjem razredu ne bi odločil, da bi ostal
pri nas, naj potem zanj skrbijo starši ali župnik. Na tak način bi zmanjšali števi-
lo tistih, ki po nepotrebnem jedo naš kruh, niti ne bi vzdrževali fantov, ki jih, ko
bi nam mogli biti koristni, odtegnejo z lepimi besedami in še drugače gospodje
župniki. Svoje misli je še natančneje opredelil kapitularjem na seji dne 18. julija.
Preberite in uresničite to, kar je odločil kapitelj. Glede vedenja fantov se vedno
motimo, ker so mesečne ocene iz vedenja vedno predobre. Če ugotovimo, da je kak
fant slab, si nikar ne delajmo utvar, da se bo poboljšal. Med letošnjimi počitnicami
bom skušal Oratorij oskrbeti s potrebnim osebjem, zlasti še z dobrim katehetom.
|
|
13.6 Page 126 |
▲back to top |
126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vidim, da se bodo morale naše šole hočeš nočeš postaviti na raven tako imenova-
nih apostolskih šol. Kolikor je mogoče, sprejemajte samo fante, ki hočejo postati
salezijanci ali iti v misijone. Fantje, ki smo jih sprejeli s tem pogojem in nočejo
več postati salezijanci, naj plačajo celotno mesečnino, če hočejo ostati v zavodu.
Kakor hitro se fantje vrnejo s počitnic, jim je treba dati možnost duhovnih vaj. Po
počitnicah ne sprejemajmo fantov, ki se vračajo brez potrdila svojega župnika o
lepem vedenju. Nekateri se vračajo, pa se niso nikdar predstavili svojemu župniku,
čeprav so bili doma dva ali tri mesece. In čeprav bi fantje prišli s takim potrdilom,
pa vendar zaupno prosimo župnika, da nam da svoje poročilo, in to z dolžnostjo
molčečnosti.
Preveriti je tudi treba kapitlje posameznih domov in ugotoviti, ali so kateheti do-
rasli svoji nalogi. Šolski svetnik naj bo poučen o vsem, kar se dogaja v posameznih
razredih. Zato naj jih pogosto obiskuje. Vsak naj izpolnjuje dolžnosti svojega stanju
v Božji pričujočnosti.
Preudariti moramo naslednje zadeve. Ko se najde kak fant, ki vzbuja upanje, da
bi bil dober salezijanec, pa ne more plačevati mesečnine, se ne gleda na stroške.
Prepričan sem, da nam bo Gospod prišel na pomoč z izrednimi in nepričakovanimi
sredstvi, če storimo za poklice vse, kar je mogoče. Zato ne glejmo na izdatke. To
naj velja kot pravilo tudi za druge zavode. Če pri kakem fantu lahko računamo na
dober uspeh in starši ne morejo plačevati mesečnine, če imajo težave ali tožijo pri
predstojnikih, da so v stiski, tedaj zaradi lepega fantovega vedenja lahko odpusti-
mo plačilo za en mesec ali za tri, vendar vedno s pogojem, da gre za mogoč poklic.
Dandanes je cerkvenih poklicev vedno manj.
Z isto gorečnostjo preprečimo, da bi študirali za duhovnike tisti, ki niso poklicani
ali so nevredni. To je treba storiti z največjo previdnostjo. Nikdar ne sprejemajmo
na preizkus fantov, ki prej niso dobro uspevali.
Da bi preprečili mogoče in nevarne pretveze, so določili stroge odredbe
proti izhodom fantov iz zavoda. Nekateri so že dalj časa hodili poučevat ka-
tekizem v župnijo S. Donato ali v Oratorij sv. Janeza, drugi so hodili opravljat
cerkvene obrede k sestram sv. Petra in Dobrega pastirja. Priložnost so izrabili
za to, da so obiskovali svoje družine in trdili, da imajo za to dovoljenje, drugi
pa so odhajali v kavarne. Vsi pa so izostajali iz učilnice, se niso udeleževali po-
božnih vaj in niso poslušali pridig, ki so jim bile namenjene. Don Bosko je dejal:
»Sporočite tem ustanovam, da jim čez en mesec ne bomo več pošiljali fantov za
ministriranje in da naj si v tem času poiščejo druge ministrante. Če semenišče
ne skrbi, zakaj bi morali mi delati te usluge? Sporočite tudi cerkvi sv. Donata,
da naj si poiščejo katehete med katoliškimi delavci, ker mi ne bomo več poši-
ljali naših malih katehetov, ker se preveč raztresejo.« Bolne fante so pogosto
pošiljali v mestne bolnišnice, vendar je don Rua predlagal, da bi opustili to na-
vado zaradi moralnih nevarnosti, ki so pretile od strani zdravnikov, bolnikov in
bolničarjev. Kaj je dognala komisija, ki jo je imenoval don Bosko, da bi poiskala
način, kako obnoviti disciplino v Oratoriju, ne vemo dobesedno nič.
|
|
13.7 Page 127 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
127
Vprašanje discipline se je pojavilo spet na seji 30. junija. Sprožil ga je rav-
natelj don Lazzero s tem, da je naznanil za naslednjo nedeljo majhen praznik na
čast Srcu Jezusovemu, da bi na don Boskovo pobudo izprosili za zavod posebne
milosti. Tedaj je don Bonetti začel govoriti o asistenci fantov in o spalnicah, ki
so ostajale odprte med dnevom. Don Bosko je prekinil razgovor s celo vrsto
vprašanj: Kdo je sedaj dejansko odgovoren za disciplino? Na koga naj se učitelji
in asistenti obračajo za potrebno podporo? Kaj pravijo k temu pravila? In če
ni kakega učitelja, kdo mora poskrbeti, da ga nadomestijo? »Rekel sem, da ne
glejmo na stroške, samo da je vse poskrbljeno za red. Ravnatelj sam ne sme
posegati v dogajanje, mora pa nadzorovati, da bodo ukrepali drugi.« Zato je za
4. julija predlagal sejo, na kateri bi razpravljali o teh vprašanjih.
Ker pa je bil v skrbeh zaradi neprimernosti, ki jih je bilo pogosto opaziti in
so med fanti vzbujale veliko nezadovoljstvo, je, ne da bi čakal na omenjeni dan,
lastnoročno napisal sedem napotkov, ki so se mu zdeli potrebni, da bi se šolsko
leto v redu končalo. Naslov jim je dal Začasne odredbe. To so: 1) Devetdnevnica
k presveti Devici Mariji po don Boskovem namenu. 2) Lepo ravnati s fanti in jim
pokazati, da storimo vse za njihovo večjo korist in da se zanimamo za njihov
napredek v šoli. 3) Od časa do časa kak večerni govor katerega izmed članov
vrhovnega kapitlja. 4) Asistenca: člani vrhovnega kapitlja naj si prizadevajo, da
bodo med odmorom prišli k fantom. 5) Ravnatelj ali kdo drug namesto njega
naj ima konferenco vsem, ki imajo opravka s fanti, in jih spodbudi, da bi ravnali
tako, da bi prekinili negodovanje. 6) Truditi se za pogosto prejemanje zakra-
mentov in javno povedati, da nekateri niso bili pri spovedi niti pri duhovnih
vajah niti na praznik Marije Pomočnice. 7) Don Bosko naj od časa do časa go-
vori fantom. Ko je potem prišel 4. julij, je don Bosko ponovno sprožil vprašanje
obnove Oratorija in pri tem uporabil pravilnik.
Don Bosko: Poglobil sem se v pravilnik, ki smo se ga držali v starih časih, in sem
prepričan, da se je treba po njem ravnati tudi danes, ker predvideva in poskrbi za
vse potrebe. Treba pa je, da ukazuje ravnatelj: da dobro pozna pravilnik, da ve,
kaj velja zanj in kaj za druge, da ve, kaj morajo storiti, da bi prihajalo vse iz istega
načela. To načelo je začelo popuščati, manjka enotnosti. Eden pravi 'jaz nisem od-
govoren za to', drugi o tem noče nič slišati. Vsi ukazujejo in tako pride do nespo-
razumov. Eden ukaže eno, vendar ukaza nihče ne izpolni. Tudi asistenti hočejo kaj
veljati in gorje, če se kdo dotakne njihove avtoritete. Zato glede avtoritete vzposta-
vimo pravilo, kot je veljalo prej: naj bo samo eden odgovoren. Ta naj ne prevzema
nobenega dela. Drži naj roke v bokih, hodi okoli in sprašuje 'Si storil to in to? Nisi
izpolnil ukazanega?' Naj da komu nalogo, da prebira pisma, piše opombe in jih
razdeljuje v razne urade. Ne bo mu ostalo več kot troje ali četvero pisem, ki jim bo
napisal opombe in jih dal tajniku, da odgovori.
Don Lazzero odgovori na don Boskovo vprašanje, češ da vse to še ni zadosti,
čeprav je že marsikaj storjeno.
|
|
13.8 Page 128 |
▲back to top |
128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Don Bonetti prosi don Lazzera, ki pravzaprav opravlja službo ravnatelja, naj raz-
loži svoje težave.
Don Lazzero odgovarja, da manjka enotnost, saj posamezniki, zato da bi pravilno
opravljali svoje naloge, hodijo k članom vrhovnega kapitlja in se ravnajo po njiho-
vem nasvetu, ki je pogosto nasproten ravnateljevemu.
Don Bosko: Če bi se ravnatelj vrgel v delo, bi videl, kaj je treba storiti, in bi v krat-
kem času postal vodja vseh in vsega. Naj en sam, ravnatelj hiše, sklepa pogodbe,
en sam naj odloča, kdo bo sprejet v hišo, en sam naj odpušča gojence, en sam naj
odloča, kaj se bo delalo v Oratoriju. To naj bo ravnatelj. Samo on naj vabi na kosila,
oziroma naj ga prej obvestijo o povabilih, da se pri mizi ne bo znašel z neznanimi
in nepričakovanimi gosti. Vrhovni kapitelj v Oratoriju nima druge dolžnosti, kot je
tista, ki velja za vse domove. Ravnatelj Oratorija je oseba, ki mora imeti vso svo-
bodo delovanja, kot jo imajo drugi ravnatelji domov. On mora določati dela, ki naj
jih opravijo v zavodu, vrhovni kapitelj pa samo odobri ali zavrne načrt, vendar pri
tem vedno upošteva ravnateljevo mnenje. Kapitelj v Oratoriju ni gospodar, tisti,
ki ukazuje, je krajevni ravnatelj. Ponavljam, da sem v teh dneh pozorno prebral
pravilnik domov in nisem našel ničesar, kar bi morali spremeniti. Zato naj bo samo
eno ukazovanje. Osebje te hiše je v službi ravnatelja in ne koga drugega. Ko pridejo
neznani obiskovalci, naj počakajo v vratarnici in naj pokličejo ravnatelja. Nikdar
jih ne vodimo naravnost v obednico, kakor to dela sedaj vratar, četudi ne pozna teh
gostov, ker to moti življenje zavoda.
Tedaj je don Bosko vprašal, kaj je treba ukreniti, da bi za prihodnje leto zagotovili v
četrtem in petem razredu moralnost. »Odločil sem se,« je dejal, »da bomo obvestili
fante, da prihodnje leto v višje razrede ne bodo sprejeti tisti, ki ne mislijo postati
duhovniki, in da Oratorij ne zagotavlja male mature.
Don Durando je menil, da bi ta odločitev odvrnila od nas nadarjene fante in bi
nam ostali samo povprečneži, saj samo uspeh v šoli in pomoč, ki jo pri tem dajemo,
spodbujata fante, da so dobri.
Don Bosko: Ne bi rad ugovarjal, vendar pa menim, da bomo gotovo dosegli zaže-
leni cilj, če mi boste pomagali.
Don Durando je umaknil svojo trditev.
Don Bosko je predlagal ponoven sestanek v ponedeljek in sklenil: »Vsi naj poma-
gajo tistemu, ki mora ukazovati. Don Rua naj ima za vse uslužbence v hiši konfe-
renco v tem smislu, vendar je treba, da to izpolnjujemo najprej mi sami. Potrebu-
jemo samo eno glavo. Večerni govor je glavni ključ v hiši. Veliko, če ne že tudi vse,
je odvisno od tega.«
Don Bosko ni puščal stvari na polovici: dokler njegovih zamisli niso dobro
razumeli in jih udejanjili, se ni naveličal ponavljati tistim, ki so mu morali po-
magati, da bi jih izpeljal. Zato je na seji 7. julija pripadlo prvo mesto ureditvi
notranjih razmer. Najprej je povzel svoja navodila in potem poslušal druge.
Don Bosko:
1. Enotnost ukazovanja: ravnatelj naj dobro pozna naloge, ki jih ima vsak posame-
|
|
13.9 Page 129 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
129
zen podrejeni.
2. Naj drugi namesto njega berejo pisma. Prebere naj pripombe. Zaupna pisma naj
izroči zaupni osebi, vendar naj tega nikdar ne dela v navzočnosti drugih.
3. Ravnatelj naj sprejema in odslavlja hišno osebje in celo gojence s pogoji, ki jih
ima za najbolj ustrezne. Če pride do težav s sobrati, naj o tem poroča tistemu članu
vrhovnega kapitlja, ki je pristojen za take primere, in če je treba, naj vpraša tudi
vrhovnega predstojnika.
4. Kolikor je mogoče, naj se ravnatelj omeji na opazovanje, ali podrejeni izpolnju-
jejo svoje naloge, vendar naj on sam ne opravlja določenih nalog; poskrbi naj za
zadostno število pridigarjev, spovednikov, profesorjev, asistentov in naj se prep-
riča, ali vsak pozna pravila svoje službe, jih izpolnjuje in skrbi, da jih izpolnjujejo
njegovi podrejeni.
Glede sprejema:
1. Sprejemamo sam tiste dijake, ki nameravajo postati duhovniki, zlasti še, če po-
kažejo željo, da bi postali salezijanci.
2. Odločno je treba odstraniti tiste, ki bi govorili, namigovali ali delali proti moral-
nosti. Glede tega se ne bojmo niti strogih odredb.
3. Kdor ne hodi k obhajilu in je površen v pobožnih vajah, naj se uči kake obrti,
nikakor pa naj ne študira.
4. Ravnatelj naj bo pripravljen pogovarjati se z dijaki tudi zunaj spovedi. Naj jih po-
gosto kliče na razgovor, kjer naj jih sprašuje po njihovih potrebah, zdravju, učenju,
težavah, poklicu itn.
Don Cagliero in don Lazzero sta menila, da so naloge, ki naj jih opravlja ravnatelj
in člani ožjega hišnega kapitlja, preobširne.
Don Bosko: Vsak naj dela samo tisto, kar mora. Katehet naj uči katekizem, uči mi-
nistrirati, pazi naj na izpolnjevanje pravil. Katehet je ključ oratorija in začetek dob-
rega poteka življenja v njem. Ravnatelj naj poskrbi, da bodo pridigali drugi, in če
je treba, naj naroči drugim, da bodo spovedovali. Zanj je vse v Oratoriju samo per
accidens. Njegova edina in resnična naloga je nadzorovati vse, kar se dogaja, in vse
osebe, ki delujejo v Oratoriju.
Don Lazzero pripominja, da v tem primeru ravnatelj ne more več priti v stik s
fanti.
Don Bosko odgovarja, da če ravnatelj ne more klicati fantov, naj uredi, da jih bo
klical katehet.
Don Barberis omenja, da je ravnateljeva glavna naloga vodstvo osebja, v Oratoriju
pa je približno sto sedemdeset sobratov.
Don Bosko: Ponavljam, vsak naj opravlja svojo nalogo in se reši drugih zaposlitev.
Tudi člani vrhovnega kapitlja naj delajo samo tisto, kar zahteva njihova služba.
Tako na primer naj šolski svetnik ne prevzema vodstva sester. Don Rua je preob-
ložen z delom. Z materialnimi stvarmi, plačevanjem, spori. Katehet naj pusti vsako
drugo opravilo in naj poskrbi, da bo poznal vse člane Družbe. Da si bo prihranil ve-
liko dela in deloval v skladu s pravili, naj jih navadi, da se bodo obračali na svojega
inšpektorja v inšpektoriji. In člani hišnega kapitlja naj delajo složno, če hočejo, da
|
|
13.10 Page 130 |
▲back to top |
130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bo delo lepo teklo.
Don Lazzero meni, da so člani hišnega kapitlja dobrega duha, vendar jih je treba
oblikovati.
Don Bosko: Ravnatelj naj jih ljubeznivo posluša in spodbudi, da bodo govorili,
odpravlja naj nesporazume in slabo voljo, prenaša naj tudi živahnost in kako člo-
veško slabost, naj bo potrpežljiv, nikdar oster, naj bo vez edinosti v ljubezni. Jaz v
sedanjem stanju telesne in duševne utrujenosti ne morem več naprej. Nujno je,
da mi don Rua stoji ob strani in me nadomesti v veliko zadevah in mi pomaga
v tem, česar jaz sam ne morem ali le težko opravim. Zato naj don Rua nima več
neposrednega dela v hiši in kar se tiče salezijanske družbe, naj drugi prevzamejo
delo, ki ga on opravlja in ki spada v območje ekonoma. Poiščimo način, kako bi
nastavili prokuratorja, ki bi skrbel za dediščine, posojila, dolgove, pravde, pogod-
be, oporoke. Poiskati je treba kakega duhovnika ali laika, odvetnika ali poklicnega
prokuratorja, ki bi opravljal vsa ta opravila. Razumeti se mora na pravne posle in
na upravo. Če bi don Savio hotel prevzeti to nalogo, bi bil v tem delu zelo uspešen.
Še dve stvari bi vam rad povedal glede Oratorija. Če duhovni voditelj ali katehet
Družbe sprejme koga, ki želi postati član Družbe in naj bi prišel v Oratorij, naj o
tem obvesti ravnatelja hiše. Fantje, ki jih sprejemamo, naj imajo nagnjenje za du-
hovniški poklic.
Pozorno je treba bedeti, da med fante ne pride duh nemoralnosti. Če po nesreči ta
duh pride v hišo, se neopazno naseli, ne prepoznamo ga in prinese nepopravljivo
škodo. Če nočete obvestiti fantov, da prihodnje leto ne bodo več sprejeti v Orato-
rij in da imajo vstop samo tisti, ki želijo postati duhovniki, najdite drug način ali
pretvezo, vendar storite to, kar predlagam.
Don Cagliero je za gojence četrtega in petega razreda predlagal naslednje: Ko
bodo fantje odšli domov na počitnice, naj tistim, ki jih ne želimo več sprejeti v Ora-
torij, pošljejo dopis, da ne bodo več sprejeti, razen če obnovijo prošnjo, na katero
se bo odgovorilo z da ali ne.
Kapitelj je odobril predlog.
Don Bosko je naročil, naj se predloži in preveri osnutek pisma, ki naj bi sporočalo:
Če ne boste sprejeli v določenem času potrdila za sprejem, si poiščite drug kraj,
kjer boste mogli nadaljevati svoje šolanje. Treba je izključiti vse, ki so škodljivi
drugim in sebi. Nekaterih ne smemo več imeti v hiši. Ko jasno pokažejo, da nima-
jo duhovniškega poklica in so dvomljivega vedenja, jih odstranimo od učenja in
odpustimo. Bodimo zelo previdni, preden te dijake pošljemo med rokodelce. Če
damo med rokodelce dijaka, ki nima poklica, bo delal škodo na desno in na levo,
ker so taki ljudje najslabše sorte.
Prevzet od teh misli je svetnik meseca julija imel nove sanje. Zdelo se mu je,
da je na prostornem pobočju, bogato razsvetljenem od bolj čiste in svetle luči,
kot je sonce, poraščenem z bujnim zelenjem, najrazličnejšim cvetjem in osen-
čenem z mogočnimi drevesi, katerih veje so se prepletale med seboj v košatih
lokih. Rekel bi, da je pravi zemeljski raj. Bolj kot ta čudoviti vrt sta pritegovali
|
|
14 Pages 131-140 |
▲back to top |
|
|
14.1 Page 131 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
131
njegovo pozornost dve ljubki, kakih dvanajst let stari deklici, ki sta sedeli na
robu brega ob poti, kjer je bil on. Iz njunih oči, ki so bile nenehno uprte v nebo,
je dihala preprostost golobice in nadčloveško veselje. Milina njunih gibov je da-
jala vtis plemenitosti, ki je bila v nasprotju z njuno mladostjo. Bleščeča bela
obleka jima je segala do tal. Prepasani sta bili z rdečim z zlatom obrobljenim
pasom, v katerega so bile vpletene lilije, vijolice in vrtnice. Podoben okras sta
imeli okoli vratu. Dva venca marjetic sta jima kot zapestnica krasila zapestje.
Nosili sta z zlatom obrobljene čeveljčke. Dolge lase sta imeli urejene s krono
na čelu in so v valovih padali na ramena. Govorili sta med seboj, se spraševali,
vzklikali, enkrat sede, spet drugič stoje, enkrat je sedela ena pa spet druga, po-
tem sta se počasi sprehajali. Don Bosko je kot tih opazovalec poslušal pogovor,
ki je trajal dolgo, ne da bi se zavedeli njegove navzočnosti. Na koncu sta šli ob
bregu navzgor, hodili po cvetlicah, ne da bi se te krivile, in prepevali angelsko
pesem, kateri so se pridružile trume nebeških duhov, ki so jima prišli naproti.
Prvim trumam so se nenehno družile še druge in vsi skupaj so peli čudovito
uglašeno pesem, na koncu so se počasi dvigali in končno izginili. Tedaj se je don
Bosko zbudil.
Naslednje dni je don Bosko na splošno opisal don Lemoynu, kar je videl,
in še bolj na splošno kar je slišal, se pravi slavospev čistosti, sredstva, kako jo
ohranimo, in plačilo na tem in onem svetu. Nato mu je dejal, naj mu bo to izho-
dišče za svobodno obravnavo. Tajnik je izpolnil nalogo, vendar nikoli ni našel
priložnosti, da bi svoj dolgi zapis prebral don Bosku. Iz teh razlogov se zadovo-
ljujemo, da bomo vse objavili ob koncu tega zvezka.2
Do konca septembra se kapitelj ni več ukvarjal z disciplino v Oratoriju. O
tem bomo znova govorili v sedemnajstem poglavju. Preden bomo povzeli našo
pripoved na osnovi kapitularnih zapisov, se bomo ustavili pri nekaterih po-
drobnostih, ki nam bodo omogočile, da si bomo ustvarili bolj ali manj popolno
sliko stanja v Oratoriju.
Med letom je umrlo več fantov. Njihova smrt kaže, da tožbe o pobožnosti,
ki naj bi izginjala, niso bile upravičene. Dne 30. januarja je umrl že malo starej-
ši učenec drugega razreda gimnazije Virgilio Paganini iz Vezzana Ligure. Don
Bosko ga je šel obiskat zadnji večer. Ko ga je bolnik zagledal, je živahno dejal:
»Don Bosko, zahvaljujem se vam, da ste me sprejeli v Oratorij. Če me ne bi spre-
jeli, kdo ve, v kakšnem stanju bi sedaj bil? Zahvaljujem se vam za vse dobro, ki
ste ga storili moji duši.«
»Jaz sem,« je odvrnil don Bosko, »zadovoljen, da si miren. Boš molil zame?«
»Da, molil bom za vas in za našo Družbo, da ji bo Gospod dal rast za zveli-
čanje duš.«
2 Dodatek, št. 22.
|
|
14.2 Page 132 |
▲back to top |
132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
To so bile njegove zadnje besede. Don Bosko, ki se je oddaljil od njegove
postelje, še ni prišel do vrat bolniške sobe, ko je Paganini izdihnil.
Dne 17. februarja je umrl štirinajstletni rokodelec Onorato Chiappelli iz
Pistoie. V blodnjah je ponavljal: »O Marija, naša mati, pomagaj nam vsem …
zlasti še meni … meni.« Pred dvema dnevoma je umrl njegov asistent don Vin-
cenzo Reggiori iz Sangiana. Rokodelci so pravili, da verjetno celo ob don Bosko-
vi smrti ne bi tako žalovali. Ta primerjava jim je bila zelo naravna, ker so bili
prav to dnevi don Boskove težke bolezni.
Dne 18. junija je nehal živeti Carlo Godi iz Gozzana. Bil je učenec drugega
razreda gimnazije in bolj velike postave. Nekaj dni pred smrtjo je dejal nekate-
rim prijateljem: »Marija Pomočnica mi je podelila največjo milost. Zadovoljen
sem. V teh duhovnih vajah sem imel priložnost, da sem se spovedal in prejel
sveto obhajilo, kot bi bilo zadnje v mojem življenju. Zadovoljen sem, zelo sem
zadovoljen.«
Dva dogodka, ki bi lahko imela težke posledice, sta naredila velik vtis na ro-
kodelce, vendar se je vse razblinilo v nič. Eden izmed stavcev se je, medtem ko
sta se asistent in mojster za trenutek oddaljila, začel igrati s svojim tovarišem.
Da bi se mu skril, je tekel k dvigalu, ki je vodilo iz kletnih prostorov v delavnico.
Ker je menil, da je dvigalo v višini delavnice, je skočil vanj. Toda dvigalo je bilo
v kletnih prostorih in fant je z glavo naprej padel kakih sedem metrov globoko
ter zadel z njo ob železni podstavek. Ko so ob ropotu prihiteli tovariši, so ga
dobili negibnega in brez zavesti. Odnesli so ga v bolniško sobo. Tu je prišel k
zavesti, malo se mu je vrtelo v glavi, pa tudi ta omotica je kmalu izginila. Nič
manj nevarno ni bilo, kar se je primerilo nekemu krojaču. Medtem ko se je s
tremi tovariši vrtel na vrtiljaku, se je ta, ki je nosil vrv, odtrgal od vretena, padel
nanj in vrgel po tleh. Ta tram bi ga lahko ubil, vendar ga je samo udaril po nogi.
Rokodelci so ta dva pripetljaja s srečnim izidom imeli za posebni milosti, ki so
ju pripisovali Mariji Pomočnici.
Ker je bil don Bosko odločen, da dá v Oratoriju zadovoljivo usmeritev, je
pri septembrskih sejah sveta, ki naj bi razporedil osebje po zavodih, ponovno
zahteval odločno preobrazbo. Tako je 12. septembra dal dvoje pripomb za oh-
ranitev moralnosti in reda tako v Oratoriju kot v drugih domovih. »Vzemimo
našim gojencem vsako prepovedano knjigo, tudi če bi jo predpisala šolska ob-
last. Takih knjig nikakor ne smemo prodajati.« Ko je don Bosko pisal svojo Zgo-
dovino Italije, je podal v njej kratek življenjepis Alfierija in navedel nekaj citatov
iz njegovih del. Toda slavni profesor Amedeo Peyron, ki je pregledal rokopis, ga
je opozoril: »Nikdar ne omenjajte prepovedanih pisateljev, kajti če jih imenuje-
te, vzbudite v učencih željo, da bi jih brali. Prepustite jih pozabi.« Tako moramo
tudi mi: ne uporabljajmo, ne citirajmo, ne imenujmo prepovedanih pisateljev.
Naredili bomo izjemo, vendar samo za tiste, ki morajo opravljati javne izpite.
|
|
14.3 Page 133 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
133
Toda tudi v tem primeru uporabljajmo očiščene izdaje. Prepovedani avtorji,
tudi če so odlični, pa naj ne pridejo med fante nižjih razredov. Tako vzbujamo
v njih nesrečno radovednost, da primerjajo popravke z izvirnikom. Prav tako
bodimo previdni pri govorjenju. Če moramo na primer razložiti kako mesto pri
kakem pisatelju, tega ne delajmo, če ni zares potrebno. Če imajo ravnatelji ali
profesorji kako tako knjigo, naj jo imajo pod ključem. Nikdar ne bi mislil, da
je taka želja po branju prepovedanih knjig, kot je sedaj, kakor tudi pohlep po
branju romanov v škodo duš. Dajajmo jim v branje življenjepise naših gojen-
cev, Katoliško branje in Knjižice za mladino. Nekatere teh knjig so prav odlične.
Premalo cenimo naše stvari. Bojimo se celo dati te knjige v seznam za nagrado
v naših zavodih. Nekateri menijo, da je ponižujoče, da našim fantom četrte in
pete gimnazije damo v roke knjige z versko vsebino. Še nekaj drugega priporo-
čam. Skušajmo z vsemi sredstvi in na vso moč uvesti v naš zavod preventivni
sistem. Ravnatelji naj imajo konference o tej tako pomembni temi. Koristi, ki jih
bomo imeli iz tega za rešenje duš in za večjo Božjo slavo, bodo neizmerne.
Don Bosko je še dalj časa razmišljal, kako bi vse seznanil z eno svojih po-
membnih zamisli. Že leta 1883 je dejal don Lemoynu: »Ob določenem času ti
bom dal posebno delo.« Ko ga je potem čez leto dni srečal, ga je vprašal: »Ali
se spominjaš, kaj sem ti govoril o posebnem delu? Sedaj je prišel čas.« Nakazal
mu je zamisel okrožnice o branju knjig, ki naj bi jo na začetku leta razposlali po
vseh hišah. Don Lemoyne je napisal dolgo pismo, don Bosko je rokopis prebral
in novembra so ga poslali v vse zavode.
Predragi sinovi v Jezusu Kristusu!
Zelo pomemben razlog me sili, da vam pišem to pismo na začetku šolskega leta.
Dobro veste, kako zelo velika ljubezen me veže na duše, ki mi jih je dobrota Jezusa
Kristusa hotela izročiti, z druge strani pa vam je znano, kakšno odgovornost imajo
vzgojitelji mladine in kako strog obračun bodo morali dati o svojem poslanstvu Božji
pravičnosti. Toda to odgovornost nosim z vami, predragi sinovi, in želim, da bi bila
zame in za vas začetek, vir in vzrok slave večnega življenja. Zato sem menil, da obr-
nem vašo pozornost na nadvse pomembno točko, od katere je lahko odvisno zveliča-
nje naših gojencev. Govorim o knjigah, ki jih moramo vzeti iz rok naših gojencev in
tistih, ki naj jih uporabljajo za zasebno branje ali branje v javnosti.
Prvi vtisi, ki jih dobijo nedolžne duše in nežna srca naših fantov, ostanejo za celo
življenje in knjige so danes med tovrstnimi vzroki le-teh. Branje je zanje privlačna
zaposlitev in njihova radovednost neizmerna in od tega je v najvišji meri odvisna
izbira tako dobrega kakor slabega. Sovražniki duš poznajo moč tega orožja in iz-
kušnja nas uči, kako spretno ga uporabljajo na škodo nedolžnosti. Privlačen naslov,
izbran papir, lepe črke, ljubke podobe, nizke cene, poljuben slog, napetost pripovedi,
ognjevito opisovanje, vse to je uporabljeno s satansko spretnostjo. Zato moramo mi
napraviti svoje orožje proti njihovemu, da iztrgamo iz rok fantov strup, ki ga budita
brezbožnost in nemorala: slabemu tisku je treba zoperstaviti dobrega. Gorje nam, če
|
|
14.4 Page 134 |
▲back to top |
134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bi spali, medtem ko bi sovražnik bedel in sejal ljuljko.
Zato takoj na začetku šolskega leta uresničimo to, kar nam predpisujejo pravila.
Preglejmo, kakšne knjige so prinesli fantje v zavod, in če je treba, določimo v ta na-
men koga, ki bo pregledal kovčke in zavoje. Ravnatelj zavoda naj zahteva od fantov
točen seznam vseh knjig in ga izroči predstojniku. Ta odlok ne bo odveč bodisi zato,
da odkrijemo kako nezaželeno knjigo, bodisi zato, da te sezname ohranimo in jih
uporabimo, če bi kdo skril kako slabo knjigo.
Podobno pozornost je treba gojiti celo leto. Lahko naložimo gojencem, da pokažejo
vsako knjigo, ki so jo na novo kupili ali pa so jim jo dali starši, prijatelji ali zunanji
gojenci ali pa vede ali nevede dobivajo pošiljke v slabih časopisih. Lahko pa tudi pre-
vidno preverjamo v učilnici, spalnici, šoli.
Zavzetost, s katero se bomo tega lotili, ne bo nikdar prevelika. Profesorji, načelniki
učilnic, asistenti naj pozorno sledijo, kaj gojenci berejo v cerkvi, na odmoru, v šoli, v
učilnici. Prav tako je treba odstraniti neočiščene slovarje, ki so za mnoge fante začetek
hudobije in pasti pokvarjenih tovarišev. Slaba knjiga je kuga, ki lahko okuži veliko fan-
tov. Ravnatelj naj ima za velik uspeh, če iztrga iz rok gojencev kako tako knjigo.
Na žalost se imetniki takih knjig izmikajo pokorščini in so dovolj prekanjeni, da jih
skrijejo. Ravnatelj se mora boriti proti lakomnosti, radovednosti, bojazni pred kaz-
nijo, človeškim ozirom, nebrzdanim strastem. Zato menim, da si moramo pridobiti
zaupanje fantov in jih prepričevati z ljubeznivostjo. Vprašanje slabih knjig je treba
večkrat na leto obravnavati s prižnice, v večernih govorih in v šoli. Pokazati moramo
na škodo, ki jo povzročajo, in fante prepričati, da nočemo nič drugega kot rešitev
njihove duše, ki nam je po Bogu najbolj pri srcu. Ne bodimo prestrogi, razen če kak
fant pomeni nevarnost za druge. Če bi kdo izročil slabo knjigo tudi sredi leta, imejmo
to nepokorščino za zastarelo in sprejmimo knjigo kot dragocen dar. To toliko bolj,
ker mu je lahko spovednik ukazal izročiti jo in bi bilo neprevidno raziskovati naprej.
Velikodušnost predstojnikov bi lahko pripravilo tudi druge tovariše, da bi izročili po-
dobne knjige.
Ko odkrijemo kako od Cerkve prepovedano ali nemoralno knjigo, jo takoj sežgimo.
Zgodilo se je, da so knjige, ki so jih zaplenili fantom, a ohranili, bile v pogubo duhov-
nikom in klerikom.
Če bomo tako ravnali, ne bodo v naše zavode prišle slabe knjige, če bi pa prišle, bi jih
takoj zaplenili.
Poleg slabih je treba paziti tudi na druge knjige, ki so sicer dobre ali same na sebi nič
posebnega, so pa lahko neprimerne za starost dečkov, njihovega učenja, nagnjenj,
prebujajočih se strasti, poklica. Tudi te je treba odstraniti. Če bi mogli preprečiti za-
bavne čeprav dobre knjige, bi to bilo v veliko korist za učenje. Profesorji lahko z dolo-
čanjem nalog urejajo branje gojencev. Ker pa je dandanes neutešljiva želja po branju
in ker veliko tudi dobrih knjig preveč razgreje strasti in domišljijo, nameravam, če
mi bo Gospod dal življenje, izbrati in dati v tisk zbirko zabavnih knjig za mladino.
To velja za knjige, ki jih beremo zasebno. Kar se pa tiče knjig, ki jih skupno beremo
v obednici, spalnici ali učilnici, naj povem, da naj se nikdar ne berejo knjige, ki jih ni
odobril ravnatelj, ali romani, ki niso bili natisnjeni v naših tiskarnah.
|
|
14.5 Page 135 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
135
V obednici berimo Salezijanski vestnik, Katoliško branje – pač zapovrstjo, kakor
izhajajo v Oratoriju, Zgodovino Italije, Cerkveno zgodovino in Zgodovino papežev,
Pripovedi o Ameriki in podobno, knjige, ki so izšle v Katoliškem branju, ali zgodo-
vinske in pripovedne knjige Mladinske knjižice. Te zadnje bi lahko brali v učilnici
četrt ure pred pevskimi vajami.
V spalnici zavračam branje kakršnih koli zabavnih knjig, priporočam pa take, ki bi
v fantih lahko vzbudile predstave, ki jih bodo mogle narediti boljše. Zato bo prav, da
v ta namen izbiramo sicer prijetno pisane knjige, vendar s sveto in asketsko vsebino.
Začel bi z življenjepisi naših fantov Comolla, Savia, Besucca itn. nadaljeval s knjiga-
mi Katoliškega branja, ki govorijo o veri, in končal z življenjepisi svetnikov, vendar
takimi, katerih slog je prijeten za mlade ljudi. Tako branje, ki sledi kratkemu večer-
nemu govoru, ki prihaja iz srca, hoče dobro dušam in lahko dopolni dobro opravljene
duhovne vaje.
Da bi dosegli te zaželene učinke in bi naše knjige bile protiutež slabim knjigam,
vas prosim in rotim, da imejte radi knjige naših sobratov in se varujte kakršne koli
ljubosumnosti in podcenjevanja. Če boste kje našli kako pomanjkljivost, skušajte z
nasvetom pa tudi z dejanjem popraviti, kar ni prav, ali pa sporočite svoja opažanja
pisatelju ali predstojnikom, ki skrbijo za pregled tiska. Če bodo dečki slišali, da kak
profesor ali asistent hvali kako knjigo, jo bodo tudi oni cenili, hvalili in brali. Spo-
minjajte se velike besede, ki jo je sveti oče Pij IX. nekega dne naslovil na salezijance:
Posnemajte zgled patrov Jezusove družbe. Zakaj tako zelo cenijo njihove knjige? Ker
se sobratje trudijo, da bi jih izboljšali in popravili, kot da bi bile njihove. Zato v vseh
sredstvih javnega obveščanja prikazujejo njihove prednosti in jih hvalijo. V zaseb-
nem pogovoru hvalijo njihove zasluge. Nikdar ne boste iz ust teh patrov, ki jih je na
tisoče, slišali kako manj lepo besedo o njihovih sobratih.«
Tako delajte vi tudi med vašimi fanti in bodite prepričani, da bodo naše knjige nare-
dile veliko dobrega.
Dragi moji sinovi! Poslušajte, zapomnite si, poslušajte te moje nasvete. Čutim, da se
moja leta iztekajo. Tudi vaša zelo hitro minevajo. Delajte torej vneto, da bo obilna že-
tev odrešenih duš, ki jih bomo predstavili dobremu družinskemu očetu Bogu. Gospod
naj vas blagoslovi in z vami naše mlade gojence, ki jih pozdravite v mojem imenu in
molite za tega ubogega starčka, ki vas tako zelo ljubi v Jezusu Kristusu.
Na praznik vseh svetih
Najvdanejši v Jezusu Kristusu
duh. Janez Bosko
Toda za Oratorij sta bila dva pomembna predloga, ki sta se potem združila
v enega. Pojavilo se je vprašanje, ali naj zamenjajo ravnatelja ali naj postavijo
dva. Generalni kapitelj je leta 1883 določil, da je treba imenovati obrtnega sve-
tovalca za vso Družbo. Nihče ni bil bolj primeren za to službo kot don Lazzero.
Zato naj bi po prvotnem načrtudon Lazzero prevzel to nalogo, vodstvo Orato-
rija pa bi zaupali don Francesii. Ker so nekateri menili, da don Francesia nima
vseh sposobnosti, da bi držal red v Oratoriju, je don Bosko na seji 4. septembra
|
|
14.6 Page 136 |
▲back to top |
136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pustil vsakemu, da svobodno pove svoje mnenje, nato pa pogovor prekinil z
besedami: »Težko je najti človeka, ki bi bil vsem pogodu in bi bili z njim vsi
zadovoljni. Enemu je kdo preveč sladek, drugemu preveč popustljiv, tretjemu
preveč površen, četrtemu preveč strog. Smo ljudje in moramo stvari urejati po
človeško. Zedinimo se in poiščimo način, da bo stvar zaživela. Edino kar lahko
oporekamo don Francesii, je njegova prevelika dobrota. Je pa izobražen in po-
božen kakor malokdo med nami. Toliko let je delal v Oratoriju, zato ga temeljito
poznam. Vedno stori, kar je treba, poleg tega pa temeljito pozna pravilnik.« Ko
so slišali še druge pripombe, so odločili, da bo don Francesia prišel v Oratorij,
don Cesare Cagliero pa bi prevzel vodstvo zavoda v Valsaliceju.
Poleg vprašanja, koga bi postavili za ravnatelja Oratorija, so razpravljali še o
možnosti, da bi Oratorij imel dva med seboj neodvisna ravnatelja, enega za dijake
in drugega za obrtnike. Razlog za to je bil, da je Oratorij tako obširno področje,
kjer en sam človek ne more biti odgovoren za vse. Tako je na primer vsaka delav-
nica bila za ravnateljstvo enako breme kot cel zavod. Toda ali bi, potem ko bi imeli
v isti hiši dve neodvisni skupnosti, teklo vse brez trenja? Tudi tu je don Bosko dal,
da vsak svobodno pove, kar misli o vsem, dokler na seji 12. ni povzel:
Don Bosko: Razmišljal sem o predlogu o dveh ravnateljih v Oratoriju. V tem pri-
meru je nujno, da pride don Francesia in da mi z don Durandom vodita to hišo. En
sam ravnatelj ne zmore vodstva vse hiše v Valdoccu. Don Lazzero me je večkrat
prosil, da bi ga rešil tega bremena. Treba je deliti pooblastila med Francesiem in
don Lazzerom. Don Francesia bi prevzel dijake in vse, kar se jih tiče, don Lazzero
pa rokodelce in k temu še vlogo kateheta za vse, kar se tiče rokodelcev vse Družbe
v vseh hišah. Njegovo področje sta moralnost in disciplina tako Oratorija kakor
vse Družbe. Kar se tiče drugih domov, bo imenovan obrtni svetovalec, kar se tiče
Oratorija, pa ravnatelj obrtnikov. Nova služba ravnatelja obrtnikov bo v prihodnje
stalna. Don Francesia in don Lazzero bosta morala najti modus vivendi, ki bo veljal
ne le za čas, ko smo tu mi, temveč tudi, potem ko nas več ne bo. Če bi hoteli v Ora-
toriju še naprej imeti enega samega ravnatelja, bi morali spremeniti celoten sestav
vodstva, jaz pa tega nočem storiti. Obrtniki naj bodo samostojna skupnost s svojim
ravnateljem. Prav tako so dijaki samostojna, od obrtnikov neodvisna skupnost. Če
ne bomo točno opredelili osebja, bo nastala zmešnjava, ki je nihče ne bo mogel
obvladati. Don Lazzero mi je pisal, da se strinja s tem predlogom.
Don Lazzero je omenil zmedo, ki jo povzročajo uslužbenci ali bolje nekateri pre-
bivalci Oratorija, ki jim pravimo barba [brada]. Le-ti prihajajo in odhajajo po svojih
opravkih in svobodni izbiri, zato želi, da bi jih točno opredelili.
Don Bosko. Z izkušnjo, z dobro voljo, z dogovorom obeh ravnateljev, s potrebnimi
zamenjavami bo mogoče rešiti vsa vprašanja. Ne gre za to, da bi takoj postavili
nespremenljiva načela, temveč za to, da bi udejanjili mojo zamisel in jo nadaljevali.
Treba je uveljaviti določene navade, po katerih smo se ravnali do sedaj. Vendar je
treba ravnati zelo previdno.
Don Rua je omenil, kako nujno je točno zarisati pristojnost vsakega ravnatelja in
|
|
14.7 Page 137 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
137
tako preprečiti vse morebitne nevšečnosti.
Don Durando je vprašal, komu bo pripadala cerkev in komu kuhinja itn.
Don Bosko: Pustimo ob strani imena. Nujno potrebno je, da je v zavodu v Valdoccu
en ravnatelj odgovoren za moralnost obrtnikov. Isto naj velja tudi za druge domo-
ve z rokodelci. To naj bo šolski svetnik, ki naj v vseh zavodih Družbe skrbi za ose-
bje in tudi za moralnost. Da bo mogel obiskovati domove Družbe, naj se dogovori
z inšpektorjem posameznih inšpektorij. Toda mi tukaj nujno potrebujemo vodjo
obrtnikov. Rad bi, da bi razmislili o različnih predlogih, ki sem jih dal. Don Rua, don
Francesia, don Cagliero naj pripravijo uvodni razgovor. Potem se bom razgovora
udeležil tudi jaz in bomo videli, kaj je mogoče storiti. Pozabimo na osebe, da bo le
vse teklo v večjo Božjo slavo. Gre za stvari in ne za osebe.
Don Cagliero omenja, da tisti, ki vodi Oratorij, ne more skrbeti za druge hiše. Hiša
sama mu daje zadosti dela.
Don Bosko: O tem boste morali odločati.
Don Cagliero je vztrajal, da je pri vseh vprašanjih treba imeti pred seboj odprto
obzorje idej. Ali bo treba imeti dve kuhinji, dvoje skladišč?
Don Bosko: Kakor hitro bo mogoče, bo treba stvari tako urediti, da bo vsak od-
delek, to je dijaki in obrtniki, imel vse vsak zase, da bosta ravnatelja med seboj
popolnoma neodvisna tudi glede prostorov.
Don Rua vprašuje, kako naj naredimo sedaj?
Don Cagliero pripomni, da je trenj vedno več.
Don Rua pripominja, da je nujno treba natančno preučiti naloge svetnika in eko-
noma vrhovnega sveta v odnosu do novih dveh ravnateljev dijakov in obrtnikov v
Oratoriju.
Don Cagliero vztraja pri obravnavi glavnega vprašanja. Na trenja bomo mislili, ko
bodo nastala.
Don Bosko:. Don Cagliero ima prav. Osredinimo se na glavno vprašanje. Odločitev
mora biti neodvisna od kakršnega koli drugega postranskega razmišljanja. Odloči-
mo se za načelo dveh ravnateljev.
Don Barberis je vprašal, ali predstojnik Oratorija ne bi mogel biti inšpektor in ali
ne bi bilo bolje, če bi bila vodja dijakov in obrtnikov podravnatelja.
Don Bosko: Začnimo reševati moralnost in disciplino tako, da postavimo dva rav-
natelja. Potem bomo začeli druga vprašanja. Bo ravnatelj obrtnikov imel besedo
tudi pri inšpektorjih drugih hiš? Bo moral skrbeti za mojstre drugih hiš, jih iskati
in pošiljati? O tem je treba razmisliti in rešiti. Drugo, kar bi rad razčistil, je, da bi
iz hiše odstranili ljudi, ki ne spadajo k osebju, ki jedo pri naši mizi, hodijo k našim
prireditvam, konferencam itn. Ti ljudje se vtikajo v vse stvari, poslušajo, opazujejo
in potem zunaj pripovedujejo o naših zadevah in so bolje poučeni kot mi sami.
Don Barberis vprašuje, kdo bo piemontski inšpektor.
Ob šestih so končali sejo.
Ta kapiteljska seja je potekala v Valsaliceju, kjer so opravljali duhovne vaje.
Tukaj je don Bosko v navzočnosti več sobratov, med katerimi je bil don Nota-
rio, pripovedoval sanje, ki jih je imel tiste dni. Zdelo se mu je, da se vrača skozi
|
|
14.8 Page 138 |
▲back to top |
138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
oratorijska vrata. V trenutku je bil obdan od svojih, ki jih pa ni prepoznal, ker
je bila megla. Ko se jim je približal, da bi jih bolje videl, so se mu izmaknili. Ven-
dar jih je poklical in so se mu približali. Imeli so razgaljene prsi, na mestu, kjer
je srce, so imeli veliko kužno bulo, na kateri je bilo mogoče razločiti tri barve:
črno, rdečo in rumeno. Ko se je svetnik zbudil, si je na vse načine prizadeval, da
bi se znebil tistih predstav, a brez uspeha. Grde predstave so se vračale tudi, ko
je sedel v postelji. Megla okoli glav je bila veliko bolj gosta, tako da je le s težavo
prebral, kar so imeli tam napisano, poleg tega pa so bile besede napisane na-
robe. Tedaj je vstal in si zapisal imena vseh, ki jih je videl. Iz njegovega načina
pripovedovanja je bilo mogoče sklepati, da se je vse odigravalo v okoliščinah, za
katere ne bi bilo prav, da bi jih omenjal.
V Valsaliceju se don Bosko ni dolgo zadrževal. Nekega večera, ko se je s
klerikom Vigliettijem vračal z obiska pri neki družini, ki je bila na počitnicah
tam v bližini, je potožil, da ga boli leva noga. Ponoči mu je močno otekla: Bil
je šen. Dne 14. septembra so poklicali valsališkega hišnega zdravnika doktorja
Fissoreja, ki ga je pregledal in mu svetoval, da naj ostane v postelji, da si bo noga
odpočila. Vrnil se je v Oratorij in storil, kakor mu je svetoval zdravnik, bolezen
pa se je iz dneva v dan slabšala. Ugotovili so stalno vročino, težave z dihanjem in
razširitev srca. Iz neznanega vzroka se je dvignilo eno rebro. Pri vsem pa mu je
še povzročal strašno srbenje po celem telesu. Kljub vsemu temu je bil priprav-
ljen udeležiti se sklepa duhovnih vaj v San Benignu, če bi ga za to prosili.
Ni bil nenehno v postelji, temveč se je po navadi prve ure popoldneva dvig-
nil in sedel v naslonjaču v svoji sobi ali v galeriji. Sem ga je nekega dne prišel
obiskat kardinal Alimonda. Potem je znova začel maševati in od časa do časa
pokazal izredno gorečnost. Nekega jutra mu je ministriral don Cerruti in bil
priča, kako je tri ali štirikrat začel silno ihteti.
Iz tega časa imamo dva dogodka, o katerih nam poročajo življenjepisci. Sin
doktorja Albertottija, tudi sam zdravnik, je hotel preizkusiti don Boskovo mi-
šično moč in ga je zato prosil, da bi mu stisnil roko. Don Bosko mu jo je stisnil.
»Bolj močno … bolj močno,« je rekel zdravnik.
»Pazite, stisnil vas bom tako, da vam bo pritekla kri,« je dejal bolnik.
»Ni pomembno. Stisnite.«
»Oj, presneto, to pa boli.«
Proti večeru se je zdravnik vrnil s kovinskim obročem za merjenje moči.
Najprej ga je sam stisnil z vso močjo z eno roko in dosegal 40 stopinj. Don Berto je
dosegel štirideset stopinj z levo in petinštirideset z desno roko. Don Bosko je do-
segal 60 stopinj. To je bilo največ. Rekel pa je, da je hranil sile, da ne bi strl obroča.
Hotel je iti v San Benigno, kakor se je odločil. Dne 3. oktobra so bili predstoj-
niki pod vodstvom don Rua zbrani na kapitlju, ko je iz Turina prispel telegram
s sporočilom o don Boskovem prihodu. Ker se mu je zdravje malo izboljšalo, se
|
|
14.9 Page 139 |
▲back to top |
BiS 17 — 6. poglavje
139
je odpravil na železniško postajo za San Benigno. Takoj so prekinili zasedanje
in mu šli naproti. Don Lemoyne piše v Verbali: »Prispel je ob dvanajstih v svoje
veliko veselje, v našo neizmerno radost in velikansko navdušenje vseh.« Hodil
je s paličico. Zaslišali smo njegov glas, ki je pretresel duše in jih tolažil. Don
Francesia je izrazil splošno veselje z dvanajstimi enajsterci, ki so se začenjale in
končevale takole:
O, dobri oče don Bosko, kako radost
ste nam pripravili s tem, da ste se dali videti.
Vidimo vas tukaj s paličico v roki,
medtem ko smo mislili, da ste daleč, daleč.
Daleč in bolan, prikovan na posteljo.
Kako veliko veselje ste nam pripravili s svojim prihodom.
Po njegovem odhodu iz Valsaliceja se je vrhovni kapitelj pod predsedstvom
don Rua od 18. do 20. septembra sestal že petkrat in obravnaval vprašanje dveh
ravnateljev bodisi zato, da bi predvideli vse morebitne težave in nevarnosti,
bodisi zato, da bi našli modus vivendi, ki bi dajal poroštvo za uspeh. Vsi predstoj-
niki razen don Cagliera, ki si je zamislil in je zagovarjal to novost, so se počasi
prilagajali tej uredbi. Tudi don Rua, ki je na začetku imel svoje ugovore ne zara-
di notranjega prepričanja, da bi to ne bila najboljša rešitev, temveč samo zaradi
svoje neskončne vdanosti don Boskovim hotenjem. Na seji 18. septembra je o
tej rešitvi takole odgovoril: »Pripravljen sem se pokoravati don Bosku, vendar
predvidevam težave in nerede. Menim, da don Boska nagovarjajo tudi drugi, da
bi sprejel tako odločitev, četudi je bil on vedno za enotnost vodstva.« Naredili
so, kakor so se dogovorili: don Francesia je postal ravnatelj obrtnikov in don
Bosko kot do sedaj vrhovni predstojnik. Toda novi sistem se je obdržal samo
dve leti. Potem so se vrnili k staremu.
Seja 19. septembra je vsilila neprijetno, a nujno zadevo, ki so jo narekovale
okoliščine. Don Boskova bolezen je budila resne pomisleke. Bilo je treba biti
pripravljen na vse in predvideti neposredne posledice. Kako bi opravili pog-
rebne slovesnosti in kje bi ga pokopali.? Don Rua je menil, da bi, ko bo umrl,
prosili vlado za dovoljenje, da bi ga pokopali v cerkvi v Oratoriju. Dodal je nekaj
primerov, ki so kazali na privolitev v podobnih okoliščinah. V prejšnjih letih so
že iskali možnosti, da bi kupili prostor na pokopališču, občinska uprava je bila
pripravljena ustreči, vendar ni bilo primernega prostega zemljišča. Pogovore je
vodil Carlo Buzzetti. Don Lemoyne je predlagal, da bi truplo položili začasno v
grobnico na pokopališču in ga potem, ko bi kupili svoj prostor, prenesli tja. Vsi
so bili zelo žalostni. Don Cerruti je menil, da gre za vprašanje, ki je še daleč in
tudi ni tako zelo pomembno. Prešli so k drugi zadevi.
Dobro razumemo don Ruo, ki se je zaupno pogovarjal z doktorjem Alber-
tottijem, don Boskovim osebnim zdravnikom, in je zato bolje kot kdor koli drug
|
|
14.10 Page 140 |
▲back to top |
140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
poznal resnično zdravstveno stanje bolnika. Moral se je prisiliti, da je odločno
gledal v prihodnost. Albertotti je bil tisti, ki je zapisal, »da je don Boskov or-
ganizem po letu 1880 patološki kabinet v gibanju«.3 Od 1884 je bil pri njem
vedno poudarjen pomanjkljiv visus očesne sposobnosti, vnetje ledvic in slabost
hrbtenice. Zdravnikov sin, ki mu je po naročilu specialista Reymonda z Liebre-
ichovim oftalmoskopom ponovno preiskoval globino očesa, je ugotovil krva-
vitve na mrežnici. Oči so mu tako opešale, da je 14. oktobra 1884 prosil Sveto
penitenciarijo, da je smel ob praznikih darovati votivno mašo drugega razreda
Device Marije in ob navadnih dneh mašo za pokojne. Isti Reymond je opravil
tudi preiskave ledvic, ki so skrajno oslabele in mu proti koncu 1887 povzroča-
le močno albuminurijo. Oslabelost hrbtenice, ki se je pokazala že leta 1871, je
tako napredovala, da jel 1884 hodil sklonjen in zaradi ravnotežja nosil roke na
hrbtu. Kljub tem težavam in nevšečnostim, ki so obremenjevale njegovo živ-
ljenje, je še štiri leta s herkulskim naporom in gibčnostjo duha skrbel za vse in
delal brez prenehanja za večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
3 Dr. Giovanni Albertotti, Chi era Don Bosco [Kdo je bil don Bosko]. Fiziološko - psihološko - pa-
tološka biografija, ki jo je napisal njegov zdravnik. Genova, Fratelli Pala, 1934 (posmrtno delo),
str. 83.
|
|
15 Pages 141-150 |
▲back to top |
|
|
15.1 Page 141 |
▲back to top |
7. poglavje
DON BOSKOVO BIVANJE V PINEROLU
Za don Boska, ki je bil poln skrbi za drugega, če je zbolel, bi se lahko reklo,
da ni imel srca zase. In je svoje zasebne potrebe premagoval s svojo ljubeznijo
do odpovedi. Toda poleti 1884 so njegovi najtesnejši sodelavci in zdravniki, v
strahu zaradi velikih neprijetnosti, ki jih je moral prenašati, sklenili, da ga bodo
prisilili k miru v planinah Pinerola. Pri izbiri kraja je odločno sodeloval krajevni
škof msgr. Filippo Chiesa, ki je poln ljubeznivega spoštovanja do Božjega moža
ponudil gostoljubje v svoji vili. Tja sta ga 19. julija popeljala don Lemoyne in
don Giacomo Ruffino, ki ga je čez nekaj dni nadomestil klerik Viglietti.
Na Pinerolo je don Boska vezal prijeten spomin še iz mladosti. Kot gimna-
zijec in pozneje kot semeniščnik je bil dvakrat gost družine svojega prijatelja
Anibala Strambia, kakor je to pripovedoval svojim popotnim tovarišem.1 Pripo-
vedoval je tudi, kako je ponovno prišel tja takoj po svojem duhovniškem posve-
čenju, ko je moral iti pridigat v Fenestrelle.
Potem ko je ob desetih stopil na vlak, ga je v Pinerolu pričakoval s kočijo z
dvema konjema sam gospod škof. Mladi prelat ga je od začetka do konca obdal
z vsemi mogočimi pozornostmi in se veselil, kako se je njegovo zdravstveno
stanje iz dneva v dan boljšalo. Sveži zrak tamkajšnjih gora mu je očitno lajšal
težave in ga rešil težkega in vročega ozračja v Turinu, ki mu je včasih močno
oviralo dihanje. Naravno okolje mu je pomagalo k boljši prebavi, tako da je po-
časi spet dobival tek. Škof je storil vse mogoče, da ga je razvedril. Tako je 7.
avgusta Viglietti pisal don Rui: »Z don Boskom je, če odmislimo nevšečnosti s
srcem, kar me zelo skrbi, vse v redu. Hodi na sprehod, prepeva, mi pripoveduje
toliko zanimivih stvari, skupaj moliva rožni venec. Vse midva sama, ker je don
Lemoyne pred tremi dnevi šel pridigat v Fenestrelle.«
Viglietti mu je vsak dan ministriral pri sveti maši. Nato je sam ali v
1 Prim. Lemoyne, MB I, str. 349 in sledeče [BiS I, str. 230 in sledeče].
|
|
15.2 Page 142 |
▲back to top |
142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
spremstvu don Lemoyna peljal don Boska na prvi sprehod po bližnjih gričih.
Drugi sprehod so opravili popoldne. Trajal je tudi po več ur. V avgustu je že lah-
ko hodil brez opore. Seveda je hodil zelo počasi in dostikrat je sedel na tla sredi
travnika. Velikanska pinija, ki je širila svoje košate veje ob vili, je nudila prijetno
senco v popoldanskih urah.
Njegova zelo veselo razpoložena spremljevalca sta skrbela za dobro voljo,
toda tudi on ju je učil prepevati lepe pesmi in ju zabaval s prijetnimi pripoved-
mi. V enem izmed zaupnih pogovorov je predlagal don Lemoynu, da bi zažgal
listine, ki so vsebovale spor z nadškofom msgr. Gastaldijem. Toda tajnik ga je
opozoril: »Kaj bodo rekli naši zanamci, ko bodo videli v naših arhivih tako veli-
ko praznino? In zgodovina Družbe?«
»Če bo treba povedati,« je odvrnil don Bosko, kaj je don Bosko delal tistih
deset let, ko je moral prenesti toliko trpinčenja, bo zadosti tole: pridno se je
ukvarjal z opravljanjem svojih poslov.«
Don Lemoyne, ki je imel za dolžnost, da ohrani tiste papirje, je na lep način
spremenil pogovor, in ker se je bal, da bi mu don Bosko ukazal narediti kaj,
česar on po vesti ne bi mogel storiti, je začel hoditi ob ograji in je trgal cvetlice.
Kako zelo si je opomogel, nam priča dopisovanje, ki je datirano v Pinerolu.
Opustili bomo pisma, ki jih je poslal v Francijo in ki jih bralci že deloma poznajo,
in se bomo omejili na italijansko korespondenco.
Misel na loterijo v Rimu ga je zasledovala tudi tukaj. Pomočnik Rossi mu
je po njegovem naročilu pošiljal kupe srečk, ki jih je dal v prodajo bližnjim in
daljnim sorodnikom. Naslednje pismo nam kaže, da je na to mislil že prvi dan
svojega počitka.
Dragi moj Rossi!
Prejel sem srečke in je prav.
Sedaj mi pošlji snopič srečk rdeče barve, ker me prosijo zanje.
Pošlji mi seznam sotrudnikov v Pinerolu in okolici.
20 diplom itn.
Pozdravi don Bonettija; silno potrebujem njegovo zdravje in njegovo delo.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani me v J. K.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 20. julij 1884
V Pinerolu je bila na letovanju gospa Losana, turinska sotrudnica. Poglej-
mo, kako jo je skušal pridobiti za prodajo srečk.
Velezaslužna gospa Losana!
Tukaj v Pinerolu ne morete storiti veliko za naše dečke, zato vas prosim, da storite
kaj za svetega očeta. V čast presvetemu Srcu Jezusovemu skušajte prodati priložno-
stne srečke. Bog vam bo obilno povrnil. Bog naj blagoslovi vas, vašo družino. Imejte
|
|
15.3 Page 143 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
143
me za vašega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 1. avgust 1884
P. S.: Razume se, da lahko vrnete srečke, ki jih ne boste prodali.
Med salezijanske sotrudnike je sprejel celo skupnost pinerolskih vizitan-
dink in takoj izrabil priložnost, da jih je prosil za pomoč pri loteriji.
Velečastita mati predstojnica!
Vse te dni sem iskal priložnost, da bi vas obiskal, pa je vedno kaj prišlo vmes. Da bodo
vaše hčerke mogle uporabljati odpustke, vam pošiljam diplomo pristopa. Obenem
sem sporočil v Turin, naj vam začenjajo pošiljati mesečnik Salezijanski vestnik.
Prilagam nekaj srečk, ki jih skušajte prodati za našega svetega očeta. Srečke, ki jih ne
boste prodale in jih ne boste ohranile zase, mi lahko vrnete.
Bog naj blagoslovi vas, vso vašo redovno družino in gojenke. Molite zame in za vso
mojo družino sirot, medtem ko se v J. K. izjavljam za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 5. avgust 1884
Kako previdnostna je bila vsota, ki jo je prejel iz Padove, je mogoče razbrati
iz pisma, ki ga je pisal don Tulliu De Agostini. Njemu sta dve darovalki izročili
dar.2
Predragi don Tullio!
V redu sem prejel vsoto denarja, ki si mi jo poslal, se pravi 500 frankov gospe Antico,
kateri bo Gospod stotero poplačal tudi na tem svetu. 600 frankov gospe S. Mainardi
v čast Srcu Jezusovemu.
Prepričan sem, da bo povračilo veliko bolj obilno zaradi okoliščin, ki so spremljale
dar. Poslušaj. Don Rua je prišel sem v Pinerolo in prosil za denar, ki naj bi ga nujno
poslal don Dalmazzu za nadaljevanje gradenj. Denarja nisem imel, ker sem bil zdo-
ma. Pravočasno sem prejel imenovano vsoto, ki sem jo takoj poslal v Rim. Tako sem
kanil kapljico vode v razgreto peč.
Vsak dan molim za gospo Antico, za gospo grofico, za Franceschina in zate, moj ved-
no dragi don Tullio. Bog naj nas blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 13. avgust 1884
Ni pozabljal na duhovne potrebe tistih, ki so bili v tem pogledu z njim stal-
no povezani. Pismo, ki ga je poslal velezaslužni gospe Magliano, kaže, da ga je
navdihnila skrb za njeno dušo.
2 To pismo smo prejeli prepozno, da bi ga mogli vključiti med pisma v petnajstem zvezku, naslov-
ljena za don Tullia in družino Bonmartini (str. 667-679).
|
|
15.4 Page 144 |
▲back to top |
144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Velezaslužna gospa!
Bili smo v skrbeh za vaše zdravje. Toda vi ste se ob prihodu iz Suse takoj odpravili v
Busco.
Če bi mi sedaj v svoji ljubeznivosti mogli povedati, kako je z vašim zdravjem in zlasti
kako ste izpolnjevali nalogo, da ne boste več mislili na svojo preteklost, bi mi naredili
veliko uslugo.
Jaz se zaradi svojega zdravja zadržujem v škofijski vili v Pinerolu, kjer se počutim
veliko bolje. Bog naj blagoslovi vas, velezaslužna gospa Magliano, in z vami vsa vaša
dela in vašo družino. Vi pa molite za tega revčka in za vso množico naših dečkov.
Marija naj nas vse ozdravi in nekoč vzame s seboj v svojo slavo v nebesih.
Ostajam v vsem v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 25. julij 1884
Dne 25. julija na dan sv. Jakoba je godoval don Ruffino. Don Bosko se ga je
spomnil in mu poslal podobo Marije Pomočnice, ki je na zadnji strani nosila
nekaj ljubeznivih besed. Ker pismo nosi datum praznika, je zelo verjetno, da
ga je poslal po kom, ki ga je tisti dan šel obiskat, kajti iz Oratorija so pogosto
prihajali na obisk.3
Don Cagliero je celo prvo polovico avgusta prebil v Nizzi Monferrato, kjer je
vodil duhovne vaje najprej za gospe in potem za sestre. O gospeh je takole pisal
don Bosku: »Svete duhovne vaje za gospe je Bog obilno blagoslovil in smo dobili
veliko poklicev.« Sestre so imele svoj generalni kapitelj, o katerem je don Cag-
liero takole pisal don Rui: »Generalni kapitelj sester lepo napreduje, ker se zg-
leduje po kapitlju salezijancev. Prejeli smo naša pravila in sedaj njihova pravila
prilagajamo našim odločitvam. Vse bomo predložili don Bosku in njegovemu
kapitlju. Zapisniki sej so boljši kot v Montecitoriu.4 Pri sejah so navzoči tudi don
Bonetti, don Bertello in ravnatelj.« V istem pismu je dejal: »Don Bosko nam je
kar dvakrat pisal. To pomeni, da mu gre na bolje. Deo gratias.5 Od pisem imamo
na voljo samo prvo iz prvih duhovnih vaj.
Dragi moj don Cagliero!
Zelo me veseli, da so se gospe, kakor mi pišeš, zbrale v tako velikem številu kljub
neprijetnim vestem o koleri, ki preti našim krajem. Kar me še posebno veseli, je spod-
buden način, kako te izbrane duše opravljajo duhovne vaje.
3 Pisemce se glasi:
Dilecto filio in Christo
Rufino Jacobo Sacerdoti. Maria sit tibi et tuis auxilium in vita, subsidium in periculis, atque magna
animarum te comitante caterva, secum vos recipiat in aeternis tabernaculis. Amen.
Die 25 Julii 1884.
Joannes Bosco sacerdos.
4 Palača v Rimu, sedež italijanske poslanske zbornice.
5 Pismo don Rui, Nica 18. avgust 1884. Generalna mati Daghero je poslala poročilo kapitlju in opi-
sala potek duhovnih vaj (Dodatek, št. 23).
|
|
15.5 Page 145 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
145
Ti dobro veš, kako je mogoče vsemu pomagati. Že znano zdravilo: Svetinjica Marije
Pomočnice z vzdihljajem Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas, pogosto sveto obha-
jilo itn.Ker je vir vseh milosti presveto Jezusovo srce, bi bilo dobro, če bi z dovoljenjem
matere predstojnice storil zelo dobro delo in prevzel nabirko za cerkev in zavetišče
Srca Jezusovega v Rimu.
Čeprav se je moje zdravje malo izboljšalo, vendar ne morem odpotovati v Nico, kakor
bi bila moja želja. Storil pa bom, kolikor mi bo mogoče, vse potrebno tukaj. Od 1.
avgusta sem vsak dan pri sveti maši posebej molil za sestre, ki so opravljale duhovne
vaje, in jim na koncu poslal blagoslov Marije Pomočnice. To bom delal vse do prazni-
ka Marijinega vnebovzetja.
V teh dneh imamo veliko srečo, da opravljamo devetdnevnico v čast Vnebovzete, in
jaz bi rad govoril z vsako od udeleženk in ji dal nasvet, ki bi ji zagotovil pot v nebesa.
Zdi se mi, da je Marija prav sedaj zelo naklonjena in pravi: »Hčerke moje, ne odlašaj-
te in se čim prej odtrgajte od tega sveta. To je sovražnik, ki nikdar ne plača ali slabo
plačuje in izdaja. Mojemu sinu Jezusu popolnoma posvetite sebe, svoje imetje, svoje
zdravje, svoja srca. Naj bodo odslej samo Jezusova, četudi bi vas stalo še tako težke
žrtve.« Predrage Marijine hčerke, molite tudi zame in opravite eno sveto obhajilo po
mojem namenu in jaz bom še naprej molil za vas. Na svidenje nekega dne v nebesih
z Jezusom in Marijo. Tako bodi.
Don Lemoyna je škof poslal v Fenestrelle, kjer naj bi v njegovem imenu imel nagovor
duhovnikom. Vrnil se bo še nocoj.
Monsinjor je poslal zanimiv opis svojega potovanja s salezijanci v Patagonijo. Viglie-
tti ga prevaja, in preden ga bomo dali v tisk, ga boš dobil v roke.
Škof msgr. Chiesa mi gre v vsem zelo na roke. Danes na obletnico njegovega škofo-
vskega posvečenja smo pod pinijo veliko govorili o tebi in pili na tvoje zdravje.
Don Savio kako se ima, kaj dela? Ljubeznivo ga pozdravi v mojem imenu.
Zakaj mi nič ne poročaš o Gaiu in Vigni?6
Bog naj nas vse blagoslovi in Marija naj nam pomaga, da bomo hodili po poti, ki vodi
v nebesa.
Najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 6. avgust 1884
P. S.: Pozdravi v Gospodu naše sestre.
Ob koncu teh duhovnih vaj za sestre je bila med dekleti, ki so bile preoble-
čene, tudi Eulalia Bosco, don Boskova nečakinja, ki ji je on posvetil to dragoceno
pismo.
Moja dobra Eulalia!
Ko si se odločila, da boš postala redovnica, sem se zahvalil Gospodu, sedaj se mu
ponovno zahvaljujem iz vsega srca, da ti je ohranil dobro voljo, da si se končno odpo-
vedala svetu in popolnoma posvetila dobremu Jezusu. Z veseljem izkoristi ta dar in
6 Dva sobrata pomočnika, zaposlena v kuhinji in pri domačih delih v podružnični hiši v Nizzi Mon-
ferratski.
|
|
15.6 Page 146 |
▲back to top |
146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
misli na stoterno povračilo v tem življenju in neskončno plačilo v prihodnjem.
Toda, dobra moja Eulalia, to naj ne bo za šalo, temveč zares. In spominjaj se besed
očeta Ivane Šantalske, ki se je znašla v enakem položaju. Kar smo darovali Gospodu,
se ne jemlje nazaj.
Vedi, da je redovno življenje nenehna žrtev, da pa Bog bogato plačuje vsako žrtev.
Edina uteha v času našega življenja je izpolnjevanje pravil, edino upanje v nebeško
plačilo in pokorščina.
Vedno sem v redu in z veseljem prejemal tvoja pisma. Odgovarjal ti nisem zato, ker
mi je zmanjkovalo časa.
Bog naj te blagoslovi, Eulalia. Marija naj bo tvoja vodnica, tvoja opora vse do nebes.
Upam, da se bova videla v tem življenju, sicer pa zbogom. Videla se bova, da bova
govorila o blaženem življenju, o Bogu. Tako bodi.
Želim obilo blagoslova materi in vsem sestram, novinkam, postulantkam Marije Po-
močnice. Materi dolgujem še odgovor, ki ga bom kmalu napisal. Moli zame in za vso
našo družino in imej me vedno v J. K.
Najvdanejši stric
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 20. avgust 1884
Neprijeten dogodek, ki se je pripetil v San Benignu, je zahteval odločen
don Boskov poseg in poseg pri civilni oblasti. Ne da bi obvestil ravnatelja don
Barberisa, kar bi bila njegova osnovna dolžnost, je župan določil dvorišče nek-
danjega samostana, kjer so se zbirali zunanji gojenci, za začasno stanovanje
vojakov in tako je nekega dne prihrumel oddelek konjenice. Vrata so bila zaprta
in deževalo je kakor iz škafa. Vojaki so razbijali po vratih in prišlo je do prere-
kanja. Rečeno je bilo, da je neki fant zalučal kamen v enega izmed vojakov. Ko
so končno odprli vrata in namestili vojake in konje, se je vse mirno uredilo.
Starešine so se prijateljsko pogovarjale z našimi.
Toda kakor se je pozneje zvedelo, je bila za vsem tem past, ki je imela za cilj
odstranitev salezijancev. Časopisi so dogodek opisali v najbolj črnih barvah in
ga predstavili kot upor in sramoto za vojsko in nad reakcionarno vzgojo. Pretil
je konec sveta. Ko je odvetnik zvedel za dogodek, je opisal vse, kar se je pripe-
tilo, in dopis poslal turinskemu prefektu skupaj s pismom, ki ga je napisal v
Pinerolu, datiral pa v Oratoriju.
Spoštovani in velezaslužni gospod prefekt!
Zadeva, ki se je na začetku zdela zelo nedolžna za naš zavod v S. Benignu, je prinesla
težke motnje v življenje naših tamkajšnjih gojencev.
Iz opisa, ki je podan na priloženem listu, si lahko ustvarite jasno podobo dogodka.
Rad bi samo omenil, da je v času, ko nam preti kolera, postaviti konjski hlev v ste-
brišče zavoda, od koder prihaja smrad v cerkev, delavnice, obednico in celo v spalni-
ce, nedopustno že samo z vidika javne higiene.
Vaši ekscelenci je dobro znano, kako se z vsemi sredstvi, ki jih imam na voljo, trudim,
|
|
15.7 Page 147 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
147
da bi državo razbremenili težav, ki jih ima z revno in zapuščeno mladino. Poleg tega
sem moral iz tega zavoda vzeti več gojencev in tiste, ki so še sedaj tam, ne vem, kam
naj bi jih dal.
Naj še omenim, da so turnirji v stebrišču te stavbe, ki je bilo povod, da so to poslopje
postavili pod spomeniško varstvo in jo kot tako izročili javni koristi, čemur sedaj
tudi služi, bilo skrajno neodgovorno, če bi stavbo še naprej uporabljali za konjušnico.
Medtem ko sem še vnaprej na voljo vladi v skrbi za ubogo in zapuščeno mladino, vas
prosim, da bi mi prišli na pomoč v tem primeru, in se imam v globoki hvaležnosti za
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. avgust 1884
Ko so vso zadevo pojasnili, ni bilo posledic. Vse skupaj je bilo pretirano
prizadevanje, da bi spravili salezijance iz S. Benigna.
Dva dni pozneje je poslal sožalje in blagoslov mlademu dijaku Pietru Olivi-
eriju in njegovi družini, ki je živela v Calizzanu pri Finalmarini v Liguriji.
Dragi moj prijatelj!
Bil sem vesel tvojega pisma, žalosti me pa vest o smrti tvojega strica Francesca, o
čemer nisem nič vedel. Goreče bom molil za njegovo dušo. O njem bova tudi govorila.
Kmalu bomo začeli duhovne vaje. Moli, da jih bomo dobro opravili in da bomo vsi
izpolnjevali predragoceni rek: Nostrae divitiae, nosterque thesaurus bona sint ani-
marum, et in arca nostri pectoris recondantur talenta virtutis (S. Pier. Dam.) [Naše
bogastvo, naš zaklad je dobro duš in v zakladnici naših prsi hranimo dragocenosti
kreposti (sv. Peter Damijan)]. Vesele počitnice! Bog naj blagoslovi tebe, tvojo predob-
ro mater, vse tvoje sorodnike, zlasti še tvojo staro mamo, ki naj ji Gospod podeli dolga
leta življenja. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 10. avgust 1884
V zapisniku 13. seje kapitlja z dne 20. avgusta je omenjeno don Boskovo
pismo, v katerem sestram priporoča troje stvari: na svojih konferencah naj zlas-
ti poudarjajo bolj izpolnjevanje kot izboljšanje pravil, da bi imele za najbolj go-
tovo in najkrajšo pot k popolnosti ponižnost in pokorščino, da bi pri odločanju
skušale odvrniti pogled od telesa na zemlji in se osrediniti na duha v nebesih.
Ker so se bližali godovni dnevi velikih osebnosti, je pripravil čestitke, kot se
spodobi za velike slavljence. Nimamo pisma, namenjenega kardinalu Alimondi
za praznik sv. Kajetana dne 7. avgusta. Ne smemo pa pozabiti odgovora njegove
eminence.
Velečastiti in predragi don Janez!
Imeli ste za dolžnost, da ste mi poslali pismo s čestitkami in ljubeznivim spominom
mojega svetega Kajetana … Nikakor da bi bil slabe volje, ker zares potrebujem po-
moč vaših gorečih molitev in želim ohraniti vašo naklonjenost in prijateljstvo. Zato
|
|
15.8 Page 148 |
▲back to top |
148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ne odlašam z izrazi hvaležnosti za toliko pozornost.
Zelo sem zadovoljen ob novici, da se je zdravje vaše spoštovane uglednosti izboljšalo.
V svoji majhnosti nenehno prosim Boga, da naj vas še dolgo ohrani za Cerkev, za
salezijansko družbo. Gotovo bom uslišan, ker se na obeh poloblah goreče moli v ta
namen.
Rad bi vas imel blizu sebe. Vendar želim, da bi ta mesec še preživeli v vili. Menim,
da vam odlični msgr. Chiesa pogosto dela družbo. Zato prosim, da mu izročite moje
spoštljive pozdrave.
Prejmite pozdrave moje družine, ki se hvaležno spominja vaše dobrote.
Objemam vas v Gospodu in bratski ljubezni. Blagoslavljam vas skupaj z vašo veliko
družino in skupaj z vašimi velikimi dejanji in se veselim, da se morem imenovati vaše
veleugledne odličnosti najvdanejši kot brat
+ Gaetano, kardinal nadškof
Turin, 9. avgust 1884
Za svetega Lovrenca je prišel na vrsto kardinal Nina, zaščitnik salezijanske
družbe. To leto je don Bosko imel še poseben razlog, da mu je izrekel svojo hva-
ležnost. Takole mu je pisal:
Prevzvišena eminenca!
V vsakem času, zlasti še za godovni dan vaše eminence se morajo salezijanci združiti
v eno samo srce in eno samo dušo in vaši vzvišeni osebi izraziti skupno hvaležnost za
toliko blagodati, ki ste jim jih to leto izkazali.
Največja blagodat je gotovo sporočilo o dodelitvi privilegijev redemptoristov. Ta po-
delitev je postavila našo ponižno Družbo v normalen položaj in je umirila moje srce,
da lahko zapojem Nunc dimittis. Molitve in zahvalo naj vaša svetost izroči svetemu
očetu, ki je dovršil dolgo prizadevanje za končno odobritev naše že potrjene Družbe
in ji dal možnost, da se utrjuje v raznih škofijah in zlasti še v zunanjih misijonih.
Prosim vas, da blagovolite sprejeti Album, v katerem so navedene hiše Družbe tako v
Evropi kakor v Ameriki. Enak izvod bomo poklonili tudi svetemu očetu ob njegovem
godovnem dnevu.
Na ta srečni dan vsi salezijanci in njihovi gojenci prosijo Boga, da bi vam vrnil drago-
ceno zdravje, vas ohranil ad multos annos v dobro Cerkve, v spodbudo vaših ubogih
sinov, ki toliko molijo za vas in vas ljubijo kot dobrega očeta.
Sem tukaj v Pinerolu, da si popravim zdravje. Bivam pri škofu, ki mi izkazuje vse mo-
goče pozornosti. Prosi vas, da po meni sprejmete njegove spoštljive pozdrave.
Končno naj eminenca blagohotno podeli svoj sveti blagoslov. V globoki hvaležnosti si
štejem v veliko čast, da se v imenu vseh salezijancev izjavljam za vaše velespoštovane
eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, na dan sv. Lovrenca 1884
Končno je prišel sv. Joahim, godovni dan papeža. Zgoraj omenjeni Album
naj bi namestniku Jezusa Kristusa predstavil stanje tiste družbe, ki ji je on po-
delil privilegije, družbe, ki si je še kako zaslužila toliko naklonjenost, kajti velika
|
|
15.9 Page 149 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
149
že sedaj je obetala, da se bo še močno razširila v prihodnosti. Preden je don
Bosko odpotoval iz Valdocca, je dal naročiti enemu izmed odličnih lepopiscev
izvedbo te naloge. Nato ga je poslal don Dalmazzu, ki naj bi ga podaril svetemu
očetu skupaj z naslednjim pismom, ki je datirano v Turinu.
Preblaženi oče!
Na ta presrečni dan, preblaženi oče, posvečen slavi svetnika, na katerega spominja
vaše častito ime, se salezijanci, vaši najvdanejši in ljubljeni sinovi, čutijo dolžni, da
izrazijo to leto svojo hvaležnost in popolno priznanje vaši svetosti kot svojemu naj-
večjemu dobrotniku.
Vi, preblaženi oče, dobro veste, kako je naša ponižna Družba potrebovala izreden
dar, ki bi jo na poseben način vezal na Sveti sedež in bi nam bil v posebno odliko. To
je vaša svetost storila 9. maja, ko ste nam naklonili podelitev privilegijev redempto-
ristov.
Ta podelitev je bila krona našega dela, zadostitev našega prizadevanja in naših pro-
šenj.
Sedaj nam ne preostane drugega, kot da se mi, vaši salezijanci, združimo v eno samo
srce in eno samo dušo za delo in v korist naše svete Cerkve. Res je, da se v teh težkih
časih, v katerih živimo, in pred ogromnimi nalogami obilne žetve, ki nas čaka, lahko
imenujemo samo pusillus grex [majhna čredica], vendar bomo z najboljšo dobro
voljo izročili naše imetje, naše sile, naša življenja v roke vaše svetosti, da nas kot svo-
je stvari uporabite povsod tam, kjer boste imeli za večjo Božjo slavo, tako v Evropi
kakor v Ameriki in Patagoniji.
Upam, da vaši svetosti ne bo neljubo, če priložim seznam redovnikov, zavetišč, domov
in zavodov, kjer se trudimo, da bi delovali v korist ogrožene mladine pa tudi odraslih,
zlasti v zunanjih misijonih med divjaki v Braziliji in Urugvaju, v Republiki Argentini
in v vseh južnih pokrajinah, kjer še ne poznajo svetega imena Jezusa Kristusa.
Našemu skromnemu prizadevanju pridružujemo vsak dan posebne molitve, da bi
Bog še veliko let ohranil vašo svetost v podporo Cerkve, v slavo naše svete vere in za
večjo utrditev naše salezijanske družbe, ki je komaj zaživela.
Vsi skupaj ponižno kleče prosimo za vaš sveti apostolski blagoslov, medtem ko imam
v imenu vseh nezaslišano čast, da se imenujem najvdanejšega sina svete Cerkve.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. avgust 1884
Bil je običaj, da so na dan Marijinega vnebovzetja praznovali don Boskov
rojstni dan. Vsi so se napotili v mesto, ker je svetnik želel, da bi se udeležili
slovesnosti v stolnici in poslušali škofovo besedo. Preden je monsinjor zapustil
stanovanjske prostore ob cerkvi, je don Bosku predstavil kakih deset klerikov,
ki naj bi ga spremljali. Don Bosko jih je pogledal in smehljaje se dejal: »Prip-
ravite se, da boste prejeli svete redove s pridobitvijo kreposti, ki so lastne du-
hovniškemu stanu. Duhovnik ne gre v nebesa ali v pekel nikdar sam.« V kratkih
besedah je razložil pomen tega reka. Malo zares, malo za šalo je škof, kot je bila
|
|
15.10 Page 150 |
▲back to top |
150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
njegova navada, dejal: »Poskusite ne biti pridni! Brez nadaljnjega pošljem take
iz semenišča.« Bilo jim je dobro znano, da sta morala lansko leto dva izmed njih
odložiti duhovniško obleko.
Da bi počastil don Boska, je monsinjor v svoji palači priredil kosilo, na ka-
tero je povabil kanonike. Ko so po kosilu vsi vstali od mize, je don Bosko z Vig-
liettijem šel sedet na majhen zidek na vrtu. Med njunim pogovorom je pristopil
služabnik in mu izročil dvoje pisem. Don Bosko je odpečatil prvo in ga prebral;
med branjem je nagrbančil čelo. Ko je preletel drugo, je začel jokati. Viglietti ga
je zaskrbljen vprašal po vzroku. »Mati Božja Marija nas ima rada,« je odvrnil
don Bosko. In dal mu je obe pismi, naj jih prebere.
Božja previdnost mu je bogato plačala praznik. V prvem pismu je pisec zah-
teval takojšnjo povrnitev trideset tisoč lir, ki si jih je izposodil Gazzolo. Kje naj
vzame tako veliko vsoto? Močno ga je zaskrbelo. V drugem pismu ga je neka
plemenita gospa iz Belgije prosila, naj ji svetuje, kako bi mogla v večjo Božjo
slavo uporabiti trideset tisoč frankov. »Bog bodi hvaljen!« je vzkliknil svetnik,
medtem ko mu je Viglietti tudi on do solz ganjen vračal pismi.
Sicer pa so to čudesa, na katere ga je mati Božja Marija navadila že pred ča-
som. Preteklo leto so dela za obnovitev poslopja v Mathiju Torinese, v katerem
naj bi bilo stanovanje Marijinih sinov, stala trideset tisoč lir. Ko je don Bosko se-
del pri mizi z grofom Collom v Toulonu, je razmišljal sam pri sebi, kako bi mogel
plačati zidarskega mojstra. Na koncu kosila je grof, ki ni nič vedel o tem, izročil
don Bosku ovojnico s trideset tisoč franki za njegove ustanove. Don Bosko se je
smehljaje se obrnil k njemu in mu rekel, da je med kosilom razmišljal, kako bi
plačal trideset tisoč lir, in da je bil gospod grof izbran od Boga za orodje svoje
Božje previdnosti. Ob teh besedah se je grof od ganjenosti razjokal. Še vedno
leta 1883 se je don Bosko udeležil v San Benignu duhovnih vaj svojih sinov. Pri
njem sta bila don Rua in don Lazzero. Razpravljali so, kako bi plačali nujen dolg
dvajset tisoč lir. Denarna stiska je v tistem trenutku zelo mučila predstojnike.
Medtem ko so računali in delali načrte, je don Bosko potegnil iz ovojnice pismo,
ki je malo prej prišlo na njegov naslov. Prebral ga je. Neka gospa mu je sporoči-
la, da ima pripravljenih dvajset tisoč lir v dobre namene in vprašuje, kako bi jih
uporabila. »To so stvari, ki se nenehno dogajajo,« je sklenil don Bosko, potem ko
je pripovedoval oba dogodka. Kljub temu zanamci tega ne bodo verjeli in bodo
vse to imeli za pravljice.
Tisti večer so pripravili tudi majhno akademijo. Fantje iz Oratorija so pos-
lali dva sestavka, enega za don Boska in drugega za monsinjorja. Don Lemoyne
ju je prebral med večerjo v škofijski palači. Prvi je nosil naslov Najvdanejši si-
novi rokodelci in dijaki iz Oratorija svojemu nadvse ljubljenemu očetu. V njem
so bili izrazi vdanosti, želje po skorajšnjem popolnem ozdravljenju, obljube
molitve in lepega vedenja. V drugem so tisti, ki so poznali škofa, saj so ga vi-
|
|
16 Pages 151-160 |
▲back to top |
|
|
16.1 Page 151 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
151
deli v Oratoriju, izražali svojo hvaležnost za ljubeznivo skrb, ki jo je pokazal do
njihovega ljubljenega očeta. Osservatore Cattolico iz Milana je objavil članek z
naslovom Don Boskova obletnica; začenjal se je takole: »Jutri, na dan Marijine-
ga vnebovzetja, stopa don Bosko v sedemdeseto leto svojega življenja, življe-
nja, popolnoma posvečenega večji Božji slavi, zmagoslavju Cerkve, napredku
človeštva. Začetki njegovega delovanja so nadvse skromni, težave in ovire, ki
jih je moral premagovati, so pomagale, da se je na poseben način pokazala nje-
gova genialnost, trdnost njegovega značaja in Božje vodstvo je blagoslavljalo
njegova dela, jih oplojevalo in čudežno razširilo v Piemontu, Liguriji, Franciji,
vsej Italiji in Ameriki.« In to, kar danes vsi pripisujejo don Boskovim delom, je
bilo povedano z jasnimi besedami. »Njega so spoštovali tudi veliki tega sveta
in v trenutkih, ko je divja revolucija hrumela po Piemontu in uničevala vse, kar
je nosilo znamenje svetega, je bilo don Boskovim ustanovam prizaneseno. Ta
človek je bil poklican od Boga v obrambo vere in Cerkve.« Potem ko je opisal,
kako je bil deležen zaupanja Pija IX. in kako uživa zaupanje vladajočega papeža
Leona XIII., je logično sklenil: »Njegova ustanova bo živela, ker jo je zgradil na
Skali, ki se ne bo nikdar razbila.« Končal je z naznanitvijo knjige o don Bosku in
njegovem delu, ki je tistega leta izšla v Franciji in so jo prevedli v italijanščino.
O tej knjigi je še poročal l'Eclair iz Lyona v svoji izdaji 17. maja in v svo-
jem poročilu poveličeval socialno učinkovitost don Boskovega dela.7 Članek je
napisal Alberto Du Boys, nekdanji predsednik apelacijskega sodišča v Puyu v
departmaju Alta Loira. Don Boska je spoznal iz Salezijanskega vestnika in je
naredil nanj izreden vtis. V želji, da bi z vsem seznanil svoje sonarodnjake, je
izrecno prišel v Italijo, obiskal glavne salezijanske postojanke, govoril s prija-
telji, sošolci in gojenci svetnika, in ko je zbral potrebno gradivo, napisal življe-
njepis. Knjiga ima tri dele. V prvem se življenjepis prepleta z zgodovino usta-
nov v Evropi, drugi del je namenjen misijonom v Ameriki in v tretjem povzema
celotno pripoved. V dodatku prikazuje statistika salezijanske ustanove v dveh
svetovih, kamor prišteva tudi zavode hčera Marije Pomočnice. Podana so tudi
pravila salezijanske družbe v francoščini, pravilnik prazničnih oratorijev, poro-
čilo iz Buenos Airesa. V obsežnem zemljepisu Južne Amerike prikazuje obseg
salezijanskih misijonov.8 Gre za zelo dovršeno delo v izbrani obliki. Posebno
poglavje prikazuje don Boska kot najvzvišenejšega pesnika in njegovo delo kot
čudovit spev.9
Pisatelj je prvi izvod poslal don Bosku, kar je bil povod za svojevrsten do-
7 Dodatek, št. 24.
8 Albert Du Boys. Dom Bosco et la pieuse Société des Salésiens. Paris, Gervais 1884. – Italijanski
prevod je oskrbel Giuseppe Novelli, izšel je v S. Benigno Canavese istega leta brez besedila naših
konstitucij.
9 Dodatek, št. 25.
|
|
16.2 Page 152 |
▲back to top |
152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
godek. Nekega dne, ravno ko mu je don Berto bril brado, je v svoji sobi sprejel
sina doktorja Albertottija. Povabil ga je, da bi sedel, dokler ne bi končal britja.
Tedaj je v piemontskem narečju dejal brivcu: »Čuj, Berto, daj malo doktorčku
tisto knjigo.« Don Berto je podal don Bosku knjigo in on jo je potem izročil dok-
torju in ga prosil, da bi jo sprejel. Ko je ta pogledal naslovno stran in videl, za
kaj gre, je pripomnil, da bi mu dar še bolj ugajal, če bi bilo v njem posvetilo, ki
bi povedalo, od koga prihaja. Zdi se, da je ta prošnja, ki je prišla tako nenadoma,
zmedla don Boska, ki je dvakrat spremenil barvo obraza, se branil s kretnjami
in še vedno v piemontskem narečju odgovoril: »To je prvi izvod in ta prvi izvod
podarjam.« Toda pravi odgovor je prišel šele malo pozneje: »O meni govori pre-
lepo.« Don Berto je doktorčka prepričal, da je odnehal s svojo zahtevo. Knjigo
še sedaj zvesto hrani. Na ovitku je poleg datuma še pripisano: »Meni dar in
odgovor zaradi don Boskovega značaja veliko pomenita.«10
Menimo, da je Albertottijev sin v daru videl popolno odsotnost don Bosko-
vega strahu pred javnim poznanjem njegovih del in njegovega življenja, obe-
nem pa tudi njegovo osebno skromnost. Ti dve značilnosti bi se nepoznavalcu
zdeli nezdružljivim, toda novi časi, nova propaganda in don Bosko, ki je bil sve-
tnik v smislu najstarejšega cerkvenega izročila, je bil tudi človek svojega stole-
tja. V zvezi s tem je prav, da povemo, kaj je rekel v nekem pogovoru s svojimi
najbolj zaupnimi sodelavci 16. oktobra 1884. Ne bi si mogli želeti bolj jasnega
in odkritosrčnega govora. »Kar se tiče naše osebne slave,« je dejal, »kolikor več
je pustimo na tem svetu, toliko manj nam je bo dano v nebesih … Če bomo sploh
vredni priti tja. Sicer sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi ostal neopažen.
Povsod govorijo o tem ubogem duhovniku: eden je trdil to, drugi drugo, don
Bosko pa je vedno molčal. Ko pa je Družba dobila svojo stalno obliko, sem bil
prisiljen, ne bom rekel, da bi objavljali svoja dela, temveč da se nisem več tako
odločno branil objavljati v tisku, da bi ljudje spoznali moja dela. Don Boskovo
osebo so enačili s salezijansko družbo11 in to je bilo treba dati spoznati.«
Isto jesen je prav tako izrazil gospodu S. Sestiniju iz Rima, ki je v časopi-
su Rassegna Italiana objavljal Zasebna dobrodelnost v Italiji in je želel objaviti
tudi razpravo o don Bosku. Ko je septembra in oktobra prišel na razstavo, je
obiskal svetnika, mu razložil svoj načrt in ga prosil za spodbudo. »Če gre za to,
da pokadite meni,« mu je odvrnil don Bosko, »vam rečem ne. Če pa želite dati
10 G. Albertotti, navedeno mesto, str. 25.
11 Na don Boskovo pismo, katerega vsebine ne poznamo, je Du Boys 6. oktobra iz Taina (okraj Va-
lence) takole odgovoril: »Vaše odlično pismo me je globoko ganilo in mi poplačalo vse tegobe in
vse drugo. To je velika dobrota, moj dragi oče, da vi in vaši člani vaše salezijanske družbe molite
za mojo družino, za moje otroke in moje vnuke. Ne recite, velečastiti oče, da so moje ocene prik-
licale rdečico na vaša lica zaradi vaše skromnosti. Naj vam prikličejo še večjo rdečico, ko vam
povem, da je vse to, kar sem povedal, dosti manj od resnice, ker sem se bal kaj več povedati o še
živečem človeku.«
|
|
16.3 Page 153 |
▲back to top |
BiS 17 — 7. poglavje
153
spoznati našo ustanovo, blagoslavljam vašo zamisel.« To misel mu je ponovil
tudi ob slovesu.12
Še beseda o njegovem rojstnem dnevu. Od mnogih stran je prejel tako ustna
kakor pisna voščila. Odgovor pa se je ohranil samo eden: grofici Balbo.
Velečastita gospa grofica!
Moja mama je zelo dobra in se je spomnila tega sicer porednega sina. V prihodnje
bom priden in bom veliko molil za vas. Če bi g. Cesare povedal besedo o naši stvari, bi
mi bilo zelo ustreženo in bi se vnaprej znal ravnati.
Marija naj iz nebes reče celi vaši družini: vi vsi ste moji otroci in vse vas bom vzela
pod svoje varstvo.
Molite tudi zatega revčka, ki bo vedno v J. K. ponižni in vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 16. avgust 1884
Ker so se v Valsaliceju začele duhovne vaje za sobrate, je don Bosko želel
biti tam, da bi bil navzoč in spovedoval. Dne 22. avgusta je zapustil gostoljubno
bivališče in iz Valsaliceja 25. avgusta naročil don Lemoynu, naj piše škofu in mu
izrazi dolžno zahvalo.
Monsinjor je 3. septembra v svojem odgovoru pisal: »Nadvse sem vesel,
da sem mogel v svoji vili dajati gostoljubje velečastitemu don Bosku, ker sem
prepričan, da nam je priklical iz nebes veliko blagoslovov, del katerih bo dele-
žen tudi ubogi škof. In če se je don Bosko zadovoljil s tistim malo, kar smo mu
mogli dajati, upam, da bo to pokazal tako, da se bo ponovno vrnil in nas razve-
selil s svojo navzočnostjo in z vdihavanjem prečistega zraka svetega Mavricija
pod klasično pinijo. Res je, da jaz nisem sposoben delati ceremonij in poklonov,
vendar bo njegova dobrota prezrla moje pomanjkljivosti, si privoščila nekaj po-
čitka in malo svežega zraka. Zato ostane domenjeno, da je vila v katerem koli
letnem času don Bosku na razpolago in prav tako dobri Vittore tudi takrat, ko
škof ne bi mogel dolgo ostati v San Mavriciju.«
'Dobri Vittore' je bil škofov služabnik. Stregel je don Bosku prepričan, da
streže svetniku. Don Bosko pa je ravnal z njim na način, kakor je sv. Frančišek
Saleški ravnal s svojimi uslužbenci. Nekega dne je monsinjor odšel v Briche-
rasio za praznik takrat blaženega Fidela iz Sigmaringa. Gospodinja, po imenu
Luigia Barberis, je bila zdoma zaradi pranja, tako da je kosilo pripravil Vittore.
Tedaj je don Bosko na vsak način hotel, da bi Vittore in vrtnar Francesco Budino
sedla z njim k mizi. Vittore se je skromno opravičeval in zavračal tolikšno čast.
Toda don Bosko mu je na koncu dejal: »Nočeta prisesti z menoj k isti mizi ? Ali
ne bova morala biti v nebesih vedno skupaj?« Na ta nepredvideni sklep Vittore
ni vedel odgovora.
12 Prim. Izvleček iz La Rassegna Italiana, Rim, Befani, 1885, str. 27, razprava, obsega 31 velikih stra-
ni z novimi črkami.
|
|
16.4 Page 154 |
▲back to top |
154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Kako je znal don Bosko najti najprimernejši čas za vsak opravek! Tako za
kak spomin kakor tudi, da je pokazal svojo naklonjenost, je vedno znal najti
pravi trenutek in ustrezne besede. Škof je bil od časa do časa zdoma. Povabi-
ti Vittoria k svoji mizi, ko je bila gospodinja v kuhinji, ni bilo primerno, da bi
pa povabil tudi žensko, je bilo še manj primerno. Zato ob takih priložnostih ni
ničesar povedal. Ko je odhajal, je izročil Vittoriu podobico Marije Pomočnice,
na katero je lastnoročno napisal: »Dragi moj Vittore, Bog naj vas blagoslovi,
presveta Devica naj vas čuva na varni poti, ki vodi v nebesa. Tako bodi. Du-
hovnik Janez BOSKO.« Gospodinja je želela, da bi tudi njej na podobico napisal
posvetilo. Svetnik ji je ustregel, vendar tako, da jo je imenoval »gospa Luigia«.
Bilo ji je hudo, ker je Vittoria imenoval »dragi«, vendar se ni pritoževala. Kako
zelo je bil don Bosko pozoren. Dodati moramo še, da je bil »dobri Vittore« tako
dober, da najprej ni hotel sprejeti nobene napitnine in je don Boska prisilil, da
je sprejel nekaj zlatih marengov, sadove njegovih prihrankov, v korist salezijan-
skih ustanov.
Velikodušnost msgr. Chiese do don Boska je bila toliko bolj zaslužna, ker je
živel v bolj skromnih gospodarskih razmerah. Naslednje leto je svetnik rajši šel
v Mathi, od koder je monsinjorju poslal otipljivo znamenje svoje hvaležnosti.
Monsinjor je zbiral sredstva za popravila na katedrali. Tudi don Bosko je hotel
sodelovati. Po don Lemoynu mu je poslal sto lir. To dejanje je globoko ganilo
vrednega pastirja in mu dalo priložnost, da je ponovno izrabil svoje globoko
spoštovanje, ki ga je gojil do Božjega služabnika.13
13 Dodatek, št. 26. Na njegovo ponovno povabilo je don Bosko odgovoril: »Hvala za dar. Morda me
bodo zadržali zapleteni posli. Boste obiskali don Boska v Cartieri?«
|
|
16.5 Page 155 |
▲back to top |
8. poglavje
V ČASU KOLERE V LETU 1884
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, je pred mestnimi vrati razsajala kole-
ra.1 Dne 4. junija je izbruhnila v Toulonu in se nato razširila na Marseille, tako
da sta ti dve mesti postali žarišče bolezni. Tedaj so salezijanci razumeli pomen
skrivnostnih besed, ki jih je svetnik za božič pisal don Ronchailu, ravnatelju
v Nici: »Povej svojim sinovom, da bo to leto zelo pomembno zanje in da bodo
priče velikih dogodkov in da naj bodo zato zelo pridni.«2 Zelo so tuhtali, da bi
razumeli pomen tega usodnega sporočila. Toda ko se je nalezljiva bolezen zače-
la širiti po Provanci, ni bilo več dvoma. V Turinu je Viglietti 2. julija v obednici v
navzočnosti don Lemoyneja in don Barruela vprašal don Boska, ali bo pogubna
bolezen dosegla tudi Italijo. »Da,« je odgovoril, »in to v veliko hujši obliki, kot si
je mogoče misliti.«
Tako se je tudi zgodilo. Strah je povzročil izseljevanje ljudi iz prizadetih
mest, tako da so bile italijanske meje in italijanska pristanišča polna begun-
cev. V Ventimigli in Saluzu je bilo nekaj primerov. Italijanska vlada je strogo
izvajala ukrepe za preprečitev okuženja, toda med julijem in avgustom so bili
novi primeri bolezni v Livornu, Rio Maggioreju pri La Spezii in v Pancalieriju
pri Pinerolu. Prizadeti so bili delavci, ki so se izmaknili nadzoru in se vrnili v
Italijo. Te kraje so popolnoma osamili in povečali nadzor. Toda bolezen se je iz
Piemonta razširila na Sicilijo, v pokrajine, od koder je bilo največ povratnikov.
Kljub vsemu pa na začetku ni bilo veliko mrtvih. V septembru pa je bilo v oku-
ženih pokrajinah že štiriindvajset mrtvih in v dveh velikih mestih, v La Spezii in
Neaplju, je bilo vedno več žrtev. V vseh ljudskih plasteh se je vzbudilo čudovito
tekmovanje, kdo bo več pomagal tudi v času največjih okužb. Te so tako narasle,
da so v partenopejski metropoli v dveh mesecih pokopali šest tisoč petsto žrtev.
1 Pismo Collu, Turin, 23. avgust 1884: »Našel sem mesto Turin, oblegano od kolere, vendar v mesto
še ni prišla.«
2 Pismo don Ronchaila don Rui, Nica, 4. julij 1884.
|
|
16.6 Page 156 |
▲back to top |
156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Zdi se neverjetno, kako je don Bosko znal širiti v duhovih mir, ki je odličen
dejavnik za premagovanje nevarnosti. Zasebno in javno, z besedo in spisi ali po
Vestniku je dajal kot zanesljivo sredstvo naslednja navodila: 1. pogosto sveto
obhajilo s potrebnim duhovnim razpoloženjem; 2. pogosto ponavljanje vzklika
Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas; 3. nositi obešeno okoli vratu blagoslov-
ljeno svetinjico Marije Pomočnice in sodelovanje v kaki dobrodelni ustanovi
njej v čast. Markizi Carmela Gargallo iz Neaplja je ob njenem godovnem dnevu
16. julija odločno pisal: »S tem zdravilom lahko greste pomagat v lazarete in se
vam ne bo nič hudega zgodilo.«
Seveda so kar naprej zahtevali svetinjice. Pomočnik Giuseppe Rossi je 5.
septembra pisal don Bosku: »Menim, da vam bom zelo ustregel z novico, da
smo iz skladišča v manj kot v petih dneh razpečali triinšestdeset tisoč sveti-
njic.«
V Pinerolu je bil don Bosko sproti obveščen o poteku okuženja in je pošiljal
spodbude italijanskim in francoskim dobrotnikom.3 Gospe Magliano, ki je leto-
vala v Busci, je pisal:
Velezaslužna gospa Magliano!
Nekdo je povedal, da, celo časopisi so poročali, da je bilo v Busci nekaj primerov kole-
re. Toda vi, gospa Magliano, se prav nič ne bojte. Naše zdravilo je zanesljivo. Če bi se
pa bolezen razširila v tem mestu, lahko pridete v Turin, kjer smo glede tega do sedaj
popolnoma mirni in mirna bi lahko bila tudi vaša uglednost.
Vi se torej ničesar ne bojte niti za dušo niti za telo.
Ubogi don Bosko, vsi njegovi sinovi, fantje, kleriki, duhovniki, gojenci molijo za vas.
Marija nas bo uslišala. Sem tukaj v Pinerolu v škofovi vili in bom ostal do 22. tega
meseca, potem se bom vrnil v Turin.
Marija naj vas varuje in ohrani pri zdravju in svetosti vse dni našega življenja in
imejte me v J. K.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Škofova vila, Pinerolo, 16. avgust 1884
Prav Busca je bila eden najbolj preizkušenih krajev. Občina, nedaleč od Cu-
nea, je raztresena v naseljih, ki obsegajo kakih osemindvajset kilometrov. Prib-
ližno polovica prebivalstva odhaja pozimi v Francijo, tako da so delavci, ki so
meseca junija ostali v Toulonu in Marseillu, ušli nadzoru oboroženih oddelkov
in karantenam, se vrnili v domače kraje in prinesli s seboj zametke bolezni. Ko
je bilo napisano zgoraj podano pismo, je epidemija že razsajala. Kralj Umberto,
ki je bil na lovu blizu Valdierija, je prihitel na kraj nesreče in prinesel okrepitev.
Toda samo prihod petsto svetinjic je pomenil konec nesreče.
Koliko ubogih otrok je kosa smrti oropala njihovih staršev! Zavzet za njiho-
3 Pismo Collu, Pinerolo, 20. julij 1884: »Vse dni pozorno sledim razvoju kolere.«
|
|
16.7 Page 157 |
▲back to top |
BiS 17 — 8. poglavje
157
vo usodo je svetnik dal razposlati v vse salezijanske hiše naslednjo okrožnico.
Dragi ravnatelj!
V raznih krajih ne samo Francije, temveč tudi Italije se je pojavila kolera, kot smo
zvedeli iz časopisov. Ob tej priložnosti se mi zdi umestno, da pošljem nekaj sporočil
vsem našim hišam in prosim modre ravnatelje, da z njimi seznanijo vse svoje podre-
jene. Najprej priporočam, da ves čas trajanja bolezni v vseh naših domovih podelju-
jejo blagoslov z Najsvetejšim in povabijo k tej pobožnosti tudi zunanje osebe povsod,
kjer je cerkev odprta za javnost.
Na drugem mestu priporočam, da naj salezijanci kakor tudi vse osebje upoštevajo
vse predpise zdravstvenih ustanov in kar svetuje krščanska previdnost glede nesreč-
ne bolezni.
Na tretjem mestu želim, da bi se, če je treba in nam naš položaj dopušča, postavili
v službo bližnjega bodisi tako, da strežemo bolnikom, bodisi da smo jim v duhovno
pomoč in tudi da sprejemamo v naše hiše tiste revne in zapuščene otroke, ki so ostali
sirote zaradi uničujoče bolezni. V tem primeru se je treba držati navodil krajevne
zdravstvene službe in tako izključiti možnost okuženja.Medtem ko ti sporočam te že-
lje, kličem na tvojo hišo polnost nebeškega blagoslova in pošiljam prisrčne pozdrave
tako tebi kakor vsem tamkajšnjim našim sinovom.
Tvoj najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Dne 26. avgusta 1884
P. S.: Prav je, da ponudbo, da sprejemamo v naša zavetišča revne dečke, ki so zaradi
kolere postali sirote, sporočimo krajevnim oblastem: županu, prefektu in podprefek-
tu.
Salezijanci so izpolnili željo svojega očeta. Tako je v Marseillu prefekt de-
partmaja hvaležno sprejel ponudbo ravnatelja sirotišnice San Leone in poslal
v zavod več dečkov, ki so ostali sirote. V La Spezii se je zgodilo isto. Tudi hčere
Marije Pomočnice so storile isto, kajti v Nizzi Monferrato so s popolno don Bo-
skovo privolitvijo odstopile tamkajšnji občinski upravi svojo počitniško hišo,
kjer naj bi bila karantena za tiste, ki bi prihajali iz Francije. Sestre same so se
ponudile za postrežbo. Občinska uprava je hvaležno sprejela ponudbo in posla-
la tja ljudi, ki so prihajali iz okuženih krajev. Sestre so poskrbele tudi za hrano
in perilo. Na žalost ne moremo naštevati še drugih primerov. Znano nam je, da
so pomagali tudi drugi zavodi, vendar nam zaradi pomanjkanja zapiskov, ki jih
ali sploh niso imeli ali pa so se izgubili, manjka potrebna dokumentacija.
O salezijancih v La Spezii beremo v Unità Cattolica 30. septembra zelo po-
hvalne besede. Potem ko je opisal obupen položaj mesta, ki je bilo z zemlje in
morja obdano z oboroženimi varstveniki in bilo odprto samo smrti in hvalil
požrtvovalnost mestne duhovščine, je dopisnik nadaljeval: »Drago mi je, da
lahko predstavim javnemu občudovanju duhovnike salezijanske hiše, ki so tek-
movali in še tekmujejo z najbolj dobrodelnimi v mestu. Niso samo dali na voljo
|
|
16.8 Page 158 |
▲back to top |
158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
civilni oblasti svoje hiše za sprejem osirotelih in zapuščenih dečkov, temveč so
kakor njihovi sobratje v Marseillu in drugod izpostavili svoje življenje; eni tako,
da so ponoči in podnevi skrbeli za bolnike, drugi pa tako, da so spodbujali in
tolažili še zdrave, ki pa jih je strah pred okužbo onesposobil za življenje. Še več:
čeprav oni sami živijo od miloščine in dobrodelnosti, so našli način, da so pod-
prli več družin, ki so se znašle brez vsega, jim priskrbeli obleko, perilo in denar.
Njihovo cerkev, v kateri se časti Marija Snežna, so obiskale velikanske množice
vernikov in opravile sveto spoved, kar traja še naprej.«
Isti poročevalec je tožil zaradi izzivalnega nasprotovanja nekaterih never-
nih. Članek je celo napadel sektaško držo časopisa Il muratore [Zidar]. Občin-
ska uprava je poslala v salezijanski zavod nekaj sirot in zanje določeno oskr-
bovalnino. Prostozidarskemu časopisu se je ta izročitev otrok »don Boskovi
skrbi« zdela podlost. Delal se je, kot da ne bi verjel govoricam po mestu, in
žigosal »nesramnost ljudi, ki so dali, da so padli otroci v katoliške kremplje, ki
bi jih ljubezen do domovine morala za vedno zbrisati iz človeškega sožitja in
civiliziranega obnašanja«. Šola bi morala biti »kraj izobrazbe in ne pohujšljivih
pripovedk, nečast znanosti in skupek zablod«. Italija zahteva, hoče imeti, dela
z vsemi silami, da bo dobila velikodušne fante, »poštene, delavne državljane, ki
bodo pripravljeni se boriti, da bi odpravili privilegije in izborili svobodo ljudi,
ne strahopetce, ne topoglavce, ki so prepojeni s katoliškim praznoverjem, da ne
bodo hoteli ponavljati otroške neumnosti Nauka, povzetka celotne norosti. Ka-
toliški vzgojni zavodi so gnojišča, kjer ne sije sonce svobode in resnice« in »od
koder ne morejo priti razen mevžaste zavesti, polne askeze in nevednosti«. Tu-
kaj nam vsebina in oblika skladno kažeta stanje miselnosti, ki je na žalost dolgo
trajala v Italiji, ki pa na koncu vedno pokaže razloge divjega boja protikrščan-
skega antiklerikalizma, ki je prihajal do izraza zlasti na šolskem področju in je
bil naperjen proti dobro mislečim in proti don Boskovim ustanovam. V tistem
tragičnem trenutku so vlada, kralj Umberto in kraljica Margherita javno pove-
ličevali junaštvo duhovščine in od tukaj, so prostozidarji menili, prihaja tisto
strašilo, ki mu danes pravimo koncilializem [Sprava]. To je vedno zelo vznemir-
jalo vodilno plast, katere glasnik je božjastno kričal: »Ostudno nasilje, s kate-
rim se te dni naganjajo sovražniki domovine proti obstoječemu redu, dobiva
zadovoljivo opravičilo v spogledljivih ljubezenskih igrah, v katerih se srečujeta
(na čelu vseh Depatris in prelepa blondinka)4, Vatikan in Kvirinal. Če ljudstvo
ne bo zadosti budno, bomo kmalu spet živeli pod svetim oficijem.« Ponoven
dokaz, ki nam pomaga razumeti, skozi kako viharno morje, polno čeri, je moral
don Bosko krmariti svojo ladjo in kako spreten krmar je moral biti, da je mogel
pripeljati svojo Družbo v varen pristan.
4 Namiguje na kraljico Margherito.
|
|
16.9 Page 159 |
▲back to top |
BiS 17 — 8. poglavje
159
Zdi se, da je neka nevidna roka držala bolezen daleč od Turina. Vsekakor pa
bi lahko danes ali jutri prodrla v mesto. Zaradi te mogoče žalostne okoliščine je
don Bosko izkazoval svoje usluge mestnemu županu grofu Sambuyu.
Velecenjeni gospod župan!
Razna poročila nas obveščajo, da je kolera že prišla v nekatere kraje naše pokrajine
in se vedno bolj približuje mestu Turinu. Zato je kljub modrim previdnostnim ukre-
pom mogoče, da bo napadla tudi naše someščane.Upamo, da se to ne bo zgodilo.
Toda če bi naši skupni upi propadli, menim, da sporočam vaši uglednosti prijetno
obvestilo, da sem pripravljen sprejeti v Oratorij sv. Frančiška Saleškega vse fante od
12. do 16. leta starosti, ki bi zaradi epidemije ostali brez staršev in izpolnjevali teles-
ne pogoje za sprejem v zavod.
Ob koleri leta 1854 in 1855 smo podobno ponudbo predložili tedanjemu županu in
prav isto obnavljam vaši uglednosti v želji, da bi mogel na ta način ublažiti človeško
trpljenje. Edini pogoj, ki ga postavljam, je, da fante, ki naj bi bili sprejeti v zavod, pre-
gleda zdravnik in potrdi, da niso nikakršna nevarnost za bolezen, da tako izključimo
možnost okužbe njihovih tovarišev.
Upamo, da bo Bog v svojem usmiljenju obvaroval Turin vsake nesreče. Vsekakor pro-
sim nebo, da ohrani še dolgo vašo uglednost kot župana tega mesta, da vas in vse čla-
ne občinskega sveta obvaruje te bolezni in nam da vsem poguma in moči, da bomo
storili dobro vsem.
Poln zaupanja, da bo vaša uglednost še naprej ohranila dobrohotno naklonjenost
dečkom te hiše, imam čast, da se izjavljam za vaše uglednosti najvdanejšega služab-
nika.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1884
Župan mu je z obratno pošto plemenito odgovoril:
Velečastiti gospod!
Vaša velespoštovana uglednost že dolga leta v smislu evangeljske dobrote sprejema
v svoje ustanove otroke preprostega ljudstva, ki nimajo zadostnih sredstev za življe-
nje in nimajo nikogar, ki bi s stalno navzočnostjo in dobrohotno predanostjo skrbel
zanje, jih navajal na pot dolžnosti in vzgajal v delavnosti ter jih usposabljal, da bi
postali dobri državljani, koristni sebi in domovini.
K mnogim številnim zaslugam, ki jih tako visoko cenijo vsi, ki jim je za usodo dela-
vskega razreda, je vaša spoštovana uglednost dodala, kar je vredno najvišjega odob-
ravanja in priznanja: pripravljenost, da bi zastonj sprejeli v Oratorij sv. Frančiška
Saleškega, katerega ustanovitelj in vodja ste vi, fante od 12. do 16. leta starosti, ki bi
zaradi vdora azijske bolezni v to drago mesto ostali brez staršev.
Občinski svet, ki se zaveda svojih dolžnosti, je storil vse, kar bi moglo obvarovati
mestno prebivalstvo nesrečne bolezni, ki že dalj časa seje žalost v italijanskih obči-
nah, in je pripravljen, če bi kolera tudi v našem mestu pobirala svoje žrtve, sprejeti
vašo velikodušno ponudbo.
V svojem imenu in v imenu občinskega sveta, kateremu sem predložil pismo z vašo
|
|
16.10 Page 160 |
▲back to top |
160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ponudbo, vam, velečastiti gospod, izrekam priznanje in globoko hvaležnost, za vaš
novi dokaz človekoljubja. Dovolite mi, da vam ob tej priložnosti izrazim čustva glo-
bokega spoštovanja in vdanosti.
Župan Di Sambuy
Turin, 15. september 1884
Isti župan se je moral obrniti na don Boska v neki drugi zadevi. Iz Neaplja
sta grofica Sanseverino Vimercati in princesa Strongoli prosili turinskega žu-
pana, da bi v kako zavetišče svojega mesta sprejel določeno število neapeljskih
sirot, katerih starši so umrli za kolero. Ko sta dobili pritrdilen odgovor, sta takoj
poslali prva dva, ki sta bila sprejeta v Oratorij. Ko pa so se razmere po epide-
miji uredile, so nekateri sorodniki obeh dečkov zahtevali, da se otroka vrneta
domov. Zato sta se imenovani plemkinji odločili, da ne bosta v Turin poslali
nikogar več. Ko sta odločitev sporočili županu, se je ta pritoževal, zakaj se niso
prej točno pozanimali za namen sorodnikov, obenem pa se je spoštljivo opravi-
čil don Bosku.5
Don Boskova krščanska ljubezen bi rada objela ves svet. V pozni jeseni so
prišla poročila iz Indije, da je kolera zajela celo deželo in da osirotele otroke
prepuščajo samim sebi. Ko je to slišal, je v prvem izbruhu žalosti dejal don Le-
moynu: »Piši takoj tamkajšnjim škofom, da je don Bosko pripravljen sprejeti
in vzdrževati tiste dečke, ki mu jih bodo poslali.« Krščanska ljubezen ne pozna
različnosti ras in oddaljenosti krajev.
Ob začetku novega šolskega leta je bila v Oratoriju samo ena novost. Nava-
dno so dečke, ki so prosili, da bi mogli stopiti v gimnazijo, zbrali že meseca av-
gusta in začeli z njimi uvodne priprave. Toda tega leta je previdnost zahtevala,
da so začeli pozneje. Zato so sprejem prenesli na sredo oktobra in po ustrezni
pripravi so po dveh tednih naredili izpit čez četrti razred osnovne šole, vštevši
tiste, ki so že imeli spričevalo o opravljenem četrtem razredu, ki je bil tudi zad-
nji razred osnovne šole.
Velika težava, ki jo je kot vedno bilo treba rešiti, je bila denar. Sedaj je pos-
tala rešitev dvakrat težja. Zato razumemo don Boska, ki je pisal grofu Collu:6
»Kolera je opustošila mnoge francoske pokrajine in sedaj je začela strašiti po
Italiji. Našim hišam in našim zavodom je bilo do sedaj prizaneseno. Toda dobro-
delnost se je očitno zmanjšala in znašli smo se v velikih težavah za vzdrževanje
naših ustanov.« Pa so bili komaj na začetku septembra. Da ne bi opustil nobene
možnosti za pomoč, se je don Bosko obrnil na veliko duhovnikov in jih prosil,
da bi mu pomagali z mašami, ki bi jih zastonj opravljali po njegovem namenu.
Zato je v velikem številu razposlal naslednjo okrožnico.
5 Dodatek, št. 27.
6 Turin, 10. september 1884.
|
|
17 Pages 161-170 |
▲back to top |
|
|
17.1 Page 161 |
▲back to top |
BiS 17 — 8. poglavje
161
Velečastiti in velezaslužni gospod duhovnik!
Žalostni dogodki, ki so letos zadeli naše dežele, so povzročili veliko neprijetnosti zlas-
ti v naših dobrodelnih domovih. V naših ustanovah je iskalo zavetišče veliko otrok, ki
jih je bič dogodkov vrgel na cesto. Da bi tem sirotam priskrbel najbolj nujno potreb-
no, sem se odločil, da prosim za pomoč duhovnike, ki so mi že tolikokrat pomagali v
stiski.Da bi podprli naše dobrodelne ustanove, mi je nekaj ljudi naročilo obhajanje
svetih maš. Zato prosim dobrodelne duhovnike, da bi jih oni opravili po mojem name-
nu, vsak, kolikor more in mu srce narekuje.
Tiste duhovnike, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tej dobrodelni pobudi, prosim,
da to sporočijo duhovniku don Luigiju Deppertu, prefektu zakristije cerkve Marije
Pomočnice v Turinu.
Vašo uglednost prosim, da bi sporočili, koliko maš ste pripravljeni darovati v enem
letu in mašno miloščino nameniti v korist navedenega cilja.
Dečki, ki bodo deležni vaše dobrodelnosti, bodo vsak dan pri sveti maši in darovali
svoje molitve in pogosta sveta obhajila za svoje dobrotnike.
Tudi jaz se bom pridružil tem dečkom v molitvi z namenom, da bi izprosili nebeški
blagoslov za velezaslužne darovalce in za njihove družine.
V globoki hvaležnosti ostajam vaš v J. K. najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. oktober 1884
Bralci pričakujejo kako poročilo o don Boskovi rešitvi. Ne bomo pretiravali,
če rečemo, da je delalo prave čudeže. V Pinerolu je »dobri Vittore« med mini-
striranjem pri sveti maši začutil silne bolečine. Moral je zapustiti cerkev. Komaj
je prišel do vile in prosil Vigliettija za blagoslovljeno svetinjico. Toda ko si jo je
dobri mož obesil okoli vratu, se je začutil popolnoma ozdravljenega. Sestre sv.
Jožefa so se morale odpraviti iz Pinerola in iti streč od kolere prizadetim bolni-
kom. Preden so odšle, so prosile don Boska za svetinjico in blagoslov. Obljubil
jim je, da se bodo vrnile, in tako je tudi bilo. Škof je odvrnitev okuženja pripiso-
val don Boskovemu prihodu.
Poročila, ki jih je dobival don Bosko v Oratorij iz tisoč različnih krajev, so
poročala o posamičnih in skupnih dogodkih, ki so dokazovali silno moč sve-
tinjice. V Turinu je don Trione podelil maziljenje bolnikov nekemu za kolero
obolelemu, čigar družina iz običajnih predsodkov ni hotela nič slišati o zdravni-
kih. Revež je bil v zadnjih vzdihljajih. Toda kakor hitro so mu obesili okoli vratu
svetinjico, je ponehalo bruhanje in so izginila vsa znamenja bolezni.
Salezijanci so 23. avgusta v La Spezii na veliko delili svetinjice tako svojim
notranjim kakor zunanjim gojencem. Niti eden, ki si jo je obesil okoli vratu po
danih navodilih, ni zbolel. Res je, da je umrlo nekaj zunanjih gojencev, za katere
pa se je zvedelo, da se niso zmenili za svetinjico. Da je bila imunost posledica
Marijine dobrote, je potrdil tragičen dogodek. Neka revna ženska, ki je slišala
pripovedovati o čudežni svetinjici, je pohitela, da bi si jo oskrbela in si jo obesila
|
|
17.2 Page 162 |
▲back to top |
162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
okoli vratu šestletne hčerke, ki je silno trpela zaradi bolezni. Deklica je vidno
okrevala, toda tedaj je prišel oče, in ko je videl tisti predmet, ji ga je strgal z vra-
tu in ob strašnem preklinjanju vrgel proč. Tedaj se je bolezen ponovila in se ni
več ustavila. Nori oče je deklici, ki je bila že blizu smrti in je sklenila ročici k mo-
litvi, razklenil roke, ker ni hotel, da bi se zatekla po pomoč k Bogu. Bolj modrega
se je izkazal predsednik protiklerikalnega krožka, ki je imel prapor, na katerem
je bila Satanova podoba. Ko so ga pograbili krči in so ga pripeljali v lazaret, se
ni hotel spovedati in se tudi ni, vendar je prosil za svetinjico, si jo obesil okoli
vratu in ozdravel. V mestu je bila nepoškodovanost tistih, ki so nosili svetinjico,
tako jasna, da so radikalci zato, da bi premotili ljudstvo, začeli širiti glasove, da
so katoličani tisti, ki širijo kolero med ljudmi.
Zanimivo je, kar se je pripetilo v Genovi. Prostozidarji so v vseh mestnih če-
trtih organizirali skupine bolničarjev, ki naj bi onemogočili duhovniku pristop
k bolnikom. Pogumen katoličan po imenu Franco de Amicis je z blagoslovom
nadškofa organiziral skupino katoličanov, ki se je predstavila županu z name-
nom, da bi prijavila svoje delo. Ko jih je ta vprašal, kakšno znamenje so si izbrali
za razpoznavanje, so odgovorili: »Svetinjico Marije Pomočnice.« Navzoči so se
na glas zasmejali. Dejstvo pa je, da je gospod De Amicis v pismu don Bosku 22.
oktobra poročal: »Vaša preljuba mati Božja Marija je obranila pred hudim vse
člane mojih skupin kakor tudi mojo skromno osebo.« Pri tem je treba pomisliti,
da se je pri skrbi za bolnike menjavalo stotine sester in članov teh skupin. In to
v obdobju kakih petdeset dni.7
Tudi v Franciji so svetinjice, ki jih je blagoslovil don Bosko, prinašale zdrav-
je. Inšpektor don Albera je iz Marseilla pisal don Bosku:8 »Mesto je skoraj praz-
no. Več kot sto tisoč meščanov je zbežalo. Nekaj ulic je popolnoma zapuščenih.
Kljub upadu števila prebivalcev je vsak dan devetdeset do sto mrtvih. Res je,
da jih je od teh menda samo dve tretjini umrlo od kolere, vendar je to še vedno
strašen bič, saj je umrljivost v času, ko so v mestu vsi prebivalci, komaj tride-
set do petintrideset. Nekateri za kolero zboleli umrejo že v nekaj urah, drugi pa
malo pozneje, zato nam je uspelo rešiti več primerov. Toda zaradi varstva Marije
Pomočnice, ki nam jo je obljubila vaša uglednost, in v moči ukrepov, ki smo jih
uporabili, v naši hiši nismo imeli še niti enega primera. Bolje rečeno: v štirih
primerih smo opazili na fantih znamenja kolere, vendar smo imeli zadoščenje,
da smo videli, kako so v nekaj urah izginila. To je pravi čudež matere Božje Ma-
rije! V hiši imamo še več kot sto petdeset fantov, ki jih, kakor je videti, ne bodo
umaknili niti, če bi kolera še strahoviteje razsajala, bodisi ker so doma tukaj v
7 Obširno poročilo gospoda De Amicis z dne 13. novembra je mogoče brati v Lemoyne, La Vergine
potente, ossia alcune grazie ecc. [Mogočna Devica ali nekaj milosti itn]. Turin, Tip. Sal. 1885, stran
128 in sledeče.
8 Salezijanski vestnik, september 1884.
|
|
17.3 Page 163 |
▲back to top |
BiS 17 — 8. poglavje
163
Marseillu, bodisi ker jih starši nimajo kam dati. Tudi pri tistih, ki so odšli domov,
je zdravstveno stanje zadovoljivo in nobenega še ni pobrala ta strašna bolezen.
Vsi fantje imajo okoli vratu svetinjico Marije Pomočnice in storijo, kar ste pri-
poročili. Še druga tolažljiva novica: noben naš dobrotnik do sedaj še ni zbolel.«
Don Albera omenja don Boskovo obljubo. Zares preseneča gotovost, s kate-
ro svetnik tudi Francozom obljublja obrambo. Don Ronchail, ravnatelj zavoda v
Nici, je 1. julija pisal: »Zdi se, da nas hoče Bog obiskati. Naši dečki in naši prija-
telji nosijo s seboj zanesljivo zdravilo proti koleri: svetinjico Marije Pomočnice
in prošnjo: Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas.« Dne 18. avgusta je lahko pisal
gospodični Louvet: »Imam zelo razveseljivo novico. Vse naše hiše v Franciji, vsi
naši dobrotniki in gojenci so bili s pomočjo Marije Pomočnice obvarovani pred
bičem, ki tepe Francijo.«
Drugače pa je besede temnega pomena sporočil don Alberi prihodnji me-
sec november.
Predragi don Albera!
Pisal sem pisma v omenjenem smislu različnim osebam. Upam, da bodo imela zaže-
leni uspeh.
Pripravil mi boš veliko veselje, če boš pozdravil naše sobrate in še posebno naše deč-
ke. Reci vsem, da smo to leto kar dobro končali, za kar se moramo zahvaliti Bogu.
Bojim se, da nas bo prihodnje leto obiskala ista nadloga, vendar vam ne morem ob-
ljubiti, da nas kolera ne bo prizadela, razen če mi priskočite na pomoč. Kako? Z lepim
vedenjem, s svetim obhajilom in z begom pred stvarmi, ki so proti sramežljivosti.
Bog naj nas vse blagoslovi in moli za moje še vedno zelo krhko zdravje.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 15. november 1884
Dejansko je epidemija ponovno izbruhnila poleti 1885. Toda do 31. janu-
arja je don Bosko, ko je govoril o koleri, povedal: »Lansko leto sem lahko zago-
tovil, da bodo svetinjice Marije Pomočnice, ki bi jih nosili obešene okoli vratu,
obvarovale ljudi pred azijsko boleznijo. Za letos pa ne vem, ali se bo Devica
Marija izkazala prav tako milostljiva.«
To so besede, ki upravičeno dajo sklepati na brezdvomen Božji navdih, še
posebno, ker je v okrožnici sotrudnikom in sotrudnicam januarja 1885 v vsej
preproščini zagotovil naslednje: »Znano vam je, da je veliko mest in krajev v
Italiji in Franciji več mesecev obvladovala strašna azijska bolezen kolera in je
tisoče žrtev pokosila smrt. Toda dobri Bog je v svoji dobroti hotel obvarovati
tega biča vse salezijanske hiše in osebe, ki v njih prebivajo. Da, vesel sem, da ste
bili deležni iste zaščite tudi vi in vsi vaši dragi.« Kaj lahko bi se proti tej trditvi
dvignil glas, zlasti med določenimi časnikarji. Vendar ni bilo od nikoder slišati
tovrstnega ugovora.
|
|
17.4 Page 164 |
▲back to top |
9. poglavje
DON BOSKO IN DRŽAVNA RAZSTAVA V TURINU
Dne 26. aprila se je Turin odel v praznični sijaj. Italijanska vladarska dru-
žina s celotnim kraljevskim spremstvom, diplomatskim zborom in državnimi
dostojanstveniki so odprli Državno razstavo industrije, znanosti in umetnosti.
Častnemu odboru je predsedoval kraljev brat princ Amedeo, izvršilnemu od-
boru pa poslanec Tommaso Villa. Palače, v katerih je bila razstava, so stale na
levem bregu Pada v prijetnem parku, ki obdaja grad Valentin.
Don Bosko se je odločil, da bo nastopil samo s salezijansko tiskarno in pri-
kazal že številne bogate izdelke. Maja 1883 je vložil prošnjo in 16. julija dobil
privolilno sporočilo, ki mu je določalo primeren prostor v galeriji (tako so te-
daj na splošno imenovali današnje paviljone) za didaktiko in knjigotrštvo, kjer
naj bi razstavili svoje grafične izdelke. Tja je dal prenesti tisoč knjig vseh vrst:
znanstvene, literarne, zgodovinske, didaktične, verske, ilustrirane, Salezijanski
vestnik v treh jezikih: italijanskem, francoskem, španskem,1 poleg tega še risar-
ske predloge za osnovne, tehniške in gimnazijske šole. Vse so razporedili na
umetniško izdelane police, kjer so se kazali v svoji pestri in dragoceni vezavi;
ob odprtju je bilo vse nared.2
Medtem pa je prvotni načrt dobil veliko večje razsežnosti. Poslanec Villa, ki
je prejšnjo jesen obiskal mednarodno razstavo v Zürichu, se je odpravil v eno
izmed najbolj znanih tovarn v mestu, kjer je nanj naredil poseben vtis stroj, ki
so ga sestavljali za izdelovanje papirja. Ko je vprašal, za koga ga delajo, so mu
odgovorili, da za gospoda Boska v Italiji. »Recite kar Bosko, kajti tega človeka vsi
poznajo.« Don Bosko je naročil ta stroj za svojo tovarno papirja v Mathiju. Ko se
1 Španski Salezijanski vestnik so takrat tiskali v Buenos Airesu.
2 Kapitan Fracassa iz Rima je 5. maja v članku z naslovom L'Esposizione della letteratura [Razstava
literature] pisal: »Dva založnika se dvigujeta nad povprečje, Il Sonzogno, ki je, če ne drugo, špe-
kulant na veliko in prodaja literaturo kakor trgovec s črnci svoje sužnje, in don Bosko, založnik
Salezijanske knjižice, ki veliko bolj učinkovito služi Vatikanu kot trideset založnikov, katerih raz-
košna izložbena okna lahko občuduješ v oddelku za didaktiko.«
|
|
17.5 Page 165 |
▲back to top |
BiS 17 — 9. poglavje
165
je Villa vrnil v Turin, si je zelo prizadeval, da bi ta čudoviti stroj krasil razstavno
galerijo. Don Bosko je, ne da bi trenutek pomišljal, privolil, vendar s pogojem,
da bi mu določili celo galerijo, v kateri bi razstavil tudi stroje, ki so potrebni za
izdelavo knjig. Če se je mogoče na začetku njegova zahteva zdela pretirana, se
je stvar spremenila, ko so razložili svoj veličastni načrt. Izvršni odbor se je celo
odločil, da bodo zgradili posebno galerijo na dvorišču ob velikanski galeriji dela.
Nova galerija je bila 55 m dolga in 20 m široka. Na vhodnih vratih je bil napis:
DON BOSKO
TOVARNA PAPIRJA, TISKARNA, LIVARNA, KNJIGOVEZNICA
SALEZIJANSKA KNJIGARNA
Poslanec Villa je imel prav, ko je povedal, da je don Bosko dobro znan.
Vendar se je zdelo, da je duhovnik razstavljavec na državni razstavi v oddelku
»Delo« pravi anahronizem. Zato so se neredki ob branju tega napisa pomiloval-
no nasmehnili misleč, da tam razkazuje zakristijske predmete, ki jih sploh ne
zanimajo. Če so pa znali premagati predsodke in so vstopili, so bili takoj prese-
nečeni zaradi dveh novosti: zaradi dela in zaradi delavcev. Ti, vsi mladi različnih
starosti, so si pridobivali naklonjenost obiskovalcev zaradi prizadevnosti, zbra-
nosti, vedrine, s katerimi je vsak skušal opraviti svojo nalogo. Delo je od začetka
do konca pritegovalo splošno pozornost. Tako je bil ta oddelek za obiskovalce
eden najbolj zanimivih oddelkov razstave.
Don Boskov namen je bil praktično prikazati najrazličnejša dela, ki so pot-
rebna za izdelavo knjige. Radovednost ljudi se je stopnjevala, ko so videli iz
kupa cunj nastajati pesniško zbirko. Ni manjkalo čisto realističnih prikazov:
izbira in čiščenje cunj, izpraševanje, luženje in spreminjanje v testo.3 Sledila je
zelo zamotana izdelava papirnega testa s pomočjo valjev, kadi, čebrov z vsemi
pritiklinami, dokler ni vstopila v stroj, ki je že delal papir: nato rezalni stroji, ki
so dajali papirju uporabne velikosti, kalander, stiskalnice in razporejevalci, ki
so spravljali papir v zavoje. Opazovati, kako se je tisto mlečno testo vedno bolj
čistilo, izgubljalo zadnje vlaknaste smeti in vodo, postajalo vedno bolj trdno,
se gladilo in navijalo, je bil prizor, ki ga skoraj nihče ni imel priložnosti videti
kje drugje. Nekdo je imenoval to napravo za kraljico strojev na razstavi.4 Tako
je imenoval stroj že en mesec, preden je bil razstavljen. Toda drugi časopisi so
povzeli poimenovanje, ki so ga videli na delu 21. junija. Don Bosko se je osebno
udeležil odprtja razstave. Spremljala sta ga teolog Margotti in don Durando.
Vsi so bili deležni navdušenih čestitk uglednih gospodov, ki so prišli na začetek
razstave.
3 Papirnato testo, ki so ga izdelovali v galeriji, ni zadostovalo za vso dnevno proizvodnjo, zato so
najeli voz s kadjo, ki je vsako jutro pripeljal zadostno količino testa. Stroj je izdelal kakih deset
stotov papirja na dan.
4 Unità Cattolica, 22. maj 1884.
|
|
17.6 Page 166 |
▲back to top |
166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Ob vhodu v papirnico je bila razstavljena stiskalnica na štirih stebrih z di-
namičnim kazalcem, ki je bil dvojni izum don Ghivarella. Takoj za njo sta bila
dva stroja za vlivanje črk: črke so lepe in čiste tekle iz stroja in od tod k oddelku
stavcev. Tu je bil velik tiskarski stroj v obratovanju (tiskali so Fabiola in Mali
katekizem), zatem vsa orodja za vezanje knjig in končno razdelitev knjig.5 Dva
nesrečna dogodka sta takoj na začetku pretila, da bosta pokvarila don Boskovo
razstavo. Samo Mariji Pomočnici se je treba zahvaliti, če ni bilo večje škode.
Dne 30. junija je sedemnajstletni Harziano Bertotti iz Tortone čistil dolg in
širok jašek ob stroju za izdelovanje papirja. Utrujen od dela je trenutek počival
in gledal proti središču galerije. V raztresenosti je položil desnico na velik valj
v obratovanju. Vse je storil podzavestno, in ko je opazil nevarnost, ni bilo več
časa, da bi umaknil roko, ker mu jo je valj potegnil pod drugega. Med enim in
drugim valjem pa je bilo prostora le za list papirja. Valja sta v trenutku odrgnila
in stisnila roko do nadlakta in zagrabil tudi rokav srajce leve roke, s katero si
je fant skušal pomagati. Bil je toliko priseben, da ni zakričal in s tem prestrašil
ljudi, temveč je zaradi silne bolečine globoko vzdihnil. To je bilo zadosti, da je
pritegnil pozornost strojnika, ki je zaradi varnosti stal tam blizu. Ta je spretno
snel pogonsko jermenico in ustavil oba valja. Fanta so odnesli na kraj prve po-
moči, kjer so ga šteli za primer smrtno ranjenega in ga odpeljali v bolnišnico in
S. Giovanni, kjer je bil v nekaj dneh iz nevarnosti in se je po enem mesecu vrnil
zdrav v Oratorij.
Druga nesreča se je 3. julija pripetila petnajstletnemu Egidiu Franzioniju
iz Milana. Oskrboval je stroj za prirezovanje papirja. Tistega dne vzgib ni dob-
ro deloval in ni metal odrezanih listov na pravo mesto. Fant je stegnil roko in
skušal papir, ki ni pravilno padal, spraviti na njegovo mesto. Vendar ni izbral
pravega trenutka in nož mu je odrezal kazalec desne roke. Ko se je spomnil nes-
reče, ki je tri dni prej doletela njegovega tovariša, ki tudi ni kričal, je od bolečine
nekajkrat udaril z nogami ob tla in se odpravil k zdravniku, kjer so ga obvezali
in odvedli v Oratorij. Tudi on je po nekaj tednih ozdravel. Izgubil je le prst. Bil je
sin nekega komedijanta. Še pred začetkom razstave je bil deležen velike milosti.
Tifusna vročina ga je prignala na rob življenja, zato se je spovedal in z veliko po-
božnostjo prejel maziljenje bolnikov, saj se je, tako je priznal pozneje, bal, da bo
umrl. Nasprotno pa se mu je po prejemu zakramenta zdravje začelo izboljševati
in zdravnik je poln začudenja ugotovil, da okreva. Res je bil v nekaj dneh zdrav.
Zaradi izjemno velikega uspeha razstave je don Bosko upal, da bo dose-
5 Prav tako so najeli štirikolesni voz, kakršne uporabljajo za dovažanje železniških pošiljk na dom
in s katerim so vsako jutro pripeljali potreben material za oskrbo različnih oddelkov in osebja,
zlasti za opoldansko kosilo, ki so ga zaužili na delovnem mestu. Z istim vozom so zvečer odpeljali
v Oratorij vse, kar so izdelali čez dan. Zaposlenih je bilo kakih dvajset, tako odraslih kakor fantov.
Podatke za ti dve opombi je dal vitez Giuseppe Mascarelli, ki je tedaj delal kot livar v oratoriju in
maja 1934 še živel.
|
|
17.7 Page 167 |
▲back to top |
BiS 17 — 9. poglavje
167
gel koristi verskega in moralnega reda. Z ene strani je hotel pokazati, da du-
hovščina zelo spoštuje obrtništvo in napredek, in z druge strani nakazati, kako
je treba posvečevati Gospodov dan. Zaradi izvajanja te cerkvene zapovedi so
nasprotni časopisi škripali z zobmi, čeprav zato, da ne bi škodili razstavi, niso
dvignili vika in krika. Tako je Il Fischieto, ki ob drugi priložnosti ne bi imel dlake
na jeziku, napisal članek v obliki vprašanj in odgovorov. Z določeno hudobijo je
predstavljal obisk nekega člana upravnega odbora, ki je rekel: »Kako je s to za-
devo? Don Boskovi stroji stojijo, medtem ko vsi drugi delajo. Ali njegov oddelek
ni del razstave?«
»Gotovo,« je menil drugi. »Toda glej, danes je nedelja. V svoj galeriji don
Bosko predstavlja praznični počitek.«
»Blagor njemu, ki ima toliko dohodkov, da si lahko to privošči,« je s posmeh-
ljivim prizvokom končal obiskovalec.
Nikakor si ne smemo misliti, da je bilo don Bosku lahko izpeljati ta svoj
načrt. Vendar se je trdno držal svojega sklepa, z druge strani pa izvršni odbor ni
hotel izgubiti njegovega sodelovanja s tem izrednim strojem in je zato popustil
zahtevi, da stroj ne dela v nedeljo.
Don Bosko je imel težave s protestanti tudi na razstavi. Ti so pri vhodu
delili letake z naslovi svojih pripadnikov v Turinu, Caserti, Civitavecchii, Firen-
cah, Genovi, Livornu, Neaplju, Rimu, Tivoliju in hkrati razdeljevali propagandne
knjige. Ena knjiga in eno delce sta nosili zanimiva naslova.
Knjižica je nosila naslov: Lettera rispettosa di C. P. Meille, pastore della chi-
esa evangelica valdese a Sua Eminenza Reverendissima il Cardinale Alimonda,
Arcivescovo di Torino [Spoštljivo pismo C. P. Meilla, pastorja evangeličanske val-
deške Cerkve njegovi velečastiti eminenci kardinalu Alimondi, nadškofu v Tu-
rinu.] Evangeličanski pastor je izrabil dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v
Turinu. Neki doktor Augusto baron Mayer iz Ženeve je pred njegovo eminenco
in v navzočnosti več kot sto duhovnikov preklical svoje zmote skupaj s svojo
ženo. Meille je sedaj odkril, da to ni bil nihče drug kot Cesare Augusto Bufacchi
iz Rima, ki je že trikrat odpadel in potem trikrat preklical svoje zmote in tako
izrabil velikodušnost katoličanov in jih speljal na led. Nesramna prevara je val-
dežanu služila za dokaz, kako katoličani zlahka jemljejo neresnice za resnice in
uporabljajo take postopke proti protestantom. Šlo je pa še za več. Brezobziren
protestantski minister je hotel v javnosti spraviti na slab glas nadškofa, ki je bil
ob prihodu kraljevskega dvora v Turin deležen posebne pozornosti njegovega
veličanstva in kneza iz Genove. Don Bosku je ta poteza iz različnih razlogov šla
na živce, zato je naročil don Bonettiju, naj sestavi odgovor in ga objavi. Don
Bonetti, ki se je v tej zvrsti pisanja čutil posebno doma, je krepko odgovoril s
knjižico Verità e truffe [Resnica in prevara]. Ob prebiranju knjižice si čutil, da
so bile misli in izrazi taki, da se je videlo, da si jo je zamislil in hotel don Bosko.
|
|
17.8 Page 168 |
▲back to top |
168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Brez odgovora je ostala 343 drobno tiskanih strani obsegajoča knjiga neke-
ga drugega valdežana, ki so jo zunaj razstave prodajali po eno liro. Od začetka
do konca je sramotilen spis proti don Boskovemu Preskrbljenemu mladeniču.6
Čuden naslov pisatelj knjige v uvodu takole razlaga: »Iz našega narečja sem vzel
besedo boccia in njene izvedenke, kajti v italijanskem besedišču bi težko našli
drug izraz, ki bi na bolj ljudski način izražal živ povzetek don Boskove knjige:
ker v piemontskem narečju boccia pomeni veliko leseno kroglo za balinanje.
Taki so nenehni dogmatski boji rimske Cerkve, ki jih povzema spodbudnik don
Bosko, danes podobni trkanju krogel, ki udarjajo in se odbijajo druga od druge
na tleh v glasnih ljudskih igrah in predstavljajo krepko in pogumno protiigro
nespremenljivim, resnim, tolažljivim in nikdar nasprotujočim si evangeljskim
resnicam. Nikdar še nihče ni postavljal svoje hiše na kroglah ali drugem okro-
glem gradivu.« Začenši s podobo sv. Alojzija, s katerim pobožni priročnik začne
svoje razprave, verni učenec Valda stran za stranjo prelistava don Boskovo knji-
go in nakazuje zmote, protislovja, neumne teorije, sofizme, krivoverske nauke.
Trditve in obenem namen te polpete [pogača iz sesekljanega mesa] (uporablja-
mo izraz, s katerim pisec skuša razvrednotiti Preskrbljenega mladeniča) lahko
razberemo iz naslednjega nagovora na strani 66: »Mladeniči, pustite pleve tega
mračnjaškega in protislovnega modrijana in sprejmite to, kar vam pravi živi
studenec, čisti vir, resnični Učitelj«; se pravi zapustite katoliški nauk in se op-
rimite evangelija, ki vam ga ponuja Pietro Valdo. Sad takega veldeškega evan-
gelija, kot je ta knjiga, zadostuje, da prepoznamo drevo, ki ga je rodilo. Sam
porogljiv način govorjenja proti don Bosku je značilno valdeški in zelo malo
evangeljski.
Dobro knjižico Don Bosko in njegova dela je napisal in širil neki duhovnik iz
Trentina, ki je spoznal svetnika na turinski razstavi. Zamisel mu je prišla ob bra-
nju Vodiča na razstavi, ki opisuje galerijo dela, in pravi: »Slavni don Bosko, čigar
delavnost priporočam vsem liberalcem, je zasedel na razstavi desno notranje
dvorišče.«7 Božjega služabnika predstavi takole: »Kdo je vendar ta duhovnik,
ki se je uveljavil celo med liberalci? Če ga boste videli, ne boste odkrili ničesar,
kar bi moglo nakazovati kakega vzvišenega genija. To je preprost duhovnik, ki
se vam zdi, čeprav je komaj prekoračil devetinšestdeseto leto, da jih ima krepko
čez osemdeset. Obrnite za trenutek svoj pogled nanj, pa boste na njegovem čelu
brali jasne poteze Božjega duha, ki ga preveva in ki ga je izbral za služabnika
čudovitih Božji del. Glejte ga in ne boste se mogli upreti, da vas ne bi prevzelo
občudovanje in ljubezen do tega osivelega starčka. Sproščen je njegov sprejem,
6 Le boccie di Don Bosco ossia il Giovane provveduto di confusione [Don Boskove krogle ali zmešani
Preskrbljeni mladenič]. Torre Pellice, Tip. Alpina, 1884.
7 Guida dell'Esposizione italiana di Torino. Tip. ed. Sonzogno, Milano 1884. Pag. 105, Milan 1884,
str. 105.
|
|
17.9 Page 169 |
▲back to top |
BiS 17 — 9. poglavje
169
prodiren njegov pogled, čudovit njegov nasmeh, tekoč njegov pogovor, iz njego-
vega zunanjega videza in iz vse njegove osebe veje dobrota, ki vas prevzema in
obvladuje.« Iz njegovega obiska v Valdoccu je prinesel naslednje njegove bese-
de: »V moji hiši je kruha za vse in tega nam vsak dan pošilja Božja previdnost;
vsi imajo dela, da mora vsak delati za tri, in končno še nebesa, kajti vsak, ki dela
in je za Boga, ima pravico do kotička v nebesih.« Natisnjene v vidnih črkah je
mogoče tistih trinajst strani prebrati v eni sapi in z njimi zamašiti usta slabo
obveščenim obrekovalcem.
Znano je, da so razstave priložnost za praznovanje srečanja. V galeriji dela
je razstavljal svoje izdelke Giuseppe Torretta, izdelovalec mandljevih slaščic,
don Boskov krajan, ki se je hvalil, da ga pozna že iz mladih let. Ker je odbor
razstave za ta oddelek pripravil slavnostno pogostitev, za katero je vsak razsta-
vljavec prispeval 25 lir, je Torretta dobil naročilo, da povabi tudi don Boska. V ta
namen mu je pisal pismo, polno spodbud in prošenj. Toda don Bosko je conside-
ratis, considerandis [ko je premislil, kar je treba premisliti] naročil don Rui, naj
vplača petindvajset lir in njega zaradi oddaljenosti opraviči. Bil je v Pinerolu.8
Da se je don Bosko znašel med razstavljavci, je bilo za tiste, ki ga niso poz-
nali ali so ga poznali le površno, pravo presenečenje ali razodetje, za tiste, ki so
ga poznali, pa razlog več, da so ga občudovali.
Tako je neki povratnik iz Turina v nekem ljudskem časniku v Reggio Emilii
izrazil svoje začudenje in od njega zvemo, da je bila don Boskova galerija ena
najbolj obiskanih na razstavi, da so se obiskovalci nenehno gnetli pred njo in se
jasno in glasno čudili in odobravali.9
Proti koncu razstave je bilo treba razstavljavcem podeliti nagrade. Posa-
mezni oddelki so imenovali ocenjevalne odbore, ki so sredi septembra opravili
svojo ocenitev, nakar je poseben odbor pregledal pritožbe in dal svoje mnenje,
ki pa še ni bilo dokončno. Ko je don Bosko zvedel za nagrado, ki mu je bila
namenjena, je sodil, da je bila dosti nižja, kot so bile njegove zasluge. O papir-
nici ni bilo govora, ker stroja niso izdelale italijanske tovarne, in za tiskarske
izdelke so mu podelili preprosto srebrno odličje. Sicer se je pa razvrednotenje
don Boskovega deleža na razstavi začelo že prej. Tako je bilo v uradnem gla-
silu razstave rečeno, da v don Boskovi galeriji tiskajo samo »povprečne, celo
zelo povprečne knjige«. Takoj so ugovarjali krivičnosti razsodbe in navedli, da
so natisnili odlično prevedeno in tehnično neoporečno Fabiolo, vendar zmote
niso hoteli popraviti. Ocenjevalni odbor je torej odlikoval Salezijansko tiskarno
s srebrnim odličjem »zaradi razširitve po celem svetu, zaradi nizkih cen kakor
tudi zaradi veličastne opreme galerije, kjer je bilo pokazano, kako se iz cunj
dela papir, kako se tiskajo pole papirja in kako se končno vežejo knjige«.
8 Vigliettijevo pismo don Bosku, Pinerolo, 17. avgust 1884.
9 Il Reggianello, 4. oktober 1884.
|
|
17.10 Page 170 |
▲back to top |
170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Don Bosko je v obrambo svojih pravic vložil pri izvršnem odboru pritožbo.
Nato je preverjevalnemu odboru izrazil svoje razloge in dodal, da bi se, če raz-
sodbe ne bi spremenili, odpovedal vsakemu uradnemu priznanju in se zadovo-
ljil z odobravanjem, ki mu ga je izkazala javnost. Pismo se glasi takole.
Velespoštovani izvršni odbor!
(Urad za razsodbe)
Dne 23. tekočega meseca oktobra je bilo v mojem imenu temu odboru oddano pisa-
nje, v katerem so bili izraženi nekateri pomisleki glede razsodbe komisije o srebrnem
odličju, ki je bilo podeljeno mnogim tiskarskim dejavnostim mojih tiskarn v didaktič-
ni galeriji Italijanske razstave.
Ko se vračam k tej zadevi, si dovoljujem dodati nekaj pripomb na pravilno ocenjeva-
nje odbora samega. To so: mesečna izdaja italijanskih klasikov očiščena za mladino
z znanstvenimi opombami, ki jih že 16 let tiska moja tiskarna v Turinu in je naklada
dosegla 300.000 izvodov; mesečna izdaja ljudskega Branja v ekonomski izdaji, ki je
od začetka pred 33 leti dosegla dva milijona izvodov; stota izdaja Preskrbljenega
mladeniča, ki presega šest milijonov izvodov, in druga manjša dela iste narave, kate-
rih število je neocenljivo; grški in latinski klasiki za srednje šole z opombami, ki izha-
jajo prav tako že 20 let in so zelo razširjeni; potem latinski, italijanski, grški slovarji
z ustreznimi slovnicami, ki so jih sestavili profesorji mojih zavodov in jih pozitivno
ocenjujejo strokovno usposobljeni poznavalci, kar pričajo tudi pogosti ponatisi teh
del. K temu je treba dodati še dela s področja zgodovine, pedagogike, zemljepisa,
aritmetike, ki so visoko cenjena in zelo razširjena pa nizke cene, tako da si jih more
vsakdo kupiti; veliko število različnih izdaj različnega obsega in števila, ilustriranih
ali brez slikovne opreme na izvrstnem papirju in v odličnem tisku. To je dovolj razlo-
gov, da bi se ustrezni odbor moral pozanimati za te dejavnosti in prisoditi odličje, ki
ne bi bilo nižje od odličij, ki so jih prejeli razstavljavci, katerih izdelki so po kakovosti
in kolikosti manjši od mojih.
Naj še omenim, da so zgoraj navedena dela izdelali v mojih tiskarnah ubogi dečki,
ki smo jih sprejeli v naše zavode in jih tako usmerili na pot, da si bodo mogli sami
pošteno služiti svoj vsakdanji kruh. Kljub vsemu temu pa kakovost razpostavljenih
del (po sodbi poznavalcev stroke) ni nič manjša od kakovosti del razstavljavcev, ki so
prejeli enaka pa tudi višja odličja, kot mi je bilo sporočeno.
Povedati moram, da ocenjevalni odbor zavestno ni obiskal mojih razstavljenih del,
zato jih ni mogel primerjati z drugimi in zato tudi ni mogel izreči stvarne sodbe, ki
bi upoštevala dejansko stanje. Tako so menili strokovnjaki s področja knjigotrštva,
ki so ocenili knjižne izdelke drugih založb in jih primerjali z deli, ki so se pred očmi
javnosti opravljala v moji papirnici, tiskarni in knjigoveznici.
Kar se tiče moje papirnice je ocena, da sem pravilno razumel njen pomen, samo pri-
znanje uspeha, ne pa tudi uradna ocena in nagrada. Četudi bi vzeli za resno mnenje,
da stroja za izdelavo papirja ne bi mogli jemati v ocenjevanje, ker je tujega izvora, pa
je vendar treba upoštevati zelo popolno delovanje, ki obogati celotno stroko. Podpisani
je z nakupom tega stroja, ki je zanj plačal visoko ceno, obogatil celotno področje ita-
lijanskega trga in tako omogočil kakovostno in kolikostno obogatitev celotne stroke.
|
|
18 Pages 171-180 |
▲back to top |
|
|
18.1 Page 171 |
▲back to top |
BiS 17 — 9. poglavje
171
Prav tako me preseneča, da ocenjevalni odbor ni prav nič upošteval tiskarske livarne,
stavnice in knjigoveštva, katerih delovanje je bilo v živo predstavljeno obiskovalcem,
tako da so na svoje oči videli, kako se pride od cunj do papirja, tiska in vezanja do
knjige.
Zaradi vseh teh razlogov je javnost visoko ocenila celotno predstavitev, kar bi moralo
vplivati tudi na delo ocenjevalne komisije pri podeljevanju odličij.
Zato prosim spoštovan odbor, da po ocenjevalni komisiji spremeni svojo oceno in
podeli odličja sorazmerno z zaslugami, ki so si jih pridobila moja dela, in ne dá nobe-
nega razloga, da bi javnost menila, da so bile ocene podane nestrokovno.
Upam, da bodo upoštevane te moje pripombe. Če se to ne bo zgodilo, se že vnaprej
odpovedujem vsaki nagradi in priznanju in zahtevam, da odbor ukaže, da časopisi ne
govorijo niti o presoji niti o nagradah niti o priznanjih.
V tem primeru mi je zadosti zavest, da sem mogel sodelovati pri tej veličastni predsta-
vitvi italijanskega genija in industrije in pokazal svoje prizadevanje, ko sem v teku
40 let storil vse, kar je bilo v moji moči, za moralni in materialni napredek revne in
zapuščene mladine in za resničen napredek znanosti in obrti.
Zame je zadostno priznanje javnosti, ki je imela priložnost, da se je s svojimi očmi
prepričala o značilnosti mojih ustanov in mojih sodelavcev.
Izrabljam to priložnost, da zaželim častitemu odboru in spoštovani ocenjevalni ko-
misiji vse dobro od Boga in se s popolnim spoštovanjem imenujem vaših uglednosti
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. oktober 1884
Toda preverjevalni odbor se ni zmenil za navedene razloge. K srebrnemu
odličju za tiskarsko dejavnost je dodal le nepomembno priznanje za zasluge, ki
so jih prejeli vsi udeleženci galerije dela na razstavi. Proti tej sramotni krivici
se je dvignil katoliški tisk.10 Toda s toliko prostozidarjev, ki so bili v komisijah,
odborih in presojevalnih oddelkih, in v smislu antiklerikalizma, ki je prevlado-
val v devetnajstem stoletju v Italiji in v glavnem mestu Piemonta, kljub dobro-
namernosti občinske uprave v Turinu ni bilo mogoče doseči kaj več. »Pametni
in pošteni ljudje,« je pisal Corriere di Torino, »so imeli don Boska za vrednega
častne diplome.« Toda »velika krivda velečastitega duhovnika«, je razlagal Eco
d'Italia, je, da »don Bosko zavrača in onemogoča radikalno in republikansko
propagando med mladino in neutrudno deluje z odličnimi uspehi pri krščanski
rešitvi (ki je edina mogoča) strašnega socialnega vprašanja«.11
10 Amico del popolo iz Prata, (31. oktober, 8. in 15. november); Eco d'Italia iz Genove (9. november);
Diritto Cattolico iz Modene (11. november); Corriere di Torino (13. november); Libertà Cattolica
iz Neaplja (13. november). Unità Cattolica je molčala; verjetno pa je, da je tako hotel don Bosko,
Margotijev prijatelj in nasprotnik vsake polemike.
11 Neki sotrudnik iz Lyona, verjetno duhovnik, je obiskal don Boska, Oratorij in razstavo in svoje
vtise objavil v pismu v francoskem Vestniku meseca decembra (Dodatek, št. 28).
|
|
18.2 Page 172 |
▲back to top |
10. poglavje
OČETOVSKA OPOROKA IN PAPEŠKI UKREP
Pojemanje telesnih moči in vedno večje nevšečnosti so don Bosku pri-
čale, da se njegovo življenje izteka. Dne 17. oktobra je v pismu don Bertu v do-
datni pripombi zapisal: »Ne pozabiva, da ni več daleč čas, ko bova morala jaz
in ti dajati pred Gospodom odgovor za najina dejanja.« Mislil je na to, kaj se bo
dogajalo po njegovi smrti, in je od časa do časa zaupal papirju stvari, ki so se
mu zdele potrebne, da bi jih upoštevali njegovi sinovi, potem ko bi bil on že v
večnosti. Pri tem ni imel nikakršnega urejenega načrta ali kakega sistematič-
nega reda misli, ki bi jih zapovrstjo zapisoval. Toda meseca septembra je začel
v skromnem zvežčku zapisovati misli, ki mu jih je narekovala skrbna zavest.
Da je pri tem ravnal čisto naključno, dokazujejo tudi pisma, kjer je od časa do
časa vnašal in kaj naj bi jih njegov naslednik upošteval, jih prepisal in odposlal
določenim osebam, ki se jih je po naključju spomnil. Za zdaj bomo opustili vsa
pisma in bomo natančno objavili očetovske opomine sinovom, če bi jih moral
zapustiti sirote.
Ob moji smrti naj naslednik poskrbi za naslednje:
1. Da bodo prekinjena vsa gradbena dela.
2. Ne odpirajte novih hiš, ne plačujte dolgov, temveč storite vse, kar je v vaši moči, da
boste plačali podedovano, odpravili pasivnost in izpopolnili osebje že obstoječih hiš.
3. S posebnim pismom obvestiti o moji smrti, zahvalite se glavnim našim dobrotni-
kom, prosite jih, da bi nas še naprej podpirali. Bodite prepričani, da bom, če bom po
Božji dobroti mogel iti v nebesa, nenehno prosil Božjega blagoslova za vse.
4. Vse člane Družbe prosim, da bi v tistih trenutkih ohranili mir. Ne solze, temveč
pogum in vsakovrstna žrtev z namenom, da boste vztrajali v Družbi in vodili naprej
dela, ki nam jih je izročila Božja previdnost.
5. Povabite dečke, da bodo molili zame, da mi Bog skrajša kazni v vicah, če mi bo,
kakor upam, podelil milost, da bom umrl v njegovi sveti milosti.
|
|
18.3 Page 173 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
173
6. To bodi sporočeno vsem salezijanskim sobratom, za katere upam, da jih bom videl
v blaženi večnosti.1
VRHOVNI KAPITELJ2
Ob moji smrti naj se zbere vrhovni kapitelj in naj bo redno pripravljen za vsak primer
in noben član naj se ne oddalji brez zares absolutne nujnosti.
Moj vikar naj v soglasju s prefektom3 pripravi in prebere v kapitlju pismo, namenje-
no vsem sobratom, v katerem se sporoča moja smrt in priporoča v njihove molitve
mene in dober izbor mojega naslednika.
Določi naj se dan volitev novega vrhovnega predstojnika in omogoči, da bodo sobrat-
je iz Amerike in drugih oddaljenih krajev mogli priti, razen če bi jih ovirali zares težki
razlogi.4
Omenim naj dve nadvse pomembni stvari.
1. Za vsako ceno je treba držati v tajnosti kapitularne odločitve, če pa je treba kaj
objaviti, naj to stori kdo, ki bo odgovoren za to. Ta pa naj pazi, da ne bo omenil ime-
na kakega kapitularja, ki je dal bodisi pozitiven bodisi negativen glas ali to ali ono
izjavo.
2. Naj velja načelo, ki ga ne smemo spreminjati, da ne bomo posedovali nobene
lastnine ali nepremičnine razen hiš in pritiklin, ki so potrebne za zdravje sobratov
ali za dobro počutje gojencev. Posest donosnih nepremičnin je krivica, ki jo delamo
Božji previdnosti, ki nam na čudovit, da ne rečem čudežen način, prihaja na pomoč.
Pri novogradnjah in popravilih hiš kar najbolj skrbno pazimo, da ne bo razkošja,
veličastnosti in elegance. V trenutku, ko se bo začela kazati težnja po udobnosti oseb,
stanovanj in hiš, se bo začel propad naše Družbe.
VSEM MOJIM DRAGIM SINOVOM V J. K.!
Po končanem pogrebu naj moj vikar sporazumno s prefektom seznani vse sobrate s
to mojo zadnjo mislijo mojega smrtnega življenja.
Dragi in ljubljeni moji sinovi v J. K.!
Preden bom odšel v svojo večnost, moram izpolniti nekaj svojih obveznosti do vas
in tako utešiti živo željo svojega srca. Predvsem se vam moram najiskreneje zah-
valiti za pokorščino, ki ste mi jo izkazovali, in za vse, kar ste storili za napredek in
vzdrževanje naše Družbe.
Zapuščam vas tukaj na zemlji, vendar samo za kratek čas. Upam, da bo neskončno
Božje usmiljenje storilo, da se bomo nekoč srečali v blaženi večnosti. Tam vas pri-
čakujem.
Prosim vas, da ne bi jokali zaradi moje smrti. To je dolg, ki ga moramo vsi plačati,
1 Teh šest priporočil ni v zvežčku, temveč posebej na listu papirja.
2 Tudi podnaslovi so don Boskovi.
3 Besede v kurzivi (razen latinskih) je pripisal pozneje don Bosko; te in druge podobne, ko je don
Rua bil vikar.
4 Tudi ta prislov je poznejši pripis.
|
|
18.4 Page 174 |
▲back to top |
174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
toda potem bomo dobili bogato plačilo za vsak napor, ki smo ga storili iz ljubezni
do našega učitelja predobrega Jezusa Kristusa.
Namesto da bi me objokovali, storite trdne sklepe, da boste vse do smrti trdno
vztrajali v poklicu. Pazite in storite vse, da vas niti ljubezen do sveta niti nave-
zanost na starše niti želja po udobnem življenju ne bodo nagnili, da bi onečastili
svete zaobljube in tako izdali redovne obljube, s katerimi smo se zavezali Gospodu.
Nobeden naj ne jemlje nazaj, kar smo dali Jezusu.
Če ste me ljubili do sedaj, me ljubite še naprej z natančnim izpolnjevanjem naših
konstitucij.
Vaš prvi vrhovni predstojnik je mrtev. Toda vaš resnični predstojnik Jezus Kristus ne
bo umrl. On bo še naprej naš učitelj, naš voditelj, naš vzor. Vendar pomislite, da bo on
ob svojem času tudi naš sodnik in plačnik naše zvestobe v njegovi službi.
Vaš vrhovni predstojnik je umrl, izvoljen bo drug, ki bo skrbel za vas in za vaše
zveličanje. Ubogajte ga, ljubite ga, poslušajte ga, molite zanj, kakor ste molili zame.
Zbogom, dragi sinovi, zbogom. V nebesih vas pričakujem. Tam se bomo menili
o Bogu, o materi Mariji, opori naše Družbe. Tam bomo večno blagrovali to našo
Družbo, ki nam z izpolnjevanjem njenih pravil uspešno pomaga doseči naše zveli-
čanje. Sit nomen Domini benedictum ex hoc nunc et usque in saeculum. In te Domine,
speravi non confundar in aeternum [Ime Gospodovo naj bo slavljeno od zdaj in na
veke. K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke].
IZVOLITEV NOVEGA PREDSTOJNIKA
Po mojem pogrebu se bodo zbrali na vnaprej določenem kraju volivci in opravili, kar
je predpisano za molitve za pokojnega vrhovnega predstojnika in za takojšnjo izvo-
litev in priznanje novega vrhovnega predstojnika.
Prav je, da o vsem natančno poročamo svetemu očetu in prosimo za njegov poseben
blagoslov za tako pomembno dejanje.
Vsak pa naj, ne gleda na človeška čustva in za zasebne koristi, da svoj glas tistemu, ki
ga ima za najsposobnejšega za delo v Božjo slavo in korist naše Družbe. Zato:
1. Naj bo znan po natančnem izpolnjevanju naših pravil.
2. Da se ni nikdar vpletal v zadeve, ki bi ga lahko spravile v spor s cerkvenimi ali
civilnimi oblastmi ali ga osramotile pred člani salezijanske družbe.
3. Je znan po svoji navezanosti na Apostolski sedež in na vse, kar se nanj nanaša.
Po opravljenih volitvah in po razglasitvi novega predstojnika naj mu vsi volivci po-
ljubijo roko, potem naj pokleknejo in zapojejo tedeum. Nato bodo pokazali svojo
privrženost z obnovitvijo zaobljub, kakor se dela pri duhovnih vajah.
NOVI VRHOVNI PREDSTOJNIK
1. Spregovori naj nekaj besed volivcem, zahvali naj se jim za izkazano zaupanje in
naj jim zagotovi, da želi biti vsem dober oče, prijatelj, brat; prosi naj jih za njihovo
sodelovanje, in če je treba, tudi za njihov nasvet.
|
|
18.5 Page 175 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
175
2. Takoj bo sporočil svetemu očetu svojo izvolitev in izročil salezijansko družbo nje-
govi službi in nasvetom kot vrhovnemu poglavarju Cerkve.
3. Nato bo poslal okrožnico vsem sobratom salezijancem in hčeram Marije Pomočnice.
4. Prav tako bo naslovil posebno pismo našim dobrotnikom in našim sotrudnikom in
se jim v mojem imenu zahvalil za vse dobro, ki so nam ga naredili, dokler sem še jaz
živel na zemlji. Prosi naj jih, naj še naprej pomagajo in podpirajo salezijanske usta-
nove. Zmeraj v prepričanju, da bom sprejet od Božjega usmiljenja, bom tam vedno
molil za vas. Toda dobro si zapomnite: govorite, vedno pridigajte, da je Marija Po-
močnica vedno naklanjala in bo naklanjala posebne milosti, tudi izredne in čudežne,
vsem, ki sodelujejo pri krščanski vzgoji ogrožene mladine z deli, dobrim zgledom ali
tudi samo z molitvijo.
Ko bo novi vrhovni predstojnik opravil te prve in pomembne naloge, naj se čim prej
seznani s finančnim stanjem Družbe in preveri, ali so dolgovi in kdaj jih je treba
poplačati.
Prav bo, če vsaj za nekaj časa ne odpirajo novih zavodov niti ne začenjajo novih gra-
denj niti novih del, ki niso nujno potrebna.
Kar se tiče mene, priporočam, da ne bi govorili o dolgovih, ki jih je pustil pokojni
vrhovni predstojnik. To bi kazalo na slabo upravo tako pri upravnikih kakor tudi pri
samem predstojniku. Lahko bi tudi povzročilo nezaupanje v javnem mnenju.
POMEMBEN SPOMIN ZA VRHOVNI KAPITELJ
Če bi pri volitvah vrhovnega predstojnika manjkal kak član kapitlja, naj predstojnik
uporabi svojo pravico in izpolni število z dopolnilnimi svetovalci za čas, dokler ne bo
izvoljen dokončni vrhovni kapitelj.
Osnovno priporočilo, ki ga imam za najpomembnejšega, pa je, da naj noben član
kapitlja ne prevzema obveznosti zunaj neposredne uprave Družbe. Še več, menim, da
ne bom povedal preveč, če trdim, da bo v naši Družbi vedno praznina, dokler se po-
samezni člani kapitlja ne bodo zaposlovali izključno v stvareh, ki se tičejo njihovega
področja, in v tem, kar določajo in je bilo odobreno na kapiteljskih sejah.
V ta namen bo treba premagati nemajhne težave, vendar se žrtvujmo in izkažimo to
veliko uslugo v korist naše Družbe.
SPOMIN ZA VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA
Vrhovni predstojnik naj prebere in izpolnjuje nasvete, ki jih imam navado dajati
vsem ravnateljem novih domov zlasti v tem, kar se tiče počitka in prehrane.
RAVNATELJEM POSAMEZNIH HIŠ
Ravnatelj vsake hiše naj potrpi in dobro preuči osebe ali dobro preudari, koliko so
sposobni sobratje, ki delajo pod njegovim vodstvom. Nujno potrebno je, da pozna
pravilnik službe, ki naj jo opravlja. Zato naj ima vsak na voljo vsaj tisti del pravilnika,
ki se tiče njegove službe.
Njegova skrb naj bo še posebno namenjena moralnim odnosom učiteljev, asistentov
med seboj in gojencev, ki so mu izročeni v skrb.
|
|
18.6 Page 176 |
▲back to top |
176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
POSEBNA SVARILA ZA VSE
1. Vsem svojim sinovom toplo priporočam, naj skrbno pazijo, da pri govorjenju in pi-
sanju ne bi nikdar pripovedovali ali trdili, da je don Bosko prejemal milosti od Boga
ali delal kakršne koli čudeže. To bi bila zelo škodljiva zmota. Čeprav je bilo Božje
usmiljenje do mene zelo veliko, vendar nisem nikoli nameraval spoznati in delati
nadnaravnih stvari. Jaz nisem storil drugega kot molil in prosil milosti od Gospoda s
pomočjo dobrih duš. Vedno pa sem spoznaval učinkovitost molitev in obhajil naših
dečkov. Dobri Bog in njegova presveta mati sta nam priskočila na pomoč v naših
potrebah. To se je pokazalo vsakič, ko smo morali za naše uboge in zapuščene dečke
priskrbeti vse potrebno za telo in zlasti še za njihove duše.
2. Presveta Devica Marija bo gotovo še naprej ščitila našo Družbo in salezijanske
ustanove, če bomo še naprej zaupali vanjo in se bomo trudili za njeno češčenje. Nje-
ne praznike in še bolj njene slovesnosti, njene devetdnevnice, njene tridnevnice, njej
posvečen mesec vedno goreče priporočajmo tako javno kakor zasebno; uporabljamo
letake, knjige, svetinjice, podobice in tako, da kratko malo objavljamo in pripove-
dujemo milosti, ki smo jih prejeli na priprošnjo naše nebeške dobrotnice in jih ona
nenehno daje trpečemu človeštvu.
3. Dva osebna vira milosti sta: vnaprej priporočati ob vsaki priložnosti, ki se nam
daje, da naj gojenci častijo Marijo, prejemajo svete zakramente in opravijo kako po-
božno vajo.
Biti zbrano pri sveti maši, opravljati obiske Najsvetejšega, obujati pogosto duhovno
sveto obhajilo, kar vse je Materi Božji zelo ljubo in mogočno sredstvo, da prejemamo
milosti.
CERKVENI POKLICI
Bog je poklical v življenje našo ubogo salezijansko družbo, da bi med revno in zapuš-
čeno mladino gojila cerkvene poklice.
Dobro stoječe družine se navadno preveč posvečajo posvetnim skrbem, njihovi otroci
so prevzeti od posvetnosti, ki jim že od začetka umorijo poklic, ki jim ga je Bog posa-
dil v srce. Če poklic gojimo, se razvija in dozori ter prinaša obilne sadove. V naspro-
tnem primeru se zaduši ne samo seme poklica, temveč tudi poklic, ki se je mogoče
zaradi ustreznih okoliščin začel razvijati.
Časopisi, slabo branje in pogovori ter slabi tovariši so vzrok izgube poklica in pogos-
to tudi poguba za tiste, ki so se že odločili za poklic.
Zapomnimo si, da damo velik dar Cerkvi, če poskrbimo za dober poklic. Da gre potem
ta poklic v škofijo, misijone ali kako drugo redovno družino, je nepomembno. V vsa-
kem primeru je velik zaklad, ki smo ga podarili Cerkvi J. K.
Nikdar ne svetujmo redovniškega ali duhovniškega stanu kateremu koli fantu, če ni
prepričan, da bo mogel ohraniti angelsko čednost v mejah, ki jih nakazuje zdrava
teologija. Lahko smo manj zahtevni glede umskih sposobnosti, nikdar pa ne glede
pomanjkanja kreposti, o kateri govorimo.
USTANOVA MARIJE POMOČNICE
Gojite Ustanovo Marije Pomočnice po načrtu, ki vam je že poznan. Zaradi pomanj-
|
|
18.7 Page 177 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
177
kanja sredstev nikdar ne zavrnite fanta, ki daje znake duhovniškega poklica. Izdajte
vse, kar imate, če je treba, pojdite tudi beračit, in če se boste o vsem tem znašli v
stiski, ne skrbite, presveta Devica Marija vam bo prišla na kakršen koli način, tudi
čudežno na pomoč.
POKLIC ZA SALEZIJANSKO DRUŽBO
Delo, dobro in resno obnašanje naših sobratov pridobivajo in tako rekoč vlečejo za
seboj njihove gojence, da jih posnemajo. Bodimo pripravljeni na osebne in denarne
žrtve, vendar storimo vse, da bomo izvajali preventivni sistem, in bomo imeli pokli-
cev v obilju.
Če že ne moremo odpraviti počitnic, skušajmo vsaj zmanjšati število počitniških dni.
Potrpežljivost in ljubeznivost, krščanski odnos učiteljev do učencev bodo med njimi
pridobili veliko poklicev. Vendar moramo tudi tukaj paziti, da ne bomo sprejemali v
Družbo še manj pa v cerkveno službo tistih, za katere nimamo moralne gotovosti, da
bodo mogli ohraniti angelsko čednost.
Ko kak ravnatelj naše hiše opazi gojenca preproste nravi, lepega značaja, naj si ga
pridobi za prijatelja. Večkrat naj ga ogovori, ga rad spoveduje, se mu priporoča v
molitev, mu zagotovi, da moli zanj pri sveti maši, povabi naj ga, da opravi sveto ob-
hajilo v čast preblažene Device ali za duše v vicah, za njegove starše, za pomoč pri
študiju in podobno.
Na koncu nižje gimnazije naj ga prepriča, da si izbere tisti poklic in tisti kraj, ki ga
ima za najbolj primernega za svojo dušo in ki ga bo najbolj zadovoljil v trenutku
smrti.
Primerja naj v vesti čas, ko je bil doma, v zavodu in na počitnicah, in ugotovi, kje ga
je najbolje preživel.
Odvrača pa naj od cerkvenega poklica tiste, ki bi radi postali duhovniki zato, da bi
pomagali svoji družini, ker so ubogi. V takih primerih naj se svetuje, da se oklenejo
kakega drugega stanu, drugega poklica, obrti, nikdar pa duhovništva.
ASPIRANTI
Aspirante imenujemo tiste fante, ki se želijo okleniti takega načina krščanskega živ-
ljenja, ki bi jih usposobil, da bi vstopili v salezijansko družbo kot kleriki ali sobratje
pomočniki.
Tem je treba posvetiti posebno skrb. Vendar naj imamo za take le tiste, ki imajo na-
men postati salezijanci ali vsaj niso nasprotni, če je taka Božja volja.
Vsaj dvakrat na mesec naj imajo zanje posebno konferenco.
Na takih konferencah naj se govori o tem, kaj mora storiti in česa se mora varovati,
da bo postal dober kristjan. Preskrbljeni mladenič ponuja glavno snov za take nago-
vore. Nikakor pa jim ne govorimo o naših pravilih in o zaobljubah ali da bi zapustili
svoje starše. To so stvari, ki se jih bodo zavedeli, ne da bi o njih govorili. Za vodilo
naj služi pravilo: Bogu se je treba izročiti prej ali sej. Bog imenuje srečnega tistega
človeka, ki se je njemu posvetil že v mladosti: Beatus homo cum portaverit jugum ab
adolescentia sua. Svet z vsemi njegovimi vabami, starše, prijatelje, dom bo treba prej
ali slej iz ljubezni ali po sili zapustiti.
|
|
18.8 Page 178 |
▲back to top |
178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
SPREJEM MED ASPIRANTE
Aspirante, kot smo jih opisali zgoraj, je lahko sprejeti med novince, ne pa tistih, ki
so živeli ali opravili svoje šolanje zunaj naših domov. Za take je treba točno izvajati
predpise, ki jih za aspirante predpisujejo naša pravila.
NOVINCI
Čas prave preizkušnje za vstop v Družbo je noviciat. Noviciat je kakor rešeto, s ka-
terim preverjamo kleno zrno in nam pove, da ga pridržimo, če nam ustreza. Sicer
pa odstranimo neustrezno rastlinje in ga kot plevel in ljuljko vrzimo iz našega vrta.
Vedite, da naša Družba ni bila ustanovljena za tiste, ki so posvetno živeli, so se spre-
obrnili in bi potem hoteli priti k nam. Naša Družba ni za take ljudi. Mi potrebujemo
zanesljive in trdne ljudi, ki so sposobni obvladati svetno življenje. K nam ne prihajajo
taki, ki bi želeli izpopolnjevati sebe, temveč ljudje, ki hočejo doseči krščansko popol-
nost tako, da bi reševali velikih nevarnosti uboge in zapuščene dečke. Tisti mlado-
stniki, ki so že bili žrtve človeških slabosti, ali taki, ki so se pregrešili proti veri in le-
pim človeškim navadam, naj ne postajajo duhovniki, temveč naj vstopajo v spokorne
redove s strogo klavzuro. V letu preizkušnje je treba strogo opazovati vse, kar se tiče
zdravja, moralnosti, nadarjenosti, in natančno poročati vrhovnemu kapitlju. Toda
ravnatelj noviciata naj strogo pazi, da ne bo predlagal za sprejem v Družbo novincev,
za katere ne bi bil v vesti prepričan o njihovi moralnosti.5
SPREJEM
Tako za dokončen sprejem v noviciat kot za dokončen sprejem k zaobljubam naj se
upoštevajo predpisi svete Cerkve, naših pravil in odločitev vrhovnih zborov. Naj se
pove vse za in proti za vsakega kandidata posamezno, glasovanje pa naj bo vedno
tajno,6 tako da en član kapitlja ne bo vedel, kako se bo odločil drug.
ODPUSTITVE
Pri odpustitvah moramo posnemati vedenje vrtnarja, ki poruje in zmeče z vrta ško-
dljive ali kratko malo neuporabne rastline in travo. Vendar je treba dobro preudariti,
ker se plahe vesti bojijo tudi takrat, ko ni nikakršnega resnega razloga za strah. Zato
je treba natančno preveriti razlog ali razloge, zakaj kdo prosi za odpustitev. Odpus-
titve dajajmo samo, ko gre za težke razloge,7 se pravi, ko bi bivanje člana bilo v veliko
duhovno in časno škodo njega samega in same Družbe.
V takih primerih naj se preudari, ali je zadosti začasna ali končna odpustitev. V vsa-
kem primeru moramo pri članu, ki se ga odpušča, uporabiti vse ozire in tudi žrtve,
da bo odšel sporazumno in kot prijatelj Družbe. Sicer pa naj se z njim ne vzdržujejo
drugi odnosi, kot taki, ki jih imamo z vsakim dobrim kristjanom. Prav tako mu ne iz-
kazujemo gostoljubja, razen v primerih skrajne potrebe in še to vedno samo začasno.
5 Podčrtal don Bosko.
6 Podčrtano kot zgoraj.
7 Kurzivna pisava je don Boskova.
|
|
18.9 Page 179 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
179
Ko kak član zapusti Družbo, naj se mu pomaga, da dobi kako službo ali zaposlitev,
kjer bi si mogel pošteno služiti kruh.
SKUPNO ŽIVLJENJE
Treba je storiti vse, da se ohrani skupno življenje. Predstojniki naj ukazujejo in zah-
tevajo toliko, kolikor kdo more, in ne več. Če kak novinec nima zadosti zdravja, da bi
izpolnjeval vse predpise naših pravil, ga ne sprejemajmo k redovnim zaobljubam, in
če je njegova bolezen kronična, naj se vrne domov. Če gre za člana, ki je naredil zaob-
ljube, potem naj ostane in se zanj stori, kar je potrebno. Vendar naj nihče ne pozabi,
da smo ubogi, in zato naj ne zahteva večjih ozirov, kot jih lahko pričakuje tisti, ki se
je Bogu posvetil z zaobljubo uboštva. Vendar je treba imeti posebne ozire do tistih, ki
so s posebnim prizadevanjem ali kako drugače prispevali Družbi velike usluge. Če bi
mogla kaj pomagati sprememba podnebja, hrane ali odhod v domači kraj, naj se to
stori, vendar vedno po nasvetu zdravnika.
Vendar so taki oziri omejeni na čas bolezni in okrevanja in naj ne postanejo nikdar
kako drugo domovanje. To bi bila prava kuga za skupno življenje. Zato naj sobrat,
takoj ko je sposoben, da se hrani pri skupni mizi, prisede sem, vendar naj se mu ne
nalagajo opravila, ki presegajo njegove moči.
Pri tej izredno pomembni zadevi ravnajmo s skrajno krščansko ljubeznijo, pre-
vidnostjo pa tudi z odločnostjo, vendar v vsakem primeru z vso potrebno obzirnostjo,
ljubeznijo in ljubeznivostjo.
TISK
V svojih pridigah, razgovorih in natisnjenih knjigah sem vedno storil vse, kar je bilo v
moji moči, da bi branil in širil katoliška načela. Če bi se našel kak stavek, kaka bese-
da, ki bi mogla buditi samo dvom, ali resnica ne bi bila zadosti jasno razložena, sem
pripravljen preklicati, popraviti vsako trditev, spis, knjigo, če bi to svetovala sveta
mati Katoliška cerkev.
Kar se tiče tiska in ponatisa, priporočam več stvari.
Nekatera moja dela so objavili brez mojega soglasja ali celo proti moji volji, zato:
1. Priporočam svojemu nasledniku, da napravi seznam vseh mojih spisov v zadnji
izdaji.
2. Če bi kako delo ponatisnili, naj se v korist znanosti in vere popravijo napake v pra-
vopisu, kronologiji, jeziku, smislu.
3. Če bi naneslo, da bi natisnili kako moje italijansko pismo, je treba močno paziti na
nauk, kajti večino pisem sem pisal v naglici in zato z nevarnostjo mnogih netočnosti.
Pisma v francoščini pa naj se, če je mogoče, sežgejo. Če bi jih pa kdo želel natisniti, naj
pregleda in popravi poznavalec francoskega jezika, da besede ne bodo izražale tega,
česar nisem hotel povedati, in bi se mogli zaradi njih norčevati iz vere ali tistega, ki
so mu bila namenjena.
Če bi potem kdo kaj hranil v spominu ali v stenografskem zapisu, naj se vse točno
preveri in popravi, da ne bo objavljeno nič, kar ne bi bilo v skladu z našo sveto kato-
liško vero.
|
|
18.10 Page 180 |
▲back to top |
180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
RAVNATELJ HIŠE S SVOJIMI SOBRATI
Ravnatelj mora biti svojim sobratom, ki so odvisni od njega, vzor potrpežljivosti in
ljubezni. Zato:
1. Naj jih poučuje, jim pomaga, stoji ob strani pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti,
vendar nikdar z ostrimi in žaljivimi besedami.8
2. Naj pokaže, da jim zelo zaupa, naj se dobrohotno pogovarja o njihovih nalogah.
Nikdar naj ne kara ali ostro obsoja v navzočnosti drugih. To naj stori vedno in came-
ra caritatis, se pravi ljubeznivo in zasebno.
3. Če bi pa bili razlogi za take opomine in karanja javni, je treba to opraviti javno,
vendar v cerkvi ali na posebnih konferencah nikdar ne omenjajmo oseb. Opomini,
očitki in namigovanja v javnosti žalijo in nikdar ne vodijo k poboljšanju.
4. Nikdar naj ne pozabi mesečnega pogovora vsakič, ko je to mogoče. Ob tej prilož-
nosti je ravnatelj prijatelj, brat, oče svojih podrejenih. Vsem naj da čas in svobodo
za njihovo razmišljanje, za izražanje potreb in namenov. On naj vsem odpre svoje
srce, ne da bi kazal užaljenost, niti se ne bo spominjal preteklih napak, razen če bi
dajal očetovske opomine ali ljubeznivo pozval k opravljanju dolžnosti tiste, ki bi se
pokazali malomarni.
5. Nikdar naj ne obravnava stvari, ki sodijo v spoved, razen če bi sobrat sam želel o
tem govoriti. V takih primerih naj nikdar ničesar ne odloča, kar bi veljalo za ravna-
nje zunaj spovedi, ne da bi se prej točno domenil s prizadetim sobratom.
6. Pri vsem je ravnatelj redni spovednik sobratov. Vendar naj previdno pušča popolno
svobodo tistim, ki bi se želeli spovedati pri kakem drugem spovedniku. Treba pa je
upoštevati, da mora take spovednike v smislu naših pravil potrditi predstojnik.
7. Ker tisti, ki išče izjemne spovednike, ne kaže zadostnega zaupanja do ravnatelja,
naj ravnatelj dobro odpre oči in opazuje izpolnjevanje drugih pravil in naj sobratu
ne zaupa nalog, ki bi mogle biti večje od njegovih moralnih in telesnih sposobnosti.
N.B.: Kar tukaj omenjam, se ne tiče izrednih spovednikov, ki jih predstojnik, ravnatelj,
inšpektor določajo ob svojem času.
8. Na splošno naj se ravnatelj hiše pogosto po domače pogovarja s sobrati in pri tem
omenja enotno izpolnjevanje pravil in naj, kolikor je mogoče, pravila pri tem dobe-
sedno navaja.
9. V bolezni naj upošteva, kar predpisujejo pravila in kar določajo kapitularni pred-
pisi.
10. Z lahkoto naj pozablja neprijetnosti in osebne žalitve in naj z dobroto in spošto-
vanjem skuša premagati ali bolje popravljati nemarne, nezaupljive in take, ki sumni-
čijo. Vincere in bono malum.
8 Kurziv je don Boskov.
|
|
19 Pages 181-190 |
▲back to top |
|
|
19.1 Page 181 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
181
SOBRATJE, KI PREBIVAJO V ISTI HIŠI
1. Vsi sobratje salezijanci, ki prebivajo v isti hiši, morajo biti eno srce in ena duša s
svojim ravnateljem.
2. Vedeti pa morajo, da se morajo kot kuge izogibati godrnjanja. Treba je prispevati
vse mogoče žrtve, vendar se ne sme dopustiti, da bi kdo kritiziral predstojnike.
3. Ne grajajmo nikdar odredb v družini, niti ne zavračajmo stvari, ki smo jih slišali
pri pridigi, na konferencah, ki jih je napisal ali dal natisniti kak naš sobrat.
4. Vsak naj trpi za večjo Božjo slavo in v pokoro za svoje grehe, toda za dobro svoje
duše naj ne kritizira uprave, obleke, hrane, stanovanja itn.
5. Zapomnite si, dragi moji sinovi, da povezanost med ravnateljem in podrejenimi in
razumevanje med njimi ustvarja v naših domovih nebesa na zemlji.
6. Ne priporočam vam spokornih vaj in posebnih zatajevanj, kajti zaslužili si boste
veliko zasluge in prispevali k slavi Družbe tako, da boste prenašali med seboj težave
in bridkosti življenja s krščansko predanostjo.
7. Dajajte dobre nasvete ob vsaki priložnosti, ki se vam ponudi, zlasti če je treba po-
tolažiti kakega trpina in mu pomagati premagovati težave ali mu storiti kako uslugo
tako v zdravju kot v bolezni.
8. Če bi kdo zvedel, da hišo obtožujejo kake nepravilnosti, zlasti če bi bilo kaj proti
svetemu Božjemu zakonu ali bi se moglo samo razlagati kot pomanjkljivost proti
Božji volji, naj takoj obvesti ravnatelja. Ta bo znal tako urediti, da bo zmagovalo
dobro in se preprečevalo slabo.
9. Kar se tiče gojencev, naj se vsak drži pravilnika hiše in odločitev za izpolnjevanje
discipline in moralnosti tako pri dijakih kakor obrtnikih.
10. Vsak naj, namesto da bi se oziral na to, kar delajo drugi, skrbi, kolikor mu je mo-
goče, da bo izpolnjeval naloge, ki so mu zaupane.
OSNOVNI OPOMINI ALI DOLŽNOSTI ZA VSE, KI DELUJEJO V DRUŽBI
Vsem je strogo zapovedano in iz vsega srca priporočeno pred Bogom in pred ljudmi,
da skrbijo za moralnost med salezijanci in vsemi, ki jim jih je na kakršen koli način
pod kakršnim koli naslovom zaupala Božja previdnost.
NAJ POVEM TUKAJ, KAR BI MORAL POVEDATI NA KAKEM DRUGEM MESTU
V času duhovnih vaj naj ravnatelji domov in vsi drugi predstojniki ne sprejemajo
spovedi podrejenih, temveč naj to opravijo izredni spovedniki in pridigarji. Če teh
ni zadosti, je treba poklicati na pomoč druge poznane spovednike. Če bi bila v tem
pogledu potrebna kaka izjema, naj za to poskrbi predstojnik, ki bo stvar presodil.
Če se kak sobrat spre s cerkveno oblastjo v kakem mestu, kraju ali škofiji, naj ga pred-
stojnik s potrebno previdnostjo določi za drugo službo.
Tudi če bi kak sobrat naletel na tekmovanje ali nasprotovanje pri svojih sobratih, naj
ga predstojnik zamenja glede na kraj in službo.
|
|
19.2 Page 182 |
▲back to top |
182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vedno pa ga je treba prijateljsko opozoriti na njegove napake in mu dati primerne
napotke, da se bo v prihodnje znal pravilno ravnati in tako preprečiti trenja.
Z ZUNANJIMI
Z zunanjimi je treba veliko potrpeti, raje prenašati tudi škodo in tako preprečiti spo-
re.
S cerkvenimi in civilnimi oblastmi je treba potrpeti, kolikor je mogoče pošteno, nik-
dar pa naj ne pride do obravnav pred civilnimi sodišči.
Ker pa je kljub potrpljenju in žrtvam ter najboljši volji včasih nemogoče preprečiti
spore, svetujem in priporočam, da se spor predloži enemu ali dvema pooblaščenima
razsodnikoma, da ga rešita po svoji presoji.
Na ta način ohranimo čisto vest in s tem končamo pravdo, ki je navadno zelo dolga in
draga in v kateri je kaj težko ohraniti mir srca in krščansko ljubezen.
V korist vsakega člana Družbe in v korist Družbe same naj se nihče ne vmešava v
denarne zadeve, obveznosti in priporočila,9 ki se tičejo sorodnikov in prijateljev.
Če pride do resne potrebe, da se kdo spusti v take zadeve, naj se posvetuje s svojim
predstojnikom in se drži njegovih navodil.
Odločno se držimo načela, da ne podpisujemo nobenih menic in ne prevzemamo no-
benega poroštva za nikogar. Izkušnja nam je pokazala, da smo bili vedno v izgubi in
imeli velike sitnosti.
Če nam je mogoče, lahko naredimo kako uslugo, damo tudi kako podporo, vendar v
mejah in z dovoljenjem svojega predstojnika.
ZA SESTRE MARIJE POMOČNICE
V odnosu do sester Marije Pomočnice morajo salezijanci zvesto izpolnjevati, kar so
odločili kapitlji.
Pri izpolnjevanju določil Cerkve in naših konstitucij ne smemo gledati ne na delo ne
na izdatke niti na motnje, ki bi jim bili izpostavljeni.
Ko razpravljajo redovniki z redovnicami o materialnih zadevah, naj ne bodo nikdar
sami, temveč naj imajo vedno spremstvo, ali pa razpravljajo tako, da jih drugi vidijo.
Nunquam solus cum sola loquatur.
Pri sprejemu v Marijino ustanovo je treba paziti na krepko zdravje in utemeljeno
upanje resnične pokorščine.
Upoštevati je treba, da kreposti, ki niso bile pridobljene med noviciatom, se večinoma
več ne pridobijo.
Kot trdno pravilo lahko vzamemo dejstvo, da kreposti, ki si jih niso pridobili v času
noviciata, tudi pozneje ne bomo dosegli.
Nobena sestra naj po redovni zaobljubi ne ohranja premičnin niti zase niti za redov-
no skupnost, ki ji pripada. Izjema so potrebne posesti za ustanovitev vzgojnih hiš in
za zdravstvene domove.
Niti za šalo niti za smeh niti iz drugih razlogov ali pretvez naj se ne izgovarjajo be-
9 Prej je rekel: »Ne meša se v to ... to ... to ...«, potem pa se je popravil.
|
|
19.3 Page 183 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
183
sede, ki bi jih navajale k smehu ali bi z njimi pridobivali ugled ali iskali naklonjenost
oseb drugega spola. Prebirajte te besede in jih ponovno razložite, da jih bodo mogli
vsi temeljito razumeti.
Vrhovna predstojnica, ravnateljice hiš naj ne dovoljujejo nikakršne domačnosti s
svetnimi osebami kakršne koli vrste. Če je treba, naj nastopi asistentka in naj se upo-
števajo ustrezna pravila.
Tudi predstojnica naj ne hrani pri sebi denarja razen tistega, ki je potreben za dolo-
čene zadeve in samo tako dolgo, dokler je treba.
Kar velja za vrhovno predstojnico, velja tudi za posamezne ravnateljice hiš.
V teh in podobnih vprašanjih naj se vsaka ravna po nasvetih in ukazih vrhovnega
predstojnika.
Nikdar naj se ne začenjajo gradnje in popravila, ne da bi se prej natančno dogovorile
s predstojnikom.
1. Z namenom, da bi v generalnem kapitlju ali v vrhovnem svetu obravnavali po-
membne stvari, naj tako salezijanci kakor sestre pisno ali ustno vnaprej opredelijo
nameravane razprave.
2. Vsi naj imajo največjo svobodo, da govorijo za ali proti, kakor se komu zdi najbolje
pred Bogom, odločitve pa naj se sprejemajo s tajnim glasovanjem.
3. V vrečko ali kakršno koli posodo damo orehe, lešnike, fižole itn. različnih barv in
vsak naj izbere svoj sadež. Črno je negativno, belo je pozitivno.
4. Ko se ugotovi večina v določenem vprašanju, naj se ta več ne spreminja – razen z
drugo odločitvijo, ki se je mora udeležiti celoten kapitelj.
5. Z največjo prizadevnostjo naj se čim prej udejanjijo sprejete odločitve. Vsi naj stro-
go pazijo, da si odločitve ne bodo medsebojno nasprotovale.
Velika napaka in nesmiselno tratenje sil je, če ne izvedemo tega, kar je določil kapi-
telj, in se po tem vse pozabi.
Vsi naj skrbijo, da ne bo novosti na konferencah in v kapitlju, temveč naj vsi storijo
vse, kar je mogoče, da se naredi tisto, kar je bilo določeno, kar je v soglasju z izroči-
lom, pravili ter generalnih in posebnih kapitljev.
V TEŽAVAH
Če bi se v kaki državi ali v kakem mestu pojavile težave z duhovnimi in časnimi
oblastmi, poskrbimo, da bomo mogli dati razlago vsega, kar se je zgodilo.
Osebna razlaga vaših dobrih namenov pogosto zmanjšuje ali celo popolnoma odpra-
vi napačne misli, ki bi se mogle oblikovati v glavah nekaterih oblastnikov.
Če gre za stvari, ki so kaznive po zakonih, naj se prosi odpuščanje ali naj se da vsaj
spoštljiva razlaga, vendar vedno, če je mogoče, v osebnem pogovoru.
Ta način ravnanja je zelo spravljiv in večkrat postanejo prijatelji ljudje, ki so si prej
nasprotovali.
To ni nič drugega, kot kar nam Bog priporoča: responsio mollis frangit iram [mil
odgovor pomirja togoto] ali načelo sv. Pavla: Charitas Dei benigna est, patiens est
etc. [Božja ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva itn.].
|
|
19.4 Page 184 |
▲back to top |
184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Istega pravila naj se držijo ravnatelji hiš s svojimi podrejenimi. Govorite, razpravljaj-
te in se boste zlahka domenili, ne da bi storili kaj proti krščanski ljubezni in proti
koristim naše Družbe.
Če potem hočete veliko doseči pri vaših gojencih, se ne kažite užaljenega proti niko-
mur. Prenašajte napake drugih, popravljajte jih, vendar jih tudi pozabljajte.
Kažite se ljubeznive in dajte jim vedeti, da so vsi vaši napori namenjeni koristi njiho-
vih duš.
OSNOVNA PRIPOROČILA VSEM SALEZIJANCEM
Imejte radi uboštvo, če hočete ohraniti dobro finančno stanje Družbe.
Poskrbite, da nihče ne bo mogel reči: ta kos pohištva ni znamenje uboštva, ta miza,
ta obleka, ta soba ni za ubogega redovnika. Kdor daje razloge za tako govorjenje,
povzroča silno škodo Družbi, ki se mora vedno pohvaliti, da je revna.
Gorje nam, če bodo tisti, ki nam dajejo miloščino, mogli reči, da živimo bolj udobno
kot oni.
Razume se, da to velja samo, ko smo zdravi, kajti v bolezni moramo uporabiti vse
možnosti, ki nam jih dovoljujejo naša pravila.
Zapomnite si, da bo za vas vedno velik dan, ko boste mogli z uslugami premagati
kakega sovražnika in si ga narediti za prijatelja.
Naj vas nikdar ne premaga jeza, niti ne kličite v spomin krivice, ki so vam bile storje-
ne, pa ste jih odpustili, pozabite na škodo, ki ste jo utrpeli in odpustili. Recimo vedno
iz srca: Dimitte nobis debita nostra sicut et nos dimittimus debitoribus nostris [Od-
pusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo našim dolžnikom]. S popolno in dokonč-
no pozabo vsega, kar nam je v preteklosti povzročilo kako krivico, pojdimo naprej v
prihodnost. Ljubimo vse z bratsko ljubeznijo.
Te stvari naj zgledno izpolnjujejo vsi, ki imajo kako oblast nad drugimi.
PRIPOROČILO ZA MENE SAMEGA
Predragi fantje, vam, ki ste bili vedno veselje mojega srca, priporočam pogosto ob-
hajilo v pomoč moji duši.
S pogostim obhajilom se boste priljubili Bogu in ljudem in Marija vam bo izprosila
milost, da boste ob koncu življenja prejeli svete zakramente.
Vi duhovniki, kleriki salezijanci, vi sorodniki in prijatelji moje duše, molite, prejmite
Jezusa v presvetem zakramentu v pomoč moji duši, da se bo skrajšal čas mojih vic.
Ko sem tako povedal svoje misli o svojih dragih sinovih, se obračam sam k sebi, da bi
izprosil Gospodovo milost za zadnje ure svojega življenja.
Želim živeti in umreti v sveti katoliški veri, ki ima za poglavarja rimskega papeža,
namestnika Jezusa Kristusa na zemlji.
Verujem in izpovedujem vse verske resnice, ki jih je Bog razodel sveti Cerkvi.
Ponižno prosim Boga za odpuščaje svojih grehov, zlasti pohujšanja, ki sem ga dal
svojemu bližnjemu s svojimi dejanji, z besedami, ki sem jih izrekel ob nepravem času.
Posebno odpuščanje prosim za vse odvečne skrbi, ki sem jih imel do samega sebe,
zlasti s pretvezo, da bi ohranil svoje zdravje.
|
|
19.5 Page 185 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
185
Opravičiti se moram, če je kdo opazil, da sem se prekratko pripravljal na sveto mašo
ali se po njej Bogu zahvaljeval. K temu sem bil na določen način prisiljen zaradi mno-
žice ljudi, ki so me obdajali v zakristiji in so mi onemogočali, da bi molil pred sveto
mašo in po njej.
Vem, o dragi sinovi, da me ljubite, toda ta ljubezen, ta naklonjenost naj se ne omeji na
to, da boste jokali po moji smrti, temveč molite za večni počitek moje duše.
Prosim vas, da opravite molitve, dobra dela, premagovanje, sveta obhajila, da bi za-
dostili za nemarnosti, ki sem jih naredil, ko sem delal dobro in se nisem zadosti zav-
zemal, da bi preprečil zlo.
Vaše molitve naj se na poseben način obračajo v nebo, da mi izprosijo usmiljenje in
odpuščanje v trenutku, ko se bom predstavi silnemu veličastvu mojega Stvarnika.
PRIHODNOST
Našo Družbo čaka lepa prihodnost, ki ji jo je pripravila Božja previdnost, in njena
slava bo trajala tako dolgo, dokler se bodo natančno izpolnjevala naša pravila.
Ko se bodo začela pojavljati med nami lagodnosti in udobje, bo naša Družba končala
svojo pot.
Svet nas bo sprejemal z veseljem tako dolgo, dokler bodo naše skrbi namenjene div-
jakom in revnim dečkom, ki so najbolj ogroženi v družbi. To je za nas pravo udobje,
ki nam ga nihče ne bo skušal vzeti.
Ne ustanavljajmo hiš, če nimamo dovolj osebja za njihovo vodstvo.
Ne veliko hiš v bližnji okolici. Čim bolj so oddaljene ena od druge, toliko manjša je
nevarnost.
Ko smo kdaj začeli kak misijon v tujini, ga je treba nadaljevati z vso odločnostjo in
žrtvami. Naš napor naj bo usmerjen v ustanavljanje in upravljanje šol in gojencev
kakega cerkvenega poklica ali sestre za deklice.
Nekoč bomo odprli naše misijone na Kitajskem, še zlasti v Pekingu. Vendar ne sme-
mo pozabiti, da gremo tja zaradi revnih in zapuščenih dečkov. Tam med neznanimi
ljudstvi, ki ne poznajo pravega Boga, bomo videli čudeže, v katere do sedaj nismo
verjeli in jih bo vsemogočni Bog pokazal svetu.
Ne imejmo nepremičnin, razen kar je potrebno za naše ustanove.
Kadar nam pri kakem verskem dejanju zmanjka denarja, prekinimo dela, vendar jih
ponovno nadaljujmo, kakor hitro se bo naše gospodarsko stanje izboljšalo in nam bo
z žrtvijo omogočeno.
Ko se bo zgodilo, da bo kak salezijanec podlegel in umrl pri delu za duše, potem boste
lahko rekli, da je naša Družba dosegla veliko zmagoslavje in nanjo bodo padli obilni
nebeški blagoslovi.
Na začetku tega dolgega spisa je don Bosko dodal lastnoročno opombo:
»Treba je vedeti, da so bile te vrstice napisane septembra 1884, preden je sveti
oče imenoval vikarja z nasledstvom. Zato je treba spremeniti vse, kar se tiče
|
|
19.6 Page 186 |
▲back to top |
186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
tega.«10 Leon XIII. ki je bil zaskrbljen zaradi položaja, ki bi nastal po smrti usta-
novitelja, je dal predlog, ki je spremenil postopke v normalnih okoliščinah nas-
ledstva.
Vsekakor je zanimivo, da je prav v času, ko se je papež odločno zanimal za
don Boska, ta v noči od 9. na 10. oktober imel sanje, ki so trajale od večera do
jutra in ki so govorile o don Boskovem obisku pri svetem očetu. Kakor hitro je
zaspal, se mu je zdelo, da je zapustil Oratorij, šel čez dvorišče in po turinskih
ulicah, kjer je srečeval veliko znancev in končno prišel na Osrednjo železniško
postajo. Vstopil je na vlak, potoval vse do Rima in se napotil naravnost v Vati-
kan. Sam zase je razmišljal, da bo zelo težko priti do svetega očeta, ker bi msgr.
Machi naredil celo vrsto težav, da bi mu preprečil avdienco. Kljub temu je stopil
k njemu. Msgr. Machi je bil utelešena ljubeznivost. Na prošnjo, da bi bil sprejet
v avdienco pri svetem očetu, je odgovoril, da je v primeru posebnih zadev dovo-
ljeno prestopiti redni potek sprejemov. Takoj ga je povedel k papežu. Avdienca
je trajala dve uri. Papež je don Bosku govoril o različnih stvareh. Med drugim
mu je dejal: »Bodite pozorni, da bodo tisti, ki bodo prosili za prejem v Družbo,
zlasti: 1. upogljivega značaja; 2. polni požrtvovalnosti, ne navezani na domovi-
no, starše, prijatelje in da bodo pripravljeni odpovedati se vrnitvi v domovino;
3. zanesljivi glede moralnosti.« To je bila poglavitna tema razgovora. Po končani
avdienci se je don Bosko odpravil na železniško postajo, kupil vozovnico za Tu-
rin, in ko je bil že skoraj na cilju, se je zbudil.
Prav v tem vlaku, ki je tisto noč peljal iz Rima v Turin, je potovalo pismo, ki
je bilo po papeževi volji naslovljeno na don Boska. Bilo je namenjeno kardinalu
Alimondi. V njem je msgr. Jacobini, tajnik Propagande, med drugim pisal: »Nje-
gova svetost mi je tokrat naročil, da naj vam pišem o neki drugi nadvse zanimivi
stvari. Sveti oče vidi, da je don Bosko iz dneva v dan slabši in se zato boji za pri-
hodnost njegove ustanove. Zato želi, da bi vaša eminenca na način, ki ga dobro
poznate, govoril z don Boskom, da bi določil osebo, ki jo on ima za sposobno,
da bi ga nasledila, se pravi, da bi dobila naslov vikarja z nasledstvom. Sveti oče
si pridružuje pravico, da poskrbi na ta ali oni način, kako bi se mu zdelo bolj
primerno. Želi pa, da to storite čim prej, saj gre za pomembno vprašanje te usta-
nove.« V pripisu je monsinjor prosil kardinala za takojšen odgovor.
