Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-16


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-16

1 Pages 1-10

▲back to top

1.1 Page 1

▲back to top
Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CERIA
bis 16 izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top

1.3 Page 3

▲back to top
BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
16. zvezek
1883
Ljubljana 2021

1.4 Page 4

▲back to top
Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
16. zvezek, 1883
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 16
Naslov izvirnika
Memorie biografiche di san Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 16, 1883
Società editrice internazionale, Torino 1935
Prevedel:
Valter Dermota
Uredili:
Stanislav Duh, Franc Podbevšek, Andrej Baligač
Jezikovi pregled:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek,
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2021
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929sv. Bosko J.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
Zv. 16: 1883 / zbral Eugenio Ceria. - 2021
ISBN 978-961-289-105-3 (zv. 16)
COBISS.SI-ID 261096704

1.5 Page 5

▲back to top
sv. Janez Bosko
duhovnik
Fotografija portreta pariške slikarke E. Salanson, 1883

1.6 Page 6

▲back to top
PREDGOVOR
Potovanje svetega Janeza Boska v Pariz je bilo v njegovem življenju edin-
stven dogodek. Da bi mu dali primeren poudarek, ne bomo v tem 16. zvezku
šli čez leto 1883. V glavnem mestu Francije je don Bosko sprejel brez števila
obiskov najrazličnejših ljudi, obiskal je zelo veliko družin, redovnih skupnosti,
cerkva, večkrat je govoril s prižnice nepreglednim množicam ter na ulicah in
trgih mest vzbujal navdušeno ljudsko občudovanje. Nihče si ne bi mogel misliti,
da bi se pariško prebivalstvo sredi devetnajstega stoletja moglo dati očarati od
blišča svetosti, toliko bolj, ker je stal pred njimi ubog duhovnik nepomembnega
porekla, neznatnega videza, ne posebno zgovoren in nevešč francoskega jezika
in povrh vsega italijanske narodnosti. Zdi se, kot da bi brali Legendo Aureo, pri-
zore, ki so se dogajali v davnih časih, ko je človek, ki je imel slavo svetnika, pa
naj je prišel od koder koli, vzbujal navdušene sprejeme. Vendar pa je vse, kar
tukaj pripovedujemo, zgodovinsko potrjeno. Pri tem pa moramo reči, da to, kar
bom povedal, še zdaleč ni vse, kar se je v resnici dogajalo. Žal se je veliko izmak-
nilo našim raziskovanjem, kajti nihče ni dogodkov zapisoval in tako zagotovil
zgodovini vse obilje podrobnosti, ki so se v štirih mesecih potovanja po franco-
ski zemlji nabrale okoli našega svetnika. Poznejše paberkovanje nam je omogo-
čilo zbrati skupek podatkov, ki nam dajejo slutiti ogromno količino novic, ki so
se izgubile v vrvenju časov brez upanja, da bi jih mogli rešiti pozabe.1 Vendar pa
jih tudi ni malo, ki so se nabrale v našem arhivu s pismi, časopisi ali knjižicami,
kar nam je omogočilo, da smo spletli dokaj obširno in zanesljivo pripoved.
V Parizu je živih še obilo spominov, ki so očiten dokaz, da don Boskova nav-
zočnost v tem velemestu ni bila samo trenuten plamen ljudskega občudovanja,
čeprav bi bilo že to nemajhnega pomena. Če naj v takem svetovljanskem mestu
kaka novica pritegne pozornost vseh, mora biti gotovo posebno pomembna.
Kaj naj potem rečemo o novosti, ki je v spominu vseh, ki so ji bili priče, pustila
tako globoke sledi? Dejstvo je, da tudi še sedaj dobivamo pisma, v katerih nam
poročajo o znanih pripetljajih, in da se še danes dobijo cerkvene in laične priče,
plemiči in meščani, ki z jasnim spominom in odkritim zanosom pripovedujejo o
1 Don Auffray je s pomočjo francoskega Vestnika in z osebnim iskanjem zbral dragocene spomine,
ki smo jih upoštevali pri pisanju.

1.7 Page 7

▲back to top
BiS 16 — PREDGOVOR
7
tistih oddaljenih dogodkih, ki so jim bili priče. So stvari, ki te silijo, da vzklikneš:
in memoria aeterna erit justus [pravični bo ostal v večnem spominu].
Don Boskov prihod v Pariz je zares previdnosten z več vidikov. Mnogim
je prinesel blagodat telesnega ozdravljenja, mnogim je posijala luč v njihove
dvome, prinesla krščansko vztrajnost v težkih časnih in duhovnih okoliščinah
ter spremembo slabih drž in načina vedenja v življenju. On sam pa je dobil ve-
liko denarnih podpor, ki so mu omogočale, da je nadaljeval gradnjo cerkve Srca
Jezusovega v Rimu, ki je zastala, da je utrdil ustanove v Franciji in zunaj Francije
in odprl pot za pariško ustanovo. O njegovih delih je pisalo časopisje in zasebna
dopisovanja so o njem širila glas tudi v najoddaljenejše kraje civilnega sveta. To
poznanje v javnosti je zelo podpiralo njegovo poslanstvo, ki ni ostalo omejeno
na nekaj evropskih narodov, temveč je prestopilo meje vseh dežel stare in nove
celine.
Komaj mesec in pol po njegovi vrnitvi v Italijo je hrupen dogodek znova
obrnil pozornost Francije in za njo celega sveta na don Boska, to je bila zadeva
grofa Di Chamborda. Zadeva se je v kratkem času zgodila na avstrijskih tleh, v
resnici pa je šlo za francoski dogodek. Mednarodno časopisje se je polastilo do-
godka in mogočno pomagalo k poznanju Božjega služabnika. Dogodek je dobro
podprt z dokazi in mi mu bomo posvetili celo poglavje, ki bo gotovo pritegnilo
zanimanje bralcev.
Ne glede na šest dolgih poglavij, ki opisujejo izključno don Boskovo poto-
vanje po Franciji, je Francija tudi v preostalem delu knjige središče dogajanja.
Vendar pa francoske zadeve leta 1883 niso popolnoma izčrpale dejavnosti na-
šega svetnika, saj je ob njih skrbel še za celo vrsto pomembnih dejavnosti. Med
te sodi odprava njegovih sinov v brazilsko cesarstvo in sistematična ureditev
vprašanja salezijanskih misijonov na skrajnem koncu Južne Amerike s Svetim
sedežem. Poleg tega ni manjkalo manj pomembnih dogodkov, o katerih bomo
kot običajno natančno poročali.
***
O vsem bomo poročali, ne da bi se za las odmaknili od dosedanjega načina
obravnave. Da je izbrana pot dobra, nam drugo za drugim pričajo odobravanja
s strani najodgovornejših. Kardinal Schuster, milanski nadškof, je, potem ko je
prebral predhodni zvezek, zapisal:2 »To je edinstven spomenik v svoji zvrsti,
ker pisatelj brez vsakršnih bibliografskih zahtev prej kot podobo, ki je nekaj
statičnega, prikazuje film o don Bosku, kako je on dejansko živel in postal svet.«
Prav to pa je bil od vsega začetka naš namen.
Vendar bo ob svojem času, če bo taka Božja volja, prišla na plano prava in
resnična podoba, ki bo na osnovi zgodovinske resničnosti prikazala orjaški lik
2 Pismo don Luigiju Colombu, salezijanskemu inšpektorju, 3. oktober 1934.

1.8 Page 8

▲back to top
8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
našega heroja. Kar se tiče »bibliografskih zahtev«, jih nismo mogli imeti bodisi
zato, ker obdelujemo arhivsko gradivo in vire, bodisi ker zaradi obilnega raz-
maha življenjepisov ne prihajajo na svetlo resnično novi biografski prispevki,
ker vsi zajemajo iz starega vira don Lemoyna.3 Sodobne don Boskove biografije
dobivamo, vendar jih ne moremo upoštevati kot vire za poznanje don Boska,
saj zajemajo svoje podatke iz don Bonettijevih Cinque lustri dell'Oratorio [Pe-
terih petletij Oratorija], ki so najprej izhajala v nadaljevanjih v italijanskem in
francoskem Salezijanskem vestniku in ki jih je don Lemoyne in rem suam deri-
vavit [sprejel kot svojo lastnino] v svojih devetih zvezkih Biografskih spominov,
kakor si je ob svojem času prisvojil različne življenjepise in monografije, ki jih
je napisal don Francesia pod naslovom Le passeggiate di Don Bosco [Don Bosko-
vi sprehodi] in Due mesi con Don Bosco a Roma [Dva meseca z don Boskom v
Rimu]. Vendar vse to pred letom 1875, ko sem jaz začel pisati. Samo kardinal
Salotti je v svojem življenjepisu prinesel novosti za svetnikov življenjepis. Pov-
zel jih je iz Apostolskih procesov, kjer je bil on pars magna [velik delež] in jih
don Lemoyne ni mogel uporabiti, ker je prekmalu umrl. Tudi don Giraudi4 je
v svoji znani monografiji prinesel nekaj novosti in popravkov. Vendar to sodi
v čas, ki ga opisujem jaz. Nove podatke o don Bosku pisatelju prinaša don Ca-
viglia v kritični izdaji njegovih del, toda tudi ta samo množi gradivo prejšnjih
zvezkov Biografskih spominov. V krajevnem časopisju ali priložnostnih objavah
dobimo tu in tam poročilo o neobjavljenih dogodkih in izrekih. Seveda smo vse
to uporabili bodisi v besedilu bodisi v Dodatku, pač glede na čas, na katerega
se nanašajo.
***
Splošno francoska uglasitev tega zvezka nam svetuje, da ga končamo z
dvojno zbirko pisem, ki ne bi mogla dobiti bolj primernega prostora. To je sede-
minpetdeset pisem gospodični Louvet in šestinsedemdeset grofoma Colle. Vsa
razen enega so pisana v francoščini. Res je, da smo v petnajstem zvezku že dali
prostor temu dopisovanju. Menimo pa, da je to branje vzbudilo željo po branju
v izvirniku. Ponuja se nam priložnost, da ustrežemo tako pametni želji.
Toda pojavila se je nova težava. Don Bosko, ki je poznal francoski jezik bolj
po praktični plati in ne po njenih slovničnih pravilih in je poleg tega pisal cur-
renti calamo [naglo] med najrazličnejšimi drugimi posli, je pogosto delal pra-
vopisne, besedne in skladenjske napake. Posebnosti njegovega sloga pa dajejo
pisanju značilno preproščino, ki je tesno povezana s preproščino njegove ose-
be. Kaj naj storimo? Bi bilo v ponatisu bolje vnesti popravke ali pustiti stvari
3 Se pravi iz deveterih zvezkov Biografskih spominov, ki jih je on objavil in obravnavajo dogodke do
leta 1870 in Življenje v dveh zvezkih.
4 L'Oratorio di Don Bosco [Don Boskov Oratorij], Turin, SEI, 2. izdaja.

1.9 Page 9

▲back to top
BiS 16 — PREDGOVOR
9
tako, kakor so v izvirniku? Zdelo se nam je, da je veliko primerneje pustiti stvari
tako, kakor so, in se ne ozirati na razmišljanja, ki so zunaj celotnega dogajanja,
in jih objaviti dobesedno po lastnoročnih zapiskih, ki jih hranimo. V pravkar
objavljeni korespondenci med Napoleonom I. in Marijo Luizo v prvem obdobju
vojne proti zaveznikom vidimo, kako je veliki cesar pogosto zapadel podob-
ni nenatančnosti. Sicer pa kakor pomanjkljivo don Boskovo izražanje v fran-
coščini ni žalilo pregovorne nežnosti ušes Parižanov, tako njegovo nepopolno
pisanje v francoščini ne bo vodilo pametnih bralcev k vihanju nosu. Gotovo je,
da ponavljajoče se napake v pisanju naslovnikom niso delale težav, ker so bili
prevzeti od čara njegovih misli in čustev in ker je bila iz vsega jasno razvidna
misel, ki jo je hotel sporočiti. Svetost, ki je nadomestila govorniške pomanjklji-
vosti, je z obrestmi nagrajevala bralce.
V dodatku tega zvezka, kakor tudi že v prejšnjih, podajamo še druga pis-
ma našega svetnika, pisana v francoščini in z malenkostnimi napakami ali celo
brez njih. Ta nepričakovana pravilnost je sad prepisovalcev, ki so prepis poslali
v Turin. Ker nimamo priložnosti za primerjavo, smo iz nuje naredili krepost
in objavili spremenjeno besedilo, namesto da bi zaradi takih pomanjkljivosti
razočarali bralce in jim ne bi ponudili Biografskih spominov.
Brez dvoma ni majhno zadoščenje, da lahko po tako neposredni poti pri-
demo v stik z don Boskovo dušo. Vse, česar se je med pisanjem domislil, je pre-
nesel na papir, tako da mu moremo z gotovostjo in brez velikega razmišljanja v
njegovem jasnem izražanju videti v dno duše in se naslajati ob gledanju duha,
ki se dviga nad človeške tegobe.
***
Še ena opomba. V poglavjih, ki pripovedujejo o potovanju po Franciji, bomo
naleteli na razmišljanja in vtise, ki se ponavljajo, ker jih povzročajo podobne
okoliščine. Prihajajo pa iz okolij in od poročevalcev, ki niso imeli nič skupnega.
Menili smo, da je prav, da damo možnost poročanja toliko bistveno si podobnim
poročevalcem, kajti tako enovite sodbe pri tako različnih ocenjevalcih samo po-
trjujejo izredne lastnosti tega izrednega človeka.
Da se vrnemo k Franciji, naj povemo, da je bilo spoznati don Boska in ra-
zumeti njegovo poslanstvo ena in ista stvar. Potrdilo za to najdemo v obilici
v prejšnjih zvezkih. To razumevanje je spremljalo razvoj njegovega dela in se
ne manjša niti sedaj, kot je to mogoče ugotoviti na osnovi najnovejših knjižnih
izdaj. V času slavij razglašenja za svetnika je neki ugledni časopis z one strani
Alp5 v posebni študiji ugotovil, da je od devetih svetnikov, ki so bili kanonizirani
v jubilejnem letu odrešenja, don Bosko bil deležen posebne pozornosti in je on
sam zbral toliko potrdil o uspešnosti v modernem apostolatu kot drugih osem
5 L'Ami du Clergé, 24. maj 1934.

1.10 Page 10

▲back to top
10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
skupaj. In razlogi za to, ki so jih strnili na nekaj straneh, so bili tako prepričljivi,
da si bolj tehtnih ne bi mogli želeti in večini francoskih opazovalcev tudi niso
ušli. Ta značilnost sodobnosti, ki ji Francozi pravijo biti à la page [na tekočem],
daje Biografskim spominom posebno privlačnost.
Turin, 1934

2 Pages 11-20

▲back to top

2.1 Page 11

▲back to top
1. POGLAVJE
JANUAR 1883: STANJE DRUŽBE IN SANJE
DON PROVERA.
SOTRUDNIKI IN KONFERENCE.
PRIPRAVE NA POTOVANJE V FRANCIJO
Statistika Družbe nam od leta 18801 do 1883 prikazuje normalen pri-
rastek ustanove, ki je dosegla določeno notranjo stabilnost in z odločnim kora-
kom gre naproti prihodnosti, pri tem pa vključuje leto za letom določeno število
prirastka, ki je višji od neizogibnih izgub zaradi smrti in odhodov. Seznam leta
1883 daje naslednjo podobo:
Sobratje z večnimi zaobljubami ...................................................................484
Sobratje z začasnimi zaobljubami ................................................................. 36
Novinci ....................................................................................................................173
Aspiranti .................................................................................................................190
(Duhovniki 184)
V primerjavi z letom 1880 je sedaj polovica manj sobratov s triletnimi za-
obljubami. Pri tem moramo bralce opozoriti, kako je don Bosko na duhovnih
vajah zahteval, da je treba število sobratov s triletnimi zaobljubami zmanjšati,
kolikor je le mogoče.2
V sestavi vrhovnega kapitlja naletimo na tri spremembe glede na leto 1882.
Don Sala je stopil na mesto don Ghivarella kot generalni ekonom, don Bonetti
je postal svetovalec namesto don Sale in don Barberis je redni član vrhovnega
sveta z naslovom magistra novincev.
Štirim inšpektorijam iz leta 1880 se je pridružilo dvoje novih, ker se je fran-
coska inšpektorija ločila od ligurske in ameriška se je razdvojila v Argentinsko
1 Prim. MB XIV, str. 390 [BiS XIV, str. 252].
2 Prim. MB XIV, str. 361 [BiS XIV, str. 233].

2.2 Page 12

▲back to top
12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
inšpektorijo ter inšpektorijo za Urugvaj in Brazilijo. Rimska inšpektorija je oh-
ranila svoje ime in je obsegala hiše v Maglianu, Rimu in Faenzi, obenem pa tudi
Randazzo in Utrero. Prvi inšpektor je bil don Durando.
Večina novincev je prihajala še vedno iz Oratorija, kjer sta dve tretjini zad-
njega razreda gimnazije brez nadaljnjega šli v San Benigno. Toda don Bosko kot
dober ribič ni opustil nobene priložnosti, da ne bi svojih mrež nastavil tudi v
zavodih. Iz Lanza so mu učenci don Boria čestitali za božične praznike in on je
v odgovor uporabil eno svojih zvijač, tako da je najstarejše spodbudil k premi-
sleku o njihovi prihodnosti.
Dragi moj don Borio!
Tvoje pismo in pismo nekaterih tvojih gojencev mi je prineslo veliko zadovoljstvo.
Vem, da lahko njihova voščila raztegnem na cel razred in ti vse svoje učence pozdravi
v mojem imenu. Reci jim, da jih imam vse rad v J. K., da se jih vsak dan spominjam pri
sveti maši, da pa naj tudi oni molijo zame zlasti pri kakem gorečem svetem obhajilu.
Želim vam pa postaviti uganko in obljubljam nagrado tistemu, ki bo zadel pravilen
odgovor. S.S.S.S.S. Kdor najde ključ za petero S in jih izpolnjuje, ima utemeljeno upa-
nje, da bo dosegel zemeljski raj na tem svetu in nebeškega na drugem.
Srčno pozdravi v mojem imenu svoje gojence; vsem priporočam, naj bodo zelo veseli,
a veseli v Gospodu. Ti pa še posebno poskrbi za svoje zdravje; pozdravi gospoda rav-
natelja, izdatno blagoslovi kašelj don Mellana in me imej vedno v Jezusu Kristusu za
svojega vdanega prijatelja.
Tvoj najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 16. jan. 1883
Nihče ni povedal pravilnega odgovora na uganko. Don Borio nam je re-
kel, da pet skrivnostnih črk pomeni: Sano Sapiente Santo Sacerdote Salesiano
[zdrav, preudaren, svet, salezijanski duhovnik].
V sanjah sredi januarja je don Bosko prejel od don Provera pomembna pri-
poročila za dober razvoj družbe: čiščenje članstva, delo, čuječnost predstojni-
kov v odnosu do mladih in prejemanje zakramentov.3 Navedimo pripoved na-
tančno po njegovem rokopisu.4
V noči s 17. na 18. januar 1883 se mi je sanjalo, da sem stopil iz obednice z drugimi du-
hovniki družbe. Ko sem bil na vratih, sem opazil, da je ob meni izstopil neznan duhov-
nik, toda ko sem ga dobro pogledal, sem prepoznal, da je bil don Provera, naš nekdanji
sobrat. Bil je malo višji kakor tedaj, ko je še živel med nami. Oblečen v novo obleko, ve-
drega in smehljajočega se obraza; dajal je vtis blestečega sijaja in me je hotel prehiteti.
3 V arhivu (32–I) je dolga okrožnica z dne 29. januarja 1883, ki ima naslov: Dei castighi da inflig-
gersi nelle case salesiane [O kaznih, ki naj se uporabljajo v salezijanskih hišah]. V celoti jo je na-
pisal don Rua, vključno s podpisom: duh. Janez Bosko. Ni ugotovljeno, ali je bila kdaj objavljena
(Dodatek, št. 1).
4 Archivio salesiano, Autografi di Don Bosco [Don Boskovi rokopisi], št. 369.

2.3 Page 13

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
13
»Don Provera,« sem mu rekel, »si res don Provera?«
»Da, sem don Provera,« je odgovoril. Toda njegov obraz je postal tako lep in svetel, da
ga je bilo le s težavo mogoče gledati.
»Če si zares don Provera, mi nikar ne pobegni; počakaj trenutek. Napravi mi uslugo,
nikar mi ne pusti svoje sence na rokah in izgini, temveč mi dovoli govoriti.
»Da, da! Povejte in vas bom poslušal.«
»Si zveličan?«
»Sem zveličan. Zveličan sem zaradi Božjega usmiljenja.«
»Kaj uživaš v drugem življenju?«
»Vse, kar si more srce želeti, duh sposoben razumeti, oko videti, jezik izgovoriti.« Po
teh besedah je s kretnjo nakazal, da hoče oditi, in njegova roka, ki je trdno držala
mojo, je postala skoraj neobčutljiva.
»Ne,« sem mu dejal, »ne odhajaj, temveč povej kaj o meni.«
»Nadaljujte svoje delo. Veliko stvari vas čaka.«
»Za dolgo časa?«
»Ne tako zelo dolgo. Vendar delajte na vso moč, kakor če bi morali vedno živeti, toda
vedno dobro pripravljeni.«
»In za sobrate v Družbi?«
»Bratom naše Družbe priporočaj in ukazuj gorečnost.«
»Kaj naj storimo, da bomo to dosegli?«
»To nam pove učitelj. Vzemi v roke dobro nabrušen krivec in kot dober vinogradnik
odreži suhe in nekoristne mladike s trte. Tedaj se bo razkošatila in bogato obrodila,
in kar je še najbolj pomembno, rodila bo dolgo.«
»Toda kaj naj rečem našim sobratom?«
»Mojim prijateljem,« je rekel s povzdignjenim glasom, »mojim sobratom povej, da jih
čaka veličastna nagrada, vendar jo bo Gospod podelil samo tistim, ki bodo vztrajali
v njegovih bojih.«
»Kaj priporočaš našim fantom?«
»Za naše gojence veljata delo in nadzor.«
»In kaj še? Kaj morajo storiti naši fantje, da si bodo zagotovili večno zveličanje?«
»Naj se hranijo s hrano močnih in naj izpolnjujejo sklepe, ki so jih naredili pri spovedi.«
»Povej mi, kaj naj zlasti storijo na tem svetu.«
V tistem trenutku je svetla luč zaobjela vso njegovo osebo in jaz sem moral povesiti
oči, kajti pogled ni prenesel bleščave, kakor ni mogoče gledati električno luč, vendar
je bila ta veliko močnejša, kot jo moremo videti mi. V tistem trenutku je začel skoraj
prepevajoče govoriti: »Slava Bogu Očetu, slava Bogu svetemu Sinu, slava Bogu Sve-
temu Duhu. Bogu, ki je bil, je in bo sodnik živih in mrtvih.«
Želel sem še govoriti, toda on je s prelepim glasom slovesno zapel: Laudate Dominum
omnes gentes [Hvalite Gospoda, vsi narodi]. Zbor tisočev in tisočev glasov, ki so pri-
hajali iz stebrišča in s stopnic, je odgovoril ali bolje rečeno, se mu pridružil v petju:
Quoniam confirmata est itn. [Kajti potrdilo se je] vse do konca Gloria [Slava Očetu].
Večkrat sem skušal odpreti oči, da bi videl, kdo poje, pa je bilo vse zaman, ker je mo-
čen blesk luči popolnoma jemal vid.

2.4 Page 14

▲back to top
14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Končno so zapeli Amen.
Po končanem petju je bilo vse spet kot prej. Toda don Provera nisem več videl. Ostala
je samo še senca in še ta je kmalu izginila.
Odpravil sem se pod stebrišče, kjer so bili duhovniki, kleriki, fantje. Vprašal sem jih,
ali so videli don Provera. Odgovorili so, da ne. Vprašal sem jih, ali so slišali petje, pa
so prav tako odgovorili da ne.
Po teh odgovorih sem se zamislil in nato dejal: »Vse to, kar sem slišal od don Provera,
in petje, ki je odmevalo okoli mene, je bil sen. Pridite poslušat in vam bom povedal.«
Pripovedoval sem jim, kar sem doživel. Don Rua in don Cagliero sta mi postavila ve-
liko vprašanj, na katera sem odgovarjal.
Toda moj želodec je bil tako utrujen, da sem komaj še dihal. Zbudil sem se. Ura je bila
tri četrt na dve zjutraj.
Tudi pomožno telo Družbe, zveza salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic,
je napredovalo po številu in medsebojni povezanosti. Iz tega časa imamo raz-
množen seznam župnijskih desetnikov in direktorjev, da bi zapisali imena in
darove članov in bi vse skupaj poslali v Oratorij.5 Škofijski direktorji so dobili
še posebno okrožnico z navodili.6 Desetnikom so poslali sedemnajst Splošnih
pravil v pričakovanju, da bi sestavili tak priročnik.7 Vestnik, ki je postajal po-
polnejši, je postajal tudi vse bolj učinkovit glasnik Zveze s svojimi poročili in
objavljanjem salezijanskih konferenc, ki so jih prirejali že v mnogih velikih in
majhnih središčih. Objavljal je tudi osmrtnice uglednih salezijanskih sotrudni-
kov in mesečne sezname umrlih sotrudnikov. Okrožnica za mesec januar go-
vori o petsto sotrudnikih, ki so samo v letu 1882 prešli v boljše življenje. Da bi
najbolj uspešne še bolj navezal na Zvezo, jih je don Bosko obiskoval na svojih
potovanjih.8 V ta namen je sredi meseca januarja v naglici pisal don Belmonteju,
ravnatelju zavoda v Sampierdareni, da bi jih ob njegovem obisku zbral čim več.
Predragi don Belmonte!
Če bom po Božji privolitvi dne 31. tekočega meseca ob 9,30 odpotoval iz Turina in
prišel ob 2h popoldne v Genovo, se bom ustavil pri vas do ponedeljka dopoldne.
Če moreš, obvesti gospo Mignone in njene sinove: gospoda Giuseppeja Podestà Catal-
di, Carolino Cataldi, hišo Dufour in markiza Montezemolo.
Dalje nekega Giuseppeja, ki je pred dvema letoma izgubil ženo in je dober sotrudnik,
gospoda Lucio Cataldi, Isabello Aquarone; salezijanske desetnike; tistega gospoda, ki
je lansko leto podelil hiši v Sampierdareni štiri ali šest tisoč lir. Prosi v mojem imenu
gospoda Rusca, da bi sprejel botrstvo praznika sv. Frančiška Saleškega. Obhajali bi
ga lahko 4. februarja, če to ne moti vaših stvari.
5 Dodatek, št. 2.
6 Dodatek, št. 3.
7 Dodatek, št. 4.
8 Ne bomo več objavljali teh okrožnic, ker jih je sestavljal don Bonetti, čeprav so nosile don Boskov
podpis in so bile pisane po njegovih navodilih. Uporabljali jih bomo le kot vir informacij.

2.5 Page 15

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
15
Če imaš še koga drugega, da bi ga obvestil, stori to in mu reci, da naj pripravi denar,
da bodo poravnali naše dolgove.
Gospe Ghiglini bom sam napisal pismo, ki ji ga ali nesi ali pošlji.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Število sotrudnikov je vedno bolj raslo tudi v krajih z italijanskim jezikom
pod avstrijsko oblastjo. To pa je pomenilo velik izdatek za pošiljanje Vestnika.
Don Bosko se je skušal znebiti teh izdatkov. Zato je napisal prošnjo, ki naj bi jo
po njegovem odhodu poslali cesarskemu trgovinskemu ministru. Prosil ga je,
da bi bil oproščen poštnine za časopise, ki jih pošiljamo na italijanska področja
v Avstriji.
Ekscelenca!
Čeprav pisec ne pripada temu častitemu avstro-ogrskemu narodu, se kljub temu opo-
gumljam in pišem vaši ekscelenci in vas prosim za uslugo, ki se ne tiče mene osebno,
temveč je v korist vse civilne družbe.
Že več kot štirideset let se posveča moralni in državljanski vzgoji mladine – zlasti
najbolj zapuščene – in odpira domove, zavode in kolegije v raznih mestih Italije, Špa-
nije in Južne Amerike. Sedaj je že sto petdeset vzgojnih ustanov s sto petdeset tisoč
gojenci in gojenkami. Fante vzgajajo člani Družbe, ki se imenuje po sv. Frančišku
Saleškem, vsi so diplomirali iz različnih področij in so odvisni od podpisnika, dekleta
pa vzgajajo in poučujejo članice ženske redovne družbe, imenovane hčere Marije
Pomočnice.
Izdatki za hrano, stanovanje, obleko in šolo so zelo visoki in podpisani, ki nima ni-
kakršnih sredstev, deluje s pomočjo javne dobrodelnosti.
Da bi zadostil vsem potrebam, je ustanovil med svetnimi ljudmi združenje, imenova-
no Salezijanski sotrudniki, ki ga je potrdil Pij IX. in odobril sedanji papež. Združenje
naj bi moralno in materialno podpiralo našo dobrodelno ustanovo.
Članom tega združenja pošiljamo vsak mesec časopis Salezijanski vestnik, ki brez
vseh političnih ciljev skuša predstaviti delo Družbe sv. Frančiška Saleškega in pri-
dobiti ljudi za sodelovanje pri vzpostavljanju moralnosti med ljudstvom in zlasti še
med mladino. Tiskamo ga v italijanskem, francoskem in španskem9 jeziku. Pošiljamo
vam zbirko enega letnika, da ga boste mogli pregledati. Je zelo podoben letopisom za
širjenje vere in Svetega Detinstva.
Ker je v naših zavodih veliko fantov iz Tirolske, smo ustanovili skupino Tirolskih sa-
lezijanskih sotrudnikov, h katerim spadajo tudi Tržačani in Dalmatinci, ki jim vsak
mesec pošiljamo Vestnik. Izdatki, ki jih mora podpisani dajati za pošto, so zelo visoki,
in to je seveda v škodo toliko zapuščenih fantov.
Prav zato se je podpisani opogumil in prosi vašo ekscelenco za oprostitev poštnine
za imenovane časopise, ki jih pošiljamo v vaše cesarstvo.
Vestnike bi zasebnikom poslali z vlakom v Trident in jih nato izročili poštnemu ura-
9 Španski je bil še v pripravi.

2.6 Page 16

▲back to top
16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
du, ki bi jih opečatil z Uredništvo Salezijanskega vestnika v Turinu ali kakršno koli
drugo oznako, ki bi vam bila bolj všeč.
Podpisani upa, da bi vaša ekscelenca zaradi ubogih dečkov, avstrijskih državljanov,
ki se vzgajajo v salezijanskih zavodih iz zgolj dobrodelnih namenov, ustregla prošnji,
in se že vnaprej zahvaljuje in prosi od Boga vse najboljše za vašo osebo.
duh. Janez Bosko
Turin, februar 1883
Prošnjo so poslali ministru po vojaškem apostolskem vikariatu, kateremu jo
je don Bosko priporočal v pismu, ki ga nismo mogli izslediti. Prelat se je najprej
zasebno informiral pri ministru, ali je to sploh mogoče, in dobil odgovor, da za-
koni prepovedujejo oprostitev poštnine tujih časopisov in mesečnikov. Ko je
sporočal don Bosku ta odgovor, mu je svetoval, naj se v isti zadevi obrne na av-
strijsko poslaništvo v Italiji in bi poleg tega po isti poti dosegel tudi, da bi se člani
avstrijske cesarske rodovine vpisali med salezijanske sotrudnike. Na tak način
bi jim lahko pošiljali Vestnik in olajšali podelitev usluge. Kakor moremo videti, je
bil ta avstrijski prelat naklonjen uvozu italijanskega verskega časopisa.10
Konferenc za sotrudnike je bilo pred praznikom sv. Frančiška Saleškega in
po njem v letu 1883 zelo veliko. Marčev Vestnik poroča o dvanajstih in pripomi-
nja, da jih je bilo veliko več. V Turinu je 25. januarja govoril don Bosko v cerkvi
sv. Janeza Evangelista. O tej konferenci smo dobili naslednje zapiske, ki jih je on
sam napisal v neki zvezek.11
25. januar 1883
Konferenca v cerkvi sv. Janeza Evangelista
Podali bomo kratek pregled nalog, ki smo jih priporočili leta 1882, in stvari, ki smo
jih sotrudnikom priporočili 1883.
Ker so bile te zadeve že predložene v pismu, ki ga je za sotrudnike objavil Vestnik na
začetku novega leta, bomo tukaj v obliki konference odgovorili na vprašanja, ki so jih
pisno ali osebno postavili naši sotrudniki in njihovi prijatelji.
1. Vprašujejo, kaj pomeni sotrudnik; ali je to združenje izključno.
To združenje ima za cilj zbirati dobre kristjane in koristiti civilni družbi s pospeševa-
njem lepih navad in s pomočjo ogroženi mladini.
Na voljo je zelo veliko sredstev in načinov, kako doseči ta cilj, vendar se bomo omejili
na sredstva in načine, ki jih navaja naš pravilnik.
Združenje je odobril sveti oče, ki je tudi njegov predstojnik, in mu je podelil veliko
odpustkov.
2. Ali združenje salezijanskih sotrudnikov ni v nasprotju s tretjeredniki sv. Frančiška
Asiškega?
Združenje sotrudnikov ne samo da ni nasprotno tretjerednikom, temveč je celo nji-
10 Tudi vsebina pisma v latinščini kaže podobno naklonjenost (Dodatek, št. 5).
11 Salezijanski arhiv don Boskovih rokopisov, št. 311.

2.7 Page 17

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
17
hovo dopolnilo. Sam papež Pij IX. je odgovoril na ta dvom: svet je materialen in zato
mu moramo pokazati materialne stvari. – Tako jih na prvi pogled prikazujejo tudi
sotrudniki. Glavni cilj tretjerednikov sv. Frančiška Asiškega je posvetitev s pobožnimi
vajami, sotrudnikov pa z izvajanjem krščanske ljubezni. Oboji pa si prizadevajo za
večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Zato se tretjerednik lahko vpiše med salezijan-
ske sotrudnike, kakor se lahko vsak salezijanski sotrudnik vpiše med frančiškanske
ali dominikanske tretjerednike in tako izkoristi ta dva vira milosti, blagoslova in od-
pustkov.
3. Se lahko vpiše cela družina, redovna skupnost, vzgojni zavod, kolegij in župnija?
Oče in mati ali kdor ju nadomešča, se lahko vpiše kot predstavnik družine. Tako se z
imenom enega vpiše cela družina, cel zavod ali z ravnateljem vsi gojenci njegovega
zavoda. Vendar je potrebno, da vsak izpolni dolžnosti sotrudnika, tako da opravi vsaj
eno delo krščanske ljubezni, kot predpisuje pravilnik. Isto velja za skupnosti, zavode,
vzgojne hiše, župnije in podobno.
4. Ali sotrudniki niso podvrženi sumu politike?
Nikakor ne. Namen sotrudnika je pospeševati javno moralo, preprečevati tatvino,
žeparstvo, zmanjševati število tistih, ki pohajkujejo po trgih in cestah in končujejo
v ječah.
Zato si mora vsaka vlada želeti, da se družijo v zveze ljudje, ki jih v vsem vodi samo
krščanska ljubezen s ciljem, da bi delali dobro.
5. Kaj naj povemo o toliko dediščinah, o katerih slišimo, da jih vsak dan sprejema don
Bosko?
Res je, da skoraj vsak dan kak časopis govori o kaki bogati zapuščini. Ko pa vprašaš
za točen priimek in ime in kraj, kjer je kdo naredil oporoko, ne vedo odgovora. Dobili
smo kako skromno dediščino, to je res, toda dostikrat s toliko obveznostmi, da smo
se vsemu odpovedali. Pred dnevi mi je neki sotrudnik naznanil obilno dediščino, go-
voril je celo o izdatni vsoti cekinov, ki čaka samo na don Boska ali katerega njegovih
zaupnih pooblaščencev. Kljub slabemu vremenu in dolgi poti sem takoj poslal dva
zaupanja vredna človeka, da bi izpolnila nalogo. In kako je bilo? Dobila sta dobro
sestavljeno oporoko, kakor zahteva zakon. Ko pa so potem začeli iskati izdatno vso-
to, so po dolgotrajnem iskanju našli ta veliki zaklad, ki je znašal en frank in šestdeset
stotink. Iz tega lahko sklepate na še druge izdatne vsote, ki naj bi jih podedoval don
Bosko.
6. Toda kljub vsemu je don Bosko bogat.
Da vam prikažem veliko don Boskovo bogastvo, vam povem, da nobena naša ustano-
va nima niti zagotovljenih dohodkov in da davki, ki jih morajo plačevati naši zavodi
s kakim koščkom zemlje, znašajo več kot trideset tisoč lir.
Dodati je treba še izdatke za gradnjo, popravila, opremo, obleko in hrano za množico
otrok, ki nam jih pošilja Božja previdnost.
Vendar bom rad popravil nekaj izrazov. Če se imam za ubogega, ko govorim o samem
sebi, pa postanem zelo bogat s pomočjo Božje previdnosti, ki nas vsak dan, da ne
rečem vsak trenutek, podpira. Jaz sem zelo bogat zaradi vaše dobrodelnosti, dragi
salezijanski sotrudniki, tiste dobrodelnosti, ki ji je izhodišče, da desnica ne ve, kaj

2.8 Page 18

▲back to top
18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
dela levica, in mi prihajate na pomoč na toliko različnih načinov. Če bi mi bilo tukaj
dovoljeno, da bi dvignil zastor nad toliko prizadevnimi deli krščanske ljubezni, ki
jih mnogi izmed vas delajo skozi vse leto, bi zvedeli stvari, ki bi jih lahko pripisovali
kristjanom prvih stoletij.
Molčal bom o imenih in krajih in vam navedel samo nekaj dejstev. Veliko je takih, ki
najdejo način kako varčevati, da lahko dajejo vbogajme, kot je šivanje obleke, popra-
vljanje perila, pletenje nogavic, izdelovanje srajc. Potem pa pridejo in pravijo: »To je
za obleko Jezusovih revežev.« Mnogi si pritrgujejo celo pri hrani, obleki, preprogah,
prenesejo na poznejši čas obnovo, hodijo peš, da bi privarčevali malo denarja in bi
tako dali jesti lačnim in piti žejnim. Poznam premožne ljudi, ki se na dolgih potova-
njih družijo z reveži, se vzdržijo nastopov v javnosti, se odpovejo izredni postrežbi,
zmanjšujejo število služabništva in tako skušajo biti sami svoji služabniki iz edinega
razloga, da bi imeli kaj denarja za pomoč revežem.12 Mnogim je čas počitnic prilož-
nost, da pripravijo ali popravijo obleko za revne dečke.
Ni še dolgo tega, kar je neka oseba, ki je prišla v neko naše zavetišče, opazila, da je
bilo veliko dečkov še letno oblečenih. To jo je močno ganilo, in ko je zvedela, da so
otroci brez obleke zato, ker ni denarja, da bi jo kupili, je še isti dan storila vse, da je z
nemajhnimi žrtvami poskrbela za vse potrebno.
Neki bogat gospod, katerega ime moram zamolčati, je zvedel, da v neki hiši zmanj-
kuje kruha, ker ga pek zaradi neporavnanih računov ne more več dajati. Ker ni imel
gotovine, je prodal nekaj obveznic, plačal dolg in tako omogočil dobavitelju, da je dal
jesti lačnim.
Ne bom več našteval, ker bi bil seznam predolg, ne morem si pa kaj, da se ne bi zah-
valil Bogu in ne bi blagroval svete Katoliške cerkve, ki omogoča toliko vere svojim
otrokom in širi toliko krščanske ljubezni; za vse to se zahvaljujem itn.
L'Unità Cattolica je 1. februarja na kratko povzela govor in opisala vtis, ki
so ga naredile na poslušalce njegove besede. Zapisala je, da so bili poslušalci
prepričani o treh stvareh: da don Bosko ni samo prijatelj in oče, temveč tudi zgo-
voren zagovornik mladine; da če bi imel na voljo sredstva, sorazmerno s svojo
gorečnostjo in hotenjem, bi spremenil obličje zemlje; da je bila podpora njego-
vim ustanovam ne samo katoliško, temveč tudi človekoljubno in socialno delo.
Po konferenci se je zgodilo nekaj, kar je don Borgatello zelo rad pripovedo-
val. Don Bosko se je napotil v zakristijo k rektorju cerkve in na hodniku naletel
na skupino plemenitih gospa, ki so ga čakale, da bi ga pozdravile. Ustavil se je
in govoril z njimi nadvse ljubeznivo. Don Borgatello, ki je bil navzoč, se je čudil,
da se svetnik tako po domače pogovarja z osebami drugega spola. Še je bil zato-
pljen v to misel, ko se je Božji služabnik poslovil od tistih dobrotnic in mu šepnil
na uho: »Veš, svetost ne obstaja v zunanjostih.«
Ne vemo, ali so bili sotrudniki poučeni o dejstvu, da je bil don Bosko ved-
no kladivo za protestante v Turinu in drugje. Nekateri prestrašeni zaradi vse-
12 Eden izmed sotrudnikov, ki je vse to izpolnjeval, je turinski grof Prospero Balbo, ki se ga naši
starejši prijatelji dobro spominjajo.

2.9 Page 19

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
19
ga, kar so počeli protestantje na drugi strani Alp in pripravljali v Italiji, so mu
predložili seznam, na katerem je bil program celotne njihove nesrečne propa-
gande.13 Na začetku je bilo napisano: »Glejte, don Bosko, kaj vse so do sedaj
protestantje naredili v Italiji! Kaj naj naredimo ob tolikem zlu?« Ko je gledal
tisti list, je bil nadvse zadovoljen, da je uresničil srečno zamisel: izid ponatisa
neke njegove knjižice. V Letture Cattoliche [Katoliškem branju] je 1853 izdal
šest zvezkov obrambe Cerkve proti reformatorjem z naslovom Il cattolico istru-
ito [V veri poučen katoličan]. Vzel je v roke teh šest zvezkov, dodal, popravil,
izboljšal in združil vse v eno knjigo z naslovom Il cattolico nel secolo [Katoličan
v svetu]. »Majhno po obsegu,« je pisala Civiltà Cattolica, »pa čist sok katoliškega
nauka.«14 Doživela je več izdaj in je še danes v rabi in iskana.
Don Bosko je vedno štel svoje Letture Cattoliche [Katoliško branje] za od-
lično obrambo katoliških vernikov proti divji protestantski propagandi. Zato je
želel, da bi v senci cerkve sv. Janeza Evangelista nastalo novo središče verske po-
bude v mestu, želel je, da bi se mesečnik Katoliško branje čim bolj širil. To je bil
tudi razlog, zakaj je 8. januarja don Marencu, rektorju cerkve, poslal tale listič:
Predragi don Marenco!
Baraleju15 sem naročil, naj se poveže s teboj za širjenje Katoliškega branja. Rade vo-
lje mi je ustregel in mi napisal pismo, ki ga prilagam. Ko boš prišel v Oratorij, govori
z njim in bosta skupaj z don Bonettijem zasnovala načrt boja.
Bog naj blagoslovi tebe, tvoje delo in tvojo družino.
Molite zame.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 8. januar 1883
Preden je zapustil Oratorij, je še enkrat dokazal svojo gorečnost za ohranje-
vanje vere. Govorili smo že o brezbožnem in nesramnem časopisu, ki je izhajal v
Turinu in je nosil ime našega Božjega Odrešenika.16 Stvari so prignali do skraj-
nosti. Prodajalci časopisov so kričali po ulicah, po stenah so viseli velikanski
plakati, božjeropne roke so pisale po tlakovanih ulicah presveto Jezusovo ime
in ljudi so silili, da so hodili po njem. Nekateri lopovi so stali ob strani in se ra-
zuzdano smejali, ko so videli, da so nekateri verni ljudje videli napis in se mu na
daleč izognili. Ko so kraljevega tožilca prosili, da naj prepove to pohujšanje, se
je skril za zakon in trdil, da gre za svobodo tiska.17 Nekaj pogumnih mladeničev
13 Dodatek, št. 6.
14 1883, MB III, str. 81 [BiS III, str. 59] (Dodatek, št. 7).
15 Sobrat pomočnik, ravnatelj Salezijanske knjigarne.
16 Prim. MB XV, str. 390 [BiS XV, str. 254].
17 Don Bonetti je v imenu nekaterih Turinčanov poslal protestno pismo pravosodnemu ministru
(Dodatek, št. 8).

2.10 Page 20

▲back to top
20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
je navsezgodaj zjutraj s posebno kemično spojino brisalo s tlakov to presveto
ime, čeprav je bilo napisano s posebnim firnežem, ki je pronical v globino. Uža-
ljenost dobrih je bila do skrajnosti napeta, kljub vsemu pa od cerkvene strani
ni prišel noben ugovor.
Tedaj je don Bosko naročil don Bonettiju, naj dvigne glas v Salezijanskem
vestniku, ki so ga v Italiji brali mnogi taki, ki niso brali časopisa L'Unità Catto-
lica. Ta gorečnež je napisal dolg in živahen članek z naslovom Jezus Kristus naš
Bog in naš kralj in ga sklenil z navdušenim javnim priznanjem vere in ljubezni.
Članek je don Bosku tako zelo ugajal, da je naročil don Bonettiju, naj ga izda
v obliki knjižice in ga zastonj razdeli med turinsko ljudstvo. Ukaz so z dovo-
ljenjem cerkvene oblasti točno izpolnili po odhodu Božjega služabnika. Člani
Katoliškega delavskega združenja so samo v eni februarski nedelji pri vratih
cerkva razdelili sto tisoč izvodov.18
Bogokletni časopis se je Vestniku na svoj način maščeval. Dne 11. februarja
je objavil pesem, polno hudobnih namigovanj na don Boska; obrekoval ga je pri
bralcih in ga prikazoval kot sleparja bogatinov, ga tožil vladi zaradi prekrška
zakonov in ga imenoval velikega sovražnika domovine.19
Vendar vse to še ni bilo zadosti. Ker je don Bosko hotel, da bi se klic Jezus
Kristus naš Bog in naš kralj razlegal po celi Italiji, je imel genialno zamisel, da bi
knjižico uporabili kot velikonočni spovedni listek. Treba ga je bilo ponatisniti v
novi obliki. Prejšnja knjižica je nosila visto škofijske pisarne v Genovi, ker so jo
natisnili v Sampierdareni. Da bi šlo hitreje, so se odločili za tisk v Turinu, ven-
dar so morali imeti dovoljenje turinskih revizorjev. Dobili so ga z zvijačo, kar v
normalnih okoliščinah ne bi bilo mogoče.20 Zadeva z velikonočnim spovednim
listkom je povzročila zmešnjavo, katere posledica je bila, da so knjižico v tej
obliki smeli pošiljati samo zunaj nadškofije, četudi so jo mnogi župniki iskali.
Peklenski časopis je izrabil priložnost, da je priobčil članek z naslovom Don
Bosko, nadškof in tovariši. Vendar je zadeva tako nizkotna, da ne bomo z njo
mazali naših strani. Kači so stopili krepko na rep.
Don Bosko je za to zadevo dal samo svoje smernice, videl pa je samo zače-
tek, ker se je vse dogajalo, medtem ko je bil on v Franciji. Na tem potovanju si
je določil čisto določen cilj: nabiranje darov za gradnjo cerkve Srca Jezusovega
v Rimu. Utrujen zaradi ovir, ki so mu jih nastavljali, je hotel dati odločilen za-
gon delom. Toda potrebno je bilo veliko denarja. »Pošljite nam denar,« mu je
pisal don Dalmazzo še na dan odhoda, »kajti sine quibus bo cerkev ostala vedno
samo pri napušču«.21 Dobri oče je še kako čutil, da ga moči zapuščajo, vendar
18 Dodatek, št. 9.
19 Dodatek, št. 10.
20 Don Lemoyne je zapustil dramatično pripoved, ki jo podajamo v Dodatku (št. 11).
21 Pismo don Dalmazza, Rim, 31. januar 1883.

3 Pages 21-30

▲back to top

3.1 Page 21

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
21
ga je ljubezen do papeža, ki mu je zaupal nalogo, silila, da je šel na utrudljivo
potovanje. O vsem tem imamo posebno potrdilo v pismu 30. januarja kardinalu
vikarju. »Jutri zjutraj,« tako piše, »bom odpotoval v Genovo in bom obiskal hiše
v Liguriji. Šel bom od hiše do hiše vse do Marseilla in od tam, če mi bo zdravje
dopuščalo in javni dogodki ne bodo nasprotni, se bom odpravil v Lyon in nato
v Pariz in nabiral denar za cerkev Srca Jezusovega in Petrov novčič. Vendar vas
prosim, da vaša eminenca odstrani vse ovire, ki zavirajo naše delo. Zelo si želim
konca in sem pripravljen tudi na manj pametne poteze in žrtve, samo da bi spet
spravili v tek prekinjena dela.« Te »malo pametne poteze in žrtve« se nanašajo
na tisoče lir, s katerimi bi se otresel stare pogodbe in drugih ovir.
Splošni načrt potovanja v Francijo je izdelal že decembra prejšnjega leta.
»Če bo v Franciji vse mirno,« je pisal neki velikodušni dobrotnici,22 »bom 20.
januarja odpotoval proti Genovi, Nici, Cannesu, Toulonu, Marseillu, Valencu,
Lyonu, tako da bom proti koncu marca v Parizu.«
Dvomi o miru v Franciji so se mu pojavili zaradi nemirov zlasti od 9. avgu-
sta do 9. novembra, se pravi od zaprtja do odprtja obeh zbornic, ko se je vlada
borila z nasiljem socialistov in atentati z dinamitom anarhistov. Pod vtisom teh
neredov je pisal opatu Guiolu, da naj veliko molijo, da bi nevihta ostala ome-
jena, da bi pa tam, kjer bi se razbesnela, doživela polom.23 Pismo, pisano dva
tedna pozneje, pa je omililo bojazni, ki jih je izrazil prej. Zagotavljal je poseb-
no Marijino pomoč vsem, ki bi delali za stvar Marije Pomočnice.24 Razlogi za
negotovost so bili še pozneje, kajti stranke so ločevale državljane: napoleonci
so želeli vzpostaviti cesarstvo, orleanisti in legitimisti so želeli visoko dvigniti
zastavo zlatih linij, republikanci so se grizli med seboj, za vsemi pa so se skrivali
komunisti, sovražniki kakršne koli vlade. Januarja, ko je don Bosko hotel začeti
potovanje, je sodni proces v Lyonu proti anarhistom, ki so bili povzročitelji naj-
novejših vandalizmov, in uvodni proces proti princu Hieronimu Bonaparteju,
ki so ga zaprli v Parizu pod obtožbo, da je hotel spremeniti obliko vladavine,
zadrževali v pričakovanju, kaj se bo zgodilo, in vodili k sovražnim izpadom.
Prvo uradno napoved svojega bodočega potovanja je poslal ravnatelju za-
voda v Nici.
Predragi don Ronchail!
Med stvari, ki jih pripravi, je tudi seznam sotrudnikov v Nici. To zato, da ne bomo
dvakrat pošiljali diplom in da ustvarimo samo eno središče.
Dne 30. tega meseca se bom odpravil proti Nici. Dan in uro ti bom še sporočil. Prisrčno
pozdravi naše sobrate, gojence in prijatelje, zlasti dragega barona Hérauda, Rembe-
uaja in don Vincentija.
22 Pismo Clari Louvet, Turin, 5. december 1882.
23 Zapisnik Odbora dam oratorija sv. Leona, seja 8. novembra 1882.
24 N. m., 23. november 1882.

3.2 Page 22

▲back to top
22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Bog naj nas vse blagoslovi. Pripravimo potrebno in imej me v J. K. za najvdanejšega
prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. januar 1883
P. S.: Pravkar sem prejel tvoje pismo. Ustavil se bom za kak dan v Mentonu in v Mo-
naku. Pripravi.
Osem dni pozneje je pisal grofom Colle. »Odpovedal se bom obisku drugih
krajev, da se bom mogel dalj časa pomenkovati z vami v našo korist.«
Preden je zapustil Italijo, se je njegova misel odpravila v Firence, kjer so
gradili novo hišo: spodbudna beseda, ki bi grofico Uguccioni pripravila, da bi
neposredno in posredno pomagala pri delu, so bile najboljše, kar bi v tistem
trenutku pospešilo dela.
Naša dobra mama v J. K.!
Preden bom odpotoval v Francijo, bi vam rad zagotovil, da vsak dan molim za vas,
oh, naša velezaslužna mama. Pojutrišnjem bomo slavili sv. Frančiška Saleškega in
jaz bom daroval sveto mašo pri Mariji Pomočnici po vašem namenu.
Vem, da storite, kar morete, za našo hišo v gradnji. Nadaljujte! Bog nam je pomagal
in nam bo še pomagal.
Nebeški blagoslov naj obilno pride na vas in na vso vašo družino. Prosim vas, da vse
pozdravite v mojem imenu. Priporočam se v molitev vseh in zlasti vam, ki ostajam
kot sin v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. januar 1883
Komaj dva dni pred odhodom je obvestil barona Carla Riccija des Ferres, da
naj pride k njemu, ker bi se morala o nečem pogovoriti.
Predragi gospod baron!
Če bi jutri (30.) mogli priti za trenutek v Oratorij, bi rade volje govoril z vami o na-
jinih zadevah. Jutri oziroma pojutrišnjem (31.) bom odpotoval v Genovo in potem
proti Franciji.
Bog naj vas blagoslovi, vedno dragi gospod baron. Če vam Bog pošlje kak trn tukaj
na zemlji, naj vam pripravi vsaj kako tolažbo in zagotovi cvetlice, ki bodo cvetele tam
zgoraj v nebesih. Amen.
Molite tudi za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. januar 1883
V teku meseca je prejel iz Pariza troje pisem. Da bi si v Parizu zagotovil mir-
no bivališče, je prosil župnika Naše ljube Gospe Zmagovalke, da bi mu dal sobo
v svojem župnišču. Toda on mu je v veliko žalost odgovoril, da mu tega ne more

3.3 Page 23

▲back to top
BiS 16 — 1. POGLAVJE
23
dati, in je navedel razloge.25 Grofu Richemontu je preteklo leto v nekem pismu
omenil, da bi ga na začetku 1883 obiskal v Parizu. Grof, ki se je vrnil januarja,
mu je hitro odgovoril in izrazil veliko zadovoljstvo in nestrpno pričakovanje
cele družine. S konca tega meseca je tudi pismo slavnega znanstvenika opata
Moignoja. O njem smo že govorili. Bil je navdušen salezijanski
sotrudnik. Iz pisma razberemo, da je bil pred kratkim v Turinu v Oratoriju.
Ljubeznivo občudovanje, ki prekipeva iz pisma, nas vabi, da bralcem od blizu
predstavimo ta dokument.26
Božjemu služabniku se ni zdelo prav, da bi se oddaljil iz Turina za toliko
časa, ne da bi se poslovil od nadškofa in ga prosil za njegov blagoslov. Po znani
Spravi je bilo to od njegove strani lepo dejanje odkritosrčnosti, v vsem v skladu
s čustvi, s katerimi je izpolnil pogoje, ki mu jih je postavil papež. S tem name-
nom se je odpravil v nadškofijsko palačo. Vendar ni bil sprejet v avdienco. Doma
je rekel svojemu spremljevalcu: »Monsinjor me ni hotel sprejeti sedaj, ko sem
ga jaz iskal, da bi se pogovorila. Kaj kmalu bo on iskal mene, pa me ne bo našel,
ker me ne bo.« Preroške besede, za katere ne bi nihče mogel misliti, da se bodo
tako kmalu uresničile,27 kot bomo kmalu videli.
Zjutraj 31. januarja je don Bosko kot po navadi mirno spovedoval. Tudi don
Berto se je spovedal in pri spovedi dobil naslednji nasvet: »Glej, da svoje življe-
nje popolnoma žrtvuješ Gospodu in da boš do zadnjega diha svojega življenja
delal za njegovo slavo s tem, da boš potrpežljivo prenašal nasprotovanja in te-
žave v dobrih delih, kot če bi to bila zadnja spoved tvojega življenja.« Ko don
Lemoyne poroča o tej novici, ki jo je povzel iz zapiska don Berta, piše: »To je don
Boskova stalna misel.« Takoj ko je v svoji sobi odmaševal, je istemu don Bertu
izročil cvetko, kakor če bi prihajala od matere Božje Marije. Zapisal je: »Kdor
hoče imeti uspeh pri svojem delu, se mora dati voditi od ljubezni in mora biti
potrpežljiv v izvajanju.«
Malo pozneje je v spremstvu don Duranda in don De Barruela odpotoval v
Genovo.
25 Dodatek, št. 12.
26 Dodatek, št. 13. Nismo mogli najti izvirnika, temveč samo prevod poliglota pomočnika Quirina;
mogoče zato, ker je opat pisal zelo nečitljivo.
27 Don Lemoyne, ki nam je posredoval ta podatek, pravi, da mu je don Deppert rekel, »da je pripravl-
jen potrditi, da je to novico slišal od don Boska, preden je msgr. Gastaldi umrl«. Isti don Lemoyne
je tudi napisal: »Zadnje besede, ki jih je izgovoril, so bile: Oh, don Bosko, oh don Bosko! – Tako je
pričal teolog Corno, ki je to slišal v trenutku, ko je verjetno padel na tla. To je teolog Corno rekel
don Deppertu, svojemu šolskemu tovarišu, in don Deppert je v navzočnosti don Lemoyna večkrat
izjavil, da je pripravljen to tudi pričati.« Tiste dni je vzbudil pozornost poseben dogodek. V Turinu
so na pobudo Pokrajinskega odbora kongresov ustanavljali Odbor za širjenje dobrega tiska. Bilo
bi naravno, da bi za zaščitnika izbrali sv. Frančiška Saleškega, ki ga je Pij IX. razglasil za učitelja
Cerkve in katoliškega tiska. Izbrali pa so sv. Karla Boromejskega. Slišati je bilo, da so se najprej
hoteli postaviti pod zaščito ženevskega škofa, da pa se je turinski nadškof uprl in v tem primeru
ne bi dal svojega blagoslova tej ustanovi.

3.4 Page 24

▲back to top
24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Don Bosko se ni dosti ukvarjal s pripravami na svoja dolga potovanja. Na
pot je šel tako, kakor je bil. V sobi je imel samo najnujnejše stvari. Številne nje-
gove sotrudnice so kar tekmovale, da bi mu priskrbele nogavice, žepne robce,
srajce, majice in drugo perilo. Toda on je vse te stvari takoj izročal don Bertu, ta
pa garderoberju, ki jih je potem dajal tistim, ki so jih potrebovali. Don Berto je
skušal vsaj nekaj tega spraviti za don Boska, toda on ni hotel in je imel navado
reči: »Ne, ne! Pošlji stran vse, naj bo vse skupna last. Če boš to pustil tukaj, nam
Božja previdnost ne bo ničesar več poslala. Dobro se zavedaj: kolikor več daš
hiši in ničesar ne zadržiš zase, toliko več prejmemo.«
Tako se je dogajalo, da je bil na predvečer potovanja celo brez najnujnejše
obleke. Toda bil je srečen zaradi svoje ljubezni do uboštva. Nekega dne je bil na
tem, da odpotuje, ko so se zavedeli, da so njegove hlače v nemogočem stanju.
Don Rua je moral sleči svoje in mu jih prepustiti. Ob drugi priložnosti je don Le-
moyne opazil pod talarjem tako ponošen telovnik, da je bila prava žalost. Zato
je slekel svojega in mu ga dal. Oboje se je zgodilo v don Boskovi sobi, ko se je
poslavljal in se odpravljal na potovanje.
Daljša potovanja so mu bila z leti vedno bolj neprijetna, saj je moral zapu-
ščati Oratorij, ki je postal nekako del njegove duše. Kako zelo je imel rad svoj
Oratorij, je bilo mogoče razpoznati iz nekaterih izjav, ki so mu prišla na usta
vsakič, ko so hoteli uvesti kako novost. Vsaka sprememba mu je zadala srčno
rano. Ko je šlo za to, da bi zamenjali stare izrabljene orgle v cerkvi sv. Frančiška
Saleškega, je ponavljal: »Ne, nikakor ne! Dajte jih popravit, vendar jih ne odstra-
njujte. Saj so vendar leta in leta spremljale petje naših fantov.« Nekega dne je s
svojega balkona opazoval poslopje, ki je v diagonali ločevalo na dvoje sedanje
dijaško dvorišče, in rekel don Lemoynu: »Ali vidiš to stavbo? Prej ali slej jo bodo
podrli, mene pa je stalo toliko truda, da sem jo postavil!«
»Je mogoče, da hočejo podreti, kar je don Bosko postavil?« je menil njegov
sogovornik.
»Pa vendar bo tako. Ti zidovi bodo izginili bodisi iz estetskih, iz organizacij-
skih ali iz praktičnih razlogov, ko mene ne bo več.«
Že nekaj let po blagoslovitvi je dal don Savio v don Boskovi odsotnosti za
gradnjo kora cerkve Marije Pomočnice podreti zgodovinsko murvo, na katero
se je zatekel mladi Reviglio. Ko se je don Bosko vrnil in videl, da so podrli tisto
drevo, je vzkliknil: »Sedaj, ko ga več ne vidim, čutim bolečino, kakor če bi mi
umrl brat.«
To so besede, ki nam kažejo, kako nežno je ljubil in kako težko se je vdal,
kadar je moral za dalj časa zapustiti ta od matere Božje Marije blagoslovljen
kraj in prizorišče toliko dogodkov in milosti.

3.5 Page 25

▲back to top
2. poglavje
IZ NICE V MARSEILLE IN LYON
IN DRUGA BLIŽNJA MANJŠA MESTA
Točno pet let pred svojim odhodom z zemlje je don Bosko začel svoje
zgodovinsko štirimesečno potovanje po Franciji. Trajalo je od 31. januarja do
31. maja. Po dveh kratkih tednih, ki jih je prebil v salezijanskih hišah na ligurski
obali, je počasi prepotoval južno Francijo od Nice do Lyona, od koder se je napo-
til proti svojemu glavnemu cilju Parizu. V glavnem mestu Francije je ostal od 18.
aprila do 26. maja, od tam pa šel v Lillo in Amiens in obiskal Dijon in Dóle. Mi
bomo to poglavje posvetili prvemu delu tega dolgega potovanja. Obžalujemo,
da je veliko lukenj, ker nam manjkajo potrebni dokumenti.
Po nekaj dnevih postanka v Sampierdareni je šel v Varazze, kakor je mogo-
če razbrati iz pisemca, ki ga je poslal ravnatelju v Marseillu.
Predragi don Bologna!
Prav, kar mi pišeš. Reci gospe Abatucci, da bom 13. popoldne v Torrioneju oziroma v
Ventimigli, 14. bom šel v Menthon, kjer bom ostal pol dneva. Kjerkoli se bo ta gospa
mudila, jo bom rade volje sprejel.
Zagotovi ji, da molim zanjo in za vse njene namene. Iz razloga, ki si mi ga omenil,
prilagam listek za gospo George Borelli. Veseli me, da je družina zdrava. Reci don
Alberi, naj pripravi obiske in denar. Jaz mu bom poklonil zvrhano vrečo pozdravov
od njegovih številnih prijateljev.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Varazze, 5. februar 1883
Iz Varazzeja se je napotil v Alassio, kjer je v zavodu imel kratko konferenco
za sotrudnike. Vse od začetka potovanja je bil tako utrujen, da ni mogel darovati
skupne svete maše, temveč je maševal zasebno. Nadel si je amikt, ko je pristo-
pil študent Amilcare Bertolucci, ki naj bi mu ministriral, in ga zaupno prosil,
da bi ga spovedal. Ravnatelj ga je hotel odgnati, toda don Bosko je dejal: »Da,

3.6 Page 26

▲back to top
26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
da.« Takoj je odložil amikt in stopil v spovednico. Po spovedi mu je dejal: »Bodi
dobre volje. Še se bova videla.« Res sta se ponovno videla dve leti pozneje v San
Benignu in don Bosko se je takoj spomnil besede, ki mu jo je povedal. Fant je
prišel, da bi postal salezijanec. Multa tulit fecitque puer [Fant je veliko prestal
in naredil], da bi mogel slediti svojemu poklicu. Don Bosko ga je v boju s svojci
podpiral in s svojimi molitvami dosegel zmago. Danes don Bertolucci že sedem
let trpi hud protin ter z molitvijo in trpljenjem posvečuje svoje življenje. Po
nekaj obiskih v San Remu je svetnik 13. odpotoval v Vallecrosio. Drugega o tem
potovanju do tukaj nismo mogli zvedeti.
V Vallecrosii so se zaradi napačne poučenosti z napačno gorečnostjo na-
polnjenih ljudi zbirali težki oblaki nad odnosom med škofom v Ventimigli in
salezijanskim ravnateljem. Monsinjorju so dopovedovali, da je salezijansko
delo v primerjavi z valdežani neučinkovito. Škof je, ne da bi se sam prepričal,
sprejel to poročilo in izrekel svoje obžalovanje don Bosku, ki je o vsem obvestil
don Cibraria. Ta ni prav nič čakal, da bi opravičil sebe in svoje sobrate zaradi
neupravičenih obsodb, ki jih je širil strupen jezik, ki je vedno grdo govoril o sa-
lezijancih.1 Don Bosko, ki je osebno hotel urediti zadevo, se je z don Durandom
odpravil k škofu in ostal pri njem celo popoldne.
Na poti nazaj se je pripetil nepričakovan vesel dogodek. Ker niso mogli do-
biti kočije, so se odločili, da bodo šli peš. Ker je obilno deževalo, je bila pot blat-
na in zaradi teme so le s težavo hodili. Ko Božji služabnik zaradi oslabelega vida
ni več vedel, kam bi stopil, se je pojavil njegov stari prijatelj slavni Sivec, ki ga ni
videl že več kot trideset let. Dobra žival se mu je veselo približala in začela ho-
diti kakega pol metra pred njim, tako da jo je lahko videl. Pes je hodil počasi in
enakomerno, tako da mu je bilo mogoče mirno slediti in se izogniti mlakužam.
Ko so prišli v bližino hiše, je izginil.
Don Durando, ki se je skušal izogibati blata, je trdil, da ni ničesar videl.
Toda don Bosko je o dogodku večkrat poročal. Nekega dne je o tem govoril tudi
pri kosilu v hiši Olive2 v Marseillu. Gospa ga je vprašala: »Toda ta pes je bil
vendar že zelo star in je zdaleč prekoračil starostno mejo te vrste živali?« Don
Bosko ji je smehljaje se odvrnil: »Mogoče pa je bil sin ali vnuk prejšnjega. Ob
drugi priložnosti so ga vprašali, kakšen je bil. »Bil je pes,« je brez obotavljanja
odgovoril.3
1 Dodatek, št. 14.
2 V italijanskem prevodu knjige doktorja D'Espineya Dom Bosco tega dogodka ni. Don Rua, ki je
naročil prevod don Ercoliniju, je ukazal, naj izpusti ta dogodek in še nekatere druge, ker niso
bili popolnoma zanesljivi. Toda isti don Rua je potem poročal prevajalcu, da se je pisatelj pritožil
zaradi tega, češ da mu je dogodek pripovedoval sam don Bosko. »Toda jaz tega nisem vedel,« je v
opravičilo odgovoril don Rua.
3 V arhivu hčera Marije Pomočnice hranijo tri zanimiva poročila o psih, ki spominjajo na don
Boskovega Sivca.

3.7 Page 27

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
27
Da bi mogla hiša v Vallecrosii zares učinkovito delovati proti protestantom,
ki so razpolagali z ogromnimi sredstvi, je bilo treba veliko denarja. V podobnih
okoliščinah se je don Bosko zatekel k loterijam. O tem se je dogovoril z rav-
nateljem. Pozneje mu je iz Marseilla poslal besedilo okrožnice, ki naj bi jo dal
natisniti in poslati vplivnim gospodom v Liguriji in jih prositi za darove.4 Ker
je šlo za dobrodelno ustanovo, so bili prepričani, da bodo dobili dovoljenje od
prefekture, kot je predpisoval zakon. Prišla pa je prepoved in so morali začeto
delo prekiniti.
Dne 14. februarja popoldne je bil napovedan odhod za Menton. Toda zaradi
počasne vožnje kočije so zamudili vlak za Francijo. Zato je prišel šele z nasled-
njim vlakom malo pred polnočjo. Povabil ga je neki angleški lord, verjetno kak
znanec iz Cannesa. Toda ob tisti uri in ko nista vedela natančnega naslova, sta
dolgo tavala, preden sta naletela na človeka, ki jima je mogel pomagati. Don
Bosko je takoj legel k počitku, ki mu je bil silno potreben. Naslednjega jutra je
Dne 2. novembra 1893 sta se dve sestri peš vračali iz Assisija v svoj zavod v Cannari, ko ju je daleč
zunaj naselja in daleč od zavoda zajela temna noč z gosto meglo. Močno sta se začela bati. Sestra
Amalia Calaon je rekla spremljevalki: »Oh, če bi nama don Bosko poslal svojega Sivca.« »Oh, da bi
bilo res!« je vzkliknila sestra Anneta Dallara s tresočim glasom. Nista minili dve minuti, ko je izza
bližnjega grmovja prišel velik pes, preskočil jarek, se postavil med obe in šel z njima. Bil je velik,
imel je črno dlako, dolga povešena ušesa in bistre oči, ki so gledale v temo. Kot da bi ju hotel opo-
gumiti, je pridna žival dvignila glavo in pogledala sedaj eno in potem drugo sestro in jima lizala
roke, kakor da bi bili stari znanci. Po prihodu v zavod sta mu hoteli dati jesti, toda žival je izginila
skozi vrata. Sestre bi psa rade zadržale, toda izginil je v temi in ga niso več videle.
Leta 1930 so sestre v Baraquilli v Kolumbiji gradile hišo. Vsak dan so slišale o tatvinah in nasilju v
mestu in okolici. Bale so se, da bi tudi nje okradli, saj so od meseca aprila imele na prostem kupe
gradbenega materiala in opremo za umivalnice, kopalnice, vrata, okna in podobno. Malopridneži
so dobro poznali okoliščine, kajti še pred začetkom del so štirikrat vdrli v hišo; škode sicer niso
naredili, toda sestre so močno prestrašili. Zato so prosile don Boska, da naj bi jim poslal Sivca za
obrambo. Tedaj so nekega večera videle, kako je prišlo na hodnik kakih šest psov nikdar videnih
v tistih krajih. Razpostavili so se na dvoriščih in na najbolj oddaljenih prostorih ob stari ograji. Ko
je minil prvi preplah, so se jim sestre približale in ugotovile, da so zelo prijazni. Naslednjega jutra
ob šestih so drug za drugim odšli, kakor so prejšnji večer prišli. In tako se je dogajalo cel mesec.
Pozneje so prihajali samo trije. Od teh treh je eden poginil od strupa, toda takoj ga je nadomestil
drug. Tako so nadaljevali stražo, dokler nevarnost ni minila.
Tretji primer se je zgodil v La Navarru v Franciji med 1898 in 1900. Sestra Giuseppina Cretaz
in sestra Verina Valenzano, ki sta o tem pisali dvajset let pozneje, se ne spominjata več točnega
datuma. Tam je navada, da proti koncu oktobra gredo nabirat kostanj in ostanejo z doma tri dni.
Tistikrat sta šli na nabirat zgoraj omenjeni sestri. Od enega do drugega naselja je bilo štiri ure
peš, skoraj vedno skozi gozdove brez hiš. Sredi samote in smrtne tišine se ju je polastil strah.
Rekli sta si: »Lahko naju napadejo, ne da bi kdo to zvedel.« Medtem ko sta tako razmišljali, sta
zaslišali šum v gozdu, kakor da bi kdo hodil po listju. Pa nista nič opazili. Kar nenadoma se je pred
njima pojavil velik pes; migal je z repom, hodil okoli njiju in se z glavo dotaknil njunega hrbta, kot
bi hotel reči: »Ne bojta se, jaz sem tukaj!« Nato je stekel naprej, zagrabil z zobmi kostanjevo vejo,
jo zavihtel kvišku in spet ujel ter tako igraje šel pred njima, kot da bi ju hotel razveseliti. »Kaj pa
če je don Boskov Sivec?« sta si dejali sestri. Upali sta, da bi ga ob vrnitvi vzeli s seboj domov. Toda
nedaleč od naselja sta naleteli na voz z nekaj gospemi, ki sta jih poznali. Ko se je voz ustavil in so
se začele pogovarjati, je pes brez sledu izginil.
4 Dodatek, št. 15.

3.8 Page 28

▲back to top
28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
maševal v kapeli bližnjega zavoda. Iskal je gospoda Saint-Genesta, znanega do-
pisnika Figaroja,5 vendar brez uspeha, ker je pred dnevi odpotoval iz Mentona.
Ko je prišel v Nico, so se sobratje razveselili, saj so se bali, da je bolan. Pa
je bil kar pogumen. Bog je blagoslavljal njegovo potovanje, saj so se vsi veliko-
dušno odzivali na njegovo željo, da bi podpirali, širili in množili dobrodelne
ustanove. En sam dobrotnik mu je podaril vsoto, s katero je poplačal dolg, ki je
bremenil hišo v Nici. Tudi konferenci v že znani cerkvi Matere Božje in v zave-
tišču Patronage sta bili zelo donosni. Il Pensiero, italijanski krajevni časopis, je
poročal: »Nič ni bolj preprosto, nič bolj naravno kot don Boskova beseda. Člo-
vek, ki je poln krščanske ljubezni, z besedo vžge v drugih isto strast.«
Nekega dne se mu je predstavila neka gospodična in mu pripovedovala
svoje čudovito doživetje. Od rojstva gluhonemo so starši prejšnje leto privedli
k don Bosku, da bi jo blagoslovil. Don Bosko je po blagoslovu naročil nekaj mo-
litev za določen čas. Ko so končali molitve, je gluhonema slišala in govorila. To
je dokazala s svojo navzočnostjo. »Sedaj,« je gladko povedala, »imam velik dolg
do Marije Pomočnice in vas prosim, da mi poveste način, kako naj se oddolžim.«
Lahko si mislimo, kakšen je bil odgovor.6
Neprijetna nezgoda je za trenutek prestrašila ravnatelja don Ronchaila in
barona Hérauda, toda na srečo je bilo več strahu kot škode. Dne 24. februarja je
don Bosko v spremstvu obeh šel na obisk k msgr. Balainu, škofu v Nici. Zatem bi
si ogledali zemljišče, ki naj bi ga dal brezplačno na voljo, ker se je zdelo, da hoče
vlada razlastiti nepremičnino na Piazza d'Armi in tam zgraditi vojašnico. Don
Bosko je hotel narediti vso pot peš, in ko je prišel do hudournika Paglione, je,
namesto da bi šel čez most Garibaldi, hotel skrajšati pot in je prekoračil strugo.
Isto je storil v nasprotni smeri pred sedmimi leti, in sicer točno 24. februarja,
ko je prišel kupit vilo Gautier. Zato je hotel slaviti to obletnico. Dno hudour-
nika je bilo kakor običajno zelo široko, medtem ko je bil tok vode zelo šibek.
Toda bilo je precej vode in na treh mestih je bilo treba po brveh. Don Bosko je,
mladostno spominjajoč se, da je bil nekoč spreten akrobat, stopil na pot brez
pomoči ravnatelja in barona, ki sta mu ponujala roki. Po prvih dveh deskah in
tudi še proti koncu tretje je šlo vse v najlepšem redu. Toda na koncu te zadnje je
stopil mimo in padel v vodo. »Oh pover préive,« [oh ubogi duhovnik], so vzklik-
nile prestrašene piemontske perice spodaj ob hudourniku. Bil je težek trenutek
za don Ronchaila, ki je vedel, v kakem stanju so don Boskove noge. Na srečo je
takoj vstal in so ga brez velike težave spravili na breg, medtem ko je pozdravljal
svoj plašč, ki mu je zdrsel z ramen in ga je voda odnesla kakih dvesto metrov
navzdol. Vsega premraženega in mokrega so spravili v kočijo in ga odpeljali na-
zaj domov. Ker ga niso imeli v kaj preobleči, kajti uboštvo pri hiši je bilo skrajno,
5 Prim. MB XV, str. 514 [BiS XV, str. 336].
6 Prim. okrožnico don Rue inšpektorjem, 29. marec 1883.

3.9 Page 29

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
29
česar se je pa on silno razveselil, mu je ravnatelj svetoval, naj leže v posteljo. Po
vseh teh dogodivščinah je imel srečo, da se je lahko oddahnil in nekaj dni mirno
počival. Ko so prijatelji zvedeli, da je don Bosko moral v posteljo, ker v celi hiši
ni bilo perila, da bi se preoblekel, so kar tekmovali, da so ga oskrbeli z vsem
potrebnim. Najprej v hiši niso vedeli nič o tem, kar se je zgodilo, in so vsem,
ki so spraševali, odgovarjali, da se don Bosko čuti nekoliko utrujenega. Toda
naslednjega dne je on sam pred kakimi dvajsetimi gosti natančno pripovedoval
o svojem padcu v Paglione in prisilni kopeli. Razpoloženi baron Héraud si je ob
tem izmislil eno izmed svojih potegavščin. Dal je v obtok fotografijo Nice in na
mestu, kjer je prišlo do padca v vodo, naslikal velik spomenik z napisom:
24. februarja 1883 – se je don bosko rešil iz vode paglioneja –
eden izmed vdanih in veselih prijateljev.7
V trenutku prostega časa je želel obiskati kuhinjo, ki so jo vodile sestre. Med
njegovim ogledovanjem si je sestra Caterina Cei pri dviganju pladnja poškropi-
la ovratnik z omako. Božji služabnik ji je tedaj dejal, da tak ovratnik ni več za
rabo, čeprav je bil sicer še čist, in dodal: »Tako duša, ki bo ob smrti imela samo
en madež, ne bi bila pripuščena v slavo nebes, temveč bi se morala očistiti v
vicah.« Z njim je bil ravnatelj in pogovarjala sta se o finančnih težavah zavoda.
Don Ronchail mu je potožil, da je moral pogosto nadlegovati svoje dobrotnike,
ki so bili marsikdaj že naveličani tega in so mu to tudi dali čutiti. Don Bosko mu
je v lepi piemontščini odgovoril: »Bodi pameten. Denar naj bo za tvoje sinove,
ponižanje pa ohrani sam zase.«
V Nici je prišla k don Bosku gospa Mariangela Laroche iz Vallières v škofiji
Limoges, ki je s svojim možem navadno preživela zimo na Azurni obali in se
že večkrat srečala z don Boskom. Tistega dne je imela trn v srcu. V vasi sta z
možem vzdrževala šolo, ki so jo vodile redovnice. Tedaj je departmajski časo-
pis prinesel novico, v kateri so obtoževali predstojnico, da je sovražno govori-
la proti civilnemu zakonu. To je bil v tistem času divjega boja proti redovnim
šolam silen pregrešek. Občinski svet je napovedoval tožbo pri javnem tožilcu
in zaprtje katoliške šole. Gospa je prišla k don Bosku, da bi si olajšala dušo in
ga prosila za nasvet. Don Bosko, ki bi moral odpotovati še tisti dan, je bil ves v
pripravah, vendar jo je kljub temu sprejel. Mirno jo je poslušal, se nato zbral
in odločno izjavil: »Šole ne bodo zaprli.« Stavek je še nekajkrat ponovil in nato
dodal: »Morate iti na pot.«
»Sredi zime smo,« je dejala gospa. V naših krajih je sneg in bilo bi zelo
neprevidno, če bi se izpostavljali tistemu mrazu. Potovanje bi se slabo končalo.«
»Morate iti na pot,« je don Bosko ponovil v ukazovalnem tonu, ki mu ni bilo
mogoče oporekati.
7 Pismo don Ronchaila don Rui, 24. februar 1883.

3.10 Page 30

▲back to top
30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Pred tolikšno odločnostjo sta mož in žena sklonila glavi in se odpravila na
dolgo potovanje. Domov sta prišla opolnoči. Ropot kočije je zbudil ljudi. Dobri
so se razveselili njune navzočnosti v obrambo obtoženih. Drugi niso vedeli, kaj
naj naredijo. Obtoževalci so se zmedeni zbrali še pred dnevom in se odločili, da
bodo umaknili obtožbo. Upali so, da v odsotnosti edinih sposobnih ljudi, ki bi
mogli prestreči udarec, njihova zvijača ne bo naletela na ovire. Tako pa je prišlo
do zmage brez boja. »Zadosti je bilo ubogati don Boska in priti še ob pravem
času,« je pisala gospa. »Bog je uresničil napoved svojega zvestega služabnika.«
Gospa, ki je bila tako pokorna don Boskovim besedam, je že prej doživela
jasen dokaz njegove svetosti. Že tri leta je bila sprta s taščo zaradi krivice, ki
jo je storila svojemu sinu, njenemu možu. Ni je več obiskovala, ni ji več pisala;
podrla je vse mostove. Njen duhovni voditelj, ki je stvar dobro premislil in ugo-
tovil, da ni bilo sovraštva, je dal, da so stvari šle svojo pot. Potem pa je tašča po
dolgem omahovanju želela skleniti mir. Pri tem so ji pomagale različne osebe, a
je bilo vse zaman. Nekega dne je pisala snahi in jo prosila odpuščanja za nepri-
jetnosti, ki ji jih je storila. Toda snaha se ni omehčala.
Spor je bil na tej stopnji, ko je gospa prišla v Nico. Ko je zvedela, da je don
Bosko v mestu, ga je šla obiskat. Z razliko od preteklega srečanja jo je sprejel
s hladno zadržanostjo in ji takoj na začetku rekel: »Hčerka, vi niste v redu.«8
Če jo je že sprejem presenetil, so jo te besede presunile to še toliko bolj. In don
Bosko jih je kar naprej ponavljal. Prosila ga je za pojasnilo, nakar je rekel, naj
gre k oltarju in Najsvetejše prosi za razsvetljenje. Ker je bilo že pozno, ni mogla
še istega dne ponovno govoriti z Božjim služabnikom. Naslednjega dne je po
maši poslušala pridigo, ki je govorila o krščanski ljubezni in odpuščanju žalitev.
Takoj se ji je posvetilo in bila je pretresena ob dejstvu, da si v treh letih ni zares
izprašala vesti. Padla je na kolena pred spovednikom in se malo zatem odpravi-
la k don Bosku. Kakor hitro jo je zagledal, ji je, ne da bi ji dal odpreti usta, dejal:
»Oh, draga hčerka, danes pa ste v redu. Odpustila vam je iz vsega srca in v pismo
zlila vso svojo dušo. Bog je zadovoljen z vami.« Takoj po spovedi je pisala tašči
pismo, polno ljubeznive vdanosti.9
Iz Nice je šel v Cannes. O tem potovanju, na katerem se je vlak večkrat us-
tavil, je don De Barruel poročal: »Povsod, kjer so zvedeli za don Boskov mimo-
hod, so se zbirali ljudje in ga obkrožali. Navzoč je bil tudi pater Manin, nekdanji
misijonar in življenjepisec slavnega in častitega arškega župnika, ki je rekel: »Ce
sont les mêmes scènes qui à Ars, et je m'y croirais encore« [To so prav isti prizori
8 Dobesedno: Ma fille, vous n'éles pus dans l'ordre.
9 Dne 14. septembra 1899 je poslala poročilo o dveh dogodkih. Pisala je: »Tako rada sem imela don
Boska, da se mi zdi nujno, da izrečem svojo hvaležnost.« Njegov Njen župnik je dodal izjavo, da je
gospa Laroche honestate ac religione insignem, proinde fide dignam [se odlikuje po poštenosti in
veri in ji zato lahko verjamete]. O še drugem don Boskovem obisku v Nici glej Dodatek, št. 16.

4 Pages 31-40

▲back to top

4.1 Page 31

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
31
kot v Arsu in zdi se mi, da sem pri njih navzoč].10
V Cannesu se je zadržal nekaj dni. Stanoval je pri markizu La Croix Laval.
Nekega dne mu je markiza predstavila svoje vnuke in izrazila željo, da bi kateri
izmed njih postal duhovnik. On ji je odvrnil: »Samo eden bo postal duhovnik.«
Napoved se je uresničila v osebi opata Saint Triviera, ki je bil inkardiniran v
škofiji Dijon.
Dne 2. marca je zajtrkoval pri nekem 85–letnem gospodu, h kateremu ga
je pripeljal navdušen sotrudnik msgr. Guigou, kaplan v neki znani bolnišnici.
Vsi njegovi sorodniki so goreče želeli, da bi se vrnil k veri očetov. Don Boskova
navzočnost je na vse naredila velik vtis, pa tudi na starčka je dobro vplivala, ka-
kor se je to videlo naslednjega julija. Ko se je vrnil v svoj rojstni kraj Gerardmer
in so ga napadle nevšečnosti, je, namesto da bi se vznemirjal, spravil z Bogom,
nakar se je zdelo, da se mu je zdravje malo izboljšalo. Ni mogel iz hiše, zato je
želel, da bi doma prejel sveto obhajilo. Ker v svoji mladosti ni prejel zakramenta
birme in ker je bil mimogrede navzoč msgr. Turinaz, novi škof v Nancyju, ga je
ponižno prosil, da bi mu podelil ta zakrament. Veselje vseh njegovih je doseglo
višek.11
Kakor vedno je moral sprejeti nemalo ljudi, obiskati veliko bogatih tujcev
in se odpraviti k mnogim skupnostim. Vendar nam o tem manjkajo dokumen-
ti.12 Don Ronchail nam pripoveduje o prizoru, ki je naredil velik vtis nanj in
vse navzoče. Manjkalo je pet minut do odhoda vlaka in don Bosko je že hotel
vstopiti, ko sta pristopila dva višja častnika, verjetno polkovnika ali generala,
pokleknila pred njim na tla in ga prosila, da bi ju blagoslovil, kar je don Bosko
storil v veliki preproščini in dobrohotnosti.
Iz Cannesa se je odpravil v Fréjus in tam pozdravil škofa. Prelat ga je prosil
za nekaj svetinjic Marije Pomočnice, ki jih je nameraval poslati neki svoji zelo
bolni krščenki v Parizu, ki je bila v smrtni nevarnosti. Ko je bolnica prejela sve-
tinjico, si jo je obesila okoli vratu in začela devetdnevnico. Sredi devetdnevnice
je ozdravela. Ko je prišel don Bosko v Pariz, se je okoli njega zbrala velika mno-
žica ljudi, ki jim je delil svetinjico. On, ki je nikdar ni videl, jo je pogledal in ji
rekel: »Vam pa ne, ker ste jo dobili že od škofa v Fréjusu, vašega botra.«13
Škof je odločil, da če bi hotel, bi lahko govoril ljudem v stolnici. Po govoru se
je don Bosku predstavil neki gospod, oče sedanjega župana (1934), in priporo-
čil v molitev svojo soprogo, ki je bila zelo bolna in ji je grozila izguba vida. Sve-
tnik je blagoslovil neki nabožni predmet, ki je pripadal bolnici, in dodal: »Recite
ji, da ne bo umrla slepa.« Dejansko je umrla zelo priletna in je vedno videla. Oči
10 Poroča don Rua v navedeni okrožnici.
11 Pismo gospe Anne Nótinger don Bosku, Gérardmer (Vosges), 28. julij 1883.
12 Imamo kratko poročilo o znamenitem srečanju (Dodatek, št. 17).
13 O tem je don Ronchail poročal don Lemoynu.

4.2 Page 32

▲back to top
32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
so jo zelo bolele, specialisti medicinske fakultete so ji priporočali operacijo, ona
pa o tem ni hotela niti slišati in je vedno ponavljala: »Don Bosko mi je zagotovil,
da ne bom umrla slepa.«
Več gospa se je tedaj navdušilo za don Boskove ustanove. Neka neporoče-
na ženska je bila tako vneta za pridobivanje članov in zbiranje obleke za don
Boskove sirote, da jo je neki preprost človek, ko jo je srečal na cesti, ogovoril z
»Dober dan, gospa don Bosko«.
Popoldne 6. marca se je don Bosko odpravil v La Navarre.14 Dečki tamkaj-
šnje hiše so ga navdušeno pozdravili v novem poslopju. Stavbi, ki so jo začeli
zidati pred enim letom, ni manjkalo drugega kot don Boskov blagoslov. Takoj
pri vhodu so pripravili prisrčno akademijo, na koncu katere je on dejal: »Ko se
oče po dolgi odsotnosti vrne med svoje sinove, ga vsak pozdravi z dober dan,
oče, dober dan, očka. To nam pove vse. Vi ste hoteli storiti več. Veselim se z
vami vsemi. V glasbi ste od lanskega leta močno napredovali. Prepričan sem,
da ste prav toliko napredovali v dobroti in znanju. Še naprej rastite v milosti in
zdravju pred Bogom in pred ljudmi in skrbite, da boste imeli vedno dober tek.«
Popoldne 7. marca je slovesno blagoslovil novo stavbo. Nato je opravil še
drug obred. Kapelica, ki so jo uporabljali do tedaj, ni več mogla sprejeti vseh
fantov. Ker je že 1882 predvideval to pomanjkljivost, je predlagal grofu Collu,
naj jo čim prej odpravi. Grof mu je v ta namen obljubil 20 tisoč frankov. Zato
so takoj sklenili postaviti zadosti obširno in spodobno cerkev. Med njegovim
obiskom so dela toliko napredovala, da je že lahko blagoslovil temeljni kamen.
Bilo je silno slabo vreme, vendar so vsi najpomembnejši dobrotniki hiše prišli
k dvojni slovesnosti.15
Dne 8. marca se je dobri oče po maši s solzami v očeh in živijo vzkliki odpra-
vil proti Hyèresu16 in Toulonu. V Toulonu je bil za nekaj dni zaželen gost grofov
Colle, katerima je pripovedoval o treh urah, ki jih je prebil v vlaku z njihovim
sinom Luigijem, ki je umrl pred tremi leti.17
Don Bosko je imel v svojem življenju celo vrsto srečanj z ustanovitelji in
ustanoviteljicami redovnih družb. V Toulonu je srečal fanta, ki je postal pater
Felice Rougier, ki še danes živi v Mehiki in je ustanovil Družbo Svetega Duha.
Leta 1878 je bil pri osemnajstih letih novinec maristov v Lyonu. Toda rana na
14 Podatke o obisku v La Navarru povzemamo iz kratke italijanske kronike tamkajšnje salezijanske
hiše. V MB II je podan odlomek iz pisma inšpektorja don Pavla Albere, ki se nanaša na to leto,
medtem ko je bilo to 1882 (prim. MB XV, str. 503 [BiS XV, str. 329]).
15 Iz poročila o obisku, ki ga je dobil don Bosko v La Navarru. Prim. Dodatek, št. 18.
16 Francoski Salezijanski vestnik, avgust 1883. Edini spomin na ta obisk v Hyèresu je pismo Isabelle
Guille, ki je 15. novembra 1883 pisala don Bosku iz Pariza: »Ozdravljenje moje matere, ki smo vam
jo večkrat priporočili, je na dobri poti in že skoraj doseženo. Želimo, da bi ga presveta Devica dopol-
nila. Posebno vam priporočam ozdravljenje gospodične Félice Sanguier, ki ste jo videli v Hyèresu.«
17 Prim. MB XV, str. 87 [BiS XV, str. 59].

4.3 Page 33

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
33
desnem zapestju, ki je niso mogli ozdraviti, ga je prisilila, da se je vrnil domov.
Pet let pozneje je bila cela roka samo še kost in koža. Mati, ki je zelo cenila don
Boska, je sina v Toulonu predstavila svetniku in ga prosila, da bi ga blagoslovil
in ozdravil, da bi mogel postati duhovnik. Fant je pokleknil predenj. Don Bosko
je objel njegovo glavo, zmolil kratko molitev in ga blagoslovil. Učinek je bil ne-
posreden: rana se je zacelila, bolečine so prenehale in cela roka je spet dobila
naraven videz. V spomin na ta čudež pater Rougier in njegovi sinovi častijo sve-
tega Janeza Boska za posebnega zavetnika njihove redovne družine.
Dne 16. marca zvečer so priredili veliko slovesnost ob don Boskovem pri-
hodu v Marseille.18 Kaj se je tam dogajalo, nam je malo znano. Povedali bomo,
kar vemo.
Splošno sporočilo povzemamo iz že omenjene okrožnice don Rue inšpek-
torjem: Iz Marseilla nam poročajo, da je sredi tega meseca tja prišel don Bosko,
ki je popolnoma zavzet od množice obiskovalcev. Vozovi nenehno vozijo k nje-
mu bolnike, da bi prejeli blagoslov, ki ga čakajo z velikim zaupanjem. Ves ta
vrvež pa ga ne prevzema toliko, da bi pozabil na druge posle. Predvsem misli na
cerkev Srca Jezusovega, ki je glavni cilj njegovega potovanja. Prav tako misli na
misijone. V Lyonu bi mu prišel prav dokument Državnega tajništva, s katerim
bi Sveti sedež priznal salezijanske misijone. Za eno in za drugo stvar je pisal iz
Marseilla generalnemu prokuratorju.
Predragi don Dalmazzo!
Storim, kar morem, toda ti in don Savio morata iskati denar.
Po tvojem navodilu smo iz Cannesa po don Ronchailu poslali 3.000 frankov. Ta vsota
nima nikakršne zveze z denarjem, ki smo ga po pomoti poslali msgr. Macchiju.
Prav tako smo iz Hyèresa poslali 2.000 frankov.
Ta teden ne boš prejel drugega denarja. Poslal bom več, ko bom odhajal od tod, ker
moramo plačati težke dolgove naših hiš.
Bilo bi nadvse koristno, če bi nam monsinjor izdal potrdilo, v katerem bi bilo rečeno:
1. S privolitvijo in po naročilu svetega očeta Pija IX. smo ustanovili misijone v Urugva-
ju in v Patagoniji.
2. Sveta kongregacija razmišlja o delitvi Patagonije v tri vikariate, ker tako želi sveti oče.
3. Te misijone priporočajo Ustanovi za širjenje vere, da bi jih ta sprejela v dobrohotno
varstvo.
Pogum! V Rimu ne manjka denarja. Pisal bom, kakor hitro bom zunaj te zmede.
Quaerite et invenietis [Iščite in boste našli].
Bog naj vas vse blagoslovi.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Marseille, 19. marec 1883
18 Zapisnik s seje, 15. marec 1883.

4.4 Page 34

▲back to top
34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Dne 29. marca je bil dan sotrudnikov.19 Po maši je don Bosko blagoslovil
lep kip Marije Pomočnice, ki ga je neka pobožna marsejska družina kupila za
kapelo oratorija. Po svetem obredu je navzočim izrazil svoje zadovoljstvo, da je
v Marseillu videl toliko vere ne samo med revnimi, temveč tudi med plemiči, ne
samo med ženskami, temveč tudi med moškimi. Pohvalil je pogosto prejemanje
svetih zakramentov in spodbujal k nadaljnjemu zaupanju do Marije Pomočnice.
Popoldanskemu srečanju je predsedoval škof. Zadnji obiskovalci niso nikjer več
dobili prostora. Niti v bližnjih sobah. Don Bosko je z dovoljenjem začel srečanje
in potem podal stanje salezijanskih domov v Franciji. Pri tem se je držal reda,
po katerem je obiskal posamezne ustanove. Govoril je francosko. Opat Mendre,
ki je postal župnik pri sv. Trofimu, ni mogel sestaviti svojega poročila, ko pa je
na konferenci govoril z don Albero o don Boskovi konferenci, je dejal: »Don
Boskova zgovornost nima nič skupnega z zgovornostjo drugih. Da, govori dru-
gače kot drugi, toda vedno ugaja.« Don Bosko je poročal o Nici.
V Nici sem našel novo hišo za sestre, ki so dodeljene zavodu, prostor za
delavnice in kapelo za bogoslužje. Ta dodatna stavba je omogočila, da so število
gojencev od sto povečali na dvesto. Gre za sto fantov več, ki se izučijo kake obrti,
dobijo osnovno izobrazbo in se naučijo ljubiti Boga. To nas zelo tolaži.
Iz Nice sem se odpravil v La Navarre pri Toulonu. Kakor veste, smo tukaj zbrali za-
puščene podeželske sirote. To je poljedelska kolonija, ki je dala že dobre sadove, in
upamo, da bo dala še boljše. Lansko leto je tu stala le borna stara koča, ki je pretila,
da se bo podrla. Treba jo je bilo takoj začeti popravljati. Ni bilo sredstev. Kljub temu
pa smo zaupali v Boga in blagoslovili temeljni kamen obširne stavbe za več kot sto
petdeset fantov. Danes je končana in tisti, ki je kot jaz videl stanje lansko leto in vidi
danes novo stavbo, obstane presenečen in ne more drugega kot dati hvalo Bogu, ki
nas je tako močno zaščitil.
O hišah zunaj Marseilla naj še povem nekaj o St-Cyru. Nevarnosti in zapeljevanja, ki
so jim izpostavljeni mladi ljudje, je na deželi še posebno veliko za osirotela dekleta.
Če hočejo preživeti, se morajo odpraviti v mesto in se prilagoditi vsakemu delu in vsa-
ki službi. Pomanjkanje vzgoje in verskega življenja na eni strani in pohujšanje, po-
kvarjenost in hudobija na drugi povzročajo pravi pekel med njimi. Kdo more prešteti
vse žrtve? Kdo more povedati, koliko teh žrtev se vrne na svoj dom takih, kot so odšle?
Jasno je, da se je treba postaviti po robu pokvarjenosti. Zato je bilo treba poskrbeti
za osirotele podeželske deklice. Tudi to smo storili. V ta namen je bila odprta hiša
v St-Cyru, kjer je zbranih kakih štirideset deklet, ki dobivajo vzgojo, hrano, obleko,
obdelujejo zemljo, se izobražujejo in so deležne šolskega in verskega pouka. Učijo se
vsega, kar je v skladu z njihovim spolom, položajem in stanom, in se pripravljajo na
bodoče življenje.
Toda z žalostjo v srcu moram reči, da je ta hiša zelo oddaljena od velikih naselji in
zato manj poznana in ni deležna podpore kakor domovi v Nici, La Navarru in Mar-
19 Okrožnica za povabilo v Dodatku, št. 19.

4.5 Page 35

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
35
seillu. Treba bi bilo podvojiti ali celo potrojiti število deklet, vendar za sedaj nimamo
potrebnih sredstev. Toda nam ne manjka upanje, da bomo mogli tudi tam začeti gra-
diti novo poslopje. Ker smo napovedali boj peklu, se ne bomo dali premagati otrokom
teme.
O našem oratoriju v Marseillu ni treba veliko besed. Sami vidite, koliko je bilo storje-
nega. Dogradili smo to kapelo, kupili zemljišče za tretjo stavbo in sedaj smo prisiljeni
postaviti novo krilo, da zakrijemo pogled tistim, ki živijo okoli nas. Stavba bo kaj
kmalu končana in bomo lahko dvignili število fantov od današnjih tristo na štiristo
in še več. Samo po sebi se razume, da je za vse to potreben denar, in če ni denarja, so
dolgovi. Veste, koliko znašajo dolgovi? Sto tisoč frankov. To je bil tudi prvi pozdrav,
ki sem ga prejel od predstojnikov doma! Predložili so mi račune, ki z drugimi izdatki
dosežejo dvesto tisoč frankov. Sedaj moramo nekaj narediti in potolažiti upnike, ki
jih ne zadovoljijo besede. Treba je dobiti sredstva. Nekdo je predlagal molitev. Toda
molitve niso zadosti, molitvi je treba pridružiti delo. Toda ne samo podjetniki, tem-
več tudi naši fantje se ne zadovoljujejo z molitvami, ker jedo velike količine kruha in
naj jim še toliko pripovedujem, da bi se znebili navade, se mu ne odpovedo niti za en
dan. Ne zahtevajo slaščic, nikakor ne, temveč kruh in mineštro, da se lahko najedo do
sitega. To je hrana, ki jo pričakujejo in ki jim jo moramo priskrbeti.
Vprašali boste, kako je mogoče poravnati tako velik dolg? V Turinu smo pred kratkim
dokončali gradnjo prelepe cerkve, ki je stala skoraj milijon. Ali veste, koliko denarja
smo imeli v žepu, ko smo začeli dela? Osem soldov. Tisti prvi teden smo bili v skrbeh,
kako bomo plačali delavce. Takrat so predstojnika poklicali k postelji neke bolne go-
spe, ki ni več upala v pomoč človeških sredstev, temveč je vse zaupanje položila v
Marijo Pomočnico. »Brez dvoma vam bo Marija pomagala,« je dejal duhovnik, »toda
tudi vi morate storiti, kar vam je mogoče. Predvsem molite, molite goreče devet dni
tri očenaše, zdravamarije, slavaočetu in eno Pozdravljena Kraljica
»Seveda bom vse to rade volje storila, in to čim bolj pobožno.«
»Vendar to še ni zadosti,« je odvrnil predstojnik. »Storiti morate še kaj Mariji v čast.
Pomagati mi morate pri delu, ki smo ga začeli (povedal ji je, za kaj gre). Res ne vem,
kje naj vzamem denar, da bom prihodnjo soboto plačal delavce. Vi bi morali storiti
to namesto mene.«
»Obljubljam, da bom storila tudi to. Naj mi mati Božja Marija pomaga, da bom v
soboto mogla zapustiti posteljo. In koliko bo to zneslo?«
»Za ta teden je potrebnih tisoč lir.«
»Prav. Vrnite se v soboto in jih boste dobili.«
Predstojnik se je na dogovorjen dan proti poldnevu vrnil v hišo bolnice. Potrkal je na
vrata. Prihitela je hišnica in mu poročala o gospodarici: »Oh, dobri oče! Popolnoma
je zdrava. Vstala je. Ker ni bila zadovoljna, da bi se sprehajala samo po hiši, je šla v
cerkev.«
»Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil duhovnik. »Pa vam ni pustila ničesar, kar bi izročili
meni?«
Takrat je vstopila gospa, pripovedovala o ozdravljenju, podarila dar in še naprej po-
maga vse do konca gradnje.

4.6 Page 36

▲back to top
36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
To je eden od mnogih dogodkov, ki so pomagali zgraditi svetišče Marije Pomočnice
v Turinu. Od enega milijona, ki smo ga porabili za gradnjo, je bilo vsaj osemsto tisoč
lir iz darov za prejeta uslišanja na priprošnjo matere Božje Marije. Menim, da se to,
kar se je zgodilo v Turinu, lahko ponovi tudi tukaj v Marseillu v oratoriju sv. Leona.
Potem ko se je zahvalil darovalcem, je govoril še o napredku v raznih krajih
in končal z date et dabitur vobis [dajte in boste prejeli].20 Tu je spodbudil nav-
zoče, da naj sodelujejo z don Boskom, ki je orodje v rokah Božje previdnosti, in
jih prosil za pomoč v dobrem zgledu in miloščini ter povedal naslednjo ljube-
znivo zgodbo.
V severni Afriki je bil samostan, ki ni ničesar posedoval, pa je kljub temu z
dobroto vernikov vzdrževal svoje redovnike in dajal miloščino revežem. Toda
sčasoma so zabredli v velike denarne težave, darovi so se manjšali in življenje je
postalo nevzdržno. Predstojnik je ves v skrbeh šel vprašat za svet enega svojih
kolegov, ki je bil tudi predstojnik samostana, in mu prikazal svoj položaj. Ta je
iz pripovedi zvedel, da so zaradi zmanjšanih prihodkov najprej zmanjšali mi-
loščino in potem popolnoma ukinili vsako pomoč revežem. V tem je videl vzrok
dogajanja. Rekel je: »V vaši hiši sta stanovali dve sestri, eni je bilo ime Date in
drugi Dabitur. Ko so odpravili Date, je odšla tudi Dabitur in pustila redovnike v
revščini.« Poslušalci so se zasmejali in spoznali, da pomeni pomagati bližnjemu
dobivati od Boga vse vrste blagoslovov.
Denar, ki ga je don Bosko zbral v dveh tednih svojega bivanja v Marseillu, je
malo razbremenil težo dolgov v Oratoriju sv. Leona, vendar je bila to le trenutna
in nezadostna pomoč. Videl je, da je mesto v veliki denarni stiski, ki ni dopušča-
lo velikodušnosti normalnih časov. Zaradi teh okoliščin je malo omilil svoj poziv
h krščanski dobrodelnosti in se odločil, da bo tudi drugje iskal pomoč. Istoča-
sno so mu prišle vabljive ponudbe iz Lilla in Barcelone. Ko je opat Guiol povezal
oboje, je našel razlog, da je spodbudil gospe marsejskega odbora: »Božja pre-
vidnost,«21 je dejal, »se jasno kaže v don Boskovih delih in potrjuje resničnost
besed Pija IX.: 'Don Bosko je apostol in jaz imam vanj popolno zaupanje.' V nje-
govih domovih in med prebivalci, ki se tam zbirajo, je čutiti jasen vpliv izžare-
vanja njegove svetosti. Fantje iz Oratorija sv. Leona so s svojim vedenjem prava
pridiga in pri slovesnih obredih pogosto vzbudijo v navzočih željo po vrnitvi k
prejšnjemu lepemu življenju. Dobrota teh fantov dokazuje odličnost ustanove
in je dosti boljše priporočilo kot še toliko lepih besed.«
V semenišču se je pripetil dogodek, ki kaže spoštovanje, ki ga je don Bosko
20 L'Echo de N. D. de la Garde (8. april 1883, št. 19) je pisal: »Preprost govor, izrečen s čudovito
prisrčnostjo in očetovsko dobrohotnostjo, je globoko presunil odlično občinstvo, ki se je zbralo
pred prižnico. Zavzeto delovanje vernikov po spodbudi svetega redovnika je jasen dokaz podpo-
re, ki jo Bog daje kreposti velikega ustanovitelja.«
21 Zapisnik, seja 12. aprila 1883.

4.7 Page 37

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
37
užival v Marseillu. Neki bogat gospod, velik dobrotnik hiše, je želel pripravi-
ti svojemu sinu kleriku presenečenje z don Boskovim obiskom. Don Bosko je
privolil in šel v semenišče, kjer so želeli govoriti z rektorjem, toda tega ni bilo.
Prosili so za podrektorja. Ta je prišel, jih ljubeznivo sprejel in vprašal, kaj želijo
od njega.
»Dovoljenje, da bi smeli govoriti z mladim Oliverjem,« je odvrnil oče.
»Nemogoče. Semeniščniki so sedaj v šoli.«
»Toda tu gre za izreden primer,« je pripomnil don Bosko.
»Gre za tujca, njegovega prijatelja, ki ne more priti še drugič.«
»Zelo mi je hudo, da se je tako zgodilo. Toda samo rektor bi mogel dovoliti
tako izjemo. Jaz gotovo ne bom prevzemal take odločitve.«
»Pa vendar nam morate dati to dovoljenje,« je odvrnil don Bosko. »Prepri-
čan sem, da bi vaš predstojnik to storil.«
»Oprostite mi, toda jaz ne vstopam v pravice predstojnika. Meni je zadosti
pravilo.«
Pogovor se je nadaljeval med vljudnimi prošnjami na eni strani in ljubezni-
vimi zavračanji na drugi, dokler ni klerikov oče izgubil potrpljenja in končal
prerekanja z odločnim:
»Toda ali veste, s kom govorite?«
»Seveda vem: z duhovnikom, ki mora biti ugledna osebnost že zato, ker je v
vaši družbi. Vendar pa to ni zadosten razlog, da prekršim pravilo.«
»To je don Bosko!« mu je zakričal gospod Olive.
»To je don Bosko?« je ponovil vredni duhovnik. Po teh besedah je padel na
kolena in ponavljal: »Don Bosko, don Bosko!« in mu navdušeno poljubljal roko.
Potem je stekel proč in začel zvoniti ter klicati: «Don Bosko, don Bosko!«
Ob klicu zvonca so prihiteli iz predavalnic profesorji in slušatelji in tudi
oni vzklikali: »Don Bosko, don Bosko!« Preskakovali so stopnice, se gnetli okoli
njega in mu poljubljali roko. Prizor ganljivega navdušenja.
Medtem se je vrnil rektor, dal zbrati klerike v dvorani in popeljal tja don
Boska. Prosil ga je, naj jim spregovori kako besedo. Don Bosko je v vsej prepro-
ščini začel postavljati vprašanja:
»Koliko diakonov vas je?«
»Veliko.«
»In koliko subdiakonov?«
»Veliko.«
»Prav, poslušajte veliko resnico. Vi vsi boste nekega dne, ki ni daleč, postali
duhovniki. Nikdar ne pozabite, kar vam bom sedaj povedal. Duhovnik ne gre
niti v nebesa niti v pekel nikdar sam: z njim gre vedno velika množica duš, ki
jih je rešil s svojo sveto duhovniško službo in s svojim lepim zgledom ali pa jih
pogubil s svojo malomarnostjo v opravljanju svojih dolžnosti in s svojim slabim

4.8 Page 38

▲back to top
38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
zgledom. To si dobro zapomnite.« Nato je to svojo trditev ponazoril z dogodki
iz cerkvene zgodovine.
V trenutku velike duševne stiske družine Olive je don Boskova beseda pri-
nesla žarek tolažbe. V tako imenovani vojni proti Krumirom v Alžiru22 sta bila
v operativnih enotah tudi dva sinova gospoda Oliveja. Mati je pisala don Bosku
in ta ji je odgovoril, da nobeden izmed njiju ne bo umrl v tej vojni. Toda eden je
vendar umrl za tifusno vročico. Mati je ponovno pisala don Bosku in ga spom-
nila na njegovo napoved. Don Bosko ji je odgovoril, da je obiskal bojišče in preg-
ledal mrtve, pa ni videl njenih otrok. Še enkrat ji je zagotovil, da nobeden ne bo
umrl v vojni. Kar se tiče drugega, ki je bil žrtev te bolezni, je zagotovil, da bo ob
svojem prihodu v Marseille in na kosilu pri družini Olive ta sin kralj praznika in
bo sedel na častnem mestu. »Tako se je tudi zgodilo,« pravi don Lemoyne, ki je
slišal to pripovedovati očeta Oliverja.23
Ta družina Olive nima nič skupnega z drugo istoimensko družino, iz katere
izhaja naš don Lodovico, ki je umrl 1919 kot misijonar na Kitajskem. Zdi se, da
je to fant, ki je l. 1883 pri sedemnajstih letih prvikrat srečal don Boska. Tedaj
je neka goreča sotrudnica seznanila Oliverjeve z don Boskom, ki je sprejel po-
vabilo na kosilo. Številna družina, trinajst dečkov in deklic, je takoj pritegnila
njegovo pozornost. Po kosilu je hotel vse videti in vsakemu povedati besedico.
Ko je prišel na vrsto Lodovico, ga je pogledal s svojim prodornim pogledom in
obrnjen dejal: »Ta bo za don Boska.« To je bil materin benjaminček. Kljub temu
je ta globoko verna žena 1886 po rokah Božjega služabnika darovala Bogu svo-
jega otroka.24
Ime monsieur Olive je postalo opevano med oratorijskimi prebivalci. Ko je
1883 prišel v Valdocco in so ga kot velikega dobrotnika sprejeli z vsemi častmi,
je po kosilu šel na dvorišče med fante in jim dejal, da bo na dan, ki ga bo določil
don Bosko, dobil vsak polovico piščanca. Na Porta Palazzo, veliki turinski tržni-
ci, so prodajalci in prodajalke ponujali na dolge palice obešeno perutnino, ki so
jo zaklali prejšnji večer. Zjutraj so navsezgodaj prišli preskrbovalci hotelov in
jih kupovali. Toda tistega jutra na svoje veliko presenečenje niso dobili ničesar.
Povsod so jim govorili: »Vse je odnesel don Bosko.« Slavni Rossi, kuhar v zavo-
du, ki je dobro poznal navade kupcev, je že navsezgodaj pokupil vse, kar je bilo
pri roki. Lahko si mislimo, kaj so govorili in kake opazke so delali. Prišlo je tudi
do prepirov stalnih kupcev z njihovimi dobavitelji. Toda naj bo že kakor koli,
22 Ta alžirski pohod je bil posledica roparskih napadov 30. in 31. marca 1881 na področju Con-
stantine. Francija je poslala tja 40 tisoč mož. Pohod se je končal s pogodbo v Cair-Saidu (12. maj
1881), ki je postavil Tunis pod francoski protektorat.
23 Don Lemoyne je srečal v Marseillu mladega povrnjenca iz Afrike, ko si še ni popolnoma opomogel
od bolezni. Bilo je to nekaj dni prej, preden je don Bosko šel na tisto kosilo. Ta družinski praznik
so obhajali leta 1882 ali 1883.
24 V. Chantier, Un missionnaire salésien. Le père Ludovic Olive. Nice, Ecol prof. sal. Don Bosco; 1931.

4.9 Page 39

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
39
tokrat so vsi piščanci in kure poleteli v Oratorij in se predstavili tamkajšnjemu
kuharju.
Omenili bomo še tri izjemne dogodke, čeprav prvi sodi v leto 1882.25
Na predvečer konference je don Bosko srečal v hiši v Marseillu dve osebi, ki
sta se prišli zahvalit Mariji Pomočnici. Dne 11. februarja preteklega leta je neka
ženska privedla svojega sina, ki je bolehal za boleznijo, ki je bila po sodbi zdrav-
nikov neozdravljiva: težek tur je polnil levo oko. Edina rešitev bi bila operacija.
Don Bosko je materi in sinu priporočil veliko zaupanje v Marijo Pomočnico,
podelil fantu blagoslov Marije Pomočnice in na uslišanje ni bilo treba dolgo ča-
kati, kajti tri dni pozneje je bilo oko spet normalno in na praznik vnebohoda
je izginila tudi vsa težava z vidom. V zahvalo Mariji Pomočnici so don Bosku
izročili tudi zajeten dar.
Drugi dogodek se je pripetil na sam dan konference. V telegramu dne 29.
aprila iz Berna je grofica Aure sporočala don Bosku, da se je njenemu soprogu
pljučnica sprevrgla v meningitis in da trpi strašne bolečine. Zato se obrača nanj,
da bi s svojo molitvijo in molitvijo dečkov dosegel malo olajšanja. Naslednjega
dne je nov telegram naznanil poslabšanje stanja in ponovne prošnje za molitev.
Don Bosko je takoj goreče molil in dal moliti v ta namen. Minil je dan in napo-
čil je drugi, ki je prinesel naslednje sporočilo: Il est sauf [rešen je]. Čudežno
ozdravljenje je ostalo trajno.
Tretji dogodek je povezan z don Boskovim obiskom v Avignonu. Gospodje
Almaric so imeli tam hčerko, ki je bila že tri mesece bolna in so jo zdravniki
spoznali za neozdravljivo. Starši so v naglici prišli v Marseille in prosili don
Boska, da naj jo obišče in ji da svoj blagoslov. Ker je imel v svojem načrtu tudi
obisk Avignona, je obljubil, da bo prišel. S tem tolažilom sta se starša takoj vrni-
la domov.
Pismo gospodične Clare Louvet, ki ga navajamo kot zadnje v Dodatku, pa
postavlja na glavo celotno kronologijo potovanja, če ne dopustimo napake v
datumu: »Marseille, 2. marca«. Drugega marca naj bi bil po teh podatkih don
Bosko že v Marseillu. Iz zapisnika Odbora pa razberemo, da don Bosko pred
16. ni bil v mestu. Zato menimo, da mora biti za 2 še neka številka, mogoče še
druga 2.26 Načrt potovanja, o katerem govori pismo, je bil namreč deležen nekaj
popravkov.
Tako je v ponedeljek 2. aprila v spremstvu tajnika don De Barruela šel na
pot. Po srečnem naključju sta dobila ekspresni vlak, ki ju je v dveh urah brez
25 O prvih dveh govori don Rua v okrožnici inšpektorjem dne 1. aprila.
26 Mogoče opustitev lahko takole razložimo. Zgoraj nad prvo črto je don Bosko zapisal z velikimi
črkami: Oratoire S. Léon, Marseille [Oratorij sv. Leona, Marseille]. Marseille je čisto do roba, ker je
list majhen. Pod Marseille stoji 2. marec 1883. Toda oko ni dobro ocenilo prostora in je zato takoj,
ko je začel pisati, moral stisniti črke, če je hotel, da bi vse napisal. To pomanjkanje prostora je bilo
verjetno vzrok, da ni napisal še ene številke.

4.10 Page 40

▲back to top
40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vsakega postanka pripeljal v mesto papežev. Glas o njegovem prihodu je zbral
na železniški postaji številno množico ljudi, ki so ga pričakovali pri izhodnih
vratih. Da bi ga obvarovali pred navalom tolikšne množice, se je izmuznil skozi
skrivna vrata bližnje kavarne in sedel v pripravljeno kočijo, ki ga je hitro odpe-
ljala v mesto. Ko so se ljudje zavedeli, kaj se je zgodilo, so se pognali za njim.
»Stvar je bila nadvse smešna,« je pisal don De Barruel, »obenem pa zelo spod-
budna, ker je na tako izviren način pričala o navdušenju in priljubljenosti naše-
ga svetnika.«27
Don Bosko se je v mestu nastanil pri gospodu Michelu Bentu, ki je imel ve-
liko trgovino s svetimi oblačili in posodami. Čeprav je bilo skladišče zelo dolgo,
je bilo vendar polno ljudi, ki so se stiskali k stenam, da so mu naredili prostor
in prejeli njegov blagoslov.28 Kljub tej veliki množici pa je vladala popolna tišina
in zbranost, ki je bila izraz velikega spoštovanja, ki se ga don Bosko ni zavedal.
Gospod Bent mu je povsod sledil in ga skušal podpirati, ker se mu je zdel malo
slaboten. Zato ga je svetnik imenoval svojega angela varuha, kakor je imenoval
svojega ministranta enfant de choeur [otrok srca], njegovega sina, ker mu je mi-
nistriral. Kljub vsem tem previdnostnim ukrepom pa so mu razrezali talar, da
so dobili relikvije. Ko se je zavedel tega skrivnostnega početja, je dobrovoljno
dejal: »Režejo mi talar. Da bi mi vsaj priskrbeli novega.« Gospodar je poslal sina
Guglielma h krojaču, da mu je sešil novega in je bil tako nared za odhod.
Naslednje jutro je maševal pri damah Sacre Coeur, od katerih je bila ena
sestra njegovega tajnika. Po končani maši so ga gospe dobesedno oblegale
in vsaka je hotela poseben blagoslov in besedico samo zanjo. Vdal se je proš-
njam tamkajšnjega dekana in sprejel nagovor ob štirih popoldne v nadškofijski
cerkvi sv. Agricola, kjer je l. 1371 papež Gregorij XI. ustanovil javno liturgično
češčenje sv. Jožefa.
Prostorna cerkev se je napolnila z verniki kakor »malo prej za veliko noč,
kar ni malo«, je pripomnil neki avignonski časopis.29 Neki drug časopis je po-
novil30 dopis iz Avignona: »Občudovali smo ne samo množico vernikov, ki so
prihajali, da bi prejeli kak nasvet, blagoslov, spomin, temveč tudi ljubeznivo
preprostost, ponižen smehljaj in zatajevanje človeka, ki je sprejemal in blagos-
lavljal vse, uboge, majhne, bolne, kakor bi to storil sv. Frančišek Saleški, Vincen-
cij Pavelski ali častiti arški župnik.« Isti časopis je o konferenci zapisal: »Pred
27 Omenjena okrožnica don Rue in pismo don De Barruela grofu Collu, Valence, 5. april 1883.
28 Neki mlad fant Giuseppe Françon mu je iz Tarascone 30. maja, ko so vsi časopisi govorili o don
Bosku, pisal: »Jaz sem mladi fant, ki sem bil ozdravljen v Lurdu in oblečen v modro, ki sem s svojim
očetom imel srečo, da sem vas videl in prejel vaš blagoslov pri gospodu Michelu Bentu v Avignonu
preteklega meseca aprila. Vi ste bili tako dobri, da ste mi obljubili poseben spomin pri sveti maši.«
29 Gazette du Midi, 5. april 1883.
30 Semaine religieuse v Nizzi, 22. april 1883.

5 Pages 41-50

▲back to top

5.1 Page 41

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
41
svojim brezštevilnim občinstvom don Bosko ni mogel, da ne bi hvalil papežev
in njihovega mesta, zvestega preteklim izročilom in globoko katoliškega. Dejal
je, da bi v tistem trenutku rad imel zgovornost največjih francoskih govornikov
Fénelona, Bossueta in Dupanloupa. Nato je začel opisovati zgodovino salezijan-
skih oratorijev in se opravičil, da mora govoriti o svoji osebi; ne iz ošabnosti,
je dejal, temveč samo zato, da pove, kaj vse se je storilo. Težko je opisati zado-
voljstvo, ki ga čutiš, ko poslušaš tako besedo, ki je hkrati preprosta, apostolska
in nadvse jasna. Italijanski prizvok in tuj način izražanja še zdaleč nista kvarila
govora.«
V isti cerkvi je naslednjega dne maševal in k maši je prišla tudi hčerka gos-
poda Almarica. Ko jo je naslednjega dne obiskal, je bila v zelo slabem stanju. Za-
radi pljučne jetike ni mogla več zapuščati postelje in zdravniki so ji pripisovali
kvečjemu še štirinajst dni življenja. Don Bosko jo je spodbudil, naročil družini,
naj opravijo običajno devetdnevnico, in obljubil, da bo tudi on molil. Rekel je,
da bo bolnica ozdravela, če je taka Božja volja. Starši so hoteli, da bi ona sama
prosila don Boska za zdravje, toda dobra deklica, stara sedemnajst let, ga je
prosila samo za to, da bi naslednjega dne lahko bila pri njegovi maši. Don Bosko
ji je zagotovil, da bo lahko šla.
Vsi domači so se pripravili za to slovesnost. Ponovno so govorili z Božjim
služabnikom, ki je potrdil, kar je rekel, in dodal, da bi bolnica lahko tudi prejela
sveto obhajilo. Vendar je svetoval, da bi ji ob treh ali štirih iz previdnosti dali
kaj jesti, češ da ima on pooblastilo, da daje taka dovoljenja. Toda ob sedmih,
ko bi bilo treba vstati, revica ni bila zadosti močna, da bi se dvignila iz poste-
lje. Drugi so odšli v cerkev in tam so obvestili don Boska, ki je takoj odgovoril:
»Si, si, elle viendra« [Da, da, prišla bo]. Čudovita zadeva! Medtem ko je svetnik
izrekel te besede, je bolnica nepričakovano rekla svoji sestri, zvesti bolničarki:
»Menim, da bom lahko šla k maši.« Vstala je, se hitro oblekla, šla po stopnicah
in se s sestro odpeljala v kočiji. Ko je vstopila v cerkev, so se vsi začudili. Maša
se je pravkar začela. Bolnica je brez težave sledila sveti daritvi, prejela sveto
obhajilo, šla domov in bila na nogah nekaj ur, tako da so jo v kočiji odpeljali na
sprehod. Ozdravljenja ni bilo, vendar je bila toliko boljša, da je lahko šla na de-
želo. Tam je 24. maja s svojimi spet bila pri sveti maši in šla k obhajilu v župniji,
ki je tri kilometre oddaljena od njihove posesti. K sveti mizi je pristopil tudi oče,
odvetnik v Avignonu, ki že dolga leta ni opravil velikonočne dolžnosti. To je bila
druga milost.
Kmalu je sledila še tretja. Leta 1883 so praznik Marije Pomočnice iz litur-
gičnih razlogov prenesli na 3. junij. Sorodnikom je prišlo na misel, da bi bolnico
ob tej priložnosti pripeljali v Turin. Zdravnik, ki so ga vprašali za svet, se je
odločno uprl. Pisali so don Bosku in ga prosili za mnenje. Don Bosko je poslal
telegram, naj kar pridejo brez bojazni. Spremljali so jo mati, sestra in svak. »Re-

5.2 Page 42

▲back to top
42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vica,« je rekel zdravnik bolničinemu bratrancu, »ne bodo je več žive pripeljali
nazaj.« Nasprotno, potovanje je lepo uspelo. Don Bosko jih je sprejel nadvse
ljubeznivo in jih povabil k prazničnemu kosilu. Vsi so opravili svoje pobožnosti,
udeležili so se obeda skupaj z velikim številom povabljenih. Naša mladenka je
bila vedno zraven. Končno so odpotovali s sladkim upanjem v srcu. Toda 23.
maja 1884 je Marija Pomočnica svojo vdano častilko poklicala k sebi. Prejela je
vse svete zakramente in izdihnila z don Boskovim imenom na ustih.
»Če don Bosko ni mogel izprositi zaželenega čudeža,« je pisala sestra nekaj
let pozneje,31 »pa nam je priklical celo vrsto drugih pomembnih milosti.«
V župnijski zakristiji se je ustavil pred nekim dečkom, ga pomembno pog-
ledal in dejal: »Ti boš duhovnik.« To je kanonik Aurouze.
Ko se je bližala ura odhoda, je bilo le težko rešiti don Boska pred navalom
ljudstva, ki je vdrlo v zakristijo.
»To je prava poplava,« so mu rekli.
»En razlog več, da gremo stran,« je odvrnil.
Potrebovali so dvajset minut, da so prišli iz cerkve v župnišče, ki je odda-
ljeno le nekaj korakov. Ljudje so ga pričakovali pri glavnih vratih, on pa je šel iz
cerkve pri stranskem izhodu, od koder so ga v kočiji hitro odpeljali na železni-
ško postajo. »To je še danes vpliv, ki ga imata krepost in svetost na množice,« je
sklenil svoje pisanje avignonski dopisnik.
Don Bosko se je odpravil v Valence. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Sta-
noval je pri gospodu Du Boysu. Dne 6. junija se je zbralo veliko ljudi za mašo pri
sv. Apolinaru. Zvečer je imel kratek nagovor v kapeli sester trinitark. Po osmi
uri se je vrnil domov skozi vrt Sester sv. Marte, ki so pot razsvetlile z lampijonč-
ki in so skupaj s svojimi gojenkami kleče čakale njegovega mimohoda v želji,
da bi prejele njegov blagoslov. Iz Valenca je pisal grofu Collu: »Kljub najboljši
volji, da bi vam pisal, se mi je to posrečilo komaj sedaj […]. Vedno se spominjam
vaših ljubeznivosti, pozornosti in miloščine, ki ste mi jih izkazali zlasti v času,
ko sem imel srečo, da sem mogel nekaj dni prebiti pri vaši uglednosti v Toulonu.
Besede, ki jih pišem vam, bi rad izrekel tudi gospe grofici, ki je lahko imenujemo
predobra mati salezijancev.«
Pot je nadaljeval proti Lyonu, tretji pomembni postaji, kjer je Éclair s po-
srečenim člankom znal vzbuditi nestrpno pričakovanje njegovega prihoda.32
Članek se je začel in končal takole: »Čez nekaj dni bo mesto Lyon imelo srečo,
da bo gostilo don Boska. Gotovo bo sedež galskih primatov, prizorišče toliko
slavnih del, z veseljem pozdravil sladkega in svetega duhovnika, ki ga vsa Ita-
lija že dolgo časti kot eno največjih znamenitosti in ki ga Francija, vedno obču-
dovalka velikih dogajanj in od Božje previdnosti izbranih ljudi, začenja ljubiti
31 Poročilo, 12. februar 1931.
32 Dodatek, št. 20.

5.3 Page 43

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
43
in blagoslavljati […]. V kratkem bo lyonsko meščanstvo slišalo besede svetega
duhovnika, besede, ki jih ni mogoče poslušati, ne da bi občutil, tudi proti svoji
volji, globoko ganjenost. Don Bosko bo govoril o svojih ustanovah s tisto svojo
vzvišeno preprostostjo, ki daje čar njegovi besedi, ob kateri zadrhtijo najgloblje
strune src, in bo naslovil topel poziv velikodušnosti lyonskih vernikov. Dobro-
delne krščanske duše, zadovoljne boste slišale te pozive in boste srečne, o tem
smo prepričani, da boste pripomogle s svojimi velikodušnimi miloščinami pri
vzdrževanju in širjenju salezijanskih ustanov, ustanov polnih žrtev in krščan-
ske ljubezni, krščanske in domovinske ljubezni. Tako boste pokazali dobremu
duhovniku don Bosku, da tudi v tej lepi francoski zemlji lahko najde prave in
odkrite prijatelje, in vi boste na tak način zaslužni pred Bogom in pred domo-
vino.«
V Lyonu se je zadržal deset dni, od 6. do 16. aprila. Povsod, kjer se je po-
javil, so mu vse od začetka do konca izkazovali izredna znamenja spoštovanja.
Ni mogel svobodno prihajati in odhajati, ne da bi mu morali odpirati z živo silo
pot, kajti vedno ga je obdajala tako strnjena množica. Prav tako niso bili vsi
zadovoljni samo s tem, da so ga videli, temveč so se ga hoteli tudi dotakniti in z
njim govoriti.
Niso mu pa dovolili, da bi javno govoril v cerkvah mesta. Kardinal Caverot
je pripisal prevelik pomen enemu izmed pisem msgr. Gastaldija, ki je zvedel za
don Boskovo potovanje v Francijo in cilje, ki jih je hotel doseči; ustvaril si je so-
vražno razpoloženje do Božjega služabnika. Pariški kardinal njegova eminen-
ca Guibert, ki je prejel sporočilo podobne vsebine, pa se ni kaj dosti oziral na
to, ampak ga je celo obvestil o pismu in pokazal svoje ogorčenje zaradi takega
vmešavanja. Dovolil mu je, da je imel konference v eni najbolj slavnih pariških
cerkva.33
Tudi tokrat mu je msgr. Guiol, brat župnika pri sv. Jožefu v Marseillu in rek-
tor Katoliške univerze, odprl svoje stanovanje. K monsinjorju so prihajale ug-
ledne osebnosti in ga prosile, da naj bi pripravil don Boska, da bi sprejel povabi-
lo na kosilo, brez števila drugih pa je nadlegovalo potrpljenje don De Barruela,
da bi jim pripravil zasebne avdience.
Na neki vzpetin nad Lyonom je zelo obiskovano svetišče Matere Božje De
Fourvière. Tam je don Bosko v nedeljo popoldne 8. aprila lahko govoril verni-
kom. Cerkev in trg pred njo sta bila polna ljudi. V prezbiteriju sta ga med dru-
gimi pričakovala benediktinec don Pothier, dober poznavalec gregorijanskega
petja, in vrhovni predstojnik sulpicijancev. Nedaleč od cerkve je blagoslovil
neko revno ohromelo beračico, ki je vzbujala splošno sočutje. Učinek njego-
vega blagoslova se ni pokazal takoj, temveč šele v njenem bednem stanovanju.
33 Summarium [Povztek], Positio super virtutibus, št. III, §§ 235–236.

5.4 Page 44

▲back to top
44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Sestre Krščanske ljubezni so vedele povedati, da je vrgla od sebe bergle in spet
zadobila dar hoje in uporabe rok.34 Na koncu slovesnosti se je don Bosko moral
pojaviti na oknu rektorja univerze, da je podelil blagoslov, če so hoteli, da bi se
množica razšla.
Na Fourvièrju je 15. aprila dopoldne na praznik varstva sv. Jožefa obiskal
redovnice Dvorane zadnje večerje, katerih cilj je omogočati gospem, da bi na
najboljši način opravljale duhovne vaje. Prišel je proti enajsti uri. Da bi pred-
stojnica omogočila skupnosti, da se zbere, ga je povedla v bolniško sobo težko
bolne matere De Fraix. Pričakovali so čudež, toda on jo je samo spodbudil, po-
delil blagoslov in ji zagotovil, da jo bo ta blagoslov spremljal do smrti. Ko so
zapustili bolniško sobo, je don Bosko povedal predstojnici, da je bolnica dobro
pripravljena za nebesa. Sestram, ki so ga pričakovale v dvorani, je na kratko
spregovoril in jim priporočil izpolnjevanje pravil, da bi tako pripravljale svetni-
ce za nebesa. Na koncu jih je blagoslovil. Šel je tudi blagoslovit skupine gospa, ki
so opravljale duhovne vaje. Ena izmed njih, ki je bila gluha, se mu je priporočila
in ga prosila, da naj ji izprosi milost ozdravljenja. Svetoval ji je, da naj zaupa v
blaženo Devico in jo vsak dan do 15. avgusta goreče prosi.
V hiši je stanovala tudi soustanoviteljica družbe mati Teresa Couderc, za
katero je v Rimu v teku proces kanonizacije. Bila je bolna in don Bosko ji je
podelil svoj blagoslov.35 Njene hčere so pričakovale kako čudežno ozdravljenje.
Toda sveta redovnica je o tem obisku povedala: »Po obisku sem bila veliko bolj
sproščena kot prej. Nisem prosila milosti ozdravljenja, temveč vse milosti, ki
so povezane z blagoslovom tega svetega moža. Oh, da, to je zares svetnik,« je
prepričano ponavljala. Ko je predstojnica pisala o tem srečanju, je dejala: »Nič
ni bilo bolj spodbudnega kot to, kako sta se ta dva sveta človeka med seboj
spodbujala, da bi molila drug za drugega.«
Za torek so napovedali sveto mašo v cerkvi sv. Frančiška Saleškega. Kakor
vedno se je zbralo veliko ljudi. Da ga na koncu gneča ne bi zadušila, so morali
zagraditi vrata zakristije.
Dne 11. aprila je sprejel ljubeznivo in goreče povabilo na kosilo v letoviško
hišo semeniščnikov, ki se jih je tam zbralo kakih dvesto skupaj s svojimi pred-
stojniki in mnogimi uglednimi osebami. Kako ljubeznivo so ga sprejeli rektor,
profesorji in kleriki! Obedovali so vsi skupaj v veliki dvorani. Proti koncu so
ga ljubeznivo prisilili, da je bodočim služabnikom oltarja dal nekaj nasvetov in
spodbud. Vsi so ga poslušali v globoki tišini in ga nato nagradili z navdušenim
ploskanjem.
V Lyonu je deloval Patronage [zavetišče], imenovano po Notre-Dame de la
34 Pismo don De Barruela grofu Collu, Moulins, 17. april 1883.
35 Medtem ko popravljamo krtačne odtise (12. maj 1935), so v Rimu prebrali odlok o njenih juna-
ških krepostih.

5.5 Page 45

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
45
Guillotière. Goreči duhovniki in laiki so v smislu salezijanskega programa že
nekaj mesecev delovali v novi ustanovi, imenovani Oeuvre des ateliers d'appren-
dissage [Obrtne vajeniške delavnice]. Ustanovitelji so bili prepričani, da bi bil
don Boskov obisk veličastna potrditev ustanove, saj ne bi mogel odreči naklo-
njenosti delu, ki se je porodilo iz njegovega navdiha.
Opat Boisard, začetnik ustanove in tudi ravnatelj Patronage je pred začet-
kom dela 1882 šel za nekaj časa v Turin in si tam ogledal Oratorij. Nameraval je
postati salezijanec. Toda po don Boskovem nasvetu se je vrnil domov in začel
delati po svoje. Natančen duh si ni mogel zamisliti obrtne šole brez sodobne
tehnike, medtem ko je don Bosko začel s sredstvi, ki jih je imel na voljo, in je
potem korak za korakom vse izpopolnjeval. »Obiskal sem vaše delavnice,« je
rekel prve dni Božjemu služabniku, vendar se mi zdi, da so tehnično nepopol-
ne.« »Imate prav,« mu je odgovoril don Bosko. »Vedeti pa morate, da nimamo
zunanjih mojstrov in da še naši sobratje niso popolnoma izpopolnjeni. Vi, ki
znate narediti bolje, poskusite v Lyonu.« Dobri duhovnik je poskusil, vendar so
njegove delavnice samo životarile, medtem ko so don Boskove krepko živele
in šle od uspeha do uspeha. Don Bosko je postavil popolnost kot cilj na koncu,
medtem ko je ta hotel že vse na začetku.
Toda dve stvari sta v Oratoriju nanj naredili poseben vtis: izpolnjevanje
preventivnega sistema in duh pobožnosti. Vrnil se je ves navdušen in poučen,
tako da je 15. oktobra odprl prvo delavnico s 15 rokodelčki. Na javnem spre-
jemu na čast don Bosku je pripovedoval zgodovino svoje nove ustanove: »Smo
komaj na začetku. Toda ustanova bo napredovala, kajti organizacija in značil-
nosti so iste, kot sem jih videl v polnem razcvetu v Turinu. Kot preprost učen-
ček sem dejal, kaj je ta ustanova tukaj v Lyonu, kakšna bi morala biti in kakšna
bo z Božjo pomočjo in s sodelovanjem Lyončanov, nas bo poučil učitelj.«
Don Bosko je dans un langage pittoresque36 [v slikovitem govoru] in kakor
pravi živeča priča en méchant petit français [v poredni skromni francoščini]
spodbudil vse k pomoči za razvoj ustanove, za katero on meni, da je postavljena
na neki način pod njegovo pokroviteljstvo. Nato je razvil dve misli: versko, ko
je pokazal, da so otroci veselje Boga, in socialno, da če je mladina pokvarjena,
je pokvarjena tudi družba. Nato je spregovoril o praktičnih posledicah: »Veste,
kje je rešitev družbe? Rešitev družbe, dragi gospodje, je v vaših žepih. Ti otro-
ci, ki so zbrani v Patronage in v Oeuvre des ateliers, čakajo na vašo pomoč. Če
se sedaj umaknete, če dopustite, da bodo ti otroci postali žrtve komunističnih
teorij, bodo usluge, ki jim jih danes odrekate, nekoč od vas zahtevali ne več s
klobukom v roki, temveč tako, da vam bodo na grlo nastavili nož in vam morda
poleg imetja vzeli še življenje.«
36 Echo de Fourvière, 12. april 1883.

5.6 Page 46

▲back to top
46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Njegove zadnje besede so bile: »Krščanska dobrodelnost Lyončanov, ki se
razteza vse do Turina, ne bo odpovedala pri salezijanskih ustanovah v Lyonu.
Rad bi odpotoval od tod v upanju, da bo delo, ki se je tako dobro začelo, napre-
dovalo in da ne bosta nikdar manjkala pomoč dobrih in Božji blagoslov.« Ne-
kemu časnikarju je potem v kratkem pogovoru razložil, kaj misli, ko govori o
dobrih: »To so ustanove,« je povedal, »ki jih morajo podpirati viribus unitis ne
samo katoličani, temveč vsi ljudje, ki jim je pri srcu mladina. Humanitarci bi se
morali zavzemati za to nič manj kot kristjani. To je edini način, kako naj pripra-
vimo boljšo prihodnost družbe.«
Ni bilo lahko pri kardinalu nadškofu izsiliti dovoljenje za to zborovanje.
»Saj bo tako vse samo zanje,« je malo posmehljivo dejal, prepričan, da bodo don
Bosko in njegovi napeljali vodo samo na svoj mlin. Končno je popustil pod priti-
skom prošenj s pogojem, da bo don Bosko govoril samo v korist svoje ustanove
in o ničemer drugem. Don Bosko je z odločnimi besedami priporočil potrebo
ustanove z naslednjimi besedami: »Če ne boste podprli te ustanove, boste pla-
čali posledice. Ustanove, kot je ta, so potrebne za ravnotežje v družbi.« Nabirka
je prinesla 850 frankov, ki jih je dobila uprava.
Ko so pred kratkim vprašali kanonika Roisarda o vtisu, ki ga je naredil don
Bosko, je dejal: »Dva vtisa: eden dobrote in preproščine ter drugi nemotene
mirnosti. Nikdar ni pokazal, da bi se mu mudilo. V mesecu, ki sem ga prebil v
Turinu, sem vedno občudoval popolnoma mirnega človeka, ki dela vse počasi in
kakor da sploh ne bi obstajalo nič drugega kot tisti, ki govori z njim.
Bolj kot vse drugo ga je v Lyonu zadrževala želja, da bi mogel ponovno
predstaviti zadevo svojih misijonov pred Osrednjim svetom dveh ustanov: Sve-
tom za širjenje vere in Svetega Detinstva. Ko je dobil avdienco, je gospodom pri
Svetu prikazal nujnost pomoči, da bi poskrbel za sredstva, s katerimi bi lahko
hitro pospeševal patagonske misijone. Če mu Svet ne bi priskočil na pomoč, bi
bil prisiljen umakniti se s tistega evangeljskega področja, če ne bi mogel najti
druge rešitve. Trdno je bil odločen, da bo nadaljeval za vsako ceno. Zato je raz-
mišljal, da bi v Franciji ustanovil središča, ki bi nabirala sredstva v ta namen.
Vendar se še ni odločil, ker bi s tem povzročil dvojnost, zaradi česar bi mu bilo
nadvse neprijetno. Vsi jasno vidijo primernost enega samega središča za vse
zunanje misijone, kamor bi se stekala sredstva za širjenje vere. Lyonska usta-
nova je preveč častitljiva in dobrodelna, da bi ji postavili protiustanovo, ki bi
mogoče odtegnila del prihodkov. Če pa ustanova sama ni pripravljena mu po-
magati, mu ne preostane drugega, kot da ustanovi postojanke, tako v Franciji
kakor v Italiji, kjer bodo nabirali sredstva za njegov misijon. Tukaj gre za čast,
ki jo mora braniti on kot ustanovitelj redovne družbe, za čast papeža, ki mu
je zaupal tiste misijone, in zlasti še za zveličanje duš, ki jim ne bi mogel nihče
drug pomagati. Nikakor pa ne namerava izsiljevati kakih odločitev. Pripravljen

5.7 Page 47

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
47
je počakati še nekaj časa, da bodo stvari dozorele. Če bi pa bil prisiljen zateči se
k tej skrajni odločitvi, ne bi dal vedeti javnosti, da mu Svet ni hotel pomagati,
razglasil pa bi celemu svetu, da nima na voljo drugih sredstev kot samo svoja,
ki pa so zelo skromna za toliko različnih del. Zato prosi lyonski Svet, da naj pre-
misli, kaj je mogoče storiti, da bi tudi njegovim misijonom dodelili del sredstev.
Konec koncev ima tudi patagonski misijon isto pravico do pomoči kot vsi drugi
misijoni na svetu. Svet je odobril don Boskova izvajanja in odločil, da bo zadev-
no resno preučil.
Don Bosko je dobil besedo tudi v neki drugi lyonski skupnosti. Velečastiti
msgr. Desgrands, predsednik Zemljepisnega združenja, se ni mogel načuditi,
kako je don Bosko z gotovostjo govoril o posameznostih v Patagoniji. Zato mu
je predlagal, da bi ponovil iste stvari na prihodnji seji tega združenja. Čeprav je
don Bosko čutil, da bi o teh stvareh težko govoril v francoskem jeziku, je sprejel
povabilo. Konferenco so pripravili v soboto 14. aprila.
Ime »častitega čudodelnika«37 in radovednost, da bi slišali poročilo o delu
Sveta, ki je bil le malo poznan in je bil zavit v skrivnost,38 je pritegnil veliko
število članov združenja in znanstvenikov. To ni bila nikakršna konferenca, je
ocenil tisk, temveč causerie [kramljanje], pogovor, izviren, prijeten, duhovit in
poučen. Njegov način govorjenja, istočasno resen, slovesen in prijeten, je dajal
zboru posebno prijetno ozračje. Pred seboj so imeli zemljevid Patagonije in don
Bosko je natančno opisoval živalstvo, rastlinstvo, sestavo tal, rude, jezera, reke
in prebivalce. Presenečal je poslušalce, ki so enkrat gledali zemljevid, drugič pa
začudeni prisluhnili govorniku. Ko je končal svojo predstavitev, so ga vprašali,
kje je dobil vse te nadrobnosti. Odgovoril je, da je vse, kar je povedal, čista res-
nica. Zdi se nam, da je Združenje hotelo preveriti don Boskova izvajanja, kajti
kakor bomo videli, je čakalo do 1886, da je objavilo njegove izjave in se prep-
ričalo, da niso plod domišljije. V znak priznanja so dali izdelati zlato medaljo
kot potrdilo Zemljepisnega združenja za njegov prispevek k znanosti, kot bomo
povedali drugje.
O zasebnih srečanjih imamo le redke in nepopolne podatke. Obiskal je
neko plemenito družino, kjer ga je gospa ob slovesu prosila, da bi blagoslovil
njeno devetnajstletno služkinjo, ki jo je ona vzela iz neke sirotišnice. »Potrebna
je blagoslova, revica!« je vzkliknila gospodarica, »saj je sirota.«
»Molil bom za vašo nesrečno mater,« je dejal don Bosko, potem ko jo je
blagoslovil.
»Njeno mater? … Torej nisi sirota, kakor praviš?« je nenadoma rekla gospa.
Dekle je priznalo, da je njena mati živa, da pa mora to ostati skrivnost, kajti
37 Echo de Fourvière, 5. maj 1883.
38 Eclair, 21. april 1883.

5.8 Page 48

▲back to top
48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
na žalost je zapustila svoje otroke in se prepustila slabemu življenju.39
Med lyonskimi sotrudniki se je po svoji naklonjenosti do don Boska odliko-
val grof Jouffrey. Kdaj in kako je prišel v tako tesne stike z don Boskom, nam ni
znano. Gotovo je, da ga je don Bosko že 1883 imenoval mon ami Gustave [moj
prijatelj Gustave]. Za deset dni njegovega bivanja v Lyonu mu je dal na voljo svoj
coupé [dvosedežna kočija] in kočijaža, ki sta mu bila na voljo vsak trenutek in
sta ga popeljala, kamor koli je zaželel. Nekega dne je prihajal od maše na grobu
sv. Potina, lyonskega škofa in glave tako imenovanih lyonskih mučencev. Po vi-
jugasti poti na hrib je bilo polno ljudi, ki so oblegali kočijo, tako da se je kočija
zelo počasi pomikala naprej. Don Bosko se je obračal sedaj na desno, sedaj na
levo in blagoslavljal, odgovarjal in poslušal. Kočijaž, ki ni imel don Boskove po-
trpežljivosti, je v nekem trenutku zaklel: »Bolje je voziti hudiča kot svetnika!«
Kletvica je postala slavna.
Kočija in konj, ki sta vozila don Boska, nista mogla nečastno končati. Žival,
ki je končala življenje zaradi starosti, je bila častno pokopana na grofovi zemlji,
kočijo pa še danes hranijo kot dragocen spomin za vse, ki stopajo v to gosto-
ljubno hišo.40
Mati gospoda Jouffreyja je bila bolna, vendar ni nikoli prosila don Boska za
zdravje, temveč je svoje trpljenje darovala za zveličanje duš. Zdi se, da jo je mati
Božja Marija hotela uslišati in je ni rešila njenih tegob, da bi tako lahko opra-
vljala svojo zadostilno in prosilno poslanstvo. To razberemo iz pisma, ki ji ga je
naslednji dan poslal svetnik po svojem Gustavu, ki je prišel v Turin na obisk in
mu je nekaj dni bil za tajnika v predsobi.41
Opat Gourgont, župnik pri sv. Frančišku, je pospremil don Boska k neki zelo
bolni gospe. Njena smrt bi bila še posebno usodna, ker bi pustila brez matere tri
otročičke. Ko je stopil v bolničino sobo, je dejal: »Ta bolezen ni za smrt.« Blagos-
lovil jo je in naročil, naj vsak dan do 15. avgusta moli Pozdravljena Kraljica. In
prav v tistem času so ji zdravniki sporočili, da je nevarnost minila. Ko je odhajal,
se je vsa družina zbrala v preddverju in čakala na njegov blagoslov. Dve dojilji
sta nosili v naročju otroka, od katerih je bil eden – Andrej – vnuk bolnice in star
komaj pet mesecev. Ko je bil don Bosko že na pragu, se je vrnil, pokazal na otro-
čička in dejal: »Ta bo velik služabnik Boga in Cerkve.« Sedaj je msgr. Andrea Ju-
lien, suplicijanec, uslužbenec Rote v Rimu in konzultor več rimskih kongregacij.
Ko je nekega dne šel maševat v neko cerkvico, je imel srečanje, ki je spomi-
njalo na srečanje v Cannesu eno leto prej. Ko je stopil v zakristijo, mu je prišel
naproti ministrant ves vesel, da ga je mogel spoznati. »Kdo si?« ga je vprašal.
Je suis votre petit Jean [Jaz sem vaš mali Janez].
39 D'Espiney, Don Bosco (11. izdaja).
40 Bulletin Salèsien, avgust–september 1932.
41 Dodatek, št. 21.

5.9 Page 49

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
49
– Mais quel Jean? [Toda kateri Janez].
– Votre Jean, Jean Courtois [Vaš Janez, Janez Courtois].
»Se ne spominjate, ko so me vam bolnega predstavili na postaji v Cannesu?«
»Ah … Sedaj se spominjam.« Takoj sta pristopila še oče in mati, ki sta jokala
od zadovoljstva.
Ko je bil pred enim letom v Nici, so starši tega dečka večkrat pisali, naj bi
jih prišel obiskat v Cannes, ker deček že dolgo leži v postelji, ne da bi mogel na-
rediti en sam korak. Don Bosko je odgovoril, da se ne more ustaviti v Cannesu.
Toda ti niso vdali. Ko so izvedeli za dan in uro, ko bo šel skozi Cannes, so najeli
štiri moške, ki so zanesli otroka v postelji na postajo. Postajenačelnik jim ni dal
vstopiti. Končno so posteljo spravili na postajo in jo postavili nekaj korakov od
tirnic. Ko je prispel vlak, so stekli v vagone in klicali: »Don Bosko, don Bosko!«
Božji služabnik, ki ni nič vedel za to, je sedel zbran v kotu vagona, a ko je slišal,
da ga kličejo, je odvrnil: »Da, tukaj sem, don Bosko« in stopil k oknu.
»Oh, dragi oče! Za trenutek morate izstopiti.«
»Toda jaz imam vozni listek do Marseilla in ne smem izstopiti.«
»Samo za trenutek! Se ne spominjate več mojega sina, o katerem sem vam
pisal v Nico? Pridite in ga blagoslovite.«
»Popeljali so ga k bolniku. Ni vedel, kaj naj stori. Po nekaj trenutkih negoto-
vosti se je približal postelji in vprašal dečka: »Kdo pa si? Kako ti je ime?«
»Je suis Jean. Bénissez – moi, mon Père« [Jaz sem Janez, blagoslovite me, oče].
Don Bosko je naredil znamenje križa, zmolil z njim molitev in ga blagoslo-
vil. Vlak naj bi zdaj zdaj odpeljal.
»Donnez – moi quelque conseil« [Dajte mi kak nasvet], je prosil deček.
Don Bosko se je obrnil k njemu, rekoč: »Kaj delaš tukaj? Ali ni sramotno, da
se daš nositi? Vstani!«
Te besede je izrekel naglo, ker je moral nazaj na vlak, saj je že piskal za od-
hod. Preden je sedel, je videl dečka, kako je naredil devet ali deset korakov, da
ga je pozdravil, potem pa ni videl nič več. Sedaj ga je ponovno videl v zakristiji
v Lyonu.
Fant je ozdravel in je zdrav še sedaj. Dne 10. decembra 1885 je don Bosko
prejel pismo, v katerem se mu je priporočal v molitev neki mladenič po imenu
Jean Courtois iz Cannesa. Ob tej priložnosti se je svetnik spomnil dogodka in ga
pripovedoval don Lemoynu, ki si ga je zapisal.
Nekaj nadrobnosti zlasti o tem, kakšno razpoloženje je don Boskova nav-
zočnost zbudila v Lyonu v tistih, ki so prišli z njim skupaj, zvemo iz pisem, ki
jih je prejel tiste dni ali po svojem odhodu in ki so ubežala uničenju, kot toliko
drugih podobnih pisem. Iz njih povzemamo naslednje.
Grof Montravel se je dogovoril z don Boskovim tajnikom, da ga bo pripustil
k sprejemu, in ko bo pri njem, mu bo de bric ou de brac [na lep ali grd] način izsi-

5.10 Page 50

▲back to top
50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
lil blagoslov, ki naj bi ozdravil njegovo vnukinjo. Gospa Crozier, ki je povabila
don Boska 10. aprila na kosilo, je bila žalostna, ker se je bala, da ga ne bo mogla
več videti pred odhodom iz Lyona. Zato mu je predložila sedem namenov, za
katere naj bi molil, in pri tem navedla kopico nadrobnosti, ki so se zgodile med
njim in imenovanimi osebami.
Dne 14. aprila je don Bosko maševal v kapelici nekih sester, kamor sta
zakonca Paturle privedla svojo rahitično hčerko, da bi iz njegovih rok prejela
sveto obhajilo. Vendar nista mogla priti do njega, kakor sta si želela, da bi za
deklico prosila blagoslov in da bi jim bolje tekli trgovski posli.
Gospa De Guestu mu je po msgr. Guiolu poslala povabilo na kosilo, vendar
se je bala, da ne bo uslišana. Zato se je obrnila nanj osebno in ga rotila, naj njeni
družini nakloni to tolažbo, za katero že več dni prosi kot za posebno milost.
Predstojnica sester sv. Jožefa iz Clunyja, ki ji ni bilo dano, da bi ga videla v
Lyonu, mu je pisala iz Pariza in ga prosila za molitev za svoje sosestre in gojen-
ke; zaupala mu je, da ji tako ene kakor druge povzročajo sitnosti. Poleg tega ima
v samostanu mlado bolno sestro, katere smrt bi bila v vsem v veliko žalost in
izgubo. Don Bosko naj bi jo priporočil Gospodu, obenem pa tudi vse druge, da
bi skušale odgovarjati veliki milosti redovnega poklica. Pismo je od začetka do
konca polno zaupanja v svetost Božjega služabnika.
V to dopisovanje so vključeni tako preprosti ljudje kakor aristokrati. Tako
mu neka Goudin pošilja dar šestintrideset frankov kot nabirko, mu piše v Lyon
in prosi za odgovor. Grof Montessus, ki je prebral D'Espineyjevo knjigo, izra-
ža prepričanje, da je Bog poslal v Francijo velikega vzgojitelja moderne mladi-
ne zato, da je poučil francoske starše in jih kljub boju proti Katoliški cerkvi ni
zapustil. Gospa Dupont, ki je bila priča ozdravljenj po don Boskovi molitvi, se
polna vere priporoča, da bi njeni vnukinji izprosil, da bi shodila. Prav tako ne
bomo izpustili pisma neke stare služabnice, ki mu je 23. aprila pisala: »Jaz sem
samo uboga služabnica, stara že 79 let, pa še vedno v službi. Vendar sem tako
zelo presenečena zaradi vaših del in zaradi dobrega, ki ga opravljate, da vam,
dragi don Bosko, pošiljam 100 frankov, sad svojega varčevanja. V zameno za to
vas prosim, da bi molili zame, da bi mi Gospod naklonil milost srečne smrti. Pri-
poročam vam tudi svojo družino; imam namreč deset vnukov sirot brez očeta
in matere.42
Ko je pršel dan odhoda, je don Bosko pisal don Alberi:
Dragi don Albera!
Odhajava v Pariz. Na poti se bova za en dan ustavila v Moulinsu.
Od gospoda Diurosa iz Avignona boš prejel 5 tisoč frankov; polovica je za vas in po-
lovica za Saint-Cyr.
42 Dodatek, št. 22 (A–I).

6 Pages 51-60

▲back to top

6.1 Page 51

▲back to top
BiS 16 — 2. poglavje
51
Še naprej molite. Zadeve dobro napredujejo.
V Parizu je najin naslov: Grofica De Combaut, avenue de Messine 34. Pozdravite pri-
jatelje in dobrotnike in se jim zahvalite. Bog naj vas vse blagoslovi.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Lyon, 16. april 1883
P. S.: Ko boš jutri prejel sporočilo, takoj vse obvesti.
V Moulinsu se je ustavil le za kratek čas. Kljub temu je ponovno pisal grofu
Collu in mu obljubil, da ga bo tajnik seznanil s podrobnimi novicami.
V tem kratkem času je našel tudi priložnost, da je obiskal škofa msgr. de
Dreuxa Brézéja. Ko je prišel v škofijsko palačo v tisti svoji obnošeni obleki in
ob nič kaj tekoči francoščini, je v vratarju vzbudil nezaupanje. Ta mu je dejal,
da še ni ura za avdience, da ima glede obiskov pri škofu stroga navodila in je
zato nesmiselno vztrajati pri avdienci. Škof je imel v skladu s svojim izvorom
svoje stroge aristokratske navade. Toda don Boskova ljubeznivost in ponižnost
in ponovne prošnje so vratarja pripravile, da je poskusil. A tajnik je bil še bolj
neizprosen in ni hotel nič slišati o tem, da bi ga prijavil. Kljub temu je vratarjev
opis vzbudil zanimanje za tujega duhovnika, zato mu je naročil, naj ga pripelje
v njegov urad.
Mladi duhovnik je bil takoj prevzet od diha svetosti, ki je prihajal od njego-
ve osebe. Ko ga je potem slišal govoriti v tisti njegovi klavrni francoščini, se je
zavedel, da ima pred seboj duhovnika izredne dobrote. »Prav,« je rekel. »Stvar
me sicer veliko stane, vendar bom poskusil, da vas bo monsinjor sprejel.«
S trepetajočim srcem se je napotil k prelatovemu uradu, ko se je spomnil,
da je nekaj pozabil: raztresen zaradi nenadnega obiska je namreč pozabil vpra-
šati gosta, kako se piše. Ko pa je slišal odgovor »don Bosko«, je padel pred njim
na kolena, ga prosil, da bi ga blagoslovil, in se zahvaljeval Bogu, da mu je naklo-
nil milost tako izrednega obiska.
»Monsinjor,« je takoj rekel, »bo nadvse zadovoljen, da vas sprejme. Poča-
kajte, prosim, trenutek, da ga obvestim. Za vas ne veljajo predpisi o avdienci, to
vam zagotavljam.«
Res je škof, kakor hitro je slišal njegovo ime, dejal: »Takoj mi ga pripeljite.«
Kaj se je potem dogajalo med monsinjorjem in don Boskom, nihče ne more
vedeti. Tajnik pa je, tudi še v pozni starosti, vedno znova pripovedoval o sreča-
nju zunaj uradnega časa in o tem, da je bil škof globoko ganjen. Govoril je z ve-
likim navdušenjem in trdil, da je bila zanj prava blagodat, da se je mogel srečati
s človekom, ki so ga vsi imeli za svetnika.
Iz Moulinsa se je don Bosko odpravil za kratek čas v Turlon sur – Allier, va-
sico v okolici, in od tam na bližnji grad, kjer sta živeli grofica Riberolles in njena
hčerka markiza Poterat, ki ji je pred kratkim kmalu po poroki umrl mož. Obe

6.2 Page 52

▲back to top
52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
bogati in dobrodelni gospe, veliki don Boskovi občudovalki in dobrotnici, sta
ga pričakovali kot angela tolažnika v njuni domači žalosti. Poteratova je poleg
tega še trpela za boleznijo, ki jo je spremljala celo življenje.43 Zadržal se je do
18. ure in daroval sveto mašo v grajski kapeli. Oltar, na katerem je daroval sveto
daritev, je bil last gospoda D'Alèsa, brata učenega jezuita istega imena, ki ga je
daroval samostanu karmeličank v Moulinsu; te so oltar postavile v njuno kape-
lo, ga posvetile sv. Tereziji Deteta Jezusa in ga imele za dragoceno svetnikovo
relikvijo.44
43 Bila je svakinja msgr. Poterata, voditelja Oeuvre de Jeunesse v Orleansu, ki je nasledil msgr. Ségura
v predsedništvu Union des Oeuvres Catholiques, neke vrste združenja, ki bi bilo nekaj takega kot
današnja Katoliška akcija. Leta 1882 je poslala 20 tisoč frankov za cerkev Srca Jezusovega (In-
špektorialni arhiv v Rimu).
44 Ta tajnik je bil kanonik Nény, ki je umrl kot generalni vikar škofije. Te podatke je prejel od njega
njegov prijatelj opat Giraud, sedanji dekan stolnega kapitlja, ki nam je vse to sporočil po gospo-
dični De Rancourt di Montluçon (Moulin, 18. oktober 1933).

6.3 Page 53

▲back to top
3. poglavje
SMRT MSGR. GASTALDIJA. POGLED NAZAJ
Dne 25. marca 1883, na velikonočno nedeljo, so turinski zvonovi kar ne-
nadoma spremenili svoje slovesno velikonočno zvonjenje v turobno mrtvaško
pritrkavanje. Medtem ko sta duhovščina in ljudstvo pričakovala nadškofa za
slovesno pontifikalno mašo, je neki otožen glas žalostno naznanil: »Monsinjor
je umrl.«
Monsinjor je v velikem tednu opravil vse cerkvene obrede v stolnici. V so-
boto zvečer je, bogsigavedi po kaki žalostni slutnji šel po slovo k turinski Ma-
teri Božji Konsolati – Tolažnici, in medtem ko je vstopal v kočijo, dejal: »Gremo
pozdravit našo drago Mater, gremo, da se postavimo pod njen plašč. Pod Mari-
jinim plaščem je tolažilno živeti in umreti.« Tam je kake pol ure molil, ko pa je
prišel ven, je omedlel. To je bilo znamenje skorajšnjega konca.
Na velikonočno nedeljo zjutraj so tajniki, ki naj bi ga spremljali v stolnico,
zaman čakali, da bo odprl vrata svoje sobe. Ko so pri drugem vhodu vendarle
stopili v njegovo sobo, so ga našli umirajočega na tleh. Kanonik Chiuso mu je
takoj podelil zakrament za umirajoče. Malo pozneje je zdravnik izjavil, da ni več
nikakršnega upanja. Medtem je prišel njegov redni spovednik oče Carpignano,
predstojnik filipincev, ki je molil z njim molitve za umirajoče in mu podelil pa-
pežev blagoslov. Proti deseti uri je monsinjor izdihnil.
Pokojnikovo truplo so položili na mrtvaški oder v nadškofijski cerkvi, ka-
mor se je prišlo poklonit veliko ljudi; v sredo so ga slovesno ponesli k zadnjemu
počitku. Ves mestni tisk se je spoštljivo poklonil njegovemu spominu.
Msgr. Gastaldi se je rodil v Turinu istega leta kot don Bosko. Njegov oče je
bil pravnik. Ker je imel izreden spomin in bistro glavo, je bil vedno prvi med
svojimi tovariši. Vstopil je v duhovniški stan in pri enaindvajsetih letih naredil
doktorat iz teologije na Kraljevski univerzi v Turinu. S triindvajsetimi leti je bil
že vključen v teološko fakulteto. Od vsega je najraje študiral hebrejščino, pouče-
val moralno teologijo, pridigal v raznih piemontskih škofijah in se poglabljal v

6.4 Page 54

▲back to top
54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
rosminijansko filozofijo. Leta 1841 je objavil Obrambo naukov Antonia Rosmi-
nija proti divjim napadom psevdo Evzebija Krščanskega [pseudo Eusebio Cristi-
ano]. V letih 1845–46 je izdal deli dveh drugih avtorjev: zadnji zvezek moralne
teologije Dettorija in povzetek moralne teologije Alasia ter svoje pripombe k
civilnemu zakoniku kralja Alberta.1
Ko je postal kanonik kolegialne cerkve Presvete Trojice, je v letu revolucije
oseminštiridesetem v Milanu ustanovil klerikalno liberalni časopis Il Concilia-
tore, kjer je goreče širil ideje iz Cinque Piaghe [Petere rane] filozofa iz Rovereta
(Antonia Rosminija – op. prevajalca), preden je prišla ta knjiga na indeks.2 Leta
1850 je vstopil v rosminijanski družbo in po nekaj mesecih noviciata v Stresi,
kjer se je dobro naučil angleščino, so ga poslali v Anglijo kot misijonarja in pro-
fesorja teologije v zavodih družbe.
Z Britanskih otokov se je vrnil v Turin, leta 1862 je zapustil družbo Carità
in prevzel službo kanonika pri San Lorenzu. Sedaj se je ponovno posvetil govor-
ništvu in bil zelo iskan govornik. Iz te dobe so tudi štiri knjižice, ki jih je napisal
po don Boskovem nasvetu za Letture Cattoliche [Katoliško branje]: o arškem
župniku, življenjepis turinskega teologa Vola, zgodovinske podatke o turinskih
mučencih Tebajske legije in ljudsko knjižnico o papeževi oblasti.
V konzistoriju 27. marca 1867 ga je Pij IX. slovesno imenoval za škofa v Sa-
luzzu. V štirih letih, ko je vodil to škofijo, je veliko pridigal, obiskal vse župnije,
organiziral dobrodelne ustanove in se osebno vključil v vzgojo mladih duhov-
nikov. Kako se je leta 1870, spodbujen od don Boska, odlikoval na vatikanskem
cerkvenem zboru, je obširno opisano v devetem don Lemoynovem zvezku.
Leta 1871 je nasledil msgr. Riccardija di Netro na sedežu sv. Maksima, na
katerega je bil umeščen 26. novembra istega leta. Tukaj se je njegova dejavnost
še bolj stopnjevala. Predvsem si je prizadeval za disciplino in izobrazbo svojih
duhovnikov ter vzgojo in učenje klerikov. Pripravil je tri škofijske sinode. Bil je
neutruden glasnik Božje besede. Njegova pastirska pisma, ki se odlikujejo po
globini misli in lahkotnem slogu, koristno prebirajo še danes. Ljudstvo je obču-
dovalo njegovo gorečnost in obžalovalo njegov nenadni odhod.
Don Bosko, ki je zvedel za monsinjorjevo smrt v Parizu, je od tam določil,
da naj v cerkvi Marije Pomočnice opravijo slovesno zadušnico in na obred po-
vabijo sorodnike. Prišlo jih je zelo malo. Manjkala je celo grofična Maze, nad-
škofova nečakinja, ki je ostala vedno zvesta don Bosku. Zdi se, da so mnogi šteli
monsinjorjev konec za zmago salezijancev ali pa jim je bilo nerodno, ker so tako
mnogi mislili. Res pa je, da so bili salezijanci skrajno zadržani. Dokaz za to je
1 Sardinec Dettori (1773–1836) je bil odstavljen z univerzitetne stolice v Turinu zaradi spora, ki
ga je povzročil glede probabilizma. Kazal je močno privrženost janzenizmu in galikanizmu. Tudi
Alasia, ki je tedaj veljal za najbolj upoštevanega avtorja, je uvrstil v rigoristično šolo.
2 Prim. MB XV, str. 230 [BiS XV, str. 152].

6.5 Page 55

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
55
La Stella Consolatrice [Zvezda Tolažnica], ki je 7. aprila prinesla obširno življe-
njepisno poročilo. Uredništvo je tiskarske odtise poslalo don Bonettiju, da bi
spremenil besedilo po svoji uvidevnosti. Toda on si ni dovolil niti sence kritike.
Po teh naših življenjepisnih podatkih bodo bralci, ki so nam sledili, pa
ne poznajo izvora desetletnih nesporazumov med msgr. Gastaldijem in don
Boskom, gotovo želeli poznati vzroke. Vse to bo natančno prikazano v desetem
zvezku, ki še ni izšel, vendar je nujno potrebno, da tukaj v glavnih potezah pove-
mo, zakaj je prišlo do nesporazumov. Prav tako bo nadvse koristno, da nakaže-
mo v glavnih obrisih don Boskovo vedenje v tem dolgotrajnem nasprotovanju.
Dve stvari sta zgodovinsko gotovi: prva, da je tako pri Gastaldijevem ime-
novanju za škofa v Saluzu kakor za nadškofa v Turinu bilo odločilno don Bo-
skovo zavzemanje, in druga, da je monsinjor za to dobro vedel. Za don Boska
je navzočnost msgr. Gastaldija v Turinu pomenila previdnostno pomoč. Bila sta
si velika prijatelja in don Bosko mu je zaupal vse svoje skrivnosti. Bil je prepri-
čan, da bi mu nadškofova podpora pri potrditvi pravil bila v veliko pomoč. Ni
pa tako mislil msgr. Manacorda, škof v Fossanu, ki bi raje videl v Turinu msgr.
Collija, škofa v Alessandrii. Tega mnenja ni bil niti Pij IX., ki mu je to tudi jasno
povedal, o čemer smo že govorili.
Na žalost so se rožnati upi kmalu razblinili. V svoji prvi homiliji je nadškof
poudaril misel, da je njegova izvolitev bila nepredviden poseg Božje previdnos-
ti, pri čemer človeški dejavniki sploh niso sodelovali.
Iz teh besed so tisti, ki so ga dobro poznali, takoj razbrali, da hoče izključiti
vsak poseg od don Boskove strani. V zasebnih pogovorih je nenehno govoril,
da ni don Bosku prav nič dolžan in da ga je Sveti Duh postavil na čelo turinske
nadškofije. V tem so nanj vplivali hudobni jeziki, ki so dražili njegovo občutlji-
vost za lastno avtoriteto. Sicer pa so prve mesece odnosi med nadškofom in don
Boskom ostali neskaljeni.
Znamenja ohladitve so se pokazala aprila 1872, ko so se predstavili neka-
teri salezijanci za prejem svetih redov. Potem je prišlo obdobje zaostrovanja
odnosov, dokler 24. oktobra don Bosko ni prejel nadškofovega pisma, ki se je
začenjalo takole: »Vaši uglednosti je iz dolge izkušnje znano, kako zelo ljubim
Družbo, ki ste jo vi ustanovili, ki sem jo videl, kako se je kakor majhno gorčično
zrno razrasla v veliko drevo, in sem jo vedno podpiral, kolikor so mi omogoča-
le okoliščine in možnosti, ker sem jo imel za od Boga navdihnjeno delo. Prav
tako vam je znano, kako sem kot škof v Saluzzu podprl to Družbo, da bi prejela
podporo in odobritev Apostolskega sedeža, in sedaj, ko me je Božja previdnost
postavila na nadškofovski sedež v Turinu, imam zadoščenje, da jo še naprej
podpiram, da bo mogla od Kristusovega namestnika prejeti popolno odobri-
tev.« Lahko si mislimo, s kakšnim začudenim pričakovanjem je don Bosko bral
ta dolgovezni in zamotani uvod. Nato oznanja tezo, da je »treba dobro delati

6.6 Page 56

▲back to top
56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
dobro« in da bi mogel doseči ta cilj, je pripravljen »odreči se nagnjenjem srca«.
Nato šele pride na konkretne zadeve.
Neki odlok Kongregacije za škofe in redovnike z dne 9. marca 1869 daje
don Bosku pooblastilo za izdajanje odpustnih listin prosilcem za redove, ki so
vstopili v Oratorij pred štirinajstim letom starosti. Da bi preveril vstop prosil-
cev v don Boskovo hišo pred to starostjo in da bi poznal njihovo pripravljenost
za svete redove, je nadškof zahteval izpolnitev naslednjih pogojev: »Vsi gojenci
vaše Družbe, ki želijo prejeti tonzuro, nižje ali višje redove, naj se 40 dni pred
dnevom ordinacije predstavijo osebno meni in predložijo prošnjo, ki ste jo pod-
pisali vi ali vaš namestnik. V njej naj bo navedeno ime in priimek gojenca, ime
njegovega očeta, kraj rojstva in škofije, v kateri je bil rojen ali ji iz katerega koli
vzroka pripada, točno starost, leto vstopa v Oratorij sv. Frančiška Saleškega,
ki ste ga vi ustanovili, število let študija latinščine in gimnazijo, koliko let je
posvetil študiju teologije in kje jih je opravil, katerega leta in dne je naredil ali
obnovil triletne zaobljube. Nato naj vsak izmed teh gojencev pride na izpit vsaj
dveh celih traktatov iz teologije, ki morata za vsako novo ordinacijo biti različ-
na, in vsega, kar se tiče reda, ki naj bi ga prejel, se pravi za tonzuro in štiri nižje
redove; dalje iz vsega, kar uči Cerkev o subdiakonatu in celibatu, kanoničnih
urah in cerkvenem naslovu, za diakonat vse, kar se tiče tega reda, in poleg tega
še o daritvi svete maše.«
Božji služabnik je sklonil glavo. Toda 8. novembra je monsinjor zavrnil se-
znam ordinandov, ki mu ga je predložil don Cagliero, in zapretil, da bo pisal v
Rim zaradi upornega duha, ki preveva salezijance.
Ta novica je presunila don Boskovo srce, ki naslednje noči ni mogel zatisni-
ti očesa. Napisal je pismo, katerega vsebino na kratko povzemamo.
Ko je bila vaša ekscelenca imenovana za turinskega nadškofa, ste me v vaši hiši lju-
beznivo vprašali, v kakšnih odnosih je naša Družba do oseb in oblasti, zlasti z duhov-
ščino. Odgovoril sem, da ni nikakršnega trenja z nikomer, samo dva cerkvena dosto-
janstvenika, katerih imena sem povedal, verjetno iz najboljših namenov povzročata
težave in nesporazume.
Vi ste takoj dejali: – Bodite mirni, ta dva imata le omejeno oblast in njun vpliv bo
umerjala nadškofova avtoriteta. In ena izmed stvari, ki jih bomo izvedli, bo potrditev
salezijanske družbe.
Stvari so šle naprej na tak način do približno meseca aprila, ko sem začel čutiti
nasprotovanje. Na to je prišla stvar z ordinacijami in nato zavrnitev, zatem izpiti za
ordinande ter končno pismo s pravili za nadaljnje ravnanje. V vse to smo privolili,
čeprav takih zahtev ne postavljajo v nobeni škofiji. Končno je bil, ne vem iz katerega
razloga, zavrnjen seznam ordinandov s pretnjo, da boste pisali v Rim zaradi duha,
ki vlada med nami. Mogoče tisti, ki je predložil seznam, ni bil najbolj spreten v izra-
žanju, vendar je to stvar, ki bi jo morali urediti z njim, pač glede na krivdo, ki jo je
zagrešil, nikakor pa tega ni mogoče imeti za duha Družbe.

6.7 Page 57

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
57
Po vsem tem vas prosim, da bi, kolikor zmorem povedati ali napisati, nam povedali,
kaj se vam pri nas zdi obžalovanja vredno, da bi se mogli po tem ravnati in vedeti, v
katerih mejah naj se gibljemo. Že večkrat sem vas prosil za to uslugo, vendar niste
nikdar navedli kaj otipljivega. Prosim vas, da bi upoštevali naslednje: 1. Vsako pi-
sanje v Rim bi pomenilo dati sovražnikom dobrega snov, da bi razglašali nespora-
zum med ubogim don Boskom in njegovim nadškofom. To bi bilo uničujoče za našo
družbo, ki komaj nastaja in mora napredovati sredi težav, od katerih je ena večja od
druge. Od mene bi zahtevali, naj dam poročilo in pojasnila in s tem povzročim nepri-
jetnosti in mogoče celo pohujšanja. To tudi za vas ne bi bilo koristno, kajti vaš ugled
je v marsičem povezan z ugledom naše družbe. 2. Mi smo vedno delali za škofijo in v
turinski škofiji, ne da bi za to zahtevali kakršno koli povračilo. V vas smo gledali in
še sedaj gledamo osebo, vredno najvišjega spoštovanja. 3. Končno mi dovolite mojo
nekoliko drzno trditev, da če boste tako nadaljevali, se vas bodo mnogi bali, le malo-
kateri pa ljubili.
Don Boska je pri pisanju vodila stara zaupljivost. Neposredni monsinjor-
jev odgovor pa je še povečal nasprotje. Tožil je zaradi pomanjkanja rednega
noviciata, čemur je pripisoval pomanjkanje bistvene redovne kreposti, zlasti
ponižnosti, pri članih Družbe. Prav tako je obžaloval preveč izvzetij redovnikov
iz škofove oblasti. Pismo ni ublažilo don Boskovih tegob, kljub temu pa je bil
zadovoljen, ker si je prišel na jasno glede nekaterih vidikov monsinjorjevega
odnosa do njega. Odgovoril mu je 23. novembra in omenjal zlasti noviciat v luči
razgovora, ki ga je imel s Pijem IX. skoraj na predvečer potrditve Družbe. Papež
ga je vprašal: »Ali je mogoča redovna družba v časih, krajih in med ljudmi, ki jih
hočejo odpraviti? Kako naj uredimo študijsko hišo in noviciat?«
»Jaz,« je odvrnil don Bosko, »nimam namena ustanoviti redovne družbe,
kjer bi zbirali spokornike in spreobrnjence, ki naj bi se prevzgojili v krščanskem
življenju in pobožnosti. Jaz imam namen zbirati fante in odrasle, preizkušene v
moralnosti, ki jo potrjujejo leta izkušnje, preden bi bili sprejeti v našo Družbo.«
»Kako boste to dosegli?«
»Tako, kakor se mi je to posrečilo do sedaj, in upam, da mi bo mogoče tudi v
prihodnje. Mi se omejujemo na fante, ki smo jih vzgojili in učili v naših zavodih:
fante, ki so jih najprej izbrali župniki, ki so jih videli, kako so krepostno živeli,
medtem ko so obdelovali zemljo, in so jih priporočili našim zavodom. Dve tretji-
ni tako izbranih smo poslali nazaj v družine. Druge smo štiri, pet pa tudi sedem
let vodili v učenju in pobožnosti in izmed teh smo samo nekatere pripustili po
tako dolgi pripravi. Tako je letos sto dvajset fantov končalo retoriko v naših
zavodih. Od teh jih je sto deset vstopilo med klerike, v Družbi pa jih je ostalo
samo dvajset, drugi so šli k svojim ordinarijem po škofijah. Pripuščeni v Družbo
ostanejo dve leti v Turinu, kjer imajo vsak dan vsi skupaj duhovno branje, pre-
mišljevanje, obisk Najsvetejšega, izpraševanje vesti, vsak večer kratek nagovor,
ki ga imam jaz in le redko kdaj kdo drug. Dvakrat na teden imajo konferenco

6.8 Page 58

▲back to top
58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
izrecno samo za aspirante in enkrat za vse člane Družbe.«
»Bog naj vas blagoslovi, dragi sin,« mu je rekel tedaj papež. »Nadaljujte
tako, kakor ste povedali, in vaša Družba bo dosegala cilje, za katere je bila usta-
novljena. Če boste naleteli na težave, mi sporočite, da jih bomo skušali skupaj
premagati.«
Po vseh teh razlagah je prišel Decretum laudis. Tako je v don Boskovi zami-
sli, s katero se je strinjal Pij IX., bilo dejstvo, da noviciat je, čeprav se ne imenuje
tako.
Kar se tiče druge točke, je pisal: »Zelo ponižno bi prosil vašo ekscelenco,
da bi mi poimensko imenovali posameznike (ki nimajo ponižnosti in redovnih
kreposti), in zagotavljam vam, da jih bomo strogo kaznovali. In to samo enkrat.
Treba je namreč razkriti skrivališče, ki je bilo meni neznano do danes in vam
do meseca aprila tega leta. Do tega časa je vaša ekscelenca videla, slišala, brala
in lahko rečemo, upravljala vse, kar se je pomembnega dogajalo v tej hiši. Do
tega trenutka ste vi s spisi, v zasebnih in javnih nagovorih razglašali to hišo kot
rešilno ladjo za mladino, kjer se goji resnična pobožnost in podobno.«
Do tedaj je vse teklo, če ne že s sproščenostjo nekdanjih časov, pa vsaj v
medsebojnem dogovarjanju in don Bosko je upal, da bo prišlo do sporazuma.
Toda nekatera monsinjorjeva dejanja so spremenila v spor tisto, kar bi moralo
biti predmet izmenjave misli med obema.
Leta 1873 je don Bosko nameraval storiti potrebne korake za dokončno
potrditev Družbe. Potreboval je podporo mnogih škofov in v prvi vrsti podpo-
ro svojega ordinarija. Ta je pripravil priporočilo z mnogimi pohvalami pa tudi
s pripombami glede noviciata, pripustitve k svetim redovom in kanoničnega
izvzetja. Potem je pisal piemontskim škofom in drugim osebnostim, da naj,
če bodo naprošeni za priporočila, izrazijo štiri želje: 1. Noben član Družbe ne
more prejeti svetih redov, če prej ne naredi večnih zaobljub. 2. Pravila novici-
ata naj bodo tako izražena, da bodo vzgajala dobre redovnike, kakor je to pri
jezuitih. 3. Vsi ordinariji naj zahtevajo predhodne izpite. 4. Škofijski ordinariji
naj imajo pravico obiskovati oratorije in cerkve Družbe. Don Bosko, ki je videl
vsebino priporočila in ko je po zaupni poti zvedel za monsinjorjeve ukrepe pri
subalpinskem in ligurskem episkopatu, je izjavil, da za zdaj pušča stvari tako,
kakor so, in ne bo predložil v Rim svoje prošnje. Ko pa je nadškof zvedel, da v
Rimu poznajo njegov namen in bi zahtevali pojasnilo za to spremembo, je pos-
lal priporočilo kardinalu Cateriniju, prefektu Koncilske kongregacije, s sprem-
nim pismom, v katerem je poleg omenjenih stvari nakazoval potrebo po »veliko
bolj resnem filozofskem in teološkem študiju«.
To se je zgodilo aprila 1873, ko je prišlo do nadaljnjih neprijetnih dogod-
kov, vedno v povezavi z ordinacijami. Dne 20. istega meseca je monsinjor poslal
kardinalu Bizzarriju, prefektu Kongregacije za škofe in redovnike, pismo, v ka-

6.9 Page 59

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
59
terem je na široko razlagal svojih osmero desiderata [želja]. Na žalost njegove
gorečnosti ni vodilo globlje poznanje ustanove niti ni poznal natančnejših po-
datkov. Don Bosko je zvedel za to listino leto pozneje, ko je bil v Rimu. V odgo-
vor je pripravil spomenico, ki jo je 30. marca predložil kardinalski komisiji za
odobritev pravil. Prav je, da jo na tem mestu predložimo.
Najprej je treba povedati, da se je msgr. Gastaldi, sedanji nadškof v Turinu, do 10.
februarja 1873 vedno izdajal za vročega zagovornika in neutrudnega sodelavca sa-
lezijanske ustanove. Takrat (10. februar 1873) je z živim odobravanjem poslal du-
hovnika Boska v Rim s priporočilom, pisanim v latinskem jeziku, v katerem je trdil,
da v ustanovitvi in ohranjanju te ustanove vidi delovanje Božjega prsta, pretirano
hvali njene zasluge in ubogega ustanovitelja povzdiguje do nebes.
V pismu, napisanem dne 20. aprila, pa preklicuje, kar je pisal prej, in navaja nasled-
nje pripombe:
1. Pravil ni odobril noben njegov predhodnik.
O. Med dokumenti, ki smo jih predložili Kongregaciji za škofe in redovnike, je odlok
msgr. Fransonija (31. marec 1852), s katerim potrjuje ustanovo oratorijev, postavlja
duhovnika Boska za voditelja in mu podeljuje vsa potrebna in koristna pooblastila za
delo oratorijev.
2. Nikdar ni bila vložena prošnja za odobritev nadškofu Riccardiju in njemu.
O. Ko je že kaka ustanova dobila odobritev svojega škofijskega ordinarija, ni treba no-
vega škofa ponovno prositi za to. Kljub temu je duhovnik Bosko poslal msgr. Riccar-
diju prošnjo za potrditev. Odgovoril je, da ko kako ustanovo potrdi Sveti sedež, ne
potrebuje več potrdila škofa. Isto je odgovoril tudi msgr. Gastaldi.
Ker je želel sodelovati pri utrditvi ustanove, je iz lastne pobude s posebnim odlokom
potrdil vse privilegije in pooblastila njegovih predhodnikov in dodal še župnijske
pravice (Odlok z dne 25. decembra 1872).
3. Dveletni noviciat in izključno asketska zaposlitev.
O. To je bilo mogoče storiti v preteklih časih, ne pa danes in v naših krajih. S tem bi celo
uničili salezijansko ustanovo, kajti če bi se civilna oblast zavedela obstoja noviciata,
bi ga takoj razpustila in novince razgnala. Poleg tega se taka oblika noviciata ne bi
mogla uskladiti s salezijanskimi pravili, katerih osnova je dejavno življenje članov, ki
pobožnim vajam odmerjajo samo toliko časa, kolikor ga je treba za oblikovanje dob-
rega duha in cerkvene miselnosti. Tak noviciat ni za nas, ker novinci ne bi mogli
uresničevati duha naše Družbe.
4. Izstopilo je že nekaj članov z zaobljubami, ki so vzrok pritožb itn.
O. Do sedaj je zapustil Družbo samo eden, to je pater Federico Oreglia. Bil je član naše
Družbe kot laik, vstopil je v Jezusovo družbo, tam doštudiral in sedaj deluje v dušnem
pastirstvu.
5. Ta družba povzroča velik nered in nedisciplino v škofiji.
O. Popolnoma neosnovana trditev. – Turinski ordinarij glede tega ne more navesti niti
enega primera.

6.10 Page 60

▲back to top
60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
6. Tisti, ki so prejeli svete redove po zaobljubah na osnovi titulo mensae communis,
pogosto zapuščajo Družbo itn.
O. Popolnoma neosnovana trditev. – Do sedaj še nobeden izmed omenjenih ni zapustil
Družbe.
7. Eden njegovih škofljanov iz Saluzza je takoj po posvečenju za duhovnika zapustil
Družbo itn.
O. Niti sence kake osnove. Duhovnik, ki ga omenja tudi v naslednjih pismih, ni bil nikdar
član Salezijanske družbe. Posvetil ga je msgr. Gastaldi z rednim cerkvenim naslovom.
Bil je posvečen brez priporočila in proti volji duhovnika Boska, ki mu ga je poslal
njegov ordinarij, da bi po njegovi dobroti mogel končati teološki študij.
8. Kleriki, ki so bili odpuščeni iz semenišča, so bili sprejeti v Salezijansko družbo, ki jih je
poslala v zavod v drugi škofiji. Tam so bili posvečeni in so se vrnili v turinsko škofijo.
O. Nič takega se ni zgodilo, in če bi se v prihodnje, ima ordinarij vedno možnost, da jih
sprejme ali zavrne, kakor to lahko stori s komer koli, ki zapusti svojo redovno družbo.
9. Treba je še pripomniti, da bi salezijanska družba, če bi sprejeli omenjene pogoje, bila
primorana zaradi pomanjkanja materialnih sredstev zapreti svoje hiše, prekiniti oz-
nanjevanje krščanskega nauka, ker ne bi imela več katehistov, učiteljev. Ker bi pred
civilno oblastjo izgubila položaj moralne skupnosti, bi se njeni člani razkropili in bi
bilo konec Družbe.
10. Naj še povemo, da sedanji nadškof ni nikdar izrekel najmanjše pritožbe niti ni opozo-
ril kakega člana Družbe ali njenega predstojnika. Še več, ko je hotel pokazati kakega
zglednega učenca v šoli in pri pobožnosti, je vedno pokazal kakega salezijanca.
11. To, kar prinaša pismo z dne 20. aprila 1873, je bilo ponovno izrečeno z drugimi be-
sedami v treh poznejših pismih isti Kongregaciji za škofe in redovnike, a vedno z
omenjanjem nedoločnih dejstev, ki s člani salezijanske družbe nimajo nič skupnega.
12. Za popravek tistega pisma in zaradi resnice se zdi potrebno, da to spomenico pride-
nemo tisti listini.
Duhovnik Janez Bosko
Vrnimo se k aprilu 1873. Tisti dogodki glede posvečenj so dobili nepričako-
van sklep. Maja je teolog Chiuso v monsinjorjevem imenu opozoril don Boska,
da noben član salezijanske družbe ne bo več pripuščen k redovom, dokler ne
bo dokazano, da dva nekdanja turinska semeniščnika nista več v salezijanskih
domovih, in dokler se ne obljubi, da ne bodo več sprejemali nekdanjih turin-
skih semeniščnikov brez pisnega dovoljenja škofijske pisarne. To je bil močan
porast nasprotovanj, ki je dajal don Bosku misliti. Kje se bo vse to končalo, če
bo šlo tako naprej? In kako naj upamo na potrditev Družbe s takimi ovirami v
domači hiši? Da ne bi dal na to zadnje sporočilo prenagljenega odgovora, se je
don Bosko umaknil v zavod v Borgu San Martino in tam opravil tri dni duhovnih
vaj. Potem pa je, kot če bi se moral predstaviti pred Božjim sodnim prestolom,
monsinjorju povedal svoje mnenje.

7 Pages 61-70

▲back to top

7.1 Page 61

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
61
»… Sporočili ste mi, da ne boste pripustili nobenega naših klerikov k svetim redovom,
dokler ne bomo odstranili iz naših hiš klerika B, ki ga že dva tedna ni več med nami,
in klerika R. Poleg tega zahtevate izrecno obljubo, da ne bomo sprejeli v kako hišo
naše Družbe koga, ki je bil kdaj član turinskega klera.
Ker mi za to niste dali nobenega pojasnila, se mi zdi potrebno, da napišem nekaj
pripomb.
Če so bili ti kleriki izključeni iz semenišča, pač ni pomembno, če se zatečejo v kak
dom, da tam razmislijo o svoji prihodnosti ali se pripravijo na kak izpit ali se izučijo
kake obrti, da bi si mogli pošteno služiti vsakdanji kruh. Ali naj se ti kleriki zato, ker
so izgubili svoj poklic, vdajo v usodo in gredo naproti žalostni prihodnosti?
Zdi se mi potrebno, da jim pomagamo, da si bodo mogli zgraditi boljšo prihodnost.
Tako so delali in delajo škofje, s katerimi imamo stike. Mogoče bi lahko zahtevali
od njih, da prosijo za dovoljenje in bi tako rešili vsako težavo. Prositi za dovoljenje
pa je težka naloga tako zanje kot za Družbo in za hišo, ki bi jih sprejela; pogoj, ki ni
vsebovan v privolitvi in zato predstojnik tega ne more zahtevati. To še toliko bolj, ker
smo za to dovoljenje prosili že večkrat in nismo dobili nikakršnega odgovora. Vi bi
morali pomisliti, da ti kleriki, ki so bili izključeni iz semenišča po naročilu nadškofa
in ne smejo biti sprejeti v nobeno hišo ali jih je treba ponovno izključiti, ne bodo z
njihovimi sorodniki vred postali vaši prijatelji, temveč nasprotniki.
To še toliko bolj, ker so nekateri izmed njih že začeli svoj študij ali so se začeli učiti
kake obrti.
Ta izjava, za katero pa menim, da nisem upravičen, da vam jo povem, bi lahko bila
pregraja med salezijansko družbo in duhovščino te škofije, v katere korist se posveča
že več kot trideset let.
Če je bila glede tega izdana od Cerkve kaka odredba, ki je jaz ne poznam, sem se
pripravljen popolnoma in vsem podrediti.
Kar se tiče klerikov, ki smo jih predstavili za prejem redov, moram povedati, da jih
lahko zavrnete, če v njih najdete kako pomanjkljivost. Če pa so vredni, potem jih mo-
goče iz maščevanja ali iz razlogov, ki s to stvarjo nimajo nikakršne zveze, ni mogoče
zavračati brez velike škode za Cerkev, Družbo in celo za samo škofijo.
Menim, da si ta Družba, ki brez sebičnosti deluje v korist te škofije in je od 1848 dala
dve tretjini škofijskih duhovnikov, zasluži vsaj malo spoštovanja, zlasti še, da kak kle-
rik ali kak duhovnik, ki bi prišel v Oratorij, ne bi storil drugega kot samo spremenil
bivališče in bi še nadalje deloval v turinski škofiji.
Vaša ekscelenca, ki je trikrat zavrnila posvetitev naših klerikov, pravzaprav ni storila
drugega kot zmanjšala število duhovnikov, ki delujejo v tej škofiji.
Po tem, kar sem povedal, bi želel, da bi vaša ekscelenca uvidela, da ljudje, ki nas ob-
dajajo, naskrivaj želijo, da bi lahko razglasili: nadškof je prekinil odnose z ubogim
don Boskom. V tem pogledu vam je znano, kaj vse sem storil, in to celo pred nekaj
kratkimi dnevi, da bi preprečil nekaj sramotilnih člankov.
Rad bi tudi, da bi bili obveščeni o poročilih, ki krožijo po vladnih pisarnah po zaslugi
nekoga tukaj v Turinu. Iz teh poročil je mogoče razbrati, da če je bil kanonik Gastaldi
imenovan za škofa v Saluzzu, se je to zgodilo na don Boskov predlog. Če je potem škof

7.2 Page 62

▲back to top
62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
postal nadškof turinski, je bilo to po zaslugi don Boska. Govorijo celo o težavah, ki jih
je v ta namen moral premagati. Tam so navedeni tudi razlogi, zakaj sem se zavzemal
za vas; med drugim tudi zato, ker ste storili toliko dobrega za našo hišo in za našo
Družbo.
Obema je znano, koliko si lahko medsebojno pomagava s skupnim dogovorom. Le
hudobneži si želijo, da med nama ne bi bilo sloge.
Sedaj boste vprašali: kaj pravzaprav hoče don Bosko?
Popolno podvrženost, popolno soglasje s svojim cerkvenim predstojnikom. Ne želim
drugega kot to, kar je večkrat dejal sveti oče in kar ste kot škof v Saluzzu pogosto po-
navljali, se pravi: v težkih časih, ki jih preživlja Družba, ki je komaj nastala, potrebuje
predvsem naklonjenost, ki je v skladu z avtoriteto ordinarijev, in če pride do težav, ji
je treba pomagati z dejanji in nasvetom. To pismo sem vam napisal iz edine želje, da
vam povem, kaj bi bilo v korist obeh in v večjo Božjo slavo. Če mi je ušla kaka manj
primerna beseda, vas prosim, da mi oprostite. …«
Toda želja, da bi si ponovno pridobil naklonjenost nadškofa, je ostala za
vedno neizpolnjena. Bilo je treba hoditi po novih poteh, opustiti dopisovanje in
si narediti oklep uradnega dogovarjanja. Zato je dva tedna po tem pismu ura-
dno zadostil dvojni zahtevi škofijske pisarne:
29. maj 1873
Podpisani v želji, da bi zadovoljil njegovo ekscelenco velečastitega turinskega nad-
škofa, rade volje izjavlja:
1. Nikdar ne bo sprejel v domove Salezijanske družbe kot klerika kakega gojenca, ki je
bil v semenišču te nadškofije, razen če je bil v moči papeškega odloka z dne 1. marca
1870 sprejet v Oratorij že pred 14. letom starosti ali če bi se želel izučiti kake obrti.
2. Tako je bilo že do sedaj in ne bo nobene izjeme, razen s privolitvijo ali dovoljenjem
nadškofijske pisarne.
3. Prepričan, da zvesto zastopam želje imenovane vaše ekscelence, menim, da je ta izja-
va dana z omejitvami in v smislu svetih kanonov, ki ščitijo svobodo redovnih poklicev.
4. Če so zaželena nadaljnja pojasnila, bodo dana v najkrajšem času in na preprost na-
mig cerkvenega predstojnika, čigar nasveti bodo vedno pravi zaklad za pisca.
Duhovnik Janez Bosko
Toda tudi ta izjava ni zadostovala. Opomba, ki je hotela zaščititi svobodo
redovnih poklicev v smislu svetih kanonov, ni ugajala monsinjorju, ki je zato vse
zavrnil. Tako je prišlo do boja brez vojne napovedi.
Ustavimo se tukaj, ker je s tem že zadosti povedano o izvoru nasprotovanj,
katerih razvoj so bralci lahko sledili v zadnjih zvezkih. Natančneje bomo o tem
govorili v zvezku, ki še ni izšel. Dne 2. julija 1873, ko je pogovor nanesel na to
neozdravljivo sporno stanje, je don Bosko iz globine svojega miru dejal: »Tudi
to bo minilo. Na začetku mi je ta boj povzročal velike bolečine, ker še nisem
poznal vzrokov. Toda sedaj mi je papež dal navodilo, kako naj se ravnam. Dam

7.3 Page 63

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
63
naj, da stvari gredo svojo pot, in nič ne povem.«
Mi, ki bi radi temeljito spoznali življenje našega svetnika, smo upraviče-
no radovedni, ko bi radi zvedeli za vzroke, ki so vodili k popolnemu preobratu
osebnih odnosov med človekoma, ki sta bila postavljena tako visoko v Božji
hiši. Glede tega imamo na voljo množico pričevanj, ki so jih v času apostolskih
procesov izpovedali ugledni sodobniki, ki so s svojimi očmi videli in s svojimi
ušesi slišali stvari in sodbe in potrdili izjave, ki so jih dali tisti, ki so pred njimi
zapustili zemljo. Zato ni nič boljšega kot iztisniti iz teh pričevanj sok in ga ponu-
diti zgoščenega in čistega, ne da bi kaj zakrivali našim bralcem.
Predvsem je splošna ocena prič prepričanje, da za obžalovanja vredne
muke ni don Bosko popolnoma nič kriv. V tej zadevi bomo dali besedo izključno
mladi grofici Maze de la Roche, monsinjorjevi nečakinji, ki je bila zavzeta obču-
dovalka tako svojega strica kot Božjega služabnika.3 Ko so jo sorodniki vpra-
šali, ali je mogoče predpostavljati ali misliti, da je bil don Bosko vzrok nesogla-
sij, je odgovorila: »Globoko sem prepričana, da častiti ni dal nobenega povoda
za imenovane nesporazume, poznala sem ga kot človeka, ki je bil vedno proti
vsakemu sporu in pripravljen tudi za ceno žrtev zgladiti nesporazume. Naj še
povem, da je v vseh razgovorih z mojo materjo in menoj pokazal, kako zelo trpi
zaradi vseh teh preizkušenj.«
Upoštevajoč razloge, ki so jih izpovedali pričevalci, in v poskusu, da jih
povzamemo v različne jasno opredeljene skupine, bomo videli, da so nekatera
nasprotovanja izhajala iz značaja in nravi človeka, nekatera pa iz domačega in
pisarniškega ozračja.
Kar se tiče temperamenta, ki ga je prejel od narave, je v pogrebnem spisu,
ki je izšel takoj po smrti in kaže globoko spoštovanje do umrlega,4 nakazan nje-
gov »strogi način vedenja« in pove, da med svojim postankom v Angliji »ni prav
nič omilil svojega značaja; in to v deželi, kjer bi moral z umetnostjo ljubeznivosti
z misijonom privesti v skupni ovčjak tamkajšnje ljudi«. Da je bil nasilen, zaletav,
hitre jeze in osornih besed, je bilo znano lippis et tonsoribus [krmežljavcem in
brivcem]. Taki izpadi so bili posledica velike živčnosti in žolčnih napadov, ki jim
je bil podvržen. Ker ga je taka narava tirala v pretiravanja, se je dogajalo, tako
pravijo priče, da se ni hotel opravičiti, ker se je bal, da bi trpel njegov ugled. V
tem je torej treba iskati enega izmed glavnih vzrokov vsega, kar se je dogajalo.
Drugi vzrok je treba iskati v razpoloženju njegovega duha. Duhovno je rasel
na univerzi v Turinu v času, ko je tam še vladal janzenizem in galikanizem. Od
tod je njegova nenaklonjenost za moralko sv. Alfonza in pretirano pojmovanje
škofovske jurisdikcije. Zato je za uveljavljanje cerkvene discipline zahteval pre-
tirane, napačne in nepremišljene odločbe in uporabljal neverjetna, pa vendar
3 Prim. MB XI, str. 552‒555 [BiS XI, str. 344‒346].
4 La Stella Consolatrice, št. 13–14.

7.4 Page 64

▲back to top
64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
resnična sredstva. Vnema za škofovsko jurisdikcijo ga je pehala v gospodoval-
no vmešavanje v zadeve, ki mu niso pripadale, in nestrpnost do vsakega, ki se
kljub spoštovanju njegovega dostojanstva ni mogel strinjati z vsemi njegovimi
pogledi. Zato se je brez naročila iz Rima hotel vmešavati v notranje življenje
salezijanske družbe, čeprav je bila ta že odobrena od Svetega sedeža, in hotel,
da bi šlo po njegovi volji. Samostojnost ali bolje vsa salezijanska družba je bila
bruno v njegovih očeh vse od začetka njegovega škofovanja v Turinu. »Imam
škofijo v škofiji,« je 26. avgusta 1877 poročal Sveti kongregaciji za škofe in re-
dovnike. »Don Bosko napada ugled turinskega nadškofa in vnaša razkol med
duhovnike.«
Pod vplivom vseh teh različnih dejavnikov je bilo po človeško nemogoče
upati, da bi se trenja, ko bi se kdaj začela, mogla zlahka potišati ali zaustaviti. To
je z dobrim poznanjem razmer potrdil msgr. Re, škof v Albi:5 »Če hočemo razlo-
žiti trajanje teh trenj med dvema osebama, ki sta obe imeli najboljše namene, je
treba spomniti, da je nadškof poleg mnogih dobrih lastnosti imel tudi nekoliko
pretirano predstavo o svoji avtoriteti in znanju ter se s svojim zanesenjaškim
značajem spuščal v prenagljene odločitve, ki jih je z veliko težavo preklical, ker
se je bal, da bo tako izgubil ugled in avtoriteto.«
Tudi naklonjenost nekaterim filozofskim teorijam je dajala njegovi misel-
nosti čisto posebno vedenje. Imel se je za prepričanega rosminijanca in se rav-
nal dosledno po Rosminijevih načelih.6 V tistih letih je bilo rosminijansko vpra-
šanje med najbolj vročimi, kakor se temu pravi. Med katoličani se je bil divji boj
za in proti. Gastaldijev odpor proti don Bosku in njegovi Družbi se je večal ne
samo zato, ker so pravila Družbe postavljala za učitelja sv. Tomaža Akvinskega,
temveč tudi zato, ker so pri teoloških predavanjih uporabljali učbenike s čistim
naukom Akvinskega.
Vprašanje je, ali sta bila značaj in miselnost tega človeka res taka ali je samo
don Bosko čutil take posledice? Tudi drugi so dobili svoje, čeprav je don Bosku
pripadel večji delež. Znano je, da je zaradi nesoglasja v moralni teologiji monsi-
njor odstranil velikega moralista don Bertagna, poznejšega pomožnega škofa
kardinala Alimonde, vzel vodstvo Cerkvenega konvikta v Turinu teologu Boetti-
ju, poznejšemu generalnemu vikarju istega kardinala, in odstavil z Bertagneve
stolice teologa Richelmyja, poznejšega kardinala nadškofa v Turinu. Prav tako
je izrinil iz pouka teologa Reja, poznejšega škofa v Albi, in teologa Castraleja,
poznejšega škofa in generalnega vikarja kardinala Richelmya. Malo manj zna-
no pa je, da je zaradi rosminijanskega vprašanja pognal iz škofije uglednega
5 Mali proces, str. 137.
6 Dne 18. oktobra je poslal odprto pismo založnikom Speirani, ki so natisnili Rosminijeva dela.
Hotel je pokazati, da je okrožnica Aeterni Patris, ki je izšla avgusta, naklonjena rosminijanski
filozofiji. Takoj ga je pisno zavrnil kardinal Nina, tedanji državni tajnik.

7.5 Page 65

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
65
časnikarja don Tinettija iz ivrejske škofije, ki je potem postal urednik časopisa
Unità Cattolica, medtem ko je bil prej samo sodelavec. Prav tako se je bodel s
teologom Margottijem, ki je zato, da bi se rešil sitnosti, prepustil časopis bratu
Stefanu. Precej ostro pismo je pisal patru generalnemu predstojniku jezuitov
Bechisu.7 Iz kanoničnih razlogov je s kanoničnimi kaznimi kaznoval veliko du-
hovnikov in zaradi zelo dvomljivih razlogov začel brez števila pravd pred Rim-
skimi kongregacijami. Don Rua je v procesih izpovedal, da je kardinal Oreglia,
ki se je iz družinskih razlogov moral nekoč odpraviti v domači Piemont, dobil
od Pija IX. naročilo, naj nadškofu Gastaldiju pove, da naj lepše ravna s svojimi
duhovniki.8
Med vzroke smo postavili tudi ozračje. Strastna enostranska in večkrat tudi
hudobna namigovanja nekaterih oseb, ki so sedele pri monsinjorjevi mizi in v
škofijski pisarni, so vsak dan podpihovala sovraštvo. La Mazé je med pričeva-
njem pogosto brala iz svojih zapiskov. Tako je po zavrnitvi avdicije don Bosku
zapisala: »Kako zelo sta se nekoč ta dva človeka imela rada. Zakaj se je moj stric
nadškof tako zelo spremenil? Tisti, ki je povzročil tako nesoglasje, se sedaj go-
tovo zelo kesa. Zakaj potem ne prizna, da vse tisto, kar je povedal, ni res?« Pred
sodniki je menila: »Bila sem večkrat povabljena k stričevi mizi in tam slišala,
kako je njegov tajnik posmehljivo govoril o »tistih tam v Valdoccu« ali prepros-
to – o »tistih tam spodaj«. »Kar se tiče pisarniškega osebja, naj omenimo fiskal-
nega odvetnika, ki ga je neki cerkveni knez imenoval 'vredno orodje svojega
gospodarja'«.9
Ne bomo zamolčali nekaj verjetnih olajševalnih okoliščin, ki bodo omilile
omenjene izjave. Vse do svojega nastopa službe v Turinu se je monsinjor verje-
tno bal, da si ne bi ljudje zato, ker je bil poklican za vodstvo nadškofije po don
Boskovi zaslugi, mislili, da se je pri vodstvu škofije dal voditi don Bosku. Verje-
tno se je tudi bal, da bo don Bosko pritegnil v svojo mlado Družbo mlade fante
in pobral veliko prispevkov vernikov za svoje semenišče. Verjetno je prišlo do
nekaterih nesoglasij tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje.
Kardinal Cagliero, ki je dobro poznal položaj, je, ne da bi se zavedel, v
kratkih besedah povzel vzroke sporov v poročilu o procesu za beatifikacijo:10
»Nasprotovanje se je porajalo iz majhnih in velikih ljubosumnosti ali strahov
pred zlorabo škofijske oblasti. To je zelo naravno v odnosih med družbo, ki na-
staja, in ordinarijem, ki proti svoji volji vidi, da je izvzeta iz njegove oblasti,
zlasti če je ordinarij hitrega in ostrega značaja, slabega zdravja in ga obdajajo
pristranski, sovražni in malenkostni svetovalci, od katerih se da vplivati.«
7 28. julij 1880.
8 Summarium super virtutibus, št. III, § 695.
9 Pismo kardinala Nine don Bosku, 25. december 1881.
10 Summ. sup. virt., št. 15, § XXI.

7.6 Page 66

▲back to top
66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Gospod, ki je dopustil tistih deset let tegob, je verjetno pripravil svojega
služabnika s skrivnostnimi sanjami, katerih celostno razumevanje bi moglo da-
jati ključ za razumevanje dogodkov. Don Bosku se je zdelo, da dežuje kakor iz
škafa, vendar so ga nujni opravki prisilili, da je šel v mesto. Ko je prišel do nad-
škofijske palače, je videl (čudna zadeva), kako je msgr. Gastaldi, oblečen v ves
sijaj svoje škofovske oprave, šel iz svoje palače. Pospešil je korak, ga dohitel in
rekel: »Ekscelenca, glejte, v kaki nevihti greste na pot. Ali ne vidite, da ni žive
duše na cesti? Poslušajte me in se vrnite domov.«
»Ni vaša naloga, da mi svetujete. Jaz grem po svojih opravkih, vi pa pojdite
po vaših,« ga je ostro zavrnil nadškof in ga odrinil od sebe.
Ko je naredil nekaj korakov, mu je spodrsnilo. Padel je v blato in si uma-
zal vso škofovsko opremo, da se je blato cedilo od njega. Don Bosko ga je kar
petkrat skušal prepričati, naj bi pazil na svoje dostojanstvo in se vrnil, a je bilo
zaman. Prošnje in opozorila niso nič zalegla. Škof je trdovratno nadaljeval svojo
pot in padel še drugič, tretjič ter nato še četrtič in petič. Ko se je po petem padcu
spet postavil na noge, ga ni bilo več mogoče razpoznati, tako je bil ves blaten.
Končno je padel še enkrat in se ni več pobral.
Ker je bil iz izkušnje navajen v sanjah gledati napoved prihodnjih dogodkov,
lahko menimo, da je Božji služabnik z neskončnim sočutjem gledal zapovrstje
neprijetnih dogodkov in pri tem predvideval končno pogubo, ne da bi se odda-
ljil od svojega načina ravnanja, ki ga bomo podali v naslednjem.
Najprej si je odločno prizadeval, da ne bi dal povoda za govorice o nepri-
jetnostih, ki so ga pogosto zadevale. Brez tehtnih razlogov teh stvari sploh ni
omenjal, procesi nam o tem jasno pričajo. La Mazé je v svojem in materinem
imenu izjavila: »O teh nevšečnostih naju je seznanjal z edinim namenom, da bi
kot dobro poučeni mogli delati najine dobronamerne usluge in razgnati nako-
pičene nesporazume […]. Ni mi znano, a sem popolnoma prepričana, da častiti
ni govoril o tem z zunanjimi osebami, ko pa je govoril z nama, je imel navado
reči: 'Govorim o tem vama, ker vem, s kom govorim, in ker vem, da bosta to
uporabili samo za dobro'.«
Na drugem mestu se je tako zatajeval, da ni nikdar ločeval žalosti od vda-
nosti v Božjo voljo. In v določenih primerih se je moral za potrpljenje krepko
boriti. La Mazéjevi je nekoč poročal o zavrnitvi avdience.
Mlada grofinja je vtis tega razgovora takole zapisala: »Oh, kako je bil vdan v
Božjo voljo in kako zelo ga je bolelo srce. Bila sem vsa iz sebe, ko sem iz njego-
vih ust slišala naslednje besede: – Človek bi hotel biti za vsako ceno močan, si
dajati pogum v nasprotovanjih. Toda ko se zoprnosti grmadijo druga na drugo,
je želodec vsega sit in odpove. – Nikdar nisem videla, da bi don Bosko spremenil
izraz na obrazu. Toda tokrat je, medtem ko je govoril, postal bled in potem spet
ves rdeč v obraz.«

7.7 Page 67

▲back to top
BiS 16 — 3. poglavje
67
Priče enoglasno izpovedujejo, da v njegovem govorjenju niso nikdar čutili
najmanjše zamere zaradi nasprotovanja. Don Anfossi, ki se je gibal v krogih
mestne duhovščine in slišal novice o vsem, kar se je dogajalo, in je zvedel tudi
za vse težave, ki jih je moral prenašati don Bosko, ga je šel pogosto tolažit. Toda
iz njegovih vedno ljubeznivih odgovorov je videl, da ne potrebuje sočutja dru-
gih, temveč je on drugim vlival pogum in mir ter zaupanje v Boga.
Ker je dobro poznal cerkvene kroge, se je don Anfossi lahko okoristil z ne-
katerimi podrobnostmi in tako mogel ob priložnosti postaviti stvari na pravo
mesto. Nekega dne mu je don Bosko pripovedoval, kako je bil poklican v nad-
škofijsko palačo, in zdelo se je, da sta v mirnem pogovoru stvari poravnala in
spravila v red. Nadškof je celo poklical v sobano svoje družinske člane, da bi jih
don Bosko blagoslovil. Toda kakor hitro so ti odšli, se zdi, da si je premislil in
spet zvalil vso krivdo na don Boska. Ta ga je popolnoma miren skušal prepričati
o nasprotnem, pa brez uspeha. Don Boska je tajnik vsega žalostnega odvedel
iz sobe. Po tem pogovoru je Božji služabnik vzkliknil: »Kako je mogoče resno
govoriti s človekom, ki s tako lahkoto spreminja svoje mnenje?«
In zakaj se je potem don Bosko ukvarjal s takimi neprijetnimi zadevami?
Zato, ker je šlo za zelo pomembne stvari za njegovo Družbo, ne pa zaradi sebe.
Nekega dne je rekel don Anfossiju: »Če tu ne bi šlo za Družbo, bi zato, da bi se
izognil tem trenjem, raje šel v Rim ali kako drugo mesto. Vendar se mi zdi, da je
bila Božja volja, da bi Družba pognala svoje korenine tukaj.«
Kljub temu je tožil nekaterim svojim sodelavcem, da so mu te motnje one-
mogočale, da bi storil več dobrega, kar si je tako želel: »Hudič je predvidel ve-
liko dobro, ki bi ga mogli uresničiti, če bi nas msgr. Gastaldi podpiral. Toda hu-
dobni duh je zasejal ljuljko. Nadškof poizveduje po vsem, kar delamo, in nam
postavlja ovire. Toda tudi to bo minilo. Mi bomo šli tiho naprej in ne bomo nik-
dar storili ničesar proti njemu. Žal mi je samo za čas, ki ga s tem izgubljamo in
bi ga lahko uporabili za dobro duš.«
Še v drugi stvari so si vse priče edine. Kljub nasprotovanju, ki ga je neki
ugledni prelat ocenil kot sistematično,11 don Bosko ni nehal ljubiti, spoštova-
ti in po svojih močeh podpirati nadškofa. La Mazé je izjavila: »Ko je častitljivi
moral govoriti o teh stvareh, nama je nakazal le nujno potrebno, tako da včasih
nisva razumeli in sva ga morali vprašati za pojasnilo. Toda on je nama vedno
govoril z velikim spoštovanjem in dobroto o msgr. nadškofu, da sva bili močno
spodbujeni.«
Tako pa niso govorile samo priče, temveč veliko drugih, ki so o tem pisno
poročali in niso prišli pred cerkveno zasliševanje. Zelo dragoceno poročilo nam
11 Pismo msgr. Vitelleschija, tajnika Kongregacije za škofe in redovnike don Bosku dne 5. januarja
1875.

7.8 Page 68

▲back to top
68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
je dal pater Felice Giordano, predstojnik Marijinih oblatov v Nici Mare.12 »Ko
sem se mimogrede mudil v Turinu,« nam poroča, »sem zato, ker sem bil nad-
škofov sošolec, zvedel marsikaj o trenjih. Lahko povem, da sem bil silno prese-
nečen, ko sem pri vsem tem v don Bosku videl tako nespremenjeno mirnost. Ko
sem imel nato še en pogovor z don Boskom v Valdoccu, sem bil tako zelo spod-
bujen v dobrem, da sem, preden sem odpotoval v Nico, nadškofu pisal pismo, v
katerem sem mu poročal o vtisih, ki sem jih dobil pri tem srečanju.«
Pisem, ki so monsinjorja navajala, da bi pustil pri miru don Boska, je bilo na
kupe. Teolog Franchetti ima izvirnike. Avgusta 1873 mu je msgr. De Gaudenzi,
škof v Vigevanu, takole pisal: »Prepričan sem, da je don Bosko pripravljen na
vse, samo da ne bi storil ničesar proti svojemu nadškofu, ki te zelo spoštuje in
časti.«
Očiten dokaz, da je hodil po pravi poti, so nadnaravni darovi, ki jih je pre-
jemal tudi v času najhujšega nasprotovanja. V potrditev tega imamo dragocen
don Boskov odgovor. Ko je s prihodom kardinala Alimonde v Turin zasijala nad
Oratorijem mavrica miru, je don Albera želel zvedeti don Boskovo mnenje o po-
gostih posegih matere Božje Marije v njegove ustanove. Ko je slišal vprašanje,
se je za trenutek zamislil in potem odgovoril: »Vsi so bili proti don Bosku. Nujno
potrebno je bilo, da mu je pomagala mati Božja Marija.«
Naše poročilo bomo končali z izpovedjo kardinala Cagliera:13 »Za konec
naj povem, da je častiti don Bosko, ne brez Božje privolitve in naklepa, imel v
človeku, ki si ga je predstavljal kot svojega mogočnega zaščitnika, največjega
nasprotnika prav v obdobju svojega najuspešnejšega apostolata za rast v sve-
tosti. Ta križ, ki mu ga je Gospod položil na rame, mu je povzročal velikansko
izgubo časa za njegovo ponižno in dolžno obrambo. Kljub vsemu mu ni nikdar
izzval niti najmanjše tožbe, neučakanosti, jeze ali upravičene zamere. Vse je
prenašal junaško, mirno, ponižno, ne da bi enkrat samkrat izgubil notranji mir,
ne da bi ga to odvračalo od nenehnega dela za utrditev in razširjenje njegove
ustanove z ljubkostjo duha in nenehnim združenjem z Bogom, kar je značilno
za svetnike.«
12 Pismo don Rui, 25. marec 1888.
13 Processicolo, str. 97.

7.9 Page 69

▲back to top
4. poglavje
PARIZ – SPREJEMI
Don Bosko v Pariz ni prišel niti neznan niti nepričakovan. Dolgotrajno
dogovarjanje z opatom Rousselom za prevzem ustanove Auteuil je predstavi-
lo njegovo ime v cerkvenih in laiških krogih, ki so se ukvarjali z dobrodelnimi
ustanovami, ki jih v tem velemestu ni malo. V sermons de charité [dobrodelnih
nagovorih] je bilo delovanje turinskega duhovnika v korist uboge in zapuščene
mladine postavljeno za zgled in spodbudo; to tem bolj, ker so njegove ustanove
tudi na francoskih tleh budile pozornost državljanov in katoliškega tiska. Poleg
tega mu je poznanstvo s pariško kolonijo, ki je imela navado prezimovati v Nici
in na Azurni obali, omogočilo veliko novih poznanstev, saj so mnogi želeli, da bi
ga zaradi občudovanja in priznavanja njegovih kreposti videli v Parizu. Po teh
gospodih je prišel v te aristokratske kroge življenjepis doktorja iz Nice D'Espi-
neya, ki je na živahen način pripovedoval najbolj značilne dogodke iz njegovega
življenja in budil v ljudeh radovednost, da bi od blizu spoznali tako izrednega
človeka. Ko se je nato razvedelo, da bo zares prišel, so plemeniti Parižani kar
tekmovali, kdo mu bo izkazoval gostoljubje, in so veselo novico razširili med
svojimi sorodniki in prijatelji. Nihče ne bi mogel niti od daleč predvideti niti
tisočinke tega, kar se je dogajalo in kar bo govoril dobršen del tega zvezka.1
Bila je sreda 18. aprila, ko je don Bosko v spremstvu don De Barruela iz-
stopil iz vlaka na lyonski postaji. Kočija, ki je čakala nanj, ga je po bulvarjih
popeljala na Corso Messina in se ustavila pred palačo De Comband. Grofica,
1 Glavni viri našega poročevanja bodo: 1) takratni časopisi; 2) kakih sto pisem, ki sta jih prejela
don Bosko in tajnik in ki so na srečo ohranjena; 3) kratek povzetek avdienc od 18. aprila do 21.
maja, čeprav s precejšnjimi pomanjkljivostmi; 4) v Parizu natisnjeni knjižici: Léon Aubineau,
Dom Bosco, sa biographie, ses oeuvres et son séjour à Paris, A. Josse éditeur; Dom Bosco à Paris,
sa vie et ses oeuvres par un ancien Magistrat, Librairie Ressayre, septième édition. Tri izdaje tega
zadnjega dela so pokupili v enem tednu. Obe knjižici sta izšli, ko je bil svetnik še v Parizu. Druge
posebne vire bomo navedli sproti; 5) zapiski don Lemoyna, ki so mu jih prispevali ustno; 6) pri-
čevanje preživelih, ki so videli in slišali don Boska v Parizu. [Objavljamo v Dodatku št. 3, Dok. 22].

7.10 Page 70

▲back to top
70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
starejša zrela plemkinja in dobra kristjanka, je bila nadvse srečna, da mu je
lahko izkazovala gostoljubje. Imeli smo že priložnost jo omeniti, ko smo govo-
rili o prihodnosti msgr. Malana in o njegovem izrednem poklicu.2 Ker je imela
v bližini La Navarra obširna posestva, je tam srečala Božjega služabnika in se z
njim domenila o njegovem bližnjem prihodu v Pariz. Dala mu je na voljo celoten
apartma, popolnoma ločen od preostalega dela hiše in s služabniki, ki so skrbeli
za njegovo dobro počutje.
Kaj kmalu so ugotovili, kako srečna je bila izbira tajnika. Don De Barruel,
rojen Francoz, je izhajal iz plemenite družine v Delfinatu, študiral pravo in v
času predsedovanja maršala MacMahona postal načelnik oddelka na prefektu-
ri. V Malem semenišču, ki ga je v Chapelle Saint – Mesmin pri Orléansu odprl
msgr. Dupanloup, je imel za sošolca msgr. Camilla Sicilijanca Di Rende, ki je bil
takrat apostolski nuncij v Parizu. Izredno izobražen človek in vešč v človeških
poslih, je bil za don Boska prava Božja previdnost.
Pariz je ob don Boskovem prihodu vztrepetal. To nam pove vse. Velika mes-
ta se ne zganejo kaj lahko niti ob navzočnosti zelo uglednih gostov. Mogoče je
prav Pariz za take vrste dogodkov najbolj brezbrižno mesto. Nekaj podobnega
je danes samo Rim. Ugledne osebnosti iz umetniških, znanstvenih, političnih in
visokih družbenih krogov prihajajo in odhajajo in vzbujajo kvečjemu trenutno
zanimanje. Ab assuetis non fit passio [navadne stvari ne razburjajo duhov]. Ka-
kor hitro pa se je po Parizu raznesla novica, da je tam don Bosko, se je zbudilo
gibanje, katerega cilj je bil on sam. Kjer koli so zvedeli, da se bo mudil, so ga
hoteli videti, slišati, se mu približati, se dotakniti njegove obleke. To so bile vsa-
kodnevne splošne ovacije, ki jih nihče ni pripravljal, temveč so se budile same
od sebe, nepredvidene in celo občudovanje vzbujajoče.
Pri vsem tem pa na njegovi zunanji pojavi ni bilo ničesar, kar bi moglo vzbu-
jati občudovanje množic ali jih obvladovati. Časopisi so pisali o srednji postavi,
negotovi hoji, slabotnem vidu, počasnem in tihem govorjenju, tujem naglasu in
še bolj tujem izražanju, o skrajni preprostosti v vedenju. Poudarjali pa so tudi
izredno dobroto, nespremenljivo ljubeznivost, junaško potrpežljivost. Prikazo-
vali so, kako kljub avreoli čudodelnika, ki je obdajala ime, je nadse skromen,
kakor da bi bil zadnji izmed svojih sinov. Verni ljudje pa so odkrivali mogočno
skrivnost, ki je pritegovala ljudi: svetost je bila tista, ki je kljub pomanjkljivos-
tim ljudske duše še vedno širila večni čar tudi v Parizu.
Gibanje, o katerem govorimo, se je začelo takoj po njegovem prihodu. Nas-
lednjega dne je don Bosko daroval sveto mašo pri karmeličankah. Zatem se je
takoj odpravil k nadškofu; bilo mu je veliko do tega, da bi pozdravil angela ško-
fije. Nadškofa, ki je bil odstoten, ker je birmoval, ni videl. Obiskal pa je pomo-
2 Prim. MB XV, str. 564‒566 [BiS XV, str. 368–369].

8 Pages 71-80

▲back to top

8.1 Page 71

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
71
žnega škofa msgr. Richarda, ki ga je nadvse prijazno sprejel. Dolgo se je zadržal
v prisrčnem pogovoru s kardinalom Guibertom. Ko se je še isti dan vrnil domov,
ga je čakalo že kakih sto ljudi, ki so ga želeli videti.
Ta pritok ljudi, napoved tega, kar se je potem dogajalo od jutra do veče-
ra v grofičini palači, vse to je prestrašilo De Combandejevo, ki je takoj skušala
pomagati. Nedaleč od Magdalenske cerkve je v ulici Ville I'Eveque v dvorcu De
Sénislhac bivala skupnost, ki na zunaj ni dajala videza samostana, temveč je
bila ženska redovna družina, katere članice so pripadale aristokraciji in so se
imenovale gospodične in ne sestre.3 To so bile oblate Presvetega Srca iz Mon-
tluçona, ki jih je ustanovila Luisa Teresa De De Montaignac De Chauvance, za
katero je bil uveden proces za razglasitev za blaženo. Predstojnica skupnosti je
bila neka Sénislhac. Nanjo se je obrnila De Combandova. Kakor so predvideva-
li, tako je potem zares tudi bilo. Don Bosko, ki je maševal danes tu in jutri kje
drugje, kamor so ga pač povabili, ni nikdar prišel nazaj pred poldnevom. Zato je
bil tok obiskovalcev popoldne večji. Dogovorili so se, da bodo ta naval ublažili.
Vsak dan ob dveh popoldne bi šel v hišo Sénislhac, kjer bi sprejemal obiske. V ta
namen so pripravili velik in primeren apartma v prvem nadstropju, kamor se je
prišlo po gosposkih stopnicah. Vhodna soba je vodila v sobano, od koder je bil
dostop v veliko dvorano s tremi velikimi okni. Od tod so vodila vrata v predso-
bo, od tam pa v knjižnico, kjer je don Bosko sprejemal goste.
Prav bo, če takoj na začetku predstavimo pariški urnik. Don Bosko je vsta-
jal ob petih, opravil molitve in pregledal pošto, ki je prišla prejšnji večer: gora
pisem, ki je vsak dan naraščala. Nato je šel maševat v cerkev ali kapelo, kjer so
ga pričakovali, nakar je tam sprejemal obiskovalce. Potem se je odpravil k De
Combaudovi in sprejemal obiskovalce, dokler ni prišel čas, da bi šel na kosilo h
gostiteljem, ki so ga vsak dan vabili k sebi. Ob dveh je skušal biti v hiši Sénislhac
za popoldanske obiske, ki so trajali navadno po šest ur, nakar se je navadno
proti deseti uri vračal v palačo De Combaudove. Tukaj se je malo pogovoril s
svojimi gostitelji, nato pa se s tajnikom umaknil v svojo sobo, kjer je pregledal
dnevno pošto in določil odgovore. Potem je zmolil večerno molitev in nekako
opolnoči legel spat.
Popoldne 20. aprila so si Sénislhacova in njene tovarišice lahko naredile
približno predstavo tega, kar se bo dogajalo prihodnje dni. Ob dveh je bilo nji-
3 Ljudje so menili, da so te Desmoiselles [gospodične] morale biti redovnice. Ker pa ni bilo nobene-
ga vidnega znamenja, so spraševali v don Boskovi navzočnosti:
»Kateremu redu pripadate?«
»Redu dobrih kristjanov.«
»Kaj delate?«
»Sprejemamo vas.«
»Toda v kateri dobrodelni ustanovi smo?«
»V hiši gospodične Sénislhac.«
S takimi in podobnimi odgovori so se izmikale ljudski radovednosti.

8.2 Page 72

▲back to top
72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
hovo stanovanje dobesedno zasedeno: ljudje vseh slojev so želeli videti don
Boska. Redovnice, ki so želele, da bi bil prvi blagoslov Božjega služabnika po-
deljen njim, so se zbrale okoli njega v knjižnici, kakor hitro je prišel. Bile so
prepričane, da bo tajnik uvajal obiskovalce. Toda on se je, potem ko jih je po-
vedel k don Bosku, umaknil in dejal, da ima druge opravke. Uboge ženske, v
kakšni zmešnjavi so se znašle! Prvo, kar so morale narediti, je bilo braniti don
Boska pred obleganjem. Gospodična Jacquier se je postavila k vratom, ki so iz
knjižnice vodila v veliko sobano, in gospodična Bethford je zastražila druga vra-
ta, ki so iz knjižnice vodila k stopničnemu presledku, ki naj bi ostal zaprt. K
don Bosku so prihajali skozi notranja vrata. Tukaj je čuvajka strogo pazila, da
so hodili k njemu po vrsti, kot so prišli. V predsobi je bilo polno gospodov in
gospa iz najvišje družbe. Med drugimi je bila tudi kneginja Trapani s hčerko in
nekaterimi damami. Tožila je, da po dveh urah čakanja ni prišla še na vrsto in
da si niti ni mogla utreti poti, da bi v naglici postavljeni vratarici lahko izročila
svojo prošnjo. Končno ji je izmenjava lističev pomagala odpreti skrivna vrata,
ne da bi ljudje to opazili. Tako je prišla do don Boska. Odšla je vsa vesela in se
zahvaljevala svojim rešiteljicam.
Po šestih urah sprejemanja je bila dvorana še vedno polna, kajti ko so odšli
eni, so na njihovo mesto prišli drugi. Končno je don Bosko stopil k vratom in vse
skupaj blagoslovil. V tistem trenutku se je okoli njega naredila taka gneča, da
se je bilo bati za njegovo osebno varnost. Dolgo čakanje je naredilo ljudi živčne.
Začelo se je kričanje: »Oče, moj otrok ima tifus.« »Oče, imam nevaren čir …«
»Oče, imam sina, ki me žene v obup …« »Oče, mene muči to in to …« Nekateri
so oboroženi s škarjami izrabili gnečo, da so mu odrezali kos obleke in si tako
priskrbeli relikvije. Do njegovega odhoda so bile njegove čuvajke na nogah več
kot osem ur.
Toda izkušnja jih je marsikaj naučila. Ko se je naslednjega dne ponovil isti
naval, je moral vsak, ki je prišel, napisati svoje ime in številko, s katero je lepo
po vrsti prišel na razgovor. Ta koristni postopek so ohranili tudi vnaprej. Go-
spodičnam so priskočile na pomoč grofica De Caulaincourt, grofica D'Andigné
in druge ugledne pariške dame in se podvrgle težki nalogi te zahtevne službe,
da so vzdrževale vsaj malo reda med množico, ki je polnila dvorane, stopnišča,
dvorišče ter ure in ure vztrajno čakala na svojem mestu.
V Parizu don Bosko ni bil več gospodar samega sebe. Nekega večera bi se
moral z nekim uglednim gospodom dogovoriti o neki zelo pomembni stvari v
mestu. Toda vrata na drevoredu Messina so bila zasedena od čakajočih na spre-
jem, zato se je izmuznil iz palače pri stranskem izhodu. Nikomur ni povedal,
kam gre. Ko pa so zaradi klepetavosti kočijaža zvedeli, kam se pelje, je množica
že ovirala pot. Ko je vstopil v vežo, so ga stiskali od vseh strani. Nekateri so celo
pokleknili, da bi se spovedali. Obdan od množice je svetnik poklical na pomoč

8.3 Page 73

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
73
don De Barruela in mu rekel: »Povej tem ljudem, naj gredo v predsobo in pride-
jo k meni drug za drugim.«
Da, je odgovoril tajnik. Potem pa mu je zmanjkalo poguma, in kakor da iz-
gubil duha prisebnosti, je sedel na klop in čakal.
»Toda, don De Barruel, stori, kar sem ti naročil,« je zaman klical don Bosko.
Kdo ve, kako bi se rešil tistega oklepa, če ne bi prišel markiz Franqueville, ki
ga je odpeljal v sosedno sobo in mu naročil, naj malo počaka. Nato je zaprl vrata
in prišel k njemu skozi druga in ga na tiho odpeljal na kosilo v svojo hišo, med-
tem ko so vsi čakali prepričani, da je notri. Prišli so k palači ob osmih zvečer,
toda pred vrati je že spet čakala kočija, ki naj bi ga odpeljala k družini, kjer ga
je čakal umirajoči deček. Prosili so ga, da bi prišel, pa četudi samo za minuto.4
Don Bosko je šel. Končno so ob enajstih zvečer sedli za mizo, vendar je on vzel
samo malo juhe.
Dne 3. maja je po konferenci v Santa Clotildi sprejemal ljudi v zakristiji,
tako da je stal na pručki. Toda ker sprevoda ni in ni bilo konec, je rekel markizu
Franquevillu, ki je stal tam blizu: »Ne moremo zadovoljiti vseh. Ne morem več.
Preveč sem utrujen. Vsak naj mi pove samo eno besedo. Tak je bil dogovor.«
Markiz je šel, sporočil pogoj in nato pozorno pazil, da se je vsak držal dogovor-
jenega. Tako so ljudje, ki so šli drug za drugim mimo njega, izpovedovali svoje
potrebe: »Molite zame … Dajte mi svetinjico … Moja bolna mati se priporoča v
molitev … Blagoslovite me … Dajte kako svetinjico … Imam sina, ki se je izne-
veril … Prosite mater Božjo Marijo, da mi bodo posli dobro tekli.« Na tak način
jih je šlo mimo kakih štirideset na minuto in vsak je dobil svetinjico Marije Po-
močnice.
Mimohod je trajal že dve uri, ko je Božji služabnik rekel markizu: »Poglejte,
koliko jih je še.« Markiz je pogledal in povedal: »Ostalo jih je kakih petsto.« Pri-
nesli so mu kavo, ki jo je popil, da ne bi prekinil sprejema. Po kaki uri je znova
vprašal: »Markiz, koliko jih je še?« Markiz si je ogledal položaj in dejal: »Kakih
tisoč.«
Don Bosko ni zmogel več in treba je bilo prekiniti. Prišel je župnik in spre-
govoril nekaj besed. Tedaj je markiz skozi posebna vrata odvedel don Boska
v župnišče in od tod domov. Ko se je množica zunaj zavedela, da don Boska ni
več, je vdrla v župnišče in ga glasno zahtevala. Ko so slišali, da je odšel, je malo
manjkalo, da ni prišlo do upora. Takrat je zaslišal glas, da je don Bosko odšel h
gospodu Baudonu v tej in tej ulici in na tej in tej številki. Ta gospod Baudon je
bil glavni direktor Vincencijevih konferenc. Vsi na žalost niso razumeli točnega
naslova, drugi, ki so prišli iz drugih koncev Pariza, pa se niso znašli in niso ve-
4 Oče umirajočega je milijonar. Na listu piše: »Gospod Allardi, 32 Avenue de Freidland in njegov
umirajoči sinček, ki so ga zapustili vsi zdravniki, prosita iz globine duše, da ju obišče, četudi samo za
minuto.«

8.4 Page 74

▲back to top
74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
deli, kje je to stanovanje. Zato so glasno spraševali mimoidoče, kje je to. Zbirali
so se radovedneži, letali brezglavo sem in tja in skušali prehiteti drug drugega.
Kmalu zatem je val ljudstva pridrl do hiše gospoda Baudona de Rozembau.
Podrli so vrata, vdrli v vežo in drveli po stopnicah navzgor. Gospodar je stopil k
oknu in ves v strahu vprašal, kaj je.
»Hočemo don Boska!«
»Don Boska ni tukaj.«
»Don Bosko je tukaj. Rekli so nam, da je tukaj.«
»Da, pričakujemo ga. V veliko čast mi bo, če bo prišel, vendar ga za zdaj še ni.«
Prav v tistem trenutku pa je prispel don Bosko. Z Božjo pomočjo se je rešil
tudi tega obleganja. Stopil je gor, sedel v dvorani in imel končno malo miru.
Popoldne je malo zamudil v hiši Sénislhac. Od Magdalenske cerkve je bila
cesta v dolžini dvesto metrov tako nabita, da je bil nemogoč vsak promet. Treba
je bilo ali iti peš ali se peljati s kočijo. Bil je oblečen po francosko z rabatom in
pasom. Nihče ga ni poznal. Kar nenadoma ga je val ljudstva zanesel v vežo neke
hiše in od tam na dvorišče, od koder je le s težavo nadaljeval pot. Ko je le prišel
do sredine stopnic, je skušal iti naprej, pa ni mogel narediti niti koraka.
»Pustite me naprej,« je ljubeznivo prigovarjal.
»Ne. Jaz imam številko petnajst. In jaz dvajset.«
»Če že nočete, da bi šel naprej, mi vsaj dajte, da se odpočijem na tistile sto-
pnici.«
»Ne, ne! Mi smo prišli prej in vi ste samo vrinjenec.«
»Toda vedite, dragi gospodje, če jaz ne bom šel naprej, ne boste mogli govo-
riti z don Boskom, kajti don Bosko sem jaz.«
Vsi so se mu v obraz zasmejali in kot eden zaklicali: farseur [burkež].
Torej potrpljenje! Ni bilo mogoče drugače. Vrnil se je nazaj in pri tem ga
niso zadrževali. Ko se je rešil te zmede, je šel na obisk k neki družini, kjer so ga
že dolgo čakali, da bi jim blagoslovil nekega bolnika. Če ne bi bilo tega nespora-
zuma, ne bi mogel potolažiti tega reveža.
Sénislhac, ki je s polno hišo ljudi zaman čakala, je bila zelo žalostna, ko je
zvedela, kaj se je zgodilo. Zato je zaprosila za pomoč policijo. Takoj je nekaj ob-
činskih stražarjev nastopilo službo, puščalo ljudi noter in ven, tako da so tudi
stanovalci imeli svoboden dohod in izhod.
Tudi tisk glavnega mesta se je zanimal za gosta iz Italije. Figaro, Univers,
Gazette de France, Clairon, Liberté, Pèlerin, France illustrée opata Roussela in
drugi časopisi so pisali, kaj se je dogajalo, in mu v velikih naslovih kot Božji
mož, Čudodelnik 19. stoletja, Italijanski sv. Vincencij Pavelski izrekali dobro-
došlico. Glas glavnega mesta je odmeval tudi na podeželju. V Parizu so mu do-
pisniki sledili na vsakem koraku. O tem, kaj so poročali, bomo še pisali. Za zdaj
bomo prevedli dva članka, ki opisujeta navdušenje Parižanov za don Boska.

8.5 Page 75

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
75
Opustili bomo življenjepisne podatke, ki so jih povzeli po D'Espineyevi knjigi z
namenom, da bi podali podrobnosti o človeku, ki je tako zelo buril duhove. Prvi
članek, ki ga je objavil Univers 5. maja, je napisal star poročevalec in prodoren
opazovalec Aubineau in je vseboval naslednje nadrobnosti.
Pariz je ostrmel zaradi gibanja, ki se je pojavilo na njegovih ulicah okoli ponižne-
ga duhovnika iz turinske škofije, ki nima na sebi nič privlačnega za svet. Prihaja iz
neznane družine in je na videz dokaj neopazen. Je negotovega koraka in slabo vidi.
Zakaj množice drvijo za njim? Ali ni edino zanimanje glavnega mesta danes videti in
se približati don Bosku?
– Kje je don Bosko? …
– Kaj dela? …
Pred dvema tednoma so poznali komaj njegovo ime, ki ga je bilo slišati na dobrodel-
nih zborovanjih. Na splošno so poznali ustanove, ki so bile povezane s tem imenom:
mladinske ustanove za zapuščeno mladino, ki se pojavljajo in nastajajo na raznih
krajih. Tudi knjižica, ki so jo brali, ne da bi se pri tem smejali, je pobožne ljudi sezna-
nila s temi čudovitimi ustanovami, z njihovo rastjo in sadovi. Česa več ni nihče vedel.
Zato se danes mnogi čudijo tolikemu hrupu, ki ga povzroča to ime, ki so ga malo prej
komaj kje slišali.
Odobravanje Parižanov je skoraj enoglasno, neustavljiva privlačnost množic ima v
sebi nekaj čudežnega. V tem je podzavestno in odločno zanikanje ateizma, ki ga od
vseh strani oznanjajo v imenu ljudstva. Božjemu možu izkazujejo tolikeri časti zato,
ker je človek molitve in vere, ki ga množice hočejo videti. Največje cerkve so pre-
majhne, da bi sprejele vse vernike, ki bi radi bili navzoči pri don Boskovi maši, ga
prosili za njegove molitve, prejeli njegov blagoslov. Drugega od njega ne pričakujejo.
Množice, ki smo jih nekoč videli pri arškem župniku, kako so ga prosile za odvezo; vsi
so se hoteli spovedati pri spovedniku skromne župnije, izgubljene med blatom in mo-
čvirjem Bresseja. Tudi don Bosko je pripravljen spovedati in sprejemati grešnike […].
Toda v Parizu množica, ki ga obdaja, razume, da nima časa za spovedovanje, in ves
zagon ljudi je namenjen ljubeznivemu in preprostemu duhovniku, od katerega bi
radi prejeli blagoslov in zagotovilo molitve.
Vsak si želi, da bi tisti blagoslov prišel na njegovo osebno revščino in na njegovo oseb-
no bolečino. Dobri duhovnik posluša vse, se zanima za vse in nad vse kliče blagoslov
Marije Pomočnice. Ne misli nase, temveč se prepušča vsem, ki iščejo njegovo pomoč
in ga prosijo. On je zanje, za njihove tegobe, za njihovo upanje: tolaži, blagoslavlja,
spodbuja. Hrup okoli njega ga nič ne moti, temveč se osredinja na tistega, ki z njim
govori. Zanima se za vse in vsem vliva pogum.
Jaz ga nisem videl v njegovih zavetiščih med njegovimi duhovniki, ki jih je on vzgojil
in ki nosijo duhovniško učinkovitost med duše svojih varovancev, videl sem ga pa sre-
di množic, ki so pritegnjene od njegovega imena poklekale pred njim, mu poljubljale
roke, se sklanjale, da bi prejele njegov blagoslov. Lepota takega zmagoslavja je v
skromnosti, ki je središče vsega tega dogajanja. Jasno je, da ne pripisuje ničesar sa-
memu sebi, temveč Bogu in presveti Devici. Don Bosko kot don Bosko je kmečki sin, ki
je s petnajstimi leti vodil vole pri oranju, ostal je sin kmečke družine in si prav nič ne

8.6 Page 76

▲back to top
76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
prizadeva, da bi izstopal. Dela dobro in se žrtvuje za vse brez izjeme in brez kakršne
koli izbire. Pridejo ponj, ga vodijo sem in tja in on da, da delajo z njim, kar hočejo.
Obnašanje pariškega prebivalstva je nekaj presenetljivega. Zbori v cerkvah, kjer se
pojavlja, so brezštevilni in prerivanje, da bi se mu mogli približati, neverjetno. Pov-
sod, tudi v zasebnih hišah gre ljudstvo za njim, je tam pred njim, ga opazuje in oble-
ga. Toda za njim ne tekajo samo preprosti verniki. Imel sem priložnost, da sem ga vi-
del trenutek pred mašo v neki zakristiji. Oblečen za maševanje, s sklenjenimi rokami
in povešenimi očmi je šel k oltarju, medtem so se približevali duhovniki in mu drug za
drugim šepetali na ušesa svoje prošnje. In kaj naj rečemo o don Bosku pri oltarju? Jaz
sem ga opazoval od blizu in sem videl njegovo zbranost in pobožnost.
Z istim datumom je Liberté začenjal dolg članek s temile besedami: »V Pa-
rizu se v verskih krogih v tem trenutku ne govori o drugem kot o don Bosku,
neke vrste sv. Vincenciju Pavelskem v Italiji.« Nato sledi opis tega, kar je pisec
videl pri De Combaudovih.
Njegovo stanovanje oblegajo, cerkve, kjer se on pojavi, so polne; ko se zve, da bo go-
voril s prižnice, je treba poklicati na pomoč stražarje, da vzdržujejo red. Med ljudmi
se govori o izrednih dejanjih, ki jih dela. Slišimo besede ponavljati: oče … svetnik. Oče
in svetnik sta isti osebi – don Bosko.
Hoteli smo videti tudi sami tega nevsakdanjega človeka, čigar dobrodelno življenje
mu je prislužilo take dokaze spoštovanja. S tem namenom smo šli v Via Messina,
kjer v veličastnem poslopju don Bosko uživa gostoljubje prijateljske družine. Pred
poslopjem je stalo veliko kočij. Na dvorišču je bilo polno obiskovalcev. Veliko ljudi je
z vratarjem razpravljalo o tem, da bi jih zapisal v seznam. V veliki vhodni dvorani,
kjer se zbirajo tisti, ki so dobili avdienco za tisti dan, ni nobenega prostega sedeža
več. Ko smo se povzeli po stopnišču, so nas popeljali v sobo, kjer don Bosko sprejema
obiskovalce. Ker ga je čakalo toliko ljudi, smo imeli komaj čas, da smo ga pozdravili.
To je zelo preprost človeček, rekli bi boječ, ki govori francosko z lahnim italijanskim
naglasom.
Don Bosko je prepustil časnikarja don De Barruelu, ki ga je povedel k don
Rui. Don Rua, »značilen italijanski tip«, je imel polne roke dela s koresponden-
co. Obiskovalec je menil: »Nikdar nismo videli toliko pisem, ki bi prišla v enem
dnevu. Na pisalni mizi jih je bil cel kup in pod njo drugi kup že odprtih. Duhov-
nik je delal znamenje za tista, ki naj bi dobila odgovor, in jih zlagal na kupček
pred seboj. Koliko pisem! Koliko pisem! In pri tem ne omenjamo priporočenih.«
Prav zaradi odprave pošte, včasih zelo delikatne narave, je don Bosko proti
koncu aprila5 poslal v Pariz po don Rua. Don De Barruel kljub pomoči drugih
ni zmogel dela. Dne 2. maja je don Rua pisal ravnatelju Oratorija: »Ne moreš si
predstavljati, kakšne gore pisem se kopičijo pred nami in čakajo na odgovor.
Potrebovali bi ne treh temveč šest ali sedem tajnikov. Na srečo prihaja neki do-
5 Don Rua izpoveduje na procesih, da je prišel v Pariz tri dni po govoru v Magdalenski cerkvi. Don
Bosko je tam govoril 29. aprila.

8.7 Page 77

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
77
ber redovnik in nam pomaga. Tudi vzgojiteljica Combaudovih hčera in nekatere
gospodične oblate nam v mejah možnosti pomagajo. Vratar pa po šestkrat na
dan odhaja s polno torbo pisem«.
Časnikar Libertéja je postavil don Rui celo vrsto vprašanj, da bi izvabil iz
njega sveže novice za svoje bralce. Vendar bera ni bila velika. Don Rua ni pre-
kinil svojega dela; odpiral je pisma, jih prebiral in zapisoval odgovore ali pa
je pisma metal v koš in medtem pripovedoval svojemu sogovorniku dogodke
iz don Boskovega življenja in značilnosti njegovih ustanov. Ko ga je časnikar
vprašal, ali je res, da don Bosko ozdravlja bolnike, sta se don Rua in don Barru-
el nasmehnila, don Rua pa je odvrnil: »Vse, kar lahko naredi on, je to, da prosi
Boga zanje.«6
Živ in pomemben dokument, ki je izšel izpod peresa učene osebe pod ne-
posrednim vtisom dogajanja in ni bil namenjen javnosti, nam priča, da navdu-
šenje ni prevevalo samo navadnih in neizobraženih ljudi. Napisala ga je gospa
Claudius Lavergne, žena umetnika, ki je začel v Franciji umetnost historiatskih
oken, in uspešna mladinska pisateljica; 5. maja je pisala svakinji:7 »Kako čudo-
vito je naše stoletje, če pomislimo na uspešnost Cerkve! V Parizu je don Bosko
in ne moreš si predstavljati navdušenja Parižanov za tega preprostega duhovni-
ka. Ni niti zgovoren niti postaven, temveč preprost in ponižen kakor sv. Vincen-
cij Pavelski. Pri hoji ga morajo podpirati, ker mu zmanjkuje moči. Danes mora
iti v Lille. Nazaj grede se bo ustavil pri Sionskih damah, kjer upam, da mu bom
mogla dati blagoslovit svoje otroke, tako velike kakor majhne. Če smemo verjeti
temu, kar se govori med ljudstvom, je storil brez števila čudežev. Toda ti dobro
veš, kako zelo je Cerkev stroga v teh stvareh in zato ne smemo vzeti zares vsega,
kar se govori. Toda če odvzamemo tudi devet desetin, ostane zadosti razloga za
ljudsko navdušenje, ki mu ga izkazujejo. Kar se tiče mene, imam popolno zau-
panje v njegove molitve in ga bom prosila za vse, kar mi je najbolj drago na tem
svetu […]. Gre za dogodek tedna in od prihoda Pija VII. v Parizu niso videli, da
bi se okoli kakega duhovnika zbralo toliko ljudi.«
Da si bodo bralci mogli ustvariti kolikor mogoče popolno podobo o spre-
jemu, ki ga je don Bosko doživel v Parizu, moramo poročati še o nekaterih naj-
značilnejših podrobnostih.
Ni bilo dneva, da ga ugledni gospodje ne bi povabili k svoji mizi, in on je po
zgledu Božjega učitelja sprejemal povabila. Pri mizi so ga vsi ostro opazovali.
Zgodilo se je celo, da mu niso odkazali samo najbolj vidnega mesta, da bi ga
6 Knjižica nekdanjega upravnega uradnika predstavlja don Ruo takole: »Srednje postave, bled, suh,
živega pogleda je don Rua popoln tip odličnega italijanskega diplomata. Njegov glas je mil, njegov
resni obraz pa izžareva veliko dobrohotnost. Prebili smo z njim dolge ure in odnesli s seboj šarm
njegovega pogovora, v katerem se nadzemska dobrohotnost zliva z globokim poznanjem človeške-
ga srca. To je velik značaj.«
7 Pismo, ki ga je objavil francoski Salezijanski vestnik septembra 1921.

8.8 Page 78

▲back to top
78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
mogli opazovati, temveč so nastavljali zrcala in stekla, da so ga lahko bolje opa-
zovali, in to tako, da se on tega sploh ne bi zavedal. Po navadi je jedel malo, zara-
di česar so vzklikali »Kako se zatajuje«. Nekega dne so postregli s sladoledom,
ki ga pri nas imenujejo spumone. »Videli boste, da ga ne bo vzel!« so si šepetali
nekateri gostje, »ali pa bo odrezal samo tanek košček, da se bo zatajeval.« On
pa, ki je vse to slišal, si je obilno odrezal. »Tako,« so sedaj rekli prvi, »to je storil
zato, da bi ga imeli za požrešneža.« Za ta dogodek smo izvedeli od njega same-
ga, ki ga je v vsej preproščini pripovedoval svojim sinovom, in potegnil iz vsega
moralni nauk: »Vidite, kako je s stvarmi tega sveta. Če je kdo na dobrem glasu,
je vse, kar stori, dobro, če pa ga imajo za človeka na slabem glasu, pa se dogaja
nasprotno.« Nekateri so po kosilu popili zadnje kapljice, ki so ostale v njegovem
kozarcu, in ohranili kozarec kot dragoceno relikvijo.
Mnogi so mu dajali v blagoslov svete predmete, celo navadna peresa za pi-
sanje. Nekateri so prinašali nova peresa in ga prosili, da bi jih uporabil in potem
vrnil, da bi jih ohranili kot relikvije.
Kateri koli njegov predmet so hoteli kupiti tudi za visoko ceno. Nekega dne
se mu je predstavil neki gospod in ga prosil, da bi se podpisal na petdeset po-
dobic, ki jih je on naslikal. Dva dni pozneje se je isti gospod vrnil in mu izročil
dva tisoč frankov, ki jih je iztržil s prodajo tistih podpisov. Včasih so prihajali k
njemu reveži in ga prosili, da bi se podpisal na kako podobico, ki so jo potem
prodali za štirideset ali petdeset frankov. Don Bosko je podpisoval za milošči-
no. Neka gospa, ki je dobila njegov podpis, je pisala don De Barruelu, da je to
predmet njene radosti. Njegov lastnoročni podpis se ji je zdel tako velik zaklad,
da je prosila tajnika, da bi dal podpisati in dostaviti kako besedilo na podobice,
ki ji jih pošilja njen brat, ker jih tudi on ima za velik zaklad.8 Željo, da bi dobili
njegov lastnoročni podpis, je povečala tudi novica iz Chamberyja, ko si je neki
bolnik položil na prsi podobo Marije Pomočnice, pod katero je don Bosko napi-
sal svoje ime, in je v trenutku ozdravel.
Kaj naj povemo potem o svetinjicah? Delil jih je v velikanskih količinah. Ko
je prišel v Pariz, je takoj ugotovil, da jih bo potreboval zelo veliko. Zato je pisal
dobavitelju v Oratoriju:
Predragi Giuseppe Rossi!
Hitro mi odgovori.
1. Naslov za naročanje svetinjic, podobic Marije Pomočnice.
2. Ker jih ne morem dobiti tukaj v Parizu, mi jih pošlji iz Turina na Avenue Messine 34.
Dober dan!
Prijatelj
duh. Bosko
19. april 1883
8 Pismo gospe Isabelle Guille don De Barruelu, Pariz (3 rue Hersahell), 22. maj 1883.

8.9 Page 79

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
79
Pozdrav Garibaldiju in Marcellu Rossiju.9
Razdelili so toliko svetinjic, da je baronesa Reille, ki se je obvezala, da bo
skrbela, da jih ne bo zmanjkalo, vesela, da je mogla izpolniti svojo obljubo, rek-
la: »Nikdar nisem mislila, da bom izdala za svetinjice toliko denarja.«
Prav tako ne moremo, da ne bi omenili njegove obleke. Nemalokrat se je
vrnil domov s čisto razrezanim talarjem. Nekega dne so mu odrezali zadnji del
od vrha do tal, tako da si je moral takoj obleči plašč. Toda tudi ta plašč je imel
svojo zgodbo, ki jo želimo povedati.
Nekega dne je don Bosko dobil povabilo za obisk pri markizi Pollerat, ka-
tere hčerka je bila že deset let bolna. Ko je vstopil, je priporočil bolnici, da naj
ima zaupanje v Marijo Pomočnico in naj vstane, ker je zdrava. Dekle je ubogala.
Bila je popolnoma zdrava. Njena mati mu je poklonila deset tisoč frankov. Nato
je prosila don De Barruela, da bi ji priskrbel kak don Boskov predmet. Bila je
pripravljena plačati kakršno koli vsoto denarja. Don De Barruel ji je predložil
don Boskov plašč, in to za dvesto frankov. Markiza mu je poslala zaželeno vsoto
in hotela obljubljeno robo. Don De Barruel ji je nekaj dni pozneje odgovoril,
da več nima tistih dvesto frankov in da tudi ne bi bilo modro, da bi don Bo-
sku odvzeli plašč, dokler ne dobi drugega. Markiza mu je znova poslala dvesto
frankov. Toda plašč so odnesli že drugi, potem ko ga je ona drago plačala. Ko je
dobra markiza slišala za to zgodbo, se ni ujezila, temveč je poslala znova dves-
to frankov za plašč, ki so ga pred kratkim kupili. Stvar se je tako zavlekla, da
je markiza za zaželeni plašč petkrat plačala po dvesto frankov, se pravi vsega
skupaj tisoč frankov.
Kam je izginil prvi plašč? Grofica De Combaud ga je ponovno prosila, naj ga
podari njej.
»Saj vendar ne morem biti brez plašča,« je odvrnil don Bosko.
»Kupite si drugega!«
»Kako?«
»Koliko bi stal?«
»Osemdeset frankov.«
»Tu jih imate sto!« In mu jih je takoj dala.
Naslednjega dne je prišla gospa po plašč, toda sto frankov sem že pora-
bil,« ji je dejal don Bosko, ki je pošiljal denar sedaj sem sedaj tja, kakor je bilo
pač potrebno za francoske hiše, za cerkev v Rimu in za Oratorij. Grofica mu je
potem dala še novih sto frankov in se čez nekaj dni vrnila, da bi dobila slavni
9 To sta bila dva znana sobrata pomočnika: eden znani vratar v Oratoriju in drugi zaposlen v kn-
jigarni. Z istim datumom in na običajen šegav način je pisal don Bertu: »Predragi Berto! Sporoči
mi kaj o sebi: povej mi natančno, kako gredo naši posli in zlasti še buče in fižol. Pošlji mi letni plašč.
Bog naj te blagoslovi in pozdravi don Mondoneja in don Taulaìga. Pridno moli. 19. april, Avenue de
Messine 34, Pariz. Najvdanejši prijatelj duhovnik Janez Bosko.«

8.10 Page 80

▲back to top
80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
plašč. Toda. »Kaj hočete?« ji je dejal. »Moral sem dati neko vsoto in …« Grofica
se ni ujezila, temveč prišla spet s sto franki. Don Bosko se je nasmejal, saj so bili
zopet na začetku. Skratka, prizor se je ponovil kakih desetkrat in vsakič je bilo
sto frankov miloščine. Ko je prišlo do tisoč, je don Bosko rekel svojemu tajniku:
»Se ti zdi, da bo zadosti?« »Zdi se mi da,« mu je ta odgovoril. Ko je prišla gospa,
je menil: »Brez plašča ne morem ostati, da bi ga šel kupit, pa nimam časa. Po-
skrbite vi.« Gospa je poskrbela, in ko je don Bosko dobil nov plašč, ji je odstopil
starega.
Vsi so vedeli, da je don Bosko prišel v Pariz prosit miloščino. Zato se nihče
ni čudil takim šalam. Takoj po prihodu je napisal, dal prevesti, natisniti in raz-
deliti naslednjo okrožnico:
Predmeti za gradnjo cerkve in zavetišča v Rimu:
Tlak in obok v baziliki................................................................50 tisoč frankov.
Celoten tlak.....................................................................................40 tisoč frankov.
Streha................................................................................................25 tisoč frankov.
Pročelje............................................................................................45 tisoč frankov.
Rezan kamen za zavetišče........................................................25 tisoč frankov.
Pariški gospodje so govorili z odprtim srcem in mu postavili vprašanja,
ki bi jih lahko ocenili tudi kot neprimerno radovednost, če ne bi zvedeli, kako
spoštovanje je užival pri njih. To je dajalo priložnost za duhovite odgovore, ki
so postali predmet razgovorov. Tako ga je nekdo vprašal, kje dobi sredstva za
vzdrževanje toliko svojih ustanov. »Imam veliko beračico,« je odvrnil, »ki skrbi
za pšeno za moje ptičke v kletki. Moja velika beračica je Marija Pomočnica.«
Nekdo drug ga je vprašal, zakaj svetuje miloščino za uslišanje prošenj. On je
razložil takole: »Da se zahvalimo Gospodu za tako velike in nezaslišane darove,
moramo dodati molitev, ki je zahvala, in miloščino, ki je zahvala dejanja. Če bi
milijonar, ki bi bil čudežno ozdravljen od kake neozdravljive bolezni, dal Bogu v
osebi revežev samo en bankovec za tisoč frankov, bi bila to vsota, ki bi bila dosti
nižja kot honorar, ki bi ga terjal kak slavni zdravnik.«
Neki gospod si ni pomišljal vprašati ga, zakaj je pravzaprav prišel v Pariz.
V vsej preproščini mu je odvrnil: »Ali ne veste, k čemu vse prisili glad volka?
Prisili ga, da pride iz svojega skrivališča in hodi sem in tja, da bi našel, s čimer
bi si mogel utešiti glad. Zato sem prišel v Pariz tudi jaz. Imam polno dolgov za-
radi vzdrževanja svojih sirot, in ker ne bi rad sam umrl od gladu niti da bi moji
otroci trpeli glad, sem prišel iz Italije v Francijo in od tod v Pariz, kjer vem, da
je veliko velikodušnih in dobrodelnih ljudi, kot ste vi, ki jih prosim za pomoč.«
Radovednež je dobro razumel odgovor in mu je ob slovesu dal lep dar.
Spraševalcem je odgovarjal nadvse skromno in čudovito preprosto. Baron
Reille, ki bi se čutil visoko počaščenega, če bi imel pri svoji mizi Božjega služab-
nika, ga je povabil z drugimi uglednimi gospodi, med njimi tudi z monsinjorjem

9 Pages 81-90

▲back to top

9.1 Page 81

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
81
apostolskim nuncijem Di Rendejem. Z don Boskom v središču pozornosti so
govorili o vsem mogočem in gostje so uživali ob njegovi neizčrpni izvirnosti. Te-
daj mu je neki gospod iz visokih pariških krogov izrazil naslednji pomislek: »Vi
imate izreden vpliv na hudobne ljudi, kot nam to priča zgodba o spreobrnjenem
tatu in izlet gojencev iz poboljševalnice, od katerih nobeden ni pobegnil, to so
dejstva, ki imajo v sebi nekaj čudežnega.«
»Oh,« je odvrnil domiselno don Bosko, »na žalost nimam vedno enake sre-
če. Prvi potepuhi, ki sem jih sprejel v svojo hišo iz okolice Turina, so spali v moji
hiši samo eno noč in so mi zjutraj odnesli vse odeje in rjuhe. Prva leta nisem
mogel sprejeti v svojo hišo nikogar več, ne da bi imel pri sebi koga, da bi me
branil, ker sem dobival toliko groženj, da me bodo ubili. Poskusov uboja pa je
bilo cela vrsta.«
»In to vam ni vzelo veselja za delo?«
»Nikakor ne! Mislil sem samo, da so to ubogi ljudje, ki so rasli brez vzgoje
in so imeli žalostno mladost. Kajti družba se tako malo zanima za te nezaželene
ljudi.«
Gostje so opazili, da je na koncu njegovih odgovorov bila vedno krščanska
ljubezen.
Nekatere dogodivščine, kot na primer tista s plaščem, so Parižanom zelo
ugajale in so jih navajale, da so odpirali svoje denarnice. Teh je še cela kopica.
Nekoč je na koncu veličastnega banketa vstopila v dvorano deklica, ki je
poljubila vsakega gosta in se dala poljubiti, in ga vprašala, ali je kosil z dobrim
tekom. Gostje so bili radovedni, kako se bo obnašal in kaj bo storil don Bosko.
Ko je deklica, gospodarjeva hčerka, prišla do don Boska, je potegnil iz žepa sve-
tinjico Marije Pomočnice in ji rekel: »Poljubi jo in si jo obesi okoli vratu. Imej
rada Božjo mater Marijo.« Dejanje je vzbudilo globoko občudovanje pri vseh.10
Krajevni časopisi so med biografskimi spomini omenjali tudi nekdanjo
spretnost v rokohitrskih igrah. Ko ga je sedaj obiskal neki bogat gospod, je izra-
zil željo, da bi videl kako rokohitrsko čarovnijo.
»Rade volje,« je don Bosko takoj kar najbolj vljudno odgovoril, »tudi takoj,
če vam je tako ljubo.«
»Da, da! Storite.«
»Bi bili tako dobri in mi povedali, koliko je ura?«
Gospod je vtaknil roko v žep, a ure ni bilo v njem. Don Bosko mu je smeje
se dejal: »Glejte, tukaj je vaša ura.« Vendar mu je ni vrnil. Ko je don Bosko hotel
oditi, ga je gospod spomnil na uro.
»Oh, nikakor ne! Ne morem vam je vrniti, dokler mi za moje dečke ne izpla-
čate, kolikor je ura vredna.«
10 To je don Ronchail slišal pripovedovati v Cannesu od ljudi, ki so to videli.

9.2 Page 82

▲back to top
82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
»To je zelo draga ura.«
»Pomislite malo.«
Gospod je potegnil iz žepa petsto frankov in dobil nazaj svojo uro. Navzoči
so se smejali. Tudi gospod se je smejal in z največjo vljudnostjo pospremil don
Boska do vrat. Seveda se ni spominjal, da je uro pred tem za kratek čas odložil
v bližini pisalne mize.
Dne 25. je zapisnikar oblat pisal: »Don Bosko prejema veliko denarja. Go-
spodična Jacquier mu je dala prgišče zlatnikov. Ko pride, mu izročim cel sveženj
pisem, v katerih so tudi bankovci po tisoč frankov. Dostikrat mu izročim samo
tista pisma, ki so namenjena izrecno njemu, druga pa dam don De Barruelu, ki
sedi v naši skupni sobi in prebira pisma, zbira bankovce, odgovarja na vpraša-
nja in daje nadaljnja naročila.« Celo neka slikarka je hotela pomagati don Bosku
s svojo umetnostjo. Delala je njegove podobe, jih prodajala in izkupiček dajala
za salezijanske ustanove.
O tem tako očitnem beračenju našega svetnika v Franciji so časopisi govo-
rili s spoštovanjem. Brez dvoma so v svojih računih pretiravali, res pa je tudi, da
so bili Parižani zelo velikodušni do njega. Tudi to je bil bleščeč dokaz svetosti
Božjega služabnika. Don Rua se je spominjal nekega posebnega dogodka. Neke-
ga večera je dejal don Bosku: »Slab dan. Nič nismo nabrali.« »Ne govori tako,«
mu je odvrnil svetnik. Dejansko je imel vse žepe polne denarja. Pa to še ni bilo
vse. Ker ni vedel več, kam bi dajal denar, si je odpel eno naramnico, si jo zavezal
okoli noge in tako naredil vrečo, v katero je spravljal vse, kar so mu dajali. V don
Ruovi navzočnosti je začel vleči ven denar, ki ga je bilo za nekaj tisoč frankov.
Posebno znamenje priznanja mu je dalo predsedništvo nekega kongresa.
Dne 9. maja so odprli 12. kongres francoskih katoličanov, ki so se v velikem
številu zbrali v dvorani Hertz. Pod častnim predsedstvom msgr. Richarda in
dejanskim vodstvom gospoda Chesnelonga so najuglednejši predstavniki ka-
toliške Francije razpravljali o načinu, kako bi se čim učinkoviteje zoperstavili
vedno večji laizaciji prostozidarske vlade. Don Bosko je bil posebej povabljen,
da bi predsedoval enemu izmed zborovanj. Zares velika čast, ki pa se ji je moral
odpovedati, ker je 5. maja odpotoval iz Pariza proti severu in se ni mogel vrniti
pred sredino meseca.11
Brez števila je bilo ljudi, ki so se priporočali don Bosku v molitev v času
njegovega pariškega obiska. Da bi ustregel številnim željam, se je odločil, da bo
od 15. do 24. maja opravljal devetdnevnico k Mariji Pomočnici po namenu ude-
ležencev, in povabil vse, ki bi se hoteli udeležiti, da bi vsak dan zmolili tri očena-
še, tri zdravamarije in tri slavaočetu na čast Srcu Jezusovemu, tri Pozdravljena
Kraljica v čast Mariji Pomočnici s trikratnim vzklikom Presveto srce Jezusovo,
11 Unità Cattolica, 15. maj 1883 in Dodatek, št. 23.

9.3 Page 83

▲back to top
BiS 16 — 4. poglavje
83
usmili se nas in Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas. Odbor plemenitih pariških
dam v korist salezijanskih ustanov je celo objavil tovrstni poziv v časopisih.12
Med sožalnimi pismi, ki smo jih prejeli v Turinu po don Boskovi smrti in
so se nam ohranila, smo dobili nekaj takih, ki so še po petih letih potrjevala
svete simpatije, ki jih je vzbudil 1883 v Parizu. Gospa Lachèze je 4. februarja
1888 pisala iz Angersa don Rui: »Grenko obžalujemo smrt našega očeta don
Boska. Imeli smo srečo, da smo ga videli v Parizu v hiši gospoda Franquevilla,
in imamo ta dan kot enega najbolj srečnih v našem življenju. Nameravala sem
poslati sto frankov za njegove ustanove in ga prositi, da bi molil za ozdravitev
moje hčerke, ki je že dolgo bolna. Sedaj je naš objokovani oče v nebesih, o če-
mer ne dvomim, in bo tam prosil zanjo. Pošiljam vam obljubljeni skromni dar,
velečastiti oče, in vas prosim za vaše molitve. Dali smo za sveto mašo, kakor ste
nam priporočili v okrožnici, ki smo jo prejeli včeraj. On tega ne potrebuje, toda
ker je to bila njegova želja, hočemo izpolniti, kar je želel.«
Iz Trouville-sur-mer je gospa A. Mérigant 6. februarja pisala don Rui: »Z
žalostjo sem vzela v vednost smrt vašega svetega ustanovitelja. Bolj kot moliti
zanj se nam je zdelo primerno, da se mu priporočamo v molitev. Brez dvoma od
tam zgoraj ščiti svojo veliko družino. Vsekakor pa se nam stiska srce ob misli,
da ni več med svojimi dragimi dečki! Zahvaljujem se Bogu, da je odločil, da sem
tudi jaz, čeprav v zelo majhni meri, v številu sotrudnic. Imela sem srečo, da sem
dvakrat videla don Boska: najprej v Turinu, ko smo spotoma na romanju v Rim
obiskali njegove veličastne ustanove, in potem v Parizu. Tu sem želela govoriti
z njim, pa mi ni bilo mogoče, ker je bilo preveč ljudi. Imam prošnjo, ki bi vam
jo rada izrazila, velečastiti oče: ena mojih sester vsak dan slabše vidi in mi po
priprošnji don Boska prosimo za njeno ozdravljenje. Bi bili tako dobri, da bi
mi poslali kak njegov predmet, na primer kak robček ali kos obleke, ki jo je on
nosil.«
Zelo nežni so izrazi učiteljice Luise Roy, ene izmed don Boskovih pridobi-
tev v Parizu. »Preteklo soboto,« je pisala z Dunaja, »sem pri spovedi zvedela
od patra Freunda, da je umrl velečastiti don Bosko, česar se mi moji prijatelji
niso upali povedati. Vi veste, da bil don Bosko začetnik mojega spreobrnjenja in
zato miru, ki ga je danes polna moja duša. Zato je njegova smrt zame ena izmed
najtežjih preizkušenj. Nimam besed, da bi izrazila svojo globoko žalost. Cel me-
sec januar sem preživela v upanju na njegovo ozdravljenje in sem v ta namen
goreče molila s svojimi učenkami. Odlagala sem iz dneva v dan svoje pisanje in
z mislijo nanj pričakovala prvi februar. In sedaj mi ga je Bog vzel! Zdi se mi, da
sem izgubila več kot očeta in prijatelja, kajti samo njegove molitve so imele moč
premagovati vse moje negotovosti in so mi vlile gotovost in pogum, da posta-
12 Le Monde 12. in L'Univers, 15. maj 1883.

9.4 Page 84

▲back to top
84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nem to, kar sem danes. Ko sem v nedeljo prebrala vaše sporočilo, velečastiti
oče, sem v svojem srcu sklenila, da bom podpirala vaše delo, ki je njegovo delo.
Ni mi treba praviti, da molim zanj z vso zavzetostjo, ki sem je sposobna, in moje
male učenke delajo prav isto […]. Njegova smrt me pušča siroto. Toda z vašim
očetovstvom ponavljam: zgodi se Božja volja.«
Iz Pariza je 9. februarja pisala gospodična A. Touzet: »Pridružujem se skup-
ni žalosti zaradi smrti našega predobrega očeta. Poznala sem don Boska od bli-
zu. Dvakrat sem se srečala z njim v Turinu in Parizu in sem tako prišla v stik s sv.
Vincencijem Pavelskim našega stoletja in prejela od njega nasvete in razsvetlje-
nja. Kljub gotovosti, da je že deležen večne slave v nebesih, nam je njegova smrt
zapustila žalostno objokovanje. Nebesa so polna svetnikov, so govorili okoli
mene, ko so mi sporočili smrt, a mi bi jih potrebovali tukaj na zemlji. Zakaj nam
ga je Bog vzel tako kmalu? Toda naša naloga ni, da Boga vprašujemo za razlo-
ge, temveč ponavljamo z vami, velečastiti oče: vsemogočni Bog dela samo tisto,
kar je v skladu z njegovo pravičnostjo in dobroto. Da izpolnjujemo voljo našega
objokovanega očeta, bomo zanj molili, vendar pri tem ne bomo utišali želje, da
bi se zatekali k njemu.
Kako zelo je bilo v ljudeh zasidrano prepričanje, da je don Bosko svetnik!
Končali bomo te ljubeznive izraze občudovanja z besedami gospe Lepage,
rojene Delys-Rennes: »Imam za posebno milost in srečo, da sem se mogla sre-
čati z don Boskom v Parizu. Misel, da on moli zame in za moje in da me bo še
naprej varoval, mi je v veliko spodbudo. Ostala bom zvesta njegovemu spominu
in njegovim ustanovam, katerih vodstvo ste prevzeli vi.«
Čeprav bi lahko povedali še marsikaj, naj zadostujejo za opravičilo besede,
ki jih je rekel brez pretiravanja don Boskov veliki prijatelj opat Guiol iz Marse-
illa: »Medtem ko so se sektaši na vso moč trudili, da bi razkristjanili Francijo, je
obisk nekega ubogega duhovnika brez ugleda in poleg tega še tujca, ki je slabo
govoril jezik dežele, v katero je prišel, bil 'previdnostni zametek' odrešenja in
zveličanja.«13 V zgoraj navedenem članku je tudi Aubineau končeval svoje pred-
videvanje z veselim koncem. »Šele potem ko nas bo zapustil, bomo lahko v pol-
ni meri ocenili blagodat njegovega obiska. Za seboj je pustil veliko upov. Obiskal
je veliko bolnikov, devetdnevnice, ki jih je svetoval, se še niso končale. Potešil je
veliko duševnih tegob, kajti duše so glavni predmet njegove krščanske ljubezni;
mnoge je bilo treba razsvetliti, druge pa rešiti dvomov in pokvarjenosti. Oh, da
bi bili vsi deležni močnega zagona in da bi Marija Pomočnica do konca privedla
delo svojega zvestega služabnika.«
13 Zapisnik Marsejskega ženskega odbora, 10. maj 1883.

9.5 Page 85

▲back to top
5. poglavje
PARIZ – AVDIENCE
Don Boskove avdience v Parizu so bile kraljevske, vendar s takim kra-
ljevskim bliščem, kot ga vladarji ne poznajo, ker so bile odprte za vse male in
velike, bogate in revne in ne samo kak dan, temveč vse do njegovega odhoda iz
Pariza.1 O tem smo že poročali na splošno, ko smo govorili o sprejemu, ki ga je
bil don Bosko deležen v francoski prestolnici, sedaj pa bomo govorili o najbolj
značilnih posamičnih primerih, ki jih poznamo.
Majhen dnevnik gospodične Bethford nam prikazuje popoldanske spreje-
me v hiši Sénislhac. Da bi dosegli red in bi vse lepo potekalo, sta, kot smo že
povedali, pri vratih stala dva čuvaja, ki sta dobro obvladovala položaj in bila
tudi zadosti odločna. To se je pokazalo zlasti v primerih, ko je bilo treba ustavi-
ti korak aristokratom, osebam na položaju ali duhovnikom. Dne 21. aprila sta
prišla dva duhovnika, ki sta bila odločena, da bosta dosegla svoje. Prišla sta sko-
zi stranska vrata v pritličju, namesto da bi se postavila v vrsto in dobila svojo
številko. Eden, opat Sire pri sv. Sulpiciju, je ravnal diplomatsko. Spremljala ga
je neka gospa, ki se je ponudila varnostnici, da bi jo nadomestila v njeni službi.
Toda ta je spregledala igro, se ji zahvalila za ljubeznivost in ostala na svojem
mestu. Drugi se je predstavil v spremstvu neke odločne ženske, ki je trdila, da
je iznašla posebno puško in bi jo rada dala blagosloviti don Bosku. Zato je pod
varstvom opata zaščitnika hotela naravnost k don Bosku. Pa je morala iti nazaj
in dobiti potrebno številko.
Vsako pravilo pa ima svoje izjeme in obe energični varnostnici sta po pot-
rebi znali narediti izjemo. Zapisničarka piše pod istim datumom: »Ko se je za-
čel sprejem, je gospodična Jacquier z dvojnim seznamom izklicala številke z
ustreznimi imeni. Jaz pa sem skozi posebna vrata spustila tiste, ki so prihajali
z don Boskovim listkom ali priporočilom don De Barruela. Ti so prišli takoj na
1 Le Monde, 13. maj 1883.

9.6 Page 86

▲back to top
86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vrsto. Prav tako sem spustila noter bolnike in osebe, ki so nam jih priporočile
naše prijateljice. To ni vedno lahko, ker ti mali manevrski posegi, kakor hitro se
jih v sobani zavedo, povzročajo prave vstaje in ljudje začnejo kričati o zvijačah.
Midve si od časa do časa odpreva vratca, da se sporazumeva, in to spravi v smeh
don Boska, ki z nespremenjeno potrpežljivostjo sprejema toliko dolgočasnic in
dolgočasnežev.«
Dne 21. aprila je bilo konec sprejemov ob devetih zvečer. Člani vsaj šestde-
setih družin so imeli priložnost, da so zasebno govorili z don Boskom. Ko je
ostalo samo nekaj ljudi, ki naj bi spremljali »svetnika«, sta obe gospodični pok-
leknili vsaka na eno stran mize in ga prosili za blagoslov. Don Bosko ju je bla-
goslovil, ju pozdravil in jima dejal, da sta njegova angela varuha.
Naslednjega dne ob šestih zjutraj – bila je nedelja – so že prihajali ljudje in
iskali don Boska. To ni bil pravi čas. Toda redovnice, ki bi se tudi rade srečale z
njim in se v miru porazgovorile, so uvidele, da v svoji hiši ne bodo imele nikdar
take priložnosti. Da bi jim poskrbela za to tolažbo, jih je De Combaudova pova-
bila v svojo palačo, kolikor krat bi hotele v predpoldanskih urah. Sénislhacova,
ki je videla, da se stvari iz dneva v dan bolj zapletajo, je nekega dne prosila don
Boska, da bi poklical na pomoč moške, ki bi delali red. Toda on je odgovoril, da
imajo samo ženske za to potrebno potrpljenje. Vsak večer je pred odhodom kli-
cal na redovnice Božji blagoslov in jim naslovil kako besedo, ki so jo radostno
poslušale in ki jim je prepodila vso utrujenost in obe varnostnici napolnila z
veseljem. Nekega dne je nadvse ljubeznivo rekel: »Prosil bom svetega Joba, da
vama podeli potrpljenje. Kaj kmalu se boste dodobra naveličali don Boska v
vaši hiši!
Zvečer 23. aprila so pri Sénislhacovi imeli »delavnico« za uboge cerkve. Ug-
ledne gospe so prihajale šivat cerkveno obleko. Vse skupaj je nato sprejel don
Bosko, ki jim je povedal nekaj besed in jih blagoslovil. Šum množice v dvorani
ga je odvrnil od daljšega govorjenja.
Tisti večer je prišla tudi neka v Parizu zelo znana gospa iz najvišje pariške
družbe, ki pa ni dovolila, da bi bila imenovana. Pravila je, da je od don Boska
izprosila ozdravljenje neke njej drage osebe in da se mu je prišla za to zahvalit. K
besedni zahvali je dodala še zajeten dar in svoj poročni, izredno dragocen prstan
z debelim prozornim draguljem, ki ga je obdajalo osem briljantov. Don Bosko se
je takoj odločil za loterijo. Ko je zamisel povedal De Cambaudovi, je grofica sama
prevzela priprave in vzgojiteljica njenih hčera je vsak popoldan hodila po dvora-
ni, kjer so čakali obiskovalci, in med aristokrati prodajala srečke.
Dne 26. aprila popoldne sta dve bogati kočiji na dvorišču čakali don Boska.
Ena je bila last gospoda Saint-Phallaja, kamor naj bi šel Božji služabnik na kosilo,
druga pa nekega bolnika, ki je živel blizu severne železniške postaje. Don Bosko
je tokrat prekinil sprejeme ob osmih. Mladi kočijaž Saint-Phalla je nestrpno ča-

9.7 Page 87

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
87
kal, da bi ga odpeljal domov, kjer ga je cela družina čakala že celih šest ur. Toda
on se ni prav nič vznemiril in je dejal, da bo prišel takoj po obisku pri bolniku.
Malo pred don Boskovim odhodom je v sobani čakala nanj majhna gluhone-
ma deklica, ki je prišla iz okolice Pariza v spremstvu dveh svojih sorodnic. Ubo-
žice so bile v skrbeh, ker je manjkalo samo še malo do odhoda vlaka. »Nismo
bogate,« so rekle, »in si ne moremo privoščiti dvakratnega potovanja in izgubiti
dva delovna dneva.« – Varnostnici sta se omehčali in nekaj pozneje sta videli,
kako sta ženski žareči od veselja prihajali od don Boska, ki jima je rekel: »De-
klica bo spregovorila, ko bosta dva njena brata vstopila v dominikanski red.«
In sedaj opišimo prizore, ki so se dogajali. Malo po dveh popoldne 27. apri-
la je prišla markiza de Bouillé s priporočilom župnika pri sv. Magdaleni. Ta je
prosil gospodični, da bi prosili don Boska, naj bi obiskal nekega bolnega dečka,
sina oziroma nečaka dveh Bouilléjev, ki sta padla 1870 pri Patayju, ko sta kot
papeška stražarja branila zastavo Srca Jezusovega. V krvavih dnevih Patayja od
2. do 4. decembra so nekdanji francoski papeški gardisti pod poveljstvom ge-
nerala De Charetta pod tem praporom storili prva junaštva. Listek s sporočilom
je bil umazan od solz te žalostne gospe. Deček je gorel od tifusne vročine, ki je
zdravniki niso mogli veči krotiti. Bethfordova je obljubila, da bo storila pri don
Bosku vse, kar je mogoče. Ko pa se je potem spomnila primera Phalle in bolnika,
je gospe svetovala, naj proti peti uri pošlje kakega družinskega člana s kočijo, da
bo odpeljala le saint homme [svetega moža].
Sprejemi so se pravkar začeli, ko je gospodična Bethford na svojem mestu
varnostnice slišala glasno prerekanje ob vznožju stopnišča in od tam se je kma-
lu zaslišal jezen in sunkovit korak. K njej je vsa razburjena stopila velika gospa s
tako groznim ječanjem, da je vzbujala usmiljenje pred množico, ki se je gnetla v
predsobi. Bila je vojvodinja Salviati, ki je imela šestnajstletno hčerko pri koncu
življenja. Hotela je videti don De Barruela in za vsako ceno doseči obisk pri don
Bosku. Bethfordova je ne brez odlašanja poslala poklicat tajnika, ki je bil sprejet
s silnim izbruhom joka in je obljubil obisk.
Ko je Salvatijeva odšla, je morala misliti na di Bouilléjevo. Stopila je k don
De Barruelu in mu predstavila prošnjo. To je napravila brez strahu, ki jo je prev-
zel v podobnih okoliščinah, kajti priporočilo župnika svete Magdalene je mora-
lo biti spoštovanja vredno. Ko je don De Barruel komaj slišal, za kaj gre, je že
odgovoril s tako rezkim ne, da ona ni imela več poguma zavzdihniti. Vendar je
še upala v napotek, ki ga je dala gospe di Bouilléjevi.
Ob pol šestih se je na dvorišču ustavila neka kočija; nato sta se povzpe-
njala bolnikov ded po materi in oče Argon, jezuit. Bethfordovo sta prosila za
priporočilo. Toda kaj naj napravi, da bi prekinila avdience? Don Bosko je prišel
z zamudo in je sprejemal komaj eno uro, več kot sto ljudi pa je čakalo že od po-
poldneva. Kakor koli že, poklicala je don De Barruela. Ta je nepremično stal na

9.8 Page 88

▲back to top
88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
stopnišču kot skala pred ubogim starcem, ki si je v brezupu pulil lase in vpil: –
Dečkovi materi sem obljubil, da bom pripeljal don Boska, brez don Boska se ne
morem vrniti domov. – Sénislhacova je navzočim položila na srce in razložila ta
primer in napravila v sobi majhen prehod za gospoda di Bouilléja. Govorila je s
tako zgovornostjo, da je ganjenost polagoma prevzela vse navzoče. Po vzoru, ki
je spominjalo na junaške nekdanje bojevnike pri Patayu, si nihče ni drznil uve-
ljaviti svoje prednosti, temveč so se vsi spoštljivo priklonili častitljivemu star-
cu, ki je vstopil. Starec in redovnik sta se vrgla k don Boskovim nogam, ki ju je
najprej potolažil in obljubil, da deček, čeprav je že prejel poslednje zakramente,
ne bo umrl. Pa nič manj kot to so povedali, da se je svetnik odpravil v palačo di
Bouilléja v ulico di Bienfaisance [Dobrodelnosti], kjer je v krogu družine bolnik
umiral. Don Bosko je pokleknil, molil in potem rekel: – Čez eno uro bo bolniku
šlo na bolje in bo začel okrevati. – Kakor je napovedal, tako se je zgodilo.
Tragikomičen je bil prizor 28. aprila. Medtem ko je Bethfordova junaško
preprečila vdor v knjižnico, je proti četrti uri vstopila neka veličastna gospa,
oblečena v črno in z odločnim moškim korakom. Vprašala je za don De Bar-
ruela. Ta je bil nadstropje višje in je odgovarjal na pisma. Naročil je, naj ga ne
motijo. Zato je gospodična odgovorila, da ga ni. »Jaz pa dobro vem, da je tukaj,«
je ženska odgovorila z osornim glasom. »V drugem nadstropju je in jaz grem
k njemu.« Izzivalni ton, s katerim je izrekla zadnje besede, je skrbni varuhinji
vlil pogum, da se je zoperstavila: »Ne, ne boste šli gor in boste spoštovali hišo,
v kateri ste, in ukaze, ki jih tu prejemate.« Ponosna amazonka se je v odgovor
zagnala proti stopnicam, ki so vodile v zgornje nadstropje, Bethfortova pa jo je
prijela za roko in jo skušala zadržati. Tedaj je vznemirjena zaradi hrupa prihite-
la Sénislhacova in vsiljivki prepovedala, da bi stopila v njene sobane.
»Ste vi madama Sénislhac?« jo je vprašala.
»Da, gospa.«
Tedaj se je nasilna gospa raznežila in zaupno povedala, kaj je hotela sporo-
čiti don De Barruelu: da ima vabilo na kosilo v svoji hiši za don Boska in za očeta
Forbesa za naslednji dan. Bila je gospa D'Arsc.
Vsako popoldne so obiskovalcem delili vabila za konferenco pri sv. Magda-
leni. Tistega dne ni bilo sprejemov. Sénislhacova je prejela eno samo štiri strani
obsegajoče pismo Sakakinija, generalnega konzula perzijskega šaha, ki je pro-
sil, da bi don Bosko obiskal na njegovem stanovanju njegovo soprogo, ki je bila
že dve leti bolna.
Po 30. aprilu naj bi redovnice spet dobile svoj mir, ker so se začele duhovne
vaje. Kronistka piše: »Kljub temu da iz vsega srca rade strežemo don Bosku,
smo tako utrujene, da ne moremo več. Vse smo dobile bolečine v grlu, ker smo
morale ljudem nenehno dopovedovati, saj nočejo slišati razlogov, ker so raz-
burjeni zaradi dolgega čakanja.«

9.9 Page 89

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
89
Don Bosko se je tistega dne pozno vrnil. Na cesti ga je obdajala tolika mno-
žica, da je za pot od župnišča pri sv. Magdaleni na številki 2 do številke 27 po-
rabil eno uro in pol. Bil je zbit in je prosil za pijačo. Jacquierjeva mu je takoj
pripravila mešanico tople vode in vina iz Malage.
Ko je šel čez dvorišče, so mu predstavili dečka, ki je ležal na vozu. Don Bosko
ga je pogledal in dejal: »Če bi bil don Bosko sam, bi mu rekel, naj vstane in hodi.
Toda tukaj je preveč ljudi. Začel bo hoditi po prazniku Marijinega vnebovzetja.
Če boš še v postelji, boš pisal don Bosku takole: Vi don Bosko, ne znate moliti.«
Najprej je sprejel dva cerkvena dostojanstvenika, patra Chauveauja in opa-
ta Lebeurriera, ki sta ponižno padla na kolena devant le saint [pred svetnikom].
Tudi ta zadnja opomba prihaja od dnevničarke.
Med sprejemom je kot po navadi prišlo do več dramatičnih prizorov. Beth-
fordova, ki je šla z nekim naročilom k Jacquierjevi, je nenadoma zaslišala hrup
v knjižnici. To je slišal tudi don De Barruel, ki jo je nadomeščal. Ker sta oba
slutila vdor iz predsobe skozi sicer zaprta vrata, sta vsak od svoje strani stopila
v knjižnico. Nista se motila. Skupina gospa je s silo vstopila v sobo. Ne meneč
se za njihove razloge, sta jih spravila ven. Toda ena se je vrgla na kolena in ju s
sklenjenimi rokami prosila, da bi ostala. Ker je toliko moledovala, sta ji dovolila.
Potem je don De Barruel, preden je odšel, vse opozoril, da se morajo držati šte-
vilk, razen gospe (to je govoril glasno, da so ga mogli vsi slišati) De Martimpré,
ki jo je treba takoj spustiti.
In kaj se je sedaj zgodilo? »Gospa De Martimpré!« je ponavljala ženska, se
rinila naprej in potiskala pred seboj bosonogo dekle v raztrgani obleki in z umi-
rajočim otrokom v naročju. Od žalosti razoran materin obraz pod ruto in s pog-
ledom, polnim gorečega pričakovanja, je omehčal srca okoli stoječih, ki so se
umaknili pred poosebljenjem človeške revščine in jo pustili naprej. Bethfordo-
va ji je odprla vrata. Kakor hitro pa jih je zaprla, je prišla prava De Martimpréje-
va. Bethfordovi je bilo žal zaradi zvijače starke, ki pa se je izgovarjala, češ da je
hotela storiti dejanje krščanske ljubezni, ker je tista nesrečnica prišla bosih nog
od Bastiglie, da bi ji »svetnik« blagoslovil njenega otroka. Ubožica je vsa srečna
odhajala od don Boska, ki ji je blagoslovil bolnička in ji zagotovil, da bo živel.
To je bilo zares burno popoldne. Ubogi vratarici si nista znali več pomagati:
od dvorišča do knjižnice ni bilo niti za ped prostora. Toda pri vzdrževanju reda
sta morali ravnati v rokavicah, ker je bilo to izbrano občinstvo. Izbrano ali ne, v
predsobi in dvorani ni bilo več prostora, tako da je moralo veliko »velikih rib«
stati na stopnišču in v pritličju, in na stopnicah so sedele prve dame Francije,
utrujene od čakanja: Rohan, Rozenbaujeva, Frencinetova. Pozno popoldne je
gospa Curzon, ki si je priborila sedež pri vratih v pritličju, zasedla položaj in ča-
kala, da bi don Bosku, ki bo moral iti skozi vrata, povedala besedico. Ko je prišel
tisti trenutek in so se vrata odprla, se je množica usula brez ozira in vljudnosti.

9.10 Page 90

▲back to top
90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Bethfordova je razprostrla roke, da bi branila don Boska in Curzonovo, toda
človeški val jo je potegnil za seboj. Začela je obupno kričati in klicati na pomoč
tajnika. Ta je bil takoj na mestu in je skušal zaustaviti naval. Neka ženska pa, ki
se ni umaknila, je padla na tla. Ubogi don Bosko ni mogel narediti koraka. V tej
zmedi se je Curzonova čutila srečno, ker je prejela blagoslov, in medtem ko je
pomagala ženski na tleh, je slišala od svetnika toliko zaželeno besedico. Na dvo-
rišču ga je neka markiza pričakovala s kočijo. Odprla je vratca in povabila don
Boska, naj vstopi, češ da ga lahko odpelje, kamor koli hoče. Don Bosko ji je od-
govoril: »Najlepša hvala. Želim vam tisoč kočij, ki naj bi vas odpeljale v nebesa.«
Začetek duhovnih vaj za redovnice in don Boskov odhod proti severu sta
končala te vsakdanje boje. K Sénislhacovi se je zadnjikrat vrnil 21. maja. To je
bil zelo miren večer. Ko je vstopal, je vprašal Bethfordovo, ali je molila očenaš
na čast sv. Jobu za potrpežljivost. Gospodična se je nasmehnila in mu izročila
dva zavoja po dvanajst ducatov svetinjic, enega zase in drugega za svojo sobo-
jevnico. Toda don Bosko ji je dejal: »Don Bosko jih nima več. Bi smel vzeti en
zavoj?«
»Seveda, oče. Vzemite, kolikor hočete. Položila je zavoja na mizo, da bi mu
bila na razpolago med avdienco.
»Videli boste, da jih bo še ostalo,« jo je prepričeval.
Toda napoved se ni uresničila. Od 288 svetinjic jih je bilo na koncu samo
dva ducata. Kljub temu redovnici nista ostali brez svetinjic, kajti še vedno je os-
tal zavoj Sénislhacove, ki jih je dala blagosloviti za njiju. Bethfordova je iz tega
izluščila naslednji nauk: »Tako je sveti mož le povedal resnico in naju poučil, da
moramo gledati najprej na to, kar imamo skupaj, in da majhni osebni prihranki
nič ne veljajo.«
Doslej smo se skoraj izključno držali zapiskov iz hiše Sénislhac. Sedaj pa
bomo poročali o nekaterih posebnih sprejemih, ki so potekali v hiši De Comba-
udove ali drugje. Don Boska so lovili skoraj povsod. Zato je bil eden od načinov,
da je Bethfordova izpraznila hišo Sénislhac, ta, da je povedala, kje bo don Bosko
maševal naslednji dan. Pri De Combaudovih so se nekateri poskrili po sobah
in čakali, da je zjutraj zapuščal svojo sobo, da so ga ogovorili. To je bilo seveda
mogoče le s sodelovanjem služabnikov, ki so imeli pri tem seveda svoje račune.
Ko je don Bosko zapustil Pariz, je eden izmed tistih služabnikov prišel h gospo-
darici in ji, kakor pripoveduje njegova hčerka, dejal:
»Gospa grofica, silno mi je žal, vendar vas prosim, da me odpustite.«
»Oditi hočete? Se vam je storila kaka krivica? Želite višjo plačo?;«
»Ne, nikakor ne, gospa grofica. Vsi so do mene nadvse ljubeznivi in jaz ne
zahtevam ničesar. Povedati vam hočem, da sem obogatel in da mi zato ni treba
več služiti.«
Jasno je bilo, da je zaradi velikodušnosti don Boskovih obiskovalcem lahko

10 Pages 91-100

▲back to top

10.1 Page 91

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
91
zaokrožil svoje prihranke in odslej živel v miru.2
Če bi stene soban, kjer je don Bosko sprejemal obiskovalce, znale govoriti,
bi nam lahko povedale še in še zgodb, tako pa bodo na žalost šle vse v pozabo.
Vendar pa je tudi nekaj takih, ki so se zgodile pred pričami ali so jih prizadeti
sami pripovedovali in se spomin nanje kljub izginitvi ljudi ni popolnoma izgu-
bil. Omenili jih bomo nekaj, ki smo jih mogli zaslediti.
Veliko se je govorilo o čudežih, ki jih je delal don Bosko. Naj kdo misli kar
koli, je res, da so nekatere obiske spremljali izredni dogodki; tak je primer be-
nediktinca don Mocquereauja, ki je umrl leta 1928. O tem imamo preverjeno
poročilo.
Don Couturier, opat v Solesmesu in neposreden naslednik don Guéranger-
ja, je don Bosku, potem ko ga je v Marseillu prosil, da bi obiskal njegovo opati-
jo, 20. aprila pisal v Pariz in ga v imenu svojih patrov in vseh drugih prosil za
obisk. Eden izmed njih ga je moral videti in je zato prosil predstojnika, da bi ga
takoj poslal v prestolnico, če don Boskov prihod ne bi bil zagotovljen.3 Don
Bosko ni mogel obljubiti, zato pa je prišel benediktinec. To je bil pravkar ome-
njeni don Mocquereau, učenec in nadaljevalec dela don Pothierja pri obnovi
gregorijanskega petja. V najlepših letih ga je napadla trdovratna bolezen grla,
zaradi katere je skoraj popolnoma izgubil glas in so se tako razblinili vsi upi na
obnovo cerkvene glasbe, ki jih je vanj položilo glavno vodstvo gregorijanskega
petja. Gojil je skrito upanje, da ga bo don Boskov blagoslov rešil te nevšečnosti.
Tej želji se je pridružilo še tajno poslanstvo čisto osebnega značaja. Neka po-
božna mladenka je želela, da bi jo priporočil Božjemu služabniku, da bi mogla z
neko svojo tovarišico premagati ovire, ki so ji onemogočale, da bi v določenem
času vstopila v benediktinski red. Zato je prišel v Pariz in se ob dveh popoldne
predstavil v palači De Combaud. Prosil je vratarja, da bi mogel govoriti z grofico.
»Je za don Boska?« je vprašala vratarjeva žena.
»Ne. Rad bi govoril z gospo grofico. Z njo imam opraviti.«
»Potem pridite. Šli jo bomo obvestit.«
Služabnik, ki je sumil, da je prišel zaradi don Boska, mu je delal nekaj težav,
toda benediktinec je vztrajal pri svojem in končno je smel vstopiti. Grofica in
njena hčerka sta ga nadvse ljubeznivo sprejeli. Ko sta slišali njegovo željo, sta
mu dejali, da je don Bosko mogoče v hiši Sénislhac, vendar to ni gotovo, ker nih-
če ne ve natančno, kje je. »Don Bosko je neulovljiv,« je nadaljevala gospa. »Od-
haja ob sedmih zjutraj in se vrača ob enajstih zvečer ves zbit. Pustite zadevo
meni. Ker imate zanj zares pomembno sporočilo, bom vse prav uredila. Pridite
jutri zjutraj. Dala mu bom na voljo kočijo dvosedežnico. Vstopili boste z njim
in boste imeli na voljo pol ure, da se boste z njim v miru pogovorili. To je edini
2 Bulletin Salèsien, marec 1930.
3 Dodatek, št. 24.

10.2 Page 92

▲back to top
92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
način, da ga lahko ujamemo. Poleg tega je zjutraj bolj spočit, zvečer pa se vrača
do smrti izmučen in ne more niti govoriti niti poslušati. Torej jutri zjutraj.«
Don Mocquereau je bil več kot točen. Bil je na mestu že ob četrt na sedem.
Vratar ga je spustil v svojo sobico, kjer je čakal sveto vznemirjen in ostro opa-
zoval stopnišče. Da bi tako zgodaj motil gospo de Combaudovo, si ni upal. Po
desetih minutah čakanja, ko se je priporočal vsem angelom varuhom, je prišla
domača učiteljica in ga pospremila v stanovanje hišne gospodarice. Ko je šel
za njo, je bila njegova prva misel, da bi jo vprašal, ali je prejšnji večer v smislu
obljube obvestila don Boska, da bi ga moral on spremljati v kočiji. »Vrnil se je
okoli polnoči in ni bilo mogoče govoriti o tem,« je rekla gospa. Te besede so ga
vznemirile in prestrašil se je, da bi on ali njegov tajnik obljubila to uslugo komu
drugemu.
Ob sedmih so nastopile nove nevarnosti. Hišnica neke markize je prišla po-
vedat, da njena gospodarica pošilja don Bosku kočijo, ker bi rada na tak način
dobila spomin nanj. Četrt ure pozneje je prihitela neka grofica, ki je prav tako
ponujala svojo kočijo v želji, da bi jo posvetil novi sveti Vincenc Pavelski. Vzne-
mirjeni benediktinec je iz vsega srca klical na pomoč svojega angela varuha.
Ni bilo treba dolgo čakati, da je bil uslišan. Hišna vzgojiteljica, ki se je zaradi
razprave o kočijah malo zakasnila, je prišla zmagoslavno in naznanila: »Oče, z
don Boskom je dogovorjeno, da se boste peljali vi in njegov tajnik v kočiji grofi-
ce te in te. Tako je obljubil.«
Proti tri četrt na osem je De Combaudova stopila v sobo in naznanila, da
don Bosko zapušča svojo sobo. Nekaj minut pozneje so mu predstavili redov-
nika, ki je pokleknil in prosil za njegov blagoslov, ki ga je prejel po običajnem
obrazcu. Pater se mu je potem zahvalil za uslugo, da ga je sprejel v svojo kočijo.
»Prav, že prav!« je odvrnil svetnik, »pojdimo!«
Don Mocquereau takole opisuje svoji sestri svoje prve vtise: »Ubogi don
Bosko je zelo bolan in slika, ki jo poznaš, je zelo različna od resnice. Kaže se-
demdeset let in komaj hodi. Najprej sem bil začuden, ko sem videl pred seboj
svetnika, ki je tako brezbrižen za svoj videz. Bil je neobrit, z dolgimi nepoče-
sanimi lasmi, ki so štrleli v vse smeri. In obleko je imel ponošeno in ovratnik
plašča je bil ves zelen. In tako naprej. To je njegova zunanjost. Ta prvi trenutek
je bil zame samo čisto naravno človeško doživetje.«
Ko so odhajali, je tajnik povedal, da ga na stopnišču čakajo ljudje, da pa se ne
sme ustavljati, ker so že pozni. Toda kakor hitro so bili zunaj, je pristopila neka
gospa in don Bosko se je ustavil in jo poslušal z resničnim zanimanjem. Spodaj
ga je čakalo kakih dvajset ljudi, med njimi mlada ženska, ki mu je rekla: »Oče,
ozdravite me. Od štiriindvajsetih ur jih moram prebiti osemnajst v postelji.«
»Pokleknite,« ji je dejal.
Ženska je pokleknila na stopnico in don Bosko je stoječ ob njej zmolil oče-

10.3 Page 93

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
93
naš, zdravamarijo in slavaočetu in jo blagoslovil. »V tem trenutku,« pripominja
don Mocquereau, »sem videl in občutil svetnika.«
Na naslednji stopnici mu je neka mati predstavila dva svoja sinova, enega
štirinajstletnega in drugega šestnajstletnega, ki ju je on blagoslovil in vsakemu
močno pritisnil roko na glavo. Nekoliko nižje se je neka gospa približala bene-
diktincu in mu rekla: »Vidim, da ste z njim. Prosite ga, da bo sprejel mojo kočijo.
Jaz sem gospa ta in ta.« »Seveda,« ji je odgovoril on, vedoč, da ne more storiti
ničesar. Da je prehodil stopnišče, je porabil dvajset minut, ker so ga na vsaki
stopnici ustavili prosilci, tako moški kakor ženske.
Mladi benediktinec, ki je kar naprej mislil na bodoči pogovor, je stopil h ko-
čijažu in mu šepnil: »Saj že veste, da se peljemo v ulico Chaise k damam zadnje
večerje? Vozite počasi. Kolikor dalj časa boste vozili, toliko večja napitnina vas
čaka.« Po teh besedah se je približal don Bosku, ki je stal na zadnji stopnici, ga
zavaroval pred gnečo, ga odvedel do kočije in mu pomagal vstopiti vanjo. Bolj
pogodu bi mu bilo, če bi bil sam z njim, vendar se je sprijaznil z navzočnostjo
nepogrešljivega tajnika, ki je zaslutil težavo in mu ljubeznivo rekel, naj ga ne
moti, ker je obvezan k strogi molčečnosti.
Ko se je konj začel počasi premikati, je don Mocquereau načel pogovor, ki
je bil glavni vzrok njegovega potovanja. Don Bosko ga je poslušal z zaprtimi
očmi in odgovarjal: Bien, bien [prav, prav]. Na koncu pa mu je rekel: V zakristiji
Retraite (samostan) vas bom blagoslovil in vam dal svetinjico, vi pa vsak dan
molite tri očenaše, zdravamarije in slavaočetu z vzklikom Maria Auxilium Chris-
tianorum, ora pro nobis [Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas].
»Prihodnjo nedeljo,« je povzel benediktinec, bom moral poskusiti peti
mašo.«
»Prav,« ga je pozorno in s smehljajem na ustih pogledal. »Poskusite, posku-
site.«
Potem je pater takoj prešel na drugo vprašanje in mu izročil pismo dekleta.
Ker pa je don Bosko le s težavo bral, je don Mocquereau prosil za dovoljenje,
da bi ga prebral on in poudaril tiste besede, ki so govorile o določenem datumu
in o nepremagljivih težavah in pri tem še kaj pojasnil. Ko je pismo prebral, je
tajnik, ki je dotlej molil brevir, prekinil svoje branje, obrnil oči v don Boska in
čakal, kaj bo rekel. Svetnik se je popolnoma mirno nasmehnil in ni odprl ust.
Benediktinec pa je vztrajal in želel odgovor. Mirno, popolnoma mirno mu je
takrat dejal: »Počakajte, počakajte. Moram moliti h Gospodu.« Čez nekaj časa je
povzel: »Recite tisti osebi: kdor daje, se mu bo dalo. Potrebno je, da najprej ona
naredi veliko del krščanske ljubezni.« Po kratkem premoru je nadaljeval: »Ni
treba, da dá don Bosku. Je še toliko dobrodelnih ustanov. To je mare magnum
[veliko morje]: sirote, misijoni itn. Naj da in ji bo dano. In naj opravi molitve, ki
sem jih naročil vam. Dal vam bom svetinjico, ki jo ji izročite.« Don Mocquereau

10.4 Page 94

▲back to top
94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
je ravnokar prinesel od tiste gospodične petdeset tisoč frankov za don Boska.
Tako je minilo petindvajset ali trideset minut, čeprav bi sicer isto pot pre-
vozili v desetih ali dvajsetih minutah. Vie la Chaise je bila polna vozil, javnih
prometnih sredstev in gosposkih kočij. Gosta množica ljudi je polnila dvorišče
samostana. Ko je don Bosko izstopil, se je ljudstvo usulo proti kočiji; eni so se ga
dotikali z rožnimi venci in svetinjicami, drugi klicali k njemu in mu priporočali
svoje potrebe in bolnike. »Ubogi don Bosko,« je redovnik pisal svoji sestri, »gre
mirno skozi množico, blagoslavlja desno in levo in se dotika bolnikov, na katere
naleti spotoma. Jaz in tajnik mu stojiva ob strani in ga varujeva pred gnečo. Na-
predujemo le korak za korakom. Predstavijo mu gluhonemo deklico, ki se je do-
takne in gre naprej. Drugi tožijo, da se jih ni dotaknil. Še nikoli nisem videl tako
čudovite vere v taki množici in tako popolnega miru v Božjem možu. Gospod mi
je naklonil tudi to veliko milost, da sem mogel biti navzoč pri takih prizorih.«
Ko so končno prišli v zakristijo, mu je don Bosko ukazal, naj poklekne pred
kipom nebeške matere Marije. On sam je stal in zmolil z njim očenaš in zdra-
vamarijo z nekaj dodatnimi molitvami in mu dal slovesen blagoslov za »zdrav-
je telesa in duše«, mu za nekaj trenutkov položil roko na grlo in se oblekel za
mašo. Don Mocquereau je po maši odpotoval v popolnem miru in z velikim za-
dovoljstvom v srcu.
Bolezen ni popolnoma minila in njegov glas ni bil nikdar več zelo močan.
Vendar je redno opravljal nalogo, ki mu jo je naložila Božja previdnost. Vse do
konca svojega dolgega življenja ni bil le dirigent zbora v Solesmesu, temveč je
veliko deloval tudi na raznih kongresih in zborovanjih in se odločno boril za
pristne liturgične napeve. Prav tako so se uresničile tudi želje obeh gospodičen.
Postali sta redovnici in izpovedali pravilo sv. Benedikta.4
Navadno so se čudežni dogodki dogajali daleč od oči javnosti ali so jih pres-
tavljali v drug čas. Večkrat pa je javnost le zvedela zanje. Nekega dne so mu
privedli vodeničnega človeka, ki je bil že strahotno spačen. Zdelo se je, da na bo
več dolgo živel. Don Bosko ga je sprejel v sobi za obiske in ga blagoslovil. Učinek
je bil takojšen. Bolnik je v trenutku splahnel, koža se je nagubala in podoben je
bil izpraznjenemu mehu. Ljudje, ki so videli, da so ga nesli noter na rokah, niso
mogli verjeti, da je to isti človek. »Pa vendar sem isti,« je ponavljal nič manj
presenečen kot tisti, ki so ga strme spraševali.
Primer tega vodeničnika nam kliče v spomin drug primer iste bolezni. Fer-
dinand Bagouin, delavec, papeški gardist iz Sèvresa, je že dolgo trpel za to bo-
leznijo. Ko je pred časom slišal v Rimu govoriti o don Bosku, mu je pisal v Turin,
4 Bulletin Salésien, marec 1930. Večino teh podatkov smo vzeli iz treh pisem don Mocquereau, ki
jih je po njegovi smrti prejel urednik francoskega Salezijanskega vestnika; dveh od sestre leta
1930 in eno od benediktinca iz Solesmesa leta 1934. Dve sta izšli v Vestniku že marca 1930, zad-
nje pa je še neobjavljeno. Dodatek, št. 25 (A–C).

10.5 Page 95

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
95
vendar ni dobil odgovora. Sedaj mu je pisal v Pariz. Don Bosko mu je odgovoril,
da naj moli k Mariji Pomočnici in da bo 30. aprila navzoč pri začetku mari-
janskega meseca v njegovi župniji. Trije zdravniki so bolnika prepustili njegovi
usodi. Toda 30. aprila ob dveh popoldne je nabuhlost trebuha, želodca in nog
splahnela, tako da je bil dobri človek ob sedmih s svojo materjo na pobožnosti
za začetek Marijinega meseca. Sedaj so menili, da morajo prositi za sprejem pri
don Bosku, da bi se zahvalili. Duhovnik, ki je tajniku sporočil željo ozdravelega,
je bil že pri don Bosku, toda ker se je mudilo, mu ni mogel povedati vseh po-
drobnosti, kot bi to želel. Ko je potem spet imel priložnost za pogovor, je dodal
iz svojega opažanja naslednje: »Natančno sem se držal tistega dne priporočila,
da bi stvari pojasnil v nekaj besedah, tako da sem zaradi naglice moral opustiti
veliko podrobnosti. Bodite tako dobri in izročite dobremu očetu priloženi li-
stek, ki je zapečaten, ker vsebuje veliko zelo osebnih stvari.«5 Kaj več ne vemo.
Imamo pa še pismo z dne 23. decembra 1887, ko se isti Bagouin priporoča don
Bosku v molitev zaradi gmotnih težav družine in pravi: »Pomagajte tistemu, ki
ga je presveta Devica Pomočnica ozdravila po vaši priprošnji.«6
To pisno moledovanje za sprejem je bilo razširjeno sredstvo, ki so ga upo-
rabljali tisti, ki niso imeli časa ali poguma, da bi se izpostavljali mukam dolgega
čakanja. Imamo več pisem s tako vsebino. Tako je grof Villermont (23. april)
vesel, ker je postal salezijanski sotrudnik, prosil don Boska, da bi se mogel z
njim srečati in se pogovoriti o načinu sodelovanja. Gospod Bastard, urednik te-
dnika Gazette Illustrée in avtor knjige Cinquante jours en Italie [petdeset dni v
Italiji], v kateri govori o don Bosku,7 si ga upa prositi za avdienco, v kateri bi
ga osebno pozdravil. S sinovsko vdanostjo, ker je salezijanski sotrudnik, prosi
opat Moigno (26. april) za nekaj minut sprejema, ki bi zadostovale, da bi prejel
njegov blagoslov.8 Gospa Dufrasne (20. maj) prosi, da bi mu lahko predstavila
svojega soproga, ki ga muči religiozna monomanija, da bi ga blagoslovil in bi mu
Bog vrnil duševno zdravje. Neka hči (21. maj) bi mu rada privedla svojo hromo
mater, da bi jo blagoslovil. Baronica Racat De Roman (22. maj) potrebuje nasvet
in bi rada prejela njegov blagoslov. Gospa Franconie (22. maj) ponižno prosi za
sprejem, da bi mogla prejeti blagoslov. Gospa D'Ervan de Tours (22. maj) je vsa
žalostna, ker njen sin inženir in železniški inšpektor ne bo imel več priložnos-
ti, da bi videl don Boska, a bi nujno potreboval njegov blagoslov, da bi se spet
vrnil k Bogu in bi spet začel opravljati opuščene verske vaje. Gospa Loison de
Laventie (22. maj) je vsa žalostna, ker je prepozno dobila listek za sprejem.
Gospa Pepin-Leballeur (22. maj), ki ji je don Bosko obljubil srečanje pri knji-
5 Pismo opata E. De Leudeville don De Barruelu, 11. maj 1883.
6 »Sanvez celui que la Très Ste Vierge Notre Dame Auxiliatrice a guéri par vos prières.«
7 Prim. MB XIII, str. 1002 [BiS XIII, str. 657].
8 Dodatek, št. 26.

10.6 Page 96

▲back to top
96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
gotržcu Jossu od pol šestih popoldne, je vsa žalostna, ker je v zadnjem trenutku
dobila sporočilo, naj ne zapušča svoje hiše, ker je Josse moral zaradi pocestnih
nemirov zapreti trgovino. Duhovnik Baiville (23. maj), ki se je večkrat brez us-
peha odpravil k istemu knjigotržcu v upanju, da bo tam dobil don Boska, prosi
za sprejem, ker čuti potrebo, da bi od njega slišal kako besedo in prejel njegov
blagoslov. Gospa Hiendonne (24. maj), ki je prejela listek za sprejem in je ča-
kala štiri ure, da bi prišla na vrsto, se je brez uspeha vrnila dvakrat. Izgubila
vse upanje in zato ponižno prosi don Boska, da bi prosil Vsemogočnega, naj bi
uklonil voljo samoljubnega očeta. Ista usoda je doletela baronico Des Graviers,
ki je po don Boskovem nasvetu šla več dni zaporedoma v Vie Ville l'Evéque,
in obljublja dar tisoč frankov, če bi vrnil mir neki zmedeni duši, ki je daleč od
verskih dolžnosti. Kneginja D'Aremberg (23. maj) je pripravljena odložiti svoj
odhod iz Pariza, če bi le dosegla kratko avdienco, ob kateri koli uri in v katerem
koli kraju, in mu ponuja svoje gostoljubje v palači D'Aremberg, ko bo, kakor upa,
obiskal Belgijo.9
To navajanje pisem bomo končali z mislijo, ki sta jo poslali dve ugledni go-
spe. Prva, gospa Bouquet, je 22. maja takole pisala svetnikovemu tajniku: »Vče-
raj bi zelo potrebovala obisk pri don Bosku, da bi mu priporočila bolnika, o
katerem bi mu rada povedala nekaj nadrobnosti. Tudi moja mlada nečakinja, ki
me je spremljala, bi potrebovala njegov nasvet v zelo pomembni stvari. Čakali
sva cel dan v hiši gospodične Sénislhac in prav v trenutku, ko bi morali poklek-
niti pred don Boskom, je moral oditi. Edino, kar sem mogla storiti, je bilo, da
sem mu izročila zavojček z majhnim darom in prošnjo, da bi molil za bolnika, ki
mi je tako zelo pri srcu. Upali sva, da bova videli don Boska danes pri gospodu
Jossu. Toda ob šestih ga še ni bilo in morali sva se vrniti. Don Bosko pa je bil
tako dober, da se me je spomnil in mi govoril o obisku, ki mi ga je blagovolil
nakloniti v Cannesu pred dvema letoma. Moji otroci, ki so imeli srečo, da so ga
videli zadnji čas, so govorili z vami v hiši gospe De Madre. Jaz pa ne vem, kako
bi prišla do njega, zato prosim vašo uglednost, da mi svetujete, kako bi mogla
govoriti z njim, preden bo odpotoval.« Druga gospa je bila žena slavnega finanč-
nika Philipparta. Priporočila se je don Bosku, da bi bila oseba, ki ji je pri srcu,
rešena sumničenj. Sedaj je prosila tajnika, da bi mu sporočil o uspešni rešitvi in
ga obvezal še za nadaljnje molitve, da bi bila njena družina po zemeljskih daro-
vih deležna tudi duhovnih. Pošilja dar, ki naj ga izroči v roke Božjega služabnika
in prosi za nov sprejem.10
Tudi škofje so pisali don Bosku priporočilna pisma za sprejem tistih, ki bi
radi z njim govorili o svojih zadevah. Tako mu je msgr. Ettore Chaulet D'Outre-
9 Dodatek, št. 27.
10 Dodatek, št. 28.

10.7 Page 97

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
97
mont, škof iz Le Mansa, toplo priporočil enega svojih škofljanov.11
Vsa ta dokumentacija nam dokazuje, da ljudje v njem niso videli samo ču-
dodelnika, temveč in mogoče predvsem pravega svetnika, Božjega moža, polne-
ga Božjega razsvetljenja za vodenje duš k zveličanju, za kar je on sam, ne da bi
bil za to naprošen, dajal ustrezne nasvete, najpogosteje spoved. Meseca maja je
neka gospa, ki si je s silo utrla pot skozi množico in je z močjo, ki je prihajala iz
njenega užaloščenega materinskega srca, prišla do don Boska in vsa nesrečna
pripovedovala o svojem sinu, ki je bil blagajnik v nekem državnem uradu, kako
so ga z nekaterimi drugimi obdolžili poneverbe, ga zaprli in vrgli v ječo. Zato je
prosila don Boska, da bi molil zanj, ko bo prihodnjega junija sodna obravnava.
»Toda gospa, kaj naj storim jaz v tej zadevi?« je vprašal don Bosko.
»Vi lahko rešite mojega sina, če le hočete.«
»Toda jaz vendar nisem Božja vsemogočnost.«
»Da, da. Vi lahko dosežete, kar koli hočete. Prosim vas …«
»Če bi bil v Italiji, bi se lahko obrnil na meni znane osebe in jim priporočil
zadevo. Toda tukaj ne poznam nikogar.«
»Oh! Imejte vendar usmiljenje z ubogo materjo.«
»Prav. Obrnite se na Boga in vsak dan do obravnave zmolite to in to moli-
tev.«
»Da, da. Tako bom storila.«
»In jaz bom tudi molil za vas vse.«
»Oh, da. Izprosite mi milost, da bo ta sin prišel domov svoboden in nekaz-
novan.«
»Toda samo molitev ni zadosti. Treba je še kaj več.«
»Povejte! Povejte!«
»Dobra spoved in dobro sveto obhajilo.«
»Prav. Že trideset let nisem bila pri spovedi, vendar bom storila to in kar mi
boste svetovali.«
»Še nekaj, v prihodnje morate biti kristjanka, ki izpolnjuje svoje verske
dolžnosti.«
»Bom. Zagotavljam vam.«
»Svetnik je vzel nekaj svetinjic in ji izročil eno: »Ta je za vas.« Potem ji je
ponudil še drugo: »Ta je za vašega sina.« Zatem ji je dal še tretjo, vendar ni nič
rekel.
Ta molk je prizadel gospo, ki je občutila, da don Bosku ni nič skrito. Zdi se,
da je poznal število članov njene družine in ji je zato dal tri svetinjice. V hiši so
bili samo ona, njen sin in mož, ki tudi že več let ni bil pri spovedi in obhajilu. S
temi mislimi se je vrnila domov; upanje ji je razširilo srce.
11 Prav tam, št. 29.

10.8 Page 98

▲back to top
98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Doma je takoj poklicala svojega moža in mu pripovedovala o obisku, o mo-
litvah in o spovedi in mu na koncu izročila svetinjico z besedami: »Ta je zate. Ni
tega izrecno povedal, vendar je zate. Don Bosko je svetnik. Spoznal je, kaj potre-
buješ.« Govorila je tako dolgo, da je mož na koncu vzkliknil: »Prav, tudi jaz bom
šel in opravil svojo dolžnost, tudi jaz bom šel k spovedi in obhajilu.« In je šel.
Od navdušenja, s katerim jo je napolnilo srečanje z don Boskom, gospa ni
več vzdržala in je opevala njegovo svetost apud amicas et vicinas [pri prijate-
ljicah in sosedah]. In Bog jo je blagoslovil. Na dan, ki je bil določen za konec
molitev, je njen sin stopil pred sodišče, in medtem ko so bili drugi njegovi to-
variši obsojeni, je bil on oproščen in spuščen na svobodo. Vsi trije so se nato,
ne da bi se zadovoljili z zahvalo Bogu v Parizu, 20. junija odpravili v Turin, kot
da bi izpolnili zaobljubo, vsekakor pa zato, da bi se zahvalili v svetišču Marije
Pomočnice.
K don Bosku je prišel neki vljuden gospod in ga prosil za nasvet. Don Bosko
ga je nenadoma prekinil in dejal: »Pojdite in opravite velikonočno dolžnost.« Ta
pa, že močno v letih, je malo zmeden zaradi te prekinitve, hotel končati svojo
misel. Toda don Bosko mu je z milim, a prepričevalnim glasom dejal: »Pojdite
in opravite svojo velikonočno dolžnost.« Mož še vedno ni odnehal. Don Bosko
pa mu je kar naprej ponavljal svojo misel in pri tem tako pomenljivo gledal
in milo govoril, da je čudodelna beseda končno proniknila v njegovo srce. Kar
nenadoma je ves ganjen s solzami v očeh prepoznal v don Boskovem opominu
dobroto Božje previdnosti, ki je ponovila verigo milosti, ki jo je on pretrgal že
pred toliko leti. Podvizal se je in skupaj z družino prejel svete zakramente.
Bog sam pa pozna brez števila spovedi, ki jih je sprejel v teku obiskov. Neki
gospod, ki je privedel s seboj svojo sestro, je šel obiskat v Pariz don Boska in se
je hotel, ne vemo zakaj in čeprav je bila navzoča sestra, pri njem spovedati. Ko
je končal, je tudi sestra padla don Bosku pred kolena in na glas izpovedala svoje
grehe. Don Bosko se je zaman trudil, da bi jo prekinil in ji dopovedal, da Cerkev
ne dovoljuje ženskam, da bi se spovedovale na tem kraju in da ji ne more dati
odveze. Toda ona je bila čedalje bolj glasna: »Bog vam je dal oblast odpuščati
grehe na katerem koli kraju na tem svetu!« Don Bosko je vztrajal pri svojem, pa
je ni mogel prepričati. Šele hišni služabniki so jo utišali.
Božji možje so prihajali k don Bosku po nasvete, ker so bili prepričani,
da je nadnaravno razsvetljen. Eden izmed njih je opat Dehon. Ta izredno po-
božen duhovnik iz škofije Soisson se je čutil vse od 1877 navdihnjenega, da
bi ustanovil družbo duhovnikov, katere namen bi bil zadoščevati presvetemu
Srcu Jezusovemu s trojnim apostolatom: med svetnim klerom, med preprostim
ljudstvom in v misijonih. Njegov načrt je bil že izdelan, ko je izvedel, da je v Pa-
rizu don Bosko. Da bi bolje spoznal Božje načrte, mu je razodel svoj namen in
ga prosil za mnenje. Don Bosko mu je s prepričevalnim glasom povedal: »Vaše

10.9 Page 99

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
99
delo je brez dvoma Božje delo.« Pozneje je svetnik potrdil to mnenje v pogo-
voru s svojim tajnikom. Ta je potek pogovora sporočil opatu, ki je bil sporočila
dvakrat bolj vesel. To je ustanovitelj cvetoče Družbe duhovnikov presvetega Srca
Jezusovega.12
Iz podobnih razlogov ga je obiskal tudi don Efrem, prior trapistovskega sa-
mostana v Tamiéju v Savoji. Ko je privolil v predlog msgr. de Laplacea, apostol-
skega vikarja v Pekingu, je želel ustanoviti na Kitajskem cistercijanski samostan
z naslovom Marije Tolažnice. Toda preden se je dokončno odločil, se je hotel
posvetovati z našim svetnikom. Don Bosko je blagoslovil dejanje in pohvalil
misel, da bi daljno ustanovo imenovali po Naši ljubi Gospe Tolažnici. Še istega
leta se je don Efrem vkrcal na ladjo in odplul na Kitajsko in tam ob železniški
progi, ki pelje iz Pekinga proti severovzhodu, sredi gora postavil svoj samostan.
Ustanova je morala premagati težke preizkušnje zlasti ob uporu bokserjev leta
1900. Vendar se je tako razcvetela, da so ob železniški progi, ki povezuje Peking
in Han-Keu, zgradili še drug samostan Naše ljube Gospe Radosti. Oba samostana
štejeta danes (1935) 18 evropskih in 12 domačih duhovnikov ter 88 kitajskih
konverzov. Leta 1879 je iz samostana Naše ljube Gospe Tolažnice odšel menih
don Bernardo na Japonsko, da bi ustanovil samostan Naše ljube Gospe Zvezde
vodnice.13
Kdo ve, koliko jih je po don Boskovi zaslugi spet prejelo dar vere? Neki člo-
vek je po avdienci pri don Bosku ex abrupto [nepričakovano] izjavil:
»Gospod opat, jaz ne verjamem v vaše čudeže.«
»Jaz nisem nikdar rekel, da delam čudeže,« je odvrnil don Bosko.
»Toda vsi trdijo, da jih.«
»Toda vsi se motijo. Samo eno lahko storim: prosim Boga, da v svojem us-
miljenju blagovoli blagosloviti tiste, ki se zatekajo v naše molitve. In ko Gospod
vidi njihovo vero, obljube boljšega življenja in dobrih del, se usmili in potolaži
žalostne.«
»Če je tako, mi ni težko verovati, toda vedeti morate, da že štirideset let
nisem bil pri spovedi, ker ne verjamem v spoved.«
»Zanič, zelo zanič! Sedaj nimam časa, da bi se spuščal v razgovor, ker zunaj
čaka najmanj osemsto ljudi. Zato se bom omejil na nekaj pripomb kot dober
prijatelj. Predstavite si, da ste na koncu svojega življenja, ko ni več nikakršnega
zdravila, ko zdravniki, sorodniki in tudi sami uvidite, da vam ostane komaj ena
ura življenja. V tistem trenutku vstopi don Bosko in reče: »Gospod, vi se boste v
kratkem predstavili Bogu. Še imate čas, da stopite v njegovo milost, tako da se
spoveste svojih grehov. V takem trenutku se je veliko pametnih ljudi, učenjakov
in celo nekaj brezvercev spravilo z Bogom. Le nekaj jih je zavrnilo nasvet in še
12 L. Dehon, Souvenirs [Spomini]. Rim, Desclées, 1912, str. 7.
13 Prim. La Croix, 25. oktober 1934.

10.10 Page 100

▲back to top
100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ti so bili zvečine pokvarjenci. Če ne boste uredili stvari svoje vesti, boste večno
nesrečni. Če jih boste uredili, boste večno srečni. Bog je tako dober, da vam bo
dal poljub miru. In lahko bi dodal: To, kar pravim, je res in verska resnica. Pa če
bi bilo tudi samo dvomljivo, bi vam preprost razlog previdnosti svetoval, da kre-
nete po bolj zanesljivi poti, če gre za večno srečo ali nesrečo. Tako se ravnamo
v naših življenjskih rečeh, pa četudi so samo začasne in prehodne. Vzemimo, da
tam na drugi strani ni več nič in da Bog od vas ne bo zahteval obračuna, vas po-
polnoma nič ne stane, da se spoveste, pokesate in prosite Boga za odpuščanje.
Kakšno korist pa bi imeli, če se za to ne bi menili in bi šli naproti Božji sodbi,
kakor so o tem prepričani dobri katoličani? Recite mi, če bi bili na koncu svojih
dni in bi vam don Bosko tako govoril, kaj bi storili? Če nočete odgovoriti takoj,
vam puščam čas, da razmislite in mi boste odgovorili ob drugi priložnosti.«
»Ne, ne,« je odgovoril nevernik, ki je bil očitno ganjen in zamišljen. »Ne
bom vam dajal časa za odgovor. Bili ste z menoj odkritosrčni, zato bom tudi jaz
odkritosrčen. Odgovarjam, da bi vzel bolj varno pot in bi se spovedal.«
»Prav. In zakaj ne storite tega sedaj, ko ste še zdravi in krepki, se pravi ob
pravem času?«
»Mislim, da razumete: storiti vse to je malo težko.«
»Prav nič ni težko. Pa četudi bi bilo, mora pošten in razsoden človek iti čez
to in misliti na večnost.«
»Imate prav. Če bi bili tako dobri in bi hoteli poslušati mojo izpoved, sem jo
takoj pripravljen opraviti.«
»Zelo mi je žal, da ne morem. Zunaj čaka velika množica ljudi. Pojdite k dob-
remu duhovniku, mojemu znancu in prijatelju, ki vas bo gotovo zelo prijazno
sprejel.«
Napisal je listek za župnika pri sv. Magdaleni in mu ga izročil. Tri dni pozne-
je je ta gospod bil navzoč pri don Boskovi maši in prejel sveto obhajilo. Ko ga
je ponovno obiskal, se mu ni mogel zadosti zahvaliti, da ga je ponovno spravil z
Bogom. »Prišel sem k vam, da bi z vami razpravljal, vi pa ste me brez razprave
sveto ujeli v svoje mreže. Nikdar ne bom pozabil pogovora, ki sem ga imel z
vami.«
Dva obiska, eden bolj čuden kot drugi, je imel don Bosko dva pozna večera.
Oba sta polna skrivnosti in skoraj neverjetna.
Nekega popoldneva se je predstavil don Bosku neki ugleden gospod in ga
vprašal: »Ste vi don Bosko?«
»Da,« je odvrnil don Bosko. »S čim sem vam lahko na uslugo?«
»Zelo rad bi se seznanil z vami.«
»Tudi meni bo v zadovoljstvo, da vas bom mogel spoznati. Kdo ste?«
»Ste mogoče slišali govoriti o Paolu Bertu?«
»Oh, da. V teh dnevih se je veliko govorilo o vas.«

11 Pages 101-110

▲back to top

11.1 Page 101

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
101
Med ljudmi je bilo veliko vznemirjenja zaradi njegove knjige Manuel civique
[Civilni priročnik], ki so jo uvedli v osnovne šole. Katoličani so se na vso moč
borili proti njej. Knjiga je prišla na indeks, sedemindvajset francoskih škofov je
objavilo pastirska pisma in prepovedalo branje. Nekateri so celo prepovedali
prejem zakramentov učiteljem in otrokom, ki bi jo uporabljali.14 V knjigi piše,
da je Bog bitje, ki ga ni mogoče razumeti; vera predsodek preteklih časov in
ustanova, ki jo izrabljajo duhovniki v svojo korist; da je ateizem človekova pra-
vica, vera v nadnaravo v neskladju s svobodno voljo in napredkom človeškega
duha in tako naprej. Avtor, prosvetni minister leta 1881 in 1882, je bil eden naj-
večjih glasnikov Gambettianovega antiklerikalizma. Zato, ga je prostozidarska
vlada podpirala in spravila pred sodišča škofe in župnike kot upornike proti
državni avtoriteti. Štiristo teh zadnjih je bilo brez kakršnega koli sodnega po-
stopka, preiskave ali sodbe obsojenih samo na osnovi ovadb. Otroke katoliških
družin, ki so jim starši vzeli iz rok ta učbenik, so za nedoločen čas izključili iz
pouka. Nato so bili starši brez predhodnega opozorila klicani na šolske odbore
zaradi odsotnosti njihovih otrok iz šole in so jih obsodili na petindvajset fran-
kov kazni in grožnjo nadaljnjega postopka.
Ko je slišal, da je don Bosko o tem poučen, je dejal: »Prav. Ta Paolo Bert sem
jaz.«
»Vi, gospod? In v čem bi vam mogel ubogi don Bosko pomagati?«
»Kaj pravite k moji knjigi?«
Don Bosko je za trenutek prodorno pogledal svojega sogovornika in nato
dejal: »Jaz vam ne morem reči drugega, kot da je knjiga prepovedana.«
»Prihajam k vam, da mi poveste, kaj je v tej knjigi slabega.«
»Toda jaz knjige nisem nikdar bral.«
»Prav. Tu imate knjigo, preberite jo in na robu zapišite opombe. Zagota-
vljam vam, da jih bom ob ponatisu upošteval.«
»Govorite v šali ali resno?«
»Govorim resno. Knjigo lahko ponatisnem v oseminštiridesetih urah.«
»Pustite mi knjigo in bomo videli, kaj je mogoče narediti.«
»Priporočam vam eno: da nihče ne zve za ta moj obisk. To bi vzbudilo ne-
prijetne odzive v tisku in parlamentu.«
»Bodite brez skrbi. Nikakršnih neprijetnosti ne bo.«
Paolo Bert je stisnil don Bosku roko in odšel. Ker je bil zaposlen od jutra do
večera, je don Bosko izročil knjigo župniku pri sv. Magdaleni, da bi jo on prebral
in popravil. Sam zaradi avdience tega ni mogel storiti. Ko je župnik spoznal po-
men naloge, se je takoj lotil težkega dela, tako da je bila knjiga v nekaj dneh pol-
na popravkov in izboljšav. Avtor je kaj kmalu prišel k don Bosku, se z njim pogo-
14 Prim. G. Soderini, Leon XIII., II. zv., str. 243.

11.2 Page 102

▲back to top
102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
varjal, dobil knjigo nazaj in držal besedo, čeprav samo do določene meje. Ko je
na začetku knez De Broglie sprožil v senatu vprašanje brezbožnega priročnika,
je prosvetni minister gospod Ferry povedal, da je Paolo Bert »popravil samega
sebe«, tako da v novi izdaji ni mogoče najti v knjigi ničesar, kar bi bilo v nasprot-
ju z zakonskimi odredbami. Zares so bili popravki precejšnji. Nedotaknjena pa
so ostala poglavja, ki poveličujejo francosko revolucijo, njene pridobitve in nje-
na dela, njeni očitki kralju in plemstvu in ki govorijo proti nekdanjim režimom,
zlasti še proti duhovščini. Božjega imena niso več preklinjali, toda koliko je še
ostalo obrekovanja proti duhovnikom in svetim rečem! Dejansko je zloglasni
pisatelj s svojo predelavo učbenika upravičil obsodbo cerkvene oblasti.15
Kdor koli le malo pozna ideje Paola Berta o laičnem smislu pouka, bo padel
z oblakov, ko bo slišal vse, kar smo povedali o njem. O vsem tem se je tajnost oh-
ranila verjetno do leta 1886, ko je Bert umrl brez zakramentov, pa ne zato, ker
jih on ni hotel prejeti, temveč menda zaradi vmešavanja tistih, ki so bili okoli
njega. Tedaj se je zdelo koristno, da pride na dan, kar se je odigralo med pokoj-
nikom in don Boskom, da bi se tako zmanjšalo pohujšanje. Bert je bil namreč
politik in strankarski prvak, obenem pa tudi znan strokovnjak v medicini. Bil je
profesor fiziologije na Sorboni in pozneje v Muséumu in je s svojimi predavanji
in spisi veliko prispeval k napredku znanosti. Poleg tega se je strastno, četudi
racionalistično ukvarjal s pedagoškimi vprašanji. Zato verjetno nismo daleč od
resnice, če rečemo, da ga je k don Bosku gnala znanstvena radovednost in da je
bilo vprašanje priročnika samo pretveza za izmenjavo misli s študiranim člove-
kom. Kar se je potem zgodilo, je le dokaz več za nadčloveško učinkovitost don
Boskove besede.
Bolj težko je razčistiti skrivnost, ki je zakrivala drugo avdienco, se pravi
avdienco z Victorjem Hugojem, ki je, potem ko se je zanjo zvedelo, prišla v ča-
sopisje in tudi v apologetske priročnike. Prve okoliščine, v katerih naj bi prišlo
do srečanja, so delale stvar nekaj neverjetno. Poleg tega pa naj bi nekatere trdi-
tve gospe Juane Richard Lesclide, vdove nekdanjega posebnega tajnika Victorja
Hugoja, spodnesle vso osnovo pripovedim. Toda zadnje čase je odličen priče-
valec nekako pometel z dvomi o zgodovinski veljavnosti zadeve, obenem pa je
postregel še z neznanimi podrobnostmi, ki lahko razjasnijo dejstva. Odvetnik
Boullay, član Upravnega odbora ustanove Auteuil16 je očitna priča in porok, da
je to, kar bomo povedali, resnično.
Brez dvoma je prišlo do srečanja 20. maja v Auteuilu v sirotišnici opata
Roussela. Don Bosko je, kot bomo videli, dvakrat obiskal to hišo. Ko je bil opat
prepričan, da bo don Bosko prišel še drugič, je povabil tudi svojega prijatelja
Boullayja, ki naj bi skupaj z deklicami prejel blagoslov. Odvetnik je prišel proti
15 Prim. Unità Cattolica, 8. junij 1883.
16 Prim. MB XIII, str. 737‒739 [BiS XIII, str. 481–483].

11.3 Page 103

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
103
pol peti uri in našel dvorišče polno ljudi. Ko se je napotil proti ravnateljevim
pisarnam, ga je videl odhajati v družbi nekega starčka nizke postave, z belo go-
sto brado; šla sta po samotni poti. Takoj se mu je posvetilo, kdo bi to mogel biti.
Toda vseeno se mu je zdelo nemogoče, zato je vprašal opata:
»Ali ni bil človek, ki ste ga pravkar spremljali, Victor Hugo?«
»Da. Toda nikomur nič ne recite. Hotel je govoriti z don Boskom in je zato
prišel naskrivaj v mojo hišo. Pritegnilo ga je človekoljubno delovanje tega apos-
tola mladine.«
Nekaj pozneje je odvetnik Boullay stopil k don Bosku, ki je blagoslovil njega
in deklice. Ko so si potem izmenjali vljudnostne poklone in prebili led, se je od-
vetnik opogumil in mu dejal: »Vi, oče, ste pravkar govorili z veliko ribo.«
»Kdo vam je to povedal?«
»Opat Roussel.«
»Če je tako, potem vam lahko rečem, da sem govoril z Victorjem Hugojem.
Izrekel se je za spiritualistično vero. Toda če vse premislimo, menim, da gre pri
vsem za ozir do ljudi. Njegova entourage [spremstvo] je nasprotna vsaki verski
ideji, kakor mi je dal vedeti … Toda sedaj je že star … Ne bi smel zlorabljati Božje
milosti. To sem povedal tudi njemu …«
Neka okoliščina nam pomaga razumeti, zakaj je Victor Hugo obiskal don
Boska. Njegovo življenje je zadela težka preizkušnja. Dne 11. maja je po dolgi
in strašni bolezni umrla Giulia Drouent, njegova življenjska tovarišica. V stanju
moralne pobitosti, ki mu jo je povzročila ta izguba, je začutil potrebo, da bi sto-
pil v stik z duhovnikom, o katerem je cel Pariz pripovedoval toliko izrednega.
Tudi radovednost, da bi spoznal tako skrivnostnega človeka, ga je gnala k nje-
mu. Znano je, kako velik vpliv je imelo na njegov pesniški duh vse, kar je bilo
skrivnostno. Iz radovednosti se je ukvarjal celo z okultizmom.
Vse do pisateljeve smrti don Bosko ni ničesar objavil o tem srečanju. Toda
poganska brezbožnost pogrebnih svečanosti, s katerimi so skušali izničiti
veličino pokojnika, je Božjega služabnika prisilila, da je dal vedeti, kaj mu je
pokojnik zaupal. Med majem in junijem 1885 je poročal o pogovoru don Vig-
liettiju in Lemoynu. Prvi je vse zapisal po nareku.17 Nato je don Lemoyne to
malo popravil, nadomestil francoski vi z italijanskim lei (oni) in uvedel nekaj
nepomembnih sprememb. Najbolj pomembno pa je, da je don Bosko vse preb-
ral, kakor nam pričajo trije popravki, ki so gotovo izpod njegovega peresa. Zdi
se, da je njegova tudi opomba, ki se nanaša na značaj don Lemoyna. Verjetno
je don Bosko na izvirniku naredil križ, kot je bila njegova navada, potem pa je
prepustil pero don Lemoynu in mu narekoval opombo, kar je mogoče potrditi z
17 V svojem dnevniku, ki smo ga že navajali na drugih mestih in o katerem bomo govorili zlasti v
naslednjem zvezku, piše don Viglietti 28. maja 1885: »Don Bosko želi videti, kaj sem pisal o Victor-
ju Hugoju, ker bi mi rad narekoval dvogovor, ki ga je imel z njim v Parizu.«

11.4 Page 104

▲back to top
104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
enakostjo črnila. Don Viglietti je pisal s črnim črnilom, don Bosko pa z modrim,
in to deset dolgih vrst. O verodostojnosti dvogovora bi bile mogoče pripombe
zaradi časovne odmaknjenosti, saj sta minili že dve leti od srečanja. Toda vsem
je znano, da je don Bosku spomin odlično služil vse do konca življenja. Doku-
ment v celoti pa se glasi takole:18
Pretekli sta dve leti, kar sem med svojim bivanjem v Parizu sprejel obisk meni popol-
noma neznanega človeka. Potem ko je čakal tri ure na sprejem, sem ga ob enajstih
ponoči sprejel v svoji sobi. Njegova prva beseda je bila: »Ne čudite se, gospod, jaz sem
brezverec in zato ne verjamem v čudeže, ki jih pripisujejo vam.«
Odgovoril sem: »Ne vem, kdo ste, in tudi nočem vedeti, s kom imam čast govoriti.
Zagotavljam vam, da si ne prizadevam in tudi ne morem storiti, da bi vi verjeli, česar
nočete verjeti. Prav tako ne mislim govoriti o veri, o kateri vi nočete slišati niti bese-
dice. Povejte mi samo: ali ste v svojem srcu vedno imeli take misli?«
»Nekoč sem verjel, kakor verjamejo vsi moji sorodniki in prijatelji. Toda ko sem začel
razmišljati o svojih idejah in uporabljati svoj razum, sem pustil vero ob stran in sem
začel živeti kot filozof.«
»Kaj bi radi povedali s trditvijo, da ste živeli kot filozof?«
»Živeti srečno in se ne zanimati za nadnaravno in za bodoče življenje, s katerim du-
hovniki strašijo preproste ljudi brez izobrazbe.«
»In kaj vi mislite o bodočem življenju?«
»Ne izgubljajmo časa z govorjenjem o tem. O bodočem življenju bom govoril, ko se
bom znašel v njem.«
»Vem, da se šalite. Toda ker že o tem govorite, bodite tako dobri in me poslušajte. V
prihodnosti je zelo mogoče, da boste zboleli.«
»Seveda! To še toliko bolj zaradi moje starosti, ki je polna nevšečnosti.«
»Ali ni nevarno, da bi vas te nevšečnosti privedle v smrtno nevarnost?«
»To se lahko zgodi, ker se ne morem izogniti usodi, ki se tiče vsakega smrtnika.«
»In ko se boste znašli v nevarnosti za vaše življenje, ko se boste znašli v trenutku, ko
bo treba preiti iz časa v večnost …«
»Tedaj se bom opogumil in bom skušal ne misliti na nadnaravno.«
»In kaj vam preprečuje,19 da bi vsaj v tistem trenutku mislili na našo nesmrtnost, na
svojo dušo in na vero?«
»Nič mi ne preprečuje. Je pa znamenje slabosti, ki ga nočem dati, ker bi se osmešil
pred svojimi prijatelji.«20
»Toda v tistem trenutku boste na koncu življenja. Nič vas ne bi stalo, da bi poskrbeli
zase in za mir vaše vesti.«
»Vem, kaj hočete povedati, vendar se ne bi rad ponižal do te točke.«
»Toda na kaj morete še na tej točki upati? Sedanje življenje se izteka, o prihodnjem
18 Don Boskovi popravki so v črnem, don Lemoyinejevi pripisi pa med oglatimi oklepaji.
19 Don Viglietti je namesto »impedisco« napisal »impedise«.
20 Don Viglietti je napisal »in faccia in faccia a tuti i miei amici«. Don Boskovo pero pa je prečrtalo
»in faccia a tutti i miei« in spremenil v »in faccia degli amici«.

11.5 Page 105

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
105
pa nočete nič slišati. Kaj bo torej z vami?«
Povesil je glavo, molčal in razmišljal. Sedaj sem jaz povzel besedo:
»Misliti morate na veliko prihodnost. Imeli boste še kak trenutek življenja. Če ga bos-
te izrabili, če boste uporabili vero in Božje usmiljenje, boste rešeni za vso večnost.
Sicer pa boste umrli, umrli kot brezverec, kot zavrženec in vse bo za vas za vedno
izgubljeno. Povem še jasneje: da ne boste mogli upati drugega kot nič (kajti to je vaše
prepričanje) ali21 večno trpljenje, ki vas čaka (po mojem prepričanju in prepričanju
vseh ljudi).«
»Vi mi ne govorite kot filozof ali kot teolog, temveč kot prijatelj, česar ne morem
zavrniti. Pravim, da mi z našimi prijatelji govorimo o filozofiji, vendar ne pridemo
nikdar do odločilne točke: ali nesrečna večnost ali nič, ki nas čakata. Hočem, da to
dobro razmislimo, in potem se bom vrnil, če mi boste dovolili drugič.«
Potem sva govorila še o drugih stvareh, nakar mi je stisnil roko, in ko je odhajal, mi
je izročil vizitko z imenom: victor hughes.22
Vrnil se je naslednjo noč ob isti uri, prijel don Boska za roke (tesno) in rekel: »Jaz
nisem oseba, ki (ste mogoče vi mislili, da sem: to je bila moja šala), prisilil sem se, da
sem igral (vlogo) brezverca. Jaz sem Victor Ugo (sic) in vas prosim, da bi bili moj do-
ber prijatelj. Verujem v nadnaravno, verujem v Boga in upam, da bom umrl v rokah
kakega katoliškega duhovnika, ki bo priporočil mojega duha Stvarniku.«23
To je bil obisk, o katerem nam je pripovedoval gospod Boullay. Na kateri
dan je bil prvi obisk, verjetno ne bomo nikdar zvedeli. Vendar imamo na voljo
don Boskov pogovor, ki potrjuje povedano. To je bilo v Alassiu, ko je po večerji
iz obednice šel v svojo sobo v družbi več salezijanskih duhovnikov in don Bar-
tolomea Fascieja, sedaj vrhovnega šolskega svetovalca Družbe, tedaj pa laika
in profesorja na liceju. Nekega večera je don Bosko v Parizu, potem ko je ostal
do enajste ure pri neki družini, prišel domov do skrajnosti utrujen. Toda groza,
čakali so ga ljudje. Ko je šel proti svoji sobi, je zaman skušal prepričati tiste
gospode, da je do smrti utrujen in zaspan. Ko je z navzočimi spregovoril besedo
in ko je odprl vrata svoje sobe, je videl, kako se je iz kota bližala senca. Bil je neki
starček, ki se je priplazil za njim in sedel na njegovo stran na divan. Govorila sta,
razpravljala, razmišljala, dokler svetnik, do smrti zbit, ni zadremal. Vsiljenec ga
je od časa do časa potegnil za rokav in govoril: »Poslušajte, poslušajte!« Toda
don Bosko je sklonil glavo, jo naslonil na njegovo ramo in ni več dal znamenja,
da kaj razume. Ta si ga ni upal stresti, temveč je ostal v tistem položaju in zaspal
še on. Kar nenadoma se je bogsigavedi zakaj obrnil na drugo stran, izgubil rav-
21 Don Viglietti je napisal »di«.
22 Pred »Victor« je znamenje ++. Vse drugo je pripis v modrem, kot smo rekli. Drugo je v črnem in v
oklepajih, poznejše, istega don Lemoyna.
23 V dokumentu sledi poznejša razlaga don Vigliettija. Po tem poročilu naj bi Victor Hugo »takoj za-
tem« govoril v senatu o potrebnosti verskega pouka v šoli. Vendar je to anahronizem, za katerega
je odgovoren francoski Vestnik junija 1883. Res pa je, da je bil ta govor leta 1850.

11.6 Page 106

▲back to top
106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
notežje in se naslonil na naslanjalo. Ko don Bosko ni imel več opore, se je nagnil
nanj in oba sta govorila: »Pardon, monsieur, pardon monsieur,« in si mela oči.
Dogodek je prepričal tega moža, da je tudi za don Boska noč narejena za spanje.
»Kdo je bil to?« je vprašal eden izmed navzočih don Boska. On pa je z brezbriž-
nim izrazom odgovoril: »Victor Ugo.«
Da v hiši De Combaud niso opazili pesnikove navzočnosti, nikakor ni čud-
no. Don Boskovo stanovanje je bilo popolnoma ločeno od drugih delov palače.
Pozna ura in sodelovanje služabnika sta storila drugo. Tako je slavni pisatelj
lahko, kakor je želel, ostal neznan. Imenovana gospa Richard je glede vizitke
trdila, da jih Victor Hugo ni nikdar uporabljal. Če je trditev resnična, je mogel
biti tudi kartonček z lastnoročnim podpisom.
D'Epiney je bil prvi, ki je dal v javnost nadrobnosti pogovora in ga deloma
objavil v deseti izdaji svojega Dom Bosca. Od tod je pater Ragey povzel nekaj po-
datkov in jih dodal k pesnikovim verzom, ki so se najbolj skladali s to mislijo.24
Veliko pozneje so o tem pisali pariške Etudes, ki so si priskrbele prvotno bese-
dilo iz Oratorija, ga prevedle in razložile25 in odgovorile na ugovore, vštevši
vizitko s podpisom Hughes. »Kako naj razložimo tako pravopisno muhavost?«
vprašuje pisec članka. »Kako je don Bosko, ki je popravil tiste tri male napakice,
pustil to veliko napako?« In odgovarja: »Menim, da nosi odgovornost on sam.
Takole. Ker je vedno izgovarjal po italijansko Victor Ugo in je sedaj hotel nare-
kovati na francoski način, kakor je bilo na vizitki, je prvi zlog s trdim g spreme-
nil v gh, kar dá Hughes.« »Mogoče je pa tudi, da je don Bosko menil, da je Hughes
prevod našega Ugoja in je potem tako narekoval.
Druga nejasnost je tukaj navedena ura drugega obiska, popolnoma never-
jeten čas, tudi če upoštevamo željo Victorja Hugoja, da bi prikril te obiske, kar
je svetovalo, da se ni dvakrat odpravil na isti kraj. Je mogoče lapsus memoriae
[spominski spodrsljaj] don Boska? Je mogoče nesporazum s tajnikom, ki ga don
Bosko ni opazil, ker je bil pozoren na branje dvogovora? O poročilu odvetnika
Boullaya ni mogoče dvomiti. Gre za očitno pomoto, pa naj jo moramo pripasati
komur koli že.
Da je bilo srečanje brez koristi, ne bi mogli trditi. Dejstvo je, da je pesnik
od sedaj pogosto dajal izjave o svojem teističnem verovanju, znano pa je tudi,
da so skušali v njegovi okolici utišati vsako tovrstno izjavo. To se je dogajalo
navadno ob koncu obrokov, ko je vstajal od mize. Kakor hitro je odprl usta, da
bi izrazil podobne misli, je njegov zet Lockroy, Žid, čigar resnično ime je Simon
in ki je pozneje postal mornariški minister, segel v besedo in se vpletal v nje-
govo govorjenje: »Gremo, gremo, staremu se spet začenja mešati.« – Splošno
24 La Controverse et le Contemprain, 1889, zv. XV., str. 196–215.
25 A. Dechene, La dernière heure de Vicior Hugo [Zadnja ura Victorja Hugoja] v Etudes, 5. do 20. junij
1920, str. 569–75.

11.7 Page 107

▲back to top
BiS 16 — 5. poglavje
107
prepričanje je bilo, da bi kardinal Guibert, namesto da je poslal svojega tajnika,
da bi raziskal okoliščine v zadnjem stadiju bolezni, dosegel veliko več, če bi šel
sam. Toda zdi se, da tudi on ni bil prav zdrav. Tajnika pa so na lep način postavili
pred vrata. Bolnik pa verjetno ne bi storil tako, temveč bi zaradi časti besedo za
besedo dal, da bi ga povedli naprej čez goli teizem. To pa so skrivnosti milosti,
ki naj jih človek ne skuša raziskovati. Kar se tiče don Boskovega pogovora, se
strinjamo z nekim francoskim časopisom, kjer sedaj, ko pregledujemo krtačne
odtise tega poglavja, beremo, »da je vsak ostal na svojem položaju in laični mo-
ralist ni pridigal, duhovnik je ohranil svoje dostojanstvo in svetnik ni pokleknil
pred filozofom«.26
S koliko stanji vesti in s koliko duhovnimi stiskami se je moral don Bosko
soočiti med svojim bivanjem v Parizu! Koliko zgolj civilnih zakonov je uredil
pred Cerkvijo in koliko sporov in napetosti zlasti med visokimi pariškimi sloji
je poravnal! »Za dobro duš,« je večkrat povedal, se je moral ukvarjati s primeri
in kakih sto je bilo tako pomembnih, da bi se za vsakega izmed njih splačalo
potovati v Pariz.
26 Revue des Deux Mondes, 15. maj 1935, str. 348.

11.8 Page 108

▲back to top
6. poglavje
PARIZ – OBISKI
Kakor so bili popoldnevi namenjeni sprejemom, so dopoldneve name-
njali obiskom. Seveda ne za vsako ceno, ker je pravilo zahtevalo določene iz-
jeme. V tem poglavju bomo spremljali našega svetnika pri njegovih obiskih
cerkva, redovnih skupnosti in družin, lahko bi rekli s koledarjem v rokah. Na
koncu bomo povzeli nekaj poročil, ki bi sicer motila kronološki potek dogodkov
ali pa so zunaj rednega poteka.
Don Bosko je daroval svojo prvo sveto mašo v Parizu pri karmeličankah,
ki so imele svoj tretji samostan v Parizu na Boulevardu Messina, nedaleč od
njegovega stanovanja. K maši so prišle tudi oblate iz Ville l'Evêque, kakor to
poroča Bethfordin dnevnik. Po maši je obiskal in blagoslovil skupnost in izrazil
željo, da bi bil v molitvi povezan z redovnicami, ki so mu malo pred odhodom
iz Pariza z vsemi formalnostmi podelile duhovno priključitev salezijancev k nji-
hovemu redu in mu v ta namen poslale redovno diplomo.1
Dne 21. aprila zjutraj je maševal pri dominikankah od Križa v Vie Charonne.
Po maši je sprejel nekaj ljudi, ki so želeli z njim govoriti. Čas je tekel, ne da bi
se don Bosko prav zavedal. Toda don De Barruel se je opoldne postavil na prag
sobe in ni pustil nikogar več naprej. Vsi so glasno ugovarjali, vendar se tajnik ni
zmenil za to in je stopil k don Bosku: »Morava iti. Ura je že čez enajst. Opraviti
morava še en obisk in opoldne naju pričakujejo v Auteuilu.« Le Monde je 13.
maja pisal: »Don Bosko je s svojim tako značilnim nasmehom in ljubeznivim
videzom ter svojim tako sladkim in vabljivim naglasom dejal: 'Dobro!' Nato se
je dvignil s stola in z gesto polno dobrote povabil gospe, ki so še ostale: 'Nap-
rej, gospe!' Sprejem je šel svojo pot naprej, dokler ni vsaka prejela njegovega
blagoslova in slišala iz njegovih ust besedo spodbude. Kdaj je don Bosko prišel
v Auteuil? Bogsigavedi. Toda če je tu pozabil na uro, ga je njegova krščanska
1 Dodatek, št. 30.

11.9 Page 109

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
109
ljubezen ponesla v nebeško večnost. Dobri duhovnik ne odvrača, ne odpušča,
se ne otepa nikogar, ki prihaja k njemu po tolažbo v stiskah. Njegova duša, ki je
popolnoma predana Bogu, pripada vsakemu, ki se obrača nanj.«
Prekinitev dogovorov z ustanovo Auteuil2 ni prav nič ohladila naklonjeno-
sti opata Roussela do don Boska. Spoznala sta se v Rimu pod pokroviteljstvom
Pija IX. leta 1876. Papež je, medtem ko je šel mimo opata, dejal: »To je franco-
ski don Bosko, ki sem ga srečal včeraj.« Sedem let pozneje se je opat Roussel
spominjal tega dogodka3 in izrazil veliko zadoščenje, ko je videl tega »svetega
duhovnika«. Zato je bilo naravno, da ga je ob njegovem prihodu v Pariz hotel
pozdraviti. Don Bosko je bil tako vljuden, da je napovedal svoj prihod v soboto
zjutraj 21. aprila. Prišel je opoldne, bil na kosilu in obiskal hišo. Opat je v že
omenjenem časopisu pisal: »Z njim, ki je tako živahen, dobrohoten in ljubezniv
sogovornik, sva na dolgo govorila o najinih skupnih zadevah.« Kakor hitro se je
raznesel glas, da je don Bosko v Auteuilu, so opatovi prijatelji prišli, da bi videli
svetnika in mu izkazali svoje spoštovanje. Opat ni skrival želje, da bi mu rad
pripravil bolj slovesen sprejem, če ga pri tem ne bi ovirala časovna stiska. Don
Bosko mu je dal jasno vedeti, da se bo pred odhodom iz Pariza še vrnil k njemu.
Dame Sacre Coeur, ki so imele svojo hišo na Boulevard des Invalids, so ga
prosile, da bi 22. aprila maševal v njihovi veliki kapeli konvikta. Število tistih,
ki so poleg gojenk imeli prednost, da so skupaj bili pri sveti maši, je bilo tako
veliko, da je obhajilo trajalo celo uro. Po obisku pri redovnicah in gojenkah in
po sprejemu oseb, ki so želele govoriti z njim, je opravil še druge obiske, da je
zadovoljil kolikor mogoče veliko število tistih, ki so ga prosili za to uslugo.
Za opoldne je obljubil, da bo prebil nekaj ur pri asumpcionistih na Rue
François I. Ta družba, ki jo je v Nîmesu leta 1847 ustanovil pater D'Alzon, vzdr-
žuje zavode, pripravlja narodna romanja, vzdržuje misijon vzhodno od Balkana
do Mrtvega morja in skrbi za katoliški tisk. Asumpcionist pater Bailly je ure-
jal časopis Pèlerin [Romar], ki je v Franciji zelo razširjen in je pripravljal don
Boskov prihod. Leta 1877 je navdušeno opisal ustanove Božjega služabnika,
prikazal njegov lik in potem o njem vedno govoril skupinam francoskih romar-
jev, ki so hodili iz Rima in obiskali svetišče Marije Pomočnice in don Boskov
Oratorij. Navadno jih je spremljal oče Picard, njihov drugi vrhovni predstojnik.
Njuna skupna želja je bila, da bi se vsaj za trenutek mogla dobiti v francoski
prestolnici. »Kakor hitro je prišel v Pariz,« je pisal Pèlerin 12. maja, »je eden
izmed prvih obiskov svetega moža veljal ubogemu« Pèlerinu, ker ljubi ubožce
in je jedel s Pèlerinom v velikonočnem času, kakor je delal tudi naš Gospod, in
položil roke na več bolnikov, ki se jim sedaj zdravje izboljšuje.« Ko potem go-
vori o vtisu, ki ga je don Bosko zapustil v Parizu, pravi: »Občutje, ki je pretreslo
2 Prim. MB XIII, str. 737‒739 [BiS XIII, str. 481–483].
3 France illustrée, 28. april 1883.

11.10 Page 110

▲back to top
110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
pariško brezbrižnost do prihoda duhovnika, vernika, svetnika v tako kratkem
presledku po izgonu redovnikov in ki mu kakor v nadomestilo meče v roke ne-
izmerne zaklade, je gotovo dogodek prve vrste in mi smo prepričani, da don
Bosko čeprav star in tako šibkih nog, da ga mora vedno podpirati dobrohotna
roka prijatelja, prinaša Franciji nič manj kot rešitev delavskega vprašanja.«
Eden izmed bolnikov, na katere opozarja Pèlerin, je bil sam pater Piccard,
ki mu je don Bosko obljubil, da bo molil za njegovo ozdravljenje. Ozdravel je in
živel še dvajset let.
Pri mizi niso govorili skoraj o ničemer drugem kot o salezijanskih stvareh
in celoten razgovor je bil v obliki intervjuja, objavljenega v Pèlerinu 12. maja.
Večina pogovora je bila namenjena razvoju salezijanskih ustanov, samo proti
koncu so govorili tudi o don Boskovi vzgojni metodi. Nekdo je izrazil dvom, da
bi mogli njegovi obrtniki, ki so zapustili gnezdo ter vstopili v delavnice in voja-
šnice, mogli vztrajati v dobrem. Don Bosko je odgovoril: »Skoraj vsi se še nap-
rej spovedujejo v naših hišah. V Turinu jih v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj
prihaja veliko. V italijanski vojski dobro vedo, da so fantje, ki prihajajo iz naših
delavnic, dejavni kristjani in jih zato imenujejo boske. Dobiš jih pa v vseh vrstah
vojske.«
»V čem je vzgoja, ki jo prejemajo ti fantje?«
»Vzgoja ima dva sestavna dela: ljubeznivost v vsem in vedno odprta kapela,
da lahko brez težave hodijo k spovedi in obhajilu.«
»Jih veliko prejema obhajilo?«
»Zelo veliko. Tako rokodelci kot dijaki imajo vsak dan mašo in priložnost,
da se pred mašo ali med njo spovedo. Veliko se jih spoveduje, pogosto obhajilo
pa potem dokonča vse delo.«
»Kaj pa s kaznimi?«
»Nikakršnega kaznovanja. Res pa je, da od časa do izključimo koga iz za-
voda. Namesto kazni imamo asistenco in igre. Večina prekrškov izvira iz po-
manjkanja nadzora. Z dobrim nadzorom prehitimo napake in zato ni treba
kaznovati. Vsaka delavnica ima svojega mojstra. Poleg tega pa klerik nadzoruje
obnašanje, skrbi za dobrega duha in pobožnost in nakazuje tiste, ki bi lahko
postali dijaki. Vsakega na novo prišlega fanta izročimo v varstvo starejšega go-
jenca, ki ga vodi, uvaja, brani, mu svetuje. Prepričanja smo, da je potrebna tudi
igra, da se fantje razvedrijo. Za dosego tega cilja pri ničemer ne varčujemo: zlas-
ti je tu glasba in telesne vaje. Ko se fant naigra, gre navadno v kapelo, ki je vedno
odprta, in moli.«
Člankar je sklenil poročilo z naslednjo pripombo: »Videli smo na lastne oči,
kako deluje ta sistem. V Turinu sestavljajo dijaki velik zavod, kjer ne poznajo

12 Pages 111-120

▲back to top

12.1 Page 111

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
111
vrst,4 temveč hodijo iz enega kraja v drugega kakor v družini. Vsaka skupina
se zbira okoli učitelja brez kričanja, brez prepiranja, brez nasprotovanja. Obču-
dovali smo sproščene obraze teh fantov in si nismo mogli kaj, da ne bi vzklikni-
li: 'Tu je na delu Božji prst.'
O istem obisku je 17. maja pisal tudi Le Monde in omenjal ta razgovor z
zelo zanimivo nadrobnostjo. Neki asumpcionist je vprašal don Boska, kateri
okoliščini je treba pripisati pomanjkanje vztrajnosti pri fantih, ki jih je neut-
rudna gorečnost bratov tako krščansko vzgojila. Znano je, da ti nekdanji gojen-
ci, potem ko dorastejo, opuščajo verske vaje. Don Bosko je takole odgovoril: »Ta
velika pomanjkljivost se v Franciji pojavlja zaradi tega, ker fantje ne prihajajo
zadosti v stik z duhovnikom in se zato le poredko spovedujejo. Mlade duše mo-
rajo v času vzgoje čutiti dobrodelne učinke duhovniške ljubeznivosti. Če živijo
pod tem vplivom od svoje nežne mladosti, se spominjajo miru, ki so ga občutili
po zakramentalni odvezi, in četudi so se prepustili mladostnim nerodnostim,
najdejo vedno pot k prijateljem svoje mladosti. To je razlog, zakaj otroci prep-
rostega ljudstva v Italiji bolj vztrajajo v dobrem kot v Franciji.«
Don Bosko je prišel k asumpcionistom v dokaj primernem času. Razmišljali
so o tem, da bi začeli izdajati velik katoliški dnevnik, ki bi zajemal vso Francijo.
Drzna pobuda je imela le malo zagovornikov. Zato sta bila pobudnik oče Bailly
in predstojnik oče Piccard neodločna. Sedaj pa je don Boskova beseda, ki je bila
v takih primerih vedno zelo drzna, opogumila patre, da so se lotili dela. Vprašal
jih je, ali imajo kapital in pisatelje. Ko je slišal, da jih imajo, je dejal: »Prav, le
naprej!« Njegove spodbude so bile tako učinkovite, da je 16. junija izšla prva
številka La Croix, ki sedaj šteje že pol stoletja krepkega in zelo plodnega življe-
nja.5
Ker že govorimo o časopisih, bomo povedali, da je don Bosko želel posvetiti
nekaj svojega pariškega časa družini človeka, ki je bil prvak katoliških časni-
karjev in je izbojeval veliko bitk s stolpci v Universu proti vsem sovražnikom
Cerkve. Govoriti hočemo o Luigiju Veuillotu, ki je umrl 7. aprila. Don Bosko je
žalujočim sorodnikom ponesel besedo krščanske tolažbe. Njegov obisk je pri-
nesel blažilni balzam zlasti sestri Elisi, ki se je z Luigijem trudila za življenje
vere in dejavne krščanske ljubezni. Petdeset let od tistega dneva, ki ga ne mo-
remo točno določiti, se je nečak Francesco, ki je kot deček prejel blagoslov od
4 Res je, takrat so delali tako. Pri odhodu z dvorišča so šli v skupinah, ne da bi morali molčati. Ko-
maj leta 1884 so uvedli vrste. Ko je don Bosko to videl, mu je bilo hudo. Vendar od takrat delajo
tako.
5 La Croix, 10. december 1934: »Dnevnik La Croix še ni bil dobro rojen. Bil je na začetku svojega
bivanja, sicer gotov, pa vendar lahno nemiren. Bo doživel usodo kot toliko drugih? Ga bodo katoli-
čani podprli? Bo od svojih prvih številk toliko prepričljiv, da si bo pridobil naklonjenost javnosti?
Težki dvomi. Blaženi (don Bosko) pa je z eno besedo, z eno kretnjo vse uravnal in usmeril. Treba
je bilo iti naprej in narediti ta skok v neznano.«

12.2 Page 112

▲back to top
112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Božjega služabnika in je še tedaj čutil dotik njegove roke cliargée des graces
divines [polne Božjih milosti], veselil, da je mogel naznaniti skorajšnjo don Bo-
skovo vrnitev v Pariz, obdano z gloriolo svetnikov, da bi prevzel cerkev, ki so jo
postavili njemu v čast.6
Dne 23. aprila je družino grofice De Rites doletela sreča, da je don Bosko
daroval mašo v domačem oratoriju v predmestju S. Germain. Maševal je s ke-
lihom, ki ga je uporabil Pij IX. 8. decembra 1855. na prvo obletnico dogmatske
razglasitve Marijinega brezmadežnega spočetja. Maši je asistiral opat Sire od
S. Sulpicia, čigar ime je povezano s spominom veličastnega zgodovinskega do-
godka. Dal je prevesti bulo Ineffabilis v štiristo jezikov in narečij in tako dobil
sto deset zvezkov, ki so jih spravili v dragoceno skrinjo in jo 11. februarja 1877
poklonili Piju IX. Don Bosko je veličastni dar že občudoval v dvorani Brezma-
dežnega spočetja v Vatikanu in mu je bilo zelo ljubo, da je mogel spoznati nje-
gove začetnike.7
Plemeniti družini se je v kapeli pridružilo kakih petdeset članov pariške
aristokracije. Za darovanje je sin gospe Poulpiquet, nekdanji papeški gardist,
naredil nabirko, ki je nabrala lepo vsoto za mašnika. Večina navzočih je iz rok
svetnika prejela sveto obhajilo, na koncu pa jih je sprejel v avdienco.
Verjetno je don Bosko po zaslugi opata Sireja mogel opraviti obisk, ki je
sam v sebi in po svojih učinkih med najpomembnejšimi, obisk velikemu se-
menišču S. Sulpicia. Malo je semenišč, ki bi imela tako slavno zgodovino, kot je
semenišče S. Sulpicia. Semenišče vodi Združenje duhovnikov, ki ga je ustanovil
častiti Olier leta 1642 in je postalo kmalu (in to je še sedaj) gojišče slavnih in
učenih prelatov in cerkvenih mož, tako po pobožnosti kakor po službi Cerkvi.
Opat Bieil, ravnatelj zavoda in odločen pobudnik starih navad, se je pokoraval
predstojniku glede sprejema in časti, ki naj jih izkaže don Bosku. »Ni niti škof
niti prelat … Kaj naj torej storim?« Kardinal Guibert mu je odgovoril: »Sprejmi-
te ga z vsemi mogočimi častmi. Nikdar ne bo zadosti za njegove zasluge.«
Don Bosko je šel na obisk 23. aprila. Toda morali so ga dolgo čakati. To je bil
vzrok za zakasnitev duhovnega branja, večerje in počitka. Nekaj nezaslišanega
za tega zagovornika starih navad.8 Stopil je naprej s svojim skromnim in mir-
6 La Vie Sociale, pariški tednik 21. maja 1933. L'Osservatore Cattolico iz Milana je 7.–8. maja objavil
zanimivo primerjavo med Luigijem Veuillotom in don Boskom (Dodatek, št. 31).
7 Opat Sire je bil eden izmed tistih, ki so pomagali don Boskovim tajnikom pri odpravljanju kores-
pondence.
8 Vendar stvar ni ostala brez opazk. Eden izmed voditeljev, ki si ni mogel razložiti razloga za ta
nered, je ponavljal: »Skupnosti ne čakajo, skupnosti ne čakajo.« Ravnatelj je odgovarjal njemu
in drugim: »Don Bosko je svetnik. Zanj lahko naredimo tudi izjemo.« Veseljak, gospod Thiroux,
ki je bil odvetnik, preden je postal klerik, je skoval kvartino, ki je šla skozi dvorano in razveselila
semeniščnike:
Don Bosko, tako so nam rekli, dela velike čudeže / oživlja mrtvece in napoveduje bodoče reči.
Največji čudež pa je danes to. / Tvoje pravilo, oh sveti Sulpicij, se je poklonilo pred njim.

12.3 Page 113

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
113
nim izrazom, se povzpel na pručko in naslovil na bodoče duhovnike misel, ki je
v počastitvi sv. Janeza Krstnika: Erat lucerna ardens et lucens [Bil je goreča in
ogrevajoča svetilka]. Pokazal jim je, kako mora duhovnik živeti notranje goreče
življenje, da more svetiti okoli sebe drugim, in ponovil svoje geslo, da duhovnik
ne gre nikdar sam v nebesa ali pekel.9 Opat Clément, vodja šole Fénelon, je o
nagovoru pisal takole:10 »Najbolj se spominjam gorečega navdušenja njegove
besede, zlasti še, ko je kazal na potrebo po zaupanju v Boga. Tedaj mu je pogled
žarel pod gubami čela in se mu je krepil glas, čeprav je bil utrujen in zadržan v
grlu.11 Ko je stopil s pručke, so se moji tovariši usuli in stisnili okoli njega, se
celo vrgli nanj in se ga skušali dotakniti, mu poljubiti roko. Še sedaj vidim, kako
mu je eden s škarjami rezal krajec, menim da pasu,12 in kako mu je drugi od-
nesel kos tkanine, menim, da je bila podloga v klobuku. V tisti gneči je imel don
Bosko za vsakega dobro besedo in se z izrazom največje ljubeznivosti obračal
sem in tja.«
Vtis, ki ga je zapustil don Bosko, se ni izbrisal iz njihovih duš in je zelo
pomagal, da se je med duhovniki v Franciji ustvarilo razpoloženje, ki med du-
hovniki vlada še danes. Med tam navzočimi semeniščniki so bila tudi imena
kot Bourne, nadškof kardinal v Westminstru, De Guebriant, nadškof v Marcia-
nopolusu in predstojnik misijonarjev iz Rue du Bac; Gibergues, ki je umrl kot
škof v Valenceu; Neveux, pomožni škof v Reimsu; Ternier, škof v Tarentaisu;
Vigouroux in Mourret, prava svetilnika v svetih znanostih, in veliko drugih ug-
lednih cerkvenih mož. Ko se je kardinal Bourne spominjal tistega sprejema, je
pisal: »Nadvse drag spomin iz moje mladosti, resnična milost Božja mojemu
srcu je bil stik z don Boskom. Bil sem študent v semenišču sv. Sulpicija v Parizu,
ko je on prišel v to prestolnico. Slišal sem že za čudežna dela, ki jih je storil, in
za nekaj značilnih posameznosti iz njegovega življenja. Spominjam se, kakor če
bi bilo danes, nemirnega pričakovanja, s katerim so semeniščniki sprejeli tega
človeka, ki so ga po javnem mnenju imeli za svetnika. Njegovo zdravje je bilo
na tleh, pri hoji se je zibal in njegova francoščina, tega se dobro spominjam, je
bila revna in pomanjkljiva. Toda vtis, ki ga je naredil na nas vse, je bil izreden.
Tistikrat nisem imel priložnosti, da bi govoril z njim na samem, toda leta 1885,
eno leto po mojem duhovniškem posvečenju, sem se v živem zanimanju za sa-
lezijanske ustanove odpravil v Oratorij v Turinu, kjer sem imel veliko srečo, da
9 Prim. francoski Vestnik, junij 1931.
10 Pismo don Auffrayu, Pariz, 14. april 1931.
11 V določenem trenutku se ni spomnil izraza gamin, kar pomeni porednež, navihanec, in je rekel:
»Jaz moram hraniti veliko malih … Kako vi pravite? Moneaux, moneaux?« Semeniščniki so mislili,
da hoče reči »vrabci« in so mu prišepetali moineaux. On pa je sprejel popravek. Tudi o tej nadrob-
nosti poroča pismo.
12 Rekli smo že, da je bil don Bosko oblečen po francosko.

12.4 Page 114

▲back to top
114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
sem govoril z blaženim in sedel z njim skupaj pri mizi, kamor me je povabil.
Leta 1887 sem na njegovo gorečo prošnjo ponudil pomoč prvim članom Salezi-
janske družbe, ki jih je on tistega novembra poslal v Battersea. Potem sem ostal
vedno v najtesnejših stikih z njegovimi sinovi ne samo na Angleškem, temveč
povsod po svetu, kjer sem jih srečeval. Don Bosko je odšel po zasluženo plačilo
na začetku leta 1888 in od takrat ga vedno častim in se mu priporočam kot
svetniku.«13
Navdušenje semeniščnikov v Sv. Sulpiciju je imelo odmev v malem seme-
nišču St. Nicolas du Chardonnet v Vie Pontoise. Tri tedne pozneje je don Bosko
prejel pismo, ki so ga napisali tamkajšnji predstojniki in gojenci, in se je zače-
njalo takole: »Globok vtis, ki ga je napravila na nas beseda velečastitega očeta
don Boska pri Sv. Sulpiciju, se ne bo izbrisal iz našega spomina, temveč bo ostal
za vedno eden najbolj spodbudnih v našem življenju. Zato si zelo želimo, da bi
bili deležni te blagodati tudi fantje, ki nam jih je izročil Bog in v katere je po-
ložil kali duhovniškega poklica. Zdi se nam, da bi se ta poklic okrepil in lepše
razvijal, če bi don Bosko hotel priti k nam in nam povedati kako besedo. Ali
ni blagoslov svetnika znamenje posebnih Božjih milosti in zagotovilo Božjega
varstva?« Zato so prosili za naklonjenost tajnika. Vmešala se je tudi neka goreča
sotrudnica, po imenu Mollie,14 ki je 16. maja o tem govorila z Božjim služab-
nikom. Don Bosko, ki je bil pripravljen za mlade narediti kar koli, je ustregel
tistim gojencem 22. maja, potem ko je zapustil hišo Sionskih sester.
Tudi sestre Obiskanja v drugem pariškem samostanu na Vie Vaugirard so
bile med prvimi redovnimi skupnostmi, ki so si želele zagotoviti don Boskovo
mašo. Dne 24. aprila je šel maševat v njihovo kapelo. Že ob sedmih se je bogo-
služni prostor začel polniti z uglednimi in pobožnimi ljudmi, ki so kljub dolge-
mu čakanju ostali pobožno zbrani. Don Bosko je prišel šele ob devetih. Neneh-
na presenečenja so mu onemogočala, da bi se držal urnika. Hodil je opirajoče
se na roko don De Barruela in šel skozi špalir aristokratskih udeležencev, ki so
mu komaj pustili prehod. Oči vseh so mu sledile s spoštovanjem in molitvijo. V
mistični tišini te kapelice je bilo skoraj slišati, kako so srca utripala enoglasno
z duhovnikom, ki je pristopil k oltarju. Po evangeliju se je obrnil k navzočim in
jim preprosto pokazal, da je pravo bogastvo teh bogatih ljudi samo strah božji.
13 Predgovor k prevodu Vita del Beato Don Bosco [Življenja blaženega don Boska], ki ga je napisal
don Auffray; London, Burns Dates, 1930 (Dodatek, št. 332). Ravnatelj Sv. Sulpicija je bil v zadregi,
ker kljub poskusom ni mogel ponovno videti don Boska in se mu zahvaliti za obisk. Zato se je
na osmi dan odločil, da mu piše. Pisal je: »Vaša navzočnost je naredila veliko dobrega.« Pismu je
priložil 320 frankov za njegove ustanove (Dodatek, št. 34).
14 L'univers prinaša v izdaji 4. in 5. maja naslednjo objavo: »Pri gospe Mollie, 44 Rue Sant-Placide,
Pariz dobite vse predmete, ki se nanašajo na don Boska: svetinjice, podobice, devetdnevnica k
Mariji Pomočnici, Salezijanski vestnik, naročnino za don Boskove moralne knjige.« Tudi v hiši
Sénislhac so delili francoski Salezijanski vestnik.

12.5 Page 115

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
115
Spodbuden dogodek mu je dal priložnost za lep zgled krščanskega življenja.
Neki fant iz bogate družine je šel s svojim očetom v Rim, kjer naj bi oče sina
predstavil svetemu očetu Piju IX. Ko je dobri oče prišel pred papeževo obličje,
ga je prosil, da bi podelil njegovemu Luigiju blagoslov z namenom, da bi ga Bog
ohranil v ljubezni svojih staršev. Papež je nekaj trenutkov z očetovskim in lju-
beznivim pogledom motril fanta, potem pa se je zbral, dvignil oči proti nebu in
dejal: »Luigi, ostani vedno dober kristjan.« Nato mu je položil roko na ramo in
pomenljivo nadaljeval: »Luigi, bodi bogat.«
»Preblaženi oče,« se je vmešal oče, »mi ne prosimo svetnih dobrin. Bog
nam jih je dal …«
Toda ne da bi se prekinil, je papež nadaljeval: »Luigi, bodi bogat resničnega
bogastva. Ohrani strah božji.« Navzoči gotovo niso vedeli, kdo sta tisti oče in tis-
ti sin, v katerih mi z lahkoto prepoznamo grofa Colla in njegovega sina Luigija.
Navzoči so ne brez velike težave pristopili k svetemu obhajilu. Po končani
maši so se vsi napotili v majhno zakristijo, ki je bila že tako polna ljudi, in tisti,
ki jim je uspelo priti noter, so pokleknili pred Božjim možem. Tisti, ki so bili
zunaj, so želeli priti za prvimi, toda tajnik je prosil, naj dovolijo don Bosku, da
opravi zahvalo po sveti maši. Poslušali so ga. Vsi, ki so se mogli zriniti v zakristi-
jo, pa so okoli don Boska, ki je molil, napravili krog in tiho in pozorno čakali, da
konča zahvalo. »Ko vidiš don Boska pri molitvi,« je opozoril eden izmed časopi-
sov, ki je poročal o maši pri Obiskovanju,15 »je, kakor da bi čutil, kako nebeška
rosa pada na srca.«
Po zahvali so se tisti gospodje vsi postavili v vrsto in se mu drug za drugim
predstavili. Billi so veseli, da jih je pogledal, in jim podelil blagoslov. Na koncu je
prinesel veselje svojega obiska še skupnosti; kardinal Guibert mu je dovolil, da
sme prestopiti prag klavzure. Moral pa je skozi skrivna vrata, ker skozi cerkev
ne bi prišel niti v eni uri. Zbranim redovnicam je govoril o zvestobi pri izpolnje-
vanju pravil. Nato so mu predstavili nekdanjo predstojnico mater Mario Kotzko
Le Pan De Ligny, ki je že prekoračila sedemdeset let in je bila močno bolehna.
Sestre, ki so jo imele zelo rade, so prosile don Boska, da bi ji podaljšal življenje.
Na tako preprosto prošnjo se je nasmehnil, se za trenutek zamislil in odgovoril:
»Tega si ona gotovo ne želi, materi ni do tega, da bi še dolgo ostala na tej zemlji.
Vendar bo še morala nekaj časa živeti tukaj in bo odšla, ko ji bodo njene hčerke
dale dovoljenje za odhod.«
»Oh,« so dejale redovnice, »naša mati nas bo videla vse prej oditi v večnost,
ker ji ne bomo nikoli dale dovoljenja, da bi odšla.«
Toda devet let pozneje so ji ga morale dati. Materi so se bolečine tako zelo
povečale, da je živeti pomenilo zanjo samo še trpeti. Ko potem hčerke niso mog-
15 Le Monde, 17. maj 1883.

12.6 Page 116

▲back to top
116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
le več gledati tolikega mučeništva, so prosile Gospoda, da bi jo odpoklical, in
Gospod je uslišal njihovo prošnjo.16
Nato je šel obiskat gojenke, ki so bile v zavodu, ki je priključen samostanu.
Ko je videl ta dobra dekleta, je Božji služabnik, tako pravi vizitandinka, ki je dala
te podatke, postal takoj zelo vesel. Spodbudil jih je k izpolnjevanju krščanskih
dolžnosti in začel s temile besedami: »Hčerke, zapomnite si, da je samo en Bog,
da je samo en raj v nebesih, da je samo eno življenje tukaj na zemlji in da ima
vsak človek samo eno dušo.« Tajnik je pospešil odhod, ker so zdravi in bolni,
ki so se zbrali v velikem številu, začeli hrumeti in pretiti, da bodo podrli vrata.
Spomin na don Boska je še vedno živ v tej hiši. Malo pozneje je nekdanja
gojenka, ki je postala novinka Oznanjenja v Turinu, Cecilia Roussel, kupila in
dala blagosloviti kip Marije Pomočnice. Poslala ga je tistemu samostanu, kjer ga
redovnice in gojenke obdajajo z dvojno pobožnostjo.
Plemič, ki si je zaslužil in tudi dosegel čast obiska, je bil vikont Damas, ki
je s krščanskim pogumom in sveto vztrajnostjo uporabil svoje življenje za ple-
meniti misijon, da bi med francoskim narodom s pobožnimi romanji vzbudil
vero. Njegova kočija, ki jo je poslal na Boulevard Messina, je pripeljala v njegovo
palačo don Boska 25. aprila nekako ob pol devetih. Gospod je ob vznožju sto-
pnišča, ki je vodilo na dvorišče, z visokim spoštovanjem sprejel častitega gosta,
ki je oprt na roko svojega gostitelja počasi šel po stopnicah do balkona pred
vežo, kjer ga je pozdravila vsa družina. Po prijaznem pozdravu so ga popeljali v
zasebni oratorij, kjer so vsi domači in nekateri najbližji sorodniki bili pri sveti
maši. »Nemogoče je opisati,« piše Le Monde 19. junija, »globok mir in nebeš-
ko zbranost velike plemenite družine, ko je častiti duhovnik v svetih oblačilih
pristopil k oltarju in s svojim blagoslovljenim glasom začel moliti molitve, ki jih
Cerkev od vekomaj dviga k večnemu veličanstvu.« Sveta daritev je tako poteka-
la sredi verske tišine. Skoraj vsi navzoči so iz njegovih rok prejeli evharistični
kruh.
Po opravljeni zahvali so ga popeljali v sobano, kjer mu je skupina otrok iz-
rekla dobrodošlico. Njegovo ljubeznivo vedenje je takoj pridobilo vse navzoče.
Ko jim je spregovoril ustrezne besede in jih blagoslovil, se je obrnil k odraslim.
Že imenovani časopis je poročal: »Treba je biti pri takih srečanjih z don Boskom,
da si naredimo predstavo o mirnosti, spoštovanju in dostojanstvu, ki tam vse
navdaja. Preudarna in uglašena duhovnikova beseda, ki ji italijanski prizvok
daje poseben čar, skromnost njegovih misli in pravilnost gledanj, vse skupaj
diha nadnaravno veličino, ki prevzema vse navzoče.« Ko so vsi navzoči na ko-
16 Ta dogodek omenja tudi anonimni spis z naslovom Abrégé de la Vie et des Vertus de la Vénérable
Mère Marie KoiAa Le Pan De Ligny, Supérieure du second Monastère de la Visitation à Paris [Prikaz
življenja in kreposti častite matere Marie Kotzka Le pan De Ligny, predstojnice drugega samosta-
na Oznanjenja v Parizu]. Založil samostan.

12.7 Page 117

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
117
lenih prejeli njegov blagoslov, so ga povabili na zasebno okrepčilo. Potem se je
vikont popolnoma ravnal po navodilu ljubljenega gosta, mu pomagal vstopiti v
kočijo in mu stal ob strani ves čas, ko je don Bosko obiskoval bolne in potrebne
njegovih duhovnih spodbud.
Tisti dan je don Bosko prinesel svoj blagoslov neki sveti bolnici, to je mate-
ri Mariji od Jezusa, ustanoviteljici Malih sester vnebovzetja za pomoč ubogim
bolnikom na domu. Prijateljice hiše so storile vse, da bi priskrbele skupnosti
uslugo don Boskovega dragocenega obiska. Družba, ki so jo 1842 ustanovili v
Saint-Servan v Bretaniji, se je sedem let pozneje preselila v Pariz in 1870 pos-
tavila svojo materno hišo v Grenelle v predmestju Pariza. Tja se je odpravil don
Bosko, da je blagoslovil delo, ki se je posvečalo izključno revežem. Pozorno je
poslušal poročilo o posebnem poslanstvu sester in obljubil, da bo molil za nji-
hov razvoj. Mati, ki je bila zelo bolna, je kljub bolezni hotela biti navzoča. Nav-
zoč je bil tudi pater Pernet, asumpcionist, ki je dal ustanovi dokončno obliko in
jo duhovno vodil. Rekel je don Bosku: »Dobri oče, molite posebej za to drago
mater, da ji Gospod podari zdravje, da bomo mogli uživati dobro v korist cele
družine.«
»Molil bom za vse vaše namene,« je odgovoril smehljaje se, »in bom prosil
Boga, da dá tej vaši materi starost Metuzalema, se pravi dvesto devetinsedem-
deset let
»Oh, oče!« je prestrašena vzkliknila mati.
»Prav, odvzemimo prvo številko. Če potem odvzamemo še kako, bo ostalo
devetinpetdeset let.«
»Toda oče!« je presenečena vzkliknila mati.
»Sprejmite, sprejmite.«
»Sprejemam,« je odvrnila.
»Kar se tiče mene, vas samo prosim, da molite za don Boska, da bo rešil
svojo dušo.«
»In naj živi toliko let kot jaz,« je dodala ona.
»Oh, če bi jaz živel tako dolgo kot Metuzalem, potem bi cel svet postavil na
glavo. Toda vi, mati … če bi živeli tako dolgo kot ta očak, kako bi napredovala
vaša družba! In potem pridejo nebesa, kjer vam bodo vaše hčerke z vsemi du-
šami, ki so jih rešile, delalo venec in krono. In jaz bom, ko vas bom srečal tam, z
vso vašo družino prosil Gospoda, da mojo družino postavi malo vstran od vaše,
v kak kot nebes, da moji nagajivci, ki toliko kričijo, ne bi motili vašega miru …«
Pred odhodom je don Bosko blagoslovil vso skupnost in sklenil z besedami:
»Dobre sestre, za vas vse bom prosil pobožnosti, gorečnosti in vztrajnosti pri
zvestem izpolnjevanju pravil.« Ko je odšel, ni rekel zbogom, temveč je pustil
upanje, da se bo na poti iz Lilla, kamor se je nameraval odpraviti, znova oglasil
v Grenellu, kjer bi tudi rade volje daroval sveto mašo.