Alimonda se je takoj po prejemu tega pisma popoldne 10. oktobra odpravil
k don Bosku na osebni pogovor, ki je trajal kako uro. Svetnik je z živo hvale-
žnostjo sprejel papeževo povabilo in obljubil, da bo čim prej obvestil kapitular-
je, oblikoval odgovor in ga poslal v Rim. Zato je ob prvem zboru kapitlja 24. ok-
tobra proti koncu seje podal poročilo in vprašal navzoče o izbiri osebe. Dejal je:
»Rad bi še predložil nadvse pomembno zadevo. Sveti oče mi je pisal, da želi, da
10 Te spremembe se nanašajo na mesta, kjer je govora o prefektu, ki po don Boskovi smrti ne bi bil
več sodnik položaja. Kakor smo videli, je spremembo vnesel on sam.
|
|
19.7 Page 187 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
187
si don Bosko izbere vikarja s pravico upravljanja in nasledstva. S tem je pokazal
veliko ljubezen in skrb za našo Družbo in posebno znamenje naklonjenosti do
don Boska, ko želi, da bi si sam izbral naslednika. Jaz sem želel, da bi sobratje
po moji smrti izrabili svojo pravico in si izvolili predstojnika. Toda sedaj po
papeževem pismu se je treba odločiti drugače. Že ko sem bil letos v Rimu, mi
je papež dal vedeti, kaj misli. Rekel mi je: ‹Slabotnega zdravja ste, potrebujete
pomoči, mora vam kdo stati ob strani. Morate si najti človeka, ki bo zbral vaša
izročila, ki je sposoben oživiti toliko stvari, ki niso zapisane, in če so napisane,
jih morda ne razumejo prav, zato jih je treba razložiti.› Razmišljal sem o tem.
Zato prosim kapitelj, da mi pove, kaj naj odgovorim svetemu očetu.« Kapitelj je
odgovoril, da naj si don Bosko izbere, kogar hoče, in bi bilo vse storjeno.
Vprašal je še, ali naj, preden bo papežu predložil izbranega, vpraša za svet
sobrate. Odgovor se je glasil, da to ni potrebno. Don Bosko naj si izbere vikarja
upravnika s pravico nasledstva in pošlje njegovo ime papežu, ki ga bo brez dvo-
ma potrdil. Don Lemoyne, ki je bil navzoč, piše: »Bil je trenutek slovesne tišine,
ker so se vsi zavedali pomena te papeževe odločitve. Vsa srca je prevzelo čustvo
nežne vdanosti, ker nam vsak dan znova naznanja, da se don Bosko pripravlja,
da nas zapusti.«
Don Bosko je po premisleku na seji 28. oktobra bolje razložil svojo misel in
povedal: »Gre za to, da določimo don Bosku vikarja, ki bi ga predstavljal v vseh
rečeh pred Cerkvijo, da je kanonično ustoličen pred civilnimi zakoni kot name-
stnik. Mogoče bi bil papež zadovoljen, da bi se don Bosko popolnoma umaknil
in počival. Toda če se ne motim, bi, če ostanem na svojem mestu, lahko storil
Družbi še kaj dobrega. Če ostanem še vrhovni predstojnik, bo moje ime pred
obličjem Francije, Španije, Poljske itn. zadostovalo in moja uboga eksistenca bo
služila za pritegovanje dobrodelnosti. Potrebujem pa koga, ki mu lahko zaupam
Družbo, ki bi jo prevzel na svoja ramena, in prepustim njemu vso odgovornost.
V tem smislu sem dal pisati svetemu očetu, vendar se popolnoma prepuščam
njegovi odločitvi. Začel sem pisati sam, vendar sem končal z velikimi težavami
in na koncu ugotovil, da sem pisal na list, ki je bil pod mojim spisom. Moja ubo-
ga glava mi ne služi več. Sedaj smo pismo končno odposlali. Kakor hitro bomo
prejeli papeški reskript, bomo skušali postaviti na čelo Družbe koga, ki bo prev-
zel vodstvo s popolno odgovornostjo.«
Don Cagliero je pripomnil, da če bi bil izvoljen don Rua, bi moral odložiti
službo prefekta in bi za to službo poiskali koga drugega.
Don Bosko je znova povzel besedo: »Sedaj vsak dela, kar more, in jaz se ni-
mam za kaj pritoževati nad nikomer. Vsi imajo najboljšo voljo, vendar do sedaj
ni bilo posamezne odgovornosti. Vsi so si prizadevali, da bi združili svoje sile
in da nobeden ne bi oviral drugega. Kakor hitro bom dobil odgovor od papeža,
vam bom sporočil.«
|
|
19.8 Page 188 |
▲back to top |
188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Tu je dal don Bosko prebrati pismo, ki mu ga je sveti oče dal napisati glede
predloga msgr. Jacobinija. Kakor smo videli, sta bila v njem predložena dva po-
stopka: predložiti tistega, ki bi ga don Bosko štel za sposobnega, da bi ga nasle-
dil, ali pokazati, kdo bi mogel prevzeti takoj naslov vikarja s pravico nasledstva.
Don Bosko je nadaljeval: »Predložil sem svetemu očetu generalnega vikarja s
pravico nasledstva, vendar prepuščam odločitev njegovi svetosti. Temu vikarju
bom podelil vsa pooblastila, vendar tako, da bo on za vse odgovoren. Te odgo-
vornosti do zdaj ni bilo. Ta vikar naj si postavi novega prefekta. Jaz se bom tedaj
umaknil. Mislil bom, govoril bom s svojim vikarjem in on bo govoril in ukazoval
ex officio [službeno] drugimi sobratom.«
Ne vemo, komu je dal pisati pismo svetemu očetu. Gotovo ne don Bertu,
ki bi gotovo ohranil prepis izvirnika. Mogoče je dal uničiti osnutek, in ker ni
hotel, da bi novica o tem šla iz vrhovnega kapitlja, je to naročil don Caglieru,
o katerem je tudi govorilo pismo msgr. Jacobinija. Don Boskovo pismo so iz-
ročili kardinalu Alimondi, ki ga je po rokah kardinala Nine 27. novembra iz-
ročil papežu. V pismu je predlagal don Rua, vendar na kapitularni seji ni nič
povedal, ker je hotel imeti papeževo soglasje. »Pretekli teden,« je 30. novembra
pisal Alimondi kardinal Nina, »sem na dan svoje redne avdience šel k papežu
in mu izročil don Boskovo pismo skupaj z vašim dopisom. Njegova svetost je
bil očitno zadovoljen in miren, ko je zvedel, da bi bila prihodnost salezijanske
ustanove zagotovljena, če bi vodstvo izročili don Rui, ko bi ne bilo več odlič-
nega don Boska, ki naj ga Bog ohrani še veliko let in kateremu naj po naročilu
svetega očeta pošljem poseben apostolski blagoslov.« Nadškof je o vsem tem
obvestil don Boska. Nato je kardinalu Nini 19. decembra ponovno pisal in mu
glede vikarja sporočil: »Najprej se vam moram zahvaliti za vaše zadnje cenjeno
pismo, v katerem ste mi sporočili, da je sveti oče sprejel imenovanje don Rue
za generalnega vikarja velečastitega don Boska s pravico nasledstva v vodstvu
salezijanske družbe. Zaradi novice in zlasti še zaradi apostolskega blagoslova,
ki ste ga posredovali, se don Bosko in njegovi redovniki nadvse veselijo in se
zahvaljujejo svojemu ljubljenemu zaščitniku.«
Don Bosku se ni mudilo nikamor, da bi to novico razglasil. Sveti oče ni naro-
čil ali svetoval nobene časovne omejitve. Poleg tega je svetnik pomembnejšim
odločitvam vedno pustil določen čas za preizkušnjo. S tem, da je širil don Ruove
pristojnosti, ne da bi rekel resničen razlog, je pripravljal duhove sobratov, da
sprejmejo odločitev. Medtem je don Bosko nakazoval potrebo, da je don Rua
prevzel namesto njega vrsto opravkov. To je ponavljal pogosto in kot razlog na-
vajal svoje slabotno zdravje in potrebo, da je treba vse počasi spravljati v red.
Po enem letu je don Bosko najprej v vrhovnem kapitlju in potem ustno pred
sobrati Oratorija in nazadnje v okrožnici vsem hišam razglasil uradno stališče.
Vrhovnemu kapitlju je 24. septembra 1885 takole govoril: »Nameravam
|
|
19.9 Page 189 |
▲back to top |
BiS 17 — Predgovor
189
vam povedati dve stvari. Prva se tiče don Boska, ki je napol uničen in potrebuje
koga, da ga nadomešča. Druga je zadeva generalnega vikarja, ki naj bi prevzel
posle, ki jih je opravljal don Bosko, in bi se zavzel za vse, kar se tiče dobrega
delovanja Družbe. Čeprav bo v vodenju poslov rade volje poslušal don Bosko-
ve nasvete in mnenja sobratov in s prevzemom te službe ne bo želel drugega
kot pomagati salezijanski družbi, tako da ob moji smrti ne bo prišlo do nobene
spremembe pri poteku dogajanja, bo vikar poskrbel za to, da izročila, ki jih se-
daj gojimo, ne bodo v ničemer prizadeta. Izročila se razlikujejo od pravil, ker
pojasnjujejo izpolnjevanje pravil. Treba je poskrbeti, da se bodo izročila za me-
noj ohranila, obdržala od tistih, ki bodo prišli za menoj. Moj generalni vikar v
Družbi bo Mihael Rua. To je želja svetega očeta, ki mi je to sporočil po msgr.
Jacobiniju. V želji, da bi don Bosko dobil vso mogočo pomoč, me je vprašal, kdo
bi me mogel nadomestiti. Odgovoril sem, da je to don Rua, ker je eden izmed
prvih tudi glede na čas pripadnosti Družbi, ker že več let opravlja to službo in
ker je to imenovanje naletelo na odobravanje vseh sobratov. Njegova svetost je
pred kratkim odgovoril po kardinalu Alimondu Va bene [prav je tako] in je tako
potrdil mojo izbiro. Zato bo odslej don Rua moj namestnik v vsem. Kar lahko
delam jaz, lahko stori tudi on. Ima moja pooblastila vrhovnega predstojnika:
sprejemanje v Družbo, preobleka, izbira tajnika, delegacije itn. S tem, da ime-
nujem don Ruo za svojega vikarja, se mora popolnoma postaviti v pomoč in se
mora odpovedati službi prefekta Družbe. Zato v moči, ki mi jo podeljujejo pra-
vila, imenujem za prefekta Družbe Celestina Duranda, ki je bil do sedaj šolski
svetovalec.
Ko so to slišali, so don Rua, don Durando in drugi člani kapitlja, potem ko
so prebrali 2. člen III. pogl. podnaslova I. odlokov drugega generalnega kapitlja,
pripomnili, da je treba začasno spremeniti prvi del imenovanega drugega čle-
na, in sicer v tem smislu: »Prefekt Družbe je po naših konstitucijah namestnik
vrhovnega predstojnika. Nadomešča ga pri rednem vodstvu Družbe v odsot-
nosti in v vseh zadevah, za katere je dobil ustrezna pooblastila.« Ta odstavek je
treba spremeniti takole: »Prefekt Družbe nadomešča vrhovnega predstojnika
in njegovega vikarja pri rednem vodenju Družbe itn.« Kapitelj je odobril popra-
vek.
Don Bosko je povzel besedo: »Za šolskega svetnika imenujem namesto don
Duranda don Francesca Cerrutija, ravnatelja zavoda v Alassiu in inšpektorja
ligurske inšpektorije. Don Rocca prevzema vodstvo tega zavoda. Don Cerruti
ostaja še naprej inšpektor ligurske inšpektorije, ker ima veliko opraviti s šol-
skimi in civilnimi oblastmi v Alassiu in provinci in ker ima v rokah celo vrsto
zadev, ki jih mora dokončati. Kakor hitro bo mogoče, bo prenesel svoj sedež v
Oratorij. Povedati je treba, da bodo vse spremembe veljale samo do sklica gene-
ralnega kapitlja, ki bo po pravilniku imenoval člane novega kapitlja.« Na koncu
|
|
19.10 Page 190 |
▲back to top |
190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
je naročil tajniku don Lemoynu, naj pripravi okrožnico, v kateri bo razglašeno
imenovanje novega generalnega vikarja.
Sobrate v Oratoriju so o imenovanju obvestili na praznik Brezmadežne.
Tisti večer jim je don Bosko govoril v koru cerkve Marije Pomočnice. Najprej
pa je don Francesia prebral za vse sobrate pripravljeno okrožnico. Nato je Božji
služabnik govoril o drugih stvareh in ne vemo, ali je kaj pripomnil k okrožnici.
V tej okrožnici je prvič uporabljen uradni grb Družbe.11 Pismo je bilo napi-
sano z datumom »vseh svetnikov 1885«. Toda pismo so zadržali, ker ga je don
Bosko želel prebrati in natančno popraviti, tako da je dokončni datum »praznik
brezmadežnega spočetja presvete Device Marije 1885« in jo je dal natisniti ta-
kole:
Predragi sinovi v Jezusu Kristusu!
Prizadet zaradi mnogih tegob, ko čutim, da mi iz dneva v dan pojenjajo moči, že
dalj časa potrebujem pomoč in podporo pri opravljanju službe, ki mi jo je naložila
Božja previdnost. Začutil sem potrebo, da bi mi kdo učinkovito pomagal opravljati
moje raznovrstne naloge in bil obenem odgovoren za vas, kar je potrebno za dober
potek poslov Družbe sv. Frančiška Saleškega. V ta namen sem mislil na izbiro vikarja,
ki bi me predstavljal in bil drugi jaz, vikarja, ki bi imel to posebno službo, da bi se
ohranila izročila, ki smo jih ohranili doslej pa tudi ki bodo prišla, ko me ne bo več.
Govorim o navodilih za razumevanje, razlaganje in zvesto izpolnjevanje pravil, ki so
bila dokončno potrjena od Svetega sedeža in ki so duh in življenje naše Družbe. Kajti
moja živa želja je, da se po mojem prehodu v večno življenje naše stvari ne bi motile
ali spremenile.
Pred časom, ko sem razmišljal o tem načrtu, mi je papež na lastno pobudo po msgr.
nadškofu Domenicu Jacobiniju pisal pismo in me vprašal, ali med našimi sobrati ne
bi bil kdo sposoben prevzeti namestništvo v vrhovnem vodstvu salezijanske družbe.
Zahvalil sem se svetemu očetu za njegovo dobroto in predlagal za svojega vikarja
don Mihaela Ruo, saj je eden prvih salezijancev in že dolga leta opravlja nalogo te
službe. Njegovo imenovanje bi gotovo podprli vsi sobratje. Sveti oče mi je pred ne-
kaj tedni po našem predragem nadškofu dal vedeti, da mu je ta izbira všeč. Zato,
predragi sinovi, sem, potem ko sem dolgo molil pred Dajalcem vsega dobrega, ko sem
poklical na pomoč razsvetljenje Svetega Duha in posebno priprošnjo presvete Device
Marije Pomočnice in našega zaščitnika Frančiška Saleškega v moči pooblastil, ki sem
jih prejel od vrhovnega pastirja Cerkve, imenoval za svojega generalnega vikarja
don Mihaela Ruo, sedanjega prefekta naše Družbe. Zato me bo odslej naprej v celoti
nadomeščal pri notranjem vodstvu salezijanske družbe in vse, kar lahko storim jaz,
bo lahko storil tudi on. Imel bo popolno pooblastilo za javne in zasebne zadeve, ki se
tičejo salezijanske družbe in osebja, ki jo sestavlja. Prepričan sem, da bo novi vikar
v pomembnih zadevah hvaležno sprejemal dobrohotne nasvete in navodila, ki mu
bodo dana.
11 Primerjaj naprej, str. 247.
|
|
20 Pages 191-200 |
▲back to top |
|
|
20.1 Page 191 |
▲back to top |
BiS 17 — 10. poglavje
191
Vam pa, predragi sinovi, priporočam, da mu izkažete vso pokorščino, ki ste jo vedno
izkazovali meni, ki me imenujete očeta, ki vas vse ljubi z vso očetovsko ljubeznijo,
tisto pokorščino, ki je in ki bo, tako upam, moja tolažba.
Kot posledico tega imenovanja vam sporočam, da v moči pooblastil, ki mi jih dajejo
naša pravila, imenujem za prefekta salezijanske družbe don Celestina Duranda in ga
oproščam dosedanje službe šolskega svetovalca, na to mesto pa imenujem don Fran-
cesca Cerrutija, sedanjega inšpektorja ligurske inšpektorije in ravnatelja zavoda v
Alassiu. Do novih odločitev bo ostal še inšpektor ligurske inšpektorije.
Za naše misijone v Južni Ameriki postavljam msgr. Janeza Cagliera za svojega provi-
karja z vsemi pooblastili nad vsem osebjem ter nad vsemi ustanovami in inšpektori-
jami tamkajšnjih dežel.
Ob tej priložnosti menim, da vam bo v veselje, če boste zvedeli, da se mi je zdravje
malo izboljšalo, kar pripisujem vašim molitvam, za katere vem, da ste jih opravili
zame k Bogu. Zahvaljujem se vam iz vsega srca in vam zagotavljam, da bom tisto
malo moči, ki mi jo bo milostljivi Bog še namenil, uporabil za napredek naše Družbe
in v korist naših duš.
Gospod naj blagoslovi novega vikarja, druge predstojnike in vse naše sobrate in naj
stori, da bodo vsi eno samo srce in ena sama duša v želji, da bi delali v večjo Božjo
slavo in za posvečenje naših duš.
Praznik brezmadežnega spočetja presvete Device Marije.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu
duh. Janez Bosko12
8. december 1885
Don Rua se ni prav nič obotavljal prevzeti službo vikarja. Sredi oktobra se
je preselil v sobo blizu don Boska, kjer je prej delal don Berto. Don Bosko je bil
vidno zadovoljen in poživljen.13
Don Rua je dopolnil oseminštirideset let in od teh jih je štirideset preživel
ob don Boskovi strani. Odkar je pred tridesetimi leti postal njegov zaupnik, je
poln spoštovanja do njegove osebe, sposoben, da ga je bolj kot drugi mogel ra-
zumeti, sklenil posvetiti vse svoje sile v podporo njegovega poslanstva. Vsi so
bili prepričani, da je najprimernejši za prevzem tako občutljive službe. Opustil
je zunanjo strogost, ki jo je moral kazati zaradi svoje službe prefekta, in si nadel
ljubeznivost, ki jo je moral kazati, da je vredno predstavljal očetovo osebo. K
temu ga je spodbujal sam don Boskov nasvet. Nekega dne je svetnik v pogovoru
12 Pismu sta sledili dve opombi:
I. opomba. Ravnatelji hiš bodo prebrali to pismo na prvi konferenci, ki jo bodo imeli za naše drage
sobrate.
II. opomba. Opozarjam na to, kar sem že ob drugih priložnostih priporočal, da v naslovih pisem in
v vseh zasebnih in javnih spisih, ki ne obravnavajo odnosov do cerkvenih oblasti, nikdar ne upo-
rabljamo naslovov Družbe, temveč samo civilne naslove, kot so ravnatelj, doktor, profesor, učitelj,
prefekt itn. Tako naj misijonarji, ki iz Amerike pišejo kakemu sobratu v Evropo, ne uporabljajo
naslova pater – oče, temveč duhovnik ali gospod.
13 Pismo don Lazzera msgr. Caglieru, Turin, 23. oktober 1885.
|
|
20.2 Page 192 |
▲back to top |
192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
z glavnimi predstavniki Družbe dejal: »Danes ponoči sem sanjal, da sem v zak-
ristiji in se želim spovedati. Zagledal sem don Rua, ki je klečal, vendar se zaradi
njegove prevelike strogosti skoraj nisem upal približati. Vsi so se smeje obrnili
k don Rui: »Prav, prav! Celo don Bosko se te je zbal.« Tudi on se je smehljal, toda
v don Boskovih besedah je videl več kot samo sanje ali šalo. To je bil opomin in
povabilo, da bi se znebil vsakega znamenja strogosti.14
Odobravajoča pisma so takoj prišla od vseh strani od najbolj vidnih pred-
stavnikov Družbe. Vsesplošno občutje je odlično izrazil don Bellamy, ki je 15.
decembra iz Pariza pisal don Rui: »Naša draga Družba je bila na dan Brezma-
dežnega spočetja vedno veselo razpoložena. Toda letos nam je naša dobra mati
podarila novico, ki so jo vsi salezijanci sprejeli kot najdragocenejši, najbolj za-
želen dar, se pravi vaše uradno imenovanje za težko, pa sladko službo očeta
naše salezijanske družbe […]. To je bil za nas dokaz, da nas ima Gospod rad, to
je za nas spodbuda, da bomo še zavzeteje delali. Saj se nam ni treba več bati
za prihodnost, ker smo v močnih očetovskih rokah, in svetih, saj ga vsi imajo
za drugega don Boska, za poosebljeno salezijansko pravilo ter lik dobrega in
resničnega salezijanca.«
Navdušenje prvih mesecev je trajalo tudi po svetnikovi smrti, kakor je mo-
goče razbrati iz enoglasne izvolitve don Rua za prevzem celotne don Boskove
dediščine. Pravzaprav te volitve niti niso bile potrebne. Toda kako in zakaj so jih
opravili, bomo povedali v zadnjem zvezku.
14 G. B. Francesia, Don Michele Rua, str. 89.
|
|
20.3 Page 193 |
▲back to top |
11. poglavje
PRVI SALEZIJANSKI ŠKOF
V prejšnjem zvezku smo poročali o ustanovitvi apostolskega vikariata v
Severni Patagoniji in apostolski prefekturi v Srednji Patagoniji in na Ognjeni
zemlji ter o imenovanju tamkajšnjih cerkvenih predstojnikov. Sedaj bomo na-
daljevali poročilo o za našo Družbo tako slavnih dogodkih, ki so se zvrstili ko-
maj deset let po dokončni potrditvi.
Prvo pomembnejše dejanje novega apostolskega provikarja don Cagliera in
novega apostolskega prefekta don Fagnana je bilo dostojanstven protest proti
italijanskemu odloku v škodo katoliških misijonov. Januarja 1884 je dokončna
razsodba kasacijskega sodišča v Rimu odločila, da so nepremičnine Svete kon-
gregacije za širjenje vere podvržene zakonu o konverziji. To je bil napad na
dostojanstvo in svobodo Svetega sedeža, kajti Propaganda je plemenito orodje
za širjenje evangelija po svetu, zato je odlok zadel papeštvo v njegovem apo-
stolskem delu in uporabi sredstev, ki so bila za ta namen potrebna. Ustanovne
listine Propagande postavljajo to ustanovo kot najvišjo apostolsko službo in je
naravnana v kozmopolitsko dejavnost, zato je njeno imetje last celotne katoli-
ške družine. Zaradi tega je bilo nedopustno, da bi to imetje podredili zasebnim
zakonom osamljene vlade in razsodbi krajevnega sodišča s tem, da ustanovo
razglasijo za nesposobno upravljanja in jo zato lahko pravno razlastijo. Ker pa
sta tu dva vidika celotne zadeve, diplomatski in verski, je za prvega državno
tajništvo razposlalo posebno noto nuncijem pri evropskih državah, medtem ko
je za drugega Propaganda sama obvestila škofe Katoliške cerkve. Končno je 2.
marca, ob obletnici rojstva in kronanja Leon XIII., papež pred svetim zborom
kardinalov, ki so prišli voščit in izrekat svoje dobre želje, imel poseben nagovor.
Škofje iz vsega sveta so poslali svojo privolitev. Zlasti so dvignili glas cerkve-
ni predstojniki misijonov. Tem sta se pridružila po pravu in dolžnosti dva nova
salezijanska misijonska prelata. Don Cagliero je pripravil listino in dobil podpis
tudi don Fagnana in 1. junija poslal kardinalu prefektu Propagande Simeoniju.
|
|
20.4 Page 194 |
▲back to top |
194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
V njej je obžaloval napad v škodo vere in civilizacije pa tudi ponižanje italijan-
ske domovine, ki ji je s tem močno padel ugled in vpliv v tujini.1
Don Cagliero bi moral iti v svoj misijon z naslovom provikarja in ne škofa,
kajti v škofa bi bil povzdignjen šele pozneje. Don Bosko je želel, da bi se vrnil
v Ameriko kot škof. Neposredni in zlasti še poznejši dogodki so pokazali, da je
bila to srečna zamisel. Načrt o tem je bil predmet pogovora s kardinalom nad-
škofom, ki je bil že v Rimu član kardinalskega odbora, ki je proučeval predlog
vikariata in prefekture. Ker je bil prepričan o primernosti takojšnje posvetit-
ve don Cagliera za škofa, je imel vse možnosti, da se je zavzel za zadevo in v
ta namen prosil svetega očeta za ustrezno milost. To je storil v pismu dne 26.
septembra. Za to milost je prosil papeža iz treh razlogov: v tolažbo don Bosku,
v čast salezijanski družbi in za večjo učinkovitost izbranega pri izpolnjevanju
njegove službe.2 Kot je bilo v navadi, je Alimonda prepustil zadeve kardinalu
zaščitniku v presojo, ali je vložiti tozadevno prošnjo ali ne.3
Kardinal Nina je imel zadevo za upravičeno, a ni bil prepričan, da bo uspe-
la. Zato je takoj izročil prošnjo prefektu Propagande, ki naj bi vodil postopek.
Trenutna ovira na poti je bil kardinal Ferrieri, prefekt Kongregacije za škofe
in redovnike, ki se je na vso moč uprl, prepričan, da salezijanska družba nima
prihodnosti in bo po don Boskovi smrti razpadla. Toda njegova eminenca je
volentibus et nolentibus [ki so hoteli ali niso hoteli] razglašal, da dvoje razlogov
dokazuje prav nasprotno, se pravi čudovito širjenje salezijancev in neizmerno
dobro, ki ga opravljajo. Malo pozneje bo mogoče dodati še nov razlog, se pravi
edinstven primer v zgodovini redov, da je še za življenja ustanovitelja bilo po-
polno soglasje o tistem, ki naj bi mu sledil.
Ko so bile premagane sorazmerno lahke težave, odgovor Rima ni mogel biti
hitrejši in bolj zadovoljiv, kakor je razvidno iz naglice, s katero sta kardinal Nina4
in msgr. Jacobini sporočila novico Alimondi. Msgr. Jacobini, tajnik Propagande,
je takole pisal 9. oktobra: »Sveti oče je v avdienci preteklo nedeljo privolil v don
Boskovo prošnjo, da bi don Caglieru, novemu apostolskemu provikarju Patago-
nije, podelil škofovski značaj. Menim, da bo po vsem tem treba odstraniti Pro,
vendar bom o tem govoril še s kardinalom prefektom. Prosim vas, da bi o tem
poročali don Bosku, ki se bo brez dvoma zelo veselil. Prosim vas, če ni preveč,
da izrazite don Bosku moje zadovoljstvo za novo čast, ki jo je prejel Oratorij.«
Po tem napol uradnem je prišlo uradno sporočilo kardinala Simeonija kar-
dinalu Alimondi in don Caglieru. Prvemu je sporočil, da je sveti oče blagovolil
privoliti v prošnjo njegove eminence zaradi don Boskovih zaslug, drugemu pa,
1 Dodatek, št. 29.
2 Dodatek, št. 30.
3 Dodatek, št. 31.
4 Dodatek, št. 32.
|
|
20.5 Page 195 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
195
da podelitev škofovske oblasti in dostojanstva pomeni večji vpliv in sposobnost
za večjo uspešnost misijona. Don Cagliero je izpolnil svojo dolžnost in se zah-
valil msgr. Jacobiniju, obema kardinaloma Simeoniju in Nini in svetemu očetu.5
Papež je v brevu dne 30. oktobra sporočil kardinalu prefektu Propagande
imenovanje don Cagliera za naslovnega škofa v Mágidi,6 javno pa je razglasil
imenovanje v konzistoriju 13. novembra. Ta dan je don Bosko uradno poročal
vrhovnemu kapitlju o imenovanju in spremembah, ki jih je to prineslo s seboj.
Odhod don Cagliera v Ameriko je pustil prazno mesto kateheta salezijanske
družbe. Vendar ga don Bosko ni hotel razrešiti službe do prihodnjega general-
nega kapitlja leta 1886. Za opravke je najprej hotel imenovati don Francesia.
Potem pa je menil, da bi bilo bolje, če bi don Cagliera nadomestil don Barberis,
magister novincev. Bati se je bilo, da bi monsinjor zaradi političnih okoliščin
moral po kratkem bivanju v Argentini priti nazaj v Italijo.
Škofijski sedež v Mágidi, kakor se je govorilo in pisalo na splošno, ali Má-
gidu, kakor je zapisano v uradnih zapisih, je bil pomožni škof sufragan Perge v
Pamfiliji, pokrajini v Mali Aziji. Ustanovljen v 5. stoletju je imel ugledne škofe
vse do 9. stoletja. Potem je zaradi vzhodnega razkola ostal samo še škofovski
naslov, kakor tudi drugod. Zadnji naslovni škof je bil msgr. Bernardino Caldaio-
li, ki se je odpovedal 1883 in je prevzel vodstvo cerkve v Grossetu.
Prvi salezijanski škof, sin Oratorija, je v popolnem pomenu besede pred-
stavljal slovesno potrditev don Boskove vzgoje. Samo vzgojitelj don Boskovega
kova je mogel iz tako prekipevajoče in neobrzdane nestrpne narave v nadvse
skromnih gmotnih razmerah narediti tako gorečega pastirja Cerkve.
Rodil se je v Castelnuovu d'Asti januarja 1838. V zgodnji mladosti je izgubil
očeta in mati ga je 1852 zaupala don Bosku. Tega leta se je naš svetnik za nago-
vor vseh vernih duš odpravil v Castelnuovo in tam prvič srečal tega dečka, ki ga
je kot ministrant spremljal na prižnico. Po pridigi je njegovo bistro oko opazilo,
da ga je deček molče opazoval in da mu hoče nekaj povedati, vendar za to nima
zadosti poguma. Tedaj ga je on sam vprašal: »Zdi se mi, da mi imaš nekaj pove-
dati, kaj ne?«
»Da, gospod,« je hitro odgovoril deček. »Rad bi vam povedal, da želim iti z
vami v Turin, da bi se šolal in postal duhovnik.«
»Prav. Šel boš z menoj. Gospod dekan mi je že govoril o tebi. Reci svoji ma-
teri, naj te proti večeru pripelje v župnišče in tam se bomo dogovorili.«
Mati mu ga je pripeljala in don Bosko ji je v šali rekel: »Draga moja Terezija,
je res, da mi hočete prodati svojega sina?«
»Oh, nikakor ne,« je vzkliknila dobra žena. »V Castelnuovu se prodajajo te-
lički, sinove pa darujemo.«
5 Dodatek, št. 33 (A-B-C-D).
6 Dodatek, št. 34.
|
|
20.6 Page 196 |
▲back to top |
196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Še bolje, če mi ga podarite,« je povzel don Bosko. »Pripravite mu nekaj
obleke in perila in jutri bo šel z menoj.«
Ko ga je pripeljal v Valdocco, ga je najprej poslal v gimnazijo, ga nato preob-
lekel v klerika in poslal v šolo v nadškofijsko semenišče, kjer je študiral filozofijo
in teologijo. Poln zagnanosti je vodil zakristijo, glasbo, telovadbo in katekizem-
ski pouk. Še kot klerika so ga tovariši izvolili za člana vrhovnega kapitlja mlade,
nastajajoče Družbe. Ko je bil 1862 posvečen v duhovnika, ga niso premamile
dobro plačane službe, temveč se je odločil, da bo ostal vedno z don Boskom.
Vpisal se je v moralno kazuistično šolo svojega sovaščana don Bertagna, dobil
na kraljevi univerzi v Turinu doktorski naslov iz teologije, poučeval moralko
in hermenevtiko v Oratoriju, obenem pa prizadevno pridigal in spovedoval ter
se kot dirigent in skladatelj navdušeno ukvarjal z glasbo. Leta 1875 se je na
čelu prve odprave salezijanskih misijonarjev odpravil v Argentino, kjer je po
dveh letih ustanovil pet postojank in pripravil vse potrebno za patagonski misi-
jon. Ko so ga poklicali v Turin, je vodil ustanovo hčera Marije Pomočnice in kot
vizitator salezijanske družbe prepotoval vso Italijo in v don Boskovem imenu
pripravljal odprtje novih salezijanskih ustanov. V tej službi je šel tudi dvakrat v
Francijo, trikrat v Španijo in enkrat na Portugalsko. Bil je, kakor danes pravimo,
izkušen človek v najboljšem pomenu besede.
Ko je bil izbran za škofa, ga je razjedala močna radovednost. Kakih trideset
let prej, leta 1855, je z don Boskom sedelo pri mizi šestero klerikov, ki so se v
šali menili o svoji prihodnosti. Don Bosko je dejal: »Eden izmed vas bo postal
škof.« To so bili kleriki Anfossi, Cagliero, Francesia, Reviglio, Rua in Turchi. Vsi
so vzeli to kot šalo, saj jim njihov skromni družbeni položaj in še skromnejše
razmere don Boska in Oratorija niso vzbujale upanja, da bi katerega izmed njih
mogla doleteti tako visoka čast. Razen tega pa takrat še nihče ni mislil na zuna-
nje misijone. Toda don Boskove besede ni lahko pozabiti, zato je don Cagliera
razjedala radovednost, kaj naj bi se skrivalo za tisto daljno napovedjo, ki se je
uresničevala v njegovi osebi. Vprašal je o tem svetnika in ta mu je rekel, da mu
bo dal odgovor na dan pred njegovim škofovskim posvečenjem. In tisti večer
mu je v svoji sobi razkril skrivnost.
Bilo je leta 1854, ko je mladi Cagliero stregel bolnikom, zbolelim za kolero,
in ko je sam zbolel za tifusom. Njegovo stanje ni dajalo niti trohice upanja. Ko
je don Bosko šel k njemu, da bi ga pripravil na smrt, se je ustavil na pragu sobe,
nepričakovano videnje je pritegnilo njegovo pozornost. Prekrasen golob z oljč-
no vejico v kljunu je preletaval po sobi, ustavil se je nad bolnikovo posteljo, se
zadržal nad njegovo glavo in se z zelenimi listi dotaknil njegovih ustnic. Nato je
spustil liste na njegovo glavo in sredi močnega svetlobnega bliska izginil. Temu
je sledilo še drugo videnje. Stene sobe so se razmaknile in množica čudnih div-
jih obrazov se je zbrala ob postelji. Oči so imeli uprte v umirajočega, kakor da
|
|
20.7 Page 197 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
197
bi se bali za njegovo življenje. Nad vsemi sta obvladali prizor dve postavi: ena
strašnega in črnega izraza, druga pa bakreno rdeča, z mogočnimi okončinami
in ponosnega koraka. Tudi ti dve postavi sta se sklanjali nad dečkovo posteljo.
Vse se je zgodilo tako naglo, da se nihče ni ničesar zavedel. Svetnik je spoznal,
da Janezku še ne bo odbila zadnja ura. V golobu se mu je zdelo, da vidi polnost
duhovniške milosti, v oljčni vejici pridiganje evangelija miru, v tistih divjih ob-
razih barbarska ljudstva, ki jih je bilo treba spreobrniti. In glej, vse se je zgodilo
po njegovih predvidevanjih.
Msgr. Cagliero je ves prevzet poslušal. Nato je prosil don Boska, da bi vse to
ponovil med večerjo predstojnikom vrhovnega kapitlja. Don Bosko je takoj, ko
je zaslutil kaj dobrega, privolil in ni mogel odreči.7
Škofovsko posvečenje so določili za 7. december, da bi mogel novi škof
svoj prvi pontifikat imeti naslednji dan, na praznik Marije Brezmadežne. Gle-
de oskrbe z obleko, predmeti in drugimi pritiklinami je dal don Rua natisniti
okrožnico, v kateri je prosil za dobrodelno pomoč gospe, ki so poznale novega
prelata.8 Tudi generalna mati hčera Marije Pomočnice je poskrbela za širjenje
okrožnice. Glavnim dobrotnikom je don Bosko poslal naslednje tiskano vabilo.
Velezaslužni gospod!
Znana mi je vaša naklonjenost do Oratorija sv. Frančiška Saleškega in vaše živo za-
nimanje za vse, kar se dogaja v njem tudi danes.
Zaradi tega čutim veliko veselje, da vam sporočam, da bo v nedeljo dne 7. tega me-
seca približno ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marije Pomočnice škofovsko posvečenje
msgr. Janeza Cagliera, ki je bil gojenec Oratorija in ga je njegova svetost papež Leon
XIII. 13. novembra imenoval za škofa v konzistoriju v Magidi v Pamfiliji in apostol-
skega provikarja Severne Patagonije.
Posvetitev bo vodil njegova velečastita eminenca naš velespoštovani nadškof gospod
kardinal Gaetano Alimonda ob spremstvu velespoštovanih ekscelenc msgr. Giovanni-
ja Battista Bertagne, naslovnega škofa v Kafarnaumu, in msgr. Emiliana Manacorde,
škofa v Fossanu.
Če bi se vaša uglednost mogla udeležiti te slovesnosti, bi mi storili veliko uslugo. Če
tega ne bi mogli storiti, vas vljudno vabim, da počastite s svojo navzočnostjo kosilo,
ki se bo začelo ob pol enih popoldne.
Popoldne okoli šestih bo tudi kratka akademija v čast novemu škofu.
V upanju, da bo vaša uglednost ustregla moji živi želji in da vas bomo imeli na ome-
njeni dan med nami, se vam že vnaprej zahvaljujem in vam od Boga in brezmadežne
7 Kar smo tukaj povedali na kratko, je podrobno opisano v don Lemoynovih Biografskih spominih
V (MB V), str. 104 [BiS V, str. 70-75]. Pripoved končuje takole: Te strani smo potem napisali še
tisti večer po nareku msgr. Cagliera. Ti dve značilni podobi sta nosili oznake prebivalcev Ognjene
zemlje in Patagonije.
8 Dodatek št. 35. Okrožnica, ki je prišla v roke nekega prostozidarja, ga je tako razjezila, da je napi-
sal besno pismo. Tudi to je dokaz slepega antiklerikalizma 19. stoletja, ki se je na toliko načinov
zoperstavljal don Bosku in njegovemu delu (Dodatek, št. 36).
|
|
20.8 Page 198 |
▲back to top |
198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Device želim vse najboljše. V globoki hvaležnosti in spoštovanju vaše velezaslužne
uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. december 1884
N. B.: Če bo vaša uglednost tako dobra, da bo prišla k nam na kosilo, vas prosim, da
nam to sporočite.
Pri posvečenju je bil navzoč še četrti škof msgr. De Macedo Costa iz Belema
del Parà v Braziliji, ki se je na svojem potovanju iz Pariza v Rim ustavil v Tu-
rinu, da bi obiskal don Boska in prosil za pomoč salezijancev. Upognjena pod
težo svojih oseminsedemdesetih let je s solzami v očeh bila navzoča pri svetem
obredu tudi izbrančeva mati in v senci prezbiterija je pritegoval poglede mno-
gih prijateljev in občudovalcev njegov duhovni oče. Želel je, da bi bila navzoča
tudi boter in botra, ki naj bi bila grofa Colle.9 Toda zdravje jima ni dopuščalo, da
bi šla na tako naporno pot.
Na koncu veličastnega obreda, ko so kardinal in štirje škofje za klerom sre-
di dveh tesno strnjenih vrst ljudstva odhajali iz cerkve v prvo zakristijo, je pos-
večenec stopil iz procesije in šel v smeri, kjer je stala njegova mati. Draga starka
je ob podpori sina in nečaka šla naproti in hotela poklekniti pred sinom. Toda
sin jo je prehitel, pritisnil njeno glavo na svoje prsi in jo ob splošni presunje-
nosti okoli stoječih previdno popeljal k sedežu. Malo pozneje, na božični dan, je
presrečni ženi, ki je doživela tako veselje, nehalo biti srce.
Ko so se potem med mnogoštevilnim ljudstvom odpravili v drugo zakristi-
jo, je don Bosko z odkrito glavo prišel naproti in pokleknil, da bi poljubil prstan.
Monsinjor, ki je skrival roke v gubah obleke, se je vrgel v njegov objem. Preču-
dovit prizor, ki so ga krasile solze! Tedaj je svetnik poljubil prstan, ki ga škof ni
dal poljubiti nobenemu drugemu. Od sedaj naprej je don Bosko ravnal z msgr.
Caglierom kakor z drugimi škofi, poljubljal mu je prstan in mu dal prednosti kot
vsem drugim škofom.
Veliko gostov se je udeležilo slavnostnega kosila njemu v čast. Med napitni-
cami je posebne omembe vredna beseda patra Denza, barnabitskega redovnika
in znanega strokovnjaka v fiziki in astronomiji, ki je iz svoje znanosti uporabil
odlično prispodobo. »Zdi se mi, da sem sedaj med kosilom na svoji terasi in od
tod opazujem eno najlepših ozvezdij, to je ozvezdje Bika,10 in ne daleč od njega
plejade in pod njimi Argo. Glavna zvezda ozvezdja Bika se mi zdi velečastiti tu-
rinski nadškof, štiri zvezde, razporejene okoli nje, so štirje tukaj navzoči škofje,
zvezda, ki jo z golim očesom zaradi oddaljenosti komaj vidimo, predstavlja don
Boska. Plejade mi predstavljajo don Boskove ustanove, brez števila gojencev ter
9 Pismo, 7. november 1884.
10 Namiguje na mesto Turin.
|
|
20.9 Page 199 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
199
salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. In med vsemi se po svojem blišču odli-
kujejo nekatere zvezde, med njimi so to odlični ravnatelji zavodov, ki so prišli
na praznik. In ozvezdje Argo, ki ga tako imenujejo po mitološkem potovanju
Argonavtov, predstavlja msgr. Cagliera, osvajalca hkrati kot Jason in glasbenika
kot Orfej, ki neustrašen s svojimi gre v osvajanje, katerega zlato runo je lahko
le bled simbol.«
Na napitnice je slavljenec odgovoril za naslednjim dogodkom. Pred dvaj-
setimi leti, je dejal, je don Bosko v spremstvu kakih devetdesetih fantov po te-
žavni poti skozi Ligurijo prišel v kraj, imenovan Gavi. Tukaj so on in njegovi
spremljevalci dobili bogato pogostitev, ki jim jo je daroval neki dobri kanonik
iz Genove, ki je imel navado, da je tukaj preživel nekaj časa. Proti večeru je don
Bosko s svojimi spremljevalci odšel iz vasi. Dobri kanonik ga je hotel še enkrat
videti in ga pospremiti del poti. Toda don Bosko se je že pomaknil daleč v doli-
no, ki vodi v Orbo, in zato je bilo nesmiselno, da bi se kanonik, ki ga je spremljal
don Cagliero, še naprej trudil, da bi ga dohitel. Tedaj je pobožni kanonik vzklik-
nil, da ga bo še videl, kajti na tem svetu se samo gore ne srečujejo. Ta pobožni
kanonik je sedaj kardinal Alimonda, ki se je sedaj, po dvajsetih letih, ponovno
znašel ob strani duhovnika Janeza Boska.11
Od 1841 je don Bosko imel navado, da je na praznik Brezmadežne zbiral
svoje sinove na konferenco. Sprva je zbral svoje fante in potem katehiste, nato
klerike in končno salezijance, pač glede na razvoj ustanove, ki je zahtevala
enkrat večjo pozornost za eno skupino in drugič za druge. Leta 1884 so ga pra-
znovanja ob posvetitvi novega škoda zaposlila tako pred praznikom kot tudi
po njem. Toda on se kljub temu ni hotel odpovedati lepi navadi in je za 13. de-
cember sklical srečanje. Tisto popoldne so se proti šesti uri zbrali vsi sobratje v
govorilnici pri vratarnici. Don Bosko se je najprej prepustil valovom spominov
in začetkov Oratorija, potem je prešel na velike dogodke prejšnjega tedna in se
ustavil pri sedanjih dogodkih. Na začetku je bil on s svojo materjo Marjeto vse:
kuhar, učitelj, mojster. Ista soba je služila za šolo, delavnico, obednico, spalni-
co. Potem so prišli prvi pomočniki: don Rua, don Cagliero, don Francesia, don
Durando, don Lazzero. Odpovedi in dela je bilo obilo, saj je bilo treba v hiši vse
narediti, skrbeti za praznični oratorij, za študij teologije in na univerzi obisko-
vati predavanja slovstva. Vse to je bilo mogoče, ker so bile uvedene ugodnosti in
večja možnost za vzdrževanje reda v moči preudarne porazdelitve predstojni-
kov za dijake in rokodelce in ne nazadnje nerazvezljiva vez pokorščine.
»Mnogi prihajajo k meni in mi pravijo: 'Oče, sedaj ko so mi vzeli to in to
službo in me poslali v zavod daleč od vaše očetovske skrbi, bi rad imel kaj za
11 To je bil zadnji don Boskov jesenski izlet in najdaljši z njegovimi fanti. Izvedli so ga leta 1864. Don
Lemoyne ga je opisal v 73., 74. in 75. poglavju VII. zvezka in omenil tudi ta dogodek. O drugem
dogodku v Cremolinu ne pove nič. Dodatek, št. 37.
|
|
20.10 Page 200 |
▲back to top |
200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
spomin.' Dam jim tisto, kar se mi zdi najbolj primerno. Toda verjemite mi, dragi
sinovi, izpolnjujte naša pravila! To je največji in najdražji spomin, ki vam ga ta
vaš ubogi stari oče more zapustiti. Pravila je odobrila sveta mati Cerkev, ki se
nikdar ne moti. S tem da se pokoravamo njej, se naravnost pokoravamo Bogu.
Koliko ljudi je na svetu, ki bi imeli srečo, da bi lahko rekli: 'Prepričan sem, da
če ravnam tako, delam za rešitev svoje duše?' Ne mislim vam govoriti o teh
tako lepih in čudovitih stvareh, o katerih bi mogel napisati debele knjige. Moje
slabotne moči mi ne bi dopustile dolgega razglabljanja. Razen tega pa so vam
bile te reči že razložene. Sklenil bom z mislijo, ki mi je močno pri srcu. Apostol
Janez, stoletni starček, ni mogel več obširno govoriti o Božjih stvareh, zato so
ga nosili v cerkev in je tam zbranim učencem ponavljal teh malo besed: Ljubite
drug drugega. Tedaj so učenci ugovarjali: 'In ko bomo storili to, kaj drugega naj
še storimo?' 'Ljubite drug drugega,' je odgovarjal. Toda kristjani, ki so se naveli-
čali poslušati vedno iste besede, so ga ponižno prosili, da bi jim razložil razlog
za tako zahtevo. 'Kajti,' je odvrnil apostol, 'kdor je izpolnil zapoved ljubezni, je
storil vse.' Tako pravim tudi jaz vam, dragi sinovi: Ljubite se med seboj, poma-
gajte si med seboj in naj se ne zgodi nikoli, da bi kdo kuhal jezo zoper drugega
in mu z neprimernimi besedam vzel dobro ime. Gorje tistemu, ki bi tako delal.
Svojim sobratom moramo odpuščati, kot mi želimo, da bi Bog odpustil naše
grehe. Kako moremo ponavljati besede 'odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi
odpuščamo našim dolžnikom,' če gojimo v srcu čustvo sovraštva? Oh, nikdar ne
pozabimo besed Jezusa apostolom: 'Za moje učence vas bodo spoznali, če se bos-
te ljubili med seboj.'«
Monsinjor je med božično devetdnevnico odpotoval v Rim. Z msgr. Jacobi-
nijem sta se domenila za avdienco pri svetem očetu 20. ali 21. decembra. Papež
ga je sprejel 22. decembra. Vrnil se je zelo navdušen. Poleg tega, da mu je Leon
XIII. izkazal veliko naklonjenost, mu je ponovil priporočilo za don Boska: »Reci-
te don Bosku, naj pazi na svoje zdravje, kajti njegovo zdravje je dragoceno tako
za vašo Družbo kot za vso Cerkev.«12
Po vrnitvi v Turin msgr. Cagliero ni zgubljal časa, temveč je opravljal svete
obrede in imel konference. Tako je 31. decembra posvetil cerkev Marije Pomoč-
nice v Monferratu13 ter imel govor za salezijanske sotrudnike v Luju, Casaleju
in drugod.
Ko se je bližal dan odhoda in je bilo vse v pripravah, je bil priča don Boskove
nespremenljive mirnosti v zelo nepredvidenih in nesrečnih primerih. Dne 24.
januarja je bil z njim pri kosilu, ko so se z dvorišča zaslišali glasovi: »Gori, gori,
gori!« Vsi so skočili pokonci in šli na balkon, samo don Bosko je ostal na svojem
mestu. Ogenj je izbruhnil v knjigoveznici. Zdelo se je, da bo v hiši konec sveta,
12 Summ. sup. virt. št. XIX, § 10.
13 Dodatek, št. 38.
|
|
21 Pages 201-210 |
▲back to top |
|
|
21.1 Page 201 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
201
toliko je bilo tekanja sem in tja, kričanja, iskanja in podajanja vode, povsod je
vladala velika zmešnjava. Poklicali so gasilce, ker se je ogenj širil in ogrožal spal-
nice. Don Bosko pa je zbran v molitvi in brez sence vznemirjenosti samo od časa
do časa vprašal, ali ni mogoče nevarnosti za fante, če se je komu kaj zgodilo. Ko
so mu odgovorili, da ne, je dejal: »Če je tako, naj se zgodi Božja volja.« Na tak na-
čin je ostajal nenehno gospodar nad samim seboj in ga nič ni vznemirjalo.
Večina predstojnikov, vštevši škofa, je priletelo na kraj požara. Prišli so ga-
silci, ki so v manj kot v eni uri pogasili požar. Prišel je tudi turinski župan grof
Sambuy. Monsinjor ga je popeljal v sobo blizu obednice, kjer so našli don Boska,
ki je bil še vedno popolnoma miren. Obrnil se je k županu in mu dejal: »Zahva-
ljujem se vam za vašo pozornost, gospod grof. Vedno ste imeli radi ta naš Ora-
torij in sedaj ste to še na poseben način pokazali. Rekli so mi, da so že obvladali
požar in da ni več nevarnosti za preostali del hiše. Bodi hvala Gospodu!« Sredi
strahu, ki se je polastil vseh v hiši, je edino don Bosko ostal brezčuten in popol-
noma vdan v Božjo voljo. Dne 26. je knezu Czartoryskemu pisal: »Iz časopisov
boste zvedeli, da je v soboto ogenj uničil dobršen del naše hiše. Škoda je zelo
velika, človeških žrtev pa ni bilo. Bog bodi hvaljen tako v dobrem kakor v sla-
bem.« Ljubeznivo dejanje Božje previdnosti je takoj poplačalo zaupanje v Boga
in spodbudilo malodušneže. Takoj je bilo treba dobiti deset tisoč lir, da bi mogli
ponovno usposobiti knjigoveznico. In že je prišlo iz Francije pismo s položnico
za imenovano vsoto.
Ganjeni ob pripovedi o nesreči njihovega ravnatelja don Tamiettija, so go-
jenci zavoda Manfredini takoj zbrali 195 lir in jih po don Lemoynu poslali don
Bosku. Don Bosko je bil zelo ganjen in je naročil don Lemoynu, naj jim piše
pismo, v katerem naj se jim zahvali za dobroto.14 Tudi papež, ki so ga obvestili o
nesreči, je poslal don Bosku v tolažbo svoj poseben blagoslov.15
Prišel je dan odhoda. Don Bosko je ves dan mislil na monsinjorja in njegove
spremljevalce, ki so šli na tako daljno pot, on pa ni bil sposoben, da bi jih kot
prejšnjikrat spremljal vsaj do ladje. Nesposobnost, da bi jim dal zadnji pozdrav
v cerkvi Marije Pomočnice, je bila vzrok, da je ihtel od žalosti, od časa do časa
izbruhnil v jok in bil popolnoma potrt. In tako je v noči od 31. januarja do 1.
februarja imel sanje, podobne tistim, ki jih je imel 1883. O misijonih. Takoj jih
je pripovedoval don Lemoynu in ta jih je takoj zapisal.
Zdelo se mi je, da sem spremljal misijonarje na njihovem potovanju. Preden smo
se odpravili na pot, smo se še na kratko pogovarjali v Oratoriju. Stali so okoli mene
in me prosili za nasvete. Zdi se mi, da sem jim rekel: »Niti z znanjem niti z zdrav-
jem ne z bogastvom, temveč samo z gorečnostjo in pobožnostjo boste storili veliko
14 Dodatek, št. 39.
15 Don Dalmazzovo pismo don Bosku, Rim, 3. februar 1885.
|
|
21.2 Page 202 |
▲back to top |
202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
dobrega, pospeševali Božjo hvalo in delali za zveličanje duš.«
Malo prej smo bili še v Oratoriju, toda potem smo se, ne vem po kateri poti in
s kakšnim prevozom, znašli v Ameriki. Na koncu potovanja sem ostal sam sredi
obširne planjave med Čilom in Republiko Argentino. Moji dragi misijonarji so se
vsi razkropili po tistem brezmejnem prostoru. Gledal sem in se čudil, da jih je bilo
tako malo. Po toliko odpravah, ki sem jih poslal v Ameriko, se mi je zdelo, da bi jih
moralo biti več. Potem pa sem razmislil in ugotovil, da se mi zdi število majhno
zato, ker so se razgubili po tako obširnem ozemlju kakor seme, ki ga je treba pre-
nesti drugam, da ga tam gojijo in se pomnoži.
Na tisti planjavi je bilo veliko zelo dolgih cest in nemalo hiš. Toda ceste niso bile
tako kot pri nas in hiše niso bile podobne našim. To so bile skrivnostne stavbe, re-
kel bi celo duhovne. Po cestah so se premikala vozila najbolj čudnih oblik, sicer vsa
čudovito lepa in izredna, tako da ne morem opisati niti enega. Začuden sem opazo-
val, kako so se vozila v bližini hiš, vasi, mest dvigala navzgor, tako da je tisti, ki je v
njih potoval, videl pod seboj strehe hiš, ki so kljub temu, da so bile zelo visoke, bile
zelo blizu ceste. V puščavi, kjer so tekle po površju v bližini vasi in mest, pa so se
dvigale in delale neke vrste most. Od tam zgoraj je bilo mogoče videti prebivalce
hiš na dvoriščih, na poteh in na poljih.
Vsaka izmed tistih cest je vodila k našemu misijonu. Na koncu silno dolge ceste,
ki je vodila iz Čila,16 sem videl dom z mnogimi sobrati salezijanci, ki so študira-
li, opravljali pobožne vaje ali različne obrti ali se ukvarjali s poljedelstvom. Proti
poldnevu je bila Patagonija. Na drugi strani je bilo mogoče videti vse naše hiše
v Republiki Argentini, Urugvaju, Paysandúju, Las Piedrasu, Villi Colón; v Braziliji
zavod v Nicteroyu in veliko drugih domov, raztresenih po tem obširnem cesarstvu.
Čisto zadaj proti zahodu se je odpirala druga nadvse dolga cesta, ki se je pela čez
reke, morja, jezera in je vodila v neznane kraje. Na tem področju sem videl malo
salezijancev, pravzaprav samo dva.
V tem trenutku se je pojavil ob moji strani čudovito lep plemenit človek, sicer bled
v lica in debelušen, s tako natančno obrito brado, da se je zdel golobrad, čeprav je
bil v najlepših moških letih. V njem sem prepoznal svojega tolmača.
»Kje smo?« sem ga vprašal in mu pokazal to zadnjo pokrajino.
»V Mezopotamiji,« mi je odgovoril tolmač.
»V Mezopotamiji?« sem odvrnil. »Toda to je Patagonija.«
»Pravim ti, da je to Mezopotamija.«
»Toda … toda … ne morem verjeti.«
»Vendar je tako. To je Me-zo-po-ta-mi-ja,« je odvrnil tolmač in zlogoval besedo, da
bi si jo dobro zapomnil.
»Toda zakaj je tukaj tako malo salezijancev?«
»Česar še ni, še bo,« je sklenil tolmač.
16 Vse podrobnosti topografije tako iz prejšnjih kot poznejših opisovanj nakazujejo, da je to Fortin
Mercedes na levem bregu Rio Colorado. Gre za vzgojni zavod inšpektorije sv. Frančiška Saleškega
s številnim študentatom, obrtnimi šolami, poljedelsko šolo, pokrajinskim muzejem, božjepotno
cerkvijo.
|
|
21.3 Page 203 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
203
Jaz sem potem še vedno s pogledom sledil vsem tistim neskončnim potem in ob-
čudoval sicer jasne, pa vendar nerazumljive kraje, ki so že in še bodo obljudeni s
salezijanci. Koliko čudovitih stvari sem videl! Videl sem posamezne zavode. Z enim
samim pogledom sem videl preteklost, sedanjost in prihodnost naših misijonov,
in ker sem videl z enim samim pogledom, mi je težko, da celo nemogoče tudi na
splošno natančneje opisati, kar sem videl. Zato tisto, kar sem videl na tisti planjavi
o Čilu, Paragvaju, Braziliji, Republiki Argentini, bi zahtevalo debele knjige, če bi
hoteli zapisati samo najpomembnejša opažanja. Na tisti obširni planjavi sem videl
tudi veliko število divjakov, ki so živeli ob Pacifiku vse do Ancudovega zaliva v Ma-
gellanovem prelivu, do Rtiča Horn, na otokih Diego, na Falklandskih otokih. Vse to
je žetev, namenjena salezijancem. Videl sem, da so salezijanci sedaj samo sejali, da
pa bodo želi naši zanamci. Moški in ženske se bodo pomnožili in postali pridigarji.
Celo njihovi otroci, kar se zdi skoraj nemogoče, da bi jih pridobili za vero, bodo
postali evangelizatorji svojih staršev in prijateljev. Salezijanci so dosegli vse to s
ponižnostjo, delom in zmernostjo. Vse, kar sem videl tedaj in potem, se je tikalo
salezijancev, njihove dokončne utrditve v teh krajih, njihovega številčnega porasta,
spreobrnjenja veliko domačinov in evropskih priseljencev. Evropa se bo preselila
v Južno Ameriko. Odkar so v Evropi začeli ropati cerkve, se je zmanjšalo trgovanje
in bo vedno bolj propadalo. Zato bodo delavci in njihove družine zaradi revščine
prisiljeni iskati zatočišče v teh novih, gostoljubnih deželah.
Potem ko sem videl področje, ki nam ga podeljuje Gospod, in slavno prihodnost
salezijanske družbe, se mi je zdelo, da sem se napravil na pot nazaj v Italijo. Nena-
vadno hitro sem prehodil neznano pot in se spet znašel nad Oratorijem. Ves Turin je
bil pod mojimi nogami in hiše, palače, zvoniki so se mi zdeli pritlikavci, ker sem vse
gledal z višine. Pred mojimi očmi so se razgrinjale palače, trgi, ceste, vrtovi, drevo-
redi, železniški tiri, obrambni zidovi, polja, hribi, mesta, vasi na podeželju in veriga
s snegom pokritih Alp. Bil je čudovit pogled. Spodaj na dvorišču Oratorija sem videl
fante, ki so bili kakor miške. Toda bilo jih je silno veliko in so z duhovniki, kleriki
in mojstri zapolnjevali prostor. Veliko jih je v procesijah prihajalo, prav tako veliko
odhajalo. To je bila nenehna hoja sem in tja.
Vsi so se zbirali na tisti obširni planjavi med Čilom in Republiko Argentino, kamor
sem se jaz vrnil, kot bi mignil z očesom. Opazoval sem. Neki mlad duhovnik, zde-
lo se mi je, da je naš don Pavia, pa ni bil ljubeznivega nasmeha, prijazne besede,
preprostega videza in deško nežne kože je prišel k meni in mi dejal: »To so duše in
pokrajine, namenjene sinovom Frančiška Saleškega.«
Bil sem ves iz sebe, ko je vsa ta tam zbrana množica v hipu izginila in sem v daljavi
komaj še slutil smer, kamor je izginila.
Vidim, da pripovedujem samo glavne stvari in da ne morem določiti točnega zapo-
redja čudovitih prizorov, ki sem jih videl. Duh ne more vsega obvladati, spomin ne
zaobjema, besede zmanjkujejo. Skrivnosti, ki sem jih opazoval, so se med seboj pre-
pletale in se ponovno vračale v novih združenjih, kakor so pač odhajali in prihajali
misijonarji k tem ljudstvom, ki so bila poklicana k veri in spreobrnjenju. Ponavljam:
v enem samem trenutku sem videl preteklost, sedanjost, prihodnost teh misijonov,
|
|
21.4 Page 204 |
▲back to top |
204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vsa posamezna obdobja, nevarnosti, uspehe, neuspehe, nesreče, razočaranja, ki so
spremljali ta apostolat. Tedaj sem vse razumel, toda sedaj mi je nemogoče razvozla-
ti ta zaplet dogodkov, misli, osebnosti. To je nekaj takega, kot če bi kdo hotel spraviti
na en dogodek vse, kar se dogaja na obzorju, z vsemi gibanji, bliščem, značilnostmi
zvezd in vsemi njihovimi medsebojnimi odnosi in zakoni, a že ena sama zvezda bi
dala preobilje snovi za razmišljanje še tako sposobni glavi. Naj še povem, da gre tu
za stvari, ki nimajo nikakršne povezave z materialnimi rečmi.
Naj na koncu povem, da sem bil brezmejno začuden, ko je tista množica izginila.
Ob moji strani je bil v tistem trenutku msgr. Cagliero. Nekaj misijonarjev je bilo
malo bolj stran. Veliko drugih pa je bilo okoli mene z lepim številom salezijanskih
sotrudnikov, med katerimi sem razločil msgr. Espinosa, doktorja Torrera, doktorja
Caranza in generalnega vikarja v Čilu.17 Potem je bil tu že znani tolmač, ki je govoril
z msgr. Caglierom. Prišlo je tudi veliko drugih in spotoma smo govorili o tem, ali
ima vse to kakšen pomen. Tolmač je ljubeznivo dejal: »Poslušajte in boste videli.«
Tedaj se je obširna planjava spremenila v obširno dvorano. Ne morem vam na-
tančno opisati njene mogočnosti in bogastva. Rečem vam samo, da če bi kdo tudi
začel opisovati, ne bi nihče prenesel njene veličastnosti niti v domišljiji. Bila je
tako obširna, da se je oko izgubljalo v daljavi in ni videlo stranskih sten. Njene
višine ni bilo mogoče izmeriti. Obok se je končeval v ogromnih bogato okrašenih
lokih, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, na kaj so se opirali. Ni bilo ne stebrov ne
opornikov. Kupola te velike sobane je bila iz najfinejšega lanenega platna, tkana
kot preproga. Isto je treba povedati za tla. Ni bilo luči ne sonca ne meseca ne zvezd,
temveč povsod samo blišč, ki je napolnjeval vsak kotiček. Belina lanu se je bleščala
in po vsej površini razsvetljevala okna, vrata, vsak vhod in izhod. Vso to lepoto pa
je dopolnjeval vonj najprijetnejših dišav.
V tistem trenutku se je zgodilo nekaj posebnega. Nenadoma je stalo tam veli-
kansko število izredno dolgih miz. Iz samega središča so segale na vse strani. Bile
so pokrite z umetniško tkanimi prti in na njih so se bleščale kristalne čaše, polne
prelepih izbranih cvetlic.
Msgr. Cagliero je menil: »Mize so tu, kje pa so jedi?« Na mizah ni bilo ne pijače ne
jedače, še krožnikov ni bilo, niti kozarcev ali skled za jedi.
Prijatelj tolmač je tedaj pripomnil: »Tisti, ki pridejo sem, neque sitient, neque esuri-
ent amplius« [niso več ne žejni ne lačni]. Takrat pa so začeli prihajati ljudje, vsi ob-
lečeni v belo, le okoli vratu in ramen so nosili preproste trakove, vezene z zlatom.
Prvih, ki so vstopili, je bila majhna skupina. Takoj so sedli za zanje pripravljeno
mizo in peli: Naj živi! Za temi so prišle druge, številnejše skupine in prepevale:
Zmaga! Potem je začela prihajati množica; veliki in majhni, moški in ženske, vseh
rodov, različnih barv, videza in obnašanja in od vseh strani se je slišalo petje: »Naj
živi!« so peli tisti, ki so že sedeli za mizami, in »Zmaga!« tisti, ki so prihajali. Vsaka
skupina, ki je prišla, je predstavljala svoje ljudstvo ali del ljudstva, ki so ga spreo-
brnili misijonarji.
17 Mogoče ima v mislih msgr. Cruza, kapitularnega vikarja škofije Concepción.
|
|
21.5 Page 205 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
205
Pogledal sem tiste velikanske mize in videl, da je bilo med sedečimi veliko naših
sester in veliko število naših sobratov. Ti kleriki in sestre niso imeli nobenega du-
hovniškega znamenja, temveč so bili vsi oblečeni v belo s plaščem rožnate barve.
Toda moje začudenje je zraslo, ko sem zagledal ljudi surovih obrazov, vendar ena-
ko oblečene kot drugi. Prepevali so »Živijo! Zmaga!« Naš tolmač je dejal: »To so
tujci, divjaki, ki so pili mleko Božje besede svojih vzgojiteljev in so postali njeni
oznanjevalci.«
Med množico sem opazil tudi skupine dečkov surovih obrazov in čudnih izrazov in
sem vprašal: »In ti dečki, ki imajo kožo, kot bi bila krastačja, pa je vendar tako lepa
in tako bleščeče barve? Kdo so to?«
Tolmač je odvrnil: »To so Kamovi sinovi, ki se niso odrekli Levijevi dediščini. Ti
bodo okrepili vojne trume Božjega kraljestva, ki bo končno prišlo med nas. Njiho-
vo število je majhno, toda sinovi sinov ga bodo povečali. Sedaj glejte in poslušajte,
čeprav ne boste razumeli skrivnosti, ki se bodo pokazale pred vašimi očmi.«
Ti dečki so prihajali iz Patagonije in Južne Afrike.
Medtem so se vrste vstopajočih tako zgostili, da so bili vsi sedeži na videz zasede-
ni. Sedeži niso imeli določene oblike, temveč so dobivali podobo, kakršno je vsak-
do želel, in so bili zadovoljni.
In medtem ko je od vseh strani donelo »Naj živi! Zmaga!« je prišla skupina, ki je
prav drugim klicala »Aleluja! Naj živi! Zmaga!«
Ko je bila dvorana nabito polna in tisočev zbranih ni bilo mogoče prešteti, je
najprej nastala silna tišina, potem pa je silna množica, razdeljena v več zborov,
začela prepevati.
Prvi zbor je pel: Appropinquavit in nos regnum Dei; laetentur Coeli et exultet terra;
Dominus regnavit super nos; alleluia [Približalo se je k nam Božje kraljestvo. Vese-
lijo naj se nebesa in raduje naj se zemlja. Gospod gospoduje nad nami! Aleluja!]
In drugi zbor: Vicerunt; et ipse Dominus dabit edere de ligno vitae et non esurient in
aeternum: alleluia [Zmagali smo! Sam Gospod jim bo dal jesti od drevesa življenja
in ne bodo lačni na vse večne čase. Aleluja!]
Tretji zbor: Laudate Dominum omnes gentes, laudate eum omnes populi [Hvalite
Gospoda, vsa ljudstva, hvalite ga vsi narodi!]
Medtem ko so menjaje se prepevali, je za trenutek zavladala popolna tišina, potem
pa so se začeli razlegati še drugi glasovi, ki so prihajali od daleč in od zgoraj. Vsebi-
na slavospeva je bila vedno ista, toda harmonija je bila nepopisno lepa: Soli Deo ho-
nor et gloria in saecula saeculorum [Samo Bogu čast in hvala na veke vekov]. Drugi
zbori so iz višine in daljave odgovarjali tem glasovom: Semper gratiarum actio illi
qui erat, est, et venturus est. Illi eucharistia, illi soli honor sempiternus [Vedno naj bo
zahvala njemu, ki je bil, ki je in ki bo prišel. Njemu zahvala, njemu samemu hvala
na veke].
Potem so se ti zbori spustili niže in se približali. Med temi nebeškimi glasbeniki
je bil tudi Luigi Colle. Drugi, ki so bili v dvorani, so se pridružili petju in ob mno-
govrstnih inštrumentih se je oglasila pesem, ki ji po moči in lepoti ni primerjave.
Zdelo se je, da je v tej glasbi istočasno tisoč not in tisoč stopenj, vendar je bilo
|
|
21.6 Page 206 |
▲back to top |
206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
eno samo soglasje glasov, ki so dosegali neverjetne višine in nižine. Glasovi vseh v
sobani so zveneli in doneli. Da tega ni mogoče opisati. Vse je bil en sam zbor, eno
samo soglasje in je s svojo lepoto tako prešinjal čute in jih pritegoval, da so ljudje
pozabljali nase, in jaz sem padel na kolena ob nogah msgr. Cagliera in vzkliknil:
»Oh, Cagliero, v nebesih smo!«
Msgr. Cagliero me je prijel za roko in mi odgovoril: »To niso nebesa, temveč prepro-
sta in slabotna predstava tega, kar bodo nebesa v resnici.«
Medtem sta oba zbora še vedno prepevala v neizrazni harmoniji: : Soli Deo honor
et gloria, et triumphus alleluia, in aeternum in aeternum! [Samo Bogu čast in slava
in zmagoslavje. Aleluja v vso večnost, v vso večnost!] Tukaj sem pozabil sam nase
in ne vem več, kaj se je zgodilo z menoj. Zjutraj sem se komaj dvignil iz postelje. Ko
sem šel maševat, sem se komaj zavedal sam sebe.
Glavna misel, ki mi je ostala po teh sanjah, je bila, da bi dal msgr. Caglieru in mojim
dragim misijonarjem izredno pomemben opomin, ki se tiče vseh naših bodočih
misijonov: Vsa skrb salezijancev in hčera Marije Pomočnice naj bo namenjena go-
jitvi cerkvenih in redovnih poklicev.
Vsakokrat, ko je don Bosko ponavljal besede »Naj živi! Zmaga!«, se mu je,
kot zagotavlja don Lemoyne, glas na poseben način tresel in je nekako šel iz
sebe. Ko je potem na koncu izrekel ime ljubljenega msgr. Cagliera, je za trenutek
obmolknil. Ihtenje je prekinilo besedo in oči so se mu napolnile s solzami.
Don Lemoyne, ki je don Costamagni poslal prepis teh sanj,18 je pisal: »Po-
vejte don Bosku, da ne bomo nasedli njegovim besedam, ki jih je pisal v zad-
njem pismu monsinjorju, češ da naj ne verjamemo vsega, kar pravijo njegove
sanje. Mi se trdno držimo predpisov Urbana VIII. in se tega veselimo, vendar
verjamemo tudi sanjam našega očeta, ki mi je nekega dne, tega ne bom nikdar
pozabil, dejal: 'Med vsemi redovnimi družbami in redovi je mogoče prav naša
tista, ki je bila deležna največ Božje besede.'
Dopoldne 1. februarja je monsinjor posvetil v cerkvi Marije Pomočnice
osem duhovnikov, dva diakona, štiri subdiakone in desetim klerikom podelil
nižje redove. Veliko od njih je odšlo z njim v misijone. V poslovilni slovesnosti je
imel govor msgr. Cagliero. Nato je kardinal blagoslovil sorodnike. Don Bosko je
moral ubogati ukaz zdravnikov in ni smel zapustiti svoje sobe. Šele naslednjega
dne so zvedeli za vzrok te prepovedi.
Monsinjor je poslal na pot svoje popotne tovariše še isti večer, 1. februarja,
sam pa je še ostal v Oratoriju. Nameraval jih je naslednji dan dohiteti v Sampi-
erdareni. Ta postanek mu je ponudil priložnost na zadnji tolažilni pogovor z
don Boskom.
Zvečer proti sedmi uri je vstopil v njegovo sobo in tiho sedel k njemu. Don
Bosko je molčal. Koliko in kakšnih spominov se je prebujalo v obeh? Končno je
18 Pismo brez datuma. Iz vsebine pa je mogoče sklepati, da je bil napisano v začetku maja.
|
|
21.7 Page 207 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
207
don Bosko pretrgal molk: »So odpotovali vsi tvoji tovariši?«
»Da, odpotovali so.«
»Zdelo se mi je, da so zelo zaskrbljeni zaradi mojega zdravja. Ko boš prišel
z njimi skupaj, jim reci, naj ne skrbijo. Dobro se počutim. Samo ganjenost me je
tako prizadela. Revčki! Res so bili v skrbeh za moje zdravje.«
»Bodite mirni, storil bom vse, da jih bom pomiril.«
»In kdaj boš odpotoval ti?
»Jutri moram biti v Sampierdareni.«
»S katerim vlakom se boš odpeljal?«
»Ne govoriva sedaj o uri. Razmislili bomo o tem.«
»Če bi mogel oditi na pot malo pozneje in se prej dobro odpočiti …«
»Don Bosko, ne mislite na to. Počutim se dobro, zato prepustite to meni.
Danes zvečer se bova še enkrat videla in se o vsem dogovorila.«
Nato sta govorila o misijonih, dokler ni zvonilo k večerji. Monsinjor je od-
šel, don Bosko pa, ki ga noge niso več nosile, je moral leči. Ob pol desetih se je
monsinjor vrnil k njemu. Prisilil se je, da je ohranil svoj običajni način vedenja,
in je stopil k postelji.
»No, prav, dragi moj monsinjor?« je vprašujoče rekel don Bosko.
»Prišel sem,« je odvrnil monsinjor, »da prejmem vaš blagoslov.«
»Kako? Že nocoj? Pridi jutri zjutraj, da se bova lahko mirno o marsičem
pogovorila.«
»Jutri zjutraj mogoče ne bo več časa.«
»Ob kateri uri si se odločil iti na pot?«
»Zgodaj, zelo zgodaj.«
»Ostani do dveh popoldne. Utrujen si. Če boš dovolj spočit, bo potovanje
manj naporno.«
»Če don Bosko nima nič proti, bi ga prosil, da prepusti meni, da si izberem
uro odhoda.«
»Stori, kakor se ti zdi bolj primerno.«
»Blagoslovite me torej in blagoslovite še enkrat moje tovariše.«
Monsinjor je pokleknil, don Bosko ga je prijel za roko in dejal: »Srečno po-
tuj. Če se ne bova več videla tukaj na zemlji, se bova videla v nebesih.«
»Ne govoriva o tem. Preden se bomo videli v nebesih, se bomo videli že
tukaj na zemlji. Zapomnite si, da sem vam obljubil, da se bom vrnil za vašo zlato
mašo.« »Kakor bo Gospod določil. On je gospodar. V Argentini in Patagoniji bos-
te imeli veliko dela in mati Božja Marija vam bo pomagala, da boste želi obilo
sadov v tvojem vinogradu. Potem te bodo poklicali in ti podelili škofijo«.19
19 Leta 1925 so msgr. Cagliera poklicali v Rim, da je prejel kardinalski klobuk, in po petih letih je
dobil škofijo Tuscolano, ki se ji je odpovedalo kar osem kardinalov, ki so imeli pravico izbire. O
tej napovedi pred odhodom poroča sam v pismu don Giuseppeju Vespignaniju (Rim, 23. januar
|
|
21.8 Page 208 |
▲back to top |
208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Po teh besedah je začel moliti obrazec blagoslova. Govoril je počasi in su-
nkovito. Monsinjor mu je prišepetaval besede, jih po potrebi dodajal in don
Bosko je ponavljal kakor otrok, ki ga mati uči molitve. Po blagoslovu je škof
vstal in rekel: »Torej lahko noč, dragi moj don Bosko.«
»Pozdravi svoje sopotnike, sobrate v Ameriki in sotrudnike, kjer koli jih
boš srečal.«
»Da, da. In sedaj počivajte, gospod don Bosko.«
»Imam ti povedati še toliko stvari. V Marseillu boš dobil … Tam, srečno pot.
Bog naj blagoslovi tebe in tvoje tovariše.«
Te zadnje besede je govoril, ko je monsinjor z žalostnim srcem zapuščal
sobo. Iz Oratorija je odšel ob šestih zjutraj. Don Bosko se ves teden ni mogel
dvigniti iz postelje. Napadel ga je bronhitis in vse je kazalo na konec.
Odprava bi morala zapustiti Evropo že mesec dni prej, toda kolera je zaprla
vsa pristanišča v Sredozemskem morju, v Braziliji, Montevideu in Buenos Ai-
resu. Sicer so skrivaj pluli tudi italijanski in francoski poštni parniki, vendar so
bili podvrženi karanteni, kar pa je povzročalo veliko sitnosti, velike izdatke pa
tudi nevarnost. Zato je monsinjor menil, da se je bolje držati redne poti.20
Obiskal je hiše na italijanski in francoski rivieri in 11. februarja prišel v Mar-
seille, kjer so že bili zbrani salezijanci in sestre, ki bi se morali vkrcati z njim.21
V tem mestu je želel biti navzoč don Bosko, zato je poslal po don Bonettiju svoj
zadnji pozdrav in škofu lastnoročno pisano pismo, ki je izredno pomembno.
Dragi moj don Cagliero!
Zaupam v Gospoda, da bo tvoje zdravje še naprej tako trdno, in ti priporočam, da
storiš vse, kar se ti zdi umestno, da si ohraniš sedanje trdno zdravje.
Prejel sem pismo nadškofa v Buenos Airesu. Govori o stvareh, o katerih sva razpra-
vljala. Pošiljam ti prepis, ki ti bo v pomoč, ko boš govoril z nadškofom; za to imaš vsa
pooblastila, da storiš, kakor se ti bo zdelo najbolj primerno v Gospodu. Zapomni si,
da Čile čaka salezijance in da salezijanci s prijaznim očesom gledajo na to državo.
Vendar ne odpirajte veliko hiš blizu druga drugi.
Don Bonetti ti prinaša srca in pozdrave vseh evropskih salezijancev, ki jih boš pone-
sel vsem sobratom v Ameriki. Zaupaj previdnosti don Lasagne, naših starejših sobra-
tov in škofov, ki nas ljubijo v Jezusu. Bodi pa zelo previden v sprejemanju odlokov
glede civilnih oblasti.
Vsi evropski sotrudniki molijo in bodo še naprej molili za vaše srečno potovanje in
1921). Druge posebnosti so povzete v Biltenu (marec 1885).
20 Pismo msgr. Cagliera msgr. Jacobiniju, Turin, december 1884.
21 Bilo je šest sester, šest salezijancev duhovnikov (Nicolò Badariotti, Giuseppe Betti, Antonio Fer-
rero, Evasio Rabagliati, Antonio Riccardi, monsinjorjev tajnik, Angelo Savio), deset klerikov (Gi-
ovanni Aceto, Angelo Cavatorta, Pietro Cogliolo, Carlo Dállera, Giovanni Fossati, Michele Grando,
Francesco Ramello, Fabrizio Soldano, Ambrogio Turriccia, Alessio Stefenelli) in dva sobrata po-
močnika (Silvio Milanese, Marco Zanchetta).
|
|
21.9 Page 209 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
209
za dober izid vašega prizadevanja za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Bog je z
nami, ničesar se ne bojte.
Priporočaj vsem našim, naj osredinijo vse svoje napore na dvoje najpomembnejših
stvari: v to, da nas bodo ljubili, in v to, da se nas ne bodo bali. Ne bojte se žrtev v ose-
bju in finančnih, samo da gojite cerkvene in redovniške poklice.22
Priporočam tudi, da ne bi preveč upoštevali sanj. Upoštevajmo jih, če pomagajo bolje
razumeti moralne zahteve ali naša pravila, sicer jih pustimo ob strani.23
Bog naj te blagoslovi, dragi msgr. Cagliero, in s teboj vso salezijansko karavano in
Marija naj vas vodi, da boste pridobili veliko duš za nebesa.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 10. februar 1885
Takrat je svetnik poslal msgr. Caglieru še drug pomemben dopis. Glasil se
je: »Besedilo, ki naj ga uglasbi msgr. Cagliero, ko bo prišel na bregove Rio Negra
v Patagoniji in ki jih bomo, če bo Bogu tako po volji, prepevali v cerkvi Marije
Pomočnice v Turinu. O Maria, Virgo potens, tu magnum et praeclarum in Eccle-
sia praesidium; tu singulare Auxilium Christianorum, tu terribilis ut castrorum
acies ordinata; tu cunctas haereses sola interemisti in universo mundo; tu in an-
gustiis, tu in bello, tu in necessitatibus nos ab hoste protege, atque in aeterna
gaudia in mortis hora suscipe.«24 Z očetovsko skrbjo je skušal svetnik razpršiti v
dušah odhajajočih bojazen zaradi njegovega zdravja. Malo preden so se vkrcali
na Bourgogne, so ga brzojavno prosili za blagoslov. Ladja je odplula popoldne
14. februarja.
Vse dotlej je vse potekalo brez zapetljajev in tudi za potovanje po morju
so upali na najboljše. Toda kaj se je godilo ob prihodu na ameriška tla? Monsi-
njorjevi tovariši niso vedeli za stvari, ki jih je on poznal in ki so ga zelo skrbele.
Po 3. septembru 1884 so hudi nemiri motili delo misijona v Patagoniji. Gu-
verner tega ozemlja je bil general Winter, ki je poveljeval tudi vojaškim enotam
na bregovih Rio Negra, Neuquéna in Limayja. Dokler je bil prijatelj salezijancev,
je vse lepo potekalo. Ko pa je vlada v Buenos Airesu po spletkah sektašev začela
verski boj in pretrgala odnose s Svetim sedežem ter kot nezaželenega izgnala
apostolskega delegata Matere, je guverner, prepoln kvarnih načel in mogoče
22 Takrat so imeli v Oratoriju navado praviti našim sestram monache.
23 Na te besede je namigoval don Costamagna, ko je pisal don Lemoynu, kar smo navedli zgoraj na
str. 305.
24 Cagliero je kot kardinal dal uglasbiti to besedilo don Pagelli za petinsedemdesetletnico bazilike
Marije Pomočnice leta 1918. Prevod: »Oh, Marija, premogočna Devica, ti si naša velika in mogočna
zavetnica, ti si izredna pomoč kristjanov, ti si strašna kot vojska, pripravljena za napad, ti sama si
uničila vse krive vere po celem svetu, ti nas v težavah, bojih, tegobah brani pred sovražnikom in ob
naši smrtni uri nas sprejmi v večne radosti.«
|
|
21.10 Page 210 |
▲back to top |
210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
tudi na pritisk predsednika, izkoristil neprevidnost don Milanesia in začel bre-
zobzirno preganjati uboge misijonarje. Pri kulturnem ministru je obtožil salezi-
jance kot nevzgojene in pohujšljive ljudi, kot prekupčevalce in svetoval osrednji
vladi, naj ne sprejme nobenega v župnije na argentinskem ozemlju. Obrekoval
ji je tudi po svojih podložnih pri nadškofu v Buenos Airesu in storil vse, da bi jih
pregnal s področja Viedme in Patagonesa, kakor je to že delal celo manu militari
[z vojaško silo].
Salezijance sta rešili propada dve okoliščini: odločnost don Fagnana in nje-
govo spretno posredovanje. Ko je storil, kar je mogel, da bi pomiril guvernerja,
je poslal cerkvenim in civilnim oblastem odločno obrambo svoje osebe, kajti
prostozidarski tisk se je osredinil predvsem nanj. Nesreča je hotela, da so katoli-
ški časopisi, ki so stopili v obrambo salezijancev, uporabili nasilna sredstva, na-
padli vlado in razburili duhove. Družine Patagonesa in Viedme in vsi prebivalci
na bregovih Rio Negra so vedeli, kako nesramno je bilo početje nasprotnikov,
vendar si pred sovražnikom zaradi svojih koristi, ki so bile odvisne od državnih
oblasti, niso upali dvigniti glasu. Don Fagnano ni izgubil poguma, temveč je ure-
dil tako, da bi se lahko branil tudi z materialnimi razlogi, če bi nasilje doseglo
višek. S svojim denarjem je kupil zemljišče, na katerem je prebival, da ga ne bi
mogel nihče po pravni poti pregnati z njegove posesti. To odločno vedenje je
rešilo salezijance pred udarcem, ki so ga nasprotniki v besu strasti pripravljali,
in dalo osrednji oblasti v Buenos Airesu priložnost, da je pretehtala obtožbe in
obrambo. Minister je tudi zaradi zavzemanja škofije zavrgel guvernerjev dopis.
Spoznal je, da bo bolje, če ubere milejše tone.25
Nastala je tišina, ne pa tudi gotovost. Versko vprašanje se je zaostrovalo
v glavnem mestu. Poleg tega pa naj bi generalu Rocci, predsedniku republike,
1886 potekel čas vladanja, boj za nasledstvo je bilo moč že čutiti. Dokaj ne-
primeren trenutek za prihod novega apostolskega vikarja v Buenos Aires. Že
decembra 1884 je poročal tajniku Propagande: »Ali ne bo sovražni in tiranski
odnos sedanje argentinske vlade do Cerkve in njenega predstavnika ovira za
nas? Upajmo, da ne. Sicer pa bo Božja previdnost, tako kot v preteklosti, tudi
sedaj bedela nad nami in našimi misijoni.« Pozneje, 31. januarja, je iz Urugvaja
in Villa Colóna tudi don Lasagna izražal don Bosku svoje bojazni. »Vlada je,«
tako je pisal, »nekaj tednov v sporu s kurijo in preti s povračilnimi ukrepi proti
redovnikom. Izdali so že odlok, ki prepoveduje ustanavljanje novih redovnih
hiš brez vladnega dovoljenja.« Spor se je širil čez argentinske meje.
Možnost prepovedi, da bi se msgr. Cagliero nastanil v Argentini, je visela v
zraku. O tem so govorili v Turinu ob obisku generalnega vikarja Concepcióna
v Čilu. Ta prelat, čigar škof je bil v izgnanstvu zaradi objestnosti vlade, se je
25 Dodatek, št. 40. (A-B-C). To so trije dokumenti, ki se med seboj osvetljujejo in dopolnjujejo o isti
stvari: dve pismi don Fagnana in pismo don Milanesija.
|
|
22 Pages 211-220 |
▲back to top |
|
|
22.1 Page 211 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
211
januarja dogovoril s predstojniki, da bo v svojem mestu pripravil hišo za apo-
stolskega vikarja, če bi mu bilo onemogočeno bivanje v kraju, kamor ga pošilja
volja svetega očeta.
Da bi bila zadeva še bolj zapletena, je bilo v zraku še drugo vprašanje. O tem
je poročal nadškof v Buenos Airesu 2. januarja, ko je odgovarjal na razne don
Boskove novice. On je msgr. Caglieru 10. februarja priložil naslednji dopis:26
»Zelo me bo veselilo, da bom mogel imeti enega škofa salezijanca. Upam, da bo
mogel narediti veliko dobrega, ko je njegova družina v teh krajih že tako števil-
na. Moram pa pripomniti, da naša vlada ne bi nikdar, posebno pa še sedaj brez
posebnega dovoljenja dovolila ustanovitve apostolskega vikariata na svojem
ozemlju. Čutijo se bolj gospodovalne, kot so bili španski kralji. Te težave ne mo-
rem rešiti jaz, temveč samo papež. Toda danes je to zelo težko. Nikdar ne bodo
odpustili, da so jih v tej zadevi hoteli obiti. Želel bi, da bi vaša uglednost uredila,
da bi se velečastiti Cagliero predstavil brez naslova vikarja Patagonije. Od moje
strani dajem vsa pooblastila, da lahko izvaja škofovsko oblast tako tukaj kakor v
Patagoniji, in bom poskrbel, da ga bodo spoštovali in priznavali kot škofa. Toda
prišli so časi, ko izganjajo papeškega nuncija ter preganjajo in izganjajo salezi-
jance iz Patagonesa, zato se mi zdi nemogoče, da bi prenesli škofa, ki s svojim
naslovom draži narodnjaške liberalce. Vaša uglednost, ki je uredila že toliko
kočljivih vprašanj, naj reši tudi to zadevo in poskrbi, da ne bo nikakršnega raz-
loga za nasprotovanje salezijanski družbi. Vi ste nas visoko počastili s tem, ko
ste poslali k nam salezijanskega škofa, in nikakor ne bi rad, da bi bil to vzrok za
nevšečnosti.«
Don Bosko je prejel to pismo januarja ali februarja in je odgovoril takoj, ko
je mogel zapustiti posteljo. Seveda se ni dotaknil občutljivega vprašanja, tem-
več je želel samo podkrepiti nadškofove dobrohotne namene.
Velespoštovana ekscelenca!
Ne bom vam pisal na dolgo, kakor bi želel, ker mi slabo zdravje ne dopušča. Moram
se omejiti samo na ljubeznivo zaščito, ki ste jo ob različnih priložnostih izkazali sa-
lezijancem.
Naš prevzvišeni nadškof mi pogosto govori o vas in mi iskreno naroča, naj vas
prisrčno pozdravim. On, kardinal Alimonda, goji gorečo željo, da bi srečna pot pripe-
ljala vašo ekscelenco med nas, da boste s svojo navzočnostjo potolažili naše fante, ki
se vas z veseljem spominjajo. Msgr. Cagliero in njegovi tovariši vam bodo natančno
opisali, kaj je novega pri nas. Želim, da bi se vsi izročili v vaše očetovske roke ter pos-
lušali vaše nasvete in ukaze.
Zelo sem se postaral, vendar sem prepričan, da vas bom še videl na tej zemlji, preden
me bo Božje usmiljenje poklicalo v večno življenje.
Vsi salezijanci, z menoj na čelu, prosimo vaš sveti blagoslov, medtem ko se v največji
26 Prim. str 308.
|
|
22.2 Page 212 |
▲back to top |
212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
hvaležnosti in v svoje veliko zadoščenje imenujem vaše ekscelence najvdanejši in naj-
ponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. februar 1885
Istočasno se je časnikarska gonja od misijonarjev v Patagoniji razširila na
vse salezijance in jih skušala očrniti pred očmi Argentincev. Imenovali so jih tol-
po potepuhov, pohlepneže, ljudi, ki se upirajo vsakemu napredku, goljufe, nasil-
neže, fanatike, ljudi brez vseh družinskih in narodnostnih vezi, sposobne samo
grabiti denar in črniti Argentince pred svetom. Njihov Vestnik je bil sredstvo
za širjenje sektaštva med bralci in je prinašal čudaške novice o republiki. Sale-
zijance, ki so že tam, bi bilo treba izgnati, tistim, ki prihajajo, pa zapreti vrata.
Zaskrbljen zaradi dogodkov je nadškof, ko je msgr. Cagliero že prispel v
Montevideo, pisal kardinalu prefektu Propagande o nevarnosti, ki je pretila, in
še večjih prisilnih ukrepih vlade. Tako je njegova eminenca 6. maja 1885 pi-
sal don Bosku: »Kar se tiče apostolskega vikarja msgr. Cagliera, tako mi poroča
škof v Buenos Airesu, je velika nevarnost, da ga vlada ne bo sprejela, ker je bil
poslan brez predhodnega dogovora. Ne morem skrivati vaši uglednosti, da me
to sporočilo navdaja s strahom še zlasti zato, ker me drugi vladni ukrepi v tem
samo še potrjujejo. Storite torej, kar je treba, da se bo odvrnila ta nevarnost, in
priporočite vašim misijonarjem največjo previdnost.«
Ko je don Bosko prejel to pismo, je bil msgr. Cagliero že v Buenos Airesu.
Dne 12. marca je prišel v Montevideo in obiskal domove v Urugvaju in nato šel
naprej in nomine Domini [v Gospodovem imenu]. Don Costamagna je 31. marca
poročal don Bosku: »Do sedaj je bilo potovanje, prihod in sprejemi monsinjorja
pravo zmagoslavje. Katoliški časopisi iz previdnosti nič ne poročajo. Nekaj za-
kotnih časopisov nasprotuje, vendar nič posebnega. Apostolski delegat ni samo
ljubeznivo sprejel našega škofa, ampak mu je celo izročil dragocena darila pra-
eter expectationem [nepričakovano].27 Msgr. Aneyros je vedno zvest samemu
sebi, se pravi ljubeči oče msgr. Cagliera in salezijancev. V pričakovanju dogod-
kov se je monsinjor nastanil v S. Carlu de Almagro, kjer dela veliko dobrega
v hišah salezijancev in sester. Večkrat ga vabijo v mesto, kjer naj predseduje
zborovanjem združenj, če ni nadškofa. Ker dobro pozna svoj izredni položaj
in dejstvo, da je v Buenos Airesu samo začasno, in ker ga napadajo časopisi, ki
27 Msgr. Matera je srečal v Montevideu. Predhodne podatke glej v MB XVI, str. 377 [BiS XVI, str.
244]. O srečanju z njim je monsinjor don Bosku 23. marca takole poročal: »Več kot eno uro sem z
njim govoril na samem in s pravnimi razlogi razpršil vse oblake, ki bi se mogli glede nas nabrati nad
njegovo glavo. Zaželel mi je vse najboljše uspehe na mojem težkem misijonu v Patagoniji, kajti kakor
je njemu znano, je čilski minister telegrafiral ministru v Montevideo, da bi govoril z argentinskim
ministrom in tako zvedel, kaj je z apostolskim vikariatom v Patagoniji in s salezijanskim škofom, in
naročil, naj ga izženejo takoj, ko bi se tam pojavil. Odgovoril sem mu, da bom šel tja oblečen ne kot
frater, temveč kot zakristan, zato me ne bi mogel izgnati. Tudi Marija Pomočnica tega ne bi dovolila.«
|
|
22.3 Page 213 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
213
so besni proti salezijanskim misijonom in nezadovoljni z njegovim prihodom
v republiko, dela vse kar najbolj previdno. Molči in dela.« Leta 1875 je samo
nekaj časopisov pisalo proti Cerkvi, sedaj se je pa sama vlada postavila v od-
prto nasprotje proti njej. Dne 5. maja je don Lazzero poročal: »Njihovo satan-
sko sovraštvo proti Cerkvi je nepopisno, ker zavrača vse, kar je pravica, zdrava
pamet in celo poštenje, samo da bi jim uspelo v njihovem neumnem in divjem
sovraštvu proti veri […]. Eden izmed časopisov že hujska k napadu na redovne
hiše, k požigu in klanju.«
Toda njegova želja je bila vedno Patagonija. Samo da bi mogel tam postaviti
svoje šotore, je pripravljen iti tja oblečen ne kot škof, temveč kot zakristan. Zdelo
se mu je, da bi bil velik uspeh, če bi mogel govoriti s predsednikom Roco. Za to
srečanje se je od meseca maja trudil don Fagnano, ki se je vsaj na videz pomiril s
svojim guvernerjem in je prišel v Buenos Aires zaradi misijona.28 Težave od stra-
ni prvega predstavnika republike so vsak dan bolj pojemale, ker se je časopisje
umirjalo. Da je »hodil okoli kakor vsi drugi smrtniki«, jih je razorožilo.29 Končno
so monsinjorja obvestili, da se lahko predstavi. Prišel je z don Costamagnom in
oba so sprejeli. General Roca je vzvišeno vprašal monsinjorja: »Ste škof?«
»Da,« je odvrnil, »jaz sem naslovni škof v Magidi.«
»Ali papež ne ve, da ne sme pošiljati škofov v republiko, ne da bi se dogo-
voril z vlado?«
»Gospod predsednik, jaz sem škof in partibus infidelium [na področju ne-
vernikov] in nimam ne škofije ne jurisdikcije. Bil sem že nekaj let v tej republiki
kot salezijanski don Boskov misijonar in sedaj sem spet tu, da bi se posvetil
misijonu v Patagoniji.«
Don Costamagna je izrabil priložnost, da je spomnil predsednika na odpra-
ve v puščavo leta 1879, ko je mu je smel biti ob boku. Ta ni mogel skriti določe-
nega veselja ob tej pripombi. Tedaj se je monsinjor opogumil in nadaljeval: »Re-
publika Argentina je odprta vsem, ki hočejo delati. Zato prihajamo z mnogimi
drugimi izseljenci, da delamo, pa tudi zato, da učimo delati. Pripeljal sem kakih
trideset misijonarjev, med temi je nekaj salezijancev laikov, ki so strokovnjaki
v različnih obrtih. Tako bodo eni poučevali, kako je treba obdelovati zemljo in
gojiti živinorejo, drugi pa bodo skrbeli za duše na področjih, ki jih je vaša eksce-
lenca pridobila za civilizacijo.«
»Toda vi ste redovna družba …«
»Da, toda kot družba ali zasebno združenje, katere člani ohranjajo vse svoje
državljanske pravice, ne da bi zahtevali od države kakršne koli posebne pravice
ali priznanje. Smo državljani kot vsi drugi, združeni v družbo za vzgojo revne
mladine v zavetiščih, zavodih in obrtnih šolah. Don Bosku, našemu ustanovite-
28 Monsinjorjevo pismo don Lazzeru, 3. maj 1885.
29 Pismo istega istemu, Buenos Aires, 15. junija in kardinalu Alimondi, Buenos Aires 25. junija 1885.
|
|
22.4 Page 214 |
▲back to top |
214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lju, sta svetovala ministra Rattazzi in Cavour, da je ustanovil družbo, ki je prila-
gojena modernim časom.«
Predsednik je smeje se pripomnil: »Don Bosko je bil zares spreten!« Vstal
je, stisnil msgr. Caglieru roko in rekel: »Prijatelja si bova.« Monsinjor je opo-
gumljen prosil za predstavitveno in priporočilno pismo za generala Winterja.
Predsednik mu ga je izdal v pohvalnih in dobrotnih izrazih. Don Vespignani, ki
je vedel, kako se stvari razvijajo, je pri pripovedovanju tega dogodka imel na-
vado skleniti: »To je bil lep boj, ki smo v njem zmagali z don Boskovo metodo:
potrpljenje, preprostost, poštenost.«
Prijateljstvo obeh osebnosti je odkrito trajalo vse do zadnjega. Ugled ge-
nerala Roce je msgr. Caglieru v letih njegovega apostolata v Patagoniji veliko
pomagal.
Med težavami, kis so ovirale monsinjorjevo potovanje v Patagonijo, je bila
zlasti težava s prevozom. Vse salezijanske hiše, ki so bile obremenjene z dolgo-
vi, niso mogle zbrati toliko denarja. Tedaj je Fagnano, ki je bil v Buenos Airesu
na pogovorih za apostolski vikariat, dobil od vlade deset brezplačnih prevozov.
Toda kaj bi mu pomagalo, če bi prišel v Patagonijo, ko bi mu tam onemogoči-
le delovanje krajevne oblasti? Njegovi dobri odnosi z generalom so mu služili
kot priporočilo za vojaškega guvernerja, s katerim je moral računati, če je hotel
opravljati svojo apostolsko službo. Ko je 9. julija prišel v Patagones, ga je šel
obiskat, in to v prelatski obleki. Guverner, ki so mu že sporočili o njegovih dob-
rih odnosih z generalom Roco, ga je ljubeznivo sprejel, mu ponudil stol in mu z
vojaško odkritosrčnostjo dejal: »Gotovo imate zelo žalostno predstavo o meni,
gospod doktor. Jaz sem zelo hudoben.«
»Prav nasprotno,« je naglo odgovoril škof.« V Bollettini Geografici [Zemlje-
pisna poročila] smo brali veliko zanimivega in lepega o vaši ekscelenci, ko ste
bili na raziskovalnih potovanjih. V Italiji taka poročila prebirajo z veseljem in
zanimanjem. Predstavljali smo si vas kot zelo inteligentnega in dobrosrčnega
gospoda. Obveščeni smo tudi o dobrem, ki ga je vaša ekscelenca storila salezi-
janskim misijonarjem.«
Te uvodne besede so pomirile nasilnega človeka. Nato mu je monsinjor
izročil pisma predsednika Roca in vojnega in mornariškega ministra, ki so
škofa priporočala v blagohotno pomoč v vsem, kar se tiče njegovega svetega
poslanstva. Guverner je obljubil vso pomoč, kolikor je to odvisno od njega. Ne-
posredni učinek obiska je bil guvernerjevo prepričanje, da salezijanci skrbijo
izključno za dobro duš in za oznanjevanje evangelija, ne da bi se vmešavali v
politiko. To pa ni bilo malo v deželi, kjer je politika v življenju zavzemala prvo
mesto ljudi.30
30 Don Riccardijevo pismo don Bosku, Patagones, 25. julij 1885.
|
|
22.5 Page 215 |
▲back to top |
BiS 17 — 11. poglavje
215
V tistih prvih mesecih so don Boskovo srce razveseljevala dokaj pogosta
pisma sedaj enega, sedaj drugega. Novice so bile povečini dobre. Najbolj pa ga
je razveselila novica, ki je prišla od monsinjorja. Ta je od polovice marca do
začetka julija razen Nicteroya v Braziliji obiskal vse domove salezijancev in se-
ster in mu je lahko pisal:31 »Don Bosko se lahko pohvali, da ima do sedaj veliko
število sinov, ki ga odlično predstavljajo, ga ljubijo in storijo, da ga imajo radi
tudi drugi.«
31 Patagones, 30. julij 1885.
|
|
22.6 Page 216 |
▲back to top |
12. poglavje
PREDLOGI USTANOV V ITALIJI IN NEKAJ
POSAMEZNOSTI O ITALIJANSKIH HIŠAH LETA 1884
Ker so v Italiji z vsemi sredstvi nasprotovali krščanski vzgoji mladine, so
don Boska imeli za človeka Božje previdnosti, ki naj bi se postavil po robu laiza-
ciji šole. Zato so tako cerkvene kakor laične osebnosti k njemu dvigale pogled v
želji, da bi sodelovali v tako pomembni nalogi varstva mladega rodu. Nenehne
prošnje, znamenja moralne negotovosti, ki je prevzemala ves polotok, so salezi-
jancem pomagale, da so se vedno bolj zavedali veličine svojega poslanstva pred
Cerkvijo in civilno družbo, obenem pa so bili globoko užaloščeni, ker zaradi
pomanjkanja osebja nasploh in zlasti še strokovnega, ki ga je zahtevala državna
zakonodaja, niso mogli zadostiti splošnemu zaupanju. Zato se ne smemo čuditi,
da kljub mnogim prošnjam v letu 1884 ni bilo mogoče odpreti nobene nove po-
stojanke, so pa ohranili že vse obstoječe in nekaterim dali nove pobude. Kakor
že v prejšnjih zvezkih bomo tudi v tem navedli nekaj predlogov za ustanovitve,
ki pa so ostale neizpolnjeni. Pokazali bomo tudi, kakšno vlogo je pri tem imel
don Bosko. Navedli bomo nekaj podrobnosti, ki jih že dobro poznamo.
Začeli bomo s hčerami Marije Pomočnice, ker se je z njihovim kapitljem na
poseben način ukvarjal sveti ustanovitelj.
Nekega dne je don Durando izrazil misel, da bi pod vodstvom sester od-
prli konvikte za dečke od štirih ali petih pa do sedmih let. Tako bi pomagali
družinam, ki bi ostale brez očeta ali matere ali celo obeh staršev in bi preostali
roditelji ali varuhi imeli preveč dela z vzgojo. Toda don Bosko je odgovoril: »To
se ne ujema z našim namenom.«1
Omenili bomo samo tri predloge sestram, od katerih sta dva prišla iz zgor-
nje Italije in eden s Sicilije.
S Sicilije je don Bosku pisal vicepretor v Francavilli in ga prosil, da bi pos-
1 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 28. februar 1884.
|
|
22.7 Page 217 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
217
lal v njegovo občino dve sestri za dekliško šolo. A se je končalo z ljubeznivim
odgovorom. Sprejemljivi predlogi so prišli iz Castela S. Giovanni pri Piacenzi.
Toda don Bosko se je bal, da bo to pomenilo velike izdatke, katerih je kapitelj že
tako imel preveč. Vsekakor bi obisk don Cagliera o pravem času dal odgovor za
dokončno odločitev.2
Župnik iz Moncrivella pri Vercelliju je v imenu vdove Persico predlagal
dekliški vzgojni zavod, ki naj bi ga prevzele hčere Marije Pomočnice. Priletna
gospa je želela z oporoko zapustiti eno svojih lepih hiš z vinogradom, ki so ju
cenili na dvanajst tisoč lir in letni dohodek na sedemsto lir. Hišo bi prevzeli, a v
takem stanju, kakor je bila, Družba pa bi plačala popravila in davke, za kar bi šel
večji del letnega dohodka. Izkušnje iz Luja, Chietija in Vallecosije so pokazale,
da so bile hiše v takih pogojih pasivne; zato je za sestre bolje prevzemati upra-
vo na osnovi pogodbe, kot se to dela v otroških vrtcih. Izkušnja je pokazala še
nekaj drugega. Večkrat pride do nepredvidenih primerov, kjer brez določenega
honorarja ni mogoče delovati naprej. Tako se je tega leta zgodilo v Luju, kjer so
starši zaradi slabe letine vzeli iz vrtca dečke in deklice. Ko ni bilo več dohodkov
iz mesečnin, skupnost ni mogla več živeti, ali je živela zelo klavrno. Položaj je re-
šila podpora, ki sta jo spodbudila župnik in župan. »Če so pogoji taki, menim, da
nam ponudba Moncrivella ne ustreza. Treba je zahtevati primerno zagotovilo.«
Don Cagliero je dobil nalogo, da se meseca novembra odpravi na sam kraj in se
dogovori za letno vsoto tri tisoč lir.3
Za salezijance sta prišli iz Piemonta samo dve upoštevanja vredni ponud-
bi. Gospod Marengo, brat pokojnega kanonika, je želel, da bi prevzeli konvikt
in tedaj zaprto cerkev v Carmagnoli, zgodovinskem kraju v bližini Turina. Po
dolgem dogovarjanju o tej zadevi je don Bosko dejal: »Začnimo se dogovarjati
s pogojem, da nam dajo čas, ko bomo mogli postaviti nam ustrezno stanje.«
Dogovarjali so se, pa nič sklenili. Materialno ugodna ponudba je prišla iz občine
Carignano, drugega pomembnega kraja blizu Turina. S privolitvijo generalnega
predstojnika je provincial povabil salezijance, da bi prevzeli izpraznjen franči-
škanski samostan in ustanovili tam svojo postojanko. Občinski svet je povabil
don Boska, da bi odprl osnovno šolo in nato postopoma gimnazijo. Občina bi
odstopila poslopje in prispevala šest tisoč lir na leto. Nekdo je za pripravljal-
na dela ponujal deset tisoč lir. Poleg tega bi dve hiši, last don Boskovih velikih
prijateljev, po njuni smrti z oporoko prišli v don Boskovo last. Don Bosko bi
privolil, če bi mu dovolili, da bi začel skromno in počasi. Toda ni bilo zadosti
potrpljenja za čakanje.4
V glavnem mestu Mark je škof Achile Manara najprej ponudil hišo, ki so jo
2 Prav tam, 22. januar 1884.
3 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 28. oktober 1884.
4 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 21. februar in 19. maj 1884.
|
|
22.8 Page 218 |
▲back to top |
218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
zavrnili zaradi pomanjkanja osebja, in potem župnijo Borgo Pio s šest tisoč du-
šami. Prebivalci, tako je pisal prelat, »so po večini zelo potrebni duhovne oskr-
be«. Don Bosko je zapisal na rob lista: »Don Durando naj prebere na kapitlju.«
Don Durando je prebral ponudbo 24. oktobra, vendar so jo morali zavrniti, ker
niso našli primerne osebe. Toda v Anconi niso opustili zamisli, zato so po zavr-
nitvi, ko niso izgubili upanja, ponovno vložili prošnjo. Kardinal Manara, oslabeli
starček, je mogel 1901 videti, kako je rastel sedanji zavod z novo cerkvijo, ki jo
je on povzdignil v župnijo; bil je priča popolne preobrazbe nesrečne mestne
četrti, ki se je zgodila s pomočjo prazničnega oratorija.
Na zasedanju kapitlja 28. februarja je don Bosko dal prebrati štiri prošnje,
od katerih so tri prišle iz tujine in ena iz Campanie pri Teanu. O prvih bomo
poročali v naslednjem poglavju, na zadnjo pa, ki jo je napisal kardinal D'Avanzo,
tamkajšnji škof, je naročil, naj se lepo odgovori, da ni mogoče. Med razpravo je
don Bosko imel priložnost, da je poklical v spomin previdnostno navodilo, ki
mu ga je dal papež. »Spominjajte se,« je dejal predstojnikom, »navodila, ki nam
ga je dal papež Pij IX. Nikdar več hiš v istem kraju. To budi pri drugih ljubosu-
mje civilne oblasti.«
Niso pa tako na kratko zavrnili ponudbe iz skrajnega Abruzza. Duhovnik
De Nardis je že od 1882 prosil, da bi v njegovem rojstnem kraju ustanovili šol-
ski center. Pisma, ki jih je pisal don Bosku in don Durandu, so pričala o pristnem
navdušenju in gorečnosti za delo z mladino. Kanček upanja, ki so mu ga dali,
čeprav brez določenega časa, ga je napolnilo z veseljem, da je oktobra prišel v
Turin, kjer je »našel predstojnika na višku slave« in videl, kako je don Bosko
»vse napolnil s svojim očetovskim srcem«. Tako je poročal v spomenici, ki jo je
izročil občinski upravi in v kateri je po don Boskovem nasvetu prosil za pravni
odstop nekdanjega karmeličanskega samostana in za izvedbo del, ki naj bi po-
slopje usposobila za nove namene. Prosil je tudi za zagotovilo za vzdrževanje
šestih salezijancev. Občinska uprava je rade volje sprejela ponudbo in namesto
omenjenega poslopja predlagala nekdanji frančiškanski samostan manjših re-
formiranih, ki bi bolje služil namenu. Svojo privolitev je dal tudi Sveti sedež,
ki je zahteval, da naj se dogovorijo s provincialom, ki je bival v Aquili. Ta pa se
je odločno uprl.5 Po posredovanju kardinala Bilia, ki je bil njihov zaščitnik, so
nasprotovanja prenehala.
Tedaj je občinska uprava postavila svoje pogoje in don De Nardis jih je pos-
lal v Turin. Nepotrpežljiv zaradi odgovora se je obrnil na don Boska, ki je bil v
Rimu. Don Lemoyne je namesto njega pisal don Rui: »Prilagam pismo De Nardi-
sa iz Penne. Razpravljajte o stvari osebno ali pisno, don Bosko se s tem ne more
ukvarjati, ker njegova glava več ne zmore. Imate pooblastilo in previdnosti vam
5 Dodatek, št. 41.
|
|
22.9 Page 219 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
219
ne manjka. Rad bi, da bi se za stvar zavzel don Durando.« Iz tega je videti, da
je bil don Bosko naklonjen sprejetju in je celo obljubil, da bo iz Rima obiskal
Penne, če mu okoliščine ne bodo vzele časa. Zadeva se je vlekla več let, ker je
razvoj ovirala majhna skupinica v občinskem svetu, ki se prej ni pokazala. Pri-
zadevna gorečnost duhovnika iz Penneja ni mogla doseči svojega cilja.
Iz Neaplja do 1884 ni bilo nobenega predloga, to leto pa je prišla nadvse
pomembna ponudba. Don Lorenzo Apicella, duhovnik, ki je užival med some-
ščani velik ugled, je ustanovil štiri domove za gluhoneme dečke in deklice in jih
vzgajal s pomočjo šestih duhovnikov in petindvajsetih laikov, oblečenih v talar.
To svojo ustanovo je želel priključiti Salezijanski družbi.6 O tem so razpravljali
na popoldanski seji kapitlja 27. decembra. Zanimiv je potek razgovora.
Don Bosko je dejal: »Zadevo je treba načelno rešiti. Zdi se, da ni treba toliko ose-
bja. Lahko bi pisali don Apicelli, da bi prišel v Turin na pogovor. Potem bi poslali
koga v Neapelj, da bi si stvar ogledal in se uvedel. Sčasoma bi mogli stvar urediti.«
Don Durando meni, da je za štiri hiše treba veliko osebja.
Don Bosko: »Jaz ne predlagam, da bi sprejeli, temveč da bi razmislili, ali naj prev-
zamemo pouk gluhonemih. Apicella naj pride osebno na pogovor. Toda ker je sedaj
zelo mrzlo, naj svoj prihod prenese na čas po veliki noči.«
Don Durando: »Preden bo Apicella prišel v Turin, bi se morali prepričati, ali se
njegovi sodelavci strinjajo z združitvijo.«
Don Cagliero: »Preden začnemo razpravljati o tej zadevi, se prepričajmo, ali nam
pravila dovoljujejo, da se ukvarjamo z vzgojo gluhonemih.«
Don Rua: »Kalasanc, ki je pri ustanovitvi svojih sirotišnic imel isti namen kot mi,
je sprejel tudi gluhoneme.«
Don Barberis: »Rad bi povedal, da bi se salezijanci, določeni za gluhoneme, mora-
li ukvarjati samo z njimi in ne bi mogli opravljati še druge službe, ker je za to vrsto
vzgoje potrebna posebna priprava.«
Don Durando: »Menim, da bi morali ustanoviti posebno inšpektorijo samo za glu-
honeme.«Don Bosko: »Pred časom so celo pritiskali name, da bi sprejel vzgojo
slepih, vendar nisem hotel nikdar sprejeti. Menil sem, da bi bilo to zelo koristno, a
nisem čutil nagnjenja za to. Toda z zadevo gluhonemih je drugače. Želel bi storiti
vse v njihovo korist, kar vem in znam. Zato se obračam na kapitelj, da preudari, ali
je mogoče prevzeti to vrsto dečkov in deklic.«
Don Bonetti: »Ne vidim možnosti, da bi nam uspelo v tej zadevi. Veliko bolj je
potrebno, da se posvetimo delu za otroke, ki bodo živeli v družbi, in bomo tako
preoblikovali družbo samo.«Don Sala: »Velik del osebja je že tako v teh domovih
in tiste v talarjih oblečene laike bi lahko sprejeli kot tretjerednike.«
Don Durando: »Prepričan sem, da dobršen del teh sodelavcev ne bo hotel iti z
nami in bodo prej ali slej odstopili. In če bi, potem ko bi poslali v Neapelj nekaj
naših, ti stari delavci odšli in nas pustili na cedilu, kako bomo mogli voditi naprej
6 Dodatek, št. 42.
|
|
22.10 Page 220 |
▲back to top |
220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
tiste štiri hiše? Ali naj se osramočeni umaknemo? Iz štirih narediti samo eno bi
pomenilo, da bi si nakopali preveč sramotne osovraženosti.«
Don Bosko: »Preložimo razpravo na čas po veliki noči. Medtem pa se prepričajmo,
ali se Apicellovi sodelavci strinjajo z združitvijo in sodelovanjem z nami in kdo in
koliko jih meni drugače.«
Don Cagliero: »Pretehtajmo dobro vso zadevo. Gre za štiri hiše. Nekaj sodelavcev
bo gotovo odšlo, ker se nam ne bodo hoteli podvreči, druge pa bomo morali, kakor
nam pravi izkušnja, poslati stran sami.«
Don Bonetti: »Če hočemo prevzeti novo zvrst dela z gluhonemimi, potem odpri-
mo najprej majhen dom z dvema ali tremi dečki, z leti pa bi izobrazili usposo-
bljeno, dobro pripravljeno in izkušeno učno osebje. Nikakor pa ne sprejemajmo
kar tako obširno ustanovo. Vprašajmo se tudi, zakaj Apicella tako želi to združitev.
Mogoče ima dolgove, mogoče ne more več naprej in želi, da bi salezijanci zacelili
njegove rane?«
Don Durando: »Apicella nima dolgov, toda star je 65 let in se boji, da bi z njegovo
smrtjo bilo konec tudi njegove ustanove.«
Don Bosko predlaga: »Odgovorite Apicelli, da zaradi pomanjkanja osebja za zdaj
ne bi mogli sprejeti ponudbe. Med letom bi razmislili, kaj bi mogli storiti. Apicella
pa naj medtem išče še kako drugo možnost za zagotovitev svoje ustanove. Če bi že-
lel zapustiti svoja zavetišča salezijanski družbi, ta ne bi imela težave, da bi prevzela
delo po njegovi smrti.«
Don Rua: »Zdi se mi, da moramo biti pri takih razmišljanjih zelo previdni. V Bel-
lunu je duhovnik, ki je ustanovil tamkajšnji oratorij, že naredil oporoko v našo
korist. Lahko bi vsak trenutek umrl in znašli bi se v velikih težavah, če ne bi mogli
sprejeti dediščine.«
Don Sala: »Don Rossi iz Schia je že napisal svojo oporoko in zapustil svoj čudoviti
oratorij don Bosku. Apicella pa bi se rad združil z nami, da bi imel moralno oporo.
Ko bi njegovi dobrotniki videli zagotovljeno življenje njegove ustanove, bi mu ve-
likodušneje pomagali.«
Don Bosko: »Kaj torej mislite, da naj odgovorimo Apiceliju?«
Don Rua: »Na splošno nam načrt ugaja, vendar ga ne moremo sprejeti.«
Don Bosko: »Dodajmo odgovoru vsaj besede: za zdaj ne moremo sprejeti.«
Kapitelj je odobril odgovor.
Don Durando je predlagal, da bi odgovoru dodali še naslednjo obljubo: Nekdo bo
potoval v Randazzo in spotoma obiskal vaš zavod.
Kapitelj je odobril.
Od štirih hiš je bila ena v Neaplju, druga nedaleč od tod v Casorii in dve v
Molfetti. S časom se je dobrodelna ustanova močno spremenila in se večkrat
preselila. Končno jo je kardinal Sanfelice spremenil v karitativno organizaci-
jo pro tempore [začasno] pod predsedstvom nadškofa in zbral dečke v veliki
stavbi v mestni četrti Tarsia in deklice v Casoria. Po različnih spremembah je
njegov drugi naslednik kardinal Prisco s pomočjo don Rua pridobil salezijance,
|
|
23 Pages 221-230 |
▲back to top |
|
|
23.1 Page 221 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
221
ki so močno okrepili moško vejo in se zanimali tudi za žensko vejo, ki jo vodijo
redovnice.
V Catanii na Siciliji so še vedno čakali. Nadškof Dusmet je meseca januarja
prosil, da bi v času pomladi v mestu odprli zavod za rokodelce. Toda don Bosko
je dal odgovoriti, da tako hitro ni mogoče; priporočil je izraze, ki bi omilili od-
poved. Malo pozneje je goreči nadpastir prosil, da bi poslali vsaj enega sale-
zijanca, da bi vodil praznični oratorij in osnovno šolo. Odločili so, da poiščejo
ustreznega človeka. Don Cagliero je dejal, da je v Catanii treba imeti eno hišo.
Kajti če kdo od naših pride v to mesto, mora iti v hotel. »Sedaj, ko smo že na
Siciliji, moramo misliti na to, da se okrepimo. Če ne odpremo hiše v Catanii,
moramo od tam odpoklicati sestre, ker so sedaj brez vse opore. Nadškof bi bil
zadovoljen, če bi prišli tja, da bi vsaj začeli delo. Odlašati ni več mogoče; moral
bo izročiti nalogo drugim, če mi ne sprejmemo.« Ko je don Bosko slišal vse in
vsakega posameznika, je izrekel zadnjo besedo: ta hiša je brezpogojno potreb-
na. Če ni osebja, naj se zmanjša osebje drugih hiš. Prevečkrat smo že nadškofu
dali obljubo, a je potem nismo držali. Tako je bilo odločeno.7
Catanski sektaši pa medtem niso spali. Kakor hitro so zaslutili možnost pri-
hoda salezijancev, so jih hoteli očrniti pred javnostjo. V njihovem časopisu se je
pojavil naslednji zlonamerni dopis:8 »Genovski časopisi poročajo, da so oblasti
v Bosco Marengu pri Noviju zaprli don Boskov zavod, ker so odkrili umazane
stvari, v katerih so sodelovali duhovniki in fratri na škodo moralnega obnašanja
in so zapadli kazenskemu zakoniku.« Don Bonetti je po don Boskovem naroči-
lu napisal uredništvu pismo in v njem mirno in vljudno preklical take novice.
Glavna točka se glasi: »Don Bosko mi je naročil, naj vaši uglednosti sporočim,
da ste se zmotili na njegov račun. Zavod v Bosco Marengu je poboljševalnica za
pokvarjene dečke in niti don Bosko niti kateri izmed učiteljev ni imel nikdar
opravka s to ustanovo.«
Preklic bi morali objaviti v časopisu v Catanii, vendar se je ta omejil na
posmehljivo in hinavsko poročilce z naslovom Drame in komedije9: »Pred ne-
kaj dnevi smo objavili poročilo s celine, v katerem je govor o zaprtju don Bosko-
vega zavoda v Bosco Marengu, ki ga je ukazala sodna oblast zaradi dejanj, o
katerih se spodobi molčati. Sedaj pa neki don Giovanni Bonetti, don Boskov taj-
nik, piše, da je to poboljševalnica za pokvarjene fante in da niti don Bosko niti
kateri izmed učiteljev s to ustanovo nima nikakršnega stika. Ker gre za stvari, ki
jih delajo zlasti duhovniki, so časopisi v Genovi in Rimu omenjali don Boska in
njegove, ki pa s tem nimajo nobenega opravka.« Don Guidazio je pisal: »Treba
7 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 22. januar, 4. julij in 30. avgust.
8 Gazzetta di Catania, 3. februar 1884.
9 Gazzeta di Catania, št. 37. Objavila katoliška Campana 21. februarja.
|
|
23.2 Page 222 |
▲back to top |
222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bi jim bilo dati lekcijo. Če ne bi bil duhovnik, bi jim jo dal na svoj račun.«10 Don
Bosko pa je menil nasprotno. Kakor bomo videli pozneje, so se spletke lože
namnožile prihodnje leto.
Sedaj bomo naredili potovanje v nasprotno smer in bomo od juga do severa
obiskali nekatere hiše, s katerimi je don Bosko imel opravka leta 1884.
Začenjamo z Rimom. Čeprav cerkev Presvetega Srca še zdaleč ni bila konča-
na, svetnik ni hotel več odlašati gradnje zavetišča, ki je bilo že tolikokrat ome-
njeno. Po načrtu Turinčana inženirja Vigne in biellskega podjetnika Cucca (don
Bosko pri novi gradnji ni hotel imeti več opravka z Rimljani) so začeli kopati
temelje na strani Vie Porta San Lorenzo, danes Via Marsala. Ta del stavbe, z
dvema nadstropjema in brez kletnih prostorov (tretje nadstropje so dogradi-
li pozneje), naj bi povezoval staro hišo na voglu Via Marghera s hodnikom ob
strani cerkve. Don Bosko je želel, da bi pri položitvi temeljnega kamna navzoč
grof Colle in je v ta namen naročil Bonettiju, naj se dogovori po don Caglieru,
ki je šel s svojimi misijonarji v Marseille. Toda obred so opravili spomladi 1885
brez don Boska in brez grofa.11
Ne daleč od Rima je Magliano. Čas in izkušnja bi nas morala naučiti, kako
težko je ostati v semeniščih, zlasti potem ko umre škof, ki nam je izročil svoj
vzgojni zavod. Semenišče v Maglianu je bilo prvo, ki nas je o tem poučilo.
Nevšečnosti so se začele na začetku šolskega leta 1883-84 in jih je povzročal
zavod, ki je bil priključen semenišču. Kanonik Pagani, član Tridentinskega odbo-
ra, je vlekel na svojo stran konviktovce in jih oddaljeval od Daghera. Isto je delal
s kleriki in trdil, da ravna po navodilih kardinala Bilia. »Kardinal Bilio,« je dejal
Bosko, »ni sposoben dajati takih navodil, razen če ga kdo k temu ne navaja.«
Na vso nesrečo je ta kardinal 30. januarja umrl in sledil mu je kardinal Mar-
tinelli, ki je bil tako naklonjen salezijancem, da je kalivcu miru in klerikom, ki
so držali z njim, poslal ostro grajo. Kljub vsemu pa je Bilio dal odpreti konvikt,
ki je odtegoval konviktovce salezijancem in je tudi njegov naslednik dal, da je
deloval. To je bilo neke vrste zavetišče in gojenci so kot zunanji dijaki zastonj
obiskovali salezijanske šole. S tem se je kršil dogovor, ko so odprli in nam zau-
pali konvikt. Sedaj je neki dogodek stvari zaostril. Don Daghero je odpustil ne-
pokornega klerika, ki je zbežal. Zahtevali so, da ga sprejme nazaj. Videti je bilo,
da z don Paganijem ni bilo več mogoče mirno sožitje. Potem ko je don Bosko vse
dobro pretehtal, se je začel odpovedovati zavodu. Toda novi škof je to zavrnil in
papež je bil na njegovi strani. Mali konvikt, ki so ga odprli našemu na škodo, je
odrekel pokroviteljstvo in vso pomoč.
Tedaj je kanonik Rebaudi, ki je vodil konvikt, poslal don Bosku zelo pame-
tno pismo o fantih, ki jih je zbral in skušal na ta način rešiti svojo ustanovo in
10 Pismo don Bonettiju, 17. februar 1884.
11 Glej Dodatek, št. 43, v katerem je zapisnik o razpravi, ki je določil takojšen začetek del.
|
|
23.3 Page 223 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
223
ugled v mestu. Don Bosko mu je jasno in odločno odgovoril: 1) salezijanci so
pripravljeni odstopiti ne le konvikt, temveč tudi semenišče, ki so ga upravljali
zaradi izrecne volje papeža in kardinala; 2) žrtve salezijancev zadosti dokazuje-
jo njihovo dobro voljo do prebivalstva; 3) za pouk revne mladine v mestu imajo
salezijanci šole za zunanje gojence; 4) za uboge konviktovce bi plačevali sveti
oče, kardinal Martinelli in don Bosko, če bi se lepo obnašali.
Na ta odgovor se nihče ni oglasil z oteževalno okoliščino, da je škofovo za-
gotovilo ostalo mrtvo pismo. Še naprej je dovolil in podpiral delo konvikta, po-
tegnil je iz škofijskega semenišča fante in jih poslal v Rebaudijev, če so plačevali
mesečnino. Govorilo se je, da je Rebaudiju izročil pet tisoč lir, ki jih je papež
namenil za semenišče. Končno je še zahteval, da se brezpogojno sprejme od-
puščenega klerika. Pred temi dejstvi je don Bosko izjavil: »Najbolje bi bilo, če
bi pisali kardinalu, da na tak način ne moremo več naprej in da se bomo takoj
na začetku leta umaknili iz semenišča in da skrb za pouk prepuščamo drugim,
vendar je treba to odločitev še premisliti. Pri kardinalu je treba zahtevati: imam
toliko dolgov, da ne moremo več naprej. Hiša v Maglianu mora plačati dvajset ti-
soč lir, ne vštevši honorarje za osebje, ki je na plačilnem spisku. Zdi se neverjet-
no, da hočejo vsi glodati te uboge redovne družbe! Toda preden bomo ukrepali,
si bomo priskrbeli nadaljnja poročila.«
Poročila sta poslala don Dalmazzo in don Daghero. Kardinal se je izdajal
za don Boskovega prijatelja, bil je pripravljen plačati dolgove in je vztrajal pri
dogovorjeni pogodbi. Toda glede dolgov so oni menili tiste, ki bi jih imel zavod
s tridentinsko komisijo in ne don Boskovih dolgov za opremo, knjige, papir, ob-
leko in podobno. Poleg tega pa z odborom ni bilo dolgov, temveč samo posojilo.
Kardinal je govoril tako opirajoč se na napačna poročila kanonika Rebaudija. In
pri njem je bival tudi slavni klerik, ko se je pripravljal na duhovniško posveče-
nje še pred svojimi tovariši.
Da je kardinal imel rad don Boska, se je videlo v zadevi s podelitvijo privi-
legijev. Sedaj pa je bil kot poglavar škofije pod vplivom krajevnih skupin, ki so
delale v dobri veri. Ali mu niso dali celo vedeti, da občinska uprava nasprotuje
salezijancem in podpira konvikt, obenem pa jim je bilo močno do tega, da ne bi
zaprli zavoda, in so storili vse, da bi se obdržal. Župan nikakor ni gojil naklonje-
nosti do učiteljev duhovnikov. Rad bi se jih znebil. Ker pa ni vedel, kako bi prišel
do laičnega učiteljskega zbora, se je zadovoljil s salezijanci.
Medtem je število gojencev zaradi vseh teh spletk padlo od petindevetdeset
na triinštirideset in kardinal je želel, da bi salezijanci čim prej zapustili zavod.
Hotel je iti še dalje in ne le odpraviti zavod, temveč ohraniti samo semenišče za
kakih dvajset klerikov, ki bi zadostovali za potrebe škofije.
O vsej zadevi so poročali kardinalu zaščitniku, ki je po pregledu listin me-
nil, da je pravica na strani salezijancev. Don Bosko pa se ni izgubil v zmešnjavi
|
|
23.4 Page 224 |
▲back to top |
224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
prerekanj in ni odstopil od svojega stališča, ki je bilo čisto določno in manj za-
motano: »Pustimo ob strani vsako drugo razmišljanje in se držimo trdno nas-
lednjega: če nam ne plačajo dolgov, ne moremo naprej. To je zadosti. Če hoče-
jo, da nadaljujemo delo, naj nam določijo podporo.« Vendar so se domenili, da
bodo nadaljevali v dobrem prijateljstvu do konca šolskega leta. Kardinalu so
sporočili, da sprejemajo njegove velikodušne predloge, vendar želijo, da bi toč-
no določili čas izplačila, ki se ne bi smel zavleči čez mesec maj.
Po tem sporočilu je kardinal odrekel obljubljeno podporo, zanikal, da Re-
baudijevo zavetišče škoduje salezijanskemu konviktu in sklenil, da je treba pre-
gledati knjigovodstvo zavoda. »Nikdar ne bom dovolil, da bi drugi pregledovali
naše račune. Bom že sam poskrbel, kaj je treba narediti.« Don Daghero se je
skušal dogovoriti za naprej in najti kak modus vivendi z don Paganijem, »zvite-
žem nenavadne zvijačnosti«, kakor ga je opredelil don Rua. Toda don Bosko ni
bil zadovoljen. »Ne moremo razpravljati o bodočih stvareh, dokler nismo nare-
dili sedanjih.« Ker je kapitelj hotel rešiti kozo in zelje, je don Bosko pripomnil:
»Že predvidevam, da se ne bomo odločili za odhod iz tega zavoda, ker vedno
mi nosimo posledice naše želje, da bi v vsem zadovoljili druge. Tukaj je osebje
zavoda delalo vedno zastonj. Don Dagheru bi lahko pisali: imaš dvajset tisoč
lir dolga. Plačaj jih, kajti mi se ne moremo več zadolževati in delati še večjih
žrtev.« Ko so silili, da naj razpravo nadaljujejo, dokler ne bodo česa sklenili, je
don Bosko ponovil svojo misel: »Edini način, da uredimo stvari, je ta, da nam
plačajo dolgove in nam dajo čim prej oditi. Kar se tiče pogovorov, nisem niti za
niti proti, toda dogovarjati se z don Paganijem se mi ne zdi primerno.«
Jasno je bilo, da sta njegova eminenca in njegov dvor izgubila zaupanje v
salezijance. Tudi iz tega razloga je don Bosko začel misliti, kako bi osebje Mag-
liana na koncu leta razdelil po drugih ustanovah. Don Rua se je bal obsodbe s
strani Svete kongregacije, ker se ne držijo pogodbe, ki zahteva petletni odpove-
dni rok. »Nihče nas ne more prisiliti, da ostanemo v Maglianu z izgubo in zato
da delamo zastonj,« je dejal don Bosko. Pišite don Dagheru, naj prepriča tiste
gospode, naj nam dajo svobodo, da čim prej odidemo. Edina ovira, da odide-
mo, je poravnava dolgov. Mi se v pogodbi nismo obvezali, da bomo poučevali
v ustanovi, ki so jo odprli proti nam. Gojenci te ustanove hodijo v naše šole.«
Bilo je res nepojmljivo, da so ti gospodje, ki so uničili salezijanski zavod, sedaj
pričakovali, da bi oni tam poučevali.
Stvari so se v tej smeri vlekle celo šolsko leto 1884-85. Don Rua je v Rimu
obiskal kardinala Martinellija, da bi ugotovil njegove namene, in se prepričal,
da je najbolje, da se vdamo v status quo [tako, kot je]. Toda don Bosko je menil
drugače. Junija je dejal: »Ni mogoče več naprej. Razlog, da prekinemo pogodbo,
je višja sila. Zadeve pri Rimskih kongregacijah ne bi mogli dobiti, ker ima kar-
dinal Martinelli povsod prevelik vpliv. Pišimo mu torej, da smo pripravljeni dati
|
|
23.5 Page 225 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
225
kakršno koli odškodnino: pet, deset, dvajset tisoč lir. Dali bomo, kolikor bodo
hoteli, samo da nam dajo oditi.«
Don Rua je spoštljivo opozoril na nekaj nasprotnih pogledov in don Bosko
je vdano odgovoril: »Storite, kakor hočete!« Nato je nadaljeval: »Sicer se bomo
uklonili kakršnemu koli pogoju, ostali bomo še eno leto ali dve, da ne bomo
kardinalu delali težav, toda za nas je najbolje, da čim prej odidemo. Prej ali slej
bi lahko prišlo do katastrofe. Vzrok za odhod je nespoštovanje dogovora, pos-
labšano zdravje salezijancev, mali zavod Rebaudi in izgube, ki jih imamo.«
Potem je poslušal vrsto novih predlogov, ki jih je imel don Rua na osnovi
don Paganijevega načrta za nadaljnje sodelovanje. Gre za pomislek, da se sale-
zijanci ne smejo umakniti iz Magliana, dokler ne preteče pet let, predvidenih
v pogodbi. Če bi odšli prej, bi bilo to v njihovo sramoto. Zadeve končetincev,
Albana in Ariccia so zbudile še veliko predsodkov o salezijancih. Don Bosko je
zavrnil vse te in še pripombe drugih in vztrajal pri tem, da salezijanci zapustijo
Magliano. »Jaz prepuščam kapitlju,« je dejal, »vso odgovornost za posledice.«
Odločili so se, da sprejmejo kardinalov predlog, da bodo šolo prevzeli nekateri
duhovniki iz mesta namesto salezijancev in ti bi se počasi umaknili, ne da bi
bilo moteno delo semenišča.
Nihče si tedaj ne bi mogel misliti, kako zelo je imel don Bosko prav, ko so
morali salezijanci eno leto po njegovi smrti na grd način zapustiti Magliano.
Don Bonetti, prizadet zaradi don Boskovega vztrajanja, da je nujno oditi, se je
zaskrbljeno spominjal primera v Cremoni. Tudi takrat je don Bosko sicer brez
navideznega razloga eno leto pred usodnimi dogodki nenehno govoril, da je
nujno, da se umaknejo. Dvoje bolj sorodnih primerov je težko najti.12
Don Bosku niso ustrezale razmere hiše v Lucci. Ker je bila hiša sredi mesta,
se gojenci niso mogli sprostiti, saj je bilo vse na očeh prebivalcem, ki so z oken
sosednjih hiš gledali, kaj se je dogajalo v zavodu. Imeli so oratorij. Toda zaradi
nasprotovanja župnikov je prihajalo malo dečkov, največ kakih štirideset. Tam
je bila tudi cerkev, ki pa ni pripadala salezijancem in je bila potrebna popravila.
Don Bosko je želel, da bi v Lucci ustanovili quid simile [nekaj podobnega] kot
v oratoriju v Turinu. Zaradi vseh teh razlogov in ker je bil na prodaj Kraljevi
kolegij, zunaj mesta, se je odločil, da bo prodal hišo, v kateri so bili do sedaj,
in kupil kolegij. Bil je tako odločen, da so se v kratkem dogovorili za nakup, do
pogodbe pa ni prišlo, ker je ministrstvo zahtevalo javni razpis prodaje, kar pa bi
stalo veliko več kot že dogovorjenih dvajset tisoč lir. V takih okoliščinah zavod
ni mogel računati na dolgo življenje.13
Hiša, ki se je v pravem pomenu besede borila za obstoj, je bila v Faenzi. Ko
12 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 16. januar, 19. maj, 26. avgust, 28. oktober, 5., 9. in 18. december
1884; 12. junij 1885.
13 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 19. maj 1884.
|
|
23.6 Page 226 |
▲back to top |
226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
so nasprotniki videli, da so se drug za drugim izničili vsi njihovi napori, so spre-
menili način boja in v bližini salezijanske hiše postavili laično zabavišče za otro-
ke, ki tako ne bi šli v salezijanski oratorij. Po romanjolskem običaju so govorili
jasno. Dne 4. marca so zamisel predložili občinskemu svetu in povedali, za kaj
gre. Ker je bila občina v rokah republikancev, so predlog enoglasno podprli.
Določili so hišo, ki je bila nekoč last redovnic, založili petsto lir in razpisali pro-
stovoljne prispevke.14 Mladina se je razdelila v dva tabora. Časopisi so podžigali
ogenj. Toda zaradi splošne brezbrižnosti večine iz smešne pobude ni bilo nič.
Toda don Rinaldi je z upanjem, da bo v Faenzi vendarle stal zavod konvikt,
zavzeto deloval. Kupil je hišo z zemljiščem, a je bil toliko nepreviden, da je prosil
za dovoljenje kraljevega inšpektorja v Ravenni, ki je, kakor se je dalo predvide-
vati, prošnjo zavrnil. Na srečanju v Bologni je don Bosko govoril o načinu, kako
bi popravili spodrsljaj. Njegov način ravnanja je izražen v naslednjem pravilu:
»Od sedaj naprej bomo v Italiji odpirali zavode za rokodelce, ker so rokodelci
ščit za dijake. Zato bomo oblasti obveščali samo iz čiste vljudnosti, vendar niti
to ni potrebno. Če bo treba, se bomo obrnili na notranje ministrstvo, od kate-
rega so odvisne rokodelske ustanove. Te ustanove pa to ministrstvo samo pri-
poroča.« Don Rinaldiju je svetoval, naj inšpektorju v tem smislu razloži vloženo
prošnjo. Ker so začeli z osnovnimi šolami, bi bilo zadosti, da bi vsi učitelji imeli
diplome. Od začetka so torej govorili samo o obrtnih šolah.
Z odprtjem zavoda so salezijanci prišli iz predmestja v mesto. Sektaši so
budno pazili. Neki tednik, ki je pravkar začel izhajati in je nosil ime po reki La-
mone, ki teče skozi Faenzo, je 5. oktobra, na praznik Rožnovenske matere Božje,
objavil silno bojevit članek proti njim. Zanesljive osebe so zagotavljale, da bi
moral ponoči neki plačan hudodelec preskočiti zid na dvorišče oratorija in vre-
či v kletne prostore bombo, ki bi pognala v zrak vso hišo. Toda Božja previdnost
je zadržala nesrečneža. Že nekaj dni je reka pretila, da bo prestopila bregove in
poplavila okoliške predele. Mestni zvonovi so zvonili preplah, zvonovom so od-
govarjali trobentači, vse prebivalstvo je bilo na nogah in tako je splošna zmeda
preprečila izvedbo hudodelskega načrta. Don Rinaldi je po nasvetu prijateljskih
oseb prosil in dobil vojaško varstvo za nekaj noči.
Zdelo se mu je tudi potrebno, da je odgovoril na nesramno izzivanje in pre-
tnje časopisa. Uredniku je poslal pismo s člankom, ki naj bi ga časopis objavil
prihodnjo nedeljo. Namesto tega pa je časopis še okrepil napade in sramotenja.
Tedaj je don Rinaldi razširil po mestu knjižico, v kateri je dostojanstveno odgo-
voril na obtožbe in obrekovanja proti don Boskovim sinovom. Knjižica je pošte-
nim zelo pomagala, da so mnogi, ki niso poznali salezijancev, tudi dobromisleči,
zvedeli, kdo so in kaj delajo.
14 Izdali so tudi okrožnico s pravilnikom (Dodatek, št. 44).
|
|
23.7 Page 227 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
227
Ko je bila nova hiša pripravljena, so se salezijanci 19. novembra vselili v
novo bivališče.15 Morali so biti zelo previdni. Pohištvo so dovažali z vozovi po-
noči. Osebje je prišlo še pred zoro, medtem ko so stražniki in karabinjerji varo-
vali hišo pred morebitnimi malopridneži. Tudi pozneje so predstavniki javnega
reda prihajali še vsak dan na ogled, da bi videli, ali je kaj novega. Na začetku
meseca je bil v Valdoccu don Taroni in je don Bosku in predstojnikom pripove-
doval o bojih in zmagah salezijancev v Faenzi. Ko je svetnik vse to slišal, se je
obrnil k navzočim in dejal: »Glejte, kako je storil Gospod! Da bi mogli vstopiti
v Romanjo, se nam je po človeški pameti zdelo mogoče samo tako, da bi začeli
od daleč in se bližali korak za korakom, tako da bi najprej postavili šotore na
njenih mejah. Toda glejte, sedaj nas je Gospod postavil prav v Faenzo, v pravo
središče te pokrajine, da se tu bojujemo in zmagujemo. Naj bo slava Gospodu in
Mariji Pomočnici.«
Don Rinaldi je v mnogih stvareh vprašal za svet predstojnike. Najprej, s
katerimi pogoji naj bi sprejemali notranje gojence. Don Bosko je odgovoril:
»Pošljite družinam pravila Oratorija. Starost fantov naj bo enajst do dvanajst
let, mesečnina 24 lir, vendar jo ravnatelj lahko zmanjša, če se mu zdi primerno.
Pomaga naj si, kakor ve in zna, kakor se to dela v Oratoriju.« Sledilo je vpraša-
nje, s katero vrsto dela naj se začne. Takoj naj se odprejo delavnice za krojače
in čevljarje. Na tretjem mestu je bilo vprašanje o delih, ki naj bi jih začeli, da bi
uredili stavbe, ki so jih kupili. Don Bosko je poslal don Savia, da naj bi izdelal
splošni načrt, vendar z naslednji vodilom: »Spremembe da, dodatne stavbe ne.«
Končno je ravnatelj želel vedeti, ali bi lahko računali na pomoč materne hiše,
če bi se zaradi teh del znašli v denarni stiski. Don Bosko je odvrnil: »Živimo
od Božje previdnosti, zato smo vedno v njenih rokah in brez stalnih dohodkov,
vendar se ne branimo pomagati hiši v Faenzi, če bi bili deležni darov Božje pre-
vidnosti.« Kljub preselitvi prazničnega oratorija niso opustili niti ene nedelje.
Medtem je Lamone nadaljeval svoje napade na salezijance in celo zanikal,
da bi don Bosko sprejel v svoje zavode otroke, ki so zaradi kolere ostali brez
staršev. Don Rinaldi se je oskrbel z imeni in priimki vseh sprejetih sirot. Ko pa
so že hoteli z dokazi pokazati lažnost takih trditev, je don Bosko menil drugače:
»Za odgovor takim časopisom ne potrebujemo dokazov, temveč preprost prek-
lic. Če jih zavračamo z dokazi, dajemo pomen njihovim člankom in povod za
nove napade. Najbolje je zavrniti obtožbe, če pa hočejo dokaze, naj si jih sami
poiščejo. Če bodo morali pisati pisma svojim dopisnikom, tratiti čas, plačevati
znamke, potne stroške, se ne bodo lotili tega posla in se bodo kmalu utrudili16
To modro navodilo je bilo bolj učinkovito kot kakršna koli polemika.
Dotaknili se bomo še treh hiš v Liguriji, zlasti Sampierdareni. Čeprav don
15 Dodatek, št. 45.
16 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 1. in 9. december 1884.
|
|
23.8 Page 228 |
▲back to top |
228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Bosko na začetku ni bil naklonjen ustanovitvi župnije sv. Gaetana,17 je pozneje
spremenil svoje mnenje, tako da je prišlo do imenovanja nove župnije, kar pa je
takoj povzročilo nasprotovanja. Vrhovni kapitelj je določil in škofijska pisarna
v Genovi je odobrila meje župnije. Škofijski tajnik pa je na svojo roko, kakor je
razvidno iz dokumentov, spremenil meje in zmanjšal okoliš. Odlok so vrnili in
navedli razloge. Don Bosko je dodal naslednje pripombe: »Škofijska pisarna v
Genovi bi morala najprej meni poslati načrt mej, da bi ga preučil, odobril in
potrdil. Ko se bo to zgodilo, bo treba dokument poslati v Rim, da bo Sveta kon-
gregacija dala svoje pripombe in potrdilo. Nujno potrebno je, da je župnija ka-
nonično ustanovljena. Če samo škof potrdi župnijo, jo lahko po svoji presoji tudi
vzame nazaj, če pa župnijo potrdi Rim, velja to za večne čase. Kar koli že obrav-
navamo z rimskimi kongregacijami, je potrebno, da stvari temeljito poznamo,
sicer je vse prizadevanje brezplodno. Kurijski uslužbenci se ne držijo tekočih
brevov, odlokov ipd. Zato naročam don Caglieru, naj piše msgr. Magnascu, da se
tako izognemo vsakemu nesporazumu.«
Ko je generalni vikar videl, kako so se stvari spremenile, zaradi zavrnitve
odloka ni bil užaljen. Ko so potem iskali župnika, je nadškof želel, da bi bil to
don Braga, katehet v Rimu. Družbi do sedaj še niso bile dodeljene župnije, zato
je don Bosko vztrajal. Takoj so začeli sestavljati pogodbo. Najprej naj se spora-
zumeta nadškof in vrhovni predstojnik, potem naj se prepis pošlje v Rim, da
ga tam potrdijo. Za vsak primer naj don Cagliero preuči Bouila De collatione
parochiarum ad regulares, ugotovi, kaj je treba narediti, in poroča kapitlju. Kar
se tiče placet vlade, bo verjetno prišlo do težave, da včasih kak redovni župnik
ne bo hotel prepustiti župnije drugim ali spremeniti bivališča, če bi predstojnik
tako ukazal.
Da preprečimo nevšečnosti, je vedno najbolje postaviti za župnika ravna-
telje, ker so vedno bolj zanesljivi. Če sami ne morejo opraviti vseh nalog, naj si
izberejo vikarja.18
Dne 9. decembra so pod vodstvom don Boska dolgo razpravljali o Sampi-
erdareni. Don Bosko je pogosto posegel v razpravo, zato ne bo odveč povzetek
tajnikovega zapisnika. Na seji je bil navzoč tudi ravnatelj hiše Belmonte.
II. Poroča Don Belmonte: Praznični oratorij za zunanje gojence v Sampierdareni
skoraj ne deluje, ker je nemogoče, da bi se družili zunanji in notranji fantje. Nekoč
je bil zelo cvetoč, sedaj pa šteje samo dvanajst fantov. Dvorišče je premajhno že
samo za notranje gojence, teh je med dijaki in rokodelci 300, in včasih pride do
nesreče, ker mladi navdušeno igrajo. Če hočemo, da bo praznični oratorij zacve-
tel, ni druge pomoči, kot da vrt spremenimo v dvorišče ali pa kupimo bližnjo hišo
ob morju. Ob njej je tudi obširno zemljišče, ki je bilo nekoč last markiza Ignazia
17 Prim. MB XVI, str. 419 [BiS XVI, str. 271].
18 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 4. julij in 24. oktober 1884.
|
|
23.9 Page 229 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
229
Pallavicinija. Imamo tudi že kupca za del zemljišča, ki bi ga želeli prodati. Gospa
Garibaldi je kupila skoraj celo pobočje hriba za našim zavodom, kjer je že dala
narediti kakih dvajset vil, ki jih prodaja. Ta gospa bi kupila od nas zemljišče, ki bi
nam preostajalo. Izdelan je načrt, ki sicer še ni potrjen, ga pa zelo podpirajo člani
občinskega sveta v Genovi in Sampierdareni, da bi na obronkih hriba zgradili lepo
cesto, ki bi bila v enem ali dveh letih odprta. Okoliška zemljišča bodo v kratkem
vsaj trikrat dražja. Zato bi bilo v našo korist, če bi te pogodbe čim prej sklenili.
Don Bosko je odgovoril: Sedanji lastnik je markiz Marcello Durazzo, ki nikoli ni
hotel ničesar prodati don Bosku, četudi je dedič Pallavicinija, ker se je bal, da bi
mu ne plačali. Če pa bi bil že voljan kaj prodati, bo želel čim več zaslužiti. Za vsak
primer dajem don Belmonteju dovoljenje za kupčijo.
Don Belmonte nadaljuje: Govori se, da so na delu še drugi, ki bi hoteli kupiti
Durazzovo posest, da bi postavili tovarno za izdelavo trakov. Obenem moramo ob-
žalovati, da so prostozidarji v Sampierdareni odprli veliko praznično zabavišče,
opremljeno z vsemi pripomočki za telovadbo, streljanje, glasbo itn. in so tako do-
bili v roke vso mestno mladino. Kot razpoznavni znak nosijo okoli vratu rdeč robec
in korakajo po mestnih ulicah z godbo na čelu itn.
Don Bosko: Ti, don Belmonte, skrbi za pridobitev teh zemljišč in se pri tem ne
oziraj na ceno. Najdi naklonjenega človeka, ki bi posredoval, in naj markizu dobro
razloži, za kaj gre. Pri njem na Pegliju je don Olmi. Spodbudi ga, da se zavzame za
nas.
Don Belmonte poroča, kako je don Braga dal sestaviti prošnjo, ki naj bi jo podpi-
sali vsi okoliški župniki, don Bosko in tudi nadškof. Don Bosko naj bi jo pregledal
in nato bi jo poslali markizu Durazzu.
Don Bosko: Pošljite mi prošnjo, ki jo je napisal don Braga. Vse dobro premislite.
Don Belmonte naj govori z gospodom Dufourjem in naj se sklene pogodba.Don
Rua pripomni, da naj se medtem don Belmonte dogovori z gospo Garibaldi.
III. Don Belmonte začne razpravo o zvoniku, ki ga je treba postaviti v Sampier-
dareni. Zvonjenja sedaj ni mogoče slišati niti v razdalji 200 m. Neki neimenovani
darovalec je v ta namen že poslal 1000 lir. Župnik Teglia je poročal o želji prebi-
valcev te župnije. Predlaga, da bi ustanovili tri odbore, ki naj bi jih vodili kaplani
dveh oratorijev in duhovnik pri kapeli Rolla z namenom, da bi zbirali sredstva in
začeli dela. Vitez Borgo si je vse ogledal in menil, da je zvonik mogoče postaviti na
sedanjih temeljih, ki so zadosti močni za novo težo. Svojemu zetu je že naročil, naj
naredi načrt.
Don Bosko odgovarja Don Belmonteju: Kar začni delo. Sedaj imamo sicer v rokah
rimsko loterijo, vendar je to stvar nekaj mesecev in bo kmalu končana. S preos-
talimi dobitki bomo v Sampierdareni pripravili še eno loterijo, srečke pa bomo
razposlali sotrudnikom in sotrudnicam. Razposlali smo že 200 tisoč srečk po eno
liro. Nihče ne ve za to in se za to tudi ne zanima. Do sedaj smo jih pošiljali samo
sotrudnikom. Vse je storjeno tako, da javnost o tem čim manj ve. Rimska prefek-
tura nas je obvestila, naj čim prej pripravimo razstavo dobitkov, kajti bliža se čas
žrebanja. Menila je, da bi zaradi zamude lahko ostali brez dobička in da naj se
|
|
23.10 Page 230 |
▲back to top |
230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
podvizamo. Don Bosko se je ljubeznivo zahvalil in obljubil pospešeno razpošiljanje
srečk. Ti gospodje ne vedo, da je že vse končano.
Don Rua meni, da bi bilo bolje, če bi zbirke odborov namenili za gradnjo zvonika
in bi loterija služila za druge namene.
Don Bosko in kapitelj odobrijo to pripombo in don Bosko doda: Svetujem, da bi
zvonik postavljali počasi. Postavite temelje, potem dela malo prekinite in nato po-
časi nadaljujte.
IV. Don Belmonte pripomni, da bi imenovali tistega, ki naj opravlja službo župni-
ka, ker verniki ne vedo, na koga naj se obrnejo ali se pritožijo.
Don Rua pripomni, da je inšpektor ligurske inšpektorije don Cerruti že bil pri nad-
škofu in se o tem pomenil.
Don Bosko mimogrede omeni: Dokler se ne ugotovi položaj duš, župnija še ni us-
tanovljena. Treba je obiskati vse hiše, tudi židovske in protestantske. S temi se
je treba ljubeznivo pogovoriti, povedati, kdo smo, pripomniti, da ne prihajamo z
namenom, da bi se vtikali v verske zadeve, temveč samo zato, da se predstavimo
itn. Pri katoliških družinah vprašajmo, ali imajo otroke, ali hodijo ob prazničnih
dnevih v cerkev, ali so že opravili prvo sveto obhajilo. Na tak način se začne nova
župnija.
Don Rua vprašuje, ali bo župnik premestljiv ali nepremestljiv.
Don Belmonte: Župnik ne bo nepremestljiv. Predstojnik bo izročil škofu seznam
sobratov, ki bi jih lahko določili za to službo, in če kateri od teh ne bo primeren, bo
škof sporočil predstojniku in ta ga bo zamenjal.
Don Bosko je dejal: Ni pomembno, kakšen naslov bo imel sobrat, namenjen za
dušno
pastirstvo, nastavljen ne bo kot župnik, temveč kot duhovni ekonom. Ko bo dolo-
čen način, kako naj bo kak duhovnik uveden v to službo, ga bomo predstavili škofu,
ki ga bo priznal in poslal v župnijo kot svojega predstavnika in ga nato predstavil
še civilni oblasti, da ga prizna kot njegovega predstavnika.
Don Dalmazzo mi pravi, da so v Rimu župniki določeni samo ad annum [za eno
leto] in samo z naslovom kurata. Tako je mogoče redovnike kurate umakniti vsa-
kič, ko to želi predstojnik. Škof bo določil tistega, ki naj nadomešča župnika, in
potem bomo poiskali naslov, ki mu ga bomo dali in bo veljal za župnijskega vikarja.
Don Rua pripomni, da po mnenju vseh ta služba pripada don Bragi. Kapitelj pri-
voli.
Don Sala vprašuje, ali so za to mesto predvideni redni dohodki.
Don Belmonte odgovori, da gre za prispevek 900 lir od škofije in pravice štole.
Toda od države
ni nobenega dohodka, zato nimamo z njo kaj opraviti.
Don Rua predlaga, da bi dali škofijski pisarni podpisat izjavo, ki bi dala pravico
postaviti ali odstaviti enega ali drugega duhovnika dušnega pastirja.
Don Belmonte pripomni, da prav to namerava storiti kurija v Genovi, vendar želi,
da bi tisti dobil naslov kurata ali vikarja, ker želi, da ga prizna vlada in da ima v
določenih primerih njegov podpis veljavo.
|
|
24 Pages 231-240 |
▲back to top |
|
|
24.1 Page 231 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
231
Don Bosko sklene: Izvoljeni bo pravi župnik, toda začasen pred škofijo in vikar
pred državo.
V. Don Belmonte pripomni, da je cerkvena streha v slabem stanju in da bo popra-
vilo veliko stalo.
Don Bosko: vložite prošnjo na občinsko upravo, državo, dobrodelno ustanovo,
kraljevi ekonomat.
Kakor smo videli, je bil položaj župnika v Družbi predmet več razgovorov.
Seznam iz leta 1885 postavi don Braga med kapitularje hiše za šolskim svetni-
kom z naslovom svetovalec in župnik.
V Varazzeju so protiklerikalni ljudje hujskali genovsko oblast proti zavodu.
Stavba je bila last občine, ki jo je ponujala don Bosku za 80 tisoč lir, medtem
ko je bilo po strokovni oceni vredna 28 tisoč lir. Postavili so štiri pogoje: 1)
don Bosko naj plača 40 tisoč lir; 2) občini naj zastonj prepusti prvo in drugo
nadstropje za občinske šole; 3) stavba naj bi za vedno služila konviktu; 4) če bi
don Bosko želel spremeniti namembnost stavbe, naj plača še ostalih 10 tisoč lir.
Občinska uprava ni hotela prevzeti nobenih izdatkov za vzdrževanje, čeprav so
bili streha, zidovi in stopnice v obupnem stanju.
Kako naj bi odgovorili na tako pretirane zahteve, ki so se zdele izmišlje-
ne, samo da bi prisilili salezijance k odhodu? Don Bosko je takole odgovoril:
»Najprej preudarimo, ali nam taka pogodba z vladno stranjo ustreza ali ne.
Medtem pišite zastopnici kneginje Di Galliera v Voltriju, kjer tečejo pogovori
za odprtje zavoda. Njen odgovor bo vodilo pri obravnavi zadeve zavoda v Va-
razzeju. Zaradi popravil na zavodskem poslopju, zaradi pretnje šolske oblasti,
da bo zaprla naše osnovne šole in po uradni dolžnosti namestila strokovne uči-
telje, in zaradi pomanjkanja osebja bi bilo primerno, da se umaknemo. Res je,
da bi morali dati odpoved pred dvema letoma, toda zaradi nujnih popravil, ki
jih občinska uprava noče opraviti, mi pa tega nismo dolžni niti ostati stisnjeni
pod strehami, mislim, da ne bi nihče ugovarjal naši odpovedi. Don Durando in
Don Cerruti naj gresta v Varazze; preverita nastali položaj in občinski upravi, ki
noče opraviti potrebnih popravil v zavodu, predlagata, da zavod proda po ceni
strokovnih ocenjevalcev ali pa se umaknemo iz zavoda. Odposlanca naj samo
poročata, kapitelj bo odločil.« Tako so sklenili.
Občinska uprava, ki na nenehne zahteve po popravilu zavoda sploh ni od-
govarjala, se je ob tej uradni vlogi zganila. Župan je bil sicer odličen človek, ven-
dar slabič in se je dal voditi drugim. Toda pred prebivalstvom, ki je zelo cenilo
salezijance, ni hotel prevzeti odgovornosti za njihov odhod. Ko je občinski svet
slišal njegovo poročilo, se je odločil za obnovitvena dela od temeljev do strehe.
Tako so se izognili skrajnim odločitvam.19
19 Zapisnik vrhovnega sveta, 21. februar, 27. junij, 26. avgust, 11. september.
|
|
24.2 Page 232 |
▲back to top |
232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Hiša v Vallecrosii je bila po zadnjih zidavah zelo zadolžena. Don Bosko se
je odločil, da se bo zatekel k svoji običajni pomoči, to je k dobrodelni loteriji.
Ko je zbral kakih tisoč dobitkov, je pri podprefektu v Ventimiglii zaprosil za
dovoljenje. Prošnja je bila zavrnjena. Tedaj je vložil prošnjo pri prefektu v Por-
tomauriziu20 in istočasno prosil poslanca Biancherija, odbornika v svetu, da bi
podprl njegovo prošnjo. Poslanec je to storil, vendar brez uspeha, ker odlok iz
leta 1881, kakor smo rekli že za Rim, dovoljuje loterije samo za ustanove, ki
so zakonito utemeljene. Ker ni bilo mogoče najti nobenega izhoda, so zbrane
dobitke prodali.
Sklenimo to naše potovanje gor in dol po Italiji v Turinu. Tu je najpo-
membnejši dogodek preselitev Marijinih sinov iz Mathija v zavetišče ob cerkvi
sv. Janeza Evangelista. V Mathiju je bilo treba zavrniti preveč prošenj zaradi
pomanjkanja prostora. Zato je ostalo dvoje: ali graditi ali se preseliti drugam.
Zdelo se je, da je boljše drugo. Novembra je bilo vse pripravljeno za sprejem
novih stanovalcev. Ob Kraljevi cesti še ni bilo sence platan iz veličastnih palač,
iz katerih je pozneje nastal Corso Vittorio Emanuele II. Prav zato pa sta tem bolj
izstopala cerkev in zavod sv. Janeza Evangelista, ki sta sestavljala lepo arhitek-
tonsko celoto. Nekega dne je kralj Umberto I. šel tod mimo na razstavo in se
čudil tej novosti. Obrnil se je k županu in vprašal: »Čigava je ta hiša?«
»To je ena izmed don Boskovih zavetišč,« je odvrnil grof Sambuy.
»Don Bosko!« je vzkliknil vladar. »Vsi govorijo o njem in jaz ga nisem mogel
nikoli videti.«
Stavbe so bile preveč gosposke za prebivalce, ki se jim je zdelo, da prihajajo
iz preprostega podeželskega okolja v kraljevo palačo. Z njihovo navzočnostjo
pa se je okoristila lepa cerkev, ki je tako dobila slovesno bogoslužje in praznični
oratorij, ki je dobil skrbno asistenco in učitelje katekizma. Don Bosku je bilo
ljubo, da je imel blizu ustanovo, ki ga je stala toliko truda in od katere je toliko
pričakoval. Zato se je v prvem šolskem letu pogosto odpravil v Valsalice, da je
videl, kako teče tamkajšnje življenje, in pogosto obiskal tudi kuhinjo. Če dalj
časa ni mogel sam iti, je poklical k sebi don Rinaldija, ki mu je o vsem natančno
poročal in dobival od njega ustrezna navodila.
Eno teh navodil je pravilo, da naj ravnatelj vsako sredo ali vsak četrtek
pripravi za Marijine sinove družinsko konferenco in pove tisto, česar v pridigah
ni mogel povedati, npr. kako je treba učiti verouk. Obravnaval naj bi vse, kar bi
se mu zdelo primerno. »Tega ne smemo pozabiti, ker prinaša izredno koristne
zadeve,« je potrdil don Rinaldi v svojem kratkem zvezku spominov.
Drugo navodilo se je tikalo sprejema Marijinih sinov. »Treba je postaviti
načelo, da mesečnine ni,« je rekel svetnik, »če imamo o prosilcu dobra poročila.
20 Dodatek, št. 46.
|
|
24.3 Page 233 |
▲back to top |
BiS 17 — 12. poglavje
233
Vzemimo to, kar kdo lahko da.« Ko je oktobra 1885 šel domov fant Zanella, mu
je prefekt pisal, da naj se več ne vrača, če ne bo plačal svojega dolga. Pisal je don
Bosku in ta mu je odgovoril, da pri sv. Janezu ne pošiljajo nikdar domov koga, ki
ne more plačati. Zanella se je vrnil, postal salezijanski klerik, odšel v Ameriko
in pustil za seboj odličen spomin svoje gorečnosti.
Don Bosko je za Valdocco poskrbel za veliko pridobitev. Večkrat je bila izre-
čena potreba, da bi kupili hišo in zemljišče ob prazničnem Oratoriju, last gospe
Bellezza.21 Dokler je gospa živela, sploh ni bilo mogoče načenjati tega vpraša-
nja. Ko pa je umrla, so otroci zahtevali pretirano ceno. Don Bosko je ponujal
70 tisoč lir, toda oni so zahtevali 100 tisoč in še več. Potem so začeli popuščati,
dokler niso prišli na 125 tisoč lir. Z nadaljnjim pogajanjem so prišli na okroglih
100 tisoč lir. Don Bosko je bil nadvse zadovoljen. To je bila hiša, ki je mogla slu-
žiti različnim namenom, predvsem pa je bilo obilo zemljišča za dvorišča, ki so
bila potrebna za praznični oratorij. Ostalo je tudi nekaj za rokodelce. Poročali
smo že, kako mu je v denarnih težavah pomagal grof Colle.22 Po tem nakupu se
je zemljišče Oratorija, ki je 1848 merilo komaj 2219 m, leta 1884 naraslo na
52.035 m. Nikdar ne bomo mogli dovolj prehvaliti don Boskove previdnosti, ki
je oskrbel Oratorij s potrebnim zemljiščem.
21 Lemoyne, MB II, str. 543 [BiS II, str. 336] in MB IV, str. 608 [BiS IV, str. 380-383].
22 Prim. MB XV, str. 98 [BiS XV, str. 66].
|
|
24.4 Page 234 |
▲back to top |
13. poglavje
POVABILA IN USTANOVITVE USTANOV ZUNAJ ITALIJE
V LETU 1884
Iz dveh skrajno nasprotnih strani Evrope je don Bosko dobil povabili
za njegovo ustanovo: eno z osamljenega otoka Malte v Sredozemskem morju
in drugo iz brezmejne Rusije. Na Malti so želeli odpreti zavod, v katerega bi
zastonj sprejemali dečke, da bi jih izšolali za obrtnike. V ta namen je neki bogat
gospod prosil za salezijanski program in želel navezati stike. Don Bosko mu je
poslal Breve notizia [Kratko poročilce] o ustanovi Oratorija v Turinu1 in mu iz-
razil svojo naklonjenost. Zadeve bi se gotovo kmalu sklenile, če ne bi bilo treba
računati na angleško vlado, ki je bila zelo ljubosumna na italijanski vpliv na tem
njenem otoku. Po dolgotrajnih in zamotanih razgovorih je prišlo končno 1903
do sporazuma in ustanovitve zavoda sv. Patricija, ki se odlikuje po izvrstnih
ljudskih šolah in dobro opremljenih delavnicah.
O možnosti, da bi prišli v Rusijo, ni bilo niti govora. Vladni krogi so poznali
salezijanske ustanove, vendar so jih gledali z nezaupanjem. Policijska prepoved
je onemogočala širjenje Salezijanskega vestnika in na meji so zaplenjevali vse
izvode. Don Ponzan se je opogumil in vprašal Generalno poštno upravo, zakaj.
Odgovorili so, da je razlog za zaplembo religiozna vsebina mesečnika. Tudi pro-
daja in razpečevanje podobic Marije Pomočnice je bilo strogo prepovedano po
ozemlju celotnega ruskega cesarstva. Toda Vestnik in podobice so iz avstrijske
Poljske tako učinkovito prihajale na rusko Poljsko, da so rublji, ki so jih poši-
ljali pobožni Poljaki, v tistem težkem letu v veliki meri podpirali salezijanske
ustanove. Nekega dne je prišlo nepodpisano pismo z nekaj rublji in pripisom:
»Poljska pri nogah Marije Pomočnice v Turinu. Kdaj se bodo zlomile naše ve-
rige?« Še čudovitejše so prošnje dveh drugih pisem, od katerih eno prosi za St.
Petersburg enega duhovnika in sestre Marije Pomočnice, drugo pa predlaga od-
1 Prim. MB XV, str. 703 [BiS XV, str. 460].
|
|
24.5 Page 235 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
235
prtje salezijanskega zavetišča v Odesi.2 Toda Rusija je videla salezijance šele po
prvi svetovni vojni, ko so bili trije sobratje člani papeške komisije, ki je dajala
jesti lačnim iz sredstev, ki jih je dal na voljo papež.
V Belgiji so leta 1891, za časa don Rue, v Liègeu odprli prvi zavod z nas-
lovom sv. Janeza Berhmansa. Toda njegov pobudnik si je začel zanj prizade-
vati že osem let prej. V tem industrijskem mestu je škof msgr. Victorie Joseph
Doutreloux, slavno ime belgijske cerkvene zgodovine, želel ustvariti ustanovo,
podobno Oratoriju v Turinu. Namen je bil dvojen: da bi mladini z obrtnimi šo-
lami zagotovili dobro krščansko vzgojo in da bi v srednjih šolah gojili cerkvene
poklice. Na njegovo prvo prošnjo 1883 so ljubeznivo odgovorili, ne da bi dolo-
čili čas prihoda. Don Bosko, ki se je zavedal, koliko dobrega bi lahko naredila
tovrstna ustanova, je gojil upanje v škofu in mu predlagal srečanje v Nici, ka-
mor se je nameraval odpraviti v mesecu septembru. Toda monsinjor kljub ve-
liki želji ni mogel zagotoviti svoje navzočnosti. Srečala pa sta se naslednje leto
v devetdnevnici Marije Pomočnice v Oratoriju. Monsinjor je šel v Rim in se je
spotoma ustavil v Turinu, da bi govoril z don Boskom.
Don Bosko ga je sprejel s čudovito dobrosrčnostjo in škof je zapustil nje-
govo sobo s srcem, polnim zadovoljstva in z velikim spoštovanjem do njegove
osebe, kakor je razvidno iz pisem, ki so sledila temu srečanju. Preden je zapus-
til Oratorij, je še enkrat šel molit v cerkev Marije Pomočnice, da bi ona vzela v
roke celo zadevo. V Rimu je o zadevi govoril s papežem Leonom XIII., ki je bil
zelo vesel, ko je slišal, da se je monsinjor srečal z don Boskom. Dejal mu je, da
sveti oče, ki dobro pozna položaj mesta Liege, želi, da bi salezijanci v tem mestu
odprli zavetišče. Papeževe odločne besede so naredile vtis na msgr. Doutrelou-
xa in so ga prepričale o dvojem: s tem, da se je obrnil na don Boska, je njegova
prošnja sledila načrtom Božje previdnosti in da zato ne bo manjkalo potrebnih
sredstev. »Oh, da jaz,« je vzdihnil prelat, »ne bi bil nevreden tolike milosti.«
Čeprav ga je navdajala sveta neučakanost, da bi videl uresničene svoje že-
lje, je prepričan, da don Bosko čuti z njim, da pa še nima za to potrebnega ose-
bja, premagoval preuranjene zahteve. Po dveh letih je v devetdnevnici k Mariji
Pomočnici poslal k njemu svojega odvetnika Doreya, velikega organizatorja
katoliških ustanov v Liegeu. Ta je v želji, da bi to ustanovo čim prej priklicali v
življenje, obiskal Oratorij in si natančno ogledal don Boskovo ustanovo.
Škof medtem ni stal križem rok, temveč je imel pripravljeno obširno zemlji-
šče za Zavetišče in dovolj prostorja za nadaljnje širjenje. Poleg tega je bil prepri-
čan, da bi škofija don Bosku dala veliko številnejše osebje, kot bi ga on poslal
v Liege. Pri vsem pa je mož vere pripisoval največjo učinkovitost moči molitve.
»Oh,« je pisal don Bosku, »prosite vi Marijo Pomočnico, da vas bo razsvetlila
2 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 28. februar 1884.
|
|
24.6 Page 236 |
▲back to top |
236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
glede mojih prošenj, za katere sem prepričan, da so po Božji volji.«3
Za leto 1884 je don Bosko obljubil, da bo v Oportu na Portugalskem odprl
obrtne šole z naslovom sv. Jožefa.4 Sedaj je grof Samodaes opozoril na to oblju-
bo in priložil priporočilno pismo apostolskega nuncija msgr. Vincenza Vannu-
tellija.5 Vendar je bilo treba še počakati, ker niso vedeli, kje naj bi dobili potreb-
no osebje.
Tudi iz Lizbone je baron Gomez v imenu patriarha kardinala Neta poročal,
da je na razpolago lepa vsota denarja in že zgrajena stavba, ki je bila namenjena
za semenišče. Ker ni bil zadovoljen z odgovorom, je kardinal sam 29. septembra
pisal: »Storite še en napor in ugodno rešite mojo prošnjo. Mogoče vam bo Gos-
pod v svojem usmiljenju za Portugalsko poslal sredstva, ki ste jih potrebovali
in jih še potrebujete. Lepo vas prosim, da jih poiščite. Vaša ljubezen, ki jo Božja
previdnost tako bogato blagoslavlja, naj jih odkrije in pošlje v mojo deželo, ka-
tere duhovne potrebe so tako zelo velike. Prosim vas, da uvrstite Portugalsko
na seznam dežel, ki jih Marija posebno varuje. Oh, kako zelo potrebujemo tako
pomoč in podporo vaših molitev, da bi vse to dosegli. Dajte, posvetite vi sami to
škofijo Mariji Pomočnici in prosite Boga za spreobrnjenje in obnovo njene du-
hovščine.« Tako vroča prošnja je gotovo globoko ganila don Boskovo srce zlasti
zato, ker ni videl možnosti, da bi mu odgovoril po njegovi želji.
V bližnji Španiji so okoliščine dozorele za začetek dela, ki je imelo veliko
prihodnost. Don Bosko je 1880 napovedal, da bo neka bogata gospa, ko bo
ostala vdova, povabila salezijance v Barcelono, da bi ustanovili veliko hišo in
tako pripravili celo vrsto drugih salezijanskih ustanov.6 Prvi dve napovedi, to
je vdovstvo in povabilo, sta se uresničili 1882, tretja, ustanovitev pa je prišla
sorazmerno hitro za prvima dvema.
V Barceloni je živela gospa, obdarjena z mnogimi materialnimi dobrina-
mi in nič manj bogata z darovi krščanske ljubezni: gospa Doroteja Chopitea de
Serra. Bila je hči španskega bogataša v Santiagu v Čilu. Njen oče je po vojni za
neodvisnost Čila zaradi osebnih koristi z vso družino prišel v Španijo in se na-
selil v Barceloni. Tukaj se je mlada Doroteja omožila z don Marianom Serrajem,
ki se je prav tako vrnil iz Čila. Po dolgem skupnem življenju je prav v letu zlate
poroke mož umrl. Vdova, ki je bila vedno zelo občutljiva za potrebe bližnjega in
prepričana, da bi se morali prav tedaj na vso moč zavzeti za revno mladino, pa
tudi z željo, da bi storila dobra dela v spomin na pokojnega moža, se je odloči-
la, da bo svoje imetje uporabila za ustanovo, ki bi ustrezala njenim namenom.
Sklenila je kupiti hišo, kjer bi pod vodstvom dobrega duhovnika obrtni mojstri
3 Dodatek, št. 47 (A-B-C).
4 Prim. MB XIV, str. 668 in sledeče [BiS XIV, str. 433 in sledeče].
5 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 28. februar 1884.
6 Prim. MB XV, str. 328 [BiS XV, str. 215].
|
|
24.7 Page 237 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
237
učili revne otroke, ki so tega najbolj potrebni.
Vendar ni hotela delati na lastno pest in pamet, temveč se je posvetovala
z enim izmed članov svoje družine. Ta ji je pokazal, kako zelo težko je dobro
urediti podobno ustanovo in ji zagotoviti trajen obstoj. Povedal ji je, da je neki
italijanski duhovnik, tako je bral v nekem časopisu, katerega imena pa se več ne
spominja, ustanovil redovno družbo s prav istim namenom. Gospe Doroteji se je
zdelo, da se je s prstom dotaknila nebes. Srčno je prosila tega svojega sorodnika,
da bi ji poiskal tisti časopis. Časopis so našli. Bil je Salezijanski vestnik. Tako je
zvedela, kdo je don Bosko in kaj je namen njegove ustanove in kako eden iz-
med njegovih sinov, don Branda, že dve leti deluje v Utreri v Španiji, kamor ga je
poklical markiz Ulloa. Takoj je pisala tudi tja, da bi ji tudi od tam poročali o don
Boskovem delu. Ko je dobila zaželene odgovore, se je obrnila na don Branda in
ga prosila, da bi ji navedel pogoje, s katerimi bi v Barceloni ustanovili salezijan-
sko hišo. Zdelo se je, da jo k temu sili neka notranja sila, da bi to storila čim prej.
Tedaj se je don Branda spomnil na don Boskovo napoved in to v odgovo-
ru gospe tudi povedal. Vendar ji je glede ustanovitve zavoda svetoval, naj se
obrne naravnost na don Boska. Vsa iz sebe zaradi spoznanja, da se njeni načrti
ujemajo z načrti Božje previdnosti, je 20. septembra pisala našemu svetniku
o svojem namenu, da bi v bližini Barcelone ustanovila obrtne šole in vodstvo
le-teh izročila salezijancem. Don Bosko ji ni mogel takoj odgovoriti, zato je ona,
neučakana zaradi zavlačevanja, 12. oktobra predlagala, da naj čim prej pošlje
v Barcelono svojega zastopnika, ki bi prišel na pogovor ne samo z njo, temveč
tudi z drugimi osebami, zlasti še s škofom. Odposlancu bi dajala stanovanje in
poravnala potne stroške.7 Don Bosko ji je dal odgovoriti, da zaradi pomanjkanja
osebja ni mogoče sprejeti novih ustanov in ugoditi njeni želji, da pa upa, da bo
to mogoče storiti čez čas.
Veselje gospe Doroteje se je spremenilo v globoko žalost. Vendar se ni vda-
la, temveč se je obrnila celo na svetega očeta. Don Bosko se je vdal in v kata-
lonsko prestolnico poslal don Cagliera in don Albera z nalogo, da se dogovorita
in skleneta pogodbo. To je bilo kmalu storjeno. Bogata gospa je takoj kupila za
dvajset tisoč durov ali skudov posestvo pri Sarriàju, nedaleč od Barcelone. Po-
tem so v vili prejšnjega lastnika takoj začeli dela, da bi hišo spremenili v zavod.
Za vodstvo teh del je iz Utrere prišel don Branda, ki je bil en mesec gost dob-
rotnice. Vse je lepo napredovalo in 15. februarja 1884 so odprli hišo, za katere
ravnatelja je bil imenovan isti don Branda. Kakor že v Oratoriju v Turinu so tudi
v Talleres [delavnice] v Sarriàju bili prvi začetki skromen predokus veličastnih
ustanov, ki so se s časom uresničile. Gospa Doroteja je bila vse do svoje smrti
1891 skrbna in velikodušna mati svojih dragih salezijancev.
7 Dodatek, št. 48.
|
|
24.8 Page 238 |
▲back to top |
238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Ko je don Rua uradno sporočil vrhovnemu kapitlju odprtje hiše v Barceloni,
so vprašali don Boska, ali ne bi bilo primerno, da bi za Španijo postavili poseb-
nega inšpektorja. Svetnik je odgovoril: »Za zdaj pustimo tako, kakor je. V ne-
kaj mesecih se bo pokazalo, kaj naj ukrepamo in storimo. Okoliščine nam bodo
nakazale, kaj bo najbolj primerno. Za zdaj naj bo Španija podrejena naravnost
vrhovnemu kapitlju.« Toda nekaj mesecev se je spremenilo v več let, čeprav ne
veliko. Šele 1889 so španske hiše dobile svojega prvega inšpektorja v osebi don
Filipa Rinaldija.
V letu, o katerem govorimo, je Francija dobila dve ustanovi: eno v Lillu in
drugo v Parizu. Prišlo pa je več predlogov, o katerih so sicer razpravljali, vendar
nič odločili. V Antibu, obmorskem mestu v okraju Grasse, so ponujali zemljišče
10.000 m² brez kakršnih koli obveznosti. Don Bosko je bil temu naklonjen, ker
bi lahko tam sprejemali fante iz La Navarra in Nice med počitnicami, sobrate za
duhovne vaje in klerike študente filozofije. Toda 4.000 m² je bilo last zemljiške
družbe iz Cannesa, ki jih je odstopila v brezplačno uporabo, vendar z nekateri-
mi nesprejemljivimi pogoji, ki so omejevali svobodo delovanja. Iz vsega ni bilo
nič. V Gevigneyu pri Besançonu so načelno sprejeli vse zemljišče starega gos-
poda Villemonta, da bi ustanovili poljedelsko šolo. Vendar dogovarjanja ni bilo
ne konca ne kraja in tako se ni nič ukrenilo. O tem bomo še govorili proti koncu
tega zvezka. Neki duhovnik iz škofije Angoulême, ki je dajal zavetišče kakim sto
fantom, a ni imel stalnega osebja, je bil pripravljen brezpogojno vse prepustiti
salezijancem in tudi sam postati salezijanec. Toda ker bi bilo takoj potrebno
številno osebje, je don Bosko ustanovitelju svetoval, da naj nadaljuje delo in v
oporoki zapusti zavod salezijancem. Gospa Cambulat iz Lurda je hotela zapu-
stiti don Bosku grad blizu Toulousa. Svetnik je naročil don Alberi, naj si ogleda
stavbo, in ga pooblastil, da sprejme ponudbo, vendar tako, da bi ga uporabil
za tisto, kar bo v večjo Božjo slavo. Gospejini svetovalci pa so bili drugačnega
mnenja in postavili pogoj, da stavba postane vzgojni zavod. Potem se o tem ni
več govorilo.
Pod ugodnejšimi zvezdami so potekala dogovarjanja za Lille. Odlični sot-
rudniki so pripravili vse potrebno. Don Boskov obisk Lilla 1883 je pospešil do-
govor. Salezijance so pričakovali v sirotišnici S. Gabriel, kjer je don Bosko bival.
Sirotišnico so zamislili leta 1871 in odprli 1874. Bila je namenjena otrokom, ki
so ostali brez staršev po francosko-pruski vojni. Vodile so jo usmiljenke. Sirote
so bile stare že petnajst let in jih redovnice niso mogle več obvladovati. Zato so
poklicale don Boskove sinove in želele, da bi tu ustanovili obrtne šole.
Vrhovni kapitelj je ustanovo formalno prevzel 16. januarja 1884, zavod pa
so odprli malo pozneje, ker je bilo treba urediti lastniške pravice, ki jih je prev-
zela družba, sestavljena iz francoskih in italijanskih članov, med katerimi so
|
|
24.9 Page 239 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
239
bili sobratje salezijanci pa tudi zunanji člani.8 Največ je za novo ustanovo storil
goreči salezijanski sotrudnik gospod Montigny.9
Za ravnatelja so izbrali don Bologno. Don Bosko ga je priporočil gospodu
Filipu Vaudu, bogatemu industrialcu in odličnemu kristjanu, ki je don Boska
imenoval svojega velikega prijatelja.10 Prav tako je pisal msgr. Du Quesnayju,
nadškofu v Cambraiu, ki je bil tedaj ordinarij v Lillu, in ga prosil za potrebna
pooblastila. Ravnatelj je nastopil službo 29. januarja. Sestre se ne bi mogle iz-
kazati bolj pripravljene dati vsa potrebna pojasnila in pomagati pri prenosu
svojih pooblastil. Nadškof je don Boskovemu sinu izkazal najprisrčnejšo naklo-
njenost.11 Največja žalost za don Bologno pa je bilo dejstvo, da so morali fantje
hoditi v pouk k zunanjim mojstrom, ker notranjih delavnic še ni bilo. Zato ni
miroval, dokler zavod v Lillu ni bil enak zavodoma v Nici in Marseillu.
Nikar si ne mislimo, da je bilo lahko tistim fantom vcepiti nov red in način
življenja. Treba je bilo šest mesecev, da so si pridobili njihovo zaupanje in jih
vsaj malo uvedli v naš hišni red. Niso bili hudobni, so pa kazali zaprt in brezbri-
žen značaj. Malo so jih pomirili s spominom na don Boska, ki jih je v času svojega
bivanja v Lillu popolnoma osvojil. Nadvse radi bi ga ponovno videli. K razume-
vanju je veliko pripomogla godba na pihala, ki so jo navdušeno sprejeli in imeli
lepe uspehe. Prav tako so k prilagajanju pomagali tudi prvi domači prazniki.
Za praznik Marije Vnebovzete naj bi osem fantov prejelo prvo sveto obhajilo.
Ravnatelj je izrabil priložnost, da so vsi fantje opravili tridnevne duhovne vaje.
Zaradi pomanjkanja salezijanskih pridigarjev so povabili dva jezuita. Ti in drugi
ukrepi so veliko pripomogli, da je v hiši zavladal pravi božji strah.
Dve težavi sta mučili don Bologna: premalo osebja in prostorska stiska. V
hiši, ki ni bila nič manjša kot zavod v Marseillu za več pisarn, so bili na voljo en
duhovnik, trije kleriki in en sobrat pomočnik. V hiši so se prebivalci komaj ob-
račali, saj so bili stisnjeni kot sardine. Kljub temu že konec avgusta nihče ni več
delal zunaj doma: don Bologna je uvedel, kakor se je pač dalo, delavnice za kro-
jače, čevljarje, mizarje, knjigoveze, tiskarje, stavce in kovače. To je bil pravi sa-
lezijanski tour de force [obrat na silo], omejen tako časovno kakor prostorsko.12
Nujno je bilo treba graditi. Zemljišče je bilo na voljo, a manjkala so sredstva.
»Lillčani niso Marseillčani,« je pisal ravnatelj, »ti se ne zganejo. Pravijo, da se
pač ne more nič narediti, da tukajšnji ljudje hočejo najprej videti in se šele po-
tem odločijo, ali bodo pomagali ali ne.« Ko so videli, da so dela stekla, so prisko-
8 Dodatek, št. 49.
9 Dodatek, št. 50.
10 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 16. januar 1884. Za brata Vauda naj bi uvedli proces za beatifikacijo
in kanonizacijo.
11 O nadškofovem sprejemu in o drugih stvareh glej Dodatek, št. 51.
12 Pismo don Bologne don Bosku, Lille, 6. avgust 1884.
|
|
24.10 Page 240 |
▲back to top |
240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
čili na pomoč. Da bi še bolj spodbudil javno dobrodelnost, je presadil v Lille Od-
bor gospa, ki si je že v Marseillu pridobil velike zasluge, mu postavil preprost pa
učinkovit pravilnik, ki ga je pregledal in odobril don Bosko,13 ter ga z Vestnikom
in diplomo sotrudnikov razposlal vsem poznanim. Hiša je rasla, širila območje
delovanja in postala ena najboljših mestnih ustanov.
Uspešno delovanje doma St-Gabriel je že prvo leto navdihnil plemenit na-
govor pred zelo uglednim občinstvom. Novembra 1884 je bil v Lillu kongres se-
vernofrancoskih katoličanov iz Pas-de-Calais pod predsedstvom msgr. Langéni-
euxa, nadškofa v Reimsu, in ob asistenci škofov iz cerkvene pokrajine Cambrai.
Tu je gospod Houzé du Aulnoit predlagal, da bi seznanili javnost z izredno vre-
dnostjo don Boskove vzgojne metode v njegovih vzgojnih ustanovah. Predsta-
vil je zgodovino salezijanske ustanove v Lillu, razvoj zavodov našega svetnika,
podal glavne značilnosti in končno povabil udeležence kongresa, da bi s svojo
podporo spodbudili rast sirotišnice St-Gabriel. »Mesto Lille,« je sklenil govor-
nik, »je računalo s podporo vlade pri ustanovitvi obrtne šole, vendar podpore
ni bilo. Toda presveta Devica ne zapusti ustanov, ki so postavljene pod njeno
varstvo. Katoličani naše dežele naj nikdar ne pozabijo na katoliško vzgojo mla-
dine za rešitev družbe. Zato naj omogočijo tolikerim danes zapuščenim sirotam
blagodat krščanske vzgoje in pripravijo za našo industrijo sposobne delavce, ki
verujejo v Boga in katerih navzočnost bo v naših tovarnah glasnica prihodnje
družbene obnove. Zato imamo čast, da predložimo Kongresu severnofranco-
skih katoličanov iz Pas-de-Calaisa, zbranim v Lillu, zahtevo, da bi sirotišnica
St-Gabriel v Lillu, ki jo vodijo salezijanski duhovniki don Boska, bila zaščitena
in spodbujena z vsemi mogočimi sredstvi.« Zahtevo so vsi enoglasno potrdili.
Sedaj stopimo bliže Parizu. Zmagoslavno don Boskovo potovanje v franco-
sko prestolnico leta 1883 je vzbudilo trdno prepričanje o prihodu salezijancev
v Pariz. S prižnice pri Sv. Avguštinu je don Bosko dejal: »Ali res ni možnosti, da
bi v Parizu ustanovili zavode kakor v Marseillu, Nici in Turinu? Menim, da bi
bila tovrstna hiša skrajno potrebna in bi jo bilo treba odpreti.« Njegove besede
niso izzvenele v prazno. Samodejno se je za stvar zavzel gospod Franqueville in
začel iskati prostor za salezijansko zavetišče. Medtem ko je pariški sotrudnik
iskal prostor v mestu, sta prišli v Turin dve ponudbi iz okolice Pariza. Predlagali
sta odprtje hiše med Saint-Ouenom in Saint-Denisom in v Châtillonu. Zadnjo
ponudbo je dala pobožna grofica Stacpoole, ki je živela v Rimu v vili Lante. Ker
je šlo za darovanje, je don Bosko predlagal, da bi prevzeli obe ponudbi. V prvo
hišo je nameraval poslati Marijine sinove, ker pa kraj ni bil zdrav, je to misel
opustil. Drugi je nasprotovala neka najemnica, ki je imela tam konvikt za dekle-
ta in je oznanjala konec sveta. Zato so dogovarjanje upočasnili in končno opus-
13 Dodatek, št. 52.
|
|
25 Pages 241-250 |
▲back to top |
|
|
25.1 Page 241 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
241
tili. Božja previdnost je vodila don Boska znotraj obzidja velemesta v mestno
četrt, kjer bi se salezijansko delo znašlo v svojem naravnem okolju.
Gnezdo je bilo že pripravljeno. V delavskem predelu Ménilmontant, kjer je
bilo nekaj let prej v času Komune žarišče protiklerikalnih strasti, je bilo zaveti-
šče Patronage, ki ga je 1878 ustanovil opat Pisani. Bilo je posvečeno sv. Petru in
last civilnega Združenja, ki mu je on načeloval. Oratorij je lepo uspeval do leta
1884, ko je bil ustanovitelj imenovan za tajnika msgr. d'Hulsta, rektorja pari-
škega Katoliškega inštituta, in je nastala nevarnost, da se ustanova razbije. Ker
ni našel nikogar, ki bi ga lahko nadomestil, in ker ga je bolelo srce ob misli, da
je bilo toliko truda in žrtev zaman, je bil vesel ponudbe gospoda Franquevilla,
da bi stavbo in zemljišče prodal don Bosku. Vse so obesili na veliki zvon. Stavbo
in zemljišče so ocenili na 175.000 frankov. Ob podpisu pogodbe bi bilo treba
izplačati 55.000 frankov. Don Boskov predstavnik je imel že v rokah trideset
tisoč frankov, vsoto, ki so jo zbrali za nakup hiše v Parizu, ki naj bi jo dobili
salezijanci. Drugo bi izplačali v daljših razdobjih in s triodstotnimi obrestmi.
Posojilni listki so bili na voljo pri opatu Pisaniju, ki bi jih naslovil na nosilca in
predložil predstavniku salezijancev, kakor bi pač tekla vplačila, tako da bi ob
koncu bili vsi posojilni listki v rokah imenovanega predstavnika.
Predhodno so od don Boska zahtevali, da izroči opatu Pisaniju po zasebni
poti listino, v kateri se obvezuje, da bo pokupil vse delnice. Istočasno pa bi opat
don Bosku izročil svojo listino, v kateri bi se obvezal, da bo don Bosku izročil
vse delnice, mu izročil stavbo in mu prepustil lastnino še pred izplačilom celot-
ne vsote.
Bilo je nujno potrebno, da bi se kak delegat vrhovnega kapitlja odpravil v
Pariz in se dogovoril z gospodom Franquevillom in opatom Pisanijem, si ogle-
dal soseščino in se seznanil še z drugimi podrobnostmi. Ko so razpravljali o
tem, je don Bosko takole govoril:14 »V Pariz naj gre don Albera in se dogovori z
gospodom Franquevillom in opatom Pisanijem, preveri naj kraj in ugotovi, ali
so kake hipoteke, ali je okolica zdrava, ali gre glas o kakem propadanju, na ka-
kšnem glasu je ustanova in podobno. Za ta pojasnila naj se obrne tudi na vikarja
d'Hulsta, ki ima veliko stikov in razpolaga z velikimi sredstvi. Ko sem bil v Pari-
zu, mi je ponudil petdeset tisoč frankov za ustanovitev zavoda za deklice, česar
pa nisem imel za primerno. Don Albera naj obišče nadškofa in pomožnega ško-
fa Richarda, ki nam je zelo naklonjen in si nas želi. Generalni vikar je navdušen
za don Boska. Toda kardinal Guibert se pomišlja poklicati nas v Pariz, ker se
boji, da nam bodo nagajali, če se bomo pojavili v javnosti. Zato naj z njim govori
šele potem, ko bo vse sklenjeno. To hišo je treba kupiti zaradi naklonjenosti, ki
jo je Pariz pokazal don Bosku.«
14 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 12. september 1884.
|
|
25.2 Page 242 |
▲back to top |
242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Don Albera, ki je bil zaposlen z duhovnimi vajami sobratov, ni mogel iti v
Pariz, zato sta šla namesto njega don Durando in don De Barruel, ki sta dobro
opravila svojo nalogo. Med drugim sta ugotovila, da zelo nasprotuje krajevni
župnik. Kardinal, ki sta ga obiskala, je priporočal skrajno previdnost in kupo-
vanje po preudarku in svetoval, da naj pri sprejemu Francozov v Družbo dobro
odpremo oči, ker je nevarnost, da bi naleteli na sleparje, ljudi brez časti, goljufe,
ki bi se dali prepoznati šele pozneje, ko bi bilo že prepozno, da bi popravili nji-
hove prestopke. Veliko laikov, ki so prihajali asistirat in poučevat katekizem, se
je ponujalo za pomoč že vnaprej. Hiša ni imela nič obremenitev, imela pa je vrt
z nekaterimi hišicami, ki bi se jih dalo odkupiti. Posestvo je bilo na vzpetini in
kraj zelo zdrav. Ni bilo nikakršnih obveznosti. Vsi prijatelji so svetovali nakup,
trdili so, da gre za donosno pogodbo, da je pa treba hitro ukrepati, ker bi, ko
bi se razvedelo o celi zadevi, lahko prišlo do zapletov. Ko je kapitelj slišal po-
ročilo,15 se je odločil takoj ukreniti vse potrebno v smislu podatkov, ki smo jih
navedli zgoraj.
Opat Pisani je zahteval, naj bi poslali osebje najpozneje za Brezmadežno.
Don Bosko je 5. decembra zvečer izjavil pred kapitljem: »Sem v stiski: na eni
strani pomanjkanje osebja in na drugi strani ugodna priložnost, ki je ne smemo
izpustiti iz rok. Treba je tudi vedeti, da smo obilno miloščino, ki smo jo zbrali
v tem velemestu, dobili leta 1883 prav zaradi hiše, ki naj bi jo odprli v Parizu.
Danes se je navdušenje za don Boska malo poleglo, zato bo treba nekaj napora,
da se bo spet vžgalo. Prihodnje leto bo salezijansko osebje za Francijo podvoje-
no z novinci iz Providenze [Previdnosti] in upamo, da bomo francoske ustanove
obogatili z novimi delavci.«
Za Brezmadežno ni bilo mogoče zadovoljiti opata Pisanija. Proti koncu
decembra je don Bosko poslal v Pariz don Albera, da je podpisal pogodbo in
predstavil ravnatelja don Bellamyja.16 Sprejemi so bili na vseh koncih in krajih
in zelo ugodni.17 Na msgr. d'Hulsta, generalnega vikarja in velikega prijatelja
opata Pisanija, je bilo naslovljeno naslednje zahvalno pismo, katerega osnutek
je brez imena.
Velespoštovani in velečastiti monsinjor!
Dobrota, s katero je vaša uglednost ravnala s salezijanci zlasti pri ustanovitvi zaveti-
šča Patronage v Parizu, zasluži vso našo hvaležnost. Rad bi našel način, da bi izrazil
našo hvaležnost, pa ne vem kako.
Edina stvar, ki se mi zdi mogoča in kar storim iz vsega srca, je naša uslužnost in
prošnja, da bi naše salezijanske hiše imeli kot svojo last. Ko boste prišli v Turin, nam
boste storili veliko uslugo, če boste pri nas prebili čim več časa.
15 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 28. september 1884.
16 Prim. MB XVI, str. 309 in sledeče [BiS XVI, str. 200].
17 Dodatek, št. 53.
|
|
25.3 Page 243 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
243
Za zdaj vas prosim, da bi nadaljevali zaščito pravkar v Parizu odprte hiše in jo pod-
pirali s svojimi nasveti in z vsemi sredstvi, ki jih boste v svoji razsvetljeni previdnosti
šteli za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Gospod naj vas ohrani pri dobrem zdravju, da boste mogli nadaljevati svoja dela
krščanske ljubezni. Vsi se priporočamo vašim učinkovitim in svetim molitvam in jaz
imam zadoščenje, da se lahko v globoki hvaležnosti imenujem vaše velečastite in
velespoštovane uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. januar 1885
V hiši so pomagali nekateri študenti višjih letnikov, ki so prihajali v zavod,
da so prebili večere med fanti in sodelovali pri pouku in verouku.18 Neki opat
Hugot, ki je že bival v hiši, je ostal še kak mesec in pomagal, dokler ni bil usto-
ličen za župnika v neki župniji in je zapustil hišo. Gospod Franqueville je zbiral
za vzdrževanje potreben denar, ki je prihajal v zadostni količini. Don Bosko je
rekel: »V Parizu dobrodelnost ne bo manjkala. V enem samem mesecu bo mo-
goče od desetih oseb dobiti veliko. Pomoč je obljubilo veliko gospodov, in ko bo
hiša odprta, bodo gotovo velikodušno sodelovali.«
Njegovo predvidevanje ni bilo neutemeljeno, vsaj na začetku ne. K temu je
pripomogla okrožnica, ki jo je poslal vidnejšim dobrotnikom in sotrudnikom:
Velezaslužni gospodje sotrudniki in gospe sotrudnice v Parizu!
Že drugo leto teče, odkar sem imel veliko zadoščenje, da sem bil med vami, velezaslu-
žni sotrudniki in sotrudnice.
Ob tisti pomembni priložnosti sem se globoko prepričal, da vlada med vami versko
prepričanje, krščanska dobrodelnost in velikodušnost, za kar sem se Bogu iz srca
zahvaljeval. Tiste dni ste vsi izrazili živo željo, da bi don Bosko v Parizu ustanovil
hišo, ki bi zbirala otroke s cest in trgov z namenom, da bi jih poučili in vzgajali in
naredili iz njih dobre kristjane in poštene državljane.
Vaša želja se je izpolnila in danes je to že dejstvo. Hiša z imenom Zavetišče sv. Petra
je odprta na Ménilmontantu na ulici Boyer št. 28.
Za zdaj smo se omejili na nedeljsko zavetišče in sprejem nekaj najrevnejših in najbolj
zapuščenih dečkov. Toda z Božjo pomočjo in podporo vaše krščanske dobrodelnosti
upam, da bomo mogli povečati število gojencev in tako v širšem obsegu pomagati
mladini tega veličastnega glavnega mesta.
Kupili smo že kapelico, ki vabi k pobožnosti, poslopje s šolskimi prostori in dvorišče
za odmore. Vendar je treba kupljeno delno še plačati. Polega tega je treba ustanovo
vzdrževati in okrepiti. In tu je odprto področje za vašo krščansko ljubezen. Dobro
vam je znano, da je moje bogastvo in moje premoženje ali bolje rečeno začetek in
nadaljevanje mojih ustanov v korist uboge mladine osnovano na vaši dobroti, na
pomoči, ki mi jo boste izkazovali vi. Jaz ne morem dajati drugega kot dobro voljo, da
bi pomagal ubogim dečkom, ki so bili, so in bodo veselje mojega srca. Nimam druge-
18 Med njimi bodoči don Virion, salezijanski inšpektor v Belgiji in tedaj odličen uradnik.
|
|
25.4 Page 244 |
▲back to top |
244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ga kot osebno delo tistih duhovnikov, ki so svoje življenje posvetili istemu cilju. Vse
drugo je v vaših rokah.
Ne predlagam nikakršnih letnih prispevkov. Vsak izmed nas je svoboden, da dá, kar
mu srce narekuje in kolikor in kadar zmore.
Duhovnik Louis Bellamy, ravnatelj zavetišča, je pristojen, da zbira darove, ki jih boste
vi v vaši dobroti namenili omenjeni ustanovi.
Ker dobro poznam navdušenje, s katerim otroci Francije podpirajo dobrodelne usta-
nove, ne bom dodajal nič drugega za poživitev vaše gorečnosti. Povem vam samo,
da za Bogom zaupam vam svojo prvo hišo v Parizu in prepričan sem, da me moje
zaupanje ne bo izdalo.
Zagotavljam vam, da bom vsak dan molil in spodbujal naše dečke, da bodo molili za
vas pri oltarju Marije Pomočnice, da bo ona pod svojim materinskim plaščem zbrala
vse vas in vaše družine, vas varovala in blagoslavljala na telesu in duši v tem življenju
in vam od svojega Božjega Sina izprosila, da boste ob svojem času prejeli plačilo za
vašo dobrodelnost.
V najgloblji hvaležnosti imam čast, da se imenujem vseh vas, dragi sotrudniki in sot-
rudnice, najvdanejši služabnik.19
duh. Janez Bosko
Turin, 29. januar 1885
Poseben poseg Božje previdnosti se je pokazal v trenutku podpisa pogod-
be. Gospod Franqueville je imel pripravljenih trideset tisoč frankov, toda brez
odloga je bilo potrebnih še štirideset tisoč frankov. Don Rua niti ni imel ni upal,
da bi v kratkem razpolagal s to vsoto in mu jo poslal, zato je pisal Franquevillu
in mu razložil svoj položaj in ga prosil, naj pregovori opata Pisanija, da bi malo
počakal. Komaj je napisal pismo, je prišla iz Rima priporočena pošiljka. Odprl
jo je in bral: gospa Stacpoole ima pripravljenih štirideset tisoč za hišo v Parizu
in vprašuje, komu naj jih njen pariški zastopnik pošlje. Don Rua je ves ganjen
odgovoril, naj jih izroči Franquevillu.
Ta pied-à-terre [noga na zemlji] v Parizu je bil previdnosten za celoten ra-
zvoj Družbe v Franciji in na francoskih ozemljih. Kajti ustanova, ki se je pred
kratkim začela, se je tako povečala, da ni samo navdihnila zaupanja v dobrot-
nikih, temveč je dala sami Družbi zavest in pojem svoje socialne učinkovitosti.
Zavetišče Patronat Ménilmontant je v splošnem razsulu zaradi preganjalnih
zakonov ponovno vstal in zaživel v drugem središču, zlasti zaradi učinkovitega
delovanja bivših gojencev.
19 Sledil je naslednji N. B.: Zaradi priročnosti lahko darovalci darove izročijo tudi v roke velečasti-
temu gospodu Le Reboursu, kuratu pri Magdaleni, gospodu markizu Franquevillu, Chateau de la
Muette, gospodu Joseju Adolfu, knjigotržcu, Via Sévres št. 29-31. Ti velezaslužni gospodje zbirajo
darove za zavetišče in jih izročajo njegovemu vodstvu.
Francoski prevod je pripravil don Bellamy in ga je don Bosko odobril (Dodatek, št. 54). Okrožnica
je navdihnila članek v Figaru in ga lahko preberete v Dodatku, št. 55. Tri pisma don Bellarmyja
vsebujejo natančne nadrobnosti ob prvem mesecu prihoda v Pariz (Dodatek, št. 56 A-B-C).
|
|
25.5 Page 245 |
▲back to top |
BiS 17 — 13. poglavje
245
Dne 12. novembra je don Bosko v pogovoru z don Lemoynom in don
Bonettijem govoril o slavni prihodnosti, ki čaka Družbo, in dal pomembno izja-
vo o prazničnih oratorijih. Njegove besede sodijo sem kot sklep teh dveh pogla-
vij: »Vedno bolj spoznavam, kako slavna prihodnost se obeta naši Družbi, kako
zelo se bo razširila in koliko dobrega bo storila. Kljub sedanjim nevšečnostim,
izdajstvom, odpadom so ji namenjene velike stvari. Ko se bodo razmere umi-
rile, bodo Urugvaj, Argentina, Patagonija postali čudovito delovno področje za
nas. Vendar ne pozabimo na osnovno dejstvo, da so naša glavna naloga praznič-
ni oratoriji. Dokler se bomo držali revnih in zapuščenih otrok, nam nihče ne bo
zavidal. Iz teh oratorijev bodo izšli duhovniki, ki bodo vzor drugim in jih bodo
tudi nasprotniki duhovnikov povsod radi sprejemali. Odprti bodo in bodo dob-
ro poznali svet. Želim, da za voditelje oratorijev postavijo ljudi, ki se ne bodo
vmešavali v zadeve zavodov. Kake sadove za duše bomo s tem dosegli!«20
20 Pater Semeria, ki je od 1875 obiskoval praznični Oratorij sv. Alojzija v Turinu, piše: »Med tistimi
poredneži sem bil tudi jaz. Nisem razumel, koliko dobrega se je storilo s temi oratoriji, vendar od
takrat gojim svoje navdušenje za salezijance. Zares previdnosten red, ki je začel delovati, ko se je
začelo moderno življenje, ki ga je bilo treba evangelizirati, zlasti malomeščane in delavce. Apostol
teh dveh svetov, ki sta vstopala v ekonomsko, socialno in politično življenje, je bil don Bosko po svo-
jih sinovih in hčerah. Zato se je red tako čudovito hitro razširil, kakor je vsem znano. Cottolengova
ustanova je ostala lastna turinskemu mestu, do Boskova pa lastna celemu svetu. Povsod se je prijela.
Don Bosko je s svojimi vrstami osvojil Piemont in Italijo in potem ves svet. Najbolj uspešen je bil v
novem svetu, zlasti v Južni Ameriki. Salezijanci so edini italijanski red, ki se je v 19. stoletju razširil
po celem svetu.« P. Giovanni Semeria, I miei ricordi oratori [Moji oratorijski spomini]. Založba
Amatrix, Milan-Rim, str. 17-18.
|
|
25.6 Page 246 |
▲back to top |
14. poglavje
NEKAJ PRAKTIČNIH NAVODIL IN DVOJE SANJ
Salezijanska družba še ni imela svojega grba, kakor je bilo to navada pri
vseh redovnih družbah. Kot uradni žig so uporabljali podobo sv. Frančiška Sa-
leškega z latinskim napisom Salezijanska družba. Šele 12. septembra 1884 je
don Sala predložil osnutek salezijanskega grba, spodbujen od priložnosti, da bi
ga postavili v cerkvi Srca Jezusovega med grba Pija IX. in Leona XIII. Osnutek je
izdelal profesor Boidi. Predstavljal je ščit z velikim sidrom v sredini, z doprsno
podobo sv. Frančiška Saleškega na desni in srce s plamenom na levi. Zgoraj je
bila svetla šesterokraka zvezda, spodaj gozd s planinami v ozadju in prav na
dnu palmova in lovorjeva vejica, med seboj povezani vse do polovice ščita. Na
spodnji strani je lebdel trak z napisom Sinite parvulos venire ad me [Pustite
otroke, naj prihajajo k meni].
Opozorili so, da ta rek uporabljajo že drugi. Don Barberis je predlagal, da bi
ga spremenili v zmernost in delo, ki ga je povzel iz don Boskovih sanj, v katerih
sta ti dve besedi prikazani kot salezijanska značilnost. Don Durando bi raje videl
Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis. Don Bosko je presekal pomisleke z
besedami: »Od vsega začetka Oratorija, ko smo bili še v konviktu in ko sem hodil
v ječe, smo se ravnali po geslu Da mihi animas, cetera tolle [Daj mi duše, drugo
vzemi]. Kapitelj je pritrdil in tako je bilo sprejeto zgodovinsko geslo.
Svetniku ni ugajala zvezda, ki je na vrhu ščita, ker je spominjala na prosto-
zidarsko znamenje, in jo je zamenjal z bleščečim se križem. Pozneje so zvezdo
postavili na levo stran nad srce. Tako so bili predstavljeni simboli treh teologal-
nih kreposti.
To geslo, kot so se spominjali najstarejši gojenci Oratorija, kot kanonik Bal-
lesio in kardinal Cagliero, in so to izpričali v procesu za razglasitev za blažene-
ga, je bilo od vsega začetka, še ko so bili oni majhni, z velikimi črkami napisano
nad vrati don Boskove sobe. Ne bi mogli bolje izraziti temeljnega cilja in na-
mena vsega svetnikovega dela in trpljenja, pisanja in govorjenja, Družbe, ki jo
|
|
25.7 Page 247 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
247
je ustanovil. Da je bilo dobro duš vedno njegova glavna skrb, lahko razberemo
iz njegovega življenjepisa. Isto bomo zvedeli iz tega poglavja, v katerem bomo
skušali podati njegove dragocene besede na kapiteljskih sestankih, v družin-
skih pogovorih in nekaterih njegovih sanjah.
Najprej prisluhnimo nekaterim njegovim navodilom o izbiri, gojitvi, preso-
janju in podpiranju poklicev.
V Oratoriju in v zavodih je bilo veliko dečkov, ki so vzbujali lepe upe, pa niso
imeli sredstev, tako da so komaj plačevali svojo skromno mesečnino ali so imeli
težave z oskrbo. Don Bosko je 18. julija na kapiteljski seji izjavil: »Ko kak fant
vzbuja upanje, da bi postal dober salezijanec, pa more ali ne more plačevati me-
sečnine, naj se ne gleda na izdatke. Naj vse potrebno oskrbi hiša. Prepričan sem,
da nam bo z izrednimi in nepričakovanimi sredstvi pomagal Gospod, saj storimo
vse, da bi imeli poklice. Zato ne glejmo na izdatke. To naj bo pravilo tudi za dru-
ge naše zavode. Pri kakem fantu zasledimo upanje na uspeh in starši ne morejo
plačati, če tožijo pri predstojnikih, da so v težavah in ne morejo plačevati redne
oskrbe, potem zaradi lepega obnašanja fanta oprostimo mesečnine za en mesec
ali tromesečje. Vendar mora biti utemeljeno upanje na mogoč poklic, saj je teh
vsak dan manj. Vendar enako zavzeto skušajmo preprečiti, da bi šli po poti pok-
lica tisti, ki v to niso poklicani ali so tega poklica nevredni. Vse to je treba storiti
nadvse previdno. Ne sprejemajmo na preizkušnjo takih, ki jim prej ni uspelo.«
Večkrat je povzel besedo pri vprašanju sprejema aspirantov v noviciat.
Neki dvajsetletni iz semenišča v Ivrei je po nekaj tednih bivanja v San Benignu
prosil, da bi bil sprejet v noviciat. Don Bosko je dejal: »Ker je pri nas samo en
mesec in ga še nismo mogli spoznati, ga sprejmimo kot aspiranta. Če bo vztrajal
in bo vse prav, ga bomo lahko za Brezmadežno sprejeli med novince.«
Neki drug klerik iz istega semenišča, iz zelo verne in bogate družine ni pri-
nesel kakor prejšnji potrdila in privolitve škofa, temveč preprosto izjavo, v ka-
teri je rečeno, da ne more več priti nazaj v semenišče zaradi študija. Ta izjava
je toliko bolj vzbudila dvome, ker prosilec v San Benignu ni opravil zgledno
duhovnih vaj, temveč je v cerkvi klepetal s svojim sosedom. Don Bosko je takole
govoril: »Praviloma ne smemo nikdar popuščati v moralnosti. Če je kdo dvom-
ljive moralnosti, je bolje, da ga ne sprejmemo. Sploh ne sprejemajmo v hišo
človeka negotove moralnosti. Raztresenost, pomanjkanje vzgoje in pomanjklji-
ve sposobnosti za študij se lahko prezre. Moralnost pa je osnovno vprašanje.
Izkušnja nas uči, da je eno izmed znamenj nemoralnosti beg pred predstojniki.«
Neki tretji klerik iz milanskega semenišča si je vedno želel vstopiti v kako
redovno družbo. Trdil je, da je v Salezijanski družbi našel svoje toplo gnezdo.
Svetnik je svetoval, naj ravnajo z njim bolj obzirno, se pravi v duhu sv. Frančiška
Saleškega, da mu govorijo o lepoti redovnega življenja na splošno in o veliki
dobrini, ki jo človek prejema od Gospoda s poklicem.
|
|
25.8 Page 248 |
▲back to top |
248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Eden izmed fantov je opravil malo maturo v gimnaziji v Oratoriju in nika-
kor ni dajal zanesljivih znamenj poklica. Don Bosko je dejal: »Govoril sem s fan-
tom. Popolnoma se strinja, da to leto ne bi oblekel talarja. Zagotovil pa mi je, da
gre raje pometat, kot da bi zapustil naše hiše. Lahko bi ga dali med rokodelce.
Tudi o tem sva govorila. Za zdaj je lepo zaposlen v tiskarni, pri Vestniku ali čem
drugem v hiši. Če bo še naprej zgleden, ga bomo sprejeli, če bo vzrok za pritož-
be, ga bomo takoj odslovili. Če bo ostal priden in bo želel postati duhovnik, mu
bomo predlagali, naj vstopi v Družbo.«
Sprejeli so dva fanta, ki sta končala peti razred gimnazije v Varazzeju, in tri,
ki so končali štiri razrede v Borgu San Martino. Ker je don Bosko vedel, da bi ne-
kateri od njih naleteli na prevelik odpor njihovih družin, je svetoval naslednje:
»Te fante je treba poučiti o odgovorih, ki naj jih dajejo. Naj rečejo zelo mirno:
'Veliko sem razmišljal o svojem poklicu in se prepričal, da če hočem biti srečen,
moram vstopiti v kako redovno družbo. Najbolj mi ugaja salezijanska družba.
Čutim, da me vest kliče tja in jaz jo moram poslušati, če nočem biti njena žrtev
in žrtev neuspeha! Govorijo lahko tudi o duhovnih in materialnih koristih, pač
glede na razpoloženje staršev'.«
Iz Borga San Martino je prosil za sprejem sedemnajstletni fant, ki je končal
samo tri razrede gimnazije. Don Bosko je vprašal tamkajšnjega ravnatelja don
Bordona: »Kako je z nadarjenostjo in učenjem pri tem fantu?«
»Slabo.«
»Vzbuja upanje, da bo zmogel iti vštric s tovariši v filozofiji?«
»Čeprav z velikimi mukami, bo s pridnim študijem to zmogel.«
»Recite fantu, da bo lahko napredoval, če bo pridno študiral. Te besede
bodo fantu vlile pogum.«
Mlajši brat nekega salezijanskega duhovnika je prosil, da bi ga v San Benignu
sprejeli med novince. Don Bosko je omenil, da je bila njegova mati uboga, in je kar
naprej prosila za podporo. »Sin duhovnik mora skrbeti za mater. Mi imamo veli-
kanske stroške s takimi, ki so v enakem položaju. Ko potem postanejo duhovniki,
starši menijo, da imajo pravico, da ravnamo z njimi kot z gospodi in da to tudi
zares so. Če sprejmemo take fante, jim mora hiša poskrbeti za vse, celo to, da jim
uredi poklic. Družina zahteva denar za plačevanje najemnine, hočejo vstopnice
za ustanovo San Paolo, doto za sestre, in če je še več otrok, da jih zastonj sprejme-
mo v naše zavode. Temu fantu sem se skušal približati, želel sem se posebej zanj
zavzeti in sem mu to v preteklih letih tudi povedal. Vendar ga nisem skoraj nikdar
videl, ker se me je izogibal. Letos sem ga srečal samo enkrat in še to po naključju
na stopnicah. Naj se izuči kake obrti, ko se bo izučil, bo lahko vzdrževal svojo ma-
ter. Sicer pa ne kaže znamenja za duhovniški poklic.1
1 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 30. avgust 1884.
|
|
25.9 Page 249 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
249
Nekoč je don Barberis ponovno predlagal za sprejem nekega aspiranta, ki
so ga zavrnili na prejšnjem zasedanju. Don Bosko, ki ga je poznal in je resno
pretehtal primer, je dejal: »Dajal mi je dobre upe, zato je bil poslan v Lanzo.
Imel sem o njem dobro mnenje, ker je redno prejemal svete zakramente. Sedaj
mi pravijo, da je nekam čuden. Vendar se zdi zelo dober. Kaj pravi k temu njegov
magister?«
»Za drugimi zelo zaostaja v učenju in ni kaj dosti prizadeven. V obnašanju
se zdi, da je potuhnjen. Vendar tega ni mogoče potrditi z dejanji. Končal je samo
štiri razrede gimnazije.«
»Ali mogoče le vzbuja kaj upanja?«
»Po sposobnostih ne zaostaja za drugimi, ki so bili sprejeti.«
»Prav. Recite mu, naj se uči med počitnicami. Dodeli naj se mu profesor, pri
katerem bo moral opraviti izpit. Spodbujajte ga. Če bo naredil izpit, bo sprejet.«2
Za pripustitev novincev k zaobljubam so se predstavili trije, o katerih je
don Bosko povedal svoje mnenje. Nekega novinca, ki je prihajal iz Alassia, je
hišni svet v San Benignu dvakrat zavrnil, češ da nima potrebnih lastnosti, da
bi postal dober duhovnik. Don Bosko ni bil zadovoljen s tako splošno oceno in
je na seji 6. septembra postavil poučna vprašanja. »Pojdimo počasi pri odlo-
čitvah,« je dejal. »Zato vprašujem, kako se je obnašal.«
»Je zelo neposlušen,« je odgovoril don Barberis »in ne sprejema opominov.
Poleg tega pa je še zelo len.«
»Et de vita et de moribus?« [In o življenju in o moralnosti].
»Vedno je imel posebna prijateljstva s takimi, ki bolj zaostajajo pri učenju,
čeprav v tem ni nič slabega.«
»Je nadarjen?«
»Revna povprečnost.«
»Kakšno izobrazbo ima?«
»Skromno. Ima pa lepo pisavo in še kar obvlada slovnico.«
»Kako meni o njem hišni svet v San Benignu?«
»Dobil je samo črne glasove.«
»Kljub vsemu se mi zdi, da je prilagodljiv in da rad sprejema opomine.«
»Priznati je treba, da se lepo obnaša, še več, kar naprej zatrjuje, da je prip-
ravljen ubogati, in prosi, naj se ga opominja, če pa ga opomnimo, se brani pred
tovariši, godrnja, ne prizna svoje krivde in spravlja v obup asistente.«
»In njegovo zdravje?«
»Slaboten je in ima kilo.«
Tukaj je don Durando omenil, da ga v Alassiu niso hoteli več za nobeno
ceno, niti ga niso sprejeli za nekaj dni med počitnicami. Don Rua je omenil, da
2 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 6. september 1884.
|
|
25.10 Page 250 |
▲back to top |
250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bi bil, če bi ga sprejeli, v breme Družbi. Don Bosko pa je kljub vsemu dejal: »Ali
ga ne bi mogli uporabiti kot pomočnika?«
»Kar se tiče svetnih poslov, je zelo spreten,« je odvrnil don Barberis, »uren
in uspešen.«
»Bi ga lahko postavili v knjigarno?«
»Menim, da ne bi bilo primerno. Med dečki bi lahko bil nevaren. Je zelo
netrden v kreposti in njegova preteklost ne obeta nič dobrega.«
»Bi mogli biti prepričani o njegovi zvestobi?«
»Njegov oče je Alassiu pustil več kot šesto lir dolga, je pripomnil don Rua.«
Don Barberis je zahteval končno odločitev, ker so pripravnika že drugič
zavrnili za zaobljube. Svetnik je sklenil: »Prav. Recite mu, da ga je don Bosko
branil, da pa je vrhovni kapitelj nasprotoval in da don Bosko ne more ugovarjati
odločitvi celotnega kapitlja.«
Kapitelj je sklenil, da naj fant odloži talar in gre kot pomočnik v tiskarno.3
Don Lemoyne je k zapisniku seje dodal svojo pripombo: »Treba je pomisliti
na natančno don Boskovo poizvedovanje o tem fantu. Kadar koli je šlo za koga,
ki so ga zavrnili, je delal tako. Hotel je, da bi vsak glas bil potrjen z jasnimi in
preverjenimi dokazi in ne z nejasnimi glasovi, oprtimi na preprosta mnenja, pa
četudi je za to bila večina. S svojimi vprašanji je preverjal glasove, ki so se zdeli
utemeljeni. Na tak način je učil svoje sinove previdne in nepristranske metode
pri presojanju. Dostikrat se je postavil za zagovornika fantov že pred glasova-
njem in je hotel priporočiti svoje mnenje članom kapitlja, ki so bili nasprotnega
mnenja glede njegovega varovanca, da ne bi glasovali proti.«
Nekoč4 je šlo za prošnjo nekega devetindvajsetletnega pomočnika, ki je
napravil dolgove in jih ni poravnal. Don Rua je menil, da je zelo dober, don Cag-
liero se je skliceval na kanonsko pravo, ki prepoveduje vstop v redovne družbe
ljudem, ki imajo dolgove. Don Bosko je takole odgovoril: »Tega bi lahko pripus-
tili k zaobljubam samo, če bi: 1. upniki odpustili dolg, 2. če bi on poplačal svoj
dolg, 3. če bi dolg poravnala Družba. Toda on tega ne zmore, upniki ne odpustijo
dolga in Družba ni dolžna plačati. Ker pa je dober in ker ne more poravnati
dolga, bi fant lahko prosil upnike, da bi mu del dolga odpustili, hiša bi plačala
ostanek in upniki bi dali potrdilo o poravnanem dolgu. Če bi to storili, bi ga lah-
ko pripustili k zaobljubam.« Kapitelj je odločil v tem smislu.
Tu je don Bosko pripomnil naslednje: »To je zadnjikrat, ko smo dobrohotno
ravnali v smislu dovoljenja, ki ga je začasno podelil Pij IX. S prvim januarjem
prihodnjega leta bomo sprejemali nove člane po svetih navodilih, ki jih je dal Pij
IX. v svojih odlokih leta 1848, in ustanovili odbore v smislu odloka. Tajnik don
Lemoyne ima nalogo, da bo kapitelj spomnil na don Boskovo voljo.«
3 N. m.
4 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 3. oktober 1884.
|
|
26 Pages 251-260 |
▲back to top |
|
|
26.1 Page 251 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
251
Nek drug pomočnik,5 star dvainsedemdeset let, je vložil enako prošnjo, ki
jo je odobril hišni svet v San Benignu. Don Cagliero je živahno vprašal: »Pod
kakšnim naslovom jer mogoče sprejemati starčke z dvainsedemdesetimi leti?«
»To je izjema,« je odvrnil don Bosko.
»Take izjeme delamo vsak dan,« je odvrnil don Cagliero in to pomeni pri-
volitev v načelo, da naj mladi vzdržujejo stare. V teh stvareh je treba biti bolj
pameten.«
»Vsaj, če bi bili duhovniki,« je povzel don Bosko, »starost ne bi smela biti
pomembna.«
»Tudi kot duhovniki,« je dejal don Cagliero, »nam taki starci ne ustrezajo.«
Don Rua je skušal razvezati vozel in je pogledal v imenik, kjer prosilec še ni
bil vpisan kot novinec. »Povejte mu, da bo deležen vseh privilegijev salezijan-
cev, če bo postal sotrudnik.«
Glede pomočnikov je don Rua vztrajal pri mnenju, ki ga je povedal že 6.
septembra v odsotnosti don Boska. Želel je, da bi imeli dve vrsti pomočnikov.
Ni se mu zdelo primerno, da bi kak odvetnik, zdravnik, lekarnar ali profesor bil
ob strani »kakršnega koli tepca«, ker bi to bilo pod njegovo častjo. Don Bosko
je odgovoril: »Ne morem dopustiti dveh vrst pomočnikov. Pazimo, da ne bomo
sprejemali v Družbo ljudi, ki so sicer dobri, pa neotesani, rekel bi omejene pa-
meti, ki bi bili sposobni ob določeni priložnosti brez nadaljnjega iti v gostilno in
si iz tega ne bi delali skrbi. Če sprejmemo v hišo take ljudi, naj ne dobijo imena
pomočnika, temveč služabnika. Takih ljudi nikakor ne sprejemajmo v Družbo
in še manj jih pripuščajmo k zaobljubam.« Don Rua je razložil svojo zamisel
in vprašal, ali ne bi bilo mogoče za take ustanoviti neke vrste tretjerednikov,
kot jih imajo frančiškani v svojih samostanih. »Za zdaj to ne pride v poštev,« je
pripomnil don Bosko.
Očetovska don Boskova ljubezen se kaže v pripustitvah k svetim redovom.
Treba je povedati, da don Bosko prvič v svojem življenju od septembra zaradi
slabega zdravja ni več spovedoval sobratov, ki so opravljali duhovne vaje, in
je to nalogo prepustil don Rui. Dne 12. septembra je dejal: »Pri teh duhovnih
vajah se čutim veliko bolj sproščenega pri presojanju poklicev, ker nisem spo-
vedoval. Tako lahko vprašujem in odgovarjam ter dajem nasvete, menim, da
koristne tistim, ki me vprašujejo za svet.« Tedaj je don Cagliero povedal, da treh
klerikov hišni sveti niso pripustili k svetim redovom. Ko je don Bosko slišal za
njihova imena, je dejal o enem izmed treh: »Klerik pravi, da hoče postati duhov-
nik in nima namena zapustiti Družbo. Pravi, da se čuti omalovaževanega, ker
ga imajo za zadnjega v hiši, in da ne hodi na pogovor, ker je izgubil zaupanje v
ravnatelja. Šel je k njemu samo v skrajnih primerih, da se je redno spovedoval
5 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 12. september 1884.
|
|
26.2 Page 252 |
▲back to top |
252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vsakih deset dni, prejemal sveto obhajilo in da ne morejo v njegovem moral-
nem vedenju najti nič neprimernega. Ima diplomo za pouk v tretjem in četrtem
razredu osnovne šole.«
»Ravnatelj se pritožuje,« je menil don Cagliero, »zaradi njegove neubog-
ljivosti in pomanjkanja discipline. Je boljši od drugih dveh, vendar izvržek iz
semenišča. Vsekakor ne želi prejeti redov sedaj, temveč prepušča to sodbi pred-
stojnikov, se pravi, ko bodo vedeli, da je pripravljen.«
»Kaj ne bi bilo mogoče poskusiti v kaki drugi hiši?« je vprašal don Bosko.
»Že trikrat je zamenjal hišo.«
»Če bi bila v njem samo senca nemoralnosti, bi ga poslal iz Družbe. Toda
zdi se mi, da glede tega ni nikakršne pritožbe. Ima tudi diplomo. Katere koli
redovna družba bi ga sprejela.«
»In mi smo pripravljeni, da jim ga darujemo!« je odvrnil don Cagliero.
Ko je potem don Rua pripomnil, da je bolehen, je don Bosko dejal: »Prav.
Ne prevzemajo nobenih obveznosti. Poglejmo, ali je sposoben poučevati. Če mu
zdravje tega ne bo dopuščalo, bomo skušali stvari drugače urediti. Naj mine
nekaj časa, potem bomo videli.«
Za vse sobrate bo koristno, da vedo, kaj je mislil s pogovorom. O tem je
govoril, ko je bilo treba urediti potek življenja v Oratoriju pod vodstvom dveh
ravnateljev.6 Navodila so bila dana za materno hišo, vendar veljajo tudi za vse
druge domove. »Člani vrhovnega kapitlja s tajnikom bodo opravljali pogovor
pri don Bosku. Vsak večer po šesti uri sem pripravljen, da jih sprejmem na po-
govor in za spovedovanje. Za spovedi bi najraje določil četrtek zvečer. Najraje
bi videl, da bi šel v zakristijo kot prej, vendar se bojim, da bi prišlo še veliko
drugih in bi se preveč utrudil. Don Francesia bi lahko sprejemal na pogovor vse
duhovnike, ki nimajo stalnega opravka z dijaki in rokodelci, in vse osebje, ki se
ukvarja z dijaki. Don Lazzero bo sprejemal tiste, ki imajo opravka z rokodelci.
Don Rua naj sprejema starejše sobrate, pri katerih bi drugi imeli težave. Teh je
četvero ali petero.
Don Lazzero je omenil, da bi jih vsaj osemdeset moralo pri njem opraviti
pogovor, in ne ve, kako bi jih mogel v enem mesecu vse sprejeti. Don Bosko mu
je odgovoril: »Ne drži se dobesedno mesečno, temveč skušaj to opraviti s svo-
bodo, ki želi doseči dobro. Na začetku bodo pogovori daljši, toda kmalu bodo
kratki. Za nekatere sobrate bo treba biti točen vsak mesec, za druge bo zadosti
vsak drugi mesec. Vendar ne dopuščajmo, da bi preteklo več časa. Za nekatere
maloštevilne bo prav, da jih pokličemo še pred koncem meseca. Priporočam, da
tega pogovora ne bi opravljali sprehajaje se po dvorišču, temveč naj za to odgo-
voren sobrat pokliče sobrata k sebi v sobo, kjer bosta lahko govorila svobodno
6 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 24. oktober 1884.
|
|
26.3 Page 253 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
253
in brez motenj. Pogovor je tako pomembno opravilo, da ga lahko imenujemo
glavni ključ v zgradbi Družbe. Kdor je pristojen za sprejemanje pogovorov, naj
bo skrajno ljubezniv, prizadeven in točen. Koliko je sobratov, ki mi na vprašanje
o pogovoru odgovarjajo, da so bili na pogovoru pred šestimi meseci, pred enim
ali celo pred dvema letoma. Ta malomarnost vodi k pojemanju duha Družbe.
Predstojnik naj ne bo nepotrpežljiv z nadležnimi sobrati. Nikdar ne recimo:
nima smisla, da govorim z njim! Treba jih je poklicati, ne se utruditi, ponavljati
opomine. Bodimo potrpežljivi in srce naj nam vodi dobrosrčnost.«
Zlasti je pomembno sedmero opominov, ki jih je napisal lastnoročno in jih
ob koncu duhovnih vaj razdelil ravnateljem: »Stvari za ravnatelje naših domov.
1. Širiti krog naročnikov Katoliškega branja in dobrega tiska sploh. 2. Varčeva-
nje z uporabljenim papirjem, neuporabnega poslati v papirnico, uporabnega pa
v naše zavode in tiskarne. 3. Urediti tako, da nobena oseba drugega spola ne bo
imela zaposlitve in stanovanja v naših hišah. 4. Držati se predpisov glede naših
sester. 5. Oddaljiti od naših gojencev vsako prepovedano knjigo, tudi če jo pred-
piše šolska oblast. Teh knjig nikdar ne prodajajmo. Po potrebi se bo naredila
izjema, vendar samo za tiste, ki morajo opravljati državne izpite. V tem primeru
naj se uporabljajo očiščene izdaje. 6. Dajajmo brat in berimo prednostno življe-
njepise naših gojencev. 7. Prizadevati si, da spoznamo in izvajamo preventivni
sistem.«
Kako zelo je don Bosko poudarjal branje salezijanskih knjig v zavodih! Tudi
11. septembra je o tem govoril v kapitlju: »Širite združenje Katoliškega branja,
Mladinske knjižnice, Vestnika in na splošno vsega tiska iz naših tiskarn. V mno-
gih zavodih se to ne priporoča našim fantom. Ne jih siliti, temveč spodbujati,
da jih bodo kupili. Pokazati jim, kako korist bi imeli, če bi jih poslali domov, jih
posojali ali podarjali prijateljem ali nagradili usluge z darom knjig Katoliškega
branja, namesto da bi jim dali dva solda. Naročanje na Katoliško branje pripo-
ročimo že na začetku šolskega leta. Nove gojence spodbujajmo, da se bodo na-
ročili, saj stane naročnina komaj trideset soldov. Vsi fantje imajo, ko vstopajo
v zavod, svoje prihranke. Ko fantje pošiljajo domov te knjižice, to ni znamenje
poučevanja staršev in sorodnikov, temveč dar. Lahko bi tudi pisali, naj knjižice,
potem ko jih preberejo, izročijo župniku, da jih bo podaril otrokom pri katekiz-
mu ali kaki revni družini in tako naprej.
Ponovil je tudi priporočilo, da bi rešili naše zavode oseb drugega spola. Zad-
nje priporočilo je dal 11. septembra, ko je odločno rekel v kapitlju: »Želim, da
brezpogojno poskrbite, da nobena oseba drugega spola iz nobenega razloga ne
bi opravljala kake službe ali stanovala v naših hišah. Bodite zelo pozorni na to.
Ženska, pa naj bo tudi mati ali sestra kakega salezijanca, je vedno ženska. Od teh,
ki so sedaj po hišah, ne bo prišlo nič nezaželenega, saj so vse vsega spoštovanja
vredne, toda iz načela, da jih imamo v hiši, se bo počasi izoblikovalo pravilo, da
|
|
26.4 Page 254 |
▲back to top |
254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jih bomo imeli v naših zavodih, če sedaj ne bomo postavili vodila, da naj jih ne
bo. Treba je misliti na zanamce, da bodo jasno vedeli, česa se morajo držati. Dr-
žimo se natančno vsega, kar glede sester predpisujejo pravila.« V soglasju z don
Boskovimi naročili je vrhovni kapitelj sklenil, da se ne bo več dovoljevalo, da bi
ravnatelji, kakor je bilo to tedaj v navadi, imeli pri sebi svoje matere.
Don Bosko je imel za trdno pravilo potrebo, da ne bi nikomur dajali pri-
ložnosti za pritoževanje zaradi neupoštevanja njegovih pripomb. Zapisniki sej
vrhovnega kapitlja nam poročajo o dveh primerih. Pomočnik Graziano, ki se
je pred kratkim vrnil iz Amerike, je rekel don Bosku, da je v knjigarni in pri
Vestniku preveč osebja. Vendar niso vsi mislili tako, zlasti ne don Bonetti glede
Vestnika. »Tu je ogromno dela,« je pripomnil. »Pisati, odgovarjati, zapisovati.
Novi sotrudniki, sprememba naslovov, odpošiljanje pošte. Nobeden od navzo-
čih si ne more predstavljati, koliko je tukaj dela.«
»Kljub temu Graziano trdi, da bi mogel ta urad voditi z dvema delavcema.
Veliko dela je samo dva ali tri dni na mesec, sicer pa ne.«
»Bojim se,« je dejal don Rua, »da Graziano ne pozna zadosti položaja, da bi
mogel izrekati take sodbe.«
»Don Ghione in pomočnik Branda,« je pripomnil don Lazzero, »sta istega
mnenja kot Graziano.«
»Želim,« je ukazal don Bosko, »da se preverijo trditve don Ghioneja, Grazi-
ana in Brande.«
Drugi primer je bil obravnavan 13. novembra. Don Cagliero je izročil zapi-
snik generalnega kapitlja, ki so ga sestre imele med duhovnimi vajami, s pri-
pombami k njihovim pravilom na osnovi generalnih kapitljev salezijancev iz let
1879 in 1883. Predlagal je, da bi vrhovni kapitelj imenoval odbor, ki bi pregle-
dal tiste zapise in pripombe, da bi na osnovi njih mogel vrhovni predstojnik po
lastni presoji potrditi, spremeniti, prilagoditi, kakor bi se mu zdelo bolje v Gos-
podu. Ko so imenovali tiste, ki naj bi bili člani odbora, je don Bosko želel, da bi
postal član odbora tudi neki ravnatelj sester, ki je minulo leto navedel celo vrsto
pripomb glede splošne ureditve njihovih skupnosti. Don Cagliero je pripomnil,
da ima ravnatelj sester samo visoko vodstvo a consiliis [posvetovalno] in ne
sme vstopati v notranje vodstvo, razen če je duhovni voditelj. Zato bi bilo pri-
merneje, da bi temu ravnatelju ne uradno, temveč samo neuradno dali v roke
pravila sester, da bi podal svoje pisne pripombe in jih izročil vrhovnemu kapi-
tlju. Don Bosku je bilo vseeno kako, samo da bi mogel povedati svoje mnenje.7
Omenili smo spovedovanje. Don Bosko ni več zmogel prenesti napora ne
le spovedovanja sobratov pri duhovnih vajah, temveč tudi pri vsakdanjem spo-
vedovanju skupnosti. Zato ga je don Rua na seji 28. oktobra prosil, da bi pove-
7 Komisijo so sestavljali don Cagliero, don Bonetti in don Lemoyne.
|
|
26.5 Page 255 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
255
dal, kako si on zamišlja novo ureditev. Svetnikov odgovor je bil: »Spovedovanje
sobratov prepuščam don Rui, ki bo spovedoval v moji spovednici v zakristiji.
Jaz bi to zelo težko še zmogel. Če bi se pa to le zgodilo, bi don Rua šel spovedo-
vat v spovednico pod prižnico. Jaz bi spovedoval v svoji sobi v četrtek, petek
in soboto člane kapitlja, tiste duhovnike, ki bi želeli priti, in fante četrtega in
petega razreda gimnazije. Te fante bi spovedoval tudi na predvečer praznikov
in ob vaji za srečno smrt. Spovedniki redovnih skupnosti morajo imeti dovo-
ljenje ne samo od škofa, temveč tudi od predstojnika. Zato morajo spovedni-
ki fantov imeti moje zaupanje. Česar ne bom mogel nikdar zadosti priporočiti,
je enotnost v določenih primerih in nepopustljivost do pohujšljivcev. Treba je
na previden način poskrbeti, da bodo žrtve poročale ravnatelju ali prefektu ali
kakemu asistentu, ki mu zaupajo. Želim, da jim ne bi dali odveze, dokler ne bi
ovadili. Tako hoče zdrava teologija.«
Don Cagliero je pripomnil, da je stvar zelo kočljiva, zlasti če je žrtev zares
pripravljena, da bi se izogibala izprijencev. »Lahko rečemo, da zahtevamo to
poročilo v korist tovariša. In če se spoveduje tisti, ki je dal pohujšanje? Tedaj je
nujno potrebno, da vsi ravnajo enako. Če zapeljivec ponovno pade v pohujšanje,
se mu zavrne odveza, dokler se ne poboljša. Naj obhodi še toliko spovednic,
povsod bo dobil isti odgovor.«
Don Bosko ni imel kaj reči in je sklenil: »Fantom četrtega in petega razreda
pogosto priporočajte, da se bodo šli spovedat k don Rui. Za vse druge so poleg
obeh ravnateljev določeni don Durando in don Lemoyne. Kar se tiče rokodel-
cev, naj don Lazzero govori z njihovim katehetom. Pravijo, da ta malo pretirava,
vendar to ni razlog, da ne bi upoštevali tega, kar pravi. Ne takoj ukrepati, vendar
zahtevajmo veliko, da bomo dosegli vsaj nekaj. Poslušamo tudi, kaj pravijo asi-
stenti. Treba je biti pozoren na rokodelce, ki gredo le redko k spovedi.«
Iz vira, iz katerega smo do sedaj črpali, jemljemo še zadnjo novico. Dne 2.
oktobra so kapitularji, zbrani v San Benignu pod don Ruovim predsedništvom,
govorili o možnosti, da bi za don Boska in kapitularje pripravili posebno obe-
dnico. Pogovor sam v sebi bi bil le malo pomemben, če ne bi šlo za nekaj po-
drobnosti, ki se zdijo pomembne. Podajamo dobeseden zapisnik.
Don Bonetti predlaga, da bi pripravili posebno obednico za don Boska in člane
kapitlja. Tako bi odšli iz skupne obednice in bi člani kapitlja lahko svobodno govo-
rili o zadevah Družbe.
Don Rua omeni, da bi za prednost posebne obednice, o kateri govorimo, mora-
li don Boska prepričati, da bi točno prihajal h kosilu, ker ga njegovi posli silijo,
da včasih zamudi celih deset pa tudi 20 minut. To zamujanje 1) povzroča motnje
tistim, ki imajo vedno opraviti nujne stvari in tako izgubljajo veliko časa; 2) ne
bi mogli počivati, kar bi škodilo prebavi; 3) z don Boskom bi se mogli po kosilu
pogovarjati le maloštevilni, kajti mnoge člane kapitlja takoj po kosilu kličejo kam
drugam; 4) pogosto bi se pripetilo, da bi bil don Bosko sam pri kosilu, ker morajo
|
|
26.6 Page 256 |
▲back to top |
256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
člani kapitlja velikokrat od doma; 5) ne bi dosegli namena, ker pogosto prihajajo
duhovniki in župniki pa tudi svetni prijatelji, ki jih zaradi primernosti vabimo na
kosilo in jih ne bi mogli pripeljati k don Boskovi mizi, kar bi pomenilo, da v takih
primerih ne bi mogli razpravljati o naših zadevah; 6) zgodilo bi se, kar je popolno-
ma naravno, celo neizogibno, da bi postrežba pri kapiteljski mizi bila boljša, kar
bi vplivalo na druge mize, ki bi po zgledu kapiteljske obednice postale boljše in bi
prišlo do negodovanja; 7) don Boska bi popolnoma ločili od njegovih sinov, ki ima-
jo le redkokdaj v celem letu priložnost videti ga, saj je veliko časa v Rimu, v Franci-
ji, na obisku domov, na duhovnih vajah. In še takrat ga vidijo samo v obednici in ne
morejo govoriti z njim. Kljub vsemu temu pa bomo morali prej ali slej zaradi don
Boskovega slabotnega zdravja upoštevati don Bonettijev predlog.
Don Durando pripomni, da bi sedanjo obednico pregradili z leseno prenosno ste-
no, ki bi jo ob velikih slovesnostih odstranili in en del namenili za kapitelj. Vendar
je treba odločno pribiti, da kapitelj točno ob 12. uri seda za mizo, pa naj je don
Bosko navzoč ali ne. Čas je dragocen za tiste, ki so preobloženi z delom.
Don Rua meni, da je don Bosko 25 let zamujal h kosilu, zmolili so molitve in začeli
jesti brez njega, toda ni mu ugajalo, četudi ga je pričakovala celotna skupnost.
Don Lemoyne predlaga in Don Rua razloži načrt, da naj bi za obednico vrhovnega
kapitlja namenili zadnjo sobo v prvem nadstropju ob cerkvi sv. Frančiška Saleške-
ga, ki ima okna na teraso.
Kapitelj je odobril predlog, vendar zamujal z izvedbo, ker bi bil to nov korak o od-
daljevanju očeta od njegovih sinov. Življenje vrhovnega predstojnika salezijancev
mora potekati med njegovimi sinovi, da dobijo vsi, kolikor je mogoče, priložnost,
da se mu približajo in govorijo z njim.
Kljub vsem težavam je bilo treba iti naprej, zlasti ko je don Bosko kaj kmalu
s težavo zmagoval stopnice, da bi prišel k skupni mizi. Tedaj so spremenili v
obednice sobe vrhovnega kapitlja, ki so bile pred knjižnico, kjer je danes in-
špektorialni urad.
V zaupnem družinskem pogovoru je don Bosko pripovedoval 15. decem-
bra dva nasprotujoča si dogodka, iz katerih pa moremo razbrati isto moralo.
Tistega dne ga je med drugimi obiskala neka ženica, ki je dajala vtis, da prosi
miloščino. Že večkrat je zaman skušala priti do don Boska. Tudi tistega dopol-
dneva se je zdelo, da jo bo zadela ista usoda, ko je svetnik, ker je slišal, da v
predsobi nekdo govori s povzdignjenim glasom, stopil k vratom in videl tajni-
ka, kako skuša zavrniti neko obiskovalko. Ko so jo pustili v sobo k don Bosku,
se ji je zdelo, da je stopila v nebesa. Ko ji je don Bosko vljudno ponudil stol, se
je umaknila, češ da je nevredna, da bi sedela pred don Boskom. Nato je začela
pripovedovati: »Trikrat sem že skušala priti do vas, pa vedno brez uspeha. A
končno sem le tukaj, skoraj po prevari, ker sem nalašč povzdignila glas. Prišla
sem, da delam nadlego don Bosku. Želim si samo, da bi vi zame molili po tem
namenu. Vzemite ta dar, ki ga ne vežem na noben pogoj.« Po teh besedah mu je
izročila bankovec za tisoč lir.
|
|
26.7 Page 257 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
257
Don Bosko je bil presenečen in ji je govoril o velikem dobrem, ki ga je na-
redila s svojim darom, pripovedoval ji je o potrebah Oratorija, prikazal ji je ve-
like zasluge pred Bogom, ker je sledila njegovemu navdihu in je že za življenja
darovala iz svojih prihrankov za dobre namene. Dobra ženica je potolažena
vzkliknila: »Oh, če bi imela sto tisoč lir, bi vam jih rade volje poklonila. Toda
prepustite to meni. Bom že poskrbela. Nimam družine, nimam sorodnikov in
imam še nekaj prihrankov. Če mi dovolite, bom prišla še kdaj drugič in vam
delala nadlego.«
Potem je pripovedoval še o drugem čisto nasprotnem dogodku. Nekdo bo-
gato oblečen kot velik gospod in ga je don Bosko sprejel z veliko častjo, je kmalu
pokazal, da je lačen in ubog. Bil je nadvse zadovoljen, da je mogel iz njegovih
rok prejeti dve panjoti, ki ju je pri priči pohlepno pojedel. Potem je poljubil
roko, se znova uredil in odšel. »Prepričan sem, da so ljudje v predsobi, ko je šel
mimo, mislili, kdo ve kako velik dar je pustil don Bosku. Bil pa je eden izmed
tistih, ki so izgubili vse imetje, ohranili pa gosposki zunanji videz. Tako je lahko
prišel v palače, kjer je iskal zaposlitev.«
Nauk je bil posreden in jasen. Svetnik ga je takole izrazil: »Vidite, kako zu-
nanji videz vara. Zato sem odgovornemu, da nadzoruje dogajanje v predsobi,
naročil, naj ne dela izjem, temveč spusti vsakogar, ki bi me rad obiskal. Koliko je
bilo takih, ki so bili videti kot raztrganci, pa so bili velikodušni darovalci!«
Poučne so tudi sanje, ki jih je imel septembra in decembra. V prvih, ki jih je
imel v noči od 29. na 30. september, je nauk za duhovnike. Zdelo se mu je, da je
šel po širni planjavi proti Castelnuovu. Njemu ob strani je šel neki častiti duhov-
nik, katerega imena se ni več spominjal. Začela sta govoriti o duhovnikih. »Delo,
delo, delo!« je ponavljal. »To bi moral biti cilj in ponos duhovnikov. Nikdar se ne
bi smeli naveličati dela. Koliko duš bi na ta način rešili! Koliko stvari bi mogli
narediti v večjo Božjo slavo! Če bi bil misijonar zares misijonar, če bi bil župnik
zares župnik, koliko čudežev svetosti bi sijalo povsod naokrog! Toda mnogi se
bojijo delati in imajo raje udobje …«
Med takim pogovorom sta prišla do kraja, ki mu pravijo Filippelli. Tedaj je
don Bosko začel tarnati nad sodobnim pomanjkanjem duhovnikov. »Res je,« je
dejal spremljevalec, »duhovnikov primanjkuje. Toda če bi vsak duhovnik op-
ravljal svojo duhovniško službo, bi jih bilo zadosti. Koliko je danes duhovnikov,
ki za svojo duhovniško službo nič ne naredijo! Eni niso nič drugega kot družin-
ski duhovniki, drugi so iz bojazljivosti brezdelni, če bi se pa poglobili v duhov-
niško delo, če bi naredili izpit za spovedovanje, bi zapolnili veliko praznino v
Cerkvi … Bog pošilja poklice glede na potrebe. Ko je prišlo do vojaškega nabora
za klerike, so se vsi ustrašili, kakor da nihče ne bo hotel postati duhovnik. Ko pa
so se stvari umirile, so se poklici, namesto da bi jih bilo manj, pomnožili.«
»In kaj je treba storiti sedaj,« je vprašal don Bosko, »da bi pomnožili pok-
|
|
26.8 Page 258 |
▲back to top |
258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lice med dečki?
»Samo to, da ljubosumno gojimo moralnost. Moralnost je rastlinjak pokli-
cev,« je odgovoril popotni spremljevalec.
»In kaj morajo storiti zlasti duhovniki, da bo njihov poklic prinašal sadove?«
»Presbyter discat domum suam regere et sanctificare [Duhovnik naj se nauči
svoj dom vladati in posvečevati]. Vsak naj bo zgled svetosti v svoji družini in
svoji župniji. Nikakršne požrešnosti, nikakršnega vmešavanja v časne zadeve …
Najprej zgled v hiši in potem bo vzor tudi zunaj nje.«
Tedaj je tisti duhovnik vprašal don Boska, kam gre. Don Bosko mu je poka-
zal Castelnuovo. Don Bosko mu je dal, da je šel svojo pot in se pridružil skupini
ljudi, ki je šla pred njima. Ko je naredil nekaj korakov, se je zbudil. V teh sanjah
lahko vidimo spomin na nekdanje izlete po teh krajih.
Druge sanje se nanašajo na Družbo in svarijo pred nevarnostmi, ki bi lahko
ogrožale njen obstoj. Bolj kot same sanje je pomembna rdeča nit, ki se vleče
skozi več sanj.
V noči 1. decembra se je klerik Viglietti zbudil zaradi strašnih krikov, ki so
prihajali iz don Boskove sobe. Takoj je vstal in prisluhnil. Don Bosko je z zaduše-
nim glasom med ihtenjem klical: »Strahota, strahota! Na pomoč, na pomoč!« Vi-
glietti je brez obotavljanja stopil v sobo in dejal: »Oh, don Bosko! Vam je slabo?«
»Oh, Viglietti!« je odgovoril don Bosko, medtem ko se je zbudil. Ne, ni mi
slabo. Nisem mogel več dihati, veš. Zadosti je. Vrni se mirno v posteljo in spi.«
Ko mu je drugo jutro Viglietti kot po navadi po maši prinesel kavo, je pov-
zel besedo in dejal: »Oh, Viglietti, ne morem več, trebuh me neznansko boli od
kričanja ponoči. Že četrto noč po vrsti sanjam in te sanje, ki me silijo h kričanju,
me do skrajnosti izmučijo. Že štiri noči gledam dolgo vrsto salezijancev, ki ho-
dijo drug za drugim, nosijo palice, na katerih so pritrjene tablice in na tablicah
so zapisane številke. Na eni številki 73, na drugi 30, na tretji 62 in tako naprej.
Ko jih je šlo mimo že veliko, se je na nebu pojavila luna, na kateri se je ob pojavi
salezijanca pokazala številka, nikdar večja od 12, in veliko črnih pik. Vsi salezi-
janci, ki sem jih videl, so sedli na pripravljen grob.«
Razlaga tega prizora je naslednja. Številka na tablici pomeni število let
vsakega salezijanca. Črne pike dneve meseca, v katerem naj bi umrli. Spet sem
videl skupine: to so tisti, ki naj bi umrli skupaj istega dne. Če bi hotel pripovedo-
vati vse nadrobnosti in okoliščine, bi potreboval vsaj celih deset dni.
Pred tremi dnevi sem spet sanjal. Naj ti na kratko povem. Zdelo se mi je, da
sem v veliki sobani, kjer je veliko hudičev imelo zbor in se posvetovalo, kako bi
uničili salezijansko družbo. Imeli so podobo levov, tigrov, kač in drugih divjih
živali. Vendar je bila njihova pojava nedoločna in se je približevala človeški. Bili
so kot sence, ki so izginjale in se spet pojavljale, se krajšale in daljšale, čepele
pa spet vstajale, kot da bi bilo veliko teles, ki so zadaj imele prenosno luč in so
|
|
26.9 Page 259 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
259
jo prenašala zdaj sem zdaj tja, enkrat nizko spet visoko nad zemljo. Prikazni so
vzbujale strah.
Tedaj je stopil naprej eden izmed hudičev in začel zasedanje. Za uničenje
salezijanske družbe je predlagal požrešnost. Prikazal je posledice te pregrehe:
brezbrižnost za dobro, pokvarjenost dostojnosti, pohujšanje, pomanjkanje
duha požrtvovalnosti, nezanimanje za mlade … Toda neki drug hudič mu je od-
govoril: »Tvoje sredstvo ni splošno uporabno in učinkovito, niti ni mogoče s tem
zajeti vseh članov, ker je redovniška miza vedno skromna in pijača omejena,
pravila določajo običajno jed in predstojniki varujejo pred nerednostmi. Tisti,
ki pretiravajo v jedi in pijači, namesto da bi pohujševali, vzbujajo gnus. Ne, to
ni gotovo najprimernejše orožje proti salezijancem. Predlagam drugo sredstvo,
ki bo bolj učinkovito in bo prej doseglo naše cilje: ljubezen do bogastva. Če se
v kako redovno družbo vtihotapi ljubezen do bogastva, pride s tem tudi nave-
zanost na udobje, si z vsemi sredstvi prizadevajo za lasten denar, uniči se vez
ljubezni, ko vsak misli samo nase, pozabljajo na uboge in jim je mar samo za
bogate, kradejo Družbi …«
Hotel je še nadaljevati, ko je že nastopil tretji hudič. »Kaj požrešnost, kaj
bogastvo!« je zaklical! »Med salezijanci bo ljubezen do bogastva preslepila le
malokatere. Salezijanci so vsi ubogi. Le malo priložnosti imajo, da bi prišli do
lastnega denarja. Poleg tega pa so na splošno tako prevzeti od potreb toliko fan-
tov in hiš, da jim še tako velika vsota ni zadosti za njihove potrebe. Možnost za
zbiranje bogastva je kratko malo nemogoča. Poznam pa nezmotljivo sredstvo,
da si pridobimo salezijansko družbo, to je svoboda. Salezijance je treba prip-
raviti do tega, da bodo prezrli pravila, da bodo odklanjali določene službe kot
pretežke in premalo častne, navesti jih, da se bodo sprli s predstojniki zaradi
različnih pogledov in da bodo hodili po hišah prijateljev, kamor jih bodo vabili,
in podobno.«
Medtem ko so se hudiči dogovarjali, je don Bosko mislil: »Zelo pozorno vas
poslušam in razmišljam o tem, kar govorite. Govorite, kar govorite, da bom tako
mogel odkriti vaše zvijače.«
Tedaj je nastopil četrti hudič: »Kaj še!« je zakričal, »neuporabno orožje!
Predstojniki bodo znali krotiti tako svobodo, poslali bodo iz Družbe take, ki se
bodo upirali pravilom. Mogoče bo katerega premagala želja po svobodi, toda
večina se bo držala svojih obveznosti. Jaz poznam sredstvo, ki je sposobno uni-
čiti vse do temeljev, sredstvo, ki se mu salezijanci ne bodo mogli upirati in jih
bo uničilo pri koreninah. Pozorno me poslušajte: prepričati jih je treba, da je
učenost njihov glavni razlog slave. Treba jih je pridobiti, da bodo veliko študirali
zase, da si pridobijo slavo, da ne bodo izpolnjevali tistega, kar učijo, da znanja
ne bodo uporabljali v korist bližnjega. Torej bahavost v obnašanju do nevednih
in ubogih, lenobnost v sveti duhovniški službi. Nič več prazničnih oratorijev,
|
|
26.10 Page 260 |
▲back to top |
260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
nič več katekizma otrokom, nič več nižjih razredov za pouk zapuščenih otrok,
nič več dolgih ur v spovednici. Prevzemali bodo samo pridige, redke in visoko
doneče, jalove, ker bodo narejene zaradi zadoščevanja ošabnosti z namenom,
da bi želi slavo pri ljudeh in ne da bi reševali duše.«
Njegov predlog so sprejeli z vsesplošnim ploskanjem. Don Bosko je videl
dan, ko bi salezijanci menili, da je dobro Družbe edino v znanju. Zbal se je, da
tega ne bi samo izpolnjevali, temveč tudi na ves glas oznanjevali, da je treba
tako tudi delati.
Tudi tokrat je don Bosko stal v kotu sobane in poslušal in gledal celotno
dogajanje, kar ga je eden izmed hudičev odkril in ga s kriki pokazal drugim.
Tedaj so se vsi s krikom in vikom zagnali proti njemu: »Končali bomo s teboj!«
To je bilo peklensko prerivanje, suvanje. Grabili so ga za roke in za telo, on pa
je klical: »Pustite me! Na pomoč!« Končno se je zbudil in trebuh mu je bil ves
razbolel od tolikega kričanja.
Naslednje noči je hudič napadel salezijance od bistvene strani, to je pres-
topanja pravil. Pred njim so se jasno nakazovali tisti, ki so pravila izpolnjevali,
in tisti, ki jih niso.
Najstrašnejše pa je bilo zadnjo noč. Don Bosko je videl velik trop ovčk in
ovc, ki so predstavljale posamezne salezijance. Približal se je, da bi pobožal
ovčke, pa je namesto mehke volne začutil pod prsti ostro dlako levov, tigrov,
razbesnelih psov, prašičev, panterjev in medvedov in vsak izmed njih je imel ob
sebi strašno in grdo pošast. Sredi črede jih je bilo nekaj zbranih na posvetu. Don
Bosko se jim je previdno, ne da bi ga opazili, približal, da bi slišal, kaj so govo-
rili. Dogovarjali so se o tem, kako bi uničili salezijansko družbo. Eden je kričal:
»Salezijance je treba poklati!« Drugi je krohotaje dodal: »Treba jih je zadaviti!«
Tokrat je eden izmed njih zagledal don Boska. Zaklical je preplah in vsi so začeli
kričati, da je treba začeti z don Boskom. Vrgli so se nanj, da bi ga raztrgali. V
tem trenutku je don Bosko zakričal in krik je vzbudil don Vigliettija. Poleg hu-
dičevskih nakan je še nekaj drugo mučilo njegovega duha: nad tistim tropom je
videl velikanski napis: Bestiis comparati sunt [Postali so enaki pošastim, besti-
jam]. Ko je nehal pripovedovati, je sklonil glavo in se razjokal.
Viglietti ga je prijel za roko in si jo pritisnil na prsi. »Oh, don Bosko,« mu je
dejal, »mi vam bomo z Božjo pomočjo ostali vedno zvesti sinovi, ali ne?«
»Dragi Viglietti, bodi priden in pripravi se, da boš videl, kaj se bo zgodilo.
Te sanje sem ti komaj nakazal, kajti če bi ti hotel pripovedovati vse podrobnosti,
bi potreboval veliko časa. Kaj vse sem videl! Koliko jih je v naših zavodih, ki ne
bodo več opravili božične devetdnevnice.8
Oh, če bi mogel govoriti fantom, če bi imel zadosti moči, da bi se o vsem
8 V Oratoriju je 18. decembra umrl rokodelec Antonio Garino in 25. decembra rokodelec Stefano
Pisano.
|
|
27 Pages 261-270 |
▲back to top |
|
|
27.1 Page 261 |
▲back to top |
BiS 17 — 14. poglavje
261
pomenili; če bi lahko šel v posamezne hiše, da bi delal to, kar sem delal nekoč,
da bi vsakemu prikazal stanje njegove vesti, kakor sem to videl v sanjah, in bi
nekaterim rekel: 'Opravi dobro spoved!' Odgovorili bi mi: 'Jaz sem se vendar
dobro spovedal!' Jaz pa bi jim lahko povedal vse, kar so zamolčali, tako da si ne
bi upali več odpreti ust. Tudi nekateri salezijanci, če bi jih mogla doseči moja
beseda, bi videli, da je treba urediti svoje stvari in ponoviti svoje spovedi. Videl
sem, kdo izpolnjuje pravila in kdo ne. Videl sem veliko fantov, ki bodo šli v San
Benigno, kjer bodo postali salezijanci in potem odpadli. Odpadli bodo tudi ne-
kateri, ki so že salezijanci. Nekateri izmed njih bodo hoteli samo znanje, ki napi-
huje, ki jim prinaša hvalo ljudi, in prezirajo nasvete tistih, ki vedo manj kot oni.«
Tem okrutnim mislim pa so se primešala nekatera previdnostna tolažila, ki
so razveseljevala njegovo srce. Dne 3. decembra zvečer je prišel v Oratorij škof
iz Parája, se pravi iz osrednjega kraja njegovih misijonskih sanj. Naslednjega
dne je rekel Vigliettiju: »Kako velika je Božja previdnost! Poslušaj in potem reci,
ali nas ne ščiti sam Bog. Don Albera mi je pisal, da ne morejo več naprej in da
takoj potrebuje tisoč frankov. Še istega dne je neka gospa iz Marseilla, ki je že-
lela videti svojega brata redovnika v Parizu, zadovoljna, da je prejela od matere
Božje Marije to milost, prinesla don Alberi tisoč frankov. Don Ronchail je v veli-
ki stiski in nujno potrebuje štiri tisoč frankov. Prav danes pa je neka gospa spo-
ročila don Bosku, da mu daje na voljo štiri tisoč frankov. Don Dalmazzo ne ve
več, kam bi se obrnil, da bi dobil denar. Danes je neka gospa dala za cerkev Srca
Jezusovega zelo veliko vsoto.« Dne 7. decembra so vsi doživeli srečo ob škofo-
vskem posvečenju don Cagliera. Vsi ti dogodki so bili toliko bolj spodbudni, ker
so v delu Božjega služabnika očitno kazali Božjo roko.
|
|
27.2 Page 262 |
▲back to top |
15. poglavje
RAZLIČNO DOPISOVANJE LETA 1884
Ko smo urejali maloštevilna pisma, ki so nam ostala za dopolnitev doku-
mentacije leta 1884, smo odkrili nekaj biografskih značilnosti, ki se nam zdijo
pomembne. Potreba, da osvetlimo njihovo vsebino, nas je prisilila, da smo jih
vzeli v pretres.
DOBROTNIKI IN DOBROTNICE
Turinčan inženir Ceriana je imel bolnega otroka. Priporočil ga je don
Boskovim molitvam, ki mu je na sam dan Marije Pomočnice takole odgovoril:
Velespoštovani gospod inženir Ceriana!
Danes smo darovali Bogu in presveti Devici vse naše molitve in obhajila, da bi izpro-
sili ozdravljenje vašega otroka. Jutri bomo nadaljevali. Naj Bog usliši naše skupne
molitve.
Vas, gospod inženir, in vso vašo družino bom vedno ohranil v visokem spoštovanju.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 24. maj 1884
Toda milost, za katero so prosili, je tokrat izostala in otrok je nekaj dni po-
zneje umrl. Tedaj je svetnik s temle pismom dajal očetu pogum.
Velespoštovani gospod inženir!
Vaše pismo me je globoko užalostilo. Molili smo in naše sirote so darovale molitve in
obhajila, da bi Bog ohranil pri življenju vašega sinčka. Tod on, Bog, stvari ni ocenil
tako: to nežno cvetlico je hotel presaditi na lepe nebeške vrtove. Od tod bo brez dvo-
ma varoval svoje starše in vso družino, in to vse dotlej, dokler ne bodo premagane
težave tega življenja in se boste z njim združili za večno srečo v nebesih.
Jaz bom še naprej molil za uspešnost preostalega dela družine in za vaše posle. Zah-
valjujem se vam za vašo dobroto ter s hvaležnostjo in vedno poln spoštovanja do vas
|
|
27.3 Page 263 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
263
in do vaše gospe soproge ostajam najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maj 1884
Markiza Fassati je takoj po prihodu z letovanja poslala don Bosku dar za
msgr. Cagliera, ki naj bi kmalu potem prejel škofovsko posvečenje. Svetnik ji je
takoj odgovoril in se zahvalil.
Velezaslužna gospa markiza!
Zahvaljujem se Gospodu, da je naklonil vam in vsej vaši družini blagodat, da ste dob-
ro preživeli počitnice in se zdravi vrnili v naš Turin. Zahvaliti se moram vaši ugled-
nosti, da ste se z dobrohotnim darom takoj spomnili naših potreb.
Zahvaljujem se vam in gospe Azelii in prosim Gospoda, da vam vse velikodušno po-
vrne.
Nisem vas mogel obiskati v vaši vili, vendar upam, da vas bom mogel vse pozdraviti v
vaši hiši, oziroma vas bova obiskala z don Caglierom, ki se vam želi osebno zahvaliti.
Nebeški blagoslov naj pride obilno na vas, na baronico Azelio, na barona Carla! Mo-
lite tudi za tega reveža, ki ostaja v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. november 1884
Odkar je markiza tisto leto dobila izredno milost, je bila s svetnikom bolj
velikodušna kot po navadi. Njeno življenje se je iztekalo in zdravniki so prepo-
vedali, da bi se kateri koli tuj človek približal njeni postelji in jo silil h govorje-
nju. Toda ona je hotela za vsako ceno videti don Boska. Ker je vedel za prepo-
ved, se ni odzval na prva povabila. Ker pa je še naprej prosila, jo je obiskal in ji
dal blagoslov Marije Pomočnice. Tedaj mu je bolnica rekla: »Pripravljena sem
storiti vse, kar želi Marija Pomočnica, da bi storila njej na čast.« S tem je hotela
povedati, da želi pomagati Oratoriju. Od tega trenutka se je njeno zdravje proti
vsemu pričakovanju naglo začelo popravljati. V kratkem je popolnoma ozdra-
vela in v celoti izpolnila svojo obljubo.
Bližal se je praznik Brezmadežne, ki ji je bila posvečena hiša v Firencah.
Don Bosko je pisal grofici Uguccioni, hvaležen za njeno materinsko naklonje-
nost do tamkajšnjih salezijancev.
Naša dobra mati v Jezusu Kristusu!
Pripravljamo se na veliko slovesnost Brezmadežnega spočetja in ne bi rad, da bi po-
zabili na našo mamo. Vsi duhovniki in fantje opravljajo vsak dan posebne molitve po
vašem svetem namenu, da bi vam izkazali majhno hvaležnost za dobrotno podporo,
ki nam jo nenehno izkazujete, zlasti še naši ubogi hiši v Firencah.
Bog naj blagoslovi vas, vso vašo veliko in malo družino in me imejte vedno za vašega
sina.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. november 1884
|
|
27.4 Page 264 |
▲back to top |
264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Na začetku božične devetdnevnice je po ravnatelju poslal voščila franco-
skim dobrotnikom v La Navarre.
Predragi don Perrot!
Postavljam te za nosilca oziroma pošiljatelja pisem: enega za gospoda grofa Colla in
drugega za gospoda Leona.
Zagotovi gospodu Reymondu, da sem vedno molil zanj in da še naprej molim tako
zanj kakor za njegove posle in za vso njegovo družino.
Isto velja za družino gospoda Botinyja. V cerkvi Marije Pomočnice že tri dni prosi-
mo za dež v La Navarru in okoliških krajih in upamo, da bomo uslišani. Napiši kra-
tek članek za maršala De Breitvilla in mi ga pošlji. Pošlji mi točen naslov za gospo
Maréchalovo.
Bog naj blagoslovi tebe, tvoje in moje sinove, izreci voščila in najboljše želje vsem
našim dobrotnikom, reci jim, da molimo zanje in da se priporočamo njihovim mo-
litvam.
Don Rua nima več denarja. Malo pomisli in mu ga pošlji. Molite zame, ki ostajam
vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. december 1884
P. S.: Pismo gospodu Collu smo poslali po pošti.
FRANCOSKE SOTRUDNICE
Dve skupini pisem v francoščini je leta 1884 naslovil na tri sotrudnice v
Franciji. Eno nam je že znano: gospe Quisard iz Lyona. Eno pismo je bilo naslov-
ljeno na sina, ki ga je don Bosko spodbujal in mu svetoval na predvečer izpitov.
Materi pa je med drugim pošiljal »protizdravilo« proti koleri in ji obljubljal po-
sebne molitve ob poroki njene hčerke.1
Drugih pet pisem v francoščini je bilo namenjenih dvema gospema Lalle-
mand, materi in hčeri iz Montaubana. Prepis pisma je hčerka po materini smrti
1891 poslala don Rui in mu sporočila, da če se roka ne bi upirala, bi mu pisala
v lepši pisavi, se pravi, da bi na primernejši način izrazila vse spoštovanje pour
une si sainte mémoire [do tako svetega spomina]. Nekaj praznih vmesnih pro-
storov so izpolnjevale pike, ki so označevale številke vsot, ki jih je kot miloščino
pošiljala v Oratorij, in poročila o don Rui dobro znanih poslih. Že zelo v letih in
slabotnega zdravja je pisala takole: »Oh, dragi don Bosko, vi veste, da nimam ne
nog ne rok ne ničesar. Ostajajo mi samo goreče želje hvaležne duše in nespo-
sobnost, da bi delala kaj drugega kot molila.«
Spomina vredni so nasveti, ki jih je don Bosko v prvem pismu dajal obema:
»Telesno zatajevanje ni za vaju. Za starejše ljudi je dovolj, da iz ljubezni do Boga
1 Dodatek, št. 57 (A-B-C).
|
|
27.5 Page 265 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
265
potrpežljivo prenašajo neprijetnosti starosti. Za bolnike je dovolj, da potrpežlji-
vo in iz ljubezni do Boga prenašajo svoje tegobe in se vdajo nasvetom zdravnika
ali sorodnikov; Bogu je bolj ljubo, če iz pokorščine pojemo kaj dobrega, kot če
se postimo proti pokorščini.« Posebej za mater: »Ne vidim ničesar, kar bi bilo
treba v vaši vesti spremeniti. Prejemajte čim pogosteje svete zakramente, in če
tega ne morete, se ne vznemirjajte. V tem primeru prejemajte duhovna sveta
obhajila in se popolnoma prepuščajte Božji volji, ki je v vsem tako zelo ljubezni-
va.«
V drugem pismu jo spodbuja, da naj kljub kakršnemu koli nasprotnemu
strahu verjame v večni pokoj neke njima drage duše, o kateri bo, kakor bomo
videli, še veliko govoril: »Če vse preudarimo pred Bogom, ki je ves dobrota in
usmiljenje, se moramo samo potolažiti. Pomanjkanje zunanjih zadovoljivih iz-
razov obžalovanja do gospe ne izključuje njegovih dobrih notranjih želj. Biti
moramo prepričani, da jih je brez dvoma imel in da njegov položaj ni dovoljeval,
da bi to povedal komu drugemu kot samo spovedniku, ker ni bil zmožen, da bi
čemur koli zadostil. Prejel je svete zakramente in duhovnik, ki mu jih je podelil,
je bil ganjen nad njegovim dobrim razpoloženjem. Vse to je zelo spodbudno.
Jaz in moji številni sinovi smo molili zanj in to delamo še vsak dan. Poleg tega
sem popolnoma prepričan, da je dobrodelnost, ki ste nam jo že storili in jo še
nameravate našim sirotam, občutno skrajšala čas vic te dobre duše, ki se mora
za svoje večno zveličanje verjetno zahvaliti vaši dobrodelni krščanski ljubezni,
ki je v zadnjih trenutkih življenja izprosila zanj Božje usmiljenje.«2
SOTRUDNIKI V VERONI
Plemenita gospa Laura Bottagisio iz Verone je premišljevala, ali naj v svo-
jem vdovstvu zapusti svet in se umakne v kak samostan ali ne. Dobra sotrudni-
ca je prosila za svet don Boska. Svetnik ji je odgovoril: »Sredi sveta za vas ni
nevarnosti, če morete pridobiti veliko duš za nebesa. Nikakor pa nočem spre-
meniti nasveta, ki vam ga je mogoče dal kak bolj razsvetljeni duh.« Poleg tega
listka smo našli njegovo pismo, ki ji ga je pisal.
Velespoštovana gospa!
Prejel sem vaše pismo, v katerem mi priporočate več bolnih oseb. Zahvaljujem se vam
za zaupanje, ki ste ga vložili v moje slabotne molitve. Polni vere bomo prosili Gospo-
dovo dobroto in spodbudili naše sirote, da bodo molili pred prestolom Božje matere
Marije. Posebne molitve bomo opravili za gospoda M.se Fumanellija in prepričano
smo, da bomo uslišani, če naša prošnja ni v nasprotju z večnim dobrim njegove duše.
Priporočam vam, da bi upoštevali, kar je Bog večkrat rekel: Dajajte in vam bo dano
in da je naša vera brez dobrih del mrtva. Z velikim veseljem vas pričakujem. Presve-
2 Dodatek, št. 58 (A-B-C-D-E).
|
|
27.6 Page 266 |
▲back to top |
266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
to Devico prosim, da bi vam naklonila srečno potovanje in vam pripravila posebne
milosti, ki bi jih lahko vzeli s seboj v Verono.
Bog naj blagoslovi vas in gospoda Salomonija, vašega brata, in me ohranite v J. K.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 10. junij 1884
Gospa je prišla v Turin meseca junija, kakor je mogoče razbrati tudi iz pis-
ma viteza Giuseppeja Salomonija, ki smo ga omenili zgoraj. Ta drugi sotrudnik
iz Verone je poslal don Bosku dva tisoč lir, ne da bi dobil odgovor. Čeprav je
to pomanjkljivost pripisoval pomanjkanju časa, je vendar v strahu pred kako
nepoštenostjo pisal v Turin in dobil od Božjega služabnika naslednji odgovor.
Najdražji v Gospodu!
Vaša dobrota je poslala v dar za naše misijone v Južni Ameriki 2000 frankov in sedaj
ste pripravljeni dati še drugi dar. Oprostite na mojo zamudo s sporočilom o prejemu
denarja, ki je hitro prišel v moje roke. Moje slabotno zdravje in želja, da bi vam oseb-
no odgovoril, sta bila vzrok te moje malomarnosti. Zahvaljujem se vam za prejeti dar
in še posebno za zares krščanski način, s katerim ste dar poslali. Bog naj vam v obilici
poplača vašo krščansko dobrodelnost.
Vi sodelujete pri reševanju duš in s tem zagotavljate zveličanje svoje duše. Prvi divjak
Ognjene zemlje, ki bo krščen, bo nosil vaše ime, in dokler bo živel na zemlji, se bo vsak
dan spominjal vas in bo posebej molil za vas, ki ste mu dajali gmotna sredstva, da si
je mogel pridobiti večno zveličanje.
Gospoda Bottagisia sem videl samo bežno, ker sem se tistega dne slabo počutil. Če ga
bom še srečal, upam, da mu bom mogel naročiti tudi nekaj stvari za vas. Don Rua in
don Cagliera kot vse salezijance je spodbudil vaš kratek obisk med nami. Upam, da
vas bomo imeli prihodnjič dalj časa v naši hiši, ki je tudi vaš dom.
Priporočite Gospodu mojo dušo in verjemite, da ostajam vedno v J. K. najvdanejši
služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. junij 1884
Decembra je don Bosko poslal vitezu petsto srečk za loterijo v Rimu, da bi
jih razposlal. Ta jih je pa zadržal zase in plačal ustrezno vsoto, za kar smo se mu
takoj zahvalili.
Predragi gospod vitez!
Opogumil sem se in vam poslal 500 srečk za loterijo. Vi ste obšli vse mogoče zap-
letljaje, jih vse obdržali in takoj poslali ustrezno vsoto denarja.
Dar sem prejel s posebno hvaležnostjo, saj smo v teh dnevih v izredni stiski. Obleči
moramo naše duhovnike in fante, ki v tem zimskem času še vedno nosijo letna obla-
čila.
Bog naj vam obilo povrne, vam nakloni srečne božične praznike in dober konec leta
ter blagoslova polno novo leto. Naj vas zdravje in svetost spremljata vse do konca
|
|
27.7 Page 267 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
267
življenja. Če boste imeli priložnost, da boste srečali gospo Lauro Bottagisio, vas pro-
sim, da ji izrečete najlepša voščila z zagotovilom, da držim svojo besedo in se vsak
dan posebej spominjam pri sveti maši.
Dragi gospod Salomoni, iz srca se vam zahvaljujem za dobroto, ki nam jo izkazujete.
Dodajte še molitev za tega ubožca, ki ostaja vedno v Jezusu Kristusu najvdanejši in
najuslužnejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1884
Po gospe Bottagisio je vitez priporočil don Bosku v molitev grofico Emanu-
elo Cartolari, ki je potrebovala posebno milost. Pričakovala je otroka, pa se je
družina silno bala nesreče. Tudi grofica se je močno bala. Svetnik je gospe Botta-
gisio naročil, naj Salomoniju pove naslednje: »Sporočite gospe Cartolari, da naj
se prav nič ne boji. Priporoči naj se Mariji Pomočnici in vse se bo lepo izteklo.«
Grofici je poslal podobico Marije Pomočnice z nekaj besedami na hrbtni strani.
Medtem se je zgodilo nekaj, kar bi moglo imeti težke posledice: v Cagliariju
je umrl njen oče grof Saint-Just di Taulada. Grofica pa je bila proti vsemu priča-
kovanju duševno tako vdana in razpoložena, da je sama priporočala svojim, naj
se ne bojijo, ker ji je don Bosko zagotovil, da se bo vse najlepše izteklo. Dejansko
potek ni mogel biti bolj ugoden. Rodila je dečka, ki so mu dali ime Giovanni Ma-
rio, prvo v spomin na don Boska in drugo v čast Božji materi Mariji. Oče in mati
sta potem osebno prišla na praznik Marije Pomočnice 1885 in tako izpolnila
dano obljubo.3
ODLIKOVANJA ZA SOTRUDNIKE
Don Boska je stalo nemalo napora, da je izposloval petero odlikovanj, za
katera je prosil papeža v avdienci 9. maja. Po dobrohotni privolitvi svetega oče-
ta, ki je izročil naročilo msgr. Macchiju, se je zdelo, da je vse urejeno. Toda po
enem mesecu je bilo treba začeti vse znova. Da bi kaj dosegel, se je obrnil na
kardinala Nino.
Velespoštovana eminenca!
V pričakovanju podelitve odlikovanj, ki jih je sveti oče blagohotno naklonil v avdienci
9. maja nekaterim zaslužnim katoličanom, se priporočam vašemu dobrohotnemu
posredovanju, da bi se to zgodilo čim prej. Vaši eminenci je znano, da nam primanj-
kuje sredstev za dograditev cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu in da so ose-
be, ki smo jih predlagali svetemu očetu, dobrotniki, ki so nam pomagali v preteklosti
in bi bili pripravljeni pomagati tudi sedaj. Poleg tega se te osebe zelo trudijo in so se
trudile za novčič sv. Petra. Zato mi je močno pri srcu, da bi dobili to znamenje naklo-
njenosti poglavarja vseh katoliških vernikov.
3 Pismo viteza Salomonija don Bosku, Verona, 20. januar 1885.
|
|
27.8 Page 268 |
▲back to top |
268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Prosim vašo eminenco, da bi mi priskočili na pomoč bodisi pri kardinalu državnem
tajniku ali pri kakem drugem načelniku Kongregacije, kamor spada ta zadeva.
Obračam se na vas kot na našega dobrohotnega in velezaslužnega zaščitnika in mi
bomo vedno molili za vašo dragoceno ohranitev zdravja in za uspeh velikih in zaple-
tenih zadev, ki jih Božja previdnost nalaga vrhovnemu cerkvenemu hierarhu.
Tega dne sem pisal msgr. Masottiju glede zadeve naših privilegijev, ki jih nujno pot-
rebujemo za prihodnjo odpravo naših misijonarjev v Patagonijo. Brez njih bi bilo to
nemogoče.
Z velikim veseljem vam lahko sporočim, da se je moje zdravje v zadnjih dvajsetih
dneh zelo izboljšalo zaradi učinkovitega blagoslova, ki mi ga je blagovolil nakloniti
sveti oče.
Dovolite mi, da se v najglobljem spoštovanju imenujem vaše prevzvišene eminence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. junij 1884
Malo razveseljive novice mu je poslal generalni prokurator, ki mu je 13.
junija pisal iz Rima: »Štirikrat sem se napotil h kardinalu državnemu tajniku
Jacobiniju, da bi govoril z njim. Potem sem bil dvakrat pri msgr. Mocenniju, ki
je govoril s svetim očetom in potem s kardinalom Jacobinijem in mi končno
povedal, da ne vesta nič o tem, kaj želi vaša uglednost. Verjetno zato, ker so se
izgubile zadevne listine. Zato je sedaj nujno, da čim prej pošljete natančne po-
datke o zaslugah vsakega posameznika in njihove osebne podatke: ime, očetovo
ime, kraj bivanja. Tako upamo, da bomo imeli zaželeni uspeh.«
Eden izmed odlikovancev, grof Colle, naj bi prišel v Turin za don Boskov
godovni dan. Ob isti priložnosti so pričakovali tudi don Dalmazza. Če bi ta prišel
praznih rok, bi bila prava polomija, ker so že vsi vedeli, da je prošnja v teku in
uspeh zagotovljen. Zato mu je don Bosko takoj pisal.
Predragi don Dalmazzo!
Pisal si mi lepo pismo, nisi pa odgovoril na moje pismo msgr. Masottiju o naših privi-
legijih in kardinalu Nini o odlikovanjih.
Povedati moraš, da so bodoči odlikovanci ogromno storili za cerkev Srca Jezusovega
in so pripravljeni pomagati še več. Toda da bi prišel prednje z novimi prošnjami brez
odlikovanj, ki sem jih obljubil v imenu samega svetega očeta, bi bilo naravnost nesra-
mno. Torej preberi pismo msgr. Masottiju in kardinalu Nini, in če boš še imel težave,
se skušaj zaupno pogovoriti z msgr. Macchijem in ga spomniti, kako ga je sveti oče
sredi avdience 9. maja dal poklicati, da je prevzel spomenico o petih odlikovancih
njegove svetosti. Te spomenice so bile položene v dobre roke svetega očeta. Od takrat
naprej mi nihče več ni vedel povedati, kaj se je dogajalo.
Menim, da sveti oče želi obiti nekatere uradne postopke, vendar so zato potrebne
tudi žrtve. In začne se pri msgr. Macchiju.
Ko boš prišel k nam, skušaj prinesti s seboj kaj konkretnega za naše privilegije, kot so
bili podeljeni oblatom in redemptoristom, in seveda odlikovanja svetega očeta, ki so
|
|
27.9 Page 269 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
269
za nas odlične menice za Srce Jezusovo.
Ne morem pisati več, Bog naj nas blagoslovi. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 15. junij 1884
Don Dalmazzo je prinesel samo komendo sv. Gregorja Velikega za grofa Co-
lla, kakor smo že poročali. Ko je prokurator odšel, mu je don Bosko spet pisal in
ga spodbujal k novemu prizadevanju.
Predragi don Dalmazzo!
Prejel sem diplomo za doktorja Girauda iz Nice in don Ronchail mu jo bo izročil s
primerno slovesnostjo.
Prav tako sem dobil odlok o privilegijih. Manjkajo čipke, vendar je celotna vsebina,
in če boš videl msgr. Massotija, se mu v mojem imenu in v imenu cele Družbe ponižno
zahvali.
Kar se tiče odlikovanj, je treba vedeti, da gre za osebe, ki so že veliko storile in so
pripravljene dati še več za Srce Jezusovo. Tako ima gospod de Montigny pripravljenih
deset tisoč lir, ki jih bo izročil, ko bo dobil grofovski naslov.
Treba je tudi poudariti, da je škof iz Nice predlagal gorečega katoličana doktorja
Charlesa D'Espineya za viteštvo in msgr. Guigou je po mojem zavzemanju od škofa v
Fréjusu izprosil posebno priporočilo za svetega očeta.
Vse te sem predložil svetemu očetu, ki mi je naročil, kar sem tudi storil, da naj o tem
obvestim bodoče prejemnike odlikovanj. Pri vsem tem so te osebnosti goreči katoli-
čani in pospeševalci novčiča sv. Petra.
Prav je, da te stvari predstaviš velezaslužnemu msgr. Mocenniju. Uporabljaj te po-
datke zelo previdno in v mejah, ki ti jih bo on začrtal.
Razumem, da imamo dolgove, vendar si moramo z vsemi sredstvi prizadevati, da
nadaljujemo dela. Toda v tem trenutku so odlikovanja edini vir dohodkov.
Hvaležnost, priznanje in molitve za msgr. Mocennija. Bog naj nas vse blagoslovi.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 10. julij 1884
Ker ni od nikoder nič hotelo priti in ga je zlasti odlikovanje gospoda Mon-
tignyja zelo skrbelo, je 14. avgusta priporočil zadevo msgr. Mocceniju, name-
stniku državnega tajnika. Čeprav državno tajništvo predlaga odlikovanja samo
za diplomate in ni dovoljeno, da bi se en urad vmešaval v zadeve drugega, je
monsinjor zaradi osebnega ozira do don Boska zbral toliko poguma, da je o tem
govoril s svetim očetom. Vendar je doživel zavrnitev, ker priporočeni ni bil še
niti vitez. Papežu pa ni bilo znano, da je bil plemič, kar nadomesti vse drugo.4
Don Bosko bi se sedaj moral obrniti na Tajništvo za breve, vendar je imel za
4 Dodatek, št. 59.
|
|
27.10 Page 270 |
▲back to top |
270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
primerno, da bi se prej posvetoval z msgr. Boccalijem, zlasti ker mu je msgr.
Mocenni omenil, da so listine verjetno pri njem.
Velespoštovana ekscelenca!
Zadeva, ki je zame velikega pomena, me sili, da se obračam na vašo že znano naklo-
njenost s prošnjo za pomoč. Gre za naslednje.
Dne 9. maja tega leta sem se med avdienco pri svetem očetu opogumil in ga prosil za
nekaj odlikovanj za velike dobrotnike naših ustanov in zlasti cerkve Srca Jezusovega
v Rimu. Njegova svetost je blagovolila pritrdilno odgovoriti na predloge in obrazlo-
žitve vsakega izmed njih. Ker se je zdelo, da je zadeva s tem končana, mi je dal dovo-
ljenje, da sem obvestil vse prizadete.
Tedaj je njegova svetost dal poklicati msgr. Macchija z namenom, da bi njemu izročil
posamezne spomenice. Toda odsotnost in bolezen vaše ekscelence sta zavlekli celo-
ten potek in komaj pred nekaj tedni sem zvedel, da so listine do vaše vrnitve shranje-
ne v pisarni vaše ekscelence.5
Medtem se je don Dalmazzo priporočil msgr. Mocenniju, ki je velikodušno govoril s
svetim očetom tudi brez priporočil. Grofu Fioritu Collu iz Toulona je bilo dodeljeno
odlikovanje sv. Gregorja Velikega. Za druge je sveti oče določil, da naj posredujejo
Kongregacije.
Sedaj vas prosim, da bi mi vaša ekscelenca pomagala v tej zadevi. Na splošno so ti go-
spodje dajali velike darove in so pripravljeni to delati še v prihodnje. Njegovi svetosti
sem zagotovil, da bom te prispevke dodal novčiču Sv. Petra na račun gradnje pročelja
cerkve Srca Jezusovega, ki jo je njegova svetost obljubila postaviti na svoje stroške.
Ker imenovani msgr. Mocenni ni imel pri roki dokumentacije, je sveti oče menil, da
se zdi, da gospod Montigny ne pripada plemeniti družini. Iz točnih podatkov je raz-
vidno, da ta gospod dela dobra dela, ki so zares vredna plemiča. V Franciji cenijo
njegovo ime zaradi javnih dobrodelnosti v prid vere in družbe, zlasti za zavetišče St.
Gabriel v mestu Lillu, ki ga je on vodil in upravljal, vse dokler niso zavetišča prevzeli
salezijanci. Sedaj ima pripravljenih dvajset tisoč lir v korist cerkve Srca Jezusovega.
Prilagam prepis rodovnika, ki sega do starodavnih francoskih kraljev.
Sedaj vas prosim, da mi svetujete, ali naj se ponovno obrnem na svetega očeta ali naj
grem naravnosti k Tajništvu za breve, kakor mi je svetoval sam sveti oče. Vsekakor se
bom točno držal navodil, ki mi jih boste sporočili po don Dalmazzu.
Prosim vas, da mi oprostite težave, ki vam jih povzročam. Da bi se oddolžili za to-
likšno dobroto, bomo vsak dan opravljali posebne molitve za ohranitev vašega dra-
5 Don Bosku, ki mu je pisal med boleznijo, je monsinjor takole odgovoril:
Velečastiti don Bosko!
Zelo sem vam hvaležen za skrb, ki mi jo izkazujete, in se vam zahvaljujem za molitve, ki ste jih op-
ravili vi in ki jih po vašem priporočilu opravljajo drugi. Po vaši zaslugi se je moje zdravstveno stanje
počasi izboljševalo. Naredili mi boste veliko uslugo, če boste nadaljevali vaše svete molitve, kakor
jaz ne bom nehal moliti, da bi vam nebo poslalo obilico Božjih milosti za izpolnjevanje velike naloge
svojega duhovništva.
Izrabljam rade volje tudi to priložnost, da vam obnovim zagotovilo globokega spoštovanja.
Vaš vdani in uslužni služabnik
G. Boccali
Vatikan, 14. julij 1884
|
|
28 Pages 271-280 |
▲back to top |
|
|
28.1 Page 271 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
271
gocenega zdravja, medtem ko imam v najgloblji ponižnosti čast, da se smem imeno-
vati vaše uglednosti najponižnejši in najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. avgust 1884
Novembra je baron Héraud prejel odlikovanje sv. Gregorija Velikega in dok-
tor D'Espiney viteško odlikovanje istega reda. Za grofovski naslov je bilo tre-
ba dobiti še mnenje nuncija v Parizu. Zatem je sledilo odlikovanje. Nazadnje je
prišlo še odlikovanje za msgr. Guigouja.6
KATOLIŠKI KROŽEK V PRATU
Meseca oktobra so člani Delavskega katoliškega krožka v Pratu na eni iz-
med svojih prvih sej navdušeno pozdravili don Boskovo ime, v katerem so vi-
deli velikega in zaščitniškega dobrotnika delavcev in so ga spoštovali kot očeta.
O tem so mu poročali in ga prosili, da jim je poslal svoj blagoslov. Don Bosko je
takole odgovoril predsedniku Cesaru Nataliju.
Velecenjeni gospod predsednik!
Prejel sem ljubeznivo pismo z dne 22. tekočega meseca, ki mi ga je vaša uglednost
poslala v imenu Delavskega katoliškega društva, ki ste ga pred kratkim ustanovili v
vašem mestu.
Ne morem vam izraziti velikega zadovoljstva, ki sem ga občutil pri prebiranju vaše-
ga sporočila, ne toliko zaradi naklonjenih besed, ki ste jih izrekli v moj prid, temveč
zaradi novice, da je bil ustanovljen katoliški krožek za delavce, katerih moralni in
gmotni napredek je bil vedno glavna skrb mojih misli in čustev.
Zahvaljujem se vaši uglednosti in vsem članom krožka, da ste posvetili eno svojih prvih
misli moji ubogi osebi, in vam zagotavljam, da bom iz vsega srca prosil Boga, da vas vse
blagoslovi in krepi. Pod varstvom nebes, v luči nasvetov odličnega pastirja, prepričan
o naklonjenosti najvišjega poglavarja Cerkve modrega Leona XIII. gojim upanje, da bo
ta Katoliški krožek bolj rastel in se širil ter sprejel v svoje varstvo še veliko drugih delav-
cev dobre volje in jih tako reševal pred zasedami sovražnikov vere in civilne družbe, ki
s pretvezo, da hočejo izboljšati njihove življenjske razmere, jih iz dneva v dan slabšajo s
tem, da jim jemljejo mir vesti in upanje na neuničljive dobrine po smrti.
V vašem cenjenem pismu mi vaša uglednost daje več častnih naslovov, med njimi tudi
naslov očeta; rade volje se odpovedujem vsem drugim z izjemo tega zadnjega in kot
vaš oče bom vesel, če vam bom mogel kaj koristiti, tako kot mojim dragim sinovom.
Sprejmite moje prisrčne pozdrave, medtem ko vam in vsem članom krožka želim vse
dobro od Boga in od presvete Device Pomočnice, in imam čast, da se imenujem vaše
spoštovane uglednosti najvdanejši prijatelj v Jezusu Kristusu.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. oktober 1884
6 Dodatek, št. 60.
|
|
28.2 Page 272 |
▲back to top |
272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Katoliški tednik Amico del popolo [Ljudski prijatelj] je objavil to pismo 8.
novembra 1884.
MATERNA HIŠA SESTER
Z namenom, da bi odstranil nekaj neprijetnosti, je don Bosko pooblastil
don Bussija, ravnatelja materne hiše hčera Marije Pomočnice, da se začne z ob-
činsko upravo pogajati za odstop koščka ceste, ki je tekla ob hudourniku Belbo.
Ker je bilo nujno imeti vrtiček za razvedrilo deklic iz mesta, ki so prihajale v
praznični oratorij, se je odločil tudi za nakup zemljišča, ki je ležalo pred prvot-
nim ravnateljevim stanovanjem. Tudi to zemljišče je bilo last občine. Za začetek
je don Bosko sam pisal županu, mu povedal svoje želje in navedel razloge.
Velespoštovani gospod župan, spoštovani svetniki mesta Nice Monferrato!
V želji, da bi razširil prostor dekliškega vzgajališča Madonna delle Grazie v tem mes-
tu v smeri proti hudourniku Belbo v dolžini kakih 30 metrov, podpisani duhovnik
Janez Bosko spoštljivo prosi vaše uglednosti, da bi mu odstopili kos ceste v dolžini
kakih 32 metrov skupaj z 28 drevesi ob samostanu.
Prosilec bi prevzel dolžnost, da bi na lastne stroške dal narediti cesto, ki je ob Tipo-
-Bocca zaznamovana z rdečo barvo, dolga 4 metre in bi lahko služila za cestišče in
prehod.
Razširitev se prosilcu zdi potrebna iz naslednjih razlogov:
1. Da bi odstranili nevarnost razbijanja oken na vzgajališču.
2. Da bi odstranili skoraj nenehno motenje šole in bogoslužja.
3. Vozovi se zaradi prevelike bližine poslopja zadevajo v zid in oknice ter povzročajo
nemajhno škodo.
4. Zaradi ne vedno najlepših pogovorov, ki jih imajo večkrat ljudje pod okni zavoda,
preti nevarnost nemoralnosti!
5. Z razširitvijo dvorišč za razvedrilo in ureditvijo vrta za gojenke bi izboljšali higie-
no, ker je zrak proti južni strani bolj zdrav.
6. Radi bi postavili delavnico in dvorišče za odmore za izključno uporabo najbolj pot-
rebnih deklic v mestu in odprli zastonjsko šiviljsko šolo za deklice od 12. do 15. leta,
ob prazničnih dnevih pa bi imele oratorij za moralno, državljansko in versko vzgojo.
Ker prosilec ve, s kakim zanosom gospodje skrbijo za moralni in državljanski napre-
dek prebivalstva, ki jim je zaupano, zlasti v korist mladine, trdno upa, da mu bodo
naklonili, za kar ponižno prosi.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. oktober 1884
KARMEL V KARTAGINI
V apostolskem zanosu svoje gorečnosti za napredovanje afriškega misijona
je kardinal Lavigerie menil, da bi bilo izredno koristno, če bi na ozemlje nekda-
|
|
28.3 Page 273 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
273
nje Kartagine, ki je bilo namočeno s krvjo toliko mučencev, prenesli skupnost,
ki bi molila in se zatajevala. »Iz lastne izkušnje vem, kako zelo nemočen je člo-
vek, če ga ne podpira Božja milost, in vem tudi, da je treba Srce našega Gospo-
da prisiliti s pokoro in molitvijo, če hočemo od njega prejeti milost uspešnega
apostolata.« Tako je pisal veliki kardinal v enem izmed pisem materi Mariji An-
gelski, prednici karmelskega samostana na Avenue de Messine v Parizu, ko je
1884 prosil, da bi poslala skupino svojih sester redovnic, da bi tam ustanovile
samostan in na gori dvigale roke k nebu, medtem ko bi on na planjavi vodil
Gospodove bitke.
Mati Marija Angelska je bila priorka samostana, kjer je don Bosko prvič
maševal, ko je prišel v Pariz, in ona je duhovno in uradno vključila salezijance v
svoj red.7 Četudi je dobra predstojnica popolnoma zaupala kardinalu, je vendar
bila malo negotova. Zato se je odločila, da bo vprašala don Boska, ki mu je zato
poslala prepis kardinalovega pisma. Svetnik je v odgovoru, ki ga je narekoval
in podpisal, dodal še naslednje besedilo: »Toplo se vam zahvaljujem, ker ste
mi poslali čudovito pismo njegove eminence kardinala Lavigerieja. Verujte: z
vero vam nič ne more manjkati. Gospod vam ukazuje to ustanovitev. On bo brez
dvoma storil vse. Goreče molimo in delajmo vse v zaupanju v Božjo pomoč.«8
Don Boskov nasvet, ki ga je dal v tako jasnih besedah, je spodbudil mater,
ki od tega trenutka ni imela najmanjšega dvoma več. »Besede blaženega oče-
ta,« nam je iz kartaginskega karmela pisala sedanja predstojnica,9 »so prihajale
prav od Boga. Gospod je gotovo hotel to ustanovo. On je storil vse in nič nam ni
manjkalo. Vedno je bedel nad nami in še posebno v teh težkih časih.« Letos so
obhajali petdesetletnico, kar je bil samostan 1885 ustanovljen. Ob tej prilož-
nosti so na veliko razglasili besede našega svetnika.
ODPADNIK
Neki salezijanec iz Lucce še v času svojega gimnazijskega študija v Oratori-
ju ni bil nikdar angel. Kljub temu so ga predstojniki vedno trpeli in ga pripustili
k zaobljubam in k svetim redovom, ker njegovo obnašanje zunaj ni bilo sporno.
Človek zaprtega značaja ni nikdar pokazal navdušenja za kar koli. Ko so ga kot
duhovnika poslali v Magliano Sabino, je insalutato hospite [ne da bi pozdravil
gostitelja] izginil. Pozneje se je izvedelo, da se je odpravil v Firence, kjer ga nad-
škof ni hotel sprejeti med svoje duhovnike.
V tem nezavidljivem položaju je pisal grozilno pismo don Bosku, češ da bo
Rimu poslal poročilo o nespodobnih dogodkih v Družbi. Don Bosko mu je odpi-
7 Prim. MB XVI, str. 164 in 492 [BiS XVI, str. 108 in 320].
8 Dodatek, št. 61.
9 Pismo z dne 17. avgusta 1935.
|
|
28.4 Page 274 |
▲back to top |
274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
sal, da če želi od njega kako vrstico odgovora, naj mu piše primerno pismo. Na-
mesto tega je nesrečnež poslal Kongregaciji za škofe in redovnike pismo, polno
nečastnih obtožb na račun salezijancev. Istočasno pa ni zanikal sebi v sramoto,
da je samo hlinil privolitev v noviciat, obljube in svete redove.
Rim mu ni odgovoril. Zato se je ponovno obrnil na don Boska in zahteval
odpustitev iz Družbe. To je storil po kanoniku Martiniju, ki je bil član kolegia-
tnega kapitlja v Firencah. Svetnik mu je odgovoril, da zato, ker so stvar izro-
čili Sveti kongregaciji, on ni mogel ničesar storiti. Istočasno je zvedel, da ista
Kongregacija išče pojasnila pri don Dalmazzu. Poslali so mu tudi prepis obtožb.
Sredi januarja je ponovno prejel kanonikov dopis, v katerem zahteva odvezo od
zaobljub in priporočilno pismo. Posredniku je don Bosko odgovoril z nasled-
njim ljubeznivim pismom.
Predragi gospod kanonik!
Prejel sem vaše pismo in mi je hudo, da duhovnik Bianciardi ni pri najboljšem zdrav-
ju. Prav tako sem prejel poročilo o stvareh, ki ste jih opravili v Rimu. Uporabil je vse
možnosti, da bi očrnil Družbo, ki mu je storila dobro, kolikor je bilo v njenih močeh,
in od katere je prejel vse, kar ima.
Nikdar si nisem mogel misliti, da bi on, ki je na zunaj kazal popolno zaupanje do
predstojnikov, mogel hliniti tako izpoved zaobljub kakor tudi duhovniško posvečenje.
To veliko obrekovanje bi lahko malo popravil tako, da bi pisal ali v Rim ali don Bosku
pismo obžalovanja, odpuščanja in zadoščevanja.
Potrpite tudi vi, če vas znova nadlegujem in ne morem k razvezanju obljub dodati še
priporočilnega pisma, kakor bi to želeli.
Imejte me v Gospodu.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 17. januar 1884
Verolomneža ni bilo težko razvezati od zaobljub. Toda kako priporočilo naj
bi mu izdali? Zato je napisal potrdilo, v katerem ga razvezuje vsake povezave s
salezijansko družino, pri tem pa je omenil dvoje resnih razmišljanj.
Ko je podpisani razmislil o poročilu duhovnika Augusta Bianciardija, ki pravi, da je
povsod samo hlinil, celo pri izpovedi zaobljub in pri pobožnih vajah, in ob dejstvu,
da je vse, kar je poročal Kongregaciji za škofe in redovnike, pravo obrekovanje, je
pripravljen ustreči njegovi želji, da ga popolnoma odveže od vsake povezave s sale-
zijansko družbo. To izjavljam zato, da predstavim dejanski položaj, obenem pa pre-
puščam kakršno koli odločitev Kongregaciji za škofe in redovnike in se z njo strinjam.
duh. Janez Bosko
predstojnik
Turin, 17. januar 1884
|
|
28.5 Page 275 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
275
KNEZ AVGUST CZARTORYSKI
V prejšnjem zvezku smo poročali o njegovem prvem srečanju z don Boskom
v Parizu. Naslednji dve leti sta služili za notranje in zunanje zorenje sredi mno-
govrstnih bojev, o katerih bomo sedaj poročali. Najprej pa bomo podali nekaj
pripomb o njegovi govorici. Sedem don Boskovih pisem nam daje zadostno
zgodovinsko osnovo.
Začetki družine Czartoryski se izgubljajo v temi časov. Priznan začetnik
rodu je bil knez Bazilij, ki je živel na začetku 14. stoletja. Korak za korakom se
je njegov rod tako po družinskih zvezah kakor po bogastvu uveljavljal v poljski
aristokraciji. Ves sijaj pa je v trenutku izginil v 19. stoletju, ko se je Avgustov
ded knez Adam z imetjem in življenjem pridružil obupni vstaji leta 1830. Po
padcu Varšave so ga Rusi obsodili na smrt in mu odvzeli celotno premoženje.
Velikodušni junak si je rešil življenje z begom v tujino. Nato je kot begunec v
Parizu spet zbral veliko imetje in postal trdna opora svojih sonarodnjakov, ki
so si v Franciji ustvarili novo domovino. Njegov drugorojenec Vladislav, ki je
postal predstavnik rodu, se je oženil s kneginjo Marijo Amparo, hčerko špan-
ske kraljice Marije Kristine. V njunem zakonu se je 2. avgusta 1858 v veličastni
palači Lambert rodil naš Avgust. Prav tam naj bi se 1883 prvič srečal s svojim
duhovnim očetom.
Po njunem srečanju v Parizu ga je Avgust želel obiskati v Valdoccu, da bi si
ustvaril podobo o celotnem delu v poletnih mesecih. Vendar mu to ni bilo mo-
goče. Priložnost se mu je ponudila meseca septembra, ko je potoval v Rim kot
član odposlanstva, ki je Leonu XIII. nosilo pozdravne darove ob drugi stoletnici
zmage Jana Sobieskega nad Turki. Na poti se je za kratek čas ustavil v Turinu,
a don Boska ni srečal. Vendar si je v spremstvu don Rue ogledal ves Oratorij od
enega konca do drugega. Don Rua mu je svetoval, naj se vrne v Turin meseca
maja, za praznik Marije Pomočnice. Tako je tudi storil. V Oratoriju je preživel
ves 24. maj, se udeležil vseh slovesnosti v cerkvi in bil z don Boskom pri mizi.
Vsaka podrobnost ga je globoko ganila, tako da se je odločil, da bo odložil svoj
odhod in govoril z našim svetnikom. Stanoval je v Grande Hotel d'Europa, od
koder je vsako jutro prihajal opravljat svoje pobožnosti v cerkev Marije Pomoč-
nice. Nato je ostal na zajtrku z don Boskom in ga pogosto tudi spremljal na
popoldanski sprehod. Tako je podaljšal svoje bivanje do praznika sv. Janeza.
Pozneje je ta mesec štel za enega najlepših v svojem življenju, ki mu ga je po-
daril Gospod. Misel na poklic je nenehno zaposlovala njegovega duha. V veliko
oviro mu je bila njegova družina. Oče ga je hotel postaviti za vodjo družine, kar
mu je po prvorojenstvu tudi pripadalo, in ga zato usposobiti za vodenje denar-
nih poslov in za življenje v visoki družbi. Toda on je hotel nekaj čisto drugega,
čeprav si še ni upal priti z besedo na dan. Ko je jeseni zbolela njegova mati, je
prosil don Boska, da bi molil za njeno ozdravljenje. Don Bosko mu je odgovoril:
|
|
28.6 Page 276 |
▲back to top |
276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Velezaslužni in predragi gospod knez!
Kakor hitro sem prejel vaše ljubeznivo pismo, sem takoj ukazal posebne molitve zjut-
raj in zvečer pri oltarju Marije Pomočnice. Vsako jutro bom pri sveti maši obudil
poseben spomin. Zaupajmo v Božjo dobroto, da bo presveta Devica Marija čuvala
vas, dragi gospod knez, in prinesla zdravje in svetost vzvišeni bolnici vaši roditeljici
in podelila vašemu pobožnemu roditelju tiste milosti, ki so potrebne za njeno večno
zveličanje.
Priporočam se dobroti vaših molitev in mi je v veliko čast, da se v globoki hvaležnosti
imenujem v Jezusu Kristusu vaš najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. oktober 1884
Ko se je kneginji vrnilo zdravje, je zato, da bi ustregel svojemu očetu, ki je
skušal odgnati njegove resne misli, v katere ga je videl zatopljenega, šel na po-
tovanje v London. Ko pa se je vrnil v Pariz, njegovo duševno stanje ni bilo prav
nič drugačno. Čutil je potrebo, da bi govoril z don Boskom. Zato mu je pisal in
ga prosil za nasvet v več zadevah. Don Bosko je narekoval naslednji odgovor:
Dragi gospod knez!
Zaradi slabega vida sem prisiljen na pomoč tajnika, da vam dam že malo zapozneli
odgovor. Prav ste storili, da ste izbiro svojega poklica preložili na poznejši čas. Molil
bom z vami in za vas k Bogu, ki vam bo gotovo dal spoznati svojo voljo.
Kar se tiče tajnika, ki bi ga potrebovali ob določenih priložnostih, je prav, da ga
vzamete, vendar se dokončno ne odločajte. Rad bi, da bi vsaj za nekaj časa skušali
spoznati značaj in vernost osebe.
Prejel sem 100 frankov in 100 srečk, ki sem vam jih poslal za loterijo v korist zave-
tišča Srca Jezusovega v Rimu. Zahvaljujem se vam in presveto Srce Jezusovo vam bo
bogato poplačalo.
Zelo me veseli, da je mama zunaj nevarnosti. Prosil sem Marijo Pomočnico, da bi ji
vrnila prvotno zdravje. Sedaj molim še naprej in z menoj molijo vsi naši dečki, da bo
zares zdrava in bo mogla biti še veliko let tolažba svoji družini. Če bom v letošnji zimi
imel priložnost, da bi se odpravil v Nico, mi bo v veliko čast, da jo bom osebno poz-
dravil in ji zagotovil naše molitve. In vi, gospod knez? Ne boste tudi vi prebili nekaj
časa z vašimi starši?
Vsi člani naše hiše, ki so imeli srečo, da so vas spoznali in pozdravili v Turinu, se mi
pridružujejo in vam želijo srečne praznike in uspešno novo leto in se priporočajo v
vaše svete molitve.
Bog naj nas vse blagoslovi in nam pomaga, da bomo stanovitno hodili po poti, ki vodi
v nebesa.
Ostajam, dragi knez, vaš najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. oktober 1884
P. S.: Kar se tiče prvorojenstva, skušajte, kolikor je mogoče, ustreči željam vašega
očeta. Vendar bova o tem govorila ob drugi priložnosti.
|
|
28.7 Page 277 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
277
Toda knezova duhovna stiska je naraščala. Potreba, da bi bil bolje poučen,
ga je silila, da je prosil za nadaljnje nasvete, zlasti še v zadevi, ki bi jo v tem tre-
nutku imenovali lahko najpomembnejšo, se pravi o prevzemu prvorojenstva.
Don Bosko mu je jasno prikazal svoje mnenje.10
Dragi Avgust!
Vaše pismo zahteva brez dvoma takojšen odgovor, vendar ga je težko dati v pismu.
Kljub temu vam povem svoje mnenje.
Če čutite v svojem srcu močno nagnjenje za duhovniški stan, se boste odpovedali
vsem pravicam prvorojenstva. Če pa ta odločitev še ni dokončna, bo prav, da ustre-
žete želji vašega očeta in prevzamete prvorojenstvo z vsem, kar prinaša s seboj. Za
druge odločitve bo treba uporabiti še več pisem ali pa se osebno pogovoriti, kar bi se
lahko zgodilo prihodnjo pomlad.
Medtem pa molimo, molite in Gospod vam bo dal jasno spoznati svojo voljo.
Gotovo ste brali v časopisih novico, da je v soboto požar uničil dobršen del naše hiše.
Škoda je velika, vendar ni bilo človeških žrtev. Bog bodi hvaljen tako v veselih dogod-
kih kakor tudi v nesrečah.
Presveta Devica naj nas varuje in vodi po poti, ki vodi v nebesa. Tako bodi.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 5. oktober 1884
Avgust se mu je zahvalil in mu sporočil, da se bo po spovednikovem nasve-
tu odpravil v Turin, kjer bo pod njegovim vodstvom opravil duhovne vaje. Don
Bosko je pohvalil tako odločitev in mu pisal:
Gospod knez!
Zelo bom vesel, da vas bom videl tukaj, in popolnoma odobravam misel, da bi opravili
duhovne vaje. Žal mi je samo, ker duhovnih vaj ne bom mogel voditi jaz. Upam pa, da
bo kdo drug mogel to storiti namesto mene, kajti moje slabotno zdravje mi tega še ne
dovoljuje. Pridite torej, pridite, težko vas pričakujem.
Zahvaljujem se vam za poročila o vaših starših. Zame je novica, da se vsi počutijo
dobro, pravo veselje. Sporočite knezu Adamu moje čestitke k njegovemu prvemu ob-
hajilu.
Oh, naj ga Gospod blagoslovi in ga ohrani vedno v svoji sveti milosti in naredi iz njega
neustrašnega branilca in pobudnika vere, svetnika.
Prosim vas, izročite moje ponižne pozdrave njunima visokostma knezu in kneginji in
vsej družini, ne da bi pozabili dragega malega kneza Vitolda, za katerega molim iz
vsega svojega srca. Torej na skorajšnje snidenje.
Gospod naj vas blagoslavlja in spremlja. Sprejmite moje pozdrave in me imejte, gos-
pod knez, za najvdanejšega v Gospodu.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. maj 1885
10 To in druga pisma so pisana v francoščini (Dodatek, št. 62, A-B-C-D-E).
|
|
28.8 Page 278 |
▲back to top |
278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Avgust je prišel v Turin v prvi polovici junija. Nastanil se je v hotelu, toda
čez nekaj dni je prosil don Boska, da bi ga sprejel v Oratorij.
»Se boste mogli,« ga je smeje se vprašal svetnik, »prilagoditi naši skromni
mizi?«
»Ne bojte se,« je odvrnil, »kar je zadosti za don Boska, bo zadosti tudi
zame.«
»Če želite, lahko pridete. Vsem, ki si to želijo, don Bosko ne bo nikdar odpo-
vedal prostora pri mizi.«
Tako je ob don Boskovi strani lahko svobodno izrazil svoje vtise in od blizu
opazoval njegovo svetost in življenje njegovih sinov. Večino časa je prebil v pre-
mišljevanju, molitvi in branju knjig nabožne vsebine. Toda to prijetno bivanje
je prekinil oče, ki je v skrbi za njegovo prihodnost zahteval, da se vrne. Ko je
bogato poplačal motnje, za katere je menil, da jih je povzročil Oratoriju, se je
vrnil na Poljsko. Ko je prišel v Sieniawo, kjer je bilo središče družinske posesti,
se je po don Boskovem naročilu in da bi se pokoraval očetu, posvetil upravljanju
svojega imetja, ki mu je pripadalo v moči prvorojenskih pravic. Toda njegovo
srce je bilo čisto drugje. Kakor hitro si je opomogel od potovanja, je podal don
Bosku obračun o sebi in svojih zadevah. Don Bosko mu je nekako nedoločno
odgovoril, saj v pismu ni mogel storiti drugače.
Predragi gospod knez!
Vaše ljubeznivo in dragoceno pismo je razveselilo vse salezijance. Zdi se, da vas Bož-
ja previdnost nekako vodi k Božji Cerkvi. Mi iz vsega srca prosimo, da bi vas Božja
milost in varstvo presvete Device vedno spremljalo. Zamisli, nameni vašega gospoda
očeta so gotovo zamisli zelo modre osebe in vi jim lahko mirno sledite in pri tem
mislite zlasti na svojo srečo. Vaš malo nepredviden odhod je preprečil, da bi končali
nekaj začetih pogovorov. Upam pa, da bo kaka srečna priložnost ali kako pismo po-
magalo, da se bomo jasno pogovorili. Moje zdravje je še vedno zelo slabo in se vam
priporočam v molitev.
Zahvaljujemo se vam za vašo dobrodelnost, s katero ste nas tako obilno obdarili.
Naši dečki nenehno opravljajo molitve in obhajila po vašem namenu.
Bog naj vas blagoslovi, moj dragi in odlični prijatelj, če mi dovolite ta izraz, in pres-
veta Devica naj vas vedno spremlja na poti v nebesa.
Ponižni, hvaležni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1885
Oče, ki ga je videl tako zavzetega za očetovo imetje, je bil ves vesel in je
že videl uresničene svoje načrte. Toda če bi mogel videti sinovo notranjost, bi
ugotovil, koliko napora in volje je moral uporabiti, da se je prilagodil načinu
življenja, kakor si ga je oče zamislil in je bil popolnoma v nasprotju z njegovimi
težnjami. Don Boskovo pismo je, namesto da bi tegobe odpravilo, le še poveča-
lo. Zato je avgusta ponovno prosil pomoč njegovih nasvetov, nakar je prejel še
|
|
28.9 Page 279 |
▲back to top |
BiS 17 — 15. poglavje
279
bolj nejasen odgovor kot prej. Poleg tega ga je napisal še v veliki naglici, kakor
je mogoče razbrati iz izvirnika. Don Bosko je imel polne roke dela z duhovnimi
vajami v San Benignu in se je obenem slabo počutil.
Predragi in prespoštovani gospod knez Avgust!
Vaše pismo je bilo zame in za vse salezijance dragocen dar. Ne bomo nehali moliti za
vas in za vso vašo družino.
V tem trenutku opravljamo duhovne vaje.
Z mojim zdravjem ni nič bolje. Vsi duhovniki vsak dan opravljamo pri sveti maši po-
seben spomin po vašem namenu. Kmalu bom imel srečo, da vam bom pisal. Starši
gospoda kneza, zlasti vaš oče, so zelo modri. Ne bi si mogli želeti česa boljšega. Če ne
bom mogel jaz, vam bo don Rua podrobno odgovoril na vprašanja v vašem pismu.
Presveta Devica naj bo vodnica v vseh vaših odločitvah. Priporočam se vašim dobro-
hotnim molitvam in Bog naj nas vodi po poti v nebesa. Tako bodi.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 26. avgust 1885
Da mu ne bi dal predolgo čakati, je don Bosko dva dni pozneje naročil don
Rui, da naj mu sporoči svojo misel, in don Rua je 28. pisal naslednje: »Naš dragi
don Bosko je bolan in ga zato nadomeščam pri pisanju. Glede nasvetov vašega
spoštovanega očeta v zadevi predragega kneza mi je don Bosko naročil, naj vas
opozorim, da Gospod vedno blagoslavlja otroke, ki se pokoravajo volji svojih
staršev, in prosi, da bi Božji blagoslov prišel tudi na vas. Medtem pa don Bosko
kakor tudi naši dečki molijo in darujejo sveta obhajila z namenom, da bi pres-
veta Devica Pomočnica izprosila razsvetljenje in vse potrebne milosti v teh tako
pomembnih zadevah. Naš dragi oče don Bosko vam zagotavlja, da goreče moli
za vas in vso vašo družino.«
Previdnost ni dopuščala, da bi rekel kaj več. Očetu niso bili neznani Avgu-
stovi nameni. Dokler je videl, da je še neodločen, je nadaljeval svoje napade,
zlasti še s predlogi za ženitev. V še večji stiski kot do sedaj se je knez decembra
spet obrnil na don Boska in svetnik mu je takole odgovoril:
Dragi gospod knez Avgust Czartoryski!
Vsi smo želeli zvedeti novice o vas in sedaj smo zadovoljni zaradi lepih poročil, ki
ste nam jih poslali o svoji družini. Menim, da je zadeva zakona vsa v tem, da dobiš
pravega človeka; glede tega menim, da boste storili prav, če boste poslušali nasvete
svojega očeta in tete, o kateri mi pišete. Vsekakor pa ne bom nehal moliti in priporo-
čati našim dečkom, da bodo za vas molili in darovali sveta obhajila pri oltarju Marije
Pomočnice.
Marsikaj bi si lahko povedala osebno, česar v pismu ni mogoče narediti. Toda pres-
veta Devica Marija, ki nas je vodila do sedaj, nam tudi v prihodnje ne bo odrekla svo-
jega materinskega varstva. Trdno upam, da se bomo prihodnje leto ponovno videli v
veliko veselje vseh salezijancev, ki vas imajo radi kot očeta in dobrotnika.
|
|
28.10 Page 280 |
▲back to top |
280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Bog naj vas blagoslovi, moj dragi Avgust, in želja vaše večne sreče naj vam bo vodni-
ca v dejanjih in besedah.
Postal sem napol slep in zato imejte potrpljenje, ko berete mojo grdo pisavo.
V svoji veliki ljubezni molite tudi zame in za vso našo salezijansko družino, v kateri
ostajam vedno združen v Jezusu Kristusu.
Ponižni hvaležni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 15. december 1885
Nikakor se ne smemo čuditi, da don Bosko v odnosu do kneza ni uporabil
bolj odločne govorice. Ko mu je tako govoril, je hotel, da bi se knez Avgust sam
trdno odločil za to, kar je nameraval storiti. Do sedaj je njegovo srce nihalo med
dvema čustvoma: med sinovsko vdanostjo do očeta, ki ga je odvračala od spora
z njim, in med vedno močnejšim nagnjenjem, sicer še malo negotovim, da bi
se odločil za redovno življenje v salezijanski družbi, kjer je seveda videl težave
različne narave. Toda svetnikovo upanje, da bo 1886 prišlo do končne odločit-
ve, se je popolnoma uresničilo.
|
|
29 Pages 281-290 |
▲back to top |
|
|
29.1 Page 281 |
▲back to top |
16. poglavje
LETNO POTOVANJE 1885 V FRANCIJO
Neki milanski časopis, ki v političnem in ekonomskem svetu veliko po-
meni, je februarja objavil presenetljivo novico:1 »Preteklo jesen je don Bosko
zapustil Turin in se odpravil v Ameriko, da obišče tam ustanovljene zavode.
Že nekaj časa kroži novica, da je tam umrl. Poročilo o smrti so zakrivali, ker
niso hoteli, da bi škodovalo poslom strank, ki so držale z don Boskom.« Čudna
in mogoče tudi slabonamerna novica je pretresla časopisje, toda še veliko bolj
svetnikove prijatelje. Res je, da je Corriere di Torino hitro objavil preklic,2 ven-
dar je neresnica, da ne rečemo laž, opravila svoje. Razumemo tuje časopise, za
katere je preklic prišel pozno,3 toda nekateri italijanski časopisi, celo turinski, si
niso vzeli časa, da bi preverili svoja poročila in so novico še naprej prepisovali
drug od drugega, tako da neki tukajšnji tednik še po štirinajstih dneh piše o
tem, ne da bi najmanj dvomil.4
Tako se je zgodilo, da je don Bosko 13. marca popoldne, ko se je odpravljal
s klerikom Vigliettijem na sprehod, v vratarnici naletel na ljudi, ki so želeli raz-
čistiti zadevo, ker so na cesti slišali, kako so prodajalci časopisov za pet centov
razglašali don Boskovo smrt. On pa je šaljivo odgovarjal na čestitke in rekel:
1 Corriere della Sera, 28. februar 1885.
2 Izdaja 2. marec.
3 L'Echo du Nord je 5. marca poročal iz Lilla: »Vsi se spominjamo obiska, ko je slavni pridigar don
Bosko v Parizu bil cele tri mesece idol svojih pariških privržencev. Potem ko se je nekaj časa zadržal
v Italiji, je odpotoval v Ameriko, in kakor poročajo italijanski časopisi, po kratki bolezni umrl. Nje-
govo smrt so skrivali, da ne bi utrpela škode stranka, katere duša je bil don Bosko.«
4 La Cronaca dei Tribunali iz Turina je 14. maja neustrašeno pisala: »Opravili smo potrebne in skrb-
ne raziskave in naše ugotovitve se popolnoma ujemajo s trditvami lombardskega časopisa. O stvari
smo pisali nekemu prijatelju v Patagonijo, ki nam bo lahko dal jasen odgovor, ki ga bomo takoj pos-
redovali našim bralcem. Do sedaj smo mi, ki smo po vrojenih čustvih antiklerikalci, brez zadržkov
pred mrtvim truplom človeka, zadušili vsako strankarsko vprašanje in bomo ob zanesljivi novici o
umrlem govorili s tisto nepristranostjo in spoštovanjem, s katerim pošteni ljudje ocenjujemo člove-
koljube.«
|
|
29.2 Page 282 |
▲back to top |
282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Pred nekaj dnevi so me nekateri imeli za mrtvega v Buenos Airesu, potem v
Marseillu, včeraj v Pavii in danes naj bi po njihovih izjavah umrl v Turinu. No
danes, še istega dne pa grem na sprehod. Dokler na lastna ušesa slišiš razglašati
svojo smrt, še ni nič hudega.« Tudi preprosti ljudje, ki so ga videli iti mimo, so
se ustavljali, ga začudeni gledali in izrazili svoje zadovoljstvo, ko so ugotovili,
da je prav on.
O posledicah, ki jih je žalostna novica povzročila med oddaljenimi sinovi,
nam priča pismo pariškega ravnatelja.5
Pred nekaj dnevi je neki francoski časopis naznanil smrt našega dragega očeta don
Boska! Večja nesreča se ne bi mogla pripetiti naši Družbi. Lahko si predstavljate
našo žalost, lahko sodite o našem presenečenju, ko smo pričakovali odgovor na
naš telegram, ki smo go poslali v Marseille, da bi zvedeli resnico.
Toda Bogu bodi hvala in zahvala tudi presveti Devici Pomočnici, da novica ni imela
nikakršne osnove. Vse to znova dokazuje lahkomiselnost časnikarjev, ki iz edine
želje, da bi poročali o presenetljivih novicah, ne da bi jih prej preverili, povzročajo
skrbi v srcih toliko vdanih sinov, ko objavljajo napačne novice o njihovem ljublje-
nem očetu.
Zato si lahko predstavljate naše veselje, radost, ko smo v pismu, ki smo ga prejeli
od vas, brali, da se je našemu očetu zdravje malo izboljšalo in da namerava obiska-
ti svoje sinove, svoje hiše v Franciji in tudi hišo v Ménilmontantu. To upanje se nam
zdi kakor zvezda sredi viharja in ga iz vsega srca pozdravljamo. Lahko tudi povem,
da naši dečki v srcu ne čutijo nič manjšega veselja kot mi, ker začenjajo v našem
don Bosku spoznavati svojega dobrohotnega očeta.
Prosimo vas, sporočite don Bosku to našo in vseh njegovih sinov v Parizu veselje in
povejte mu, da je njegov obisk potreben tudi za našo hišo. Prosimo Marijo Pomoč-
nico, da bo ta blagoslov, ta sreča doletela tudi hišo v Ménilmontantu.
Francoski časopis, ki je razširil napačno vest o don Boskovi smrti, priznava danes
svojo zmoto in celo napoveduje prihod don Boska samega v Francijo ob koncu tega
meseca.
V Francijo že, ne pa tudi v Pariz. Ne da bi se menil za nasprotovanje zdrav-
nikov in ne da bi se vdal ljubeznivim pritiskom svojih sinov in prosil pomoči pri
vzdrževanju svojih ustanov,6 je odpotoval 24. marca zjutraj v spremstvu tajnika
Vigliettija in don Bonettija. Ko je šel iz Oratorija na železniško postajo, je nena-
doma vprašal prvega:
»Oh, Viglietti, kam greš?«
»Grem z gospodom don Boskom.«
»In kam gre don Bosko?«
5 Don Bellamy don Rui, Pariz, 10. marec 1885.
6 Da bi zbral darove, je proti koncu leta 1884 dal napisati don Bonettiju in izdati kot Dodatek k Sa-
lezijanskemu vestniku od njega podpisano okrožnico, v kateri je prosil duhovnike, da bi maševali
po njegovem namenu in puščali mašno miloščino njemu (Dodatek, št. 63).
|
|
29.3 Page 283 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
283
Ker Viglietti ni takoj odgovoril, je svetnik povzel: »Kam don Bosko gre, ne
vem niti jaz. Je v rokah Božje previdnosti.«
V vlaku iz Turina v Sampierdareno je bil zelo zgovoren, in ko je prispel tja,
se je med kosilom naslajal nad prijetnimi zgodbami msgr. Scottona, ki je pridi-
gal postne pridige. Še istega večera so nadaljevali pot v Alassio. To je bil čas, ko
ligurska obala postane pravi slavospev cvetju. Don Bosko je stopil k oknu in se
kot otrok veselil cvetočih breskev in marjetic.
Prenočil je v Alassiu in nato nadaljeval pot v Nico. Mesto don Bonettija, ki je
ostal v Sampierdareni, je prevzel don Cerruti. V Ventimigli ga je pozdravil dob-
rotljivi baron Héraud, ki je prišel na postajo v spremstvu don Fasanija, prefekta
v Patronageu. Sobratje iz Vallecrosie so ga komaj mogli pozdraviti, mu poljubiti
roko in izmenjati nekaj besed. Na postaji v Nici ga je s svojimi kočijami čakalo
veliko gospodov in gospa. Neki bogati markizi je pripadla sreča, ki so ji jo mnogi
zavidali, da ga je popeljala v salezijansko hišo.
Po slovesnem sprejemu in ljubeznivi slovesnosti je odšel v svojo sobo, a se
je ustavil na pragu, kakor da bi se ustrašil preproge, ki je pokrivala tla. Ravna-
telju se to ni zdelo nikakršno razkošje temveč dolžna pozornost do don Boska
in do uglednih osebnosti, ki bi ga prišle obiskat. Don Bosko pa ni mislil tako. Ko
je sedel, je s svojo znano dobrohotnostjo pripovedoval dogodek z markizom
Fassatijem. Ta plemeniti prijatelj in dobrotnik, ki si je nekega dne ogledoval
dekoracije v govorilnici, mu je zaupljivo rekel, da si mu ne upa več dati denarja,
ker se mu zdi, da ga ima v izobilju. Čeprav tiste olepšave niso bile nič posebnega
in so bile celo v skladu z občinskimi predpisi o zunanjem videzu poslopij, v tem
primeru majhnega trga Marije Pomočnice, je vztrajal pri svojem. »Kdo menite
nam bo še dajal miloščino,« je nadaljeval svetnik, ko bo videl, da smo postali
gospodje? Menili bi, da bi nas s tem, da bi nam dali miloščino, užalili. In kako bi
si upali prositi javno pomoč, ko bi nam lahko odgovorili, da podpore ne potre-
bujemo, ker imamo stanovanja kot kaki bogataši?« Potem je prešel na drugo in
toplo priporočil, da bi pod stebrišči izobesili napise kakor v Oratoriju v Turinu.
Po tem je preostali del dneva počival. Zdelo se je, da se dobro počuti, saj je
bil veselo razpoložen, samo leva dlesen ga je bolela. Proti večeru je poklical don
Vigliettija in mu naročil, naj piše don Rui: »Don Bosko se vam priporoča, da bi
komu naročili, naj prepiše napise, ki so pod stebrišči, in jih pošlje v Nico. Naro-
ča mi, da naj izročim njegove pozdrave vam, don Lazzeru, od katerega želi čim
prej dobiti novice, don Lemoyna, kateremu bo kmalu poslal košarico solate,7 in
vsem predstojnikom skupaj s fanti Oratorija, ki jim priporoča, da naj pri izpitih
upajo samo v Boga.« Pri tem je menil polletne izpite, ki so jih opravljali pred
velikonočnimi prazniki.
7 Dobri oče je menil, da ima don Lemoyne slabost do te vrste hrane.
|
|
29.4 Page 284 |
▲back to top |
284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Dopoldan 26. marca je bil namenjen uglednim obiskom. Opoldne je bil don
Bosko z don Ronchailom in don Vigliettijem na intimnem déjeuné [kosilu] pri
grofu Montignyju, ki je podaljšal svoje zimsko bivanje na Azurni obali do don
Boskovega prihoda. Proti četrti uri so šli v cerkev Notre-Dame k postni pridigi
jezuitskega patra. Naslov pridige je bil »Don Bosko v Nici«. Don Viglietti je za-
pisal v svojem dnevniku: »Bogu bodi čast in slava! Ne bi verjel, če ne bi videl.
Slišal sem pripovedovati o don Boskovih potovanjih po Franciji, vendar so bile
moje predstave daleč od resnice. Ljudje na cestah se ustavljajo in strmijo v don
Boska, gnetejo se ob njegovem mimohodu, hočejo se ga dotakniti. Drugi joče
od veselja, ker je slišal njegovo besedo, bil deležen njegovega pogleda, neka-
teri se zadovoljijo, da ga vidijo od daleč, ker se imajo za nevredne, da bi se mu
približali. Cerkev Notre-Dame je bila nabito polna ljudi. Nič ne bom povedal o
govoru in pohvalah, ki jih je govornik izrekel o don Bosku, niti o vsem, kar se je
dogajalo pozneje, ker bo o vsem tem don Ronchail govoril v poročilu, ki ga bo
objavil Salezijanski vestnik.«
Pridigar, ki je sicer poznal naklonjeno razpoloženje poslušalcev do don
Boska, pa nikakor ni mogel predvideti navdušenja, ki mu je bil priča. Tak prizor
je še podžgal njegovo zgovornost. Ko je prikazal potrebo po krščanski vzgoji
otrok preprostega ljudstva, je pokazal, kakšno praznino so izpolnile don Bosko-
ve ustanove, ki jih je prikazal kot dela Božje previdnosti, saj je dajal prednost
večnim dobrinam pred časnimi. Njegova beseda je bila tako učinkovita, da je
nabirka dala lepo vsoto štiri tisoč frankov.
Po končani slovesnosti se je don Bosko vrnil h grofu Montignyju, ki je prip-
ravil bogat banket za kakih trideset povabljencev, uglednih dobrotnikov salezi-
janskih domov v Lillu in Nici. Pri sadju je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je
imel pri svoji mizi don Boska, skupaj s tako izbrano skupino prijateljev. Pripo-
vedoval je, kako je v Lillu v zavetišču St-Gabriel prešla uprava v svetnikove roke,
in nadaljeval: »Ta hiša je že štirinajst mesecev zaupana salezijancem in jaz, ki
se vračam v to mesto, veselo izjavljam pred don Boskom in temi uglednimi go-
spodi, da smo mu nadvse hvaležni za dobro, ki ga dela za francosko mladino in
zlasti še v Lillu.
Svetnik je v odgovoru najprej opisal svojo prvo srečanje z grofom Mon-
tignyjem v Nici, prelep sprejem, ki ga je bil deležen v »severnem Rimu«, po-
hvalil dobrodelnost Francozov in prikazal zanimanje Lillčanov za hišo St-Gab-
riel. Nato je po kratkem premolku nadaljeval: »Tolika krščanska ljubezen me
je tako zelo ganila, da niti nisem vedel, kako bi pokazal vso svojo hvaležnost.
Na svojem zadnjem potovanju sem svetemu očetu v vsej preproščini prikazal,
kaj sem videl v tem tako krščanskem mestu, in papež, ki dobro pozna dobro-
delnost katoličanov v Lillu in njihovo navezanost na Sveti sedež, je hotel dati
tem gorečim katoličanom in zlasti še dobrotnikom naših ustanov dokaz svoje
|
|
29.5 Page 285 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
285
očetovske naklonjenosti. Zato je njemu, ki nas je prvi poklical tja in ki se kaže
našega najbolj učinkovitega sodelavca, gospodu Alfredu De Montignyju podeli
naslov rimskega grofa, čast, ki se prenaša na potomce, in neuničljiv dokaz lju-
bezni svetega očeta za katoliške dobrodelne ustanove.« Po teh besedah mu je
sam izročil papeški breve. Gostje so navdušeno čestitali novemu grofu, se zah-
valili dobroti svetega očeta in izrazili tople želje za don Boskovo ozdravljenje
v korist njegovih dobrodelnih ustanov. Ko se je svetnik vrnil domov, je bila že
temna noč. Od utrujenosti se je zrušil v naslanjač.
Bralci že dobro poznajo vse zapletljaje, ki so botrovali temu in vsem pape-
škim odlikovanjem. Tu naj samo dodamo, da je bil breve o imenovanju Mon-
tignyja za grofa v Turinu že en mesec prej, preden ga je poslal don Ronchailu, da
bi pripravil slovesno izročitev. Pošiljki je priložil naslednje pismo.
Predragi don Ronchail!
Toliko zaželeno prizadevanje za grofa Montignyja je končano. To je breve, ki je krožil
po Rimu in plačeval upravičene in neupravičene takse. Toda sedaj je stvar končana.
Če je gospod še v Nici, mu pripravimo lepo slovesnost in velik praznik. Če je že v Lillu,
se domeni z njegovo sestro.
Vedi, da je bilo vse storjeno zaradi cerkve Srca Jezusovega v Rimu.
Moje zdravstveno stanje se je izboljšalo, vendar še nisem mogel iti iz hiše, zato je moj
odhod v Nico negotov.
Priporoči me vsem našim dobrotnikom, povej jim, da veliko molim zanje in da delam
za svetega očeta, se pravi za zavetišče in cerkev, o čemer sem ti poročal zgoraj.
Piši veliko. Imej me rad v Gospodu in Bog naj nas vse blagoslovi.
Najvdanejši
duhovnik Bosko
Turin, 24. februar 1885
Tamkajšnji ravnatelj je menil, da je bolje počakati do don Boskovega priho-
da, da bi izročitev odlikovanja bila bolj slovesna in občutena.
Pri maši 27. marca je bilo navzočih veliko uglednih gospodov. Po njihovem
odhodu se je začelo živahno prihajanje in odhajanje kočij, ki so vozile plemenite
obiskovalce in obiskovalke, Ničane in tudi tujce, ki so se zadrževali v Nici. Pred-
soba ni bila nikdar prazna. Prihajali so, da so se zahvalili, prosili milosti in pri-
našali darove. Vsi, ki so zapuščali don Boskovo sobo, so žareli od zadovoljstva.
»Videl sem neko gospo,« piše don Viglietti, »kako je prihajala iz don Boskove
sobe vsa cvetoča od veselja, in čeprav se to ni prilegalo njeni starosti, skakljala
po dvorišču, ko je odhajala.« Med drugimi sta ga obiskala tudi mačeha kneza
Czartoryskega in gospod Harmel.
Popoldne je iz Cannesa prišla sedem- ali osemčlanska družina, ki je prina-
šala ubogo grbasto in zvito deklico in prosila don Boska, da bi jo blagoslovil. Ko
je don Bosko končeval molitveni obrazec, so vsi planili v jok in v solzah pripove-
|
|
29.6 Page 286 |
▲back to top |
286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
dovali, da je deklica ozdravela. Res je sama brez vse pomoči odhajala pokončno
kot ulita iz jekla. Don Bosko se je zaradi takih ozdravljenj pritoževal in pravil,
da je zadovoljen takrat, ko milost izprosijo na daljši čas s kako tridnevnico ali
devetdnevnico.
Miloščine tega leta, čeprav se je videlo, da prihajajo kot vedno iz dobrega
srca, niso bile tako obilne kot prejšnja leta. Velikodušnosti ni manjkalo, vendar
je bila ta zelo odvisna od okoliščin in tokrat je zmanjkovalo sredstev zaradi go-
spodarske krize. Tako je 26. marca neki gospod ministriral don Bosku in moral
zaradi slabe letine svoj dar omejiti na tristo frankov letnega prispevka. Prejšnja
leta mu je daroval vsaj tisoč frankov, kar je pomenilo desetino dobička, kot se
je zaobljubil pred leti, ko je bil deležen posebne milosti. Ko je bil v La Navarru,
je ta gospod na rokah prinesel svojo ženo in svetnikov blagoslov mu jo je vrnil
zdravo. Zvest dani obljubi, je želel vedno velikodušno podpirati Božjega moža.
Ta gospa je naslednjega dne prišla s svojim možem in priporočila svojo ma-
ter, ki je bila po vsem videzu na robu groba. Don Bosko jima je podelil blagoslov
in pri tem mislil tudi na bolnico. Še pred večerom je prišel telegram in naznanil
ozdravljenje, ki se je zgodilo ob času, ko je don Bosko podelil svoj blagoslov.
Njegova molitev je bila v pomoč še nekemu drugemu odsotnemu bolniku.
Neki gospod iz Nice je že več mesecev trpel zaradi nespečnosti in je bil ves
obupan. Sorodniki so prosili don Boska, naj bi 30. marca zanj daroval mašo. Še
istega dne je ta bolnik spal nepretrgoma štiri ure.
Omeniti moramo še dve duhovni uslišanji. Svetniku so priporočili fanta, ki
se je norčeval iz njega in iz salezijancev in celo iz vere. To je trajalo že več let
v veliko žalost družine. Niso pretekli še štirje dnevi po priporočilu, ko so se
sorodniki vrnili in povedali, da se je fant čisto spremenil in je sam od sebe šel
k spovedi.
V nedeljo 28. marca je don Bosko maševal v kapelici hčera Marije Pomoč-
nice. Ministriral mu je enajstletni sin inženirja Levrota, ki je svetnika zelo cenil.
Pri maši so bili navzoči tesni prijatelji, med njimi tudi oče mladega ministranta.
Po maši so vsi v sosednji sobi počakali na celebranta. Don Bosko je sede v nasla-
njaču vpraševal, poslušal in odgovarjal. Kar nenadoma pa je začel gledati sem
in tja, kot da bi koga iskal. Levrot ga je vprašal, kaj želi. Molčal je. Stvar se je v
presledkih ponovila še dvakrat. Ko ga je Levrot tretjič vprašal, kaj želi, mu je
odgovoril: »In kje je Leon?« Leon je bilo ime njegovemu sinu, ki je bil zunaj
na dvorišču s svojimi brati in sestrami in drugimi otroki. Takoj so ga poklicali.
Plašen se je predstavil svetniku, ki ga je posadil na pručko in dolgo držal svojo
roko na njegovi glavi in ramah. Končno je ob slovesu vsakemu dal majhen spo-
minček. Leončku je dal križec, narejen iz palmovega lista, in mu rekel: »To je za
mojega ministranta.« Uporabil je izraz enfant de choeur [korski deček], kar pa
je otrok razumel kot enfant de coeur [otrok srca]. Pri umišljenem ljubeznivem
|
|
29.7 Page 287 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
287
izrazu se je deček malo pošopiril, potem pa na to ni več mislil. Spomnil pa se je
vsega pozimi 1892, ko ga je napadla močna influenca in so ga stalne krvavitve
izčrpale. Zdravniki so mu prepovedali vsak napor in tudi branje. Tedaj se je ne-
nadoma spomnil don Boskovih besed, vendar v njihovem pravem pomenu in z
vsem notranjim žarom, ki je dajal besedam moč klica in pomen predvidevanja.
Zdelo se mu je, da jasno vidi začrtano mu pot. To je bil poklic salezijanca don
Leona Levrota, ki ga je zbudila don Boskova beseda.
Čeprav se je zaradi pozne jeseni veliko tujcev vrnilo v svoje domače kraje,
so vendar še vedno prihajali pomembni gostje. Prihajali so od daleč in v želji, da
bi mogli govoriti z don Boskom, čakali na sprejem cele ure, celo cele dneve. Med
drugimi je bila tudi kneginja iz Parme in vsak dan je prihajal knez Czartoryski.
Ta bi rad jasno slišal misel, da naj postane salezijanec, pa bi takoj poletel v Ora-
torij. Toda don Bosko je namenoma odlagal svojo odločitev.
Nič ne bomo rekli o pismih, ki so v velikem številu prihajala od vsepovsod
in so v devetih od desetih primerov vsebovale prošnje za molitev. Celo iz Rusije
je neka muslimanka v tekoči francoščini v pismu prosila ozdravljenje za nekega
muslimana.8 Dal je odgovoriti v istem jeziku dne 28. marca, se zahvalil za skro-
men dar treh rubljev in obljubil, da bo opravil molitve.
Ko so se bližali velikonočni prazniki, je dobri oče, ki ni mogel pozabiti na
svoj Oratorij v Valdoccu, hotel imeti za veliki dan dar, ki bi jasno nakazoval nje-
govo duhovno povezanost z vso daljno družino. Don Viglietti je pisal don Le-
monynu:9 »Don Bosko mi je izrecno naročil, da mu naj za cvetno nedeljo pošlje-
jo tri ali štiri panjote iz Oratorija.«
Pred Marseillem se je odpravil v Toulon, kjer ga je z odprtimi rokami priča-
koval grof Colle. Iz Nice je odpotoval 1. aprila. Malo pred odhodom so prišle tri
gospe, od katerih je ena imela tako hudo vrtoglavico, da že dalj časa ni mogla
zapuščati svoje hiše. Sključena je imela roke zvite kot v klopčič. Samo noge so jo
še ubogale. Prosile so za blagoslov in don Bosko jim ga je podelil. Nato se je obr-
nil k bolnici in ji rekel: »Naredite, kakor delam jaz. Stegnite roke naprej, odprite
dlani in plosknite z njima ter vzkliknite: »Naj živi Marija!«
»Toda jaz sem vendar bolna,« je odgovorila žena in ne morem narediti kaj
takega.«
»Dajte, dajte, ubogajte!« je odvrnil don Bosko.
»To ni mogoče, saj me vendar vse boli.«
»Imate kaj vere? Storite, kar vam pravim.«
Tedaj je stegnila roke, odprla dlani in svobodno zaploskala. Zraven je
vzkliknila »Naj živi Marija!« Spremljevalki sta začudeni samo jokali.
Da bi grof pridobil don Boska za pot v Toulon, mu je obljubil lepo vsoto
8 Dodatek, št. 64.
9 Nica, 31. marec 1885.
|
|
29.8 Page 288 |
▲back to top |
288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
za cerkev Srca Jezusovega in za misijone: »Vaše pismo,« mu je odgovoril, »me
sili, da kljub svojemu slabemu zdravju naredim izlet vse do vas.«10 Na pot se je
odpravil s svojim tajnikom. Na postaji so ga pričakovali gospodje in gospe iz
Nice in mu želeli srečno potovanje. Grof De Montigny, srečen, ker ga je lahko
spremljal, je odložil svoj odhod v Lille in mu izročil nekaj steklenic svojih odlič-
nih vin, da bi si jih privoščil na svojih dolgih potovanjih. Vstopil je z njim v vlak
in ostal pri njem vse do Toulona, kjer sta se ločila, še prej pa izmenjala ljubezni-
vosti. Potem je odpotoval proti severu.
Ko sta don Bosko in tajnik izstopila iz vlaka, sta mislila, da bosta takoj dobi-
la grofa Colla. Vendar o njem ni bilo ne duha ne sluha. Don Perrot iz La Navarra
ga je pozabil pravočasno obvestiti. Ubogi Viglietti se je znašel v stiski. Z veliko
palmovo vejico za grofa pod pazduho, z velikima kovčkoma v vsaki roki, z dve-
ma plaščema na ramah se je komaj premikal naprej. Tudi don Bosko je komaj
hodil, vendar je bil dobre volje in se je smehljal. Ko sta se tako pomikala proti
grofovi hiši, ju je dohitela grofica Elena de Sampoulé in ju s svojo kočijo pope-
ljala h Collovi palači. Grof in grofica sta ostrmela, ko sta ju zagledala, vendar
sta presenečenje kmalu spremenila v celo vrsto ljubeznivosti. Posadila sta don
Boska v sredo medse vsa zadovoljna, da sta ga mogla poslušati in gledati. Že
tisti večer sta mu izročila obljubljeni denar.
Bilo je 2. aprila na veliki četrtek. Don Bosko se je z grofom in Vigliettijem
odpravil v stolnico k velikonočnemu obhajilu. Ljudje so se ustavljali in ga ob-
čudovali. Kratka pot, prehod skozi prezbiterij in pokleki so ga veliko stali. Ko je
odhajal po maši, so se najbližji stisnili okoli njega. Raznesel se je glas o njegovi
navzočnosti in že je bila tam ob vznožju stopnic množica ljudi, ki so klečali,
kričali, jokali in tako motili duhovnike, ki so nadaljevali svoje obrede. Če se jih
je hotel rešiti in iti naprej, jim je moral dati svoj blagoslov. Viglietti piše: »Na
cestah se zbirajo ljudje. Nihče ne gre naprej, ne da bi se ustavil in radovedno
gledal don Boska. Drug drugega sprašujejo, ali je res on. Vsi so kakor očarani od
njegove navzočnosti. Ganljivo ga je videti, kako se malo sklonjen opira na palico
in gre dalje. Njegove živahne oči pa kažejo, da je v njem nekaj izrednega.«
Iz mirne tišine Collove hiše je njegov duh odhitel v Oratorij, kjer se je usta-
vil pri tem in onem, pri vsakem s svojimi značilnostmi. Tako je naročil, da naj
don Lemoynu, velikemu uporabniku povrtnin, pišejo: »Don Bosko je od don
Lazzera zvedel, da vi danes okušate, da celo žrete (besede don Lazzera) solato,
ki je prišla iz Sampierdarene. To mu je všeč. Ko je danes zjutraj šel iz hiše, je
naletel na košaro paradižnikov in že so bile misli pri don Lemoynu.« Don Lazze-
ru, velikemu voditelju Oratorija in možu najčistejše preproščine, so poročali:
»Don Bosko mi naroča, naj odgovorim na ljubeznivo pismo don Lazzera, ki ga je
10 Turin, 3. marec 1885.
|
|
29.9 Page 289 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
289
pri branju moral večkrat prekiniti in občudovati. Med drugim pravi, da je don
Lazzerovo pisanje postalo nabreklo, pri vsem pa elegantno in celo zanosno.« In
potem: »Če bi don Lazzero izginil s prizorišča tega sveta?« Don Bosko je dejal:
»Kdo bi pa potem pel?«
V Rimu se je tisti dan Božja previdnost zavzela zanj na način, ki nosi v sebi
znamenja čudeža. Don Dalmazzo je pisal v Turin, naj mu pošljejo denar, ker
je moral na veliko soboto plačati dvanajst tisoč lir. Tiberinska banka, ki mu je
posodila že osemdeset tisoč brez hipoteke, mu ni hotela dati še več. Opoldne na
veliki četrtek ga je poklicala v vratarnico njemu dobro poznana gospa, h kateri
je vedno hodil, pa brez uspeha. Bila je to grofica Stacpoole. Prosil je, da bi ga
pustila, da poje kosilo, toda ona je zahtevala, da mora takoj priti. Ko je prišel,
mu je rekla, da mu mora hitro izročiti vsoto denarja, ker je to želela storiti na
dan ustanovitve Evharistije. Don Dalmazzo je pričakoval kvečjemu kak stotak.
Dobil pa je zavoj, v katerem je bilo petdeset bankovcev po tisoč lir. Pozabil je na
kosilo in odhitel na Tiberinsko banko, kjer je ponovno prosil, da bi mu posodili
denar za en teden. Blagajnik se je opravičil in dejal, da so telegrafirali direktorju
Carantiju v Turin, a da je bil odgovor negativen. Zato ni mogoče ničesar storiti.
»In če bi vložil denar?« je povzel don Dalmazzo. »Bi lahko dobil vsaj del?«
»Celo vse,« je odvrnil uslužbenec.
»Vsega ne potrebujem.«
Izročil mu je petdeset tisoč lir. »Ne morem izraziti,« je rekel na procesu,
»začudenja blagajnika Angeloisa. Don Bosku dežujejo denarji iz nebes, je dejal.«
V Turinu so na veliki petek don Boskovo ime povezovali z imenom nekega
uglednega pokojnika. V Neaplju je v ponedeljek dopoldne umrl oče Lodovico
da Casoria, apostol krščanske ljubezni in ustanovitelj sivih bratov. Tudi antik-
lerikalno časopisje je poveličevalo njegove zasluge. Gazzetta di Torino je izpod
peresa svojega dopisnika 3. aprila proslavljala pokojnika, a da se ne bi odrekla
svojemu duhu, zapisala predrzno trditev: »Cerkev, ki razglaša za svetnike lenu-
he in umazance, gotovo ne bo nikdar ničesar vedela o tem svetniku.« Urednik,
ki bi brez nadaljnjega lahko črtal to nesmiselno pripombo, jo je pustil, vendar
se mu je zdelo potrebno, da jo na neki način popravi. Naredil je to s pohvalo don
Boska. Ta pohvala sicer ni ničesar popravila, vendar pa za nas pomeni nekaj po-
sebnega, ker prihaja ex inimicis nostris [od naših sovražnikov]. Tistemu nesmi-
selnemu stavku je pripisal: »Treba je povedati, da imamo v Turinu veliko večje-
ga don Boska, ki je delal in dela čudeže v korist trpečega človeštva in zapuščene
mladine. Tudi on je preprost duhovnik in si ni nikdar želel časti in veličine.«
Don Bosko je na veliko soboto maševal v grofovi dvorani, ki jo je z ženino
pomočjo spremenil v kapelo s tem, da je postavil oltar. Pri maši je bilo veliko
gospodov in gospa, stregla pa sta mu don Cerruti, ki je prispel prejšnji večer, in
Viglietti. Skoraj vsi so iz don Boskovih rok prejeli sveto obhajilo. Med kosilom
|
|
29.10 Page 290 |
▲back to top |
290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
je don Bosko naročil don Cerrutiju, naj sestavi lep napis, ki naj bi ga vklesali v
marmorno ploščo in to vzidali v cerkev Srca Jezusovega v spomin na velikoduš-
ne darove grofa Colla.11
Popoldne se je poslovil od grofov Colle in odpotoval v Marseille, kamor je
prispel ob šestih in kjer so ga navdušeno sprejeli fantje, ki so njemu na čast
pripravili ljubeznivo akademijo.12 Nikdar niso v zavodu sv. Leona praznovali
tako vesele velike noči.
Na veliki praznik je svetnik v Marseillu prejel dvoje pisem. Eno je bilo od
že omenjene grofice Stacpoole, ki mu je naznanjala, da ima zanj pripravljenih
petdeset tisoč lir. Don Bosko ji je odgovoril:
Velezaslužna gospa grofica!
Prepričan sem, da je vaša velezaslužna uglednost naredila zelo dragoceno dejanje,
ne da bi se zavedala njegove veličine: po vaši zaslugi imamo hišo v Parizu, z vašo
dobroto bomo zgradili cerkev med divjaki in duše, ki se bodo tako zveličale, bodo sad
vaše krščanske dobrodelnosti.
Ker vam bo tako najlažje, lahko izročite vsoto 50.000 frankov don Dalmazzu, naše-
mu generalnemu prokuratorju, ki bo storil vse potrebno za uresničitev te zadeve.
Gospod naj bo vedno z vami in presveta Devica naj vas privede na obisk naše hiše v
Turinu, kjer vsak dan pri oltarju Marije Pomočnice molijo za vas.
Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Marseille, 5. april 1885
Komaj so odposlali ta odgovor, je že prišlo pismo don Dalmazza, ki mu je
poročalo o izročenih petdeset tisoč lirah. Svetnik je takoj spet pisal grofici:
Gospe grofici Di Stacpool - Rim!
Vaša velespoštovana uglednost si gotovo ne more predstavljati, v kako veliko zadoš-
čenje mi je vaš velikodušni dar petdeset tisoč lir v korist naših misijonarjev v Pata-
goniji. Iz vsega srca se vam zahvaljujem in obljubljam, da bo cerkev, ki jo začenjamo
graditi med tamkajšnjimi divjaki, posvečena Presvetemu zakramentu, kakor prav vi
želite.
Še več: želim, da bi vse maše, obhajila in pobožne vaje, ki se bodo obhajale v tej stavbi,
bile darovane Bogu po vašem namenu. Poleg tega pa vas salezijanci ne bodo nikdar
pozabili v skupnih in zasebnih molitvah.
V tem smislu sem pisal msgr. Janezu Caglieru, škofu te nadvse obširne in težke škofije
Patagonije.
Bog naj vas blagoslovi in Marija Pomočnica naj vas varuje in vodi v vseh nevarnostih
življenja.
11 Don Boskovi želji so ustregli pozneje, leta 1893, z latinskim napisom, ki smo ga objavili v MB XV
(str. 124 v opombi) [BiS XV, str. 81, opomba 33].
12 Prebrali so več nagovorov salezijancev in gojencev (Dodatek, št. 65).
|
|
30 Pages 291-300 |
▲back to top |
|
|
30.1 Page 291 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
291
Z globokim spoštovanjem in veliko hvaležnostjo najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Marseille, 5. april 1885
Kakor vidimo, je bil darovalkin denar namenjen drugam in ne cerkvi pres-
vetega Srca Jezusovega. Vendar njena volja ni zahtevala takojšnje izpolnitve:
uporaba tega denarja v Rimu je omogočila uporabo enake vsote po grofičinem
namenu. To so sporočili msgr. Caglieru, ki je takoj pisal grofici in se ji zahvalil.13
Don Bosko je prinesel s seboj vizitke, ki so jih v Oratoriju natisnili s franco-
skimi napisi v zahvalo, zagotovili molitev in prošnje za blagoslov. Na velikonoč-
no nedeljo je poslal eno vizitko gospe Prat in ji sporočil, da bi na drugi praznik
velike noči daroval sveto mašo po njenem namenu.14 Ta velika dobrotnica, ki
osebno ni poznala don Boska, a je spoznala njegovo svetost, medtem ko je ma-
ševal,15 si ni mogla želeti lepšega daru.
Velikonočno praznovanje je razredčilo obiske in don Bosku omogočilo kra-
tek oddih, ki ga je bil še kako potreben. »Don Boskovo zdravje je povprečno,« je
pisal tajnik. »Malo kašlja in boli ga glava.« In znova: »Don Boskova ljubezen, za
katero lahko rečemo, da skoraj ne pozna meje, je vzrok njegove izredne utruje-
nosti. Že nekaj dni se zdi bolj sključen.«16
Med prvimi obiski bomo omenili samo obisk gospe Baroni. Ta je leto poprej
privedla k njemu hčerko, ki so jo zdravniki odpisali, ker je imela neozdravljivo
jetiko in močno padavico. Po don Boskovem obisku pa se ji je zdravje nenehno
izboljševalo do popolnega ozdravljenja. Mati se je prišla zahvalit.
V noči 7. aprila je imel sanje. Zdelo se mu je, da se je pogovarjal s skupino
salezijancev, kar se je približala in vključila v skupino prelepa mladenka, oble-
čena v belo. Ob pogledu nanjo se je don Bosko sprva vznemiril, potem pa se je
obrnil k njej in ji dal vedeti, da tu ni njeno mesto in da naj se oddalji. Smehljaje
se je hudomušno oddaljila, pa se čez nekaj trenutkov spet pojavila. Tedaj je don
Bosko stopil k njej in ji odločno ukazal, da naj gre stran. Ko je to izrekel, se je
zbudil.
Naslednjo noč se je znašel pred neobdelanim poljem. Ko je nameraval iti
čezenj, je ponovno zagledal mladenko, ki mu je ponujala žago in mu rekla, da si
je treba utreti pot tako, da odstranimo travo, ki nas ovira pri hoji. Vzel je žago,
13 Pismo msgr. Cagliera don Lazzeru, Buenos Aires, 15. junij 1885.
14 »Velezaslužna gospa Prat. Duhovnik Janez Bosko vas spoštljivo pozdravlja, moli in spodbuja svoje
sirote k molitvi za vas in za vse vaše namene in kliče na vas najobilnejše nebeške blagoslove. Šteje si
v srečo, da bo jutri zjutraj ob osmih maševal za vas v cerkvi naše sirotišnice, 6. aprila 1885«.
15 Prim. MB XIII, str. 530 [BiS XIII, str. 349].
16 Pismi don Rui 5. in don Febbrariju 6. aprila. Temu zadnjemu je poslal don Boskov listek z na-
slednjo vsebino: »Pošiljam vam dragocen dokument, dokaz velike ljubezni, ki jo ima do vas naš
dragi oče. Naročil mi je, da pregledam, ali je kje kaka napaka … Menim pa, da če bi tudi bila, bi bilo
bogoskrunsko, če bi si upal dotakniti se teh svetih črk.«
|
|
30.2 Page 292 |
▲back to top |
292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
začel smeje se mahati, vendar je pot ostala še vedno neprehodna.
Tretjo noč se je mladenka spet pojavila in mu rekla: »Predstojniki se morajo
med seboj sporazumeti in ne odlašati z opominom, ki ga imajo za potrebnega.«
Svetnik je svoje trojne sanje povedal don Vigliettiju, razložil pa šele nekaj
dni pozneje. Rastline, ki so zaraščale pot, so slabe knjige, grdo govorjenje in vse,
kar lahko ovira službo Bogu in zveličarju duš. »Tukaj,« je dejal, »se kaže spret-
nost ravnatelja in drugih predstojnikov, da odstranijo iz vrst fantov strupene
rastline. Ni lahko preprečiti, odkriti in izruvati. To je stvar žage in ne kose, ker
so vmes veliki bussoni17 in suho vejevje. Povezanost med predstojniki in pravo-
časno opozarjanje sicer ne bosta popolnoma iztrebila zla, vendar bodo ostranili
vsaj največje ovire.«
Četudi v svoje veliko nezadovoljstvo je sprejel povabila na kosila. Dne 7.
aprila je bil z Vigliettijem pri gospe Broquier. Ko sta se sprehajala po vrtu, se
je ustavil pred gredico v cvetju, odtrgal zimzelen in ga podaril gospe: »Glejte,
poklanjam vam en cvet, eno misel.«
»Kako misel?«
»Misel na večnost. To je misel, ki je nikdar ne smemo pozabiti. Vse, kar de-
lamo in govorimo, mora biti vedno usmerjeno k temu cilju. Na tem svetu vse
mine, samo večnost traja vedno in ne mine. Poskrbimo, da bo naša večnost
srečna in polna veselja.«
Naslednjega dne so šli h gospodom Olive. Kako dobra družina! Imeli so de-
vet otrok. Kljub tako številnemu nasledstvu je bil gospodar zelo radodaren. Vsi
v tej družini so imeli don Boska za svetnika. Medtem ko so čakali na kosilo, se je
gospod Olive pogovarjal z don Boskom, gospa pa mu je skušala s hrbta pobrati
izpadle lase. Vendar ni bila zadovoljna samo s tem, temveč je s škarjami spretno
rezala kodre in mu prepričana, da se ne zmeni zato, ostrigla zatilje. Don Bosko
je postal rdeč v obraz, da pa gospe ne bi osramotil, se je delal, kot da je pozoren
edinole na pogovor.
Po kosilu je pet sinov in četvero hčera posamično govorilo z don Boskom o
svojem poklicu. Svetnik je dejal, da bi lahko doma ustanovili salezijansko hišo,
ker so vsi sinovi želeli postati salezijanci, hčere pa hčere Marije Pomočnice.
Ko se je odpravljal, nikakor niso mogli najti njegovega klobuka. Iskali so ga
na vseh koncih in krajih, in ker ga ni bilo, so zato krivili don Albera, ki je odšel
malo prej. Nato je prišel na dan čisto nov klobuk.
»Toda to ni moj klobuk,« je dejal don Bosko.
»Dajte si ga na glavo,« je odgovorila gospa, začetnica prevare, »Pokrijte se,
sicer se boste prehladili.«
»Toda to je preveč,« je mrmral don Bosko ves rdeč v obraz skoraj jokaje.
17 Piemontizem iz francoskega buissons, grmičevje, suhljad.
|
|
30.3 Page 293 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
293
»Potrpljenje,« mu je šepetnil don Cerruti. »Ker ste don Bosko, se morate
sprijazniti tudi s tem.«
»Imaš prav,« je sklenil svetnik. »Naj bo vse v večjo Božjo slavo.«
Tako so zapustili tisto srečno hišo, ne brez tega, da je gospod Olive dal don
Bosku velikodušen dar. Don Bosko je imenoval družino Olive družino lonca ali
don Boskovih očenašev, zdravamarij in slavaočetu in pri tem mislil na dogodek,
ki smo ga opisali.18
Dne 9. aprila je prišel na vrsto grof Villeneuve. Imel je veliko gostov, ki so
se veselo zabavali zlasti ob don Boskovih domislicah. Ko so govorili o loteriji,
je povedal, da so prihajali k njemu ljudje in ga prosili, naj jim pove številko, na
katero naj igrajo, in on jim je smeje se odgovarjal: »Dragi moji, če bi jaz vedel za
te številke, bi jih najprej jaz uporabil!« Pripovedoval je, da je nekoč, ko se je ho-
tel otresti nekih sitnežev, na listek napisal vera, upanje, ljubezen, ga preganil in
jim naročil, da ga ne smejo odpreti pred nekim določenim časom. Ti so ubogali
in poiskali številke, ki so ustrezale trem teološkim čednostim. Imeli so srečo,
vrnili so se in mu dali čeden dar.
Ko se je vrnil k Sv. Leonu, je dobil gospo, ki mu je predstavila ljubkega ot-
roka. Nihče ne bi mogel verjeti, da je bil to deček, ki ga je mati prejšnje leto
privedla vsega pohabljenega k svetniku. Blagoslov Marije Pomočnice je bil zanj
čudežno zdravilo.
Dobršen del dneva je 10. aprila prebil v S. Margherita pri novincih. Fantje,
ki še niso bili preoblečeni v talar, so mu izkazali tisoč pozornosti. Rade volje je
sprejel pripravljeno mu počastitev, se jim za vse očetovsko zahvalil in jim oblju-
bil izlet z ogledom cerkve Marije Pomočnice in noviciata v San Benignu, potem
ko bi bili preoblečeni. Svoj govor je moral zaradi ganjenosti večkrat prekiniti in
iz oči so mu padale debele solze. Po kosilu so tuji gostje napolnili hišo. Med nji-
mi je bila tudi hroma vodenična gospa, ki sta jo morala dva prinesti noter. Don
Bosko jo je blagoslovil in dejal: »Poskusite malo hoditi.« Gospa, ki je bila že več
let negibna, je začela hoditi po sobi gor in dol. Odšla je brez tuje pomoči, samo s
palico, ki so ji jo ponudili. Nosilci so se s solzami v očeh zahvalili don Bosku, on
pa je rekel Vigliettiju: »Hotel sem ji reči, naj vrže proč tisto palico in gre delat.
Vendar bi to vzbudilo preveč pozornosti.«
Pod datumom 11. april imamo zapisan en rek in en dogodek. V obednici pri
Sv. Leonu je pred slavnim odvetnikom Rolandom ponovil rek, ki ga je že pove-
dal drugje.19 »Lansko leto,« je rekel, »sem v upanju, da bo kolera storila dušam
malo dobrega, dal za protizdravilo svetinjico Marije Pomočnice. Toda učinek
je bil prav nasproten od zaželenega. V mestih nič bolje, temveč slabše … Zato
ne vem, ali bom letos mogel ponoviti isto.« - Te besede so vsebovale žalostno
18 Prim. zgoraj strani 55-56.
19 Prim. zgoraj str. 241 in 242.
|
|
30.4 Page 294 |
▲back to top |
294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
napoved, ki se je uresničila pri ponovnem izbruhu bolezni.
Po odhodu gostov se mu je predstavila neka gospa s hčerko. Leta 1884 je
don Bosko šel deklico blagoslovit; bila je živčni bolnik in imela je tako pohablje-
ne noge, da ni mogla narediti niti koraka. Po blagoslovu so bolečine izginile in
že je hodila pokončno in gibčno v začudenje vseh, ki so jo poznali.
Svetnik še ni imel priložnosti, da bi pozdravil škofa. Zato je šel 12. aprila
dopoldne na obisk. V svoji veliki dobroti se je monsinjor potožil, da ga je on,
tako preobložen s tegobami, prehitel, medtem ko ga je sam želel obiskati pri
Sv. Leonu. Dal se mu je na voljo v čemer koli in obljubil, da bo govoril na zbo-
rovanju sotrudnikov. Prav tako je ljubeznivo vpraševal po novicah o nekaterih
salezijancih, zlasti še od don Durandu.
Opoldne se je don Bosku primerilo nekaj čudnega. Pretekli teden je obiskal
neko mladenko, katere obleka je kazala, da spada med premožne, vendar pa
zaradi bolezni ni mogla najti načina, kako bi si služila kruh. Don Bosko jo je
blagoslovil in poslal z Bogom. Ko so ga vabili na kosilo k družini Martin, se je na
pragu pojavilo to dekle in se mu v navalu hvaležnosti vrglo k nogam. Kaj se je
zgodilo? Po blagoslovu se je čutila ozdravljena od svoje bolezni. Pa ne samo to,
nekaj korakov od Sv. Leona jo je ustavil neki gospod in jo vprašal, ali bi hotela
služiti v njegovi hiši kot dekla. Ta gospod je bil prav msgr. Martin.
Pri tej družini je srečal tudi hišno vzgojiteljico, gospodično, ki je po njego-
vem blagoslovu bila ozdravljena težke bolezni.
Datum 12. april nosi ljubeznivo pismo don Francesia. Ta je bil po novi od-
redbi voditelj dijakov v Oratoriju. Imel je svoje neprijetnosti in si je moral dati
duška z don Boskom, ki je v pismu skušal pomiriti njegovega duha.
Dragi moj don Francesia!
Ne morem pisati nobenemu drugemu, don Francesii, punčici mojega očesa, pa vsaj
kako besedo.
Predvsem si ne nakopavaj težav in nevšečnosti, kjer ni vzroka za to, in če se zares
pojavijo, potem jih znaj sprejeti iz svete Božje roke.
Reci našim dragim fantom in sobratom, da bom delal zanje do zadnjega diha, da naj
oni molijo zame, naj bodo pridni, naj se izogibajo greha, da se bomo mogli vsi večno
zveličati.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica naj nas varuje.
Najvdanejši
duh. Janez Bosko
Marseille, 12. april 1885
Dne 13. aprila je don Bosko pripravil … diplomatsko kosilo. Udeležili so
se ga grofa Colle, komendator Rostand, predsednik združenja Beaujour, gos-
pod Bergasse in drugi. V sklepni napitnici je don Bosko mislil zlasti na gospoda
Bergasseja in mu izrazil svoje zadovoljstvo zaradi njegovega predragocenega
|
|
30.5 Page 295 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
295
obiska, se mu zahvalil za neizčrpno podporo salezijancem in mu predstavil
svoje največje dobrotnike, grofa Colle. Nato je priporočil njegovemu visokemu
varstvu salezijanske ustanove in klical iz nebes nadenj blagoslov. »Zanimivo
je,« opominja Viglietti, »da don Bosko, ko govori tako nepripravljen in dela na-
pake, naredi večji vtis, kot če govoril pripravljen.«
Da bi grof Colle ubežal pohvalam, je dejal, da je zanj ena največjih sreč mož-
nost, da more pomagati don Bosku. Nato je spregovoril gospod Bergasse. Ta je
bil obdarjen z naravno, preprosto in neustavljivo zgovornostjo. Izjavil je, da je
pripravljen na vsak napor, če le more sodelovati pri dobrem, ki ga delajo sale-
zijanci, dodal pa je, da ga pri tem podpirajo združenja, ki so pod njegovim vod-
stvom. V potrditev tega je izročil don Bosku šeststo frankov v imenu tovarne
sladkorja. Izrazil je globoko užaloščenost zaradi propada sodobne družbe in
hvalil don Boska, ki ga je poslala Božja previdnost, da bi odpravil pomanjkljivo-
sti. Tu ga je ljubezen do don Boska tako zelo prevzela, da je vzbudil navdušeno
pritrjevanje in celo solze.
Vendar še ni končal. Pohvalil je salezijansko vzgojo mladine, ki so jo pobrali
s trgov in cest, imenoval časopise, ki so hvalili salezijanske gojence, ker so ti
dečki s svojimi angelskimi pevskimi zbori in odlično pripravljenimi cerkvenimi
obredi veliko pripomogli, da so ljudje vzljubili Cerkev. »Te fante,« je nadaljeval,
»imajo vsi radi in jih občudujejo. Župnik pri Sv. Jožefu jih javno hvali s prižnice,
hvali jih Marseille in hvali jih Francija. In to ljubezen si tudi zaslužijo. Ti fantje
imajo radi gregorijansko petje, imajo ga celo rajši kot sodobno glasbo. Zadosti je,
da jih vidiš, kako pojejo, da jih občuduješ, kako se spoštljivo obnašajo v cerkvi,
kako so spoštljivi, skromni in disciplinirani. Z eno besedo, to so don Boskovi
sinovi! Nikakor ni res, da bi šlo vse po zlu. Imamo don Boska! Naj nam ga Bog še
dolgo ohrani, ga blagoslavlja, ga krepi. Francija, ves svet ga potrebuje.«
Don Bosku je bilo v veliko tolažbo, ko je slišal, kako hvalijo njegove fante, da
znajo ceniti cerkveno petje in cerkvene obrede. Kar se tiče gospoda Bergasseja,
ki smo o njem govorili že na drugem mestu, bomo še povedali, da je bil pravi
zaklad dobrega katoličana. Bil je predsednik skoraj vseh katoliških združenj.
Vedno zelo zaposlen je le redko sprejemal ljudi na pogovor, redkokdaj kaj na-
pisal. Toda za don Boska je bil pripravljen storiti kakršno koli žrtev, pisal mu je
dolga in pogosta pisma in bil srečen, če je mogel biti z njim skupaj.
Med tem časom je pri Sv. Leonu množica prekomerno rasla. Ko je tajnik
videl predsobe in hodnike, polne ljudi, je obvestil don Boska in povabil vse,
naj pokleknejo, da bodo prejeli blagoslov. Don Bosko je prišel iz sobe, povedal
vsem skupaj nekaj besed, jih blagoslovil in dal vsakemu svetinjico. Ta nenehni
pritisk ga je močno utrujal. »Občudujem don Boska,« je pisal Viglietti v svojem
dnevniku, »kako zna s krepostjo skrivati svoje tegobe. Včasih začuti silne bole-
čine, in če so tako močne, da jih ne more skriti, se smeje pravi: 'Glejte no, don
|
|
30.6 Page 296 |
▲back to top |
296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Bosko je brez denarja.' Občudovanja vredna je njegova nenavezanost na denar.
Kakor hitro ga s tolikim naporom in s toliko težavami dobi, ga že veselo razdeli
hišam.« Tudi opat Guiol je že prejšnje leto opozoril, da se je don Bosko na koncu
najbolj delovnih dni omejil na preprosto opombo: »Utrujen sem.«20 Zdelo se je,
da pozablja nase in se zanima samo za druge. »Pravi mi,« je pisal isti tajnik don
Lemoynu, »da naj prisrčno pozdravim don Bonettija. Zahvaljuje se vam za pa-
njote in vam priporoča, da pazite nase.«21 To so oratorijske velikonočne panjote.
Povabila na kosilo so se vrstila še naprej. Dne 14. aprila so ga pričakovali v
hiši Gavotti. Ko je vstopil v dvorano in videl vse razkošje, je rekel spremljeval-
cem: »Nad vrati bi bilo treba zapisati: Tu nima vstopa uboštvo.«
Grof Colle, ki še ni odpotoval, mu je obljubil, da bi mu, če bi ga ob vrnitvi
obiskal v Toulonu, podaril novih dvajset tisoč frankov. In to še ni vse. Obljubil
je, da bo daroval primerno vsoto zavodu v La Navarru, da bodo končali začeta
dela. Ne smemo zamolčati, da je grofica, ki ni bila nič manj bogata in plemenita,
vedno spodbujala soproga, da bi bil velikodušen do don Boska, ki ga je ljubila z
materinsko predanostjo. Don Bosko sam se je v svojih pismih včasih imenoval
njenega sina.
Na predvečer svojega odhoda je grof večerjal s skupnostjo. Zgodilo se je,
da je bilo od petih jajc, ki so jih prinesli na mizo, užitno samo eno. Vsem je bilo
nadvse narodno. Naslednje jutro je poklical k sebi don Albera, ki mu je bilo silno
težko zaradi spodrsljaja v kuhinji, in mu rekel: »Teh prvih sto frankov je za prvo
jajce, teh drugih sto frankov za drugo …« In tako naprej do petega.
Tudi don Bosko se je to jutro šalil. Neka ženska, neutolažljivo žalostna, ga
je prosila, da bi jo blagoslovil, ker jo je mož pretepal. »Če vas bom blagoslovil,«
je odgovoril, »se bodo udarci, ki vam letijo po hrbtu, še pomnožili.« Vsi navzoči
so se zasmejali, potem pa se je svetnik poslovil od nje, jo spodbudil k molitvi, ji
priporočil potrpljenje in molk, ko se bo mož razjezil.
Dne 15. aprila je don Bosko večerjal pri odličnem odvetniku Michelu, ki se
je vrnil s tretjega potovanja okoli sveta.22 Pogovor je nanesel na poganski natu-
ralizem med narodi, ki so bili nekoč krščanski. Ustavili so se zlasti pri nekate-
rih katoliških izobražencih, ki so lepo govorili o veri in se tudi držali zunanjih
običajev, ne da bi se zanimali za bolj bistveno in so bili katoličani – kakor so
jih takrat imenovali – v teoriji, ne pa v praksi. Don Bosko je vprašal odvetnika:
»Kaj se vam zdi, kaj je vzrok take zablode? Kaj izhodišče takega zla?« Michel je
odgovoril z bolj drugotnimi razlogi, nakar je svetnik dejal: »Ne, nikakor ne, moj
dragi odvetnik. Vzrok tega zla je en sam: poganska vzgoja, ki jo dobivajo otroci v
20 Zapisnik, 20. februar 1885.
21 Pismo, 13. april 1885.
22 Izpod peresa E. Michela so v Katoliškem branju leta 1887 izšle štiri dvojne številke z naslovom
Okoli sveta v 240 dneh (I. Kanada in Združene države. II. Japonska. III. Kitajska. IV. Indonezija).
|
|
30.7 Page 297 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
297
šoli. Osnovana na poganskih klasikih, prepojena in prežeta s poganskimi načeli,
podana s poganskimi metodami ta šola ne bo nikoli vzgajala kristjanov, zlasti
ne danes, ko je šola vse. Celo življenje sem se boril proti tej izkrivljeni vzgoji,
ki kvari duha in srce mladine. Moj ideal je vedno bil njena reforma na pristni
krščanski osnovi. Zato sem začel boj za očiščene izdaje latinskih klasikov za
uporabo v šoli, iz tega razloga sem začel izdajati krščanske latinske avtorje. To
sem imel pred očmi, ko sem dajal navodila salezijanskim ravnateljem, učiteljem
in asistentom. In ko sedaj starček umiram, mi je močno hudo pri srcu, ker me
niso zadosti razumeli.« Ko je tako govoril, je bil v njegovem govoru, tako piše
don Cerruti, ki je sedel ob njegovi strani, »v znamenju nežnosti in ponosa«.23
Dne 16. aprila so v hiši župnika Guiola priredili zborovanje Odbora gospa.
Bilo je preprosto srečanje kot ob drugih priložnostih, tako da niso niti sestav-
ljali zapisnika. Namesto uradnega poročila so 15. maja podali samo kratek pov-
zetek, ko je bil don Bosko že v Turinu. Vendar gre za naslednji značilen na-
mig: »Upi naše zadnje seje, da bi imeli med seboj don Boska, so se uresničili
in odbor je imel veliko zadoščenje, da je on predsedoval zboru, povedal nekaj
besed, ki so bile zaradi slabotnega zdravja zelo maloštevilne, a nič manj učin-
kovite. Nasprotno, ta kratkobesednost je povod za našo še večjo hvaležnost in
globoko spoštovanje. Don Bosko je prišel med nas izčrpan od svoje apostolske
gorečnosti in ne toliko zaradi svoje starosti in bolezni. Iz njegovih besed je bilo
mogoče razbrati, da ne upa več, da se bo še vrnil v Marseille, in njegovo zdra-
vstveno stanje bi moglo to potrditi. Toda človeško predvidevanje je podvrženo
popravkom Božje previdnosti. Saj ni bil prepričan niti o tem, da bo prišel tokrat.
Njegova navzočnost in njegovi nasveti so tako dragoceni in potrebni, da lahko
upamo od Božje previdnosti, da bo še dalje navzoč, čeprav se v tem trenutku zdi
neverjetno. Gospod kurat zelo priporoča, da bi molili za njegovo zdravje, da bi
se popravilo in bi tako še dolgo živel. To je iz več razlogov naša dolžnost, seveda
zelo sladka dolžnost, ki pa jo je treba izpolniti z gorečim navdušenjem. Misel,
da bi molili za kakega svetnika, se zdi nesmiselna in bi je ne smeli gojiti, vendar
pa moramo pomisliti, da gre za obstoj velike ustanove in za to, da bi ohranili na
zemlji očeta, ki ima v nebesih že pripravljeno krono zmage.«
Dnevnik klerika Vigliettija je ohranil kratek povzetek nagovora. Dotaknil se
je splošnega žalostnega javnega stanja tistih dni. Omenil je veliko dobro, ki bi
ga gospe lahko uresničile z nabiranjem darov za vzdrževanje toliko dečkov, ki
so s kruhom prejemali tudi duhovno hrano. Govoril je o duhovniških poklicih,
ki so v upadanju, ki so pa spet oživeli v zavodih, ki jih je on odprl v Franciji. Na
koncu je vse potolažil z obljubo, da bo molil za vse in storil, da bodo v ta namen
23 Le idee di D. Bosco sull'educazione o sull'insegnamento e la missione attuale della scuola [Don
Boskove ideje o vzgoji in pouku in sedanje poslanstvo šole]. Dvoje pisem. San Benigno Canavese,
1886.
|
|
30.8 Page 298 |
▲back to top |
298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
molili tudi drugi.
Na kosilo je šel k neki družini, katere imena tajnik ni zapisal. Tam je bila
nevrotična bolnica, ki je cele dneve prebila stegnjena na prenosnem naslanja-
ču. Po kosilu je don Bosko želel, da bi jo pripeljali k njemu. Takoj je ukazal, naj
ji pomagajo, da bo vstala. Toda nesreča je hotela, da so tisti, ki so jo podpirali,
bili nespretni in je, medtem ko je skušala vstati, zapletla noge in padla ter bila
celo uro v nezavesti. Don Bosko je obiskal neko drugo bolnico in se nato vrnil k
omedleli, ki se je medtem že zavedela. V podobnih primerih je imel navado reči:
»Treba je imeti vero. Samo tako dosežemo milost, če le ni v nasprotju s koristjo
duše.«
Ni mogel zapustiti Marseilla, ne da bi zbral sotrudnike, saj so zato, ker so
pričakovali njegov prihod, odložili konferenco sv. Frančiška Saleškega. Povabili
so jih v oratorijsko kapelo za ob štirih popoldne 17. aprila.24 Kot prvi bi moral
nastopiti don Bosko, toda silno ga je bolela glava. Don Vigliettiju, ki se je ponu-
dil, da bi imel nagovor, je rekel: »Naj bo!« Toda v tistem trenutku ga je napadla
tako močna migrena, da ni bil več sposoben za nič in je moral v posteljo. Po
zborovanju ga je svetnik obiskal, ga blagoslovil in tako se je vse končalo.25
Ko je torej stopil pred poslušalce, je vse raznežil s svojim od starosti ut-
rujenim pa vendar polnim dobrote in od časa do časa z ganjenostjo prežetim
glasom. »Ne bom stopil na prižnico, da bi vam govoril, ker mi tega moje zdravje
ne dopušča. Govor bo imel jezik, ki je veliko bolj zgovoren od mojega. Prihajam
samo zato, da se zahvalim Bogu in potem dobroti sotrudnikov do mojih sirot,
dobroti, ki se je nadaljevala tudi letos, čeprav ni nikogar, ki ne bi občutil težkih
časov. V meni ostaja večna hvaležnost, to pa čutijo tudi naši dečki. Kdo ve, ali
ni to zadnjič, ko sem med vami. Toda če bom po Božji volji poklican v večnost
in me bo Bog sprejel v nebesa, bo moja prva misel tam prošnja k Jezusu, Mariji
in vsem svetnikom, da bodo blagoslavljali in varovali vse, ki se trudijo za dobro
toliko duš.« Po teh besedah se je umaknil. Nato je povzel besedo škof. Svoj na-
govor je začel z uvodom, v katerem je izrekel čudovito pohvalo don Bosku in ga
imenoval svetnika.
Nabirka je dala sedemsto frankov. Toda kot vedno je bilo tudi takrat veliko
zasebnih darov. Don Bosko je sam šel, pobiral s krožnikom v roki in najprej re-
kel »za moje uboge sirote«, nato se je vsem zahvalil z »Bog naj vam povrne«. Bil
je nadvse ganljiv prizor.
Po konferenci je v krogu, ki se je zbral okoli don Boska, grof Villeneuve
pripovedoval o pravkaršnjem čudežu, ki se je zgodil v njegovi hiši. Eden izmed
služabnikov, star več kot osemdeset let, je bil na tem, da bo izdihnil. Ko pa so mu
24 Dodatek, št. 66.
25 Don Viglietti je pripovedoval o dogodku don Trioneju. Don Rivière pa dogodek omenja v kratki
kroniki, ki jo imamo v našem arhivu.
|
|
30.9 Page 299 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
299
okoli vratu obesili svetinjico Marije Pomočnice, ki jo je blagoslovil don Bosko,
je bil v trenutku zdrav.
Okoli don Boska se je zadrževalo veliko gospodov in gospa. Eden mu je
predstavljal svojega sina, drugi hčerko pa moža in vnuka z besedami: »Glej-
te, don Bosko, ga poznate? To je ta in ta, lansko leto ste ga ozdravili ali ste jo
ozdravili.« Nikakor ne, jih je popravljal, ozdravila ga je oz. ozdravila jo je Marija
Pomočnica. Don Bosko je samo ubog duhovnik.«
Za 18. april navaja don Viglietti štiri dogodke, vredne omembe. Neki vo-
jaški starešina se je takoj, ko je bil v svetnikovi bližini, vrgel na tla, mu pokazal
podobico Marije Pomočnice in rekel: »Glejte, don Bosko, kdo me je rešil smrti
in težkih ran v tunizijski vojni!« Don Bosko mu je, preden je odšel v Afriko, na
hrbet podobice napisal: »Marija naj bo tvoja rešitev v vsaki nevarnosti.«
Mati grofa Villeneuva, ki se je predstavila malo pozneje, se je imela za nje-
govo dolžnico za svoje življenje. Imenovali so jo živi čudež, kajti potem ko so
jo vsi zdravniki razglasili za neozdravljivo in se ji je približala zadnja ura, se je
vrnila v življenje, potem ko so ji okoli vratu obesili svetinjico Marije Pomočnice,
ki ji jo izročil svetnik.
Sprejel je nekaj uglednih oseb, ki so mu zaskrbljene priporočale v molitev
sina generala Colmombeja. Mladi častnik je bil nevarno ranjen v tonkinški vojni
in se je moral podvreči težki operaciji. Toda oče, ki se je mudil v Marseillu, še ni
vedel za popolno resnico. Ne vemo, kaj se je potem zgodilo.
Dan prej je neka ženska s solzami v očeh milo prosila don Boska, da bi molil
za njenega moža, ki ni hotel opraviti velikonočne postave in ni hotel nič slišati
o duhovnikih in o Cerkvi. Don Bosko ji je izročil dve svetinjici, eno zanjo in eno
za moža. Toda ona, ki je poznala razpoloženje svojega moža, si mu je ni upala
pokazati. »Kar dajte mu jo, kar dajte mu jo,« je ponavljal don Bosko. Gospa je
ubogala in zdaj je bila spet tukaj in povedala, da je mož vzel svetinjico v roke, jo
nekaj časa gledal, potem pa jo raznežen približal ustnicam. Danes zjutraj je šel
k spovedi in prejel sveto obhajilo.
Ko se je raznesla novica, da je don Boskov odhod določen za 20. uro prihod-
nji ponedeljek, je bil zavod oblegan od ranega jutra. Hodniki, cerkev, dvorišče so
bili ob določenih urah polni ljudi. Navdušenje je razvnela še neka posebna oko-
liščina. Ko se je don Bosko oblačil za mašo, so mu sporočili, da je prišla gospa De
Barbarin, za katero so vedeli, da je že pet let priklenjena na posteljo. Don Bosko
ji je v soboto zvečer naročil, naj pride naslednjega dne k maši. Mati, ki je menila,
da nima smisla temu vabilu pripisovati kak pomen, ni hotela, da bi se hči ganila
iz postelje. Toda ona je ni poslušala. Ko se je približala ura, je poklicala hišnice,
se oblekla, stopila v kočijo in prišla ob začudenju vseh k Sv. Leonu. Ko je stopila
v cerkev, tisti, ki so jo poznali, niso mogli verjeti svojim očem. Skoraj ves čas na
kolenih je bila pri sveti daritvi, popila z don Boskom kavo, nakar so jo videli,
|
|
30.10 Page 300 |
▲back to top |
300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kako se je brez pomoči sprehajala po dvorišču.
Do tukaj ne bomo ponavljali besed, ki smo jih ob podobnih priložnostih že
zapisali, prepuščamo besedo don Vigliettiju: »Sedaj mi je nemogoče, da bi za-
pisoval vse izredne milosti, ki se dogajajo … Vsi, ki prihajajo, imajo kaj povedati
o blagoslovih, ki so jih prejeli v preteklosti. K don Bosku vodijo pohabljence, ki
sedaj lepo hodijo, gluhe, ki sedaj slišijo, bolnike, umirajoče, ki so sedaj popol-
noma zdravi, spokorjene grešnike, ki sedaj prosijo don Boska za blagoslov. Do
sedaj so pustili v hiši za 13 tisoč samo majhnih darov. Zadnja dva dni so obisko-
valci odnesli vsa peresa z don Boskove pisalne mize in sem moral kar naprej
prinašati druge. Tako jih je šlo že sedem ducatov. Biret so mu odnesli že tri- ali
štirikrat. Rjuhe, odeje, blazine so bile razrezane na tisoče koščkov.« Istega dne
je prizadevni tajnik pisal don Lemoynu: »Ne morem več obvladovati položaja.
Včasih imam dvajset pa tudi trideset pisem, na katera bi moral odgovoriti, pet-
najst do dvajset dogodkov, ki bi jih moral zapisati, moral bi pripraviti to in ono
za don Boska, odpraviti ljudi, ki so bili že sprejeti, pa ni prav, da spet pridejo. In
kako naj še pišem dragemu don Lemoynu? Nemogoče mi je zapisati vse milosti,
ki so se zgodile na priprošnjo don Boska in Marije Pomočnice. Vsi, ki prihajajo,
pripovedujejo don Bosku o blagodejnih učinkih njegovih blagoslovov, ki so jih
prejeli prejšnje dni.«26
Ni krščanskega zavoda, pa naj bo še tako urejen in discipliniran, kjer ini-
micus homo [sovražen človek] ne bi sejal strupene ljuljke. V Marseillu so don
Boska posebne sanje opozorile na to. Ni nam znan dan, pa zato gotovost ni nič
manjša, ker imamo v procesih pod prisego osebo, ki ji je bilo to dobro znano.
Bilo je nekako opolnoči. Don Cerruti se je spravljal spat, ko je zaslišal krik.
Najprej je menil, da prihaja iz sobe nekega tujega bolnega duhovnika, ki je
prebival v hiši kot gost. Nato se je krik ponovil kot otožno zavijanje. Zatem še
močneje. Brez dvoma je prihajal iz don Boskove sobe, od katere ga je ločila le
tanka stena s prehodnimi vrati. Don Cerruti si je nadel talar, stopil k vratom in
videl don Boska, kako zbujen sedi v postelji. Ves vznemirjen ga je vprašal: »Don
Bosko, vam je slabo?«
»Ne,« je mirno odgovoril. »Bodi brez skrbi in pojdi spat.«
26 Med papirji, ki se tičejo don Boskova potovanja v Francijo, je spomin, ki se zdi, da je iz leta 1885 in
je bil odposlan iz turinskega Oratorija: »Gospa Dessernois Couches-les-Mines pošilja 20 lir za mašo,
ki naj jo opravi don Bosko na veliko noč ali čim prej.«
»Gospa grofica De Cessac-Montesquieu iz Pariza nujno prosi molitve za bolnega soproga.«
»Gospodična Emilie Isnard vprašuje, ali bo don Bosko prišel v Lyon. Ona živi šest milj od Lyona in bi
prišla na obisk v to mesto, da mu izroči 2.000 frankov. Če bo don Bosko šel v Lyon, naj bo Viglietti
tako prijazen in naj piše gospodični Isnard a Saint-Julien par Brace (Rhon) in ji sporoči, kje bo mog-
la dobiti don Boska.«
»Bili smo zaskrbljeni zaradi pomanjkanja denarja, ko nam je gospod Busca Lorenzo di Alba po nek-
danjem priorju vitezu Roccu poslal dar 6.000 lir in se priporočal molitvam gospoda don Boska. Deo
gratias et Maria.«
|
|
31 Pages 301-310 |
▲back to top |
|
|
31.1 Page 301 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
301
Ko je zjutraj vstal, je šel takoj k njemu. Našel ga je sedečega. Bil je popolno-
ma uničen.
»Don Bosko, ali niste vi kričali ponoči?« ga je vprašal Cerruti.
»Da, jaz sem kričal,« mu je odgovoril še ves spačen v obraz.
»In kaj se je zgodilo?«
Ker je videl, da se malo obotavlja, ga je prosil, naj mu vendar pove. »Videl
sem,« je nad vse resno pripovedoval, »kako je hudič vstopil v to hišo. Bil je v
spalnici in hodil od ene postelje do druge in od časa do časa vzkliknil: ta je moj.
Kar nenadoma se je vrgel na hrbet enemu izmed tistih fantov, da bi ga odnesel
stran. Začel sem kričati, toda on se je vrgel proti meni, kakor da bi me hotel
zadušiti.« Nato je ves ganjen v solzah nadaljeval: »Dragi don Cerruti, pomagaj
mi. Prišel sem v Francijo, da bi nabral denar za naše fante in za cerkev Srca
Jezusovega, toda tu je sedaj veliko večja potreba. Treba je rešiti te uboge fante.
Pustil bom vse drugo in se zavzel zanje. Pripravimo dobro vajo za srečno smrt.«
Tisti večer je hišni ravnatelj naznanil vajo za srečno smrt in dodal, da bo
spovedoval tudi don Bosko. Spovedoval je v svoji sobi, sede na zofi, ker mu sla-
bost ni dopuščala, da bi sedel na stolu. Vse se je lepo končalo, tako da je don
Bosko na koncu v šali izjavil: »Vidiš, zaradi hudiča sem izgubil eno noč, toda
dobil jih je po grbi.« Tudi don Albera, ki mu je don Cerruti poročal o sanjah, je
to potrdil z besedami: »Na žalost ima don Bosko prav. V zavodu je nekaj fantov.
Zaradi njihovega slabega obnašanja moram jokati.«
Pozneje je don Cerruti hotel zvedeti od svetnika, ali je videl, da je hudič
vstopal tudi v druge salezijanske hiše. Odgovoril mu je, da je, in mu navedel
nekatere.
»Toda fantje, ki jih je hudič skušal odnesti, so tisti, ki ne hodijo k spovedi?«
»Ne. To so zlasti tisti, ki se slabo spovedujejo, ki se spovedujejo božjeropno.
Zapomni si: ko boš pridigal mladini, poudarjaj, da naj opravljajo dobre spovedi,
zlasti poudarjaj potrebo po kesanju.
Zdi se, da je moč glavno pomanjkljivost Oratorija sv. Leona razbrati iz neke
don Boskove opombe na vrhovnem kapitlju, 16. septembra. Ko so govorili o
pripustitvi nekaterih Francozov k zaobljubam, je dejal: »V Franciji je treba na-
šim fantom olajšati vstop v Družbo tako, da jih preoblečemo že tudi v tretjem
razredu gimnazije, ko so še dobri. Treba je nadomestiti in spraviti iz zavoda vse
smeti in žlindro, ki smo jo po sili razmer morali obdržati v šolah. Ti dečki bodo
storili veliko dobrega.«
Postanek kakih štirinajst dni je ustvaril vtis, kot da je don Bosko postal
stalni član hiše. Toda dejstva so bila drugačna. Na večer 19. aprila so opazi-
li priprave na odhod. Nežna žalost je prevzela dečke in sobrate. Prve ure 20.
aprila je prišlo do ganljivih prizorov. Nekateri so jokali, drugi so hodili okoli
don Boskove sobe, nekateri so prihajali k njemu, ga prosili za besedico, za kak
|
|
31.2 Page 302 |
▲back to top |
302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
spominček, za blagoslov. Kmalu pa so začeli prihajati ljudje. V Oratoriju je vrelo.
Proti enajsti uri je blagoslovil salezijance, ki so bili zbrani v eni izmed dvoran.
Zapustil jim je tale spomin: »Spominjajte se, da ste si bratje.« Blagoslovil je fan-
te, ki so ga kleče čakali na dvorišču. Don Albera je jokal kakor kak otrok.
Ob enih je bil v Toulonu. Proti večeru je don Viglietti končal petdeseto pis-
mo in je sam zase pisal don Lemoynu tudi v don Boskovem imenu. Prebrali naj
bi ga fantom, ker nihče drug, tako je dejal, ni znal dečkom tako razložiti njiho-
vih čustev kot prav don Lemoyne. »Pišite,« je naročal tajniku, »pa takoj, kratko,
sočno in povejte, da je don Bosko vedno v Oratoriju in da si večere razveseljuje
s tem, da se s svojim tajnikom spominja fantov in predstojnikov in zanje moli.«
Don Lemoyne je odlično izpolnil naročilo, tako da nihče ni dvomil, da govori on
sam po svojem poročevalcu27 in da so bili vsi prepričani, da je vse pisal Viglietti
po nareku.28
Postanek v Toulonu je trajal 24 ur. Maševal je v hiši in od grofa prejel 20
tisoč obljubljenih frankov. Na poti skozi Nico so ga na železniški postaji Cuers
pozdravili predstojniki, fantje in sestre iz La Navarra, ki so prišli, da bi mu zaže-
leli srečno pot. Žalostni so gledali, kako se je oddaljeval vlak, in mahali z robčki.
Don Bosko je skozi okno odzdravljal na isti način. Komaj jih je mogel blagoslo-
viti, ko se je vlak že začel premikati.
Od 21. do 28. aprila se je zadržal v Nici. Na večer tretjega dne so se sot-
rudniki zbrali v kapeli, da bi slišali njegovo besedo. Toda don Bosko je bil pre-
več utrujen. Zato so morali iz nuje narediti krepost in se zadovoljiti s konferen-
co msgr. Guigouja, ki je prišel izrecno za to iz Cannesa. Bil je salezijanec po srcu.
Med navzočimi je vzbujala pozornost silna postava generala Périgoja, ki
se je proslavil v bojih v Afriki in je v Nici užival zaslužen počitek. Po konferenci
je prosil, da bi smel s svojo družino obiskati don Boska. Povabili so ga noter,
vendar je bila soba prepolna obiskovalcev. Don Bosko se je pogovarjal zdaj z
enim, zdaj z drugim, dokler ga navzoči, da ga ne bi še naprej obremenjevali,
niso prosili za blagoslov. Vsi so pokleknili, razen generala, ki je stal strumno kot
steber. Don Bosko se je počasi dostojanstveno dvignil in začel govoriti molitve-
ni obrazec. Ob milini svetega pomaziljenja glasu, ob pogledu svetnika, ki je stal
pokonci sredi klečeče množice, se je ponosni vojak omehčal, padel na kolena in
se v vsem ravnal tako, kakor drugi. Ko je odhajal, je dejal: »Kdo bi se mogel upi-
rati takemu prizoru? Imam okamnelo srce z bojnih poljan, vendar nisem mo-
gel brezčutno prenesti tega prizora.« Tudi on je pobožno vzel podobico Marije
Pomočnice, ki mu jo je izročil don Bosko kot spomin na tisti dan, in na hrbtno
stran podobice lastnoročno napisal nekaj besed.
Mimohod najbolj slavnih osebnosti mu ni dal miru. Iz Cannesa je prišel na
27 Dodatek, št. 67.
28 Don Vigliettijevo pismo don Lemoynu, Alassio, 29. april 1885.
|
|
31.3 Page 303 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
303
pogovor vojvoda Vallombroški, nadvse bogat gospod. »Še nisem nikoli videl,«
tako piše naš zapisnikar, »tako popolno pojavo in visokega vsaj dva metra, skla-
dnih udov. Pravi velikan iz homerskih časov.«
Na sedežu Katoliškega krožka so 27. aprila priredili don Bosku v čast ban-
ket. Udeležil se ga je v spremstvu don Ronchaila, don Perrota in Vigliettija. Bilo
je več kot trideset povabljenih: smetana plemstva in predsedniki drugih podob-
nih ustanov iz Lyona, Marseilla, Mentona, Cannesa. Ker mu niti telesne moči
niti čas niso dopuščali, da bi zadovoljil vsakega posameznega s svojim obiskom,
so tako združili vse obiske v enega samega. Slišati je bilo več zelo navdušenih
napitnic.29 On se je potem umaknil v bližnjo vilo, kjer naj bi si odpočil. Ven-
dar iz tega ni bilo nič, kajti kakor hitro so odkrili njegovo zatočišče, so ga brez
usmiljenja napadli. Tajnik, ki je potrpežljivo čakal, je dal vedeti, da don Bosko
potrebuje počitek in da ne zmore nobenega napora. Pred njegovo odločnostjo
so vsi zapustili sobo. Potem ko so hišni gospodarji popeljali Vigliettija v drugo
sobo, se je mimohod nadaljeval, vse dokler ni prišel čas za prireditev, ki so jo
pripravili člani Krožka, kamor se je potem odpravil. Znašel se je sredi gospodov
in gospa iz najvišje družbe. Govorci in pesniki so ga pozdravili kot angela stole-
tja, kot od mrtvih vstalega Vincencija Pavelskega. Na koncu so vsem postregli z
osvežili in naredili zbirko. Don Bosko je do smrti utrujen počasi peš odšel proti
svojemu bivališču.
To je bil neke vrste poslovilni praznik od Francije, ker je popoldne 28. aprila
odpotoval v Alassio. Tam se je peš napotil proti zavodu, ki je bil ves razsvetljen
in so se od tam razlegali živijo klici tamkajšnjih fantov. Bil je pri podelitvi na-
grad gojencem ob polletnih izpitih, tistim učencem, ki so se najbolj odlikovali
v učenju in vedenju, govoril je sotrudnikom in pisal pismo kardinalu Alimondi.
Vse tukaj ga je spominjalo na nekdanjega škofa v Albengi, ki mu je takoj odgo-
voril in izrekel željo, ga bi ga mogel kmalu videti in bratsko objeti ter pozdraviti
»v globokem spoštovanju in časti«.30
Začel se je marijanski mesec in nekaj izrednih milosti, ki jih je pripovedoval
fantom, je spodbudilo pobožnost do Marije Pomočnice. Prvi dan so predsta-
vili don Bosku petletnega dečka po imenu Ernesto Maria Demaistre di Diano
Marina, ki ga je zadela možganska kap in je bil hrom po polovici telesa. Po sve-
tnikovem blagoslovu je mali bolnik v hipu ozdravel. Malo pozneje je njegov de-
vetletni bratec, ki ni mogel izgovoriti niti besedice, po prejemu blagoslova začel
lepo govoriti. Neka Airoldi iz Alassia, petnajstletna mladenka, ki že od otroštva
ni mogla hoditi, je na prošnjo njenih staršev prejela blagoslov in še istega dne
29 Gospod Beaulieu, predsednik, se je hvaležno spomnil gostoljubja, ki ga je bil deležen Krožek v
svojih začetkih v njegovi hiši (Dodatek, št. 68 in MB XIII, str. 123 [BiS XIII, str. 82]).
30 Dodatek, št. 69.
|
|
31.4 Page 304 |
▲back to top |
304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
začela hoditi in bila popolnoma zdrava.31
Zjutraj 2. maja se je napotil v Varazze. Na srečo je don Cerruti, ki je šel nap-
rej na železniško postajo, opozoril postajenačelnika, ki je bil don Bosku vedno
naklonjen, da je počakal z odhodom vlaka. Bilo je lepo videti, kako je pospešil
korak in stopal nenavadno gibčno. V šali je dejal: »Pojdi, Viglietti. Kaj delaš tu-
kaj? Pohiti, naroči mi kočijo tam na trgu pred Consolato. Tam jih je vedno na
izbiro.« Na postaji se je zahvalil postajenačelniku, sedel na svoje prosto mesto
in odpotoval.
V Varazzeju se je ustavil samo toliko, da je pokosil in nato nadaljeval pot
do Sampierdarene. Če bi hoteli opisati, kako so ga takoj naslednji dan zasuli
z obiski, bi bilo isto kot storiti nekaj, kar si bralci lahko sami predstavljajo. Ni
moglo iti brez dobre gospe Ghiglini. Tam je na don Boska čakalo veliko pisem,
med drugimi tudi pismo kardinala Alimonde, o katerem smo že govorili, potem
pismo msgr. Cagliera z novicami o misijonarjih in pismo princeske Dorie Solms,
ki ga je goreče, tokrat brez uspeha, vabila v Pegli.32 Šel pa je z Vigliettijem v Se-
stri Ponente h gospe Luigi Parodi. Ta skoraj slepa, pa zelo dobrodelna gospa, je
živela samotarsko življenje in ni nikogar sprejemala. Toda za don Boska, ki ga je
nadvse cenila, je imela navado reči, da ni vrat.
Novica o don Boskovem prihodu v Sampierdareno sta razširila dva geno-
vska katoliška časopisa Il Cittadino [Meščan] In l'Eco d'Italia [Italijanski od-
mev]. Zato obiskov ljudi zavodu ni hotelo biti konca. Prišel je tudi kapitan Bove,
velik svetnikov občudovalec. Danes je ta pogumni raziskovalec poznan samo
učenjakom, toda takrat se je o njem veliko govorilo. Bil je doma v Marenzani v
provinci Alessandria, umaknil se je iz kraljeve mornarice in je v Genovi vodil
neko ladijsko družbo. Njegova prva raziskovanja segajo v leto 1878, ko je na
Vegi skupaj z Nosdenskioldom obplul arktična morja, vendar je dejanje zaradi
pomanjkanja sredstev ostalo nedokončano. Je pa obiskal Patagonijo in Ognjeno
zemljo, nakar je zaplul navzgor po reki Parana vse do notranjosti, kjer so mi-
sijoni. Ob pogledu na tiste brezmejne planjave brez prebivalcev je kakor don
Bosko naredil načrt, da bi tam ustanovil italijansko kolonijo, vendar za to v Ita-
liji ni mogel dobiti potrebnih denarnih sredstev. Medtem so ustanovili svobod-
no državo Kongo in ministrstvo je poslalo kapitana Boveja, da bi videl, ali je tam
31 Don Bosko si je zapomnil troje dogodkov, kakor razberemo iz njegovega lastnoročnega zapiska:
»Ernesto Maria Demaistre iz Diano Marine: možganska kap in ohromelost po enem delu telesa.
Prejel blagoslov Marije Pomočnice in je sedaj popolnoma zdrav, 1. maja 1885, star 5 let.
Demaistre Giuseppe, brat prejšnjega, ni mogel izgovoriti besede. Kakor zgoraj (po blagoslovu). Se-
daj je popolnoma zdrav in je v Savoni. Brez bolečin, star 9 let.
Hčerka Airoldi, Američanka, ni mogla hoditi do 15. leta. Blagoslov itn. Sedaj v redu hodi, živi v
Alassiu.«
32 Dodatek, št. 70. Sestrična cesarja Viljema II. je bila katoliške vere, imela pa je protestantovskega
soproga, ki ji je dovolil, da je v katoliški veri vzgajala samo hčerke, medtem ko so sinovi sledili
veri svojega očeta (prim. zgoraj, str. 169).
|
|
31.5 Page 305 |
▲back to top |
BiS 17 — 16. poglavje
305
mogoča kolonizacija. Toda področje spodnjega Konga se mu je zdelo preveč ne-
rodovitno in zato se mu vsak poskus zdel prenagljen. Zato se je vrnil k prvotni
zamisli, da bi koloniziral Argentino. Toda naletel je na močen odpor. Zavest,
da ga ne bo mogel premagati, ga je obsedla in ga 1887 privedla do samomora.
Samo na ta način je mogoče razložiti to zadnjo katastrofo, kajti on, ki je bil junak
od pete do glave, je bil tudi veren človek in tudi zato ga je don Bosko zelo cenil.
Med postankom v San Gaetanu sta se pripetila dva pomembna dogodka. O
prvem poroča Viglietti v svojem dnevniku. Dve ženski sta privedli k don Bosku
neko bolnico, ki je, potem ko je prejela njegov blagoslov, vzkliknila: »Zdrava
sem. Hočem iti sama domov.«
»Kaj še, midve te bova odvedli domov, sta menili oni dve, ki si nista mogli
predstavljati take spremembe.«
»Ne, sama bom šla. Marija Pomočnica me je ozdravila.«
Več ljudi, med njimi hišni prijatelj gospod Bellagamba, so poročali, da so jo
videli hoditi brez težave in da je vzbujala zato pozornost vseh, ki so jo poznali.
Tudi gospa Anna Chiesa je začutila potrebo, da bi popeljala svojo petnajstle-
tno hčer Sabino k don Bosku. Po prestani pljučnici je bila vedno bolehna in je
nikakor ni bilo mogoče popolnoma pozdraviti. Še več, bila je v nevarnosti, da bi
se je lotila jetika. Don Bosko jo je ljubeznivo sprejel in rekel, da ji bo predpisal
učinkovito zdravilo. Mati si je seveda predstavljala kdo ve kako zdravilo, on pa
je dekletu naročil, naj ves mesec maj vsak dan zmoli na čast Mariji Pomočnici
sedem zdravamarij. Učinek je bil zares čudežen, kajti bolnica se je po pričeva-
nju njene matere tako popravila, da je trinajst let pozneje, ko je tudi ona postala
mati, bila popolnoma zdrava.
Dnevnik govori še o dveh gospeh, Carlotti Odero in Mary Bellagamba, ki sta
bili bolehni in sta se priporočili don Boskovim molitvam. Sedaj sta se mu veseli
prišli zahvalit za njegove molitve, ki sta jim pripisovali ponovno pridobljeno
zdravje.
On, ki je dobil od Boga v veliki meri gratia curationis [milost ozdravljenja]
drugih, je vdan v Božjo voljo nosil težek križ vedno večjih tegob. Božja pre-
vidnost pa je ukrenila, da se je na koncu potovanja počutil manj utrujenega,
tako da je ob slovesu iz Sampierarene v Valdoccu naredil vtis, ki bi jim bil manj
mučen.
V družbi starega tajnika don Berta, ki mu je prišel naproti, in novega tajnika
Vigliettija se je 6. maja odpravil nazaj v Turin. V Oratorij je prišel v času, ko je
bila skupnost v cerkvi pri blagoslovu in ga je šel on podelit. Potem, tako piše
dnevničar, so ga veselo sprejeli fantje, ki so na ves glas klicali živijo svojemu
očetu, ki se je vrnil mednje in korakal po lepo razsvetljenem dvorišču, okraše-
nem s priložnostnimi napisi. Ljubezen se je okoristila tudi z nekaterimi okoliš-
činami. Neki drug zapis poroča, da je eno uro pred don Boskovim prihodom, ko
|
|
31.6 Page 306 |
▲back to top |
306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
so po dvorišču obešali napise, slavček na bližnjem drevesu s svojim petjem tako
čudovito napolnjeval zrak, da so ga vsi, ki so ga slišali, imeli za glasnika skupne-
ga veselja in razpoloženja.33
V pismu, ki še ni prišlo na cilj, ki pa je bilo napisano 5. maja in oddano
na pošto v Buenos Airesu, je msgr. Cagliero pisal don Lazzeru: »Naš dragi don
Bosko se je iz Francije gotovo vrnil obložen z bogatimi darovi, vendar ranjenega
zdravja, ves utrujen od naporov, kot Jezusovi borci. Oh, da bi ga nam naša dob-
ra mati Marija Pomočnica ohranila ad multos, da, ad multos annos. V ljubezni
se gotovo ne bomo dali premagati od vas drugih, kajti srce deluje veliko bolje,
kot more to zapisati pero. Tekmujemo z vami v ljubezni do njega!« Ta tekma
sinovske vdanosti, ki ji staranje in večanje tegob nista vzeli nobene živahnosti,
je preživela očetovo smrt v tistih, ki jih je on hranil s svojim kruhom in s svojo
vero.
33 Priložnostni pesnik je ptičku pevčku posvetil naslednje verze z naslovom Don Bosku ob vrnitvi:
Zvečer je z lepim petjem,
ko smo poslušali njegov mili napev,
neki slavček med vejami
naznanjal konec našega joka,
ki je tako običajen med nami Adamovi sinovi
in se zdi, da nam je s svojim prijetnim glasom
hotel povedati:
Vaš oče se je vrnil. Bodite veseli.
In ko smo poslušali njegov mili napev,
smo čutili veliko radost.
Rekli smo si: Kako bo sedaj lepo.
Jok smo čutili v očeh,
ko smo slišali, ko smo videli
našega samotnega pernatega odposlanca.
|
|
31.7 Page 307 |
▲back to top |
17. poglavje
V ORATORIJU, IZ ORATORIJA, ZA ORATORIJ.
POSTANEK V MATHIJU
Zlasti starejšim prebivalcem Oratorija je bilo zelo hudo, ko so videli don
Boska sključenega in se je zdelo, da bi brez opore omahnil. Zvečer 31. decem-
bra, ko je dajal fantom, zbranim v cerkvi Marije Pomočnice, vezilo za leto 1885,
je bil skrajno utrujen in je komaj komaj končeval stavke. Ko je nazadnje povabil
vse navzoče, da bi zmolili očenaš, zdravamarijo in slavaočetu za tistega med
nami, ki bo prvi umrl, je zmogel moliti samo zdravamarijo. Bil je tako izmučen,
da je za vsak gib nog in rok potreboval tujo pomoč. Bilo mu je zelo nerodno, ker
je tako nadlegoval svoje sinove, katerih pripravljenost pa z druge strani spet
ni bila brez neprijetnosti. Nekateri so mu z najboljšo voljo želeli pomagati, pa
so bili neizkušeni in so mu povzročali nadloge namesto pomoči. Tako mu je na
primer kdo želel pomagati hoditi in je moral držati visoko svojo roko, ko pa se
je don Bosko naslonil nanj, ni imel zadosti moči, da bi ga podprl. Dostikrat se je
zgodilo, da so ga manj izurjeni, namesto da bi sledili njegovim gibom, vlekli za
seboj in mu povzročali bolečine. Ko so se potem zavedeli, da so bili vzrok bole-
čin, so se vljudno opravičevali, on pa je odgovoril: »Nič se ne vznemirjaj, saj je
večji kos še vedno na svojem mestu.« Ob drugi priložnosti se mu je pod desno
pazduho naredil tvor. Ko se je že skoraj zacelil, mu je neki sobrat, ki mu je hotel
pomagati, nerodno položil roko na okrevajočo rano in ta se je ponovno odprla
in povzročila velike bolečine. Ista nerodnost se je malo pozneje spet ponovila z
vsemi posledicami. Obakrat je smeje se dejal: »Kriv sem jaz, ker nisem preprečil
svojih grehov. Tvor je bil kazen zanje.«
V tem stanju, ko je nenehno potreboval pomoč drugih, se je vedel kot pravi
sin pokorščine. Pri mizi so ga spraševali: »Gospod don Bosko, želite to ali želite
ono?«
»Dajte mi, kar hočete,« je odgovarjal. »Če so moji zobje zadosti močni, bom
jedel kar koli.«
|
|
31.8 Page 308 |
▲back to top |
308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Gospod don Bosko, greva sem ali greva tja?« ga je spraševal spremljevalec
na sprehodu.
»Šel bom, kamor me boš popeljal,« se je glasil njegov odgovor.
»Tukaj ni nič prijetno,« je omenil kdo na kakem kraju. »Bilo bi bolje, da bi
šli tja.«
»Kar pojdimo tja,« je takoj odgovoril in se vrnil po že prehojeni poti.
Hudo mu je bilo zaradi obilice dela, ki ga je pred malo leti še mogel opraviti,
sedaj pa je zaradi slabosti in slabega vida zmogel le še dvajsetino tega. »Neka-
tere dni,« je žalosten menil, »sem napisal tudi do sto pisem.« Zares, njegovo
dopisovanje je bilo nekaj čudežnega. Eden izmed razlogov je bil, da je z dopiso-
vanjem dobival sredstva za vzdrževanje svojih ustanov in zato ni nikdar poza-
bil godovnih dni svojih dobrotnikov in drugih pomembnih datumov. Vendar je
sedaj Božja previdnost nadomeščala njegovo prizadevnost. Naj bo zadosti, če
povemo, da je v dvajsetih dnevih – od 7. do 27. maja – samo na njegov naslov
prišlo 70.000 lir v pismih, ki jih ni nihče pričakoval.1
Sicer pa si ni prav nič prizanašal z duševnim delom, čeprav je bilo to zaradi
starosti precej utrudljivo. »Dobri don Bosko je zares ostarel,« je bilo mogoče
brati v nekem toskanskem časopisu.2 Toda duševno je vedno jasen in govori s
tisto privlačnostjo, ki je bila tako ljuba in dragocena pri njegovem vzorniku sv.
Filipu Neriju.« Vendar njegova ljubeznivost ni bila prav nič podobna ljubeznivo-
sti apostola Rima. Nekega dne je v zaupnem družinskem pogovoru povedal, da
je bil vse od svoje mladosti bolj resnega značaja in da se v smešnih rečeh, ki jih
je storil ali sam pripovedoval, nikdar ni sproščeno smejal.3
Če je bil prisiljen biti brez dela ali sam, je razmišljal o svojih načrtih in jih
motril od vseh strani. Nikdar se ni spuščal v neposredno uresničevanje, temveč
je dajal prednost daljnim uresničitvam. Tako je razmišljal, kako bi obhajali tret-
je sedemletje posvetitve cerkve Marije Pomočnice, o čemer je večkrat govoril z
don Lemoynom, čeprav so do 1885 manjkala še štiri leta. Hotel ga je obhajati
izredno slovesno in ob veliki udeležbi vernikov. Še več, že takrat je hotel žele-
zniško upravo prositi za poseben popust na železnici, da bi tako privabil več
romarjev. Glede tega je že opravil prvo preizkušnjo, ko je za prvo sedemletje do-
segel poseben popust za svoje gojence.4 Niso mu ustregli, vendar ga je ta zavrni-
tev tako malo prizadela, da je že razmišljal o novi prošnji veliko večjega obsega.
1 Vigliettijev dnevnik, 27. maj 1885.
2 L'Amico del popolo [Ljudski prijatelj], Prato, 4. julij 1885.
3 Vigliettijev dnevnik, 25. junij 1885. Obiskovalce danes pretrese njegov resni izraz na eni izmed
razstavljenih slik v njegovih sobah, ko je bil še mlad duhovnik.