12.8 Page 118

▲back to top
118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Zgoraj navedeni dvogovor se je večini sester zdel šala; ne pa tudi materi in
nekaterim drugim sestram. Malo pozneje je baronica Reille, ki jo je sprejel don
Bosko, vprašala, ali je upanje, da bo ustanoviteljica ozdravela. Ne bi ji rad vzel
upanja, zato je rekel: »Da, toda molite. Od 1. maja do 30. junija naj vsak dan
zmolijo trikrat Pozdravljena Kraljica, tri očenaše in tri zdravamarije
Don Bosko se je 20. maja res še enkrat vrnil v Grenelle17 in tam daroval
sveto mašo. Ponj je prišel pater Pernet in ga odpeljal iz palače madame Saint-
Seine na Boulevard Saint Germain. Tako je bil med polurno vožnjo sam z Božjim
služabnikom. Ker je videl, da je zelo izmučen, si ni upal govoriti. Kljub vsemu pa
mu je razložil naravo ustanove, njen namen, nalogo Malih sester in vse drugo.
Don Bosko je poslušal, poslušal. Ko je končal svojo predstavitev, je pater Pernet
vprašal: »Oče, povejte mi, kaj si mislite o tej ustanovi? Prihaja od Boga?« Sve-
tnik se je za trenutek zbral: »Da,« mu je odgovoril popolnoma prepričan, »to
delo prihaja od Boga … Naredila bo ogromno dobrega. Nadaljujte.« Pater Pernet
se je začutil tako potolaženega in prepričanega, da mu ni postavil več drugih
vprašanj, čeprav ga je prej nameraval vprašati marsikaj, kar se ga je osebno
tikalo. Toda bojazen, da bi ga preveč utrudil, ga je zadržala.
Maša, ki je bila določena za osmo uro, se je začela ob devetih. Mater, ki je
bila priklenjena na posteljo, so na rokah prenesli v kapelo in jo leže položili za
oltar, edini še prosti prostor, kajti množica, ki se je zbirala že od šestih, je skoraj
popolnoma zasedla samostan. Bilo je veliko bolnikov in veliko obhajil. Ker mati
ni mogla več ostati tešč, ji je don Bosko podelil obhajilo pred mašo. Po maši ga je
pater Pernet prosil, da bi ji podelil poseben blagoslov. Zmolil je z njo zdravama-
rijo, Pozdravljena Kraljica in nato še oremus. Na koncu pa je dejal: »Želim vam
zdravje in svetost. Vaše življenje je križ in trpljenje. Želite samo Božjo voljo.«
Sestre so morala odstopiti prostor gostom za avdience, ki so trajale vse do
poldneva. Med drugimi sta se mu predstavili dve kmetici iz Vandeje, ki sta pre-
potovali 250 km, da bi ga videli in govorili z njim. Ko sta na predvečer prišli v
Pariz, ju je določil za Grenelle. Tam sta čakali od šestih zjutraj do treh popoldne,
ne da bi kaj jedli in pili. Ko sta končno prišli ob treh na vrsto, sta veseli zapustili
don Boskovo sprejemnico.
Don Bosko je tukaj kosil z don Ruom in tajniki, s patrom Piccardom, opa-
tom Le Reboursom, župnikom pri sv. Magdaleni, z generalnim vikarjem njegove
eminence in drugimi.18 Moral je biti zelo utrujen, ker je kar na lepem zaspal.
Tedaj je pater Piccard dal znamenje, naj gostje molčijo, da ga ne bi motili.
17 V Vita, dva zvezka, je v drugem zvezku na str. 555 zapisano »15. maj«, ampak je napaka. Don
Bosko se je iz Lilla vrnil 16. Sestra Emmanuella je 19. maja napisala vsem hišam: »Pričakujemo
ga jutri; prišel bo maševat v našo kapelo«. Prim. La Mère Marie de Jésus. Paris, Maison de la Bonne
Presse, 1909, str. 313. Podrobnosti, zgoraj opisane, so vzete iz tega dela, str. 309–316.
18 Dodatek, št. 33.

12.9 Page 119

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
119
Ko se je prebudil in so končali kosilo, je Božji služabnik obiskal mater v nje-
ni sobi. Pater Pernet se mu je vrgel k nogam in ga prosil, da bi izprosil ozdravi-
tev bolnice. Don Bosko se je zadržal deset minut ob njeni postelji in ji rekel: »Vi
ste preveč koristni svoji Družbi, da bi šli v nebesa.« In patru: »Molite in storite,
da bodo tudi drugi molili do 16. julija, praznika Karmelske Matere Božje. Tudi
jaz bom molil in spodbudil tudi svoje salezijance in gojence k molitvi.« Nato so
don Boska popeljali v bolniško sobo, da je blagoslovil bolne sestre. Ko se je pos-
lovil, so ga prosili za zadnji blagoslov skupnosti. Sestra Emmanuella Maria piše:
»Njegov obraz je dobil čisto poseben izraz, zdelo se je, kakor da bi nadnaravni
žarek prešinil njegovo lice. Govoril nam je o tolažbah tistega dne in dodal nekaj
besed o pogostem obhajilu, ki naj bi bilo luč, moč, svetost našega življenja. Nato
nam je podelil svoj blagoslov. Ko je odhajal, ga je bilo težko kakor že zjutraj bra-
niti pred množico, ki se mu je hotela približati in se dotakniti njegove obleke.«
Pater Picard je ostal, in ker je videl, da so sestre močno presunjene, jim je pove-
dal veliko zgodb o don Bosku, med drugimi dogodek, ki se je pripetil tisto jutro.
Ko je prihajal, se je zdelo, da don Bosko nič ne vidi. Toda kar nenadoma je med
množico odkril fanta uglednega videza, ki ga sicer še nikdar ni videl, in mu dal
znamenje, naj se približa. »Kaj počnete tukaj v Parizu?« ga je vprašal.
»Vpisan sem na Katoliško univerzo in obiskujem predavanja iz prava,« je
odgovoril fant.
»Pokažite mi tisto knjigo.«
Bil je misal. Don Bosko mu je krepko stisnil roko in rekel: »Kmalu boste
eden naših.« Ko ga je po maši prišel pozdravit v koru, ga je povabil, da bi šel za
njim. Spet je ponovil: »Kmalu vas pričakujem v Turinu.« Pozneje se je zvedelo,
da je bil to sin ene izmed tako imenovanih Dames Servantes des Pauvres [Dame
služabnice ubogih], združenje gospa, ki so nekaj ur na dan pomagale Malim
sestram za pomoč bolnim revežem na domu. Njegova mati je prosila in dobila
dovoljenje, da ga je pripeljala k don Boskovi maši. Vendar si ne bi mogla nikdar
misliti, kaj se bo zgodilo. Ker je bila zelo pobožna, se ni prav nič upirala.
Dvoje drugih dogodkov nam je povedala gospa, ki je bila sama vpletena
vanje. Neka osemnajstletna mladenka je želela postati redovnica, vendar se ni
mogla odločiti, v katero redovno družbo naj bi vstopila. Ker je menila, da bi
ji don Bosko lahko pomagal, se je toliko trudila pri svojem spovedniku patru
Baillyju, da je 25. aprila dobila avdienco, v kateri je don Bosku povedala svoje
težave. Imenovani pater ji je predlagal Male sestre, ki pa njej niso ugajale oziro-
ma, kakor se je izrazila, so se ji zdele nepomembne. Potem so bile tu še Hčere
ljubezni, do katerih pa je čutila odpor, ker so ji jih prikazali kot vojaško discipli-
nirane in brez družinskega življenja, z malo dostopnimi predstojniki. Ko je don
Bosko slišal za te njene pomisleke, se je za trenutek zamislil in potem odločno
rekel: »Postanite sestra sv. Vincencija.« Nekaj let pozneje je dekle po njegovem

12.10 Page 120

▲back to top
120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nasvetu postala sestra Elisabetta in sedaj, ko to pišemo, je že petinštirideset let
redovnica te ustanove.
Spodbujena od tako ljubeznivega sprejema je 20. maja poskusila znova. Od
mladosti je imela gluhonemo prijateljico. Ali je don Bosko ne bi mogel ozdra-
viti? Z nekaterimi tovarišicami se je na dan drugega obiska vrnila k asumpci-
onistkam in pripeljala s seboj ubogo revico. Vse skupaj so kot skupina prišle k
don Bosku in ga prosile, da bi dekletu vrnil dar govora in sluha. Don Bosko jih je
naklonjeno poslušal, nato malo pomislil in jim svetoval devetdnevnico k Mariji
Pomočnici. Ko je devetdnevnica šla proti koncu, je gluhonema začela ponavljati
glasove, ki jih je bilo slišati v njeni okolici. Se pravi, da je slišala. In ni trajalo
dolgo, ko je začela tudi govoriti.
Ko so sestro Elisabetto vprašali za vtis, ki ga je don Bosko naredil nanjo,
je odgovorila; »Vtis očetovske dobrote. Bil je vsem vse, čeprav je bil bolehen in
je komaj hodil. Ko so ga kaj vprašali, je pred odgovorom vedno malo pomislil,
kakor da bi od zgoraj iskal nasvet za odgovor, ki naj bi prišel iz njegovih ust.«
Kakor smo že povedali, svetnik ni hotel skupnosti prizadejati žalosti. Toda
nekemu gospodu, prijatelju sester in tiste dni navzočemu v Grenellu, s katerim
je za trenutek ostal na štiri oči in ga je prosil, da bi od Boga izprosil ozdravljenje
matere, je odkimal z glavo in jasno povedal: »Ne. To je Božje delo in bo obstajalo
tudi brez nje.« Mati Marija od Jezusa je odšla v nebesa 18. septembra. Rodila se
je 7. novembra 1824. Manjkalo je malo več kot mesec dni, da bi izpolnila deve-
tinpetdeset let.
Pojdimo po vrsti. V četrtek 26. aprila je don Bosko maševal v sirotišnici
Predstavitve, ki jo je ustanovil kanonik Pelgé v ulici Nicolò v Passyju, pariškem
predmestju. Pri oltarju ga je spremljal ustanovitelj hiše. V kapelici, vsej v belem
in zlatu, je okoli oltarja stal roj štiri do pet let starih deklic, za njimi so stale več-
je, ki so zares angelsko lepo pele. Veliko obhajil. Po končanih avdiencah je don
Bosko na dvorišču videl veliko množico ljudi, ki so čakali na njegov odhod in mu
predstavili svoje bolnike ter prosili za njegov blagoslov.
Dne 27. aprila je maševal pri damah De la Retraite ali Zadnje večerje v Vie
La Chaise. Ob sedmih se je začelo zbirati ljudstvo. Ker so bile to zvečine ugledne
osebe, so se ob prihodu dale vpisati v poseben seznam. V koru so zasedli pros-
tor člani družine De Cesaac, po namenu katere naj bi darovali sveto mašo. Ko se
je kapela napolnila, so morali drugi ostati v govorilnici: v obeh prostorih je bilo
kakih štiristo gospodov in gospa. Med navzočimi je bilo veliko vseh vrst bolni-
kov. Svetnik je prišel ob pol devetih in kmalu zatem se je začela sveta maša. Po
evangeliju je govoril o svoji ustanovi. Kljub veliki gneči je v največjem redu in
zbranosti razdelil veliko svetih obhajil. Oče, pridigar duhovnih vaj,19 ki je videl
19 Prim. zgoraj str. 64.

13 Pages 121-130

▲back to top

13.1 Page 121

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
121
vse to ljudstvo, je menil, da je nemogoče pridigati in da je najbolje, da odide.
Po maši se je ponovil evangeljski prizor množic, ki so se zbirale okoli odreše-
nika in ga prosile pomoči: eni so se hoteli dotakniti njegove obleke, drugi so ga
prosili za blagoslov, tretji za kako milost. Mnogim se je posrečilo preriti se do
njega, mnogim tudi ne. Zdi se, da je svetnik dajal prednost bolnikom in mladim,
ki jih je blagoslavljal s posebno zbranostjo. Proti poldnevu so ga duhovniki, ki
se niso nikdar oddaljili od njega, rešili gneče in ga popeljali k redovnicam, ki
so ga pričakovale. Tam je sedel za nekaj trenutkov mednje. Saj je bil še kako
potreben počitka. Ko jim je povedal nekaj ljubeznivih besed, jih je blagoslovil,
in preden jih je zapustil, dal vsaki svetinjico matere Božje Marije. Od vrat se je
še enkrat obrnil k sestram in jim dal blagoslov presvete Device Marije. Hišna
kronika pravi: »Zapustil nas je okoli ene in nas vse napolnil z občudovanjem
zaradi svoje ponižnosti, mirnosti in miru kljub tolikšni množici, ki ga povsod
obdaja in hodi za njim. Čuti se, da živi v višjem svetu in da tukaj izžareva samo
njegova ljubezen.«
Istega dne je obiskal Kalvarijske dame, ki so v Vie De Lourmel vodile bolni-
šnico za bolne na lupusu, bolezni, ki kot čir popolnoma in strašno razje človeški
obraz. Te dame so vdove, ki se družijo v svobodno in laiško združenje brez za-
obljub in brez posebne obleke in živijo s svojimi družinami. Prihajale so od vseh
koncev Pariza in nudile svojo pomoč bolnikom. S svojim obiskom je don Bosko
hotel dati priznanje kreposti teh velikodušnih bolničark.
Dne 28. aprila je bila maša in konferenca pri Mariji Zmagovalki. O tem
bomo poročali v naslednjem poglavju.
Za don Boska je imela cerkev sv. Tomaža iz Villanove posebno privlačnost.
Ko je mladi študent Frančišek Saleški goreče molil pred podobo matere Božje
Marije, ki jo častijo v tej cerkvi, se je čutil osvobojenega strašne skušnjave, ki
ga je silila, da bi skoraj obupal nad svojim večnim zveličanjem. Don Boska je
tja privedla pobožnost našega svetega zavetnika.20 V seznam maš je za svojim
imenom napisal dve vrstici: »Abbé Jean Bosco, supérieur de la Pieuse Société
SalAtenne, recommande à St François de Sales toutes ses aeuvres, dont St Francois
est le patron [Oče Janez Bosko, predstojnik Salezijanske družbe, priporoča sv.
Frančišku Saleškemu vse svoje ustanove, katerih nebeški zavetnik je sv. Fran-
čišek].«
Don Bosko je v tej cerkvi maševal 29. aprila. Veliko pred osmo uro v sve-
tišču ni bilo več prostora. Don Bosko je spregovoril vernikom nekaj besed o
zaslugah del krščanske ljubezni in o svojih ustanovah. Ko je odhajal, sta se dva
20 Sliki navadno pravijo Vierge Noire [Črna Devica] zaradi njene barve, njen resnični naslov pa je
Naša ljuba Gospa osvoboditve. Pred to podobo je mladi Frančišek Saleški izpovedal svojo prvo
obljubo čistosti. Toda takrat so to podobo častili v cerkvi sv. Štefana des Grès, v študentski četrti v
ulici sv. Jakoba. Pobožni ljudje so sliko rešili pred revolucijo in jo 1806 zaupali v varstvo sestram
sv. Tomaža iz Villanuove na Vie Sèvres.

13.2 Page 122

▲back to top
122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
fantka skozi noge navzočih in kljub gneči pririnila do njega in ga kako minu-
to samo gledala. Potem sta na svetnikov namig prijela eden njegovo desno in
drugi njegovo levo roko in ga še vedno gledala in pričakovala od njega kako
besedico, on pa je počasi šel naprej, ne da bi se hotel otresti otroških rok. Pos-
lušal je in odgovarjal na vse, kar so mu pripovedovali, in oba otroka sta ostala
pri njem, dokler niso prišli starši in ju odvedli. Ta ljubki prizor so časopisi na
dolgo opisovali.
Cerkev sv. Tomaža iz Villanuove ni bila daleč od sester, ki so poimenovane
po tem španskem svetniku. Don Bosko jih je pred odhodom obiskal. V skupnos-
ti je še živ spomin na dvoje branj vesti. Ko je srečal magistro novink, ji je dejal:
»Ne prosite, da bi vas nadomestili.« Sestra je prav takrat razmišljala, kako bi
se znebila te obveznosti, vendar tega še ni nikomur povedala. Ko je potem stal
pred vsemi zbranimi sestrami, je nepričakovano vprašal: »Tukaj manjka ena
sestra. Kje je?« Dejansko je bila ena zaposlena zunaj z gosti. Prav njej je želel
svetnik nekaj povedati. Ko jo je videl, ji je rekel: »Vi imate težke notranje tegobe.
Vendar se ne smete dati zmesti in jih jemati s slabe strani: so samo preizkušnja,
ki vam jo pošilja Bog.« Bila je vesela sestra in vedno radostnega obraza, tako da
si nihče niti misliti ni mogel, da trpi hude duševne muke.
Ko so prišli na trg, je bilo tam polno gosposkih in navadnih kočij, ki so
popolnoma zapirale prehod. Ena ga je popeljala na Trg sv. Sulpicija. Tokrat je
šel v župnišče. Ob njem stoji cerkev, ki ima svojo zgodovino. Posvečena je vne-
bovzetju, imenujejo pa jo Nemško, ker so v to mestno četrt v sedemnajstem in
osemnajstem stoletju prihajale k nedeljski maši služkinje plemiških družin, ki
so zvečine prihajale iz nemške Švice. Tukaj je opravil svoje molitve papež Pij
VII., ko je 1804 prišel v Pariz kronat Napoleona I.
Tukaj je na začetku istega stoletja msgr. Frayssinous kot prvi po revoluciji
uvedel apologetske tečaje o osnovah krščanskega verovanja, konference, ki so
potem vodile k zamisli tako imenovanega verskega pouka in ga v postnem času
privedle na najslavnejšo prižnico v cerkvi Notre-Dame. To vzvišeno pridiganje
se opravlja še danes. Pozneje so v to cerkev prinesli novo dejavnost, ki je cvetela
v času don Boskovega obiska, to je katekizem verske vztrajnosti za gospodične
iz visoke družbe. Za predavanja so skrbeli semeniščniki višjih letnikov iz bliž-
njega bogoslovja.
Obisk je bil napovedan za pol enajsto uro. Toda na don Boska so morali
čakati celo uro. Da bi izrabili čas, je opat Sire, ki je vodil to ustanovo, bral iz
življenjepisa D'Espineya nekaj zanimivih odstavkov o svetnikovem življenju:
zgodbo o psu Sivcu, zgodbo o norišnici, o njegovem načinu, kako je začenjal in
vzdrževal svoje ustanove, in o nekaj čudežih, ki jih je storil. To branje je vzbudi-
lo v poslušalcih pravi pohlep, da bi ga mogli videti.
Poleg obiskovalk katekizemskih ur je prišlo še veliko drugih tujih ljudi, ki

13.3 Page 123

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
123
so napolnili vsak kotiček in se povzpeli celo na stopnice prižnice. Ropot kočije,
ki se je ustavila pred cerkvijo, je elektriziral množico. Čeprav so v tistem trenut-
ku začeli peti neko pesem, so v hipu utihnili. »Navzočnost svetnikov občutimo
na daljavo,« piše neka dnevničarka, po kateri povzemamo te podatke.21 »Don
Bosko še ni vstopil v cerkev, ko so vsi občutili navzočnost nekega izrednega
bitja.«
Ravnatelj mu je predstavil gojenke in mu izrazil svoje zadovoljstvo, da ga
lahko sprejme v cerkvi, ki jo je obiskalo že toliko slavnih osebnosti in celo papež
Pij VII. Don Bosko je odgovoril z nekaj besedami s počasnim tempom, kot člo-
vek, ki prevaja svoje misli iz drugega jezika, kakor tudi, kakor piše zapisničarka,
z Italijanom lastnim naglasom.22 Njegov glas je bil tisto jutro kar precej krepek.
»Jaz sem samo ubog duhovnik,« je dejal. »Tudi mene zelo veseli, da sem v tej
cerkvi sv. Sulpicija, kjer kot vedno kraljuje zvestoba vsem verskim izročilom
in krščanski pobožnosti. Veseli me, da je tudi papež Pij VII. slavnega spomina
obiskal to cerkev. Ta spomin mi je nadvse prijeten, ker je bil Pij VII. nadvse ve-
lik salezijanec. Želim, da bi vedno ohranili vero, ki vas preveva, in ostali zvesti
Katoliški cerkvi. To je želja, ki jo izražam ne samo vam, temveč tudi vašim so-
rodnikom in prijateljem, da bi bili vsi skupaj eno srce in ena duša, kakor nam
priporoča Gospod. Zlasti vam priporočam, da bi ohranili vedno edino pravo bo-
gastvo, bogastvo vseh bogastev,23 edino bogastvo, ki naj bi si ga želeli in si ga
pridobili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To je strah božji, brez katerega si ni
mogoče misliti Božjega prijateljstva tukaj na zemlji in potem v večnosti. Sedaj
pa, če imate v žepu svetinjice, križce ali druge pobožne predmete, jih vzemite
v roke in jaz vam jih bom v moči posebnega papeškega pooblastila blagoslovil
in obdaril z odpustki. Ta blagoslov spremlja odpustek tristo dni.« Don Bosko je
imenoval Pija VII. »nadvse velikega salezijanca«, ker je uvedel v Cerkev češčenje
Marije Pomočnice. Nato je še posebej blagoslovil majhne otroke, ki so mu jih
predstavile njihove mamice.
Množica, polna spoštovanja, se ni razšla, dokler se ni odpeljal. Dnevničar-
ka ga takole opisuje: »Don Bosko ima še črne lase. Je povprečne postave. Hodi
malo sklonjen in ima dolg in suh obraz. Hodi zelo počasi, ker so ga napori ut-
rudili. Poleg tega zelo slabo vidi. Kako koristen je stik s svetnikom! Po tem don
Boskovem obisku sem se čutila popolnoma spremenjena.«
Opoldne se je odzval povabilu grofice Grocheslske z Vie Prony. Dobra gospa
21 Sestra redemptoristka iz samostana Landser v Alzaciji, ki je takrat pridno obiskovala katekizem-
ske ure. Ona nam je odstopila prepis svojega dnevnika za dneve od 29. aprila do 1. maja.
22 Že imenovani zgodovinar Mourret, ki je bil navzoč, piše v nekem svojem pismu v nekoliko nego-
tovi francoščini s sladkim italijanskim naglasom. Neki zapisnik zborovanja podaja malo popravl-
jen svetnikov govor (Dodatek, št. 34).
23 Tukaj je dnevničarka omenila izgovarjavo in je v oklepaj postavila ricesse – bogastvo. [Op. preva-
jalca: po francosko se izgovarja rišes, italijansko pa, kakor je izgovoril don Bosko – ričes].

13.4 Page 124

▲back to top
124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
si je tako goreče želela to srečo! Že 24. aprila je pisala tajniku: »Najbolj srečen
dan našega življenja bo, ko bomo pod našo streho sprejeli tako imenitnega gos-
ta, kot je don Bosko. Molimo, da ne bo prišlo nič vmes, kar bi nam lahko pre-
prečilo tako odlikovanje. Poskrbeli smo že za najbolj fino in nežno meso, ki ga
je mogoče dobiti.«
Ta kneginja nam je tudi posredovala novico, ki jo je ona zanesla na Poljsko
in ki so nam jo sporočile zaupanja vredne osebe. Neka plemenita francoska go-
spodična je živela v velikih duševnih stiskah, ker se je čutila poklicana v redovni
stan, vendar ni mogla natančno razlikovati, ali je to Božji glas ali ne. Želela je
don Boskov nasvet. Že več ur je čakala na sprejem, ko je don Bosko, ne da bi
jo videl in slišal, stopil iz svoje sobe v predsobo, in ne da bi ji dal odpreti usta,
dejal: »Ne, ne, vi ne boste redovnica. Omožili se boste z nekim plemenitim Po-
ljakom in imeli boste veliko otrok.« Res jih je imela dvanajst.
O popoldanski konferenci in o maši 30. aprila bomo govorili v naslednjem
zvezku. Sedaj se bomo ustavili pri benediktinkah Presvetega Zakramenta, ime-
novanih tako po svetišču v Vie Monsieur.24
Ko so te redovnice slišale, da je don Bosko prispel v Pariz, se jih je pola-
stila silna želja, da bi ga videle. Novice, ki so jih slišale o njem, pa so njihovo
željo še bolj podkrepile. Toda kaj naj bi storile, da bi si izprosile njegov obisk?
V Parizu niso poznale nikogar, ki bi jim mogel pomagati, poznale pa so dok-
torja D'Espineya iz Nice in so se obrnile nanj. Doktor je dvakrat pisal gospe
De Combaud. Tudi predstojnica je večkrat pisala don Bosku. Pri tem je prosila
celo nekega benediktinca za posredovanje. Doktorjeva krščenka, ki je živela v
Parizu, ni opustila nobene priložnosti, da bi ji uspelo v njeni nameri.25 Vendar
vse skupaj ni nič pomagalo, ker je don De Barruel z namenom, da bi don Bo-
sku prihranil čim več naporov, odločno nasprotoval. Tako je prišel 1. maj, ko je
moral De Barruel za kratek čas prekiniti svojo službo v predsobi in prepustiti
svoje mesto nekemu redovniku iz hiše Nazaret. Ta je bil bolj popustljiv. Ko je
doktorjeva krščenka zvedela za to, je izrabila priložnost in imela srečo, da ji je
namestnik obljubil, da bo don Boska pripeljal k benediktinkam. Svojo nalogo je
izpeljal tako mojstrsko, da je don Bosko sam, ko je srečal gospodično, ko je šla
k lazaristom na konferenco, rekel : »Danes popoldne bom potem, ko bom odšel
od tu, obiskal neko bolnico in potem bom šel k benediktinkam.«
Ko so ljudje zvedeli za novico, so zasedli hišo, tako da so sestre komaj rešile
klavzuro. Na don Boska so čakali od petih do sedmih. Ko so potem izgubile vse
upanje, so šle v obednico k večerji, ki so jo že tako preložile za eno uro. A ni še
poteklo četrt ure, ko so naznanili toliko zaželen prihod. Nepredvidene okoliščine
so don Boska zadržale toliko časa, da se je hotel odpovedati temu obisku, zlasti
24 Imamo poročilo predstojnice z dne 3. oktobra 1890.
25 Dodatek, št. 35.

13.5 Page 125

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
125
še, ker je don De Barruel spet prevzel svojo vlogo in so za sedmo uro pričakovali
Božjega služabnika na večerjo pri plemeniti družini De Fougerais na Boulevard
Villars. Toda njegov pomočnik, ki je prav tako spremljal don Boska, je zavedajoč
se dane obljube, rekel po tiho kočijažu: »Vie Monsieur, številka 20.« Don Bosko,
ki je bil prepričan, da gre na Boulevard Villars, se je začudil, ko je kočija zapeljala
na dvorišče in je videl, da mu prihaja naproti trop samih redovnic.
»Kje smo?« je vprašal.
»Pri benediktinkah.«
»Pri benediktinkah?« Nato je, kot da se ne bi nič zgodilo, nadaljeval: »Govo-
rili so mi o njih. Tukaj sem.«
Don De Barruel, ki je bil očitno jezen, je rekel predstojnici: »Ob sedmih
mora biti pri De Fougeraisovih. Hitro nas popeljite tja, kjer je zbrana skupnost.
Od vrat vas bo blagoslovil in potem gremo takoj naprej.« Pri vhodu v sobano
je don Bosku priporočil, naj blagoslovi redovnice in se potem takoj vrne. Ko pa
je don Bosko videl zbrano skupnost, se je z nasmehom obrnil k njemu in dejal:
»Prav.« In je sedel v pripravljen naslanjač. Neka mati mu je vzela iz roke klobuk,
on pa: »Ne zamenjajte mi ga!«
Potem je dobri oče začel govoriti in jim rekel, da se mu zdi, da je pri sestrah
Marije Pomočnice, katerih redovna obleka je precej podobna njihovi. Nato je
govoril o pobožnosti do presvete Device Marije in Srca Jezusovega. Na kon-
cu navdušenega govora, ki je trajal kake četrt ure, je s presunljivim glasom in
dvignjenim prstom z značilno kretnjo rekel: »Vaša družba, vaša skupnost, ta,
ta tukaj bo rasla in bo Božje zadoščenje in veselje angelov. Da, ta skupnost tu-
kaj!« Ko je izgovarjal te besede, je kazal s prstom na tlak in poudarjal: »Cette
communité ici« [ta skupnost tukaj] ali kakor se je on izrazil cette maison ici [ta
hiša tukaj]. Če hočemo razumeti pomen tega stavka, moramo vedeti, da so ga
malo prej vprašali o usodi ene od vej te benediktinske družine, ki se je naselila v
Lurdu. Ko je tako zelo poudarjal ici, je hotel povedati, da ničesar ne pravi o tisti
skupnosti, kajti sedanja predstojnica je prepričana o uresničitvi te napovedi ali
obljube. Še danes ta hiša šteje več kot sto redovnic in že trideset let je v srcu
Pariza žarišče vere za toliko izgubljenih duš in pobožnosti za toliko drugih, ki
želijo v družbi živeti pobožno krščansko življenje. Družina v Lurdu ni bila de-
ležna enake usode.
Predstojnica ga je prosila, da bi blagoslovil bolnice, kar je z veseljem sto-
ril. Med njegovim blagoslovom se je redovnicam zdelo, da se mu je spremenil
obraz. Blagoslovil je tudi veliko svetinjic, ki so bile že pripravljene. Neka mlada
profesorica, ki je trpela zaradi oteklih nog in izpuščajev, je v svojem srcu prosila
Boga, da bi jo ozdravil v veri v njegove zasluge. Njeno upanje ni bilo prevarano.
Ko si je snela obveze, ni bilo nikakršnih izpuščajev več in se tudi niso nikdar več
pojavili, čeprav je zdravnik dejal, da se bodo vsako zimo.

13.6 Page 126

▲back to top
126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ko je že hotel oditi iz te skupnosti, je neka ženska vdrla v klavzuro, se vrgla
k njegovim nogam ter govorila in govorila. Na koncu je don Bosko dejal: »Vze-
mite to svetinjico in ji jo dajte in bo ozdravela.« To je bila edina stvar, ki jo je
razumela predstojnica, ki je bila zaposlena z nečim popolnoma drugim: izrabila
je priložnost in mu odrezala košček talarja. Nato ga je prosila, da bi tudi njej dal
kako svetinjico, in on ji je dal tri.
Mati mu je potem predstavila gojenko zavoda, ki so ga vodile sestre, in še
posebej vnukinjo doktorja D'Espineya Gabriello Noirol. Don Bosko je vse bla-
goslovil in jim zaželel, da bi postale svete Terezije, vendar se je čudno zaskrblje-
no ustavil pri Gabriellini. Nekatere gospe so to opazile in so v tem videle nekaj
posebnega, namreč da deklica ne bo več dolgo živela. Res je malo pozneje umrla.
Neki drug dogodek je imel v sebi nekaj čudežnega. Neko dekle bi rado pos-
talo redovnica, toda ker je bolehala na pljučih, si ni upala želeti česa takega. Ču-
dovite stvari, ki so jih pripovedovali o don Bosku, so jo opogumile, da je storila
vse, da je prejela njegov blagoslov. Nekega dne je verjetno v cerkvi sv. Sulpicija
že obupala, da bi zaradi brez števila ljudi prejela iz njegovih rok sveto obhajilo,
ko je kar nenadoma videla, kako se je don Boskova roka stegnila do tretje vrste,
kjer je bila ona, in ji ponudila sveto hostijo. To je vzela kot znamenje, da ji bo
Gospod dal zadostno zdravje za redovno življenje. Vstopila je k benediktinkam
kot oblata, ker je niso imeli za sposobno, da bi se podvrgla vsem zahtevam pra-
vil. Bila je v veliko podporo skupnosti zlasti s spremljanjem gregorijanskega
petja, kar je opravljala vse do svoje smrti leta 1890. S svojo gorečnostjo in s
svojo pokorščino je vedno dajala dober zgled svojim sosestram.26
Zunaj klavzure, na zunanjem dvorišču samostana, je don Bosko naletel na
množico nesrečnežev, ki so prosili usmiljenja in rotili, da naj ozdravi tako nje
same kakor njihove spremljevalce. Ko je šel skozi vrste, je ponavljal: »Imejte
vero!« Prosite Marijo Pomočnico.« Nekaterim je rekel: »Ozdraveli boste.« Lah-
ko bi rekli, da so se pojavljali prizori iz Apostolskih del, ko je sv. Peter hodil med
bolniki. Eno izmed poročil, ki smo jih prejeli, se končuje takole: »Ne moremo
končati tega poročila o obisku slavnega čudodelca drugače, kot da omenimo
številne osebe, ki so se priporočile njegovi priprošnji za različne duhovne da-
rove, kot npr. razsvetljenja, rešitev dvomov, osvoboditev od skušnjav, da so bile
uslišane, lahko potrdijo mnogi duhovniki, vredni vere.«
Dopoldan 2. maja je bil namenjen redovnicam Presvetega Srca v Conflansu.
Od vsega začetka njegovega prihoda v Pariz je želel, da bi maševal v eni izmed
treh hiš. Ko so izbrali dom na Boulevard des Invalides 31 ob materni hiši, je
26 V skupnosti je ostala stalna naklonjenost do don Boskovih sinov. Kadar koli je kak salezijanec šel
v tiste predele Pariza, ki so zelo daleč od njihove hiše v Ménilmontantu so v Rue Monsiuer dobili
pogrnjeno mizo. Huysmansonova je v Ménilmontantu videla ministrante, ki so ji navdihnili njen
spis o don Bosku. Tudi danes so odnosi odlični.

13.7 Page 127

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
127
tajnik postavil pogoj, da naj bodo navzoče samo redovnice in njihove gojenke in
nekaj najbolj pobožnih oseb Presvetega Srca. V nobenem primeru pa njegovega
prihoda ne bi smeli objaviti. Kljub vsem previdnostnim ukrepom se je v Bou-
levardu nabralo toliko ljudi, da je bila kapela nabito polna in cesta polna kočij.
Celih štirideset minut je delil obhajilo, in ko so ga vprašali, ali se čuti utrujene-
ga, je dejal: »Ta hiša je polna Boga: to je misel, ki me je držala pokonci.« Te ideje
se je spomnil, ko mu je pri obhajilu začelo zmanjkovati hostij in je pri vrnitvi k
oltarju odprl vrata tabernaklja in dobil poln kelih hostij.
Po maši so redovnice vseh treh domov, njihove novinke in gojenke nestrpno
čakale, da bi ga slišale govoriti. Najprej je obiskal redovnice. »Oče,« mu je dejal
nadškofijski tajnik, ki ga je spremljal, »to je redovna hiša.«
»To pomeni,« je odvrnil, »da naj ne govorimo o spreobrnjenju, temveč o
posvečevanju … C'est ici que l'on achète [tukaj se kupuje] … Je tako?« je vprašal
nadškofijskega tajnika.
»Bolje je reči on acquiert« [se pridobiva].
»Tu se pridobiva pravi ogenj, se pravi prava ljubezen do Boga in ne samo
zase, temveč zato, da ga nesemo drugam in delimo med duše. Za to je vir pres-
veti Zakrament. Širite to pobožnost, ki vsebuje vse druge: pobožnost do presve-
tega Jezusovega Srca. Imejte vedno pred seboj misel ljubezni do Boga v presveti
Evharistiji.«
Potem je pripovedoval dogodek z Luigijem Collom in Pijem IX. in nadalje-
val: »Mogoče želite zvedeti, kdo je ta, ki vam govori. Je ubog italijanski duhov-
nik, ki ima še številnejšo družino, kot je vaša. Morate moliti zame, kajti moje
uboge sirote potrebujejo tri stvari: hišo, ki jim daje dom, potreben pouk in
kruh. Molite tudi za naše misijonarje, ki delujejo v Patagoniji med divjaki. To
je ogromen predel zemeljske oble, ki ga zakriva tema poganstva in bi bil velik
Gospodov čudež, če bi se spreobrnili k resnici. Za to je potrebno veliko molitev,
dela in časa. Čas je odvisen od Boga, delo od misijonarjev in molitev od vas vseh.
Molite torej, da se bo Bog dotaknil src in pomnožil število dobrih kristjanov in
Marijinih častilcev. Jaz bom molil za vas in bom povabil tudi druge k molitvi, da
boste postale še bolj svete in se bomo nekoč dobili v nebesih.«
»Oče,« je dejal nadškofijski tajnik, hiše Sacre Coeur so tudi v Ameriki, kot v
Čilu in drugje.«
»Lepo, odlično. Zares sem vesel. Imate ustanove tudi v Braziliji? Tam je pot-
reba zares velika. Za ozemlje, ki je dvanajstkrat večje od Francije, je le malo
duhovnikov. Da, da, tu je potreba zares skrajna.«
Po teh besedah se je za trenutek zbral in skupaj z drugimi zmolil zdrava-
marijo, blagoslovil vse osebe hiše in njihove družine. Ko je odhajal, je naletel
na slaboumno deklico, ki so jo postavili tja, da bi jo blagoslovil. Ustavil se je in
pokazal veliko zanimanje in naklonjenost. »Moli vsak dan do praznika vseh sve-

13.8 Page 128

▲back to top
128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
tnikov en očenaš in eno zdravamarijo in bodi zelo pokorna.« Nato jo je počasi
dobrotljivo blagoslovil.
Pri vratih so stale zbrane novinke, ki so lahko slišale njegove besede.
Predstavili so mu dve, od katerih mu je prva priporočila v molitev svojo mater
in druga svojega očeta. Ta, ki je bil daleč od Boga, je bil ves besen, ker je hčerka
hotela postati redovnica. Don Bosko jo je milo pogledal in obljubil, da bo molil.
Nato je rekel drugi, da se bo njen oče spreobrnil in bo lepo umrl, kar se je nekaj
let pozneje res zgodilo. Prvi pa je rekel, da je njena uboga mati sveta duša, vsa
vneta za Boga, da bo kljub trenutnemu nezadovoljstvu kmalu prišla na obisk in
bo naklonjena samostanu vse do smrti. Tudi te napovedi so se uresničile.
Nato je šel h gojenkam, ki so ga pričakovale v neki drugi sobani. »Cela don
Boskova oseba je izžarevala svetost. Kljub izrazitemu italijanskemu naglasu in
slabotnemu glasu, ki ga je določala starost, nismo preslišali niti zloga od tega,
kar je povedal.» Tako beremo v hišnem dnevniku. Zlasti je poudaril svoje zado-
voljstvo, ker jih je bilo toliko. »Vedno sem zelo vesel, ko vidim, da je hiša Sacre
Coeur prenabito polna gojenk. Dieu en soit bèni [Bogu bodi hvala]. Vedno sem
nad vse vesel, ko vidim, kako si je Bog izbral toliko rastlinic, s katerimi bo ne-
kega dne storil veliko dobrega na svetu.« Čeprav mu je bilo zelo ljubo, da jim
je govoril, ni imel namena, da bi jim imel pridigo ali nauk, ker imajo vsega tega
zadosti od svojih učiteljic in duhovnikov te svete hiše. Vendar je mislil, da bi bili
dve besedi kot spomin na njegov obisk le koristni. Ponovil je rek sv. Filipa Neri-
ja, velikega apostola Rima in prijatelja mladine, kot ga je on imenoval. Obrnjen
k mladim je dejal: »Dajte mi fanta, ki mi bo dal položiti samo dva prsta na glavo,
in jaz bom naredil iz njega velikega svetnika.« Nato je te besede takole razložil:
»Drage hčerke, jaz vam pravim isto: dajte mi pokorščino in bom iz vas naredil
velike svetnice, kajti dva prsta na glavi pomenita pokorščino. Ko se kdo odpove
lastni volji, je mogoče iz njega narediti velike stvari. Ne pravim vam, da morate
veliko pridigati, veliko moliti in malo jesti, temveč da ste pokorne vaši materi
predstojnici. Prepričan sem, da se je v tej hiši posvetilo veliko hčerk s pomočjo
pokorščine, in prosim Gospoda, da bi vašim materam naklonil veselje, da bi
se mnoge od vas posvetile na ta način.« Preden je odšel, je vsaki dal svetinjico
Marije Pomočnice.
Confians je zapustil ob pol dvanajstih. Ljudje, ki so čakali zunaj, so navalili
nanj in mu hoteli kaj povedati ali ga kaj prositi. Iz kočije se je zahvalil predstoj-
nicam, rekoč: »Lepo se vam zahvaljujem za tolikšno potrpljenje in dobroto!«
Dnevnik materne hiše takole opisuje vtise:27 »Kar nas je pri don Bosku naj-
bolj presenetilo, je njegova preprostost. Zdi se, da se sploh ne zaveda vsega
tega, kar se dogaja okoli njega, ker je vedno miren in stori vse zelo umirjeno, ka-
27 Poleg tega smo imeli pred očmi tudi dnevnike noviciata in dekliškega zavoda.

13.9 Page 129

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
129
kor da ne bi imel nobenega drugega opravka. Je popolnoma preprost in na njem
ni ničesar, kar bi moglo koga navduševati, če izvzamemo njegovo svetost […].
Vsa njegova oseba diha ponižnost.«
Dne 4. maja je maševal pri Damah v Zavetišču. Njihova hiša se imenuje Dom
Dobrega pastirja in stoji na Vie Denfert-Rocheieau. Vodile so jo sestre sv. Toma-
ža iz Villanove. To je bila previdnostna ustanova, namenjena dekletom, katerih
moralnost je bila v nevarnosti. De Combaudova je kot velika prijateljica hiše
želela, da bi jih obiskal in ozdravil predstojnico mater Courtel, ki je bila težko
bolna na srcu. Svetnik pa, ki raje ne bi šel, je odgovarjal: »Ne silite me, ker ji
ne bi mogel dati nikakršnih dobrih novic.« Končno se je vdal s pogojem, da bo
maševal v javni cerkvi, kjer bo nabirka. Povabili so župnijske gospe, ki so se
postavile pred obhajilno mizo. Bil je prvi petek v mesecu in vsi so pristopili k
obhajilu. Don Rua je asistiral Božjemu služabniku.
Da bi predstojnica izpolnila željo svojih hčerk, se je dala prenesti v obe-
dnico skupnosti, ki je bila od cerkve ločena samo s steno. Skozi odprta vrata je
mogla biti pri sveti maši. Skozi ta vrata so po maši, potem ko je opravil zahvalo,
prek cele cerkve privedli don Boska. Ko je prestopil prag in videl vse sestre
zbrane okoli matere, je dejal: Requiescat in pace [Naj v miru počiva]. Nakar je
bolnica z vdanim glasom odgovorila: Fiat voluntas tua [Zgodi se tvoja volja]. Vse
so razumele to latinščino in so bridko zajokale.
Po skromnem prigrizku je svetnik odšel h gojenkam, ki so bile vse objoka-
ne, ker je novica prišla že do njih. Sedel je v naslanjač, ki je stal na podnožniku,
in najprej rekel: »Hčerke, ni nikakršnega razloga za jok. Ko je venec pripravljen,
ne smemo svetnikov zadrževati na zemlji.« Nato je nadaljeval: »Gospod zelo
ljubi to hišo. Tukaj opravljajo dobra sveta obhajila. Prav tako vlada dober duh.
Sedaj ne smemo spreminjati namena.« Po blagoslovu je odšel na dvorišče, kjer
so druga za drugo stopile k njemu gospe. Vsaka je prejela svetinjico Marije Po-
močnice in dajale don Rui šope bankovcev.
Sestra, ki nam je postregla s temi najnovejšimi novicami, pripoveduje tudi
o neopaženi milosti, ki je bila podeljena tisti dan. Takrat je bila stara štirinajst
let in je bila konviktovka. Mati jo je hotela vzeti iz zavoda, toda ona se ni mogla
odločiti, da bi odšla. Mislila je na verjeten don Boskov obisk, ki bi skoraj gotovo
rešil vprašanje. Zato je prosila mater, da naj še nekaj dni potrpi. Medtem je pro-
sila Gospoda za kako znamenje, da bi spoznala njegove odločitve. Don Bosko
je prišel, dekle je prejelo iz don Boskovih rok sveto obhajilo in videlo, da se je
pri tem rahlo nasmehnil. »Je to nasmeh dobrohotnosti kakor za vse?« je mislila
sama pri sebi. Ko je potem v dvorani stopil s podnožnika in je šel skozi vrsti
gojenk, se je, ko je prišel do nje, ustavil in se ji nasmehnil, vendar samo njej in
to s čisto določenim nasmehom. Sošolke, ki so bile zaradi tega malo nevoščljive,
so hotele vedeti za vzrok. Rekla je, da ne ve. Nasprotno pa je ona v tem nasme-

13.10 Page 130

▲back to top
130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
hu videla odgovor, da naj ne zapušča tega kraja. Dejansko ni odšla, postala je
redovnica in živi še danes.
Don Bosku se je nekaj trenutkov pozneje pripetilo nekaj posebnega. Ko je
vstopil v kočijo, je ugotovil, da ni ista kot prej in da je ob njej stalo nekaj gos-
podov, ki so ga sicer zelo vljudno, obenem pa odločno povabili, naj vstopi, in ga
odpeljali v hišo enega izmed njih. Tukaj so hoteli z največjo vljudnostjo iz njega
iztrgati napovedi bodočih političnih dogodkov. On pa je vztrajal pri svojem in
trdil, da je prišel v Pariz zato, da bi ustanovil svoj zavod in ne da bi se ukvarjal
s politiko. Gospodje so dali vedeti, da so monarhisti. Mogoče pa je bila to tudi
skrivna igra policije, da bi zvedeli, ali je imel kaka druge namene.
Dve pismi, ki sta ušli uničenju, nam sporočata spomin na ta obisk pri
sestrah. Prvo je naslednji dan napisala neka gospa, ki ga je ponovno prosila, da
bi prišel obiskat enega njenih bolnikov. To prošnjo je izrazila že na listku, ki mu
ga je izročila po maši v Zavetišču.28 Drugo je pomembnejše. Ena izmed sester,
ki mu je decembra poročala o smrti matere Courtel, mu je pisala, da se je ures-
ničila napoved, ki se je tikala nje. Svetnik ji je priporočil, naj rade volje sprejme
trnje. Kakšno trnje, se je tedaj vprašala redovnica, ki je živela v popolnem du-
ševnem miru. Toda osem mesecev sem je trpela pod težkim križem, ki ga je don
Bosko brez dvoma poznal, ker je dobil za to nadnaravno razsvetljenje.29
Dne 5. maja je odpotoval v Lille, od koder se je vrnil 16. maja. O tem potova-
nju bomo poročali v osmem poglavju. Tista dva tedna njegove odsotnosti niso
nič ohladila navdušenja Parižanov zanj.
Auteuil je kot izraz vljudnosti obljubil še drugi obisk. Ker je videl, da je bil
opat Roussel nekoliko žalosten, ker mu zaradi nenapovedanega obiska ni mo-
gel pripraviti slovesnega sprejema, ga je hotel razbremeniti in mu sam predla-
gal drugi obisk, ko bi ga rad pozdravil v njegovi hiši. Prišel je 20. maja. Zbralo
se je veliko prijateljev, ki bi ga radi počastili, in drugih, da bi govorili z njim. Po
avdiencah so ga popeljali v kapelo, kjer so ga čakali fantje, ki jim je pripravil
majhen nagovor »s poudarjenim italijanskim naglasom, ki pa ni manjšal nje-
govega osebnega čara«, je poročal France Illustrée dne 26. maja. Govoril je o
strahu božjem in ponovil dogodek z grofom Collom in njegovim sinom. Fantje
so ga zbrano in pozorno poslušali. Zatem je opat Roussel prosil »dobrega oče-
ta«, da bi skupaj zmolili pet očenašev in zdravamarij, da bi prejeli dragocene
zaklade Božje milosti in priklicali Božji blagoslov na dobrotnike in učitelje, ki
so ga potrebovali za opravljanje svojega blagodejnega poslanstva. On je to storil
»z evangeljsko preprostostjo in zavzetostjo«. Zunaj cerkve so ga vsi prosili, da
bi jih blagoslovil.
Velikodušnost opata se je pokazala v tem, da mu je izročil kupe pisem in
28 Dodatek, št. 36.
29 Dodatek, št. 37.

14 Pages 131-140

▲back to top

14.1 Page 131

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
131
veliko število darov, ki jih je prejel s prošnjami, da bi vse to izročil don Bosku. Še
več, gojenci sami so po nasvetu vodstva zbrali med seboj majhno vsotico, da so,
kakor so se izrazili, plačali kočijo. Toda velikodušnost opata Roussela se je po-
kazala še na drug način. Veliko njegovih prijateljev je pokazalo nezadovoljstvo,
ker je toliko darov šlo mimo uboge francoske mladine. Ko so ga vprašali, ali ta
zadeva ne vznemirja tudi njega, je vsem odgovoril v svojem časopisu: »Nikakor
ne. Bog, ki hrani ptice pod nebom, ne bo odmaknil svoje roke od naše hiše in
bili bi zares nehvaležni, če bi dvomili o njegovi pomoči in zaščiti.« Zgodilo se je
celo, da je neka grand'mère [velika mati], zelo dobra in velikodušna ženska, pa
preveč zaskrbljena, anonimno pisala opatu pismo, v katero je priložila sto fran-
kov in izrazila svoje nezadovoljstvo. Ker ni vedel, kdo je pisal, je opat takole od-
govoril v France illustrée: »Naše srce je popolnoma mirno in prepričani smo, da
je don Bosko, ko je obiskal našo hišo in si vse ogledal, prinesel še en blagoslov
več.« Nato je objavil pismo grand'mère30 in sklenil članek z geslom Vincencija
Pavelskega, da tisti, ki potrebuje pomoč zase, naj jo začne dajati drugim.
Dve pismi nam podajata odmev na obisk, ki ga je don Bosko opravil 21.
maja na korzu Roul v Neuilly31 v zavetišču Matilde za neozdravljive. »Včeraj
sem v hiši neozdravljivih imela čast, da sem za trenutek obrnila pozornost na
svojega sina. Vi ste ga blagoslovili in ste mu celo položili roko na glavo. Naj ga
vaš blagoslov spremlja celo življenje in ga ohrani pred vsakim zlom! Bolj gan-
ljivo je drugo pismo, ki ga je pisala ena izmed ubogih varovank, Maria Eugenia
Lair. »Vaš čas, tega se dobro zavedam, je popolnoma posvečen Bogu in dušam.
Zato ga ne bom zlorabljala in bom v kratkem povedala namen svojega pisanja.
Že trideset let živim v tej hiši za neozdravljive, kjer ste vi v svoji dobroti darovali
sveto daritev in nam naslovili nekaj besed. Za nas, ki smo slabotne in bolehne,
je bila to velika tolažba. Vsi smo se zahvalili Bogu in Žalostni Materi Božji, naši
dobri nebeški materi, in sedaj se zahvaljujemo še vam, velečastiti oče.«
Petero dobrih pariških gospa nas je obvestilo o treh drugih pomembnih
dogodkih, ki so se zgodili v tej hiši bolečine: eno polovično ozdravljenje, branje
vesti in zveličavna odpoved.
Po sveti maši v prenabito polni kapeli je don Bosko obiskal veliko bolniško
sobo, kjer so na zglavnike oprte ležale najbolj težko bolne, ki se niso mogle giba-
ti. Ena izmed njih, Berta Marnot, je bila zelo slaba zaradi nenehnega bruhanja,
ki ji ga je povzročal čir na želodcu. Revica ni mogla prejemati svetega obhajila.
Ko je šel don Bosko mimo nje, jo je potolažil in zanjo obljubil posebne molitve.
Od tistega trenutka so napadi bruhanja prenehali in se niso nikdar več ponovili.
30 Prav tam, št. 38.
31 To zavetišče je 1853 ustanovil sveti pariški duhovnik opat Moret. Sprejemalo je uboge ženske,
ki so bile neozdravljivo bolne. Nosilo je ime princeske Matilde Napoleon, ki je rešila zavod pred
finančnim zlomom. Pobožna dekleta in ženske so opravljale dobrodelno službo.

14.2 Page 132

▲back to top
132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Res je ostala še priklenjena na posteljo, ker zaradi šibkih nog ni mogla hoditi,
vendar pa je živela v miru in je, dokler je živela, mogla prejemati sveto obhajilo.
V oddelku za navadne bolnice, ki ga je don Bosko obiskal, se je ena hote
oddaljila. Ker ni imela ne očeta ne matere in ni vedela niti svojega imena, ji je
predstojnica dala ime Giovanna Rayon.
Ker so ji morali odrezati nogo, je mogla hoditi samo z berglami, kar pa ji ni
onemogočalo, da ne bi živela razvratnega življenja in je ob prostih dnevih hodi-
la na zabavo v slabo druščino. Zgodilo se je, da je svetnik, ki je šel z notranjega
dvorišča na cesto, naletel prav nanjo. Ustavil se je, jo pogledal in ji nenadoma
dejal: »Vi ste zelo bolni, zelo bolni, zelo bolni.« Zdi se, da je nesrečnica ostala
gluha za glas milosti, ki je v tistem trenutku trkala na vrata njene duše. Zapusti-
la je zavetišče in žalostno končala svoje dni v neki bolnišnici.
Neka štirinajstletna deklica po imenu Luigina Philippe je bila hroma na obe
nogi. Ko je šel svetnik mimo nje, se je s skrajnim naporom dvignila in rekla:
»Oh! Če bi me hoteli ozdraviti!«
»Ne, hčerka moja, ne. Bolje je, da ostanete tukaj. Gospod želi, da ostanete
tukaj. Saj vam gre tako dobro!«
Že imenovana redovnica Presvetega Odrešenika, ki je takrat prihajala v
hišo in ki je poročala o tem srečanju, je na vprašanje, zakaj je don Bosko zavrnil
njeno prošnjo, odgovorila: Me vse smo bile prepričane, da don Bosko ni hotel
narediti čudeža, ker je bilo dekle zelo lepo in bi bilo zanjo zelo nevarno, če bi
živelo v svetu. Tako smo govorili med seboj.«
Za don Boskov prihod so pripravile nekaj mladih bolnic na prvo sveto ob-
hajilo. Nato so vsaki izmed njih župnijske gospe podarile svetnikovo sliko, ki
ga predstavlja klečečega ob nogah Marije Pomočnice. Med njimi je bilo naših
petero poročevalk.
Popoldne istega dne je opravil obisk, ki je spravil na noge celo mestno četrt.
V Vie Sèvres je imel svojo prodajalno skromni knjigotržec po imenu Josse, ki ga
je don Bosko že več let poznal, ker ga je srečal v Cannesu. L'Univers je 5. junija
poročal o več uslišanjih, zlasti o nekem ozdravljenju, ki je v srcu zakoncev Josse
vžgalo plamen neizmerne hvaležnosti. Gospa je organizirala nabirko po kon-
ferenci pri sv. Sulpiciju. Svetnik, ki je bil zadržan, se ni mogel osebno zahvaliti
nabiralkam, zato se je šel k njej zahvalit za to dejanje hvaležnosti in dobrote.
Srečanje naj bi se začelo ob dveh, toda ko se je razvedelo, se je že ob dvanajstih
začela zbirati v knjigarni množica ljudi. Morali so zapreti vrata. Množica na ces-
ti je popolnoma onemogočila promet, se razporedila na dvorišču, po stopnicah,
po vseh odprtih prostorih. Ura je odbila tri, štiri in pet, don Boska pa od niko-
der. Ljudje pa niso odhajali. Ko je prišla ura, ko delavci zapuščajo delovna mes-
ta, so se tudi ti pridružili že zbranim in tako še povečali množico.
Po šesti uri se je pripeljala kočija, ki je rinila skozi množico, kakor je mogla.

14.3 Page 133

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
133
Pri vhodu na dvorišče so don Bosku svetovali, da bi bilo za pomiritev množice
primerno, če bi spregovoril nekaj besed in dal svoj blagoslov. Splezal je na kozla
kočije in od tam petsto- ali šeststoglavi množici povedal nekaj stavkov. Vsi so
ga v popolni tišini pobožno poslušali. Moški so si odkrili glave, za blagoslov
pa so tako moški kakor ženske pokleknili in se večkrat prekrižali. Zgoraj ime-
novani časopis je pisal: »Dobro nam je znano, kak vtis napravijo taki pokleki
vsega ljudstva pred krhkimi in slabotnimi predstavniki Božje vsemogočnosti
in usmiljenja. Nihče od navzočih pri tem don Boskovem blagoslovu na dvorišču
številke 32 na Vie Sèvres ne bo pozabil tega dogodka. Vsa ta množica, nekateri
v delovnih oblekah, drugi bogato oblečeni, moški, otroci, velike dame, delavci
in delavke so bili člani krščanskega ljudstva, ki so pokazali svojo vero v Boga in
spoštovanje svetosti.«
Medtem ko je vstopal v hišo, je gospa Bonte, hišna prijateljica, stopila pre-
denj in prosila blagoslov za njena dva navzoča sinova in za druge, ki so bili v
zavodu. Don Bosko je dejal, da jih vse skupaj z očetom blagoslavljata. Nato je
položil roko na glavo najmanjšega in dejal: »Ta je za Gospoda.« Ker je gospa
želela, da bi kateri izmed njih postal duhovnik, je v tem smislu razumela don
Boskove besede. Rekla je: »Tudi vsi drugi, dragi oče, če je Bogu tako všeč.« Don
Bosko pa se je obrnil k njej z obrazom, polnim dobrote, ki ga po petdesetih letih
še vedno jasno vidi, in dejal: »Ne, zadosti je eden.« Minilo je samo nekaj mese-
cev, ko je deček, poln življenja in zdravja, zaradi neke nesreče zbolel in osem
dni pozneje umrl. Tedaj so razumeli, kaj je pomenil tisti skrivnostni stavek in
njegov sočutni pogled.
Splošni blagoslov, ki ga je don Bosko podelil pred vstopom v hišo, ni prav
nič zredčil množice, ki je ves čas njegovega postanka čakala zunaj. Ker ni imel
časa, da bi sprejel vse, je poslušal, kaj so mu povedali nekateri izmed njih, in re-
kel, da nosi s seboj želje vseh navzočih: naj se tudi oni pridružijo njegovim mo-
litvam, ki jih bo predložil Mariji Pomočnici. Ko je blagoslovil navzoče in se vrnil
h kočiji, je ugotovil, da se množica ni razšla. Nekateri bi mu radi poljubili roko,
drugi so se ga dotikali s pobožnimi predmeti. Da bi ga osvobodili in spravili v
kočijo, je moral velik postaven gospod iti pred njim in mu delati pot, medtem
ko sta ga dva prostovoljca branila ob strani in je četrti kril njegov hrbet. Ko je
bil v kočiji, ta ni mogla naprej, ker bi lahko koga povozili. Zato je nekaj delavcev
stopilo ob stran, da so jo ščitili in previdno potiskali naprej. Ko so si naredili
malo prostora, se je najprej zaslišal en, potem pa množica glasov: »Don Boska,
dajte nam svoj blagoslov!« Don Bosko je dal ustaviti vozilo, potem pa je ganjen
do solz vstal in dejal: »Blagoslavljam vas in blagoslavljam Francijo.« Nezadržen
»naj živi«, mahanje z robci, pokrivali in rokami so bili zadnji pozdrav in zname-
nje konca.
Z dne 22. maja poznamo precej nadrobno štiri obiske. Maševal je v samo-

14.4 Page 134

▲back to top
134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
stanu Oiseaux [Ptiči]. S tem pesniškim izrazom so označevali skupnost in vzga-
jališče družbe Notre-Dame, ki jo je ustanovil sveti Pietro Fourier in je bila na
vogalu Vie Sèvres in Boulevard des Invalides. Sporočilo, ki so ga sprejele na
predvečer, je prešinilo redovnice in gojenke, ki so vse komaj čakale, da bi videle
svetnika. Razume se, da stvar ni mogla ostati skrita. Zato je množica, ki se je
zbrala pred glavnim vhodom, skušala zdrveti za kočijo na dvorišče, tako da so
komaj zaprli obe krili velikih vrat. Don Bosko je zavrnil ponudbo, da bi si odpo-
čil v govorilnici. V spremstvu predstojnice je takoj vstopil v zakristijo in vprašal,
v katere namene naj bi prosil pri daritvi svete maše.
V delu cerkve, ki je bil namenjen javnosti, ni bilo več niti najmanjšega
prostorčka, medtem ko so vrste gosposkih kočij ovirale prehod na cesti. Navzoč
je bil tudi provincial jezuitov pater Labrosse. Po maši je Božji služabnik stopil h
gojenkam in jim v očetovskem nagovoru priporočil sveti božji strah in skrb, da
bi preprečile vse, kar bi ga moglo žaliti. Zlasti jim je priporočil gorečo ljubezen
do Boga. »Ljubite Boga,« je dejal, »v molitvi, v težkih stvareh in s prejemanjem
zakramentov.« Potem je popil malo kave in mleka in šel pozdravit zunanje go-
jenke, ki jih je bilo kakih sto. »Ve,« jim je priporočil, »ne smete poznati drugega
kot samo dve poti: pot v šolo in pot domov.«
Povsod je bilo veliko uglednih oseb, tako da predstojnica, ki je želela z njim
govoriti na samem, tega ni mogla storiti, ker je bil vedno kdo navzoč. Neka go-
jenka, ki je šepetala, se je opogumila in ga šla prosit, da bi ji ozdravil že od
rojstva pohabljeno nogo. Toda svetnik ji je priporočil, naj ljubi Boga bolj kot
vse drugo. Povsod je delil blagoslov, razen v bolniški sobi, kamor zaradi pozne
ure ni mogel več iti. »Blagoslavljam bolnice,« je dejal predstojnici, ko je odhajal
proti vratom. Dobra mati mu je omenila poseben namen, ki ji je bil zelo pri srcu.
Ko je vstopal v kočijo, ji je obljubil, da bo molil za tisto in za vse druge namene.
Obljubo pa je izrekel tako prepričljivo in navdušeno, da je redovnica vsa gorela
od zadovoljstva.
V hišni kroniki beremo: »Njegova izredna dobrota kot znamenje prave
svetosti je pustila na nas vseh neizbrisen spomin. Zdelo se je, kakor da se ne
bi odzival na najbolj navdušene izraze občudovanja.« Neka nekdanja gojenka
se spominja, kako so gojenke, zbrane v sprejemni sobi, po maši poslušale nje-
gov kratki nagovor in kako so polne občudovanja za njegovo svetost pristopile
k njemu in se s pobožnimi predmeti skušale dotakniti njegove osebe.32 Neka
druga ne more pozabiti nebeškega izraza, ko je izgovarjal besedi Bon Dieu [dob-
ri Bog]. »Sicer pa je bila,« tako pravi, »vsa njegova oseba pridiga preprostosti
in ponižnosti, ki je izhajala iz njega. Jaz sem bila takrat še zelo mlada, pa kljub
temu se ta vtis svetosti nikoli ni izbrisal iz mojega srca«.33
32 Pismo don Auffrayu, Turin, 29. julij 1832.
33 Pismo istemu, Pariz, 29. januar 1934.

14.5 Page 135

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
135
Od redovnic se je odpeljal v plemeniti zavod Stanislav marijanistov. Spre-
jelo ga je celotno vodstveno osebje. Ozračje je bilo skoraj vojaško, to toliko bolj,
ker ga je en oddelek gojencev sprejel z vojaškimi častmi in postavil okoli njega
častno stražo. V zavodu so gojenci dobivali jedrnat verski pouk. V kapeli zavoda
Stanislav je začel svoje govore Lacordaire, ki so ga malo pozneje privedle na
prižnico v Notre-Dame in dvignile raven postnih pridig, v katerih so najslavnej-
ši govorniki razvijali najpomembnejše resnice katoliškega nauka. Don Bosko je
govoril, kakor je bilo najbolj primerno za tam zbrano mladino, in povezal misel
na vero z mislijo na domovino. Ko je na koncu blagoslovil navzoče, je še izrazil
svoje občudovanje nad vedenjem, redom, disciplino in bonne renommée [dob-
rim glasom] častitega zavoda. Ko je končal, sta mu dva gojenca izročila sadove
nabirke med konviktovci za njegove ustanove.34
Od tam se je napotil na obisk v konvikt, ki so ga vodile redovnice Naše lju-
be Gospe Sionske, ki jih je ustanovil slavni spreobrnjenec Alfonso Ratisbonne.
Vendar nimamo poročil niti o tem, kaj je tam delal, niti o čem je govoril.
Četrti obisk je lahko rečemo zgodovinski. Leta 1883 je preteklo petdeset
let od ustanovitve Združenja sv. Vincencija Pavelskega, za katerega si je don
Bosko veliko prizadeval v Turinu in drugih mestih Italije. Osrednje vodstvo te
ustanove, ki je vedelo ali pa tudi ne za njegove tovrstne zasluge, ga je povabilo
na obisk. Don Bosko se je odzval povabilu in je šel tja popoldne 22. maja, ko so
bili člani zbrani na redni seji. Sprejeli so ga z vsemi izrazi spoštovanja in na po-
vabilo predsednika je imel kratek nagovor. Stari član konferenc je pokazal vse
prednosti, ki izhajajo iz dobrodelnosti Vincencijevih konferenc v sodelovanju s
škofijsko duhovščino. Potem je poročal o svojih ustanovah, ki so zrasle iz niča in
dosegle čudovit razcvet. Povedal je, da je prišel v Pariz z namenom, da bi odprl
hišo za ubogo in zapuščeno mladino. Na koncu je opisal svojo vzgojno metodo,
ki si želi pridobiti srce gojencev tako, da imajo radi svoje vzgojitelje, da so pri-
dni in izpolnjujejo svoje dolžnosti. Svet se mu je zahvalil za ljubeznivost in mu
izročil tisoč frankov. Don Bosko se jim je toplo zahvalil in jim v moči posebnega
papeškega pooblastila podelil papeški blagoslov tako zanje kakor za vse člane
združenja, njihove sorodnike in vse njihove ustanove. Njemu v čast so končali
sestanek, nakar je odšel v predsedniško sobo in sprejel člane, ki so hoteli z njim
govoriti.35
Ker se je naglo bližal dan odhoda, je želel izpolniti obveznost, ki jo je nosil v
srcu že cel mesec. Bralci se spominjajo, kako je prejel v dar dragocen prstan in
34 V zavodski kroniki beremo: »V petek 25. maja je zavod sprejel na obisk don Boska, ustanovitelja
Družbe sv. Frančiška Saleškega. Ta tako zaslužni apostol mladine je gojencem naslovil besede
globoke vere in nežne ljubezni do presvete Device. V pozornem poslušalstvu, ki mu je izročilo dar
gojencev za salezijanske ustanove, je zapustil globok spomin.«
35 Prim. Bulletin Salèsien [francoski Salezijanski vestnik], maj 1933 in Dodatek, št. 39.

14.6 Page 136

▲back to top
136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
kako si je zamislil loterijo. Loterijo so izvedli zvečer 23. maja v palači gospoda
Faucherja, brata De Combaudove. To je bil sestanek pariškega plemstva, ki so se
ga udeležile mnoge pariške dame iz visoke družbe. Družina Faucher in grofica
sta bili gostiteljici. Don Bosko je vstopil ponižno in skromno in prisrčno pozdra-
vil visoko družbo. Prosili so ga, da bi on potegnil zmagovito številko. Sreča je
bila naklonjena neki španski plemkinji, ki je kupila dvesto srečk in ki je izročila
don Bosku dragoceni dragulj. Preden je zapustil slavni zbor, je dejal, da se mora
kmalu vrniti v Turin, kamor ga nujno kličejo njegove ustanove, da pa pušča svo-
je srce v francoski prestolnici, kjer je doživel toliko pričevanj vere, krščanske
pobožnosti in odpovedi. Ko se je nadvse ljubeznivo zahvalil svojim gostiteljem,
so ga navzoči obdali in se z njim po domače pogovarjali med njegovo potjo proti
vratom. Ta sprejem mu je prišel nadvse prav, da se je poslovil od francoskega
plemstva, ki ga je zasipalo s spoštovanjem in darovi.
Po grofih De Masin, ki so izvirali iz piemontskega Masina, je don Bosko pre-
jel povabilo iz Versaillesa, ki se mu ni mogel ustavljati. Očetje eudisti so si ga
želeli za telovo, da bi podelil prva obhajila. Toda zamudil je vlak in ni mogel
darovati skupne maše. Daroval pa je zahvalno mašo, kot je to navada v Franci-
ji.36 Prišle so najbolj vidne osebnosti, da bi ga videle. Izstopal je častiti veliki
katoliški apologet August Nicolas, ki je naredil globok vtis s tem, da je ponižno
pokleknil pred svetnika. Zadostovala je novica o njegovem prihodu, da je prišlo
nešteto pisem in ljudi, ki so prosili, da bi prišel blagoslovit njihove bolnike. Tako
ga je grof De Nicolay, potem ko mu je razložil vse svoje in svojih družinskih čla-
nov tegobe, prosil, da bi jih prišel blagoslovit. Ko je govoril o sebi, je uporabil
naslednje svete besede: »Priporočam se vašim posebnim molitvam, ki jih pot-
rebujem, da bi od Boga prejel milosti, da bi mogel voditi to malo čredo, ki mi jo
je izročil, da jo čuvam in vodim po poti odrešenja, in ki naj mi pomaga pri vedno
večji odmaknjenosti od mene samega v vedno večji ljubezni do bližnjega.« Gro-
fica De la Rédoyère ga je prosila, da bi se ustavil na vmesni postaji St-Cloud, da
bi blagoslovil njeno bolno hčerko. Don Bosko ji je odgovoril, da mu je zelo hudo,
ker ji ne more ugoditi. Vdova Levasseur je prišla izrecno iz Lisieuxa, bila pri
njegovi maši, mu darovala tisoč frankov in ga prosila za ozdravitev od očesne
bolezni. Potolažil jo je in ji vlil upanja.
De Masinu je po zvezah uspelo pridobiti don Boska za dèjeuner pri njih.
Navzoč je bil tudi škof Goux. Med zajtrkom je dal, da so ga vpraševali o vsem
mogočem. Tako so ga med drugim vprašali, koliko resnice je v pripovedih o
slavnem psu, in on je z največjo preprostostjo pripovedoval o dogodkih in vse
pripisal Mariji Pomočnici. Ko so ga prosili, da bi blagoslovil neko deklico, ki je
bila že več let negibna zaradi okvare na hrbtenici, je priporočil, naj opravijo
36 Pismo gospe Levasseur don Bosku, Leisieux, 8. junij 1883.

14.7 Page 137

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
137
devetdnevnico k Mariji Pomočnici. Deklica je malo pozneje začela hoditi. Toda
leto pozneje jo je pobrala davica, ne da bi družina zato zmanjšala svoje spo-
štovanje do svetnika, kakor so ga imenovali. Rekli so: »Blagoslov ji je pomagal
odpreti vrata v nebesa.«
Ko je vstal od mize, je vstopil v sobano, kjer ga je čakala velika množica
ljudi. Bil je brezkončen mimohod zdravih in bolnih tako iz Versailles kakor iz
drugih bližnjih krajev.
Neka don Boskova prijateljska družina in prijateljica avguštink bolničark
v Versaillesu je izprosila svetnikov obisk v domu St. Martin. Pričakovale so ga
ne le redovnice, gospe, ki so živele v samostanu, in bolnice, temveč tudi mnogi
ljudje iz mesta, ki so zasedli prostor od vhoda do cerkve. Bilo je tudi veliko
bolnikov, ki so želeli prejeti njegov blagoslov. Ko se je s težavo prerinil skozi
vrata, je vstopil v cerkev, stopil k oltarju, se povzpel na pručko in dejal: »Čeprav
se mi mudi, vam bom povedal dve besedi. Veseli me, da vam lahko govorim na
praznik našega Gospoda Jezusa v evharistiji in na praznik Marije Pomočnice,
nebeške kraljice. Marija, pomočnica staršev, Marija, pomočnica otrok, pomoč-
nica prijateljev! Marija, pomočnica obtoženih, Marija, pomočnica žalostnih,
pomočnica krivovercev, prijateljica razkolnikov, pomočnica ubogih grešnikov,
z eno besedo pomočnica vseh, ker ta dobra mati želi vse spreobrniti. Toda če
hočemo, da nas bo imela rada, moramo častiti njenega Sina. Nakazal vam bom
nekaj načinov, kako je mogoče to storiti. Če hočemo biti dragi Mariji, moramo
pogosto prejemati svete zakramente, in če ne moremo prejeti zakramentalno,
vsaj duhovno, biti moramo pri sveti maši, obiskovati Jezusa v najsvetejšem zak-
ramentu, hoditi k blagoslovu, opravljati dela krščanske ljubezni v čast našemu
Gospodu Jezusu Kristusu, kajti Gospodu je ljubo, če opravljamo dela krščanske
ljubezni.
Ne bom pozabil moliti za vas in vi molite zame, ubogega duhovnika, za moje
misijonarje, za moje sirote, za vse moje ustanove. Prosil bom Boga, naj blagos-
lovi to vašo hišo, kjer se opravlja toliko del krščanske ljubezni. Prosil bom za
vas vse Marijo Pomočnico, da bo ta dobra mati, ki je zadovoljna, da more prositi
za nas, od Boga izprosila, da bomo vsi našli pot v nebesa. Po posebni dobroti
svetega očeta imam pooblastilo, da podelim vseobsegajoči blagoslov za vse vas,
ki ste tukaj izbrani. Blagoslov pa ne velja samo za vas, temveč za vse vaše sorod-
nike in vaše bolnike, kajti veliko je takih, ki težko trpijo. Blagoslov velja tudi za
vse nabožne predmete, ki jih nosite s seboj.«
Tedaj je don Bosko sklenil roke na prsih, povesil oči in izrekel dolg blagos-
lovni obrazec, ki ga je končal z velikim znamenjem svetega križa. Vsi navzoči
so bili globoko ganjeni ne le zaradi neizmerne preprostosti, s katero je izrekel
blagoslov, temveč tudi zaradi globokega verskega prepričanja, ki je navdihovalo
vso njegovo osebo. Ko je hotel oditi, si je le s težavo utiral pot skozi množico.

14.8 Page 138

▲back to top
138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Eni so ga prosili za posebno molitev, drugi za blagoslov, dajali so mu darove, vsi
bi mu radi poljubili roko ali talar. Bil je prizor nedopovedljivega navdušenja, za
katerega je tisti, ki ga je videl, rekel, da ga ne more opisati. Končno se je pririnil
do kočije in pustil v vsej tisti množici vtis, da so videli in slišali svetnika.37
O neki bolnici, ki jo je blagoslovil, se ve, da se je takoj počutila bolje; vstala
je, začela jesti, spati, vse, kar že osem mesecev ni mogla delati.
Ker je zamudil vlak, je prišlo do še večje nerodnosti kot prvič. Toda zaradi
nekega don Boskovega posebnega obiska so menili, da je treba pozabiti na vso
motnjo. Nedaleč od Versaillesa je vojaška šola Saint-Cyr, namenjena šolanju vo-
jaških starešin vseh redov vojske. Gojenci, ki so bili zvečine sinovi plemenitih
družin, so od svojih sorodnikov slišali toliko o don Bosku, da so ga hoteli za
vsako ceno videti. Po neki ugledni osebi so ga prosili, da bi jih obiskal. Opravičil
se je in dejal, da mu je to nemogoče. Toda ko se mu je predstavilo odposlanstvo
gojencev samih in ga vljudno prosilo, naj jih obišče, je privolil. Določil je dan in
uro: 24. maja ob devetih dopoldne. To bi se skoraj gotovo tako zgodilo, če ne
bi bilo vlaka. Tisto jutro ga je več kot tisoč fantov nestrpno pričakovalo. Toda
ure so stekle, don Boska pa ni bilo. Odbilo je dvanajst in do Boska od nikoder.
»Toda obljubil je in bo gotovo prišel,« so se tolažili in se niso naveličali čakanja.
Končno je prišel ob dveh. Sprejeli so ga z navdušenim ploskanjem, šel je smeh-
ljaje sredi teh pogumnih fantov in jim spregovoril v svojem družinskem slogu,
kakor če bi govoril svojim dečkom v Oratoriju. Ko se jim je ljubeznivo nasmeh-
nil v slovo in hotel oditi, so ga vsi enoglasno prosili za blagoslov.38
Leta 1883 je 24. maj padel na osmino binkošti. Zato so morali praznik Mari-
je Pomočnice obhajati pozneje. Pod tem datumom 24. maja je Semaine religieu-
se iz Nice 9. junija priobčila pesem o don Bosku in njegovih ustanovah.39 Začela
se je s temle opisom svetnika: »Dobrota, preprostost se blestita na čelu tega
človeka. Kot svetel Božji žarek, čudovit odsvit njegove svetosti razsvetljuješ pot,
ko greš pred vsemi. Prihaja k nam, od Boga poslan. Ni privlačen za oči, vse nas
pa priteguje s svojo blagostjo, s svojimi angelskimi krepostmi, ki nas vse osre-
čujejo. Z njim dihamo čist zrak miru in zadovoljstva. Saj ima tako dobro srce, da
očara vse, ko tolaži, in razbremenjena duša sprejema z živo zavzetostjo njegove
blage nauke. Govori nam preprosto, ker ve, da beseda prodira v srce, ker jo Bog
blagoslavlja. Na glavi se mu blešči svetniški sij ponižnosti, ki ga lepša ljubezen.«
37 J. Riche, Les Augustines Hospitalières de Versailles [Bolničarke avguštinke v Versaillesu]. Versail-
les, tisk Ch. Cloteuax, 1932, str. 118.
38 Vzgoja je bila takrat prepojena z vero. Stari in častiti msgr. Lanusse, kurat na šoli, je bil zelo za-
služen za vojaščino. Leta 1806 je z vsem navdušenjem vzgojil 25 rodov starešin (Corriere d'Italia,
13.–14. oktober 1896). Zvečine so gojenci prihajali iz pripravnice St. Genoveve, ki so jo vodili
jezuiti in o čemer bomo kmalu govorili. – Dnevnik hiše Sénislhac se končuje s temle stavkom: »V
četrtek 24. maja. To popoldne smo šli vsi ob osmih na obisk k don Bosku.«
39 Dodatek, št. 40.

14.9 Page 139

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
139
Z istim datumom 24. maja je prišlo pismo neke gospe, ki zasluži, da ga
spoznamo. Želeli so, da bi obiskal Montmartre. Naj bo pošiljateljica pisma že
kar koli, pričakovala je ta prihod, ki je v misli pobudnikov imel zelo značilen
pomen. Za nefrancoze je treba podati kako zgodovinsko pojasnilo.
Vzpetina, ki obvladuje Pariz od severa, je bila v antiki posvečena Marsu in
Merkurju. Toda pozneje, ko so ta kraj s svojo krvjo posvetili prvi mučenci Ga-
lije s sv. Dionizijem, prvim škofom Lutetia Parisiorum, se je ime spremenilo.
Mons Martis oziroma Mons Mercurii je postal Mons Martyrum [Gora Marsa ozi-
roma Gora Merkurja je postala Gora mučencev]. V teku zgodovine je ta vzpetina
postala kraj toliko verskih in narodnih dogodkov, da so jo začeli imeti za srce
Francije in Parižani so jo imeli za zibelko svoje vere. Po neuspehih leta 1870
se je med katoličani oblikovalo prepričanje, da je treba razorožiti Božjo jezo z
velikim dejanjem zadoščevanja, pokore in slovesno posvetitvijo celega naroda
presvetemu Srcu Jezusovemu. Zamisel se je hitro razširila in se udejanjila v za-
misli velikega zadoščevanja svetišča Božjemu Srcu. In kje naj bi ga postavili, če
ne na mestu, kjer je utripalo srce zgodovinske Francije? Tako oblikovana ideja
je našla pot tudi v narodni zbor, ki je z zakonom 1873 priznal, da je postavitev
templja v čast presvetemu Srcu Jezusovemu zadeva javne koristi.40
Takoj so začeli priprave, ki so bile sorazmerne z veličastnostjo dejanja. Toda
temeljni kamen so položili šele 16. junija 1875. Postavitev temeljev je zahtevala
pet let dela, baziliko so pokrili 3. avgusta 1914 in jo posvetili 19. oktobra 1919.
Toda sovražnik vsega dobrega ni počival. Sorazmerno z drzno rastjo zidov
v višino in sorazmerno s tem, kako se je francoska pobožnost osredinila v to
mogočno središče krščanskega življenja in se širila v vsak kotiček francoske
dežele, se je hudobna politika, ki se je začela po padcu Mac-Mahona, ustrašila,
ker je imela ta spomenik za izziv reakcije. Boj se je razvijal sedaj podtalno pa
spet javno, vse do izbruha velike evropske vojne, ko je najvišji zakon rešitve
domovine utišal vsa nezdrava nasprotja. Leto 1883 je padlo v obdobje, ko je
zloraba moči radikalcev skušala prisiliti državno zakonodajo k popolni laizaciji,
in Montmartre ji je bil trn v peti.
V tej luči bomo bolje razumeli vsebino naslednjega pisma: »Od prvega dne
vašega prihoda v Pariz sva jaz in moj soprog, potem ko sva slišala govoriti o vas,
vaših ustanovah in vaši ljubezni do mladine, imela edino željo, da bi vas videla
in prejela vaš blagoslov. Prepričana o svetosti vašega življenja in vzvišenosti
vašega poslanstva sem v vseh cerkvah, kjer je bila nabirka za vaše ustanove,
dala svoj dar, bila pri vseh vaših mašah in prejela trikrat iz vaših rok sveto obha-
jilo. Zadnjikrat sem vas videla v hiši grofice Gontant-Biron. Imela sem srečo, da
sem govorila z vami in vas prosila, da bi mene in mojega soproga sprejeli med
40 Dne 29. junija 1873 je šestdeset poslancev v Paray-le-Monial posvetilo Francijo presvetemu Srcu
Jezusovemu.

14.10 Page 140

▲back to top
140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
salezijanske sotrudnike. Toda po zadnjem svetem obhajilu me muči misel, ki
vam jo moram razodeti. Čeprav se vam bo to moje pisanje zdelo čudno, sem, oh
oče, prepričana, da mi boste zato, ker ste prepolni Svetega Duha in berete vesti,
oprostili, da vam pišem. Vi veste, da ne smemo nikdar zavrniti navdihnjenja, ki
prihaja od vere in Božje ljubezni. Vsi so vas že prosili in meni je dobro znano,
da bi se odpravili k Srcu Jezusovemu na Montmartru, a ste vedno odgovorili ne,
da ne bi s tem dali povoda (to mi je v soboto povedal don De Barruel) za prepri-
čanje, da gre za manifestacijo, ki bi bila prej škodljiva kot koristna za izgradnjo
spomenika, ki ji sedanja vlada tako zelo nasprotuje. Ne vem, koliko lahko oziri
na ljudi in politika vplivajo na dušo, kot je vaša. Gotovo pa je, da ste vi, oče,
dolžni, da greste jutri na Monmartre; ne zato, da bi privlačili množice, kar vas
že tako preveč otežuje, temveč kot preprost duhovnik, ne da bi o tem obvestili
kogar koli. Iti morate v zahvalo Srcu Jezusovemu, ki vam je naklonilo toliko mi-
losti, in da mu ponesete vaš dar, če ne drugo vsaj kos opeke za cerkev v zahvalo
za veliko navdušenje, ki vam ga je v tem času izkazal Pariz. V imenu vseh kato-
liških odborov in gorečih katoličanov vas prosim, da se povzpnete na Montma-
rtre in molite ter prosite presveto Srce Jezusovo tudi za nas vse. Sveti blagoslov,
ki ga boste iz višine kripte sv. Dionizija mučenca podelili Parizu, ki vas je tako
navdušeno sprejel, bo, o tem smo prepričani, mestu in Franciji povrnil čustvo
vere, ponosa in krščanske ljubezni, ki se zdi, da se je v tem času izgubilo.«
Če bi don Bosko sploh kdaj mislil na ta obisk, bi ga branje tega pisma odvr-
nilo zaradi previdnosti. Na srečo je bil odhod že zelo blizu in ni imel več časa, da
bi s sabo prosto razpolagal. Naj bo to v njegovo opravičilo.
V Parizu in zunaj Pariza so zaman čakali na obiske.
V Parizu je še vedno živel nekdanji neapeljski kralj Francesco II. in je stano-
val nedaleč od Vie l'Evéque. Dobro je poznal in visoko spoštoval don Boska41 in
je pričakoval, da ga bo obiskal. Ker ni prišel, se je potožil gospe De Champeau.
Ta gospa je sklenila, da bo dala don Bosku vedeti za željo in obžalovanje nek-
danjega vladarja. Ne vemo, kako se je stvar končala, gotovo pa je, da do obiska
ni prišlo.
Škof v Evreuxu msgr. Francesco Grolleau je po grofu De Maistra dal Božje-
mu služabniku vedeti, da bi ga moral nujno obiskati. Grof je bil namreč škofov
vernik. Zato ga je prosil za obisk ne samo v imenu ljubezni Jezusa Kristusa,
temveč tudi zaradi vere in spoštovanja, ki ga je don Bosko izrekel pastirjem
Cerkve.42 Grof Waziers je izročil svetniku pozdrave in mu pisal, kako si njego-
va družina želi njegovega obiska, in mu navedel celo vrsto razlogov, da bi ga
41 Prim. Lemoyne, MB VIII, str. 642‒643 [BiS VIII, str. 653–654]. Poročilo, ki ga tukaj podajamo, je
prevzeto iz dnevnika Bethfordove.
42 Dodatek, št. 41.

15 Pages 141-150

▲back to top

15.1 Page 141

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
141
pridobil.43 Gospod Maujouan du Gasset si ga je želel v Nantesu, v enem najbolj
katoliških mest v Bretanji in v Franciji, kjer je zelo veliko prijateljev njegovih
ustanov.44 Dekan pri sv. Jakobu mu je dajal na voljo svojo cerkev in župnišče45
v Douaiju. Neka gospa ruskega porekla mu je v pismu iz San Rema, kjer ga je
spoznala, predlagala, da bi prišel v Pau.46 Hčerke sv. Križa so trikrat ponovi-
le prošnjo, da bi prišel potolažit njihovo bolno predstojnico in jim pomagal v
njihovih duševnih težavah.47 Grofica Medu je prosila don De Barruela za don
Boskov obisk v konviktu sester Presvetega Srca v Vie Piepus. Vse te in še veliko
drugih prošenj je ostalo neuslišanih, ker ni bilo mogoče najti časa.
Imamo še celo vrsto prošenj za obisk, za katere ne vemo, ali so bile usli-
šane ali ne. Prišle so od skupnosti ali družin in kot razlog navajale izkazovanje
spoštovanja kot prejšnja, s pomočjo katerih lahko presojamo predstavo, ki so jo
imeli na splošno o don Bosku. Tako so redovnice Matere Božje Rešiteljice žele-
le, da bi jim prišel don Bosko maševat in bi po maši izvedli nabirko za njegove
ustanove (Vie Calais dne 23. aprila). Predstojnica Marijinih služabnic ga pro-
si, da bi prišel blagoslovit njihovo skupnost (Vie Douguay-Touin, dne 24. apri-
la). Predstojnica v Abbaye aux Bois ga je vabila, da bi prišel maševat v kapelo
vzgajališča, kjer častijo Mater Božjo Večne pomoči, ki je nekaj čisto podobnega
Mariji Pomočnici (Vie Sèvres, 24. april). V samostanu sv. Klotilde so ga redov-
nice čakale za zadnjo večerjo, preden bi odpotoval v Turin, in pripravljale svoje
duše, da bi ga vredno sprejele (Vie Neuilly, 5. maj). Kneginja De Reggio ga prosi
za božjo voljo, da bi prišel blagoslovit nekaj bolnikov.
Mnogi pa ne prosijo za tako veliko uslugo in se zadovoljijo, da moli za na-
mene, ki so mu jih zaupali. »Vi mi lahko ozdravite sina,« mu piše neka mati.
»Marija Pomočnica vam ničesar ne odreče.« Neka druga gospa, ki je prejela od
don Boska zagotovilo, da bo molil po njenem namenu, bi rada vedela, ali je mo-
goče, da prosi Boga za milosti, ki naj ji jih nakloni po njegovi priprošnji, kajti
»ne bi rada uporabljala vaših molitev, ne da bi imela za to dovoljenje, vendar pa
menim, da bi bila uslišana, če bi tako molila«.48 Neka gospa, ki je zvedela, da je
njena sestra Paola Dewarin Lorthiois bila uslišana po priprošnji don Boska po
štirih letih, prosi, da bi tudi njej izprosil isto milost, se pravi, da bi imela druži-
no. Msgr. Richard, pomožni škof nadškofa v Parizu in njegov bodoči naslednik,
ga je živo prosil, da bi daroval eno mašo za nekega družinskega očeta, ki je ležal
bolan v Nantesu. Ko je mašo opravil, mu je poslal sto frankov mašne miloščine.
43 Dodatek, št. 42.
44 Dodatek, št. 43.
45 Dodatek, št. 44.
46 Dodatek, št. 45.
47 Dodatek, št. 46 (A–B).
48 Dodatek, št. 47.

15.2 Page 142

▲back to top
142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Obenem se je toplo priporočal svetniku v molitev.49 Gospod Chizeray dobro
ve, da don Boska od vseh strani prosijo za molitve. Kljub temu tudi on dodaja
prošnjo za molitev zanj in za njegovo družino, prepričan, da so prošnje »svetega
duhovnika« pri Bogu zelo uspešne.
Kako zelo so zaupali v učinkovitost don Boskovih molitev! Neki gospodični
se je po mnogih neuspelih poskusih, da bi prišla do njega, le posrečilo, da je
položila svojo roko v njegovo, ko je odhajal od sv. Sulpicija, in ga prosila za svo-
jega brata. Fant je študiral v Saint-Cyru v vojaški šoli in je bil pred težkimi izpiti.
Svetnik naj bi molil v ta namen. Toda potem sta se mati in hčerka vpraševali: »Je
sploh slišal prošnjo? Če jo je slišal, ni treba nič drugega. Toda če je ni slišal?« Da
bi bila gotova, mu je mati vsa v skrbeh in polna vere pisala v Turin.50
V prvi polovici maja je divjal v Franciji divji boj med strankami, v katerem
so skrajne stranke pridobivale pripadnike. V sedemnajstem volilnem okrožju
se je gospod Calla boril za izvolitev z divjim protiklerikalcem. Drugi krog volitev
bi moral biti 20. maja. Kandidatova žena je z globoko krščanskimi besedami
priporočila don Bosku molitev za dober izid volitev. Zmaga se je nasmehnila
njenemu možu in don Bosko je novico zvedel po svojem prihodu v Turin. L'Uni-
tà Cattolica, ki je o tem poročala, je tudi izrazila mnenje dobrih, da je treba za
zmago dati zahvalo don Bosku, kajti bilo bi nemogoče misliti, da bi zmagali brez
posebne milosti Marije Pomočnice, zmago je treba pripisati njegovim molit-
vam.51
Nazadnje moramo omeniti še obiske, ki jih je opravil, pa ne poznamo nad-
robnosti, in obiske, o katerih imamo poročila, ne vemo pa natančnega datuma.
Za cerkev sv. Ignacija na Vie Madrid in za župnijsko cerkev Sainte Marie,
kjer častijo podobo Marije Pomočnice, lahko samo rečemo, da je bil tam. Na
Vie Universite je 18. maja obiskal družino Gautier. Vemo pa samo to, da mu je
gospa, ko je prišel, izročila listek z naslednjim napisom: »Iz globine srca se vam
zahvaljujem za prihod v našo hišo in kot posebno uslugo prosimo, da bi nam
dali spoznati Božjo voljo glede zakona našega dobrega sina in milost, da bi se
znali v vsem strinjati z ukrepi Božje previdnosti.« V Vie Jacob je bilo katoliško
učiteljišče, ki ga je ustanovila gospodična Désir, da bi vzgajalo krščanske uči-
teljice za plemiške otroke. Ker so ga voditeljice šole prosile, da bi blagoslovil
to ustanovo, je šel tja po 20. maju. Dne 25. maja je maševal v cerkvi sv. Tomaža
Akvinskega, o čemer nam priča neka mati, ki je iz njegove »neizčrpne dobrote«
prejela uslugo, da jo je v petek po maši sprejel v zakristiji. »Imam močno bolno
hčerko,« je dejala, »in tako zelo zaupam v vaše molitve, da sem poiskala vse mo-
goče poti, da bi prišla k vam, a mi do sedaj ni uspelo. Kleče vas prosim, da bi mi
49 Dodatek, št. 48 (A–B).
50 Dodatek, št. 49.
51 Dodatek, št. 50 (A–B).

15.3 Page 143

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
143
dali to upanje pojutrišnjem dopoldne in vam bom ohranila večno hvaležnost«.
Nimamo točnega datuma obiska v šoli sv. Genovefe v Vie Lohmond. To je bil
velik zavod, kjer so poučevali jezuiti, ki so, kakor pravimo mi, v klasičnem liceju
pripravljali mlade zlasti za vojaške šole. Po izgonu jezuitov so prevzeli vodstvo
sveti duhovniki, med njimi opat Odelin, ki je bil kaplan šole. Ministrski predse-
dnik Jules Ferry je pooblastil dve slavni imeni, opata Cossona in Joubelta, da sta
ostala tam, dokler bi bilo na šoli še kaj učencev.
Kaplan Odelin se še vedno živo spominja sprejema in tudi da je potekal me-
seca maja.52 Don Bosko je dobil gojence, zbrane v govorilnici. Ker je imel pred
seboj sinove bogatih družin, jim je govoril o zadovoljstvu, ki ga človek čuti, če
skrbi za zapuščene. Spodbudil jih je, da bi izpolnjevali dolžnosti, ki jim jih nare-
kuje njihov položaj v družbi, in da bi ohranili nedotaknjeno vero svojih predni-
kov in učiteljev. Ko se je že hotel posloviti, se je sin nekega cesarskega generala,
ki mu je jecljanje verjetno zapiralo pot k napredovanju, vrgel pred njega na ko-
lena in z glasom, ki ga kaplan imenuje nepozabnega, prosil: »Oče, zaupam vam.
Ozdravite me, prosim.« »Sinko, mu je odgovoril don Bosko, »imejte zaupanje v
Boga in ga prosite in vas bo ozdravil.« Pravi evangeljski prizor, ki pa nas pušča
z neuresničeno željo, da bi vedeli, kako se je zadeva končala.
Od tam ga je msgr. Odelin povedel na obisk Katoliškega inštituta. Deset mi-
nut, kolikor je trajala vožnja, je don Bosko hvalil pomen višje izobrazbe, zlasti
duhovnikov in dejal: »Nič ni za duhovnika bolj mučno kot opravek z zapleteno
vestjo.« Veliko študentov, duhovnikov in laikov je po domače obdalo »svetnika
iz Turina«. Na žalost se je naš monsinjor takoj vrnil v Vie Lohmond in pustil don
Boska samega s tajnikom.
Nedatiran je še neki drug obisk, ki mu je sledil velik čudež. Na Vie Sèvres,
nedaleč od Jossove knjigarne, je Jezusova cerkev. Don Bosko je opravil v tej
cerkvi sveto mašo. Ko pa je zapuščal cerkev, je naletel na bolnico na invalid-
skem vozičku. Vozil jo je slovit znanstvenik, zgodovinar Bastilje Funk-Brentano
iz Francoskega inštituta. On sam nam je pripovedoval, kaj se je zgodilo.53
Gospa Gérard je bila že dolga leta priklenjena na ležalnik. Zgodovinarjeva
mati je, kljub temu da jo je že dolgo gledala v tem stanju, še vedno čutila glo-
boko sočutje. Kot žena vere in zelo pobožna je slišala o don Boskovih čudežih
in pri tem mislila na ubožico. Toda kako naj pride do njega? Nekoč so ji sosedje
povedali, da bo naslednjega dne v Jezusovi cerkvi maševal don Bosko. Prišel je
trenutek preizkušnje. Žena je takoj poslala sina, da je najel invalidski voziček.
Nato mu je ukazala, naj naloži nanj bolnico in jo zapelje v cerkev, kjer je don
Bosko.
Mladi študent, ki je obiskoval šolo za paleografijo, je pustil ob strani sre-
52 Prim. Semaine religieuse iz Pariza, 8. februar 1930 in francoski Salezijanski vestnik, maj 1930.
53 Francoski Salezijanski vestnik, oktober 1930.

15.4 Page 144

▲back to top
144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
dnjeveške kodekse in se lotil dobrega dela. Previdno je s pomočjo prijateljev
v pritličje privedel bolnico, za katero se ne ve več, kakšno bolezen je imela, jo
položil na voziček in se počasi, zelo počasi odpravil na pot, kakor delajo varu-
ške z otroškimi vozički. Počakali so pred vrati cerkve do konca maše. Končno je
prišel don Bosko, pristopil h Gérardovi, ki je v kratkih besedah opisala zgodbo
svoje bolezni in mu izrazila vse svoje zaupanje. Božji služabnik je skupaj z njo
zmolil nekaj molitev in ji podelil blagoslov. Tedaj je sedla, potem vstala, stopila
na noge in začela hoditi. Po nekaj težavah z ravnotežjem je vsa vesla stekla do-
mov.
Don Bosko je medtem že odšel, Brentano pa je še ves iz sebe stal ob praz-
nem vozilu, dokler se končno tudi sam ni vrnil in odpeljal voziček nazaj svoji
materi. Ozdravljenje je bilo popolno in trajno. Še dolgo je vsako jutro videval
čudežno ozdravljeno gospo, kako je hodila v Gayne-Petit, veliko modno trgovi-
no, kjer je dobila zaposlitev.
Grofica Riant je napisala pismo, vendar je nakazala samo dan. Njen mož
grof je že več let živel med posteljo in ležalnikom. Don Bosko ga je obiskal in
blagoslovil. Bolnik se je po blagoslovu dvignil in začel hoditi. Ni sicer popolno-
ma ozdravel, vendar dovolj, da se je posvetil dobrodelnosti in študiju. Obljubil
je tisoč frankov na mesec za celo leto, če se mu bo stanje izboljšalo. Izboljšanje
je bilo tako očitno, da se je čutil obveznega izpolniti dano obljubo. Ko je grofica
don Bosku poslala drugi obrok plačila, mu je priporočila sina, ki je zbolel. Don
Bosko se ji je zahvalil in vlil novega upanja v mogočno priprošnjo Marije Po-
močnice.54
Iz časopisov in pisem smo dobili številna poročila o zasebnih obiskih pri
družinah, kjer je z blagoslovom storil toliko čudovitih stvari, ki jih niti ne mo-
remo številčno določiti ali opredeliti, za kaj je pravzaprav šlo. Ponižnost in pra-
vilnost sta zahtevali zadržanost. Vendar zaradi krajevnih in časovnih podatkov
ne moremo zanikati resničnosti. Tako neko pismo iz Quimpera don Rui dne 8.
oktobra 1894 poroča o gospe, ki jo je don Bosko blagoslovil v Parizu in je ozdra-
vela od telesnih bolečin in duševnih tegob. Pozneje je svetnik zagotovil spreo-
brnjenje, ki se je zdelo zelo težko, toda njegovo predvidevanje se je po enajstih
letih uresničilo. Grofica d'Eu, hči brazilskega cesarja don Pedra, je imela bolne-
ga sina, ki naj bi postal prestolonaslednik tega velikega cesarstva. Povabila je
don Boska v svojo hišo, don Bosko je sina blagoslovil in bolnik je takoj občutil
izboljšanje. Vendar ni prišlo do končnega ozdravljenja. Meseca avgusta je dru-
žinski kaplan pisal don Rui in ga v materinem imenu prosil za molitve, obenem
pa je opisal nič kaj zadovoljivo stanje princa. Don Bosko je grofici zagotovil mo-
litve zanjo in za vse njene.55 Ozdravljenemu princu je don Bosko pozneje poslal
54 Dodatek, št. 51 (A–B).
55 Dodatek, št. 52 (A–B).

15.5 Page 145

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
145
kak spis in od njegovega vzgojitelja zvedel, da se je mati vrnila v Rio de Janeiro
in govorila vladarju o njem. Tako ona kakor tudi njen mož sta se čutila počašče-
na, da sta bila vpisana med prve salezijanske sotrudnike v Braziliji.
Še močnejši je naslednji dogodek. Nekega večera so don Boska poklicali, da
bi šel blagoslovit bolnega dečka, starega dvanajst ali trinajst let. Odgovoril je,
da bo prišel in ga blagoslovil, vendar z enim pogojem. »Kakim?« so ga vprašali
starši.
»Da mi bo jutri prišel ministrirat.«
»To je vendar nemogoče,« so vsi enoglasno odgovorili. »Saj je bolan že toli-
ko časa in to težko bolan.«
»Če hočete, da pridem, mi morate dati svojo besedo.«
»Če tako hočete, vam jo damo.«
V bolnikovi hiši je bilo več uglednih oseb, med drugimi neka gospa iz Bo-
gotá, glavnega mesta Kolumbije. Imenovala se je Ortega in je bila hčerka zdrav-
nika. Don Bosko je pristopil k bolniku in mu rekel: »Poklicali so me, da bi te pri-
šel blagoslovit. Vendar nisem hotel priti, razen če bi mi jutri prišel ministrirat v
cerkev (in mu je povedal v katero). Če mi to obljubiš, te bom blagoslovil.«
»Kako naj to storim, ko sem že toliko časa v tem stanju?«
»Imej vero in mati Božja Marija ti bo gotovo dala moči, da boš prišel.«
»Prav, obljubljam vam.«
»Tako je prav. Sedaj bova zmolila kratko molitev in potem ti bom podelil
blagoslov.«
Don Bosko ga je blagoslovil. Naslednje jutro, ko je prišel v imenovano cer-
kev, ga je deček že čakal. Bil je popolnoma ozdravljen. Dogodek je v Parizu vzbu-
dil posebno pozornost in navdušenje. Še več. Ko je gospa iz Kolumbije pisala o
tem dogodku svojim sorodnikom, je tam vzbudil veliko zanimanje, da bi v Ko-
lumbijo čim prej prišli don Boskovi sinovi. Don Rua, ki poroča o tem, je dodal:
»Jaz sem to slišal tako pripovedovati v Parizu, kjer sem bil nenehno zaposlen z
don Boskovim dopisovanjem, pri čemer so mi pomagali štirje tajniki, ki so bili
neverjetno delavni.«56
Še o nekem drugem dogodku poroča don Bologna. V Courtraiju v Belgiji je
gospod De Bien tožil zaradi svojega bolnega sinčka. Telo ubogega malčka je bilo
tako pokrito z izpuščaji, da ga je bila groza pogledati. Oče, ki je slišal, kaj je don
Bosko delal v Parizu, mu je pisal in se mu priporočil. Svetnik mu je odgovoril, da
naj opravi devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici in počaka. Deveti dan pobož-
nosti, ko so bili vsi družinski člani zbrani pri mizi, je dečka napadla silna griža.
»Kar plaval je v nesnagi,« je pripovedoval oče. Toda od takrat je zdrav kot riba.
Obisk 18. maja smo ohranili za konec tega poglavja. Kneginja Margherita
56 Prim. Summarium sup. vurt., št. XVII, 30.

15.6 Page 146

▲back to top
146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
d'Orléans, sestra pariškega grofa Luigija Filippa Alberta in druga žena kneza
Ladislava Czartoryskega, je povabila Božjega služabnika maševat v bratovo pa-
lačo Lambert.57 Ko so o tem obvestili brata, ki je bil odsoten, je odgovoril, naj
prosijo don Boska, da bi odložil obisk, dokler se on ne vrne. Po njegovi vrnit-
vi je don Bosko izpolnil obljubo. Pričakovalo ga je sedmero knezov. Vsi, tudi
pariški grof, so prejeli sveto obhajilo, dobili blagoslov in spoštljivo poslušali
njegovo besedo. Ministrirala sta mu knez Czartoryski in njegov sin Avgust. Ta je
tri leta pozneje postal salezijanec in je don Lemoynu pripovedoval, da gospod-
je Orléanski v Parizu niso nikdar pripravili tako slovesnega sprejema drugim
knezom, kakor je bil ta v čast don Bosku. Tako da se je hiša Orléans, kakor je
povedal Avgust, držala svojih kraljevskih navad. Na tako jasna znamenja vere
in pobožnosti je don Bosko namigoval, ko je ob odhodu iz Pariza dejal svojemu
spremljevalcu: »Če bi v Franciji bili voditelji naroda ljudje, kakor je ta, bi vera
imela svoje častno mesto.«
V ta čas sodi začetek poklica Avgusta Chartoryskega. Srečanje z don Boskom
v običajnem bivališču družine v Parizu je bilo odločilno. Knez oče je želel spre-
jeti don Boska v svoji hiši iz domoljubnih razlogov: Želel je pritegniti pozornost
Božjega služabnika na njegovo nesrečno Poljsko v želji, da bi poslal svoje sino-
ve v poljske kolonije. Znano je, da so se Poljaki, potem ko so razkosali njiho-
vo deželo, razpršili po vseh gostoljubnih deželah in tako ustvarili diasporo, ki
je močno podobna judovski. Sin Avgust je, gnan po nevidni sili, prosil svojega
očeta, da bi pravočasno povabil Božjega služabnika, ne da bi čakal na odhod iz
Pariza. V globini svoje duše je mladi gospod že več let slišal glas, ki ga je klical
k življenju večnega združenja z Bogom, in sedaj je nedoločno čutil, da se bliža
trenutek odločitve.
Prve svetnikove besede so napravile nanj globok vtis. Don Bosko ga je poz-
dravil, rekoč: »Že dolgo sem vas želel spoznati.« Po maši se ni mogel več ločiti
od njega. Gledal ga je v obraz, opazoval njegove gibe, poslušal hlastno njegove
besede. O poklicu niso spregovorili besedice. Toda kneza je njegova pojava tako
prevzela, da si je začel z njim dopisovati in mu je pogosto pošiljal darove. Prvi
lastnoročni don Boskov dopis don Avgustu je zahvala z datumom 4. oktobra
1883. Pisana je v francoščini in se glasi: »Z globoko hvaležnostjo sem prejel vso-
to tisoč lir, ki jih je vaša uglednost želela poslati našim sirotam. Jaz in naši dečki
bomo molili in darovali sveto obhajilo po namenu gospoda kneza za milosti
57 Obisk je potekal v Hótel Lambert, kakor je to potrdila kneginja Blanche d'Orléans, Margheritina
sestra, kar je razvidno iz pisem meseca marca tistega leta, ki jih hranimo v našem arhivu. Isto je
potrdila tudi markiza (Cháteau du Cormier, Charente Inférieure), ki je na srečo našla medaljo,
ki jo je don Bosko izročil njeni materi v Hótel Lambert ter jo pospremila s pripisom, ki nam ima
tudi datum: Blagoslovljena od don Boska 18. maja 1883. (Pismo don Auffrayju, 15. april 1934).
Ista gospa je že 25. marca pisala drugo zanimivo pismo o srečanju svojega očeta v hiši knezov
Chartoryskih (Dodatek, št. 53).

15.7 Page 147

▲back to top
BiS 16 — 6. poglavje
147
in blagoslov.« V našem pripovedovanju ga bomo še velikokrat dobili pri don
Bosku, preden bo napočil dan njegovega vstopa kot aspiranta v salezijansko
družbo.58
To, kar smo pripovedovali in o čemer bomo še govorili, se zdi, kot da se
dogaja v srednjem veku, v resnici pa se je dogajalo v Parizu, velikem ognjišču
modernega laicizma. Znamenje, da tudi takrat hudo ni zadušilo dobrega. Don
Bosko ni francoske prestolnice nikdar ocenjeval tako, kot to delajo nekateri
pisatelji, ki jo prikazujejo kot središče zavrženosti in mesto pogubljenja. Leta
1884 je v Rimu srečal opata sulpicijanca Mourreta. Pogovor je nanesel na nje-
govo potovanje v Pariz. Takrat je vzkliknil: »Oh Pariz, Pariz! Kako globoki spo-
mini so ostali v mojem srcu. Kako dobri prebivalci! Kakšna srca!«59 Zdi se, da je
treba poudariti, da je Pariz mesto nasprotij. Veliko dobrega je tam in gotovo ne
manj kot hudega. Toda dobro je po svoji naravi bolj tiho, ne kriči in ga zato manj
poznamo. Don Boskov obisk je bila priložnost, da se je dobra stran te velike
prestolnice pokazala v svoji najlepši luči.
58 Prim. Kanonik doktor g. Lardone,; Il servo di Dio Principe Augusto Czartoryski [Božji služabnik
knez Avgust Czartoryski], salezijanski duhovnik, Turin S.E.I., 1930.
59 Francoski Salezijanski vestnik, junij 1931.

15.8 Page 148

▲back to top
7. poglavje
PARIZ – KONFERENCE
Po italijanski navadi imenujemo tukaj konference, čemur v Franciji pra-
vijo sermons de charité [govori o krščanski ljubezni], se pravi družinski po-
govori, v katerih poslušalce pozivajo k delom krščanske ljubezni, tako da jim
prikažemo naravo, položaj in potrebe dobrodelne ustanove. Don Bosko je tako
govoril v Parizu z več prižnic in pri tem uporabljal preprost jezik brez okraskov,
obenem pa prisrčen in odkritosrčen, ki je budil ganjenost. O don Boskovih kon-
ferencah v Parizu nam poroča oče Felice Giordano iz reda Marijinih oblatov,
kakor je on slišal v Nici od nekega francoskega gospoda, kar se nam zdi zelo
primerno za poročanje.1 – Mi v Parizu, je pripovedoval ta gospod, imamo glu-
ha ušesa za slavne govornike. Da nas zdrami iz take brezbrižnosti, je potreben
don Boskov obisk. »Don Bosko prihaja,« je vest, ki se povsod razlega, in visoka
pariška družba se zgane: vsi bi ga radi videli in slišali. Ko stopi na prižnico, ne
kaže prav ničesar, kar bi privlačilo množice: revno oblečen, dobrohoten izraz na
obrazu, preproste besede so vsa njegova govorniška oprema. Pa ni niti enega,
ki bi negodoval, nasprotno, vsi ga poslušajo v spoštljivi tišini. Podaja zgodovino
svojih oratorijev, svojih zavodov, svojih misijonov in pri tem navaja dogodke,
ki jih vsi radi poslušajo. Govori počasi in mirno, tako da mu lahko vsi sledijo.
Nihče se ne pohujšuje zaradi tujega naglasa in čudnega besednega reda. Govori
iz srca in srce posluša, ne uho. Navadno pridejo solze v oči in potem se doma ne
govori o drugem. Zadosti je, da don Bosko odpre usta, in že je najbolj spoštovan
in občudovan človek. – Po teh besedah francoskega plemiča redovnik nadaljuje
in pravi, da so to dogodki, ki jih moremo brati samo v življenjepisih svetnikov,
kajti svetniki so polni Boga in iz njih govori Bog in ne človek.
Njegova prva konferenca je bila v Notre-Dame des Victoires – pri Naši ljubi
Gospe Zmagovalki, kar pomeni za Parižane isto kot Marija Tolažnica za Turin-
1 Pismo don Rui, 25. marec 1888.

15.9 Page 149

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
149
čane. Neki novejši zgodovinar pravi, da to cerkev obišče po šest tisoč vernikov
na dan. Ex voto [zahvalna besedila] dobesedno pokrivajo stene vse do stropa
in se širijo sedaj tudi v zakristijo.2 Tu ima svoj sedež nadbratovščina Maria
Refugium Peccatorum [Marija Pribežališče grešnikov].
Prav tako mašo za spreobrnjenje grešnikov je šel don Bosko opravit v so-
boto 28. aprila zjutraj. K oltarju sta ga spremljala domači župnik in opat Sire. Po
pričevanju očividcev niso nikdar videli zbranih toliko ljudi kot ob tej priložnosti.
Maša se je začela ob devetih, toda že ob sedmih ni bilo več prostora. Takšna mno-
žica je v mislih tistih, ki so prihajali vsako soboto, vzbujala začudenje pa tudi ob-
žalovanje, da niso mogli priti v cerkev. Neka ženica je nekemu, ki jo je vpraševal,
kaj se dogaja, odgovorila: »To je maša za grešnike, ki jo daruje svetnik.«
Don Bosko je govoril po evangeliju. Besedilo njegovega nagovora se je iz-
gubilo. Časopisi so se omejili na poročilo, da je govoril o krščanski ljubezni in
o namenu njegovih ustanov. Medtem ko je delil obhajilo, se mu je zgodilo, kar
smo že poročali:3 nenadna prikazen Luigija Colla. To videnje ga je raztreslo:
obhajilna miza, verniki, duhovniki, vse je izginilo izpred njegovih oči, on pa je
stal s pripravljenim palcem in kazalcem, kakor bi hotel vzeti iz ciborija hostijo,
ne da bi dvignil roko. Okoli stoječi se niso zavedeli ničesar, zlasti niso slišali
notranjega razgovora, o katerem smo že pisali. Zato so župnijski duhovniki, ki
so mislili, da je utrujen, šli obhajat, medtem ko so drugi pristopili in ga odvedli
k oltarju. Ko se je spet ovedel, je bil pred njim misal.
Po maši je nesporazum povzročil hrupen prizor. Ker se je župnik zbal, da
ga bo množica potegnila za seboj, ga je hotel spraviti na varno v zakristijo. Te-
daj se je neka gospa, ki si je to razlagala kot ljubosumnost zaradi svetnikove
ljudskosti, zganila in odločno stopila naprej. Prijela je don Boska za roko in ga
povlekla za seboj v sredo ljudstva ter tako pokazala svojo grajo nad nespošto-
vanjem do njega. Župnik je osramočen krepostno molčal, tudi iz spoštovanja do
osebe, ki mu je zadala to ponižanje. To je bila gospa Cessac, plemenita gospa,
nekoč dvorna dama cesarice Evgenije. Njen mož je v času cesarstva zasedal vi-
soke položaje. Don Boska je cenila do take mere, da mu je zaupala vse svoje
skrivnosti. Zdi se, da je prejela od njega veliko pisem duhovnega vodstva. Tako
so govorili, vendar do sedaj nismo mogli dobiti niti enega. Da bi v Parizu mogla
biti pri svetnikovih mašah, si je nalagala dvojno odpoved: da je vstajala zgodaj
in da se je podvrgla tudi večurnemu čakanju. Njena kočija mu je bila vedno na
voljo. Bila je zelo izobražena plemkinja, moške nravi in je znala prav kraljevsko
ravnati z vsemi vrstami ljudi. Pri don Bosku pa je pozabila na vso etiketo. Tudi
don Boskovi sinovi so smeli, ki so bili v Ménilmontantu, prihajati k njej ob kate-
ri koli uri. Vedno jih je ščitila in delila obilno miloščino.
2 G. Breffy, Notre-Dame des Victoires, Paris, 1925.
3 Prim. MB XV, str. 88 [BiS XV, str. 59].

15.10 Page 150

▲back to top
150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Množica ni polnila samo cerkve, temveč je bila razporejena po celem trgu
Petits Pères,4 kamor se odpirajo glavna vrata cerkve. Ko je don Bosko stopil
ven, je bil promet prekinjen.5
Premnogi, ki jim je bil onemogočen vstop v cerkev Marije Zmagovalke, so si
zagotovili prostor v cerkvi sv. Magdalene. To je največja in najbolj aristokratska
cerkev v Parizu. Tu nastopajo najboljši govorniki. Don Bosko si verjetno ne bi
upal govoriti iz tako slavnega prostora, če mu ne bi dal pobude sam nadškof. V
avdienci, ki mu jo je naklonil kardinal, mu je sam od sebe svetoval, da naj nap-
ravi nabirko za svoje ustanove pri sv. Magdaleni in naj pripravi kratek nagovor.
Don Bosko se je na začetku branil, da bi govoril pred tako izbranim občinstvom,
in to utemeljeval z nezadostnim znanjem francoskega jezika. »Ne, nikakor ne,«
mu je odgovoril kardinal. »Govorite, govorite! Pariz bo vam bolj verjel kot dru-
gim.« To je bila zares izredna pozornost, ki ga je močno ganila. Zato je odgovoril
z enako pozornostjo in v Parizu nikdar ni prosil za pomoč za gradnjo cerkve
Srca Jezusovega v Rimu. Tri naloge so bile takrat glavna skrb kardinala Gui-
berta: svetišče na Montmartru, organizacija svobodnih šol in Katoliški inštitut.
Zato je moral šteti ponudbo nabirke v eni od najbogatejših cerkva prestolnice
za veliko uslugo, verjetno tako veliko, da ji ni primerjave v zgodovini.
Časopisi so 28. aprila naznanili konferenco z obširnimi podatki o življenju
in ustanovah pridigarja.6 Konferenca naj bi se začela ob treh popoldne. Toda
ljudje so v gneči, ki je niso delali samo preprosti ljudje, temveč tudi plemiči,
čakali že od enih. Usoda tistih, ki so prejšnji dan prišli v zadnjem trenutku in so
morali ostati pred vrati, jih je izučila, da si je treba pravočasno priskrbeti pros-
tor v cerkvi, pa naj bo že kjer koli, samo da je. Ker so predvidevali velik naval,
so iz cerkve odstranili vso opremo, ki ni bila nujno potrebna. Tisti, ki so delali
don Bosku pot skozi gnečo, so se pošteno spotili. Neki moški visoke in mišičaste
postave se mu je ponudil za to uslugo. Don Bosko je stopil iz kočije, ko mu je ta
gospod ponudil roko z namenom, da bi ga podpiral in ga branil pred množico.
Svetnik, ki je menil, da je Francoz, se mu je ljubeznivo zahvalil, ta ga je pa v pie-
montskem narečju vprašal, kako mu kaj gre. Don Bosko ga je pogledal prijetno
presenečen, vendar ga ni prepoznal.
»Ali me ne poznate?« ga je oni vprašal. »Pa se večkrat vidiva.«
»V tem trenutku,« je odvrnil don Bosko, »imam utrujeno glavo. Ne bi mogel
povedati.«
4 Tako so imenovali v starih časih ljudje avguštinske redovnike, ki so 1629 zagradili cerkev.
5 Eden izmed kaplanov, ki na dan konference ni mogel govoriti z don Boskom, mu je pozneje pisal
pismo, polno spoštovanja (Dodatek, št. 54).
6 Kot primere člankov o don Bosku, ki so jih tiste dni objavljali časopisi v Parizu, bomo navedli
nekaj primerkov v Dodatku. Tukaj bomo začeli s člankom, ki je izšel v katoliškem Universu, 20.
april (Dodatek, št. 55).

16 Pages 151-160

▲back to top

16.1 Page 151

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
151
»Jaz sem vendar Turinčan … Buscaglione.«
»No, sedaj se spominjam.«
Komendator Buscaglione je bil profesor na univerzi v Rimu, direktor agen-
cije Stefani, španski konzul in član Velikega Orienta turinskih prostozidarjev,
vendar je globoko spoštoval don Boska in v predavanjih je skušal spoštovati
vest svojih slušateljev. Ko je v Neaplju zbolel, so skrbele zanj sestre in nekaj ur
pred smrtjo je dal poklicati duhovnika. Njegovi stiki z don Boskom so mu bili v
veliko korist.
Obdan, podpiran in zavarovan od skupine teh prostovoljcev, je le počasi na-
predoval do prižnice, medtem ko so vsi, ki jim je uspelo, lovili njegove roke in
jih poljubljali. Končno je prišel gor, se v pozdrav lahno priklonil, sedel in z očmi
premeril množico, ki je strmela vanj. Kdo drug bi se s tako oslabelimi telesnimi
močmi, s tako nezadostnim znanjem jezika, poleg tega še tujec in Italijan, pred
tako številnim in tako izbranim občinstvom čutil nemočnega, da bi spravil sku-
paj nekaj stavkov in prosil miloščino; verjetno bi se skušal čim prej rešiti tako
neprijetnega položaja. On pa je nasprotno, ne da bi izgubil trohico svoje običajne
mirnosti, v globoki ponižnosti, ki iz ljubezni do bližnjega prosi pred to množico,
imel precej dolg nagovor. Njegov slabotni glas gotovo ni dosegel vseh, kljub temu
se ni pokazalo niti najmanjše znamenje nezadovoljstva in ugovora, kot je nava-
dno v takih primerih. Govoril je počasi, zelo počasi in jasno izgovarjal besede,
tako da je bilo mogoče brez težave zapisati vse, kar je povedal. Tako je urednik
rojalistične Gazette de France in še kak stenograf z lahkoto zapisal vse, kar je po-
vedal.7 Tu podajamo italijanski prevod in dajemo v oklepaj nekaj stavkov, ki jih
je opustil Semaine Catholique iz Pariza, ki je prav tako prinesel govor.
Gospodje!
Globoko sem presunjen ob pogledu na tako številno poslušalstvo in ne vem, kako naj
odgovorim na tolikšno prizadevnost. Meni je v neizrečeno zadovoljstvo, da lahko go-
vorim tako izbranemu zboru katoličanov. Govoriti moramo o naši mladini.
Po besedah enega vaših najuglednejših prelatov, msgr. Dupanloupa, bo družba dob-
ra, če boste poskrbeli za dobro vzgojo mladine. Če jo boste pustili iti za zlom, je druž-
ba izgubljena. Ko mi govorijo o mladini, je dejal neki sveti duhovnik, nočem slišati
lepih besed in načrtov, temveč sadove, ki smo jih dosegli z vzgojo. Skušal vam bom na
preprost način pokazati, kaj nam je Božja previdnost omogočila narediti z mladino.
Vaša srca se bodo raznežila.
Gotovo se boste zavzeli za vaše zapuščene sirote. Nočemo ohraniti, vzgajati in pou-
čevati samo tiste, ki jih že imamo, temveč hočemo pritegniti še veliko drugih. Preden
vam bom predstavil naše ustanove, vam bom povedal, kako bi rad poravnal svoj dolg
do vas.
7 V Dodatku (št. 56) podajamo francosko besedilo, ki je bilo objavljeno skupaj z drugimi spisi o don
Bosku v Gazetti v izrednem dodatku. V tisku so stvari delno popravili, toda slog je izviren, pa tudi
besedišče je pristno.

16.2 Page 152

▲back to top
152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Po posebni dobroti svetega očeta imam pooblastilo, da vsem vam, ki ste zbrani na
desnici Boga očeta, in vašim družinam podelim blagoslov s popolnim odpustkom.
Jutri bom daroval sveto mašo po namenu vseh, ki sodelujejo pri naših ustanovah,
zlasti še za naše dobrovoljne nabiralke, za gospoda župnika in za vso župnijsko du-
hovščino. Prosil bom, da vam Bog vsem podeli svoje posebne milosti. Bog naj vas
potolaži, vas napolni s svojimi milostmi in pomaga meni, da se bom znal primerno
izražati pred vami.
Prvo, kar zahtevamo od človeka, ki govori o velikih načrtih svojega dela, je, da nam
pove svoj namen. Kar zahtevamo od njega zatem, so sadovi, ki jih je dosegel. Na obe
vprašanji bom odgovoril tako, da bom razložil splošni namen naše ustanove.
Ko govorim o mladini, nimam v mislih tistih, ki jih skrbno vzgajajo dobro stoječe
družine v zavodih in kolegijih, temveč govorim o zapuščenih otrocih, ki brez dela
blodijo po cestah in ulicah, po trgih in poteh. Govorim samo o teh zapuščenih bitjih,
ki postajajo prej ali slej bič družbe in gredo napolnjevat ječe.
V Turinu sem pri izpolnjevanju duhovniškega poslanstva v ječah ugotovil potrebo po
ustanovi, kakršna je moja. Med jetniki sem naletel na množico fantov, ki so izhajali iz
bednih družin. Jasno je bilo, da se fantje ob ustrezni vzgoji ne bi prepustili slabemu.
Prav tako sem prepričan, da bodo, ko bodo prišli iz ječe in bodo spet prepuščeni sami
sebi, prav tako slabo končali, medtem ko bi jih, če bi se kdo zavzel zanje in jih zbiral
ob nedeljah, mogoče še rešili pred zlom.
Da dosežemo dobre uspehe, zlasti če smo brez sredstev, se je treba lotiti dela z zau-
panjem v Gospoda! Tako smo začeli naš praznični oratorij. Poleg naših fantov, ki so
prišli iz ječ, smo takoj začeli zbirati klateže. V razmeroma kratkem času smo posta-
vili hišo, kjer smo jih zbrali lepo število, nakar smo hišo in dvorišče obdali še z zidom.
Potem smo se s pomočjo fantov iz premožnih mestnih družin začeli truditi za te ubo-
ge sirote in jih začeli vaditi v telovadbi, teku, deklamiranju in prireditvah ter jim po
zajtrku in kosilu pripravili veliko zabave. Prvi sadovi našega truda so mi pokazali,
da delo prihaja od Boga.
Ko smo dobili kapelo, so nekateri duhovniki prihajali spovedovat, in medtem ko so
se nekateri pod vodstvom naših sodelavcev zabavali, so se drugi spovedovali in pre-
jemali sveto obhajilo. Ob določeni uri je znamenje z zvoncem končalo zabavo in vsi
skupaj smo odšli k pobožnim vajam. Na tak način smo popolnoma izpolnili ves čas od
jutra do kosila. Do dveh so bili nato svobodni, ob dveh pa se je spet začelo; cel popol-
dan smo uporabili za krščanski nauk, večernice, blagoslov in zabavo.
Bogati fantje, zaposleni pri našem delu, so posvečali dobršen del prostega časa iska-
nju dela za naše sirote. Obiskovali so gospodarje, mojstre in trgovce in jim je uspelo
zaposliti veliko število.
Kmalu so nam priskočile na pomoč gospe, ki so skrbele za obleko naših ubogih dečkov.
(Naša ustanova je dosegla dvojen cilj: pritegnila je klateže in vzela v zaščito fante,
ki so prišli iz ječ). Med klateži v Turinu je veliko večjih fantov, ki so zelo malo izobra-
ženi. Toda ko so prišli v oratoriju v stik z manjšimi dečki, ki so znali več kot oni, jih
je postalo sram zaradi njihovega neznanja. Zato smo prišli na misel, da bi pripravili
zanje posebne šole. Tako smo imeli ob večerih zadoščenje, da smo zbrali od 150 do

16.3 Page 153

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
153
200 fantov, ki so potem sami od sebe prihajali k nam in nas prosili za spoved in ob-
hajilo. (Na tak način smo jih rešili prav z roba prepada). Malo pozneje smo že uvedli
dnevne šole.
Na svojih sprehodih po mestu sem naletel na fanta brez vseh sredstev in ga vprašal:
»Hočeš delati?«
»Da,« je odgovoril, »toda ne vem, kam naj se obrnem.«
»Ti bom jaz povedal.«
»Ne bodo me sprejeli, ker sem preslabo oblečen.«
»Pridi z menoj, te bomo oblekli.«
Vsi so rade volje šli z menoj. To je celotna zgodovina naših oratorijev, ki jim pravimo
zavetišča ali sirotišnice.
Zatem smo uvideli, da Italija potrebuje poštene poljedelske delavce. Zato smo v Italiji,
Franciji in zlasti v Španiji in Južni Ameriki začeli organizirati poljedelske sirotišnice.
Dobri uspehi našega prizadevanja so nas napotili, da bi s pomočjo Družbe sester
Marije Pomočnice poskusili z istimi šolami tudi pri dekletih. Uspelo nam je.
Nadaljnja zgodovina bi bila predolga. Skušal bom odgovoriti na vaše vprašanje. So
uspehi zadovoljivi? Mirne duše lahko odgovorim, da so. Naši zavodi so se razmnožili
povsod v Italiji, Franciji, Španiji in zlasti v Ameriki. Naj vam povem samo o Franciji.
Zavod v Nici ima 230 gojencev. V La Navarru v okraju Crau imamo 120 fantov, ki so
zaposleni s poljedelskimi deli. V Saint-Cyru imamo veliko sirotišnico za uboge in za-
puščene deklice. Poleg cerkve in šole, kjer so vse skupaj, se zaposlujejo z deli, primer-
nimi zanje. Čez dan se učijo vrtnarjenja, zvečer pa šivanja. V Marseillu imamo zavod
za 300 konviktovcev in več kot 150 zunanjih prosi za sprejem. (Ni dovolj prostora,
čeprav smo zgradili velika poslopja. Prav zato imamo težke dolgove, ki jih je treba
plačati. Gotovo nam bodo priskočili na pomoč, ker smo delali za večjo Božjo slavo, za
korist družbe in za zveličanje duš.)
Medtem ko so se naše dejavnosti vedno bolj množile in razvijale, smo na eni strani
ugotovili, da je veliko sirot sposobnih za šolanje, z druge strani pa smo videli potre-
bo po zvišanju števila naših katehistov, učiteljev, asistentov. (Z Božjo pomočjo smo
ustvarili novo ustanovo, ki je uskladila naše možnosti s potrebami naših fantov in
družbe. Tako imamo v naši hiši višje splošnoizobraževalne tečaje.) V kratkem času
smo vzgojili lepo število učiteljev in asistentov za prve razrede.
Bog je blagoslovil našo vztrajnost in naše napore tako, da smo do danes dali Cerkvi
in našim ustanovam veliko število duhovnikov, ki z vso gorečnostjo vodijo naše hiše.
Gojencem, ki niso poklicani za duhovništvo, omogočamo usposabljanje po njihovih
sposobnostih.
Naše delo teče. Toda pri tem že veliko naših fantov-sirot zavzema pomembna mesta
na univerzah in akademijah. Zasedli so leposlovne, znanstvene, politične, medicinske
stolice. V vseh vejah svobodnih poklicev, kjer delujejo, se ponašajo z vzgojo, ki so jo
sprejeli. Število hiš, ki smo jih ustanovili, dosega velikansko število sto štiriinsedemde-
set. Vsako leto sprejmemo 150 tisoč gojencev in število tistih, ki vstopajo in odhajajo,
je med 34 do 40 tisoč. Vsako leto čutimo zadovoljstvo, da smo sodelovali pri rešenju
teh duš, ki smo jim mi omogočili, da služijo Bogu, veri, domovini, družini in družbi.

16.4 Page 154

▲back to top
154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
(Po zaslugi fantov, ki so bili vzgojeni v naših ustanovah, se je dvignilo število mi-
sijonarjev, z njihovo pomočjo cvetijo ustanove v Franciji, Italiji, Španiji, Braziliji, v
Republiki Argentini in celo v oddaljenih pokrajinah Patagonije.)
Pri takem širjenju pa se množijo tudi potrebe in težave z denarjem. Do sedaj smo
vzdrževali vse te fante. Kako nam je to uspelo? To je velika skrivnost, ki bi vam jo
rad razodel. Revež brez vseh materialnih sredstev sem ustanovil in vzdržujem vse
te mnogovrstne vzgojne zavode. Kako je to mogoče? To je skrivnost Božje dobrote.
(Bogu je bilo po volji, da je podprl moje ustanove, kajti korist družbe in Cerkve je
odvisna od dobre vzgoje.) Presveta Devica je bila za nas zares pomočnica, kajti njej
dolgujemo dobre uspehe naših naporov in ona nam je priskrbela sredstva, da smo
zgradili hiše in cerkve. (Napredovali smo edinole z njeno pomočjo, ona blagoslavlja
in skrbi za mladino.)
Zahvaljujem se vam vsem, ki ste me poslušali pozorno in polni dobre volje. Zahva-
ljujem se Mariji Pomočnici za vso pomoč, ki nam jo je izkazala. V plačilo za vašo
dobrodelnost do teh sirot vam bo ona pomagala v vaših potrebah, v vaših družinah
in bo vodnica in pomoč vaših otrok. (Prosil jo bom, da bo ostala vedno naša mati in
se nam bo v smrtni uri pokazala kot naša varuhinja.) Naj bo ona naša pomoč tukaj
na zemlji, da jo bomo mogli častiti in slaviti v nebesih.
Semaine Catholique je na koncu don Boskovega govora dodala naslednje
pojasnilo: »Tako preprost in očarljiv nagovor je navdušil majhno število obla-
godarjencev, ki so ga lahko slišali. Toda čar svetosti, ki je prihajal iz dobrohotne
osebe tega duhovnika, je vsem vlil globoko spoštovanje do njega. Aubineau je v
svojem delcu zapisal: »Težko bi bilo slišati bolj preprost nagovor, ki bi bil hkrati
tako učinkovit. Don Bosko je obenem prikazal tudi samega sebe, svoje življenje
in svoje delo. Prosi za svoje gojence in našteva razloge, zakaj naj verniki po-
magajo pri njegovih delih. S tem, da rešuje duše, pospešuje napredek družbe
in vsem, ki mu pomagajo, daje zagotovila večnega in časnega plačila. Povsod
prinaša papežev blagoslov. Treba pa je tudi reči, da prinaša Božji blagoslov. Z
umetnostjo beračenja zna družiti umetnost zahvaljevanja. Niti se ni zadovoljil
z zahvalo s prižnice vsem, ki so mu pomagali, temveč je gospodičnam nabiral-
kam povedal, da je Devica Pomočnica zavetnica vseh salezijanskih ustanov in
da so s tem, ko so prosile za ubogo in zapuščeno mladino, bile sodelavke Božje
matere Marije. Don Bosko je ves za svojo ustanovo: kar govori, kar dela, je ved-
no za njegove sirote. Nima druge snovi za razgovor, vse ga vodi k tem ubogim
dečkom, ki jih mora oblačiti, vzdrževati in reševati. Za rešitev svojih sirot ima v
rokah čudeže in popolnoma jasni so pogoji, ki jih postavlja, da dosežeš zaželene
milosti. Vse je v službi reševanje sirot in v sodelovanju z Jezusom Kristusom
za odrešenje duš, ki jih je on odrešil s svojo krvjo. Prinašanje sadov odrešenja
Jezusa Kristusa je sodelovanje, ki ga don Bosko prosi od vseh, ki imajo na svoji
strani dobrodelne učinke, ki prihajajo od Gospoda.«
Tudi odlični pariški Clairon je v Meurvillovem članku z naslovom Čudo-

16.5 Page 155

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
155
delnik v letu 1883 pisal: »Don Bosko je včeraj govoril v Magdaleni. Cerkev je
bila nabito polna, kakor če bi prišli ljudje poslušat kakega velikega govorca. Ob
dveh popoldne je bilo treba zapreti vrata novim obiskovalcem, ker so se pos-
lušalci gnetli že na stopnicah glavnega oltarja intentique ora tenebant.8 Toda
don Bosko ni nikakršen govornik. Le težko govori francosko in njegov glas ni
zvočen, da bi prešinjal množice, niti ni srebrnega zvoka, ki bi božal ušesa, niti
izbruhov, ki bi pretresli srca. Njegovi gibi so počasni in trezni, pogled pove-
šen in brez bleska. Celotna njegova pojava izžareva ljubeznivost, preprostost
in krščansko ponižnost. S to tako skromno govorniško opremo je stopil pred
nezaupljivo pariško javnost, tako občutljivo za blišč besede, ki vse lepe duševne
sposobnosti osredinja v osebi govornika, v lepem govorjenju in ki naj bi pred-
stavljal vse, kar mu je všeč: državnika, generala, denarnega čarovnika ali tudi
vse skupaj […]. Komaj so ga slišali, komaj so ga razumeli, toda njegova misel se
je polastila vseh in veličina njegovih del je napolnila svetišče in kot svetniška
krona obdala čelo njega, ki je iz nič vse to ustvaril.«9
Po konferenci, ko je odhajal s prižnice v zakristijo, se je odigral pravi prizor
vernosti: vsi so se drug za drugim priklanjali, da bi prejeli njegov blagoslov, ma-
tere so mu ponujale v blagoslov svoje otroke, drugi so mu ponujali predmete, ki
naj bi jim jih blagoslovil, ali so se hoteli dotakniti njegove obleke. Najuglednejše
osebnosti, bilo jih je veliko, so ga pričakovale v zakristiji v upanju, da bodo de-
ležne kake minute zasebnega pogovora z njim. »Dobri oče,« je poročal Semaine
Catholique, »je s preproščino in mirnostjo svetnikov, ki navajajo na Boga izraze
spoštovanja in zaupanja, ki so jih deležni oni, sprejemal v sobici.« Urednik časo-
pisa mu je smel prebrati nekaj odlomkov iz stenografiranega govora, za katere
ni bil prepričan, da so pravilni. »Ljubeznivost,« tako nadaljuje v svojem članku,
»te tako prevzame, da se pri misli na množico, ki ga je čakala zunaj, nismo upali
načenjati daljšega pogovora s človekom, tako velikim po svojih delih, pa vendar
tako ljubeznivim, tako prijaznim, tako polnim sočutja do neznancev, da si lahko
slutil globoko sočutje z vsem, kar je na tej zemlji.«
Dve desetini navzočih, ki so zapustili svetišče, je sklenilo vsaj brati to, česar
niso mogli slišati. Njihovim željam so obilno zadostili časopisi in pri tem zaje-
mali iz Gazette de France.
Nabiralke, o katerih je govoril don Bosko, so pripadale visokemu pariške-
mu plemstvu.10 Postavile so se k vsem izhodnim vratom in nabrale petnajst
tisoč frankov.
Pri Magdaleni je don Bosko imel zelo uglednega poslušalca, čigar sloves
sega vse do današnjih dni: bodoči kardinal Pietro Gasparri, takrat zelo cenjen
8 Iz Vergilijeve Eneide: z napetimi obrazi (op. prevajalca).
9 Clairon, 20. april 1883 (Dodatek, št. 57).
10 Navedli so imena skupaj z razglasom konference (Dodatek, št. 58).

16.6 Page 156

▲back to top
156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
profesor kanonskega prava na pariškem Katoliškem inštitutu. Prišel je po po-
sebnem naročilu skupine profesorjev in na povabilo rektorja msgr. D'Hulsta, da
bi prišel na kosilo v Vie Assas, ki so ga priredili njemu na čast. Kardinal, ki je
imel tako veliko čast in je postal slaven, je petdeset let pozneje veselo pripove-
doval, kake težave je moral premagati. Množica, je pripovedoval, je don Boska
obdajala od vseh strani. Nekateri so ga prosili za blagoslov, za spomin v njego-
vih molitvah, drugi ga je prosil za svetinjico, tretji mu je stiskal v roko svoj dar.
Gneča je bila tako velika, da tega ni mogoče opisati. Don Bosko, ki so ga potiskali
na vse strani, je vse to prenašal s popolno vdanostjo in potrpljenjem.
Odposlanec je moral dolgo potrpežljivo čakati na pravi trenutek, da je do-
segel svoj cilj. Končno se mu je le posrečilo, da je iztrgal svetnika iz objema
plemstva obeh spolov in ga povedel do preproste kočije, ki ga je čakala na trgu.
Vendar se niso peljali naravnost na Institut, ker je don Bosko moral obiskati
še nekega bolnega dečka. Pri mizi je zabaval navzoče s svojim prijetnim kra-
mljanjem. Njegovo francoščino comme ci comme ça [malo tako, malo drugače],
kakor se je izrazil njegova eminenca v razgovoru, pri katerem je bil navzoč tudi
pisec teh vrstic, je bilo mogoče kar dobro razumeti. Zatem je bil sprejem v eni
izmed predavalnic, kjer so bili navzoči vsi profesorji in skoraj vsi slušatelji. Ko
so prosili, da bi jim govoril, je storil to z največjo preprostostjo. Pripovedoval je
o začetkih svoje ustanove in o težavah, na katere je naletel in jih je moral pre-
magati. Vsi so ga pozorno poslušali. Ko se ni spomnil kakega izraza, se je nagnil
k najbližjemu in ga vprašal: »Kako se pravi temu po francosko?« nato je besedo
ponovil. C'ètait délicieux [to je bilo zabavno], je sklenil kardinal, le succès fut très
grand [uspeh je bil zelo velik].11
Še istega popoldneva je prinesel veliko tolažbo v hišo neke plemenite dru-
žine. Gospa Du Plessis je imela komaj šestindvajset mesecev staro vnukinjo,
ki jo je napadel silen kašelj z nevarnimi komplikacijami, ki je zdravnikom na-
povedal žalosten konec. Babica je po De Combaudovi dosegla pri don Bosku
obljubo, da bo obiskal bolnico. Ona sama je s tajnikom s svojo kočijo šla ponj. V
palači je dobil sorodnike v žalosti in joku, saj so pred kratkim izgubili tudi sina.
Svetnika so povedli k postelji male bolnice, kjer je zmolil kratko molitev. Nato je
povabil k molitvi tudi starše in vse druge. Med molitvijo se je nenadoma obrnil
h gospodu Du Du Plessisu: »Ni zadosti, da molijo samo drugi, moliti mora tudi
oče.« Končno je obesil deklici okoli vratu še svetinjico Marije Pomočnice in re-
kel: »Ni tako nevarno, kakor si mislijo.« Ko je odšel, so zdravniki razglasili, da
je deklica zunaj nevarnosti. To je bila grofica Carla Du Reau de la Gaignormière,
11 Kardinal je pripovedoval še o nekem drugem srečanju z don Boskom. Nekega leta je prišel na
počitnice v Italijo s samo šestnajstimi lirami v žepu. V naglici mu je padla denarnica na tla, in ker
je imel že plačano vozovnico, je prišel do meje, kjer se je zavedel, da nima denarja. Ko se je vlak
ustavil v Turinu, je pohitel v Oratorij in prosil don Boska na posodo sto lir. Dobil jih je takoj (prim.
francoski Salezijanski vestnik, avgust–september 1932).

16.7 Page 157

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
157
ki je podedovala od svoje družine veliko vdanost do Božjega služabnika.12 Živi
še danes.
Dne 30. aprila je izpolnil obljubo in pri Magdaleni daroval sveto mašo za
gospe, ki so sodelovale pri nabirki, in za vse dobrotnike svojih ustanov. Ker je
hotel biti obziren do vrste oseb, ki so bile navzoče pri sveti daritvi, je dolo-
čil mašo za pol deseto uro in je po opravilu podelil blagoslov s popolnim od-
pustkom. Izpred oltarja je povedal nekaj besed o krščanski ljubezni. Toda samo
najbližji so imeli srečo, da so ga slišali. Nič ne bomo rekli o množici ljudi, ki se
je kakor vedno zbrala tudi tokrat. Povedali pa bomo nekaj o dogodku, ki se je
pripetil malo pred svetnikovim prihodom v cerkev.13
Tisto jutro je šel po don Boska v Vie Messina opat De Bonnefoy, kaplan
pri sv. Roku in poznejši škof v La Rochellu. Pridigal je tridnevnico v Magdaleni
in je obljubil, da bo pripeljal svetnika k neki bolnici. Šlo je za jetiko v zadnjem
stadiju. V napadu malo prej je bolnica sprejela zakramente za umirajoče in vse
je kazalo, da se bliža konec. Pobožni opat je v materi in hčeri vzbudil zaupanje,
da bi od don Boskovega blagoslova mogla ozdraveti. Božji služabnik je stopil k
postelji in vprašal mladenko:
»Imate vero?«
»Da, oče,« je za umirajočo odgovorila mati. »Vsi imamo globoko vero.«
»Če imate vero, boste ozdraveli, kajti vera prestavlja gore. Vsak dan zmolite
en očenaš, zdravamarijo in slavaočetu v čast usmiljenemu Srcu Jezusovemu in
eno Pozdravljena Kraljica, da vas bo Marija Pomočnica vzela pod svoje varstvo.
Vse to do praznika Marijinega vnebovzetja.«
»Oče,« je živahno segla v besedo gospa, razočarana zaradi tako dolgotraj-
nega opravljanja molitev. »Kaj pa, če bi vi prijeli za roko mojo hčerko in jo tako
ozdravili?«
»Dajte, da končam,« je odvrnil don Bosko malo bolj ostro in odkimal z glavo …
»Molil bom za vas in povabil k molitvi tudi moje dečke in sedaj, ko bom daroval
v Magdaleni mašo, se vas bom posebej spomnil. Srečno, hčerka.«
S temi besedami je zapustil sobo in opozoril gospo, ki ga je spremljala:
»Ne pozabite na mojo veliko družino.« Gospa pa je že mislila na to in je opatu
De Bonnefoyu skrivaj izročila ovojnico z denarjem in prošnjo za ozdravljenje.
Toda to je au Pieux italien [pobožnemu Italijanu] ušlo. Pri zadnji stopnici je don
Bosko gospo prosil, naj se vrne, in pozdravil z ljubeznivo željo: »Mir Gospodov
12 Grofica še hrani svetinjico, na kateri je vtisnjen datum 29. april 1883. To kaže, da so dali kovati
svetinjice prav za dan konference. V poročilu z dne 18. marca 1902 Du Plessis mati, snaha prejšnje,
takole opisuje don Boskov prihod v palačo: »Naše vzburjenje je bilo veliko, in ko smo šli pred svetni-
kom po stopnicah, se je zdel ves zatopljen v molitev, saj se ni menil za naše spoštljive pozdrave.«
13 O tem dogodku imamo dvoje z roko pisanih izjav: eno salezijanca don Fèvreja, ki je slišal pripo-
ved iz ust škofa v La Rochellu in je to sporočil 1. decembra 1898 don Lemoynu, in drugo z dne 29.
novembra 1930 baronice Cholet, matere dekleta, ki je bilo čudežno ozdravljeno.

16.8 Page 158

▲back to top
158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nad vas in na vso vašo hišo.«
Bolezen je šla svojo pot. Uboga sedemnajst let stara mladenka je nihala
med življenjem in smrtjo. Postala je tako suha, da je bila podobna okostnjaku.
Do 15. avgusta so si sledili dobri in slabi dnevi. Na slovesni dan sta se mati in
sin odpravljala v cerkev, ko se je po vsej hiši razlegel krik. Bolnica, ki je malo
prej še spala, je z močnim veselim glasom klicala: »Mamica, mamica, zdrava
sem!« Prihitela je mati in videla hčerko vso cvetočo, kako se je sama oblačila,
veselo mahala z rokami in prepevala. Ni mogla verjeti svojim očem. Toda kmalu
je videla še nekaj drugega. Ne da bi kaj zaužila, brez vse pomoči in ne da bi se
na koga opirala, je hčerka šla v cerkev, se spovedala ob začudenju vseh, ki so
poznali njeno stanje, in šla k obhajilu. Ozdravljenje je bilo tako temeljito in traj-
no, da je gospa Margherita (tako ji je bilo ime, priimka pa ne vemo) 1898 bila
mamica treh krepkih in zdravih otrok.
Neki odbor plemenitih dam je s posebnimi povabili14 naznanjal mašo in
konferenco Božjega služabnika v cerkvi sv. Sulpicija 1. maja ob devetih. Toda
don Bosko je prišel, ko je ura odbila že deset. Gosta množica, ki je že tako dol-
go potrpežljivo čakala, je potrpežljivo sprejela tudi dejstvo, da je namesto don
Boska stopil na prižnico župnik in povedal, da don Bosko zaradi preutrujenosti
ne bo imel konference in tudi ne bo delil svetega obhajila. Po evangeliju se je
obrnil in hotel imeti kratek nagovor. Toda njegov glas je prišel le do nekaterih.
»Vsi so pa občudovali,« pravi Aubineau,15 »Božjega moža, čigar pojava je izža-
revala preprostost, skromnost, ponižnost, predanost Bogu in pozabo na same-
ga sebe. Vse to je sijalo iz njega in ga obdajalo s čarom skromnosti.« Gazette de
France je že v izredni že omenjeni številki na kratko podala njegove besede,16
ki jih podajamo v prevodu.
Z velikim zadovoljstvom gledam to množico dobrih katoličanov, ki so se v župniji
navadili lepo krščansko živeti. Vera je edina trdna opora v težavah življenja, ki pa
nam tudi zagotavlja srečo po smrti. Bodite še naprej zvesti izročilu v velikodušnih
delih krščanske ljubezni. Najpomembnejša pa je krščanska vzgoja mladine. Začnite
pri svojih družinah in lepo vzgajajte svoje otroke. Dajajte dobre nasvete vsem, ki
jih poznate. Če je med vami kaka sirota, se zanj zavzemite, naučite ga spoznavati
Boga in pomagajte mu, da bo premagal skušnjave hudega. Zelo mi je žal, da vam ne
morem predstaviti dela, za katero prihajam, da vas prosim miloščine. Je pa v tem, da
zbira sirote in klateže in skuša iz njih narediti poštene državljane in dobre kristjane.
Z Božjo pomočjo in s pomočjo presvete Device Marije nam je uspelo vzgojiti stotiso-
če teh ubogih in zapuščenih otrok. Z vašimi darovi bom lahko nadaljeval in širil to
14 Dodatek, št. 59.
15 N. m., str. 34. Pisec navaja napačen datum, ko pravi, da je bila maša pri sv. Sulpiciju 2. maja.
16 Dodatek, št. 60. Tudi o tem obisku imamo živahno poročilo v prejšnjem poglavju imenovane
dnevničarke, takrat mlade župljanke pri sv. Sulpiciju (Dodatek, št. 61).

16.9 Page 159

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
159
delo krščanske ljubezni, vi pa boste prejeli od Boga bogato plačilo. Ko boste stopili
v nebesa, vam bo pokazal duše, ki ste jim tudi vi pomagali tja. Tedaj boste spoznali
resnico besed: Animam salvasti, tuam praedestinasti; kdo reši eno dušo, si zagotovi
lastno zveličanje.
Omemba učinkovitosti župnijskega dela ni bil samo vljuden poklon, ker je
vedel, da je bila župnija sv. Silpicija znana po veri in pobožnosti in je po pravici
nosila naslov kraljice župnij.
Šest duhovnikov je takoj šlo nabirat miloščino. Obhajilo je trajalo samo pol
ure, ker mu je pomagalo več duhovnikov. Bil je žalosten prizor, ko je od oltarja
šel v zakristijo in so ga pri tem mnogi podpirali. Neki častiti starček je poklek-
nil, ko je šel mimo, ga prijel za roko in jo položil na glavo svojih dveh otrok kot
znamenje Božjega blagoslova.
Opoldne so bila vrata zakristije polna obiskovalcev. Veliko jih je čakalo, da
bi prišel ven, da bi mu predstavili svoje bolnike. Kočijo, ki naj bi ga peljala h go-
spe Vendryès, je obdajalo toliko ljudi, da se je mogla le počasi pomikati naprej.
Tu in tam so bile skupine ljudi, ki so poklekovali, da bi prejeli njegov blagoslov.
Neki verski časopis17 je poročal svojim bližnjim in daljnim bralcem o teh do-
godkih: »Ta izredni človek, čigar ime je na ustih vseh in o katerem časopisi po-
ročajo čudovite stvari, je mož srednje postave, častitljivega videza, pa preprost,
negotovega koraka, šibkega telesa. Imeli bi ga za izčrpanega človeka, če ne bi
videli njegovih bistrih in globokih oči, iz katerih žari mirnost, odločnost, vera.
Ni kaj prida zgovoren, ima slaboten glas, tako da ga slišijo samo v bližini, toda
njegova postava izžareva svetost in dobroto našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Njegovo geslo se glasi: Ves Božji, vse za Boga in vse od Boga. Vsa moč njegove
duše in vsa sposobnost njegovega bitja sta posvečeni službi Bogu in bližnjemu.«
Na Vie Sèvres, eni od aristokratskih pariških ulic, je veliko cerkev, samosta-
nov, vzgojnih zavodov, katoliških ustanov. Tu je imelo svoj sedež pri lazaristih
tudi zavetišče sirot, ki je imelo za cilj ustanavljati in podpirati ustanove, kjer bi
zbirali sirote s podeželja in jih vzgojili za dobre poljedelce in vrtnarje ter dob-
re kristjane. Ustanova ni sprejemala, temveč razporejala sirotišnicam otroke
in podeljevala letne prispevke za vzdrževanje poljedelskih zavetišč, ki bi bila
zadosti oskrbovana, zlasti če je šlo za novejše ustanove poljedelskega značaja.
Dohodki so prihajali od zapuščin in darov dobrotnikov, iz nabirk in letne zbirke.
Markiz Gonvello, goreč pobudnik in velikodušen darovalec, je poskrbel, da so
njegovi sotrudniki, ki so se posvečali reševanju otrok, mogli slišati duhovnika,
ki je celo svoje življenje posvetil reševanju zapuščene mladine. Zato je odločil,
da naj se pripravi slovesen zbor, ki mu bo predsedoval don Bosko.
Pri sv. Lazarju so povabljenci imeli prednost, da so se čutili kakor doma
17 Rosier de Marie, Pariz, 12. maj 1883.

16.10 Page 160

▲back to top
160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
brez množičnih zborov, ki so potekali okoli don Boska v prostorih, odprtih za
javnost. Tako so ga lahko videli in slišali v popolnem miru in zbranosti. Zbor so
odprli ob pol dveh 1. maja. Don Bosko je imel na svoji desni strani župnijske
dame, ki jih je vodila kneginja Di Reggio, na levici pa odbor članov ustanovite-
ljev, med njimi msgr. Du Fougerais, predsednika ustanove in ravnatelja Svetega
Detinstva. Vsi navzoči so okusili milino svetnikovih besed. Gospe so imele v ro-
kah listke, na katerih so bile s svinčnikom ali peresom napisane desiderata [že-
lje], se pravi prošnje za ozdravljenje, spodbudo, duhovne milosti in tisoč drugih
reči. Povedal je naslednje:18
Monsinjor, gospodje!
Pomembnost tega zbora je v dejstvu, da je povezan z velikim delom, ki mi daje pri-
ložnost, da vam naslovim nekaj besed. Ne vem, kako bi uskladil ti dve stvari: naše
delo ter delo revščine in uboštva, kajti tukaj se mi zdi, da je vse bogastvo in obilje.
Res je tudi, da je za učinkovito uresničevanje ciljev take ustanove potrebno dvoje: z
ene strani bogastvo, ki daje, in krščanska velikodušna ljubezen, z druge strani pa
uboštvo, ki s hvaležnostjo sprejema te darove krščanske ljubezni.
Prav vse to pa danes najdem v obilici v tem velikem mestu Parizu. To ugotavljam
sedaj tukaj, zlasti pred vami, monsinjor, ki ste že tolikokrat dokazali svojo krščansko
ljubezen v svoji škofiji. Storili ste še več, ko ste s svojo navzočnostjo hoteli počastiti
mesto Turin. To je, dovolite, da vam to povem, usluga, na katero bomo za vedno oh-
ranili spomin v naših srcih.
In kaj naj vam sedaj reče ubogi duhovnik, kot sem jaz, ki se komaj izraža in razume
vaš francoski jezik? Drugega ne morem storiti, kot da vam podelim blagoslov. Vse-
mogočni Gospod naj vam da pogum, da boste šli nasproti bojem življenja, vam da
trdnost in zavest, da boste povsod branili resnico. Naj bi se to zgodilo zlasti sedaj, ko
potrebujemo katoličane, in to dobre katoličane. V tem trenutku dober katoličan ne
brani svoje vere z vojaškimi sredstvi, niti ne z nasiljem niti s čim podobnim. Kar mo-
ramo storiti, je dober zgled in izpolnjevanje vseh kreposti in s tem pridobivati ljudi
za to vero, ki imamo srečo, da ji pripadamo.
V tem smislu naslavljam svojo zahvalo in prošnjo monsinjorju, da naj pokaže svo-
jo veliko naklonjenost do naše velike ustanove in zlasti še poljedelskih šol. V mislih
imam Sint-Cyr pri Toulonu, potem o Marseillu, kjer je velika obrtna šola ob šoli cer-
kvenega petja in šola za revne dijake, nato La Navarre, kjer je poljedelska šola za
uboge dečke s podeželja, in Nica, kjer sprejemamo uboge dečke s ceste in vse, ki so
izpostavljeni nevarnostim, a ne najdejo nikogar, ki bi skrbel zanje in bi v kratkem
postali bič za družbo. To so tisti, ki bodo kmalu polnili ječe, a ne bodo nesrečni samo
oni, temveč na žalost, in dovolite mi, da ponovim, da bodo tudi bič za družbo na
splošno in posebej za družine.
To so ustanove, ki jih vaš odbor podpira in ki jih monsinjor uspešno vodi.
Naj vas torej, monsinjor, Bog v svoji vzvišeni dobroti blagoslovi, vam podari dolga
18 Dodatek, št. 62.

17 Pages 161-170

▲back to top

17.1 Page 161

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
161
leta srečnega življenja in vam pomaga, da jih boste posvetili katoliškim ustanovam,
delom miru in sloge, naj vam podeli to, kar si tako goreče želite, da bi se iz dneva v
dan množile mladinske ustanove, ki so ponos Francije in vseh Francozov. Bog naj jo
reši, ji da vsestranski mir in podeli nam, monsinjor, da bi videli, kako vas bodo angeli
nesli z zemlje v nebesa. Naj bi v moči Božjega varstva vse te dobrodelne ustanove, ki
ste jih začeli, bile zametek dobrega, seme, ki bo rodilo vedno več dobrega, in bodo
tako ponos Francije in vseh dobrih katoličanov.
Ko je končal, je monsinjor predsednik z besedami, ki so mu prihajale iz
srca, predstavil namen ustanove v korist poljedelskih zavetišč, pohvalil ve-
likodušnost voditeljev in pokazal potrebo boja, ki ga je Cerkev bojevala proti
brezboštvu z namenom, da bi ščitila duše otrok. Na koncu je povabil don Boska,
da je blagoslovil zbor. Svetnik se je takoj odzval, še posebej pa je ponovil: »Pre-
den vam bom podelil blagoslov, vas prosim, da mi dovolite še besedo. V tem
trenutku spoznavam še bolje, če je to mogoče, veličino te ustanove, katere ste
vi začetniki in zaščitniki in katere dobrodelnost sem že tolikokrat občutil. Toda
danes sem se znašel v okoliščinah, da vam lahko še veliko bolj vroče priporočim
to čudovito delo, ki je že sedaj in bo zlasti v prihodnosti prava sreča za družbo.
Vašo ustanovo dobro pozna sveti oče papež. Ko sem zadnjič imel priložnost
govoriti z njim, mi je naročil, da vam dam ali bolje rečeno posredujem njegov
posebni blagoslov in vam zagotovim, da se vas bo pri sveti maši vedno spo-
minjal. Zato vam bom v njegovem imenu dal sveti blagoslov.« Ves zbor je bil
ganjen. Med tem njegovim govorom je bilo na licih mnogih opaziti solze. »Don
Bosko govori s težavo naš francoski jezik,« je pisal mesečnik ustanove,19 je pa v
svojem govoru poln vere in krščanske ljubezni, ki gre do srca.« Tudi Figaro je 2.
maja v novici o zboru izrabil priložnost, da je govoril o don Boskovem bivanju v
Parizu in ga predstavil v simpatičnih izrazih kot sans affèterie, sans pompe, sans
phrases [brez narejenosti, brez blišča, brez lepih besed].
V tej materni hiši misijona je bil v zadnjih vzdihih oče Duhlleux in njegov
brat, ki je zaupal nadnaravnemu don Boskovemu delovanju, ga je povedel v bol-
niško sobo.
»Rad bi živel, da bi videl napredovanje vaše Družbe,« je dejal s tankim gla-
som bolnik.
»To boste lahko videli z drugega kraja,« je odgovoril svetnik, ki je znal od-
govor začiniti s spodbudo in svojim blagoslovom.
Bolnik je umrl še naslednji dan.20
Pri lazaristih je stanoval v Franciji zelo znan prelat msgr. Freppel, škof v
Angersu in poslanec Finisterre. Ko je ob zasedanju parlamenta prihajal v Pariz,
je bival pri sinovih sv. Vincencija. Zelo si je želel srečanja z don Boskom. Ko je
19 L'Orphelin. Revija Združenja za zaščito poljedelskih sirot Francije, leto 4. (6. junij 1883).
20 Letopis Misijonske družbe, 94. zv., leto 1929, str. 761.

17.2 Page 162

▲back to top
162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
svetnik zvedel za to, ga je šel obiskat in se je zadržal z njim kake pol ure v za-
sebnem pogovoru.21 Vtis, ki ga je naredil na monsinjorja, je moral biti izredno
ugoden, ker je leto pozneje v poslanski zbornici o njem čudovito govoril.
Tudi v neko drugo cerkev, ki je francoskim katoličanom silno pri srcu, je
don Bosko ponesel svojo besedo: to je cerkev sv. Klotilde, ki je kot svetnica s
svojimi krepostmi pripravila frankovskega kralja Klodvika, da je postal kristjan.
Govoril je po sveti maši 3. maja dopoldne, na praznik vnebohoda. Ni povedal nič
novega, ponovil je samo to, kar je že povedal pri Magdaleni. Nagnetlo se je toli-
ko ljudi, da so se kar dušili. Veliko jih je prejelo sveto obhajilo. Nabirka je dobro
uspela. Kar se je zgodilo pozneje, smo že opisali.22 Tudi drugje so pripovedovali
o prikazovanju Luigija Colla.23
Po vmesnem potovanju v Lille od 5. do 16. maja se je vrnil v prestolni-
co in imel v veliki cerkvi sv. Avguština konferenco za številne poslušalce. Vse
skoraj do konca govora je razpravljal o svojih ustanovah, kakor je to storil že
prejšnjikrat. Na koncu pa je razodel svoje načrte za Pariz:
Upam, da nam bodo gospodje in gospe tega tako velikega in dobrodelnega mesta
Pariza priskočili na pomoč, da bomo mogli ustanoviti hišo kot v Marseillu, Nici in
Turinu. Menim, da lahko ustanovimo postojanko, ki bo zadostila vsem potrebam. Ne
prosim vas velikih sredstev, temveč samo toliko, da bi kupili zemljišče, kjer bi posta-
vili hišo, ki naj bi sprejela te uboge dečke.
Gre za veliko oziroma majhno dejanje, ker želim, da bi bilo vse zelo preprosto in brez
vsakega šuma in hrupa. Vsi klateži so na neki način že v breme državi in iz majhnih
tatičev bodo zrasli veliki tatovi.
Upamo, da bo mesto Pariz, ki nam je že tolikokrat pomagalo za ustanove zunaj
njegovih mej, tokrat pomagalo, da bomo ustanovili hišo v mestu samem, kjer bomo
zbrali fante, ki sicer nadlegujejo poštene ljudi.
Gospod vam bo bogato povrnil vse, kar boste storili, in družba vam bo za to hvaležna.
Poleg tega pa bodo hvaležni fantje, ki jih bomo reševali z našim delom ob vaši pod-
pori. Ko bodo prišli pred večnega sodnika, bodo te duše rekle: »Če smo zveličani, je to
zasluga naših dobrotnikov, ki so žrtvovali čas in denar, da bi rešili naše duše; če smo
zveličani, je to njihova zasluga. Sedaj pa, veliki Bog, izkaži usmiljenje, ki si ga obljubil
v evangeliju. Pomagali so reševati druge in zato bodo rešeni tudi sami.
Medtem ko so časopisi samo poročali o tej konferenci,24 je Figaro 18. maja
objavil dolg in resen članek, ki ga je že nam znani Saint-Genest 14. maja poslal
iz Turina, ko je mimogrede obiskal piemontsko prestolnico. Članek se končuje
takole: »Pravi način, kako naj počastimo don Boska v Franciji, ni v tem, da ga
21 O tem je marca 1935 don Aufrrayu govoril stari služabnik, ki je pospremil svetnika k monsinjorju.
22 Prim. zgoraj, str. 109‒110. O sprejemih v zakristiji je govor v nekem pismu (Dodatek, št. 63).
23 MB XV, str. 88 [BiS XV, str. 59].
24 O konferenci je pisala tudi Unità Cattolica 20. in 22. maja.

17.3 Page 163

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
163
slovesno hvalimo in pozdravljamo po ulicah ter režemo na koščke njegovo ob-
leko, temveč da delamo kakor on.«25 Tudi le Petit Moniteur je pisal: »Don Bosko
je razprostrl pred našimi očmi nova obzorja in pridobil za svoje ustanove najiz-
branejši cvet Pariza. Po njegovi zaslugi ima danes apostolat krščanske ljubezni
številne in mogočne podpornike.«26
Dramatična in nepričakovana je bila konferenca 21. maja v cerkvi sv. Pe-
tra, imenovana Gros-Caillu, kamor navadno prihaja pariška aristokracija in ki
je bila ob don Boskovi konferenci nabito polna. Don Bosko je prišel ob šestih
popoldne. Bil je tako utrujen, da je komaj stal na nogah. Kako bi mogel v takih
okoliščinah imeti konferenco? Toda namesto njega je konferenco imel nekdo
drug.
Ob vrnitvi iz Afrike je bil že nekaj dni v Parizu kardinal Lavigerie, nadškof
ponovno oživele cerkve v Kartagini in ustanovitelj Belih očetov. Z don Boskom
sta se že dolgo poznala. Ko je zvedel, da je v Parizu, ga je iskal na več krajih, dok-
ler ga ni odkril. Prišel je skozi glavna vrata v strogem dostojanstvu rimskega
purpurja in stopil nepričakovano v cerkev, ravno ko so molili molitev kot uvod
v svetnikov nagovor. Bil je prava prikazen. Kardinal je takoj stopil na prižnico.
Znan po celi Franciji in zelo priljubljen v Parizu, je prišel, da bi mu s svojo pri-
ljubljenostjo izkazal čast. Kar je povedal, je zgled primernosti in domiselnosti:
Odkar sem zvedel, dragi moje bratje, za navzočnost italijanskega Vincencija Pavel-
skega v Parizu, sem imel samo eno željo, da bi se srečal z njim v kaki cerkvi in bi
priporočil njegove ustanove krščanski ljubezni francoskih katoličanov. Te ustanove
sem videl, kako so se začele, se širile, prišle v Francijo in postale medsebojna vez do-
brodelnosti katoličanov naših dveh narodov.
Vi, predragi bratje, boste storili dejanje zbliževanja, če boste pomagali temu poniž-
nemu svetemu duhovniku. Nujno potrebno je, da bo on, ko se bo vrnil domov, mogel
reči, da je Francija vedno zvesta svojemu velikemu poslanstvu, da podpira vse trpeče,
ne glede na narodnost.
Živim v deželi, kjer je francoski sv. Vincencij Pavelski kot suženj bival dve leti. Danes
je v Tunisu potreben nov sv. Vincencij Pavelski. Tja naj bi prišel ne po sili, temveč iz
ljubezni. In ta sv. Vincencij Pavelski ste vi, predragi oče, kajti vi boste s svojo redovno
družbo, ki je napol francoska in napol italijanska, bolje kot kdo drug storili to pot-
rebno delo.
Tam je prostor pripravljen za vas. Za zdaj živijo v tem velikanskem puščavskem kra-
ju, ki je postavljen pod mogočno zaščito Francije, skoraj same italijanske družine. Te
25 Dodatek, št. 64. Don Bosko se mu je pisno zahvalil. Ker ga ni bilo doma, mu je odgovorila mati. Ta
pobožna ženska je sinu, ki je pisal članke v obrambo svobodne šole, polagala na list svetinjico Ma-
rije Pomočnice, ki jo ji je dal Božji služabnik, da bi bil pri pisanju bolj navdahnjen (Dodatek, št. 65).
26 »Don Bosko nam je odprl oči za nova obzorja, pridobil je za svoje ustanove pariško visoko družbo,
apostolat krščanske ljubezni šteje po njegovi zaslugi plemenite in mogočne podpornike.« Te
besede je ponatisnila Unità Cattolica 8. maja 1883.

17.4 Page 164

▲back to top
164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
družine imam nadvse rad in bi jim kot pastir rad pomagal v vseh njihovih tegobah.
Toda Italijani, ki zapustijo domovino, pogosto zelo zgodaj podležejo času, kakor se to
dogaja v kolonijah. Treba bi bilo zbrati vse sirote pa tudi otroke, ki nimajo nikakršne
podpore.
Oče italijanskih sirot, pridite! Sklicujem se na vaše srce, ki se je že odzvalo klicu Evro-
pe in Amerike. Sedaj je Afrika tista, ki vam izroča svoje zapuščene otroke in vas prosi
pomoči. Vaša ljubezen je tako velika, da jih lahko zaobjame. Ti otroci so zvečine sino-
vi Italije. Pošljite jim svoje sinove, ki jim bodo s svojim milozvočnim jezikom govorili
o njihovi in naši domovini. Ljubili jih bomo skupaj, učili jih bomo blagrovati Božje
ime in ime Francije.
Bratje, dajte velikodušno temu svetemu duhovniku. S tem boste podprli tudi afriške
misijone, kajti don Bosko jim bo šel na pomoč.
Ne bi mogli reči, ali so bili navzoči kljub spoštovanju do vzvišenega prelata
zadovoljni, da so slišali njega namesto don Boska. Očividci trdijo, da se njihove
oči niso nikdar odtrgale od njega, ki je ponižen in zbran sedel nasproti prižni-
ci. Tudi ko je slišal slavnostni govor o sebi, se ni pav nič spremenil. Potem je
vstal, stopil proti sredini obhajilne mize, se priklonil kardinalu in dal znamenje
z roko, da bi rad govoril. Povedal je naslednje:27
Znašel sem se v pravi stiski in sem prav zmeden. Moral bi na dostojen način odgovo-
riti gospodu kardinalu, toda za to bi potreboval njegovo zgovornost, jaz pa ne znam
govoriti. Kljub temu se mu moram zahvaliti za vse pohvale, ki jih je izrekel o meni in
o mojih ustanovah. Najprej moramo povedati, da veliko stvari, ki so bile povedane
o meni, niso resnične. On je gledal vse to skozi dobroto svojega srca in vi veste, da
majhni predmeti, gledani skozi mikroskop, postanejo nenadoma veliki, ogromni.
Vsekakor se njegovi eminenci zahvaljujem za njegovo ljubeznivost. Gospod kardinal
je bil za salezijansko družbo vedno oče, dobrotnik in prijatelj. Zato je naša hvaležnost
neizmerna, in če bomo mi lahko kaj storili za njegova velikanska dela, bomo storili
nadvse radi.
V vaših rokah sem, eminenca, da izpolnim vse, kar Božja previdnost v Afriki pričakuje
od nas. Bodite prepričani, eminenca, da če moremo v Afriki kaj storiti za vas, je vsa
salezijanska družina z menoj vred na voljo vaši eminenci. Poslal bom tja svoje sinove,
tako Italijane kakor Francoze.
Bratje, vi veste, da živimo od miloščine in da se naše ustanove vzdržujejo s pomoč-
jo krščanske ljubezni, v tem trenutku francoske ali natančneje – s pomočjo pariške
dobrodelnosti. Ugotovil sem že, da je Francija vedno velika katoliška dežela, vedno
pripravljena pomagati v dobrodelnih ustanovah. Zato smo polni hvaležnosti za po-
moč, ki ste nam jo in jo boste še izkazovali našim dobrodelnim zavetiščem.
Kardinalov življenjepisec pravi:28 »Bilo je malo preprostih besed, izgovor-
jenih s slabotnim glasom in v okornem jeziku. Malo jih je slišalo. Toda vsi ali
27 Dodatek, št. 66.
28 V. Baunard, Le Cardinal Lavigerie [Kardinal Lavigerie], Pariz 1896. 2. zv., str. 239.

17.5 Page 165

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
165
skoraj vsi so imeli solze v očeh. Težko je doživeti nasprotja, ki so tisti dan pred-
stavljala ta dva človeka in ta dva nagovora.«
Po slovesnosti je večina ljudi zapustila cerkev, toda gospe so šle v zakristijo
v želji, da bi videle don Boska od blizu in prejele od njega osebni blagoslov. Don
Bosko pa je odklanjal. Končno je ves ponižen dejal: »Jaz pred njegovo eminenco
ne morem dajati blagoslova, to ne bi bilo niti primerno niti spoštljivo.« Ko je
primas Afrike videl njegovo zadrego, se je spoštljivo umaknil.
Dramatično v drugem pogledu pa se je končala konferenca, ki jo je imel
med 22. in 25. majem, vendar pa poročevalec ni povedal, v kateri cerkvi ali ka-
peli se je to zgodilo. Don Bosko je govoril o Mariji Pomočnici, ki, kakor je začela
delo v korist zapuščene mladine, nadaljuje svoje poslanstvo; da je Marija tista,
ki deli milosti in jih deli brez števila. Ko je tako govoril, se je dvignil neki gospod
in prosil za besedo. Pripovedoval je o nekem družinskem očetu, katerega žena
je bolehala za vodenico, in sinu, ki so mu že podelili poslednje maziljenje. Opi-
sal je žalosten obup očeta, upanje v moč don Boskove molitve in končno njego-
vo neizmerno veselje, ko je videl ženo in sina, kako sta oba zdrava šla v cerkev
k sveti maši. »Da,« je rekel, »to je res, ta čudež je treba pripisati Mariji, vendar
po don Boskovi priprošnji.« Svetnik je raznežen poslušal, poslušalci so bili vsi
iz sebe. Toda ganjenost je dosegla višek, ko je govornik, ki je s silo zadrževal
solze in komaj še govoril, vzkliknil: »Ali veste, kdo je ta mož in ta srečni oče? To
sem jaz, Portalis.« Portalis je bil nekdanji član narodnega zbora ali parlamenta.
Don Bosko ni dodal niti besedice. Sredi govora se je umaknil. Pravzaprav ni bilo
treba ničesar dodajati, kajti gospod je povedal več kot zadosti.29
Kar smo povedali o don Boskovem bivanju v Parizu, smo povedali. Zma-
goslavno sprejet povsod, kjer se je pojavil, je porabil svoj čas za sprejemanje
ljudi, obiskovanje družin in skupnosti ter za več javnih konferenc. Zdi se skoraj
neverjetno, da je imel za vse to zadosti časa. Najbolj pa nas preseneča, da je imel
dovolj moči za tako veliko delo in da skromna telesna moč ob tako visoki nape-
tosti in naporu ni motila njegovega duševnega miru. To je znamenje junaškega
obvladovanja samega sebe, kar je zares nekaj nadčloveškega. Tudi to je treba
uvrstiti med njegove pariške čudeže.
Iz Pariza je odpotoval v soboto 26. maja ob devetih dopoldne in ne 25., kot
to trdijo na nekem drugem kraju.30 Da bi se izognil nevšečnostim, ni dal vedeti
ure odhoda. Ko je prišel na železniško postajo, je tajnik kupil voznici, on sam
pa je šel naravnost na vlak. Tedaj so ga potniki, ki so čakali na naslednji vlak,
prepoznali. Takoj se je raznesel glas o njegovi navzočnosti in že se je pred nje-
govim vagonom zbrala skupina ljudi, ki je kaj kmalu priklicala pozornost vseh.
29 V pismu dne 22. maja je nekdanji poslanec državnega zbora sporočil don Bosku, da je njegova
žena po treh letih ohromelosti pred dvema dnevoma šla v cerkev (Dodatek, št. 67).
30 V Življenjepisu v dveh zvezkih, II. zv., str. 567.

17.6 Page 166

▲back to top
166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Verjetno don Boskovo ime ni bilo nikomur tuje. Pojava tega preprostega du-
hovnika, obdanega od tolike množice ljudi, je seveda vzbudila tudi zanimanje
železniškega osebja. Ko je kdo vprašal, za kaj gre, so odgovarjali: »Don Bosko
čudodelnik je na vlaku.« Ko se je vlak začel premikati, je zadonel glasen pozdrav
v slovo. Božji služabnik je stopil k oknu in se ljubeznivo zahvalil vsem in prosil
navzoče, naj pozdravijo tiste, ki jih ni bilo tam. Don Bosko je v velikanskem
glavnem mestu zapusti bogato dediščino naklonjenosti. On sam pa je v svojem
srcu odnesel polno najlepših vtisov.
Precej poti je don Bosko ostal zatopljen vase. Tudi don Rua in don De Bar-
ruel sta molčala, zatopljena v misli o vsem, kar sta doživela. Kaj vse sta videla
in slišala! Kako z delom nabiti dnevi! Kako so njunega očeta slavili vsi ljudje
najrazličnejših stanov, koliko čudežev je storil na priprošnjo Marije Pomočnice.
Končno ju je don Bosko iztrgal iz njunega razmišljanja: »Čudna zadeva! Don
Rua, se spominjaš poti, ki pelje iz Buttigliere v Murialdo? Tam je na desni strani
hribček in na hribčku hišica in od hišice pot, ki vodi navzdol proti travniku. Ta
revna hišica je bila dom moje matere in moj dom, na tisti travnik sem jaz kot
otrok vodil na pašo dve kravi. Če bi vsi ti gospodje, ki so mi pripravili vse to
zmagoslavje, vedeli vse o tem revnem kmečkem človeku iz Becchija, oh … Šala
Božje previdnosti!«
Potem so govorili o dveh knjižicah. Eno je napisal Aubineau in drugo ne-
znan pisatelj, obe v korist salezijanskih ustanov, zelo iskani, kakor tudi njegove
slike. Don Bosko je poslušal, ne da bi odprl usta ali dal kako znamenje, iz ka-
terega bi morali razbrati, kaj si misli, nato pa je z otroško ponižnim izrazom
vzkliknil: – Quam parva sapientia regitur mundus [S kako malo modrosti se vla-
da svet]. Če bi svet mogel vedeti, kdo sem jaz. Toda kako velika je dobrota in
Božja previdnost. Bog je v svoji neizmerni dobroti naredil vse to.«
Najsi bo že karkoli, kar je don Bosko mislil in govoril v svoji ponižnosti, v
Parizu je doživel pravo zmagoslavje. Leto pozneje se je o tem govorilo tudi v
francoskem parlamentu. Msgr. Freppel, ki je bil očividec vsega dogajanja v Pa-
rizu, je v svojem nadvse resnem govoru o delavskem vprašanju v parlamentu
2. februarja 1884 dejal: »Samo sam Vincencij Pavelski je za rešitev delavskega
vprašanja naredil več kot vsi pisatelji v stoletju Ludvika XIV. In v tem trenutku
v Italiji preprost redovnik don Bosko, ki ste ga videli v Parizu, stori za rešitev
delavskega vprašanja v Italiji več kot vsi govorci v italijanskem parlamentu.«31
Nekateri so hoteli izračunati denarne vsote, ki jih je don Bosko zbral v
glavnem mestu Francije. Zdi se nam, da so poskusi te vrste izguba časa. Zelo
verjetno je, celo gotovo, da don Bosko sam ni vedel, koliko denarja je šlo skozi
njegove roke. Skoraj vsak večer je brat grofice De Combaud, bančnik razpoši-
31 Iz obširnega poročila seje Nouvelliste du nord et du Pasde - Calais [Severnih novelistov in Preliva
Calais], Lille, 7. februar 1884.

17.7 Page 167

▲back to top
BiS 16 — 7. poglavje
167
ljal na različne naslove sadove pariške dobrodelnosti, ki mu jih je izročal don
Bosko, ne da bi zapisoval. Tu ljudje Božje previdnosti, ki ne zbirajo zakladov na
tej zemlji, temveč za nebesa, porabijo takoj vsa sredstva, ki so jih prejeli dnevno
od tuje dobrodelnosti, in ne izgubljajo časa, da bi delali obračune. Svet jim slepo
zaupa in jim mirno daje podporo in nihče niti ne pomisli, da bi zahteval od njih
obračun, kakor se to mora dela v običajni upravi. Ministri uprave denarja Božje
previdnosti delajo vse pred Božjimi očmi, tako da pri tistem, ki daje, desnica ne
ve, kaj dela levica. Zadovoljijo se s tem, da vse to ve Tisti, ki vidi na skrivaj. Tako
ti tokovi dobrodelnosti razdeljujejo svoje vode dobrodelnosti neprenehoma na
vse strani in prepuščajo Bogu, da on določa, koliko naj vsak dobi.
Don Boskov obisk v Parizu pomeni v zgodovini Družbe enega od vrhov sla-
ve. Rečemo lahko, da je v intelektualni prestolnici Evrope don Bosko predsta-
vil sebe in svojo ustanovo svetu, ki naj bi postal področje njegovega delovanja.
Predstavitev se je popolnoma posrečila, bila je veličastna in obenem zelo pri-
vlačna. Od tega trenutka se je začela okoli ustanovitelja salezijancev plesti lite-
ratura, ki je posredovala znanstvenikom njegov nauk, njegovo verodostojnost,
avtoriteto in bogastvo. Tako so se njegovim sinovom odprla vrata v vse strani
sveta.

17.8 Page 168

▲back to top
8. poglavje
IZ PARIZA PROTI SEVERU IN VZHODU
Vedno večji državni ateizem in napredovanje socializma sta bila povod,
da so se najbolj razsvetljeni cerkveni možje in goreči katoličani čutili prisiljene,
da so šli v obrambo z ustanavljanjem ljudskih mladinskih združenj ter se začeli
zanimati za stanovsko usposabljanje ubogih in zapuščenih mladostnikov. Le-ti
so bili najpogostejša žrtev prekucuških strank, ki so v šolah in delavnicah sejale
svoje nezadovoljstvo do Cerkve in civilne družbe. Zato se je don Boskov zgled
predstavil ob najbolj primernem času. Od vseh mogočih strani, kjer bi radi prik-
licali v življenje ustanove, podobne njegovim, je dobival povabila. Eni so želeli
njemu izročiti vodstvo takih ustanov, drugi bi radi slišali njegove nasvete in pri-
poročila. Na žalost mu zdravje ni dopuščalo takih naporov in dolgih potovanj.
Poleg tega je bila njegova navzočnost v Italiji vedno bolj nujno potrebna. Kljub
temu se je odpravil proti severu do Lilla in se ob vračanju ustavil tudi v Ami-
ensu. Končno je na poti proti domu obiskal Dijon in se ustavil v Dólu. Toda za
vse potrebno za bodočo ustanovo je pripravil samo v Lillu, medtem ko so druga
mesta na njegovi poti dajala samo počitek njegovemu izčrpanemu telesu in mu
dala priložnost, da je spoznal številne dobre sotrudnike in prišel z njimi v stik.
V Lille je pripotoval 5. maja opoldne in se nastanil v hiši barona Montignyja.
S tem plemenitim gospodom se je spoznal po gospodu odvetniku Michelu iz
Nice, ki se je navduševal za odprtje salezijanskega doma v tem velikem indu-
strijskem središču, ki ga je ogrožala marksistična propaganda.1 Ustanovo so
prevzeli leta 1884, ko so se naselili v sirotišnici S. Gabriele.
Sporočilo o njegovem prihodu, ki so ga napovedali nekaj dni prej pariški
časopisi, je vzbudilo v mestu veliko pričakovanje. Veliko ljudi, ki so zvedeli za
njegov prihod, je šlo na železniško postajo, da bi ga pozdravili. Navdušenje je
1 Isti odvetnik je prav tako veliko pripomogel k določitvi don Boskovega potovanja v Pariz. Prim.
XXVme anniversaire de l'Œuvre de Don Bosco en France [Petindvajseta obletnica don Boskovih
ustanov v Franciji]. Nica, 1902. str. 112.

17.9 Page 169

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
169
raslo, ko se je zvedelo, da je še isto popoldne šel k bolniški postelji neke bolnice,
ki ji je njegov blagoslov prinesel očitno olajšanje.
Don Bosku so zaželeli dobrodošlico s sprejemom v njegovo čast v sirotišnici
S. Gabriele. Dobrodelna ustanova ni videla v svojih prostorih nikdar toliko ljudi,
ki so že nekaj ur pred njegovim prihodom zasedli svoja mesta. »Ugledni redov-
nik,« je pisal Vraie France [Resnična Francija], »gre skozi množico, ki pritiska nanj
od vseh strani, sede v naslanjač, ki je malo višji od drugih, oči vseh pa se radove-
dno obračajo na njegovo osebo. Na njegovem obrazu in njegovi drži ni bilo mo-
goče odkriti niti najmanjše sledi narejene skromnosti in notranjega zadovoljstva.
Zdi se, da je brezbrižen za vse, kar se dogaja okoli njega, in je zatopljen v druge,
višje misli. Ko je potem postavljen na svoje pravo mesto, nekako za povezavo med
srečnike in sreče željne, misli na svojo ustanovo in se prav nič ne meni zase.«
Dečki so odpeli himno, zloženo v šestercu v štirih oktavah. V prvih dveh
kiticah so primerjali don Boskovo potovanje po Franciji z Jezusovimi potovanji
po Judeji med množicami mater, ki so dajale Jezusu svoje otroke, da jih je bla-
goslavljal. Tretja kitica govori o zavidanju Francije Italiji za don Boska, vendar
se zahvaljujejo Bogu, da je dopustil, da don Bosko opravlja svoje poslanstvo na
vseh koncih zemlje. V zadnji kitici mesto Lille, srečno, da se lahko pridruži splo-
šnemu navdušenju, kliče: Naj živi don Bosko! Nagovor, ki je parafraziral zgornjo
pesem, je dodal dva nova pojma: Francija se je prepustila navalu navdušenja za
sijaj duhovnika in apostola, Lille pa je štela za posebno milost, da je za trenu-
tek postala predmet njegovih skrbi in razmišljanj.2 Sledil je govor predsednika
upravnega sveta, ki je predstavil zgodovino in sedanje stanje zavoda. Na koncu
je povzel besedo don Bosko. Čeprav je nevredno in neprijetno orodje, je na vo-
ljo tistim, ki se zatekajo k njemu. Čestital je k uspehu ustanoviteljem sirotišnice,
dobrotnikom in upravnikom in zlasti še sestram, ki so kot vredne hčerke sv.
Vincencija Pavelskega, velikega heroja in popolnega zgleda krščanske ljubez-
ni, opravljale svojo pomembno nalogo. »Občudujem,« je dodal, »vse, kar je bilo
storjenega, in ne prihajam, da bi razdejal vaše delo, temveč da bi ga z vašo po-
močjo dopolnil, če je to mogoče.« Končal je s prošnjo za Božji blagoslov nad vse
navzoče in njihove družine.
Tudi ob tej priložnosti imenovani časopis z drugimi besedami prinese
opombe svojih sobratov: »Kakor zunanji videz tudi apostolova beseda ne pred-
stavlja posebnosti, ki bi mogle narediti mogočen vtis na poslušalstvo in ga prip-
raviti, da bi se dalo prepričati. Slaboten glas, pomanjkljiva izgovarjava, jezikov-
ne nepravilnosti in jasna odsotnost vsakega poskusa, da bi naredil manj opazne
te govorniške pomanjkljivosti ali jih s kretnjami skušal nadomestiti. Kljub vse-
mu temu pa ta častiti starček povsod, kamor gre, potegne za seboj množice. Ta
2 Dodatek, št. 68 (A–B).

17.10 Page 170

▲back to top
170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
govornik, čeprav slab govorec, ki ga je komaj slišati, pripravi ljudi za največje
žrtve. Če v don Boskovem življenju ne bi bilo drugega kot samo to, ali ne bi bil
to čudež, ki se vsak dan obnavlja?«
Naslednji dan je govoril v cerkvi sv. Mavricija. O tem je svoje bralce obširno
obvestil Pas-de-Calais-Arras 7. in 8. maja. Dve vrsti ljudi, tako pravi časopis, sta
don Boska poznali, preden je njegovo ime, kot se je dogajalo sedaj, napolni-
lo Francijo: rimski romarji, ki so bili navdušeni občudovalci njegovega dela v
Italiji, in tisti, ki so v želji, da bi dobili zdravje, hodili v Nico in tam dihali ču-
dovit vonj salezijanske dejavnosti. Vsi ti so postali oznanjevalci apostola in so
spremenili svoja naporna potovanja v navdušeno pritrjevanje in tako postali
sredstvo odrešenja za mnoge.
Po tej uvodni opombi je dopisnik takole predstavil don Boska: »Prileten
duhovnik se s težavo ob pomoči drugih povzpne na prižnico, pozdravi skromno
poslušalce in se stoje, ker ne more poklekniti, z zaprtimi očmi zbere za nekaj
trenutkov. Njegove ostre poteze, ki kličejo v spomin arškega župnika, se v mo-
litvi spremenijo. Pridigar začne govoriti, ne tiho ne glasno. Čutiti je tuj naglas,
vendar se izraža razumljivo. Govori preprosto, brez vseh govorniških želj, ne
da bi se razvnemal, razen ko govori o Bogu, veri in rešenju duš. Ta duhovnik, ta
pridigar, to je don Bosko.«
Vsebina njegovega govora so bili kot običajno začetki oratorijev in zave-
tišč, ustanovitev redovnih družin, misijoni v Ameriki, Združenje salezijanskih
sotrudnikov in končno prošnja za miloščino. »Don Bosko ima čisto svoj način
spodbujanja k radodarnosti,« pripominja člankar. »Gre naravnost k stvari, brez
vseh slepomišenj in olepšav. Zlatniki in srebrniki so napolnili košarice gospa
nabiralk.« Članek se končuje takole: »Glas ljudstva je iz tega človeka naredil
nekaj izrednega. Včeraj so se okoli njega gnetle množice in so mu ovirale ko-
rak. Hoteli so mu poljubiti roko, prejeti blagoslov. Potihoma je ljudstvo, ki je
manj previdno kot Cerkev, ki pa se le redko znajde v nasprotju z njo, občudova-
lo njegova dela in njegovo globoko ponižnost […]. Naši domovini bo v kratkem,
potem ko smo imeli čast, da smo ga občudovali in počastili, preostala naloga in
dolžnost vzdrževati ustanove, ki so nastale po njegovem navdihu, in zapustiti
zgodovini spomin na človeka, ki ljubi Francijo, ker Francija ljubi in opravlja sve-
ta dela krščanske ljubezni.«
Vse dopoldneve je po maši sprejemal ljudi v sirotišnici S. Gabriela in tja so
prihajali, da so ga vodili obiskovat bolnike ali na zajtrk ali na kosilo k uglednim
družinam, ki so se potegovale za čast, da so ga imele pri svoji mizi. Teh povabil,
ki so jih vlagali pri upravi zavetišča, je bilo toliko, da je bilo treba sestaviti pose-
ben razpored. Ko so mu pokazali seznam in kraje, kamor bi moral naslednjega
dne iti jest, jih je natančno prebral in potem dejal don Rui: »Glej, kakšen razpo-
red! Jaz sem si stvar takole predstavljal: danes obisk te in te cerkve, potem ro-

18 Pages 171-180

▲back to top

18.1 Page 171

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
171
manje k temu in temu svetišču, pojutrišnjem post in duhovne vaje, nato duhov-
ni govor. Toda namesto tega: kosilo, kosilo, kosilo! Naj bo Bog zahvaljen.« Tega
ni izgovoril s strogim glasom, ker to ni bila njegova navada, temveč s preprosto
vdanostjo, ki je vzbudila radostno razpoloženje navzočih.
Take pojedine niso bile zanj nikakršno razvedrilo, temveč so ga utrujale.
Kljub temu pa je znal vedno vložiti kanček veselja, ker ni bila njegova navada
biti drugim v breme. Ob neki priložnosti mu je baron Montigny nalil kozarec
vina iz Frontignana. »To vino je odlično, zares dobro!« je vzkliknil don Bosko,
potem ko ga je popil. Še nekaj kapljic, prosim!« S temi besedami mu je ponudil
svoj kozarec. Nekaterim gostom so se ti vzkliki zdeli malo čudni, toda kmalu so
spoznali, da je bil to način, kako pohvaliti vino in s tem gospodarja hiše, ali ka-
kor so mnogi menili, šala, s katero bi zakril svojo čednost. Od takrat je Montigny
spremenil ime svojega vina frontignan in ga imenoval vino don Bosko.
Slovesen banket mu je pripravilo 10. maja vodstvo katoliških šol, ki jih je
ustanovil gospod Jonglez De Ligne. Teden dni prej je ta odlični gospod pisal don
Boskovemu tajniku: »Upam, da nam bo sveti redovnik naredil to uslugo. To bo
najboljša spodbuda za delo naših svobodnih šol, ki odteguje enajst tisoč otrok
brezbožni šoli.« Proti koncu kosila so prinesli na mizo torto, na kateri je bil iz
sladkorja narejen kip Marije Pomočnice. Ko so kip odstranili, se je prikazala
valdeška cerkev. Med gosti je vladalo veselo razpoloženje. Ko mu je eden izmed
gostov omenil slavnosten sprejem v Parizu in menil, da bi lahko bil na to pono-
sen, je don Bosko molčal. Tedaj je segel v besedo nekdo drug: »Dajte! Povejte
nam, kaj mislite.« Dobrovoljno in napol za šalo, napol zares je odgovoril: »Pre-
mišljujem, ali bi bilo pametno ali ne, da bi bil ponosen.« Nepričakovan odgovor
je povzročil splošen smeh.
Ustanova Katoliških šol je imela svojo himno, ki so jo prepevali ob nabirkah
in javnih zborovanjih. Tudi tokrat jo je zapel deški zbor. To je bila bojna pe-
sem. Refren je izražal vojaški zanos novih križarjev, ki stopajo v boj za obram-
bo Božjih pravic proti nasprotnikom, ki hočejo laizirati šolo. V imenu vodstva
je »svetemu redovniku« napil gospod Paolo Tailliez in ga prosil, da bi članom
združenja dal iskrico navdušenja, ki ga vsega vnema za slavo Jezusa Kristusa,
za zveličanje duš in zlasti za krščanski prerod najbolj revne mladine. Neki drug
gospod, ki je pred štirimi leti obiskal Oratorij, je v imenu vseh članov združenja
prosil »italijanskega sv. Vincencija Pavelskega«, da bi jim zaupal svojo skriv-
nost, ki prinaša toliko dobrega. Pomemben med drugim je iz več razlogov tale
odstavek: »Naši prijatelji iz Pariza nam sporočajo, da ste prišli kakor golob na
Noetovo barko, da nam naznanite konec vesoljskega potopa revolucij. Ugotovili
smo, da vaš prihod v Lille sovpada s praznikom sv. Pija V., papeža zmage pri Le-
pantu, slavnega služabnika nje, ki jo vi častite s posebnim naslovom Pomočnice
kristjanov. Vi družite oljčno vejico z lilijo Brezmadežne Device. Pozdrav vam,

18.2 Page 172

▲back to top
172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
velečastiti oče, na tej francoski zemlji, kjer lilije slavno cvetijo že osem stoletij.
Upajmo, da bo vaš obisk začetek novega razcveta, ker naša domovina noče iz-
gubiti naslova Marijinega kraljestva
Naravno je bilo, da se je pred uradnim ateizmom ljudstvo vračalo k do-
motožnim spominom, k preteklim kraljem, posebno še tisti, ki so pod tretjo
republiko videli, kako se druga za drugo trgajo nekdanje vezi med domovino in
vero. Toda don Bosko se je skrbno čuval, da ni izgovoril kake besede, ki bi ime-
la političen prizvok. Nazadnje so mu poklonili medaljo ustanove, ki na prednji
strani nosi križ in na zadnji strani lilijo, grb mesta Lille.3
»S srcem, polnim hvaležnosti,« se je gospa Niel zahvaljevala don Bosku za
čast in tolažbo, ki ju je njeni družini izkazal s tem, da je sprejel povabilo in šel v
petek 11. maja v Roubaix, mesto kakih deset km od Lilla. Tudi mož, ki je bil pri
konferenci pri sv. Mavriciju, je štel ta obisk za »veliko uslugo.«
Neki gospod, čigar imena in naslova naši viri ne navajajo, mu je pripra-
vil bogato pojedino. Don Boskovo oko je gledalo domiselno okrašeno mizo in
izbranost jedil, ki so jih nudili. Kaj pa je rojilo po njegovi glavi, pa se je pokazalo
na koncu, ko je don Bosko izrabil primeren trenutek in vprašal gostitelja: »Že-
lel bi si, spoštovani gospod, razjasniti neko vprašanje, kajti odkar smo sedli za
mizo, si nanj ne morem odgovoriti.«
»Povejte, povejte,« je odgovoril hišni gospodar.
»Toda mogoče je moje vprašanje nekoliko neprimerno.«
»Povejte, povejte brez zadržka.«
»Rad bi vedel, koliko je stalo to kosilo.«
»Če je samo to vaše radovedno vprašanje, vam lahko takoj ustrežem.«
Poklical je kuharja, ki je pregledal naročilnice, in odgovoril: »V kuhinji smo
za živila izdali dvanajst tisoč petsto frankov.«
»Sedaj, ko to veste, ste zadovoljni?« ga je vprašal gospodar.
»Da in ne. Dvanajst tisoč petsto frankov za pogostitev don Boska je daleč
previsok izdatek. Če bi moji dečki zvedeli, da don Bosko dovoli izdati toliko de-
narja za eno kosilo, bi bili presenečeni. Ali ne bi bilo bolje, bi rekli, da bi ta denar
dali njemu, da bi jim kupil hlebčke?«
»Oh, da,« je vzkliknil sogovornik, »lahko naredimo eno in drugo.« Bil je zelo
bogat in hkrati mu je bilo ljubo, da se je lahko kazal velikodušnega in radodar-
nega. In preden so gostje vstali od mize, je pristopil k don Bosku nadvse vljuden
in ljubezniv fant, ga pozdravil in mu na pladnju izročil zaprto pismo. Ko ga je
don Bosko odprl, je našel v njem dvanajst tisoč petsto frankov.
Poleg izrednih dogodkov, tudi tistega, ki smo ga omenili že na začetku, se
spominjamo še naslednjega. Eden se tiče gospe Philippal De Roubaix. Ubožica
3 Dodatek, št. 69 (A–C).