4 Izvirnik do sedaj še neobjavljene prošnje, je brez datuma. Toda don Berto jo je uvrstil med po-
dobne listine po letu 1875 in pred koncem 1876. Fantje so že imeli 50% popust, tedaj pa je prosil
za 75% popust (Dodatek, št. 71).
|
|
31.9 Page 309 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
309
Upravičeno lahko trdimo, da se je v svojem duševnem delu ukvarjal pred-
vsem z Družbo. Tako je nekega dne v pogovoru z don Lemoynom in don Vigli-
ettijem5 rekel na način, ko kdo redno podaja ugotovitve prejšnjih razmišljanj,
kakšna pravila naj bi upoštevali pri dajanju odgovora fantom Oratorija, ki bi
spraševali za nasvet o svojem poklicu. »Ko fantje,« je dejal, »sprašujejo za nas-
vet za svoj poklic, je treba pri odgovoru upoštevati naslednja pravila. 1. Če se
odkrije, da padajo v stvareh lepe čednosti, jim nikdar ne svetujemo, da bi pos-
tali salezijanci. 2. Če so se v moralnosti pregrešili z drugimi in bi radi vstopili
v semenišče, jim izdajmo samo šolsko spričevalo. Če potem od doma prosijo
za spričevalo o moralnosti, naj se jim ne odgovarja. 3. Previdnost, ko svetuje-
mo fantom, da bi postali salezijanci zaradi nasprotovanja škofov, župnikov in
staršev. Ti bodo fantu takoj rekli: don Bosko ti je to vbil v glavo. Če fant spra-
šuje, napeljimo pogovor tako, da si bo sam znal odgovoriti. To je najkrajša pot,
kajti razmislek o poklicu prinaša ugovore, odgovore, vprašanja. Tako je fant že
pripravljen na nasprotno mnenje, zlasti če ga starši želijo ohraniti zase. Zato
ga preprosto vprašajmo: 'Povej mi, si bil boljši doma ali si boljši tu?' Če fant
odgovori, da je bil boljši doma, ga vprašajmo zakaj. Če bo odgovoril, da je tukaj
naletel na tovariše, dobil knjige itn., mu recimo, naj gre v semenišče, vendar naj
se prej posvetuje z modro osebo. Če pa odgovori, kar se zgodi v večini primerov,
da je boljši tukaj, ga vprašajmo, ali se bo mogel zunaj ohraniti tako dobrega kot
tukaj. Sam naj odloči, kaj je boljše zanj. Vprašajmo ga, kje je našel rešenje svoje
duše. Tako si bo fant odgovoril sam in doma bo lahko rekel staršem: 'Nikakor
mi ni don Bosko svetoval, da bi postal salezijanec, temveč sem se za to sam
odločil.'«
Nekdo, ki ga je videl zaposlenega s tisoč mislimi, mu je dejal: »Vi, gospod
don Bosko, imate v glavi toliko stvari, kako je mogoče, da morete vse opraviti?
Kakšne malenkosti gotovo pozabite.« Don Bosko je ponižno odgovoril: »Ne po-
zabljam samo malenkosti. Bojim se, da pozabljam zadevo, ki je edino pomemb-
na, zveličanje svoje duše!« Dvojni nauk tistemu, ki ga je vprašal.
Po vrnitvi iz Francije ni več zmogel, da bi šel maševat v cerkvi Marije Po-
močnice. Toda 24. maja ni hotel maševati na oltarju, ki ga je imel spravljenega
v omari v sosednji sobi. Tisti 24. maj je sovpadal z binkoštnim praznikom, tako
da so praznik Marije Pomočnice prenesli na 2. junij. Svetnik je zato šel k oltarju
sv. Petra, okoli katerega se je v hipu zbrala množica častilcev.
Iz Italije in tujine je brez števila ljudi prihajalo k don Bosku, da bi našli to-
lažbo v svojih tegobah, nasvete v dvomih, pomoč molitve v svojih boleznih. Tega
leta mu je neki predstojnik redovne skupnosti iz Caena poslal gospodično, ki je
bila že več let podvržena težkim duhovnim preizkušnjam. »Sem že štirideset
5 Dnevnik, 27. maj 1885.
|
|
31.10 Page 310 |
▲back to top |
310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
let duhovnik in še nikdar nisem našel človeka, ki bi bil težje preizkušan, ki pa
je vedno podrejen Božji volji v slavo Boga in za zveličanje duše. Celo življenje
je bila tako poslušna Bogu, da ni nikdar, tako menim, izgubila krstne nedolž-
nosti«.6 Videti je bilo, da jo je hudobni duh mučil zlasti tako, da ji je onemogočal
navzočnost pri verskih obredih in opravljanje pobožnih vaj. Med temi opravili
jo je silil k preklinjanju Boga. Dne 4. junija je bila pri don Boskovi maši in se
je od vsega začetka čutila popolnoma svobodno in zdravo. Ko je prejela sveto
obhajilo, se je dolgo zahvaljevala pri Marijinem oltarju v sobi blizu kapelice,
medtem ko so druge gospe, ki so prišle iz Francije, čakale, da bi mogle govoriti
z don Boskom. Molila je zelo pobožno, in rekli bi pohlepno, kot kdo, ki okuša
stvar, ki si jo je dolgo časa neuspešno želel. Niti je ni motil ropot, ki bi jo lahko
raztresal. Od takrat naprej se je vedno počutila dobro.7
Nihče ni pričakoval, da bodo ponovno slišali don Boskov glas na konferenci
za sotrudnike in sotrudnice. Toliko večje presenečenje je prevzelo vse, ko so ga
videli prihajati na prižnico pred številno poslušalstvo. V okrožnici, v kateri je
vabil na zborovanje, je bilo rečeno: »Dva posebna razloga nas letos nagibata,
da bomo jutri s posebno pobožnostjo in hvaležnostjo opravili praznik Marije
Pomočnice. To sta: zahvala in hvaležnost prevzvišeni Kraljici nebes, da nas je
preteklo leto obvarovalo kolere, in potreba, da bi nas ponovno ohranila, če bi po
Božji odločbi ta strašni bič ponovno moral priti v naše kraje.« Zbor, ki je bil tudi
to leto samo eden, je bil na vigilijo v cerkvi Marije Pomočnice. Svetnikov govor
so nam posredovali v naslednji obliki.
Predstavljam se vam, spoštovani gospodje sotrudniki in gospe sotrudnice, ne za
dolg govor, ker tega ne bi zdržale moje slabotne moči, temveč samo zato, da vam
na kratko povem nekaj stvari, za katere se mi zdi potrebno, da jih poznate. Najprej,
kaj pomeni biti salezijanski sotrudnik? Biti salezijanski sotrudnik pomeni sode-
lovati skupaj z drugimi pri ustanovi, ki je bila začeta pod varstvom sv. Frančiška
Saleškega in ima za cilj pomagati Cerkvi v njenih potrebah. Tako sodelujemo pri
delu, ki ga močno priporoča sveti oče, ker vzgaja mladino h kreposti in jo vodi
na poti k oltarju. Glavni cilj te ustanove pa je pouk mladine, ki je danes postala
tarča hudobnih, in njena skrb v svetu, v zavodih, zavetiščih, prazničnih oratorijih
in družinah za ljubezen do vere, lepega življenja, molitve, pogostega prejemanja
zakramentov in tako naprej.
Vpraševali boste o mnogih stvareh. Tako boste vprašali, ali dela, pri katerih vi po-
magate s svojo dobrodelnostjo, napredujejo ali nazadujejo. Oh, potolažimo se v
Gospodu, velezaslužni sotrudniki, kajti ta dela se vsak dan bolj širijo. Hiš, cerkva,
gojencev je vsak dan več. Od vseh strani nas prosijo za nove ustanove, kamor bi
sprejeli fante, ki se potepajo po trgih in cestah in so v veliki nevarnosti, da bi izgu-
6 Za isto osebo je tedaj don Bosku pisal župnik pri S. Gillesu (Dodatek, št. 72, A-B).
7 O tem govori tudi francoski Salezijanski vestnik v prvem članku meseca julija. Zdi se, da se je de-
kle pisalo St Léger.
|
|
32 Pages 311-320 |
▲back to top |
|
|
32.1 Page 311 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
311
bili vero in moralnost in se odpravili na pot, ki vodi v samoto in ječo. Za to rast in
za napredek dobrih del gre najprej hvala Bogu in potem vam, dobrodelni gospodje
in gospe. Da, od vas je odvisno duhovno in telesno blagostanje brez števila dečkov
in deklic. V vaših rokah je njihova časna in večna usoda.
Naša ustanova pa zavzema velikanske razsežnosti v Patagoniji, kamor se je prav-
kar odpravil msgr. Cagliero. Ogromno je dela v šolah, cerkvah, zavetiščih, in potem
ko smo že delali, se trudili in skrbeli za vse, smo spet na začetku, kajti prošnje za
nove ustanove nam vsak dan prihajajo od vseh strani. Če bi imeli na voljo 2.000
misijonarjev, bi takoj vsi dobili zaposlitev; če bi imeli 2.000 cerkva, bi jih takoj
napolnili z vernim ljudstvom in tako pomnožili število izbranih. In msgr. Cagliero,
obdan s toliko žetvijo, piše: Oh, vi Evropejci, ki ste cvet katolištva, pridite in boste
videli. Videli boste brez števila ljudi, ki hodijo za vami, ki prosijo za dela krščanske
ljubezni; ne dela v denarju in kruhu, temveč dela duhovne krščanske ljubezni, kot
so verski pouk, vera, civilizacija, odrešenje duše.
In katera so dela, h katerim ste posebno poklicani, da boste dobri sotrudniki in
dobre sotrudnice? Povem vam, da bi morali odpreti nove postojanke, pa tega ne
moremo, ker nimamo potrebnih sredstev. V tem trenutku je velik del naših napo-
rov usmerjen v cerkev presvetega Srca Jezusovega v Rimu in v zavetišče ob njej,
ki bo zmoglo sprejeti več sto zapuščenih dečkov iz mesta. Prav to delo kliče vaše
sodelovanje, dragi zaslužni sotrudniki in sotrudnice, in sveti oče Leon XIII. vam ga
po meni toplo priporoča. Poleg te ustanove imamo še vrsto hiš v Liguriji, na Bene-
čanskem, v Romanji, na Siciliji. Vse te hiše kličejo po razširitvi in vsaka ima svoje
potrebe. In kaj naj rečem o hišah v Franciji, Španiji in Ameriki? Od tam dobivam
tolažilne novice, med katerimi je sporočilo o odprtju nove hiše v S. Paulu v Braziliji,
ki naj bi sprejela množico revne in zapuščene mladine. Vsa ta dela, bodisi bližnja
kakor oddaljena, prosijo pomoč vaše dobrodelnosti.
Še ena ustanova priteguje nase našo pozornost, to je hiša v Parizu. V tem velikem
glavnem mestu Francije, ki šteje skoraj tri milijone prebivalcev, so trume dečkov, ki
se potepajo po ulicah in cestah in so v nevarnosti, da se pogubijo. To je velikansko
področje, kjer naj bi pomagali z našo dobrodelnostjo. Z Božjo pomočjo bo ta hiša
rešila pogube tisoče in tisoče mladih in bo obrisala solze mnogim staršem, ki ne
vedo, kaj naj bi storili, da bi obvarovali svoje otroke pokvarjenosti in jih napotili
na pot kreposti.
V vseh naših zavodih se je prav to leto povečalo število prošenj za sprejem. Kaj
menite, koliko prošenj so dobili v enem samem zavodu? Kar 5.000, toda vsem tem
smo z žalostjo v srcu morali odgovoriti: ni več prostora. Oh, koliko več dobrega bi
lahko storili, če bi mogli ustanoviti še več hiš, če bi imeli sredstva za nakup hrane
in obleke za vse zapuščene dečke! Koliko poštenih in dobrih krščanskih očetov,
koliko boljših državljanov bi lahko dali našim družinam, Cerkvi in državi!
Čutim, da vam ne morem več govoriti, zato sklepam: prepričajte se, žetev je obilna
in vaša pomoč, vaša krščanska dobrodelnost, vaš dar ni samo koristen, temveč
tudi potreben. Pomagajte nam zato po svojih močeh. Poleg obilnega plačila v ne-
besih boste imeli tudi tukaj na zemlji zadovoljstvo, da ste sodelovali v korist vere,
|
|
32.2 Page 312 |
▲back to top |
312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
družin, družbe. Toliko fantov in deklet bo z vašo pomočjo hvalilo Boga, medtem ko
bi ga sicer preklinjalo v tem času in ga sovražilo v večnosti skupaj z vsemi hudiči. V
teh časih širijo brezbožni nevero in pohujšanje in skušajo zlasti neizkušeno mladi-
no pokvariti z društvi, tiskom in zborovanji, katerih namen je, da bi jih odvrnili od
vere, Cerkve in zdrave moralnosti. Temu se skušajo upreti salezijanski sotrudniki
in sotrudnice. Kako? S širjenjem dobrih načel, knjig, katoliških združenj, s katekiz-
mom in podobnim.
Še nekaj drugega vam priporočam. Molite drug za drugega. Jaz se vas vsak dan
spominjam pri sveti maši in za vas molijo tudi naši dečki. Vi jim dajete zemeljski
kruh, da jih ohranite pri življenju, in oni vam dajejo duhovni kruh svojih molitev.
Mogoče ne morete veliko moliti. Ti dečki, salezijanci in hčere Marije Pomočnice
molijo za vas, da vam izprosijo milosti, ki jih potrebujete. Veliko sotrudnikov in
sotrudnic je bilo že poklicanih v večnost in mi pridružujemo naše molitve vašim
za njihove duše. To, kar sedaj delamo za druge, bodo nekoč drugi storili za nas.
Končno, dragi sotrudniki in sotrudnice, trudimo se, da bomo storili čim več dob-
rega za nas in za druge, da se bo Marija Pomočnica mogla veseliti, ko bo videla, da
je toliko duš prišlo v nebesa po vaši zaslugi. Ko boste v nebesih, s kakim navdu-
šenjem boste vzklikali: »Blagoslovljen dan, ko sem vstopil med sotrudnike in sot-
rudnice sv. Frančiška Saleškega, kajti vsako dobro delo, ki sem ga naredil v korist
tega združenja, je kakor dolga veriga milosti, s pomočjo katerih sem mogel doseči
ta kraj zadovoljstva in veselja.«
Ko se je don Bosko po konferenci vrnil v zakristijo, ga je tam čakala množi-
ca ljudi, da bi ga prosili za blagoslov. Med množico je opazil ženo z otrokom, ki
je imel zavezane oči. Povabil jo je, da je stopila naprej, in vprašal, kakšno bole-
zen ima otrok. Bila sta to mati in sin in sta prihajala iz Poirina.
Deček, po imenu Giovanni Penasio, star osem let, je imel že dvajset me-
secev očesno vnetje in je moral biti nenehno v temi. Dva specialista, doktorja
Sperino in Peschel, ki sta ga že večkrat pregledala in ga obiskala tudi to jutro,
sta menila, da je treba odstraniti zrklo levega očesa, da bodo rešili desno. Uboga
dobra žena je vsa pretresena pripeljala dečka k don Bosku, da bi ga blagoslovil.
Svetnik ga je blagoslovil, sprejel miloščino za eno mašo in obljubil, da bo molil
zanj.
Še tisti večer, ko sta se vrnila domov, se je sin začel počutiti bolje. Naslednje
jutro je odprl oči in videl sončno luč. Ves iz sebe je poklical mater in vesel izjavil,
da je popolnoma zdrav. Takoj zatem so se krajani, ki so poznali njegovo stanje,
lahko z začudenjem prepričali o resničnosti čudeža. Od takrat je bil fant vedno
zdravih oči, tako da so ga sprejeli v tiskarno bratov Canonico v Turinu.
Prelepa slovesnost, ki so jo prenesli in obhajali med tednom, je po številu
vernikov močno presegla slovesnosti prejšnjih let. Don Bosko je priporočil, da
bi storili, kolikor so mogli in znali, da bi bil praznik čim bolj slovesen.8 L'Unità
8 Don Lazzerovo pismo msgr. Caglieru, Turin, 26. maj 1885.
|
|
32.3 Page 313 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
313
Cattolica je v članku 4. junija med drugim pisala: »Velečastiti don Bosko je kljub
svojemu slabotnemu zdravju hotel priti iz svojih sob in darovati sveto mašo pri
oltarju matere Božje Marije. Dobri salezijanci so sicer hoteli prihraniti svoje-
mu očetu težek napor, toda don Janez, ki tako zelo ljubi Marijo Pomočnico in
pričakuje vse od njenega varstva, jo je hotel počastiti. Turinčani so napolnili
zakristijo in hodnike, da bi mu poljubili roko. Ganljiv prizor.«
Pri kosilu, ki so ga pripravili v veliki sobani knjižnice, so don Bosku delali
družbo kardinal Alimonda, škofa Pampirio iz Albe in Valfré iz Cunea, nekaj ple-
menitih gospodov in gospa iz Francije in veliko turinskih duhovnikov. Njegova
eminenca je na koncu kosila naslovil na Božjega služabnika nekaj kratkih, lju-
beznivih besed. Omenjeni časopis je poročal: »Bilo je več napitnic, prebrali so
več deklamacij. Z eno besedo bil je velik praznik radosti in veselja za vse, zlasti
še za velečastitega don Boska, ki potrebuje tako tolažbo.«
Zelo se je trudil, da je predsedoval kapitularnim sejam, ki se jih je dejav-
no udeleževal v preteklosti, in kakor bomo videli, tudi v prihodnosti. Na seji 5.
junija je na presenečenje vseh predložil napisana navodila za prihodnja obha-
janja praznika Marije Pomočnice in jih prebral. »1. Nikakršnih pregrinjal razen
tistih, ki so last cerkve. 2. Poskrbeti, da se bo število zunanjih godbenikov skrči-
lo na nujno potrebne. Zato preprosto petje ob spremljavi orgel.9 3. Glede hrane
se je treba omejiti na kapitularne odredbe. 4. Pisarniške potrebščine naj bodo
na voljo v pisarnah in ne na tako imenovanih klopeh, kjer pride do pravega ne-
reda in izgredov.10 5. Če je že treba postaviti kako prodajalno mizo, jo je treba
izročiti pošteni in zaupanja vredni osebi, kajti ob takih priložnostih pride tudi
do tatvin. 6. Paziti, da notranji gojenci ne bodo prišli v stik z zunanjimi.« Kapi-
telj je menil, da bo zlasti prvo točko težko izvesti, vendar je don Bosko odločno
zatrdil: »Storite, kar je mogoče. To je moje mnenje.«
Fantje, ki so ga le poredko videli in še to samo mimogrede, so bili stalno
predmet njegovih skrbi. Nekega dne je dal razglasiti, da pozna njihovo duhovno
stanje in da tisti, ki se hočejo okoristiti, se lahko pridejo spovedat k njemu v
spovednico ali tudi zunaj nje. Zlasti bi rad govoril z njimi o njihovi prihodnosti.
Prvi, ki so nestrpni in radovedni prišli k njemu, so bili iz višjih razredov. Nemalo
začudeni so pripovedovali drugim, kar so slišali, ali pa vsaj drug drugemu zago-
tavljali, kako natančno je don Bosko opisal njihovo duhovno stanje. Don Ubaldi
je o tem globoko presunjen govoril še zadnje dni svojega življenja. Ob koncu
pogovora mu je svetnik dejal: »Čuvaj se kače, ki te hoče ujeti v svoje zanke.« V
svoji preproščini je to pripovedoval enemu svojih tovarišev, ki je prebledel in
vzkliknil: »Ah! Ta kača sem jaz. Ti se tega nisi zavedal, vendar je tako.« Iz nekaj
9 Misli na trobila in violine, ki so jih takrat imeli navado uporabljati pri večjih slovesnostih.
10 Na veliko so prodajali knjige in religiozne predmete kakor tudi šolske knjige v korist fantom, ki
so lahko kupovali s tako imenovanimi markami.
|
|
32.4 Page 314 |
▲back to top |
314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
nejasnih izrazov, ki mu jih je don Bosko povedal in potem še ponovil, je mogel
razbrati, da bi, če bi postal salezijanec, naredil salezijanski družbi veliko čast.11
Dva gojenca petega razreda, Maffei in Manelli, oba Lombarda in dobra pri-
jatelja, sta skupaj šla k don Bosku, da bi dobila nasvet za poklic. Maffei bi že-
lel nadaljevati licej, iti na univerzo in se posvetiti kakemu civilnemu poklicu.
Manelli pa bi rad postal salezijanec ali vsaj škofijski duhovnik. Don Bosko je
malo pomislil in potem odgovoril prvemu: »Ti, Maffei, bi moral postati dober
župnik.« In drugemu: »Ti Manelli, ne boš postal ne salezijanec ne duhovnik,
temveč boš poučeval v državnih šolah. Upajmo, da boš ostal dober in boš častno
opravil svojo nalogo.« Oba sta odšla slabe volje in se odločila, da bosta storila
po svoji glavi. Maffei je bil sprejet v licej v Alassiu. Toda proti koncu leta je ver-
jetno zaradi slabega zdravja moral oditi domov. Vstopil je v semenišče in postal
duhovnik. Nasprotno pa se je zgodilo z Manellijem, ki je vstopil v semenišče, se
kmalu vsega naveličal, se vpisal na kraljevi licej svojega rodnega mesta, živel
precej razburkano življenje in umrl že kot študent univerze.
Še neki drug podoben primer je vzbudil veliko pozornosti. Mladi Stefano
Ghigliotto iz Varazzeja, bratranec salezijanca don Francesca in zunanji gojenec
našega zavoda, se je prav tako odločil, da bi postal salezijanec. V poklicu ga je
skrbno negoval hišni katehet don Descalzi. Ko je dobil privolitev staršev in že
celo pripravil osebno opremo, ga je njegov bratranec sam predstavil svetniku:
»Glejte, gospod don Bosko, to je moj bratranec, ki bi rad postal salezijanec.« Ne
da bi fanta kar koli vprašal, je don Bosko odgovoril don Francescu: »Prav, daj
mu Preskrbljenega mladeniča.« Nato se je poslovil. Tako suhoparen odgovor je
presenetil predstavljavca, ki je sam pri sebi takoj ugotovil: »Moj bratranec ne
bo nikoli salezijanec, temveč bo ostal v svetu. To je moral biti pomen podarjene
knjige.« Tako je Stefano, ki je bil trden v svojem sklepu vse do odhoda v Turin,
spremenil svojo pot in ni hotel več tja, čeprav ga je don Descalzi skušal prego-
voriti. Vstopil je v škofijsko semenišče, a je po dveh mesecih izstopil in se oženil.
Tudi gojenec Giovanni Masera je šel k don Bosku po nasvet glede poklica.
Bil je med prvimi v razredu in se je odlikoval po leposlovnih spisih. Svetnik mu
je napol za šalo in napol zares rekel: »Tebe pa še nočem!“ Fant je na univerzi
končal študij literature, poučuje v državnih šolah in živi od spomina nanj, ki mu
je prvi vodil korak na poti znanja in časti.12
Brez dvoma je don Bosko pogosto prejemal nadnaravna razsvetljenja pri
razsojanju o poklicu. Zvečer 31. oktobra 1885 je povedal don Lemoynu, da je
11 Povedal mu je v zelo nedoločenih besedah. Ko je bil Ubaldi že klerik in je srečal don Boska, ga je
nenadoma prekinil, zapičil vanj svoje oči in s strogim povzdignjenim glasom izgovoril besede, ki
so ga čisto zmedle. »Kaj si domišljaš, da si?«. Mogoče je hotel v kali zadušiti vse morebitne zamet-
ke častihlepja.
12 Ker je hitro pisal, mu je don Rua naročil, naj z drugimi piše, kar don Bosko govori v javnosti.
|
|
32.5 Page 315 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
315
včasih, medtem ko je bil v cerkvi, videl, kako se je neke vrste sveča utrnila na
oltarju, se premikala sem in tja po cerkvi in obstala nad glavo kakega fanta. To
je bilo zanj jasno znamenje poklica.
Bolj ali manj je bila v Oratoriju živa želja, da bi zvedeli, kaj je don Bosko bral
v dušah. Tudi klerik Viglietti se ni mogel odtegniti tej splošni radovednosti. Ker
je bil zaupno povezan z Božjim služabnikom, je speljal pogovor na to vprašanje.
Tako ga je nekoč vprašal o sanjah o vicah, v katerih je videl duše mnogih fan-
tov.13 Svetnik mu je pripovedoval dogodek, ki se je pripetil ob tisti priložnosti. K
njemu je prišel neki fant in mu dal neke vrste obvestilo, vendar je zamolčal zelo
pomembne stvari, ker se jih je sramoval povedati. »Mar ne vidiš, da mi prikrivaš
to in to stvar?«
»Oh!« je vzkliknil ves iz sebe fant, »vi ste to zvedeli od mojega spovednika.
Drugače to ni mogoče.«
»Nikakor ne! Ali ne veš, da berem tvojo dušo kakor odprto knjigo?«
»Ne, ne. Vi ste to zvedeli od mojega spovednika.«
»Revček! Vidi se, da ne poznaš don Boska.«
Vendar ga ni mogel prepričati. Fant je odšel ves zmeden in slabe volje. Toda
naslednjega dne, bila je nedelja, se je vrnil ves skesan in spreobrnjen, ga prosil
odpuščanja ter pred Bogom in don Boskom priznal milost svojega spreobrnje-
nja.14
O izrednem dogodku 2. junija, na praznik Marije Pomočnice, še danes hra-
nijo spomin v Carignanu. Klerik novinec Luigi Nicola, doma iz Carignana, je v
San Benignu zelo zbolel in se je na željo domačih vrnil domov. Njegovo stanje se
je iz dneva v dan slabšalo. Don Chiatellino, velik carignanski don Boskov prija-
telj, se je na praznik Marije Pomočnice odpravil v Turin, kjer je srečal svetnika
in bolnika priporočil njegovim molitvam. Don Bosko mu je smehljaje se odgo-
voril: »Potolaži njegovo družino, kajti klerik Nicola ne potrebuje več naših moli-
tev, temveč že on prosi za nas. Je že v nebesih. Med povzdigovanjem me je prišel
pozdravit.« Don Chiatellino je potegnil iz žepa uro, pogledal, koliko je, naredil
izračun in zvečer v Carignnanu ugotovil, da je klerik umrl prav v trenutku, ko je
don Bosko daroval sveto mašo.
Menimo, da ne smemo prezreti poročila o nekem drugem pomembnem
dogodku, ki se je pripetil tiste dni in nam ga je povedal nekdo, ki je videl in
slišal don Boska in ki ga je don Bosko zelo cenil zaradi njegove pobožnosti in
dobrodelnosti. V bližini La Réola, glavnega mesta departmaja Gironde, je živela
redovnica, ki je vsak petek trpela bolečine trpljenja našega Gospoda. Gospo-
dična Lallemand in njena mati sta kljub dvomom šli k njej in jo obiskali. Tam je
bilo več duhovnikov in laikov, ki so polagali na njeno posteljo listke s prošnjami
13 Prim. MB XI, str. 259 [BiS XI, str. 160].
14 Dnevnik, 13. november 1885.
|
|
32.6 Page 316 |
▲back to top |
316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
za milosti. Tudi ti dve sta storili kakor drugi in sta na svojem listku prosili za
duhovne in časne potrebe don Boska. Jasnovidka, ki jo je po bolečinah trplje-
nja prišla tolažit presveta Devica Marija, je pokleknila in iskala med velikim
številom listkov. Ko se je dotaknila listka, ki je govoril o don Bosku, je začela
hvaliti Boga za njegovo apostolsko gorečnost in za množico duš, ki jih je s silo
svoje krščanske ljubezni iztrgal Satanu. Rekla je: »Kako zelo so potrebni Božji
služabniki, kakršen je on. On ne neha prositi, da bi mu Marija do zadnjega diha
prizanašala z vsemi preizkušnjami bolezni.« Potem je razgrnila list in nadalje-
vala: »Kar se tiče mene, bo ta goreči služabnik Marijin živel v mojem srcu vse do
mojega zadnjega diha.« Ko se je videnje končalo, se je sotrudnica približala in ta
ji je sporočila nadvse tolažljivo novico. Pred kratkim je umrl njen oče, ne da bi
mogel prejeti svete zakramente, zato je bila ona kakor tudi njena mati v skrbeh
za njegovo večno zveličanje. Jasnovidka ji je rekla, da njen oče ne pričakuje kaj
drugega kot kako mašo in kako molitev, da bo šel v nebesa. Rešil se je, ker je
ona, njegova hčerka, veliko molila zanj in je opravila v trenutku njegove smrti
veliko dobrih del. Bolj ali manj je govorila tako kakor don Bosko.15
Iz Francije je 9. junija prišel čisto nepričakovan obisk. V vratarnici se je
predstavil mogočen, bradat prelat, ki mu je sledil preprost služabnik, in vpra-
šal, ali je don Bosko doma. Ko je dobil pritrdilen odgovor, je vzkliknil: »Hvala
Bogu. Bal sem se, da ga ne bom dobil.« Bil je kardinal Lavigerie, nadškof v Kar-
tagini.16 Govoril je kako uro z don Boskom in obnovil prošnjo, ki mu jo je pred-
ložil že v Parizu: da bi poslal v Afriko nekaj svojih, da bi skrbeli za tamkajšnje
Italijane. Nato je obiskal šole in delavnice in se napotil v cerkev sv. Frančiška
Saleškega, kjer je govoril obrtnikom in jih spodbujal, da bi ostali vedno odločni
in velikodušni kristjani v vseh okoliščinah svojega življenja. Ko je videl podobo
msgr. Cagliera, je vprašal, kdo je ta škof. Povedali so mu in on se je spomnil, da
je bil 1871 v Oratoriju, kjer so v njegovi navzočnosti peli himno Piju IX. »Oh,
da,« je dejal, »je to avtor te himne? Dobro se ga spominjam. Deklamiral je prve
verze in pel zraven: 'Oh, Rim, verniki …'«17 Iz oratorija je nadaljeval pot v Rim,
kamor je bil namenjen.
Tri dni pozneje je obiskal don Boska drug ugleden prelat, msgr. Giovanni
Marangò, nadškof v Atenah ter apostolski delegat za Grčijo in vzhodne kristja-
ne. Tudi on se je dolgo pogovarjal z don Boskom.
Ko so šle h koncu različne prireditve v čast nebeški Materi, so se srca ob-
račala k zemeljskemu očetu. Ustalila se je navada, da je don Rua sporočil tu-
rinskim sotrudnikom skupaj s praznikom sv. Alojzija tudi don Boskov godovni
dan. Besedilo je bilo približno tako: »Ko vas vabimo na obhajanje praznika sv.
15 Prim. zgoraj stran 394. Ta dogodek je pripovedovala E. Lallemand de Montauban, 7. junij 1885.
16 Prim. MB XVI, str. 252 [BiS XVI, str. 163].
17 Pismo don Lazzera msgr. Caglieru, Turin, 11. junij 1885.
|
|
32.7 Page 317 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
317
Alojzija Gonzage, si podpisani dovoljuje sporočiti, da 24. tekočega meseca ob-
hajamo praznik sv. Janeza Krstnika, ki je tudi godovni dan našega predstojnika
in očeta don Boska. Proslavili ga bomo s petjem, glasbo in deklamacijami. Da
bi bil praznik čim lepši, spoštljivo vabimo vašo uglednost, da bi s svojo navzoč-
nostjo povzdignili našo slovesnost, ki bo 23. junija ob osmih zvečer in na sam
dan praznika ob pol osmih zvečer.« Značilen je skromen slog naznanila, ki je
celo podrejen »pobožnemu povabilu«.
Tudi tistim, ki so v prejšnjih letih bili na praznovanju, je slovesnost prina-
šala vedno novo veselje. »To je praznik,« je pisal neki mestni časnik,18 »ki smo
ga že imenovali, ki ima v sebi nekaj veličastnega in poetičnega. Ni nam treba
povedati, da bo glasba, in to izbrana. To, kar prekaša vse drugo, pa je prisrčnost,
ki kakor kraljica vse obvladuje. Že na predvečer bodo dečki pripravili darove,
ki jih bodo izročili svojemu očetu.« Izmed darov je posebno eden vsem močno
ugajal: slika matere Marjete, ki jo je upodobil Rollini in ki jo danes občudujemo
v svetnikovi sobi. Ko je don Bosko dobro pogledal podobo, je vzkliknil: »Da.
Prav ona je. Manjka ji samo beseda.«19 O prisrčnosti smo že zbrali simpatične
izraze iz pisem fantov iz Oratorija.20 Tokrat bomo predstavili izbor skupine pi-
sem, ki so jih ob isti priložnosti leta 1885 zbrali sinovi iz Amerike. To so dokazi,
ki kažejo zanamcem, kako res je, da je bil don Bosko »tat src«.21
18 L'Amico del popolo, 4 julij.
19 Pismo don Lazzera msgr. Caglieru, Turin, 3. julij 1885.
20 Prim. MB XIV, str. 508 in sledeče [BiS XIV, str. 327].
21 Iz črk aklamacije Viva don Bosco Giovanni so narejene inicialke dveh anagramov, enega latinskega
in drugega italijanskega.
Vale
Iterumque
Vale
Auguste Pater
Vivi
In eterno
Vivi
Augusto
Dulcissime
Optime
Noster
Dolcissimo
Ottimo
Nostro Padre
Benevolentiam
Ostendis
Singulis
Caritatemque
Omnibus
Benedizioni
Ovunque
Spandi
Confortando
Ognuno
Gaudio
Iuvenes
Omniumque
Voce
Attollite
Nomen
Nostri
Ioannis
Gradisci
Intimi
Onomastici
Voti
Auguri
Nostri
Novello
Inviato.
|
|
32.8 Page 318 |
▲back to top |
318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Apostolski vikar se zato, ker je bil škof, ni nehal imeti za don Boskovega
sina. »Vaši sinovi se,« tako je pisal,22 »med seboj bojujejo in tekmujejo, da bi
premagali eni druge v svetih zagonih sinovske vdanosti, pohvale, blagoslovov,
obljub. Naj živi še sto let njihov predstojnik, dobrotnik in oče! Zavidanja vredno
tekmovanje, plemenit prepir in hrupno veselje sinov, bratov celotne salezijan-
ske družine! Za vašega prvorojenca in za vaše sinove v Ameriki (tako zelo da-
leč od vas) ne ostaja na ta dan svetega in skupnega veselja drugega kot sladek
spomin na preteklost, ki bi ga radi spremenili v še bolj sladko sedanjost, da vam
pokažemo tudi mi, da imamo v srcu pogum in čustva, ki niso nič manjša kot pri
drugih! Četudi smo tako oddaljeni, imamo z nami, v sebi in za nami zapisane
besede: don bosko – oratorij – valdocco – marija pomočnica, ki bolj kot pro-
za, poezija in glasba spodbujajo in zadovoljujejo naša srca! Naši bratje v Evropi
in Benjamini v Turinu naj uživajo pri lepih slovesnostih, se radujejo in veselijo,
vendar nas ne bodo premagali v ljubezni, hvaležnosti in žrtvah za tistega, ki
nam ga je dal Bog za vodnika, učitelja, pastirja in očeta. Blagoslovite svoje sino-
ve v Ameriki in svojega prvorojenca.«
V imenu vseh sobratov, ki so delovali v misijonih v Patagoniji in dveh do-
movih v Buenos Airesu, se je monsinjorjev tajnik pridružil vsem drugim don
Boskovim sinovom z besedami »veselja in zadovoljstva svojega srca«, gorečim
željam, da bi usmiljeni Bog še dolgo ohranjal njegovo dragoceno življenje v miru
in sreči. »Naj da nebo,« je vzkliknil, »predragi oče don Bosko, da bi še mnoga
leta vsi srečni vodili, vladali in vzdrževali svoje številne sinove!«
Med svojim prisilnim bivanjem v Buenos Airesu je neutrudni misijonar don
Milanesio, potem ko je omenil svoje tegobe, v katerih ga je po Bogu spodbujal
spomin na don Boskove težave, ki jih je imel pri ustanovitvi Oratorija in salezi-
janske družbe, in ko mu je izrekel svoje čestitke, nadaljeval: »Ob tej priložnosti
bi vam rad nekaj podaril, pa ne vem, kaj bi izbral. Če hočete, vas bom opozoril
na tri tisoč Indijancev, ki so jih vaši sinovi krstili v več letih v Patagoniji in izmed
katerih je več sto otrok že poletelo v nebeško slavo. To bo za vaše dobro srce
razlog za tolažbo v vaši visoki starosti, ko boste vedeli, da je Bog že začel krona-
ti vaše žrtve z misijoni v Patagoniji.«
Iz zavoda San Nicolas je pisal don Evasio Rabagliatti svojemu »velečasti-
temu in predragemu očetu«: »Tukaj ne nehamo moliti za vas, da bi vas Gospod
še dolga leta ohranil vašim sinovom, v korist matere Družbe, duš in vse Cerkve.
Toda v tem mesecu juniju, ko obhajate svoj god, bomo skušali še več in še bolj
goreče moliti. Moliti za očeta je tako prijetno, tako sladko, saj je za očeta, ki nas
tako zelo ljubi in ki mu toliko dolgujemo. Molite tudi vi za nas, oh, priljubljeni
don Bosko, ki smo molitve najbolj potrebni. Daleč od Oratorija, brez vaših nas-
22 Buenos Aires, 23. maj 1885. Na začetku strani: Naj živi sv. Janez.
|
|
32.9 Page 319 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
319
vetov, brez vašega blagoslova je lahko izgubiti salezijansko gorečnost.«
Iz Argentine se je oglasil vesel glas inšpektorja don Costamagne z gore-
čimi voščili in razveseljivo novico: »Nemogoče nam je, predragi in velečastiti
oče, izraziti naše veselje, ko smo zbrani okoli monsinjorja in kličemo od daleč,
daleč, pa iz vsega srca: naj živi naš nadvse ljubljeni oče! Da bi nam ga Gospod
ohranil še petdeset let! Pravkar smo natisnili vaš življenjepis v kastiljščini in
želja, da bi ga brali, je med fanti tolikšna, da ni nikdar zadosti izvodov za vse.
Koliko dobrega stori ta življenjepis! Blagoslovljena roka, ki ga je napisala! Oče!
Priporočite nas Gospodu, da bomo mogli vsi posnemati Magoneja v njegovem
spreobrnjenju in v njegovi neutrudni vztrajnosti do smrti. Sveti Janez naj vam
podari venec milijonov in milijonov sinov, vam, najbolj ljubljenemu vseh oče-
tov!« Inšpektorjevemu podpisu sledijo podpisi drugih salezijancev.
V Urugvaju se je ljudi v vladi polastila norost verskega preganjanja. Inšpek-
tor don Lasagna se je na vso moč odločno boril za zaščito ustanov in osebja. Zato
je pisal: »Ni dvoma, da so nas vzeli na piko predvsem zaradi našega hitrega ra-
zvoja. Colòn, Paysandù in Las Piedras so težko bruno v očeh nekaterih ljudi […].
Zato vam voščila k vašemu prazniku letos pošiljamo v trenutku velikega strahu,
vendar pa zelo odkritosrčno in goreče. Oh, kako prav bi nam prišla v teh dneh
beseda našega don Boska! Oh, molite za nas!«
Iz Urugvaja so prišla še tri pisma duhovnikov. Don Calcagno v Villa Colònu
je upal, da bo ta godovni dan obhajal z don Boskom v Oratoriju, vendar je de-
lal račune brez krčmarja. »Pa sem prav tako zadovoljen,« je pisal. »Vendar bi
mi bilo zelo hudo, če ne bi mogel z vami več govoriti na zemlji.« Don Boska je
ponovno videl leta 1887. Drugi dve pismi sta bili pisani v Paysandùju. Prvo je
pismo ravnatelja don Allavena, ki svoje pisanje začenja takole: »Po petih letih,
odkar vaši sinovi delujejo v tem mestu, se končno ne predstavljamo sami, da
bi vam voščili za vaš god, ko vam pošiljamo sinovski pozdrav z obal Urugvaja.
Pridružuje se nam zbor otroških glasov kot izraz najvdanejše ljubezni, vam po-
šilja svoje najboljše želje in se zahvaljuje Gospodu s prošnjo, da vas ohrani še
mnogo leta. To so novi sinovi, zbrani pod plaščem Marije Pomočnice, ki vidijo
v vas poslanca nebeške Gospe, ki naj bi jih učila jo ljubiti in biti pridni.« In don
Rossetti, ki se je spominjal pogostih don Boskovih priporočil, da bi mu poma-
gali reševati njihove duše, je ob tej vzvišeni priložnosti položil k nogam blažene
Device dvojno željo: da bi vedno izpolnjevali njegove očetne želje in da bi Bog
še dolgo ohranil njegovo predragoceno življenje.
Šest klerikov z raznih strani mu je z odprtim srcem razodevalo svoja nežna
čustva. Cavaglia: »Vedno nosim v srcu in duhu spomin na vas … Spomin na vas
me je večkrat rešil padca v greh. Misel na vas me je v trenutkih skušnjave, zbe-
ganosti, žalosti spodbujala k boju, k delu in mi vračala izgubljeno veselje […].
Želeli bi imeti kak vaš rokopis, nekaj besed, misel kot spomin na vas.« Giova-
|
|
32.10 Page 320 |
▲back to top |
320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ninni: »Jaz, dragi oče, bi rad postal pisatelj, pesnik, da bi vam povedal veliko
stvari, pa sem le ubog klerik brez vsega, kar bi želel biti. Toda na ta lepi dan
vam želim podariti majhen dar, sveto goreče obhajilo. Prosil bom Gospoda, da
mi omogoči, da vam bom še velikokrat pisal na ta za vas in za vaše sinove tako
lep dan. Blagoslovite, predragi oče, tega sina, da bo čim lepše rastel in posnemal
vaše kreposti.« Grando: »Najprej se moram zahvaliti dobremu Bogu in vam, da
ste me poslali sem. Dve leti zaporedoma sem prosil Gospoda, da bi mogel priti
v te kraje. Res je, da zaradi slabega zdravja in omejenih duševnih sposobnosti
lahko naredim le malo koristnega, vendar v Družbi ne manjka opravil, ki so pri-
lagojena mojim možnostim. Storim, kar morem, da čim bolje opravljam svojo
službo generalnega asistenta. Ne bom pozabil vaših lepih nasvetov v trenutkih,
ko izpolnjevanje kreposti zahteva napor. Zagotavljam vam, oče, da mi z Božjo
pomočjo ne manjka dobre volje.« Milančan, tedaj klerik, pozneje pomočnik in
meteorolog: »Zame je don Bosko vse moje bogastvo in si ne želim drugega kot
njega. Nanj vedno mislim, o njem govorim z vsemi in vsako pretiravanje se mi
zdi majhno. Vse svoje delo, svoje napore in tegobe sem posvetil Bogu. Kljub
temu skušam v vseh okoliščinah premagovati svojo slabotno naravo. Ko sem
pripravljen, da v vsakem trenutku gledam svoj vzor, ki sem si ga postavil v svo-
jem očku don Bosku, se mi zdi vsak napor lažji in vsaka tegoba v teh krajih pla-
čilo za moje žrtve […]. Mogoče se vam bodo, dragi oče, moje besede zdele malo
pretirane, vendar ni tako. Čutil sem potrebo, da dam duška svojim čustvom in
si dovolim, da to storim prav v trenutku, ko se vsi spominjajo vaše dobrote in
ljubezni, ki jo izkazujete svojim sinovom. Če bi zvedel, da vas v teh dneh kateri
izmed vaših sinov bolj ljubi kot jaz, bi mi bilo hudo, ker vas nadvse ljubim, ker
imam pred Bogom sveto dolžnost, da vas ljubim in sem vam hvaležen.« Irec
O'Grady: »Iz vsega srca se pridržujem svojim bratom teh oddaljenih dežel, da
vam izrazim svojo ljubezen in vdanost in vam z vso gorečnostjo svoje duše že-
lim lep in srečen praznik, ki naj mu sledijo še mnogi drugi. Da, dragi in nadvse
ljubljeni oče, izražam vam najbolj goreče želje, ki jih kdo more izraziti predra-
gemu očetu. Izražam jih vam […]. Gotovo se boste veselili, dragi oče, ko boste
zvedeli, da se tukaj počutim nadvse dobro, zadovoljen s svojim poklicem v upa-
nju, da bom mogel z Božjo pomočjo vztrajati do konca. Ne pozabljam, ne, nika-
kor ne, komu se moram za Bogom zahvaliti za tako uslugo, za tako srečo. Rad bi,
predragi oče, izrazil vso svojo hvaležnost, ki jo čutim do vas, vendar – po resnici
povedano – ne najdem za to pravih besed. Upam pa, da bom to mogel pokazati
na drug način, se pravi z dejanji, da bom dober salezijanec in vaš vreden sin.«
Soldano: »Oh, srečni tisti dnevi, ki sem jih prebil v Oratoriju! Tako globoko so se
mi vtisnili v spomin, da ne morem, da ne bi mislil nanje. Tako veliko je dobro, ki
mi je bilo tam izkazano, da tega ne bom nikdar pozabil. Še več, ker se vedno bolj
zavedam, kaj vse mi je bilo dano, se moja ljubezen veča in moja hvaležnost do
|
|
33 Pages 321-330 |
▲back to top |
|
|
33.1 Page 321 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
321
vas, ljubljeni oče, narašča […]. Predragi oče, ne morem vam s peresom opisati
zadovoljstva, ki ga čutim v svojem poklicu in kako zelo sem srečen v svojih na-
porih.« Stefanelli: »Upam, da bom 24. junija v svoji dragi Patagoniji. Na ta dan,
dragi oče, bom prosil Boga, da vas potolaži na tem svetu tako, da boste videli
te pokrajine spreobrnjene k pravi veri, če že ne popolnoma, pa vsaj deloma po
prizadevanju vaših sinov. Obljubljam vam, da bom žrtvoval celo svoje življenje
za večjo Božjo slavo. Toda nevarnosti so velike in moja slabost še večja. Predra-
gi oče, izprosite mi pri Mariji Pomočnici, da bi obranil lepe čednosti in resnično
ponižnost, in jaz bom ustregel vašim željam.«
Tudi trije pomočniki izražajo don Bosku svojo ljubezen. Kuhar Fasciolo:
»Ko mislim, da sem tudi jaz, četudi nevreden, vaš sin, vam pišem to pismo in
vas kot pravi sin iz vsega srca pozdravljam. Prosim vas, da mi ob priložnosti
napišete kako besedico vi sami ali pa vaš velečastiti tajnik, da le s svojo roko
podpišete napisano, obenem pa me blagoslovite, ker sem tega zelo potreben.
Velečastiti oče, pomagajte mi, pomagajte mi! Bodite tako dobri in pozdravite
vaša sobojevnika don Rua in don Duranda. Recite jima, naj molita za njunega
nekdanjega kuharja Nicola Fasciola, ki je sedaj v San Nicolasu de los Arroyos.
Pozdravljam vas iz vsega srca in vam poljubljam desnico, s katero me blagos-
lovite.« Jardini: »Vedno se vas spominjam in nikdar vas ne pozabim. Sprejmite
mojo hvaležnost za vse dobro, ki sem ga prejel od vas, odkar sem pod vašim
vodstvom. Priporočam vam svojo dušo. Če se bom zveličal, dolgujem to vašim
molitvam.« Zanchetta: »Oh, jaz srečnež, ki mi je bilo dano, da sem živel nekaj
časa ob vaši strani, in še več, da sem vam mogel streči pri mizi! Upam, da bom
vedno bolj spoznaval, kako srečen čas je bil to zame. Do sedaj se še nisem za-
vedel, da sem daleč od Italije, od Evrope, in to zato, ker sem blizu njega, ki nosi
don Boskovo podobo v sebi.23 Bom se pa zavedel, ko bom sredi divjakov moral
delati v don Boskovem duhu. Toda bil sem mu blizu in to bo zadosti, da si bom
postavil vašo sliko predse in se z njo z Božjo pomočjo napolnil. Gospod naj vam
podeli toliko zdravja, da nas boste prišli obiskat sem v Ameriko, v Patagonijo, v
svojo Patagonijo vaših ljubljenih sinov. Rad bi, če bi bilo dovoljeno, pa ne vem,
če je prav, da bi pisali monsinjorju, naj ne pozabi, da je v enem kotu tudi hišni
bradač. Eno besedico, eno vrstico mi privoščite za moj cilj, dragi oče, če ste zdra-
vi in lahko pišete. Marija Pomočnica naj vam narekuje in vi pišite.«
Bližnji sinovi so se udeležili praznika z veselim obrazom, pa z globoko ža-
lostjo v srcu. Razumeli so, da bo telesno propadanje njihovega očeta brez Božje-
ga čudeža napredovalo in se ne bo ustavilo. Na akademiji na predvečer prazni-
ka je z velikim naporom govoril zbranemu občinstvu na dvorišču. Naslednjega
večera pa je komaj izrekel kako besedo in je samo dal blagoslov v imenu svete-
23 Namiguje na misel msgr. Cagliera.
|
|
33.2 Page 322 |
▲back to top |
322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ga očeta Leona XIII.24
Med gosti, ki so prišli na praznovanje don Boskovega godu, je bil mladi
bavarski duhovnik Giovanni Mehler, ki se je moral uveljaviti z mnogimi spisi
iz krščanske sociologije in s krščansko ljudsko vzgojo. Vse je opazoval, si vse
zapomnil, in ko se je vrnil domov, je v katoliških krogih širil toplo naklonje-
nost do don Boska in njegove ustanove. Na 32. Letnem katoliškem zborovanju
nemških katoličanov v Münstru je od 30. avgusta do 3. septembra poročal o
svetnikovih ustanovah in njegovih metodah. Na navzoče so največji vtis naredili
praznični oratoriji s svojimi socialnimi učinki. Kot odločen propagandist je pos-
redoval Kongresu don Boskov blagoslov in pisal: »Nemci ljubijo in bodo ljubili
don Boska kot ljubimo očeta.«25 Medtem so si močno prizadevali, da bi zlasti
na Bavarskem26 širili sotrudništvo, in on je želel, da bi smel v don Boskovem
imenu podpisovati diplome salezijanskih sotrudnikov. Vendar se don Bosku ni
zdelo primerno, da bi mu dal tako pooblastilo. Ko so o tem govorili v kapitlju
17. septembra, je dejal: »Diplome bomo tiskali v nemščini in jih podpisovali v
Turinu. Ko bomo pošiljali diplome novim sotrudnikom, lahko priložimo pismo,
v katerem bomo te gospode, ki so vsi ugledne osebnosti, prosili, da bi iskali
nove sotrudnike, ki bi jih potem mi vpisali v naš seznam. Ne smemo dati, da bi
se nam izmuznila ta priložnost. Želel sem navezati stike z Nemčijo, vendar ni-
sem mogel najti pravega načina. Ta priložnost je previdnostnega pomena. Iskati
način, da bi se vključili kako drugače, bi bilo smešno. Sedaj sta dva življenjepisa
v nemščini odprla pot. Videli boste, da bomo naredili veliko dobrega in dobili
podporo.«
Kot smo že povedali, je don Bosko prejel od Boga dar, da so ga ljudje neiz-
merno ljubili. To je obsežno prikazal teolog Berrone v enem svojih prisrčnih go-
vorov. Na veliki akademiji nekdanjih gojencev je dejal:27 »Tudi ti, don Bosko, se
lahko upravičeno pohvališ, da obvladuješ srca. Dovoli, da ti povem in ponovim:
Ti si tat, nepoboljšljiv tat, kajti vedno si kradel in še vedno kradeš srca vseh, ki
te poznajo. Vendar se ta tatvina, razumimo se prav, ne dela invito domino, se
pravi proti volji gospodarja. Vse kaj drugega. Kajti tisti, ki te imajo radi, so po-
nosni, da te imajo radi in da jih tudi ti ljubiš.«
Iz Francije je don Bologna pripeljal s seboj na praznik gojenca Maurizia
Bertha iz zavoda v Lillu, ki je v Oratoriju prebil osem dni. Na predvečer odho-
24 Don Lazzerovo pismo msgr. Caglieru, Turin, 3. julij 1885.
25 Vestnik je novembra priobčil v prevodu njegovo pismo, ne da bi z besedico na kratko predstavil
pisca niti navedel datuma (Dodatek, št. 73).
26 Neki sotrudnik, ki ga je pridobil on, je prosil don Boska, da bi duhovno priključil svoj Patronat v
Münchnu salezijanski družbi (Dodatek, št. 74).
27 Teolog Antonio Berrone, Don Giovanni Bosco rapitore dei cuori [Don Janez Bosko, ropar src]. Ob
vzvišeni priložnosti njegovega godu njegovi nekdanji gojenci. Turin, Sal. tiskarna, 1885.
|
|
33.3 Page 323 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
323
da je začutil potrebo, ne samo željo, da bi govoril z don Boskom in se z njim
pogovoril o svojem poklicu. Skrivnosten glas ga je klical, da bi od bliže služil
Gospodu. Toda glas je bil nedoločen in brez kakega namiga, ki bi mu omogočil
najti pravo smer. Medtem ko se je počasi sprehajal po mostovžu, ki je vodil k
svetnikovi sobi, in čakal, da bi ga kaka dobra duša popeljala k njemu, je prišel
sam don Bologna, ki je uganil njegov namen in uredil, da je vstopil. Boječ in ves
prevzet od zadeve, ki mu je težila srce, ni pazil na prve don Boskove besede ob
sprejemu. Ko si je nabral moči, je pogumno rekel: »Rad bi se posvetil Gospodu,
vendar ne vem, na koga naj se obrnem.« Don Bosko mu je odgovoril: »V krat-
kem boš moral iti k vojakom. Pojdi, potem pa boš storil, kar ti bodo rekli tvoji
predstojniki.« Razočaran, ker ni dobil jasnega odgovora, ki bi ga rešil vsakega
dvoma, tudi če bi mu svetoval, naj postane salezijanec, je odšel. Toda pozneje je
spoznal, da je bil don Bosko prerok. Ker je moral še vleči številko, bi mu naklo-
njena sreča omogočila, da bi bil oproščen vojaške službe, zlasti ker je bil njegov
brat že pri vojakih in je torej njemu pripadala pravica, da bi bil oproščen. Poleg
tega pa je imel še dva druga razloga za to: slab vid in okvaro na obeh nogah.
Vsega tega don Bosko ni mogel vedeti, saj o naboru sploh niso govorili. To so bili
razlogi, zakaj Maurizio ni bil zadovoljen z odgovorom. Toda obe napovedi sta se
dobesedno izpolnili. Berthe je potegnil zelo nizko številko, ki mu po novih od-
redbah ni omogočala izvzetja iz vojaške službe, in naborni odbor ni upošteval
pomanjkljivosti na nogah, zato je moral k vojakom. Po končani vojaški službi
mu je neka ugledna oseba svetovala, naj gre h kartuzijancem. Šel je in tam še
danes živi.28
Tudi don Perrot je malo po prazniku sv. Janeza privedel iz Toulona nekega
fanta, ki je želel postati salezijanec.29 Prosil je za dovoljenje don Boska in dobil
naslednji odgovor:
Predragi don Perrot!
Veseli me, da me boš obiskal s sinom gospoda Marquanda z namenom, da bo ostal
dokončno pri nas, če je to njegova volja. Sicer lahko odložiš potovanje, vendar se
odločimo tako, da njihov sin ostane pri nas, da bo naredil pravo preizkušnjo. Vse, kar
praviš in delaš, je v redu. Bog naj blagoslovi tebe in naše drage sinove in imej me v
J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. junij 1885
P. S.: Prisrčne pozdrave grofu in grofici Colle, gospodom Marquand.
V smislu navade, ki je sedaj postala že zakon, so nekdanji gojenci, povabil
jih je Gastini, ki se je prej dogovoril z don Boskom, pripravili zbor: laiki 26. in
28 Pismo don Auffrayu, Romont (Švica), november 1934.
29 Prim. don Boskovo pismo grofom Colle, 14. julij 1885.
|
|
33.4 Page 324 |
▲back to top |
324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
duhovniki 30. julija. Na godovni dan so don Bosku darovali dva velika pozlače-
na svečnika, ki naj bi krasila oltar Marije Pomočnice.
Toda še pred tema dvema datumoma je don Bosko zapustil Turin. Vročina
v mestu bi mogla uničiti njegove moči. Predstojniki vrhovnega kapitlja so ga po
nasvetu zdravnika prosili, naj si dovoli nekaj počitka v bolj zmernem podnebju.
Ustregel jim je in se napotil 15. julija v Mathi. Alimonda je bolj kot kardinal
nadškof bil tako dober, da mu je prinesel osebno svoja voščila in pozdrave. V
pogovoru ga je njegova eminenca vprašal: »Kako je s hišnimi zadevami? Kako
je z denarjem?«
»Ej,« je odgovoril don Bosko: »Glejte. Tukaj imam menico, ki bi jo bilo treba
izplačati. V teku dneva bi moral vrniti trideset tisoč lir, pa jih nimam.«
»Kaj boste torej storili?«
»Kaj bom storil? Upam v Božjo previdnost. Pravkar je prišlo priporočeno
pismo. Gotovo bo kaj notri.«
»Poglejmo, poglejmo,« je dejal kardinal.
Ko so zlomili pečat in odprli pismo, se je prikazala bančna nakaznica za
trideset tisoč lir. Ne moremo si predstavljati nadškofovega začudenja. Srčno
dobremu človeku so stopile solze v oči.
Don Bosko, ki je v domačem krogu pripovedoval o tem dogodku,30 je dodal
še drugega, ki se mu je pripetil pred očmi don Lazzera dva dni prej. Ta je moral
plačati v Oratoriju velik dolg. Ko je zbral ves denar, mu je manjkalo še tisoč lir.
Edino upanje mu je bil don Bosko. Odhitel je v Mathi. »Glej,« mu je dejal svetnik,
»vse moje upanje je osredinjeno v tem priporočenem pismu.« Odprl ga je in v
njem je bil bankovec za tisoč lir. Don Bosko je ob takih pripovedih dajal zahvalo
Božji previdnosti in priporočal vsem, da bi se jih zahvaljevali in vanjo polagali
svoje upanje.
Po asociaciji idej se mi zdi primerno, da tukaj navedemo pogovor, ki ga je
don Bosko imel z grofom Pavlom Capellom di San Franco, ki nam je zapustil
izvirno poročilo.31 Grof do 1885 še ni poznal svetnika, zato je izkoristil kratek
postanek v Turinu, da mu je izročil neki dar in prišel z njim v stik. Ko ga je msgr.
Cagliero popeljal v njegovo sobo, je don Bosko sedel v naslanjaču, z obema no-
gama, iztegnjenima na dva stola. Grof mu je večkrat poljubil roko in mu daroval
sto zlatih lir. Ko je Božji služabnik prejel dar, mu je pokazal kup pisem in pove-
dal: »Danes zjutraj je prišel k meni don Rua in mi povedal, da nujno potrebuje
veliko vsoto denarja, ker se je prav ta dan iztekla težka menica in da v tistem
trenutku nima niti centa. Odgovoril sem, da tudi jaz nimam denarja, da pa za-
upam v Božjo previdnost, ki bo gotovo poskrbela vse potrebno. Don Rua je ves
zaskrbljen odšel. Medtem pa je prišel ta kup pisem, ki jih je treba pregledati.
30 Vigliettijev dnevnik, 16. avgust 1885.
31 Pismo don Lemoynu, Parma, 9. februar 1888.
|
|
33.5 Page 325 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
325
Odprl sem prvo, ki mi je prišlo pod roko, in dobil od nekega sotrudnika pre-
cejšnjo vsoto, ki don Ruovo potrebo daleč prekaša. Izmed stoterih pisem sem
potegnil drugo, bilo je od nekega nepodpisanega, ki mi je tudi poslal lepo vsoto.
Tedaj sem poklical don Rua, ki se je čudil zaradi vsega, kar se je zgodilo, saj so
mu bili učinki Božje previdnosti tako rekoč na dosegu roke.«
Opazno nadnaravno poreklo njegovih denarnih sredstev nam razloži mne-
nje, ki ga je don Bosko imel o denarju. Nekega dne je na vprašanje dekana Della
Valleja o hitrem razvoju Družbe s pomočjo, ki mu jo je nenehno pošiljala Božja
previdnost, odgovoril: »Družba bo cvetela tako dolgo, dokler bodo salezijanci
znali ceniti denar.« Te besede je treba razumeti v duhovnem pomenu. Ceniti
denar pomeni za don Boska, da ga je treba upoštevati, ker nam ga pošilja Bog,
in ga uporabiti v duhu in za cilje Družbe.
Tam na levem bregu Sture, na sredini med Turinom in Lanzom nedaleč od
te občine, v mirni hišici poleg papirnice se mu je vrnil tek in so se mu okrepile
telesne moči. Ropot strojev ga ni dosegel. Rad se je sprehajal po vrtu in se zaba-
val s tem, da je pripovedoval dogodivščine iz svojega življenja. Prav tako se mu
je povrnil spanec.
Dobro počutje mu je omogočilo, da se je oprijel poslov in je zato želel imeti
pri sebi vedno kakega člana vrhovnega kapitlja. Kapitularji so prihajali k njemu
in pri njem prebili tudi cele dneve. »Tudi jaz sem bil cele štiri dni v Mathiju,« je
pisal don Lazzero msgr. Caglieru 1. avgusta. »Lahko si misliš, kako lepi dnevi so
bili to zame.«
Toda 17. julija ponoči ni mogel spati. Ko je zaprl oči, so ga začele mučiti
predstave in niso pojenjale vse do jutra.
»Ne vem,« je dejal naslednjega dne, ko je govoril z več salezijanci, »ali sem
bil buden ali sem spal, ker se mi je zdelo, da čutim resničnost.« Zdelo se mu je,
da je v spremstvu svoje matere in brata Jožeta stopil iz Oratorija in se napotil
proti Dori Grossi (danes Garibaldi) in k sv. Filipu, kjer so vstopili in molili. Ko so
zapustili cerkev, jih je čakala velika množica ljudi in jih vabila na svoje domove,
on pa je odgovarjal, da ne more, ker morajo nekam na obisk. Neki dober dela-
vec, drugačen od drugih, je dejal: »Ustavite se tukaj pri meni za prvi obisk.« Pri-
volil sem. Nato so s tem delavcem nadaljevali pot proti Padu. Na velikem Trgu
Viktorja Emanuela je videl skupino deklic, ki so se zabavale. Delavec je pokazal
nanje: »Tukaj, v tej mestni četrti morate ustanoviti oratorij.«
»Oh, za božjo voljo!« je vzkliknil don Bosko. »Ne govorite mi tega. Oratori-
jev imamo že preveč in ne moremo več skrbeti zanje.«
»Toda tukaj je potreben oratorij za deklice. Zanje so samo zasebni oratoriji,
javnega oratorija zanje še ni.«
Ko so tesno ob stebrišču trga šli naprej proti Padu, so vsa tista dekleta pre-
kinila svoje igre, prišle blizu in kričale: »Oh, don Bosko, zberite nas v oratoriju.
|
|
33.6 Page 326 |
▲back to top |
326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Smo v hudičevih rokah, ki dela z nami, kar hoče. Dajte, pomagajte nam, odprite
tudi za nas barko odrešenja, odprite za nas oratorij!«
»Hčerke moje, glejte, jaz tega sedaj ne morem, sem v starosti, ki mi one-
mogoča, da bi se ukvarjal s takimi rečmi. Toda prosite Boga, molite, on vam bo
pomagal.«
»Da, molile bomo, molile bomo, vendar nam pomagajte in nas zaščitite pod
plaščem Marije Pomočnice.«
»Glejte, don Bosko,« je dejala ena, ki se je zdela najbolj zgovorna, »glejte tu-
kaj ob Padu. Prav? Stopite bliže: tam je št. 4. Tam so vojaki, njim poveljuje neki
gospod Burlezza. On ima pripravljen prostor in vam ga bo rade volje odstopil.«
»Prav, prav, si bom ogledal. Toda ve molite.«
»Da, da, molile bomo,« so odvrnile deklice, »toda vi ne pozabite naših po-
treb.«
Do Bosko je šel naprej, hotel si je ogledati prostor. Naletel je na vojake, toda
tistega gospoda Burlezza ni bilo. Vrnil se je v oratorij, in ko je bil doma, se je
zbudil.
Povedal je sanje in naročil Vigliettiju, naj si vse zapiše in preveri, ali je tam
na št. 4 ob Padu res tak prostor, ki ga še ni videl, in ali je tam tisti gospod. Vig-
lietti je takoj prosil don Bonara, da je šel pogledat. Res je našel vse tako, kot je
don Bosko sanjal, vendar se zdi, kakor je mogoče razbrati iz pozneje pripisane
opombe, da hiša ni bila naprodaj.
Dne 23. julija so vse fante iz Lanza pripeljali na obisk k don Bosku. Obdali
so ga s sinovsko naklonjenostjo in slišali od njega nekaj očetovskih priporočil.
Njegova duhovita odrezavost jih je navdušila. In res, okrepčano zdravje mu je
dajalo nekaj čara, ki ga je užival med mladimi. Tudi delal je lahko. Nekega dne
se je štiri ure skupaj pogovarjal z doktorjem Turinom, ravnateljem bolnišnice
San Maurizio Canavese, ki je prišel na pogovor o zadevi skupne koristi. Neke-
ga dne je brez težav napisal pet pisem. Nato je pripovedoval toliko zanimivih
stvari, spominjal se je svojih nekdanjih iger, naredil kratko predstavo s palico,
ki jo je opiral na palec desne roke in jo vrtel, da je poskakovala in se vrtela na
vse strani.
Ta na novo pridobljena moč ga je navdihnila, da je zapustil hladno in mir-
no zatočišče v Mathiju in se 16. julija vrnil v Valdocco, kjer se je udeležil brat-
ske pojedine z nekdanjimi gojenci laiki. Tu je don Francesieva muza, ki je vzela
izhodišče že iz omenjenega govora don Berroneja, v elegantnih piemontskih
verzih primerjala Napoleona in don Boska in dodelila don Bosku palmo več kot
Napoleonu.32 Don Bosko se je zahvalil z nekaj besedami.
32 D. Bosc e Napoleon. Cansônn Piamonteisa dedicà ai fieui antich dl'Oratori da D. Francesia. Turin,
Tipografia Salesiana, 1885. [Don Bosko in Napoleon. Piemontska pesem, posvečena nekdanjim
gojencem Oratorija. Turin, Salezijanska tiskarna, 1885.] Prvi, ki je don Boska primerjal z Napole-
|
|
33.7 Page 327 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
327
»Dragi moji prijatelji. Zahvaljujem se vam za ta dokaz ljubezni, ko ste prišli sem,
da z menoj prebijete nekaj prijetnih uric. Bog naj bo zahvaljen v vas, po vas in med
vami. Bog naj vas vedno ohrani pri zdravju in v svoji sveti milosti. Moje življenje se
bliža koncu. Ne vem, ali me bo Gospod pustil še na tej zemlji, da bi se spet srečali na
tem ljubeznivem zboru. Toda če bom jaz šel v večnost pred vami, vam zagotavljam,
da se vas bom spominjal v svojih molitvah in vi se spominjajte mene. Če bom bival
na zemlji še kako leto, vam obljubljam, da vas bom še naprej ljubil in vam pomagal
v vsem, kar je v moji moči. Vi pa povsod, kjer boste in kamor boste šli, nosite s
seboj spomin, da ste don Boskovi sinovi, sinovi Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Bodite dobri katoličani z jasnimi načeli dobrih del. Izpolnjujte to vero, ki je edina
prava in vam bo pomagala, da se boste nekoč vsi zbrali v blaženi večnosti. Srečni
vi, če ne boste nikdar pozabili resnic, ki sem vam jih skušal vklesati v vaša srca, ko
ste bili še majhni. Molite zame, ker tudi jaz molim za vas. Sklepam s povabilom, da
pošljemo en živijo premodremu papežu Leonu XIII. in drugi živijo njegovi eminen-
ci našemu nadškofu kardinalu Gaetanu Alimondi, ki je nam tako zelo naklonjen.«
Še istega večera se je uničen od vročine in napora vrnil v Mathi. V Mathiju
ga je prav tega dne dohitela novica, da je v Rimu umrl kardinal Nina, zaščitnik
salezijanske družbe. Bil je star 73 let, odlikoval se je v znanju in modrosti, iz-
kazal je Svetemu sedežu pomembne usluge v nižjih prelaturah in zlasti še kot
kardinal. Bil je državni tajnik pod Leonom XIII. in potem prefekt koncilske kon-
gregacije. Bil je trdnih načel, umirjen in pravičen, kot so to zahtevali časi za
dobro vodstvo cerkvenih poslov in kar se je tako zelo skladalo z don Boskovimi
pogledi. Zadnjo izmenjavo vdanosti občutkov in dobrotnih namenov sta imela
ob duhovniškem jubileju njegove eminence. Vsi salezijanski zavodi, tudi v Ame-
riki, so se odzvali don Boskovemu povabilu za izražanje voščil in dobrih želj.
Kardinal je takoj 22. decembra poslal telegram don Bosku in se mu iz srca zah-
valil. Poleg tega mu je v znamenje svoje naklonjenosti pisal še posebno pismo,
znamenje skrajne naklonjenosti njegove eminence našemu očetu.33 Kot dolžno
zahvalo je svetnik v cerkvi Marije Pomočnice dal opraviti nadvse slovesno žalno
bogoslužje, ki se ga je pontifikalno udeležil nadškof in določil, da naj se po vseh
salezijanskih ustanovah moli za pokojnika.
Nismo mu mogli preprečiti, da bi se dopoldne 30. julija vrnil v Oratorij na
srečanje z nekdanjimi gojenci duhovniki. Že na dvorišču mu je prišel naproti
msgr. Berchialla, nadškof iz Cagliarija, član družbe Marijinih oblatov. Odšla sta
v sobo in se pogovarjala kako uro. Pri mizi je bila najpomembnejša točka njegov
sklepni nagovor, ki pa ni bil tako kratek kot ob prejšnji priložnosti. Podajamo
povzetek, ki smo ga dobili.
onom I, je bil 1881 msgr. Forcade, nadškof v Aixu (prim. MB XV, str. 50 [BiS XV, str. 35]). Ta veliki
sotrudnik in prijatelj našega svetnika je umrl leta 1885 kot žrtev svoje gorečnosti pri strežbi zbo-
lelim za kolero. Don Bosko se ga je spomnil v Valsaliceju na seji vrhovnega kapitlja 16. septembra.
33 Dodatek, št. 75.
|
|
33.8 Page 328 |
▲back to top |
328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Ne bom vam veliko govoril. Hočem vas samo opozoriti na pomembno stvar, za
katero želim, da bi jo ohranili vedno jasno v spominu. Treba je odpomoči pomanj-
kanju duhovnikov. Ne bi smelo biti duhovnika, ki ne bi skušal z vsemi sredstvi,
tudi z žrtvami, gojiti poklicev, ki bi jim prepustil dediče svoje duhovniške službe za
rešitev duš. V mnogih krajih se silno občuti, in to v škodo duš, pomanjkanje duhov-
nikov. Mi smo s svojimi močmi v preteklosti storili, kar smo mogli, da bi pomagali
v tej silni potrebi. Ustanovili smo Ustanovo mladih odraslih z namenom, da bi jih
usmerili v duhovniški poklic. Spominjate se, da je Pij IX. v zadnjem letu svojega
papeževanja blagoslovil novo Ustanovo sinov Marije Pomočnice, ki ima namen
skrbeti za cerkvene poklice. To združenje so odobrili škofje in vsi, ki poznajo po-
men ustanove. Mnogi izmed tukaj navzočih se morajo zahvaliti njej, če so postali
duhovniki. Vam vsem je znano, kaj je Ustanova Marije Pomočnice za zapoznele
poklice. Ustanova je namenjena mladim odraslim, ki zaradi pomanjkanja sredstev,
časa, okoliščin niso mogli opraviti srednješolskega šolanja ali so morali v vojaško
službo in zato niso mogli slediti duhovniškemu poklicu, za katerega so se počutili
poklicane. Mnogi, zelo mnogi čakajo na prijateljsko roko, ki bi jim pomagala hoditi
po poti, ki vodi k duhovništvu. Ta roka, ki naj bi jih vodila, ki jim je ponujena, je bila
ustanovljena v duhu velikega papeža Pija IX. Če boste srečali kakega fanta dobre
volje, ga ne zanemarite, temveč poiščite potrebna sredstva, da bo mogel doseči
svoj cilj. Nujno potrebno je, da oskrbimo Cerkev z misijonarji, župniki, kaplani,
treba je poskrbeti za tisoč drugih potreb, velikih in malih, ki se vsak dan pojavljajo
in naraščajo. Velikokrat boste v vaših župnijah naleteli na 15 ali 16 let stare fante,
ki še niso začeli šolanja, čeprav bi radi. Teh zaradi previsoke starosti ne sprejmejo
v navadne in vzgojne zavode ali pa oni sami čutijo odpor, da bi sedeli v klopeh z
majhnimi sošolci ali pa bi zaradi počasnega duhovnega razvoja imeli velike težave
s šolanjem. Ti naj se obrnejo na vas in vas prosijo, da bi jim pomagali postati du-
hovniki. Ljubeznivo jih sprejmite in jih spodbujajte. Pošljite jih, kamor koli hočete.
Če veste, kam jih boste poslali, in če imajo sredstva za vzdrževanje, je prav, če pa ne
veste, kam bi jih poslali ali nimajo sredstev za mesečnino, jih pošljite don Bosku,
ki se bo potrudil, da jim bo pomagal. Samo prepričajte se, ali imajo poklic in ali
njihovo vedenje obljublja lep uspeh. Za take so vrata naših zavodov vedno odprta.
To je vse, kar sem vam želel povedati. Zahvaljen bodi Bog, ki nam je še enkrat omo-
gočil, da smo se vsi zbrali. Skušajte z nasvetom, ki sem vam ga dal, povečati zasluge
vaše duhovniške službe. Slava Cerkve je naša slava, rešenje duš skrb vseh nas. Vse
dobro, ki ga bodo drugi naredili po naši zaslugi, bo povečalo sijaj naše slave v ne-
besih. Naj vas varuje preblažena Devica. Bog naj bo vedno z vami.«
Preden so se ti dobri sinovi poslovili, so prosili in bili uslišani, da je njihov
ljubljeni oče sedel mednje in se z njimi fotografiral. Proti večeru je bil znova v
svojem oživljajočem bivališču.
V Mathiju je tudi privolil, da je sedel za model nekemu slikarju iz Brescie,
ki ga je prosil, da bi mogel popraviti sliko, ki jo je izdelal po neki manjši podobi.
Ko so ga salezijanci in prijatelji prosili, da bi se dal naslikati, je s posnemanjem
|
|
33.9 Page 329 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
329
sv. Frančiška Saleškega privolil na njihovo prošnjo. Nedvomno je prav ta slika
naredila veliko dobrega. Kar se tiče omenjenega slikarja, je privolitev pomenila
tudi dejanje krščanske ljubezni. Imel je sina obrtnika, gojenca v San Benignu,
pa zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel plačevati mesečnine. Tako je s privo-
litvijo don Barberisa na ta način povrnil svoje dolgove. Ko je slikar začel delo,
mu je dejal: »Glej, da me boš naredil lepega, sicer nihče več ne bo hotel biti moj
prijatelj.« Tako se je potem šalil ves čas slikanja. Slikar je vesel odšel, rekel pa
je, da je »slikati don Boska tako, kakor je v resnici, zelo težko zaradi angelskega
pridiha, ki je vel iz njegovega obraza in iz cele njegove osebe«. Dodal je še, da
njegov obraz ni kaj klasičnega, ima pa v sebi nekaj nadnaravnega, kar je težko
upodobiti.
V Mathi je 5. avgusta prišla gospa iz Caramagne, po imenu Domenica Garelli,
polna upanja, da bo don Bosko od Marije Pomočnice izprosil milost, za katero je
bila pripravljena darovati tri tisoč lir. Tako prepričana je prišla zaradi dogodka,
ki se je pred kratkim pripetil v njeni družini. Neki njen stric je preteklo zimo šel
v Turin, da bi se podvrgel težki operaciji, vendar ni mogel prepričati zdravnikov
za poseg, ker so menili, da bo podlegel. Zato se je odpravil k don Bosku, prejel
njegov blagoslov in dobil zagotovilo, da bo ozdravel, ko bo opravil predlagano de-
vetdnevnico. In res je po končani devetdnevnici ozdravel. Sedaj je gospa prosila
za neko svojo nečakinjo, ki so jo zdravniki odpisali. Don Bosko je odgovoril: »Date
et dabitur vobis [dajte in se vam bo dalo]. Začnite s polovico daru in Gospod bo
storil potem svoje.« Odšla je vsa zadovoljna in obljubila, da bo storila po nasvetu.
In že je bila naslednjega tedna nazaj, pa ne s praznimi rokami.
Po njenem odhodu je don Bosko don Vigliettiju in drugim, ki so bili v sku-
pini, pripovedoval dogodek, ki se je pripetil pred kratkim. Nekaj dni prej mu je
neka gospa pisala zahvalno pismo za prejeto uslišanje in priložila 2.500 lir. Lju-
beznivo se ji je za tako visoko vsoto zahvalil in obljubil nadaljnje molitve, tako
svoje kakor svojih dečkov. Darovalka je ganjena ob taki ljubeznivosti odgovorila
in mu poslala tri tisoč lir. Don Bosko se ji je ponovno zahvalil in ji zagotovil
plačilo v nebesih. Dne 12. avgusta, se pravi istega dne, je dobil še tretjo pošiljko
deset tisoč lir. »Sedaj sem pa v zadregi,« je vzdihnil don Bosko. »Bojim se, da
če ji bom ponovno pisal, mi bo poslala še četrti dar, če ji pa ne bi pisal, bi bilo
neolikano. Ne vem, kaj naj storim.«
Dne 16. septembra se je pojavila v Valsaliceju Garellijeva in pripovedovala
don Bosku, da je zadnjič opravila prvi del obljube in nečakinja je v hipu ozdra-
vela. Ko se je vrnila domov, jo je našla pri mizi, ko je jedla z drugimi. »Toda
včeraj,« je dodala, »jo je bolezen spet napadla. Potožila se mi je, da je vzrok za
ponoven padec v bolezen neizpolnjena obljuba. Sedaj sem tukaj, da izpolnim
svojo dolžnost.« Tedaj ji je don Bosko dejal, da ji ne more več zagotoviti prvotne
obljube. Kljub temu naj molijo in da bo tudi on molil. Kaj več nam ni znano.
|
|
33.10 Page 330 |
▲back to top |
330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Počasi je njegovo zdravstveno stanje začelo vzbujati strah. Kar naprej ga je
bolela glava, imel je grižo in bolele so ga oči. »Kljub temu je vesel,« piše dnev-
nik, »in se prav nič ne pritožuje.« Ne samo to, njegove tegobe ga niso ovirale, da
ne bi mislil na telesne potrebe drugih. Tako je 5. avgusta napisal don Bertu na
listku: »Menim, da bi ti del dobro kak teden sprehodov in alpski zrak.«
Kardinal Alimonda je kopičil znamenja dobrohotnosti do don Boska. Dne 7.
avgusta ga je obiskal milanski nadškof msgr. Calabiana. Menil je, da uglednemu
gostu ne bi mogel dati lepšega darila, kot da ga je popeljal obiskat svetnikova
čudesa, ki jih on že od 1867 ni več videl. Prelata sta Oratoriju posvetila celo uro.
Na koncu ju je pozdravila godba na pihala. Tudi don Bosko je poslal njegovi
eminenci svoje pozdrave in ta mu je odgovoril s prelepim pismom.
Velečastiti in preljubi don Janez!
Salezijanci so me zasuli s svojimi voščili ob mojem godu. Poslali so mi celo steklenice
izvrstnega vina, da bi veselo preživel svoj godovni dan. Vendar mi ni bilo nič bolj lju-
bo kot lastnoročno napisana voščila vaše uglednosti. Ne glede na potrebo po počitku
ste mi blagovolili poslati plemenite želje, ki prihajajo iz vašega plemenitega srca.
Škoda, da se vaše pismo zelo oddaljuje od resnice in je razlog, da me je skoraj sram,
medtem ko mi zagotavlja vaše prijateljstvo. Ljubezen vara oči. Bog naj vam odpusti.
Sprejmite mojo živo zahvalo za toliko dobroto in toliko ljubeznivost, ki naj ju bodo po
predstojniku deležni vsi salezijanci, sotrudniki, gojenci in dobrotniki.
Goreče prosim Gospoda, da bi pomnožil ter blagoslovil in dal rast vašim svetim de-
lom.
Podobe pročelja cerkve presvetega Srca Jezusovega so že razposlane vsem škofijam
in nekateri škofje so mi že obljubili, da bodo radi sodelovali. Msgr. Cagliero me je
osrečil in potolažil s prelepim in preljubeznivim pismom iz Buenos Airesa. Imam za
dolžnost, da vam ga pošljem s prošnjo, da ga vrnete, da mu bom ob prvem prostem
trenutku mogel odgovoriti.34 Če ga želite prepisati in v celoti ali delno objaviti v Ve-
stniku, lahko to storite.
Prosim vas, da pazite nase in se ne utrujajte. Zdi se mi, da bi vam bolj sveže podnebje
bolj ustrezalo.
Objemam vas v Gospodu in se vam priporočam v molitev. Izročam vam pozdrave
vse svoje družine in pastoralni blagoslov. Vaše velespoštovane uglednosti najvdanejši
služabnik v J. K.
+ Gaetano, kardinal nadškof
Turin, 9. avgust 1885
Kardinal je imel zelo prav, ko je menil, da don Bosko potrebuje dober zrak
in počitek, on pa se je takoj, ko se je počutil bolje, z njemu lastno odločnostjo
predal svojemu delu in ponovno padel v prejšnje bolehno stanje. Domenjeno je
34 V svojem odgovoru govori kardinal o dveh pismih msgr. Caligliera, vendar imamo mi samo eno
(Dodatek, št. 76 in 77). Kaj je bila vsebina pisma kardinalu, lahko sklepamo iz njegovega odgovo-
ra in iz pisma Leonu XIII., ki ga bomo objavili pozneje.
|
|
34 Pages 331-340 |
▲back to top |
|
|
34.1 Page 331 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
331
bilo, da bi za praznik Marijinega vnebovzetja prišel v Turin, predsedoval slove-
snosti razdelitev nagrad in majhni slovesnosti za svoj rojstni dan. Toda prav na
predvečer so mu morali prerezati tur, ki se mu je naredil pod pazduho. Ta po-
seg, sicer prav nič nevaren, pa je zaradi njegovega slabotnega zdravja povzročil
vročino in je moral ostati v postelji. Že natisnjena vabila za njegov rojstni dan
so zadržali. Viglietti je celo don Rui predlagal, da bi ga prepričali, da ne bi šel na
duhovne vaje, saj zato ni imel zadosti moči in so mu zdravniki odsvetovali. Pri-
poročilo je doseglo zaželeni uspeh. Don Bosko je ostal doma, tako da ga 1885 ni
bilo niti na praznovanju rojstnega dne niti na razdelitvi nagrad v Turinu. Zaradi
pozornosti do don Boska, ki se je slabo počutil, niso stvari dajali v javnost, tem-
več so vse ohranili v družinskem krogu. Dan pa je razveselila nepričakovana
navzočnost škofa iz Novare teologa Margottija.35 Iz Oratorija je v Mathi prinesla
voščila skupina dijakov in rokodelcev.
Znano nam je, kako rad bi vodil duhovne vaje gospa v Nici. Vendar se je
temu sam odpovedal in poslal tja don Bonettija.
Predragi don Bonetti!
Nove težave mi popolnoma onemogočajo, da bi imel tolažbo duhovnih vaj v Nici. Ti
me boš opravičil in gospem povedal, da me zadržuje moja bolezen.
Bom pa ves čas duhovnih vaj molil zanje in za sklep daroval sveto mašo po njihovem
namenu.
Bog naj jih varuje in Marija naj bo njihova vodnica na poti v nebesa, kamor naj jih
nekega dne vse sprejme.
Naj bodo tako dobre in molijo za tega na pol slepega duhovnika, ki se čuti dolžnega,
da se jih vsak dan spominja pri sveti maši.
Na poseben način prisrčno pozdravi naše predrage sestre, povej jim, da jih bom obi-
skal med duhovnimi vajami, če se bo moje zdravje vsaj malo popravilo, ker jim imam
povedati nekaj pomembnih stvari.
Marija naj nas vse varuje in imej me v J. K.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Mathi, 9. avgust 1885
Razumno ravnanje don Rue je don Boska obvarovalo pretresov, ob njego-
vem rojstnem dnevu in odhodu fantov na počitnice, kar so zdravniki imeli za
nevarno. Toda letovanje je podaljšal samo za en teden. Dne 22. avgusta je šel v
Nizzo Monferrato in 25. v San Benigno, ne da bi se kot po navadi pri tem veliko
trudil.
Med praznikom Marije Vnebovzete in njegovim odhodom je prišla v Mathi
vsa družina Olive iz Marseilla, kar dvanajst oseb. Bili so pri don Boskovi maši,
prejeli sveto obhajilo in bili pri zajtrku in kosilu. Medtem so vsi drug za dru-
35 Don Lazzerovo pismo msgr. Caglieru, Turin, 13. in 21. avgust 1885.
|
|
34.2 Page 332 |
▲back to top |
332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
gim pri njem opravili duhovni pogovor kakor v Marseillu. Prav tako je omembe
vreden obisk šolskega nadzornika iz Nizza Mare. Poln občudovanja za tovarno
papirja je rekel Vigliettiju, da je do Bosko zares človek stoletja in da je on rešil
socialno vprašanje. Prav to pa je bil vidik, po katerem so zlasti v Franciji oce-
njevali salezijansko delo. Zadnji obiskovalec, s katerim je prebil ves dan, je bil
njegov tovariš in stari prijatelj kanonik Nasi.
Od 22. avgusta do 12. oktobra so ga sprejeli med svoje stene zavodi v Nizzi
Monferrato, San Benignu in Valsalice. O teh obiskih bomo natančneje govori-
li na drugem mestu. V kratkih premorih je prihajal v Oratorij, kot npr. 4. sep-
tembra, ko je iz San Benigna šel v Valsalice. Šlo je za nekaj pomembnega.
Mali Enrico Olive, star devet let, ki je že iz Marseilla odšel bolehen, je v Turi-
nu resno zbolel, tako da je moral ostati v postelji v hotelu. Oče je izrazil don Bo-
sku bojazen, da bi ga hotelir nekega dne postavil pred vrata, ker bi navzočnost
bolnika lahko odvračala goste. Don Bosko je s svojim običajnim »dobrohotnim
in ljubeznivim značajem«, kakor piše don Lazzero36, v Oratoriju ponudil stano-
vanje za dečka in strežnika. Starša sta jokala od veselja, prepričana, da bo sin v
senci svetišča Marije Pomočnice ozdravel. Toda prve dni septembra je vse ka-
zalo, da bo umrl. Dva dneva in dve noči je prebil v vročičnih blodnjah. Doktorja
Fissore in Albertotti sta delala čudne kretnje, ki so hotele povedati, da ni več
upanja. Dečka je napadel tifus, od katerega so umrli že trije drugi sinovi.
Starša sta poslala telegram v San Benigno, kjer je bil don Bosko. Zagotovil
jima je svoje molitve in ju spodbujal, naj bosta mirna. Blodnje so začele poje-
njavati in zdravstveno stanje je že kazalo na boljše. Kakor smo rekli, ga je don
Bosko obiskal, ko je šel v Valsalice. Bolnik se je že gibal v postelji, čeprav še
vedno s težavo. Ko mu je dal blagoslov, je svetnik dodal: »Naj te ne skrbi, Enrico,
želim, da skupaj obhajava lep praznik. Ko boš ozdravel, bomo pripravili lepo
slovesnost in ti boš kralj praznika.«
Ta dan je tudi prišel, in sicer 28. oktobra, na predvečer odhoda. Pripravili
so slavnostno kosilo, pri katerem je deček popolnoma zdrav, živahen in vesel
kakor še nikoli bil središče slavja. Lahko si predstavljamo splošno zadovoljstvo.
Bilo je govorov, petja, godbe in vsi so bili prepričani, da je don Boskova molitev
izprosila pri Mariji Pomočnici čudež.
Don Bosko je že dalj časa razmišljal o novosti v Oratoriju. V ustanoviteljevi
zamisli je bil Oratorij v bistvu dobrodelna ustanova za zapuščeno mladino in po
njegovi zamisli oddelek dijakov predvsem gojišče cerkvenih poklicev. Z vidika
teh dveh značilnosti se mu je zdelo, da je zmota in nevarnost imeti v zavodu peti
gimnazijski razred. Zato mu je počasi dozorevala misel, da bi ga odpravil. Brez
dvoma je dobro poznal težave, ki bi bile povezane s to odločitvijo, zato ni nena-
36 Pismo msgr. Caglieru, Turin, 1. oktober 1885.
|
|
34.3 Page 333 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
333
doma presekal vozla, temveč počasi od daleč pripravljal duhove. O tem je prvič
govoril 24. avgusta v San Benignu na kapiteljski seji in nagovor takole sklenil:
»Glede tega bom verjetno imel nasprotnike, vendar mnenja ne bom spreminjal.
Kdor hoče narediti peti razred, naj gre drugam ali plača celotno mesečnino. Ni
pravično, da nekateri jedo kruh naših naporov, da si pripravijo pot, po kateri mi
nimamo namena pošiljati naših fantov.« Razpravo so nadaljevali na dopoldanski
seji 16. septembra v Valsaliceju. Povzemimo iz zapisnikov zanimivo razpravo:
Don Rua je predložil don Boskov načrt za odpravo petega gimnazijskega razreda
v Oratoriju.
Don Bosko razlaga: »Ta odprava velja za vse naše dobrodelne ustanove in samo
te.«
Don Bonetti želi, da bi navedli razloge za in proti, kajti kapitelj mora biti dobro
poučen o razlogih za tako pomembno odločitev.
Don Rua je predložil celokupen pregled pripomb. Preučil je izpitne uspehe fantov
petega gimnazijskega razreda tako z vidika redovnega poklica kakor maturitetne-
ga izpita za tiste učence, ki so ostali laiki. Pregledal je zapiske osmih zaporednih let
in ugotovil, da so tisto leto, ko je bil v petem razredu dober profesor, izpiti dobro
uspeli in je bilo veliko poklicev. Kadar pa profesor ni bil primeren niti spreten, je
bil uspeh mature zelo klavrn in malo poklicev. Razcvet poklicev je torej odvisen od
profesorja. Kolikor bolj se pospešuje učenje za svetno slavo, toliko manj možnosti
ostane za Družbo. Če potem preidemo na to, kaj pravijo o peti gimnaziji, zvemo, da
fantje ne mislijo na drugo kot na učenje in maturo, prav malo pa jim je mar pobož-
nosti in poklica. Ko profesorji priporočajo učenje, vzamejo kot motiv časten uspeh
pri maturi in lep uspeh pred svetom v kakem častnem poklicu. Povedal je, da je
govoril z don Belmontejem, ki je, ne da bi ga kdo kaj vprašal, predlagal ukinitev
petega razreda. Don Carmagnola je prav tako nezaprošen izjavil, da štirje ali pet
njegovih učencev iz Sampierdarene ni hotelo priti v Oratorij zaradi mature.
Don Bosko: »Že pet let razmišljam in si belim glavo o tem hlepenju po mali maturi.
Mi moramo gledati to vprašanje pod zelo pomembnim vidikom. Te fante imamo
v zavodu zastonj ali napol zastonj. Kaj je potem s to dobrodelnostjo? Nikakor ni v
korist poklicev in vere, kot želijo dobrotniki. Ne smemo se izpostavljati nevarnosti,
da bi nam mogli glede tega kaj očitati! Razmetavati denar za vzdrževanje ljudi, ki
potem postanejo pisuni slabih časopisov in še huje, je nevzdržno. Tisti, ki poznajo
življenjsko pot takih ljudi, se sprašujejo: kdo jih je vzgajal? Odgovor se glasi: vzgojo
so dobili pri don Bosku. To je sramota za nas! Za ukinitev petega gimnazijskega
razreda imamo še dosti drugih razlogov, zlasti s področja moralnosti. Duh teh fan-
tov na prehodu iz četrtega v peti razred se kvari ob upanju na ugodne priložnosti,
v upanju na več svobode, z željami, ki so vedno večje. Zato je treba to pot v peti
razred prekiniti. Kdor hoče narediti pet razredov, naj gre v zavode, kot sta Alassio,
Lanzo. Če ne more plačevati mesečnine, ni naša naloga, da se ukvarjamo s tem
vprašanjem. Naj sami poskrbijo. Če pa bi bil kateri zaradi posebnih okoliščin in
posebnih zaslug vreden pozornosti, lahko naredimo izjemo. Spominjam se, kako
|
|
34.4 Page 334 |
▲back to top |
334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
nam je nadzornik Rho očital, da je veliko fantov zmedenih, ker jim z gimnazijsko
maturo gojimo upanje, da bodo mogli nadaljevati svoj študij, ki pa jih ne morejo
končati, ker nimajo sredstev. On sicer ni postavljen za sodnika v naši zadevi, kaže
pa, kako drugi mislijo o nas. Ko torej fantje pridejo do četrtega razreda, je finis [ko-
nec]. Letos se je samo eden iz petega razreda odločil za Družbo.«
Don Rua opozori, da če mi v tretjem in četrtem razredu vzamemo najboljše fante
za redovni in cerkveni poklic, potem v petem razredu ni več dobrih.
Don Francesia je opomnil, da če bi kapitelj sprejel to odločitev, bi škofijski zavodi
v Braju, Giavenu in Cottolengu delali Oratoriju veliko konkurenco, ker bi nam s
svojim petim razredom jemali fante. Saj sam Cottolengo pošilja svoje gimnazijce,
da napravijo malo maturo po petem razredu. Če se bomo odločili za ukinitev pete-
ga razreda, bodo dečki prišli za eno ali dve leti, potem pa se bodo obrnili drugam.
Župniki bodo rekli, da nimamo popolnih šol. Tudi nevedni starši bodo govorili,
da nimamo popolnih šol, in tako ne bomo imeli učencev in s tem tudi ne poklicev.
Don Rua je odgovoril, da se ta glas ne bi mogel razširiti, ker imajo naši fantje pri-
ložnost, da gredo v druge naše zavode, kjer bi lahko končali šolanje.
Don Francesia: Če bi pošiljali fante s končanim četrtim razredom v Oratoriju
drugam, bi bilo to zanje neprijetno presenečenje z nepredvidenimi posledicami.
Sprememba usmeritve je stvar, ki jo je treba dobro premisliti. Fantje, ki so prišli iz
drugih zavodov z odličnimi priporočili, pri nas niso uspeli. Zato predlaga, da bi iz-
delali nov načrt samo za Oratorij. Ohrani naj se peti razred, vendar naj se opustijo
stranski predmeti, kot so zgodovina in naravoslovni predmeti razen matematike.
Ves čas naj se posveti grški, latinski in italijanski literaturi. Semenišča zahtevajo
za sprejem k izpitu za kleriško preobleko spričevalo o končanem petem razredu.
Letos so vsem, ki so končali četrti razred v Oratoriju in so hoteli iti v semenišče,
župniki napisali izjavo, da so jih oni sami poučevali za peti razred. Treba je zah-
tevati, da bodo profesorji temeljito poučevali leposlovje omenjenih treh jezikov.
S tem bo naše šolanje zelo pridobilo, medtem ko smo sedaj precej zadaj. Pouk je
treba strogo nadzorovati.
Don Bosko: »Še vedno sem svojega mnenja. Če ne bomo storili tega koraka, bomo
primorani uvesti apostolske šole.«
Don Bonetti podpira stališče don Francesie.
Don Durando trdi, da bi z ukinitvijo petega razreda ostali pri nas samo slabi fantje.
Don Bosko: »Tiste, ki bi prišli od doma k nam s slabimi knjigami ali slabimi načeli,
je treba takoj poslati domov.«
Don Bonetti pripominja, da bi lahko naredili enoletni poskus po programu don
Francesie. Tako bi dosegli don Boskov cilj, kajti tak peti razred ne bi koristil tistim,
ki ne bi hoteli postati duhovniki.
Don Rua meni, da bi z odstranitvijo stranskih predmetov vzeli profesorjem pri-
ložnost, da bi govorili v šoli o gimnazijski mali maturi in tako spodbujali fante k
častiželjnosti v svetu.
Don Durando pripomni, da moramo pošiljati svoje klerike na izpit gimnazijske
male mature kot pripravo na doktorat in diplomo.
|
|
34.5 Page 335 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
335
Don Barberis odgovarja, da bi se na ta izpit lahko pripravili v San Benignu.
Don Bosko: »Sprejemam predlog don Francesie za eno leto kot poskus in kot pre-
hod k moji zamisli, da ukinemo peti razred. In sedaj vas vprašam, kako obravna-
vajo v šoli latinske krščanske pisatelje. Poganska čustva in mišljenje fantom niso
v korist.«
Don Francesia pove, da latinske krščanske pisatelje razlagajo v šoli enkrat na teden.
Don Rua preide k obravnavi katekizma v šoli. Ker je obiskal vse hiše, je v veliko
sramoto ugotovil, da je verski pouk v gimnazijah zanemarjen. V osnovnih šolah
učenci dobro znajo verouk zlasti tam, kjer so učitelji laiki. Navaja primere. Inšpek-
torji naj bodo pozorni. Don Barberis naj to zabiča klerikom.
Don Bosko se vrne h klasičnim poganskim pisateljem in med drugim pove: »Neka-
teri jih razlagajo spoštljivo, drugi pa tako tako, in ko naletijo na neprimerne stva-
ri, jih razložijo bodisi iz nevednosti bodisi iz presenečenja. Latinščina krščanskih
pisateljev, kakor to nekateri menijo, ni klasična, toda kdor bere sv. Avguština, sv.
Bernarda, se čudi jeziku, četudi ni ciceronski.«
Kapitelj sklene: ohranja se peti gimnazijski razred, opustijo se stranski predmeti,
obdrži pa matematika.
Don Ruando poudarja, naj gojenci dobijo zaupanje do predstojnikov in da naj zlas-
ti v četrti in peti razred pošljejo dobre profesorje.
Don Bosko: »Želim, da bi napisali kratko okrožnico o vedenju učiteljev v šoli in jo
poslali v vse naše hiše. V tej okrožnici naj bo povedano, kar sem priporočal zlasti
profesorjem po malem že v konferencah in kar je zapisano v pravilih. Profesor
naj začenja pouk z zdravamarijo, ki naj jo zmoli resno in pobožno, kar je za fante
izredno velik dober zgled. Prav tako naj bodo učitelji pozorni pri razlagi svetnih
pisateljev, in če naletijo na kako mesto verskega značaja, naj ne pozabijo omeniti,
kako so tudi pogani priznavali božanstva itn. itn. To pomeni znati potegniti dobro
tudi iz stvari, ki ni popolnoma dobra. Prav tako je treba na predpraznik z nekaj be-
sedami nakazati pomen praznika, na primer: danes je praznik sv. Križa in mi smo
kristjani. Spomnimo se, da križ pomeni odrešenje. To je zadosti. Nikakršne pridige.
Don Ceruttiju nalagam, da bo pripravil to okrožnico.«
Poskus, ki ga je predložil don Francesia in ga odobril don Bosko, so naredili
v naslednjem šolskem letu 1885-86. Toda leto pozneje je peti gimnazijski ra-
zred za vedno izginil iz Oratorija.
Nikakor ne smemo misliti, da je don Bosko, ko je tako govoril o krščanskih
latinskih pisateljih, nameraval odstraniti iz šole latinske klasične pisatelje. Nje-
gova skrb je izvirala iz moralnih razlogov, da bi lahko naleteli na »neprimerne
stvari«, ki bi mogle fantom škodovati. Vendar so to nevarnost izključevale očiš-
čene izdaje klasikov. Sicer pa je tudi v tem dobro poznal izročilo Cerkve o študi-
ju klasikov, ki jo je potrdil Leon XIII. v pismu kardinalu Parocchiju.37
37 Ker so ti biografski spomini namenjeni predvsem salezijancem, je zelo primerno, da vsi poznajo
ta papeški dokument (Dodatek, št. 78).
|
|
34.6 Page 336 |
▲back to top |
336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
V tiskarni Oratorija so od 1869 nadaljevali tisk Knjižice italijanskih očišče-
nih klasikov za mladino. Zbirka, ki jo je urejal don Durando, je prišla do dves-
toštiridesete knjige. Zdelo se je, da bi jo bilo treba končati, ker ni več ustrezala
praktičnim potrebam, saj so bili najpomembnejši pisatelji za uporabo v šoli že
izdani. Zato so se odločili za prenehanje. Don Bosko je tedaj dejal: »Sedaj bi bilo
treba začeti izdajanje zabavnih knjig. To je pobuda, o kateri bomo še razmišljali,
zlasti o načinu, kako naj jo izvedemo. Bomo videli.« Imel je prav, ko je hotel z
dobrimi zabavnimi knjigami zajeziti romane in knjige, ki jim ni bilo mar ali le
malo vere in morale zlasti študirajoče mladine. Nova zbirka, ki jo je napovedala
knjigarna Oratorija 1886, je začela izhajati leto pozneje.
Leta 1885 pa je začela izhajati Majhna zbirka gledaliških iger za vzgojne
ustanove in družine. Kot je bilo mogoče razbrati z ovitka prvega zvezka, so jo
pripravljali izvedeni »duhovniki pod vodstvom in po naročilu duhovnika Jane-
za Boska«. Vsaka dva meseca je izšel en zvezek kakih sto strani. Kot prvi zve-
zek je izšla znana don Lemoynova drama Zadnje ure poganstva. Svetnik je že-
lel ustvariti majhno knjižnico izbranih gledaliških del, ki bi jih mogli igrati »ali
samo fantje ali samo dekleta v krščanskih zavodih in vzgajališčih«. Tudi v tem
je bil don Bosko pionir, ker so po njegovi pobudi podobne zbirke nastale tudi v
Milanu, Turinu in drugje.
Poleg novega petega gimnazijskega razreda v Oratoriju je bil tu še drug
poskus dvojno vodstvo v Oratoriju. Don Bosko, ki je pozorno opazoval potek
dogodkov, je dal na začetku šolskega leta nekaj praktičnih navodil za odnose
med obema ravnateljema. Na kapitularni seji 2. oktobra v San Benignu je tako-
le govoril: »Kar se tiče poteka življenja v Oratoriju, bo don Francesia ravnatelj
oddelka dijakov, odločal bo pa tudi o delovanju kuhinje, kleti in cerkve, medtem
ko ne bo imel nič vpliva na delavnice rokodelcev, ki jih v celoti vodi don Lazzero.
Oba ravnatelja pa delujeta vzajemno. Če bo don Lazzero vstopil v kuhinjo in bo
videl nered, naj se takoj zavzame. In če bo don Francesia ob vstopu v kako de-
lavnico videl, da se dogaja kaj proti predpisom, bo kršilca takoj poklical na od-
govor. Naj bosta ena sama duša. Don Francesia, ki bo prepustil skrb za obednico
salezijancev novemu šolskemu svetniku don Notariu, bo prihajal na kosilo s
člani vrhovnega kapitlja.« »Don Bosko,« pripominja tajnik don Lemoyne, »je to
odločitev povedal v zelo jasnih besedah.«
Ne smemo pozabiti novosti, ki so jo v Oratorij uvedli brez don Boskove ved-
nosti. Do 1885 gojenci niso hodili v vrstah z odmora na dvorišču v učilnico,
cerkev, šolo, obednico, v spalnice in nasprotno. Disciplinsko uredbo o vrstah je
hotel don Stefano Trione, katehet dijakov. Ko je don Bosko zvedel za to, je bil
zelo prizadet in je svoje nezadovoljstvo izrazil ravnatelju dijakov. Obžaloval je,
da s tem počasi počasi izginja iz Oratorija sistem družinske vzgoje. Toda don
Francesia, ne vemo zakaj, se ni vrnil na prejšnje.
|
|
34.7 Page 337 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
337
Medtem pa je don Bosko silno želel, da bi uvedli neko novost. O tem je go-
voril 20. marca na seji kapitlja. Želel je, da bi dijaki in rokodelci sčasoma imeli
možnost, da bi uporabljali različni kapeli za pobožne vaje in bi vernikom pre-
pustili cerkev Marije Pomočnice. S tem je želel doseči dvoje: boljšo versko po-
učitev fantov in večje udobje za pobožne vaje vernikov. Toda ta možnost je bila
dana šele sedaj z razširitvijo bazilike.
Svetnik je pred nekaj dnevi dokončno prišel nazaj v Oratorij, ko mu je bila
v sanjah razodeta usoda dveh članov skupnosti. V bolniški sobi je težko bo-
lan ležal irski klerik Francesco O'Dónnellan. Zvečer 19. oktobra ga je svetnik
šel obiskat in ga dobil v zadnjih vzdihljajih, vendar popolnoma mirnega. Kljub
nevšečnostim bolezni je don Boskova navzočnost bolnika močno spodbudila.
Ta ga je vprašal: »Nimaš nobenega naročila za to zemljo?... Bi mogoče želel kako
za nebesa?«
»Miren sem,« je odvrnil bolnik. »Za ta svet nimam naročil. Kar se tiče dru-
gega, pa mi vi povejte.«
»Molili bomo zate, da boš kmalu prišel v nebesa. Tam zgoraj boš materi
Božji Mariji povedal, da jo imamo zelo radi.«
Umrl je naslednjega dne zvečer. Pokopali so ga 22. oktobra, ko so v hiši
opravljali vajo za srečno smrt. Naslednjo noč je don Bosko imel sanje, ki jih je
potem pripovedoval.
Šel sem spat z mislimi na O'Donnellana, njegovo mirnost, v upanju, da je že v ne-
besih, v želji, da bi zvedel kaj o njem. Iz ene predstave v drugo se je moj duh ustavil
na nekem drugem človeku, zmedenem, negotovem, nepoznanem, ki pa je postajal
vedno bolj jasen. Ko sem popolnoma zaspal, se mi zdi, da sem sanjal. Na moji strani
je bil O'Donnellan, tako lep, da se je zdelo, da je angel z nebeškim smehljajem na
ustnicah in ves bleščeč v luči. Na drugi strani je šel ob meni fant s sklonjeno glavo,
tako da ga nisem mogel videti v obraz. Bil je ves spačen in zmeden. Nagovoril sem
ga: »Kdo si ti?« Ni odgovoril. Ponovil sem vprašanje, on pa ni odgovoril; kot človek,
ki se je zaklel, da bo molčal.
Po dolgi poti sem prišel pred čudovito lepo palačo, vrata so bila na široko odprta
in tam daleč onstran praga je bilo videti velikansko stebrišče. Prekrivala ga je ve-
likanska kupola, iz katere so se usipali slapovi luči, tako svetli, da jih ni moč pri-
merjati s svetlobo sonca, elektrike ali katere koli druge umrljive luči. Prav tako so
se bleščala stebrišča in njihova luč je še krepila svetlobo, ki je prihajala od zgoraj.
Tam notri v tej čarobni luči je bila zbrana velika množica in v njeni sredini je bila
neka Gospa, oblečena preprosto, vendar je vsak šiv njene obleke tako blestel, da so
se žarki te svetlobe križali z vsem drugim bliščem.
Zdelo se je, da vsa ta zbrana množica nekoga pričakuje. Medtem pa sem videl, da
se je tisti fant nenehno skrival za menoj. Tedaj sem mu ponovil svoja vprašanja:
»Povej mi vendar, kdo si, kako se pišeš?« Fant pa mi je odgovoril: »Kmalu boste
zvedeli.«
|
|
34.8 Page 338 |
▲back to top |
338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Povej mi, kaj ti je, da si tako žalosten?«
»Zvedeli boste.«
»Pa vendar. Povej mi vsaj, kako ti je ime.«
»Kmalu boste zvedeli.«
Njegov glas je zvenel jezno. Medtem pa se je O'Donnellanu bližal k vratom tiste
velikanske palače in tista lepa gospa mu je šla naproti in vsi, ki so bili okoli nje, so
se obrnili k O'Donnellanu. Gospa je z zvonkim glasom zaklicala: Hic est filius meus
electus, qui fulgebit tanquam sol in perpetuas aeternitates [To je moj preljubljeni
sin, ki bo blestel kakor sonce v neskončno večnost]. In tedaj kakor da bi ona začela
peti, so vsi za njo povzeli pesem, ki je ponavljala te besede. To niso bili človeški
glasovi, niso bila zemeljska glasbila, vse je bilo mila usklajenost, jasna, nedopove-
dljiva, ki je prevzela ne samo sluh, temveč vsega človeka.
O'Dennellan je vstopil.
Takrat pa sta iz nekega jarka na tisti planjavi prišli dve strašni pošasti, velikanski,
strašni, dolgi. Obrnili sta se k fantu, ki se je skrival za menoj. Vsa luč je izginila,
okoli mene so sijali samo še žarki, ki so prihajali od Gospe.
»Kaj je vse to?« sem dejal, kdo so te pošasti?«
Izza mojega hrbta se je oglasil votli in divji glas: »Kmalu boš vse zvedel, kmalu boš
vse zvedel.«
Tista Gospa je vzkliknila: Filium enutrivi et educavi, ipse autem factus est tanquam
iumentum insipiens [Sina sem oddojila in vzgojila, sin pa je postal kakor neumna
žival].
Izza mojega hrbta se je zaslišalo: »V kratkem boste zvedeli, v kratkem boste zvede-
li.« Tedaj sta se tisti dve pošasti vrgli na fanta. Ena je zapičila svoje zobe v ramena,
druga pa v tilnik in vrat. Kosti so zašklepetale, kakor da bi jih v možnarju drobil.
Ogledal sem se okoli, iskal sem ljudi, da bi mi pomagali, in ker nisem videl nikogar,
sem se sam vrgel proti tistima pošastma in dejal: »Ker ni nikogar, mu moram jaz
iti na pomoč.«
Toda obe pošasti sta se obrnili proti meni in odprli svoje čeljusti. Še sedaj vidim
beli blišč njunih zob, rdečino njunih dlesni. Tako zelo sem se prestrašil, da sem se
zbudil.
Tajnik, ki je spal v sosednji sobi, se je ob njegovih krikih zbudil in odhitel
don Bosku na pomoč. Našel ga je, kako se je prestrašen skušal rešiti sna in stra-
hu. Mahal je z rokami, se dvigal, da bi sedel, otipaval posteljo in odeje, kot da bi
se hotel prepričati, ali je buden.
Sanje je v celoti pripovedoval kapitularjem pri večerji 25. Toda glavnim
predstojnikom hiše je čez dan pripovedoval drugi del, ki jih je globoko presunil.
Ravnatelj don Francesia je govoril za »lahko noč« in tako prestrašil gojence, da
so se tisti redki, ki se niso spovedali za pravkar končano štirideseturno pobož-
nost in za vajo za srečno smrt, vsi spovedali zjutraj 24., z njimi še mnogi drugi,
čeprav so to že storili.
Medtem je ravnatelj našel nekega fanta, ki ni hotel nič slišati o zakramen-
|
|
34.9 Page 339 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
339
tih. Ker ni bil prepričan, ali je to tisti, ki ga je omenil don Bosku, ga je poklical k
sebi, preden je šel spat, ga opozoril in ga pregovoril, da mu je obljubil, da se bo
naslednje jutro spovedal. Šel je k spovedi, ker pa jih je bilo veliko pred njim in
na koncu ne bi bilo časa, da bi šel k obhajilu, mu je sam ravnatelj svetoval, naj
počaka in se vrne naslednje jutro.
Gorje, če bi čakal tako dolgo! Toda njegova usoda je bila v dobrih rokah.
Katehet dijakov don Trione, ki je imel navado, da je po obisku in pregledu vseh
spalnic šel v obednico kapitularjev, da bi spremil don Boska v sobo, je, kakor
sam pripoveduje, izvedel od don Boska ime nesrečneža, ki ga je v sanjah videl
na robu pekla. Bil je to Archimede Accornero, učenec drugega razreda gimnazi-
je, tisti, ki ga je izbral don Francesia. Njegovo vedenje je bilo tako pomanjkljivo,
da so predstojniki med počitnicami razmišljali, da bi ga po počitnicah pustili
doma. Vendar so ga ponovno sprejeli. Kljub temu ni dal nikakršnega znamenja
spokorjenja. Skrben katehet ga je imel pred očmi, potem ko so vstali, in ker
je ugotovil, da se ni spovedal, ga je poklical k sebi in ga z lepimi besedami in
prepričljivimi razlogi pripravil, da ni odšel iz cerkve, ne da bi se prej spravil z
Bogom.
To je bilo previdnostno! Popoldne je ubogi fant v igri plezal po železnih
posteljnjakih, ki so bili zloženi pod stebrišči. Kar nenadoma se je vse zrušilo in
ga pokopalo pod seboj. Potegnili so ga ven in odnesli v bolniško sobo. Od pol
dveh do treh je bil pri zavesti in tarnal zaradi vedno novih bolečin. Ob štirih se
ni več zavedal in proti polnoči je izdihnil. Njegova mati, ki so jo v naglici pokli-
cali, je takoj, ko je stopila v Oratorij, vprašala, ali je sin naredil samomor. Tako
zelo je bila prepričana, da sin hodi po krivi poti hudobije!
Njegov žalostni konec je pomenil točno izpolnitev svetnikove napovedi.
Don Calogero Guasmano, tajnik vrhovnega kapitlja in takrat dijak v Oratoriju,
se spominja, da je don Bosko v vezilu za leto 1885 napovedal za prihodnje leto
smrt šestih tam navzočih. Prav tako se je točno spominjal, da so se oktobra med
sošolci pogovarjali: »Pet jih je že umrlo, kdo bo šesti?« Šesti je bil Accornero.38
Od 14. do 15. novembra je bil gost Oratorija velik misijonar msgr. Sogaro,
apostolski vikar Srednje Afrike. Velik don Boskov občudovalec je ponižno pos-
lušal nekatere opise Afrike, ki mu jih je dajal svetnik, kakor jih je videl v sanjah.
Goreči apostol je želel postati salezijanec in se pridružiti don Bosku pri reševa-
nju tistih dežel. Kardinalu Simeoniju, prefektu Propagande, ki mu je ugovarjal,
38 Imena so: 1. Don Ferdinando Demartini, salezijanski duhovnik (24. februar). – 2. Francesco Si-
parelli, knjigovez (24. maj) – 3. Carlo Bai, dijak (31. julij) – 4. Francesco Alemanno, familijant,
kovač (6. september) – 5. Francesco O'Donnellan, salezijanski klerik (20. oktober) – 6. Archimede
Accornero (24. oktober). V registrih manjka dan smrti Alemanna, pa smo ga dobili v Turinskem
nekrologu v Unità Cattolica (8. september). Dne 3. novembra je umrl tudi deček Giuseppe Tor-
retta iz prvega nižjega gimnazijskega razreda. Toda decembra 1884, ko je don Bosko govoril, ga
še ni bilo v Oratoriju.
|
|
34.10 Page 340 |
▲back to top |
340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
češ da bi tako njegovi misijoni prešli v druge roke in on ne bi bil več njihov
predstojnik, je odločno odgovoril: »Kaj mi je to mar? Samo da rešujemo duše …«
Tožil je, ker so misijonarji, ki jih ni vezala pokorščina, prišli tja dol za kak me-
sec, potem pa so si premislili in se vrnili v Evropo. »Nujno je potrebna večja
pokorščina,« je rekel don Bosko. To, kar je vzrok za strah misijonarjev, je misel:
»Gremo, toda če potem zbolimo, se postaramo ali ne uspemo, moramo ostati
tam ali se vrniti domov. Tam nesrečni in tukaj - kdo nam bo dal jesti?« Salezi-
janci pa najdejo brate tam, brate tukaj in na to ne mislijo, saj imajo zagotovljeno
prihodnost. Toda za Družbo še ni prišel čas, da bi se spustili v to apostolsko
dejavnost.«39
Francoski časopisi so napovedovali obisk škofa iz Orleansa pri don Bosku,
še preden je prišel v Turin. Msgr. Coullié je res prišel 21. novembra. Ko so ga
pripeljali v svetnikovo sobo, je padel pred njim na kolena in želel njegov bla-
goslov. Toda don Bosko je želel isto in se s sklenjenimi rokami globoko priklonil
v svojem naslanjaču. Tekmovanje se je končalo, ko je vsak dobil svoje. Bodoči
kardinal je po dolgem pogovoru odpotoval v Rim.
V drugi polovici novembra se je svetovni tisk obširno razpisal o posredo-
vanju Leona XIII. v sporu med Španijo in Nemčijo zaradi Karolinskih otokov, ki
so bili last Španije, pa so jih Nemci zasedli. Papeževa razsodba, ki sta jo sprejeli
obe strani, je naredila konec sporu, ki bi se sicer spremenil v vojno. Rimsko
vprašanje, ki je viselo nad Italijo kot Damoklejev meč, je bilo tudi tokrat čutiti
kot resno nevarnost. Italijanski oblastniki so imeli za nerešljivo in ga tudi niso
hoteli reševati. Toda vsak šum listja v Vatikanu jih je vrgel pokonci. Da je Bi-
smarck prosil za posredovanje papeža in se uklonil njegovi razsodbi, je pred
svetom utrjevalo ugled papeštva in je bilo primer, poln posledic za italijansko
enotnost in Rima kot glavnega mesta. Zato je strankarsko časopisje rohnelo in
vlačilo na dan vse očitke papeštvu. Don Bosko se je veselil zmage Cerkve. Ko je
govoril o mogočih posledicah za takratno prostozidarsko Italijo, je napovedal
predvidevanje rimskega vprašanja. Predvidevanje se je nanašalo na neizogib-
nost rešitve in na način, kako naj bi se zgodila. Navedel je dve možnosti, od
katerih katoličani druge, gledano od zgoraj navzdol, niso šteli niti za mogočo,
medtem ko je Božja previdnost izbrala prav to. Ko je 21. novembra slišal dnevne
govorice, je pred nekaterimi ožjimi znanci takole govoril: »Gotovo tako Nemčija
kakor Španija ne bosta pustili nepoplačane tako velike usluge papeštva. Italija
trepeta, se boji. Če bi sedaj papež izbral za posredovalca med njim in Italijo
Nemčijo in jo prosil za podporo, kaj bi se zgodilo? Italija se boji in zaradi lastne
koristi molči. Toda ker se boji, bo v kratkem poklicala za posrednico med seboj
in papežem katero izmed velikih sil v Evropi ali pa se bo obrnila na samega
39 Atti del Cap. Sup. 26. maj 1886.
|
|
35 Pages 341-350 |
▲back to top |
|
|
35.1 Page 341 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
341
svetega očeta, ki ga sedaj mora spoštovati, da bi on predlagal način pomiritve, da
bi s čim manj nereda uredili zamotano vprašanje.« Ko so potem v novem politič-
nem ozračju sprejeli drugo pot, ni bil vzrok za to strah, temveč modro priznana
pomembnost vprašanja in dobre rešitve.
Lep dan za Oratorij je bil 8. december. Don Bosko je vse razveselil, ko je
prišel na kosilo s sobrati. Redko je dajal v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim, toda
ta večer ga je. Ljudje so stopali tudi na klopi, da so videli častitljivega starčka, ki
je sklonjen in z negotovim korakom stopal proti oltarju. Proti večeru je imel v
koru običajno konferenco salezijancem. Toda tokrat je bilo to kaj več kot samo
izročilo; treba je bilo uradno razglasiti izbiro don Rue za generalnega vikarja.40
V ta namen je don Francesia prebral zadevno okrožnico. Nato je govoril don
Bosko. Povedal je, da vse dolgujemo Mariji in da se je vse najpomembnejše zgo-
dilo na dan Brezmadežne. Opisal je, kakšen je bil Oratorij pred štiridesetimi leti
in ga primerjal s sedanjim stanjem. Pokazal je, kako milosti, ki so padle kot dež
z neba, niso bile drugega kot sad zdravamarije, ki jo je goreče zmolil s fantom
Jernejem Garellijem tam v cerkvi sv. Frančiška Asiškega. Sklenil je s trditvijo, da
je naša Družba poklicana k nadvse velikim stvarem in k razširitvi po vsem sve-
tu, če bodo salezijanci vedno zvesti svojim pravilom, ki jim jih je dala presveta
Devica Marija. Viglietti v svojem dnevniku pripominja, da je don Bosko tisti ve-
čer govoril posebno živahno in da se že nekaj časa počuti veliko bolje. Zdi se, da
je dobro počutje trajalo nekaj časa, kajti 13. decembra je zbral v knjižnici fante
iz četrtega in petega razreda, govoril z njimi o poklicu in jih vse zadovoljil ter
jim na koncu podaril lešnike. Na božični večer je prišel iz svoje sobe in podelil
blagoslov z Najsvetejšim. Ko so ljudje zapuščali cerkev in je bil trg poln verni-
kov, se je pripeljala kardinalova kočija. Osebno se je prišel zahvalit don Bosku
za pisno izražena voščila.
Še drug znak, da se je don Bosku zdravje izboljšuje, so videli 31. decembra,
ko je s prižnice cerkve Marije Pomočnice sam osebno dal vsem vezilo za novo
leto.
Samo dve besedi, dragi sinovi, želim nocoj izreči sorodnikom, tovarišem in prijate-
ljem. Srečen konec in srečen začetek. Toda ko sem danes zjutraj maševal, se nisem
mogel znebiti misli, kaj naj bi voščil danes zvečer svojim dragim sinovom. Končno
sem začutil poseben navdih, ki mi je rekel: »To je v redu, srečen konec in srečen
začetek. Toda to bo prav za svet, ne pa tudi za moje sinove.« In zdelo se mi je, da
mi je Gospod prišepnil: »To voščilo ni tvoje. Zakaj jim ne želiš kaj svojega in kar je
odvisno od njih? To pa gotovo ni odvisno od njih.«
Kaj naj vam želim? Molitev! Molite … Prosil bom Gospoda, da vam podari še veliko
let, da boste še dostikrat lepo končali staro leto in začeli srečno novo in ga spet us-
pešno končali. To je že prav: molitev! Toda povedati je treba kaj bolj določnega. Naj
40 Prim. zgoraj, str. 280.
|
|
35.2 Page 342 |
▲back to top |
342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
povem. To leto gre h koncu in se ne bo več vrnilo, pridružilo se bo drugim perpetuae
aeternitatis annos [neskončnim večnim letom]. Prišlo bo novo leto. Če ga bomo za-
čeli lepo, bo vse v večjo Božjo slavo, v korist našim sorodnikom, dobrotnikom, pri-
jateljem, predstojnikom. Če ga bomo začeli manj dobro, bo slabo, izgubljen čas …
To vam pravim tako na hitro.
Če bi imel čas in bi mi moje telesne sile dovoljevale, bi vam govoril o stvareh, ki
se bodo zgodile to leto. Rekel bom samo, da nekaj tistih, ki so lansko leto ob tej
priložnosti poslušali, ni več med živimi, tako tudi nekateri izmed vas, ki me sedaj
poslušate, čez eno leto ne bodo več živi. Šli bodo pred Gospoda, da bodo dali obra-
čun svojih del, za katera upamo, da bodo dobra.
Rad bi vam govoril o velikih nesrečah, ki bodo doletele nekatere iz te hiše, in o
mnogih tolažbah, ki jih bodo deležni nekateri tukaj navzoči. O javnih nesrečah, ki
bodo zadele naše kraje … Toda pustimo te stvari, ki so skrite v Božjih skrivnostih
in ki jih bo Bog dovolil v slavo dobrih in opozorilo in strah hudobnih. On je naš
dobri oče, vedno nas blagoslavlja in nam te kazni pošilja samo zato, da se zateka-
mo k njegovemu usmiljenju.
Raje vam bom povedal nekaj besed o tem, kaj boste delali v novem letu. Najprej
pogosto sveto obhajilo, pa dobro opravljeno, dostojanstveno, s čisto vestjo. Vsak
naj gre k obhajilu šele, ko se je odkrito spovedal z odločno voljo, da bo izpolnjeval
obljube, ki jih je storil pri sveti spovedi. Torej: pogosto sveto obhajilo.
Potem: imamo krepost, ki po zagotovilu svetnikov duhovnih voditeljev rodi vse
druge kreposti in jih ohranja: pokorščino.
Rad bi vam razložil, kaj razumemo z besedo pokorščina, to vam bodo razložili dru-
gi. Vi storite vse, kar je v vaši moči, da boste izpolnjevali, kakor vam bodo razložili.
Od tega boste imeli veliko korist za dušo in tudi za telo. Vendar prava pokorščina
ne pomeni delati, kar nam ugaja, nikakor ne. V čem je ta krepost, vam bo razložil
tisti, ki vam bo pridigal.
Po vsem tem bom molil vsak dan za vas in vam priporočam, da vi molite zame.
Kajti če vam pravim, da niste prepričani, če boste drugo leto še živi, potem to velja
veliko bolj za ubogega don Boska. Zanj je mesec za mesecem, da, iz dneva v dan
bolj jasno, da mora misliti na večnost.
Spominjajte se me v vseh vaših molitvah in obhajilih. Končujem. Če bomo dobro
preživeli čas tega smrtnega življenja, imamo vse razloge, da se bomo nekoč zbrali v
večnem življenju, imeli bomo srečo in tolažbo, da zapustimo čas in se zberemo vsi
v Gospodovem sijaju in sempiternos aeternitatis annos [v nenehna leta večnosti].
Po toliko stvareh, o katerih smo govorili v tem poglavju, bomo sedaj prešli
k zadevi, ki ne bi mogla bolje skleniti tega poglavja. Povzemamo ga iz liberalne-
ga časopisa Emilia, ki je članek zanj napisal dopisnik iz Turina.41 Dopisnik kot
zagovor ali kakor po domače pravimo za pasje opravičilo, izpove načelo, da ima
svoje poglede na vero in politiko in da se ne strinja z don Boskovo politično in
socialno usmeritvijo in z vsem, kar dela v svojih zavodih. Toda priznanje usta-
41 La Stella d'Italia [Italijanska zvezda], 13. november 1885.
|
|
35.3 Page 343 |
▲back to top |
BiS 17 — 17. poglavje
343
nove same v sebi in njenega začetnika od koga, ki se bojuje v nasprotnem tabo-
ru zlasti še v luči časov, v katerih se je vse dogajalo in so bili bojevito nasprotni,
daje stvari dvojno vrednost.
Po tem uvodu podajamo krajevni prikaz Oratorija, kot si ga je zamislil neki
posvetni opazovalec: »Predstavite si enega izmed naših emilianskih krajev, ki
so se zgrnili okoli veličastne cerkve: stopnišča, nasipi, zidovi polepšajo vse to,
za kar sicer v naših vaseh bolj malo skrbijo. Dodajte k temu čistočo, red in živah-
no dejavnost v delavnicah in šolah in boste imeli pred seboj ustanovo Valdocco.
To je pravi čar! Tu živi več kot tisoč ljudi, ki v delu in družinskem razpoloženju
rastejo v može. Največ je ubogih revežev, ki se tu pripravljajo na manj žalostno
prihodnost v trdni, pozorni in ljubeznivi disciplini, ki preživlja in vzgaja razde-
dinjene. Čudovito je tudi to, da v tej ustanovi Valdocco dobite skupaj celo vrsto
podjetij, od katerih bi vsako delalo čast izkušenemu industrialcu. Tu kovaška
delavnica, tam mizarska, poleg nje dovršena in čudovito delujoča tiskarna s čr-
kostavnico. Na desni strani bogato opremljena in dobro izbrana knjigarna. Na
levi čevljarska delavnica, potem krojačnica, knjigoveznica. Povsod tišina, rekel
bi vesela in zaupljiva. Povsod občudovanja vreden red, po sebi umeven, kajti tu
prevladuje bolj čustvo in občutje kot sila dolžnosti in discipline. In to, kar je naj-
več v takih ustanovah: povsod vlada jasen občutek miru, blagostanja, zdravja,
ki tolaži in razveseljuje.«
Tu se v ljudeh, ki tega ne poznajo, budi želja, da bi spoznali, kako je bilo
mogoče ustvariti to osmo čudo sveta, se pravi, kako je mogel človek ustvariti,
voditi, prehranjevati ta mali svet. »Priznali mi boste, dragi bralci,« je nadaljeval
dopisnik, »da vsega tega brez svete iskre ni mogoče iz niča narediti, brez vzvi-
šenejšega duha se take stvari ne ustvarjajo. Toda za to ni niti zadosti pogum in
vzvišenost zamisli gotovost na uspešen izid. Poveljnik ne zmaga v bitki, če mu
generali ne pomagajo. Ustanova v Valdoccu ne bi cvetela, če poleg duha, ki ga
je ustvarila in ga oživlja duša, ne bi bilo modrih rok, ki vzdržujejo red, življenje.
To je don Bosko, ki ima bistro in srečno oko za poznanje svojih ljudi, ki je znal
izbrati svoje sodelavce, ki so uspešni ministri in znajo voditi in ohraniti njegovo
delo.«
Na zborovanju nekdanjih gojencev je don Francesia v zaneseni primerjavi
v piemontskem narečju soočil don Boska in Napoleona. Naš dopisnik, ki je, ne
vemo kako, dobil natančnejše podatke o težki primerjavi, je o tem takole razmi-
šljal: »Don Boska so primerjali z Napoleonom I. Človek, ki je naredil enkratno
primerjavo, je bil eden izmed don Boskovih generalov, zato je prikazal zlasti
njegovo spretnost, da je znal izbirati generale. Na žalost nima časti, da bi poz-
nal vse. Toda če imajo vsi znanje, izkušnjo, ljubeznivost in srčnost duhovnika
profesorja Francesia, ki je v tem zavodu šolski vodja, se prav nič ne čudim tako
izrednim uspehom. Kot nadarjen latinist, ki jih je danes v Italiji zelo malo, kot
|
|
35.4 Page 344 |
▲back to top |
344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
globok razlagalec Danteja in drugih latinskih in italijanskih pisateljev, kot nav-
dahnjen in izkušen pesnik, kot pisatelj duhovitih in učenih spisov, kot človek
izredno ljubeznivega obnašanja, avtoriteta zaradi neoporečnosti življenja in
svetosti življenjskih navad je po svoji naravi voditelj, oče, vzor.«
Člankar končuje s priporočilom svojim bralcem, da si ob obisku Turina ne
bi pozabili ogledati »Ustanove Valdocco«. Mogoče bi liberalna ušesa dražila
preprosta oznaka Oratorij sv. Frančiška Saleškega ali Don Boskov Oratorij na-
mesto Ustanova Valdocco. Toda oddaljenost petdesetih let je opravičevala, da si
je liberalno pero zaslužilo, da smo ga ohranili v našem arhivu.
Če je pogled na Oratorij tako zelo budil pozornost zunanjih ljudi, koliko
bolj je spomin nanj ostal zapisan v dušah tistih, ki so v njem živeli. »Kljub vi-
sokim goram in neskončnim morjem, ki me ločijo,« je pisal neki misijonar iz
Kitajske, ki je bil od 1865 tri leta dijak v Oratoriju, »se pogosto v duhu vračam
k ljubljenemu Oratoriju in se mi zdi, da vidim tam svoje drage sošolce vsakega
posebej.«42
42 Pismo patra Pacifica Fenocchioja, frančiškana, don Bosku, Chan-Toun, 22. september 1885. Don
Bosko je naročil, da mu odgovorijo 24. novembra.
|
|
35.5 Page 345 |
▲back to top |
18. poglavje
NORFOLŠKI VOJVODA
Ko je don Bosko ob vrnitvi s svojega zadnjega potovanja v Francijo sto-
pil iz kočije na dvorišču Oratorija, je stopil predenj kaplan vojvode norfolškega
in z njim nekaj časa govoril po italijansko. Svetnik ga je vprašal o novicah o
vojvodinji, ki je pred kratkim prišla v Turin, a se ni najbolje počutila in je bila
utrujena od vožnje z vlakom. Prav tako tudi sin. Potem je vprašal po vojvodi, ki
je tudi prišel v Turin. Prosil je svojega vljudnega sogovornika, naj ga pozdravi v
njegovem imenu. Duhovnik naj bi se dogovoril za sprejem njegovih gospodov,
toda don Bosko se je v naglici izgovoril, da jim je na voljo kadar koli. Potem sta
se poslovila.
Tedaj je don Bosko zagledal dva tujca, ki sta stopila za duhovnikom, in ju je
pozdravil, ker je menil, da spadata k vojvodovemu spremstvu. Kaplan je opazil
ta pozdrav, pokazal na enega izmed njiju in dejal: »Glejte, oče, ta tukaj je norfol-
ški vojvoda. Govori tekoče francosko.« Don Bosko je začuden opazoval prepros-
to oblečenega gospoda s širokim klobukom na glavi. Vojvoda res ni imel na sebi
nič aristokratskega, kot je to navadno pri angleških plemičih, temveč je bil oble-
čen v preprosto meščansko obleko. Zdelo se mu je celo, da sta služabnika bolje
oblečena. Vljudno sta si podala roke in se pozdravila. Svetnik se je opravičil
zaradi pomote. Govorila sta nekaj minut v veliko zadovoljstvo plemenitega gos-
poda, ki je prišel inkognito z namenom, da bi si naredil prvi vtis o don Bosku.
Preden nadaljujemo, podajmo nekaj podatkov kot dopolnilo tega, kar smo
že rekli v petnajstem zvezku.1 Njegovo visočanstvo vojvoda Enrico Fitzalan-
-Howard, petnajsti vojvoda Norfolka, grof Arundela, Surreya in Norfolka, grof
in maršal angleški, vitez podveze, prvi vojvoda in grof kraljestva in član lordske
zbornice, je bil eden najvplivnejših voditeljev katoliške skupnosti v Veliki Bri-
taniji. S čudovito vestnostjo je ohranil zaklad katoliške vere, ki ga je podedo-
1 MB XV, str. 559 [BiS XV, str. 364].
|
|
35.6 Page 346 |
▲back to top |
346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
val od svojih prednikov vse od časa Henrika VIII. Bil je star osemintrideset let.
Leta 1877 se je oženil z lady Floro Abney-Hasting baronico Donnington. Oba
sta bila goreča služabnika Katoliške cerkve. Kot lastnika velikanskega bogastva
sta velik del svojih dohodkov uporabila za dobra dela, za vzdrževanje in pomoč
katoliški propagandi.
Nista pa imela sreče v potomstvu. Imela sta sina edinca, ki je bil slep od
rojstva in prizadet od bolezni, ki so jo zdravniki razglasili za neozdravljivo. Ne
moremo opisati žalosti, ki sta jo zakonca čutila ob tem bednem bitju, ki je bil
star že pet let. Toda bolezen še ni bila vse. Če bi deček umrl, bi vse bogastvo po
angleškem zakonu prešlo na protestantsko vejo. Sloves o don Boskovi svetosti
ju je pritegnil, da sta se odločila, da ga bosta obiskala in pripeljala s seboj dečka.
Upala sta, da bi mu mogoče njegov blagoslov povrnil vid in zdravje. O tem nju-
nem upanju je mati že aprila pisala don Bosku.2
Dragi moj don Bosko!
Končno smo se odločili, da vas bomo prišli obiskat v Turin in bomo naše potovanje v
Lurd preložili na prihodnjo jesen.
Kot najprimernejši čas, ko vročina še ne bo pritisnila, smo izbrali mesec maj in tako
bomo v Turinu 3. maja. Bodite tako dobri, gospod don Bosko, in nam povejte, ali vas
bomo mogli v tem času dobiti, kajti če bi bili odsotni, bi bilo naše potovanje zaman.
Najprisrčneje se vam moramo zahvaliti za ljubeznivo pismo, ki ste nam ga blagovo-
lili pisati, in za obljubo, da boste imeli prostor v svojem srcu za nas. Koliko bridkosti
je že občutilo to srce, tako dobrohotno, ki je v primeri z nami nekaj velikega. In sedaj
vam bom, oče, zaupno povedala naslednje: izhajam iz protestantske družine (sedaj
sem se spreobrnila) in veliko mojih prednikov je naredilo veliko hudega. Ko sem pos-
tala mati, in to mati enega dečka, sem prosila dobrega Boga in naredila skoraj ob-
ljubo, da bi mu raje dodelil kakršno koli bolezen, tudi smrt, kakor da bi mu dovolil
storiti kak greh. To obljubo sem storila, ko sem se počutila slabo, in ne da bi o tem
obvestila svojega moža, in prav zaradi tega me dostikrat napadajo dvomi in sem vsa
vznemirjena. Naj bo kakor koli, vi vidite, da se nič ne pritožujem nad tem, da je dobri
Bog poslal na mojega sina tolikšno nesrečo., kar pa seveda ne zmanjšuje teže, ki jo
moram prenašati, in se od časa do časa znajdem v položaju, da se ne morem vdati v
Božjo voljo.
Žal mi je, da vam moram pisati v angleščini. Iz vašega pisma vidim, da me zamenju-
jete z materjo mojega moža, ki dobro govori italijansko, medtem ko jaz ne znam niti
besede.
V upanju, da vas bom mogla kmalu pozdraviti v Turinu, me imejte, dragi don Bosko,
za najvdanejšo služabnico.
Flora, vojvodinja Norfolška
Arundel, 15. april 1885
Don Bosko je prejel to pismo 24. aprila, ko je bil v Nizzi Mare, kamor mu ga
2 Od tega pisma, ki je bilo verjetno pisano v angleščini, se nam je ohranil samo italijanski prevod.
|
|
35.7 Page 347 |
▲back to top |
BiS 17 — 18. poglavje
347
je poslal don Rua. Zato je pospešil svoj odhod v Turin.3 Ko je bral tako ponižno
izpoved in videl tako dobrohotnost do njega, je bil ves iz sebe.4
Toda vojvodinja, ki ni vedela za vzrok zamude z odgovorom, ki ga je priča-
kovala čim prej, je prosila za posredovanje gospoda Alberta Du Boysa, drugega
francoskega don Boskovega življenjepisca. V tem smislu je dala pisati opatinji
klaris v Londonu, katerih samostan je bil pod varstvom vojvode. Da bi se obr-
nila na Du Boysa, je svetoval magister novink, ki ga je poznala, saj je, ko jo je
msgr. Dupanloup spreobrnil v katolištvo, v pisateljevi kapeli položila odpoved
protestantizmu. Ta je 28. aprila pisal don Bosku: »Ne gre za to, da ustrežemo
željam in težnjam nekega Angleža, dobrega kristjana in plemenitega rodu. Gre
za zadevo, ki jo vi, velečastiti oče, morate podpreti totis viribus [z vsemi silami]
pri Mariji Pomočnici, za katero sem prepričan, da jo boste izbojevali. Tukaj bi
bila – kakor pravijo – še conclusion subsidiaire [druga rešitev], ki bi jo lahko
predložili Božji Materi, da bi, če prvorojenec ne bi ozdravel, naklonila vojvodinji
norfolški še enega otroka. Ta drugi sin bi rešil vse koristi angleških katoličanov.
Vendar bi bila pri tem materinska nežnost kaj malo potolažena.«
Videli smo, kako so bili tako na eni kakor na drugi strani točni pri sreča-
nju. Obisk je bil določen za enajsto uro 7. maja. Manjkalo je še nekaj minut, ko
so štiri kočije pripeljale v Oratorij vojvodinjo, vojvoda, njunega sina, kaplana,
služabnike in služabnice, vsega skupaj osemnajst oseb. Mladega slepca so takoj
odvedli v cerkev h glavnemu oltarju. Nato so šli k don Bosku. Ko sta vojvoda sto-
pila na hodnik, je godba na pihala zaigrala angleško himno: Bog ohrani kraljico.
Za trenutek so se ustavili in se poklonili. Vojvoda je rekel don Bosku prejšnji
dan: »Ostal bom tukaj, dokler mi ne ozdravite sina,« nakar je don Bosko v vsej
preproščini odgovoril: »Prav, prav! Se pravi, da ga bom postavil za botra prazni-
ka Marije Pomočnice.« Ko je otrok slišal, da je tu don Bosko, je stopil k njemu,
mu poljubil roke in jih živahno stisnil. Mati je vsa ganjena vzkliknila: »V svojem
življenju ga nikdar nisem videla storiti kaj podobnega. Niti ko ga dam v roke
njegovemu očetu, se ne veseli tako.«
Dne 8. maja zjutraj so vsi bili pri maši v don Boskovi kapelici. Nato so go-
spodje z njim popili kavo. Vsi začudeni so opazovali tolikšno množico fantov.
Toda bolj kot vse drugo jih je privlačil don Bosko s svojim vedenjem in svojo
besedo. Zjutraj in popoldne so prihajali v cerkev in vse spodbujali s svojo po-
božnostjo. Dne 10. maja so odpotovali v Firence in potem v Rim.5 »Priti v Italijo
in ne videti Rima je kakor za kakega Italijana iti v Rim in ne videti papeža.«
Odpotovali so, a so se nameravali vrniti. Don Bosko je želel, da bi bili v
Turinu 2. junija za praznik Marije Pomočnice. Ker pa niso mogli do tedaj ostati
3 Pismo grofu Collu, Nica, 25. april 1885.
4 Vigliettijev dnevnik, 24. april 1885.
5 Svetnikovo pismo grofu Collu, Turin, 10. maj 1885.
|
|
35.8 Page 348 |
▲back to top |
348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
v Italiji, so prišli 24. maja, da so znova opravili svoje pobožnosti. Povedali smo
že, da je don Bosko tisto jutro maševal pri oltarju sv. Petra. Vojvoda sta bila pri
sveti maši znotraj obhajilne mize in pobožno prejela sveto obhajilo. Zatopljeni
v zahvalo po svetem obhajilu, niso opazili čudeža, ki se je zgodil v njihovi nav-
zočnosti. Še sedaj živi ministrant, ki je takrat ministriral in bil priča tega, kar se
je zgodilo. Takrat je obiskoval četrti razred gimnazije. To je duhovnik Giuseppe
Grossani, župnik v Moncuccu di Vernate v milanski nadškofiji. Spomin na ta
dogodek ga vsakič napolni z neizmernim veseljem.
Ker je navada, da nekateri hočejo prejeti sveto obhajilo infra missam [med
mašo] pri oltarju, kjer v tabernaklju ni Božjega gosta, so postavili na oltar maj-
hen ciborij s toliko hostijami, da so zadostovale za obhajanje vojvod in njune-
ga spremstva. Ni jih bilo več kot dvajset. Svetnik jih je posvetil. Pri obhajilu je
veliko pobožnih vernikov, ki so zunaj obhajilne mize polnili prostor in bližnje
klopi, videlo, da je mašnik obhajal gospodo in njuno spremstvo, zato so se tudi
oni vrnili in želeli biti obhajani. Ministrant in zakristijski vodja sta skušala ljudi
prepričati, da je hostij samo za obhajilo Angležev, pa je bilo vse zaman, nihče
ju ni poslušal. Priložnost, da bi prejeli sveto obhajilo iz don Boskovih rok, se je
vsem zdela prevelika sreča. Ko je don Bosko videl, da skušajo odvrniti ljudi, je
rekel ministrantu: »Pusti jih.«
»Toda v ciboriju je samo nekaj hostij. Ali naj jih prinesemo z glavnega oltar-
ja?« je vprašal fant.
»Pusti to, pusti,« je odgovoril.
Ministrant si ni upal več siliti in tako je bil priča resničnemu čudežu pom-
nožitve, ker je don Bosko, ne da bi razlomil eno samo hostijo, obhajal več dese-
tin vernikov. Danes don Grossani z gotovostjo trdi, da je obhajilo prejelo več kot
dvesto ljudi. Angleži kakor tudi Italijani se čudežnega dogodka niso zavedali.
Naš župnik si ne more razložiti, kako je mogoče, da se po tolikerih pripovedih
nihče ni spomnil, da bi dogodek ovekovečil. To je namreč prvič, ko v tisku poro-
čamo o tem čudežu.
Angleški romarji so zapustili Turin 25. maja. Don Bosko je svojemu grofu
Collu pisal 26. maja: »Vsi so bili zadovoljni z obiskom pri nas in z izboljšanjem
dečkovega zdravja.« Poleg tega, kar smo že povedali o prvem obisku, je don
Bosko 23. maja dosegel, da je bolnik naredil nekaj korakov, kar mu do tedaj ni
bilo mogoče. Tudi don Viglietti poroča v dnevniku 28. maja: »Don Bosko mi je
povedal, da mu je vojvoda Norfolški pisal, da je zadovoljen, ker se je otrokovo
zdravje izboljšalo. Pravi pa, da prepušča vse Božjim rokam. Ne gre za ozdravlje-
nje dečku, temveč za pojavo duha in vida, ki ju nima.« Sam don Bosko je povedal
predstojnikom, da jim je vojvoda zapustil toliko, da so v njegovem imenu dobro
pogostili fante. Tajnik piše o deset tisoč lirah, ki jih je dal v miloščino, preden je
odpotoval.
|
|
35.9 Page 349 |
▲back to top |
BiS 17 — 18. poglavje
349
Nekateri časopisi, zlasti Nazione v Firencah, so poročali o vojvodovem obi-
sku tega mesta in o njegovi poti v Rim, nihče pa ni ničesar povedal o resničnem
vzroku njegovega potovanja in o njegovem prihodu in bivanju v Turinu. To je
storila l'Unità Cattolica 27. maja. Iz tega poročila bomo povzeli podrobnosti:
»V naše in drugih občudovanje sta vojvoda in vojvodinja z vsem spremstvom
osemnajstih oseb večkrat prejela svete zakramente v svetišču Marije Pomočni-
ce in se udeležila majniških pobožnosti, ki jih tam opravljajo zjutraj in popol-
dne. Prvi dan devetdnevnice (24.) je vojvoda cel dan prebil v cerkvi in v Orato-
riju sv. Frančiška Saleškega, kjer živi velečastiti dan Bosko. Ne moremo opisati
njegovega spoštovanja do Božjega moža. Videti je bilo, kakor da se ne bi mogel
oddaljiti od njega. Prav tako je bil nadvse naklonjen don Boskovim dobrodel-
nim ustanovam. Velikodušni in zlasti praktični vojvoda pri obisku Oratorija ni
na nič pozabil: šel je v obednico, kuhinjo, delavnice, pekarno itn. Rade volje je
sprejel vse, kar so mu don Bosko in njegovi sinovi pripravili za sprejem in da bi
mu olepšali obisk. Raznežil se je, ko je kot dober podanik Anglije slišal, kako so
dečki zaigrali angleško državno himno. Ganjen se je zahvalil don Bosku za tako
plemenito misel in dejal, da še nikdar ni poslušal himne z večjim veseljem kot
tokrat.«
Tudi katoliški tednik iz Braja je 30. maja med drugim pisal: »Pri vsem pa je
bila občudovanja vredna vojvodinja, prepolna žalosti in solz, da se je zdelo, da
izvaja pritisk na nebeško Kraljico žalostnih, da bi se usmilila njenega žalostne-
ga položaja. Zvedel sem, da njuna vera ni bila samo videz, temveč resničnost. V
tem svetišču so večkrat s celo družino prejeli svete zakramente in razen kratke-
ga obiska Rima je bilo petnajst dni njihovega bivanja v Turinu namenjenih Ma-
riji Pomočnici. Oh, če bi presveta Devica uslišala njihove prošnje. kakšen udarec
bi bil to za krivoverce na Angleškem!«
Potem nam vse do 1887 ni nič znano o odnosih med don Boskom in Norfol-
škim vojvodom. Dne 23. maja tistega leta se je vojvoda na poti v Rim ustavil v
Turinu in obiskal don Boska. Obiskal ga je v Oratoriju, se z njim dolgo pogovar-
jal in ostal na kosilu s predstojniki.
Iz istega leta prihaja iz vojvodove družine novica, ki ima v sebi nekaj ve-
likega. Salezijanskemu inšpektorju v Angliji don Eneu Tozziju jo je v letu don
Boskove razglasitve za svetnika posredoval jezuit Cirillo Martindale. Znano je,
da je bil častiti pater tesno povezan z don Boskom. Don Tozzi je mislil nanj, ko je
iskal avtorja za himno na čast novemu svetniku in on jo je tudi zložil. Nato ga je
prosil, da bi mu povedal, zakaj njegova družina goji toliko naklonjenost do don
Boska. Stvar je bila toliko bolj čudna, ker je bil oče patra Cirilla še protestant,
medtem ko se je sin že spreobrnil. Povedal pa je naslednje.
Vojvodinja Newcastle, daljna sorodnica njegovega očeta in prijateljica Nor-
folkovih, je šla v Lurd, da bi izprosila toliko zaželeno ozdravljenje njihovega ot-
|
|
35.10 Page 350 |
▲back to top |
350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
roka. Hladnokrvna ženska brez domišljije je doživela nekaj, za kar se je bala, da
je bil samo privid. Medtem ko je molila v votlini, se ji je zdelo, da sliši glas, ki ji
je pravil: »Moli za mater in ne za sina.« Obrnila se je, da bi videla, ali ni mogoče
kdo blizu in govori. Pa ni bilo nikogar. Nekaj trenutkov pozneje so se ji v not-
ranjosti ponovile iste besede. Vse je naredilo nanjo velik vtis, ki jo je spremljal
vse do Turina, kjer je z istim namenom šla obiskat don Boska, ki jo je sprejel
v avdienco. Ko je stopila v njegovo sobo, je pisal in nadaljeval pisanje, ne da bi
se zanimal za obiskovalko, ki si ni mogla razložiti takega obnašanja od duhov-
nika, ki ga je tako zelo spoštovala. Končno je don Bosko mirno odložil pero, se
obrnil k vojvodini ex abrupto [nenadoma] in počasi dejal: »Moli za mater in ne
za sina.« Prav tako kakor v Lurdu! Presenečena je gospa molila v cerkvi Marije
Pomočnice, kakor ji je bilo naročeno. Štiri dni po njeni vrnitvi v London je njena
prijateljica vojvodinja Norfolška umrla. Od tu spoštovanje anglikancev Martin-
dale do don Boska in navezanost nanj.
Prav v letu te smrti je don Bosko odprl hišo v Battersea v Londonu, o čemer
bomo govorili ob določeni priložnosti, in novembra je poslal tja dva angleška
salezijanca, katerima je izročil predstavitveno in priporočilno pismo za vojvoda
Norfolškega.
Visočanstvo!
Ko je vaše visočanstvo počastilo naš ponižni zavod s svojo navzočnostjo, je pobožna
in objokovana gospa grofica vaša soproga videla z veselim srcem fante naše hiše,
kako živijo krščansko vero, in izrazila veselje, ki bi ga čutila, če bi tudi v Londonu
imeli podobno ustanovo, kot je naša v Turinu, kjer toliko ubogih, zapuščenih in ne-
varnostim izpostavljenih dečkov prejema versko vzgojo. Takrat še nismo imeli dovolj
osebja. Sedaj sem pripravljen, da bi poskusil s to ustanovitvijo, in smo že začeli delo
s cerkvijo v Battersea.
Za zdaj bi se tja odpravilo vsaj pet salezijancev, katerim bi potem, če bi bilo potreb-
no, sledili še drugi. Seveda tovrstna ustanova zlasti v mestu, kot je London, zahteva
veliko poguma. Toda Bog, ki nam je pomagal pri drugih ustanovah, nam bo prišel na
pomoč, tako upamo, tudi tokrat, in to zlasti s pomočjo vašega visočanstva. Cerkev so
že opremili z nekaterimi potrebnimi predmeti nekateri meščani, toda za duhovnike
učitelje ni še prav nič poskrbljeno. In prav za te prve potrebe bi prosil vaše visočan-
stvo za pomoč in nasvet. Naš duhovnik Macey in don Edoardo Patrizio Mac-Kiernan
bosta prišla k vam osebno in vam izročila moje pozdrave, da bi slišala osebno vaše
nasvete. Tukaj se z veseljem spominjamo vašega obiska pri nas in vsak dan molimo,
da bi vam Bog podelili obilne blagoslove za vas, za vso vašo družino in zlasti še za
vašega dragocenega potomca, ki je še vedno predmet skupnih skrbi in molitev.
Z najglobljim spoštovanjem in največjim upoštevanjem imam visoko čast, da se v
hvaležnosti imenujem vašega uglednega visočanstva najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. november 1887
|
|
36 Pages 351-360 |
▲back to top |
|
|
36.1 Page 351 |
▲back to top |
BiS 17 — 18. poglavje
351
V našem arhivu hranimo tudi prepis drugega pisma, pisanega v francoščini.
Svetnik ga je napisal dva tedna pred svojo smrtjo. Bili so to dnevi, ko se je zdelo,
da se njegova bolezen ni samo ustavila, temveč je dajala celo upanje na izredno
izboljšanje. Dne 7. januarja je don Viglietti pisal, da je »skoraj zmogel vstati,
pisati, delati«. Nikakor ne moremo misliti, da je don Bosko napisal pismo s svo-
jo roko, čeprav nam misel v oklepaju govori o misli, ki jo je on vedno izražal v
svojih pismih. Tako je 13. januarja 1888 pisal vojvodi: »Naj vam pošljem nekaj
svojih novic. Še vedno sem v postelji, moje zdravje je zelo nestalno in ne vem,
kdaj bom lahko vstal. Naj se zgodi Božja volja! V tem trenutku me zelo muči ena
zadeva: dolgovi cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Že deset let usmerjamo tja vse
naše napore in kljub temu imamo še vedno 250 tisoč frankov dolga, ki bi jih
prav v teh dneh moral izplačati. To je ena od mojih največjih težav. Če bi mi vaše
visočanstvo moglo priskočiti na pomoč mejah, ki vam jih narekuje vaša krščan-
ska ljubezen, bi bilo to zame velika spodbuda in vi bi storili veliko uslugo naši
ubogi salezijanski družbi, vsej Cerkvi in nadvse ljubo dejanje Bogu in njegovem
namestniku na zemlji svetemu očetu, ki nam je zaupal to delo Srca Jezusovega
v Rimu. Naši ubogi dečki (več kot 250 tisoč) bodo z menoj vedno molili za du-
hovno, časno in večno srečo. Bog naj vas potolaži in blagoslovi, gospod vojvoda,
in vam obilno poplača vse dobro, ki ga boste storili salezijanskim ustanovam.6
Vse do zadnjega trenutka življenja ga je mučila misel na cerkev Srca Jezusovega.
Pismo nosi rimski naslov, kjer se je vojvoda mudil. Leto 1888 so začeli s
svetovnim proslavljanjem Leona XIII., ki je obhajal zlati jubilej svojega škofo-
vskega posvečenja. V Vatikan so poslali slovesna odposlanstva poglavarji držav,
izročali pozdrave in prinašali darove. Tudi angleška kraljica Viktorija je poslala
v Rim sijajno odposlanstvo uglednih osebnosti pod vodstvom vojvode Norfol-
škega. Njegovo visočanstvo je na poti skozi Turin obiskal don Boska in kake
pol ure klečal ob njegovi postelji. Zgoraj omenjeno pismo namiguje na ta obisk.
Veliki bolnik mu je dal nekaj naročil za papeža in ga vprašal po novicah o novi
hiši v Londonu. Vojvoda mu je izrazil vročo željo, da bi se ta hiša vzorovala po
Oratoriju v Turinu. Govorila sta tudi o njegovi domovini in kitajskih misijonih.
Don Bosko je dodal še nekaj misli o Irski. Končno je ponižni gospod želel prejeti
don Boskov blagoslov, pri čemer je gotovo mislil, da je to zadnji blagoslov umi-
rajočega svetnika.
Sinček, predmet tolikerih skrbi ni ozdravel. Leta 1904 se je oče drugič po-
ročil z baronico De Herries, ki mu je 1908 dala sedanjega dediča Bernarda Nor-
folškega. Umrl je mirno 1917, star sedemdeset let. V nekem svojem pismu je
salezijancu don Eugeniu Rabagliatiju, ki je prebil večino svojega življenja v An-
gliji, ta nadvse krščanski mož izjavil, da če mu don Bosko ni ozdravil sina, mu je
6 Dodatek, št. 79.
|
|
36.2 Page 352 |
▲back to top |
352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pa povedal toliko tolažilnih stvari in mu nudil toliko duhovne opore, kar je bilo
vredno več kot ozdravljenje.7
7 Še živeči salezijanec don Giovanni Boselli je na lastne oči videl in bral v Londonu to pismo, kate-
rega namen je bil zahvaliti se don Rabagliatiju za izvod Cinque Lustri, ki mu ga je poslal v dar.
|
|
36.3 Page 353 |
▲back to top |
19. poglavje
ZA CERKEV IN ZAVETIŠČE SRCA JEZUSOVEGA
Ne brez ganjenosti se bere navedeno don Boskovo pismo vojvodi Norfol-
škemu in njegovo milo prošnjo za pomoč za cerkev Srca Jezusovega. Če pomisli-
mo, da je tako pisal med svojo zadnjo boleznijo osemnajst dni pred smrtjo, lah-
ko rečemo, da je bilo to rimsko dejanje prava mora od leta 1881 pa do zadnjega
diha življenja. Zelo bolan se je odpravljal na naporna potovanja, ki so veliko pri-
pomogla k uničenju njegovega zdravja. »Jaz,« je pričal don Cerutti v procesu,1
»ki sem večkrat spremljal don Boska na potovanjih po Italiji in Južni Franciji,
kamor je šel nabirat za gradnjo te cerkve, sem bil priča neizmernih naporov in
silnega telesnega in duševnega trpljenja, ki ga je prevzel nase, da je mogel iz-
polniti papeževo željo. Popolnoma sem prepričan, da so ti napori in to trpljenje
skrajšali njegovo življenje.«
Tukaj moramo ponoviti že poznano antifono: medtem ko se je zidala cer-
kev, so tekla pripravljalna dela za gradnjo zavetišča. Tako so izdatki rasli iz dne-
va v dan in zbrani darovi niso zadostovali za vse potrebe. S prikazovanjem veli-
kodušnosti svetega očeta, ki je blagovolil prevzeti
izdatke za pročelje cerkve, je želel ustvariti nov motiv za spodbujanje ra-
dodarnosti vernikov. Na konferenci turinskim sotrudnikom 23. maja je zadevo
samo nakazal, 31. maja pa je misel razodel vsem sotrudnikom. Vzvišen zgled,
ki je prihajal s tako visokega mesta, je bil spodbuda za celo zadevo. Toda don
Bosko se ni ustavil tukaj. Unità Cattolica je 20. junija po njegovem navdihu obja-
vila dva članka, v katerih je spodbujala italijanske vernike, da bi pomagali pape-
žu nositi te velike izdatke. V prvem članku je pisala: »Kakor sveti oče je tudi don
Bosko berač, ki živi od miloščine. Zato prosi katoliško dobrodelnost, vendar ne
zase. Ali veste, koliko denarja izda don Bosko na leto? Če ga izda, ga mora nekje
dobiti in ga dobi, se pravi, da mu ga pošilja Bog. Sedaj mora v Rimu za cerkev
1 Summ. sup. virt. št. III., §67.
|
|
36.4 Page 354 |
▲back to top |
354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Srca Jezusovega in tamkajšnji oratorij izdati dva milijona in prvi, ki mu je pri-
skočil na pomoč, je ubogi vzvišeni rimski papež, nadvse dobrodelni Leon XIII.
Ta si je v zadnji avdienci, ki jo je naklonil don Bosku, naložil vse izdatke za pro-
čelje cerkve. Verjetno bo to stalo čez osemsto tisoč lir, kajti v papeškem Rimu se
gradijo cerkve z velikim dostojanstvom in vredne papeškega Rima, zato bo taka
tudi cerkev Srca Jezusovega. Ta cerkev bo kakor zadostilna kapela v Parizu zna-
menje zadoščevanja, spomin na Petrov novčič in znamenje ljubezni katoličanov
do svojega oropanega velikana duhovnika.«
V teh zadnjih besedah je nakazana zamisel, ki je počasi dozorevala v don
Bosku, vendar še ni bila zadosti zrela, da bi jo objavil. Glasnik pri Svetem sedežu
je postal zlasti kardinal Alimonda, ki je 15. oktobra 1884 predlagal, da bi prika-
zal Italijanom gradnjo pročelja kot narodno zaobljubo Srcu Jezusovemu in jih
povabil, da bi sodelovali s svojimi darovi. Predlog je naletel na ugoden sprejem,
kakor dokazuje naslednje pismo državnega tajnika turinskemu nadškofu.
Velečastiti in velespoštovani gospod kardinal!
Z veseljem sem poročal svetemu očetu o načrtu, ki ga je vaša eminenca predložila v
svojem pismu z dne 15. tekočega meseca. Sporočam vam, da sem naletel na popolno
odobritev njegove svetosti, ki iz srca blagoslavlja ne samo začetnike in pobudnike,
temveč tudi vse italijanske vernike, ki bodo s svojimi prispevki pomagali dokončati
narodno zaobljubo presvetemu Srcu Jezusovemu. Če bo načrt, kakor upamo, da bo,
uspel, bo to pročelje večen dokaz vdanosti Božjemu Srcu. Sporočam vam, da lahko
tako načrt kakor tudi blagoslov svetega očeta vsem darovalcem za narodno zaoblju-
bo javno razglasite. Imam čast, da v globokem spoštovanju poljubim vaše roke. Vaše
eminence najvdanejši in najponižnejši resnični služabnik
L. kardinal Jacobini
Rim, 20. oktober 1884
Toda še preden so stvar dali v javnost, je Leon XIII. 1. februarja 1885 po-
dal omejitev k Alimondovemu načrtu. Zahteval je, da zbiranje prispevkov za
gradnjo pročelja vodi eno samo središče, en sam kardinal in da bi ves denar
italijanskih darovalcev bil vložen v Vatikan. Don Bosko je takoj uvidel nepri-
jetnosti, ki bi mogle priti iz takega ravnanja. Njegovo predvidevanje je kmalu
dobilo potrditev. Ko je bil vrhovni predstojnik Šolskih bratov 15. februarja v
Turinu, ni mogel izročiti don Bosku 20.000 lir,2 temveč jih je moral nesti v Rim,
ker so bile namenjene gradnji pročelja in je don Bosko vedel za papeževo voljo.
Toda koliko potov in skrbi je moral narediti don Dalmazzo, da je dobil ta denar!3
Medtem so dolgovi naraščali. Poleg tega je še računovodstvo zelo slabo de-
lovalo, kajti don Dalmazzo se na te posle ni razumel niti ni imel časa, da bi resno
nadzoroval račune, in tako so izdatki ostajali nepreverjeni. Don Rua, ki je maja
2 Prim. MB XV, str. 412 [BiS XV, str. 269].
3 Dodatek, št. 80.
|
|
36.5 Page 355 |
▲back to top |
BiS 17 — 19. poglavje
355
šel na obisk k salezijancem in sestram na Sicilijo, je želel ob vrnitvi pregledati
celotno poslovanje, vendar bi za to potreboval več dni, za kar pa ni imel časa.
Zato je 12. junija predlagal prekinitev del, dokler se stvari ne bi uredile. Don
Bosko je dejal: »Pišite don Dalmazzu naslednje: prekinite gradnjo, preverite,
koliko so v tem času stala dela, koliko je zbranega denarja, in potem bo don
Sala, če bo treba, šel v Rim in osebno sklenil pogodbo s podjetnikom Cuccom.
Treba je resno misliti na sredstva. Sveti oče je dal dvajset tisoč lir, ki so jih poda-
rili francoski Šolski bratje. Kar se tiče načrta kardinala Alimonde in poziv itali-
janskim katoličanom in njihovim škofom, ki ga je papež potrdil, se zdi, ga hoče
sedaj kardinal državni tajnik omejiti samo na turinsko škofijo. To je bila preve-
lika obremenitev za turinsko škofijo. Kardinal Alimonda namerava še drugič
pisati v Rim. Medtem bom jaz sam pisal kardinalu državnemu tajniku, da nam
priskoči na pomoč, ker papež dobiva veliko darov za cerkev Srca Jezusovega.«
Potem je prebral opombe, ki jih je napisal 1884, ko je bil v Rimu: 1. Preverjati
vse, kar prihaja in odhaja. 2. Nadzorovati cene, ki so bile določene. 3. Paziti na
material, ki bi ga lahko prepeljali na druga gradbišča, kajti vodja gradnje ima še
druga gradbišča in bi lahko tja odvažali opeko, apno, samokolnice itn. 4. Paziti,
da ne bodo zapravljali in kradli materiala, zlasti desk.4
Toda celoten don Boskov načrt za pročelje Srca Jezusovega je čakal na ugo-
den trenutek, da bi ga objavili. S kardinalom Alimondo, z msgr. Bertagnom in
Caglierom in teologom Margottijem je razmišljal o njem že od prejšnje zime.
Potem so nepredvideni zapleti zavlekli objavo, dokler ni prišel 25. maj, ko so
se začele svetovne slovesnosti ob osemstoletnici smrti sv. Gregorija VII., in pod
tem naslovom so italijanski katoliški časopisi odprli nabiranje darov za svetega
očeta Leona XIII. Zato je bilo treba počakati, da se je zmeda ob tej zadevi poleg-
la. Tako sta minila še dva meseca in pol, preden se je sploh kaj začelo.
Končno je 9. avgusta Unità Cattolica, da bi povzdignila slovesnost in dala
izraz svoji papeški usmerjenosti, izšla ne več v žalujoči obliki, kot se je doga-
jalo od 20. septembra 1870, temveč razkošni in je celo prvo stran in polovico
druge posvetila osrednji vsebini. Uvodni članek je nosil naslov izraz priznanja
katoliške italije cerkvi in papežu leonu xiii. in se je začenjal takole: »Prišel
je čas, da obnovimo v Italiji enega izmed sijajnih izrazov privolitve, ki so se op-
ravljali že pod Pijem IX. in sedaj vladajočim Leonom XIII., toda izraz privolitve
ne sme ostati samo v časopisih, ki minejo, temveč v spomeniku, ki ostaja in se
takoj pokaže potniku, ki je komaj stopil iz železniške postaje v Rimu. Ta predlog
si je zamislil eden izmed piemontskih patricijev, grof Cesare Balbo, v katerem
živi plemenita in pogumna vera starega očeta in očeta. Predlaga pa zamisel naš
nadškof njegova eminenca kardinal Alimonda, ki je dobil za to pritrditev in bla-
4 Zvedelo se je, da so vozovi, natovorjeni z materialom, na eni strani prihajali na gradbišče, na dru-
gi pa odhajali neznano kam. Te in podobne tatvine so se na žalost dolgo ponavljale.
|
|
36.6 Page 356 |
▲back to top |
356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
goslov svetega očeta.« Kakor vidimo, se je don Bosko umaknil in je kot pobu-
dnik nastopil grof Balbo, kot predlagatelj pa nadškof. To je bila njegova običajna
taktika: vpreči druge v delo za svoje cilje, sam pa opazovati dogajanje izza kulis.
»To je,« je dejal don Vigliettiju, »edini način, da spraviš stvari v tek ob ogromnih
izdatkih, ki jih zahteva cerkev Srca Jezusovega.«
V članku je najprej pokazal na francoski primer bazilike na Montmartru
in omenil začetke cerkve na Castro Pretoriu in nato nadaljeval: »Ko so gradnjo
cerkve zaupali našemu modremu in neutrudnemu don Bosku, je cerkev začela
rasti in je danes skoraj dokončana. Sveti oče Leon XIII. je junija 1884 prevzel
stroške za gradnjo pročelja. Toda tega leta je izbruhnila kolera in s smrtjo pre-
tila Rimu. Tedaj je velikodušni in dobrosrčni papež dal na voljo veliko vsoto de-
narja, da so v Vatikanu odprli bolnišnico. V tem času je grof Cesare Balbo sprožil
misel, da bi katoliška Italija s posebnim darom novčiča sv. Petra zbrala denar
za dograditev pročelja in tako izpolnila obljubo Italijanov, ki verujejo, molijo
in upajo, obenem pa bi bil to spomenik, ki bi dokazoval, da ni treba nikakršne
sprave resnične Italije s papežem, ker med njima ni nesoglasja, temveč živita v
najlepšem očetovskem in sinovskem soglasju.5 Ko so zamisel sporočili svetemu
očetu, jo je potrdil in priporočil in sedaj naš nadškof dodaja še ugled svojega
imena in priporoča izvedbo katoliškemu episkopatu Italije.«
Članku je sledila vrsta listin, med njimi poziv katoliškemu ljudstvu Italije
in kardinalovo pismo nadškofom celega kraljestva. Pismo, ki naj bi predstavilo
poziv, so odposlali že pred več kot tremi tedni skupaj z obrazci za nabiranje
prispevkov. Pismo italijanskim škofom se glasi:
Velespoštovana ekscelenca!
Ko pošiljam vaši velespoštovani ekscelenci poziv z namenom, da bi svetemu očetu po-
magali obvladati stroške, ki jih je prevzel nase z zgraditvijo pročelja Srca Jezusovega,
ki ga v Rimu gradi salezijanska družba in ki je že odprta kot župnija, si upam v stvari,
ki presega meje mojih pristojnosti, ko nimam do vaše prevzvišene ekscelence drugih
odnosov kot spoštovanje, bratsko ljubezen in ponižno služenje, poslati vam ta dopis.
Pri vsem upam, da mi boste oprostili, če pomislite, da sem blizu odličnemu don Jane-
zu Bosku, na katerega me veže zaupno prijateljstvo v tej njegovi prvi hiši, in ko delim
z njim težko skrb za ohranjanje toliko drugih, med njimi cerkve Srca Jezusovega v
Rimu z vsemi pripadajočimi stavbami za rešitev ubogih rimskih dečkov.
Sicer pa, zakaj bi preljubeznivemu Srcu Jezusovemu ne bilo všeč sodelovanje vseh
italijanskih škofij, ki so posvečene njegovemu imenu, pri olepšavi njegove cerkve kot
narodne zaobljube in kot potrdilo že izrečene zaobljube sedaj, ko nas stiskajo nove
težave in pretijo nove nevarnosti? Toda kar me pri vsem tem najbolj opogumlja, ko
5 To je naperjeno proti liberalcem in njihovim zaveznikom, ki so sanjali o spravi, v kateri uradna
Italija ne bi imela nikakršnega opravka, temveč bi se papež preprosto odpovedal vsem svojim
pravicam. V katoliškem tisku so razlikovali med resnično Italijo, se pravi Italijo dobrih katoliča-
nov, in drugo Italijo uradno vladajočih.
|
|
36.7 Page 357 |
▲back to top |
BiS 17 — 19. poglavje
357
stopam pred vašo ekscelenco, je dejstvo, da vas prosim v imenu samega svetega oče-
ta, ki zaradi izrednih potreb predela Castro Pretorio, katerega prebivalstvo je tako
zelo narastlo in so vanj vdrli služabniki zmote, nadvse želi, da bi čim prej dogradili
to veličastno svetišče, ki se je začelo graditi s prvim pozivom kardinala vikarja vsem
italijanskim škofijam in vsem škofijam na svetu. Zato predlog, za katerega prosim za
sodelovanje vašo ekscelenco, spremlja tudi apostolski blagoslov.
Gotovo ni majhna nadloga, ki vam jo povzročam s prošnjo, da bi razposlali vsem
svojim velečastitim podrejenim prepis navzočega pisma, nabiralne pole in priložene
obrazce. Upam, da bo svetost zadeve podžgala gorečnost uglednih cerkvenih mož in
dobrih gospodov laikov, ki so ostali zvesti Cerkvi in papežu. Upam, da ne bo trajalo
dolgo, ko bom mogel položiti k njegovim nogam vsoto, s katero bomo lahko zgradi-
li pročelje cerkve Srca Jezusovega, ki ne bo nič manj veličastna kot druge bazilike
in katere izgradnja je po izračunih pokojnega arhitekta Vespignanija dosegla vsoto
dvesto tisoč lir. Poziv krščanskemu ljudstvu Italije, ki ga po dolžnosti prilagam pismu
vaši prevzvišeni ekscelenci, bodo objavili vsi katoliški časopisi, katerih sodelovanje
bo, tako upamo, močno pripomoglo k uspehu našega dela. In sedaj mi preostane
samo še, da se zahvalim vaši prevzvišeni ekscelenci za ljubeznivo podporo, ki jo boste
dajali sveti zadevi in ki jo tako priporoča sveti oče. Medtem ko vam spoštljivo po-
ljubljam roke, imam čast, da se imenujem vaše prevzvišene ekscelence najvdanejši
služabnik.
+ Gaetano, kardinal nadškof
Turin, 16. julij 1885, praznik Karmelske matere Božje Marije
Poziv nadškofa samega podpira zgoraj komaj nakazano misel, vključuje ču-
dovito pohvalo in vključuje naslednje besede v čast don Bosku: »V Italiji imamo
čudovitega cerkvenega moža, za katerega se zdi, da mu je Božja previdnost iz-
ročila v izpolnitev razne načrte. Na tem človeku so se ustavile oči presvetlega
papeža Leona XIII., ki mu je rekel: Zaupamo vam gradnjo velikega svetišča, ki
naj bi bilo posvečeno češčenju Božjega srca v Rimu. Mi bomo sodelovali s tem,
da bomo zgradili pročelje.« In don Janez Bosko se je odločno dal na delo. Ko je
potem govoril o stopnji opravljenih del, je njegova eminenca nadaljeval: »Nova
cerkev je že veliko poslopje, ki ima ob strani stanovanje za duhovnike in zave-
tišče za revne dečke, ki bodo mogli obiskovati dnevne in večerne šole. Stoji na
Castro Pretoriu nasproti kapelam in protestantskim šolam kakor sveta skrinja
nasproti Dagonu, tam, kjer se začenja novi posvetni Rim, meščanski, delavski,
trgovski in obrtniški, kjer ni nobenega katoliškega svetišča in kjer vse trpi za-
radi pomanjkanja vere. Stoji tam, na tisti višini, od koder se zdi, da gleda na ves
svet in kjer se zaradi bližine glavne železniške postaje nenehno zbirajo tujci.
Nastajajoče svetišče obljublja najboljše in bo postalo vreden brat drugih rim-
skih spomenikov. Vendar za zdaj čaka na dokončanje, pričakuje olepšave, ki ga
bodo krasile. Don Bosko se je s sinovi svoje salezijanske družbe vpregel v delo
in je že prispeval prave zaklade. Treba pa je še novih, da se bo delo končalo,
|
|
36.8 Page 358 |
▲back to top |
358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
kot je treba. Toda tudi tam, kjer bo delavoljnost salezijancev storila svoje, še ne
bo vse končano. Svetišče pričakuje svoje klasično pročelje od papeža.« Nato je
predstavil seznam z že opravljenim in s tem, kar je še treba narediti za dokon-
čanje načrtovanega.6
Viglietti je v Mathiju med kosilom bral don Bosku in gostom obe strani ča-
sopisa, ki so vsebovale dolgo naslovilo. Med branjem so vsi navzoči opazovali
njegovo popolno brezbrižnost in mirnost ob litanijah pohval. Prav pri najlepši
pohvali je don Bosko držal kozarec v roki in prostodušno pil, kakor da se stvar
ne bi tikala njega. Potem je naročil, naj vse skupaj ponatisnejo v knjižici in jo
razpošljejo vsem sotrudnikom.7
Na odgovore škofov ni bilo treba dolgo čakati.8 Don Bosko se je veselil z
grofom Balbom in vse pripisoval njemu in pri tem, ne da bi hotel, odkrival, kdo
je bil resnični pobudnik sestavka, v katerem je ves on.
Predragi gospod grof Cesare!
Kakor ste že gotovo zvedeli, so vašo zamisel, vaš načrt odobrili in sveti oče ga je
sprejel. Upamo, da bi imel lep uspeh, kakor to nakazujejo prvi sadovi. Brez velikega
hrupa bomo delali naprej za presveto Srce Jezusovo. Zagotovljeno nam je bogato
plačilo, ali ne?
V soboto bomo opravili posebne molitve k materi Božji Mariji, da ona blagoslovi vašo
družino, jo varuje, ohrani v zdravju in svetosti in da jo boste mogli nekoč videti vso
zbrano okoli nje v nebesih.
Ponižne pozdrave vam, mami, grofici Mariji in vsemu krdelu vaših angelov. Molite
tudi zame, ki imam čast, da se imenujem najvdanejši služabnik prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. avgust 1885
Tudi sam papež se je oglasil. Na praznik sv. Joahima, na svoj godovni dan, se
je pogovarjal s kardinali. Obžaloval je uničenje nekaterih rimskih cerkva zaradi
preureditve mesta in expressis verbis [izrecno] priporočil nabirko za pročelje
cerkve Srca Jezusovega.9
Sveti oče je izrazil željo, da bi se darovi zbirali v rokah nadškofa in bi jih ta
pošiljal v Vatikan. Kaj več ni bilo rečeno. Zato je don Bosko v soglasju s kardi-
nalom stvar uredil po svoje. V Turinu so pod predsedstvom nadškofa ustanovili
odbor, ki je imel nalogo zbirati prispevke italijanskih škofij in jih pošiljati v Rim.
Komisija, ki je imela svoj sedež v nadškofijski palači, je morala poročati o daro-
vih, kakor so prihajale večje vsote za odpošiljatev. Unità Cattolica bi objavljala
sezname imen darovalcev in darove. Za obrazce naj bi se škofije obrnile na taj-
6 Dodatek, št. 81.
7 Vigliettijev dnevnik, 9. avgust 1885.
8 Kardinalovo pismo don Bosku, Turin, 9. avgust 1885.
9 Unità Cattolica, 21. avgust 1885.
|
|
36.9 Page 359 |
▲back to top |
BiS 17 — 19. poglavje
359
nika Komisije in vsak župnik naj bi si jih oskrbel na škofijski pisarni.10
Zdelo se je, da vse poteka v najlepšem redu, ko je pekel pripravil udarec,
ki bi mogel imeti strahotne posledice. Dne 29. septembra je požigalska roka
skušala uničiti delo v stavbi. Nekdo je zažgal ogrodje cerkve. Zunanje ogrodje
je bilo sestavljeno vsako iz štirih tramov, ki so bili zbiti skupaj z žeblji. Med dva
tramova je neki zlikovec vlil gorljivo tekočino in prižgal. V nekaj trenutkih so
plameni zajeli ograjo, ki je bila postavljena za varnost mimoidočih vse do višine
strehe. Če bi se ogenj razširil navznoter, bi lahko opustošil celotno ogrodje, ki
so ga cenili na šestdeset tisoč lir, ne da bi šteli drugo škodo. Toda previdnost ni
dopustila tolikega uničenja. Pet brizgaln, ki so pravočasno prišle na kraj nesre-
če, je pridno gasilo in omejilo požar. Nikdar se ni izvedelo, ali je policija iskala
povzročitelja. To pročelje naj bi bilo spomenik papežu, toda v tistih časih je vsak
namig na papeštvo v Rimu budil silovit bes sektašev.
Poziv je dal vsoto 172 tisoč lir. Zbrali bi pa še veliko več, če se ne bi iz bo-
jazni, da bi oslabili dar za duhovniški jubilej svetega očeta leta 1886, julija zbi-
ranje ukinili.
Don Bosko si je izmislil še drug način darovanja. Za vsako salezijansko hišo
bi morala biti posebna čast, da bi sodelovala pri tej znameniti gradnji. Zato je na
začetku šolskega leta pisal ravnateljem in jim predlagal dva načina, kako bi mu
lahko pomagali: nameniti v ta namen darove, ki jih notranji in zunanji gojenci
darujejo ravnatelju za god, in povabiti prijateljske osebe posameznih zavodov
k sodelovanju.
Predragi ravnatelj!
Zelo si želim, da bi bila vsaka hiša naše Družbe predstavljena na kak način v spomin-
ski cerkvi Srca Jezusovega, ki se dograjuje v Rimu.
V ta namen te lepo prosim, da bi povabil tako notranje kakor zunanje gojence, ki
obiskujejo tvojo hišo, k nabirki in bi k temu dodal še darove v denarju, ki jih gojenci
ob ravnateljevem godu darujejo svojemu predstojniku.
Z istim ciljem povabi tudi tiste salezijanske sotrudnike, ki so posebno povezani s
skupnostjo, ki ji načeluješ. Medtem ko bodo ti darovi tolažilno sodelovanje v težavah
in naporih, ki jih prispevam za to veličastno stavbo, bodo z druge strani sredstvo, ki
bo priklicalo na tvojo hišo in na velezaslužne darovalce obilico darov, ki jih je oblju-
bilo presveto Srce Jezusovo. Gospod Jezus je obljubil, da bo na poseben način blagos-
10 Seznam članov Komisije z imeni in naslovi v don Boskovem slogu: velečastiti msgr. vitez don
Luigi baron Nasi, kolegiatni doktor, kanonik metropolitanske cerkve. – Velečastiti msgr. Stanislao
Schipparelli, hišni prelat njegove svetosti, cerkveni asistent Krožka katoliške mladine. – Velečas-
titi komendator don Augusto Berta, kolegiatni doktor, kanonik Kongregacije presvete Trojice,
cerkveni asistent Združenja katoliških delavk. – Velečastiti gospod teolog Maurizio Arpino, žu-
pnik v župniji sv. Petra in Pavla v Turinu. – Velespoštovani gospod grof Francesco Viancino di Vi-
ancino, predsednik Pokrajinskega piemontskega odbora za katoliške kongrese. – Velespoštovani
gospod baron Carlo Ricci Des Ferres. – Velespoštovani gospod bankir Giuseppe Antonio Musso,
blagajnik – Kanonik Rafaele Forcheri, tajnik. Vsi stari don Boskovi prijatelji.
|
|
36.10 Page 360 |
▲back to top |
360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lavljal posle svojih častilcev in bo gotovo zavetje vsakega zlasti v trenutku smrti.
Tako zbrani denar pošlji meni in določi tudi poseben namen za tisti predmet, ki bi ga
želel kupiti za cerkev kot dar tvoje skupnosti.
Božji blagoslovi bodo prišli bogato nadte, nad tvoje gojence in nad vse velezaslužne
sotrudnike in predobra Devica Marija naj varno vodi naše korake po poti v nebesa.
Tako bodi.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, september 1884
O delih v zavetišču nimamo kaj poročati. Temelji za glavne zidove so bili
končani decembra, na praznik Brezmadežne je msgr. Manacorda, škof v Fossa-
nu, blagoslovil temeljni kamen. Boter in botrica pri obredu naj bi bila grof in
grofica Colle. Ker pa sta bila zadržana, ju je nadomestil velik prijatelj njune
družine iz Toulona general grof D'Oncieu della Bâtie s soprogo in taščo grofico
Di Soardo della Serraz. Na obrednem pergamentu je don Bosko želel poudariti
zlasti namen stavbe, ki je bil »zbirati z namenom, da bi rešila pred pokvarje-
nostjo mladino vsega sveta, ki se v želji, da bi v središču katoliškega sveta našla
srečo ali vsaj delo, izpostavlja nevarnosti večnega pogubljenja«. Tri četrt listine
je posvečene pohvali grofov Colle. Ko ju posebej omenja, pravi: »Krščanska lju-
bezen, ki sta je bila prepolna, ni mogla dopustiti, da ne bi poznala zavetišča, ki
ga je gradil don Bosko, do katerega sta gojila veliko spoštovanje in ljubezen, ki
nista nikdar odpovedala, temveč bila deležna vseh njegovih del. Čeprav je res,
da je milostljivi Bog vpisal v knjigo njunega življenja vsa njuna krepostna dela
in da bo on vsa dela bogato poplačal, smo vendar hoteli tukaj ohraniti kratek
spomin za vzor tistemu, ki bo nekega dne odprl to listino, in pustiti spomin naše
hvaležnosti za neštete usluge gospoda grofa in gospe grofice Colle. In medtem
ko se bo iz ust dečkov vsak dan dvigala molitev hvaležnosti kot dragoceno kadi-
lo k Božjemu prestolu za njihove dobrotnike, gojimo trdno upanje, da bo Bog v
svojem usmiljenju v svojem ljudstvu zbudil druge, ki bodo posnemali lepi zgled
in bodo gojili isto naklonjenost do uboge in zapuščene mladine. Tak zgled, upa-
mo, bo vzbudil gorečnost v naših sotrudnikih in bomo z njihovo pomočjo mogli
kmalu končati začeto delo, da bi tako povedli k Bogu toliko ubogih dečkov, ki so
izpostavljeni nevarnosti, da bi ostali za vedno daleč ločeni od njega.«11
Medtem je loterija tekla svojo pot. Želimo dopolniti poročilo iz dveh pred-
hodnih poglavij.12 Sotrudniki in sotrudnice so imeli obilico priložnosti, da so s
prodajo srečk opravljali dela krščanske ljubezni. Don Bosko je že pohvalil nji-
hovo gorečnost in velikodušnost v okrožnici januarja 1885. »Mnogi so, potem
ko so prodali sprejete srečke, naročili še druge; mnogi so mi poslali denar za
11 Prim. francoski Salezijanski vestnik, januar 1886.
12 Poglavje III. in V.
|
|
37 Pages 361-370 |
▲back to top |
|
|
37.1 Page 361 |
▲back to top |
BiS 17 — 19. poglavje
361
srečke in prosili za nove, da bi jih razdelil drugim ljudem in tako znova dobil
plačilo. Ta nesebičnost toliko ljudi, ki so mi pomagali pri tem dobrem delu, mi
je v veliko tolažbo in spodbudo in mi kaže Božji poseg. Kajti ob slabi letini tega
dejstva ne morem razložiti drugače kot z Božjim posegom, ki je naklonil vaša
srca, da ste storili dejanja, ki so po naravi zelo težka in neprijetna.«
Leta 1885 so razstavili na ogled darove, ki so se nabrali kot dobitki za lote-
rijo. Razstava je bila tako zanimiva, da je pritegnila veliko obiskovalcev, ki so na
koncu obiska kupili srečke. Po pričevanju mnogih podobne razstave v Rimu še
niso videli, zato jo na kratko opišemo.
Bila je v novih prostorih poleg cerkve s sprehajališčem in dvema zakristi-
jama, ki so ju odprli 20. januarja. To so bile tri glavne in prve razstavne sobane.
V prvi je bila razstavljena steklenina, veliki in majhni predmeti, ki so se bleščali
v tisoč barvah, tako da si imel vtis, da hodiš po muranski sobani. V drugi je bila
razstavljena lesnina: leseni mozaiki iz mahagonijevega lesa in indijskega ore-
ha, različne in dragocene rezbarije, dragocena dela iz želvovine in slonovine.
V tretji so bile teološke, filozofske, znanstvene, literarne, asketske knjige. Bilo
je tudi nekaj inkunabul iz štirinajstega in petnajstega stoletja, ki so zanimale
zlasti prodajalce starin.
Nadalje je bilo še pet manjših sob. V eni so viseli izpod stropa in bili nalože-
ni na mizah keramični in porcelanasti predmeti: med njimi je bilo več čudovitih
japonskih vaz, servisi za čaj in kavo, tisoči kipcev živali od slona do miške, od
orla do metulja kakor tudi plazilcev in rib, kipi, kipci s podnožniki iz marmorja
in dragocenega lesa. V naslednji sobi so se v vitrinah blestele dragocenosti iz
zlata in srebra, nekateri posejani z dragimi kamni. K temu še škatle, škatlice,
predali in predalčki, tako imenovani necessaires [skrinjice], okrašeni z zlatom
in srebrom in dragocenimi kamni. Končno so bili tu še izdelki urarstva in nakit.
Italijanski in francoski sotrudniki so tekmovali med seboj, kdo bo poslal lep-
še in dragocenejše ovratne verižice, obeske, uhane, naprsne igle, zapestnice in
prstane. Veliko je bilo tudi predmetov iz brona in drugih kovin. Zadnje tri sobe
so bile namenjene domačim delom, ki so jih poslali v obilici: vezenine iz svile,
bombaža, lana in množica čipk.
Ni bilo posebne sobe za slike, vendar so visele v vseh sobanah, med njimi
veliko izvirnih del znanih slikarjev. Med temi so bili Flamci, ki so jih cenili vsa-
kega na petindvajset tisoč lir.
Seznam dobitkov ja navajal pet tisoč šesto dobitkov, katerim so dodali še
naslednjih dva tisoč šeststo. Žrebanje je bilo z dovoljenjem pristojne oblasti
preloženo od konca aprila na 31. december. Don Boska so k temu navedli trije
razlogi: veliko še neprodanih srečk, dobivanje vedno novih dobitkov in potreba
po denarju, da bi plačal dolgove.
Zadnje mesece v letu si je don Bosko na vso moč prizadeval, da je dobil na-
|
|
37.2 Page 362 |
▲back to top |
362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
zaj neprodane srečke in jih skušal razprodati čim večje število tudi tako, da je
pisal uglednim osebam tako v Italiji kakor v tujini.13 Za ta dvojni cilj je po Italiji
razposlal posebno okrožnico.
Velezaslužni gospod!
Lepo prosim vašo spoštovano uglednost, da mi oprostite, če se obračam na vašo zna-
no dobrodelnost in dobrohotnost. Dne 31. decembra bo žrebanje loterije, ki smo jo
pred časom pripravili v korist zavetišča in cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Vsi sale-
zijanski sotrudniki in sotrudnice so skušali s hvalevredno požrtvovalnostjo pomaga-
ti pri tej dobrodelni verski pobudi. Prevzemali so srečke, jih prodajali med svojimi
znanci in prijatelji in pošiljali denar, kakor jim je pač tekel posel. Med te velezaslužne
osebe imam čast, da vključim tudi vašo velezaslužno uglednost, za kar se vam iz srca
zahvaljujem.
Ker se bliža žrebanje in ker imam še nekaj tisoč srečk, sem prisiljen, da prosim vašo
uglednost za ponovno uslugo. Če bi vi imeli priložnost, da bi jih še kaj prodali v vaših
krajih, vas prosim, da bi jih naročili in mi tako pomagali pri tem dobrodelnem sode-
lovanju. Če pa imate še prejšnje srečke in jih ne nameravate prodati, vas prosim, da
mi jih čim prej vrnete v Turin. Če pa jih boste prodali, vas prosim, da bi mi denar čim
prej poslali.
Vem, da sem že preveč izkoristil vašo dobrohotnost, toda vi veste, da sem vas prosil
pomoči za toliko ubogih zapuščenih in blodečih dečkov, ki so v veliki nevarnosti za
svojo dušo in telo. Prosil sem vas za pomoč pri dobrodelnem in verskem prizadeva-
nju, ki je zelo pri srcu papežu Leonu XIII. in naj bi bilo v čast presvetemu Srcu Jezuso-
vemu in Katoliški cerkvi ter v korist civilni družbi. Iz teh razlogov, ki v plemeniti duši
veljajo več kot vse drugo, upam, da mi vaša uglednost ne bo odrekla usluge, za katero
vas prosim. Menim, da boste celo zadovoljni, da lahko sodelujete pri lajšanju gorja
ljudi s sladkim upanjem v srcu, da boste prejeli stoterno plačilo, ki ga je Bog obljubil
na tem svetu, in neskončno blaženost v večnosti.
Poln globoke hvaležnosti prosim Boga in Devico Marijo Pomočnico, da razprostreta
nad vas in nad vse vaše drage plašč Božjega in nebeškega varstva. Imam čast, da
se imenujem z visokim spoštovanjem vaše ugledne osebnosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko14
Turin, 10. november 1884
Vestnik je skoraj v vsaki svoji številki prinesel opozorilo, ki je držalo živo
pozornost. Končno je naznanil žrebanje. Toda končnega poročila ni bilo lahko
takoj izdati, ker je bilo ogromno dela z urejanjem, pisanjem in tiskanjem izžre-
13 Dodatek, št. 82 (A-B-C).
14 Posebno navodilo je opozarjalo: »Kdor ima še srečke za vrnitev, naj jih zapečati v ovojnico z odre-
zanimi vogali in z znamko za 2 centa in naj na posebnem listku napiše ime, komu so bile najprej posla-
ne iz Turina. Kdor je ohranil prvotno ovojnico s srečkami, je zadosti, da jo vrne brez znamke z napisom
'Nazaj'. Če bi kdo hotel dodati še kako poročilo, je treba dodati znamke za navadno pismo. Denar pa je
treba poslati po položnici ali v priporočenem pismu. Dobitkov je več kot osem tisoč in so vredni od 1 do
20 tisoč lir. Natisnili smo že prvi seznam in ga bomo poslali vsem, ki bodo zanj zaprosili.«
|
|
37.3 Page 363 |
▲back to top |
BiS 17 — 19. poglavje
363
banih številk. Seznam je izšel v prilogi februarskega Vestnika.
Prodaja nedvignjenih dobitkov je dala še precej denarja. Kolikšen je bil čisti
dobiček loterije, nismo mogli dognati. Gotovo je, da je bil don Bosko zadovoljen,
ker je v okrožnici januarja 1886 sotrudnikom sporočal: »Prodane srečke so bile
celo leto glavni dohodek, s katerim smo nadaljevali dela.«
|
|
37.4 Page 364 |
▲back to top |
20. poglavje
O NEKATERIH HIŠAH IN PREDLOGIH V ITALIJI
V tem poglavju bomo poročali o maloštevilnih hišah in predlogih za us-
tanavljanje novih postojank, in to samo o takih, o katerih smo že poročali na
prejšnjih straneh in ki nam dajejo priložnost, da omenimo kake posebne misli
ali dejanja našega svetnika ali ki so bile povod za različna mnenja o takih usta-
novitvah.
Hiš, ki so bile raztresene po oddaljenih deželah in so sestavljale inšpektorijo
sui generis [svoje vrste], se pravi podrejenih neposredno vrhovnemu kapitlju, je
bilo več: poleg hiš v Španiji so bili še domovi v Esteju, Moglianu Veneto, Faenzi,
Rimu, Maglianu Sabino, Randazzu. Vodil jih je don Rua. Toda kup poslov, ki so ga
bremenili in izčrpavali njegove moči, je bil tako velik, da je 1885 predlagal imeno-
vanje drugega modrega človeka, ki bi prevzel to skrb. Don Bosko pa je menil, da
še ni prišel čas za tako odločitev; samo avtoriteta don Rue mu je bila zagotovilo,
da se bo pristen duh Družbe ohranil v hišah, ki niso v območju rednih predstojni-
kov. Ko je don Rua zvedel za don Boskovo voljo, je vdano sklonil glavo.
Omenili bomo nekatere italijanske postojanke, ki jih je don Bosko obiskal
proti koncu poletja in na začetku jeseni, in še nekatere druge, s katerimi se je
moral ukvarjati v letu 1885. V teh mesecih se je osebno odpravil samo v tri:
Valsalice, Nizzo Monferrato in San Benigno. O najbližji, to je o Sv. Janezu Evan-
gelistu v Turinu, nimamo niti pisnih niti ustnih podatkov. Vendar je o njej go-
voril v kapitlju, in to v zadevi, bi se reklo o življenju ali smrti, in potem to hišo
izbral za gostoljubno počivališče nekega odličnega prelata, ki se je odpovedal
svoji službi.
SVETI JANEZ EVANGELIST
Zdravstveno stanje Marijinih sinov, ki so 1884 prišli k sv. Janezu Evange-
listu, ni bilo več tako trdno kot v Mathiju in Sampierdareni. Don Boska je zelo
|
|
37.5 Page 365 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
365
skrbelo. Na seji 10. julija je na to opozoril kapitelj: »Zaradi bolezni se je moralo
vrniti domov že več Marijinih sinov. Je vzrok temu zrak? Vlaga nove stavbe?
Pretežek študij? Druge zaposlitve? Don Rua naj povabi našega zdravnika Alber-
tottija, zdravnika te hiše, in doktorja Fissoreja, da bi opravila ustrezen pregled
in potem poročala. Treba je tudi povedati, da ta hiša povzroča skrbi zaradi skro-
mnih oken.
Ne da bi čakali na poročilo obeh izvedencev, so med vzroke pomanjkljivega
zdravja postavili neurejeno zaposlitev, hojo prepotenih fantov v kletne prosto-
re, kjer sta bili obednica in kapelica, takojšnjo zaposlitev po kosilu, preveliko
željo po študiju in popolno spremembo načina življenja. Fantom, ki so bili nava-
jeni živeti v prosti naravi, je bilo življenje med štirimi stenami zelo neprijetno.
Trije zdravniki, ki so preučili higienske razmere hiše, so predlagali ukrepe, ki bi
jih z lahkoto uresničili, ne da bi bilo treba spreminjati kraj ustanove. Govorilo
se je celo, da bi v Cirièju lahko za zmerno ceno kupili hišo doktorja Turineja.
Vendar se je vse uredilo tako, da so spremenili način življenja in ni prišlo več do
podobnih neprijetnosti.
To očetovsko zanimanje je ponovno pokazalo izreden pomen, ki ga je don
Bosko pripisoval Marijinim sinovom. Še v isti kapitularni seji je ponovil svoje
stališče: »Marijini sinovi po večini ostajajo pri nas in zato nam je v veliko ko-
rist, če jih gojimo. Predvsem ne dražimo škofov, ki se na splošno ne zanimajo
zanje, ker se bojijo njihovih navad in imajo raje mlajše pripravnike. Tudi starši
se toliko ne upirajo in oni sami imajo v glavi manj načrtov, medtem ko v mladih
domišljija budi tisoč zmešnjav. Končno se šolske oblasti manj zanimajo za take
šole in niso ljubosumne.«
O tej njemu tako ljubi temi je govoril znova 17. septembra, ko je razložil še
drugo plat svoje zamisli: »Marijini sinovi,« je dejal, »so za delo, medtem ko so
mali, ki prihajajo v naše hiše, za znanost.« Don Durandu se je zdelo, da bi Mari-
jini sinovi izgubili pogum, če bi zvedeli, da so po znanju manj vredni kot njihovi
novi tovariši, ki so mlajši od njih. Toda dejstva so dala prav don Barberisu, ki je
menil, da se kaj takega ne bo zgodilo. Vzgojeni v šoli don Rinaldija nikakor niso
želeli blesteti v znanosti, temveč so želeli delovati v duhovniškem apostolatu.
Vendar tudi med Marijinimi sinovi ni manjkalo močnih duhov, ki so se uveljavili
na znanstvenem področju.
Zavod sv. Janeza Evangelista je imel po volji don Boska čast, da je 1885
dajal stanovanje častitemu gostu, ki je zaradi človeške hudobije moral v tihi
odmaknjenosti končati svoj apostolat. V tem dogodku prihajata do izraza hva-
ležna krščanska ljubezen svetnika in zgledna ponižnost krepostnega prelata.
Msgr. Basilo Leto, škof v Bielli, je dolga leta občudoval in ljubil don Boska in
mu šel v vsem na roko. Njegovo škofovanje je od vsega začetka spremljalo dvo-
je težav: zamotano nasledstvo in nasprotovanje stolnega kapitlja. Slediti msgr.
|
|
37.6 Page 366 |
▲back to top |
366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Losani je bila kaj težka naloga, ker se je v tridesetih letih njegovega vodstva
v škofijo vrnilo veliko zlorab, tako da je novi škof takoj razumel, da bo moral
žrtvovati samega sebe, da bi olajšal delo svojemu nasledniku. Msgr. Leto je bil
nadvse ljubezniv v stikih, prijazen z vsemi in poln ponižnosti, kar vse je dražilo
tiste, ki so bili navajeni na aristokratsko obnašanje msgr. Losane. Trdili so, da
novi škof ne spoštuje svojega dostojanstva, ker je včasih molil v stolnici naprej
rožni venec, videli so ga, da je celo prižigal sveče na oltarju in pripravljal večno
luč pred Najsvetejšim. Nekega dne je don Costamagna šel obiskat hčere Marije
Pomočnice ob semenišču, kjer je stanoval. Ob petih zjutraj je šel v zakristijo, da
bi maševal, in tam je bilo že vse pripravljeno. Monsinjor, ki je imel navado, da je
zgodaj vstajal, je vse pripravil. Ker je moral don Costamagna takoj odpotovati,
je dobil pripravljeno tudi kavo, ki jo je skuhala očetovska roka dobrega škofa.
Proti temu tako dobremu človeku so sporočili v Rim neresnična obrekova-
nja. Njegova postrežnica, grbasta in pohabljena ženska živalske narave, je bila
postavljena v kuhinjo sester za učiteljico, kako naj kuhajo za semenišče. Ubo-
žice so trepetale pred njo, saj jim je pretila celo z nožem. Končno je monsinjor,
ko mu je eksekvatur omogočil, da je zapustil semenišče in se preselil v škofijsko
palačo, privolil v prošnje don Costamagne in jo je odstavil od tam. Toda names-
to da bi jo odpustil, jo je iz svoje velike krščanske ljubezni obdržal za kuharico
v škofiji.
Toda na žalost krščanska ljubezen ne pomirja kač. Neke noči je monsinjor
proti polnoči slišal v kuhinji kričanje. Šel je gledat in našel žensko, kako je popi-
vala z nekaterimi služabniki. Ves iz sebe je vsem ukazal, da naj se takoj poberejo
v svoje sobe, sam pa je šel na dvorišče, da bi se pomiril po tako neprijetnem pre-
senečenju. Toda najhujše je šele prišlo. Ko je hotel iti v svoje stanovanje, je našel
vrata zaklenjena z železno verigo in je zaman trkal, da bi mu odprli. Na srečo
je imel v žepu ključ od semenišča in se je lahko zatekel v svojo prejšnjo sobo in
legel spat. In prav na tem dejanju so njegovi sovražniki zgradili svojo trdnjavo.
To je uspelo zlasti zato, ker monsinjorjeva krotkost tudi po tako nesramnem
dogodku ni odslovila zlobne ženske.
V Rimu so pretehtali vso zadevo in zlasti zaradi trdovratnosti nasprotnikov,
ki niso dopuščali nobenega dogovora, in v strahu pred nevšečnostmi in pred
novim pohujšanjem menili, da bi bilo najbolje prositi monsinjorja, naj odstopi.
Obenem so mu ukazali, naj ne zapusti svojega sedeža in vodi škofijo, dokler ne
bo imenovan nov škof. To dejanje mu je sicer vrnilo čast, ker se je pokazalo,
kako neresnične so bile vse obtožbe, vendar je postal njegov križ brezmejno
težek, ker je moral živeti in delati med sovražniki, ki so razglašali svojo zmago.
Polastila se ga je nespečnost, trajen glavobol je pritiskal na njegova senca, izgu-
bil je tek in bil od časa do časa nepriseben.
Toda Božja previdnost je bedela nad njim. Kakor hitro je podpisal odstop,
|
|
37.7 Page 367 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
367
je sam zase vzkliknil: »Oh, če bi mi don Bosko dovolil, da bi se umaknil k cerkvi
sv. Janeza Evangelista, bi verjetno zadobil prejšnji mir in bi v miru sklenil dneve
svojega življenja.« Vendar te misli ni nikomur povedal. Ko pa je novica o tem
prišla v Turin in jo je slišal don Bosko, ki je sedel pri mizi, je vzkliknil: »Ubogi
škof, bil nam je tako velik prijatelj! Ali ne bi bilo prav, da, celo naša dolžnost, da
bi ga povabili, naj pride k nam?«
»Kje naj bi mu dali stanovanje?« je vprašal don Durando. »Tukaj v Oratoriju
to ne bi bilo mogoče.«
»Pri Sv. Janezu,« je odvrnil don Bosko. »Tam bi mu lahko pripravili apartma,
vreden tega prelata. Ti Durando, mu piši v mojem imenu in ga povabi, da sprej-
me našo ponudbo.«
Toda tu je nekdo dal dve modri pripombi. Dva kanonika iz stolnice v Bielli
sta prišla k don Bosku, da bi pri Sveti kongregaciji podprl njuno tožbo proti
škofu. Don Bosko se je temu uprl. Ali sedaj ponudba msgr. Leta, da bi prišel k
sv. Janezu, ne bi bila zaušnica kapitlju in bi pomenilo vmešavanje v tako težko
zadevo? Lahko bi s tem zbudili nevarne sovražnike proti salezijancem? Poleg
vsega pa povabilo, pa naj je še tako ljubeznivo, ustvarja obveznosti. Človek, ki
ga povabimo v naše stanovanje, ima pravico, da ravnamo z njim po njegovem
dostojanstvu, in naj se stori še toliko, ni nikdar zadosti. Ali ne bi bilo bolje po-
čakati, če bo msgr. Leto sam prosil, da bi prišel k don Bosku? Tedaj se ne bi bilo
treba bati nasprotovanj, kakor da bi hoteli obsoditi ravnanje nasprotnikov, in
usluge, ki bi mu jih izkazali, bi mu bile veliko bolj všeč. Ko je don Bosko slišal te
pomisleke, je za trenutek pomislil in nato dejal: »Prav. Ne pišite mu. Ravnali se
bomo po tem, kar nam bodo svetovali dogodki.«
Medtem je Sveti sedež imenoval za škofa v Bielli msgr. Cumina in msgr. Leto
je moral zapustiti škofijo. Nazadnje se je odločil, da se bo umaknil k opatu Faàju
di Brunu, toda papež je naročil kardinalu Alimondi, naj mu poišče bivališče v
kaki redovni hiši. Kardinal je obvestil don Boska in mu priporočil, da bi ga spre-
jel v cerkev sv. Janeza Evangelista. Don Bosko je takoj privolil in msgr. Letu se je
na previdnosten način uresničila želja.
Ob prihodu v Turin je bil dobri škof na kosilu v Oratoriju. Bil je do skrajnos-
ti pobit kakor kdo, ki ga je zadela težka kazen. Govoril je malo in jedel še manj.
Po kosilu je šel v sobo k don Bosku pokleknil pred njim in ga prosil za blagoslov.
Don Bosko se branil, toda ker je škof vztrajal pri svojem, ga je blagoslovil. Nato
mu je položil roko na glavo. V trenutku so izginile bolečine, ki so ga mučile me-
sece in mesece, in se niso nikdar več povrnile.
Ko se je pri sv. Janezu srečal z ravnateljem don Marencom, mu je dejal: »Pri-
hajam, da me sprejmete med svoje sinove, in vi mi boste oče.«
»Monsinjor,« je odvrnil don Marenco, »jaz in vsi moji bomo vaši sinovi. Vi
boste tukaj oče in gospodar.«
|
|
37.8 Page 368 |
▲back to top |
368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vsi gojenci in predstojniki so ga sprejeli na kolenih. Don Marenco ga je po-
peljal v najlepši del zavoda, ki ga je don Sala po don Boskovem naročilu okusno
opremil. Apartma je obsegal veliko sobano za avdience1 in nekaj sob za stano-
vanje. Nato mu je predstavil duhovnika in okusno oblečenega fanta. Prvi naj bi
mu služil za tajnika in drugi za hišnika.2 »Sicer pa,« je dodal don Marenco, »so
vam vsi fantje v zavodu na razpolago.« Pri maši in pri vseh obredih so ravnali z
njim kot s škofom. In ker je po prvem jutru rekel, da želi maševati zasebno, brez
asistence, je ravnatelj odgovoril: »Kaj pravite, ekscelenca? Vi se morate tukaj
počutiti kakor v svoji škofijski palači. Tako želi don Bosko in mi smo zelo veseli,
da smemo z vašo ekscelenco deliti naše bivališče.«
Monsinjor ni našel besed, da bi izrazil svojo hvaležnost. Kmalu se mu je
vrnil tek, postal je živahen kot nekoč in se je čutil srečnega. Don Lazzero je julija
1886 pisal msgr. Caglieru: »Revček. Ko se je tako umaknil iz javnosti, je mislil,
da bodo vsi nanj pozabili, in se je pripravljal na žalostno in dolgočasno življenje.
Toda ko je potem kar naprej dobival vabila na slovesnosti, se je čutil upošteva-
nega in zadovoljnega, kar je večkrat navdušeno izrazil pred ljudmi: 'Zares se
moram zahvaliti don Bosku. Ne bi si mogel zamisliti boljše usode.'«
Ko so škofje in župniki pogosto brali v Vestniku in v časopisih škofovo ime,
so sprva čutili do njega odpor kot do človeka, ki je padel v nemilost, potem pa
so ga začeli obiskovati. Ko so videli, kako spoštljivo ravna z njim don Bosko, so
svetnika hvalili zaradi njegove dobrote. Škofova moralna veličina pa se je poka-
zala, ko je zaradi bolezni na očeh prišel v Turin njegov glavni nasprotnik, neki
kanonik, ki se je srdito boril proti njemu. Msgr. Leto ga je šel takoj obiskat. To
dejanje ponižne krščanske ljubezni je tega cerkvenega moža tako prevzelo, da
je vzkliknil: »Izgubili smo svetega škofa!«
VALSALICE
Don Bosko se je mudil v Valsaliceju celih triindvajset dni od 5. do 28. sep-
tembra. Vse od začetka je čutil, da se mu zdravje postopoma izboljšuje, tako
da je med duhovnimi vajami lahko sprejemal sobrate in imel na koncu kratek
nagovor. V tem nagovoru je ganjen pripovedoval o obisku cesarja Otona pri sv.
Nilu in po ustrezni razlagi končal s solzami v očeh: »Tudi jaz od vas ne pričaku-
jem drugega, kot da rešite svojo dušo.«
Tu je predsedoval kar petnajstim kapitularnim sejam. Ob določenih dnevih
so predstojniki prihajali tja zjutraj in imeli eno dopoldansko in eno popoldan-
sko sejo, razen 24. septembra, ko so se zbrali samo enkrat. Don Bosko je pokli-
cal na sejo tudi druge sobrate, ki niso bili člani kapitlja. Tako večkrat beremo v
1 Te sobe ni več, na njenem mestu je zdaj nekaj majhnih spalnic.
2 Marijin sin Cardano, ki je pozneje postal inšpektor salezijanskih hiš v Palestini.
|
|
37.9 Page 369 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
369
zapisnikih imena don Barberis, don Dalmazzo, don Albera, don Francesia, don
Cerruti, don Branda, don Pozzan. Ta naj bi poročal o predlogu sotrudnikov v Vi-
cenzi za ustanovitev zavoda, kakor bomo kmalu videli. Svetnik se je udeleževal
razgovorov in puščal kot vedno posameznikom vso svobodo, da so izražali in
zagovarjali svoje poglede, tudi če so bili nasproti njegovim.
V tem času je prišel dvakrat v Valsalice kardinal Alimonda v spremstvu te-
ologa Margottija in drugih uglednih turinskih cerkvenih osebnosti, da so razp-
ravljali o cerkvi Srca Jezusovega.3 Drugič se je njegova eminenca s spremstvom
ustavila pri kosilu. Vsi so se čudili in se veselili zaradi ljubeznivosti, s katero je
kardinal imel stike z Božjim služabnikom, ki je, potem ko sta se prijazno spre-
hajala pod stebriščem, šel z njim prijateljsko pod pazduho. Velikodušni kardi-
nal je tokrat enako odločno podpiral njegovo osebo, kakor je v vsakem času
podpiral njegove ustanove.
Ugledni urednik časnika Unità Cattolica je z besedami in dejanji dokazoval
vdano naklonjenost, ki ga je vezala na Božjega služabnika. Nekoč je ob nekem
srečanju monsinjor v navzočnosti don Cerrutija tako spoštljivo poljubil don Bo-
sku roko, da je bil ganjen do solz. Don Bosko je zaradi premočne luči odšel od
okna, sedel v naslanjač in dejal: »Jaz, gospod teolog, si ne morem kaj, da se vam
ne bi v svojem imenu in v imenu vseh salezijancev zahvalil za ljubeznivost, ki
jo izkazujete don Bosku.« »Kako pa naj bi spoznal tega človeka in ga ne ljubil?«
Tisto popoldne je prišel v Valsalice slikar Rollini. Iz majhne fotografije, ki jo
je prejel iz Amerike in je predstavljala msgr. Cagliera med dvema prvima svoji-
ma sinovoma po krstu, pristnima patagonskima fantoma, je naredil posrečeno
sliko in jo prinesel don Bosku. Dobri oče si jo je vesel ogledoval in kazal vsem
dragocene prve sadove, ki jih je njegov veliki sin zbral v deželi njegovih sanj.
NIZZA MONFERRATO
Don Bosko in njegov kapitelj so še naprej neposredno skrbeli tudi za
gmotne potrebe hčera Marije Pomočnice. Na seji 20. marca so prebrali spome-
nico zdravnika iz Nice, ki je govorila o nehigienskih razmerah v spalnicah v
materni hiši. Sestre so takoj dobile pooblastilo, da so uredile boljše zračenje.
Dne 5. junija so z odobritvijo don Boska vzeli v pretres predlog don Bonettija,
vrhovnega ravnatelja sester po odhodu msgr. Cagliera, da bi zaradi vedno več-
jega števila postulantk in novink začeli graditi nove prostore. Ker je zdravnik
nasprotoval prevelikemu kopičenju ljudi, je 22. istega meseca don Sala pred-
ložil načrt, da bi poslopje dvignili za eno nadstropje, kar so kapitularji z don
Boskovo privolitvijo potrdili.
Leto 1885 je v letopisih ustanove ostalo nepozabno, ker je sveti ustanovi-
3 Prim. prejšnje pogl.
|
|
37.10 Page 370 |
▲back to top |
370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
telj tokrat zadnjič obiskal ta zavod. Čeprav ga je don Bonetti zelo vabil, da bi
prišel na duhovne vaje gospa,4 ni mogel ustreči tej želji. Vrhovni ravnatelj je po-
novil prošnjo 20. avgusta, ko so se bližale koncu duhovne vaje za preobleko in
obljube. Po krajevnem ravnatelju don Bussiju mu je v Mathi poslal pismo, ki se
je začenjalo takole: »Dovolite mi, da bi eden vaših sinov zelo prosil, oziroma če
bi mu bilo dovoljeno, bi tudi ukazal očetu. Sem tu in vidim, da vaša navzočnost
ni samo primerna, temveč tudi nujno potrebna in da zato morate priti v Nizzo.
Od vseh strani se je za duhovne vaje zbralo 300 sester, zvečine takih, ki so trdno
upale, da boste prišli tudi vi, ker ste tako obljubili. Pred dnevi ste pisali, da jim
morate povedati zelo pomembne stvari. Pridite, naredili boste veliko dobrega
vsaki izmed njih in vsej ustanovi. Božja slava, dobro duš in moj mir zahteva-
jo vašo navzočnost. Naložil sem si križ in reči moram, da je zelo težek. Nujno
potrebujem učinkovito pomoč, da ne bom klonil in izgubil poguma. Za Bogom
pričakujem to spodbudo od vas. Nikar me ne prikrajšajte.«
Tudi generalna mati je pisala materi Petronilli, ki je bila v Lanzu, naj gre k
don Bosku in mu pove, da toliko postulantk in novink, ki ga še nikoli niso videle,
želi priti z njim v stik. Po očetovsko je sprejel glasnico in poslušal sporočilo in
nato v šali odgovoril: »Ah, seveda! Sedaj ne ukazujem več jaz don Bosku! Sedaj
don Bosko uboga don Rua in zdravnika. Če mi ta dva dovolita, bom rade volje šel
v Nizzo in se postavil na visoko mesto, da me bodo vse videle.«
Bilo je še zgodaj zjutraj, ko je mati Petronilla prišla v Mathi. Spremljali sta
jo dve ali tri sestre iz Lanza. Poslušal je njihovo sporočilo in odgovoril ter menil,
da so še tešč. »Ste zajtrkovale?« jih je vprašal.
»Da, gospod, spotoma,« je mati odgovorila v imenu vseh.
»In kaj ste jedle?« je ponovno vprašal don Bosko.
»Kruh s salamo.«
»Kako?« se je zresnil don Bosko, ali ve tako obhajate predpraznike? Ta je
pa lepa!«
»Oh, me revice!« so pretresene vzkliknile sestre. »Nismo vedele, nobena ni
pogledala v koledar.«
»Saj vendar morate vedeti, da je danes … dan pred jutrišnjim. Smehljal se
je in sestre so si opomogle od strahu, se veselo zasmejale, vesele, ker je bil tako
dobre volje.
Tako je zjutraj 22. avgusta z don Bussijem in s klerikoma Vigliettijem in
Festom odpotoval iz Mathija in prišel v Nizzo okoli poldneva. Naslednjega dne
je daroval mašo skupnosti, obhajal pa je samo matere in nekaj drugih. Pozneje
je bil pri preobleki in zaobljubah. Toda bil je čisto zbit! Da je mogel stopiti na
nizek oder, s katerega so govorili pridigarji, so ga morali okoli stoječi duhovniki
4 Dodatek, št. 83. Prim. zgoraj, str. 330-331.
|
|
38 Pages 371-380 |
▲back to top |
|
|
38.1 Page 371 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
371
kratko malo dvigniti. Ko so to videle, so mnoge sestre jokale. Tudi on je bil tako
močno ganjen, da je trajalo nekaj časa, preden si je opomogel in začel govoriti:
»Vidim, da ste že v letih. Želim vam, da bi dočakale še veliko let, brez starostnih
nevšečnosti. Vedno sem menil, da bi se lahko postaral, vendar brez toliko nerodno-
sti. Toda treba se je sprijazniti z dejstvom, da ni starosti brez nevšečnosti. Leta
gredo naprej in nevšečnosti starosti prihajajo. Jemljimo jih kakor naše križe.
Danes zjutraj sem imel zadoščenje, da sem delil križe, in želel bi, da bi jih mogel
razdeliti še več. Toda nekatere ga že imate, druge pa ga boste še prejele. Priporo-
čam vam, da bi ga vse rade volje nosile, vendar ne križa, ki bi ga same hotele nositi,
temveč tistega, ki nam ga daje sveta Božja volja. Nositi ga moramo rade volje in
misliti, da kakor minevajo leta, minevajo tudi križi, zato recimo: Oh, blaženi križ,
sedaj si nekoliko težek, toda ta čas bo hitro minil in ta križ nam bo pomagal, da si
bomo zaslužili venec vrtnic v večnosti. Dobro si to zapomnite in recite pogosto s sv.
Avguštinom: 'Oh, sveti križ, stori, da ga bom v svojem potu nosila tukaj na zemlji,
samo da bo potem prišla večna slava'. Da, hčerke, nosimo v ljubezni križ in si ne
prizadevajmo, da bi ga silili nositi drugim, raje pomagajmo drugim, da bodo nosile
svojega. Recite same sebi: Gotovo, pogosto bom pomagala drugim nositi križ, ka-
kor so drugi pomagali meni. Toda jaz hočem nositi svoj križ in nočem biti križ dru-
gim. Vendar vedite, da ko rečem križ, ne menim tistega lahkega, ki sem vam ga dal
danes zjutraj, temveč tistega, ki nam ga pošilja Gospod in ki na splošno nasprotuje
naši volji, a brez katerega ni našega življenja, zlasti ne vašega učiteljice in ravnate-
ljice, ki ste posebno odgovorne za zveličanje drugih. To nevšečnost, to delo, to bo-
lezen četudi lahko, ki pa je kljub temu križ, bom nosila voljno in veselo, ker je prav
tisti, ki mi ga pošilja Gospod. Včasih veliko delamo, pa drugih ne zadovoljimo. Toda
delajte vedno v večjo Božjo slavo in nosite voljno svoj križ, ker tako ugaja Gospodu.
Res je, trnje je, toda trnje, ki se spreminja v vrtnice, ki bodo cvetele vso večnost.
Rekle mi boste: Don Bosko, pustite nam kak spomin! - Kakšen spomin naj vam jaz
dam? Dal vam bom enega, ki bo mogoče tudi zadnji, ki ga boste prejele od mene.
Mogoče se bomo še kdaj videli. Toda same vidite, da sem star, sem umrljiv kakor
vsi drugi in zato ne bom več dolgo živel. Pustil vam bom spomin, za katerega se
ne boste nikdar kesale, če ga boste izpolnjevale: delajte dobro, delajte dobra dela.
Trudite se, delajte veliko za Gospoda in vse z najboljšo voljo. Oh, ne izgubljajte
časa, delajte dobro, storite veliko dobrega in nikdar vam ne bo žal.
Hočete še drug spomin? Izpolnjevanje svetih pravil! Izpolnjujte svoja pravila in
zagotavljam vam, da se ne boste nikdar kesale. Naša pravila so, drage hčerke, ne-
zmotljiva, so nam v marsičem koristna, izmed vseh koristi pa je največja gotovost
večnega zveličanja. Naj vas ne moti beseda nezmotljiva, kajti pravila je odobril rim-
ski papež, ki je nezmotljiv. Vsak člen, ki ga je on odobril, je nezmotljiv. Berite jih,
premišljujte jih, skušajte jih razumeti, izpolnjujte jih. To storite zlasti, če ste ravna-
teljice, magistre novink in imate stik z zunanjimi ljudmi.
Vedno bom molil za vas! Pri sveti maši opravim vsakič posebno molitev za vas, ker
čutim, da ste mi drage hčerke v Gospodu, toda vse poskušajte, da boste izpolnje-
vale pravila. Izpolnjevanje pravil vas bo osrečilo, tako na tem svetu kakor tudi v
|
|
38.2 Page 372 |
▲back to top |
372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
večnosti, tolažile boste svoje predstojnice in boste veselje ubogega don Boska. Če
vemo, da ta pravila izpolnjujejo v vseh hišah, potem smo lahko zadovoljni in mirni.
Don Bosko, kakor same veste, ne more biti vedno med vami, toda dobro si zapom-
nite, da vas vedno spremlja v molitvi, je z vami povsod, kjer ste, in ko izpolnjujete
pravila, izpolnjujete Božjo in don Boskovo voljo.
Bodite vesele, drage moje hčerke, bodite zdrave in svete in se vedno med seboj
razumite. Čutim, da bi vam moral še kaj povedati, pa sem utrujen in se morate
zadovoljiti s tem malim, kar sem vam povedal.
Ko boste pisale svojim staršem, jih pozdravite v don Boskovem imenu in jim povej-
te, da don Bosko moli zanje, da bi jih Gospod blagoslovil, dal uspešnost njihovim
poslom in da bi se zveličali, da bodo mogli videti hčerke, ki so jih dale moji Družbi,
ki jo Jezus in Marija ljubita prav tako kakor salezijansko.
Vse to naj bo v večjo Božjo slavo in v našo večno korist. Molite za vašega don Boska,
za papeža in Cerkev. Sedaj boste prejele moj blagoslov in blagoslov Marije Pomoč-
nice. Dajem vam ga z namenom, da bi mogle izpolnjevati sklepe, ki ste jih naredile
v teh duhovnih vajah.«
Po obredu je don Bosko šel po hodniku ob cerkvi v oddelek salezijancev.
Obdala ga je skupina sester. Dobrohotno jih je pogledal, zlasti eno izmed njih,
ki so jo mučili notranji boji. S poduhovljenim glasom je dejal: »Postanimo sveti,
če hočemo, da bi svet govoril o nas!« Smisel je bil jasen: stran z željo po prazni
slavi, edina resnična slava je tista, ki prihaja od svetosti.
Preden je šel naprej, je privolil v prošnje nekoga, da bi povedal kaj poseb-
nega kapitularkam. Nato je z don Bonettijem ob strani vstopil v govorilnico,
kjer so matere neučakano pričakovale toliko uslugo, in jim rekel: »Ve torej že-
lite, da bi vam povedal kako besedo. Koliko stvari bi vam rad povedal, če bi
mogel govoriti. Pa sem star, utrujen od starosti, in kakor vidite, komaj govorim.
Reči vam hočem, da vas ima mati Božja Marija zelo rada, zelo rada. Veste, ona
je tukaj med nami.«
Tedaj ga je don Bonetti, ki je videl, da je zelo ganjen, prekinil, in da bi ga raz-
vedril, dejal: »Da, tako, tako! Don Bosko bi rad povedal, da je mati Božja Marija
vaša mati in da vas ona gleda in varuje.«
»Ne, ne,« je povzel don Bosko, »reči hočem, da je mati Božja Marija prav
tu, v tej hiši in da je zadovoljna z vami, da boste ve, če boste nadaljevale v tem
duhu, kakršnega si želi mati Božja Marija …«
Dobri oče se je še bolj raznežil in don Bonetti je ponovno povzel besedo:
»Da, tako, tako! Don Bosko hoče povedati, da če boste pridne in dobre, bo mati
Božja Marija vedno zadovoljna z vami.«
»Ne, toda ne,« je skušal razložiti don Bosko in premagati svojo ganjenost.
»Hočem povedati, da je mati Božja Marija vedno tukaj, tukaj med vami. Mati
Božja Marija se sprehaja po tej hiši in jo pokriva s svojim plaščem.«
Ko je tako govoril, je stegnil svoje roke, dvignil svoje solzne oči kvišku in
|
|
38.3 Page 373 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
373
zdelo se je, kakor da bi hotel sestre prepričati, da gleda mater Božjo Marijo,
kako hodi sem in tja kot v svoji hiši in da je cela hiša pod njenim varstvom.
Prizor bi si zaslužil, da bi ga naslikal kak dober čopič, da bi, kakor je ostal ne-
izbrisno v dušah navzočih, ovekovečil don Boskovo držo tudi za prihodnje čase,
ko je s tako slovesno potrditvijo vzel končno slovo od svojih najstarejših hčera.
To sveto hišo je za vedno zapustil zjutraj 24. avgusta 1885.
SAN BENIGNO CANAVESE
Don Bosko se je v času, o katerem poročamo, dvakrat mudil v San Benignu:
od 24. avgusta do 4. septembra in od 28. septembra do 12. oktobra. Bil je to čas
duhovnih vaj. Prvič so se ob njegovem prihodu končevale duhovne vaje mladih
aspirantov, ki jih je začel takoj sprejemati. Na zaključni dan je daroval skupnosti
mašo, ki jo je od časa do časa prekinil z globoko ganjenostjo. Pri Domine non
sum dignus [Gospod nisem vreden] mu je jok preprečil nadaljevanje, pri Agnus
Dei [Glejte, Jagnje Božje] so mu solze napolnile oči, ko je delil sveto obhajilo. Že
nekaj časa so opažali njegovo izredno ganjenost pri darovanju svete maše. Ved-
no je jokal pri blagoslovu. Tudi pri pogovoru se je bilo treba izogibati čustvenih
zadev.
Za vzdrževanje hiše v San Benignu so bile potrebne velike vsote denarja,
ki jih ravnatelj don Barberis ni mogel plačevati, ne da bi se zatekel k očetovski
don Boskovi dobroti. Toda tudi don Bosko, ki se je večkrat znašel brez denarja,
se je moral zatekati k dobroti svojih sotrudnikov. Eden izmed teh starih dob-
rotnikov je bil devetdesetletni don Benone, domači župnik. Navedimo primer,
ki nam kaže, s kakim zaupanjem se je svetnik obračal za pomoč v skrajnih don
Barberisovih potrebah.
Predragi gospod dekan!
Že nekaj dni mi je don Barberis za petami za denar, s katerim bi plačal nekaj dolgov
in nakupil najpotrebnejše. Ne vem, kje naj bi ga vzeli, nujno pa potrebujemo 5.000
frankov. Če bi nam gospod dekan vsaj za trenutek priskočili na pomoč, bi storili ve-
liko dobro delo ustanovi, za katero smo že delali in s katero upamo, da bomo mogli
delati za sveto mater Cerkev.
Če bo treba, bo tudi don Barberis rekel z menoj Date et dabitur vobis [dajte in se vam
bo dalo] zlasti tistim, ki nam dajejo kruh.
Naj vas Marija varuje.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
San Benigno, 27. avgust 1885
Po teh duhovnih vajah se je še za teden dni ustavil v San Benignu, medtem
ko je skupina sobratov opravljala duhovne vaje. Bil je skrajno utrujen. »Le ma-
|
|
38.4 Page 374 |
▲back to top |
374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
lokdaj sem ga videl trpeti toliko,« je pisal don Viglietti.5 Sam don Viglietti, ki je
moral iti z don Lemoynom in don Ronchailom v Turin, ga je pred odhodom šel
pozdravit in svetnik je ihte vzdihnil: »Me boste vsi zapustili?« Toda proti večeru
so ga videli veselega in dobro razpoloženega. Mogoče tudi zato, kakor je omenil
tajnik, ker se je prisilil, kot je to bilo pri njem običajno. Njegova modrost se je
pokazala v odgovoru na otroško pripombo. Neki fant je rekel: »V razlagi evan-
gelija je pridigar dejal, da vrabci nikdar nič ne delajo in kljub temu Bog zanje
skrbi in jim daje jesti in jih oblači.6 Lepa reč!« Don Bosko mu je takoj odgovoril:
»Toda Gospod jim da, da se tudi zredijo, in potem končajo v loncu tistega, ki
dela.«
Dne 31. avgusta je dejal, da ga je nekaj dni prej po povzdigovanju prizadela
tako močna luč, da ni mogel nadaljevati. Prav tistega jutra je Viglietti, ki je bil
ob oltarju, videl, da se je zmedel in ves iz sebe prekinil mašo. »Tisti luči,« je na-
daljeval don Bosko, »je sledila temna noč, in ko je ta minila, sem nadaljeval in
končal mašo. Pozneje sem razmišljal o vsem, kar sem doživel, in sem si dejal: Ali
ta noč, ki je sledila taki luči, ne pomeni opomina, da bom moral kmalu ali celo
takoj umreti? S to mislijo sem še isti dan poklical k sebi don Barberisa in mu
dal napisati nekaj pomembnih spominov, preden bi me naslednjega jutra našli
mrtvega v postelji.«
Med drugim obiskom je 4. oktobra na slovesnost sv. Rožnega venca sprejel
obljube petinštiridesetih novincev in 11. oktobra je preoblekel šestdeset novih
klerikov. Prvim je imel naslednji nagovor.
»Ni treba, da bi vam, dragi sinovi, povedal, kako zelo se veselim, ko vas gledam
pred seboj, kajti v vsakem izmed vas, ki ste naredili zaobljube, vidim oporo za
Družbo. Tisti, ki so bili tukaj pred vami, so se deloma razšli v razne hiše, deloma
pa odšli v misijone. Zato je potrebno, da na njihovo mesto stopijo drugi in so opora
Družbe, ki smo ji obljubili zvestobo.
Veseli me, da ste prisegli zvestobo, vendar želim, da ta prisega ne bi bila prazna
beseda, ki bi se opirala na kak malenkosten razlog, temveč oprta na nezmotljivost
naših pravil, kajti odobrila jih je Cerkev, ki je nezmotljiva.
Ali smo naredili zaobljube zato, da bi ustregli don Bosku ali predstojnikom? Ne.
Naredili smo jih, ker je to naš poklic.
Pred časom so me nekateri vpraševali, ali je bolje narediti zaobljube in jih izpolnje-
vati ali ne narediti zaobljub, pa jih tudi izpolnjevati.
Temu vprašanju dajemo zadovoljiv odgovor. Tisto, kar smo naredili z zaobljubo,
ima večjo vrednost kot tisto, kar smo naredili brez zaobljube. Razlika med obema
primeroma je ista, kot če kdo da pridelek svojega polja, in tistega, ki da pridelek
in polje obenem. Zato tisti, ki naredi zaobljubo blaženi Devici kakor vi, ji podeli
5 Navedeni Dnevnik, 30. avgust.
6 Evangelij 14. nedelje po binkoštih, ki je tisto leto bila 30. avgusta.
|
|
38.5 Page 375 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
375
glavnico in obresti.
Ne vem, ali me dobro razumete. Povedal sem vam ta primer (ki ga uporabljajo
sveti cerkveni učitelji) zato, da vam pokažem, da tisti, ki daruje z obljubo, daruje
vse, kar ima.
Kakor ima tisti, ki izpolnjuje Božji zakon z zaobljubo, dvojno zaslugo, in če ga ne
izpolnjuje, zasluži dvojno kazen. Zato naj nihče ne misli, da s tem, ko kdo naredi
zaobljube, vedno zadene tombolo in ne more ničesar izgubiti. Nikakor ne! Če iz-
polnjuje dane obljube, imamo dvojno zaslugo, če jih ne izpolnjujemo, pa dvojno
kazen.
Ko kdo izpove večne zaobljube, imam navado pripomniti kaj zelo pomembnega.
Ko kdo izpove večne zaobljube, pridobi po mnenju najboljših učiteljev, med njimi
tudi sv. Tomaža Akvinskega, krstno nedolžnost. Kdor izreče večne zaobljube, je
kakor otrok, ki so ga prinesli od krsta.
Še nekaj drugega bi rad povedal: tisti, ki naredi zaobljube, ima dolžnost, da jih
izpolnjuje, zato ni več otrok tega sveta, temveč priljubljeni sin Jezusa Kristusa, Ma-
rije in sv. Frančiška Saleškega.
Vsakdo mora reči sam sebi: jaz nisem več otrok tega sveta! Zato mora, če ga na-
padejo skušnjave, odgovoriti: Ne! Jaz sem Marijin otrok! Zato nobenega pogleda,
nobene misli, nobene besede proti izrečenim zaobljubam.
Mogoče bo kdo vprašal: ali je te zaobljube treba zvesto izpolnjevati? Če bi kdo
naredil zaobljube z namenom, da jih ne bi izpolnjeval, bi lagal, bi se norčeval iz
Gospoda, bi izdal lastno vest. Zato delamo zaobljubo s trdno voljo, da jih bomo
izpolnjevali do smrti, da bomo imeli potem v nebesih pravično nagrado za vse, kar
smo storili v tem življenju.
Kdo drug mi bo rekel: toda izpolnjevanje zaobljub je težka naloga! Seveda! Ali tisti
Gospod in tista nebeška Mati, ki sta prišla na svet, da bi nas sprejela, medtem ko
živi svet v hudobiji, in nam navdihnila, da bi naredili zaobljube, ne bosta tudi po-
magala, da jih bomo izpolnjevali, če storimo, kar je v naši moči?
Gotovo je, da bi tisti, ki bi naredil zaobljube in se jih potem ne bi držal, žalil svojega
Stvarnika, bi povzročil veliko žalost Mariji Pomočnici, bi povzročil neizmerno ško-
do svoji duši in bi z eno besedo naredil veliko bogoskrunstvo.
Upam, da boste držali svoje zaobljube in ne boste omadeževali svoje duše z neiz-
polnjeno prisego.
Če po tem želite ključ za izpolnjevanje svojih zaobljub, vam ga dam. V pokorščini
so vsebovane vse kreposti. Vse druge čednosti odmrejo, če nismo natančni v po-
korščini, zlasti v majhnih stvareh, ki vodijo k velikim: Si vis magnus esse, a minimo
incipe [če hočeš biti velik, začni pri najmanjšem].
Prepuščam drugim, da dopolnijo, razvijejo, razložijo, kar sem jaz samo nakazal.
Zagotavljam vam, da bom molil za vas vse, zlasti še za tiste, ki ste danes naredili za-
obljube, da se vam ne bo zgodilo kaj hudega. Končujem z mislijo, da ste Jezusovi in
Marijini sinovi, in želim, da bi to vedno ostali. Bodite odločni, da ne boste onečastili
zaobljub, ki ste jih danes izpovedali, in bodite pripravljeni raje tisočkrat umreti,
kot pa omadeževati te zlate vezi, ki vas združujejo z Bogom. Tudi vi molite zame in
|
|
38.6 Page 376 |
▲back to top |
376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
za vaše tovariše, to vam toplo priporočam. Zbogom, dragi sinovi!«
Ko se je 12. oktobra odpravljal v Turin, je hotel imeti spodbudno konferen-
co za klerike in jim povedati, kakor poroča kronika, naslednje:
»Začenjamo novo šolsko leto in rečeno je, da tisti, ki dobro začne, opravi že po-
lovico dela. Takoj pa dodajmo: ni mogoče dobro začeti brez pomoči od zgoraj. Vi
ste gotovo začeli s pomočjo od zgoraj, zato nadaljujte tako. Prepričan sem, da če
ste bili blagoslovljeni od začetka, bo to trajalo tudi naprej in boste tako dali veliko
zadoščenje svojim predstojnikom in vašemu prijatelju don Bosku, ki se vas vsako
jutro pri maši posebej spominja, da bi vas Gospod ohranil v svetosti in zdravju.
Kajti, verjemite mi, če bi bili še tako krepki in zdravi, pa ne bi bili krepko zasidrani
v božjem strahu, ne bi mogli storiti nič. Bodite pa prepričani, da z Božjo pomočjo
lahko dosežete vse.
Storili bomo vse, da vam nič ne bo manjkalo, mogoče še več, tako za službo Gospo-
du kakor za izobrazbo.
Brez dvoma bo meni v veliko veselje in zadoščenje, ko bom na vprašanje don
Barberisu ali kakemu drugemu predstojniku o vašem zdravju, pobožnosti, učenju
dobil dober odgovor.
Medtem ko vam zagotavljam, da bom veliko molil za vas, se tudi jaz priporočam
vašim molitvam zlasti pri svetem obhajilu, od česar si nemalo obetam. Prepričan
sem, da vam bo Marija Pomočnica priskrbela vse, kar potrebujete.
Najprej pa bi rad zabičal vam in potem vašim staršem, da bodo tisti, ki nam teles-
no ali duhovno pomagajo, deležni na viden način njene pomoči in bo brez dvoma
uslišala vse vaše prošnje.«
Po teh besedah jih je blagoslovil in se vrnil v Oratorij. Predstojniki so tudi
v San Benigno prišli na več zasedanj kapitlja. Bilo je sedem sej, od tega šest pod
njegovim predsedstvom.
Ne moremo z don Boskom še zapustiti San Benigna. Leta 1885 se je ta za-
vod znašel v središču boja divjega patriotskega antiklerikalizma na eni stra-
ni in don Boskove krščanske dobrodelnosti na drugi. Boj pa ni prihajal z don
Boskove strani, temveč od njegovih nasprotnikov in somišljenikov. To je stran
zgodovine, na kateri se obnavlja boj med do zob oboroženim Goljatom in neob-
oroženim Davidom, a s podobnim končnim izidom.
Naj takoj povemo, da novi Goljat ni bil kak posamičen borec, temveč takrat
zelo nevarna ustanova, ki se je pod vodstvom novega canaveškega župana kot
en sam mož spustila v boj proti don Bosku. Zelo različen od svojega predho-
dnika je bil gospod Parisi, novi načelnik občinske uprave, ki se je hvalil, da je
pravi mangiapreti [požiralec duhovnikov], in ni skrival, da hoče požreti celo
don Boska, ker ga salezijanci niso podpirali pri volitvah. Za vsako ceno ga je
hotel vreči iz opatije Fruttuaria, česar pa ni mogel doseči drugače, kot da bi raz-
veljavil pogodbo, ki so jo sklenili pred petimi leti. Da bi dosegel ta cilj, je sprva
|
|
38.7 Page 377 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
377
uporabljal majhne zvijače. Najprej je hotel dobiti na svojo stran občinski svet in
ga pripraviti, da bi glasoval proti don Bosku. Toda ko je bliže potipal svetovalce,
je ugotovil, da bi se mu skoraj vsi zoperstavili. Kaj je sedaj naredil slavni župan?
Pokazal je, da je belo črno. Po končani seji, na kateri je zbral le malo glasov za
svoj predlog, ki ga je naznanil na začetku, je dal napraviti zapisnik s popolnoma
drugačno vsebino, kot je bilo govorjeno na seji, ga podpisal, poslal prefektu v
Turin in zahteval, da vržejo don Boska iz opatije. Toda občinski svetovalci, ki so
spregledali zvijačo, so podali resnično vsebino seje, tako da je prefekt zavrnil
lažnivi zapisnik.
Kljub vsemu temu ta županska nesreča še ni mirovala. Povezal se je z neka-
terimi svojimi vplivnimi znanci v Turinu in Rimu in spet privlekel na dan one-
častitev italijanske vojske od zavodskih fantov7 in to zadevo izročil veteranom
domovinskih vojn. Menil je, da je tako našel gotovo pot za uresničitev svojih
načrtov.
Veterani ali povratniki iz domovinskih bitk so ustanovili društvo pod pred-
sedstvom generala Crodara Viscontija in sklenili, da bodo ustanovili zavod za
vojne sirote. Gospod Parisi je brez nadaljnjega predlagal predsedniku, da naj
izženejo don Boska iz opatije Fruttuaria in jo uporabijo v ta namen. Predlog so
navdušeno sprejeli, vendar ga niso takoj uresničili.
Don Bosko, ki ni nič vedel za vse to početje, je dobil poročilo od gospoda
Astija, poveljnika požarne obrambe v Turinu, nekdanjega gojenca in klerika iz
Oratorija, ki je bil obenem tajnik te družbe. Svetnik je z namenom, da prepreči
nevarnost, takoj stopil v stik z velečastitim župnikom v San Benignu. Ta je takoj
pisal Costantinu Nigru, kraljevemu poslaniku na cesarskem dvoru na Dunaju.
Slavni politik, Canavežan in njegov prijatelj, mu je obljubil podporo. Don Bosko
se je priporočil tudi gospodu Bartolomeju Casalisu, turinskemu prefektu, ki pa
mu je samo odgovoril, da si v tej stvari umiva roke. Prav tako se je obrnil za
pomoč na nekatere poslance.
Medtem pa je bomba eksplodirala. Dne 25. oktobra so v Benetkah odprli
tretji kongres veteranov, ki mu je predsedoval Benedetto Cairoli, in 26. oktobra
so že obravnavali omenjeni predlog. Gospod Asti, ki je žrtvoval svojo vest svo-
jemu položaju, in član društva gospod Peretti, ki so ga izvolili na drugem kon-
gresu v Turinu, sta zastopala mnenje, da je treba zgodovinsko opatijo, narodni
spomenik, iztrgati iz don Boskovih rok in ga dati na voljo sirotam italijanskih
vojakov, padlih v bojih za domovino. O zadevi so govorili tudi uradnik turinske
občinske uprave Mussa in slavni pisatelj Paulo Fambri. Slišati je bilo hude be-
sede na račun don Boskovega protinarodnjaškega vedenja. Neki kongresist je
zahteval, da naj bi zbor izglasoval pohvalo občinski upravi v San Benignu, ki je
7 Prim. zgoraj, str. 215 in sledeče.
|
|
38.8 Page 378 |
▲back to top |
378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pokazala, da je ena najbolj liberalnih v celi Italiji. Protiklerikalni prostozidarski
turinski časopis je natisnil kratko notico: »Zbor je navdušeno odobril.«8 Kato-
liški italijanski časopisi pa so pisali: »Zares je potrebno navdušenje, da mučijo
don Boska, ki je sedaj že izgubil zdravje, ker je samega sebe žrtvoval za mlade.
Tisti, ki ga obtožujejo nedomoljubja, niso naredili in ne bodo naredili nikdar
toliko za domovino, kot je naredil zanje don Bosko v petdesetih letih«.9
Medtem je ravnatelj don Barberis pohitel v Rim in prosil poslanca Erco-
leja, da bi se zavzel za don Boska. Ta poslanec, četudi nekdanji duhovnik, ki je
zapustil svoj poklic, je rade volje branil salezijance. Zastavil je ves svoj vpliv pri
ministru in izsilil izjavo, da zahteva veteranov ne bo prišla v parlament. Celo
Asti, ki je kot tajnik združenja menil, da mora zagovarjati nasprotno stran, je za-
sebno prepričal Cairolija, da bi bilo popolnoma neopravičeno izgnati don Boska
iz opatije.
Sicer pa tudi na kongresu niso bili vsi vdane ovčke. Kot odločen don Boskov
zagovornik se je pokazal opat Bernardi, beneški domoljub, zmeren liberalec, ki
je bil med avstrijsko zasedbo izgnan v Piemont, postal generalni vikar v Pine-
rolu in se je večkrat ustavil v Oratoriju ter jedel z don Boskom pri isti mizi. Ves
svoj vpliv je uporabil za obrambo don Boska.
Končno je strokovna komisija po naročilu prefekture v Turinu ugotovila, da
bi za popravilo stavbe, ki jo je naredil don Bosko, morala vlada plačati šestdeset
tisoč lir. To je bil smrtni udarec za vso neusmiljeno gonjo. Za otroke vojakov je
bolje poskrbel kralj Umberto, ki je veteranom ponudil čudovito stavbo Sopergo,
kjer bi namestili zaželeni zavod.
Don Boskovo ime je bilo tarča napadov sektaške hudobije tudi v dveh dru-
gih zavodih, salezijancev v Faenzi in sester v Catanii.
FAENZA
V Faenzi ni bilo kakega novega nasprotovanja, temveč se je proti don Bosku
in salezijancem le nadaljeval boj, ki se je začel že pred štirimi leti. Obnovljeno sov-
raštvo se je začelo s prihodom novega škofa msgr. Gioachina Cantagallija, ki je v
svojem prvem pastoralnem pismu, napisanem v klasični latinščini, posvetil nekaj
vrstic tudi don Boskovim sinovom in pri tem uporabil izraze velikega spoštovanja
in brezmejnega zaupanja.10 Jeza, ki je bila za kratek čas prikrita, je izbruhnila na
divji in hudodelski način. Dne 12. aprila je članek v Lamoneju napadel in spod-
bujal k napadu. Učinkov ni bilo treba dolgo čakati. Zvečer 15. aprila, oblačnega
in žalostnega večera, so salezijanci asistirali gojence na dvorišču. Kar nenadoma
8 Gazzetta del Popolo, 27. oktober 1885.
9 Unità Cattolica, 28. oktober 1885.
10 Dodatek, št. 84.
|
|
38.9 Page 379 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
379
se je nad zidom zaslišal pok. Nihče se ni zmenil za to. Toda malo za tem so zagle-
dali, kako se je na zidu pojavila glava in se je zaslišal nov strel, ki je bil usmerjen
proti skupini na dvorišču. Krogla, ki je švignila nad njihovimi glavami, je udarila
v steber in od tod padla na tla. Novica o atentatu se je hitro razširila po mestu in
vzbudila vznemirjenje. Oblast je posegla in zaplenila izstrelek. Brez nadaljnjega
bi lahko ugotovila, kdo je streljal. Toda nezmožnost, da bi zbrali dokaze o povzro-
čitelju, je dala samo površen zapisnik brez vsakega pravnega postopka.
Vsemu pa je sledila huda polemika med katoliškimi in liberalnimi časopisi
po celem polotoku. Prvi so dvignili glas proti hudodelskemu napadu, drugi pa
so vse skupaj ocenili kot otročarijo in napadli salezijance kot obrekovalce, izzi-
valce, kršitelje javnega reda. Trditev, da so salezijanci kršitelji javnega reda, je
postala pripev nasprotnega tiska z namenom, da bi prisilili oblast, da bi zaprla
oratorij. Lamone je 3. maja brez zadržka pisal: »Pred prihodom salezijancev ni
bilo med nasprotnimi skupinami fantov nikdar obmetavanja s kamenjem, kakor
se je to dogajalo v časih nesrečnega papeškega gospodovanja, in sedaj se obme-
tavajo s kamenjem obiskovalci salezijanskega oratorija in tisti, ki ne hodijo tja.
Vzrok je več kot jasen: salezijanski oratorij, kjer fantje sesajo sovraštvo proti
svojim tovarišem in kjer so uničili vsa plemenita čustva. Zaprimo torej salezi-
janski oratorij in bomo tako odstranili vzrok krvavih spopadov.« Dne 10. maja
so se manj prostaški odstavki, ki si jih zaradi javnega poštenja upamo objaviti,
glasili: »Medtem ko zatirajo in skušajo omogočiti vsak način propagande tako
imenovanim radikalcem, se pušča popolna svoboda jezuitom, ki se skrivajo pod
kakršnim koli imenom fratrov, da žalijo celo pokrajino in podpihujejo brato-
morne bitke med otroki istega kraja. Zavedajoč se težkih posledic, ki se bodo
nekoč pokazale zaradi protinarodnih in protičlovečanskih čustev, ki se vsajajo
v mlada srca in katerih učinkov se naša Faenza še dobro spominja, zahtevamo
zaprtje salezijanskega oratorija.« Faentinskemu časopisu je dajal podporo nje-
gov pokrajinski tovariš Ravennate v Ravenni.
Sredi te bitke je 18. maja prišel v Faenzo don Rua, ki se je vračal s Sicilije.
Ko je hodil po ulicah, je videl po zidovih bodisi načečkana bodisi lepo napisana
gesla Dol s salezijanci. Salezijanci ven. Don Boskov učenec, ki je prvič obiskal
romanjolsko ljudstvo, se ni prav nič vznemirjal, temveč se je zdelo, da ga stvar
celo veseli, zato je govoril: »Oh! Poglejte, koliko dobrega se bo storilo v tem
mestu … Koliko dobrega …«
Ob novicah o takem besnem početju se niti don Bosko ni vznemirjal. Na
kapitularni seji 29. maja, na kateri je don Sala predložil načrt za povečanje hiše,
ki bi omogočila konvikt, in ker so se nekateri izmed navzočih bali, da bi sektaši
izgnali salezijance, je don Bosko takole govoril: »Dečki, ki smo jih iz krščanske
ljubezni sprejeli, bodo naš ščit. Časi pa so v Božjih rokah, kakor tudi politično
dogajanje v naši deželi in ljudje. Grožnje ne prihajajo od državne oblasti, ta nas
|
|
38.10 Page 380 |
▲back to top |
380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
celo ščiti. Drhali se ne smemo bati, mogoče jo iz previdnosti božamo. Ljudstvo
naj vidi, da delamo, zato začnimo zidavo kake delavnice. Vendar lepo počasi. Če
bomo delali počasi, bodo ljudje imeli čas za dobrodelnost in nam bodo pomaga-
li.« Zato so za zdaj sklenili storiti tisto, kar je bilo potrebno za ohranjanje stavb,
ne da bi kopičili dolgove.
Ko so potem postavili vprašanje, ali naj prosijo vlado za dovoljenje za odpr-
tje zavetišča, je ob spominu na zavrnitev dovoljenja za šole za zunanje gojence
svetnik menil takole: »Menim, da je bolje, če prosimo za to dovoljenje, vendar
tako, da ne bomo uporabljali izraza konvikt. Ravnatelj naj se obrne na podpre-
fekta in mu pove, da nekaj ubogih dečkov prosi, da bi jih sprejeli v oskrbo; da
drugje sicer ne prosijo za dovoljenje, da pa tukaj to prosimo iz spoštovanja do
oblasti. Ti dečki bi sčasoma gotovo prisilili oblast, da bi jih podprla in bi jih tako
morala hraniti država v kaki poboljševalnici. Prošnjo je treba skleniti z zatrdi-
lom, da vse prepuščamo modri odločitvi podprefekta …«
Svoje misli glede hiše v Faenzi je don Bosko izrazil, ko je ravnatelj don Rinaldi
prišel v Turin za svetnikov godovni dan. Tedaj mu je v spodbudo dejal:11 »Marija
Pomočnica vam bo pomagala. Nadaljujte, kakor da se ne bi nič zgodilo. Danes bi-
jemo glavno bitko v Ameriki in v Romagni. Pogum! Tudi name so streljali.
Občina, vlada in zasebniki so bili proti meni. Dobri so me hoteli zapeljati v
norišnico. Pa kljub temu. Tudi sedaj pred nekaj meseci so mi grozili. Dali so mi
vedeti, da me nameravajo ubiti, če ne bom izginil iz države. Odgovoril sem jim:
Hočem ostati v svoji hiši. Marija Pomočnica mi bo pomagala.«
Takoj so začeli graditi cerkev in gledališko dvorano. Ko si je don Sala ogle-
dal dela, je videl, da so zaradi zemljišča, ki se je pogrezalo, položili temelje, ši-
roke en meter in 60 centimetrov. Don Bosko je na kapitlju 2. novembra grajal
tako velikopotezne zamisli: »Lahko bi,« je menil, »zabili kole, zgradili stebre, jih
med seboj povezali z loki iz velikih kamnov na površini zemlje. Zapomnite si to
kot načelo gradnje.«
O stvareh v Faenzi so govorili na kapitularni seji 14. decembra in imajo
določen pomen. Ravnatelj Rinaldi je predlagal neke vrste dogovor z zunanjimi
obrtniki z namenom, da se ne bi vsi obrtniki združili proti salezijancem. Fan-
tje bi bili v delavnici vajenci mojstra, ki bi jim dajal majhno plačo, sorazmerno
z njihovo učinkovitostjo, glavni zaslužek pa bi ohranil zase, poleg tega pa bi
skrbel za delo.
Ko je don Bosko slišal posamezne člene, je dejal: »S tem načrtom jemljemo
ravnatelju avtoriteto. Na teh osnovah sem v začetku Oratorija naredil vse mo-
goče poskuse, pa sem ugotovil, da je to vir velikih nevšečnosti, tudi materialnih.
Najprej sem mojstrom naročil, naj poskrbijo orodje tudi za vajence. Potem je to
11 Don Ruove besede, ki smo jih pravkar navedli, in don Boskovo mnenje omenja msgr. Taroni v
svojih zapiskih.
|
|
39 Pages 381-390 |
▲back to top |
|
|
39.1 Page 381 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
381
dolžnost prevzel sam mojster, medtem ko je hiša poskrbela orodje za fante. Po-
tem smo se domenili, da bi jaz mojstrom dal na razpolago samo nekatera orod-
ja, drugo pa bi prinašali domov. Potem naj bi mojster priskrbel nekaj orodja,
drugo pa bi dal Oratorij. Sledilo je veliko izdatkov zaradi muhavosti mojstrov:
fantje niso imeli orodja ali pa so mojstri uporabljali orodje fantov, da bi varče-
vali s svojim … Potem je prišlo vprašanje pokvarjenega orodja, potem orodje,
ki je izginilo, potem uporaba orodja zunaj delavnice in zunaj delovnega časa.
Pri vsem so nastajala nesoglasja zaradi izvedbe del, zanemarjanja pouka fan-
tov, nesoglasja zaradi zaslužka dobička podjetij. Poskusil sem pošiljati fante k
mojstrom v mestu, potem sem jih umaknil in ustanovil delavnice doma v hiši.
Potem sem zunanje mojstre postavil za delovodje, da so bili kakor gospodarji.
Zaradi tega so fantje postali njihovi služabniki in so bili odtegnjeni avtorite-
ti predstojnika. Ni bil več mogoč neposreden nadzor fantov, fantje so ubogali
samo svojega mojstra. Pogosto je zaradi nujnosti kakih del trpel tudi hišni red.
Z eno besedo, bilo je še in še nevšečnosti.«
Don Rui se je zdelo, da so salezijanci v Faenzi živeli v posebnih okoliščinah
in bi bilo treba to upoštevati. Don Bosko je odgovoril: »Toda saj v Faenzi delav-
nice sploh niso potrebne. Za zdaj naj se don Rinaldi drži zunanjega oratorija in
večernih šol. Drži naj se pravil, ki smo se jih držali na začetku tukaj v Oratoriju,
pa ne bo prišlo do trenja z oblastjo in domačini. Prvi notranji gojenci Oratorija
so bili dijaki, šele potem so prišli rokodelci v pomoč dijakom. Prvi so bili če-
vljarji. Prvi knjigovez je bil Bedino, ki so mu pravili governo [vlada]. Nato je bilo
treba graditi. Tako smo dobili mizarje in kovače. Bilo je treba ustanoviti zdru-
ženja katoliških bralcev, šolskih knjig, tako so prišli stavci in tiskarji. Obrtni-
ki dobivajo delo od dijakov; to je načelo, ki ga moramo uresničevati zlasti v
majhnih mestih. Nesoglasja, ki smo jih doživeli v Turinu na kongresu tiskarjev,
ki so hoteli zapreti oratorijsko tiskarno, nam nakazujejo nevarnosti, na katere
naletimo, če hočemo z drugimi konkurirati pri delu tudi v velikih mestih.«
Iz vseh teh razlogov je kapitelj zavrnil načrt don Rinaldija, ki je tudi tako, da
se ni oddaljil od utečenih don Boskovih navodil, zelo lepo usmeril delo te hiše.
CATANIA
Il Mattino, zaletav liberalni časopis v Turinu, je 17. aprila objavil poročilo
pod naslovom Don Bosko in salezijanke, kjer pravi: »Znano je, da je slavni don
Bosko, ki je zadovoljen, da povsod ustanavlja svoje tako imenovane vzgojne
ustanove, ki niso drugo kot središče neznanja in praznoverja, ustanovil tudi
samostane za redovnice, imenovane salezijanke. Teh samostanov je veliko v ra-
znih mestih in je koristno vedeti, kako mučijo dekleta zato, da bi postale redov-
nice. Nismo mi tisti, ki poročamo, temveč je to Gazzetta di Catania.« Tu navaja
|
|
39.2 Page 382 |
▲back to top |
382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
članek iz tega časopisa eiusdem furfuris [podobnega besa], če ne še hujšega. Od
7. marca do 29. maja je trajala proti don Bosku in njegovim ustanovam gonja
v več člankih. Nepomemben dogodek je bil samo pretveza za catanske protik-
lerikalce, da bi vznejevoljili catanske prebivalce proti salezijancem, ki naj bi v
kratkem prišli v Catanio. Neko ubogo dekle, ki so jo hčere Marije Pomočnice
sprejele v Bronte in pozneje v Nizzo Monferrato kot postulantko, je pokazala
znamenja nenormalnosti in so jo potem po kratkem postanku v umobolnici v
Turinu poslali nazaj k njeni materi. Govorice o takem znorelem dekletu so kma-
lu našle pripravljena ušesa v uredništvu časopisa, ki je na osnovi tega dogodka
spletel naravnost fantastično zgodbo iz ženskega samostana. Takrat se je na
Siciliji mudil don Rua, ki je zbral vse potrebne podatke za poročilo v časopisju.12
Trohica dobre volje bi zadostovala, da bi Gazzetta odprla oči in preklicala svoje
pisanje, toda Gazzetta, ki ji je daljše pismo don Bonettija pokazalo vso neresni-
co,13 se ni zmenila za nič in ni ničesar preklicala. Še več, v polemiki z občinskim
svetom v Bronteju je, norčevaje se iz »don Boskovih hčera«, imenoval ženski
kolegij v Bronteju »v ovce preoblečene hijene«.
Sicer pa se Gazzetta ni zmenila toliko za sestre in za njihovo domnevno
žrtev, hotela je zadeti don Boska. Zato je pustila pri miru hčere Marije Pomočni-
ce in se lotila don Boska s pomočjo novice, ki jo je objavil bogokletni rimski ča-
sopis Capitale [glavno mesto]. V Rimu v župniji Srca Jezusovega je umrl pesar-
ski filozof in pesnik Terenzio Mamiani della Rovere, minister Pija IX. leta 1848,
minister prosvete kraljevine Italije in končno senator. Ta časopis je obdolžil don
Boska nepravilnega ravnanja in celo izsiljevanja grofice Mamiani, soproge umr-
lega senatorja, in pospremil obtožbo s hudobnimi namigi druge vrste. Nesrečna
Gazzetta di Catania je 29. maja dala svojim antiklerikalnim bralcem bogato pašo
neumnosti in se pri tem zaradi svojega viteškega obnašanja skrbno varovala, da
bi omenila kakšen koli popravek, potem ko se je zvedelo za natančne resnične
podatke. Vendar se v zadevo ni vpletel don Bosko sam, temveč eden izmed nje-
govih sinov, župnik don Dalmazzo, ki ni storil ničesar nepravilnega, kaj šele, da
bi izsiljeval. Izsiljevanje naj bi bilo pismo, polno človekoljubne vljudnosti, ki ga
je narekovala dušnopastirska služba. Ko je zvedel, da se senatorjevo življenje
izteka, in ko je zaman poskušal priti k postelji umirajočega, je žalostno potožil
grofici, da ga še niso poklicali, kakor mu je bilo obljubljeno in kakor je želel sam
soprog.14 Tista leta in še veliko pozneje je bila prostozidarska straža pri postelji
umirajočih silno stroga in je veljala za vse.
Tedaj je don Bosko, kakor vedno v Catanii, kot drugo per infamiam et bonam
famam [zaradi obrekovanja in dobrega glasu] gledal samo na to, da je delal dob-
12 Dodatek, št. 85. Objavil ga je Amico della Verità, katoliški časopis v Catanii, 27. aprila.
13 Pismo, poslano Gazzetti, vendar ga ni objavila, temveč je izšlo v Amico della Verita 1. maja.
14 Dodatek, št. 86.
|
|
39.3 Page 383 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
383
ro, za katero je vedel, da ga pričakuje od njega Božja previdnost.15 Zato je v pismu
sotrudnikom leta 1885 lahko mirno naznanil: »Na prigovarjanje uglednih oseb
bomo prevzeli v Catanii vodstvo večernih šol za odrasle, upravo javne cerkve in
obenem z naslovom sv. Filipa Nerija odprli praznični oratorij, da bomo zbirali
in krščansko poučevali dečke in jih tako odtegovali brezdelnemu pohajkovanju
po trgih in cestah mesta.« V mislih je imel cerkev sv. Filipa in oratorij, ki so mu
pravili Filipinov, v Via Teatro Greco, kjer še danes deluje cvetoč oratorij.
LA SPEZIA
Zdelo se je, da po celem polotoku kroži geslo, da naj se povsod uprejo don
Bosku. Dva časopisa v La Spezii, Muratore in Lavoro, sta se zagnala proti njemu
in vzela za pretvezo neki občinski odlok. Don Bosko je prejel od la specijske ob-
činske uprave prošnjo za sprejem osmih dečkov, ki so zaradi kolere ostali brez
staršev, in jih tudi sprejel. Zato ni bilo nič bolj naravnega, kot da je občina poši-
ljala zanje majhno podporo. Mislili so celo, da bi določili letni prispevek tisoč lir.
Ko pa so o zadevi razpravljali na občinski seji, je nekaj prijateljev salezijancev
predlagalo, da bi vsoto zvišali na štiri tisoč. To je razjezilo liberalne demokrate,
ki so v ustreznih časopisih objavili nasprotovanje v slogu tistega časa. Liberalni
Muratore je 31. maja ob novici vzkliknil: »Ali je mogoče, da je naše občinsko
predstavništvo padlo tako globoko, da podpira časno oblast v nasprotovanju
najlepšim izročilom La Spezie? Taka dejanja zaslužijo ne le zavračanje, temveč
da jih imenujemo popolnoma neodgovorna in sposobna, da povzročijo popol-
no nasprotovanje celotnega mesta.« Istega dne je demokratski Lavoro objavil
sramotilen članek s prostaškim zasramovanjem in nesramnim pačenjem nje-
govega imena.
Toda tudi tukaj je šel don Bosko pogumno naprej, ne da bi se oziral na tiste,
ki so mu lajali za petami. Meseca septembra je bil predložen načrt za zamenja-
vo zemljišča, ki ga je predlagala sama občinska uprava. Zemljišče, ki naj bi ga
dobili salezijanci, je bilo večje od tistega, ki so ga oni dajali v zameno. Tako se
je zaokrožila naša posest in odpravila cesto, ki naj bi šla po sredini naše poses-
ti ob zavodu. Ta odprava pa je bila povezana s cerkvijo, katere izgradnje se je
don Bosko lotil z vitezom Bruschijem:16 tako velika cerkev kot cerkev sv. Janeza
Evangelista, ki pa bi jo začeli graditi v še ne določenem času. Ko so govorili o
zamenjavi, je don Cerruti pri omembi gradnje cerkve, ki naj bi bila tudi župnij-
ska cerkev, skušal občinsko upravo pripraviti, da bi sodelovala pri stroških. Don
15 Kot zadoščenje za sektaško obrekovanje v Catanii so don Rui 18. aprila v Randazzu pripravili
slovesen sprejem in od tam don Bosku poslali naslednji telegram: »Don Bosku, odličnemu pozna-
valcu časov, ki širi blagodat znanosti in vere na vse sloje. Župan in občinska uprava, dekan, Rua,
salezijanci, konviktovci, zbrani na bratskem kosilu, pošiljajo ljubeč pozdrav.«
16 Prim. MB XV, str. 676 [BiS XV, str. 442].
|
|
39.4 Page 384 |
▲back to top |
384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Bosko je odgovoril: »Prosili bomo za pomoč občinsko upravo, ko bomo začeli
dela. Predvidevam, da bomo dosegli malo ali nič. Treba je delati v korist občin-
skih uprav, čeprav nam one delajo samo nevšečnosti. Toda dandanes moramo
delati tako, če hočemo delati v korist duš. Poglejmo si načrt. Sprejemamo za-
menjavo, ki jo ponuja občinska uprava v La Spezii, vendar brez pogojev in brez
nadomestil. Ne dovolite, da bi v notarski listini bili pogoji glede cerkve, niti da
odstopajo zemljišče zaradi gradnje bodoče cerkve. Tak izraz naj se ne sprejema.
Del ne bomo začenjali, dokler ne bosta končani cerkvi v Rimu in Bordigheri. To
obljubo dajte gospodu Bruschiju ustno in ne pisno.«
Cerkev je danes lepo svetišče, posvečeno Kraljici La Spezie Mariji Snežni.
Graditi so jo začeli deset let po don Boskovi smrti 17. januarja 1898 in je bila
posvečena 27. aprila 1901.
V želji, da bi v La Spezii razvil ustanovo po svojih velikopoteznih načrtih in
spominjajoč se polovične obljube mornariškega ministra Benedetta Brina, je
njegovi ekscelenci pisal pismo v upanju na kako podporo.
Ekscelenca!
Ko sem imel visoko čast, da sem govoril z vašo ekscelenco o veliki potrebi šol za delavce
v arzenalu v La Spezii, me je vaša uglednost spodbujala in zagotovila svojo podporo.
Kakor lahko sedaj vaša uglednost ugotavlja iz priloženega poročila, ki ga je sestavil
ravnatelj zavetišča in šol, je zadoščeno splošnim željam, in to z izrednimi žrtvami in
velikim naporom osebja in denarnimi žrtvami.
V ta namen prosim vašo ekscelenco, da bi nam priskočili na pomoč s tistimi sredstvi,
ki jih imate za primerne za delo, ki je tolikega pomena in obljublja najboljše uspehe.
V globokem spoštovanju imam srečo, da se imenujem vaše ekscelence ponižni slu-
žabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 25. maj 1885
Če in kako je minister odgovoril, ne vemo. Vemo pa, kako se je končala pre-
vidnostna podpora Svetega sedeža. Od začetka je Leon XIII. nadaljeval mesečno
podporo 500 lir, ki jo je odobril njegov predhodnik. Ko pa se oseba, ki je imela
nalogo, da je unovčila pobotnice, septembra predstavila uradu, ji je bilo rečeno,
da Vatikanska uprava nima več pooblastila za izplačilo po avgustu 1885. Ker je
don Bosko želel dobivati podporo še naprej, je po državnem tajniku kardinalu
Jacobiniju poslal svetemu očetu naslednjo prošnjo.
Preblaženi oče!
Mesto La Spezia, ki je od majhnega števila prebivalcev v kratkem času naraslo na
trideset tisoč duš, se je pred desetimi leti znašlo v velikem pomanjkanju verskega
pouka. Pij IX. je v skrbi zlasti za mladino, ki je v največji nevarnosti, prosilcu predla-
gal, da bi kakor koli pomagal, in v ta namen predlagal ustanovitev šol in sirotišnice.
Določil je vsoto 500 lir podpore na mesec. Po tem povabilu in s to pomočjo je podpi-
|
|
39.5 Page 385 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
385
sani 10. decembra 1877 odprl šolo, imenovano sv. Pavla, in omenjeno podporo imel
za tekoče potrebe.
Po smrti Pija IX. je vaša svetost v neizrečeni dobroti z dejanjem posebne naklonjeno-
sti od vsega začetka svojega pontifikata nadaljevala isti mesečni prispevek, s čimer
smo mogli nadaljevati zunanje šole prazničnega oratorija v istem obsegu in jim dati
še večji razmah. Vendar so dosedanja kapela in prostori za šolo zaradi povečanega
števila prebivalstva in zaradi večjih duhovnih potreb postali premajhni in smo zato
morali poiskati večje prostore, ki bi bili namenjeni tudi za zavetišče.
Tedaj je vaša svetost priskočila na pomoč z vsoto 6.000 lirami za postavitev novega
zavoda 10. septembra 1880, ki naj bi jih dobili s sto mesečnimi lirami skupaj s petsto
lirami, ki so nam jih izplačevali vse do julija tekočega leta. K temu smo prejeli še
dva tisoč lir za maše, ki smo jih vestno opravili. Na tak način smo zgradili obšir-
nejšo kapelo z zavetiščem, kjer je dobilo zatočišče 150 otrok, ki dobivajo potrebno
oskrbo in pouk ter se učijo obrti, ki jim bo pomagala služiti si vsakdanji kruh. Tu
imajo možnosti tudi tisti fantje, ki čutijo v sebi duhovniški poklic, pa drugje zara-
di pomanjkanja sredstev ne bi mogli nadaljevati svojega šolanja. Tako so potekale
stvari z zares zadovoljivimi uspehi, ko nam je prve dni avgusta tega leta blagajnik
ekonom sporočil, da je edini stalni dohodek te uboge hiše odpravljen vse do novih
odlokov vaše svetosti.17
Prisiljen od stiske in nesposoben, da bi mogel sam nadaljevati začeto delo, se zate-
kam k vam, preblaženi oče, in vas prosim, da bi nam z vašim mesečnim prispevkom
blagovolili nadaljevati dobroto in naklonjenost, ki ste nam jo izkazovali. Močno bi
me bolelo, če bi videl propasti ustanovo, ki je do sedaj tako lepo napredovala z Božjo
pomočjo in s pomočjo vaše velikodušnosti. Ustanova je vedno bolj nujno potrebna
specijskemu maloštevilnemu duhovništvu, ki ga ogrožajo protestanti, ki razpolagajo
z zavetišči, šolami in svetišči, vzdržujejo pa jih razne sekte. Mi vam bomo, preblaženi
oče, večno hvaležni za uslugo, za katero vas prosimo, in salezijanci in njihovi gojenci,
zlasti pa še hiša v La Spezii, bodo vsak dan prosili Boga in Marijo Pomočnico za vaše
zdravje in za pomoč našemu velikodušnemu dobrotniku.
Blagovolite, preblaženi oče, sprejeti čustva globoke hvaležnosti in vdanosti, ko pro-
sim zase in za vso našo salezijansko družbo vaš apostolski blagoslov. V visoko čast mi
je, da se imenujem vaše svetosti najponižnejši in najvdanejši sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. december 1885
17 Tu je prišlo do zamenjave meseca odpovedi, kot je mogoče razbrati iz naslednjega pisma gospoda
Sigismondija iz Vatikana 10. oktobra 1885:
Velespoštovani gospod Alessandro! Sporočam vam v vsej naglici, da sem se vrnil od msgr. Folchija
v zadevi pobotnice. Odgovoril mi je, da ima uprava dovoljenje, da zavodu v La Spezii plačuje 500 lir
do konca avgusta tekočega leta. Če naj bi to nakazovanje trajalo naprej, se mora za novo nakazilo
don Bosko ali kdo namesto njega obrniti na sv. očeta. Ko vas prosim, da sprejmete moje pozdrave, ki
naj veljajo tudi za vašo soprogo, se imam za Vašega vdanega služabnika
C. Rossignari
Gospod Alessandro je na listku, ki je bil namenjen don Bosku, pisal, da naj takoj ukrene quid
agendum [kaj je treba ukreniti].
|
|
39.6 Page 386 |
▲back to top |
386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Kardinal je poročal papežu in nato 24. februarja 1886 pisal don Bosku:
»Njegovi svetosti je zelo hudo, da vam more ugoditi samo delno.
Zaradi hudobnih časov in zaradi obveznosti, ki jih ima v Rimu, so postavlje-
ne meje njegovi dobrodelnosti in omejujejo vztrajnost njegovega srca. Da pa
pokaže upoštevanje, ki ga ima do vaše ustanove, ki jo tako uspešno vodite, mi je
naročil, da vam enkrat nakažem vsoto pet tisoč lir, ki jih v pokornosti najvišjim
ukazom pošiljam po nakaznici državne banke.«
In sedaj preidimo k predlogom, ki so ostali samo na papirju. Omenili bomo
samo tiste, o katerih je spregovoril don Bosko ali je o njih povedal svoje mnenje.
Govorili bomo o Riminiju, Vicenzi, Trentu in Cuneu.
RIMINI
Msgr. Alessandro Chiaruzzi, škof v Riminiju, je želel, da bi don Bosko spre-
jel podeželsko župnijo v njegovi škofiji. Take vrste predlogi so prihajali od več
strani. Tako bi omogočil skupnosti v Faenzi, da bi imeli tamkajšnji salezijanci
poletno hišo, kjer bi si okrepili svoje sile in zdravje. Vendar je svetnik na seji
kapitlja 20. marca dejal: »Na začetkih naše Družbe smo sprejemali hiše, ne da
bi kaj veliko razpravljali o pogojih. Toda sedaj se moramo urediti, organizirati
in dve leti ne več odpirati novih postojank. Amerika nam jemlje preveč osebja.
Odpadi in smrti so nam pobrali veliko ljudi.« Kapitelj je prošnjo zavrnil.
VICENZA
Že leta 1879 je senator Fedele Lampertico kot predsednik Združenja lju-
bezni povzel željo nekaterih uglednih oseb in menil, da bi za vodstvo deške
sirotišnice v Vicenzi, ki je propadala, morali poklicati don Boskove sinove. Sve-
tnik je decembra poslal don Duranda, da si je ogledal ustanovo. Vendar niso nič
odločili. Potem se je 1880 začela izmenjava pisem med gospodom Giovannijem
Salo, predsednikom konference sv. Vincencija Pavelskega, in don Durandom za
odprtje zavetišča. Don Sala je po nekem svojem obisku imel stavbo, ki so jo ku-
pili člani Konference, za primerno za ta namen. Vendar ni vedel, od kod naj bi
vzel denar za preureditev prostorov. Dne 29. januarja 1883 je don Bosko prejel
prošnjo, ki jo je podpisalo 212 vicenških »sotrudnikov«. Med podpisniki je bil
tudi krajevni škof msgr. Farina in gospod Orazio Lampertico, senatorjev sin, ki
se je imenoval »tajnika vicenških sotrudnikov«. Svetnik je odlašal z odgovorom
in se potem odpravil v Francijo. V Vicenzi so postali nepotrpežljivi. Končno je
pod pritiskom novih pisem takoj, ko se je vrnil, takole odgovoril.
Velespoštovani gospod predsednik!
Po rokah gorečega zagovornika dobrih pobud duhovnika Pietra Pozzana sem prejel
|
|
39.7 Page 387 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
387
pismo vaše uglednosti z dne 4. tekočega meseca s prošnjo, ki jo je podpisalo lepo šte-
vilo uglednih oseb vseh slojev vicenškega prebivalstva, na čelu z njegovo ekscelenco
msgr. škofom.
Vsi se zavzemajo, da bi skupina salezijancev prevzela skrb za ogroženo mladino tega
slavnega mesta. Poznana mi je bila naklonjenost, ki so jo gojili salezijanski sotrudni-
ki in člani velezaslužne Konference sv. Vincencija Pavelskega do ponižne Družbe sv.
Frančiška Saleškega, toda če bi me navdajal še kak dvom, bi me to zadnje dejanje
zaupanja navdalo s prepričanjem, da je res tako.
V živi želji, da bi ustregli vašemu zaupanju, smo nadrobno razpravljali o vaši ljubez-
nivi ponudbi in razmišljali, ali ji lahko ustrežemo. Toda v moje veliko obžalovanje
smo jo morali zavrniti, ne zato, ker bi manjkalo dobre volje, niti zaradi predloženih
pogojev, temveč zaradi pomanjkanja osebja. Vojaška služba, ki nam vsako leto po-
bere 15 do 20 učiteljev in mojstrov, že prevzete obveznosti za odprtje hiš v raznih
krajih, potreba po misijonarjih, ki jih moramo pošiljati v Patagonijo in Brazilijo, nam
tako redčijo osebje, da ne moremo prevzeti novih ustanov.
Žal mi je, da se nismo sporazumeli pred leti, ko smo imeli na voljo potrebno ose-
bje za prevzem sirotišnice. Vendar upamo, da bo Božja previdnost, ki je takrat ho-
tela odpreti pot za prihod v Vicenzo, ponovno ob drugi priložnosti dala možnost, da
bomo udejanjili skupno željo.
Ker pa ne morem dati točnega odgovora, kdaj bi vam mogel dati pritrdilni odgovor
za dokončni prevzem ustanove, menim, da bi vaša uglednost spodbudila člane Kon-
ference sv. Vincencija Pavelskega, da bi skušali doseči svoj hvalevredni cilj, se pravi
moralno in versko dobro mladine kako drugače, kar vam bo navdihnila vaša iznaj-
dljiva krščanska ljubezen.
Medtem ko se zahvaljujem vaši uglednosti in po vas članom Konference sv. Vincenci-
ja kakor tudi mnogim podpisnikom za ljubeznivo prošnjo, prosim Boga, da blagoslo-
vi vaše dobrodelne napore v korist uboge mladine, vam podeli stotero plačilo za vaše
napore in vsakemu izmed vas pripravi blesteč venec v nebesih.
Ko priporočam sebe in vse svoje fante dobroti vaših molitev, vas spoštljivo pozdrav-
ljam in si štejem v čast, da se z vsem spoštovanjem imenujem vaše uglednosti najv-
danejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. junij 1883
Vendar dobri Vicenčani niso odnehali. Še tretjič so leta 1885 predložili svo-
jo prošnjo, s katero se je vrhovni kapitelj pod predsedstvom don Boska ukvarjal
kar šestkrat. Tudi v Vicenzi je prišlo do običajnih sprememb. Od začetka vse
rožnato: že pripravljene visoke vsote denarja, različna zemljišča, bodisi daro-
vana ali ponujena v nakup za majhen denar, krasna stavba, ki bi jo bilo mogoče
poceni kupiti, splošno pričakovanje prebivalstva, potem pa odpovedi in razoča-
ranja. Don Tamietti, ki ga je don Bosko poslal, da bi ugotovil resnično stanje, je
bil zelo lepo sprejet. Videl je, da bi bilo treba izdati precej več, kot je bilo napo-
vedano, ko pa je ugotovil, da bi nekateri gospodje bili pripravljeni priskočiti na
|
|
39.8 Page 388 |
▲back to top |
388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pomoč, se je odločil za prevzem s pogojem, da bi začeli praznični oratorij in bi
govorili o ustanovitvi zavoda kdaj pozneje. Ko je don Bosko slišal poročilo svo-
jega odposlanca, je 22. junija v kapitlju takole govoril: »Ko so stvari takšne, kot
so, lahko sprejmemo, kajti za nekaj časa bi mogli delo opravljati z enim samim
duhovnikom.«
Toda prva težava se je pojavila 13. julija. Hči enega darovalcev, odvetnika
Ruffa, ki je bil pripravljen darovati svoje posestvo, je pisala don Bosku prote-
stno pismo. Ker je bila v težkem finančnem položaju in ni mogla skrbeti za šola-
nje svojih otrok, ni mogla dopustiti, da bi zmanjšali očetovo posest. V resnici pa
je bil oče sprt s hčerko in se ni zanimal za njene potrebe, ker se je proti njegovi
volji omožila z nekim revežem. Don Bosko ji je pisal, naj bo mirna, ker se še ni
nič odločilo in da ne bodo nikdar ničesar naredili v njeno škodo.
Od julija do oktobra je prišlo do drugih zapletov glede kraja, nove obljube
denarnih darov in sledila je ponovna razprava na kapitlju 22. septembra. Ko
je don Rua vprašal don Boska, kaj meni o vsej zadevi, je odgovoril: »Imamo že
preveč stvari v rokah. Vendar sem pripravljen odobriti, kar bo sklenil kapitelj.«
Don Durando je kot dopolnilo omenil, kako je sv. Ignacij na hitro odpiral nove
postojanke in da jih je potem na mah zaprl petnajst, da bi tako učvrstil svo-
jo družbo. Don Rua je predlagal, da bi določili odprtje v Vicenzi za leto 1889.
Don Bosko pa je odgovoril: »Čemu bi koristilo, če bi določili tudi 1890? Sedaj
ne moremo, ker nimamo osebja. Zato naj oni ponujajo kakršno koli dediščino,
kakršno koli podaritev. Mi se zavezujemo, da bomo, kakor hitro nam bo mogo-
če, storili za ogroženo mladino vse, kar je v naši moči.«
Nove težave, ki so medtem nastale, so same vicenške prijatelje prepričale,
da je bolje počakati. Svetnik je ponovil že povedano in 26. oktobra izjavil: »Če
dobro pretehtamo stvari, je bolje, da za zdaj damo času čas. Ne zavračamo, tem-
več samo odlagamo.«
Dne 5. novembra je don Sala v poročilu o svojem potovanju, med katerim je
obiskal tudi Vicenzo, opisal, kaj je videl in slišal. Med drugim bi štiri neomožene
sestre Caldonazzi, zelo bogate, bile pripravljene takoj podariti dvajset tisoč lir
in pozneje še več. Poleg tega bo volilo dvajset tisoč lir grofice Drusille Dal Ver-
me, vdove Loschi, takoj poravnalo odprtje sirotišnice. Toda ob nepremostljivih
težavah, ki so se nakopičile za uresničenje skupne želje, je don Bosko povedal
svoje mnenje: »Ali ne bi mogli pisati sestram Caldonazzi, da bi zaradi še dol-
gega dogovarjanja dale dvajset tisoč lir za cerkev Srca Jezusovega v Rimu in za
misijone? Jaz sam bi jim pisal in obljubil, da bi to vsoto imeli na voljo, ko bi se
odpirala hiša v Vicenzi.«
»Vicenčani,« je odgovoril don Sala, »nočejo videti ničesar, kar ni v njihovem
kraju.«
»Za vsak primer,« je povzel besedo svetnik, »bom poskusil in bom pisal tudi
|
|
39.9 Page 389 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
389
dediču parmskega kneza, ki naj bi plačal Loschijevo volilo. To še toliko bolj, ker
je parmska kneginja prišla k meni na obisk, ko sem bil v Nici. Kar se tiče Vicen-
ze, odgovorite, da naj načrt počiva do pomladi. Dobrodelnost je danes veliko
bolj negotova kot takrat, ko smo odpirali postojanke v Sampierdareni, Alassiu
in Marseillu. Od pomladi mu bomo dali počivati do jeseni in tako naprej.«
Kakor je rekel, tako je tudi storil. Dne 16. novembra je pisal sestram Caldo-
nazzi in jim predlagal, da bi imenovano vsoto namenile v korist msgr. Caglieru,
ki je z mnogimi sestrami in misijonarji brez sredstev sredi patagonske puščave
in bi rad začel potrebno dobrodelnost.18 Toda te so ostale odločene, da podpre-
jo salezijansko delo samo v svoji domovini. Kljub vsemu so mu poslale tisoč lir
za misijone.19
Vztrajnost Vicenčanov se je za don Boskovega življenja pokazala še enkrat.
Tisti, ki je od vsega začetka usklajeval delo pripravljavcev in vzdrževal stike s
Turinom, je bil kanonik Cavedan, generalni vikar v škofiji. »Vsi dobri in hudob-
ni,« je pisal don Veronesi don Bosku 1886,20 »nestrpno čakajo, da bi videli v
Vicenzi salezijansko hišo. Tako civilna kakor cerkvena oblast sta pripravljeni
pomagati. Prefekt province bi rad zaupal vzgojo nekaj sirot brez staršev sale-
zijancem, za 20 lir na mesec.« Kanonika, ki je z don Gennarijem, župnikom pri
S. Stefanu, junija 1887 prišel v Turin, je don Rua prosil, da je poročal o zadevi
kapitlju, ki mu je predsedoval don Rua. Zdelo se je, da je dogovorjeno, v resnici
se je pa vse razblinilo v nič. »Če ustanova ni uspela,« je pisal imenovani žu-
pnik,21 »to ni bilo zaradi pomanjkanja dobre volje, temveč, kot je pošteno rekel
velečastiti don Bosko, ker ni bilo v njihovem duhu.« Ni bilo v duhu Družbe, da
bi se ukvarjali tudi z otroki, starimi manj kot osem let, kot so to zahtevali po-
gajalci. Poznejše poskuse je doletela ista usoda, tako da v Vicenzi še danes ni
salezijancev.
TRIDENT
Župan v Tridentu je v zelo lepem pismu sporočil don Bosku, da si prebival-
stvo v tem mestu v soglasju s cerkveno in civilno oblastjo želi, da bi salezijanci
prevzeli vodstvo mestne poboljševalnice. Hiša je že pripravljena, je pa odvisna
od Združenja ljubezni in od občine. Sporočil naj bi svoja vzgojna načela in podal
navodila za ureditev prostorov, da bi ravnali po enotnih vidikih. Delo bi bilo
treba začeti meseca novembra z nekaj dečki, ki so že bili tam zbrani. Don Bosku
18 Povzemamo iz pisma, ki ga navajamo spodaj.
19 Pismo gospoda Eugenia Panizzonija don Bosku, Vicenza, 23. november 1885. Verjetno je podo-
ben odgovor dobil tudi Laschi.
20 Mogliano, 22. september 1886.
21 Vicenza, 29. avgust 1887.
|
|
39.10 Page 390 |
▲back to top |
390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
je bilo všeč, da so se Družbi tako nepričakovano odprla vrata v avstro-ogrsko
cesarstvo. Prav tako mu je ugajalo, da se je to zgodilo v zgodovinskem mestu
tridentinskega cerkvenega zbora, pa tudi zato, ker je bila ta dežela bogata s
poklici. V kapitlju 13. julija je naročil, naj pripravijo odgovor, v katerem naj po-
vedo, kako povračilo je namenjeno salezijancem: ali bo to posamično ali skup-
no. Nekaterim članom kapitlja je naročil, naj preučijo predlog, in jeseni naj bi
don Sala šel pogledat, kako je z zadevo.
Don Sala so lepo sprejeli, vendar so bili župan in člani Združenja zelo zadr-
žani, tako da mu ni bilo mogoče ničesar zvedeti o zavetišču niti kakšno hrano
imajo dečki. Hiša je bila zelo lepa, velika in nova. Škof msgr. Della Bona je želel
prihod salezijancev tudi iz posebnega razloga. Med občinsko upravo in Združe-
njem ljubezni je obstajalo določeno trenje, ki je škodovalo skupni koristi. Želel
je, da bi salezijanci ustvarili med obema lepo sožitje. V hiši je bilo petindvajset
dečkov sirot in petindvajset deklic sirot. V delavnicah so gospodarili mojstri, ki
so gledali samo na svoj dobiček in so jim bili fantje popolnoma podrejeni. Nekaj
gojencev je obiskovalo zunanje šole, ne da bi to bilo povod za nerede. Nekaj
fantov in nekaj deklet je istočasno bilo pri cerkvenih obredih v kapeli. Ravna-
telj ni dajal vtisa sposobnega človeka. Vse pa je kazalo na to, da bi salezijance v
Tridentu radi videli.
Župan je želel, da bi takoj napisali pogodbo, vendar don Sala iz previdnos-
ti ni privolil, ustno je navedel nekaj členov, ki bi jih potem predložil v pretres
vrhovnemu kapitlju: občina prepušča v brezplačno uporabo Corsino e Sartori,
kakor so takrat imenovali to stavbo; preselitev deklic sirot v kako drugo hišo;
zunanja popravila in preureditev na račun občine in Združenja ljubezni; popis
vseh predmetov zavoda z obveznostjo, da jih izročijo v stanju, kakršni bodo
po morebitnem odhodu salezijancev; salezijanci niso obvezani, da sprejmejo
samo petindvajset dečkov, občina in Združenje pa sta dolžna za vsakega plačati
osemdeset centov na dan; dečki ob sprejemu ne smejo imeti manj kot deset let
in več kot dvanajst in morajo biti zdravi in krepki; možnost, da salezijanci sprej-
mejo toliko fantov in s pogoji, kakršne bodo postavili sami; pravico ravnatelja,
da določi za šolanje ali za obrt tudi dečke, ki jih pošiljata občina in Združenje;
obstoj edinole notranjih šol in delavnic; obveznost občine, da pet let prej opo-
zori salezijance, če bi jih hotela odpustiti; samo ravnatelj ima v rokah vodstvo
in upravo v zavodu; svoboda ravnatelja, da drži ločene novince od že navzočih
gojencev in jih vključi v skupnost po svoji presoji.
Ko se je don Sala vrnil v Turin, je poročal o obisku in prebral člene, ki smo
jih na kratko predstavili. V pogovoru z don Boskom je glede popravil menil: »Če
hočemo občino prisiliti, da bo prevzela ta popravila, je treba o tem dobro raz-
misliti, ker smo se v mnogih krajih znašli v zmedi. Občinske uprave obljubljajo,
pa ne izpolnjujejo. Člen bi lahko oblikovali takole: - Ravnatelj bo obvestil občin-
|
|
40 Pages 391-400 |
▲back to top |
|
|
40.1 Page 391 |
▲back to top |
BiS 17 — 20. poglavje
391
sko upravo o popravilih, ki jih je treba narediti. Občina bo predlog preverila, in
če popravil ne bo izvedla, bo ravnatelj imel pravico, da jih izvede sam in pošlje
račun občini. Dobro je treba pretehtati izraz, ki pomeni obveznost.«
O previdnosti, ki jo je treba imeti v dogovarjanju z občinskimi upravami,
je don Bosko ob drugi priložnosti pripomnil:22 »Pri pogodbah z z občinskimi
upravami moramo biti zelo previdni, ker se vedno pojavijo nekatere obvezno-
sti, ki se ne zdijo težke, in zato ne pazimo nanje, pomenijo pa za nas težko obre-
menitev.«
Don Bosko je imenoval odbor, katerega člani so bili don Sala, don Durando
in don Lazzero. Ti naj bi napravili osnutek pogodbe, ki bi jo obravnavali na nas-
lednjem zasedanju. To se je zgodilo 1. decembra. Po dolgi razpravi so postavili
sedemnajst členov, ki so potem 1887 služili za dokončno potrditev.23
CUNEO
Duhovnik don Peana je nameraval don Bosku zapustiti veličastno zavetišče,
ki ga je on zgradil v Cuneu in opremil z vsem potrebnim za kakih sto gojencev.
Tudi tukaj je prišlo do omahovanja. Na eni strani so že znani razlogi odsvetovali
prevzem nove ponudbe, v drugo pa je pomen kraja in potreba po razbremeni-
tvi zavoda v San Benignu, kjer so morali zmanjšati število obrtnikov, da so dali
prostor klerikom, ki niso imeli več prostora, silil k sprejemu ponudbe. »Ne mo-
remo iti naprej zaradi pomanjkanja osebja. Pišite don Peani, naj nam prepusti
zavod v oporoki in mi bomo po njegovi smrti nadaljevali njegovo delo. Treba
je priznati, da nekateri salezijanci nimajo prav nič salezijanskega duha. Vsako
leto jih veliko odpade in po dolgih letih vzgoje takih ljudi ostanemo razočarani.
Kakor hitro postanejo duhovniki, jih je treba razposlati po zavodih in ni prilož-
nosti, da bi se naprej izobraževali. Nekatere smo posvetili v duhovnike, ker so
nas k temu silile okoliščine. Treba bo bolj skrbeti za taka posvečenja in precej
klerikom predpisati eno leto študentata. Ljubezen do družine in same družine
nam jemljejo sobrate. Treba se bo utrditi.«
Dogovori s Cuneom niso prinesli nikakršnih sadov. To poglavje bomo kon-
čali z dvema opombama k besedam, ki jih je don Bosko izrekel ob tej priložnosti.
Odpadi so dejstvo, ki ga ugotavljamo v vseh redovnih družinah. Don Bosko
je to trdo izkušal vse od začetka svojega dela, ko je od osem fantov, ki jih je prip-
ravljal s tisoč skrbmi in žrtvami, dvakrat na njegovi strani ostal samo eden: don
Mihael Rua. Ko je potem Družba začela dobivati notranjo in zunanjo trdnost,
je bilo teh odhodov vedno manj, kljub vsemu pa jih je bilo nekaj zelo bolečih.
Starejši se spominjajo primerov bratov Cuffia, ki so bili izredno nadarjeni in
22 Zapisnik vrhovnega kapitlja, 25. avgust 1885.
23 Dodatek, št. 87.
|
|
40.2 Page 392 |
▲back to top |
392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
dolga leta predmet don Boskovih očetovskih skrbi in prizadevanja, ko sta dva
postala duhovnika in je bil tretji že blizu, so mu vsi trije obrnili hrbet. Ob takih
dogodkih pa so se toliko bolj navezali nanj njegovi zvesti in oblikovali tisto vr-
hovno poveljstvo in tisto izbrano število veteranov, ki je postalo zares temeljni
kamen celotne ustanove. Z druge strani pa so samohotno odpadli tisti motilci,
ki bi mogli v času utrjevanja razbiti skupino. Tudi iz tega razloga se je uresni-
čilo tisto, kar je don Rua jasno pokazal sodnikom apostolskega procesa,24 ko je
trdil, da »za časa don Boskovega življenja nikdar ni prišlo do razhajanj med po-
sameznimi hišami, pa tudi po njegovi smrti se ni pokazalo niti posamično niti
skupinsko gibanje proti njegovim odredbam in je vse teklo tako kakor takrat,
ko je on vodil Družbo.«
Pri navedenih besedah je svetnik tudi omenil nezrelost ljudi, ki so bili pos-
lani v hiše. Če bi don Bosko čakal, da bi deloval, potem ko bi imel same popolne
ljudi, bi umrl in nam pustil kaj borno zapuščino. O tej stvari pa je jasna in od-
ločilna sodba msgr. Tassa, škofa v Aosti, ki je bil gojenec Oratorija in je sedaj
lazaristovski duhovnik. Ko je tudi on pričal o don Boskovi previdnosti, je takole
rekel: 25»Nekaterim se zdi, da je zdaleč prekoračil meje previdnosti, ko je zače-
njal velikanske pobude brez zadostnih sredstev in pošiljal vodit v svoje vzgojne
zavode ljudi, ki so se zdeli, da niso zadosti pripravljeni. Toda prav v tem obču-
dujem zlasti njegovo neizmerno zaupanje v Boga, in ko vidim odličen uspeh teh
ustanov, moram sklepati, da je imel posebno razsvetljenje od Boga.«
24 Summ. Pos. sup. virt. št. IX, § 5.
25 Prav tam, § 94.
|
|
40.3 Page 393 |
▲back to top |
21. poglavje
V ŠPANIJI IN FRANCIJI
V prvem obdobju pogovorov o ustanovitvi postojanke v Dinanu, ki se je po-
tem uresničila veliko pozneje, so stvari tekle tako ugodno, da je don Bosko pisal
opatu Martinu, neutrudnemu promotorju ustanove: »Pred neizmerno velikim
dobrim, ki ga vidim, kako se uresničuje v Bretagni, me preseneča samo eno, to
je odsotnost preizkušenj.«1 Toda sovražnik dobrega ni počival, na preizkušnje ni
bilo treba dolgo čakati. Če težave niso nastopile takoj na začetku, da bi ovirale
priprave, pa ni šlo brez ovir ob začetkih ustanov; bile so tako velike, da so močno
preizkušale duhove sobratov, ki so začenjali delo. To je tisto, kar smo mogli vide-
ti do sedaj in čemur bomo priče tudi v prihodnje. Pomanjkanje osebja, finančne
težave, različno nasprotovanje so nalagali težke žrtve in so se navadno reševali
kot osvežujoč dejavnik ne samo življenja, temveč tudi življenjskosti ustanov.
Hišo v Utreri je zadela skupno usoda. Sto petdeset najrevnejših dečkov je
obiskovalo te šole kot zunanji. Toda ravnatelj je tožil, da mu samo duhovnik
don Pane daje izdatno pomoč, vendar ne zadostno. Poleg tega markiz Ulloa ni
dajal več kakor običajnih dvesto lir na mesec, ker mu njegove finančne zmoglji-
vosti tega niso več dopuščale. Ker se je štiriletna pogodba leta 1885 iztekla, so
predstojniki razmišljali, ali naj salezijanci še ostanejo tam. Da bi dobili sredstva
za življenje, je don Durando predlagal, da bi poslali tja nekaj dobrih učiteljev,
ki bi poleg že obstoječih vodili nekaj razredov za sinove premožnejših družin.
Prepričan je bil, da bi to postala najbolj cvetoča šola v mestu. Don Bosko je pos-
lušal in molčal. Za vsemi je povzel besedo msgr. Cagliero, ki se je zelo trudil za to
ustanovo in je odločno nasprotoval predlogu šolskega svetnika, ker bi tako sale-
zijanci pritegnili k sebi učence drugih mestnih šol in bi zato prišlo do zavisti in
nasprotovanja proti nam. »Ostanimo,« je dejal, »pri ubogih. Občina nam bo tako
vedno pomagala. Vendar ne skušajmo tekmovati z občinskimi šolami. Cerkev
1 Pismo don Rui brez datuma, pisano po don Boskovi smrti.
|
|
40.4 Page 394 |
▲back to top |
394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
nam lahko daje zadosti za življenje. Markiz je dejal, da nas v stiski ne bo pustil
na cedilu. Duhovščina nas rada vidi in nam pošilja miloščino. Zato ni nikakršne
potrebe, da bi zapustili Utrero. Don Oberti naj malo potrpi in bomo vse uredili.«
Don Bosko je odobril ta sklep. Vsi navzoči so privolili, ne da bi kdo nasprotoval.2
Ko je ravnatelj zvedel za don Boskovo odločitev, je s takim navdušenjem za-
čel znova, da je 29. januarja kljub skrajnemu uboštvu s pomočjo sotrudnikov in
sotrudnic za veliko slovesnost praznika sv. Frančiška Saleškega pripravil pridi-
gano devetdnevnico. Slovesnost je povzdignil ugledni sotrudnik iz Seville msgr.
Marcello Spinola, ki je bil pravkar posvečen za škofa v Corii. Prišel je na pred-
večer, pridigal, spovedoval, pontificiral, birmal in imel konferenco za sotrudni-
ke. Iz poročila v Diario de Sevilla [Seviljski dnevnik] 4. februarja se vidi, kako
natančno je poznal salezijansko sotrudništvo in kako zelo je cenil don Boska in
njegovo ustanovo. Z njim so salezijanci v Utreri, tako je pisal ravnatelj,3 izgubili
»očeta, prijatelja, svetovalca in pomočnika v kateri koli stiski«. Težka preizkuš-
nja, še težja zato, ker se je ponavljala, je prizadela tudi te sobrate poleti s poja-
vom kolere. Prve primere so zaznali v Madridu 8. junija. Sporočilo o bolezni je
vzbudilo splošen preplah. Bolezen je začela žeti žrtve v pokrajinah Castellón,
Valencia in Murcia. Osemdeset odstotkov zbolelih je umiralo. Deželo je zajel
strahoten obup. Poletna vročina je še zaostrila položaj, tako da so tri pokrajine
bile prava podoba opustošenja in žalosti. Okuženje se je naglo širilo in le malo
pokrajin je ostalo izvzetih. Strahota je trajala šest dolgih mesecev.
V tako težkem položaju ravnatelj gotovo ni mogel zapustiti hiše in iti na
duhovne vaje v Turin. Don Bosko je to predvideval, zato mu je poslal naslednje
očetovsko pismo.
Dragi moj don Oberto!
Upal sem, da te bom mogel videti z nekaterimi našimi sobrati, toda nadloga me je
oropala tega zadovoljstva.
Medtem ko se podrejamo Božjim odločitvam, ne izgubljajmo poguma. Bog je vedno z
nami. Vsi salezijanci so pripravljeni na kakršno koli žrtev, da ti priskočijo na pomoč.
Če si v stiski, ker bi rad pomagal otrokom, ki so bili prizadeti zaradi kolere, mi povej
in poiskali bomo način, kako ti pomagati.
Isto nameravamo storiti za Francijo in Italijo, kjer nas ta Božja šiba še ni prizadela.
Vsaj za zdaj ne.
Pričakujem natančne novice o naših sinovih in o tem, ali moreš pripraviti v Španiji
kak duhovniški poklic. Pošlji imena in priimke naših sotrudnikov, zlasti iz Utrere in
družine Ulica.
Zapomni si, da so protisredstva proti koleri, ki jih skušaj sam izpolnjevati in pripo-
ročati, naslednja:
2 Zapisnik vrhovnega sveta, 9. januar 1885.
3 Pismo don Bosku, Utrera, 1. april 1885.
|
|
40.5 Page 395 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
395
svetinjica Marije Pomočnice okoli vratu,
pogosto sveto obhajilo,
vsakodnevni vzkliki: O Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis [O Marija, po-
moč kristjanov, prosi za nas].
Prisrčno pozdravi svoje fante in vse naše dobrotnike in jim zagotovi, da vsak dan
molim za njihovo duhovno in časno srečo.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Molite tudi zame, ki ostajam
vedno v Jezusu Kristusu najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgust 1885
Hiša v Sarrià ni bila v nič manjših težavah, tako zunanjih kakor notranjih.
Toda mirnost njenega ravnatelja je storila, da je vse teklo brez velikega malo-
dušja. Tudi njemu je naš svetnik pisal:
Dragi moj don Branda!
Časopisi poročajo, kako vam kolera vsak dan bolj grozi. To je preizkušnja, ki nam
jo pošilja Bog. Za to imamo protisredstvo, znajmo ga uporabiti. Uporabljajte ga in
ga priporočajte drugim: vsak dan: Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis
[Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas] (trikrat). Pogosto obhajilo. Svetinjica Marije
Pomočnice okoli vratu. Ponudi se, da boš sprejel vse zaradi kolere osirotele otroke
v svojo hišo, dokler bo kaj prostora. Povej družini gospoda Chopitea, da don Bosko
moli in stori vse, da 160 tisoč sirot moli vsak dan pri sveti maši po njihovem namenu
in da se jim iz srca zahvaljujem za vsa dela krščanske dobrodelnosti.
Če bodo javne okoliščine dovoljevale, se bomo videli in bomo govorili o naših zade-
vah, ki jih ni malo. Medtem pošlji don Rui seznam stvari, ki jih boš potreboval za
prihodnje leto. Tu bomo poskusili storiti vse, da vam omogočimo delo za večjo Božjo
slavo.
Pozdravi tvoje in moje fante, ki jim vsem pošiljam poseben blagoslov.
Moje zdravje se malo izboljšuje, tako da se lahko posvečam nekaterim posebnim
poslom. Marija naj nam stoji vsem ob strani, nas varuje pred vsakim telesnim in du-
ševnim zlom. Molite tudi zame, ki vam vedno ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgust 1885
Prvi salezijanski ravnatelji, ki so se izšolali v Oratoriju, od koder so odhajali
polni globoke ljubezni in spoštovanja do don Boska, so znali ta čustva vzbujati
tudi med svojimi gojenci. Tako niso vsajali samo ljubezni do svetnika in jih vo-
dili v njegovem imenu, temveč so v njih gojili pristne odnose, kakor smo lahko
že ugotovili v prejšnjih zvezkih. Zato don Branda ni samo iz vljudnosti pisal
decembra našemu očetu don Bosku: »Tukaj kar naprej mislimo in govorimo
o don Bosku. Vsi si želimo, da bi ga mogli kmalu videti. Oh, če bi bilo mogoče
takšno potovanje! Don Boska si enako želijo tudi na drugem koncu Španije, to
je Andaluziji.«
|
|
40.6 Page 396 |
▲back to top |
396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Barcelonski sotrudniki so se čudili novi obliki krščanske dobrodelnosti,
ki so jo videli pri don Boskovih sinovih, in so ugotavljali njihove učinke. Dva
bratca, ki sta ostala zaradi kolere brez staršev, sta zavračala vse, ki naj bi jim
nadomestili starše. Končno so ju pripeljali v salezijanski zavod. Salezijanski na-
čin življenja je v njiju povzročil tako spremembo, da tisti, ki so ju poznali od
prej, niso mogli verjeti, da sta to ona dva, bila sta izredno marljiva, poslušna in
pobožna. Neki drug deček, ki so mu starši umrli za kolero, je blodil po morski
obali, prosil mornarje vbogajme in hrano ali pa je, če je bilo mogoče, kradel
premog in drugo in potem to prodajal, da si je tešil glad. Nekega dne so ga ca-
riniki našli napol živega. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer si je opomogel od
gladu. Neki salezijanski sotrudnik, ki se mu je deček smilil, ga je priporočil don
Brandi in ga prosil, da bi malčka obvaroval pred potjo, ki vodi v pogubo. Don
Branda ga je sprejel in izvedel od njega samo to, da nima več nikogar na svetu.
Počasi se je divjaček naučil moliti, brati in pisati in nato še krojaštva. Neki drug
deček, dober po srcu, je toliko slišal govoriti o don Bosku, da se je odločil, da
mu bo pisal in se mu zahvalil za blagodati, ki jih je prejemal v zavodu v Sarrià.
Revčka so potegnili izpod dveh velikih miz, kamor je bil privezan z rokami na
hrbtu in z robcem v ustih, da bi se zadušil. Neki sereno [paznik] ali nočni čuvaj
je po naključju šel tam mimo in slišal ihtenje. Ustavil se je in ga rešil. Hudobija
nekega človeka je hotela, da bi izginil, da mu ne bi bilo treba vrniti nepremičnin
njegovih staršev. Ko so ga skrivaj priporočili salezijancem, je kazal neobičajne
dokaze dobrote in nadarjenosti. Pred tako značilnimi dejanji dobrote je javnost
pozdravila prihod novih redovnikov, ki jih je dobrodelna gospa Chopitea dobila
od don Boska, da bi se zavzeli za najrevnejše otroke iz ljudstva.
Novica, da so salezijanci storili toliko dobrega v Utreri in v Barceloni, se je
raznesla po vsej Španiji in vzbudila željo, kar je bilo naravno, da bi prišli tudi v
druga mesta. Iz Viga je duhovnik Casimiro Vasquez prosil za ustanovitev obrtne
šole za ubogo in zapuščeno mladino v njegovem mestu. Vendar so mu odgovo-
rili samo s prošnjo, naj moli, da bi Bog blagoslovil Družbo in ji poslal špansko
osebje, kajti samo na tak način bi bilo manj težko pognati korenine tudi v Vigu.4
Meseca avgusta je več salezijancev opravljalo duhovne vaje pri jezuitih v
Jerezu de la Frontera v Andaluziji. Dne 6. avgusta je don Pane od tam pisal don
Bosku: »Če bi vi vedeli, kako zelo vas imajo radi ti dobri sotrudniki, kako radi bi
vas videli v svoji sredi! Menim, da v malokaterem kraju na svetu tako zelo ljubi-
jo don Boska in si ga želijo. Kake dokaze naklonjenosti so nam izkazovali samo
zato, ker so vedeli, da smo don Boskovi sinovi! In ker ne morejo videti vas, bi
radi videli vsaj kako hišo njegovih sinov, da bi vsaj njim pokazali ljubezen, ki jo
imajo do očeta. Ko sem jim rekel, da je popolnoma nemogoče, da bi odprli hišo
4 Odgovor je don Bosko narekoval v italijanščini in so ga potem prevedli v španščino (Dodatek, št.
88). V Vigo so salezijanci šli 1894.
|
|
40.7 Page 397 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
397
v Jerezu, so mi rekli: »Povejte očetu don Bosku, da naj nam pošlje vsaj enega du-
hovnika in enega klerika ali vsaj enega laika. Tako bi imeli pri sebi sina sv. Fran-
čiška Saleškega, don Boskovega sina in bi začeli delati dobro tisočim mladih, ki
se izgubljajo. Jerez močno potrebuje katoliške delavce.« To pismo je spremljalo
goreče povabilo patra Emanuela Cuelenosa, predstojnika jezuitov, za katerega
je don Bosko naročil don Lemoynu lep odgovor, ki ga je on podpisal, vendar pa
nimamo nobenega prepisa.
Kakor je mogoče razbrati iz zgornjega dopisa, se je v srcih dobrih Špancev
vedno bolj utrjevalo prepričanje, da če bi hoteli Španiji prihraniti težke dni, bi
bilo treba poskrbeti za vzgojo zanemarjenih širokih plasti ljudstva, posebno še
mladine. Zlasti širjenje anarhične sekte mano nera [črna roka], ki je morila po
deželi, je pripravilo mnoge dobro misleče gospode, da so začeli iskati vzroke in
jih našli v neznanju, zapuščenosti, kvarjenju mladine. Zato so se plemenite in
premožne osebe zbrale v Madridu v odbor, ki mu je predsedoval senator Silvela,
nekdanji minister za zunanje zadeve in potem ambasador v Parizu. Ugotovili
so, da je vlada nesposobna kaj storiti, zato so oni dali zgled narodu in s svojimi
sredstvi v glavnem mestu zgradili poboljševalnico za mladostnike. Tudi drža-
va je pokazala zanimanje in je 4. januarja 1883 dala dovoljenje za ustanovitev
zasebnega zavoda, imenovanega Escuela de reforma para jóvenes y asilo de, cor-
reción paternal [Poboljševalna šola za mlade in starševsko poboljševalno zave-
tišče] pod varstvom sv. Rite.
Preden so začeli graditi, so hoteli določiti vzgojni sistem, ki naj bi se ga
držali. V ta namen sta senator Lastres in neki drug madridski gospod šla na
potovanje po Evropi, kjer bi s pomočjo konzulov svoje države mogla dobiti pot-
rebna pojasnila. Kamor koli sta prišla, so jima kazali samo poboljševalnice. Do-
mov sta se vrnila prepričana, da se take ustanove prej ječe kot vzgojni zavodi. O
don Bosku nista nikjer slišala govoriti. Ko so potem zbrali fante, so jih razdelili
v štiri skupine: 1. Zapuščeni. 2. Ogroženi. 3. Ogroženi, ki pa zaradi mladosti še
niso bili kaznovani, ker niso odgovorni za svoja dejanja. 4. Poredni otroci iz
uglednih družin, ki naj bi jih vzgajali posebej, da ne bi bila omadeževana čast
njihovih družin.
Takšen je bil položaj, ko je neki senator v ta namen podaril odboru dobršen
kos svojega vrta v okolici Madrida, kjer so takoj začeli graditi veličastno poslo-
pje. Ko so zgradili že dvoje kril, je gospod Lastres slišal govoriti o salezijanskem
zavodu v Barceloni. Takoj so prekinili gradnjo in pisali nekemu bankirju v Bar-
celoni, ki je poslal svojega tajnika v Sarrià, nato pa je šel tja še sam. Govorila
sta samo o poboljševalnicah, kot so bile takrat v navadi. Toda don Branda je
odgovarjal, da to ni namen salezijancev, in jim dal D'Espineyejo knjigo, da bi se
seznanila z don Boskovim sistemom. Raje bi jima dal Du Boysa, pa ga ni imel
pri roki.
|
|
40.8 Page 398 |
▲back to top |
398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Ko so potem don Bosku poročali o zadnji nadrobnosti o knjigah, je svetnik
dejal: »V teh primerih je bolje dati Du Boysa. D'Espiney je dober za pobožne
ljudi in pomaga odpirati denarnice, medtem ko Du Boys da spoznati naš sistem
in je spoznal duha naše Družbe.« Don Bosko je na začetku nasprotoval tiskanju
stvari o njem, toda sedaj, ko je kocka padla, je bilo treba iti naprej. Du Boysa je
treba širiti, kolikor je mogoče, ga prodajati, ga deliti zastonj, če je treba, ker nas
da razpoznati s tega pravega vidika.
Vrnimo se k naši pripovedi. Dva meseca po teh obiskih sta prišla v Sarrià
poslanec Lastres in še neki drug gospod in prosila don Branda, da bi smela
obiskati in spoznati hišo. Tudi ta dva sta govorila samo o poboljševalnicah. Don
Branda pa ni nehal ponavljati, da če hočejo poboljševalnice, tu ni pravi kraj, naj
gresta kam drugam, kajti namen salezijanske družbe in don Boska niso pobolj-
ševalnice. Za to je primerna državna poboljševalnica v San Pietru in Vincoli,
nedaleč od tam. Šla sta tja, vendar kar tako, zaradi lepšega. Nato sta se vrnila in
ostala cel dan v zavetišču in se prepričevala o poteku življenja, pravilih, nava-
dah in sklenila, da je treba pisati don Bosku.
Mesec dni pozneje sta iz Madrida pisala don Brandi in ga povabila, da bi
prišel v glavno mesto. Don Branda se je branil, ker se mu je tako potovanje
zdelo nesmiselno in ker je imel doma bolnike. Teden dni pozneje je pismo nun-
cija Rampolle ponovilo povabilo. Tokrat se ni mogel več upirati. Na postaji sta
ga pričakovala Lastres in Silvela. Ko se je predstavil na nunciaturi, mu je msgr.
nuncij naročil, naj začne pogovore, ker tako želi kralj, ki je tudi obljubil svojo
podporo.
Naslednjega dne se je zbral celoten odbor, v katerem so bili senatorji, po-
slanci in bankirji. Don Brandi so dali prvo mesto. Ideje teh gospodov so se le
malo ujemale z načeli našega vzgojnega sistema, ki ga niso dobro poznali. Ker
pa so želeli doseči svoj namen, so izjavili, da puščajo svobodo delovanja. Cortes
[parlament] je sicer izdal zakon, vendar ga oni lahko preoblikujejo in prilago-
dijo. Njihov namen je reševanje mladine. Ustanova ni državna, temveč zasebna.
Naj pišejo don Bosku in mu sporočijo, da bo hiša v gradnji njegova. Vse bi po-
godbeno uredili. Don Bosko bi svobodno odločal po svoji uvidevnosti. Nihče se
ne bi vtikal v vodstvo. Če bi potrebovali pomočnike, so mu oni na voljo. Če jih
ne želi, temveč želi delati s svojimi močmi, bi mu to rade volje pustili. Tako je
govoril v imenu vseh minister Silvela.
Ko so o predlogu razpravljali 22. septembra 1885 v kapitlju, je don Bosko,
potem ko je slišal poročilo, vzkliknil: »Pariz! Madrid! Trident! Kaka nova obšir-
na obzorja za našo Družbo!« Don Durando je pripomnil, da če bi malo upočasni-
li odpiranje hiš, bi zlahka vsako leto odprli po eno, ne da bi s tem slabili Družbo.
Don Bosko pa se ni oziral na pripombo in je nadaljeval: »Glejte, kako Božja
previdnost vodi salezijansko družbo. Pomislite, kako mi pri odpiranju hiš niti
|
|
40.9 Page 399 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
399
ne vemo, kaj bomo naredili. Še več, ne smemo toliko gledati dobro, ki ga delamo
našim dečkom v naših domovih, temveč moramo videti, kaj se kot protiučinek
našim pobudam, ne da bi mi kaj sodelovali, dogaja v drugih … La Spezia! Tja
smo šli brez vse pomoči in to je bil smrtni udarec protestantizmu … Faenza!
Sprejeli so nas s kriki 'smrt salezijancem', klici, ki se ponavljajo še danes. Poglej-
te: semenišče je životarilo in se skrčilo skoraj na ničlo. I figli dell'avvenire [Sino-
vi prihodnosti] je prepad, v katerega je padla mladina.5 Napadli smo jih, ker se
takrat ni nihče zmenil za nas. V škofiji Faenza skoraj ni bilo več duhovnikov in
še tisti so bili demokratsko navdahnjeni. Upanje duhovništva so bili nekateri po
cestah tavajoči kleriki. Toda po našem prihodu in po prizadevanju čudovitega
don Taronija je semenišče tako polno, da ne morejo več sprejemati klerikov. In
pomislite, da je rektor prej škofu predlagal, naj zaprejo semenišče, da je pa don
Taroni nasprotno izjavil: Pokličite don Boska in videli boste! Prej semenišče
ni imelo več kot dvajset ali trideset klerikov, sedaj šteje sto dvajset notranjih
in šestdeset zunanjih. Tudi mi imamo v Družbi že nekaj faenških klerikov in
upam, da bomo iz naših šol kmalu imeli bogato žetev tudi mi. Oratorij se bo še
naprej razvijal in notranji in zunanji bodo v veliko korist tudi škofiji.«
V kratki prekinitvi je don Rua omenil, kar je sam videl: da je navzočnost
salezijancev duhovščini ponovno vlila pogum, ki je že popolnoma upadel. V več
krajih so župniki po zgledu salezijancev odprli praznične oratorije, ki so lepo
cveteli.
Don Bosko je ponovno povzel besedo: »Vse to je treba pripisati ubogi sa-
lezijanski družbi! Ko sem bil v Faenzi, je bil škof ves v skrbeh, ker se je bal, da
bo zaradi navzočnosti salezijancev njegovo semenišče ostalo prazno. Odgovoril
sem, da če don Bosko kam gre, gre vedno s škofovim blagoslovom in da je zato
takoj pripravljen oditi, če njegova ekscelenca ne želi don Boska v svoji škofi-
ji. Da pa je v Faenzi s popolnim soglasjem svetega opata, in če bi ga sveti oče
vprašal po novicah o stvari, bi pač moral odgovoriti po resnici in v skladu s
tem, kar je videl. Škof se je popravil in dejal, da je zadovoljen, da je don Bosko
prišel v Faenzo, vendar se boji za svoje semenišče. Tedaj je don Taroni poln vere
vzkliknil, da mu obljublja, da bo od trenutka, ko je don Bosko vstopil v Faenzo,
v nekaj dnevih število škofijskih klerikov naraslo za kakih dvajset. Res se je vse
zgodilo prav v tem smislu, ne da bi kdo mogel razložiti vzroke. Sedaj se vrnimo
k madridskemu predlogu. Menim, da lahko komu naložimo, da prouči izhodišč-
no točko za to zadevo, premotrimo možnosti izvedbe, nakar bi o vsem poročali
tistim gospodom in jim pokazali našo najboljšo voljo. Zato bo prav, da gre kdo v
Madrid, da si na kraju samem vse ogleda in naredi svoje povzetke.«
Don Brando, ki je bil navzoč na seji, je dejal, da so bili gospodje odločeni iti
5 Namiguje na socializem.
|
|
40.10 Page 400 |
▲back to top |
400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
k papežu, če bi se kapitelj upiral uresničitvi njihovega načrta.
In don Bosko: »Naj se ustanovi odbor, ki bo preudaril načrt za Madrid in
razmislil, kako ga je mogoče udejanjiti po našem sistemu. Nalogo naj prevza-
mejo don Durando, don Cerruti in don Branda in naj poročajo kapitlju o svojih
sklepih. Mi se bomo prilagodili v vseh stvareh, ki se ne tičejo bistva našega sis-
tema, in sredstva ne bodo nikakršna ovira. Vendar ostanimo trdni v odločitvi,
da imamo v naših hišah vedno dve kategoriji, dijake in obrtnike.«
Ko je kapitelj slišal sklepe treh odgovornih za preučitev načrta, je odločil,
da bo odgovoril odboru in nunciju, da je pripravljen začeti dogovore. Postavil
je samo en pogoj: da se vse izpolni v smislu salezijanskih pravil. Odgovoru so
priložili izvod salezijanskih pravilnikov. Nuncij, ki se je o zadevi pogovarjal s
senatorjem Silvelo, predsednikom odbora, je sporočil don Bosku, da so želje od-
bora v popolnem soglasju z zahtevami salezijancev. Kar se njega tiče, je vedno
pripravljen, kolikor mu je mogoče, storiti vse za dober uspeh predloga.6
Naslednjega novembra je bil v Rimu mednarodni kongres za poboljševal-
nice. Gospoda Silvela in Lastres, oba dobra pravnika in poznavalca kazenskega
prava, sta se ga udeležila kot predstavnika španske vlade. Na poti v Rim sta se
ustavila v Turinu in obiskala don Boska. Vendar o tem obisku nimamo poročil.
Trije meseci so bili dovolj, da so dogradili veliko poslopje. Zato je 5. marca
1886 Silvela ponovil prošnje in poslal spomenico v francoskem jeziku z zgodo-
vino ustanove, z besedilom zakona z dne 4. januarja 1883 in seznamom usta-
noviteljev.7 Don Bosko je hitro odgovoril iz Alassia s pismom, ki ga je narekoval
don Cerrutiju.
Velespoštovani gospod!
Pozorno sem preučil načrt šole sv. Rite, ki mi ga je dobrota vaše uglednosti blagohot-
no poslala skupaj z besedilom zakona z dne 4. januarja 1883, ki dovoljuje gradnjo.
Ne morem si kaj, da se ne bi vaši uglednosti in vsem članom komisije najlepše zahvalil
za naklonjenost in dobrohotno zanimanje za salezijance in izrazil najgloblje občudo-
vanje za pristno krščansko ljubezen, ki vas vse preveva. Bog ve, ali se ne bom odzval
vabilu, ki mi ga vaša uglednost ponovno ponuja v pismu z dne 5. tekočega meseca,
da bi prevzel vodstvo. Ne glede na pomanjkanje osebja mi posebnost te ustanove in
disciplinske uredbe ne dovoljujejo, da bi uresničil skupno željo. Kljub veliki želji, da
bi delali dobro, se ne moremo oddaljiti od vodila, ki ga predpisujejo naši pravilniki,
katerih izvod sem vam poslal preteklega meseca septembra. Lahko bi ustanovili za-
vod po zgledu Talleres Salesianos [Salezijanske delavnice] v Barceloni, nikakor pa
ne poboljševalnice na osnovi Hiše sv. Rite.
Upam, da bom z Božjo pomočjo mogel meseca aprila priti v Barcelono, kjer mi bo
v veliko čast, če bom mogel srečati vašo uglednost in odličnega gospoda Francisca
6 Nuncijevo pismo don Bosku, Madrid, 11. oktober 1885 (Dodatek, št. 89).
7 Dodatek, št. 90.
|
|
41 Pages 401-410 |
▲back to top |
|
|
41.1 Page 401 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
401
Lastresa, ki ju imam oba v najboljšem spominu in za katera prosim Boga, da bi ju
ohranil v svoji sveti milosti.
V najglobljem spoštovanju in hvaležnosti vaše uglednosti najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
Alassio (Genova), 17. marec 1886
Svetnik je bil tedaj na poti v Francijo. Kakor hitro se je razvedelo za nje-
gov prihod v Barcelono, je prihitel gospod Lastres, ki je prinesel tudi nuncijevo
pismo. Da bi prelat ugodil gospodu Silveli, ki ga je prosil, da bi mu pomagal
uresničiti njegovo željo, je ponovil, da je njegova vroča želja, da bi don Bosko
mogel postaviti na čelo tako zelo pomembnega zavoda salezijance; to tem bolj,
ker je bil odbor pripravljen stvari urediti tako, da bi bile v soglasju s pravilniki
Družbe.8 Don Bosko je poslal nuncijevo pismo v Turin in napisal na prvo stran:
»Kapitelj naj preuči in stori vse, kar more.«
Don Rua, ki je spremljal don Boska v Španijo, se je dolgo pogovarjal z gos-
podom Lastresom 18. aprila. Iz pogovora so nam ohranjene glavne točke, ki jih
je on takoj zatem napisal na list papirja. Potem ko je pokazal, da je don Bosku
in njegovem kapitlju veliko do tega, da bi salezijanci prišli v Madrid, da pa na
žalost nimajo zadosti osebja, je postavil pet osnovnih pogojev: 1. Svoboda bo-
dočega vodstva, da usmeri fante v tisto obrt, za katero bodo imeli sposobnost
in veselje, pa tudi v soglasju s potrebami ustanove. Svoboda, da usmeri na pot
učenja tiste, ki so po vedenju in nadarjenosti sposobni za šolanje. 2. Nujnost
možnosti, da bi ločili od glavne skupine tiste, ki bi mogli druge ovirati pri vzgoji.
3. Primernost, da bi za vsakega salezijanca ali bolje za celo skupnost določili le-
tni prispevek. 4. Potreba, da bi določili mesečnino za vsakega fanta. 5. Nujnost,
da bi delavnicam priskrbeli delo.
Po teh osnovnih zahtevah je don Rua obljubil, da bo zadevo predložil vrhov-
nemu kapitlju. Če bo predlog sprejet, bodo sestavili in poslali gospodu Silveli
in gospodu Lastresu predlog pogodbe, da bi ga preverili in dali svoje opombe.
Obenem pa je dal tudi vedeti, da salezijancev ne bo mogoče tako kmalu poslati
v Madrid.
Na veliki teden in zadnje dneve pred praznikom, ko so prepovedani vsi obi-
ski v Španiji, je don Bosko imel nekaj prostega časa, tako da je na veliki četrtek
mogel odgovoriti na nuncijevo pismo.
Velespoštovana in velečastita ekscelenca!
Z velikim veseljem sem prejel vaše spoštovano pismo glede zavoda v tem glavnem
mestu, katerega vodstvo naj bi prevzeli salezijanci. Mi se pripravljamo na ta prevzem
z najboljšo voljo, zlasti še na ponovna priporočila vaše ekscelence. V pogovoru z ug-
lednim gospodom Lastresom smo mogli premostiti nekaj težav, ki bi se v prihodnje
8 Dodatek, št. 91.
|
|
41.2 Page 402 |
▲back to top |
402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
mogle pojaviti, tako do sedaj ostaja le še podpis dogovora med našo Družbo in prip-
ravljalnim odborom te ustanove. Ko se bom vrnil v Turin, bo ena izmed prvih nalog
oblikovanje pogodbe, ki jo bomo poslali spoštovanemu gospodu Manuelu Silveli, ki
naj jo predloži v preučitev imenovanemu odboru.
Za zdaj je največja težava v pomanjkanju osebja, vendar upamo, da bomo mogli s
pomočjo Božje previdnosti premagati tudi to. Vaša spoštovana ekscelenca lahko za-
gotovi zgoraj imenovanemu gospodu Manuelu Silveli, da bomo z naše strani storili
vse, da bomo ugodili vašim željam in željam imenovanega odbora.
Sprejmite, ekscelenca, moje ponižne izraze spoštovanja in blagoslovite mojo redovno
družino. Mi bomo nenehno molili in prosili Gospoda, da vašo ekscelenco ohrani še
veliko let v korist Cerkvi.
Imam srečo, da se z globokim spoštovanjem imenujem vaše prevzvišene ekscelence
najponižnejši in najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Barcelona-Sarrià, 22. april 1886
Vrhovni kapitelj se ni mogel ukvarjati z zadevo pred 25. junijem.
Zavzel se je don Bosko. Po poročilu so kapitularji glasovali načelno za
sprejem don Ruovega priporočila, če bo zagotovljena neodvisnost salezijancev
v vodstvu in upravi zavoda. Nato so prešli k preverjanju predlaganega načr-
ta v glavnih smereh. Zaustavili so se zlasti pri značaju poboljševalnice, ki ga
je madridski odbor hotel dati ustanovi. Končno so se domenili, da sprejmejo
naslednje štiri predhodne pogoje: 1. Zavodu je treba odvzeti oznako in značaj
poboljševalnice, da gojenci ne bodo zaradi tega prizadeti. 2. Omejiti prizadeva-
nje samo na zapuščene in ogrožene dečke. 3. Za zdaj ne sprejemati fantov, ki jih
pošilja sodstvo. 4. Fantje naj bodo ob sprejemu stari ne več kot štirinajst in ne
manj kot devet let. 5. Fantje, za katere bi salezijanci menili, da so primerni za
šolanje, naj dobijo možnost za učenje. 6. V Madrid naj se pošlje predlog pogod-
be, ki je bila sklenjena s Tridentom.
Ko so don Rui posli dali nekaj časa, je poslal predlog pogodbe, ki ga je prip-
ravil don Durando, in en izvod pogodbe s Tridentom9 ter priložil pojasnjevalno
pismo za senatorja Silvela. Ne zdi se nam odveč, da objavimo pismo, ki ga je
potrdil don Bosko s svojim podpisom.
Ekscelenca!
Bodite tako dobri in nam oprostite zamudo pri pošiljatvi predloga za pogodbo med
vašo velespoštovano komisijo in podpisanim. Po vrnitvi s svojega dolgega potovanja
so mi moji posli vzeli toliko časa, da do danes nisem mogel zadostiti svoji želji. V
prilogi vam pošiljam načrt, ki ga bo vaša uglednost preučila z zgoraj imenovano
komisijo in dodala opombe, ki se vam bodo zdele umestne. Predlog je nepopoln, ker
med drugim manjka čas, kdaj naj bi zavod odprli. To smo storili namenoma, kajti ko
9 Dodatek, št. 92.
|
|
41.3 Page 403 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
403
se bomo strinjali v glavnih točkah, bo to mogoče z lahkoto dodati.
Verjetno boste naleteli na nekatere težave, kot je na primer določilo 2. člena, da se ne
sprejme nihče, ki je bil obsojen. Glede tega naj vam dam nekaj razlogov: naša želja
je, da fantje, ki bodo odšli iz tega zavoda, ki je namenjen civilni in krščanski vzgoji,
ne bodo imeli nikakršnega žiga sramote. Če bi bilo rečeno, da prihaja iz kake pobolj-
ševalnice ali kaznilnice, bi bil to lahko madež za celo življenje. Mi želimo odstraniti
vsako znamenje, ki bi v javnosti moglo pomeniti poboljševalnico. Zato menimo, da
naj nosi naslov zavetišča ali zavoda in ne poboljševalnice ali patronata itn. Prav tako
želimo, da vsaj pet let ne bo sprejet nihče, ki je bil obsojen, da bi tako navadili ljudi, da
zavod ne bodo imeli za poboljševalnico. To želimo tudi zato, da bomo imeli trdnejšo
osnovo za pridobivanje dobro usmerjenih fantov, ki bodo pomagali navajati k delu in
kreposti tiste, ki bodo prišli za njimi. Upamo, da bomo po prvih petih letih lahko za-
čeli sprejemati več že obsojenih fantov. Vendar bo tudi tokrat primerno, da se ukrene
vse potrebno, da stvar ne bo prišla v javnost. V raznih zavodih v raznih deželah po
malem že sprejemajo fante, ki nam jih pošilja javno sodstvo, in pri tem tako zavod
kakor fantje nič ne izgubijo svojega dobrega imena. Upam, da boste tudi vi in vaša
komisija upoštevali te razloge.
Kar se tiče dnevne oskrbovalnine za fante in prispevkov za osebje itn., smo pustili za
neodločeno in pričakujemo vaše predloge. Tudi dolžino potovanja bo treba všteti.
Radi bi še pripomnili k nazivu zavoda; ker gre za ustanovo za dečke, bi bilo primer-
neje, da bi ji dali za zaščitnika kakega svetnika in ne svetnice. Lahko bi ga postavili
pod varstvo sv. Izidorja.
Dodati moram še nekaj, kar mi povzroča veliko nezadovoljstvo; zaradi pomanjkanja
osebja mi ne bo mogoče privoliti v vaše in moje želje pred letom 1888 ali 1889. Šele
tedaj bi razpolagali z zadostnim osebjem za to ustanovo.
V pričakovanju razmišljanj, ki jih boste vaša ekscelenca in komisija dali k temu
predlogu, vas skupaj s svojimi sinovi priporočam Gospodu in prosim, da bi napolnil s
svojimi darovi vašo ekscelenco in vse častite člane komisije, za katere imam čast, da
se imenujem najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. julij 1886
Minilo je veliko mesecev, a nobenega odgovora na sporočilo ni bilo. Don
Bosko je decembra, ko je ponižno čestital nunciju za božične praznike, omenil
to nerazumljivo tišino. Monsinjor mu je 5. januarja 188710 pisal: »Ne bi vam
mogel povedati, zakaj vam niso odgovorili na predlog, ki ste ga poslali senator-
ju Silveli. Upam, da bom te dni imel priložnost, da se bom pogovoril s katerim
izmed članov te družine. Lahko ste brez skrbi, da ne bom zamudil priložnosti,
da bi potrdil svojo posebno naklonjenost do salezijanske družbe.« Ni prišlo do
ustnih in pisnih pojasnil, dejstvo pa je, da so se tukaj ustavile vse listine. Ker
so k vodstvu ustanove poklicali frančiškanske tretjerednike, ki so ohranili vi-
10 Dodatek, št. 93.
|
|
41.4 Page 404 |
▲back to top |
404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
dez poboljševalnice, lahko utemeljeno trdimo, da komisija ni hotela privoliti v
osnovno don Boskovo zahtevo v tej točki. Salezijanci so potem prišli v Madrid v
svojem izvirnem poslanstvu enajst let po svetnikovi smrti.
Iz Španije se je kolera razširila v južne predele Francije. Napredovala je
naglo, čeprav ne s tako silovitostjo kot prejšnja leta. Ena izmed slavnih žrtev je
bil msgr. Forcade, nadškof v Aixu, ki ga je smrt doletela, ko je stregel bolnikom.
Njegova smrt je močno prizadela salezijance, ker ni bil samo goreč sotrudnik,
temveč tudi velik dobrotnik. Leta 188111 se je izrecno odpravil v Marseille, da
je imel za salezijanske sotrudnike tisto konferenco, na kateri je primerjal don
Boska z Napoleonom I. in je don Boska razglasil za veliko večjega od francoske-
ga cesarja, ker je poslal svoje vojščake v daljno Patagonijo. Don Bosko se ga je
spomnil na kapitlju 16. septembra in naročil, naj se ga spomnijo v italijanskem
in francoskem Vestniku.
Ob prvih poročilih o bolezni je pisal don Alberi:
Predragi don Albera!
Zdi se, da niso brez tegob tudi naše hiše v Marseillu. Toda kadar gre Bog mimo, je to
vedno zaradi izrecne pravičnosti. Za seboj pa pušča vedno usmiljenje in blagoslov.
Najprej so bile koze, sedaj kolera. Zaupajmo vanj, v Boga, ki je naš oče, prosimo ga,
vendar se držimo našega vodila: lepo vedenje in pogosto obhajilo in presveta Devica
Marija bo izpolnila svojo vlogo matere in nam se ne bo treba ničesar bati.12
Ne vem, ali se bova dobila na duhovnih vajah in ali bova mogla govoriti. Zato začni
pošiljati don Rui seznam vsega, kar potrebuješ, in bomo skušali vse priskrbeti. Me-
nim, da si bil obveščen o zadevi v Navarru. Kar je v zvezi z nami, je že urejeno. Ti
poskrbi, da bo steklo, kar se tiče S. Margherite.
Povej mi, ali naš dragi in ubogi don Barruel še vedno trpi na fiksnih idejah ali se mu
je že malo izboljšalo, ker se njegovim sorodnikom zdi, da v sedanjem stanju ni več
zmožen spovedovati vernike.13
Sprejmite kakor lansko leto žrtve kolere: Bog nam bo pomagal.
Moje zdravje se zadnje dni slabša, toda sedaj, ko ti pišem, se mi zdi, da sem popol-
noma zdrav. Zdi se, da je to posledica velikega zadoščenja, ko ti pišem. Reci našim
prijateljem in dobrotnikom, da vsak dan pri maši molimo zanje in opravljamo jutra-
nje in večerne molitve pri oltarju Marije Pomočnice po njihovem namenu. V veliko
zadovoljstvo mi bo, če mi boš sporočil njihove posebne namene.
Bog naj blagoslovi tebe, tvojo družino, novince in sestre in vas vse ohrani v svoji sveti
milosti.
11 MB XV, str. 40 [BiS XV, str. 29].
12 Koze so obiskale hišo meseca julija. V kratkem je bilo trideset primerov. Don Boska so prosili za
molitve in poseben blagoslov. Nekaj dni pozneje so sporočili, da po don Boskovih molitvah in bla-
goslovu ni bilo nobenega primera več in da se bolnikom vrača zdravje (Pismo don Lazzera msgr.
Caglieru, Turin, 7. avgust 1885).
13 Don Barruel ni več ozdravel od svoje duševne osamelosti.
|
|
41.5 Page 405 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
405
Vsi te pozdravljajo v J. K. in jaz ostajam tvoj najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 9. avgust 1885
N. B.: Mnogi so v Marseillu obljubili, da bodo prišli s teboj na duhovne vaje. Menim,
da je v sedanjih razmerah to mogoče. Stori, kakor moreš. Dajem ti vsa potrebna po-
oblastila.
To pismo je bilo don Alberi v veliko tolažbo, kajti tolažbe je bil zares potre-
ben. Bolezni, dolgovi, razne potrebe treh bližnjih hiš sv. Leona, S. Margherite in
sester, če že niso utrujali potrpežljivosti, pa so uničevali pogum ubogega inšpek-
torja, ki je 4. julija pisal don Bonettiju: »Zagotavljam ti, da ne zmorem več. Ne
pišem don Bosku, ker bi mu povzročil preveliko žalost. Ne čutim se sposobnega,
da bi nadaljeval do septembra. Prosi Gospoda, naj mi raje pošlje kako bolezen,
da pa me reši tega stanja, in če bi bilo mogoče … Toda naj se zgodi Božja volja.«
Toda vzgojen v don Boskovi šoli ni nikdar izgubil zaupanja v Božjo previ-
dnost. Njegovi nepremagljivi vztrajnosti je treba pripisati nenehno izboljševa-
nje delavnic, ki so izredno napredovale. V hiši so ga imeli fantje zelo radi in so
ga celo imeli za svetnika. Zunaj si je pridobival ugled vseh, s katerimi je prišel
v stik. Imenovali so ga le petit Don Bosco [mali don Bosko]. Tolažil ga je tudi
noviciat S. Margherite, kjer je bilo šestnajst francoskih novincev, razen enega
vsi kleriki.
Odločili so, da bo šel don Rua septembra v Francijo na duhovne vaje tam-
kajšnjih sobratov, toda širjenje kolere je odsvetovalo to potovanje. »Kolera se
širi,« je dejal don Bosko v kapitlju 18. septembra. »Pišite don Alberi, da tako
potovanje v Francijo sedaj ne bi bilo pametno. Časopisna poročila svetujejo, da
ne delajmo nikakršnih nepravilnosti. Če bi po naši krivdi prišlo do najmanjše
nezgode, bi tam zagnali silen krik in vik. Naj don Albera vse uredi za duhovne
vaje. Don Bonetti, ki je v Saint-Cyru, bo lahko šel spovedovat vsaj v eno tamkaj-
šnjo skupnost. Kakor hitro ne bo več nevarnosti, se bo don Rua takoj odpravil
v Francijo in uredil vse, tudi glede osebja. Sporočite to odločitev štirim fran-
coskim hišam in don Bonettiju.« Toda don Ruovemu potovanju so se morali
odpovedati.
V Parizu so stvari zelo zelo počasi napredovale in se usmerjale k dokončni
ureditvi. Junija je don Bosko seznanil s svojo odločitvijo, da bi hišo Ménilmon-
tant preimenovali v Salezijanski oratorij sv. Petra in Pavla. Kmalu zatem so slo-
vesno obhajali praznik obeh apostolov z blagoslovom dveh kipov, ki sta ju daro-
vala grofa de Cessac. Nakup bližnjega zemljišča je stal štirideset tisoč frankov.
Toda ta pridobitev je pomenila tisoč sto kvadratnih metrov zazidalnega prosto-
ra za oratorij. Ravnatelj je prelil veliko potu, da je zbral potrebno vsoto denarja.
Njega se je ljubeznivo spomnil Božji služabnik in mu poslal za dan sv. Karla
godovne čestitke. Ta očetovski spomin je don Bellamyju navdihnil dolgo pismo
|
|
41.6 Page 406 |
▲back to top |
406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
z mnogimi novicami. O svojih fantih je svetniku poročal: »Naši fantje iz dneva
v dan bolj ljubijo salezijance in njihovega očeta gospoda don Boska. Dokaz za
to ljubezen je reden obisk oratorija in pogosto prejemanje zakramentov. Ob-
hajali smo moj god. Težko bi bilo opisati prisrčnost praznika, njihov zagon in
gorečnost, lepe darove in še druge izraze ljubezni. Toda mojemu srcu najdražja
je bila izražena želja, da bi videli don Boska, mu poljubili roko, prejeli od njega
blagoslov in slišali iz njegovih ust nasvete za življenje. Kako zelo me je veselilo,
ko sem videl, kako ti fantje ljubijo don Boska, čeprav ga osebno niti ne poznajo.«
Na novo so se lotili gradnje prostorov za dijake. Prej so se zbirali v orato-
riju ob četrtkih, v nedeljo pa zanje ni bilo prostora, ker so na ta dan prihajali
otroci delavcev. Pomagali so si tako, da so pripravili za dijake posebno dvori-
šče z lastnim osebjem in zabavo, prazniki in obdarovanji. Meseca novembra je
prihajalo v oratorij ob nedeljah sto dvajset učencev javnih šol. Imeli so mašo,
katekizem, pridigo in od drugih ločene obrede v cerkvi. Don Bellamy, ki je pri-
šel v Družbo že kot duhovnik, je dobro preštudiral salezijanske metode in med
zunanjimi gojenci v Ménilmontantu uvedel družbe, kakor je to videl v Turinu.
Toda delo z zunanjimi tudi v Parizu ni moglo izčrpati celotne dejavnosti
salezijancev. Od vseh strani so jih prosili, da bi prevzeli tudi delo z notranjimi
gojenci. Število prošenj za stanovanje, kruh, obrt, krščansko vzgojo je že prese-
glo štiristo. Zato je don Bellamy začel z zaupanjem v Marijo Pomočnico dela za
sprejem čim večjega števila fantov. Toda Božja previdnost ga je postavila pred
zelo težke preizkušnje: razen nekaj velikodušnih so bili vsi drugi pariški sot-
rudniki gluhi za njegove pozive. »Toda molite za nas, predragi oče,« je pisal v
navedenem pismu. »Pišite našim sotrudnikom. Rade volje bi šli prosit za našo
ubogo in zapuščeno mladino, in ne da bi izgubili zaupanje niti pogum, bomo še
naprej delali dobro, ki nam ga nalaga Božja previdnost.«
Seveda je skušal pridobiti prva dva velika dobrotnika in skoraj ustanovi-
telja te ustanove, opata Pisanija in msgr. d'Hulsta. Toda 24. novembra je prejel
odgovor, ki mu je pojasnil hladnost, ki jo je doživljal do takrat. Niti prvi niti dru-
gi ni razpolagal s potrebnimi sredstvi za pomoč. Da bi oni prosili za salezijance,
pa sta rekla: »Edino sredstvo, da dvignemo ustanovo Ménilmontant, je v tem,
da popravimo napako, ki smo jo naredili na začetku: Oznanilo don Boskove
ustanove kot take bi samo po sebi zbralo potrebna sredstva v Parizu. Toda vaš
velečastiti oče se je prepričal, da bo Pariz delal sam od sebe, in je ugled svojega
imena in moč svojega osebnega posega prihranil za druge ustanove. Tako se je
zgodilo, da se je delo začelo, ne da bi bilo dobro poznano in ga še danes le redki
poznajo. Da potegnemo ustanovo iz nepoznanja, je treba vse kaj drugega kot
poziv dveh ljudi, katerih ugled se je obrnil v prid drugih ustanov. Tu je nujno
potreben oseben don Boskov poziv in njegova navzočnost.«
Tako sta mislila ta dva ugledna gospoda. Toda zgodovina don Boskovih
|
|
41.7 Page 407 |
▲back to top |
BiS 17 — 21. poglavje
407
ustanov nas uči, da te niso zrasle iz naklonjenosti in vpliva ljudi, temveč iz pre-
vidnostne pomoči Marije Pomočnice. Pariška ustanova naj bi dala dodaten do-
kaz za to. Ko je don Bosko v Turinu zvedel od don Bellamyja, v kakšni stiski se je
znašla njegova hiša, mu je v vsej preproščini in šali dejal: »Storite čudeže in vi-
deli boste, da vam ne bodo manjkala sredstva.« Don Bellamy je vzel dobesedno,
kar mu je rekel don Bosko. Še pred koncem leta je s svojimi fanti v Ménilmon-
tantu opravil devetdnevnico za ozdravljenje sina neke bogate družine, ki je bil
težko ranjen, in ozdravljenje se je zgodilo na zares čudežen način.14 Ta čudežni
dogodek je bil začetek mnogih blagoslovov.
Pred kratkim smo imenovali grofe De Cessac-Montesquou. Don Bosko je
ravnatelju don Bellamyju pisal o grofici: »Imej jo za pravo mater. Ona bo to za-
res za uboge don Boskove sinove v Ménilmontantu.« Gospa je stvar razumela
prav v tej smeri, tolikšno je bilo njeno spoštovanje do Božjega služabnika. Dva-
ali trikrat na teden je prihajala v zavod in se dala o vsem obvestiti. Ni ga bilo
kota v hiši, kjer ne bi bilo sledi njene navzočnosti in radodarnosti. Izgubila je
svojega petindvajsetletnega sina. Zatem je pozabila na mesto, ki ji je pripadalo
v družbi zaradi njenega porekla in njenih izrednih osebnih sposobnosti. Poslo-
vila se je od sveta, se umaknila v zasebnost in se posvetila delom krščanskega
usmiljenja. Iz hvaležnosti se je tamkajšnji oratorij, ki se je prej imenoval po sv.
Petru, sedaj imenoval Oratorij sv. Petra in Pavla, ker je bilo njenemu umrlemu
sinu ime Pavel.15
14 Francoski Salezijanski vestnik, januar 1886.
15 Prav tam, november 1886.
|
|
41.8 Page 408 |
▲back to top |
22. poglavje
V URUGVAJU, BRAZILIJI IN ARGENTINI
Med vsemi kanoniziranimi svetniki je bil don Bosko prvi, ki se je zanimal
za vremenoslovje ali meteorologijo. Čeprav je bil njegov glavni cilj rešitev duš
pri poslanstvu njegovih misijonarjev, ni zanemarjal napredka znanosti in med
temi ene, ki je bila še v povojih. Kakor smo že poročali, je leta 1881 z velikim
meteorologom patrom Denzom iskal praktičen način, kako bi razširil znanstve-
no opazovanje atmosferskih pojavov v tistih predelih zemeljske oble, kjer so
popolnoma manjkale take raziskave.1 Profesor Cosimo Bertacchi, ki je na tret-
jem mednarodnem geografskem kongresu v Benetkah hotel predlagati don Bo-
skovo sodelovanje, je pri tem hotel ugotoviti njegovo razpoloženje glede tega.
Menil je, da mu bo odgovoril, da imajo njegovi misijonarji vse kaj drugega opra-
viti, a je doživel nekaj čisto nasprotnega. Don Bosko ga je sprejel s skrivnostnim
nasmehom, ga očetovsko poslušal in nato dejal, da bo razmislil o predlogu.2 V
resnici pa je, in to je razlog za njegov skrivnostni nasmeh, o stvari že razmišljal.
Meseca julija je poslal don Lasagna k patru Denzi v Moncalieri s sporočilom, da
bodo v zavodu v Villa Colónu ustanovili meteorološko postajo. Dogovor je bil
tako lahek in nagel, da so 16. decembra odpotovali v Montevideo znanstveni
instrumenti in ljudje, ki naj bi jih uporabljali.3
Observatorij v Villa Colónu je v kratkem času izredno zaslovel po celi Južni
Ameriki. Mesečno poročilo, ki je začelo takoj izhajati, je poleg podatkov opa-
zovanj prinašal tudi članke, ki so ga naredili za pravo meteorološko revijo. Ob-
servatorij pa ni ostal osamljen. Don Bosko je kmalu želel še več drugih, ki so
bili povezani z Italijansko meteorološko družbo v Buenos Airesu in Carmen de
Patagones. Ta zadnji je začel delovati 1. januarja 1884 pod vodstvom don Fag-
nana, ki je 25. januarja pisal patru Denzi: »Dnevno opravimo tri opazovanja:
1 Prim. MB XV, str. 33 in 619 [BiS XV, str. 24 in 403].
2 L'Italia Milano, 29. marec 1934 (Bertacchijev članek).
3 Bollettino mensuale [Mesečno poročilo] patra Danze, II. ser. II. zv. št. 1.
|
|
41.9 Page 409 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
409
prvo ob devetih dopoldne, drugo ob treh popoldne in tretje ob devetih zvečer.
Opazovanje se opravlja skrajno natančno.«
Observatorij v Carmen se je odlikoval zlasti pod vodstvom don Alessandra
Stefenellija, ki je odpotoval z opremo msgr. Cagliera januarja 1885. Izbral si ga
je sam don Bosko in odločil, da naj se pod vodstvom patra Denze dobro izuri v
opazovanju vremenskih pojavov. Don Stefenelli je bil zavzet učenec uglednega
učitelja. Po prihodu v Ameriko je postavil observatorij v Almagru in ostal tam do
junija, ko ga je don Fagnano odpeljal v Carmen. Tu je na podobno ležečem kraju
zgradil primerno stavbo, ki sicer ni bila kaj veličastnega, je pa služila osnovnemu
znanstvenemu opazovanju. Tako je v sodelovanju z mornariškimi oficirji in v
tesni povezavi s patrom Denzo, ki mu je stal v vsem ob strani, mogel organizirati
celovit znanstveni prikaz atmosferskega pritiska, termo-pluviometrijo in higro-
metrijo (podatki o temperaturi, padavinah in vlažnosti – op. prev.) celotnega ob-
močja.4 Pozneje so zrasli še drugi salezijanski observatoriji v Boci, San Nicolàsu
de los Arroyos, Paysandùju in Puntarenasu, današnjem Magellanesu.
Don Boskov zgled je bil tudi na tem področju zelo uspešen. Sledile so mu
druge redovne družbe, tako domače kakor tuje, in prvi med njimi ob koncu
1882 pater Lodovico da Casoria.5
Salezijanski observatoriji so sestavljali mrežo, katere središče je bila Villa
Colón. Od tu so zapažanja pošiljali naravnost patru Denzi, ki jih je potem obja-
vljal v Mednarodnem polarnem vestniku v Petersburgu in v Vestniku italijanske
zemljepisne družbe. Ti časopisi so zavzemali ugledno mesto na Državni razsta-
vi v Turinu leta 1884. Urejal jih je klerik Albanello, ki mu je pater Denza 6. de-
cembra 1883 takole pisal: »Z velikim navdušenjem sem sprejel redna opazova-
nja tamkajšnjega observatorija, ki so, natančno urejena in skrbno pripravljena,
zares zelo dragocena. Prepričan sem, da bodo dala odličen prispevek znanju in
vrednosti vaše uglednosti in celo vaše redovne ustanove.«
Zavod v Villa Colónu ni bil deležen samo pohvale in časti, temveč je kot ob-
servatorij leta 1885 prispeval svoj rešilni delež. Zaradi izgona redovnih družb,
ki je bil izglasovan v parlamentu, bi tudi salezijanci morali zapustiti republiko
Urugvaj, vendar so se za las rešili pregona. Sestre Dobrega pastirja so že ob-
čutile zle učinke, ker so nje in njihove deklice iztrgali iz njihovega zavetišča.
Toda ves gnev in jeza sektaške vlade sta bila naperjena proti salezijancem. Ko
je don Bosko zaslutil nevarnost, je takoj pisal don Lasagni in don Costamagni
(kajti tudi v Buenos Airesu je pretila ista nevarnost), kako naj ravnata, da bosta
4 Prim. članek patra Denze La Meteorologia nell'America del Sud [Meteorologija v Južni Ameriki] v
Corriere di Torino, 8. marec 1884.
5 Don Bernardo Paoloni, benediktinec, La meteorologia e il clero italiano [Meteorologija in itali-
janski kler] v Vita e Pensiero, november 1934.
|
|
41.10 Page 410 |
▲back to top |
410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
prestregla udarec, in jima v ta namen poslal potrebne listine.6 Prvemu je poslal
poleg vsega drugega besedilo diplome, s katero je ocenjevalka razstave v Turi-
nu podelila srebrno odličje don Albanellu, in prepis pisma v pohvalo observa-
torija, ki ga je pater Denza izposloval od ministra Mancinija. Te listine, za katere
je javnost zvedela iz časopisja, so dale slutiti, da je observatorij stvar italijanske
vlade. Tedaj so vladajoči ljudje v deželi v strahu, da bi prišlo do prekinitve di-
plomatskih zvez z Italijo, umaknili svoje zahteve in pustili naše pri miru. Tako
je observatorij v Villa Colónu Družbi izkazal lepo uslugo.7
Ko je don Bosko vodil duhovne vaje sobratov, je njegova misel hitela čez
ocean k njegovim sinovom in ugotavljala njihove potrebe. To ga je privedlo tako
daleč, da je vsakemu napisal pismo, polno očetovske skrbi in svetih spodbud. V
Urugvaj je iz Valsaliceja poslal dvoje pisem, eno don Allaveni, župniku v Paysan-
dùju in ravnatelju tamkajšnjega zavoda, ki je bil priključen župniji.
Dragi moj don Allavena!
Z velikim veseljem in vedno točno sem dobival pisma, ki si mi jih pošiljal. Ker nimam
sreče, da bi te imel tukaj v Valsaliceju na duhovnih vajah, ti pišem pismo, da se boš
zavedel očetovske skrbi, ki sem jo vedno imel in jo še imam zate.
Ko sva se pred tvojim odhodom v Ameriko ločila, sem ti toplo priporočal izpolnjeva-
nje naših pravil, pravil, s katerimi si se za vedno posvetil Gospodovi službi. Trdno upa,
da jih boš zvesto izpolnjeval v svojo korist in zgled svojim tovarišem. Poleg pogostega
prebiranja pravil boš imel tudi veliko korist od boljšega poznanja odločitev naših
višjih kapitljev,8 za katere upam, da so ti jih dostavili.
Kot župnik bodi čim bolj ljubezniv do svojih duhovnikov, da ti bodo navdušeno poma-
gali pri sveti službi. Posebno skrbi za otroke, bolnike in starejše ljudi. Če boš v misi-
jonu ali kjer koli drugje naletel na kakega dečka, v katerem bi mogel biti duhovniški
poklic, vedi, da ti je Bog poslal zaklad.
Nobena skrb, noben napor ali izdatek za kak poklic niso nikdar preveliki: taki izdatki
so vedno primerni.
Praebe teipsum exemplum bonorum operum [Bodi vsem zgled dobrih del]. Skušaj
pa storiti vse, da se bo ta dobri zgled kazal zlasti v kraljici vseh čednosti, v čistosti.
Nikdar niso odveč pozornosti v pogledih, besedah, dejanjih, kadar gre za to čednost.
6 Dodatek, št. 94.
7 Da so v Rimu gledali na delovanje observatorija, je mogoče sklepati iz dejstva, da so oficirji ita-
lijanske vojne mornarice, ki so se zadrževali v Montevideu, obiskovali zavod in bili gostoljubno
postreženi, oni pa so v zameno klicali na svojo ladjo don Lasagna: stvar, ki zaradi vetra, ki je pihal
v Italiji, še zdaleč ne bi bila mogoča, če ne bi vedeli, da ti izrazi prijateljstva ugajajo vladi. Ob neki
priložnosti je neki italijanski časnikar dal v Montevideu natisniti članek, ki je obsojal to prija-
teljsko početje italijanskih oficirjev. To ga je težko stalo. Ko se je nekega večera vračal iz gledali-
šča, so ga štirje mornarji krepko pretepli in mu rekli: »Račun pošljite oficirjem na Vittor Pisani.«
Še več. Don Albanello, ravnatelj observatorija, je prebil cel mesec na neki italijanski korveti, da
je popravil meteorološke instrumente, ki so se pokvarili v viharju. In ker ni opravil obveznega
vojaškega nabora, je bil te usluge za stalno oproščen od vojaške službe.
8 Gotovo pomeni generali.
|
|
42 Pages 411-420 |
▲back to top |
|
|
42.1 Page 411 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
411
To ti samo nakazujem, ti si pa zadosti sposoben, da boš na pravem mestu in ob pra-
vem času natančneje razložil.
Bog naj te blagoslovi, vedno dragi don Allavena. Vsak dan se te spominjam pri sveti
maši, ti pa moli zame, ker sem postal zelo star in na pol slep. Storimo vse, da se bova
za gotovo videla v blaženi večnosti, če se ne bova več srečala tukaj na zemlji.
Lepo pozdravi vse naše sobrate, priporoči me toplo v molitev vsem, ker so vsi gau-
dium meum et corona mea [moja radost in moja krona].
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, zavod Valsalice, 24. september 1885
Za tako ljubeznivo pismo se je don Allavena 24. novembra, ko je pisal don
Bosku za Božič, takole zahvalil: »Vaše dragoceno in častito pismo z dne 24. sep-
tembra mi je bilo v veliko veselje in obenem presenečenje, saj je pisano lastno-
ročno. Zdi se nekaj izrednega, da ste ob toliko opravkih in težkih naporih, ki
bremenijo vaše zdravje, našli moč in voljo za pisanje. Ko sem na konferenci
prebral vaše lastnoročno pismo, smo bili vsi presrečni. Dobro smo si zapomnili
tri misli, ki ste jih omenili: zvestoba svetim pravilom in odlokom vrhovnih kapi-
tljev, skrbno čuvanje in gojitev čistosti in posebno zavzetost za gojitev redovnih
poklicev. To je prava oporoka, ki sem jo zabičeval in priporočal svojim tovari-
šem, zlasti še, ker smo prejeli enaka priporočila od naših dragih predstojnikov,
don Lasagna in msgr. Cagliera. Zato se vam najtopleje zahvaljujem in obljub-
ljam, da bom vaše svete nauke najprej uresničil sam in potem s priporočili tudi
pri sobratih, ki so postavljeni pod moje varstvo.«
Drugo pismo je bilo namenjeno inšpektorju don Lasagni. Spomnimo se,
kako je bil don Bosko tiste dni še posebno v skrbeh. To nam bo omogočilo razu-
meti oporočni ton, v katerem je pismo napisano.
Dragi moj don Lasagna!
Že več mesecev sem ti hotel pisati, a moja stara in lena roka me je prikrajšala za to
ugodje. Toda sedaj se mi zdi, da gre sonce k zatonu in da je prišel čas, da ti zapustim
nekaj misli kot oporoko tebi, ki sem te vedno ljubil in te imam srčno rad.
Sledil si Gospodovemu glasu in se posvetil katoliškim misijonom. Zadel si pravo. Ma-
rija bo tvoja zvesta vodnica. Ne bo ti zmanjkalo težav pa tudi hudobije od strani
sveta, vendar se ne žalosti, Marija te bo čuvala. Želimo samo duše in nič drugo. Za to
si prizadevaj, da bo odmevalo v ušesih naših sobratov. Gospod, pošlji nam križe, trnje
in vseh vrst preganjanj, samo da lahko rešujemo duše in med temi tudi svojo.
Bliža se čas naših duhovnih vaj v Ameriki. Govori o ljubezni in ljubeznivosti sv. Fran-
čiška Saleškega, ki ga moramo posnemati, o točnem izpolnjevanju naših pravil, o
stalnem prebiranju kapitularnih odlokov, o premišljevanju pravilnikov posameznih
hiš. Verjemi mi, don Lasagna, da sem imel opravka z nekaterimi našimi sobrati, ki
sploh niso vedeli za te odloke, in drugimi, ki niso nikdar prebrali v pravilih tistih
členov, ki se tičejo izpolnjevanja njihove službe.
|
|
42.2 Page 412 |
▲back to top |
412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Drugo zlo nam preti od pozabe ali bolje rečeno zanemarjanja brevirskih in misalskih
rubrik. Menim, da bi bile duhovne vaje, ki bi prinesle točno izvajanje predpisov ma-
ševanja in molitve brevirja, nadvse koristne.
Stvar, ki sem jo močno priporočal vsem, ki sem jim te dni pisal, je gojitev tako salezi-
janskih poklicev kakor tudi poklicev hčera Marije Pomočnice.
Razmišljaj, načrtuj, ne glej na izdatke, če boš le mogel dobiti kakega duhovnika za
Cerkev, zlasti za misijone.
Ko boš ob priložnosti govoril z našimi sestrami in našimi sobrati, jim povej v mojem
imenu, da sem z velikim zadoščenjem prejemal njihova pisma in pozdrave in da mi je
bilo zelo ljubo, da, celo učinkovit pripomoček in spodbuda za moje srce, ko sem slišal,
kako zelo so molili zame in kako še vedno molijo po mojem namenu.
Dajajmo si pogum. Marija blagoslavlja in varuje našo Družbo. Pomoč z neba nam ne
bo manjkala, delavcev je vedno več, gorečnost narašča, materialnih sredstev sicer ni
obilo, vendar zadoščajo.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Lasagna, in s teboj naj blagoslovi vse naše sinove in
hčere, redovnike in gojence in Marija naj varuje družini Buxareo in Jackson in druge
naše sotrudnike. Naj vas vse vodi po gotovi poti, ki pelje v nebesa.
Sem v Valsaliceju na duhovnih vajah. Vsi so zdravi in te pozdravljajo.
Z mojim zdravjem ni vse v redu, vendar vlečem naprej.
Bog naj nas vse ohrani v svoji sveti milosti.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 30. september 18859
Don Lasagna je odgovoril 30. decembra, ko je za kak mesec poslal v Italijo
don Calcagna in don Roto. Njegovo pismo je tako ljubeznivo, da moramo iz nje-
ga navesti sicer precej dolg del. Don Lasagna je don Bosku takole predstavljal
svoja dva mlada duhovnika: »Tu sta dva vaša draga sinova, ki prihajata k vam iz
teh daljnih krajev, da prejmeta vaš očetovski blagoslov in vam izročita najnež-
nejše čestitke vseh nas. Vi ste se od njiju poslovili, ko sta bila še dečka, in sedaj
se vračata k vašim nogam kot duhovnika, potem ko sta uspešno opravljala svojo
duhovniško apostolsko poslanstvo. Z vso gotovostjo in zanesljivostjo ju lahko
izkoristite za konference, ker imata oba jasno in lahkotno besedo in sta zares
polna salezijanskega duha in gorečnosti. To velja zlasti za don Roto, ki improvi-
zira in ima pri tem velike uspehe. Mi vsi jima zavidamo, mi vsi ju spremljamo s
srcem in dušo, medtem ko boste vi blagoslovili ta dva naša srečna sobrata. Bla-
goslovite vse nas, saj po njiju vsi klečimo pred vami. Da, klečimo, predragi oče,
da se vam zahvalimo za vse blagodati, ki ste nam jih izkazali, zlasti zato, ker ste
nas sprejeli in vzdrževali v svoji dragi Družbi, česar ne bi mogli poplačati niti
tako, da bi dali svoje življenje za vas.«
9 V prepisu don Berta (nimamo izvirnika) beremo 30. septembra. Toda don Bosko se od 28. ni več
mudil v Valsaliceju, temveč v San Benignu. Gre za lapsus calami bodisi svetnika ali prepisovalca.
|
|
42.3 Page 413 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
413
Sledilo je dejanje podložnosti don Rui in msgr. Caglieru, ki ju je don Bosko
imenoval za svoja vikarja, prvega za vso Družbo in drugega za Južno Ameriko:
»Prav tako se vam moramo zahvaliti, da ste nam dali v svoji očetovski skrbi v
osebah predragega gospoda don Rua drugega očeta za Italijo in msgr. Cagliera
za Južno Ameriko. Vsi vaši sinovi urugvajske in brazilske inšpektorije ju spreje-
mamo in se jima klanjamo kot najlepšemu daru, ki ste nam ga mogli pokloniti.
Pokoravali se jima bomo v vsem in ju vedno ljubili ter obljubljamo, da ju ne
bomo niti najmanj in nikdar žalili.«
Nazadnje je prišel osebni del s spominom na nedavno pismo. »In vam, dra-
gi in spoštovani oče, kaj naj povem? Sedaj, ko mi je Bog dal, da sem natančneje
spoznal neizmeren zaklad in sem zrasel pod vašim vodstvom, se bom moral
vdati v usodo in vas izgubiti? Tako mi ponavljate v svojih okrožnicah in pismih!
Da bi se vsaj bolje okoristil z vašimi nasveti! Da bi se vsaj tako obnašal, da bi
ustrezal vašim dragim pričakovanjem! […] Toda pomagajte mi s svojimi molit-
vami! Ne zapustite me pod težo odgovornosti, ki jih moram nositi!«
Don Lasagna govori o msgr. Caglieru kot o vikarju za Ameriko. Ko je don
Bosko odločil, da bo postavil don Rua za svojega generalnega vikarja, je de-
jal: »Don Rua, moj vikar za Evropo, msgr. Cagliero, moj vikar v Ameriki.« Ko je
monsinjor zvedel za njegov namen o njem, mu je dal vedeti, da ni potrebno, da
bi ga postavil za predstojnika inšpektorjev, ker ima že prirojeno vodenje. Toda
škofovo pismo se je srečalo z okrožnicami, ki so jih poslali iz Turina inšpektor-
jem. V njih je bilo rečeno, da je don Bosko postavil msgr. Cagliera za njihovega
neposrednega predstojnika.10 Tako v Imeniku za leto 1886 pod amerika bere-
mo: »Generalni provikar za vse hiše v Južni Ameriki njegova ekscelenca msgr.
Janez Cagliero, škof v Magidi.«
Kot smo že povedali, se je inšpektorialno pooblastilo don Lasagne razteza-
lo tudi čez Brazilijo. Zato je bila njegova naloga pripraviti vse potrebno za odpr-
tje hiše v Sao Paulu. Na povabilo gorečega škofa msgr. Lina se je 19. junija 1884
vrnil tja, da bi bil navzoč pri slovesni blagoslovitvi cerkve, posvečene presvete-
mu Srcu Jezusovemu, namenjene salezijancem. Ob cerkvi so sotrudniki sezidali
poslopje, v katerem je bilo prostora za vsaj sto notranjih gojencev, ne da bi šteli
zunanje. Dobri prelat bi rad takoj izdal listino za podaritev cerkve in zavoda,
toda don Lasagna ni privolil, ker je manjkala še izrecna don Boskova privolitev.
Ker pa je bil prepričan o nujnosti čimprejšnjega prevzema te ustanove, je ljub-
ljenemu očetu pisal nadvse nežno pismo in ga prosil, da ne bi delal težav. Škof
si je ob dveh Lasagnevih obiskih ustvaril tako visoko mnenje, da je imel navado
reči, da je don Lasagna za don Boska isto, kot je bil Franc Ksaverij za sv. Ignacija
Lojolskega.
10 Don Lazzerovo pismo msgr. Caglieru, Turin, 7. avgust in 6. oktober 1885.
|
|
42.4 Page 414 |
▲back to top |
414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Prihod msgr. Cagliera v Montevideo so salezijanci sprejeli z dvojnim vese-
ljem zaradi škofovskega dostojanstva, ki ga je prejel, in zaradi okrepitve ose-
bja za inšpektorijo. Razen tega je prinašal tudi veselo novico, da je don Bosko
prepuščal njegovi modrosti primernost odprtja hiše v Sao Paulu. Po tehtnem
premisleku, in potem ko so prosili za nebeško razsvetljenje, so se odločili, da
se bodo takoj lotili dela. Nova hiša naj bi se imenovala Licej Presvetega Srca. Za
ravnatelja so predlagali don Lorenza Giordana, podravnatelja v Villa Colónu.
Don Lasagna, ki ga je v zavodu v Lanzu spoznal kot pobožnega in nadarjenega
fanta, ga je zelo cenil in ni bil razočaran v svojem pričakovanju.
Don Giordano je odpotoval iz Montevidea z dvema tovarišema 15. maja.
Po petih dneh plovbe je prišel v Nicteroy in 1. junija v glavno mesto države Sao
Paulo. Tukaj kot povsod drugod so bili začetki zelo skromni in naporni. Ko se
je poleglo prvo navdušenje, s katerim so jih sprejeli in pozdravili, je zmanjkalo
denarja za nadaljevanje gradnje. Salezijanci niso dobili niti zase pripravljenih
sob, tako da je don Giordano stanoval v bolnišnici, kjer je bilo polno Italijanov,
in druga dva sta dobila prijazno zatočišče pri sestrah naše ljube Gospe Luči.
Medtem pa niso ostali križem rok: upravljali so cerkev in bolnišnico in obisko-
vali kolonije italijanskih priseljencev, kjer se jim je odprlo obširno področje za
njihovo gorečnost.11
Zdi se, da jim je Marija Pomočnica očitno stala ob strani. V naselbini San
Gaetano, ki je zajemala kakih petdeset družin, je živela uboga bolnica, ki že štiri
dni ni nič jedla in pila in ne govorila. Imela je tako močne krčevite živčne na-
pade, da so jo štirje močni moški komaj obvladovali. Zdravnik se ni znašel. Don
Giordano, ki so ga prišli ponovno klicat, ni mogel iz hiše na obisk, priporočil pa
je, da naj začnejo devetdnevnico k Mariji Pomočnici. Končno je 20. julija obi-
skal naselbino. Ko je vstopil v bolničino sobo, je bilo tam kakih trideset ljudi.
Na njegova vprašanja je odgovarjala s škripanjem z zobmi in s premetavanjem.
Don Giordano je ukazal, naj vsi pokleknejo, nato je zmolil tri zdravamarije z
vzklikom Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis [Marija Pomoč kristja-
nov, prosi za nas]. Nato
jo je blagoslovil in povabil navzoče, naj zapustijo sobo, da bi videl, ali bi jo
mogel pripraviti za odvezo, kajti preden je padla v to stanje, je prosila, da bi se
spovedala. Ko ji je sedaj spet priporočal molitev k Mariji Pomočnici, je slišal,
kako je vzkliknila: »Oh, počutim se bolje!« Spovedala se je, vstopili so sorodniki
in prijatelji in ona je bila razpoložena za pogovor. Zavladalo je splošno veselje
in don Giordano je izrabil priložnost, da je povedal nekaj besed o priprošnji
presvete Device Marije. Omahujoča vera se je okrepila v srcih; telesno uslišanje
je postalo vir mnogih duhovnih milosti.
11 Don Giordanova pisma don Bosku in don Rui, Sao Paulo, 14. avgust in 5. september 1885.
|
|
42.5 Page 415 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
415
Medtem so don Giordano in njegovi komaj čakali na začetek dela, zaradi
katerega so prišli. Prosili so inšpektorja, da bi prišel v Sao Paolo in s svojo og-
njevito besedo razgrel srca premožnih. Don Lasagna jim je želel iti na roko. Ko
je obiskal svoje nekdanje znance, je toliko govoril in storil, da so mogli spet
začeti dela.
Don Bosko je med duhovnimi vajami za sobrate v San Benignu mislil tudi
na novega ravnatelja don Giordana in mu pisal naslednje pismo:
Predragi don Giordano!
Z velikim veseljem smo jaz in tvoji tovariši prejeli tvoja pisma in jih prebrali na teh
duhovnih vajah. Taka poročila bomo vedno z veseljem prebirali, kadar nam jih boš
poslal.
Gotovo si imel veliko težav zlasti na začetku svojega misijona, ki je tako zalo obsežen,
kaj ne?
Zato je nujno potrebno, da začneš iskati sodelavce in pridobivati poklice. Rekli so mi,
da je teh zelo malo. Če boš kakega odkril, moraš storiti vse mogoče in plačati kakršen
koli denarni izdatek, ki nam je mogoč.
Tukaj jih imamo zelo veliko, vendar bi nam naredil veliko veselje, če bi jih poslal tudi
sto. Mi bi jih skušali dati šolat in vam jih vrnili, tako da bi lahko razširili svoje delo do
misijonov v Mattu Grossu.
Na prihodnjih duhovnih vajah in ob drugih priložnostih, ko boš imel možnost govo-
riti s sobrati, jim povej, da mi je znano, da je žetev velika, delavcev pa malo. Toda mi
bomo molili in Božja pomoč ne bo izostala. Poslala nam bo toliko delavcev, kolikor
bo treba.
Sem v San Benignu s 160 novinci, ki opravljajo duhovne vaje kot pripravo na zaoblju-
be. Pridigata don Francesia in don Lemoyne, ki sta večkrat govorila o tebi in o tvojih
tovariših.
Enako število je prejšnji teden začelo duhovne vaje. To so novinci, ki bodo prihodnji
teden začeli svoj redni noviciat.
Zbogom, moj vedno dragi don Giordano. Skrbi za svoje zdravje. Gospod naj blagos-
lovi tebe, blagoslovi naj tiste naše sobrate, ki delajo s teboj in pridobivajo veliko duš
za nebesa. Pozdravi mi vse in jim povej, da vsak dan pri sveti maši prosim Jezusa in
Marijo, da bi vam pomagala čim več duš pridobiti za nebesa, kjer bi bili vsi združeni
v nebeški slavi za vse veke vekov. Amen.
Vsi naši sobratje te pozdravljajo in molijo zate. Vi pa vedno molite za vašega najvda-
nejšega prijatelja v J. K.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 30. september 1885
Don Giordano je ves iz sebe od veselja odpisal 22. decembra: »Pismo don
Boska! … ki ga je napisal z lastno roko!!! Zdi se mi, da sanjam. Ko ga prebiram,
se mi zdi, da ga vidim pred seboj in slišim besede, ki prihajajo iz njegovih ust!
Najlepša hvala za ta dar, ki ga bom ohranil kot dragoceno relikvijo. Prebral sem
ga na konferenci in vi, ki veste, kako zelo vas imajo vaši sinovi v Ameriki radi,
|
|
42.6 Page 416 |
▲back to top |
416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
si lahko predstavljate, kakšen učinek je imelo v meni in v vseh. Da, potrudili se
bomo, da bomo izpolnjevali vaše svete nasvete, da bomo iskali poklice in jih go-
jili, da bomo vedno bolj ljubili Jezusa in storili, da bomo spoznali in vzljubili tudi
druge, kot tudi njega, ki je njegov predstavnik in ljubezniva podoba, don Bosko.«
Ravnatelj pravi, da je prebral pismo na konferenci. Imel je s seboj tri sobra-
te, ker se je prvima dvema pridružil še don Cavatorta. Druga dva sta bila klerik
Cogliolo in pomočnik Bologna.
Pietro Cogliolo, ki je umrl leta 1932 kot odpravnik poslov apostolske in-
ternunciature v Kostariki, mladenič lepih upov, je 4. decembra pisal don Bosku
pismo, v katerem mu je poročal: »Kakor je vašemu očetovstvu znano, je bila
podpisana pogodba, s katero so salezijanci postali popolni gospodarji te cerkve
in te hiše. Po posebni milosti so izginile vse težave in duhovi so se pomirili in
privolili v naše pogoje. Sedaj smo gospodarji področja, toda brez vsega. To nam
vliva pogum, ker vemo, kako se je začel Oratorij, kako se je začelo in nadaljevalo
celotno don Boskovo delo. Nedeljski katekizem je lepo obiskovan, otroci radi
prihajajo zlasti sedaj, ko smo postavili gugalnice in leteči korak in druge igre.
Cerkev je lepo obiskana in Italijani iz mesta in bližnje okolice prihajajo sem op-
ravljat svoje pobožnosti. V Sao Paulu povzroča veliko težavo versko neznanje,
kar je značilno za vso Brazilijo, toda brazilski značaj je zelo sprejemljiv in med
temi revnimi ljudmi je mogoče opaziti veliko vere […]. Potrebno bi bilo, da bi
salezijanci v napadu zavzeli Brazilijo. Gotovo je, da bi vaše očetovstvo to takoj
storilo, če bi bilo več salezijancev, kot jih je sedaj.«
Podjetnost salezijancev je pretresla in presunila protestante, ki so jih za-
čeli obdajati od vseh strani. Vznemirjeni zlasti zaradi prazničnega oratorija, so
začeli podtalen napad; začeli so širiti novice, da salezijanci zbirajo fante, da bi
jih vključili v mornarico. Toda salezijanci so jim dali, da so govorili. Še več, tako
nasprotovanje jim je dalo nov zalet, da so se še bolj zavzeli za delovanje med
mladino.12
Medtem ko so se don Boskovi sinovi vedno bolj uveljavljali v Braziliji, je
msgr. Cagliero na drugem koncu južnoameriške celine razvijal vso svojo goreč-
nost, da bi udejanjil nalogo, ki mu jo je izročil Sveti sedež. Ob bregovih Rio Co-
lorada in Rio Negra so nastala mešana naselja Evropejcev in Argentincev, ki so
iz Evrope prinašali samo versko brezbrižnost, nadutost in nemoralo. Indijanci,
ki so prihajali navzdol ob velikih rekah, so dostikrat padali v zelo slabe roke.
Msgr. Cagliero je po prihodu v Patagonijo slišal pripovedovati in videl na lastne
oči barbarsko početje nad temi ljudmi, ki jih niso imeli za pripadnike človeške
rase. Moral je prestati silne boje, preden je dosegel toliko svobode, da jih je lah-
ko poučeval in krščeval.
12 Pismo don Giordana don Bosku, Sao Paulo, 22. december 1885.
|
|
42.7 Page 417 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
417
Prebivalci tistih začetnih naselbin, spreobrnjeni Indijanci in pokvarjeni
kristjani, so bili ob novici o njegovem prihodu radovedni: hoteli so videti pa-
peževega odposlanca in spoznati novega škofa. Vendar to ni bilo več kot samo
radovednost. Monsinjor je takoj uvidel, da se bodo morali njegovi opirati na
mladi rod, zato se je nadvse trudil, da bi si pridobil prijateljstvo mladeničev in
mladenk. Salezijanci in sestre so že imeli nekaj uspehov v svojih štirih zavodih,
dveh deških in dveh dekliških v Patagonesu in v Viedmi, kjer je našel svoje za-
doščenje, ko je obiskoval šole in se srečeval z zaupljivostjo in preproščino, ki
je vsakega očarala. Številni dečki in deklice so kot notranji in zunanji gojenci
obiskovali šole. Ob nedeljah je deloval praznični oratorij.
Toda apostolski vikar je moral hkrati misliti na prave misijone. Zato je pos-
lal uspešnega don Milanesija z enim pomočnikom pripravljat razpoloženje za
njegov prihod. Don Fagnano je vzbudil veliko pričakovanje med Indijanci Lina-
res. Preden se je odpravil na težko pot, je pripravil za propagando in za širjenje
vere uradno poročilo o stanju njegovega težkega poslanstva.
Te in še veliko drugih novic je msgr. Cagliero sporočil don Rui v pismu 30.
julija in o tamkajšnjih salezijancih pisal: »Don Bosko je lahko ponosen, da ima v
Ameriki veliko število sinov, ki ga doslej zares odlično predstavljajo, ki ga imajo
radi in storijo vse, da bi ga vzljubili tudi drugi.« To pismo mu je prislužilo prek-
rasen don Boskov dopis.
Dragi moj msgr. Cagliero!
Tvoje pismo me je zelo razveselilo, in četudi je moj vid zelo opešal, sem ga hotel sam
prebrati od začetka do konca, kljub lepopisu, za katerega praviš, da si se ga naučil
od mene, ki pa je padel na najnižjo stopnjo. O upravnih poslih bodo drugi odgovorili
namesto mene, jaz ti bom povedal naslednje.
Ko pišeš na Propagando in na Sveto detinstvo, imej pred očmi vse, kar so salezijanci
naredili v raznih obdobjih. Menim, da imaš pri roki obrazce, ki jih moraš izpolniti, ko
predstavljaš naše zadeve tem predsednikom, ki rade volje sprejmejo tudi italijanska
poročila, če ima kdo težavo s francoščino. Če ni zadosti eno, piši več pisem o potova-
njih don Fagnana, don Milanesija, don Bovoirja itn. Treba je navesti zlasti [število]
krščencev, birmancev, učencev, gojencev, tako prejšnjih kakor sedanjih. V poročilu
Propagandi je treba navesti vse, vendar samo na splošno, za širjenje vere pa poto-
vanja, trgovanje in odkritja. Za Sveto Detinstvo je treba natančno navesti vse, kar se
tiče dečkov, deklic, sester in salezijancev.
Če vam za vsa ta poročila mogoče naključno manjkajo obrazci, mi sporočite in vam
jih bom poslal. Ljudje nam zelo radi pomagajo. Prav je, da jaz tukaj vsaj na splošno
vem, kaj pišete, da lahko odgovorim, če me kaj vprašajo.
Glede pomožnih škofov13 potrebujem kako izrecno pobudo in bi mi v tem trenutku
moglo uspeti. Prizadevanje za kardinalski purpur za nadškofa je bilo lepo utečeno
13 Gre za posvetitev pomožnih škofov za potrebe obširne nadškofije, dobrih duhovnikov, prijateljev
salezijancev.
|
|
42.8 Page 418 |
▲back to top |
418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pri kardinalu Nini, ki pa je nam v škodo odšel v večnost. Začel sem že drugo pobudo
in ti bom ob priložnosti poročal.
Pripravljam pismo za don Costamagna in v tvojo vednost se bom dotaknil salezijan-
skega duha, ki bi ga radi uvedli v naše hiše v Ameriki.
Dobrota, potrpljenje, ljubeznivost, nikdar ponižujočih očitkov, nikakršnih kazni, de-
lati dobro, komur je to mogoče, nikomur hudega. To naj velja za salezijance v medse-
bojnih odnosih, z gojenci in za druge, tako notranje kot zunanje. V odnosu do naših
sester bodi zelo potrpežljiv, vendar strog v izpolnjevanju pravil.
Na splošno bomo v naših stiskah naredili vse, da vam bomo pomagali. Vendar vsem
priporočaj, naj ne zidajo in kupujejo nepremičnin, razen če je to nujno potrebno za
našo uporabo; nikdar stvari, ki bi jih preprodajali, ne polj in zemljišč ali hiš za de-
narni zaslužek.
Skušajte si med seboj pomagati v tem smislu. Storite, kar morete, da boste dobili
poklice za sestre in za salezijance, vendar se ne spuščajte v preveč različnih del. Kdor
hoče preveč, nič ne zadrži in vse pokvari.
Ko boš imel priložnost govoriti z nadškofom msgr. Espinoso in drugimi podobnimi
osebnostmi, jim povej, da sem popolnoma njihovih misli, zlasti v stvareh, ki se tičejo
Rima.
Povej moji nečakinji Rosini,14 naj pazi na svoje zdravje in poskrbi, da ne bo šla sama
v nebesa. Naj le gre, toda v spremstvu mnogih duš, ki bi jih rešila. Bog naj blagoslovi
vse naše sinove salezijance, naše sestre hčere Marije Pomočnice.
Naj podeli vsem zdravje, svetost in vztrajnost na poti v nebesa. Zjutraj in zvečer
bomo vsi molili za vas pri oltarju Marije Pomočnice. Moli tudi ti za tega napol slepca,
ki ostaja vedno najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. avgust 188515
P. S.: Brezštevilna množica prosi, da bi jo omenil, da bi se vsakega spomnil. Vsi te
pozdravljajo.
Pismo za don Costamagno, ki smo ga omenili zgoraj, je dokument izredne-
ga pomena. Naj bodo že kakršni koli razlogi, so v hišah argentinske inšpektorije
in zlasti v zavodu San Carlo de Almagro začele prevladovati težnje po disciplin-
skih ukrepih, ki so jih zavračali don Vespignani in drugi salezijanci. Že don Rua
je pisal 30. junija msgr. Caglieru: »Zvedeli smo, da tamkajšnji zavodi in salezi-
janske hiše niso vodeni v smislu ljubeznivosti preventivnega sistema in da je v
nekaterih krajih v rabi represivni sistem.« Ko se je don Bosko prepričal, da je v
resnici tako, se je odločil zavzeti se pri inšpektorju.
14 Hčerki Marije Pomočnice.
15 Don Bosko takrat ni bil v Mathiju, temveč v Turinu. Vendar je ključ za razumevanje na listku don
Bertu z dne 5. avgusta, na katerem piše: »Stori s tem pismom (tukaj dodanim) kakor z drugimi in
jih daj don Rui.« Verjetno ni hotel dati vedeti, da je zunaj, da ne bi bili v skrbeh za njegovo zdravje.
|
|
42.9 Page 419 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
419
Dragi in vedno ljubljeni don Costamagna!
Bliža se čas duhovnih vaj in jaz, ki se čutim opešanega starca, bi rad imel ob sebi vse
svoje sinove in sestre v Ameriki. Ker to ni mogoče, sem se odločil napisati pismo, ki
naj bi tebi in našim sobratom služilo za vodilo, da bi postali resnični salezijanci na
duhovnih vajah, ki niso več tako daleč.
Predvsem se moramo zahvaliti Gospodu, ki nam je s svojo potrpežljivostjo in močjo
pomagal premagati mnoge in velike težave, ki jih sami gotovo ne bi bili zmožni pre-
nesti. Te Deum, Ave Maria itn.
Rad bi vam vsem naredil pridigo ali bolje rečeno konferenco o salezijanskem duhu,
ki mora v vsem voditi naša dejanja in besede. Preventivni sistem mora biti prav naša
last. Nikdar nasilnih kazni, nikdar ponižujočih besed, nikdar ostrega karanja v nav-
zočnosti drugih. V šoli naj zveni beseda: ljubeznivost, dobrota in potrpljenje. Nikdar
ostrih besed, nikdar težke ali lahne klofute. Uporabljajmo negativne kazni, in to ved-
no tako, da bo tisti, ki so opomnjeni, postali še večji prijatelji kot prej in ne bodo nik-
dar odhajali od nas užaljeni. Nikdar naj se ne godrnja proti odredbam predstojnikov,
temveč vdano prenašajmo, kar ni po našem okusu ali je neprijetno in nam povzroča
težave. Vsak salezijanec naj postane prijatelj vseh in naj se nikdar ne skuša maščeva-
ti; naj rad odpušča in naj nikdar ne očita že odpuščenih stvari.
Nikdar ne oporekajmo ukazom predstojnikov in vsak naj se trudi, da bo dajal in pod-
piral dober zgled. Nenehno priporočajmo in vztrajno podpirajmo redovne poklice
tako za sestre kakor za salezijance.
Ljubeznivost v govorjenju, delovanju in opominjanju pridobiva vse in povsod. To naj
bo vodilo zate in za druge, ki bodo sodelovali pri skorajšnjih duhovnih vajah.
Pustiti vsem veliko svobode in zaupljivosti. Če kdo piše kakemu predstojniku ali prej-
me njegovo pismo, naj ga nikakor nihče ne prebira, razen če tisti, ki pismo prejme,
želi drugače. V najtežjih točkah priporočam inšpektorjem in ravnateljem, da imajo
ustrezne konference. Don Vespignaniju izrecno naročam, da naj si bo na jasnem v teh
stvareh in jih razlaga svojim novincem in pripravnikom z določeno mero previdnosti.
Če bi bilo mogoče, bi rad pustil Družbo brez obremenitev. Zato razmišljam, kako bi
postavil svojega generalnega vikarja, ki bi bil alter ego [drugi jaz] za Evropo in drugi
za Ameriko. Glede tega boš ob pravem času prejel podrobna navodila.
Prav bi bilo, če bi med šolskih letom zbral ravnatelje inšpektorije in jim dal praktična
navodila za izvedbo gornjih navodil. Berite in zabičuj, naj berejo naša pravila, zlasti
poglavje, ki govori o pobožnih vajah, uvod, ki sem ga napisal k našim pravilom, in
odloke, ki so jih sprejeli splošni in zasebni kapitlji.
Vidiš, da bi moje besede potrebovale obširno razlago, toda ti si zadosti sposoben, da
boš vse to posredoval našim sobratom. Kakor hitro ti bo mogoče, se predstavi msgr.
nadškofu, msgr. Espinosi, generalnim vikarjem, don Carranzi, doktorju Ferreru in
drugim prijateljem in vsem izroči moje ponižne in vdane pozdrave, kakor če bi jim
jaz sam govoril. Bog naj te blagoslovi, dragi moj don Costamagna, in s teboj naj bla-
goslovi in ohrani pri trdnem zdravju naše sobrate in sosestre in Marija Pomočnica
naj vas vodi vse na poti v nebesa. Amen.
Molite zame vsi.
|
|
42.10 Page 420 |
▲back to top |
420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vaš najvdanejši prijatelj v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgust 1885
Treba bi bilo od bliže poznati ljubezen in voljnost teh naših starih sobratov
do don Boska, da bi popolnoma razumeli, kako je don Costamagna sprejel te
očetovske opomine. Naj navedemo besede, s katerimi se je 11. novembra zah-
valil ljubljenemu očetu: »Zelo sem vam hvaležen za dragoceno pismo na štirih
straneh, ki mi ga je vaše očetovstvo kljub svojemu slabemu zdravju naklonilo
napisati z lastno roko. Oh, koliko utehe sem našel v njem! Obljubljam vam tudi
v imenu svojih sobratov, da bo pismo predmet mnogih konferenc in da ga bomo
imeli vedno kot dokaz ljubezni, ki nam ga v svoji starosti pošilja naš ljubljeni
oče.«
To niso samo besede. Don Vespignani je povedal, da so mnogi prepisovali
pismo, da so se mu hoteli pisno zahvaliti za tako dragocene opomine in mu
obljubljali natančno izvajanje preventivnega sistema. Nekateri, ko so se čutili
krive in so imeli večje težave, da bi bili ljubeznivi in dobrohotni, so se z zaob-
ljubo obvezali in jo imeli za četrto salezijansko obljubo, ki so jo obnavljali vsak
mesec z vajo za srečno smrt. Sam don Vespignani je imel navado ponavljati, da
je treba duhovni in materialni razcvet salezijanskega dela v Argentini pripisati
temu pismu. Zato moramo imeti za navdihnjeno odločitev don Costamagne, ki
je vsebino pisma in posameznih odstavkov skušal čim bolj razširiti tako, da je
dal mnogim v roke besedilo in storil, da so vsebino obravnavali v spodbudnih
pismih in okrožnicah, konferencah in pridigah sobratom.
Zdi se nam primerno, da dvema prejšnjima pismoma dodamo še tretje, ki
ga je don Bosko nekaj dni pozneje naslovil na ravnatelja zavoda v San Nicolàsu
de los Arroyos in ki razodeva isto zaskrbljenost.
Dragi moj don Tomatis!
Dejstvo, da dobim tako malo pisem od tebe, me prepričuje, da imaš veliko dela. Rad
verjamem. Vendar je dajanje novic tvojemu dragemu don Bosku gotovo ena izmed
nalog, ki jih ne bi smel zanemarjati. Kaj naj pišeš? Saj veš. O svojem zdravju, o zdravju
naših sobratov, kako izpolnjujete pravila salezijanske družbe, ali in kako opravljate
vajo za srečno smrt, število gojencev in kakšne uspehe dosegajo ali storiš kaj za pok-
lice in s kakšnim uspehom. Je msgr. Ceccarelli še vedno velik prijatelj salezijancev? To
bi bili odgovori, ki bi si jih želel od tebe.
Ker se moje življenje s hitrimi koraki bliža koncu, so stvari, ki ti jih bom pisal, zadnje
iz dobe mojega pregnanstva. Moja oporoka zate. Dragi moj Tomatis, dobro si zapom-
ni, da si postal salezijanec zato, da bi se zveličal. Pridigaj in priporočaj vsem našim
bratom to resnico.
Zapomni si, da ni zadosti, da vemo, kako stvari so, temveč da jih izpolnjujemo. Bog
naj nam pomaga, da ne bodo nam veljale Gospodove besede: Dicunt enim, et non
faciunt [Pravijo, pa ne izpolnjujejo]. Skušaj svoje zadeve gledati s svojimi očmi. Ko
|
|
43 Pages 421-430 |
▲back to top |
|
|
43.1 Page 421 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
421
kdo dela pogreške ali je malomaren, ga takoj opomni in ne daj, da bi se zlo kopičilo.
Z lastnim zglednim načinom življenja, z lastno dobroto v govorjenju, ukazovanju,
prenašanju napak drugih jih je mogoče veliko pridobiti za Družbo. Pogosto priporo-
čaj zakrament spovedi in obhajila.
Kreposti, ki te bodo naredile srečnega v tem in onem življenju, sta ponižnost in dob-
rota.
Bodi vedno prijatelj, oče naših sobratov. Pomagaj jim v vsem, kar moreš, tako v čas-
nih kakor duhovnih zadevah, vendar se skušaj prilagajati njihovim sposobnostim v
vsem, kar služi v večjo Božjo slavo.
Vsaka misel, ki sem jo izrazil na tem listu papirja, potrebuje daljšo razlago. Ti si spo-
soben to storiti zase in za druge.
Bog naj te blagoslavlja, dragi moj don Tomatis, pozdravi iz srca vse naše sobrate,
dobrotnike in prijatelje. Reci jim, da vsako jutro pri sveti maši molim zanje in da se
vsem ponižno priporočam v molitev.
Bog naj dopusti, da bomo nekega dne mogli hvaliti sveti imeni Jezusa in Marije v
blaženi večnosti. Amen.
V kratkem ti bom sam pisal ali bom naročil drugim, da ti bodo pisali v mojem imenu
o nekaterih pomembnih stvareh.
Marija naj nas vse tesno druži in nas vodi na poti, ki vodi v nebesa. Amen.
Vaš najvdanejši prijatelj v J. K.
duh. Janez Bosko
Mathi, 14. avgust 1885
Bralci gotovo niso spregledali don Boskovega prizadevanja za priporoča-
nje negovanja poklicev. Glede tega mu je don Tomatis 5. novembra pisal: »Na
žalost gojimo poklice z zelo pičlim uspehom. Kaj redko se zgodi, da bi kak oče
dovolil sinu, da bi poslal duhovnik. To je razlog, da je kljub cvetočim zavodom
jezuitov, frančiškanov, bajonezov, lazaristov večina tukajšnjih duhovnikov tuj-
cev. Nekaj dobrih so poslali na študij v Rim, od koder so se vrnili kot duhovniki.
Tukaj vsako leto vstopi v semenišče po dvajset fantov, izstopi pa jih osemnajst
ali devetnajst. Če kateri pride do duhovniškega posvečenja, je gotovo Španec ali
Italijan. S tega vidika nam gre slabše kot v krajih brezvercev. Treba pa je izvzeti
nekaj pokrajin, med njimi Cordovo, kjer je nekaj več poklicev. Iz San Nicolàsa
so do sedaj prišli štirje ali pet salezijancev, ki so v Buenos Airesu kot novinci ali
kleriki s triletnimi zaobljubami. Vendar v tem trenutku zelo upam.«
To upanje se bo uresničilo. Tudi Patagonija bo na tem področju dala svoje
sadove kljub predvidevanju mnogih redovnikov, ki delujejo že veliko let v Ar-
gentini. Ker se je njihovo pričakovanje v Buenos Airesu vedno izjalovilo, so ma-
jali z glavo, ko so slišali, da naši gojijo aspirante. Toda tudi tukaj je don Boskov
duh premagoval vse težave. Že od tistih časov je bil don Mario Migone dober za-
četek. Ko je 1885 prišel v Italijo z nekim svojim bogatim sorodnikom, bil navzoč
pri don Boskovem godovnem dnevu in se vrnil v Buenos Aires, je don Lazzero
|
|
43.2 Page 422 |
▲back to top |
422
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pisal o njem:16 »Tudi Amerika je bila predstavljena po kleriku Migoneju, ki je v
nekaj dnevih, ko je bil z nami, napravil najboljši vtis na vse, ki so imeli srečo,
da so ga videli in z njim govorili. Če ima Amerika take poklice, ne bo več treba
pošiljati naših iz Evrope.«
Dobri klerik, danes goreč duhovnik v hiši Bahia Blanca, Giovanni Beraldi,
je iz Almagra pisal don Bosku in se na določen način potožil, da mu nič ne piše.
Duševne stiske, povezane z začetnimi težavami, so v njem ustvarile močno pot-
rebo, da bi dobil besedo spodbude in nasveta od starega očeta njegove duše.
Svetnik mu je odgovoril s pismom, ki pomeni blagodejni balzam na srce za celo
življenje.
Predragi klerik Beraldi!
Zelo sem se razveselili pisma, ki si mi ga poslal meseca avgusta. Ne čudi se, če ti ne
pišem, ker mi je to skoraj nemogoče zaradi mojih telesnih težav. Sem skoraj slep in
komaj še hodim, pišem in govorim. Kaj hočeš! Star sem in naj se zgodi Božja volja.
Toda vsak dan molim zate in za vse svoje sinove in želim, da bi vsi služili Gospodu v
svetem veselju tudi sredi težav in hudičevih motenj. Tega bomo pregnali z zname-
njem svetega križa, z Jezusom, z vzdihom živel Jezus, Marija Usmiljenje in zlasti še
tako, da jih preziramo, z vigilate et orate [čujte in molite], z begom pred brezdeljem
in pred vsako bližnjo priložnostjo. Kar se tiče pomisleka, jih boš premagoval s po-
korščino svojemu ravnatelju, svojim predstojnikom. Zato ne pozabi, da vir obediens
loquetur victoriam [pokorni bo pel zmago].
Odobravam, da se trudiš za širjenje češčenja najsvetejšega Zakramenta. Stori vse,
da bodo tvoji gojenci resnični častilci presvete Device Marije in bodo ljubili Jezusa
v presvetem zakramentu. Tako boste s časom in potrpežljivostjo Deo adiuvante [z
Božjo pomočjo] naredili čudovita dela.
Pogum torej! Delaj vse in prenašaj vse zato, da bi ugajal Bogu in izpolnjeval njegovo
sveto voljo. Tako si boš pripravil zaklad zasluženj za blaženo večnost. Podpora mojih
molitev ti ne bo manjkala. Bog naj te blagoslovi in s teboj vse tvoje učence in Marija
presveta pomočnica naj vas vse varuje in vodi v nebesa.
Moli tudi za svojega starega prijatelja in očeta.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. oktober 1885
Vrnimo se sedaj k msgr. Caglieru. Komaj pred dvema mesecema se je izkr-
cal na bregovih Rio Negra in že je imel srečo, da je podelil krst dvema indijan-
skima fantoma, starima sedemnajst oziroma osemnajst let. Eden je pripadal
plemenu Namuncurà, drugi Payue. Argentinski vojaki so ju z orožjem iztrgali
iz njunih družin, ki so jih zverinsko razgnali, potem pa so jih z drugimi ubogi-
mi mladimi ljudmi obeh spolov dali zasebnikom, kjer so pomagali pri domačih
16 Pismo msgr. Caglieru, Borgo S. Martino, 3. julij 1885.
|
|
43.3 Page 423 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
423
delih. Monsinjor, ki je takoj po svojem prihodu navezal stike s prebivalstvom, ju
je spoznal, poizvedel nadrobnosti o njunem moralnem obnašanju in zvedel, da
sta – kakor tudi drugi mnogi Indijanci – še brez krsta. Od njunih gospodarjev je
dobil dovoljenje, da ju je poučil o resnicah svete vere. Ker nista znala špansko,
ju je pripravil don Milanesio, ki se je v misijonih vzdolž Rio Negra naučil njune-
ga jezika. Nalogo mu je olajšala njuna dobra volja. Z vsem obrednim slavjem sta
na dan sv. Kajetana prejela zakrament prerojenja. To sta bila prva dva cvetova,
ki ju je apostolski vikar vzgojil na neizmernih planjavah svojega misijona. Menil
je, da bi ju daroval dvema velikima don Boskovima prijateljema in jima podelil
imeni kardinala Gaetana Alimonde in Luigija Colla. Naslednje nedelje jima je
podelil birmo in prvo obhajilo. Nato so se fotografirali z monsinjorjem v sredini
in fotografije poslali don Bosku, njegovi eminenci in grofu.17
Za to in druge vljudnosti je kardinal narekoval in odposlal monsinjorju pis-
mo, polno njemu lastne prisrčne zgovornosti.18
Vtis, ki ga je svečani obred naredil na navzoče, je pripravil tudi druge, da
so prosili za isto milost. Med drugimi je prišel tudi sin nekega kačika, postaven
in temnopolt dvajsetletnik, ki se mu je pridružilo šest starejših Indijank. Na do-
ločen dan, 16. avgust, papežev god, so vsi skupaj prejeli sveti krst. Kačikovemu
sinu je apostolski vikar v počastitev svetega očeta nadel ime Gioachino in hče-
ram puščave imena Marjeta Bosko, Teresa Cagliero, Manuela in Marija Fassati,
Gabriella Corsi in Carolina Callori. Obred so opravili v Viedmi z vso mogočo
slovesnostjo. Čez dan so opravili še druge svete obrede, prepevali in igrali v čast
Leonu XIII. To je bil prvi papežev praznik, ki so ga obhajali v tistih oddaljenih
krajih. O vsem je apostolski vikar poročal svetemu očetu.19
Krsti, ki so jih podeljevali takim skupinam Indijancev z dajanjem imen za
don Boska in salezijance zaslužnih imen, so si sledili v kratkih presledkih. Kajti
monsinjor je, potem ko je na tak način pripravil duhove, poslal ljudi po deželi in
v naselja, kjer naj bi v njegovem imenu prosili gospodarje, da bi mu poslali pri
njih zaposlene Indijance, da bi jih poučil in naredil kristjane.
Don Bosko je priporočil patagonskim misijonarjem, naj bi skrbeli zlasti za
mladino. Krajevne okoliščine so potrdile umestnost te izbire. Prav zato je dela-
voljni don Fagnano s pomočjo sobratov in ob močni podpori hčera Marije Po-
močnice pritegnil v Carmen in Viedmo več kot štiristo fantov in deklet različne-
ga porekla, da so hodili v šolo in obiskovali praznični oratorij. Ko je monsinjor
prišel tja in videl, da vse lepo poteka, in obiskal tista srečanja mladostnikov na
17 Don Lazzero don Riccardu (Turin, 29. september 1885): »Drugo [fotografijo], na kateri sem videl
med dvema (dva krščenca) msgr. Cagliera, sem takoj dal v obdelavo Rolliniju, ki je opravil popolno
delo.« Prim. zgoraj, str. 552.
18 Dodatek, št. 77.
19 Dodatek, št. 95.
|
|
43.4 Page 424 |
▲back to top |
424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
desni in levi strani reke, je vzkliknil: »Glejte v malem naš turinski Oratorij!«
Monsinjor je po don Boskovem zgledu upal na rešitev staršev po otrocih.
Na žalost so ljudje, ne izvzemši Italijane, izgubili predstavo o verskih navadah.
Bili so, kakor pravimo,20 »polni poklonov, pa prazni zakramentov«. Žeja po
zaslužku in zanemarjenost, v kateri so toliko časa živeli, sta imeli svoje uniču-
joče posledice.
Nekoč je don Bosko dejal: »Če bi imel dva tisoč duhovnikov, da bi jih poslal
v Patagonijo in Pampo, bi vedel, kako bi jih uporabil.« Tedaj jih je bilo nekaj, ki
so se ob teh besedah smehljali, češ da pretirava. Toda salezijanci so, kolikor bolj
so raziskovali te kraje, ugotavljali, da je v don Boskovih besedah veliko resnice.
Ko so s konjem merili tiste neizmerne razdalje, so naleteli na zelo oddaljene
kolonije med seboj, oddaljene od bivališč v pravem pomenu besede, ki jih še
nikdar ni obiskal kak duhovnik in so bili v verskem pogledu na pol podivjani.
Poleg tega se je dežela pripravljala, da sprejme več prebivalcev, in ostala so gos-
ta področja indijanskih plemen, ki so se naselili ob vznožju Kordiljere in ki jih ni
obiskoval nihče drug kot tisti, ki so jih hoteli loviti in zasužnjiti. Ob pogledu na
toliko duhovnih tegob je don Piccono, ki je šel avgusta v Viedmo, kjer naj bi na-
domestil bolnega župnika don Remottija, 25. tistega meseca pisal don Lazzeru:
»Pošljite duhovnike, pošljite klerike, pošljite laike, pošljite tudi cele družine, če
so le dobre, kajti tukaj imamo neizmerno potrebo ne samo po katekizmu in pri-
digah, temveč tudi po dobrih zgledih. Ta zemlja nudi kruh in priboljšek vsem, ki
jo hočejo obdelovati in raziskovati.«
Ubogi Indijanci, katerih obstoj so pred svetom hoteli celo zanikati. Toda
dejstva so pričala veliko bolj glasno kot birokratski molk. La Natión iz Buenos
Airesa je 1. novembra objavila poročilo o posegu v argentinskem parlamentu,
iz katerega se jasno vidi, da Indijanci so, in tudi način, kako z njimi ravnajo.
V Boci je prišlo do divjega pohujšljivega prizora. Množica teh nesrečnežev, ki
so jih privlekli z neke ladje, je bila razporejena po vojaško po dve vrsti, na eni
strani ženske z otroki in na drugi strani moški. Ženske so bile pomanjkljivo
oblečene, vendar to ni vzbujalo odpora. Ko je prišel trenutek, da bi nesrečneže
dodelili tistim, ki so jih hoteli imeti, so iztrgali otroke iz rok materam in jih med
strašnim jokom in vikom ločili od njih. Pri tem strašnem prizoru je bila navzoča
skupina ljudi. Sedaj so v poslanski zbornici imeli toliko poguma, da so v imenu
človečanstva dvignili glas proti takemu zverinskemu početju, tako da je bil mi-
nister za vojsko prisiljen odgovoriti in obljubiti kazen za storilce.
Toda med razgovorom o prizivu je prišlo na dan še nekaj drugega. Neki
poslanec je obtožil nekega poveljnika, da je dal postreliti dvesto petdeset In-
dijancev, vštevši ženske, ki so imele na prsih otroke, ki so jih branili s svojimi
20 Don Riccardijevo pismo don Bosku, Carmen de Patagones, 20. avgust 1885.
|
|
43.5 Page 425 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
425
telesi. Podobna hudodelstva so se dogajala po neizmerni patagonski puščavi,
ne da bi v glavnem mestu sploh kaj vedeli o tem. Kolikokrat so manu militari [z
vojaško silo] zbirali cele karavane Indijancev in jih prisilili k suženjskim delom,
tako javnim kakor zasebnim, ne da bi dobili za plačilo kaj drugega razen borne
hrane! La Natión poroča 10. novembra o naslednjem primeru. Sto petdeset In-
dijancev se je v vlaku peljalo na kraj, kjer so potrebovali njihovo delo. Na neki
železniški postaji naprej od Tucumàna je narednik, ki je poveljeval vojakom,
stopil z vlaka, da bi se odžejal. Iz gostilnice je stopil k njemu neki gospod in mu
ponudil steklenico piva v zameno za enega indijančka. Vojak je prijel steklenico
v eno roko, z drugo pa je odprl vrata vlaka, kjer so bili nagneteni
Indijanci, zgrabil prvega dečka, ki mu je prišel pod roko, in ga brez ozira na
krike otroka in obupane matere dal prosilcu. Vlak je odpeljal in deček je ostal v
posesti človeka, ki ga je kupil za steklenico piva.
So stvari, o katerih ne smemo molčati, ker bomo danes le tako lahko ra-
zumeli okoliščine, v katerih so prvi salezijanci opravljali svoj apostolat v pata-
gonskem misijonu. O tem je pisal don Riccardi, tajnik msgr. Cagliera, v pismu
12. novembra don Lemoynu, uredniku Salezijanskega vestnika: »Lahko bi vam
pripovedoval o divjem ravnanju vojaških oblasti z Indijanci, ki padejo v njiho-
ve roke. Pa vam pošiljam časopis, v katerem poročajo o govorih poslancev v
parlamentu. Naj samo dodam, da se to pripoveduje, kot da bi se zgodilo samo
enkrat in samo nekaterim ljudem, res pa je, da se to z ubogimi Indijanci dogaja
vsak dan. Ne štejejo jih niti za živino. Živali dobivajo vsaj vsak dan vse, kar pot-
rebujejo za življenje, in jih ne silijo, da bi delale čez svoje moči. Oh, če bi mogli
odkriti vse divje početje, ostudnosti, nesramnosti, ki jih počenjajo že kako leto
sem! Toda če bo Bogu po volji, bo nekoč govorila zgodovina in pokazala, kdo so
bili resnični divjaki v Patagoniji.«
Dne 4. novembra je monsinjor z don Milanesijem, enim katehistom in dve-
ma pomočnikoma odšel na prvo misijonsko potovanje. Guverner, četudi vse
kaj drugega kot naklonjen misijonarjem, se je hotel izkazati plemenitega in jim
dal za vodiča vojaka z ukazom vsem poveljnikom, da naj gredo škofu na roko.
Monsinjor je bil zunaj do 30. novembra in prehodil dvesto kilometrov ob Rio
Negru. Uspešno je obiskal deset postojank, pridigal, katehiziral in krstil lepo
število Indijancev. Takoj je ugotovil, da bi, če bi hoteli storiti kaj dobrega tem
naselbinam in plemenom, potrebovali velika materialna sredstva. Misijonar je
lahko prispeval napore, težave, glad, žejo in še več. Toda brez dobrih konjev,
brez izkušenih vodičev, brez svetih oblek, brez predmetov, ki bi jih delili druži-
nam, je mogoče doseči zelo malo. Tudi za take potrebe so se misijonarji vedno
obračali na velikodušnost sotrudnikov.21
21 Dodatek, št. 96.
|
|
43.6 Page 426 |
▲back to top |
426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Drzen prodor je storil don Angelo Savio, ki je z enim pomočnikom 22. no-
vembra odplul iz Buenos Airesa in 29. srečno prispel v Santa Cruz, glavno mes-
to v zametku istoimenske gubernije ob izlivu istoimenske reke na skrajni meji
vikariata. Guverner je prosil msgr. Cagliera za enega kaplana. Ker monsinjor ni
hotel tako daleč poslati samo enega duhovnika, je odločil, da bo kot kaplana
poslal don Beauvoirja in z njim don Savia. Ker pa je predvideval, da bo osrednja
vlada delala težave z dovoljenjem, je don Savia prijavil kot agronoma, ki se je na
agronomijo resnično dobro razumel in to je tudi obilno izrabil. Vlada je, kakor
je menil monsinjor, mislila na preganjanje in ne na širjenje vere.
Zato je najprej odpotoval duhovnik agronom. Za stanovanje je dobil leseno
kočo. Maševal je v svoji sobi, kjer je vsako jutro postavil oltar na mizo, še prej
pa odmaknil posteljo. Prebivalstvo v Santa Cruzu je štelo deset družin. Poleg
njih so bili tu še uradniki gubernije, podprefekture, mornariškega poveljstva
v pristanišču in uradniki komisariata za naselje. Vsega skupaj kakih sto oseb.
Indijanci so živeli v strahu v stepi. Od časa do časa so prihajali in v zameno
za žganje, mate, tobak, riž, sladkor in drugo, ponujali kože gvanaka in ptičje
perje, odeje in ogrinjala, ki so jih sami stkali.
Prihajali so v majhnih skupinah, neoboroženi, ker se niso hoteli izpostav-
ljati nevarnosti srečanja z vojaki in strašnemu prevozu v Buenos Aires. Kajti
tam so civilni ljudje ravnali z njimi kot z živalmi, ki jih lahko uporabijo v svojo
korist. Misijonarji pa so menili, da bi z lepim ravnanjem kmalu postali prijatelji
in bi se spreobrnili h krščanstvu.
Ne enem svojih prvih pohodov je don Savio našel človeka, ki je govoril špan-
sko. Najel ga je za prevajalca, ko je njegovim tovarišem govoril o veri. Nikdar niso
slišali ničesar podobnega, zato so kazali zanimanje in ga radovedno poslušali. O
njihovem številu in ravnanju z njimi je don Bosku 6. januarja 1886 pisal: »Tukaj je
zelo veliko Indijancev, čeprav v uradnih poročilih skušajo prikazati, da jih ni […].
Hočejo jih odstraniti. Pri tem uporabljajo najrazličnejša sredstva in načine. Dra-
gi don Bosko! Zelo malo lahko pričakujemo, da bi vlada pomagala civilizirati te
nesrečneže. Veliko je že, če sploh dajo svobodo delovanja. V položaju, v katerem
sem, moram biti nadvse previden. Mogoče bo pozneje Božja previdnost nakaza-
la sredstva in odprla možnosti, ki jih jaz ne poznam.« Na splošno pa je že pisal
apostolskemu vikarju:22 »Dragi monsinjor, tukaj je zelo hudo.«
Monsinjor bi mu lahko odgovoril: »Tudi tukaj zgoraj je zelo hudo.« Po pet-
desetih letih se pretreseni vprašujemo, kaj bi se zgodilo s celo Patagonijo z ver-
skega vidika, če Božja previdnost ne bi na začetku poslala tja evangeljskih de-
lavcev, ki so bili za ceno kakršne koli žrtve pripravljeni to deželo tesno združiti
s Kristusom in Cerkvijo.
22 Pismo, Santa Cruz, 26. december 1885.
|
|
43.7 Page 427 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
427
Gotovo je življenje misijonarja življenje odpovedi in žrtve. Toda začetniki
patagonskih misijonov so v svojih žrtvah dosegli junaštvo, ki so ga morali mno-
gi veliko časa potrpežljivo prenašati. Te žrtve je Bog gotovo zapisal v knjigo
življenja. Bilo bi pa želeti, da bi te žrtve tudi mi lahko zapisali v knjigo zgodovi-
ne. Nekaj je bilo storjenega, četudi zelo pozno, in se dela še sedaj, da se ohrani
spomin na vse to. Drugo pa je znano samo Bogu.
V tistih letih odpovedi in pomanjkanja je bil eden izmed stalnih virov ne-
nehne in svete energije ljubezen misijonarjev do don Boska in do Družbe. Sko-
raj neverjetna je sila, ki jo je misel na don Boska ohranjala v dušah potrtih misi-
jonarjev, in podpora, ki so jo dobivali od don Boskove molitve, kakor tudi želja,
da bi naredili čast Družbi, s katero so se čutili toliko bolj povezani, kolikor bolj
oddaljeno in težko je bilo delovno mesto, ki jim je bilo določeno. Da je ta ogenj
živo plamenel, je veliko pomagalo dopisovanje, ki ne bi moglo biti niti bolj po-
gosto niti bolj prisrčno.23
Msgr. Fagnano (tako bomo odslej imenovali apostolskega prefekta) ni videl
časa, ko bi se vkrcal na ladjo za obisk Falklandskih otokov in Ognjene zemlje.
Moral je odložiti svoj obisk do naslednjega leta. Don Bosko je mislil tudi nanj
in na njegov misijon. Tako mu je avgusta poslal pravi načrt življenja tako za
njegovo uporabo kakor za njegov apostolat. Tudi to je nadvse dragoceno pismo.
Predragi don Fagnano!
Preden boš odpotoval na veliko delo patagonske prefekture, kjer ti je Bog pripravil
obilno žetev, ti želim povedati nekaj besed, ki bodo mogoče zadnje besede prijatelja
tvoje duše.
V tem tvojem svetem poslanstvu boš popolnoma svoboden glede samega sebe, ker
boš daleč od sobratov, ki so določeni za nadzor in pomoč v nevarnostih, zlasti du-
hovnih. Zato moraš nenehno imeti pred očmi in premišljevati v duhu in srcu veliko
resnico: Bog me vidi. Bog te vidi, on bo sodil mene, tebe in naše sobrate in vse duše,
za katere se trudimo.
Na tvojih kratkih ali daljnih potovanjih ne misli nikdar na časno korist, temveč samo
na večjo Božjo slavo. Dobro si zapomni, da morajo biti vsi tvoji napori usmerjeni k
naraščajočim potrebam tvoje Matere. Sed tua mater est Esclesia Dei [Toda tvoja
mati je Božja Cerkev], pravi sv. Hieronom.
Kamor koli boš šel, skušaj ustanavljati šole, pa tudi mala semenišča, da boš gojil ali
vsaj iskal poklice za sestre in za salezijance. V teh težkih nalogah skušaj biti povezan
z msgr. Caglierom.
Tvoje vsakdanje branje naj obsega: naša pravila, zlasti poglavje o pobožnosti, uvod,
ki sem ga jaz napisal, odloki kapitljev ob več časovnih priložnostih.
Ljubi in podpiraj vse tiste, ki se trudijo za vero.
Da bi olajšal opravljanje poslov, imam namen ustanoviti poseben salezijanski vika-
riat za Ameriko, kakor imam namen storiti isto za salezijance v Evropi. Pa o tem
23 Naj bo za primer eno izmed pisem msgr. Cagliera. Dodatek, št. 97.
|
|
43.8 Page 428 |
▲back to top |
428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
boš dobil okrožnice in navodila, če mi bo Bog dal še malo časa pri moji vedno večji
starosti.
Posebej ti naročam, da v mojem imenu pozdraviš naše sestre in moje sinove salezi-
jance z njihovimi gojenci in jim poročaš o napisanih objavah, ki so jim lahko v duhov-
no in časno korist.
Še nekaj. Ohrani strogo tajnost v vsem, kar ti bodo zaupali sobratje in sosestre, in
poskrbi za popolno tajnost v pismih, kakor predpisujejo pravila.
Boj naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Fagnano, in s teboj naj blagoslovi vse
predstojnike, tudi civilne in druge, s katerimi boš imel priložnost priti skupaj; naj
blagoslovi tvoje delo in molite vsi zame, ki vas vse upam videti na zemlji, če je tako
Bogu po volji, bolj gotovo pa, da se bomo videli z Jezusom in Marijo v blaženi večnos-
ti. Tako bodi.
Najvdanejši prijatelj v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgust 1885
Med čakanjem je izkoristil svoj čas za potovanja in gradnje. Gradil je cerkev
v Viedmi, gradil je lesene cerkve v obljudenih krajih, gradil je v bolj ali manj pa-
tagonskem slogu hiše in seveda je gradil tudi dolgove in pri tem zaupal v Božjo
previdnost, da jih bo poplačal.
Patagonski slog si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je bil glavni mate-
rial za gradnjo ilovica in drogovi. Tako je škofijski dvorec, ki je bil zgrajen v isti
arhitekturi, imel dve sobi izmere pet krat šest metrov in še štiri druge v pritličju
ter eno za škofa in drugo za tajnika. Okna, po eno za vsako sobo, so tako tesnila,
da je veter, ki je pihal vsak dan in vsako noč, nanesel v sobe po en centimeter
peska, ki je pokrival tla in pohištvo.
Govorili smo o dolgovih. Zelo zadolžen je bil tudi buenosaireški inšpektor
don Costamagna, pa ga to ni prav nič vznemirjalo, temveč je v središču mes-
ta odprl celo novo hišo, ki je postala sedanji zavod sv. Katarine. Služila je za
dnevne šole in praznični oratorij. Že prvi mesec je prihajalo sto trideset v veri
popolnoma nepoučenih dečkov. Ob hiši je bila cerkev, ki je omogočala zbiranje
otrok za verouk. Don Bosko je dovolil odprtje te hiše že julija 1884, toda ne-
predvidene ovire so to zavlekle za eno leto.