18.3 Page 173

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
173
je imela tako otrdele noge, da ji je vsak gib povzročal bolečine. Popeljali so jo v
cerkev in jo postavili pred don Boska, ki se je tam zadrževal. Blagoslovil jo je in
ji dal svetinjico. V trenutku je ozdravela in nikdar več ni imela podobnih težav.
Gospod Giacomo Thery je imel rahitičnega sinčka, ki ni mogel hoditi in se
tudi sicer težko premikal. Starši so ga pripeljali k don Bosku, ki se je rahlo do-
taknil njegovih rok in nog. Pri tem dotiku se je deček dvignil in je rešen vse
bolezni rastel čil in zdrav.
Bolj hrupen je bil neki drug dogodek. Neka sirota iz Aire-Sur-Lys je bila v
zadnjem stadiju skrofuloze, tako da ni mogla prejeti niti prvega svetega obha-
jila. Eno nogo je imela tako zvito, da se je komaj premikala. Gospodična Clara
Louvet, ki je prišla v Lille na obisk k don Bosku, mu je prinesla pismo opata
Engranda,4 ki je ubogo deklico priporočal v njegove molitve. Bilo je v soboto
popoldne. Don Bosko je vtaknil pismo v žep, da bi ga prebral ob prvi priložnos-
ti. Toda prve nočne ure od ponedeljka na torek so deklico napadli strašni krči,
nakar je mirno zaspala. Ko se je proti jutri zbudila, je veselo zaklicala svoji teti:
»Teta, ozdravela sem.« – Uljesa so se zaprla in noge so bile zravnane, tako da je
sama šla k opatu in mu sporočila veselo novico. Leta 1891, ko je bilo poročilo
o ozdravljenju poslano v Oratorij, je normalno rasla in bila popolnoma zdrava.
Nasproti sirotišnice S. Gabriele je stanoval gospod Cordonnier, bogat trgo-
vec z vinom. Že nekaj časa se je nameraval oženiti, vendar svojega namena ni
nikomur povedal. Kakor veliko drugih je tudi on želel obiskati don Boska in ga
pozdraviti, mu izkazovati svoje usluge, in če bi bila priložnost, tudi povprašati o
svoji prihodnosti. Ko je prišel k njemu, še ni odprl ust, ko mu je svetnik že dejal:
»Da, da, vzemite tisto, ki jo želite.«
Pri bernardinkah v Esquermesu, predmestju Lilla, je sestra Clotilde že
osem mesecev ležala v postelji in že dvakrat prejela zakramente za umirajoče,
ko je prišel k njej don Bosko. Predstojnica ga je popeljala v bolniško sobo in
preprosto dejala: »Don Bosko, tukaj imamo hčerko, ki je decembra prejela zak-
ramente za umirajoče, ne more se dvigniti in hoditi. Ji ne bi mogli vi pomagati,
da bi ji bilo bolje? To bi bil lep spomin na vaš obisk našemu samostanu.« Don
Bosko je pogledal bolnico, potem za dve minuti povesil glavo, kakor da moli,
nato se je zravnal in dejal: »Živeli boste … dolgo … in boste tako v veliko korist
skupnosti.« Nato je smehljaje se dodal: »Vse do sto let, če bo potrebno.« Ta izja-
va je vzbudila vtis, da je vse rekel za šalo. Ni obljubil ozdravljenja, temveč dolgo
življenje. Redovnica ni ozdravela, a živi še danes (1934). Ima dvainosemdeset
let in vsak dan daruje svoje trpljenje za svojo skupnost, ki ji je na tak način zares
koristna, kot je povedal don Bosko. Sicer pa je imela v preteklosti obdobja, ko se
ji je stanje toliko izboljšalo, da je lahko delala v vzgoji.
4 Prim. MB XV [BiS XV], 19. poglavje.

18.4 Page 174

▲back to top
174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Skupnost je danes v Olligniesu v Belgiji, kamor so se sestre preselile zara-
di zakona o ukinitvi redov. Prav tedaj so tam nameravale odpreti podružnico.
Sestra, ki je bila pristojna za odprtje, je bila v Lillu, ko je bil tam don Bosko, in
mu je priporočila svojo nalogo. »Pod katerim naslovom boste častili mater Bož-
jo Marijo v tej novi postojanki?« Predstojnica je malo pomislila in odgovorila;
»Pod naslovom, ki mi ga bo priporočil don Bosko, kajti …« Don Bosko ji ni dal
končati. Rekel je: »Imenujte jo Pomočnico. Njej je tako zelo ljubo, če nam more
pomagati.« Predlog je ugajal in od takrat mater Božjo Marijo častijo z naslovom
Pomočnica.
Med obiskom ženskega zavetišča Peterih ran je predstojnica rekla: »Oh,
don Bosko, vi, ki delate čudeže, storite, da bodo vse, ki umrejo tukaj, zveliča-
ne.« Oh, mati …« se je svetnik omejil za odgovor. Sestra je povzela besedo: »V
hiši imamo častito dvainosemdesetletnico, ki umira. Pridite in jo blagoslovite
in pošljite v nebesa.« Don Bosko jo je prosil, naj ga povedejo k njej. Ko je stal
ob njej, se je za trenutek zbral v molitvi in ji dal blagoslov. Zatem se je obrnil
k predstojnici: »Tako mati, uslišani ste.« Zares je uboga starka, kakor hitro je
prejela blagoslov, vrnila dušo Bogu.
Ne moremo mimo dogodka, ki se je pripetil pri redovnicah Sacré-Coeur.
Predstavili so mu gojenko Germano G., ki je bila iz družine z dvaindvajsetimi
otroki. Ker je bila majhne postave, se je bala, da bi bilo to ovira, da bi postala
redovnica. Ko je šla mimo Božjega služabnika, se je opogumila in dejala: »Oče,
bi hoteli moliti, da bi jaz zrasla?«
»Hčerka,« ji je svetnik odgovoril, »zrasli boste … toda nekje drugje.«
Malo pozneje je dekle poletelo tja, kjer vsi dosežejo popolno rast.
Med navzočimi je bila tudi nekdanja gojenka, ki se je čutila poklicana, da bi
vstopila v red svojih vzgojiteljic. To naj bi se zgodilo 8. junija na njen 21. rojstni
dan, ko bi dosegla kanonično starost. Toda pritegnjena od sladkosti družinske-
ga življenja je hotela vstop še odložiti. Ko je don Bosko po kratkem nagovoru
šel med poslušalke, da je sprejemal darove in se zanje zahvaljeval z odločnim
Dieu vous le rende [Bog naj vam povrne], je prišel do nje, se ustavil, ji globoko
pogledal v oči ter vprašal: »No, in kdaj mislite iti?« Ni bilo treba drugega, to je
bil Božji glas. Dne 8. junija je vstopila v Conflansu med novinke.
Ljubezniv je dogodek gospoda Montigny, ki se ga spominjajo iste redov-
nice. Poročila sta se že precej stara. Imela sta dve hčerki, ki so ju 1875 dali v
vzgojo redovnicam Sacré-Coeur. Toda slabotno zdravje obeh deklic je staršem
nenehno povzročalo skrbi. Tako je starejša Maria Teresia umrla stara petnajst
let in Amelia osemnajst mesecev pozneje. Obe sta bili žrtvi jetike. Hiša obeh
pa je postala dom žalosti in žalovanja. Prijatelji so uredili v Nici srečanje z don
Boskom, ki je ublažil njune bolečine s priporočilom, da naj pomagata ubogi in
zapuščeni mladini. Potem pa je v Lillu, ko je bil gost v njuni hiši, ob slovesu šep-

18.5 Page 175

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
175
nil čudno besedo: »Morate pripraviti zibelko.«
Ta glas, ki se je vedno bolj širil med ljudmi, je prišel na ušesa tudi msgr.
Alfredu Duquesnayu, nadškofu v Cambraiju, pod katerega duhovno oblast je
spadal tudi Lille, ko še ni imel škofijskega sedeža. »Če bo ta otrok prišel na svet,
hočem biti njegov boter.« Ni še preteklo leto, ko sta dobra zakonca ljubkovala
otročička, tako zaželenega dediča njunega imena in premoženja. Msgr. je držal
besedo. Dekan pri sv. Mavriciju, ki naj bi krstil novorojenčka, se je znašel pred
izrednim botrom in ni vedel, kako naj se obnaša pred svojim nadškofom pri
tem obredu. »Storite, kakor če bi bil jaz kateri koli škofljan,« mu je dobrohotno
odgovoril monsinjor. Tako so novokrščencu poleg očetovega imena dali še nad-
škofovo. Priča, ki nam je dala te nadrobnosti, je 1897 videla mater, ki je ostala
vdova in ni imela na svetu drugega kot tega sina čudeža, kakor so ga na splošno
imenovali.5
Zadnje čudo nam je opisal dobitnik milosti, mladi jezuitski subdiakon Giu-
seppe Crimont. Dvakrat je pri maši asistiral don Bosku. Prvič je bilo 6. maja v
kapeli dam v Retraiteju pred tako številnim občinstvom, da so za pot od oltarja
do zakristije porabili četrt ure, ker je na vsakem koraku skupina oseb obdala
Božjega služabnika. »Kaka maša!« je vzkliknil takratni subdiakon. »To je bila
maša svetnika. Njegov obraz se je bleščal v nadnaravni luči.« Ponovno je bil ta-
isti redovnik navzoč pri maši v cerkvi Večnega češčenja, imenovani tako, ker je
tam nenehno izpostavljeno v češčenje presveto Rešnje telo. Podobna množica,
podobno navdušenje, podobna pobožnost in za mladega redovnika ista potrdi-
tev svetosti. Ta je bil pripravljen iti z njim kamor koli, samo da bi mogel z njim
govoriti in ga prositi za neko uslugo. Ugoden trenutek se mu je pokazal, ko je
svetnik prišel v zakristijo. Don Bosko ga je vprašal, kaj želi. »Bolehen sem,« je
odvrnil. »Rad bi bil tako zdrav, da bi me lahko poslali v misijone. Moja želja je
postati misijonar.«
»Sinko moj,« mu je don Bosko ljubeznivo odgovoril,« to milost boste preje-
li. Vsak dan bom pri zahvali po maši molil v ta namen.«
Čudna zadeva! Ta sin sv. Ignacija, ki je že toliko časa neuspešno iskal zdrav-
je, si je tako hitro opomogel, da so ga malo pozneje poslali v zavod Saint Servais
v Liégeu in je leto pozneje v Saint Hélier v veliki francoski sholastikat Jezusove
družbe, da je nadaljeval študij in se pripravil na duhovništvo. Tista leta so ve-
liko govorili o jezuitskih misijonih v Skalnatih gorah in bodočemu duhovniku
se je zdelo, da sliši notranji glas, ki ga kliče tja pod mrzli severni tečaj. Ko je
postal duhovnik, ga je pokorščina poslala v misijon v Indijo, toda 1894 so ga
predstojniki poslali na Aljasko, kjer je bil 1916 od Svetega sedeža imenovan za
apostolskega vikarja.
5 Pismo cistercijana Maurizia Bertheja don Auffrayu novembra 1934.

18.6 Page 176

▲back to top
176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Povzemimo še nekaj drugih novic iz nekaterih pisem. Dne 9. maja je daro-
val sveto mašo v samostanu Presvetega Srca in tamkajšnje redovnice so pod
oltarni prt položile list z njihovimi posebnimi nameni. Dne 12. maja je maševal
pri karmeličankah. Te je zadovoljil tako, da je zapisal kako besedo in se podpi-
sal na podobice, ki so mu jih dajali. Dne 13. maja je daroval mašo v cerkvi sv.
Štefana. Zdi se, da je obiskal tudi samostan Dobrega pastirja, samostan sester
frančiškank in redovnice Matere Božje hitre pomoči.
Mladenka po imenu Giuseppina Pierson ga je vprašala o svojem poklicu in
dobila odgovor: Le bon Dieu vous appelle [Dobri Bog vas kliče]. Pozneje ji je pi-
sal, da naj se ravna po tem, kar ji je povedal, vendar naj upošteva nasvet svojega
spovednika. Gospodična Delarue se mu zahvaljuje za molitve, ki so imele blago-
dejen učinek družinskega pomirjenja, za kar so izgubili že vse upanje. Nadškof
v Cambraiju se mu je zahvalil za obisk v njegovem mestu, kakor tudi za to, da
je sprejel sirotišnico S. Gabriele. Prosi ga, da bi šel obiskat neko zaslužno gospo
v Lillu, ki je zelo bolna: »Pojdite, dragi oče, in jo blagoslovite, kakor je Gospod
blagoslovil Petrovo taščo. Da bi vaš blagoslov imel isti učinek.«6 Iz pisma, ki ga
je neka gospa iz Lilla pisala don Rui po svetnikovi smrti, je razvidno, kake du-
hovne utehe so njegovi obiski prinašali bolnikom. Kako lepi spomini na njegove
nasvete in spodbude! Koliko potrpljenja in vdanosti v Božjo voljo za prenašanje
bolezni, ki je trajala že trinajst let! Kako zvesta in velikodušna navezanost na
njegove ustanove, čeprav ji ni izprosil milosti ozdravljenja!7
Ko je 16. maja odpotoval v Pariz, se je spotoma ustavil v Amiensu, kjer je
bilo dobro jedro sotrudnikov. Verjetno je bil gost vikonta Forcevilla, ki ga je
povabil8 in ki se mu je potem srčno zahvalil de la bonne visite [za prijazen
obisk].9 Ob desetih je imel mašo v stolnici. Čeprav je to ogromna cerkev, je
množica napolnila vso osrednjo ladjo. Po evangeliju je don Bosko govoril s priž-
nice. Prižnica je stala na ogromnem stebru, ki je imel pri vznožju velikanski kip
sv. Vincencija Pavelskega, ki z eno roko kaže proti nebu, z drugo pa drži za roko
otroka pri svojih nogah. Toda tisti dan so poslušalci imeli vtis, da francoski sve-
tnik z obema rokama skuša objeti italijanskega pridigarja krščanske ljubezni.
Popoldne je obiskal neko Patronage [zavetišče]. Bolni in zdravi ga niso pus-
tili pri miru. Pristopila je množica mater, ki so vodile za roke svoje otroke in mu
jih dajale blagoslavljat. To je bil pravi boj rok in nog, da bi se ga mogli dotakniti.
Reka ljudi ga je spremljala na postajo, in ko je bil na vlaku, je moral stopiti k
oknu in blagosloviti množico, ki je kleče pričakovala to milost. Neki časnikar,
6 Dodatek, št. 70.
7 Dodatek, št. 71.
8 Ker je iz Universa zvedel netočno poročilo, da bo don Bosko šel v Lille 30. aprila, mu je pisal pismo
in izjavil, da bi si štel v veliko čast, če bi ga mogel sprejeti v svoji hiši.
9 Dodatek, št. 72.

18.7 Page 177

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
177
ki se je znašel v njegovem oddelku, je bil presenečen zaradi tega dogajanja. Dal
mu je dar in ga prosil, da bi se vpisal med salezijanske sotrudnike. Neki do-
pisnik nekega tednika, ki je pisal o slavi njegovih ozdravljenj, je trdil, da sta
bila dva največja čudeža: nepregledne množice, ki so hotele videti in slišati tega
starčka, in vedno večje število spreobrnjenj.10
Kako zaupanje so imeli tudi tukaj v njegove molitve. Neka gospa iz Franqu-
evilla, ki je prosila za zdravje svoje hčerke, se je zadovoljila samo s tem, da ji je
don Boskov tajnik napisal: »don Bosko je molil« ali »don Bosko bo molil«. Te
besede so jo »pomirile in potolažile«. Neka gospa, ki ji je bilo žal, da ni mogla
biti v Amiensu, ko je bil tam on, ga je prosila za toute petite prière [čisto majhno
molitvico] zaradi notranjih dvomov, za bolnega starega očeta, za nekega druge-
ga člana družine, ki je bil potreben spreobrnjenja, za pet sinov, za moža in za
sestro karmeličanko. Don Bosko ji je odgovoril, da bo rade volje molil zanjo, za
vse njene in da ji pošilja svoj blagoslov.
V Amiensu je neko dvajsetletno dekle bilo pri neki malo krščanski družini,
ki je tudi težko dajala vbogajme. Tisti dan se je govorilo, da je don Bosko prišel
v mesto, da obiskuje bogate ljudi in prosi vbogajme za salezijanske ustanove
in da bo gotovo prišel tudi k njim. Tedaj je gospodarica rekla dekletu, da mu ni
mogoče nič dati. Da ji ne bi bilo treba don Boska zavrniti, ji je rekla, da se ne bo
dala videti. Zato naj ona govori z njim in se mu opraviči. Don Bosko se je zares
pojavil s svojim tajnikom. Dekle ga je sprejelo z vsem spoštovanjem in jima dalo
vedeti, da pri njih nima kaj iskati in pričakovati. Don Bosko jo je pogledal in de-
jal: »Hčerka, vi ste zelo pametni. Ostanite taki in Bog bo bedel nad vami. Dolgo
boste morali še čakati, vstopili pa boste v družbo, ki je bila ustanovljena, ko ste
se vi rodili. Še se bova videla.« Res jo je videl nekaj dni pozneje v neki drugi
družini. Pokazal jo je svojemu spremljevalcu in dejal: »Poznam jo … Bog varu-
je to mladenko.« Morala je čakati še trinajst dolgih let, preden je lahko sledila
svojemu poklicu, kajti šele 1896 je vstopila k Malim sestram Vnebovzetja in ne
pred letom 1900 je zvedela iz življenjepisa patra Pernet, ki je izšel to leto, da je
bila ta družba ustanovljena maja 1864, v mesecu in letu, ko se je ona rodila.11
Don Bosko je za tri dni obiskal Dijon in stanoval v razkošni palači markize
De Saint-Seine na Vie Verrerie. Naslednji dan, to je v nedeljo, je maševal pri
karmeličankah, ki so ga po svojem kaplanu prosile za to uslugo že 13. aprila.
Spremljal ga je don Rua. Najprej so ga popeljali v bolniško sobo, kjer je ležala
10 La semaine religieuse iz Nice, nedelja 21. maj 1883 (Dodatek, št. 73).
11 Prim. Mère Marie de Jesus [Mati Marija od Jezusa], str. 311. Sestra pripoveduje, da sta se drugič
srečala v Amiensu. Če je to res, se je don Bosko vrnil, vendar ne dva tedna pozneje, kot je tam
rečeno. V potrditev te vrnitve nam je pisanje gospoda Cailla, predsednika zavetišča. Dne 18. maja
je pisal don Barruelu: »Zadnje besede velečastitega don Boska so veljale našim srcem in vsem, ki
so ga razumeli: oni so upali, mi smo upali, da bomo velečastitega očeta imeli med seboj prihodnji
teden.« Vendar je verjetno, da je do drugega srečanja prišlo, preden je don Bosko odpotoval.

18.8 Page 178

▲back to top
178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
bolna mati priorka. Zatem je obiskal skupnost. »Petdeset let pozneje,« nam piše
ena izmed tistih redovnic, »vidim don Boska mirnega, zbranega, podobo člove-
ka, ki živi bolj v onem kot v tem svetu.«12 Neka sestra ga je po italijansko vpra-
šala, ali bo mati predstojnica ozdravela. »Prejela boš sorazmerno s svojo vero,«
ji je odgovoril. Ta je takoj izpovedala, da je imela malo vere v ozdravljenje. Nato
je šel v kapelo, ki je bila nabito polna ljudi. Med njegovim vstopom in med mašo
bi lahko slišal leteti muho, tako globoko so bili navzoči prevzeti od misli, da so
pri maši svetnika. Ko so prebrali evangelij, se je obrnil k ljudstvu in dejal med
drugim: »Molimo goreče za velečastito mater priorko tega Karmela, da jo Bog
še ohrani za skupnost, ki ji je še zelo potrebna.« Mati Marija od presvete Trojice
ni ozdravela, kljub temu pa je živela do 4. novembra 1889.13
V popoldanskih urah je obiskal zavod sv. Ignacija, kjer so slovesno obha-
jali prvo obhajilo gojencev. V ponedeljek je imel konferenco pri Materi Božji
Trdnega upanja. Bilo je toliko ljudi, da so trikrat odpeli Magnificat, medtem ko
je on od cerkvenih vrat šel v zakristijo in od tod po stopničkah na prižnico. V
torek dopoldne je maševal pri sv. Mihaelu in popoldne obiskal sirotišnico opata
Chantona v Vie S. Filibert.
V Dijonu je njegova navzočnost vzbudila isto zanimanje in izraze spošto-
vanja kot v Lillu in Parizu. »Ta človek tako ponižnega videza,« je pisal dopisnik
Le Monda iz Dijona, »ki se zdi, da je brez vse moči, odgovarja na vsa vprašanja,
sprejema nagovore, deli povsod blagoslove in molitve, se zanima za vse, ki pro-
sijo zase priporočilo pri Bogu, obenem pa priporoča krščanski ljubezni dela,
ki jih vodi. Ljudje tekajo za njim z željo, da bi se dotaknili njegove obleke, ker
čutijo, da izhaja iz njega čar svetosti, in dojemajo poseg nadnaravnega v uspehu
njegovega apostolata in v izrednih milostih, ki so jih prejeli po njegovem zavze-
manju.«
Še negotova in nepotrjena novica o njegovem prihodu je bila vzrok pisem
s povabili uglednih meščanov.14 Ljubeznivo pismo markiza Saint-Seina ga je že
10. aprila vabilo, naj obišče Dijon, in mu v izbranih besedah ponuja gostoljubje.
Neka vikontesa istega imena ga prosi v imenu vseh njenih, naj bi izkazal čast
udeležbe pri kosilu, ki bi ga ona priredila v njegovo čast v svoji palači ob uri,
ki bi mu najbolj ustrezala. Grofica Max de Vesvrosse si 1. maja želi kratko av-
dienco. Kaplan v stolnici ga z izrazi spodbudne ponižnosti prosi, da bi 8. maja
prišel blagoslovit njegovo mladinsko ustanovo. Neki subdijakon iz Poiseula ga z
12 Poročevalka pravi o don Rui: »Don Rua je na nas napravil vtis v drugačnem smislu svetosti, drugi
Alojzij Gonzaga.«
13 Zbirka je dala 509 frankov.
14 Toplo povabilo je v Lillu prejel iz Besançona od sotrudnice Le Bon: »Ali Besançon ne bo kakor
druga mesta deležen vašega obiska v Franciji? To ni daleč od Dijona! Če bi mi bilo dano, bi vam
velečastiti oče, dala na voljo apartma in vi bi se lahko za kako uro ustavili v našem mestu. Kaka čast
bi bila to za nas in hkrati blagoslov za vse!«

18.9 Page 179

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
179
živim zaupanjem goreče prosi, da bi smel privesti v Dijon sinčka neke zaslužne
sotrudnice, da bi ga blagoslovil. Tudi on sam potrebuje don Boska, da bi mu
izprosil zdravja, da bi lahko nadaljeval svoj poklic.15
Med bivanjem v mestu je prejemal kupe pisem. Kaplan uršulink v Monthar-
du je na cesti srečal don Boska, ki je prihajal iz škofijske palače. Pokleknil je k
njegovim nogam in ga prosil za blagoslov. Svetnik mu je ljubeznivo odgovoril:
»Ab illo benedicaris, in cuius honore cremaberis« [Naj te blagoslovi tisti, v čigar
slavo boš zgorel] in mu razložil, da ne bo mučenec za vero, temveč za krščansko
ljubezen. Ta razlaga ga je tako potolažila, da mu je pozneje pisal in se živo pripo-
ročil v njegove molitve. Veliko drugih je prav tako prosilo za blagoslov za bolne
in za spreobrnjenje. Spet drugi so se zahvaljevali za njegov obisk in mu pošiljali
darove. Nekateri so se s posebnimi nameni obračali nanj.16
Pisma poznejšega datuma, po obisku v Dijonu in tudi po njegovi smrti, vse-
bujejo spomine na njegov obisk tega mesta. Značilno je pismo nekega uslužben-
ca. Don Bosku je obljubil deset odstotkov od svoje mogoče zvišane plače. Ko je z
novim letom dobil povišek 500 frankov, je januarja 1884 poslal prvi obrok in se
spominjal ljubega srečanja. Še bolj ganljive spomine je mogoče brati v sožalnih
pismih, ki so jih februarja 1888 pisali don Rui. »Zame je spomin,« je pisala mar-
kiza Saint-Seine, »na dejstvo, da smo mogli sprejeti pod našo streho novega sv.
Vincencija Pavelskega, nadvse velika sreča in resničen Božji blagoslov.« Gospa
Le Mire poroča o ozdravljenju njene tašče po priprošnji »dragega svetnika«.
Vendar o tem nimamo nobenega drugega poročila.17
Nedavno sporočilo iz Dijona govori o posebnem dogodku v Dijonu, o ka-
terem do sedaj nismo imeli podatkov. Nekega popoldneva je don Bosko šel na
večerjo h gospodu Charentenayu, odličnemu kristjanu, ki je za soirée [večerja]
v njegovo čast povabil več gospa in gospodičen, prijateljic svojih hčera. Svetnik
se je proti deveti uri dvignil in sredi špalirja tistih gostov šel proti vratom, ne da
bi koga pogledal. Gospod Charentenay ga je podpiral. Hodil je počasi in s težavo.
Ena izmed deklet, malo boječa, po imenu De Broin, se je skrivala za tovarišica-
mi, ki so stale v krogu ob vratih. Don Bosko je šel tiho, ne da bi se ustavljal, do
vrat. Tu pa se je nenadoma ustavil, dvignil glavo, pogledal čez ramena drugih
deklet in pogledal to mladenko: »Hčerka, vi mislite na poklic,« je dejal. »Prav.
Molite.« Potem je odšel po stopnicah in vstopil v kočijo.
Mladenka De Broin ni z nikomer spregovorila niti besedice o notranjih ne-
mirih, ki jih je čutila v svojem srcu glede svoje prihodnosti. Zato je vsa zmede-
na izginila od tam, ne da bi kdo vedel kam. Naslednje jutro je še vsa zbegana
razodela svoje stanje neki tovarišici. Ko je oče opazil njeno zbeganost, ni hotel,
15 Dodatek, št. 74 (A–F).
16 Dodatek, št. 75 (A–E).
17 Dodatek, št. 76 (A–D).

18.10 Page 180

▲back to top
180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
da bi se še srečala z don Boskom, temveč jo je, ne da bi povedal zakaj, odpeljal
na deželo. Prizadeta zaradi te odločitve, je Broinova pisala don Bosku pismo,
še preden je odšel, in mu ga poslala po neki svoji znanki. Ko je Božji služabnik
prebral to pismo, se je spomnil svojih besed odpošiljateljici. Mladenka je pozne-
je naredila zaobljube pri redovnicah Zadnje večerje v Versaillesu.
Don Boskov blagoslov je prinesel koristi tudi sestri te redovnice. Ko je bila
z njim na kosilu pri hišnem prijatelju, je občudovala veliko preprostost in dob-
roto v vedenju in zlasti prodirni pogled, s katerim se je zdelo, da bere skrivnosti
srca. Mlada in posvetna se mu ni hotela približati. Vendar je morala ubogati
očeta, ki jo je peljal k don Bosku, da bi prejela njegov blagoslov. Pazila je in ni
dvignila oči, da ne bi pritegnila pozornosti nase, kar bi ji bilo zelo nerodno.
Toda tudi ona je nekaj let za svojo sestro vstopila v red Dvorane zadnje večerje.
Kakor piše, je ta poklic pozneje štela za veliko milost, za katero se je vsak dan
zahvaljevala don Bosku.
Don Bosko je odpotoval iz Dijona 29. maja ob petih popoldne. V Dôlu ga je
čakala družina De Maistre. Grof, njegov stari prijatelj in velik dobrotnik Orato-
rija, mu je pripravil z vsemi svojimi veličasten sprejem. Toda don Bosko je pri
njem prebil samo eno noč, kajti 30. maja zjutraj je po maši nadaljeval pot v Tu-
rin. S seboj je nosil štiri ali pet velikih zavojev še neodprtih pisem, ki so v Moda-
nu vzbudili pozornost carinikov. Vendar so prijazno poslušali razlago in pustili
zavoje naprej. Z dobrim mesecem dela in s pomočjo več tajnikov so uredili tisto
korespondenco, ker je bila don Boskova navada, da nikdar ni pustil brez odgo-
vora nobenega pisma, pa naj je bilo še tako nepomembno ali ga je napisal kak
otrok.18 Še več, ni pustil brez odgovora niti, če mu je kdo izročil svojo vizitko.
V tem pripovedovanju nismo upoštevali poročanja italijanskih časopisov o
don Boskovem potovanju po Franciji, ker niso prinašali nič novega, temveč so
samo ponavljali to, kar so pisali francoski časopisi.19 Značilen je bil samo dopis
iz Pariza v antiklerikalnem Secolu v Milanu, ki je poročal o odhodu »čudodel-
nika«, kakor ga je imenoval,20 in postavil na začetek članka don Boskovo sliko.
Med drugim je pisal, da bi don Bosko lahko pisal o svojem potovanju to, kar je
18 Pisec teh vrstic se spominja, da je 1885 slišal, kako se je neki ugleden pridigar čudil pred tistimi,
ki so bili okoli njega, da je don Bosko odgovarjal tudi na pisma dečkov.
19 V tako harmoničnem koncertu ni moglo biti brez neprijetne note. To je bilo mogoče prebrati v Fra
Paolo Sarpi, valdeškem časopisu iz Benetk (22. junij 1883, št. 24) v članku, ki se začenja takole:
»Klerikalni časopisi so poročali o čudovitih stvareh o don Bosku v Parizu. Bil je tam, imel konfe-
rence, pridigal in pridobival privržence za Vatikan. Toda! Verska propaganda tega veličastnega
patra je zelo dvomljiva. Ustanova, ki jo je priklical v življenje, je trgovsko podjetje z zelo dvoml-
jivimi okoliščinami.« Urednik je bil tako nesramen, da je v potrditev svojih besed z najhujšimi
spremembami objavil Giustinijev članek izpred enega leta in prikazal dogodek, kot da bi se zgodil
sedaj, ne da bi preveril, ali gre za obrekovanje. Don Boska zares niso mogli obravnavati na grši
način, kot je to storil ta gospod, ki je bil duhovnik, ki je izdal svoj poklic.
20 22. junij 1883. Don Bosko je bil že več kot tri tedne v Turinu, on pa je z zamudo objavil svoje poročilo.

19 Pages 181-190

▲back to top

19.1 Page 181

▲back to top
BiS 16 — 8. poglavje
181
rekel Cezar: veni, vidi, vici [prišel, videl, zmagal]. Nato je dodal: »Kakšno moč
volje ima ta duhovnik! Do petnajstega leta starosti je pasel ovce, s 26 leti je bil
posvečen v duhovnika, nato je obiskoval turinske ječe in začel zbirati revne in
zapuščene dečke. Brez novčiča v žepu je osmešen, preganjan premagal vse. Ali
veste? Danes vodi približno sto sedemdeset ustanov v Italiji, Franciji, Španiji in
Ameriki, hrani in vzgaja približno sto petdeset tisoč revežev. To je pravi sociali-
stični duhovnik!« Unità Cattolica iz Turina je dala prav milanskemu časopisu, s
katerim je vodila dnevne polemike, in privolila, da je don Boska zares mogoče
imenovati socialista, ker je dejansko reševal družbo. Tudi ti časnikarski prepiri
imajo svojo vrednost. Toda najbolj od vseh je zadel neki portugalski časopis,
kije pokazal, da je bil don Boskov obisk Franciji »stvar vere«.21
21 A Cruz do Operaio, Lizbona, 1. junij 1883.

19.2 Page 182

▲back to top
9. poglavje
DON BOSKOVIH SEDEM MESECEV V ORATORIJU:
PRAZNIKI IN DOGODKI
V Oratoriju so novice o don Boskovem zmagoslavju v Parizu, o katerih so
poročali vsak večer po večernih molitvah, navduševale. Velike skrbi pa so jim
povzročale vesti o njegovem zdravju. Fantje so se na posvetu s svojimi pred-
stojniki domenili, da bodo v devetdnevnici k Mariji Pomočnici pripravili venčke
svetih obhajil vsak v skupini, ki ji je pripadal, za število, ki si ga je sam določil.
Nestrpno pričakovan je don Bosko prišel 31. maja proti deveti uri dopol-
dne. S fanti so prišli na sprejem še nekateri gospodje iz mesta. Med njimi je
bil tudi markiz D'Avila, dober španski sotrudnik, ki je že nekaj dni v Oratoriju.
Samo tisti, ki pozna življenje tistih časov, si lahko predstavlja, kakšna radost,
praznično razpoloženje in hrupno veselje je ob podobnih priložnostih napol-
njevalo hišo. Med živio klici, ploskanjem in ob zvokih godbe na pihala je don
Bosko prekoračil dvorišče in se počasi napotil k stebrišču, kjer je nad glavnim
obokom visel napis: Dragi oče, Francija te časti, Turin te ljubi. Ko je don Bosko
stopil na oder, je milo smehljaje se gledal klobuk in dejal: »Mogoče se vam bo
zdelo, da don Bosko s tem francoskim klobukom ni več isti kot nekoč. Oh, nikar
se ne bojte, dragi moji, jaz sem vedno isti, vaš najboljši prijatelj, vse dokler mi
bo Bog dal malo življenja. V Franciji sem se vas vsak dan spominjal, vsak dan
sem molil za vas, z veseljem prejemal vaša pisma in sporočila. Izkusil sem tudi
učinkovitost vaših molitev. In sedaj po štirih mesecih svoje odsotnosti sem sre-
čen, da sem med vami, ki ste moja radost in krona. Želim, da bi prihodnji torek,
5. junija, na slovesen način obhajali praznik Marije Pomočnice, ki me je kot dob-
ra mati spremljala na poti, mi izprosila toliko milosti in darov tako zame kakor
tudi za vas. Veliko vam moram povedati, toda za zdaj naj bo zadosti, ker grem
darovat sveto mašo k oltarju Marije Pomočnice.
Te besede, ki jih je izgovoril z očetovskim glasom, so mnogim privabile sol-
ze v oči. Večina fantov ga je samodejno spremljalo v cerkev. Po noči, ki jo je

19.3 Page 183

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
183
prebil v neprijetnem položaju ter kljub slabosti in pozni uri, je želel ostati tešč,
da je lahko maševal. Na koncu so zapeli zahvalno pesem.1
Omenjeni napis je bil malo spremenjen napis iz leta 1867, ki se je glasil:
Rim te časti, Turin te ljubi. Pripetilo se je nekaj podobnega; kakor je tisti napis
zbodel Rimljane, tako je ta užalostil Francoze. V resnici pa resnice ni povedal
niti prvi niti drugi, kajti kamor koli je don Bosko šel, je vzbujal okoli sebe tek-
movanje v ljubezni in to ljubezen je imel rajši kot vse časti. Krivda je bila tudi
pri pobudniku, ki je menil, da bo pripravil veliko presenečenje, če bo spremenil
napis iz leta 1876. Če bi vprašal predstojnike, mu tega gotovo ne bi dovolili.
PRAZNIK MARIJE POMOČNICE
Popoldne istega dne je don Bosko imel v cerkvi sv. Frančiška Saleškega
konferenco za sotrudnike, kakor je napovedal iz Pariza 25. maja. Duhovniki in
laiki so napolnili cerkev. Govoril je skoraj celo uro in pokazal, da je glede na
hudobijo časov najbolj potrebna moralna vzgoja mladine, ki se je je treba resno
lotiti. Pohvalil je delo, ki so ga ne tem področju mnogi katoličani že opravili, in
nakazal prispevek salezijancev na tem področju. Nato je govoril o svojem poto-
vanju v Francijo in povedal, kako tam laiki in duhovniki zelo cenijo salezijanske
sotrudnike. Končno se je dotaknil načinov sodelovanja. Za turinske sotrudnike
to ni bilo kaj novega. Toda tisti, ki so šli poslušat don Boska, so šli zato, da bi
slišali njega in ne kakih novic.
Drugo konferenco je imel za sotrudnice. Pripravili so jo v cerkvi Marije Po-
močnice na predvečer njenega praznika. Pokazal je, kako zelo Marija ljubi mla-
dino in kako poplačuje tiste, ki skrbijo zanjo. Marija ima rada majhne iz nasled-
njih razlogov: Marija je mati in matere imajo raje svoje otroke, ko so še majhni,
kot takrat, ko so že večji; majhni so nedolžni, in ker so v veliki nevarnosti, da
jih pohujšajo, so vredni sočutja in potrebni zaščite; ker ji živo predstavljajo nje-
nega Jezusa, ki je prebil detinska, otroška in mladostna leta ob njej. Od tod ima
Marija rada in ščiti osebe, ki skrbijo z duhovne in telesne potrebe otrok, in jim
deli posebne milosti. »Glejte to cerkev. Pred ne veliko leti je bilo tu koruzno
polje, tu sta rasla fižol in krompir. Potrebovali smo cerkev, da bi v njej zbrali
otroke iz bližnje in daljne okolice. Ker je bila cerkev namenjena koristi mladine,
ki naj bi jo naučili svetega Božjega strahu, je Marija na čudežen način pomagala
in rekel bi s pomočjo čudežev, ki jih je delala v korist tistih, ki so pomagali pri
gradnji cerkve, postavila to cerkev.« Ko je omenil nekaj čudežnih dogodkov, ki
so se zgodili v času gradnje, je nadaljeval: »Toda Marijina pomoč ni prenehala z
dograditvijo tega svetišča. Njene milosti še trajajo in v še obilnejši meri kot prej.
To so stvari, ki spravijo človeka v jok. Ko sem zadnje čase potoval po Franciji, so
1 Unità Cattolica, 3. junij 1883.

19.4 Page 184

▲back to top
184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
se dogajala nepričakovana ozdravljenja, spori in nasprotovanja so prenehala,
zgodila so se velika spreobrnjenja in toliko drugih milosti po priprošnji Marij
Pomočnice osebam, ki so bile naklonjene mladini.«
Praznik, ki so ga iz liturgičnih razlogov prenesli in pripravili z vso skrbjo, je
bil mogočen in prijeten dokaz otroškega zaupanja v Marijo Pomočnico. Koliko
molitev in koliko obhajil! Glasba in obredi so dajali prazniku poseben čar. Pon-
tificiral je msgr. Sigismondo Brandolini, naslovni škof oropski in pomožni škof v
Cènedi. Številni gostje, med njimi izbrana skupina francoskih gospodov, so od-
hajali spodbujeni v veri in navdušeni v svojem katoliškem prepričanju. Franco-
za sta bila tudi predsednik in predsednica praznika. Predsednica je bila gospa
Ferrand, Parižanka in velika don Boskova dobrotnica, predsednik pa katoliški
pisatelj Alberto Du Boys iz Lyona, nekdanji pravnik, ki je med obiskom zasnoval
novo delo o don Bosku in njegovih ustanovah.2 Pri kosilu je don Bosko v čast
svojim gostom izrekel napitnico v francoskem jeziku: pozdravil je in se zahvalil
monsinjorju škofu, pohvalil katoliško Francijo, izrekel čestitke predsedniku in
predsednici in povabil navzoče, da so s ploskanjem pozdravili teologa Margotti-
ja, zaslužnega urednika časopisa Unità Cattolica,3 ki je bil med navzočimi.
Ena izmed tem pogovora je bila don Boskovo potovanje v Pariz z vsemi
dogodivščinami, ki so ga spremljale. Dal je, da so govorili, toda pokazala se je
tudi njegova ponižnost. Nekemu italijanskemu gostu pri mizi je po tiho dejal:
»Velikokrat mi je bilo zelo nerodno.«
Škof se je zadržal v Oratoriju štiri dni. Ko je zadnji dan imel kratek govor za
lahko noč obrtnikom, je dejal: »Od vas odhajam z globoko presunjenim srcem
in pod silnimi vtisi, ki sem jih prejel. Šel bom v Benečijo in bom povsod pripo-
vedoval o don Bosku, o njegovem čudovitem zavodu, o veličastnih obredih, pri
katerih sem bil navzoč, in videl njegove pridne dečke. Rekel bom: ni res, da ni
vere, da je pobožnost mrtva, da ni več veličastnih obredov, da je izginil katoliški
duh. Ne, bom odgovoril, pojdite v Turin, v don Boskov zavod, da boste vide-
li, kako čudoviti so sveti obredi, kako nebeško glasbo je mogoče slišati, kako
osemsto fantov v polni meri izpolnjuje in živi vero […] Oh, kako rad bi ostal pri
vas in živel vaše življenje!«
Zadnje besede niso izražale samo pobožne želje, temveč – kakor bomo vi-
deli še kaj več. Ta prelat plemenitega rodu se ni mogel več znebiti vtisa nadvse
2 Albert Du Boys, Dom Bosco et la pieuse Société des Salésiens [Don Bosko in Salezijanska družba],
Pariz, Gervais, 1884.
3 Du Boys je pisal (n. d., str. 300) o tej napitnici: »Izrekli smo mu napitnico v francoščini na banketu,
ki ga je pripravil gostom na praznik Marije Pomočnice v svojem Oratoriju v Turinu. On pa je govoril
čudovito in bil naravnost srečno navdahnjen: bil je poln domislic, dovtipov, smešnic in veselih be-
sed.« Veliko Francozov se je predstavilo na prazniku tudi s pismi don Bosku, med drugimi opat
Engrand de Aire, ki je poročal o izredni milosti (Dodatek, št. 77), in gospa Quisard, ki je poslala
lep dar za cerkev Srca Jezusovega (Dodatek, št. 78).

19.5 Page 185

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
185
ljubeznivega sprejema pri don Bosku, v Oratoriju in salezijancih. Zato je meseca
avgusta po resnem premisleku sklenil, da se bo umaknil v senco svetišča Marije
Pomočnice. Bil je star šestdeset let. Bil je pripravljen, če bi prišel v Oratorij, od-
ložiti vsako znamenje škofovske časti, tako da se ne bi v ničemer razlikoval od
drugih članov skupnosti in bi kot don Boskov podložnik živel kakor katerikoli
salezijanec. Menil je, da bi mogel spovedovati in poučevati verouk. Ko bi prejel
od svetnika privolilni odgovor, bi predložil papežu prošnjo z zdravniškim spri-
čevalom in priporočilnim pismom kardinala Canosse, škofa v Veroni. Prav tako
je upal, da bo dobil poročilo beneškega patriarha in od don Boska. Želel je, da bi
teolog Margotti pisal njemu v prid vplivnim prelatom v Rimu. Za ta korak se je
odločil, ker mu je škofovsko breme postajalo čedalje težje.4
Don Bosko mu je takole odgovoril:
Velečastita ekscelenca!
Velikodušna misel, ki navaja vašo ekscelenco, da bi zapustili škofovski sedež v Cènedi
in prišli opravljat sveto duhovniško službo k salezijancem, bi bilo dejanje visoke časti
vaše ekscelence, ki vas poznamo iz toliko drugih razlogov. Jaz si ne bi upal toliko,
toda če bi sveti oče privolil v to odločitev in če bi se vi mogli prilagoditi našemu po-
nižnemu načinu življenja, bi salezijanska družba veselo pozdravila vaš prihod med
nas, zlasti v tem času, ko so njeni člani preobremenjeni z delom.
Medtem bom molil in bom storil, da bodo molili naši dečki, da bi Bog vodil našo pot
in dal spoznati tisti način, ki bo v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Ko je monsinjor zvedel za don Boskovo privolitev, je po patriarhu pisal pa-
pežu in ga prosil, da bi podprl njegovo prošnjo. Kardinal je obljubil, obenem pa
je zaupal tudi »mogočnim sredstvom«, s katerimi je don Bosko razpolagal v Ri-
mu.5 Toda njegovi upi so se razblinili. Bil je namreč pomožni škof s pravico nas-
ledstva, zato je previdnost papežu svetovala, da ga je ohranil na svojem mestu.
Res je leta 1885 nasledil msgr. Cavrianija na škofovskem prestolu.
VINCENCIJEVE KONFERENCE,
DELAVSKO DRUŠTVO V NICI IN SVETO DETINSTVO
Turin je bilo eno tistih italijanskih mest, kjer so se najbolje prijele Vincen-
cijeve konference. Tako so leta 1883 obhajali prvo petdesetletnico ustanovitve.
Don Boska, ki je imel v veliki meri zasluge za tak razcvet, niso mogli pozabiti ob
sklepu teh slovesnosti, ker njegova dolga odsotnost ni dovoljevala njegove ude-
4 Dodatek, št. 78.
5 Pismo don Bosku, Cèneda, 25. september 1883.

19.6 Page 186

▲back to top
186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ležbe pri praznovanju. Sklepno slovesnost so opravili v cerkvi svetih Mučencev,
kjer se je delo začelo, in jih končali z družbenim kosilom. Za to priložnost so se
sobratje na čelu z msgr. Pampiriem, škofom iz Albe, zbrali v Oratoriju, kjer jih
je don Bosko slovesno sprejel. »Tu so sedeli, je poročal eden izmed mestnih ča-
sopisov,6 za bratsko mizo, počaščeni z drago navzočnostjo spoštovanja pred-
stojnika zavoda. To je bila prava krščanska agape v svetem veselju, spremljana
s prisrčnostjo in kronana z monsinjorjevimi besedami, z don Boskovim nagovo-
rom in pozdravi drugih osebnosti. Kako lep je bil govor žive krščanske ljubezni,
ki je imel tam zibelko in svoj živ in večen spomenik!« Ti gospodje so odšli iz
Oratorija ne le zadovoljni, temveč polni občudovanja ter globoko ganjeni zaradi
ljubeznivega sprejema.
Naslednjo nedeljo je prišlo v Oratorij odposlanstvo Katoliškega delavskega
združenja iz Nizze Monferrato, da bi don Bosku izročili diplomo o imenovanju
za častnega člana tega Združenja. Don Bosko je z veseljem sprejel ta dokaz pri-
znanja in je izjavil, da se čuti srečnega, da more biti udeležen pri dobrem, ki ga
opravlja to združenje, ki ga je on vedno podpiral in ki ima sedež v njemu tako
ljubem mestu.
Popoldne istega dne je zato, da bi zadovoljil župnika v Nichelinu, kraju ne
daleč od Turina, in da bi razveselil hčere Marije Pomočnice, ki so tam vodile
otroški vrtec, šel pridigat za praznik Svetega Detinstva. Živo je prikazal žalostno
stanje toliko ubogih otrok v krajih nevernikov, opisal je napredek misijonarjev,
da bi jih mogli rešiti in krstiti, pripovedoval o prizadevanju salezijancev in se-
ster Marije Pomočnice za male Patagonce in končno spodbudil vse starše, da bi
vpisali svoje sinčke in hčerkice v Delo Svetega Detinstva.
DON BOSKOV GODOVNI IN ROJSTNI DAN
Don Boskov god ni bil več preprost praznik za Oratorij, temveč je dobil zna-
čaj ljudskega izraza spoštovanja in občudovanja tega moža krščanske ljubezni.
Neki turinski tednik je pisal:7 »Takoj ob vstopu v to hišo smo se čudili zara-
di navzočnosti toliko ljudi. Predstavniki leposlovja, pesniki, gledališki igralci,
kmetje, umetniki, ženske, bogati, delavci, mladi, stari, študentje in rokodelci,
duhovniki in prodajalci, časnikarji in tiskarji, plemiči in berači, vse je bilo eno
samo veliko morje glav, bila je gneča, da nisi mogel migniti s prstom, bili smo
na tesnem kot sardine v škatli. In zakaj? Da bi videli don Boska. Cel Turin se je
zbral tam, da bi videl tega značilno ljudskega človeka. Neki demokrat, trikrat
zaljubljen v svoje ideje, je dejal: 'V Turinu sta zares ljudska samo dva: Gianduia
6 Corriere di Torino, 12. junij 1883
7 La Stella Consolatrice, 30. junij 1883.

19.7 Page 187

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
187
[Burkež]8 in don Bosko'.« Da ne bomo ponavljali že navedenega, bomo zbrali
samo besede, ki jih je povedal slavljenec.
Don Bosko je večkrat govoril. Vendar smo dobili vsebino samo dveh na-
govorov. Prvi je veljal predstavnikom nekdanjih gojencev, ki so prišli kakor po
navadi, da so mu 24. junija izročili svoje najboljše želje in darove. Darovali so
mu pozlačeno leseno krono, ki je visela nad glavnim oltarjem. Kupili so jo iz
prostovoljnih darov prvih gojencev Oratorija, ki so bili raztreseni vsepovsod.
V imenu vseh je govoril in prebral svojo pesem don Onorato Colletti, župnik
v Fauleju. Don Bosko, nadvse zadovoljen, ker je videl pred seboj predstavnike
toliko svojih predragih sinov, se jim je zahvalil in nato takole nadaljeval:
»Res je, da je govornik in pesnik v svojem pozdravu zašel v pobožna pretiravanja in
je pri tem uporabljal govorniške okraske, imenovane hiperbole. Vendar je to navada,
ki jo lahko oprostimo sinovom, ki ob izražanju svojih čustev razodevajo bolj to, kar
jim narekuje srce, kakor to, kar jim pravi pamet. Vendar pa se morate vedno zavedati
in imeti pred očmi, da don Bosko ni drugega kot orodje v rokah nadvse spretnega,
modrega in vsemogočnega umetnika, se pravi Boga. Zato gre Bogu vsa čast in hvala.
Sicer pa je don Colletti prav povedal, da je Oratorij storil že velike reči, in jaz vam
povem, da bo z Božjo pomočjo in podporo Marije Pomočnice naredil še veliko večje.
Poleg pomoči iz nebes je tisto, kar je omogočilo in omogoča naše delo, sama narava
naše ustanove. Cilje, ki jih hočemo doseči, odobravajo vsi ljudje, vključno tudi tisti, ki
v tem, kar se tiče vere, ne čutijo tako kot mi. Če nam kdo nasprotuje, je to zato, ker nas
ne pozna ali sam ne ve, kaj dela. Izobrazba mladine, moralno vodstvo zapuščene in
ogrožene mladine, napori, da bi jih potegnili iz brezdelja in jih odtegnili slabemu, od
sramote in celo od ječe, so cilji našega prizadevanja. Kateri pameten človek, katera
civilna oblast bi mogla temu nasprotovati?
Kakor veste, sem bil v zadnjem času v Parizu in sem v raznih cerkvah predstavljal
naše ustanove. Naj povem odkritosrčno: zato, da bi zbiral denar in z njim priskrbel
kruh in mineštro našim dečkom, ki jim ne zmanjka teka. Med poslušalci je bilo veliko
takih, ki so hoteli zvedeti za don Boskove politične ideje. Nekateri so celo mislili, da
sem prišel v Pariz, da bi izpeljal revolucijo. Drugi so prišli, da bi iskali med poslušalci
nove člane za svoje stranke. Zato je bilo veliko dobronamernih ljudi, ki so se bali, da
se mi bo kaj zgodilo. Toda takoj ob prvih besedah so propadli vsi predsodki, izginili
vsi strahovi in don Bosko je svobodno hodil po Franciji sem in tja, od enega konca do
drugega.
Z našo ustanovo ne delamo nikakršne politike, nikakor ne. Spoštujemo zakonito ob-
last, izpolnjujemo zakone, kakor se spodobi, plačujemo davke in gremo naprej ter
prosimo samo za to, da bi nas pustili pri delu za mladino in reševanju duš. Če hočete,
se tudi mi ukvarjamo s politiko, vendar na neškodljiv način in v korist države. Poli-
tiko opredeljujemo kot vedo in umetnost vodenja države. Oratoriji v Italiji, Franciji,
Španiji in Ameriki in v vseh deželah, kjer že delujejo, skušajo reševati zlasti najbolj
8 Piemontska ljudska krinka.

19.8 Page 188

▲back to top
188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
zapuščeno in zanemarjeno mladino ter zmanjšati število tatičev in prestopnikov in
tako prazniti ječe. Skušajo vzgojiti poštene državljane, ki ne samo da ne bodo delali
težav oblastem, temveč jih bodo podpirali in jim bodo v pomoč ter tako skrbeli za
red in mir v deželi. To je naša politika, za to smo se do sedaj trudili in se bomo trudili
tudi v prihodnje.
Prav ta način dela je don Bosku omogočil, da smo mogli storiti toliko dobrega vam
in tudi drugim fantom vseh starosti in katerega koli kraja in dežele. In zakaj naj bi se
vmešavali v politiko? Kaj bi mogli doseči z vsemi našimi napori? Nič drugega, kot da
bi si onemogočili nadaljevanje dela krščanske dobrodelnosti. Današnjo politiko lah-
ko primerjamo z lokomotivo, ki drvi po tirnicah, ki vleče za seboj vagone in jih vodi
mogoče celo v prepad in uničenje. Bi se hoteli vi postaviti v sredo tirnic in jo ustaviti?
Zmečkala in uničila vas bo. Bi kričali, da bi jo prestrašili? Saj vas ne bo slišala in si
boste samo pokvarili grlo. Kaj naj potem storimo? Umaknimo se ji na eno in drugo
stran, pustimo jo, da se pelje mimo nas in se ustavi sama od sebe ali pa jo bo ustavila
Božja vsemogočna roka.
Brez dvoma morajo biti na svetu tudi ljudje, ki skrbijo za politične stvari, ki dajejo
nasvete, ki nakazujejo nevarnosti in drugo. Toda ta naloga ni za nas reveže. Nam
pamet in vera pravita: 'Živite kot dobri kristjani, skrbite za moralno vzgojo vaših
otrok, poučujte lepo otroke katekizem v vaših zavodih in vaših župnijah, to je vse.'
Tako dela don Bosko, ki je tako malo politik, da ne prebira niti časopisov. Tako storite
tudi vi, dragi sinovi.«
Prazniku 24. junija sta sledili še dve vabili nekdanjim gojencem, tako lai-
kom kakor duhovnikom, v nedeljo 15. oziroma 19. julija. S prvimi se don Bosko
ni mogel srečati, ker se je, kakor bomo videli, mudil v Frohsdorfu pri grofu Di
Chambord in ga je nadomeščal don Cagliero. Za drugo zborovanje pa se je vrnil
pravočasno. Pri bratski agapi je bil zelo vesel, ker ga je obdajalo toliko duhov-
nikov, ki so se imeli še vedno za njegove sinove. Nad mizo je visel napis, vzet iz
psalma: Filii tui sicut novellae olivarum in circuitu mensae tuae [Tvoji sinovi kot
poganjki oljke okoli tvoje mize]. Ni skrival svojega zadovoljstva in je teologu
Revigliu šepnil na uho: »Ti duhovniki so punčica mojega očesa.« Pri sadju je
govoril že drugič, kolikor nam je znano. Po priložnostnem uvodu in potem ko
je pokazal Božjo pomoč in podporo Marije Pomočnice, ki nista Oratoriju kakor
tudi ne drugim salezijanskim delom nikdar manjkala, je ponovil opombo, ki
smo jo slišali že drugod:
»Že nekaj časa objavljajo v časopisih, da don Bosko dela čudeže. To je zmota. Don
Bosko si nikdar ni mislil in nikdar ni rekel, da dela čudeže. Nobeden njegovih sinov ne
sme širiti takega mnenja. Povejmo jasno, kaj je na tem. Don Bosko moli in vabi svoje
dečke, da molijo za tiste, ki želijo prejeti to ali drugo milost. Bog v večini primerov v
svoji dobroti nakloni milosti, za katere smo prosili, večkrat tudi izredne in čudežne.
Toda don Bosko pri tem tako malo sodeluje, da se milosti podeljujejo, ne da bi on za
to vedel.

19.9 Page 189

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
189
Marija Pomočnica je čudodelnica, povzročiteljica ter izvajalka milosti in čudežev,
in to v moči svojega Božjega Sina. Ona ve, da don Bosko potrebuje denar, da kupi
hrano svojim ubogim dečkom. Dobro ve, da je reven in da brez materialne pomoči ne
more naprej z ustanovami, ki jih upravlja v dobro družbe in vere. Kaj potem naredi
Marija? Kot dobra mati gre iskat, stopa k bolnikom in jim pravi: 'Hočeš ozdraveti?
Izkaži usmiljenje tem ubogim fantom, podpri te ustanove in jaz ti bom priskrbela
milost ozdravljenja.' V kaki hiši so nesrečni zaradi neprimernega vedenja kakega
izgubljenega sina in ona reče očetu ali materi: 'Hočeš, da ta tvoj sin zapusti kriva
pota? Ti skušaj rešiti nevarnosti duše in telesa toliko zapuščenih otrok, jaz pa bom
poskrbela, da se bo tvoj sin spreobrnil.' Da ne bom predolg: Marija Pomočnica tolaži
na tisoč načinov vse, ki pomagajo Oratoriju, in nam ne preostane drugo kot to, da
nismo nevredni njenega varstva.
In če Marija pomaga sinovom Oratorija, bo pomagal tudi vam, ker ste bili tudi vi
nekoč njegovi sinovi in ste tudi sedaj deležni njenega varstva. Živite vedno kot dobri
duhovniki, kot sem vas učil in kakor vam sedaj zabičuje ta vaš stari prijatelj. Skrbite
za zveličanje duš, ki gredo pogubljenju naproti, skrbite zlasti za mladino v vaših kra-
jih, saj je ona naša prihodnost, bodite povezani s poglavarjem Cerkve, Kristusovim
namestnikom na zemlji. Radi se imejmo med seboj, molimo drug za drugega in vi še
posebno molite za ubogega don Boska, ki je vedno bližje smrti, da se bomo po Božjem
usmiljenju vsi zveličali in z nami še veliko drugih.«
Res je, da je delala čudeže preblažena Devica Marija in ne don Bosko. Res
pa je tudi, da se je presveta Devica veliko bolj odzivala na don Boskove prošnje
kot na prošnje drugih, o katerih vemo, da so bili tudi uslišani. Neki francoski
tednik9 je članek z naslovom Regina coeli [Kraljica nebes] Mariji v čast sklenil
s temi besedami: »Med brezštevilnimi milostmi, ki so jih ljudje prejeli od Boga
po priprošnji matere Božje Marije, so v zadnjih časih pomembne zlasti tiste, ki
jih je Bog podelil enemu izmed njegovih najbolj gorečih apostolov, don Bosku.«
Po letu 1875 so vedno bolj slovesno obhajali don Boskov rojstni dan, ki so
ga po pomoti obhajali na dan vnebovzetja. Prvič je bil 1883 izdan uradni poziv,
ki ga je poslal don Rua in napovedal najprej štirideseturno pobožnost in pra-
znik sv. Alojzija. Pismo, ki ga je ob tej priložnosti pisal grof Castagnetto,10 nam
pove, kolikšno je bilo spoštovanje in ljubezen, ki ju je don Bosko užival v Turinu
v aristokratskih krogih. Odsoten iz mesta je ta plemič zagotavljal don Rui, da se
je kljub temu udeležil slavja »za srečen rojstni dan častitega in dragega prijate-
lja«, in dodal: »Če je bil v 68 letih sposoben zbrati toliko zakladov in dragocenih
biserov, ki bodo krasili njegovo krono vso večnost v nebesih, bo na zemlji ostal
sad njegovega truda in bo posvečeval duše tega in onega dela naše poloble. Bog
naj mu še za dolga leta podeljuje svoj blagoslov v tolažbo toliko duš in izpolni
želje tistega, ki mu spoštljivo poljublja roko.«
9 Semaine religieuse iz Arrasa, 1. december 1883.
10 Moncalieri, 17. avgust 1883.

19.10 Page 190

▲back to top
190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Brez dvoma bi bil hvalevreden poseben študij zaupanja in ljubezni, s ka-
terima se je don Bosko srečeval pri aristokraciji vseh dežel. Podatki, ki jih že
imamo, se nenehno množijo. Julija je prišla v Turin Maria Pia, hči Viktorja Ema-
nuela II. in portugalska kraljica. Njena prva dvorna dama je prišla k don Bosku
in ga prosila za kako podobico z njegovim lastnoročnim besedilom. Ko se je
vrnila k svoji vladarici in ji podobico pokazala, si je tudi ona zaželela njegov
podpis. Gospa se je naslednjega dne, 2. julija, vrnila v Oratorij in bila uslišana.11
Ista gospa je v pismu, v katerem je don Rui izrazila svoje sožalje ob don Boskovi
smrti, pisala: »Zelo sem zadovoljna zaradi sreče, ki sem je bila deležna, ko sem
spoznala osebno tega svetega očeta, ko sem na poti skozi Turin spremljala našo
kraljico Mario Pio. Imela sem čast, da sem spremljala njeno veličanstvo in sem
imela za svojo dolžnost in si privoščila zadovoljstvo, da sem obiskala njega, ki
sem ga poznala iz slovesa in sem si zelo želela, da bi ga osebno videla. Vedno
bom ohranila najlepši spomin na dobroto in vljudnost, s katerima me je sprejel
na obisk.« Končno je še prosila za kakršen koli predmet, ki mu je pripadal, in
še drugega za nekega poznanega duhovnika, ki »je zelo cenil velečastitega in
toliko objokovanega očeta.«12
RAZSODBA
Znamenje visokega upoštevanja je don Bosku poleti 1883 nepričakovano
izkazal Leon XIII. Leta 1869 je Giacinto Pietro Marietti, ravnatelj Propagandine
tiskarne, sklenil s patrom Bernardinom da Portogruarom, generalnim minis-
trom Manjših bratov observantnih ali frančiškanov, pogodbo za ponatis zbranih
del sv. Bonaventure. Izdajo bi si razdelila na polovico, vsak bi dobil šesto izvo-
dov. Na začetku je šlo samo za željo, da bi pripravili boljšo in popolnejšo izdajo
od prejšnjih, sčasoma pa so prevladali vidiki, ki so terjali obširnejše in teme-
ljitejše študije. Marietti je soglašal in bil pripravljen sodelovati pri izdatkih za
knjige in potovanja, prepise kodeksov in podobno. Red pa je za deset let prevzel
oskrbo dvajsetih duhovnikov, ki so obiskovali knjižnice in arhive raznih držav v
Evropi. Medtem se je Marietti preselil v Turin. Z druge strani pa so očetje franči-
škani čutili potrebo, da bi imeli tiskarno blizu in mogli tako osebno nadzorovati
tisk. To je ostalo mogoče potem, ko je red kupil lastno hišo v Firencah, saj prej
zaradi zakona o ukinitvi redov ni imel lastne hiše niti v Rimu. Sedaj so očetje
uredniki enoglasno zahtevali, da je treba tiskarno prenesti v bližino toskanske-
ga glavnega mesta, v Prato. Toliko sprememb je dalo podlago za prepričanje, da
je prejšnja pogodba potekla in so zato tiskanje zaupali novemu tiskarju.
Ko je Marietti zvedel za to, je bil ves iz sebe in je zahteval, da se držijo po-
11 Priča je bil don Berto, ki je tako pričal na procesu.
12 Dodatek, št. 80.

20 Pages 191-200

▲back to top

20.1 Page 191

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
191
godbe ali pa povrnejo stroške z obrestmi, kar bi zneslo osemdeset tisoč lir. V
znamenje sprave mu je general predložil ponatis redovnega brevirja, iz česar
bi mogli vsi spoznati, da ni šlo za prekinitev odnosov, saj bi z natisom petnajst
tisoč izvodov lahko lepo zaslužili. Toda Marietti ni hotel o tem nič slišati. Pisal
je kardinalu Biliu, velikemu penitenciariju, in ga prosil za dovoljenje, da bi tožil
frančiškane pred državnim laičnim sodiščem. Njegova eminenca mu je odgovo-
ril, da ima na voljo cerkvena sodišča in da lahko prepusti zadevo Kongregaciji
za škofe in redovnike. Marietti je zanikal zaupanje tej Kongregaciji, ker je že
v nekem drugem primeru razsodila njemu v škodo, in je kardinalu poslal več
nespoštljivih pisem, na katera užaljen kardinal ni več odgovoril. Toda Marietti
ni odjenjal in je od trgovskega sodišča v Rimu zahteval povračilo osemdeset
tisoč lir za utrpelo škodo. Sodišče, ki je sprejelo obrazložitev florentinskega
odvetnika Ferija, se je proglasilo za nepristojno. Sedaj je Marietti vložil tožbo
na civilno sodišče, ki se je izreklo proti njemu in ga obsodilo še na poravnavo
sodnijskih stroškov.
V tem skrajnem položaju se je Marietti obrnil na papeža. Papež, ki je bil
dobro poučen o celi zadevi, je ukazal generalu, naj se pogovori z don Boskom,
da bi našli miren način poravnave. General se je na poti iz Francije ustavil v Tu-
rinu in je don Bosku sporočil papeževo željo. V ta namen je don Bosko 1. julija
prejel naslednjo vizitko: »P. Lucca Antonio Turbiglio, župnik pri sv. Tomažu,
Turin. V Turinu je velečastiti oče Bernardino da Portogruaro, generalni minis-
ter frančiškanov, in želi, da bi ga sprejel na razgovor velečastiti don Bosko. Bi ga
lahko jutri dopoldne dobil v Oratoriju? Ob kateri uri? – 1. julij 1883.« Don Bosko
mu je odgovoril: »Od desetih do dvanajstih dopoldne.«
Ko je don Bosko zvedel za papeževo željo, se je takoj lotil proučevanja spo-
ra. Ni mu bilo težko doseči Mariettijeve privolitve, človeka, ki je bil z dušo in
telesom vdan Sveti stolici in je bil pripravljen storiti, kar bo želel papež. Tako
je z zavzeto dejavnostjo, s katero je bil navajen opravljati posle, v desetih dne-
vih lahko predložil osnutek dokončnega dogovora. To je dokument, ki v svoji
preprostosti kaže vso odliko tako rekoč diplomacije, povezane s krščansko lju-
beznijo Božjega služabnika.
PRIJATELJSKI SPORAZUM
Z namenom, da bi ustregel plemenitim namenom velečastitega generalnega mini-
stra frančiškanskega reda in željam gospoda viteza tiskarja papeških arhivov Gia-
cinta Pietra Mariettija, sem rade volje prevzel naročilo, da razsodim o pogodbi, ki sta
jo obe stranki sklenili za natis del svetega Bonaventure.
Da bi dobil jasno predstavo o sporu, se mi je zdelo potrebno prebrati vse, kar je bilo
napisano in natisnjeno v tej zadevi. Prav tako sem se pozanimal za stvar pri poštenih
osebah in govoril z obema sprtima stranema.
Prepričal sem se, da je treba spor poravnati prijateljsko in zunaj sodišč. Gospod Ma-

20.2 Page 192

▲back to top
192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
rietti kot velik dobrotnik frančiškanskega reda, kot darovalec zemljišča, na katerem
se končuje poslopje cerkve sv. Antona, v korist imenovanega reda odstopa od zahte-
vanega povračila osemdeset tisoč lir in svoje zahteve spremeni v ponudbo velečasti-
tega generala za dar, ki ga bo on določil za cerkev, ki jo vitez Marietti želi podpreti.
Izdatki za odpravnine, potovanja, prepisovanje, pošto, obresti, kar vse znaša 9022,15
frankov v korist viteza Mariettija, se zmanjšajo na sedem tisoč lir.
SKLEP
Na tak način bi vsoto osemdeset tisoč lir in petnajst centov, o kateri se je pravdalo
pred civilnimi sodišči, zmanjšali na sedem tisoč lir, ki bi jih velečastiti oče Bernardino
plačal gospodu vitezu Mariettiju z vsoto, ki bi jo po svoji presoji določil za končanje
imenovane cerkve sv. Antona.
Po vsem tem bosta obe strani dali izjavo, v kateri si bosta obljubili prijateljstvo, nak-
lonjenost in pomoč v vsem, kar jima bo mogoče storiti za večjo Božjo slavo in zveli-
čanje duš.
Ta mirna sprava in prijateljski dogovor bosta v veliko veselje samemu svetemu očetu.
On kot dober oče si ne more kaj, da ne bi z naklonjenostjo gledal dveh svojih sinov, ki
imata neizmerne zasluge za katoliške ustanove in za podporo Svetemu sedežu in ki
sta se v slogi sporazumela med seboj in dosegla pomirjenje, ki jima ga je priporočil
vrhovni poglavar Cerkve.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. julij 1883
Datuma 14. julija, ko je predložil svojo razsodbo, ni na slepo izbral, saj je bil
to godovni dan sv. Bonaventure.
Marietti je brez pomišljanja sprejel to poravnavo.13 Tudi frančiškanski ge-
neral je bil zadovoljen. Jasno je, da je general, s tem ko se je obvezal, da bo pri-
speval svoj dar za cerkev v gradnji svojemu redu, ni bil dolžan nikomur dajati
odgovora. Tako so frančiškani še isto leto pri Quaracchiju izdali odlično kritično
zbrano delo v desetih zvezkih Doctoris Seraphici S. Bonaventurae Opera omnia
[Zbrana dela serafskega učitelja sv. Bonaventure].
POTRES V CASAMICCIOLI
Don Boskova krščanska ljubezen je kmalu dobila priložnost, da se je poka-
zala na področju, ki mu je bilo bolj lastno. Dne 28. julija je silen potres razgibal
cel otok Ischio na severni strani Neapeljskega zaliva in zravnal z zemljo Casami-
cciolo, prelepo mesto s pomembnimi termalnimi napravami na obronkih gore
Epomeo. Cela Italija se je v globoki žalosti pridružila ponesrečencem. Škofje so
13 Dodatek, št. 81. V arhivih nismo mogli dobiti odgovora druge strani. Tudi ne v arhivu generalne
hiše frančiškanov v Rimu pri samostanu sv. Antona v Rimu na Via Merulana. Tam zbrani doku-
menti segajo samo do trenutka, ko so po naročilu kardinala zaščitnika in po ukazu papeža zbirali
pojasnila o sporu.

20.3 Page 193

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
193
se obrnili na dobrodelnost vernikov s prošnjo za pomoč vsem preživelim nes-
rečnežem. Tudi msgr. Vogliotti, kapitularni vikar turinske nadškofije, je prosil
za pomoč, ki naj bi olajšala gorje ubogim otočanom. Don Bosko je ganjen od
sočutja do nesrečnih sirot, ki so izgubili očeta in mater, pisal monsinjorju:
Velečastiti kapitularni vikar msgr. Vogliotti!
V želji, da bi v svoji neznatnosti ustregel povabilu vaše spoštovane uglednosti v korist
nesrečnežem v Casamiccioli, sem pripravljen za zdaj sprejeti dva uboga dečka v sta-
rosti od dvanajst do sedemnajst let.
Prilagoditi se bosta morala disciplini hiše, kjer bosta dobivala hrano in obleko vse
dotlej, dokler si ne bosta mogla z znanjem ali naučeno obrtjo sama drugje služiti
kruh. Rad bi
pri tej veliki javni nesreči pomagal veliko bolj učinkovito, toda v tem trenutku ne
morem storiti več. Da bi nam Bog dal srečnejše čase, čase miru in blagostanja!
Prosim vašo blagost, da bi sporočili dobremu neapeljskemu nadškofu Sanfeliceju, da
naj pošlje omenjeni dve siroti, kadar koli hoče, ne glede na dan in uro.
V globokem spoštovanju imam čast, da se smem imenovati vaše spoštovane ugled-
nosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. avgust 1883
Generalni vikar je neapeljskemu nadškofu sporočil don Boskovo ponudbo,
ki jo je msgr. Sanfelice rade volje sprejel in mu odgovoril, da jo bo izkoristil ob
prvi priložnosti.
Dne 3. avgusta je don Bosko v nekem zasebnem pogovoru izrazil svoje
prepričanje, da je ta usodni dogodek majhno znamenje Božje jeze. Spomnil je,
kako so se v starih časih tam zbirali veseljaki iz Neaplja in Rima, in v ta na-
men deklamiral nekaj verzov profesorja grškega in latinskega govorništva na
univerzi v Turinu do leta 1838, Boucherona. Ko so se v Alessandrii vdrla tla
v dvorani, kjer so plesali gostje na neki židovski poroki, je pesnik privedel na
pogovor žrtve, ki so končevale z besedami: Laeti ludentes, damnata turba, in or-
cum trahimur [Razposajeni veseljaki, prekleti trop, se pogrezamo v podzemlje].
Don Bosko se je zaustavil in na kratko razložil te misli.
Potem je omenil poročilo Plinija Mlajšega, ki se je ob strašnem potresu v
Pompejih in v Herkulanu le s težavo rešil skupaj s svojo materjo. Ko je hvalil pi-
sateljevo sinovsko ljubezen do matere, je dejal: »Bog ga je gotovo bogato popla-
čal, pa ne samo na tem svetu, temveč tudi v večnem življenju. Bog ima v rokah
brez števila rešilnih sredstev.«
Potem je govoril o potresnih pojavih, o medzvezdnih prostorih, ki so tako
neskončni, da se naš duh izgubi, ko začne razmišljati o številkah, ki zaznamu-
jejo razdalje med posameznimi zvezdami, ki jih mi vidimo. Potem je omenil
osebni spomin: »Ko sem bil še mlad, sem se ob sobotnih večerih, preden sem

20.4 Page 194

▲back to top
194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
šel spat, zadrževal na svojem balkonu in opazoval mesec, planete, razmišljal o
njihovih oddaljenostih. Potem sem prešel na zvezde, njihove razdalje, njihov
obseg in potem še na neizmernost vesoljstva. Vse skupaj se mi je zdelo tako
veličastno in božansko, da nisem mogel več misliti in mi je prišlo … (tu so pos-
lušalci pozorno čakali, kaj je nameraval reči) … da sem se šel skrit pod rjuhe.«
Te nepričakovane besede so vse spravile v smeh in zmanjšale občudovanje, ki
ga je zbudilo njegovo navdušeno in skrivnostno pripovedovanje.
POTOVANJE V PISTOIO
V prvih dneh avgusta je moral potovati v Pistoio. Nekemu sorodniku gos-
poda Bufalmacchija se je zmešalo in upali so, da ga bo don Boskov blagoslov
ozdravil. Iskal je vse načine, da bi se temu izognil, ter se končno vdal in iz kr-
ščanske ljubezni šel na potovanje. Za spremljevalca si je vzel don Costamagno,
ki je prav takrat prišel iz Argentine. Potovanje je bilo polno zanimivih dogodkov.
Na poti iz Parme v Bologno se je znašel v oddelku, kjer je bil neki gospod s
svojim sinom semeniščnikom. Ta gospod je želel poslati eno svojih hčera v Niz-
zo Monferrato v vzgojo k sestram Marije Pomočnice, da bi se pripravila na izpit
za učiteljico. Po prvih pozdravih je svojo odločitev razodel don Bosku, vendar
ga ni poznal, kdo je. Semeniščnik, ki se je s svojim podolgovatim obrazom in
velikimi očmi zdel utelešena dobrota, je prebiral Unità Cattolica. To je dalo don
Costamagni povod, da je začel z njim govoriti. Govoril je o don Boskovem Orato-
riju v Turinu in semeniščnika povabil, da bi prišel z njim k don Bosku. Tedaj je
semeniščnik uprl pogled v duhovnika, ki je sedel ob don Costamagni, in vprašal:
»Ste mogoče vi don Bosko?«
»Da,« je odvrnil don Costamagna.
»Oh, očka,« je vzkliknil k očetu semeniščnik, »duhovnik, s katerim govorite,
je don Bosko.«
»Don Bosko!« je ponovil oče, ki ni mogel skriti zadovoljstva nad tem sreča-
njem.
Nato je don Bosko nenadoma vprašal semeniščnika: »Hočete tudi vi priti k
don Bosku v Turin?«
»In kaj bi tam delal?«
»Bil bi z don Boskom.«
»Čemu?«
»Ker bi tam lahko naredili veliko dobrega: delali, poučevali, asistirali, pridi-
gali, poučevali krščanski nauk.«
»Toda jaz moram nadaljevati svoje šolanje v semenišču.«
»Tudi v Turinu bi imeli vso možnost za šolanje. Dajte, odločite se, pridite z
don Boskom. Ima prostor tudi za vas.«

20.5 Page 195

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
195
»Ne morem iti.«
»Zakaj ne?«
»Prav rad bi šel, ker imam zelo rad don Boska, vendar imam še rajši očka in
se ne morem ločiti od njega.«
Oče je poslušal ta pogovor, ne da bi rekel besedico. Bil je zelo ganjen. Med-
tem se je vlak ustavil in gospod je izstopil zaradi nekega opravka. Tedaj je pripe-
ljal dolg tovorni vlak in se ustavil med postajo in njihovim vlakom, ki je zapiskal
in odpeljal. Ubogi potnik, ki se je znašel pred zaprto potjo, se ni mogel pravo-
časno vrniti v svoj oddelek. Sin je zaman klical: »Očka, očka!« Tedaj mu je don
Bosko rekel: »Niste hoteli iti z don Boskom, sedaj pa ste prisiljeni.«
Fant je ves žalosten začel jokati. »No, potolažite se,« je dejal don Bosko. »Na
prvi postaji boste izstopili in počakali na svojega očeta. Od tam mu bo don Co-
stamagna telegrafiral, da ga čakate, in ko bo prišel za vami z naslednjim vlakom,
bosta spet skupaj.« Tako so tudi storili.
Za Bologno, kjer se proga vzpenja na Apenine, se je v nekem predoru po-
kvarila
lokomotiva. Morali so čakati do enajstih dopoldne, da je prišel drug stroj,
da so nadaljevali pot. Don Bosko je bil z don Costamagno sam v oddelku in mu
je pripovedoval, da se je končno pomiril po vsem trpljenju zaradi spora z msgr.
Gastaldijem in kako zelo da se je moral obvladovati, da je ubogal zaradi sprave,
ki jo je ukazal papež.14 »Tudi papež,« je vzkliknil, »je hotel narediti don Boskov
položaj še neznosnejši!« Ko je don Costamagna pozneje o tem pripovedoval
drugim, je dejal, da je don Bosko dajal duška svoji prizadetosti, kakor bi to storil
sv. Filip Neri, sv. Alfonz Ligvorij in sv. Frančišek Saleški.
Ko je vlak spet nadaljeval pot in se ustavil na prvi postaji, so don Bosko in
drugi izstopili, da bi se naužili svežega zraka. Medtem je neki gospod, Francoz
po narodnosti, ki je zelo občudoval don Boska, četudi ga še ni nikdar videl, v
skupini potnikov na ves glas govoril o njem in pripovedoval, da gre v Rim in da
se bo ob vrnitvi ustavil v Turinu, da ga obišče. Hotel ga je pozdraviti v Parizu,
vendar mu to ni uspelo. Don Costamagna je to slišal, se obrnil k njemu in dejal:
»Če želite videti don Boska, vam ni treba iti tako daleč. Poglejte ga, tukaj je!«
Gospod je pristopil k don Bosku in se ves iz sebe vrgel njemu pod kolena, ne da
bi se oziral na ljudi, ki so stali okoli njega, ga prijel za roko in jo začel poljubljati.
Očitno je bil presrečen zaradi tega srečanja.
Po prihodu v Pistoio je svetnik blagoslovil bolnika. Ni se zadrževal dalj, kot
je bilo nujno potrebno, temveč se je vrnil v Turin.
Na železniški postaji v Piacenzi so vstopili v oddelek trije potniki: klerik, ki
je pozdravil oba duhovnika in sedel v kot vagona, neki notar, ki je sedel ob don
14 Prim. MB XV [BiS XV], 8. poglavje.

20.6 Page 196

▲back to top
196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Bosku, in neki trgovski potnik. Don Costamagna je sedel nasproti don Bosku,
tako da so se njuna kolena dotikala. Trgovski potnik je vstopil z veliko torbo,
prepasano čez prsi, s prav tako velikim kovčkom v roki, s polno vrečo časopisov
in z velikim klobukom, izpod katerega je gledalo dvoje oči čudnega bleska. Poz-
dravil je vse navzoče, odložil svojo prtljago in potem urno izvlekel neki časopis
in začel govoriti v nemogoči govorici, pol francoski pol italijanski: »Gospodje,
ali ste slišali presenetljivo novico? Grof De Chambord je ozdravel. Tukaj časopis
pripoveduje, kako se je zgodilo. Nekega dne se je neko dekle predstavilo grofu
in mu izročilo cvetlico. V tistem trenutku je grof ozdravel. To je čudovito, zares
čudovito.«
»Toda oprostite, gospod,« je menil notar, »ni bilo tako.«
»Kako pa potem? Novico so potrdili časopisi. Kdo ga je potem ozdravil?«
»Don Bosko iz Turina s svojo Madono.«
Tedaj je don Bosko sunil s kolenom don Costamagno in se nasmehnil. V is-
tem trenutku je tudi don Costamagna sunil don Boska, kot bi hotel reči: priprav-
lja se prelep prizor. Vlak se je premaknil. Takoj se je vnel prepir med notarjem
in trgovskim potnikom, ki je bil Belgijec. Ropot koles je sicer precej preglasil
pogovor, vendar je bilo iz posameznih besed mogoče sklepati, da je notar do-
ber katoličan in da zelo ceni don Boska. Belgijec pa, se je zdelo, je brezverec.
Don Costamagna je pozorno poslušal pogovor. Trgovski potnik ni samo zanikal
možnosti, da bi don Bosko mogel ozdraviti grofa, temveč ga je celo imenoval
sleparja in prekanjenca in trdil, da je praznoverje verovati v čudeže in da čude-
ži, o katerih se govori, niso drugega kot prevara. Vse, kar se govori o don Bosku,
je izmišljotina. »In kaj je sicer blagoslov kakega duhovnika? Kdo je duhovnik?
Človek, kakor kdor koli!«
Notar, ki mu je ugovarjal z natančnimi odgovori, je izrabil njegove besede.
»Vi, gospod, pobijate sami sebe. Pravite, da ne verjamete v Madono, verjamete
pa v šopek cvetlic. Ne verjamete don Bosku, potem pa moč, ki jo zanikate don
Bosku, pripisujete neki deklici. Med vero v to in ono se mi zdi moja vera veliko
bolj pametna.«
Medtem je vlak začel voziti počasneje, ker se je bližal postaji. Pogovor se je
iztekel. Vsi so molčali. Don Costamagna je prosil don Boska za dovoljenje, da bi
govoril. »Kar daj,« mu je odvrnil.
Tedaj je don Costamagna obrnjen k notarju dejal: »Kakor vidim, imate zelo
radi don Boska.«
»Oh, da! Zelo ga imam rad in ga visoko spoštujem. To je človek, ki je storil
veliko dobrega revni mladini.«
»Ga poznate?«
»Osebno ga ne poznam. Poznam ga pa iz dobrega glasu, ki gre o njem. Bral
sem njegove knjige in videl njegove ustanove v Franciji, zlasti v Nici.«

20.7 Page 197

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
197
»Veseli me, da tako zelo cenite don Boska. Vendar se mi zdi, da še ne veste
vsega o njem in ga zato še ne cenite zadosti. Glejte, jaz sem prepotoval več kot
tri tisoč milj, prihajam iz Amerike samo zato, da bi videl don Boska.«
»Iz Amerike?«
»Da. Jaz sem eden izmed njegovih sinov. Kot majhen deček sem vstopil v
njegov zavod, ker sem izgubil očeta. Don Bosko mi je bil oče in je storil vse za
moje vzdrževanje, vzgojo in učenje.«
»To je bila za vas velika sreča!«
»In to srečo sem si delil z mnogimi drugimi. Rečemo lahko, da je v vsakem
mestu v Italiji kdo, ki mu je don Bosko pomagal kot otroku in ga potem celo
življenje spremljal.«
»Don Bosko je brez dvoma velik in svet človek.«
»Torej ga niste nikdar videli?«
»Nikdar.«
»Bi ga želeli videti?«
»Seveda. Bilo bi mi v veliko zadoščenje.«
»Torej pravite, da imate zelo radi don Boska?«
»Kdo ne bi imel rad tega človeka? Zagotavljam vam, da sem ga vedno zelo
cenil.«
»Prav. Skoraj me mika, da bi vas seznanil z njim.«
»Bi mi lahko pokazali njegovo sliko?«
»Oh, ne. Ne samo njegovo sliko, temveč njegovo osebo.«
»Potem bi me morali popeljati v Turin. Toda v tem trenutku mi moji posli
tega ne dovoljujejo. Vsekakor pa bi nekoč šel rade volje.«
»Ne bom vas peljal v Turin, da bi šli obiskat don Boska.«
»Kako pa?«
Don Bosko je mirno, s smehljajem na ustnicah, sledil pogovoru. Klerik
in belgijski potnik nista črhnila besedice. Tedaj je don Costamagna vzkliknil:
»Glejte, to je don Bosko!«
Pri teh besedah so se vsi trije popotniki, kakor da bi jih vrgla pokonci nevi-
dna vzmet, dvignili in padli na kolena. Belgijec je s sklenjenimi rokami jecljal:
» Oprostite! Oh moj Bog, kako presenečenje! Oprostite mi moje nepremišljene
besede!« Bil je zares ganljiv prizor. Don Bosko je ponavljal: »Nič hudega. Nisem
prav nič užaljen. Vstanite.« Ko jim je potem rekel nekaj vljudnostnih besed, jim
je hotel zapustiti majhen spominček. Iz žepa je potegnil nekaj svetinjic Marije
Pomočnice in dal vsakemu po eno.«
»Najlepša hvala!« je vzkliknil Belgijec. Zelo rad imam mater Božjo Marijo.
Glejte.« In pokazal je svetinjico, ki jo je imel pod obleko obešeno okoli vratu.
»Dala mi jo je moja mati, ko sem bil še otrok. Vedno sem jo nosil pri sebi. Rešila
me je mnogih nevarnosti, zlasti v strašnem viharju, ko sem potoval v Indijo.

20.8 Page 198

▲back to top
198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Doživeli smo brodolom, valovi so nas naplavili na indijsko obalo. Bil sem dolgo
časa brez zavesti, vendar sem se rešil. Tam smo brez pomoči ostali tri dni. Okoli
nas je bilo polno tigrov, pred katerimi smo se branili tako, da smo kurili ogenj.
Končno nas je našla neka ladja in nas popeljala na cilj. In vi, don Bosko, ali je res,
da imate toliko zavodov in v njih toliko sirot, za katere morate skrbeti?«
Don Bosko mu je v kratkih besedah opisal obseg svojih ustanov.
»To se pravi, da morate biti zelo bogati. Gotovo ste milijonar!«
»Jaz nimam nič.«
»Kako je brez niča mogoče vzdrževati toliko zavetišč?«
»Mati Božja Marija jih vzdržuje.«
»Oprostite, toda tega ne morem razumeti. To ni mogoče, to so pobožne pri-
povedke … Danes govoriti o nebeški pomoči … za nami so časi … Dovolj. Tudi jaz
hočem po svojih močeh sodelovati pri vašem delu. Vzemite ta mali dar.« In mu
je dal zlatnik za dvajset frankov.
Don Bosko se mu je smehljaje zahvalil in dodal: »Dobro premislite. Vi sami
ste odgovorili na pravkar izraženi ugovor. Kakor je mati Božja Marija nagnila
vaše srce, da ste mi pomagali, tako navdihuje tisoče in tisoče src, da mi pomaga-
jo pri vzdrževanju mojih dečkov.«
Ko so se ločili, je Belgijec želel izmenjati vizitke z don Boskom in obljubil,
da ga bo obiskal, ko bo v Turinu.
Še bolj zanimiv dogodek se je pripetil med zadnjim delom potovanja. V
Alessandrii so v oddelek vstopili novi potniki. Eden izmed njih je začel slabo
govoriti o don Bosku. Očrnil ga je, češ da je skopuh in da grmadi denar tako, da
vara lahkoverne ljudi.
»Oprostite,« je dejal don Bosko, »pa vi poznate don Boska?«
»Lahko si mislite, da ga poznam! Jaz sem Turinčan in sem ga večkrat sam
videl.«
»Pa vendar menim, da don Bosko nima tistih grmad denarja, kot vi pravi-
te.«
»To pripovedujete meni? Don Bosko je prebrisan, hoče obogatiti člane svo-
je družine in je nakupil veliko posestev.«
»Res mi ni znano, da bi v Castelnuovu imel kako posest.«
»Kako da ne. Njegovi bratje so zelo obogateli.«
»Toda oprostite, don Bosko je imel samo enega brata.«
»Več ali manj, dejstvo pa je in to vem zagotovo, da se don Boskov brat, ki je
bil prej navaden kmet, sedaj vozi s kočijo z večparno vprego.«
»Jaz vam pa pravim, da je don Boskov brat umrl že pred dvajsetimi leti.«
»Naj bo kakor koli. Toda vi ne morete tajiti nečesa, kar jaz dobro poznam.«
»Če se hočete prepričati, pojdite v Castelnuovo in boste videli, da ima don
Bosko samo dva nečaka, ki lepo obdelujeta zemljo.«

20.9 Page 199

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
199
»Vi me imate torej za lažnivca?«
»Nisem rekel, da ste lažnivec, pravim samo, da to, kar trdite, ni res.«
Tako sta se pričkala dober kos poti. Potniki so bili prepričani, da je res to,
kar trdi duhovnik. Tedaj je v don Boskov oddelek vstopil baron Cova, ki je takoj,
ko je zagledal don Boska, vzkliknil: »Oh, don Bosko!« in se začel z njim prija-
teljsko pogovarjati. Sopotniki so bruhnili v vesel krohot in tisti nesrečnež se je
skušal nekaj opravičevati. Don Bosko mu je smehljaje se odgovoril: »Rad bi vam
dal dober nasvet. Nikdar ne govorite slabo o nikomer ali se vsaj, preden govori-
te, prepričajte, kdo je pred vami. Kajti lahko se zgodi, da je pred vami prav tista
oseba, kateri jemljete dobro ime. Najbolje pa je, da govorimo vedno dobro o
vseh in da takrat, ko tega ne moremo, molčimo.
V ČASU DUHOVNIH VAJ
Od avgusta do oktobra je bilo obdobje duhovnih vaj, ki jih je vodil don
Bosko sam. Toda zaradi potovanja v Pistoio ni mogel biti navzoč, kakor je oblju-
bil, na duhovnih vajah za gospe v Nizzi Monferrato. Zato je naročil don Caglieru,
da ga nadomesti.
Predragi don Cagliero!
Želel sem, da bi vsaj nekaj dni prebil v Nizzi Monferrato. Toda cela vrsta telegramov
me kliče jutri v Firence.
Povej gospem, ki opravljajo duhovne vaje, da mi je zelo žal, da pa bom goreče molil
zanje in da jih blagoslavljam. V četrtek zjutraj bom daroval zanje sveto mašo. Pripo-
ročam se jim v molitev. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega
prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. avgust 1883
Da bi takrat šel v Firence, nam ni znano. Ker je Pistoia na poti proti Firen-
cam, je don Bosko na splošno nakazal smer potovanja, ker se mu verjetno ni
zdelo primerno, da bi povedal cilj svojega potovanja.
V drugi polovici avgusta je bil na duhovnih vajah v San Benignu. Od tam je
telegramsko poslal papežu godovna voščila ob prazniku sv. Joahima. Prisrčno
mu je odgovoril kardinal Jacobini, državni tajnik: »Don Bosko, San Benigno Ca-
navese. Sveti oče se je nadvse razveselil vašega telegrama. Sveti oče blagoslavlja
vas in vse salezijance, ki so se zbrali na duhovne vaje.« Namig na sobrate, ki so
opravljali te duhovne vaje, je mogoče brati v pismu baronici Ricci.
Velezaslužna gospa baronica Ricci Azelia Fassati!
Rade volje bom sveto mašo 25. avgusta daroval po namenu grofice De Maistre in za
serafsko sestro Sacré-Coeur.
Prav tako bom opravil devetdnevnico obhajil, molitev in maš, ki se bo končala na

20.10 Page 200

▲back to top
200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Marijino rojstvo, po namenu neke frančiškanske redovnice. In še kaj drugega? Pose-
ben spomin pri sveti maši za gospo baronico, za gospoda barona Carla in zlasti že za
mamico, da bi nam jo Bog ohranil ad multos annos in sanctitate et iustitia omnibus
diebus vitae.
Tukaj v San Benignu sem z dvesto fanti na duhovnih vajah, na katerih preverjajo svoj
poklic, da bi začeli noviciat. Vsi si z vso dušo želijo iti v Patagonijo.
Bog naj blagoslovi vas in gospodično Azelio in z vami vso družino v Pessioneju.15
Medtem ko se priporočam velikodušnosti vaših molitev, imam zadoščenje, da se lah-
ko imenujem v N.G.J.K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 22. avgust 1883
Med temi duhovnimi vajami se je don Bosku prvič predstavil neki francoski
duhovnik. Prišel je iz škofije Chartres in bi rad postal salezijanec prav v času,
ko se je bližal trenutek, ko bi potrebovali koga, ki bi ga postavili za vodjo neke
ustanove v Parizu. Bil je to don Bellamy. Ko se je pogovarjal s svetnikom, je
vstopil don Branda, ravnatelj zavoda v Utreri, in ga prosil za blagoslov, preden
bo odpotoval v Španijo. Don Branda je pokleknil pred don Boskom, ta pa se je
obrnil k don Bellamyju in dejal: »Vidite tega duhovnika? Gre v Španijo, kjer je
ravnatelj ene izmed hiš in inšpektor tamkajšnje province. Ali naj vam povem,
kaj bo z vami?«
Don Bellamy, ki še ni poznal nadnaravnih don Boskovih darov, je vzel vpra-
šanje za šalo in odgovoril v smehu: »Kar povejte.«
»Vas bomo naredili za izdelovalca salezijancev.«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Ali veste, kako delajo mizarji? Vzamejo kos lesa, ga razžagajo, pooblajo,
prikrojijo in naredijo iz njega kos pohištva. Jaz vam bom dal les in vi boste iz
njega delali salezijance. Bi radi vedeli še kaj več?«
»Kar povejte,« je odvrnil don Bellamy kot kdo, ki sicer posluša, vendar
predmetu pogovora ne pripisuje nikakršnega pomena.
»Poslali vas bomo v severni misijon …«
»Severni misijon?«
»Bi radi zvedeli še več?«
»Zadosti, zadosti don Bosko,« in pokazal je na don Branda, ki je še vedno
klečal in pričakoval blagoslov.
Čeprav besed ni vzel zares, so vendar naredile nanj globok vtis in don Bel-
lamy je začel razumevati prvi del, ko so ga iz Pariza poslali za magistra novincev
v Marseille. Vendar je še vedno mislil na severni misijon, kakor mu je bilo napo-
vedano. Želel je postati salezijanec, da bi odšel kot misijonar v Afriko. Bil pa je
imenovan za ravnatelja hiše v Parizu, se pravi na severu Francije, vendar tega
15 Kraj ne daleč od Chierija, kjer so Riccijevi imeli vilo, ki je danes last Hčera Marije Pomočnice.

21 Pages 201-210

▲back to top

21.1 Page 201

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
201
ne moremo imenovati misijon. Končno je bil določen za Oran v Severni Afriki.
S tem je menil, da je njegovo poslanstvo, ki mu ga je napovedal don Bosko, iz-
polnjeno.
Ni se takoj ustavil v San Benignu, temveč se je vrnil tri tedne pozneje na
nov tečaj duhovnih vaj in pripeljal s seboj še nekega drugega francoskega du-
hovnika, ki bi tudi rad postal salezijanec. Ko je prvega predstavil don Barberisu,
je dejal:
»To je drevo, ki ga moramo presaditi v salezijanski gozd.«
O drugem pa je don Bellamyju, ko sta bila na samem, dejal: »Ta ne bo ostal
pri nas.«
»Zakaj ne?« je odvrnil don Bellamy malo užaljen.
»Ker je preveč nestanoviten,« je odvrnil don Bosko.
Don Bellamyju se je ta sodba zdela malo tvegana, ker sta bila tovariša in
ga on ni dobro poznal. Toda dogodki so potrdili napoved: po šestih mesecih je
zapustil noviciat.
Don Bellamy svojemu škofu msgr. Lodovicu Eugeniu Regnaultu ni povedal
namena svojega potovanja v Italijo. Sedaj pa, ko je zvedel, da hoče postati sale-
zijanec, mu je takoj pisal in zapretil, da ga bo suspendiral a divinis od opravlja-
nja svete službe, če se ne bo takoj vrnil v škofijo. Don Bosko je zvedel za to, ko
se je mudil v Nici na duhovnih vajah francoskih sobratov. Od tam je škofu v
Chartresu poslal pismo, v katerem je sporočal, da bo don Bellamyju svetoval,
naj uboga svojega škofa in se vrne v škofijo, medtem pa bo Bog sam navdihnil
škofa, ali naj mu dovoli, da bo sledil svojemu poklicu ali ne. Pismo se je začelo
z: Grandeur! [Veličina]. Ta beseda je škofa tako vrgla iz tira, da je odgovoril don
Bellamyju in mu pisal, da potem ko je prebral don Boskovo pismo, celo noč ni
zatisnil očesa in je zjutraj med mašo prosil za razsvetljenje Svetega Duha. Zato
naj ostane, kjer je, in skuša postati dober salezijanec.
Teh duhovnih vaj za novince se je udeležil tudi neki klerik iz semenišča v
Maglianu Sabino. Nekega dne mu je don Bosko dejal: »Veseli me, iz Magliana bo
prišel še drug klerik.«
»Kdo? Kdo?« je bil radoveden klerik.
»Ugani.«
»Ne bi mogel vedeti. Povejte mi.«
»Priimek se začenja s C in končuje z i
»Ne morem uganiti. Povejte mi!«
»Prišel bo Corradini.«
Ruggero Corradini je hodil v četrto gimnazijo v konviktu ob semenišču in ni
nikdar čutil najmanjše želje, da bi postal salezijanec. Klerik je opisal ravnatelju
don Dagheru razgovor, ki ga je imel z don Boskom, in ga potem nekaj mesecev
pozneje povedal Corradiniju, ker ni vztrajal in se je vrnil v Magliano. Hotel je na

21.2 Page 202

▲back to top
202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vsak način vedeti, kako je don Bosko mogel zvedeti za njegovo ime. Kako leto
pozneje je vprašal svetnika, ki je prišel v tisto semenišče, toda svetnik mu je
odgovoril: »Ni pomembno, da veš, kako sem jaz zvedel, da boš prišel gor. Stori
tako: pomiri na kak način svojo mater, potem pa pridi in poskusi.«
Te besede niso naredile nanj nikakršnega vtisa, ker mu niti v sanjah ni priš-
lo na misel, da bi postal salezijanec. Edini sin ovdovele matere nikakor ni mislil,
da bi zapustil svojo škofijo. Toda marca 1889 je ta želja, ki je bila tako daleč od
njegovega pričakovanja, tako močno prevzela njegovega duha, da je, potem ko
je bil posvečen za diakona, premagal vse težave, ki so mu jih delali sorodniki
in škofijski predstojniki, in odšel v Turin. Medtem ko to pišemo, don Corradini
deluje v rimski inšpektoriji.
SALEZIJANSKI SOBRAT POMOČNIK
Na tretjem generalnem kapitlju, o katerem bomo še govorili, je bilo skle-
njeno, da naj bi pomočniki imeli svoj noviciat. Odločitev so takoj udejanjili. Že
naslednjega oktobra je v San Benignu dvajset novincev rokodelcev, ločenih od
drugih v hiši, začelo svoje leto preizkušnje. Kakor hitro je bilo vse nared, je don
Bosko prišel v San Benigno na preobleko klerikov in spregovoril novincem ro-
kodelcem. V govoru je kakor še nikdar prej orisal podobo salezijanskega po-
močnika, kakor si ga je on zamislil.
V današnjem evangeliju je rečeno: Nolite timere, pusillus grex, ne boj se mala čre-
da.16 Tudi vi ste tak pusillus grex, vendar se ne bojte, nolite timere, kajti zrasli boste.
Zelo sem zadovoljen, da se je začelo leto preizkušnje za rokodelce redno. To je prvič,
da sem prišel, odkar ste vi tukaj v San Benignu, in čeprav sem prišel za preobleko kle-
rikov in bom ostal samo en dan, nisem hotel izgubiti priložnosti, da vam ne bi posebej
povedal nekaj besed. Povedal vam bom dve misli.
Najprej bi vam rad povedal, kako si predstavljam salezijanskega pomočnika. Nikdar
nisem imel niti priložnosti niti časa, da bi to natančno izrazil. Tukaj ste se zbrali zato,
da se naučite in vadite umetnosti verovanja in pobožnosti. Zakaj? Ker potrebujem
pomočnike. So stvari, ki jih duhovniki in kleriki ne morejo storiti in ki jih vi morate
izpolniti. Potrebujem, da pokličem enega izmed vas in mu rečem: »Pojdi v tiskarno
in poskrbi, da bo vse teklo, kot je treba.« Drugega pošljem v knjigarno in mu rečem:
»Poskrbi, da bo šla stvar naprej.« Pošljem tretjega: »Skrbi za delavnico, da bo lepo
delovala in ne bo nič manjkalo.« V vsaki hiši moram imeti koga, kateremu lahko zau-
pam najbolj odgovorne stvari, kot je posel z denarjem, s spornimi zadevami; koga, ki
predstavlja hišo navzven. Treba je, da v kuhinji vse lepo teče, prav tako v vratarnici.
Da je vse preskrbljeno ob pravem času, da ne gre nobena stvar v nič, da nihče ne hodi
ven itn. Potrebujem ljudi, ki jim lahko zaupam vse te posle. To ste vi. Vi niste za to, da
16 Lk 13,32. Bil je evangelij iz maše Pravični za praznik sv. Petra Alkantarskega (19. oktober, ki je
padel tisto leto na četrtek).

21.3 Page 203

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
203
bi delali, temveč da vodite. Vi morate biti gospodarji delavcev in ne njihovi služabni-
ki. Vse pa v redu in v določenih mejah. Voditi morate delavnice, kot če bi bili lastniki.
To je zamisel salezijanskega pomočnika. Potrebujem veliko ljudi, ki bi mi pomagali
na ta način! Vesel sem, da imate lepo in čisto obleko, da imate primerne postelje in
celice, kajti biti morate gospodarji in ne služabniki, predstojniki in ne podložniki.
Sedaj vam bom predstavil drugo misel. Da boste mogli sodelovati v tako velikih in od-
govornih nalogah, si morate pridobiti veliko kreposti, in da boste mogli voditi druge,
boste morali najprej sami dajati dober zgled. Tam, kjer je kdo od vas, mora biti red,
moralnost, dobro. Kajti če sal infatuatum fuerit, se sol pokvari …
Sklenimo, kakor smo začeli. Nolite timere pusillus grex [ne bojte se, število bo zras-
lo]. Zlasti pa morate rasti v dobroti in odločnosti. Tedaj boste kot nepremagljivi levi
in boste lahko storili veliko dobrega. In potem complacuit dare vobis regnum [zdelo
se mu je prav, da vam je izročil kraljestvo]. Kraljestvo in ne sužnosti, zlasti še večno
kraljestvo.
Trikrat ponovljeno pravilo, da so »gospodarji«, v najboljši meri izraža
zamisel salezijanskega pomočnika. Salezijanski pomočnik ni brat laik drugih
redov, ki jim pravijo bratje, dejansko pa ima od brata tako malo kakor od slu-
žabnika, ki ni to niti v besedi niti v pravilu. Naš pomočnik je živi del družine. V
hiši se vsi člani družine imenujejo gospodarji in kot taki se razlikujejo od slu-
žabnikov in tujih oseb. Salezijanski pomočnik je pobraten z duhovniki in kleriki
in stoji na isti ravni z njimi pred služabniki, gojenci in gosti, ki iz katerega koli
razloga živijo v salezijanskem zavodu. Daleč od don Boskove zamisli je mnenje,
da bi don Bosko s tem dajal pomočnikom kak privilegiran položaj v skupnosti.
Don Bosko hoče označiti popolno pripadnost družini, katere del so in imajo
zato tudi pravico, da so deležni istega ravnanja kot duhovniki in kleriki. Stopnja
ugleda, ki jo dobivajo od tega položaja, jim daje možnost za ustrezno spošto-
vanje od zunanjih ljudi. Morajo se zgledno obnašati v hiši, se čutiti povezane s
sobrati in zvesto opravljati svoje naloge. Zato vzdevek »gospodar« ni povod za
domišljavost, temveč predmet resnega razmišljanja o lastni odgovornosti, ki jo
ta naziv zahteva.
KONFERENCA V CASALE MONFERRATU
Tudi to leto je don Bosko imel konferenco za sotrudnike v Casaleju. Tja se
je odpravil 21. novembra iz Borga San Martino, kjer je sodeloval na zakasne-
lem prazniku sv. Karla, zavetnika zavoda. Ko je prišel trenutek, da bi stopil na
prižnico, je škofov ceremoniar (škof Ferré je bil navzoč) pristopil k don Bosku
in mu dal vedeti, da mu škof želi pred govorom dati svoj blagoslov. Seveda je
Božji služabnik takoj ubogal in storil, kakor je navada v takih okoliščinah. Toda
škof je nenadoma dejal svojemu obredničarju: »Da bi don Bosko prišel k meni
po blagoslov? Ali se ne dajejo njemu blagoslavljati škofje?« In ni dovolil, da bi

21.4 Page 204

▲back to top
204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
izvedli ta obred. Verjetno pa je škof hotel don Bosku prihraniti pot, ki bi jo mo-
ral narediti do njega, poklekniti in vstati, skratka gibi, ki so bili zelo neprijetni
zanj pri njegovih letih, in še posebno zaradi težav, ki jih je imel pri hoji. Vse to
je opazil, slišal in poročal don Caroglio, ki je bil takrat škofov tajnik in navzoč
pri konferenci.
Nagovor, ki je trajal malo manj kot eno uro, ni šel iz že znanih okvirov: pot-
reba po vzgoji mladine, dejavnost salezijancev in hčera Marije Pomočnice na
tem področju in potreba po pomoči. Ugajalo je zlasti zaupanje, ki ga je kazal do
Božje previdnosti in dobrodelnosti sotrudnikov. Opozoril je: »Mogoče bo kdo
rekel, da don Bosko s toliko stvarmi v rokah drvi v propad. Nikakor ne! Mi ne
bomo propadli. Nismo propadli do sedaj in ne bomo propadli v prihodnje. Za to
sta nam porok Božja previdnost in krščanska dobrodelnost naših sotrudnikov.
KONEC LETA
Dne 20. decembra popoldne se je v Oratoriju zgodil čudežen dogodek. Neka
ženska iz Cervignasca pri Saluzzu je skoraj na ramah prinesla v don Boskovo
sobo svojo devetletno hčerko. Deklica je bila hroma od svojega osmega meseca
starosti in, kakor je pripovedovala mati, je mogla komaj malo govoriti in hoditi.
Zdravniki so menili, kakor je pisal župnik v pismu, ki ga je ženska izročila don
Bosku, da ni več nikakršnega drugega upanja v ozdravitev, kot samo poizkus
don Boskovega blagoslova.
Don Bosko je dal položiti deklico na zofo in ob njej mater. Nato je bolnico
blagoslovil in jo vprašal: »Kako ti je ime?«
»Marija,« je živahno in takoj odgovorila deklica v veliko začudenje matere,
ki je na široko odprla oči, ko je videla v otroku tako odločnost.
»Napravi znamenje svetega križa,« je nadaljeval don Bosko.
»V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Tako bodi.«
»Vedite, da je desna roka manj prizadeta kot leva, kajti leve roke sploh ne
more premikati.«
»Prav,« je dejal don Bosko, »sedaj pa giblji tudi levo roko.«
Deklica je ubogala.
»In sedaj,« je nadaljeval don Bosko, »že lahko hodiš.«
»Saj ima mrtve noge,« je vzkliknila mati. »Saj so za tretjino krajše od nor-
malnih.«
»Pravim, da so noge žive,« je ponovil don Bosko. »Daj, stopi dol in hodi.«
Deklica je skočila na noge in hodila. Don Bosko je mater in hčerko takoj
povedel k vratom in jima naročil, naj se vrneta domov. Don Lemoyne, ki je že
nekaj časa hodil vsak večer na enourni pogovor z don Boskom, ga je dobil vsega
iz sebe, skoraj trepetajočega od doživetega.

21.5 Page 205

▲back to top
BiS 16 — 9. poglavje
205
Ker so se bližali božični prazniki, je don Bosko po kardinalu zaščitniku izra-
zil svetemu očetu svoje čestitke. Njegova eminenca je 24. decembra odgovoril:
»Sveti oče se zahvaljuje, pošilja obilne blagoslove. Prisrčne čestitke. Kardinal
Nina.« Ti ponovni dokazi papeževe naklonjenosti so po vseh prejšnjih dogod-
kih potolažili don Boskovo srce.
Po končanih božičnih praznikih je v hiši razglasil vezilo, ki ga je prej raz-
poslal po zavodih. Vezilo ima dva dela: enega za sobrate in drugega za gojence.
Sobratom je naročal: »Prvo ljubezen moramo izkazati lastni duši.« Gojencem
pa: »Ne kradite drugim niti imetja niti časa niti nedolžnosti ne duše, in to verbis
et operibus« [z besedami in dejanji].
V tem poglavju nismo povedali vsega, kar je don Bosko povedal in storil v
Oratoriju po svojem prihodu iz Francije pa do konca leta. To bomo prikazali v
naslednjih poglavjih. Zanimivo je, kake vtise so odnesli s seboj gostje, ki so iz
vsega sveta prišli obiskat Oratorij. Pričevanjem, ki smo jih že objavili, dodajamo
še eno, ki je bilo objavljeno v enem izmed rimskih časopisov.17 Neki dopisnik iz
Trevisa je pisal: »Nihče na svetu nam ne more razložiti z besedami miru, ne-
beškega zadovoljstva, svetih navdihov, ki smo jih občutili na tem svetem kraju.
Oh, don Bosko, slava Italije, dovoli nam v svoji zavidanja vredni skromnosti, da
pred celim svetom razglasim, da si svetnik. Kajti za svetnika te razglašajo tvoja
dela, ki jih uresničuješ že pol stoletja po celem svetu, za svetnika te razglašajo
tvoje sposobnosti srca in duha, za svetnika te izdaja modra, mirna, očarljiva,
vedno enaka, poučna in ljubezniva beseda.«
17 L'Amico del popolo, 9. december 1883, v članku z naslovom Una visita all'Oratorio Salesiano di
Torino [Obisk v salezijanskem Oratoriju v Turinu], ki ga je podpisal G. Novelli.

21.6 Page 206

▲back to top
10. POGLAVJE
UGLEDEN OBISK ZGODOVINSKEGA POMENA:
FRANCOSKI KARDINAL IN BODOČI PAPEŽ
Od leta 1875, ko je kardinal Berardi obiskal Oratorij, pa do 1883, ko je
njegova eminenca kardinal Enrico de Bonnechore, nadškof v Rouenu, prišel v
Turin, noben kardinal ni prišel v Valdocco. Danes ob tolikem hrupu, ki vedno
spremlja obisk visokih osebnosti, ni mogoče razumeti velikega vtisa, ki ga je
takrat na vse naredila navzočnost cerkvenega kneza v don Boskovi hiši. Dne
4. oktobra se je ta velečastiti dostojanstvenik ob vrnitvi iz Rima hotel ustaviti
v Turinu, ker je želel videti don Boska in Oratorij. Na žalost je bil don Bosko z
vsemi člani svojega sosveta zunaj Turina, ker je v San Benignu vodil duhovne
vaje in predsedoval kapitlju, ki je določal osebje za prihodnje šolsko leto. Tudi
telegramsko sporočilo ni pomagalo, da bi prihitel v Turin in sprejel uglednega
gosta. V Oratoriju ni bilo niti dijakov, ki naj bi se v kratkem vrnili s počitnic.
Kljub temu so prefekt in drugi predstojniki pripravili kratek in spodoben spre-
jem. Pri tem ni bilo posebnih težav, saj so lahko posnemali, kar je bilo storje-
nega ob drugih podobnih priložnostih. Prav je prišla tudi navzočnost mladega
francoskega duhovnika, ki je bil v hiši.
Njegova eminenca je privolil, da se je v prvem nadstropju pogovarjal z na-
šimi duhovniki, ki so ga povsod spremljali, in želel zvedeti čim več nadrobnosti.
Zatem je stopil na balkon in rokodelcem, ki so bili zbrani na dvorišču, povedal:
»Dragi moji fantje! Prišel sem, da bi videl don Boska, ga obiskal in govoril z
njim. Toda njegove obveznosti ga držijo daleč od tu. Ker ne morem pozdraviti
očeta, me veseli, da vidim njegove sinove, ki odražajo njegovo podobo. Blagos-
lavljam vas iz vsega srca in prosim Boga, da bi vam naklonil polnost svojih mi-
losti in podelil veliko uspeha tej hiši in vsem salezijanskim ustanovam. Da vam
zapustim lep spomin na svoj obisk, vam poklanjam en dan počitnic, ki ga boste,
če je le mogoče, uporabili za izlet. Ker ste tudi vi ljudje in podvrženi pomanjklji-
vostim, vam podeljujem odpust vseh kazni, črnih pik in podobnih nevšečnosti.«

21.7 Page 207

▲back to top
BiS 16 — 10. POGLAVJE
207
Predstojniki so takoj privolili in obljubili, da bodo izpolnili vse, kar je povedal
kardinal. Kardinal je še dodal: »Vendar vam, dragi fantje, postavljam en pogoj:
da bo vsak izmed vas po mojem namenu zmolil en očenaš in zdravamarijo.«
Njegove besede so sprejeli z neizmernim veseljem in ploskanjem. Nato je od
zgoraj blagoslovil fante, prišel na dvorišče, šel skozi vrsto fantov, dal poljubiti
pastirski prstan in vstopil v cerkev. Ko je zapuščal svetišče, posvečeno Materi
Božji z naslovom Auxilium Christianorum, je rekel, da ima v škofiji starodavno
svetišče, posvečeno Mariji z naslovom Pomoč kristjanov, ki je nenehen vir du-
hovnih in časnih milosti. Zatem je obiskal tiskarno, ki je bila v pred kratkim
postavljenih novih stavbah. Prav tedaj so tiskali grško slovnico don Garina in
si jo je ogledal.1 Zelo se je zanimal tudi za delovanje strojev in za delo mladih
delavcev.
Preden je zapustil hišo, se je zadržal v govorilnici in še naprej vpraševal o
podrobnostih in na koncu rade volje sprejel diplomo salezijanskega sotrudnika.
Ob slovesu je obljubil, da bo o prihodnjem potovanju skozi Turin prej obvestil
don Boska. Prav tako je prosil, da bi sporočili don Bosku, da bi on, ko bo spet šel
v Pariz, obvestil njega. Toda kardinal je imel triinosemdeset let in Božji služab-
nik ni več videl Pariza.2
Tisto jesen je hiša sprejela še en drug obisk, ki v hiši ni povzročil nikakršnega
hrupa, je pa imel izredno pomembne posledice. Tokrat je bil don Bosko doma. V
Oratorij je prišel mlad duhovnik, vitke postave, visokega čela, resnega in razmi-
1 Don Bosko, ki je dobro poznal svoje in jih je znal do skrajnosti uporabiti, je naročil don Garinu, naj
bi sestavil čim manjšo grško slovnico. S kazalcem ob palcu mu je pokazal, kako mora biti debela.
Don Garino se je lotil dela z najboljšo voljo in sestavil obilno knjigo. Ko je ves vesel prinesel ro-
kopis don Bosku, mu ja ta kimaje dejal v piemontskem narečju: »Ne tako, Garino, ne tako. Tanka,
sem ti rekel, da naj bi bila tanka, tanka.« Don Garino je ostal, kakor da bi ga polili z mrzlo vodo.
Don Bosko pa je pohvalil delo in mu natančneje razložil svojo zamisel. Don Garino je pustil knjigo,
ki so jo v celoti objavili, in napisal slovnico, ki ima še danes svoje občudovalce. Pred nekaj leti je
profesor Puntoni v zvezi z univerzitetnimi predavanji, pri katerih je bil navzoč tudi don Ubaldi,
izjavil, da ne bi izdal svoje slovnice, če bi vedel za Garinovo.
2 Francoski Salezijanski vestnik je oktobra 1883 pod naslovom Najlepši cvet apostolskega kolegija
pisal o kardinalu De Bonnechosu (str. 172): »Enrico Maria Gastone de Bonnechose se je rodil v
Parizu 30. maja 1888. Preden je vstopil v cerkveno službo, je bil namestnik prokuratorja v Au-
delysu in v Rouenu, kraljevi prokurator v Neuf chátelu, namestnik sodne porote v Bourgesu in
splošni odvetnik v Riomu in v Besanconu. Ko je po julijski revoluciji vstopil v cerkveno službo,
je bil profesor retorike in zgodovine v malem semenišču v Stasbourgu in nato v zavodu Inillyju.
Ker je bi dober govornik in je imel odličen glas, je zapustil šolo in se posvetil govorništvu. V Pa-
rizu, Cambraiju, v Rimu je požel priznanja in si zaslužil, da ga je Pij IX., ki je znal ceniti sposobne
ljudi, postavil na čelo škofije Carcassone. Dne 23. marca 1855 je bil določen za škofijo Evreux, ki
je potrebovala spretnega in modrega človeka, da je pomiril razburjene duhove in spravil v red
finance. To nalogo je izpolnil v duhu krščanske ljubezni in pravičnosti. Nato so ga 18. marca 1863
prestavili za nadškofa v Rouenu, ki jo vodi že dvajset let. Je plemenitega videza, visoke postave in
nadvse ljubezniv. Sveti oče Pij IX. ga je imenoval 21. decembra 1863 za kardinala v konzistoriju z
naslovom sv. Klementa. Ker spada k francoskemu senatu, je odločno zagovarjal svetno papeževo
oblast. Leta 1875 je napisal knjigo v dveh kratkih zvezkih z naslovom Philosophie du Christianis-
me [Filozofija krščanstva].«

21.8 Page 208

▲back to top
208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
šljajočega videza, ki je spoštljivo govoril in se zgledno obnašal. Po razgovoru, ki
se ni tikal samo običajne vljudnosti, je Božji služabnik rekel svojemu gostu: Sedaj
ste, dragi Achile, gospodar te hiše. Žal mi je, da vas ne morem spremljati jaz sam,
ker sem zelo zaposlen, prav tako ne vem, koga bi vam dal za vodiča, ker so tudi
vsi drugi zelo zaposleni. Pojdite, odidite, oglejte si vse in storite, kar vam je drago.
Don Achille Ratti, ki se je uvajal v knjižničarsko delo v ambrozijanski knji-
žnici v Milanu pod vodstvom učenega msgr. Cerianija, je želel predvsem videti,
kako je bila organizirana tiskarska šola v Oratoriju in kako nasploh delujejo
obrtne šole. Tiskarna z vsemi svojimi dodatnimi obrati, kot sta vlivalnica črk in
knjigoveznica, ga je zelo zanimala. Ko je v obednici spet srečal don Boska in ga
je ta vprašal, kaj je videl lepega, je odgovoril: Vidi mirabilia hodie [Danes sem
videl čudovite stvari].
To je bil čas, ko so ravnatelji posameznih domov prihajali v materno hišo,
da bi govorili z don Boskom, mu predstavili stanje hiše, izrazili svoja desiderata
[želje] in prejeli od njega nasvete in spodbude. Svetnik jih je po domače spre-
jemal v obednici po kosilu. Kakor hitro se je gost, ki ga je don Bosko povabil
na kavo, zavedel, da je začel sprejemati poročila, se je hotel oddaljiti. Toda don
Bosko mu je rekel: »Ne, ne. Kar ostanite.« Prvi, ki je prišel na pogovor, je bil
ravnatelj iz Francije. Don Bosko je stal ob mizi in se opiral na sedež. Stvari, ki so
prišle na dan, niso bile vse veselega značaja. Toda iz don Boskovega obraza ne
bi mogel nihče, tako je povedal cenjeni gost, uganiti, kaj si je mislil, ko je slišal
dobre in slabe novice, kajti njegov obraz je bil vedno veder in miren.
Francozu je sledil italijanski ravnatelj s Sicilije. Gotovo je bil to don Gui-
dazio, ki je štiri leta vodil zavod v Randazzu, ki je bil tudi edini salezijanski
zavod na otoku. Ker je zaradi sektaških razlogov moral prenašati veliko nevšeč-
nosti, je v svojem slikovitem govoru prikazal zlasti nasprotovanje nekega šol-
skega inšpektorja. Ko je don Bosko vse slišal, mu je dal potrebne nasvete, kako
naj se ravna.
»In če vse to ne bi zadostovalo,« je sklenil z nasveti, »mu povej, da ima don
Bosko dolge roke in lahko seže tudi do njega.«
Tako je don Ratti kot dober opazovalec bil navzoč pri celi vrsti poročil in se
pri tem zaustavil zlasti pri načinu, kako se je don Bosko vedel pred tako različ-
nimi ljudmi različnih položajev.
Vendar se tak zaupen odnos do nepoznanega gosta ni omejil na to. Don
Bosko mu je v dveh dnevih, ki jih je prebil v Oratoriju, dal spoznati vse poseb-
nosti in je ravnal z njim kakor z enim izmed svojih. Dal mu je, da se je prosto
gibal po hiši in opazoval vse, kar se je zdelo pomembno, to, kar je v njem vzbu-
dilo neke vrste začudenje. Dve stvari sta gotovi: v tako kratkem času je njegovo
prodirno oko moglo presoditi don Boskovo osebnost in pomen njegovega pos-
lanstva in da so besede in vtisi, ki jih je slišal in dobil, ostale neizbrisno zapisane

21.9 Page 209

▲back to top
BiS 16 — 10. POGLAVJE
209
v spominu bodočega papeža, kot nam to poročajo tako zasebne kakor javne
izjave v avdiencah.
O besedah, ki jih je izrekel, ne vemo veliko, vendar zadosti, da sestavimo
lep seznam. Don Rattija je bolelo srce: neki mladi rokodelec, ki ga je nekaj te-
dnov prej priporočil don Bosku, je zaradi domotožja ušel iz Oratorija. »Kako mi
je hudo, da mi je moj priporočenec skuhal tako godljo. Vendar se ga lahko opra-
viči, ker je slabo nadarjen.« Toda don Bosko je hotel takoj opravičiti njegovega
priporočenca in je smeje se odgovoril: »Ob tej priložnosti je dal prvi dokaz svo-
je bistrosti. Videli boste, da si bo v življenju znal pomagati.« Dogodki so potrdili
to predvidevanje. Vendar don Ratti v tistem trenutku ni mislil na to možnost.
Ugajala mu je in ga globoko ganila don Boskova pripravljenost za opravičilo in
ljubezniva razlaga, s katero je mirno sklenil ta dogodek in je iz fantovega pobe-
ga naredil razlog, da ne bi skrbeli za njegovo prihodnost.3
Kot velik ljubitelj kulture se je don Ratti z don Boskom veselil modrega in
pogumnega razvoja tiskarske umetnosti v njegovem Oratoriju »s pomočjo najbolj
naprednih dosežkov moderne mehanike«. »Dragi« svetnik je »v nasmejani do-
brosrčnosti in z bistrostjo razuma« takole odgovoril: V teh stvareh hoče biti don
Bosko vedno na čelu napredka. S tem je hotel reči, da v tiskarski in knjigoveški
propagandi nikakor ne prepušča prvega mesta. To je bilo, tako trdi danes papež,
»to, kar mu je bilo najbolj pri srcu« in je sestavljalo »njegov plemeniti ponos«.4
Svojemu dobrodelnemu gostu je tudi zaupal, da se je na začetku čutil spod-
bujenega k znanstveni in pisateljski dejavnosti, oziroma kot se je izrazil papež,
»v smeri velikih idealnih dojemanj«. Srečanje s človekom, ki je imel opravka s
knjigami in knjižnicami, mu je dalo priložnost, da se je izrazil še natančneje in
povedal, da je »imel obširen načrt študija in celo obširen načrt cerkvenega zgo-
dovinarja. – Toda pozneje sem uvidel, da me Gospod kliče na drugo pot: mogo-
če mi je manjkalo duševne opreme, bistrovidnosti, spomina.« Toda prepričanje
Pija XI. je, »da bi don Bosku uspelo na katerem koli področju in bi povsod pustil
velike sledi«.5
Svetnik, ki je izrabil vsako priložnost, da je govoril o svojih sotrudnikih,
jih je v njegovi navzočnosti imenoval svojo longa manus [dolga roka]. In to v
»ponižnem zadovoljstvu« človeka, »ki hoče pomembnost drugih«, namesto da
bi govoril o samem sebi, in ki je prav s pomočjo »čudovite legije« sotrudnikov
imel »zadosti dolge roke, da je mogel storiti vse«.6
3 Papež je v času, ko je bil nadškof v Milanu, pripovedoval ta dogodek generalnemu ekonomu don
Giraudiju.
4 Govor ob razglasitvi junaških kreposti, 20. februar 1927; avdienca po odprtju zavoda Pija XI., 11.
maj 1930. Govor gojencem papeških rimskih semenišč, 17. junij 1932.
5 Omenjeni nagovor, 20. februar 1927.
6 Govor o odloku o čudežih za svetniško razglasitev, 19. november 1933.

21.10 Page 210

▲back to top
210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Iz njegovih ust je bodoči papež tudi zvedel, kar ga je v tistem času najbolj
zaposlovalo: spor med italijansko državo in Cerkvijo. Rimsko vprašanje je tak-
rat postalo žgoče. Mrgolelo je člankov in knjižic z bolj ali manj nemogočimi pre-
dlogi za rešitev tega vprašanja. Celo iz Združenih držav Amerike je New York
Herald naročil svojemu dopisniku v Italiji, da naj obišče ugledne osebnosti obeh
Rimov, prouči odnose med Kvirinalom in Vatikanom in nato poroča. Nastalo je
obširno dopisovanje, ki so ga takoj povzeli italijanski in tuji časopisi. Do te javne
razprave je prišlo zaradi odprtega pisma Emilia Renduja, generalnega inšpek-
torja francoskih univerz, poslancu Ruggeru Bonghiju o tej vroči temi.7
Ob tej priložnosti je don Ratti videl, kako si don Bosko želi »ne kakršne
koli sprave, kakor jih je veliko že dolgo naznanjalo, predlagalo in izvajalo, tem-
več take, ki bi zagotavljala večjo Božjo slavo, čast in dostojanstvo Cerkve in ko-
rist duš«.8 Slišal ga je, kako je »obžaloval nekatera kršenja pravic Cerkve in
Svetega sedeža, kako ga je prizadelo, da so nekateri šli po poteh, ki so teptale
svete pravice«, in je zato »prosil Boga in ljudi za odpravo teh nadlog, za mogo-
čo ureditev stvari, da bi s sijajem sonca pravičnosti zasijal tudi blišč vedrosti
miru duhov.9 Zato je v okrožnici Quinquagesimo ante anno [Pred petdesetimi
leti] dne 23. decembra 1929, potem ko je naštel zadoščenja, ki jih je doživel ob
obletnici duhovniškega posvečenja, zapisal: »Med tistim obiskom v baziliki sv.
Petra (obisk 2. junija ob razglasitvi don Boska za blaženega) nam je prišlo na
misel, kako je po posebni odločitvi Začetnika vsega dobrega bil on prvi, ki smo
mu podelili čast oltarjev po sklenitvi toliko zaželenega miru s kraljevino. Janez
Bosko, ki je zelo obžaloval kršenje pravic Apostolskega sedeža, je storil vse, da
bi z usklajenimi pravicami mogli odpraviti nadvse boleče nesoglasje, zaradi ka-
terega je bila Italija iztrgana iz očetovskega objema.«
Če sedaj pomislimo na vtise, ki jih je dobil mladi levit pri tistem edinstve-
nem srečanju z Božjim služabnikom, moramo priznati, da so bili med najglob-
ljimi. »Preteklo je že šestinštirideset let,« je rekel 1929,10 »pa se nam zdi, kakor
da bi bilo včeraj ali celo danes, ko ga vidimo in slišimo, kakor je bil takrat, ko
smo živeli pod isto streho z njim, jedli pri isti mizi in imeli srečo, da smo se
mogli dolgo pogovarjati z njim, čeprav je bil močno zaposlen z mnogimi oprav-
ki.« Njegov odnos do don Boska je več kot trenutno poznanje, je prijateljstvo,
»ki mu kliče v srce vse veselje, zadoščenje in spodbudo«.11 Zato sveti oče izraža
veselje, da ni samo don Boskov občudovalec, temveč človek, ki je prejel od njega
7 Pismo je objavila Rassegna Nazionale v dveh člankih v Nazione v Firencah (15. in 17. julij). Prim.
Unità Cattolica, 17., 19., 26., 29., julij in 18. avgust.
8 Govor ob izdaji odloka za čudeže za razglasitev za blaženega, 19. marec 1929.
9 Govor ob odloku Tuto za razglasitev za blaženega, 21. april 1929.
10 Omenjeni govor, 19. marec 1929.
11 Omenjeni govor, 21. april 1929.

22 Pages 211-220

▲back to top

22.1 Page 211

▲back to top
BiS 16 — 10. POGLAVJE
211
nadvse žive znake očetovskega prijateljstva, kot je to mogoče med slavnim bor-
cem za duhovništvo in katoliški apostolat in mladim duhovnikom.12
Pa to še ni vse. Potem ko je leta 1922 spomnil na »srečo«, da z don Boskom
ni preživel samo nekaj ur, temveč je bil njegov gost cela dva dneva »in bil de-
ležen njegove mize, prej spokorniške kot uboge, ter se okoristil z njegovimi
navdihnjenimi besedami«, je rekel, da se je zato čutil član njegove velike dru-
žine.13 Sedemnajst dni pozneje je ponovil:14 »Z največjim zadovoljstvom se
štejemo med stare osebne prijatelje častitega don Boska. Videli smo ga, tega
našega slavnega očeta in dobrotnika, s svojimi očmi. Bili smo z njim srce ob
srcu. Izmenjala sva si kratke, pa ne povprečne misli, razmišljanja, načrte. Videli
smo tega velikega borca za krščansko vzgojo, opazovali smo ga na njegovem
skromnem mestu, ki ga je zavzemal med svojimi, ki pa je bilo vzvišeno mesto
vodenja, obširno kakor svet in kakor obširno tudi dobrodelno. Zato smo navdu-
šeni opazovalci don Boskovega dela in smo zadovoljni, da smo poznali in mogli
z Božjo pomočjo s skromnim prispevkom sodelovati pri njegovem delu.« Zato
se ni čuditi, da je v govoru 11. maja 1930 razglasil dva dneva, ki ju je prebil pri
don Bosku, kot »dneva veselja in zadovoljstva, ki ju more oceniti samo tisti, ki
je bil deležen te Božje sreče«.
Če potem od splošnih vtisov preidemo k posameznim, ugotovimo, da ostre-
mu opazovalcu ni ušla nobena od značilnih lastnosti našega svetnika. Čeprav ga
je videl hoditi po hiši »kot zadnjega prišleka in zadnjega med gosti«, je vendar
ob prvem srečanju ugotovil v njem »osebnost, ki je obvladovala položaj, vlekla
vse za seboj in bila popoln človeški lik«.15 Opazil je »silen zanos pri delu, od-
ločno premagovanje utrujenosti, vsakdanji napor od jutra do večera, kakor so
zahtevale okoliščine.16 Življenje ogromnega dela, ob katerem se je človek zgro-
zil, samo če ga je pogledal.«17 Ugotovil je eno izmed najpomembnejših lastnosti
»biti navzoč pri vsem«, čeprav »je bil zaposlen s tisoč nujnimi opravki sredi ne-
nehnih posvetovanj in povpraševanj«, pri čemer pa je imel »duha vedno drug-
je in je mirnost vse popolnoma obvladovala«. Ena izmed najbolj občudovanja
vzbujajočih lastnosti je bila »popolna mirnost, obvladovanje časa, da je mogel
poslušati vse, ki so prihajali k njemu, in to tako mirno, kot če ne bi imel nič opra-
viti«.18 Pri vsem tem ga je pa videl obdarjenega »z neizčrpno in nespremenljivo
potrpežljivostjo« in »resnično krščansko ljubeznijo, tako da je imel vedno del
12 Govor na Damasovem dvorišču, 3. junij 1929.
13 Govor predstojnikom in gojencem salezijanskega zavoda v Frascatiju, 8. junij 1922.
14 Govor predstojnikom in gojencem zavoda Sacro Cuore, 25. junij 1922.
15 Govor, 20. februar 1927.
16 Prav tam.
17 Govor za odlok Tuto za svetniško razglašenje, 3. december 1933.
18 Govor, 20. februar 1927.

22.2 Page 212

▲back to top
212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
svoje osebe, misli, srca za zadnjega, ki je prišel k njemu ob kateri koli uri in po
katerem koli opravku«.19
V njem je občudoval »velikega, zvestega in zares modrega služabnika
Cerkve, svete rimske Cerkve«.20 Ta »velikodušna zvestoba in popolna preda-
nost Jezusu Kristusu, svoji sveti veri, sveti Cerkvi, Svetemu sedežu je bila preda-
nost«, ki jo je sveti oče mogel »brati in čutiti v njegovem srcu in ugotoviti, kako
je nad vso človeško slavo postavljal svojo zvesto službo Jezusu Kristusu, njegovi
Cerkvi, njegovemu namestniku«.21
Drug »vtis, ki ga nosi v svoji duši« papež, je ugotovitev, da je »neuklonljiv,
nepremagljiv, neustrašen, ker je imel popolno zaupanje v Božjo obljubo«.22
Zlasti je nanj naredilo vtis don Boskovo duhovniško vedenje, ki je bilo sad
temeljite priprave. V nagovoru gojencem papeških semenišč, tako malih kakor
velikih, je 17. junija 1932, potem ko je omenil dvojno pripravo – razumsko in
moralno, pokazal zgled don Boska in dejal: »Imeli smo priložnost, da smo zelo
od blizu videli, se veselili tako zaradi ene kakor druge priprave in videli, česar
niso imeli priložnosti videti niti mnogi njegovi sinovi. Vse njegove priprave na
svetost, krepost in pobožnost so vsi videli, kajti prav to je bilo vse njegovo živ-
ljenje: vsak trenutek njegovega življenja je bil odpoved iz krščanske ljubezni,
nenehna zbranost v molitvi. To je bil najjasnejši vtis, ki si ga dobil iz pogovora
z njim: človek, ki je bil pozoren na vse, kar se je dogajalo pred njim. Ljudje so
prihajali k njemu od vseh strani […] in on je stoje, kakor da bi trajalo samo tre-
nutek, poslušal vse, odgovarjal na vse do kraja in popolnoma zbran v sebi. Rekli
bi lahko, da ni bil pozoren na nič, kar se je dogajalo okoli njega, rekli bi lahko, da
je bila njegova misel drugje, bila je pri Bogu, tesno združena z Bogom. Vendar
je odgovarjal vsem, imel je ustrezno besedo za vsakogar in zase v toliki meri,
da so se vsi čudili: najprej je presenečal in potem budil občudovanje. To je bilo
življenje svetosti in zbranosti Blaženega, njegove vztrajnosti v molitvi v nočnih
urah ter med vso nenehno in neizprosno zaposlenostjo podnevi. Toda mnogi ne
poznajo njegove priprave v študiju, modrosti, znanosti in veliko takih, ki nimajo
najmanjše predstave o času in naporu, ki ga je don Bosko posvetil študiju. Iz-
redno veliko je študiral in dolgo se je zanimal za najrazličnejše stroke.«
Sveti oče je pri pripovedovanju tistega srečnega naključja znova in znova
poudarjal, da je videl v tem potezo »Božje dobrote«23 in »čudovito naklonjenost
Boga do njega«,24 tako da je med največje milosti svojega duhovniškega življe-
19 Govor, 3. december 1933.
20 Govor, 19, marec 1929.
21 25. junij 1922.
22 Govor, 21. april 1929.
23 Govor, 21 april 1929 in 2. maj 1930.
24 Govor, 19. marec 1929.

22.3 Page 213

▲back to top
BiS 16 — 10. POGLAVJE
213
nja brez nadaljnjega prišteval »srečanje« z don Boskom.25 Zato ni nikakršnega
razloga, da tega srečanja ne bi imeli zgolj za splet človeških okoliščin, temveč za
dogodek, ki ga je pripravila Božja previdnost. Posebno je treba biti pozoren na
nadvse ljubezniv sprejem in ljubezniv izraz, ki mu ga je povedal Božji služabnik,
ko sta se ločila, da se ne bosta nikoli več videla.
Ko se je gost poslavljal, je hotel pokazati svoje zadovoljstvo don Bosku
tako, da mu je izročil svoj dar. Toda svetnik je dar, nekaj nenavadnega pri njem,
odklonil in dejal: »Vi boste naši Družbi lahko koristni na drug način.« Nimamo
namena, da bi tem besedam pripisovali kaj več kot izraz spoštljive vljudnosti,
nič nas pa ne ovira, da ne bi ob tem povedali svojih misli. Tisti, ki je ponižne-
mu piemontskemu duhovniku zaupal poslanstvo v celi Cerkvi, je vodil dogodke
tako, da je tisti izmed njegovih namestnikov, ki naj bi zapečatili to poslanstvo z
najvišjo potrditvijo, pravočasno odkril in od blizu ocenil zaklade milosti, ki jih
je Sveti Duh vlil v njegovo dušo.
25 Govor, 8. junij 1922, 3. junij 1929 in 9. julij 1933.

22.4 Page 214

▲back to top
11. poglavje
SVETI JANEZ BOSKO IN GROF CHAMBORD
Francoski kralj Ludvik XI. je v času svoje težke bolezni poklical k sebi iz
Italije sv. Frančiška Pavelskega v upanju, da ga bo njegov blagoslov rešil gotove
smrti. Toda svetnik ni prišel, dokler mu ni papež Sikst IV. ukazal, da naj gre. Te-
daj se je odpravil v grad Plessis nedaleč od Toursa, in če že ni ozdravil bolnika,
ga je pripravil na krščansko smrt 13. avgusta 1483. Prešlo je natančno štiristo
let, ko je tak obisk ponovil sveti italijanski duhovnik, se pravi don Bosko enemu
izmed potomcev Ludvika XI., ki je bil razglašen za francoskega kralja kot Henrik
V., čeprav nikdar ni stopil na francoski prestol. Tudi v tem primeru ni mogla
svetost vrniti življenja visokemu bolniku, vendar mu je uspelo, da se je dobro
pripravil na nadvse pomemben korak.
Henrik De Chambord je bil zadnji potomec glavne burbonske veje. Njegov
ded Karel X. je bil leta 1830 prisiljen zapustiti prestol in se odpovedati pravi-
cam do kraljevske krone v korist svojega prvorojenca kneza Angoulémskega,
ki se je prav tako odpovedal v korist svojega nečaka grofa De Chamborda, sina
svojega brata kneza De Berryja. Rojen 1820. Rojen nekaj mesecev po umoru
svojega očeta se je imenoval grof Bordeaux; šele ko mu je nacionalni svet dal
v posest grad di Chambord v okrožju Loir, so mu njegovi zvesti privrženci dali
naslov, ki ga je ohranil do konca življenja. Leta 1846 se je oženil z nadvojvodinjo
Marijo Terezijo Avstrijko Este, hčerko vojvoda Franca IV. Modenskega in Bea-
trice Savojske, hčerke Viktorja Emanuela I. Otrok ni imel. Leta 1873 se je zdela
blizu ura, da bi podedoval prestol svojih pradedov: njegova stranka, okrepljena
zaradi slabosti republikancev in v povezavi z orleansko vejo, bi lahko obvlada-
la položaj. Toda princu, odločnemu sovražniku tribarvne zastave revolucije in
zavzetemu privržencu bele, z zlatimi lilijami okrašene zastave stare francoske
vladarske hiše, se je izjalovil poskus ponovne vzpostavitve kraljevine.
Od tedaj je živel v izgnanstvu v Frohsdorfu, v gradu, ki mu ga je odstopila
vojvodinja Angouléme, ki stoji na Štajerskem, štirideset kilometrov od Dunaja

22.5 Page 215

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
215
in nedaleč od železniške postaje Wiener Neustadt. Nikdar ni niti pomislil, da
bi dal Franciji njeno zgodovinsko vladavino in se pri tem povezal z revolucijo.
Odličen kristjan v svojem zasebnem življenju je nameraval na prestolu nadalje-
vati vrsto najbolj krščanskih kraljev. Zanj je veljalo: ali krščanska vladavina ali
nič. »Nikdar ne bom privolil, da bi postal pravnomočni kralj revolucije.«
Leta 1883, štiri mesece, preden so prišle v javnost strah vzbujajoče novice
o njegovem zdravju, je don Bosko prejel iz Gorice, nekdanjega bivališča njego-
vega starega očeta, od princa pismo, ki mu je poročalo o nesreči, ki se mu je
pripetila, in ga prosil za posebne molitve. »Bolje kot kdorkoli drug,« je pisal
tajnik, »veste vi, kako dragoceno je zdravje tistega, v komer za Bogom počiva
vse upanje katoliške Francije.«1
Kakršna koli je že bila ta nesreča (pravijo, da je bil napad krčnih žil,2 se je
v njej skrivala težka bolezen. Časopisi do 1. julija niso nič zvedeli. Takrat pa je
telegram v pariškem Unionu nepričakovano poročal, da stanje njegovega kra-
ljevega veličanstva budi resno zaskrbljenost. Istega dne je v petih urah dobil
don Bosko tri telegrame s prošnjami za molitve. Don Bosko je odgovoril v treh
pismih in zagotovil, da se bo molilo in da takoj začenjajo devetdnevnico: četrti
telegram grofa De Charetta je izražal isto prošnjo. Tudi njemu so poslali že četr-
to pismo z istimi zagotovili. Zdravniki niso bili enotni glede vojvodove bolezni.
Eni so menili, da gre za rakast čir, drugi pa, da gre za notranje vnetje z zatrdina-
mi v tkivu na dnu želodca.
Medtem so časopisi prenašali zdravniška poročila, ki so jih hlastno brali po
vsej Franciji. Princi in monarhistični poglavarji so prihajali v Frohsdorf v stra-
hu pred skorajšnjim koncem. Legitimistični krogi so bili razburjeni. V mnogih
mestih so potekale mirne demonstracije. Povsod so verniki bili pri mašah, v
katerih so prosili za ozdravljenje iz nebes. Figaro je 4. julija pisal: »Tisti, ki so
menili, da je v Franciji ugasnila monarhistična ideja, so se sedaj lahko prepriča-
1 Dodatek, št. 82. Na začetku meseca je grof Chambord poslal dar za njegove ustanove (Dodatek, št.
83). Viri za naše poročilo so:
1) Še neobjavljeno poročilo opata Curéja, grofovega kaplana, poslano msgr. Serafinu Vannutelliju,
apostolskemu nunciju na dunajskem dvoru, ki smo ga mi prejeli po družini grofa San Marzana,
katerega mati je bila madžarska grofica Luisa Iànkovics, rojena Montbel. Njegov oče, minister
Karla X., je sledil grofu Chambordu v izgnanstvo. Mogoče je od njega prejel listino, ki jo je častil
kot relikvijo, ker v njej lepo govori o don Bosku. Spoznal ga je v Nici. Ker je imel otroke v kneževi-
ni Monaco, je prebil dobršen del leta v Nici. Ko je zvedel, da se don Bosko mudi tam, mu je dal na
voljo svojo kočijo (Dodatek, št. 84).
2) Nepopolno don Ruovo poročilo, ki ga je prvič objavil Amadei, Il Servo di Dio Michele Rua [Božji
služabnik Mihael Rua]. Turin, S. E. I. (brez datuma), 1. zv., str. 326–329.
3) J. Di Bourg, Les entrevues des Princes à Frohsdorf [Obiski knezov v Frohsdorfu], Pariz, Librèrie
Académique Perrin et Cie, 1910, str. 112–169.
4) Časopisi in arhivski dokumenti, ki jih bomo sproti navajali.
2 René De Monti De Reze, Souvenirs sur le Comte de Chambord [Spomini na grofa Chamborda],
Pariz, Edition Emile-Paul Frères, 1931, str. 122: »25. marec […] Gospod je v Gorici vstopi v kočijo
in začutil v nogi močno bolečino, ki jo je zdravnik pripisal udarcu z bičem, a je bilo vnetje žil.«

22.6 Page 216

▲back to top
216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
li, kako zelo so se motili.«
Opoldne 4. julija je don Bosko prejel od grajskega kaplana Curèja naslednje
sporočilo: »Msgr. grof Chambord si nadvse želi, da bi ga prišli obiskat. Prosim
vas, da bi nemudoma odpotovali v Frohsdorf. Odgovor za dvajset besed je pla-
čan.« Don Bosko je odgovoril, da sedaj, ko se je ves zbit in bolehen vrnil iz Fran-
cije, ne more na tako dolgo potovanje, da bo pa molil in svoje dečke povabil k
molitvi. Za vsebino poznejšega pisma ne vemo.
Ker se je bolezen poslabšala, je bolnik pri polni zavesti in vdano prejel zad-
nje zakramente. Dunajski nuncij mu je osebno prinesel papežev blagoslov in se
dolgo zadržal ob njegovi bolniški postelji. Unità Cattolica je 7. julija pisala: »Če
je kak plemič, ki bi si zaslužil to papeževo uslugo, je gotovo grof Chambord, ki
svoje zares krščansko življenje druži z nežno ljubeznijo do Svetega sedeža in do
rimskega papeža.«
Vlada je, kljub temu da se je kazala brezbrižno, bila vendarle v skrbeh. Od-
hajanje in prihajanje orleanskih princev jim je budilo sum, zato so začeli nad-
zorovati to premikanje. Nekdo je celo predlagal, da bi orleanske kneze izgnali
iz Francije, kakor hitro bi pokazali željo po prestolu. Grad Frohsdorf je v nekaj
dneh postal znan po vsej Evropi.
Ob bolnikovi postelji so si druga za drugo sledila zdravniška posvetovanja
in prav tako poslabšanja in izboljšanja. Med francoskim ljudstvom se je budilo
čezmerno zanimanje za grofovo zdravje. V noči 13. julija se je tako poslabšalo,
da so vsi pričakovali smrtni boj. V tej splošni stiski so se upi združili v Mariji
Pomočnici in se je utrdilo prepričanje, da bi samo mati Božja Marija, ki bi jo
prosil don Bosko, mogla storiti čudež. Grof je ponovno izrazil željo, da bi ga
videl. Tajnik markiz Foresta je
takoj poslal telegram v Pariz, da naj brez odlašanja pošljejo v Turin grofa
Du Bourga z naročilom, da pripelje don Boska v Frohsdorf.
Giuseppe Du Bourg iz Toulona je bil že dvajset let član kraljeve hiše, se pravi
neposrednega spremstva grofa Chamborda, ki mu je zelo zaupal. Oženil se je z
eno izmed hčera grofa Carla de Maistra, ki je bil tesen prijatelj don Boska, zato
se je kaj kmalu povezal z njim. V okolici princa ni bilo primernejše osebe, ki bi
ji zaupali to nalogo.
Du Bourg, ki se je prav takrat vračal iz Frohsdorfa in se je želel pridružiti
svoji družini, je takoj prekinil potovanje in odšel v Turin. Prispel je 13. julija
ob desetih dopoldne in takoj poiskal svojega bratranca barona Riccija des Fer-
res, da bi ga spremljal v Valdocco. Bil je takoj sprejet. Svetnik ga je pozdravil z
dobrohotnim nasmehom, ki mu je omehčal srce. Po prvih vprašanjih o družini
je prešel na razlog njegovega potovanja in obiska. Odgovor je bil odločen in
jasen ne. Nato je sledila utemeljitev. Pravkar končano potovanje po Franciji je
don Boska do smrti utrudilo. Počutil se je slabo in ni sposoben opravljati niti

22.7 Page 217

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
217
najnujnejših poslov. »Sicer pa, kaj bi jaz mogel storiti v tistem gradu? To ni kraj
za don Boska. Za princa bi mogel edino moliti in molim že sam in celotna sale-
zijanska družba. Če Gospod želi princu podeliti zdravje, mu ga bo podelil. Toda
don Bosko, in naj to še enkrat pravim, lahko samo moli in za to gotovo ni treba
hoditi daleč od Turina.«
Du Bourg je bil ves iz sebe. Toda naj stane kar koli: živega ali mrtvega ga
bom popeljal tja. Nato je začel razmišljati o svojem početju in ugotovil, da je pri
vsej zadevi upošteval samo en vidik, osebnega. – Ne bi bilo v slogu svetnika, če
bi se sam iz lastne pobude vmešaval v stvari, ki razburjajo ljudstvo. Vendar to
ni naš primer. Tukaj bi ga moral voditi edinole razlog krščanske ljubezni. Gre za
umirajočega, glavarja družine, ki je vedno služil Cerkvi in bi imeli pogum, da bi
mu odpovedali to tolažbo? Sveti Frančišek Pavelski se je podvizal, da je prišel k
bolniški postelji Ludvika XI: krščanska ljubezen je prevladala nad vsakim dru-
gim razlogom. – Potem mu je pokazal, kako v Franciji ne bi odpustili, če ne bi
dajal tolažbe človeku, ki so ga mnogi imeli za zakonitega vladarja.
Don Bosko je molče poslušal in razmišljal. Baron Ricci, ki se je svoji duho-
vitosti rad šalil, je prekinil molk z besedami: »Don Bosko se bo kmalu znašel v
boju z vsemi legitimisti v Franciji.«
»Toulonska zgovornost«3 poslanca je zmagala, baron Ricci je zadel v črno.
»Ej, potrpljenje!« je vzkliknil don Bosko, ki o odločitvi, da bi šel k bolniški pos-
telji kakega reveža, gotovo ne bi toliko razmišljal. Nato je s svojim mirnim, bla-
gim in ljubeznivim glasom nadaljeval: »Iz Frohsdorfa sem dobival telegram in
sem odgovarjal s telegrami, potem so pisali pisma in sem odgovarjal s pismi,
sedaj so mi poslali osebo in jaz bom odgovoril s svojo osebo.« Mirnost in na-
ravno obnašanje, s katerima je govoril, sta se Du Borgu zdeli enaki drži, ki jo
ima človek, ki je vse premislil pred Bogom in je bil pripravljen spremeniti svoje
mnenje brez sence užaljenosti. »Na razpolago sem vam,« je dejal. »Določite uro
odhoda in mi sporočite.« Pri zadnjih besedah je pomenljivo nagnil glavo. Du Bo-
urgu se je zdelo, da hoče povedati, da on tam nima kaj opraviti, in je to razlagal
kot slabo znamenje.
Ko sta se dogovorila o poti, sta se odločila, da bosta odpotovala še istega
večera ob sedmih. Bil je petek. Naslednjo nedeljo bi moral biti zbor nekdanjih
gojencev laikov in don Bosko bi moral biti zraven. Rad bi potovanje odložil za
dva dni. Toda v pogovoru z Du Bourgom je uvidel, da v danem primeru ta odlog
ne bi bil umesten, in če že mora iti, je najbolje iti takoj. »Prav, pa odpotujeva
danes zvečer ob sedmih.«
Lahko si mislimo, da se je Du Bourg odpravil točno v Oratorij! V Frohsdorf
je že poslal veselo sporočilo, veselo zlasti za princa, ki si je tako zelo želel obi-
3 Izraz, ki ga je uporabil opat Curé v svojem poročilu.

22.8 Page 218

▲back to top
218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ska »svetega moža«.4 Grof sam nam takole opisuje prizor: »Ob četrt na sedem
sem stal pred vrati salezijanske hiše. Po dolgih ozkih hodnikih so me povedli v
skromno sobico. Don Bosko je mirno večerjal z don Ruo, ki naj bi ga spremljal.
Okoli njega so stali glavni predstavniki Družbe, duhovniki in vodje posameznih
uradov, ki so drug za drugim dobivali navodila za odpravo tekočih poslov. Tisti
asketski in bistri obrazi, zelo skromna in malo okusna večerja, mirnost v don
Bosku, ki je odgovarjal točno in jasno, so bili občudovanja vreden prizor.
Niso smeli izgubljati časa. Du Bourg, ki se je bal, da postaja pozno, je priti-
skal. Končno je don Bosko prišel. Toda kakšen nepričakovan zapetljaj! Komaj so
ga zagledali na dvorišču, že so pristopili duhovniki, kleriki in fantje ga obkrožili,
mu poljubljali roko in ga zadrževali. Potem so bili tukaj še gospodje in gospe in
don Bosko se je ustavil sedaj tu, sedaj tam. Ubogi Du Bourg je bil razburjen, kot
še nikoli. Končno je svoja spremljevalca spravil v kočijo, ki je v galopu zdirjala
proti železniški postaji Porta Nuova. Manjkalo je še samo sedem minut do od-
hoda vlaka. Od teh sedmih minut so štiri uporabili za nakup vozovnic. Upali so,
da bodo preostale tri minute zadostovale, da bodo prišli do vlaka in namestili
prtljago. Toda urad za prtljago jim je pred nosom zaprl vrata. Kaj naj storijo? Du
Bourg se je poslovil od kovčka, skočil v čakalnico, zgrabil oba »sveta moža«, ju
potisnil v oddelek prvega razreda in vlak je odpeljal. Pri vsem tem se don Bosko
ni prav nič vznemiril, temveč se je ljubeznivo smejal. »To je zares čudovito,« je
pisal Du Bourg, »to življenje v Božji pričujočnosti. Vse zemeljsko dogajanje gre
mimo tebe, ne da bi se te dotaknilo.«
Don Bosko se je smehljal, ko je videl oddelek ves v zrcalih in poln udobja.
»To potovanje bom zaznamoval kot eno najbolj izrednih doživetij svojega življe-
nja … Don Bosko potuje v takem razkošju! Stvar je nadvse ljubka! Pripovedoval
bom o tem svojim dečkom.«
Najneprijetnejši zaplet se jim je zgodil v Mestrah, pomembnem železni-
škem križišču nedaleč od Benetk. Naši potniki bi morali prestopiti na vlak za
Dunaj, vendar so izgubili zvezo, ker je njihov vlak imel eno uro zamude. Zato
so morali potovati z navadnim potniškim vlakom in tako namesto dvanajst po-
rabiti štiriindvajset ur do Wiener Neustadta. V vlaku so prebili dan in dve noči.
Don Bosko, ki je bil utrujen že pred začetkom potovanja, vso noč ni mogel
zatisniti očesa. »Potrpljenje!« je vzkliknil smehljaje se. »Božja previdnost je tako
odločila.« Bilo je vroče in zadušljivo. Med dolgimi postanki na postajah don Bosko
ni nič zaužil. Samo don Rua si je, kot poroča Du Bourg, »privoščil dvoje ocvrtih
jajc«. Guganje voza je dražilo don Boskov želodec, zato je ostajal tešč. Medtem je
vadil svoje noge: hodil je po peronu sem in tja in imel roke prekrižane na hrbtu,
kot je delal zadnja leta svojega življenja, da je tako pospeševal dihanje.
4 De Monti, n. m., str. 152.

22.9 Page 219

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
219
Kljub utrujenosti si je prizadeval z zanimivimi pogovori krajšati čas Du Bo-
urgu, še poln spominov na svoje potovanje po Franciji je pripovedoval, kaj vse
se mu je tam pripetilo. Dobri grof je v svoji knjigi opisal svoje vtise: »Kako se je
mogel duhovnik tako skromen v vedenju, negotov v nastopu, ki je govoril neke
vrste francosko charabio,5 in še to brez navdušenja, ki ga sicer najdemo v pogo-
voru Italijanov, prešiniti množice ljudi? Ne govorim o bolj ali manj pobožnih lju-
deh, ki so povsod rinili za njim, toda navdušenje, ki ga je povzročal, je zajemalo
vse. Bulvarski časopisi (najbolj posvetni) skupaj s Figarojem so pripovedovali
mirabilia [čudovite stvari] o njegovih ustanovah in njegovih čudežih
O njegovem neustavljivem čaru v svetnih krogih nam pričata poročili o
dveh kosilih, ki sta mu jih priredili najprej ruska potem poljska kolonija v Pa-
rizu. Povabilo je sprejel, ker je bilo koristno za njegove namene. Na prvem mu
je gostitelj, neki ruski vojvoda, zato da je izpolnil stavo, ponudil sredi trde zime
letne sadeže, kot melone, breskve, češnje, grozdje, hruške, jagode, vse sveže in
ne iz zaloge. Kosilo je stalo več tisoč frankov. Nesmiselno razkošje je don Boska
osupnilo. Kot spomin na večer je dobil ovojnico z več tisoč franki. Na drugem
kosilu se je neki drug ruski vojvoda zavezal, da bo dal okusiti vse vrste ruske
divjačine, med katerima sta bila srna in medved de la Mouche [z muhe], kot se
je izrazil don Bosko in s tem nakazal mesto Moskvo, ki se po italijansko imenuje
Mosca – muha. Prav tako je opisal sprejem, ki so mu ga pripravili vojvode Orle-
anski. Dvakrat je vojvodinja Blanche d'Orleans poslala vabilo, pa brez uspeha.
Končno, tretjič, je bila uslišana, ker je pustila njemu izbiro dneva. »Sprejel sem
iz gole krščanske ljubezni,« je rekel. Pripovedoval je tudi o čudovitih posegih
Božje previdnosti o ogromnih stroških, ki jih ima na leto samo s hišo v Valdoc-
cu. Med temi pripovedmi je čas hitro potekal.
Koliko bliže so bili cilju, tem slabše novice so prinašali časopisi. Telegram z
dne 13. avgusta je sporočal: »Nemirna noč. Kratka nezavest, delirij. Zdi se, da se
je začel smrtni boj.« Dne 14. avgusta so poročali: »De Chambordovo stanje se je
poslabšalo. Že od poldneva ni odprl oči in večkrat je omedlel.« Menili so, da ga
bodo našli mrtvega.
Dne 15. avgusta nekako ob šestih zjutraj so prispeli v Wiener Neustadt,
od koder jih je grajska kočija v tri četrt ure pripeljala v Frohsdorf. Ko so se
malo uredili, je don Bosko šel pozdravit bolnika. Nato so ju z don Ruo odvedli v
zakristijo za maševanje. Bila je nedelja in vojvodov godovni dan. Veliko članov
tamkajšnje francoske kolonije je čakalo na mašo. Prejeli so tudi obhajilo, da bi
izprosili milost ozdravljenja. Vojvoda je že prejel sveto obhajilo iz rok jezuitske-
ga patra Bola, svojega spovednika.6
V bolniškem dnevniku, ki ga je pisala De Montijeva žena in iz katerega je
5 Tako se reče v alvernijskem narečju. Izraz pa pomeni tudi nerazumljiv jezik.
6 Nekateri pišejo Boo drugi pa Bole. V De Montijevi knjigi je Boll, v bolniškem dnevniku pa Bole.

22.10 Page 220

▲back to top
220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
povzel poročilo De Monti za svojo knjigo, je takole opisan vtis, ki ga je don Bosko
naredil na tamkajšnji dvor:7 »Je čokate postave, bistrega pogleda in daje videz
prezgodnje ostarelosti. Zdi se zmeden in je silno prostodušen.«
Med tem ko je don Bosko maševal, je Du Bourg, da bi ustregel vojvodi, pri-
povedoval dogodke iz njegovega življenja: zgodbo o psu Sivcu, o čudežih, ki jih
je storil z blagoslovom Marije Pomočnice, in čudežnih posegih v njegovo delo.
Na koncu je vojvoda skoraj nepotrpežljivo dejal: »Pojdite in privedite mi tega
svetega človeka.«
Božji služabnik se je še zahvaljeval po maši. Ko je slišal, da ga njegovo kra-
ljevsko veličanstvo želi sprejeti, je prikimal in nadaljeval zahvalo. Du Bourg se
mu je približal in mu dejal: »Ne smemo dati, da bi tako čakal, monsinjor. Če
kliče, je treba iti.« Don Bosko je ponovno prikimal, vendar se ni ganil. »Vse se
končuje tako, tudi don Boskova molitev,« je pisal Du Bourg. Potem se je počasi
dvignil, popil čašo kave z mlekom, ko je že prihitel nov poslanec s sporočilom,
da njegovo veličanstvo pričakuje obiskovalca. Du Bourg je skušal odposlancu
razložiti, da bi obvestili princa. Don Bosko pa je ostal miren in veder. »Imel je
nebeški mir v duši,« je pripomnil Du Bourg, »mir v srcu, mir v duhu in mir v
svojih navadah.«
Ko so ga povedli k visokemu bolniku, se je don Bosko zadržal z njim v dalj-
šem pogovoru. Zdi se, da je bil prepričan, da ne bo umrl, in je to prepričanje
izrazil z evangeljskimi besedami infirmitas haec non est ad mortem [ta bolezen
ni za smrt]. Ob tako obetavnem naznanilu se je princ razživel. Toda don Bosko
mu je takoj svetoval, naj goreče prosi Marijo Pomočnico z naslovom salus infir-
morum [zdravje bolnikov], in ga pripravil, da je prejel blagoslov. Ko se je Božji
služabnik umaknil, je vojvoda glasno, kakor ga že dva tedna niso slišali, zaklical
Du Bourgu: »Dragi moj Du Bourg, povedal sem vam. Ozdravel sem. Ni mi hotel
tega izrecno povedati, toda jaz sem to razumel … To je svetnik! Vesel sem, da
sem ga videl … Mi vsi, ki smo tukaj, ne sežemo don Bosku do gležnja.« In nato
kaplanu: »Don Bosko pravi, da ni on, temveč nekdo drug.« In ker ni razumel, je
povzel: »Pravi, da čudežev ne dela on, temveč njegov tovariš. Tudi ta je svetnik.«
Izredna preprostost je prišla do izraza tudi pri prvem srečanju z grofico,
h kateri ga je pospremil Du Bourg. »In kdo ste vi?« jo je vprašal po italijansko.
Nasmehnila se je in mu takoj povedala imena in naslove in dodala, da je bila
njena mati savojska princesa iz prvega kolena.
Ker je bil njegov godovni dan, je vojvoda dovolil sorodnikom, ki so bili zbra-
ni v Frohsdorfu, da so prišli v njegovo sobo in mu čestitali. Morali bi samo iti
mimo postelje, da ga ne bi utrujali, toda on je vsakega pozdravil in spregovoril
z njim besedico, česar dolgo ni mogel.
7 De Monti, n. m., str. 155.

23 Pages 221-230

▲back to top

23.1 Page 221

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
221
Don Bosko je potem in tudi še pozneje šel na sprehod v prekrasen park,
kjer je naletel na dečke in deklice, ki so govorili samo nemško. Vendar se je to-
liko potrudil, da je s pomočjo mladostnih spominov in pomočjo spremljevalcev
spravil skupaj nekaj stavkov, s katerimi se je dalo sporazumeti, in jim povedal
nekaj koristnih nasvetov za njihove duše.
Proti večeru je lepemu številu francoskih poslušalcev govoril v kapeli. Na
najbolj preprost način in z očetovsko dobrosrčnostjo jih je spodbujal k svete-
mu obhajilu, k pobožnosti do matere Božje Marije in k zaupanju v molitev. Na
koncu je obljubil, da bo ob njegovi vrnitvi, ko se bo zahvalil Gospodu pri petju
Te Deum, navzoč tudi vojvoda. Nato je opat Curé pripomnil: »Po mnenju vseh bi
prišlo do ozdravljenja, vendar ne tako hitro, da ga ne bi pripisali njemu, temveč
učinkovitosti molitev, ki jih povsod opravljajo.«
Proti večeru so pripravili obed. Pripravljeno je bilo osemnajst krožnikov.8
Hoteli so slaviti sv. Henrika. Načelovala je grofica.
Gostje so bili dobro razpoloženi. Prinesli so pečenko in nalili šampanjec, ko
se je na presenečenje vseh pojavil pri vratih vojvoda, ki so ga peljali služabniki
na naslanjaču na kolesih. Soproga je vsa iz sebe skočila k možu. Od ganjenosti
so imeli vsi solze v očeh. Vojvoda je bil suh in izčrpan, vendar je z zvonkim
glasom rekel: »Nisem hotel, da bi pili na moje zdravje, mene pa ne bilo tukaj.«
Po teh besedah je prosil za kozarec šampanjca. De Charette mu ga je ponudil.
Z ljubeznivimi besedami je nazdravil grofici, navzočim in don Bosku, približal
kozarec ustnicam in naročil, naj ga odpeljejo v sobo.
Ko je agencija Havas sporočila, da so na obedu na dan sv. Henrika pripeljali
v obednico med goste tudi vojvodo, so mnogi menili, da gre za šalo telegrafista.
Tudi La Croix si ni upal objaviti presenetljive novice, ker so bili zdravniški izvidi
do tedaj vse drugo kot obetavni. To zadržanost je lahko razumeti, saj do tistega
8 Du Bourg pravi, da jih je bilo šestnajst, vendar je opat Curé bolj zanesljiv. Unità Cattolica je opi-
sala obed s podrobnostmi, ki jih je povzela po Figaroju. Vendar je bolj verjetno, kar je poročal Du
Bourg, ki je vse videl na lastne oči. De Monti podaja razpored gostov pri mizi:
Madame
Grofica Monti
Gospod Charette
Markiz de Foresta
Gospod Fèrmond
don Boskov tajnik
Grof Monti
Gospod Du Bourg
Vdova Puget
Grof Chevignè
Grof D'Andignè
Oče Roll
Gospod Huet du Pavillion
Baron de Rainceurt
Opat Curè
Don Bosko
Vojvoda Della Gratzia
Grof De Blacas
V isti knjigi dobimo tudi jedilnik kosila – obed 15. julija 1883:
Izbrana kraljičina juha – Bočna pečenka na žerjavici
Prva jed: piščanec a la Villeroy – Rimski punč – Rót – Koštrunova krača v ševrejevski omaki
Druga jed: Zelje na maslu – Vanilijeva potica po ženevsko.

23.2 Page 222

▲back to top
222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
dne noben telegram ni najavil don Boskovega prihoda.
Ko so nadrobnosti o izboljšanju dobivale potrditev, se je upanje okrepilo.
Veliko nezadovoljstvo pa je zajelo politične nasprotnike. Njihovi časopisi so tr-
dili, da je vse skupaj samo napihnjena komedija: komedija bolezen, komedija
ozdravljenje. Da bi to sodbo potrdili, so hoteli povedati, da so bili komedija tudi
izvidi najboljših evropskih zdravnikov, vštevši po vsem svetu znanega doktorja
Vulpiana. Ta je 15. julija popoldne prišel v Frohsdorf in po temeljitem pregledu
bolnika skupaj z dvema drugima dunajskima zdravnikoma podpisal naslednje
poročilo: »Splošno stanje sorazmerno zadovoljivo.« Zadovoljivo tako daleč, da
je princ čez dan večkrat ne prav na kratko govoril in pri tem ni čutil nikakršne
utrujenosti, medtem ko je prej komaj izgovoril nekaj besed. Poleg tega je v pres-
ledkih popil več kot pol litra mleka, medtem ko mu je prejšnje dni žlica tekočine
povzročala krče in ga silila k bruhanju.
Tako sta imeni doktorja Vulpiana in don Boska prišli na prve strani časo-
pisov. Bali so se, da bo pariški zdravnik vihal nos ob navzočnosti duhovnika.
Nasprotno pa je on sam prosil, da bi mu ga predstavili. Dejal mu je, da je njegov
sin, gojenec marianistov imel srečo, da ga je videl, ko je obiskal zavod Stanislas.
Dne 16. julija, na praznik Karmelske matere Božje Marije, je don Bosko ob
štirih maševal v vojvodovi spalnici. Oba, vojvoda in soproga, sta prejela sveto
obhajilo. Kadarkoli je bil Božji služabnik pri bolnikovi postelji, kamor ni šel nik-
dar, če ga ni bolnik izrecno poklical, je bil tam kot duhovnik in nikoli kot dvor-
jan. Z dobrimi upi je vedno povezoval misel na življenje in smrt in poudarjal, da
je oboje v Božjih rokah, v rokah Kralja kraljev in Gospoda gospodovalcev in da
se morajo vsi, mali in veliki, pokoriti njegovim nedoumljivim sklepom.
Vojvoda, človek globoke vere in trdnega krščanskega prepričanja, je popol-
noma soglašal z njim in menil, da se ne bo branil truda, če je Božja previdnost
odločila, da lahko služi Franciji še tukaj na zemlji. Če bi ga pa Bog hotel poklicati
v večnost, je bil v vsem pokoren Božjim odločitvam. Tako globoka vojvodova
čustva in zgledne kreposti njegove soproge so naredili na don Boska velik vtis.
Ko se je Božji služabnik 16. julija poslavljal, je ves zadovoljen videl, da
se je zdravstveno stanje vojvode vedno bolj popravljalo. Obljubil je, da če bo
ozdravel, bo prišel v Turin, se Mariji Pomočnici v njenem svetišču zahvalil za
ozdravljenje in obiskal Oratorij, kjer so dečki molili in bodo še molili za nje-
govo zdravje. Objel je don Boska, ga nežno poljubil in se mu iz srca zahvalil za
ljubezniv obisk.
Čez dan so don Boskove misli romale v Nico k inženirju Vincenzu Levrotu.
Bližal se je njegov godovni dan, zato mu je hotel vnaprej voščiti vse najboljše.
Predragi moj gospod Vincenzo Levrot!
Krščanska dobrodelnost, s katero si na toliko načinov prizadevate za naše ustanove,
me sili, da se spominjam vašega godovnega dneva.

23.3 Page 223

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
223
Dne 20. tega meseca bom daroval sveto mašo in naši dečki bodo darovali sveto ob-
hajilo za vas in vašo družino.
To našo molitveno pomoč bomo opravljali vse dni z namenom, da bi Gospod naklonil
obilnih milosti vam in vsej vaši družini. Molite tudi zame, ki ostajam v globoki hvale-
žnosti v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Prosdorf (sic), 16. julij 1883
Don Boska in don Ruo je do železniške postaje v Wiener Neustadtu sprem-
ljal De Charette. V Turin sta se odpeljala 17. zjutraj in v Oratorij prišla 18. proti
poldnevu. S seboj sta prinesla dvajset tisoč frankov miloščine, ki jima jih je dal
vojvoda.
Na osnovi zdravniških izvidov, ki so jih javnosti sporočili časopisi, se je med
ljudmi širil optimizem. Kaj si je ob vsem tem mislil don Bosko, je mogoče raz-
brati iz pisma, ki ga je takoj po svoji vrnitvi poslal grofu Eugeniu De Maistre.
Dragi moj gospod grof Eugenio!
Pravkar sem se vrnil iz Frohsdorfa in dobil vaše pismo. Rade volje bom opravil svete
maše za dober izid izpitov vaših sinov in mojih dragih prijateljev. Upam na dober uspeh.
V Frohsdorfu sem naletel na nemalo vaših prijateljev, ki so mi veliko govorili o vas.
General De Charette vam pošilja obilo pozdravov. Zdravje vojvoda Chamborda se je
do 17. julija zjutraj stalno izboljševalo.
Bog naj vas blagoslovi, moj vedno dragi gospod Eugenio, in z vami naj blagoslovi vso
vašo družino. Zagotavljam vam, da se vsako jutro spominjam pri sveti maši vas, vaših
otrok in vse vaše družine. Priporočam se vam v molitev in se izpovedujem za vaše
spoštovane uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. julij 1883
Zelo slabo prikrita zavist italijanskih časopisov je iskala sprostitve. Če bi se
zadovoljili s svojimi političnimi obrekovanji in z že splošno uporabljenim vol-
terjanstvom, bi še potrpeli, toda sedaj so hoteli verolomno napasti don Boska
samega. Začela je Gazzetta del Popolo, ki ji ni bilo zadosti, da se je norčevala
kot Temps, ki je obtožil don Boska novega poganstva zaradi toliko molitve in
da je postal Presque un Dieu [kakor Bog],9 temveč je tudi obrekoval. Dne 20.
julija je objavil članek z naslovom Zahtevamo sodelovanje tiska, kjer najdemo
naslednji odstavek: »Don Bosku se je zgodilo kakor astrologu iz basni, ki iz
želje, da bi opazoval planete (prav planete), ni videl jarka na zemlji. Medtem
ko je bil v Frohsdorfu ob drugem čudežu,10 ki naj bi naredil grofa Chamborda
9 Le Temps, 24. julij 1883.
10 Monarhisti so grofa Chamborda imenovali sina čudeža zaradi okoliščin, v katerih se je rodil kakih
šest mesecev potem, ko je neki najemnik sektašev z bodalom ubil njegovega očeta. Zato naj bi
bilo ozdravljenje drugi čudež.

23.4 Page 224

▲back to top
224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
najmikavnejšega med čakajočimi na prestol, se je sodna oblast v Turinu čuti-
la primorano, da je začela v boskovskem zavodu raziskavo, kakršno so morali
pred kratkim opraviti v škofijskem semenišču v Bielli.11 Upajmo, da gre tukaj
samo za napačen signal. Ker pa v potrditev dogodkov prihajajo na dan primeri
določene bolezni, upamo, da se bo stvar popolnoma razjasnila. V ta namen bi
bilo zelo koristno, da bi novico sporočili našemu romarju (če je treba, tudi po
gospodarjih v Frohsdorfu, bodisi grofa ali grofice), da bi stanje takoj popravili.«
Če hočemo razumeti pomen tega premetenega hudobnega podtikanja, mo-
ramo vedeti, da je iz neke cerkvene ustanove v Turin prišel domov deček, oku-
žen z določeno boleznijo. Čeprav ni bilo mogoče vedeti, da deček ne prihaja iz
Oratorija, so prostozidarski krogi hoteli zahtevati od higienskega zavoda, naj
uvede preiskavo v zavodu. Samo velikemu vplivu hišnega zdravnika je uspelo,
da niso naredili take nesramnosti. Toda za to je doktor Albertotto zvedel zelo
pozno in obrekovanje se je že razširilo po časopisju. Zato je bilo treba laž javno
preklicati.
Kakih petdeset časopisov po celem polotoku se je pridružilo nizkotni ob-
tožbi. Ravnatelj don Lazzero je prvi zavrnil obtožbo. Edino milanski Secolo je
imel gluha ušesa, čeprav so mu poslali še drugo, priporočeno pismo. Šele dva-
najst dni pozneje je objavil pozno in ponarejeno opravičilo. Don Bosko, sov-
ražnik tožarjenja pred sodiščem, ni dovolil, da bi Secolo tožili, dovolil pa je don
Bonettiju, da ga je oklestil v Vestniku s člankom z naslovom Stari in moderni
lažnivci. Članek so izdali tudi v knjižni obliki in ga na veliko razpečevali. Pisec je
v njem zavrnil tudi lažne trditve o bolezni grofa Chamborda.
Gazzetta del Popolo je don Boska ponovno napadla 22. julija. Pretvezo za
napad je vzela iz članka, ki ga je 2. julija objavila Unità Cattolica o njegovem
potovanju v Frohsdorf. Margottijev časopis je med drugim omenil tudi don Bo-
skovo povabilo vojvodi, da naj bi po ozdravljenju prišel v Turin. To novico je
Gazzetta vzela celo za svojega bojnega konja. »Tukaj se zadeva,« je pisal časopis,
»zapleta, kajti dokler politično komedijo klerikalnega pretendenta na francoski
prestol igrajo v Avstriji, se Italija lahko smeji in skomiga z rameni. Če bi pa isto
igro hoteli uprizoriti v kakem italijanskem mestu, ki ima skupno mejo s Fran-
cijo, tedaj morajo ne samo naprednjaki, republikanci, temveč tudi vsi zmerni
vzklikniti sanfedističnim12 igralcem: stoj, nikakor naprej!« Dne 29. julija mu
je Unità ostro odgovorila in na koncu sklenila, da grof Chambord ne prihaja v
Turin zato, da bi buril duhove, temveč da bi molil.
11 Natančneje bi morali reči škofijski konvikt, ki je bil odprt ob semenišču za klerike. Gojenci iz
premožnih družin so nosili uniforme in so obiskovali gimnazijo, kakor če bi bil to kakršen koli
zasebni konvikt.
12 Sanfediste so imenovali pripadnike politično–verske skupine, ki je v južni Italiji delovala proti
vdoru Francozov in proti francoski vladi po revoluciji. Člani so se imenovali »pripadniki svete
vere«.

23.5 Page 225

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
225
V Frohsdorfu je don Bosko zapustil najlepši spomin, kakor moremo to pov-
zeti iz nekega dragocenega dokumenta. Don Rua se je podvizal, da je v svojem
in don Boskovem imenu pisal grofici in poslal skupna pisma rokodelcev in dija-
kov, in je dobil naslednji odgovor v latinskem jeziku.
Velečastiti gospod don Rua!
Vaše pismo mi je seglo do srca. Prebrala sem ga našemu dragemu bolniku in oba
se toplo zahvaljujeva vam in našemu dragemu don Bosku za vsako vašo besedo. Za
mojega soproga in zame je bilo veliko veselje, da sva mogla prejeti njegov blagoslov
in biti deležna molitev toliko čistih in nedolžnih src, ki prosijo za meni tako dragega
bolnika.
Hvala Bogu zaznavamo sicer počasno napredovanje zdravja kljub majhnim krizam,
ki prihajajo pa se zopet umirijo. To nam daje upanje na popolno ozdravljenje, ki ga
bomo, kakor pravi don Bosko, dosegli z vztrajno potrpežljivostjo. Obema se zahva-
ljujemo tudi za tako značilna pisma sinov don Boskovega Oratorija, tako rokodelcev
kot dijakov. Moj soprog mi, medtem ko pišem to pismo, izrecno naroča, naj prosim
dragega don Boska, da bi nadaljeval svoje molitve, ki jim tako zelo zaupa.
Spomin na dva dneva, ki ste jih vi don Rua in don Bosko prebila pri nas, nam bo ved-
no ostal. Veselimo se, da se je vajino potovanje srečno končalo. Temu se prav nič ne
čudim, ker vajini dobri in sveti duši gotovo spremljajo vaši angeli varuhi.
S tem končujem in obnavljam dragemu don Bosku in vam zagotovilo naše hvaležno-
sti in globoke vdanosti, s katerima se poslavlja vaša najvdanejša
Maria Teresa
Grofica De Chambord.
Frohsdorf, 29. julij 1883
Moj soprog mi naroča svoj posebni pozdrav vaši uglednosti.
O poteku bolezni je tajnik Huet du Pavillon 31. julija pisal don Rui: »Po
vašem odhodu se je stanje njegovega veličanstva sicer počasi, pa stalno izbolj-
ševalo in zdravniki začenjajo izražati upanje. Zdi se, da se je Gospod dal ganiti
od toliko molitev in zlasti še od molitve častnega in svetega don Boska. Bodite
tako dobri in mu izrazite vso hvaležnost. Tudi vi imate tu svoj delež, ker ste
tudi vi molili, da smo izprosili ozdravljenje našega vzvišenega bolnika […] Ta
milost, ki ni, kakor je dejal sam vaš sveti predstojnik, samo dar osebno monsi-
njorju, temveč sveti Cerkvi in zato v Božjo čast.« Kakor moremo razbrati iz teh
besed, so francoski legitimisti šteli usodo Cerkve za povezavo z usodo Francije,
da ne rečemo neločljivo povezano z monarhijo. To je bil tudi vzrok, zakaj so v
pričakovanju konca tretje republike uporabili ne popolnoma zakonita sredstva
za obrambo verskih interesov ter tako dali priložnost sektašem, da so razširili
svoje hudodelsko početje. To priznavajo najbolj razsvetljeni legitimisti in to je
bila tudi don Boskova misel, ki jo je izrekel ob odstopu sodnikov leta 1880.
Stvari so v Frohsdorfu iz dneva v dan napredovale, tako da je Le Croix v svo-

23.6 Page 226

▲back to top
226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
jem dnevnem poročilu o Bolezni grofa De Chamborda 25. julija namesto bolezen
grofa De Chamborda napisal zdravje grofa de Chamborda in 31. julija namesto
Zdravje Okrevanje. Med razcvetom vedno večjega upanja so prosili don Boska,
da bi grofu poklonil podobo Marije Pomočnice s svojim podpisom. Poslal jo je
4. avgusta in na hrbtni strani napisal prošnjo Mariji Vnebovzeti: »O Marija, v
čast tvojemu vnebovzetju podeli poseben blagoslov svojemu sinu Henriku in
njegovi dobri soprogi. Podari jima trdno zdravje in vztrajnost na poti, ki vodi v
nebesa. Tako bodi.«13
Na začetku avgusta so bili zdravniki že tako zadovoljni s stanjem, da se jim
ni zdelo potrebno izdajati zdravniško poročilo. Vojvoda je prebiral pisma, se
šalil ob novicah, ki so jih o njem prinašali časopisi, prebil ure in ure v parku in
bil navzoč pri lovskih pogonih. Navdušen lovec je 4. avgusta zahteval puško in
s svojega naslanjača s tresočo se roko vzel puško, si jo uprl na prsi, pomeril na
jelena, sprožil in ga zadel. Ko so zdravniki zvedeli za to muhavost, so mu strogo
prepovedali, da bi si še kdaj dovolil tako neprevidnost. Zdravniki so imeli prav,
neprevidnost je bila usodna. Pismo don Bosku iz njegovega ožjega kroga ple-
mičev grofa De Montija je poročalo, da je lov trajal pet ur, da ga je puška, ko je
princ streljal, udarila v trebuh. Štiri dni pozneje so se zdravniška poročila spet
pojavila in prikazovala precej nezadovoljivo stanje. Don Bosko je v teh okoliš-
činah pisal princesi:
Gospa princesa!
Časopisi poročajo nezadovoljive novice o zdravju gospoda princa De Chambora, kar
me zelo prizadeva. V vseh naših hišah nenehno molimo. Jaz vsak dan mašujem in pro-
sim za tako zelo zaželeno milost, za popolno zdravje grofa De Chamborda. Te naše
molitve, združene s tistimi, ki jih po celi Evropi opravljajo zanj, bodo brez dvoma
uslišane, razen če Bog v svoji neskončni previdnosti meni, da bi vzvišenega bolni-
ka poklical k sebi po plačilo za njegovo krščansko ljubezen in krepostno življenje. V
tem primeru bomo rekli: tako je bilo všeč Gospodu in tako se je zgodilo. Vendar sem
prepričan, da ta trenutek še ni napočil. Medtem ko goreče prosimo, da bi dosegli
zdravje za gospoda grofa, ne pozabljamo dvigati gorečih molitev za vas, gospa prin-
cesa, in za vso vašo družino. Bodite tako dobri in zmolite kako molitev za ubogega
pisca teh vrstic, ki ima v svoje veličastvo visoko čast, da se imenuje vašega visočan-
stva najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. avgust 1883
Te spodbude so bile nadvse primerne, ker so bili dnevi življenja grofa De
Chamborda šteti. Ni bilo več mogoče vzdržati slabotnosti. Dne 24. avgusta zjut-
13 O Marie, en honneur de votre Assomption au Ciel, portez une particulière béuédietion à votre fils
Henry et à son èpouse charitable, et leur accordez b;onne sauté, la persévérance dans le chemin
du Paradis. Ainsi soit-il. Turin, 4 Aoút 83. Abbé J. Bosco.

23.7 Page 227

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
227
raj je vrnil dušo Bogu. Zadnji potomec sv. Ludvika, francoskega kralja, je izdih-
nil prav na praznik svojega slavnega prednika.
V svojem dostojanstvu izgnanca je bil Henrik V. spoštovan predstavnik ve-
likih začetkov in starodavnega monarhičnega izročila. Lahko bi skrajšal svoje
izgnanstvo s pogoji, ki so se njemu zdeli dvomljivi, zato je raje vse do zadnjega
z velikim dostojanstvom in ponosom prenašal svojo resnično nesrečno usodo.
Nikdar ni vladal, vendar ga štejejo med tiste, ki so nosili krono. Če je štel za
nedotakljive svoje kraljevske pravice, je bilo zato, ker jih je štel za neločljive od
francoskih izročil in od narodnih koristi svoje domovine. Toda v polstoletnem
izgnanstvu ni dal nikdar niti najmanjšega povoda, s katerim bi podpiral naspro-
tja, ki bi mogla voditi k državljanski vojni.14 Toda to, kar je najbolj odlikovalo
njegovo osebo, je bilo visoko katoliško čutenje, po katerem je uravnaval vsa
svoja zasebna in javna dejanja. Celokupno republikansko in radikalno pariško
časopisje se je poklonilo značaju pokojnika.
Na pismo z dne 14. avgusta, ki ga je pisal princesi, don Bosko ni dobil od-
govora. Po enem mesecu in pol pa je Božji služabnik pisal ali dal pisati opatu
Curéju in priložil tolažilne besede za vdovo. Na njen odgovor ni bilo treba dol-
go čakati. Vsebina pisma je ponoven dokaz izrednega vtisa, ki ga je zapustil v
Frohsdorfu, obenem pa kaže zveličavne učinke, ki jih je njegov obisk pustil v
duši bolnika, za čigar duhovno korist je mislil pred vsem drugim.
Odlični in velečastiti don Bosko!
V svoji izbrani dobroti in krščanski ljubezni ste mi gotovo odpustili, ker vam nisem
odgovorila na vaše nadvse ljubeznivo pismo z dne 14. avgusta, ko sem še v nepopisni
skrbi bedela nad svojim angelom, ki je sedaj v nebesih. Toda niti takrat niti dolgo
potem nisem mogla pisati; najprej zato, ker sem bila pobita od skrbi in naporov,
potem se mi je ponovil katar, od katerega pa z Božjo pomočjo okrevam. Danes sem
prebrala ganjenja polno pismo, ki ste ga narekovali za opata Curéja in v katerem mi
govorite o toliko dragih stvareh, ki so mi, to vam lahko zagotovim, šle do dna srca,
saj so vaše besede odsev mojih misli in povedo to, kar čutim in kar vedno pravim: Oh,
popolnoma prepričana sem, da je moj angel v nebesih. Umrl je kot svetnik, z neskalje-
nim mirom očaka, ne da bi najmanj spremenil izraz svojega obraza, vedno v molitvi
združen z Bogom, ki ga je vzel k sebi v najbolj primernem trenutku.
Odkar ste ga zapustili vi, se nikdar ni pritoževal, nikdar ni bil nepotrpežljiv. Vedno je
Bogu daroval svoje trpljenje, združen s trpljenjem N. G. J. K., in se zahvaljeval, da je
mogel trpeti že na tem svetu. Z eno besedo, umrl je na zavidanja vreden način, in ko
sem trpela ob njem, se mi je zdelo, da moram z njim umreti! In to občutje, ki mi ga je
Gospod položil v srce in ki je bilo upanje, da je vse tako, mi je dajalo moči, da sem vse
prenesla s pogumom, ki mi ga je mogel dati samo Gospod! Trenutek pa, ko mi ga je
Gospod vzel, in ko me je pustil tukaj samo, oh, moj Bog … Toda Bog mi ga je dal in ga
14 Te sodbe so povzetek dveh člankov v Revue des Deux Mondes, 1. in 15. september 1883.