Komaj dva meseca po odprtju je to hišo doletela težka preizkušnja. Dne
11. novembra je umrl njen ravnatelj don Giovanni Paseri. Bil je star komaj še-
stindvajset let. Dve leti prej mu je don Bosko pisal: »Imam te zelo rad na zemlji,
toda še rajši te bom imel v nebesih.« Dečki so ga imeli tako radi, da so nekateri
darovali svoje življenje, da bi ohranili njegovo. V Ameriki je delal že sedem let.
Njegov inšpektor je pisal o njem:24 »Umrl je z zavestjo, da ni povzročil nobene
žalosti predstojnikom, temveč jim je vedno pomagal prenašati težave; bil je od-
24 Pismo don Bosku, Buenos Aires, 12. november 1885.
|
|
43.9 Page 429 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
429
ločen sovražnik vsakega maščevanja, čist kot angel, goreč kot pravi apostol.«
Hitra pljučnica mu je pretrgala nit življenja. Malo preden je izdihnil, je vzkliknil:
»Kako zadovoljen umiram kot salezijanec!« Te besede so bile odmev bojev, ki
jih je moral izbojevati za svoj poklic s svojimi starši.25 Don Lazzero je pisal:26
»To je bila težka rana v srcu vseh, zlasti še za don Boska: izguba dobrega don
Paserija.«
Don Bosko je iz raznih krajev Južne Amerike prejemal pisma s prošnjami
za salezijance. Iz Quita ga je ekvadorska vlada po svojih predstavnikih v Parizu
uradno povabila in mu ponudila vodstvo šol v glavnem mestu. Iz iste republike
je škof iz Coja prosil salezijance za Cariamango in Lejo, kjer ne bi manjkale niti
hiše niti cerkve. Vrhovni kapitelj je v don Boskovem imenu odgovoril, da za zdaj
ni mogoče sprejeti, vendar bi pa sprejeli ponudbo takoj, ko bo mogoče. Ko so
o tem razpravljali na seji 16. septembra, je don Bosko dejal: »Te prošnje nam
morajo vliti veliko poguma in nas prepričati, da našo Družbo blagoslavljajo Bog
in ljudje. Kličejo nas in tisti, ki nas kličejo, nam dajejo potrebna sredstva. Res je,
imamo dobrodelnost, ki trka na naša vrata. V tem Božja previdnost ne manjka.
Toda pri vsem moramo računati samo nanjo, kajti človeških virov, na katere bi
mogli računati, nimamo.
Ista Božja previdnost ni nehala od časa do časa pred don Boskovimi očmi
odgrinjati zavese prihodnosti salezijanske družbe na področju misijonov. Tudi
leta 1885 so sanje nakazale don Bosku daljno prihodnost Božjih načrtov. Don
Bosko je sanje pripovedoval celotnemu kapitlju popoldne 2. julija. Don Le-
moyne jih je takoj zapisal.
Zdelo se mi je, da sem pred zelo visoko goro, na kateri je stal z lučjo obžarjen an-
gel, tako da je razsvetljeval najbolj oddaljene pokrajine. Okoli gore je bila množica
neznanih ljudstev.
Angel je v desnici držal visoko vzdignjen meč, ki je žarel v bleščeči luči, z levico pa
je nakazoval okoliške pokrajine. Rekel mi je: Angelus Arfaxad vocat vos ad proeli-
anda bella Domini et ad congregandos populos in horrea Domini [Angel Arfaksad
vas kliče na boj v Gospodove vojske in da zberete ljudstva v Gospodove žitnice].
Njegova beseda pa ni zvenela kot drugič kot ukaz, temveč kot predlog.
Obdajala ga je množica angelov, katerih imen pa nisem zvedel. Med njimi je bil tudi
Luigi Colle, ki ga je obdajala množica fantov. Učil jih je peti slavo Bogu in tudi on
sam je prepeval.
Okoli gore, pri njenem vznožju in po njenih obronkih je živelo veliko ljudi. Pogo-
varjali so se v neznanem jeziku in jaz nisem nič razumel. Razumel sem samo to,
kar je govoril angel. Ne morem opisati tega, kar sem videl. So stvari, ki jih vidiš, ki
25 O delovanju don Paserija, salezijancev in hčera Marije Pomočnice v Buenos Airesu poroča don
Vespignani v pismu. Dodatek, št. 98.
26 Pismo msgr. Caglieru, Turin, 27. december 1885.
|
|
43.10 Page 430 |
▲back to top |
430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jih slišiš, pa jih ne moreš povedati drugim. Obenem sem videl različne predmete,
istočasno se je spreminjalo dogajanje pred menoj. Potem se mi je dozdevalo, da je
to Mezopotamska planjava, potem visoka gora, potem ista gora, na kateri je stal
angel Arfaksad. Vsak trenutek je bilo neizmerno prizorov in tista ljudstva so se
zdela kot premikajoči se valovi.
Pred to goro in na celem tem potovanju se mi je zdelo, da sem dvignjen v višave,
kakor če bi plaval nad oblaki v neizmernem prostoru. Kdo naj z besedami izrazi tisto
višino, tisto širino, tisto luč, tiste prizore? To je mogoče doživeti, ne pa tudi opisati.
Pri teh in drugih gledanjih je bilo veliko takih, ki so me spremljali in spodbujali
mene in salezijance, da se ne bi ustavili sredi poti. Med temi, ki so navdušeno vlekli
naprej in me, rekel bi, celo držali za roko, je bil dragi Luigi Collo s trumo angelov,
ki so v pesmi odgovarjali fantom, stoječim tam naokrog.
Nato se mi je zazdelo, da sem v središču Afrike, v obširni puščavi, kjer je bilo na
zemlji z velikimi črkami napisano Črnci. V sredini je bil Kamov angel, ki je po-
navljal: »Cessabit maledictum [Končano bo prekletstvo] in blagoslov Stvarnika bo
prišel na njegove zavržene sinove in hčere in med in balzam bosta ozdravila ugrize
kač. Potem bo pokrita sramota Kamovih sinov.
Ta ljudstva so bila vsa naga.
Končno se mi je zdelo, da sem bil v Avstraliji.
Tudi tukaj je bil angel, vendar ni imel nobenega imena. Vodil je, hodil in spodbu-
jal ljudstvo k hoji proti jugu. Avstralija ni bila celina, temveč skup mnogih otokov,
kjer so prebivale razne vrste ljudi. Množica otrok je skušala priti do nas, vendar
jo je ovirala voda, ki jih je ločevala od nas. Roke so dvigali proti nam, k don Bosku
in salezijancem, in vzklikali: »Pridite nam na pomoč! Zakaj ne dokončate dela, ki
so ga začeli vaši očetje?« Veliko se jih je ustavljalo, drugi pa so po tisoč težavah
skozi divje živali prišli in se pomešali med salezijance, ki jih jaz nisem poznal, ter
začeli prepevati Benedictus qui venit in nomine Domini [Blagoslovljen, ki prihaja v
Gospodovem imenu]. V daljavi je bilo videti skupine otokov, ki jih pa nisem mogel
razpoznati. Zdelo se mi je, da je vse to skupaj nakazovalo, da Božja previdnost od-
merja del področja salezijancem, vendar šele v prihodnosti. Njihovi napori bodo
kronani z uspehom, ker bo Božja roka stalno z njimi, če ne bodo postali nevredni
njene pomoči in bodo ostali zvesti.
Če bi mogel balzamirati in ohraniti pri življenju petdeset salezijancev, od teh, ki so
sedaj tukaj z nami, bi čez petsto let videli čudovito usodo, ki jim je bila dodeljena
po Božji previdnosti, če bi ostali zvesti.
Čez sto petdeset ali dvesto let bi salezijanci postali gospodarji celega sveta.
Vsi nas bodo radi videli, tudi hudobni, ker je naše področje tako zelo različno, da
priteguje naklonjenost vseh, tako dobrih kakor hudobnih. Mogoče bo kje kak nes-
pametnež, ki bi rad, da bi izginili, pa to bodo posamezni primeri, ki ne bodo našli
podpore.
Vse je v tem, da salezijanci ne bodo dali, da jih premaga udobje, in se ne bodo bra-
nili dela. Tudi če bi ohranili pri življenju samo začeta dela in se ne bodo prepustili
napaki požrešnosti, bodo imeli zagotovljen dolg obstoj.
|
|
44 Pages 431-440 |
▲back to top |
|
|
44.1 Page 431 |
▲back to top |
BiS 17 — 22. poglavje
431
Salezijanska družba bo napredovala, če bomo skušali ohranjati in širiti Vestnik in
ustanovo sinov Marije Pomočnice. Nekateri izmed njih so tako zelo dobri! Ta usta-
nova nam bo dala sposobne sobrate in odločne v svojem poklicu.
To so tri stvari, ki jih je don Bosko videl najbolj jasno, ki se jih je najbolj
spominjal in jih je pripovedoval prvič. Toda kakor je pripovedoval pozneje don
Lemoynu, je videl veliko več. Videl je vse pokrajine, v katere naj bi salezijanci
šli sčasoma, vendar je vse videnje bilo bežno, ker se je vse dogajalo v hitrem
potovanju, med katerim je odšel z enega kraja in se spet vrnil tja. Pravil je, da
je bilo vse kakor blisk, vendar je v tistem hipu razpoznal dežele, mesta, prebi-
valce, morja, reke, otoke, obleke in tisoč dogodkov, ki so se med seboj prepletali
v prizore, ki jih ni mogoče opisati. Od vsega tega nadvse lepega potovanja je
ohranil samo nerazločen spomin in ni mogel vsega natančno opisati. Zdelo se
mu je, da je imel ob sebi veliko takih, ki so spodbujali njega in salezijance, naj
bi se nikdar ne ustavili na poti. Med najbolj navdušenimi v spodbujanju, da bi
šli vedno naprej, je bil Luigi Colle, o katerem je pisal očetu 10. avgusta: »Naš
prijatelj Luigi me je popeljal na potovanje v središče Afrike, v Kamovo deželo,
kakor se je izražal, in v deželo Arfaksad, se pravi na Kitajsko. Če nam bo Gospod
naklonil, da se bomo dobili, si bomo imeli kaj pripovedovati.«
Prehodil je južni del zemeljske poloble. Opis potovanja nam podaja don
Lemoyne, ki pravi, da je vse slišal iz njegovih ust. Potovanje je začel v Santiagu
v Čilu, videl je Buenos Aires, Sao Paolo v Braziliji, Rio de Janeiro, Rt Dobrega
upanja, Madagaskar, goro Ararat, Senegal, Cejlon, Hongkong, Makao ob vhodu
v neizmerno morje pred ogromno goro, od koder se je videla Kitajska, potem
kitajsko cesarstvo, Avstralijo, otoke Diego Ramirez. Potovanje se je končalo z
vrnitvijo v Santiago. Na bliskovitem potovanju je don Bosko videl otoke, de-
žele, ljudstva različnih področij, malo poznanih. Imen mnogih krajev se več ne
spominja. Tako je Makao imenoval Meako. O severnih predelih Amerike se je
pogovarjal s kapitanom Bovejem. Toda ta mu ni mogel dati pojasnil, ker zaradi
pomanjkanja sredstev ni mogel čez Magellanovo ožino in se je zato moral vrniti.
Moramo povedati nekaj o tem skrivnostnem Arfaksadu. Pred sanjami don
Bosko ni vedel, kdo bi to bil. Pozneje pa je o njem pogosto govoril. Kleriku Fe-
sti je naročil, naj v bibličnih besednjakih, zgodovinah, zemljepisih, časopisih
poišče, kako ljudstvo in katera osebnost naj bi to bila. Končno so menili, da so
razjasnili skrivnost s pomočjo prvega zvezka Rohrbacherja, ki trdi, da so Kitajci
Arfaksadovi potomci.
Njegovo ime se omenja v desetem poglavju Geneze, ki govori o rodovniku
Noetovih sinov, ki so se po potopu razdelili po svetu. V 22. vrstici beremo: Se-
movi sinovi: Elam, Asur, Arfaksad, Lud in Aram. Tukaj kakor na veliki etnograf-
ski sliki zaznamujejo lastna imena osebe, ki so bile očetje ljudstev, in pri tem
omenjajo tudi pokrajine, kjer so živeli. Tako pomeni Elam visoka dežela, omenja
|
|
44.2 Page 432 |
▲back to top |
432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Elimaido, ki je s Susiano pokrajina Perzija, Asur pa je oče Asircev. Glede tretjega
imena razlagalci Svetega pisma niso enotni, katero ljudstvo naj bi zaznamovalo.
Nekateri, kot Vigouroux (da navedemo enega izmed mnogih) pripisujejo Arfa-
ksadu Mezopotamijo. Kakor koli že, ker je imenovan med predhodniki azijskih
ljudstev, in sicer po dveh ali treh, ki naseljujejo dva vzhodna predela opisane
dežele, je mogoče trditi, da je Arfaksad ljudstvo, ki ga je za prejšnjimi treba
postaviti bolj proti vzhodu. Zato ni neverjetno, da bi bil angel Arfaksad angel
Indije in Kitajske.
Don Bosko se je ustavil zlasti pri Kitajski. Menil je, da se bodo salezijanci v
kratkem naselili tam. Ob neki priložnosti je celo dejal: »Če bi imel dvajset misi-
jonarjev za Kitajsko, sem prepričan, da bi jih slovesno sprejeli kljub preganja-
nju.« - Zato se je odslej bolj kot za drugo zanimal za nebeško cesarstvo.
Na te sanje je velikokrat mislil, o njih govoril in v njih videl potrditev
prejšnjih sanj o misijonih.
|
|
44.3 Page 433 |
▲back to top |
23. poglavje
ANEKDOTE, SMERNICE, PISMA
Po sklenitvi poročila o letu 1885 so nam preostale še nekatere raztresene
stvari, ki jih bomo skušali zbrati in urediti v tem zadnjem poglavju. Na prvo mesto
bomo postavili vrsto anekdot, ki se neposredno ali posredno tičejo don Boska.
Starostne nevšečnosti in bolezni, ki so jih še večali nenehni napori, nas ne
smejo zavesti na misel, da je bil don Bosko obsojen na brezdelje. Dostojanstve-
no obnašanje, spoštljiva zbranost obraza in zlasti prodorna živahnost pogleda
ga niso do konca življenja zapustili; v tistem od naporov uničenem telesu je
bivala živahna duša, ki je premagovala vse bolezni. Nekega dne se je srečal z ne-
kim protestantskim ministrom ali pastorjem, dobro poznanim v Turinu zlasti
po njegovih odnosih do Gazzette del Popolo in zdraviliškega doma, ki ga je odprl
za otroke. Ko sta si bila drug ob drugem, ga je svetnik prešinil s takim prodor-
nim pogledom, da se je pastorju zdelo, kakor da bi ga streslo po celem telesu.
Pravijo, da se je po don Boskovi smrti spreobrnil.1
Nič manj ni bila učinkovita njegova beseda, čemur smo bili priče mi sami.
Don Boskova beseda je učinkovala tudi na daljavo. Neki nekdanji gojenec, ki se
je oddaljil od prave poti, je bil vsem v veliko pohujšanje. Nekega dne je s svetni-
kom potoval inšpektor don Cerruti. Don Bosko ga je, ko je moral na bližnji po-
staji prestopiti na drug vlak, prijel za roko, mu jo stisnil tako, da je bil ganjen od
nežnosti, in mu rekel: »Srečal se boš s tistim. Reci mu, da naj že vendar končno
potolaži don Boska.« Don Cerruti mu je obljubil, in ko je srečal tistega gospoda,
mu je dal don Boskovo naročilo. Kakor od strele zadet si je oni z obema rokama
zakril obraz in ves živčen vzkliknil: »Kaj sem vendar storil! Koliko neprijetnosti
sem povzročil don Bosku.« Pa ni bilo samo trenutno občutje. Še tistega večera,
tako pripoveduje don Cerruti, se je spovedal in spremenil življenje, popravil je
pohujšanje in se od takrat vedel krščansko.
1 Doktor Laura je pripovedoval ta dogodek 14. aprila 1891 v napitnici pri kosilu ob posvetitvi nove
cerkve v Valsaliceju.
|
|
44.4 Page 434 |
▲back to top |
434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Kaj naj povemo o določenih potezah, katerih neskončna nežnost ni pojenja-
la tudi v najhujših telesnih stiskah. Neki mlad klerik, ki je bil dodeljen njegovi
osebni službi za dopisovanje, mu je priznal svoje napake in povedal, da je prebi-
ral nekatera pisma, ki so se mu zdela zanimiva. Prosil ga je odpuščanja in oblju-
bil, da ne bo nikdar več storil česa podobnega. Don Bosko ga je v odgovor stisnil
na svoje srce, pobral vsa pisma, ki jih je imel pri roki, in mu jih položil v roko.
Don Trione, takrat katehet dijakov v Oratoriju, je imel pogosto srečo, da
se je pogovarjal z don Boskom, ki mu je ugajala njegova odkritosrčna in vesela
navzočnost. On se iz tega leta spominja nekaj dogodkov, ki se nam zdijo vredni,
da jih ohranimo v spominu.
Prvi je povezan z nevšečnostmi, ki so najbolj mučile svetnika. Bilo je sredi
poletja, v najhujši vročini, in don Trione se je z don Boskom sprehajal v knji-
žnici. Božji služabnik je ves zbran v sebi hodil počasi in bolj poslušal kot go-
voril. Kar nenadoma se je ustavil, ga z negotovim gibom prijel za ramena in
zamomljal, kakor da bi sam zase vzdihoval: »Če me ne bodo kam poslali, bo don
Bosko zgorel, zgorel!« Nato se je hipoma spet zbral. Toda don Trione je razumel,
da ga je napadla silna bolečina. In res je bilo tako. Ekcem, ki mu je že dalj časa
dražil kožo okoli ramen, se je zaradi vročine vnel in mu povzročal nevzdržno
srbenje. Kakor smo že poročali, je odšel v osvežujoče kraje Mathija.
Nekega večera je v navzočnosti don Trioneja in Vigliettija potegnil iz žepa
tri predmete: rožni venec, Rubricae missalis [mašne rubrike] in pločevinasto
škatlo s pokrovčkom z navojem. V njej je imel blagoslovljeno vodo. O rubrikah
je dejal: »So še od nove maše. Večkrat sem jih dal znova vezati. Vsak teden pre-
berem kak odstavek in le redko se zgodi, da ne bi moral kaj popraviti v svojem
maševanju.« Bile so izdaja Pomba iz leta 1830, majhna oblika z 202 stranema.
Drugič je bil don Trione v don Boskovi sobi, ko so prinesli pošto. Iz sredine
visokega kupa pisem, ki so jih položili na pisalno mizo, je štrlel velik zavoj, v
katerem bi morali biti vrednostni papirji. Svetnikova roka se je nagonsko ste-
gnila k tisti pošiljki in že sta bila palec in kazalec pripravljena, da bi ga potegnila
iz kupa. Toda kakor hitro se je dotaknil, je umaknil prste, in ne da bi prekinil
razgovor, začel jemati pisma od zgoraj in jih odpirati. Navajen, da je vse delal
urejeno, se je don Trioneju zdelo, da je s tem hotel popraviti vtis prejšnjega po-
sega, ki se mu je zdel nepopoln.
V enem izmed mnogih pogovorov mu je pripovedoval o dogodku, ki se mu
je pripetil v davnih časih: »K meni je prišel Festa in me prosil za blagoslov, ker
ga je silno trgalo po zobeh. Dal sem mu blagoslov, nisem pa prosil, da bi boleči-
ne prešle name. To sem storil enkrat, pa so me popadle take bolečine, da sem
moral iti ponoči k zobozdravniku, da mi je izdrl boleči zob.« Klerik Festa, ki mu
je don Trione pripovedoval don Boskovo zgodbo, je povedal, da si je dal na gla-
vo svetnikov biret, in že so bolečine pojenjale.
|
|
44.5 Page 435 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
435
Ta dogodek z biretom nam kliče v spomin neki drug podoben primer. Leta
1885 je kazalo, da bo don Bosko izgubil svojega spovednika. Obolel za težko
boleznijo kot posledico močnega navala krvi v glavo zaradi nekih hudobnežev,
je don Giacomelli ležal v zadnjih vzdihljajih. Čeprav so mu že podelili olje bol-
nikov, je njegova sestra vsa iz sebe ob misli, da ga bo izgubila, prihajala k don
Bosku in mu ga priporočala v molitev. Nekoč mu je prinesla don Giacomellijevo
nočno čepico, da bi jo blagoslovil. Don Bosko ji je ljubeznivo ustregel. Ko se je
vrnila domov, je čepico posadila bratu na glavo, ne da bi mu o blagoslovu kaj
povedala. Od tistega trenutka se je zdravje don Giacomelliju začelo izboljševati,
dokler se ni čisto izboljšalo. Moramo še povedati, da je Božji služabnik presene-
čeni ženski zagotovil: »Ne bo še umrl. Prej moram oditi jaz.« Nekaj dni, preden
je don Giacomelli legel v posteljo, ga je don Bosko povabil na kosilo. Ko ga je vi-
del globoko zamišljenega in potrtega, mu je, da bi ga malo potolažil, rekel v nav-
zočnosti vseh članov kapitlja: »Bodi miren, ne boj se, ti dobričina. Ti boš moral
stati ob don Boskovi smrtni postelji.« Kakor je napovedal, tako se je zgodilo.
Tudi don Boskova napoved salezijancu don Amossiju se je dobesedno ures-
ničila. V jeseni 1885 so ga iz Lanza premestili v Randazzo. Ker je imel staro in
bolehno mater, je upravičeno menil, da je ne bo več videl, kajti priti s Sicilije v
Piemont je pomenilo zelo dolgo potovanje. Svojo težavo je zaupal don Bosku.
Ta ga je dobrohotno poslušal in mu odgovoril: »Pojdi mirno v Randazzo. Za-
gotavljam ti, da se tako dolgo, dokler te bodo predstojniki pustili tam, ne bo
nič zgodilo.« Nato se je za trenutek ustavil, malo pomislil in nadaljeval: »Šel
boš v Randazzo, pa ne za dolgo. Vrnil se boš v Lanzo.« Mladi duhovnik je ostal
v Randazzu tri leta in medtem se materi zdravje ni prav nič poslabšalo. Ko so
ga ponovno poklicali v Lanzo in se je tam naselil, ji je iz dneva v dan postajalo
slabše in 4. aprila 1889 je umrla.2
Don Bosku so pripisali zaslugo za ozdravljenje še v nekem drugem prime-
ru. Teologa Leonarda Murialda je zadnji dan leta 1884 po revmatični vročini in
bronhialnem katarju napadla huda pljučnica, za katero so zdravniki menili, da
je ne bo prestal. Jožefinci so se vsi iz sebe spomnili prijateljskih vezi njihovega
očeta z don Boskom in menili, da bi se v upanju na čudežno ozdravitev zatekli k
njemu. Ko 8. decembra za bolnika ni bilo več človeškega upanja, so poslali don
Lazzeru prošnjo, da bi mu don Bosko podelil svoj blagoslov. Takoj je prišel od-
govor, da bo don Bosko še isti večer osebno prinesel bolniku zaželeni blagoslov.
Don Bosko se je z don Lemoynom odpravil k bolniku, stopil v njegovo sobo
in ga po polurnem pogovoru blagoslovil. Ko je stopil iz sobe, so ga redovniki
obkolili in don Reffo ga je vprašal, ali bo njihov ustanovitelj umrl. Don Bosko je
odvrnil: »Tokrat se bo še izvlekel. Tako se mi vsaj zdi. Še naprej mora gojiti to ra-
2 Pismo don Amossija don Lemoynu, Lanzo, 8. april 1889.
|
|
44.6 Page 436 |
▲back to top |
436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
stlino.« Hotel je reči njegovo redovno družino. Navzoči so pokleknili, da bi pre-
jeli blagoslov, nakar so se dvignili prepričani, da bo teolog Murialdo ozdravel.
Še tisti večer se mu je zdravje začelo izboljševati. Ko ga je tri dni pozne-
je obiskal kardinal Alimonda, je ugotovil boljše stanje, ki se je iz dneva v dan
izboljševalo vse do popolnega ozdravljenja. V pogovoru s patri je dejal: »Don
Bosko in don Murialdo sta dva bisera moje škofije.«3
Proti koncu maja je don Bosko prejel iz Toulona pismo kanonika Rouvièra,
župnika pri St-Louisu, ki mu je predlagal, da bi začeli kanonični proces za
razglasitev za blaženega mladeniča Lugija Colla. Eden izmed razlogov, ki je na-
gibal tega duhovnika k tej pobudi, so bila poročila, ki jih je dobival iz mestnega
samostana Dobrega pastirja. Predstojnica sestra Marija od Svete Leocadie je na
Luigijev smrtni dan prepričana, da so njegovi starši v Toulonu, hotela pisati pis-
mo, da bi ublažila njuno žalost zaradi sinove smrti, ko ji je neki notranji glas jas-
no povedal: »Nima smisla, da jima pišeš, ker sta v Turinu, kjer jima don Bosko
v obilici daje uteho, ki jo potrebujeta.« Te besede so v redovnici vzbudile tako
gotovost, da je sestri, ki je v tistem trenutku vstopila v njeno sobo, dejala: »Ne
bom pisala gospodom Colle, ker nista tukaj, temveč v Turinu pri don Bosku.«
»Kdo vam je to povedal, mati?« je vprašala sestra.
»Njun angel, sam Luigi, sem popolnoma prepričana.«
In tako je tudi bilo. Ko jim je pozneje v samostanu primanjkovalo vode, je
predstojnica v zaupanju prosila Luigija, da bi dobile potrebno vodo. Dejansko
je voda prišla štiriindvajset ur pozneje. Tudi v drugih stiskah se je zaupno obra-
čala k Luigiju in je bila vedno uslišana.
Poleg tega zunanjega razloga je imel opat Rouvière še svoj čisto osebni po-
vod, da je zagovarjal to prošnjo. Sin grofa Colla ni imel nikdar drugega duhovne-
ga voditelja kot njega, ki ga je poznavajoč imenoval otroka blagoslova in je slavil
njegovo angelsko življenje in sveto smrt. V Rimu niso ničesar ukrenili. Toda vse
doslej povedano potrjuje, kakor ne bi moglo bolje, mnenje, ki ga je don Bosko
imel o tem fantu, in potrjuje, kar smo zapisali v trinajstem poglavju petnajstega
zvezka.
Naslednja anekdota je iz prejšnjega časa. Pripovedovala jo je lady Herbert
1884 v uglednem londonskem časopisu,4 in smo zanj zvedeli komaj sedaj. Pisa-
teljica, sorodnica markiza v Turinu, je slišala pripoved iz njegovih ust. Neki fant
iz ugledne družine je zaradi izgube pri igri popolnoma obubožal. V strahu, da bi
moral priznati svoje nevzdržno stanje, je prosil markiza za pomoč. Velikodušni
gospod mu je posodil veliko vsoto. Ta pa jo je z denarjem pobrisal in ni pustil za
seboj niti najmanjše sledi.
3 E. Reffo, Il teol. Leonardo Murialdo, Fondatore dei PP. Giuseppini (1828-1900) [Teolog Leonardo
Murialdo, ustanovitelj patrov jožefincev (1828-1900)], III. izd., Turin, La Salute, 1931, str. 306-8.
4 The Month, januar 1884, v članku z naslovom Don Bosco, str. 43-59.
|
|
44.7 Page 437 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
437
Minilo je nekaj let. Nekega dne se je markiz napotil na železniško postajo
Porta Susa in se nenadoma znašel pred svojim dolžnikom. Težek nauk ga je po-
polnoma spreobrnil. Spremenil je življenje, se posvetil resnemu in delavnemu
življenju, privarčeval potreben denar in prišel v Turin izrecno zato, da ga vrne
in opravi svojo dolžnost, kar je tudi storil.
Markiz je šel svojo pot naprej, toda vlak je medtem že odpeljal. Ker je hotel
počakati naslednjega, je menil, da bi čas uporabil za obisk don Boska. Naj po-
vemo, da nikdar na svetu ni govoril o tej zadevi. Vstopil je v don Boskovo sobo,
in še preden je mogel odpreti usta, da bi ga vprašal, kako se počuti, mu je don
Bosko naravnost povedal: »Čakal sem prav na vas in na denar, ki ga imate v
žepu.« S temi besedami je pokazal na žep, v katerem je bil denar. Markiz je ves
iz sebe vzkliknil: »Kako ste vendar mogli zvedeti za to? Ta denar sem dobil pred
nekaj minutami in zelo nepričakovano. … Ali poznate mladega gospoda B.?«
»Ne,« je odgovoril don Bosko. »Vem pa, da imate natančno tisto vsoto, ki jo
potrebujem za plačilo nekega dolga. Vrnil vam jo bom prihodnji teden.«
»Če je tako,« je dejal markiz, »imate tu denar.«
Don Bosko mu je napisal potrdilo in naslednji teden mu je denar vrnil.5
Čeprav so se zlasti zadnjih osem let na vsakem koraku pojavljali karizma-
tični darovi, ki so ga kar naprej spremljali, se je vendar močno bal Božje sodbe,
zato se je veliko bolj kot prej priporočal molitvam drugih, da bi rešil svojo dušo.
Nekoč je neki gospod v San Benignu menil, da mu je treba odgovoriti: »Toda
don Bosko, vi tega vendar ne potrebujete.« Tedaj se je za trenutek zelo zelo
zresnil in v očeh so se mu pojavile solze. Nato je z globokim prepričanjem pri-
pomnil: »Da, zelo jih potrebujem.«6
Po teh anekdotah lahko sedaj poročamo o nekaterih don Boskovih mislih,
ki nam z ene strani prikazujejo nekatera načela, ki se jih je držal v svojem rav-
nanju, z druge strani pa nakazujejo navodila, po katerih se lahko ravna vsak-
do, ki se znajde v istih okoliščinah. Te njegove izreke povzamemo iz zapisnikov
vrhovnega kapitlja, mi pa jih bomo samo podali v določenem redu, da bodo
prijetnejši za branje.
»Notranja ureditev salezijanske družbe,« je dejal na kapitlju 24. februar-
5 Don Bosko je prosil lady Herbert, da bi mu poslala angleške fante, ki bi mogli imeti redovni pok-
lic. »Skušali smo ga zadovoljiti,« piše ona v omenjenem članku. »Neki fant, ki je bil v vsakem pogle-
du zares dober in smo mu ga poslali, ni bil kot dober in praktičen Anglež pripravljen verjeti ničesar,
kar je bilo zunaj običajnega toka stvari. Ni bil še eno leto v Oratoriju, ko je pisal nekemu duhovniku,
svojemu duhovnemu voditelju: Dobro veste, kako sem nasprotoval, da bi veroval vse reči, ki so mi jih
pripovedovali, ko sem prišel sem. Toda čudeži, ki jih don Bosko dela skoraj vsak dan, so tako jasni, da
mora biti tisti, ki ne čuti, da je v navzočnosti če že ne svetega, pa izrednega človeka, ki je na poseben
način obdarjen od Boga, slep in nor. Kajti on doseže vse, za kar prosi, pa naj so to materialne dobri-
ne, s katerimi gradi, bodisi ozdravljenja časnih in duhovnih tegob.« Fant, ki ga tukaj ne imenujejo,
je bil bodoči prvi ravnatelj v Battersea v Londonu don Francesco Macey.
6 Summ. sup. virt., št. VI, §161. De heroica spe (priča don Piscetta).
|
|
44.8 Page 438 |
▲back to top |
438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ja, »se mora počasi razvijati, kakor to zahteva narava stvari.« To nadvse po-
membno pravilo, ki si ga je vzel za vodilo, ko je začel urejati Družbo, mu je slu-
žilo za ureditev noviciata, ki je bil v skladu z njegovim idealom. Po več poskusih,
o katerih smo govorili na drugem mestu,7 je bila ustanovljena posebna hiša v
San Benignu. Vendar je bilo treba storiti še veliko več za popolno urejenost, za
kar se je postopoma tudi trudil. Zato se zdi, da je prišel čas, da se disciplinirajo
sprejemi in da v Italiji in na njenih otokih začnejo izpolnjevati papeški odloki
iz leta 1848. Don Bosko je ravnal počasi in se pri tem držal pravic, ki mu jih je
podelil papež.
V smislu papeških odlokov za sprejem v noviciat sta bila dva odbora: eden
generalni z odločilnim glasom in več drugih delnih ali pokrajinskih s preprosto
posvetovalnim glasom.
Prvega naj bi sestavljali člani vrhovnega sveta, drugega pa posamezne in-
špektorije. Toda v Italiji je samo piemontska inšpektorija imela svoj noviciat,
kamor so pošiljale novince tudi druge inšpektorije, zato so menili, da bi imeli
samo en pokrajinski odbor. Ko so o tem razpravljali na seji 23. februarja, je don
Bosko dal prebrati odlok Pija IX. in omenil: »Ko govorimo o noviciatski hiši, je
treba opustiti strogost pri ustanavljanju. Tako sta mi zagotovila papeža Pij IX.
in Leon XIII. Pij IX. se je za stvar zanimal tako zelo, da je ustanovil za to poseben
odbor prelatov. Za noviciatsko hišo sta zadosti dva ali trije novinci zbrani v hiši,
tudi če bi drugih petdeset novincev bilo zaradi potrebe raztresenih tu in tam,
ker v tem primeru niso
zbrani v noviciatski hiši zaradi drugih nujnih opravkov, vendar niso bili
končnoveljavno dodeljeni hišam, v katerih so. Na tak način je mogoče ustano-
viti noviciate tudi v drugih italijanskih inšpektorijah.« Zato so odločili, da ima
lahko vsaka inšpektorija svoj inšpektorialni odbor za noviciat. Vendar se za
zdaj ustanavlja samo inšpektorialni noviciatski odbor za piemontsko inšpekto-
rijo, ki ima sedež v edinem noviciatu v San Benignu.
Ta noviciat pa po pravilih spada neposredno pod vrhovni kapitelj. Od tu so
prihajala vprašanja, kdo naj poskrbi za listine in informacije, kdo naj skliče od-
bor za prvi skrutinij, kdo naj prevzame sprejem novincev iz drugih inšpektorij.
Don Bosko in kapitelj sta 24. februarja odločila: 1. Turinska inšpektorija s svo-
jim inšpektorjem je po oblasti enaka drugim inšpektorjem in njegov nadzor ne
velja zunaj piemontske inšpektorije. 2. Piemontski inšpektor in njegova inšpek-
torija nimata oblasti nad hišo Oratorija sv. Frančiška Saleškega, dokler bo tam
sedež vrhovnega kapitlja in bo zato odvisen od njega. 3. Piemontski inšpektor
nima jurisdikcije nad noviciatsko hišo, temveč spada ta naravnost pod vrhovni
kapitelj po katehetu Družbe. 4. Naj se ustanovi samo en pokrajinski odbor, ki
7 Prim. MB XI, str. 271 in sledeče [BiS XI, str. 168].
|
|
44.9 Page 439 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
439
naj preveri vse novince Družbe. Ko so to določili, so izbrali osem članov odbora,
med njimi tudi dva inšpektorja.8
Pravzaprav bi morali glede na predpise to glasovanje opraviti tajno, česar
pa niso storili. Po don Boskovih besedah je tokrat šlo samo za polaganje osnove,
s čimer je hotel povedati, da je vsako stvar dal najprej na preizkušnjo in šele
potem prešel na dokončno ureditev.
Nerešeni sta ostali dve vprašanji: kdo naj bi zbral listine za sprejem no-
vincev, ravnatelj noviciata ali piemontski inšpektor, in kdo naj predseduje po-
krajinskemu odboru. Don Bosko je rekel in kapitelj je odobril: listine naj zbere
ravnatelj noviciata s pomočjo nekaterih članov odbora. Prav tako bo ravnatelj
noviciata sprejel vse dopise, ki bodo prišli na vrhovni kapitelj. Ob določenem
času bo zbral člane odbora, za kar zadostujejo tudi štirje. Zatem bo lahko šel v
Ligurijo, kjer bo prav tako zbral štiri člane odbora, ki ga je treba še določiti iz
sobratov inšpektorije, da jim ne bo treba hoditi v Piemont. Tukaj bodo preg-
ledali listine in sprejeli prvo odločitev. Glede predsedovanja pa je don Bosko
takole odločil: »Seji mora predsedovati ravnatelj noviciata. Za zdaj pa, ko stvari
še niso končnoveljavno določene, bo predsedoval kak član vrhovnega sveta, ki
bo za to določen. Ta pa ne bo član splošnega odbora, kakor zahtevajo odloki.«
Včasih se je dogajalo, da mladi obrtniki aspiranti niso hoteli postati novinci
zaradi odpora, ki so ga čutili, da bi šli v San Benigno. Razlog pa je bil v tem, da
so se v San Benignu hoteli izpopolniti v svoji obrti, pa ni bilo za to sredstev in
priložnosti. Ko je don Bosko slišal za to težavo, je 24. avgusta dejal: »Če bi šlo za
dijake, ne bi delal izjem. Ker pa gre za obrtnike, mi jih ni težko sprejeti v novici-
at, ne da bi zato morali iti v San Benigno.«
Ni bilo zadosti, da bi sprejemali pomočnike, če bi za to prosili, treba jih
je celo iskati. Don Bosko je 18. septembra pripomnil, da je nujno najti dobre
pomočnike. »V ta namen se povežimo z župniki in jih prosimo, da bi nam pre-
dlagali poštene, pobožne in moralno zgledne fante, ki bi želeli zapustiti svet.«
Don Lazzero je pripomnil, da obratno župniki prihajajo k nam salezijancem s
prošnjo, da bi pomagali najti take ljudi za njihovo službo. »Ni pomembno. Kljub
temu napišimo tako prošnjo in jo pošljimo župnikom, ki jih poznamo.« Don Ve-
ronesi je storil tako in mu je uspelo zbrati lepo število zares dobrih in zaupanja
vrednih pomočnikov.
8 Imena izvoljenih:
1. Don Barberis, ravnatelj noviciatske hiše.
2. Don Cerruti, inšpektor ligurske inšpektorije in ravnatelj hiše v Alassiu.
3. Don Francesia, inšpektor piemontske inšpektorije in ravnatelj hiše Oratorija, oddelka za dijake.
4. Don Bertello, ravnatelj hiše v Borgu San Martino.
5. Don Belmonte, ravnatelj hiše v Sampierdareni.
6. Don Marenco, ravnatelj hiše sv. Janeza v Turinu.
7. Don Nai, prefekt noviciatske hiše.
8. Don Bianchi, magister novincev skupaj z don Barberisom.
|
|
44.10 Page 440 |
▲back to top |
440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Večkrat smo že poročali, kako je don Bosko uporabljal vse mogoče pre-
vidnostne ukrepe za sprejem v noviciat. Na popoldanski seji 24. avgusta je go-
voril: »Ko gre za fante, ki želijo kot novinci vstopiti v našo Družbo, zlasti če
gre za klerike, je treba jasno govoriti o moralnosti. Recimo jim: Dovoliš, da ti
postavim vprašanje? Odgovoril bo: da. Povej mi, kako je bilo s tvojo moralnostjo
letos? V dejanjih ali mislih? Je že dalj časa, kar si se popravil? Ali: imaš že dolgo
časa to navado? Če je kdo imel do zadnjega težave, mu je treba odsvetovati ta
korak, razen če so v njem jasni znaki poklica in ima trdno voljo, da bo uporabil
vsa sredstva, da mu bo uspelo. Bodite pa zelo previdni pri vprašanju boječih:
pomagajmo jim z ljubeznivostjo, vendar pazimo, komu zaupajo, da ne bi prišlo
do kakih nepravilnosti. Lahko začnemo takole: Če želiš, da ti dam nasvet o tvo-
jem poklicu, mi dovoli, da ti postavim vprašanje, kako je z moralnostjo itn … To
vprašanje je treba v takih okoliščinah vedno postaviti.«
Na seji naslednjega dne je govoril o nepristranskosti pri sprejemanju: »Pri
sprejemanju novincev moramo biti zelo previdni, da nas ne bi zavedla pri-
stranskost, naklonjenost ali odpor. Pri glasovanju za pripustitev ali odklonitev
ne smejo upoštevati nobenih osebnih nagnjenj. To pravim zato, ker se mi zdi,
da jih je bilo nekaj sprejetih iz prijateljstva in osebnih razlogov. Skupno dobro
je vedno pred zasebnim. Ne smemo se ozirati na samoljubje in ne gledati na to,
ali nam ljudje ugajajo ali ne. Ne sledimo predsodkom in odporom. Naša osebna
korist ne sme nikdar ovirati splošne koristi.«
O posebni vrsti prosilcev, to je nezakonskih, je povedal 13. julija besede
Leone XIII. »Če gre za nezakonske otroke, naturali o spurii, in to ni javno znano,
ni treba prositi dovoljenja za vstop v redovno družbo. Če pa je treba prositi za
dovoljenje, prosi prizadeti sam, ne da bi navedel red, v katerega želi vstopiti.
Vendar pa je treba vprašanje osvetliti z moralnega in kanoničnega vidika, da
bomo pravilno ravnali. Ne pozabimo nikdar besed, ki jih je Leon XIII. rekel don
Bosku o nezakonskih: »Ne dajte, da bi se vaše hiše osmolile s to robo, kajti od
teh ne boste imeli drugo kot pohujšanje in nevšečnosti. Zelo se varujte spreje-
manja nezakonskih sinov. Če sedaj Cerkev dovoljuje podelitev svetih redov, dela
to zelo težko.« To je don Durandu posebej priporočil kardinal Guibert, pariški
nadškof. Ko je bil lansko leto v Parizu, mu je priporočal, da je zlasti v Franciji
treba biti zelo previden pri prošnjah za sprejem v redovno družbo. »Preden
koga sprejmete, poizvedite natančno o vedenju njegovega očeta in matere in
sploh o začetku cele družine.« O tem je njegova eminenca na dolgo govoril, in
to zelo zavzeto.
Dne 26. oktobra je don Rua v imenu don Albera predložil sprejem enega
duhovnika in enega klerika, Francoza. Zdelo se je, da so imeli dobra priporočila
o njunem vedenju. Don Bosko je želel, da bi poizvedovali, ali so opravili vse
predpisane postopke za cerkveni službi posvečene osebe v posameznih škofi-
|
|
45 Pages 441-450 |
▲back to top |
|
|
45.1 Page 441 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
441
jah. Nato je nadaljeval: »Sporočite jim, da ju rade volje sprejmemo zaradi dob-
rih priporočil. Ker pa smo mi redovna družba, se morajo opraviti vsi postopki,
ki jih predpisujejo redovna pravila. Vendar nam mora biti jasno, da se v Franciji
ne držijo odlokov Pija IX. Super statu regularium« [o položaju redovnikov].
Tudi don Bologna je iz svoje hiše v Lillu predlagal nekatere kot novince in
druge kot aspirante. Kapitelj jih je sprejel. Potem pa se je pojavila težava. To
so bili nekateri člani osebja, ki ga je potrebovala hiša v Lillu. Treba jih je bilo
poslati v S. Margherito ali pa bi bil noviciat veljaven, če bi ga opravili v hiši, ki
nima tega namena? Ali z drugimi besedami: je bilo mogoče, da bi hiše, kjer bi
potrebovali novince za delo, mogli šteti za priključene noviciatu? Don Bosko
je odgovoril: »Ko je Rim potrdil pravila, je zahteval, da morajo novinci prebiti
eno celo leto v noviciatski hiši, kjer bi se posvečali izključno preučevanju pravil
in pobožnih vaj. Sveta kongregacija v tem ni dopuščala nobene izjeme.« Don
Bosko je vprašanje postavil svetemu očetu.
»No, kako je,« je dejal Pij IX., ko ga je nekoč zagledal, »je vaš boj končan ali
se je komaj začel?«
»Sveti oče,« sem mu odgovoril, »vi boste morali dati zadnji topovski strel
ali celo top.«
»Pojdite naprej. Hudič se bolj boji hiše, kjer se dela, kakor hiše, kjer se samo
moli. V teh hišah dostikrat kraljuje brezdelje. Nekateri redovi sprejemajo na
prvo preizkušnjo in jih pošljejo v hiše, kjer so zaposleni z delom. In zakaj delajo
samo don Bosku toliko težav?«
Ko to je povedal, je svetnik nadaljeval: »Sicer pa z lahkoto sprejemamo
aspirante, razen če ni kak znan lopov. Za sprejem novinca je treba upoštevati
vse cerkvene predpise, tudi če nam zadostujejo samo odloki. Treba je pomisliti
tudi na to, ali bodo ti ljudje v materialno in moralno korist celi Družbi. Če z ene
ali druge strani stvar ni jasna, počakajmo, podaljšajmo preizkušnjo in nikakor
ne zavračajmo počasnega postopka.
Dne 29. novembra je dal štiri pravila za pripustitev k zaobljubam: 1. Vojaš-
ki obveznik, na primer po enem letu, ne more biti ovira za redovno zaobljubo.
Za mnoge je to zadržek v času vojaške službe. Za tistega, ki je poklic izgubil,
se ga lahko odveže, drugi pa se oprostijo tako, da se več ne vrnejo v Družbo.
2. Kar se tiče triletnih zaobljub, ki jih don Bonetti predlaga za obvezne pred
večnimi po enem letu noviciata, odgovarjam, da tisti, ki ni pripravljen naredi-
ti večnih, remittatur [naj se odpusti]. Ti bodo pokazali trenutno prizadevanje,
vendar smo potem spet na začetku. Lahko naredimo izjemo, kadar je kdo zelo
koristen Družbi in je njegova moralnost neoporečna. 3. Kar se tiče moralnosti,
je potrebna večja strogost, ko gre za svete redove, kot ko gre za prepustitev k
zaobljubam. V obeh primerih pa je treba biti strog. Če gre za misli, branje, lahko
počakamo, se vzdržimo sodbe. Če gre za dejanja s samim seboj, navade, pa je
|
|
45.2 Page 442 |
▲back to top |
442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
potrebna večja strogost. Če bi prišlo do presenečenj in redkih primerov, je treba
počakati in videti. Če pa gre za dejanja z drugimi, potem je težko, da bi se kdo
spremenil. Padci se bodo ponavljali tudi, ko bo tak pripravnik posvečen Bogu.
4. Spomnimo se, da danes ni težav z nezakonskimi, vendar Cerkev, papež, škofje
priporočajo, da je treba nezakonske – odločno izključiti od svetih rodov.
Preidimo sedaj k natančnejšim odredbam za tiste, ki naj bi prejeli svete re-
dove. Dne 9. septembra je don Bosko dal dve priporočili, obe za čas vloge proš-
nje. Na dopoldanski seji je poudarjal potrebo, da predstojnik, preden privoli
v nižje redove, pokliče klerika k sebi in mu v zaupnem pogovoru da primerne
nasvete in ne da, da bi ravnali na slepo. Lahko mu postavi naslednja vprašanja:
Se ti zdi, da si dobro pripravljen pred Bogom? Kako si se do sedaj obnašal glede
moralnosti? Je bilo kaj prostovoljnih dejanj? Če da, je treba ugotoviti, ali je bilo
iz navade ali izjemoma zaradi posebnih okoliščin. Še drugo vprašanje: Kakšen
odnos si imel s svojim spovednikom? In če bi bilo bolje preložiti, se mu pove:
Glej, ta dolžnost veže mene in veže tebe. Pripravi se bolje itn. Ker morajo kleriki
pisno prositi za redove, je don Bosko na popoldanskem zasedanju rekel: »Nika-
kor ne smemo misliti, da bodo kleriki, ko pride čas za to, sami prosili za svete
redove. Naloga kateheta Družbe je, da poskrbi za to in obvesti dotične.«
Dne 10. septembra se je dotaknil občutljive zadeve. Lahko se zgodi (vsi smo
ljudje), da se klerik v času, ko se bližajo sveti redovi, spre s svojim predstojni-
kom. Don Bosko v takih primerih meni takole: »Ko pride do spora med kleri-
kom, ki naj bi prejel svete redove, in njegovim predstojnikom in gre za nebi-
stvene stvari, se je treba do njega ravnati na poseben način in ga poslati v drugo
hišo. Ni primerno, da bi mu pred očmi predstojnika, pa naj je imel prav ali ne,
dali znamenje upoštevanja in ga pripustili k svetim redovom. To bi bila graja za
predstojnikovo ravnanje.«
Kako je treba ravnati, če pride do premestitve zaradi prejema svetih redov?
Don Bosko je odločil v teku iste seje: »Klerik, ki ima poklic, pa ga kapitelj pošilja
v kako drugo hišo zaradi sicer ne težkih pa vendar vidnih pomanjkljivosti in s
tem odloži prejem svetih redov, naj obvesti ravnatelja hiše, v katero ga pošilja-
jo, da bo pozoren na to in to stvar. Preden pa se klerika pošlje na novo mesto,
naj se mu jasno pove: pojdi, vendar vedi, da je bil tvoj novi ravnatelj obveščen
o tvojih malih napakah. Če te bo opomnil, se ne smeš vznemirjati, ker smo ga
mi obvestili. Ravnajmo tako, ko gre za negotov poklic, je pa zadosti nadarjen
in je prepričljiv v moralnosti. Treba ga je nadzorovati, opominjati, ga vzgajati
in poslati naprej. Treba mu je dati vedeti, da je kapitelj, ko je obvestil novega
ravnatelja, ravnal iz dolžnosti in v njegovo dobro.«
Nikakor pa ni bila don Boskova misel, da bi zgoraj omenjena vprašanja pos-
tavili na predvečer duhovniškega posvečenja. Dne 18. septembra je rekel: »Ko
naj klerik prejme svete redove, naj se pomisli in stori vse potrebno pred sub-
|
|
45.3 Page 443 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
443
diakonatom in se takrat v vesti odloča. Vprašati je treba, ali je študiral; kako je
z obnašanjem, ali ni izgubil brez koristi kakega leta. Treba je obenem zahtevati
znanje teologije in moralnost. Ocene opravljenih izpitov morajo biti zadostne,
nikakršne lenobe pri študiju itn.«
Nekatera navodila obravnavajo splošne in zasebne opravke. Za vse sobrate
je lahko koristna opomba z dne 25. avgusta: »Lahko se zgodi, da kdo, ki se zdi
neprimeren za kako nalogo, s pomočjo Božje milosti uspe v kaki drugi nalogi, če
mu predstojniki hiše ljubeznivo pomagajo.« Ne tako splošen, pa zelo pomem-
ben je bil opomin 18. septembra: »Pred vsem drugim se je pri poteku službe
treba močno ozirati na duševno zdravje klerikov.«
Imamo pa tudi posebna navodila za posamezne službe. Dne 13. septembra
je močno poudarjal potrebo, da je treba vsakih šest let zamenjati ravnatelja hiš.
Nikakor mu niso bile neznane težave, ki so povezane s to določitvijo, vendar
je hotel, da se v praksi to pravilo izvaja kljub izjemam, ki jih je treba od časa
do časa narediti. Ravnateljem je položil na srce dolžnost mesečnega poročila.
»Od ravnateljev je treba zahtevati,« je dejal, »da pripravijo sobrate za podaja-
nje poročila in premislijo, kaj bodo povedali. Ko nekatere ravnatelje opozorimo
na to zanemarjenje, odgovarjajo: »Ne vem, kaj naj rečem! Vprašati je treba, ali
opravljajo premišljevanje, ali študirajo, ali asistirajo fante, kakšne težave ima-
jo pri izpolnjevanju dolžnosti. Vse to so stvari, ki dajejo priložnost za obširen
pogovor. Ravnatelji, ki presojajo, se tisočkrat zahvaljujejo za dejanje, ko je bilo
ustanovljeno poročilo. In prav to poročilo je tako težko doseči, če ga sploh nad-
rejeni opravi. To je ključ za dobro delovanje hiše in Družbe.«
Dne 2. oktobra je priporočil inšpektorjem in katehetom, da bi pogosto obi-
skovali hiše. To naj ne bi bili obredni obiski, temveč kakor jih zahtevajo pravila
Družbe.
Dne 24. septembra je skušal takole pojasniti nekatere pristojnosti vrhov-
nega ekonoma: »Ekonom naj dobro premisli, kaj mu naročajo pravila, in naj
se tega drži. On naj ne nadzoruje del, temveč tiste, ki morajo dela nadzorovati.
Domeni naj se s hišami za dela, ki jih je treba opraviti, nikakor pa naj on ne
opravlja teh del. Naj ne dovoli, da bi kaj gradili ali obnavljali, ne da bi prej dobili
dovoljenje od kapitlja. Pri tem naj imajo točno določen in jasen načrt, ki ga je
odobril kapitelj. Nadzoruje naj in preveri, ali dela tečejo po načrtu.«
Dne 16. novembra so po razpravi določili pristojnosti šolskega svetnika,
službo, ki jo je 7. novembra prevzel don Cerruti. Nasledil je don Duranda, ki je
bil imenovan za prefekta. Do tedaj so bile službe sobratov določene s pismom
tega člana kapitlja. Zdi se pa, da je bilo nujno, da bi razdeljevanje služb prihajalo
od najvišje oblasti tako glede premestitev kakor opravljanja služb, ki jih je do
tedaj določal ravnatelj. Don Bosko je dejal: »Do sedaj je šlo naprej z očetovskim
načinom. Od sedaj naprej pa bo treba uvesti uradni način, če hočemo, da bo v
|
|
45.4 Page 444 |
▲back to top |
444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Družbi vladal red.« Vendar so opustili vsako spremembo do naslednjega gene-
ralnega kapitlja.
K novim don Ruovim pristojnostim v službi vikarja nimamo kaj dodati. Še
preden je imenovanje stopilo v veljavo, je 22. junija v kapitlju don Bosko izjavil:
»Don Rua se mora otresti vsakega drugega posla in služiti edino don Bosku,
da bo vedno povezan z don Boskom, kajti don Bosko v stanju, v kakršnem je
sedaj, ne more več naprej. Če se bo don Bosko v vsem mogel opirati na don Rua,
osvobojenega vseh skrbi, bo lahko s svojo izkušnjo še vlekel naprej. Potrebno
je, da kdo išče podporo dobrodelnosti ne samo v Turinu, temveč tudi v Genovi,
Milanu, Rimu. Do sedaj je to delal don Bosko, sedaj tega več ne zmore in mora
priti kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu.« Te besede so bile uvod v dejanje,
rekli bomo umeščanja pet in pol mesecev pozneje.
Tisti, ki želijo, da bi odprli salezijanske hiše v njihovih krajih, prikazujejo,
da bi lahko ustanovili postojanke z dediščinami bogatih oseb, ki nimajo zakoni-
tih dedičev. Don Bosko je 10. septembra opozoril predstojnike: »Nikakor se ne
smemo opirati na negotove upe na dediščine. Volje se hitro menjajo. Če bi po-
tem morali zapustiti kak kraj, bi bilo s tem povezano veliko nevšečnosti: neza-
dovoljstvo, prepiri, različne izgube. Če kdo hoče napisati oporoko nam v korist,
prav, toda ob smrti naj zapusti svoje stvari urejene. Če gre potem za občinske
uprave, vedimo, da jih zakonodaja ščiti.«
Na popoldanski seji istega dne je don Sala predložil načrt za gradnjo groba
umrlih salezijancev na pokopališču v Turinu. V tej zadevi je kapitelj pooblastil
don Sala. Od pokopališkega spomenika je don Bosko prešel na druge vrste spo-
mina na umrle sobrate. »Gre za stvar, o kateri moramo premisliti. Zbrati življe-
njepise umrlih sobratov, dodati, kar še manjka, in dopolniti z vsem potrebnim.
Nato jih moramo natisniti in jih prebirati v času duhovnih vaj. Poglejmo, kdo
bi mogel to narediti v bolj ali manj literarni obliki, vendar resno. Knjigo bi raz-
poslali po Italiji in Ameriki. Tudi v Francijo bi jo za zdaj poslali v italijanskem
jeziku, s časom pa naj se prevede v španski, francoski, angleški itn. jezik. To
nalogo je treba zaupati komu, ki ima čas. Vzel sem v roke in pregledal knjižice
z življenjepisi naših mladih sobratov, bral sem nekaj takih, ki obravnavajo splo-
šne salezijanske kreposti, in odkril veliko spodbudnega. Nikakor ne mislim, da
bi morali ti spisi biti popolni, temveč se zadovoljujem vsaj za zdaj z dobrim de-
lom. Za to delo uporabimo ljudi, ki niso veliki učenjaki, temveč sposobni zbrati
podatke in pisati, kakor vedo in znajo. S časom bomo delo izboljšali. Za zdaj naj
se določijo ti zbiralci in se dobro ali slabo začne delo.«
Don Rua je 16. septembra prebral okrožnico nekega Casimira Mazzoja, ki je
pripravljal italijanski letopis, v katerem bi prikazal vse dobrodelne ustanove v
Italiji, mesto za mestom. O vsaki salezijanski ustanovi bi napisal kratko poročilo
in za to dobil od vsake hiše dvajset lir. »To je lep način zbiranja denarja,« je dejal
|
|
45.5 Page 445 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
445
eden. »Redovne družbe ne delajo take propagande,« je dodal drugi. Don Rua
pa je prikazal korist takih poročil. Don Bosko je dal govoriti, nato pa je sklenil:
»Predlagam, da odgovorimo takole: da smo mi vedno pripravljeni sodelovati pri
stvareh, ki imajo za cilj javno korist, da pa ne moremo storiti vsega, kar bi radi,
ker živimo od dobrodelnosti. Vsekakor bo treba, da si vsaka naša hiša priskrbi
en izvod tega dela. Recimo jim, da bomo za sedaj storili dvoje: 1. naročili bomo
nekaj izvodov, 2. skušali jih bomo razprodati v naših knjigarnah, če delo ne bo
imelo nič proti Katoliški cerkvi. Menim, da je primerno, da sodelujemo v knjigah,
ki govorijo o naših ustanovah, če le ni kaj proti našim koristim. Vendar moramo
biti pozorni, ker je v takih knjigah lahko tudi kaka stran, ki je v nasprotju s kato-
liškim duhom. Ti znajo zelo spretno vcepljati strup! Moramo biti pozorni.«
Za nas je zanimivo poznati don Boskovo misel o Salezijanskem vestniku. Po-
vedal jo je kapitularjem popoldne 17. septembra. Poslušajmo zadnjikrat njego-
vo besedo. »Vestnik ne sme biti list za kako posebno pokrajino, kot npr. Francijo,
Španijo, Italijo itn., temveč mora biti organ za vse te dežele, ne le za salezijanski
del kake dežele, temveč za ves svet. Novice naj bodo tako izbrane, da bodo zani-
male vse izdaje v različnih jezikih. Zato naj bodo Vestniki vseh jezikov natisnjeni
v materni hiši, da bo tako v vseh izdajah ista usmeritev. To je nadvse učinkovito
orožje, ki ne sme uiti iz rok vrhovnega predstojnika.«
Te don Boskove besede so zaradi svobode, ki jo je puščal vsem, da so izra-
zili svoje mnenje, vzbudile nasprotovanje, ki ga je izrazil don Rua. Rekel je, da
je namen Vestnika tudi zbiranje miloščine in da za tiste, ki so zunaj Italije, nav-
duševati zanje je nujno, da se ukvarjajo s krajevnimi potrebami. Glede tega, da
je pisal v Francijo in Ameriko, od koder so mu odgovorili, da se sicer strinjajo z
don Boskovo zamislijo in jo hočejo kolikor mogoče udejanjiti, da pa bi nekateri
pisni prispevki, primerni za italijanski Vestnik, zmanjševali ugled španskemu.
Če bi hoteli priobčiti njihove konference in opise praznikov, bi morali gradivo
poslati v Evropo, ga natisniti v Turinu in nato vrniti v Ameriko, kjer bi njihovi
bralci brali poročila šele po preteku štirih mesecev. Prav tako poročila tamkaj-
šnjim bralcem ne bi prišla pravočasno in bi za nekatere nepredvidene stvari
morali vedeti za štiri mesece prej.
Nekdo je predlagal, da bi Vestnik skrčili za nekaj strani in dodali krajevna
poročila v posebni izdaji, če ne vedno, pa vsaj od časa do časa. Don Rua je pred-
lagal, naj bi Vestnik imel dva dela: enega splošnega za vso Družbo in drugega s
krajevnimi poročili, pač glede na posamezne pokrajine po zgledu časopisov, ki
imajo razdelek za Različne novice.
Don Bosko je zavrnil vse te predloge in se vrnil k svoji zamisli: »Vztrajam
pri zamisli enotnega Vestnika. Moj razlog, da bi imel v rokah v vsej svoji učinko-
vitosti to silno sredstvo v službi mojih ciljev, je prepričanje, da bi na tak način
Vestnik oddaljil od ciljev, ki sem si jih z njim postavil, in zato vztrajam pri svoji
|
|
45.6 Page 446 |
▲back to top |
446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
zamisli. Kaj sotrudnikom v Vestniku najbolj ugaja? Zgodovina Oratorija in pis-
ma misijonarjev. S to vsebino napolnite Vestnik. O drugih novicah, konferencah
in praznikih v raznih deželah in tudi v Italiji naj se objavijo kratki izvlečki. Če je
kaj izrednega, bo tudi drugim prijetno, da zvedo. Če je pa treba dati kako nujno
sporočilo, naj bodo salezijanci povezani s katoliškimi časnikarji in v njihovih
časopisih objavljajo najnujnejše novice. Če to ne ustreza, naj uporabijo okrožni-
ce. To je moja zamisel. Zavedati se moramo, da je Vestnik glavna opora salezi-
janskega dela in vsega, kar se nas tiče, to je poklicev in zavodov.«
Svetnik je imel Vestnik za najboljše sredstvo salezijanske propagande.
Predvidel je, da bo dobro urejevan časopis sčasoma učinkovitejši od prižnice.
Ni nam točno znano, ali je bilo leta 1884 ali 1885, ko je prišel na obisk k don
Bosku pobudnik Ustanove Pompeji odvetnik Bartolo Longo in ga čisto po napo-
litansko ogovoril:
»Don Bosko, hitro mi povej svojo skrivnost, kako si zavojeval svet!«
»Dragi odvetnik, vsa moja skrivnost je v tem: pošiljam Salezijanski vestnik
vsem, ki ga hočejo, pa tudi tistim, ki ga nočejo.«
Don Bartolo je pograbil zamisel. Izdajal je dvomesečnik Rožni venec in mati
Božja Pompejska, vendar še ni dojel mogočnega vpliva tiska. Ko se je vrnil v Val-
le di Pompei, je izboljšal tiskarno, kupil nove stroje in pomnožil izdajo časopisa:
od štiri tisoč leta 1884 je v dveh petletjih dvignil naklado na 72 tisoč izvodov.
Zato so don Boska tam spodaj imeli za človeka, ki je »določil drugo obdobje
časopisa in tiskarne v Pompejih«.9
Kakih petnajst pisem, ki smo jih hranili do sedaj, ker nimajo povezave s
snovjo, ki smo jo obdelovali, ali pa tudi zato, da ne bi nadležno polnili prostora
drugje, bomo podali sedaj na koncu in jih povezali z osebnimi podatki prizade-
tih.
MISIJONI IN VLADE
V enajstem in dvaindvajsetem poglavju smo prikazali, kako so vlade v Re-
publiki Argentini in Urugvaju izdajale protiverske zakone in hotele s tem pri-
zadeti predvsem cerkvene ustanove. Kakor hitro je don Bosko od daleč zaslutil,
kaj se pripravlja, je stopil v obrambo in sporočil obema inšpektorjema, kako
naj ravnata. Med drugim naj bi se ob bližanju nevarnosti zatekli k italijanskim
diplomatskim predstavnikom v obeh glavnih mestih. Toda v tistih časih zaradi
napetih odnosov med državo in Cerkvijo v Italiji cerkvenim ljudem ni bilo lah-
ko najti podporo pri večinoma sektaških in na splošno liberalnih uslužbencih.
Zato je svetnik mislil, kako bi italijansko vlado izzval h kaki uporabni izjavi. Pod
pretvezo, da bi izposloval kako podporo, je predložil spomenico o šolah, ki jih je
9 Rožni venec in mati Božja Pompejska, leto 51. zvezek 5 (september-oktober 1934), str. 280.
|
|
45.7 Page 447 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
447
ustanovil v Ameriki, in jo poslal zunanjemu ministrstvu. Znano nam je že, kako
zelo je bil don Bosku naklonjen piemontski žid Ciacomo Malvano, glavni tajnik
zunanjega ministrstva. Njemu je don Bosko poslal posebno pismo in ga prosil,
da bi ga izročil gospodu Manciniju.
Velespoštovani gospod komendator!
Vem, da vaša uglednost ščiti in podpira naše šole v Južni Ameriki in da ste seznanjeni
z napredkom, s katerim se širijo.
Omejujem se, da vse priporočim vaši dobrohotnosti in prosim Gospoda nebes in zem-
lje, da bi vas ohranil pri krepkem zdravju v korist civilne družbe in zlasti še toliko
narodnjakov, ki živijo v daljnih deželah.
S čustvi najgloblje hvaležnosti imam visoko čast, da se smem imenovati vaše ve-
lespoštovane ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. februar 1885
Malvano mu je odgovoril 10. februarja, potrdil prejem pisma in mu zagoto-
vil, da bo podprl njegovo prošnjo pri njegovi ekscelenci ministru. Res je minis-
ter don Bosku takoj odgovoril z naslednjim pismom.
Velečastiti gospod!
Zelo bi bil vesel, če bi mogel ustreči prošnji, ki ste jo izrazili v pismu temu ministrstvu,
da bi dobili podporo za šole, ki ste jih ustanovili v tujini. Zares vse hvale vredno delo
civilizacije med našimi priseljenci, ki ga ne bomo mogli nikdar zadosti pohvaliti. Toda
izdatki, ki jih iz istih razlogov mora plačevati to ministrstvo, so tako visoki, da sko-
raj popolnoma izčrpajo denar, ki ga v ta namen določa parlament, in tisto malo, kar
ostane, gre za izredne izdatke, s katerimi preurejamo stavbe, kupujemo učila itn. itn.
Ker mi je veliko do tega, da vam dam znamenje velikega zanimanja, ki ga ima za vaše
delo to ministrstvo, zlasti za razne šole, o katerih bi mi bilo drago dobiti natančnejše
splošno poročilo, smo vaši uglednosti namenili 500 lir, ki jih boste na osnovi prepros-
tega potrdila ali s tem pismom lahko dvignili v tukajšnji blagajni.
Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.
Mancini
Za don Boska je bilo ministrovo pismo vse in višina podpore ni imela po-
mena. Pismo je izražalo in dokazovalo, koliko ministrstvo in vlada cenita dobro,
ki so ga salezijanci opravili v Ameriki. Objava te novice tam, kjer bi pretila ne-
varnost, je mogla samo koristiti. To se je tudi zgodilo.10
HČERE MARIJE POMOČNICE
Kakor je bralcem znano, se don Bosko ni trudil za hitro potrditev pravil
10 Prim. zgoraj, str. 614.
|
|
45.8 Page 448 |
▲back to top |
448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
ustanove hčera Marije Pomočnice.11 Posledica take potrditve bi bila odtegnitev
sester svetnikovi jurisdikciji, medtem ko je on bil prepričan, da je bilo treba
storiti še marsikaj za utrditev ustanove. Naj povemo še več: Don Bosko bi rad
ohranil sestre za vedno ali pa vsaj čim dalje pod odvisnostjo vrhovnega pred-
stojnika salezijancev. Primer take odvisnosti imamo v Cerkvi v odnosu sester
Hčera ljubezni, ki so vedno pod jurisdikcijo predstojnika lazaristov. O tej zadevi
je razpravljal v enem izmed svojih del vicenški gospod Stella, asistent pri ge-
neralu Družbe v Parizu. V upanju, da bo mogel iz tega dela dobiti natančnejše
podatke, se je obrnil na pisatelja.
Velečastiti gospod!
Upal sem, da bom deležen kakega vašega obiska v tem našem zavetišču. Sedaj se mi
to zdi zelo težko. Zato vam pisno izražam svojo prošnjo.
V naši Družbi imamo vejo, imenovano sestre Marije Pomočnice. Želeli bi, da bi bile
tako odvisne od salezijanskega predstojnika, kakor so Hčere ljubezni odvisne od
predstojnika lazaristov! Vaša uglednost bi mi naredila veliko uslugo, če bi mi posodili
en izvod knjižice, za katero pravijo, da je že natisnjena.12
Imejte potrpljenje s pisavo tega na pol slepega človeka. Bog naj blagoslavlja družbo,
ki ji tako uspešno načelujete, in v svoji veliki ljubezni molite tudi za tega revčka, ki za
vedno ostaja v J. K. najvdanejši služabnik.
Janez Bosko
Turin, 13. junij 1885
Prav tega meseca so v ponatisu izšla pravila, ki jih je don Bosko 1876 prip-
ravil za hčere Marije Pomočnice. To razlaga njegovo zanimanje za odvisnost.
Nova izdaja je vsebovala precejšne spremembe, vendar vedno v okviru prejšnjih
pravil. Pripravil jo je don Bonetti s pomočjo msgr. Cagliera in v sodelovanju z
vrhovnim kapitljem. Preden so rokopis dali v tisk, so ga predložili kardinalu Ali-
mondi, ki ga je imel dolgo pri sebi, četudi ga je potem vrnil, ne da bi spremenil
en sam zlog. Potem je don Bosko dejal, da pravil ni mogel temeljito premisliti
(kar naj bi veljalo zlasti za don Bonettija, da ne bi pokazal nezaupanja do njega),
zato jih je od začetka do konca prebral in dodal precej popravkov.
Končno je, da ne bi nič manjkalo resnosti dela, dal pravila prebrati pred
vsem kapitljem, da bi slišal morebitne pripombe. Tako so na več načinov prišli
do pripomb, ki so jih uskladili s pravili in tako omogočili, da bi ustanova bolje
dosegala svoj cilj – zveličanje duš. Ko so bila pravila natisnjena, so don Cagliera
in don Costamagno prosili, da bi zapisala, kar se jima je zdelo potrebno po-
pravka, in bi to vnesli v tretjo izdajo. Med duhovnimi vajami so umaknili staro
besedilo in razdelili novo izdajo.13
11 Prim. MB XV, str. 352 [BiS XV, str. 230].
12 Naj smo si še tako prizadevali, da bi dobili en izvod tega dela, se nam to ni posrečilo.
13 Don Lazzerova pisma msgr. Caglieru, Turin, 10. april, 9. in 27. junij 1885.
|
|
45.9 Page 449 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
449
GROF EUGENIO DE MAISTRE
Iz leta 1885 imamo tri pisma, ki jih je pisal don Bosko. V grofovi družini je
bilo več bolnikov, med njimi mati Carlotta du Plan de Sieyès. Častita gospa je
nekaj mesecev pozneje zapustila zemljo. V prvem pismu svetnik spodbuja grofa
in se mu zahvaljuje za velikodušen dar.
Predragi gospod grof E. de Maistre!
Vaš upravnik gospod Vergan v Borgu mi je prinesel toliko zaželene novice o vaši dru-
žini, vendar niso bile dobre, kakor bi si želel.
Podvojili smo molitve, ki jih vsak dan opravljamo pred oltarjem Marije Pomočnice.
Te molitve veljajo zlasti za tiste, ki jim je Bog poslal dodatne križe v njihove družine.
Isti vaš upravnik mi je prinesel velikodušen dar dva tisoč frankov. Taki darovi so
za nas prava izjema, zato bomo tudi dvignili k Bogu izjemne molitve, saj od njega
pričakujemo vse milosti, ko pravi: Date et dabitur vobis [Dajajte in se vam bo dalo].
Da, dragi gospod grof Eugenio, preblažena Devica Marija, ki je tolikokrat in na tako
čudovite načine blagoslavljala in varovala vašo družino, se bo še naprej izkazovala
kot mogočna in dobrohotna pomočnica kristjanov do vas in do vse vaše družine.
Bodite tako dobri in molite tudi zame in za vso našo družino, medtem ko imam v
globoki hvaležnosti čast, da se morem imenovati, dragi gospod Eugenio, vašega vda-
nega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. marec 1885
P. S.: Pravkar sta prišli gospa markiza Fassati in baronica Ricci, ki sta obe dobrega
zdravja. Prinašata mi še dodatne novice o družini vaše uglednosti in mi dajeta točen
naslov za to pismo.
Kakor verjetno veste, moje zdravje to leto ni bilo posebno dobro. Sedaj gre
na bolje in sem že mogel narediti dva krajša sprehoda. Pošiljam vam nekaj sve-
tinjic Marije Pomočnice, ki sem jih blagoslovil in pustil nekaj časa na oltarju te
naše dobrotne Matere, medtem ko sem daroval sveto mašo za vaše bolnike.
Do zgoraj omenjenega srečanja je prišlo, ko se je don Bosko popoldne s
sprehoda vračal v Oratorij. Zunaj pred vrati je naletel na bogato kočijo, iz katere
sta stopili markiza Fassati in baronica Ricci. Obe plemkinji sta se dolgo pogo-
varjali z njim in mu pustili obilen dar, ki naj bi bil namenjen noviciatski hiši.
V letu 1884 se je Fassatijevi iztekalo življenje. Zdravniki, ki so pričakova-
li skorajšnjo smrt, so prepovedali dostop k bolnici osebam, ki niso pripadale
družini. Bolnica pa je kljub temu večkrat poslala po don Boska. Po večkratnih
povabilih, ki se jim od začetka zaradi prepovedi zdravnikov ni odzval, je končno
šel in ji podelil blagoslov Marije Pomočnice. Tedaj mu je markiza rekla: »Prip-
ravljena sem storiti vse, kar bo Marija Pomočnica zahtevala od mene za svojo
večjo slavo.« S tem je hotela reči, da bo pomagala Oratoriju. Od tistega trenutka
je proti vsemu pričakovanju začela okrevati in je končno popolnoma ozdravela.
|
|
45.10 Page 450 |
▲back to top |
450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Natančno je izpolnila svoje obljube. Njej je namenjen ljubezniv listek, s katerim
ji je don Bosko poslal vkuhano sadje z domačega oratorijskega vrta.
Velezaslužna markiza!
Sadovi, ki so zrasli v senci zaščite Marije Pomočnice. Tako naj raste vaše zdravje in
zdravje vse vaše družine. Amen.
Marija naj bo naša vodnica v nebesa.
Molite za tega reveža, ki ostaja v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. november 1885
Grof je po svoji vrnitvi iz Francije, kjer je preživel poletne mesece, preden
je odšel v Borgo Cornalese, obiskal Oratorij v upanju, da bo videl don Boska.
Toda svetnik je že skoraj en mesec bil v Mathiju. Ko je zvedel za to, je z največjo
vljudnostjo pisal grofu.
Predragi gospod grof Eugenio!
Prejel sem novico, da ste se vrnili v Turin in da ste nas počastili s svojim obiskom.
Upam, da bom na kak način mogel priti na vaš grad v Borgu, da vas bom pozdravil.
V teh dneh želim, da bi opravljali molitve za vas in za vašo družino.
Naj vas presveta Devica vse sprejme pod svoje posebno varstvo in vam pomaga, da
boste tukaj na zemlji posnemali njene kreposti in ji nekoč v nebesih delali slavno
krono.
Imam težave s pisanjem, toda vi boste potrpežljivo brali. Molite zame in za vso rasto-
čo salezijansko družino, s katero imam dragoceno čast, da se morem imenovati v
N.G.J.K. ponižni in vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Mathi, 12. avgust 1885
Za družine, ki so se pridružile Borgu Cornalese, majhnemu zaselku Villas-
telloneja, so grofje De Maistre na lastne stroške podpirali učitelja duhovnika,
ki je med bivanjem lordov deloval tudi kot kaplan na gradu. Prej je bil to don
Chiatellino, ki ga je poslal tja sam don Bosko.14 Po njegovem odhodu je bilo
treba poiskati koga drugega. Grof je ponovno prosil don Boska, ki mu je takole
odgovoril:
Predragi gospod grof Eugenio!
Rade volje bom poskrbel za učitelja v Borgu. Ne bo ga lahko najti, vendar bom storil,
kar mi bo mogoče z drugimi našimi duhovniki, in vam sporočil.
Pišem vam zato, da vas opozorim na mogočo zamudo pri reševanju te zadeve.
Predragi gospod Eugenio, vsak dan molim za vas in vso vašo družino.
Bog naj vas vse blagoslovi in podari vsem zdravje in svetost, in to vedno na poti v
nebesa. Amen.
14 Prim. Lemoyne, MB IV, str. 582 [BiS IV, str. 364].
|
|
46 Pages 451-460 |
▲back to top |
|
|
46.1 Page 451 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
451
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 22. oktober 1885
TOLAŽBE
Zakonca Ceriana iz Turina, dobrotnika Oratorija, ki smo ju že večkrat ome-
nili v drugih zvezkih, sta objokovala izgubo svojega že drugega otroka.15 Don
Bosko jima je poslal svojo besedo krščanske tolažbe.
Velespoštovani gospod Giuseppe in gospa Teresa Ceriana-Racca!
Sočustvujem z vama v globoki žalosti zaradi izgube dečka Marcellina, ki ga je Bog
poklical k sebi v prvih letih mladosti. Skušajmo sprejeti Božje odločitve.
Prosim Boga, da bi vam naklonil druga tolažila, druge dediče vajinih kreposti za
prihodnost.
Marija Pomočnica naj vaju oba ohrani pri trdnem zdravju, vaju varuje in vama od
svojega Božjega Sina izprosi srečne dneve.
V globokem spoštovanju imam čast, da se morem imenovati najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. maj 1885
Profesor Michele Messina iz Neaplja, velik salezijanski sotrudnik, je imel
svoje križe in težave. Leta 1883 se je zaupno pogovoril z don Boskom, od ka-
terega je prejel podobico Marije Pomočnice z naslednjim napisom na hrbtni
strani:
Predragi v Gospodu!
Bog naj vas blagoslovi, Marija naj vas tolaži v bridkostih življenja. Pomaga naj vam
premagati nevarnosti tega žalostnega izgnanstva in vas in vašo sestro povede k uži-
vanju dobrin, ki nam jih svet ne bo mogel odpovedati in nikdar iztrgati. Tako bodi.
Molite za tega ubožca.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. november 1883
Križi so ga še naprej nadlegovali, ko mu je dve leti pozneje poslal iz Svete
dežele spominček. Bila je podobica, na kateri so bile nalepljene cvetlice, ki so jih
natrgali na krajih trpljenja, jih posušili in prilepili na kartice, tako da predsta-
vljajo različne motive. Božjemu služabniku je bila kartica izhodišče za tolažbo
darovalcu.
Predragi gospod!
Hvala za venček iz Getsemanija, ki ste mi ga blagovolili poslati in ki ga bom ohranil
za spomin. Naj bo to predokus tistega venca, ki nam ga bo Božje usmiljenje nekoč
15 Glej zgoraj, str. 390.
|
|
46.2 Page 452 |
▲back to top |
452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
poklonilo v nebesih!
Iz vašega pisma razbiram, da vam ne manjka križev. Storite tako: pridite sem k meni.
Živela bova kakor brata: kruha in dela nama ne bo manjkalo, plačilo nama bo pa
pripravil Gospod. Ste zadovoljni? Bog naj nas blagoslovi in nam pomaga trpeti s se-
boj na poti v nebesa. Ostajam vedno v Jezusu Kristusu.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 24. februar 1885
MOLITVE
Kakor so se osebno zatekali k don Bosku in ga prosili za njegov blagoslov,
tako so ga od vseh strani, tudi iz najoddaljenejših krajev, prosili za njegove mo-
litve in molitve njegovih dečkov. On je glede na okoliščine v posameznih pri-
merih odgovarjal sam ali naročal drugim, da so odgovarjali v njegovem imenu.
Trije odgovori, ki jih tukaj navajamo, so zelo skromen prikaz obilnega dopi-
sovanja, ki bi ga zbrali, če bi bilo to mogoče. Vendar pa so tudi ta pisma, ki jih
pridružujemo že objavljenim, dragocene relikvije, ki smo jih rešili propada.
Meseca februarja je gospa Rosina Ferrerati, Turinčanka, naročila tridnevni-
co molitev za ozdravljenje enega svojih sinov, čigar zdravje je bilo tako kritično,
da je obstajalo le zelo majhno upanje na ozdravljenje. Med drugim so mu že po-
delili zakramente za umirajoče. Ko so že vsi v trepetu pričakovali strašno uro, ki
se je vedno bolj bližala, je na naslov bolnika prišla podobica Marije Pomočnice
z naslednjimi rokopisnimi besedami in don Boskovim podpisom: »Bog naj vas
blagoslovi in presveta Devica naj vam sama prinese poseben blagoslov. Iz srca
vas bom priporočil Bogu pri sveti maši.« Kakšen je bil učinek, nam opisuje sam
fant:16 »Ko sem težko bolan ležal v postelji, so se zbrali na posvet zdravniki.
Moja mati jih je spraševala za njihovo mnenje. Tedaj je v navzočnosti vseh teh
prišla podobica Marije Pomočnice, ki mi jo je v svoji ljubeznivosti poslal don
Bosko. Ko sem odprl ovojnico in prebral njegove besede, sem bil močno pretre-
sen in nepopisno veselje je storilo, da sem pozabil na vse bolečine. Zdravniki
so odgovarjali moji materi, da se ne morejo izreči, ker me zaradi mojega stanja
niso mogli notranje preiskati, jaz pa sem sedel na postelji in hotel vstati. 'Kako
naj vstanem?' sem si rekel. 'Tako? ...' V trenutku sem se dvignil, ne da bi mi
kdo pomagal. Zdravniki so se začudeno spogledali. Presenečeni so enoglasno
vzkliknili, da je čudež in da oni ne morejo razložiti, kako sem mogel vstati. Dob-
ro se spominjam, da tudi jaz sam nisem mogel razumeti.«
Ozdravljenje ni bilo v trenutku, temveč se je zdravje postopoma izboljševa-
lo do končne popolne ozdravitve. Mamica je takoj pohitela k don Bosku in mu
16 Poročilo odvetnika Maria Ferreratija, Turin, 21. januar 1886.
|
|
46.3 Page 453 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
453
sporočila ozdravljenje. Dodala je, da so tudi njeni sostanovalci prejeli čudovite
darove od Marije Pomočnice. Nekaj minut pozneje je svetnik, kot sta pripovedo-
vala don Festa in don Lemoyne v pogovoru o teh stvareh, vsem, ki so bili v druž-
bi, ves prevzet dejal: »Jasno je, da je mati Božja Marija naša vedno dobra mama.
To so stvari, ki jih gledamo z našimi očmi vsak dan in celo večkrat na dan.«
Gospa Carolina Gori, salezijanska sotrudnica iz Massa Carrareja, je prosila,
da bi darovali sveto mašo z namenom, da bi prejeli uslišanje v časni zadevi za
neko družino v Rimu, kjer je prosilka začasno stanovala. Svetnik ji je odgovoril:
Velespoštovana gospa Carolina Gori!
Rade volje molim za srečen uspeh. Naj Bog stori, da se bo vse izteklo v korist družine,
ki mi jo priporočate. Z veseljem bom daroval sveto mašo in tudi naše sirote bodo
molili z menoj in darovali sveta obhajila v isti namen.
Bog naj blagoslovi in podeli tisto, kar je koristno za našo dušo.
Priporočam se vam v molitev in se imenujem vaše uglednosti ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. avgust 1885
Milosti niso izprosili. Toda kakor je pisala gospa Salezijanskemu vestniku
2. aprila 1891, je od tistega trenutka v družini silno naraslo zaupanje v don
Boskovo molitev in da je po don Boskovi smrti, ko se je znašla v posebnih te-
gobah, prosila Marijo Pomočnico, bila po zaslugah Božjega služabnika čudežno
obvarovana in rešena tegob, ki so jo mučile. To potrjuje tudi v svojem poročilu
don Cagnòli, župnik pri Srcu Jezusovem.
Gospa Maggi Fannio iz Padove je od don Boska zahtevala, da naj ukaže Ma-
riji Pomočnici, da naj ji takoj nakloni želeno milost. Dobila je naslednji odgovor:
Velespoštovana gospa!
Rad bi ukazal materi Božji Mariji, naj vam takoj podeli zaželeno milost. Toda jaz
lahko samo ponižno prosim.
V tem smislu bom s svojimi sirotami prosil nebeško Mater, naj vam podeli, kar prosi-
te. Prepričan sem, da vas bo uslišala v vsem, kar ni v nasprotju z večnim zveličanjem
vaše duše.
Sem napol slep in le s težavo pišem, zato mi oprostite slabo pisavo.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa, priskočite mi na pomoč v svoji krščanski
dobrodelnosti in Bog vam bo vse bogato povrnil.
Molite tudi za tega reveža, ki vam bo vedno hvaležen v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 15. september 1885
Ista gospa mu je malo pozneje poslala čedno vsoto denarja in vztrajala, naj
ji izprosi zaželeno milost. V imenu odsotnega don Boska so jo obvestili o preje-
tem daru, ko pa je on zvedel za to, se je hotel lastnoročno zahvaliti.
|
|
46.4 Page 454 |
▲back to top |
454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Velespoštovana gospa!
Sem zunaj Turina, vendar so vam sporočili, da sem prejel vaš velikodušni dar 500
frankov.
Ponovno se vam zahvaljujem za vašo naklonjenost in vam zagotavljam naše slabot-
ne molitve, ki jih bomo tako javno kakor zasebno nadaljevali, jaz pa bom vsako jutro
pri sveti maši molil po vašem namenu.
Prepričan sem, da boste prejeli zaželeno milost, ki jo prosite od Gospoda, vendar
naša prošnja ne sme biti v nasprotju s koristjo vaše duše. Je prav tako?
Rade volje bom opravil sveto mašo po namenu, o katerem pišete.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa, in z vami naj blagoslovi vse vaše sorodni-
ke in prijatelje. Marija naj nam bo vodnica na poti v nebesa.
Sprejmite našo globoko hvaležnost in naše vsakdanje molitve za vas, vi pa bodite
tako dobri in vedno molite za tega ubogega ugašajočega duhovnika, ki ostaja vedno
J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Oratorij v S. Benignu Canavese, 2. oktober 1885
Na žalost je prišel čas, ko mu moči niso več dopuščale, da bi vsakič lastno-
ročno odgovoril na prošnje za molitve. Zato se je 1885 odločil, da je oblikoval
odgovore za različne primere, jih dal litografirati in jih pošiljal prosilcem. Preje-
mniki, ki so ugotovili, da je rokopis njegov, so se ali pa tudi ne zavedeli litograf-
skega tiska, a so hranili liste, kakor če bi bili pristni rokopisi. Eden izmed takih
odgovorov se je glasil.
Velespošto … gos …
Kot odgovor na vaše cenjeno pismo imam zadovoljstvo, da vam sporočam, da iz vse-
ga srca molim z našimi dragimi sirotami za vašo uglednost in da bomo po vseh vaših
namenih začeli devetdnevnico molitev in obhajil dne … Pridružite se našim pobož-
nim opravilom, da boste: 1. vsak dan zmolili tri očenaše, zdravamarije, slavaočetu in
Pozdravljena Kraljica z vzdihljaji: Cor Jesu sacratissimum, miserere nobis. Maria
Auxilium Christianorum, ora pro nobis [Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas; Ma-
rija Pomoč kristjanov, prosi za nas]; 2. pogosto prejemali sveto obhajilo, vir vseh
milosti; 3. storili kako dobro delo usmiljenja.
Srčno priporočam naše uboge dečke vaši velikodušni krščanski ljubezni in prosim
N. G., ki je rekel: Dajajte in se vam bo dalo, da vam bogato poplača vse, kar je vaša
uglednost storila zanje, ki so vsega zelo potrebni.
Popolnoma smo prepričani, da bodo naše molitve uslišane na način, ki bo najbolj
koristen vaši duši.
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica naj nas vse potolaži s svojim materinskim
varstvom. Z globokim spoštovanjem ostajam vaše uglednosti najponižnejši služab-
nik.
duh. Janez Bosko
Dne … 1885
|
|
46.5 Page 455 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
455
HVALEŽNOST
Zahvalna pisma, ki so prišla do nas, predstavljajo obsežno don Boskovo ko-
respondenco. Naj navedemo nekaj primerov.
Sotrudnica iz Villastellona Clara Giuganino, ki je poslala dar, je prejela tole
ljubeznivo pisemce.
Velespoštovana gospa Clara!
Bog naj vas blagoslovi in vam povrne vso vašo krščansko dobrodelnost. Ko pomaga-
te nam, pomagate reševati toliko revnih in zapuščenih dečkov. Pogum in še naprej
služite Gospodu v njegovih najmanjših bratih. Vsak dan priporočam Gospodu vaše
posle, vaše sorodnike, vašo dušo.
Molite tudi zame, ki ostajam v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. maj 1885
Ko se je bližal 26. julij, je pisal dobri sotrudnici Anni Fava za god in se ji
zahvalil za ponovno miloščino.
Sveta Ana, prosi za nas!
Velecenjena gospa Fava!
Bog naj danes in vedno blagoslavlja in presveta Devica naj vam bogato povrne vso
krščansko dobrodelnost, ki ste jo izkazali nam in našim sirotam. Sv. Ana naj vam od
Jezusa izprosi mir srca, mirno vest in vztrajnost na poti v nebesa vam in gospodični
Marii.
Upam, da vas bom mogel v kratkem osebno pozdraviti.
Molite zame, ki bom v nedeljo maševal za vas in ostajam v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Papirnica sv. Frančiška, Mathi, 22. julij 1885
Iz S. Pietra di Lavagno pri Veroni je gospod Giulio Felisi od časa do časa po-
šiljal majhne darove in se priporočal njegovim molitvam. Njihova družina hrani
dva listka, ki ju je svetnik napisal leta 1885. Na prvem je pisal: »Prejel sem dar,
ki ga je vaša uglednost namenila našim misijonarjem. Bog naj bogato povrne
vašo dobroto, mi vsi bomo molili po vašem namenu.« In na drugem: »V globoki
hvaležnosti sem prejel denar, ki ste nam ga v svoji krščanski dobrodelnosti pos-
lali za loterijske srečke v korist del v čast presvetemu Srcu Jezusovemu v Rimu.
Bog naj vam obilno povrne, medtem ko bom jaz vsak dan molil za vaše zdravje
in zdravje vseh in za uspeh v poslih, povezanih z vami.«
Dvoje pisem, prepolnih hvaležnosti, je pisal velezaslužnemu inženirju
Levrotu v Nico. Dne 19. julija je na zadnjo stran podobice Marije Pomočnice
zapisal tele vrstice: »O Marija, ponesi ti sama poseben blagoslov svojemu sinu
Vincenzu Levrotu in vsej njegovi družini in bodi vsem vodnica na poti v nebe-
sa.« V prvem pismu se je zahvalil njemu in nekemu drugemu bolnemu gospodu
za dar, ki sta mu ga poslala.
|
|
46.6 Page 456 |
▲back to top |
456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Predragi gospod vitez!
Upam, da se je don Rua v mojem imenu zahvalil vam, dragi gospod Levrot, in do-
brosrčnemu gospodu Montbrunu.
Moj vid in druge življenjske funkcije so močno popustile in le z veliko težavo pišem.
Toda dobrodelnost tega velezaslužnega gospoda zasluži izraze hvaležnosti in poseb-
ne molitve k Bogu za njegovo zdravje.17
V ta namen sem odločil, da naj se vse do božiča daruje pri oltarju Marije Pomočnice
ena sveta maša in da naj se opravljajo molitve ter darujejo sveta obhajila.
Toliko prošenj gotovo ne bo ostalo brez sadov pri prestolu Božje matere Marije, tem-
več pričakujem bogate duhovne in časne olajšave za našega bolnika.
Vam se, gospod vitez, ponižno zahvaljujem za posebno pomoč našim sirotam. V proš-
nji k Bogu, da ohrani vas in vašo družino pri krepkem zdravju in v svoji sveti milosti,
imam veliko zadovoljstvo, da se imenujem v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. november 1885
Iz pisma, v katerem je inženirju predčasno želel blagoslovljen božič in sreč-
no novo leto, je razvidna posebna naklonjenost, ki je premagala tudi težave z
zdravjem.
Velecenjeni in predragi gospod vitez!
Ne morem biti zadovoljen, če vaši uglednosti ne napišem vsaj nekaj vrstic. Vsak dan
molimo za vas in za vašo družino, toda v tej devetdnevnici ter ob tem koncu in za-
četku leta želimo opraviti posebne molitve in obhajila, da bi vas Gospod ohranil pri
dobrem zdravju in na varni poti v nebesa, kjer naj bi bila bogato poplačana velika
dobrodelnost za nas uboge salezijance.
Tudi vi molite zame in me imejte v J. K. najvdanejši in najuslužnejši
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1885
V FRANCOSKEM JEZIKU
Od nekaterih francoskih pisem imamo samo prepise, gotovo skoraj vse s
popravki. Toda vsebina in slog sta gotovo don Boskova.18 Tri pisma, namenjena
znani lyonski sotrudnici gospe Quisard. Prvo prinaša voščila za novo leto in
povabilo v Turin za praznik sv. Frančiška Saleškega. Drugo vsebuje nasvete za
pobožnost do presvetih hostij, za katere ji je on izprosil dovoljenje, da jih lahko
hrani v domači kapelici. V tretjem vprašuje po novicah o njenem salezijancu,
to je sinu Antoniu, ki bi ga mati rada izročila njemu. Pisma so vedno krajša, kar
17 Iz enega od don Boskovih pisem Levrotu je mogoče razbrati, da je ta ugledni dobrotnik umrl 1.
avgusta 1886.
18 Dodatek, št. 99 (A-B-C-D-E-F-G).
|
|
46.7 Page 457 |
▲back to top |
BiS 17 — 23. poglavje
457
pomeni postopno pojemanje telesnih moči. Tudi o gospeh Lallemand, materi
in hčeri, smo večkrat govorili v teh zadnjih zvezkih kot o dušah, ki sta bili zelo
vdani don Bosku. Na začetku leta 1885 jima je izrazil svojo globoko hvaležnost.
Kaka dva tedna pozneje je svojemu velikemu prijatelju grofu Boulangeru De
Villeneuve šaljivo zaupal nalogo in ga k temu spodbudil z zelo izvirnim razlo-
gom. Don Varaja, ravnatelj doma v Saint-Cyru, je potreboval denar, da bi plačal
zidarje. Don Bosko je pooblastil grofa, da bi plačal vse dolgove, ki so jih salezi-
janci imeli v Saint-Cyru. »Ali sprejmete, gospod grof,« mu je pisal, »to častito na-
logo?« Pričakujem, da bom spoznal vašo veljavo in pogum, seveda ne vojaškega,
temveč denarnega.« Šesto pismo, za katero ne vemo, komu je namenjeno, se
zahvaljuje za dar in vabi v Turin.
Omembe vredno je tudi pismo, ki ga sicer ni pisal don Bosko, verjetno pa
ga je on neposredno navdihnil in nosi njegov podpis. Opat Fociéré-Mace, rektor
v Léhonu v departamaju Côtes-du-Nord, mu je v dar poslal priročnik Križevega
pota in ga prosil za molitve, da bi mogel dokončati gradnjo neke cerkve. Ko se
mu zahvaljuje za dar, mu sporoča, da bodo v Oratoriju 14. januarja začeli op-
ravljati devetdnevnico k Mariji Pomočnici po njegovem namenu.
Celotno don Boskovo dopisovanje preveva zaupanje v moč molitve: zname-
nje spoštovanja in navade, ki jo je tudi sam upošteval.
Dne 30. avgusta 1885 je pogovor pri mizi nanesel na Zgodovino Italije, ki jo
je napisal svetnik, in o uspehu, ki ga je doživela kljub nasprotujočim ocenam v
času izida, ko so ljudje, sekte in stranke sprti med seboj soglašali v eni stvari: v
boju proti Cerkvi in njenim ustanovam. Don Bosko je dal izjavo, ki nam osvetlju-
je njegovo veliko skrivnost, da je delal dobro kljub tolikerim nasprotnim silam
in izšel neranjen iz bitke. Rekel je te pomembne besede: »Nikdar se nisem dal
voditi dnevnim tokovom. Naredil sem si načrt, ki je bil odobren že od začetka
mojega apostolata, izvajal sem ga v strahovitih viharjih in nadaljeval, ko se je
zdelo, da je vse izgubljeno. Nikdar nisem spremenil svojega načina delovanja,
kar je dajalo in še vedno daje lepe sadove pod varstvom matere Božje Marije in
jih vsi vidimo.« Ob takem ravnanju mu ni bilo prizaneseno s težavami in pre-
ganjanjem, rešilo pa ga je, da ga dogodki niso potegnili za seboj. Odločen borec
Jezusa Kristusa se je vse svoje življenje bojeval za Boga, ne da bi se vmešaval
v svetne spletke, in je za tak pošten boj zaslužil venec zmagovalcev ne samo v
drugem, temveč tudi v tem življenju.19
19 Prim. 2 Tim 2,3-5.
|
|
46.8 Page 458 |
▲back to top |
DODATEK – DOKUMENTI
1. DON BOSKOVO PISMO GOSPE QUISARD
A
Velezaslužna gospa!
Opat Barruel je odsoten, in ker ima on vso zadevo v rokah, vam ne morem poslati
predmetov, za katere me prosite.
Vendar vam moram izraziti svojo globoko hvaležnost za vse dobro, ki ste nam ga to-
likokrat izkazali vi in gospod Quisard.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino in presveta Devica naj bo vedno vodnica in
zavetnica mojega malega prijatelja dragega Antoina.
Izrecite moje globoko spoštovanje vsem, s katerimi boste govorili o meni, in molite za
ubogega duhovnika, ki za vedno ostaja v J. K. vaš vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. – 1884
B
Gospa Quisard!
Zelo dobro razumem, spoštovana gospa, vaša čustva, ki so tudi moja: salezijanska
hiša za uboge sirote mesta Lyona. Vendar moramo še malo misliti. Jaz bom storil, kar je
v mojih močeh. Treba pa je zelo previdno pripraviti cerkveno gosposko. Moje zdravje
se je malo izboljšalo, vendar sem še vedno ujetnik svoje sobe.
Nikakor ne bom pozabil vsak dan pri sveti maši moliti po vaših namenih.
Bog naj blagoslovi vas, vašega gospoda soproga, vso vašo družino in Marija Pomočni-
ca naj vodi vse vaše zadeve v vašo čim večjo korist.
Bog naj vas ohrani v svoji milosti. Tako bodi.
Vdani in ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 16. februar 1884
C
Velezaslužna gospa Quisard!
Vaše nadvse ljubeznivo pismo in vaš velikodušni dar me silita, da posvečam svoje
molitve in naše pobožne vaje vašemu namenu. Zahvaljujem se vam iz vsega srca in
nadaljevali bomo brez prenehanja molitve k preblaženi Devici, da vas ona blagoslovi,
varuje in vodi vas, vašo družino in vse, zlasti še vašega soproga, v trdnem zdravju in
vedno na poti, ki pelje v nebesa.
|
|
46.9 Page 459 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
459
Moje zdravje se je malo izboljšalo in zdravniki pravijo, da bom v soboto lahko odpo-
toval v Nico, za kar sem se odločil. Vendar pisma lahko še vedno naslavljate v Turin.
V najgloblji hvaležnosti in z zagotovilom naših revnih molitev ostajam v J. K. vedno
ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. februar 1884
2. KARD. LODOVICO CAVEROT
Naslednik sv. Pontina in sv. Ireneja na metropolitanskem in nadškofijskem sedežu v
Lyonu kardinal Lodovico Maria Giuseppe Eusebio Caverot se je rodil 28. maja 1806. v
Joinvillu, majhnem mestecu škofije Langres. Svoj študij je končal v kolegijih v Troyesu
in Dolu in v Saint-Acheuxu v škofiji Amiens. Šel je v Pariz, kjer je doktoriral iz prava in
ostal nekaj časa v službi v obrambnem ministrstvu. Leta 1831 je bil v Besançonu v služ-
bi kardinala Luigija di Rohan Chabota. Leta 1882 je postal vikar nadškofijske stolnice in
tri leta pozneje župnik in nadduhovnik v isti cerkvi. Odkar je stopil v cerkveno službo,
je bilo njegovo življenje vse posvečeno večji Božji slavi in zveličanju duš. Njegove du-
hovniške skrbi so veljale cerkveni službi, študiju, molitvi, prižnici. Njegova eminenca
kardinal Mathieu, eden slavnih mož francoske Cerkve, je kmalu spoznal, kako globoke
kreposti skriva skromna pojava opata Caverota. Njegova prizadevnost v tej službi mu
je odprla pot k škofovstvu.
Dne 20. aprila 1849 je papež Pij IX. v Gaeti, kjer je imel nagovor Quibus quantisque
malorum procellis [Sredi premnogih in tako težkih viharjev zla] proti rimski republiki,
med drugimi imenoval kanonika Caverota za škofa in mu izročil cerkev v St-Didiéju.
Novi pastir se je odpravil na svoje pastoralno mesto in ostal v škofiji sedemindvajset
let. Njegova zavzetost za službo, njegovo navdušenje za vse, kar se tiče Cerkve, in nje-
gova vdanost Svetemu sedežu, zaradi česar se je tako zelo odlikoval med francoskimi
cerkvenimi dostojanstveniki, so se pokazali v najlepši luči. Ljubeznivost in dobrota, s
katerima je očetovsko vladal svojo škofijo, sta mu pridobili srca vseh. V St. Didiéju so
menili, da bo ostal pri njih za vedno, toda Bog je odločil drugače. Ko je moral oditi v
Lyon, je bilo slovo zelo boleče.
Msgr. Caverot se je v St. Didiéju posvetil posebno vzgoji cerkvenega osebja: Autrey
in Chatel sta bila predmet njegovih posebnih skrbi. Zavzemal se je za cerkvene kon-
ference in vzpostavil obvezno rimsko liturgijo, ustanovil dom za ostarele duhovnike,
pospeševal romanja k svetišču B. Fourierja, apostola Lorene, in sklical škofijsko sinodo.
Ob kanonizaciji japonskih mučencev se je odpravil v Rim, podpisal je slavno poslanico
škofov svetemu očetu, v kateri so potrdili nezmotljivo učiteljstvo Kristusovega name-
stnika, in se vrnil v Rim za vatikanski koncil, kjer je vse spodbujal s svojo vdanostjo
papeževi avtoriteti. Ko je ovdovela Cerkev v Lyonu zaradi smrti msgr. Guenouilbaèja, je
francoska vlada, ki ji je pripadala pravica predloga naslednika, nakazala Svetemu sedežu
škofa iz St. Didiéja. Pij IX. je odobril izbiro in v konzistoriju 26. junija 1876 postavil msgr.
Caverota za nadškofa v Lyonu in Vienni. Takoj se je odpravil na svoje novo delovno mes-
to v nadškofiji in sodeloval pri odprtju nove katoliške univerze v Lyonu, katere osnove
je postavil msgr. Thibaudier, danes škof v Soisonsu, ki je bil v času bolezni pomožni škof
in odgovoren kot kapitularni vikar v službi msgr. Guenouilhaca vse do njegove smrti.
|
|
46.10 Page 460 |
▲back to top |
460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Njegova svetost Pij IX. je 12. marca 1877 imenoval msgr. Caverota za kardinala svete
rimske Cerkve z naslovom San Silvestro v Capite in ga poklical za člana kongregacije,
propagande, indeksa, odpustkov in relikvij. Kardinalski klobuk sta mu prinesla msgr.
Giuseppe Francica-Nava, tajnik komornik njegove svetosti, in maršal Mac-Mahon, ki
mu ga je na podlagi posebnih pooblastil Svetega sedeža nekaterim državnim poglavar-
jem posadil na glavo s primernimi besedami spoštovanja novemu dostojanstveniku.
Don Bosko
Il più bel fiore del Collegio apostolico, str. 230 in sledeče.
3. HIMNA KARDINALU ALIMONDI
Njegovi eminenci kardinalu alimondi, svojemu velečastitemu nadškofu, se kla-
njajo don bosko in njegovi sinovi radostni, da ga morejo sprejeti v oratoriju na
dan njegovega zavetnika, ki je živ spomenik modrosti, krotkosti in dejavne lju-
bezni, svetega frančiška saleškega.
Radost, ki jo vidiš žareti
Na obrazih toliko dečkov,
Ti pravi, da je prišla ura,
Ki so jo vsi tako nestrpno pričakovali.
Nestrpni zaradi dolge odsotnosti
So te vsi željno pričakovali.
In pesem, ki ti doni v pozdrav, oh, vredni pastir,
Je izraz našega veselja.
Kdo bi te mogel videti
In se mu srce ne bi vnelo od ognja ljubezni?
Prihajaš kot mavrica
Naznanjat srečno prihodnost.
Ko govoriš, je ljubezen tista,
Ki s tvojih ustnic pošilja svoje puščice.
V ljubezni drhti vsaka trohica tvoje duše
In vodi k Bogu svoje želje.
Ti si sama ljubezen! In iz nebes vrača
Tvojo ljubezen Marija.
V tvojem pogledu se blešči ogenj tistega,
Ki je videl Božje skrivnosti.
Skrivnosti neizmerne lepote,
Ki jih nosi v obrazu in duši Marija,
Si priča, s kakšno sladkostjo
Napolnjuje vsakega vernega sina.
Ti si ljubezen in nežni lik Salezija
Odseva s tvojega obraza.
Kako mora biti ljubezniv še Gospod,
|
|
47 Pages 461-470 |
▲back to top |
|
|
47.1 Page 461 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
461
Če že iz tebe seva toliko ljubezni.
Ti si zarja zunanjega miru
Za vsakega tavajočega v žalosti,
Ti izraz resnične modrosti,
Ki vodi ovce v Jezusov ovčjak.
Ti si ljubezen in čuvaj in
Poješ pesem, ki vse pove.
Slavo, ki venča njegove lase,
Naj nebo podeli tudi tebi.
Slava in vladavina v nebesih in na zemlji,
Ki vse giblje z Božjo roko,
Naj odpre ječe in odžene vsako vojno
In k njegovim nogam podeli premagance.
Ti si ljubezen! To ti je povedal Leon,
Ki te je hotel imeti ob svoji strani,
In kot izraz svoje ljubezni
Ti je izročil ljudstvo ob Padu.
Tu je shranjen Kristusov potni prt,
Tu hostija polna luči,
Tukaj tolaži in zmaguje ona,
Ki zmaguje nad neverniki.
Hvala novemu svetemu Aronu,
Ki nam daje v dar svoje srce.
Hvala tebi, ki s Siona
Prinašaš sporočilo miru in dobrote.
Pridi, sedi na prestol med sinove!
Hvaležno ti ljudstvo vzklika neskončno zahvalo,
Silno bučanje Kokitos1 še dodaja
K zmagoslavju tako velike dobrote.
Pridi in sedi na prestol k sinovom,
Ki po Saleškem in Mariji so zvani.
Ponižno so vzklili na začetku,
A zdaj že seme cveti evangelija.
Družba ni zrasla po trudu roke umrljive
In ne rodovitna postala z oblaki te zemlje.
Od Boga je prišla beseda nesmrtna,
Ki iz nebes je veliko delo podprla.
Ti si ljubezen in na Pijeve sinove
1 Podzemna reka (op. prevajalca).
|
|
47.2 Page 462 |
▲back to top |
462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Stegni, pastir, svoje svete roke!
Ti stopaš pred nami, kot angel si Božji
Z ognjem, sijočim oblakom, zastavo in zmago.
Mi pa upiramo svoj pogled vate
In dospeli bomo na čudoviti naš cilj,
Po mračnih stezicah trpljenja,
Do visokih potov ljubezni.2
4. NAGOVOR KARDINALA ALIMONDA SOTRUDNIKOM V TURINU
Predragi salezijanski sotrudniki in sotrudnice, tudi v Rimu sem se ukvarjal s sale-
zijanskimi zadevami, in ko je naš dragi don Janez Bosko imel svoje letne konference
v cerkvi plemenitih Oblat svete Frančiške Rimske v Tor de' Specchi, sem se jih tudi
jaz udeležil, izrekel kako besedo ali dal kako spodbudo ljudem, ki so se jih udeležili.
Tam sem se z živim zanimanjem zadrževal v pogovoru o salezijanski ustanovi in nje-
nem ustanovitelju. Kdo bi tedaj rekel, da me bo Božja previdnost poslala za nadškofa
v Turin, kjer se je ta ustanova rodila, rasla in od koder se je že razširila v druge kraje v
blagor družbe in vere? Kdo bi dejal, da bom salezijanske konference, pri katerih sem v
Rimu sodeloval in govoril na ravni prijateljstva in vere, imel srečo nadaljevati v Turinu
in razmišljati ne več kot sobrat in prijatelj, temveč kot pastir in oče? O, tako rad sem
sprejel predsedovanje tega izbranega shoda, kajti rad imam salezijansko ustanovo, to-
liko bolj zdaj, ki jo morem imenovati tudi svojo ustanovo, in don Bosko mi bo dovolil,
da uporabim ta izraz.
In od kod me je navdihnila ta ljubezen do ustanove salezijancev? Od tod, da moram
ljubiti in podpirati vse ustanove, ki so oblikovane v duhu evangelija in v duhu našega
Gospoda Jezusa Kristusa. Zatorej, če vam bom dokazal, da je v don Boskovi ustanovi,
v salezijanski ustanovi, duh Jezusa Kristusa, bo tudi dokazano, da jo moram ljubiti in
podpirati z vsemi svojimi močmi.
1. Najljubše opravilo našega Gospoda Jezusa Kristusa je bilo evangelizirati, poučevati
revne, uboge ne le po premoženju, temveč po sposobnostih, da bi jih obogatil s svojo
milostjo in napravil deležne nebeških dobrin. Zato je božanski učitelj dejal, da je bil
poslan prav za poučevanje in ozdravitev te vrste ljudi; je prišel poučevat in ozdravljat
prav to vrsto ljudi: Evangelizare pauperibus misit me, sanare contritos corde. Prav. In
prav to je veliko delo. Ki so se ga lotili salezijanci. Ko je don Bosko ustanovil svojo Druž-
bo, je hotel pomagati predvsem revežem, ki nimajo časnih dobrin, ki jih nihče ne ljubi
in so revni glede verskega znanja in žalostnih src. Od vsega začetka je čutil v svojem
srcu veliko naklonjenost do teh zapuščenih ljudi. Začel jih je iskati po trgih in cestah
in se posvetil telesnim in duhovnim potrebam teh zapuščencev, ki so prepuščeni sami
sebi ali v materialni stiski niso mogli skrbeti za svojo dušo in za Boga in bili tako v ne-
varnosti, da se pogubijo. To vzvišeno poslanstvo želi udejanjiti salezijanska družba in
2 Pesnik posebej opeva ljubezen, navdihnjen ob prvi pridigi, ki jo je kardinal imel v glavnem mestu
na dan umestitve in jo je natisnila salezijanska tiskarna z naslovom Le dolcezze dell'amore in
Roma e in Torino.
|
|
47.3 Page 463 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
463
pri tem ji pomagajo salezijanski sotrudniki in sotrudnice. Kakor vidite, je to ustanova
v evangeljskem duhu in jo moraš kot pastir, kot nadškof ljubiti in ščititi. Zato jo ljubim
in ščitim.
2. Držimo se duha našega Gospoda Jezusa Kristusa. Nadvse je imel rad otroke in ti
so imeli radi njega. Ko je Jezus hodil po Palestini in pridigal, so prihajali otroci k njemu
in se veselili v njegovi pričujočnosti. Apostoli, ki so menili, da so Božjemu učitelju v
nadlego, so jih odganjali. Jezus pa tega ni hotel in je ukazal, naj jih pustijo, da prihajajo
k njemu: »Sinite parvulos venire ad me«. Pustite, da otroke, da prihajajo k meni in jih
morem ljubkovati. Don Bosko se je navzel tega Jezusovega duha ljubezni do otrok in
tukaj v Turinu začel svoje apostolsko delo z dečki. Dečki so prišli, šli za njim in videli
v njem podobo Jezusa Kristusa. Don Bosko in salezijanci so odprli zavode, šole, zaveti-
šča in praznične oratorije za otroke in postali prijatelji njihovih staršev. To je resnično
evangeljska ustanova. Jaz jo moram ljubiti, ker se me tiče zelo od blizu. Sedaj otroci
svobodno prihajajo k svojemu pastirju, ki je predstavnik Jezusa Kristusa v škofiji, ne
apostolov, ki bi jih odganjali. Vendar so postavljene ovire, zaradi katerih jih ne moremo
ljubkovati in blagoslavljati. Te ovire so njihove slabo vedenje, slabe strasti, zavist, na-
puh, lenoba, slabe navade. Moje škofovsko dostojanstvo mi preprečuje, da bi objemal
otroke, omadeževane z grehom, fante, obdane s pregrehami. In kaj v tem pogledu de-
lajo don Bosko, salezijanci in njihovi sotrudniki? Oh, vi srečneži! Vi pomagate ohraniti
nedolžnost teh dragih otrok, vi jim pomagate premagovati grešne težnje, odpravljate
hudobijo iz njihovih src in misli, če bi se jih polastile. Vi jih delate krepostne, ponižne,
ljubeznive, pokorne, čiste, tako da jih lahko kot Gospod pritisnem na svoje prsi. Naj le
pridejo k meni na tak način posvečeni otroci, naj pridejo, da jim bom na čelo pritisnil
svoj očetovski poljub. Zato je več kot pravično, da ljubim in ščitim salezijanske ustano-
ve, ki mi omogočajo vse te zaželene stvari.
3. V evangeliju nam Jezus Kristus priporoča molitev in nam zagotavlja, da bo tam,
kjer je zbranih več ljudi v njegovem imenu, on sredi med njimi: Ubi sunt duo vel tres
congregati in nomine meo, ibi sum in medio eorum. Cerkve, in zlasti oratoriji in vzgoj-
ne hiše, kjer se zbirajo pobožni ljudje, kjer goreče molijo, kjer donijo svete maše, kjer
mislijo, govorijo in delajo za večjo Božjo slavo, so Gospodove hiše, so kraji, na katere
so obrnjeni njegovi dobrohotni pogledi, kjer prebiva on in se zadržuje kakor oče med
svojimi sinovi in hčerami: Ubi sunt duo vel tres congregati in meo nomine, ibi sum in
medio eorum. In kaj je storil don Bosko s svojimi salezijanci, s svojimi sotrudniki in sot-
rudnicami? Postavili so domove, oratorije, kapele, kot te lepe cerkve, kamor tisoče ljudi
prihaja molit in prepevat slavo Gospodu. Pomnožili so kraje, kjer Jezus Kristus osebno
prebiva v svetih tabernakljih, kraje, kjer se živi v njegovem duhu dobrote in usmiljenja,
kjer grešniki prejemajo odpuščanje, kjer pravični dobiva spodbudo in pomoč za lepo
življenje, kjer dobi bolnik tolažbo, slabotni podporo, žalostni tolažbo. Na tak način don
Boskova ustanova, ustanova salezijancev, pospešuje učinkovito molitev in pobožnost.
Ta ustanova je v skladu z evangeljskim duhom in jaz jo moram ljubiti in ščititi. Ljubiti in
ščititi jo moram še toliko bolj, ker je veliko teh krajev postavljenih v moji nadškofiji in
v korist duš, ki so izročene meni v pastirsko oskrbo.
4. Sveti evangelij zahteva, da naj bi vsi ljudje bili ena sama družina pod enim samim
|
|
47.4 Page 464 |
▲back to top |
464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
očetom in enim samim pastirjem. Zato obsoja spore, zavrača krivoverstvo in zapovedu-
je enotnost verovanja. Božji učitelj je prosil za tako povezanost v milosti, da bi v duhu
in s srcem bili eno, kakor sta on z Božjim Očetom eno v Božji naravi. Ut sint unum sicut
et nos. Da bi dosegel to enotnost, je za najvišjega vodjo postavil sv. Petra in njegove
naslednike, rimske škofe, ter ukazal, da naj se vsi verniki pokoravajo Cerkvi, in tiste, ki
ne bi tega storili, imajo za pogane in izobčence: Si ecclesiam non audierit, sit tibi sicut
ethnicus et publicanus. Zato enotnost verovanja in vere sodita k duhu evangelija in ju
je Jezus Kristus izrecno zahteval. V smislu evangelija je tovrstno prizadevanje odlično
Božje delo. Prav to pa je storil naš don Bosko. V smislu te enotnosti si prizadeva za eno-
vitost vere na različne načine, zlasti v boju proti krivi veri in protestantizmu. V Rimu,
Firencah, La Spezii, v Ventimiglii je ob protestantskih šolah in cerkvah postavil katoli-
ške šole in cerkve z namenom, da bi se zoperstavil njihovim zmotam, da ne bi kvaril
srca in pameti katoličanov.
Tudi tukaj v Turinu smo priče istemu dogajanju. Tudi tukaj don Bosko in salezijanci
delajo za enovitost vere in se borijo proti krivovercem. Ko gremo po tem lepem drevo-
redu, naletimo na določenem kraju ne na kako kapelo, temveč na cerkev protestantov
in naše srce se razžalosti. Toda ko naredimo nekaj korakov naprej, se razveselimo ob
pogledu na lepo cerkev sv. Janez Evangelista, ki je po prizadevanju don Boska in ob
pomoči sotrudnikov in sotrudnic kakor straža, ki preprečuje, da se zmota ne širi in ne
pride do zmede in negotovosti v dušah Turinčanov. Salezijanske ustanove delujejo za
enovitost vere in zato jih moram ljubiti. In kateri škof ne bo na poseben način ljubil,
celo pred vsemi drugimi ljubil, take ustanove?
5. Ali naj ne govorim o velikem delu misijonov? Naš Gospod Jezus Kristus je poslal
apostole po celem svetu in jim naročil, naj oznanjujejo evangelij: Euntes, jim je rekel, in
mundum universum praedicate evangelium omni creaturae. In don Bosko je tudi poslal
svoje salezijance v razne kraje Italije, Francije, Španije in pred kratkim smo slišali o
velikih delih, ki jih opravljajo v daljni Patagoniji. Tudi don Bosko pravi svoji sinovom:
Euntes docete omnes gentes. Nikakor ne govorimo, da don Bosko s tem, ko pošilja du-
hovnike v zunanje misijone, prikrajšuje naše dežele, kajti zgled in žrtev takih apostolov
z ene strani učinkovito vpliva na tiste, ki ostajajo doma, vzbuja gorečnost in spodbuja k
delovanju, z druge strani pa budi večje število poklicev in pridobiva več drugih duhov-
nikov, ki zavzemajo mesta, ki so jih izpraznili junaki oznanjevanja. Skušajmo vzbuditi
duha vere in pobožnosti med katoliškim prebivalstvom, da bo kakor nekdaj dajal nove
evangeljske delavce tako za nas kakor tudi za delo v daljnih misijonih med ljudstvi, ki
še tavajo v smrtni senci. Prav to pa skuša don Bosko doseči v svojih zavodih. Don Bosko
pošilja delavce v razne kraje sveta, da poleg drugega vzbujajo in gojijo seme cerkvenih
poklicev med temi ljudstvi in s tem Katoliški cerkvi dobivajo novo večje število ozna-
njevalcev evangelija. Dajmo torej, da gredo od nas novi apostoli, kajti Bog nam bo to
velikodušnost poplačal z obilnimi obrestmi.
Zdi se mi, da sem v zadostni meri pokazal, kakšne so salezijanske ustanove dela v
evangeljskem smislu, v duhu Jezusa Kristusa, in s tem je tudi dokazano, da jih moram
jaz ljubiti in podpirati. Da, še več. Vsi jih morajo ljubiti in sodelovati z njimi za njihov
napredek in pomagati pri njihovem razvoju in rasti. Naj ne bo nikogar, ki bi pomišljal:
|
|
47.5 Page 465 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
465
»Ustanova gre že sama naprej in ne potrebuje več našega sodelovanja.« Ne. To bi bila
grda beseda, beseda, ki prihaja iz ust tistih, ki si ne želijo nikdar prizadevati si za Božjo
slavo. Prav zato, ker gre ustanova sama naprej, ker vidimo, da jo Bog blagoslavlja in
ščiti, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jo podpiramo, ker vemo, da delamo
Bogu po volji in v korist bližnjemu. Brez dvoma je treba kaj žrtvovati za miloščino. In
kaj potem? Koliko žrtvujemo za razkošje, za prazno veseljačenje, mogoče tudi za grehe,
pa bomo stiskali pri tako lepem delu? V vseh časih, danes še bolj kot kdaj poprej, se
moramo odpovedati svoji udobnosti, se zoperstaviti hudemu s tem, da podpiramo vse,
kar je dobro. Za to so potrebne odpovedi in žrtve. Brez tega ni zasluženja, ni priznanja,
brez tega bo povodenj zlega podrla vse jezove in nas potopila v svojih vodah. Zdi se mi,
da sodi prav semkaj to, kar pripoveduje Sveto pismo o preroku Eliji. Ta veliki mož je že
veliko storil za Božjo slavo in za zveličanje izraelskega ljudstva, in to v zelo težkih časih
in brez vsakršnega zadoščenja. Zato se je nezadovoljen s seboj in svojimi uspehi odločil,
da bo lepo mirno živel. Umaknil se je v zemeljsko votlino. Bil je globoko v jami, ko je
zaslišal Gospodov glas: »Quid hic agis, Elia? Kaj delaš tukaj notri Elija? Ti si tukaj brez
dela, medtem ko moji sovražniki zmagujejo in so moji otroci zapuščeni in z nogami tep-
tajo moje zapovedi. Ti bi se lahko boril in preprečil, da sovražniki ne bi uničili mojega
ljudstva; lahko bi dvignil padle, spodbujal obupane, jih pripravil na slavno zmago. V to
si poklican. Egredere, stopi na plan.« Pri teh besedah je bilo Elija sram samega sebe,
zapustil je votlino, se vrnil med ljudstvo in z običajnim navdušenjem branil stvar vere
in si naložil neizmerne žrtve.
Tudi dandanes so ljudje, ki vidijo v svetu toliko verskih in družbenih neredov in se
ustrašijo, zgubljajo pogum in se zapirajo v svoje sobe, ki pa niso Elijeve votline, in se
tam zadovoljijo s tem, da tarnajo zaradi neredov v družbi, ne da bi se najmanj potrudili,
ne da bi prijeli za delo, ne da bi storili najmanjšo žrtev, da bi jih odpravili ali vsaj ublaži-
li. Prav tem kličem jaz, kakor nekoč Gospod Bog Eliju: »Zbudite se iz svoje brezdelnosti,
in če ne morete ali ne veste, kako bi se bojevali za Božjo stvar, pomagajte vsaj s svojo
miloščino, s svojo krščansko dobrodelnostjo tistim, ki na bojnem polju nosijo težo boja.
Podpirajte dobrodelne ustanove in med temi podpirajte salezijanske ustanove, ki so
ustanove v evangeljskem smislu in v duhu Jezusa Kristusa. K temu naj vas spodbuja
misel, da bo z vašo velikodušnostjo raslo število rešenih duš, rasla pa bo tudi pravica do
hvaležnosti vam pa tudi pravica za večje milosti za vaše posvečenje, pravica za čudoviti
venec, pravica, da vas pohvali Bog in tudi ljudje. In to pohvalo ste si doslej zaslužili, ker
ste zelo učinkovito pomagali salezijancem in ste z njimi zelo dobro sodelovali. Nadaljuj-
te tako in jaz vas blagoslavljam.
5. DON BOSKOVO PISMO NEKEMU FRANCOSKEMU GOSPODU
Gospod!
Z velikim zadovoljstvom sem prejel vaše pismo, dragi gospod, in bom storil vse, da
bom molil za vas in da bodo molili tudi naši dečki. Rade volje se vas bom vsako jutro
spomnil pri sveti maši in molil za vaše zdrave in bolne sorodnike in sploh za vse člane
vaše družine. Vaši dobroti priporočam vse svoje sirote (150 tisoč) in vas prosim, da bi
nam pomagali s svojimi molitvami.
Vsak dan do praznika sv. Petra zmolite tri očenaše zdravamarije s slavaočetu v čast
|
|
47.6 Page 466 |
▲back to top |
466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
presvetemu Zakramentu. Priporočam vam, da pogosto z vsemi člani vaše družine pre-
jemajte sveto obhajilo.
Vprašujete me za moj naslov. Ta se glasi: Duhovnik Janez Bosko v Marseillu (do 29.
tega meseca) in potem v Turinu.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod, in vam bogato povrne vašo dobrodelnost in
presveta Devica Marija naj izprosi zdravje in svetost vsej vaši družini. Molite tudi zame,
ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Marseille, 17. marec 1884
6. PISMO DON RUI PO DON BOSKOVI SMRTI
Velečastiti oče!
Žalostno novico so prinesli časopisi na praznik Očiščevanja in jaz sem zvedel zanjo v
četrtek 2. februarja. Vaše žalno pismo, ki je prišlo danes 3. februarja zvečer, je potrdilo
žalostno dejstvo.
Dne 18. januarja sem pisala velečastitemu ravnatelju Oratorija s. Leona v Marseillu
vsa žalostna zaradi poročil o težkem zdravstvenem stanju našega dragega in obžalova-
nja vrednega don Boska.
Nastala je tišina, a jaz sem še vedno upala, da so bile novice napačne ali vsaj pretira-
ne. Po nekaj dneh čakanja pa je zadnje zdravniško poročilo treh don Bosku zelo vdanih
zdravnikov sporočilo, da se je stanje po 3. januarju zelo izboljšalo in da okreva (ta izraz
me je napolnil z upanjem).
Goreče molitve so na žalost samo za nekaj dni odložile to tako lepo in spodbudno
smrt po toliko letih življenja, ki je bilo popolnoma posvečeno izpolnjevanju junaških
kreposti in krščanske ljubezni.
Nenehni napori, duh, nenehno zaposlen z velikimi načrti, ki jih je izvajal ali name-
raval izvesti, so skrajšali dneve svetega častivrednega Božjega služabnika in njegove
presvete Matere!
Jaz ponavljam z vami, častiti oče, da je Bog pravičen in dober v svojih nedoumljivih
načrtih in nam ne preostane drugega kot skloniti glavo pod njegovimi rokami in njego-
vi volji podrediti našo vero. Kljub veliki praznini, ki jo je pustil v vseh svojih sinovih, v
toliko svojih dečkih, ustanovah in oratorijih, v vseh, ki so ga poznali bodisi osebno bo-
disi po njegovih ustanovah, pa se lahko veselijo ob misli, da je odšel v slavo in popolno
blaženost in da mu je bila na glavo položena krona izbranih takoj, ko je zapustil zemljo.
Kajti kdo bi mogel dvomiti o neposrednem vstopu v nebesa te velike izbrane duše, tega
izrednega Božjega služabnika in nenehnega izvajalca Božjih načrtov.
Kljub vsemu temu, dragi oče, in po razmišljanjih o dragem pokojniku bo za nas vse
sladko opravilo, sveta misel, s katero se bomo vračali k dobremu Bogu. Iz nebeških vi-
šin bo častiti oče, vodja, pomoč in nenehen navdihovalec pomagal vsem ustanovam, ki
jih je zaupal tukaj spodaj svojim gorečim sodelavcem. Teh ne bo nikdar konec, teh nje-
govih ustanov! Zgrajene so na Božji dobroti, kakor pravi vaš sveti zaščitnik, na mogočni
podpori Naše ljube Gospe Marije Pomočnice in na sodelovanju vseh sotrudnikov, ki
jih ne bo nikdar zmanjkalo.Sicer smo tega svetnika, čigar ime je napolnilo dobršen del
sveta, spoznali šele pred štirimi leti, v zimi 1883-1884, ko se je mudil na jugu Francije.
|
|
47.7 Page 467 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
467
Bilo je v domu v La Navarru pri Hyèresu, ko nas je dobri oče sprejel na dolg pogovor.
Njegova dobrota, njegove molitve in dvoje blagoslovov med tem obiskom so nam ostali
v neizbrisnem spominu in nas napolnili s pogumom in močjo v naših težavah. Govoril
nam je o teh velikih delih, o loteriji, ki jo je začel pripravljati, in je iz nas naredil štiri
sotrudnice. Prav tako je blagoslovil od mene sprejete prošnje za molitve in je bil vedno
pripravljen odgovarjati na moje neskromne prošnje!Ta častiti oče nam je blagovolil pos-
lati tolažilne besede, ko je dobri Bog pred tremi leti poklical k sebi našega dragega ot-
roka! Vsi ti spomini so mi nadvse dragi in vsa številna pisma, ki nam jih je obžalovani in
ljubljeni don Bosko poslal, smo zbrali, uredili in jih pobožno hranimo kot pravo relikvijo.
Škofijski list Semaine Religieuse je prinesel novico, ki jo je povzel po časopisu (Le
Monde). Govori o ohromitvi, ki je nastopila v nedeljo zjutraj in mu vzela zavest v zad-
njih urah predragocenega bivanja.
Spoštovani oče, zelo bi bila vesela, če bi mogla dobiti natančnejša poročila o tem tako
lepem koncu življenja.
Prihod msgr. Cagliera k velečastitemu don Bosku je bil previdnosten: s solzami v očeh
sem v Bulletinu brala poročilo o srečanju njegovega škofa, ki je klečal pri nogah svojega
častitega očeta in poljubljal njegov škofovski prstan.
Kako je moral biti kljub tako veliki žalosti monsinjor vesel, da je mogel gledati svoje-
ga dobrega očeta.
Pogum, dobri oče, vaše poslanstvo je nadvse lepo: določeni ste, da nadaljujete delo
njega, ki ste mu toliko časa pomagali pri njegovih ustanovah. Z višine nebes sveti in
častitljivi ustanovitelj gleda na svoje sinove, na vse tiste, ki jim je prepustil tako lepo na-
logo tukaj na zemlji. Njegov spomin ne bo zbledel. Še naprej bo spodbujal pogum tistih,
ki sledijo njegovemu zgledu, njegovim modrim nasvetom, in sotrudnikom bo čudovit
vzor, da bodo po svojih možnostih podpirali krščanska dobra dela.
L. Remacle
3. februarja ob devetih zvečer
Auxerre (Yonne). Rue Neuve, 15.
7. DON FEBBRAROVO PISMO DON BOSKU
Predragi oče!
Vaše pismo je še bolj dalo spoznati vaše očetovsko srce in mojo dolžnost, da bi bil
vaš vredni sin. Ko vidim vaše mirno in ljubeznivo skrb, s katero se zavzemate za fante,
ki ste nam jih zaupali, me je sram, da sem tako zelo različen od vas in da sem se dal
tako pogosto motiti svojim majhnim težam, medtem ko vi znate ohraniti mir in vedrost
sredi težkih skrbi, ki vas obdajajo.Prosil bom Jezusa in Marijo, da bi vedno ohranila v
spominu zgled tako dobrega očeta in mi naklonila milost, da bom posnemal vaš zgled.
Če pa vas ne bom mogel posnemati jaz, bom skušal vsaj drugim pokazati srce našega
dobrega očeta in vliti sobratom in fantom ljubezen do don Boska, da bi se od njega
naučili ljubiti Boga.
Izpolnil sem naročilo, ki ste mi ga zaupali za fante 4. in 5. gimnazijskega razreda. Bili
so vsi ganjeni zaradi izrazov ljubezni in zdi se, da so pripravljeni resno premisliti o
svojem poklicu. Kakor hitro bom imel zbrana vsa pisma, jih bom izročil don Lazzeru, ki
vam jih bo potem dostavil.
|
|
47.8 Page 468 |
▲back to top |
468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Izročil sem vaše pozdrave študentom in vsi so mi naročili, da se vam zahvalim, zlasti
še za vaše molitve zanje in za blagoslov, za katerega ga boste prosili svetega očeta. Želi-
mo vam trdnega zdravja ter Jezusov in Marijin blagoslov na vas in na vaša dela tako, da
bodo v očetu blagoslovljeni tudi sinovi.
Iz obzira do vašega zdravja si ne upam več pisati. Don Lemoynu bom bolj natančno
poročal o vedenju fantov. Vsi čutimo potrebo, da bi bil z nami don Bosko, in vsak dan
prosimo Boga, da bi nam ga kmalu vrnil.
Marsikaj med nami vam ne bo ugajalo, vendar bodite prepričani, da vas imamo vsi
radi, kakor smo mi prepričani, da bomo v vas našli dobrohotnega očeta, ki odpušča
vsem in ima vse rad. Molite za nas, da bi postali dobri, in zlasti še, da bi jaz postal dober.
Vaš najvdanejši sin
duh. Stefano Febbraro3
Oratorij, 26. april 1884
8. VENČEK OBHAJIL MINISTRANTOV V ORATORIJU ZA DON BOSKA
Velečastiti oče!
Mogoče boste mislili, da smo pozabili na vas, ker se v teh dneh, ko vas ni med nami,
nismo nič oglasili. Toda vzrok tega molka so bili izpiti. Če nismo pisali, pa nismo po-
zabili moliti za vas Jezusa in Marijo. V času vaše težke bolezni v Oratoriju smo zbrali
venček obhajil in obiskov z namenom, da bi vam izprosili toliko zaželeno zdravje. Te
naše molitve smo nadaljevali tudi v času vašega potovanja in jih želimo povečati zlasti
v mesecu naše drage matere Marije, da bi vam izboljšala vaše slabotno zdravje in da bi
vas Gospod podpiral na vašem potovanju in v vašem svetem prizadevanju za širjenje
dobrega na svetu.
Nadaljevali bomo s sladkim pritiskom na presveto srce Jezusa in Marije, da nam vas
kmalu vrneta zdravega za mnoga leta. Nas pa še naprej imejte radi in spominjajmo se
drug drugega v molitvah. Zlasti vas prosimo, da bi prosili svetega očeta za blagoslov, da
bomo mogli tolažiti vas, naše predstojnike in Gospoda. Recite svetemu očetu, da iz vse-
ga srca molimo zanj, da bi našel tolažbo sredi žalosti, ki mu jo prizadevajo nehvaležni,
in bi mogel dolga leta živeti srečno v korist Cerkve in naše Družbe.
Sprejmite, dobri oče, v svoji običajni dobroti te naše želje, blagoslovite nas, imejte nas
radi in bodite prepričani o naši vdanosti.
Najvdanejši in najubogljivejši sinovi
Ministrantje
Venček obhajil
Amerio Antonio 4, Chicco Bernardo 4, Moretti Bartolomeo 4, Berlenda Amilcare 4, Ga-
ido Bartolomeo 5, Graffione Giovanni 7, Sfondrini Giovanni 4, Solita Gaetano 6, Tomatis
Giorgio 6, Verghetti Enrico 6, Brassea Pietro 10, Buratti Pietro 10, Cravero Bartolome 10,
Dones Antonio 9, Giacoma Domenico 5, Marelli Enrico 9, Martina Michele 8, Mazzuchelli
Attilio 9, Santi Luigi 1, Sola Giovanni 9, Barassi Camillo 9, Baroni Edoardo 9, Daira Do-
menico 7, Grossoni Giuseppe 7, Nicolai Ernesto 5, Quaranta Michele 6, Appiano Pietro 8,
3 O tem pismu je pisal don Lemoyne don Rui 28. aprila: »Povej don Febbraiu, da je don Bosko prejel
njegovo pismo, da je zadovoljen in ganjen. Kakšno je don Boskovo srce!«
|
|
47.9 Page 469 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
469
Batuello Domenico 10, Bianco Ermenegildo 10, Cerruti Michele 9, Chiaravalle Eugenio 9,
Dedionigi Alfeo 9, Dellacroce Francesco 9, Fumagalli Salvatore 5, Galbiati Saulle 8, Livio
Carlo 8, Olivero Domenico 10, Perni Alessandro 10, Piatti Giovanni 10, Pignocco Giuseppe
10, Roncati Felice 9, Scaltriti Enrico 10, Fantardini Giovanni 10, Valz-Blin Ernesto 9, Ber-
tolotto Marcellino 9, Grogno Giovanni 8, Ranzani Carlo 9, Appiano Pietro 8, Batuello Do-
menico 10, Bianco Ermenegildo 10, Cerruti Michele 9, Chiaravalle Eugenio 9, Dedionigi
Alfeo 9, Dellacroce Francesco 9, Fumagalli Salvatore 5, Galbiati Saulle 8, Livio Carlo 8,
Olivero Domenico 10, Perni Alessandro 10, Piatti Giovanni 10, Pignocco Giuseppe 10, Ron-
cati Felice 9, Scaltriti Enrico 10, Fantardini Giovanni 10, Valz-Blin Ernesto 9, Bertolotto
Marcellino 9, Grogno Giovanni 8, Ranzani Carlo 9
9. SVETI JANEZ BOSKO ANGLEŠKIM NOVOMAŠNIKOM
Msgr. Kolbe, nekdanji gojenec kolegija Častitljivega Beda v Rimu,
je takole pisal salezijancu don Walshu.
Dragi moj oče Walsh!
Pošiljam vam prispevek, za katerega ste me prosili, in se veselim, da morem v malem
sodelovati pri sestavljanju življenjepisa vašega svetnika.
Znano je, da je bila v časih sv. Filipa Nerija navada, da je študente (Častitega) Angle-
škega kolegija svetnik pozdravljal s »Salvete flores Martyrum« in da so hodili k njemu
po blagoslov, preden so se odpravili na svoje misijonsko delo. Samo en študent ni šel in
ni hotel iti. Ta študent se je veri odpovedal na morišču. Jaz sem bil gojenec Angleškega
kolegija in sem ga zapustil leta 1892. Naslednjega leta (ali mogoče prejšnje leto) mi je
eden mojih gojencev študentov (velečastiti I. S. Chapman) pisal: »Odkrili smo svetnika
in smo se odločili, da bomo obnovili staro navado in se dali blagosloviti.« Ta svetnik je
bil don Bosko in meni je bilo vedno žal, da ga nismo odkrili kakšno leto prej.
Če bo škof v Leedsu (D. Cowgill) ozdravel, vam bo mogoče tudi on potrdil to mojo
izjavo. Bil je v kolegiju eno leto pred menoj.
Vaš vdani
F. C. Kolbe
The Monastery, Sea Point, 11-2-35
10. PISMO PATRA MORTARA DON BOSKU
Velečastiti oče,
Nočem zapustiti Utrere, ne da bi izročil vašemu dragemu sinu patru Ernestu [Ober-
tiju], predstojniku velečastitih očetov salezijancev v zavodu N. L. G. Karmelske, pisma
za vašo uglednost.
Gospod mi je v svoji neizmerni dobroti omogočil, da sem, potem ko sem evangelizi-
ral druga mesta katoliške Španije, prišel tudi v Utrero, da bi spoznal in sklenil bratske
odnose s sinovi vaše velečastite uglednosti, ki sem jih pogosto obiskoval in dobil glo-
bok vtis zaradi njihove ljubeznive dobrote in prijaznosti ter zaradi globokega verske-
ga, gorečega in velikodušnega duha. V takih sinovih je mogoče prepoznati dobrega in
neprimerljivo vzvišenega očeta, ki jih je vreden in katerega so vredni tudi oni. Laus Deo
perennis et indeficiens qui dedit potestatem talem hominibus [Večna in neizčrpna hvala
|
|
47.10 Page 470 |
▲back to top |
470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Bogu, ki je dal tako oblast ljudem].
Sem torej v Španiji (v Chiclami, v provinci in škofiji Dadim) od leta 1882. Z veliko
težavo sem se naučil jezika in sedaj grem tja, kamor me kliče Gospod, s težavnim delom
in z velikimi mukami, ker mi posledice zadnje bolezni povzročajo mučeniške bolečine.
Naš Gospod Jezus Kristus ne bi odrešil sveta, če ne bi toliko trpel in non est discipulus
supra Magistrum [učenec ni nad učiteljem].
Ko ste me v času omenjene bolezni počastili s svojim obiskom v Marseillu v hiši gospe
Maccorelles, ste mi rekli, da Gospod lahko prekliče odločitev smrti, ki jo je že izrekel.4
Odločitev je bila preložena. Vi ste jo preložili in sedaj gorje meni, če življenja, ki mi pre-
ostaja, ne bom izrabil samo za izgradnjo, obrambo in širjenja skrivnostnega Božjega
kraljestva, kot mi je pisal sveti in nesmrtni papež Pij IX. srečnega spomina. V tem smislu
se priporočam vašim tako zelo učinkovitim molitvam. S pomočjo globoke ponižnosti
in težkega potrpljenja hočem postati velik svetnik. To je zame edino sredstvo, da s po-
močjo Božje milosti delam dobro in da spreobrnem svojo ubogo družino. V ta namen
prosim za vaš blagoslov.
Odlični pater Ernesto me je vpisal v seznam sotrudnikov vaše drage Družbe. Od tega
trenutka se obvezujem, da bom z vsemi sredstvi, zlasti še s pridiganjem, storil vse, da
jo bodo ljudje spoznali in vzljubili. V Chiclami nas je šest duhovnikov, imamo španske
novince, zunanje šole, vendar nam razen Božje previdnosti nihče ne pomaga. Vaši sino-
vi v Utreri so veliko srečnejši. – Brez nadaljnjega ostajam iz vsega srca in v globokem
spoštovanju vaše uglednosti najponižnejši in najvdanejši služabnik v J. K.
P. D. Pio Maria Mortara
Utrera, Santiago-Mayol, 9. april 1884
11. PISMO DON LEMOYNA DON RUI
Predragi don Rua!
Naj živi presveta Marija Pomočnica!
O dies felix memoranda fastis [O srečen dan, vreden spomina v koledarju]
Gestiens Clerus, puerique puri [radostni zbor svečenikov in v srcu čistih mladeničev]
Corde Reginae celebrare coeli [naj tekmujoč si prizadeva slaviti]
Munera certent [milosti Kraljice neba].
Danes je don Bosko četrt na eno šel v avdienco k svetemu očetu. Čudovit sprejem,
nepopisno doživetje. – Vse odobreno. Deo gratias. Natančnejše poročilo ob svojem
času.- Danes smo dobili uradno sporočilo, da je rimski župan v imenu občine zaprosil
prefekta za dovoljenje za loterijo. – Don Bosku gre veliko bolje. Odkar je odpotoval iz
Sampierdarene, se mu je zdravje močno popravilo, zlasti zadnje tri dni.
Dne 8. maja je bila konferenca v Torre de Specchi, toda strašno neurje je zadržalo
doma večino sotrudnikov.
V sredo 14. maja se bomo odpravili na pot v Turin. Sporočil vam bom dan in uro pri-
hoda, če mi bo don Bosko dovolil.
Don Bosko vas pozdravlja in blagoslavlja. Sporoča vam, da sveti oče pošilja vsem sa-
lezijancem svoj blagoslov.
4 Prim. MB XV, str. 41 [BiS XV, str. 29].
|
|
48 Pages 471-480 |
▲back to top |
|
|
48.1 Page 471 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
471
Moli zame, ker komaj čakam, da se vrnem v svojo celico.
Tvoj najvdanejši
duh. D. Lemoyne
Rim, 9. maj 1884
12. DON BOSKOVO PISMO GROFU VILLENEUVU
Dragi moj gospod grof Du Villeneuve!
Sem v Rimu, vendar nisem pozabil na vas in na vašo družino. Vi veste, da se vas vsak
dan spominjam pri sveti maši. To bom delal tudi v prihodnje.
Jutri me bo sveti oče sprejel v avdienco5 in jaz ga bom prosil za poseben blagoslov po
vašem namenu.
Upam, da sta gospa grofica in moj mali predsednik kot cela družina pri najboljšem
zdravju in da vas presveta Devica vse varuje.
Iz St-Cyra sem prejel poročilo, da dolgovi resno ovirajo gradnjo sirotišnice. V ta na-
men sem pisal župniku v Laciotatu in v Aubagneu in jima priporočil, naj se posvetujeta
z vami o načinu, kako bi mogli rešiti nastale težave.
Pogum, gospod grof! Božja milost in pomoč nam ne bosta manjkali. Videli se bomo v
Turinu za praznik N. L. G. Pomočnice. Kajne?
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica naj nas varuje in nam pomaga, da bi šli
gotovo po poti, ki vodi v nebesa. Tako bodi.
Rim, 1. maj 1884
Vaš ponižni služabnik in prijatelj
duh. Janez Bosko
13. PISMO ŠKOFA IZ VENTIMIGLIE DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Oh, ta poredni don Bosko, ki je kar dvakrat potoval skozi Ventimiglio in se ni dal vide-
ti tamkajšnjemu škofu! Kot kazen za to pošiljam vaši visoko spoštovani uglednosti svo-
jega arhidiakona, ki pa ne gre v Turin samo zato, da bi povzdignil slovesnost praznika
Marije Pomočnice, temveč tudi zato, da bi prosil vašo uglednost za podporo stvari, ki
vam jo tudi jaz zelo priporočam. Zadeva ne zahteva niti veliko osebja niti izredno uspo-
sobljenih ljudi. Gre samo za ljudi, ki bi skrbeli za zapuščene in poredne otroke. Zaupam
vaši krščanski ljubezni. Z vami se pridružujem slavospevu Mariji Pomočnici in ostajam
vaše velečastite uglednosti najponižnejši služabnik.
+ Tommaso, škof
Don Bosko je na robu pisma zapisal: Don Lemoyne naj odgovori, da sem zares zelo
poreden, vendar obljubljam, da se bom že kako popravil. – Gre za praznični oratorij v
Ventimiglii in don Bosko jih je vsako nedeljo pošiljal tja iz hiše v Alassiu.
14. DON LEMOYNOVO PISMO RAVNATELJU RIMSKIH ŽELEZNIC
Velespoštovani gospod!
Don Bosko je potoval skozi Firence 16. tega meseca. Zelo si je želel obiskati vašo
5 Tako je upal, vendar se je zgodilo teden pozneje.
|
|
48.2 Page 472 |
▲back to top |
472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
uglednost, da bi se osebno zahvalil za uslugo, ko ste mu naklonili popust za vozovnice
na Rimskih železnicah. Vendar ga je pri tej želji oviralo njegovo slabotno zdravje in
vztrajno vnetje oči. Zato mi je naročil, naj se vam jaz v njegovem imenu pisno zahvalim,
in vaši uglednosti zagotovim, da njegova hvaležnost za blagodat njegovim dečkom ne
bo nikoli prenehala in da se vas bodo spominjali v svojih molitvah. Istočasno me po-
oblašča, naj vam sporočim, da je pripravljen sprejeti v svoje domove sinove uslužben-
cev direkcije železnic, vedno ko bi to imeli za potrebno.
Sprejmite don Boskove izraze najglobljega spoštovanja. Vaše spoštovane uglednost
ponižni služabnik
duh. J. K. Lemoyne
Turin, 21. maj 1884
15. DON BOSKOVA PROŠNJA LEONU XIII. ZA PODELITEV ODPUSTKOV
Beatissime Pater,
Joannes Bosco Sacerdos ad Sanctitatis Tuae Pedes provolutus lmmillime pro Salesi-
ana Congregatione exponit:
Sub díe 3 Aprilis 1874 Haec Pia Societas a Sanctae Sedis clementia absolutam Con-
stitutionum approbationem consecuta est; nonnullis privilegiis deinceps donata. Quae
tamen privilegia cum alla ad tempus, alia conditionata, aliaque vivac vocis oracolo fu-
erint concessa, crebrae et non leves difficultates in eorum praxi exortae sunt. Exempli
gratia: Facultas litteras dimissoriales relaxandi ad decennium concessa anno 1874, die
3 Aprilis, hoc eodem anno et die elabitur. Absque huiusmodi potestate quid agere pote-
rit Superior in Congregatione quae domorum communionem habeat?
Quas difficultates caeterae Congregationes explanare generatim non potuerunt nisi
per Privilegiorum Communicationem. Haec enim vim tutam cognitam, a piis, doctis
viris signatam, a saeculis ad praxim traductam, a locorum Ordinariis admissam suppe-
ditat.
Ut autem Salesiana. Societas inter difficillimas temporum, personarum circumstan-
tias finem suum consequi possit, huiusmodi Congregationis Superior Privilegiorum
Communicationem postulat quemadmodum a Summo Pontefice beone XII concessum
fuit Taurinensi Congregationi Oblatorum Beatae M. V.
Quae Congregatio absolutam et specificam approbationem obtinuit die 22 Augusti
1826 a beata Recordatione Leonis XII. Sub die vero i Septembris litteris apostolicis,
postea die 12 eiusdem mensis et anno petitam Communicationem concedere dignaba-
tur his verbis:
Ex Audientia SS.mus Congregationis interscriptae Superiorem Generalem, et Oblatos
specialibus favoribus, et gratiis prosequens omnia et singula indulta, privilegia, indul-
gentiàs, exemptiones, et facultates Congregationi SS.mi Redemptoris concessa iisdem
Oblatis eorumque Ecclesiis, Capellis et domibus benigne communicat, extendit atque
in perpetuum elargitur cum omnibus clausulis et decretis necessariis et opportunis».
Nonnullae particulares declarationes separatim adnectuntur.
Taurini, 20 Januarii 1884.
|
|
48.3 Page 473 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
473
16. PODELITEV PRIVILEGIJEV V 16. STOLETJU
Že dolgo imajo papeži navado, da redovnim družbam preprostih zaobljub podeljujejo
privilegije.
Leon X. je dovolil medsebojno izmenjavo privilegijev vsem beraškim redovom.
Klement VII. je v ustanovnem brevu, ki se začenja z besedami Exponi nobis (24. junija
1524) teatincem podelil vse privilegije, ki so jih že imeli ali bi si jih pridobili regularni
kanoniki. Isti papež je z bulo 1525, ki se začenja z besedami Dum fructus uberes, re-
dovnikom redovne zvestobe podelil privilegije in duhovne milosti katerega koli reda
quibusvis Congregationibus et aliis Ordinibus quibuscumque etiam non mendicantibus
quomodolibet concessis aut concedendis itn.
Istočasno so redovnim družbam preprostih zaobljub, ki so že neposredno dobile pre-
cej privilegijev, začeli podeljevati privilegije redov, da bi pravilo postalo stalno, preuče-
no, izvajano in prilagojeno in bi tako dobili poznano in dobro označeno pot.
Tako je ravnal Pavel IV. (oktobra 1555) s teatinci z naslednjimi besedami: Ut omnibus,
et singulis privilegiis, indulgentiis, praerogativis, exemptionibus, immunitatibus, gratiis
et indultis Societati Iesu Almae Urbis tam in Spiritualibus, quam temporalibus in specie,
vel in genere per quoscumque Romanos Pontifices predecessores suos, et dictam sedem
quomodolibet concessis, et concedendis, et quibus societas huiusmodi tam in vita quam
in mortis articulo etiam circa peccatorum vemissiones, et junciarum poenitentiarum re-
laxationes et alias quomodolibet utebatur, potiebatur et gaudebat ac uti, potiri, et gau-
dere poterat, similiter nostra Congregatio, et Clerici Nostrae Congregationis, uti, potiri,
et gaudere libere et licite posseni et valerent, ac illorum omnium participes esse deberent.
Sv. Pij V. pa je v brevu, ki se začenja z besedami Ad immarcescibilem (7. februarja
1587), istim teatincem podelil privilegije z vsemi redovnimi družbami in redovi.
Urban VIII. je v buli o ustanovitvi Misijonske družbe, ki se začenja z besedami Salva-
toris nostri (12. januarja 1632), odločil, da more biti ta družba deležna vseh privilegijev,
izvzetij in ugodnosti, ki jih imajo aliae quaecumque similes vel dissimiles Congregatio-
nes [druge podobne ali nepodobne družbe]. Enake dopustitve so drugi papeži pode-
lili Jezusovi družbi, Družbi Matere Božje, Pobožnim delavcem, Služabnikom bolnikov,
Oratoriju, Šolskim bratom, pasijonistom, redemptoristom. Zadnji, za katere vem, da so
jim bili podeljeni privilegiji s Podelitvijo, so Marijini oblati, ki jim jih je Leon XII. (12.
septembra 1826) podelil z redemptoristi in ustanovo Ljubezni, potrjeno od Gregorija
XVI. leta 1838.
Razlog za podeljevanje privilegijev je podal Klement VIII. v buli (20. decembra 1595),
ki se začenja z besedami Ratio Pastoralis efflagitat ut quorum religionem ac virtutem
sedi Apostolicae, totique Ecclesiae non modo illustrem, et praeclaram, sed utilem etiam
ac necessariam esse animadvertimus, eosdem nostris et eius sedis Apostolicae honori-
bus ac bene ficiis libenter prosequamur. Neki pooblaščeni kanonist je besede Klementa
VIII. takole razlagal: Regulares, qui licet diversorum ordinum, unum in Deo et professione
existant, equum etiam est, ut in iisdem indultis, et privilegiis uniantur, et sic uniti arctiori
vinculo Sedi Apostolicae, et inter se ad nomen Dei in terris propagandum animarumque
salutem procurandam copulentur; ut quos coniungunt par labor et paria merita paria
etiam coniungunt Privilegia. Ita ab Aragonia, Elucidatio Privilegiorum. Tract. 5, cap. 8.
|
|
48.4 Page 474 |
▲back to top |
474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
17. PRIPOROČILNO PISMO KARDINALA ALIMONDE ZA PODELITEV PRIVILEGIJEV
Gaetano Alimonda
kardinal duhovniškega reda
z naslovom svete marije transpontine
po milosti božji in volji apostolskega sedeža nadškof v turinu
doktor in veliki kancler kolegija teologov
Potem ko sem prebral prošnjo velečastitega don Janeza Boska, ustanovitelja in pred-
stojnika salezijanske družbe, v kateri prosi svetega očeta za podelitev privilegijev svoji
Družbi, kot so jih deležni Marijini oblati v tem mestu, izjavljam naslednje:
Z resničnim zadovoljstvom naše duše potrjujemo resničnost razlogov, ki jih je spošt-
ljivo predložil za dodelitev te milosti.
Izrekamo potrebno zahvalo salezijanski družbi zaradi zgledne discipline, v kateri
živijo njeni člani, zaradi veliko dobrega, ki ga delajo v tem mestu, kjer se je Družba
rodila in kjer je tudi njena materna hiša, kakor tudi v mnogih drugih postojankah, ki
jih je Družba v kratkem času ustanovila. Menimo, da je dodelitev privilegijev tej Družbi
toliko bolj umestna, ker je v našem mestu in v naši škofiji veliko na žalost razpuščenih
redovnikov drugih ustanov. Zato je nadvse pomembno, da dobrohotnost Svetega sede-
ža podpre in pomaga Družbi, ki na srečo nadomešča tolikšno izgubo poklicev in ki ima
srečo, da se je izmaknila udarcem civilnih zakonov.
Pridružujemo našo prošnjo prošnjam imenovanega generalnega predstojnika z na-
menom, da bi izprosili pri dobrohotnosti svetega očeta zaželeno podelitev privilegijev
Marijinih oblatov salezijanski družbi.
+ Gaetano, kardinal nadškof
(pečat)
Kanonik Raffaele Forcheri, nadškofijski tajnik
Turin, iz nadškofijskega dvorca, 29. februar 1884
18. PONOVNA PROŠNJA ZA PODELITEV PRIVILEGIJE IN SEZNAM PRIVILEGIJEV
Beatissime Pater,
Jam undecimus annus agitur ex quo, Beatissime Pater, humilis societas a S. Francisco
Salesio dicta absolutam et specificam constitutionum adprobationem consecuta est.
Aliqua privilegia omnimode necessaria a Supremo Ecclesiae Antistite tune elargita fu-
erunt. Hoc temporis decursu socii Salesiani toti in eo fuerunt ut eorum constitutiones
ad praxim traducerent, novitiatum, studia perficerent, pietatis exercitia inter socios
eorumquè alumnos promoverent et ita societatis finem consequerentur, qui gloria Del
lucrumque animarum semper fuit. Post absolutam adprobationem, adiuvante Deo,. fa-
ctum est ut haec humilis societas; vere pusillus grex, mirum in modum citissime auge-
retur et in diversas Italiae partes, in Galliam, in Hispaniam, in Americani Meridionalem
usque ad Indos et ad Patagones se se extenderit.
Cum haec Congregatio suam adprobationem est consecuta, sexdecim domos dum-
taxat habebat in quibus septem millia circiter adolescentuli Christianam educationem
habebant; socii tercentum adnumerabantur.
Nunc vero Domus sive familiae alumnorum sunt centum quinquaginta: alumni ultra
|
|
48.5 Page 475 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
475
centum millia: religiosi quatuor centum supra mille. Inter tot alumnos et socios, in-
ter tot domus unam ab aliis tam dissitam magna difficultas exorta est ob deficientiam
privilegiorum, quibus coetera Ecclesiastica instituta gaudere solent. Sed cum non am-
-plius privilegiorum communicatio concedi assoleat, aliqua praecipua et pernecessaria
privilegia aliis Congregationibus concessa in pagella hic adnexa descripta, et pro humili
Societate nostra nunc fidenter postulb. Per. huiusmodi concessionem, Beatissime Pa-
ter; pia Salesiana Societas tutam et cognitam viam habet quam sequatur; facillime Or-
dinariis locorum innotescent privilegia quibus fruatur praecipua in Missionibus susci-
piendis et domibus in externis regionibus adaperiendis.
Ob tantum beneficium Salesiani omnes grato animo Deo et tibi quotidie laudem di-
cent; unusquisque pro virili parte ad vineam Domini excolendam operam dabit.
Ego vero videns solidatum opus, quod Sancta Dei Ecclesia mihi coneredidit, cum ga-
udio cantabo: Nunc dimittis servum tuum Domine.
Joannes Bosco Sacerdos.
Taurini, die 1 aprilis 1884.
Nonnulla Privilegia et gratiae spirituales Passionistis, Redemptoristis, et presbyteris
Missionis a Sancta Sede concessa, quae pro Salesiana Congregatione humillime postu-
lantur.
1° Superior Generalis gaudet omnibus
Urbanus III; Bulla erectionis Cong. missionis;
Privilegiis facultatibus et praerogativis,
- Pius VI, Bulla Inter multiplices, 14
quibus gaudent caeteri Superiores generales decembris 1792, pro Piis Operariis, in Bull.
cuiuscumque Ecclesiasticae Congregationis. Rom. contin, t. IX p. 261. n. 3.
2° Superior Generalis et alii Superiores
potestate quasi Episcopali gaudent in
subditos etiam novitios. Saltem quoad
disciplinam et directionem.
Concessum Congregationi Missionis in
Bulla erectionis, - et Brevi Alexandri VII Ex
commissa nobis 22 septembris 1655, pro
Eadem Cong. in Bulla. Cong. Vilnae p. 15.
3° Ecclesiae ac Religiosi nostrae
Congregationis exempti sunt a iurisdictione,
visitatione et correctione Ordinariorum, et
gaudent iisdem privilegiis et exemptionibus
quibus gaudent Caeteri Regulares. Clemens
XIV R. 21 septembris 1771.
Urbanus VIII Bulla Salvatovis Nostri, pro
erect. Cong. missionis. Alexander VII Brevi
Ex commissa nobis, 22 septembris 1655, et
altero Brevi Pastoralis oficii, 7 octobris 1662,
pro eadem Congregatione. Item pro Passio-
nistis Clemens XIV, Rescripto S. C. EE.. die 21
septembris 1771 et Oblatis B. M. V. Brevi Pli
VI Sacrosanctum apostolatus.
4° Nostrae domus, Ecclesiae, Oratoria
Concensum Cong. Missionis ex
legitime erecta, auctoritate Apostolica erecta Communicatione privilegiorum Clericorum
censentur.
Regularium Minorum, citato in Comp. Privil.
Piorum Operariorum, 1850 p. 116. - Insuper
Brevi Licet debitumni, 18 octobris 1549
Pauli III pro Soc. Iesu, in Bull. Rom. Taurini. t.
VI, p. 398, n. 23
|
|
48.6 Page 476 |
▲back to top |
476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
5° Literas dimissioriales ad recipiendos
Concessum Cong. Missionis a Benedicto XIII
Ordenes subditis suis Superiores concedere in forma Brevis anno 172,5 sub die XXVII
possunt. Hace facultas iam Salesianis
saptembris ad instantiam D. loan. Bonnet
concessa fuerat, sed tantum ad decennium, Sup. Gen.
quod elapsum est die 3 aprilis anni currentis
1884.
6° Clerici Salesiani dummodo necessaries
praediti sint requisitis, Suorum Superiorum
Litteris dimissorialibus Sacros Ordines
extra tempora a sacres Canonibus instituta
a quocumque Catholico Episcopo gratiam
et communionem habente cum Apostolica
Sede suscipere ac licite, servatis servandis,
possint et valeant.
Huiusmodi privilegium Clemens VIII die
23 novembris 1596 iam concesserat pro
Congregations S. Ioannis Evangeliatas to
Portugallio. Postea multi alii religioni hoc
idem stmt consecuti. Quo demum privilegio
Pius IX adnotatis verbis ditare dignabatur
Congregationem Missionis, Brevi Religiosas
familias 13 maii 1859.
7° Clerici Congregationis dimissi titulo
Congregationis, sacros ordines extra
tempora suscipere possunt.
Concessum Congregationi Missionis a Pio IX
Brevi Retigiosas familias 13 maii 1859.
8° Deputati a Rectore alicuius domus ad
Concessum Cong. Piorum Operariorum
confessiones nostrorum audiendas non
Brevi 24 maii 1751 a Benedicto XIV, item
indigent adprobatione Ordinarii ut valide Clemens XIV Brevi Supremi Apostotatus
absolvant eos qui de familia sunt et alumnos. 16 novembris 1769 pro Passionistis.
Idem etiam ampliori gratia statuitur pro
Congregatione Doctrinae Christianae, in
Brevi Illius cuius 28 septembris 1725, cui
expresse et directe communicat Congregatio
Missionis vi specialis! decreti 23 - novembris
1729 relati in libro Privil. eiusdem 1815. p.
8. n. 17.
9° Qui in alia Dioecesi iam sunt adprobati ad Clemens X, Brevi Apostolici muneris, 10
audiendas fidelium confessiones, alumnos et iulii 1671, pro Cong. Missionis in Bull. Cong.
socios itineris valide absolvere possunt.
Missionis Vilnae p. 38, n. 4
10° Petitur facultas ut in Oratoriis privatis
etiam alumni Paschali praecepto satisfacere
possint.
S. Pius V, Bulla Ad immarcescibilem, 7
februarii 1571 pro Theatinis, in Bull.
Cherub: V. 11, p. 232,11.17; - Clemens XIV,
Brevi Supremi apostolatus; iam citato pro
Passionistis, in Bull. Rom. contin. V. IV, p. 68,
n. 4, et per Communicationem concessum
Cong. Missionis. Vide Summarium Privileg.
Missionis pag. 39. n. 67.
11° In omnibus Congregationis Ecclesiis
iuribus Parochialibus gaudere possumus,
quapropter oleum infirmorum conservare
atque Sacramentum Extremae Unctionis
omnibus de Congregatione et familia nec
non alumnis administrare.
Concessum ut supra Cong. Missionis. Vide
Summarium Privileg. Missioni! p. 39, n. 67.
Et Oblatis B. M. Virginis a P. Leone XII 12
septembris 1826.
|
|
48.7 Page 477 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
477
12° In itinere et in missionibus possumus
missam celebrare in Oratoriis privatis, sine
praeiudicio privilegoi indultarii et absque
eiusdem ac alterius personae praesentia.
Pius VI; 8 octobris 1784 pro Cong.
Missionis; idem Pontifex, 27 maii 1789, pro
Passionistis, ex Rescripto relato in Elencho
facultatum Cong. SS. Redempt. p. 155; id.
20 iunii 1820 pro Cong. SS. Redempt. Vid.
Elenchum praedictum. p. 128, n. 4.
13° Facultas benedicendi primarium
lapidem ipsamque Ecclesiam Superiori
Generali concessa est; Ecclesiae vero
reconciliatio omnibus superioribus
permittitur.
Coelestinus V, Bulla Etsi cunctos 17
septembris 1294 pro Cong. monach.
Coelestinorum Ordinis S. Benedicti, in
Bull. Rom. Taurini. V. IV, p. 120, n. 17, et
per communicationem eorumdem Cong.
Missionis. Vide Sommarium Privilegiorum p.
26, n. 35, sub titulo Benedictio primi lapidis
ecclesiae Superiori Generali concessa.
14° Similiter Benedictio vestium et vasorum, Benedictus XIII, Brevi Illius cuius 28
ubi non requiritur unctio, Superioribus
septembris 1725 pro Cong. Doctr.
permittitur.
Christianae, ex eius Bullario p. 93
et concessum per Communic. Cong.
Missionis Capite V, n. 38 de facultatibus
circa benedictiones sacras, eorumdem
privilegiorum.
15° Superior Generalis mittere potest unum
ex suis qui penes insigniores benefactores
missam celebret, communicet in altari ad
hoc parato, certiorato Ordinario de habita
facultate, eiusdemque licentia requisita
quoad honestatem lori et altaris.
Pius VI 8 octobris 1784, pro Cong.
Missionis; - idem Pontifex 27 maii 1789 pro
Passionistis, ex Rescripto relato in Elencho
facultatum Cong. SS. Redemptor. p. 155; - id.
20 iunii 1820, pro Cong. SS. Redempt. Vid.
Elenchum praedicum p. 128, n. 4.
16° Superiores cum delegatione Superioris
Generalis licentiam legendi libros prohibitos
subditis possunt concedere, servatis
servandis.
Societati Iesu Leo XII, Brevi Plura inter et
per communicationem Passionistis. Vide
Summarium titulo 28 Libri prohibiti n. 241.
17° Superior Generalis potest horas
canonicas in alias preces vel pium opus
suis subditis commutare quum propter
infirmitatem aut nimiam defatigationem,
absque gravi incommodo, socii eas
persolvere nequeunt.
Pro Passionistis Clemens XIV, Brevi Supremi
Apostolatus; Leo XII, Brevi Plura inter, 11
iulii 1826: pro Soc. Iesu, in Bull. Rom. contin.
V, XVI, p. 450 n.3. Clemens VII, Bulla Dudum
pro parte, 7 martii 1535 pro Theatinis, in
Bull. Rom. Taurini V. VI, p. 161, n. 2 et pro
Communic. Cong. Missionis.
18° Facultates in folio Sacrae Penitentiariae
adnotatas, quibus Superior Generalis iam
gaudet ad vitam, easdem suis communicare
potest quotiescumque bonum in Domino
iudicaverit.
Concessum Cong. Missionis ab Emmanuele
S. R. E. Cardinale Gregorio Maiori
Poenitentiario Anno 1856 et renovato post
decennium.
|
|
48.8 Page 478 |
▲back to top |
478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
19° Superior Generalis potest dispensare Concessum Cong. Cassinensium 13
cum iis omnibus qui sub obedientia in
Iunii 1571 a S. Pio V Bulla Dum ad
Congregatione degunt, etiam cum Novitiis, Congregationem cum Clausula, non
perseverantibus tamen in Congregatione obstantibus quibusvis apostolicis, ac
et quousque perseveraverint, in omni
provincialibus, et Synodalibus conciliis, V.
inhabilitate et irregularitate tum ad effectum 2 Bull. Rom. Cherub. Gregor. XIV pro PP.
suscipiendi ordines, tum ad gerenda
Ministrantibus infirmis, in super. cit. Bulla
quaecurnque munia Ecclesiastica, sive
Illius cuius et aliis et per communicationem
ante sive post ingressum in religionem ex Oblatis B. M. V. in cap. Dispensationis n. l.
quacumque causa irregularitas contracta
fuerit.
20° Superiores locales in foro conscientiae
possunt dispensare cum suis subditis in iis
in quibus possunt Episcopi iure communi
circa Clericos et laicos sibi subiectos.
Concessum Minimis a Iulio II Bulla
Virtute conspicuos et fr. Praedicatoribus
Pius V, Bulla Romani Pontifices et per
communicationem Passionistis N. 161.
Privilegiorum.
21° Superiores nostrarum do¬morum
possunt stationes Viae Crucis erigere
in pagis et civitatibus, in quibus non
commorantur nec facile Patres Franciscana
haberi possunt.
Passionistis concessum a Pio VI 17 maii
et Cong. nostrae, sed tantum occasione
exercitiorum spiritualium.
22° Petitur ut Missionibus addictis
concedantur omnia privilegia gratiae et
indulgentiae quibus Missionarii Apostolici
gaudent.
23° Ut omnibus superioribus locorum et
sacerdotibus facultas detur benedicendi
coronas, numismata, cruces et scapulares B.
M. Virginis.
Pius VI Brevi Sacrosanctum Apostolatus 21
aug. 1789 pro Cong. SS. Redempt. in Bull.
Rom. contin. V. VIII p. 345, n. 3 et 5, et per
communicationem. Cong. Missionis. Vide
Summ. Priv. n. 133, p. 79
24° Petitur ut quicumque utriusque sexus
confessus et sacra synaxi refectus diebus
festis, aliquam nostrae Congregationis
ecclesiam vel oratorium visitaverit,
indulgentiam plenariam consegui possit.
A Benedicto XIV Rescrip. 18 novemb. 1753.
19. ZADNJA DON BOSKOVA PROŠNJA ZA PODELITEV PRIVILEGIJEV
Beatissime Pater,
Iam decimus annus agitur, ex quo, Beatissime Pater, humilis societas a S. Francisco
Salesio dicta, absolutam et specificam Constitutionum adprobationem consecuta est.
Aliqua privilegia omnimode necessaria a Supremo Ecclesiae Antistite tum elargita fue-
runt. Hoc temporis decursu socii Salesiani toti in eo fuerunt ut eorum constitutiones ad
praxim traducerent, novitiatum, studia perficerent; pietatis exercitia inter socios eoru-
mque alumnos promoverent et ata Societatis finem consequerentur, qui gloria Dei, lu-
crumque animarum semper fuit. Post absolutam adprobationem, adiuvante Deo, factum
est ut haec humilis societas, vere pusillus grex, mirum in modum citissime in diversas
|
|
48.9 Page 479 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
479
Italiae partes, in Galliam, in Hispaniam, in Americam Meridionalem usque ad Indos et
ad Patagones se se extenderit. Cum haec Congregatio suam adprobationem est conse-
cuta, sexdecim domos dumtaxat habebat in quibus septem millia circiter adolescentuli
Christianam educationeni liabebant: socia tercentum adnumerabantur. Nunc vero do-
mus sive familiae alumnorum sunt centum sexaginta sex, alumni externi et convictores
sunt circiter centum quinquaginta millia; religiosi quadringenti supra mille.
Inter tot alumnos et socios; inter tot domus unam ab aliis tam dissitam magna dif-
ficultas exorta est ob deficientiam privilegiorum quibus coetera ecclesiastica instituta
gaudere solent.
Nam nostra privilegia cum alia ad tempus, alia conditionata, aliaque vivo vocis ora-
culo fuerunt concessa, crebrae et non leves difficultates in eorum praxi exortae sunt.
Exempli gratia: Facultas litteras dimissioriales relaxandi ad decemium concessa anno
1874, die 3 Aprilis, hoc eadem anno et die elabitur. Absque huiusmodi facultate quid
agere poterit superior in Congregatione quae domorum Communionem habeat?
Quas dificultates caeterae Congregationes explanare generatim non potuerunt nisi
per privilegiorum Communicationem.
Quapropter, re mature perpensa, habito consilio a viro prudenti et auctoritate prae-
dito, privilegiorum Communicatio pernecessaria vindicata fuit. Necessitas et rationes
huiusmodi postulationis separatim exponuntur.
Privilegiorum vero Communicatio petitur non in genere sed speciatim cum Oblatis
Beatae Mariae Virginis, quorum Congregatio definitivam adprobationem et Communi-
cationem privilegiorum cum Redemptoristis obtinuit a felici recordatione Leonis XII
sub die 12 Septembris 1826 lis verbis:
«Superiorem Generalem, et Oblatos specialibus favoribus et gratiis prosequens,
omnia et singula indulta, privilegia, indulgentias, exemptiones, et facultates Congrega-
tioni SS. Redemptoris concessa, iisdem Oblatis, eorumque Ecclesiis, Capellis et domi-
bus benigne communicat, extendit, atque in perpetuam elargitur, cum omnibus clausu-
lis, et decretis necessariis, et opportunis».
Nunc vero quum nostra humilis societas sive quoad Constitutiones et finem, sive
quoad messem in Evangelico agro colendam, praelaudatis Congregationibus assimilari
possit, eadem privilegia suppliciter postulantur.
Hisce breviter adnotatis, Salesiani omnes ad pedes tuos provoluti, Beatissime Pater,
supplices postulamos ut nostrae Congregationi per Communicationem concedas privi-
legia, facultates, gratias spirituales, quibus generatim aliae Congregationes, et nomina-
tim Congregatio Oblatorum B. M. Virginis fruuntur.
Per huiusmodi communicationem, Beatissime Pater, Salesiana Societas tutam et co-
gnitam viam habet quam sequatur; facillime Ordinariis locorurn innotescent privilegia,
quibus fruatur praecipue in Missionibus suscipiendis, et domibus in exteris regionibus
adaperiendis.
Ob tale et tantum beneficium Salesiani omnes grato animo Deo et tibi quotidie lau-
dem dicent; unusquisque pro virili parte ad vineam Domini excolendam operam dabit.
Ego vero videns solidatum opus, quod Sancta Dei Ecclesia milli concredidit cum gau-
dio cantabo: Nunc dimittis servum tuum, Domine.
|
|
48.10 Page 480 |
▲back to top |
480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
sac. Joannes Bosco
Rector Maior.
Taurini, die 16 iunii 1884.
20. DEKRET O PODELITVI PRIVILEGIJEV Z REDEMPTORISTI
SS. D. N. Leo PP. XIII in audientia habita ab infrascripto D. Secretorio S. Congregati-
onis Episcoporum et Regularium die 13 Juniií 1884 Sacerdotem Joannem Bosco fun-
datorem et Superiorem Generalem Piae Societatis Presbyterorum a S. Francisco Sale-
sio nuncupatae illiusque Socios specialibus favoribus et gratiis prosequens, omnia et
singula Indulta, Privilegia, Exemptiones et Facultates Congregationi SS. Redemptoris
concessa, iisdem Socios eorumque Ecclesiis, Capellis et Domibus benigne communi-
care, extendere atque in perpetuum elargiri dignatus est, cum omnibus Clausulis et
Decretis necessariis et opportunis. Ceterum eadem Sanctitas Sua mandavit declarari,
prout praesentis Decreti tenore declaratur, Privilegia, Facultates, Gratia Spirituales sive
ad tempus sive oretenus concessa, omnino revocata, abolita et suppressa esse. Contra-
riis quibuscumque non obstantibus. - Datuus Romae ex Secretoria S. Congregationis
Episcoporum et Regularium hoc die 28 Junii 1884.
Loco sigilli.
I. Card. Ferrieri Praef.
I. Masotti Secretarius.
21. PISMO PATRA ROSMINIJANCA FLECHIA DON BOSKU
Velečastiti in nadvse ljubljeni don Bosko!
Ker vem, da ste preobloženi s pisanjem in obdani z motnjami vsake vrste, sem se,
četudi velikokrat mislim na vašo ljubljeno in spoštovano uglednost in si želim, da bi vas
mogel obiskati, odločil, da vam pišem. Ker želim od vas posebno uslugo, sem se dvignil
iz postelje, kjer sem moral ležati zaradi bolne noge.
Ne vem, ali se vaša uglednost strinja z nauki patra Rosminija ali jim nasprotuje. Naj
bo že kakor koli, vsak ima svobodo, da misli, kakor se mu zdi prav. Vem pa, da je vaša
uglednost osebno poznala Rosminija. D. Paoli je na kratko napisal njegov življenjepis in
bo sedaj opisal njegove kreposti. Zato želi in prosi, da bi osebe, ki so ga poznale (četudi
je zelo pozno in jih je veliko že umrlo), napisale poročilo o njegovih krepostih, kakor
se jim zdi najprimerneje pred Bogom in v večjo slavo Boga samega. Lauda post mortem
[Hvala po smrti] obsega že več kot 300 prispevkov. Zato vas oba prosiva, da bi tudi
vi napisali svoja opažanja. Prošnji se pridružujejo tudi člani njegove družbe. Povejte
in napišite po vesti vse, kar veste o krepostih in svetosti patra Antonia Rosminija, in
izjavo podpišite. To je usluga, zaradi katere vam pišem in se vam za nadlegovanje in
trud že vnaprej zahvaljujem. Prosim vas tudi, da bi še vsaj enkrat počastili Sacro s svojo
navzočnostjo.
Medtem ko vam spoštljivo poljubljam roko, prosi za vaš sveti blagoslov in se priporo-
ča vašim, don Ruovim in molitvam vseh vaših, ima ta onemogli starček čast, da je vaše
uglednosti najponižnejši in najvdanejši služabnik.
duh. Cesare Flechia
12. junij 1884
|
|
49 Pages 481-490 |
▲back to top |
|
|
49.1 Page 481 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
481
22. ČISTOST IN SREDSTVA, KAKO JO OHRANITI
Zdelo se mu je, da leži pred njim neizmerna planjava, polna bujnega zelenja, lahko
naklonjena in lepo izglajena. Ob straneh travnika je malo nižje ležala pot, na kateri je
bil. Zdelo se je, da je kos zemeljskega raja, ki ga je osvetljevala bolj čista in bolj svetla luč
od sončne. Povsod je bilo polno zelenja s čudovitimi cvetlicami in zasenčeno s številni-
mi drevesi, katerih veje so se dotikale v čudovitih lokih.
Sredi vrta pa vse do roba je ležala preproga čarobne beline, tako svetla, da je jema-
la vid. Bila je široka več milj. Predstavljala je veličastvo dejanskega stanja. Kot okras
je na robu imela več napisov v zlatih črkah. Na eni strani je bilo mogoče brati: Beati
immaculati in via, qui ambulant in lege Domini [Blagoslovljeni, ki hodijo po poti Božjih
zapovedi]. Na drugi strani: Non privabit bonis eos, qui ambulant in innocentia [Ne bodo
ostali brez dobrin tisti, ki živijo nedolžno]. Na tretji strani: Non confundentur in tempo-
re malo: in diebus famis saturabuntur [Ne bodo osramočeni v stiski; v času pomanjka-
nja bodo nasičeni]. Na četrti: Novit Dominus dies immaculatorum et haereditas eorum in
aeternum erit [Gospod pozna dneve nedolžnih in njihova dediščina bo trajala vekomaj].
Na štirih straneh čudovite rozete je bilo napisano: Cum simplicibus sermotinatio eius
[Pogovarja se s preprostimi]. Proteget gradientes simpliciter [Brani tiste, ki hodijo v
preproščini]. Qui ambulant simpliciter, ambulant confidenter [Kdor hodi v preproščini,
hodi gotovo]. Voluntas eius in iis, qui simpliciter ambulant [Njegova odločitev je s tistimi,
ki hodijo v preproščini].
V sredini še ta napis: Qui ambulat simpliciter, salvus erit [Kdor živi v preproščini, bo
zveličan].
Sredi brega na zgornjem koncu bleščeče preproge se je dvigal prapor, na katerem je
pisalo z zlatimi črkami: Fili mi, tu semper mecum es et omnia mea tua sunt [Sin moj, ti si
vedno z menoj in vse moje je tvoje].
Don Bosko je bil očaran ob pogledu na ta vrt, vendar sta njegovo pozornost pritego-
vali dve ljubki dvanajstletni deklici, ki sta sedeli na robu preproge, kjer je bila stopnica
brega. Nebeška skromnost je sijala iz vsega njunega vedenja. Iz njunih oči, ki sta jih
imeli vedno uprte v nebo, ni odsevala naivna preproščina golobice, temveč je žarela
živa in čista ljubezen, veselje nebeške radosti. Njuni odkriti in jasni čeli sta dajali videz
preproščine in odkritosrčnosti, na njunih ustnicah je blestel sladek čudovit smehljaj.
Njuni postavi sta nakazovali nežno in goreče srce. Njuni mili gibi so dajali vtis nadna-
ravne veličine in plemenitosti, ki sta bili v nasprotju z njuno mladostjo.
Belo se svetleča obleka jima je segala do pet. Na njej ni bilo ne madeža ne gube in niti
zrnca prahu. Boke sta imeli opasane z rdečim z zlatom obrobljenim pasom, okrašenim
z lilijami, vijolicami in vrtnicami. Podoben trak, kakor če bi bila ovratnica, sta nosili
na vratu in je bil okrašen z enakimi cvetlicami. Na zapestju sta kot zapestnici nosili
venčka iz marjetic. Vse te stvari in te cvetlice so bile nepopisno lepih oblik in barv. Vsi
dragoceni kamni, razporejeni v najbolj umetni obliki, bi bili v primerjavi z njimi blato.
Belo bleščeči čeveljčki, okrašeni z belim z zlatom vezenim trakom, ki je imel na sredini
prelep vozel, so krasili njune noge.
Njuni dolgi lasje so bili speti s krono, ki je obdajala čelo, in so v neštetih kodrčkih
padali na ramena.
|
|
49.2 Page 482 |
▲back to top |
482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Začeli sta se med seboj pogovarjati: malo sta govorili, se potem spraševali in vzklikali.
Potem sta obsedeli, nakar je sedela samo ena in druga je stala. Nato sta se skupaj spre-
hajali. Nikdar pa nista stopili s tiste belo bleščeče preproge in nikdar se nista dotikali
ne trave ne cvetlic. Don Bosko ju je v svojih sanjah opazoval. Ni jima naslavljal besed
niti se oni dve nista zavedali njegove navzočnosti. Ena je s sladkim glasom rekla: »Kaj
je nedolžnost? Srečno stanje milosti Božje, ki smo ga ohranili z natančnim izpolnjeva-
njem Božjih zapovedi.« Druga je z nič manj sladkim glasom dejala: »Ohranjena čistost
nedolžnosti je vir in začetek vsakega znanja in vsake kreposti.«
Prva: »Kaka odlika, kaka slava, kak blišč kreposti je živeti med hudobnimi ter ohraniti
sij nedolžnosti in nežnost obnašanja.«
Druga je vstala in se ustavila blizu tovarišice: »Srečen tisti mladenič, ki ne posluša
nasvetov brezbožnih in se ne odpravlja na pot grešnikov, temveč je njegovo veselje Gos-
podova postava, ki jo premišljuje podnevi in ponoči, On je kakor drevo, ki raste ob toku
voda Božje milosti, ki ob svojem času rodi bogate sadove dobrih del: ko piha veter, ne
odnese listov svetih namenov in zaslug in vse, kar bo storil, bo imelo dober učinek, in
vse okoliščine življenja mu bodo pomagale, da bo povečal svoje zasluge.« Ko je to govo-
rila, je kazala na drevesa, ki so bila polna prelepih sadežev, ki so širili v zrak čudovite
vonjave, medtem ko so čisti potoki, ki so zdaj tekli med dvema cvetočima bregovoma,
zdaj padali z majhnih slapov, drugič pa delali majhna jezerca in namakali mogočna deb-
la v šepetu, ki se je zdel kakor skrivnostna oddaljena glasba.
Prva mladenka je povzela: »Je kakor lilija med trnjem, ki jo Gospod goji na svojem
vrtu, da jo kot okras položi na svoje srce. Tako lahko reče svojemu Gospodu: Moj ljublje-
ni pripada meni in jaz njemu, kajti on se pase med lilijami«. Pokazala je na številne lilije,
ki so dvigale svoje glave nad travo in druge cvetlice, medtem ko se je v daljavi nakazoval
visok obronek z zeleno ograjo, ki je obdajala vrt. Ograja je bila polna trnja in nad njo
so se kakor sence dvigale ostudne pošasti, ki so se skušale prebiti na vrt, vendar jih je
trnje ograje zadrževalo.
»Res je! Kako zelo resnične so tvoje besede,« je odvrnila druga. »Blažen mladenič, ki
bo brez krivde! Toda kdo je to, da ga počastimo? Kajti storil je čudovita dela v svojem
življenju. Bil je popoln in bo dobil večno slavo. Lahko bi grešil, pa ni grešil, storil hudo,
pa ni storil. Zato so njegove dobrine stalne pred Gospodom in njegova dobra dela bodo
slavili vsi rodovi svetnikov.«
»In kako slavo Bog prihranja njim! Poklical jih bo k sebi in jim pripravil prostor v svo-
jem svetišču, naredil jih bo za služabnike svojih skrivnosti, dal jim bo večno ime, ki ne
bo minilo,« je sklenila prva.Druga je vstala in vzkliknila: »Kdo more opisati lepoto ne-
dolžnega? Ta duša je tako razkošno oblečena kot midve in okrašena z belo štolo svetega
krsta. Njegov vrat, njegove roke so posejani z Božjimi biseri, na prstu ima prstan zveze
z Bogom. Lahkotno koraka po poti večnosti. Pred njim se odpira z zvezdami okrašena
pot. Živ tabernakelj Svetega Duha je. Z Jezusovo krvjo, ki se pretaka po njegovih žilah
in rdeči njegova lica, s Sveto Trojico v čistem srcu pošilja naokrog potoke luči, ki jo ob-
lačijo v sijaj sonca. Od zgoraj padajo šopki nebeških cvetlic, ki polnijo zrak. Vsenaokrog
se razlegajo nežne harmonije angelov, ki se odzivajo kot odmev na njegove molitve.
Presveta Devica Marija ji stoji ob strani in je pripravljena, da ga brani. Zanj je odprto
|
|
49.3 Page 483 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
483
nebo. Središče občudovanja je za brezštevilne trume svetnikov in svetih duhov, ki ga
vabijo s tem, da vihtijo svoje palme. Bog v nedostopnem blišču svojega prestola slave
mu z desnico kaže sedež, ki mu ga je pripravil, medtem ko v levici drži čudovit venec,
s katerim ga bo ovenčal za vse večne čase. Nedolžni je želja, veselje in odobravanje
nebes. Z njegovega obraza sije neizrečeno veselje. Božji sin je, Bog njegov oče. Nebesa
so njegova dediščina. Nenehno je z Bogom, ga gleda, ga ljubi, ga poseduje, ga uživa, je
deležen čara nebeških radosti, ima vse zaklade, vse milosti, vse skrivnosti, vse darove
in vse popolnosti in vsega Boga samega.«
»Prav zato je nedolžnost svetnikov stare zaveze in svetnikov nove zaveze in zlasti
še mučencev tako silno slavna. Oh, nedolžnost, kako si lepa! Ko si skušana, rasteš v
popolnosti; ko si ponižana, se dvigneš nad vse visoko; ko te napadajo, zmaguješ, ko te
ubijejo, letiš po venec krone. Ti si svobodna v sužnosti, mirna in varna v nevarnostih,
vesela v verigah. Mogočni se ti klanjajo, knezi te sprejemajo, veliki te iščejo. Dobri se ti
pokoravajo, hudobni ti zavidajo, tekmeci tekmujejo s teboj, nasprotniki propadajo. Ti
pa uspevaš vedno zmagoslavno, tudi takrat, ko te ljudje po krivem obsojajo!«
Mladenki sta za trenutek utihnili, kakor da bi hoteli zajeti sapo po tolikšnem naporu.
Potem sta se prijeli za roke in se gledali: »Oh, če bi fantje vedeli, kako dragocen zaklad
je nedolžnost, bi jo vse od začetka svojega življenja varovali kot zaklad svetega krsta.
Vendar ne mislijo na to in ne vedo, kaj pomeni omadeževati jo. Nedolžnost je predra-
goceno mazilo.«
»Je pa spravljena v zelo krhko posodo, in če je ne nosimo nadvse previdno, se kaj
lahko razbije.«
»Nedolžnost je predragocen biser.« Toda če ne poznamo njegove vrednosti, ga je kaj
lahko izgubiti in izgubi svojo vrednost.
»Nedolžnost je zlato ogledalo, ki prikazuje Božjo podobo.«
»Vendar je zadosti že malo vlažnega zraka, da se orosi, zato ga je treba imeti zavitega
v blago.«
»Nedolžnost je lilija.« Omni tempore sint vestimenta tua candida.
»Toda že samo dotik surove roke jo okvari.«
»Nedolžnost je bela obleka. Vaše obleke naj bodo vedno čisto bele.«
»Toda že en sam madež jo pokvari, zato je treba hoditi zelo previdno.«
»Nedolžnost in nedotakljivost sta skaženi, če se ju prime samo en madež, ker tako
izgubi zaklad svoje lepote«.
»Zadosti je že en sam smrtni greh.«
»Če se izgubi enkrat, je izgubljena za vedno.«
»Kaka nesreča toliko nedolžnosti, ki se vsak dan izgubijo! Če kak mladenič pade v
greh, se zanj nebesa zaprejo, presveta Devica Marija in angel varuh se umakneta, glasba
preneha, luč ugasne. V njegovem srcu ni več Boga, z zvezdami posute poti, po katerih je
hodil, je konec, pade in obtiči na mestu kakor otrok sredi morja, ognjenega morja, ki se
razteza do konca obzorja večnosti in se izgublja v globini kaosa. Nad njegovo glavo na
nebu švigajo preteči bliski Božje pravičnosti. Nanj se je vrgel Satan, ga vklenil v verige,
stopil mu je na nogo, na vrat in z visoko dvignjenim gobcem kričal: zmagal sem. Tvoj sin
je moj suženj. Ni več tvoj. Zanj se je končalo veselje. Če mu Bog spodnese edino oporo,
|
|
49.4 Page 484 |
▲back to top |
484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
na kateri stoji, je za vedno izgubljen.«
»Vendar lahko vstane. Božje usmiljenje je neizmerno. Dobra spoved mu bo vrnila
milost in naziv Božjega otroka.«
»Ne pa tudi nedolžnosti! In kakšne posledice ga čakajo po prvem grehu! Spoznal je
hudobijo, ki je prej ni poznal, začutil bo silen pritisk slabih nagnjenj, čutil bo težek dolg,
ki ga je naredil pri Božji pravičnosti, čutil se bo oslabljenega v duhovnih bojih. Začutil
bo, česar prej ni poznal, sramoto. Žalost, grižnjo vesti.«
»In pomislimo, da je bilo prej o njem rečeno: Pustite, naj otročiči pridejo k meni. Ti so
kakor Božji angeli v nebesih. Sin, podari mi svoje srce.«
»Oh, strašen je greh tistih, po katerih krivdi kak otrok izgubi nedolžnost. Jezus je
dejal: Kdor pohujša enega izmed teh malih, ki verujejo vame, bi bilo zanj bolje, če bi
mu obesili mlinski kamen okoli vratu in ga potopili v globino morja. Gorje svetu zaradi
pohujšanja. Pohujšanja ni mogoče preprečiti, toda gorje tistemu, po katerih pohujšanje
pride. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih, kajti povem vam, da njihovi
angeli v nebesih nenehno gledajo mojega Očeta v nebesih in zahtevajo maščevanje.«
»Gorje jim! Toda nič manj nesrečni niso tisti, ki so jim ukradli nedolžnost.«
Tu sta se obe začeli sprehajati. Začeli sta se pogovarjati o sredstvih, s katerimi je mo-
goče ohraniti nedolžnost.
Prva je dejala: »V glavah mladih ljudi tiči velika zmota, ko mislijo, da naj pokoro op-
ravljajo samo grešniki. Pokora je potrebna tudi za ohranjevanje nedolžnosti. Če se sv.
Alojzij ne bi pokoril, bi brez dvoma padel v smrtni greh. O tem je treba pridigati, ponavlja-
ti, nenehno učiti mlade ljudi. Koliko bi jih ohranilo nedolžnost, sedaj pa jih je tako malo!«
»Apostol je dejal: nosite zatajevanje Jezusa Kristusa v svojem telesu, da se bo v naših
telesih razodevalo Jezusovo življenje.«
»Sveti, brezmadežni, nedolžni Jezus je prebil svoje življenje v pomanjkanju in bole-
činah.«
»Prav tako tudi presveta mati Marija, tako vsi svetniki.«
»To zato, da bi dali zgled vsem mladim. Sv. Pavel pravi: Če boste živeli po mesu, boste
umrli, če pa boste z duhom premagali dejanja mesa, boste živeli.«
»Brez pokore ni mogoče ohraniti nedolžnosti.«
»Pa vendar bi mnogi radi ohranili nedolžnost in živeli svobodno.«
»Neumneži! Ali ni napisano: Bil je odnesen, da hudobija ne bi pokvarila njegovega
duha in zapeljevanje ne bi zavedlo njegove duše v zmoto? Čar ničvrednosti zatemnju-
je spoznanje dobrega in vrtinec poželjivosti mami dušo nedolžnega. Nedolžni imajo
dva sovražnika: napačna načela in grdo govorjenje hudobnih ter poželenje. Ali ne pravi
Gospod, da je smrt v mladosti plačilo nedolžnemu, da ga reši boja? Ker je Bogu ugajalo
in ker ga je ljubil in ker je živel med grešniki, je bil presajen drugam. V kratkem času
boja je pretekel dolgo pot. Ko je bila njegova duša ljuba Bogu, ga je kmalu odtegnil
hudobiji. Poklican je bil, da hudobija ne bi pokvarila njegovega duha in bi prevara ne
speljala v zmoto njegove duše.«
»Srečni otroci, ki bodo sprejeli križ pokore in odločno ponavljali z Jobom (27,5): Do-
nec deficiam, non recedam ab innocentia mea [Do smrti ne bom odstopil od svoje ne-
dolžnosti].«
|
|
49.5 Page 485 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
485
»Pisano je: Psallam et intelligam in via immaculata (Ps 100, 2). Quando venies ad me?
Petite et accipietis. Pater Noster« [Pel bom slavo in razumel na poti nedolžnosti (Ps 100,
2). Kdaj boš prišel k meni? Prosite in boste prejeli. Oče naš].«
»Premagovanje pameti s ponižnostjo, pokorščina predstojnikom in pravilom.«
»Prav tako je pisano: Si mei non fuerint dominati, tunc immaculatus ero et emundabor
a delicto maximo (Ps 18, 13) [Če moji ne bodo obvladani, bom nedolžen in rešen velike
krivde]. To je ošabnost. Bog se ošabnim zoperstavlja, ponižnim pa daje milost. Kdor se
ponižuje bo povišan, in kdor se povišuje bo ponižan. Pokoravajte se svojim predstojni-
kom.«
»Premagovanje tako, da vedno govorimo resnico, priznavamo svoje napake in nevar-
nosti, v katerih bi se mogli znajti. Tedaj bomo dobili nasvet zlasti od spovednika.«
»Pro anima tua ne confundaris dicere verum (Eccl., IV, 24) [Ne bodi plašljiv v svojo
škodo, ne bodi prizanesljiv v lasten padec (Sir 4,24)]. Kajti ljudje zardevajo zaradi gre-
ha in zardevajo zaradi časti in milosti.«
»Zatajevanje srca tako, da krotimo neumestne vzgibe, da ljubimo vse iz ljubezni do
Boga, da se odločno obrnemo od tistega, ki zalezuje našo nedolžnost.«
»Tako je povedal Jezus: Če ti je tvoja roka ali tvoja noga v pohujšanje, odsekaj ju in
vrzi stran: bolje je, da prideš v življenje z eno roko ali nogo manj, kakor da bi bil z obe-
ma vržen v večni ogenj. Če te tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi stran, kajti bolje je
vstopiti v življenje z enim očesom, kakor biti z dvema vržen v peklenski ogenj.«
»Zatajevanje v junaškem prenašanju zaničevanja človeških ozirov. Exacuerunt, ut
gladium, linguas suas: intenderunt arcum, rem amaram, ut sagittent in occultis imma-
culatum (Ps 63, 4) [Streljajo strupene besede kot puščice, da bi iz skrivališč zadeli ne-
dolžnega].«
»Tega hudobca, ki se boji, da bi ga odkrili predstojniki, bodo premagali tako, da bodo
mislili na strašne Jezusove besede: Kdor se bo sramoval mene in mojih besed, se bo
njega sramoval tudi Sin človekov, ko bo prišel v veličastvu svojega Očeta in angelov.«
»Zatajevanje oči pri gledanju, branju, tako da bežimo pred vsakim neprimernim in
slabim branjem.«
»In bistveni vidik. Naredil sem pogodbo s svojimi očmi, da ne bom na devico niti mis-
lil. In v psalmih: Obrni vstran oči, da ne bodo videle ničevosti.«
»Premagovanje duha, da ne poslušamo grdih in sladkobnih pogovorov.«
»Pri pridigarju beremo: Saepi aures tuas spinis, linguam nequam non audire (28) [Og-
radi svoja ušesa s trnjem, nepoštenega jezika ne poslušaj].«
»Zatajevanje v govorjenju: ne damo se premagati radovednosti.«
»Prav tako je napisano: Postavi vrata in ključavnico na svoja vrata. Skrbi, da ne boš
grešil z jezikom, da ne boš padel po tleh pred svojimi sovražniki, ki te zalezujejo, in da
ne bo neozdravljiv in smrten tvoj padec (Prd, prav tam).«
»Zatajevanje okusa: ne preveč piti in jesti.«
»Odvečno pitje in jed sta bila vzrok vesoljnega potopa in ognja na Sodomo in Gomoro
in drugih tisoč kazni nad hebrejskim ljudstvom.«
»Premagovanje v tem, kar se nam dogaja čez dan, npr. mraz, vročina; ne iskati svojega
zadoščenja. Zamorite zemeljske ude (Kol 3,5).«
|
|
49.6 Page 486 |
▲back to top |
486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Spominjajte se tega, kar je zapovedal Jezus: Si quis vult post me venire, abneget se-
metipsum et tollat crucem suam quotidie et sequatur me [Če hoče kdo priti za menoj, naj
se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ na svoje rame in hodi za menoj].«
»Bog s previdnostno roko obdaja s križi in trnjem svoje nedolžne, kot je storil z Jo-
bom in drugimi svetniki. Quia acceptus eras Dea, necesse fuit, ut tentatio probaret te
[Ker te je Bog sprejel, je bilo potrebno, da te je skušnjava preizkusila].«
»Pot nedolžnih ima svoje preizkušnje, svoje žrtve ima pa tudi obhajilo, ki je njego-
va moč, kajti kdor pogosto sprejema sveto obhajilo, ima večno življenje, živi v Jezusu
in Jezus v njem. Živi isto življenje kot Jezus in boš vstal od mrtvih poslednji dan. To
je pšenica izbranih, vino, iz katerega rastejo device. Parasti in conspectu meo mensam
adversus eos, qui tribulant me. Cadent a latere tuo mille et decem millia a dextris tuis,
ad te autem non appropinquabunt [Pred menoj si pogrnil mizo nasproti njim, ki so me
zatirali. Ob tvoji strani jih bo padlo tisoč in na tvoji desnici deset tisoč, tebe pa se ne
bodo dotaknili].«
»Presladka Devica, ki jo je ljubil, je njegova mati. Ego mater pulchrae dilectionis et
timoris et agnitionis et sanctae spei. In me gratia omnis (per conoscere) viae et veritatis;
in me omnis spes vitae et virtutis. Ego diligentes me diligo. Qui elucidant me, vitam ae-
ternam habebunt. Terribilis, ut castrorum acies ordinata [Jaz sem mati lepe ljubezni in
strahu in spoznanja in svetega upanja. V meni vsa milost (za spoznanje) poti in resnice.
V meni vse upanje življenja in kreposti. Jaz ljubim tiste, ki mene ljubijo. Kdor o meni
govori, bo imel večno življenje. Strašna, kot za boj pripravljena vojska].«
Mladenki sta se obrnili in počasi šli navkreber. Ena je vzkliknila: »Rešenje pravičnih
prihaja od Gospoda: on je njihov zaščitnik v času preizkušenj. Gospod jim bo pomagal
in jih rešil. On jih bo rešil iz rok grešnikov in jih bo rešil, ker so zaupali vanj« (Ps 56).
Druga je nadaljevala: »Bog me je opasal z močjo in pot, po kateri hodim, je brezmadežna.«
Ko sta mladenki prišli do sredine tiste čudovite lepe preproge, sta se obrnili.
»Da,« je vzkliknila ena, »nedolžnost, ki je kronana s pokoro, je kraljica vseh čednos-
ti.« Druga je prav tako vzkliknila: »Kako slaven in lep je čisti rod! Njegov spomin je
nesmrten in znan pred Bogom in ljudmi. Ljudje jo posnemajo, kadar je med njimi, in si
jo želijo, kadar je odšla v nebesa in ovenčana zmaguje v večnosti, potem ko je dosegla
nagrado za čiste boje. Kako zmagoslavje! In kaka radost! In kaka slava, da sredi odobra-
vanj in blišča nebeških vojska lahko Bogu pokažeš svojo krstno obleko.«
Medtem ko sta tako govorili o plačilu, ki je pripravljeno za nedolžnost, ki smo jo ohra-
nili s pokoro, je don Bosko videl trume angelov, ki so prihajale in se razporejale na tisto
preprogo. Pridružile so se obema mladenkama in ju postavile v svojo sredino. Bila je
neizmerna množica. Prepevali so: »Benedictus Deus et Pater Domini nostri Jesu Christi,
qui benedixit nos in omni benedictione spirituali in coelestibus in Christo; qui elegit nos
in ipso ante mundi constitutionem, ut essemus sancti et immaculati in conspectu eius in
charitate et praedestinavit nos in adoptionem per Jesum Christum (Ef 1,4) [Blagoslov-
ljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsem duhovnim
nebeškim blagoslovom v Kristusu, ki nas je v njem izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi
bili sveti in brezmadežni pred njegovim obličjem v ljubezni, in nas je vnaprej določil
za posinovljenje v Jezusu Kristusu]«. Tedaj sta mladenki začeli peti čudovito pesem, pa
|
|
49.7 Page 487 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
487
s takim besedilom in takim napevom, da so ju mogli spremljati samo tisti angeli, ki so
bili v njuni bližini. Tudi drugi so peli, vendar don Bosko ni mogel slišati njihovih glasov,
čeprav so premikali ustnice in delali gibe, kakor da bi peli.
Mladenki sta peli: »Me propter innocentiam suscepisti et confirmasti me in conspectu
tuo in aeternum. Benedictus Dominus Deus a saeculo et usque in saeculum; fiat fiat!
[Sprejel si me za večno pred svoje obličje zaradi nedolžnosti! Blagoslovljen Gospod
Bog od veka do veka: tako bodi].«
Prvim trumam angelov so se pridruževale druge in spet druge, kar naprej. Njihova
oblačila so bila različna po barvi in obliki, različna med seboj in zlasti še od oblek obeh
deklet. Toda bogastvo in veličastvo je dosegalo Božjo lepoto. Lepota vsake izmed njiju
je bila taka, da je človeški duh ne bo mogel nikdar dojeti niti v svoji senci. Ves prizor
tega dogajanja je nepopisen, ali pa morda samo malo, kajti z besedo se ne da vsega
izraziti.
Na koncu pesmi obeh mladenk so zapeli vsi skupaj v neizmernem in uglašenem spe-
vu, kot ga ni bilo in ga ne bo nikoli slišati na zemlji. Peli pa so: »Ei, qui potens est vos con-
servare sine peccato et constituere ante conspectum gloriae suae immaculatos in exulta-
tione, in adventu Domini nostri Jesu Christi: Soli Deo Salvatori nostro, per Jesum Christum
Dominum nostrum, gloria et magnificentia, imperium et protestas ante omne saeculum,
et nunc et in omnia saecula saeculorum. Amen [Njemu, ki je neskončen in je ohranil brez
greha in postavil pred svojo slavo čiste v radosti ob prihodu našega Gospoda Jezusa
Kristusa, samo Bogu, našemu odrešeniku po Jezusu Kristusu našem Gospodu, slava in
čast, oblast in mogočnost pred vso večnostjo, sedaj in na vse veke vekov. Amen].«
Med tem petjem so prihajale vedno nove trume angelov, in ko je bilo konec speva, so
se drug za drugim dvignili v višave in izginili iz videnja.
In don Bosko se je zbudil.
23. POROČILO MATERE DAGHERO DON BOSKU
Velečastiti oče!
S pomočjo Božje previdnosti, ki nam vedno na čudežen način stoji ob strani, smo da-
nes zjutraj sklenile naš prvi generalni kapitelj, ki mu je v vašem imenu, ki ste naš vrhov-
ni predstojnik, predsedoval don Cagliero in so se ga občasno udeležili velečastiti gos-
pod don Bonetti, naš gospod ravnatelj in T. Bertello. Na kapitlju je bilo 15 konferenc. Na
prvih smo prebrale naša sveta pravila, v katerih smo, ne da bi kaj spremenile, uskladile
nekaj točk, nekaj smo jih pojasnile v luči praktičnih zahtev in končno smo dodale nekaj
točk in pravil naših bratov salezijancev. Na zadnjih konferencah smo skušale vključiti
prelepe in nadvse pomembne odločitve generalnih kapitljev naših bratov in vaših vred-
nih sinov in od izvajanja le-teh pričakujemo obilne sadove za dober potek naše Družbe.
To je, kar sem srčno želela sporočiti tudi v imenu tega kapitlja in ravnateljic. Zapisni-
ke in odločitve bomo vaši velečastiti uglednosti čim prej poslali, da boste z njimi storili,
kar se vam bo zdelo in Domino, jih podpirali, če se vam bo zdelo primerno in koristno
za vaše hčerke v Jezusu Kristusu.
Naše svete duhovne vaje se bližajo koncu in vam v tolažbo, kot mi zagotavljajo ti vele-
častiti predstojniki, lahko povem, da so bile po zaslugi vaših molitev, naš velečastiti oče,
in po prizadevanju teh dobrih pridigarjev zelo uspešne. Deo gratias.
|
|
49.8 Page 488 |
▲back to top |
488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Prihodnjo nedeljo bo po skupni sveti maši, ki jo bomo darovale za vaše zdravje, naš
dragi oče, preobleka kakih dvajset aspirantk, trideset jih bo naredilo začasne obljube,
šest pa večne. Duhovnih vaj se jih je udeležilo kakih 250 in k temu še kakih 70 postu-
lantk. Fizično in moralno stanje Družbe se mi zdi po Božji milosti precej dobro. Vi nam
stojte ob strani s svojimi gorečimi molitvami in dragocenimi nasveti. Sprejmite vdane
pozdrave celotne skupnosti in zlasti bodočih profes in novink. Molite veliko zame in za
vse nas, da ne bi za božjo voljo nobena postala nevredna Božjega usmiljenja.
Z globokim spoštovanjem in vso vdanostjo hvaležne hčerke se imenujem sedaj in za
vedno najponižnejša in najvdanejša hčerka.
sestra Caterina Daghero
Nizza Monferrato, 22. avgust 1884
24. DON BOSKO
Različne okoliščine so nas v zadnjem času prisilile, da smo se odpravili v najgloblje
globine naše družbe. Ugotovili smo silno revščino ljudi. Poglobili smo svoj pogled v
strašne prepade hudobije in nevednosti, ki jih le malokdo pozna, hudobije in neved-
nosti, ki sta druga ob drugi, ki se medsebojno tako zelo podpirata, da se nam je zavrtelo
v glavi. Ljudje nimajo najmanjšega pojma o grmadi hudobije in nevednosti tukaj, sredi
naše domišljave civilizacije. Sramotna duhovna revščina razjeda našo družbo v njenem
jedru. Videli smo jo, občutili smo jo, čuvajmo se.
V trenutku, ko prestrašeni gledamo strahoto ran, ki nas uničujejo, nam je prišla v roke
knjiga o življenju don Boska, ki jo je napisal gospod du Boyn. Z največjim zanimanjem
smo prebrali preprost, pa veličasten prikaz velikih del tega svetega duhovnika. Pogled
na hudobijo nas je prestrašil, upanje v učinkovitost protisredstva, ki ga je prinesel don
Bosko, pa nam je zopet vlilo pogum. Kar je naredil ta človek in to, kar še dela, nosi v
sebi znamenje čudeža. Začetki njegovega dela, kakor vsi začetki velikih dejanj so bili
skromni, komaj opazni. Dolgo je moral don Bosko fante, ki jih je katehiziral, sprejemati
na nekem travniku, brez strehe nad glavo. Prišel pa je tudi dan, ko so mu vzeli tudi to
zadnje zatočišče. Toda zaupal je v Boga in malodušnost se ga ni polastila. Šel je naprej
po začrtani poti. Tedaj se je zgodilo, da so ga njegovi nasprotniki, med njimi so bili tudi
duhovniki, razglasili za neprištevnega. Dogodki so dali prav don Bosku.