23.8 Page 228

▲back to top
228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ohranil v mojo neizmerno srečo, radost in tolažbo celih 37 let tukaj na zemlji. Bog mi
ga je vzel, naj bo češčena in hvaljena njegova sveta volja. Oh, da bi mi sedaj Bog po-
magal, da bi bila vsa njegova, da bi mogla ob svojem času, ko bo prišel lepi trenutek,
ki je edino pomemben, priti k mojemu angelu in vso večnost slaviti Boga. Zahvalju-
jem se vam, kolikor morem in znam, za vaše molitve zame in za moje slabotne moči.
Nikoli ne bom nehala biti vedno globoko hvaležna in vdana.
Maria Teresa
Frohsdorf, 14. oktober 1883
Grofica je ohranila globoko spoštovanje tudi pozneje, kakor je mogoče raz-
brati iz pisma, pisanega marca 1884. Zdi se, da je don Bonetti videl grofičina
pisma don Bosku in jih v spodbudo bralcem hotel objaviti. Ko je grofica zvedela
za to, je prosila don Boska, naj tega ne stori.
Velečastiti in dragi don Bosko!
Vaše tako ljubeznivo pismo z dne 13. februarja bi moralo dobiti hiter odgovor, toda
moje vedno negotovo zdravje mi ne dopušča, da bi do večera končala stvari, ki sem si
jih namenila storiti čez dan, tako da komaj sedaj lahko vzamem v roke pero in vas za
božjo voljo prosim, da ne bi objavljali ničesar, kar vam pišem … Pišem po domače in
vi me morate razumeti. Toda moja pisma ne zaslužijo drugo, kot da jih, potem ko jih
preberete, vržete v peč. Govorim vam z odprtim srcem in vem, da mi verjamete. Ne
dajajte v tisk tega, kar pišem. Odkar sem izgubila svojega dragega angela v podobi
svojega soproga, želim, da se ne bi več govorilo o meni, kakor da bi bila že pokojna z
njim v Kostanjevici [Castagnavizza]. Želim si samo še to, da bi služila Gospodu, kakor
in kjer on hoče, kolikor morem in moram, vse drugo je zame brez pomena. Poleg
tega imam poseben razlog, da si želim, da se o meni ne bi nič govorilo, ker je na tem
svetu toliko spletk, v katere ne bi bila rada vključena. Da bi dosegla to, ni druge poti
kot ta, ki sem jo začela hoditi, kakor hitro je bil moj Henrik pokopan, se pravi, da se
umaknem popolnoma iz vsega, kar bi moglo biti povod, da bi govorili o meni, in bi se
tako znašla v zadevah, ki se me ne tičejo. Če bi pisma izšla v Salezijanskih vestnikih,
ki so sicer polni dobre volje, in bi se po drugi plati prav gotovo našli spletkarji, ki bi
mogoče hoteli priti do mene in bi se morala vmešavati v reči, ki se me popolnoma nič
ne tičejo.
Branje vaše pisave mi kar dobro uspeva in mi je v veliko zadovoljstvo. Ne morem se
vam zadosti zahvaliti za molitve, ki jih vi in vaše sirote opravljate zame in za katere
čutim, da so mi v veliko pomoč. S prošnjo, da bi jih še nadaljevali, ostanem z vami
povezana v srcu Jezusa in Marije. V hvaležnosti in spoštovanju
Maria Teresa
Gorica, 1. marec 1885
Nekega dne je don Bellamy vprašal don Boska, kako je mogel trditi, da gro-
fova bolezen ni bila ad mortem, ko pa je potem le umrl. Trikrat mu je ponovil
vprašanje in šele tretjič je dobil odgovor. Božji služabnik mu je skoraj jezno
odgovoril: »Bog mu je vrnil zdravje za Francijo in ne zato, da bi šel na lov … Nje-

23.9 Page 229

▲back to top
BiS 16 — 11. poglavje
229
govo mesto je bilo v Franciji. Grofica ga je vedno zadrževala, ker se je bala, da se
ne bi ponovili dogodki iz leta 1793 … Misel na morišče jo je plašila.« Verjetno
smemo iz teh don Boskovih besed sklepati, da tako on kot mnogi drugi ugledni
cerkveni možje ni odobraval vojvodovih pomislekov, ki so bili prej dinastijski
kot verski. Don Boskovo načelo v podobnih okoliščinah je zagovarjalo možnost
uporabe vseh sredstev, če so le bila moralna.15
15 Veliko se je razpravljalo in slepomišilo glede vzroka smrti. Du Bourg meni v svoji knjigi, da je
šlo za hudodelsko zastrupitev in v potrditev navaja dejstvo, da avtopsija ni odkrila raka. Toda
monarhist Gaulois je 25. avgusta objavil poročilo z Dunaja 24. avgusta, v katerem je rečeno: »Spo-
ročilo, ki so ga doktor Volpian, Drache in Meyer poslali grofu De Blacasu, navaja diagnozo, ki
pravi, da je monseigneur umrl zaradi raka na želodcu, odpovedi ledvic od enthariritis universalis
[splošne odpovedi]. Res je, da je ta diagnoza bila podana pred avtopsijo. Vedeti pa moramo, da
Volpian ni bil istega mnenja s svojimi avstrijskimi kolegi o rakastem čiru. Neposredni vzrok smrti
so družinski člani in prijatelji videli v udarcu s puško na želodec. To so povedali jeseni 1884 gro-
fje De Charette in De Maistre in trije ali štirje drugi francoski gospodje, ki so obiskali don Boska.
Pri razgovoru je bil navzoč tudi don Lemoyne.

23.10 Page 230

▲back to top
12. poglavje
NOVI NADŠKOF V TURINU
Tri dni pred don Boskovim potovanjem v Frohsdorf je Margotti po zaseb-
nih poteh zvedel, da je papež za novega nadškofa v Turinu imenoval kardinala
Alimondo. Dne 11. julija je Unità Cattolica novico tudi objavila. To imenovanje
je med prebivalci naredilo dober vtis. Don Bonetti je v pismu kardinalu Nini
prekipeval od veselja. Pisal je:1 »Ne morem skleniti tega pisanja, ne da bi po-
vedal, da imenovanje kardinala Alimonde za turinskega nadškofa vsi imamo
za izredno milost Božje dobrote. Oh, kako dober je Gospod! Oh, kako dobro
naš sveti oče pozna potrebe posameznih Cerkva! Ni mogoče, da ne bi v njem
videli delovanja Božjega Duha. Sedaj vsi trdno upamo, da se je za to nadškofijo
začelo novo obdobje, in salezijanci vidijo v tem tudi novico miru, da bodo lažje
delali za Boga in za duše.« Tudi naš svetnik je pisal istemu kardinalu:2 »Ne
morem zadosti opisati navdušenja, s katerim so sprejeli novico, da je kardinal
Alimonda imenovan za nadškofa v Turinu. To bo posebno poglavje v zgodovini
te nadškofije.« Prokuratorju je že naročil, da naj Alimondi izroči čestitke v nje-
govem imenu in v imenu vseh salezijancev. Potem pa je pisal naravnost njegovi
eminenci, ki je bil na zdravljenju v Castellammaru di Stabia. V odgovor je dobil
zahvalo in nekaj spodbudnih besed: »Prihajam v Turin z zaupanjem v molitve
dobrih pri Bogu in z željo, da bi izpolnil Božjo voljo, ki jo vidim v želji svetega
očeta. V spodbudo mi je tudi veliko dobrodelnih ustanov, med njimi tudi vaša
Družba z različnimi dobrodelnimi vejami. Molite zame pri Devici Pomočnici, ki
z milostmi in čudeži z vami ni bila skopa, povabite k molitvi še druge. Pozdrav-
ljam vas, objemam vas z očetovsko ljubeznijo in blagoslavljam vas, vaše vele-
častite brate in vso vašo veliko družino.«3
Piemontska prestolnica že kakih sto let ni imela nadškofa kardinala, zato je
1 Turin, 20. julij 1883.
2 Turin, 31. julij 1883.
3 Castellammare, 5. avgust 1883.

24 Pages 231-240

▲back to top

24.1 Page 231

▲back to top
BiS 16 — 12. poglavje
231
bila brez dvoma velika čast za to slavno mesto, da je dobila predstavnika te naj-
višje cerkvene ustanove, poznanega po kreposti in ugledu. Rodil se je v Genovi
1818. Bil je rektor semenišča, kanonik dekan stolnice v Genovi, škof v Albengi.
Pridobil si je velik ugled učenega in uspešnega pridigarja. Osem zvezkov konfe-
renc o Nadnaravnem in štirje zvezki Problemov 19. stoletja so mu pripravili od-
lično mesto med velikimi katoliškimi apologeti. Znan je bil po svojem vedrem in
razumevajočem duhu, ki je bil prav v tistih ostrih političnih nasprotjih izredno
potreben za korist duš. Vse je kazalo, da bodo njegov prihod z veseljem sprejeli
verniki in s spoštovanjem liberalci različnih stopenj.
Za njegov godovni dan mu je don Bosko želel dati še poseben dokaz svojega
zadovoljstva. Dal je lepo vezati nekaj svojih knjig, ki so pred kratkim izšle v novi
izdaji, in mu jih je poslal v dar.
Priložil je molitev, ki jo je sam sestavil v čast kardinalovega nebeškega zaš-
čitnika: »Molitev k sv. Kajetanu. Sveti Kajetan, ki si storil toliko čudovitih del v
življenju in po smrti, bodi stalen zaščitnik svojega zvestega služabnika kardina-
la Alimonde. Izprosi mu od Gospoda trdno zdravje, da bo prišel čim prej med
nas, kjer ga njegova čreda nestrpno pričakuje in se izroča v njegove roke ter
je pripravljena storiti in reči vse, kar je v večjo Božjo slavo. To je don Boskova
prošnja in prošnja vseh salezijancev. Turin, 7. avgust 1883.« Dar je spremljalo
naslednje pisemce:
Prevzvišena eminenca!
S temi kratkimi besedami in ponižnim darom teh knjig želim izraziti spoštljivo po-
častitev vse salezijanske družbe in ponižno in spoštljivo prosim za vaš sveti blagoslov.
Najvdanejši in najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. avgust 1883
V konzistoriju 9. avgusta je bil kardinal slovesno imenovan za nadškofa v
Turinu in je prosil za palij, ki mu ga je izročil sveti oče naslednje jutro. Neki
milanski časopis se je znesel nad don Margottijem in ga predstavljal kot vodjo
nasprotnikov nadškofovske oblasti, pri čemer ni prizanesel niti don Bosku.4
»Don Margotti (to so besede časnikarja) dela po človeško in navaja don Boska,
da dela za Božje cilje. Knjige, ki so bile natisnjene, govorijo o don Boskovih ču-
dežih, katerih zadnji bi bil ozdravitev Chamborda.« Koliko neresnic v kratkih
besedah! Če prelistamo letnike časopisa Unità Cattolica, ne bomo našli niti ene
manj spoštljive besede do svojih nadškofov. Vse, kar sledi o čudežih, zasluži isto
oceno, kakor je to dobro znano vsem bralcem. Članek se je končeval takole:
»Turinska škofija že dalj časa kaže podobo iztirjenega vlaka. Treba se je spraviti
na tirnice in odkazati vsakemu svoje mesto. Neupravičene zlorabe bi se lahko
4 Corriere della Sera, 20.–21. avgust 1883.

24.2 Page 232

▲back to top
232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
odpravile z novim nadškofom. To upam, vendar ne verjamem. Že vsa Margotti-
jeva vnema in z njim celotnega njegovega spremstva, ki napovedujejo izreden
sprejem novega pastirja; naslavljanja, odposlanstva in slavospevi časopisov
naznanjajo, da upajo, da bodo v Alimondi, nadvse mili naravi in nesposobne-
mu, da bi odkrival človeške zvijače, igrali igračko, s katero bodo delali, kar bodo
hoteli. To pa bi bila, če bi se uresničilo, velika škoda.« Politika pod krinko verske
zavzetosti je začela kaliti vodo.
Kar se tiče salezijancev, je pomembno, da je papež istočasno z imenova-
njem Alimonde preklical vse odredbe iz prejšnjega leta, ki so don Bonettiju pre-
povedovale delovanje v Chieriju, kot smo o tem poročali v petnajstem zvezku.
Zelo verjetno je, da odlok najvišje oblasti ni bil izdan brez sodelovanja novega
nadškofa. Zato se je don Bonetti čutil dolžnega, da se je živo zahvalil in se po-
polnoma izročil v njegove roke. »Moj glas,« je pisal,5 »in moje pero nista dosti
vredna, to je res, toda s tistim malo, česar sem zmožen, bom pod vodstvom
svojega častitega don Boska storil vse, da vam bom olajšal izpolnjevanje vašega
pastirskega apostolata.« Kmalu bomo videli, kako se mu je ponudila priložnost,
da je od besed prešel k dejanjem. Kardinalov odgovor ni mogel biti bolj lju-
bezniv.6 Napisan je z roko tajnika, ker je Alimonda le s težavo pisal in je zato
narekoval; na koncu pa je vendarle lastnoročno pripisal dve vrstici, ki se glasita:
»Moji spoštljivi in ljubeznivi pozdravi vašemu nadvse dobremu predstojniku
don Janezu Bosku.«
Don Bonettijeva vrnitev v Chieri je z ene strani obnovila spomin na njegovo
gorečnost, z druge pa je zbudil stare mržnje. Niso samo potihoma šepetali med
seboj, temveč so povzdignili glas tudi v časopisju. Seveda je bila resnična tarča
don Bosko: »don Bosko in njegovi pripadniki v Chieriju, mravljišču duhovnikov
in fratrov, so skrbeli za pobožnjakarice in mlada dekleta. Zavajali so neizkuše-
na dekleta, da bi polnili samostane, katerih podružnice, ki so že prepovedane
po zakonu, je treba tudi dejansko odpraviti. Glavni predstavnik tega početja je
ustanova, ki je nastala skrivaj, tako da se oblast sploh ni zavedala. Ustanova ima
sedež v poslopju, ki ga je ta podedoval od nekega gospoda, znanega po svetoh-
linskih dejanjih. Tam osem nun s pretvezo šole vceplja neizkušenim deklicam
zavračanje družine, da bi jih potem z običajnimi spletkami pripravile in z ob-
ljubami prisilile, da bi zapustile svoje matere in sprejele pajčolan, ki ga bodo
strgale s sebe in obžalovale svojo nesrečo. Veliko jih je že postalo žrtev tistih
Božjih služabnic in marsikatera družina že objokuje odhod kake lahkoverne
sorodnice. S pretvezo, da mora v Nizzi opraviti izpit, je pred kratkim odšla neka
petnajstletna dekle z redovno predstojnico tja in pustila doma sami staro ma-
5 Dodatek, št. 85. Da bomo lažje razumeli, kaj se je dogajalo pred tem, bo koristno prebrati don
Bonettijevo prošnjo kardinalu Nini, napisano junija tega leta (Dodatek, št. 86).
6 Dodatek, št. 87.

24.3 Page 233

▲back to top
BiS 16 — 12. poglavje
233
ter in mater. Nihče se ne zanima za te nečloveške zgodbe, vendar upamo, da bo
odgovoren glas liberalnega časopisja zbudil iz spanja odgovorne oblasti.«7 Cilj
vsega tega natolcevanja je bil zadeti chieriški oratorij in dekliški konvikt hčera
Marije Pomočnice.
Ni bilo težko ostro odgovoriti in z don Boskovim dovoljenjem je don Bonetti
s stvarnimi dokazi zmagoslavno razglasil: »Don Bosko izziva kogar koli v Chi-
eriju, da dokaže nasprotno.«8 Nihče ni niti kihnil. Vendar ni bilo lahko odpra-
viti sumničenj, ki se zbudijo iz takih obtožb na račun verskih oseb in njihovih
ustanov. Mi za zdaj ne bomo dodali ničesar. Don Bonettiju se ni bilo treba bati
ničesar, ker je imel dobro zavarovan hrbet.
Dne 7. oktobra je kardinal, ki se je držal navade, da je pred svojim uradnim
nastopom nagovoril vernike, poslal Turinčanom svoje prvo pastoralno pismo z
naslovom Božja predstava Katoliške cerkve. V pismu je razpravljal o apostolo-
vih besedah kristjanom v Korintu: Spectaculum facti sumus mundo et Angelis et
hominibus. Gazzetta del Popolo je objavila sovražno, zlobno in neumno kritiko,
ki je izzvala prezir don Bonettija in ga privedla na misel, da bi napisal delce,
polno ognja, z naslovom Un moscherino e un'Aquila [Komar in orel]. Brezplačno
so razdelili več kot sto tisoč izvodov. Komar je skušal odgovoriti in govoril o
»boskovski knjižici« in »boskovskem zagovorniku« njenega pisatelja z nami-
gom na don Boska. Vendar se je s tem odgovorom klavrno osmešil.
Ko se je bližal dan nadškofovega prihoda, je don Bonetti ponovno izdal svoj
spis kot dodatek h kratkemu življenjepisu njegove eminence Alimonda. Iz misli
nepoučenih je bilo treba odstraniti predsodke, ki so jih sektaši sejali proti osebi
novega pastirja.
Odbor gospodov, ki so pripravljali slovesen prihod, si je zamislil poseben
Album, v katerem bi zbrali misli in podpise uglednih meščanov, jih zvezali v
lepo knjigo in jo izročili nadškofu ob nastopu njegove službe. Listino so izro-
čili v podpis tudi don Bosku, ki je napisal v latinskem jeziku: Maria sit tibi et
omnibus Dioecesanis tuis auxilium in vita, levamen in angustiis et in periculis,
subsidium in morte, gaudium in coelis. – Joannes Bosco Sacerdos, Rector Maior
[Marija naj bo tebi in vsem tvojim škofljanom pomoč v življenju, tolažba v teža-
vah in stiskah, pomočnica v smrti in radost v nebesih. – Duhovnik Janez Bosko,
vrhovni predstojnik].
Toda prostozidarji so si na vse kriplje prizadevali, da bi ovirali miren pri-
hod kardinala v Turin. Njegova vdanost papežu je zanje pomenila hudodelstvo
nad osramočeno domovino v tistih letih žolčnega antiklerikalizma.
Takoj po imenovanju za nadškofa je kardinal pisal turinskemu županu Di
Sambuyu pismo, ki ga je ta prebral občinskemu svetu in hkrati obvestil, da je že
7 Gazzetta del Popolo, 6. oktober 1883.
8 N. m., 13. oktober 1883.

24.4 Page 234

▲back to top
234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
prišel kraljevi eksekvatur. Vse je dalo misliti, da bodo predstavniki mesta ura-
dno sodelovali pri sprejemu. Tedaj pa je izšla anonimna knjižurica, ki je svarila
pred tako veliko nevarnostjo. Nosila je naslov Klerikalizem v Turinu in je bila
namenjena občinskemu svetu. Prostozidarski žolč se je cedil iz vsake vrste. S
polnim prgiščem je metala žalitve proti sveti osebi nadškofa. Tudi don Bosku
ni bilo prizaneseno. Proti njemu so klicali na boj s temi besedami: »Turin mora
prenehati biti mesto revolucije in postati središče verske obnove v Italiji, mora
prenehati biti trdnjava revolucije in postati posebno ljubljeno mesto Marije Po-
močnice! Tako pridigajo klerikalci in ne brez uspeha […]. Z vztrajnostjo, ki bi jo
bilo norost zanikati, z vztrajnostjo načrtnega dela, ki jim je v čast, so posejali
po mestu in okolici vzgojne zavode, dobrodelne ustanove, gojišča klerikalizma.
Don Bosko ima med nami svojo materno hišo. Ta čudoviti človek, sposoben, da
bi navdihnil eno najuspešnejših Smilesovih strani, ki je iz niča znal napolniti Ita-
lijo in Evropo s svojo slavo, to živo utelešenje silne moči klerikalizma ima svoj
generalni štab v našem mestu. Tukaj oblikuje svoje duhovnike k slepi, pasivni,
neumni pokorščini in jih prenapaja s predsodki, trdovratnostjo, nestrpnostjo,
da bi jih jutri poslal v naše kraje oznanjat klerikalizem.« Na svoj način je ta pi-
sec kazal manj nezaupanja za don Boska kot veliko drugih.
Do žalitve je prišlo tudi v gledališču. Dne 16. novembra so v Gerbinu igrali
neko prirejeno prostozidarsko dramo proti legitimistom.9 Eden izmed igral-
cev je rekel: »V Italiji ni drugih legitimistov kot papež in don Bosko.« Neki glas
iz dvorane je vzkliknil: »In kardinal Alimonda.« Vsa dvorana je divje zaploskala.
Stvari so se zamotale ob vprašanju, kako izvesti sprejem. Vprašanje se je
glasilo: Ali naj prvi predstavnik oblasti in njegov sosvet gredo sprejet cerkve-
nega kneza, ki je vljudno obvestil župana in občinske svetovalce, da bo 18. janu-
arja popoldne prispel v Turin? Trije največji piemontski časopisi bolj ali manj
sektaško naravnani so rekli ne. Župan, občinski svet in ljudstvo pa so rekli da.
Ko je Alimonda zvedel za to nesoglasje, je sklenil, da bo prišel v Turin popolno-
ma osebno. »Duhovni oče Turinčanov,« je dejal, »tudi tistih, ki me ne sprejema-
jo, noče, da bi bil njegov prihod v novo domovino vzrok za nesoglasje. Prinašam
mir in medsebojno ljubezen in sem pripravljen za Turin še marsikaj žrtvovati,
npr. odpovedati se slovesnemu sprejemu.« Toda župan se zaradi dostojanstva
mesta ni hotel pokoravati pritiskom, prepričan, da zato, če smo liberalci, še ni
treba, da bi bili neolikani.
Ko pa je nadškof uvidel, da bi bil slovesen sprejem lahko povod za kako
nesoglasje in nevšečnosti, se je 15. novembra v plemenitem pismu iz Genove
zahvalil za vse izraze časti, ki so jih pripravili zanj, in je izjavil, da se odpoveduje
vsemu javnemu in uradnemu sprejemu. Zato se je popoldne 18. novembra po-
9 Naslov se je glasil I Narbonneire La-Tour.

24.5 Page 235

▲back to top
BiS 16 — 12. poglavje
235
polnoma zasebno odpravil v stolnico, kjer so ga pobožno sprejeli duhovniki in
ljudstvo, in opravil predpisano obredne slovesnosti. Sramotilni vzkliki nekate-
rih razgrajačev ob mimohodu zaprte kočije so želi neodobravanje vseh pame-
tnih ljudi, obenem pa so pokazali moralno in državljansko revščino nekaterih
strank.
Dobri meščani so si šteli za dolžnost, da so zasebno pozdravili kardinala.
Eden izmed prvih je bil don Bosko. Vestnik je v februarski številki omenil ta
obisk in »besede, polne največje naklonjenosti«, ki mu jih je izrekel nadškof,
vendar besed samih ne navaja. Njegova eminenca in don Bosko sta se potem
prvič javno srečala v cerkvi sv. Janeza Evangelista 27. decembra, na dan apos-
tolovega praznika. Kardinal je daroval mašo ob osmih in pred obhajilom spre-
govoril nekaj besed. Po končanem obredu sta z don Boskom obiskala nove pro-
store Oratorija sv. Alojzija, kjer je kardinal nagovoril fante.
Kardinal, ki je izbral oratorijsko tiskarno za natis svojih spisov, še kot nad-
škof ni obiskal don Boskove hiše. Sedaj je moral don Bosko govoriti s kardina-
lom in se je hotel 15. januarja odpraviti v škofijsko palačo. Toda preden se je
napotil tja, je poslal nekoga vprašat nadškofijskega tajnika, ali je njegova emi-
nenca v palači in ali bi ga mogel sprejeti. Kardinal je poklical odposlanca k sebi
in mu dejal: »Recite don Bosku, da mu bom v kratkem odgovoril.« Komaj se je
ta vrnil domov in oddal sporočilo, že se je pred vrati Oratorija ustavila kočija, iz
katere je stopil kardinal in šel pozdravit don Boska. Dejal je: »Da stvar hitreje
uredimo, sem jaz prinesel odgovor don Bosku.« Prišel je proti pol enajsti uri in
se celo uro zadržal v pogovoru z Božjim služabnikom.
Ko je kardinal prišel, je povsod vladala tišina. Medtem pa so na ukaz vsi uči-
telji in mojstri delavnic privedli na dvorišče svoje fante, kapelnik je razporedil
godbenike, zvonarji so stopili k zvonovom in izobesili so zastave. Ko je kardinal
zapustil don Boskovo sobo in stopil na balkon, ga je sprejelo ploskanje in živio
klici, godba je zaigrala in zvonovi so zazvonili. Ni mogel razumeti, kako je bilo
mogoče v tako kratkem času spraviti skupaj vse to. Nameraval je govoriti, toda
zvonovi so ga preglasili. Omejil se je na nekaj besed: »Predragi sinovi, zahva-
ljujem se vam, blagoslavljam vas in se priporočam vašim molitvam.« Zatem je
obiskal tiskarno in tamkajšnje delavce in se čudil novim strojem. Šli so v cer-
kev, kjer ga je v zakristiji čakalo številno zastopstvo hčera Marije Pomočnice, ki
so prišle iz bližnjega zavoda, da bi počastile svojega duhovnega pastirja. Ko so
v cerkvi skupno opravili nekaj molitev, ga je pred cerkvijo na trgu pozdravila
množica vernikov. Ko je ponovno sedel v kočijo, je dejal don Bosku, ki mu je stal
ves čas ob strani: »Hotel sem vam narediti presenečenje, pa ste ga vi pripravili
meni. Bog naj vas blagoslovi, kar si želim iz dna srca.« Bilo je pravo veselje za
vse in vsi so si želeli, da bi ga mogli kmalu spet videti.
Med salezijanci je vladalo splošno prepričanje, da je sveti oče za nadškofa v

24.6 Page 236

▲back to top
Turinu izbral znanega don Boskovega prijatelja. To bi lahko dokazovale besede,
ki jih je sveti oče izrekel don Bosku v avdienci 1884. Brez pretiravanja pa lahko
rečemo, da je bila dobrota kardinala Alimonde previdnostna tolažba don Bosku
v zadnjih štirih letih njegovega življenja. V potrditev teh čustev odličnega prela-
ta so nam lahko vrstice, ki jih je napisal, ko je prejel sporočilo o njegovi smrti.10
Pisal je: »Velečastiti in dragi moj don Janez me ni hotel počakati, da bi mu še
enkrat poljubil njegovo sveto roko in se mu priporočil za priprošnjo pri Bogu!«
Gospod je odločil, da se bo tudi za don Boska uresničilo, kar je bilo rečeno že za
apostole:11 Žalostni boste, tod vaša žalost se bo spremenila v veselje.
10 Pismo don Rui, Genova, S. Francesco d'Albano, 31. januar.
11 Jn 16,20.

24.7 Page 237

▲back to top
13. poglavje
PRIHOD SALEZIJANCEV V BRAZILIJO.
APOSTOLSKI VIKARIAT IN PREFEKTURA PATAGONIJA.
VELIKE MISIJONSKE SANJE
Zgodovina Družbe ima v tem letu dvoje velikih dogodkov: prihod salezi-
jancev v Brazilijo ter ustanovitev apostolskega vikariata in prefekture v Pata-
goniji. Prvi dogodek dokazuje izreden napredek razvoja, ki ga je don Boskova
ustanova začela v tej brezmejni deželi, drugi pa pomeni konec naporov, ki jih
je don Bosko vložil za dokončno cerkveno razmejitev že evangeliziranih in še
ne evangeliziranih pokrajin od bregov Rio Negra vse do Magellanovega preliva.
Zdi se, da je bila Božja odločitev, da je leto 1883 izredno leto v letopisih ne-
ustavljive dejavnosti don Boskovih sinov v Južni Ameriki, kajti prav tega leta so
nadvse pomembne sanje don Bosku odprle prihodnost, ko je videl pred seboj
neizmerno področje, ki je bilo namenjeno njegovim sinovom od Cartagene do
Puntarenasa. Veličastno videnje ljudi in dogodkov, ki človeka osupne. Da pa to
niso bili privid spečega človeka, nam potrjujejo dogodki.
Že šest let je msgr. Lacerda, škof v Riu de Janeiru, prosil in moledoval don
Boska, da bi poslal salezijance v njegovo škofijo. Don Bosko je obljubljal in od-
lašal, dokler ni prišel v Italijo don Lasagna in mu naročil, naj se loti dela za
odprtje prve salezijanske hiše v Braziliji. Don Lasagna, ki je v tem cesarstvu
želel videti ne ene temveč tri postojanke, je takoj pripravil četico sedmih sale-
zijancev, ki naj bi šli v Nicteroy blizu brazilske prestolnice. Ker pa je prav takrat
izbruhnila malarija, je sam škof v bojazni, da bi katerega lahko bolezen napadla,
svetoval, naj počakajo. Ko je kuga pojenjala, je pogumni trop v spremstvu don
Lasagne in pod vodstvom don Michela Borghina 10. julija odplul iz Montevidea
proti Riu de Janeiro.
Odhod so zaznamovali s poslovilnim obredom v cerkvi Santa Rosa v Villa
Colónu. Udeležilo se ga je veliko sotrudnikov in sotrudnic iz glavnega mesta
Urugvaja. Ganjenost tistih, ki so odhajali, se je polastila tistih, ki so ostali. »Ve-

24.8 Page 238

▲back to top
238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
deli smo, da smo se imeli radi,« je pisal don Giordano don Bosku,«1 vendar
nismo mislili, da nas bo ločitev tako prizadela.«
Po štirih dnevih neprijetne vožnje so prispeli v Rio de Janeiro. Škofovo pas-
tirsko pismo, ki so ga povzeli tudi časopisi, je naznanilo njihov prihod, jih toplo
priporočalo dobrodelnosti vernikov in napovedalo gradnjo novega zavetišča.
Takoj so se pokazali učinki, kajti medtem ko so se sovražniki vsega dobrega na
vso moč borili proti vrinjencem, so dobri z velikodušnimi darovi dokazali svojo
naklonjenost. Nekdo jim je ponudil v dar celo opremljeno tiskarno. Toda hiša,
kamor so prišli, je bila veliko premajhna za namene, zaradi katerih so prišli.
Kakor drugod so se naši tudi tukaj nastanili v bližini protestantov, kjer je
njihov deški in dekliški zavod ponosno dvigal čelo blizu njihovega ubožnega
stanovanja in ga skoraj dušil v svoji senci. Naši so se odločili, da bomo novo
ustanovo imenovali po Mariji Pomočnici v tihem upanju, da bodo materi Božji
Mariji s tem naslovom postavili lepo cerkev, ki bo ogrožene duše branila pred
krivo vero. Zato so takoj poklicali zidarje, da bi pripravili prostore za praznični
oratorij in zavetišče za najbolj ogrožene dečke.
Ena izmed velikih zaslug don Boskovih ustanov v Južni Ameriki je bilo one-
mogočanje protestantskega vpliva. V tem pogledu je bil prihod salezijancev v
Patagonijo in Magellanov preliv zares previdnosten, ker je onemogočil, da bi
protestanti tam zavladali s svojo večino. Velika podjetja v Južni Ameriki so vsa
končala v rokah Angležev.2 Gradnja mostov, vodovodov, cest in celo železnic
so dela angleških podjetnikov, četudi jih nihče ni klical. Uradni prevzem oblasti
nad Falklandskimi (Malvinskimi) otoki 1832 je podpiral širjenje protestantiz-
ma tudi v južnoameriški celini. Ko so naši prišli v Patagonijo, so tam anglikanci
delovali na vso moč in zapeljevali naseljence.
Don Lasagna in don Borghino sta skupaj obiskala cesarja don Pedra II., ki ju
je nadvse ljubeznivo sprejel. Prav tako sta bila izjemno naklonjena tudi princesa
Isabella, domnevna naslednica na prestolu, in njen soprog Gastone d'Orléans,
grof d'Eu, ki sta don Boska spoznala v Parizu. Tudi pokrajinski načelnik jima je
obljubil popolno podporo. Zadovoljen s temi novicami je don Bosko šest me-
secev pozneje na konferenci sv. Frančiška turinskim sotrudnikom navdušeno
pripovedoval o prvih korakih salezijancev v Braziliji in napovedal, da bo v tej
brezmejni deželi zraslo veliko salezijanskih ustanov. To se je dobesedno uresni-
čilo. Leta 1933, ko so obhajali petdesetletnico tega prihoda, je bilo že petdeset
zavodov salezijancev in petdeset zavodov hčera Marije Pomočnice. Don Bosko
jih je predvidel več kot dvesto.
1 Colón, 10. julij 1883.
2 Leta 1868 se je protestantski misijon, ki ga je vodil gospod Tommaso Bridges, naselil na pre-
krasnem kraju, kjer je s prihodom Indijancev nastala naselbina poznejša Ushuaya, glavno mesto
argentinske Ognjene zemlje.

24.9 Page 239

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
239
Želja, da bi imeli oratorije v Braziliji in drugih južnoameriških državah, se
je vnela zlasti ob novicah zmagoslavnega don Boskovega sprejema v Parizu. Ča-
sopisi, ki so prinesli odmev pariških dogodkov tudi v tistih oddaljenih krajih, so
cerkvene in laiške dostojanstvenike navedli na misel, da bi tudi v njihove dežele
presadili to tako uspešno ustanovo. Don Lasagna je imel septembra 1883 na
svoji pisalni mizi že petindvajset prošenj za salezijanske ustanove.3 Ta podje-
tni in goreči človek bi rad dobil od don Boska celo legijo salezijancev. Navduše-
val se je zlasti za Sao Paulo, glavno mesto te istoimenske države. Da bi uslišal
prošnje škofa msgr. Lina Diodata Rodrigueza De Cavallo, je šel tja osebno, obi-
skal razne mestne četrti in v okolici izbral tisto, ki se mu je zdela najprimernej-
ša. Spremljali so ga občudovalci salezijanskih ustanov, pripravljeni, da dajo na
voljo sadove svojih odpovedi in nabirk, samo da bi takoj začeli delo. Vendar je
moral zavrniti te ponudbe. Spodbujal jih je k potrpljenju in vztrajnosti in jim
obljubil, da bo storil vse potrebno, da bo od don Boska dobil ustrezno osebje.
Da je don Bosku pisal tako navdušena pisma, polna ognja, je prispeval tudi
dogodek, ki se je pripetil med zgoraj imenovanim obiskom. Z vrha nekega griča
so mu pokazali hiše in koče, nad katerimi se je dvigal zvonik in nekako boječe
obvladoval vso okolico. Tam se je pred sedmimi leti naselilo nekaj stotin itali-
janskih družin, ki so jih tja zvabili in pripeljali brezvestni izkoriščevalci. Ko je
don Lasagna to slišal, je skočil s kočije in se napotil k najbližji hiši, in ko so nase-
ljenci slišali, da je prišel neki italijanski duhovnik, se je okoli njega takoj zbrala
množica. Eden od navzočih je odprl cerkvico, ki se je v trenutku napolnila z ra-
dovednimi poslušalci. Don Lasagna je imel kratek nagovor. Nemogoče je opisati
veselje teh ljudi, ki so živeli brez duhovnika, brez zakramentov in brez Božje
besede. Njihov položaj je don Lasagna globoko ganil. Razdelil jim je podobice in
svetinjice, kar jih je imel pri sebi, jim dal nekaj zveličavnih nasvetov in odšel s
solzami v očeh. Obljubil jim je, da se bo kmalu vrnil ali poslal koga, ki bo skrbel
za njihove duše. Kakor bomo videli, so salezijanci držali besedo.
Tudi škofa v Paráju in Cuyabáju sta ponovno prosila, da bi salezijanci prišli
v njuni škofiji. Škof v Cuyabáju se je osebno odpravil v Villo Colón k don Lasa-
gni z osnutkom dogovora, ki so ga poslali v Turin. Dne 28. decembra so o tem
predlogu razpravljali na seji vrhovnega sveta in odložili končno odločitev. »Se-
daj iščemo način in sredstva, da bi evangelizirali Falklandske otoke,« pove don
Bosko. »Poleg tega moramo osrediniti naše napore na nov provikariat in novo
apostolsko prefekturo in se ne smemo širiti drugam. Rim hoče dejanja in ne be-
sed. Rim bo čez nekaj let hotel videti sadove v pokrajinah, ki nam jih je zaupal.«
Poglejmo sedaj, česa se je don Bosko lotil v Patagoniji in zakaj je tako govoril.
Indijanci, ki se po vojaškem pohodu generala Roca niso dali podvreči in se
3 Pismo don Lasagne don Lemoynu, San Paolo, 6. september 1883.

24.10 Page 240

▲back to top
240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
niso zatekli v Čile ali odšli proti jugu, so se počasi vračali na svoje domove. Vodil
jih je junaški kačik Namuncurá. Ta drzni borec za neodvisnost Indijancev si je
pridobil veliko izkušenj v bojih proti Argentincem. Pri tem mu je pomagala tudi
prirojena zvitost in spretnost njegovega plemena kakor tudi izredna bistrost.
Nameraval je na roparske pohode, da bi oskrbel svoje ljudi z vsem potrebnim.
Toda tu je bil na straži general Villegas, ki ga je Roca pustil za čuvaja mej na Rio
Negru. Ker je Villegas proti koncu 1883 slutil nevarnost, se je odpravil na nov
vojaški pohod in je za to uporabil v boju proti neodvisnim že podvržene Indi-
jance in jih vključil v svojo argentinsko vojsko. V mesecih decembru, januarju in
februarju je padlo v roke vojakov več kot dva tisoč mož, žensk in otrok, bodisi s
silo bodisi da so se predali. Kakih sto ji je padlo v bojih. Vse to je onemogočalo
misijonarjem, da bi se odpravili na področje, kjer so delovale vojaške sile, in
tudi skrb za ujetnike je bila otežena. Ujetnike so skušali evangelizirati, toda na
žalost se je bilo treba boriti »z do skrajnosti pokvarjenimi vojaki in s častniki,
ki so bili še bolj pokvarjeni«4. Te novice so bile za don Boska najbolj žalostno
sporočilo, ki ga je sploh mogel dobiti.
Toda pomoč je prišla od tam, od koder bi jo najmanj pričakovali. Ko je Na-
muncurá uvidel nesmiselnost svojega boja in ker je hotel prihraniti trpljenje
svojim ljudem, se je odločil za pogajanja. Zato je poslal dvanajst poglavarjev v
Fortin Roca, da bi se pogajali z vojaškimi predstavniki. Ker jim ni uspelo ustva-
riti zaupanja, so se razočarani vrnili k svojemu vodji. Velik kačik ni hotel svo-
jih puščati v tako težkih življenjskih okoliščinah in je mislil, da bi poklical za
posrednike misijonarje.
Na veliko srečo je prišel v Fortin Roca »veliki misijonar, eden največjih sa-
lezijanskih misijonarjev, resnični oče Indijancev, ki je z njimi delil grozote in
pomanjkanje,5 don Domenico Milanesio. Bil je poslanec Božje previdnosti. Ko
je prišel v Roco, se je pojavil pred njim oddelek Indijancev na konjih, ki jih je
vodil najpostavnejši med vsemi. Ta se mu je približal, se ustavil in ga prosil, da
bi ga poslušal.
»Rade volje,« je odvrnil don Milanesio. »Od kod prihajate in kam greste?«
Pripadamo plemenu Namuncurá našega kačika. Je v Andih, kamor se je
zatekel z njemu zvestimi družinami. Odločil se je, da se pomiri z argentinsko
vlado, nato je poslal nas, da z vojaškimi oblastmi sklenemo mir. To je trdna od-
ločitev našega vodje. Ker ne moremo govoriti naravnost z vlado, vas prosimo,
da bi vi posredovali za nas. Zelo spoštujemo Božje služabnike, ker so nas vedno
ščitili in nas imeli radi. Za časa Calfucurája, Namuncurájevega očeta, je zadosto-
vala beseda nekega duhovnika, da je preprečil uničenje naših.
4 Pisma don Fagnana don Bosku, Patagones, od 1. januarja do 10. marca 1883.
5 Roberto J. Tavella, S.S. Las Missiones Salesianas de la Pampa [Salezijanski misijoni v Pampi],
1924, str. 189.

25 Pages 241-250

▲back to top

25.1 Page 241

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
241
Don Milanesio si ni mogel privoščiti, da bi se mu izmuznila tako lepa pri-
ložnost. Ker pa je bilo to prvič, da je prišel v Fortin Roco opravljat svojo duhov-
niško službo, se mu je zdelo prenagljeno, da bi prevzel vlogo posrednika med
dvema stranema, ki sta se med seboj divje in brezobzirno bojevali. Poleg tega
ni poznal razlogov, zakaj so bili prejšnji dogovori prekinjeni, in se je bal, da bi
se prenaglil in užalil poveljstvo, ker bi zagovarjal neodkritosrčnega sovražnika.
Zato je svetoval svojemu sogovorniku, naj sporoči Namuncuráju, naj on sam
s svojimi ljudmi pride v Fortin. On don Milanesio pa mu zagotavlja, da ga bo
general častno sprejel. Zato se mu ni treba ničesar bati. Odposlanec pa se ni za-
dovoljil z besedami, temveč je hotel pisno potrdilo. Zato je don Milanesio kačiku
pisal v zgoraj omenjenem smislu.6
Bojno razpoloženje, ki je do nedavna pritiskalo v roke sulico in bilo vzrok
za toliko bojev proti redni vojski, je po prebranem pismu izgubilo svojo napa-
dalnost in premagalo naravno sovraštvo. Namuncurá ni izgubljal časa, temveč
se je s spremstvom odpravil na pot. Vse je šlo izredno naglo; niso še pretekli
trije tedni, odkar je bilo napisano pismo, in že je stal s svojimi odposlanci pred
Fortinom Roco, potem ko so prijezdili več kot dvesto kilometrov.
Namuncuráju se ni bilo treba kesati zaradi svoje odločitve. Don Milanesio
je bil njegov zvest svetovalec in mir je bil sklenjen. Še več. Po nekaj letih zves-
tobe mu je argentinska vlada podelila čin polkovnika z ustrezno plačo in druži-
nam njegovega plemena dodelila v last pokrajine. Tako ugoden izid pogajanj je
omogočil don Milanesiu evangelizacijo nekaterih plemen, ki so bivala na brego-
vih reke Neuquén, medtem ko so drugod v miru delovali don Beauvoir in njegov
junaški predstojnik don Fagnano. Namuncurá je v zadnjih letih svojega življenja
prejel krst iz rok msgr. Cagliera; njemu je tudi izročil vzgojo svojega najmlajše-
ga sina. Ta mladenič, imenovan Zeffirino, izredno bister in lepega značaja,7 je
vzbujal veliko dobrega. Ker je želel postati duhovnik, je šel z monsinjorjem v
Rim in je vstopil v gimnazijo v salezijanskem zavodu v Frascatiju, kjer je pre-
zgodaj umrl.
Iz povedanega vidimo, da se je s prihodom salezijancev v Patagonijo ne-
hala nadoblast divjakov. Naloga misijonarjev je bila, da so poučevali in reševali
premagance in s krščansko ljubeznijo povezali sinove puščave s civiliziranimi
prebivalci. Leta 1883 so vzpostavili krajevne urade državne uprave, ki so skrbe-
li za podeljevanje pravice Argentincem, tujcem in divjakom. Ti ubogi klateži so
govorili svoj jezik, ki so se ga nekateri misijonarji, kot don Milanesio in don Be-
auvoir, naučili, da bi lažje opravljali svoje odrešenjsko poslanstvo. Bilo je veliko
6 Dodatek, št. 88.
7 Poznali smo ga. Bil je nadvse pobožen. Prebrali smo tudi dve njegovi pismi, ki ju je še iz Pata-
gonije pisal don Vespignaniju. Ne vemo, kje sta končali. Bili sta napisani z lepo pisavo in polni
vzvišenih čustev in misli, da sta vzbujali začudenje.

25.2 Page 242

▲back to top
242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
patagonskih narečij. Toda za razumevanje je bilo koristno poznanje izhodišč-
nega jezika, ki so ga govorili Araucani, ki so bivali v hribovitem in gozdnatem
delu Patagonije. Učenje tega jezika je povzročalo velike težave, ker niso imeli
napisanih knjig in ker je imel guturalno in pridihnjeno izgovarjavo. Počasi se
je širila tudi španščina in se sčasoma uveljavila tudi med indijanskimi pleme-
ni. Tako je med prvotnimi prebivalci krožilo zadostno število besed in stalnih
rečenic, da so se mogli med seboj razumeti. Ostala je samo še težava razdalj,
ki jo je moglo premagati samo junaško odpovedovanje evangeljskih delavcev.
Površina argentinske Patagonije znaša 850.000 kvadratnih kilometrov in šteje
danes 900 tisoč prebivalcev, medtem ko jih je bilo takrat samo 35 tisoč. Tukaj
bi lahko brez težave živelo trideset do štirideset milijonov ljudi, ker je zemlja
nadvse rodovitna in ker iz dneva v dan odkrivajo nova rudna bogastva.
V evangelizaciji so bili storjeni vidni napredki. Predstojnik misijona je leta
1883 lahko sporočil v Rim, da je bilo tega leta krščenih 500 Indijancev, da je
bilo v dveh zavodih v Patagonesu poskrbljeno za 69 dečkov in 83 deklic. V štirih
letih se je število krščencev dvignilo na 5.328, raziskovalci so prišli do Kordiljer
in po reki Limay do jezera Nauél-Huapí ter po Neuquén do Norquina. Prav tako
so raziskali Rio Colorado, puščavo Balchela in oba bregova celotnega Rio Negra,
kar pomeni vso severno Patagonijo na površini 35.000 kvadratnih kilometrov.
Nikdar noben jezik ne bo mogel zadosti prehvaliti teh evangeljskih delavcev,
sinov Oratorija, ki jih je don Bosko poslal v tako majhnem številu, da v neprija-
znih deželah na miren način zavojujejo duše.
To poročilo je imelo učinke, kakršne si je don Bosko že dolgo želel. Svetemu
sedežu je predlagal, da bi tam spodaj ustanovili tri apostolske vikariate ali tri
prefekture. Ko je leta 1881 prišel v Turin generalni vikar iz Buenos Airesa msgr.
Espinosa, mu je don Bosko govoril o svojih načrtih in ga prosil, da bi to sporočil
nadškofu. Pri tem je imel v mislih predvsem severno Patagonijo. Vikar mu je
rade volje obljubil. »Vaši svetosti lahko zagotovim,« mu je pisal,8 »da bi nas
nadvse veselilo, če bi vi z vašimi salezijanci vzpostavili ta apostolski vikariat
v tistih oddaljenih pokrajinah Patagonije, ker jaz, četudi bi to rad storil, zaradi
prevelikih razdalj tega ne morem.« Nadškof zares ni pretiraval, ko je govoril o
tej svoji nemožnosti: njegova nadškofija je obsegala pokrajino, ki je bila deset-
krat večja od Italije.
Leon XIII. je zadevo izročil v pretres posebni kardinalski skupini, ki ji je
pripadal tudi Alimonda, kot smo že povedali. Sedaj so ob toliko uspehih uvideli,
da je prišel trenutek za tako zaželeno ustanovitev. V ta namen je kardinal Sime-
oni, prefekt Propagande, prosil našega svetnika za končnoveljavno mnenje in
za imena kandidatov, ki se mu zdijo najbolj primerni za to službo. Don Bosko je
8 Buenos Aires, 16. marec 1882.

25.3 Page 243

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
243
odgovoril z naslednjim pismom:
Prevzvišena eminenca!
V skladu z vašimi svetimi željami, ki ji je sveti oče večkrat izrazil, in na osnovi modrih
načrtov vaše prevzvišene eminence izražam svoje skromno mnenje o načinu, kako
bi razdelili Patagonijo in privedli njene prebivalce v naročje svete matere Cerkve.
Zemljepisni položaj in zgodovino te dežele sem skupaj z zemljevidom in poročilom
predstavil ugledni Kongregaciji za širjenje vere. Tukaj bom govoril samo o stvareh,
po katerih vaša eminenca izrecno vprašuje.
Trije patagonski vikariati. Zdi se, da bi bilo za zdaj zadosti, če bi ustanovili samo en
apostolski vikariat v severni Patagoniji in eno apostolsko prefekturo v južni Pata-
goniji. Srednja Patagonija še ni zadosti raziskana, zato tudi nezadostno poznana in
skoraj v celoti protestantska.
Apostolski vikar v Carmenu bi za zdaj lahko skrbel za osrednji vikariat, se odpravil k
divjakom, ki živijo po Kordiljerah, ter z nekaterimi duhovniki in sposobnimi katehisti
poskrbel za duhovne potrebe redkih katoličanov, ki, kljub temu da so pomešani z dru-
goverci, ohranjajo zvestobo Katoliški cerkvi in prosijo, da jih duhovno oskrbujemo.
Nekaj obiskov naših misijonarjev je pokazalo, da je tak način oskrbe zelo učinkovit.
Vikariat ali prefektura južne Patagonije ima večje težave zaradi ostrega podnebja,
zaradi oddaljenosti od naseljenih krajev in zaradi protestantov, ki se skušajo tja vrni-
ti. Vendar pri takih dejanjih ne gledamo na težave.
Predvideni kandidati. Don Janez Cagliero, don Giacomo Costamagna, don Giuseppe
Fagnano so zmožni izvesti naloge, ki bi jim jih zaupali. Vsi so krepkega zdravja, de-
lavoljni, dobri pridigarji, nedovzetni za napore, moralno trdni. Če bi njegova svetost
želela postaviti za našo Družbo najbolj ustrezne kandidate, bi predlagal naslednje:
Don Janez Cagliero, apostolski vikar v Carmenu, z jurisdikcijo nad Osrednjim vikari-
atom, dokler ta ne bi dobil svojega duhovnega pastirja. Isti don Cagliero pozna vsako
ped tega ozemlja in je v najboljših odnosih s škofi v Republiki Argentini, Urugvaju,
Paragvaju in celo v Čilu.
Don Castamagna bi bil po mojem mnenju prav tako dober apostolski vikar v Carme-
nu kot don Cagliero. Don Fagnano bi bil zelo pripraven za vikariat južne Patagonije.
S svojo herkulsko postavo ne ve, kaj je napor, in je zmožen najtežjih dejanj.
Ta prefektura bi lahko spadala pod vikariat v Carmenu, razen če bi jo sveti oče
povzdignil v apostolski vikariat.
Skušal sem kar najbolje odgovoriti na vprašanja, ki mi jih je vaša eminenca postavila
glede načrta razdelitve Patagonije v tri vikariate. Če menite, da vam morem služiti
še s čim drugim, smo vsi salezijanci pripravljeni sodelovati.
V najgloblji hvaležnosti imam visoko čast, da se imenujem vaše prevzvišene eminen-
ce najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. julij 1883
Predlog so 27. avgusta dali v presojo kardinalom Propagande in ti so ga
pozitivno ocenili. Določili so, da bodo ustanovili dve cerkveni pokrajini, eno za

25.4 Page 244

▲back to top
244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
severno in srednjo Patagonijo z don Caglierom kot apostolskim provikarjem in
drugo za južno Patagonijo in Ognjeno zemljo z apostolskim vikarjem don Fag-
nanom. Naslov provikarja je izključeval škofovsko dostojanstvo. Toda 1884 so
to spremenili, kakor bomo še videli. Podeljevanje naslova pa naj bi preložili do
takrat, ko bi don Bosko poslal dvanajst misijonarjev k že štirim, ki so tam de-
lovali.9 Breva za ustanovitev vikariata in imenovanje provikarja nosita datum
16. in 20. november. Malo prej je kardinal prefekt Propagande izdal podoben
odlok za apostolsko prefekturo.10
Toda že je hudič vtaknil v zadevo svoj rep. Prve težave so prišle prav od
tam, od koder bi jih najmanj pričakovali. Msgr. Matera, apostolski delegat in
izredni odposlanec za Republiko Argentino, Urugvaj in Paragvaj, ki je od don
Costamagne slišal za nove odredbe Svetega sedeža za Patagonijo, mu je rekel,
da salezijanci v Patagoniji ne bi storili nič dobrega, da v Patagoniji ni več divjih
Indijancev, da je vlada zelo malo verna, da ni bilo mogoče priti na to ozem-
lje brez dovoljenja gospodarja, to je argentinske vlade. Svetoval je, da naj vse
prekličejo in da naj salezijanci hodijo po običajni poti in naj zato vse prepustijo
apostolskemu delegatu. Najprej je treba zbrati vse podatke, navodila in ukaze.
To naj bi storil Rim, se pravi Kongregacija za propagando. Don Costamagna je o
vsem poročal v Turin.11
Kar se tiče vlade, delegat ni vedel, da je vlada prav takrat prosila don Costa-
magno za nekaj misijonarjev za Falklandske otoke in da je don Costamagna pri-
volil in obljubil, da jih bo poslal po prihodu don Cagliera, ki bo s seboj pripeljal
dodatno osebje. Tudi general Vallegas je prosil za enega misijonarja za Pringles.
Da v Patagoniji ni bilo več divjakov, je bilo lažje trditi kot dokazati.
O tej neprijetni zadevi je razpravljal vrhovni svet 5. aprila 1884. Iz zapisni-
ka je razvidno, da je don Bosko po branju pisma don Costamagne takole govo-
ril: »Kardinalu Jacobiniju je treba poslati prepis tega pisma. Jasno je, da se bodo
pojavila nasprotovanja proti ustanovitvi vikariata v Patagoniji. Vsi so za dobro
delo, vendar nihče noče ali ne more nič storiti. Če komu uspe, se drugi čuti uža-
ljenega in hoče sebi pripisati zasluge, biti udeležen pri sadovih in bi želel, da bi
on sam storil tisto dejanje, v katerem je uspelo drugim. Moja mati je imela nava-
do reči: vrtnarjev pes ne je česna, vendar ne da, da bi ga kdo odnesel. Republika
Argentina ne more biti užaljena zaradi imenovanja provikarja, saj sem jaz sam
pisal nadškofu in predsedniku republike, da bi vzela v pretres ta načrt.«
Pravkar smo videli, kako je o stvari sodil nadškof v Buenos Airesu. Pred-
sedniku republike generalu Rocu pa je don Bosko, ki je dojel občutljivost pos-
9 Pismo kardinala Simeonija don Bosku, 15. september 1884.
10 Dodatek, št. 89 (A–C).
11 Njegovo pismo je moralo biti napisano zadnje dni decembra 1883 ali na začetku 1884. Don
Cagliero ga je poslal 8. aprila 1884 msgr. Jacobiniju, tajniku Propagande.

25.5 Page 245

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
245
la v ravnanju z argentinsko vlado, naslovil naslednje pismo, polno svetnikove
preprostosti, obenem pa izkušnje poslovneža.
Velecenjeni gospod predsednik Republike Argentine!
Pustinji Pampas in Patagonija, ki sta povzročili toliko naporov in truda vaši eksce-
lenci, ki je večkrat priporočila salezijanskim misijonarjem, da bi jih evangelizirali, se
zdi, da sta začeli hoditi po navadni poti civilizacije in verskega preoblikovanja.
Pretekla so že štiri leta, odkar so naši redovniki pod vodstvom vaše ekscelence na-
redili prvo poskusno evangelizacijo v tistih razsežnih pokrajinah in so se sedaj že
ustalili v večjih naselbinah ob Rio Negru, od koder opravljajo apostolske obiske vse
do Rio Chubuta in jezera Nahuèl Huapì blizu Kordiljer.
Postavili so že cerkve, šole, zavetišča za dečke in deklice. Toda vedno večje število
novih vernikov je prisililo duhovnika Giacoma Costamagna, da je šel v Evropo iskat
novih evangeljskih delavcev. Zares mu je uspelo pripraviti dvajset misijonarjev in de-
set sester, ki bodo prihodnjega 12. novembra odpotovali v Republiko Argentino. Jaz
se trudim z vsemi sredstvi, ki jih imam na voljo, da bi jih opremil z vso nujno osebno
opremo, cerkvenimi predmeti in najpomembnejšim orodjem za obrtne šole. Vendar
bi mi bilo silno ustreženo, če bi nam vaša ekscelenca priskočila na pomoč in plačala
stroške za prevoz pri Družbi morskih prevozov.
Vaš delež, s katerim ste se uspešno zavzeli pri civilizaciji teh divjakov, in velike žrtve
argentinske vlade za socialno dobro države, zlasti za zavode, šole, zavetišča salezi-
jancev, mi vlivajo upanje na to podporo.
To moje upanje je toliko večje, ker se je sveti oče odločil ustanoviti cerkveno hierarhi-
jo v tistih obsežnih ozemljih. V njegovem imenu sem imel čast poročati vaši ekscelen-
ci,12 o čemer bo sam Sveti sedež v kratkem dal uradno objavo.
Gospod Bog naj blagoslovi vašo ekscelenco in celo Republiko Argentino ter mir, na-
predek in nebeški blagoslovi naj v obilju pridejo na vaše države in na prebivalce teh
pokrajin, ki jih je Božja previdnost zaupala vaši zavzeti skrbi.
Medtem ko se vam iz vsega srca zahvaljujem za veliko dobrega, ki ste ga izkazali
našim redovnikom, imam v globokem spoštovanju čast, da se lahko imenujem najv-
danejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. oktober 1883
Ali in kako je predsednik odgovoril na to pismo, nam ni znano. Kar se tiče
papeškega odposlanca, bomo zato, da bomo prikazali odnos msgr. Matera do
salezijancev in do trenja, do katerega je prišlo, povzeli potek dogajanja, saj je
zgodovina učiteljica življenja.
Ker je monsinjor potreboval posebnega tajnika, je obrnil oči na klerika Va-
cchino, zaprosil zanj predstojnike in ga tudi dobil. Toda ker je moral spremljati
njegovo ekscelenco tudi na nočnih sprejemih, kjer se je zbiral veliki svet, se je
ta še mlad klerik počutil neprijetno in se potožil prelatu rekoč, da to življenje,
12 Prim. MB XIV, str. 632 [BiS XIV, str. 409].

25.6 Page 246

▲back to top
246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
polno nevarnosti, ni za redovnika, ki naj bi se ne gibal v takih okoljih. Toda nje-
govih ugovorov niso upoštevali, zato je prosil za pomoč predstojnike, ki naj bi
ga oprostili te obveznosti. Ko pa je videl, kako so predstojniki v zadregi in niso
hoteli užaliti msgr. Matera, je nekega lepega dne insalutato hospite [ne da bi
pozdravil gostitelja] odšel v zavod v Almagru. Delegat se je užalil in po nadško-
fu kleriku prepovedal za en mesec prejemati sveto obhajilo.
Don Costamagna se mu je pisno opravičil, vendar ni dobil odgovora. Zaradi
tega molka so menili, da je zadeva končana, poleg tega pa so se tudi malo bali
in zato nihče od salezijancev ni obiskal delegata niti za velikonočna in novole-
tna voščila mu niso voščili za njegov god. Monsinjor, zelo tankočuten in močno
podvržen vtisom, je bil prej izredno pozoren do salezijancev in jih je močno
upošteval, sedaj pa se je popolnoma ohladil, in če je srečal kakega salezijanca,
ni dal nikakršnega znamenja prejšnje naklonjenosti. Don Vespignani, ki ga je
tako obnašanje zelo prizadelo, je dobil od predstojnika dovoljenje, da ga je šel
obiskat in mu izrazil zaskrbljenost svoji sobratov. Govoril mu je v vsej poniž-
nosti in tako prepričljivo, da je monsinjorja do solz ganil, vendar spremembe
njegovega stališča do salezijancev ni dosegel. Monsinjor je dejal, da ga je deja-
nje don Vacchine prizadelo ne samo kot človeka, temveč tudi kot predstavnika
Svetega sedeža. V njegovo škodo se je raznesla novica o tem dogodku in prišlo
je do neprimernih pripomb in razlag. Don Lasagna, ki je z njim govoril v Mon-
tevideu, je branil klerika. Tudi don Costamagna mu je takoj pisal, toda monsi-
njor mu je odgovoril, da se o teh stvareh ni mogoče pogovarjati pisno. Treba
je prositi odpuščanja in se ne skušati opravičiti. Don Vespignani se je poslovil
od monsinjorja z žalostjo v srcu, ker ga ni mogel potešiti.13 Napako so naredili
na začetku, ko niso takoj skušali urediti stvari z jasnim razgovorom in jasnimi
znaki globokega spoštovanja do dostojanstva predstavnika Svetega sedeža. Se-
daj je prišlo do neljubih posledic, med drugimi tudi do njegovega odklonilnega
stališča do vikariata.
Dne 7. avgusta je prispel v Turin don Costamagna, da bi se udeležil vrhov-
nega občnega zbora. Prinašal je nadvse ljubeznivo pismo msgr. nadškofa, ki je
izrekal Bogu hvaležnost, da mu je poslal salezijance, ki delajo toliko dobrega
v šolah, delavnicah, cerkvah in misijonih. Pohvalil je neutrudno delo don Co-
stamagne, prosil za novo osebje in prosil don Boska, da bi mu pogosteje pisal,
da bi mu bila njegova pisma »vodnica in varen kažipot za dobro salezijanske
družine«. Na koncu je takole spregovoril o težki izgubi hčera Marije Pomočnice:
»Zadela nas je bolečina, da smo izgubili častito mater, tukajšnjo predstojnico
hčera Marije Pomočnice sestro Maddaleno Martini, ki je kakor angel odletela
v nebo na praznik sv. Petra. Ustanovila je veliko zavodov, nazadnje v Moronu,
13 Pismo don Vespignanija don Rui, Buenos Aires, 9. avgust 1882.

25.7 Page 247

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
247
tako da je še videla, kako so končali in odprli glavno hišo z velikim zavodom in
cerkvijo Marije Pomočnice, ki smo jo blagoslovili 7. julija. Vsi so jokali za njo,
ker je bila resnična uteha za vse. O da bi nam Gospod naklonil veliko svetih de-
vic post eam [po njej].«
Don Costamagna je don Bosku izročil še druga pisma sotrudnikov in sa-
lezijancev,14 ki so ga vsi prosili, da bi jim poslal nazaj inšpektorja z mnogimi
salezijanci. Ko je don Costamagna prišel v Italijo, je don Bosko začel priprave
za odpravo salezijancev in sester v Južno Ameriko. Uradno objavo pa je dal v
okrožnici 24. oktobra, ki jo je sestavil don Bonetti, dal prevesti v francoščino in
jo sam podpisal. Za odhod je bilo pripravljenih dvajset duhovnikov, klerikov in
sobratov pomočnikov in dvanajst hčera Marije Pomočnice. Stroške odprave so
ocenili na sto tisoč lir, ki jih je don Bosko pričakoval od sotrudnikov, za kar se je
vsakemu zahvalil z italijanskim oziroma francoskim pismom, ki ga je lastnoroč-
no napisal in so ga potem fotografirali, tako da se je zdelo lastnoročno pisano.15
Želel je, da so prišli vsi misijonarji k njemu v Valdocco, kjer so uživali ob
njegovi navzočnosti in se vneto učili španščine. Dobri oče jim je priredil izlet v
Pianezzo k svetišču sv. Pankracija, kamor jih je tudi spremljal.
Obred slovesa so opravili 10. novembra. Don Costamagna, ki je vodil sku-
pino, je imel nagovor, don Bosko pa je vsem podelil svoj blagoslov. Še istega
popoldneva so se odpravili v Sampierdareno, od koder so v spremstvu don Cag-
liera odpluli v Marseille. Nadomeščal je don Boska, ki mu je tokrat slabo zdravje
preprečilo naporno potovanje. Za njegovo stanje se je zanimal tudi papež, ki je
5. novembra sprejel don Cagliera, ki se je vračal s Sicilije, in don Costamagna, ki
ga je šel pozdravit, in jima rekel: »Priporočite mu, da bo skrbel za svoje zdravje,
ki je nadvse potrebno in koristno za napredek vaše Družbe.« Toda njegovo oče-
tovsko srce se je moralo olajšati zaradi ločitve in je svoja čustva izrazil v pismu
don Costamagni v Marseillu.
Dragi moj Costamagna!
Odšli ste in mi dobesedno uničili srce; trudil sem se, pa celo noč nisem mogel zatisniti
očesa. Danes sem bolj miren. Bog bodi zahvaljen.
Pošiljam ti podobice za sobrate naših hiš ali bolje tvoje inšpektorije. Za sobrate don
Lasagneve inšpektorije pa prihodnjič. Prilagam pismo za gospoda Bergasseja. Če bo
prišlo do težav, računaj name.
Pozdravi gospo Jacques in ji zagotovi, da bo prva divjakinja, ki bo krščena po njego-
vem prihodu, dobila ime Agata.
Bog naj te blagoslovi, vedno dragi don Costamagna, in s teboj naj blagoslovi vse tvo-
je in moje sinove, ki te spremljajo. Naj vas varuje Marija in vas vse ohrani na poti v
nebesa. Srečno pot.
14 Posebno znamenito je bilo pismo svete duše don Vespignanija. Dodatek, št. 90.
15 Dodatek, št. 91 (A–B).

25.8 Page 248

▲back to top
248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ostal sem tukaj s pravo množico, ki moli za vas. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 12. november 1883
N.B.: Sanje don Lemoyna je treba popraviti v nekaterih točkah, kakor boš videl.
Ne smemo pozabiti na majhen dogodek v zvezi s Costamagno.
Za vse svetnike je ob don Boskovi navzočnosti imel peto mašo in je latinsko
besedilo izgovarjal po špansko, zlasti pri dignum et justum est. Po maši ga je
Božji služabnik vprašal, v katerem jeziku je pel mašo.
»V španski izgovarjavi.«
»In zakaj?«
»Romae cum sis, Romano vivito more« [Če si v Rimu, živi po rimsko].16
»Kaj pa! Potrebna je rimska izgovarjava, ker je to paževa izgovarjava. Povej
to vsem tam spodaj.«
Dne 14. novembra zjutraj so se vkrcali v Béarn in zvečer 8. decembra sreč-
no pristali v argentinskem glavnem mestu. Neki mestni časopis je takole opisal
sprejem:17 »Proti večeru se je zbrala velika množica na pomolu Estevarene in
Rivadia […]. Ura je bila šest, ko se je don Costamagna z nekaterimi drugimi du-
hovniki pojavil na mostu. Kakor hitro so ga zagledali, so se zagnali proti njemu,
mu govorili, mu stiskali roke, ga pozdravljali z odkritosrčnimi, plemenitimi, lju-
beznivimi in toplimi besedami, kakor sprejemamo dobrega prijatelja po dolgi
odsotnosti. Mnogi, ki so bili blizu njega, so ga objemali in s tem pokazali, kakšno
spoštovanje si Kristusov duhovnik pridobi med ljudstvom. Ganljivi prizor je
privabil marsikatero solzo v oči. Nato se je oče Costamagna napotil v cerkev sv.
Karla, kjer se je zbralo veliko ljudi, in jim poln prisrčne ganjenosti izrekel nekaj
besed v zahvalo.«
Sanje, o katerih govori don Bosko v pripisu k pismu don Costamagni, so
bile dramatična alegorična predstavitev salezijanskih misijonov Južni Ameriki:
prihodnost velikih razsežnosti, ki so jo napovedovali don Boskovim ustanovam
tisti, ki so videli v njegovih delih ne samo človeško sestavino. Neki francoski
časopis18 je v nekem članku o širjenju vere pisal: »Patagonija je še vedno bar-
barska in poganska in zavrača krščansko civilizacijo. Toda don Boskovi sinovi
so začeli v tej divji deželi sejati gorčično zrno, ki je pod vplivom nebeške rose
vzbrstelo in bo zraslo v veliko drevo, katerega veje se bodo razširile čez vso
deželo.«
16 Tak način izražanja uporabljamo, ko hočemo povedati, da se je treba prilagoditi navadam kraja,
kjer živimo.
17 Union, 11. december 1883.
18 Bulletin de Noire Dame de Bon-secours, februar 1884, str. 45.

25.9 Page 249

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
249
Don Bosko je pripovedoval te sanje 4. septembra na dopoldanski seji vrhov-
nega kapitlja. Don Lemoyne je takoj vse zapisal in Božji služabnik je vse od kon-
ca do kraja pregledal, popravil, dodal in črtal. V kurzivi bomo označili dele, ki v
izvirniku kažejo svetnikovo roko. V oglate oklepaje pa bomo postavili odstavke,
ki jih je don Lemoyne dodal kot glose na osnovi ponovnih don Boskovih razlag.
Bila je noč na predpraznik sv. Roze Limanske (30. avgust) in jaz sem imel sanje. Vedel
sem, da spim, obenem pa se mi je zdelo, da hodim, tako da sem se čutil utrujenega
od hoje, govorjenja in pisanja ter izpolnjevanja drugih obveznosti. Medtem ko sem
razmišljal, ali so bile sanje ali resničnost, se mi je zdelo, da sem stopil v govorilnico,
kjer je veliko ljudi razpravljalo o najrazličnejših zadevah.
Dolg razgovor se je vrtel okoli množic divjakov v Avstraliji, Indiji, na Kitajskem, v
Afriki in zlasti še v Ameriki, kjer jih je še brezmejno število potopljenih v senco smrti.
»Evropa,« je dejal neki razpravljavec, »krščanska Evropa, velika učiteljica civilizacije
in katolicizma, je postala brezbrižna za zunanje misijone. Malo je takih, ki bi bili za-
dosti pogumni, da bi se odpravili na dolga potovanja po morju in v neznane dežele,
da bi reševali milijone in milijone ljudi, ki jih je tudi odrešil Božji Sin Jezus Kristus.«
Nekdo drug je dejal: »Koliko malikovalcev živi zunaj Cerkve in daleč od poznanja
evangelija samo v Ameriki! Ljudje mislijo (in zemljepisci se motijo), da so Kordiljere
zid, ki loči od velikega sveta. Pa ni tako. V teh dolgih verigah visokih gora je tudi
veliko vzpetin in dolin na tisoče kilometrov dolžine. V njih so gozdovi, ki jih še nikdar
nihče ni obiskal, rastline, živali in kamenje, ki ga je tam sicer malo. Premog, petrolej,
svinec, baker, železo, srebro in zlato so skriti v tistih gorah; tja jih je položila vsemo-
gočna roka Stvarnika v korist ljudi. O Kordiljere, kako bogat je vaš vzhod!«
V tistem trenutku se me je polastila živa žeja, da bi vprašal, kdo so ti ljudje in kje sem.
Toda sam pri sebi sem si dejal: »Preden bom odprl usta, se moram prepričati, kakšni
ljudje so to!« Radoveden sem pogledal okoli sebe, toda vsi so mi bili neznani. Oni pa
so me, kakor da bi se komaj v tistem trenutku zavedeli moje navzočnosti, povabili
naprej in me ljubeznivo sprejeli. Rekel sem jim: »Bodite tako dobri in mi povejte, kje
smo: V Turinu, Londonu, Madridu, Parizu? Kje smo? In vi, kdo ste? Kje smo? In vi, kdo
ste? S kom imam zadovoljstvo, da lahko govorim?« Toda oni so zmedeno odgovarjali
in so kar naprej govorili o misijonih.
V tistem trenutku se mi je približal neki fant nadčloveške lepote in ves bleščeč v luči,
ki je bila svetlejša od sonca. Njegova obleka je bila nebeško bogata in okrašena in
na glavi je nosil pokrivalo, podobno kroni in obloženo z neštetimi biseri. Pogledal
me je z dobrohotnim pogledom in mi pokazal izredno zanimanje. Njegov nasmeh je
bil nepremagljivo privlačen. Poklical me je po imenu, me prijel za roko in mi začel
govoriti o salezijanski družbi.
Bil sem prevzet od zvoka njegovega glasu. V nekem trenutku sem ga prekini: »S kom
imam čast govoriti? Povejte mi, prosim, vaše ime.« In isti fant: »Ne dvomite! Govorite
s popolnim zaupanjem, kajti z vami je prijatelj.«
»Toda vaše ime?«
»Svoje ime bi vam povedal, če bi bilo to potrebno. Pa ni potrebno, ker me morate
poznati.« Ob teh besedah se je smehljal.

25.10 Page 250

▲back to top
250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ogledal sem si bolj natančno tisti z lučjo obdan obraz. Kako je bil lep! Tedaj sem
prepoznal v njem sina grofa Fiorita Colla iz Toulona, velikega dobrotnika naše hiše
in ameriških misijonov. Ta mladenič je pred kratkim umrl.
»Oh,« sem vzkliknil in ga poklical po imenu. »Luigi! In vsi ti, kdo so to?«
»To so prijatelji vas salezijancev in jaz kot vaš prijatelj in prijatelj salezijancev bi vam
v Božjem imenu rad dal malo dela.«
»Poglejmo, za kaj gre. Kaj je to delo?«
»Sedite za to mizo in potegnite za to vrv.«
V sredini tiste velike sobe je stala miza, na kateri je bila v klobčič zvita vrv in bila
zaznamovana s številkami kakor meter. Pozneje sem se zavedel, da je bila ta soba
postavljena v Južno Ameriko, prav na ekvator in da so številke na vrvi bile številke
vzporednikov.
Prijel sem za konec vrvi, ga pogledal in videl, da je na začetku stala ničla.
Smehljal sem se.
Tisti angelski mladenič pa je menil: »Sedaj ni čas za smeh. Poglejte, kaj je zapisano
na vrvi?«
»Ničla.«
»Potegnite malo.«
Potegnil sem malo in prikazala se je številka ena.
»Vlecite naprej, naredite zvitek iz vrvi.«
Potegnil sem in prikazale so se 2,3,4, vse do 20.
»Je zadosti?« sem vprašal.
»Ne. Še naprej, naprej. Vlecite, dokler ne pridete do vozla,« je dejal mladenič.
Potegnil sem do številke 47, kjer je bil velik vozel. Od tukaj se je vrv delila v številne
vrvice, ki so šle proti vzhodu, zahodu in jugu.
»Je zadosti?« sem vprašal.
»Katera številka je?« je vprašal mladenič.
»Številka 47 in 37«
»50.«
»In 55!«
Potem mi je dejal: »Vlecite še naprej.«
»Smo že na koncu!« sem odgovoril.
»Sedaj se pa obrnite in vlecite vrv za drug konec.«
Potegnil sem vrv do številke 10.
Mladenič je dejal: »Vlecite še naprej.«
»Saj je že konec!« sem odgovoril.
»Kako? Ni več nič? Poglejte še enkrat. Kaj vidite?«
»Vodo.«
Tedaj sem v sebi doživel nekaj posebnega, kar mi je nemogoče opisati. Stal sem sredi
sobe, vlekel sem za vrv in istočasno se je prikazalo pred menoj obzorje neizmerne
pokrajine, ki sem jo obvladoval iz ptičje perspektive in ki se je širila sorazmerno s
tem, kako sem vlekel vrv.
Od prve ničle do številke 55 je ležala pred menoj neskončna pokrajina, ki se je po

26 Pages 251-260

▲back to top

26.1 Page 251

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
251
morskem prelivu na koncu razdelila na stotine otokov, med katerimi je bil eden
večji kot drugi. Ti otoki so nakazovali vrvice, ki so potekale od vozla. Vsaka vrvica se
je končala na enem otoku. Nekateri otoki so bili obljudeni od precej številnih doma-
činov, drugi pa so bili goli, skalnati, brez prebivalcev, brez življenja; spet drugi so bili
pokriti s snegom. Na zahodu so bile skupine otokov, na katerih so prebivali divjaki.
(Zdi se, da je kraj, ki je bil pri vozlu, imel številko 47 in je zaznamoval salezijansko
središče, glavno postojanko, od koder so naši misijonarji prodirali na Falklandske
otoke, na Ognjeno zemljo in na druge otoke tistih ameriških predelov).
Na drugi strani pa, se pravi od ničle do 10, se je nadaljevala ista zemlja, ki sem jo
videl kot zadnjo stvar. Zdelo se mi je, da je bilo to Antilsko morje, ki sem ga tedaj videl
na tako pretresljiv način, da mi tega ni mogoče opisati z besedami.
Odgovoril sem: »Ogromno vode,« mladenič pa je nadaljeval: »Sedaj seštejte 55 in 10.
Koliko je to?«
In jaz: »65.«
»Sedaj seštejte vse in naredite eno samo vrv.«
»In potem?«
»Kaj je na tej strani?« Pokazal mi je neko točko na obzorju.
» Na zahodu vidim visoke gore in na vzhodu morje.«
(Naj povem, da sem tedaj videl v povzetku v malem vse, kar sem videl pozneje, kakor
bom povedal, v resnični razsežnosti, in stopinje na vrvi so natančno ustrezale zemlje-
pisni širini. To mi je omogočilo, da sem več let ohranil v spominu naslednje točke, ki
sem jih obiskal, ko sem potoval v drugem delu teh istih sanj.)
Mladenič, moj prijatelj, je nadaljeval: »Prav. Te gore so kakor obrežje, meja. Do sem
in do tja je žetev namenjena salezijancem. Gre za tisoče in milijone prebivalcev, ki
pričakujejo vaše pomoči, pričakujejo vero!«
Te gore so bile Kordiljere Južne Amerike in tisto morje je bil Atlantski ocean.
»Kako se bo to zgodilo?« sem povzel besedo. »Kako bomo zmogli privesti toliko
ljudstev v ovčjak Jezusa Kristusa?«
»Kako se bo to zgodilo? Poglejte!«
In že je pristopil don Lago,19 ki je nosil košarico majhnih zelenih fig, in mi dejal:
»Vzemite, don Bosko!«
»Kaj mi ponujaš?« sem vprašal, ko sem si ogledoval vsebino jerbasa.
»Rekli so mi, naj jih nesem vam.«
»Toda teh fig ne morem jesti, niso še zrele.«
Tedaj mi je mladi prijatelj vzel košaro, ki je bila zelo široka, mi jo ponudil in dejal: »To
je darilo, ki vam ga izročam.«
»In kaj naj storim s temi figami?«
»Te fige so še nezrele, pripadajo pa veliki figi življenja. Vi morate najti način, kako
bodo dozorele.«
»Kako? Če bi bile večje … bi jih lahko dali dozoret v slamo, kakor delamo z drugimi
sadeži. Toda tako drobčkane … tako zelene. To je nemogoče.«
19 Don Angelo Lago, poseben tajnik don Rue, ki je v sluhu svetosti umrl l. 1914.

26.2 Page 252

▲back to top
252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
»Še nekaj morate vedeti. Če hočete, da bodo dozorele, jih morate ponovno spraviti
na drevo.«
»Neverjetno! Kako bi to bilo?«
»Poglejte!« Vzel je eno tistih fig in jo potopil v posodo s krvjo in nato v posodico z
vodo in rekel: »S krvjo in znojem se bodo divjaki priključili na drevo in bodo ugajali
gospodarju življenja.«
Jaz pa sem si mislil, za dosego tega bo treba veliko časa. Nato sem glasno vzkliknil:
»Ne vem več, kaj naj odgovorim.«
Toda tisti dragi mladenič, ki je bral moje misli, je nadaljeval: »To se bo zgodilo prej,
kot bo dorasel drugi rod.«
»In kateri je ta drugi rod?«
»Sedanji rod ne šteje. To bo drugi in nato naslednji.«
Bil sem ves zmeden in sem nekako v strahu sledil čudovito lepim napovedim, ki se
obetajo naši Družbi. Nato sem vprašal: »Koliko let obsega vsak od teh rodov?«
»Šestdeset let.«
»In potem?«
»Hočete vedeti, kaj bo potem? Pridite.«
Ne vem, kako sem se znašel na neki železniški postaji, kjer je bilo polno ljudi. Stopili
smo na vlak.
Vprašal sem, kje smo. Mladenič je odvrnil: »Dobro pazite. Glejte. Potujemo vzdolž
Kordiljer. Pot je odprta tudi proti vzhodu, vse do morja. To je še drugi Gospodov dar.«
In Boston, kjer nas pričakujejo? Kdaj bomo šli?«
»Vse ob svojem času,« je rekel in izvlekel zemljevid, na katerem je bila podrobno pri-
kazana škofija Cartagena (to je bila izhodiščna točka).
Medtem ko sem gledal tisti zemljevid, je lokomotiva zažvižgala za odhod in vlak se je
začel premikati. Med potjo je moj prijatelj veliko govoril, vendar zaradi ropota vla-
ka nisem vsega razumel. Toda vseeno sem se naučil marsikaj lepega iz astronomije,
pomorstva, meteorologije, mineralogije, rastlinstva, zemljepisa tistih krajev, kar vse
je razlagal neverjetno natančno. Njegovo pripovedovanje pa je bilo prežeto z nežno
družinskostjo, iz česar smo mogli sklepati, kako zelo nas je imel rad. Že na začetku
me je prijel za roko in me ljubeznivo držal vse do konca sanj. Od časa do časa sem
položil svojo prosto roko na njegovo, vendar se je ta pod mojo roko izgubila, kakor da
bi izhlapela, in jaz sem s svojo desnico mogel stisniti samo svojo levo roko. Mladenič
se je samo smehljal.
Gledal sem skozi okna vagona in videl, kako pred mojimi očmi izginjajo čudovite,
živopisne pokrajine. Gozdovi, planjave, dolge in veličastne reke, ki si jih nisem mogel
predstavljati tako daleč od izliva v morje. Več kot tisoč milj smo se vozili ob pragoz-
du, ki je še neraziskan. Moj pogled je dobil čudežno vidno moč. Brez težave sem si
natančno ogledal vse tiste pokrajine. Ne morem si razložiti tega pojava v svojih očeh.
Bil sem kot človek, ki z vrha hriba vidi pred svojimi nogami razprostrto obširno po-
krajino, a če dene pred svoje oči majhen listič, nič več ne vidi; če pa ta listič odstrani
ali ga samo malo dvigne ali spusti navzdol, vidi spet vse do obzorja. Tako se je zgodilo
meni zaradi tiste čudovite spoznavne prodornosti, vendar s to razliko, da ko sem se

26.3 Page 253

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
253
osredinil na eno točko, se mi je ta jasno pokazala. Zdelo se mi je, kakor da bi se druga
za drugo dvigale zavese, in videl sem brezmejne razdalje. Nisem videl samo Kordiljer,
temveč tudi druge verige gora, ki so samevale sredi tistih planjav. Vse sem videl do
najmanjših podrobnosti (gore Nove Grenade, Venezuele, treh Gvajan, Brazilije, Boli-
vije, vse do zadnjih meja).
Tako sem lahko preveril pravilnost besed na začetku sanj v veliki sobani, ko se je vse
začelo z ničlo. Videl sem v osrčje gor in globine planjav. Jasno sem videl neizmerna
bogastva pokrajin, ki jih bodo nekoč odkrili. Videl sem rudnike dragocenih kovin,
velikanska skladišča premoga, neizčrpne zaloge petroleja, kot jih še sedaj ne poz-
najo. Toda to ni bilo vse. Med 15. in 20. stopinjo se je v zelo dolgem in širokem pasu
ob jezeru razprostirala posebna pokrajina. Neki glas mi je ponovno rekel: »Ko bodo
začeli izkopavati rude, ki so skrite med temi gorami, bo nastala obljubljena dežela, v
kateri se bosta cedila mleko in med. To bo nedopovedljivo bogastvo.«
Pa tudi to še ni bilo vse. Najbolj me je presenetilo, ko sem v Kordiljerah ponekod videl,
kako gore izginjajo same vase in delajo doline, o katerih sedanji zemljepisci nimajo
niti najmanjše predstave. Zdi se, da so gore v tistih predelih kakor navpične stene. V
tem prostoru in v teh dolinah, ki so se včasih raztezale v dolžino tisoč kilometrov, so
prebivali gosto naseljeni prebivalci, ki še niso prišli v stik z Evropejci: še popolnoma
neznana ljudstva.
Vlak je nadaljeval svojo pot, zavijal desno in spet levo ter se nazadnje ustavil. Tukaj
je izstopilo veliko potnikov, ki so šli pod Kordiljerami proti zahodu.
(Don Bosko je omenil Bolivijo. Železniška postaja je bila verjetno La Paz, kjer je pre-
dor odpiral pot proti Tihemu oceanu in povezoval Brazilijo z Limo s posebno žele-
zniško progo.)
Vlak se je spet začel pomikati naprej. Kakor v prvem delu potovanja smo se vozili
skozi gozdove, izginjali v predorih, drveli med gorami, se vozili ob jezerih, močvirjih,
čez mostove širokih rek, po prerijah in planjavah. Vozili smo se ob bregu Urugvaja,
ki sem si ga predstavljal kot skromno reko, v resnici pa je pravi veletok. Videl reko
Paranà, ki se je bližala Urugvaju, kot bi ji hotela ponujati svoje vodovje, pa je samo
tekla nekaj časa vzporedno in se nato v velikem loku spet oddaljila. Obe reki sta bili
zelo široki. (Če povežemo te redke podatke med seboj, se zdi, da je to bodoča železni-
ška proga, ki gre iz La Paza, se dotakne Santa Cruze, prekorači edini mogoč prehod
v gorovju Cruz de la Sierra, kjer teče tudi reka Guapay, prekorači reko Parapiti v
pokrajini Chiquitos v Boliviji, preseka skrajni konec Republike Paragvaj na severu,
vstopi v pokrajino Sao Paolo v Braziliji in se konča v Rio de Janeiru. Od vmesne po-
staje v pokrajino Sao Paolo se bo verjetno odcepila železniška proga, ki bo vodila čez
Rio Paranà in Rio Uruguay ter povezala glavno mesto Brazilije z Republiko Urugvaj
in Republiko Argentino).
Vlak je vozil vedno bolj navzdol, vozil enkrat po tej in potem po drugi strani in se po
dolgem času ustavil na drugi postaji. Tu je spet izstopilo veliko ljudi in odšlo skozi
predor proti zahodu. (Don Bosko je omenil Mendozo v Republiki Argentini. Zato je
bila to verjetno železniška postaja Mendoza, od koder se skozi predor pride v Santi-
ago, glavno mesto Republike Čile.)

26.4 Page 254

▲back to top
254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Pot se je nadaljevala čez Pampas in Patagonijo. Obdelana polja in tu in tam raztre-
sene hiše so kazale, da je civilizacija že dosegla te pokrajine.
Na začetku Patagonije smo prekoračili potok Rio Colorado ali Rio Chubut (ali mogo-
če Rio Negro). Nisem mogel ugotoviti, v katero smer teče voda, ali proti Kordiljeram
ali proti Atlantiku. Rad bi razrešil to vprašanje, vendar se nisem mogel orientirati.
Končno smo prispeli do Magellanovega preliva. Izstopili smo. Pred menoj je ležal
Punta Arenas. Več milj naokrog so bila tla polna premoga, desk, tramov, lesa, ve-
likanskih kosov kovine, deloma že obdelane, deloma neobdelane. Na tirih so stale
dolge vrste železniških vagonov.
Moj dragi prijatelj me je opozoril na vse to. Tedaj sem vprašal: »Kaj mi hočeš pove-
dati z vsem tem?«
Odgovoril mi je: »Vse to, kar je sedaj samo v načrtu, bo nekega dne resničnost. Ti div-
jaki bodo nekoč tako učljivi, da bodo sami prišli prosit za pouk, verouk, civilizacijo in
trgovanje. Kar drugod budi začudenje, bo tukaj premagalo vse začudenje.«
Za zdaj sem videl zadosti. Sedaj me povedite v Patagonijo, da bom videl, kaj delajo
moji salezijanci.«
Vrnili smo se na vlak, vozili smo se dolgo, dokler se nismo ustavili pred precejšnjo
naselbino. (Verjetno kraj na 47. vzporedniku, kjer je bil prej veliki vozel). Na postaji
me ni nihče pričakoval. Stopil sem z vlaka in takoj našel svoje salezijance. V kraju je
bilo veliko prebivalcev in šole, cerkve, več zavetišč za otroke in odrasle, rokodelce in
poljedelce in vzgajališče za dekleta, ki so se ukvarjala z najrazličnejšimi domačimi
deli. Naši misijonarji so vodili tako mlade kot odrasle.
Stopil sem mednje. Čeprav jih je bilo veliko, nisem poznal nikogar in med njimi ni
bilo nobenega našega sina. Vsi so me začudeno gledali, kakor da bi bil neznan človek.
Rekel sem jim: »Me ne poznate? Ne poznate don Boska?«
»Oh, don Bosko! Poznamo vas samo iz pripovedovanja in s podob. Osebno vas nismo
nikdar videli.«
»In don Fagnano, don Costamagna, don Lasagna, don Milanesio, kje so ti?«
»Mi jih nismo poznali. To so tisti, ki so prišli sem pred davnimi časi. Bili so prvi sale-
zijanci, ki so prišli v te kraje iz Evrope. Toda preteklo je že toliko let, odkar so umrli.«
Pri tem odgovoru sem se globoko zamislil: »Je to resnica ali so samo sanje?« Udarjal
sem dlan ob dlan, se grabil za roke, tresel samega sebe. Slišal plosk svojih rok, čutil
samega sebe in se prepričal, da ne spim.
To videnje je bilo stvar trenutka. Ko sem ugotovil velikanski napredek Katoliške
cerkve, naše Družbe in civilizacije v tistih krajih, sem se zahvalil Božji previdnosti, da
je blagovolila uporabiti mene kot orodje svoje slave in za zveličanje toliko duš.
Mladenič Colle mi je dal znamenje, da je čas, da se vrnem. Pozdravil sem svoje sale-
zijance in odšli smo na železniško postajo, kjer je vlak čakal na odhod. Vstopili smo,
lokomotiva je zažvižgala in smo se peljali proti severu.
Začuden sem spet opazil nekaj novega. Ozemlje Patagonije med Magellanovim pre-
livom, Kordiljerami in Atlantikom je manj široko, kot na splošno menijo zemljepisci.
Vlak je hitro drvel skozi civilizirane pokrajine sedanje Republike Argentine. Spotoma
smo zavozili v brezkončen pragozd. Kar nenadoma se je lokomotiva ustavila in zag-

26.5 Page 255

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
255
ledali smo prežalosten prizor. Na jasi sredi pragozda je stala skupina divjakov. Nji-
hovi obrazi so bili spačeni, ostudni in njihova telesa odeta, tako se je zdelo, v živalske
kože. Stali so okoli nekega debelega človeka, ki je sedel zvezan na kamnu. Bil je zelo
debel, ker so ga pitali. Reveža so ujeli in zdelo se je, da pripada drugemu ljudstvu, ker
so bile poteze njegovega obraza dosti manj divje. Množica divjakov ga je spraševala
in on jim je pripovedoval dogodivščine, ki jih je doživel na svojih dolgih potovanjih.
Nenadoma se je dvignil eden izmed divjakov, vstopil naprej in se z ostrim sablji po-
dobnim železnim predmetom vrgel na jetnika in mu z enim mahom odsekal glavo.
Popotniki so ostali pri oknih vagonov in nemi gledali to strahoto. Tudi Colle je gledal
in molčal. Žrtev je zagnala strašen krik v trenutku, ko jo je zadel udarec. Tedaj so se
tisti ljudožerci vrgli na truplo, ki je ležalo v mlaki krvi, ga razkosali in še trepetajoče
meso položili na za to priložnost prižgane ognje, ga malo opekli in skoraj napol su-
rovo žrli. Ob kriku tega nesrečneža se je lokomotiva spet pognala in kmalu dosegla
vrtoglavo hitrost.
Dolge ure smo se vozili ob bregu dolge reke, sedaj po desnem, sedaj po levem bregu.
Jaz nisem bil več pozoren na mostove, po katerih smo se vozili z ene na drugo stran
reke, temveč sem gledal skupine divjakov. Ob vsaki taki skupini je mladenič Colle
ponavljal: »To je žetev salezijancev! To je žetev za salezijance!«
Zavozili smo v področje, polno divjih živali in strupenih plazilcev čudnih in strašnih
oblik. Na obronkih gor jih je kar mrgolelo, bila jih je polna obala jezer, bregovi rek,
planjave, vzpetine in doline. Ene so bile podobne krilatim psom, ki so bili strašno za-
valjeni (požrešnost, nečistost, ošabnost). Druge so bile strašne krastače, ki so požira-
le žabe. Nekateri kraji so bili polni popolnoma neznanih živali. Te tri vrste živali so se
mešale med seboj in renčale, kakor da bi se hotele gristi. Videli smo tudi tigre, hijene,
leve, vendar drugačne od tistih, ki jih vidimo v Afriki in Aziji. Moj spremljevalec mi je
tudi tukaj zagotavljal: »Salezijanci jih bodo ukrotili.«
Vlak se je bližal izhodiščnemu kraju našega potovanja. Mladenič Colle je tedaj odprl
prelep zemljevid in vprašal: »Hočete videti potovanje, ki ste ga opravili? Dežele, skozi
katere ste se vozili?«
»Rade volje,« sem odgovoril.
Tedaj je natančno razložil zemljevid, na katerem je bila predstavljena vsa Južna
Amerika. Še več, bilo je predstavljeno vse, kar je bilo, kar je in bo v tistih deželah, in
to tako jasno, da si z enim pogledom mogel vse videti. Jaz sen takoj vse razumel, toda
zaradi okoliščin je tista jasnost trajala v moji glavi samo nekaj časa, potem pa se mi
je vse zmedlo.
Medtem ko sem gledal tisti zemljevid in pričakoval, da mi bo mladenič dal še do-
datna pojasnila, in ker sem bil zelo vznemirjen zaradi vsega, kar sem videl, se mi je
zdelo, da Quirino20 zvoni jutranjo avemarijo. Toda ko sem se zbudil, sem ugotovil, da
je bilo to zvonjenje zvonov župnijske cerkve v San Benignu. Sanje so trajale vso noč.
Don Bosko je svoje poročilo končal z besedami: »Z ljubeznivostjo sv. Fran-
čiška Saleškega bodo salezijanci pritegnili k Jezusu Kristusu ljudstva Južne
20 Sveti sobrat pomočnik, matematik, poliglot, zvonar.

26.6 Page 256

▲back to top
256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Amerike. Zelo težko bo moralno ozavestiti divjake. Toda njihovi sinovi bodo
poslušali besede misijonarjev in ustanovili bodo te naselbine, civilizacija bo
stopila na mesto barbarstva in tako bo veliko divjakov našlo pot v ovčjak Jezusa
Kristusa.«
Kot potrdilo izrednega prizadevanja je komaj po nekaj dnevih škof v San
Joseju msgr. Menardo Augusto Thiel iz misijonske družbe pisal iz Kostarike don
Bosku pismo in ga prosil za nekaj salezijanskih misijonarjev. To mesto pa je
prav pod 10. vzporednikom, o katerem govorijo sanje. Svetnik sam, ki je pisal
grofu Conteju 11. februarja 1884, pravi: »Potovanje, ki sem ga opravil z našim
dragim Luigijem, se vsak dan bolj uresničuje. V tem trenutku se zdi, da je pos-
tala osrednja točka dogajanja. Veliko se govori, piše, razpravlja o uresničevanju
naših načrtov.«
Še vedno ves v razmišljanju o sanjah v Patagoniji je don Lemoyne povzel
iz don Boskovih ust naslednje besede: »Ko bomo odkrili neizmerna bogastva,
ki delajo Patagonijo tako zanimivo, bo ta zemlja doživela izreden gospodarski
vzpon. V globinah teh gora so predragocena nahajališča svinca, zlata in še veli-
ko dragocenejših rudnin.
Da bomo razumeli pomen teh sanj, bomo opozorili na nekaj najpomemb-
nejših dejstev. Don Bosko nam daje celo vrsto podatkov, ki jih ni mogel zve-
deti niti od popotnikov niti od zemljepiscev, ker do tedaj še nihče ni opravil
tovrstnih raziskav, ne iz turističnih ne iz znanstvenih razlogov. K temu je treba
dodati še preroške napovedi, ki se bolj ali manj tičejo bližnje prihodnosti. Glede
teh zadnjih se bomo omejili na štiri posamičnosti posebne vrste. Pri tem se
bomo oprli na dragocene podatke, ki nam jih daje na voljo don De Agostini,
salezijanec, raziskovalec južnih področij Južne Amerike.21
Najprej don Boskov opis Kordiljer. Vsi so bili prepričani, da so Kordiljere loč-
ni zid, se pravi gorska veriga, ki se razteza od severa proti jugu v 30 stopinjah
zemljepisne širine, kot enovit hrbet v celotni dolžini. Toda raziskovanje zadnjih
desetletij je pokazalo, da so v Kordiljerah, kakor pravi don Bosko, globoki in dolgi
ugrezi in grbine, doline in jezera, porazdeljeni v skupine vozlov in verig, ki tečejo
v nasprotnih smereh in predstavljajo različne geološke in geografske značilnosti.
Znašli smo se pred popolnoma spremenjeno obliko prvotne predstave o gorski
verigi, ki naj bi sestavljala enovito zemljepisno enoto. V don Boskovem opisu, ki
kaže pogled iz višine na Kordiljere in podaja natančen opis njihove geografske
sestave, je mogoče ugotoviti natančno sovpadanje. Niti najboljši poznavalec ze-
mljepisnih študij tistega časa ne bi mogel podati tako natančnega in podrobnega
opisa, kot je to storil don Bosko. Jasno in natančno poznanje tistih krajev je brez
dvoma odvisno od sposobnosti, ki zdaleč presegajo človeške.
21 Ko bo don De Agostini končal zadnjo vrsto svojih raziskav, bo vse objavil v posebni knjigi in bo
vse strogo primerjal s podatki iz svetnikovih sanj.

26.7 Page 257

▲back to top
BiS 16 — 13. poglavje
257
Da takrat niso vedeli za toliko neizmernih gora in dolin, zadostuje, če pog-
ledamo na zemljevide tistega časa in se prepričamo o tem. V Patagonskih pre-
livih, da navedemo en primer, so opravili veliko raziskav, začenši s slavnimi po-
tovanji angleških ladij Adventure in Reagle v letih 1826–1836 pod vodstvom
Parker Kinga in Vitz Roya, vse do čilskih raziskovalcev Simpsona, Valverda,
Rogera, Serrana od 1874 do 1889. Opisali so pot velikih tovornih ladij, ki so iz
Potto Montta plule skozi gosti labirint otokov in prelivov, toda vse do zahoda
Patagonskih Kordiljer je ostalo popolnoma neznano. To potrjuje presenetljiv
dogodek. Za Bakerjevo področje, največji in najznačilnejši patagonski fjord, ki v
dolžini več kot 400 km med 46. in 50. stopinjo južne širine trga doline, gorske
grebene in morske zareze v Patagonske Kordiljere, je znanstveni svet zvedel
šele po raziskovanjih zemljepisca Giovannija Steffana leta 1898, ko so skušali
znanstveno ugotoviti mejo med Argentino in Čilom v Andskem gorovju.
Naj omenimo, kako je don Bosko opisal čudovite železniške proge skozi
področja, kjer je tedaj vladala puščava in samota. Danes so železniške povezave
v Srednji in Južni Ameriki dosegle zavidljiv napredek in na več mestih vodijo
čez Kordiljere. Nekatere proge so zgradili ob bokih pogorja in ne bo dolgo, ko
bodo povezovale, kakor je videl don Bosko v sanjah, Severno Ameriko z Megal-
lonovim prelivom po ozemlju Patagonije.
Nato don Bosko trdi, da so v osrčju teh gora skriti neizmerni zakladi pre-
moga, petroleja, svinca in dragocenih kovin, ki jih je tja položila nevidna roka
Stvarnika v korist ljudi. Kdo ne ve, kako leto za letom odkrivajo nove rudnike
bodisi v Kordiljerah bodisi na atlantski obali? Zlasti je bilo slavno odkritje pe-
troleja v Comodoru Rivadavia v Chubutu 13. decembra 1907, ko je Generalna
direkcija rudnikov iskala pitno vodo. Danes je na področju Comodora Rivada-
via več kot dvesto petrolejskih vrtin. Druge vire petroleja so v naslednjih le-
tih odkrili v andskem podgorju v Salti in Jujuyu ob reki Neuquen, da omenimo
samo Argentino. Raziskave in vrtanja opravljajo od enega konca Patagonije do
drugega in povsod naletijo na velike zaloge te koristne tekočine. Bogata petro-
lejska področja so odkrili tudi v Boliviji, Braziliji, Kolumbiji in Venezueli. Velike
zaloge premoga so našli pod Kordiljerami v Epuyen v Chubutu in v Punta – Are-
nas. Svinec pomeni danes v Argentini glavni proizvod, saj ga pridelajo deset
tisoč ton na leto.
Končno don Bosko takole opisuje področje Ognjene zemlje: »Nekateri teh
otokov so bili naseljeni s precej številnimi domačini. Drugi so bili goli, skalnati,
brez prebivalcev. Spet drugi so bili pokriti z ledom in snegom. Na zahodu je veli-
ko otokov, kjer živijo divjaki.« Kdor je bral pravkar izdano knjigo don De Agosti-
nija,22 se čudi, koliko resnice je v teh don Boskovih opisih. Značilnosti področja
22 Alberto M. De Agostini, I miei viaggi nella Terra del Fuoco [Moja potovanja po Ognjeni zemlji].
S.E.I.

26.8 Page 258

▲back to top
258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ognjene zemlje so tri: predeli ravnine in stepe, kjer živijo plemena Ona, potem
gorsko in otočno področje z večnim ledom in snegom in potem skupine otokov
proti zahodu z golo, nerodovitno površino, kjer živijo Indijanci plemen Alaca-
luf in Vagan. Tudi tukaj moramo povedati, da taka natančnost ni bila mogoča z
zgolj človeškimi sredstvi in jih ne bi mogel nihče opisati, razen če bi vse to videl
s svojimi očmi; poleg tega v krajih, kamor je dostop skoraj nemogoč.
Menimo, da to kratko razmišljanje zadostuje, da nam prikaže pomen teh
sanj. Nadaljnji razvoj salezijanskih misijonov in drugih civilnih ustanov bo po-
kazal upravičenost in resničnost njihove vsebine.

26.9 Page 259

▲back to top
14. poglavje
V NEKATERIH ITALIJANSKIH ZAVODIH. ZADEVE
ZAVODA V FAENZI. PREDLOG ZA BOSTON
Dne 28. decembra 1883 so na seji vrhovnega sveta pod don Boskovim
predsedstvom predlagali, da bi v Salezijanskem vestniku objavili pregled pro-
šenj iz nekaterih delov sveta za odprtje novih postojank. Samo od januarja se
jih je nabralo več kot sto petdeset. Pregleda niso objavili. Toda don Bosko je v
letnem poročilu 1884 s tem, da je imel pred očmi tudi prošnje iz prejšnjih let,
pisal o dvesto predlogih za odprtje novih zavodov ne le v Italiji, Franciji in dru-
gih krajih Evrope, temveč tudi v Indiji, na Kitajskem, Japonskem in celo v daljni
Oceaniji. Ker smo že govorili o tujini, bomo povedali nekaj o Italiji, česar prej ni
bilo mogoče vključiti v pripoved.
V Italiji v letu 1883 ni bila odprta nobena nova ustanova. Bilo pa je v teku ve-
liko obnov: preureditev papirnice v Mathiju zaradi eksplozije parnega kotla,1
gradnja novega poslopja v istem kraju, izpopolnitev tiskarne in obširna dela na
desni strani cerkve Marije Pomočnice v Oratoriju, začetna dela za zavetišče sv.
Janeza Evangelista v Turinu, razširitev sirotišnice v Firencah in salezijanskih
šol v La Spezii, nadaljevanje gradnje cerkve Srca Jezusovega v Rimu in začetek
tamkajšnje sirotišnice. Vse to je bil dokaz izredne življenjskosti. Toda ker je nad
vsem tem stal don Bosko, si lahko predstavljamo, koliko skrbi ga je bremenilo
samo zaradi vsega tega, zlasti še, ker je moral sam skrbeti za potrebna sredstva.
V Italiji je bilo dvaindvajset postojank, šestnajst rednih, se pravi z določe-
nim številom sobratov, in šest podružnic s samo od dva do pet članov.
SICILIJA
V mesecu oktobru je don Cagliero obiskal salezijance in sestre sicilijanskih
1 Prim. MB XV, str. 647 [BiS XV, str. 422].

26.10 Page 260

▲back to top
260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
hiš in pridigal salezijancem v Randazzu ter sestram v Bronteju in Máscaliju.
Razpravljali so tudi o dveh novih sestrskih ustanovah v Trecastagnih v škofiji
Catania in v Cesaròju v škofiji Patti.
Glede salezijancev je don Cagliero pisal don Rui:2 »Vae soli [gorje same-
mu], pravi Sveti Duh in jaz pravim isto za zavod v Randazzu, ki nujno potrebuje
tovariša v tej vulkanski deželi. Sem je treba obrniti pozornost in ne drugam, da
bodo sobratje dobili svojega inšpektorja, na katerega se bodo mogli obračati.«
Tudi don Bosko je tako mislil. Na seji vrhovnega sveta 28. decembra, kjer so
obravnavali prošnjo iz Agíre,3 je don Bosko menil, da bi bilo bolje privoliti
v prošnjo nadškofa iz Catanie, ki si je tako zelo želel salezijansko postojanko.
»Četudi nam manjka osebje in čeprav se moramo omejiti na majhno stanova-
nje, je treba iti tja. V tem mestu bi morali imeti vsaj eno sobo, kjer bi se lahko
ustavili salezijanci, ki gredo v druge hiše na Siciliji. Tukaj bi lahko nastanili tudi
kakega našega dobavitelja, da ne bi bili vedno odvisni od prekupčevalcev.« Don
Boskovo željo bodo velikopotezno uresničili 1885 s previdnostnim oratorijem
sv. Filipa Nerija v Via Teatro Greco.
FIRENCE, ESTE, ORATORIJ
V Firencah dobri ravnatelj ni hotel prekiniti gradnje. S tem pa je don Bosku
z nenehnimi prošnjami za pomoč naložil nov križ na ramena, kajti to, kar je
prihajalo iz mesta, je bilo malo, zelo malo. Zdelo se je, da bi mnogi rade volje
dali, če bi prišel don Bosko sam ali vsaj pisal. Ker pa tega ni mogel, je poslal
dvajsetim družinam pismo, v katerem jih je prosil za pomoč. Samo dve družini
sta hitro odgovorili in poslali sto lir. Zato je iz nabirk med svojim potovanjem po
Franciji pošiljal svoje prispevke tudi hiši v Firencah. Dne 9. aprila je iz Valence
poslal tri tisoč lir, 10. maja iz Pariza šest tisoč, 14. maja spet tri tisoč petsto in
iz Dijona tri tisoč. Vsega skupaj 15 tisoč lir, kar je bila za tiste čase lepa vsota.
V zavodu Manfredini v Estah so s smrtjo viteza Pelàja izgubili velikodušne-
ga dobrotnika. Pred njim sta umrla še dva druga velika in naklonjena prijatelja,
ki ju naši bralci že poznajo: stolni dekan don Zanderigo in gospod Antonio Ven-
turini. O prvem piše don Tamietti v svojih spominih: »27. januarja 1883 se je
po kratki bolezni predstavil Bogu tudi zadnji naš najdražji, dejaven in ljubezniv
dobrotnik vitez Benedetto Pelà. O, kako nas je vse to silno prizadelo. Že pet let
smo ga vsak dan videli med nami, kako je po očetovsko skrbel za vse in ni mislil
na drugo kot na don Boskov zavod. Naša srca so se tako dobro razumela, naše
duše so bile tako povezane, naše želje tako sozvočne, da smo ga imeli za enega
od salezijancev.« Danes pri glavnem vhodu v zavod spominska plošča nasproti
2 Randazzo, 24. oktober 1883.
3 Prim. MB XV, str. 299 [BiS XV, str. 197].

27 Pages 261-270

▲back to top

27.1 Page 261

▲back to top
BiS 16 — 14. poglavje
261
don Boskovemu kipu spominja na tesno povezavo, ki je trajala celo življenje,
vse od njunega prvega srečanja.
V Oratoriju so 1883 izročili namenu stavbo tiskarne in druge potrebne
prostore. Poleg prejšnjih šest strojev, ki niso več zmogli vseh naročil, so dodali
še dva najnovejša modela. V Turinu ni bilo nobene bolje opremljene tiskarne.
Poleg te razširitve so tam, kjer je sedaj gledališka dvorana, postavili kovaško
in mehanično delavnico.4 Človek se čudi, kako je tisto prvo krilo bilo prelep
okras proti zahodu in je vse obrnjeno proti dvorišču. Razlog za to je bil občinski
načrt, da bi tam naredili cesto. Brez tega svetnik gotovo ne bi dopustil nepo-
trebnega okrasa.
FAENZA
Od italijanskih hiš je leta 1883 imela največ težav ustanova v Faenzi. Tam,
kamor so jo odrinili, ne bi nikdar mogla uspevati. Treba je bilo poiskati nov kraj,
kjer bi bilo mogoče računati s pametnim razvojem. V Borgu ni nobene možnos-
ti. Poleg tega je bilo vse preveč oddaljeno od šole, oratorija in vsega drugega.
Bilo je tudi še vedno preveč tekmovanja med Boržanci in Faenčani, ki niso poši-
ljali svojih otrok v oratorij in šolo zaradi podedovanih nasprotovanj med druži-
nami kakor tudi iz strahu pred pretepi med otroki. Zato se je bilo treba obrniti
v mesto, tudi zaradi prihoda protestantov, ki so skrivaj odprli svojo cerkev. Vsi
ti razlogi so pripeljali do odločitve, da se salezijanci naselijo znotraj mestnega
obzidja. Toda preden so to mogli doseči, so morali prehoditi krvav križev pot.
Medtem ko so drug za drugim propadali različni poskusi za nakup kake
stavbe, so faenški antiklerikalci javno in podtalno skušali spraviti salezijance
tudi iz njihovega predmestnega bivališča. Februarja je kraljevi podprefekt ura-
dno naročil faenškemu županu, naj poizve, ali salezijanci v svojem zavodu zares
poučujejo risanje in ljudskošolske predmete. Če je to res, naj poizve, koliko je
teh učencev in koliko so stari, ali imajo učitelji potrebna spričevala, kakor to
terja zakon, katere dni in ob katerem času se poučuje, ali je o vsem obveščena
šolska oblast in ali je vse v skladu z zakonom. V tistih nesrečnih letih in tudi po-
zneje so taka vprašanja napovedovala mučne postopke pod krinko zakonitosti.
V srednji in južni Italiji, kjer niso bili navajeni na tako nasilje, so se katoličani
pred takimi pretnjami ustrašili. Toda salezijanci, ki so se v Piemontu že navadili
na take boje, se niso dali preveč strašiti. Don Rinaldi je takoj hladnokrvno od-
govoril županu, da v salezijanskem zavodu ni takih šol, kjer bi morali poučevati
učitelji s strokovnim izpitom, čeprav imajo tisti, ki poučujejo, vse predpisane
kvalifikacije.5 Zato ni razloga, da bi glede tega še naprej poizvedovali.
4 Prim. Giraudi, L'Oratorio di Don Bosco [Don Boskov Oratorij], razpredelnice IX. A in B.
5 Pismo dne 18. februarja 1883.

27.2 Page 262

▲back to top
262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ko je spodletel ta udarec, so stopili v boj tako imenovani demokratski ča-
sopisi. La Montagna, faenški časopis, ki so ga tiskali v Imoli, je pokazal na eno
izmed »običajnih klerikalnih kotišč«, kjer se v tristo dečkih, ki so jih tja zvabili
na različne načine, pripravlja tristo sovražnikov Italije. Proti koncu junija je po
kavarnah in delavnicah krožila pola za nabiranje podpisov proti salezijancem.
Prav tedaj je Il Secolo iz Milana, ki so ga v Faenzi navdušeno prebirali, prinašal
iz Pariza poročila o zmagoslavnem don Boskovem pohodu po Franciji.6 Slavo-
spevi, ki jih je časopis takega kova prinašal o don Bosku, so bili nalašč primerni
za Faenčane. Toda mnogi niso vedeli ali niso hoteli vedeti, da so bili salezijanci,
ki so bili tarča napadov, don Boskovi sinovi.
Potem so se pojavili napadi tudi s podeželja. Il Ravennate je v treh zapore-
dnih izdajah pozival na boj proti našim šolam. V prvem članku je neki liberalni
dopisnik, ki mu nabiranje podpisov ni nič kaj ugajalo, zahteval svobodo za vse.
Toda na uredništvu so dodali odstavke, s katerimi so zadušili pošteno vsebino
in zahtevali odločnost, in če bi bilo treba, tudi nasilje proti fratrom ter učitelji-
cam in redovnicam, četudi bi imele potrebne izpite, češ da je to nujna potreba,
kajti mladini je treba dati vzgojo, ki je v skladu z novimi časi. Zato je treba za
vsako ceno uvesti laični pouk. V drugem članku so bralcem predstavili bese-
dilo, ki so ga dajali podpisovat z namenom, da bi ga poslali na ministrstvo in
prisilili vlado, da bi izgnala salezijance iz Faenze, ki da so prišli tja z namenom,
»da bi delali klerikalno propagando s pretvezo poučevanja glasbe, obrti in šol-
skih predmetov med otroki preprostega ljudstva«. Nato so prišli k pretnjam:
»Govorimo v imenu ljudstva, v upanju, da se oblast ne bo zadovoljila z mislijo,
da gre za posamične glasove. Če se bo kaj tega zgodilo, bomo v mejah zakona
poskrbeli za vse potrebno. Štejemo za našo državljansko dolžnost, da že vnap-
rej obvestimo državne oblasti, da bo ogorčenost, ki se že kaže med ljudstvom
zaradi vzgoje, ki jo sovražniki domovine dajejo našim otrokom, prešla v nerede,
odgovornost za to bo padla na povzročitelja neredov, ki želijo edinole čast in
mir v deželi.«
Tretji članek je hotel zavrniti liberalne trditve prvega članka in je med dru-
gim pisal: »Faenška demokracija se ne bori proti salezijanskim fratrom zaradi
pouka, ki ga dajejo našim otrokom, temveč proti načelom, ki jim jih vcepljajo.
Pouk je verjetno v skladu s spričevali in taksami, je pa tudi zastava, s katero
skrivajo svoje pretihotapljeno blago. Pretihotapljeno blago pa je duhovniška
in papeška vzgoja, s katero v teh mladih srcih zatirajo vsako velikodušno in
domovinsko vzgojo, jih napolnjujejo s klerikalnimi nauki in navajajo, da šteje-
jo to domovino, sad toliko žrtev in odpovedi, za tatvino, in jih pripravljajo, da
bodo odrasli ljudje vojaki za obrambo časne oblasti papežev […]. Mogoče je,
6 Glej zgoraj, str. 181.

27.3 Page 263

▲back to top
BiS 16 — 14. poglavje
263
da se najdejo zunaj Italije duhovniki in fratri, ki so dobri domoljubi, kar pa je
popolnoma nemogoče v Italiji in redke izjeme ne morejo dokazati nasprotnega.
Kajti v Italiji obstaja vprašanje papeške svetne oblasti, ki je zanje vedno odprta,
in duhovniki in fratri, ki so popolnoma pokorni papežu, morajo biti nujno sov-
ražniki edinosti domovine in s tem tudi domovine same.«7
Zares ne bi bilo mogoče bolj grobo izraziti neozdravljivega nasprotja, ki so
ga vzbudili sektaši in ga kar naprej podpihovali v Italiji med cerkveno in držav-
no oblastjo. Iz tega besedila pa je mogoče jasno razpoznati tri dejstva: da je bil
don Boskov program odločno katoliški v popolnem pomenu besede, da se mu
je bilo zato treba z vsemi silami upreti v smislu gospodujočega sektaštva in da
mu je kljub divjemu besu nasprotnikov uspelo po vsej deželi razširiti mrežo
mladinskih ustanov, ki so bile rešilna ladja brez števila ljudi, in mu bo zgodovi-
na morala priznati zaslugo, da je na čudežen način pripomogel k boljši priho-
dnosti.
Drug časopis iz Ravenne, Sole dell'avvenire [Sonce prihodnosti], se je zakli-
njal, da bo treba uporabiti najstrožja sredstva in salezijance pregnati, če se ne
bodo sami umaknili.8
V mestu so duhovi razdeljeni. Dobri, razoroženi, vendar pa še ne uničeni od
bojev svojega časa, so vzdihovali, vendar si niso upali ali niso znali nastopati.
Oblast je ravnatelja klicala od časa do časa k sebi, ga zasliševala, zahtevala od
njega pojasnila in mu dajala modre nasvete. Nekega dne ga je poveljnik kara-
binjerjev opozoril, da je v smrtni nevarnosti, in mu je zato svetoval, naj nosi
revolver. Toda on se ni prav nič ustrašil in je še naprej iskal prostor za zavod,
čeprav je bilo vse zaman.
Da bi nahujskali ljudsko sodrgo, so po mestu razobesili plakate, ki so ob-
toževali salezijance, da podžigajo nasprotja med Boržanci in Faenčani: Če ho-
čemo doseči mir, jih je treba za vsako ceno odstraniti. To gonjo so podpisali
razgrajači, ki so jih v mestu dobro poznali in se jih tudi deloma bali. Zbranih
podpisov, o katerih so govorili, naj bi bilo okoli dva tisoč. Tako oblikovane ob-
tožbe so najprej poslali v Ravenno in potem na ministrstvo.
Ta pogajanja pa don Rinaldija niso pobila, temveč so ga še bolj spodbudila k
večji vztrajnosti, ker je želel ustreči dobrim. Proti koncu avgusta je šel v Turin na
duhovne vaje in občni zbor. V San Benignu se je sešel z don Boskom in se z njim
pogovarjal dve uri. Ko je slišal o vsej vojni, je svetnik rekel: »Zares so bolj varni
in mirni naši sobratje v Pampi. Nikakor pa ne smemo odstopiti, dokler ne bomo
izkusili kakega udarca, ki ga presveta Devica Marija gotovo ne bi dopustila.«
»Prav,« je dejal ravnatelj, »kaj mi potem don Bosko svetuje? Kaj želi, da naj
storim?«
7 Dne 27. in 28. junija in 3. julija 1883.
8 Izdaja 31. julija 1813.

27.4 Page 264

▲back to top
264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
»Kar se tiče Odbora, je treba škofu in don Taroniju sporočiti, da naj si še nap-
rej prizadevata. Treba je takoj in za kakršno koli ceno odpreti notranji zavod.«
Don Rinaldi ga je zunaj spovedi prosil, naj ga reši tega bremena ali mu vsaj
da kako zagotovilo. »Nadaljuj,« mu je dejal. »Bog bo naredil tudi silen čudež, da
te bo podprl v tvoji pokorščini.« Po spovedi pa mu je dejal: »Le naprej, naprej,
naprej. Bog te bo blagoslovil.« Ta zagotovila so ga opogumila, da se je sklenil
upirati do zadnjega diha.9
Dejstva so dala don Bosku prav, in to veliko prej, kot bi kdo mogel pričako-
vati. Dne 9. septembra so v gledališču v Faenzi pripravili veliko zborovanje v
korist splošne volilne pravice in vse je bilo pripravljeno za glasno demonstracijo
proti salezijancem. Toda neki govornik je v zanosu prostaško žalil kralja in ga
imenoval avstrijskega polkovnika in predstavnik javne varnosti je v hipu raz-
pustil zborovanje. Od tega dneva je javna oblast s tem, da je branila sebe nevede
in nehote branila tudi salezijance. Tako so se uresničile don Boskove besede:
nasprotniki so nas poskusili uničiti, toda mati Božja Marija je vsem izbila dno in
salezijanci so dobili končno toliko miru, da so mogli v mestu poiskati potreben
prostor za svoj zavod. Glede sredstev za nakup je don Bosko povedal: »Zaupali
bomo v Božjo previdnost, da nam jih pošlje, če nam jih ne bo poslala, jih bomo od
nje izsilili.« Kanoniku Cavini je pisal:10 »Z veliko žalostjo sem sprejel v vednost
stvari, ki ovirajo delo v korist uboge in ogrožene mladine. Ali naj prepustim boji-
šče sovražniku? Nikdar. V velikih nevarnostih je treba podvojiti napore in žrtve.
Mi bomo rade volje prispevali naš delež, treba je pa tudi, da vaša uglednost s svo-
jimi prijatelji stori, kar je mogoče, da bomo odprli zavetišče za ubogo mladino.
Premislite in storite.« Premislili so, storili in sredstev ni manjkalo.
BOSTON
Razjasniti moramo še točko iz sanj. Don Bosko je vprašal Luigija Colla, kdaj
naj gredo salezijanci v Boston, kjer jih pričakujejo. Tamkajšnji župnik msgr.
Bouland je želel odpreti v mestu ustanovo z naslovom Notre Dame des Victoi-
res kot bratovščino, ki bi se posvečala spreobračanju protestantov k češčenju
matere Božje Marije, za čast Katoliške cerkve in za pomoč papežu. Člani bi se
obvezali za denarne prispevke, druge pa bi zbirali s pomočjo svojih desetarjev.
Sedež združenja naj bi bila hiša misijonarjev, ki pa ne bi smeli biti redovniki:
želeli so svetne duhovnike, ki bi bili podjetni, studiozni, pobožni in ki bi živeli v
skupnosti in se posvečali pridiganju in vzgoji mladine.11
9 Pismo don Rinaldija don Taroniju, San Benigno, 1. september 1883.
10 Turin, 17. september 1883. Prim. MB XV, str. 347‒348 [BiS XV, str. 226–227].
11 Pismo msgr. Boulanda nadškofu msgr. Williamsu v Bostonu, 23. november 1882. Del teh listin
hranimo v našem arhivu.

27.5 Page 265

▲back to top
BiS 16 — 14. poglavje
265
Toda v praksi takih izbranih duhovnikov, ki bi živeli v skupnem življenju
kot redovniki, a ne bi bili redovniki, ni bilo in ni bilo upanja, da bi jih dobili. Zato
so mu pariški prijatelji priporočili, da bi se obrnili na don Boska. Znani opat
Moigno je bil naprošen, da bi začel dogovore. Ta je poslal don Bosku sveženj
listin, ki so mu jih poslali iz Amerike, in predvidel, da bi poslal v Turin neko
ameriško damo francoskega porekla, ki je živela v Parizu. Bila je to gospa Lafi-
tte, odločna zagovornica te ustanove. Listine so dolgo ležale na svetnikovi mizi,
šele po drugem opatovem pismu je narekoval don Bonettiju odgovor, ki ga je
don De Barruel prevedel v francoščino. Ohranjeni osnutek se glasi:
Težki in brezštevilni posli in moja odsotnost iz Turina so mi preprečili, da nisem takoj
prebral pisma vaše velečastite uglednosti z dne 13. julija in se seznanil z vašim načr-
tom. Ta razlog naj bo v opravičilo za moj pozen odgovor.
Najprej se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ga je vaša uglednost izkazala salezijan-
cem glede ustanove v Bostonu. Vi ste zares naš sotrudnik in upam, da boste ohranili
svojo dragoceno naklonjenost.
Obenem vam moram odgovoriti, da smo si v tem času nadeli toliko obveznosti za od-
prtje nadvse pomembnih ustanov v Evropi in Južni Ameriki, da nam je nemogoče, da
bi takoj prevzeli delo, ki mi ga predlagate za Boston. Poleg tega nam je sveti oče Leon
XIII. zaupal v Patagoniji in na Ognjeni zemlji en vikariat in dve apostolski prefekturi
in ta papeževa odločitev obvezuje salezijansko družbo, da osredini vse razpoložljive
sile na to apostolsko področje.
Če bi mi vaša uglednost dala na voljo dve ali tri leta, se ne bi branil udeležbe pri tem
načrtu. Moral pa bi natančneje vedeti, v kakšnih razmerah bi se salezijanci znašli v
Bostonu. Bi bili v svoji hiši? Bi imeli zagotovljena potrebna sredstva za življenje? V
kakem krogu apostolata bi morali razviti svojo dejavnost, oziroma bolj natančno,
med odraslimi ali med zapuščeno mladino?
Če je ameriška dama, o kateri mi govorite v pismu, še v Parizu, bi jo rade volje sprejel
v Turinu. Mogoče bi iz pogovora v nekaj besedah poznal naravo ustanove, ki mi jo
ponujate, in bi vam mogel dati določnejši odgovor. Če bi dama imela namen priti
v Turin, kakor mi vaša uglednost omenja, bi želel vedeti za dan prihoda, da bi bil
zagotovo doma.
Gospa Lafitte, ki se je že v cerkvi S. Agostina v Parizu skušala približati don
Bosku, je prišla v avgustu v Valdocco in prinesla s seboj pismo opata Moigno-
ja.12 Osrednje vprašanje je bilo, ali bi bilo mogoče bostonsko združenje nado-
mestiti s salezijanskimi sotrudniki. Če bi bilo to mogoče, bi don Bosko poslal
tja nekaj svojih duhovnikov. O stvari so dolgo razpravljali, vendar niso ničesar
dokončno sklenili. »Vsaka stvar ob svojem času,« je don Bosko odgovoril kot
ljubezniv vodič. Njegove besede so jasno nakazovale, da ta čas še ni prišel.
12 Dodatek, št. 93.

27.6 Page 266

▲back to top
15. poglavje
DON BOSKOVE MISLI IN PISMA
Biografske spomine tega zvezka bomo kronali z izborom svetnikovih
misli v teku tretjega vrhovnega zbora in na nekaterih sejah vrhovnega kapitlja
(danes: sveta) in z venčkom pisem, ki jih nismo mogli vključiti v našo pripoved.
Tretji vrhovni kapitelj je don Bosko napovedal s predlogi tem, ki jih je raz-
poslal 20. junija z namenom, da bi ravnatelji in posamezni člani zbora imeli pri-
ložnost, da dajo svoje pripombe in predloge, ki naj bi jih pravočasno sporočili
regulatorju don Bonettiju. Snov je bila razdeljena na osem poglavij. 1. Pravilnik
za duhovne vaje. 2. Pravilnik za novince in študij v letu noviciata. 3. Pravilnik
za župnije, ki jih vodijo ali naj bi jih vodili salezijanci. 4. Izobrazba sobratov
pomočnikov. 5. Smernice za delovno osebje v salezijanskih hišah in sredstva za
gojenje poklica med rokodelci. 6. Navodila za odpust članov Družbe. 7. Ustano-
vitev in razvoj prazničnih oratorijev v salezijanskih hišah. 8. Pregled in spre-
membe Pravilnika za salezijanske hiše.
Vrhovni kapitelj je potekal v zavodu Valsalice od večera 1. do večera 7. sep-
tembra. Udeležilo se ga je petintrideset članov, vštevši don Boska. Edini doku-
ment so zapisniki, ki jih je sestavil don Marenco. Žal pa so zelo pomanjkljivi in
deloma okrnjeni, ker se začnejo šele s 3. septembrom.1 Iz vsega bomo povzeli
don Boskove misli o posameznih vprašanjih.
V še obstoječi listini govori don Bosko o Vestniku in sotrudnikih, o mono-
grafijah, o duhovnih vajah, o noviciatu in moralnosti. Na popoldanskem zase-
danju 4. septembra je kapitularjem govoril o načelih, ki naj vodijo njihove od-
ločitve. »Eno izmed ciljev, ki ga moramo imeti pred očmi, je dejstvo, da bo to, o
čemer bomo odločali, veljalo za deset, dvajset in sto let in zato moramo ravnati
tako, kakor pravi slikar: Aeternitati pingo [slikam za večnost].
O Vestniku don Bosko meni: »Ena stvar so salezijanski sotrudniki, ki so naši
1 Nekaj začetnih listov je izginilo. Koliko jih je bilo, se ne ve, ker niso oštevilčeni.

27.7 Page 267

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
267
dobrotniki, in drugo so naročniki Vestnika, ki ga prejemajo kot časopis. Vestnik
ni drugo kot sredstvo, s katerim poročamo o naših ustanovah, združujemo
dobre kristjane v enem duhu in z enim ciljem. Zato Vestnik ni samo časopis, ki
poroča o resnici in daje novice. Danes dobrodelne osebe iz političnih razlogov
skoraj ne znajo več uporabljati svojega imetja za dobrodelne namene. Zato jim
želimo z Vestnikom predstaviti naše ustanove, da bodo, če je taka Božja volja,
podpirale salezijanske ustanove. Vendar ga moramo širiti kot javno glasilo.«
Poleg tega je učil, kako naj branimo to naše glasilo pred obtožbami napuha in
nečimrnosti: »Vestnik je pisan za nas in za sotrudnike, ki želijo temeljito poznati
naše ustanove.«
Sotrudnikom je priporočil dvoje: da bi imeli dve letni konferenci, pri ka-
terih bi naredili nabirko in bi nabrano poslali naprej, in da bi dobro razširili
namen sotrudnikov, ki je v pomoči verskemu pouku, širjenju dobrega tiska in
pošiljanju dobrih dečkov v katoliške zavode. »Nam ne gre za to, da prejmemo
sto lir več ali manj, temveč za Božjo slavo.« Zato bo Vestnik, če nam država ne bo
postavila ovir, postal sila ne zaradi samega sebe, temveč zaradi oseb, ki jih zbi-
rajo okoli sebe. Če bodo sotrudniki dobro poznali svoj cilj, nam ne bodo samo
pomagali, temveč tudi obilo sodelovali pri delih, ki so značilna za salezijance.
Kako zelo so bile don Bosku pri srcu monografije posameznih zavodov, je
hotel pokazati tudi na tem kapitlju, zato je spodbujal ravnatelje, da bi točno
vodili kronike in dnevnike. Za naslednje leto je ukazal vsem, da naj prinesejo s
seboj letopis svojega zavoda, in pokazal, kako se na tak način pripravlja bogata
snov za zgodovinopisje.
Razpravljali so o pravilniku duhovnih vaj: nekateri so si želeli obširnega,
drugi strnjenega. Don Bosko je na koncu povedal svoje mnenje: da si želi dober
pravilnik. Ker že toliko žrtvujemo za duhovne vaje, je treba postaviti vodila, ki
bodo omogočila, da bomo dosegli ves mogoči sad. Želel je, da bi pri vsakih du-
hovnih vajah imeli nekaj konferenc, namenjenih duhovnikom.
Misli, ki jih je don Bosko izrazil o noviciatu klerikov in pomočnikov, imajo
samo še zgodovinski pomen. Da bi dobro razumeli duha pravil v tem, kar se
tiče noviciata, je spomnil: »Sveti oče Pij IX. je večkrat ponovil, da je treba sale-
zijance vzgajati tako, da bi naredili iz njih zgledne svetne duhovnike. Zato naj
imamo take pobožne vaje, ki vodijo k temu cilju, obenem pa je dobro, da dobijo
novinci naloge, s katerimi bi ugotovili njihove sposobnosti in nagnjenja. Treba
pa je tako urediti, da ne bomo ovirali pobožnih vaj.« Opozoril je tudi, kako je Pij
IX. svetoval, da bi namesto izraza noviciat poiskali kak drug izraz, ker ima svet
predsodke proti tej besedi. Kar se tiče dopustitev, ki jih je Pij IX. odobril gle-
de študija in kakega opravila novincev v letu preizkušnje, je povedal, da mu je
Leon XIII. v posebni avdienci, v kateri je novemu papežu obrazložil dopustitve
njegovega predhodnika, papež odgovoril, da ne namerava ničesar spreminjati,

27.8 Page 268

▲back to top
268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
če pa bi bilo treba kaj spremeniti, naj se to zgodi, kadar se bo pokazala potreba.
Ko je don Albera predstavil težave, ki se pojavljajo, ko francoski aspiranti mo-
rajo opravljati noviciat v Italiji, najsi bo zaradi različnosti jezika in izobrazbe,
najsi bo še posebno zaradi narodnostne antipatije, je don Bosko v soglasju z
zborom odločil, da se bo odprl noviciat v bližini Marseilla, ne samo za salezijan-
ce, temveč tudi za hčere Marije Pomočnice.
Glede noviciata pomočnikov je don Bosko naročil, da naj kot osnovo posta-
vijo življenje dobrega kristjana. Dejal je: »Novinec, ki izpolnjuje verske dolžnos-
ti ter splošne predpise salezijanske družbe in pravilnik lastne hiše, ima vsega
zadosti. Pomembno pa je, da dobimo človeka, ki se resno zavzame zanje, jih
vodi in jim pomaga.«
Zadnja točka, o kateri je govoril in ki si jo moramo dobro zapomniti, je mo-
ralnost članov salezijanske družbe. Poudaril je, da naj nikogar ne sprejemamo
k skupni mizi (gre za stalno navzočnost tujcev in ne za priložnostne primere) in
da naj imamo zato posebno obednico, kjer naj bi bil kateri izmed salezijancev,
da gostom dela družbo. Potem pa je nadaljeval približno takole: »Družba čuti
potrebo, da se očisti. Prva stvar je ta, da zapremo hišo vsaki ženski. V hiši naj ne
spi nobena ženska in nobene ne sprejemamo, da bi spala v naši hiši. Tudi pral-
nico skušajmo ločiti od hiše. To je treba resno premisliti. Kar je bilo določeno
za oddelitev sester, naj se čim prej uresniči, ker je nadvse pomembno … Zaradi
poročil, ki so prišla v Rim, so nekateri člani Kongregacije za škofe in redovnike
predlagali apostolsko vizitacijo, ki bi jo tudi opravili, če sveti oče tega ne bi pre-
prečil. Take vrste vizitacija bi vrgla grdo senco na naš ugled. Do tega je prišlo
zaradi naslednjega dogodka. Svetemu sedežu so sporočili neko umazano zade-
vo, ki je bila preprosto neverjetna in na srečo ne resnična. Neki salezijanec, ki
je obiskoval delavnice sester, naj bi se z eno izmed njih dogovoril, da bi zbežala.
Vendar pa zaradi nepredvidenega vzroka namera ni uspela. To je kratek pov-
zetek dogodka. Vse to so sporočili kardinalu Ferrieriju, ki je nato predlagal pa-
pežu zgoraj omenjeno vizitacijo.« Na don Cerrutijev predlog, da bi določili čas,
v katerem naj bi izvedli ločitev od sester, je don Bosko odgovoril: »Dajem vam
eno leto časa. Začenši z današnjim dnem. Po enem letu bomo uradno pregledali,
ali je bilo izpolnjeno, kar smo naročili, oziroma pospešili celoten postopek.«
V pogovoru o strokovnih predpisih in o redovnih poklicih za pomočniške
poklice je bilo rečeno, da naj se odstranijo nevarni tipi. »Treba je storiti tako,
kakor sem videl, da so delali pri čiščenju zrnja. Nekega dne sem videl, kako so
rešetali zrnje. Pri tem je bilo zaposlenih veliko ljudi.«
»Tudi jaz bi se rad naučil rešetati zrnje.«
»Prav, storite tako, kakor delamo mi.«
»Eden je držal vrečo, drugi rešeto in tretji je sipal zrnje. Ko so stresli reše-
to, so padli ven kamenčki in grudice suhe zemlje. Že sem mislil, da je opravilo

27.9 Page 269

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
269
končano. Toda zrnje so drugič vsuli v rešeto in sedaj je padala ven ljuljka. Menil
sem, da je opravljeno. Pa ne. Pri tretjem rešetanju je odpadlo še marsikaj druge-
ga. No, sedaj bo pa zadosti,« sem menil, »ker sicer izgubljamo čas.«
»Ne še, dobro poglejte. Ta pšenica še ni presejana, kajti če dobro pogledate,
boste videli, da so zrnja pokvarjena. Ni zadosti, da samo rešetamo, treba je ime-
ti potrpljenje in z lastnimi rokami prebrati zrnje, ki bi lahko uničilo prihodnjo
žetev.«
»To je tisto, kar je treba storiti za obvarovanje moralnosti … Toda ne jem-
ljite stvari preveč dobesedno; vsi si morajo prizadevati za očiščevanje, vsak po
svojih močeh.«
Ko so potem posebej govorili o pravilnikih za duhovniški poklic, jim je za-
upno povedal, da naj nikdar ne sprejemajo v cerkveni stan tistih, ki bi kdaj obi-
skovali javne hiše.
Pri zadnji seji je bil malo daljši in je podal več priporočil, ki smo jih povzeli
po zapisnikih in jih samo malo oblikovno popravili.
1. Treba je prepoznati naš čas in se mu prilagoditi in zato spoštovati ljudi in
oblast, kolikor je le mogoče, govoriti o vseh dobro, in če to ni mogoče, molčati.
Če so kaki dobri vidiki, jih nakažimo zasebno. Kar pravimo o civilni oblasti, ve-
lja veliko bolj za cerkveno. Spoštujmo jo in skušajmo doseči, da jo bodo spošto-
vali tudi drugi. Vse žrtve bodo sčasoma s potrpežljivostjo poplačane.
2. Glede moralnosti smo do sedaj lahko hodili s ponosno dvignjeno glavo.
Zadnje čase so nas sicer nekateri neprevidneži spravili v zadrego, vendar se naš
ugled ponovno zboljšuje. Ravnatelji, ki so odgovorni pred javnostjo, naj storijo
vse, kar morejo, da se bo moralnost ohranila. Sredstva so pravila in odloki, ki
naj jih izpolnjujejo najprej ravnatelji in potem njihovi podrejeni. Zato je potreb-
no, da jih poznajo. V dveh mesečnih konferencah jih skušajmo seznaniti z njimi.
Ni treba kakih učenih konferenc, zadosti je, da jih preberemo in dodamo kako
kratko razlago. Ena osnovnih stvari, ki jo moramo zabičevati, je moralnost. Če
uredimo tako, da po večerji gremo spat, bo veliko storjenega za moralnost, kajti
to je čas zarot. Če moremo doseči popoln molk od večera do drugega jutra, je
velika pridobitev. Isto velja za pisne stike z zunanjimi. Opozorimo sobrate, da z
nemoralnostjo spravijo v slabo luč hišo in Družbo pred Bogom in pred svetom.
Pred Bogom izgubimo dušo, pred svetom pa čast.
3. Nemo repente fit summus, nemo repente fit malus [Nihče ne doseže nena-
doma viška in nihče ne postane nenadoma slab]. Pozorni moramo biti na začet-
ke, da preprečimo prihodnje zlo. Tako nas uči izkušnja. Če je kdo spravil v teža-
ve ravnatelja in hišo, se je to začelo z opuščanjem premišljevanja in pobožnih
vaj. Sledil je kak časopis, kako posebno prijateljstvo. Z eno besedo – nered!
4. Ravnatelji naj si dobro zapomnijo, da so odgovorni za svojo moralnost,
za moralnost sobratov in gojencev. Ti so majhni in ne govorijo, toda ko s starši

27.10 Page 270

▲back to top
270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
govorijo in pretiravajo, če se zgodi, v veliko nečast Boga in naše Družbe. Neka-
tera dejanja ljubeznivosti so pravica predstojnika, ne pa drugih. Služijo samo za
navajanje k dobremu.
5. Kar se tiče kazni, je treba opportune in importune zahtevati, da se izvaja
preventivni sistem. Dogaja se, da nekateri klofutajo in za kazen zahtevajo, da
kdo cel teden stoji pri mizi. Zapomnimo si, da učitelj lahko svari in kara, nikdar
pa ne sme uporabiti telesnih kazni. Če kaj ni prav, naj sporoči ravnatelju, ki se
bo ravnal po preventivnem sistemu. Pogosto se zgodi, in to potrjuje izkušnja,
da so gojenci manj krivi, kot se to zdi na prvi pogled. So torej tudi taki, ki zlora-
bljajo kazni? Ravnatelj naj jih opozori, vendar nikdar v javnosti, nikdar v nav-
zočnosti fantov. Če smo sami z njimi, lahko upoštevamo predstavnikovo voljo in
preventivni sistem. Tako bomo imeli več koristi; a) pridobili si bomo zaupanje
fantov; b) pomnožili bomo število poklicev; c) ko bodo zapustili zavod, bomo
imeli prijatelje, sicer sovražnike; d) nikdar ne bodo postali slabši, dajali bodo
dober zgled in nikdar slabega.
6. Predstojniki zavodov naj ne zahtevajo, da bi imeli popolne sobrate. Naj
jim bodo očetje, jim pomagajo in vodijo k popolnosti. Na začetku je don Bosko
lahko osebno obiskoval hiše in vodil. Sedaj naj se ravnatelj drži pravil in naj ne
nastopa nikdar rezko, kot na primer: ali tako ali ven. Bodimo ljubeznivi, in če je
kdo, ki ne sodi v hišo, pišite vrhovnemu predstojniku in se bo vse uredilo.
Tukaj je don Durando vprašal, kako naj se ravnamo pri upravnih volitvah.
Don Bosko je odgovoril: »Vedno sem menil, da se jih vzdržimo, ker od tega ni-
mamo nobene koristi. Tega načela smo se do sedaj držali. Redno naj ne bi hodili
na volitve. Če menimo, da je to potrebno, storimo to popolnoma zasebno. V
hiše, ki so na kak način odvisne od občine, ne hodimo nikdar.«
Sklenil pa je takole: »Ko se boste vrnili v svoje domove, pozdravite sobrate
in dečke. Ponesite jim misel, da je čast Družbe v njihovih rokah, v njih samih.
Božja pomoč ne bo izostala. V Turinu imate prijatelje in očeta. Molite zanj in on
vas ne bo pozabil pri sveti maši.«
Pripravili in potrdili so odlok, s katerim ima vrhovni svet pravico dopolniti
odločitve in dodati druge, ne čisto določene odredbe. Preden so odšli v cerkev,
kjer bi zborovanje sklenili s tedeum in blagoslovom, so se vsi podpisali. Odloke
so objavili skupaj z odloki četrtega vrhovnega kapitlja leta 1886.
Za poznanje don Boskovih misli se nam odpira nov vir v zapisnikih vrhov-
nega kapitlja. Zbrani so v velikem registru, v katerega je tajnik vsakič na kratko
zapisal vsebino obravnavanih tem in skrbel zlasti za to, da je povzel, če že ne be-
sed vsaj svetnikove misli. Ti zapisniki obsegajo obdobje od 14. decembra 1883
do časa smrti Božjega služabnika.
Tajnik vrhovnega kapitlja in obenem posebni don Boskov tajnik je bil don
Lemoyne. Ko je jeseni 1883 zapustil Nizzo Monferrato, kjer ga je nadomestil

28 Pages 271-280

▲back to top

28.1 Page 271

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
271
don Bussi, se je končno nastanil v Oratoriju, od koder se ni več oddaljil vse do
konca svojega življenja. Kako zelo ga je don Bosko cenil in kako zelo mu je zau-
pal, je mogoče razbrati iz nekaterih besed, ki jih je don Bosko izrekel na začetku
njegove nove službe.
»Koliko časa,« ga je vprašal, »nameravaš ostati pri don Bosku v Oratoriju?«
»Vse do konca sveta,« je odvrnil don Lemoyne.
»Prav, zaupam ti svojo ubogo osebo. Bodi dober do mene zlasti v tem, da
me boš poslušal. Pred tabo ne bom imel skrivnosti svojega srca niti skrivnosti
naše Družbe. Ko bo prišla zadnja ura, bom potreboval zaupnega prijatelja, ki
mu bom lahko povedal svoje zadnje besede.«
Seje vrhovnega kapitlja so navadno potekale v don Boskovi sobi. V zapisni-
kih leta 1883 sta omenjeni samo dve seji in v obeh moremo brati svetnikove
pripombe, od katerih so nekatere pravi zaklad.
Dne 14. decembra so govorili o možnosti, da bi naša cerkev v Sampierda-
reni postala župnija. Tu je don Bosko naštel nevšečnosti, ki so povezane z dej-
stvom, da je kak zavod za fante povezan z župnijo: 1) To kvari v hiši ravnotežje,
ker prihaja veliko tujih ljudi. 2) Župnijske pobožnosti se ne ujemajo z navzoč-
nostjo fantov. 3) Cerkveni stavbni urad lahko v določenih okoliščinah odredi, da
gojenci odstopijo določen del cerkve, na primer za telovo. To je proti pravicam
nas lastnikov. V Sampierdareni se je zgodilo, da so prostore, ki so bili določeni
za osebje župnije, zasedli gojenci, katerih število je močno naraslo. V cerkvi bi
gojenci zasedli prostor, ki je namenjen vernikom, kar bi zahtevalo, da postavi-
mo novo kapelo. Toda osnovno vprašanje je v tem, da naj se fantje zaradi vzgo-
je, pouka, discipline, moralnosti ne udeležujejo pobožnosti v župnijski cerkvi.
Zato naj nadškofu v Genovi odgovorijo, da je pred ustanovitvijo župnije treba
imeti od zavoda neodvisno stanovanje za župnika, novo cerkev za gojence in
novo poslopje za vedno večje število fantov.
Na seji 24. decembra je ravnatelj oratorija don Lazzero dejal, da zaradi pre-
velike zaposlenosti ni mogel sprejeti pomočnikov na poročanje. Don Bosko je
odgovoril, da spretnost predstojnika ni v tem, da zna dobro opravljati posle
sam, temveč da zna dobro zaposliti tudi druge. Tako je na primer izredno težka
naloga dopisovanje. Če bi ga mogli osebno opraviti, bi bilo najbolje. Toda če ni
mogoče, pač ni mogoče. Don Lazzero naj si izbere tajnika, ki bo potem prebiral
in na ovojnice napisal vsebino. Nato naj ovojnice z vsebino porazdeli v različne
urade. Veliko odgovorov lahko da prefekt zunanjih gojencev, kot v primeru, če
gre za sprejem gojencev, popuste pri mesečnini in podobno. Vsak naj opravi
svoj delež. Vsi naj bodo pripravljeni, da si pomagajo med seboj. Skušajmo raz-
bremeniti težo dela tako, da smo v vsem zelo natančni. Don Lazzero naj se drži

28.2 Page 272

▲back to top
272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nasveta, ki ga je Jetro dal Mojzesu.2
Na isti seji je don Bosko govoril o varčevanju pri gradnji cerkve sv. Jane-
za Evangelista in tamkajšnjega zavetišča ter pri gradnji poslopja za tiskarno v
Oratoriju. Zdelo se mu je, da so gorilniki pri plinskih lučeh preveč razkošni, da
je pisarna ravnatelja tiskarne s pohištvom iz orehovega lesa in z zavesami na
oknih pravi bazar. »Kdo nam bo še dajal miloščino, če bodo videli to razkoš-
je? Markiz Fassati in grof Giriodi sta, ko sta videla v Oratoriju razkošna vrata,
vzkliknila: Jaz ne dam več ničesar. To so stvari za markize! Res je, da sta to rekla
za šalo in sta ostala še naprej dobra prijatelja, toda zame je zadosti, da sta to
sploh povedala, da se znam ravnati.« Po nekaterih drugih pripombah je spet
nadaljeval: »Pred začetkom del je treba premisliti in moramo si biti edini, da
ne bomo večali stroškov. Splošno prepričanje je, da zato, ker gradimo in potem
spet podiramo, nekatere naše stavbe stanejo dvakrat toliko, kot bi stale kakega
zasebnika. Zato: 1) Ker so zaradi zime prekinili zidarska dela v hiši sv. Janeza,
naj kak izvedenec priskrbi lesnino, železje, okna in drugo, da takrat, ko se bo
delalo, ne bomo izgubljali časa in porabili tri leta za tisto, kar drugi naredijo v
enem letu. 2) Dela naj se izročijo podjetju in ne skoparimo, temveč postavimo
dobre nadzornike. 3) Razen v nujnih primerih, ko je to za zadnja nadstropja,
naj ne bi uporabljali železnih nosilcev, da tako preprečimo preveliko zvočnost
prostorov. 4) Preden začnemo dela, je treba poskrbeti, da bodo izvedenci dobro
proučili načrte in jih odobrili.« Don Bosko je sklenil s štirimi priporočili: »1)
Zavedajmo se, da smo revni. 2) Preden se lotimo zidanja, dobro preudarimo na-
črte. 3) Preverjene načrte je treba pred izvedbo predložiti meni in vrhovnemu
svetu, ker sicer jaz ne bom hotel o vsem nič vedeti. 4) Sprejmimo dobrohotno
kritike, ki bi lahko zadele naše zidave.«
Pisem, o katerih smo govorili, je štiriindvajset, od teh jih je osem v franco-
ščini.
1. PISMO POMOČNIKU GIUSEPPEJU ROSSIJU
Gospod Manati iz Turina je želel prejeti viteški križec. V ta namen je od-
pustil Oratoriju precejšen dolg za določene nakupe. Te račune in potrdila so
predložili tajništvu Mavricijskega reda z namenom, da bi podprli prošnjo za
odlikovanje. Glavni tajnik reda Correnti, ki je bil vedno pripravljen storiti don
Bosku usluge, ni postavil nikakršnih ovir. Toda pozneje je prišlo do zapletov
in so postopek prekinili. Sedaj je Manati pretil, da bo zahteval plačilo dolga.
Pomočnik Rossi, ki je namesto don Boska izpeljal obilico poslov, je obvestil sve-
tnika, ki se je mudil v Nici, in je prejel naslednji odgovor:
2 Jetro, Mojzesov tast, je dal svojemu zetu nasvet, da naj ustanovi sodišča, na katerih bi razsojali
manjše zadeve (2 Mz 18,19–23).

28.3 Page 273

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
273
Dragi moj Giuseppe Rossi!
Da naše zadeve ne bodo prešle v roke drugih in da bo ostalo vse tajno, ti pišem oseb-
no.
Reci gospodu Manatiju, da sem jaz vložil prošnjo in je bilo vse zaključeno. On je izdal
potrdilo, da je dolg dokončno poravnan. Na ministrstvu oziroma pri Svetu Mavricij-
skega reda so hoteli poročilo o preteklosti prosilca in so kljub zagotovilom njegove
ekscelence Correntija odgovorili sicer negativno, vendar so postopek prekinili, da se
ne bi dotaknili nevšečnih stvari. Če bi gospod Manati zahteval plačilo že odpuščene-
ga dolga, o čemer pa imajo v redu potrdilo, ne bi bilo njemu v prid in jaz bi moral
povedati, kako je vse skupaj bilo. Sicer pa bom, ko se bom vrnil v Turin, jaz sam govo-
ril s tem gospodom in upam, da toliko pisem in toliko zavzemanja v Rimu in Turinu
zanj ne bo brez koristi.
Če bi pa na vsak način zahteval povračilo dolga, ki ga je že odpustil, sem pripravljen
plačati do zadnjega centa, samo da ne bo prišlo do kakih nerodnosti. To bom storil,
kakor hitro se bom vrnil, kar pa bo kmalu.
Skrbi za svoje zdravje in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nica, 17. februar 1883
2. DON ORESTEJU PARIANIJU
Ta velikodušni salezijanski sotrudnik mu je poslal dar za cerkev Srca Je-
zusovega, ko je bil don Bosko že mesec in pol v Franciji. Pismo ga je dobilo v
Marseillu, od koder mu je poslal naslednji odgovor.
Predragi gospod Oreste Pariani!
Vaše pismo me je po dolgi poti dobilo v tem mestu in jaz vam rade volje odgovarjam.
Medtem sem prejel velikodušni dar, ki sta ga vaša uglednost in vaša dobra teta na-
menila za nadaljevanje gradnje cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu. Bogu
bodi hvala, da vama je navdihnil misel na tako lepo dejanje. V evangeliju je rečeno:
Date et dabitur vobis, et dabitur centuplum in mundo et vitam aeternam posside-
bitis [Dajte in se vam bo dalo; dalo se vam bo stotero na tem svetu in v plačilo boste
prejeli večno življenje]. Toda vi ste že dali in sedaj je vrsta na Bogu, da vam da bogato
povračilo.
Vi ne delate tako kakor svet: da drugi delijo po smrti. To je past sovražnika človeške-
ga rodu, ki ljudi odvrača, da bi storili kaj dobrega. In koliko se jih da prevarati.
Vsak dan se vas bom posebej spominjal [memento] pri sveti maši. Moj namen je, da
sta oba deležna molitev, ki jih salezijanci opravljajo za svoje dobrotnike. Bosta letos
prišla na praznik Marije Pomočnice? Z velikim veseljem vaju pričakujem.
Bog naj vaju blagoslovi in Marija naj vaju varuje, medtem ko se v hvaležnosti izre-
kam za najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
Marseille, 22. marec 1883

28.4 Page 274

▲back to top
274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
3. BARONU RICCIJU
Baron Feliciano Ricci des Ferres je nameraval don Bosku v oporoki zapu-
stiti dvajset tisoč lir za novo cerkev, ki naj bi jo zgradili ob zavetišču v Nici.
Potem pa se je premislil in odločil, da bo za časa življenja v več obrokih podaril
tisto, kar je nameraval zapustiti po smrti. Da bi se o tem pogovoril, je prosil don
Boska, naj mu sporoči, kdaj bi ga mogel sprejeti. Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi gospod baron!
Zahvaljujem se vam za prejeto pismo. Pričakujem vas z velikim veseljem, kadar koli
boste mogli priti. Ni vam treba spraševati za dan in uro. Pridite in vas bom takoj
sprejel.
O vsem drugem se bova pomenila ustno.
Gospod naj vas ohrani in blagoslovi in me imejte v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin. 1. junij 1883
Teden pozneje je baron na svoj godovni dan dal don Bosku polovico vsote.
Ta mu je kot potrdilo izročil naslednji spis:
Podpisani poln hvaležnosti izjavljam, da sem od uglednega gospoda barona Felicia-
na Riccija des Ferres prejel vsoto 10.000, z besedami deset tisoč lir. Ta vsota pomeni
polovico daru, ki ga imenovani gospod baron izroča podpisanemu duhovniku Janezu
Bosku kot pomoč njegovim ustanovam z željo, da bi denar uporabili predvsem za
gradnjo nameravane nove cerkve pri Domu sv. Petra v Nici. Velikodušni darovalec,
ki dobro ve, kako visoko vrednost imajo darovi za časa življenja, začenja vnaprej
izplačevati svoj dar in obljublja, da bo drugih 10 tisoč daroval, če bo še pri življenju,
ko se bo začela graditi imenovana cerkev. Podpisani se iskreno zahvaljuje ugledne-
mu darovalcu ter moli in vabi svoje dečke k molitvi k večnemu Varčevalcu in se rade
volje zavezuje, da bo daroval deset maš za duhovne in časne potrebe darovalca, za
njegovo družino, ženo sinove in snahe.
Na ta lepi dan sv. Felicijana, na god velikodušnega darovalca in na obletnico posve-
titve cerkve Marije Pomočnice v Valdoccu vsa salezijanska družba in njeni številni
gojenci izrekajo prisrčne čestitke in želijo obilne blagoslove gospodu baronu Felicija-
nu ter prisrčno prosijo Marijo Pomočnico, da bi s svojo mogočno priprošnjo potrdila
ta voščila.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. junij 1883
V naslednjem pismu istemu naslovljencu imamo dokaz don Boskove ne-
uklonljive volje, da odstrani iz Oratorija tiste fante, ki bi s svojim neprimernim
vedenjem mogli biti pohujšanje svojih tovarišev.
Predragi gospod baron!
Rade volje bi ustregel vaši želji, da bi ponovno sprejel fanta Verdija, če ne bi vsi pred-

28.5 Page 275

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
275
stojniki hiše enoglasno zatrjevali, da je to nemogoče.
S svojim vedenjem, tako se glasi enoglasno zasebno mnenje njegovih predstojnikov,
je naredil veliko škodo svojim tovarišem in bi prej ali slej lahko spravil v sramoto ves
Oratorij.
Dobro veste, da je ta hiša vedno odprta vašim priporočencem, zato nam namesto
Verdija pošljite kakega drugega fanta, ki bo takoj sprejet.
Bog naj vas blagoslovi, moj vedno dragi gospod baron, in molite tudi zame, ki osta-
jam po vdanosti in hvaležnosti vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Oratorij San Benigno, 2. oktober 1883
Čeprav je fantu zaprl vrata Oratorija, pa je glede na svojega dobrotnika in v
upanju, da bo težki nauk obrodil dobre sadove, privolil, da bi poskusili v Sam-
pierdareni in videli, ali se je spametoval. Ko je to sporočal baronu, je spretno
govoril in poskusil dobiti še preostalih deset tisoč lir, ki bi jih potreboval za
odpravo misijonarjev.
Predragi gospod baron!
Vaše pismo postavlja mene in vas, gospod baron, v neroden položaj.
V upanju, da vam bom storil uslugo, sprejemam fanta Verdija v zavod v Sampierda-
reni. V tem smislu ga bomo obvestili in mu dali ustrezna navodila.
Sedaj pa se izmotajte iz zadrege, kakor veste in znate. Nujno potrebujem 20 tisoč lir
za opremo tridesetih misijonarjev duhovnikov in katehistov, ki odhajajo v Patagoni-
jo. To naj bi se zgodilo 12. prihodnjega meseca.
Kakor boste zvedeli iz časopisov, je sveti oče razdelil Patagonijo in bližnje otoke v tri
apostolske vikariate. Vse tri je izročil salezijancem, ni nam pa dal niti solda.
Sedaj lahko postavite vse mogoče pogoje, ki se vam v vaši dobroti zdijo umestni,
samo da mi pomagate v tem izrednem primeru in podprete našo misijonsko odpravo,
kar je tudi podpora svetemu očetu in Propagandi za vero, ki zaradi težkih časov nista
sposobna, da bi mi vsaj malo pomagala.
Bog naj vas blagoslovi in vam stoterno poplača vsa vaša dobra dela. Obenem pa me
imejte v globoki hvaležnosti in spoštovanju v N. G. J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. oktober 1883
4. GOSPA FAVA
Ko je gospa Annetta Fava Bertolotti l. 1880 ovdovela, ni nehala podpirati
Oratorij. Za njen god ji don Bosko ne pošilja cvetja (ki ga ji pripravljajo angeli v
nebesih), temveč voščila, zahvalo in obljubo molitev.
Zaslužna gospa,
sveta Ana, prosi za nas.
Veselim se že 26. tega meseca, ko vas bo obiskala sv. Ana in vam prinesla zdravje,
svetost in popoln mir v duhu. In za gospodično Marijo? Da bi postala močna, krepka,
krepostna, da bi bila velika tolažba svoji dragi materi vse do pozne starosti.

28.6 Page 276

▲back to top
276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Naj vam naš dobri Bog bogato povrne vse dobro, ki ste ga v preteklosti izkazali in
ga še sedaj izkazujete našim ustanovam. Jaz bom na tisti dan skušal biti še posebno
hvaležen in bom (26.) daroval sveto mašo po vašem namenu. Šopek cvetlic vam bodo
izročili angeli ob vašem prihodu v nebesa.
Molite tudi zame in vso našo družino, ki je vsak dan večja. Imejte me v J. K. za najv-
danejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. julij 1883
5. KARDINALU NINI
Don Dalmazzo je sporočil don Bosku, da namerava kardinal zaščitnik v me-
secu septembru narediti izlet v Turin. Svetnik mu je poln veselja vljudno ponu-
dil gostoljubje v Oratoriju. Toda ta obisk je ostal samo pobožna želja.
Velecenjena eminenca!
Naš don Dalmazzo mi je sporočil novico, ki nam je, če je točna, pripravila neizmerno
veselje in priložnost za velik praznik. Vaša eminenca bi prišla septembra v Turin;
kakšno veselje, muzika, slovesno veselje!
Da ostanemo na trdnih tleh, bi vas rad vprašal naslednje: bi vaša eminenca blago-
volila sprejeti sobo v našem Oratoriju, se pravi naši hiši tukaj v Valdoccu? To bi bila
goreča želja vseh salezijancev. Vse drugo bi storili po vaših navodilih.
V teh dnevih je vaša eminenca morala prestati več naših motenj, zlasti zaradi
Bonettija, ki pa se vam iz vsega srca zahvaljuje.
Sedaj v Kongregaciji za širjenje vere teče postopek o delitvi Patagonije v tri vikariate.
Dal vam bom narediti prepis listin in vam jih bom poslal.
Ne morem vam zadosti opisati navdušenja, s katerim je bilo sprejeto imenovanje
kardinala Alimonde za nadškofa v Turinu. To bo pomembno zgodovinsko obdobje za
našo nadškofijo.
Vračam se k pričakovanemu potovanju vaše eminence v Turin in vam želim povedati,
da si ne bi mogli izbrati boljšega vremena, kot je prav v tem mesecu. Ni ne mrzlo in ne
vroče in je obilo vseh vrst zrelega sadja in možnosti za prijetne sprehode, ki bi mogli
izboljšati vaše zdravje. Iz vsega srca si želimo, da pridete med nas. Storili bomo vse,
kar je v naši moči, da vam bo prijetno, a hkrati tudi koristno za naše mesto.
O drugih zadevah vam bom v kratkem pisal.
Medtem imam v globoki hvaležnosti visoko čast, da se morem v imenu vseh salezijan-
cev imenovati vaše prevzvišene eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. julij 1883
6. DON TALLANDINIJU
Lodovico grof Tallandini, župnik pri S. Marii della Pace v Bagnacavallu ne-
daleč od Faenze, je bil vedno velik don Boskov prijatelj in zaščitnik salezijancev.
Predragi gospod don Tallandini!
Bogu bodi čast v vseh stvareh! Presveta Devica je zares naša pomoč. Zahvalimo se ji
tisočkrat iz vsega srca.

28.7 Page 277

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
277
Prejel sem 120 frankov za vaše različne namene in zlasti za oprostitev vašega nečaka
na tako čudežen način od vojaške službe. Bog naj vam povrne. Molite zame. Dobro
vam je znano, kako težko je dušno pastirstvo v naših krajih. Storite, kar morete. Bog
je z nami. Don Rinaldi vam bo povedal, kar se mi zdi primerno!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami in z vso vašo družino.
Imejte me v J. K.!
Najvdanejši prijatelj v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. september 1883
7. ŠTUDENTU FRANCESCU MARGOTTIJU
To pismo je edini dokument, ki nam govori o don Boskovem potovanju v
Nico po 17. septembru, kajti do tega dneva imamo več pisem z datumom iz
Turina. V pismu škofa iz Liègea z datumom 8. septembra, ki ga bodo bralci brali
v naslednjem zvezku, je mogoče sklepati na don Boskov prihod v Nico dne 15.
septembra. Vrnil naj bi se v ponedeljek 24. septembra. Tu piše nečaku teologa
Margottija v San Remu. Fant je bil gojenec zavoda v Valsaliceju.
Dragi moj Franceschino!
Koliko lepih novic mi pišeš tudi v imenu svoje spoštovane družine. To pa veča mojo
žalost, ker ne morem privoliti v tvoje ljubeznivo povabilo, ki je tudi moja želja. Ne
morem se ustaviti. Pozno zvečer se bom peljal skozi San Remo. Potrpljenje. Ponovno
se bova videla v Turinu.
Lahko mi storiš veliko uslugo, za kar te tudi prosim. Stopi k očku in mamici in jima
izroči moje pozdrave in jima zagotovi, da molim zanju in za svojo nabiralko mladen-
ko Maddaleno in za družino, ki letuje s teboj.
Bog naj te blagoslovi, dragi Franceschino, in presveta Devica naj te varuje pred ne-
varnostmi, ki si jim izpostavljen sredi sveta. Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. naj-
vdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza Mare, 21. september 1883
8. GROFU DE MAISTRU
Če so se od vseh strani zatekali k don Bosku v svojih potrebah in se mu pri-
poročali v molitev, je to veljalo še veliko bolj za tiste, ki so kot De Maistre šteli
za svojo srečo, da jih je z njim vezalo zaupno prijateljstvo.
Predragi gospod grof Eugenio!
Kakor hitro mi je vaša spoštovana uglednost sporočila o bolezni gospe grofice Fran-
cesce De Maistre, sem takoj naročil vsem našim družinam, naj začnejo posebne mo-
litve, maše in obhajila za ozdravljenje naše bolnice.
Ne vem, ali bo Bog uslišal naše slabotne molitve, vendar jih bomo vsak dan opravljali
in zaupali v njegovo dobroto. Prosim vas, da bi izročili gospe grofici Francesci pri-
loženo podobico. Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino in nas vse ohrani v svoji
sveti milosti.

28.8 Page 278

▲back to top
278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Sprejmite zahvalo za vso vašo krščansko ljubezen, ki nam jo izkazujete, in molite tudi
za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 1. oktober 1883
9. GOSPE MAGLIANO
Piše v Busco, domovino don Marca Nassòja, ki je takrat iz zdravstvenih ra-
zlogov bil doma, in ga priporoča njeni dobroti. Don Nassò je bil klerik s triletni-
mi zaobljubami. Bil je zelo spoštovan salezijanec, izredno nadarjen, izobražen
in kreposten. V Oratoriju je končal gimnazijo.3
Velespoštovana gospa Magliano!
Z veseljem sem prejel vaše lepo pismo, v katerem mi sporočate vaše novice, in se zah-
valjujem Gospodu, da so dobre.
Stvari v zvezi s prazničnim oratorijem so se malo zamotale, zato je prav, da ste za-
devo odložili, dokler se ne dogovorimo ustno in stvar dokončno uredimo, kolikor je
kaka dokončnost na tej zemlji sploh mogoča.
Če klerik Nassò nima opravkov, ki bi ga zadrževali doma, naj se brez nadaljnjega
vrne v Turin.
Pri nas v San Benignu se mudi don Costamagna, ki se pridružuje pozdravom drugih
salezijancev. Vsi skupaj vam zagotavljajo naše skupne molitve.
Bog naj vas ohrani pri zdravju in v svoji milosti in vas kmalu zdravo in čilo privede
v Turin.
Molite tudi za svoje sinove v Jezusu Kristusu, v imenu katerih se imam za
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Do sobote.
San Benigno, 4. oktober 1883
10. DON LEMOYNU
Ko je grof Colle slišal za sanje o salezijanskih misijonih, v katerih je bil nje-
gov sin don Bosku za vodnika, je prosil svetnika, naj mu pošlje v francoščino
prevedeno pripoved. Prinesel mu jo je don Rua, ki je šel k njemu po denar. Med-
tem ko je Božji služabnik pritiskal na don Lemoyna, da bi končal italijanski pre-
vod, je z istim datumom pisal grofu: »Don Rua vam bo prinesel ameriško zgod-
bo. Napisana je z vsemi nadrobnostmi in ni kratka. Don Barruel bo poskrbel za
prevod. Če pa ga on ne bi mogel končati, bo to storil don Rua.«
Predragi don Lemoyne!
Bodi tako prijazen in hitro končaj ameriške sanje in mi jih takoj pošlji. Grof Colle si
jih zelo želi, vendar v francoskem prevodu, za kar bom takoj poskrbel.
3 Njegovo pismo don Bosku za god 1879, ko je bil dijak četrte gimnazije, nam kaže izredno zaupan-
je, ki so ga imeli fantje v Oratoriju do svojega očeta (Dodatek, št. 94).

28.9 Page 279

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
279
Zdi se mi, da te že celo stoletje nisem videl. Prav tako don Berto itn. Bog naj te bla-
goslovi.
Imej me rad v J. K. in moli zame, ki ti ostajam vedno najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. oktober 1883
11. MARKIZI FASSATI
Don Bosko je družini Fassati, ki je bila na počitnicah v Pessioneju, obljubil
obisk. Ker pa je bil zadržan z odpravo misijonarjev, je poslal lepega fazana, ki
ga je prejel v dar.
Velespoštovana gospa markiza!
Zmeda, ki jo je povzročil odhod naših misijonarjev v Patagonijo, mi je popolnoma
onemogočila nameravani obisk v Pessione. Potrpljenje. Ta fazan je bolj srečen kot
jaz. Sprejmite ga.
V skorajšnji devetdnevnici vseh svetnikov ne bom pozabil opraviti posebne molitve
za vas, gospa markiza, za vse vaše žive in pokojne.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino in molite tudi za tega reveža, ki ostaja
vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. oktober 1883
12. SESTRI FILOMENI MEDOLAGO
Gre za vdovo po grofu Medolago Albaniju, rojeno De Maistre, ki je postala
redovnica in o kateri smo že poročali.
Bog naj vas blagoslovi in vam pomaga izpolniti delo posvečenja. Iz vsega srca se
vam zahvaljujem in ta naša družina bo molila za vas vse dotlej, ko se boste znašli pri
Jezusu Kristusu in uživali dobrine, ki jih niti svet niti sovražniki naše duše ne moreta
vzeti. Molimo torej in pomagajmo si med seboj za rešitev mnogih duš, da si tako za-
gotovimo večno zveličanje naše duše.
Maria sine labe concepta, ora pro nobis [Marija brez madeža spočeta, prosi za nas].
Naj nebeški blagoslovi v obilici pridejo nad vas in nad vso vašo redovno skupnost.
Tako bodi.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu
duh. Janez Bosko
Turin, 30. november 1883
13. GROFICI UGUCCIONI
Prepis tega pisma grofici Gerolami Uguccioni smo dobili z drugimi, ki so
bila pisana prej, in jih objavljamo v Dodatku. Imeli smo priložnost, da smo ga
primerjali z izvirnikom, ki ga hranijo dediči.
Draga moja mama!
Smo v devetdnevnici k Mariji Brezmadežni in cela naša družina zjutraj in zvečer moli

28.10 Page 280

▲back to top
280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
po vašem namenu, zlasti še za vašo hčerko gospo Emilio. Molite in zaupajte.
Zmanjkuje mi časa, vendar nikdar ne pozabim, da bi se vas, predobra mama, spomnil
vsako jutro pri sveti maši. Bog naj blagoslovi vas, vso vašo družino, in če boste imeli
priložnost, izročite moje pozdrave gospe markizi Nerli. Molite za tega reveža, ki os-
taja vedno v J. K. najvdanejši kakor sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. november 1883
14. VITEZU COMASCHIJU4
To je zadnje pismo, ki ga imamo v prepisu, temu velikemu milanskemu don
Boskovemu prijatelju.
Predragi gospod vitez!
Vesele praznike, vedno moj dragi gospod vitez, vesele praznike, srečen konec starega
leta in dober začetek novega leta vam, vaši gospe, dragemu Alfonzu. Bog naj vas vse
blagoslovi, vam dá trdno zdravje in vztrajnost na poti v nebesa.
Molite tudi zame in za to številno tako močno naraslo družino, medtem ko mi je v
pravo veselje, da se lahko imenujem vaše uglednosti najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. december 1883
15. MATERI DAGHERO
Mati Caterina Daghero, vrhovna predstojnica hčera Marije Pomočni-
ce, vznemirjena zaradi čenč, ki so krožile po zakristijah v Nizzi Monferrato o
sestrah in njihovi hiši, je pisala o tem don Bosku, ko mu je voščila za božične
praznike. Odgovoril ji je tako, da jo je rešil bojazni. Zdi se tudi, da se je dobra
predstojnica bala, da je dala, ne da bi se tega zavedala, razlog za nezadovoljstvo,
a ji je odgovoril tako, da jo je v vsem pomiril.
Velečastita mati vrhovna predstojnica!
Prejel sem vaša voščila in dobre želje sester in gojenk.
Iz srca se vam zahvaljujem in prosim Boga, da bi vam obilno povrnil vašo krščansko
ljubezen, ki mi jo izkazujete z vašimi molitvami.
Ne zmenite se za govorice, ki jih nekateri širijo na račun naših domov. Gre za ne-
določne, napol izrečene in na različne načine razlagane čenče. Če kdo kaj hoče, naj
jasno pove svoje zahteve.
Bodite mirni. Če imam kaj pomembnega povedati, vam tega ne bom sporočal po dru-
gih, temveč bom povedal vam ali vam sam pisal.
Bog naj vas blagoslovi in podeli vztrajnost vam in vašim sestram ter vsem vam izro-
čenim gojenkam. Imejte v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko, predstojnik
Turin, 25. december 1883
4 Prim. MB XIV, str. 138 in 560–561 [BiS XIV, str. 91 in 362–363]. Don Lemoyne govori obširno o
njem v MB VIII, str. 303–305 [BiS VIII, str. 215–216].

29 Pages 281-290

▲back to top

29.1 Page 281

▲back to top
BiS 16 — 15. poglavje
281
16. DON VINCENZU MORBELLIJU
Don Vincenzo Morbelli, dekan v Castelnuovu v škofiji Acqui, je poslal don
Bosku pet tisoč lir za izdatke za enega izmed stebrov, ki naj bi jih postavili v
cerkvi Srca Jezusovega v Rimu. Svetnik mu je namesto pisma odgovoril na pri-
jetno šaljiv način z epigrafom, ki ga je sam sestavil in v katerem opeva veliko-
dušnost darovalca in razlaga pomen daru.
v večen spomin
katoliške vere
v večno češčenje presvetega Srca Jezusovega
v spomin velikega papeža
Pija ix.
v čast škofije Acqui
v spodbudo zanamcem
zlasti še svojih dragih župljanov
v čast svoje družine
je duhovnik don Vincenzo Morbelli
dekan v Castelnuovu Bormida
dal postaviti
ta steber leta 1883 našega štetja
Četrti steber na desni strani proti glavnemu oltarju nosi na podstavku na-
pis: Don Vincenzo Morbelli, župnik.
17. FRANCOSKA PISMA
Med pismi, ki jih je don Bosko napisal v francoščini leta 1883, jih je cela
vrsta, ki jih bomo tukaj omenili in na koncu zvezka objavili v izvirniku.
Ko je avgusta pisal grofici Beaulaincourt Les Rosches, ki je živela v Argen-
tréju v okrožju Mayenne in ki mu je poslala tisoč frankov, je omenil milost, ki
pa se je zavlačevala. Bila je duhovna milost. Grofičin prvorojenec se je bojeval s
kolonialnimi vojaki in je popolnoma izgubil vero. V skrbi zaradi telesnih in du-
hovnih nevarnosti, ki jim je bil izpostavljen, je mati kot salezijanska sotrudnica
že nekaj let prosila don Boska za molitve.
»Gospod nas bo brez dvoma uslišal,« ji piše v pismu,5 »vendar tako, da
bo ta milost nam v korist. Gospod je nadvse mogočen in dober oče in nam ne
bo nikdar podelil milosti, ki bi nam bila v škodo.« Milost je bila uslišana 1886,
ko se je sin vrnil iz kolonij, se poročil pred oltarjem in začel živeti kot dober
kristjan.6
V nekem drugem pismu se don Bosko zahvaljuje, blagoslavlja in priporoča
5 Dodatek, št. 95.
6 Grofičino pismo don Lemoynu, Argenté, 12. februar 1891.

29.2 Page 282

▲back to top
282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
materi Božji Mariji nekega trgovca iz Aira.7
Že večkrat smo se srečali z gospo Quisard Villeneuve, sotrudnico iz Lyona.
Iz tega leta imamo pet njej namenjenih pisem in šesto pismo za njenega sina.
Prav izjemno se nam zdi, kako zelo so bile te francoske družine povezane z don
Boskom v spoštovanju in ljubezni, da si kaj bolj tesnega ne bi mogli predsta-
vljati. Tudi Quisardova ga je vabila, da bi šel h grofu Chambordu, toda on ji je
odgovoril »V tem trenutku mi moje zdravje ne dovoljuje potovanj. Nisem sicer
bolan, vendar ne morem zapustiti sobe.«
Gospa je želela z možem in družinskimi člani poromati v Turin k svetišču
Marije Pomočnice, tudi zato, da bi govorila s svetnikom o zadevah svoje duše.
»Pripravljen sem,« ji je pisal don Bosko, »ostati 5. in 6. avgusta v Turinu in vam
biti na voljo v vsem, kar bo v večjo Božjo slavo in v zveličanje naših duš.« Ko je
23. oktobra pisal materi in sinu, je sina imenoval svojega »malega prijatelja« in
»bodočega salezijanca«. Nato je dodal: »Prepričan sem, da bo s časom vaš gos-
pod soprog hotel priti na obisk, kar je že hotel storiti, in nam bo tako obnovil za-
dovoljstvo, da bomo videli zares krščansko družino, ki živi zgledno krščansko.«
Za misijonarje je gospa poslala 350 frankov in za božič 1050 frankov. Ko se
ji je zahvalil za drugi dar (za prvega se je zahvalil z litografiranim pismom), je
pisal: »Angel varuh vas je navdihnil, da ste nam priskočili na pomoč. Potrebova-
li smo denar, da smo mogli obleči naše dečke za zimo. Vi gospa ste velikodušno
pomagali in Gospod vam bo prav tako velikodušno povrnil […]. Božji mir, zado-
voljstvo, obilje in krščanska ljubezen naj vladajo vedno v vaši družini.«8
7 Dodatek, št. 96.
8 Dodatek, št. 97 (A–F).

29.3 Page 283

▲back to top
DODATEK DOKUMENTI
1. KAZNI, KI NAJ BI JIH UPORABLJALI V SALEZIJANSKIH HIŠAH
Dragi moji sinovi!
Pogosto in od različnih strani mi prihajajo zdaj vprašanja, zdaj prošnje, da bi ravna-
teljem, prefektom in učiteljem poslal nekaj navodil za kočljive primere, ko je treba v
naših zavodih uporabiti kazen. Dobro veste, v kako težkih časih živimo in kako lahko
tudi najmanjša neprevidnost povzroči težke posledice.
V želji, da bi ustregel vaši prošnji in da bi sebe in vas obvaroval nelahkih nevšečnosti,
oziroma da bi uresničili čim več dobrega med dečki, ki nam jih Božja previdnost zaupa
v varstvo, vam pošiljam nekaj navodil in nasvetov, ki jih boste, kakor upam, izpolnjevali
in ki vam bodo pomagali pri težkem in svetem delu verske, moralne in šolske vzgoje.
Naš sistem na splošno imenujemo preventivni sistem in obstaja v tem, da duhove
naših gojencev tako razpoložimo, da brez vsega zunanjega nasilja storijo, kar od njih
pričakujemo. V tem sistemu nikdar ne uporabljamo prisilnih sredstev, temveč vedno le
sredstva prepričevanja in krščanske ljubezni.
Če je treba človeško naravo, ki je na žalost nagnjena k slabemu, včasih prisiliti s stro-
gostjo, vam bi rad navedel nekaj sredstev, ki vam bodo, tako upam, z Božjo pomočjo
dala zaželene sadove. Če želimo biti prijatelji resničnega dobrega za naše gojence in
jih pripraviti, da bodo opravljali svoje dolžnosti, ne smemo pozabiti, da predstavljamo
starše te drage mladine, ki je bila vedno nežen predmet mojih skrbi, mojega prizadeva-
nja, moje duhovniške službe in vse salezijanske družbe. Če bomo resnični očetje naših
gojencev, moramo imeti tudi očetovsko srce. Nikdar ne smemo preiti k prisili ali kazno-
vanju brez razlogov in pravičnosti, temveč kot tisti, ki uporablja ta sredstva samo zato,
da izpolni svojo dolžnost.
Želim vam predstaviti resnične motive, ki vas morajo voditi pri prisili, in kakšne kazni
naj uporabite, če je to nujno potrebno.1
1. Kaznujte šele, potem ko ste izčrpali vsa druga sredstva
Kolikokrat, dragi moji sinovi, sem se moral v svojem dolgem vzgojnem delu prepriča-
ti o tej veliki resnici! Vsekakor je veliko lažje razjeziti se kot potrpeti, otroku pretiti kot
ga prepričati, rekel bom celo, da naši nepotrpežljivosti in ošabnosti bolj ugaja kaznova-
ti tiste, ki se nam zoperstavljajo, kot jih opozarjati ter z odločnostjo in dobrohotnostjo
prenašati. Ljubezen, ki vam jo priporočam, je ljubezen sv. Pavla, ki jo je kazal do pravkar
1 Glej Pravilnik za domove Družbe sv. Frančiška Saleškega.

29.4 Page 284

▲back to top
284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
spreobrnjenih vernikov h Gospodu in zaradi katere je dostikrat jokal in jih milo prosil,
ko so bili manj učljivi in dovzetni za njegovo gorečnost.
Zato priporočam vsem ravnateljem, da naj, preden kaznujejo, očetovsko posvarijo
naše drage sinove, in to na samem ali kakor pravimo in camera charitatis [v sobi kr-
ščanske ljubezni]. Nikdar ne karajmo javno, razen če je treba preprečiti pohujšanje ali
zato, da bi pohujšanje popravili, če je že bilo storjeno.
Če je prvo opozorilo ostalo brez odziva, se pogovorimo s katerim drugim predstojni-
kom, ki ima vpliv na krivca, in na koncu se pogovorimo še z Gospodom. Rad bi, da bi bil
salezijanec kakor Mojzes, ki skuša umiriti Gospoda, ki je po pravici ogorčen nad svojim
ljudstvom Izraelom. Ugotovil sem, da nenadna kazen, ne da bi prej poskusili vsa druga
sredstva, redko kdaj prinese uspeh. Nobena stvar, pravi sv. Gregor, ne more prisiliti
srca, ki je kakor nezavzetna trdnjava, ki si jo je treba pridobiti z ljubeznijo in ljubezni-
vostjo. Bodite odločni v prizadevanju za dobro, pri preprečevanju hudega, vendar pa
vedno ljubeznivi in previdni. Vztrajajte in bodite krotki in videli boste, da vam bo Bog
dal oblast tudi nad manj ubogljivimi srci. Vem, da je to popolnost, ki jo je težko dobiti
med učitelji in asistenti, ki so dostikrat še mladi. … Ne znajo pristopiti k otrokom, kakor
bi bilo treba, da pristopamo. Kaznovati jih hočejo samo telesno in pri tem nič ne dose-
žejo, vse pokvarijo in prizadenejo tako tiste, ki so krivi, kot tiste, ki so nedolžni.
Iz tega razloga pogosto vidimo, kako se širi zlo, nezadovoljstvo tudi pri tistih, ki so
najboljši, in da je korektor nemočen za dobro. Moram vam tukaj znova navesti svojo
izkušnjo. Pogosto sem naletel na tako trdovratne, tako uporne duhove za vsak dober
nasvet, da mi ni preostalo nobeno upanje na poboljšanje in sem se znašel v položaju,
da sem moral uporabiti stroga merila, pa sem jih potem le pridobil z ljubeznijo. Vča-
sih se nam bo zdelo, da kak otrok ne posluša naših nasvetov, medtem ko nasprotno
v svojem srcu čuti odlično razpoloženje, da bi nas ubogal, mi pa bi to z napačno ra-
zumljeno strogostjo uničili, ko hočemo, da takoj in popolnoma popravi svojo napako.
Najprej vam povem, da otrok meni, da njegova napaka ni tako velika, saj jo je storil prej
iz lahkomiselnosti kot iz hudobije. Ko sem te male uporneže poklical k sebi, bil z njimi
ljubezniv in sem jih vprašal, zakaj so tako trdovratni, so odgovorili, da zato, ker jih je,
kakor pravimo, kak predstojnik »vzel na piko in jih preganja«. Ko sem potem mirno in
počasi stvari razmislil, sem ugotovil, da je bila krivda dosti manjša ali je celo popolno-
ma izginila. Zato moram s težkim srcem reči, da smo pri vsem tem del krivde nosili tudi
mi. Ugotovil sem, da so prav ti, ki so od dečkov zahtevali tišino, točnost ter takojšnjo in
slepo pokorščino, kršili koristne nasvete, ki sem dajal jaz ali drugi predstojniki; videl
sem tudi, da si učitelji, ki nikomur nič ne odpustijo, vse privoščijo. Če torej hočemo zna-
ti ukazovati, se moramo najprej naučiti ubogati in skušajmo doseči, da nas bodo gojenci
najprej imeli radi in se nas šele potem bali.
Če je potem prisila nujno potrebna in moramo spremeniti sistem, ker so nekateri
značaji taki, da jih je treba obvladovati s strogostjo, je to treba storiti tako, da se vidi, da
delamo vse brez strasti. In tako pride samo po sebi drugo priporočilo, to je
2. Izberite za opozarjanje najprimernejši trenutek
Vsaka stvar ob svojem času, pravi Sveti Duh in jaz vam pravim, da če je že treba upo-
rabiti te neprijetne postopke, je treba to storiti zelo previdno in izbrati trenutek, ko bo

29.5 Page 285

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
285
opomin uspel. Kajti bolezni duha je treba prav tako pravilno obravnavati kakor bolezni
telesa. Nič ni slabšega kot slabo izbrano zdravilo in ob nepravem času. Previden zdrav-
nik čaka, da je bolnik toliko krepek, da more prenesti zdravilo. Ta pravšnji trenutek
pa poznamo samo iz izpopolnjene izkušnje našega dobrega srca. Najprej poskrbite, da
boste gospodar nad samim seboj, da ne boste kazali, da ravnate iz jeze in naglice, kajti
v tem primeru bi izgubili ugled in bi bila kazen škodljiva.
Med posvetnjaki je poznan izrek modrega Sokrata, ki je dejal svojemu sužnju, ki mu
ni bil po volji: Če ne bi bil jezen, bi te pretepel. Ti mali opazovalci, naši gojenci, vidijo iz
izraza našega obraza in tona našega glasu, ali ravnamo iz gorečnosti naše dolžnosti ali
iz naše strasti, ki je v nas zanetila tisti ogenj. Tedaj ni treba drugega, da izničimo do-
ber učinek kazni: čeprav so dečki še mladi, čutijo, da tisti, ki jih kaznuje, nima pravice
kaznovanja. Potem nikdar ne kaznujte otroka v trenutku, ko je storil napako, ker še ni
sposoben, da bi priznal svojo krivdo, premagal strast in razumel pomen kazni. Obstaja
namreč nevarnost, da bo storil nove in še večje napake. Treba mu je dati čas, da pre-
misli, da gre vase, se zave svoje krivde ter obenem pravičnosti in tudi potrebnosti kaz-
ni. Tako ga usposobimo, da bo kazen imela blagodejen učinek. Vedno sem se zamislil ob
Gospodovem ravnanju s sv. Pavlom, ko je ta spirans irae atque minarum [gorel od jeze in
koval naklepe], kako bi preganjal kristjane. Zdi se mi, da to pravilo velja tudi za nas, ko
naletimo na srca, ki se upirajo našim hotenjem. Gospod ga ni takoj vrgel na tla, temveč
šele po dolgem potovanju, ko je lahko razmislil o svojem poslanstvu, vendar pa daleč od
tistih, ki bi ga mogli spodbujati, da bi vztrajal v svoji odločitvi, da je preganjal kristjane.
Toda pred vrati Damaska se mu razodene v vsej svoji moči in mogočnosti, obenem z
močjo tudi s krotkostjo in mu tako odpre pamet, da more spoznati svojo zmoto. In prav
v tistem trenutku se je spremenila Savlova nrav in je iz preganjalca postal apostol na-
rodov in posoda, ki si jo je Gospod izvolil. Rad bi, da bi se moji salezijanci oblikovali po
tem Božjem zgledu in da bi z razsvetljeno previdnostjo in dejavno ljubeznijo skušali v
Božjem imenu izbrati pravšnji trenutek za opozarjanje svojih gojencev.
3. Odstranite vsak videz, ki bi kazal, da ravnate iz strasti
Zelo težko je v trenutku kaznovanja ohraniti tisti mir, ki je potreben, da odstranimo
vsak dvom o tem, da hočemo dati občutiti svojo avtoriteto in sprostiti svojo strast. In
kolikor bolj kdo ravna iz prezira, toliko manj se zaveda, kaj počne. Očetovsko srce, ki ga
moramo imeti, zavrača tako ravnanje. Vse, nad katerimi imamo oblast, moramo imeti
za naše sinove. Postavimo se v njihovo službo kakor Jezus, ki ni prišel ukazovat, temveč
ubogat. Sram naj nas bo pred tem, da bi mogli biti gospodovalci. Obvladujemo jih tako,
da jim služimo še z večjim veseljem. Tako je ravnal Jezus s svojimi apostoli, ko je prena-
šal njihovo neznanje, njihovo neotesanost in majhno zvestobo, in je sprejemal grešnike
tako po domače in ljubeznivo, da so se mnogi čudili, nekateri pa celo pohujševali, oni
pa so prejemali od njega odpuščanje grehov v Božjem imenu. Zato nam on sam pravi,
da naj bomo mansueti ed umili di cuore [krotki in iz srca ponižni]. Ker so naši sinovi,
odstranimo vso jezo, ko moramo popravljati njihove napake, ali se vsaj obvladujmo, da
se bo zdelo, da smo jo popolnoma zatrli. Ne vznemirjenost duha ne prezir v očeh ne
trda beseda na ustih, temveč sočutje v danem trenutku, upanje za prihodnost. Le tako
boste zares pravi očetje in boste imeli uspeh pri odpravljanju napak.

29.6 Page 286

▲back to top
286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
V določenih težkih trenutkih je veliko bolje, da se priporočimo Bogu, naredimo deja-
nje ponižnosti, kot da bi bruhnili na dan vihar besed, ki z ene strani povzročajo samo
hudo v tistem, ki jih izgovarja, z druge strani pa tisti, kateremu so namenjene, nima
nikakršne koristi. Pomislimo na našega Božjega učenika, ki je odpustil mestu, ki ga
ni hotelo sprejeti med svoje zidove, čeprav sta ga zaradi užaljene časti podpihovala
dva njegova goreča apostola, ki bi želela z ognjem uničiti prebivalce. Sveti Duh nam
priporoča to mirnost z vzvišenimi besedami: Irascimini et nolite peccare [Jezite se pa
ne grešite]. In če vidimo, da nam ne uspe v našem prizadevanju, in namesto da bi želi
sadove svojega truda in težav, pobiramo samo žalosti in muke, tedaj, dragi moji, mora-
mo to pripisati pomanjkanju discipline v našem sistemu. Ne zdi se mi prav, da bi vam
na dolgo in široko razlagal, kako je Bog nekega dne hotel dati slovesen in praktičen
nauk preroku Eliju, ki je imel v sebi nekaj podobnega z nami in je v gorečnosti za Božjo
stvar in divji gorečnosti, da bi odpravil pohujšanje, ki se je širilo v Izraelovi hiši, koval
pogubne načrte. Vaši predstojniki vam bodo mogli to obširno razložiti, kakor beremo
v Knjigi kraljev. Omejil se bom na zadnji izraz, ki velja za naš primer in se glasi: Non in
commotione Dominus2 [Gospod ni bil v potresu] in kar je sv. Terezija izrazila z Nič naj
te ne vznemirja.
Naš dragi in krotki sv. Frančišek Saleški je, kakor veste, sebi postavil strogo pravilo,
v moči katerega njegov jezik ne bi govoril tako dolgo, dokler bi bilo srce vznemirjeno.
Imel je navado ponavljati: »Bojim se, da bi v četrt ure izgubil vso milino, ki se mi jo
je posrečilo zbrati kapljico za kapljico v dvajsetih letih kakor jutranjo roso v posodo
mojega srca. Čebela potrebuje nekaj mesecev, da nabere med, ki ga človek pogoltne v
enem požirku. In kakšen smisel ima govoriti komu, ki te noče poslušati?« Ko so mu ne-
kega dne očitali, da je preveč ljubeznivo ravnal z nekim fantom, ki se je težko pregrešil
proti svoji materi, je rekel: Ta fant ni bil sposoben, da bi poslušal moje opomine, kajti
hudobno nagnjenje njegovega srca mu je vzelo pamet in razsodnost. Trd opomin mu ne bi
nič koristil, meni pa bi naredil veliko škodo, ker bi bil kakor tisti, ki utone, ko je želel reši-
ti drugega. Te besede našega občudovanega zavetnika, blagega in modrega vzgojitelja
src, sem hotel podčrtati zato, da bi bolj in za gotovo priklicale našo pozornost, da si jih
boste mogli lažje vtisniti v spomin.
V določenih okoliščinah je koristno, če v navzočnosti grešnika govorimo z drugo ose-
bo o nesreči ljudi, ki ravnajo nespametno in brezsrčno, tako da jih je treba kaznovati.
Pogosto je koristno, če odrečemo znamenja zaupljivosti in prijateljstva, dokler se ne
pokaže, da je potreben tolažbe. Gospod me velikokrat potolaži zaradi tega tako prep-
rostega ravnanja. Javno sramotno grajanje naj se uporabi kot zadnje sredstvo. Lahko
uporabite tudi kako drugo ugledno osebo, da krivcu pove, česar mu ne morete reči
vi, čeprav bi mu radi povedali, da ga reši sramote in ga pripravi, da se bo vrnil k vam.
Poiščite človeka, ki mu bo fant lahko svobodno odprl srce, česar si mogoče ne upa vam,
ker bi dvomil, da mu verjamete, ali da mu to onemogoča njegov ponos. Naj bodo to
pripomočki, ki jih je uporabljal Jezus s svojimi učenci, ko jih je pošiljal naprej, da so mu
pripravljali pot.
2 Prim. 1 Kr 19,11.

29.7 Page 287

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
287
Treba je pokazati, da nočemo drugega strahospoštovanja, kot je razumno in potreb-
no. Storite, da bo obtožil samega sebe in da vam bo ostalo samo, da ga potolažite v brid-
kosti, ki si jo je sam povzročil. Naj vam dam glede tega še eno priporočilo. Ko se vam
bo z vašim prizadevanjem posrečilo, da ste uklonili tega trdovratneža, vas prosim, da
ne pustite samo upanja vašega odpuščanja, temveč tudi gotovost, da bo mogel s svojim
lepim vedenjem zbrisati madež, ki ga je povzročil svojimi prekrški.
4. Ravnajte tako, da bo krivcu ostalo upanje na odpuščanje
Treba je odpraviti bridkost in bojazen zaradi karanja in reči besedo tolažbe. Pozabiti
in pomagati pozabiti žalostni del krivčevih zmot je najvišja stopnja umetnosti vzgo-
je dobrega vzgojitelja. Dobri Jezus Magdaleni ni klical v spomin, tako vsaj beremo v
evangeliju, njenih zablod, kakor je tudi Petru na nadvse mil način dal priložnost, da se
je pokesal svoje zmote. Tudi otrok si želi, da bi predstojnik veroval v njegovo pobolj-
šanje, in je tako z dobrohotno roko spet popeljan na pot kreposti. Več bomo dosegli z
ljubeznivim pogledom in dobrohotno besedo spodbude, ki jo daje upanje njegovemu
srcu, kot pa z mnogimi karanji, ki samo vznemirjajo in potrjujejo krivdo. Videl sem pra-
va spreobrnjenja s tem sistemom, ki so se na drug način zdela popolnoma nemogoča.
Vem, da nekateri moji najdražji sinovi ne zardevajo, ko razodevajo, da so bili na ta način
pridobljeni za Družbo in s tem za Boga. Vsi dečki imajo svoje nevarne dni in tudi vi ste
jih imeli! Gorje, če jim ne bomo pomagali, da jih prebrodijo hitro in brez očitkov. Včasih
pomaga že to, da storimo, da verjame, da ni storil prekrška iz hudobije, in ne bo pono-
vil več iste napake. Mogoče je kriv, vendar želi, da bi mislili, da ni. Srečni mi, če bomo
znali tudi na ta način vzgajati ta uboga srca! Bodite prepričani, dragi sinovi, da bo ta
umetnost, ki se zdi tako preprosta in v nasprotju z dobrim učinkom, zelo obogatila vašo
duhovniško službo in vam pridobila veliko src, ki so bila in bi ostala dolgo nesposobna
za srečen uspeh in za velike upe.
5. Kdo naj kaznuje in kako?
Toda ali naj nikdar ne kaznujemo? Vem, dragi sinovi, da je Gospod hotel, da bi ga pri-
merjali s čuječo palico – virga vigilans, da bi nas odvrnil od greha in tudi iz strahu pred
kaznimi. Zato tudi mi smemo in moramo skromno in modro posnemati Božje ravnanje,
ki ga je Bog hotel nakazati s to prispodobo. Uporabljajmo zato to palico, toda storimo
modro in previdno, tako da bo naša kazen storila kaznjenca boljšega.
Spominjajmo se, da sila kaznuje hudobijo, ne ozdravi pa kaznjenca. Rastlin ne gojimo
z ostrim nasiljem in volje ne vzgajamo tako, da ji nalagamo odvečno breme. Navedel
vam bom nekaj kazni, samo tiste, za katere bi želel, da bi jih uporabljali med nami. Eno
izmed najbolj učinkovitih načinov moralnega karanja je nezadovoljen, strog in žalosten
pogled predstojnika, ki da vedeti krivcu, pa naj ima še tako trdo srce, da je v nemilosti,
kar ga pripravi k obžalovanju in poboljšanju. To je očetovski in zaseben opomin. Ne
veliko besed obtožbe, temveč pokazati žalost staršev in upanje na plačilo. Čez čas bo
čutil potrebo, da pokaže hvaležnost in celo velikodušnost. Če ponovno pade v napako,
bodimo velikodušni v dobroti, vendar uporabimo strožje očitke in resnejša priporočila.
Tako mu bomo jasno pokazali razliko med ravnanjem, ki mu ga izkazujemo, in njego-
vim vedenjem in mu hkrati pokažemo, kako prizanesljivost plačuje z nehvaležnostjo.

29.8 Page 288

▲back to top
288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nikdar pa ponižujočih izrazov! Pokažimo mu zaupanje, zagotovimo mu, da smo prip-
ravljeni vse pozabiti, kakor hitro bo pokazal lepše obnašanje.
V večjih prekrških je mogoče uporabiti naslednje kazni: jesti stoje pri mizi, na svojem
mestu ali pri posebni mizi, jesti stoje sredi obednice in končno pri vratih obednice. V
vsakem primeru pa kaznovanec dobi celoten obrok jedi kakor drugi. Težka kazen je v
tem, da ga ne pustimo na odmor. Nikdar pa ga ne smemo postaviti na sonce ali dež, da
bi mu to škodovalo.
Ne ga vprašati en dan v šoli je lahko težka kazen, vendar samo za en dan. Bolje je
poiskati kako drugo sredstvo za pokoro. In kaj naj vam rečem o naloženih nalogah?
Ta vrsta kazni je na nesrečo zelo pogosta. O tem sem vprašal za mnenje slavne vzgoji-
telje. Eni so jih odobravali, drugi zavračali kot nekaj nekoristnega in škodljivega tako
za učitelja kakor za učenca. Prepuščam vam lastno sodbo, vendar je za učitelja zelo
nevarno, če bi pretiraval brez koristi, poleg tega pa se daje učencu priložnost za nego-
dovanje. Lahko pa tudi vzbuja sum, da učitelj preganja učenca. Naložena naloga ničesar
ne popravi, vedno pa je velika nadloga in sramota. Vem, da so nekateri naši sobratje
dajali za naloge učenje na pamet kake nabožne ali svetne pesmi in so s tem koristnim
sredstvom dosegali večjo pozornost in večjo korist pri učenju. Tako se je uresničevalo
dejstvo, da tistim, ki iščejo Boga, omnia cooperantur in bonum [vse pripomore k dob-
remu], v njegovo slavo in za zveličanje duš. Ta naš sobrat je spreobračal z nalaganjem
nalog. Menim, da je to Božji blagoslov, vendar pa je prej edinstven kot redek primer.
Uspelo pa mu je zato, ker je znal narediti na ljubezniv način.
Toda za nobeno ceno naj se ne uporablja t. i. soba za razmišljanje. Ni hudobije, v ka-
tero ne bi privedla gojenca jeza in zagrenjenost, ki se ga loti pri taki kazni. Hudi duh
jo izrabi, da silno zagospoduje nad njim in ga žene v huda dejanja, kakor če bi se hotel
maščevati nad tistim, ki mu je tako kazen naložil.3
V zgoraj omenjenih kaznih smo mislili samo na prekrške proti zavodski disciplini.
Toda v težkih primerih, ko bi kak gojenec dajal pohujšanje ali težko žalil Boga, ga je
treba takoj popeljati k predstojniku, ki bo v svoji previdnosti storil, kar se mu bo zdelo
najbolj ustrezno. Če bi pa kdo ostal gluh za vse to prizadevanje in bi dajal še naprej slab
zgled in pohujšanje, ga je treba brez nadaljnjega odpustiti, vendar tako, da bo ohranil
svojo čast. To se doseže tako, da fanta pripravijo, da on sam prosi starše, da ga vzamejo
iz zavoda, ali staršem svetujejo, da spremeni zavod v upanju, da bo fant drugje bolje
uspeval. To dejanje krščanske ljubezni ima vedno dobre posledice in zapušča tudi v
neprijetnih okoliščinah hvaležen spomin tako pri starših kakor v gojencih.
3 Če bi v kakem zavodu z redko izjemo in zaradi nujne potrebe uporabljali temnice, je treba pomis-
liti na naslednje previdnostne ukrepe:
Katehet ali kak drug predstojnik naj večkrat obišče kaznjenca in naj skuša z dobro besedo naliti
olja tolažbe na to žalostno srce. Treba je sočustvovati s takim stanjem in mu dopovedati, da so vsi
predstojniki užaloščeni zaradi take kazni. Zato naj prosi za odpuščanje, se podvrže ukazom in še
na druge načine pokaže, da se hoče popraviti. Če se ugotovi, da kazen pomaga, ga je treba že prej
pomilostiti. Tako bo mogoče pridobiti njegovo srce.
Kazen mora biti zdravilo. Kakor hitro smo dosegli, da je krivica popravljena in zagotovljeno lepše
vedenje vnaprej, je treba kazen končati. Če tako odpustimo, dosežemo tudi celjenje rane, ki jo
je kazen zadala otrokovemu srcu. Naj čuti, da ni izgubil vzgojiteljeve naklonjenosti in se z večjo
vnemo pripravi na opravljanje svojih dolžnosti.

29.9 Page 289

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
289
Končno vam moram še povedati, kdo naj izvede to kazen, čas in način kaznovanja.
To je vedno naloga ravnatelja, vendar naj se on sam ne pojavlja. Njegova naloga je
zasebno opominjanje, ker lahko lažje prodre v nekatera trda srca. Prav tako spada v
njegovo področje splošno opozarjanje v javnosti. On tudi izvede kazen, ne da bi bil
udeležen pri kaznovanju. Zato naj nihče ne kaznuje brez predhodnega dogovora z rav-
nateljem, ki edini določa čas, kraj in način kazni. Nihče naj se ne skuša otresti tega
nadzora in nihče naj ne išče pretvez za izmikanje njegovim odločitvam.4 Za to nadvse
pomembno pravilo ni izgovora. Zato se pokoravajmo temu priporočilu, ki vam ga da-
jem, in Bog bo poplačal vašo krepost.
Zapomnite si, da je vzgoja stvar srca in da je samo Bog gospodar src in da mi ne
bomo mogli uspeti v ničemer, če nas Bog ne bo učil umetnosti odpiranja src in nam dal
ključev, da jih odpremo. Zato si prizadevajmo z vsemi sredstvi in s to popolno in po-
nižno odvisnostjo, da se bomo mogli polastiti te zaprte trdnjave, ki se zapira strogosti
in ostrosti. Skušajmo storiti vse, da nas bodo ljubili, da vzbudimo občutek dolžnosti in
svetega strahu božjega, in videli bomo, s kako lahkoto se nam bodo odpirala srca deč-
kov z namenom, da bi vsi skupaj prepevali hvalo in zahvalo Njemu, ki je hotel biti naš
zgled, naša pot, naš vzornik v vsem, zlasti še pri vzgoji mladine.
Molite zame in imejte me vedno v najsvetejšem Srcu Jezusovem za najvdanejšega
očeta in prijatelja.
duh. Janez BOSKO
Na dan sv. Frančiška Saleškega 1883
4 Učitelji in asistenti naj nikdar ne postavljajo pred vrata nobenega krivca, temveč naj ga v
spremstvu pošljejo k predstojniku.

29.10 Page 290

▲back to top
290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
2. ZDRUŽENJE SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
Škofija ..................................................... dekurija v župniji .......................................................................
Dekurion .............................................................................................................................................................
Namestnik dekuriona ...................................................................................................................................
T. S. IME IN
PRIIMEK
NASLOV
STALNO
BIVALIŠČE
PREJEMA ALI DAROVI
NE VESTNIK za Vestnik za sal. ust.
Darovi neimenovanih oseb ….............................................................................................………………………………..lir
Darovi, zbrani na konferenci sv. Frančiška Saleškega …..……..........................................…………………………lir
Darovi, zbrani na konferenci Marije Pomočnice ..…....................................................………………………………lir
1
2
vsota
lir
18
prenos
lir
42
prenos
lir
43
prenos
lir
skupaj
lir
PRIPOMBE
1. Vsaka dekurija ima lahko deset ali več članov odvisnih od istega dekuriona.
2. Darove je treba pošiljati dva- ali večkrat na leto duhovniku Janezu Bosku v Turin
in poimensko imenovati vsakega darovalca.
3. Če bi bila kaka napaka v naslovih, prosimo, da sporočite čim prej upravi
Salezijanskega vestnika, da se napaka odpravi.
4. Prosimo, da pri odpošiljanju darov priložite ta list z vsemi popravki.
Dobili boste drugega.
Kraj………………...........................……………….. dne……………....................................................……….
Dekurion

30 Pages 291-300

▲back to top

30.1 Page 291

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
291
3. OKROŽNICA VODJEM SOTRUDNIKOV
Velečastiti gospod vodja!
Čutimo dolžnost, da vam pošljemo Pravilo dekurionov salezijanskih sotrudnikov, ki
smo jih pravkar dobili iz tiskarne.
Po tem, kar je tam zapisano, je ravnatelj zavoda tudi vodja salezijanskih sotrudnikov
v kraju bivanja in okolici, kjer še niso ustanovili redne dekurije.
Zato lahko razpošilja povabila na predpisane konference.
Upamo, da ima vaša uglednost pri sebi seznam sotrudnikov in sotrudnic z njihovim
točnim naslovom. Če ga nimate, takoj obvestite Osrednje vodstvo, da ga sestavi in vam
ga pošlje.
Za pravilno enotno ravnanje vam pošiljamo razmnožen list, kot ga pošiljamo deku-
rionom po župnijah, na katerega boste lahko zapisali imena in prispevke darovalcev.
Ponovno vas prosimo, da bi nam poslali enkrat na mesec imena in priimke sotrudni-
kov in vsote njihovih prispevkov, da ta podatek vnesemo v naše knjige. Sicer ne bomo
mogli nikdar urediti naše uprave in imeti natančnega seznama.
Če imate kake pripombe za dobro delovanje naše salezijanske družbe ali bi nam pri-
skočili na pomoč s svojimi nasveti, da bi nastavili dekuriona in ustanovili nove dekurije
po župnijah, ki so blizu vašega kraja, bi nam storili veliko uslugo.
Želimo vam od Gospoda vse dobro in se toplo priporočamo v vaše molitve.
Vodstvo
4. SPLOŠNA NAVODILA ZA DEKURIONE
ZDRUŽENJA SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
Da bi ustregli ponovnim željam naših gorečih sotrudnikov, smo imeli za primerno, da
predložimo nekaj splošnih navodil, ki bodo lahko služila za pravilno delovanje, dokler
ne bomo sestavili ustreznega priročnika.
I. Dekurioni [desetniki] so v smislu našega pravilnika vodje desetih ali več sotrudni-
kov in sotrudnic v določenem kraju.
II. Prosimo župnike, da bi hoteli biti dekurioni salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic
v svoji župniji.
III. Če župnik ne bi mogel voditi tega dela krščanske ljubezni, bo lahko v imenu podpi-
sanega prosil kakega drugega duhovnika ali tudi kakega laika, ki mu zaupa in ki bi
prevzel naslov dekuriona.
IV. Če je v kaki župniji mogoče ustanoviti več dekurij, bo njihov vodja župnik. Če bi ga
to oviralo, naj določi drugega duhovnika, ki je vreden njegovega zaupanja za na-
mestnika. – V škofijskih mestih bomo na predlog velečastitega msgr. škofa izbrali
kakega člana škofijskega kapitlja, ki bo predsedoval vsem dekurionom v mestu. –
Če je v mestu salezijanski dom, bo ravnatelj tudi vodja dekurionov in sotrudnikov
v tistem kraju.
V. Vsak dekurion bo imel seznam z imeni, priimki in naslovi vseh sotrudnikov v de-
kuriji in bo navezal stik z duhovnikom Janezom Boskom, predstojnikom celotnega
združenja.
VI. Če bo kak sotrudnik zbolel, bo dekurion, ko bo za to zvedel, obiskal bolnika in mu

30.2 Page 292

▲back to top
292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
dal vse nasvete, pomoč in usluge, ki jih je zmožen in je zanje pristojen. Če bi kateri
umrl, bo povabil vse člane, da molijo za pokojnika, in bo obvestil o smrti glavno
vodstvo v Turinu, da ga bodo vpisali med umrle člane in se bodo zanj opravile
molitve, kakor je predpisano v pravilniku.
VII. Dekurion naj z Združenjem salezijanskih sotrudnikov seznani vse, ki izpolnjujejo
za to potrebne pogoje.5
VIII. Ko dobi koga, ki bi rad vstopil v združenje, naj si zapiše njegovo ime, priimek in
naslov ter vse pošlje predstojniku, da se mu izstavi članska diploma in se mu začne
pošiljati Salezijanski vestnik. V krajih, kjer je vodja salezijanski ravnatelj, naj deku-
rion pred sprejemom govori z njim ali mu vsaj izroči ime in priimek, da ga vpiše v
skupni imenik. Isto bo storil, kadar bo kdo vpisan med sotrudnike.
IX. Če bi v eni pošiljki prejel Vestnike na svoj naslov, jih bo skušal bodisi sam bodisi po
namestniku ali kaki drugi zanesljivi osebi čim prej dostaviti naslovnikom.
X. Vsako leto bo imel vsaj eno konferenco na praznik sv. Frančiška Saleškega in še
drugo za praznik Marije Pomočnice.
XI. Glede na okoliščine lahko dekurion preloži konferenci na ugodnejši čas, uro in
kraj, pač glede na duhovno korist članov. O tem obvesti s prižnice, pisno ali osebno.
XII. Dekurion bo predsedoval zboru. Nagovor naj zajema molitev za pokojne člane, sa-
lezijanske misijone, potrebo po dobri vzgoji mladine, poučevanje katekizma ali bra-
nje Zgodovine Oratorija ali Življenjepisa sv. Frančiška Saleškega.
XIII. Na konferencah se bo trudil navdušiti člane za gorečnost za vero in moralno življe-
nje, za žrtev, krščansko ljubezen, za ljubeznivost, ki so značilne lastnosti, v katerih
se morajo oblikovati salezijanci in njihovi sotrudniki.
XIV. K predsedovanju teh konferenc bo lahko povabil tudi druge ugledne osebe, cerkve-
ne dostojanstvenike ali kakega salezijanca.
XV. Prav tako je dekurionova naloga zapisovati v zapisnik darove, ki so jih ob konfe-
rencah in drugih priložnostih salezijanskim ustanovam darovale dobrodelne ose-
be, in jih poslati predstojniku v Turin. Zapisal bo priložnost, ob kateri so bili darovi
izročeni; če jih je prejel zasebno, bo sporočil tudi ime darovalca.
Kar se tiče konferenc v krajih, kjer je več dekurij, bo nalogo dekuriona prevzel
voditelj ali ravnatelj in v njegovi odsotnosti vikar.
XVI. Z rastjo števila članov bo voditelj ali njegov namestnik predlagal predstojniku ka-
kega gorečega sotrudnika za izvolitev v dekuriona.
XVII. Dekurion in vodja naj predložita predstojniku svoje opažanje in predloge, ki bi bili
v korist Združenja.
Duhovnik Janez Bosko
5 Za vednost dekurionov in vodij navajamo pogoje, potrebne za sprejem v Združenje salezijanskih
sotrudnikov in sotrudnic:
1) Starost najmanj šestnajst let.
2) Biti mora na dobrem glasu v javnih in verskih krogih.
3) More podpirati salezijanske ustanove sam ali s pomočjo drugih z darovi, miloščino, delom.
4) Član lahko postane cela civilna ali redovna družina, skupnost, zavodi v osebi predstojnika hiše,
da le v teku leta opravi tudi najbolj skromno dobro delo v smislu salezijanskih sotrudnikov.
5) Za prejem odpustkov je treba izpolniti pogoje, ki jih postavlja sveta Cerkev.

30.3 Page 293

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
293
5. PISMO AVSTRIJSKEGA VOJAŠKEGA VIKARJA DON BOSKU
Reverendissime Domine,
Literas aestimatissimas sub die XVII Februarii h. a. ad me datas una cum libellis
supplicibus pro gratuita ephemeridum Bollettino Salesiano transmissione ad Mini-
strum commercii directis, accepi et in Ministerio isto confidentialiter consilium exqu-
isivi.
Ast proli dolor! certior factus sum, quod juxta principia ad normam legum nostrarum
extraneae ephemerides ipso privilegio non frui possint neque spes effulgeat concessi-
onis.
Haec Dignitati Vestrae pro notitia communicans, pro consilio adj ungere velim, quod
solumodo via restat petitioni per legationem nostram in ista ditione fungentem, quae
via simul de consilio esset quod membra Aulae Cesareac cooptari velint sodalitati lau-
datissimae.
Ceterum festa Paschalia libenter mihi occasionen praebent benedictionem pro
prosperrimo sodalitatis de die in diem successu efflagitandi et unionem quoque opifi-
cum catholicam hujus loci propagatam vestris, Reverendissime Domine, suffragiis in-
stantissime commendandi nec non me ipsum qui ex toto corde
Vestrae fraternitati addictissimus persevero
Servus Antonius Gruscha
Apostolicus Vic. Castrensis.
Vienna, 24 martii 1883
6. PROTESTANTSKE USTANOVE V ITALIJI
Ne bo brez koristi, če spoznamo današnji položaj naše domovine, ki ji hočejo s pretve-
zo politične enotnosti vzeti versko enotnost. Šest oddelkov ali protestantskih poimeno-
vanj v Italiji kaže naslednjo podobo:
Bogoslužni prostori..........................................................................................................................231
Ministri in pridigarji........................................................................................................................282
Osnovna šola.......................................................................................................................................280
Ravnatelji oziroma učitelji osnovnih šol.................................................................................154
Učenci osnovnih šol..........................................................................................................9.387 [455]
Zavodov za srednješolsko izobrazbo........................................................................................... 13
Srednješolski profesorji.................................................................................................................... 90
Dijaki ......................................................................................................................................................809
Teološke šole............................................................................................................................................. 2
Teološki profesorji.................................................................................................................................. 7
Študentje teh šol.................................................................................................................................. 25
Dobrodelne ustanove............................................................................................................................ 3
Osebe, ki uživajo dobrodelnost teh ustanov............................................................................. 98
Bolnišnice.................................................................................................................................................. 8
Treba je povedati, da so ministri in pridigarji lahko ministri ali samo pridigarji, pač
glede na okoliščine: Tako poroča v statistiki protestantsko štetje: Ta seznam nam tudi
pove, da protestantske šole »niso najboljše glede didaktične dejavnosti in da je učinko-

30.4 Page 294

▲back to top
294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vitost dnevnih šol (protestantskih) zelo dvomljiva kot propagandno sredstvo«.
Bibličnih družb v Italiji je pet.
Britanska biblična družba ima enega agenta in 40 razpečevalcev in je l. 1881 v celem
kraljestvu prodala 6619 Svetih pisem, 19.135 izvodov Nove zaveze in 44.409 izvlečkov
iz Svetega pisma.
Škotska biblična družba ima enega agenta in 11 razpečevalcev. Leta 1881 je prodala
850 Svetih pisem 252 izvodov Nove zaveze, 4320 izvlečkov Svetega pisma in 6.942
raznih verskih knjig.
Družba za teološke izdaje ima en odbor in enega agenta z lastno tiskarno v Firencah.
Izdaja več ilustriranih časopisov. Ima 10 skladišč za Sveta pisma in razprave.
Italijanska biblična družba, ki so jo 1870 ustanovili v Rimu, je ponatisnila 10 tisoč
izvodov Nove zaveze in izdala Družinsko Sveto pismo.
Družba za medsebojno pomoč je »maloštevilna in malo dejavna« med evangeličani v
Neaplju in Messini, v La Spezii in Orbetellu, pravi Laura.
Evangeličanskih časopisov, »ki jih tiskajo v Italiji, je 11, in sicer v Rimu, Neaplju, Pa-
lermu in Pomarettu v Valdeški dolini, vsi drugi v Firencah. Teh časopisov, pravi poroči-
lo, ne bere drug kot evangeličani različnih poimenovanj.
7. KATOLIČAN V SVETU
Goreči duhovnik Janez Bosko, ki si ne le z dejanjem, temveč tudi s spisi neutrudno
prizadeva za korist duš, je to sicer majhno delo, polno katoliškega nauka, ponudil v
pomoč mladini, ki jo zasleduje sovražnik, ki bi ji rad iztrgal najdragocenejši zaklad ka-
toliške vere. Knjižica je v celoti usmerjena k utrjevanju katoliške vere v nežnih deških
dušah in ti imajo srečo, da jo posedujejo. To stori s tremi razpravami, ki se začenjajo
z Božjim bivanjem, nato pa postopoma predstavlja osnove naše vere bodisi z zavrača-
njem zmot, ki jih danes razglašajo razne sekte, in z razlaganjem verskih resnic. Vsem
katoliškim mladeničem priporočamo to knjigo ne samo zato, da bi potrdili svojo vero,
temveč tudi zato, da bi mogli odgovoriti zmotnim trditvam, ki bi jih slišali proti naši
sveti veri v teh žalostnih časih bohotenja vsakovrstnih krivih naukov.
Civiltà Cattolica, zbirka XII, zv. III, str. 82
8. DON BONETTIJEV PROTEST MINISTRU VARUHU DRŽAVNEGA PEČATA
ZARADI BREZBOŽNEGA ČASOPISA
Ekscelenca!
V Turinu smo že nekaj mesecev priče težkemu izzivanju in sramotenju verskih in
moralnih čustev našega prebivalstva.
Častivredno ime našega Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa si je neki nesrečni časo-
pis vzel za naslov, da z njim sramoti njegovo osebo. Natisnjen z velikimi črkami visi po
stenah hiš in je napisan po tleh, da hodijo ljudje po njem. Zaradi vsebine, ki je mešanica
nesramnosti in podlosti proti najsvetejšim stvarem in osebam, in zaradi vzvišenega
imena, ki ga nosi, je ta časopis nenehno sramotenje katoliške vere, ki je po ustavi edina
vera države. To je sramota za 200 tisoč Turinčanov in 25 milijonov Italijanov, ki molijo
Jezusa Kristusa. To je sramota za vso kraljevo družino, ki je krščena in veruje v to vzvi-
šeno ime.

30.5 Page 295

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
295
Toda to še ni zadosti. Ta časopis ne le da krši pravico, ki jo ima vsak človek, da spoštu-
jejo njegovo versko prepričanje, temveč je tudi nevarnost za naše otroke, ki so upanje
naših družin, za naše služabnike, od katerih pričakujemo zvesto službo, in za vse tiste,
za katere bomo morali odgovarjati pred Bogom. Prav tako je nevarnost za nemoralo in
brezverstvo za vse ljudstvo, zlasti še za mladino in delavstvo.
Zaradi vsega tega in v upanju, da bo državna oblast kot varuh skupnega prava, če že
ne iz lastne pobude, končala to pohujšanje vsaj na pobudo odbora uglednih državlja-
nov, ki prihajajo k vaši ekscelenci, in odpravila zasramovanje, ki ga moramo trpeti.
Upamo, da bo vaša ekscelenca čim prej ugodila našim prošnjam. Če bi pa bili razoča-
rani v našem upanju, že sedaj glasno dvigam svoj glas v čast katoliškega Turina in bomo
javno protestirali.
Medtem izražamo spoštovanje vaši ekscelenci itn.
9. DON BONETTIJEVO PISMO MSGR. BOCALLIJU
Prevzvišena ekscelenca!
Vaši spoštovani ekscelenci je gotovo znano, da v Turinu, mestu Najsvetejšega zakra-
menta in svetega Turinskega prta, neki nesramen časopis s privolitvijo državne oblasti
že pet mesecev prevzema naslov častitljivega imena našega Božjega odrešenika Jezusa
Kristusa, zanika njegovo božanstvo, zaničuje vero in povsod širi pohujšanje.
Salezijanski vestnik je v izdaji preteklega februarja objavil članek, da bi sotrudniki
in sotrudnice ter njihove družine opozoril na satanske napade na katoliško vero. Toda
mojemu spoštovanemu predstojniku don Janezu Bosku to ni zadostovalo. Preden se je
odpravil na potovanje v Francijo, je ponižnemu podpisniku, uredniku Salezijanskega
vestnika, dal nalogo, da naj imenovani članek izda v obliki knjižice in ga zastonj raz-
deli med turinsko prebivalstvo. Ukaz smo z dovoljenjem cerkvene oblasti izpolnili in
smo v veliko zadovoljstvo prebivalstva več kot sto tisoč izvodov razdelili med katoliško
ljudstvo.
Prepričan sem, da bo njegovi svetosti papežu sporočilo o tem javnem zadoščenju na-
šega preljubega Jezusa Kristusa in sto tisoč razdeljenih izvodih naredilo veliko veselje.
To naj bi bil ponižen in prijeten šopek, ki mu ga poklanjamo za peto obletnico njegove-
ga kronanja za papeža.
V imenu našega spoštovanega predstojnika don Boska in v imenu uredništva Salezi-
janskega vestnika spoštljivo prosim vašo ekscelenco, da prejmete dva izvoda imenova-
ne knjižice in da druge izročite svetemu očetu s prošnjo, da naj podeli svoj apostolski
blagoslov.
V upanju na to uslugo in s prošnjo za oprostitev za moje nadlegovanje z veseljem
izrabljam to priložnost, da se priporočim v vaše goreče molitve, medtem ko s prošnjo
Božjemu odrešeniku za milosti, ki naj vam jih podeli, izrekam izraze globokega spošto-
vanja vaše uglednosti.
Najvdanejši in najspoštljivejši služabnik
duh. Giovanni Bonetti
urednik Salezijanskega vestnika
Turin, 26. februar 1883

30.6 Page 296

▲back to top
296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
10. ČLANEK NEKEGA BREZBOŽNEGA ČASOPISA PROTI DON BOSKU
Don Bosko in samostani
Don Bosko, ki ni zadovoljen, da bi privabil na svojo stran številne fante, katerih roke
bi mogle služiti poljedelstvu, industriji in znanosti v korist države, ta don Bosko, ki še
ni zadovoljen, da bi vpregel te sile v svojo salezijansko družbo, ki bodo nekoč služile
papežu v škodo Italije, taisti don Bosko se je sedaj obrnil še k dekletom.
V ta namen je s pomočjo neke pobožnjaške grofice, ki jo imenuje mamo njegovih
sinov,6 odprl v Nizzi Monferrato samostan.
Grofica, ki bi namesto tega lahko pomagala svojim sorodnikom, se je dala preslepiti
valdoškemu svetniku, ki ji obljublja prostorček ob sv. Roku v nebesih in svetniško ikono
na oltarjih, daje vse za ustanove prebrisanega don Janeza.
Z njeno pomočjo si je don Bosko odprl vrata v palače pobožnjaške aristokracije, ki
poleg bogatih posestev poseduje tudi bančne knjižice.
S tako pomočjo mu je uspelo odpreti samostan tudi v Turinu. Čez nekaj časa bo po-
dobne samostane odprl tudi v drugih mestih Italije.Vse to se dogaja pred očmi vlade,
pod Zanardellijem, ki dobro ve, da so verska združenja z zakonom odpravljena in pre-
povedana.Na tak način don Bosko zbira denar, nabira svoje žrtve v bogatih družinah,
pridobiva, kakor on pravi, ovčke za Boga in denar za svoje združenje.
Poznam očeta, ki se je na tak način znašel na robu revščine in joče za ubogo hčerko,
ki je umrla brez njegovega blagoslova,7 umrla iz obupa, ne da bi mogla še zadnjič po-
ljubiti svojega očeta.
Na ta primer se bom še vrnil in povedal vse, kar mi teži srce.
Ali ne bi bil že čas, da bi vlada odprla oči in ustrezno ukrepala?
Acate
11. KAKO JE BILA DOSEŽENA ODOBRITEV PRI TURINSKI KURIJI
Odločili so se, da bodo dovoljenje za natis dobili pri revizorju v Turinu. To pa ni bilo
lahko, ker v Turinu naših stvari niso gledali z naklonjenim očesom. Zato so se odločili
za zvijačo. Sobrat pomočnik Ghiglione je prevzel to nalogo. S knjižico, ki je bila natis-
njena v Sampierdareni, se je predstavil v škofijski pisarni kanoniku Chiusu. Izdal se
je za člana katoliškega delavskega društva, kar je tudi bil, in človeka, ki mu je bilo do
tega, da bi knjižico čim bolj razširili. Kanonik Chiuso ga je ljubeznivo sprejel. Ghiglione
ga je prosil, da bi odobril tisto knjižico, ker si zelo želi, da bi pripravili drugo izdajo, da
pa nima niti enega izvoda tukaj v Turinu. Kanonik je nejevoljno pogledal tiste strani in
rekel Ghiglioneju: »Bomo videli!«
»Toda mudi se.«
»Pridite danes popoldne.«
Ghiglione se je vrnil popoldne, zdelo se je, da je kanonik zlovoljen. »Oprostite, danes
sem imel veliko opravkov. Nisem imel časa. Vendar bom knjižico pogledal. Vrnite se
6 Namiguje na grofico Corsi.
7 Don Lemoyne je na robu pri teh besedah zapisal: »Verjetno je to zdravnik Ferrero. To je zahvala,
da je sprejel zastonj v Mornese njegove tri hčerke.

30.7 Page 297

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
297
jutri ob tej uri.«
Naslednjega dne se je Ghiglione vrnil ob omenjeni uri. Uradniki v pisarni so se izgo-
varjali: »Gospoda vikarja ni. Je v koru.«
»Če sva se dogovorila, da naj pridem ob tej uri in da me bo sprejel.«
»Ne vem, kaj naj vam rečem. Dejstvo je, da je rekel, da se danes dopoldne ne bo več
vrnil. Verjetno je pozabil na dogovor. Treba je potrpeti.«
»Potrpljenje do določene meje! To je že tretjič, da sem tu v tej zadevi. In moram pre-
hoditi dolgo pot. Poleg tega imam tudi jaz svoje obveznosti. Človeku prihaja misel, da bi
se odpovedal vašim dovoljenjem.«
»Dajte no, dajte, vrnite se še enkrat popoldne in videli boste, da bo vikar tukaj.«
Ghiglione se je vrnil popoldne. Kanonik Chiuso je bil v svoji pisarni in je govoril s
profesorjem don Anfossijem in Ghiglione je moral čakati. Končno je lahko vstopil. Zdi
se, da je kanonik še iskal pretveze.
»Toda meni se mudi. Nimam časa, da bi ga izgubljal, obrtnik sem in nihče mi ne plača
ur, ki jih izgubljam po nepotrebnem. Če nočete izdati dovoljenja, bom dal knjižico nati-
sniti kje drugje.«
»Dobro, že dobro,« je spregovoril kanonik. Poiskal je knjižico iz kupa papirjev, jo vzel
v roke, jo prelistaval in vstal: »Tako. Sem že pregledal … lahko natisnete … toda ta na-
slov … Glede Naš Bog nimam kaj oporekati … Toda ta naš kralj.« Zakaj ta naslov? Kaj je
to naš Kralj?«
»Oprostite, Gospod«, je dejal Ghiglione, »ali Jezus Kristus ni naš kralj?«
»Prav! Da, da … toda ali ne bi mogli spremeniti naslov?«
»Toda je ali ni naš kralj? Ali ne ponavljamo vsak dan Tu rex gloriae, Christe [Ti kralj
Kristus]? Tudi v katekizmu piše: »Verujem v Jezusa Kristusa, našega Gospoda.« To je
Gospodov naslov, ki velja isto kot kralj. Razen tega imamo že dovoljenje škofijske pisar-
ne v Genovi, ki gotovo ne bi odobrila kake zmote. Zadostovalo bi mi to dovoljenje, lahko
bi knjižico dal ponatisniti v Genovi, toda zaradi pripravnosti bi jo rad dal ponatisniti
tukaj.«
»Ker imate to dovoljenje iz Genove, kar storite.«
»In potem tiskarska težava. Moral bi spremeniti naslov in dati vse v stavnico, to pa je
kar lep strošek.«
Kanonik Chiuso je podpisal dovoljenje. Ghiglioneju se je mudilo, da je dobil v roke
tisti list. Ko ga je dobil, je hitro pozdravil in se napotil k vratom. V tistem trenutku je
kanonika Chiusa prešinila misel:« Čuj, fant,« ga je poklical.
Ghiglione se je vrnil.
»Ali niste vi izmed don Boskovih?«
»Točno. Na uslugo,« je odvrnil Ghiglione, naglo še enkrat pozdravil in odšel.
12. PISMO KURATA PRI N. D. DES VICTOIRES DON BOSKU
Moj častiti oče!
Vaše pismo me je zelo razveselilo, ker mi je pokazalo bratovsko naklonjenost, ki jo
gojite do mene, in mi zagotovilo, da sta Naša ljuba Gospa Zmagovalka in Naša ljuba Go-
spa Pomočnica eno in isto in da v to lahko položimo vse naše zaupanje.
Z druge strani pa me to pismo spravlja v veliko stisko, ker ne vem, kako naj odgo-

30.8 Page 298

▲back to top
298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vorim vaši želji, da bi bivali pri meni prihodnji mesec april. Stanujem v zelo majhnem
župnišču in nimam nobene prazne sobe, ki bi vam jo mogel ponuditi.
Zares mi je žal, kajti nadvse bi mi bilo ljubo, če bi vas mogel sprejeti v svoji hiši kot
gosta. Poleg tega sem nameraval del meseca aprila prebiti pri Naši ljubi Gospe v Lurdu
in ne vem, ob katerem drugem času bi mogel uresničiti to svojo odločitev.
Iskal sem tisoč možnih rešitev, da bi vam ponudil gostoljubje, za katero me prosite,
pa ne najdem ničesar primernega.
Verjemite, velečastiti oče, mojemu globokemu obžalovanju in me zato ne prikrajšajte
za vaše prijateljstvo, ki mu odgovarjam iz globine svojega srca v najglobljem spoštova-
nju v N. G.
L Chevoyon,
župnik pri N. L. G. Zmagovalki
Zelo bom vesel vašega obiska našemu svetišču, kjer boste lahko maševali, kolikorkrat
boste hoteli.
Priporočam istočasno v molitev vse ustanove v čast N.L.G. Zmagovalke in njenega
brezmadežnega srca, katerega praznik bomo obhajali prihodnjo nedeljo.
13. PISMO OPATA MOIGNOJA DON BOSKU
Velečastiti in predragi oče!
Čutim se krivega, ker vam od dneva, ko sem bil sprejet v število vaših pobožnih sale-
zijancev kot vaš duhovni sin, nisem več sporočil svojih novic. Po vrnitvi v Francijo sem
bil preobložen s posli, ki presegajo moje moči. Niti za trenutek nisem zapustil pisalne
mize. Predvsem sem moral urediti in dati tiskat svoj peti zvezek Splendori della fede,
Il miracolo al tribunale della scienza, i processi [Sijaj resnice, čudež pred razsodiščem
znanosti, procesi] beatifikacije in kanonizacije sv. Benedikta Jožefa Labreja, obsežno
delo, za katerega izvod prosim, da prejmete v dar; stalo me je več kot dva tisoč fran-
kov. Takoj zatem sem začel pisati šesti zvezek Splendori: Il miracolo al tribunale della
storia [Sijaj: čudež pred razsodiščem zgodovine], ki bi ga rad končal in natisnil, kakor
hitro bom za to imel dovolj sredstev, ki jih po čudežu pričakujem od sv. Jožefa Benedik-
ta Labreja. To je velik čudež, za katerega prosim, da me tudi vi priporočite, saj ste tako
ljubi našemu dobremu Bogu.
Znano vam je, da je delo teh zvezkov, v katerih vaš duhovni sin nenehno primerja Be-
nedikta Jožefa z vsemi čudežnimi svetišči na svetu, postalo vir velikih nadnaravnih mi-
losti, ki ga vedno posvečujejo, tako da v tem trenutku pripada bolj nebesom kot zemlji,
za kar boste vi izrekli zahvalo pri Bogu, presveti Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. Frančišku
Saleškemu in vsem svetnikom.
S petim zvezkom Splendori della fede [Sijaj vere] vam pošiljam tudi dva moja zadnja
zvezka št. 161 in št. 162. To sta zbirki fotografij na steklu ali prosojne podobe, eden z
2400 podobami za ljudski ilustrirani pouk v vseh znanostih in drugi s 1000 podoba-
mi za pouk mojih Sijajev vere, pouk, čigar korist je blagovolila potrditi njegova svetost
Leon XIII. Kot najbolj primerno sredstvo za vrnitev k veri, ker je to najjasnejši in naj-
zgovornejši način pridiganja.
Velečastiti oče, svoje življenje ste posvetili delom krščanske ljubezni, ljubezni v pou-

30.9 Page 299

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
299
ku in pametnem delu, svoje življenje ste posvetili evangelizaciji revežev, pauperes evan-
gelizantur, in boste priznali, upam, da moji dve zbirki podob v resnici nista drugo kot
potrditev vašega čudovitega apostolata. To sta dve velikanski dejanji, ki sta me ogrom-
no stali, več kot petnajst tisoč frankov. Poklanjam vam jih in jih postavljam pod vaše
pokroviteljstvo. Prosim vas, da jih blagoslovite, kajti prepričan sem, da če jih boste vi
blagoslovili, bosta uspevali in prinesli obilo sadu. Rad bi bil bogat, da bi mogel obdariti
vašo čudovito ustanovo z mojima celotnima zbirkama. Kako čudovite stvari bi vi nare-
dili iz njih. Toda tega, česar ne morem storiti danes sam, bom z vami in z vašo pomočjo
storil v prihodnje. Že sedaj izberite slike, ki se vam zdijo uporabne, moj dragi oče, in jaz
se bom potrudil, da vam jih bom poslal. Vaša podoba, moj dragi oče, je eden največjih
sijajev vere.
Sedaj, ko sem izlil svoje srce v srce svojega očeta, se čutim popolnoma srečnega. Ob
koncu tega pisma mi dovolite, da vam zaupam eno svojih največjih skrbi. Za uspeh mo-
jega apostolata Sijajev vere bi bilo potrebno, da bi moje načrtovane poglede odobrila
Cerkev. Toda navade naše cerkvene Francije so take, da bom te odobritve lahko dobil
samo s pomočjo cele vrste čudežev, za katere vas prisrčno prosim, da bi jih skušali
izprositi skupaj z menoj. Kongregacija za obrede mi je odgovorila, da ne vidi nikakršnih
ovir za uresničitev takih načrtov, vendar bi moralo preteči veliko časa, preden bi mogli
premagati tako zastarelo težavo.
Oprostite mi, velečastiti oče, to moje dolgo pisanje. Ne bi vam mogel povedati, kako
sem začel pisati. Komaj sem opravil svoje molitve, ko mi je prišla misel, da bi vam pisal;
nisem se mogel upreti. Uro pozneje je bilo pismo napisano. Želim, da bi vam ugajalo,
ker čutim dolžnost, da sprejemam ne samo vaše nasvete, temveč tudi vaše ukaze in jih
izpolnim, najsi bi bili kakršni koli. Blagoslovite me, moj dobri oče, priporočite vašim
salezijancem, mojim dragim sobratom v apostolatu, za moje Sijaje vere. Klečim pred
nogami vašega očetovstva s čustvi čaščenja brez meja in vas prosim vašega blagoslova.
Ponižni sin
opat F. Moigno
14. PISMO DON CIBRARIA DON BOSKU
Bordighera Torrione, 23. januar 1883
Velečastiti in nadvse ljubljeni oče!
Zdi se, da bi njegova spoštovana ekscelenca msgr. škof, preden je pisal vaši uglednos-
ti, moral vprašati nas o stanju in poteku naših stvari in ne takoj brez vsake preveritve
poročati o tem, kar mu je bilo povedano. Mi bi mu povedali ne več ne manj kot to, kar
bomo zdaj sporočili vam, velečastiti oče.
Iz mojega poizvedovanja je razvidno, da en deček hodi v šolo k valdežanom in izvira
iz družine, ki je že dolga leta iz materialnih razlogov vključena v valdeško cerkveno
občino. Nisem čisto prepričan, ali ne hodi tudi neki deček iz trde protestantske družine.
Kolikor je meni znano, noben šolski otrok ne hodi tja. Od deklic hodijo tri iz protestant-
skih družin.
Noben deček in nobena deklica iz katoliških družin ne zahaja v njihove šole. Naše
tako moške kakor ženske šole so dobro obiskane. Imamo vpisanih 44 dečkov in 66

30.10 Page 300

▲back to top
300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
deklic. Toliko deklic nismo nikdar še imeli.
Da so valdeške šole boljše od naših, je lahko razumeti. Oni imajo notranje gojence
(kakih petnajst), naši so zunanji. In vsem je dobro znano, kaj je mogoče narediti z ot-
roki, ki so cel dan raztreseni in se naučijo samo tisto, kar se morajo naučiti pred učite-
ljevimi očmi.
Če se vrnem k monsinjorjevemu pismu, ne morem reči nič drugega, kot da mu je
vsebino pisma natvezil kak strupen jezik, ki že nekaj časa hodi okoli in trosi neresnico
o nas. To je ena izmed posledic postanka Letizie v Nizzi. Kaj naj storimo? Mundus totus
in maligno positus est [cel svet tiči v zlu].
Gospod don Rua nam je prinesel tolažilno novico, da boste proti sredi prihodnjega
meseca med nami. Za nas vse bo to velik praznik.
Izrabljam priložnost, da odgovorim na vezilo št. 4, ki ste mi ga v svoj dobroti poslali.
Odgovor je za vse nas samo eden. Zveličanje naše duše je tesno povezano z izpolnjeva-
njem zaobljub in s tem tudi pogoj, da smo pripravljeni, da jih izpolnjujemo do smrti. To
upamo z Božjo pomočjo. To je pomoč, delež, ki ga mi vsi želimo prispevati za zveličanje
naših duš.
Velečastiti oče, molite za nas, ki vam iz vsega srca želimo dolgo vrsto srečnih let, in
molite zlasti zame, da bom mogel izpolnjevati vezilo.
Blagoslovite nas vse. Vaše uglednosti
najvdanejši in najpokornejši
duh. Nicolao Cibrario
15. OKROŽNICA ZA LOTERIJO V VALLECROSII
Torrione, 20. april 1883
Velečastiti gospod! V živi želji, da bi poskrbeli za versko, moralno in razumsko vzgojo
mladine obeh spolov v Vallecrosii ali Torrioneju med Bordighero in Ventimiglio, smo
začeli graditi brezplačne šole. Z Božjo pomočjo in s sodelovanjem dobrodelnih oseb
smo jih dogradili in jih že tudi izročili namenu. Sedaj moramo poravnati izdatke, ki smo
jih imeli z zidavo.
V ta namen se pripravlja dobrodelna loterija v upanju, da zaradi dobrodelnega name-
na ne bo izostala pomoč vseh dobromislečih ljudi. Kakor hitro bomo zbrali zadostno
količino dobitkov, jih bomo z dovoljenjem kraljeve prefekture razstavili. Zato prosim
vašo zaslužno uglednost, da bi nam priskočili na pomoč in bi na spodnji naslov poslali
darove, ki jih v svoji dobroti lahko daste. Zagotavljam vam, da jih bomo sprejeli z naj-
večjim veseljem.
Gospod, bogat v usmiljenju, naj vam obilno poplača dobroto, ki jo boste izkazali ubogi
mladini te doline, medtem ko vam zagotavljam svojo najglobljo hvaležnost in hvale-
žnost mladih, ki bodo deležni vaše dobrodelnosti. Vsak dan bomo v naši kapeli op-
ravljali molitve za naše dobrotnike z namenom, da bi jim Bog obilno poplačal vse žrtve.
Sprejmite, velecenjeni gospod, izraze našega globokega spoštovanja in hvaležnosti, s
čimer imam čast, da se poslovim od vaše velezaslužne uglednosti.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez BOSKO

31 Pages 301-310

▲back to top

31.1 Page 301

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
301
N.B.: Darove lahko pošljete v Oratorij sv. Frančiška Saleškega ali gospodu duhovniku
Niccolau Cibrariu v Torrione v Vallecrosii pri Bordigheri.
16. DON BOSKOVA POBOŽNA OBISKOVALKA V NICI
Pariz, 16. maj 1883
92 Boulevard Hauusmann. Don Bosko
Imela sem čast, da sem vas videla v Nici pri Dames Augustines, 48 Avenue de la Gare
in v Zavetišču St. Pierre, Place d'armes.
Na tem zadnjem srečanju sem vam obrazložila svojo veliko željo: spreobrnjenje mo-
jega moža. To je cilj vseh mojih molitev in zlasti še pobožnosti do presvetega Srca Je-
zusovega.
Vi ste mi obljubili svoje molitve in molitve vaših otrok. Za primer uspeha sem vam
obljubila vsakoletni dar za vaše zavetišče. Odgovorili ste mi, da v tem primeru lahko
računamo z Bogom in da bi mu dar vnaprej bil zelo pogodu.
Dali ste mi skoraj obljubo, da bo prizadevanje uspešno, in sem šla na pogovor s svo-
jim možem. Moram vam poslati svoj dar.
Med vašim prvim potovanjem v Pariz sem bila zadržana, ker sem bila prehlajena in
sem morala ostati v svoji sobi. Nisem vas mogla niti videti niti z vami govoriti.
Jutri bom šla k St. Augustinu, vendar sama!
Ali smem upati, gospod don Bosko, da mi boste posvetili nekaj trenutkov? Na voljo
imamo eno uro za kosilo. Če bi prišli na kosilo ali na večerjo, bi lahko govorili z mojim
možem in Srce Jezusovo bi mi mogoče naklonilo milost, ki si jo želim že toliko let.
Marie Mourette
17. DON BOSKOVO BIVANJE V CANNESU IN PISMO IZ PARIZA
Moj velečastiti oče!
Zelo mi je žal, da nisem mogla priti na obisk med vašim bivanjem v Parizu. Ker sem
prehitro odšla iz Cannesa, sem zaradi mraza v Parizu dobila prehlad, ki sem se ga komaj
rešila.Rada bi vam osebno izročila majhen dar za vaše čudovite ustanove, pri katerih bi
rada bolj obilno sodelovala. Moje katoliške šole v Belgiji, o katerih sem imela srečo, da
sem vam poročala v Cannesu, mi povzročajo velike težave, ki pa so pomešane s sladko
zavestjo, da obvarujejo toliko dragih otrok pred strupom brezbožnih šol.
Za konec vas, dragi oče, prosim, da bi mi podelili vaš blagoslov in še naprej molili
zame, kakor ste mi obljubili v Cannesu.
Čutim veliko potrebo, da bi me Bog razsvetlil in mi pomagal.
Priporočam vašim molitvam dušo mojega dragega soproga, od katerega ste blagovo-
lili sprejeti podobico z zagotovilom, da se ga boste spominjali.
Princesa De Montmorency-Luxembourg
Pariz, 20. april 1883
18. POBOŽNA DON BOSKOVA OBISKOVALKA V NAVARRU
Flassans, 1. junij 1883
Velečastiti oče!
Ko sem imela v La Navarru čast, da sem vas videla in z vami govorila o spreobrnje-

31.2 Page 302

▲back to top
302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nju mojega sina, ste mi naročili, da naj se priporočim Srcu Jezusovemu z molitvijo ob
njegovem prazniku, kar sem tudi izpolnila. Prepričana sem, da ste molili za spreobrnje-
nje mojega sina. Menim, da vas bo Bog uslišal, zato vam pošiljam 100 frankov za Srce
Jezusovo v Rimu. Še vedno se priporočam za molitve za njegove telesne in duhovne
potrebe, saj je še vedno v Tunisu. Prav tako se tudi jaz priporočam v molitev.
Želim, da mojega imena in mojega daru ne bi poznal nihče razen vas.
Gospodična Clémentine Tourtone me prosi, naj vam povem, da si nadvse želi priti v
Turin, kjer bi pokleknila k nogam Marije Pomočnice in se ji zahvalila za vse milosti, ki
jih je od nje prejela po vaši priprošnji.
Marie Albert Clementine Tourtone
19. OKROŽNICA ZA MARSEJSKE SOTRUDNIKE
Marseille, 22. maj 1883
Veselim se, da vam morem sporočiti, da bo konferenca za salezijanske sotrudnike v
četrtek 29. marca v Oratoriju sv. Leona.
Njegova visokost msgr. Robert, marsejski škof, naš velik dobrotnik, bo prišel in pred-
sedoval našemu zboru.
Istega dne bo blagoslovil lep velik kip Naše Gospe Pomočnice v neki marsejski družini
kot izraz hvaležnosti za izredno milost, ki je je bila deležna po njeni priprošnji.
Miloščina, ki jo bomo ob tej priložnosti zbrali med našimi sotrudniki, je namenjena
za plačilo dolgov, ki so nastali z gradnjo novih poslopij ter obširnega povečanja Orato-
rija sv. Leona in zavetišča v Saint Cyru.
Vsak dan goreče molim k Bogu, da bi bogato poplačal vse, ki podpirajo naše sirote.
Sprejmite, gospod …………, izraze mojega globokega spoštovanja in moje hvaležnosti.
duhovnik Janez Bosko
Dopoldne 29. marca
Razpored slovesnosti
Ob pol osmih sveta maša, ki jo bo daroval don Bosko. Skupno sveto obhajilo. Slovesen
blagoslov kipa Naše ljube Gospe Marije Pomočnice. Priložnostni nagovor.
Popoldne.
Ob treh don Boskov nagovor. Njegova ekscelenca škof bo nagovoril navzoče. Blagoslov.
Molitve za pokojne sotrudnike.
Opozorilo
1. Sotrudniki lahko privedejo s seboj na zborovanje tiste svoje sorodnike in prijatelje,
ki še niso vpisani v naše združenje, pa bi to želeli.
2. Tisti, ki ne bodo mogli biti osebno navzoči, naj pošljejo svoj dar. Izredno težek fi-
nančni položaj, v katerem je zavetišče, nas sili, da prosimo naše sotrudnike, da bi zbrali
za nas darove pri svojih sorodnikih in prijateljih. Zelo vam bomo hvaležni. Zbrane da-
rove bomo izročili predstojniku Oratorija sv. Leona.
3. Njegova svetost papež podeljuje vsem poseben blagoslov in popolni odpustek
vsem, ki bodo prišli na zborovanje.

31.3 Page 303

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
303
20. ČLANEK O DON BOSKU V ECLAIRU
Don Bosko
V nekaj dnevih bo Lyon imel srečo, da ga bo obiskal don Bosko. Brez dvoma bo mes-
to galskih primasov središče toliko čudovitih ustanov z veseljem počastilo milega in
svetega italijanskega duhovnika, ki ga njegova domovina časti kot eno svojih največjih
odlik in ki ga Francija, vedno navdušena za velika dela in za vse, kar je Božja previdnost
izbrala za sredstvo svojega usmiljenja, začenja spoštovati in ljubiti.
Po sv. Vincenciju Pavelskem je težko dobiti svetnika, ki bi bil med ljudstvom tako zelo
priljubljen, kot je don Bosko. Turin, zibelka njegovih ustanov, in njegovo ljudstvo ga
razglaša za svojega dobrotnika in ga imenujeta z blagim imenom očeta revežev, Pater
Pauperum. To je bilo eno izmed Kristusovih imen. Rimski papež Leon XIII. ga po zgledu
svojega predhodnika zelo ceni zaradi njegovih zaslug. Njegovo slavno ime se razlega na
obalah daljne Patagonije in brezmejne Brazilije.
Ta ljudska avreola, ki blesti na don Boskovem čelu, splošno priznanje tolaži zadnja
leta življenja tega zaslužnega starčka in je pravična nagrada in krona njegovega živ-
ljenja, ki je bilo posvečeno lajšanju človeških tegob in zlasti še reševanju mladine iz
propada, nesreče, nečasti in sramote.
Toda preden je doživel dovršitev svojih del, se je moral don Bosko dolgo boriti in je v
svojem dolgem in delovnem življenju občutil žalost, ki je odmerjena izbranim dušam,
ki se morajo boriti s tistimi, ki bi jim pravzaprav morali pomagati. Ena knjiga bi bila
premalo za opis vseh nasprotovanj, pomanjkanj, moralnih tegob od dne, ko je še kot
mlad duhovnik zbral prvič v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu mlade potepuhe, ki
jih je srečal na javnih trgih piemontske prestolnice.
Od takrat je don Boskovo delo naredilo dolgo pot, ki je potekalo z ustvarjalno naglico.
Bog je dal plodovitost svetemu duhovniku in je mogočno povečal število otrok, ki so bili
deležni njegove dobrodelnosti. Ponižno Cottolengovo zavetišče je postalo veličasten
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, materna hiša salezijanskih ustanov. Več kot 15.000 ot-
rok8 je tam zbranih pod isto streho in prežetih z istim duhom. Tu je končno don Bosko
udejanjil del filozofskih in socialnih sanj v preventivnem sistemu, ki naj bi ga posnemali
vsi zakonodajalci. Ta sistem, ki se opira izključno na razum, vero in krščansko ljubezen,
napake raje preprečuje, kot da bi jih popravljal, in prinaša v salezijanskih ustanovah
čudovite uspehe.
Francija ima srečo, da ima že osem let od don Boska ustanovljene domove. Zavetišče
Saint – Piere v Nici in Oratorij sv. Leona v Marseillu sta kljub nevšečnostim časa v pol-
nem razcvetu. V Varu in v Bouches-du-Rhône sta dve poljedelski ustanovi. V francoskih
oratorijih, kakor v italijanskih dobiva mladina krščansko vzgojo, obenem pa se z usvo-
jitvijo kake obrti usposablja, da si bo pošteno služila kruh in bo koristna družbi.
Pri ustanovitvi teh francoskih domov so don Bosku pomagali člani njegove Družbe.
Za širjenje svojega dela v Franciji je dobil delavoljnega sodelavca don Ronchaila, ene-
ga najbolj ljubljenih sobratov. S tem, da je ustanovil zavetišče Saint-Pierre v Nici, je ta
vredni duhovnik utrdil salezijansko delo v naši deželi.
8 V tem številu so obseženi tudi dečki prazničnega oratorija.

31.4 Page 304

▲back to top
304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nekaj besed o zavetišču Saint–Pierre, prvi don Boskovi ustanovi v Franciji, bo bral-
cu dal podobo čudovite ustanove salezijanskega oratorija. Ta panj, imenovan zavetišče,
nudi zavetje več kot 200 otrokom, ki so jih rešili revščine in hudobije. Večina jih je sirot,
ki so v don Ronchailu našli očeta, ki jih vodi po poti življenja in jim kaže pot v nebesa.
Pravilnik deli dan na delo in učenje. Vstajajo ob petih in gredo spat ob desetih. Prvi del
jutra je posvečen osebni negi, ki je bila večini do sedaj neznana, in sveti maši. Ob osmih
so delavnice v polnem teku in se razen za obroke in odmore ne ustavijo vse do šestih
zvečer. Zvečer je čas za šolo, kjer se poleg krščanskega nauka učijo še francoščino, glasbo
in nabirajo splošno znanje, ki bo iz njih naredilo pametne in poštene delavce. Ko hodiš
po teh delavnicah, čutiš, kako ti srce utripa zaradi prijetnih vtisov in resničnega veselja,
občutiš pravo srečo, da si sredi te mladine, ki diha nedolžnost, svežino in veselje pod
vodstvom don Boskovih sinov in je zavarovana pred revščino in nesrečo. Mladi vajenci
se učijo mizarstva, ključavničarstva, čevljarstva, krojaštva, tiskarstva, knjigoveštva in so
veseli in zadovoljni s svojim položajem. Toda koliko teh srečnih fantov bi se brez don
Boska, brez krščanske ljubezni znašlo v hudobiji, ki bi jih vodila h kraji, hudodelstvu
in bi končali v kaznilnicah. Vi vsi, ki ljubite mladino, in se ukvarjate s težkimi nalogami
socialne pravičnosti, pomislite na veliko nevarnost, ki nam preti, in priskočite na pomoč
tem, ki delajo za vas. In vi bralci, ki hodite med počitnicami na prijetne obale Sredo-
zemskega morja, da se tam ogrejete na soncu, ne pozabite obiskati zavetišče v Nici in si
ogreti srce pri don Boskovih dečkih. Te čudovite Božje stvarce imajo nadvse dobro srce,
občutljivi so za dobroto, ki jim jo lahko izkažete, in bodite prepričani, da se bodo izkazali
hvaležne in bodo vsak dan dvigali svoje nedolžne roke k svojemu nebeškemu očetu, ki je
tudi vaš oče, in ga prosili, da vam poplača vašo krščansko ljubezen v smislu besed Jezusa
Kristusa: Vse, kar ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
To je veliko don Boskovo delo.
V kratkem bo lyonsko prebivalstvo slišalo besedo tega svetega duhovnika, ki člove-
ka pusti globoko pretresenega. Don Bosko bo govoril o svojih ustanovah s tisto svojo
preprostostjo, ki očara njegov govor in seže globoko v srca ter razpoloži poslušalce za
radodarnost, ki je lastna Lyončanom.
Dobrodelne duše, odzvale se boste temu povabilu. Prepričani smo, da boste veseli,
da boste mogli z bogato miloščino sodelovati pri vzdrževanju in širjenju salezijanskih
ustanov. Na tak način boste dokazali dobroto duhovniku don Bosku, da je našel v tej
lepi francoski deželi prave in resnične prijatelje, in si nabrali zaslug pred Bogom in
domovino.
Abel Reynaud
Eclair, 31. marec 1883
21. DON BOSKOVO PISMO GOSPE JUFFREY V LYONU
Gospa!
Gospod Gustave je moj sobar, in medtem ko ima kratek odmor, imam veliko zadošče-
nje, da vam napišem nekaj besed.
V naši hiši smo molili za vas, gospa, in zdi se, da vas želi Devica Marija uslišati: trpeti
zato, da pridobivamo duše za Boga. Vsekakor so naše molitve namenjene Bogu, da bi
vas uslišal in podelil pomoč.

31.5 Page 305

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
305
Bog naj vas blagoslovi, predobra gospa, Bog naj vam podeli potrpljenje in vztrajnost
na poti v nebesa.
Molite tudi zame, ki ostajam v globoki hvaležnosti vedno v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez BOSKO
Turin, 13. junij 1883
Lyon, 10. april 1883
38 avenue de Noailles
22. LYONSKA PISMA DON BOSKU
A
Gospod opat (don De Barruel),
nikdar ne bom pozabila vaše naklonjenosti. Želim si je še zanaprej, dokler ne pripe-
ljem reči do zaželenega konca: ozdravljenje svoje uboge male hčerke. Gospa de Montra-
vel, moja mala in jaz bomo na 13 rue St. Hélène ob dveh in kako minuto. Prosimo vas,
da nam pomagate priti k don Bosku.
Prepričani smo, da nam boste kljub vsemu pomagali priti do don Boska, ki, kot mi je
zagotovil včeraj, želi videti mojo hčerko.
Grofica De Montravel
B
Lyon, sobota zjutraj
Moj velečastiti oče!
V torek zvečer sem bila tako vznemirjena, da sem slabo izrabila veliko čast, ki ste jo
hoteli izkazati meni in gospodu Crozierju, kar bo ostalo globoko vtisnjeno v družinsko
kroniko. Zvečer sem bila preveč zaposlena s svojimi povabljenci in se vam nisem upala
približati. Sedaj si želim, če boste morali odpotovati, ne da bi vas ponovno videla, kar bi
bila zame velika žalost, da me ne bi pozabili v svojih molitvah na splošno in še posebno
pri Naši ljubi Gospe Pomočnici za:
1. Mojega starejšega sina Alberta, ki je imel veliko sreče, da je danes zjutraj prejel ob-
hajilo iz vaših rok. Po prebolelem meningitisu ni več sposoben za samostojno življenje.
2. Mojega drugorojenega sina Eugena, ki naj bi meseca junija opravljal izpite na po-
litehniški šoli.
3. Mojo hčerko Berthe, vašo zbiralko darov v torek, ki bo, tako upam preprosto pa
dobro znamenje za družino.
4. In končno za našega malega soseda Henrika, učenca filozofije pri očetih domini-
kancih.
5. Za gospoda Crozierja, ki bo moral opraviti veliko potovanje z vami.
6. Mojo drago bolno mamo, ki je manjkala samo na torkovem sprejemu.
7. Končno še zame in za mojega svaka. Ti dve zadnji osebi prosita za milost, da bi mo-
lili zanju in za njune umrle sorodnike kratko posebno molitvico. Molila bosta, da vam
Bog povrne stokratno za vsak vaš najmanjši spomin.
Dovoljujem si vprašati gospoda De Barruela, ali se boste ob vračanju iz Pariza ustavili
v Lyonu. V tem primeru bi vas v imenu cele Crozierjeve družine in generalnega vikarja
gospoda Lajonta prosila, da bi nas obiskali kakor prejšnji torek. Medtem ko vas prosim

31.6 Page 306

▲back to top
306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
za posebni blagoslov, moj velečastiti oče, in vam zagotavljam svoje globoko spoštova-
nje, končujem to pismo, ki sem ga napisala v bojazni, da ne bi mogla govoriti z vami v
zadnjem trenutku.
Madame Alice Crozier
Place Morand 19
C
Lyon, 15. april 1883
Velečastiti oče!
Sem brat gospe Mayel, ki je imela v Fourvièru srečo, da ste jo obiskali. Ona vam je
priporočila naše gospodarske zadeve, ki so v tem trenutku zelo velike.
Poleg tega pa jaz in moja žena nisva mogla, kakor je bila najina velika želja, priti v
stik z vami, da bi vam predstavila najinega zadnjega otroka, enajstletno deklico, ki je
zelo zaostala v duševnem razvoju. Imela je izpuščaje na vratu, za katere se bojimo, da
se bodo obnovili. To je stalna skrb in mora v naši družini. Letos bo prejela prvo sveto
obhajilo pri svoji sestri redovnici Sacré-Coeur de la Rue Boissac: včeraj zjutraj (soboto)
sva povedla tega otroka k vaši maši v Rue S.te Claire in sva imela srečo, da sva oba pre-
jela obhajilo po vašem namenu.
Prosiva vas, moj dragi oče, da sprejmete ta skromni dar za vaše ustanove …
Ls. Paturle
15. Rue S. Dominique, Lyon
D
Dragi moj velečastiti oče!
Jutri ob dveh naj bi prišla k vam, da bi imela čast videti vas.
Gospod Guiol, ki sem mu izrazila svojo željo in željo moje sestre gospe Rey du
Monchet, da bi kosili pri njem v času vašega postanka v Lyonu, me je spodbudil k tej
misli. Stanujemo ob Sacré-Coeur des Anglais. Zgoraj pri St. Justu vas bo čakala kočija ob
uri, ki jo boste določili.
Prosim vas, velečastiti oče, da bi bili tako dobri in bi nam naklonili to zadovoljstvo.
Gospa Mignot de Guestu d'Annou in moj sveti župnik v Satillieuju gospod Salivus bi tudi
prišla.
Že več dni prosim Boga za dobroto, za katero vam pišem v tem pismu. Upam, velečas-
titi oče, da nas boste osrečili s svojim obiskom.
Prejmite, velečastiti oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
Anna De Guestu
Nedelja 8. aprila
Villa Marie, chemin des Messues 2 Lyon
E
Lyon, 24. april 1883
Dragi moj velečastiti oče!
Pred nekaj dnevi mi je vaše bivanje v Lyonu vzbudilo željo, da bi vas videla in zlasti
da bi prejela od vas blagoslov. Ker nisem mogla zadostiti tej želji, si upam priti k vam,
velečastiti oče, s prošnjo, da bi vam priporočila v molitev skupnost, ki mi jo je zaupal

31.7 Page 307

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
307
dobri Bog, in otroke, ki jih vzgajamo. Nekateri teh otrok me napolnjujejo s skrbjo in v
skupnosti imamo nekaj duš, ki me vznemirjajo.
Poleg tega imamo zelo dragoceno redovnico, ki je zgledna v vsakem pogledu, pa je
njeno zdravje močno ogroženo. Operacija na kosteh v mesecu januarju ni prinesla za-
želenih sadov in jaz sem zelo v skrbeh, kaj bo, če bi jo izgubili.
Bodite tako dobri, velečastiti oče, da bi jo posebej priporočili Gospodu in za nas prosi-
li milost, da bi mogli zvesto odgovarjati vsem milostim, ki nam jih pošilja za naš poklic.
Podelite nam tudi vaš očetovski blagoslov in ga izlijte zlasti na ubogo dušo, ki je v
stiski in vam piše te vrstice.
Sprejmite, moj velečastiti oče, z vsemi mojimi zahvalami in opravičili izraze mojega
globokega spoštovanja v našem Gospodu.
S.r Marie Emmanuel,
predstojnica redovnic sv. Jožefa iz Clunyja
21 Rue Deufèrt Rocherau
F
Predragi moj velečastiti oče!
Po vašem odhodu iz Lyona sem s pomočjo dveh ali treh oseb zbrala šestintrideset
frankov. Pošiljam vam jih za vaše uboge sirote.
Med vašim obiskom v Lyonu, velečastiti oče, sem se vam priporočila v pismu, na ka-
tero ste mi odgovorili in mi podelili svoj blagoslov.
Prosim vas, velečastiti oče, da še naprej molite zame in za mojo družino.
Bodite tako dobri in mi pošljite nekaj izvodov Salezijanskega vestnika.
Jeanne gospodična Gaudin
Lyon, 6. junij 1883
G
Lyon, 28. maj. Boulevard des Brotteaux, 8
Gospod duhovnik don Bosko!
Trdno sem prepričan, da je Bog s tem, ko vas je kot najuglednejšega vzgojitelja mla-
dine našega časa poslal k nam, hotel povedati očetom naših krščanskih družin, da jih
ni zapustil v preganjanjih, ki so jih morali prestati zaradi izpolnjevanja svojih dolžnosti
in pravic.
Nimam časti, da bi me vi poznali, gospod opat, zato se vam predstavljam kot družin-
ski oče, ki želi postati dober kristjan. Ta naslov mi zadostuje, da se vam predstavim v
upanju, da bo uslišana moja prošnja za posebno molitev za enega izmed mojih sinov.
Z velikim zanimanjem sem prebral knjižico, ki ima naslov vaše ime, lahko bi rekel,
da jo občudujem, če s tem ne žalim vaše skromnosti. Na podlagi tega branja prihajam
k vam s ponižno prošnjo, da bi prosili Našo ljubo Gospo Pomočnico z mislijo na vaše
veliko delo, da bi bilo znanstveno odkritje mojega sina dopolnjeno z nadrobnostjo, ki
je ne more najti.
Naš mladi kristjan me prosi, naj še dodam, da mu bo kot višek ta milost dodeljena v
Marijinem mesecu ali v mesecu Srca Jezusovega, in se pri tem obvezuje, da ne bo poza-
bil vaših ustanov.
Grof de Montessus De Ballore

31.8 Page 308

▲back to top
308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
H
Dragi moj velečastiti oče!
Veliko sem slišal govoriti o ozdravljenjih, ki so jih ljudje prejeli zaradi vaših molitev v
času vašega obiska v Lyonu, in poln zaupanja se obračam na vas v trenutku, ko je moja
družina v veliki stiski. Upam, da boste rade volje molili za uslišanje moje prošnje. Imam
13–letno nečakinjo, ki že šest mesecev ne more več hoditi. Priporočili in zaobljubili
smo se N.L.G. Lurški in potem še N.L.G. Fourvièrski. Po šestih mesecih bolezni je spet
začela hoditi. Toda letos je ponovno zbolela in od 1. novembra prejšnjega leta ne hodi
več. Prepričana sem, da bi vaše molitve mogle odpraviti to bolezen in bi naša brhka
deklica dobila zdravje …
Marie Dupont
Lyon, 10. januarj 1884
I
Dragi moj velečastiti oče!
Sem samo ubog služabnik, star 79 let, še vedno služim, toda vaša čudežna dela so me
tako navdušila, da vas prosim, dragi oče, da sprejmete 100 frankov iz mojih prihrankov.
Za povračilo vas prosim za vašo molitev, da bi mi Bog naklonil milost dobre smrti. Pri-
poročam vam tudi svojo družino, imam namreč deset majhnih vnukov sirot.
Vaš najponižnejši služabnik
Benoite Dumorand
Lyon, 23. april 1883
222. DNEVNIK SPREJEMOV V HIŠI SÉNISLHAC V PARIZU
Izpisek iz zapiskov hiše v parizu
1883
(Poročilo gospodične Bethford)
Sreda 18. april. Gospodična De Sénislhac je zvedela, da bo don Bosko prišel v Pariz in
bo stanoval pri gospe De Combaud. Obiskala je to damo in jo prosila, da bi ji izprosila
sprejem. Gospa Combaud jo je prosila, da bi dala don Bosku na voljo prostor za dopol-
danske avdience. Gospodična Sénislhac je privolila.
Četrtek, 19. Gospodična de Sénislhac je čakala na don Boskovo mašo pri karmeli-
čankah, nato ga je z eno svojih spremljevalk obiskala pri gospe De Combaudovi. Bil je
zelo prijazen z njo in je dejal, da bo začel sprejeme v Rue de la Ville l'Évêque še isti dan
od 4. do 6. ure. Druge dni pa od 3. do 6. ure.
Dopoldne je prišlo veliko ljudi in so zaman čakali na don Boska.
Petek, 20. Od 2. ure naprej nas je oblegala množica ljudi, ki je želela videti don Boska.
Nismo pričakovale takega navala. Ker so nam sporočili, da bo prvi blagoslov v tej hiši
za nas, smo se vse zbrale v knjižnici, ko je prišel. Nisem se mogla ubraniti nekega du-
hovnika, don Boskovega sonarodnjaka. Kljub prepovedi se je zmuznil v knjižnico, da bi
skupaj z nami bil navzoč pri prvem sprejemu. Ker ni razumel francosko, nismo mogle
dvomiti o njem. Bile smo prepričane, da bo don De Barruel urejeval vstop. Pa nič. Don
Bosko nam je povedal, da je gospod Barruel šel po obiskih in se bo vrnil ob 6. uri.
Gospodična Jacquier se je postavila k vratom med salonom in knjižnico, se pravi k

31.9 Page 309

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
309
vhodu. Jaz pa sem se postavila k izhodnim vratom knjižnice, ki vodijo na stopnišče.
Tako je don Bosko dobro zavarovan.
Grofica Trappani, njena hčerka in njuno spremstvo so bili pomešani med množico, ki
je sestavljala smetano pariške družbe. Izročila mi je svojo vizitko. Stopila sem v knji-
žnico in zaklicala njeno ime, toda človeški zid je bil neprediren. Vsaj dve uri sta morali
ti ubogi princeski vztrajati sredi množice. Zato sem ju privedla k don Bosku skozi mala
vrata. Bili sta zelo hvaležni.
Ob šestih je bila dvorana še vedno polna. Vsi stoli so bili zasedeni. Pisala sem na ko-
lenih.
Preden je odšel, je don Bosko vstopil v salon, da bi podelil splošni blagoslov. Kakšno
silno prerivanje! Kar vrgli so se nanj. Eni so kričali: »Oče, moj sin ima vročino.« »Oče,
moj sinima volka.« »Oče, moj sin mi dela težave« in drugi »Jaz imam to, jaz imam to
drugo« itn.
Sobota. 21. Prav isti naval, toda sedaj je vse dobro urejeno. Izdajali smo številke in
vsak se je moral vpisati.
Prvi sprejem je bil namenjen družini Le Conédic. Izbrana množica. Postavljajo nam
najbolj čudna vprašanja. »Kateremu redu pripadate?« »Redu dobrih kristjanov,« je od-
govorila ena izmed naših. »Kakšna dela opravljate?« »Da vas sprejemamo.« »Bi mi lah-
ko povedali, katera hiša nas gosti?« »Ste pri mladenki De Sénislhac« itn. Opat Sire de
St. Suplice je že dolgo čakal. Spremljala ga je neka dama, ki mi je predlagala, da bi me
nadomestila pri mojem delu. Zahvalila sem se ji za njeno skrbno vljudnost.
Prišel je neki duhovnik s svojo filotejo, iznajditeljico izboljšane puške, ki jo je želel
dati don Bosku, da bi jo blagoslovil. Oba sta hotela stopiti iz vrste. Mi tega nismo dovo-
lili.
Odkar traja sprejem, gospodična Jacquier, opremljena z dvojnim seznamom, spušča
noter, tako da pokliče številko in ustrezno ime, in jaz skozi posebna vrata tiste, ki imajo
don Boskovo povabilo ali besedico don Barruela, ki prosi za takojšen sprejem. Spuščam
noter tudi bolnike in tiste, ki so jih priporočili naši prijatelji, kar pa ni vedno lahko. Ko
se namreč v salonu zavedo takega početja, pride do prave vstaje. Ljudje kričijo o pre-
vari. Me stopimo od časa do časa k našim vratom in si dajemo znamenja. Don Bosko
se temu smehlja in sprejema z nespremenjenim potrpljenjem naveličane moške kakor
ženske.
Danes zvečer, ko so bile avdience končane, moralo je biti že devet, in ko je bilo spreje-
tih 60 družin, sva ostali z nekaj osebami iz svetnikovega spremstva. Pokleknili sva in ga
prosili za blagoslov. Blagoslovil naju je in nama dejal, da sva njegova dva angela varuha.
Nedelja, 22. Po sedmi uri zjutraj so zahtevali don Boska. To ni bilo mogoče. Gospa De
Combaud je bila tako ljubezniva in nas rešila iz stiske, razumela je, da nama samima ne
bo mogoče opraviti dela, in je zato dala na voljo svojo hišo.
Gospod opat Sire je ponovno prebil tu del dneva in čakal, da bi prišel na vrsto. Točno
vse opazuje in se kar naprej sprehaja po salonu in predsobi. Pokazal mi je sijajen pre-
vod verske resnice o brezmadežnem spočetju, ki ga končuje in ga bo poslal v Rim. To
je čudovita zbirka podobic. Nekatere strani so vredne več tisoč frankov. Knjiga vsebuje
prevode dogme v več narečjih Aunisa. Dar je pripravilo mesto La Rochelle. Ljubka sli-

31.10 Page 310

▲back to top
310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ka predstavlja dva kmeta na bregu Charenta. Eden vpraša drugega, katero dogmo bo
razglasil Pij IX. Dogma je v latinščini. Kako naj bi vedeli, kaj pomeni? Tedaj eden izmed
njih drugemu razloži vsebino bule v patoisu.
Ponedeljek, 23. Mladenka De Sénilshac, ki je bila odsotna vse od začetka sprejemov,
se je vrnila iz Montluçona.
Istočasno imamo don Boskovo delavnico in sprejemnico. Velika zamotana zadeva.
Toda gospodična S., ki je tukaj, zna vse urediti. Prvi sprejem je namenjen gospem iz
delavnice, ki ima svoj prostor v drugi kapeli. Ker ob prihodu svetnika gospe še niso bile
vse zbrane, se ob petih zberejo v predsobi. Don Bosko ima kratek nagovor in jih blagos-
lovi. Gospa Bonésic skuša organizirati nabiralke za don Boskov nagovor.
Torek, 24. Prvi sprejem je namenjen osebju hiše.
Ker je vsaka vdova izročila don Bosku izjemno dragocen poročni prstan, se je don
Bosko domislil, da bi priredil loterijo, in gospa De Combaud je prevzela organizacijo.
Učiteljica njenih hčera prihaja vsako dopoldne v salon in razpečava srečke. Danes po-
poldne je gospodična Sénislhac predlagala don Bosku, da bi prišli gospodje in bi z moč-
no roko delali red. On pa je odgovoril, da imajo samo gospe za to potrebno potrpljenje.
Razmestila sem po mizah razne knjige, da bi si tisti, ki čakajo po več ur, z njimi krajša-
li čas. Knjiga od don Bosku, ki je bila seveda najzanimivejša, je izginila. Izposodili smo
si 40 stolov, ker naših ni bilo dovolj.
Sreda, 25. Množica se vedno bolj veča. Gospodična S. je prosila don De Barruela, da bi
don Bosko maševal pri nas; obljubil je, toda zelo se bojim navala ljudi v našo hišo zaradi
tistih, ki vedno sledijo don Bosku, kamor koli gre maševat.
Don Bosko dobiva veliko denarja. Gospodična govori o prgiščih zlatnikov, jaz prine-
sem don Bosku vsako jutro zavoje pisem, v katerih so bankovci. Večkrat izročim don
Bosku samo tista pisma, ki jih želi imeti, druga dobi don Barruel, ki v naši skupni sobi
pregleduje pošto, zbira bankovce in odgovarja na pisma s prošnjami, predlogi itn.
Vsakič, ko don Bosko zapušča hišo, kliče blagoslov na nas na zelo ljubek način: »Pro-
sim sv. Joba, da vam podeli potrpežljivost. Ta vam je zelo potrebna zlasti sedaj, ko imate
v hiši don Boska.«
Četrtek, 26. Velik naval! Zvečer so don Boska pričakovali na dveh krajih: pri gospodu
St-Pallu, kjer bi moral kositi, in pri neki bolnici nedaleč od Severnega kolodvora. Don
Bosko je ob osmih nehal sprejemati. Mladi pri St-Pallovih so bili nestrpni, ker so ga
čakali že šest ur, toda prišel je šele potem, ko je končal obisk pri bolnici.
Majhna gluhonema deklica, ki je v spremstvu dveh žensk prišla s pariškega podeže-
lja, je čakala, da bi prišla na vrsto. Ubogi ženski sta tožili, da se bliža čas odhoda njunega
vlaka: »Nisva tako bogati, da bi si lahko privoščili dve vožnji in žrtvovali dva delavna
dneva.« Sočustvovali smo z njima in jih spustili v sobo. Knjižnico sta zapustili zado-
voljni, ker jima je don Bosko rekel, da bo deklica govorila, ko bosta njuna brata postala
dominikanca.
Prinašajo nam gore predmetov, ki naj bi jih dali blagoslovit don Bosku: škapulirje,
svetinjice, podobice itn. Neka pisateljica je dala blagoslovit svoje pero, drugi so prinesli
peresa, s katerimi bi don Bosko podpisoval različne predmete, da bi jih imeli za spomin,
drugi bolj drzni si za spomin strižejo njegove lase ali režejo koščke talarja, zlasti v tre-

32 Pages 311-320

▲back to top

32.1 Page 311

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
311
nutku splošnega blagoslova. Jaz delim pri izhodnih vratih Salezijanski vestnik, da bi tako
ljudje spoznali don Boskove ustanove. Koliko kratkih Brevirjev Presvetega Srca bi lahko
na tak način razpečali, toda pozornost gospodične S. ne da, da bi izrabile to priložnost.
Neki knjigotržec si je domislil, da bi ponudil za vstopnice navadne bele liste, ki nam
jih potem pošilja vsako jutro po en zavoj: na eni strani je njegov naslov in naslovi knjig o
don Bosku, ki jih ima v zalogi, na drugi strani pa sta navedena dan in ura sprejema. Nihče
si ne more predstavljati navala ljudi, ki se ob enih usuje proti mizi, kjer se ljudje vpisuje-
jo za sprejem. Sredi toliko gospa, ki bi rade videle don Boska in v ta namen izrabljajo vse
zveze in zaščitnike ter priporočila, pa je tudi množica radovednežev, ki pridejo, ne da bi
vedeli zakaj. Ko pa pridejo na vrsto, nas sprašujejo: »Kaj naj mu povem? Kako se govori
z don Boskom? Kaj dela don Bosko? Ali je treba z njim govoriti kleče?« itn. itn.
Petek, 27. Danes naj bi sprejeli msgr. Perrauda. Malo pred njegovim prihodom je prišla
gospa Bouillé s priporočilom župnika pri sv. Magdaleni Curéja, ki je prosil, da bi prišel
obiskat vnuka dveh Bouilléjevih, ki sta umrla v Patayu, ko sta nosila prapor Srca Je-
zusovega. Drugo pismo je bilo prepojeno s solzami nesrečne matere, ki je imela doma
otroka s tifusno vročino in ji zdravniki niso obetali nič dobrega. Prosila je za lurško vodo.
Dala sem ji jo in ji obljubila, da bom storila vse, da bo don Bosko prišel na obisk. V ta
namen sem ji povedala, kaj se je zgodilo prejšnji večer pri St-Phallovih, ki so čakali na
don Boskovo vrnitev od neke bolnice. Priporočila sem ji, da bi proti peti uri poslala koga
s kočijo, da bi odpeljala svetega moža. Velečastita gospoda Godard in Lenoir sta prosila
za avdienco. Uspelo mi je uvesti patra Lenoira, ni mi pa uspelo za patra Godarda, ker je
bil de Barruel nepopustljiv. Nekje sredi sprejemov je prihitel sel z novico za don Boska.
Pustila sem ga mimo in mu priporočila prošnjo gospe Bouillé. Potem je mojo pozornost
pritegnilo prerekanje ob znožju stopnic. Kmalu je stala pred menoj vsa razburjena neka
ženska, ki je na vso moč ihtela. Vse ljudi v predsobi je ganila do sočutja. Bila je kneginja
Salviati, katere brhka 17–letna hčerka je bila smrtni boj. Hotela je priti do don Barruela
in za vsako ceno pridobiti don Boska za obisk. Po kratkem omahovanju sem šla k tajni-
ku, ki je prišel, da bi videl, zakaj tak hrušč, in je obljubil zaprošeni obisk. Jaz sem takoj po
odhodu te gospe šla k don De Barruelu in mu izročila pismo župnika pri sv. Magdaleni za
Bouilléjevo. Komaj me je poslušal in odločno rekel ne. Toda upala sem, da bo moj nasvet
gospe imel več sreče. Ob pol šesti uri se je na dvorišču ustavila kočija. Stric bolnice v
spremstvu očeta Arganta sta prišla do mene. Kaj naj storim, da bi prekinila sprejeme?
Don Bosko je začel komaj pred eno uro sprejemati in več kot sto ljudi je že čakalo od
poldneva. Gospod De Barruel, ki je prišel iz svoje delovne sobe, je bil nepremakljiv kot
skala pred ubogim starčkom, ki si je iz obupa pulil lase in kričal: »Dečkovi materi sem
obljubil, da ji bom pripeljal don Boska, in jaz se ne vrnem brez njega!« Gospodična De
Sénislhac je bila presunjena v dno srca. Ko si je utirala pot skozi množico po dvorani, je
na glas razlagala primer gospe Bouillé, da je presunila in razpoložila čakajoče, da so ji
dali prednost za vstop k don Bosku, zlasti pa je omenila junaka iz Pataya. Tako je starček
prišel do don Boska. Nekaj minut pozneje je v spremstvu velečastitega očeta Arganta
prepričal svetnika in že so v galopu oddirjali k umirajočemu dečku.
Sobota, 28. To dopoldne je bila množica pri don Bosku strašna. Prvi je bil sprejet
gospod Fougerais.

32.2 Page 312

▲back to top
312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Medtem ko sem se morala na vso moč truditi, da sem držala svoje mesto in prepre-
čila nered, je proti 4. uri neka gospa v črnem z odločnim moškim obnašanjem prosila
za pogovor z gospodom De Barruelom. On je delal zgoraj, govoril je s svojim slom in
mi odločno zabičal, da ga ne smem motiti. Tako sem rekla, da ne. »Vem, da je tukaj,«
je neznanka odločno odgovorila, je v drugem nadstropju in jaz grem k njemu.« Uporni
ton, s katerim je izgovorila te zadnje besede, me je spodbudil, da sem odgovorila: »Ne
boste šli, spoštovali boste red v tej hiši in se podrejali ukazom, ki jih dobivate.« Ona
se je zagnala proti stopnicam in jaz sem jo zadrževala za roke, ko je radovedna zaradi
hrupa prišla gospodična Sénislhac. Rekla je, da je to njena hiša, in ji prepoveduje vstop
v stanovanjske prostore. »Vi ste gospodična Sénislhac?« je vprašala vsiljivka, »Da, go-
spa.« Takoj se je pomirila, začela zaupno govoriti in rekla, da je hotela sporočiti gos-
podu De Barruelu, da njega, don Boska in P. Forbesa vabijo na kosilo k njej. To je bila
gospa d'Arsc.
Nedelja, 29. Don Boskov nagovor ob 3. uri pri Magdaleni. Vse te dni sem obiskovalcem
delila listke za nabirko. Danes ni bilo avdienc. Jutri bodo zadnje. Sveti mož bo odpotoval
v Lille in me se bomo vrnile v svoj mir.
Gospodična de Sénislhac je prejela pismo od gospoda Sakakinija, generalnega kon-
zula perzijskega šaha v Franciji. Štiri strani obsegajoče pismo prosi don Boska za obisk
pri gospe Sakakini, ki je že dve leti bolna.
Zdi se, da se je doktor Guillon pritoževal, da sta cesta in dvorišče polni vozil. Hotel je
pisati gospe Lavau, lastnici hiše, in je pretil vratarju. Toda ta se ni prestrašil in je rekel,
da je med množico, ki je zasedla dvorišče in cesto, veliko prijateljev njegovih učiteljev,
ki jih ne more preganjati.
Ponedeljek, 30. april. Kljub vsej naklonjenosti, ki jo imamo do don Boska, smo tako
izmučene, da ne moremo več. Vse nas boli grlo, ko nenehno brez uspeha ponavljamo
vedno isto, ker so ljudje prenaveličani čakanja.
Velečastiti oče Chauveau in opat Lebeurrier sta bila prvič na obisku. Oba sta v zares
globoki ponižnosti padla na kolena pred svetnikom.
Don Bosko je prišel s precejšnjo zamudo, ker ga je na cesti obdala množica, tako da
je za pot do gospoda župnika Curéja, se pravi od številke 8 do številke 27, uporabil uro
in pol. Bil je do skrajnosti utrujen. Prosil je gospodično Jacquier za pijačo in ona mu je
takoj pripravilo mešanico tople vode in malage.
Ko je šel čez dvorišče, so mu predstavili dečka, ležečega na vozu. Pogledal ga je in
dejal: »Če bi bil don Bosko sam, bi dečko hodil, toda tukaj je preveč ljudi. Deček bo začel
hoditi na dan Vnebovzetja. Če bo še ležal v postelji, naj piše don Bosku: Don Bosko, vi
niste molili.« Starša sta bila prezadovoljna. To nam je pripovedovala gospa De Lespérut,
ki je bila priča tega malega prizora.
Proti sredi avdience sem zaslišala v knjižnici rahlo gibanje. Šla sem h gospodični Ja-
cquierovi z nekim obvestilom in gospod De Barruel je stražil pri izhodu. Ker sem se
bala množice pred vrati predsobe, sem naglo stopila skozi vrata gospodične Jacquier.
Don De Barruel, ki je menil, da se je zgodilo isto, je hitro vstopil in jezno gledal. Nismo
se zmotili ne eden ne drug: skupina gospa je vdrla v predsobo in mi smo jih le s težavo
zavrnili. Ena izmed njih se je vrgla na kolena med tajnikom in menoj in je s sklenjenimi

32.3 Page 313

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
313
rokami prosila tako dolgo, da smo jo pustili naprej.
Da se rešim nadležnih ljudi, imam pripravljen seznam cerkva in kapel, kjer bo don
Bosko maševal; priporočam jim, naj gredo tja in skušajo z njim govoriti.
Gospod De Barruel mi je izrecno ukazal, da ne smem pustiti nikogar naprej, če nima
številke in njegovo ime ni zapisano na seznamu. Z eno izjemo, je rekel (da so ga mogli
vsi slišati), gospa de Martimpré, ki ima prednost, kakor hitro bo prišla. Komaj je prišel
do vrha stopnic, je neka ženska iz množice zaklicala: »Gospa de Martimpré!« Prihaja-
la je mlada ženska bosih nog, oblečena v cunje in nosila v rokah umirajočega otroka.
Upadel obraz matere, pokrit s svilenim indijskim robcem, s pogledom, polnim strahu
in skrbi, je v vseh vzbudil usmiljenje. Ko je množica videla to utelešenje bede, se je raz-
delila v dve krili in jo pustila naprej. Odprla sem vrata, vendar sem jo zadržala, ker se je
takrat pojavila prava dama de Martimpré. Postavila sem se pred žensko, ki me je preva-
rala, toda ona me je prosila, da ne bi zavrnila dejanja krščanske ljubezni. Uboga ženska
je rekla, »da je prišla na romanje, bosa, peš, vse od Bastilje, da bi ji svetnik blagoslovil
otroka. Istočasno je vstopil opat de Barruel in ostro pokaral napačno gospo Martimpré.
Toda ta je dobila, kar je hotela, don Bosko ji je blagoslovil otroka in ji obljubil, da bo
živel. Odšla je polna veselja in zadovoljstva.
Ko je prišla gospa Vauquelin, sem računala nanjo, da mi bo pomagala vzdrževati red.
Zgodilo pa se je prav nasprotno. To je njena stvar. Gospodična de Sénilshac je kar grozila
ljudem s policijo, razprla roke množici, ki je vstopila in se vsiljivo razkropila povsod. –
Avdienca je bila kratka in utrudljiva. Treba je bilo delati red med vsako vrsto odličnih
ljudi, ki niso dobili prostora v salonu in predsobi in so zasedli stopniščne presledke in
stopnice. Videla sem na tleh prve dame Francije: de Rohan, de Rozenbau, de Freyci-
net itn. Ko je zvečer gospa Curzonova sedla na stol pri vratih, da bi videla don Boska,
ko bo odhajal, so v trenutku vsi planili pokonci. Stegnila sem roke, da bi zaščitila don
Boska in gospo Curzon, vendar nisem mogla zaustaviti navala. Obupno sem zakričala
in poklicala za pomoč tajnika. Prišel je in mi pomagal proti damam, od katerih je ena
raje padla na tla, kot da bi odstopila. Ubogi don Bosko ni mogel naprej, medtem ko je
gospa Curzon prejela svoj blagoslov in se je s tal pobrala gospa, ki je prej padla. Tudi ta
je bila deležna lepih svetnikovih besed. Jaz sem si svoje mislila. Don Bosko me je dolgo
gledal in dejal: »Poglejte mojo mizo, in če sem pustil tam kaj uporabnega, mi izročite!«
Gospod De Barruel in gospod opat Sire sta natančno uredila pošto, kljub temu pa don
Bosko ni zaman govoril. Pogledala sem predmete in našla 30 frankov, ki sem jih izročila
gospodični Sénislhac, ki jih je dala don Bosku.
Markiza De R., katere kočija je stala na dvorišču, mu je ponudila prevoz. Sama mu je
odprla vrata, da je vstopil in se odpeljal, kamor je hotel. Rekel ji je: »Zahvaljujem se vam
in vam želim sto kočij, ki bi se z njimi peljali v nebesa.«
***
Ponedeljek, 21. maj. Don Bosko se je proti poldnevu vrnil iz Pariza. Takoj me je vpra-
šal, ali sem zmolila očenaš k sv. Jobu za potrpljenje za sprejemanje obiskov. Nasmehnila
sem se. Potem sem prinesla dvanajst ducatov svetinjic za gospodično Jacquier in prav
toliko zase, da jih don Bosko blagoslovi. Tedaj mi je rekel: »Don Bosko nima več sveti-
njic. Bi jih lahko dobil nekaj od teh?« »Seveda, oče,« sem odgovorila, »vzemite jih, koli-

32.4 Page 314

▲back to top
314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
kor hočete.« »Še vam jih bo ostalo,« mi je zagotovil sveti mož. Toda na žalost se napoved
ni uresničila, kajti od dveh ducatov svetinjic so ostali samo ovitki. Vendar ne moreva
reči, da sva ostali brez svetinjice, ker sva imeli tiste, ki jih je dala blagoslovit gospodična
Sénislhac za vse nas. Tako je svetnik povedal resnico, naju je poučil, da nam mora biti
zadosti splošno dobro. Majhni zasebni prihranki ne veljajo nič.
Ker sta si gospod in gospa Borde silno želela srečati don Boska, jima je gospodična
Sénislhac svetovala, da naj iz Neuillyja pošljeta kočijo, ki jim ga bo pripeljala in ga nato
pripeljala nazaj. Tako ga bosta gotovo dobila. Prvi sprejem je bil namenjen gospe Olgier
de Boulogne. Bila je tako hvaležna, da nam je ob odhodu darovala 40 frankov za naše
ustanove. Salon je bil dobesedno natrpan do zadnjega kotička. Med čakajočimi sem
opazila gospo Balsan, de Rivière, de Puitré, d'Hulst, de Fitz, James in druge. Gospa De
Champeau je tiste dni srečala neapeljskega kralja vsega žalostnega, ker ga je don Bosko
pozabil, čeprav je bival v hotelu Voillmond, nedaleč od tam. Naročila je gospodični De
Sénislhac, naj pove don Bosku kraljevo željo. Na obisk je prišla tudi gospodična De Sur-
sy iz Versaillesa.
Četrtek, 24. maj. Ta večer smo ob 8. uri vsi obiskali don Boska.
23. DVOJE POMEMBNIH VABIL DON BOSKU V PARIZU
Gospod opat (Don De Barruel)!
V upanju, da se ne hudujete zaradi mojih nadlegovanj, si jemljem svobodo, da vas na
prošnjo drugih opozorim na svojo željo, da bi velečastiti don Bosko prišel na zasedanje
Katoliškega kongresa.
Prav tako bi bila zaželena njegova navzočnost na praznovanju petdesetletnice obsto-
ja Družbe sv. Vincencija Pavelskega, če ne več, vsaj pri zadnjem zasedanju v torek 8.
maja ob osmih zvečer v Katoliškem krožku v rue du Luxemburg 18.
Dovolite mi, da dodam k tej prošnji še prošnjo za spomin na svojo sestro in ponovna
zagotovila svojega globokega spoštovanja.
Vaš hvaležni
Ch. De Croze
Pariz, 5. maj 1883
24. PISMO OPATA IZ SOLESMESA DON BOSKU
PAX
Moj velečastiti oče!
Znano mi je, da vas je več naših očetov povabilo sem v Solesmes, med drugimi vele-
častiti oče Fabre iz Marseilla. Rekel mi je, da ste tako rekoč skoraj privolili, in jaz bi bil
zelo srečen, če bi obljubo držali. Dovolite mi, velečastiti oče, da dodam še nove prošnje
tako v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh naših očetov.
Eden izmed njih vas tako zelo želi videti, da me je prosil, da ga naj takoj pošljem v Pa-
riz, če mi ne bi mogli dati zagotovila, da nas boste obiskali. Oprostite mi, moj velečastiti
oče, če vas prosim, da bi mi odgovorili po vašem tajniku.
Ni mi treba posebej poudarjati, da vsi prosimo Boga za uspeh vaših ustanov. Toda

32.5 Page 315

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
315
kako zelo bi vam bili hvaležni, če bi vi molili in storili, da bi molili tudi vaši dečki za
uboge menihe v naših samostanih.
Sprejmite itn.
P. Charles Couturier
Opat v Solesmmesu
Solesmes, 20. april 1880
25. TROJE PISEM BENEDIKTINCA DON MOCQUEREAUJA
A
Draga moja mati!9
Pišem ti takoj po svoji vrnitvi iz Pariza, ker menim, da sta ti in mati Hildegarde rado-
vedni zaradi novic. Takoj sem se odpravil h gospodu na Rue Messine. Prior me je zelo
ljubeznivo sprejel in mi dal kosilo. Bil sem silno lačen. Nato sem se s kočijo odpravil v
avenue de Messine 34 in prišel proti pol drugi ali drugi uri. Vratarico sem vprašal za
gospo grofico De Combaud.
»Je to za don Boska?« me je vprašala vratarica.
»Ne,« sem odgovoril, »rad bi govoril z gospo grofico. Z njo se moram pogovoriti o neki
stvari.«
»Potem pridite. Šla jo bom obvestit.«
Sluga, ki mi je prišel odpret, mi je postavil še celo vrsto vprašanj in delal težave. Toda
jaz sem ostal trdno pri svojem in sem končno lahko vstopil.
Gospa De Combaud je takoj prišla s svojo hčerko. Ljubeznivo me je sprejela. Hoteli
so me tokrat poslati v Rue de la Ville-l'Évêque, toda te gospe so uvidele, da bi bilo to
izguba časa. Don Boska ni bilo mogoče najti. Odhaja ob sedmih zjutraj in se vrača ob pol
dvanajstih zvečer, zbit in utrujen.
»Pridite,« je rekla mati. »Ker imate zares pomembno sporočilo, bom skušala stvari
urediti. Jutri, v petek, bo maševal precej daleč od tod. Šli boste z njim in v pol ure poti
mu boste mogli po mili volji povedati, kar vam leži na srcu. To je edini način, da ga do-
bite, zjutraj. V tem je velika prednost, ker je zvečer do smrti utrujen in ne more več ne
govoriti ne misliti. Torej, jutri zjutraj!«
Zahvalil sem se gospema in odšel.
P. André Mocquereau
B
Dragi moj velečastiti oče!10
Pišem vam iz stanovanja svoje sestre, kamor sem prišel včeraj. Takoj po prihodu v
Pariz preteklo sredo sem se odpravil h gospe De Combaud, na avenue de Messine, s
prošnjo, da bi mi omogočila srečanje z don Boskom.
Gospa me je zelo prisrčno sprejela in rekla, kako težko je priti v stik s tem človekom.
Vendar mi je priskrbela odlično pomoč. Dovolila mi je, da pridem k njej ob sedmih
naslednjega jutra.
»Don Bosko bo šel maševat,« mi je dejala, »precej daleč od tod. Prisedli boste v kočijo
9 Mati Cécile Brugère, opatinja pri Ste-Cécile, predstojnica sestre don Mocquereauja.
10 Opat don Couturier.

32.6 Page 316

▲back to top
316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
in se z njim lahko pogovorili.«
Tako se je tudi zgodilo. Med potjo sem lahko svobodno govoril in mu razložil namen
svojega potovanja. »Na poseben način vas bom blagoslovil,« je dejal, »kakor hitro bova
v zakristiji. Vsak dan zmolite tri očenaše, zdravamarije in slavaočetu in prosili Marijo
Pomočnico. Dal vam bom tudi svetinjico.«
Nato mi je naročil posebne namene za sveto mašo, kar sem mu obljubil. Potem mi je
z lahnim nasmehom priporočil, da bi pripravil petje za prihodnjo nedeljo.
Ko sva prišla v zakristijo redovne hiše, kamor sva bila namenjena, mi je rekel, naj
pokleknem pred Marijino podobo, in z menoj zmolil en očenaš, zdravamarijo in slava-
očetu in še kako molitev. Nato mi je položil roko na grlo in me odpustil v miru vsega za-
dovoljnega zaradi tega dolgega srečanja, Sedaj z velikim zaupanjem pričakujem učinke.
Govoril sem mu še o mnogih drugih zadevah, zlasti o potovanju v Solesmes. Menil
sem, da se ne bo mogel zlahka izmuzniti. Ubogi človek je zbit od napora. Njegov dan se
začenja ob šestih zjutraj in konča ob pol dvanajstih zvečer. Množice mu sledijo povsod
in njegovo ime je v ustih vseh Parižanov.
Na koncu se vam, velečastiti oče, zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste mi jo izkazali.
Upam, da me bo to potovanje končno ozdravilo in se bom tako lahko posvetil gregori-
janskemu petju.
Sprejmite …
St-Michel-s-Orge (S. et O.).
P. André Mocquereau
C
Draga moja sestra!
Sem v St. Michelu. Preden bom govoril o St.-Michelu, govoriva o Parizu in don Bosku.
Dobro veš, da sem se srečal z don Boskom na poti med Rue de Messine in Rue La Chai-
se, kjer naj bi on maševal pri Damah v samoti. V Rue de Messine sem prišel ob četrt na
sedem. Vratar me je spustil v svojo sobico; čakal sem in opazoval stopnišče. Nisem si
upal tako zgodaj motiti gospe De Combaud.
Po kakih desetih minutah čakanja in svojega nenehnega priporočanja dobremu an-
gelu varuhu sem zaslišal šum na stopnicah. Prišla je neka gospa in me povabila v sta-
novanje gospe grofice. Gospa je bila hišna vzgojiteljica gospodična Pouan. Vprašal sem
gospodično Pouan, ali so, kakor mi je obljubila gospa De Combaud, obvestili don Boska,
da naj bi se jaz peljal to jutro z njim v kočiji. »Vrnil se je opolnoči in mu niso mogle po-
vedati.« Bil sem nemiren, ali ni mogoče don Bosko ali njegov tajnik obljubil te usluge
komu drugemu.
Ob sedmih je prišla neka gospa iz spremstva gospe markize De …, ki pošilja don Bo-
sku svoje vozilo, da se z njim odpelje v Rue La Chaise. Ta markiza bi na tak način rada
dobila spomin na don Boska. Ob četrt na osem je prišla vikontesa … s svojo kočijo, da bi
prepeljala don Boska v Rue La Chaise. Želela je, da bi navzočnost novega sv. Vincencija
Pavelskega posvetila njeno vozilo. Med prihodom vseh teh markizov in vozil, ki so, tako
se zdi, prekrižali vse moje namene, sem se vroče priporočal svojemu angelu varuhu
in tolažil z mislijo, da ste v tistih trenutkih pri sveti maši z našo mamico in ste prejeli
sveto obhajilo.

32.7 Page 317

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
317
Gospodična Pouan je med tem vrvežem izginila. Tedaj pa se je ponovno pojavila in
mi zmagoslavno dejala: »Dragi oče, dogovorili smo se z don Boskom, da se boste peljali
s kočijo grofice … z njim in njegovim tajnikom. Tako je dogovorjeno.« Vzgojiteljica je
delala meni v prid in sem bil gotov, da se bom srečal z don Boskom. Zahvala gre dobrim
angelom varuhom.
Proti tri četrt na osem je gospa De Combaud vstopila v salon in mi sporočila, da don
Bosko zapušča svojo sobo. Nekaj trenutkov zatem so me predstavili njemu. Vrgel sem
se k njegovim nogam in ga prosil za blagoslov, ki mi ga je podelil z navadnim obrazcem.
Zahvalil sem se mu za uslugo, da me je hotel sprejeti za spremljevalca na tem kratkem
jutranjem izletu. »Prav, prav« je dejal, »pojdimo na pot.«
Ubogi don Bosko je močno zbit in daleč od tega, kar vidite na njegovih slikah. Star je
najmanj 70 let in komaj hodi. Po pravici povedano sem bil začuden, ko sem videl svetni-
ka v tako vsakdanji podobi. Neobrit, kuštravih las, ki so štrleli na vse strani, v ponošeni
obleki in plaščem, katerega robovi vlečejo na zeleno itn. To je zunanjost. To moje prvo
dojemanje je bilo čisto naravno.
Pred odhodom mu je tajnik prišel povedat, da ga na stopnicah čaka veliko ljudi, da se
pa ne moremo zadrževati, ker je zelo pozno.
Odšli smo. V prvem nadstropju ga je ustavila neka gospa. Don Bosko je privolil. Jaz
sem stal kak korak vstran, da nisem motil. Videl sem, da jo posluša s pravim zanima-
njem. Ko je stopil malo niže, je naletel na kakih dvajset ljudi. Neka dama, mlada ženska,
mu je rekla: »Dragi oče, ozdravite me. Od 24 ur na dan jih moram 18 prebiti v postelji.«
»Pokleknite,« ji je velel don Bosko. Pokleknila je na stopnico in don Bosko je ob njeni
strani zmolil očenaš, zdravamarijo itn. Tu sem videl, spoznal svetnika.
Malo bolj spodaj mu je neka mati predstavila svoja dva sinova, stara 14 in 16 let.
Blagoslovil ju je in ju z roko močno potrepljal po glavi. Stopil je še niže, kjer mi je neka
gospa rekla:
»Vidim, da ste z njim. Recite mu, naj vstopi v mojo kočijo, jaz sem gospa ta in ta …«
Odgovoril sem ji, da glede tega se ne more nič storiti.
Tako je porabil 20 minut, da je prišel po stopnicah, saj so ga na vsakem koraku prisili
ali prosile za uslišanje.
Stopil sem naprej h kočiji, ki naj bi nas peljala, in rekel kočijažu: »Vi veste, da se pe-
ljemo v Rue La Chaise. Vozite zelo počasi. Kolikor več časa boste porabili, toliko večja
bo napitnina.« Vrnil sem se k don Bosku, ki se je zadrževal pri stopnicah. Pomagal sem
mu hoditi. Vstopili smo. Ni šlo brez tajnika, ki mi je rekel, da naju ne bo motil, ker ga
obvezuje največja molčečnost. Ker se ga nisem mogel znebiti, smo vsi trije vstopili in
se počasi odpeljali.
Takoj sem mu predstavil zadevo, namen svojega potovanja, stanje mojega zdravja.
Don Bosko je poslušal, zapiral oči in govoril: »Prav, prav. Blagoslovil vas bom, ko bom
prišel v zakristijo k Damam v samoti. Dal vam bom svetinjico in vi vsak dan zmolite tri
očenaše, tri zdravamarije in tri slavaočetu z vzklikom Pomoč kristjanov. Maše, ki ste jih
obljubili, jih opravite po namenu zakristije naše materne hiše v Turinu.« Rekel sem mu
tudi: »Dragi oče, bo treba tudi narediti vaje za peto mašo prihodnjo nedeljo?« »Da,« mi
je odvrnil, me pogledal in se mi nasmehnil. »Da, vadite, vadite.«

32.8 Page 318

▲back to top
318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nato sem prišel k … Izročil sem mu pismo. Ker pa je imel težave z branjem, sem ga
prosil za dovoljenje, da sem mu ga jaz prebral. Storil sem to v trdnem prepričanju in
poudarjal nepremagljive ovire ter mu tu in tam kaj razložil. Na koncu je tajnik nehal
moliti brevir, prisluhnil in gledal don Boska. Ker se je ta samo smehljal in ni nič povedal,
sem silil vanj. Mirno mi je odgovoril: »Počakajte, počakajte, moram moliti k dobremu
Bogu.« Počakal sem, nakar je povzel besedo: »Recite tisti … : Kdor bo dal, bo prejel.
Treba je, da najprej ona opravi veliko del krščanske ljubezni.« Nato je čez kak trenutek
nadaljeval: »Ni treba, da daruje za don Boskove ustanove, saj je še veliko drugih, to je
mare magnum [veliko morje] sirote, misijoni itn. itn. Naj da in se ji bo dalo. Naj opravi
iste molitve kakor vi in dal vam bom zanjo eno svetinjico.«
Čas je pritiskal. Moral sem končati. Porabili smo celih 25 ali 30 minut za pot, ki sicer
traja 10 do 15 minut.
Rue La Chaise je bila polna kočij in kočijažev. Množica je polnila dvorišče. V trenutku,
ko je don Bosko stopil iz vozila, se je množica zavalila proti njemu. Dotikali so se ga s
svetinjicami, škapulirji, od vseh strani so klicali in mu priporočali svoje namene, bolni-
ke. Ubogi don Bosko je šel skozi množico popolnoma miren, blagoslavljal je na desno in
levo in se dotikal bolnikov, ki jih je srečeval na svoji poti. Stojim ob njegovi strani in ga
s tajnikom branim pred množico. S težavo napredujemo korak za korakom. Predstavijo
mu majhno nemo deklico, dotakne se je in gre naprej. Drugi tožijo, zakaj se tudi njih ni
dotaknil. Nikdar nisem videl bolj občudovanja vredno vero množice in popolnega miru
svetega moža. Dobri Bog mi je storil veliko uslugo, da mi je dal videti tak prizor.
Končno smo vstopili v zakristijo. Don Bosko mi je rekel, naj pokleknem pred neko
Marijino podobo. Stoje ob strani je zmolil očenaš in zdravamarijo z nekaj drugimi mo-
litvami, mi dal velikodušen blagoslov »za zdravje duše in telesa«, mi za nekaj trenutkov
položil roko na grlo in se oblekel za mašo, ki sem se je udeležil.
Nimam več časa, da bi ti kaj več zapisal. Mogoče bom lahko jutri. Ali sem ozdravel? V
tem trenutku še ne. Jutri bom, kakor mi je bilo naročeno, vodil vaje za mašo za praznik
sv. Mihaela. Imam veliko zaupanje …
F. André Mocquereau
26. OPAT MOIGNO DON BOSKU
Moj predragi oče!
Dovolite enemu vaših otrok, vaših pridružencev, da pozdravi vaš srečni prihod v Pariz.
Zelo bi bil srečen, če bi vas mogel videti. Bili bi zelo ljubeznivi, če bi mi dali priložnost,
da bi vas mogel kje srečati. Kdo ve, ali vam vaše srce ne bi narekovalo, da bi prišli v S.
Denis11 na grob velikega apostola Pariza, počastili te svete in slavne relikvije in pozdra-
vili to zatočišče miru. Potem ko bi opravili sveto mašo pri konferencijskem oltarju, bi
vam vaš ponižni učenec pripravil malo zajtrka.
Povezan sem z vami v svetih daritvah in v globokem spoštovanju.
Vaš ponižni sobrat
opat F. Moigno
26. april 1883
11 Opat Moigno je bil kanonik sv. Dionizija.

32.9 Page 319

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
319
27. KNEGINJA D'AREMBERG DON BOSKU
Kneginja D'Aremberg prosi velečastitega očeta don Boska, če bi ji mogel jutri naklo-
niti nekaj minut za sprejem, v četrtek, ob času, ki bi ga on določil. Dovoljuje si opozoriti
velečastitega očeta, da bi ji izkazal veliko čast, če bi jo, ko bo prišel v Belgijo, obiskal v
hotelu D'Aremberg, kakor ji je danes obljubil.
Kneginja D'Areberg
rojena princesa D'Areberg
Naslov: Hôtel de l'Europe do treh dopoldne jutri v četrtek. Če bi imela srečo, da bi
lahko govorila z velečastitim don Boskom, bi preložila svoj odhod na petek zjutraj.
28. GOSPA PHILIPPART DON BOSKU
Gospa Philippart se zahvaljuje velečastitemu očetu don Bosku za pismo, ki ji ga je
poslal v Bruselj na naslov gospoda Eug. Pécherja. Zelo je zadovoljna zaradi devetdnev-
nice, ki so jo začeli opravljati 5. tekočega meseca. Sama se ji z vso družino pridružuje.
Pomembno milost smo prejeli, ker je bil odpust na svobodo izpeljan drugi dan de-
vetdnevnice.
Treba je določiti in opraviti veliko zelo pomembnih stvari za duhovno in gmotno dob-
ro družine. Vse to bo treba storiti v tem mesecu, zato se gospa Philippart priporoča
velečastitemu očetu, da bi nadaljeval svoje molitve. Prav tako bo ona izročila velečasti-
temu očetu don Bosku osebno dar za uboge sirote, ki skrbi zanje. Zato se mu priporoča,
da bi ji čim prej sporočil dan in uro ter kraj, kjer bi ga mogla srečati.
Madame Philippart
Pariz, sreda, 13. maj
Rue Newton 4
29. ŠKOF IZ LE MANSA DON BOSKU
Moj velečastiti oče!
Gospod Surmont, ki vam bo izročil to pismo, me prosi, da ga priporočim vaši krščan-
ski ljubezni. Vse, kar mislim o gospodu Surmontu, povzemam z besedo, da je njegova
duša Bogu po volji. Iz tega lahko povzamete, moj velečastiti oče, kako zelo imam rad
tega svojega škofljana, ki je tako zelo vdan sveti Cerkvi. Bodite tako dobri in sprejmite
dobrotno tega gospoda in mislite, da ste meni storili vse tisto, kar boste storili zanj.
Izrabljam to priložnost, moj dragi oče, da se priporočim vašim molitvam in vam iz-
razim svoje globoko spoštovanje.
V našem Gospodu
+ Hector, škof v Mansu
Le Mans, 18. april 1883
Moj velečastiti oče!
Nujno moram govoriti z vami in vas prosim za pomoč. Ker sem zvedel za vaš prihod
v Pariz, odpotujem jutri zjutraj in upam, da mi boste oprostili vsiljivost, ko bom potrkal
na vaša vrata.

32.10 Page 320

▲back to top
320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Moj škof vam me je priporočil. Pošiljam vam njegovo pismo in obenem prilagam svoje.
Sprejmite, velečastiti oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
A. Surmont
Le Mans, 18. april 1883
30. VČLANJENJE SALEZIJANCEV V KARMELSKI RED
slava karmela
Jezus, Marija, Jožef!
Ignace Louise, sestra Srca Jezusovega, priorka karmelskega samostana v Parizu, 23 Av-
enue de Messine.
Pooblaščen od gospoda opata Le Reboursa, župnika pri Magdaleni in našega velečas-
titega očeta predstojnika, se je zbral naš kapitelj, da bi razpravljal o včlanjenju, če bi to
želeli, in glede na željo in pobožnost velečastitega očeta don Boska in njegove salezi-
janske družbe. Zaradi njegove velike naklonjenosti do našega samostana in v zaupanju
v njegove molitve ga udeležujemo pri vseh molitvah, obhajilih, bedenjih, postih, vzdr-
žnostih, zatajevanjih, samoti, molku in drugih pobožnih vajah, ki jih opravljamo vsak
dan in ki jih bomo opravljali vso večnost z Božjo pomočjo.
Napisano v Parizu, v našem samostanu, 21. maj 1883.
S. Marie des Anges, sestra prednica
S. Marie Louise
S. Emmanuel de la Réparation
S. Anna Catherine du Coeur de Jésus
S. Joséphine du Saint de Marie
S. Elisabeth de lenfant Jésus
S. Beatrix de l'Im. Conception
S. Eléonore de Saint Bernard
S. Mati Thérèse de Jésus
S. Thérèse Philomène
Mati Marie Henryete de Jésus
S. Marie de Jésus
S. Isabelle des Anges
S. Louise de Jésus Marie
S. Louise de Jésus de la Croix
S. Thérèse de Saint Jean de la Croix
S. Margerithe de Saint Sacrament
S. Magdaleine de Saint Joseph
S. Licinienne du Saint Esprit
S. Anna Joachim de la Nativité
S. Marie de la Présentation
Iz našega samostana Zadoščevanja in Svetega obličja našega presvetega Odrešenika
karmeličank v Parizu, 23 Avenue de Messine.

33 Pages 321-330

▲back to top

33.1 Page 321

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
321
Velečastiti moj oče!
Milost Svetega Duha naj napolni vaše srce. Hvaležnost, da ste bili tako dobri in ste
prišli maševat v našo kapelo in blagoslovit našo skupnost, nas v veselju navaja, da vam
izročamo to pismo o včlanjenju, ki ustreza tudi vaši želji, da bi bili združeni v molitvi s
tem malim karmelom. – To je blagodat za nas, velečastiti moj oče, če smo lahko deležne
vaših svetih del in molitev vaše goreče Družbe, na katero bomo skušale s pomočjo na-
ših revnih prošenj izprositi najbogatejše nebeške blagoslove. S to željo sprejmite, moj
velečastiti oče, versko globoko spoštovanje, s katerim imam srečo, da se pri Jezusovih
nogah imenujem za vašo nevredno služabnico.
Sr Louise du Coeur de Jésus
sedanja predstojnica
21. maj 1883
P. S.: Dovolite mi, da se vas upam prositi za poseben spomin pred dobrim Bogom za
ubogo priorko, katere potrebe so zelo velike.
31. LUIGI VEUILLOT IN DON BOSKO V PARIZU
V Parizu odmevata te dni imeni dveh velikih mož, ki sta vzbudila občudovanje in nav-
dušenje ljudskih množic: Luigija Veuillota, ki odhaja z bojnega polja, in don Boska, ki ga
do pred kratkim nihče ni poznal. Imeni, o katerih je govorilo pariško katoliško prebival-
stvo, in občudovanje, ki sta ga enoglasno vzbudili, sta odločen protest proti razglašanju
ateizma, ki ga nekateri hočejo prikazati v imenu ljudstva. Laik, borec s peresom, in
duhovnik, apostol krščanske ljubezni, sta vzbudila občudovanje in hvalo. Človeka, ki sta
oba cerkvena moža in dobrotnika družbe, imata veliko skupnega, čeprav sta delovala,
se bojevala na različnih področjih in z različnim orožjem. Prav tako jima je skupen vir,
od koder sta črpala življenje, zaradi česar sta postala velika in storila tako velika dela.
Kajti odmev njunih del ju je združil v slavi v francoski babiloniji. Zato naj nam bo dovo-
ljeno, da se na hitro dotaknemo skupnih točk delovanja teh dveh izrednih mož.
Tako prvi kakor drugi prihajata iz neznanih družin in iz skromnega okolja, oba imata
silnega duha in veliko srce ter klen značaj. Toda njuna veličina je zgrajena na njuni veri.
Niso ju podpirali svetni dejavniki, mogočneži tega sveta jima niso priskočili na pomoč.
Kljub vsemu temu so njuna dela tako veličastna, da tako italijanska kakor francoska
vlada nista bili sposobni storiti nič podobnega in da je Napoleon III. dal Veuillotu velik
dokaz svojega spoštovanja. Italijanska vlada, ki sovraži duhovništvo in Cerkev, spoštuje
don Boskove ustanove, kakor so nekoč divje živali spoštljivo in častito lizale mučence,
ki so bili izročeni njihovim krempljem in zobem.
Poslanstvo in področje dela teh dveh mož, ki ju je vzbudila Božja previdnost, sta raz-
lični, toda njun duh se odlično usklaja in vodi k istemu cilju, da bi rešila človeštvo re-
volucije in ga privedla k Bogu. Italijan je bil poklican na področje praktične krščanske
ljubezni, da je reševal duše pred pokvarjenostjo, da je blagoslavljal, spovedoval, zbiral
mladino v zavodih, ki sta jih sebična država in družba puščali v nevednosti, revščini,
propadu. Don Bosko nima glasu, da bi govoril pred velikimi zbori poslušalcev, ni kaka
slavnostna pojava. Kljub temu pa se je Pariz zgrnil okoli njega in njegovo ime izgovar-
jajo vsa usta: Où est-il? Que fait-il? [Kje je, kaj dela?] Vsi prihajajo k njemu, ker želijo

33.2 Page 322

▲back to top
322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
prejeti njegov blagoslov, želijo slišati njegovo besedo, se hočejo priporočiti njegovim
molitvam. V čem je ta čudežna privlačna sila, ki vzbuja občudovanje in izraze tako glo-
bokega spoštovanja? To je krščanska karizma.
Isto ljudstvo je pred nekaj dnevi z istimi ustnicami proslavljalo Luigija Veuillota. Ta
Francoz je bil laik, mislec, pisatelj, časnikar. »Imel je duhovniško dušo,« je zapisal eden
izmed njegovih občudovalcev. »Bil je brezmejno velikodušen,« so trdili tisti, ki so izku-
sili njegovo dobrodelnost. »Bil je preprostega srca, odkrit, ljubezniv, angelski,« trdijo
tisti, ki so ga poznali. Bog ga je poklical k izrednemu poslanstvu v naših časih. Bil je
poklican, da se bo boril na področju duha, bil je poklican, da se je boril proti revoluciji
pod krinko znanosti, da je reševal duhove iz sužnosti zmote. Njegova dejavnost je bila
bistveno bojevita zato, ker je bila pretežno umovalna. Bil je izrazito napadalen, kajti
resnica ima neodtujljive pravice, ki niso podvržene nikakršnim nasprotjem z zmoto.
Njegov nastop je bil toliko silnejši zaradi posebnih okoliščin, v katerih se je znašla zmo-
ta in zastopniki napačnih naukov. Razglasili so ga za jeznega človeka, obtoževali so ga
grenkih udarcev, s katerimi je jasno ločeval resnico od zmote. Toda kdo ne ve, da na
področju umovanja in teorij resnica ne pozna popuščanja, resnica je nespravljiva, se
pravi brezmadežna in čista kot Božji vir, iz katere prihaja.
Obtoževalci so izginili. Nepopustljivci, liberalni katoličani, manipulatorji in vsi tisti, ki
imajo radi kalne vode, so izginili. Pariz in Francija danes častita veliko in milo dušo Lui-
gija Veuillota, ki je dosegel krščansko ljubezen, in don Boskovo ljubeznivost. Veuillot se
je boril proti sovražniku z namenom, da bi mu iztrgal plen, don Bosko pa se je zavzel za
plen, ki ga je pustil sovražnik; oni je nakazoval zastrupljene vire, ta je odvedel žejne na
varno, da ne bi pili svoje smrti; oni je opisal izdajstva pohujševalcev, ta je sprejel v svoj
objem mladino, ki je ušla izdajalcem. Tako Veuillotov ponos ni različen od don Boskove
ljubeznivosti, kakor sta prvi in drugi velika po svoji veri in dobrodelnosti. Ko so don
Boska poklicali, naj zagovarja svoja načela, je bil nepopustljiv kakor Veuillot, izgnal je
rosminijanstvo iz svojih šol, bil je žrtev katoliških liberalcev in z njegovega obraza je
pred to sekto žarel ponos, ki je bil lasten tudi francoskemu časnikarju. Osservatore Ca-
ttolico lahko s ponosom reče, da je v najtežjih trenutkih, ko se je zdelo, da so don Boska
vsi zapustili, Veuillotov časopis stopil v njegovo obrambo in ga spodbujal v boju.
V teh dveh možeh moramo zatorej videti veliko načelo, ki je navdihovalo njuno delo
in njuno veličino: čista vera, ljubezen do Cerkve, nepopustljivost v izrečenih naukih.
Pariz je odobraval to visoko načelnost in jima izkazal dolžno čast. Liberalni katoličani
izginjajo, medtem ko nepopustljivi preživijo in jih vsi občudujejo. Napačna ljubezen, to
nesramno slepilo, izgublja barvo, resnična ljubezen pa se nenehno oživlja. Naš pogum
raste, ker se borimo za sveto stvar.
Osservatore Cattolico v Milanu, 7.8. maj 1883
32. VODITELJ SV. SULPICIJA DON BOSKU
Dragi moj velečastiti oče!
Če ne bi poznal vseh težav, ki jih je treba premagati, da se pride do vas, bi se vam
osebno prišel zahvalit za obisk, ki ste ga v ponedeljek zvečer blagovolili nakloniti naši
skupnosti. Vaša navzočnost je po milosti Božji nam vsem naredila veliko dobrega. Upaj-
mo, da bo to dobro trajno.

33.3 Page 323

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
323
Imel sem čast, da sem vam kot izraz naše hvaležnosti poslal tristo dvajset frankov za
vaše ustanove. Vsota je skromna, toda srca, ki so jo zbrala, so vam popolnoma vdana.
Dovolite mi, velečastiti oče, da še enkrat priporočim Semenišče sv. Sulpicija vašim
molitvam, zlasti pa se priporoča njegov voditelj, ki mu je drago, da se ima za vašega
ponižnega in pokornega služabnika.
V. Bieel
voditelj Semenišča sv. Sulpicija
33. POVABILO ASUMPCIONISTK
(Pismo don Boskovemu tajniku)
Moj velecenjeni oče!
Neizmerno sem vam hvaležna za dobro novico, da bo velečastiti oče don Bosko 20.
maja ob osmi uri daroval sveto mašo pri Malih sestrah asumpcionistkah.
Poslala bom ob sedmih in četrt svoje vozilo na avenue de Messine.
Ker mi v svojem odgovoru pravite, da bo opoldansko kosilo pri očetih Usmiljenja, še
ni popolnoma gotovo določeno za ta dan, mi dovolite, da vam sporočim, da mi oče Per-
net, ustanovitelj Družbe Malih sester asumpcionistk, in gospa vrhovna predstojnica
naročata, naj vas nujno prosim, da bi don Bosko sprejel opoldansko kosilo v samostanu.
Na to kosilo bi povabili, če je don Bosku tako prav, gospoda opata Gindra, naslovnega
generalnega vikarja, ki ste ga že srečali pri meni, in velečastitega očeta Potetoja, vrhov-
nega predstojnika Oratorija, ki si iz vsega srca želi, tako so mi povedali, govoriti z don
Boskom.
Sprejmite, prosim, moj velečastiti oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
10 Boulevard Latour-Maubourg
Soult. Bnne Reille
332. ZAKAJ BODOČI KARDINAL BOURNE NI POSTAL SALEZIJANEC
Govorilo se je, da je kardinal Bourne kot mlad duhovnik hotel postati salezijanec. Ven-
dar o tem ni bilo dokumentov in zanesljivih pričevanj. Sedaj pa smo dobili dokaz.
Med tiskanjem tega zvezka je salezijanec don Luigi Prieri poslal prepis vašega pisma, ki
ga je don Rua 22. septembra 1908 pisal Bournu, ko je v bil še navaden nadškof. Don Prieri
sam ga je lastnoročno prepisal iz izvirnika, ko je bil eden izmed tajnikov don Rua. Don
Boskov naslednik je, potem ko je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi uspelega evharističnega
kongresa v Londonu, nadaljeval:
To pismo me spominja mnogih dogodkov preteklih časov. Dejstva, ki se še gotovo
niso izbrisala iz spomina vaše ekscelence. Mislim na čas, ko je vaša ekscelenca kot mlad
duhovnik obiskala salezijanski Oratorij v Turinu in bila sprejeta pri našem častitem
ustanovitelju don Bosku in vložila pri njem formalno prošnjo za sprejem v od njega
ustanovljeno Družbo. Toda častiti vam je odsvetoval to odločitev in vam svetoval, da se
vrnete v svojo domovino, češ da vas Gospod ne želi imeti v salezijanski družbi, temveč
da je bolje za vašo gorečnost pripravljeno področje med vašimi sonarodnjaki.
Dejstva so dala popolnoma prav našemu častitljivemu don Bosku: področje, ki ga je
Božja previdnost določila vaši gorečnosti, je morala biti Anglija. Tako je vaša ekscelenca
sejala in sedaj žanje obilne sadove, kot so sadovi evharističnega kongresa.

33.4 Page 324

▲back to top
324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
34. DON BOSKOV OBISK USTANOVI KATEKIZMOV PRI SV. SULPICIJU
Doživeli smo veliko veselje. Don Bosko, svet duhovnik, ki ga proslavlja ves Pariz, nas
je obiskal.
Da bi povečal našo pazljivost, nam naš gospod voditelj po sveti maši prebira čudovite
dogodke iz don Boskovega življenja, kako je on sam kljub nasprotovanju sveta ustano-
vil veliko salezijansko družino. Več kot 100 tisoč otrok hrani, poučuje, vodi k Jezusu
Kristusu: kako velikansko delo! Ali naj se čudimo, da je Bog obdaroval z darom čudežev
tako velikega svojega služabnika? Čas hitro mineva, ko poslušamo tako ganljive zgodbe.
Kljub vsemu pa se nestrpnost toliko bolj veča, kolikor bolj se bliža čas njegovega obi-
ska. Množica, ki spremlja don Boska, v navalu osvaja našo kapelo. Takoj zasedejo vse
prostore, hodniki so polni ljudi in pobožni radovedneži stojijo vse do roba poslopja. Ve-
liko je majhnih otrok. Da se ne bi izgubili, jih moramo vzeti v naročje. Krščanske matere
želijo, da bi ta ljubka človeška bitja, ki bodo nekoč odrasli ljudje, blagoslovil dobrotnik
toliko ubogih otrok.
Končno je gospod Sire ob enajstih pripeljal don Boska. Sredi popolne tišine je gospod
ravnatelj izrekel don Bosku dobrodošlico, ki so jo vsi navzoči z njim izrekali v svojih
srcih.
»To je sveta in prijetna zadeva, dragi moji otroci,« nam je dejal don Bosko v svoji
nekoliko negotovi francoščini, ki jo je izgovarjal po italijansko. »To je sveta in prijetna
naloga zame, da sem med vami v tej kapeli, polni svetih spominov, da sem prišel sem,
kjer se je mudil sam sveti papež Pij VII. Poznam vas že dolgo, saj imamo isto srce in isto
dušo za delo za Božjo slavo. Molil bom za vas, spomnil se vas bom pri sveti maši, pa tudi
jaz se vam priporočam v molitev.
Dovolite mi, da vam dam en nasvet. Ostanite vedno dobri katoličani. Verujte v Boga,
ki vas edini more osrečiti v tem in onem življenju. Širite vero v svoji okolici. Naj vam
Bog podeli milost, da boste spreobrnili svoje sorodnike, svoje prijatelje in – rekel bi
celo – vaše sovražnike. Sedaj blagoslavljam vas in vse, kar vam je drago, tudi predmete,
ki jih pridružujete temu namenu. Blagoslavljam vas zato, ker ste čast in slava sv. Sulpi-
cija in podpora Cerkve.«
Po tem splošnem blagoslovu je don Bosko molil zdravamarijo in nato blagoslovil
zlasti majhne otroke. Nato se je umaknil, še vedno obdan z brezštevilno množico ljudi,
ki so ga s spoštovanjem občudovali. Mi se zahvaljujemo Bogu, ki nam je izkazal milost s
tem, da nam je pokazal enega svojih zvestih služabnikov.
Clemence Berriat-Saint-Prix
predsednica
Marie Felissis-Rollin
tajnica
35. POVABILO BENEDIKTINK DON BOSKU
Benediktinke presvetega Zakramenta, 20 rue Monsieur
Dragi moj velečastiti oče!
Gospod doktor Despiney mi je pisal, da ste mu obljubili, da nas boste počastili s svo-
jim obiskom in blagoslovili njegovo nečakinjo, ki je gojenka našega malega penzionata.

33.5 Page 325

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
325
Ta dobri doktor nam je dal upanje na srečo, da boste maševali za nas v naši kapeli.
Od gospodične Gabrielle Allisonove sem zvedela, da boste morda težko ustregli naši
želji.Nam samostanskim redovnicam je, dragi gospod oče, nemogoče, da bi prišle k
vam. Pa tudi veliko število bolnic nestrpno čaka, da bi prejele vaš blagoslov. Zlasti si vas
želi neka duša, ki je močno zaskrbljena. Bog zahteva od nas veliko žrtev. Toda če že ne
moremo biti deležni vašega obiska, vas, velečastiti oče, prosimo, da bi molili za nas in
nam podelili svoj blagoslov. Oh, molite, prosim vas, za zelo težko in pomembno zadevo.
Prejmite, moj velečastiti oče, ponižno pričevanje našega globokega verskega spošto-
vanja v N. G.
Sr Ste Scholastique
predstojnica
Pariz, 23. april 1883
Pariz, 5. maj 1883
36. PROŠNJA ZA OZDRAVITEV
Dragi velečastiti oče!
Imela sem srečo, da sem bila pri maši, ki ste jo imeli včeraj, četrtega maja, pri damah
v rue Deufert v Parizu. Dovolila sem si v naglici v tej hiši napisati nekaj besed, ker sem
predvidela, da ne bom mogla govoriti z vami.
Dovolite mi, velečastiti oče, da ponovim svojo prošnjo, da bi molili za mojega dragega
bolnika. On se pridružuje meni in cela naša družina se pridružuje nama s prošnjo, da
bi po vaših molitvah dosegli od neskončne Božje dobrote in od svete Device Marije
ozdravljenje od bolezni, ki ga muči že več let.
Bolnik bi bil, tako sem vam pisala na listku, nadvse vesel, če bi ga blagoslovili vi, vele-
častiti oče. Prosim vas, da bi sprejeli mojo prošnjo in mi povedali dan in uro, ko bi lahko
prišli k vam. Sama sem videla in dobro razumem, kako dragocene so vaše minute, zato
se bojim, da ne morem računati na vaš obisk. Če bo tako in bo moralo samo to pismo
govoriti za nas, vas prosimo, velečastiti oče, da ne pozabite naše drage bolnice v vaših
molitvah in da ji od Božje dobrote izprosite toliko zaželeno zdravje …
Rue Oudinot 19, v Parizu
Marie Gaudillot
37. NEKA SESTRA DOBREGA PASTIRJA DON BOSKU
Hiša Dobrega pastirja, 71 rue Deufert Rochereau
Pariz, 10. december 1883
Moj dobri in velečastiti oče!
Dobri Bog je poklical k sebi našo velečastito predstojnico Marie Joseph Courtel. Ta
izguba me je močno pretresla, vendar se želim vdati v Božjo voljo. Več kot deset let
sem spremljala našo dobro predstojnico v vseh njenih opravilih, spoštovala sem jo kot
svetnico in jo ljubila kot svojo mater; ločitev je bila zame zelo težka. Na smrtni postelji
me je prosila, da naj jo priporočim vašim molitvam in molitvam vaše Družbe, potem
ko bo zapustila to zemljo. Naša častita mati je bila salezijanska sotrudnica, in če bi še
živela, bi se zelo zanimala za vaše ustanove. To bom storila zanjo jaz, kajti tudi jaz sem

33.6 Page 326

▲back to top
326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
imela čast, da sem bila sprejeta med vaše sotrudnike. Zavzemam se za vaše ustanove
tako, kakor je to delala moja častita predstojnica.
Dobri oče, med vašim zadnjim potovanjem v Pariz ste mi priporočili, da naj vdano
sprejmem trnje, kar me je zelo presenetilo, saj takrat nisem čutila nikakršnih težav.
Toda čez osem mesecev me križ več ne zapusti in N. G. mi je poslal zelo boleče trnje. Vse
to me sicer drži bliže Bogu, toda včasih mi zmanjkuje poguma in se zdi, da bom podleg-
la. Moje zdravje se je močno poslabšalo in vsak dan mi prinaša nove križe. Res je, treba
je zadoščevati za grehe, toda jaz včasih ne morem več naprej.
Prosim vas, dragi oče, zapišite mi dve besedici v tolažbo. Zdi se mi, da bom podlegla.
Pošiljam vam deset frankov za mašo za našo pokojno predstojnico.
Sprejmite itn.
S. A. Roussel, salezijanska sotrudnica
redovnica sv. Tomaža iz Villeneuve
38. BOJAZNI NEKE DOBRE STARKE
(opatu Russelu)
Gospod opat!
Od vseh strani nosijo denar k don Bosku! Ne da bi hotela zanikati zasluge tega odlič-
nega duhovnika, se mi zdi neumestno, da ne mislimo najprej na toliko naših revežev,
naših sonarodnjakov in zlasti še za našo odlično ustanovo, ki v Franciji opravlja isto
poslanstvo kot don Bosko v Italiji, kar bi vse nas moralo predvsem zanimati. Jaz dosti
raje darujem vam, kot bi bila pripravljena darovati don Bosku. Zato boste v pismu našli
bankovec za sto frankov, ki ga, prosim, sprejmite za vaše drage sirote. Priporočam v
molitev sebe, svoje otroke in svoje vnuke.
Stara mama
39. DON BOSKO OSREDNJEMU ODBORU DRUŽBE SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA
(Iz zapisnika dne 22. maja 1883)
V tem trenutku nam don Bosko izkazuje čast, da sedi v naši pisarni.
Na povabilo gospoda predsednika je imel zelo ganljiv nagovor.
Kot star član Konference sv. Vincencija Pavelskega je prikazal veliko dobro, ki prihaja
iz dobrodelnih Združenj sv. Vincencija Pavelskega v sodelovanju z župnijsko duhovščino.
Nato je govoril o ustanovah, ki jih je začel iz nič, in pokazal njihove izredne uspehe.
Prišel je v Pariz, kjer bi rad ustanovil novo hišo za zapuščene sirote.
Po svojem vzgojnem načelu si skuša pridobiti srca otrok in tako doseči lepo obnaša-
nje in prizadevno delo kot dokaz njihove ljubezni do svojih učiteljev.
Odbor je prosil velečastitega don Boska, da bi sprejel 1.000 frankov za novo postojan-
ko v Parizu. Velečastiti oče se zahvali in ob tri četrt na šest sklene zborovanje tako, da
v imenu svetega očeta – ki mu je dal posebna pooblastila – podeli sobratom, njihovim
družinam in ustanovam blagoslov.
Po seji se je velečastiti oče don Bosko odpravil v zasebno sobo vrhovnega sveta in
sprejemal sobrate, ki so želeli z njim osebno govoriti.
J. Josse

33.7 Page 327

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
327
40. DON BOSKOVO POTOVANJE V PARIZ: MAJ 1883
Dobrota, preprostost, nespremenljiva ljubeznivostti
kot Božji žarek žari na čelu.
In v neprekosljivem svitu svoje svetosti
razsvetljuješ pot, po kateri hodiš.
Prihajaš k nam poslan od Boga,
brez vsakega čara oči, ki bi pritegoval ljudi.
Vendar nas vse priteguješ z močjo svoje nedolžnosti
in z množico kreposti, ki nam kličejo v spomin nebesa.
Z njim dihaš čisto okolje miru in tišine,
kajti njegovo srce je dobro.
Njegov blagodejni da in njegova lahna duša
navajata k sprejemu njegovega čudovitega nauka.
Govori nadvse preprosto, ker ve, da beseda,
ki jo blagoslavlja Bog, prodira do dna srca.
Na njegovi glavi plava nebeški svetniški sij,
okrašen z njegovo ponižnostjo in ljubeznijo.
-----------------------------------
Nekega dne je trepetal zaradi slabotne nedolžnosti
ubogih sirot, zapuščenih otrok, ki so blodili po cestah;
nanje je obrnil svoj
ljubeznivi pogled in jih nežno poljubil.
Vzel je te otroke, postal njihov oče,
prijel jih je za roko in jih vodil.
In ko ni mogel več potešiti njihovih potreb,
je šel zanje prosit kruha.
Od tedaj je tisoče revnih sirot
rešil zla in smrti.
In on, ki daje vsak dan hrano ubogim ptičkom,
bedi nad njimi in skrbi za njih usodo.
On blagoslavlja otroke in njihovega očeta,
temu smo bili preprosto priče.
Njegova sveta družina, ki jo tako zelo ljubi,
se zateka k njemu in mu zaupa svoje skrbi.
Oh, kako čudovito in nebeško lepo je delo,
ko sveta norost zamenja pamet.
Vse dobro, ki ga je storila, je samo
kupček klasja ob ogromnem kupu žetve.
Mogočna očetovska ljubezen je olajšala toliko nujnih potreb.
Vendar se še vedno dvigajo k njemu proseči glasovi
in roke slabotnih otrok.
S svojo ljubečo dušo nas zna prevzeti
za krike sirot, ki jih slišimo vzdihovati,

33.8 Page 328

▲back to top
328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ki so tam v blatu in dvigajo roke, da bi jih sprejeli v objem!
On je prosil zanje. Najplemenitejše delo,
s katerim si je osvojil srca celega naroda.
In Francija na kolenih je sejala vrtnice
na pot tega svetnika, ki je šel kot zmagovalec.
Ganjena je razumela njegove goreče molitve,
katere odmevi so se lomili ob stenah gora!
Odgovarjajo mu kriki naklonjenosti
in donijo še danes.
V dušah vas mater je pričakoval
ta velikodušni zagon, ki se vedno budi:
ve ste bile angeli varuhi, katerih silno ljubezen je že poznal.
Zato je njegovo srce, ki se nikdar ne utrudi, prišlo znova prosit.
Zato ste ve, poljubljajoč njegove zlate stopinje,
ponudile njemu roke, polne zlata.
Oh, ve ste dale v svetem navdušenju
njemu, ki prihaja od Jezusove strani, vse,
kar je prosil za otroke v stiski.
Toda on varuje skrivnost, da vam nudi še več.
Vedno prosi, vendar tudi velikodušno daje.
On teši in tolaži telo in duha.
On zna jokati nad nami, nad našimi svetimi žalostmi
in najti v svojem srcu besedo, ki ozdravlja.
Z Božjimi zakladi razpolaga brez meja
in mi nismo več zmožni naštevati njegovih blagodati,
vseh ozdravljenj, ki presenečajo naravo,
in tistih trdih src, pridobljenih za vedno.
To je samo nekaj čudežnih del, ki jih je sicer brez števila,
ki jih ta svetnik vsak dan pridobiva pri Bogu za nas.
Kdo jih ne pozna? … Saj živimo v njihovi senci
in naša ganjena srca bodo večno hvaležna.
Eglantine
Nica, 24. maj, na praznik Marije Pomočnice (objavila Semaine Religieuse v Nici, 9. junij
1883).
41. ŠKOF IZ EVREUXA DON BOSKU
Evreux, 14. april 1883
Dragi moj velečastiti oče!
Gospod grof de Maistre, ki vam bo izročil to pismo, vam bo izrazil mojo željo in za-
govarjal mojo zadevo pri vas z vso vnemo, ki mu jo bo navdihovala njegova vdanost do
svojega škofa, in z vsem zanosom, ki ga je poln zaradi naklonjenosti, s katero ga častite
in ki je je tudi vreden. Moja prošnja se glasi:
Nujno bi moral govoriti z vami, dragi moj velečastiti oče, da bi vas seznanil z zadevo,
ki se v veliki meri tiče večje Božje slave, dobrega moje škofije v korist vaše Družbe. Če

33.9 Page 329

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
329
ne bi moral jutri oditi na pastoralne obiske, bi šel v Pariz v času, ko se boste mudili tam.
Ker pa že ni mogoče, da bi jaz prišel k vam, pridite vi k meni. Vrnil se bom v Evreux 26.
tega meseca zvečer in naslednjega dne bi vas lahko sprejel. Grof De Maistre vam bo
pokazal, kako preprosta in kratka je pot iz Pariza v Evreux. Upam, da mi ne boste mogli
odreči tega, za kar vas prosim v imenu ljubezni našega Gospoda, in da bom imel veliko
zadoščenje vas spoznati in imeti pri sebi za gosta. Prosim vas tudi kot škof in v imenu
verskih čustev in spoštovanja, ki jih imate do pastirjev Cerkve.
Sprejmite, velečastiti oče, z izrazi moje hvaležnosti zagotovilo mojega spoštovanja in
globoke vdanosti v našem Gospodu.
+ Francois, škof v Evreuxu
42. GROF WAZIERS DON BOSKU
Velečastiti moj oče!
Ponosni na vaš pohod po tem našem ubogem Parizu bi bili nadvse srečni, če bi nas
počastili z vašim obiskom.
Razlog, zakaj sem se vas upal prositi za to uslugo, je dejstvo, da moja žena sodeluje
pri vaših ustanovah in da bo 29. aprila med nabiralkami pri Magdaleni.
Razlog, s katerim bi se mogel tudi jaz predstaviti vaši uglednosti, pa bi bilo mogoče
dejstvo, da sem bratranec grofa De Pasa in da veliko sodelujem pri delih verske propa-
gande.
Dovolite mi, da še povem, da boste našli v meni velikega prijatelja vašega dragega
gospoda Michela, znanega popotnika.
Vaša korist je tudi naša. Gotovo ne boste odrekli nekaj trenutkov v korist naših duš
in vaših ustanov.
Dovolite mi, velečastiti oče, da položim k vašim nogam izraze svoje vdanosti.
8 Rue de Varennes
Grof De Waziers
Dne 23. aprila 1883
43. POVABILO DON BOSKU ZA OBISKA NANTESA
Nantes, 5. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Oprostite mi mojo predrznost, da vam pišem sredi vaših številnih poslov. Gotovo si
kaj takega ne bi upal storiti, če ne bi imel privolitve svoje tete gospe Maujouan du Gas-
setove, predstojnice samostana vizitandink v Nantesu. Sv. Frančišek Saleški, ustanovi-
telj Obiskanja in zavetnik vaših ustanov, gotovo ne bi zavrnil prošnje, s katero prihajam
danes k vam.
Prihajam, moj velečastiti oče, da bi vas ponižno prosil, da bi, če je to mogoče, hoteli
priti v Nantes, da bi zbirali darove za vaša dela. Gotovo vam je znano, da je Nantes eno
najbolj katoliških mest v Bretaniji in v Franciji. Močno je povezan s Cerkvijo. Nantes
je večkrat poslal Piju IX. branilce, med katerimi je Božja previdnost hotela imeti 1870
tudi mene.
Tukaj veliko ljudi podpira vaše ustanove in prepričan sem, da bi se jih pridružilo še

33.10 Page 330

▲back to top
330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nemalo drugih, ki bi vam pripravili lep sprejem. Dajem na voljo svojo hišo za ves čas va-
šega bivanja v našem mestu in bi bil zelo počaščen, če bi vas mogel sprejeti. Naša družina
sestoji iz moje žene, treh majhnih otrok, mene in dveh služkinj. Naj še dodam, da gospa
predstojnica samostana Obiskanja daje na voljo samostansko kapelico. Če moja prošnja
ne presega mej možnosti, bi vam bil večno hvaležen, če bi sprejeli mojo ponudbo.
Sprejmite, velečastiti oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
Maujouan Du Gasset
Nantes, Rue Basse du Château 1
44. POVABILO DON BOSKU V DOUAI
Douai, 10. maj 1883
Velečastiti oče!
V želji, da bi priskrbel svojim župljanom blagoslove, ki prihajajo iz vaše navzočnosti in
iz udeležbe pri vaših veličastnih delih, imam čast, da vam dam na razpolago svojo cerkev
in prezbiterij sv. Jakoba. Bil bi neizmerno vesel in hvaležen, če bi vas lahko sprejel na vaš
prvi prosti dan. To vas ne bo odvrnilo od vaše začrtane poti, ker Douai leži na vaši poti.
Sprejmite, moj velečastiti oče, poleg mojih spoštljivih pozdravov tudi prošnjo, ki sem
vam jo izrazil, in spomin pred Bogom na župnika pri sv. Jakobu.
Edmond Gaspar
dekan pri sv. Jakobu
45. Povabilo don Bosku, da obišče Pau
Dragi moj velečastiti oče!
To je pismo, ki sem ga prejel iz Pauja in ki vam ga pošiljam. Iz njega boste razbrali,
kako si vas želijo videti v Pauju. To je lepo rojalistično mesto, v katerem je mogoče čutiti
sence Henrika IV.
Če boste prišli, boste storili veliko dobrega za reveže tega kraja pa tudi za vaše. Meni je
žal, da vam ne morem veliko pomagati, ker je tu dom za dominikanske novince, ki jih je
treba vzdrževati. Nihče jim ne pomaga in v Salamanki, kjer so, veliko trpijo. So brez vsega.
Ker sem član tretjega reda sv. Dominika, je moja dolžnost, da dam, kar morem, majhno
pomoč v njihovi revščini. Postne dni sem prebil v Pauju in sem pogosto govoril o vaših
ustanovah. Neka gospa mi je dejala, da bi bilo lepo, če bi prišli v Pau. Domenili smo se,
da bi vam dali na voljo eno hišo. Oseba, ki mi piše, sama sicer ne zmore ničesar, ima pa
veliko poznanstev. Kakor sem vam že povedal, je to zelo dobro mesto in obhajamo še
procesije, ki jih vodijo fratri.
Prosim vas, da mi oprostite, ker vas nadlegujem s tem pismom. Toda upal sem si to
storiti, ker vem, da si zelo želite delati dobro. V Toulousu so bili grdi, ker vas niso spre-
jeli. Morali bi vam ponuditi hišo opata Juliena. Za kako novo hišo se bojim, da bo bolj
težko, ker je tam veliko dobrodelnih ustanov.12
Sprejmite itn.
Leocadia Orloff
Villa St. Dominique, S. Remo 12. maj 1883
12 Prim. MB XV, str. 492‒494 [BiS XV, str. 323–324].

34 Pages 331-340

▲back to top

34.1 Page 331

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
331
46. HČERE SV. KRIŽA DON BOSKU
A
Družba svetega križa, Pariz
Pariz, 13. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Pisala sem vam že in odgovorili ste mi, da ne morete obiskati naše dobre matere. Če
bi vam bilo mogoče priti sedaj, bi to bilo veliko zadoščenje za našo ljubljeno bolnico.
Imamo silno potrebo po zdravju in bi bilo pravo delo usmiljenja, če bi nas obiskali. Po-
novno vas prosim: pridite.
Obrazložili vam bomo naš položaj in vi boste razumeli, kako je s stvarjo.
Sprejmite, velečastiti oče, pozdrave naše celotne skupnosti, zlasti vaše najponižnejše
Sr St François D'Assise
hčerka svetega Križa
rue du Cherce midi
B
Družba svetega križa, Pariz
138 rue du Cherce midi
28. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Prosila sem vas in tiste, ki so v vaši bližini, da bi posredovali za nas in bi prišli obiskat
našo težko bolno mater. Vaš obisk bi jo potolažil. Draga bolnica je popolnoma podvr-
žena Božji volji, toda me njene hčerke bomo izgubile z njo oporo skupnosti, kajti med
nami razen nje ni nobene, ki bi bila sposobna voditi hišo.
Upala sem, da bi se zavzeli za našo zadevo in našo žalost in bi prosili našo gospo
Pomočnico, da bi nam ozdravila našo mater, kar bi vam ona brez nadaljnjega naklonila.
Prednica ni še stara 65 let in me smo opravile devetdnevnico k Mariji Pomočnici in
sedaj nadaljujemo molitve.
Mogoče mislite, da smo preveč nepopolne, da bi dosegle takšno milost! Potem nam
recite, kaj naj naredi vsaka izmed nas, da bomo postale boljše. Oh, moj dobri oče, dajte,
da bo padla na hčere svetega Križa ena tistih milosti, ki jih vi morete izprositi iz nebes.
Obračam se na vas kakor Kananejka na Jezusa in upam, da bom deležna kake drobti-
nice.
Oči so mi polne solz, kajti danes zjutraj se je naši predstojnici vročina zvišala. Popol-
noma je izčrpana, ker že več tednov ne more ničesar zaužiti. Še enkrat, moj velečastiti
oče; usmilite se nas in jaz vam bom za vse večne čase globoko hvaležna.
Ostajam v globokem spoštovanju vaša ponižna služabnica.
Sr St François D'Assise
hčerka svetega Križa

34.2 Page 332

▲back to top
332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
47. BARONICA DI TAVERNOST DON BOSKU
Pariz, 21. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Jaz sem tista oseba, ki ste jo posebej videli v soboto pri gospodični De Boexis in vas je
prosila za ozdravljenje glavobola, ki mi jemlje voljo za vsako delo in povzroča napade
blaznosti.
V razburjenju nisem mogla vsega povedati.
Sem vdova in mati šestih otrok. Doletelo me je še veliko drugih življenjskih nesreč in
bojim se, da ne bom mogla več skrbeti za svoje otroke, ki še niso poročeni. Ker bi bila
to velika nesreča zanje, sem vsa obupana. Ali je v teh trenutkih take nesreče narobe
prositi za podporo sreče?
Vi ste mi rekli: »Molil bom za vas in za vse vaše namene.« Je dovoljeno, da rečemo
dobremu Bogu: »Prosim te v moči don Boskovih molitev za ponovno vrnitev sreče in
obljubljam, da bom podpirala don Boskove ustanove?«
Ne bi rada uporabljala molitev, ne da bi bila za to pooblaščena, vendar upam, da bom
uslišana.
V vsakem primeru vas prosim, dragi oče, da me ne zapustite. Usmilite se mojih tegob.
Molite za moje ozdravljenje in za dobro mojih otrok. Opravljam devetdnevnico treh
očenašev in treh zdravamarij k Srcu Jezusovemu.
Claire Bnne De Tavernost
48. MSGR. RICHARD DON BOSKU IN DON DE-BARRUELU
A
Pariška nadškofija
Pariz, 13. maj 1883
Binkošti
Dragi moj velečastiti oče!
Neka odlična družina iz Nantesa, mojega rodnega mesta, me je ponovno prosila za
pomoč vaših molitev za enega od svojih bolnih članov.
To je družinski oče, že eno leto vdovec, s štirimi otroki. Ta globoko verna družina vas
prosi, dragi moj velečastiti oče, ozdravljenja bolnika, če je taka Božja volja in v skladu z
Božjimi načrti, ali pa vdanost v Božjo voljo za tega dobrega družinskega očeta, ki noče
zapustiti štirih otrok sirot.
Če bi vam bilo, velečastiti oče, mogoče darovati sveto mašo za ubogega bolnika, bi
vam bila družina nadvse hvaležna. Najmanj pa, kar prosimo, je, da bi se ubogega bolni-
ka spomnili pri sveti maši.
Bodite tako dobri, velečastiti oče, da bi se me kdaj memento v svojih molitvah. Z za-
gotovilom spoštovanja v N. G.
+ François Arch. De Larisse
pomožni škof pariški

34.3 Page 333

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
333
B
Pariška nadškofija
Pariz, 23. maj 1883
Lariški škof je bil naprošen, da bi izročil velečastitemu očetu don Bosku ta bankovec
za sto frankov za njegove ustanove. To je dar družine Nouhes iz Nantesa v Bretaniji, ki
je po nadškofu v Larissu prosila don Boska za eno daritev svete maše ali vsaj memento
za tega odličnega družinskega očeta, ki je močno bolan. Lariški nadškof sam sebe pri-
poroča v don Boskove svete molitve in želi izraziti svoje globoko spoštovanje v N. G.
+ Francois nadškof Larisse
49. NEKA MATI PRIPOROČA DON BOSKU IZPIT SVOJEGA SINA
Moj velečastiti oče!
Sem uboga vdova in priporočam izpit svojega najmlajšega sina v St-Cyru.Moja hči se
vam je mogla v času vašega obiska v Parizu samo malo približati. Ob vaši vrnitvi iz Lilla
je storila vse, kar je mogla, da bi prišla z vami v stik, pa vse zaman.
Končno je imela srečo, da je položila svojo roko na vašo, ko ste odhajali iz župnišča
pri sv. Sulpiciju. Podpirala sta vas dva duhovnika. Približala se vam je in šepnila: »Oče
moj, priporočam vam prihodnost nekega mladega človeka.« Ta njen človek je njen brat,
ki se priporoča v vaše molitve za današnji izpit v St-Cyru. Moja hčerka upa, da ste jo
razumeli. Stopili ste v kočijo in eden izmed duhovnikov vam je dal v dotik svoj rožni
venec. O tem trenutku vam je moja hčerka pisala.
Henriette Petitjean
Langres, 1. junij 1883
50. ZA IZVOLITEV NEKEGA POSLANCA V PARIZU
A
Passy-Pariz
Sobota 12. maj
Moj velečastiti oče!
Prihajam s prošnjo za vaše molitve ob štetju glasov v zakonodajno skupščino prihod-
njo nedeljo 20. maja v XVI. okraju.
Moj mož je ponovno na tem, da ga volijo, vendar mu zaradi njegovega klerikalnega
prepričanja močno nasprotujejo. Vsi pričakujemo zmago naše stvari in se pri tem po-
polnoma izročamo Božjim rokam ter se že vnaprej podrejamo izidu volitev.
Ostaja nam edino orožje molitev, s katero tisti, ki zna prav moliti, vse doseže.
Upamo, moj dragi oče, da boste k našim molitvam dodali svoje, ki so pri Bogu tako
zelo mogočne, in boste tako nagnili tehtnico na našo stran.
Končujem pisanje in vam priporočam v blagoslov vso svojo družino, zlasti še svojega
moža, najine štiri otroke in vse moje umrle.
Prosim vas, da nas blagoslovite in prosite Boga za milosti, ki jih potrebujem, da izpolnim
svojo nalogo, da bi Bog ohranil v pobožnosti moje otroke, kar štejem za največje dobro.
Mati hvaležne družine.
A. Calla
8 rue des Marroniers

34.4 Page 334

▲back to top
334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
B
Poseben dopis za Unità Cattolica, Pariz, 2. junij 1883 (izdaja 5. junija)
»Z velikim zadoščenjem ponovno povzemam prekinjeno poročanje. Prekinitev, ki ni
odvisna od moje volje, kakor tudi ne od radikalcev 16. okrožja, srečna izvolitev kon-
servativca gospoda Callaja. Za rdeče je razočaranje nad vse grenko, zlasti še, ker tega
nihče ni pričakoval. Kako! Konservativec, reakcionar izvoljen v samem središču Pariza,
v gnezdu republike! To so sanje. Skoraj bi tega ne mogli verjeti. Ste brali republikanske
časopise takoj po volitvah? Še danes niso nehali kričati o sramoti in se ne morejo poto-
lažiti zaradi poraza. Kakor kapitolske gosi gagajo, da se je sovražnik vtihotapil v sveti
ogradek svobode in da ga je treba za vsako ceno izgnati. Kar se tiče nesrečnežev, ki so
glasovali za Callaja, jih La France ožigosa z nevedneži in jih imenuje nevredne imena
volivec in šteje Callaja samo za začasnega poslanca. Drugi časopisi seveda ugovarjajo
La France. Zahtevajo raziskavo, da bi razložili čudno zadevo, in pravijo, da je treba vo-
litve razveljaviti.«
51. GROFICA RIANT DON DE BARRUELU
A
Gospod opat!
Besedica, ki ste jo napisali in ki mi jo je moj sin danes zjutraj prinesel, me prepričuje,
da don Bosko ne more priti k mojemu možu, ki je težko bolan in nam povzroča toliko
skrbi.
V sedanjem zdravstvenem stanju bi bilo nemogoče, da bi prišel v Rue de la Ville-
-l'Évêque, in jaz sama začenjam jutri duhovno pripravo s svojima sinovoma, ki bosta
prihodnji četrtek prejela prvo sveto obhajilo pri Magdaleni.
Moj mož meni kakor jaz, da bi mogli don Boska s pismom ali z živo besedo prositi,
da bi on molil po našem namenu. On, veliki Božji služabnik, bi položil naše prošnje in
obljube k nogam Marije Pomočnice.
Če bo moj mož zadobil zdravje, se obvezuje, da bo v enem letu vsak mesec daroval
1000 frankov. Vendar ta časna milost ni edino, za kar prosim. Zelo si želimo prodati
veliko nerentabilno posest, katere prodaja bi nam omogočila delitev posestva, česar
že dolgo ne moremo uresničiti. Vse to priporočam don Boskovim molitvam, in če bo
uspelo, obljubljamo, da bomo podarili don Boskovim ustanovam dvajset tisoč frankov
in mu izročili sirotišnico vrtnarskih vajencev, ki jo bova ustanovila v Rapallu Ligure, kjer
imava letno prebivališče, ki sva ga kupila od markiza Serra.
Oprostite mi, gospod opat, zaradi tega dolgega pisma, toda midva sva pripravljena
pomagati don Bosku z vsemi sredstvi, če bo Bog uslišal prošnje, ki mu jih bo on izrekel
za naju.
Sprejmite, prosim vas, izraze najspoštljivejših čustev.
Grofica Riant
51 Boulevard de Courcelles
B
Gospod opat!
Prosim vas, da izročite don Bosku drugi mesečni obrok, ki ga je moj mož obljubil ve-

34.5 Page 335

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
335
lečastitemu očetu, če mu bo Bog podelil zdravje. Malo bolje mu je. Iz vsega srca prosim
don Boska, da dobro predloži naše namene v molitvi Bogu. Posebej bi v tem trenutku
priporočila našega malega dečka, ki ga je velečastiti oče hotel videti in ki je težko bolan
za nekakšno sluzasto vročino, ki se kaj lahko sprevrže v tifus.
Izročite, prosim vas, gospod opat, don Bosku izraze globokega spoštovanja in popol-
nega zaupanja in sprejmite, prosim vas, gospod opat, vso zahvalo in zagotovilo mojega
globokega spoštovanja.
Grofica Riant
51 Boulevard de Courcelles
52. ZA DOMNEVNEGA DEDIČA BRAZILSKEGA CESARJA
A
grofičin kaplan don rui
Velečastiti moj oče!
Njeno kraljevsko veličanstvo madame grofica Eu, edina hči cesarja Brazilije in brhka
hčerka gospoda kneza de Nemours, ki ga vi poznate, želi, da bi vaš sveti ustanovitelj
don Bosko poslal njej, njenemu očetu cesarju, gospodu grofu Euju in njunim trem ot-
rokom čisto poseben blagoslov. Prav tako želi in prosi iz vsega srca še za drugo uslugo:
da bi vaš sveti ustanovitelj 15. avgusta začel opravljati s svojimi duhovniki in dečki
devetdnevnico za njihovega prvorojenca, mladega princa don Pedra, bodočega brazil-
skega cesarja, ki je bolan in ima skoraj popolnoma hromo roko in ki mu vsi zdravniški
posegi niso pomagali. To, česar ne morejo doseči zdravniki in njihovo zdravljenje, upa-
mo, da bomo dosegli od Boga zlasti z molitvami in devetdnevnico, za katero me prosijo,
da bi jo opravili. Člani Orleanske kraljeve družine, člani brazilske cesarske družine in
mnogi prijatelji se bodo iz vsega srca pridružili molitvam, mašam in obhajilom svetega
duhovnika don Boska in vse salezijanske družine. Iz telegrama mi je znano, kako zelo
se njeno kraljevsko veličanstvo veseli usluge, ki si jo mi vsi tako zelo želimo. Storite,
prosim vas, dragi oče, da bi sveti duhovnik osebno napisal pismo njenemu kraljevske-
mu veličanstvu. On gotovo bolje ve, kaj je treba napisati, kot mi. Z njegovim pismom
pričakujem tudi vaše pismo gospe grofici Eu, v katerem bi nam, prosim, razložili, v čem
obstaja devetdnevnica, o kateri je govor. Če bi bili tako prijazni, da bi mi telegramsko
takoj po prejemu tega pisma sporočili vse omenjeno, bi mi naredili veliko uslugo. Takoj
bi vse sporočili v Brazilijo in jaz sam bi telegrafiral njenemu veličanstvu, da smo izpol-
nili njene želje.
Moj naslov se glasi: Abbé Gouverd; 23 rue de Sèvres, Pariz.
Zadnjo nedeljo bi slavili praznik njenega visočanstva gospe princese Blanche. Vsa
kraljevska družina se dobro počuti.
Tudi jaz se priporočam celi salezijanski družini. Mi je zelo potrebno.
Prav tako ne pozabite na gospodične Pierre de Canavare. Nismo si še temeljito izme-
njali misli. Vi veste, kaj to pomeni in kaj hočem reči.
Sprejmite z mojo zahvalo izraze globokega spoštovanja in vdanosti.
Gouverd, duhovnik
Pariz, 6. avgust 1883

34.6 Page 336

▲back to top
336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
B
Don Bosko grofici
Gospa grofica!
Gospod opat Gouverd mi je pisal pismo, v katerem mi sporoča, da v vaši pobožnosti
želite posebne molitve, s katerimi bi izprosili Božjo milost. Rade volje pridružujemo
naše uboge molitve vašim, kar bo brez dvoma Bogu še posebno všeč. S tem namenom
smo začeli 10. avgusta naslednje pobožne vaje:
1. Vsi salezijanski duhovniki bodo darovali maše po vašem namenu.
2. Naši dečki (150.000) bodo molili in prejemali sveto obhajilo v Evropi in Ameriki,
zlasti še v brazilskem cesarstvu, kjer smo pred nekaj meseci odprli naše zavetišče.
Čeprav so naše pobožne vaje omejene na mesec avgust, bomo še naprej opravljali
poseben spomin za vašo in za vso cesarsko družino.
Dobri Bog naj pošlje milosti in blagoslove na vas in vi sodelujte pri velikem delureše-
vanja svoje in drugih duš. Tako bodi.
Oprostite mi mojo klavrno francoščino in mojo slabo pisavo, ko se imenujem v J. K.
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 19. avgust
53. PISMO O DON BOSKOVEM BIVANJU V PARIZU
Moj velečastiti oče!13
Dovolite, da vam povem, da nisem tujka glede don Boska. Moj oče markiz Thezan
Saint-Geniez je bil salezijanski sotrudnik in tesno povezan z vsem, kar je bilo povezano
s salezijanskimi ustanovami.
Moja mati je od svojih staršev – generala de Bremond d'Ars podedovala posest, na ka-
teri živim sedaj jaz. Posest leži ob železniški postaji Saintes in delavnici, kjer popravlja-
jo železniške vagone in lokomotive državnih železnic. Moj oče je z moralnega vidika
razmišljal, da bi naredil uporabne številne delavce, ki tam delajo, še posebno njihove
otroke, prikrajšane za večino krščanske izobrazbe.
Zamislil si je delavsko mesto na vzpetini v prekrasni okolici, ki bi obvladovalo in ime-
lo pod svojimi nogami grad Cormier. Toda vse to je bilo brez vse oskrbe.
Tedaj je mislil na don Boska.
Imeli smo odlične sorodnike, kneza in kneginjo De Levis Mirepois, pri katerih se je
moj oče vedno ustavljal, ko je potoval skozi Pariz.
Poleg tega se je vojvodinja rodila Mérode Westerloo in hči Thezana, od katerega je
podedovala veliko posestvo kljub strahotam revolucije 1789. Gospa De Mérode je zau-
pala mojemu očetu to, kar je imela najdražjega, svojo hčerko, poročeno daleč od nje v
Belgiji, daleč od starodavne graščine Levis na jugu Francije.
Ko je bil don Bosko 1883 v Parizu, se je tam zadrževal.
Videl ga je samo trenutek v gostiteljski hiši, kamor je šel.
Ker je bil najavljen, ni dolgo čakal, kakor da bi ga poznal, se je sredi tistega hrupa
13 Don Auffray, urednik francoskega Salezijanskega vestnika.

34.7 Page 337

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
337
obrnil k njemu in mu rekel: »Glejte, gospod markiz, v kakšno kašo so me spravili. Obo-
roženi z dolgimi škarjami so se spravili na moj ubogi talar, »drugi, bolj podjetni, pa so
se lotili z glavnikom in krtačo moje glave …«
Medtem ko je govoril, so eni silili vanj, da bi mu kaj povedali, drugi pa, da bi samo
gledali. Bilo je neznosno.
Toda zunaj so se odigravale še drugačne stvari. Zbrali so se vsi nesrečni pohabljeni,
naslonjeni na svoje bergle in vozičke, mahali z rokami in na ves glas klicali na pomoč
svetnika!
Sredi med njimi je bil velikan, močnejši od drugih, ki se je čudno vedel. »Poglejte me,«
je govoril,« včeraj sem bil še vodeničen, danes pa nisem več.« Iz vsega grla je kričal:
»Naj živi don Bosko!«
Moj oče, presenečen zaradi vsega tega, ni imel časa, da bi ga vprašal, katerega dne in
ob kateri uri bi ga lahko obiskal.
Tedaj mu je sveti oče dal številko in naslov, kjer bo naslednjega dne daroval sveto
mašo.
Naslednjega dne se je napotil na kraj, ki mu ga je nakazal don Bosko.
Kako zelo se je začudil, ko je vstopil na dvorišče in ugotovil, da je v knežjem dvorcu!
Ko je povedal, da bi rad videl don Boska, mu je bilo rečeno, da ne sprejemajo nikogar.
Moj oče je tedaj pokazal svojo vstopnico s svojim imenom in naslovom. Tedaj so vsi
postali nadvse vljudni in ga po mnogih stopniščih in nadstropjih pripeljali v prekra-
sen salon, kjer so bili prebivalci teh čudovito lepih stanovanj vsi pogreznjeni v globoko
zbranost.
Začela se je maša. Kakšna maša je to bila! … Kako čudovita je bila Božja pričujočnost
v tako tesnem prostoru.
Po končani maši so se dame kakor tudi drugi družinski člani umaknili in moj oče je
ostal sam s svetnikom, ki je končal svojo zahvalo po maši.
Takoj mu je razložil namen svojega obiska. Don Bosko mu je odgovoril, da je dobil
istočasno dve ponudbi iz severa in juga Francije, kjer ga čaka zemljišče in postavljene
stavbe, pripravljene, da ga sprejmejo.
Ponudbo sta preložila na pozneje. Potem je vse ostalo pri tem …
Markiza Du Dresnay, rojena Thezan
Saint-Geniez. Château du Cormier Saintes (Charente Inférieure)
25. marec 1934
54. KAPLAN PRI NOTRE-DAME DES VICTOIRES V PARIZU DON BOSKU
Moj velečastiti oče!
Ko smo imeli srečo, da ste nas obiskali pri N.L.G. Zmagovalki, vam nisem mogel zau-
pati treh sporočil, ki jim pripisujem velik pomen.
Priporočam vam, moj velečastiti oče:
1) Spreobrnjenje neke meni zelo drage osebe.
2) Ozdravitev majhnega rahitičnega otroka, deklice, za katero se njena mati neizmer-
no žrtvuje pa brez uspeha.
3) Končno vas prosim, velečastiti oče, da bi bil rešen živčnosti, ki me muči že dolgo in
me zelo ovira pri delu. Večkrat me zelo boli glava, jaz pa bi potreboval trdno zdravje, da

34.8 Page 338

▲back to top
338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
bi mogel opravljati vse svoje različne obveznosti.
Obljubljam vam, da bom prosil N.L.G. Zmagovalko, da bi blagoslovila vaše apostolsko
prizadevanje in vas še dolgo ohranjala v ljubezni in spoštovanju vaših dragih sirot.
Sprejmite, moj velečastiti oče, izraze mojih spoštljivih čustev v N. G.
N. Van Camelbecke
kaplan pri N.L.G. Zmagovalki
Župnija N.L.G. Zmagovalke, Pariz, 24. maj 1883
55. ČLANEK IZ UNIVERSA
(28. april 1883)
Medtem ko hudobija deluje in zmaguje z velikim hruščem in naglico, se dobro dogaja
v tišini in počasi. Dela, ki prihajajo od Boga, so podobna tistemu afriškemu drevesu,
ki s svojim blagim vonjem in senco ozdravlja zemljo, na kateri raste, in s tem, da ščiti
človeško delo, pomaga k rodovitnosti močvirjem in puščavi, kjer delavci ne bi mogli
narediti ene brazde, ne da bi brizgnile iz zemlje strupene tekočine. To drevo raste v
začetku zelo počasi in njegovo bledo in tanko listje se komaj odraža od vejevja. Toda
nenadoma, zdi se mi da pri petih letih, začne čudovito hitro rasti in doseže razsežnosti
naših hrastov v Franciji.
Tako se je dogajalo tudi redovom nekdanjih časov in redovnim družbam danes in isti
prizori so bili vidni angelom in ljudem. Še nedolgo tega, proti letu 1840, je neki duhov-
nik z veliko muko kupil razvaline neke opatije; dva bretonska delavca sta sprejela v svo-
jo podstrešno sobico neko zapuščeno žensko; nekaj mladih Alzačanov se je obvezalo,
da bodo molili za spreobrnjenje židov, in so kljub klicu nekega čudežnega ozdravljenja
človeka ostali dolgo nepoznani. Danes cel svet pozna benediktince iz Solesmesa, redov-
nice in redovnike in duhovnike Siona, Male sestre revežev in veliko drugih ustanov, ki
so manj neznani od takrat rasli skozi preizkušnje nepoznanja, uspehov in preganjanja.
Zakaj nismo bolj pozorni, da bi pokazali dela teh ponižnih Božjih služabnikov, ki Bogu
posvečajo vso čast in slavo in zadoščajo za krivice, storjene Božji pravičnosti? Zakaj
damo, da nas preglasi kričanje poneumljenega sveta in da obupamo?
Zato je zares pravo veselje miren in sladek počitek, ki ga človek občuti, če prebira
knjigo, ki vam jo mislim predstaviti: živo, kleno pripoved občudovanja vredne prepros-
tosti, ki sem jo prebral v dušku in si rekel: to knjigo bom ponovno bral.
Kdo mi je poslal to zimo to malo knjigo, kjer je na tako prijazen način povedanih
toliko čudovitih in ljubeznivih stvari? Prišla je iz Nice.14 Zdi se mi, da je prinesla vonj
po vrtnicah, jasnost svojega neba in sinjino svojih valov. Ne poznam pisatelja. Čudna
in hvalevredna stvar, da ni nič povedal o samem sebi. Niti stavka niti kakega dejanja.
Ni mislil na drugo kot na svojega vzornika. V Nici vsi poznajo don Boska, čigar podoba
je tu jasno in nežno prikazana. Ta čisti in radostni lik, ta prijetna luč že dolgo blesti na
severu Italije, v Rimu, v Ameriki in na jugu naše Francije in boste videli. »Poznate don
Boska?« »Ne.« »In vi?« »Malo. Ali ni ta duhovnik iz Turina ali Rima, ki se ukvarja z do-
brodelnimi ustanovami in zavetišči? Pravijo, da je bil nor.« »Jaz sem menil, da je mrtev.
14 Dom Bosco, ki jo je napisal doktor D'Espiney, Malvano-Mignon 18, rue Gioffredo, Nica. Pozneje je
izšla nova izdaja pri M Adolphe Josse, libraire, 31, rue de Sèvres, Pariz.

34.9 Page 339

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
339
Še živi? Toliko bolje.« Od sto vprašanih vam jih bo devetdeset tako odgovorilo.
Če bi bil don Bosko mrtev, bi vam z eno besedo povedal, kako je bilo z njim. Toda on
živi. Ne hudujmo se. Hudo mi je, da je pisatelj knjige, ki jo imam pred seboj, imel teža-
ve z zbiranjem nekaterih nadrobnosti o tem Božjem človeku. Don Bosko je bil najprej
pastir kakor sv. Vincencij Pavelski in je vse do petnajstega leta pasel ovce. Pripoved
gospoda Espineya se začne, ko je bil don Bosko pri šestindvajsetih letih posvečen v
duhovnika. Jasno je, da ni nikdar z nikomer govoril o sebi. Spoznali so ga iz njegovih
del. Toda kakšno drevo je moralo biti, da je prineslo toliko sadov in katerega krepka in
vedra starost je še vedno tako čudežno rodovitna.
Odkar je postal duhovnik, se je don Bosko prepustil don Cafassu, ravnatelju Cerkve-
nega konvikta Frančiška Asiškega v Turinu. Ta mu je naročil, naj obiskuje ječe. Med
jetniki je mladi duhovnik našel veliko otrok. Ti mali prestopniki, ki so bili od nežnih let
izpostavljeni najslabšim vplivom, ker so jih pokvarili ali zapustili njihovi starši, so se v
ječi še bolj pokvarili in so prihajali na svobodo, da bi delali še hujše prekrške.
Don Bosko od takrat ni mislil na drugo, kot da bi pomagal brezštevilnim mnogim
zapuščenim otrokom, ki so se potikali po mestu, in jih zbiral, da bi jim govoril o Bogu,
ki ga niso poznali.
Toda kako naj bi začel apostolat, h kateremu se je čutil poklicanega, tako reven in sam?
Ko je tako razmišljal in iskal način, kako bi udejanjil svojo željo, mu je previdnost
poslala ne kak zaklad, ne kakega zaščitnika, temveč nekaj boljšega: siroto, pohajača, ki
pri svojih petnajstih letih ni znal narediti niti znamenja križa.
To je bilo 8. decembra 1841 v zakristiji cerkve, kamor je don Bosko hodil maševat.
Že si je nadel mašno obleko, ko je tja po naključju prišel mali Garelli. Cerkovnik mu je
ukazal, naj ministrira. Otrok, popolnoma nesposoben za kaj takega, seveda ni hotel.
Ker je zakristan menil, da dela to iz hudobije, ga je oklofutal, Garelli pa je začel jokati
in kričati. Don Bosko je pristopil, ga potolažil in prosil, naj bo pri sveti maši. Nato ga
je izprašal in ugotovil popolno nevednost o verskih stvareh. Tedaj se je odločil, da bo
vsako nedeljo poučeval Garellija v zakristiji cerkve sv. Frančiška Asiškega. Garelli je
pripeljal še svoje tovariše, uboge fante, ki so delali kot podajalci pri zidarjih. Ti so pri-
peljali še druge. V treh mesecih jih je bilo pred podobo serafinskega ubožca iz Assisija
zbranih sto. Don Bosko jih je postavil pod varstvo naše ljube Gospe Marije Pomočnice.
Poučeval jih je, jih učil molitve in z njimi prepeval. Tako je kar nenadoma nastal prvi
oratorij ustanove, ki jo je priklical v življenje. Sto fantov, ki jih je iztrgal iz nevednosti,
hudobije in jih pripelje k Božjemu učitelju, se je zdelo preveč.
Ko je 1844 končal svoj študij, je odšel od sv. Frančiška Asiškega kot ravnatelj v majhno
zavetišče sv. Filomene in se tako posvetil vodstvu ene izmed ustanov, ki jih je priklicala
v življenje markiza Giulia di Barolo in ki jo je vodil don Borel, duhovnik francoskega
porekla.15
Tam je imel don Bosko za zbiranje svojih fantov, katerih število je naraslo že na dves-
to, na voljo le majhno sobico, hodnik in stopnišče. V don Borelu pa je našel gorečega in
iznajdljivega sodelavca in skupaj sta delala kot stara znanca.
15 Don Borel ni bil francoskega porekla.

34.10 Page 340

▲back to top
340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Toda nikakor ni mogel sprejemati vseh spovedi in vedno večje število fantov je zahte-
valo večji prostor. Msgr. nadškof Fransoni je izposloval od markize dve sobi v zavetišču
in ju spremenil v kapelo. V eno sobo je obesil sliko sv. Frančiška Saleškega. Don Bosko si
ga je izbral za zavetnika svoje ustanove, ki se je odslej imenovala salezijanski Oratorij.
Delo se je širilo: v večernih šolah so se zbirali fantje in njihovo število se je kmalu
povzpelo na tristo. Toda začelo se je obdobje neprijetnosti in težav. Gospa Barolo je
zahtevala nazaj prostore, ki jih je posodila julija 1845. Don Bosko je odslej zbiral svoje
fante v neki zapuščeni cerkvi in potem v neki drugi, od koder ga je pregnal župnik, ker
ni mogel prenašati kričanja teh mladih ljudi. Ker ni imel druge izbire, jih je vsako nede-
ljo peljal ven na prosto. Ubogi fantje so pod milim nebom užili svoj revni obrok. Toda
prišla je zima. Kaj storiti? Najel je tri sobe v hiši, ki je stala tam, kjer so pozneje postavili
cerkev Marije Pomočnice, ki ga je stala milijon lir. Daleč od misli, da bi kaj gradil, se je
moral boriti, da ga niso spet pregnali. Turinska duhovščina mu je nasprotovala in moral
je prestati veliko čebeljih pikov, ki jih sv. Frančišek Saleški šteje za veliko bolj boleče od
komarjevih. In lastnik hiše Moretta ga je odslovil.
Nekdanji pastir ni mogel dobiti hiše, zato je blizu neke cerkve vzel v najem travnik,
kamor je povedel svoje fante. Koliko veselega skakanja, koliko gorečih molitev, koliko
radostnega petja, koliko čudovitih zgodb, ki jih je don Bosko pripovedoval, je bilo na
teh zborih v Valdoccu! Toda groza! Nista pretekla dva meseca in lastnik je odpovedal
najemnino, češ da so otroci pohodili travo vse do korenin.
Kam naj se obrnejo? Da je bila nesreča še večja, so don Boska odstavili z mesta ravna-
teljstva v zavetišču, ki je bilo njegov edini vir dohodkov. Niti stanovanja niti kruha! Nje-
govi prijatelji, celo don Borel, so mu svetovali, da naj opusti svojo ustanovo in odslovi
fante. Božja previdnost sama, tako so trdili, kaže, da noče te ustanove.
»Božja previdnost mi je poslala te fante,« je rekel don Bosko, »ona mi bo tudi poslala
potrebna sredstva. S pomočjo Marije Pomočnice jim bom zgradil veliko hišo, kapelo,
delavnice, kjer se bodo izučili kake obrti. Imeli bomo dvorišče, vrtove in končno celo
število duhovnikov, ki jih bodo poučevali in se posebej zanimali za tiste, ki bodo imeli
duhovni poklic.«
In z znanjem, ki mu ga je dajala popolna vera, je natančno opisoval stavbe, ki jih je
nameraval zgraditi. Izdelal je svoj načrt, v velikih razsežnostih, kakor da je že vse videl
pred seboj, kakor če bi imel neizčrpne zaklade.
Imeli so ga za norca. Glas se je raznesel po celem Turinu in nekateri cerkveni možje
so ga skušali z zvijačo spraviti v norišnico. Don Bosko je onemogočil njihov načrt z
ljubeznivo hudomušnostjo, ki ga nikdar ni zapustila. Popolnoma je opustil zaupanje v
ljudi in pomoč drugih in položil svoje upe popolnoma drugam.
Previdnost je dala, da je čakal. Zadnjikrat so se fantje zbrali na travniku v Valdoccu.
Niso vedeli, kje jih bo njihov dragi oče zbral prihodnjo nedeljo. Tudi on ni vedel. Sonce
je zahajalo, dan se je nagibal h koncu in don Bosko je molil s srcem, polnim žalosti.
Tedaj se mu je približal neki poštenjak in mu ponudil nedaleč od tod lopo za ceno 300
frankov na leto. Lopa je bila tako nizka, da se je bilo treba globoko skloniti, če si hotel
noter. Bila pa je zavetje proti soncu in dežju, bil je to dober šotor v Valdoccu, na kraju,
kjer naj bi se nekoč dvignilo mogočno poslopje.

35 Pages 341-350

▲back to top

35.1 Page 341

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
341
Preden je sonce zašlo, je bil sklenjen dogovor in naslednjo nedeljo, bila je velika noč,
so obhajali cerkveno slovesnost v lopi, ki so jo spremenili v kapelo. Poglobili so jo, ven-
dar je bilo še vedno prenizko, tako da si je moral nadškof, ki je prišel birmat in je stopil
na prižnico, sneti mitro.
Tri mesece pozneje, bilo je julija 1846, je don Bosko izčrpan od naporov zbolel (ker so
se skrbem za bivališče pridružile še druge težave) in zdelo se je, da je z njim pri kraju.
Don Borel je bedel ob njegovi bolniški postelji in nekega večera, ki se je zdel zadnji
dan njegovega življenja, je dejal don Bosku: »Don Bosko, prosite vendar Boga, da vam
vrne zdravje.«
»Treba se je vdati v njegovo sveto voljo,« je odvrnil don Bosko.»V imenu vaših fantov
prosite Boga, da vas ozdravi. Saj jih ne morete pustiti v takem stanju.« »Da, če je tvoja
sveta volja, stori, da bom ozdravel,« je dejal bolnik. Non recuso laborem [Ne branim se
dela].
V neizmerno veselje njegovih sedemsto fantov salezijanskega oratorija je ozdravel.
Bil pa je tako oslabel in izčrpan, da so mu zdravniki predpisali tri mesece okrevanja na
domačem zraku.
Odšel je domov k materi na majhno posestevce v Becchiju, kjer je preživel svojo mla-
dost, nekaj milj od Turina. Njegova mati vdova je skrbela zanj, dokler si ni opomogel in
daleč od tega, da bi ga odvračala od njegovega poslanstva, mu je dejala:
»Šla bom s teboj in tvoji otroci bodo moji otroci.«
In mati in sin sta se nekega lepega dne peš napotila v Turin, revna, pa srečna! Šla sta
tja, kamor ju je klical Bog. Šla sta tja, kamor ga je klical neustavljivi Božji glas, njega, ki
si je spet nabral moči, in njo, ki sta ji njena materinska nežnost in skrb olepšala jesen
življenja.
Pri turinskih mestnih vratih sta sreča prijatelja, don Boskovega sodelavca don Vola.
Ko je zagledal don Boska s palico v roki in z edino prtljago – brevirjem pod pazduho –
ter močno utrujenega, ga je vprašal, kam gre.
»Greva jaz in moja mati ustanavljat oratorij.«
»Toda saj nimaš nikakršnih sredstev, kako boš mogel živeti?«
»Tudi jaz ne vem, kako bo, toda Božja previdnost bo za vse poskrbela.«
Tedaj mu je dobri duhovnik dal svojo žepno uro kot osnovno glavnico.
Don Bosko je vzel uro s prav tako preprostostjo, kot mu je bila ponujena, jo nasled-
nji dan prodal in kupil najpotrebnejše za gospodinjstvo svoje matere. Ta sveta žena je
postala mati fantov, ki jih je zbiral sin. Želela je hraniti in oblačiti najbolj zapuščene. S
svojim zgledom je pridobila spoštovano mater turinskega nadškofa msgr. Fransonija in
druge krščanske najuglednejše ženske v mestu, da so s svojimi rokami oblačile to mno-
žico zapuščenih otrok. Dobra don Boskova mati je prodala svoj vinograd in žrtvovala
vse, kar je imela, tudi poročno obleko, ki jo je skrbno hranila vse dotlej, da je z izkupič-
kom podprla delo svojega sina. Ob njenem zgledu se nihče ni branil pomagati oratoriju
v Valdoccu. Don Bosko je v odmorih med svojimi duhovniškimi opravili in šolo pomagal
materi pri najtežjih delih. Videli so tega visoko izobraženega človeka, kako je prinašal
vodo, sekal drva, čistil zelenjavo in kuhal polento, šival, če je bilo treba, da je pokril ude
svojih ubogih otrok, ki so prihajali k njemu nagi in lačni. Vedno vesel, vedno nasmejan,

35.2 Page 342

▲back to top
342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
nič ni moglo odgnati njegove dobrotne veselosti in šaljivosti. Prihajali so nikdar priča-
kovani prijatelji pa tudi sovražniki. Nekega dne leta 1848 je nekdo s puško streljal nanj,
skozi odprto okno kapelice, medtem ko je poučeval katekizem. Krogla mu je šla med
komolcem in prsmi in se zapičila v steno. Otroci so se vsi prestrašeni vrgli nanj, on pa
je, kakor da se ne bi nič zgodilo, smeje se rekel: »Če mu sveta Devica ne bi pomagala
zgrešiti cilj, bi me kar zadel. Toda to je slab muzikant.« Potem je gledal preluknjan talar
in vzdihnil: »Zamotana zadeva, ne vem, kaj bo s teboj, saj si moja edina obleka.«
Leta 1849 je don Bosko doživel veliko veselje. Štirje fantje iz Oratorija so bili preoble-
čeni v duhovniško obleko. To so bili prvi kleriki Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Prišel je čas nagle rasti salezijanskega drevesa. Oratorij v Valdoccu se je tako razširil,
da je kmalu lahko sprejel tisoč oseb in njegova kapela, njegove delavnice, učilnice, nje-
gove obednice in vsi mogoči dodatni prostori so uresničili sanje izpred petih let, ki so
don Bosku prinesle oceno norosti.
Oratoriji so se začeli množiti: najprej Italija, potem Provansa. Španija in Amerika sta
poklicali salezijanske duhovnike in ustanovljenih je bilo sto štirideset domov. Danes don
Bosko zbira sto tisoč otrok, ki vsi dobivajo osnovno izobrazbo ali se učijo kake obrti, in
tisti, ki imajo sposobnosti, stopajo v svet svobodnih umetnosti. Vsako leto prihaja iz nje-
govih oratorijev veliko duhovnikov, izmed katerih don Bosko izbira svoje sotrudnike in
misijonarje, ki jih pošilja v Južno Ameriko. Sto trideset teh duhovnikov danes deluje v
Patagoniji, kjer so ustanovili sedem naselbin in krstili trinajst tisoč divjakov.
Cerkev, ki jo je začel graditi v Turinu in je posvečena Mariji Pomočnici, je zrasla iz don
Boskove zamisli in iz blagoslova Pija IX. Njegova svetost je spodbujala don Boska in mu
podarila petsto frankov za nakup zemljišča. Ko so kupili zemljišče in izdelali načrte, je
don Bosko dal blagosloviti vogelni kamen in začel gradnjo. V blagajni je imel pet centov,
nič več. Ob koncu tedna je bil dolžan kopačem temeljev tisoč frankov, ki jih ni imel kje
vzeti.
Sedaj se je začela vrsta čudežnih dogodkov. Treba jih je prebrati v preprosti, jasni in
živahni pripovedi gospoda Espineya. Od enega milijona, kolikor je stala cerkev, so jih
osemsto petdeset tisoč plačali ozdravljeni bolniki, ki so iskali pomoč pri Mariji Pomoč-
nici. Ni bilo zbiranja prispevkov, ves denar so dali prostovoljno, spontano, dostikrat
tudi skrivnostno, skoraj nepričakovano in prav v trenutku, ko je bilo najbolj potrebno.
Končno je don Bosko, ki se ničemur ne čudi in vse pripisuje presveti Devici in njej v
čast, ena izmed najčudovitejših osebnosti stoletja. Vedno delaven, pa nikdar zaskrbljen,
vodi svoje oratorije v novem in starem svetu, ne da bi mu spomin v čemer koli odpo-
vedal. Dobiva povprečno sto pisem na dan in ta huda preobremenjenost prav nič ne
zmanjšuje njegovega dobrega razpoloženja in svežine spomina. Kot pred dvajsetimi
leti citira cele speve iz Vergilija in Danteja in mu je v veselje, če more dirigirati koncerte
svojih fantov. Glasba ima idilično mesto v salezijanskih oratorijih. Ničesar ne opusti,
samo da bi duhove otrok dvignil k lepemu in dobremu. Nadvse presenetljivo pa vendar
resnično je dejstvo, da nobena njegovih ustanov po štiridesetih letih obstoja ni bila
podvržena kakemu sodnemu postopku. Don Bosko se je, potem ko je videl bolečo res-
nico zapuščenih otrok po turinskih ječah, zaobljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi
moči, da bo mladino obvaroval zapuščenosti in pokvarjenosti.

35.3 Page 343

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
343
Zapiram to knjigo, iz katere bi mogel še in še črpati gradivo. Kako ljubezniv in drag je
don Bosko. Njegova podoba je tako preprosta in ljubezniva, da srečujemo v njej našega
prijatelja iz prejšnjih časov. Ko bereš njegov življenjepis, si ga ne moreš predstavljati
drugače, kot ga kažejo fotografije: smehljajočega se, z lepo oblikovano glavo, pametne-
ga, odločnega, z močnimi rokami, ki pa so vedno sklenjene k molitvi. Srečna mati, ki je
dala Cerkvi takega sina!
Nočemo se posloviti od njega, ne da bi navedli odlomek, ki nam na izredno jasen način
predstavlja blagost in dobroto te »golobje« duše, kot bi se izrazil sv. Frančišek Saleški.
To je bilo v času, ko je istočasno skrbel za svoje ustanove in za mlade prestopnike v
turinskih ječah. Pridigal jim je duhovne vaje in po skoraj vsesplošnem obhajilu, ki jim je
sledilo, je dobri oče svojim otrokom hotel pripraviti vesel dan. Šel je k ravnatelju zaporov
in mu v vsej preprostosti predlagal, da bi smel kaznjence popeljati na izlet na deželo.
»Kaj vendar pravite, gospod opat,« je vzkliknil ravnatelj. »Mislite, da bom jaz prevzel
odgovornost za vse pobege? Kraljevi vojaki imajo opraviti vse kaj drugega kot voditi na
sprehod take pobaline.«
»Kdo vam govori o vojakih, gospod ravnatelj? Jaz jih bom peljal na deželo in jih spet
pripeljal nazaj. Zagotavljam vam, da ne bo manjkal niti eden.«
Ravnatelj se je presenečen obrnil na ministra Ratazzija. Don Bosko tudi ni ostal nede-
laven. Končno so izdali dovoljenje.
Don Bosko je odšel iz mesta in peljal s seboj dvesto petdeset kaznjencev. Prebili so
vesel dan dvajset kilometrov iz Turina ob gradu Stupinigi.
Ni prišlo niti do najmanjšega nereda. Ker je bil don Bosko utrujen od dolgega potova-
nja, so fantje takoj raztovorili oslička, ki je nosil hrano, in posadili nanj svojega dobrega
očeta. Njihova glavna skrb je bila, da so lajšali utrujenost svojega duhovnega voditelja,
ki jih je brez težav pripeljal nazaj v Turin, in ravnatelj je poln začudenja ugotovil, da ni
manjkal niti eden.
To je sicer presenetljivo, vendar ne presega naravnega reda. Toda v don Boskovem
življenju imamo dogodke, ki se zdijo, da so se zgodili v trinajstem stoletju. Kakor arški
župnik, ki je svoja čudežna dela pripisoval priprošnji sv. Filomene, tako je tudi don
Bosko vse, kar je velikega naredil v svojem življenju, pripisoval Mariji Pomočnici.
Si quaeris miracula,
Mors, error, calamitas,
Daemon, lepra, fugiunt
Aegri surgunt sani …
[Če iščeš čudeže, bežijo smrt, zmota, nesreča, hudič, gobavost; bolniki vstajajo zdravi].
On ima vero, ki presaja gore.
Ne čakajmo, da bi pozdravili tega Božjega služabnika, o katerem kričijo: »Svetnik je
mrtev!« Širimo knjigo, ki nam pripoveduje o njegovem pohodu po svetu. To je ura, ko
se zapira grob enega največjih branilcev16 Cerkve. Zato moramo v takem branju iskati
razloge, ki naj spodbudijo naš pogum in potrdijo naše upanje.
J. Lavergne
16 Namiguje na smrt Luigia Veuillota.