Danes je njegovo delo razširjeno na dveh svetovih. Šteje sto petdeset domov, kjer
poučujejo na vseh stopnjah, sto petdeset domov, kjer ni nasilja, temveč vse poteka v
milobi. Iz teh domov prihajajo vsako leto stotine in stotine krščanskih delavcev, spret-
nih delavcev, duhovnikov, izobraženih ljudi, ki v svoji okolici dajejo svetu luč in načelu-
jejo dobrim ustanovam. Tako don Bosko s tem, ko na cestah zbira otroke brez očeta in
matere, rešuje tisoče in tisoče, ki bi sicer končali v ječah, on pa naredi iz njih pametne,
verne in poštene ljudi. Pravijo tudi, da nobeden od otrok, ki jih je zbral don Bosko,
pravim nobeden in želim, da bi me dobro razumeli, ni videl kaznilnice. Bog ve, da je ni
videl tudi pozneje.
V tem prerojenju družbe s katolicizmom lahko v nas že klije upanje v boljše čase.
Človeško gledano, to si upam trditi, smo izgubljeni! Toda Bog še živi, in četudi je zloba
neizmerna, zastrašujoča, nam don Bosko priča, da še ni vse izgubljeno.
Bogu bodi hvala, da imamo še veliko dobrih kristjanov, ki stvari razumejo. Oni vedo,
|
|
49.9 Page 489 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
489
da to ni nikakršen meč, da ni človek, ki bi nas lahko potegnil iz brozge, jasno jim je, da
bi revolucija v vladi mogla prevarati nerazsodne. Vse to spremeniti je sposoben samo
katolicizem. Iz tega razloga podpirajo vse dobre pobude, čeprav jih za zdaj še ni veliko.
Hudobija je neizmerna, zato mora biti dobrodelnost, ki skrbi za poučenje in dobrobit,
tudi neizmerna.
Naj povemo še enkrat, da sprememba vlade ne bi nič dosegla; kar potrebujemo, je
popolna revolucija v idejah. Treba je poučiti ljudstvo, treba je bedeti nad mladino, treba
je odstraniti predsodke. Treba je prodreti v revne četrti, za katere smo videli, da so v
brezizhodni nevednosti, v kateri je nemalo ljudi. V naši Franciji, v naših velikih mestih,
v samem Lyonu so področja, kjer je moralna ideja popolnoma mrtva, kjer je sovraštvo
do duhovnika na višku, ker ga sploh ne poznajo. Prav, toda z ustanovami, podobnimi
don Boskovim, z neumnostjo krščanske ljubezni in s potrpljenjem, samo na ta način je
mogoče preroditi narod. Naj jasno povemo: vsaka reforma, ki ni osnovana na katoliciz-
mu, je nujno navidezna in smešna.
Naj se dobrodelne ustanove množijo na tem lyonskem ozemlju, ki je prepojeno s
krvjo mučencev. Hudobija preti uničiti Francijo, zato skušajmo povsod postaviti jezove.
Ti jezovi so katoliške šole, to so zavetišča, to so združenja sv. Vincencija Pavelskega itn.
V imenu naše domovine se ne dajmo utruditi. Stopajmo po don Boskovih stopinjah.
Delajmo in dajajmo denar.
Denar? Da, nujno ga potrebujemo, in sicer veliko. Poznam šole redovnih bratov, poz-
nam šolo redovnic, poznam zavetišče, kjer manjka denarja in so zato prisiljeni zavrača-
ti otroke. Vedite, da razen te šole redovnih bratov, te šole redovnic in tega zavetišča ne
poznam ustanov, ki bi skrbele za te reveže. Kaj naj potem mislimo o lyonski dobrodel-
nosti, če se dogajajo take stvari?
O, da ta starodavna dobrodelnost ne bi zamrla! Včeraj sem bral poročilo Maxima du
Camp, kjer pravi, da dobrodelne ustanove samo v glavnem mestu uporabijo od šestde-
set do osemdeset milijonov na leto! Lyončani, če vam je Pariz dal dober zgled na zad-
njih občinskih volitvah, glejte, da vas ne bo pustil sedaj tudi v dobrodelnosti, ko se vaše
mesto imenuje mesto dobrodelnosti.
Da se boste opogumili, berite knjigo, ki jo je napisal gospod du Boys o don Bosku,
in nezadovoljni samo s teorijo storite vse, da jo boste takoj udejanjili. Torej še enkrat:
pomagajte našim šolam, našim zavetiščem, vsem našim dobrodelnim ustanovam.
Augustin Remy
(Éclair, 17. maj 1884)
25. DON BOSKOV SPEV
Veliki pesniki različnih obdobij, kot so Homer, Vergil, Dante, Milton itn., so si vsak po
svoje zamislili velike epske pesnitve in jih spesnili v spevih, polnih življenja in luči. To
poimenovanje so raztegnili na vrhunske stvaritve plastičnih umetnosti. Tako so s tem
imenom poimenovali Rafaelove podobe Pogovor o presvetem Zakramentu. Prav tako so
še veliko bolj upravičeno imenovali speve te neizmerne katedrale, ki jih je Bogu v čast
postavila vera naših očetov: to so spevi kamna, tako pravijo, s katerim je genij izrazil
svoje zamisli z drugo govorico, ki ni sestavljena iz besed in verzov, pri čemer pa moč
izraza ni nič manjša in predstavlja vso veličino.
|
|
49.10 Page 490 |
▲back to top |
490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Imamo pa še drugo vrsto pesnikov resnične epske razsežnosti, to so tisti, ki gradijo
moralne stavbe iz žive snovi, to so ljudje, ki osnujejo vladarstva in ki ustvarjajo narode.
V različnem redu stvari in mističnih osnovah, ki z višin obvladujejo človeško naravo,
tudi najvišjo, so vedno stali ustanovitelji naših najbolj plodnih redovnih družin sv. Be-
nedikt, sv. Frančišek Asiški, sv. Dominik, sv. Ignacij. Ti veliki svetniki, ki jih je Bog nav-
dihoval, so naredili čudovita dela, ki so bila prilagojena potrebam njihovih sodobnikov
in ki imajo trajen vpliv na svetu.
Don Bosko je bil pesnik takega kova Božjih mož, videl je, da uničevanje v našem času
zahteva nove ustanove in ne obnove, in nenadoma je zasnoval obsežen načrt sredstev,
da bi zadovoljil velike verske in družbene potrebe časa.
Ta sredstva najmanjše vrednosti in nepomembna sama v sebi naj bi se spremenila v
dragocene bisere, ki naj bi krasili svetišča. Mističen in veličasten gradbenik je v času,
ko ni ničesar posedoval in ko so samo dva ali trije dečki prihajali k njemu v šolo, videl
delavnice, kjer je delalo tisoče otrok in gojencev, pripravljal in vodil je k cilju številne
na duhovne poklice, gradil kupole cerkva v najbolj obljudenih mestih in v najbolj od-
daljenih puščavah. Njegov spev je bil izdelan v njegovih mislih, dobil pa zunanji izraz,
tako da so ga mogli vsi videti.
Dante je s svojim silnim notranjim naporom predstavil ljudem onstranstvo. Toda ali
je storil kaj drugega, kot da je prikazal onstranstvo, ki je bilo že nakazano v svetih knji-
gah? Don Bosko, ki je resničen videc, je svoje poetične zamisli uresničil. Njegova videnja
so imeli za blodnje bolnega duha, toda bila so stvaritve v zametku in zametki so zrasli
do popolnosti. Don Bosko je znal dati svojim zamislim telo in čudovito lepo resničnost.
Naj povemo še enkrat, da se je ta čudovita stvaritev zelo razlikovala od razumske za-
misli, ki si jo je moral narediti Homer, ko je v svoji glavi razporejal sto petdeset spevov
svoje velikanske pesnitve.
Don Bosko je sestavil svojo pesnitev z ljudmi, namesto da bi jo skoval v verze in kitice.
Ali je mogoče ta pesniški predmet lažje obdelovati?
Dostikrat je na don Boskovih ustnicah jasno čutiti delovanje Svetega Duha. Če pa ne
bi govoril, bi namesto njega govorila njegova dela.6
Bog naj nam še dolgo ohrani tega Homerja katoliškega apostolata. K temu še nekaj:
njegove stvaritve, tudi tiste, ki bodo še prišle, bodo imele nadaljevanje, ne bodo umrle
z njim. Elija je pustil svoj plašč Elizeju in Elizej ga bo zapustil novemu izbrancu, ki ga bo
obudil Bog med salezijanci.
(Du Boys, Dom Bosko, str. 317-320)
26. PISMO ŠKOFA IZ PINEROLA DON LEMOYNU
Velečastiti gospod!
Ne morem vam, velečastiti gospod, izraziti ganjenosti, ki sem jo občutil, ko sem prejel
vaše cenjeno pismo z dne 11. tekočega meseca, v katerem mi sporočate, da je velece-
njeni don Bosko blagovolil privoliti v sodelovanje pri obnovitvi naše stolnice. Izrekam
mu živo hvaležnost za velikodušni dar 100 lir, ki jih je dobrohotno poklonil, in zlasti še
6 Bilo je treba slišati don Boska govoriti s prižnice v njegovem maternem jeziku, italijanščini, da bi
doumeli čudovite učinke, ki jih je dosegel v svojih mladih letih, ko je bil še pri polnih močeh.
|
|
50 Pages 491-500 |
▲back to top |
|
|
50.1 Page 491 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
491
za molitve, ki mi jih obljublja od strani sinov vaše Družbe. Dar 100 lir je več vreden kot
10.000 lir koga drugega, kajti vsem je znano, v kakih denarnih stiskah je. Jaz ne morem
storiti drugega kot velikodušnemu darovalcu želeti stokratno povračilo po rokah pre-
možnih darovalcev, obenem pa si ohranjam pravico, da bom tudi jaz storil kaj za tam-
kajšnji Oratorij, kakor hitro se bom znebil velikanskih izdatkov, ki sem jih moral vzeti
na svoje rame z obnovo stolnice in škofijskega konvikta.
Sprejmite, velečastiti oče, izraze moje hvaležnosti, jih posredujte velečastitemu don
Bosku in ga prosite za poseben blagoslov za obnovitvena dela, ki jih izvajamo. In ker je
vaša uglednost hotela omeniti tisto malo, kar sem mogel preteklo leto storiti za vele-
častitega don Boska, vas prosim, da mu omenite, da bo jutri minilo eno leto, kar je prišel
v mojo vilo. Bodite tako dobri in mu povejte, da mu dajem vilo ponovno na razpolago
in dodajam živo željo, da bi se mu zdravje tako popravilo, kot se mu je preteklo leto.
Recite mu, da bi ga on prišel osebno povabit, pa se ne more oddaljiti od tod zaradi obil-
nih poslov. Prosi ga, naj sprejme moje pisno povabilo. Vam pa preostaja naloga, da ga
prisilite, da bo prišel, ker je vam naložena skrb, da še dolga leta ohranite življenje očeta
Družbe. In toliko bolj, ker je že vse pripravljeno za obhajanje petdesetletnice njegove
prve svete maše.
Bodite tako dobri in mi sporočite dan, ko bo don Bosko začel svoje počitnice pri San
Mauriziu, in jaz bom pripravil vse potrebno, če mi bo mogoče, bom sam prišel ponj v
Turin.
Obnavljam svojo zahvalo in se v hvaležnosti imenujem vaše velečastite uglednosti
najvdanejši in najuslužnejši
+ Filippo, škof
Pinerolo, 18. julij 1885
27. TURINSKI ŽUPAN DON BOSKU
Mesto Turin, županova pisarna, št. 9261.
Grofica Sanseverino Vimercati in princesa Strongoli, ki sta milo prosili, da bi sprejeli
v tamkajšnje zavode določeno število sirot, ki so izgubili starše zaradi kolere, mi v te-
legramu, ki je pravkar prišel in ki ga podajam ob robu,7 sporočata, da ne bosta poslali
nobene sirote več.
Zato mi je žal za motnjo, ki jo je povzročila pomanjkljiva obveščenost sorodnikov
otrok, ki niso povedali svojih namenov. Jaz se vam iz vsega srca zahvaljujem, da ste ugo-
dili moji prošnji. Zagotavljam vam, da se bom spominjal naklonjenosti, da ste ustregli
moji prošnji, in vaših visokih človekoljubnih čustev, kar ste ponovno potrdili, in vas
prosim, da sprejmete ponovno izraze mojega globokega spoštovanja.
Župan
Di Sambuy
7 Telegram: Župan-Turin. Kljub ponovnemu prizadevanju se nam ni posrečilo prepričati sorodnikov,
da bi vam poslali sirote, češ da je predaleč. Kljub temu se zahvaljujemo za plemenito, velikodušno
ponudbo.
|
|
50.2 Page 492 |
▲back to top |
492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
28. NEKI LYONSKI OBISKOVALEC DON BOSKA O ORATORIJU IN TURINSKI RAZSTAVI
Dragi moj prijatelj!
Dolgujem vam nekaj poročil s svojega potovanja. Tolikokrat sem vas slišal govoriti o
velikem don Boskovem delu, da sem si želel na lastne oči videti in občudovati, kar je
Bog storil po njem.
V Turin sem prispel ponoči, vendar sem bil najavljen. Ciceron na železniški postaji,
namestitev v Oratoriju, snažna in udobna celica, pozorna oskrba, olikanost in postrež-
ba, tako krščanska kakor sicer civilna; nič od vsega tega ni manjkalo pri don Bosku.
Če ne bi bilo nočne ure, ne bi bil potreben nobenega vodiča, kajti v Turinu, to morate
vedeti, vsak tujec, ki vpraša na kateri koli cesti, kje je don Boskova ustanova, takoj dobi
jasen in odločen odgovor: »Če greste k don Bosku, potem pojdite po tej in tej ulici.« To
se mi prav nič ne zdi čudno, kajti ta ustanova je pogon mesta Turina, kjer je don Bosko
zelo poznan, saj sem že na vlaku slišal večkrat govoriti o njem.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega se mi je zdel cela vas in gotovo je zelo obljuden: kakih
800 otrok, ne da bi šteli mojstre, zaposlene, duhovnike in patre salezijance, ki vodijo
Oratorij in salezijansko družbo. To je majhno mesto sredi velikega mesta. V teh veli-
kanskih ustanovah vlada popoln red: uro in zvonec vsi točno ubogajo.
Moj prvi obisk je veljal oratorijski cerkvi, cerkvi, ki je posvečena Mariji Pomočnici.
Ta obsežni spomenik je podoben sv. Petru v Rimu, vse do veličastne kupole. Je popolno
arhitektonsko delo, lepo okrašeno zlasti s slikami velikih mojstrov in veliko mogočno
podobo Marije Pomočnice. Ne bo odveč, če rečemo, da je ta cerkev turinski Fourvières,
saj jo vsak dan obišče veliko vernikov in celo veliko radovednežev. Slišal sem, da se je
Božja milost polastila katerega teh zadnjih: so prišli kot navadni turisti in se vrnili kot
pravi spreobrnjenci.
Imel sem veliko srečo, da sem videl don Boska. Ta sveti duhovnik je poln prijetne
miline, poln dobrote, ki ga dela podobnega Božjemu Učitelju. Med drugim sem govoril
o njegovem trpljenju, o njegovi bolezni, o zmagoslavnih molitvah, ki so jih ljudje op-
ravili za njegovo zdravje. »Da,« mi je rekel, »moji otroci so še zelo majhni. Potrebujejo
me še, toda če me bo Bog poklical k sebi, bom poskrbel, da bodo odrasli.« Ta dobri oče
je prisiljen sprejeti najbolj pozorno in najmanjšo skrb, kar je izrecno ukazal njegova
svetost Leon XIII.
Čez dan sem obiskal delavnice. Velika tiskarska sobana je opremljena z mogočnimi
tiskarskimi stroji, ki so prišli iz Francije. Takoj za to zgledno tiskarno sem se hote in
z veseljem zadržal v livarni, kjer sem videl, kako padajo iz stroja tiskarske črke, čiste
in popolne, in to v delavnici, ki jo vodijo otroci. Te delavnice, ki vodijo h knjigoveznici,
zalagajo bogato knjigarno z liturgičnimi in klasičnimi knjigami, italijanskimi in franco-
skimi publikacijami. Krojaške, čevljarske, mizarske delavnice razpolagajo z vsem, kar
si moremo želeti, toda moja posebna pozornost je veljala kovačem in ključavničarjem:
izdelujejo pomembne izdelke in so tehnično visoko izobraženi.
Nič se ne bom zadrževal pri številnih dijakih. Kakor obrtniki so tudi ti preobloženi z
delom in njihovi veseli obrazi razodevajo notranjo radost, ki prihaja od Božje modrosti
in pristne pobožnosti. Kako prijetno je vsak večer slišati tisoče glasov peti in moliti v čast
presvetemu oltarnemu Zakramentu: prizor osvežuje dušo in z radostjo napolnjuje srce.
|
|
50.3 Page 493 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
493
Ta obsežna ustanova je bila za don Boska veliko pretesna, zato je na desnem bregu
Pada odprl zavod Valsalice in tako dobil sorodno ustanovo. Sredi Turina je zgradil pre-
lepo, veliko in čudovito cerkev, posvečeno sv. Janezu Evangelistu. Ob cerkvi je oratorij,
ki sprejme tri- do štiristo dečkov. Videl sem, da je don Boskovo ime na ustnicah vseh
Turinčanov.
Verjetno bi odpotoval iz Turina, ne da bi si ogledal razstavo, ki jo je sicer močno ogro-
zila kolera, če mi ne bi povedali (oprostite mi to besedo), da je tudi don Bosko segel
vse do tja. Zato nisem mogel kaj, da je ne bi obiskal. Kakor na vseh razstavah je veli-
ko prostora namenjenega nepomembnim in malo koristnim iznajdbam. Vendar je bilo
marsikaj zelo lepega in za železniške vagone in lokomotive. V obširni dvorani te zadnje
galerije se lahko vidi, kako deluje celoten sestav strojev za izdelavo knjig. To je pripravil
don Bosko. Tu so razpostavljene vse zvrsti dela, od izdelovanja papirja pa tja do knji-
garne. Prej pa je treba iti skozi livarne, stavnice, tiskarne, knjigoveznice. Vse je logično
razporejeno.
Na desni strani tega obširnega prostora vidite zgleden stroj za proizvodnjo papirja iz
papirnega testa, ki so ga pred kratkim izdelali po vseh pravilih znanosti in tehnike. Na
vaši levi je knjigarna, kjer lahko kupite knjigo, ki je narejena iz istega papirnega testa,
ki se v stroju pred vašimi očmi spreminja v papir.
Naredimo kratek sprehod. Sledimo to testo, ki pada v veliko opečnato jamo, kjer ga
pomešajo z najčistejšo vodo. Pojdimo z njo, ko postane testo bele barve in gre skozi
različna sita in vedno bolj izgublja vodo, nakar se pretaka skozi različna platna in jo
končno veliki valji stisnejo, osušijo in naredijo iz nje tanek, pa trpežen papir, ki se pred
našimi očmi daje mladim tiskarjem v nadaljnje obdelovanje. Ti so s pomočjo tovarišev
iz livarne že sestavili tiskarske plošče, jih natisnili, razrezali, jih trdno zvezali in končno
izročili knjigovezom, ki naredijo iz njih prav knjigoveške pozlačene dragocenosti.
Pravkar so izdelovali čudovito lepo izdajo Fabiole s premnogimi slikami, izdelanimi
do popolnosti. Bil sem začuden in očaran, ko sem videl ta rezultat dela in hitre eko-
nomske proizvodnje, ki omogoča najpopolnejše izdelke. To je brez dvoma ena najbolj
zanimivih in poučnih izkušenj, ki sem jih dobil na Turinski razstavi, in verjetno edine,
ki je nikoli ne bom pozabil.
Don Bosko je pokazal svetu, da Cerkev in duhovništvo nista sovražnika, temveč naj-
boljša prijatelja civilizacije in napredka.
Povzemam vse svoje spise v eni sami misli na koncu tega pisma. Videl sem, kaj je sto-
ril Bog po don Bosku: Bog je dal svoj blagoslov in svojo milost, don Bosko je dajal svojo
učinkovito in ljubezni polno sodelovanje. Don Bosko je imel kot kapital samo svojo
ubogo mater, ki ji je bil dolžan navdušenja svojega srca, in staro uro, ki mu jo je skupaj
z nekaj centi daroval neki dobri prijatelj.
Sprejmite, dragi prijatelj, zagotovilo moje globoke hvaležnosti za vašo dobrohotno
priporočilo pri don Bosku in izraze moje vdanosti v Gospodu J. K.
Vaš prijatelj, ki mu je v čast, da se sme imenovati
salezijanski sotrudnik
(Francoski Salezijanski vestnik, december 1884)
|
|
50.4 Page 494 |
▲back to top |
494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
29. DON CAGLIEROV IN DON FAGNANOV PROTEST ZARADI KONVERZIJE
LASTNINE PROPAGANDE
Eminenca, cerkveni knez!
Clama ne cesses et quasi tuba exalta vocem tuam (Iz 58,1), je rekel Gospod svoje-
mu služabniku [Kliči, ne nehaj in kot trobenta povzdiguj svoj glas]. Oznanjaj mojemu
ljudstvu njegove prestopke, hiši Jakobovi njene grehe! Dvigni svoj glas in kakor glas
množice brez prenehanja zahtevaj pravice neba na zemlji, pravico nad krivico, pamet
nad silo. »Božji mož«, namestnik Jezusa Kristusa, veliki prerok, rimski papež, branilec
Božjih in človeških pravic Cerkve Jezusa Kristusa, je ponovno dvignil klic ugovora proti
svojim krivičnim plenilcem, proti zatiralcem svobode, zapravljivcem cerkvenega imet-
ja. Ta njegov glas se je bolj kot kdaj slišal po celem svetu in povzročil tisoče in tisoče
protestov proti svetoskrunskemu odloku, s katerim je kasacijsko sodišče, kot da bi bilo
razsodnik nad vesoljnim svetom, v Rimu, središču katoliškega sveta, prizadelo najbolj
kozmopolitsko vseh ustanov, najbolj dobrodelno ustanovo, najbolj človekoljubno in ci-
vilizatorsko za ljudstva sveta, se pravi Kongregacijo Propagande.
Revolucija je preteklega januarja storila še eno hudodelstvo, ko je podvrgla konverziji
narodni italijanski dohodek in s tem postavila v odvisnost od italijanske vlade koz-
mopolitsko last katoliške vere in sredstvo za širjenje evangelija in s tem civilizacije
med barbarskimi in nevernimi ljudstvi. Eminenca, cerkveni knez, odmev na ta storjeni
napad na svobodo evangelija in njegovega oznanjevanja in protest celega sveta se je
razlegal tudi na bregovih Rio Negra in je povzročil v nas italijanskih misijonarjih čustva
žalosti, nejevolje in ponižanja. Celo divjaki naše daljne Patagonije in prebivalci oddalje-
nih otokov Ognjene zemlje se čudijo takim despotskim in tiranskim dejanjem v škodo
Božje vere, ki so jo oni sami pred kratkim sprejeli! Kako naj oni razumejo ravnanje vla-
de, ki je italijanska, pa preganja papeža Italijana, medtem ko on sam pošilja italijanske
misijonarje v najjužnejše predele ameriških celin, da jih civilizirajo.
In sedaj protestantska propaganda, ki nas je na žalost prehitela, katero podpira, ji
pomaga in jo ščiti angleška vlada veselo čestita italijanski vladi, preganja katoliško
Propagando. Razlogi, ki jih navaja minister za zunanje zadeve v obrambo take sodni-
ške odločbe, so po mnenju odličnih pravnikov prej smešni kot pravosodni. Da bi izničil
sodniško odločbo, bi zadostovalo, da bi se temu uprla kaka velesila, in bi tako zadeva,
ki naj bi bila zgolj notranjega nacionalnega pomena, postala zunanja in mednarodnega
pomena. Tako je preprosta opomba zunanjega ministrstva Združenih držav glede nji-
hovega kolegija v Rimu zadostovala, da je pometla z vso italijansko pravno mašinerijo
in sessione riunita [v zbranem zboru] izrekla nepreklicno odločitev.
Ker nimamo drugih sredstev, da bi branili naše svete kozmopolitske pravice Pro-
pagande, protestiramo pred Bogom in ljudmi proti takemu dejanju, ki krši svobodo
Cerkve, škodi veri in civilizaciji in ponižuje našo domovino. Pravimo, da je to dejanje
ponižujoče za našo domovino, kajti če italijanska govorica odmeva milo in ljubo na
bregovih Rio Negra, Chubuta, Magellana in še naprej čez Ognjeno zemljo, če slava Ita-
lije, njena umetnost in znanost napolnjuje z občudovanjem vse, ki jo poznajo, je to po
delovanju in podpori ter sredstvih te Kongregacije za propagando, ki jo sedaj uničuje
in tepta italijanska vlada.
|
|
50.5 Page 495 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
495
Zato naj če ne iz ljubezni do pravice in prava, pa vsaj iz ljubezni do domovine in za
čast italijanskega imena italijanska vlada konča svoje nasprotovanje Cerkvi in pusti tis-
to svobodo poučevanja, civiliziranja, odreševanja sveta, ki ji pripada po ukazu Božje-
ga ustanovitelja. Euntes in universum mundum praedicate Evangelium omni creaturae
[Pojdite po celem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu] (Mr 16, 15). Tako ita-
lijanskim misijonarjem ne bi bilo treba zardevati zaradi njihove domovine pred divjaki
Patagonije, in če naši kriki, združeni s klici celotne Cerkve, papeža in škofov celega sve-
ta, ne bodo dosegli zaželenih učinkov pred mogočneži tega sveta, jih bodo dosegli pred
nebeško močjo. Jezus Kristus, kralj kraljev, gospodar gospodovalcev, nam je zagotovil:
Nolite timere; ego vici mundum [Ne bojte se, jaz sem svet premagal]. Naši ugovori in
naši vzkliki se bodo nadaljevali, dokler pravica ne zmaga nad krivico in silo. Blagoslovi-
te, vzvišeni knez, naše patagonske novokrščence in naše obširno evangeljsko področje
s salezijanskimi misijonarji, ki delajo na bregovih Rio Negra.
duh. Janez Cagliero, apostolski provikar
duh. Giuseppe Fagnano, apostolski prefekt
Junij 1884
30. PROŠNJA KARDINALA ALIMONDE LEONU XIII.,
DA BI DON CAGLIERA IMENOVALI ZA ŠKOFA
Preblaženi oče!
Ker me je vaša svetost pred dvema letoma blagovolila imenovati za člana odbora
mojih kolegov kardinalov, da bi preučili načrt ustanovitve provikariata in apostolske
prefekture v daljni Patagoniji, ki naj bi jih zaupali skrbi salezijanske družbe, ki ima tam
že misijone ter lepo število duhovnikov in sodelavcev, si nisem mogel kaj, da se ne bi
razveselil, ko je ta načrt sprejela Propaganda in ko je vaša svetost blagovolila imenovati
vredna misijonska duhovnika don Janeza Cagliera za apostolskega provikarja Severne
in Srednje Patagonije in don Giuseppeja Fagnana za apostolskega prefekta Južne Pata-
gonije in Ognjene zemlje.
Ko se sedaj bliža odhod duhovnika Cagliera ter drugih dvajset duhovnikov in klerikov
v daljni misijon, si upam predložiti vaši svetosti željo, da bi novi apostolski provikar
odšel iz Evrope z močjo škofovskega posvečenja.
To bi bila velika tolažba za srce neutrudnega in velezaslužnega ustanovitelja sale-
zijanske družbe don Janeza Boska, pa tudi čast same Družbe, česar ne bi mogla nik-
dar zadosti upoštevati. Novi izbranec bi utrjen v milosti Svetega Duha, obdan z dosto-
janstvom nove službe imel večji vpliv na misijonarje in tamkajšnje oblastnike in bi tako
lažje premagal ovire, ki jih predvideva pri izpolnjevanju svoje službe.
Po srečnih uspehih salezijanskih misijonov v tistih prostranih zgoraj navedenih pok-
rajinah bo navzočnost škofa kmalu nujno potrebna. Prejem škofovskega posvečenja v
Ameriki bi bil zelo otežen zaradi od Buenos Airesa skoraj 300 milj oddaljenega apostol-
skega provikarja.
Ko sem tako predložil svojo ponižno prošnjo, prepuščam odločitev vaši svetosti prepri-
čan, da bo tisto, za kar se boste odločili, v večjo Božjo slavo in bo služilo rešenju duš.
Na kolenih vam poljubljam sveto nogo in z največjim spoštovanjem prosim za apo-
stolski blagoslov.
|
|
50.6 Page 496 |
▲back to top |
496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vaše svetosti najvdanejši
(podpis)
Turin, 26. september 1884
31. PISMO KARDINALA ALIMONDE KARDINALU NINI
Velečastiti in velespoštovani moj najvzvišenejši!
Ubogi don Bosko, strt od težav in zelo oslabljen zaradi bolezni, si želi tolažbo za čast
svoje Družbe in za dobro duš, ki jih pridobivajo za Boga v salezijanskih misijonih v
Patagoniji.
Predvideva, da bo njegov don Janez Cagliero, izbran od svetega očeta za provikarja
Severne in Srednje Patagonije, nekega dne izbran za škofovsko posvečenje. Ker se bliža
dan odhoda in bo bivališče don Cagliera zelo daleč od civiliziranega sveta, bi mi bilo
zelo drago, če bi ga sveti oče pred odhodom iz Evrope dal posvetiti v škofa. V ta namen
je prosil mene, ki sem tudi imel nekaj opravka s provikariatom in apostolsko prefektu-
ro, da bi v tem smislu naslovil na svetega očeta ponižno prošnjo.
Ker mora taka prošnja iti skozi roke vaše velečastite in predrage eminence, ki ste
zaščitnik in velik dobrotnik salezijancev, potrebujem vaš nasvet. Če menite, da svetemu
očetu to ne bo neljubo, bi prosil vašo eminenco, da bi prošnjo izročili njegovi eminenci
prefektu Propagande in bi jo on predložil svetemu očetu. Če pa te prošnje ne bi imeli za
umestno, ne storite nič. Jaz in don Bosko bova hvaležna za sporočilo in za vašo uslugo.
Poljubljam vam roko itn.
Turin, 26. september 1884
32. PISMO KARDINALA NINE KARDINALU ALIMONDI
Velecenjeni in velespoštovani moj najvzvišenejši!
Dne 29. preteklega meseca sem prejel častito pismo vaše eminence s priloženo pro-
šnjo za imenovanje salezijanca za naslovnega škofa. Najprej bi se vam rad najprisrčneje
zahvalil za zanimanje, ki ga kažete ob vsakem času za to zaslužno Družbo. Zatem vam
sporočam, da imenovana zadeva izključno sodi v območje dela Svete kongregacije za
Propagando. Zato sem jo še isto dopoldne, ne da bi izgubljal čas, predložil njegovi emi-
nenci prefektu in nato zavzeto govoril najprej z njim in potem še z msgr. tajnikom in
ugotovil, da je tako prvi kakor drugi pripravljen podpreti prošnjo pri njegovi svetosti.
Jaz medtem ne bom izgubil izpred oči celotne zadeve, dokler ne bo izpeljana. Upajmo,
da bo Gospod razsvetlil papeža in bo tako don Bosko prejel zasluženo uteho sredi toliko
nevšečnosti.
O njem sem prejel danes zjutraj pismo don Bonettija, ki mi sporoča, da se mu je
zdravje močno izboljšalo. Upajmo, da mu bo Gospod naklonil še veliko let, da bo utrdil
velikansko delo, ki se mi zdi, da bo v teh žalostnih časih naredilo veliko koristnih uslug
Cerkvi.
Ne pozabite me v svojih molitvah, in medtem ko vam zagotavljam svoje zvesto so-
delovanje, vam ponižno poljubljam roko in vas ohranjam v največjem spoštovanju itn.
Rim, 4. oktober 1884
|
|
50.7 Page 497 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
497
33. DON CAGLIEROVA ZAHVALNA PISMA OB NJEGOVEM IMENOVANJU ZA ŠKOFA
A
Msgr. Domenicu Jacobiniju
Velečastita ekscelenca!
V zadnjih odredbah Svetega sedeža v Rimu glede svoje osebe vidim vedno večjo nak-
lonjenost vaše ekscelence do naše ponižne Družbe in spoštovanje do mojega spoštova-
nega predstojnika don Boska.
Nekoristno bi bilo, če bi vam govoril o svoji zmedenosti ob tolikem dostojanstvu in
kako postavljam vse svoje upanje v Božjo pomoč, da bi mogel biti čim manj nevreden
tolike naloge. Sem sin pokorščine in zato se moram pokoravati.
Gotovo pa je, da bodo naši misijoni in salezijanci imeli veliko korist od tega znamenja
dobrote svetega očeta in jih bo to še bolj spodbudilo k še večji vdanosti in še bolj zavze-
temu delovanju na evangelizacijskem področju Patagonije.
Kar se tiče mene, čutim dolžnost, da sem hvaležen za tolika znamenja naklonjenosti
vaše ekscelence do mene in do naših misijonov, in potrebo, da bi se sedaj in vedno po-
koraval vašim modrim ukazom in nasvetom.
Iz Buenos Airesa je prišlo sporočilo z manj dobrimi novicami, ki pravijo, da je vlada
odredila izgon iz države za apostolskega delegata. Framasonska kača čuti, da ji stopajo
na rep z okrožnico Humanum genus [Človeški rod]. Toda est Deus in Israel [še je Bog v
Izraelu].
Naš dragi in častiti don Bosko se čuti močno okrepljenega in vsi salezijanci čutijo
dolžnost, da se zahvalijo vaši ekscelenci in izrazijo svojo vdanost zaradi naklonjenosti
naši Družbi.
Dovolite mi, da vam poljubim sveti prstan in se imam za vaše častite ekscelence naj-
vdanejšega služabnika.
duh. Janez Cagliero
Turin, 15. oktober 1884
B
Kardinalu Nini
Prevzvišena eminenca!
Čutim potrebo in dolžnost, da izrazim vaši prevzvišeni eminenci čustva svojega ubo-
gega srca, predvsem globokega spoštovanja in občutene hvaležnosti za vse, kar ste sto-
rili za našo Družbo, in zlasti za vašo uspešno zaščito in sodelovanje pri zadnji odredbi
svetega očeta zame.
Kot sin pokorščine nisem mogel in nisem znal ugovarjati željam našega spoštovanega
očeta don Boska. Gospod je tako odredil, da je za plačilo za tolike žrtve mogel v visoki
starosti videti enega izmed svojih sinov povzdignjenega v škofovsko dostojanstvo.
Naj bo meni v srečo, njemu pa, ki ga 34 let kličem za očeta, zadoščenje. Kakor sem
že pisal svetemu očetu in kardinalu prefektu Propagande, puščam ob strani svojo ne-
vrednost in vidim korist za Družbo in večje prednosti za naš misijon v Patagoniji ter
sprejemam časti in dolžnost te papeške odločitve.
V vaši eminenci ima salezijanska družba več kot zaščitnika: očeta, ki nas ljubi kot svo-
je ljubljene sinove. Če bi le mogli v polni meri odgovarjati vašim svetim prizadevanjem!
|
|
50.8 Page 498 |
▲back to top |
498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Če nam bo Bog pomagal, bomo to storili.
Eminenca, v daljni Patagoniji so srca, ki čutijo hvaležnost, ki vas ljubijo in molijo za
vas tako kot njihovi sobratje v Evropi, da bi dobri Bog še veliko let ohranil vašo eminen-
co v dobro in napredek naše Družbe.
Naj nas Bog usliši!
Naš velečastiti oče don Bosko, ki si je močno opomogel, mi naroča, naj vam izrazim
njegovo spoštovanje in hvaležnost, in priporoča vašim gorečim molitvam vso salezijan-
sko družino.
In jaz kleče pred nogami vaše eminence poljubljam sveti purpur in izrekam potrdilo
svoje sinovske podvrženosti, ko se imam za vaše eminence najponižnejšega in najvda-
nejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. oktober 1884
C
Kardinalu Simeoniju
Prevzvišeni knez!
Z dušo, polno globoke hvaležnosti, in obenem ves zmeden izražam vaši eminenci po-
nižna čustva svojega ubogega srca.
Salezijanska družba se mora zahvaljevati vaši prizadevnosti in naklonjenosti za novo
čast, ki je je deležen naš velespoštovani predstojnik don Bosko. To zadoščenje poplaču-
je vse nadležnosti, ki jih je moral prestati v preteklosti.
Jaz se čutim zmedenega ob visoki časti in dostojanstvu škofovstva, ki ga je sveti oče
na vaš predlog hotel podeliti meni, najnevrednejšemu med salezijanci. Pri tem me to-
laži misel, da Bog pogosto uporablja najrevnejša in najslabotnejša sredstva za najtežje
naloge, da se tako bolj jasno pokaže slava in mogočnost njegove Božje roke.
Zato v zaupanju v Božjo pomoč in v moč molitev vaše eminence se tolažim in se hrab-
rim v težki nalogi apostolskega provikarja v Patagoniji.
Upam si prositi vašo eminenco, da izročite svetemu očetu priloženi list kot dokaz
moje globoke hvaležnosti in popolne odvisnosti od njegove svete volje.
Blagoslovite končno, prevzvišeni knez, našo ponižno Družbo in našega velečastitega
predstojnika don Boska skupaj z našimi misijoni in mi dovolite, da medtem ko poljub-
ljam vaš sveti purpur, izrekam vdanost vaši prevzvišeni eminenci.
Najponižnejši in najvdanejši služabnik
duh. Janez Cagliero
Turin, 16. oktober 1884
D
Svetemu očetu Leonu XIII.
Preblaženi oče!
Vzvišeno škofovsko dostojanstvo, v katero me je blagovolila povzdigniti vaša svetost,
z ene strani časti ponižno salezijansko družbo, katere sin sem, in tolaži njenega spošto-
vanega ustanovitelja, mene pa prizadeva v globini moje duše bodisi zato, ker se čutim
nevrednega tolike časti, kakor tudi zaradi moje nesposobnosti za tolikšno nalogo.
V moči qui in altis habitat humilia respicit [kdor prebiva na višavah, gleda na poniž-
|
|
50.9 Page 499 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
499
ne] se v svoji zmedi prepuščam Božji pomoči, se okoriščam z vašim blagoslovom in se,
preblaženi oče, podrejam vašim ukazom kakor odločbam Božje previdnosti. In s tem,
ko imam vsako vašo željo za ukaz, vsako vašo voljo za zapoved, obljubljam popolno in
brezmejno pokorščino vaši svetosti kot namestniku Jezusa Kristusa.
Na tak način bi mojim sobratom salezijancem in meni postala lahka težka naloga
misijonov v Severni in Srednji Patagoniji, za katero me je vaša svetost imenovala za
apostolskega provikarja.
Najponižnejši in najvdanejši sin
duh. Janez Cagliero
Turin, 16. oktober 1884
34. BREVE O IMENOVANJU DON CAGLIERA ZA ŠKOFA
P. P.
Leo XIII
Dilecte Fili, Salutem et Apostolicam Benedictionem. Apostolatus officium meritis
licet imparibus Nobis ab alto commissum, quo Ecclesiarum omnium regimini divina
providentia praesidemus utiliter exequi, adiuvante Domino, satagentes solliciti corde
reddimur et solertes ut cum de earumdem Ecclesiarum regiminibus agitur committen-
dis, tales eis in pastores praeficere studeamus, qui populum suae curae creditum sciant
non solum doctrina verbi sed etiam exemplo boni operis informare commissasque sibi
Ecclesias in statu pacifico et tranquillo velint et valeant Auctore Domino salubriter re-
gere et feliciter gubernare. Dudum siquidem provisionem Ecclesiarum omnium nunc
vacantium quacque in posterum vacaturae sint ordinationi et dispositioni Nostrae re-
servavimus decernentes ex tune irritum et inane si recus super his a quoquam quavis
auctoritate scienter vel ignoranter contigerit attentari. Iam vero quum titularis Eccle-
sia. Magidana sub Archiepiscopo Pergensi, cui Venerabilis Frater Ber nardinus Caldaio-
li postremus illius Antistes praesidebat per successionem eiusdem Venerabilis Fratris
Bernardini praevia absolutions a vinculo, ad Cathedralem Ecelesiam Grossetanam pa-
storis solatio destituta sit, Nos ad eiusdem Ecclesiae provisionem in qua nemo praeter
Nos se potest seu poterit immiscere supradietis reservatione et decreto obsistentibus
paterno sollicitoque studio intendentes post deliberationem quam hac de re cum Ve-
nerabilibus Fratribus Nostris S. R. E. Cardinalibus Christiane nomini propagando pra-
epositis habuimus diligentem; ad te qui ex legitimis nuptiis progenitus atque in aetate
legitima constitutus zelo Domus Dei sempiternaeque animarum salutis sollicitudine
commendaris, oculos mentis Nostrae convertimus. Te igitur peculiari benevolentia
prosequi volentes et a quibusvis excommunicationibus et interdictas aliisque ecclesia-
sticis sententiis censuras et poenis quovis modo vel quavis de causa latis si quas forte
incurreris, huius tantum rei gratia absolventes et absolutum fore censentes Magidanae
Ecclesiae praedictae de persona tua Nobis et Venerabilibus Fratribus Nostris praefatis
ob tuorum praestantiam meritorum accepta, de eorumdem Fratrum Nostrorum consi-
lio Apostolica Auctoritate Nostra providemus teque illi in Episcopum praeficimus et
'pastorem, curaro, regimen et administrationem eiusdem Ecclesiae tibi in spiritualibus
et temporalibus plenarie committendo, in Illo qui dat gratiam et largitur dona confisi
te omnia ad maiorem Dei gloriam et Christiani nominis incrementum esse expleturum.
|
|
50.10 Page 500 |
▲back to top |
500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Verum tibi indulgemus ut donec memorata Ecclesia inter mere titulares annumeretur
ad illam accedere et apud caro personaliter residere minime tenearis. Ceterum ad ea
quae in tuae cedere possunt commoditatis augmentum benigne respicientes, tibi ut
a quocumque Catholico Sacrorum Antistite gratiam et communionem Sanctae huius
Sedis Apostolicae habente accitis et in hoc el assistentibus duobus aliis Episcopis vel
si hi commode vocari nequeant, duobus eorum loco Presbyteris in ecclesiastica dig-
nitate constitutis similemque S. Sedis gratiam et communionem habentibus munus
Consecrationis suscipere valeas eidemque Antistiti ut receptis a te prius fidei profes
pione iuxta articules pridem ab Ap.ca Sede propositos ac Nostro ac Romanae Ecclesiae
nomine fidelitatis debitae solito iuramento menus praedictum tibi Attetoritate Nostra
conferre licite possit plenam et liberam concedimus facultatem. Volumes auteur ea-
demque Ap.ca Auctoritate decernimus, ut nisi receptis a te prius per ipsum Antistitem
fidei professione et iuramento praedietis ipse Antistes munus huiusmodi tibi conferre,
tuque illud suscipere praesumpseritis, idem Antistes ac tu taro a Pontificalis officia
exercitio quam a regimine et administratione Ecclesiarum vestrarum suspensi sitis
eo ipso. Non obstantibus si opus sit, fel.s rec.s Benedicti XIV Praed N. super Divisione
materiarum, aliisque Constitutionibus et Ordinationibus Ap.cis, necnon dictae Ecclesi-
ae etiam iuramento confirmatione Ap.ca vel quavis firmitate alia roboratis statutis et
consuetudinibus ceterisque contrariis quibusqumque. Datum Romae apud S. Petrum
sub Annulo Piscatoris die XXX Octobris a. S. MDCCCLXXXIV. Pont. Nostri anno septimo.
Dilecto Filio Joanni Cagliero
Presbytero e Congregatione Salesiana
Pro Vicario Apostolico Patagoniae
FI. Card. Chiusus
Septentrionalis in America Meridionali.
35. DON RUOVA OKROŽNICA V PODPORO MSGR. CAGLIERU
Velespoštovana gospa!
Gotovo je vaši uglednosti znano, da je sveti oče Leon XIII. v svoji dobroti povzdignil v
škofovsko dostojanstvo teologa don Janeza Cagliera, ki bo v kratkem prejel škofovsko
posvečenje.
Za to priložnost moramo izbranega oskrbeti z rdečo obleko, ornatom in vsemi pred-
meti, ki jih zahteva novo dostojanstvo in izvajanje opravil njegove službe. To so zlasti
naprsni križ, več miter, pastirska palica, križi itn.
Ker mi je znano, da je bila vaša uglednost v osebnem stiku z novim prelatom, menim,
da vam storim ljubo uslugo, če vam sporočim, da je v teku zbiralna pobuda, katere cilj
je oskrbeti istega z vsem potrebnim s pomočjo kakršnega koli prispevka.
V ta namen bo izdelan album, v katerem bodo imena darovalcev. Tega bomo izročili
novemu škofu, ki bo, o tem sem prepričan, to dejanje imel za ponoven dokaz dobrohot-
ne naklonjenosti oseb, ki ga spoštujejo, obenem pa tudi prijetna spodbuda, da se bo v
teku svoje svete službe spominjal svojih dobrotnikov, zlasti pa pri svoji prvi maši, ki jo
bo daroval v novem škofovskem dostojanstvu.
Če bi se vaša uglednost odločila priključiti se tej pobudi in bi bili pripravljeni sode-
lovati, bi vas prosili, da bi svoj dar poslali gospodu don Bosku oziroma podpisanemu v
|
|
51 Pages 501-510 |
▲back to top |
|
|
51.1 Page 501 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
501
Turinu, Via Cottolengo 32, in kolikor vam je mogoče, pred 25. tekočega meseca.
V upanju na vaše sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem. Želim vam od Boga vse
najboljše in imam zadoščenje, da se imenujem vaše velespoštovane uglednosti najvda-
nejši služabnik.
duh. Mihael Rua
Turin, 4. november 1884
36. PISMO NEKEGA FRAMASONA DON RUI
Gospod Mihael Rua!
V roke mi je prišla vaša klečeplazna okrožnica, ki ste jo poslali svojim svetohlinskim
somišljenikom z namenom, da bi oskrbeli s sakralnimi premeti teologa Cagliera, ki ga
je imenoval za škofa njegova mala svetost Leon XIII.
Vsem nam, ki se borimo za resnico, se zdi to dejanje samo način, kako sesati denar
iz ubogih vernih norcev, saj gre v takih rečeh izključno pravica duhovnikom, ki tako
kupčujejo z zapovedjo Kristusa našega Odrešenika.
Na srečo se naša družba trudi, da bi pokazala svojemu bližnjemu, kaj se skriva pod
črno kuto, in prepričani smo, da se bodo morali klerikalci raztopiti kakor sneg pod son-
cem v zadoščenje celega sveta, ko bo spoznal, kakšen zakon vodi ljudsko verovanje, kjer
o resnični veri ni ne duha ne sluha, temveč je vse skupaj samo nemoralno kupčevanje.
Vi klečeplazci Vatikana se prav nič ne sramujete luči, ki nam prihaja od življenja, ko s
pretvezo, da učite krepost, živite na najbolj nizkoten način?
Vi, ki ne poznate družinske ljubezni, vi, ki bežite pred družbo kot pred hudičem, vi se
s svojim do skrajnosti nemoralnim pričevanjem hočete postavljati za učitelje civilizaci-
je? Kakšno prekletstvo!
Uboga Italija, ki si do polovice v strupenih krempljih duhovnikov, stori, da bo novi
Odrešenik vstal v tebi. Ta bo najprej uničil te kače, ki ti delajo škodo, te prelate Cerkve.
Njegova svetost (tako ga imenujejo) živi v ječi (tako pravijo) v zlatih kraljevskih soba-
nah in v sijaju Božjega služabnika (ki ga pa ni izvolil Bog, temveč hudič, ki si ga je izbral
izmed sebi enakimi).
Bog je živel in umrl ponižen in reven.
Pomislite, naši malo dragi prijatelji, da je nam naklonjeni čas že dolgo blizu in se že
vnaprej veselimo, ko vas bomo videli podvržene ne od sile, temveč od resnice, ki se bori
proti vam.
Predolgo bi bilo, če bi hoteli opisovati vse vaše grdobije, sicer pa jih vi poznate bolje
kot mi. Pazite, vi bojeviti krokarji, kajti prepad je blizu in papež si bo lahko postavil novi
Vatikan ob njegovem veličastvu hudiču, kajti tam (če obstaja pekel) se bodo znašli vsi
njegovi podložniki, kakor tudi vsi njim enaki že umrli.Sprejmite, malo častiti, odkrite
trditve jedra antiklerikalcev, ki si želijo svobode in ne nevednosti, ki jo vi širite, da bi
mogli gospodovati.
Za vse najbolj antiklerikalni
(nečitljiv podpis)
Pismo ni osebno, temveč velja za celotno črno množico, ki ji pripadate.
21. 11. 1884
|
|
51.2 Page 502 |
▲back to top |
502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
37. NA JESENSKEM IZLETU 1864 V CREMOLINU
Salezijanec don Giuseppe Rossi je 17. junija 1934 takole pisal don Lemoynu:
Don Bosko je prišel utrujen in poten do hiše v bližini tega naselja, kjer je bil njegov
prijatelj markiz Pallavicini,8 ki ga je pričakoval. Ko je prišel do hiše, je prosil kozarec
vode za svojo in svojih fantov poživitev. Hišni gospodar, dober človek, je takoj v lepi
senci na dvorišču ponudil celi skupini kozarec vina. Don Bosko je sprejel to takojšnjo
in dobrohotno ponudbo, vendar je prosil, da naj bo samo voda. Nato je sede na okorni
klopi bil navzoč pri razdeljevanju mešanice vina in vode.
Ta družina je takoj spoznala, da je v tem duhovniku nekaj posebnega, saj je bila vsa
prevzeta od njegove dobrote in ljubeznivosti ob zahvali za uslugo; ohranila je klop, na
kateri je sedel don Bosko, in zajemalko, ki ji v narečju pravijo cazza, iz katere je pil.
Jaz sem še kot deček šel s svojim očetom v tisto hišo in tam slišal to pripoved od dru-
žinskega očeta, ki je bil takrat še mlad fant in priča celotnega dogodka.
38. ZAPISNIK POSVETITVE CERKVE V NIZZI MONFERRATO
Ad perpetuam rei memoriam. Anno a nativitate D. N. J. C. Millesimo septingentesi-
mo octogesimo quarto, die trigesima prima mensis decembris, quo tempore Leo XIII
Summus Pontifex Ecclesiam Dei super Petri Cathedra Romae regeret: dum insignis di-
oecesis Aquarum Statiellarum Episcopus esset Excellentissimus ac Reverendissimus
Dominus Joseph Maria Sciandra S. R. Imperii Princeps atque comes, Congregationi vero
Salesianorum dum Rector praeesset Rev.mus Joannes Bosco Sacerdos huiusce Congre-
gationis Pater fundator, itemque societatis filiarum quae a Maria S. Auxiliatrice nun-
cupantur.
Excellentissimus ac Reverendissimus Dominus Joannes Cagliero Magidae Episcopus,
ac Provicarius Apostolicus in regionem Patagoniam septentrionalem, qui primus ex
sociis Salesianis episcopali dignitate est auctus, templum hoc in urbe Nicia solemni
pompa ad Dei cultum rite consecravit sub titulo Mariae SS. De Gratia.
Adfuerunt adiutores Episcopo consecranti Rev.mus Dominus Franciscus Berta Cano-
nicus ad id ab excellentissimo Diocesis Aquensis Episcopo demandatus; Rev.mus An-
tonius Sala sacerdos Salesianus eiusdem Congregationis Oeconomus generalis; et Rev.
mus Aloisius Bussi sacerdos Salesianus magister pietatis et moderator domus matris,
uti vocant, filiarum Mariae SS. Auxiliatricis in eadem hac urbe Nicia.
Fundus hic, in quo clomus mater filiarum et templum habetur, pertinet ad Joannem
Boscum qui sua pecunia emit anno millesimo septingentesimo septuagesimo septimo.
Idem sequenti anno cum aecles instaurandas curasset, voluit quoque ut templum hoc sa-
cra benedictione rite exipatum, Dei cultui et missae celebrationi tune primitus inserviret.
+ Joannes Episcopus Magiclanus
Antonius Riccardi Sac. a segretis.
Bisio Ludovicus Parhocus S. Joannis et Vicarius Foraneus testis.
Denicolai Carolus Praepositus S. Hippolyti.
Ricci Eugenius Archipresbyter S. Syri.
8 Markiz Pallavicini je sprejel obisk v Peglii; v Cremolinu je bil markiz Serra.
|
|
51.3 Page 503 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
503
39. PISMO, PISANO V DON BOSKOVEM IMENU GOJENCEM ZAVODA V ESTEJU
Predragi don Tamietti!
Don Bosku sem pokazal tvoje pismo. Bil je zelo ganjen zaradi ljubeznivosti tvojih
fantov. Zahvaljuje se ti za zanimanje za njegovo zdravje in pošilja tvojim gojencem nas-
lednje misli.
Dragi moji sinovi!
Ne morete si misliti, s kakim zadovoljstvom sem vzel v vednost vaše velikodušno
dejanje. Iz vsega srca sem vzkliknil in spet ponavljam: Bog naj blagoslovi te moje drage
sinove! Potreboval sem veliko tolažbe in to mi je dala vaša ljubezen. Gotovo, da nisem
mogel ostati brezčuten ob škodi, ki jo je povzročil požar, saj je pomenil toliko manj
kruha za dečke, ki nimajo sreče, da bi imeli kakor vi premožne starše. Tudi odhod mi-
sijonarjev je pustil v moji duši globok vtis in sedaj sem že en teden v postelji, iz katere
mi zdravnik zaradi mojih mnogih bolezni ne dovoli vstati. Toda, in to ponavljam, vaš
dokaz naklonjenosti mi je prinesel veliko zadoščenje ob misli, da je v zavodu v Esteju
veliko dobrih fantov nežnega srca, ki odgovarjajo na tolika prizadevanja ravnatelja in
vseh predstojnikov.
Nikdar ne bom pozabil na vas in bom vedno molil, da vam dá Gospod rasti v pobož-
nosti in znanju, da bi vas ohranil dobre in zdrave in vas nekega dne povedel v nebesa,
kjer upam tudi jaz dobiti svoje mesto na prazniku brez konca.
Pravite, da molite zame, da mi bo Gospod dal še nekaj časa delati za njegovo slavo.
Medtem ko se vam iz vsega srca zahvaljujem, vas blagoslavljam in vam želim srečno
leto v Božji milosti. Bodite pokorni, prejemajte pogosto sveto obhajilo, gojite globoko
pobožnost do matere Božje Marije, pa boste srečni v tem času in v večnosti.
To so, dragi don Tamietti, besede, ki mi jih je don Bosko naročil, da ti pišem. Bolan
je in potrebuje veliko molitev. Sedaj je moral v enem letu že tretjič leči v posteljo !!!?
Pozdravlja tebe in salezijance, ki so s teboj. Upa, da bo lahko kmalu vstal iz postelje,
toda ta mraz je gotovo tudi eden izmed vzrokov njegove bolezni. Lepe pozdrave.
duh. G. B. Lemoyne
40. SPORI ZARADI PATAGONIJE
A
Don Fagnanovo pismo don Bosku
Predragi don Bosko!
Deo gratias! Gospod nas je obiskal s preizkušnjami. Zdi se, da se razmere umirjajo in
stopajo v normalen tek. Kratko poročilo.
Ozemlje Patagonije in porečje Rio Negra sta pod upravo guvernerja Patagonije bri-
gadnega generala Lorenza Winterja, ki je tudi poveljnik vojaških enot na mejah bregov
Rio Negra, Neuquéna in Limaya. Dokler je bil general naš prijatelj, so stvari lepo tek-
le. Toda kaj hočete? Versko vprašanje je v Buenos Airesu, glavnem mestu republike,
sprožila nacionalna vlada, guverner pa prežet z lažnimi načeli, morda ga je celo prisilil
predsednik republike zaradi neprevidnosti D. Milanesia, je prekinil z vsemi nami in res
naredil vse, da bi salezijance izgnal iz Viedme, ki je glavno mesto Patagonije, pa tudi iz
Patagonesa, ki pripada pokrajini Buenos Aires, kjer imamo glavno hišo. Njemu podre-
|
|
51.4 Page 504 |
▲back to top |
504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
jeno osebje nas je obrekovalo pri nadškofu.
Storil sem, kar je bilo v mojih močeh, da bi pomiril guvernerja in poslal nadškofu
svojo obrambo, kajti proti meni so naperjene vse obtožbe in krivice, ki jih raznašata
dva krajevna časopisa.
Podvojili smo molitve za ljudi, ki nas preganjajo, in poostrili previdnost v vsem, pa je
bilo vse zaman. Kajti ko so katoliški časopisi zvedeli za to, kar se je zgodilo, so stopili
nam v obrambo, napadli guvernerja in krajevne časopise in še bolj razkačili duhove.
Družine v Patagonesu in Viedmi ter vsi prebivalci ob bregovih Rio Negra so prepoz-
nali nesramno početje naših nasprotnikov, vendar si niso upali dvigniti glasu pred sov-
ražnikom iz strahu za lastne koristi, ki so odvisne od državne oblasti.
Še dobro, da smo lansko leto dali zgraditi hiše na zemlji, ki je naša last, tako da nas
na noben način ne morejo pregnati, kakor so v ihti svojih strasti nameravali. Prizna-
vam, da sem se celo pripravil na materialno obrambo naših oseb, fantov in deklet, ki
živijo pri nas. Naš odločni nastop nas je rešil in minister za verske zadeve ni upošteval
guvernerjevih obtožb. V enem svojih dopisov nas je označil kot osebe brez vzgoje in
pohujšljivce in je osrednji vladi svetoval, da naj ne sprejme nobenega za delo v župnijah
celotnega argentinskega ozemlja.
Toda sedaj je sprejel imenovanje don Remottija v Viedmi in don Danieleja v Pringle-
su, ki bosta prihodnji teden prevzela upravo teh župnij. Vse to se nam je dogajalo od 3.
septembra 1884 do 1. februarja 1885.
Ne ve se, kako bomo preživeli to leto. Zdi se, da versko vprašanje postaja vedno bolj
resno. K temu se je pridružilo še politično vprašanje predsedniku republike, ki bo kon-
čal svoj mandat 12. oktobra 1886. Gospod naj obvaruje to deželo tolikih nevarnosti,
ki ji pretijo, in jo vodi po poti resničnega moralnega napredka, ki je posvečenje vseh
družin.
Sobratje so vsi zdravi in lahko zagotovim, da zvesto izpolnjujejo pravila. Isto velja za
sestre, ki so nam vsem vzor pokorščine, uboštva, zadržanosti in dela.
Kot posebno potrebo naše hiše navajam: 1. osebje, da bi mogli obiskati celotno naše
ozemlje; 2. vsaj tisoč lir na mesec, da bi mogli poravnati naše izdatke; 3. 40.000 lir, da
bi pripravili stanovanje za msgr. Cagliera in nove misijonarje.
Ko smo prišli sem, smo imeli dve hiši in dvoje stavbnih zemljišč. V petih letih smo
prodali eno hišo za 20.000 lir in zemljišče za 3.400 lir. S to vsoto smo kupili zemljišče v
Patagonesu za gradnjo enega zavoda za fante in drugega za dekleta v Viedmi. Porabili
smo vse prihranke in se zadolžili za 30.000 frankov pri banki, ki deluje v Patagonesu
od maja preteklega leta.
duh. Giuseppe Fagnano
Patagones, 5. februar 1885
B
Pismo don Milanesia don Bosku
Predragi oče!
V Ameriki smo prepogosto zaskrbljeni zaradi vašega zdravja. Res je, da so bile zadnje
novice dobre, toda že sama oddaljenost budi v nas bojazen. Tukaj veliko molimo za vas
in za zdravje drugih predstojnikov, da bi jih Gospod ohranil zdrave in svete.
|
|
51.5 Page 505 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
505
Upam, da vam bom naredil prijetno uslugo s poročilom o svojem zadnjem misijonu v
Patagoniji. Gotovo se čudite tolikšni zamudi. To je posledica negotovosti, ki me je muči-
la več mesecev, ali naj vam pišem ali ne.
Toda pismo, ki mi ga je poslal veličastni don Rua, me je opogumilo, da sem prijel za
pero.
Izognil se bom vzroku, ki je privedel do znanih dogodkov. Menim, da je Božja pre-
vidnost, ki nas ima rada, dopustila malo nasprotovanja našemu misijonu, da bi tako
popravili nekaj naših nepopolnosti in nepremišljenosti. Stvari so se v kratkem takole
odigravale. Viedma ne želi biti podložna Patagonesu. In čeprav dejansko ni, se ji vsaka
senca dozdeva resničnost.
Začetek neprijetnosti je bilo nenehno prihajanje in odhajanje iz Viedme v Patagones
in nazaj in večkrat zaradi pravih malenkosti, kot so majhne kuhinjske potrebščine
in perilo. K temu je treba dodati še prisilo, da sem se odpovedal župniji, kar je bilo
z ene strani sicer koristno, da sem mogel svobodno v misijon, neprevidno pa, da se
nisem predstavil škofijski pisarni za imenovanje koga drugega. Tako se je zgodilo, da
od meseca aprila 1883 v Viedmi ni več župnika, temveč samo duhovnik Družbe, ki ga
nadomešča. Temu se je pridružila še nesreča, ko je izbruhnil požar na veliki četrtek
preteklega leta. Don Beauvoir se je umaknil v Buenos Aires in don Fagnano je prevzel
celotno vodstvo župnije. Vse to je razburjalo duhove in privedlo do poloma. Ko sem se
vračal z misijona, sem po naročilu predstojnika kot guvernerski kaplan vsakič obiskal
guvernerja. V pogovorih mi je vedno izražal nezadovoljstvo, ker sem se brez njegovega
dovoljenja odpravil čez meje svojega ozemlja. Enkrat mi je obljubil, da mi bo dal na
razpolago vojake, konje in celo majhen parnik, da bi se vozil z enega konca misijona
do drugega, vendar s pogojem, da se bom držal njegovih ukazov. O tem sem poročal
svojemu predstojniku, ki mi je rekel, da naj ubogam njega. Takoj sem razumel, da iz te
dvojnosti ne bom odnesel zdrave kože. Ko je guverner videl, da je vsak njegov poizkus
neuspešen, me je začel zavračati in je postal moj sovražnik.
Po smrti generala D. Corrada Villega je bil za generalnega poveljnika patagonskih mej
in narodnega ozemlja od vlade izbran gospod Lorenzo Winger, ki je tako dobil v roke
orodje, s katerim se je maščeval nad salezijanci in bi mogel s silo prisiliti tiste, ki se ne
bi pokoravali njegovi besedi.
Ko sem bil lahko letos z msgr. Espinoso v Norquinu, ki je 210 milj oddaljen od Pata-
gonesa, je on prejel pismo od gospoda nadškofa, ki mu je sporočal, da guverner Pata-
gonije prosi notranjega ministra doktorja D. Bernarda Irigoyena za navodila, kako naj
ravna s salezijanci. To pa pomeni, je menil nadškof, da je vlada nezadovoljna s salezi-
janci, in prosil, da bi stvari uredili. Ko smo se sredi junija vrnili z misijona, sem se jaz
konec avgusta odpravil na novo misijonsko pot, na kateri se je začelo in potekalo vse,
kar je tam napisano.
Pater Fagnano ima napako, ki je vir težkih neprijetnosti zanj in za nas druge: prodaja-
nje in kupovanje, ki sta razlog za križe zanj in za druge. V potrdilo naj služijo naslednja
dejstva. Leta 1880 je prodal otok, imenovan Las almas (ki ga je neka dobra oseba v opo-
roki podarila cerkvi), da bi izkupiček porabil za dograditev poslopja nekega zavoda, za
kar ni imel dovoljenja škofijske pisarne. Toda ljudje niso bili zadovoljni in so godrnjali.
|
|
51.6 Page 506 |
▲back to top |
506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Leta 1883 je prodal zemljišče misijona, kar je zopet vzbudilo govorice v Viedmi. Prodal
je tri mašne paramente in pluvial, last sester Patagonesa, ki so bili najprej last misijona
sv. Frančiška Solana in so potem prišli v našo last. Leta 1884 je naredil napako, da je
prodal cerkev v Patagonesu, ne da bi za to vprašal škofijsko pisarno. To je storil v dobri
veri, da bi izkupiček uporabil za gradnjo ladje nove cerkve. O vsem tem se je šušljalo,
časopisi so pisali o tem, pretiravali in si izmišljali nemogoče stvari. Odločili so se, da
bodo zbrali vse očitke, jih predložili prosvetnemu ministrstvu in zahtevali izgon sale-
zijancev iz Patagonije. Glavni očitki so leteli na nemoralno vedenje, prekupčevalstvo,
prodajo cerkvenih paramentov, krivdo za prodajo kapele v Patagonesu in na koncu so
še navedli, da so salezijanci trgovci, kajti eno dvorano zavoda so spremenili v čevljarsko
delavnico, ki je odprta za javnost.
Prvi in zadnji očitek nimata nikakršne osnove in sta čisto obrekovanje. Msgr. Espino-
sa nam je naredil veliko uslugo, ko je pisal don Fagnanu, da naj se brani in pove, da je
cerkev prodal z dovoljenjem škofijske pisarne. Pater se je na tak način branil in zbral
lepo število podpisov v svojo korist.
Nadškof je januarja poslal svojega predstavnika don Luisa Dupreja v spremstvu sub-
diakona Roca Carranza, ki jima je uspelo pomiriti guvernerja in ga pripraviti, da se je
dogovoril z don Fagnanom, da je sprejel don Bonettija za župnika v Viedmi in don Dani-
eleja za župnika v Coronel Pringlesu. Deo gratias. Če bomo od sedaj naprej hoteli dobro
voziti s civilnimi oblastmi, bomo morali po mojem mnenju paziti, da bomo coram prae-
sidibus [pri oblastnikih] skušali skrivati verski značaj salezijancev v Patagoniji.
Vaš sin v Jezusu Kristusu in Mariji
duh. Domenico Milanesio
Buenos Aires, 20. februar 1885
C
Pismo don Fagnana don Bosku
Predragi don Bosko!
Deo gratias. Gospod nas je obiskal tako, da je dopustil zelo resno preganjanje salezi-
jancev in salezijanske družbe, ki se zdi, da se šele te dni umirja. Pravim, da se zdi, kajti
mogoče je, da bomo postali predmet še hujšega nasprotovanja od strani države. Don
Milanesio vam je pisal, vendar ne bo odveč, da vam tudi jaz na kratko predstavim celo
zadevo.
V upravi imamo dve župniji in vodimo štiri zavode. Ena župnija in dva zavoda v Car-
men de Patagones, pokrajini na levem bregu Rio Negra. Sedaj je ena stavba, namenjena
zavodu, dana v najem.
Druga župnija in dva zavoda sta v Viedmi, glavnem mestu ozemlja Patagonije na des-
nem bregu Rio Negra, ki je podrejena naravnost republiški vladi, ki jo predstavlja gene-
ral Winter. Nadškof msgr. Federico Aneyros je najprej imenoval za župnika don Rizza
in nato don Milanesia. Oba sta bila obenem guvernerjeva kaplana. General Winter mi je
dal dovoljenje, da sem pošiljal v misijon don Milanesija, medtem ko je v mestu ostajal
duhovnik, ki ga je nadomeščal. Poleg tega mi je general rekel, da se hoče z menoj dome-
niti o tej službi. Tako je bilo to urejeno, ko je 12. aprila 1884 izbruhnil požar v cerkvi
v Viedmu. General mi je ves nejevoljen dejal, da je požar izbruhnil zaradi nemarnosti
|
|
51.7 Page 507 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
507
patrov. Da bi malo umiril njegovo jezo, sem poslal v Buenos Aires don Beauvoirja, ki je
tudi sicer želel oditi tja. General je junija odšel v Buenos Aires, kjer se je sprožilo versko
vprašanje, nakar se je septembra vrnil. Prepojen z napačnimi načeli, podpihovan od
vladnih časopisov, je hotel sprožiti spor z nami. Dne 7. septembra se je don Milanesio
uprl zahtevam gospe guvernerke in še isti večer je bil odpuščen kot vladni kaplan. Dne
9. septembra se je guverner polastil župnijske cerkve v Viedmi, pobral svete posode in
odposlal misijonarje. Istega dne sem imel pogovor z guvernerjem, ki je pozabil na svoje
dostojanstvo in prijateljstvo, ki mi ga je večkrat pokazal, se razbesnel in izgovoril ostre
in podle besede proti don Milanesiu in don Beauvoirju. Ker ga nisem mogel pomiriti,
sem se umaknil in naročil don Milanesiu, naj odide v hišo v Patagones, kjer guverner
nima nobene oblasti. Medtem sta don Daniele in don Pestarino začenši z 12. aprilom
nadaljevala maševanje in župnijske opravke v kapeli sester v Viedmi.
Po treh tednih je don Milanesio šel v misijon. Ker je prestopil vojaško mejo, je moral
prositi dovoljenje generala. Prosil je za dovoljenje samo do Pringlesa, ki je kakih 80 km
oddaljen od Patagonesa, vendar je potem svoja misijonska potovanja nadaljeval čez
to razdaljo. Kakor hitro je za to zvedel guverner, ki je tudi vojaški poveljnik meje, mu
je ukazal, da se mora takoj vrniti, in mu prepovedal izvajati sveto poslanstvo. Ko se je
don Milanesio vrnil, sem ga poslal v Buenos Aires. Kaj hočete! Mi imamo prav, škofija
ve za to, toda proti sili ne veljajo nikakršni razlogi, Sedaj moramo prenašati posledice
neupravičene jeze.Medtem ko se je v Viedmi vse to dogajalo, je v Carmen neki nedeljski
časopis napadel župana in mene. Vso stvar pa je podpihoval general Winter ob podpori
nekaterih vojaških starešin, ki so me sramotili in potem tožili na škofiji. Branil sem se
v časopisu La voz de la Iglesia [Glas Cerkve] in zahteval, da naj pride v Patagones kak
škofijski odposlanec, da preveri celotno zadevo. Hkrati sem prosil za dovoljenje, da bi
poklical na sodišče človeka, ki me je osramotil in obrekoval. Toda don Costamagna mi
tega zadnjega koraka ni dovolil in dal samo, da so prišli ljudje, ki naj bi razčistili zadevo.
Ti so prišli in ugotovili, da je z naše strani vse v redu, in tako smo oprali svojo čast.
Prebivalstvo, ki je vedno stalo na naši strani, je bilo zadovoljno s to razsodbo.
Vendar je naša hiša izgubila nekaj podpore, ki so nam jo dajali državni uradniki v
svoji dobroti, in mi kot naše sirote smo se znašli v veliki stiski.
V Patagonesu smo začeli graditi novo cerkev ali bolje rečeno, nadaljevali smo dela,
ki smo jih začeli prvo leto mojega prihoda, toda gradnja zaradi pomanjkanja sredstev
napreduje zelo počasi. Prebivalci so zelo revni in država nam do sedaj ni dala nikakršne
podpore.
Morali bi pripraviti kako manj primerno sobo za msgr. Cagliera, ko bo prišel na obisk,
ker nimamo zadosti sob za bivanje, sredstev za povečanje pa tudi ne. Ko bi nam monsi-
njor prinesel kako pomoč iz Evrope!Don Rua mi je sporočil, da so mojo mater sprejeli
v Oratorij. Iz vsega srca se vam zahvaljujem za to dejanje krščanske ljubezni in Gospod
naj povrne vam in Družbi vse, kar ste storili za mojo družino. To me tolaži in pomirja.
Iz vsega srca vas pozdravljam in želim vse najboljše; skušal bom storiti vse, kar od
mene zahteva Družba. Poslal vam bom sliko sobratov in sester z ustreznimi zavodi.
Mene ni na fotografiji, ker sem tisto jutro, ko so se slikali, odšel k bolniku, ki je več kot
dvesto kilometrov od naše postojanke.
|
|
51.8 Page 508 |
▲back to top |
508
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Prejmite pozdrave od naših sobratov, sester ter naših osirotelih dečkov in deklic.
Vaš najvdanejši sin v Jezusu Kristusu
duh. Giuseppe Fagnano
Patagones, 4. marec 1885
41. PISMO ABRUCIŠKEGA PROVINCIALA MANJŠIH REFORMIRANIH DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Ko sem prebiral poročila, ki so v spodbudo bližnjega govorila o čisti evangeljski lju-
bezni, ki jo izpolnjuje vaša uglednost, sem bil globoko potrjen v veri in prijetno prese-
nečen v svojem verskem navdušenju.
Toda to moje globoko zadoščenje je doživelo hud udarec, ko sem slišal, da vi skupaj
z očeti salezijanci nameravate v Penneju, v mestu Teramanu, ustanoviti vzgajališče za
otroke preprostega ljudstva, in to prav v samostanu Santa Maria Cobromano, ki je že tri
stoletja in več last manjših reformiranih bratov, samostanske province sv. Bernardina v
Abruzzih in nad katerim imam jaz redno sodno oblast!
Velečastiti, če je to, kar se govori, tudi res, ste vi prevarani premalo premislili zadevo,
za katero gre, in niti najmanj ne dvomim, da resnično dobrodelna ustanova ne sme
imeti nobene napake.
Res se zdi, da je zavetje samostana, ki je kanonično in pravno last koga drugega, pa
čeprav z namenom, da bi tam namestili človekoljubno ustanovo, na videz delo katoliške
ljubezni, v resnici pa je zelo pomanjkljivo in zato nesprejemljivo za Boga, ker je oprto na
krivico, ne bilo nikdar kaj dobrega, ki raste samo ex integra causa [iz popolne zadeve].
Zato upam, da kot goreč katoliški duhovnik ne boste imeli za pohujšanje, če bi bili
zaradi zgoraj omenjenega dejanja kaznovani s strašnim vatikanskim izobčenjem proti
predrznim samozvancem in grabiteljem
cerkvenega premoženja in bi moral jaz to javno in slovesno razglasiti kot nepošteno
dejanje. Pričakujem na pravičnosti in poštenosti osnovan odgovor.
Sprejmite izraze mojega visokega spoštovanja.
Najvdanejši v J. K
fra Tito Da Scanno
provincialni minister manjših reformiranih
Aquila (Abruzzi), iz samostana sv. Julijana
5. september 1883
42. DON APICELLOVO PISMO DON BOSKU
Velečastiti oče v Jezusu!
Predvsem želim iz vsega srca vaši uglednosti, velečastitim predstojnikom, sodelav-
cem in vsem gojencem vaših zavodov izbrane milosti N.G.J. K. ad multos annos in pro-
sim Božje usmiljenje, da ne bi dalo, da bi propadel kak gojenec, ki je prejel ali bo prejel
blagodejne nauke v vseh vaših domovih, sedanjih in prihodnjih. Jaz kot najnevrednejši
grešnik prosim preblagoslovljenega Boga, da vključi, če bo to v Božjo slavo, ta mali
grozd ubogih gluhonemih. Messis multa, operarii pauci [Žetev je obilna, delavcev pa
malo]. Dragi moj oče v Jezusu Kristusu, naša dobra mati presveta Devica Marija, tukaj
blizu, vam naslavlja prošnjo. Tukaj v Neaplju ne manjka dobrih fantov in sredstev Božje
|
|
51.9 Page 509 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
509
previdnosti. Jaz bom zadovoljen, če bom lahko zavzemal zadnje mesto.
Dobrodelnih ustanov je četvero: ena v Neaplju, druga v Casorii in dve v Molfetti s ka-
kimi 140 gluhonemimi obeh spolov, 5 duhovnikov in 25 bratov sodelavcev, oblečenih v
talar. Hiše so naša last z vsemi odobritvami ordinarijev.
Za nadaljnje podatke mi lahko pišete ali pridem osebno tja. Ecce me [tukaj sem] prip-
ravljen, da vas ubogam. Poljubljam roko vaši uglednosti in vsem predstojnikom ter kle-
če pred vašimi nogami prosim za blagoslov ustanovi.
Najvdanejši in najubogljivejši v J. K.
duh. Lorenzo Apicella
Neapelj, 26. december 1884
Bog naj ostane vedno z nami.
43. ZAVETIŠČE SRCA JEZUSOVEGA
(Zapisniki vrhovnega kapitlja, 12. september 1884)
Predseduje don Bosko. Navzoči so d. Rua, d. Cagliero, d. Durando, d. Lazzero, d. Sala,
d. Francesia, d. Barberis. Z običajnimi molitvami se ob 11. uri dopoldne odpre seja.
1. DON SALA predloži tri načrte za gradnjo zavetišča Presvetega Srca v Rimu:
Vespignanijevega, Cuccovega, Vignajevega. Nujno potrebno je hitro odločanje. Najprej
pove, da je stran ob Via Marghera in Via Magenta obdana še z lesenim plotom, za kate-
rega je treba plačati občinski upravi letno 550 lir in ki muči in povzroča obtožbe našega
soseda poslanca Bonghija, ki ne more videti pred svojo hišo take zanemarjenosti. Pred-
laga, da odstranijo leseni plot in zgradijo nizek zid. – Kapitelj odobri.
2. DON SALA predlaga gradnjo zavetišča ob Via S. Lorenzo, ki bi povezal hišo s ste-
brišči ob cerkvi. Na tej strani bi zavetišče imelo samo dvoje nadstropij. Pritličje bi bilo
dvojno za šolske razrede, delavnice in stebrišča. Prvo nadstropje bi imelo dve veliki
spalnici. Za ureditev notranjega dvorišča podjetnik Cucco predlaga obliko popolnega
kvadrata na eni strani Via S. Lorenzo, tako da bi bila stebrišča pravilno postavljena,
sobe pa bi bile v obliki podaljšanega trapeza vzporedno z nasprotno stranjo. Tako bi se
sobe lahko postopno večale, vendar v nepravilni obliki. Pravilnost soban bi žrtvovali za
pravilnost dvorišča.
Načrt inženirja Vigne se ne zanima za dvorišče, temveč na pravilnost soban, ki bi
stale na podpornikih in bi mogle služiti svojemu namenu in bi potem, ko bi jih odstra-
nili, dobile pravilno obliko. Na delno stisnjenem dvorišču bi pridobili nekaj prostora za
odmor fantov. Tako bi prihranili skoraj polovico izdatkov.
DON RUA podpira Cuccov, DON SALA pa Vignajev načrt.
DON BOSKO sprejme Vignajev načrt.
KAPITELJ odobri takojšnjo gradnjo krila ob Via S. Lorenzo. Načelno sprejmejo Vignajev
načrt za poslopje zavetišča, ki bi imelo v dolžini dvoje 5 m širokih soban z 2 m hodnika
med obema. Rečeno je, da je 5 m najmanjša širina, ki jo morajo imeti spalnice v zavodih.
3. DON SALA predloži dva načrta za fasado krila na Via S. Lorenzo. Enega inženirja
Cucca in drugega bolj preprostega inženirja Vespignanija.
Ker je to krilo ob drugi strani vhoda v cerkev, je po mnenju DON CAGLIERA treba to
stran olepšati.
|
|
51.10 Page 510 |
▲back to top |
510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
DON RUA ga podpre in meni, da to zahteva dostojanstvo Božje hiše.
KAPITELJ odobri in osvoji načrt inženirja Cucca, od Vespignanija pa prevzame načrt
za dvoje vrat na obeh koncih.
4. DON SALA predlaga, da na krilu proti Via S. Lorenzo ne bi delali kletnih prostorov.
Privarčevali bi veliko denarja: a) ne bi bilo treba prevažati zemljo; b) za zidove ne bi
bilo treba kopati 14 m globoko, temveč bi postavili samo stebre. Ker je Via S. Lorenzo
zelo prometna, bi odmevanje v kletnih prostorih močno motilo mir v hiši.
DON RUA pripomni, da po Via S. Lorenzo tečejo vodovodi in odtočne cevi. Bi kletni
prostori bili polni takih železnih vodov in bi bili prostori vsaj za nekatere stvari neu-
porabni kot skladišča. Sicer pa imajo cerkev in druga krila poslopja obširne kletne in
podzemeljske prostore.
KAPITELJ SE ODLOČI, da krilo proti Via S. Lorenzo ne dobi kletnih prostorov.
5. DON SALA predloži vprašanje, o katerem so nehali razpravljati na prejšnjem zase-
danju: ali naj gradnjo zavetišča izročijo Cuccu kot podjetniku ali kot ekonomu. Omenja
ogromno količino materiala, ki je na dvorišču. Don Sala bi želel, da bi najprej končali
gradnjo cerkve in šele potem začeli zavetišče, tako se ne bi ovirali obe gradnji. Če bi
Cucco imel cerkev kot ekonom, zavetišče pa kot podjetnik, bi bilo treba postaviti plot,
ki bi ločil material za cerkev od materiala za zavetišče, potrebni bi bili dve jami za gaše-
nje apna itn. Morali bi najti različne zidarje za eno in drugo stavbo, kajti kako bi mogli
preprečiti, da delovodje ne bi klicali na delo na svojo stran, da vozniki ne bi odlagali ma-
teriala na eno namesto na drugo stran itn. – Ekonomsko je vprašanje velikega pomena.
KAPITELJ odloči, da naj Cucco cerkev gradi kot ekonomist in tudi krilo zavetišča ob
Via S. Lorenzo. Ko bo to končano, bomo naredili točen popis materiala, ki bo ostal na
dvorišču. Gradnja preostalega dela poslopja se bo po pogodbi prepustila podjetju (ali
a botta [prek]) in Cucco bo dobil material oziroma vsoto na osnovi ocenitve, kar se bo
odštelo pri končnem obračunu.
6. DON BOSKO poroča, da je grof komendator Colle iz Toulona pripravljen pomagati
pri plačilu izdatkov za cerkev in zavetišče, da bi pa želel položiti temeljni kamen zave-
tišča. To slovesnost bi morali opraviti meseca aprila.
KAPITELJ odloči, da bodo temeljni kamen položili meseca aprila v krilo ob Via S. Lo-
renzo.
7. DON BOSKO vprašuje, ali inženir Vespignani ve, da sta inženir Vigna in podjetnik
Cucco že naredila načrte za zavetišče, ki ga on misli graditi.
DON SALA je povedal, da si je inženir Vespignani prišel ogledovat zavetišče San Gio-
vanni in izjavil, da ne pozna naših potreb. To pomeni, da nam pušča proste roke.
DON BOSKO omeni, da je treba biti previden, ker takim ljudem ne manjka pretvez. To
smo obilno izkusili pri gradnji cerkve. Vendar se za gradnjo zavetišča nismo domenili z
Vespignanijem in on nima kaj govoriti. Moramo iskati vse načine, da se ga bomo otresli.
DON SALA omenja, da inženir Grazioli hodi vedno opazovat dela pri cerkvi Srca Jezu-
sovega. Ko bo videl, da se kopljejo temelji, bi lahko imel kako pripombo.
DON BOSKO pravi, da naj vso odgovornost naložijo na njegova ramena. On je tisti,
ki je ukazal. Ko bo cerkev končana, mora vse skupaj postati naša last. V to stvar naj se
Vespignani nič ne vmešava.
|
|
52 Pages 511-520 |
▲back to top |
|
|
52.1 Page 511 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
511
DON SALA pripominja, da je Vespignani na začetku upal, da bo vse naredil on. Zdi se pa,
da je z besedami, ki jih je izrekel, spremenil svojo odločitev. Ta beseda nas oprošča vsega.
Z običajno molitvijo se je seja končala ob 12,20.
duh. G. B. Lemoyne, tajnik
Kapitularna dvorana v Valsaliceju, 12. september 1884
44. ZA LAIŠKO ZABAVIŠČE V FAENZI
Velespoštovani gospod!
Občinska skupščina se je na posebni seji odločila, da bo po pravilih, ki so priložena,
ustanovila praznično zabavišče, kjer bi varni pred kvarnimi posledicami zapuščenosti
sinovi preprostega ljudstva rasli čvrsti na duhu in telesu, polni človeškega ponosa, za-
vedajoč se svojega dostojanstva, v zdravih čustvih do družine in domovine.
Ker pa za dosego tako vzvišenega cilja niso zadosti dobra volja in velikodušni pri-
spevki občinske uprave, je potrebno, da se mu pridruži dobrodelno združenje z vsemi
ustanovami in društvi kraja, vsi stanovi družbe. Zato bomo v kratkem prišli k vaši ugle-
dnosti za podporo pri najbolj civilni ustanovi, ki obstaja.
Medtem dovolite, da vas pozdravi občinski odbor:
Achille Laderchi grof vitez, predsednik
Andrea Poletti, odvetnik
Giuseppe Cesare Abba, profesor
Pompeo Babini
Faenza, 2. april 1884
PRAVILNIK PRAZNIČNEGA ZABAVIŠČA,
KI GA JE ODOBRIL OBČINSKI SVET V FAENZI
NA SEJI 4. marca 1884
1. Faenška občinska uprava ustanavlja dobrodelno ustanovo, katere namen je s pri-
jetno zabavo pritegniti otroke preprostega ljudstva in jih obvarovati pred nevar-
nostmi brezdelja in zapuščenosti: po zgledu drugih italijanskih mest ustanavlja
praznično zabavišče.
2. V zabavišče so pripuščeni vsi dečki od sedmega do štirinajstega leta iz mesta, pred-
mestja in okoliških krajev.
3. Zabavišče je odprto vse praznične dneve v času, ki ga bo določil pravilnik.
4. Otroci bodo v zabavišču deležni pouka in zabave pod strokovnim vodstvom. Pouk
bo lahkoten in zabaven. Zabava obsega vse vaje, ki najbolj ustrezajo telesnemu in
moralnemu napredku mladih.
5. Ustanova si postavlja za cilj oblikovanje značaja, vzbujanje ljubezni do družine in
domovine in zavesti lastnega dostojanstva.
6. Občinska uprava bo dala na voljo zabavišču v vseh pogledih primerno poslopje in
določila letni prispevek za vzdrževanje zabavišča.
7. V ta namen bo odprta dobrodelna ustanova, katere člani bodo vsako leto prispevali
3 lire in se bodo obvezali za tri leta.
8. K omenjeni dobrodelni ustanovi so poklicani vsi meščani, dobrodelne ustanove in
vsi, ki so človekoljubno usmerjeni.
|
|
52.2 Page 512 |
▲back to top |
512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
9. Združenje se bo zavzemalo pri vladi, pokrajini in pri dobrodelnih ustanovah za pot-
rebno podporo.
10. Upravo zabavišča in notranje vodstvo bo prevzel odbor pod predsedstvom župana.
Imenovan bo štiričlanski izvršilni odbor.
11. Dva člana odbora bo določil občinski svet tudi zunaj njihovega kroga, druga dva
bosta podpisnika podpore in ju bo volil splošni tozadevni odbor.
12. Štirje meščani, člani vodstva, ostanejo v službi tri leta in bodo lahko znova izvoljeni.
13. Pravilnik zabavišča bo izdelal posebni odbor po zgoraj navedenih pravilih.
14. Imenovanje celotnega plačanega osebja je pridržano upravnemu in vodstvenemu
odboru.
45. PISMO G. B. RINALDIJA DON RUI
Predragi gospod don Rua!
Pred osmimi dnevi sem vam poslal nadvse nujno pismo, v katerem sem vam poročal
o dokončnem sklepu pogodb in o našem mirnem prihodu v mesto, kjer smo vzeli v
posest novo hišo, v kateri se po čudovitih potih Božje previdnosti končno počutimo
precej dobro.
V pismu sem prikazal nujen čimprejšnji obisk kakega usposobljenega, ki bi izdelal
splošen načrt za to zmedo stavb in jim določil najustreznejši namen.
Treba je urediti cerkev, za katero nam sedaj služita dve sobani, ki sta med seboj po-
vezani z odprtimi vrati. Prav tako bi bilo za zdaj dobro dati v najem del hiše in velikega
vrta. Treba bi bilo eno izmed soban usposobiti za gledališče, ki je v teh krajih tako nekaj
potrebnega kot boben pri godbi na pihala.
Treba je takoj kaj ukreniti, da bomo zaprli usta hudobnim jezikom. Celo mesto čaka,
kaj bomo storili. A gre še za več. Poleg mnogih prošenj za sprejem dečkov v zavod je
tudi še podprefekt, ki jih priporoča pet, in enega ali dva celo občinska uprava. To bi bilo
zanje dokaz, da nas podpirajo, in sprejemajo in za nas velika uveljavitev pred vlado in
krajem, ker so ti dečki zares zapuščeni in neoskrbovani.
Najvdanejši sin v J. K. in M.
duh. Giovanni Battista Rinaldi
Faenza, 27. november 1884
46. DON BOSKOVA PROŠNJA PODPREFEKTU V PORTU MAURIZO
ZA LOTERIJO V VALECROSII
Ekscelenca!
Podpisani je, ganjen zaradi žalostnega učnega in moralnega stanja večine mladine v
dolini Vallecrosia pri Ventimiglii, leta 1876 odprl v Turinu osnovne zastonjske šole za
dečke in deklice, kjer bi s potrebnim poukom dobivali tudi potrebno moralno in na-
rodnostno vzgojo. Ta ustanova, ki nas je stala veliko žrtev, je požela splošno priznanje.
Prišli so zlasti otroci iz oddaljenejših predelov mesta, v veliko zadovoljstvo staršev, ki
so v tem videli, kako so se njihovi otroci rešili nevednosti in nemoralnosti. Toda potre-
be so vedno bolj rasle. Kajti mnogi otroci so osiroteli in ti bi poleg kruha znanja potre-
bovali tudi materialnega kruha. V ta namen je podpisani začel gradnjo dveh stavb, kjer
bi ločeno mogli stanovati dečki in deklice, dobivati vso oskrbo in obiskovati šolo. Stavbi
|
|
52.3 Page 513 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
513
sta že skoraj končani in več dečkov in deklic je že nameščenih v svojih prostorih. Ostalo
pa je še precej dolgá in potreba po dokončanju stavbe in oprema. V ta namen je nekaj
dobrodelnih oseb zbralo nad tisoč predmetov, ki naj bi bili namenjeni za dobitke za do-
brodelno loterijo v korist tega zavetišča. V zaupanju v skrbi kraljeve vlade, ki moralno
in materialno podpira revne in zapuščeno mladino, se obračam na vašo ekscelenco s
prošnjo, da bi dali dovoljenje za to loterijo.
Prepričan sem, da bo vaša ekscelenca ustregla prošnjam podpisanega, ki so tudi
prošnje celotnega prebivalstva v dolini Vallecrosia, ki želi rešiti toliko otrok potepuš-
tva, revščine in hudobije, katerih plen bi postala, če ne bi zanjo ustrezno poskrbeli z
vzgojo in preskrbo. V tem trdnem prepričanju se vaši ekscelenci že vnaprej zahvalju-
jem za storjeno uslugo in obljubljam globoko hvaležnost gojencev, ki bodo deležni te
blagodati itn.
47. TROJE PISEM ŠKOFA IZ LIÈGEA DON BOSKU
A
Prečastiti vrhovni predstojnik!
Zahvaljujem se vam iz srca za poslani odgovor in za vso ljubeznivost, s katero ste
skušali omiliti vaše sporočilo, da ponudbe ne morete sprejeti. Nemogoče mi je, da bi bil
15. septembra v Nici. Prihodnjo pomlad bom potoval v Rim in upam, da vas bom ob tej
priložnosti obiskal.
Medtem prosim Boga, da bi vam Bog poslal delavcev in vas navdihnil, da jih boste ne-
kaj namenili mojim sirotam in za duhovne poklice, ki se jih toliko izgublja v naši škofiji.
Oh, da bi Božja mati Marija uslišala to mojo gorečo prošnjo!
Sprejmite, prečastiti vrhovni predstojnik, izraze mojega globokega spoštovanja v
N.G.J.K.
+ Victor Jos. Doutreloux
škof v Liègeu (Belgija)
B
Prevzvišeni vrhovni predstojnik!
Potem ko sem prišel iz avdience pri svetem očetu, čutim prijetno dolžnost, da vam
naznanim, da sem točno izpolnil nalogo, ki ste mi jo zaupali. Sveti oče podeljuje vam in
vsej vaši hiši v Turinu svoj očetovski blagoslov. Rekel mi je, da ste ga pred kratkim videli
in da se nič ne čudi, ko sliši iz mojih ust, da ste vi in vaši dečki navdušeni za svetega
očeta.
Obvestil sem ga o svoji prošnji pri vas in ga prosil, da bi me podprl. Naročil mi je, da
naj vam pišem, »da dobro pozna Liège, da se zanj zelo zanima, da mu je zelo pri srcu in
da si močno želi, da bi dobilo zavetišče, ki bi ga vodili vaši redovniki«.
Te besede, ki jih je izrekel z močnim poudarkom, so me presenetile in utrdile v pre-
pričanju, da sem s tem, ko sem se obrnil na vas, izpolnil Božjo voljo, in da zato udejanja-
nje tega, kar ste vi imenovali svojo gorečo željo, ne bo ostalo brez potrebnih sredstev.
Bog daj, da ne bi bil nevreden tega daru! Jaz izročam to zadevo v roke naše Gospe Mari-
je Pomočnice, ki sem jo obiskal, preden sem zapustil vašo ustanovo; gotovo bo izpolnila
mojo željo za svoje uboge sirote, ki so predvsem njene. Po tej molitvi se čutim še orodje
|
|
52.4 Page 514 |
▲back to top |
514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
v njenih rokah za izpolnitev naloge, ki jo je ona na mojo ponižno prošnjo vzela za svojo.
Prejmite, velečastiti oče, mojo ponovno zahvalo za ljubezniv sprejem, ki mi ga je prip-
ravilo vaše očetovstvo in vsi drugi. To bo eden mojih najspodbudnejših in tolažilnih
spominov.
Povsod v Rimu sem prosil za izpolnitev prošnje, ki sem vam jo naslovil, zlasti še pri
sv. Filipu Neriju, sv. Alojziju Gonzagi in mojem sonarodnjaku sv. Janezu Lierchmansu.
To zadevo nenehno priporočam angelom varuhom in vsem zaščitnikom naše škofije.
Upam, da smem računati tudi na vaše molitve. Ne vem, ali sem vam povedal, da sem dal
isto naročilo tudi enemu izmed svetih duhovnikov, ki me je prosil za blagoslov, preden
je pred kakima dvema mesecema umrl. Oprostite mi, da vam pišem s tako zaupljivostjo:
vaša ljubeznivost do mene me je tako zelo navezala na vašo osebo v ljubezni N.G.J.K., da
se moje srce ne more izražati pred vami drugače kot z največjo preprostostjo.
Sprejmite, velespoštovani oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
+ Victor Jos., škof v Liègeu
Rim, 31. maj 1884
C
Prečastiti vrhovni predstojnik!
Spominjajoč se vaše velike dobrote, ki ste mi jo izkazali pred dvema letoma, ko sem
vas obiskal, si dovoljujem prositi za sprejem za nosilca tega pisma. To je gospod od-
vetnik Doreye, glavni organizator in podpornik velikega števila katoliških ustanov v
mojem škofovskem mestu. Zelo vesel bo, da bo prejel vaš blagoslov in vam obnovil
mojo živo željo, da bi ustanovili zavod vašega reda v tem industrijskem mestu Liègeu.
Obljubili ste mi, da boste takoj, ko boste imeli osebje, prevzeli hišo. Sveti oče, ki sem mu
govoril o tej zadevi, mi je dovolil, da vam povem, da dobro pozna mesto Liège in srčno
želi, da ustrežete moji prošnji. Imamo že obširno ozemlje in veliko poslopje, ki ga lahko
poljubno povečamo. Tudi kapelica je pri roki. Nihče ne ovira, da bi postavili ustanovo,
ki bi bila podobna vaši v Turinu. Prepričan sem, da vam bo škofija dala veliko več čla-
nov, kot jih boste vi dajali njej.
To prošnjo sem vam napisal v devetdnevnici Marije Pomočnice. Vse sem zaupal tej
dobri materi. Od danes zvečer se pripravljam z devetdnevnico molitev za njen praznik
in prepričan sem, da bo ona rekla svojemu Božjemu Sinu, da prevzamete vodstvo usta-
nove v korist mojih ubogih sirot. Poleg tega pa bo prišlo še veliko drugih oseb, ki bodo
iskale tolažbo pri vaših dobrih redovnikih. Oh, prosim vas, da blagovolite prositi našo
Gospo Pomočnico, da vas razsvetli o mojih potrebah, ker nikakor ne dvomim, da ne bi
bile po Božji volji.
Gospod Doreye bi si rad ogledal vaše ustanove v Turinu. Zelo vam bo hvaležen, če mu
boste dali za vodiča katerega vaših redovnikov.
Sprejmite veličastiti gospod vrhovni predstojnik, moje pozdrave in izraze globokega
spoštovanja.
+ Victor Jos., škof v Liègeu
Liège, 17. maj 1886
|
|
52.5 Page 515 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
515
48. PISMO GOSPE DOROTEJE DON BOSKU
Spoštovani oče!
Poleg tega, da sem vam pisala in prosila za podrobnosti o delih salezijanske družbe,
sem pisala tudi očetu Brandi, predstojniku doma v Utreri. Ta mi je navedel veliko po-
drobnosti o celotni zadevi. Gotovo se spominjate, da sem vam v pismu z dne 20. sep-
tembra izrazila svoj namen, da bi v okolici Barcelone ustanovili zavod, kjer bi se fantje
pod vodstvom članov vaše Družbe usposabljali za različne obrti.
Da bi pospešili uresničitev tega načrta, bi vas prosila, da bi vi, če ne morete osebno
priti v Barcelono, čim prej poslali kakega salezijanskega patra, ki se razume na usta-
navljanje zavodov. Z njim bi se, skupaj z drugimi osebami iz tega mesta in zlasti še
z velespoštovanim gospodom škofom, s čigar dobrohotno naklonjenostjo lahko brez
nadaljnjega računamo, pogovorili o vsem potrebnem.
Salezijanski pater, ki bo prišel v Barcelono, bo lahko stanoval v moji hiši in jaz bom
poravnala vse njegove potne stroške.
Vašim molitvam se priporoča vaša najvdanejša v J. K.
Dorotea Chopitea De Serra
Barcelona, 12. oktober 1882
Calle de Cortes 276
A. B. S. M
49. PREDLOG DOGOVORA MED DON BOSKOM IN CIVILNIM ZDRUŽENJEM V LILLU
(19. 12. 83 in 14. 1. 84)
1. Izročitev stavbe, šolskih razredov, kapele in 4575 m2 zemljišča z ene strani in
2. Don Bosko z druge strani prevzema zgoraj omenjeno 1. februarja 1884 v svojo po-
sest. Zgoraj omenjeno Združenje ostaja še naprej.
3. Posest se don Bosku oddaja za 15 let.
4. V tem času se lahko dogovor podaljša za naslednjih 15 let.
5. Don Bosko prevzema skrb za otroke in jih sprejema ne starejše od 16 in ne mlajše
od 8 let.
6. Don Bosko se obveže, da bo sprejel 14 dečkov, ki jih predlaga ustanovitelj. Don
Bosko bo v času zaposlitve prejemal na leto 300 frankov od Destombesa, Združenje
pa bo prejemalo letno 3600 frankov.
7. V nadomestilo bo don Bosko prejel eno dvanajstino, ki se bo vrnila prvemu lastni-
ku, če ne bo vodil zavoda vsaj tri leta.
8. Naredi se 12 deležev, ki pripadajo don Bosku in njegovim duhovnikom, ne da bi jih
izplačali. Če bi se don Bosko umaknil iz vodstva, bo odpadlo tudi teh 12 deležev, se
pravi, da bodo odšteli sorazmerno vsoto, ki je tretjina odsluženih let od začetka.
Deleži bodo šli v korist še obstoječih.
9. Don Bosko bo sezidal stavbo in priskrbel opremo za 15.000 frankov, ki bodo del
lastnine Združenja in so 12. delež.
10. Združenje je v korist gospoda Vandebenqueja določilo prihodek 1300 frankov od
glavnice 20.000 po 4,5%.
Don Bosko bo postal lastnik vseh teh vrednostnih papirjev, če pa bi odstopil, mora
|
|
52.6 Page 516 |
▲back to top |
516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
pravočasno poskrbeti za jamstvo.
11. Sirotišnica ima v hranilnici naloženih 1.200 frankov.
12. V primeru likvidacije bodo služili don Bosku kot plačilo za dodeljen delež.
13. Ta dogovor je mogoče spremeniti samo z dvotretjinsko večino glavne skupščine.
50. DE MONTIGNYJEVO PISMO DON BOSKU
Predragi in prečastiti don Bosko!
Izražam vam živo hvaležnost za vaše dobrohotno in ljubeznivo pismo, ki ste mi ga
blagovolili poslati po don Bologni, novem ravnatelju naše sirotišnice St.-Gabriel.
Kakor pravilno pripominjate, se moramo zahvaliti Bogu za izvedbo načrta, ki smo ga
pripravljali približno eno leto in ki mu pripisujem velik pomen.
Vse se je srečno končalo in jaz sem danes osebno uvedel duhovnika Bologno v njegov
dom.
Ta ugledni duhovnik je želel prebiti nekaj dni pri meni, preden nastopi svojo službo,
in priznati moram, da me je globoko presunila njegova resna pobožnost, njegov odnos
do otrok in njegova želja, da bi storil čim več dobrega. Gotovo mu bo uspelo v tem, o
tem ne dvomim, in jaz vam čestitam za njegovo izbiro, ker bo gotovo storil veliko za
razvoj ustanove.
Namestite don Bolgne v St.-Gabriel se je izvedla brez hrupa, kakor je želel, in usmilje-
ne sestre so bile nadvse dobre in uslužne pri prenosu njegovih pristojnosti.
Sestre so novemu ravnatelju podale vsa pojasnila, in ker bo predstojnica ostala še
naprej v Lillu, bo lahko pozneje zelo koristila naši hiši z nasveti, ki bodo potrebni in jih
bo ona rade volje dajala.
Gospa Montigny je bila globoko ganjena zaradi vašega očetovskega spomina.
Kakor jaz je tudi ona tesno povezana s predstojnikom salezijancev in oba se vam iz
srca zahvaljujeva za očetovski blagoslov, ki ste ga namenili našim dragim otrokom.
Prosim vas, velečastiti oče, da sprejmete ponovne izraze mojega globokega spošto-
vanja in vdanosti.
A. De Montigny
Lille, 29. januar 1884
P. S.: Dne 26. januarja sem predstavil don Bologna nadškofu v Cambraiju, ki je don
Boskovega predstavnika prisrčno sprejel.
51. DON BOLOGNEVO PISMO DON BOSKU
Predragi don Bosko!
Od ponedeljka tega tedna sem v Lillu. Družina De Montigny je zelo ljubezniva z mano.
Obiskal sem veliko družin v mestu, kakor je primerno. V sirotišnico bom šel stanovat v
torek. Upam, da boste za ta dan poslali koga tja.
Nisem še videl otrok niti ne mislim z njimi govoriti, dokler ne bom dokončno ustoli-
čen. Vsak dan grem po eno uro k predstojnici sirotišnice in nabiram podatke. Sestre se
v teh okoliščinah vedejo zelo primerno.
Vse osebe, s katerimi sem imel priložnost govoriti, z odobravanjem sprejemajo naš
prihod v sirotišnico St-Gabriel. Tudi duhovščina se zdi, da je naklonjena … Rekli so mi,
|
|
52.7 Page 517 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
517
da je monsinjor nadškof Cambrai v Parizu in bo tam ostal do konca meseca. Tja sem mu
poslal vsa pisma, ki sem jih imel zanj. Predvčerajšnjim sem mu poslal vaše pismo, pis-
mo msgr. Roberta9 itn., pismo, za katerega sem prosil gospoda Guiola (da mu naredim
veselje). Gospod De Montigny je pripisal nekaj besed k prošnji za monsinjorja, da bi mi
podelil vsa pooblastila.
Naključje je naneslo, da je monsinjor prišel včeraj v Lille. Danes dopoldne sem ga šel
obiskat v spremstvu gospoda De Montignyja. Sprejel me je kot stari očka. Malo prej je
sprejel vaša pisma. Pritisnil me je na prsi in se spomnil, da me je pred petimi leti videl
v oratoriju sv. Leona. Nato mi je dejal, da mi podeljuje vsa pooblastila za spovedovanje
itn. v sirotišnici in v celi škofiji. Jutri naj bi prišel na kosilo h gospodu De Montignyju in
tako ga bom spet videl. To je dobri stari očka, ki nam želi vse najboljše.
Šel sem na obisk h gospodu Vrauju, pa ga nisem dobil. Prišel je dvakrat k nam, pa me
nikdar ni dobil. Tu je pismo, ki mi ga je potem poslal.10
Ne vem, kaj bomo mogli storiti s temi otroki, ki so še ostali v sirotišnici. Malo so jih
razvadili s prehrano. Za zajtrk imajo mleko in kavo, pivo in dvojno prikuho za kosilo itn.
Kar bi nam bilo na začetku najbolj koristno, bi bil duhovnik, ki bi učil glasbo, ker sedaj
nimamo nikogar za to. Če bi nam don Rua poslal koga, bi bil dobrodošel …
Mali Alfred De Montigny je odličen.
Oprostite mi mojo dolgoveznost.
Vdani služabnik
D. Bologne
52. PRAVILNIK OBLAČILNICE V SIROTIŠNICI S. GABRIEL
1. Namen oblačilnice sirotišnice S. Gabriel je oblačiti dečke, izdelovati potrebno oble-
ko za spodoben nastop v družbi in na splošno dajati potrebno perilo.
2. Ustanovo vodi štiričlanski odbor, sestavljen iz štirih gospa: predsednice, podpred-
sednice, blagajničarke in tajnice.
3. Izdatki se poravnavajo s prostovoljnimi prispevki (v denarju in obleki) in letnimi
prispevki.
4. Prostovoljni prispevki niso določeni, vendar naj bi bil najmanjši dvanajst frankov.
5. Gospe pomagajo z delom doma.
6. Pridružene gospe so ali aktivne ali častne.
7. Aktivne gospe se vsak mesec zberejo v sirotišnici, da spoznajo potrebe in si raz-
delijo delo za sirote. Pri teh zborovanjih za duhovno vodstvo pristojni duhovnik
zbranim naslovi nekaj spodbudnih besed.
8. Častne članice nimajo druge obveznosti, kot da enkrat na leto darujejo vsaj 12 fran-
kov.
9. Enkrat na leto se v sirotišnici opravi sveta maša z blagoslovom za družbenice, za
9 Škof v Marseillu.
10 »PH. VRAU izraža svoje spoštovanje velečastitemu don Bolognia (sic) in obžaluje, da vas ni mogel
dobiti, ko vas je obiskal pri gospodu De Montignyju. Upa, da se bo kmalu ponudila druga priložnost,
da bova mogla govoriti o uresničevanju načrtov z don Boskom v korist našega prebivalstva. - Pripo-
roča se molitvam don Bologni in ga prosi, da sprejme njegove vdane pozdrave.«
|
|
52.8 Page 518 |
▲back to top |
518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
njihove družine in za pokojne članice. Sirote opravijo zbirko v korist Združenja.
10. Otroci se vsak dan udeležijo maše, molijo rožni venec in opravljajo druge pobožne
vaje za svoje dobrotnike.
Prošnje za včlanjenje pošljite na naslov:
Gospa Aimé Houzé De L'Aulnoit, Rue Royale 61, predsednica
Gospa Charles Huet, 34 Rue des Arts, blagajničarka
Gospa Erneste Loyer, Place de Tourcoing, tajnica in ravnateljica sirotišnice
53. DON ALBEROVO PISMO DON BOSKU
Predragi oče v J. K.!
Hiša v Parizu je ustanovljena. Deo gratias! V soboto, pred enim tednom, smo bili spre-
jeti pri velečastitem d'Hulstu, rektorju univerze, ki nas je z grofom Franquevillom in
opatom Pisanijem zadržal na kosilu. Sprejel nas je nadvse ljubeznivo in nas predstavil
kardinalu, ki je izrekel pohvalne besede za don Boska in salezijance.
Popoldne istega dne smo se odpravili h gospodu odvetniku Oliveru, ki je v naši nav-
zočnosti prebral več osnutkov, ki ste jih pripravili vi in gospod don Rua. Dodali so nekaj
pripomb, nekaj majhnih sprememb, mi smo jim postregli s pojasnili in se domenili, da
bo prihodnji torek vse nared za podpis.
Anonimno združenje, ki bo ustanovljeno v nekaj dneh, ne postavlja nikakršnih ovir,
ker so v njem don Bosko in njegovi, in ne bo dolžno plačevati obresti, kot je to v Marse-
illu, kjer je bilo ustanovljeno še pred prihodom don Boska.
Predaja opata Pisanija ne bi mogla biti boljše izvedena, saj so bili stroški minimalni.
Odvetnik Oliver in grof Franqueville sta zelo sposobna in imata najboljšo voljo poma-
gati don Bosku.
Opat Pisani je pretiraval, tako da bo težko nadaljevati z istim korakom. Toplo sem
priporočil don Bellamyju, da naj vsaj na začetku ničesar ne spreminja in da naj pritegne
k sodelovanju fante, ki obiskujejo zavetišče Patronage. Opat Hugot, ki je tam, bo še ostal
z nami, vendar ga vedno lahko odslovimo.
Don Bellamy je bil zelo nezadovoljen z obnašanjem klerika Berka, ki ga ni hotel vzeti
k sebi. Oblekel sem v talar Bessièra, našega najboljšega novinca, in mu ga dal za tovari-
ša. Storil bo veliko dobrega, če ne drugače, s svojim zgledom.
Za sprotne potrebe uporabljamo denar, ki nam ga daje grof Franqueville. Medtem pa
obiskujemo družine in upamo, da bomo dobili, kar potrebujemo. Če bi vaša uglednost
bila tako dobra, da bi kmalu pisali pismo o naših napravah in potrebah v hiši, bi nam
bilo zelo ustreženo.
Prosim vas, da bi napisali nekaj vrstic msgr. d'Hulstu, se mu zahvalili za prijazen spre-
jem in ga prosili, da bi nam ostal vedno naklonjen. On je v Parizu pri cerkveni oblasti
vsemogočen in je lahko zelo koristen pri dobrih delih. Kardinalu sem izročil don Bosko-
ve pozdrave in se mu predstavil v njegovem imenu.
Hiša v Saint Quenu je še v načrtu: župnik pri Magdaleni svetuje, da bi opustili ta načrt
in kupili hišo v Montmorencyju, malo bolj oddaljeno od Pariza. Gospa Meissonnier bi
kupila neki grad, namesto da bi gradili. Zdi se, da je župnik naklonjen temu novemu
načrtu. Treba bi bilo premisliti in mu pisati. On meni, da smo z eno nogo že v Parizu.
|
|
52.9 Page 519 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
519
Prosim vas, da bi stvar premislili in svoje zamisli sporočili župniku pri Magdaleni.
Oprostite mi zaradi dolžine pisma, sprejmite naše pozdrave in nas vse blagoslovite.
Najponižnejši sin
P. Albera
54. DON BOSKOVA OKROŽNICA PARIŠKIM SOTRUDNIKOM
Našim dragim sotrudnikom in sotrudnicam v parizu
Dve leti je že od tega, ko sem imel veliko srečo, da sem bil med vami. Takrat sem mo-
gel ugotoviti vašo globoko vero, krščansko ljubezen in velikodušnost. Za vse to se Bogu
iz srca zahvaljujem!
Takrat so mnogi izmed vas izrazili željo, da bi tudi v Parizu ustanovili hišo, ki bi dajala
zavetišče ubogim in zapuščenim otrokom, ki bi tudi dobili potreben pouk in vzgojo, da
bi rasli v dobre kristjane in poštene državljane.
Vaša želja se je uresničila danes, to je dejstvo. Odprli smo zavetišče, imenovano po sv.
Petru, in se bo odslej imenoval Salezijanski oratorij Saint Pierre v Ménilmontantu, rue
Boyer št. 28.
V sedanjih okoliščinah je zavetišče odprto ob nedeljah vajencem in mladim delav-
cem, ob četrtkih pa šolarjem. Sprejeli bomo tudi nekaj revnih in zapuščenih otrok. Z
Božjo pomočjo in podporo vaše krščanske
ljubezni bomo povečali število oskrbovancev, da bomo tako v čim večji meri koristili
mladini našega glavnega mesta.
Dobili smo skromno hišo, kapelo in veliko dvorišče za igre, šolske sobane. Vendar
moramo poravnati še dobršen del dolgov. Poleg tega je treba ustanovo vzdrževati in
razvijati. Tu je odprto področje za vašo krščansko dobrodelnost.
Vi dobro veste, da sta moje bogastvo in imetje vaša krščanska ljubezen; da sem mogel
ustanoviti toliko ustanov za ogroženo mladino in jih vzdrževati, je vse to sad vaših da-
rov. Kar se tiče mene, si ne želim drugega kot delati dobro ubogim otrokom, za katere
je in bo moje srce vedno vroče zavzeto, To so moja in mojih duhovnikov sredstva, s
katerimi se posvečamo mladini. Vse drugo je v vaših rokah. Ne zavzemam se za letne
prispevke, temveč puščam vsakemu, da svobodno daruje, kar mu narekuje njegovo srce
v mejah njegovih možnosti.
Don Bellamy, vodja ustanove, zbira darove, ki jih boste namenili naši novi ustanovi.
Ker vem, s kakim navdušenjem otroci Francije sodelujejo pri dobrih delih, ne bom več
dodajal. Pravim vam samo, da je naša pariška ustanova zaupana vam, da se ne bom
motil v svojem zaupanju.
Zagotavljam vam, da bom vsak dan molil za vas in vabil k molitvi za vas pri oltarju
Marije Pomočnice naše dečke, da vas bo vse, vas in vaše družine, sprejela pod svoj plašč
materinskega varstva. Naj vam ona izprosi časne in duhovne blagoslove v tem življenju
in ob svojem času večno slavo kot plačilo za vašo krščansko dobrodelnost.
V globokem spoštovanju in hvaležnosti se iz vsega srca izpovedujem za vašega vda-
nega in zelo hvaležnega služabnika.
Vsak izvod okrožnice nosi
don Boskov podpis.
|
|
52.10 Page 520 |
▲back to top |
520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Darove lahko izročite:
Gospodu opatu Le Recoursu, župniku pri Magdaleni
Msgr. opatu Pisaniju v Katoliškem inštitutu, 74 rue de Vaugirard
Gospodu grofu Franquevillu, Château de la Muette-Paser
Gospodu A. Jossu, knjigotržcu, 29 in 31 rue de Sèvres
Imenovani bodo zbirali darove in jih izročili ravnatelju.
55. ČLANEK V FIGAROJU O PARIŠKI HIŠI11
Don Boskova ustanova
Včeraj smo dali anarhistom, da so se zbrali na bulvarju Magenta, izgnancem iz leta
1851 v župniji Louvre, socialistom na Montparnassu itn. Naši bralci že poznajo različne
skupine republikanske stranke. Zadosti bo, če jih bomo čez deset dni – 18. marca videli
sesti za mizo, kjer ne manjka nihče drug kot samo Louise Michel. Toda danes imamo
srečo, da pišemo o nečem bolj pametnem. Pokazati hočemo protisredstva. Gotovo poz-
nate don Boska, tega častitega italijanskega duhovnika, ki je zato, da bi zaustavil soci-
alistično gibanje, prišel na misel, da bi ustanovil delavnice in krožke, kjer bi se delavci
naučili »biti zadovoljni s svojo usodo in se naučili delati«. V Turinu je ustanovil prvo
delavnico, ki jo je postavil pod varstvo svetega Frančiška Saleškega, od koder tudi do-
biva svoje ime salezijanska hiša.
Ta delavnica je imela tak prodoren uspeh, da jih je danes v Italiji, Španiji, v južni Fran-
ciji več kot sto dvajset. Turinsko središče šteje dva tisoč delavcev.
Pred nekaj leti je don Bosko prišel v Pariz. Veliko število duhovnikov ga je prosilo,
da bi tukaj ustanovil salezijansko hišo. Don Bosko je iskal namestitev v enem najbolj
obljudenih mestnih četrti, ki je tudi najbolj razgreta. Našel jo je na hribu, ki je bil zadnje
zatočišče komune.
Na Rue Boyer 28. na Ménihnontantu, čisto blizu Père-Lachaisa, je opat Pisani, tedaj še
preprost semeniščnik, ustanovil versko središče. Ko je bil imenovan za tajnika gospoda
d'Hulsta, je bil prisiljen zapustiti dosedanje delo. Don Bosko je ustanovil anonimno
družbo, ki je kupila nepremičnino, in tako prišel do svoje ustanove. Posest je kupil, ni
je pa plačal. Kot zadnje pojasnilo naj velja, da take vrste dobrotniki računajo na Božjo
previdnost.
Zemljišče je zelo obsežno. Gre za več kot štiri tisoč kvadratnih metrov. Pravkar smo to
ustanovo obiskali. Dobili smo kakih sto petdeset delavcev, od katerih je najmlajši star
dvanajst let, najstarejši pa triindvajset let.
Don Bosko sledi dvojnemu cilju. V veliki salezijanski hiši začnejo vzgajati delavce.
Skušajo jih zadržati tako, da jim ob delavnicah organizirajo krožke, kjer se zabavajo
na bolj zdrav način kot v kaki kavarni. Na žalost v Parizu primanjkuje denarja. Zato je
don Bosko do sedaj mogel uresničiti samo polovico svojega načrta. V Ménilmontantu je
dobil dve prostrani dvorani in dvoje sprehajališč. V eno dvorano je postavil gledališče,
11 O tem članku je don Ballamy pisal (samo don Rui 10. marca 1885): »Eden izmed dopisnikov Figa-
roja, zelo razširjenega časopisa (80.000 naklade), nas je preteklo nedeljo obiskal, nam zastavil veli-
ko vprašanj, pokazal veliko zanimanje za naše odgovore in potem napisal dolg članek, poln pomot,
pa tudi prepoln pohvale za don Boskovo ustanovo.«
|
|
53 Pages 521-530 |
▲back to top |
|
|
53.1 Page 521 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
521
drugo pa je razdelil v več šolskih razredov. Manjše sprehajališče je telovadnica, drugo
pa je namenjeno zabavi.
Vsak dan od osmih do desetih zvečer opat Belamy, ki je postavljen za ravnatelja hiše,
dva druga duhovnika, en arhitekt, en zdravnik in dva študenta prav poučujejo franco-
ščino, matematiko, petje, risanje, higieno, osnovno pravo.
Ob četrtkih in nedeljah je hiša odprta od poldneva do polnoči. Takrat lahko vsak dela,
kar hoče: nekateri telovadijo, drugi igrajo karte, tretji domino. Vsak najde, kar ga veseli.
V tej veliki hiši ni nobenih notranjih zaprtih vrat.
S predmeti, ki so jih nabrali ali kupili, so pripravili veliko tombolo, na kateri kupujejo
srečke s točkami. Dobitki so obleka, obrtniško orodje, dobre knjige.
V eni izmed sob nekaj fantov vadi veseloigro, v drugi pa krojijo obleke za predstavo.
Vsako nedeljo je gledališče odprto za sorodnike. Prav ti pa so do sedaj plačali večji
del izdatkov. Sorodniki plačajo petindvajset stotink za sedež ali petnajst sujev za celo
družino. Predvajajo samo veseloigre, stara dela, iz katerih so izločili ženske vloge. V
gledališče lahko pride do štiristo gledalcev.
Novost, ki dela don Bosku posebno čast, je dejstvo, da trije duhovniki, ki vodijo hišo,
niso toliko ravnatelji kot vodiči. Vse delajo, upravljajo, nadzirajo fante, ki se tako uspo-
sabljajo za odrasle ljudi. Po določenem času so oni sami vratarji, nadzorniki, blagajniki,
upravniki itn.
V Ménilmontantu ni redovne šole. To je treba posebej poudariti. Salezijansko hišo
sestavljajo učenci laičnih šol. Dvanajst od njih pripada šolskim bataljonom. Opat Be-
lamy ne izvaja prisile. Sprejme vsakogar, ki pride. Najraje vidi, če mu pripeljejo hudobne
tipe. Na tak način, po tem sistemu svobode in tovarištva, skuša vse v vsem preobraziti.
Nekoč je don Bosko v Turinu prosil, da bi mu dovolili vzeti iz poboljševalnice tristo
petdeset pripornikov.
Rad bi jih popeljal na sprehod do kraljevske vile Stupinigi.
Imeli so ga za norca. Stopil je h gospodu ministru Ratazziju in ga vljudno prosil za to
uslugo. Končno je ta privolil.
»Na čelo bom postavil petdeset karabinjerjev,« je dejal minister, »prav toliko na des-
no in tudi na levo stran. Preostalih petdeset pa bo sklenilo pohod.«
»Nočem niti enega vojaka,« je odvrnil don Bosko. »Jaz odgovarjam zanje.«
Poskušali so vse mogoče, da ne bi dali dovoljenja.
Lahko si predstavljamo veselje teh tristo petdeset jetnikov, ko so odprli vrata jetni-
šnice. Toda don Bosko jim je govoril. Sledili so mu skozi mesto, kakor trop ovac sledi
pastirju. Toda ovce drži v redu pes, don Bosko pa ni uporabil pomoči niti enega kara-
binjerja. Zvečer pri pregledu ni manjkal niti eden. To je način, kako ta častiti duhovnik
razume vzgojo. Danes je star sedemdeset let. Prekoračil je dobo preizkušanj. Z otroki
ravna kakor z odraslimi. To je dejstvo, ki ga je v Italiji naredilo slavnega. S tem pa je tudi
že vse povedano, kaj don Bosko lahko stori v Parizu.
Na žalost njegova ustanova nima zadosti sredstev. Potreboval bi denar, da bi dvignil
stavbo za dve nadstropji. V eno bi namestil spalnico in v drugo obednico. S preostalim
denarjem bi sprejel še več sirot, otroke revnih staršev pa tudi nedisciplinirane.
Darove, namenjene vzdrževanju te ustanove, sprejema grof Franqueville na gradu De
|
|
53.2 Page 522 |
▲back to top |
522
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
la Muette (Passy-Paris) ali opat Bellamy, Rue Boyer 28. Čutimo dolžnost, da damo ta
dva naslova mnogim osebam, ki so prepričane, da se je treba boriti proti družbenemu
neredu.
Pariz je preveliko ognjišče hudobije. Opata Bellamyja je mogoče dobiti vsak dan ra-
zen ob sredah in petkih v salezijanski hiši. Tisti, ki bi želeli podpreti razvoj tega vzgoj-
nega središča, naj ne varčujejo s trudom in se odpravijo v Ménilmontant. Vrnili se bodo
s srečno zavestjo, da so udeleženi pri delu, ki skuša izboljšati našo družbo na najboljši
način, z religioznim socializmom proti revolucionarnemu socializmu.
Charles
Figaro, 9. marec 1885
56. TROJE PISEM DON BELLAMYJA O HIŠI V PARIZU
A
Velečastiti in nadvse ljubljeni gospod (don Rua)!
Brez dvoma smete, da, celo morate biti nezadovoljni z mojim predolgim molkom.
Vendar menim, da zaradi dela, ki ga moram opraviti tukaj, nisem mogel drugače, zato
vas prosim, da mi oprostite.
Po tem opravičilu podajam pojasnila, ki jih želite imeti.
Prejel sem seznam pariških sotrudnikov, kar me zelo veseli.
Prav tako sem prejel srečke, ki naj bi jih razposlal našim sotrudnikom, in ne morem
reči, da sem za to hvaležen, ker gre glas, da je bila hiša v Parizu odprta zato, da bi dajala
denar. Sedaj pa ta pošiljka iz Pariza prav v trenutku odprtja nove hiše daje slab vtis
pri naših dobrotnikih. V potrdilo prilagam pismo, ki sem ga prejel danes zjutraj, in se
bojim, da ne bo zadnje te vrste. Potrpljenje.
Prejel sem tudi pismo našega častitega očeta don Boska, naslovljeno na iste sotrudni-
ke. Vanj prilagam francoski prevod. – Zelo bi želel, da bi to pismo natisnili in mi ga
v najkrajšem času poslali, da ne bi bili naši sotrudniki prepozno obveščeni o odprtju
ustanove, o kateri pišejo časopisi.
Grof Fraqueville je sestavil in poslal glavnim časopisom, kot je La Semaine Religieuse
de Paris, L'Univers, Le Monde, Le Defense, Le Galois, Le Fracais, dopis, katerega primerek
prilagam pismu.
Ta časopis je povzročil močan odziv in od vseh strani prejemam obiske in pisma, ki
predlagajo ogrožene fante za sprejem. Vse kaže, da ne bomo mogli dolgo odlašati z
odprtjem internata, ker bo to najmočnejše sredstvo za zbiranje darov in zlasti možnost,
da delamo dobro.
V kratkem bo opravila svoje delo Civilna družba, ki je bila ustanovljena za našo hišo.
Grof Franqueville predlaga, da naj vam natančno poročamo o vsem, kar je bilo sklenje-
no v korist naše hiše.
Vrednostni papirji, ki jih ima grof Franqueville, dajejo približno tisoč frankov obresti
na leto.
Skoraj vsi gospodje, ki smo jim predlagali, da bi pristopili k Patronatnemu odboru
naše hiše, so po kratkem premisleku privolili in zadnji čas celo senator Chesnelong.
Deo gratias!
|
|
53.3 Page 523 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
523
Sedaj bo treba ustanoviti še odbor gospa za nabiranje miloščine. Za predsednico na-
meravamo postaviti gospo markizo Di Rende.
Ko že govorimo o njej, naj povem, da mi je ta nadvse dobra gospa mati apostolskega
nuncija izrazila željo, da bi salezijanci prevzeli skrb za Italijane, ki živijo v Parizu. – Delo
so že začeli velečastiti očetje barnabiti, toda sedaj je ustanova zaradi izgona redovnikov
v nevarnosti in bi bilo treba v tem trenutku prevzeti skrb za enega izmed središč v la
Villette nedaleč od Ménilmontanta, kamor bi morali hoditi ob prazničnih
dneh za spovedovanje, pridiganje, maševanje. Ta salezijanec bi moral bivati v Ménil-
montantu in delovati v dogovoru s patrom barnabitom, ki bi ostal pristojen za splošno
vodstvo vseh središč v okolici Pariza.
Da bi bival tam, za zdaj ni mogoče.
Sicer sem se pa na dolgo in široko pogovarjal o tem predlogu nuncija z našim inšpek-
torjem don Albero. Menim, da vam je poročal o tem predlogu, in od vas pričakujem
odgovor, ker me bo nuncij v kratkem vprašal po njem, se pravi, če don Bosko lahko
prevzame to vrsto apostolata za Italijane, ki živijo v Parizu.
V čast Marije Pomočnice bi radi pripravili prvi sestanek pariških sotrudnikov. To bi
bil nekak začetek salezijanskega dela. Upamo na udeležbo monsinjorja pomožnega
škofa Richarda kot predsednika in msgr. d'Hulsta (ki se je izkazal zelo naklonjenega),
ki je sprejel povabilo, da bo govoril. Mnogi si želijo, da bi tukaj v naši kapeli imeli sliko
Marije Pomočnice, ker bi bila, tako pravijo, močna privlačnost k pobožnosti pa tudi
vir duhovnih in materialnih koristi naše hiše. Zato nameravamo kupiti kip, podoben
onemu v Marseillu, in ga blagosloviti na dan srečanja. Druga zelo zaželena in goreče
pričakovana stvar pa je prihod našega predragega don Boska. Zlasti gospod Franque-
ville šteje zadevo kot gotovo in vam bo o tem v kratkem pisal. Naše srce bije hitreje ob
misli na to možnost! Naša nova hiša ima svoje začetne moralne in materialne težave,
vendar smo se o vsem pogovorili z našim dobrim gospodom inšpektorjem. Zlasti iz-
datki so veliko višji, kot smo mislili na začetku, medtem ko je darov bolj malo … Zdi se,
da se moralno stanje izboljšuje. Naši fantje so storili, kar so mogli, da bi nam pokazali
svojo hvaležnost na praznik sv. Frančiška Saleškega. Večjim smo podarili d'Espineyev
življenjepis našega očeta don Boska. Ta sedaj razveseljuje naše Ménilmontanžane, ki
tako začenjajo spoznavati in ljubiti našega dobrega očeta. Deo gratias. Gospod kleriček
don Beissière je še naprej zelo dober. Tudi gospod Vittorio Rapetti je v redu.
Zadnjo soboto smo opravili vajo za srečno smrt, ki je kljub skromnosti uspela v zado-
voljstvo vseh. Stvari se počasi urejajo.
Molite za nas, predragi in odlični gospod prefekt. Mi molimo za vas in vas spoštujemo
in ljubimo.
Vaš najpokornejši in najvdanejši v J. K. in M.
Ch. Bellamy
Pariz, 6. februar 1885
B
Predragi dobri oče in gospod don Bosko!
Pismo izpod peresa samega našega don Boska … kaka milost, kolika pozornost Božje
previdnosti, da bi mogli pozabiti na oddaljenost, ki nas loči od našega očeta, in prema-
|
|
53.4 Page 524 |
▲back to top |
524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
gati težave, ki jih srečujemo pri izpolnjevanju naših dolžnosti.
In prav te dolžnosti so bile vzrok, da se nismo takoj zahvalili za vaše nadvse ljubezni-
vo pismo. Menili smo, da moramo žrtvovati dolžnosti obveznost najslajših zadovoljstev,
se pravi, da bi pisali našemu dobremu očetu.
V prilogi boste prejeli francoski prevod lepega pisma, ki ste ga naslovili pariškim so-
trudnikom. Ničesar ne bi mogli lepše izraziti in naši popravki se tičejo samo oblike,
kolikor se nam je zdelo bolj primerno za naše Parižane. Potolažite se, predragi oče, če
naletimo pri vodstvu naše hiše na težave, saj doživljamo tudi veliko utehe, ki daje upa-
nje na lepo prihodnost naše ustanove.
Za premagovanje težav najdem veliko pomoči v posebnem spoštovanju, ki ga gojijo
mnogi do vaše osebe, in zadosti je, da se pokažem kot don Boskov sin, in že izginejo.
Natančno sem poročal našemu inšpektorju don Alberi o želji apostolskega nuncija
msgr. De Rendeja, da bi rad videl, da bi don Bosko prevzel delno skrb za apostolat med
pariškimi Italijani.
V vašem imenu sem mu zagotovil, da ta apostolat zelo ugaja vašemu srcu in da boste
storili vse, da bi ustregli željam predstavnika Svetega apostolskega sedeža. Recite mu,
velečastiti oče, ali naj mu dam pritrdilni odgovor na vprašanje, ki mi ga bo v kratkem
ponovno stavil.
Proti koncu aprila ali v začetku maja pripravljamo prvi zbor sotrudnikov v Parizu. Na
tem sestanku, ki naj bi veljal za odprtje naše hiše, bi blagoslovili kip Marije Pomočnice.
Pri tem pa pričakujemo izredno milost od Gospoda, se pravi vaš prihod med nas, da bi
kot znamenje bodočega uspeha blagoslovili našo hišo, ki začenja delovati.
Prepuščam drugim skrb, da bi od vas dobili to veliko uslugo.
V vaše veliko zadoščenje vam lahko povem, da naši fantje budijo veliko zadovoljstvo
s svojim dobrim duhom in vedno večjim zaupanjem do salezijancev.
Čeprav je bil praznik sv. Frančiška Saleškega skromen v zunanjem blišču, pa je bil poln
utehe zaradi navdušenja. Naši fantje so jasno dokazali svoja plemenita čustva do našega
dobrega očeta don Boska, ki ga iz dneva v dan bolje spoznavajo in vedno bolj ljubijo.
Upam, da boste mogli s svojo roko podpisati pisma, ki naj bi jih poslali sotrudnikom.
Dovolite mi pripombo, da naj bo tisk zelo lep, ker so naši Parižani v teh stvareh zelo ob-
čutljivi. Prosim vas, da mi čim prej pošljete ta pisma, da jih bom mogel razposlati našim
sotrudnikom. Treba bi bilo imeti na zalogi veliko izvodov.
Veliko časopisov je že naznanilo odprtje naše hiše in prišlo je že nemalo prošenj za
sprejem ubogih dečkov. Postalo je jasno, da ne bomo mogli dolgo odlašati odprtja in-
ternata.
Končujem predolgo pismo. Gotovo se boste smehljali ob moji italijanščini, toda vi se
morate smejati, da pozabite na stvari, zaradi katerih bi se morali jokati, zato sem zado-
voljen in mi oprostite dobro voljo.
Vsi trije, ki smo tukaj, vas prosimo, da nas blagoslovite in verjamete v našo ljubezen.
Blagoslovite tudi naše fante in dobrotnike.
Imam se za najponižnejšega sina Marije Pomočnice.
Ch. Bellamy
Pariz, 8. februar 1885
|
|
53.5 Page 525 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
525
C
Velečastiti in nadvse ljubljeni gospod prefekt (don Rua)!
Silno si želim, da bi videl pismo našega dobrega očeta don Boska v rokah naših sot-
rudnikov, zato ga takoj, ko sem ga prejel, z majhnimi popravki spet odpošiljam. Dovolite
mi, da vam priporočim dobro vrsto papirja.
Kar se tiče gospoda Josseja, ki je v pismu naveden med glavnimi dobrotniki, menim,
da to ni najbolj primerno. Bolje bi bilo, če bi ga ohranili za drugo pismo, ki ga bo poslal
pariški odbor. Bojim se, da bi se mnogi čudili, ko bi videli to ime. Bojim se celo, da ta
gospod v svojem trgovanju vse preveč uporablja v svojo korist vse, kar don Bosko stori
v njegovo korist. Vendar odločite vi, kakor se vam zdi bolj prav.12
Upam, da bo naš predragi don Bosko mogel postaviti svoj lastnoročni podpis na dnu
okrožnice, ki bo s tem pridobila veljavo.
Bodite tako dobri in mi pošljite čim več izvodov, da jih bom mogel poslati vsem, za
katere menim, da je koristno, četudi niso sotrudniki.
Znano vam je, kako slab vtis je naredila tukaj loterija. Mnogi, med njimi tudi gospod
grof Franqueville!!, baron Reille itn … itn. so mi vrnili srečke, ki sem jim jih poslal, tako
da jih imam prav v obilici in ne vem, kaj naj z njimi počnem. Še več, to je povzročilo
nejevoljo mnogih ljudi. Vendar potrpimo in upajmo, da bo Božja previdnost priskočila
nam v pomoč. Pišite mi, kaj naj naredim s srečkami.
Gospod grof Franqueville mi je naročil, naj vas obvestim, da denar, ki ga ima on, za-
došča komaj za nakup hiše, da pa nikakor ne more poravnavati tekočih potreb. Z druge
strani pa so tudi darovi vedno redkejši in mnogi čakajo na don Boskov prihod, da bodo
dali svoje darove. Zato menimo, da don Boskov obisk Pariza ni samo koristen, temveč
celo potreben, ker sicer ne vemo, kako naj spet vzbudimo naklonjenost, ki bi nam dala
vse potrebno za nakup in vzdrževanje hiše.
Najprimernejši trenutek bi bil konec aprila ali začetek maja, ko bomo imeli zbor naših
sotrudnikov in bomo pod predsedstvom njegove ekscelence msgr. Richarda ali apostol-
skega nuncija odprli hišo. Ob tej priložnosti bi blagoslovili tudi kip Marije Pomočnice.
Razmislite o tem načrtu in mi pošljite tolažilni odgovor. Pravijo, da bi don Bosko, ki
je ob prvem svojem obisku v Parizu prejel veliko denarja, sedaj, ko ima hišo v Parizu,
prejel še veliko več …
Kar se tiče dušnopastirske oskrbe Italijanov v Parizu, sem bil ponovno pri grofici De
Rende in sem ji posredoval don Boskov odgovor, ki je točno tak kot vaš, ki ste mi ga
danes poslali.
Ker se mi je zdelo, da je grofica malo nezadovoljna zaradi naše nemožnosti, da bi
takoj storili kaj v prid te zadeve, sem menil, da je prav, da ji zagotovim, da bomo storili
vse mogoče, da bomo čim prej začeli to delo, na začetku v ožjem krogu, in to takoj, ko
12 Don Bellamy je to misel bolj natančno razložil don Rui v pismu 10. marca: »Kar se tiče gospoda
Josseja, bi po mojem mnenju njegovo ime skupaj z drugimi uglednimi osebnostmi, kot sta Rebours,
De Franqueville, bilo prava žalitev. To je vtis, ki so ga dobili drugi ljudje, ki so prebrali besedilo pis-
ma. Poleg tega ta človek, ki je sicer zelo dobra oseba, preveč meša sveto s posvetnim, se pravi navdu-
šenje za denar z navdušenjem za dobra dela, in se zdi, da se zna okoristiti z don Boskovim imenom.
Jaz sem se celo bal zlorabe. Vendar se mi sedaj vaše mnenje zdi pravilno, zato ne bi bilo pametno, da
bi njegovo ime izpustili iz spisa nabiralcev.«
|
|
53.6 Page 526 |
▲back to top |
526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
bo vse pripravljeno v la Villetti.13
Apostolski nuncij je vzel to ustanovo v zaščito in močno želi, da bi napredovala. V
kratkem me bodo predstavili nunciju, ki je izredno naklonjen salezijancem; govorila
bova o skupni zadevi v smislu vašega odgovora.
Dela je obilo in vsak dan več. V hiši imamo že ubogega zapuščenega fanta, ki ima
duhovniški – mogoče celo salezijanski poklic, ki pa je bil v veliki nevarnosti. Mogoče
nisem ravnal prav? Vendar nisem mogel gledati tolike revščine in take nevarnosti, ne
da bi revčku priskočil na pomoč. Zelo sem zadovoljen z našimi fanti. Deo gratias.
Dne 15. marca bomo imeli naš praznik sv. Jožefa s prvim obhajilom osmih večjih za-
puščenih fantov. Kurat iz Ménilmontanta bo prišel k nam in mu bomo pripravili lep
sprejem. Molite za nas. Za veliko noč moram pridigati troje duhovnih vaj. Molite za
vašega ubogega
Carla Bellamyja
Pariz, 28. februar 1885
57. DON BOSKOVA PISMA GOSPE QUISARD IN NJENEMU SINU
A
Dragi moj prijatelj!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo in se vam zahvaljujem. Molil bom po vašem name-
nu. Lahko se zanesete na uspeh pri izpitih, če se boste resno ukvarjali s svojimi šolskimi
dolžnostmi in ubogali očka in mamico.
Pristopajte k svetemu obhajilu vsakič, ko vam je mogoče.
Bog naj vas blagoslovi in vas za vedno ohrani na poti v nebesa.
Molite, prosim, zame, ki ostajam v J. K. vaš dobri prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. maj 1884
B
Gospa Quisard!
Vaših pisem si vedno želim bodisi zaradi novic, ki mi jih pošiljate o vaši družini, bodi-
si zaradi darov, ki jih pošiljate za naše sirote. Sporočam vam, da sem prejel 200 frankov
s pismom z dne 3. tega meseca. Zagotavljam vam, da naše sirote molijo vsak dan za vas
in da prejemajo sveto obhajilo po vašem namenu.
Vi ste zaposleni z izdelavo srajc za otroke bodoče hiše v Lyonu in jaz se trudim pre-
magovati vsakokratne težave. Bog nam bo pomagal, da bomo storili tisto, kar je v večjo
Božjo slavo in v korist naših duš.
Zelo mi je žal, da vaše zdravje oziroma zdravje vašega soproga ni tako, kot bi moralo
biti. Potrpljenje. Čakajo nas zadoščenja, ki nam jih pripravlja Bog in ki jih bomo kmalu
deležni. Tudi vi boste doživeli občutno izboljšanje vaših poslov.
13 V navedenem pismu pravi: »Rad bi imel popolne letnike tako italijanskega kot francoskega Vest-
nika, da bi jih dal brati našim fantom, ki bi s spoznanjem zgodovine Oratorija vzljubili tudi celotno
salezijansko ustanovo. Prav tako bi si želel Katoliško branje, da bi z njim začeli ustanvljati majhno
knjižnico za naše male Italijane, ki nas prihajajo obiskovat v oratorij. V tem trenutku poučujem
katekizem in pripravljam na prvo obhajilo štiri italijanske dečke.«
|
|
53.7 Page 527 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
527
Gotovo ne bom pozabil opraviti posebnih molitev za vašo hčerko, da jo bo poroka
osrečila v času in še bolj v večnosti, ki nas vse čaka.
Uporabljajte protisredstvo proti koleri:
1. Svetinjico N.L.G. okoli vratu.
2. Vsak dan vzdihljaj Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas.
3. Pogosto prejemanje svetega obhajila.
Bog naj nas ohrani v svoji milosti in pri trdnem zdravju. Tako bodi.
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1884
C
Gospa Guisard!
Vaše ljubeznivo pismo in vaš hvalevredni dar sem prejel v Pinerolu pri škofu tu-
kajšnje škofije, kjer sem nekaj dni zaradi zdravja.
Najlepša hvala za vse vaše ljubeznivosti. Zelo obžalujem, da zaradi slabega zdravja ne
bom mogel priti v Lyon v času, ki ga predlagate. Upam, da bom lahko opravil mašo za
blagoslov našima dvema poročencema. Pri vsaki maši se na poseben način spominjam
vas, gospa, vašega gospoda soproga in vaše družine.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica naj nas čuva in vodi na poti v nebesa.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 21. avgust 1884
P. S.: Oprostite mi mojo zares slabo pisavo.
58. DON BOSKOVA PISMA GOSPEM LALLEMAND
A
Gospa in gospodična Lallemand!
Prebrali so mi vaša poročila. Zahvaljujem se našemu Gospodu, da vas je obranil v to-
liko nevarnostih svetnega življenja, in nenehno prosim presveto Devico, da bi po njeni
priprošnji dosegli zmago nad vsemi težavami, ki so na poti vašemu miru ter vaši časni
in večni koristi.
Telesna zatajevanja niso primerna za vas. Za starejše osebe je zadosti, da prenašajo
nevšečnosti starosti iz ljubezni do Boga; za bolnike je zadosti, da prenašajo vse nevšeč-
nosti iz ljubezni do Boga in se pokoravajo odredbam zdravnika in sorodnikov. Bogu
je veliko bolj všeč, če iz pokorščine pojemo kaj dobrega kot post proti pokorščini. Ne
vidim ničesar, kar bi bilo treba spremeniti v vaši vesti. Prejemajte, kolikor je mogoče,
pogosto svete zakramente, in če to ni mogoče, se ne vznemirjajte. V tem primeru obu-
dite pogosto duhovno sveto obhajilo in se skušajte v vseh stvareh prilagoditi Božji volji,
ki je tako ljubezniva do nas v vseh stvareh. Naj vas N. G. Pomočnica varuje pred vsemi
vašimi težavami in vas vodi po poti v nebesa. Tako bodi.
Preden sem zapečatil to pismo, sem prejel vaše zadnje sporočilo. Naj vam povem, da
je opat De Laminette naš velik prijatelj, ki bo poskrbel, da bo gospod Wilz prejel vso
največjo duhovno oskrbo. Mi vsi, veliki in mali, smo že molili zanj in bomo molili še
|
|
53.8 Page 528 |
▲back to top |
528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
naprej za zveličanje njegove duše.
Naročili smo, da vam bomo redno pošiljali Vestnik. Zelo mi je žal, da ga niste že dobi-
vali. Oprostite nam to površnost. Mislil sem, da bi vam predlagal našega dobrega sot-
rudnika v Parizu, da bi vam pomagal kot zastopnik. Toda sedaj vidim, da to ni potrebno,
zato je vse urejeno. Popolnoma se strinjam z nasvetom, ki vam ga je dal odvetnik o tej
zadevi.
Bog naj blagoslovi in potolaži po svoji sveti materi vas in vašo odlično mater, ki jo
nadvse spoštljivo pozdravljam in ostajam vaš v Jezusu Kristusu ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
5. februar 1884
B
Gospa in gospodična Lallemand!
Prejel sem vaše ljubeznivo zadnje pismo s poročilom gospoda opata Laminetta. Če
vse preudarimo pred Bogom, ki je sama dobrota in usmiljenje, se moramo samo poto-
lažiti. Pomanjkanje zunanjih zadovoljivih izrazov do gospe nič ne pove o pomanjkanju
notranjih dobrih želj, ki jih je gotovo imel in ki jih je razodel samo svojemu spovedniku.
Prejel je vse zakramente. Duhovnik, ki mu jih je podeljeval, je bil ganjen zaradi njegove-
ga dobrega razpoloženja. To je bilo tolažljivo. Jaz in moji številni otroci smo molili zanj
in molimo še naprej. Poleg tega sem popolnoma prepričan, da vaša dobrodelnost do
naših ubogih sirot, ki ste nam jo že izkazali in ki jo želite izkazovati še v prihodnje, je
gotovo že občutno skrajšala vice te drage duše, ki se mora za svoje zveličanje verjetno
zahvaliti vaši dobrodelni krščanski ljubezni, ki je v zadnjih trenutkih življenja izprosila
zanj Božje usmiljenje. Saj je Bog tako radodaren.
Pogum torej in živite mirno in brez skrbi za njegovo usodo. Vsak dan opravite zanj
kako kratko molitev in darujte zanj svoja dobra dela. Darove, ki jih boste blagovolili
poslati, bomo vedno hvaležno sprejemali z dogovorjenimi pogoji, h katerim bomo mi
dodali še posebne molitve za dušo našega dragega gospoda Wilza. Naj blagoslovi in mi-
losti našega dobrega Boga v obilici pridejo na vas, za kar prosim vsak dan pri sveti maši.
Molite v svoji dobroti tudi zame in sprejmite spoštljive pozdrave v Jezusu Kristusu.
Najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
24. februar 1884
C
Gospodična Lallemand!
Sporočam vam, da sem prejel vaše ljubeznivo pismo z dne 24. tega meseca, in vam
zagotavljam, da še naprej molim jaz in naše sirote v Turinu in v vseh salezijanskih do-
movih, ki sem jih v teh dneh obiskal. Povsod molijo za vas, za vašo gospo mater, za vse
vaše umrle in v smislu vaših dobrih namenov. Rade volje bom sprejel pošiljko, ki jo
boste poslali …
Prva bo za sv. Janeza Evangelista: popolnoma istega mnenja … Iz Turina bom odsoten
nekaj časa. Prosim vas, da kljub temu naslavljajte pisma v Turin, Via Cottolengo 32 (in
ne 33, kakor ste to po pomoti storili). Naj vam povem, da samo en pečat iz pečatnega
voska na priporočenih pismih ni zadosti za popolno varnost; primerno je, da jih napra-
|
|
53.9 Page 529 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
529
vite pet. S tem previdnostnim ukrepom so priporočena pisma veliko bolj zanesljiva. To
vam pravim zato, ker dobivamo pogosto priporočena pisma z enim samim pečatom iz
pečatnega voska, kar ne zagotovi možnosti, da pismo ne bi bilo nasilno odprto. Na vas
in na odlično mamico kličem obilne nebeške blagoslove z vsem blagostanjem, ki ni v
nasprotju z večno radostjo, in vas prosim, da me imejte še naprej v Jezusu Kristusu za
ponižnega služabnika.
Don Bosko
28. marec 1884
D
Gospa Lallemand!
Prišel sem v Rim. Hitim, da vam naznanim, da sem bil sprejet v avdienco pri svetem
očetu Leonu XIII., ki pošilja poseben blagoslov vsem našim dobrotnikom in salezijan-
skim sotrudnikom in vsem njihovim sorodnikom in družinam. Ne morem vam opisati
ljubeznivega sprejema, ki sem ga bil deležen pri svetem očetu dne 9. tega meseca, in
njegove naklonjenosti do nas ubogih salezijancev. Naj bo hvaljena naša gospa Marija
Pomočnica, ki je za Bogom glavna pripravljavka vsega dobrega. Deo gratias et Mariae.
Če menite, da bi nam poslali … Stvari, o katerih govorite v vašem pismu, bi vse spre-
jeli z veliko hvaležnostjo s pogojem, da vam po potrebi na vašo željo vrnemo v enem
tednu. Kar se tiče težav s pošiljanjem, jih lahko premagamo tako, da nam pošljete po
kaki naši hiši v Franciji: Nici, Marseillu ali Lillu. Upamo pa, da takih težav ne bo.
Zelo mi je žal, da v Turinu nisem imel časa, da bi priskrbel svetinjico.
Če želite brati nadvse zanimiv življenjepis častitega očeta Cottolenga, vam knjigo poš-
ljem na prvo vašo željo. Če boste spremenili bivališče v St. Jeanu, nam, prosim, pravo-
časno sporočite novi naslov, da bomo našo pošiljko pošiljali tja. – Končujem z najbolj-
šimi željami in blagoslovi Gospoda Boga in N. G. Pomočnice. Molite, prosim, gospa, tudi
zame, ki ostajam vedno v J. K. vaš ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
18. maj 1884
P. S.: Moj tajnik me je pravkar obvestil, da se v Rimu ne dobijo svetinjice (Mati zapuš-
čena). Na vaš naslov je poslal zavojček svetinjic Žalostne matere Božje, ki jih je on sam
dal blagosloviti svetemu očetu in imajo vse mogoče odpustke.
E
Gospa Lallemand!
Sledeč nasvetu, ki sem vam ga dal v svojem pismu dne 17. tega meseca, imam čast, da
vam pošiljam priloženo …
Ostaja mi samo še, da potrdim prejem prejšnjega pisma in da vam izrazim svoje naj-
toplejše želje za novo leto in tisoč blagoslovov deteta Jezusa. Vedno se priporočam. Naj
vaju sveta Devica tolaži s svojim materinskim varstvom.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
27. december 1884
|
|
53.10 Page 530 |
▲back to top |
530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
59. PISMO MSGR. MOCENNIJA DON BOSKU
državno tajništvo njegove svetosti
Velečastiti oče don Bosko!
Imel sem čast prejeti vaše ljubeznivo pismo z dne 14. tekočega meseca. Govoril sem
z don Dalmazzom o znanem podeljevanju odlikovanj, vendar se nočem oropati veselja,
da pišem naravnost vam.
Najprej naj vam povem, da sem si upal govoriti s svetim očetom glede prošnje grofa
Montignyja. Sveti oče ni hotel privoliti. Rekel sem upati si, ker je strogo prepovedano,
da bi se en urad vtikal v zadeve drugega. Državno tajništvo ne sme predlagati drugih
odlikovanj kot samo za diplomate.
Če imata msgr. Macchi ali Boccali papirje, kakor ste omenili, bi se morali obrniti na ta
dva prelata, da bi stvar spravila v tek. Zakaj jih zadržujeta?
Urad, pristojen za podeljevanje odlikovanj, je Tajništvo za breve, od katerega sveti
oče prejema prošnje ex officio [uradno]. Nič ne nasprotuje, da bi to tajništvo prosilo
tudi za oprostitev od plačevanja taks.
Zahvaljujem se vam za molitve, ki ste jih blagohotno opravili zame. Priporočam še
vnaprej, ker čutim zelo veliko potrebo po molitvi dobrih ljudi.
Z vsem spoštovanjem
najponižnejši in najvdanejši služabnik
+ Mario, nadškof v Eliopoliju
60. DON DALMAZZOVO PISMO DON BOSKU
Velečastiti oče!
Dosegli smo zmago nad Ferrerom, ker je kardinal Ferrieri, ki je predložil poravnavo,
zaradi močnega protina moral v posteljo.14
Vložil pa je prošnjo istega (Ferrera), ki je prišel z namenom, da bi proces prekinili,
toda kardinali so menili, da je treba stvar končati, in so izrekli sodbo. Vsi brez izjeme
so glasovali nam v prid. Niso dali amplius [dodatek], na osnovi katerega je mogoča pri-
tožba. Ko smo že pri Ferieriju, zelo je bil jezen na don Boska, ker je postavil škofa brez
njegovega soglasja in brez njegovega sodelovanja. Čez čas bom povedal vse.
Baron Héraud je že prejel odlikovanje komendatorja sv. Gregorija. Dogovorjeno je
bilo, da je papež to storil sam in izročil breve brez vseh izdatkov. Tudi Montignyju je
bilo dodeljeno grofovstvo, vendar so hoteli prej dobiti priporočilo nuncija in se šele
potem odločiti v smislu priporočil. Sveti oče je torej dejal, da je treba plačati 8000 lir
(osem tisoč). Obnovil sem prošnjo pro gratia [za milost] ali vsaj za znižanje. V ponede-
ljek bom prejel odgovor.
14 Ta Ferrero, za katerega se je zvedelo, da je prostozidar, je bil tri leta v Oratoriju. Ko so ga odslovili,
je pri Kongregaciji za škofe in redovnike sprožil proces proti don Bosku, ker ni hotel sodelovati
pri dražbi njegove hiše v Saluzzu, kot je obljubil, in je bil zato oškodovan in za tri leta službe. Ker
so na dražbi dosegli več kot trideset tisoč lir, kolikor je bila stavba vredna, se je salezijanci niso
več udeležili. Plačila za službovanje ni dobil, ker je pri vstopu podpisal izjavo, da bo služil zastonj.
Dokazali so celo, da je povzročil škodo, ker so imeli velike izdatke z lekarniškimi poskusi, ki jih je
delal, pa brez uspeha. Še pred cerkvenim sodiščem ga je zavrnilo tudi civilno sodišče.
|
|
54 Pages 531-540 |
▲back to top |
|
|
54.1 Page 531 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
531
Tudi sem predložil prošnjo msgr. Guigouja in prepričan sem, da bo ugodno rešena.
Prejel sem povabilo za veliki praznik posvečenja, toda kako naj naredim na praznik
Brezmadežne? S tolikšnim spovedovanjem, s toliko bolniki, ker razsajajo črne koze …
Vi dobro veste, kako zelo si želim videti vas, vam poljubiti roko, prejeti blagoslov, kako
zelo bi rad bil deležen tolikega veselja, toda … bom videl, storil bom, kar bo mogoče.
Za Brezmadežno bo prišel pridigat msgr. Sallua, kardinal Gori pa bo podelil blagoslov.
Msgr. Sallua bo pridigal celo na kosilu; ali naj bom odsoten? Bomo videli.
Sprejmite pozdrave vseh mojih predragih sobratov. Vse nas blagoslovite in nas ohra-
nite v Jezusovem srcu.
Najvdanejši sin
duh. Francesco Dalmazzo
Rim, 29. november 1884
61. DON BOSKOVO PISMO PREDSTOJNICI PARIŠKEGA KARMELA
Turin, Via Cottolengo 32
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Gospa predstojnica, sestra Marie Immaculée de Jesus
Imam čast, da odgovorim na vaše ljubeznivo pismo in vam zagotovim, da iz vsega
srca molim za vas. Moje uboge sirote in jaz bomo začeli devetdnevnico 2. avgusta, za
praznik svete Marije Angelske in Vedne pomoči.
Prosim vas, pridružite se nam in zmolite vsak dan tri očenaše, zdravamarije in sla-
vaočetu bodi v čast presvetemu Srcu Jezusovemu in tri pozdravljena Marija v čast N.
G. Pomočnici z vzklikom Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas, Marija Pomoč kristjanov,
prosi za nas. Priporočam svoje uboge otroke vaši velikodušni dobrohotnosti. Bog nam
je zagotovil: »Dajajte in se vam bo dalo.« Priporočam vam, da bi preizkusili to resnico.
Bogato vam bo povrnjeno vse, kar boste storili za te uboge otroke.
Imejmo popolno zaupanje v presveto Srce Jezusovo in v materinsko varstvo N. G.
Pomočnice in naša molitev bo uslišana na način, ki bo najbolj v korist večji Božji slavi
in zveličanju naših duš.
Storili boste prav, če boste prejeli sveto obhajilo.
To je živi vrelec vseh milosti.
Bog naj blagoslovi vas in vse, ki so vam dragi, in naj vse presveta Devica vzame pod
svoje materinsko varstvo. V Jezusu Kristusu vaš najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
17. julij 1884
P. S.: Lepo se vam zahvaljujem za čudovito pismo njegove eminence kardinala Lavi-
gerieja.
Imejte vero. Z vero vam ne bo nič manjkalo. Dobri Bog vam je odkazal to ustanovo.
Vse bo storil on. Vendar veliko molite in delajte polni zaupanja v Božjo pomoč.
|
|
54.2 Page 532 |
▲back to top |
532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
62. DON BOSKOVA PISMA KNEZU AVGUSTU CZARTORYSKEMU
A
Dragi moj Avgust!
Brez dvoma vaše pismo pričakuje skorajšnji odgovor, vendar je to s pismom bolj tež-
ko. Vsekakor je moj nasvet tale.
Če v svojem srcu čutite močno nagnjenje k duhovništvu, se boste odpovedali vsem
prvorojenstvom. Dokler pa ta sklep ne bo popolnoma dozorel, bo prav, da poslušate
svojega očeta in sprejmete to prvorojenstvo z vsemi posledicami. Za vse drugo bo treba
izmenjati nekaj pisem ali pa se osebno srečava prihodnjo pomlad.
Medtem molimo, tudi vi, da nam bo dobri Bog dal jasno spoznati svojo sveto voljo.
Gotovo ste brali v časopisih, da je v soboto velik požar uničil dobršen del naše hiše.
Škoda je zelo velika, vendar žrtev ni bilo. Bogu bodi hvala tako v dobrem kakor tudi v
slabem.
Presveta Devica naj nas varuje in vodi po poti, ki pelje v nebesa. Tako bodi.
Ponižni služabnik in prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 26-1885
B
Gospod knez!
Zelo bom vesel, če vas bom videl med nami, in odobravam misel, da bi pri nas opra-
vili duhovne vaje. Žal mi je samo, da jih ne bom mogel voditi jaz. Prepričan pa sem, da
bo to storil kdo drug namesto mene, ker je moje zdravje še preslabotno in mi tega ne
dovoljuje. Pridite torej, pridite, nestrpno vas pričakujem.
Zahvaljujem se vam za novice o vaših starših. Zelo se veselim, da se vsi dobro počuti-
jo. Čestitajte v mojem imenu knezu Adamu za njegovo prvo sveto obhajilo.
Oh, naj ga Gospod blagoslovi in ga ohrani vedno v svoji sveti milosti in zaradi njega
bojevitega branilca in zavetnika vere, svetnika.
Izročite moje ponižne pozdrave, prosim vas, njunima visokostima knezu in kneginji
in vsej družini, ne da bi pozabili malega Witolda, za katerega prosim iz vsega srca. Kma-
lu nasvidenje.
Naj nas dobri Bog blagoslovi in spremlja. Sprejmite pozdrave vašega vdanega v na-
šem Gospodu.
duh. Janez Bosko
27. marec 1885
C
Predragi moj knez!
Vaše ljubeznivo pismo je z zadovoljstvom napolnilo vse salezijance. Zdi se, da vas
Božja previdnost vodi v svoji Cerkvi. Vsi molimo iz vsega srca, da bi vas Božja milost
varovala in vas presveta Devica vedno vodila. Opomini in nameni vašega gospoda očeta
so zares nasveti modre osebe in vi jim lahko mirno sledite. Vaš nekoliko nagel odhod
od nas nam je onemogočil, da bi končali nekaj poslov, vendar upam na kako ugodnejšo
priložnost, ko se bova mogla natančneje dogovoriti. Moje zdravje je še vedno zelo sla-
botno in se vam priporočam v molitev.
|
|
54.3 Page 533 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
533
Iz srca se vam zahvaljujem za velikodušno podporo, ki ste nam jo izkazali. Naše sirote
bodo brez prenehanja molile za vas in darovale sveta obhajila po vašem namenu.
Bog naj vas blagoslovi, moj dragi prijatelj, saj mi dovolite to besedo, in presveta Devi-
ca naj nas vedno spremlja po poti, ki vodi v nebesa.
Ponižni in vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1885
D
Dragi moj nadvse spoštovani gospod knez Avgust!
Vaše pismo je bilo zame in za vse salezijance zelo dragoceno, pravi dar za nas vse.
Goreče bomo molili za vas in za vso vašo družino.
V tem trenutku opravljamo duhovne vaje.
Z mojim zdravjem ni vse v redu, toda naši duhovniki se vsak dan spominjajo pri sveti
maši in molijo po vašem namenu. Upam, da bom imel zadovoljstvo, da vam bom kmalu
pisal. Nasveti vašega gospoda kneza očeta so tako zelo modri, da ne bi mogli biti boljši.
Če mi ne bo mogoče, vam bo don Rua v svojem pismu natančno odgovoril.
Naj bo presveta Devica vodnica v vseh vaših odločitvah. Priporočam se vašim dobro-
hotnim molitvam in naj vas Bog vodi po poti v nebesa. Tako bodi.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Iz naše hiše v San Benignu Canavese, 26. avgust 1885
E
Dragi moj knez Czartoryski!
Vsi smo nestrpno čakali na vaše novice in sedaj smo zadovoljni zaradi vaših prijetnih
sporočil o vas in vaši družini. Menim, da je stvar ženitve odvisna od osebe, ki naj bi bila,
kot se spodobi, zato bo prav, če se v tem daste voditi vašemu očetu in teti, o kateri mi
poročate. Vsekakor bom še naprej molil za vas in storil, da bodo naši dečki molili za vas
in po vašem namenu darovali sveta obhajila v cerkvi in pri oltarju Marije Pomočnice.
Veliko je stvari, ki bi jih morala osebno razčistiti, ker jih ni mogoče jasno povedati v
pismu. Toda presveta Devica, ki naju je vodila do sedaj, nama tudi v prihodnje ne bo
odrekla svoje pomoči. Prepričan sem, da vas bomo v teku prihodnjega leta videli med
nami v veliko zadovoljstvo vseh nas salezijancev, ki vas imajo radi kot očeta in dobrot-
nika.
Naj vas Bog blagoslovi, dragi moj Avgust, in želja vašega večnega zveličanja naj bo
vodnica vaših besed in dejanj.
V svoji veliki ljubezni molite tudi zame in celo salezijansko družino, s katero ostajam
v globoki hvaležnosti v J. K.
Ponižni vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1885
|
|
54.4 Page 534 |
▲back to top |
534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
63. DODATEK K SALEZIJANSKEMU VESTNIKU DECEMBRA 1884
Velečastiti dobrodelni gospod!
Žalostni dogodki, ki so letos prizadeli naše dežele, so povzročili veliko pomanjkanje
zlasti v naših dobrodelnih ustanovah. Veliko dečkov, ki jih je doletela ta nesreča, je priš-
lo k nam in nas prosilo, da bi jih sprejeli.
Da bi oskrbel te revne sirote z vsem najpotrebnejšim, sem se odločil, da se bom zate-
kel k dobrodelnosti duhovščine, ki mi je že tolikokrat pomagala.
Da bi podprle dobrodelno prizadevanje, mi je več oseb naročilo opravljanje večjega
števila svetih maš. Zato prosim dobrodelne duhovnike, da bi mi priskočili na pomoč in
prevzeli opravljanje svetih maš, meni pa bi odstopili mašno miloščino.
Zato prosim tiste duhovnike, ki bi mogli sodelovati pri tej dobrodelni zamisli, naj spo-
ročijo število maš, ki bi jih opravili po mojem namenu, meni pa bi odstopili tozadevno
miloščino.
Ti dečki, ki bodo deležni vaše dobrodelnosti, bodo vsak dan pri sveti maši, opravljali
posebne molitve in darovali sveta obhajila po namenu svojih dobrotnikov.
Jaz sam se bom pridružil našim dečkom in bom z njimi prosil za obilen blagoslov iz
nebes za vse darovalce in njihove sorodnike.
V globoki hvaležnosti ostajam v Jezusu Kristusu najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, datum poštnega pečata
P.S.: Vašo spoštovano uglednost bi še prosil za uslugo, da bi to prošnjo posredovali
tistim poznanim, ki bi bili pripravljeni storiti to dobro dejanje.
64. PISMO NEKE MUSLIMANKE DON BOSKU
RUSKA GUBERNIJA V VILNI LUKIŠK
HIŠA LIANČEVSKI
Muslimanska četrt Jošku Bogdanowicz
Velečastiti oče!
Obračam se na vašo ljubezen v trdnem prepričanju, da se boste zavzeli zame in za vse
moje drage in nam pomagali z vašimi molitvami. Prosim vas za pomoč nekemu bolni-
ku, ki mi je zelo pri srcu. Prepričana sem, da nas bo Bog po vašem zavzemanju uslišal,
čeprav sva bolnik in jaz muslimanske vere. Bolnik je mlad mož, star 26 let, po imenu
Zaharija in ga bolezen muči že dve leti. Kot posledica prehlada je začel kašljati, izgublja-
ti težo in slabeti. Toda zlasti po mesecu maju preteklega leta je njegovo stanje postajalo
zastrašujoče. Septembra je izgubil glas in sedaj je njegovo stanje vsak dan vse slabše.
Ima bolečine v grlu in že mesec dni zavrača vsako hrano. Po enem letu so zdravniki
izgubili vse upanje. Sedaj umira. Na žalost vse do današnjega dne nismo ničesar slišali
o vas. Smo popolnoma obupani. Pošiljamo vam samo tri rublje, kajti bolnik se vzdržuje
samo s svojim delom. Če mu bo Bog vrnil zdravje, ne bo nikoli pozabil te blagodati.
Usmilite se nas in nam ne odrecite pomoči vaših molitev, ki naj bi nam izprosile
zdravje našega bolnika.
Vaša najponižnejša služabnica
Rosalie Bogdanowicz
|
|
54.5 Page 535 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
535
65. SALEZIJANCI IN GOJENCI IZ MARSEILLA DON BOSKU
A
Velečastiti, predragi in trikrat ljubljeni don Bosko!
To leto bi morali imeti za zelo nesrečno, če ne bi imeli sreče, da bi vas videli priti vse
do sem. Bogu hvala za blagodat, da nas napolnjuje z najčistejšo radostjo. Oh, kako nam
je prijetno, ko slišimo, da se vam je zdravje izboljšalo in vas vidimo med nami. Zdi se
nam, da so s prihodom našega ljubljenega očeta prišli na našo hišo vsi nebeški blagos-
lovi. Egiptovski oskrbnik gotovo ni občutil večje radosti, ko je v tuji deželi objel svojega
očeta očaka Jakoba. Zahvaljen, da, tisočkrat zahvaljen Gospod, ki naj venča naše želje s
tem, da vam podeli popolno zdravje in vas še dolgo ohrani naši ljubezni.
Moji sobratje so mi naložili, da vam izrazim čustva sinovske vdanosti, a jaz ne najdem
druge besede kot: velečastiti oče, mi vsi vas imamo radi. Vi to veste, vendar nam je lju-
bo, da to večkrat ponovimo. Da, radi bi vas imeli kakor najnežnejšega očeta, kajti v tem
pogledu poznamo mi samo tri imena: Bog, Marija Pomočnica in don Bosko.
Vaše ime, predragi don Bosko, vaš spomin nas oživi v bolečih trenutkih; kajti tu je le-
tina obilna, delavcev pa vseeno malo; dragi oče, dovolite mi, da vam z velikim veseljem
povem: vsi vaši sinovi salezijanci v Marseillu, od spoštovanega predstojnika pa do naj-
ponižnejšega novinca, so v veliki meri podedovali ogenj, ki gori v vašem srcu za večjo
Božjo slavo, vsi delajo, se borijo in molijo za dobro, ki ga s svojimi močmi ne morejo
doseči. Oh, če bi Bog spoštoval trude in vzdihe, ki jih sveti angeli te hiše dan za dnem
predstavljajo, bi lahko vsak vaš sin tukaj v Marseillu rekel s svetim Pavlom: Reposita est
mihi corona iustitiae [Pripravljen je zame venec pravičnosti].
Še enkrat, predragi oče: bodite veseli, živite še veliko let, živite za blagor vaših otrok
in molite za nas, da bomo vsak dan vse bolj vredni don Boskovi sinovi.
V imenu vseh salezijancev v Franciji, Italiji, Španiji in Ameriki vam kličem:
Naj živi, naj vedno živi don Bosko!
B
Predragi ljubljeni oče!
Da bi mogli izraziti naše veselje, ki smo ga občutili, ko ste bili med nami, bi morala biti
vsaka naša beseda oblikovana ne z govornimi organi, temveč s srcem. Predstavljajte si
resnična srca vseh vaših sinov v Marseillu, ki sestavljajo besedo don Bosko, in dobili
boste sicer slabo, pa resnično podobo naše ljubezni.
To je bil za nas najlepši dan, predragi don Bosko. Prejmite torej vse dobre želje, ki
vam jih ljubljeni otroci lahko izrazijo najnežnejšemu vseh očetov.
Dovolite nam, da se veselimo, da vam tisočkrat ponovimo, da vas ljubimo. Pa smo
vam že velikokrat povedali, vendar še vedno ponavljamo, ker je res, da vas imamo radi.
Sprejmite torej srca vseh vaših otrok, ki vas prosijo, da jih blagoslovite. Izkazujte jim
svojo ljubezen in naredite iz njih dobre kristjane. Zagotavljamo vam, da je naša največ-
ja sreča, če vam lahko rečemo 'don Boskovi otroci smo', in v tem naslovu bomo našli
vse naše dolžnosti poštenih ljudi in dobrih kristjanov. V tem bomo videli vsoto vseh
čednosti, ki nam jih kliče v spomin vaše ime in po katerih stopinjah hočemo hoditi do
zadnjega diha.
Sprejmite, dobri oče, to željo vseh, sprejmite srca vseh vaših marsejskih otrok.
|
|
54.6 Page 536 |
▲back to top |
536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Naj Gospod podaljša vaše dni, nežni oče, naj vas tolaži v vseh vaših tegobah. Milo
bomo prosili Marijo Pomočnico, zlasti še takrat, ko boste med nami. Pa tudi vi molite za
nas in blagoslavljajte nas, naše predstojnike in naše sorodnike.
Ne odrecite nam, dobri oče, te usluge. Očaki so blagoslavljali svoje otroke in Bog jih
je obenem blagoslavljal. Naj ta blagoslov velja za vse gojence te hiše, tako sedanje kot
prihodnje, naj se vrača na vas samega, predobri oče, za ves čas vašega potovanja tukaj
na zemlji in da boste nekoč videli vaše otroke, ki bodo kot vrtnice vso večnost krasili v
vencu vašo glavo.
V imenu vseh gojencev Oratorija
obrtniki in dijaki
Naj večno živi don Bosko!
66. OKROŽNICA MARSEJSKIM SOTRUDNIKOM
Gospod …
Za ustanove, ki nimajo druge podpore kot javno dobrodelnost, so zelo težki časi. To
je ustanova, ki sem ji posvetil vse svoje življenje, ustanova, ki jo vzdržujejo salezijanski
sotrudniki s svojo velikodušnostjo. Zlasti Oratorij sv. Leona in Zavetišče Saint-Cyr v
pokrajini Var sta v veliki potrebi. Prav zaradi tega sem se kljub svojemu slabotnemu
zdravju odločil priti v Marseille, da se obrnem na vašo krščansko dobrodelnost, ki mi
ni nikoli manjkala.
V petek 17. aprila ob 4. uri popoldne bomo pripravili v naši kapeli zbor sotrudnikov.
Monsinjor škof, naš veliki dobrotnik, nam je dobrohotno obljubil, da bo zboru predse-
doval in imel nagovor.
Od svoje strani vam gospod … zagotavljam, da bodo naši otroci vsak dan opravljali za
vas in za vaše družine poseben spomin pri oltarju Marije Pomočnice.
Blagovolite sprejeti, spoštovani gospod ………., izraze mojega spoštovanja in žive hva-
ležnosti v našem Gospodu.
duh. Janez Bosko
Marseille, 14. april 1885
67. PISMO FANTOM ORATORIJA, KI GA JE PO DON BOSKOVEM NAROČILU
NAPISAL DON LEMOYNE
Dragi moji sinovi!
Šel sem v Francijo in vi lahko uganete, zakaj. Vi uničujete panjote, in če jaz ne bi iskal
cum quibus [s čimer], bi pek začel kričati, da ni več moke in da zato nima kaj dati v peč.
Kuhar Rossi bi si segel v lase in kričal, da nima kaj vreči v lonec. Ker pa imata pek in
kuhar prav in ker imate vi še bolj prav, sem moral iti iskat, da ničesar ne bi manjkalo
našim dragim sinovom. Res je, da me sprejemanje obiskov od jutra do večera in obisko-
vanje dobrotnikov stane veliko truda. Nekatere dni sem se čutil zelo slabo tako zaradi
utrujenosti kakor tudi zaradi mojih bolezni, toda ko sem pomisli na vas, mi je napor
postal sladek. Vedno in zlasti proti večeru mislim na Oratorij. Ustavim se pri vseh pred-
stojnikih in fantih in govorim o vas s tistimi, ki so ob meni in molijo za vas. In vi? Mislite
tudi vi name in molite zame? Seveda, gotovo, ker mi je tako pisal ravnatelj, čigar pisma
z vsemi novicami iz zavoda, ki mi jih je pošiljal, so mi pripravila veliko zadovoljstva.
|
|
54.7 Page 537 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
537
Moram vam nekaj iz srca priporočiti. Kmalu se začne mesec maj in bi rad, da bi ga
na poseben način posvetili Mariji Pomočnici. Če bi vi vedeli, koliko izrednih milosti je
Marija posredovala v teh dnevih sinovom Oratorija! Mati Božja Marija si zares zasluži,
da ji daste to znamenje hvaležnosti. Če bi mogel, koliko lepih stvari bi vam povedal!
Priporočam vam posebno cvetko, da bi jo vsi ves mesec zvesto izpolnjevali:
Vsak naj se Mariji v čast trudi, da bo držal daleč od svoje duše smrtni greh, tako da se bo
izogibal bližnjih priložnosti in pogosto prejemal svete zakramente.
Lansko leto smo v Italiji imeli kolero, toda zadele nas bodo še hujše tegobe. Zato
nujno potrebujemo, da mati Božja Marija razprostre nad nami svoj plašč. Bodimo prip-
ravljeni.
Upam, da bom kmalu spet med vami, ravnatelju pa priporočam, naj poskrbi, da se
bomo v obednici dobro imeli. Saj vam veselje in modrost ugajata, kajne? Tudi meni
ugajata in želim in prosim Gospoda, da bi vam nekoč podelil večno veselje, ki je prip-
ravljeno za tiste, ki ga ljubijo. Gospod naj vas blagoslovi.
Vaš najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Toulon, 20. april 1885
68. PREDSEDNIK KATOLIŠKEGA KROŽKA V NICI SE ZAHVALJUJE DON BOSKU
Moj velečastiti oče!
Gospodje!
Danes je pri nas velik praznik: radost žari na vseh obrazih, veselje v očeh vseh, otroci
sprejemajo svojega dobrega, častitega očeta.
Da, mi vsi smo nadvse srečni in jaz sem ponosen, da so me določili, da vam to iz-
razim, moj velečastiti oče. Nikdar ne bomo pozabili, kako je Bog navdihnil nekatere
dobrosrčne ljudi, o katerih ne bom govoril, ker jih je večina tukaj, da so osnovali usta-
novo, ko smo mi bili še majhni in ubogi, in dali dvojno znamenje: da ste nas sprejeli
za svoje otroke in nas posvojili in nam pomagali s svojimi nasveti, nas spodbujali in
blagoslavljali.
To je spomin, to je hvaležnost, ki nas navdihuje in spodbuja. Otrok, ki ste ga ob rojstvu
sprejeli v svoje roke očetovske ljubezni, je malo zrasel. Sedaj je v osmem letu. Vendar je
še zelo majhen in ubog. To vam pravim, da je še vedno eden izmed tistih, ki zahtevajo,
skoraj kot pravico svoje revščine, vaše ljubeče in sladko očetovstvo.
Zato vas vabim, gospodje, da pijte na zdravje našega častitega očeta, očeta ubogih,
prijatelja delavcev, služabnikov Božjih, da bi prosili Boga, da bi nam ga ohranil še dolgo
v našo korist in svojo slavo.
69. PISMO KARDINALA ALIMONDE DON BOSKU
Velečastiti in predragi don Janez!
Kako zelo me je razveselilo dragoceno pismo, ki ste mi ga napisali s svojo roko po
utrudljivem potovanju, ki ste ga opravili v korist Družbe! Kakor nisem opustil molitve
za vašo predrago in velečastito uglednost, da bi mogli prenesti vse napore, ki bi lahko
škodovali vašemu zdravju, tako se sedaj veselim, da se moram zahvaliti Gospodu, da
nam vas je vrnil zdravega in upajmo - tudi v veliko boljšem stanju.
|
|
54.8 Page 538 |
▲back to top |
538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Kmalu se bova ponovno videla in objela kot brata. Dogovorili se bomo za prenos pra-
znika Marije Pomočnice, da bomo mogli obhajati binkošti na njihov dan.
Moja družina se vam zahvaljuje, vam pošilja pozdrave in vam želi vse najboljše.
Jaz vas iz vsega srca objemam in blagoslavljam vas in vse salezijance in njihova sveta
dela ter se v globokem spoštovanju ponovno izpovedujem za vaše spoštovane ugled-
nosti najvdanejšega kakor brat.
+ Gaetano, kardinal škof
Turin, 30. april 1885
70. PISMO KNEGINJE DORIE SOLMS DON BOSKU
Velečastiti don Bosko!
Samo dve besedi, da vam izrazim živo željo, da bi vas ponovno videla, in prošnjo, da
bi nas blagovolili nakloniti to veliko zadovoljstvo!
Priporočamo se vašim svetim molitvam, ker smo vsi bolni.
Vsi smo prepolni žive hvaležnosti in tako ganjeni od pobožnega spomina na vas, da si
želimo, da bi se vse za vedno ohranilo.
Ko vas prosim za vaš sveti blagoslov, vam ponižno poljubljam roko in imam čast, da
se s čustvi najglobljega spoštovanja imenujem vaša vdana
E. kneginja Solms Braunfels
Pegli, Velle Doria, 3. maj
71. PROŠNJA UPRAVI ŽELEZNIC
Preteklega meseca aprila je podpisani prosil, da bi v dneh 20., 21., 22., 23. tekočega
meseca maja, ob priložnosti sejma in praznika Marije Pomočnice našim gojencem z
železniških postaj Alassio, Varazze in Borgo San Martino podelili poseben popust.
Dne 18. tega meseca nam je bilo odgovorjeno, da sedaj veljavni predpisi ne dovolju-
jejo takih olajšav, poleg že priznanih od pravilnika Železniške uprave.
Sedaj prosim generalnega direktorja, da bi premislili o številu fantov, ki bi na poti
sem in tja zasedli osemsto sedežev in bi pritegnili tudi lepo število sorodnikov in pri-
jateljev gojencev.
Zato prosimo za ta enkratni primer četrtinski popust, kakor je ta ugledna uprava že
storila ob drugi priložnosti tem vzgojnim ustanovam.15
Za to uslugo prosimo, ker gre za gojence, katerih starši so po večini zaposleni pri
železnicah Gornje Italije.
Zaradi težkih časov in kratkega razpoložljivega časa vas prosimo, da bi nam odgovo-
rili v najkrajšem času.
Z globoko hvaležnostjo itn. itn.
72. PISMO DON BOSKU IZ CAENA
A
Moj velespoštovani oče!
To pisanje vam bo izročila oseba, ki je že več kot dve leti težko preizkušena.
15 Do junija 1867 je popust znašal 75 %.
|
|
54.9 Page 539 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
539
Preizkušnje, o katerih sem bil obveščen v zaupnih pogovorih in ki razodevajo pošte-
no, velikodušno, v Božjo voljo predano dušo. Če ta oseba išče pri vas olajšanja svojih
tegob, dela to v duhu pokorščine in v želji, da bi v vseh stvareh poveličevala Boga.
Štirideset let sem že duhovnik, a še nisem našel tako težko preizkušene duše, ki je
tako podvržena Božji volji in prizadevanju za vedno večjo Božjo slavo in za zveličanje
duš.
Vse svoje življenje je bila zvesta Bogu in menim, da je ohranila krstno nedolžnost.
Bodite tako dobri, velečastiti oče, in blagoslovite pisca teh vrstic in sprejmite izraze
njegovega spoštovanja.
R. Vauquelin
Predstojnik misijonskih duhovnikov v Zavodu St. Marie pri Caenu
St. Marie C., 26. maj 1885
B
Moj dragi velečastiti oče!
Iz srca vam priporočam svojo župljanko, ki potuje danes v Turin z edino željo, da bi
jo razumeli, spodbudili, potolažili.
Njeno moralno stanje je silno težko, kakor se boste sami prepričali, nikakor pa ni
mogoče dvomiti o dobri veri in poštenosti.
Upam si pričakovati, dragi moj velečastiti oče, da ji boste storili veliko dobrega.
Sprejmite, prosim vas, izraze mojega globokega spoštovanja in hvaležnosti, ko imam
čast, da se imenujem vaš najvdanejši in najponižnejši sluga
Recoy
župnik pri st. Villesu
Caen, 1. januar 1885
73. PISMO OPATA MEHLERJA DON BOSKU
Dragi moj ljubljeni oče!
Podpisani sem nemški duhovnik, ki sem imel srečo, da sem bil gost v Oratoriju v Tu-
rinu in navzoč pri lepem prazniku 24. junija 1885.
Ob tej priložnosti vsenemškega katoliškega kongresa nemških katoličanov v Münstru
na Vestfalskem, ki je zasedal od 30. avgusta do 3. septembra 1885, sem dvakrat povzel
besedo in govoril o vaši ustanovi.
Bilo je navzočih 5.000 uglednih osebnosti iz vseh delov Nemčije, Avstrije in Holan-
dske. Potem ko sem izročil veličastnemu zboru don Boskove pozdrave, sem poročal
o tem, kaj je ta človek storil za zveličanje mladine v Turinu. Kongresisti so polni ob-
čudovanja tako velikih in čudovitih del navdušeno ploskali in se zahvaljevali Božji
previdnosti. Ko sem jih seznanil s socialnim delom prazničnih oratorijev in z velikimi
koristmi, ki jih prinašajo, se je zbor odločil ustanoviti združenja, ki imajo za cilj reši-
tev uboge in zapuščene mladine. Don Bosko ljubi tudi nemško mladino in moli zanjo.
Blagoslovil je naš zbor in Nemci ljubijo in bodo ljubili don Boska, kakor ljubimo očeta.
To je bila odločitev zbora. Začeli so ustanavljati mladinska združenja v M. Gladbachu,
Münchnu in v Aix-la-Chapellu. Don Bosko naj blagohotno blagoslovi to socialno delo.
Ob tej priložnosti sem dal vpisati med vaše sotrudnike 110 uglednih osebnosti. Med-
|
|
54.10 Page 540 |
▲back to top |
540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
tem pripravljam nemški prevod diplome sotrudnika in treba bo izdati tudi poročilo v
tem jeziku.
Na plemeniti zbor sem prinesel tudi don Boskovo fotografijo, življenjepis Espineyja
in Alberta du Boisa, fotografijo Brezmadežne in sv. Antona, sliki mojstra Rollinija, go-
jenca Oratorija v Turinu, in podobo Marije Pomočnice. Vsi ti predmeti so bili izpostav-
ljeni v oddelku krščanske umetnosti.
Mi Nemci imamo v svojem jeziku dva don Boskova življenjepisa, Espineyjevega, ki so
ga prevedli in izdali v Münstru leta 1883, in Alberta du Boisa, ki ga je prevedel Mayenee
pri knjigotržcu Kirhleimu. V kratkem bomo dobili še Stenglov življenjepis Nemškega
misijonskega semenišča na Holandskem in majhen zvezek o don Bosku. Sedaj sem za-
poslen s tiskanjem in z govorom, s katerima bom pomagal seznanjati vašo ustanovo.
Škof v Regensburgu in nadškof v Münchnu na Bavarskem me podpirata. Nemčija pot-
rebuje enega in celo več don Boskov in je močno naklonjena salezijanskemu delu. Sedaj
sem v M. Gladbachu v severni Nemčiji blizu Aix-la-Chapelle pri opatu doktorju Hitzeju,
poslancu v državnem parlamentu v Berlinu in glavnem tajniku socialnih zadev in de-
lavstva za vso Nemčijo. Če hočemo delovati po don Boskovi zamisli, moramo poznati
nemške potrebe in socialni položaj te dežele. Tukaj v M. Gladbachu sem na tajništvu
našel vse teorije in prakse različnih združenj v tem mestu, ki je pretežno industrijsko.
Tukaj pri nas imamo krožek 300 mladih delavcev, krožek 500 deklet delavk s svojim
zavetiščem in še tretje združenje odraslih delavcev. V tem letu bom skušal vse preučiti,
pridobiti potrebno znanje in potem mogoče v Münchnu začeti prvi salezijanski oratorij.
V Aix-la-Chapellu, mestu zares gorečih katoličanov in mnogih tovarn, bi nekateri to-
varnarji radi ustanovili združenje fantov od 14. do 18. leta. Slavni tovarnar po imenu
Beisel mi je naročil, da naj vas prosim, dragi moj oče, da bi napisali nekaj spodbudnih
besed in mu poslali svoj blagoslov, ker mu bo tako lažje začeti to predvideno delo. Vse je
mogoče, če boste rekli besedo, kajti v Aix-la-Chapellu vas mnogi poznajo in imajo radi.
Zato vas zelo lepo prosim, da bi napisali samo eno pismo s temle kratkim besedilom: -
Don Bosko se čuti srečnega zaradi začetka krožka mladih delavcev v Aix-la-Chapellu in
vam pošilja svoj blagoslov.
Vaš služabnik
I. Mehler
duhovnik in salezijanski sotrudnik iz Regensburga
(Salezijanski vestnik, november 1885)
74. PISMO BAVARSKEGA DUHOVNIKA WERNERJA DON BOSKU
Rev. Pater!
Mille gratias ago, quod me adscribere dignatus es Cooperatoribus Sancti Francisci
Salesii. Eleemosynam pro aggregatione adhuc non transmisi, quia spero me plures
etiam confratres esse acquisiturum, ita ut una vel plures decuriae formentur, quarum
stipendia una mecum transmittere volo.
Ad faciliorem operis nostri propagationem peto a Reverentia tua etiam aliquot
exemplaria Breve notizia et Regolamento in lingua Gallica.
Supposita tua auctorizatione et animatus a Rev. Domino Mehler, confratre carissimo,
scuscepi traducere in linguam Germanicam Regolamento et Breve notizia et proximo
|
|
55 Pages 541-550 |
▲back to top |
|
|
55.1 Page 541 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
541
tempore typis vulgari curabo.
In magnifico catholicorum Germaniae coetu, qui diebus novissimis celebrabatur in
Münster (cui interfúisse summo mihi gaudio est) unanimi et magno applausu accepta
est resolutio, quae commendat, ut fundentur hospitia pro pueris pauperibus, eaque
regantur in spiritu Reverendi Domini D. Bosco. Ista occasione intellexi, multis sacerdo-
tibus ac laicis salutem juventutis periclitantis cordi esse, operamque Salesianam solum
in Germaniae regionibus fructiferum inventuram esse.
Quod me attinet indignissimum servitorem, hic Monachii praeses constitutus sum
cujusdam associationis quae dicitur Lehrlingsschutz idest Patronage pour les appren-
dis. Intentio hujus unionis est, fundare hospitia pro juvenibus opificibus eosque con-
gregare et custodire et oblectare intra horas liberas. Leges huius regni dependentiam
materialem nostrae unionis a domo materna Taurinense non permittent, timeo. Rogo
ergo, utrum gratiae, favoresque spirituales Associationis Salesianae concedi possint
membris nostris etiam in hoc casu si maneant in spirituali communications cum pia
Societate Salesiana, oblata autem suppeditentur pueris hic susceptis et sustentatis.
Oblata pro aggregatione nec non pro Bollettino utique Taurinum transmittenta sunt.
Nostra Associato Lehrlingsschutz ejusque praeses approbationem Reverendissimi
nostri Archiepiscopi acquisierunt; itaque servata esse videtur praescriptio regulas V
numero 2 in diplomate aggregationis, quae dicit: L'associazione è umilmente raccoman-
data alla benevolenza e protezione del Sommo Pontefice. dei Vescovi, dei parroci etc.
Benedictionem tuam humillime erogans commendat se precibus Congregationis Sa-
lesianae
Tuus obedientissimus Cooperator
Sac. Joannes Nep. Werner.
Coop. Ad S. Spiritum Monachii, Bavaria.
Monachii (Bavariae) 19 sept. 1885.
75. ZADNJE PISMO KARDINALA NINE DON BOSKU
Velespoštovani gospod don Bosko!
Ob svojem duhovniškem jubileju sem prejel veliko in zelo ljubeznivih čestitk od vas
in drugih domov velečastitih salezijancev. Skupaj z molitvami k Najvišjemu so prignale
do viška mojo duhovno radost ob tem dnevu, hkrati pa znova pokazale tisto naklonje-
nost in dobrohotnost Družbe, ki so jo pokazale do moje osebe že v drugih okoliščinah.
Preobilica poslov mi ne dopušča, da bi vsakemu posebej poslal pisno zahvalo. Ker pa
ne smem in ne morem mimo tako plemenitega dejanja, ne da bi izrazil globoko hvale-
žnost mojega duha, sem se odločil, da bom prosil vas kot spoštovanega predstojnika
salezijanske družbe, da bi bili pri vseh zvest posrednik mojih čustev, ko se vsem iz srca
zahvaljujem in zagotavljam, da se bom spominjal pri sveti maši tako njenega predstoj-
nika kakor tudi vseh njenih članov, ki so se me spomnili in me priporočili presvetemu
Srcu Jezusovemu.
Po vsem tem dodajam še voščila za novo leto in prosim, da bi me ohranili v posebnem
spoštovanju in naklonjenosti. Vaš velečastiti gospod najvdanejši služabnik
L. kardinal Nina, zaščitnik
Rim, 7. januar 1885
|
|
55.2 Page 542 |
▲back to top |
542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
76. PISMO MSGR. CAGLIERA KADINALU ALIMONDU
Prevzvišena eminenca!
Bila je moja želja pa tudi dolžnost, da bi vaši eminenci čim prej opisal naše potovanje,
prihod in bivanje v tem glavnem mestu Argentine.
Tega nisem storil takoj, ker sem bil prepričan o odpuščanju vašega velikodušnega
srca v želji, da bi zbral čim več novic o naših misijonih.
Kakor vaša eminenca že ve, je bilo naše potovanje nadvse srečno in naš prihod med
brate salezijance ter italijanske in argentinske prijatelje nadvse prisrčen.
Monsinjor nadškof, njegovi generalni vikarji ter škofijska in redovna duhovščina so
mi izkazali ne samo prijaznost, temveč resnično spoštovanje in naklonjenost do vaše
eminence in do našega velečastitega očeta don Boska, ker imajo resnično katoliško
srce, ki ljubi dobro in tiste, ki ga želijo uresničevati.
Tako pa ne časopisje, ki prevladuje v teh nesrečnih republikah. Nismo še prišli in so
že pozivali na boj, ker so vedeli, da prihaja poveljnik salezijanskih bojevnikov in eden
izmed generalov Kristusove vojske, zato so v več člankih hujskali vlado in ljudstvo proti
nam in našim misijonom.
Previdnost me je opozarjala, naj bi se izognil spopadom, iskal daljšo pot in pokazal,
da so stvari drugačne, kot si oni predstavljajo.
Zato sem začel obiskovati naše zavode, semenišča in domove, ki jih imamo v obeh repu-
blikah, nato sem začel pridigati in birmovati v veliko zadovoljstvo msgr. Aneyrosa, ki bi mu
moral Rim nujno dodeliti pomožnega škofa v osebi enega izmed dveh odličnih vikarjev.
Končno sem se udeležil javnih in tudi uradnih prireditev, vendar vedno samo kot
salezijanski prelat in škof v Magidi.
Na tak način so se umirili in razpršili oblaki, ki so pretili z nevihto in dali Božji pre-
vidnosti čas, da je uredila zadeve misijonov.
Zares so bili trije meseci, ki sem jih prebil v tem mestu, potrebni, da sem spoznal vla-
dne in vojaške oblasti v Patagoniji in na Ognjeni zemlji, se seznanil z njihovimi pogledi
in jih pridobil za civilizacijske načrte v teh puščavah. V tem času sem tudi iskal ekonom-
ska sredstva med dobrimi Argentinci.
Naša dobra mati presveta Marija Pomočnica nas je varovala in tako uredila, da sta še
dva guvernerja, eden iz Santa Cruza in drugi iz Neuquena, sprejela naše misijonarje in
pater Fagnano, naš apostolski prefekt, se bo odpravil proti Jugu, na Falklandske otoke
in Ognjeno zemljo.
Eden izmed ministrov je naklonil enajst brezplačnih potovanj za salezijance, od ka-
terih jih je že pet odpotovalo. Pri ministru pokrajine mi je uspelo izposlovati posebno
priporočilo za vojaške oblasti pod njegovo upravo in jutri, če bo Bogu tako po volji, bom
zapustil Buenos Aires in se z majhnim spremstvom odpravil na svoje mesto. Od bregov
Rio Negra vam bom poročal, kako pihajo vetrovi v Pampi in vetriči v puščavi.
To pismo vas bo dobilo, ko bom jaz že v Patagoniji in ko bodo v Turinu vzklikali sve-
temu Gaetanu in srečnežu, ki s takim dostojanstvom nosi njegovo ime in posnema zna-
nje, kreposti, nedolžnost, socialno krščansko ljubezen itn itn.
Ta dan upravičenega veselja mojih prijateljev Turinčanov, svete radosti za vašo emi-
nenco bo tudi za nas salezijance v Ameriki sladek spomin in živa radost Patagoncev, ki
|
|
55.3 Page 543 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
543
bodo slavili sv. Gaetana in vaši eminenci klicali ad multos annos, ad multos annos, naj
vas nebesa ohranijo naši radosti, v ljubezni v dobro naše Družbe. Prav tako naj ohrani
tudi našega predragega msgr. Bertagna. Sprejmite, eminenca, izraze moje hvaležnosti
in ljubezen vsega mojega srca z najlepšimi srčnimi pozdravi za dragega kanonika For-
cherija, don Antonia, don Maggia, mojega dragega Remigia in vso tisto drago družino.
Dovolite mi, da priporočim vašim gorečim molitvam sebe in naše misijone, in me
imejte za vaše eminence najvdanejšega in najhvaležnejšega sina v posvečenju.
+ Janez, škof v Magidi in apostolski provikar v Patagoniji
Zavod San Carlo v Almagru Buenos Airesu, 30. junij 1885
77. PISMO KARDINALA ALIMONDE MSGR. CAGLIERU
Velečastita in predraga ekscelenca!
Po nadvse dragem pismu z voščili na dan svetega Gaetana sem z neizmerno radostjo
svojega srca prejel še pismo vaše velečastite in predrage ekscelence, ki je napolnilo
moje srce z izrednim veseljem. Na prvo pismo, ki mi je sporočalo vaš neposredni od-
hod v drago Patagonijo, nisem vedel, kako naj odgovorim. Sedaj, ko vem, da ste že med
svojimi dragimi sinovi in divjaki, ki jih pridobivate za Kristusa, se vam iz vsega srca
zahvaljujem in za obe pismi, v katerih ste mi nanizali celo vrsto novic, deloma prijetnih,
deloma pa tudi obetavnih.
Z živim zanimanjem sledim vašim evangeljskim korakom in vsak dan dvigam svoje
molitve, da bi bili obilno poplačani napori in veličastni boji, ki jih vaša ekscelenca vodi
za širjenje kraljestva Jezusa Kristusa in Cerkve. Prosim, da vam in vašim sodelavcem v
misijonu ne bi pošle moči in da bi dobili sodelavce, ki bi pomagali, da bi vam neizmerno
veliko področje, ki vam ga je dodelil namestnik Jezusa Kristusa, obrodilo veliko sadu.
Oh, da bi Patagonija postala zemlja svetnikov in vrt, kjer bi rasle vse kreposti!
Med vsemi dokazi ljubezni, ki ste mi jih hoteli izraziti, mi gotovo nobeden ne ugaja
bolj kot to, da ste hoteli podeliti moje krstno ime prvemu krščencu, prvi cvetki, ki ste
jo vzgojili na tem polju in jo izročili mojemu varstvu. V moji hiši bo imel častno mesto
srečni fant Gaetano Santiano Neycolas Alimonda, kakor tudi njegov tovariš Gioachino;
obema podelite v mojem imenu sveti blagoslov, izročite jima moje želje za vztrajanje v
dobrem in jima v mojem imenu podelite objem miru.
Kdaj pa kdaj vidim vašega častitega predstojnika don Boska. Še ne dolgo tega sem
prebil pri njem skoraj cel dan. Njegovo vedno dobro razpoloženje in neusahljivo upanje
nam vlivata vero, da bo kljub mnogim nevšečnostim lahko še dolgo načeloval ustano-
vam, ki jim je bil čudovit začetnik. Patagonija in cerkev z zavetiščem Srca Jezusovega
v Rimu sta pogost predmet njegovih pogovorov, našega zanimanja in zanimanja vseh
prijateljev in občudovalcev don Boska.
Upam, da se me bo vaša ekscelenca še vnaprej spominjala v svojih molitvah in me
od časa do časa razveselila s kakim pismom. Dovolite mi, da vam izročim pozdrave
svojega tajnika teologa Videmarija in vse te naše družine. Objemam vas z bratskim ob-
jemom ljubezni in spoštovanja. Poljubljam vam roke in se veselim, da smem biti vaše
velespoštovane in predrage ekscelence najvdanejši kot brat.
+ Gaetano, kardinal nadškof
Turin, 9. oktober 1885
|
|
55.4 Page 544 |
▲back to top |
544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
78. PISMO LEONA XIII. KARDINALU PAROCCHIJU O KLASIČNEM ŠOLANJU
Našemu dragemu sinu Lucidu Mariji Parocchiju z naslovom Sv. Sista, kardinalu reda
duhovnikov svete rimske Cerkve in našemu vikarju v Rim.
PAPEŽ LEON XIII.
Predragi naš sin, pozdrav in apostolski blagoslov. Gotovo dobro razumeš, kar smo
mi upravičeno in pogosto ponavljali, da mora naš klerikat vedno bolj rasti v bogastvu
znanja. Potreba po tem se danes veča in jo kaže narava časov, v katerih živimo, kajti
sredi tolikega razcveta plemenitih duhov in obče želje po izobrazbi duhovščina gotovo
ne bi mogla izpolnjevati svojega poslanstva s tistim dostojanstvom in koristjo, kot bi se
spodobilo, če ne bi imela izobrazbe, ki se povsod zahteva. Zato smo se odločili, da dobro
določimo šolanje v času klerikata. Začenjamo z vedo, ki obravnava najpomembnejše
stvari, in priporočamo študij filozofije in teologije po stopinjah starih učiteljev v siste-
mu Tomaža Akvinskega. Kako koristen je tak način študija, nam kažejo uspehi, ki so se
že pokazali. Ker pa je velik del prijetne znanosti, ki zmore ublažiti človeške odnose, v
leposlovju, smo se odločili, da za njen napredek postavimo nekatera vodila.
Predvsem je potrebno, da na tem področju duhovščina zavzame prostor, ki ji gre.
Kajti blagodat leposlovja je tako zelo plemenita, da tisti, ki so si jo pridobili, imajo to za
nekaj velikega, in tisti, ki tega nimajo, so prikrajšani pri ljudeh zaradi osnovnih pomanj-
kljivosti. Iz tega je razvidna hudobija in hudodelstvo cesarja Julijana, ki je prepovedal,
da bi se kristjani leposlovno izobraževali. Kajti jasno je predvideval, da bi padli v nečast
nepoznavalci leposlovja in da dolgo ne bi moglo cveteti krščansko ime, če njegovi oz-
nanjevalci ne bi poznali plemenite umetnosti. In ker smo po naravi tako ustvarjeni, da
se od stvari, ki smo jih dojeli s čuti, dvigamo k tistim, ki jih presegajo, ni boljše stvari,
ki bi gojila razum, kot zmožnost pisanja. Kajti z eleganco domače govorice čudežno
pritegujemo ljudi, da nas poslušajo ali berejo. Tako se resnica besed in misli odene v
neko novo luč in veliko lažje prodre v duše in v njih ostane, kar je mogoče primerjati z
zunanjim češčenjem božanstva, ki je koristno zlasti zato, ker človeškega duha in misel
dviga z bliščem telesnih stvari, ki vodijo k spoznanju veličastva najvišje luči. Te čudovi-
te sadove izobrazbe hvalita sv. Bazilij in sv. Avguštin. Zato je naš predhodnik Pavel III.
z veliko modrosti predpisal, da bi katoliški pisatelji s slogovno eleganco premagovali
heretike, ki so sami sebi pripisovali poznanje in spretnost leposlovja. Ko potem duhov-
nikom priporočamo, da naj pridno študirajo leposlovje, ne mislimo pri tem samo naše,
temveč tudi latinsko in grško. Še več, pri nas moramo še posebno gojiti leposlovje sta-
rih Rimljanov, ker je latinski jezik spremljevalec in služabnik katoliške vere na zahodu
in ker se mnogi z njim ukvarjajo manj temeljito, tako da se je sposobnost, da bi pisali
latinsko, zelo zmanjšala in ni več potrebnega dostojanstva in elegance. Prav tako je tre-
ba pozorno študirati grške pisatelje, kajti grški svetilniki svetijo s tako močjo na vseh
področjih, da si ni mogoče misliti popolnejše luči.
K temu je treba še dodati spoznanje Vzhoda, da so v grškem leposlovju ohranjeni spo-
meniki Cerkve, kar se kaže tudi v vsakdanjem občevanju. Nikakor tudi ne smemo po-
zabiti, da ljudje, podkovani v grški literaturi, veliko lažje prevzemajo latinske kreposti.
Katoliška cerkev, ki je vedno skrbela za gojitev vseh drugih lepih, plemenitih in pohvale
vrednih stvari, ravna tako tudi glede leposlovja in je vedno vlagala nemalo truda za
|
|
55.5 Page 545 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
545
njeno pospeševanje in rast. Tako so bili sveti očetje vedno izvedeni v leposlovju, pač v
smislu časa, v katerem so živeli. Med njimi jih je bilo nekaj, ki so s svojo nadarjenostjo
in pridnostjo dosegli največje latinske pisce. In prav Cerkev si je prizadevala, da se je
ohranil velik del starih knjig, latinskih in grških, pesniških zbirk, govornikov in zgodo-
vinarjev. V časih, ko je leposlovje bodisi zaradi brezbrižnosti ali zanemarjenosti imelo
malo ugleda, ali je zaradi žvenketanja orožja cela Evropa bila prisiljena k molku, je, to
je vsem znano, med nasilnimi spremembami in barbarskimi navadami leposlovje našlo
zatočišče v skupnostih menihov in duhovnikov.
Nikakor ne smemo pozabiti, da so mnoge rimske papeže, naše predhodnike, uvrstili
v število tistih, ki so se zaradi temeljitega znanja lepih umetnosti imenovali izobražen-
ci. S tega vidika bo brez dvoma ostal nepozaben spomin Damaza, Leona in Gregorija
Velikega, Zaharija, Silvestra II., Gregorja IX., Evgenija IV., Nikolaja V., Leona X. V dolgi
vrsti papežev, na katere je Cerkev ponosna, je težko najti katerega, ki mu leposlovje ne
dolguje velikih zaslug. Na njihovo pobudo in z njihovo pomočjo so se od časa do časa
odpirale šole in kolegiji, kjer je mladina, željna leposlovja, prišla na svoj račun; odpirale
so se knjižnice za pašo izobražencev, škofom je bilo ukazano, da naj v svojih škofijah
ustanovijo leposlovne akademije. Izobražencem so bile podeljene visoke časti in z bo-
gatimi obljubami so jih spodbujali k vedno večjim dosežkom. To vse je tako jasno razvi-
dno, da morajo celo najhujši obrekovalci rimskih papežev priznati, kako velike zasluge
ima Cerkev za te vzvišene študije.
Zato smo se, prepričani o koristnosti in vodeni od zgleda naših predhodnikov, odloči-
li, da bomo z vsemi močmi poskrbeli, da bo tako prizadevanje cvetelo med duhovščino,
in tako položili temelj za vrnitev nekdanjih slavnih časov. V zaupanju v tvojo modrost
in tvoje sodelovanje, dragi sin, bomo skušali uresničiti načrt, ki smo ga predložili v
našem Rimskem semenišču. Zato želimo, da se tam odprejo nekatere določene šole za
mladeniče bolj bistrega razuma in pridne volje, ki bodo po končanih tečajih italijanske,
latinske in grške literature pod vodstvom spretnih učiteljev dosegli na področju teh
treh jezikov vse najboljše in najpomembnejše.
Da se bo ta načrt tudi udejanjil v smislu, kakor si želimo, ti ukazujemo, da izberi
može, s pomočjo katerih se bo vse to tudi uresničilo.
V znamenje naše dobrohotne naklonjenosti in kot znamenje Božje pomoči ti podelju-
jemo, predragi sin, apostolski blagoslov.
Papež LEON XIII.
Izdano v Rimu, pri svetem Petru, dne 20. maja leta 1885, v osmem letu našega papeže-
vanja.
79. DON BOSKOVO PISMO NORFOŠKEMU VOJVODI
Visočanstvo!
Pošiljam vam nekaj novic. Še vedno sem v postelji, moje zdravstveno stanje niha in ne
vem, kdaj bom lahko vstal. Naj se zgodi Božja volja! Toda nekaj me sedaj silno vznemir-
ja: to so dolgovi cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Kakih deset let so naši napori obrnjeni
sem in prav te dni bi moral izplačati 250 tisoč frankov. To je ena mojih največjih tegob.
Če bi mi vaše visočanstvo moglo priskočiti na pomoč v mejah svoje krščanske dobro-
delnosti in okoliščin, bi mi bilo v veliko olajšanje in vi bi storili izredno koristno uslugo
|
|
55.6 Page 546 |
▲back to top |
546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
naši ubogi salezijanski družbi in vsej Cerkvi, kar bi bilo zelo všeč Bogu in njegovemu
namestniku na zemlji svetemu očetu, ki nam je zaupal to ustanovo Srca Jezusovega v
Rimu.
Naše uboge sirote (več kot 250 tisoč) vsak dan molijo z menoj za vaše duhovno, časno
in večno blaginjo.
Bog naj vas blagoslovi in potolaži, visokorodni gospod vojvoda, in vam bogato povr-
ne vse, kar boste storili za salezijanske ustanove, medtem ko vas vedno vdano v J. K.
pozdravlja najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 13. januar 1888
80. PISMO DON DALMAZZA DON BOSKU
Velečastiti oče!
Ne pripisujte mojega molka malomarnosti. Delo v tem velikonočnem času je bilo za-
res izredno, pa tudi zadovoljivo. V naši cerkvi je bil vsak dan kakor praznik. Bilo nas
je sedem spovednikov, in čeprav nas je četvero prebilo v spovednici več kot deset pa
tudi dvanajst ur, je bilo dela zadosti za vse. Bogu bodi hvala. K temu moram dodati še
pripravo za prvoobhajance in prvoobhajanke in veliko število bolnikov, tako da smo v
preteklem tednu podelili štiriindvajset popotnic. Če bo šlo tako naprej, nas bo vzelo.
V našo spodbudo smo vsak trenutek pričakovali vaš prihod. Isto si želijo mnogi iz
Francije, Poljske, Španije in Portugalske. Naj omenim izmed teh Portugalca De Rasto,
Francoza De la Fontaine. Vzrok, da vam nisem pisal, je bila tudi misel, da boste skoraj
prišli v Rim.
Na veliki četrtek mi je grofica Stacpoole izročila 50.000 lir in pol ure pozneje so bile
že vložene na Tibertinsko banko. Upal sem, da bom poravnal dolg, vendar je ostalo za
plačilo še 10.000 lir, ki se jim je danes pridružilo novih 20.000. Po dolgem pravdanju
sem prejel 20.000 lir od papeža. Večkrat sem poskušal po kardinalu vikarju, pa brez us-
peha. Zatekel sem se h kardinalu Nini, ki me je prosil, naj ga pustim pri miru. Res je, že
nekaj dni je bolan. Po mojem dolgem pismu je poskusil msgr. Boccali. Tedaj mi je prišlo
na misel, da bi šel h kardinalu državnemu tajniku, ki je zahteval od mene spomenico.