35.4 Page 344

▲back to top
344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
56. DON BOSKOV GOVOR PRI MAGDALENI V PARIZU
(Povzeto iz Gazette de France)
Globoko sem ganjen ob pogledu na tako številno poslušalstvo in ne vem, kako bi od-
govoril na to naklonjenost. Zame je to nepopisno zadoščenje, da lahko govorim tako
imenitnemu zboru dobrih katoličanov. Želimo govoriti o mladini. Po besedi enega vaših
znamenitih prelatov msgr. Dupanloupa17 bo družba dobra, če boste poskrbeli za dobro
vzgojo mladine; če ji boste dali hoditi po krivih poteh, bo pokvarjena. Ko govorimo o
mladini, nočem, da bi mi govorili o načrtih, temveč želim videti uspehe, je dejal neki
sveti duhovnik. Želim vam predstaviti, kaj nam je Božja previdnost dovolila narediti za
mladino. Vaša srca bodo ganjena. Zanimate se za vaše uboge zapuščene sirote. Nočemo
samo hraniti, vzgajati, poučevati teh, ki smo jih že zbrali, temveč še veliko drugih. Preden
bom govoril o svojih ustanovah, vam bom povedal, kako povrniti moj dolg hvaležnosti.
S posebnim dovoljenjem svetega očeta morem vsem vam, ki ste zbrani na Božji des-
nici, in vašim družinam podeliti blagoslov, povezan s popolnim odpustkom. Jutri bom
daroval sveto mašo po namenu vseh, ki sodelujejo pri naših ustanovah, zlasti še za dob-
re nabiralke, za gospoda župnika in za duhovnike te župnije. Prosil bom Boga, da vam
vsem podeli prav poseben blagoslov. Naj vas dobri Bog potolaži, vas obdari s svojimi
darovi in pomaga meni, da se bom pred vami primerno izrazil.
Prvo, kar se zahteva od koga, ki govori o velikih načrtih, je, da pokaže namen svojega
dela, svoj cilj.
Kar zatem pričakujejo od njega, je, da jim pokaže dosežene uspehe. Odgovoril vam
bom na ti dve vprašanji tako, da bom na splošno razložil namen naših ustanov.
Ko govorim o mladini, nimam v mislih tiste, ki jo vzgajajo z vso skrbjo v premožnih
družinah, v zavodih in kolegijih. Jaz govorim samo o zapuščenih otrocih, ki se potikajo
brez cilja po cestah in trgih velikih mest. Govorim samo o teh zapuščenih bitjih, ki bodo
prej ali slej postali bič za družbo in bodo žalostno končali v ječah.
Bilo je v Turinu, ko sem pri izpolnjevanju duhovniškega poklica prišel tudi v ječe in
ugotovil, kako potrebno je moje delo. Med jetniki sem našel množico mladih ljudi, ro-
jenih od zelo poštenih staršev. Jasno je bilo, da se ti otroci, če bi dobili dobro vzgojo, ne
bi prepustili slabemu življenju.
Vedel sem, da bi, če bi jih, potem ko bi zapustili ječo, prepustil njim samim, končali
slabo, toda če bi se zanje zavzemal in jih zbirali ob nedeljah, bi jih morda še mogli rešiti
iz krempljev hudobije. Če hočeš kaj doseči, pa nimaš za to potrebnih sredstev, se je tre-
ba spraviti na delo z neizmernim zaupanjem v dobrega Boga! To je bilo tudi naše stali-
šče, ko smo začeli naše nedeljsko skrbstvo. S pomočjo že rešenih fantov smo poskrbeli
tudi za vse klateže. Našli smo veliko hišo, da smo jih lahko čim več sprejeli, in čez nekaj
časa smo lahko vrt obdali z zidom.
Tedaj smo se s pomočjo mladih bogatih fantov iz mesta začeli truditi za te sirote. Dali
smo jim priložnost za glasbo, telovadbo, tekanje, deklamiranje v leposlovnih krožkih.
Potem smo jim po kosilu pripravili celo vrsto različnih zabav. Prvi uspehi so me prepri-
čali, da prihaja ta ustanova od Boga.
17 Manjka: sledijo Dupanloupu. Verjetno z določenim namenom.

35.5 Page 345

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
345
Ko nam je uspelo dobiti kapelo, so duhovniki prihajali spovedovat te sirote, in med-
tem ko so se eni veselili ob voditeljih ustanove, so se drugi spovedovali in hodili k ob-
hajilu. Ob določeni uri je zvonec oznanil konec igre in začetek pobožnosti v kapeli. Na
tak način je bil čas uporabljen od zgodnje jutranje ure do poldneva. Sedaj je vsak lahko
šel, kamor je hotel, toda ob dveh so se spet zbrali za katekizem, večernice in zabavo.
Mladi fantje iz bogatih družin so žrtvovali veliko svojega časa, da so iskali zaposlitev
za sirote. Govorili so z lastniki delavnic in tako zaposlili veliko število fantov.
Kmalu so nam priskočile na pomoč ženske iz mesta in nam pomagale priskrbeti ob-
leko za te uboge dečke.
Tedaj je naše delo doseglo dvojni cilj: obvarovali smo pred zlim pohajače in jih zbirali
pri nas in pomagali tistim, ki so prihajali iz ječ. Med turinskimi klateži je bilo nemalo
že velikih fantov, ki pa so bili zelo nepoučeni. Kmalu po tem ko so prišli v stik s fanti v
zavetišču, in z vsemi, ki smo jih že poučili, so se začeli sramovati svoje nevednosti. Bog
nam je navdihnil misel, da bi zanje pripravili posebne večerne šole. Res smo kmalu
imeli zadoščenje, da smo mogli zbrati 150 do 200 takih mladih ljudi. Sami so prihajali
in nas prosili, da bi se mogli spovedati in hoditi k obhajilu. Tako smo imeli srečo, da smo
jih rešili s samega roba propada. Morali smo odpreti še dnevne šole.
Ko sem na svojih pohodih po mestu srečeval mlade ljudi brez sredstev za pošteno
življenje, sem jih vpraševal: »Hočeš delati?« »Seveda, toda ne vem kje.« »Ti bom po-
kazal,« sem mu rekel. »Ne bodo me sprejeli, ker sem ves razcapan.« »Pridi z menoj, te
bom oblekel.« Vsi so mi veselo sledili. To je zgodovina začetkov naših ustanov, ki jim
pravimo zavetišča ali sirotišnice.
Potem smo uvideli potrebo po poštenih poljedelskih delavcih v Italiji, Franciji in zlas-
ti še v Španiji in Ameriki. V ta namen smo ustanovili poljedelske sirotišnice.
Uspehi naših naporov za mlade so nas spodbudili, da smo prav isto storili za dekleta.
Z ustanovitvijo redovne družbe sester Marije Pomočnice smo lahko uresničili tudi to
nalogo.
Zgodovina naših ustanov je zelo dolga in sedaj bom skušal odgovoriti na vprašanje, ki
ste mi ga zastavili prej: So uspehi vašega dela zadovoljivi? Oh, seveda, vam lahko odgo-
vorim. Naša zavetišča so se pomnožila povsod: v Italiji, Franciji, Španiji in zlasti v Južni
Ameriki. Da ne govorimo o drugem, vam bom povedal, da imamo v Nici sirotišnico z
250 dečki. V La Navarru v kantonu Cran imamo 120 sirot, ki sestavljajo poljedelsko
naselbino. V Saint-Cyru med Toulonom in Marseillem imamo zavetišče za revna in za-
puščena dekleta. Dekleta imajo tam kapelo in šolo in se vadijo v opravilih njihovega
stanu. Čez dan vrtnarijo, zvečer pa se učijo šivati. V Marseillu imamo sirotišnico za 300
dečkov in 150 zunanjih gojencev. Na žalost imamo premalo prostora, četudi smo veliko
gradili. Sicer pa imamo precej dolgov, ki jih je treba poravnati. Ljudje nam pomagajo,
ker delamo za večjo Božjo slavo, za dobro družbe in za zveličanje duš.
Sorazmerno z razvojem naših ustanov smo ugotovili, da ima veliko naših sirot dobre
sposobnosti za svobodne študije. Z druge strani pa smo začutili potrebo, da smo soraz-
merno z delom povečali število katehistov, profesorjev in asistentov. Z Božjo pomočjo
smo mogli začeti novo ustanovo, ki usklajuje potrebe po osebju s potrebami fantov
in družbe. Uvedli smo tečaj srednje in višje izobrazbe. V kratkem času nam je uspelo

35.6 Page 346

▲back to top
346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
usposobiti celo vrsto učiteljev in asistentov za prve razrede.
Bog je blagoslovil naše napore in danes smo dali Cerkvi in našim ustanovam veliko
število duhovnikov, ki vodijo naše zavode z vso zaželeno gorečnostjo. Tistim mladim
ljudem, ki niso šli po poti duhovništva, smo dali priložnost, da so si izbrali poklic glede
na njihove sposobnosti.
Naše delo danes lepo cvete. Toda v tem času so naši fantje tako v Italiji kakor v Franci-
ji in Ameriki dosegli ugledne položaje celo na univerzah in akademijah. Pri nas so dobili
popolno vzgojo, ki jih je usposobila za študij literature, prava, medicine in znanosti. Na
vseh področjih so dosegli zavidljive uspehe in povsod hvalijo vzgojo, ki so jo prejeli.
Danes je število hiš, ki smo jih ustanovili in jih upravljamo, doseglo visoko številko
sto šestinštirideset. Imamo več kot 150.000 nekdanjih gojencev in letni obrat se suče
med 35 do 40 tisoč. Vsako leto znova imamo zadovoljstvo, da smo sodelovali pri reše-
vanju duš in smo tako služili Bogu, veri, domovini, družini in družbi.
S pomočjo mladih, ki smo jih vzgojili v naših ustanovah in so sedaj naši sodelavci, se
naše ustanove hitro širijo v Franciji, Italiji, Španiji, Braziliji in Republiki Argentini, vse
do oddaljenih krajev Patagonije.
S tem silnim širjenjem pa se večajo tudi naše težave, zlasti denarne. Do sedaj smo
lahko dali jesti vsem otrokom. Kako nam je to uspelo? To je velika skrivnost, ki vam
jo želim razodeti. Kako sem mogel revež brez sredstev ustanoviti in vzdrževati vse te
ustanove? To je skrivnost Božjega usmiljenja. Bog je podpiral naše delo, kajti dobro
družbe in Cerkve prihaja iz dobre vzgoje mladine. Presveta Devica Marija je bila zares
naša pomočnica. Njej dolgujemo naše uspehe pri delu, ona nam je priskrbela sredstva,
da smo mogli graditi hiše in kapele. Šli smo naprej pod njenim varstvom: ona blagos-
lavlja vse, ki se žrtvujejo za mladino.
Zahvaljujem se vam vsem, ki ste me tako pozorno poslušali. Zahvaljujem se v N.L.G.
Pomočnici za vso podporo, ki nam jo je dala. V povračilo za pomoč, ki ste jo dajali siro-
tam, bo ščitila vaše zadeve, vaše družine, ona bo vodnica in podpora vaših otrok. Vsak
dan jo prosim, da bi bila naša mati in da bi se ob smrtni uri pokazala kot naša najvišja
zagovornica. Naj bo ona naša moč in naše upanje tukaj na zemlji, dokler je ne bomo
hvalili in se ji zahvaljevali v večnosti.
57. ČUDODELNIK LETA 1883
(Clairon, 30. april 1883)
Te dni v Parizu niso govorili o drugem kot o skromnem duhovniku, ki prihaja k nam
iz Italije in pred katerim gre čudovit sloves človeka, ki dela čudeže.
Včeraj je pridigal pri Magdaleni in cerkev je bila polna, kakor če bi šlo za kakega slav-
nega govornika. Ob dveh popoldne so morali zapreti vrata, kajti do takrat so že zasedli
vse kotičke in se povzpeli do glavnega oltarja: intentique ora tenebant [poslušali so z
odprtimi usti].
Pri vsem tem pa don Bosko ni govornik, težko govori francosko, njegov glas ne zveni
in ne pretresa množic, ima pa zlat zvok, ki boža ušesa in pridobiva srca.
Njegova kretnja je skromna in počasna, njegov pogled, pogosto zastrt, je brez bleska,
vsa njegova zunanjost pa je prežeta z ljubeznivostjo, preprostostjo, veličino krščanske
človečnosti.

35.7 Page 347

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
347
S to preprosto govorniško opremo se je postavil pred nezaupljivo pariško poslušal-
stvo, ki pričakuje blagost besede in vso sposobnost osredinja na zgovornost in hoče, da
je dober govornik tudi dober državnik, general, finančnik.
Don Bosko je stopil na prižnico ob treh. Govoril je o svojih ustanovah, prikazal razvoj
svojih dobrodelnih zavodov in pokazal, kako nujno potrebno je podpirati njegove siro-
tišnice, kjer šestdeset tisoč otrok zastonj dobiva hrano za dušo in telo.
Slabo so ga razumeli, komaj so ga slišali, toda njegova misel se je utelesila v množici,
veličina njegovega dela se je pokazala v sijaju krščanske ljubezni in ustvarila skoraj
svetniški sij njemu, ki je vse to ustvaril iz niča.
In ko se je začela nabirka, so se zlatniki kotalili v žametne nabiralnike.
V nekaj trenutkih je bilo v zakristiji že sto tisoč frankov, in to še ni bilo vse.18
Sveti Vincencij Pavelski ne bi mogel biti boljši govornik in njegove besede ne bi zmog-
le takega čudeža.
Toda ne, jaz nočem imeti čudežev, ker vem, kako zelo radodarni so ljudje v Franciji in
kako poziv k delom krščanske ljubezni zadene njihova srca.
***
Don Bosko je sin revnih poljedelcev iz bližine Turina.
Še kot otrok sem videl cascino [hišico], kjer je preživel svoja prva leta. To je bila precej
obširna kmetija, dobro obdelana, kjer so bili dolgi vozovi, kot jih uporabljajo v Piemon-
tu, okrašeni z arabeskami in rezbarskimi okrasi.
Ko je prihajal tja s svojimi sirotami, so prihiteli vaščani in mu prinašali eden hleb kru-
ha, drugi vrečo koruzne moke in vsi so hoteli dati svoj delež za kosilo teh veselih otrok.
Ta mala trumica je hodila po deželi brez razloga, samo v zaupanju v Božjo previdnost.
In tako se dogaja z vsemi don Boskovimi ustanovami, ki se ne ravnajo po nasvetih
človeške modrosti, temveč pričakujejo vse od jutrišnjega dne, ki je v Božjih rokah, ra-
čunajoč v vsem na Božjo previdnost, ki jih še nikdar ni pustila na cedilu.
Na začetku je bil dečko, ki ga je pobral na cesti, ga katehiziral in poučeval. Ta je prive-
del še druge, ki jih je dobri duhovnik naučil moliti in delati. Bilo je leta 1841. Ni še šlo
za to, da bi dajal svojim fantom streho, jih hranil in oblačil. Don Bosko je bil tedaj du-
hovni voditelj zavetišča, ki ga je ustanovila markiza Barolo, ta odlična in sveta ženska,
ki je sprejela Silvia Pellica, ko so ga izpustili iz ječe, in mu olajšala zadnja leta njegovega
življenja. Silvio je bil mučenec, mučenec svojih utvar, kar je včasih tudi javno priznal.
Medtem pa je don Bosko nadaljeval svoj apostolat. Menili so, da je preveč goreč, ne-
prijeten sosedom in so ga zato preganjali. Bil je prisiljen najeti travnik, kjer je lahko
evangeliziral svoje dečke, dokler lastnik ni ugotovil, da mu bodo travo na travniku uni-
čili vse do korenin. Končno se mu je posrečilo najti lopo, toda kakšno!
Bila je tako nizka, da turinski nadškof ni mogel noter z mitro, ko je prišel opravljat
svete obrede.
Danes don Boskovo delo obsega več kot sto trideset hiš in vzdržuje več kot 160 tisoč
otrok.
To je pravi čudež!
18 Ta vsota je močno pretirana, celo nemogoča. Zbrali so 15.000 frankov.

35.8 Page 348

▲back to top
348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ko je ta duhovnik na začetku svojega apostolata govoril o tem, da bo zgradil zavod
za tisoč sirot, z veliko cerkvijo, delavnicami, šolami, spalnicami, so menili, da se mu je
zmešalo. Hoteli so ga poslati v umobolnico. Prišli so ponj, ga povabili v kočijo, toda on
je dal prednost gostiteljema, zaloputnil za njima vrata in ju poslal v norišnico. Njegova
norost pa mu je pomagala opraviti delo, ki ga moramo šteti za najčudovitejše vsega
našega stoletja.
Brez dvoma je bila to norost, toda najlepša norost izmed vseh, norost del krščanske
ljubezni.
Saj je tudi krščanstvo prišlo na svet s podobno norostjo.
Treba je slišati, kaj v Italiji govorijo o don Boskovih čudežih. Pripoved je zelo dolga.
Gre za otroke, ki so v trenutku ozdraveli, za izpolnjena prerokovanja, za nadnaravne
dogodke vseh vrst.
Nikakor vam ne morem povedati vsega.
Najprej veliki pes, ki spremlja misijonarja vse večere cel mesec po predmestnih uli-
cah Turina, ga opozarja na nevarnost, ga brani in nato izgine, in nihče ne ve, od kod se
je vzel in kam je izginil. Drugič mu je neki tat pretil, da mu bo vzel življenje, potem pa je
padel k njegovim kolenom itn.
Viktor Emanuel se je na določen način bal don Boska, ker mu je napovedal, tako
pripovedujejo, smrt njegove matere in njegove svete žene. Nikdar ni zavrnil njegovih
obiskov in je pohitel, da mu je dal podporo, za katero je prosil, da bi se tako izognil nje-
govim osebnim napovedim. Ubogemu vljudnemu gospodu so rekli, da bo umrl v Rimu,
zato ni hotel ostati tam, da bi se rešil smrti. Toda ta ga je nekega dne nenadoma ujela in
mu ni dala, da bi ušel iz večnega mesta.
Hočete slišati najbolj čudno don Boskovo zgodbo, kako je katehiziral mlade jetnike v
Turinu in mu je uspelo, da je vse spovedal. Bilo jih je več kot 250. Stopil je k ravnatelju
jetnišnice in ga prosil za dovoljenje, da bi vse te jetnike peljal na izlet na deželo.
»Ali norite, dragi gospod oče?« Don Bosko se je takoj odpravil k ministru Ratazziju.
Isto vprašanje, isti odgovor. Duhovnik je vztrajal pri svoji prošnji. Obljubili so mu dves-
to orožnikov, toda je ponudbo zavrnil in se obvezal, da bo vse te dečke pripeljal zvečer
nazaj v ječo. Ratazzi je presenečen končno dovolil.
In don Bosko je izpolnil, kakor je obljubil. Popeljal je mlade jetnike h kraljevskemu
dvorcu v Stupinigiju, zvečer pa vse nazaj v ječo. Na zboru ni nihče manjkal. Niti eden ni
storil kakega prekrška in vsi so se držali nakazane poti.
Ob drugi priložnosti je ta izredni človek osemsto zbranim sirotam naznanil, da bodo
v enem mesecu trije med njimi umrli.
Neki prijatelj ga je prosil za imena. Toda on je zapisal njihova imena na list papirja in
ga položil v zapečateno ovojnico, jo v navzočnosti vseh zaklenil v dobro zaprto škatlo.
V enem mesecu so umrli trije dečki. Ko so odprli ovojnico, so bila tam njihova imena.
Vse to in še veliko več pripovedujejo ljudje. Tako so pred nekaj dnevi v šoli v Rue de
Madrid popeljali don Boska k dečku, ki je težko bolan ležal v bolniški sobi. Blagoslovil
ga je in mu ukazal, da naj mu prihodnje jutro pride ministrirat. Fant je vstal in storil,
kar mu je naročil.
Igrati vlogo čudodelnika je brez dvoma težko in zaradi hudobnih je še težje, če se

35.9 Page 349

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
349
čudodelnik imenuje don Bosko. Ta igra ni slaba, vsekakor pa je težka.
Pregovor pravi, da se posoja samo bogatinom. Ljudska domišljija je dobro delovala
okoli človeka, ki je storil večji čudež, kot je obuditi mrtvega k življenju, in ta čudež je:
storiti, da živi 150 tisoč živih, ne da bi imeli za en sam dan zagotovljen živež.
Korak za korakom so se sirotišnice razširile v vsa glavna mesta Italije, v Nico, Provan-
so, Španijo, Buenos Aires, Montevideo. Ustanova kaže, da bo zavzela ves svet: treba je
denarja, denarja vsak dan, veliko denarja. Moralna in materialna odgovornost je velika
in ta človek hodi mirno po cestah, s prijaznim nasmehom na ustnicah, z jasnim in od-
ločnim pogledom, ki deluje kakor magnet, ki prevzema množice, spreobrača neverne,
prejema iz rok vseh, vedno ob pravem času, vedno toliko, kolikor je potrebno, ki nikdar
ne zamudi priložnosti, da bi delal dobro, in s tem sili druge, da delajo dobro.
***
Nihče ni bolj upravičil vzvišene besede evangelija, ki pravi, da bodo krotki posed-
li zemljo: Beati mites. Revolucije minejo, preganjanja se poležejo; pustite nasilneže in
zviteže, vsa njihova miselnost se bo zlomila ob tej krotkosti, ki vztraja in vodi k veliko
višjim ciljem, kot jih zmorejo človeške strasti. To je udarec, ki se razblini ob oklepu in
ki se spremeni v prah.
Pustite torej ob strani skrb za čudeže, ne glejte na ženske, ki drvijo, da bi videle don
Boska, z njim govorile, mu dale blagosloviti škapulirje, dotakniti se njihovih svetinjic.
To so stvari, ki se dogajajo vsem strankam in so jih deležni dostikrat manj vredni ljudje.
Kar je treba na človeku predvsem videti, so dela, ki jih je storil, in to delo je tako veliko,
kakor je veliko socialno vprašanje.
To delo je prav toliko francosko kakor italijansko, ker je krščansko; naše je, če ga zna-
mo po naše opravljati, moralo bi biti osnova za ljudsko prizadevanje za solidarnost, ki
jo danes vsi zahtevajo, potem ko so drveli za njo celih sto let.
Vzemite otroke, če hočete predrugačiti družbo, poskrbite, da bodo vsi otroci imeli
dom, to je naša socialna dolžnost. Poskrbite, da bodo ti domovi moralno neoporečni, to
je dolžnost krščanske družbe.
Pokličite don Boskovo delo v Pariz, v vsa francoska mesta. S tem boste oskrbeli Fran-
cijo z delavoljnim, podjetnim, pametnim, poštenim rodom, ki bo pripravljen na vse pot-
rebne in zdrave reforme, in tako ne boste potrebovali zakona za prestopnike.
Socialno vprašanje nikakor ni tako zamotano. Gre za malo gotovosti za vse. S tega vi-
dika smo vsi socialisti. Pravim, da je to solidarnostno delo, ki je prvi in najbolj potreben
člen verige, ki se bo potem nadaljevala.
Po vsem tem bo ostalo še veliko dela, vendar pri tem ni treba več računati na državo,
niti na človeške strasti. Treba je računati samo na to silno moč, ki je postavila bolnišni-
ce, zavetišča, naše cerkve in našo staro družbo: to je krščanska ljubezen.
Meurville
58. MILOŠČINARKE PRI MAGDALENI V PARIZU
Naročili so nam, naj oznanimo, da bo don Bosko, ustanovitelj mnogih zavetišč v Fran-
ciji in tujini, govoril prihodnjo nedeljo ob treh popoldne pri Magdaleni o napredku svo-
jih ustanov in o uspehih, ki jih je dosegel zlasti na jugu Francije.

35.10 Page 350

▲back to top
350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Njegova svetost Leon XIII. podeljuje poseben blagoslov s popolnim odpustkom vsem,
ki se bodo udeležili tega verskega dogodka. Nabirka je namenjena zlasti [ustanovam v
Franciji] in jo bodo izvedle naslednje gospe:
Grofica d'Andigné, 3, rue de La Chaise.
Vikontesa du Bouexic, 17, rue de Monceau.
Grofica de Bouteville, 19, rue François Ier.
Boisard, 61, rue de Saintonge.
Grofica de Candolle, 44, rue de Bellechasse.
Vikontesa des Cars, 24, Cours-la-Reine.
Markiza de Calaincourt, 3, rue de La Chaise.
De Combaud, 34, avenue de Messin.
Grofica E. de Chabanne, 31, rue de Bellechasse.
Vikontesa de Damas, 173, rue de l'Université.
Fitch, 15, rue de la Ville-l'Evêque.
Céline Josse, 63, rue de la Victoire.
Marie Josse, 31, rue de Sèvres.
Grofica de Louvois, 224, boulevard Saint-Germain.
Markiza de Mac-Mahon, 102, rue de l'Université.
Ch. Magnien, 17, rue Saint-Florentin.
Grofica de Maziei, 8, rue de Varennes.
Grofica de Mun, 61, avenue de l'Alma.
Grofica Lepelletier-d'Aunay, 8o, rue de l'Université.
Grofica de Reggio, 5o, rue de Bourgogne.
Grofica Riant, 51, boulevard de Courcelles.
Grofica M. de Vibraye, 13, rue Saint-Dominique.
59. POVABILO ZA KONFERENCO PRI SV. SULPICIJU
Don Bosko, ustanovitelj mnogih zavetišč v Franciji in tujini, bo daroval sveto mašo
prihodnji torek 1. maja ob devetih v cerkvi sv. Sulpicija.
Poročal bo o napredovanju svojih dobrodelnih ustanov in o uspehih, ki jih je imel do
današnjega dne, zlasti v Franciji.
Vabimo vas, da se udeležite tega zborovanja.
Njegova svetost Leon XIII. podeljuje vsem navzočim svoj posebni blagoslov, povezan
s popolnim odpustkom.
Nabirka je namenjena zlasti ustanovam v Franciji. Izvedle jo bodo:
Gospe:
Vikontesa de Guébriant, 12, rue de Varennes.
Markiza de Pallavicìno, 51, rue du Four-Saint-Germain.
Grofica de Saint Phalle, rue de la Béotie, 28.
Markiza de Wibraye, 56, rue de Varennes.
De Villaret de Joyeuse, 3, rue de l'Université.
Gospodične:
de Bantelle, I, rue Volney.
Marie Boumard, 15, rue Garancière.

36 Pages 351-360

▲back to top

36.1 Page 351

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
351
Lucie Roussel, place de la Croix Rouge.
Mathilde Thirion, 47, rue de Rome.
Gospod Adolphe Josse, knjigarnar-izdajalelj, 31, rue de Sèvres.
Od strani gospoda …
60. DON BOSKOVE BESEDE V CERKVI SV. SULPICIJA
Z velikim veseljem gledam to množico dobrih katoličanov, vzgojenih v tej župniji za
izpolnjevanje vere. Vera je edina resnična tolažba sredi žalosti in tegob našega življenja.
Samo ona nam zagotavlja večno srečo po smrti. Ostanite ji zvesti in prejemajte pogos-
to sveto obhajilo. Vztrajajte v dobrodelnosti za vse dobre ustanove. Najpomembnejša
med vsemi je krščanska vzgoja mladine. Začnite v svoji družini, vzgajajte lepo svoje ot-
roke. Dajajte dobre nasvete vsem, s katerimi pridete v stik. Če je pri vas kaka sirota, se
zavzemite zanjo, naučite jo služiti Bogu, pomagajte ji premagati skušnjave hudobije. Žal
mi je, da vam ne morem podrobno obrazložiti dela in ustanove, za katero vas prosim
darov. Je v tem, da zbira sirote in potepuhe z namenom, da jih poučujemo in naredimo
iz njih poštene državljane in dobre kristjane.
S pomočjo Božje previdnosti in pod varstvom presvete Device nam je uspelo zbrati in
vzgojiti na stotisoče teh zapuščenih otrok. Vaši darovi mi bodo pomagali, da bom mogel
še naprej razvijati to dobrodelno ustanovo. S tem boste priklicali nase Božji blagoslov;
ko boste vstopili v nebesa, vam bodo pokazali duše, ki ste jim vi pomagali, da so prišle
tja. Tedaj boste videli uresničene besede: Animam salvasti; tuam praedestinasti [kdor je
rešil kako dušo, je s tem zveličal svojo].
Torek 1. maj
61. DON BOSKO V CERKVI SV. SULPICIJA
Oh, moj Bog! Kako veliko milost si mi izkazal! Brez dvoma vas je pripeljala sem mati
Božja Marija in izkazala milost svojemu otroku prvi dan njenega blagoslovljenega me-
seca. Danes smo imeli pri sv. Sulpiciju mašo, ki jo je daroval don Bosko. Kljub šolskemu
pouku mi je gospodična Parnet ne samo dovolila, temveč mi je celo naložila, da sem bila
navzoča pri tem lepem obredu. O moj Bog, kako zelo si dober z menoj …
Maša je bila napovedana za deveto uro. Jaz sem prišla ob pol devetih in v cerkveni
ladji šla na svoje običajno mesto. Menila sem, da bo don Bosko govoril s prižnice, zato
se nisem primaknila bliže k oltarju.
Odbilo je devet. Vsi so vstali. Kakor pri don Boskovem prihodu h katekizmu19 se je
vseh polastila vznemirjenost. Ne bi mogla povedati, kaj se je v tistem trenutku dogajalo
v meni. Zdelo se mi je, da moje srce ne bije več tako močno od samega vznemirjenja,
kajti začela sem dvomiti, ali je don Bosko že prišel. Dejansko še ni prišel.
Ob četrt na deset znova vznemirjenje. Vsi so mislili, da bodo šli svetniku naproti v
procesiji. Isto vznemirjenje se je polastilo vseh ob tri četrt na deset. Končno je zvok vra-
tarjeve piščali ob desetih in pet minut dal vedeti, da se je sprevod ustavil točno v zak-
ristiji. »To je on,« so šepetali ljudje med seboj in pozabili na dolgo čakanje, ki so ga imeli
za seboj. Vendar don Bosko še ni prišel k oltarju. Nekaj minut po njegovem prihodu,
19 Pri obisku katekizemske ustanove v bližnji cerkvi.

36.2 Page 352

▲back to top
352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
minute, ki so se nam zdele celo večnost, je stopil na prižnico gospod župnik in povedal,
da je don Bosko silno utrujen in zato ne bo govoril s prižnice, kakor so vsi upali. Seveda
ta odločitev ni ustrezala temu, kar so vsi pričakovali, vendar je bilo treba Bogu darovati
to žrtev, če pomislimo na močno utrujenost človeka, popolnoma posvečenega Bogu in
bližnjemu. Gospod župnik nam je povedal nekaj podatkov o don Boskovih ustanovah,
kar bi tudi on sam spregovoril od obhajilne mize. Prav tako nam je gospod župnik po-
vedal, da zaradi utrujenosti don Bosko ne bo mogel vsem podeliti svetega obhajila in
da ga bodo delili, ko on ne bo več mogel, domači duhovniki. Da mu ne bo treba obhoditi
toliko navzočih, bosta dva člana skupnosti namesto njega tudi opravila nabirko.
Le s težavo je gospod župnik dal vsa ta navodila, kajti ljudje v sredini ladje so se poti-
skali naprej, da bi bolje slišali. Jaz, ki sem vedela, da s poslušanjem ne bo nič, sem ostala
na svojem mestu in bila srečna, da bom videla don Boska pri oltarju.
Zvonec je naznanil, da je don Bosko pristopil k oltarju. Spremljala sta ga gospod Le-
mesle na levi in gospod Viel na desni strani. Kleče na stolu sem mogla skoraj ves čas
videti don Boska. Po evangeliju je ob pomoči istih dveh gospodov stopil k obhajilni mizi
in govoril kakih deset minut. Od časa do časa je prišel njegov glas do nas, in če sem sto-
pila na stol, sem ga lahko videla. Pogosto je dvigal oči proti nebu. Duhovniki sv. Sulpicija
in drugi duhovniki iz drugih župnij so stali okoli oltarja v prezbiteriju. Po nagovoru,
med katerim sta ga podpirala gospod Lemesle in gospod Viel, je don Bosko spet stopil
k oltarju in nadaljeval sveto mašo.
Pri povzdigovanju je zavladala izredna tišina. Kljub tako veliki množici ni bilo slišati
niti najmanjšega šuma in zdelo se je, kakor da bi bil sam v tisti cerkvi, čeprav je bila polna
kakor ob največjih praznikih. V stranskih kapelah ni bilo več niti enega praznega sedeža
in prehodi so bili zasedeni. V cerkveni ladji ni bilo niti enega praznega stola in v vseh
kotičkih so se gnetli ljudje. In vsa ta množica se je zbrala na poziv oglasa, ki so ga prejšnji
dan izobesili na vratih. Oh, kako ljudje občudujejo svetnike in kako svetost privlači.
V trenutku obhajila je don Bosko glasno molil (te znane besede so prišle tudi do
mene) Indulgentiam in Domine non sum dignus. Nato je trikrat obšel obhajilno mizo in
podelil obhajilo kakim sto navzočim. Medtem ko je on končeval mašo, sta dva duhovni-
ka od sv. Sulpicija delila sveto obhajilo. Ko sem ob 11. uri videla don Boska, kako je šel
skozi kor, da bi začel drugič deliti sveto obhajilo, sem morala oditi. Obred se je nadalje-
val do poldneva. Mnogi so šli v zakristijo, kjer so prejeli don Boskov blagoslov. Iz cerkve
je don Bosko šel na obisk h gospe Vendryès.
Po tej veliki milosti se počutim veliko bolje. Don Bosko mi je obljubil, da bo molil za
nas. Je to že učinek njegovih molitev? Oh, moj Bog, kako sem ti hvaležna, da si mi dal
slišati nekaj besed iz ust tega svetnika in da sem mogla biti pri njegovi maši! Hvala
tisočkrat, oh, Bog ljubezni!
(Iz dnevnika neke sestre redemptoristke, ki je leta 1934 živela v Landseru v Alzaciji)
62. DON BOSKOV NAGOVOR PRI SV. LAZARJU
Monsinjor in gospoda!
Kar je na tem zboru posebno dobro, je to, da se naslanja na veliko dobrodelno usta-
novo, ki mi daje priložnost, da vam povem nekaj besed.
Ne vem, kako naj uskladim ti dve stvari: našo ustanovo, ki je sama revščina in uboštvo,

36.3 Page 353

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
353
in bogastvo in izobilje, ki se mi zdi, da je pričujoče tukaj. Za uspeh pri tako velikem delu
sta potrebni dve stvari: na eni strani bogastvo, ki je na voljo krščanski ljubezni, in na
drugi strani uboštvo, ki s hvaležnostjo sprejema to bogastvo.
Prav! Naj vam povem, kaj vidim danes v obilici in na vseh koncih in krajih v tem veli-
kem mestu Parizu. V tem trenutku vidim tukaj predvsem v vas, monsinjor, že tolikokrat
dokazano vašo dobroto in krščansko ljubezen v vašem škofovskem mestu. Vi ste storili
še več, že večkrat ste hoteli s svojo navzočnostjo počastiti mesto Turin. To je, dovolite
mi, da vam povem, usluga, ki nam bo ostala globoko v spominu.
Kaj naj vam sedaj pove ubog duhovnik, kot sem jaz, ki se komaj izražam v vašem
francoskem jeziku? Nič drugega mu ne ostane kot podeliti svoj blagoslov. Naj vam vse-
mogočni Gospod podeli pogum za vsakodnevno sprejemanje bojev življenja in da bi
vedno in povsod izpovedovali in branili resnico in da boste zlasti v tem času odločni
katoličani. Dandanes dober katoličan ne brani svoje vere niti z vojnim orožjem niti z
nasiljem niti kakimi drugimi podobnimi sredstvi, temveč se mora na vso moč truditi,
da bo vero utrjeval z dobrim zgledom, z izpolnjevanjem vseh kreposti, da bo k tej veri,
kateri imamo čast pripadati, pritegnil vsa srca.
S tega vidika se zahvaljujem monsinjorju, ki je tako zelo naklonjen našim velikim
delom in ki so mu pri srcu zlasti poljedelske šole. Rad bi govoril o St.-Cyru v bližini
Toulona in potem o Marseillu, kjer šola cerkvenega petja vzdržuje veliko obrtno šolo in
zavod za uboge dijake. Zavod v La Navarru je popolnoma namenjen ubogim kmečkim
dečkom, v Nici pa sprejemamo uboge dečke s ceste, vse, ki so v nevarnosti in ki bodo, če
se nihče ne bo zavzel zanje, postali bič družbe. Polnili bodo ječe in postali, naj ponovim,
bič družbe na splošno in posebno družin.
To so dela, ki jih opravlja naša Družba in jih vodi monsinjorjeva dobrota.
Prav! Naj vas Bog v svoji dobroti blagoslovi in vam podeli mnoge in srečne dni živ-
ljenja, vam pomaga, da se boste posvetili zaščiti katoliških ustanov, delu miru in sloge.
Naj vam da, da bi videli to, kar si najbolj želite, to je razširitev dobrodelnih ustanov za
mladino, ki so ponos Francije in vseh Francozov! Naj Bog varuje to plemenito in lepo
Francijo! Naj jo varuje, ji podeli mir in javno slogo in nam podeli, da nas bodo na zadnji
dan angeli ponesli z zemlje v nebesa.
Da bi s pomočjo dobrega Boga vam ta dela, ki jih opravljate v imenu krščanske lju-
bezni, bila seme del, ki bodo še v večjo korist mladine, čast Francije in vseh dobrih
kristjanov.
63. V ZAKRISTIJI CERKVE SV. KLOTILDE V PARIZU
Moj velečastiti oče!
Sem gospa Johannet, svakinja gospe Beaulieu iz Nice. Na dan vnebohoda ste bili tako
dobri, da ste mi v zakristiji Ste. Clotilde obljubili sprejem pri vas, za kar sem prosila.
Pisala sem vam že in do sedaj čakala na odgovor, ki ste mi ga obljubili.
Rada bi vam pripeljala s seboj svojega dvanajstletnega zelo bolnega nečaka, za ka-
terega razen vaše molitve ni več drugega upanja. Zelo bi vam bila hvaležna, velečastiti
oče, če bi mi mogli povedati dan in uro, ko bi se vam mogla predstaviti. Itn. itn.
17 Rue Richer
B. Johannet

36.4 Page 354

▲back to top
354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
64. SAINT-GENESTOV ČLANEK V FIGARU
(18. maj 1883)
Izrabil sem svoj obisk v Turinu za ogled don Boskove hiše. Ko sem bil lansko leto v
Mertonu, sem mu obljubil, da bom prišel.
Nisem si mogel predstavljati veličine človeka, ki sem ga imel čast sprejeti, toda mno-
žica je bila manj nevedna kot jaz. Kajti kakor hitro je prišel v vilo Imberti, ga je pri ograji
čakala množica in ga prosila, da bi jo blagoslovil.
Priznati moram, da svetnikova drža in videz nista naredila name nikakršnega vtisa.
Don Bosko ni človek prvega vtisa, toda na koncu prvega splošnega nagovora so bili vsi
navdušeni zanj.
Ker se le s težavo izraža v francoščini, ostaja nejasen, vendar so njegove besede, iz-
rečene s tihim glasom, začele blesteti kot majhne lučke. Te lučke so se večale. Nastala
je tišina, ljudje so bili pozorni samo še nanj. Ko potem gledaš ta obraz, ugotoviš, da je
ustvarjen od Boga za čisto posebno poslanstvo.
Ta bitja so čisto posebne vrste. Živijo v času in prostoru, ne da bi vedeli za človeško
dogajanje, ne da bi jih motili in prekinjali vsakdanji dogodki. Zato jih imajo brez izjeme
za nore. To je veliko razpoznavno znamenje. Vzvišeni norci, ki se dvigajo nad revnim
rodom, obdarjenim s tako imenovano zdravo pametjo.
Nekoč sem imel v Tourainu priložnost, da sem bil navzoč pri srečanju dveh takih mož,
očeta Eymarda in gospoda Duponta. Doživetje mi je ostalo neizbrisno v spominu.
Gospod Dupont s svojo lepo glavo krščanskega plemiča je povedal nekaj besed o svoji
cerkvi, stolnici sv. Martina. Potem je utihnil, gledal v prazno, nalahno gibal z ustnicami
in videlo se je, da je svoj govor končal v tihi molitvi.
Oče Eymard ga je poslušal s svojim globokim pogledom, z izrazom zbranega pre-
mišljevanja, ki je bilo ozadje njegovega videza. Potem je počasi izgovoril nekaj besed o
svojem delu, to je o večni molitvi. Nato sta se oba človeka molče držala za roke.
Tiho sem gledal ta nemi prizor, ne da bi mogel točno določiti, kaj sem čutil v sebi.
Navajen na nestalnost in besedičenje svetnih ljudi, ki izrečejo toliko besed, ne da bi pri
tem kaj mislili, sem bil globoko presunjen ob pogledu na ta dva moža, ki sta razmišljala
o toliko rečeh, ne da bi kaj povedala.
Potem, na koncu tega dolgega razmišljanja, sta se objela, si rekla preprosto »zbo-
gom«, se razšla in vrnila vsak na svoje delo.
Ko sem ju videl, kako sta se oddaljevala sredi vsakdanjega dogajanja, ki ga pa nista
dojemala, se mi je zdelo, da gledam dve samotni ladji, ki, potem ko sta se srečali sredi
oceana, vsaka pluje proti svojemu daljnemu cilju.
Rekel sem si: Don Bosko nima videza teh dveh velikih kristjanov. Veliko bliže je arške-
mu župniku. Kar naredi pri njem vtis, je ljubkost nasmeha, hudomušnost pogleda, vse
obvladujoča dobrota in neuklonljiva volja. Vendar spada k isti družini, kajti tako, kakor
ga vidiš, je popolnoma nor in ga imajo vedno za norca.
Čas, ki sem si ga izbral za pot v Turin, je bil hkrati najboljši in najslabši. Najboljši,
ker je don Bosko danes sredi zanimanja pariškega dogajanja, najslabši zato, ker je bil v
Parizu in me ni mogel sprejeti v Turinu.
Sicer pa, če je kdo videl zavetišče Auteuil, Oratorij v Valdoccu ne nudi ničesar prese-

36.5 Page 355

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
355
netljivega. Je veliko večji, pa zlasti manj poetičen. Kar preseneča, ni to, kar tam vidiš,
temveč to, kar slišiš pripovedovati v mestu, med ljudmi, to je don Boskova legenda.
Vsaka mestna četrt ima svojo zgodovino, ki nam podaja značilnosti človeka. Tako je
treba poslušati, kaj v predmestju pripovedujejo o Jerneju Garelliju, ki je dal povod za
rojstvo te ustanove.
To je bil mlad klatež, ki se je potikal po turinskih ulicah … Po naključju je vstopil v
zakristijo v trenutku, ko se je don Bosko oblekel za mašo.
Točno povedano, stari zakristan je iskal ministranta za ministriranje. Ko je zagledal
to pobalinsko glavico, ki je prišla skozi vrata, jo je vzel za lahek plen, a ker se je deček
obotavljal, mu je prisolil nekaj krepkih.
Fant je obupno zakričal. Don Bosko je posegel vmes, pomiril dečka in ugotovil, da
noče ministrirati, ker o veri čisto nič ne ve.
Še istega dne ga je don Bosko naučil delati znamenje svetega križa in naslednjega dne
je sprejel še enega njegovih tovarišev. Ustanova se je začela.
Tedaj se je začel junaški boj med don Boskom in vsemi družbenimi in naravnimi si-
lami, ki so se zarotile proti njemu, ki ga je tako čudovito povzel gospod Espiney v svoji
knjigi.20 Zdi se, da smo navzoči pri čarobni igri. Zdi se, da duh zlobe hoče vzeti pogum
temu človeku, saj je ves proti njemu.
Najprej je našel zatočišče v svoji mali in revni sobici, ki je mogla sprejeti kakih pet
oseb, druge dečke, pa je sprejel na hodniku in na stopnicah. Toda zaradi razgrajanja po
hiši so se vsi pritoževali, češ da je treba don Boska in njegovo trumo spraviti vstran.
Neka velika dama ga je sprejela v tamkajšnjem golobnjaku, Zavetišču sv. Filomene.
Don Bosko je spletel tukaj svoje gnezdo in začel svoje večerne šole. Že se je pokazala
čudežna moč njegove besede, njegova ljubeznivost in tista krščanska ljubezen, ki ga je
tako zelo priljubila pri ljudstvu. Toda kakor hitro je uredil te šole, so don Boska in nje-
gove pregnali iz tega golobnjaka.
Nekega jutra so ljudje te mestne četrti ugotovili, da je don Bosko s svojo četo izginil.
Kam je odšel? Dobili so jih na trgu pred cerkvijo sv. Martina, bolj živega in čilega kot
kdaj prej. »Moji otroci so podobni zeljnim sadikam, ki naredijo trde in velike glave, če
jih presajamo. Zato je to v našo korist, če smo se presadili sem.«
Zares je bilo vse boljše in lepše. Vsak dan vodi svoj mali svet h katekizmu, in ker je
izuril skupine pevčkov, ponudi njegov mimohod petje in veselo razpoloženje. Od vseh
strani se zbirajo ljudje in vzklikajo: »Don Bosko prihaja! Don Bosko prihaja!«
Toda z uspehom rastejo težave. Ker se tristo fantov ne more naskakati, ne da bi motili
mir v mestni četrti, se ljudje pritožujejo, župan nastopi, treba jih je razgnati.
Don Boskova jata odleti in pristane v bližini cerkve sv. Petra v Verigah. Toda kakor
hitro so si malo oddahnili, že se rektor cerkve pritoži, da ga motijo v njegovem miru, in
že morajo drugam.
Kam sedaj? Saj, saj! Ostaja jim še svoboden zrak. Dobri Bog ne bo s svojimi otroki
ravnal slabše kot s pticami pod nebom.
Najame neki travnik in se nastani, kakor pravi evangelij: ko je Gospod Jezus hodil s
20 Knjiga doktorja Charlesa d'Espineya je najboljši življenjepis, kar ji je bilo napisanih o don Bosku.

36.6 Page 356

▲back to top
356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
svojimi učenci in množicami ljudi po judovski deželi, ni imel za zatočišče drugega kot
nebeški svod, posejan z zvezdami.
Vse se je dogajalo pod milim nebom. Za spoved je don Bosko sedel na kup zemlje in že
so se njegovi mladi spokorniki postavili v vrsto in čakali na spoved. Ker niso imeli zvon-
ca, je zbral svojo mlado četico z bobnom in trombo, za katero se ne ve, kje so jo dobili.
Nato so dečki šli k maši v bližnjo cerkev, zajtrkovali, kakor so vedeli in znali, in se
vrnili na svoj travnik v Val d'Occo [Dolina ubitih – (V. Dermota)].
Toda to je bilo prelepo. Lastniki so trdili, da teptanje otrok uničuje travo do kore-
nin, zato so jih odslovili. Hoteli so dati pašo čredi ovac in zato ne morejo prenesti don
Boskovega tropa.
Medtem je izgubil mesto vodje v zavetišču. Vse se je zarotilo proti njemu. Prijatelji
so svetovali, da naj ne vztraja z nečim nemogočim: »Božja previdnost ti jasno kaže, da
noče tvoje ustanove.«
»Božja previdnost mi je poslala te dečke in jaz ne bom nikdar odpustil niti enega, to
mi lahko verjamete. Trdno sem prepričan, da mi bo priskočila na pomoč, in ker mi nih-
če ne da v najem kakega prostora, si bom z Marijino pomočjo sezidal hišo. Imeli bomo
stavbe, kjer bomo sprejeli toliko fantov, kolikor jih bo prišlo. Imeli bomo vseh vrst de-
lavnice, kjer si bo lahko vsak po svoji želji izbral delo. Imeli bomo dvorišča in vrtove. In
končno bomo imeli lepo kapelo in veliko duhovnikov.«
Najboljši prijatelji so izjavili, da je vsekakor znorel. Duhovščini dela sramoto. To je
ustanova, ki ni vredna Cerkve. Treba ga je spraviti v bolnišnico, da ga ozdravijo.
Obvestili so ravnatelja umobolnice in mu priporočili, naj lepo ravnajo z ubogim bol-
nikom.
Dva cerkvena dostojanstvenika sta prevzela nalogo, da ga spravita v norišnico. Najela
sta kočijo in se napotila na njegovo stanovanje.
Kar je tukaj pomembno, je za gotovo ugotoviti stanje norosti.
»Don Bosko, vi hočete kljub vsemu graditi oratorij! Ali mislite, da je to mogoče?«
»Brez dvoma, gospodje!«
»Prav. Pojdimo na kratek sprehod in se bomo o stvari pomenili.«
»Kočija je pred vrati. Vstopite, gospod.«
»To je nemogoče, preveč vas spoštujem. Dajta, vstopita najprej vidva.«
Ker ni šlo drugače, sta nejevoljna vstopila najprej onadva. Toda namesto da bi jima
sledil, je don Bosko zaloputnil vrata kočije, jih zaklenil in zaklical kočijažu:
»Hitro! V norišnico!«
Kočijaž, ki je bil poučen, da naj odpelje takoj, ko bo dobil povelje, je švrknil po konjih,
ki so kakor blisk poleteli v umobolnico. Vratar je pristopil, ravnatelj je prihitel in zdra-
vstveno osebje je bilo nared.
»To je pomota!« sta vzkliknila cerkvena moža.
»No, no! Le pomirite se. Napovedali so mi samo enega bolnika,« je dejal ravnatelj
norišnice, »toda tu sta sedaj dva. Prišla sta v prave roke. Zelo lepo bomo skrbeli za vaju.
»Nesramneži! Sramota!«»Strahota! To sta dva divjaka. Če ne bosta pametna, vaju
bomo okopali v mrzli vodi in vama nadeli prisilni jopič.«Ukrotili so ju, ju odpeljali no-
ter in bi bila tam še sedaj, če ju ne bi rešil kurat. Medtem se je don Bosko vrnil k svojim

36.7 Page 357

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
357
dečkom, ki so čakali nanj.Kaj naj stori? Zdi se, da je izgubil vse upanje. Zbrali so se
zadnjikrat na travniku, kakor da bi bili na vrtu na Oljski gori. »Moj Bog! Moj Bog!« je
vzklikal don Bosko z obrazom, obrnjenim k zemlji. »Zgodi se tvoja volja. Ali boš zapustil
te sirote? Navdihni me, kaj naj storim.«
Vsi njegovi otroci so klečali okoli njega. Z očmi, uprtimi v nebo, so čakali, kaj se bo
zgodilo. V tem trenutku se je pojavil človek in rekel: »Pri moji veri, oče, moj kolega
Pinardi bi vam odstopil svojo lopo. Toda strop je malo nizek, tako da je treba vstopiti s
sklonjeno glavo. Je kakor baraka, kjer misijonarji poučujejo divjake!«
»To ni pomembno,« je odvrnil don Bosko, bomo pač malo poglobili tla, da msgr. nad-
škofu ne bo treba sneti mitre, dečki pa bodo pod streho.«
Dejansko se je čez nekaj dni sedemsto fantov stiskalo v lopi. Don Bosko se je rešil.
Brez uspeha so njegovi sovražniki še nadaljevali boj in don Bosko je imel na svoji strani
kralja. Vojaki in duhovniki so se zedinili in kraljevski darovi so prihajali na naslov »Za
male don Boskove nagajivčke«.
Don Bosko se je zavedel, da je udarila Božja ura. Odpravil se je na pot k svoji materi v
Becchi. »Mati,« ji je rekel, »to je delo, ki sem ga začel. Bi hoteli zapustiti svoj rodni krov,
se odpovedati vašemu mirnemu življenju in deliti z menoj moje napore?
»Pojdiva, dragi moj otrok,« je odgovorila ta pogumna ženska.
Dne 3. novembra sta se mati in sin odpravila peš na pot, eden s palico v roki in z
brevirjem pod pazduho, druga s košaro z najnujnejšim.»Kam greš, dragi moj ubogi don
Bosko?« ga je vprašal opat Vola, ki ju je srečal na poti. »Kako se boš znašel v tej stiski?«
»Ne vem. Toda Božja previdnost bo poskrbela za vse.«
»Tu imaš, vzemi to uro.«
Sedaj se je s tem sinom in s to materjo začelo tisto vzvišeno življenje, življenje boja,
predanosti in ljubezni, ki je navdušilo vso Italijo. Medtem ko je ona kuhala, je on prina-
šal vodo, sekal drva, kuril ogenj, pripravljal polento, in če je bilo treba zakrpati hlače,
jih je vzel v roke.
Blizu oratorija je kupil senik. Nastlali so svežo slamo in dobili kako odejo. Ko so odeje
izginile, je uporabil vreče. Pri hrani si je vsak pomagal, kakor je mogel. Nekateri so jedli
na dvorišču, drugi sede na kamnu, tretji stoje na hodniku.
Ker jih ni moglo jesti hkrati več kot petdeset, so se razdelili v več skupin kakor pova-
bljenci v Compiègnu in Fontainbleauju. V nedeljo zjutraj se je mala skupina umaknila iz
lope, da je naredila prostor drugi. Po kratki molitvi so zamenjali prostore.
Toda ko je zvečer don Bosko videl svoje male pohajače brez zavetja, ga je zabolelo pri
srcu. Lahko rečemo, da je vse dobro organizirano, toda on ne sprejme te rešitve.
Iz očetove dediščine mu je ostalo še nekaj krpic vinograda. Prodal jih je. Njegova mati
je dala prinesti svoja poročna darila, svojo poročno obleko, ki ji je bila tako pri srcu,
svoje zadnje dragocenosti … Vse sta prodala, vse sta razdala.
Kmalu je dobilo prostor na stotine fantov, ustanovili so nove oratorije, don Boskovo ime
se je širilo po vsej Italiji; psihološko dejstvo: človek postane slaven in s tem tudi ljudski.
To je obdobje legend, ki jih ljudje tako radi pripovedujejo. Vse pripovedi so čudovito
lepe in razlagajo don Boskovo moč. Na žalost v tem časopisu zmanjkuje prostora, da bi
jih mogli našteti.

36.8 Page 358

▲back to top
358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nekega dne je neki mlad študent prejel po don Boskovih rokah zakramente za umi-
rajoče.
»No, Franček, bi ti bilo hudo zapustiti ta svet?« ga je vprašal don Bosko. »Hočeš ostati
z nami ali oditi?«
Oh, dragi oče, to je pomembna zadeva, pustite mi do večera čas, da premislim.«
»Presneto,« je menil pozneje, »bil sem zares nor, da nisem takoj rekel, da že-
lim oditi v nebesa. Če mi don Bosko kaj obljublja, sem gotov, da bi mi uspelo.«
»Pravim, moj oče,« je dejal zvečer, »odločil sem se, da odidem.«
»Ni več časa za to, dragi Franček,« mu je odvrnil don Bosko,« ozdravel boš, nekaj časa
boš še živel in pripravi se, da boš veliko trpel.«
Res je ubogi dijak moral veliko trpeti. Od tod je prišel ljudski pregovor: »Če hočeš
priti v nebesa, ne smeš odlašati pri don Bosku.«
Ob drugi priložnosti je ganjen zaradi ljubezni, ki so mu jo pokazali ubogi mladi ka-
znjenci, ki jim je pridigal duhovne vaje, stopil k ravnatelju kaznilnice in ga prosil, da bi
naslednjega dne popeljal celo jetnišnico na izlet na deželo.
Ravnatelj je ves osupel dejal: »Toda dragi moj oče, ali menite, da kraljevska vojska
nima drugega dela, kot da spremlja te hudodelce na izlet?«
Kdo tukaj govori o vojakih, gospod ravnatelj? Jaz prevzamem vso odgovornost in vi-
deli boste, da ne bo niti eden pobegnil.«
Čudna zadeva! Zaupanje v don Boska je bilo tolikšno, da je minister Rattazzi dal do-
voljenje. Na določeni dan je tristo petdeset fantov v lepem redu pod don Boskovim vod-
stvom naredilo izlet pet milj daleč iz Turina.
Vsi so si zelo želeli, da ne bi delali skrbi očetu don Bosku. Ko so videli, da je don Bosko
utrujen, so sneli z oslička zaloge hrane in si jih naprtili na ramena, na oslička pa posadi-
li don Boska, ki je tako zmagoslavno vkorakal v mesto. Ko so se zvečer vrnili, ni manjkal
niti eden izmed izletnikov.
To so pravljice, bo rekel kak dvomljivec, vse to je bilo skrbno pripravljeno … Toda
neizpodbitno dejstvo je naslednje:
Pred štiridesetimi leti je neki ubog duhovnik stoje na hribčku rekel svojim malim
sirotam: »Pojte, dragi otroci, pojte zahvalo Gospodu, kajti na tem prostoru, bo stala
cerkev, prelepa cerkev, kamor boste prihajali prepevat vaše pesmi … Ubogi norec,« so
menili modrijani.
Danes se na tem istem kraju dviga cerkev sv. Frančiška Saleškega, kamor gre lahko
več kot dvesto fantov. Poleg tega oratorija je drugje po svetu, ne samo v Italiji, temveč
po vsej Evropi po celem svetu, med divjaki, v Patagoniji, Buenos Airesu, v Montevideu
veliko oratorijev. To ni legenda, to so neizpodbitna dejstva.
Zbranih je več kot petdeset tisoč otrok, iz njegovih oratorijev je prišlo več kot šest
tisoč duhovnikov in vse to brez sredstev vse s prostovoljnimi prispevki kot ustanova
Auteuil, to je resnica.
Norec je dejal: Poskusil bom storiti nemogoče! Vsi so bili proti njemu. Bili so brezbriž-
neži in neverneži, bili so nasprotniki Cerkve. In strahota! Mogočniki Cerkve, namesto
da bi ga podprli, so mu nasprotovali. Toda on je zmagal.
Glejte moč vere! Moč, ki je večja kot pamet, močnejša od človeškega razuma! Gotovo,

36.9 Page 359

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
359
ustanove, kot so gospoda De Lesseps, kažejo, kaj zmore volja, toda tu gre za koristna in
praktična dejanja, ki obljubljajo dobiček.
Da si je pridobil sodelavce, je gospod De Lesseps dejal: »Pridite! Vaše ladje bodo plule
hitreje in naši delničarji bodo imeli ogromne deleže!« Toda za Božje ustanove ni dele-
žev, ni obresti. Vse, kar je mogoče reči, je: »Pridite, žrtvujte se, prinesite vaše bogastvo.«
In ti norci najdejo druge norce, ki gredo za njimi.
Če se mi ustanova sv. Frančiška Saleškega zdi danes pomembna, je zato, ker sredi
ateizma poje hvalo Bogu, ker kaže, kako je mogoče vedno vplivati na ljudstvo.
Pravi način, kako naj v Franciji počastimo don Boska, ni v tem, da ga pozdravljamo
ob njegovem mimohodu in da režemo delce njegove obleke, temveč da delamo, kakor
dela on. Italija je dosti manj bogata kot Francija, Francija bi morala storiti vsaj toliko
kot Italija.
V Parizu imamo don Boska, toda sedaj bi morali zgraditi vsaj tako veliko njegovo hišo,
kot je v Turinu. Treba bi bilo takoj dobiti don Boske za vsa francoska mesta.
Saint-Genest
65. PISMO MATERE IZ SAINT-GENESTA DON BOSKU
Pariz, 13 rue Mozart, 26. maj
Velečastiti moj oče!
Zahvaljujem se vam za pismo, s katerim ste nas počastili, in zlasti še z njegovo vsebi-
no. Blagoslov svetega očeta je prišel v Saint-Genest v trenutku, ko smo se lotili pobude,
ki je veliko pomembnejša kot vse, kar smo delali do sedaj, saj gre za odvrnitev vseh
francoskih otrok od prisile, ki jo izvaja vlada za ateizacijo otrok. Pravkar sem vam ho-
tela pisati, velečastiti oče, ko je prišlo vaše srečno sporočilo kot dobro voščilo prav na
predvečer praznika N.L.G. Marije Pomočnice.
Ko Saint-Genest piše članke, ki vam jih deloma pošiljam, položim na papir svetinjico,
ki ste nam jo izročili, da je to, kar pišemo, navdihnjeno od zgoraj. Kakor Tomažu nam
je manjkalo vere in upanja v uspeh in že smo prejeli dva darova po sto tisoč frankov!
Upamo, da se bo gibanje iz Pariza razširilo po vsej Franciji. To bo kakor prebujenje, kot
vstajenje, ki bosta potolažili našo deželo in nas rešili malodušnosti in ponižanja! Zato,
dobri oče, molite in storite, da bodo molili vaši otroci za našo ubogo Francijo, da ne bo
niti en otrok ostal zunaj katoliških šol.
Imam še posebno prošnjo, ki bi vam jo rada razkrila. To je sveta maša, če vam je
mogoče, za nekega šolarja, ki povzroča svoji materi vse mogoče preglavice in jo celo
zastrahuje zaradi posebnega telesnega in moralnega stanja.
Njena mati, ki je moja nečakinja, mi je po smrti moje uboge sestre hčerka. Močno mi
je pri srcu in vam jo iz vse duše priporočam.
Še enkrat se vam zahvaljujem v imenu svojega sina in v svojem imenu, da ste se toli-
kokrat spomnili na nas, in vam, velečastiti oče, zagotavljam naše globoko spoštovanje
in hvaležno vdanost.
C. Bucheruy
mati iz Saint-Genesta

36.10 Page 360

▲back to top
360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
66. DON BOSKOVE BESEDE KARDINALU LAVIGERIJU
Znašel sem se v resnični zmedi in veliki stiski. Moral bi primerno odgovoriti msgr.
kardinalu. Toda za to bi moral biti močno zgovoren, kar pa nisem. Kljub temu pa moram
odgovoriti njegovi eminenci, kateremu se zahvaljujem za vse pohvale, ki jih je izrekel
meni in mojim ustanovam. Naj povem, da marsikaj, kar je izrekel o meni, ne drži.
Vse je ocenjeval po dobroti svojega srca in znano je, da če majhne predmete gledamo
skozi drobnogled, takoj dobijo velike razsežnosti.
Vsekakor se zahvaljujem njegovi eminenci za njegovo dobroto. Msgr. kardinal je bil za
salezijansko družino vedno oče, dobrotnik in prijatelj.
Naša hvaležnost ne pozna mej, in če lahko storimo kaj v prid velikih del njegove emi-
nence, bomo to rade volje storili.
V vaših rokah sem, eminenca, da storim v Afriki vse, kar Božja previdnost pričakuje
od nas. Da, monsinjor, da, bodite prepričani, da če moremo kaj storiti v Afriki, je vsa
naša družina skupaj z mano na razpolago vaši eminenci. Poslal bom tja svoje sinove,
tako Italijane kakor Francoze.
Dragi moji bratje, vi veste, da živimo od miloščine in da se naše ustanove vzdržujejo
samo od krščanske ljubezni, v tem trenutku od francoske in pariške dobrodelnosti.
Videl sem, da je Francija velik katoliški narod, vedno pripravljen priskočiti na pomoč
dobrodelnim ustanovam. Zato smo vam iz srca hvaležni za vse, kar ste že storili za naše
dobrodelne ustanove.
67. NEKDANJI POSLANEC LÉFÈVRE-PORTALIS DON BOSKU
3 Rue des Mathurins, Pariz, 22. maj
Moj velečastiti oče!
Bog vam je dovolil, da ste v petek 18. maja naredili nov čudež v korist moji dragi ženi.
Ponovno je dobila moč, da je šla v cerkev, kamor ni mogla že tri leta. Zdi se, da je na poti
popolne ozdravitve, in je pripravljena točno slediti vašim napotkom.
Upa, da niste pozabili na željo, ki ste jo izrazili: da bi jo radi videli pred svojim odhodom.
Blagoslavljam vas in se vam zahvaljujem za vaše dobro delo, ki je izključno v Božjo slavo.
Sprejmite, moj velečastiti oče, z mojimi pozdravi tudi izraze mojega spoštovanja.
Antoine Lefêvre-Portalis
nekdanji poslanec
P. S.: Imel sem čast, da sem vam izročil pismo msgr. nadškofa Cambraija, o katerem
sem vam sporočil.21
68. HIMNA IN NAGOVOR DON BOSKU V ZAVETIŠČU SV. GABRIELA
A
1. kitica
Ko je Jezus hodil po judovskih mestih,
je šla za njim brezštevilna množica:
21 Prim. Dodatek, št. 70.

37 Pages 361-370

▲back to top

37.1 Page 361

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
361
bile so ljubeče matere,
ki so darovale njegovim molitvam,
njegovemu ljubeznivemu srcu
vsaka svojega otroka.
2. kitica
Kakor dobri Odrešenik
vi ljubite otroke, varujete njih nedolžnost,
jim dajete svoje srce.
Blagoslovite nas, dobri oče,
kot nekoč Jezus, naj vaša molitev
v nas ohrani čednosti.
3. kitica
Francija vam pošilja srečni Italiji
in blagoslavlja velikega Boga,
ki po vas povsod kaže svojo moč
in čigar previdnost
po vaših rokah
skrbi za dvesto tisoč sirot.
4. kitica
Po Lyonu, Parizu
vas je končno dobil Lille,
Lille, ki po veri svojih sinov
prav nič ne zaostaja za drugimi.
Lille, trdnjav,
ki varuje pred sovražnikom
in kjer živi don Bosko.
B
Velečastiti oče!
Če ni naša naloga, da vam povemo, kako zelo je mesto Lille srečno, da vas lahko gosti
med svojimi zidovi, nam je pa dovoljeno, da izrazimo vso našo radost in zahvalo za vaše
bivanje pri nas, na katero smo tako dolgo čakali. Ko izražamo želje teh tako zelo dobro-
delnih ljudi, katerih očetovska skrb nam kaže Božjo previdnost do sirot, pozdravljamo
v vas živo Božjo dobroto in mogočnost.
Toda kaj so glasovi nekaj otrok ob enoglasnem izrekanju pohvale, ob samodejnem
izražanju od vseh strani!
Prepuščajmo raje besedo srečni Italiji, kjer 150.000 sirot dobiva po vaših rokah tele-
sni in duhovni kruh, kjer trume 1.000 duhovnikov dela za Cerkev. Francija se ganjena
spoštljivo klanja kroni, ki blesti na vaši glavi apostola in duhovnika.
Rekli so nam, velečastiti oče, da je Odrešenik božal otroke in jih obdajal s posebno
ljubeznijo v rokah njihovih mater. Naše matere so ob nas, to je neskončna Božja ljube-
znivost in nežnost, to je ljubezen sv. Vincencija Pavelskega, ki nam jo prinaša.
Vi ste Jezusov duhovnik in ste kakor on dali za otroke vaše srce in vaše življenje. Nad
naše matere in nad nas vse, na vse zbrane goste, ki so prišli, da bi bili deležni naše sreče,

37.2 Page 362

▲back to top
362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
prikličite vaše blagoslove. Vsi so pripravljeni, da jih sprejmejo. Potem ko smo prejeli
vaš blagoslov in ko ste se za nekaj časa pomudili pri nas s svojimi mislimi, je to za nas
velika blagodat in eden najdražjih spominov.
Sirotišnica Saint-Gabriel, 5. maj 1883
69. HIMNA IN DVE NAPITNICI NA SLAVNOSTNI POJEDINI V LILLU
A
Pesem katoliških šol v Lillu, ki so jo že zapeli v nedeljo 22. februarja 1880 v cerkvi Saint
Maurice.
Pripev
Pogumni vojaki katoliških šol,
korakajmo brez strahu in bojujmo se brez bojazni,
saj branimo Božjo čast.
1. kitica
Rečeno je bilo: »Vrzimo Boga iz šole.
Naših otrok ne učimo več zapovedi!
Iztrgajmo jim iz rok katekizme in druge verske znake
in iz njihovih src izkoreninimo vero.
2. kitica
Nič se ne bojijo ti bogokletni bahači
odstranjevati s sten križev,
da odstranijo tistega, ki je dejal:
»Pustite male priti k meni!«
3. kitica
Ali bomo kristjani dali,
da nad nami izvajajo tako nesramno strahovlado!
Da bodo našim otrokom ukradli duše?
Rajši smrt, kot da bi kaj takega dopustili!
4. kitica
Da, Bog to hoče! Bojujmo se brez prenehanja
za našo malo šolo in za cerkvena zavetišča!
Nihče izmed nas naj ne pozabi na svojo dolžnost:
treba je rešiti vero naših prednikov!
5. kitica
Katoliška šola, če bo Bogu po volji,
bo v Franciji obnovila našo vero:
učitelji bodo postali polni Kristusa
in vladal bo nam Kristus kralj!
B
Zdravica velečastitemu očetu don Bosku in gospodu Jonglezu De Lignu, ki jo naslavlja v
imenu Denarija Katoliških šol v Lillu Paul Tailliez.
Gospodje in predragi tovariši!
Predlagam, da bi v isti zdravici napili gospodu predsedniku in velečastitemu duhov-
niku, v čast katerega smo pripravili ta sprejem.

37.3 Page 363

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
363
V vašem imenu se zahvaljujem gospodu Jonglezu de Lignu, da nam je dovolil na ču-
dovito lep družinski praznik ogreti našo ljubezen pri tem požrtvovalnem in krščansko
velikodušnem ognjišču, ki je tu pred nami.
Naj bi nam sveti redovnik podelil malo tistega ognja, ki gori za čast našega Gospoda
Jezusa Kristusa, za zveličanje duš in zlasti še za duhovno prenovo zapuščene mladine.
Po njegovem zgledu, dragi gospodje, delajmo z novim zanosom za vzpostavitev zave-
tišč vseh tistih otrok, ki jim preti kuga ateističnega pouka. Zaradi te vlade, ki ne izbira
sredstev za uničenje otrok in ki že odločno predolgo vlada, se morajo združiti vse naše
sile v eno samo enotno in močno zvezo, pripravljeno, da se zoperstavi temu trinoštvu z
vsemi dovoljenimi silami, ki so potrebne za tak boj.
Nič nas ne prestrašijo težave, ki nas čakajo. S tem, da bomo pogumno vztrajali pri
tem svetem delu, najlepše izpričujemo naše občudovanje, dobrosrčno naklonjenost in
zvestobo do našega predragega predsednika.
Na zdravje velečastitemu gospodu don Bosku!
Na zdravje gospodu Jonglezu de Lignu!
C
Zdravica družabnikov Denarija Katoliških šol v Lillu
Velečastiti oče!
Ko ste mi v vaši dobroti pred štirimi leti omogočili, da sem obiskal v Turinu vaše do-
brodelne ustanove, nisem mogel upati, da bi mi Božja previdnost naklonila čast, da bi
vas mogel pozdraviti v krogu Denarija Katoliških šol v Lillu.
Ta čast ne bo ostala brez sadov. Vsaka vaša beseda, moj velečastiti oče, bo padla v
naša srca kot rodovitno seme.
Mnoge naše skrbi naraščanje izdatkov za vzdrževanje naših svobodnih šol, v katerih
je več kot 12. 000 otrok. Upamo, da nam boste odkrili skrivnost, kako morete vzdrževa-
ti 150.000 otrok v 170 domovih.
Mogoče se vam bomo zdeli malo predrzni, vendar se nam zdi, da smo že na sledi
skrivnosti, ki vas vodi k Božjemu srcu in ki vam daje ključ do njegovih neizčrpnih zak-
ladov. Salezijansko delo je namenjeno najbolj revnim in najbolj zapuščenim. To velja
tudi za naše katoliške šole, ko naš novčič namenjamo najbolj potrebnim. Ali nismo tudi
mi odkrili poti, ki vodi k Bogu, s tem, da nam je poslal italijanskega svetega Vincencija
Pavelskega.
Veselje širi naša srca in naše upe čez naše ustanove, da, celo čez ožji krog Lilla. Meni-
mo, da je Bog hotel v vaših besedah in vaših delih vsej Franciji pokazati resnično rešitev
socialnega vprašanja, namreč to, da z verskim poukom in s krotkostjo sv. Frančiška
Saleškega rešuje mladino iz nevarnosti ter prazni, kakor ste rekli pri Saint-Mauricu,
predsobe ječ in odpravlja zvrst tatov in komunardov.
Naši pariški prijatelji nam sporočajo, da ste prišli kakor golob z Noetove barke, da
nam sporočite, da je konec revolucionarnega potopa. Z veseljem smo namreč ugotovili,
da ste vstopili v mesto Lille na praznik Pija V., papeža zmage pri Lepantu in velikega
služabnika tiste, ki jo vi s posebno pobožnostjo častite kot pomoč kristjanov Auxilium
Christianorum.
Oljčni vejici vi pridružujete lilijo brezmadežne Device. Bodite pozdravljeni, velečasti-

37.4 Page 364

▲back to top
364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ti oče, na tej francoski zemlji, kjer so lilije odlično uspevale celih osem stoletij. Naj nam
vaš obisk vzbudi upanje, da naša domovina ne bo nehala biti in se imenovati Marijino
kraljestvo – regnum Mariae.
Dovolite nam, velečastiti oče, da vam kot znamenje naših upov poklonimo medaljo
našega Denarija, kjer boste na eni strani videli križ, zmage našega dela, na drugi strani
pa lilijo, znak našega mesta Lilla, ki si šteje v čast, da je mesto Device Pomočnice.
Sprejmite izraze našega spoštovanja in hvaležnosti. Naj vas to spominja pred Bogom,
ki vam ničesar ne odreče, da boste prosili za našo ustanovo Denarija Katoliških šol, za
naše lepo mesto Lille in našo drago Francijo.
70. PISMO NADŠKOFA IZ CAMBRAIJA DON BOSKU
Dragi in spoštovani don Bosko!
Čutim dolžnost, da se vam zahvalim za obisk, ki ste ga opravili v Lillu, in za uslugo,
ki ste nam jo izkazali, da ste prevzeli vodstvo našega zavetišča St. Gabriel. Vedno lahko
računate na mojo dobrotno podporo.
Želim vam izraziti še eno prošnjo: da bi, kakor hitro vam bo mogoče, obiskali gospo,
ki jo zelo cenim in spoštujem, ki je bolna. Pojdite, dragi oče, in jo blagoslovite, kakor je
N. G. blagoslovil taščo sv. Petra. Želim, da bi imel vaš blagoslov isti učinek.
Dobri oče, zahvaljujem se vam in vas prosim, da bi verjeli mojemu spoštovanju in
moji vdanosti.
+ Alfred, nadškof v Cambraiju
Na pastoralnem potovanju, 18. maj 1883
71. PISMO DON RUI O DON BOSKOVEM BIVANJU V LILLU
Moj velečastiti oče!
Z veliko žalostjo sem zvedel za smrt častitega don Boska. Moja žalost je toliko večja,
ker je bil do mene, ki sem v zelo težkem stanju, saj že trinajst let ne morem hoditi,
nadvse prijazen.
Med svojim postankom v Lillu je bil do mene nadvse dober. Dal mi je celo vrsto nasve-
tov in spodbud in mi zagotovil, da ne bo nehal moliti zame, dokler ne bo zvedel za moje
ozdravljenje. Tako sem se po njegovi smrti odločil, to vam lahko povem, moj prečastiti
oče, da se mu bom priporočal, kajti če je bil že tako mogočen na zemlji, kolikor bolj
mogočen je sedaj v nebesih, kjer mu je Bog odmeril plačilo za njegova čudežna dela. In
četudi ustanovitelja našega Zavetišča St. Gabriela ni več, ne bom nehal delati tega, kar
sem že začel, se pravi, da bom pomagal, kolikor mi možnosti dopuščajo, velečastitemu
don Bologni, ki si zasluži vso pohvalo.
Zahvaljujem se vam, velečastiti oče, da ste me počastili s tem, da ste mi sporočili vaše
imenovanje. Prepričan sem, da mi bodo vaše in vaših dečkov molitve izprosile potrpež-
ljivost in vdanost v Božjo voljo, kar mi je tako zelo potrebno.
Zagotavljam vam, da bom, če so vam potrebne moje molitve, nadaljeval prošnjo, da naj
dobri Bog napolni z milostmi vse don Boskove duhovne otroke in zlasti, da bi dal njego-
vemu nasledniku vse potrebne milosti, da bo nosil breme, ki mu ga je naložil na ramena.
Prejmite, velečastiti oče, izraze mojega globokega spoštovanja.
Marie Lecroart
Lille, 13. februar 1888

37.5 Page 365

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
365
72. PISMO DON BOSKU IZ AMIENSA
Moj velečastiti oče!
Dovolite mi, da se vam zahvalim za dobroto, ki ste mi jo izkazali, ko ste ob vašem pri-
hodu v Amiens obiskali tudi mene. Blagoslovili ste mene in vso mojo hišo. Moja draga
hčerka gospa De Chatillon že čuti učinke vaše molitve k naši gospe Mariji Pomočnici.
Piše mi, da ji je bolje in se bo kmalu vrnila v Amiens. Jaz bom povečal svojo pobožnost
do Marije Pomočnice in pomoč vašim sirotam. Pošiljam vam seznam novih salezijan-
skih sotrudnikov z njihovimi naslovi, da jim boste mogli pošiljati Salezijanski vestnik.
Vsi so mi izročili dar, ki ga nameravajo obnoviti vsako leto. Knjige, ki ste mi jih poslali,
so razdane in vas prosim, da jih ponovno pošljete, vendar v večji količini. Kajti delam
salezijansko propagando in vsi, ki se zanimajo za stvar, še niso dobili knjižic, zlasti ne o
odpustkih, ki so povezani z vpisom v združenje. Prav tako želijo dobiti svetinjice Marije
Pomočnice, ki ste jo vi blagoslovili. Zelo bi me veselilo, če bi jih dobil in jih lahko razde-
lil. Za vas imam pripravljeno vsoto tristo frankov, ki bi vam jo rad poslal, toda preden bi
to storil, vas prosim, da mi sporočite, ali ste v Turinu. Prosim vas, velečastiti oče, da bi
še naprej molili za ozdravljenje moje hčerke De Chatillon. Klečim pri vaših nogah in vas
prosim blagoslova za vso našo družino.
Vikont de Forceville
Amiens rue du Gange 6 (Somme)
73. POROČILO O DON BOSKOVEM OBISKU V AMIENSU
(La Semaine Religieuse, Nica, 27. maj)
Pariz, 17. maj 1883
Ker je Nica pripeljala don Boska v Francijo, je prav, da v svoje zadovoljstvo izve, kako
ga je Francija sprejela.
Od juga do severa se večajo izrazi spoštovanja, ljubezni in naklonjenosti. Res je, da
hoče sveti mož po svoji navadi postati vsem vse: posluša tako velike kakor male in bla-
goslavlja vse z istim navdušenjem in dobroto.
V Lyonu so mu pred hišo, kjer je stanoval, prinašali bolne in hrome, da jih je blagos-
lavljal. V Parizu so oblegali hišo in so čakali tudi osem in več ur, da bi govorili z njim.
Večkrat je bilo že polnoč, pa so še vedno čakali. V Lillu sem videl ljudi, ki so od šestih
zjutraj čakali pred njegovimi vrati. Toda prizori, ki so name naredili največji vtis, so se
odigrali v Amiensu. Ob desetih je daroval sveto mašo v velikanski stolnici, svetišču, ki
obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine in katerega ladja je visoka 43 metrov.
Zbrana in pobožna množica se je stiskala v obširni cerkveni ladji in po evangeliju poslu-
šala preprosto in prostodušno besedo Božjega služabnika. Prižnica je bila postavljena
ob mogočnem stebru, ki ga je ob vznožju krasil velik kip sv. Vincencija Pavelskega, ki z
eno roko kaže proti nebu, z drugo pa drži za roko ubogega dečka. S tema dvema rokama
je skušal govornik objeti vse poslušalce.
Dopoldne so mu v zavetišču predstavili ne samo bolnike, temveč tudi številne druži-
ne. Mamice so prišle s svojimi številnimi otroki, najmlajše pa so matere nosile v naro-
čju. Želele so, da bi jih Božji mož blagoslovil in se jih dotaknil, in don Bosko jih je bla-
goslavljal, se jih dotikal in jim delil svetinjice. Množica je šla za njim celo na železniško

37.6 Page 366

▲back to top
366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
postajo. Vstopil je že v vagon, ko so ga ponovno prosili, da bi jih blagoslovil.
Postajni uslužbenci so se raznežili ob tem evangeljskem prizoru. Neki časnikar, ki se
je znašel v istem oddelku, se je vpisal med sotrudnike in mu izročil dar.
Govorili so o čudežnih ozdravljenjih in prejetih milostih. Največji čudež pa je, ko se
taka množica gnete okoli tega ubogega starčka, da bi slišali njegovo preprosto besedo
in prejeli njegov blagoslov. Nešteto spreobrnjenj, ki jih Bog stori z njegovim blagoslo-
vom in besedo. To so zlasti zakonci, ki so dolgo živeli ločeni, pa so sedaj našli mir. Prav
tako je veliko zakrknjenih grešnikov, ki se vračajo k Bogu. Bog sam seje milosti na pot
svojega služabnika.
Kje je skrivnost teh čudovitih del? Odgovor dobimo v evangeliju. »Če boste verjeli,
boste delali stvari, ki jih delam jaz, in delali boste še veliko večje.«
»Vse, kar boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.«
Don Bosko je človek, ki veruje evangeliju, in vse, kar je v evangeliju zapisano, je zanj
resnica.
S svojimi molitvami množi ljudi, ki kakor on verujejo evangeliju in se bodo kmalu
spreobrnili.
74. PISMA DON BOSKU, PREDEN JE PRIŠEL V DIJON
A
Dijon, 10. april
Moj velečastiti oče!
Ne morem se ustavljati želji večje skupine oseb iz mesta in okolice, ki si želijo videti
vas in ki jim je resnično hudo, da se boste peljali skozi Dijon in se ne boste ustavili v tem
mestu. Vsi bi vam radi izrazili svoje prošnje in se priporočili v svojih zadevah. Veliko
duhovnikov iz mesta vas želi videti, med njimi zlasti eden, ki zbira otroke v zavetišče
in bi se rad z vami pomenil o nekaterih vprašanjih in vas prosil za zaščito dela, ki mu vi
posvečate veliko ljubezni in zavzetosti.
Dobro vem, velečastiti oče, da je vaš čas strogo odmerjen in da ne morete ustreči
vsem prošnjam, s katerimi se od vseh strani obračajo na vas. Toda mi imamo znotraj
našega obzidja Našo ljubo Gospo trdnega upanja, ki ji izročamo našo prošnjo za uslugo,
s katero vsi prihajamo k njej.
Stanujemo tik ob cerkvi, naš odlični župnik si tako zelo želi, da bi vas videl. Ali vas
smem prositi, da bi sprejeli gostoljubje, ki vam ga nudimo pod našo streho? Bili bi
nadvse srečni, če bi vas mogli sprejeti in vas prositi, da bi blagoslovili naših šest otrok.
Eden izmed mojih bratov, ki tudi živi tukaj, bi vam jih predstavil osem. Med njimi je tudi
hčerka, za katero ste že molili.
Vse to vas prosim v imenu matere Božje Marije in sv. Jožefa in v imenu mnogih, ki
se zelo zanimajo za vaše delo. Bi nam lahko odgovorili, da ste se zavzeli za našo željo?
Blagovolite, velečastiti oče, blagosloviti vse moje otroke, ki si tako zelo želijo, da bi
vas mogli videti. Vaš ponižni
St Gray markiza de Saint-Seine
Hôtel Saint-Seine Dijon

37.7 Page 367

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
367
B
Dijon, 13. april 1883
Moj velečastiti oče!
V imenu velečastite matere priorke in vse njene skupnosti vas duhovni voditelj di-
jonskega karmela prosi, da bi bili tako dobri in se za trenutek ustavili na poti skozi naše
mesto in bi nam podelili svoj blagoslov. Storili jim boste nadvse veliko uslugo in one vas
bodo ohranile v najlepšem spominu.
V najglobljem spoštovanju se imam za vašega nadvse ponižnega in pokornega slu-
žabnika.
Lesourd
Častni kanonik in duhovni voditelj karmeličank
C
Moj velečastiti oče!
Dovolite mi, da vas v imenu vseh prosim za čast, da bi vam smel ponuditi zajtrk ali
kosilo, kar vam bolj ustreza, ko boste prihodnji mesec šli skozi Dijon. Vem, da bo moja
sestra markiza de Saint Seine zelo srečna, da vam bo mogla ponuditi svoje gostoljubje
in če vas bo prosila za posebno uslugo in vam predstavila mojih osem otrok, od katerih
je ena hčerka slabega zdravja. Priporočam se vam, velečastiti oče, v vaše molitve. Toda
rada bi, da bi videli hčerko in nas skupaj z njo blagoslovili. Moj mož kakor jaz pričaku-
jeva ugoden odgovor in vas z izrazi globokega spoštovanja prosiva, da bi sprejeli moje
pozdrave.
Vikontesa Maurice De Saint-Seine
45 Rue Jeannin Dijon
Côte d'Or, 28. april 1883
D
Dijon, 1. maj 1883
Zvedela sem, da bomo imeli čast imeti vas med nami v Dijonu, zato vas zelo lepo
prosim, da bi mi podarili nekaj minut za pogovor o nadvse pomembni stvari. Vem, da
boste imeli zelo malo časa in da jih veliko prosi za pogovor z vami, kljub temu itn. itn …
Grofica Max De Vesvrosse
E
Dijon, 8. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Zvedel sem, da se boste ustavili v Dijonu. Sem zelo ubog duhovnik in zelo malo vre-
den pred Bogom, vodim pa Ustanovo za mladino in bi zato potreboval blagoslov zanjo
in zase. Zelo lepo vas prosim, da bi prišli blagoslovit naše otroke in našo ustanovo, če
boste prišli v Dijon in se čez nedeljo ustavili v našem mestu. Bil bi vam za večno hvale-
žen. Vi tako zelo ljubite otroke! Tudi jaz bi jih rad zelo ljubil.
Če se ne boste stavili v nedeljo, bi vas, predragi oče, lepo prosil, da bi določili uro, ko
bi lahko prejel blagoslov, ki ga ne boste odrekli duhovniku, ki nima nič dobrega, ki pa
ima samo resnično in odkrito željo, da bi korak za korakom mogel doseči svetost.

37.8 Page 368

▲back to top
368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Oprostite mi, moj oče, in blagoslovite me.
Vaš vedno vdani služabnik
B. Bizouard
kaplan v stolnici
Rue Saint-Philibert 40 Dijon
F
Poiseuil par Verizet
(Saone-et Loire) 22. maj 1883
Velečastiti in preljubi oče don Bosko!
Če bo Bogu po volji, bom imel kmalu srečo, da vas vidim. Neka pobožna in dobrodelna
gospa iz Dijona me je prosila, če bi med vašim prihodnjim postankom v našem mestu
lahko pripeljala k vam svojega sina, da bi mu podelili blagoslov Naše Gospe Pomočnice.
Ta krščanska mati, ki prosi za vaše dragoceno posredovanje pri Mariji Pomočnici, je
gospa de la Vernette de Vallebreuse, sotrudnica vaše ustanove za mladino, ki vam je že
pomagala s svojimi darovi in zlasti s svojimi molitvami.
Ta ljubi otrok, ki naj bi vam ga predstavili, je star 16 let, a je zaradi padca v zgodnji
mladosti umsko zaostal.
Naši Ljubi Gospe Pomočnici je vse mogoče.
In jaz, ubogi vaš otrok, vaš duhovni sin, bi vas tudi za marsikaj prosil.
Živčna bolezen je onemogočila mojo prihodnost in moj poklic in me naredila nespo-
sobnega za obvladovanje sto in sto težav.
Oh, dobro vem, velečastiti in dragi oče don Bosko, da če hočete, lahko rečete: »Zdravi
ste! Vrnite se na delo v moj vinograd.« Služabniku Marije Pomočnice je vse mogoče.
Prejmite itn … itn.
duhovnik Hippolyte Cognet
75. PISMA DON BOSKU MED NJEGOVIM POSTANKOM V DIJONU
A
Montbard (Côt d'or)
27. maj
Moj velečastiti oče!
Ko sem včeraj stopil iz škofijske pisarne, sem imel čast, da sem prejel vaš blagoslov in
slišal iz vaših ust besede, za katere bi rad, da bi veljale zame: Ab illo benedicaris in cujus
honore cremaberis [Naj te blagoslovi tisti, v čigar čast boš zgorel]. Besede, ki ste jih
razložili tako, da ste mi rekli, da ne bom mučenec za vero, temveč krščanske ljubezni.
Veselim se izbire, ki ste jo vi naredili zame: nemalo ustreza želji, ki mi jo je vsadil v
srce Bog že pred časom.
Blagovolite mi, velečastiti oče, s pomočjo vaših gorečih molitev dobiti dušni mir in
popolno uresničitev želje, ki ste jo izrekli zame. Bil bi nadvse srečen, če bi se vam mogel
zahvaliti.
Prav tako se vam zahvaljujem za blagoslov, ki ste ga dali vsej skupnosti. Ta draga
skupnost vam pred Bogom priporoča svoje duhovne in časne potrebe in vas prosi, da
sprejmete majhno miloščino.

37.9 Page 369

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
369
Dovolite mi, da vam priporočim v molitev dva nesrečna in kriva duhovnika, vse člane
svoje družine in zlasti enega svojega brata, ki s svojim slabim vedenjem dela nesrečno
vse naše sorodstvo.
S. Terrode, duhovni voditelj uršulink
B
18. maj 1883
Velečastiti oče!
Ker sem zvedel, da boste v Dijonu nekaj dni, vas prosim za vaše molitve za nekega
težko bolnega mladega človeka, ki umira. Ne želim si toliko njegovega ozdravljenja, saj
je revež, bolan in nesrečen, temveč njegovo spreobrnjenje, milost srečne smrti. Je član
moje družine. Leži bolan v nekem vojaškem okrevališču v Batni, majhnem mestecu v
Alžiriji in ne vem, ali bo imel tolažila svete vere …
Gospodična Emilie Isnard
C
Karmel v Dijonu, 26. maj 1883
Moj velečastiti oče!
S srcem, polnim veselja in upanja, pozdravljamo vaš prihod v naše mesto.
Njegova visokost msgr. škof nam je dal pisno dovoljenje, da smemo uvesti v našo kla-
vzuro vašo veličastnost, da bi blagoslovili našo drago bolnico. Danes zvečer končujemo
devetdnevnico v čast Naše Gospe Marije Pomočnice in me upamo, da vas bo po vašem
zavzemanju uslišala in potolažila.
Prav tako upamo, moj velečastiti oče, da boste uslišali naše želje in boste prihodnjo
nedeljo pri nas darovali sveto daritev. Ta dan je manj primeren za člane tistih župnij, ki
si tudi želijo vaše navzočnosti in vaših uslug.
Naš gospod duhovni voditelj bo imel čast, da vas obišče in prevzame namene za sveto
daritev.
S. Marie de Jesus
R. c. indig
D
Samostan karmeličank
Dijon, 28. maj 1883
Moj velečastiti oče!
Trudim se, da vam pišem, ker moram izraziti vso svojo hvaležnost za vaš včerajšnji
obisk. Zapustil nam je globok vtis milosti in vzbudil veliko željo po svetosti, edini stvari,
ki naj bi si jo želeli na tem svetu.
Nisem še ozdravela. Vse v zaupanju čakamo na uro dobrega Boga.
Nikdar si nisem upala prositi za ozdravljenje, toda ko sem videla, da ga prosite vi, sem
se prepričala, da je to Božja volja.
Bilo bi mi ljubo, če bi imele zaklade, da bi vam jih podarile za vaše veliko delo, toda
me smo uboge v Jezusu Kristusu. Sprejmite dobrohotno dar 700 frankov, ki ga polaga-
mo v vaše roke. To je prvi dar, ki vam ga namenjamo, vendar ne zadnji.

37.10 Page 370

▲back to top
370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Gospod duhovni voditelj vam bo, moj velečastiti oče, izročil 509 frankov iz včerajšnje
nabirke v naši kapeli.
Še za eno uslugo bi vas prosila: da bi se me vsak dan spominjali pred dobrim Bogom,
da bi mogla pred smrtjo opraviti vse svoje naloge, ki sem jih opustila zaradi svojih gre-
hov. V povračilo bom kljub nevrednosti vsak dan prosila Boga, da vam omogoči vso
slavo, ki jo pričakuje od svojega vdanega služabnika.
Bodite tako dobri, moj velespoštovani oče, in me blagoslovite in verjemite v globo-
kem spoštovanju v Jezusu in Mariji vaši ponižni služabnici.
S. Marie de la Trinitè
R.C. nevredna priorka
E
Dijon, ponedeljek, 28. maj 1883
Oče pridigar Marijinega meseca v Dijonu pošilja svoj ponižni dar velečastitemu don
Bosku za njegove ustanove in se priporoča v molitve njemu in njegovi veliki družini.
Pomemben je namen, o katerem vam je govoril včeraj (duhovniško zadoščevalno
delo, škofovsko posvečenje).
Ustanova sv. Filipa Nerija, ki ga on vodi.
Njegova mati in sestra, ki je še vedno bolna, pa resnična Božja služabnica.
Njegov brat mornariški častnik in vsa njegova družina. – Ljudje, ki jim ukazuje. –
Predstojnica benediktink Ste Croix de Poitiersu, ki je še vedno bolna, zelo koristna svoji
skupnosti in velikim ustanovam.
Princesa Czartoryska iz Krakova, močno preizkušena, in prvo obhajilo njene male
hčerke.
Veliko bolnih, grešnikov in grešnic, katerih imena pozna samo Bog.
Njegova eminenca msgr. kardinal-nadškof v Rouenu in msgr. škof v Grenoblu za po-
seben namen.
Končno on sam, s svojo službo, deli, zdravjem, duhovnimi željami v imenu N.G. in
njegove Cerkve, kakor jih pozna dobri Bog.
76. PISMA O DON BOSKOVEM OBISKU V DIJONU
A
Gospa Ferdinand de Buyer je 10. decembra 1883 pisala don Bosku iz Besançona:
Priporočam se vašim svetim molitvam. Imam težave v družini. Moje uboge otroke, ki
so ostali brez očeta, nadlegujejo njihovi strici in mogoče bodo izgubili del svojega pre-
moženja, če bo prišlo do javne dražbe. Zelo sem priporočala to stvar, ko sem imela sre-
čo, da sem vas videla v Dijonu. Prosim, storite, da bodo vaši dečki molili v ta namen …
B
Malzeville, 5. januar 1884
Častiti oče!
Zvest obljubi, ki sem jo dal naši Gospe Pomočnici, da ji bom poklonil 10 % vsega
poviška, ki bi ga dobil od svoje službe računovodje, vam danes pošiljam 10 frankov za
prvi mesec. Prejel sem jih, potem ko sem knjigovodstvo v Dijonu z 200 franki na mesec

38 Pages 371-380

▲back to top

38.1 Page 371

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
371
zamenjal za drugo knjigovodstvo tukaj v Nancyju, ki mi prinaša 300 frankov na mesec,
kar pomeni sto frankov na mesec več in s tem 10 % za Marijo Pomočnico. To se pravi,
da moram do konca leta poslati v vašo blagajno še 110 frankov.
Gospa Lancelin se zahvaljuje naši Gospe Pomočnici za telesno in duševno izboljša-
nje, ki ga čuti po srečanju z našim častitim očetom don Boskom v Dijonu. V znamenje
hvaležnosti pošilja vsoto 5 frankov. Če ji bo mogoče, bo pošiljala vsak mesec to vsoto v
pobožni misli na našo Gospo Pomočnico, ki nama je obema pomagala.
R. Lancelin
5 Rue d'Essey à Malzeville près Nancy (Meurthe et Moselle)
C
Moj velespoštovani oče!
Že velikokrat sem vam želela izraziti globoko žalost, ki jo je vse človeštvo občutilo
ob smrti svetega don Boska. Bil je tako zelo koristen na tem svetu, da smo upali, da ga
bomo mogli še dolgo ohraniti. Toda krona, ki mu jo je pripravil Bog, je klicala po svojem
nosilcu. Bil je tako dober do mene, da vam želim izreči hčerinski spomin nanj. V svojem
srcu obnavljam vse, kar mi je želel povedati. Vem, da njegovo delo ne bo propadlo. Imel
je vero v vas, velečastiti oče, da vam bo Bog posebej stal ob strani. Zato se vsa srca ob-
račajo k vam, velečastiti oče, v spominu na čas, ki smo ga preživeli z vami v Dijonu. To
je zame dragocen spomin, ki ga štejem za resnično blagodat nebes, ki sem jo prejela, ko
je bil pri nas, pod našo streho, ta resnični sv. Vincencij Pavelski. Mi vas, predragi oče, ne
bomo pozabili in vas prosimo, da nas imejte za svoje resnične prijatelje.
Veseli nas misel, da ste vreden naslednik tega velikega Božjega služabnika, in v tem
smislu vam izrekam svoje globoko spoštovanje in se imam za vaše velečastitosti
vdano služabnico.
Sr. Croix Mse de Saint-Seine
Dijon, 10. februar 1888
D
Dijon, 16. februar 1888
Moj velečastiti oče!
Ko se obračam na vas, mi dovolite, da prikličem v spomin našega častitega očeta don
Boska, ki nam je hotel izprositi izredno milost v korist naše snahe Jeanne Le Mire.
Vedno bom ohranila kot enega najdragocenejših spominov dobrote in časti, da sem
se šla zahvalit temu dragemu svetniku v Turin, in upam, da bodo tudi moji otroci in
moji vnuki poromali k njegovemu grobu.
Oprostite mi, moj oče, da vas tako dolgo zadržujem. Prihajam, da vas prosim za vaše
molitve in da pridobite don Boska za pomoč moji nečakinji Thérèse Bernard, ki je imela
srečo, da smo mu jo predstavili. Bil je zelo dober do nje. Njena stara mati, moja sestra,
vam pošilja skromen dar z namenom, da bi izprosila za vnukinjo lep krščanski zakon.
Prepričana sem, da bo naš dragi posrednik med Bogom in njegovimi služabniki ohranil
naklonjenost za tiste, ki se mu priporočajo, in uporabil ves svoj vpliv njim v prid. V tem
primeru bo don Bosko dosegel vse, kar prosimo za to dobro hčerko.
V. Le Mi

38.2 Page 372

▲back to top
372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
77. MILOST MARIJE POMOČNICE
Velečastiti oče!
Sem duhovnik Engrand iz Aira, ki me je pred kratkim ozdravila vaša Gospa Pomočni-
ca. Obljubil sem, da bom, če bom ozdravel, vse svoje mašne miloščine namenil salezi-
janskim ustanovam. Držim svojo obljubo in vam za začetek pošiljam 50 frankov.
Celo mesto Aire se čudi mojemu ozdravljenju. Vsi imajo neizmerno zaupanje v našo
Gospo Pomočnico. Veliko ljudi prosi, da bi jih ji priporočil. To zaupanje je v Airu postalo
tako veliko, da sem prepričan, da nam bo sveta Devica podelila še nove milosti.
Imam čast, da vam poklonim svoje spoštljive pozdrave.
Vaš najponižnejši služabnik v J. K.
duhovnik Engrand
(Salezijanski vestnik, julij 1883)
78. DON BOSKOVO PISMO GOSPE QUISARD
Dobrodelna gospa Quisard!
Bogu bodi hvala v vseh stvareh. Blagovolil nam je nakloniti lepo pripravo vaše hčer-
ke na prvo sveto obhajilo obenem s svetim zakramentom birme. Bogu bodi tisočkrat
hvala.
Kot zahvalo ste nam poslali 650 frankov za cerkev in zavetišče Srca Jezusovega v
Rimu in za uboge dečke. V zahvalo bomo opravili veliko molitev in obhajil po vašem
namenu. In jaz ne bom pozabil obuditi spomina na vas pri sveti maši, da vam bo Bog
izpolnil vse prošnje in zlasti še milost, da vas vse ohrani na poti v nebesa. Te milosti
bomo prejeli s pogostnim svetim obhajilom.
Naj vas Bog blagoslovi in sveta Devica naj vas varuje. Molite tudi za vašega hvaležne-
ga v J. K. vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. junij 1883
P. S.: Pričakujem vaš obisk, da boste pri maši, ki jo bom daroval v cerkvi N.G. Pomočnice.
79. PISMO ŠKOFA BRANDOLINIJA DON BOSKU
Velečastiti in predragi oče!
Pretekla sta že dva meseca, odkar sem se, dragi oče, poslovil od vas po ljubeznivem
blagoslovu in potem ko sem prebival v vašem lepem zavodu. Zapuščal sem vas samo te-
lesno in sem pri vas pustil svoje srce, ki se je gibalo v tako obširnem morju vaše krščanske
ljubezni in bi rado dodalo vsaj kapljico ter začelo biti s srci vaših sinov, ki vas obdajajo.
Ko sem se vrnil na svoj sedež, sem se vam zahvalil po don Durandu, vendar ne vem,
ali je pismo prišlo na naslov in potem tišina. Da, tišina, ker sem pustil svojemu duhu, da
se je umiril, ker je v tišini lažje slišati Boga in sprejeti ustrezna stališča.
Toda potem ko sem v vaši ustanovi občudoval raznovrstno in modro uredbo krščan-
ske ljubezni, ostaja v meni določena želja po celici, ki jo vidim prav med vašimi salezi-
janci, kjer bi, četudi že ostarel, mogel z Božjo pomočjo storiti kaj dobrega za vaše drage
fante. Ta zaustavljena misel, ki ostaja v meni kot hladen odsvit, se mi zdi Božji navdih.
V teh okoliščinah se mi zdi, da ne smem več zamujati, kajti starost hitro napreduje in

38.3 Page 373

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
373
škofovsko breme postaja vedno bolj nevzdržno. Zato sem vložil prošnjo Kristusovemu
namestniku in pričakujem od najvišje dobrote tolikšnega očeta zaželeno osvoboditev.
Opremil sem jo z zdravniškim spričevalom, s priporočilom njegove eminence iz
Canosse in upam, da bom dobil še dodatno priporočilo njegove eminence beneškega
patriarha. Če bi mogel dobiti od vas, predragi oče, še tretje priporočilo, v katerem bi
omenili mojo željo, da bi vstopil v vaše Družbo, menim, da bi imel v rokah vse potrebno
za podelitev te velike usluge.
Prosim vas, da bi ga poslali, ker vem, kako zelo papež ceni priporočila vašega oče-
tovstva.
Še več, ko bi poslal to prošnjo v Vatikan, bi prosil vas in tudi teologa Margottija, da bi
pisala vplivnim rimskim prelatom v mojo korist, da bi multiplicatis intercessoribus [s
povečanim številom posrednikov] bil čim prej uslišan. Recite imenovanemu teologu,
naj mi naredi to uslugo, in ga pozdravite v mojem imenu. Oba pa prosim, da bi molčala,
dokler stvar ne bo dokončno urejena.
Če bi se te moje zlate želje uresničile, vas prosim, da me sprejmete med svoje kakor ka-
terega koli drugega člana. Odložil bom vse škofovske znake, tako da v skupnosti ne bi bilo
nikakršne izrednosti. Prišel bi s služabnikom, ki je že skoraj salezijanec, da bi v letih, ko
bi se pojavile težave, ne bil v breme skupnosti. Prišel bi tudi odličen fant, ki je že opravil
vojaško službo in sedaj študira za duhovnika. Postal bo goreč misijonar. Prišel bi tudi s
svojim tajnikom, če se bo uresničila vaša napoved o njem.22 Je zelo sposoben, dober du-
hovnik, odličen pisatelj in govornik, spreten v italijanskem, latinskem in tudi francoskem
jeziku in študira nemščino. Ima veliko sposobnosti in je navdušen za Božjo stvar.
Kar se tiče mene, ne pričakujte kaj posebnega, ker sem slab, lahko bom spovedoval v
tem svetišču, spodbujal23 vaše fante in zadosti.
Upam, da smo se razumeli, in medtem molimo Gospoda in blaženo Devico z naslo-
vom Auxilium Christianorum, da se bo Božja volja izpolnila v nas.
Prosim vas za majhno znamenje, da najdem svoj mir. Pozdravite profesorje, očete,
konviktovce in jih prosite, da bi molili zame reveža. Memento mei pri svetem oltarju, ko
poln ljubezni in z globokim spoštovanjem podpisujem to pismo.
Ves vaš najvdanejši v Kristusu
Sigismondo, škof
Ceneda, iz škofovskega gradu, 9. avgust 1883
80. NEKA DVORNA DAMA PORTUGALSKE KRALJICE DON RUI
Lizbona C. dos Gaetanos 52,
2. februar 1888
Velečastiti oče!
Pod vtisom žalostne novice, ki sem jo prebrala v enem izmed naših časopisov, prije-
mam za pero, da izrazim svoje sožalje vam, velečastiti oče, ki gotovo občutite izgubo
22 Tajnik je prosil don Boska, da bi mogel kako minuto z njim govoriti, in don Bosko mu je odgovoril:
»Toda vi imate časa, kolikor hočete.« Ko mu je ta odgovarjal, češ da je don Bosko tako močno zapo-
slen, mu je svetnik odgovoril: »Vi imate zadosti časa, ker se bo monsinjor vrnil in vi boste ostali.«
23 Spodbuda v smislu verskega pouka.

38.4 Page 374

▲back to top
374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
velečastitega očeta don Boska in z vami vsi velečastiti očetje vaše ustanove. Verjemite
mi, da globoko sočustvujem z vašo družino z mnogimi nežnimi vezmi.
Vaša žalost je globoka in velika, ker je izguba nepopravljiva. Ali ne bi bila sebičnost, če
bi mu kdo sedaj zavidal delež, ki mu gre med izvoljenimi? Zdi se mi, da se moramo veliko
bolj zatekati k našemu častitemu očetu, kot da bi molili za pokoj njegove duše. Saj nje-
govo življenje ni bilo drugega kot dolga veriga dobrih del, s katerimi si je služil nebesa!?
Vesela sem, da sem imela srečo osebno poznati tega velikega duhovnika, ko sem bila
pri zadnjem obisku naše kraljice v njenem spremstvu. Imela sem srečo spremljati nje-
no veličanstvo Mario Pio v Turin, imela sem dolžnost in veselje, da sem obiskala človeka,
ki sem ga poznala samo iz njegovega slovesa. Vedno se spominjam njegovega dobro-
hotnega izraza in ljubeznivosti, s katero me je sprejemal. Upam, da bo molil pri Bogu
za nas v nebesih.
Računajoč na vašo dobroto vas prosim, da bi mi dali kak majhen, čisto majhen pred-
met, ki je pripadal don Bosku, najsi bo kaka podobica ali svetinjica, ki se je dotakni-
la njegovega telesa, kar bi tudi rada darovala nekemu znanemu duhovniku, ki je zelo
spoštoval našega tako častitljivega in objokovanega očeta.
Vestnik nam bo gotovo poročal o zadnjih trenutkih njegove svete duše. Vedno sem
bila prepričana, da bo don Bosko ozdravel, menila sem, da nam bo naš Gospod omogo-
čil obhajati njegov jubilej, toda dobri Bog je hotel čim prej nagraditi svojega zvestega
služabnika. Naj se zgodi njegova volja! Po don Boskovi obljubi pričakujemo, da bo Por-
tugalska dobila kakega njegovih sinov.
Eugenia Telles Da Gama
81. PIETRO MARIETTI DON BOSKU
Velečastiti in velecenjeni gospod don Janez Bosko!
V tem trenutku sem prejel predlog vaše velečastite in velecenjene uglednosti za spra-
vo in vam sporočam, da se popolnoma strinjam z njo – razen velikih pohval na moj
račun. Upam, da jo bo sprejel tudi velečastiti gospod general, ki ga nisem nikdar ne-
hal spoštovati in ljubiti, in jo tudi izvedel. Menim, da je vaš predlog izraz Božje volje,
zato pa ne da bi ga podrobneje raziskoval, sprejemam in pravim Fiat voluntas Dei in se
zahvaljujem vaši uglednosti, da ste se hoteli ukvarjati s to zadevo kljub tolikerim naj-
različnejšim stvarem, čeprav v večjo Božjo slavo pa vam izpolnijo vsak trenutek dneva,
četudi bi bil dan dvakrat tako dolg: Gospod vam bo to štel v dobro med vašimi brezšte-
vilnimi dobrimi dejanji.
Ko se vam iz srca zahvaljujem, čutim zadovoljstvo, da se morem imenovati vaše vele-
častite in velespoštovane uglednosti najvdanejši in najponižnejši služabnik.
Pietro Marietti
Turin, 14. julij 1883
82. ZDRAVJE GROFA DE CHAMBORDA
Gorica, 27. marec 1883
Gospod in zelo velečastiti oče!
Dogodek zadnjih dni, ki se je pripetil gospodu grofu Chambordu in ki, menim, ne
bo imel težjih posledic, ki pa vsekakor onemogoča gibanje vzvišenega princa, me sili,

38.5 Page 375

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
375
da vas prosim za vaše molitve, s katerimi bi izprosili od Boga skorajšnje in popolno
ozdravljenje vzvišenega bolnika.
Prosim vas, gospod in velečastiti oče, da mi oprostite, ker vas motim v vaših številnih
opravkih. Mislim, da je pomemben namen, zaradi katerega vam pišem to pismo, kajti
sami veste, da je bolj kot drugo potrebno zdravje tistega, ki ga je Bog postavil za branil-
ca upov katoliške Francije.
Sprejmite, gospod in velečastiti oče, nove izraze mojega spoštovanja in upoštevanja.
Vaš nadvse ponižni in ubogljivi služabnik
A. Huet du Pavillon
83. PONUDBA GROFA CHAMBORDA DON BOSKU
Goritz, 10. marec 1883
Gospod in velečastiti oče!
Gospod grof De Chambord mi je naročil, naj vam pošljem prispevek za dobrodelne
ustanove, ki jih vodite. Prosim vas, da mi pošljete točen naslov, da bo pismo s pooblasti-
li prišlo varno na svoje mesto.
V pričakovanju vašega cenjenega odgovora vas prosim, gospod velečastiti oče, da
prejmete izraze mojega globokega spoštovanja.
Vaš ponižni služabnik
A. Huet du Pavillon
Tajnik gospoda grofa De Chamborda
Moj naslov je: Palais Lanthieri Goritz (Illyrie)
84. POROČILO GOSPODA KAPLANA NUNCIJU NA DUNAJU
Frohsdorf, v torek zvečer 17. julij 1883
Gospod!
Preživljali smo dneve pretresov in naporov, kar mi je onemogočilo, da bi poročal vaši
ekscelenci. V soboto je bil rojstni dan gospe (14. julij 1817) in gospod je želel prejeti
sveto obhajilo ob njeni strani. Ona mu pomeni brezmejno varnost in neskončno tolaž-
bo. Skoraj nenehno je ob njegovi strani. Dela mu družbo in moli naprej molitve v itali-
janščini, ki jim pozorno sledi, izkazuje mu ljubeznivosti in gospod ne more biti brez nje.
Ko je kazalo najslabše, ji je zagotavljal, da bo njegova največja žrtev to, da jo bo pustil
samo. Odgovorila mu je, da v tem primeru upa, da ne bo ostala dolgo sama in bo kmalu
prišla za njim. Prepričana je, da bo ozdravel, in skrbi, da tudi sama ne bi zbolela. Sicer
pa jo Bog očitno spremlja in ona sama je pred dnevi izjavila: »Sama sebi se čudim, da
sem v tem trenutku tako močna. Skoraj nisem mogla več hoditi, sedaj pa, ko je mojemu
možu tako hudo, prihajam, odhajam, mu berem naprej, molim z njim molitve, spreje-
mam in odpošiljam toliko naročil in kljub temu se ne čutim utrujeno. Povezanost med
obema vzvišenima zakoncema in potreba, ki jo čutita drug do drugega, je zares občudo-
vanja vredna. To nas spominja na sv. Ludovika, ki je imel s svojo drago ženico v prstanu
zapisano: »Bog, Francija in Margheritte, zunaj tega prstana ni ljubezni.«
V soboto popoldne je prišlo sporočilo, ki je naznanjalo prihod don Boska še isti večer.
Na prvo prošnjo, ki so mu jo izrazili, je odgovoril, da je preveč utrujen od potovanja
po Franciji, da je tudi on sam bolan in da se v takih okoliščinah ne more odpravljati

38.6 Page 376

▲back to top
376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
na pot. Po desetih dnevih je gospod izrazil svoje obžalovanje, ker don Bosko ni prišel.
Zato so odločili, da bodo poslali v Turin tajnika gospoda msgr. Josepha Du Bourga, ki
ga je poznal in spremljal na jugu preteklo leto. Kakor hitro je gospod Du Bourg, ki se
je komaj vrnil iz Frohsdorfa v Pariz, dobil naročilo, se je odpravil v Turin in s svojo
toulonsko zgovornostjo prepričal očeta, ki se ni mogel ustavljati. Še istega večera so se
don Bosko, don Rua in on odpravili na pot. Pričakovali so jih v soboto popoldne, toda
ker so zamudili vlak v Metzu,24 so prišli komaj v nedeljo dopoldne. Monsinjor, ki je že
prejel sveto obhajilo ob pol šestih in bil pri sveti maši, je hotel takoj videti don Boska.
V popoldanskem razgovoru, ko so zvedeli za nehoteno zamudo, je dejal: »Danes zvečer
imamo v hiši še blagoslov.« Toda on je hotel blagoslov prejeti že dopoldne, in ko je oče
odšel, je rekel gospodu Du Bourgu, ki ga je pripeljal: »Glejte, dragi moj, to je šele prvi
don Boskov obisk in že čutim, da me je ozdravil!« Vendar to še ni bilo ozdravljenje,
temveč samo obljuba ozdravljenja. Dobri oče nam je maševal ob sedmih, kot ste storili
vi, ekscelenca, pred dvema letoma, in podelil sveto obhajilo mnogim navzočim, kar vse
je bilo še dodatno spodbudno. Zvečer po pozdravu sem ga prosil, da bi nam povedal
nekaj besed, ker zaradi utrujenosti ni mogel imeti slovesne maše. To je rad storil in
nam v zelo preprostih besedah po očetovsko čestital in nas spodbudil, da bi pogosto
prejemali sveto obhajilo, gojili sinovsko pobožnost do presvete Device in imeli veliko
zaupanje v molitev. Potem nam je obljubil, da na koncu, ko se bomo zahvaljevali Bogu
za prejete blagodati, ne bomo več sami, ker bo tudi monsinjor z nami. Tako naj bi po
njegovem prišlo do ozdravljenja, vendar ne takoj, da ozdravljenja ne bi pripisali njemu,
temveč skupnim molitvam, ki se opravljajo za gospoda. Povedal sem mu, kako se sveti
oče zanima za gospodovo zdravje in kako ste vi že dvakrat poslali vašega tajnika, da je
poročal v Rim sveže in gotove novice. Po slovesni maši je gospod želel sprejeti celotno
osebje hiše. Bil je zelo slab in ni mogel izgovoriti več kot samo nekaj besed za vsakega.
Gospa je sedela ob njegovi postelji, ko so šli vsi mimo in je vsak poljubil gospodu roko.
Bilo je prvič, da je to dovolil. Navzoči so bili gospod grof de Blacas, gospod markiz De
Foresta, obe Grazii, Bon de Raincourt, Général de Charette, grofje d'Audigne, de Monti
(gospod de Chavigni je šel na Dunaj po doktorja Vulpiana, ki je prišel iz Pariza), gospod-
je Huet du Pavillon, Premont, le R. P. Role in jaz. Kot kurat sem prekinil mimohod in
gospod mi je dejal: »Danes bi rad z vami govoril, pa sem preveč utrujen.« Ko je govoril o
don Bosku in njegovem spremljevalcu don Rui, je dejal: »Don Bosko bi rad pokazal, da
ni on, temveč njegov spremljevalec don Rua.« Ker nisem razumel, je ponovil: »Ne dela
on čudežev, temveč njegov spremljevalec. Ta je tudi svetnik.«
Popoldne nas je gospa povabila na kosilo; bilo nas je osemnajst. Sredi kosila v trenut-
ku, ko nihče ni mislil na to (niti gospa tega ni vedela), sta pripeljala v sobano gospoda
dva strežnika. To je bila strela z jasnega neba. Vsi so od presenečenja utihnili. Dobri
princ je hotel pripraviti to presenečenje vsemu služabništvu. Gospa je stekla k njemu
in napila na njegovo zdravje. Vsi so storili isto. Gospod se je zanimal zlasti za don Boska,
nakar je po dveh ali treh minutah šel spet v posteljo. Po tolikem razburjenju bi morala
biti noč zelo burna, vendar ni preveč trpel.
24 Se pravi Mestre. Tako tudi redno piše namesto Du Bourg preprosto Bang.

38.7 Page 377

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
377
Sobota 18. julija. Nadaljujem svojo pripoved, ki jo bom strnil. V ponedeljek zjutraj, na
praznik naše ljube Gospe s Karmelske gore, je gospod želel, da bi don Bosko maševal
v njegovi sobi, kjer je iz njegove roke prejel sveto obhajilo. To je bil vreden sklep de-
vetdnevnice, ki smo jo opravljali v čast lurške matere Božje Marije. Čez dan je bil don
Bosko zaposlen s sprejemanjem ljudi, ki so mu hoteli kaj povedati ali prejeti njegov
blagoslov. Odločeno je bilo, da bo odpotoval naslednji dan (včeraj zjutraj). Njegova nav-
zočnost je bila velika tolažba za gospoda, vendar se ni mogel muditi, ker so njegovi deč-
ki v Turinu potrebovali njegovo navzočnost. Včeraj zjutraj sta nas oba sveta duhovnika
zapustila, potem ko je eden maševal ob pol šestih in drugi ob šestih. Gospod ju je hotel
pred odhodom še videti. Nežno je objel don Boska in se mu zahvalil, da je prišel. Ko je
don Bosko vstopal v kočijo, me je vprašal, kdaj bom prišel v Turin, ker bi me rad imel
pri sebi. Odgovoril sem mu, da bom prišel, ko se bomo šli zahvalit za prejeto milost.
Včeraj je odpotovalo več naših gostov: Général de Charette, gospod de Foresta, gospod
Joseph du Bourg, gospod doktor Vulpian. Ta se bo še danes vrnil z Dunaja. Včeraj ob 9. uri
je bil posvet doktorjev Vulpiana, Droscha in Mayerja. Zdi se, da so se zedinili v diagnozi,
da ne gre za raka niti za rano na želodcu, temveč samo za močno oteklino, močen katar
s hudimi bolečinami. Ker lahko računamo z močno telesno zgradbo gospoda, upamo, da
bo sčasoma ozdravel, če ne bo prišlo do česa drugega. Čez nekaj tednov bo spet lahko
hodil. Možnost, da bi še nekaj tednov ali mesecev trpel, je gospoda prestrašila. Menil je,
da nima zadosti potrpljenja. Raje bi takoj umrl. Čutil je, da potrebuje veliko milosti in zato
veliko molitev. Tako boste lahko nadaljevali vaše molitve vi in gospodje z nunciature in ga
priporočili molitvam njegove svetosti papeža in njegove eminence kardinala Jacobinija.
To noč je gospod kar dobro prestal. Nekoliko je spal, vendar je čutil močne bolečine
v trebuhu. Vsak čas pričakujejo doktorja Vulpiana, ki je odložil svoj odhod za en dan, in
doktorja Mayerja.
Prišli bodo tudi gospodovi vnuki. Že dolgo so prosili, da bi jih sprejel, vendar ni hotel.
Edina izjema je bil princ Orleanski, in to iz razloga, ki sem ga povedal msgr. Amoniju. To
naj bi bil dokaz pred celim svetom, da je iz globine srca odpustil krivice, ki so jih člani
te družine naredili njegovi družini. Prav zato je bil sprejem tako prisrčen, ker gospod ni
hotel odpustiti samo na pol. Vendar v ozadju tega verskega dejanja ni bila nobena poli-
tična misel. Nasprotno, politiko bi celo odstranil, če bi gospod menil, da orleanska stran
skuša izrabiti to srečanje v korist svojega nasledstva na prestolu grofa Pariškega. Orle-
anski princi so se ob tej priložnosti kar dobro izkazali, toda njihovi privrženci in njihovi
časopisi so še vedno revolucionarji iz leta 1830, česar pa gospod ne more odobravati.
To je sicer veliko za eno samo pismo. Prosim vas, monsinjor, da mi oprostite, da sem
vas tako dolgo zadrževal. Vem pa, da vas zanima vse, kar se tiče monsinjorja. Zato sem
hotel, da ste na tekočem z mojimi idejami.
Sprejmite, monsinjor, mojo zahvalo za pismo, ki mi ga je vaša ekscelenca blagovolila
poslati pretekli teden, in za ponovno poslanstvo gospoda Amonija (ki ga prisrčno pozd-
ravljam), ter pozdrave globokega spoštovanja in moje verske vdanosti v N. G. najponiž-
nejšega in najvdanejšega služabnika.
A. Curé
Frohsdorf, torek 17. julij 1883

38.8 Page 378

▲back to top
378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
85. DON BONETTI KARDINALU ALIMONDI
Velespoštovana eminenca!
Imenovanje vaše velespoštovane eminence za turinskega nadškofa, ki je v vseh me-
ščanskih krogih vzbudilo veliko veselje in je salezijancem odprlo srce za najlepše upe,
je prineslo posebno zadoščenje tudi podpisanemu.
Istočasno z imenovanjem vaše eminence na to preslavno stolico sv. Maksima je nje-
gova svetost sveti oče Leon XIII. v svoji veliki dobroti preklical odlok iz prejšnjega leta,
ki mi je kljub modrosti in primernosti povzročal zaradi moje slabosti bolečine, ker me
je v tej nadškofiji in pred mojimi sobrati postavljal v težek položaj iz razlogov, ki vaši
eminenci gotovo niso neznani.
Imam razloge, ki me prepričujejo, da dejanje svetega očeta, ki me je oprostilo tega
bremena in mi vrnilo svobodo opravljanja duhovniških služb v tej nadškofiji, ni bilo
storjeno brez vašega posredovanja in da je sveti oče privolil v to odločitev prepričan,
da bi novi nadškof privolil v to z vsem srcem.
Zaradi tega imam razlog, da se vašega imenovanja veselim bolj kot kateri koli drug
salezijanec in duhovnik turinske škofije. Zato potem ko sem kot urednik Salezijanskega
vestnika spodbudil sotrudnike in sotrudnice, da bi se z don Boskom in njegovimi sino-
vi zahvalili Bogu za tolikšen dar Turinu od njegovega namestnika, izrabljam ugodno
priložnost praznika sv. Kajetana, vašega godovnega dneva, da izrazim vaši eminenci
čustva svojega srca in svoje spoštovanje in občudovanje.
Da, eminenca, iz globine srca se veselim vašega imenovanja za to visoko čast, s katero
vas je odlikoval vrhovni poglavar Cerkve, ko vas je postavil za pastirja enega najbolj
slavnih apostolskih sedežev v Italiji. Čestitam vam, da ste postali pastir izbrane črede
Kristusove Cerkve in stojite na čelu nadškofije, ki je tako zelo ljuba Jezusu v najsve-
tejšem zakramentu in vzvišeni kraljici nebes Devici Mariji. Obenem vam zagotavljam,
da je moje spoštovanje do vaše osebe sorazmerno z vašim neprimerljivim znanjem in
sijajem vaših kreposti. Tako bo tudi ostalo.
V dokaz pristnosti teh mojih čustev se že sedaj prepuščam vašim rokam, eminenca.
Moj glas in moje pero nista kaj dosti vredna, toda pod vodstvom svojega častitega don
Boska ju bom uporabil za lajšanje vaše svete službe. Skupaj s svojimi sobrati salezijanci
bom storil vse, kar bi moglo biti v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš, da bi množil
pobožnost tega ljudstva, ki želi odstraniti vsaj tisto pohujšanje in žalitev Boga, ki je v
Neaplju povzročilo smrt slavnega svetnika, čigar ime ste prejeli pri svetem krstu.
Ko imam prvič čast, da se predstavim vam, vzvišenemu knezu, bi rad stopil pred
vas, kakor to delajo majhni otroci, ko se predstavljajo odličnjakom tega sveta s kakim
darom v roki, pa nimam ničesar, kar bi vas bilo vredno. Vendar pa, zavedajoč se vaše
dobrote, vas zaupno prosim, da bi sprejeli nekaj del izpod mojega peresa. Če bi mogoče
vaše oči milostno pogledale na te strani, vas prosim, da ne bi iskali v njih razgledanosti
in sloga, ki odlikujeta vaše nesmrtne spise, temveč samo željo, da bi storil kaj dobrega
kaki duši, kar bi zagotovilo varstvo svetnikov in zlasti še čudovito usmiljenje presvete-
ga Srca Jezusovega.
Da ne bom preveč utrujal vaše eminence, končujem, vendar vam prej iz nebes želim
vso srečo. Zelo si želim, da bi mogel čim prej poklekniti k vašim nogam in prejeti pas-

38.9 Page 379

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
379
tirski blagoslov in kakor nekoč iz ust Božjega zveličarja iz vaših ust besede, ki dajejo
luč in spodbudo.
Sklonjen za poljub vašega svetega purpurja imam visoko čast, da se v globokem spo-
štovanju imenujem najvdanejši in najposlušnejši sin.
duh. Giovanni Bonetti
salezijanec
Turin, 5. avgust 1883
86. DON BONETTIJEVA PROŠNJA KARDINALU NINI
Prevzvišena eminenca!
Danes mineva leto dni, odkar je bila podpisana sprava med pokojnim msgr. Loren-
zem Gastaldijem, turinskim nadškofom, in salezijansko družbo. S tem je v smislu III.
člena tega dogovora pretekel čas moje popolne oddaljitve iz mesta Chierija, kamor me
je iz dušnopastirskih razlogov poslal moj predstojnik don Janez Bosko.
Ko mi je vaša eminenca lansko leto prav v teh dneh sporočila imenovano spravo, ki so
jo podpisali po želji njegove svetosti predstavniki obeh strani, ste bili tako dobri, da ste
glede mene napisali: »Don Bonettijeva krepost ne bo utrpela škode, če naj se odpove
za eno leto Chierija.« Da, eminenca, moja čednost, čeprav zelo slabotna, ni odpovedala,
ker jo je podpirala Božja milost in želja, da bi ugodil svetemu očetu, ki je menil, da mu
bo na tak način uspelo odpraviti nasprotovanje in vzpostaviti resničen mir med gos-
podarjem nadškofije in nami. V potrpežljivosti me je potrdil tudi don Boskov zgled in
upanje, da bo z mojo žrtvijo pomiril duha pokojnega prelata, kar bi, kakor je obljubljal
nadškof, bilo v večjo korist za Cerkev in za rešenje duš.
Modre odredbe njegove svetosti, ki jo je vodila želja po združenju in slogi duhov vseh
njegovih z namenom, da bi se ustavljali in uspešno borili proti sovražnikom Cerkve in
Boga, niso prinesle vseh zaželenih sadov. Vaša eminenca se spominja spisov nasprotne
strani, ki je hotela prikazati obsodbo, kot da bi jo izrekel sveti oče proti don Bosku in
don Bonettiju kot krivima prestopkov in bi ju tako očrnili pred ljudstvom. Spominjate
se tudi, da je Cerkev zavrnila odobritve mesečne izdaje Knjižnice italijanske mladine in
s tem povzročila, da bi naročniki začeli dvomiti o njej. Spominjate se sramote, ki jo je
naredil s tem, da je zapretil z izobčenjem duhovnikom, ki bi delili knjižico Jezus Kristus
naš Bog in naš kralj s pripombo Znamenje opravljene velikonočne dolžnosti. Prav tako
veste za pisma, ki jih je nadškof pred svojo smrtjo pisal v Lyon in Pariz, da bi odvrnil
dobrohotnost cerkvene oblasti od ubogega don Boska, ki je imel namen iti tja. Naj bo že
kakor koli, mi se veselimo, da nismo ovirali izpolnitve hotenja svetega očeta. In dobri
Bog nas ni zapustil, kajti on ščiti in ima rad tiste, ki ubogajo njegovega namestnika na
zemlji.
Sedaj bi rad prosil vašo eminenco za uslugo. Vi veste, da so zato, da bi čim bolj zado-
voljili pokojnega nadškofa, v imenovanem členu sprave odredili ne le mojo enoletno
izključitev iz Chierija, temveč da se omejuje moja navzočnost na določene priložnosti
tudi po izteku tega časa. Ta zadnja odredba me postavlja v manjvreden položaj ne samo
pred mojimi sobrati, temveč tudi pred katerim koli škofijskim duhovnikom, kajti med
nami sme kateri koli duhovnik, ki ima redna dovoljenja za spovedovanje in pridiganje,
brez nadaljnjega stopiti v to mesto kakor tudi v kateri koli kraj nadškofije ter ob vsa-

38.10 Page 380

▲back to top
380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
kem času in v kateri koli okoliščini opravljati dušnopastirske naloge. Nasprotno pa jaz
v moči tega člena ne morem storiti vsega tega in moram omejiti svojo vrnitev na do-
ločene priložnosti. Najsi ga že kdorkoli še tako milo razlaga, je to vendarle težka obre-
menitev mene in mojega predstojnika, ki ima s tem vezane roke, da ne more uporabiti
svojega podrejenega za službo, ki bi mu jo lahko določil, z druge strani pa je to kazen
tudi zame, ker pomeni določilo, ki velja samo za krivce. Dokler je živel msgr. nadškof,
v korist katerega je bil izdan ta člen, je bilo to upravičeno, kakor je po pametni zamisli
svetega očeta celotna sprava služila temu namenu. Toda sedaj, ko je Bog v svoji nepred-
vidljivih sklepih poklical k sebi imenovanega prelata, takega razloga (razen če so za to
boljši razlogi) ni več.
Zato ponižno prosim vašo eminenco, da bi bili tako dobri in bi v tem smislu govorili s
svetim očetom in ga v njegovi vzvišeni dobroti prosili, da bi me postavil v položaj, ki sem
ga imel pred to neprijetno zadevo. To milost prosim zlasti iz dveh razlogov. Najprej zato,
da bo jasno razpoznati, da imenovana sprava ni bila niti obsodba niti kazen, temveč samo
odredba, kakor vaša eminenca dobro pozna dobrohotne namene svetega očeta in kakor
se je večkrat izrazil v tej zadevi, in tako sodobniki kakor naši zanamci ne bodo izvajali
sklepov, ki so nasprotni resnici. Na drugem mestu prosim za to milost, da čast mojega du-
hovništva in redovništva naj v prihodnje dobi potrebno zadoščenje, kajti v moči glavnih
trditev nasprotne strani je ubogi pisec še vedno obsojen in kaznovan. Tako prepričanje in
te glasove potrjuje dejstvo, da že 5 let ne smem v Chieri. To pa je onemogočalo in še se-
daj onemogoča v moj prid izrečeno odredbo svete kongregacije z dne 28. januarja 1882.
Danes je bolj kot kdaj prej potrebno, da duhovnik, ki želi delati dobro med ljudstvom, ni
samo sine macula [brez madeža] pred Bogom, temveč se tak pokaže tudi pred ljudmi;
potrebno je Testimonium habere bonum ab iis qui foris sunt [imeti dobro pričevanje tistih,
ki so zunaj], kot pravi sv. Pavel svojemu Timoteju. Ali kakor isti apostol piše svojim v Ko-
rintu: Providemus bona non solum coram Deo, sed etiam coram hominibus [Poskrbimo za
dobro ime ne samo pred Bogom, temveč tudi pred ljudmi].
Žal mi je, da vam za odobritev te usluge ne morem navesti svojih zaslug. Zato se pre-
puščam samo dobroti svetega očeta in učinkovitosti posredovanja vaše eminence. Da
bi njegova svetost hotela dvigniti svoj pogled na moj položaj, na štiri leta trpljenja za-
radi suspenza, na odlok Svete kongregacije, ki ni našel na meni nobene krivde, zaradi
katere naj bi bil prejel kazen, in na pripravljenost, s katero sta se don Bosko in ponižni
prosilec podvrgla v želji, da bi izpolnila spravo in da ne bi zavrnila prošnje tega ubogega
duhovnika, ki je v 19 letih svojega duhovništva z vodstvom malih semenišč, s svojim
pridiganjem, pisanjem, širjenjem raznih del ni imel pred seboj drugega cilja kot večjo
Božjo slavo, obrambo Cerkve in njenega vidnega poglavarja.
Vaša eminenca bi mogoče lahko pripomnila: počakajmo na novega nadškofa. Dovo-
lite mi, da v popolni ponižnosti dodam še dve pripombi. Kateri koli škof, ki nam ga bo
premodri papež hotel dati, bo bolj ali manj neuveden v vso neljubo zadevo svojega
predhodnika in bi se moral zato, da bi lahko sploh kaj odredil na osnovi spoznanja
vzrokov seznaniti z dolgo in neljubo zgodbo. Medtem bi spet preteklo ne vem koliko
časa. Zato mislim, da bi njegova svetost in vaša eminenca, ki poznata celo zadevo, lahko
rešila problem z nekaj besedami in tako prihranila veliko časa. Poleg tega bi lahko novi

39 Pages 381-390

▲back to top

39.1 Page 381

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
381
nadškof vedno odgovoril: »Ne zdi se mi primerno, da bi odpravljal to, kar je določil moj
predhodnik.« Zato je zelo verjetno, da bi pustil stvari, kakor so, in bi tako nekaj, kar
je bilo samo začasna odredba o nepomembni zadevi, postala trajen odlok in storjeno
dejstvo v škodo ubogega duhovnika, ki si nikdar ni zaslužil take kazni.
Toda o tem sem že veliko govoril in ni treba kaj več. Da bi prepričal dušo vaše emi-
nence, da bi se zavzeli za stvar, ki ni brez posledic za večjo Božjo slavo in za dobro duš.
Omenil sem novega nadškofa. Preden bom sklenil to pisanje, bi rad povedal vaši emi-
nenci, da ga nestrpno pričakujem. Živo nas zanima in zares prosimo dobrega Boga, da
bi nam poslal koga iuxta cor suum [po svojem srcu]. Tak pa bo, če bo pri vodstvu nad-
škofije imel oporo pri uredbi študija, imel pri vodstvu duhovnikov oči uprte v Vatikan
in mu bo v čast, da hodi po stopinjah svetega očeta. Na žalost smo v teh letih pogosto
slišali, da je treba papeža poslušati samo, ko govori kot vseobči učitelj, slišali smo ne-
obvladane obsodbe rimskih kongregacij, slišali smo v semeniških sobanah ter na za-
sebnih in javnih zborovanjih duhovnikov, tako mladih kakor starih, izrekati trditve, ki
dišijo po janzenizmu, febronianizmu in liberalizmu. In od tod prihaja nemalo zla.
Toda z veliko povezanostjo škofov s Svetim sedežem, s tako čudovitim zgledom vda-
nosti, ki ga daje večina duhovnikov vseh italijanskih škofij, celo vsega sveta, s toliko
sredstvi, s katerimi lahko spoznamo ne samo voljo temveč tudi želje vrhovnega gla-
varja Cerkve, bo tudi med nami prenehalo vsako zlo, če bo naš bodoči pastir papeški in
ne dvorski v pravem pomenu besede in se tako v zasebnem življenju kakor v javnosti
ne bo bal sedeža sv. Petra, ki meče senco na sedež sv. Maksima, kakor se to na žalost
dogaja med nami. Če bo potem tej popolni predanosti apostolskemu sedežu dodal še
očetovsko srce in bo dobrohoten zaščitnik redovnih družb, se bo ta nadškofija rešila.
Da si bo pridobil srca vseh, mu ne bo treba storiti drugo kot to, kar tridentinski cerkve-
ni zbor zabičuje škofom: Ut se pastores non percussores esse meminerint, cum saepe plus
agal benevolentia quam austeritas, plus exhortatio quam minatio, plus charitas quam
potestas [Zavedajo naj se, da so pastirji in ne pretepači, zato naj več storijo z dobroto
kot strogostjo, bolj s spodbujanjem kot s pretnjami, več z ljubeznijo kot z oblastjo].
Vse to je bilo zadnje čase postavljeno na glavo. Zato toliko nezadovoljstva, nevšečnos-
ti, prelomov, zagrenjenosti in pravd. Če bo novi nadškof spremenil način ravnanja in bo
imel srce za vse, se bodo uresničile besede glavarja pastirjev: Beati mites, quoniam ipsi
possidebunt terram [Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli].
Oprostite mi, eminenca, da sem zlorabil vašo potrpežljivost. V upanju na to odpuščanje
kakor tudi na uslišanje zaprošenega prosim Boga, da razlije nad vas zaklade nebeških
milosti. Priporočam se vašim molitvam, in medtem ko se priklanjam k poljubu vašega
svetega purpurja, imam visoko čast, da se smem v globokem spoštovanju in nenehni hva-
ležnosti imenovati vaše prevzvišene eminence najponižnejši in najvdanejši sin.
duh. Giovanni Bonetti
Turin, 16. junij 1883
87. KARDINAL ALIMONDA DON BONETTIJU
Velespoštovani gospod!
Vaše ljubeznivo pismo terja moj ljubezniv odgovor in zahvalo. Zato se vam torej iz srca
zahvaljujem za voščila in čestitke za moj god. Zahvaljujem se vam za ljubeznive knjižice,

39.2 Page 382

▲back to top
382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
ki ste mi jih podarili. Svoje srce in svojega duha ste posvetili Cerkvi, zlasti Cerkvi v Turinu.
S tem se popolnoma strinjam. Iztrebimo iz ljudstva pohujšanje, preklinjevanje, žalitve
Boga. Vse to so naloge gorečega duhovnika. Zahvaljujem se vam za lepe upe, ki ste mi jih
vzbudili z vašim pismom. Pravite, da Jezus v najsvetejšem zakramentu in vzvišena Kra-
ljica nebes močno ljubita Turin. Jezus in Marija! Naj mi obadva pomagata voditi tako po-
membno škofijo, naj mi pomagata držati kvišku moje slabotne roke zaradi pomanjkanja
kreposti in znanja in visoke starosti. Moliva skupaj, dragi duhovnik, da ne bom brezdel-
ni pastir in da moje črede zaradi nesposobnosti pastirja ne bodo ostale brez zveličavne
paše. V tem se priporočam vaši uglednosti in upam na vašo podporo.
Želim vam vse najboljše iz neba in se vam iz vsega srca priporočam in se imam za
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Kardinal Alimonda
Rim, 18. avgust 1883
(Lastnoročni pripis.) Spoštljive pozdrave vašemu odličnemu predstojniku don Jane-
zu Bosku.
88. PISMO DON MILANESIA NAMUNCURÁJU25
Roca, 20. april 1883
Moj spoštovani gospod Namancurá!
Po odposlancih, ki ste mi jih poslali v to trdnjavo, ste sporočili, da bi se dogovorili o
miru z vojaškim poveljstvom, potem ko ste se odločili, da se boste podvrgli argentin-
ski vladi. Pridite sem brez strahu in v zaupanju mojim besedam. Tukaj vas bodo lepo
sprejeli. Zagotovim vam lahko, da vam bo šla argentinska vlada v vsem na roko in ne bo
skušala storiti kaj žalega.
S tem da se rade volje podredite, si boste pridobili naklonjenost naše vlade, prepre-
čili boste prelivanje krvi, revščino in tisoč drugih nesreč in si boste zagotovili mir in
zadovoljstvo zase, za vašo družino in za vaše pleme. Istočasno boste nam misijonarjem
prihranili napor pri poučevanju in krščevanju. Kar se tiče materialnega življenja, boste
hitreje stopili na pot civilizacije in napredka. Želim, da nasveti, ki vam jih dajem, ne bi
bili zaman, in v želji, da bi vas videl kmalu podrejenega argentinski vojski, vas iz vsega
srca pozdravljam.
Vaš odkritosrčni prijatelj
Domingo Milanesio
salezijanski misijonar
89. PROVIKARIAT IN APOSTOLSKA PREFEKTURA V JUŽNI AMERIKI
A
Ustanovitev provikariata
Leon XIII.
Ad futuram rei memoriam. Ad fovendam vel magis et provehendam sacram missio-
nem Patagoniae, cuius curam laboresque iam pridem Sodales Congregationis Salesia-
25 Pismo je objavil don Tavella v Las Misiones Salesianas de la Pampas [Salezijanski misijoni v Pam-
pi], B. A. Talleres gráficos Argentines, 1924, str. 191. Menimo, da pismo potrjujejo podatki don
Milanesia.

39.3 Page 383

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
383
nae susceperunt, postulatum est a dilecto filio Joanne Bosco memoratae Congregati-
onis Auctore et Antistite Summo, ut in Septentrionali¡ Patagoniae regione Vicariatus
Apostolicus erigatur. De sacrarum missionum bono et Incremento ex officio Supremi
Apostolatus, quo in Ecelesia Dei fungimur, Nos vehementer solliciti Veneralibus Fra-
tribus Nostris S. R. E. Cardinalibus Catholicae propagandae Fidei praepositis huiusce
rei examen commisimus. Itaque pensatis hac de re omnibus accurateque consideratis
de eorundem Venerabilium Fratrum Nostrorum consilio huiusmodi postulato annu-
endum existimavimus. Nos igitur Apostolica auctoritate Nostra harum litterarum vi
in Septentrionali supradictae regionis parte Vicariatum Apostolicum erigimus atque
erectum declaramus, ea lege ut in ipso comprehendatur etiam pars centralis Pata-
goniae, quae nondum explorata est. Huiusce autem Vicariatus Apostolici Patagoniae
Septentrionalis limites esse volumus ad Orientem mare Atlanticum, ad Occidentem
Montes, qui vulgari¡ nomine « Les Cordiglieres » appellantur, ad Austrum populos,
qui dicuntur Pampas, ad meridiem Patagoniam centralem, Háec volumus atque decer
nimus in contrarium facientibus quamvis speciali atque individua mentione ac dcro-
gatione dignis non obstantibus quibuscumque. Datum Romae apud S. Pcetrum subo
Arsnnulo Piscatoris die XVI Novembris MDCCCLXXXIII. Pontificatus Nostri Anno sexto.
Pro D.mo Card. Mertel
A. Trinchieri Subst.
B
Breve za imenovanje Cagliera
Leo pp. XIII.
Dilecte fili, salutem et apostolicam benedictionem. Quum de consilio etiam Vene-
rabilium Fratrum Nostrorum S. R. E. Cardinalium Congregationis propagandae fidei
praepositorum in bonum prosperitatemque sacrae missionis Patagoniae in parte
Septentrionali eiusdem Patagoniae Vicariatum Apostolicum erexerimus adiecta lege,
ut in eodem comprehendatur Patagonia, Centralis nondum explorata, cum iisdem Ve-
nerabilibus Pratribus Nostris egimus de praeficienda eidem Vicariatui persona, quae
huiusmodi munere scite naviterque ad scmpiternam illorum populorum salutem ac
religionis incrementum perfungi possit. Post maturam deliberationem, suffragantibus
quoque memoratis Venerabilibus Fratribus Nostris, tibi, dilecte fili, qui pietate, dotri-
na, prudentia et propagandi Christiani nominis studio apud Nos commendaris, hu-
iusmodi munus demandandum censuimus. Peculiari te, igítur benevolentia prosequi
volentes, et a quibusvis excommunicationis et interdicti aliisque ecclesiasticis senten-
tiis, censuris et pocnis quovis modo vel quovis de causa latis, si quas forte incurreris,
huius tantum rei gratia absolventes atque absolutum fore censentes Apostolica aucto-
ritate Nostra harum litterarum vi te novi huius Vicariatus Apostolici per Nos erecti
in Septenptrionali Patagoniae parte cui adiectam vólumus Patagoniam Centralem ad
Nostrum et Sanctae Sedis Apostolicae beneplacitum pro Vicarium cum facultate con-
firmarsdi subdelegabili eligimus, instituimus et rcnuntiamus, tibique omnes et sin-
gulas, quae huiusmodi muneris propriae sunt, concedimus et impertimus facultates.
Universo propterea clero et populo novi huius Vicariatus praecipimus et mandamus,
ut te in pro Vicarium Apostolicum recipiant et admittant, tibique faveant, praesto sint

39.4 Page 384

▲back to top
384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
et pareant, plenamque reverentiam exhibeant. In contrarium facientibus licet speciali
atque individua mentione ac derogatione dignis non obstantibus qu buscumque. Da-
tum Romae apud S. Pctrum sub Arsnulo Piscatoris die XX Novembris MDCCCLXXXIII
Pontificatus Nostri Anno sexto.
Pro D.mo Card. Mertel.
A. Trinchieri Substit.
C
Apostolska prefektura in apostolski prefekt
DECRETUM.
Cum ad Catholicae Fidei propagationem in Patagoniae regionibus expedire visum fu-
crit Sacro Consilio Christiano nomini propagando praeposito, ut Apostolica Paefectura
ibidem erigeretur, E.mi ac Rev.mi Patres eiusdem Sacri consilii in Generali Conventu
habito die 27 Augusti 1883 censuerunt statueruntque, ut praedicta Prefectura in par-
te Meridionali Patagoniae erigeretur, quae insulas Malvinianas ac insulas circa sinum
Magellanum existentes comprehendat. Huius tamen Praefecturae limites determinari
in praesens non possunt, cum Regio illa adhuc explorata non sit in omnibus partibus.
Quam quidem in rem E.mi ac Rev.mi Patres praesens edi Decretum mandarunt.
Datum Romae en Aedib. S. Congregationis de Propaganda Fide die 16 Novembris 1883.
+ Ioannes Card. Simeoni Praefectus
D. Archiep.us Tyren. Secretavius.
90. DON VESPIGNANIJEVO PISMO DON BOSKU
San Carlos, 6. julij 1883
Velečastiti in predragi oče!
Naš dragi inšpektor ima zavidanja vredno srečo, da se predstavi vam, najčastitljivejši
vseh očetov, in vam prinaša s seboj vsa naša srca, da jih, da se tako izrazim, razpostavi
pred vami in vam pove, da mi, ki smo tako daleč od njegove drage osebe, ostajamo
vedno najvdanejši sinovi in ne moremo niti za trenutek pozabiti na vas. Mi smo z vami
v Turinu, mi smo vas večkrat spremljali v Rim, smo vas slovesno pozdravili v Franciji
in Parizu in tisočkrat na dan dajemo hvalo Gospodu, ki vas nam je dal za očeta. O da bi
bili zares vredni sinovi! Že nekaj časa mi Jezus po priprošnji Marije vžiga željo, in to je
tudi glavni razlog, da vas prosim za poseben blagoslov in vam pišem to pismo. Rad bi
postal dober salezijanec, rad bi imel vašega duha, kolikor mi to dopuščajo moje sposob-
nosti, hočem živeti in umreti za našo drago mater Družbo. V ta namen se darujem kot
žrtev, združen z Jezusom za dobro mladine na splošno, zlasti pa še za tiste, ki nam jih
izroča Božja previdnost, da jim pomagamo, da se zveličajo. Prizadeval si bom, da bom
posnemal vašega duha krščanske ljubezni in ljubeznivosti, tako da bom premagoval
vse težave narave, navad in predsodke sebičnosti, ki jih ni malo. Vse to obljubljam v
vaše roke, moj velečastiti oče, pred ljubeznivim Jezusovim Srcem, pred presveto Marijo
Pomočnico, kakor sem že nekoč v vaše roke položil svoje zaobljube, ki jih sedaj s tem
sklepom obnavljam. Edina želja mojega srca je, da bi me vi, ko boste brali to pismo, da-
rovali z enim svojih plamenečih čustev Jezusu in Mariji, da bi onadva blagoslovila mojo
voljo, moje sposobnosti in vse moje napore ter mi s svojo pomočjo pomagala izpolniti

39.5 Page 385

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
385
to, kar vam sedaj obljubljam. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem, da ste nam posta-
vili za predstojnika velečastitega očeta Costamagno, ki nam tako zelo pomaga, in da si
pridobimo salezijanskega duha, ki ga vsega preveva. Upajmo, da se bo kmalu vrnil poln
prijetnih vtisov, ki jih bo nanj naredila vaša navzočnost in pogovor z vami, in nam dal
novih pobud in novega življenja, da bomo vedno bolj odločno stopali po poti, ki ste nam
jo nakazali vi, naš dobri oče.
Kakor vi sedaj vidite naša srca v srcu našega inšpektorja, tako bomo mi ob njegovi
vrnitvi videli v njegovem srcu nekaj vašega srca, ki ga imamo tako radi. O da bi nam
Gospod kmalu podelil to veliko srečo! Za zdaj vam z največjim spoštovanjem in ljubez-
nijo poljubljam vašo sveto roko, ki mi je storila toliko dobrega in mi izkazuje še sedaj,
in prosim za vso to našo skupnost vaš sveti blagoslov.
najvdanejši in ljubeznivi sin v J. K.
duh. Giuseppe Vespignani, salezijanec
P. S.: Do sedaj sem vam govoril samo o sebi, sedaj vam bom govoril o naših novincih,
ki nam jih je podaril Gospod, da jih negujemo. Sedaj po prazniku Marije pomočnice
smo vstopili v novo obdobje: imamo lastno spalnico, kapelo, posvečeno sv. Frančišku
Saleškemu, katerega ime nosi tudi tukajšnji oratorij, lastno dvorišče in vrt. Opravljamo
posebej vse pobožne vaje s tedenskimi konferencami. Vsak večer pripravljamo in be-
remo točke premišljevanja, oddajamo poročila ter uspešno uvajamo novince v salezi-
janskega duha in polagamo vanje svoje upe. Veliko drugega vam bo povedal osebno naš
inšpektor in vam bo v tolažbo. Mi vsi se podpisujemo z namenom, da bi vsakemu dali
poseben blagoslov in nas pritisnili na vaše očetovsko srce, da nas skupaj s seboj, oče-
tom očetov, darujete pastirju pastirjev Jezusu in njegovi blaženi materi Mariji, katere
pokorni in ljubeči sinovi smo:
Klerik Comollo ALFREDO. – Manuel MONTALDO študent – Enrique REZZONICO ro-
kodelec – Josè BREGANTE študent – Juan OTAMENDI študent – Biglietto CRISTOBAL
študent – Antonio SARDI – Manuel ARÉVALO študent – Solares SANTIAGO študent –
Juan Berizzo Mariano ARAOZ rokodelec – Luis CASTIGLIA – Ramon PICO rokodelec
– José TAHS – Giuseppe VESPIGNANI novinec novincev
91. OKROŽNICA ZAHVALE
A
Dobrohotni gospod!
Z globoko hvaležnostjo sem prejel vaš velikodušni dar, ki ste ga v svoji veliki krščan-
ski ljubezni hoteli pokloniti našim misijonarjem. Dne 10. novembra bodo odpotovali v
Patagonijo, vendar tudi iz tistih daljnih pokrajin ne bodo pozabili klicati Božji blagoslov
na vas, na vaše sorodnike in prijatelje.
Isto prošnjo ponavljam tudi jaz s svojimi sirotami, ki nam jih je Božja previdnost ho-
tela usmeriti v naše zavode.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri trdem zdravju in imejte v J. K. za najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1883

39.6 Page 386

▲back to top
386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
B
Gospod!
Z globoko hvaležnostjo sem prejel vaš velikodušni dar za naše misijonarje.
Oni so že molili za vas ter mi in naši dečki bomo nadaljevali molitve vsak dan pri
oltarju naše Gospe Pomočnice po vašem namenu za vse telesne in duhovne blagodati.
Naj vas Bog blagoslovi in naj vas sveta Devica vedno varuje. Molite tudi za nas, ki se
izpovedujemo v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1883
92. PISMO DON CAGLIERA DON RUI
Dragi don Rua!
Naši dragi bratje in sestre so odšli. Veličastni parnik Béarn jih je skril našim žalostnim
in solznim očem, ko nam je srce močno utripalo in so naše ustnice ostale neme.
V Nizzi Monferrato so naše sestre prejemale blagoslov od Gospoda, medtem ko so
salezijanci prejemali v Genovi nadvse prisrčen pozdrav našega novega nadškofa kar-
dinala Alimonde.
Razdeljeni v dve skupini smo odšli na ne kratko pot od Sampierdarene do Marseilla,
kjer sta se od nas nežno poslovila don Belmonte in don Albera.
Med potjo bi radi pozdravili velike delavce don Ronchaila v Nici in don Perrota v Tou-
lonu, ker pa nista bila pravočasno obveščena, smo se mi napotili k njima.
Prihitel pa je v Marseille zelo majhen in zelo uren don Perrot, ki je vodji skupine izro-
čil nabirko svojega področja, 300 lir.
Don Albera ni mogel misijonarjev bolj presenetiti kot z izvedbo lepe večerne pred-
stave.
Slovesne pete sklepnice, ki so jih izvedli dečki, ganljiv nagovor, blagoslov z Najsvetej-
šim s tisoči prižganih lučk ob čudovito osvetljenem oltarju so vse globoko pretresli in
vse je izzvenelo v popolnem sakralnem in verskem ozračju.
Gospa Jaques v vlogi matere naših sester je bila globoko ganjena. Don Costamagni je
izročila 100 frankov in nas danes zjutraj pospremila na krov ladje. Njo smo izkoristili,
da je kapitan, odločen, ustrežljiv in olikan gospod, ustregel nekaterim željam naših se-
ster. Njegova dobrohotnost je šla tako daleč, da je svojo osebno sobo odstopil za opra-
vljanje svete maše, on sam pa se je preselil v navadno kabino.
Ladijska družba je ustregla želji, da bomo plačali prevoz, kadar in kjer bi nam bilo
bolj ugodno.26 Naj živi torej Marija Pomočnica, ki je očitno bedela nad to našo ameriško
odpravo, ki je bila med najbolj bleščečimi najbolj bleščeča!
Danes sem si ogledal novo vilo, ki pripada hiši v Marseillu: lepa, izredno lepa! Ste-
ze vrtov, travniki, njive in vinogradi ob gozdu, ki meri 20 in več hektarjev. Vse skupaj
skoraj zastonj, čisto v smislu don Boskovih sanj. Zelo blizu Marseilla odlično služi za
noviciat.27
26 Nadškof v Buenos Airesu je 10. avgusta pisal don Bosku: »Ker sem prejel lep dar za naše misijone
in ga ne morem nikomur bolje dati v uporabo kot vam, da ga uporabite za potovanje misijonarjev,
ki naj privede nazaj Costamagno, sem ga izročil don Vespignaniju, ki ga bo izročil vam.«
27 Govori o Domu Previdnosti, ki je namenjen noviciatu.

39.7 Page 387

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
387
V petek odpotujem v Saint-Cyr, se ustavim v La Navarru, Nici, Bordigheri, Alassiu in
bom v Turinu prihodnji teden.
Najvdanejši
don Cagliero
Marseille, 14. 11. 1883
93. OPAT MOIGNO DON BOSKU
Moj velečastiti in dobri oče!
Gospa Laffitte, naša nadvse vdana ameriška občudovalka, bo jutri zjutraj odpotovala
v Turin vsa srečna, da se more odzvati vašemu povabilu. Oh, da bi tudi jaz mogel biti
deležen njene sreče. Priporočam vam jo in zlasti še zadevo, ki jo je Bog položil v njene
roke. Pisma, ki vam jih bo predložila, vas bodo, tako upam, prepričala, da boste sprejeli
francosko župnijo v Bostonu. Sedanji župnik msgr. Boulard bi rad postal salezijanec.
Oh, storite za novo Francijo ta velikodušni napor!
Gospa Laffitte bo torej prišla naravnost v Oratorij. Potem si bo morala izbrati sta-
novanje. Za vsak primer sem ji dal majhno navodilo po našem sobratu in prijatelju
gospodu Faàju di Bruno.
Klečim pred vašimi nogami in jih poljubljam in vas prosim za očetovski blagoslov.
Vaš ponižni in vdani sodelavec
duhovnik J. Moigne S.J.
Chanoine de Saint-Denis,
salezijanski sotrudnik
12 août Ste Claire
P. S.: In Bordoški knez? Molite, molite zanj.28
94. PISMO MLADENIČA NASSÒJA DON BOSKU
Predragi oče!
Kako prijeten je bil za moje srce začetek tega zaželenega dne! Kakor si mornar želi
pristanišče, kakor romar hrepeni, da bo prišel na cilj svojega potovanja, kakor popotnik
v presušeni vroči pustinji želi čim prej priti do studenca, kjer bi si pogasil žejo, tako sem
si jaz želel in hrepenel po tem dnevu, ko mi je bilo dano, da odprem svoje srce in dam
duška svojim čustvom vam, predragi oče, ki si toliko prizadevate za časno in duhovno
dobro moje duše. V svojem srcu čutim obilico čustev. Kako naj jih izrazim? Ne, jezik
nima izraza za čustva srca, nima besed zanje. Samo srce očeta more razumeti čustva
svojega sina. Torej samo vi, ljubeči oče, popolnoma poznate, kaj bi rad storil in kaj vse
bi storil za vas. Da, predobri oče, vi ste mi izkazali neizmerne in brezštevilne blagodati!
Kako naj vam povrnem toliko ljubezen, ki ste jo pokazali v tolikerih uslugah? Jaz sem
reven, nimam nič in ničesar ne zmorem. Toda vedno sem in bom dvigal goreče molitve,
zlasti še na ta dan sv. Janeza, čigar ime nosite, da bi vam nebo naklonilo vse vrste milos-
ti. Opravil bom devetdnevnico obhajil, da vam bo nebeški zavetnik izprosil vse dobro
in obilo blagoslova. Prosim vas, predragi oče, da bi se me spominjali v svojih molitvah,
28 To je grof Chambord.

39.8 Page 388

▲back to top
388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
da bom z njihovo pomočjo postal dober, svet in goreč salezijanec in bom varno hodil
po Gospodovi poti. Prosite tudi, da bi mogla moja draga sestra postati redovnica Marije
Pomočnice in da bi se mogel rešiti strahov, ki, kakor veste, obdajajo mojo dušo. Prepri-
čan, da me bo moj predragi oče uslišal, vas prosim, da sprejmete najprisrčnejše izraze
ljubezni vedno dobrega sina v J. K.
Marco Nasso
Salezijanski Oratorij, 24. junij 1870
95. DON BOSKO GROFICI BEAULAINCOURT
Gospa!
Točno sem prejel vaše ljubeznivo pismo z darom 1.000 frankov za moje sirote. Opros-
tite mi zamudo z odgovorom, ker sem vam hotel osebno odgovoriti.
Najprej se vam zahvaljujem iz vsega srca za vašo dobroto v trenutkih, ko so naše
ustanove v resni denarni stiski. Zato bomo molili po vašem namenu.
Rekli boste: Dobri Bog nas še ni hotel uslišati. Res je. Toda naš dobri Bog nas bo goto-
vo uslišal, vendar na način, da bo njegova milost nam v korist.
Naš Gospod je predvsem dober oče, in to zelo dober oče. Ali naj nakloni milost, ki
nam bi mogla škodovati?
Vedno opravljamo zahvalne molitve in zagotavljam vam v Božjem imenu, da bodo
vaša dobra dela obilno poplačana z duhovnimi in častnimi dobrinami.
Naj vas Bog blagoslovi in z vami naj blagoslovi vso vašo družino. Bodite tako dobri in
molite tudi za našo veliko družino in zame, ki se v globoki hvaležnosti za vedno imenu-
jem v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. avgust 1883
96. GOSPODU BLEUZEFU
Gospod!
Prejel sem vaše krščansko pismo in se vam zanj iz srca zahvaljujem. Ne bom pozabil
moliti za vas pri sveti maši in bom spodbudil naše fante, da bodo molili za vas po vašem
namenu.
Bog naj blagoslovi vas, dobrohotnega gospoda, in sveta Devica naj varuje vso vašo
družino v krepkem zdravju in vas vse vodi po zanesljivi poti v nebesa. Tako bodi.
Molite tudi zame in za moje sirote in imejte me v J. K.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. september 1883
97. PISMA GOSPE QUISARD IN NJENEMU SINU
A
Gospa Quisard!
Prejel sem vaša pisma in vaša dva darova z različnimi nameni. Zahvaljujem se vam iz
vsega srca za dober spomin, ki ga hranite o meni, in za dela krščanske ljubezni za naše
sirote. Sedaj vam bom podal natančne odgovore:

39.9 Page 389

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
389
1. Zelo bi bil vesel vašega obiska. Maševal bom za vas, gospa, za vašega gospoda so-
proga, za vso vašo družino in za vaše zadeve. Vse pa, kakor vam bolj ugaja in ko boste
popolnoma zdravi. Tako bom 16. tega meseca daroval sveto mašo po vašem namenu.
Vaš obisk pa prestavljam na dan, ki bo vam najbolj ustrezal.
2. Dobro poznam slabe in nesrečne novice o gospodu grofu de Chambordu. Vsi naši
duhovniki, kleriki, otroci naših zavodov molijo za njegovo ozdravljenje; vse naše upanje
je v čudežu, ki naj bi ga naredila presveta Devica Pomočnica. V tem trenutku mi moje
zdravje onemogoča potovanja. Nisem čisto bolan, vendar ne morem zapustiti sobe.
3. Da vas pomirim, vam sporočam, da se vas vsako jutro spominjam pri sveti maši in
molim po vašem namenu. Kot naša sotrudnica ste deležni vseh molitev in obhajil, ki jih
opravljajo otroci po vseh salezijanskih domovih.
Milost našega G.J.K. naj bo vedno z vami in sveta Devica Pomočnica naj brez prene-
hanja ščiti vso vašo družino. Molite tudi zame in za naše sirote in dovolite mi, da se v
najgloblji ponižnosti imenujem vdani in ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. julij 1883
B
Gospod in gospa Quisard!
Veseli me, da bom ostal 5. in 6. avgusta tukaj in vam bom na voljo v vsem, kar boste
želeli opraviti v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Bog naj vas blagoslovi in nakloni srečno potovanje vam in vaši družini in vsem, ki vas
bodo spremljali v Turin.
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
C
San Benigno Canavese, 23. avgust 1883
Dragi moj prijatelj!
Vaše ljubeznivo pismo me je zelo razveselilo. Zahvaljujem se vam za izražena čustva,
zlasti še za dobre želje očka, mamice in vaših sester. Pridno molim k dobremu Bogu,
da bi vam podelil obilo zdravja in svetosti. Božja milost naj v obilju pride na vso vašo
družino in presveta Devica naj vas vedno varuje.
Marija naj vas ščiti in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
D
Gospa Quisard!
Želel sem osebno odgovoriti na vaše pismo. To je tudi razlog za mojo zakasnitev. S
hvaležnostjo sem prejel vaše pismo in 350 frankov, ki sem jih kmalu porabil za svoj
sirote.
Jutri bomo začeli devetdnevnico k prazniku vseh svetnikov. Vsak dan devetdnevnice
bomo pri glavnem oltarju naše Gospe Pomočnice opravili sveto mašo po vašem name-
nu, da bi presveta Devica ohranila pri trdnem zdravju vas, vašega pobožnega gospoda
soproga in vso družino in zlasti še mojega mladega prijatelja, bodočega salezijanca.

39.10 Page 390

▲back to top
390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Ob tej priložnosti se vam, gospa, zahvaljujem za vse vaše darove. Naj vam presveta
Devica povrne vsa vaša dobra dela.
Upam, da bo s časom vaš gospod soprog mogel na obisk, ki ga je želel opraviti in nam
pripraviti zadoščenje, da bi videli, kako zares krščanska družina zgledno opravlja svoje
krščanske dolžnosti.
Presveta Devica naj vas vedno varuje in vas vse ohrani pri krepkem zdravju, kakor
tudi na varni poti v nebesa.Molite tudi zame in za vse naše sirote in imejte me v J. K.
vdani ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 23. oktober 1883
P. S.: Za mizo še en dan.
E
Gospa Quisard!
V globoki hvaležnosti sem prejel vaš dobrohotni dar za naše misijonarje. Oni so že
molili za vas in jaz in vsi naši dečki bomo nadaljevali molitve pri oltarju naše Gospe
Pomočnice po vašem namenu, za vašo časno in večno srečo.
Naj vas dobri Bog blagoslovi in naj vas presveta Devica vedno varuje. Molite zame, ki
ostajam v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1883
F
Velezaslužna gospa!
Sam angel varuh vas je navdihnil, da ste nam priskočili na pomoč. Bili smo v velikih
težavah, da bi oblekli naše sirote za to zimo. In vi, velezaslužna gospa, ste nam pomaga-
li, kar vam bo dobri Bog gotovo obilno povrnil.
Najlepša hvala za poslanih 1.500 frankov. Da vam izkažemo našo hvaležnost, bom za
vas na božični dan daroval sveto mašo z obhajili naših dečkov. Pri tej sveti maši bomo
prosili presveto Devico, da bi vas vedno varovala in da bi Božji mir, blagostanje, ljube-
zen in zdravje vladali v vaši družini. Tako bodi.
Lepo vas prosim, velezaslužna gospa, da izročite pozdrave in čestitke vašemu gospo-
du soprogu in mojemu mlademu prijatelju, ki ste ga imeli s seboj, ko nas je obiskala vsa
vaša družina.
Opravili bomo vse pobožne namene, ki jih navajate v pismu.
Vas, velezaslužna gospa, se bom vsak dan spominjal pri sveti maši.
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki v globoki hvaležnosti ostaja vedno v J. K.
vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1883
P. S.: Don De Barruel ne bo pozabil na naročila, ki ste mu jih dali.

40 Pages 391-400

▲back to top

40.1 Page 391

▲back to top
PREDHODNI DOKUMENTI IN DOGODKI
1. TRI DON BOSKOVE PRIDIGE
Odkrili smo jih v treh zvezkih iz grobega papirja. Za prvo, o nečistosti, ni mogoče do-
ločiti datuma. Slog spominja na prve čase, ki ga je potem opustil. Zdi se, da jo je napisal,
ko je bil še v Turinu. Ko govori o nekem fantu, ki je hotel priti v Turin, doda, ne da je šel,
temveč da je »prišel«.
Druga pridiga ni končana. Je uvod v duhovne vaje, mogoče za ljudi, saj govori o bratih
grešnikih in sestrah grešnicah. Vidi se, da je imel namen dodati tisto, kar manjka, ker je
pustil nepopisane štiri strani in na četrti napisal: Uvod k svetim duhovnim vajam. – 30.
novembra 1843.
Tretja pridiga je slavnostni govor v čast sv. Alojziju, verjetno namenjen dijakom, ker
pravi, da je bil sv. Alojzij zaposlen z istim delom kot njegovi poslušalci. Na drugi strani,
kjer pravi, da se je sv. Alojzij rodil 1568, je klicaj z opombo: pred 276 leti. Zato je 1844
verjeten datum, ko je pridigo napisal. Pravimo verjeten zato, ker je mogoče to opombo
zapisal, ko je pridigo ponovil ob drugi priložnosti.
A
prvi del
NON MOECHABERIS [NE PREŠUŠTVUJ]
Že v stari zavezi je bilo prepovedano vsako dejanje, ki bi moglo voditi h gnusni nečis-
tosti. Ko je potem prišel Božji Sin na zemljo, da bi dopolnil vse zapovedi, je ne samo
potrdil, kar je bilo zapisano, temveč dodal, da je tisti, ki z nečistim očesom in hudobnim
srcem gleda koga drugega, že kriv pregrehe. Dictum est antiquis [Rečeno je bilo starim],
je klical, non moechaberis [ne nečistuj], ego autem dico vobis; quicunque viderit mulie-
rem ad concupiscendam eam, iam moechatus est eam in corde suo [jaz pa vam pravim,
kdor koli je pogledal žensko in jo poželel, je že prešuštvoval v svojem srcu].
Apostol Pavel, ki je globoko razmišljal o strogosti zapovedi in o grdobiji prepovedane-
ga, je hotel, da tega kristjani sploh ne bi smeli imenovati. Toda to so davni časi, mi pa
živimo v grdih navadah naših dni! Skoraj ni pogovora, kjer se ta grdobija ne bi omenja-
la, niti pojedine, kjer nesramnost ne bi bila središče govorjenja. Ni ulice ne trga ne polja
ne travnika ne poštenega kraja, ki ne bi bil omadeževan s to nesnago. In kaj si potem
mislijo ti ljudje? Oh! Zagovarjajo razuzdance. Ali je potem zares nekaj tako hudega, če
zabelimo razvedrilo s kakim dovtipom, malo bolj svobodnim? Je potem zares nekaj
tako strašnega, če pademo v naravno slabost? Je potem nekaj tako zelo slabega …, če
se prepustimo majhni čutnosti? Za božjo voljo, da to ni velika zloba? Je potem greh
tako nepomembno dejanje? Ali so potem prividi Božji ali človeški zakoni? Ali bo začet-
nik vsega dobrega postal začetnik nereda, izprijevalec naravnega reda? Naj bo konec
predrznosti! Toda ker taki ljudje ne verjamejo trditvam, temveč hočejo razlago, bom
pustil ob strani vsako pretvezo in jim pokazal najbolj prepričljive razloge, da dokažem,
da je nečistost velika hudobija. Res je, da se taki razlogi ne tičejo teh, ki jim govorim,
in da tisti, ki bi potrebovali ta nauk, hodijo po čisto drugih poteh od onih, po katerih

40.2 Page 392

▲back to top
392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
naj bi vodile pridige. Če vam ne bo veljalo kot očitek in obtožba, vas bo opozarjalo na
previdnost in vas varovalo.
Nikakor ne moremo zanikati, da je velika hudobija vse, kar Boga navaja k jezi in kar
je on sam težko kaznoval. Čeprav je Bog pripravil kraj večnega trpljenja za tiste, ki
trdovratno kršijo njegovo sveto zapoved, vendar ni hotel čakati do po smrti in je med
nečistnike poslal bliske strašnega maščevanja. To je hotel storiti že v teku tega življe-
nja. Tukaj vam, fantje, hočem predstaviti žalosten prizor, ko je bila ta nesramnost prvič
kaznovana.
Teklo je sedemnajsto stoletje od začetka sveta. Vsi kraji tedaj poznanega sveta so bili
že obljudeni. Nekateri ljudje so bili dobri, drugi pa, naj to povemo, slabi. Tedaj so se eni
začeli meniti z drugimi, se spogledovati, od pogledov so prešli k besedam, od besed k
dejanjem, povabilom, k verigam grehov in k nesramnostim, tako da sveta knjiga trdi, da
so povsod strašno grešili. S kakim grehom? Sram me je povedati, z grehi mesa: omnis
quippe caro corruperat viam suam [vse meso je pokvarilo svojo pot]. Dokler so delali
vse druge pregrehe, je Bog molčal. Ko pa je začela razsajati nesramna pošast, o kateri
govorimo, je bila to ostra sulica, ki ga je težko ranila. Ves žalosten in zagrenjen je rekel:
»Žal mi je, da sem ustvaril človeka: me poenitet eum fecisse.« Kakšne besede so vendar
to? Je torej Bog podvržen spreminjanju, žalosti, kesanju? Da, prav to. Čeprav je Bog sam
v sebi nespremenljiv, neobčutljiv, je vendar krivica, ki se mu godi z grehom čutnosti po
našem načinu pojmovanja tako velika, da bi Boga samega pripravila h kesanju in mu
povzroča neizrečeno bolečino, česar pa Bog ni izrekel o drugih, veliko večjih pregrehah.
Veliki cerkveni učitelj sv. Hieronim trdi: De nullo peccato legitur dixisse Deum, quod
poenituit fecisse hominem nisi de peccato carnis [O nobenem drugem grehu ne beremo,
da bi Bog rekel, da mu je žal, da je naredil človeka, razen o grehu mesa]. Niti Adamova
nepokorščina niti Kajnov bratomor niti toliko drugih pregreh izraelskega ljudstva niti
umor Boga, ki so ga na gnusen način storili Zveličarjevi osebi, niso na Božja mesta prik-
licali besede živega obžalovanja: De nullo peccato legitur dixisse Deum, quod poenituit
fecisse hominem nisi de peccato carnis. Povejte mi, ali je res majhna hudobija, ki je Bogu
lahko pripravila tako živo obžalovanje, da je ustvaril človeka?
Toda Bog se ni užalil samo v besedah, temveč je prešel k dejanjem, prešel k najhuj-
ši kazni, ki so jo sploh slišali in jo bodo slišali v prihodnjih stoletjih. Ker se je človek
prepustil, tako je rekel Bog, ker se je prepustil tako neizrečeno grdim grehom, tako
umazanim dejanjem, ostudnim grdobijam, mu bom jaz sam dal čutiti težo svojega maš-
čevanja. Ne z zemljo, kot se je zgodilo Nadabu in Abihuju, ki ju je sredi plamenov živa
pogoltnila, ne z uničujočo kugo in strašno smrtjo ali tako, da ga je dal v roke hudob-
nim sovražnikom, ki bi z njimi kruto ravnali. Ne! Jaz sam ga bom izbrisal z zemlje: ego
delebo hominem quem creavi a facie terrae [odstranil bom človeka, ki sem ga ustvaril,
z obličja zemlje]. Gotovo bi bilo zadosti, če bi Bog izbrisal s površine zemlje človeka
grešnika. Toda kakor bi se bal, da bi še kdo ostal od te vrste ljudi, je uničil vse razen
Noetove družine. Strašna kazen je zajela vse pravične in nedolžne. Tako so bili uničeni
veliki, majhni, starčki, mladeniči, otroci, bogati ošabneži, ponižni in ubogi, vsi morajo
biti uničeni: delebo hominem … ab homine usque ad animantia [izbrisal bom človeka …
od človeka vse do živali]! Tudi živali bodisi zato, ker so rabile kot sredstvo greha in so

40.3 Page 393

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
393
bile priče človeške hudobije, vse od prvega do zadnjega, od četveronožcev do ptičev in
od ptičev do najbolj gnusnih žuželk so bile uničene: a reptili usque ad volucres coeli [od
plazilcev do ptic neba]. Vsi so bili izbrisani s površja zemlje, in to kako? Stemnilo se je
nebo, prikazali so se črni oblaki, temna megla je obdala zemljo, bliski so švigali in stre-
sali zemljo, ni bilo mogoče ničesar več videti, vse je bilo noč in tema. Padal je gosti dež,
nebeške zapornice so se odprle, izgubilo se je ravnotežje in voda je lila kakor iz škafa na
zemljo. Zemlja sama se je tresla in sproščala vode, ki jih je nosila v svoji notranjosti. Te
so se pridružile studencem in morjem, dež je napolnil z vodo vso zemljo. In kje so sedaj
ti ljudje, ti razuzdanci? Nesramneži, meseni ljudje, tisti, ki so imeli vse to za majhne gre-
he? Kje so? Glej, kako plačujejo kazen za svoje nesramnosti, ki so potrebovale štirideset
dni in noči dežja, da jih je opral. Da ne bi bilo čutiti smradu njihovih krivic, so vode
narasle do neznanskih višin, tako da so za petnajst laktov presegale najvišje vrhove
gora. Cel svet se je potopil v vesoljnem potopu za več kot 150 dni, da so se tako oprale
umazanije storjenih nesramnosti; de nullo peccato legitur dixisse Deum, quod poenituit
fecisse hominem nisi de peccato carnis, pro quo (strašne besede) totum mundum diluvio
delevit [o nobenem drugem grehu ne beremo, da bi Bog rekel, da mu je žal, da je naredil
človeka, kot zaradi greha mesa, za kar je s potopom uničil ves svet]. Tako sv. Hieronim.
Voda je odtekla, zemlja se je spet obljudila in že se je znova pojavila strašna grehota.
Bo sedaj ostala nekaznovana? Nikakor ne. Bog je prisegel, da ne bo več uničil sveta z
vesoljnim potopom, kot bi menil, da je nekaj nemogočega, da bi se ljudje po tako težki
kazni vrnili k svojim grehom. Kazen ne bi prizadela več vsega sveta, vendar bi bila veli-
ko hujša. Tako je Gospod vrgel svoj vsevidni pogled na mesti Sodomo in Gomoro in na
bližnja naselja. Vse je bilo plen nesramnosti mesa. Spreletelo ga je, in ker je menil, da
je bila kazen dežja in vode premila, je poslal ogenj. Ognjeni dež? Prav to. Kako žalosten
prizor! Tukaj naj se nesramnež nauči, kakšno zlo je nečistost. Sveta knjiga nam pravi,
da je začelo vzhajati sonce na obzorju, ko je njegove žareče žarke začelo zakrivati tem-
no zagrinjalo in se je zemlja začela ovijati v strašno temo. Toda tista strašna noč je bila
prekinjena s še strašnejšo svetlobo, iz katere je prihajal uničujoči ognjeni dež. Ognjene
krogle in žveplo pokajo in z naglico bliska treskajo in padajo na te grešne naselbine, na
vse okoliške kraje. V mestih so trgi, ulice, hiše, vse v ognju, na polju gorijo, plamenijo
ognji, ki uničujejo hrano, travo, drevesa, vse, kar živi. In kaj je z njihovimi čutnimi pre-
bivalci? Nesramni prebivalci, ki so našli zadovoljstvo samo še v divji požrešnosti in ne-
sramnostih, so sedaj sredi tega ognja. Nekateri na javnem, drugi v zaprtem, nekateri v
postelji ali v opravljanju nesramnih čutnosti so že plen grabežljivih plamenov, ki jim ne
dajo časa, da bi se umaknili. Polaščajo se grdega in umazanega mesa, jih žgejo, plameni
jih dušijo, tiščijo v drobovje, jih uničujejo in spreminjajo v pepel. In ta ogenj Božje jeze
se ne poleže, dokler ta prijetna dolina z vsemi svojimi prekletimi prebivalci ne postane
gola samota. Še več, ko so bila mesta in njihovi prebivalci z vsem njihovim imetjem
spremenjeni v kup pepela, so se tla pogreznila, zemlja se je odprla in pogoltnila vso tis-
to pokrajino, tla pa je zalilo morje, ki mu pravimo Mrtvo morje. Morje, ki je neuporabno
za plovbo in brez vsega življenja. Ribe, ki jih tja naplavijo kaki potoki, se v tistih gostih
vodah zadušijo in umrejo. Ptice, ki bi hotele preleteti te umazane vode, padejo in pogi-
nejo zaradi smradu in umazanije. Ta smrad, umazana voda in nerodovitnost okoliške

40.4 Page 394

▲back to top
394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
zemlje dokazujejo resničnost besed, ki jih je apostol Juda pisal o hudobiji, nesramnosti
Sodome in Gomore v vednost vsem ljudstvom o strahoti njihove kazni, prave podobe
peklenskega trpljenja, ki mu ne bo konca. Tako sta Sodoma in Gomora z okoliškimi na-
selji postali podoba večnega neugasljivega ognja. Sicut Sodoma et Gomorra et finitimae
civitates factae sunt exemplum, ignis aeterni poenam sustinentes. Oh, predragi poslušal-
ci! Za božjo voljo, ali ni to hudobija, ko tega ne upoštevamo? Ali ni taka lahkotnost greh?
Ali ni strahota tisti umazani in strupeni gnoj, zaradi katerega je bil poslan tako strašen
ogenj, da uniči tiste, ki so ga povzročili?
Vem, kaj bodo rekli tisti razuzdanci: da so vse te strašne kazni resnične, vendar se niso
več ponovile. Ni se nam jih treba bati, ker jih Bog ni več poslal in jih tudi gotovo ne bo
več poslal v naših dneh. Četudi vi tako mislite, kaj hočete, da naj vam potem povem? Če
Bog odlaša in vam ne da čutiti svoje kaznovalne roke, če vam noče pokazati tako hitro
svojih strašnih kazni, kot je to storil z drugimi, potem imate prav in kar nadaljujte, kakor
se vam ljubi, kakor se vam zdi bolje. Vendar pa morate ugotoviti, da če je Bog tako dober,
tako velikodušen in tako potrpežljiv, potem ne bi smeli biti do njega tako nehvaležni.
To toliko bolj, ker bi se njegova tako imenovana potrpežljivost lahko spremenila v bes,
zlasti še, ker kolikor dalj se čaka, toliko težje bodo kazni: quos diutius expectat, durius
damnat [katere dalj čaka, huje kaznuje], pravi Gregor Veliki. Čeprav, če jasno povemo, se
ti zelo motijo. Kajti ti že občutijo učinke svoje čutnosti, ki je v tem, da ne poznajo nesreč-
nega položaja, v katerem so, ker jim je pamet otemnela in več ne spoznava; razum oto-
pel, da več ne vidi; volja upadla in hoče samo še čutne stvari. Tako človek več ne razume,
oh, strašen položaj, ne spoznava in ne razume. Ko tako pade iz vzvišenega dostojanstva,
postane podoben nečistim živalim: človek, cum in honore esset, non intellexit; iumentis
insipientibus comparatus est, et similis factus est illis [človek, tako govori Bog po ustih
svojega preroka, ki je bil v časti, ni razumel, postal je podoben neumnim živalim in se
z njimi izenačil]. Saj veste, kako se vedejo nečiste živali. Prinesi jim kakršno koli hrano,
užitno, umazano in smrdljivo tudi strupeno, ni pomembno. Vse požrejo in spravijo v svoj
trebuh, vse pojedo, samo da morejo zadostiti svoje neutišljivo poželenje, svoja živalska
poželenja. To je položaj, dragi moji, in sramujem se, da vam moram to povedati, položaj
čutnega človeka: v krempljih svojih strasti in žrtev svojih nesramnosti ne posluša in ne
sliši več glasu svojega Gospoda, ki ga kliče, ne vidi več Božjega maščevanja, ki se zbira
nad njegovo glavo, ne sluti več pekla, ki ima že odprto svoje žrelo, da bi živega požrl. Želi
si samo, hoče in teži ter gre, kamor hoče in ga vodi čutno poželenje. To je onečaščen,
zagrenjen, razdedinjen človek, podoben brezumnim živalim, človek itn. Oh, moj Bog,
kako strašen položaj, kako strašno onečaščenje! Kako velika nesreča je nečistost!
In če govorimo o čutnih kaznih, te ne težijo samo duše, temveč zadevajo tudi telo. Oh,
kako zelo pogoste so. Ne bom vam navajal dokazov iz Svetega pisma in cerkvene zgodo-
vine, ker so nam že znane. Stopite samo na ulice, obhodite trge. Naleteli boste na ljudi
v cvetu življenja, ki bi lahko bili ponos svojim družinam in slava družbe. Ker so postali
žrtev zle sle, izgubljajo čas v brezdelnih zabavah, vsi bledi, izčrpani in izmozgani. Na
sebi nimajo drugega kot brado, ki jih dela še strašnejše, lase, ki jim štrlijo na vse strani,
tako da v njih vidiš samo izčrpane ljudi, uničene, razdejane od hudobije, ki so postali
izmeček in sramota družbe.

40.5 Page 395

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
395
Ne govorim o družinah, ki zaradi te grdobije doživljajo bridka razočaranja in spore,
doživljajo strašne materialne stiske, izgubljajo svoj cvetoči položaj. In zakaj vse to? Za-
radi grdega razmetavanja denarja. Tukaj ne govorim o suši, poplavah, toči in izpadih
pridelka, kar vse jasno kaže, kakor pravi apostol (Kol 3), na znamenje Božje jeze in
kazni za grehe, o katerih govorimo.
Toda kaj naj rečem o tistih nesrečnežih, ki capiuntur in tempore malo [ki jih zalo-
ti neprimeren trenutek] in jih blisk Božjega maščevanja zadene, ko delajo svoje grde
pregrehe in končujejo svoje grdo življenje, da stopijo v svojo nesrečno večnost? Kaj
naj potem povem o fantih in dekletih, ki prihajajo v zavetišča, sirotišnice, oh Bog, kako
veliko je število teh nesrečnežev, ki leže v posteljah z gnijočimi izpuščaji in izčrpani od
pljučnice in jetike, brez telesnih moči in razjedeni od bolezni, ki človeku silijo solze v
oči, priznavajo, če jih vprašamo o vzrokih njihovega stanja, morbi sunt flagella peccato-
rum [da so bolezni kazen za grehe], njihova razuzdanost in njihovo neredno življenje pa
sta vzroka za vse to trpljenje. Oh, ljudje, dovolite mi ta izbruh gorečnosti. Vi nesramni
in brezvestni ljudje, spoznajte vendar že dostojanstvo svojega življenja, opustite iska-
nje zdravnikov in zdravil za vaše bolezni. Opustite rajši greh, ki je vzrok vsega zla. Ne
govorite več, prosim vas, da je prostaško govorjenje, lahkotno oblačenje, neskromno
govorjenje, pohujšljivo vedenje, obiskovanje slabe druščine majhno zlo. Recite rajši, da
je veliko zlo oziroma greh. Greh, ki ga je Bog kaznoval vedno z nadvse strogimi kaznimi.
Greh, ki sramoti in ponižuje človeka, ga dela enakega živalim in ga popolnoma onesreči.
Zato ga je treba imeti za človekovega sovražnika.
drugi del
»Oh,« boste rekli, »danes ste pretiravali v svojem govoru, ko ste imenovali popolnoma
nesrečne vse lahkožive, medtem ko še uživajo, se smejejo, so vedno dobre volje in jim
nič ne krati veselega življenja.« To pravite vi. Zato vas prosim, da pozorno poslušajte
moj odgovor, ker je prav v njem razočaranje. Pravite torej, da razuzdanci živijo srečno
življenje. Ne, tako nam zagotavlja Gospod: non est pax impiis [nimajo miru razuzdanci].
Razuzdanci in razuzdanost sta stud pred Bogom. Daje videz srečnega človeka, toda nje-
gov duh je poln strahu: spiritus terroris in aure eius [duh bojazni je v njegovem ušesu].
Hodi na veselice, na plese, v gledališča, se udeležuje pogovorov v beznicah in gostilni-
cah, kaže se veselega in radostnega, v sebi pa nosi neuničljivega črva, ki gloda njegovo
vest, ki ga strašno muči in razjeda in vliva grenek žolč v navidezno sladkost ugodja, in
to, kar bi ga moralo narediti najbolj zadovoljnega, ga žene v nesrečo: contritio et infeli-
citas in viis eorum [žalost in nesreča na njihovih potih]. Predstavljajte si grešnika, ki je
zatrl vsako opozorilo vesti, v katerem je ugasnila luč razuma in poštenja za življenje v
miru in uspehu. Oh, ubogi revež! Gospod dopušča, da uživa to navidezno srečo, in prav
v trenutku, ko meni, da jo ima, ko že oznanja mir in gotovost, pax et securitas, prav v
tistem trenutku Bog, naveličan tolikih žalitev in nasprotovanj, oboroži svojo desnico,
prereže niti njegovih dni in že je naš grešnik nenadoma poveden iz življenja v smrt,
iz časa v večnost, iz njegovih umazanih zabav v strašne kazni pekla, cum dixerit pax et
securitas, tunc repentinus superveniet interitus [ko reče: mir in gotovost pride nepriča-
kovano propad]. To so nezmotljive besede Svetega Duha.
Vse to bi lahko bogato podprl z zgledi iz Svetega pisma in cerkvene zgodovine. Na-

40.6 Page 396

▲back to top
396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
vedel bom samo en primer iz naših dni, ki ga vsi dobro poznate. Pred leti se je neki
fant, katerega ime moram zamolčati, po končanem študiju odpravil v Turin, kjer naj bi
dobil službo, ustrezno njegovemu znanju in sposobnostim. Na začetku je dajal upanje
na odličen uspeh … Toda slabo nasvetovani fant, nesrečnež je začel hoditi v slabo dru-
ščino, se ujemal z njo v besedah, potem v dejanjih in užival lepe dni. Kazal se je veselega
in se imel za srečnega, če se je mogel norčevati iz naše svete vere in njenih pripadnikov.
Ubogi fant, nihče ti ne bo verjel, da si v svojih ugodjih tudi srečen. Toda čez nekaj časa,
potem ko si se vsega izživel, si to sam priznal. Ni trajalo dolgo, ko si je nakopal bolezen,
značilno za razuzdance. Šel je k zdravnikom, specialistom, toda nihče mu ni mogel dati
učinkovitega zdravila. Bolezen je postala neozdravljiva in treba se je bilo pripraviti na
večnost. Tod kako naj bi se pripravil? Ko so ga zdravniki odpisali, se je v stiski zaradi
hudobije, ki ga je grizla znotraj, odločil, da si bo vzel življenje. Določil si je dan in uro
svojega hudodelstva in napisal poslovilno pismo, češ da raje trpi peklenske muke kot
muke sedanjega življenja. Popil je prusko kislino, najstrašnejšega vseh strupov, in bil na
mestu mrtev. To je mir in sreča grešnikov; cum dixerit pax et securitas, tunc repentinus
superveniet interitus [ko govori o miru in gotovosti, pride nenadoma konec].
Preidimo sedaj k nam. Kaj boste sklenili in kaj storili, ko ste videli nesrečno življenje
in konec razuzdanca? Poglejte v nebesa in veličastno slavo, ki vas čaka, poglejte v pekel
in večno trpljenje in potem poslušajte, kar vam pravi križani Jezus: če boste zapustili
pot hudobije, vam povem, da vas bom sprejel kot oče in ravnal z vami kakor s sinovi,
pomagal vam bom izpolnjevati moje zapovedi, osvežil vas bom v vaši utrujenosti, dal
bom časni in večni mir vašim dušam, četudi bi bili umazani in raztrgani, četudi bi vaše
duše bile črne kot saje, bodo postale bele kot sneg; si fuerint peccata vestra ut coccinum,
sicut nix dealbabuntur [četudi bodo vaši grehi črni kot saje, bodo postali beli kot sneg].
Če pa boste hoteli nadaljevati svoje sramotno početje, vedite, da je sodba že padla: za
vas ni več sreče, kajti odločeno je, da niti prešuštniki, niti razuzdanci ne bodo deležni
Božjega kraljestva. Potem ko jim bo pokazal, da zanje na zemlji ni miru, jih bo odstranil
s tega sveta s svojim maščevalnim mečem in jih obsodil v najhujše trpljenje, kjer bodo
škripali z zobmi in njihov ogenj ne bo ugasnil: quod si nolueritis, et me ad iracundiam
provocaveritis, gIadius devorabit vos, quia os Domini locutum est [če tega ne boste storili
in me bose izzivali k jezi, vas bo meč pokončal, kajti Gospodova usta so govorila]. In kje
se bo zgodilo? Ubi vermis eorum non moritur et ignis non extinguitur [Kjer njihov črv ne
umre in ogenj ne ugasne]. Za eno umazano ugodje izgubiti takšno dobrino in si nako-
pati tako nesrečo! Premislite!
B
VENITE AD ME OMNES, QUI LABORATIS ET ONERATI ESTIS, ET EGO REFICIAM VOS
[PRIDITE K MENI VSI, KI STE OBTEŽENI IN SE TRUDITE, IN JAZ VAS BOM POŽIVIL]
(Mt 11)
Ko je naš Božji odrešenik prišel iz nebes na zemljo, da bi prinesel ljudem besede več-
nega življenja, in ko je videl brezštevilno množico, ki ga je poslušala in hodila za njim,
je dejal: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim,
razodel pa otročičem.« To ni samo ponižno in preprosto vedenje z ljubeznivim glasom,
nikakor! »Vi, hodite za menoj,« je rekel množicam, »ne bojte se, da je moj jarem težek

40.7 Page 397

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
397
ali neprijeten, nasprotno, lahek je in prijeten. Tudi če se sedaj čutite slabotne in utru-
jene, pridite k meni in jaz bom ublažil vašo utrujenost in vam dal moči; venite ad me
omnes etc.« [pridite k meni vsi]. Čeprav je te besede rekel vsem ljudem, kajti vsi smo
podvrženi mnogim težavam v solzni dolini, pa veljajo zlasti za tiste, ki so v grehu. Oh!
Zdi se mi, da danes zvečer slišim besede našega preljubeznivega Odrešenika, ki vsa-
kemu izmed nas pravi: Pridite k meni vsi, ki imate kake težave, in jaz vas bom poživil,
venite ad me omnes etc. Pridi ti, ki že nekaj časa odlašaš stopiti s poti pogube, pridi,
saj nisi več ti, ki iščeš mene, temveč sem jaz tisti, ki hodim za teboj. Čakal si pravšnjo
priložnost, primeren čas, sedaj je priložnost tukaj, čas pripraven, ko vas kličem; pridite
k meni vsi itn. Vi dragi poslušalci, vsi veste, da začenjamo duhovne vaje, kar je prav to, o
čemer bom govoril nocoj. Nikakor ne bi rad, da bi izraz duhovne vaje bil za koga vzrok
za žalostno predstavo. Nasprotno, želel bi, da bi bile te besede vzrok veselja in zado-
voljstva, o čemer se boste trdno prepričali, ko boste z menoj premišljevali 1) razloge,
zakaj opravljamo duhovne vaje, 2) sredstva, da jih dobro opravimo. To sta razmišljanji,
ki ju bomo opravili v tem nagovoru.
Poslušaj, dobri Jezus, da začnem te svete duhovne vaje samo zaradi duhovne koristi
mojega bližnjega in v tvojo večjo Božjo slavo. Sicer pa priznavam, da nisem drugega kot
revna stvar, ubogi grešnik. Zato polagam zadevo v tvoje roke. Storil bom, česar sem spo-
soben, medtem ko mi boš ti dal svojo pomoč. Ti gani srca tistih, ki bodo prišli poslušat
ne mojo, temveč tvojo Božjo besedo; vodi moj jezik, vžgi v ljubezni moje srce s svetimi
čustvi, da bo vse, kar bom povedal s tega svetega kraja v tvojo čast in slavo, v mojo du-
hovno korist in v korist duš, ki me bodo poslušale.
1. Razlogi. Da bomo razumeli, kaj nas mora nagibati, da bomo opravili te duhovne
vaje, si je treba najprej narediti jasno predstavo, kaj so duhovne vaje. Duhovne vaje so
zapovrstje premišljevanj in naukov, katerih namen je, da človeka vodijo k prijateljstvu z
Bogom. Najprej je to zapovrstje premišljevanj, katerih cilj je, da človek spozna samega
sebe, spozna, da ni ustvarjen za nične stvari tukaj na zemlji, temveč ima veliko višje
cilje. To je neizmerno večja sreča od zemeljske, če spoznamo, kako veliko krivico dela
človek Bogu, če dela proti temu cilju. Kakšno plačilo je zanj pripravljeno v nebesih, če
dela v skladu s tem ciljem! Kako strašna kazen ga čaka, če bo storil nasprotno. To vodi
človeka k spoznanju samega sebe. Toda še vedno je brez luči in vodstva. Zato so potreb-
ni nauki, ki bodo osvetlili vsa pretekla dejanja, prikazali vse zmote prejšnjega življenja,
kakšno je sedanje stanje njegove vesti in kateri je najbolj pripraven način, da jo pomiri.
Je na svetu kaj bolj potrebnega in pomembnega?
Ne bom govoril o tem, da je bil ta način premišljevanja in ta razpored pridiganja nav-
dihnjen sv. Ignaciju Lojolskemu od preblažene Device Marije, ne bom govoril o mnogih
odpustkih, ki so jih papeži naklonili vernikom, ki se pobožno udeležujejo duhovnih
vaj, povedal bom samo, da je Bog pripravil v teh dneh izredne milosti vsakemu izmed
nas. Kajti, kakor pravi sveti evangelij: kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu na
duhovnih razgovorih, je med njimi Jezus, ki zadovolji njihova vprašanja. Jaz sam, pravi
na nekem mestu Gospod, bom duše, ki me iščejo v teh svetih duhovnih vajah, povedel
v samoto svojih skrivnosti in bom tam govoril njihovemu srcu: dicam eam in solitudi-
nem, et ibi loquar ad cor eius [povedel jo bom v samoto in tam govoril njenemu srcu].