Napisal sem jo in dal v pismo, ki ga je napisal uslužbenec, ki piše naslove. Od njega sem
dobil štirideset tisoč lir, izplačanih v dveh tretjinah s pretnjo, da bodo prekinili dela, če
v enem tednu ne bom plačal vsaj 10.000 lir. Spomenica je bila najponižneje napisana in
je dihala žalost, tegobo zaradi tolikih dolgov. Takoj je bil uspeh tukaj. Kardinal vikar je
dobil 20.000 lir in bi mi jih naslednji dan v nedeljo izročil, če bi jaz lahko šel k njemu.
Danes sem denar prejel in takoj plačal račun pri Tibertinski banki, v kateri bi bilo
dobro položiti kako vsoto za vsak primer.
In 50.000 lir grofa Colla? Temeljni kamen lahko položimo kadar koli. Dobite grofa
Colla. Če nikakor ne more, pokličimo princa Paola Borgheseja ali očeta Marcantonia.16
Bodite tako dobri in prosite don Ronchaila, naj čim prej pošlje srečke loterije, ki smo
jo podaljšali z vsemi dovoljenji do decembra, da bi še razpečevali srečke.
Pričakujemo, da se bo don Rua kmalu vrnil s Sicilije, še bolj pa pričakujemo vas, ve-
16 Oče princa Pavla.
|
|
55.7 Page 547 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
547
lečastiti oče, kateremu izročamo vdane pozdrave in vam vsi poljubljamo roko in moji
bratje z menoj prosijo za vaš očetovski blagoslov.
Vaše uglednosti najvdanejši sin v J. K.
duh. F. Dalmazzo
Rim, 27. april 1885
81. POZIV ITALIJANSKEMU KATOLIŠKEMU LJUDSTVU
Nebeška ljubeznivost, po najvišji odredbi Previdnosti za rast vere in pobožnosti v
naših časih, je določena pobožnost do presvetega Srca Jezusovega. Zdi se, da je Bog v
našem času, ko čutnost s svojim napuhom in novimi oblikami nevere skuša človeko-
vo srce odvrniti od misli na večno življenje, blagoslovljenemu Božjemu Jezusovemu
Srcu, ki ga tako goreče časti in slavi Katoliška cerkev, prihranil, da zveličavno vpliva na
revščino tega obdobja in človeka ponovno privede k ljubezni do duhovnih in nebeških
stvari. Katoliški episkopat je bil prepričan o tem, ko je zlasti v zadnjem času posvečeval
škofije presvetemu Srcu Jezusovemu. Čutil je, da s tem dejanjem pripravlja sebi in ver-
nikom zatočišče v nevarnostih, moč v boju in primerno tolažbo v tegobah.
V potrditev te zamisli se je pridružila odločitev, ki naj bi se kmalu uresničila, za grad-
njo dveh veličastnih cerkva: ene v Parizu in druge v Rimu v čast presvetemu Srcu Je-
zusovemu. To zamisel so sprejeli kot navdih iz neba, kot previdnostno odredbo. Pariz,
domovina Voltairja in od mnogih slavljen kot središče nevere, naj bi dal Božjemu Srcu
versko in narodno zadoščenje, Rim pa, ki je zgodovinski sedež svetega Petra in središ-
če katolištva, je imel za primerno, da tudi on postavi novo svetišče, velik klic k veri in
ljubezni, ki naj ju posreduje vsem ljudstvom.
Radujemo se, da se za odpuščanje in za neke vrste očiščenja, če bi bilo mogoče od
madežev nevere, na vrhu Montmartra dviga zares lep in mogočen pariški tempelj. Čla-
ni italijanskega episkopata čutimo dolžnost, da prispevamo delež ne samo občudova-
nja, temveč tudi učinkovito sodelovanje ob graditvi novega svetišča v večnem mestu.
V Italiji je mož, častivreden duhovnik, kateremu, se zdi, so zaupani mnogi načrti Božje
previdnosti. Na tega človeka je presveti papež Leon XIII. obrnil pogled in mu dejal: »Za-
upamo vam gradnjo svetišča v Rimu, ki naj bi bilo posvečeno češčenju Božjega srca. Mi
bomo sodelovali tako, da bomo zase ohranili izgradnjo pročelja«.
In don Bosko se je odločno lotil dela. Že stoji visoko poslopje nove cerkve in ob njej
stanovanja za duhovnike in zavetišče za uboge dečke, ki bodo imeli tukaj svoje dnevne
in večerne šole. Stoji tam na Castro Pretoriu, nasproti protestantskih kapel in šol, kot
Božja skrinja nasproti Dagonu; tam, kjer se začenja novi posvetni Rim, meščanski, dela-
vski, trgovski in tovarniški Rim, kjer ni nobenega katoliškega svetišča, kjer silno trpijo
zaradi pomanjkanja vere. Tam stoji na višini, od koder se zdi, da gleda na svet, in kamor
zaradi bližnje glavne železniške postaje nenehno prihajajo tujci. Nastajajoče svetišče
na videz veliko obeta in hoče postati vreden brat drugih rimskih spomenikov. To sve-
tišče čaka na svojo dovršitev, pričakuje olepšave in krasitve, ki bi mu dale blišč, lepoto.
Čudoviti don Bosko, ki se je s svojimi sinovi salezijanske družbe lotil dela, je že pri-
speval ogromne zaklade, toda sedaj so potrebni še novi, da delo dokončajo. Tudi če
bi salezijanska delavoljnost zmogla še to, vendar še ne bi bilo konec. Svetišče čaka na
svoje klasično pročelje.
|
|
55.8 Page 548 |
▲back to top |
548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Vodovje Pada in Dore je videlo ob svojih bregovih rasti dečka Boska, ki ga sedaj že
petdeset let štejejo za vzgojitelja ljudstva in nanj so ponosne mnoge slavne patricijske
družine. V enem izmed teh potomcev se je porodila misel, ki je prav v soglasju z don
Boskovim apostolatom in ustreza verskemu izročilu njegove domovine.17 Mislil in iz-
povedal je: »Cerkev, ki jo Rim vidi rasti pred svojimi očmi v čast Božjemu Srcu, mora
prikazovati značilne lastnosti vere in pobožnosti naše Italije. Zato je prav, da Italijani
izdatno sodelujejo pri njeni izgradnji. In naš sveti oče, ki se je postavil za vodjo v sveto-
vanju pri zidavi, je obljubil, da bo iz svojega oskrbel pročelje; on, ki je v največji stiski,
živi od miloščine katoličanov, mogoče pričakuje kake pomoči od nas. In Italijani, ki jih
je pred kratkim obiskala kolera in še vedno živijo v strahu pred njo, naj bi zato, da bi
jih Bog obvaroval te nesreče in v njegovo slavo, ne bili velikodušni kolikor je mogoče?
Ali ni to potrebno, če imamo pred očmi papežev zgled, ki je dal cel milijon za novo
bolnišnico Santa Maria ob Vatikanu, medtem ko nasprotovan od celega sveta upa in
pričakuje vse od Božje previdnosti in je z vso dušo obrnjen k češčenju Božjega. Zato je
potrebno, da izrečemo narodno zaobljubo. Vsi sinovi verne Italije naj se odločijo: revež
s svojim skromnim darom, bogataš z velikodušnim prispevkom, da bi tako pomagali
svetemu očetu zbrati denar, s katerim bi zgradil pročelje italijanskega svetišča v Rimu.«
Ta zamisel turinskega patricija je ugajala, širila se je od ust do ust in našla svoje pod-
pornike. Imela je tudi čast, da je prišla v vatikanske sobane in nekdanji vladajoči papež
jo je štel za lepo in jo priporočil. S pismom velečastitega kardinala državnega tajnika, ki
ga je 20. preteklega oktobra poslal v Turin, je blagovolil sporočiti apostolski blagoslov
vsem, ki bi sodelovali pri izvedbi pomembnega in svetega predloga, imenovanega na-
rodna obljuba Italijanov presvetemu srcu Jezusovemu.
In sedaj, ko je treba, da izpolnimo to obljubo, ki je postala nadvse prepričljiva in s tem
tudi bolj ljuba in privlačna, si želimo eno: da bi učinkovito uresničili obljubo italijan-
skega ljudstva, naj episkopat sam najprej nastopi. Zato v upanju na veliko dobro priča-
kujemo, da bi nam oprostili, če se obrnemo na nadvse odlične in velečastite nadškofe
in škofe Polotoka s prošnjo, da bi nam bili tovariši in zaščitniki. Ponovna prošnja, ki jo
naslavljamo nanje, se glasi: »Skušajmo, vsi prepolni istega duha, vernikom priporočiti
darovanje novčiča in navdušiti velečastite župnike, da bi vernike k temu navduševali
in jih vodili. Prav tako skušajmo s pomočjo odborov katoliških kongresov, ki bodo po-
tekali letos, in drugih pobožnih združenj, med katerimi omenjamo Katoliško mladino
in Katoliške delavce, pridobiti ljudi, da bi podpirali prizadevanje na tiste načine, ki se
jim zdijo najbolj primerni, in poskrbeli narodno nabirko. Menimo, da sodelovanje pri
slovesnem dejanju vere in Božje ljubezni pomeni isto kot obnovitev obljub naših škofij
Božjemu Jezusovemu Srcu.«
Na pročelju novega svetišča v Rimu bo na prelepi marmornati plošči zapisan pri-
spevek italijanskih škofij in med prvimi ime in grb vladajočega papeža Leona XIII. Ta
plošča, ki bo zgodovinsko pomembna za vse, bo pričala o naši veri vse do zadnjih naših
potomcev. Italija je v najvišji meri katoliška in taka hoče biti, taka je in to hoče v naro-
dnem ponosu poudariti v Rimu. Prelepa zamisel, pravi evangeljski pojem! Papež, ki na
17 Grof Cesare Balbo, vnuk slavnega zgodovinarja istega imena.
|
|
55.9 Page 549 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
549
plošči Božjega Srca objema vse brate škofe Italije, in škofje, ki objemajo svoje škofije,
vodijo k papežu vse italijanske sinove. Presveto Srce Jezusovo, kjer bomo mi, očetje in
sinovi, pastirji in Božja čreda združeni, bo središče skupnega življenja. Blagoslov, ki ga
Kristusov namestnik vnaprej podeljuje, je gotovo znamenje Božjega blagoslova Italiji.
Najvdanejši in najponižnejši služabnik
+ Gaetano, kardinal nadškof
Turin, 16. julij 1885
Praznik karmelske matere Božje Marije
82. PISMA V ZVEZI Z RIMSKO LOTERIJO
A
Velespoštovani in velečastiti don Bosko!
Že dalj časa sem odlašal s pošiljko denarja, ki ga sedaj prilagam pismu kot izkupiček
za poslane mi srečke. Dejstvo je, da je v teh časih težko dobiti ljudi, ki bi darovali tudi
majhne vsote za katoliške ustanove, šole itn.
Vsi smo reveži, ker nižje plasti ljudstva – delavci nimajo dela, srednja plast – trgovci
in prodajalci ne dobijo ljudi, ki bi kupovali, in posledica je, da mi posestniki ne dobiva-
mo naših rent. Vse je narobe.
Toda počasi mi je uspelo zbrati 50 frankov, ki vam jih pošiljam za novo hišo v Rimu, ki
bo kmalu odprta in za katero imamo mi vsi zasluge, za kar vas prosim, da se spomnite
v vaših vsakdanjih molitvah. Naša uboga domovina je v zelo težkem položaju zaradi
nevarnosti revolucije na Irskem in zaradi vonj v Egiptu in Indiji.
Vedno prosim, da bi bila izpolnjena presveta Božja volja in da bi bilo vse v večjo Božjo
slavo.
Moja žena in otroci se skupaj z mano priporočajo vašim molitvam.
Najvdanejši prijatelj in služabnik
Danbigh
London, 2 Cromwel House, 12. marec 1885
B
Gospa princesa!
Sprejmite, gospa princesa, 10 loterijskih srečk, za katere ste me prosili v svoji kr-
ščanski ljubezni. Brez dvoma boste zadeli dobitek paradiža. Jaz bom prosil, da vam bo
zagotovljen.
Vesele praznike in srečen začetek novega leta. Naj vam bo presveta Devica varuh, vaši
družini vodnica na poti v nebesa.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 18. oktober 1885
C
Velečastiti gospod!
Njegovo kraljevsko visočanstvo princ Evgen Savojski je prejel vaše pismo z dne 28.
preteklega meseca. Ohranil je 200 loterijskih srečk, katerih ceno sem vam nakazal
predvčerajšnjim.
|
|
55.10 Page 550 |
▲back to top |
550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Izpolnjujem častno naročilo njegove kraljevske visokosti, da se vam zahvali za vdana
čustva in dobre želje, ki ste mu jih izrazili. Čestita vam k toliko čudovitim delom, s kate-
rimi družite vero in krščansko ljubezen s civilizacijo in napredkom.
Prosim vas, da bi sprejeli tudi moje pozdrave in čustva občudovanja za vaša dela.
Za intendanta
Salati
Turin, 1. februar 1886
83. DON BONETTIJEVO PISMO DON BOSKU
Predragi in velečastiti oče v J. K.
Duhovne vaje so se začele in zdi se, da obetajo obilne dobre sadove. Zbralo se je 96
gospa, učiteljic in drugih, ki so prišle ad experimentum [na poskušnjo] razmišljat o svo-
jem poklicu.
Prosil vas bom za uslugo, in to je na dan Marije Snežne, prepričan, da če vam bo
mogoče, boste to storili Mariji v čast in v korist svojih hčera. Tako gospe, ki opravljajo
duhovne vaje, kakor sestre prosijo, da bi v teh duhovnih vajah vsaj videle don Boska.
Veliko laikinj je prišlo sem v upanju, da bodo deležne te milosti. Ko bi se vračale domov,
bi poleg spomina na vas imele v srcu željo, da bi se prihodnje leto vrnile in bi tako stori-
le dobro sebi in Družbi. Povem vam tudi, da so nekatere že lansko leto prišle v upanju,
da vas bodo videle, in v strahu, da vas letos ne bodo mogle, niso prišle. Lansko leto jih
je bilo 120, letos samo še sto, čeprav jih je še veliko.
Če vam torej zdravje dopušča, bi vas prosil, da bi se odpravili na to potovanje. Če bi
iz Turina odpotovali ob 8.40, bi prišli sem ob poldne. Če pa bi rajši potovali zvečer, bi
odpotovali ob 7. uri in prišli sem ob desetih. Na železniški postaji bi vas čakala kočija
tako ob eni kot drugi uri.
In kdaj naj bi prišli? Treba je ujeti dva goloba na eno vabo. Ker morate biti v Turinu
15. avgusta, bi lahko prišli sem 12. na zadnji dan duhovnih vaj ali tudi 13. na sklep. Zve-
čer tega dne in 14. dopoldne bo tukaj že veliko sester za duhovne vaje, ki smo jih pova-
bili v upanju, da vas bodo dobile in bodo tako imele vsaj zadoščenje, da so vas videle in
spoznale, česar nekatere še niso bile deležne in jim je zato hudo. Zvečer ob 6. uri boste
lahko v hladu odpotovali v Turin in boste za svoj rojstni dan doma.
Kaj pravite k temu, gospod don Bosko? Boste prišli? Boste ponudbo sprejeli? Te dob-
re hčerke so toliko prosile za vaše zdravje, da upravičeno upajo, da bodo uslišane.
Drugega vam ne bom več pravil. Prosim samo, da bi kateremu izmed vaših tajnikov
naročili, da bi mi v vašem imenu odgovoril. Če bi bilo treba, bi prišel v Turin don Busssi,
da bi vas spremljal. Vendar prosim odgovor, da se bom znal ravnati.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki sem do sedaj zdrav. Tudi don Olmi vas
pozdravlja. Pozdravljajo vas tudi don Bussi, don Campi, Bergese.
Veliko pozdravov častni straži. Z vsem srcem in spoštovanjem vaš najvdanejši
duh. Giovanni Bonetti
Nizza Monf., 5. avgust 1885
|
|
56 Pages 551-560 |
▲back to top |
|
|
56.1 Page 551 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
551
84. POHVALA FAENŠKEGA ŠKOFA SALEZIJANCEM
Atqui hic non possum quin speciatim vos appellem, qui, duce Salesio, bono iuventutis
toto pectore insudatis, simulque vobis significem quanta laetitia sim perfusus quum
primum fama vulgavit, vos stabile domicilium in hac ipsa futurae meae Sedis urbe co-
llocasse. Viri de iuventute optime meriti, pergite, ut facitis: in puerorum cura et insti-
tutione, qui maxime vestra indigent ope, totos vos esse gaudeo illius dulcissimi Sancti,
cui vos addixistis, exemplo, qui per compita acclivia, declivia, montium anfractus gra-
diebatur ibique pueros ad se turmatim venientes invicta lenitate sermonis edocebat, a
calviniana [823] peste prohibebat, ac Christo mirum in modum mancipabat. Macti ergo
animis estote, ac pro certo habeatis me numquam vobis defuturum, et quid sollicitudi-
nis atque auxilii huius Dioeceseos iuventuti, Deo opitulante, praestiteritis, id mihi ipsi
factum esse existimaturum.
VIII Kalendas Aprilis 1885.
85. DON RUOVO POROČILO O HIŠI V CATANII
Medtem ko se mudim tukaj na Siciliji, vidim v časopisu članke o salezijanskih sestrah
Marije Pomočnice in mladenki Agati Spanò.
Kot generalni prokurator salezijanske družbe sem dolžan natanko predstaviti dogod-
ke, ki so dali povod za tako pisanje.
Da odstranim vse neugodne vtise, ki bi jih to pisanje lahko pustilo, bom vso zadevo
javno objavil.Mladenka Agata Spanò je leta 1881 vroče prosila, da bi bila sprejeta med
sestre salezijanke Marije Pomočnice. Na ponovne prošnje so jo sprejele.
Kot pogoj za sprejem je bila zadostna osebna oprema, 30 lir mesečnine za čas preiz-
kušnje in 1.000 lir dote.
Zaradi denarne stiske mladenke Spanò so jo sprejele tudi z nezadostno in revno
osebno opremo in za borih 302 lirama, ki naj bi služile za potovanje v materno hišo v
Nizzi Monferrato (Piemont) in za mesečnino, če bi še kaj ostalo. Ne da bi se ustavila v
hiši Carcaci v Catanii, je Spanò 15. marca 1882 prišla k sestram v Bronte, kjer je izročila
292,25 lir, ker je drugo porabila za potovanje.
V Bronteju je ostala več kot štiri mesece. Večino časa je uporabila za vezenje rute iz
baptista, ki je nedovršeno prinesla s seboj in jo je hotela pokloniti materi Božji Mariji.
Kot postulantka se ni mogla več zadrževati v Bronteju in se je morala odpraviti v
materno hišo v Nizzi Monferrato.
Ko so ji dan pred odhodom sporočili, da mora na pot, je začela obupno jokati.
Na vprašanje, zakaj joče, je odvrnila, da ni res, da bi jo odpeljali v Nizzo, temveč v
Catanio, kjer bi jo izročili njeni družini.
Prepričevali so jo, da bo šla v materno hišo, vendar je nihče ni mogel prepričati. Ni
se pomirila, dokler ni zapustila Catanie in je bila prepričana, da je ne bodo izključili iz
Družbe.
Ko je prišla v materno hišo v Nizzi, so ji dobre sestre izkazale vso skrb, kot jo imajo na-
vado s postulantkami, toda po nekaj mesecih so se pokazala znamenja duševne bolezni.
Odpeljali so jo v Turin v upanju, da bo sprememba zraka, skrb sester in sposobni zdrav-
niki naredili svoje in ji povrnili zdravje. Ker pa je postala divje nasilna, so morali poiskati
|
|
56.2 Page 552 |
▲back to top |
552
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
močno žensko, ki ji je preprečevala, da bi storila hudo sebi in drugim, obenem pa so pro-
sili na ravnateljstvo kraljeve umobolnice, da so ji dali prisilni jopič. Obenem so se zavzeli
pri kvesturi, da bi jo sprejeli v bolnišnico za duševno bolne, kjer je po kakih dveh letih
zdravljenja spet pokazala razumske sposobnosti in so jo mogli odpeljati domov.
Slabo ravnanje in mučenje, ki jih pripisujejo sestram, ni kaj drugega kot prisila, ki
jo uporabijo, da komu nadenejo prisilni jopič, ki koristi tako bolnici sami kakor tudi
drugim. Sicer pa je, ko je bila odpuščena iz bolnišnice, vroče prosila, da bi jo sprejeli v
Družbo, česar gotovo ne bi storila, če bi z njo grdo ravnali.
Kar se tiče vsote denarja, ki jo je imela s seboj, vsakdo vidi, kako je bila uporabljena,
in je vprašanje, ali ima sploh pravico kaj zahtevati.
Z druge strani pa je civilna oblast natančno ugotovila, kako so ravnali z njo, in prizna-
la, da je bila Agata Spanò deležna vse pozornosti sester salezijank Marije Pomočnice.
Prav je, da omenimo, da je bila Spanò, še preden je prosila za sprejem v družbo sale-
zijank Marije Pomočnice, odstranjena iz nekega drugega zavoda v Catanii zaradi nepri-
mernega vedenja in znakov norosti, kar pa so sestre Marije Pomočnice zvedele šele dolgo
po njenem sprejemu, ko je bila že v bolnišnici. Ta okoliščina nam razlaga tudi majhno ali
nikakršno začudenje njene matere, ko so ji sporočili, da so njeno hčer poslali v norišnico.
Po tej obrazložitvi ne nameravamo dati nikakršnih izjav za javnost, smo pa vedno
pripravljeni dati vse dokazne listine pristojni oblasti, če bo to potrebno.
duh. Mihael Rua
generalni prokurator salezijanske družbe
86. DON DALMAZZOVO PISMO GROFICI MANIANI
Velespoštovana gospa grofica!
Vaša velecenjena uglednost mi je dala besedo plemkinje, da me boste takoj poklicala,
kakor hitro bi se bolezen vašega soproga poslabšala, da bi mu podelil tolažila svete
vere. V svoje žalostno presenečenje pa sem zvedel, da me ne bodo klicali v zadnjih tre-
nutkih uglednega bolnika in da tudi, če bi se sam predstavil, ne bi bil pripuščen k nje-
mu. Večkrat sem poskusil priti do njega, vendar mi je bil pristop prepovedan, a zdrav-
niško spričevalo je omenjalo počasno umiranje. Kako zelo me to dejstvo žalosti in kako
veliko odgovornost prevzemate pred Bogom in pred ljudmi, prepuščam vašemu razmi-
šljanju. Poleg tega pa gre za veliko pohujšanje, ki prihaja iz dejstva, da zadnjih deset let
noben znamenit mož ni bil prikrajšan za zadnja verska tolažila. Stvar se mi zdi toliko
bolj resna, ker mi je znano iz določenih virov, da je bolnik v trenutkih največje žalosti
in trpljenja vzkliknil: »Če me zdravniki ne morejo ozdraviti, mi ne preostane drugo, kot
da pokličem svojega kurata.« Oprostite mojo odkritosrčno govorico, ki mi jo ukazujejo
moja duhovniška služba in spoštovanje, ki ga čutim do uglednega profesorja, ker sem
popolnoma prepričan, da samo izražam njegova čustva in želje. Naj da Gospod, da bodo
moje besede našle odziv v vaši velespoštovani uglednosti in bodo mogle še pravočasno
dati pomoč in tolažilo naše svete vere.
Z najglobljim spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejši
služabnik.
duh. Francesco Durando
Rim, 20. maj 1885
|
|
56.3 Page 553 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
553
87. PREDLOG DOGOVORA, KI GA JE ODOBRIL DON BOSKO ZA SIROTIŠNICO
CROSINA-SARTORI V TRIDENTU
1. Občinska uprava v Tridentu v soglasju z Združenjem Ljubezni zastonj prepušča
duhovniku Janezu Bosku uporabo palače Crosina in Sartori z vsemi pritiklinami in
opremo.
2. Za deklice – sirote, ki sedaj bivajo v južnem delu palače, bo občinska uprava našla
drugo hišo, kamor se bodo deklice preselile pred odprtjem zavetišča.
3. Vsa popravila, ki jih po veljavnem pravu mora opraviti lastnik, kakor tudi vse pre-
ureditve in prilagoditve palače gredo v breme občinski upravi, medtem ko bodo
majhna popravila in beljenje prostorov šli na račun don Boska. Prav tako so v bre-
me občine vsi davki in prispevki kakršne koli vrste.
4. Ravnatelj zavetišča je dolžan, da takoj ko opazi potrebo po popravilu, ki je v pristoj-
nosti občine, obvesti gospoda župana, ki bo v najkrajšem času poskrbel za popravilo.
5. Opravil se bo točen popis vsega pohištva, orodja, oprave, perila, vsega, kar je v za-
vodu in bo moral duhovnik Janez Bosko vrniti občini, če bi, quod Deus avertat [kar
naj Bog prepreči], zapustil zavetišče, vendar v stanju, v kakršnem bo ob odhodu, ne
da bi bil dolžan povrniti tiste, ki bi bili že izrabljeni.
6. Notranje vodstvo in uprava, disciplina, urnik in vse drugo bo izročeno duhovniku
Janezu Bosku ali ravnatelju, ki ga bo on imenoval.
7. V zavodu bodo ostali vsi dečki-sirote, ki so že v njem, občinska uprava in Ustanova
Ljubezni bosta lahko v vsakem času leta po predhodnem pogovoru z ravnateljem
poslala v zavod nove sirote. Za vsakega gojenca bosta občina in Ustanova Ljubezni
prispevali eno liro na dan.
8. Za sprejem v zavetišče mora biti fant zdrav, krepak in postaven, ne starejši od 14 let
in ne mlajši od 10 let. Predložiti mora svoj rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenju
in izkaz o dosedanjem vedenju, ki naj ga izda župnik. Izjema so hospitalizirani bol-
niki, trenutno navzoči bodo pridruženi drugim ali od njih ločeni, kakor bo presodil
ravnatelj zavoda.
9. Če bi kakega gojenca, ki je v pristojnosti občine ali Združenja Ljubezni, napadla
nalezljiva ali kronična bolezen, če bi se nenormalno vedel ali bi kakor koli škodoval
tovarišem, bo ravnatelj obvestil župana in predsednika Združenja Ljubezni, da nji-
hov varovanec ne more biti več v zavetišču, in ga bodo morali čim prej premestiti v
drugo zavetišče.
10. Duhovnik Bosko bo lahko sprejemal v zavod poleg gojencev občane in Ustanove
Ljubezni še druge fante staršev in dobrotnikov, ki bodo priporočeni in po pogojih,
ki jih bo imel za primerne.
11. Ravnatelj zavoda bo pooblaščen, da bo sprejete gojence določal za obrt ali za šola-
nje.
12. Delavnice in šole bodo znotraj zavoda, zato noben gojenec ne bo smel obiskovati
zunanjih šol in delavnic.
13. Ko bodo gojenci šli iz zavoda, bodo nosili uniformo, ki je sedaj v uporabi, če bosta
občina in Ustanova Ljubezni tako želeli.
|
|
56.4 Page 554 |
▲back to top |
554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
14. Prehrana pri mizi in urnik za šolo in delo bosta bolj ali manj podobna prehrani in
urniku gojencev Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu.
15. Ta dogovor bo stopil v veljavo na dan odprtja zavoda in bo veljal pet let. Če v teh
letih ne bo odpovedi od katere koli strani, bo veljal še nadaljnjih pet let.
16. Če bi občina želela prevzeti vodstvo zavoda, bo morala to sporočiti gospodu Janezu
Bosku štiri leta prej in mu povrniti izdatke za potovanje osebja in prevoz opreme,
ki mu pripada.
88. ODGOVOR, KI GA JE DON BOSKO NAREKOVAL NA PROŠNJO
ZA ODPRTJE HIŠE V VIGU
Gospod D. Casimiro!
Prejeli smo vaše pismo z dne 19. preteklega meseca, v katerem me prosite, da bi sa-
lezijanci ustanovili zavod, kjer bi se otroci učili raznih obrti.
O da bi le mogli ustreči vašim željam in tako zadostiti potrebam zapuščene mladine,
ki potrebuje krščansko vzgojo.
Toda številni zavodi, ki jih imamo v Italiji, Franciji, Ameriki in v pred kratkim ustano-
vljeni hiši v Utreri in Barceloni, so izčrpali razpoložljivo osebje in zato se ne moremo
odzvati na vašo prošnjo, četudi želimo razširiti Božje kraljestvo v srca mnogih otrok.
Molite, da bo Bog blagoslovil našo Družbo in nam poslal osebje za hiše v Španiji, in
tedaj ne bo težav, da bi pognali korenine tudi v Vigu.
Izrabljam priložnost, da se zahvalim za pozdrave, ki ste jih naročili za našega duhov-
nika predstojnika Janeza Boska, in da ga priporočimo vašim gorečim molitvam vašega
uglednega kaplana.
Antonio Ricardi, tajnik
Turin, 2. januar 1885
89. PISMO ŠPANSKEGA NUNCIJA RAMPOLLE DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Pri zagovarjanju ustanovitve salezijanske ustanove za prevzgojo uboge in zapuščene
mladine v tem glavnem mestu me vodi globoko spoštovanje in posebna naklonjenost,
ki jih čutim do Družbe, ki ji vredno načelujete. Zato mi je ljubo, da obnovim ta svo-
ja čustva kot odgovor na vaše cenjeno pismo z dne tekočega meseca. Ker iz poročila
gospoda Silvela z veseljem ugotavljam harmonično soglasje komisije tega patronata z
modrimi smernicami, ki se jih drži velezaslužna salezijanska družbe, trdno upam, da
bo ta mogla kmalu razširiti področje svojega delovanja na Madrid. Od svoje strani rade
volje ponovim, kar sem ob priložnosti omenil patru Brandi, da me boste dobili vedno
pripravljenega, kolikor mi bo mogoče podpreti omenjen predlog.
Medtem se z zaupanjem priporočam molitvam vaše uglednosti in prosim Gospoda,
da blagoslovi vso salezijansko družbo in tako bogato obdari njenega vrednega pred-
stojnika. Z zadovoljstvom potrjujem svoje globoko spoštovanje.
Vaš najvdanejši služabnik
+ M., nadškof v Herakleji
apostolski nuncij
Madrid, 11. oktober 1885
|
|
56.5 Page 555 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
555
90. PISMO MINISTRA SILVELE DON BOSKU
Prečastiti moj gospod in spoštovani prijatelj!
Gotovo se spominjate obiska, ki sva ga imela čast opraviti gospod Lastres in jaz,
ko sva kot predstavnika španske vlade meseca novembra potovala v Rim na kongres
poboljševalnih ustanov. Takrat smo vam obnovili prošnjo, ki smo jo izrekli gospodu
Brandi, ravnatelju Delavnic v Barceloni, in prosila, da bi nam salezijanska družba po-
magala ureditvi naše šole sv. Rite, ki naj bi se posvečale prevzgoji mladine. Da bi mogli
natančneje spoznati naše namene, smo vam izročili list v francoščini, na katerem je
podana zgodovina, zakon, ki dovoljuje novo šolo sv. Rite, in imena ustanoviteljev.
Kakor smo vas že obvestili, imamo že dokončani dve šolski poslopji s prostorom za
25 dečkov, ki jih pošilja Uprava, in 4 za prevzgojo v soglasju z družinskimi očeti. Javno
mnenje in odbor, ki mu predsedujem, pritiskata, da bi šolo čim prej odprli. Sedaj čaka-
mo samo na vaš odgovor, ali nam boste dali na voljo katerega brata salezijanca, nakar
bi v soglasju z očetom Brando določili podrobnosti in bi tako bili v stanju, da bi takoj
odprli našo šolo.
Iz tega lahko ugotovite, kako nujno potrebujemo vaš odgovor, ki ga, prosim, čim prej
pošljite na Odbor. V njegovem imenu in v imenu gospoda Lastresa ter v svojem imenu
pošiljam spoštljiv pozdrav in izraze občudovanja in zagotavljam, da lahko ukazujete po
svoji uvidevnosti.
Najvdanejši služabnik
Manuel Silvela
Madrid, 5. marec 1886
Od doma, Colle Almagro 28
91. PONOVNO PISMO MSGR. RAMPOLLA DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Zelo me veseli, da ste prišli v Španijo. Prepričan sem, da boste, potem ko boste od
bliže spoznali pobožnost in vero španskega ljudstva, z navdušenjem pomagali pri nje-
govi rasti z razširjenjem salezijanskih ustanov tukaj. Odlični gospod Emanuele Silvela
ni izgubil upanja, da bo salezijanska družba sprejela vodstvo zavoda, ki ga nameravajo
ustanoviti v bližini glavnega mesta in o čemer ste že dobili vsa potrebna poročila. Toda
ko sem včeraj prišel v nunciaturo, mi je ponovil prošnjo, da bi ustregli njegovemu čas-
tivrednemu prizadevanju. Zato si ne morem kaj, da ne bi ponovil želje, da bi postavili na
čelo predvidenega mesta vašo velezaslužno Družbo. Imenovani gospod mi je zagotovil,
da je ustanovni odbor pripravljen sprejeti vse zakone in odredbe salezijanskih konsti-
tucij. Z vidika tega zagotovila rade volje upam, da bodo velezaslužni salezijanci razširili
svoje prizadevanje v korist uboge in zapuščene mladine tega glavnega mesta, in v tem
upanju obnavljam svoje globoko spoštovanje in ostajam vaš vdani služabnik.
+ M., nadškof v Herakleji
apostolski nuncij
Madrid, 17. april 1886
|
|
56.6 Page 556 |
▲back to top |
556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
92. DOGOVOR MED VELECENJENIM ODBOROM V MADRIDU IN DUHOVNIKOM
JANEZOM BOSKOM ZA USTANOVITEV ZAVETIŠČA ZA UBOGE DEČKE
V želji, da bi pomagali ubogi in zapuščeni mladini v mestu Madridu, velecenjeni vlad-
ni odbor in duhovnik Janez Bosko, ustanovitelj in voditelj Družbe sv. Frančiška Saleške-
ga, sklepata naslednji dogovor.
1. Odbor prepušča duhovniku Janezu Bosku v brezplačno uporabo stavbo za imeno-
vani namen z vsemi okoliškimi prostori in z vso tamkajšnjo opremo.
2. Zavod bo sprejemal dečke sirote ali take, ki so jih starši zavrgli, ki pa niso bili obso-
jeni zaradi prekrškov.
3. Vsa popravila, ki jih v smislu civilnega zakonika mora opravljati lastnik, prezidave
in adaptacije na stavbi gredo na stroške odbora, medtem ko bo majhna popravila
plačeval duhovnik Janez Bosko. Prav tako bo davke in kakršne koli dajatve porav-
naval odbor.
4. Ravnatelj zavetišča bo obvestil predsednika odbora, kadar bo potreboval opremo,
pohištvo ali kakršno koli popravilo, ki je v pristojnosti odbora, in ta bo skušal v čim
krajšem času prošnji ugoditi.
5. Sestavljen bo natančen inventar vseh nepremičnin, predmetov in orodij v zavodu,
ki jih bo moral duhovnik Bosko vrniti, ko bo zapuščal ustanovo, vendar v stanju,
kakor bodo v času odhoda in brez obveznosti, da nadomesti tiste, ki so se izrabili.
6. Vodstvo in notranja uprava zavoda, disciplina in urnik različnih dejavnosti bodo po-
polnoma prepuščeni duhovniku Janezu Bosku in ravnatelju, ki ga bo on imenoval.
7. Za vsakega varovanca bo odbor plačal … centov na dan in ravnatelju, učiteljem,
asistentom, služabništvu itn. lir …. na leto.
8. Za sprejem v zavod mora biti fant zdrav, krepak, lepo raščen in star ne več kot 14
in ne manj kot 9 let. Predložiti bo moral rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenju in
izkaz, ki mu ga bo izdal župnik.
9. Duhovnik Janez Bosko ima pravico sprejeti v zavod poleg dečkov, ki mu jih je poslal
Odbor, še druge, ki mu jih bodo priporočili starši ali dobrotniki, in to s pogoji, ki jih
bo imel za primerne.
10. Določanje, v katero obrt ali katero šolo naj se usmerijo sprejeti dečki, je v pristoj-
nosti ravnatelja.
11. Delavnice in šole bodo znotraj zavoda, zato noben gojenec ne bo mogel obiskovati
zunanjih šol ali delavnic.
12. Odbor bo z vsemi sredstvi, ki mu bodo na voljo, podpiral ravnatelja, da gojencem ne
bo manjkalo dela, ki ga bodo opravljali in se tako izučili obrti, s katero si bodo lahko
pošteno služili vsakdanji kruh.
13. Postrežba pri mizi, pravilnik in urnik za šolo in delavnice bodo razen posebnosti, ki
jih terjata podnebje in krajevne navade, bolj ali manj podobni tistim v Oratoriju sv.
Frančiška Saleškega v Turinu.
14. Ta dogovor stopi v veljavo na dan odprtja zavoda in bo veljal pet let. Če v teh petih
letih ne bo odpovedi od nobene strani, bo dogovor veljal še nadaljnjih pet let.
15. Če bi Odbor želel sam upravljati stavbo, mora formalno obvestiti duhovnika Janeza
Boska štiri leta prej in mu povrniti stroške, ki bi jih imel s selitvijo osebja in s pre-
našanjem opreme.
|
|
56.7 Page 557 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
557
93. TRETJE PISMO MSGR. RAMPOLLA DON BOSKU
Velecenjeni gospod!
Zahvaljujem se vam za prisrčna voščila sreče, ki ste mi jih tudi letos poslali na oble-
tnico svetih božičnih praznikov. Skupaj s pozdravi vam jih vračam in vam želim od Boga
veliko zadoščenja in blagoslova. Moja voščila veljajo za celotno Družbo, ki jo vodite, s
prošnjo Bogu, da bi vam poslal veliko poklicev v korist mladine, ki v naših časih tako
zelo potrebuje dobro vzgojo. Dobre želje, ki jih gojim do Španije, in izkušnja veliko dob-
rega, ki ga salezijanci delajo v Utreri in Barceloni, me navajata na željo, da bi vaša Druž-
ba raztegnila svoj krog delovanja tudi na to glavno mesto. Ne poznam razloga, zakaj
gospod senator Silvela ni odgovoril na poročilo, ki ste mu ga poslali. Menim, da bom v
teh dneh imel priložnost, da se bom srečal s kakim znancem imenovanega gospoda. Za-
gotavljam vam, da si ne bom dal vzeti priložnosti, da ne bi znova potrdil svojo posebno
naklonjenost salezijanski družbi.
Priporočam se vašim molitvam in molitvam vseh vaših vrednih sinov in obnavljam
zagotovila svojega globokega spoštovanja.
Najvdanejši služabnik
M., nadškof v Herakleji
apostolski nuncij
Madrid, 5. januar 1887
94. PISMO DON LAZZERA MSGR. CAGLIERU
Naš predragi oče don Bosko mi v skrbi za svoje sinove naroča, naj sporočim vsem, da
bi, če bi vlada povzročala težave redovnim družbam, med katerimi bi bili zajeti tudi mi,
predstojniki stopili k pristojnim oblastem, italijanskemu konzulu itn. in jim razložili
naslednje vidike:
1. V moči naših konstitucij mi nismo redovna, temveč civilna družba, smo posamični
posestniki itn. in nas kot take priznavajo v Italiji, Franciji in Španiji.
2. V naših hišah in smo zato deležni vseh pravic svobodnih državljanov, četudi smo tujci.
3. Bili smo poslani predvsem za pouk in vzgojo Italijanov, kar je bilo dogovorjeno z
italijanskim ministrstvom, ki so mu pripadali Crispi, Lanza in Depretis.
Tukaj lahko navedete vse tiste razloge, ki bi imeli kak krajevni pomen.
Prilagam ti prepis pisma, ki ga je gospod don Bosko poslal samemu Manciniju in ka-
terega izvirnik hranimo v našem arhivu. Pomni, da tu ni nikakršnih omejitev, ker govori
o celi Južni Ameriki in zato velja za Argentino, Urugvaj, Brazilijo itn.Prepis tega pisma z
Mancinijevim pismom smo poslali naravnost don Lasagni.
Za zdaj nič posebnega. Upajmo, da bomo v kratkem dobili novice o vašem srečnem
prihodu in da ste zdravi in čili.
Vsi, ki jih srečujem, me vprašujejo po novicah o msgr. Caglieru in mi naročajo, da naj
ga pozdravim, in jaz rade volje prevzemam to častno nalogo.Molim za papeža, zase in
za vso našo hišo. V duhu ti poljubljam prstan.
Najvdanejši v J. M. J.
don Giuseppe Lazzero
Turin, 10. marec 1885
|
|
56.8 Page 558 |
▲back to top |
558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
95. PISMO MSGR. CAGLIERA LEONU XIII. ZA NJEGOV GOD
Preblaženi oče!
Šestnajsti avgust, posvečen svetemu očaku Joahimu in godovni dan vaše svetosti, je
bil za nas salezijanske misijonarje v Patagoniji dan svetih spominov in velikega veselja.
Združeni z vsemi vašimi sinovi katoliškega sveta smo obhajali ta dan na bregovih Rio
Negra. Naši dobri novokrščenci so skupaj z nami molili k velikemu nebeškemu očetu,
da bi vas blagoslovil in ohranil ad multos annos kot velikega očeta in pastirja, ki nam ga
je postavil tukaj na zemlji.
Goreče smo prosili, da bi Bog blagoslovil vašo svetost sredi vsakdanjih tegob in veli-
kih stisk Cerkve.
Prve dni preteklega julija sem po mnogih težavah prišel k svojim salezijancem v ta
neizmerna apostolska področja.
Ena izmed mojih skrbi na tem brezmejnem prostoru je bilo iskanje lepe cvetke, ki bi
jo kot znamenje nespremenjene ljubezni in globoke hvaležnosti daroval vaši svetosti.
In to cvetko mi je Božja previdnost podarila prav na dan vašega godu, ko sem imel za-
dovoljstvo, da sem v prerojenjski vodi krstil sina Likufula, poglavarja kačikov plemena
Angol. Star je 20 let, narava mu je dala lepe lastnosti in Jezus je dodal še neizrekljivo le-
poto Božje milosti. Tako oblečenega v milost in nedolžnost sem ga daroval vaši svetosti,
o preblaženi oče, s slavnim imenom Gioachino Francesco Likuful.
Sprejmite torej, preblaženi oče, to prvo lilijo, ki sem jo utrgal na obširnem področju
vikariata vaše svetosti in ki je sedaj postal sin milosti in vaše svetosti.
Blagovolite, preblaženi oče, blagosloviti našo misijo, naše novokrščence, moje sobra-
te salezijance, klerike, katehiste in sestre Marije Pomočnice, ki so Mariji Brezmadežni
darovale že lepo skupino deklet.
Blagoslovite končno Patagonijo in njenega prvega apostolskega vikarja, ki kleče pred
vami poljublja vašo sveto nogo in je vaše svetosti najvdanejši in najposlušnejši sin
(podpis) + Janez, škof v Magidi
apostolski vikar
Carmen de Patagones, 27. avgust 1885
96. PISMO MSGR. CAGLIERA DON BOSKU
Velečastiti in nadvse ljubljeni oče v J. K.!
Vrnil sem se s svojega prvega apostolskega potovanja z levega in desnega brega Rio
Negra. Prišli smo do Conesa in se vrnili po Pringlesu ter obiskali deset postojank.
Moja skupinica je bila sestavljena iz enega pribočnika, don Milanesija, Zanchetta,
enega pomočnika iz naše hiše, enega vojaka in 12 konj. Moja uniforma obsega škornje
do kolen, hlače, talar, naprsni križ, pas in slavni poncho ali črna halja, ki me je branila
pred prahom, vetrom in dežjem.
Za hrano smo imeli, kar in kadar smo pač našli, se pravi na osnovi Božje previdnosti.
Pri tem smo obujali spomin na pohode iz Becchija na slepo po Monferratskem, ki jih je
prirejalo vaše očetovstvo.
In Božja previdnost se je pokazala takrat kot sedaj za pravo mater. Nič nam ni manj-
kalo. Vode Rio Negra, ki v obilici teče, sladka, mila in osvežujoča, zlasti če si utrujen, zbit
|
|
56.9 Page 559 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
559
in s polnimi usti prahu.Upam, da bom težave, lepote in zanimivosti tega prvega pasto-
ralnega obiska opisal don Barberisu v premislek in kot vodilo njegovim novincem, bo-
dočim apostolom. Potovanje je trajalo en mesec. Prehodili smo 40 milj, se pravi 200 km,
kot je razdalja od Turina do Genove. Pri tem ne štejem hoje od enega ranča do drugega
ali od ene koče ali naselbine do druge. Na poti nazaj smo skozi puščavo naredili tudi do
60 km hkrati. In don Milanesio bi jih lahko prenesel tudi 100.
Prenočeval sem v hišah Indijancev. Krstili smo jih 60, katehizirali še več in birmali še
veliko več. Uspelo mi je podeliti 200 obhajil! Do sedaj je bila to redkost. Kaj pa bo v pri-
hodnje? V preteklosti smo hodili samo krščevat in birmovat. Nujno je te ljudi, ki smo jih
krstili in birmali, tudi prehranjevati, če hočemo rešiti njihove duše. Bilo je veliko prvih
obhajil moških in žensk, starih 60, 70 let! Bili so nedolžne duše, ker so pravkar prejeli
krst in birmo. Z zakramentom zakona smo položili osnove nove krščanske družine in s
tem eno chozo [bajta] divjakov manj.
Vsa ta zadovoljstva nam bogato poplačajo naše delo, napore, pot, utrujenost in po-
manjkanje brez konca in kraja. Pospešil sem vrnitev zaradi blagoslova cerkve v Viedmi,
ki smo jo popravili in polepšali. Res je, da nas je stalo veliko denarja in smo se zadolžili
v banki, vendar je bilo neizogibno za korist in čast misijona in Družbe. Po božiču bom
šel v Buenos Aires in Montevideo za duhovne vaje. Imam dobre novice iz Colona, ne
tako dobre iz Brazilije in še manj iz Buenos Airesa. Toda Gospod in Marija Pomočnica
nam bosta pomagala. In lepa duša don Paserija bo iz nebes prosila Božje usmiljenje za
našo stvar. Osebje, ki ga imam tukaj, je dobro, vendar dobro za m..a..l..o. Za prihodnje
potovanje don Fagnana na Ognjeno zemljo mu bom dal za spremljevalca don Rabaglia-
tija. Don Savio je odpotoval v Rio Santa Cruz, a don Beauvoir ga ni mogel spremljati, ker
vlada misli na preganjanje in ne na vero. Vedite, da so don Savia sprejeli kot agronoma.
Zato sem zelo nemiren in ob prvi priložnosti, ko bo kak parnik odplul v tiste kraje, ga
bom poklical nazaj.
Bližajo se zelo težki časi: predsedniške volitve. Mnogi izgubljajo denar, drugi pamet
in nekateri so že življenje izgubili. Zdi se mi, da bo ponovno prišlo do prelivanja krvi!
Na oblasti so samovolja, despotizem, kraja, brezbožnost, uboji!!!
Isto je v Čilu, Peruju, Buenos Airesu in Montevideu. Sirakuški tirani imajo povsod
sebe vredne brate.
Mi tukaj v Carmen de Patagones smo v rokah Božje previdnosti, a ne brez bojazni.
Na obisku pri guvernerju mi je ta jasno povedal, da se namerava s silo polastiti ozemlja
pokrajine in narediti eno glavno mesto iz Patagonije in Viedme.
Časniki nas napadajo, on pa dopušča, da nas napadajo. Politika ga je čisto zaslepila,
zlasti še, ker je v stranki, ki je nasprotna veri. Lepo me sprejema in v vsem pritrjuje
mojim predlogom, toda na koncu ne vem, ali sem kaj pridobil! Bog naj nam pomaga.
Duh obeh ljudstev se počasi prebuja in razvija v pravi smeri. To pa je tudi razlog za
Satanov srd in srd njegovih privržencev.
Molite za nas in za naše misijone, da bi mi Bog podelil potrebno razsvetljenje in kre-
posti za moj novi poklic in položaj. Don Remotti, Piccono, Pestarino in akolit Dallera
na Jugu; don Fagnano, Riccardi, Fassio, Daniele in akolit Stefenelli; don Milanesio in
Panaro in Zanchetta ter pomočniki in sestre, niño y niñas vas prosijo za sveti blagoslov.
|
|
56.10 Page 560 |
▲back to top |
560
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
V J. K. najvdanejši sin
+ Janez, škof v Magidi
Patagones, 12. december 1885
97. PISMO MSGR. CAGLIERA DON LAZZERU
Dragi moj don Lazzero!
Če bom postal papež, te bom imenoval za kardinala, če že ne zaradi drugega pa zaradi
točnosti, hitrosti, odkritosrčnosti in velikodušnosti, s katerimi me držiš na tekočem o
stvareh Oratorija in Družbe. Dvoje tvojih pisem je vsebina naših konferenc, ki jih ima-
mo vsak četrtek.
Don Ricardi piše pismo našemu dragemu očetu in jaz mu pišem še drugo na račun
msgr. Cagliera. Gre za naše družinske zadeve. Iz teh in onih boš vse sapiende [kar je
treba vedeti] in kar je dobro, da veš.
Zahvali se Doglianiju za lepo pismo in povej, da naj maše na čast sv. Ceciliji izvedejo
kakor Haydnovo, ob spremljavi godal in naj jo, če se mu zdi tako prav, posveti njego-
vi velečastiti eminenci kardinalu. Ne sme imeti drugega avtorskega podatka kot Janez
Cagliero. Ti si določen za izvajalca oporoke.
V kratkem bom poslal tudi lepo ferialno mašo za fante naših zavodov z basom in te-
norjem ad libitum [na voljo]. Komponirana je po navodilih Svete kongregacije. Hočem
pokazati, da stari glasbeni ustvarjalni genij še ni mrtev in da hočem svoj vikariat oskr-
beti z glasbenim programom.
Kakor hitro boš videl novega gizdalinčka [don Cerrutija], ki bo prišel iz Alassia, da za-
sede kapitularni stol v Turinu, ga ljubeznivo pozdravi in mu reci, da naj oprosti, če zara-
di časovnih in prostorskih okoliščin ne bom mogel biti navzoč pri njegovem sprejemu.
Pozdravi novega prefekta v Turinu, se pravi prefekta Družbe don Duranda, in mu povej,
da se mu priporočam v blagohotnost. Če bi podedoval blagajno, mu reci, da sem Krispi-
nov18 sorodnik. Pozdravi don Salo in se zahvali za njegovo pismo in lep materinski načrt.
Don Bonettiju, don Lemoynu in don Francesiu kakor tudi vikarju izroči moje pozdra-
ve in jim reci, da sem jaz vikar I. v Patagoniji in drugi v Družbi.
Pozdravi gojence, ki so darovali obhajila zame, ter Suttila, Pelazza, Grassa in Buzzetti-
ja. Pozdravi mi magne19 in sestre in naj molijo zame.
Najvdanejši
+ Janez, škof
Patagones, 12. december 1885
98. DON VESPIGNANIJEVO PISMO DON BOSKU O HIŠAH
V BUENOS AIRESU V LETU 1885
Velečastiti in velecenjeni oče!
Kakšno zadovoljstvo, da lahko začnem novo leto tako, da pišem pismo našemu
18 Se pravi s praznim žepom kakor Krispin v veseloigri in opereti Krispin in botra napolitanskih
bratov Ricci.
19 Kakor so v Oratoriju klicali barba [strici] familijante, tako so pri sestrah imenovali magne [tete]
ženske, ki so živele z njimi ne kot služabnice, temveč kot družinski člani.
|
|
57 Pages 561-570 |
▲back to top |
|
|
57.1 Page 561 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
561
predragemu očetu! Res je, da voščila ne bodo prišla pravočasno, prišle pa bodo novice,
da bodo posebno zaznamovale slovesni praznik sv. Frančiška Saleškega. Z Božjo po-
močjo smo prišli do konca šolskega leta, ki je bilo tako glede pobožnosti kakor moral-
nosti fantov zadovoljivo. Njihovo število se je letos zelo pomnožilo tako v tem zavodu
kakor tudi v drugih zavodih in oratorijih tega mesta. Število naših gojencev je naraslo
na 190 notranjih dijakov in obrtnikov in 70 zunanjih, od katerih jih večina od jutra
do večera prebije v zavodu. Koliko prvih obhajil smo podelili samo tukaj! V zadevnem
seznamu ugotavljam, da jih je bilo na praznik sv. Jožefa 13, za veliko noč 25, za bin-
košti 14, za praznik Marije Pomočnice v njej posvečeni cerkvi po rokah msgr. Cagliera
ob sklepu duhovnih vaj 32, na praznik Marijinega vnebovzetja in na obletnico rojstva
našega častitega očeta don Boska 35, ob praznovanju tretje stoletnice poklicanosti sv.
Alojzija (2. novembra) 24, ob sklepu Marijinega meseca in na praznik Brezmadežne 29.
Na božični večer so bila prva obhajila dijakov in obrtnikov (8). Vsega skupaj 180 prvih
obhajil dijakov in obrtnikov ter zunanjih. Poleg tega je bilo še nekaj zasebnih, ki smo jih
iz različnih razlogov podelili posebej. Gospod nam je dal letos spoznati pomen prvega
svetega obhajila, opravljenega v zavodu. Zato smo poskrbeli, da noben fant ni zapustil
zavoda, ne da bi prejel prvo sveto obhajilo. Ta veliki uspeh našega katehetskega pos-
lanstva je v dejstvu, da nam ni bilo treba letos nobenega fanta izključiti iz zavoda zaradi
brezverstva in nemoralnosti, medtem ko smo morali druga leta kaznovati z izključitvijo
v enem samem mesecu 14 posameznikov, ki so zaradi pohujšanja bili prava nevarnost
za vse druge. Bodi hvala Bogu, ki nam je dal to leto tako zgledno pedagoško poučitev.
Podobne uspehe so zabeležili v Boci, kjer obiskuje praznični oratorij kakih 200 fan-
tov. Skoraj isto število so dosegli v Santa Catarini, čeprav so tam komaj začeli. Zlasti
se je izkazala italijanska kapela, kjer prejemajo prvo sveto obhajilo ne samo ob glav-
nih praznikih, temveč vsako nedeljo. Lahko rečemo, da smo letos imeli pod našim du-
hovnim vodstvom kakih tisoč dečkov, ki jih vzgajamo v smislu načel katoliške vere, da
posvečujejo praznične dneve in prejemajo redno svete zakramente. Reči pa moram, da
napore salezijancev tukaj preseže delovanje hčera Marije Pomočnice, ki so prav tako
vredne hčerke gospoda don Boska. Naš predstojnik me je poslal v razne hiše kot pred-
sednika izpitnega odbora in sem bil presenečen, kako nas nežni spol premaguje v us-
pehu in boju proti hudiču in prispeva večje zmage kot mi. Menim, da me je velečastiti
inšpektor poslal na te izpite zato, da bi jim poročal o dobrem, ki sem ga videl, da se
opravlja, in bi jih tako navdušil, da bi tudi oni pri dečkih dokazali iste uspehe. Videl
sem skupine deklic, ki popolnoma obvladajo svoj katekizem, ki so ponosne, da lahko
nosijo v javnosti svetinjico Marijinih hčera: 120 v Moronu, več kot 100 pri sv. Izidorju,
225 v Boci in več kot 100 v Almagru, pri čemer sem štel samo tiste, ki so redno obi-
skovale šolo. Če hočemo vedeti, koliko deklet hodi v praznični oratorij, je treba enkrat
pomnožiti. V Boci smo videli, da jih je bilo ob določenih nedeljah 400 in v Almagru 300.
Imamo 2.000 duš obeh spolov (v Buenos Airesu in okolici), ki so sinovi sinov in hčera
don Boska. Sredstva, s katerimi vzbujamo pobožnost, so vedno ista, kot nas je naučilo
vaše očetovstvo, se pravi družbe sv. Alojzija, presvetega Zakramenta, sv. Jožefa, Brez-
madežnega spočetja in sv. Angela varuha pri majhnih. S preprostimi rednimi sredstvi
teh družb gojimo pogosto prejemanje svetih zakramentov, dosegamo boljšo poučenost
|
|
57.2 Page 562 |
▲back to top |
562
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
o verskih resnicah na konferencah in nam uspeva vzgojiti veliko pozornih branilcev
moralnosti med mladimi samimi. – Med zunanjimi in notranjimi gojenkami sester je
mogoče opaziti tudi mogočno gorečnost, ki jo širi Združenje Marijinih hčera, ki dajejo
resnično podobo v Boci, Almagru, sv. Izidorju, Moronu in v drugih domovih v Argentini,
ki jih vodijo naše sestre in mi.
Zato se veselite, dragi gospod don Bosko, kajti Gospod blagoslavlja salezijance tudi
tukaj, v teh oddaljenih pokrajinah, in naše napore kronajo uspehi, ki daleč presegajo
naše pričakovanje. Kakšno zadovoljstvo občuti človek pri delu za Gospoda, ko mladina
tako voljno sodeluje, in to v salezijanskem duhu in daje toliko prepričljivih sredstev v
korist duš. Imel sem veliko srečo, da sem do zadnjega trenutka stal ob postelji našega
prezgodaj umrlega don Paserija in bil priča velike resnice, da sladka smrt krona življe-
nje dobrega salezijanca, ki žrtvuje svoje življenje v korist uboge in zapuščene mladi-
ne! Upajmo, da bodo zgled tega resničnega misijonarja posnemali mnogi izmed nas in
bomo tako videli, kako bo salezijanstvo lepo cvetelo in rodilo sadove.
Ne morem mimo poročila, ki je kronal naše šolsko leto in ki vam bo gotovo prineslo
veliko veselja. To je krst treh starejših fantov, ki nam jih je Božja previdnost poslala
zadnje mesece šolskega leta in ki so ga spremljale izredne in tolažilne okoliščine. Prvi
je bil fant od Santa Catarine in so ga imenovali »nino očeta Paserija«, ker nam ga je on
pripeljal. Ta dobri salezijanec je takoj, ko je deček prišel k Santa Catarini, dejal, da eden
izmed njegovih učencev po imenu Annibale Porcel zaradi brezbrižnosti staršev (bolje
rečeno brezbožnosti očeta) še ni bil krščen, čeprav je bil star 12 let ter izredno bister
in moralno neoporečen. Pozanimal se je za njegovo družino in ugotovil, da dečka ne
bi bilo mogoče krščansko vzgajati, če ga ne bi zastonj sprejeli v zavod San Carlos. Naš
predstojnik ga je sprejel in mati si je pridno prizadevala, da bi zadeva uspela. Don Pase-
ri ga je poučeval, vendar se je šele v zavodu mogel moralno urediti in se je njegova izre-
dna živahnost malo umirila, ker je razumel, kaj naj bi se v njem zgodilo. Lahko rečemo,
da je don Paseri vse do svoje smrtne ure pripravljal vse podrobnosti za krst na dan sv.
Martina po kosilu. Za ob treh popoldne so povabili botra in botro. Bila sta to zakonca
Paglieri, starša enega naših klerikov. In kdo bi si mogel misliti kaj takega? Ob pol štirih
je ta fant Martino Annibale v moči svetega krsta zaživel Božje življenje, medtem ko se
je njegov katehet Paseri rodil, kakor upamo, za večno življenje! Nihče si ne bi mogel
misliti takega sovpadanja in tako se je pred očmi vseh uresničil rek animam salvasti,
animam suam praedestinasti. Martin je postal dober, priden in pobožen. Spovedal se je
in prejel prvo sveto obhajilo in na božični večer in po samo treh mesecih učenja dosegel
dve nagradi. Upajmo, da mu bo oče na začetku šolskega leta dal ponovno priti, saj je
sam ugotovil čudovite učinke svetih zakramentov v svojem sinu.
Drugo čudovito sovpadanje smo doživeli 5. dan Marijinega meseca decembra, ko naj
bi nas odvrnilo od žalosti zaradi smrti don Paserija, ki je umiral prav v tistem trenutku,
ko nas je obiskal neki protestant s svojim sinom, ki naj bi se pri nas izučil knjigoveštva
in se seznanil s katoliško vero. Fantova preprostost in zatrjevanje, da čuti notranji klic
k naši sveti veri, sta povzročila, da smo prezrli njegovo starost 28 let in ga sprejeli v
zavod. Na začetku je bilo v njem opaziti veliko hladnost, da bi se odločil, četudi je odkri-
tosrčno govoril in se želel poučiti. Nikdar ni manjkal pri pridigah na Marijin mesec. Po
|
|
57.3 Page 563 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
563
kosilu se je rad sprehajal z nekim klerikom in si dal razlagati verske resnice. Celo ko je
delal v knjigoveznici, je spraševal mlajše tovariše o verskih resnicah in krščanskih ob-
redih. Medtem pa smo odkrili zmedo in prevaro gospodov protestantskih prekanjen-
cev. Zvedeli smo, da je fant in cela njegova družina, ki je štela 14 članov, čisto židovska.
Oče, ki je vzgajal fanta, je bil istočasno rabin v svoji družini in v judovski skupnosti, pa
tudi protestant (vsaj na zunaj) v javnem protestantskem svetišču švicarskih nemških
protestantov v Buenos Airesu. Ta svojevrstni minister bere javno berilo in evangelij,
zna latinsko in hebrejsko, govori nemško in v svoji izprijeni govorniški sposobnosti
vara židovske in protestantske telebane. In to še ni vse. Ko smo vpraševali njegovega
prvega učenca, njegovega sina o njegovi veri, smo zvedeli, da ga je oče učil dvomiti o
vsem, zanikati posmrtno življenje, božanstvo Jezusa Kristusa in tako naprej, tako da
so bili samozvani židje - protestanti resnični ateisti, materialisti, ki pa sta jih imela za
svoje tako sinagoga kakor reforma. Fant nam je tudi pripovedoval o posebnem načinu
krščevanja, ki je pri njih v navadi. Z vsem razkošjem pripravijo otrokovo zibelko in se
zberejo vsi sorodniki. Potem najuglednejši med njimi dvigne otroka in ga pokliče po
imenu, ki mu ga nameravajo dati. Isto storijo tudi vsi okoli stoječi, trikrat in vsakič z
močnejšim glasom. Nato vodja obreda vrže po tleh pest orehov in lešnikov in stvar
je končana. Naš Adolfo je vedel povedati, da je tako videl krstiti (tako on imenuje ta
obred) 13 svojih bratov (dva izmed njih sta umrla ) in da je bil tako krščen tudi on.
Našemu katehumenu smo določili dva meseca, da se odloči, toda ob koncu prvega
se je že čutil odločenega, da bo postal katoličan. Na začetku božične devetdnevnice se
je predstavil predstojniku in mu izrazil željo, da bi v božični noči prejel sveti krst, in če
bi bilo mogoče, tudi prvo sveto obhajilo. Ko so ga izprašali, so ugotovili, da je zadostno
pripravljen tudi za ta drugi zakrament. Njegovo ekscelenco nadškofa so prosili, da bi
smeli sprejeti odpoved krivi veri, čeprav so zaradi pomanjkljivega krsta dvomili, ali je
sploh protestant. Pred sveto mašo je bil ob navzočnosti brezštevilne množice tudi ta
drugi cvet, ki ga je Marija posadila v našo hišo v njenem mesecu, prerojen v Božji milosti.
Kako velikanska sprememba se je takrat zgodila v srcu tega protestantskega žida.
Nekaj dni po svojem krstu mi je zaupal: »Vsi so se čudili, da sem bil prve tedne zelo hla-
den in neodločen glede katolištva. Oh, če bi videli, kako je bilo v moji duši! Taval sem v
najbolj črni žalosti. Ko sem vstopil v cerkev, se mi je zdelo, da grem na morišče. Bil sem
kakor zaprt v temnico. Toda potem se je vse spremenilo, kakor če prižgeš luč ali vzide
sonce. Prišel je mir in veselje. Sedaj vem, da je Jezus v Cerkvi, vem, da ga prejemam v
svetem obhajilu, vem, da živim v Božji milosti, in upam na plačilo v nebesih. Sedaj želim
svojim bratom in sestram in svoji materi storiti to, kar so duhovniki tega zavoda nare-
dili zame. Menim, da če bi kak duhovnik šel kdaj na moj dom in govoril o veri, bi ga moji
bratje in sestre brez dvoma poslušali in bi vsaj kateri izmed njih postal katoličan, kajti
vsi so zelo radovedni in bi radi vedeli, kaj je pravzaprav katoliška vera.«
Tako ni pridige v naši cerkvi San Carlos, pri kateri ne bi bil navzoč oče našega novo-
krščenca, ki pravi o njem: »Poznamo nemir njegovega srca, ker si zelo želi slišati kakega
duhovnika. Zame je največje spoznanje, da če je en sam Bog, potem mora biti samo ena
resnica, ena sama vera, ki bi nas naredila dobre in srečne za vso večnost.«
Ne bi mogel končati, če bi hotel navesti vsa dobra občutja našega spreobrnjenca. Pri-
|
|
57.4 Page 564 |
▲back to top |
564
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vedel je sem še svojega 12-letnega brata in upa, da ga bo pridobil kakor tudi 12 drugih
članov njegove družine. Mi mu bomo pomagali pri tem svetem dejanju, pomagali z vso
našo gorečnostjo.
Veseli me, moj predragi in častiti oče, da se nam ta Marijin cvet zdi tako lep, da bi ga
darovali tudi našemu dragemu očetu don Bosku. Zato je velečastiti inšpektor don Gia-
como Costamagna imenoval našega katehumena pri krstu Giovanni in s tem mislil na
vas. To ime naj bi bilo znamenje posebne ljubezni presvete Marije Pomočnice in zagoto-
vilo vztrajnosti večnega življenja. Veseli nas, da se ime našega skupnega očeta obnavlja
v vseh krajih sveta in da odmeva tudi na bregovih La Plate in na zapuščenih bregovih
Rio Negra. Tudi vi se spominjajte vašega tocayo [soimenjak], kakor pravijo tukaj, in mu
podelite svoj blagoslov, ki mu bo pomagal, da bo vredno nosil vaše ime. Menim, da bos-
te s tem pismom prejeli tudi njegovo pisanje in spoznali njegova čustva.20
Tretja cvetka je prav tako zacvetela v božični noči v cerkvi Marije Pomočnice, kjer so
se za naše sestre opravljali sveti obredi. Bila je to 13 ali 14 let stara mladenka, ki zaradi
hudobije njenih staršev še ni bila krščena. Neka salezijanska sotrudnica jo je iztrgala
groznemu varstvu njenih roditeljev in jo izročila hčeram Marije Pomočnice, ki naj bi jo
krščansko vzgojile.
Mimogrede naj vam povem, da to ni prva salezijanska sotrudnica, ki je znala kako
nežno deklico iztrgati iz krempljev Satana in pokvarjenih in brezbožnih staršev. Naše
sestre Marije Pomočnice so jih sprejele že več in tudi mi tukaj smo jih že vse vzeli pod
svoje varstvo. Pred malo več kot dvema letoma nam je plemenita matrona in botra
cerkve Marije Pomočnice Isabella izročila dečka, ki ga je ona sama rešila telesnega
trpljenja in duševnih muk, ki mu jih je povzročal njegov okrutni oče. Sedaj je ta deček
že krščen in vzgojen in je podučitelj v knjigoveznici in zelo lepega obnašanja. Dobro
se zaveda, da dolguje tej sotrudnici tako telesno kakor tudi duhovno življenje in da je
bila zanj pravi nadangel Rafael. Vsake počitnice gre k njej, ki jo spoštuje kot mater in ne
priznava nobene druge na tej zemlji.
Ko se vračamo k naši srečni mladenki, ki je pomenila za naše sestre simbolično
rojstvo Jezusa, vam sporočam, da so ji dali ime Marija, da bi se tako spomnili sestre
Marije Mazzarello, nekdanje vrhovne predstojnice naših sester. Velečastiti gospod in-
špektor je v obeh cerkvah podelil sveti krst in sveto obhajilo prav v božični noči. Tudi
spovedala sta se, da bi zagotovili pravo razpoloženje za sveti krst, in prejela potrebne
nasvete za izogibanje grehu.
20 Mladi Bach je don Bosku pisal pismo iz zavoda Pija IX. v Almagru. Podajamo ga dobesedno.
Velečastitemu očetu don Janezu Bosku!
Velečastiti moj oče!
Čeprav nimam zadoščenja, da bi poznal vašo spoštovano uglednost, vam izročam svoje veliko zado-
voljstvo, da sem prejel sveti krst in da sem v zavodu Pija IX., kjer dobivam vzgojo, ki naj bi me vedno
bolj utrjevala v sveti veri. Drugi razlog za moje zadovoljstvo je pa dejstvo, da sem prejel krstno ime
tako ugledne osebnosti, kot ste vi. Molite zame, da bom vreden milosti, ki mi jih je izkazal Bog, in da
bom vredno nosil ime, ki so mi ga dali. Ne pozabite na moje nesrečne starše in na mojih 11 bratov in
sester, ki še živijo v temi zmote. Blagoslovite končno svojega novega sina, ki vas nežno ljubi, dovolite
mi, da vam poljubim roko in se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega sina.
Adolfo Juan Bach
Buenos Aires, 6. januar 1884 (sic.)
|
|
57.5 Page 565 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
565
To so trije cvetovi, ki jih je presveta Devica Marija vzgojila v svojem mesecu in smo jih
položili v zibelko novorojenega deteta Jezusa. Na tak način so bili kronani napori šol-
skega leta. Upamo, da se bodo sadovi blagoslova nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem
letu, ki se je pravkar začelo.
To je torej, velečastiti gospod don Bosko, vezilo, ki vam ga poklanjamo za novo leto.
Poslali ste nam prelepo okrožnico, v kateri ste imenovali svoja dva namestnika, enega
vikarja za Turin in enega provikarja za Ameriko. Na tej okrožnici smo prvič videli grb
naše Družbe, obkrožen z napisom, ki smo ga vedno brali kot značilen in programski
rek nad vrati vaše sobe: Da mihi animas; caetera tolle [Daj mi duše, drugo vzemi]. Ne
moremo vam dajati večjega zadovoljstva kot to, da smo vam poročali, kako je Božja
dobrota dala na voljo sredstva, s katerimi rešujemo duše, zlasti duše mladine, ki so vam
tako zelo pri srcu. Blagoslovite nas torej in izprosite od presvetega Srca Jezusovega in
Marije Pomočnice vztrajnost v našem poklicu in potrebno gorečnost za sodelovanje z
vami pri reševanju duš.
Izročam vam pozdrave svojih predstojnikov in sobratov skupaj s spoštljivimi in než-
nimi voščili naših novincev, dijakov in obrtnikov, ki vas prosijo za enega tistih posebnih
blagoslovov, ki bi pomnožil njihovo število, povečal njihovo pobožnost in vse kreposti.
Končno vam poljubljam roko in imam čast, da se iz vsega srca imenujem vašega oče-
tovstva najvdanejši sin v Jezusu Kristusu in Mariji.
duh. Giuseppe Vespignani, salezijanec
Di S. Paternità M. Rev.
1. dan leta 1886
P. S.: Za poseben dogodek, ki vam bo gotovo pripravil veliko veselja, sem zvedel iz
pogovora s tem fantom Adolfom Giovannijem Bachom. Nekega dne sem ga vprašal, kdaj
mu je prvič prišla misel, da bi se oklenil katolištva, in od kod je dobil prvo pobudo, da
bi prejel katoliško vero. Rekel mi je, da je slišal doma v svoji hiši veliko vprašanj, ki jih
je njegov oče postavljal raznim katoličanom, s katerimi je imel take pogovore do enih
zjutraj, in da je rad poslušal nekega katoličana. Tedaj sem ga vprašal: »Pa nisi nikoli
videl kake verske knjige«? Tedaj je, kot da bi se spomnil nečesa zelo zanimivega, odgo-
voril: »Edina verska knjiga, ki smo jo lahko videli v naši hiši (poleg židovske in očetove
protestantske biblije ), je bila knjiga Preskrbljeni mladenič, ki jo je neki moj prijatelj, ki
je bil v zavodu San Carlos, pozabil pri nas.«
»Pa si to knjigo tudi prebral?«
»Da, pregledal sem jo od začetka do konca (izpustil sem latinsko besedilo, ki ga nisem
razumel, in molitve. Ustavil sem se pri razlogih, zakaj judje, muslimani in protestanti
nimajo prave vere.« Tedaj mi je iz spomina navedel nekaj odstavkov, ki z ene strani
pričajo o srečnem spominu, s katerim je obdarovan ta fant, z druge strani pa tudi zav-
zetost, s katero je knjigo bral, in pomoč Božje milosti, ki je uporabila to knjigo, ki jo
je nekdo po naključju pozabil in ki je služila za spreobrnjenje te duše. Nato je dodal:
»Spominjam se tudi nasvetov za mlade ljudi, da naj se ogibajo slabega branja, zlasti še
nasveta, da naj vržejo v ogenj slabe lepake in knjige, ker je bolje, da zgori knjiga sedaj,
kakor da bi šla duša v pekel.« Navedel mi je nekaj drugih napotkov, ki pa jih zaradi po-
manjkanja časa opuščam.
|
|
57.6 Page 566 |
▲back to top |
566
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Gospod don Bosko, ko je naš velečastiti inšpektor nadel Adolfu Bachu ime Janez
Bosko, še ni vedel za ta pripetljaj. Ko sem potem jaz zvedel za to, sem zahvalil Boga,
ki je stvari previdnostno uredil, da je novi spreobrnjenec prejel ime tistega, ki mu je s
pomočjo Preskrbljenega mladeniča uspelo spreobračati jude, in to v Ameriki!
Ko so naši fantje slišali za ta dogodek, so se prepričali o dragocenosti te zlate knjige in
še veliko bolj cenijo Preskrbljenega mladeniča, kot so to delali prej. Bog daj, da bi mladi
in stari, katoličani in krivoverci spoznali zaklad, ki je skrit v tej mali knjižici.
Preden bom sklenil ta svoj dodatek, želim, da bi spoznali, kdo je bil prijatelj našega
Adolfa Bacha, ki je na svojo nesrečo pozabil Preskrbljenega mladeniča. To je bil neki
Vittorio Braun (tudi on nemških staršev, očeta žida, ne posebno pravovernega, saj je
postal kristjan, da se je lahko oženil s katoličanko, ki je Vittorijeva mati). Ko je ta Vitto-
rio končal vojaško šolo (strokovnjak za topništvo), je bil dodeljen nekemu protestant-
skemu naturalistu, ki ga je nekega dne ostro pokaral. Fant je bil tako užaljen v svojem
napuhu, da je sklenil, da si bo vzel življenje. V kozarec vode je raztopil veliko količino
fosfatov in jo spil. V hipu je začutil strašne bolečine, začel je bruhati in imel občutek, da
ga bo razneslo. Odpeljali so ga v bolnišnico San Luigi, kjer delajo sestre Vrta, ki jih mi
spovedujemo. Ko sem šel spovedovat, mi je predstojnica govorila o tem fantu. Govoril
sem z njim, ga spovedal in on se je tako globoko spreobrnil k veri, kot tega še nikdar
nisem doživel. Oče je bil daleč in mati je umrla. Tedaj mi je predsednica Gospa Ljubezni,
zavzeta salezijanska sotrudnica, priporočila, naj bi ga naš predstojnik sprejel v zavod
Pija IX. Prišel je v zavod, prejel prvo sveto obhajilo. Bil je izredno nadarjen, pa obenem
neobrzdano razposajen. Pravi vulkan. Dali smo mu svobodo in mu svetovali, naj govori
z asistenti, tovariši, predstojniki, kadar koli hoče, in gre v cerkev ali kamor koli. Tako
je tudi delal in nikdar se ni zgodilo nič neprimernega; še več, v dveh letih, ki jih je pre-
bil pri nas, nam je pripravil veliko veselja. Potem se je vrnil iz pokrajine San Giovanni
njegov oče – žid. Sin ga je skušal spreobrniti, pa je bilo nemogoče. Končno so očetovi
prijatelji dosegli, da je vzel sina iz zavoda.
Iz našega velikega prijatelja je postal naš nehvaležen sovražnik. Začel je pisati član-
ke proti našemu zavodu in jih objavljati v časopisih. Tedaj so naši nekdanji gojenci in
njegovi šolski tovariši začeli pisati v našo obrambo in so ga prisilili k molku. Zelo nam
je bilo hudo zaradi tega nesrečnega preobrata. Toda glej niti Božje previdnosti! Braun
je, ne da bi vedel, sodeloval pri spreobrnjenju Bacha. In Bach je na svoj način skušal
spraviti na pravo pot Brauna, ki se zdi, da se je skesal, ker se je dal zapeljati slabim
tovarišem in je storil tako strašno dejanje nehvaležnosti.
Blagoslovite, gospod don Bosko, to našo ubogo mladino in blagoslovite tudi nas, da se
bomo s čisto gorečnostjo in nenehnim naporom trudili za njeno zveličanje.
99. DON BOSKOVA PISMA V FRANCOŠČINI
A
Gospa Guisard!
Zares ste me osramotili! Vaše dobre želje, vaši darovi, naklonjenost cele vaše družine
so zame največje zadoščenje in spodbuda za delo za naše sirote. Moje zdravje se je zelo
izboljšalo, vendar še ne zadosti, da bi šel na kako daljše potovanje. Če za vas ne bi bil
|
|
57.7 Page 567 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
567
pretežek sprehod do Turina za praznik sv. Frančiška Saleškega, bi bil to velik dogodek
zame in za vse nas. Zapomnil si bom, da vam pošljem točen datum praznovanja.
Lepo vas prosim, gospa, izročite spoštljive pozdrave vašemu gospodu soprogu in celi
vaši družini. Vsako jutro se vas pri sveti maši na poseben način spominjam, da bi vam
Bog pripravil srečno prihodnost, ki se mi ne zdi daleč. Pogum, potrpljenje, molitev.
Prosim vas, gospa, da izročite priloženi list mojemu prijatelju Antoinu. Bog naj vas
blagoslovi in z vami naj blagoslovi in varuje vse vaše, presveta Devica naj vas vodi po
poti v nebesa.
Vsa salezijanska družina vam želi srečno novo leto in se priporoča vašim molitvam.
Vedno v J. K. vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 1. januar 1885
B
Velezaslužna gospa Guisard!
Naše želje so se izpolnile. Če je Bog z nami, kdo je zoper nas? Ko imate na svoji strani
Boga, ki zares prebiva v vaši hiši, boste vsekakor imeli njenega lastnika in z brezkonč-
nim zaupanjem boste od njega prejeli vse milosti in blagoslove, ki bodo koristili vam
in vsej vaši družini. Dne 10. prihodnjega meseca bom daroval sveto mašo po vašem
namenu in naši dečki bodo opravili posebne molitve in darovali sveto obhajilo za vas,
ki se bodo udeležili slovesnosti.
Prav tako bo tudi don Rua molil in izpolnil vsa naročila.
Naj blagoslovi Bog vas, vaše sorodnike, prijatelje in vaše posle. Bodite tako dobri in
molite zame in vso mojo družino, s katero ostajam vedno v N.G.J.K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. julij 1885
C
Gospa Guisard!
Moje malo dobro zdravje mi dovoljuje, da vam pišem samo malo. Prejel sem vaše
ljubeznivo pismo. Dobre novice o vaši družini mi zelo ugajajo. V tej sveti devetdnevnici
bomo goreče molili za vas, za vašega gospoda soproga in vso vašo družino.
Najlepša hvala za dar za naše sirote.In moj salezijanec?
Naj vas Bog blagoslovi in naj vas presveta Devica vodi po poti v nebesa. Molite tudi
zame.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 27. november 1885
D
Dragi moj gospod grof De Villenueve!
Z velikim veseljem sem prejel novice o vaši družini. Bogu bodi hvala. Iz vsega srca
se vam zahvaljujem za molitve, ki jih opravljate zame in za naše sirote. Tudi oni bodo
molili in za vas darovali obhajila po vašem namenu. Prosim vas, da bi mi pomagali
odpraviti nevšečnost, ki me muči in ki mi jo vi kot moj sosed lahko pomagate odpraviti.
Don Varaja me prosi za denar, da bi plačal zidarje, in jaz vam dajem vsa pooblastila, da
|
|
57.8 Page 568 |
▲back to top |
568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
poplačate vse dolgove, ki jih imamo v S. Cyru. Ali sprejemate, gospod grof, to častno nalogo?
Pričakujem, da pokažete vaše junaštvo in vaš pogum ne v vojaškem, temveč denarnem
smislu.
Pisal sem pismo gospe grofici in ne vem, ali bo zmogla prebrati mojo slabo pisavo.
Bodite tako dobri in ji pomagajte.
Naj vas Marija Pomočnica vse blagoslovi, vso vašo družino. Naj vas varuje v vseh du-
hovnih nevarnostih in vas vodi po poti, ki pelje v nebesa.
Molite za tega reveža, ki pa vas zelo ceni in je poln hvaležnosti v J. K.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 4. januar 1885
E
Gospodična Lallemand!
Zahvaljujemo se vam za vaš dar. Ta dobrodelna pošiljka bo dobila plačilo že tukaj na
zemlji v obliki duhovnih kakor časnih darov, saj je tako obljubil Gospod. Mi molimo in
vabimo druge k molitvi po vseh vaših namenih in zlasti, da bi Gospod naklonil dolgo,
zelo dolgo življenje vaši gospe materi in končno sveto smrt, ko bo prišel čas.
Veseli nas, da vemo, da imate okrog sebe dobre ljudi; to je velika blagodat in mi se za
to zahvaljujemo Bogu. V Poitiers smo poslali diplomo Melle Lemanu, ob svojem času bo
Melle prejel tudi Salezijanski vestnik.
Naj vam Gospod nakloni obilne blagoslove, naj vas kolikor mogoče osreči na zemlji in
vam pripravi večno blaženost v nebesih. Izročite moje pozdrave vaši gospe materi in ji
izrazite moje globoko spoštovanje, s katerim imam čast, da se imam za vašega vdanega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. januar 1885
F
Velezaslužni gospod (?),
prejel sem vaš dar za naše sirote. Molili bodo za vas po vašem namenu in namenu
vaše družine darovali sveto obhajilo.
Dobri Bog bo obilno poplačal vsa vaša dobra dela tako v tem življenju kakor z večnim
plačilom v nebesih.
Upam, da vas bo srečno naključje vodilo k nam, da boste počastili ustanovo, ki ste jo
vi tako velikodušno podpirali.
Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, avgust 1885
G
Oratorij Sv. Frančiška Saleškega Turin
Gospod opat (Fociéré-Macel)!
Najprej mi dovolite, da se vam iz srca zahvalim, da ste me imeli za vrednega, da ste mi
poslali vašo knjigo Chemin de Croix des âmes du Purgatoire [Križev pot v vicah].
Moji opravki in slabo zdravje mi niso dovolili, da bi delo v celoti prebral. Toda potem
|
|
57.9 Page 569 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
569
ko sem prebral, kar so povedali visoko postavljeni in spoštovani škofje in osebnosti, si
samo želim, da bi se knjiga čim prej razširila v korist vernih duš. Prosil bom Gospoda,
da bi vam omogočil vse potrebno za dosego tega cilja. Prosim Marijo Pomočnico, da
bi vam poslala mogočne dobrotnike za dokončanje vaše cerkve. V ta namen bom za-
čel 14. tega meseca devetdnevnico k materi Božji Mariji, ki se ji, prosim, pridružite z
vsemi vašimi župljani. V ta namen bomo mi molili tri očenaše, tri zdravamarije, trikrat
slavaočetu in presvetemu Srcu Jezusovemu in trikrat pozdravljena Kraljica v čast Mariji
Pomočnici z vzklikom presveto Srce Jezusovo, usmili se nas in Marija Pomoč kristjanov,
prosi za nas.
Med devetdnevnico bodo naše sirote opravile sveto obhajilo po vašem namenu.
Molite malo tudi zame in sprejmite izraze mojega spoštovanja in hvaležnosti, s katero
se imam, gospod opat, za vašega vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. februar 1885
|
|
57.10 Page 570 |
▲back to top |
PREDHODNI DOKUMENTI IN DOGODKI
I. PROŠNJE ZA POMOČ KRALJEVI USTANOVI POUČENEGA BERAŠTVA
Dve stvari vzbujata našo pozornost, ko preučujemo te prošnje, ki so popolnoma nez-
nane življenjepiscem in so ohranjene v arhivu Kraljeve ustanove; da v letu 1850 ni no-
bene omembe večernih šol med zaslugami za pridobitev subvencije in trditev iz leta
1852, da so se večerne šole začele šele pred tremi leti. Ta molk in ta trditev sta dajala
šolskim bratom dvojni dokaz, da so njihove večerne šole začele delovati več let pred
don Boskovimi.21
Treba je vzeti v pretres štiri stvari: 1. V enem samem prvem pismu iz leta 1853 je
stavek, ki izpodbija gotovost trditve šolskih bratov. Don Bosko, kot če bi v prošnji iz
leta 1850 poleg svojih treh oratorijev omenil še koga drugega, prav »zavedajoč se in
hvaležen za podporo, ki so mu jo velezaslužni gospodje« naklonili pred tremi leti v
»korist treh oratorijev tega mesta, ustanovljenih, da bi poučevali osnovne veščine in
vero zapuščeno mladino«. 2. V »Spominih na Oratorij«, ki jih je don Bosko zapisal leta
1874 in ki so shranjeni v našem arhivu, je stavek, ki je bil pripisan pozneje in ki pravi:
»Treba je vedeti, da so bile prve večerne šole v Turinu tiste, ki so 1845 začele delovati
v hiši Moretta. Več kot 200 učencev ni bilo mogoče sprejeti v tri sobane ali šolske raz-
rede. Dober uspeh nas je spodbujal, da smo jih naslednje leto spet odprli, kakor hitro
smo v Valdoccu dobili stalno bivališče.« 3. V istih Spominih govori tudi o nedeljskih in
večernih šolah pri sv. Frančišku Asiškem (1841-1844) in v Zavetišču (1844-1845). 4.
Tri leta pred 1850 sta izšli dve poročili večernih in nedeljskih šol: eno za opata Aportija
in drugo za poslance občine.22
Kar se tiče predhodnosti, ne more biti dvoma v korist don Bosku. Šolski bratje so, ka-
kor razberemo iz dokumentov, ki so ohranjeni v Ustanovi in ki jih niso poznali prejšnji
življenjepisci našega svetnika, 2. maja 1845 začeli razgovore o ustanovitvi večernih šol,
oznanili njihov začetek v decembru istega leta in jih odprli za novo leto.23
Kako naj potem razumemo don Boskovo trditev? Don Bosko si je zamislil in vzdrževal
nedeljske in večerne šole kot sredstvo, s katerim bi mladim ljudem omogočil učenje kr-
ščanskega nauka. V »Spominih« piše: »Pri Sv. Frančišku Asiškem sem že spoznal potreb-
nost šol. Nekateri dečki so že precej stari, pa nepoučeni o veri. Zanje bi bilo samo besedno
učenje zelo dolgotrajno in dolgočasno, zato bi se kmalu naveličali. Začeli smo z malo šolo,
pa ni šlo, ker nismo imeli prostorov in učiteljev, ki bi bili pripravljeni pomagati.«
Njegova metoda pouka potrjuje ta don Boskov namen. »V Zavetišču in potem v hiši Mo-
retta smo začeli stalno nedeljsko šolo in po prihodu v Valdocco tudi redno večerno šolo.
Da bi imeli uspeh, smo obravnavali samo eno snov obenem. Tako smo eno ali dve nedelji
21 Prim. Rivista Lasalliana, september 1934.
22 Lemoyne, MB III, str. 26 [BiS III, str. 23].
23 Prim. Caviglia, Nota preliminare nell'edizione critica della Storia Ecclesiastica di Don Bosco.
[Predgovor h kritični izdaji don Boskovih Zgodb Svetega pisma].
|
|
58 Pages 571-580 |
▲back to top |
|
|
58.1 Page 571 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
571
ponavljali abecedo in zlogovanje. Nato smo takoj vzeli v roko Mali katekizem, ki smo ga
najprej brali in zlogovali, dokler učenci niso mogli prebrati eno ali dve vprašanji iz kate-
kizma. To je potem služilo za domačo nalogo čez teden. Naslednjo nedeljo smo ponovili
vzeta vprašanja in obdelali še druga vprašanja in odgovore. Tako mi je uspelo, da sem
jih v osmih prazničnih dnevih naučil toliko, da so lahko sami brali cele strani katekizma.
S tem smo pridobili veliko časa, kajti večji fantje so morali obiskovati katekizem več let,
preden so bili zadosti pripravljeni samo za spoved.«
Enak namen je imel tudi pri izbiri in uporabi Malega katekizma in Svetopisemskih
zgodb. Takole nadaljuje: »Velike težave smo imeli s knjigami, ker potem ko smo končali
Mali katekizem, nismo imeli nobene uporabne knjige. Pregledal sem vse Zgodbe Svetega
pisma, ki smo jih uporabljali pri nas pri verouku, vendar nisem dobil niti ene, ki bi ustre-
zala mojim potrebam […]. Da bi zadostil potrebam te vrste pouka, ki je bil zaradi časa
nujno potreben, sem začel sam sestavljati Zgodbe Svetega pisma, ki bi brez že znanih
pomanjkljivosti bile lepo razumljive in pisane v ljudskem slogu.« Izdal jih je že leta 1846.
Prva leta torej don Boskove večerne šole niso bile tisto, kar danes razumemo s tem ime-
nom. Da bi mogel storiti kaj več, so mu manjkali usposobljeni učitelji, zato je improviziral
z »učiteljčki«, ki so zadovoljevali njegove potrebe. Zato pripoveduje: »Da bi zadostil tej
potrebi, sem začel poučevati določeno število fantov iz mesta. Zastonj sem jih učil italijan-
ščine, latinščine, francoščine, aritmetike, vendar z obveznostjo, da so prihajali poučevat
katekizem v nedeljske in večerne šole.« Navaja imeni dveh, ki sta prihajala poučevat v
Cerkveni konvikt, in sedem drugih, ki so prihajali v Zavetišče.
Ko je videl dobre uspehe in razmišljal o potrebah časa, je don Bosko razširil svoj pro-
gram. »Spodbujeni od doseženih uspehov, v nedeljskih in večernih šolah v branju in pisa-
nju, smo dobili še pouk aritmetike in risanja.« Za pouk računstva je leta 1849 dal v tisk
svoj Decimalni metrični sistem.
Tedaj je dobil tudi boljše učitelje. Tako so se njegove večerne šole uredile in postale
prave tovrstne šole. To mu je bilo omogočeno s prostorom, ko je 1849 vzel v najem
hišo Pinardi in je v pogodbi iz leta 1851 dobil na voljo osem sob v pritličju in pet v
prvem nadstropju. Izhajal je iz tega položaja, ko je leta 1852 pisal: »Imamo večerne in
nedeljske šole, ki se jim že tri leta posvečam.«
Za sklep bomo rekli, da če govorimo o večernih šolah v strogem pomenu besede, so
šolski bratje res nekaj let pred don Boskom, ker so s pripravljenim osebjem začeli z nji-
mi januarja 1846, in to v polnem obsegu. Če pa govorimo o večernih šolah v preprosti
obliki, se pravi o večernih šolah za delavce, ki so cel dan delali v delavnicah, na grad-
biščih ali na polju, je don Bosko začel vsaj dva meseca prej (januarja 1845).
Med življenjepisci sta se razširili dve trditvi, ki pa nikakor nista resnični. Popolnoma
brez osnove je trditev, da so šolski bratje dobili idejo za večerne šole od don Boska. Ko
so po svojih cvetočih osnovnih šolah prišli v stik z ljudstvom, so bratje začutili potrebo,
da so upoštevali splošne potrebe časa, ki so zahtevale obširno ljudsko izobrazbo tudi
v tej obliki. Še bolj neresnična je trditev, da so šolski bratje prevzeli don Boskov način
poučevanja. Šolski bratje se trdno držijo svojih učnih postopkov, ki so sad večstoletne
izkušnje in ne bodo beračili učnih postopkov od kogar koli. Vsekakor manjkajo dokazi
tako za prvo kakor za drugo trditev.
|
|
58.2 Page 572 |
▲back to top |
572
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Da se vrnemo k prošnjam, moram povedati, da je Ustanova poučenega beraštva na
prvo prošnjo podelila tisoč lir podpore in drugo šeststo, vendar vedno s pripombo, da
naj bi take podpore ne bile precedent za poznejše prošnje.
Naslednje tri prošnje so bile »pokopane«, kakor je ob robu napisal tajnik Ustanove
poučenega beraštva. Tudi tukaj občudujemo don Boskovo krščansko ljubezen, saj se ni
sramoval stegniti roko, kjerkoli je upal, da bo dobil podporo za vzdrževanje del svoje
gorečnosti.24
A
Velespoštovani gospodje!
V želji, da bi pomagal najbolj zapuščenim fantom do vseh civilnih, verskih in moral-
nih prednosti, ki jim jih je lahko omogočal, je duhovnik Janez Bosko v teku leta 1841
začel zbirati določeno število fantov v prostorih ob cerkvi sv. Frančiška Asiškega. Ome-
jenost prostora je dopuščala samo sedemdeset do osemdeset fantov.
Ko se je zaradi službenih potreb prosilec 1844 preselil v Zavetišče, je nadaljeval to
delo in zbral do tristo učencev. Ker nismo imeli določenega prostora, so zborovanja po-
tekala zdaj tu zdaj tam v raznih krajih mesta, a vedno s privolitvijo civilnih in cerkvenih
oblasti.
Leta 1846 nam je uspelo dobiti v najem prostor, kjer smo nastanili Oratorij sv. Fran-
čiška Saleškega. Tu se je število obiskovalcev še povečalo in doseglo od šeststo do se-
demsto fantov, starih od dvanajst do dvajset let. Dobršen del jih je prihajal iz kaznilnice
ali je bil v nevarnosti, da bi končali tam.
Z Božjim blagoslovom je ta ustanova postala pretesna in zato smo proti koncu leta
1847 pri Porta nuova odprli novo postojanko z naslovom Svetega Alojzija.
Ker so nas potrebe časa prepričevale o nujnosti vzgoje in pomoči sebi prepuščenim
mladim, smo oktobra 1849 odprli podobno zavetišče v Vanchiglii pod varstvom Svete-
ga Angela Varuha. Vodi ga goreči
don Cocchi pri presvetem Oznanjenju. Vseh fantov iz treh oratorijev je pogosto tisoč.
S prijetno zabavo privabljeni se udeležujejo katekizma, pouka in petja. Veliko jih je
postalo pridnih, vzljubili so delo in vero. Prav tako se poučuje vsak večer petje. Ob ne-
deljah zbiramo tiste, ki imajo možnost, da pridejo. Na javnih izpitih so pred uglednimi
osebami pokazali zadovoljivo znanje.
Imamo tudi zavetišče, kjer sprejemamo od dvajset do trideset fantov, ki so v breziz-
hodnih življenjskih okoliščinah.
24 V Rimu so take šole z naslovom Nočne šole [Scuole notturne] delovale že od leta 1819. Zgodovino
je napisal msgr. S. De Angelis v I veri amici del popolo [Resnični prijatelji ljudstva], življenjepisih
več duhovnikov rimskega klera (Rim, Leonina, 1927, 127-8). Neko poročilo iz leta 1841 pripo-
veduje: »Ob prihodu noči stotine rokodelčkov različnih starosti in različnih obrti zapuščajo delo,
si umijejo roke, nadenejo suknjič in rade volje prihajajo v te šole, da se dajo poučiti« (Pio Istituto
delle Scuole Notturne di Religione pei giovani artigiani in Roma [Ustanova nočnih šol za verski
pouk mladih rimskih obrtnikov]. Rim, Ospizio Apostolico pri Marcu Aureliu 1841). Poučevali
so pisanje, risanje, računstvo in katekizem. Ustanova se je povezovala z Oratoriji za mladino, ki
so tu in tam cveteli ob prazničnih dnevih. Pij IX. je 9. marca 1847 v spremstvu komornika msgr.
Piccolominija obiskal nočno šolo v Via dell Angelo ai Monti in bil navzoč pri razdelitvi nagrad, ki
so jo pripravili tisti večer.
|
|
58.3 Page 573 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
573
Do sedaj smo delali s pomočjo nekaterih cerkvenih in civilnih osebnosti. Duhovniki,
ki se posvečajo temu delu, so: S. T. Borrelli, T. Carpano, T. Vola, don Ponte, don Grassino,
T. Murialdo, don Giacomelli, T. profesor Marengo.
Podpisani vodi vse te tri oratorije, plačuje najemnino za prostore, kar znaša dva tisoč
štiristo lir na leto, vzdržuje kapelo, kjer se opravljajo obredi ob prazničnih dnevih, in
skrbi za nekatere fante, ki so v skrajni revščini, vendar se boji, da ne bo več mogel nada-
ljevati, ker mora prepogosto prositi osebe, ki so mu že do sedaj velikodušno pomagale.
Ker podpisani ugotavlja, da je namen, izvor in cilj imenovanih oratorijev isti kot Usta-
nove poučenega beraštva, prosi, da bi ugledni gospodje uprave dobrohotno preučili
prošnjo, da bi oratorijem kot nadaljevanju Poučenega beraštva podelili podporo, ki bi
jim jo naklonjenost in uvidevnost navdihnila. Tako bi podprli ustanovo, ki je storila že
veliko dobrega in upa, da bo to delala tudi v prihodnje.
V upanju na ugodno rešitev prošnje itn.
duh. Janez Bosko, prosilec
Turin, 20. februar 1850
B
Velečastiti gospodje!
Spominjajoč se hvaležno podpore, ki so mi jo gospodje Ustanove poučenega beraštva
dajali pred tremi leti v korist treh oratorijev tega mesta, kjer osnovne veščine in vero
poučujemo zapuščeno in ogroženo mladino, sporočam, da sem ponovno v stiski, zato
se v njej obračam na vaše spoštovane uglednosti.
Znatno število fantov, ki zadnja tri leta obiskujejo (samo v Oratoriju sv. Frančiška
Saleškega jih je pogosto več kot dva tisoč) nedeljske in večerne šole, najemnina za pro-
store, vzdrževanje posameznih kapel, letošnji izredni izdatek za cerkev, ki jo gradimo v
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu in je zdaj skoraj dokončana, so nas potis-
nili v težek položaj.
Iz teh razlogov se ponovno zatekam k vaši že preizkušeni naklonjenosti in vas pro-
sim, da bi vzeli v dobrohotno obravnavo to izredno potrebo in mi naklonili tisto pod-
poro, ki jo vaša dobrodelnost predvideva za ustanove v službi zapuščene in ogrožene
mladine, najbolj potrebne moralne in verske vzgoje.
Z izrazi najgloblje hvaležnosti za vse, kar ste storili, in upam, da boste storili še v pri-
hodnje za mojo zadevo, vam iz nebes želim obilo blagoslova in si štejem v veliko čast,
da se smem imenovati vaših uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. november 1852
C
Ekscelenca!25
Dobrota, s katero vaša ekscelenca spremlja ustanove v korist javnosti, me navaja, da
vas prosim, da vzamete v dobrohoten pretres priloženo spomenico. Pri tem me podpi-
ra upanje, ki se opira na uslugo, ki ste mi jo izkazali pred tremi leti, ko ste mi po Usta-
novi izobraženega beraštva ljubeznivo priskočili na pomoč.
25 Markiz Cesare Alfieri Di Sostegno, predsednik senata.
|
|
58.4 Page 574 |
▲back to top |
574
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Med ustanove, ki jih podpira vaša uglednost, sprejmite dobrohotno tudi praznične
oratorije tega mesta in boste pri tem imeli milost, da ste rešili nevarnosti potepuštva
množice zapuščenih dečkov, ki polnijo naše ceste in trge in za katere skušam skrbeti.
Ker ne morem storiti drugega, bom iz vsega srca prosil Boga, da vam nakloni dolgo in
uspešno življenje in podari nebeške blagoslove za vas in za vso vašo družino.
V najglobljem spoštovanju imam visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti najv-
danejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Moški Oratorij v Valdoccu, 22. november 1852
D
Velecenjeni gospodje!26
Pred nekaj leti sem se obrnil na vaše uglednosti s prošnjo za pomoč za tri oratorije
v tem mestu, katerih namen je zbirati in poučevati revne in zapuščene dečke. Ker je
podobnost Ustanove izobraženega beraštva s temi oratoriji tako velika, sem prejel ve-
likodušno podporo. Ker sem sedaj ponovno v skrajni stiski, si drznem prikazati nujne
potrebe in prosim, da jih vzamete dobrohotno v pretres: 1. Najemnina za dva oratorija
na zelo obsežnem zemljišču, da more sprejeti veliko število fantov, ki se po pobožnosti
v cerkvi zbirajo, znaša 1.250 lir. 2. Vzdrževanje treh cerkva na treh ozemljih oratorijev,
izdatki za večerne šole, zlasti v Oratoriju v Valdoccu, kjer se poučuje katekizem, branje,
pisanje, računstvo in italijanski jezik. 3. Vzdrževanje najrevnejših dečkov, katerih števi-
lo se je zaradi smrti njihovih staršev za kolero letos povzpelo do devetdeset.
Vse te stiske so me prisilile, da se z zaupanjem obračam na vaše uglednosti in vas pro-
sim, da bi dobrohotno preudarili položaj skrajne zapuščenosti, v katerem so ti dečki, in
jim naklonili tisto podporo, ki jo zahteva njihov položaj.
Poln zaupanja v vašo že poznano dobroto vas v globoki hvaležnosti pozdravlja vaših
uglednosti najvdanejši prosilec
duh. Janez Bosko
Turin, 13. november 1854
E
Velecenjeni gospod!
Med toliko dobrodelnimi ustanovami, za katere se vaša uglednost zanima, bi prosil,
da bi zajeli tudi dečke, ki so zbrani v moškem oratoriju v Valdoccu.
Letina je zelo slaba, zlasti kar se tiče kruha. Zato vas prosim, da bi blagovolili pripo-
ročiti in podpreti spomenico, ki jo naslavljam na Ustanovo izobraženega beraštva, ki ji
vi nadvse vredno predsedujete. Povabil bom oskrbovane dečke, da bodo molili k Bogu,
da obdari z nebeškimi blagoslovi vas in vso vašo družino. Molitvam se bom pridružil
tudi jaz. S polnim zaupanjem in v resnični hvaležnosti ostajam poln zaupanja vaše ug-
lednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. november 1885
26 Izvirnika ni pisal lastnoročno, tudi podpis ni lastnoročen. Značilnost podpisa s »Sac. Bosco Gio-
vanni« dokazuje, da gre za prepis don Boskovega izvirnika. To je mogoče razbrati tudi iz sloga.
|
|
58.5 Page 575 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
575
F27
Velespoštovani gospod predsednik!
Poln žive hvaležnosti do vaše uglednosti in do gospodov upravnikov Ustanove iz-
obraženega beraštva za podporo, ki ste jo v preteklosti naklonili ubogim gojencem
moškega Oratorija v Valdoccu in tistim, ki obiskujejo večerno šole ali moralni pouk v
oratorijih sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta nuovi, Svetega Angela
varuha v Vanchigli, sem letos v zelo težkem položaju in moram spet prositi za pomoč
isti vir dobrodelnosti.
Veliko pomanjkanje hrane in prenehanje nižjih del je postavilo veliko število ogro-
ženih in zapuščenih fantov v nevarnost, da bodo končali slabo in v ječah, če jim ne bo
pomagano z materialnimi in moralnimi sredstvi. Mnogi od teh, okoli sto, so postali si-
rote brez staršev po strahotni smrti, ki jo je lansko leto sejala kolera in so sedaj sprejeti
v zavetišče v Valdoccu. Kolikor moremo, pa pomagamo tudi drugim. Vse skupaj jih je v
vseh treh oratorijih kakih tisoč petsto.
Za te uboge in zapuščene dečke so obračam na vas s prošnjo, da bi vzeli v dobrohotno
obravnavo porazen položaj omenjenih dečkov in mi v njihovo korist odobrili dobrodel-
no pomoč, ki jo zahteva opisani položaj.
Z globoko hvaležnostjo se vam zahvaljujem tudi v imenu obdarjenih dečkov in želim
vam in vsem gospodom upravnega odbora, da se imenujem vaše spoštovane uglednosti
ponižni prosilec.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. november 1855
II. DVOJE DON BOSKOVIH PISEM OBČINSKI UPRAVI V TURINU
A
V drugi polovici leta 1851 so dela pri gradnji cerkve sv. Frančiška Saleškega hitro na-
predovala, toda avgusta so bili don Boskovi denarni viri popolnoma izčrpani in se je mo-
ral obrniti na javno dobrodelnost. Poleg tega je moral občini plačati gradbeno dovoljenje.
Prosil je, da bi bil oproščen tega plačila.
Velespoštovani in velecenjeni gospod!
Medtem ko se vaši velespoštovani uglednosti zahvaljujem za mnoge usluge, ki ste jih
izkazali našim oratorijem, vas prosim, da bi k že izkazanim uslugam dodali še eno: da bi
me oprostili plačila gradbenega dovoljenja za gradnjo cerkve in pripadajočih prostorov.
Poln najglobljih čustev hvaležnosti do vas in do vse občinske uprave si štejem v čast,
da se smem v globokem spoštovanju imenovati najhvaležnejši služabnik.
duh. Janez Bosko, ravnatelj
Turin, 22. oktober 1851
P. S.: Nova cerkev je zgrajena že do strehe.
Gospod župan naj nam bo še naprej naklonjen in bomo prišli do konca.
Župan G. Bellone mu je ljubeznivo odgovoril in ustregel njegovi želji (Lemoyne, MB IV,
str. 323 [BiS IV, str. 202]).
27 Gre za spomenico, o kateri govori prejšnje pismo. Pisava je neke druge roke, samo podpis je don
Boskov.
|
|
58.6 Page 576 |
▲back to top |
576
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
B
Kolera leta 1854 je povzročila veliko revščine. To je imelo za posledico občutno zmanj-
šanje dobrodelnosti in izredno povečanje števila prošenj za sprejem najrevnejših otrok iz
vrst preprostega ljudstva v oratorij. To potrjuje naslednje pismo.
Velespoštovani gospod župan!
Zaradi velikih izdatkov, ki jih ima občinska uprava v Turinu s poprijemanjem s tež-
kimi posledicami, ki jih je povzročila kolera, smo se odločili, da letos ne bomo prosili
za podporo. Toda kljub temu me sedanja stiska sili k temu. Poleg velikih izdatkov, ki
sem jih imel s posodobitvijo prostorov za zdravstvene zahteve, imam 95 dečkov, ki jih
moram oskrbeti s hrano, obleko in stanovanjem. Želel sem število gojencev zmanjšati,
toda sirote, ki so ostali zaradi kolere brez staršev, so število le še povečali. Tako sem
moral k vsemu sprejeti še štirideset dečkov, ki so mi jih poslali odbori za javno dobro-
delnost in ki sem jih jaz sam pobral s trgov in cest.
Ne prosim podpore za plačilo najemnin niti za šole niti za dela, ki smo jih morali tam
opraviti, prosim samo za podporo, da bom mogel dati kruha svojim ubogim dečkom v
tem težkem zimskem času. Upam, da jih bom pozneje lahko poslal kam drugam.
Iz tega razloga se obračam na vašo že poznano naklonjenost in dobroto s prošnjo,
da bi mi pomagali v tej izredno težki stiski; prepričan sem, da vam ne bodo manjkala
sredstva in volja, da bi priskočili na pomoč tem najbolj potrebnim, zapuščenim in ne-
varnostim izpostavljenim otrokom preprostega ljudstva.
S čustvi najgloblje hvaležnosti se izrekam vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. januar 1885
III. DON BOSKOVO PISMO GROFU SOLARU DELLA MARGHERITA
Grof Solaro della Margherita, patricij iz Mondovija, je bil od 1835 do 1847 minister
za zunanje zadeve Carla Alberta. Strog katoličan je bil na čelu tistih plemenitih Piemon-
tčanov, ki so se skušali upreti poplavi liberalnega antiklerikalizma in so na splošno bili
deležni duhovnega vodstva svetega Jožefa Cafassa.
Izvirnik tega pisma se je našel med papirji naslovnika grofa Lovera di Castiglione, ki je
dal prepis Unicu di Cuneu.28
Pismo je objavil don Lemoyne.29 Vendar je ta imel samo prepis in ne izvirnika in zato ni
mogel razpoznati posebnosti, ki jih poznamo mi. Prav zato ga tudi znova objavljamo. Gre
za posebnosti, o katerih je Solaro na listu zapisal: to je treba ohraniti. Zato je moral takoj
odkriti nekaj posebnega v prosilcu.
Lovera je v prepisu poudaril dve stvari, iz katerih podajamo naslednje odstavke, ki se
nam zdijo pomembni: »Duhovnik iz Valdocca piše slavnemu in poznanemu človeku; toda
kako dostojanstvo v prošnji! Niti besedice praznega dobrikanja, ki je tako običajno v takih
dopisih […]. Strogi patricij piše kot revež, vendar kot duhovnik […]. Duhovnik iz Castelnuo-
28 Sacre Cuneesi, 24 strani. Tisk Gros Monti, 1935. Grof Lovera se je zmotil v datumu. Don Bosko je
pisal 5. in ne 3.
29 MB V, str. 3 [BiS V, str. 8].
|
|
58.7 Page 577 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
577
va ni naivnež in trdno drži pero v svoji roki. V kratki predstavitvi ni ničesar opustil, niti
duhovne tegobe niti družbene stiske (ti ogroženi in nevarni so vredni zlata) ne materialne
težave. Gre za človeka, ki zaupa v Božjo previdnost, vendar opozarja, da Božja previdnost
ne podpira brezdelnih. Propagandist od rojstva ne izgublja časa, izrabi okoliščine, da ga
priporočijo pa ne komur koli. Zatekati se h komu, ki ne razume, je izguba časa. Hoče, da
priporočijo ljudem, ki so naklonjeni tem delom krščanske ljubezni. Dostojanstven, trezen
sklep brez sladkobnosti in izgubljanja časa. Pismo je napisano. Vidi se, da je bilo napisano
na en mah, v naglici. Še enkrat ga prebere. V glavo mu pade nova misel. Pod tiskano glavo
pripiše toplo priporočilo za Katoliško branje, ki se rojeva30 […]. Že je hotel prepogniti list,
kar se mu porodi dvom. Mogoče bi bilo koristno kako priporočilo, ki bi starega državnika
spomnilo na duhovnika v Valdoccu … In tako pride do prvega dopolnilnega pripisa in tako
kakor po naključju omeni ime don Cafassa. In še en dvom in zatem še drugi dopolnilni pri-
pis: reven je, nima nič, s čimer bi poplačal pričakovano uslugo. Sicer pa ne, nekaj le ima in
to daruje: sedež za gledališko predstavo, ki bo jutri ob pol dveh […]. Sedaj pa pismo, polno
bogatih karizem, lahko odpotuje.
Ekscelenca!
Čeprav se nisem še nikdar zatekel k vaši ekscelenci za podporo, mi vendar sodelova-
nje pri mnogih delih krščanske dobrodelnosti in stiska, v kateri sem, budita upanje, da
boste dobrohotno prebrali, kar vam pišem.
Podražitev vseh vrst živeža, večje število raztrganih in zapuščenih dečkov, izostanek
mnogih darov zasebnikov, ki so mi do sedaj pomagali, pa sedaj tega ne morejo več, so
me postavili v položaj, ko si več ne morem pomagati. Sam račun pri peku za zadnje
trimesečje znaša 1.600 frankov in ne vem, kje naj dobim vsaj en sold. Toda jesti morajo,
in če tem ogroženim in nevarnim odrečem kos kruha, se izpostavljam težki stvarnosti
za dušo in telo.
V tem izrednem položaju se mi zdi prav, da se priporočim vaši ekscelenci s prošnjo,
da bi dajali tisto pomoč, ki jo boste v svoji krščanski ljubezni imeli za primerno in me
priporočili tistim dobrodelnim osebam, o katerih v svoji previdnosti menite, da so
pripravljene na to dejanje krščanske dobrodelnosti. Tukaj ne gre za pomoč kakemu
posamezniku, temveč da daste kos kruha fantom, ki jih glad izpostavlja veliki nevar-
nosti, da izgubijo tako moralnost kakor vero. Prepričan, da boste dobrohotno sprejeli v
obravnavo ta moj težki položaj, vam zagotavljam, da vas bom ohranil v hvaležnem spo-
minu. Medtem ko želim vam in vsej vaši spoštovani družini vse dobro od Gospoda, si
štejem v največjo čast, da se morem imenovati vaše ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. januar 1854
P. S.: 1. Če bi vaša dobrodelnost želela kak dar nameniti tej potrebi, bi lahko, če se vam
tako zdi prav, to storili po velezaslužnem gospodu don Cafassu.
2. Spoštljivo vas vabim na veselo igro v Oratorij sv. Frančiška Saleškega ob pol dveh
popoldne.
30 Pismo nosi naslov: Osrednje vodstvo katoliškega branja. Don Bosko je spodaj napisal: »Toplo
priporočeno gospodu grofu in gospe grofici Della Margherita.«
|
|
58.8 Page 578 |
▲back to top |
578
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Grof Lovera je svoje pripombe takole sklenil: »Od tedaj je preteklo 81 let. Svet se je do
temeljev spremenil, gorčično zrno, zasejano v Valdoccu, je postalo mogočno salezijansko
drevo, ki razteza svoje veje miru po celem svetu. Mladi duhovnik, ki je potreboval 1.600 lir,
se je povzpel v slavo svetnikov. Vse se je spremenilo. Nihče iz tistih časov ne živi več. Toda
don Boskov duh, tako živ v kratkem pismu, se kaže v svetlem plamenu prvotne gorečnosti
v večni mladosti svetnikov.«
IV. SPOMINI NA PRAZNIČNI ORATORIJ V VALDOCCU
A
Rojen v Magnanu leta 1862 sem star devet let v začetku posta prišel v Turin, da bi,
kakor je bila takrat navada, delal v zidarstvu. Na prvi praznik sem se po priporočilu žu-
pnika vsem odhajajočim fantom, ki so bili v Turinu že prejšnje leto, odpravil v Oratorij k
don Bosku. Ugajalo mi je in vsako leto, ko sem od začetka posta do vseh svetnikov ostal
v Turinu na delu, sem hodil v Oratorij, vse dokler nisem bil poklican k vojakom.
Oratorij je v tistih letih imel vhod z Via Cottolengo na levi strani bazilike Marije Po-
močnice, in sicer na oglu sedanje tiskarne. Vse je bilo ograjeno. Vhodna vrata so bila iz
neobdelanih desk, podobnih tistim, ki jih uporabljajo zidarji za ogrodje. Na levi strani
vhoda je stala baraka iz lesa, v kateri je sedel vratar, ki je naslonjen na okno ob leseni
mizi dajal pečate v našo knjižico. Na tistem dvorišču, ki je dolgo segalo vse do zadnje
strani cerkve sv. Frančiška Saleškega, smo se igrali. Z nami je bilo nekaj duhovnikov in
več klerikov. Don Bosko je navadno prihajal zjutraj za mašo in popoldne za katekizem.
Ko sem se drugič vrnil v Turin, nas je predstojnik opozoril na prvo sveto obhajilo. Ker
sem bil z delom zaposlen od 5,30 do 19,30, sem prihajal na katekizem samo ob praz-
ničnih dnevih. Prišel je določen dan. Vsi so bili lepo oblečeni; kdor ni premogel svoje
obleke, jo je dobil od don Boska. Na levi roki smo nosili bel trak.
V cerkvi so nas posadili v prve klopi. Don Bosko je maševal v naši kapeli sv. Frančiška
Saleškega in mi smo pristopili, da bi prejeli obhajilo. Z otroki so bile navzoče tudi njiho-
ve mamice. Molitve smo opravljali skupaj. Vodil jih je katehet.
Ko smo stopili iz cerkve, je bila za nas pripravljena miza. Na mizi je bil zajtrk: kruh,
sir, salama. Nato sta prišla še dva fanta s košaro in delila tistim, ki še niso imeli zadosti.
Potem je prišel don Bosko in je vsakemu nalil v kozarec malo vina. Eden izmed fantov
mu je nosil majhno vedro. Prav tako nam je razdelil pecivo in še neko pijačo.
Tiste čase smo jedli več same suhe hrane. Ni bilo v navadi, da bi pili kavo in mleko.
Don Bosko je ob vseh praznikih, ko je kdo prejel sveto obhajilo, stregel pri zajtrku. Iz
cerkve smo prihajali skozi zakristijska vrata in tam je on sedel na pručki in dal vsakemu
prerezano panjoto s salamo ali tudi s šunko. Popoldne, zlasti v vročini, je odgovorni
dajal piti limonado, ki je bila v vedru, pokritem z lesenim pokrovom.
Proti koncu oktobra so zbrali knjižice, prešteli pečate in potem delili nagrade: ure,
obleko in druge premete, najboljšim godbenikom tudi inštrumente.
Če je kak fant imel strgan suknjič, hlače, čevlje, je dobival obleko ali obuvalo, mogoče
zakrpane, vedno pa uporabne.
Obiskovalce Oratorija je pritegnil vrtiljak, s katerim se je bilo mogoče popeljati za en
sold. Navdušila jih je igra passi volanti in nagrade, ki so jih tam dobivali. Passi volanti so
|
|
58.9 Page 579 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
579
bili narejeni iz vrvi, ki so imeli vozel, teh so se dečki oprijemali in se poganjali z nogami.
Tudi godba na pihala je bila zelo privlačna, pa ne samo za dečke, temveč tudi za vse
mimoidoče, ki so poslušali, kako so igrali.
Don Bosko v tistem času ni imel več toliko fantov v Oratoriju, in to tudi zaradi ne-
katerih nesoglasij z duhovščino, zlasti pa z župnikom 'Ballôna' pri sv. Simonu in Judu.
Največ jih je bilo sedemdeset. Pogosto so nam priporočali, da bi pripeljali še druge
tovariše. Skoraj vsi so bili vajenci za zidarje, mehanike in kleparje.
Te spomine je napisal don Leonardo Beinat. Ujemajo se z vsem, česar se spominjam.
Enrico Angelo Bena iz Magnana Biellese
Turin, 2. avgust 1935, Oratorij don Mihaela Rue.
B
Rodil sem se 19. julija 1866 v Turinu. Leta 1871 sem začel obiskovati Oratorij. Don
Bosko je bil vedno miren in nasmejan. Njegove oči so vrtale in prodirale v duše. Ko se
je pojavil med nami, je bil veselje vseh. Don Rua in don Lazzero sta mu stala ob strani,
kakor če bi bil med njima sam Gospod Jezus Kristus. Don Barberis in vsi otroci so mu
pritekli naproti, ga obdali, nekateri so korakali ob njegovi strani, drugi pa za njim, pa
vedno z obrazom, obrnjenim k njemu. Bila je sreča, prednost, ki smo si jo vsi želeli, da
bi mogli biti tesno ob njem in z njim govoriti. Počasi se je sprehajal, govoril in s svojimi
očmi gledal vse, jih elektriziral in napolnjeval z veseljem srca.
Včasih je prišel iz svoje sobe in se postavil pod stebrišče na levi strani. To je bilo okoli
leta 1875. Notranji in zunanji dečki so prihajali k njemu. Nekega dne, ko je stal na tis-
tem mestu, mi je ponudil ščepec tobaka. Bil sem star nekako devet let. Ves navdušen
sem vtaknil svoje prste v škatlo oziroma v črno tobačnico. Toda takrat je zaprl pokrov
in tesno ujel moje prste. To so bile šale, ki so nas silno veselile.
Drugič se je sam samcat pojavil pri vhodu v svetišče. Skupina fantov se je zaletela k
njemu, on pa je pograbil kmečki dežnik z močnim držajem, ga dvignil kakor sabljo in
se delal, kot da bi hotel zavrniti napad. Enega se je dotaknil na prsih, drugega ob strani,
medtem pa so se že vsi zgrnili okli njega. Zdel se je kakor eden tistih dobrih pode-
želskih župnikov. Odkorakal je počasi s svojim dežnikom, kakor bi hotel reči: »Pustite
me pri miru! Pustite me pri miru!«
Pons Pietro
Turin, 8. november 1935
C
Smo v starem frančiškanskem svetišču Madona degli Angeli, ki s svojo ponižno ku-
polo obvladuje široko dolino Stura pri Coniju v Piemontu. V zakristiji se je na ministri-
ranje predstavil majhen postaven starček, ki je potem ministriral s sicer globoko, pa
preprosto pobožnostjo.
Po vrnitvi od oltarja se je brez obotavljanja obrnil k duhovniku, za katerega je vedel,
da je salezijanec:31
»Tudi mene je vzgajal don Bosko.«
»Sam don Bosko?«
31 Pripoveduje don Auffray, urednik francoskega Salezijanskega vestnika.
|
|
58.10 Page 580 |
▲back to top |
580
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
»Seveda, od 1870 do 1876 v Oratoriju v Turinu.«
»Torej ste ga dobro poznali, ko je bil še poln življenjske moči.«
»Seveda sem ga poznal.«
»In kakšne spomine imate nanj?«
Mali starček se je za trenutek zbral, kakor da bi pozorno zbiral spomine in izmed njih
izbral najlepše. Nato je dejal:
»O njem sem ohranil zlasti dva spomina: da je bil vedno dobre volje in da nas nikdar
ni kaznoval.«
»To pa je nemogoče, ker ste gotovo od časa do časa kaj ušpičili.«
»Jasno, da nismo bili svetniki, to bi bilo preveč. Toda on je imel čisto svoj način opo-
minjanja.
»Kakšen?«
»Zelo preprostega, pa silno učinkovitega. Poklical nas je, in že to, da nas je don Bosko
poklical, ko smo vedeli, da nas mora karati, je bilo mogočno opozorilo. Potem nas je
sprejemal s smehljajem na ustih in nam med štirimi očmi dejal:
»To pa je čisto jasno, da nimaš rad don Boska.«
»Kako morete to reči, oče?«
»Seveda. Je pač tako.«
»Ne.«
»Da.«»Ne, ti ga nimaš rad, ker sicer ne bi naredil tistega pogreška.«
»In to je bilo zadosti: popravili smo se, obžalovali smo, vrnili smo se k igri. Oh, don
Bosko, dragi don Bosko!«
Oči malega starčka so se ob spominu na tiste neizrečeno lepe čase napolnile s solza-
mi.
Veselje in dobrota, ali nista to vsa umetnost vzgoje in k temu še radost dogodka?
Radost, ki sprošča, daje zalet in ohranja občutek mladosti. Dobrota pa osvaja in preob-
likuje v moči, ki se je polastila duše mladostnika.
(Bull. Salésien, november 1935)
V. DVOJE DON BOSKOVIH PISEM GROFU
Ugonu Grimaldiju iz Bellina, patriciju iz Astija
A
Predragi v Gospodu!
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami.
Prejel sem dvoje pisem, ki ste mi jih poslali v svoji dobroti. Nisem vam takoj odgovo-
ril, ker nisem točno vedel, kje prebivate.
Prilagam rdeči list, celo dva, da boste zadeli dva dobitka.32 Srečke, ki sem vam jih
poslal, niso bile toliko za prodajo kot za vas, da bi tako pomagali ubogemu don Bosku
priskrbeti kruh za njegove revne dečke.
Vrnimo se k vašemu prvemu pismu. Naj povem, da zelo občudujem pripravljenost
32 30. januarja 1862 je don Bosko začel loterijo v korist Oratorijev.
|
|
59 Pages 581-590 |
▲back to top |
|
|
59.1 Page 581 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
581
vašega srca, da bi sledili nasvetom ubogega duhovnika, kot sem jaz.33 Stvar je težka za
oba. Vendar poskusimo.
Kaj naj storim, da bi začel življenje, kot ste rekli, ki bi me ločilo od tega sveta, in se
popolnoma povezal z Gospodom tako, da bi stalno živel krepostno?
Odgovor: Dobra volja bo ob podpori Božje milosti naredila čudež. Da vam bo pa v tem
uspelo, se morate potruditi, da boste spoznali in uživali lepoto kreposti in veselja, ki jo
čuti duša, ki teži k Bogu. Premišljujte o ničevosti stvari tega sveta. Niti najmanj nas ne
morejo zadovoljiti. Strnite vsa vaša potovanja, vse, kar ste videli, vse, kar ste užili, brali
in videli s svojimi očmi. Primerjajte vse to z veseljem, ki ga čuti človek, ki je prejel svete
zakramente, in boste ugotovili, da prvo ni nič, drugo pa vse.
Ko smo tako postavili temelje, začnimo izvajati. Opravite: 1. vsako jutro premišljeva-
nje in bodite pri sveti maši; 2. pozno popoldne malo duhovnega branja; 3. vsako nede-
ljo pridiga in blagoslov; 4. … počasi boste rekli, korak za korakom. Imate prav. Začnite
izvajati, kar vam tukaj pišem, mimogrede, in če boste tako držali z menoj, upam, da vas
bom z Božjo pomočjo mogel povesti v tretja nebesa.34
Ko boste prišli v Turin, se bova pogovorila o nekoliko vzvišenejših načrtih. Medtem
ne pozabite prositi Gospoda zame, ki vam iz vsega srca želim vse najboljše od Gospoda
in ostajam vaše predrage uglednosti najvdanejši služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1862
B
Predragi gospod vitez!
Imejte potrpljenje, če ne morem, kakor bi rad, odgovoriti na vaša pisma. Zares mi
primanjkuje časa.
Ste v Marettu35 v družbi svetega moža: posnemajte njegove zglede in nasvete in boste
izpolnjevali Božjo voljo.
Bral sem in dal drugim v branje slavne prerokbe, vendar se mi zdi, da njihova objava
ne bi služila v večjo Božjo slavo. Nočem jih ocenjevati, toda jaz ne vidim v njih Božjega
duha, ki je ves dobrota in potrpljenje. Poslal jih bom, kamor mi boste rekli.
Želite, da bi poskusili z mladim Vaianeom? Storite. Redna mesečnina je 30 frankov,
jaz bi jo znižal na 15 in vi poskrbite za drugo. Če bo dobro obetal, ga bodo spravili nap-
rej, sicer pa bomo storili tisto, kar se nam bo zdelo v večjo Božjo slavo.
Mi opravljamo molitve za vas, gospod vitez, in vi molite za nas. Lepo pozdravite don
Ciattina, vašega predstojnika. Mati Božjega usmiljenja naj nas vse blagoslovi na zemlji
in nam pripravi večno plačilo v nebesih. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1863
33 Srečevala sta se na duhovnih vajah pri sv. Ignaciju.
34 Grofova hčerka pravi, da se je njen oče rad prijetno pogovarjal z don Boskom; zdelo se mu je, da
je v tretjih nebesih.
35 Občina v bližini Astija.
|
|
59.2 Page 582 |
▲back to top |
582
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
VI. DON BOSKOVA PISMA MSGR. MORENU, ŠKOFU V IVREI36
A
Ko so 1852 končali gradbena dela na cerkvi sv. Frančiška Saleškega, je don Bosko želel
kakega prelata, ki bi cerkev slovesno blagoslovil. Zato se je obrnil tudi na msgr. Morena,
škofa v Ivrei, s katerim je že govoril o načrtu za izdajanje ljudskega branja. Pisal mu je
naslednje pismo.
Velespoštovani in velečastiti monsinjor!
Dobrohotna podpora, ki ste jo, velečastita ekscelenca, pokazali v več primerih do na-
šega Oratorija, me spodbuja, da se ponovno zatečem k vaši že preizkušeni naklonjenosti.
Gradnja cerkve, ki ste jo vi že večkrat priporočili, se bliža koncu. Nedeljo 20. junija
bi lahko vstopili vanjo in jo blagoslovili ter opravili svete obrede. Monsinjor, bi priš-
li in opravili ta sveti obred? To je moja velika prošnja. Vaša dobrota, vaše nagnjenje
za pomoč tovrstnim dobrim delom mi vlivata upanje in zato ne nadlegujem drugih.
Gospod doktor Vallauri, letošnji boter, in vsi člani odbora želijo to uslugo. Skušajte jih
zadovoljiti.
Gospod don Gallenghe37 mi je poslal načrt naše knjižnice s popravki, ki ste jih vi mod-
ro dodali. Ko boste prišli v Turin, bomo govorili o vsem, kar je treba storiti v prihodnje.
Na začetku prihodnjega tedna vam bom poslal rokopis Avvisi ai Cattolici [Sporočila ka-
toličanom].38
Medtem se v prijetnem prepričanju, da me boste podprli v mojem prizadevanju, zah-
valjujem za vse, kar ste storili zame in za ta Oratorij.
Želim vam od Gospoda vse nebeške blagoslove, vam poljubljam roko in se v najglo-
bljem spoštovanju podpisujem kot najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
poveljnik navihancev
Turin, sveti dan telovega 1852
Monsinjor ni mogel priti v Turin. Njegov odgovor lahko preberemo v Lemoyne, MB IV,
str. 431 [BiS IV, str. 268].
B
Neka dolgotrajna zakonska zadeva je predmet naslednjega pisma. O novicah o Katoli-
škem branju lahko beremo v 1. poglavju V. zvezka, tu in tam.
Velespoštovani in velečastiti monsinjor!
Iz več razlogov se še ni posrečilo skleniti zakonsko zvezo med odvetnikom Guidaziem
in gospo Grido. Ker je vse v rokah kurije, so delali vedno nove težave, ne da bi mogel go-
voriti s tem presnetim vikarjem, da bi jih premostili. Sedaj bi skoraj bilo vse nared, toda
v trenutku, ko so poslali listine, je nastopila težava, češ da bi v smislu papeške dispenze
morali opraviti oglase. Vikarju sem rekel, da bi vaša ekscelenca dala spregled, on pa se
je začel izmikati z ne more, ne morem, ne more, ne morem in sem moral spet vzeti listine.
36 Vsi ti lastnoročno napisani rokopisi so shranjeni v škofijskem arhivu v Ivrei.
37 Škofov tajnik.
38 O tej don Boskovi knjižici piše don Lemoyne v MB IV, str. 225 [BiS IV, str. 145].
|
|
59.3 Page 583 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
583
Sedaj izročam (sic) v vaše roke to zadevo. Če bi vi v tem izrednem primeru hoteli voditi
poročni obred, poročenca ne bi imela nič proti, da bi prišla tja. O tem sem hotel govoriti,
ko bi bil tam, pa nisem mogel priti, Za vsak primer mi sporočite, kaj naj naredim.
Na poti sva se križala. Preložil sem za dva dni svoj odhod, da bi mi bilo dano vas vide-
ti, pa ni bilo mogoče. Če bi tukaj mogla govoriti o Katoliškem branju, bom storil, kar mi
boste rekli. Gre za olajšave. Tortone je za 14 % cenejši in Paravia za 15 % od cene, ki jo
postavlja Deagostini.
Nekaj smo se odločili, drugo pa še bomo. Še pred koncem tega tedna vam bom znova pisal.
Imejte me v Gospodu, vaša spoštovana ekscelenca, za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. december 1855
C
Msgr. Moreno je poslal v Oratorij fanta Tomasa Louisa Jaracha. Dne 29. decembra 1860
je gojenec pisal škofu, da bi se mu zahvalil in čestital za novo leto. Pismo je v francoščini.
Zahvalo je takole utemeljil: »Kdo je bil bolj kot jaz deležen uslug vaše uglednosti, ki ste
z očetovsko skrbnostjo poskrbeli za mojo časno in duhovno srečo, ko ste me postavili
v stanje milosti Božje, med Marijine otroke in ste me usposobili, da si služim nebesa?
Nikdar ne bom pozabil blagodati, ki ste jih v svoji velikodušnosti storili meni in moji
družini.« Don Bosko je lastnoročno pripisal:
P.S.: To pismo si je Jarach sam zamislil in napisal. Je v retoriki, je prvi med mnogimi
sošolci. V vedenju je pravi vzor.
Voščilom dobrega Jaracha se pridružujem tudi jaz, ki se z vsem srcem in v globoki
hvaležnosti izrekam za vaše ugledne ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
30. december 1860
D
Isti je škofu že drugič pisal 25. oktobra 1861, da bi mu pomagal, ker je nameraval stopi-
ti v cerkveni poklic. »Don Bosko,« tako piše, »me je do sedaj imel zastonj v zavodu in je
pripravljen storiti, kar je v njegovi moči, za mojo prihodnost. Toda za cerkveni poklic so
večji izdatki, in ker je hiša v težkih denarnih stiskah, se obračam na vas.« Ko se spominja
preteklosti, omenja dobroto, ki mu jo je izkazal škof pri njegovem »ponovnem rojstvu h
Kristusovi milosti«. Don Bosko je znova pripisal nekaj vrstic.
P. S.: To pismo si je zamislil in napisal brez vsakega vpliva od zunaj. Pošiljam vam ga,
da boste videli, kakšna čustva hvaležnosti goji v svojem srcu.
Vaše vzvišene ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Monsinjor je odgovoril fantu: »Dragi moj Tomažek. Z veseljem sem vzel v vednost tvo-
jo odločitev, da bi vstopil v cerkveni poklic, in ti dajem dovoljenje za kleriško preobleko.
Ko te bodo preoblačili, vam bo dobro del vzklik: Dominus pars haereditatis meae [Gos-
pod je delež moje dediščine]. Rade volje bom sodeloval pri plačevanju izdatkov zate, o
čemer se bova domenila s častitim don Boskom. Upajmo, da nas bo Božja previdnost
podpirala še v prihodnje.
30. oktober 1861
|
|
59.4 Page 584 |
▲back to top |
584
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
VII. PISMO GROFICI PASSI
To pismo je bilo namenjeno grofici Elisabetti Passi Zineroni iz Bergama, ki je prosila
don Boska za svojo težko bolno taščo grofico Giulio Passi Valier. Izvirnik hrani grof Enrico
Matteo Passi, predsednik Katoliškega združenja v Veroni.
Velezaslužna gospa!
Prejel sem vaše pismo in goreče molim in spodbujam naše dečke, da bi tudi oni gore-
če molili za osebo, ki mi jo priporoča. Odredil sem že, da je bilo pripravljenih več obhajil
za mladenko, o kateri piše.
Bog je neskončno dober in vsemogočen; vera.
Presveta Devica Pomočnica naj blagoslovi vas in vašo družino. Molite tudi zame, ki
ostajam v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1867
VIII. DON BOSKO V VERZUOLO
Don Bosko je bil v Verzuolu, okraju Saluzzo, 9. septembra 1866. Zakaj je bil tam, nam
poročata naslednji dve pismi. Eno je bodočega kardinala Janeza Cagliera vitezu Giusep-
peju di Rovasenda in drugo grofice Adele di Rovasenda krajevnemu župniku. Objavili so
ju v Numero Unico o Prvi stoletnici ustanovitve župnije presvetega Marijinega imena v
Verzuolu (Tisk. Operaia, Saluzzo 1929).
A
Velespoštovani gospod vitez!
Gospodu don Bosku sem sporočil spored praznovanja presvetega Marijinega imena v
Verzuolu. Ugajal mu je in ga sprejel. Zato upamo, da bomo, če se ne bo podrl svet, obha-
jali lep praznik. Prav tako je sprejel povabilo, da bi pripravil govor itn. itn.
Izročil sem mu tudi ljubezniv dar vaše uglednosti. Bil je zadovoljen in mi je naročil,
naj vam povem, da bodite mirni, ker vas bo mati Božja Marija (v vašem zaupanju vanjo)
varovala in rešila kolere.
Še več, če bo kdo izmed njegovih poznanih dal kak dar za cerkev Marije Pomočnice,
mu zagotavlja, da bo rešen katere koli nevarnosti. Priporočilo bralcu.
Menim, da je tam tudi grofica vaša soproga, kateri, prosim, izročite moje pozdrave in
pozdrave don Boska, ki veljajo za vso družinico.
Midva se bova pozdravila s stiskom roke, ki ne bo storil hudega nikomur. Molite zame.
Vaše uglednosti najvdanejši
duh. Janez Cagliero
Turin, 28. avgust 1866
B
Velečastiti gospod!
Prejela sem vaše dragoceno pismo in čutim dolžnost, da vam takoj odgovorim in brez
nadaljnjega o stvari sami.
Leta 1865 so iz bližnjega kraja poklicali v Verzuolo znano godbo na pihala in obli-
kovali mašo, da si boljše nismo mogli misliti. Verjetno pa je veliko pijače med kosilom
zatemnilo čute in glasove glasbenikov in glasba popoldne, večernice in blagoslov so bili
|
|
59.5 Page 585 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
585
nekaj strašnega!
Moja tašča grofica Giuseppina di Rovasenda je ob odhodu od blagoslova rekla baro-
nici Mongiardi, stari materi bodočega nadškofa v Genovi msgr. Eduarda Pulciana, ki je
kot deček prihajal vsako leto na letovanja v Verzuolo k svoji sveti babici: »Nikakor ne
smemo dovoliti, da bi se v Verzuolu ponavljala podobna pohujšanja! Za praznik pres-
vetega Marijinega imena prihodnje leto bomo prosili don Boska, da bo prišel s svojimi
godbeniki. Jaz bom prenočila don Boska in nekaj njegovih glasbenikov, ti boš preno-
čila druge in tako bosta hiši spravili vse pod streho. Doživeli bomo lep praznik in don
Bosko bo imel svoj slavnostni govor.« Baronica je rade volje privolila in vsi letoviščarji
so obljubili, da bodo poravnali stroške za godbenike. Novica se je hitro razširila v za-
doščenje vsega prebivalstva.
Naslednjega leta 1866 smo bili kakor običajno v Verzuolu na počitnicah, vendar malo
prej kot prejšnja leta. Če se ne motim, je bilo to že proti koncu junija. Zdi se mi, da je
kolera izbruhnila v prvi polovici avgusta in nekega dne je gospod Emilio Boarelli, oče
objokovane gospe Quagliotti in zdi se mi krajevni župan, odličen človek in prav nič
nasproten cerkvenim praznikom, prišel na obisk k moji tašči in ji pripovedoval, da so
ljudje nezadovoljni zaradi don Boskovega prihoda, kot o zelo nepremišljeni stvari, ker
bi se v cerkvi zbralo ogromno ljudi, ki bi se lahko okužili. Nekaj dni pozneje se je bole-
zen res razširila. V enem samem dnevu je bilo kar devet obolenj. Tako so nejevoljneži
imeli še večji razlog za godrnjanje.
Moja tašča, ki je že od malega poznala gospoda Boarellija, ga je opozorila in mu pri-
poročila, naj ga govorice ne prestrašijo, saj bi don Boskov prihod bolezen morda lahko
celo odpravil, ne pa povečal.
In tako je don Bosko prišel. Prečudovita glasba in cerkev, nabito polna ljudi. Popoldne
je velečastiti imel slavnostni govor. Ko je govoril o bojeviti materi Božji Mariji in o za-
četkih praznika Marijinega imena, je rekel: »Toda presvete Matere Božje niso klicali na
pomoč samo v vojskah, temveč tudi ob času kuge. Vas je prizadela kolera. Moje prepri-
čanje je, da kdor koli bo vzkliknil ›Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas grešnike‹ brez
konca, ki se glasi ›zdaj in ob naši smrtni uri‹, ga kolera ne bo prizadela.«
Skušala sem vam ponoviti besede, za katere mislim, da so besede častitega don Boska.
Lahko s prisego potrdim misel besed drugega dela zdravamarije, ki ga uporabljamo kot
vzdihljaj brez končnega ›zdaj in ob naši smrtni uri‹, in da sem slišala govoriti, da ni bilo
niti enega primera kolere več. Enega se natančno spominjam in sem pripravljena to
priseči z roko na evangelijih.
Naj mi Bog da tako dolgo živeti, da ga bom videla častiti na oltarjih. Vaše spoštovane
uglednosti najponižnejša služabnica
grofica Adele Di Rovasenda
Genova, 20. december 1917
Tudi materialna korist navzočnosti sv. Janeza Boska v Verzuolu ni v sorazmerju z izdat-
ki, ki so zapisani v glavni knjigi zakristije, v kateri je za septembrske praznike 1866 zapi-
sano: Don Bosku za govor o presvetem imenu Marijinem 10 lir. Ko smo potem pogledali
knjigo umrlih, smo ugotovili, da je do tega dne bilo 15 smrti samo v župniji Santa Maria,
medtem ko je takoj zatem spet vse običajno. Duhovna korist praznika se je pokazala v
|
|
59.6 Page 586 |
▲back to top |
586
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
drugem smislu: v velikem porastu zaupanja v Marijino varstvo. Tako so nekaj let pozneje
v župniji hoteli ustanoviti Marijino družbo in voditeljice so prišle k don Bosku v Turin, da
jih je o vsem poučil. Priporočil jim je, da bi si priskrbele sliko Rollinija in ustanovile druž-
bo, ki naj bi praznovala ustanovitev na dan Marije Pomočnice, ki naj bi si jo izbrale za
svojo posebno zavetnico. Praznik pa naj bi obhajali drugo nedeljo v oktobru.
IX. DEVET DON BOSKOVIH PISEM MARKIZI MARIJI DE LABRUGNIÈRE
PRI GONDIJEVIH (FIRENCE)
Prvo pismo je ena izmed kratkih okrožnic, ki jih je don Bosko poslal najzaslužnejšim
dobrotnikom, ko se je vračal iz Rima. V naslednjih treh pismih skuša potolažiti mlado
markizo, ki je pred kratkim izgubila svojega moža (1842-1869), s katerim se je omožila
leta 1865.
V šestem pismu je verjetno dokaz, da so don Boskova dopisovanja nadzorovali. Pismo
namreč ni njegovo, neka druga roka je napisala naslov.
V osmem pismu je govor o bogati preprogi, ki so jo florentinske sotrudnice darovale
1875 (prim. MB XI, str. 244 [BiS XI, str. 150]) cerkvi Marije Pomočnice. Ko so se bale, da
bi država zasegla cerkveno premoženje, so preprogo predstavile kot svojo last. Darilna
listina je v Gondijevi hiši.
Te in druge novice, na dnu listov nam je s pismi dala na voljo markiza Maddalena Pa-
trizi Montoro, hčerka naslovljenke. Njej se moramo zahvaliti tudi za skupino pisem, ki
sledijo.
A
Njegova svetost papež Pij IX. podeljuje duhovne darove družinam, ki so na kakršen
koli način podprle ustanovo za uboge otroke v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, izrec-
no pa omenja družino Gondi, markizo Mario in po njej podeljuje vsem sorodnikom do
četrtega kolena.
1. Apostolski blagoslov.
2. Popolni odpustek vsakič, ko prejmejo sveto obhajilo.
3. Popolni odpustek ob smrtni uri.
4. Ta odpustek lahko damo za duše v vicah.
duh. Janez Bosko
Rim, 8. februar 1870
B
Velespoštovana gospa!
Prejel sem vaše častito pismo, ki me je zares močno razveselilo. Iz njega razbiram, da
je vaše srce popolnoma zagrenjeno zaradi izgube ljubljenega soproga, vendar se je že
nekoliko umirilo in dalo mesto prepustitvi Božjim zakonom, ki se jim je hočeš nočeš
treba ukloniti.
Nikar se ne bojte, da bi moževa ljubezen do vas v drugem življenju pojemala. Naspro-
tno, veliko popolnejša bo. Imejte vero. Videli ga boste v veliko boljšem stanju, kot je bil
tukaj med nami. Najboljše, kar lahko storite zanj, je, da darujete vsako neprijetnost za
počitek njegove duše.
Sedaj mi dovolite, da jaz nekoliko govorim. Verska resnica je, da v nebesih uživamo
|
|
59.7 Page 587 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
587
neskončno lepše življenje kot tukaj na zemlji. Zakaj bi potem žalovali, če je vaš mož
dosegel to blaženost?
Prav tako je verska resnica, da lahko vi s pobožnimi vajami in dobrimi deli vsak tre-
nutek pomagate svojemu pokojnemu možu. Ali ne boste zato veseli, da vam je Bog dal,
da ste ga preživeli. Potem je tu skrb za otroke,39 pomoč tastu, življenje po veri, širjenje
dobrega tiska, dajanje dobrih nasvetov tistim, ki jih potrebujejo. Vse to so stvari, za
katere se moramo nenehno zahvaljevati Bogu, kot tudi za leta, ki nam jih še naklanja.
Potem so še drugi razlogi, ki vam jih za zdaj še ne bom navedel.
Z eno besedo, zahvaljujmo se Bogu za vse, kar nam je dal. V utehah kakor nevšečnos-
tih smo lahko prepričani, da je dober oče in nam ne dopušča trpljenja čez naše moči.
Poleg tega je vsemogočen in nas lahko spodbudi, kadar hoče.
Sicer sem pa vas in vso vašo družino vedno priporočal Bogu pri sveti maši in bom delal
še naprej tako zasebno kakor pri skupnih molitvah pri sveti maši pri Marijinem oltarju.
Prejel sem sporočilo, da gre gospe Marianni del Turco40 na bolje. Bogu bodi hvala, še
naprej prosimo Boga v skupnih molitvah.
Prosim vas, da izročite moje pozdrave vsej družini in tudi družini Uguccioni,41 če bos-
te koga srečali.
Bog naj blagoslovi vas, vaše napore. Molite zame, ki se hvaležno imenujem vaše ugle-
dnosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. maj 1870
C
Velezaslužna gospa!
Zamudil sem z odgovorom na vaše spoštovano pismo, ker sem čakal, da bi imel malo
miru, ki mi je manjkal v preteklih dnevih.
Zelo me veseli, da se mir in vdanost vračata v vaše srce. Sami ne zmoremo nič, z Bo-
gom zmoremo vse. Zaposlujte se z dobrimi deli in bodite v družbi pobožnih oseb, da
boste imeli moralno korist.
Veseli me, da vam je velečastiti oče Messi42 dovolil obhajilo večkrat na teden. Eno da-
rujte za pokojnega soproga, drugo za svoje otroke in tretjo v čast Žalostni materi Božji,
da boste vedno sprejemali Božjo voljo.
Prosite me, da bi vam razodel nekaj previdnostnih odredb za vašo dušo. Mogel bi jih
navesti veliko, vendar bom začel s takimi, ki ne presegajo sedanje možnosti. Govoril
bom z Gospodovim glasom.
39 Maddalena, rojena 1866 in omožena z markizom Filippom Patrizijem leta 1885. Carlo, rojen
1868, poročen z Luiso Guicciardini leta 1891. Markiza Maddalena Patrizi nam je dala prepise teh
pisem št. X.
40 Marianna Gondi, omožena 1862 s Pierfrancescom Rossellinijem del Turco, sestra umrlega moža
in mati Antonia, Pia, Stefana, Giovannija, Marie Terese, Filippa.
41 Družino Uguccioni so takrat sestavljale gospa Girolama Uguccioni Gherardi (1812-1899) in hči
Marianna, omožena z Giuseppejem Rosselli del Turco (1837-1905), in mati Giovannija Battista,
Geltrude, Maira Isabella, Cinzia, Tommaso.
42 Oratorijanec, njen spovednik, pozneje škof v Livornu.
|
|
59.8 Page 588 |
▲back to top |
588
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
1. Tvojega moža sem poklical k sebi, ker je bil tukaj zanj pripravljen veliko boljši pros-
tor kot na zemlji. Kajti na zemlji je prežalo nanj veliko duhovnih in časnih nevarnosti.
2. Tebi sami je bilo potrebno. Če bi ti morala umreti pred njim, bi bila ločitev in odhod
preveč grenka in kruta. Ko pa bo sedaj prišel zadnji dan, ti bo v veliko zadoščenje misel,
da te najbolj ljubljena oseba že pričakuje v objemu svojega Stvarnika.
3. Kruh, ki ga že približno eno leto močiš s solzami in žalostjo, in čeprav pomanjkanje
vdanosti v Božjo voljo nekoliko zmanjšuje zasluženje, je vendar velikanski zaklad za
pomoč tvojemu možu. Tebi pa kaže ničevost stvari na zemlji in ti daje priložnost, da
delaš pokoro za pomanjkljivosti preteklega življenja, poleg tega pa te ščiti pred mno-
govrstnimi duhovnimi nevarnostmi, ki bi jim sicer bila izpostavljena.
4. Daj svetu zgled matere, ki se v cvetu let odpoveduje vsemu svetnemu z namenom,
da skrbi za svoje otroke. To je čisto kaj drugega kot dela veliko nečloveških mater, ki se
ponovno omožijo in pustijo svoje otroke plačancem, ki v svoji vzgojni službi dajo otro-
kom piti pregreho, še preden jo spoznajo.
Ne vem, ali vas te stvari, ki sem vam jih prej ali slej moral razodeti, vznemirjajo. Ve-
liko drugih stvari vam bom še pisal, pač glede na to, kolikor bo vaše srce pripravljeno.
Vedite, da govorim z vami v največji zaupljivosti. To kaže na Božjo dobroto v odnosu na
vas.
Tisoč pozdravov gospe Girolami, gospe svakinji in tastu.43 Bog naj vse blagoslovi. Mo-
lite zame, ki vas iz vsega srca blagoslavljam.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 17. junij 1870
D
Velezaslužna gospa grofica!
Čeprav se ob petkih ne morem odpraviti med tiste, ki molijo na grobu vašega pokoj-
nega moža, vendar ne bom opustil ničesar, za kar vem, da vam je pri srcu. Tisto jutro
bom v cerkvi Marije Pomočnice daroval sveto mašo, moji dečki, več kot osemsto, bodo
molili rožni venec in darovali sveto obhajilo za dušo, za katero menim in tudi vam po-
vem odkritosrčno, da je že dolgo v nebesih.
Medtem pa se tolažimo, kot pravi sveti Pavel, v upanju, da bomo kmalu videli svoje
ljubljene, saj za kristjane smrt ni ločitev, temveč preprosta zamuda snidenja, zato imej-
te vero in videli boste, no, vsi bomo v boljših razmerah videli vse tiste, ki so bili za nas
orodje skrbništva, in zato moremo povečati njihovo srečo v sedanjem življenju.
In sedaj prehajam k svojim tegobam. Vojaški nabor, ki je sedaj v teku, zadeva veliko
mojih najboljših klerikov, ki bodo morali, če ne bo izrednega posega Božje previdnosti,
zamenjati brevir s puško. Večkrat sem sam zase mislil, ali mi gospa Gondi ne bi mogla
pomagati v tej težavi. Zato vam predstavljam to zadevo. Vsakega klerika lahko oprostimo
z vsoto 3.200 frankov. Če bi v pomoč duši svojega moža in drugih vaših sorodnikov mogli
storiti to dejanje krščanske ljubezni, bi poleg zasluženja, ki bi ga imeli pred Bogom, tega
duhovnika obvezali, da bi se vas vsak dan posebej spominjal pri sveti maši, vas in vse
43 Gospod Giuseppe Gondi (1808-1882).
|
|
59.9 Page 589 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
589
vaše družine. Svoboda, s katero vam pišem, bo dala vam toliko večjo svobodo, da mi boste
odgovorili. Kar koli boste že storili, bom stalno prosil blagoslova za vas, za vaše otroke in
vašega tasta, da jih bo Bog obdaril z vsem dobrim in jih osrečil v času in večnosti.
Sebe in svoje dečke priporočam dobroti vaših molitev. V globoki hvaležnosti vaše
uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 19. oktober 1870
E
Velezaslužna gospa grofica!
Zahvaljujem se vam za vašo dobro voljo in za pripravljenost, da bi priskočili na pomoč
in kakega duhovnika rešili vojaške službe in s tem darovali toliko užaloščeni Cerkvi.
Prosil bom Gospoda, da dá rast vašim časnim poslom, da zadosti dobrodelnosti vašega
srca in tudi potrebam, ki nas žal nenehno nadlegujejo.
Da ustrežem vaši prošnji in ker poznam vašo globoko pobožnost do velike Božje
matere Marije, bom osmi dan devetdnevnice, prihodnji torek, pripravil posebno bogo-
služje. Zbrani okoli oltarja Marije Pomočnice bodo naši dečki opravili posebne molitve,
darovali sveta obhajila, molili rožni venec in jaz bom ob sedmih zjutraj daroval sveto
mašo. Vse po vašem namenu, da bi Bog naklonil, če bi bilo še potrebno, nebesa vašemu
soprogu, zdravje, vztrajnost, strah božji vašim otrokom in vsem milost vztrajnosti v
dobrem do konca.
Bog naj vas blagoslovi, gospa grofica, in vas naredi za mater ubogih tukaj na zemlji s
plačilom pravičnih v nebesih. Amen.
Molite za mojo ubogo dušo in me imejte v J. K. za vaše uglednosti najvdanejšega slu-
žabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. december 1870
F
Velezaslužna gospa grofica!
Poskušam pisati to pismo, ki je tretje od tukaj. Res si ne morem razložiti. Pišem toliko
pisem, a jih veliko ne pride do naslovnika. Vaša pisma pa prejemam redno.
Če vas bo to pismo doseglo, vam bo prineslo sporočilo, da bom okoli 18. tega meseca
prišel v Firence in se ves dan zadržal pri vas. Ker se ne moremo pisno dogovoriti, se
bomo pač osebno.
Sporočam vam, da sem prejel dvesto frankov, ki ste jih poslali za naše potrebe, mi pa
smo darovali eno sveto mašo z rožnim vencem in obhajili po vašem svetem namenu.
Bog naj blagoslovi vas, vašo družino, vašega tasta. Imejte me v globoki hvaležnosti.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 8. junij 1871
G
Velezaslužna gospa grofica!
Sprejeli smo slavno preprogo, in kakor ste mogli že zvedeti iz časopisov, je bil to naj-
lepši del našega praznika. Vam in vsem gospem se zahvaljujem in prosim Marijo, da bi
|
|
59.10 Page 590 |
▲back to top |
590
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
vas vse bogato nagradila v življenju, vam stala ob strani ob vaši smrtni uri in ob svojem
času podelila večno srečo v blaženi večnosti in okoli nje z menoj v skrajnem kotičku.
Bodite tako prijazni in mi sporočite, ali je naslov imenovanih sotrudnikov v pismu
zadosti. Vsem se bom lepo zahvalil.
Bog naj vas blagoslovi, gospa grofica, in z vami naj blagoslovi vso vašo družino. Mi
bomo molili vsak dan za vas in vi nas podpirajte s svojimi svetimi molitvami, medtem
ko imam v globoki hvaležnosti čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. maj 1875
H
Velezaslužna gospa grofica!
Gospa grofica Bricherasio mi je posredovala dopis florentinskih gospa o preprogi,
ki so jo dobrohotno podarile cerkvi Marije Pomočnice. Pregledal sem ta dopis, in če bi
stvar ostala samo med nami, bi vzeli to, kakor mi pišete vi, samo za golo formalnost.
Toda če bi spis prišel v roke zanamcem, bi zvenelo poniževalno za rektorja cerkve in bi
bilo vzrok neprijetnosti za naše zanamce; stvar, ki je daleč od naših ustanov.
Vendar pa zato, da ugodim vašim svetim namenom, rade volje podpišem imenovano
listino in prosim, da bi odstranili dve besedi drugega pogoja in s tem tudi tretji pogoj, ki
izhaja iz prejšnjih. Prosim vašo milost, da mi oprostite, da gledam konju v zobe, kot pra-
vi pregovor. Med nami je to prvič, da imamo opravka z listinami, zlasti še, če gre za kako
cerkev, ki pripada zasebnikom, pri kateri je osebno dedovanje zelo strogo uravnano.
Kar koli boste že ukrenili, se vas bom jaz vsak dan spominjal pri sveti maši, vas, ve-
lezaslužna gospa Maria, vse vaše družine in vseh dobrotnih gospa, ki so bile udeležene
pri tej zadevi.
Priporočam se dobroti vaših molitev. Vaše uglednosti hvaležni ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. junij 1875
I
Velezaslužna gospa grofica!
Veseli me, da ste vi in vaša družina vsi zdravi, in prosim Boga, da bi vas in vašo hčerko
ohranil dolgo pri življenju.
Molil bom za srečno potovanje, ki ga imate v načrtu. Gotovo bo uspelo.
Do jeseni bom še vedno tukaj ali vsaj v bližini Turina. Če bi mi vi pred svojo vrnitvijo
mogli sporočiti, kdaj boste potovali skozi naše mesto, bi vas počakal na svojem domu,
da ne bi prišli zaman.
Bog naj blagoslovi vas, vašega otroka, vašega tasta in molite zame, ki ostajam ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. september 1872
P. S.: Ko boste šli v Turin, recite kateremu koli kočijažu, naj vas popelje k don Bosku.
To zadostuje.
|
|
60 Pages 591-600 |
▲back to top |
|
|
60.1 Page 591 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
591
X. ŠEST DON BOSKOVIH PISEM MARKIZU GIOVANNIJU PATRIZI MONTORO
Za tako imenovane priključene konference, o katerih je govor tukaj, je dobro pogledati,
kar piše don Lemoyne v MB VI, str. 473 [BiS VI, str. 303]. Don Bosko se je o tem pogovarjal
v hiši markiza Patrizija (1. c. str. 871), ki je v Rimu predsedoval Konferenci sv. Vincencija
Pavelskega.
A
Predragi gospod!
Preden sem odšel iz Rima, sem si močno želel, da bi še enkrat govoril z vami, ko ste
mi izkazali veliko uslugo s tem, da ste priporočili priložene konference, čeprav sem
prepričan, da boste storili še več brez posebnih priporočil. Zato sem govoril o vas in
bom moral še večkrat govoriti vse to v večjo Božjo slavo.
Teolog Murialdo, moj kolega, mi je sporočil, da je bil pri konferenci blažene Device
od Hrasta. Ima jo za dobro usmerjeno. Deo gratias. Pogum! Priporočajte stvari vedno
opatu Biondiju in opatu Cattiniju. Kakor hitro se boste dobili z dečki priključene kon-
ference, jih ljubeznivo pozdravite v Gospodu in jim povejte, da jih imajo moji fantje
nadvse radi, ko molijo zanje, jim priporočajo odločnost in vztrajnost.
Še vedno vam priporočam Katoliško branje; potreboval bi koga, ki bi natančno poro-
čal, da bi vedel, ali prihaja točno, ali so kakšne težave, ali je treba povečati ali zmanjšati
število naročnikov.
Gotovo vam vsakdanje številne zadeve puščajo le malo prostega čas, vendar vam bo
vaša krščanska ljubezen vedno pomagala najti trenutek, ki ga boste posvetili Katoliške-
mu branju.
Prosim vas, da iz srca pozdravite vse tiste dobre gospode, ki so prevzeli razpečevanje
teh knjižic; Bog jim bo poplačal. Če boste prišli v te kraje, nikar ne opustite obiska naših
fantov in naših konferenc. Tega si zelo želim.
Bog naj vas ohrani in brezmadežna Devica naj blagoslovi vas in vso vašo družino in
me ohranite v Gospodu.
Vaš najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 22. maj 1858
P. S.: Če boste imeli priložnost, pozdravite gospoda Duca Salviatija.
B
Iz naslednjega je videti, da je markiz imel namen v Rimu začeti izdajati časopis, podo-
ben Katoliškemu branju.
Velecenjeni gospod markiz!
Jesen se bliža in jaz govorim z vami, kakor da bi bili že pri nas. Rad bi, da vaš obisk ne
bi bil nepričakovan, zato bi mi bilo zelo ljubo, če bi me z nekaj vrsticami obvestili o va-
šem prihodu. Tako bi bili v Turinu tudi drugi prijatelji, ki jih sicer ne bi bilo. Prav tako bi
rad, da bi se pri nas ustavili vsaj en praznični dan in bili pri naših splošnih zborih. Imam
še nekaj, kar bi vam rad ponudil: da bi se ustavili v eni od sob v tej naši ubogi hiši in bi
tam vse, kar imamo, imeli za svoje. To je sicer precej drzno povabilo, toda počakajmo,
da bomo videli, ali bomo uslišani.
Prejeli boste določeno omejeno število zvezkov Katoliškega branja za naročnike v
|
|
60.2 Page 592 |
▲back to top |
592
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Rimu. Stroške, ki jih boste s tem imeli, si poravnajte z naročnino. Zelo me veseli, da je
njegova svetost vzela zares Branje, kakor tudi, da narašča število naročnikov. Menim
pa, da dokler ga ne bo mogoče tiskati v Rimu, bi ga od tukaj pošiljali naročnikom in tako
obdržali zanimanje, ki se zdi, da je pri mnogih še zelo živo; saj bi se sicer železo ohladi-
lo, če bi bilo predaleč od ognja. Ob toliko izvodih moramo skrbeti, da so način izražanja,
vsebina, slog prilagojeni vsem bralcem, ker sicer bi bilo vsega kmalu konec. Sodelavci,
ki mi jih predlagate, niso za to vrsto pisanja, navajeni so govoriti izobraženim ljudem
in bi bilo nekaj izrednega, če bi se toliko ponižali, da bi jih mogli razumeti preprosti
ljudje. Bolje bi bilo poiskati pisce med ljudmi, ki so že uspešno pisali, ali pa ponatisniti
najuspešnejše zvezke. Vse to in nomine Domini.
Z velikim zadovoljstvom sem bral o napredku podrejene konference v Rimu. Naši
fantje so se ob poslušanju močno navdušili in še sedaj govorijo o njej: bodi zahvaljen,
Gospod, ki množi svoje blagoslove med srečno rimsko mladino. O tem se bomo pogo-
varjali, ko boste pri nas.
Prosim vas, da bi vrgli priložena pisma v poštni nabiralnik. Gospod markiz, pred vami
je obilna žetev. Zavedati pa se moramo, da delamo za gospodarja, ki naše male človeš-
ke napore po Božje plačuje. Molite zame in za mojo družino in prištejte me med tiste,
ki se s polnim spoštovanjem izrekajo za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika in
prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. avgust 1858
C
Predragi don Giovanni v Gospodu!
Duhovnik Onorio Taramelli potuje v Rim, da uredi zadeve svoje duhovniške službe.
Če bi mu izposlovali trenutek avdience pri kardinalu vikarju, bi naredili uslugo tudi
meni. Imel je nesrečo, da je padel v protestantsko krivo vero, a bi rad živel in umrl kot
dober duhovnik. Priporočam ga ljubeznivosti vaših dobrohotnih uslug.
Z njim potuje v Rim tudi gospod odvetnik doktor Giuseppe Barlani Dini z namenom, da
uredi nekaj poslov z vašim gospodom tajnikom. Je človek trdnih načel in dober katoličan.
Naše konference napredujejo kljub težavam. Uspehi so kar zadovoljivi. Rimska kon-
ferenca nadaljuje svoje delo?
Oratoriji cvetijo tako po številu kakor po dobrih uspehih. V tej hiši je vsaj 600 go-
jencev. Kolikokrat govorimo o vas in jaz prosim Božjo previdnost, da bi nam kak dan
naklonila v uteho, da bi nas spodbudili s svojo besedo in svojo ljubeznivostjo!
Grof Cays, grof Collegno, markiz Fassati, grof Giriodi, predsednik turinske konferen-
ce, vas lepo pozdravljajo.
Jaz se pridružujem vsem, ki sem jih navedel, in vam želim iz nebes zdravja, milosti
in poguma. Vse vam priporočam v molitev, medtem ko poln hvaležnosti čutim zado-
voljstvo, da se imenujem vaše uglednosti v Gospodu najvdanejšega in najuslužnejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. avgust 1862
P. S.: Zahvaljujem se vam za vse, kar storite za našo loterijo, in se priporočam.
|
|
60.3 Page 593 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
593
D
Predragi gospod don Giovanni!
Pošiljam vam potrdilo o vsoti, ki ste mi jo poslali s pripisi in načini, ki ste mi jih predla-
gali. Veselim se svojih netočnosti, ker so mi dale priložnost, da sem dobil novice narav-
nost od vas, kajti razen tistih, ki jih dobivam od kneginje Melzi, redko kdaj kaj dobimo.
Predragi gospod don Giovanni. Gospod nas postavlja pred velike preizkušnje, kaj-
ti tokrat je prvič, da v našem mestu govori protestantski predstavnik na javnih trgih.
Pomislite, kako pohujšanje, koliko zla, knjige, letaki, katekizmi, pridige, obljube služb,
darovi, obdarovanja so sredstva, ki jih navadno uporabljajo protestanti. Duhovščina
neutrudno in trdo dela, toda priznati moramo, da je mladina v veliki nevarnosti.
Kljub vsemu temu so oratoriji dobro obiskani in ob prazničnih dnevih pride kakih tri
tisoč fantov. Gojencev v zavodu je sedemsto in so med najrevnejšimi in najbolj nevar-
nostim izpostavljenimi. Dva sta tudi v Rimu.
Naša hiša, hvala Bogu, lepo napreduje. Veliko duhovnikov in klerikov, vitez Oreglia,
grof Cays, markiz Fassati se mi pridružujejo in vam pošiljajo prisrčne pozdrave. Vsi
se priporočamo vašim gorečim molitvam. Medtem ko priporočamo samega sebe in te
naše fante vašim molitvam, si štejem v veliko čast, da se smem imenovati v Gospodu
vaš najvdanejši in najzaslužnejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 20. junij 1863
P. S.: Če bi vam Božja previdnost omogočila, da bi storili dobro delo v obliki kakega
daru, bi bilo to v veliko korist dušam.
P. S.: To pismo se je izgubilo med pošto, odprli so ga, vrnili na odpošiljatelja. Sedaj ga
znova pošiljam. Bomo videli, ali se bo spet kje zataknilo.
Bog naj vas vse blagoslovi. Amen.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. oktober 1863
E
Predragi gospod markiz!
Takoj ko sem prejel vaše ljubeznivo pismo z izdatki in prejemki, dogovorjenimi s ka-
planom v Montoru, sem obvestil dva duhovnika, s katerima smo se prej dogovarjali.
Tako prvi kot drugi sta predlog imela za primeren v vseh pogledih. Vendar sta na koncu
opomnila, da bi bil njun položaj zelo otežkočen, ker tudi z ljudsko šolo dobivata eden
1.200 in drugi 1.000 lir. Osebje ju lahko zaposli s čimer koli v njuno korist.
Razlog je naslednji. Na splošno je veliko pomanjkanje duhovnikov, toda duhovnika
vašega kova iščejo zlasti škofje in jih dobro plačujejo, pač glede na dela, ki ga opravlja-
jo. Mogoče bom med letom dobil koga, ki bi vam mogel biti po volji. V tem primeru vas
bom obvestil, da bom videl, ali še obstaja potreba.
Pomagajte mi pri zidavi cerkve Marije Pomočnice in jaz bom prosil, da vam pripravi
lepo krono v nebesih.
Bog naj vas blagoslovi. Molite zame, ki imam v globoki hvaležnosti čast, da se imenu-
jem vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. november 1863
|
|
60.4 Page 594 |
▲back to top |
594
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
F
Predragi gospod markiz!
Z resnično velikim veseljem sem prejel vaše ljubeznivo pismo in hvalim Gospoda za
vaše zdravje in trdno voljo za nadaljevanje zastavljenih del.
Kar se tiče duhovnika, o katerem sem vam poročal, je upanje, da bi ga dobili. Je dobre-
ga duha, vendar za zdaj še zaposlen. Treba je videti, ali z nameravano zamenjavo njegov
položaj ne bo spremenjen na slabše. Sporočite mi, prosim:
1. Ali iščete diplomiranega duhovnika za določene razrede in kaj bi bile njegove po-
sebne naloge.
2. Kakšni so honorarji, ali k službi sodi tudi maševanje in ali so mašni darovi svo-
bodni. To drugo sprašujem zato, ker ima duhovnik, o katerem vam poročam, dolžnost
opraviti nekaj maš. Ko bom zvedel za te nadrobnosti, se bom dogovarjal naprej.
Bil sem v Lonigu in sem veliko govoril o vas v hiši Sorango, kjer ste bili malo prej na
obisku. Kako dobra in sveta družina! Bil sem tudi v Milanu in sem želel obiskati kneza
Scottija in gospo kneginjo Melzi, pa sta že odpotovala v Rim. Zelo bi mi ustregli, če bi
jima ob srečanju izročili moje pozdrave. Bog naj blagoslovi vaše napore, dragi gospod
markiz, molite zame in za to mojo družino. V globokem spoštovanju in hvaležnosti vaši
uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. oktober 1863
XI. DON BOSKOVO PISMO DON OGGERU
Bil je župnik v Rivarolu Ligure. Ni nam znano, da bi bil don Bosko jeseni 1870 v Genovi,
je pa, kot piše, želel iti.
Predragi v Gospodu!
Bog naj bo v vsem blagoslovljen. Samo on lahko odpravi silne skrbi in težave, ki da-
nes bremenijo moralno stanje ubogega človeštva. Molimo in tudi jaz bom zmolil kako
molitev pri oltarju Marije Pomočnice v ta namen.
Ko se bom moral v jesenskem času odpraviti na pot v Genovo, ne bom spregledal
vašega milostnega vabila in se za nekaj časa ustavil v kartuziji di Rivarolo, kjer ste čas-
tivreden župnik.
Bog naj vas blagoslovi in vam pomaga izpolniti svoje lepe namene. Molite zame in za
moje uboge dečke. V J. K. vaše uglednosti najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 1870
XII. DON BOSKOVO PISMO DON GUIDAZIU
Don Pietro Guidazio, ustanovitelj zavoda v Randazzu na Siciliji, je bil 1870 v Lanzu
klerik in svetnik v tamkajšnjem hišnem kapitlju. Ko je pri 25 letih prišel v Oratorij in ko je
potem veliko potoval po svetu, obdarovan z živahno domišljijo, se je v novem načinu živ-
ljenja počutil zelo neprijetno in ga je pogosto premagal obup. Iz tega pisma je razvidno,
da je bil v velikih skušnjavah, da bi se vrnil v svet.
Predragi Guidazio!
Vedno boš nemiren in rečem tudi nesrečen, dokler ne boš začel izpolnjevati obljub-
|
|
60.5 Page 595 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
595
ljene pokorščine in dokler se ne boš prepustil vodstvu svojih predstojnikov. Do sedaj te
je hudič mučil s tem, da si delal prav nasprotno.
Iz tvojega pisma in najinih pogovorov ne vidim nobenega razloga za razvezo zaobljub.
Če bi taki razlogi bili, bi bilo treba pisati Svetemu sedežu, kateremu so pridržani. Toda
coram Domino [pred Gospodom] bi ti svetoval, da razmisli o abneget semetipsum [se
odpove sebi] in se prepričaj, da vir oboediens loquetur victoriam [pokorni bo zmagal].
Veruj moji izkušnji: hudič hoče prevarati tebe in mene. Deloma mu je uspelo pri tebi,
pri meni pa je v tvojem primeru popolnoma propadel. Popolnoma mi zaupaj, kakor
sem tudi jaz tebi vedno popolnoma zaupal; ne z besedami, temveč v resnici, z dejanji,
odločno voljo, s ponižno, hitro in brezmejno pokorščino. To so stvari, ki bodo dale ča-
sno in večno srečo in bodo meni v resnično zadovoljstvo.
Bog naj te blagoslovi in ti podeli predragoceni dar vztrajnosti v dobrem. Moli zame,
ki ti ostajam v očetovski naklonjenosti najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. september 1870
XIII. DON BOSKOVO PISMO GROFICI CAROLINI GAMBARO
Grofica Carolina Gambaro, rojena Cataldi, je bila soproga nadvse katoliškega grofa
Francesca Genovčana. Med pismi je tudi eno naslovljeno na barona Giuliana Cataldija,
Carolininega očeta, znanega genovskega bankirja in župana mesta Genova. Izvirnike
hrani sin grof Giuliano Gambaro.
A
Odlična gospa Carolina!
Milost N.J.K. naj bo vedno z nami. Po posebni Božji milosti sem toliko pri močeh, da
se lahko vrnem v Turin in bom lahko opravljal najnujnejše obveznosti. Zahvaljujem
se vam, mami in vsej družin za skrb, ki jo posvečate mojemu zdravju. Molimo, da bom
mogel posvetiti vse svoje zdravje večji Božji slavi.
Zagotavljam vam, da ne bom pozabil opraviti maš pri oltarju Marije Pomočnice, ki ste
mi jih naročili. Povejte gospe mami, da zjutraj in zvečer opravljamo posebne molitve
zanjo. V nedeljo pa bom jaz daroval sveto mašo, dečki pa bodo opravili sveto obhajilo
po tem namenu, se pravi, da bomo prisilili Boga, da bo mami podelil sveto vdanost v
Božjo voljo skupaj z izboljšavo njenega videza. Vi se pridružite našim molitvam. Saj ni
mogoče, da tolikšne molitve ne bi bile uslišane.
Bog naj blagoslovi dobro mamo, vašega svetega očeta in celo družinico in vsem pode-
li trdno zdravje in sveto vztrajnost v dobrem.
Moje zdravje mi ne dovoljuje, da bi se odpravil v Genovo oziroma, da bi prišel k vam.
Vendar upam, da bom to mogel storiti kmalu. Recite mami, da se ji zahvaljujem za njene
svete želje za Sampierdareno.
Molite za mojo ubogo dušo, jaz bom molil za vas.
V globoki hvaležnosti vaše uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Varazze, 13. februar 1872
Don Cuffia vam pošilja najspoštljivejše pozdrave. On mi bo poročal o novicah iz Genove.
|
|
60.6 Page 596 |
▲back to top |
596
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
B
Velecenjeni gospod baron!
Načrt salezijanske hiše v Sampierdareni se bliža uresničitvi. Nadškof mi poroča, da
naj bi 20. junija podpisali pogodbo za cerkev in zraven stoječo stavbo sv. Gaetana. Sedaj
gre za to, da zberemo denar (okoli 37 tisoč frankov).
Če bi mi v tem primeru mogli priskočiti na pomoč, bi uresničili načrt, ki smo ga lan-
sko leto izdelali v vaši hiši v Sestriju. Juti grem v Varazze, v petek zvečer upam, da bom
v Genovi, kjer bom najprej obiskal vas, da mi boste pomagali z nasveti in dejanji.
Bog naj vam in vaši družini podari vse dobro, in medtem ko prosim za vas trdnega
zdravja, se priporočam vašim molitvam. Vaše uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 11. junij 1872
P. S.: Prosim vas, izročite priloženi list gospe Carolini.
C
Velecenjena gospa Carolina!
Jutri odpotujem v Varazze in v petek popoldne bom, če je tako Bogu po volji, v Ge-
novi, kjer se bomo videli pri vas. Recite gospe mami, da je zemljišče v Sampierdareni
kupljeno. Sedaj nam manjka samo še denar, da bomo podpisali pogodbo. Upam, da bom
mogel o tem govoriti z vami osebno. Prosim vas, da izročite moje pozdrave gospe mami
in vsej vaši družini. Vaše uglednosti hvaležni najvdanejši služabnik.
duh. Bosko
Turin, 11. junij 1872
D
Odlična gospa Karolina Cataldi!
Ne bom vas pozabil toplo priporočiti pri sveti maši.
Molite tudi zame in za to mojo družino, ki je iz dneva v dan številnejša, hkrati pa je
vedno več prošenj za sprejem. Rastejo pa tudi potrebe.
Bog naj vas blagoslovi in z vami vso vašo družino.
duh. J. Bosko
Turin, 16. junij 1877
E
Velezaslužna gospa Carolina!
Gospa Giuseppina Podesta, vaša sestra mi je prinesla vaš dar 250 frankov in 100
frankov od neke pobožne osebe.
Nisem imel priložnosti, da bi videl imenovano sestro, zato štejem za svojo dolžnost,
da vam sporočim, da je denar prispel in da sem ga tudi že izdal. Sedaj mi preostaja še
dolžnost, da se vam zahvalim iz vsega srca, da veliko molim za vas in za vašo družino,
da bi vas Bog vse ohranil pri trdnem zdravju in v svoji sveti milosti. Prosim vas, da izro-
čite moje ponižne pozdrave gospodu Francescu, vašemu soprogu, in mu zagotovite, da
se ga vsako jutro spominjam pri sveti maši. Ko boste imeli priložnost, pozdravite mamo
in molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, april 1882
|
|
60.7 Page 597 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
597
F
Velezaslužna gospa Carolina!
Prejel sem 100 frankov za naše dečke, ki so v veliki stiski, in imamo zato še poseben
razlog, da se vam zahvalimo in molimo za vas, za vašega soproga in vso vašo družino.
Bog naj vse blagoslovi, velezaslužna gospa Carolina, in presveta Devica Pomočnica
naj vam nakloni popolno zdravje.
Isti blagoslovi naj pridejo v obilici na gospoda Gambara in na naraščajočo družino.
Molite tudi zame in za moje sirote (100.000) in me ohranite v N.G.J.K.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 2. april 1882
XIV. ZAKONCEMA CLARA
Pismo je naslovljeno gospodom Cesareju in Paolini Clara, Turinčanom. Izvirnik hranijo
salezijanci v Cuneu. Vroča prošnja za molitev prihaja iz potrebe, da bi premagali zadnje
težave za odobritev pravil.
Podobica Marije Brezmadežne
Ponesite vaš blagoslov zakoncema Clara.
Velecenjena gospa Paolina!
Jutri se začne devetdnevnica k prazniku sv. Jožefa in želim, da bi obnovili zaupanje v
tega svetnika. Molil bom, da, vsako jutro se bom pri sveti maši posebej spominjal viteza
Cesareja, ki mi piše, da ni pri najboljšem zdravju. Za oba bomo prosili zdravja in svetosti.
Toda vi in vitez Cesare naj mi pomagata z vero, ki prenaša gore v doline in doline v gore.
Upam, da vam bo sestra, gospodična Polliotti, sporočila blagoslov svetega očeta. Se-
daj sem prosil še ponovni blagoslov za gospo Campano in njenega moža in za gospo
Jano z željo, da bi za vse tri izprosil zdravje in trdnost Samsona.
V Rimu bom ostal še dva tedna. Če kaj potrebujete, bom rade volje izpolnil vaša na-
ročila.
Imel bi vam povedati še veliko stvari, vendar jih nočem zaupati papirju in vam bom o
vsem poročal v Turinu. Razume se, da pri kosilu in po kozarcu barola. Ali ne?
Poseben razlog, da vam pišem, je izredna potreba po molitvah v teh dveh tednih.
Bodite tako dobri in mi naredite to uslugo, veliko molite in povabite k molitvi za vse te
zadeve tudi druge svoje znance. Jaz pa se bom razen s hvaležnostjo oddolžil še tako, da
bom veliko molil za vas ob svojem času.
Prosim vas, da pozdravite gospo Campano, za katero upam, da jo bom dobil veli-
ko boljšo. Pozdravite gospo Vacchetto, gospo Jano in gospodično Polliotti. Posebej
prisrčno pozdravite viteza Cesareja, ki mu želim iz vsega srca trdno zdravje, veselje in
srečno življenje.
Bog naj vas vse blagoslovi in imejte me v J. K.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 9. maj 1874
Via Sistina 104
|
|
60.8 Page 598 |
▲back to top |
598
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
XV. DON BOSKOVO PISMO KLERIKU ENRICU MORGANTIJU
Naslovnik tega pisma je bil brat msgr. Pasqualeja, nadškofa v Raveni, takrat asistenta v
Oratoriju, in don Massimina, prav tako salezijanca.
Dragi moj Morganti!
Pogovori se z don Ruom glede časa, ko boš šel domov na vojaški nabor. Upam, da boš
za vedno odpuščen, in v tem smislu prosi Gospoda, da bi te uslišal. Zaupajmo v Marijo
Pomočnico, ki zmore storiti, česar mi ne moremo.
Misli na prihodnje leto na svoj tretji gimnazijski razred.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. september 1876
XVI. DON BOSKOVO PISMO DON GROSSU
Gre za don Giovannija Grossa, ki smo ga dobili v Marseillu kot pevovodja. Tokrat je bil
klerik v Lanzu, od koder je jeseni odšel v Patronat sv. Leona.
Dragi moj Grosso!
Do sedaj še ni nič odločenega. Moram prej govoriti s teboj. Storili bomo vse, da te na
naboru oprostijo. Toda o tem se bova pogovorila osebno o pravem času.
Ti skušaj biti v vsem vzoren salezijanec. Pokorščina je osnova in podpora vsake kre-
posti. Od tebe pričakujem čudež, da me boš razveselil z množico salezijanskih aspiran-
tov.
Faxit Deus [da bi Bog dal].
Pozdravi vse, Bog naj te blagoslovi. Ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. julij 1878
XVII. NEKEMU GOJENCU V VARAZZEJU
Izvirnik tega in naslednjega pisma hrani župnik v Albissoli Superiore (Savona) don Lu-
igi Savina. Mladi Simone Caviglia, ki je postal duhovnik, je umrl kot župnik v tem kraju.
Dragi moj Caviglia!
Ti z eno roko, jaz pa z dvema.
Če se strinjaš, te bom že sedaj vpisal med sinove sv. Frančiška.
Končaj svoje šolsko leto in potem bomo videli, kaj naj naredimo.
Ko bom prišel v Varazze, se bova pogovorila o najinih zaupnih stvareh. Če bo treba,
mi brez vsakega zadržka piši.
Bog naj blagoslovi tebe in vse tvoje domače in imej me vedno v J. K.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 16. april 1875
XVIII. DEKANU V STELLA SAN MARTINO
To je župnija v Apeninih na meji z Albissolo. Dekan je bil don Giuseppe Tobia, ki je umrl
leta 1902.
|
|
60.9 Page 599 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
599
Dragi gospod dekan!
Gospod don Monteri, ravnatelj zavoda v Varezzeju, mi je prinesel vaših 200 frankov
za pomoč našim naraščajočim potrebam.
Zahvaljujem se vam iz vsega srca, zlasti v tem trenutku, ko moramo oskrbeti s kru-
hom naše sirote in pripraviti obleko za naše klerike, ki so oblečeni še poletno, medtem
ko se bliža zima.
Da se vam kot dober kristjan zahvalim, kakor to tudi vi želite, bomo 21. tega meseca
na praznik predstavitve Marije Device v templju darovali za vas sveto mašo, naši dečki
pa bodo darovali molitve in sveto obhajilo po vašem namenu.
Ko bom šel v Varazze, upam, da vas bom mogel osebno pozdraviti in se vam zahvaliti.
Bog naj vas blagoslovi in molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. v globoki hvale-
žnosti in spoštovanju vaše spoštovane uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1882
XIX. DON BOSKOVO PISMO DON FAGNANU
Eno izmed mnogih pisem, ki jih je don Bosko poslal salezijancem v Ameriko po sobratih,
ki so odpotovali iz Turina konec januarja 1881. Izvirnik tega pisma smo prejeli pozneje.
Prim. MB XV, str. 24 [BiS XV, str. 18].
Predragi don Fagnano!
Dobil boš nekaj pomoči v osebju za svoje neizmerne potrebe. Upam, da ne bo dolgo,
ko bomo mogli poslati naslednjo odpravo. Tukaj v Evropi nas tako silno iščejo in lahko
rečem s silo zahtevajo, da ne moremo dihati, se pravi, da ne dohitevamo z vzgojo osebja.
Prišel je ubogi Rizzo, šel je k svoji materi. Ne vem, kaj bo z njim. Jaz naredim, kar je v
moji moči, da bi preprečil popoln propad.
Prejel sem tvoje zadnje pismo. Predmetov še nisem dobil. Rad bi jih čim prej imel v
rokah. Izdelava štole z napisom Naj živi Leon XIII. je odlična misel. V čast nam bo.
Glede drugega bodi miren. Največje dejanje naše Družbe je Patagonija. Vse boš zvedel
ob svojem času.
Ne morem ti pa skrivati, da čutim v sebi veliko odgovornost. Vendar nam Božja po-
moč ne bo manjkala. Molimo zate, pomagali ti bomo z vsem, kar imamo na voljo.
Prejel sem že dvoje tvojih pisem in upam, da bom prejel še druga, ki mi jih boš poslal.
Don Debella ti bo prinesel nekaj stvari, poročila in pomoč pri delu.
Bog naj te blagoslovi, vedno dragi don Fagnano, Bog naj te ohrani vedno v svoji milosti.
Izpolnjuj in skrbi, da se bodo izpolnjevale naše konstitucije, kolikor je mogoče.
Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
P. S.: Pozdravi naše sestre ter niño y niñas in povej vsem, da jih blagoslavljam in za vse
posebej molim.
P.S.: Vrhovni kapitelj je dokončno izbral don Costamagna za ameriškega inšpektorja.
Ni daleč čas, ko bo po volji svetega očeta Patagonija povzdignjena v apostolski vikariat
ali v salezijansko inšpektorijo.
|
|
60.10 Page 600 |
▲back to top |
600
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
XX. NEKI FRANCOSKI GOSPE
Ena od don Boskovih nečakinj, redovnica benediktinka v opatiji v Badia di Pradines
(Loire), je 20. januarja 1930 takole pisala nečakinji materi Eulalii Bosco, hčeri Marije
Pomočnice: »Neki duhovnik ima lastnoročno pisana pisma blaženega in mi jih je pustil na
vpogled dva dni. Tako lepo je, da vam pošiljam prepis.« O tej svetnikovi sorodnici bomo
govorili v 18. zvezku.
Gospa!
Človeško življenje je sestavljeno iz trnja in cvetk. Toda trnje se bo nekoč spremenilo
v cvetje, iz katerega bodo angeli spletli našo krono za vso večnost.
Kljub temu jaz ne bom nehal moliti za vas in bom povabil tudi naše dečke, da bodo
prosili za vaše ozdravljenje ali vsaj občutno izboljšanje.
Vprašujete me, kaj naj storite, da bi vključili Božjo previdnost, da bi vam prišla na po-
moč. Bog nam je rekel: »Dajajte in boste prejeli,« kajti vera brez dobrih del je mrtva stvar.
Zato se mi zdi zelo primerno, da darujete lep dar za cerkev in zavetišče presvetega
Srca Jezusovega, o čemer vam prilagam ustrezno okrožnico.
Jaz in moji fantje (100.000) bomo goreče prosili za vaše ozdravljenje ali vsaj za znat-
no izboljšanje zdravja.
Bog naj vas blagoslovi.
Molite zame.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 5. maj 1882
Porta S. Lorenzo 22
XXI. ODLOMEK IZ OKROŽNICE SALEZIJANCEM
O ENOVITOSTI DUHA IN UPRAVLJANJA
Ta odlomek je točen prepis okrožnice iz don Boskovega osnutka brez datuma.
Dragim svojim sinovom in sobratom Družbe sv. Frančiška Saleškega
Mesec maj, ki ga mi posvečamo Mariji, je tik pred vrati in jaz želim izrabiti to prilož-
nost, da svojim sinovom in sobratom povem nekaj stvari, ki jih nisem mogel povedati
na konferenci sv. Frančiška Saleškega.
Prepričan sem, da ste vsi odločeni vztrajati v Družbi in se na vso moč truditi za reši-
tev duš, najprej pa svoje. Da nam bo uspelo v tej prepomembni nalogi, moramo najprej
izpolnjevati pravila naše Družbe. Kajti prav nič nam ne bi koristile naše konstitucije,
če bi ostale v predalu naše pisalne mize. Če hočemo, da bo naša Družba napredovala
z Božjim blagoslovom, je nujno potrebno, da postane vsak člen pravil vodilo našega
delovanja. Vendar pa je nekaj posebnih učinkovitih stvari, da dosežemo ta cilj, in med
temi sta enovitost duha in uprave.
Kot enovitost duha štejemo trdno odločitev, da hočemo stvari, ki jih hoče predstojnik
za večjo Božjo slavo. Ta odločitev ne sme nikdar pojenjati, pa naj bodo težave še tako
velike, za duhovno in večno korist po nauku sv. Pavla: Ljubezen vse trpi, vse prenaša
(Kor 13, 73). Ta odločitev navaja sobrata, da točno izpolnjuje naloge svoje službe ne
samo zaradi ukaza, ki ga je prejel, temveč tudi zaradi Božje slave, ki jo želi povečati. Iz
|
|
61 Pages 601-610 |
▲back to top |
|
|
61.1 Page 601 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
601
tega prihaja pripravljenost, da ob določeni uri opravlja premišljevanje, molitve, obisk
Najsvetejšega, izpraševanje vesti, duhovno branje.
Res je, da je vse to predpisano v pravilih, toda če ne skrbimo, da bi jih izpolnjevali iz
nadnaravnih razlogov, padejo naša pravila v pozabo.
Kar posebno pomaga ohraniti to enovitost duha, je pogosto prejemanje svetih zak-
ramentov. Duhovniki naj se potrudijo, da bodo redno in pobožno darovali sveto mašo,
tisti pa, ki niso duhovniki, pa naj čim pogosteje prejemajo sveto obhajilo. Toda osnovno
izhodišče je pogosta spoved. Vsak naj stori vse, kar v tem pogledu predpisujejo pravila.
Nujno potrebno je popolno zaupanje v predstojnika hiše, v kateri sobrat biva. Velika
pomanjkljivost je v tem, da nekateri skušajo narobe razlagati odredbe predstojnika ali
pa jih imajo za nepomembne in tako zmanjšujejo izpolnjevanje pravil v škodo sebi, z
neprijetnostmi predstojnikom in neizpolnjevanjem ali vsaj malomarnostjo vsega, kar
bi moglo biti v veliko korist njihovih duš. Vsak naj se zato osvobodi svoje volje in se od-
pove lastni zamisli ali naj skrbi samo za to, kar je v večjo Božjo slavo, in gre tako naprej.
Tu pa nastopi naslednja težava: pride do primerov, ko se zdi, da je bolje storiti druga-
če, kot je bilo ukazano. Nikakor ne. Vedno je bolje storiti, kar ukazuje pokorščina, nik-
dar pretvarjati duha pravil, kot jih nalaga predstojnik, priporočati izpolnjevanje pravil
med sobrati. Izpolnjevati je treba do bližnjega vse, kar je predstojnik imel za večjo Bož-
jo slavo in za korist duš. Ta sklep štejem za osnovno izhodišče vsake redovne družbe.
Z enovitostjo duha pa mora iti vštric enovitost uprave. Redovnik skuša udejanjiti rek
Odrešenika, se pravi, da se v upanju na bogatejše plačilo v nebesih odpove vsemu, kar
ima ali bi mogel imeti na svetu. Božji ljubezni daruje očeta, mater, brata, sestro, dom,
imetje in vse, kar ima. Ker pa ima že dušo združeno s telesom, potrebuje sredstva, da
se hrani, oblači in dela.
Zato da bi imel vse potrebno, ko se je odpovedal vsemu, kar je imel, se pridruži kaki
družbi, ki mu vzame skrbi za materialne potrebe. Pravila družbe urejajo vse; če torej
izpolnjuje pravila, je z vsem oskrbljen. Redovniku mora zadostovati ena obleka in kos
kruha. Če kaj potrebuje, obvesti o tem predstojnike in ti mu vse poskrbijo. Tukaj se
mora osrediniti napor vsakega. Kdor stori kaj v korist družbe, naj stori, vendar nikdar
sam zase. Kakor mora biti samo ena volja, tako mora biti samo ena denarnica. Treba je
znati prodajati, kupovati, zamenjavati, hraniti denar, vendar nikdar v svojo korist. Kdor
bi ravnal narobe, bi delal kakor kmet, ki razmetava in meče proč zrnje, medtem ko ga
drugi spravljajo na kup.
Zato svarim, da naj nihče ne hrani denarja pod navidezno lepo pretvezo, da bo s tem
koristil Družbi. Najbolj koristna stvar za Družbo je izpolnjevanje pravil.
Obleka, soba, oprema naj bodo daleč od vsake izbranosti. Redovnik mora biti vsak
trenutek pripravljen, da zapusti svojo celico in se predstavi svojemu Stvarniku, ne da bi
ga karkoli zadrževalo in bi mu bilo žal, da bi se predstavil pred Sodnikom.
XXII. KANONIK BELLONI DON BOSKU
Osservatore Romano je 21. avgusta 1935 v anonimnem članku z naslovom Un'era della
carità in Palestina [Obdobje krščanske dobrodelnosti v Palestini] - Abuna Antùn Belloni
poročal o delu kanonika Bellonija.
|
|
61.2 Page 602 |
▲back to top |
602
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
Toda kako naj bi podaljšali njegovo ustanovo? Ustanovil je malo Družbo svete Dru-
žine. Ker je želel zagotoviti prihodnost svojim svetim namenom, se je 1878 odpravil v
Turin k don Bosku, kateremu je daroval samega sebe in svojo ustanovo. Don Bosko ga
je nadvse ljubeznivo sprejel in mu dal zasebna in javna znamenja svoje naklonjenosti,
vendar ni mogel privoliti v njegove svete želje. »Zdaj ne morem sprejeti ponudbe zaradi
pomanjkanja osebja,« je dejal. »Prišli bodo za menoj moji sinovi.« In don Bosko je bil
prerok. Dejansko je prvi don Boskov naslednik častitljivi don Mihael Rua 1891 privolil
v ponovne prošnje Abuna Antùna Bellonija in poslal v Betlehem nekaj salezijancev in
hčera Marije Pomočnice in tako zagotovil nadaljevanje in razvoj ustanove.
XXIII. KNEGINJA D'AREMBERG
V MB XVI na strani 146 [BiS XVI, str. 96] smo poročali, da je kneginja d' Aremberg 23.
maja 1883 prosila za sprejem pri don Bosku. Svetnika je že obiskala 20. istega meseca pri
klarisah v Lillu. Poročilo v samostanskem arhivu o tem don Boskovem obisku v samostanu
podaja naslednje nadrobnosti.
Gospa kneginja D' Aremberg je prišla iz Bruslja, da bi videla svetega redovnika in
govorila z njim. Pred mašo je izročila redovnicam zavoj s prošnjo, da bi ga dale don
Bosku. Po zahvali po maši jo je dal poklicati, da bi se zahvalil za velikodušni dar. Njeno
visočanstvo ga je prosila nasvete pri vzgoji mladih kneževičev (mož, ki ga kar naprej
objokuje, ji je umrl). Zapustila je don Boska potolažena in utrjena v dobrem in bila
nadvse hvaležna skupnosti, ki ji je omogočila to srečanje.
Kronika redovnic Presvetega Srca, ki jih je don Bosko prav tako obiskal, poroča o pred-
hodnem kratkem obisku kneginje v njihovem samostanu dne 9. maja. Govori o knezu.
Vendar gre za pomoto ali pa je bil kneževič.
XXIV. DON BOSKOV NASVET IN PREROKBA
V XVI. zvezku na strani 189-190 [BiS XVI, str. 124] smo poročali o novici, ki je izvirala iz
pričevanja grofice Grocheslske, ne da bi mogli imenovati osebo, o kateri je bil govor. Sedaj
pa zaradi zanimanja našega poljskega inšpektorja don Kopa stvari lahko pojasnimo od
strani nje, ki je prejela nasvet in napoved.
Domaine de St-Sauveur, Roquebrune - Var
22. december 1935
Pozimi 1883-1884 sem v Cannesu imela srečo, da sem videla don Boska. Govorila
sem mu o svoji želji, da bi stopila v karmel. Pogledal me je in dejal: »Ne, ne, ne. Čez dve
leti se boste omožili, odšli boste v zelo oddaljeno deželo, prišli boste v zelo številno in
pobožno družino in imeli veliko otrok. Zelo boste srečni in dočakali pozno starost.«
To mi je povedal sveti don Bosko in vse to se je zgodilo. Še iste zime sem spoznala
grofa Andreja Zamoyskega in se z njim omožila 10. novembra 1885. Odpotovala sem
na Poljsko, vstopila v zelo številno in pobožno družino, ki je bila z menoj zelo dobra.
S svojim možem sem živela 42 let v zelo srečnem zakonu, obdana od svojih otrok,
vnukov in pravnukov, ki jih vse priporočam varstvu svetega Janeza Boska.
Caroline De Bourbon
princesa obeh Sicilij
grofica Andre Zamoyska
|
|
61.3 Page 603 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
603
XXV. V ZVEZI Z »VELIKIMI POGREBI NA DVORU«
Ko se je pripravljal zakon o zaplembi cerkvenega premoženja iz zaprtja samostanov,
je imel don Bosko 1854 dvoje sanj, v katerih so bili napovedani veliki pogrebi na dvoru,
če bi ta dva zakona bila odobrena. Don Lemoyne, ki o njih poroča v petem zvezku (str.
176-180 [BiS V, str. 113-115]), pove tudi, na kak način bi bila grožnja sporočena vladar-
ju. Listina, ki jo je prvič objavil Antonio Monti v Novi Antologii (1. januarja 1936 stran
65), nam omogoča poročilo, ki ni brez pomena. Kraljica mati Maria Teresa, vdova po
Carlu Albertu, je navdihnjena v svoji pobožnosti štiri leta pred don Boskom izpovedala,
kar je potem povedal don Bosko. Ko se je 1850. bližal dan odobritve Sicardijevega zako-
na o odpravi cerkvenega sodišča, mu je sveta žena, ki je hotela sina Viktorja Emanuela
pregovoriti, da ne bi podpisal zakona, ne da bi prej govoril s papežem, iz Moncalierija 9.
aprila pisala nadvse materinsko pismo, v katerem je med drugim povedala: »Bog ti bo
obilno poplačal, te blagoslovil ali pa težko kaznoval in boš nakopal obilo gorja nase, na
svojo družino, na deželo, če ga boš podpisal. Pomisli, kako velika bi bila tvoja žalost, če
bi Gospod poslal bolezen ali bi ti vzel tvojo Adelo, ki jo imaš v svoji sveti ljubezni tako
zelo rad, ali tvojo Chichino (Clotilde) ali tvojega Betta (Umberto). In če bi mogel videti v
moje srce, kako silno sem žalostna in v strahu, da boš podpisal ta zakon. Kajti prepriča-
na sem, da nas bodo zadele nesreče, če boš to storil brez papeževe privolitve. Mogoče bi
tvoje srce, ki je bilo vedno tako nežno in občutljivo in ki je tako zelo ljubilo svojo mami-
co, potolažilo moje gorje.« Kako so se uresničile žalostne napovedi, je mogoče videti v
navedenem zvezku na strani 185 [119] (smrt Marie Teresie), na strani 186 [120] (smrt
kraljice Marie Adelaide), na strani 196 [125] (smrt princa Ferdinanda, kneza genovske-
ga, kraljevega brata) in na strani 238 [149] (smrt zadnjega sina Viktorja Emanuela).
XXVI. DON BOSKO V NEIZDANIH SPOMINIH GENERALA G. B. ROLLA
G. B. Rolla, doma iz Genove, general major in mornariški komisar je pri osemdesetih
letih napisal Spomine, ki jih neobjavljene hranijo njegovi vnuki. Zelo izobražen mož in
popoln kristjan je vse do zadnjega ohranil popolno svežino svojega duha. V svojem spisu je
posvetil kratko poglavje tudi don Bosku. V njem navaja svoje osebne vtise in z njimi nekaj
nadrobnosti, ki morejo biti koristne za svetnikov življenjepis!
Šlo je samo za kratko srečanje in nič več, ko sem 1880 prvič videl don Boskov obraz,
vendar je bilo to srečanje s svetnikom, ki v duši vedno pusti dober vtis. Ko sem 1879
prišel iz Rima v La Spezio, ker sem bil imenovan za poročevalca Upravnega sveta tam-
kajšnje mornariške bolnišnice, sem videl, da so salezijanci pod vodstvom don Boska
ustanovili v Via degli Aranci na željo svetega očeta, ki jo je tudi vzdrževal, osnovno šolo.
Šolski razredi in stanovanja so bili v prvem nadstropju, v pritličju, ob majhnem stebri-
šču ob vhodu, pa precej velika kapela z dvema oltarjema. Ker sem imel nedaleč od tod
najeto stanovanje, sem hodil v to kapelo vsako jutro k maši in včasih ob večerih tudi
na blagoslov z Najsvetejšim. Kapelico so upravljali salezijanci, ki so jih ljudje imenovali
pretini [mali duhovniki] bodisi zato, ker so bili nekateri majhne postave, bodisi zato,
ker so bili zelo mladi. Dejansko je bil njihov ravnatelj don Angelo Rocca zelo mlad.
Z njim, ki sem ga pogosto videval, sem dostikrat govoril.
Nekega jutra mi je povedal, da me je vpisal med salezijanske sotrudnike, in mi izro-
|
|
61.4 Page 604 |
▲back to top |
604
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 17. zvezek
čil vpisno knjižico z lastnoročnim don Boskovim podpisom, kar mi je bilo zelo ljubo.
Nekaj dni pozneje je stopil k meni in rekel, da če bom malo počakal, bom lahko videl
don Boska, ki ga je pričakoval. »Rade volje,« sem odgovoril in ostal z njim pri majhnih
vhodnih vratih. Zares ni trajalo dolgo, ko je vstopil ta veliki človek, o katerem sem slišal
toliko govoriti in prebral njegov življenjepis Du Boysa, vendar nisem imel nikdar sreče,
da bi ga videl.
Don Bosko je bil v Rimu nekoč, ko sem bil tam v službi, pa nisem imel priložnosti, da
bi mi ga kdo predstavil, čeprav sem imel več prijateljev, ki so ga poznali in ga osebno
obiskovali v samostanu Torre de Specchi, kjer je bival kot gost.
Eden izmed njih, ki mu je z denarjem pomagal ustanoviti zavod v Sampierdareni in je
bil spotoma v Rimu, je videl don Boska, mi je rekel, da je svetemu očetu omenil zlobne
govorice, ki so se širile po Rimu o vedenju (menim, da je bilo to za prejšnja leta) kardi-
nala Antonellija in da mu je papež odgovoril, da mu je to znano.
Spominjam se, da je Voce della Verità, ki je hotela biti bolj papeška kot papež, po-
ročala o nevarni in temni navzočnosti nekega piemontskega duhovnika v Rimu, za
katerega so menili, da je imel nalogo, da bi razpravljal o spravi. Kaki gorečneži! Ho-
teli so se zoperstaviti tudi nekemu svetemu duhovniku in nekemu svetemu papežu!
Prekinil je pogovor, ki je postajal bridek.
Ko je don Bosko vstopil v hišo Via degli Aranci, me je don Rocca predstavil kot sale-
zijanskega sotrudnika, ki je pristopil pred kratkim v združenje. Stopil sem bliže, mu
poljubil roko in dobil v odgovor ljubezniv nasmeh. Prav tako sta se smehljala oba spre-
mljevalca, se pravi en duhovnik, ki je bil brez dvoma don Rua, ker se mi je njegov obraz
dobro vtisnil v spomin, in vitez Giuseppe Bruschi, ravnatelj poštnega urada, ki je nekaj
let pozneje vstopil k salezijancem in umrl kot duhovnik v La Spezii. Potem so vsi skupaj
odšli po stopnicah.
To je bilo samo srečanje in nič več, toda blagodat, da sem spoznal tako slavnega člo-
veka, ki je danes gotovo med blaženimi v nebesih, je zame nekaj velikega. Da mi je to
srečo posredoval in da me je vpisal med salezijanske sotrudnike, se moram zahvaliti
don Angelu Rocci, kjer koli je že.
In ker v tem poročanju nočem biti vezan na časovno zaporedje, kot sem napovedal na
začetku, povem, da sem se nekaj let pozneje spet srečal z don Boskom in ga pozdravil.
Takrat so salezijanci že zapustili Via degli Aranci in so se preselili v hišo, ki so jo
zgradili ob cerkvici na Viale Garibaldi. Tu so poleg šole imeli še konvikt, nekaj delav-
nic in praznični oratorij. Prebivalci so v velikem številu prihajali v cerkvico, ker je bila
tam podoba matere Božje Marije Snežne, ki jo salezijanci goreče častijo. Podobo so s
sodelovanjem krajevnega škofa msgr. Rosatija v slovesni procesiji prenesli iz opatijske
cerkve Santa Maria.
Don Bosko je torej prišel na obisk v to novo postojanko, ki je naredila tako velik na-
predek od svojih skromnih začetkov verjetno 1882 ali prve mesece 1883.
Spominjam se, da sem ga ob prihodu pozdravil in mu znova poljubil roko, kar sem
verjetno storil tudi na dan njegovega odhoda, vendar nisem imel priložnosti, da bi z
njim izmenjal kako besedo. Slišal sem konferenco, ki jo je imel s prižnice pred maloš-
tevilnim poslušalstvom, verjetno zaradi dneva med tednom in zaradi neprijazne ure.
|
|
61.5 Page 605 |
▲back to top |
BiS 17 — DODATEK – DOKUMENTI
605
Toda mož se mi je zdel zelo utrujen in noge so ga komaj nosile.
Poleti 1884 sem trdno upal, da se bom mogel z njim pogovoriti, pa sem bil spet razo-
čaran. V Turinu so priredili veliko obrtno in umetniško razstavo in jaz sem se s svojim
očetom odpravil v piemontsko prestolnico. Nisva opustila obiska veliki razstavi človeš-
kih slabosti in revščine v Mali hiši Božje previdnosti – Cottolengo – večnemu čudežu
ljubezni in otipljivemu dokazu izvora naše vere. Šla sva v bližnji salezijanski Oratorij z
odločno voljo, da govorim z don Boskom, za kar sva tudi prosila.
Odgovorili so nama, da spoveduje dečke, ko pa bo končal, bova mogla govoriti z njim.
Ko smo stali na dvorišču, smo ga videli, kako je stal ob odprtih zakristijskih vratih
cerkve Marije Pomočnice obdan od tropa dečkov in jih spovedoval. Čas je tekel, toda
mladi spovedanci so znova in znova prihajali in midva sva se odpovedala sreči, da bi ga
dočakala.
To je bilo na žalost zadnjikrat, ko sem videl tega svetnika, toda predstava, ki jo hranim
o njem, je podoba apostola mladine pri izpolnjevanju svetega apostolata, s katerim je
rešil toliko duš in toliko fantov spravil na pot popolnosti s tem, da so ga posnemali in
šli za njim.
|
|
61.6 Page 606 |
▲back to top |
kazalo
PREDGOVOR 6 ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
1. poglavje 12 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NOVO LETO, OBISKI, KONFERENCE, SVETNIKOVA BOLEZEN
2. poglavje 26 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SKOZI LIGURIJO V FRANCIJO IN IZ FRANCIJE NAZAJ V LIGURIJO
3. poglavje 50 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
EN MESEC V RIMU. CERKEV PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA.
SANJE O PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI ORATORIJA.
VRNITEV SKOZI FIRENCE IN BOLOGNO
4. poglavje 84 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PODELITEV PRIVILEGIJEV
5. poglavje 97 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKO V ORATORIJU OD MARIJE POMOČNICE DO SV. JANEZA.
ZA VELIKO LOTERIJO
6. poglavje 122 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
O POTEKU ŽIVLJENJA V ORATORIJU
7. poglavje 141 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKOVO BIVANJE V PINEROLU
8. poglavje 155 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
V ČASU KOLERE V LETU 1884
9. poglavje 164 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKO IN DRŽAVNA RAZSTAVA V TURINU
10. poglavje 172 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
OČETOVSKA OPOROKA IN PAPEŠKI UKREP
11. poglavje 193 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRVI SALEZIJANSKI ŠKOF
12. poglavje 216 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PREDLOGI USTANOV V ITALIJI IN NEKAJ POSAMEZNOSTI
O ITALIJANSKIH HIŠAH LETA 1884
|
|
61.7 Page 607 |
▲back to top |
13. poglavje 234 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PONUDBE IZ TUJINE ZA SALEZIJANSKE USTANOVE LETA 1884
14. poglavje 246 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NEKAJ PRAKTIČNIH NAVODIL IN DVOJE SANJ
15. poglavje 262 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
RAZLIČNO DOPISOVANJE LETA 1884
16. poglavje 281 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
LETNO POTOVANJE 1885 V FRANCIJO
17. poglavje 307 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
V ORATORIJU, IZ ORATORIJA, ZA ORATORIJ. POSTANEK V MATHIJU
18. poglavje 345 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NORFOLŠKI VOJVODA
19. poglavje 353 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZA CERKEV IN ZAVETIŠČE SRCA JEZUSOVEGA
20. poglavje 364 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
O NEKATERIH HIŠAH IN PREDLOGIH V ITALIJI
21. poglavje 393 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
V ŠPANIJI IN FRANCIJI
22. poglavje 408 .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
V URUGVAJU, BRAZILIJI IN ARGENTINI
23. poglavje 433 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ANEKDOTE, SMERNICE, PISMA
DODATEK – DOKUMENTI 458 ............................................................................................................................................................................................................................................................
predhodni dokumenti in dogodki 570 ...............................................................................................................................................................................................
|
|
61.8 Page 608 |
▲back to top |
biografski spomini
sv. janeza boska
17. zvezek