40.8 Page 398

▲back to top
398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
O, koliko stvari bo Gospod storil našim dušam, koliko milosti in blagoslovov bo podelil
našim srcem!
Na drugem mestu je rečeno, da duhovne vaje vodijo k prijateljstvu z Bogom; to je
najpomembnejši razlog, ki se tiče vsakega posamično. Sedanje ljudi lahko delimo v tri
vrste: eni živijo v nemilosti pri Bogu, drugi so v stanju nevarne mlačnosti in tretji vztra-
jajo v sveti Božji službi. Vsem trem vrstam so potrebne duhovne vaje. Je mogoče med
nami kdo, ki je v smrtnem grehu? O, kako žalostno stanje je to in toliko hujše, če je
vpleten v verigo grdih grehov ali podvržen kaki slabi navadi. Je daleč in ločen od Boga:
peccata vestra diviserunt inter vos et Deum vostrum [vaši grehi vas ločijo od Boga – Iz
59,2], njegovo srce je zakrknjeno, induratum cor eius. Njegov razum je zatemnjen in
komaj spoznava stvari, ki se tičejo njegovega večnega življenja. Četudi spozna nesreč-
no stanje, v katerem je njegova duša, ga volja, zaslepljena od čutnih stvari, zaslepljena
pamet, slabotno meso ovirajo, da se grešnik ne dvigne iz nesrečnega stanja, v katerem
je, in iz dneva v dan odlaga svoje spreobrnjenje. Medtem pa živi kot Božji sovražnik,
preklet od angelov in svetnikov, s peklom, odprtim pred svojimi nogami. Kaj boste rekli,
kaj naj stori, da se bo rešil iz takega stanja in se vrnil k Bogu? Očitkov vesti skoraj ne
sliši, zato mu to nič ne pomaga. Pridige, nedeljski krščanski nauk in razlaga evangelija,
ki se dogajajo skozi leto, četudi učinkoviti, opravljeni po vseh pravilih umetnosti in z
vsem duhovnim pomaziljenjem svetosti, nič ne pomagajo, kajti kakor v poletnem času
nekaj kapljic dežja, ki padejo na suho in razsušeno zemljo, nič ne pomeni, tako tudi tem
zakrknjenim in otopelim grešnikom, ki že smrdijo zaradi svojih grehov, nič ne pomaga.
Pridige za take grešnike so samo kapljice vode, sicer blagodejne, ki pa jih vroči žarki
sonca popijejo, ali bolje rečeno jih posrka hudobija greha in hudičeve prevare. Kaj bo
torej storil grešnik, ki je v tako žalostnem stanju? O, blaženi dnevi svetih duhovnih vaj,
vi boste lahko vrnili življenje tej izgubljeni duši, vi boste blagodejen dež, ki omehča še
tako trda srca, vi prinašate našim dušam nebeško roso! Da, dragi bratje in drage sestre,
to so dnevi, o katerih govori sv. Pavel, dnevi v korist naših duš, dnevi posvečenja in
odrešenja: ecce nunc tempus acceptabile, dies salutis, dies sanctificationis vestrae [to je
primeren čas, dnevi rešenja, dnevi vašega posvečenja].
Tudi tisti, ki so v stanju duhovne mlačnosti, potrebujejo duhovne vaje. Mlačneži so
tisti, ki so zadovoljni, da ne padejo v velike grehe, in se ne menijo za to, da bi napredo-
vali na Gospodovih potih. Sveto pismo pravi, da bi bilo bolje, če bi ti bili v Božji službi
popolnoma mrzli ali pa vroči. Utinam frigidus aut calidus esses [O, ko bi bil mrzel ali
topel], pravi Gospod mlačnežu. Kajti tisti, ki je mrzel, se lahko vrne na pot čednosti in
napreduje, vsekakor pa ne bo nazadoval. Toda mlačneži so nasprotno v nevarnosti, da
bodo padli v težke grehe in imajo malo upanja, da se bodo spet dvignili. Poleg tega pa
mlačneži, namesto da bi napredovali, nazadujejo: non progredi est retrogredi [kdor ne
napreduje, nazaduje]. Kdo bi mogel dati sunek tem mrzlim dušam? Samo duhovne vaje
jih lahko zdramijo iz te bede, ki je že predstopnja pogubljenja.
Potem ko smo pokazali, da grešnik in mlačnež potrebujeta duhovne vaje, lahko isto
rečemo o dobrih dušah, ki so v srečnem stanju Božje milosti in neutrudno napreduje-
jo na poti kreposti. Toda kako malo je takih duš! Tem dušam, ki jih imenujem srečne
in oblagodarjene, zavidam njihov položaj, hvalim Gospoda za podporo, ki jim jo daje.

40.9 Page 399

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
399
Kljub temu pa pravim, da tudi one potrebujejo duhovne vaje. So mar bolj goreči kot
apostoli, bolj čisti kot sveti, kot presveta Devica Marija, bolj popolni kot verniki prvih
stoletij? Kljub temu pa jim je Odrešenik ukazal, da naj ne zapuščajo Jeruzalema, dokler
ne bi prejeli Svetega Duha (Apd 1,4). Apostoli, presveta Devica Marija ter drugi verniki
in učenci so se zbrali na kraju molitve in niso delali drugega kot hvalili Gospoda in se
mu zahvaljevali: et semper erant in templo laudantes et benedicentes Deum [ves čas so
bili v templju, kjer so hvalili in se zahvaljevali Bogu]. In kako dolgo so ostali zbrani?
(prava podoba duhovnih vaj). Zbrani so ostali deset
dni, dokler niso bili napolnjeni s Svetim Duhom ter so postali neomajni stebri in
krepka opora svete Cerkve. Sicer pa naj bo kdo še tako zelo uveden na Božji poti, ni nik-
dar gotov, da ne bo padel v kak nered, in je zagotovo negotov, da bo mogel vztrajati do
konca. Ta izredni dar vztrajnosti v dobrem, ki je največja vseh milosti, je mogoče tisto,
kar nam Gospod želi nakloniti v teh dneh.
Naj bo kdo še tako svet, ne sme nikdar reči zadosti. Prav to je zabičeval naš Božji od-
rešenik. »Kdor je pravičen,« je klical, »naj postane še bolj pravičen, in kdor je svet, naj
se še bolj posveti: qui iustus est iustificetur adhuc, qui sanctus est sanctificetur adhuc«.
In na drugem mestu je rekel: »Bodite popolni, kakor je popoln moj nebeški Oče.« In
drugje: »Bodite popolni, kakor sem popoln jaz.« Za to svetost, za to pravičnost, za to
popolnost ni ugodnejšega časa, lepše priložnosti, kakor so dnevi duhovnih vaj. Najsi
bo stanje, v katerem je kdo, že kakršno koli, vsi potrebujemo duhovne vaje: grešnik, da
se spreobrne; mlačnež, da postane goreč; pravični, da more vztrajati v dobrem. Če smo
torej vsi dolžni, da opravimo duhovne vaje, poskrbimo, da jih bomo opravili dobro. In
že smo pri drugi točki našega razmišljanja:
Sredstva, da dobro opravimo duhovne vaje.
Uvod v duhovne vaje 30. novembra 1843
C
MINUISTI EUM PAULO MINUS AB ANGELIS
[POSTAVIL SI GA MALO NIŽE KOT ANGELA]
David
Ko človek, ki vstopi v vrt, da bi nabral cvetlic, zagleda kako lepo cvetlico in stegne
roko, da bi jo utrgal, medtem zagleda drugo še lepšo in potem še tretjo, bolj čudovito od
prejšnjih in s pogledom objame vse te lepe cvetlice, ki bi si jih rad natrgal, ter vse nao-
koli, zgoraj, spodaj in ob strani voha in vidi prelepe vrtnice, bele lilije in še veliko drugih
cvetlic, eno lepšo od druge, in bi ene rad natrgal, drugih pa ne pustil, vedno dvomi, kaj
naj napravi, je končno prisiljen reči: vse te cvetlice so lepe, rad bi imel vse, vendar vseh
ne morem imeti: ali naj potem odidem praznih rok? V takem položaju sem tudi jaz, ko
opazujem prelepe kreposti našega neprimerljivega junaka, čigar god obhajamo danes
in ki je tako zelo drag vsem vam; to je sveti Alojzij Gonzaga. Pred sabo imamo toliko
odličnih kreposti, da bi o eni rad razpravljal in drugih ne izpustil, zato se čutim dolžne-
ga, da vzkliknem s kraljevim prerokom, da je v Alojziju toliko kreposti in da je njegova
slava tako zelo velika, da mu le malo manjka, da bi bil kljub temu, da je človek, postav-
ljen med angele in med njimi zasedel svoj sedež: minuisti eum paulo minus ab Angelis.
Ali naj potem zato, ker so njegove čednosti tako zelo svetle in bleščeče, molčimo o

40.10 Page 400

▲back to top
400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
njem? Nikakor ne, ker mi je nadvse drago, da vam govorim o tem svetniku, kakor tudi
vam, da poslušate.
Vsega vam o njem ne morem povedati, čeprav bi vam rad, zato bom povedal od vsega
malo: predstavil vam bom življenjsko podobo tega svetnika, v kateri boste videli prav
zrcalo čednosti, pravi vzor, vodjo za tistega, ki bi rad postal svet. Bi tudi vi radi postali
sveti? Poglejte, kako je naredil Alojzij, in imeli boste zgled in pravilo.
V Castiglioneju, trdnjavi kneževine Mantove, ki meji na naš Piemont, se je 9. marca
156829 rodil angel Alojzij. Njegov oče Ferante Gonzaga je princ in vladar svoje dežele,
njegova mati Marta je izhajala iz grofovske družine Tana di Santena pri Chieriju. Bog je
hotel od otroških let pokazati, kdo bo Alojzij. Pravijo, da je že kot dete, ko so ga dojilje
ali drugi jemali v roke, ga poljubljali ali stiskali na prsi, oddajal določen prijeten vonj
obenem s takim spoštovanjem, da se jim je zdelo, da imajo v rokah nebeškega angela.
Bil je star komaj štiri leta, ko se je znal spretno izmuzniti izpred oči ljudi in je sam zase
zbrano molil. Ker ga mati ni nikjer videla, je spraševala po njem služabnike. Ko so ga
našli, so ji rekli: »Pridite pogledat! Boste videli, kje je.« Bil je ali v samotnem kotu hiše
ali na gumnu ali kje drugje, kjer ga nihče ni videl. Tu je s sklonjeno glavo, z rokami,
sklenjenimi na prsih, kleče na golih tleh ves zbran sam v sebi govoril z Bogom. Ko je bil
v tem položaju, ga je bilo le težko premakniti, razen če so mu rekli, da je kje blizu kak
revež. Tedaj je takoj vstal, ga šel pogledat, se vrnil k materi in jo neučakano prosil, da bi
mu pomagala v njegovi revščini, in on je sam revežu nesel miloščino.
Po teh tako lepih čednostih si lahko sami predstavljate, kakšno je bilo njegovo otro-
štvo in mladost. Krščanska ljubezen do bližnjega, ljubezen do Boga, želja, da bi se poko-
ril za Jezusa križanega, so polnile čustva njegovega srca. Kot otrok se ni razveseljeval v
igri, zabavah in drugih razvedrilih, značilnih za to obdobje. Hodil je po cestah in trgih,
vendar se ni zadrževal pri igrah in zabavah kakršne koli vrste ali z grdimi priimki žalil
svoje tovariše, temveč je s povešenimi očmi in skromnim obnašanjem navduševal vse,
ki so ga srečevali. V cerkvi so se mu čudili vsi. Ni izgovoril besedice, ni se smehljal, ni
se premikal. Ljudje so se zbirali okoli njega, da bi ga gledali in se čudili toliki čednosti
in skromnosti v tako majhnem otroku. Bil je nadvse ubogljiv in se ni oddaljil od svojih
staršev brez posebnega dovoljenja. Trudil se je, da bi natančno izpolnil vsako naročilo
učiteljev. Skušal je predvideti majhne usluge, za katere je vedel, da jim ugajajo. Tistim,
ki so mu stregli, ni nikdar ukazoval, temveč je vedno rekel: bodite tako prijazni in mi
naredite uslugo; če vam ni v nadlego, bi potreboval to ali ono. Dostikrat je celo on ubo-
gal tiste, ki bi jim moral ukazovati.
Izkušnja mu je pokazala, da si od slabih tovarišev lahko nadeja samo škodo. Zgodilo
se je naslednje: Hodil je z nekaterimi, ki so imeli navado, kar se dogaja še danes, da so
grdo govorili. Tudi on se je v njihovi družbi navzel nekaj neprimernih grdih izrazov. Ob
drugi priložnosti je izmaknil nekaj smodnika, ga vložil v top in sprožil ne brez nevar-
nosti za tiste, ki so bili blizu. To sta bila dva greha, ki ju je stori v starosti, ko se človek
komaj zaveda, kaj govori in kaj dela, in ju zato ne moremo niti šteti za greh. Poleg tega
pa se je takoj, ko so ga opozorili, iskreno pokesal. Ta dva greha sta bila predmet obi-
29 Tu je don Bosko na rob zapisal: »Pred 276. leti«.

41 Pages 401-410

▲back to top

41.1 Page 401

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
401
lice solz in objokovanja. Ko je bil zadosti star (10 let), se ju je spovedal z neizmernim
obžalovanjem. Na spoved se je pripravil z natančnim izpraševanjem vesti, s postom in
molitvijo. Ko je stopil pred duhovnika, ga je ob misli na greh, ki je žalitev Božjega veli-
častva, prevzela taka ganjenost, da je omedlel in padel pred noge spovedniku. Morali so
ga pripeljati drugič, da je končal svojo spoved. Toda Alojziju ni zadostovala ta skesana
izpoved, temveč so se prav tedaj začela njegova težka spokorna dela; preveč časa bi nas
stalo, če bi jih hoteli našteti. Naj jih le na kratko omenim. Poleg dolgih molitev, ki jih je
opravljal ob določenem času, poleg ministriranja pri mnogih mašah, poleg navzočnosti
pri večernicah in drugih pobožnih vajah v cerkvi se je tudi telesno zatajeval. Ne bi se
čudil, da bi si revni ljudje in taki, ki živijo v pustinji, pritrgovali pri jedi, čudim se pa, da
je Alojzij ob bogato obloženi knežji mizi vsak dan zatajeval svoje čute. Zadosti je bilo,
da so prinesli kako jed, ki mu je posebno teknila, in se je ni dotaknil. Zadosti je bilo, da
so prinesli kaj takega, kar mu ni ugajalo, da je segel po tem in hlastno jedel. Tri dni v
tednu se je strogo postil, ob petkih ob kruhu in vodi. V teh dnevih je tako zmanjšal ko-
ličino hrane, da vse, kar je zaužil, ni preseglo (dobro tehtano) ene unče. Strežniki, ki so
mu nosili hrano, so se čudili, kako je mogel živeti ob tolikšnem zatajevanju. Imeli so za
čudež, s katerim je Bog hotel pokazati ljudem, koliko je mogoče doseči z Božjo pomočjo.
Posledica tako strogega življenja je bila velika telesna slabost, vendar zato Alojzij ni
omilil svojega zatajevanja. Kljub temu da je bil zelo nežen in slaboten, se je v začetku
bičal po trikrat na teden in pozneje vsak dan in končno trikrat čez dan in ponoči. Ta
bičanja pa niso bila lahka, temveč do krvi, tako da je bil ves tlak oškropljen z njegovo
nedolžno krvjo. Naj vam tukaj povem dogodek, ki ga njegov življenjepis ne omenja. Ko
je prišel v Turin in nato še v Chieri, kjer je obiskal svoje sorodnike, so mu pripravili
veličasten in prisrčen sprejem, med drugimi tudi razkošen ples njemu na čast. »To ti
bo, Alojzij, ugajalo,« so mu rekli in ga s prošnjami, ukazi in pretnjami prisilili, da je šel
tja, vendar s pogojem, da se ne bo ničesar udeležil. Bil je sicer telesno pričujoč, toda s
povešenimi očmi in z mislijo pri Bogu in križanem Jezusu. Tedaj ga je nekdo, ki ni vedel
za ta dogovor, prijel za roko in ga hotel vključiti v ples. Alojzij se je ob tem po celem te-
lesu stresel, vsiljivca strogo pogledal in ga tako udaril, da ga je ta spustil. Nato je zbežal.
Sorodniki so ga dolgo iskali in ga končno našli v njegovem skrivališču. Toda v kakšnem
stanju! Občudovanja vreden prizor! Klečal je na tleh ter z določenimi napravami tako
neusmiljeno udrihal po sebi, da je kri brizgala naokoli in so bile stene, tlak in obleka vsi
okrvavljeni. Jaz sem s svojimi očmi videl tiste okrvavljene stene in tisti okrvavljeni tlak
in ob tem pogledu nisem mogel zadržati solz.
V svoji razkošni palači ni mogel dobiti primernih naprav za bičanje, vendar je našel
posebne vrvice in nagobčnike za pse in se z njimi brez milosti bičal, da so leteli koščki
mesa in je bil tlak ves poškropljen s krvjo. Ni mogel dobiti spokorniške halje, da bi si
jo oblekel na golo kožo, zato si je nadel ostroge in si z njimi zadajal globoke rane. Slu-
žabniki so nekega dne našli Alojzijeve srajce prepojene s krvjo in jih pokazali markizi,
ki je bila od žalosti presunjena. Tudi oče ga je ves iz sebe pokaral in dejal, da se njegov
sin hoče sam usmrtiti. Po plemiški navadi so mu na klečalnike polagali blazine in blazi-
nice, na katere bi moral poklekniti. Toda on je v svojem srcu ponavljal: »Jaz na mehkih
blazinah, moj Jezus pa z rokami in nogami, prebodenimi z žeblji. Stran s temi stvarmi,

41.2 Page 402

▲back to top
402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
naj mi gola tla služijo za oporo.« Alojzija je močno žalostila mehka postelja, v katero je
moral hoditi spat. Hotel je ležati na golih tleh, toda za to so ga karali. Kaj naj storim?
»Kako? Jaz naj ležim v tej mehki postelji, medtem ko mora moj Jezus ležati na trdem
lesu križa? Nikdar.« Da bi se zato mrtvičil v spanju, je položil pod rjuhe koščke železa
in trdega lesa, da so ga med spanjem bodli. Toda za božjo voljo, od kod pri Alojziju taka
želja po pokori in mučenju? Mogoče zaradi njegovih grehov? Toda saj ni nikdar naredil
nobenega greha. So bile to skušnjave? Saj jih je premagoval s tako silo, da se niso mogle
uveljaviti. Jaz pa vem še za en razlog. To je zato, da bi nas učil, mene in vas, kako se
moramo trdno odločiti, da ga bomo vsaj deloma posnemali v tistih spokornih vajah, ki
so nam mogoče.
Kreposti, ki smo jih nakazali, so že same po sebi zadosti, da bi koga naredile za svetni-
ka. Za takega so Alojzija imeli povsod. Pa vendar to še ni bilo zadosti. Moral je še izpol-
niti največje dejanje, ki ga je bil zmožen, moral si je pridobiti največjo zmago, zapustiti
svet in se popolnoma posvetiti Bogu. Alojzij je prišel v leta, ko se je že mogel odločiti
za svoj poklic. Pred njim so bile različne poti, pot časti, sijaja, veličine. Bil je izredno
nadarjen, odličnih osebnih zmožnosti, prvorojenec in dedič hiše Gonzagov. Poleg tega
so ga starši silno ljubili, podložniki so ga spoštovali in cenili, vladarji in cesarji so ga
upoštevali. Vse ga je vabilo, da bi si izbral pot časti. Toda on, pravi Kristusov filozof, je
takole razmišljal sam o sebi: »Kako dolgo bodo trajala ta bogastva? Do moje smrti in
potem bom moral vse zapustiti. Ta slava, ta čast, ta posvetni sijaj, kaj bo z vsem tem?
Niti ne vem, ali jo bom dosegel. In če bi jo dosegel, kako dolgo bo trajala? In s smrtjo je
konec posvetnosti, nečimrnosti, ugodja, slave in veličine. Quid hoc ad aeternitatem
[Kaj mi bo to koristilo za večnost?] Kaj bo torej storil Alojzij? »Poiskal si bom druge
časti, druga bogastva, ki bodo mogla zadostiti moje srce in me osrečiti. Proč od mene,
slava in čast, vstran od mene ves svetni sijaj! Hočem Jezusa, samo Jezus bo moj zaklad,
moje bogastvo.« Kakor je ptiček, ki je sicer vesel, ko leta po zraku, zadovoljen šele, ko
sede v svoje gnezdo, tako je Alojzij našel kraj, ki naj bi postal njegovo središče, kjer bi
mogla počivati vsa njegova čustva: turtur invenit nidum, ubi ponat pullos suos [grlica je
našla gnezdo, kamor naj položi svoje mladiče]. To je pomenilo dati svetu in njegovim
vabam brco in postati redovnik. Njegova mati, zares pobožna ženska, je večkrat izrazila
željo, da bi kateri izmed njenih sinov postal redovnik. »Mamica,« ji je dejal nekega dne,
»menim, da te Kristus želi uslišati in zadovoljiti in da sem ta redovnik jaz.« To je Alojzij
rekel svoji materi na gori Crea, prav tako v Firencah v cerkvi Santissima Annuziata, ko
je, star komaj devet let, naredil obljubo čistosti. Toda kako naj to obljubo udejanji, kajti
njegovi starši so mu postavili brez števila ovir. Kastiljci so si ga želeli za vladarja, dru-
žina za naslednika, upirali so se prijatelji in razen matere so nasprotovali vsi sorodniki.
Toda Alojzij, ki je vedel, da ta njegova želja prihaja od Gospoda, se je obrnil z molitvijo
k njemu. Po dolgih molitvah, postih in zatajevanjih je bil končno uslišan na naslednji
način. Nekega dne je po petih urah molitve čutil notranji glas in se je odpravil k svojemu
očetu za zadnji poizkus. Šel je naravnost k njemu, ki je zaradi protina ležal v postelji, se
vrgel pred njim na kolena ter resno in odločno spregovoril: »Gospod oče, popolnoma se
izročam v vaše roke. Storite z menoj, kar vam je drago, rečem vam pa, da me Bog hoče v
Družbi Jezusovi, in če se boste temu upirali, se boste upirali izrecni Božji volji.« Ko je to

41.3 Page 403

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
403
povedal, je vstal in takoj zapustil sobo, ne da bi čakal na odgovor. Te besede so markiza
tako prizadele, da je pomislil na težke preizkušnje, ki bi jih Alojzij moral prestati, in ker
se ni več hotel upirati izrecni Božji volji, čeprav mu je bilo zelo težko, da bi se odpovedal
tako dragemu, ljubemu in dragocenemu sinu, se je raznežil in začel grenko jokati. Ko si
je z jokom malo potešil srčno bolečino, je dal poklicati Alojzija, ki je takoj prišel, in mu
je takole govoril: »Sinko moj, zabodel si mi nož v srce. Vedno sem te ljubil in te ljubim
še sedaj. Kako zelo mi je težko, da odhajaš iz mojega očetovskega naročja. Toda ker te
Gospod kliče drugam, pojdi v miru.« Hotel je še nekaj povedati, toda silen jok mu je pre-
prečil nadaljnje govorjenje. Alojzij pa kot radosten ptiček, ki je bil privezan na vrvico,
pa se je ta pretrgala, je po prejetem dovoljenju opravil domače zadeve, se odpovedal
naslovu, se poslovil od svojih staršev in se 3. novembra 1585, star 17 let, kot vojščak
odpravil v Rim v Družbo Jezusovo.
Žal mi je, da nimam časa, da bi vam vsaj na kratko opisal vse, kar je Alojzij storil v
času redovnega življenja. Naj povem samo, da je prišel do tolikšne stopnje ljubezni do
Boga, da je, ko je šel mimo najsvetejšega Zakramenta, čutil silo, ki ga je zadržala, tako
da je moral klicati svojemu Jezusu: »Pusti me, pusti me, Gospod, da grem, kamor me
kliče pokorščina: recede a me, recede a me« [odstopi od mene, odstopi od mene]. To
nam kaže, da ni imel nič več zemeljskega v sebi, da je bil ves Božji, da je bil svetnik,
da je bil kakor angel, pravi serafin Božje ljubezni. Samo eno je manjkalo Alojziju in
to si je iz vsega srca želel. Palma mučeništva. Ni si je mogel pridobiti tako, da bi šel v
zunanje misijone, dosegel pa jo je tako, da je bila Božja volja v bližnjih krajih: ne mu-
čeništvo krvi, temveč mučeništvo krščanske ljubezni. Leta 1590 je v Rimu divjala tako
neizprosna kuga, da je pomrla večina prebivalcev. Alojzij je drhtel od zadovoljstva, in
ker mu je bila že razodeta ura bližnje smrti, je menil, da je prav to priložnost, ko bi v
zanosu krščanske ljubezni dal življenje za svojega bližnjega. Bilo je spodbudno videti,
pravi njegov življenjepisec, kako je knez v cvetu mladosti obesil vreče okoli vratu ter po
mestu od vrat do vrat prosil miloščine za uboge bolnike. Stopal je v bolnišnice ter ves
vesel in poln Božje ljubezni pristopal k tistim od kuge okuženim bolnikom, od katerih
so nekateri ležali mrtvi na tleh, jih umival, oblačil, postiljal postelje, jih spravljal ležat,
jim dajal hrano in jim pomagal v vsem, kar se je tikalo njihove duše in telesa. Izbiral pa
si je najbolj odvratne in zapuščene in jim izkazoval svojo ljubezen. O, kaka krščanska
ljubezen, Alojzij, o, kaka krepost, Alojzij! Kaj bi mogel Alojzij še več storiti? To je Alojzij
delal dolgo in bi delal še naprej, če se Bogu ne bi zdelo, da je vreden in da je treba za to,
da je postal angel, samo ločiti njegovo dušo od telesa. In tako se je tudi zgodilo.
Bog je Alojziju že večkrat razodel njegovo skorajšnjo smrt. Sedaj je prišel ta trenu-
tek. Ko je stregel okuženim bolnikom in si pri tem ni nič prizanašal, saj je z večjim
zagonom stopal prav tja, kjer je bila nevarnost največja, je kuga napadla tudi njega. Iz
bolnišnice so ga prepeljali domov, in čeprav je bolezen trajala dolgo, ni več vstal. Tisti,
ki imajo dušo omadeževano od greha, so v trenutku smrti nemirni, se bojijo, trepetajo
in se jih polašča obup. Pri dobrih dušah pa ni tako. Kolikor bolj se jim bliža ura smrti,
toliko bolj se veselijo, ker gredo radostni naproti tistemu, ki so mu služili vse življenje.
Tako je bilo tudi z našim Alojzijem. Zadovoljen, ker je bil prepričan, da gre v nebesa,
za katera je bil ves navdušen, je tistim, ki so ga obiskovali, ponavljal: »Grem, gremo!«

41.4 Page 404

▲back to top
404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
»Kam?« »V nebesa,« je odgovarjal. Kolikor bolj je napredovala bolezen, toliko bolj je
bil vesel, miren, prijazen. Radostnega obraza je vzkliknil: »Gremo v nebesa!« Ko je bil
blizu smrti, je želel še enkrat dokazati svojo neizmerno ljubezen, s katero je trpel za
Jezusa Kristusa. Nekega dne, ko ga je obiskal oče provincial, mu je dejal: »Oče, še za
eno uslugo vas prosim, preden bom umrl, da bi se smel bičati.« Provincial se je začudil
in mu rekel: »Toda v takem stanju se ne moreš bičati, dragi sinko.« »Potem naj me biča
od glave do pet kdo drug«, je odvrnil Alojzij. Seveda mu niso ustregli, ker bi to pome-
nilo takojšnjo smrt. »Potem pa naj me položijo vsaj na golo zemljo, da bom umrl kakor
Jezus na križu.« Ko so potem napočili zadnji trenutki in je prejel svete zakramente, je
imel oči uprte na križ, ki ga je imel vedno ob sebi. Tedaj si je snel čepico, ki jo je imel na
glavi. Takoj so mu jo popravili, on pa si jo je spet potegnil dol. »Toda!« je vzkliknil oče
provincial, »brat Alojzij, nočni hlad bi ti mogel škodovati.« Alojzij pa je z očmi pokazal
Križanega in dejal: »Ko je Jezus Kristus umiral, ni imel pokrite glave.« Pri teh besedah,
ki so izražale željo, da bi trpel nežno povezan z Jezusom Kristusom kljub svoji čisti in
nedolžni duši, so vsi zajokali. Oh Alojzij! Zadosti je tvojega trpljenja! Pojdi v nebesa,
ker zemlja ni več vredna, da te nosi. Prepoln si zaslug, nebesa so ti odprta, tvoj Jezus te
nestrpno pričakuje, da bi te objel. Angeli in vsi blaženi v nebesih imajo zate pripravljen
venec nesmrtne slave. Sprejmi ga v svojo last. Bilo je ob treh zjutraj na današnji dan,
ko je Alojzija, ne da bi kakor koli spremenil izraz ali kako drugače pokazal napor, oblil
mrzli pot, znamenje zadnjega smrtnega boja. Vsi okoli postelje so ihteli. Bolečina jim
je onemogočala govoriti. Alojzij pa je s srcem, dvignjenim k Bogu, izrekal besede: »In
manus tuas Domine, commendo spiritum meum [v tvoje roke, Gospod, izročam svojo
dušo].« Izgovoril je sveti imeni Jezusa in Marije, se ljubeznivo nasmehnil kot nekdo, ki
opazuje čudovito lep dogodek, in kakor bi nežno zaspal, vrnil dušo svojemu Gospodu
(star 23 let, 3 mesece in enajst dni, 1591).
Ne hodimo naprej, ustavimo se tukaj. Ne zato, ker ne bi imeli nič povedati o Alojzi-
ju. Toda ker te stvari presegajo sposobnosti človeškega razuma, ne moremo prodirati
naprej. Recimo samo s sv. Magdaleno Paciško, ki ga je videla poveličanega v nebesih:
»Alojzij je velik svetnik. Nisem si mogla misliti, da je tako veličastna slava v nebesih.
Pojdite po svetu in oznanjajte, da je Alojzij velik svetnik.«
Ali vam ugaja, dragi fantje, Alojzijeva smrt? Brez dvoma. Če vam ugaja tako slavna
smrt, potem posnemajte njegove kreposti in boste sveti kakor on. Če je Alojzij v letih,
v katerih ste sedaj vi, v podobnih in veliko večjih nevarnostih, kot so vaše, postal svet,
zakaj potem ne bi mogli postati sveti tudi mi? In kako naj nam v tem uspe? Prosimo sv.
Alojzija, da naj nam pomaga posnemati njegove kreposti. Stvar, ki se je morate posebno
izogibati, so slabi tovariši. Če je Alojzij postal tako velik svetnik, se je to zgodilo zato,
ker se je izogibal slabih tovarišev, kajti če jih ne bi zapustil in ne bi hodil z dobrimi, po
mojem prepričanju ne bi bil sv. Alojzij in kdo ve, ali bi se sploh zveličal.
Torej tudi vi nocoj recite: ugaja mi sveta Alojzijeva smrt. Toda te ne morem pričako-
vati, če se ne bom ogibal slabih tovarišev. Zato se jih bom v prihodnje izogibal. Tovariš,
ki v cerkvi ni pobožen, ki govori, se smeje, moti druge, tak tovariš mi preprečuje, da bi
umrl kakor sv. Alojzij, zato ga nočem več v svoji družbi. Tovariš, ki po cesti in v javnosti
zaničuje druge, tovariš, ki grdo govori, ki se laže, ne uboga, ne hodi rad v cerkev, v šolo,

41.5 Page 405

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
405
k pobožnim vajam, prejema redko in raztreseno svete zakramente, oh, recite takoj, ta
vrsta tovarišev mi preprečuje, da bi umrl kakor sv. Alojzij. Nočem nič več imeti z njimi.
Ker pa je to zelo težko, moramo biti v pobožnosti vdani sv. Alojziju, da nam bo vse to
izprosil od Boga. Bodite zares globoko pobožni do tega svetnika, ki je zavetnik dobe, v
kateri ste vi, to je mladostne dobe. Vzemite si za stalno vodnico vašega življenja nasled-
nje: pri naših jutranjih in večernih molitvah dodajmo vsakič en očenaš, zdravamarijo in
slavaočetu k sv. Alojziju. Čez dan dvignite kdaj duha v nebo in vzkliknite: »Oh, sv. Alojzij,
pomagaj mi, da postanem svet. Daj, da bom tudi jaz tako sveto umrl kakor ti.« Boste to
zares storili? Obljubite to iz vsega srca? Pridite torej vsi z menoj, pokleknimo predenj
in molimo takole:
2. PISMO VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA ROSMINIJANCEV
Glede don Boskovega obiska Rosminija v Stresi, o katerem je govor v BiS IV., se ne more
pustiti ob strani pismo, ki ga je pisal glavni predstojnik rosminijancev pater Balsari.
Komu in kaj je pisal, je povedano v pismu. Vrhovni predstojnik ga je poslal 1823, toda mi
smo dobili prepis z njegovim podpisom šele sedaj. Naslovljeno je bilo leta 1922 na neki
turinski časopis, ki ga izdaja Berruti, ki ga pa ni objavil.
Velespoštovanemu gospodu ravnatelju Scuola dei Fatti [Šole Fatti].
Turin
Na pošto sem nesel položnico za 10 lir za obnovitev naročnine za Scuola dei Fatti
[Šolo Fatti] za leto 1923. Obenem vam pišem, da vam sporočim naslednje:
V septembrski številki letnika 1922 je v vašem uglednem časopisu članek Častiti don
Bosko, ki govori ne samo o don Bosku, temveč tudi o Antoniu Rosminiju. V članku je
nekaj netočnih, nekaj neverjetnih in drugih odločno neresničnih podatkov. Ne smemo
jih pripisati časopisu Scuola dei Fatti [Šola Fatti], temveč virom, iz katerih so vzeti in ki
so navedeni na dnu strani.30
Članek trdi, da je Rosmini v Stresi priredil pojedino za kakih trideset znanstvenikov
in svojih prijateljev, med katerimi so bili Tommaseo, Bonghi, Grossi in Farini. Povabil je
tudi don Boska. To je moralo biti septembra 1850, ko je don Bosko prebil v Stresi nekaj
dni z Rosminijem.31
Naj takoj povem, da poročilo o taki slovesni pojedini s tridesetimi gosti ni nikjer za-
pisano niti ga ne hrani naše izročilo, in da bi to bilo v nasprotju z vsemi spomini, ki jih
imamo o našem ustanovitelju. Ko se je Rosmini umaknil v hišo, ki jo je podedoval od
Bolongarove, ki je umrla 8. februarja 1848, je prihajalo na obisk k njemu veliko raz-
ličnih ljudi, vendar v naši ustanovi nismo nikdar slišali (čeprav so ljudje, ki so poznali
ustanovitelja, živeli do nedavnega in je zadnji izmed njih umrl 4. februarja preteklega
leta), da bi pripravljala pojedine, na katere bi vabili prijatelje in znance. Njegovo življe-
nje v hiši Bolongaro je bilo še naprej zelo zbrano in pobožno kakor v prejšnjih letih, ko
je prebival v noviciatski hiši blizu Strese. Uvedel je le pogoste in dolge telesne vaje, kar
30 G. B. Lemoyne, MB IV, str. 130–132 [BiS IV, str. 88].
31 G. B. Pagani, Rosmini e gli uomini del suo tempo [Rosmini in ljudje njegovega časa], str. 255. Firen-
ce, Libreria Arciv. editrice, 1919.

41.6 Page 406

▲back to top
406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
mu je dopuščalo novo prebivališče, ki je omogočilo krščansko in vljudnostno pa tudi
gosposko gostoljubnost.32
Zato se nam poročilo o pojedini za 30 gostov v naši rosminijanski ustanovi zdi po-
polnoma v nasprotju z vsemi spomini, ki jih imamo o našem očetu ustanovitelju, in
popolnoma neverjetno.
Potem je treba še omeniti, da Grossi in Farini, ki naj bi bila med 30 povabljenci, nista
nikjer omenjena, da bi sploh kdaj bila v Stresi, niti ni znano, ali sta sploh kdaj imela
kake stike z Rosminijem. Kar se tiče Tommasea, je treba reči, da če je pojedina že bila,
on gotovo ni mogel biti med gosti, ker je Tommaseo prvič obiskal Rosminija marca
1855, ko je že bolehal za boleznijo, ki ga je potem spravila v grob. Tommaseo sam pravi,
»da sem ga ponovno videl po četrt stoletja«.33
Ko beremo še naprej poročilo, natisnjeno v Scuola dei Fatti, naletimo na pogovor o
političnih in verskih zadevah, pri čemer mnenja gostov niso bila zadosti pravilna: »Vsi
so,« tako piše, »šepali v smeri liberalizma v današnjem pomenu besede, kritizirali od-
redbe rimskega dvora in hvalili odloke Svete stolice.« Med te »vsi« je prištet tudi Ros-
mini. Ta trditev ni samo neverjetna, temveč zmotna. V tistih letih je Rosmini odločno
stopil v boj za svobodo Cerkve s svojimi spisi o ustavi, zakonu, o dnevnih političnih in
verskih vprašanjih. Da bi rešil časno papeško oblast, je predložil in zagovarjal konfede-
racijo italijanskih držav. Je potem verjetno, da bi na tej pojedini pozabil na vse, kar je
povedal, in vse to preklical in se pridružil drugim v njihovih nepravilnih ocenah?
V nadaljevanju poročila je rečeno, da je don Bosko molčal, ko je Rosmini dal zname-
nje, naj končajo, in Boghiju povedal, da je navzoč don Bosko, nakar je Bonghi odgovoril:
»Saj ta norec nič ne razume.« Nesramen odgovor. Toda Bonghi, mlad, navdušen človek,
je bil dobro vzgojen in je kaj malo verjetno, da bi rekel te besede, ki naj bi jih slišal sam
don Bosko.
Kar se tiče preostalega dela razgovora, če je res, kar poroča o odkritih Farinijevih be-
sedah, ki so same po sebi malo verjetne (to pravim zato, ker tukaj dvom ne pada na don
Boskovo krščansko srčnost, temveč na celoto pripovedi), če je torej res, kar pripovedu-
je o odkritosrčnih don Boskovih besedah Fariniju, je treba pohvaliti častitega. Vendar
je popolnoma neverjetno, da ga pri tem ne bi spremljal s svojo odkritosrčnostjo A. Ros-
mini. Rosmini, ki je imel pogum, da je ministrom Karla Alberta očital njihov sovražni
odnos do Cerkve in papeža34 in je iz tega razloga prekinil vsak stik z grofom Cavourjem
in hotel prekiniti stike z njegovim bratom markizom Gustavom,35 ne bi imel nič manj
poguma kot don Bosko, da bi Fariniju ali komur koli drugemu povedal resnico. Pripo-
ved se je končala takole: »Nekdo drug je občudoval don Boska: Niccolò Tommaseo«.
Tommasea pa ni bilo tam!
Ko vam pišem te pripombe, ugledni gospod urednik, v članku v Scuola dei Fatti, se
32 Vita di A. Rosmini [Življenje A. Rosminija, kot ga je napisal neki duhovnik Ustanove ljubezni], II.
zv., str. 329–330. Turin, Unione Tip. Editrice.
33 Ob odkritju spomenika Antoniu Rosminiju v Stresi. Govor Fr. Paolija. Besede Niccolòja Tommasea
itn. Genova, Tip. de'Sordomuti, 1859.
34 Navedeno Življenje, II. zv., str. 159.
35 Prim. Pagani, n. d., str. 165.

41.7 Page 407

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
407
mi zdi, da je to moja dolžnost zaradi službe, ki mi jo je izročila Božja previdnost. To
dolžnost izpolnjujem malo pozno, ker sem pozno zvedel za članek in ga prebral in ker
so me, potem ko sem ga prebral, zadrževali nujni opravki. In ko sem vam danes pisal,
upam, da ne bo zaman. Od vaše dobrote in poštenosti z zaupanjem pričakujem, da bos-
te v vašem časopisu vsaj omenili netočnosti, ki so navedene v članku o Rosminiju.
Imam še drugo, veliko prijetnejšo dolžnost, da se vam zahvalim za drug članek v
Scuola dei Fatti, ki sledi takoj prejšnjemu (s katerim se zelo malo sklada) in ki plemeni-
to in sveto osebo Rosminija postavlja v pravo luč.
V Jezusu Kristusu vam vdani
duh. Bernardini Balsari
vrhovni predstojnik Ustanove Ljubezni36
Rim (8), San Carlo al Corso, 13. februar 1923
3. DON BOSO V MALEM SEMENIŠČU V BERGAMU
(V spominih nekega častitljivega duhovnika iz Bergama)
Vsem sta znana dva prihoda sv. Janez Boska v Bergamo, toda le malokateremu je zna-
no, da je prvič stanoval v »Seminarinu« na Via Tassis, zlasti še zato, ker to ni bilo zelo
verjetno, ker so v tistem času na Via Arena gradili častitljivo škofijsko semenišče. Da
bi odstranili vsak dvom, smo vprašali enega izmed redkih še živečih prič, velečastitega
don Ruggerija, nekdanjega župnika v Boccalconeju, danes med očeti Svete Družine v
Martinengu.
Ob imenu don Bosko se je njegov obraz razsvetlil v radostni luči:
»Oh, don Bosko, don Bosko! Seveda se spominjam! Še preden je prišel, se je o tem
razširil glas kot o svetniku. Jaz sem komaj vstopil v semenišče, bil sem star deset let,
vendar se vsega dobro spominjam: bil je nadvse preprost in že samo njegova navzoč-
nost je bila pridiga. Lahko bi ga opisal.
»Pa je res, da je bil svetnik v malem semenišču?«
»Vsekakor, vsekakor. Novo semenišče so zasedli vojni ranjenci in prvih šest razredov
se je vrnilo na Via Tassis. Prvo leto sem končal tukaj, to je prvi latinski razred, in tukaj
nam je don Bosko pridigal duhovne vaje. Teh duhovnih vaj se po 75 letih živo spomi-
njam, čeprav si nisem zapomnil vseh podrobnosti. Prvo pridigo je začel z evangeljskimi
besedami: Venite mecuma seorsuma in desertuma locuma [Pridite z menoj na samoten
kraj]. Piemontski naglas mu je zvenel nerodno, ko je uporabil tekoč izraz sempre mai
[vedno tako], ki je postal sempre maia. Sicer smo ga pa z odprtimi usti poslušali. In
maša? Kak vtis je naredilo njegovo maševanje! Na koncu duhovnih vaj so se vsi hoteli
spovedati pri njem in predstojniki so morali dati prednost starejšim. Tako jaz nisem
mogel opraviti pri njem spovedi, se spominjam le, da sem jokal od žalosti … Kak sve-
tnik! Pridi sem, pridi sem, je ponavljal in čutil sem potrebo, da bi se mu vrgel v naročje
36 Z dopisom p. Balsari popravlja še neko drugo trditev v IV. zv. na str. 143, kjer je rečeno, da je
kanonik Gastaldi končal noviciat v Stresi, in ko je spremenil »filozofska načela, so ga poslali kot
misijonarja« na Angleško. P. Balsari piše: »Z gotovostjo lahko trdim, da je kanonik Gastaldi, ko je
vstopil v Družbo, bil popolnoma prepričan o Rosminijevem nauku in je tega prepričanja ostal
celo življenje. Zadnje leto svojega dveletnega noviciata je učil Rosminijeve nauke v Angliji, kamor
so ga poslali kot profesorja teologije, študentskega prefekta in tiskovnega revizorja.«

41.8 Page 408

▲back to top
408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
in mu odprl svoje srce. Vsi so po duhovnih vajah prosili, da bi ga povabili tudi prihodnje
leto. Toda nisem ga več videl …«
(Orfanello [Sirota], Vestnik Družbe Svete družine, april 1934).
4. BOŽJA PREVIDNOST IN NAČRTOVANJE
Grofica Adele Castelnovo Castellani, ena izmed najstarejših turinskih sotrudnic, je svoji
družini zapustila naslednje poročilo, ki nam ga je posredovala grofica Castelnovo delle
Lanze (Isola della Scala, Verona).
Že pred časom sem se odločila, da bom prispevala svoj dar za nakup zvona v cerkvi
Marije Pomočnice z namenom, da bi od te dobre matere izprosila posebno varstvo za
mojo drago družino. Na obisku pri častitljivem don Bosku sem vnaprej izročila del v ta
namen določene vsote in obljubila, da bom preostali del dala ob drugi priložnosti.
Minilo je veliko časa, ne da bi izpolnila obljubo. Toda nekega jutra sem se zbudila in
začutila tako potrebo, da bi to storila, da sem se takoj odpravila v Oratorij. Preden sem
stopila v sobo častitljivega duhovnika, sem želela biti pri sveti maši in prejeti sveto
obhajilo. Vendar sem morala ubogati svoje srce in se brez odlašanja odpraviti k don
Bosku, kakor da bi se bala, da ga ne bom mogla dobiti.
Čakala sem, da pridem na vrsto, ker je bilo kot po navadi veliko ljudi, ki so čakali na
njegove nasvete in so prišli pred menoj. Tedaj se mi je nepričakovano približal neki
služabnik, me vprašal za moje ime in mi rekel, da je don Bosko ukazal, naj me takoj,
ko bom prišla, pripeljejo k njemu. Dejala sem mu, da gre verjetno za pomoto, ker se
nisem najavila. Toda on je vztrajal pri svojem in tako sem malo zatem bila sprejeta na
razgovor.
Izročila sem mu svoj dar, vendar sem ga pod vtisom izrednega predvidevanja v vsej
preproščini vprašala, kako je mogel vedeti za moje namene. Odgovoril je tako, da je
potegnil iz žepa dva solda: »To je vse, kar imam na voljo danes zjutraj. Danes je delo-
vodja prišel na obračun opravljenih del. Rekel sem, da naj se vrne malo pozneje, ker
pričakujem neki dar.«
Grofica Adele Castelnovo Castellani
Turin, 1. marec 1891
5. PET DON BOSKOVIH PISEM ODVETNIKU FERDINANDU MARIA FIOREJU
V drugem pismu obravnava prodajo vile v Trofarelllu. V tretjem govori o bodoči ano-
nimni družbi, ki bi imela lastništvo nad nepremičninami Družbe. Odvetnik Pastore, ki je
pripravljal don Boskove posle, je predložil osnutek, ki ga pa ne poznamo, imamo pa osnu-
tek odvetnika Fioreja (Arhiv orig. 1232), ki nosi naslov Osnutek Pravilnika dobrodelne
ustanove, imenovane … Sestavljen je iz 42 členov. 3. Člen se začenja: Ustanova ima za
svoje posebne cilje … nakar se prekine. Nato sledi prostor, ki ga je izpolnil don Bosko: 1)
Zbirati ob prazničnih dnevih ogrožene otroke v prostorih poštene zabave. 2) Namestiti
pri poštenih gospodarjih tiste, ki so brez dela. 3) Ustanavljati večerne šole za uboge
delavske otroke. 4) Zbirati najbolj revne zapuščene v zavetiščih, kjer naj bi se izučili
obrti. 5) Skrbeti za uboge Italijane v tujini. 6) Pospeševati industrijo in obrt zlasti med
delavskim razredom. Izvirniki teh pisem se hranijo v Palatini v Parmi.

41.9 Page 409

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
409
A
Velespoštovani gospod odvetnik!
Jutri bom ves dopoldan do dveh doma in vam na voljo. Če bi mi hoteli določiti kako
drugo uro, bom rade volje prišel k vam v urad.
Bog naj blagoslovi vaše napore in vas. V hvaležnosti in s popolnim spoštovanjem v J.
K. najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Vaš urad,37 5. 5. 66
B
Spoštovani gospod odvetnik!
Nisem mogel odgovoriti na vaše pismo ob določenem času, ker sem bil odsoten iz
Turina. Povem vam, da sem zelo naklonjen prodaji hiše v Trofarellu, tako zaradi oseb, s
katerimi imam opravka, kot zaradi pametne cene, ki mi jo ponujajo.
Ko pa izračunam vse izdatke in izboljšave, ki smo jih opravili, cene ne bom mogel
spustiti od vsote 24 tisoč lir. Vendar naj povem, da tisoč frankov nikakor ni vsota, ki bi
mogla prekiniti dogovarjanje o taki pogodbi.
Kdor bi si ogledal stavbo in bi videl kapnico z dvesto tisoč karami vode, ledenico, kleti
in druge udobnosti, pri katerih ne bi bilo treba opraviti niti enega popravila, menim, da
mu cena ne bo previsoka.
Glede obročnega odplačevanja ne bo težav.
Pripravljen na vaše ukaze vam želim nebeškega blagoslova in ostajam v globokem
spoštovanju vaše uglednosti.
Najvdanejši duhovnik
Janez Bosko
Turin, 19. 7. 66
C
Predragi gospod odvetnik!
Vedno imam v mislih tisto slavno družbo. Pomagajte mi, da bi ji dal konkretno obliko.
Odvetnik Pastore mi je dal osnutek. Preberite ga in potem ob priložnosti obiščite Ora-
torij. Treba je kaj storiti, vi mi pomagajte, da bomo naredili na najprimernejši način.
V ta namen bi moral imeti na voljo kak načrt, ki bi ga predložil prijateljskim odvetni-
kom, da bi razmišljali o njem in bi ob njihovih pripombah mogli priti do praktičnega
sklepa.
Bog naj vam podeli vse dobro in imejte me v Gospodu za svojega najvdanejšega pri-
jatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. 7. 78
D
Predragi gospod odvetnik!
Vaše pismo me je dohitelo v naši hiši v Marseillu. Rad se ukvarjam z zadevo, ki mi jo
priporočate. Ko se bom v kratkem srečal z msgr. Alimondo, ga bom spodbudil, da bi za
37 Don Bosko je šel v odvetnikov urad, pa ga ni dobil. Pustil je ta listek v njegovi pisarni.

41.10 Page 410

▲back to top
410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
časopis Poliglotta zaprosil za pokroviteljstvo kneginjo Galliero. Reči pa moram, da ime-
novana gospa do 3. tekočega meseca še ni prišla v Genovo in se še vedno mudi v Parizu.
Ko bom kaj več zvedel, bom takoj sporočil.
To našo hišo nam je dala v najem neka civilna družba.38 Tako se srečujmo z običajni-
mi težavami glede nasledstva v primeru prenehanja pogodbe. Sedaj o tem razpravljajo
nekateri ugledni marsejski odvetniki.
Bog naj vas blagoslovi, vas ohrani pri krepkem zdravju in molite zame, ki ostajam
hvaležen najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Marseille, 9. 1. 79
E
Predragi gospod odvetnik!
Prispel sem v Rim. Če vam bom mogel v svoji neznatnosti kaj koristiti, sem na voljo.
Nebo naj vam bo naklonjeno v vaših dejanjih in imejte me v globokem spoštovanju za
vaše uglednosti najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 2. marec 1879
6. DON BOSKOVO PISMO NEKEMU PROFESORJU
V tem pismu je podano edino sporočilo o obisku v Albi proti koncu leta 1868. Mogoče se
pismo nanaša na prodajo hiše v Trofarellu. Izvirnik je v Palatini v Parmi.
Veleugledni gospod!
Kljub moji dobri volji, da bi ustregel vaši uglednosti, katere poštenost in ljubeznivost
do mene se vedno bolj razodevata, vam moram pisati, da ne morem spremeniti tega,
kar sem povedal, zato sem skušal stvari tako urediti, da ne bom trpel nobene škode, in
nič več. Menim pa, da v pogodbi, kot se zdi, da je to razlika v ceni, ta ne bi smela delati
težav.
Če bi pa stvar uspela, bom vedno hvaležen vaši dobroti in vas samo prosim, da mi
dobrohotno oprostite mojo zamudo z odgovorom.
S polnim spoštovanjem imam čast, da se izjavljam vaše uglednosti najvdanejši slu-
žabnik.
duh. Janez Bosko
Turin (vendar pišem iz Albe), 23. julij 68
7. DON BOSKOVO PISMO NEKI GOSPE
Mogoče je bilo to pismo naslovljeno na koga iz družine odvetnika Fioreja. Tudi izvirnik
tega pisma je ohranjen v Palatini v Parmi.
Velecenjena gospa!
Prejel sem dar 20 lir, ki ste mi ga v svoji dobroti poslali za sveto mašo, ki jo bomo po
vašem namenu opravili z obhajilom naših fantov v soboto. Pridružite se našim molit-
vam in upam, da bomo s skupnimi prošnjami prisilili Marijo, da nas bo uslišala. Govo-
38 Družba Beaujour.

42 Pages 411-420

▲back to top

42.1 Page 411

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
411
rite mi o nekaterih duhovnih potrebah. Upošteval jih bom in memento [se jih spomnil]
pri sveti maši.
Ko bo to Bogu po volji, bom govoril z vami o stvareh, ki jih ne bi rad zaupal papirju.
Bog naj blagoslovi vas in vašega soproga. Molite zame in za moje uboge dečke, ki jih
je zadnje čase vedno več tako v duhovni kakor telesni revščini.
Ponižne pozdrave vam in gospodu Carlu. V globoki hvaležnosti vaši uglednosti najv-
danejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. 3. 70
8. DVOJE DON BOSKOVIH PISEM MSGR. ŠKOFU FERRÉJU, ŠKOFU V CASALU
Obe pismi se nanašata na skorajšnjo posvetitev cerkve Marije Pomočnice. Monsinjor je
pridigal po večernicah prvi in drugi dan osmine.
A
Prevzvišena ekscelenca
Po mnogih prilagajanjih je naš nadškof določil 9. junij za dan posvečenja naše cerkve.
Ko sedaj računam z dobroto vaše ekscelence, bi rad vedel, ali boste mogli dve pridigi
opraviti v torek in sredo (9. in 10.) ali pa zaradi telovega v petek in soboto. Zelo si želim
to uslugo, vendar vas želim tudi čim manj motiti pri vašem delu.
Markiz in markiza Fassati si močno želita, da bi vas osebno spoznala, in vam po meni
pošiljata spoštljive pozdrave.
O drugih stvareh upam, da se bova mogla osebno pogovoriti v Turinu. Sveti oče je
blagovolil podeliti popolni odpustek vsem, ki bodo v osmini obiskali cerkev.
Iz vsega srca vam želim vse nebeške blagoslove in izrekam vaši ekscelenci najgloblje
spoštovanje.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 24. maj 68
B
Velečastita ekscelenca!
Zahvaljujem se vam za vašo ljubeznivost, da ste prevzeli govor za 9. in 10. junij. Svoje
govore lahko bodisi berete bodisi podaste prosto, kakor vam bolj ustreza. Drugi jih
imajo navadno brez predloge, ker si jih ne napišejo. Nekateri jih pa berejo.
Dobra je misel, da boste prišli v ponedeljek. Mi vas bomo pričakovali ob uri, ki bi jo
napovedali. Žal mi je samo zaradi napora, ki ga boste morali narediti zaradi telovske
procesije.
Kakor razberete iz voznega reda, boste morali odpotovati iz Porta Susa ob 5.32 in
boste prispeli v Casale ob 9.30. Upajmo v pomoč presvete Device in upajmo tudi, da za
vas ne bo prenaporno.
Poln hvaležnosti za milosti, ki nam jih izkazujete, vam ponujam moje in mojih kolegov
usluge, medtem ko imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. maj 68

42.2 Page 412

▲back to top
412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
9. DVOJE DON BOSKOVIH PISEM OČETU OREGLI
Pismi je objavila Civiltà Cattolica (1. junij 1929), ki hrani tudi izvirnika. Svetnik ju je
naslovil na patra Giuseppeja Oreglia, jezuita, Fredericovega brata. Prvo je izrednega po-
mena za zgodovino začetkov Družbe.
A
Predragi gospod pater Oreglia!
Seznanjeni ste z načrtom nežne in nastajajoče redovne družbe, katere namen je oh-
ranjevanje duha v naših zbirališčih, imenovanih oratorijih.
Iz poročila,39 ki ga prilagam, boste videli, kako daleč so že naše pobude. Svetemu
očetu sem predložil spomenico, katere prepis vam prilagam40 in na katero še nisem
prejel rednega dogovora. Po zaupni poti sem zvedel, da so težave zaradi odpustnih li-
stin. Zvedel sem, da so vsi škofje, ki so mi dali priporočilna pisma, ko so jih vprašali, o
tej točki odgovorili odklonilno. Tako kardinal Berardi.
Zdi se, da je mogoče dobiti te odpustne listine za določeno število na leto in da je
klerike mogoče poučevati po redni poti glede na potrebe oratorijev in Družbe, kar mi je
nujno potrebno iz pomembnih razlogov, ki si jih lahko predstavljate. To so mi povedali
ustno in ne kot popolnoma gotovo.
Prosil bi vas, da bi kot dejanje velike krščanske ljubezni izprosili sprejem pri imeno-
vanem kardinalu Berardiju in ga zaupno vprašali o naslednjem:
1. Če škofje, ki so nasprotovali odobritvi naše Družbe, katerih priporočil pa nisem
prosil, prihajajo iz turinske pokrajine, ali so to tisti, ki so jih že poslali Sv. sedežu. To
samo za vodilo, se pravi, ali moram bodisi upoštevati njihov nasvet bodisi ravnati v
nasprotju s tem, kar mi rečejo, da se prepričam, da delam, kar hočejo.
2. Če je tako, je mogoče kaj storiti in če podpora kardinala vikarja, kardinala Guidija
in Consolinija v tem primeru pomagajo ali mi priporočate koga drugega.
3. Ali je zadeva že pri Kongregaciji za škofe in redovnike? Ali bi bilo primerno, da bi
jo spodbujali, ali naj pustimo, da gre svojo pot?
4. Msgr. Svegliatti se ni nikdar upiral; če bi ga mogli pridobiti za njegovo sodelovanje,
bi bilo veliko.
5. Izražena je bojazen, da so kleriki premalo študirali, da bi jih lahko pripustili k re-
dovom. Toda izkušnja 24 let kaže, da ni osnove za tak strah. Poleg tega pa obstaja mož-
nost, da kateri koli škof lahko izpraša pripravnika o njegovem študiju in o vsem, kar se
tiče cerkvenega poklica.
6. Zdi se, da okoliščine svetujejo potovanje v Rim, da bi razložili stališča in omogočili
rešitev težav.
To so zadeve, ki jih prepuščamo vaši že potrjeni dobrosrčnosti. Če vajini odnosi s
kardinalom Berardijem ne bi bili taki, da bi omogočali pogovor o teh zadevah, bi se
prepustil vaši previdnosti. Sicer pa naj bi vso zadevo obravnavali zaupno. Treba bi bilo
39 Notitia brevis Societatis Sancti Francisci Salesii et nonnulla decreta ad eamdem spectantia. Torino,
1868.
40 Prošnja za dokončno odobritev Družbe ali vsaj podelitev pravice izdajanja odpustnih listin. Od-
dana je bila a domo Sodaligia Pagi Mirabelli quartus idus Junii MDCCCLXVIII.

42.3 Page 413

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
413
samo preučiti način, kako zagotoviti obstoj naše Družbe po moji smrti. Na tak način bi
vi mogli razpravljati z omenjenim kardinalom Berardijem, ki je že več let naš pravi oče
in za katerega zdravje mi vsi vsak dan opravljamo posebne molitve.
Federico je odpotoval na Sardinijo, kakor vam je znano. Vem, da je prišel tja. Drugega
nič. Prav v tem trenutku pa je nepričakovano prišel. Počuti se odlično in vas pozdravlja.41
Storili bi mi veliko uslugo, če bi iz srca pozdravili vse velečastite očete pri Civiltà
Cattolica, za katere imam pripravljeno spominsko medaljo naše cerkve, ki jo bom imel
kmalu priložnost izročiti.
Bog naj blagoslovi vas in vaše napore, ko se z najglobljo hvaležnostjo imenujem vaše
uglednosti najvdanejši in pokornejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. avgust 68
P. S.: Grof della Margherita je zelo bolan. Izboljšalo se mu je, pa znova poslabšalo.
Danes se počuti zelo slabo. To je v svojem fevdu Margherita.
B
V drugem pismu odgovarja na navodila in formalne nasvete patra Oreglie.
Predragi gospod pater Oreglia!
Poslušal sem nasvet vaše uglednosti, ki ste mi ga dali v imenu dobronamerne osebe
in ste po kardinalu vikarju prosili njegovo svetost za dovoljenje, da bi smel poučevati
svoje klerike, potem ko je bila naša Družba priporočena in je bil določen vrhovni pred-
stojnik.
Zgoraj omenjeni kardinal je rade volje šel k svetemu očetu in dobil odgovor, ki ga
prilagam. In sedaj quid agendum? Menite, da bi bilo umestno postaviti v bližino svetega
očeta človeka kot npr. msgr. Riccija ali naj pustimo, da stvar dozoreva pred Božjim ob-
ličjem in bom prihodnjo zimo obiskal Rim? Zdi se, da se moramo stvari lotiti od druge
strani, dokler sveti oče ne bo nasproten. Če mi boste hoteli dati tozadeven nasvet, ga
bom natančno izpolnil in uspeh prepustil Božji previdnosti.
Vašim mnogovrstnim opravkom dodajam še svoje sitnosti. Bodite potrpežljivi: to je
dejanje krščanske ljubezni. Bog vam bo štel v dobro za vašo dušo. Od nas pa boste de-
ležni hvaležnosti in molitev, ki jih bomo v naši majhnosti darovali vsak dan za vas pri
Gospodu.
Vaš brat Federico se je za stalno naselil v Turinu in je zdrav.
Svojo dušo in duše svojih dečkov priporočam dobroti vaših molitev in se imam v pol-
nem spoštovanju vaše uglednosti za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. oktober 68
P. S.: Če boste imeli priložnost, posredujte patru Angeliniju42 moje pozdrave in
pozdrave don Francesia.
41 Kurzivna pisava podaja besede, ki so pisane z različnim črnilom.
42 Bil je odličen latinist in v stiku z don Francesiem.

42.4 Page 414

▲back to top
414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
10. ZA NAKUP HIŠE V BORGU S. MARTINU
Članek, ki ga je objavil nekdanji gojenec L. Gabotto v katoliškem tedniku Vita Casalese
(12. maj 1934). O pogodbi govorita dve don Boskovi pismi don Bonettiju (16. junij in 24.
junij 1870), Lemoyne MB IX, str. 880 in 894 [BiS IX, str. 626 in 636].
»Ko se je iz različnih razlogov znašel v potrebi, da bi prenesel sedež svojega prvega
zavoda iz Mirabella v drug kraj, se je nekega dne odpravil k plemenitemu markizu Sca-
rampiju v Villanovi in ga prosil, če bi mu hotel odstopiti svojo vilo v Borgu San Martino.
Plemeniti gospod mi je pripovedoval, kako ga je don Bosko ogovoril. »Dobro vem, gos-
pod markiz, da mi želite odstopiti svojo hišo.« Na te nepričakovane besede je markiz
odgovoril, da mu nikdar ni prišlo na misel, da bi se odpovedal svoji ljubljeni hiši. Don
Bosko ni izgubil poguma in je večkrat ponovil svojo prošnjo in vprašal gostitelja za
ceno. Ker si markiz ni upal svetemu možu odreči prošnje, mu je postavil ceno, ki se je
tudi njemu zdela previsoka, vendar še upal, da ga bo s tem odvrnil od njegove prošnje.
Toda kako se je začudil, ko je slišal, da sprejema ponudbo! Ker ga je prijel za besedo, ki
jo je dal kot popoln plemič, jo je držal in tako je vila Scarampi postala naš zavod v Borgu
San Martino. Vse to se je zgodilo, ne da bi don Bosko imel v žepu en sam cent. Kajti pre-
den je zapustil plemenitega gospoda, ga je prostodušno prosil na posodo nekaj lir, da si
je lahko kupil vozni listek do Turina. Toda dva tedna pozneje43 je svojemu plemenitemu
prodajalcu plačal to strogo baročno hišo, kjer so mnogi izmed nas prebili najlepša leta
svojega življenja.
11. ŠTIRI DON BOSKOVA PISMA MSGR. MASNINIJU
Msgr. Masnini (prim. MB XII, str. 236 [BiS XII, str. 153–154]) je bil tajnik msgr. Ferréja,
škofa v Casaleju. Prvo pismo je bilo naslovljeno v Rim, kjer je potekal vatikanski koncil.
A
Mirabello, 11. marec 1870
Predragi gospod kanonik!
Tukaj v Mirabellu mi ostaja malo časa za pisanje vaši uglednosti, kar bi bila moja
dolžnost. Pisma, ki ležijo na pošti, prosim, preberite, in če boste našli kaj pomembnega,
mi sporočite, sicer pa jih sežgite.
Zahvaljujem se vam za skrb, ki nam jo posvečate, in za vse motnje, ki vam jih povzro-
čamo z našimi zadevami. Če vam je mogoče, se zavzemite za Letture Cattoliche in Bibli-
oteca italiana [Katoliško branje, Italijanska knjižnica]. Jaz živim in delam za te knjige.
Sveti oče jih blagoslavlja in priporoča čim večje razširjanje. Osebe, s katerimi se lahko o
tem pogovorite, so: grof Vitelleschi, markiza Villarios, grofica Calderani in predsednica
v Torre de'Specchi. Giannina Ferréja sem dobil pri krepkem zdravju. Zaskrbljen je za-
radi poklica. Svetoval sem mu, naj bi bil zelo priden do maja. Takrat se bo lahko odločil.
Celo naše malo semenišče se mi pridružuje v želji za nebeški blagoslov vam in naše-
mu monsinjorju, medtem ko se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
43 Od pogovora je preteklo več kot štirinajst dni. Vendar to pretiravanje ne odvzema ničesar resnič-
ni pripravljenosti, da bi plačal dogovorjeno vsoto.

42.5 Page 415

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
415
B
Turin 3. oktober 73
Predragi monsinjor!
Letos se je drugim nevšečnostim pridružila še potreba, da bi od vojaškega nabora
odkupili petnajst klerikov. Bi nam mogli priskočiti na pomoč? Kakršna koli vsota bi
nam zelo pomagala. Imamo nekaj mesecev časa. Tako ta berač nadleguje miroljubne
ljudi. Odpustite mi.
Bog naj vam nakloni vse dobro, molite za tega ubogega v J. K. ponižnega služabnika.
duh. Janez BOSKO
P. S.: Prosim, sporočite moje ponižne pozdrave gospe mamici in družini.
C
Dragi moj monsinjor!
Grofica Bricherasio je še vedno nemirna zaradi zadeve, o kateri ste vi menili, da je že
končana. Bodite tako dobri in preberite dvoje pisem dekana iz Fubineja, in če je mogoče
kaj storiti, mi povejte. Pravkar sem se vrnil s potovanja v Marseille. Koliko vam imam
povedati! Upam, da bom to storil osebno.
Tisoč pozdravov vam in msgr. škofu, ki mu povejte, da bi radi bili vedno njegovi vdani
sinovi in da so mu vse naše hiše vedno odprte.
Molite zame in za naše zadeve, pripravite vrečo zlatnikov in velik zavoj bankovcev;
čeprav so precej grdi, jih sprejmem kot narodno blago.
Vedno ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 26. marec 1877
D
Predragi msgr. Masnini!
Večkrat ste izjavili, da bi brez sedanjih dolžnosti takoj poleteli k salezijancem. Kaj se
sedaj dogaja? Vaša soba – v Turinu ali kje drugje – je pripravljena. Mesto pri mizi vam
ne bo manjkalo. Torej? Na svidenje!
Bog naj vas blagoslovi in molite za tega ubožca, ki ostaja kot brat vedno v J. K. najv-
danejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Vignale, 12. oktober 79
P. S.: Sem za en dan v Vignaleju. Jutri se vrnem v Turin, kjer bom ostal za stalno.
12. PISMA GOSPE CESCONI IN NJENEMU SINU
Ob naključnem srečanju je don Bosko spoznal fanta iz Domodossole Vittoria Cesconija,
ki mu je izrazil željo, da bi postal duhovnik. Srečanje je moralo na fanta narediti globok
vtis, ker mu je malo pozneje pisal. S tem se je začelo dolgotrajno dopisovanje s fantom
in njegovo materjo vdovo, ki je postala goreča salezijanska sotrudnica. Družina je imela
sorodnike v Toulousu, kamor je večkrat zahajal. Po don Boskovi smrti se je Cesconi oženil
z De Coincyjevo iz Pariza, ki je, potem ko je 1927 postala vdova, 1934 izročila ta lastno-
ročno pisana pisma.

42.6 Page 416

▲back to top
416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
A
Dragi moj mali prijatelj!
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami. Amen.
Dobro se spominjam ljubeznivega srečanja z dragim Vittoriem Cesconijem, čigar ob-
našanje in urejenost sta mi vzbudila globoko simpatijo. Vse vtise je potrdilo tvoje kr-
ščansko pismo, dragi moj Vittorio, ki si mi ga v svoji dobroti napisal. Iz vsega srca se ti
zahvaljujem.
Nisva pa se mogla pogovoriti, kakor sem želel. Upam, da bova to storila ob skorajšnji
priložnosti, ko se bova spet videla. Če boš prišel v Turin in bi ti tvoji starši dovolili, te
vabim, da bi pri nas prebil kak dan. Tako bi imel priložnost, da bi ti povedal stvari, ki se
te tičejo, za katere ti ne veš, jaz pa jih poznam.
Naročil sem, naj ti pošljejo v Preglio44 Italijanske klasike in Katoliško branje. Zraven je
še druga knjiga, Preskrbljeni mladenič, in to je moj dar tebi, da boš molil zame.
Prosim te, da v mojem imenu pozdraviš svoje starše, gospoda župnika in predstojni-
ke v zavodu,45 ko se boš z njimi srečal. Reci jim, da se jih v svoji majhnosti spominjam
v molitvah in se priporočam v njihove molitve.
Bog naj te blagoslovi, dragi Vittore, in ti nakloni milost, da boš ohranil svete misli, ki
si mi jih povedal: da bi postal dober, svet duhovnik. Ti pa moli zame, da bi, medtem ko
mislim na druge, rešil tudi svojo dušo. Amen.
Ostajam ves tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. oktober 71
B
Velespoštovana gospa!
Vaše pismo je potovalo hitreje kot vi in me je dobilo v Rimu, kamor so me poklicali neka-
teri nujni opravki. Tu bom ostal še ves prihodnji teden. Ali bi bilo mogoče, da bi prišli prej?
Stanujem v Via Sistina št. 104 pri gospodu Alessandru Sigismondiju. Svetemu očetu
sem govoril o vas, o Vittoriu, o vsej vaši družini in naznanil vaš prihod. V vsem, kar vam
morem biti koristen, sem vam na uslugo.
Bog naj napolni s svojimi nebeškimi blagoslovi vas, Victorja in gospoda učitelja in
molite za tega ubogega pa vedno v J. K. ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 25. 2. 75
P. S.: Z menoj je don Berto, ki pozdravlja vas in Victorja.
C
Velespoštovana gospa Cesconi!
Zares sem z veseljem pričakoval vaše novice. Potem ko sem zapustil Rim, nisem niče-
sar več slišal o vas. Veseli me, da vas je sveti oče dobrohotno sprejel. Prav tako me veseli
misel, da boste prihodnjo zimo prebili v svetem mestu.
Zahvaljujem se vam za ljubezniv dar 100 frankov, ki jih pošiljate za te moje fante, ki
44 Občina v okraju Domodossola, kjer je družina bila na dopustu.
45 Zavod rosminijancev v Domodossoli. Verjetno je obiskoval šolo kot zunanji gojenec.

42.7 Page 417

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
417
bodo brez dvoma z menoj molili za zaprošeno milost, se pravi, da bi pridobili nekega
sina za Katoliško cerkev.
Zelo se veselim pozdravov Victorja, gospoda opata in gospoda dekana, ki jim vsem
želim vse najboljše in se vsem priporočam v molitev.
Naj dobri Bog blagoslovi vas in vašega sina in vama podeli srečno življenje na tem
svetu in večno slavo na onem.
Če boste mogoče prišli v Turin 24. tega meseca, bi mi bilo zalo ljubo, če bi mogli sku-
paj praznovati sedmo obletnico posvetitve cerkve v čast Mariji Pomočnici.
Priporočam se dobroti vaših molitev in me ohranite vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. marec (popr. maj) 75
D
Velecenjena gospa!
Prve dni tega meseca sem prejel vaše spoštovano pismo, v katerem mi priporočate v
molitev na duši in telesu bolnega sorodnika, kakor pravite. Takoj sem sprejel vašo pro-
šnjo in odredil, da se zjutraj in zvečer opravljajo pri oltarju Marije Pomočnice molitve
v ta namen. In če vaša prošnja ni v nasprotju z Božjo voljo, upam, da bomo kaj dosegli.
Jaz sem vsak dan pri sveti maši opravil memento [poseben spomin].
V vašem pismu je bilo 100 frankov, ki sem jih takoj uporabil za naše uboge fante, za
katere je bila to prava Božja previdnost in za kar se vam iz srca zahvaljujem.
Veseli me, da je naš Victor pri dobrem zdravju. Pozdravite ga v mojem imenu in mu
povejte, da naj ne pozabi dogovora, se pravi, da bom jaz vsak dan pri sveti maši prosil
zanj s pogojem, da bo tudi on vsako jutro molil zame.
Glede vašega potovanja v Preglio upam, da se bomo mogli pogovoriti v kratkem.
Bog naj vas blagoslovi in z vami naj blagoslovi vso vašo družino. Ko se priporočam
vašim molitvam, imam čast, da se hvaležno imenujem vaše uglednosti najvdanejši slu-
žabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. 8. 75
P. S.: Ponižne pozdrave gospodu Victorjevemu učitelju.
E
Velespoštovana gospa Cesconi!
Hvaležno sem sprejel 25 frankov za Katoliško branje in za miloščino za naše uboge deč-
ke. Zahvaljujem se vam in vsi prosimo Boga, da ohrani vas in dobrega Victorja s pobožnim
gospodom učiteljem. Če bi bil bliže vas, bi potegnil Victorja za uho, ker mi že tako dolgo ni
nič pisal. Da bi vsaj molil zame, kakor jaz vsak dan pri sveti maši molim zanj.
Verjetno se bom meseca aprila odpravil v Rim, če bo taka Božja volja. Če vi ne boste
prišli, bom prosil svetega očeta posebnega blagoslova za vas in vso vašo družino.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki ostajam za vse vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 19 – 76
P. S.: Nisem mogel videti prinašalca tega pisma in se mu zahvaliti.

42.8 Page 418

▲back to top
418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
F
Velespoštovana gospa!
Z veseljem sem prejel vaše novice o vsej vaši družini. Veseli me, da ste vsi pri krep-
kem zdravju. Zahvaljujem se dobri mamici za dar 100 frankov. To je veliko dejanje kr-
ščanske ljubezni v tem času stiske in razlog, da bomo molili za vas.
Prosim in bom storil, da bodo prosili tudi naši fantje, da bi vas vse, zlasti Victorja, Bog
napolnil s svojimi nebeškimi blagoslovi.
Mudi se mi, zato se priporočam vsem v molitev in se v globoki hvaležnosti izrekam v
J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Borgo San Martino, 26. 6. 76
G
Velecenjena gospa!
Zelo so me razveselile novice o Victorju in vsej vaši družini. Zahvaljujem se Gospodu,
da mu je uspelo na izpitih in da je spet zdrav. Vendar naj ne pretirava s študijem. Bolje
je odložiti izpite kot škoditi zdravju.
V drugi polovici meseca januarja bom šel, če bo Bogu po volji, v Nico in potem v
Marseille. Na poti tja in nazaj se bom ustavil v Cannesu in pozdravil vašo mater in vašo
sestro.
Iz Nice vam bom pisal o dnevu svojega prihoda v Marseille. Msgr. nadškof (sic) mi
ljubeznivo daje stanovanje pri sebi, vendar bo moj prvi obisk veljal vaši družini.
Bog naj blagoslovi vas, Victorja in gospoda opata in molite za tega revčka, ki ostaja
vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. 12. 76
H
Dragi moj Vittorio!
Ob tvojem pogostem spreminjanju bivališča (sic) se bo nekega dne zgodilo, da boš
odletel v nebesa, ne da bi vedel, od kod si odšel. Ali ne? Sedaj vem, da si v Toulousu. To
sem zvedel v Rimu, kjer sem prejel tvoje pismo.
Najprej se ti zahvaljujem za velikodušen dar tvojih prihrankov za naše uboge dečke,
ki bodo gotovo molili za tvojo mamico in za vse, ki mi jih priporočaš.
Premišljeval sem o stvari, ki mi jo predlagaš, o tajnem komorniku njegove svetosti. To
je težko, ker je zelo redka priložnost, da lahko govoriš s svetim očetom in razpravljaš
z njim o poslih. Pomisli, da sem že štirideset dni v Rimu in nisem imel niti najmanjše
priložnosti, da bi govoril s papežem, ker bolan leži v postelji. Vsekakor pa bom poskusil
takoj, ko se mi bo ponudila priložnost.
Priporočam se ti v molitev, kakor tudi mamici in gospodu opatu. Bog naj nas vse bla-
goslovi in nas ohrani v svoji sveti milosti, medtem ko se v krščanski ljubezni izjavljam
iz vsega srca za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 2. februar 78
Torre Specchi 36

42.9 Page 419

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
419
P. S.: Prejel sem pismo s priporočilom o smrti tvojega strica gospoda Mettelretta in
bom z našimi sirotami molil zanj.
I
Velezaslužna gospa Cesconi!
Mamičina dobrota v obilici nadomesti Victorjevo nezmožnost. On se mora učiti za
izpite. Bog naj ga blagoslovi in Marija naj bo vedno zanj sedež modrosti.
Zahvaljujem se za lepo pismo, ki ste mi ga poslali, in za krščanska voščila, ki ste jih
izrekli. Bog naj vas usliši, da bom mogel rešiti svojo dušo.
Molil bom, da bi Victor v sredo opravil izpite. To toliko bolj, ker obljubljate dar za
naše potrebe, če bodo uspešni, kar upam, da tudi bodo.
Danes zjutraj mi je neka dobra gospa iz Preglia prinesla vaših 20 frankov za Salezijan-
ski vestnik. Najlepša hvala. Vestnik, misijoni in naša Družba lepo napredujejo.
Včeraj smo odprli hišo v Lucci, danes drugo v Chieriju in v ponedeljek tretjo v Marseillu.
Bog naj nam pomaga, da bomo zvesto izpolnjevali njegovo voljo in stori iz našega
Victorja apostola J. K.
Molite zame, ki ostajam v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. 6. 78
L
Velespoštovana gospa Cesconi!
Moje oči so se malo zboljšale, zato sam pišem svojim toulouškim prijateljem.
Najlepša hvala vam in dragemu Victorju za prisrčna voščila ob godovnem dnevu tega
ubogega duhovnika, ki nima druge zasluge kot malo dobrote in krščanske ljubezni.
Skušal se bom oddolžiti s posebnimi molitvami, da bosta mogla oba dolga leta uživati
dobro zdravje in da bo naš dobri Victor uspešno opravil svoje izpite.
Dne 8. aprila sem bil v Rimu, toda v Turinu sem dobil vaše pismo s 50 franki. Sedaj pa
po gospe Maddaleni Ragazzoni nadaljnjih 20 frankov. Oh, koliko razlogov, da se vam iz
srca zahvalim! Bog naj vam obilno poplača.
Tudi jaz bi vas rad osebno pozdravil in ponovno videl svojega malega Vittoria, ki je
sedaj postal moj velik prijatelj Victor Cesconi. Pred sredo avgusta nimam opravkov, ki
bi me klicali iz Turina, zato se, če boste šli skozi to mesto, nujno ustavite, da se bomo na
kratko pomenili v Gospodovem imenu.
Prav bo, da kak dan prej nakažete smer vaše poti, da vas bom čakal na točki, od koder
bo čim manj peš.
Pred enim letom smo v Marseillu odprli hišo za uboge dečke in sedaj se je že pom-
nožila za tri.
Vsak dan pri sveti maši molim za vas, za vašega sina in za vašo gospo mater. Bog naj
vas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti.
Končno priporočam sebe in svoje uboge dečke dobroti vaših molitev, medtem ko
imam v hvaležnosti in spoštovanju čast, da se imenujem vaše spoštovane uglednosti
ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. 7. 79

42.10 Page 420

▲back to top
420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
M
Dragi moj Victor!
Če želiš priti in prebiti kakih deset dni v Lanzu, kjer se bodo začele naše duhovne
vaje, pridi. Govori z mamico, in če ti bo dovolila, lahko prideš v Turin in se odpraviš na-
ravnost v Oratorij, kjer te že čaka soba. Potem odpotuj z vlakom ob pol petih z drugimi
v Lanzo, kjer te pričakujemo. Da vidimo, ali si dober bojevnik.
Bog naj blagoslovi tebe in tvojo mamico in moli zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši
prijatelj.
duh. Janez Bosko
Lanzo Torinese, 9. september 79
N
Dragi moj Victor!
Najprisrčnejša zahvala za krščanska voščila, ki mi jih pošiljaš ti, tvoj gospod učitelj in
tvoja gospa mama. Prosim te, vrni jim izrečena voščila in izrazi najboljše želje za obilen
Božji blagoslov.
Verjetno se bomo videli v Rimu. Malo pred prihodom mi piši, da bom pripravil avdi-
enco pri svetem očetu in k temu še primerno gostišče. Storil bom vse, kar boš želel, ti
pa mi pripravi mošnjo marengov. Ali ne?
In sedaj o tebi. V kateri razred hodiš? Imaš še vedno trdno voljo, da postaneš duhov-
nik? Ste zdravi ti, tvoj gospod učitelj in tvoja mama? Še moliš za don Boska? Pomisli
malo, da do sedaj še nisva imela priložnosti, da bi se zaupno pogovorila o tvoji duši.
Vidiš, kako sem nagnjen h klepetu!
Bog naj te blagoslovi, dragi Viktor, naj te obvaruje nevarnosti za tvojo dušo, in če me
imaš rad, prosi presveto Devico Marijo, da bom mogel rešiti svojo dušo.
Imej me vedno v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
O
Velespoštovana gospa Cesconi!
Z veseljem sem sprejel vaše novice in vaša voščila. Bog naj vam jih povrne in izlije
svojo milost na dragega Victorja in na vse vaše sorodnike.
Prejel sem položnico za 60 frankov za naše hiše, ki vse prosijo za pomoč.
Zahvalite se, prosim, v mojem imenu gospe materi in njeni sestri in jima zagotovite,
da se ju vsak dan spominjam pri sveti maši pa tudi vas.
Sveti oče je zaupal salezijanskim sotrudnikom gradnjo cerkve in zavetišča Srca Je-
zusovega v Rimu. Sveti oče mi je tudi naročil, naj imenujem nekaj zbiralcev in zbiralk.
Imenoval bi vas in vašega Victorja in upam, da bosta sprejela. Ob priložnosti bi tudi
med sorodniki, prijatelji in znanci zbrali nekaj soldov. Zapišite si ime in priimek in dar,
ki ga kdo daruje. Po pošti vam pošiljam nekaj obrazcev, diplomo ter okrožnico in ob-
razce za pristop. Vedimo, da delamo za Srce Jezusovo, kar Bog še posebno nagrajuje.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri krepkem zdravju in molite tudi zame, ki ostajam
vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin 4. 7. 81

43 Pages 421-430

▲back to top

43.1 Page 421

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
421
P
Velezaslužna gospa Cesconi!
Hvaležno sprejemam 60 frankov, sad vaše dobrote, vaše matere in njene sestre. Vsem
trem se iz srca zahvaljujem in prosim Boga, da bi vas vse skupaj z našim dragim Vi-
ctorjem ohranil pri krepkem zdravju in v svoji milosti. Danes zvečer se vas bom vseh
spominjal pri sveti daritvi polnočnice.
Priporočam se posebno dobroti vaših molitev, medtem ko imam čast, da se imenujem
v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. december 1881
13. DOGODEK IZ LETA 1875
Pripoveduje ga doktor Giuseppe Albertotti v predgovoru h knjigi svojega očeta doktorja
Giovannija: Kdo je bil don Bosko? (Fizio-psiho-patološka biografija, ki jo je napisal neki
zdravnik. Genova, Fratelli Pala 1934, str. 16.)
Tiste čase je don Bosko enkrat na leto – menim, da je bilo to na dan sv. Janeza, godov-
ni dan mojega očeta in njega – povabil očeta in mojo mater. Leta 1875, če se ne motim,
so povabili tudi mene.
Don Bosko je sedel med mojim očetom in mojo materjo in jaz ob svoji materi. Ob isti
mizi je sedelo kakih dvajset duhovnikov, med njimi don Cagliero. Ni bilo dolgčas in tisti,
ki je skrbel za veselo razpoloženje, je bil prav don Bosko.
Proti koncu nam je don Bosko želel dati pokusiti steklenico dobrega monferratskega
vina. Spominjam se, da je bilo vino črno, in moj sosed se je spravil na delo, da bi ga
odprl. Zapičil je odčepnik v zamašek, vstal in s steklenico med koleni skušal z desnico
potegniti zamašek iz vratu steklenice. Toda brez uspeha, ni in ni šlo.
Ko je don Bosko to videl, se je obrnil k temu donu in mu v piemontskem narečju de-
jal: Dala 'n poch sì a mi chi son d'bosch [Daj jo meni, ki sem iz lesa], in uporabil dovtip s
svojim priimkom, bosh in lesom.
Vzel je steklenico in jo sede postavil na mizo. Z levo roko je prijel vrat steklenice malo
pod vrhom. Z desno roko je zagrabil za steklenico, jo zasukal v nasprotno smer in spre-
tno izvlekel odčepnik. Zasukaj je roki in že je bil zamašek zunaj. Vse je naredil, ne da bi
se najmanj spremenil. Vsi so zaploskali in pili.
14. DON BOSKOVO PISMO MSGR. GARGI
Msgr. Garga je bil pomožni škof v Novari. Srečal ga je v Ovadi ob priložnosti, opisani v
MB XI, str. 365 [BiS XI, str. 229]. Izvirni rokopis iz leta 1899 je imel don Giuseppe Diverio
iz Mondovija, ki je bil tajnik kardinala Alimonde v Turinu.
Predragi in velečastiti monsinjor!
Zelo skrbno sem vas iskal, pa vas nisem našel. Vključite ime tistih dveh. V nedeljo
bomo razdelili nagrade našim fantom. Ali bi lahko dodali še novo žrtev in prišli na slo-
vesnost v vlogi predsedujočega? Gotovo bova našla kak trenutek, da se bova pogovorila
o kakem načrtu, ki bi ga potem izvedla. Blagoslovite mene in našo družino. Ostajam v
globokem spoštovanju najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Ovada, 31. 8. 75

43.2 Page 422

▲back to top
422
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
15. PISMO DIRIGENTU DOGLIANIJU
Dirigent Dogliani, ki je, kakor sam piše, doživel veliko neprijetnost, je pisal don Bosku v
Rim. Storil je na tak način, da je dobil lep odgovor. List je brez datuma. Zdi se, da je iz leta
1875 ali 1876.
Dragi Dogliani!
Prav! Z veseljem sem prejel tvoje pismo. Še nadalje posvečuj svoje tovariše in posve-
čuj sam sebe.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
P. S.: Pozdravi viteza Palazza, markiza Baraleja in pesnika Cottina.46
16. PRVO SREČANJE MARKIZA VILLENUEVE-TRANS Z DON BOSKOM
Poročilo ene izmed sester markize Villeneuve-Trans, redovnice Srca Jezusovega. Poslala
nam ga je marca 1934.
Bilo je pozimi leta 1879, že smo prezimovali v Hyèresu. Menili so, da bi blago pod-
nebje moglo koristiti zdravju mojega očeta, ki je bil pobit zaradi zaporednih žalovanj.
Toda niti nasmeh sončne narave niti napori znanosti niti ljubeča skrb in predanost niso
prinesli zaželenega izboljšanja, ker bolezen ni popustila. Mojega očeta je zdravil doktor
d'Espiney, velik kristjan in bodoči don Boskov življenjepisec.
Ko se je prepričal, da človeška sredstva nič ne zaležejo, se je dobri doktor zaupal
nadnaravnim.
Ker je vedel, da bo don Bosko prišel v sirotišnico v La Navarre, se je odločil, da bo
privedel k svojemu bolniku tega človeka, ki so ga častili kot svetnika. Čeprav sem bila
še malo majhna, še sedaj slišim očetove besede, ki jih je rekel: »K nam bo prišel sve-
tnik.« Naklonjenost, ki se je morala ponoviti dvakrat. Še sedaj vidim don Boska, kako
je vstopil v sobo oprt na dva svoja duhovnika, vidim njegov dobrodušen izraz, njegov
dobrohotni nasmeh, ko je blagoslovil mene in mojega brata.
Kaj se je potem dogajalo v pogovoru z mojim očetom? … Jaz vem samo to, da je don
Bosko priporočil molitev k naši Gospe Mariji Pomočnici in da naj pridemo 24. maja na
zahvalno romanje v Turin. To se je zgodilo v mesecu februarju in 24. maja je oče izpolnil
obljubo in se zahvalil svoji nebeški dobrotnici, katere varstvo smo čutili v naši družini.
Njegova prva skrb je bila, da je dal na svojem posestvu posvetiti Marijin kip na gra-
nitnem stebru. Vsak dan se je odpravil k njenim nogam, ji z veliko ljubeznijo prinašal
cvetje in skrbel, da smo jo vsi otroci pobožno častili.
Don Boska smo vedno častili v naši družini kot svetnika. Vse, kar je on uporabljal, se
je častilo kot sveta relikvija. Moj oče je vedno nosil pri sebi sliko Marije Pomočnice, ki
je imela na hrbtni strani lastnoročni don Boskov napis. Imenoval jo je 'svoj potni list'
in je vsem svojim otrokom priskrbel ta talisman, ki smo ga mi spoštljivo hranili. Pomoč
salezijanskim ustanovam je bila druga oblika hvaležnosti mojega očeta. Zmagoslavje
46 Prva dva sta pomočnika, ki ju je don Bosko že večkrat imenoval in poplemenitil. Tretji je obedni-
čar, ki je včasih koval verze.

43.3 Page 423

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
423
Marije Pomočnice in čudovito napredovanje njenih ustanov sta bila vir njegove neneh-
ne sreče.
A. M. V. T.
17. TRI DON BOSKOVA PISMA DEKANU V CASORZU
Ta župnik je bil don Felice Bava. Izvirniki so ohranjeni v župnijskem arhivu v Casorzu
Monferrato.
A
Predragi v Gospodu!
Prejel sem 26 lir, ki ste jih med dobrohotnimi darovalci zbrali za cerkev Marije Po-
močnice. Uporabili jih bomo za poravnavo dolgov pri gradnji in upam, da bo presveta
Devica ščitila to župnijo in bo čez vse župljane razlivala svoj blagoslov. Bog naj nam
vsem pomaga vztrajati v dobrem, in ko se priporočam v vaše svete molitve, se iskreno
zahvaljujem vsem darovalcem in zlasti še vam.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 13. julij 68.
B
Velečastiti gospod dekan!
Iz srca se vam, gospod dekan, zahvaljujem za dobrosrčno sodelovanje pri naših delih
krščanske ljubezni. Oh, da bi vsi razumeli quod superest date eleemosynam, kot te razu-
me vaša uglednost!
Prilagam pismo don Vincenza Dalla Valleja. Preberite ga v vašo vednost, ga zaprite in
bodite naš zagovornik pri tem duhovniku. Ali vam je mogoče dobiti kakega dobrodel-
nega človeka, ki bi bil pripravljen, da bi nam pomagal oblačiti 300 duhovnikov in kle-
rikov in vzdrževati ustanove, ki smo jih postavili v bližini protestantskih svetišč in šol?
Kot velikemu dobrotniku naše ponižne Družbe vam z dovoljenjem svetega očeta po-
deljujem naslednja pooblastila:
1. Pravico blagoslavljati svetinjice, rožne vence, križe z vsemi odpustki sv. Brigite in
sv. Dominika.
2. Podeljevanje popolnega odpustka vsem bolnikom, ki jih boste obiskali in ki bi bili
v nevarnosti zaradi bolezni.
3. Dovoljenje, da berete in hranite pri sebi prepovedane knjige, exceptis de obscenis
[izvzemši nesramne].
Sprejmite, dragi gospod dekan, izraze spoštljive hvaležnosti in molite zame, ki osta-
jam v N.G.J.K.
Borgo San Martino, 14. december 80
C
Predragi gospod dekan!
Nisem mogel priti. Zelo mi je žal. Potrpite. Molil bom za vas in za gospoda Vincenza
Dalla Valleja. V njegovem imenu sem prejel 40 lir, od vas pa rento 500 lir. Prejeli boste

43.4 Page 424

▲back to top
424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
stokratno povračilo. Upam, da vas bom videl v Turinu, kjer bom ostal do 22. januarja,
ko bodo odpotovali naši misijonarji.
Priporočam vaši dobrodelnosti in molitvam naše zadeve in ubogega don Boska, ki
ostaja vedno v J. K. najboljši prijatelj
duh. Janez Bosko
18. ZAHVALNO PISMO
Pismo je namenjeno dvema mladima hčerkama gospoda Bòffana, notarja v Cuneu.
Velecenjeni gospodični Bòffano!
Hvaležno sprejemam vajino ponudbo in se vama zahvaljujem. Ne bom pozabil moliti
za vaju. Bog naj spremlja vajino mladost in vaju razsvetli, da bosta spoznali svoj poklic
k svetosti. Vera, pogum, potrpežljivost in Bog bo dodal drugo.
Gospod naj vaju blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti na poti v nebesa. Molita tudi
zame in za mojo številno družino (150 t.) in imejta me vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 29. november 1882

43.5 Page 425

▲back to top
PISMA CLARI LOUVET IN GROFOM COLLE
I. CLARI LOUVET
1.
Velečastita gospodična!
Brez dvoma je bila misel, da ste poslali bankovec 500 frankov za naše ustanove, zelo
dobra. Okoristili ste se vi, ker je sto odstotkov prihodka začelo teči na vaš račun na
dan, ko ste denar odposlali. Poleg tega imate od sedaj do mojega bodočega potovanja v
Aire (aprila) dovolj časa, da pripravite še več denarja, kajne, moja draga velezaslužna
gospodična?
Zelo mi je žal, da starost in bolezen gospoda Scotta napredujeta. Jaz bom gotovo molil
zanj pri sveti maši in naši dečki bodo, ali bolje rečeno – že opravljajo svoje molitve in
darujejo obhajila v ta namen.
Za vas in za vaše ravnanje vam priporočam potrpljenje. Bog bo naravnal vaše duhov-
ne in časne zadeve v svojo večjo slavo. Toda v pričakovanju tega se skušajte čim večkrat
približati obhajilni mizi. Če se iz katerega koli vzroka ne bi mogli obhajati, naj vas to ne
vznemirja. Zaupali mi boste vaše tegobe in jaz se bom potrudil, da vam bom dal ustre-
zne nasvete in navodila.
Končno se vam salezijanci in sestre naše ljube Gospe Pomočnice zahvaljujejo za vaše
usluge in vsi molijo za vas, vam želijo vse najboljše in bi vas nadvse radi spet imeli med
seboj.
Bog naj vas blagoslovi in vam pošlje svoje milosti na vas, na vašo družino in na vse
vaše posle z vztrajanjem na poti v nebesa. Tako bodi.
Tudi vi prosite za tega ubogega duhovnika, ki se v večni hvaležnosti v J. K. izreka za
ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, januar 1882
2.
Gospodična!
Imeli ste srečno potovanje. Bog bodi zahvaljen! Toda namesto da bi se nekaj dni od-
počili, ste se trudili in zbirali denar za naše uboge sirote in za naše mlade naraščajnike,
ki se pripravljajo na duhovništvo.
Medtem sem prejel dva tisoč frankov, ki nam jih je poslala vaša dobrodelnost. Iz vse-
ga srca se vam zahvaljuje, in da vam izkažem svojo hvaležnost, bom na telovo daroval
sveto mašo in naši dečki bodo prejeli sveto obhajilo po vašem namenu. Je prav tako?
Lahko vam zagotovim, da so vsi, ki so imeli srečo, da so vas videli in spoznali, odnesli
najboljše vtise; bili spodbujeni od vaše dobrodelnosti in vaše pobožnosti. Isto so opazi-
la tudi dekleta v Lyonu. Bogu bodi hvala!
Rekli ste, da boste dopolnili vsoto, ki ste mi jo obljubili. Najlepša hvala, predobra go-
spodična. Sprejemam jo z največjo hvaležnostjo pred Bogom. Vendar vam priporočam,
da storite vse, kakor vam najbolj ustreza in v mejah časa in možnosti, ki jih imate.
Je gospodična iz Lyona tudi imela srečno potovanje? Ali niste niti vi niti ona imeli
kakih težav? Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami in vas ohranja pri trdnem zdravju in

43.6 Page 426

▲back to top
426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
svetosti tukaj na zemlji in vam nekoč pripravi veliko plačilo v nebesih. V J. K. vdani in
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maj 1882
3.
Gospodična!
Menim, da se je moje pismo križalo z vašim. V tem pismu sem vam sporočil, da sem
prejel 5 tisoč frankov. Sedaj vam sporočam, da sem v vašem zadnjem pismu ponovno
prejel 2 tisoč frankov. Vaše namene bomo vestno izpolnili.
Deset tisoč frankov kot šopek za lep praznik sv. Janeza! Oh, gospodična, če bi vsi pri-
hajali k meni in prinašali take šopke, bi postal novi Rodeskuil.47 Toda zame je to samo
gospodična Clara Louvet in jaz sem zelo zadovoljen.
Želim pa, da bi vas sv. Janez obdaroval. Da bi ga k temu prisilili, bom jaz daroval sv.
mašo pri oltarju naše ljube Gospe Pomočnice in naši dečki bodo molili in darovali sveto
obhajilo po vašem namenu.
V svojem pismu mi sporočate, da ničesar ne hranite za težka poznejša leta. To ni prav.
Želim, da ohranite vse vaše rente in da jih naložite na stoodstotne obresti tukaj na zem-
lji in ohranite resnično povračilo za nebesa. Razumete? Upam. Moj namen je vedno bil,
da bi srca mojih prijateljev odtrgal od revnih stvari te zemlje in jih navezal k Bogu v
večni sreči.
Kakor vidite, gospodična, se trudim, da bi vas naredil bogato ali bolje rečeno, da bi se
zemeljska bogastva za vse čase spremenila v večne dobrine.
Vprašali me boste, v katero ustanovo naj naložim vaše prihranke.
Menim, da bodo zelo dobro naloženi, če bodo šli v korist Cerkve in svetega očeta, ki je
v veliki stiski, če boste podpirali dela, ki jih priporoča sveti oče, kot je gradnja cerkve in
zavetišča Srca Jezusovega v Rimu ali podpiranje ustanov, katerih namen je vzgoja du-
hovniških poklicev. Skratka, delo za duhovniške poklice, za dobre duhovnike, ki bodo
pridobivali duše za Boga.
Če imate zadosti potrpljenja, da berete in razumete moje slabo pisavo, bom še nada-
ljeval o tej zadevi.
V pričakovanju, da vas bo Bog blagoslovil, molite zame, ki ostajam za vedno v J. K.
vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 17. junij 1882
4.
Velezaslužna gospodična!
Moral sem plačati precejšnjo vsoto za naše semenišče, kjer se mladi pripravljajo na
duhovniški poklic. Ker nisem vedel, kje naj dobim denar, sem sam pri sebi mislil, da bi
se, če ne bi bil nadležen, zatekel h gospodični Louvetovi. Toda ona nam je že toliko dala,
ona nam kar naprej daje in zato moramo biti obzirni.
Tako je prišel 14. julij. Zbral sem nekaj denarja, vendar mi je še vedno manjkalo dva
47 Reči je hotel Rothschild, veliki židovski bankir v Parizu.

43.7 Page 427

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
427
tisoč frankov. Toda glej Božjo previdnost! Prišel je pismonoša in mi izročil priporočeno
pismo z dva tisoč franki.
Kako vendar? Sam dobri Bog je navdihnil gospodično Louvetovo, da je pripravila in
poslala denar, ki je prišel prav v trenutku, ko je bilo treba plačati račune.
Bogu bodi hvala in vam tisočkratna zahvala.
Sedaj bom pisal v Ameriko, da bodo pri krstu otrok sirot divjakov v naših dvanajstih
naselbinah48 vsaj eno krstili na ime Clara in da se bo ta obvezala, da bo celo življenje
molila za vas.
Z naše strani nadaljujemo vsak dan tako zasebne kakor javne molitve za vas.
Moje slabo zdravje in moji opravki me ovirajo, da ne morem iti krstit otroka gospe
Villeneuve. Če pa boste prišli, vas prosim, da mi to vsekakor sporočite, ker želim, da bi
se videla in se pogovorila.
Glede zunanjega dogajanja bodite popolnoma mirni, nimate se ničesar bati.
Še naprej prejemajte vsak dan sveto obhajilo. Pravite, da se bojite, da bo postalo na-
vada. Kadar je navada dobra in nas vodi k dobremu, jo moramo izpolnjevati.
Daleč ste od nas, toda vedite, da se vas vsak dan spominjamo pri sveti maši.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri zdravju. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K.
vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 15. julij 1882
P. S.: Ali morete brati mojo zanič pisavo? Bi vam bilo ljubše, če bi pisal kak tajnik, ki
lepše piše?
5.
Turin, 10. avgust 1882
Gospodična!
Obhajamo praznik sv. Klare in jaz na ta dan ne bi rad pozabil. Moj skromni šopek je
naslednji: 12. tega meseca bom daroval sveto mašo in naši dečki bodo opravili molitve
in darovali sveto obhajilo po vašem namenu. Tako želimo pokazati svojo hvaležnost za
velike blagodati, ki ste nam jih tolikokrat izkazali.
Kot odgovor na vaše ljubeznivo pismo vam povem: če bo taka Božja volja, bom pri-
hodnjo zimo naredil izlet Turin – Nica – Lyon – Pariz. Mogoče bo to priložnost, da se
srečava. V tem trenutku ni potrebe po osebnem obravnavanju zadev. Lahko se pisno
dogovorimo, kaj je treba ukreniti.
Ko bo gospa Villeneuve šla v Nico ali Marseille, se bo gotovo ustavila tudi v Turinu,
kjer se bomo videli in se dogovorili.
Majhen križec, ki sem vam ga poslal, pomeni, da vam Bog med toliko velikimi križi in
trnjem pripravlja tudi cvetlice. Nič vas naj ne vznemirja. Ob svojem času vam bom vse
pojasnil.
Rekli ste, da bi mi radi izročili v dar dva tisoč frankov. Ker smo vedno v denarni stiski,
menim, da je najbolje, da svoj dar čim prej izročite. Kajti s tem mi boste prej zagotovili
stokratno povračilo in nam bo takoj pomagano.
48 Reči hoče »kolonija«.

43.8 Page 428

▲back to top
428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Naj vas Bog blagoslovi, gospodična Clara, Bog naj vas ohrani pri krepkem zdravju in
vam pripravi lep prostor ob naši ljubi Gospe Pomočnici v nebesih. Tako bodi.
Še naprej molite za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
P. S.: Prosim, pozdravite v mojem imenu svojo tovarišico.
6.
Turin, 5. september 1882
Gospodična Clara!
Ne pišem vam zato, da bi vas prosil za denar, temveč da vam voščim lep praznik Mari-
jinega rojstva. Na ta dan bom molil za vas in tudi naš dečki bodo molili po vaših name-
nih. Sveta maša in obhajila naših otrok bodo za vas. Je prav tako?
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica naj vas vedno varuje. Molite tudi za tega
ubogega duhovnika, ki se izpoveduje v J. K. kot
vdani in ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Moj naslov do 12. t. m. je San Benigno Canavese, od 12. do 20. pa Sampierdarena.
Pozneje do konca meseca Alassio, nato Turin.
7.
Gospodična Clara!
Dne 8. tega meseca bom v Turinu in bom čakal na vaš prihod. Lahko pridete z eno ali
dvema spremljevalkama, zadosti bo prostora za vse.
Sporočite mi samo uro prihoda, da vas bom pričakal na železniški postaji.
Bog naj vas blagoslovi na vašem potovanju. Naši otroci bodo molili za vas in jaz se
vas bom vsako jutro spominjal pri sveti maši, medtem ko vam zagotavljam, da ostajam
vedno v J. K. vdani in ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 5. oktober 1882
8.
Gospodična Clara Louvet!
Prejel sem vaše pismo z novicami, ki pa jih je zelo malo. Menim, da bo vse v redu.
Prosite me za odgovor za gospoda očeta Engranda. Sem mu že odgovoril in mu bom še
enkrat. Molim z vsemi našimi sirotami in vsak dan se ga spominjam pri sveti maši (sic).
Naj trdno zaupa naši Gospe Pomočnici. Gotovo bo uslišan, če njegove molitve niso v
nasprotju z njegovim večnim zveličanjem.
Prosil bom presveto Devico, da mu podeli poseben blagoslov.
Gotovo ste brali v Vestnikih o posvetitvi cerkve sv. Janeza Evangelista. To je bil zares
čudovit dogodek. Tisoče in tisoče ljudi je v globoki pobožnosti prišlo k spovedi in sve-
temu obhajilu.
Naj vas Bog blagoslovi, gospodična Clara, naj vas ohrani pri dobrem zdravju, z mirom
v srcu in vedrostjo v duši. Molite tudi za tega reveža, ki se izpoveduje za vedno v J. K.
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 2. november 1882

43.9 Page 429

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
429
9.
Gospodična Clara!
Sama presveta Devica me sili, da vam te dni pišem. V zahvalo za vaše dobrote bi vam
radi storili kaj prijetnega, zato bodo naši otroci (150 tisoč) opravili molitve in darovali
sveto obhajilo po vašem namenu in ubogi don Bosko, ki ne more storiti kaj več, bo daro-
val sveto mašo za vas z namenom, da bi vas Bog blagoslovil in presveta Devica varovala
ter bila pomoč v vseh nevarnostih, opora v smrtni uri in vaše veselje v nebesih. Je prav
tako? Vendar vse ob svojem času.
Don Rua, don Lazzero, don Cagliero in drugi se vas spominjajo in vas pozdravljajo.
Isto želijo tudi sestre, ki se dobro spominjajo vašega obiska in bi vas rade spet videle,
in sicer za veliko dni, tednov in … let,49 in zlasti v času velike vročine na duhovnih vajah
v Nizzi Monferratski, kjer vas nestrpno pričakujejo.
Jaz bom, če bo v Franciji mirno, odpotoval januarja. Šel bom v Genovo itn. Nico, Alpes-
-Maritimes (Primorske Alpe), Cannes, Toulon, Marseille, Valence, Lyon, tako da bom sredi
marca v Parizu. Kot vidite, je to načrt, o katerem vas bom obvestil, preden ga bom izvedel.
Medtem se vas bom vsako jutro spominjal pri sveti maši in molil za duhovnika, ki ste
mi ga priporočili, za dekleta v Lyonu in za vse vaše namene.
Naj vas Bog ohrani pri krepkem zdravju in vas vodi po poti, ki pelje v nebesa. Molite
tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v N.G.J.K vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 5. december 1882
10.
Gospodična Clara!
Da ne bom ničesar iz vašega pisma pozabil, bom pisal lepo po vrsti. Najprej se vam
zahvaljujem za uspešno nabirko 500 frankov za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. Podpi-
snikov je samo šest, toda zadnji dar gospodične Clare, 395 frankov, uredi vse. Naj Dete
Jezus povrne stokratno vsem darovalcem in jaz bom molil po njihovih namenih.
Prosim vas, da izročite priloženi listek očetu Engrandu.
Sporočite gospodični Noemie Sénéchal, da bomo njeno mašo opravili na božično pol-
nočnico in da bodo naši otroci molili in prejeli sveto obhajilo zanjo. Naše uboge sirote
se vam zahvaljujejo zlasti za tisto pomoč, ko je stiska največja. V teh mrzlih mesecih
so brez kruha in brez obleke. Zato še posebej prosijo in bodo prosili v molitvi za svoje
dobrotnike.
Preden se boste odpravili na pot v Rim, se prepričajte, ali so okoliščine ugodne. Upam,
da se bova v mesecu aprilu srečala v Airu ali pa izmenjala pismi.
Opravljamo božično devetdnevnico. Vsako jutro se vas spominjam pri sveti maši.
Toda tudi vi se spominjajte mene v vaših pobožnih molitvah in me imejte vedno v J. K.
za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. december 1882
49 Pike pred »let« verjetno pomenijo negotovo željo Louvetove, da bi postala hčerka Marije Pomoč-
nice.

43.10 Page 430

▲back to top
430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
11.
Gospodična!
Preden se bom odpravil na pot, bi vam rad dal obračun našega poslovanja.
Upam, da ste že prejeli moje pismo v odgovor na vaš prvi dopis. Pisma niso dali takoj
na pošto, kot sem naročil. Prosim vas, da mi oprostite to zamudo, toda denar, 500 frankov,
smo prejeli in sem se vam zahvalil z molitvami, ki so jih naši otroci darovali Bogu za vas.
Dne 31. tega meseca bom, če je taka Božja volja, odpotoval iz Turina. Sampierdarena
– Varazze – Alassio – Ventimiglia bodo zame nekajdnevni postanki, dokler 15. februarja
ne pridem v Nico. Če mi boste pisali, bodo moji naslovi: do 31. – Turin, do 15. – Alassio,
do zadnjega februarja – Nica, Primorske Alpe, do 10. marca – Toulon, na Rue La Fayette
7. do 25. marca Marseille. Od tod vam bom sporočil svojo nadaljnjo pot.
Z Božjo pomočjo bom meseca aprila v Parizu. Če naj pridem v Aire, boste povedali
vi. Edina oseba, ki jo poznam v tem kraju, ste vi, gospodična. Če pa boste kje drugje, bo
bolje, da svoje potovanje prenesem na drug čas.
Rekli boste: če boste prišli v Aire, boste dobili denar od mene. To zadevo bomo uredili
ob svojem času. Najti moramo način, ki bo najcenejši in ki bo ustrezal vašemu zdravju.
Vi samo pripravite denar in potem bo pošta prišla nam v pomoč. To vam pravim zato,
da se boste malo nasmejali.
Medtem bodite popolnoma mirni. Vsako jutro se vas bom spominjal pri sveti maši in
upam, da boste tudi vi molili zame.
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica naj vas vedno varuje. Molite tudi zame, ki se
imam v hvaležnosti in spoštovanju v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. januar 1883
P. S.: Bog moj! Kaka nemogoča pisava!
12.
Gospodična!
Nekaj kratkih besed pred odhodom. Prejel sem vaše ljubeznivo pismo s 100 franki.
Prosim vas, da se v mojem imenu zahvalite gospodu d'Hagernu in mu zagotovite, da
ne bom molil samo jaz, temveč bom naprosil vse naše dečke, da bodo molili za njegovo
časno in večno dobro.
Vsako jutro se vas bom spominjal pri sveti maši. Bliža se velik obračun.
Naj nas blagoslovi in nas varuje presveta Devica Pomočnica. V kratkem boste prejeli
pismo. Molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 30. 1883
13.
Oratorij sv. Léon - Marseille, 2. marec 1883
Gospodična!
Sem v Marseillu. Grof in vikontesa50 sta tudi tukaj, pogosto se vidimo in večkrat go-
vorimo o vas.
50 De Montigny.

44 Pages 431-440

▲back to top

44.1 Page 431

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
431
Prvega aprila odpotujem v Lyon in upam, da bom 15. prišel v Pariz. Zadnji dan mese-
ca bom v Lillu. Vse to, če bo Bogu po volji.
Lahko se dobiva in mirno pogovoriva, bodisi v Parizu bodisi v Lillu.
Časa je malo, a če na vsak način hočete, da pridem v Aire, bom držal besedo. Toda
vi mi boste dovolili, da bom to potovanje naredil ob drugi priložnosti, ko ne bo taka
časovna stiska.
Bog naj vas vedno blagoslavlja, bodite mirni in se ne dajte motiti niti od javnih niti
od osebnih zadev. Molite tudi za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Naslov v Parizu: Pri Mme de Combaud 34 avenue de Messine.
14.
Gospodična!
Jutri opoldne, če bo taka Božja volja, bom v Lillu pri gospodu grofu Montignyju. V tem
mestu bom ostal cel prihodnji teden.
Bog nas blagoslovi in ohrani v svoji milosti.
Na svidenje in spomnite se me pri J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Pariz, 4. maj 1883
15.
Gospodična!
Bilo je nekaj posebnega. Dne 12. julija, za praznik sv. Klare, sem napisal pismo. Ko-
maj danes zjutraj, ko sem daroval sveto mašo, sem se zavedel, da sem se zmotil. Bolje
je napredovati kot podaljšati dobro. Na vsak način sem hotel darovati sveto mašo po
vašem namenu pri glavnem oltarju naše Gospe Pomočnice in naši otroci so molili in
darovali sveto obhajilo za vas.
Bog naj nas blagoslovi in ohrani pri zdravju in v svetosti. Tako bodi!
Vdani služabnik
Janez Bosko
Turin, 12. avgust 1883
Gospodična Clara Louvet – Aire
16.
Oratorij v San Benignu Canavese
Gospodična!
Vaša pisma so vedno znanilci dobrote krščanske ljubezni. Bog naj vam bogato povr-
ne. Poslali ste nam 500 frankov za naše sirote in te sirote bodo za vas molile in darovale
sveto obhajilo po vašem namenu.
Ne bom pozabil priporočati Bogu vas, vaših tovarišic, vašega potovanja, gospoda oče-
ta Engranda in vse vaše sorodnike in prijatelje.
Zelo sem vesel, da je pri nas dobri oče. On prihaja tako k nam kakor k vam. Toda sli
se bojite, da bi ga spremljali?

44.2 Page 432

▲back to top
432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
V Lillu smo salezijanci prevzeli sirotišnico S. Gabriel, zato upam, da se bomo pogosto
videli.
Naj bo presveta Devica vaša spremljevalka in vodnica na vsej poti v Lurd. Pripelje naj
vas v Turin, kjer imajo sestre za vas vedno pripravljeno sobo.
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja v nadvse hvaležen v J. K. vdani slu-
žabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 19. avgust 1883
17.51
Gospodična!
Vaš velikodušni dar 1.000 frankov je prišel v moje roke brez težav. Maše bomo točno
kmalu opravili. Vsi salezijanci, naši gojenci in jaz bomo molili po vseh vaših namenih in
zlasti še za vaše pokojne.
Zelo si želim za vas miru in notranje jasnosti srca. Poslušajte me: vaša vest je čista.
Vaša vodnica je presveta Devica, vaš angel varuh vas varuje ponoči in podnevi. Zato se
nimate ničesar bati.
Bog naj vas blagoslovi, draga gospodična Clara, presveta Devica Pomočnica naj bo
vedno vaša zaščitnica na poti v nebesa.
Molite, prosim, tudi za tega ubogega duhovnika, ki vas pričakuje v bližnji pomladi in
zlasti še v blaženi večnosti. Tako bodi.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. september 1883
18.
Gospodična Louvet!
Malo stvari, toda te izpolnjevati točno.
Vsako leto:
Letni pregled vesti in razmišljanje o napredovanju ali nazadovanju v minulem letu.
Vsak mesec:
Vaja za srečno smrt z mesečno spovedjo in svetim obhajilom, kot da bi bila zadnja v
življenju. Molitve za srečno smrt.
Vsak teden:
Sveta spoved. Velik pomen spovednikovih nasvetov.
Vsak dan:
Če je mogoče, vsak dan sveto obhajilo. Obisk najsvetejšega Zakramenta. Premišljeva-
nje, duhovno branje, izpraševanje vesti.
Vedno:
Imeti vsak dan kot zadnjega v življenju.
Bog naj vas blagoslovi in preblažena Devica Marija naj vas osreči v času in večnosti.
Delajte dobra dela, ki so mogoča.
51 Izvirnik 17. in 18. pisma se hrani v arhivu generalne hiše Hčera Marije Pomočnice. Na voljo smo
imeli samo prepise s popravki.

44.3 Page 433

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
433
Molite za vašega ubogega služabnika v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. september 1883
19.
Gospodična Clara!
Danes sem bil do vratu v opravkih. Končno so včeraj naši misijonarji odpotovali v
Patagonijo. Molili bodo za vas, gospodična. Zagotovili so mi, da bodo dali čim več divja-
škim deklicam pri krstu ime Klara in jim naročili, da bodo celo življenje molile za vas.
Posebej pa bomo molili za ohranitev vašega vida.
Prosim vas, da izročite priloženo podobico naslovljencu in se mu zahvalite.
Hišo v Lillu bomo prevzeli prve dni prihodnjega leta.
Tisoč blagoslovov gospodu očetu Engrandu.
Upam, da vam bom mogel kmalu pisati.
Presveta Devica naj bo vedno vaša vodnica.
Vaš ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 15. november 1883
20.
Gospodična Clara Louvet!
Te dni veliko govorimo o vas, o vaši krščanski dobrodelnosti in o upanju, da vas bomo
prihodnjega meseca aprila videli v Rimu. Boste prišli? Upam, da boste.
Dobro vam je znano, da opravljamo vsak dan molitve po vašem namenu. Za veliki
božični praznik sprejmite dar treh svetih maš pri oltarju Marije Pomočnice z mnogimi
molitvami in obhajili; vse to zato, da se pokažemo hvaležni za vse blagodati, ki ste nam
jih izkazali. Prosili bomo dete Jezusa, da vas dolgo ohrani zdravo in vam (v velikem
številu) podari veliko dni, tednov, mesecev in let v popolnem zadovoljstvu in kot krono
vsega venec zmage v nebesih. Vam je tako prav? Tako se zgodi!
Vsi salezijanci, vse hčere Marije Pomočnice vam izrekajo svoja voščila in vsi prosijo
Boga, da bi vas še dolgo ohranil, seveda zdravo in zadovoljno.
Naši misijonarji so odpotovali. Zadnje novice so iz Ile de Saint Vincenta. Novice s po-
tovanja bomo zvedeli komaj petnajstega prihodnjega meseca.
Zbogom, gospodična, sprejmite izraze naše hvaležnosti in molite za tega ubogega du-
hovnika, ki se ima za vedno v J. K. za vdanega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. december 1883
P. S.: V trenutku, ko sem hotel dati pismo na pošto, sem prejel vaš dopis, ki je, rekel
bi, odgovor na moje pismo. Prav. Rečem vam, da se do sedaj nismo zavedeli, da bi bila
naša pisma odprta na pošti.
Te dni se don Albera in don De Barruel mudita v Lillu, kjer se dogovarjata za dan od-
prtja zavetišča S. Gabriel. Tja bomo šli prve dni prihodnjega leta.
Za zdaj si ne prizadevajte, da bi ustanavljali štipendije v sirotišnici. Vsaka stvar ob svo-
jem času. V tem trenutku imamo veliko dolgov, zlasti za cerkev in zavetišče v Rimu, ki jih
je treba poravnati, in ogromne izdatke za odpravo misijonarjev med divjake v Patagoniji.

44.4 Page 434

▲back to top
434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
21.
Gospodična Clara!
Vi ste zares prava Božja previdnost za nas. Don Rua je moral pretekli teden plačati
dobršen dolg. In medtem ko sva govorila, kje naj bi vzel denar, nam je vaše priporočeno
pismo prineslo dva tisoč frankov.
Bogu bodi hvala in prošnja, da vam bogato poplača vašo krščansko ljubezen. Verjetno
bom odpotoval v Rim sredi marca in ostal tam ves april. Kakor hitro bomo kaj odločili,
vam bom sporočil.
Nikakor ne bom nehal s svojimi revnimi molitvami prositi za očeta Engranda. Prosim
vas, gospodična, da ga pozdravite v mojem imenu in mu izrečete najlepša voščila.
Naj vas Bog blagoslovi, gospodična, in vas ohrani dolga in srečna leta, da boste potem
prejeli resnično plačilo z angeli v nebesih. Tako bodi!
Molite tudi zame, ki ostajam za vedno v J. K.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 2. 1884
22.
Gospodična Clara!
Vi ste vedno previdnostna mati za nas in naše ustanove. Zamudil sem z odgovorom,
ker sem ga hotel sam napisati. Sedaj pa lepo po vrsti.
Prejel sem 500 frankov, za katere bomo molili po vašem namenu, zlasti v devetdnev-
nici v čast sv. Frančišku Saleškemu.
Posebne molitve, spremljane s svetimi obhajili, pa bomo opravljali za vašo bolno pri-
jateljico gospo Marguerito Mazinguem. Naj ji blažena Devica izprosi posebno milost in
ji podeli vse milosti, ki niso nasprotne koristi njene duše.
Zaradi novic, ki jih objavljajo v Franciji, si ne delajte skrbi in lahko mirno pridete v
Rim, kjer boste našli don Boska, ki čaka na vas.
Med vašo odsotnostjo iz Rima lahko vaše dragocenosti izročite osebi, ki ste ji izročali
ob drugih podobnih priložnostih.
Če pa hočete biti še bolj gotovi, potem jih izročite don Bosku, ki jih bo dobro spravil,
da se jih tatovi ne bodo mogli polastiti. Ste zadovoljni? To je pravi način, kako varno
nalagamo denar.
Upam, da razumete, gospodična, da vam to pripovedujem za šalo.
Vprašujete me, kdaj bodo naši redovniki prišli v Lille. Začeli so delo ta ponedeljek in
vsakokrat, ko boste v tem mestu, jih lahko obiščete, če hočete.
Bog naj vas ohrani in blagoslavlja vse do nebeških vrat. Tako bodi!
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 26. 1884
23.
Gospodična!
Nikakor ne mislim, gospodična, da morate vi nadomestiti denar, ki so ga ukradli na
pošti. Potrpljenje. Vsekakor pa vam hvala.

44.5 Page 435

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
435
Med toliko pismi, ki jih prejemamo, ne morem ugotavljati, ali je bilo mogoče kako
odprto. Vsekakor pa bomo skušali biti pozorni.
Če bo Bogu po volji, bom zadnje dni marca v Marseillu. Šel bom iz hiše v hišo, tako da
bom aprila v Rimu, kjer trdno upam, da boste tudi vi.
Nekaj vrstic za gospodično L. v Lyonu, prosim.
O drugih stvareh prihodnjič.
Moje prsi so nekoliko utrujene. Molite za tega ubogega duhovnika, ki ostaja za vedno
v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. februar 1884
24.
Gospodična Clara Louvet!
Upam, da je vaše zdravje dobro. Priporočam vam gotovo sredstvo proti koleri.
1. Nosite okoli vratu svetinjico N.L.G. Pomočnice.
2. Vzdihljaj O, Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis!
3. Pogosto sveto obhajilo.
Najlepša hvala za vse blagodati.
Bog naj obilno poplača vaša dobra dela.
Mi molimo za vas in vi molite za nas in za našo družino. Tako bodi!
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1884
25.
Gospodična Clara!
Sem tukaj v Pinerolu, da pasem malo svojo lenobo. Škof je zame pravi oče.
Vse naše hiše se veselijo odličnega zdravja. Prav tako naše hiše v Franciji.
Dne 12. tega meseca bodo vsi otroci in duhovniki molili po vašem namenu.
Naj vas Bog blagoslovi in vas preblažena Devica ščiti, vas, gospoda očeta Engranda,
vaše sorodnike, vaše prijatelje. Tako bodi!
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki v hvaležnosti pred Bogom in pred ljudmi
ostaja vedno v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 10. avgust 1884
26.
Gospodična Louvet!
Nekaj besed, vendar bom sam odgovarjal.
V tem trenutku so mi vaše molitve nadvse potrebne. Nadaljujte. Vaša dobrota, vaš
bankovec za 1.000 frankov bom porabil za neko za kolero obolelo siroto in brez dvoma
tistega obvaroval, ki ga je podaril.
Sporočiti vam moram nadvse razveseljivo novico. Vse naše hiše v Franciji, vsi dobrot-
niki naših sirot so bili obvarovani pred šibo, ki udarja po Franciji. Isto velja tudi za vas,
gospodična Clara.
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica naj vas ščiti.

44.6 Page 436

▲back to top
436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Moje zdravje je veliko boljše. V petek, če bo tako Božja volja, se bom vrnil v Turin.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 18. avgust 1884
27.
Oratorij v San Benignu Canavese
Gospodična!
Želite novice in jaz imam srečo, da vam lahko osebno ustrežem. Moje zdravje se je
močno izboljšalo, tako da sem mogel priti v San Benigno za sprejem obljub naših no-
vincev. Jutri se bom vrnil v Turin in upam, da se mi bo zdravje še izboljšalo. Bogu bodi
hvala!
Prosim vas, da bi nam priskočili na pomoč z vašo krščansko dobrodelnostjo, s katero
nam pomagate, kadar vam je mogoče. V tem trenutku sem v veliki denarni stiski. Kolera
me sili, da sprejemamo vedno več sirot in ne vemo, kako bo šlo naprej. Prosim vas, da
molite in storite, kar je v vaših močeh.
Medtem smo molili in bomo vedno molili po vašem namenu in za ohranitev vašega
zdravja in zlasti še zato, da bi tegobe, ki bičajo naše dežele, ostale daleč od nas.
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
4. oktober 1884
28.
Gospodična Clara!
Sporočam vam, da sem prejel vaše ljubeznivo pismo z darom, ki je bil v njem. Iz vsega
srca se vam zahvaljujem. Jaz, naši otroci in vsi bomo molili po vašem namenu.
Odkar so francoski bankirji dobili nalog, da morajo za denarne pošiljke preprosto
napisati »Deklarirana vrednost sto frankov«, smo denar vedno dobili, pa naj je bila vsota
kakršna koli.
Vsi salezijanci vam izročajo svoje spoštljive pozdrave in molijo za vaše duhovno in
telesno dobro.
O Marija, varuj svojo hčerko Claro in ji zagotovi veliko nebeško plačilo.
Moje zdravje se počasi pa vztrajno izboljšuje.
Prosite tudi vi za vašega v J. K. vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. oktober 1884
Praznik Marijinega materinstva
29.
Gospodična Clara!
Prihodnjo soboto bomo začeli slovesno obhajati devetdnevnico, velik praznik Brez-
madežnega spočetja. Želim, da bi vsi salezijanci posebej molili za ohranitev vašega
zdravja.
V ta namen bomo pri oltarju N. G. Pomočnice opravili sveto mašo, molitve in obhajila.
Na sam praznik bo don Cagliero posvečen v škofa in vas bo pri svoji maši še posebno
priporočil Bogu.

44.7 Page 437

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
437
Zbogom, gospodična! Naj vas presveta Devica vodi in varuje. Molite za vso salezijan-
sko družino in zlasti za vašega vdanega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. november 1884
30.
Gospodična Clara Louvet!
Hitim, da vam sporočim, da sem prejel vaše ljubeznivo pismo z bankovcem za 500
frankov. Iz vsega srca se zahvaljujem za vašo neusahljivo krščansko ljubezen. Naj vam
Bog stokratno povrne.
Don Cagliero je bil očitno ganjen zaradi vašega spomina nanj. Za dan njegovega ško-
fovskega posvečenja (prihodnjo nedeljo) mi je zagotovil, da se vas bo na poseben način
spomnil v svojih molitvah in prosil po vašem namenu za vaše dobro.
Medtem bodite mirni glede javnega dogajanja. Bodite prepričani: presveta Devica bo
vaša vodnica, vaša zaščitnica v vseh nevarnostih življenja.
Molite tudi za vašega revčka, ki ostaja vedno v J. K. vdani, ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 30. november 1884
31.
Gospodična!
Zelo mi je žal, da se je vaše zdravje v teh dneh poslabšalo. Duhovniki, očetje, sirote
prosijo zjutraj in zvečer pri oltarju N. G. Pomočnice.
Pogum! To še ni vaša ura. Ničesar se ne bojte!
Sprejmite novoletna voščila od vseh salezijancev in vseh sester, ki nenehno molijo za
vaše zdravje.
Zbogom. Nasvidenje, ko boste popolnoma zdravi.
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 8. 85
32.52
Velezaslužna gospodična!
Medtem ko sem vam pisal voščila za srečne praznike, ste me prehiteli z vašim veliko-
dušnim darom 300 frankov.
Naj Bog velikodušno povrne vaše molitve, vaša voščila, vaša dela krščanske ljubezni.
Da se oddolžimo vaši velikodušnosti, bomo v tej devetdnevnici molili po vašem name-
nu. Tudi naši otroci bodo molili, darovali sveta obhajila in jaz bom na božično polnoč-
nico daroval sveto mašo po vašem namenu.
Moje zdravje se je močno izboljšalo, vendar nisem prepričan, da bom mogel prihod-
njo pomlad narediti izlet do Lilla. Bomo videli.
Kmečka kriza vas skrbi. Če se bodo prihodki skrčili, boste pač zmanjšali vaša dela
krščanske ljubezni, oziroma jih boste povečali s tem, da boste uporabili kapital. Postali
boste revni kakor Job, s tem pa tudi sveti kot sv. Terezija.
52 Tudi izvirnik tega pisma je v arhivu Hčera Marije Pomočnice.

44.8 Page 438

▲back to top
438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nikakor ne. Bog nam zagotavlja stoterno povračilo na zemlji. Torej dajajte in se vam bo
dalo. S kmeti bodite velikodušni in potrpežljivi. Bog je vsemogočen. Bog je vaš oče. Bog
vam bo dal vsega, kar je potrebno zanje in za vas.
Vsoto denarja za družino vašega očeta je v sedanji krizi težko določiti. Menim, da bi
pustili v oporoki 30.000 frankov. Napišite ustrezno izjavo. Upam, da nama bo dobri Bog
omogočil, da se bova o tem osebno domenila in tako uredila stvari na najbolj primeren
način.
Zagotovite gospodu očetu Engrandu, da ga nisem pozabil in da vsa hiša moli zanj in
zlasti še za vas, za vaše starše, prijatelje, za časne in večne posle.
Molite tudi za vašega ubogega don Boska, ki ostaja vedno v N. G. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 20. december 1884
33.
Velezaslužna gospodična Clara louvet!
Upam, da vas je N.G. Pomočnica še naprej varovala in da je vaše zdravje že zboljšano.
Toda naši duhovniki, očetje in otroci vztrajajo s svojimi molitvami pri nogah presvete
Marije Pomočnice.
Medtem so se kljub strašnim opustošenjem53 spet vzpostavile povezave s tujino.
Gotovo vam je, gospodična, znano, da je strašen požar uničil dobršen del naše hiše.
Škode je kakih 100 tisoč frankov. Vendar hvala Bogu nihče ni bil poškodovan.
Božja previdnost nam je vedno pomagala in prepričani smo, da nas tudi v tej izredni
potrebi ne bo zapustila.
Priporočam vam samo eno; skrbite za svoje zdravje. O vseh drugih vprašanjih bova
govorila mirno in trezno.
Moje zdravje je še vedno zelo krhko, vendar nisem v postelji in lahko opravljam svoje
dolžnosti.
Prosim vas, gospodična, da v mojem imenu pozdravite gospoda očeta Engranda in
mu zagotovite naše molitve in da ne pozabljam niti njega niti njegove matere.
Zbogom, gospodična. Pogum! Upam, da se bova v tem letu mogla srečati in se zahva-
liti Bogu za zdravje, ki nama ga je naklonil.
Molite še naprej za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v N.G.J.K. ponižni slu-
žabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 1. februar 1885
34.
Gospodična Clara!
Vaše krščansko pismo mi je prineslo bankovec za tisoč frankov kot dokaz vaše kr-
ščanske dobrodelnosti.
Naj Bog velikodušno blagoslovi vašo dobrodelnost. Ves postni čas bomo vsak dan
opravljali molitve po vašem namenu in zlasti za vaše zdravje.
V teh dnevih ne smete misliti na post niti na pritrgovanje: to vam odločno prepovedu-
53 Se pravi stike s tujino, ki so bili prekinjeni zaradi kolere.

44.9 Page 439

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
439
jem. Pustite, naj grešniki, kakor don Bosko, opravljajo pokoro, ki so je potrebni.
Zahvaljujem se očetu Engrandu za prizadevnost, s katero razpečava loterijske srečke.
Menim, da bo naletel na dober sprejem, če bo povedal, da je vsaka kupljena srečka ob-
darovana z odpustkom 10 dni od svetega očeta.
Vsak dan ga pri sveti maši priporočam in prepričan sem, da bo stvar lepo uspela.
Moje zdravje se sicer zboljšuje, vendar zelo počasi. Veliko pričakujem od vaših mo-
litev.
Naj vas Bog blagoslovi, gospodična, in z vami vse dobrotnike, ki naj jim bo presveta
Devica vodnica na poti v nebesa. Tako se zgodi!
Vedno ostajam vaš v J. K. vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 21. februar 1885
35.
Gospodična Clara!
V tem trenutku ste prejeli moje pismo, v katerem vam sporočam, da je vsota 1.000
frankov, ki nam jo je poslala vaša dobrosrčnost, prišla v moje roke in jo je don Rua takoj
uporabil. Prav tako sem prejel denar za razpečane loterijske srečke, ki ste mi ga poslali
vi gospodična in gospod oče Engrand.
V vašem zadnjem pismu govorite o načrtovanem potovanju v Italijo, da bi si ok-
repili zdravje. Ne bi mogli storiti nič boljšega. Ko se boste končno odločili, mi pišite.
Naše sestre vas z veseljem pričakujejo. Sporočite mi malo prej, ali boste sami ali s
spremstvom.
Če bo oče Engrand z vami, bo v času, ko bo v Turinu, pri nas spal in jedel.
Povedali mi boste svoje želje in jaz vam bom na voljo v vsem, kar se tiče vaših duhov-
nih in časnih potreb.
Vsa hiša moli za vas in upa, da vas bomo mogli videti pri dobrem zdravju.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna Clara, in z vami naj blagoslovi vaše starše in dru-
žino Engrand. Molite tudi zame, ki ostajam v J. K. vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 27. 2. 1885
36.
Naj živi gospodična Clara in njen godovni dan!
V soboto na praznik Marije Vnebovzete bom molil in spodbudil tudi druge, da bodo
prosili našo dobro Mater, da bi vam velikodušno izprosila trdno in trajno zdravje in
svetost in da bi vam zagotovila prostor pri sebi v nebesih. To milost prosim za vas, vaše
starše, vaše prijatelje, za gospoda očeta Engranda itn.
Daroval bom za vas sveto mašo in vi molite tudi zame.
Zbogom, nasvidenje še velikokrat na zemlji, toda gotovo nekega dne v nebesih. Ali
ne?
Vaš vdani ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 12. avgust 1885

44.10 Page 440

▲back to top
440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
37.
Gospodična Clara!
Vem, da želite slaviti presveto Devico ob vseh priložnostih in jaz vam želim pri tem
po svojih močeh pomagati. V nedeljo 11. oktobra, na praznik materinstva naše dobre
Matere, bodo naši otroci darovali molitve in sveta obhajila in jaz bom imel zadoščenje,
da bom daroval sveto mašo samo za vas. Za vas, za vaše zdravje, za vašo posvetitev, za
vašo vztrajnost na poti v nebesa. Vse to zato, da se vam oddolžimo za krščansko ljube-
zen, ko nam pomagate pri našem delu in pri naših ustanovah.
Msgr. Cagliero mi je poslal nekaj novic. Krstil je hčerko nekega divjaka pri Rio Negru
v Patagoniji. V spomin na vas ji je dal ime Clara Louvet s pogojem, da bo celo življenje
molila za vas. Upam, da vam bom mogel postreči z novicami o tej siroti, če bo pametna,
kakor si želijo naše sestre.
Zbogom, gospodična Louvet, naj vas vodi presveta Devica in z vami vse vaše sorod-
nike in prijatelje, dokler se ne bomo spet videli v nebesih, seveda tudi z ubogim don
Boskom.
Molite zame in zlasti za duhovnike, ki vsako jutro molijo po vašem namenu.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. oktober 1885
38.
Velespoštovana gospodična!
Najlepša hvala za vašo krščansko ljubezen. Marija, naša dobra mati, vam bo gotovo
zagotovila plačilo, ki si ga želite in zaslužite.
Dobri Bog, ki nas je uslišal preteklo nedeljo, nas bo prav tako uslišal na volitvah 18.
tega meseca. Vztrajamo pri naših molitvah, presveta Devica je mogočna.
Zelo mi je hudo, da ne morete prodati ne dati v najem polj, o katerih mi poročate.
Škoda je predvsem zame, kajti manj denarja je za vas, toliko manj podpore dobijo moje
sirote. Toda presveta Devica bo uredila vse te zadeve: za vas trdnejše zdravje, nič suše
za polja in malo boljši pridelek bodo postavili vse na svoje mesto.
Vi gospodična mi dajete upanje, da vas bom mogel ponovno videti prihodnje leto. To
mi je v veliko tolažbo. Vsi salezijanci molijo, da bi se to uresničilo.
Upajmo, da bodo javne in zasebne razmere to dovolile.
Sprejmite ponižen dar molitev, ki jih salezijanci vsak dan darujejo po vašem namenu,
in molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja v globoki hvaležnosti v J. K. vdani in
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 13. oktober 1885
39.
Velezaslužna gospodična Clara!
Dne 20. tega meseca se začenja devetdnevnica v čast sv. Frančiška Saleškega in jaz
vam želim poslati na obisk kralja Francije, da vam zagotovi, da se vam ne bo zgodila
nikakršna neprijetnost. V teku cele devetdnevnice bomo darovali vsak dan mašo po
vašem namenu. Naši otroci pa bodo molili in darovali sveta obhajila za vas.

45 Pages 441-450

▲back to top

45.1 Page 441

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
441
Pridružite svoje molitve in jaz vam zagotavljam vse dobro v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 16. januar 1886
40.
Velezaslužna gospodična!
Opravili smo praznovanje sv. Frančiška Saleškega in imeli konferenco. Nikakor nismo
pozabili moliti za vaše dobro in za vaš mir.
Časopisi poročajo o neredih v Franciji, toda vi bodite čisto mirni. Nič se vam ne bo
zgodilo hudega, priporočam vam pa, da nosite pri sebi svetinjico N. G. Pomočnice.
Te dni so pri nas trije misijonarji iz Patagonije. Prinesli so veliko razveseljivih novic o
vaših varovancih. Pri nas bodo ostali še kakih štirinajst dni.
Nas boste v tem letu obiskali? Trdno upam, da boste prišli, kajti moje šibko zdrav-
je me veže na Valdocco. Naše sestre vas nestrpno pričakujejo. Vsi salezijanci vas lepo
pozdravljajo in molijo za vas in vsi skupaj z menoj se priporočajo v vaše molitve, med-
tem ko vas presveta Devica ščiti in vodi po poti v nebesa. Tako bodi!
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. februar 1886
P. S.: Če boste imeli priložnost, vas prosim, da pozdravite naše sotrudnike v Airu in
jim povejte, da se jih vsak dan spominjam pri sveti maši.
41.
Gospodična Clara Louvet!
V našem zavodu v mestu Alassio sem prejel vaše drago in ljubeznivo pismo. Stvari, o
katerih mi govorite, niso nič v primerjavi z večnostjo. Če bova imela priložnost za pogo-
vor, bova vse lepo uredila. Če to ne bo mogoče, se bova domenila pisno.
Medtem začnite razmišljati o dveh stvareh: 1) dobro bi vam delo južno podnebje; 2)
skušajte se otresti vsega, kar vam povzroča skrbi in težave.
O teh dveh stvareh bi se morala pomeniti osebno.
Moje zdravje je še kar dobro. V soboto se bom, če bo taka Božja volja, odpravil v Nico
in vse do Barcelone. Prvega maja bom, upam, spet v Turinu. Pisma mi vedno pošiljajte
v Turin. Od tam mi jih bodo takoj poslali tja, kjer bom.
Od tod se bom odpravil v Nico, Cannes, Toulon, Marseille, Barcelono. Nato se bom
vrnil v Italijo, kjer upam, da bom spet prve dni meseca maja.
Zbogom, gospodična, naj vas presveta Devica vedno vodi po poti v nebesa.
Vaš služabnik
duh. Janez Bosko
Alassio, 19. marec 1886
P. S.: Menim, da bi vam bivanje v Alassiu v zimskem času dobro delo. Poleti pa bodo
v Nizzi Monferrato v hiši, kjer bivajo naše sestre, izrecno za vas pripravljene sobe. O
primernosti se bova dogovorila ustno.

45.2 Page 442

▲back to top
442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
42.
Velezaslužna gospodična Clara Louvet!
Pomanjkanje zdravja me je prisililo, da sem prekinil vse svoje posle. Sedaj spet zače-
njam počasi delati in čutim dolžnost, da najprej pišem vam, velezaslužna gospodična
Clara.
Najprej naj vam sporočim, da je vse naše zadeve uredil don Rua v smislu namenov,
ki ste mu jih izrazili v pismih in govorili o njih tudi v pismih meni. V tem pogledu smo
lahko popolnoma mirni.
Vam vaše strežnice lepo strežejo? Je potrpežljivost vedno doma pri vas in v vaši dru-
žini? Ostanite mirno v Franciji. Nič se vam ne bo zgodilo. Če bodo kaki nemiri, ne bodo
prišli do vas.
Za dva tedna bom s škofom v Pinerolu. Tam se moje zdravje očitno izboljša.
Vsi salezijanci vsak dan molijo po vašem namenu. Bog naj nas blagoslovi in presveta
Devica naj vas varuje in pomaga brati mojo slabo pisavo. Tako bodi!
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
27. julij 1886
43.
Sveta Klara, prosi za nas in zlasti za svojo varovanko, da bo vredno nosila tvoje ime.
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica naj vam izprosi mir srca in vztrajnost v dob-
rih delih. Vsi salezijanci vsak dan prosijo, da bi Bog poplačal vsa vaša dobra dela že
tukaj na zemlji in zlasti v nebesih.
Molite tudi in to veliko za tega ubogega duhovnika, ki se v globoki hvaležnosti ima
vedno za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, Villa Vescovile 1886
44.
Gospodična Clara Louvet!
Želim vam dober dan in vam sporočam, da je vsa salezijanska družina zbrana v Val-
doccu. Nočem, da bi vas na dan vseh svetih pozabili v naših molitvah.
V tej devetdnevnici bomo vsak dan opravili sveto mašo in darovali sveta obhajila za
vaše žive in pokojne sorodnike. Zlasti pa bomo še molili za vaše zdravje in svetost.
Marija, vodi nas vedno po poti, ki pelje v nebesa.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 20. oktober 1886
45.
Gospodična!
Dar vaše krščanske ljubezni je bil dobro uporabljen. Vaših tisoč frankov nam je zelo
pomagalo pri odpravi naših misijonarjev v Patagonijo in Brazilijo. Naši misijonarji ne
bodo sami prosili za vas, temveč bodo molili za vas tudi divjaki, ki bodo po vaši dobroti
deležni spreobrnjenja.
Jaz in vsi salezijanci bomo opravili molitve za vaše zdravje in posvečenje pa tudi za

45.3 Page 443

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
443
vse vaše služabnike in dober uspeh vseh vaših del.
Zbogom, gospodična, naj vas presveta Devica vodi srečno skozi vse nevarnosti do
nebes.
Molite tudi zame, ki ostajam v J. K. najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. november 1886
46.
Velezaslužna gospodična Clara Louvet!
Prihodnost sveta je zelo nejasna. Toda Bog je luč in presveta Devica je vedno jutranja
zarja. Zaupajmo v Boga in Marijo. Ničesar se ne bojte. Vse premorem v njem, ki me
osrčuje, v Jezusu Kristusu.
Potrpljenje. Potrpljenje nam je nujno potrebno, če hočemo premagati svet in si prido-
biti zmago ter stopiti v nebesa.
Bog naj vam obilno povrne dobroto vaših 500 frankov, ki ste nam jih nakazali.54 V
vseh naših hišah bodo še naprej molili po vaših namenih.
Zbogom, Marija naj bo vaša vodnica, molite za nas in za naše misijonarje.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Dne 9. decembra 1886, v Turinu
47.
Velezaslužna gospodična Clara Louvet!
Vi ste poosebljena krščanska ljubezen. Najlepša hvala za vse blagodati, ki ste nam
jih izkazali v tem letu. Molili bomo po vaših namenih in svete maše bomo darovali po
vaših željah.
V stvareh, o katerih mi poročate, vam dajem tale nasvet: storite vsa dobra dela kr-
ščanskega usmiljenja, ki jih morete storiti v sedanjem času, in se ne obvezujte za pri-
hodnost. Časi, v katerih živimo, nam narekujejo naslednje: storimo sedaj, kar moremo
storiti, ne da bi se obvezovali za prihodnost.
Dobri Bog nam bo pomagal, presveta Devica nas bo vodila.
Bog naj vas blagoslovi in vam obilno povrne vašo dobroto in krščansko ljubezen.
Tako bodi!
Ponižni vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 26. december 1886
48.
Gospodična Louvet!
Dne 20. tega meseca se bo začela devetdnevnica k sv. Frančišku Saleškemu. Jaz in vsi
salezijanci bomo vsak dan opravili molitve in darovali obhajila za vas in jaz se vas bom
na poseben način spominjal (sic) vsak dan pri sveti maši.
Ne bom pozabil tudi moliti za nekega monsinjorja, katerega imena se v tem trenutku
ne spominjam, ki pa nam je po vaših rokah izročil velikodušni dar za naše sirote.
54 Don Boskova pisava razodeva, da ga je pisanje stalo veliko truda.

45.4 Page 444

▲back to top
444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Zbogom, gospodična Clara, naj vam Bog ohrani mir srca in duše in vztrajnost vse do
nebes.
Naj dobri Bog ohrani pri zdravju očeta Engranda.
Pozdravi in molitve vseh salezijancev.
Marija naj bo naša vodnica.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 16. 188755
49.
Gospodična Louvet!
Po neredih, ki so nam pretili, nisem dobil nobenega poročila več o vašem zdravju. Dve
besedici bi me zelo potolažili.
Zelo nas je prestrašil potres. Vse naše hiše so delno trpele, toda cerkev, zavetišče in
šolska poslopja v Ventimiglii so bili popolnoma uničeni. Vendar so bili po Božji dobroti
vsi duhovniki in gojenci rešeni. Dobremu Bogu in Mariji Pomočnici se za to zahvaljuje-
mo.
Prosite dobrega Boga, da nam bo v tem trenutku priskočil na pomoč.
Upam, da nas boste letos ob posvetitvi cerkve Naše Gospe presvetega Srca Jezusove-
ga prišli obiskat. Odprtje bo 14. maja v Rimu.
Še naprej molimo za vaš mir. Priporočam vašim dobrohotnim molitvam naše sirote,
misijonarje in ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. vdani in ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. marec 1887
50.
Gospodična Louvet!
Vesele praznike, veselo veliko noč, na svidenje v Turinu ali Rimu.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri krepkem zdravju in svetosti.
Vsi salezijanci vas pozdravljajo. Zbogom.
Vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. april 1887
51.
Gospodična Clara Louvet!
Sem v Rimu za posvetitev in odprtje cerkve in zavetišča Srca Jezusovega. Toda 16.
tega meseca upam, vas bom srečal v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, da se bova pogo-
vorila o stvareh, ki se tičejo večje Božje slave in časti presvete Device Pomočnice.
Bog naj vas blagoslovi in bogato poplača vašo krščansko dobrodelnost. Molite za
naše sirote, ki vsak dan molijo po vašem namenu. Tudi jaz se vas vsako jutro spomi-
njam pri sveti maši.
55 Na hrbtni strani podobice sv. Frančiška Saleškega: »Oh, sveti Frančišek Saleški, prinesi sveti in
vsemogočni blagoslov dobrega Boga, ki naj zagotovi mir vaše hčerke. Ona se nima ničesar bati, mi
bomo molili zanjo. Gospodični Clari Louvet 29. 1887.«

45.5 Page 445

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
445
Bog naj vas vodi, presveta Devica naj varuje v nevarnosti življenja vse naše dobrot-
nike. Tako bodi!
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 3. maj 1887
52.
Zavod – konvikt Valsalice
Upam, da ste lepo potovali v Aire in da se počutite dobro, za kar vsako jutro prosim
pri sveti maši.
Nekaj dni ste prebili skupaj z nami, toda pri odhodu se mi je zdelo, da ste bili ganjeni
do solz. To me je močno prizadelo. Mogoče niste prav razumeli mojih besed,56 ko sem
vam dal vedno vedeti, da najini odnosi na zemlji niso trajni. Toda v večnem življenju
bova prebila najine dneve v večnem veselju in nikdar nam ne bo manjkalo želenih reči:
in perpetuas aeternitates.
Medtem nam je vročina pretila, da nas bo vse ožgala, zato sem se zatekel v Valsalice,
kjer se zaradi svežega podnebja veliko bolje počutim. Tukaj mi manjka samo vaša nav-
zočnost, da bi si telesno opomogel. Potrpljenje. Vsak dan se vas bom spominjal pri sveti
maši kakor tudi gospodične Lyonsove.
Gre gospodu očetu Engrandu že na bolje? Mu zdravje dovoljuje, da dela? Vsi salezi-
janci govorijo o vas in vaši krščanski dobrodelnosti in vsi mi zatrjujejo, da vsak dan
molijo za vas.
In vojna? Bodite brez skrbi. Če bom zaznal le majhno nevarnost, vam bom takoj spo-
ročil. Seveda, če bom med živimi.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospodična, naj vas presveta Devica ohrani pri
krepkem zdravju in na poti proti nebesom.
Zbogom. Molite za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
12. junij 1887
53.
Gospodična!
Vaše mesto v nebesih je že pripravljeno in zagotovljeno, vendar boste morali še nekaj
časa čakati.
Prejel sem dar vaše krščanske ljubezni za naše sirote, za kar se vam iz srca zahvalju-
jem. Bog naj vam bo bogat plačnik. Don Rua je boljši, grof Colle pa še boljši. Molimo.
Naj vas Bog blagoslovi, vas in očeta Engranda in nas vse vodi po poti v nebesa. Amen.
Molite zame.
Vdani služabnik
Janez Bosko
Lanzo, 4. julij 1887
56 Se pravi »que vous n'aviez pas bien entendu mes paroles«. Izvirnik tega pisma se hrani pri Hče-
rah Marije Pomočnice.

45.6 Page 446

▲back to top
446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
54.
Gospodična Clara!
Sem v Lanzu. Zdravje se je malo zboljšalo. In vaše? Vsak dan molim po vaših namenih.
Kdaj nam bodo nebesa dovolila naš obisk? Čakamo na to, kakor bo Bogu po volji.
Vašim molitvam priporočam don Rua: njegovo zdravje ni tako, kakršnega bi si želeli.
V tem trenutku je v Toulonu pri grofu Collu, ki je resno bolan.
Bog naj vas blagoslovi in Marija naj bo vaša vodnica v nevarnostih vse do nebeških
vrat. Tako bodi!
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
55.
Gospodična Clara Louvet!
Presveta Devica naj vas na svoj rojstni dan obišče in vam podeli trdnega zdravja in
svetosti. Vsem nam pa naj da, da bi se še večkrat videli na zemlji in da bi se za gotovo
srečali v nebesih, kjer bi vso večnost peli slavo Bogu.
Je vaše zdravje v redu? Moje je malo boljše.
Marija naj vas vodi.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Valsalice, 4. september 1887
56.
Gospodična Clara Louvet!
Rad bi, da bi nam verjeli, da na veliki praznik rojstva presvete Device Marije vsi moli-
mo za vas, za vaše časno in večno zdravje.
Molite zame in za vse naše gojence in mi vsi bomo molili za vas.
Dne 8. tega meseca bodo naše sirote darovale sveto obhajilo po vašem namenu.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica naj bo naša vodnica v nebesa.
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin (Valsalice), 5. september 1887
57.
(Odposlati po svetnikovi smrti)
Gospodični Clari Louvet,
v Airu sur Lys, Pas de Calais.
Oditi moram pred vami. Vendar ne bom nikdar nehal moliti za vašo večno srečo. Še
naprej podpirajte naše sirote in naše sirote vam bodo prinesle venec, ko vas bodo an-
geli ponesli nekega dne, da se boste radovali v nebesih.
O Marija, ščiti vedno svojo hčerko.
Molite za večni počitek moje uboge duše.
Vedno vdani služabnik
duh. Janez Bosko57
Turin
57 Imamo samo prepis. Izvirnik tega kakor drugih podobnih pisem je bil iztrgan iz zvezka, v kate-
rega je don Bosko pisal in odposlal naslovnici.

45.7 Page 447

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
447
II. GROFOM COLLE
1.
Gospa!
Večkrat sem dobil od vas poročila in večkrat sem tudi molil za vas in za vašo družino.
Nikdar pa nisem pri sveti maši pozabil spomniti se vašega Louisa.
Glede tega fanta se morate pomiriti. On je gotovo zveličan in vas prosi dvoje: resno se
pripravljajte, da boste šli za njim v nebesa, kadar bo to Božja volja, in veliko molite zanj,
da bo izprosil veliko milosti za vse.
Drugega ne bi rad pisal. Vedite pa, da vas vaš Louis pričakuje v nebesih.
Ko boste slišali govorice, da se bo maja meseca zgodilo nekaj hudega, ne verjemite.
Prosite samo za milost, da bi lepo umrli.
Bog naj vas blagoslovi, dobrodelna gospa Colle. Bog naj vam podeli trdno zdravje in
vztrajnost v dobrem do konca.
Prosim vas, da spoštljivo pozdravite gospoda Colla, ki mu bom, tako upam, kmalu
pisal.
Molite zame in za naše uboge dečke in dovolite, da ostajam v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 4. maj 1881
Porta S. Lorenzo 42
2.
Velespoštovani gospod odvetnik Colle!
Vidim, da je vaša gospa soproga vznemirjena zaradi stvari, ki jih ni zaupala papirju.
Zato ji bom tukaj v kratkih besedah povedal bistvo stvari. Srce staršev je bilo preveč
navezano na njunega edinega sina. Preveč nežnosti in izjemnosti. Toda on je ostal ved-
no dober. Če bi živel, bi se znašel pred mnogimi nevarnostmi, ki bi ga po smrti staršev
potegnile v slabo. Zato ga je Bog hotel rešiti nevarnosti, vzel ga je k sebi, kjer bo kmalu
postal zaščitnik svojih staršev in vseh tistih, ki so molili in še molijo zanj.
Jaz sem prosil in še vedno prosim v vseh naših hišah za dušo dragega Luigija. Ker sem
v Nizzi, menim, da bi lahko naredili prijeten izlet do Turina.
Radostno vas pričakujem. Marija Pomočnica bo gotovo obema naklonila veliko to-
lažbo.
Bog naj vas blagoslovi, moj vedno dragi gospod odvetnik. Bog naj blagoslovi vas in
vašo gospo soprogo in vaju ohrani zdrava. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K.
ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. maj 1881
P. S.: Ob vašem prihodu v Turin se napotite takoj v hotel Stara Carina, kjer vas bodo
lepo sprejeli. Vsi pa vas bodo znali pripeljati v naše zavetišče.
3.
Dragi gospod odvetnik Colle!
Zadnje dni sem bil tako zelo zaposlen, da mi je zmanjkalo časa, da bi vam odgovoril
in se vam zahvalil za blagodati, ki ste mi jih izkazali vi in vaša gospa, ko ste prišli k nam.

45.8 Page 448

▲back to top
448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Nikakor pa nisem pozabil moliti za vas, oh, dragi gospod Colle, in se ukvarjati z zade-
vo grofa svete rimske Cerkve. Pred kakim mesecem sem poslal msgr. škofu v Fréjusu
vlogo z namenom, da sem se prepričal, da ni v nasprotju z resnico. Verjetno je, da je
monsinjor na pastoralnem obisku. Toda če bi vi imeli priložnost, da bi rekli besedico
glede tega, bi vzbudili pozornost na moje pismo in moj predlog svetemu očetu.
Nekaj sem pisal tudi gospe Colle in vas prosim, da ji izročite.
Upam, da je vaše zdravje dobro. Iz vsega srca bom prosil, da vam ga Bog ohrani dolgo
v zadovoljstvo vaših staršev in naših prijateljev, med katerimi na vsak način hočem biti
med prvimi in se imam v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1881
4.
Gospa Colle!
Moje vedenje vas je gotovo prepričalo, da sem pozabil na vaš obisk, vaše pozornos-
ti in blagodati. Vendar vas prosim, da mi oprostite. Bil sem kakor obseden od obilice
poslov, ki so me popolnoma prevzeli in mi vzeli čas.
Kljub svoji zamudi sem se vas vsako jutro spominjal pri sveti maši kakor tudi gospoda
Colla in tistega, ki nas je zapustil, da je šel v nebesa. Samo enkrat sem imel zadovoljstvo,
da sem ga videl in slišal njegov glas. Dne 21. junija sem ga videl po spremenjenju v
njegovi običajni drži, v rožnati barvi, v vsej njegovi lepoti in z obrazom, ki se je bleščal
kot sonce. Tedaj sem ga vprašal, ali mi ima kaj povedati. Odgovoril je čisto preprosto:
»Sveti Alojzij me je močno varoval in mi veliko pomagal.« Tedaj sem rekel: »Je treba kaj
storiti?« Ponovil je isti odgovor in potem izginil. Od tedaj nisem več slišal o njem, niti
ga nisem videl.
Če bi nam Bog v svojem neizmernem usmiljenju naklonil, da bi zvedeli kaj več, vam
bom takoj sporočil.
Sedaj bi vas pa prosil, da bi sporočili, kako je z vašim zdravjem, za katero upam, da
se je močno popravilo. Jaz in moji dečki molimo, da bi od Boga izprosili to milost, za
katero prosim vsak dan.
Gospod Colle mi je v svoji veliki dobroti rekel, da mi daje na voljo svojo mošnjo. Do
sedaj smo si nekako pomagali, toda za prihodnje mesece, se mi zdi, bom moral prosi-
ti za njegovo krščansko dobrodelnost. Vendar samo v veliki potrebi in v mejah vaših
možnosti.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa Colle, Bog naj vas ohrani pri krepkem
zdravju in svetosti in molite tudi zame, ki ostajam v J. K. vedno ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1881
5.
Moj predragi in spoštovani vitez!
Nekaj vermuta, to je sicer za smeh, vendar ste se ga v svoji veliki dobroti razveselili.
Zelo me veseli, da vas je tako majhna stvar mogla prinesti nekaj vesela in tolažbe.
Vendar je pomembnejše vaše prejšnje pismo, v katerem mi sporočate, da boste nak-
lonili 20 tisoč frankov za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. To je zares pomoč sveti rim-

45.9 Page 449

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
449
skokatoliški Cerkvi in njegovemu voditelju. Sveti oče in vsi dobri kristjani in pošteni
ljudje bodo odobravali vašo krščansko dobrodelnost.
Vaše pismo je vzbudilo v meni pravo presenečenje zaradi svoje elegance in dovršene
oblike. Brez dvoma ste pisali currenti calamo [v naglici]. Toda to pismo bo ostalo vedno
zgled in primer popolnega pisanja pisem. Vedno znova sem ga bral in menil sem, da
bom storil častno dejanje vam in mestu Toulonu, če ga bom poslal svetemu očetu in
tako pokazal, da odvetniki znajo družiti znanje in pobožnost. Bog bodi hvaljen v vseh
stvareh. Prilagam nekaj besed za gospo Colle in vas prosim, da bi ji jih izročili.
Zbogom, moj dragi in spoštovani prijatelj, dovolite mi to besedo. Bog naj vam da
trdno zdravje tukaj na zemlji in večno blaženost nekega dne v nebesih., vendar z gospo,
z menoj in našim predragim Louisom. Tako bodi.
Priporočam se vašim molitvam in ostajam v J. K.
Vaš ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 30. avgust 1881
6.
Gospa Colle!
To pismo vam pišem zato, da vam izrečem svoje globoko spoštovanje in vam podam
nekaj novic.
V osmini praznika vnebovzetja preblažene Device Marije in še bolj 23. tega meseca
sem molil in prosil druge, da so molili za našega dragega Louisa. Dne 5. tega meseca
sem ravno pri posvetitvi svete hostije imel veliko zadoščenje, da sem ga videl, obleče-
nega v sijajno obleko. Videl sem ga na vrtu, kjer se je sprehajal z nekaterimi tovariši.
Vsi skupaj so peli Jesus Corona Virginum [Jezus venec devic] tako ubrano, da tega ni
mogoče opisati. Sredi med njimi je stal visok paviljon ali šotor. Rad bi gledal in poslušal,
toda v tistem trenutku me je močna luč prisilila, da sem zaprl oči. Potem sem se znašel
pri oltarju in sem maševal.
Louisov izraz je bil čudovito lep. Zdelo se je, da je zelo srečen, da, celo popolnoma
srečen. Pri tej sveti maši sem želel moliti, da bi nam Bog naklonil milost, da bi se nekoč
vsi skupaj zbrali v nebesih.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki ostajam za vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 30. avgust 1881
7.
Moj dragi in dobri prijatelj!
Prejel sem pripombe, ki ste mi jih poslali o našem vedno obžalovanem Louisu in ki
sem jih vzel resno v pretres. Toda treba je potrpeti in zato vas prosim, da zberete:
1) Misli, besede, kake izreke, ki jih je mogoče povedal svojim staršem ali ko je dajal
miloščino revežem, izpolnjeval pokorščino, govoril o veri itn.
2) Najbolj spodbudna dejanja v odnosu do premagovanja, potrpežljivosti, svojih star-
šev, prijateljev, revežev.
3) Posebne okoliščine njegovega obiska svetemu očetu. Kaj je povedal temu ali one-
mu in zlasti kaj je sveti oče povedal njemu.

45.10 Page 450

▲back to top
450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
4) Isto pri obisku svetišč, cerkva, pri slovesnih obredih itn.Menim, da v pogovoru z
gospo Colle lahko prikličete v spomin veliko spodbudnih stvari, ki bi mogle biti zelo
koristne za življenjepis, ki ga pripravljamo.
Da ne bomo množili dela, se mi zdi najbolje, da pišem v francoščini, kar bo potem
pregledal moj prijatelj. Vendar pa bomo pred končno redakcijo dali vse vam na vpog-
led, da boste dodali svoje opombe in vnesli svoje spremembe.
Še eno stvar. Treba je, da za trenutek odložite svojo skromnost in mi navedete vsa
dobra dela, pri katerih ste udeleženi ali jih podpirate, združenja ali dobrodelne ustano-
ve, pri katerih ste udeleženi; vsaka beseda, vsako dejanje kreposti bo imelo svoj prostor.
Bodite tako dobri in mi pomagajte pri zbiranju vseh teh podatkov in potem bom jaz
postavil vsako stvar na svoje mesto.
Bog naj vas blagoslovi, dragi moj prijatelj, in z vami gospo Colle in vaju še dolgo oh-
rani pri krepkem zdravju. Molite tudi zame, ki ostajam za vedno v J. K. vaš prijatelj in
služabnik
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 4. oktober 1881
P. S.: Naslov: vedno v Turinu.
8.
Dragi moj gospod in vitez Colle!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo z dne 17. tekočega meseca, v katerem mi dajete
podatke za življenjepis našega vedno ljubljenega Louisa. Vse, tudi najbolj neznatne
stvari, prispevajo k našemu pomembnemu delu, ki dobro napreduje in za katero lahko
rečemo, da je že narejeno do dobrih treh četrtin. Upam, da bom vse prinesel s seboj
prihodnjega januarja, ko vas bom obiskal.
V devetdnevnici k Mariji Brezmadežni bom molil za vas, dragi moj gospod, in za gos-
po Colle, vašo soprogo.
Na predvečer tega velikega praznika bom daroval sveto mašo in naši dečki bodo pri
oltarju Naše Gospe Pomočnice prejeli sveto obhajilo po vašem namenu.
Bog naj vas blagoslovi, predragi gospod, in z vami naj blagoslovi gospo Colle in vaju
oba ohrani dolgo pri krepkem zdravju in vedno v Božji milosti.
Molite tudi zame, ki ostajam za vedno v J. K. vdani ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. 11. 1881
9.
Dragi moj spoštovani gospod Colle!
Malo pred koncem leta vam bom napisal nekaj besed.
Življenjepis našega dobrega Louisa je končan. Treba je vse še enkrat prebrati in napi-
sati en izvod, ki ga bom prinesel s seboj med svojim prihodnjim potovanjem v Toulon.
Treba je, da ga prebereva skupaj.
Naša zadeva je v Rimu pri kardinalu Jacobiniju, ki stvari sprejema, toda Roma è eter-
na [Rim je večen], kakor pravijo, in to tudi v poslovanju.
Don Perrot mi pogosto piše o vas in o gospe. Gradnja v Navarru hitro napreduje in
menim, da si bomo lahko skupaj ogledali dela in se ustavili za nekaj dni med sirotami.

46 Pages 451-460

▲back to top

46.1 Page 451

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
451
Povejte to gospe Colle.
Bog naj vas blagoslovi, dragi moj vitez, in vašo spoštovano gospo Colle.
Bog naj oba ohrani v trdnem zdravju in v svoji sveti milosti.
Molite tudi zame in za mojo številno družino in mi dovolite, da se za vedno imenujem
v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 30. december 1881
10.
Moj predragi in spoštovani prijatelj!
Moral bi vam pisati že prej, vendar sem želel, da bi vam dal nekaj ohrabrujočih novic.
Sem v Rimu. Govoril sem že s svetim očetom in dalj časa sva se zadržala pri vas in pri
gospe. Govoril sem mu o darovih za cerkev Srca Jezusovega in za Navarre, o položitvi
temeljnega kamna in drugih delih krščanske ljubezni, pri katerih sta udeležena in za
katera sta se zavzela. Pozorno je poslušal moje poročilo in mi takoj naročil, naj vama
sporočim apostolski blagoslov za vas, gospod Colle, in za gospo. Obljubil mi je, da bo
molil za vaše zdravje, za potrpežljivost in za vztrajnost v Božji milosti. Na koncu je do-
dal: »In odlikovanje, za katero ste prosili?«
»Sveti oče,« sem odvrnil, »še vedno čakamo nanj.«
»Kako vendar! Kakšna malomarnost, kakšna malomarnost. Stopite takoj h kardinalu
Jacobiniju in ga vprašajte, kaj je bilo storjeno.«
Kardinal Jacobini, se pravi državni tajnik, me je takoj sprejel, se opravičeval in mi
zagotovil, da bo pred mojim odhodom iz Rima vse nared. Izročil mi bo breve, ki upam,
da ga bom predstavil v Turinu.
V Turinu, gospod in gospa, v Turinu na praznik N. G. Pomočnice, kjer se bomo mogli
pogovoriti o naših zadevah.
Naj vas Bog blagoslovi, velezaslužni prijatelj, in z vami naj blagoslovi gospo Colle in
vama nakloni milost, da bosta živela v miru na zemlji in nekoč prišla v nebesa. Tako
se zgodi! Molite tudi zame, ki v globoki hvaležnosti za vedno ostajam v J. K. ponižni
služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 2. maj
Porta San Lorenzo
11.
Moj predragi in predobri prijatelj!
Zdi se mi skoraj neverjetno, da je minilo toliko časa, odkar sem vam zadnjič pisal.
Oprostite mi malomarnost. Sklenil sem, da bom v prihodnje bolj vesten.
Z veliko hvaležnostjo sem prejel vaša voščila za praznik sv. Janeza. To je bil velik pra-
znik, praznik, ki je povzročil solze ganjenosti.
Prejel sem tudi fotografije našega Louisa, vključene so v knjigo. Knjižica je vzbudila
pri nas pozornost in pripravili smo italijanski prevod za natis.
Breve iz Rima lahko imenujemo breve napak. Poslali so mi ga v Turin, kjer sem lahko
bral: gospod: comes Colle Diocesis Taurinensis [grof Colle iz turinske škofije]. Takoj sem
poslal nazaj v Rim in pričakujem popravek.

46.2 Page 452

▲back to top
452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
V Turinu, v zavodu v Lanzu, v San Benignu, v Valsaliceju se veliko govori o vas in o
gospe Colle. Vsi se zgledujejo ob vaši popularnosti in praktičnem krščanskem duhu.
Storili ste veliko dobrega, tako časnega kakor duhovnega. Od vseh strani mi zagotavlja-
jo, da veliko molijo za vas, gospod, in za gospo Colle.
Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za pomoč, ki ste nam jo dajali za gradnjo, po-
pravilo in povečanje naših hiš. Duše, ki jih bodo salezijanci z Božjo pomočjo rešili, bodo
vaše. Ko boste vstopili v nebesa, vas bodo tam sprejele duše, ki jih je rešila vaša dobro-
delnost. Animam salvasti, animam tuam praedestinasti.
Upam, da vam bom v nekaj dneh ponovno pisal.
Don Rua, don Cagliero, don Durando, don Lazzero in lahko rečem vsi salezijanci tu-
kaj se vas spominjajo, se vam priporočajo v molitev in vam pošiljajo svoje spoštljive
pozdrave. Bog naj vaju oba blagoslovi in vaju ohrani pri trdnem zdravju. Prosite tudi
zame, ki ostajam vedno v J. K.
Vajin vdani in ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
(Brez datuma. Poštni pečat je 4. julija).
P. S.: Gospod opat De Barruel in opat Reimbaud vas posebej pozdravljata.
12.
Dragi moj gospod Colle!
Po zelo dolgem čakanju sem v tem trenutku od svetega očeta prejel breve.
Ne morem si želeti boljšega, želim pa, da vam bo podeljeno na primeren način. Zato
sem naložil opatu Perotu, da določi postopek, in vi mu sporočite določen dan. Vprašam
vas, ali želite obisk v vaši vili ali v Toulonu ali mogoče v Navarru, ko bomo končali
ostrešje nove hiše. Storili bomo tako, kakor bo vam in gospe najbolj ustrezalo.
Še enkrat vam bom pisal.
Milost N.G.K. naj bo vedno z vami in z gospo in imejte me med najbolj vdanimi prija-
telji in uslužnimi služabniki kot sin v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. julij 1882
13.
Moj predobri in predragi prijatelj!
V tem pismu vam želim povedati več stvari. Prejel sem vaše ljubeznivo pismo z 19.
tega meseca z 20 franki kot darom nekega služabnika enega vaših prijateljev, ki ima
bolnega družinskega člana. Molili smo z našimi otroki za njegovo zdravje.
Prejel sem tudi 50 frankov od gospoda opata Payana, ki je poln občudovanja zaradi
življenjepisa našega vedno dragega Louisa. Zahvalil se mu bom pisno.
Da bom mogel odgovoriti za dar 130 frankov za Sacré-Coeur, moram dobiti nekaj
podatkov: dan pošiljke in ali je šel dar v Rim ali v Turin. Tako vam bom mogel točno
povedati.
Preidimo sedaj k najpomembnejši zadevi, k brevu in podelitvi plemiškega naslova.
Ta breve je zelo pomembna listina za vas, za vašo družino in zgodovino Cerkve. Mora-
te poizvedeti, kako je s to stvarjo. Pri nas tukaj v Italiji je tako, da ne sme nihče nositi
odlikovanj in uporabljati naslovov brez dovoljenja vlade. Toda vi ste odvetnik in dobro

46.3 Page 453

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
453
veste, kaj je treba v Franciji storiti v takih primerih. Želim samo, da bi to listino izročili
na primeren način in bi o tem obvestili časopisje.
Veseli me, da je vaše zdravje in zdravje gospe dobro; prosim Boga, da bi vaju ohranil
pri zdravju še veliko let.
V tem mesecu avgustu se bom moral zateči k vaši krščanski dobrodelnosti v neki
zadevi, o kateri vam bom pisal z vsem zaupanjem.
Bog naj bo z vami in z gospo in molita tudi za tega reveža, ki ostaja za vedno v J. K.58
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 30. julij 1882
14.
Gospa Colle!
Z veseljem v srcu vam sporočam, da sem imel zadoščenje, da sem videl našega vedno
dragega Louisa. Gre za nadrobnosti, ki jih bom, tako upam, povedal osebno. Enkrat sem
ga videl, kako se je zabaval s svojimi razkošno oblečenimi tovariši. Bili so tako lepi, da
jih ni mogoče opisati.
Drugič sem ga videl v nekem drugem vrtu, kjer je nabiral cvetje in ga nosil v veliko
sobano za čudovito lepo mizo.
Hotel sem vprašati, zakaj vse to cvetje?
»Naročeno mi je, naj nabiram to cvetje, da bom iz njega spletel venec za svojega očeta
in svojo mater, ki sta se toliko trudila za mojo srečo.«
O drugih stvareh bom vam pisal ob drugi priložnosti.
Bog naj vas blagoslovi, gospa, in vas ohrani pri trdnem zdravju. Molite za vašega v J.
K. ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. julij 1882
15.
Gospod grof!
Sem v San Benignu Canavese; tu so tudi don Barberis, don Rua, don Durando in drugi,
ki so imeli srečo, da so vas spoznali. Pogovarjamo se o vas in o gospe. Toda v tem trenut-
ku, ko že imam čast, da vama sporočam, da zelo potrebujem denar za te mlade ljudi, ki
se pripravljajo na duhovništvo in bi radi postali misijonarji v tujini.
Če bi mi vi, gospod in gospa Colle, pomagali pri nakupu pšenice za kruh za prebivalce
te hiše in za nakup predmetov, ki nas zanje prosijo v Carmen v Patagoniji, bi naredili
veliko dobro delo.
Ob drugih priložnostih ste vi sami prišli z vašimi ponudbami, tokrat pa prihajam jaz k
vama s svojo prošnjo. Želim, da bi ravnali z menoj, kakor jaz ravnam z vama: v popolni
zaupnosti. Tako da mi v tem trenutku z vsem zaupanju odgovorite da ali ne.
Vsota, ki jo potrebujem, znaša 12.000 frankov. Vajino dobro srce bo storilo vse, kar
vam je mogoče, ne da bi vam bil nadlego.
58 Pismu je bila priložena fotografija dveh Patagoncev, oblečenih v poncho. Njuni imeni sta: Louis
Floridus Cumicunam Colle in Cayetano Santiago Neycolas Alimonda.

46.4 Page 454

▲back to top
454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Upam, da je tako vaše zdravje kakor zdravje gospe Colle dobro. Jaz vsako jutro pro-
sim pri sveti maši, da bi vaju Bog ohranil dolgo pri krepkem zdravju tukaj na zemlji in
da bi vaju presveta Devica vzela k sebi v svojo večno slavo. Tako bodi!
Molite tudi za tega reveža, ki v najgloblji hvaležnosti in vdanosti ostaja v N.G.J.K vdan
kakor sin.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 28. avgust 1882
16.
Moj velezaslužni gospod!
V redu sem prejel vaše ljubeznivo pismo skupaj s šest tisoč fraki, ki jih je vaša do-
brosrčnost poslala za naše potrebe. Takoj smo plačali naše največje dolgove za pšenico,
ker nam je naš dobavitelj odpovedal nadaljnjo preskrbo. Zato se vam vsa hiša v San
Benignu toplo zahvaljuje in opravlja molitve za vas in za gospo Colle.
Medtem prosimo Božjo previdnost, da bi prišla na pomoč našim misijonarjem v Pa-
tagoniji in na Ognjeni zemlji.
Don Barberis se vam želi posebej zahvaliti v imenu gojencev, ki študirajo, da bi šli v
zunanje misijone.
O brevu, o katerem sem že večkrat govoril, naj povem, da ga boste kmalu prejeli,
mogoče celo iz mojih rok.
To vse je izročeno skrbi don Perota. V kratkem vam bom ponovno pisal o tej zadevi.
Gospod in gospa Colle, Bog naj vaju blagoslovi. Toda največji blagoslov je vajina loče-
nost od zemeljskih stvari v korist krščanskih del ljubezni, s katerimi delata dobra dela
in tako nosita denar s seboj v večnost. Bog bodi hvaljen. Molite tudi zame, ki ostajam
vajin brat, prijatelj, sin in služabnik v J. K.59
V veliki hvaležnosti
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 6. september 1882
17.
Gospa grofica Colle!
Kot ljubeči sin se vas kot dobre matere v Jezusu Kristusu spominjam vsako jutro in
želim, da ta devetdnevnica v čast presveti Devici Brezmadežni ne bi minila brez po-
sebnih molitev za vas in za gospoda grofa Colla. Zato bomo v petek 8. decembra vsi
59 Don Barberisovo pismo:
Velespoštovani gospod! Najprej vas moram prositi za oproščenje, da vam ne pišem po francosko.
Ne znam zadosti tega jezika. Vem pa, da vi dobro znate italijansko, zato vas prosim, da bi vsebi-
no tega pisma posredovali vaši spoštovani gospe soprogi. Oh, če bi vi vedeli, kako veliko uteho
nam je bil dar, ki ste nam ga v vaši dobroti poslali. Bili smo v zares težkem položaju in vaš dar
nam je pomagal k novemu življenju. Ni še vse končano, toda veliko je bilo že storjenega. Vsi
kleriki in fantje v San Benignu bodo jutri na praznik rojstva preblažene Device Marije poleg že
običajnih molitev za vse dobrotnike opravili še sveto obhajilo po vašem namenu in po namenu
vaše odlične soproge za blagoslov neba. Še vedno se spominjamo dragocenega obiska, ki ste
nam ga naklonili v svoji dobroti, in štejemo tisti dan za enega naših najbolj pomembnih dni.
Ponovno se vam, velezaslužni gospod, zahvaljujem. Ohranite nas v lepem spominu, mene in
naše fante in klerike. Ti bodo tudi takrat, ko bodo misijonarji v oddaljenih deželah, mislili na
svojega največjega dobrotnika Vaše uglednosti ponižni služabnik teolog Giulio Barberis.

46.5 Page 455

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
455
salezijanci in njihovi otroci molili za vas in prejeli obhajilo po vašem namenu. In ubogi
don Bosko? Jaz bom svojo mašo opravil po vašem namenu.
Prosili bomo, da bi vaju presveta Devica dolgo ohranila pri krepkem zdravju, vendar
vedno v svoji milosti in pod svojim varstvom, vse dokler ne bomo vsi skupaj z našim
dragim Louisom zbrani v družbi angelov v nebesih.
Naš ljubljeni Louis, naš nadvse dragi prijatelj, ki sem ga velikokrat videl, je bil vedno
obdan z nebeško slavo in s tako čudovito lučjo, ki jo je mogoče videti, ne pa tudi opisati.
Ustno bi vam mogel povedati kaj več.
Upam, da vas bom prihodnjega februarja lahko obiskal v Toulonu in se zadržal nekaj
časa v vaši družbi in v družbi gospoda grofa, vašega dragega soproga in velikega dob-
rotnika salezijanskih ustanov.
Končno je breve, ki gospoda Colla povzdiguje v grofa svete rimske Cerkve, razmnožen
in vam ga bo na primeren način izročil don Perrot.
Naj vaju dobri Bog oba blagoslovi, vama podeli mir in zadovoljstvo. Molite tudi zame,
ki v najgloblji hvaležnosti ostajam v J. K. ponižni in vdani prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1882
18.
Predragi dobri prijatelj!
Bog bodi hvaljen v cvetlicah, pa tudi v trnju. Ko smo tako dolgo čakali, so končno ure-
jene vse zadeve in vam bo kljub zamudi z brevom podeljen papežev blagoslov, ki vam
ga pošilja sveti oče.
Sedaj me boste vprašali o stvari, o kateri ne bi rad govoril, toda iz pokorščine jo bom
na kratko omenil: »Mi hočete zaupno povedati, koliko moram dati vatikanskim pisar-
nam za listino? Nočem, da bi vas ta stvar karkoli stala.«
Sedaj vas bom malo pozabaval z zgodovino te zadeve. Sveti oče v podobnih primerih
od mene ni nikdar zahteval denarja. Tokrat mi je celo večkrat izrecno rekel: »Vse je
poravnano. Pojdite samo k njegovi eminenci državnemu tajniku.« To mi je bilo rečeno
vedno. Vse je urejeno, breva pa mi niso dali.
Zato je moj generalni prokurator v Rimu šel h kardinalu Jacobiniju in ga prosil za
pojasnilo. Ta je odvrnil, da je treba odšteti dvanajst tisoč frankov. Pritožili so se, želeli
so govoriti s svetim očetom in končno so vsoto zmanjšali na šest tisoč. Končno je še
izvajalec celotnega postopka hotel imeti la sua porzione [svoj delež] in je rekel, da mu
je treba plačati 500 frankov takse.
Da bi odstranil vse ovire in vse zavlačevanje, sem naročil, naj plačajo, kar je treba, se
pravi 6.500 frankov.
Ker se je don Bosko znašel v stiski, vas je prosil za miloščino. In ste mu, brez dvoma
navdihnjeni od Boga, poslali točno šest tisoč frankov.
Sedaj je vse poravnano in vi niste nikomur nič več dolžni, razen potrpljenja, ki ste ga
morali imeti, da ste prebrali to zgodbo.
Dober dan, moj dragi gospod grof in moj prijatelj v Bogu za vse večne čase. Naj presveta
Devica varuje gospo grofico Colle, naj oba ohrani pri dobrem zdravju dolgo let in vama z
menoj vred priskrbi nebeško slavo z našim dragim Louisom za vse čase. Tako bodi!

46.6 Page 456

▲back to top
456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. vdan kakor sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1882
19.
Moj predragi in spoštovani prijatelj!
Hitim, da poročam o sprejemu pisma s priloženimi 6.650 franki.
To vsoto sprejemam ne kot nekaj obveznega, temveč kot dar krščanske ljubezni, ki
nam jo izkazujete. V tem smislu sprejemam vse z globoko hvaležnostjo, in ker bomo ta
denar uporabili za obleko in hrano naših sirot, bom prosil otroke, da bodo molili za vas,
dragi moj velezaslužni prijatelj, za vašo soprogo, da vama Bog da veliko zadovoljstva na
zemlji in večno srečo v nebesih.
In kaj naj storim jaz, da se vam zahvalim?
Nimam od kod kaj vzeti in kar bi bilo vas vredno. Samo eno stvar imam in to vam
poklanjam iz vsega srca: na božično noč, če bo Bogu tako po volji, bom opolnoči daroval
tri maše z obhajilom naših fantov in naših duhovnikov. Vse bom daroval Bogu po vašem
namenu in po namenu gospe.
Marsikaj bi vam imel povedati, toda to bo predmet najinega pogovora v Toulonu, če
mi bo Bog naklonil to milost.
Bog naj vaju blagoslovi, gospod in gospa grof in grofica Colle, presveta Devica naj vaju
ohrani moji ljubezni in ljubezni vseh salezijancev, ki z menoj vsak dan molijo za vaju,
medtem ko ostajam vedno v J. K. vdani in kot sin ljubeč
duh. Janez Bosko
Turin, 20. december 1882
20.
Gospod grof Colle in moj dragi prijatelj!
Kljub najboljši volji, da bi vam pisal, se mi to ni posrečilo vse do sedaj. V kratkih bese-
dah vam bom povedal, da se je moje zdravje po milosti Božji izboljšalo in da delam brez
prenehanja. Bog bodi hvaljen!
V Marseillu je treba urediti nekaj stvari, da bomo zagotovili posest salezijancev v
Navarru. Vi nam lahko pomagate tako, da navedete, koliko ste sodelovali pri našem
zavetišču, kar bi lahko pomenilo delnice družbe Beaujour. Naš inšpektor don Albera bo
prišel k vam in vam razložil formalnosti, ki jih je treba urediti.
Vedno se spominjam vaše dobrote, pozornosti in krščanske ljubezni, ki ste mi jih
velikokrat izkazali, zlasti v dnevih, ko sem imel srečo in zadovoljstvo, da sem jih prebil
pri vas v Toulonu.
Dobro veste, gospod grof, da stvari, ki jih pišem vam, veljajo tudi za gospo grofico, ki
jo v tem trenutku zares lahko kličemo dobrodelna mati salezijancev. V naših krajih in v
naših poslih ne bomo pozabili na vaše zdravje in dobro počutje.
Bog naj vaju blagoslovi in presveta Devica naj vaju varuje in molite tudi zame, ki se v
globoki hvaležnosti imenujem v J. K. vdani in ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Valence, 5. april 1883

46.7 Page 457

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
457
P. S.: Don Barruel vam bo posredoval nekaj nadrobnih novic. V Turinu in v San Beni-
gnu so z navdušenjem prejeli novico, da bodo prihodnje leto ali celo že prihodnjo jesen
po vaši dobroti dobili novo hišo za Marijine sinove.60
21.
Moj predragi gospod grof!
Sem na poti v Pariz. Tukaj v Moulinsu imam nekaj ur prosto in izrabljam priložnost,
da vam pišem. Z don Barruelom pogosto govorim o vas in o gospe grofici in upam, da je
vajino zdravje dobro, za kar vsak dan prosim dobrega Boga.
Prosim dobrega Boga. Opat Barruel vam bo opisal nadrobnosti z našega potovanja.61
60 Don De Barruelovo pismo:
Valence, 5. april 1883. Dragi moj gospod grof! Don Bosko je zapustil Marseille v ponedeljek zve-
čer. Posebna usluga nam je omogočila, da smo stopili na hitri vlak in smo prišli v dveh urah iz
Marseilla v Avignon, ne da bi se ustavili na eni sami vmesni postaji. Na železniški postaji je čakala
don Boska neizmerna množica, in da bi ga obvarovali pred navalom ljudstva, smo se izmuznili
skozi bife in tako mirno prišli do kočije. Ko so se ljudje zavedeli, da smo jih ukanili, so začeli teči
za kočijo, vsaj nekateri … Stvar je bila smešna, pa tudi tolažilna, ker smo videli, da smo pred no-
vimi množičnimi izrazi navdušenja. Don Bosko se je nastanil pri nekem veletrgovcu s cerkvenimi
predmeti. Celo skladišče, in to je zelo globoko, je bilo polno ljudi v dveh vrstah, ki so čakali, da bo
šel don Bosko tod mimo in jim podelil blagoslov. Včeraj zjutraj je don Bosko daroval sveto mašo
v samostanu dam Sacré-Coeur, kjer je moja sestra Berthe redovnica. Po maši je don Boska dobe-
sedno oblegala množica gospa, ki so vse želele poseben majhen blagoslov in zadovoljstvo, da bi
slišale besedico, kot je to obvezno. Zaradi vztrajnih prošenj nadžupnika pri St. Agricolu je moral
sprejeti govor ob štirih popoldne (torek) v cerkvi St. Agricola. Velika cerkev je bila polna ljudi.
Naslednjega dne je don Bosko ob osmih maševal v tej cerkvi, ki je bila ponovno polna vernikov.
Neko mlado dekle, ki se je na predvečer čutilo silno slabo, se je, potem ko je prejela don Boskov
blagoslov in je bila pri njegovi maši, počutila veliko bolje. Prišla je ob podpori dveh oseb, po maši
pa je šla lepo sama domov. Slišali smo, da ozdravljenje še traja. V petek sem se zopet lotil pisem,
ki sem jih moral odložiti v Valenceu. Skoraj mi je nemogoče, da bi nenehno pisal. Preden je don
Bosko daroval sveto mašo pri Agricolu, je napovedal svojo mašo v samostanu dam Sacré-Coeur.
Zbralo se je veliko ljudi. V Valenceu so nas odlično sprejeli. Don Bosko je maševal pri St. Apolina-
iru. Popoldne je podelil blagoslov z Najsvetejšim v kapeli sester trinitark. V Tain smo prišli včeraj
zvečer ob osmih. Da smo lahko prišli k našemu gostitelju gospodu Du Boysu, smo morali iti čez
vrt sester sv. Marte. Zbrane sestre so pričakale don Boska z bengaličnim ognjem in z balončki.
Navzoči so bili tudi njihovi otroci, cela skupnost in vsi so prejeli don Boskov blagoslov. Sprejmite,
gospod vi in vaša gospa grofica, izraze mojega spoštovanja. C. De Barruel, duhovnik.
61 Don De Barruelovo pismo:
Gospod grof! Don Bosko želi, da vam, gospod grof, in gospe grofici napišem nekaj z našega po-
tovanja. Zelo rad izpolnim to naročilo. Don Boska so v Lyonu sprejeli z največjimi častmi in zna-
menji globokega spoštovanja. Stiska je bila tolika, da ni bilo mogoče več vstopati in odhajati in je
bilo treba skoraj s silo narediti prostor, da je šel naprej, ker so se ga vsi hoteli dotakniti in z njim
govoriti. Brez dvoma ste slišali, da je don Bosko v nedeljo 9. tega meseca imel nauk ali konfe-
renco pri N.L.G. v Fourvieru. Cerkev je bila nabito polna. Preden je vstopil v cerkev, je pred vrati
blagoslovil neko popolnoma hromo beračico. Revica je vzbujala splošno sočutje in menim, da so
vsi goreče molili zanjo. Dobri Bog je hotel nagraditi vero te revice. Od sester sv. Vincencija, ki so
ji pomagale, sem zvedel, da je ozdravela, in to skoraj popolnoma. Odložila je bergle in tudi roke ji
služijo. Samo prsti se še malo upirajo. Don Bosko je govoril tudi v Zemljepisnem društvu, in sicer
o Patagoniji. Številno poslušalstvo se je stiskalo v sobani, ki je bila veliko premajhna za tolikšno
občinstvo, ki se je odzvalo povabilu, v katerem je bilo rečeno, da bo govoril don Bosko. Lyon smo
zapustili včeraj zjutraj. Don Bosko je bil zadovoljen z dobrosrčnostjo Lyončanov. Zbogom. Molim
k dobremu Bogu za vas. Naj vam vaš sin izprosi vse milosti pri našem dobrem Zveličarju. duh. C.
De Barrel.

46.8 Page 458

▲back to top
458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Pri sveti maši nikdar ne pozabim moliti za vas. Bog naj vas blagoslovi in preblažena
Devica naj vaju oba varuje.
Molite tudi zame, ki se imam v veliki hvaležnosti v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Moulins, 17. april 1883
V Parizu, Avenue de Messine 34, pri grofici de Combaut
22.
Moj predragi in dobri prijatelj gospod grof Colle!
Vaše ljubeznivo pismo mi je prineslo dobre in lepe novice. Kakor vidim, se vi gospod
grof in gospa grofica oba veselita trdnega zdravja. Bogu bodi hvala!
Pridite nas obiskat, s tem boste naredili zelo všečno dejanje vsej salezijanski družini.
Dne 24. tega meseca bodo priredili don Bosku praznik sv. Janeza. Če boste prišli ob
tej priložnosti, bo praznik dosegel svoj višek. Upam, da bomo imeli čas za pogovor in
da bomo šli kam na izlet. Če bi pa vam in gospe bolj ustrezalo, da bi prišla prej ali po-
daljšala svoj obisk, lahko storite, kakor vam bo bolj prav. V tem času ne bo opravkov, ki
bi me zadrževali.
Praznik N. L. G. Pomočnice je bil zares sijajen. O tem bomo govorili v Turinu.
Bog naj blagoslovi vas in gospo grofico in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. vdani
služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 10. junij 1883
23.
Gospodu grofu in gospe grofici Colle!
Ob vašem odhodu iz Turina, dragi moj prijatelj, sem ostal v velikih skrbeh za vaše
zdravje. Bili ste močno prehlajeni in davil vas je kašelj. Zaupam v Boga, da vam bo bolje.
Če bi mi napisali nekaj besed o tem, bi mi bilo v veliko tolažbo.
V Borgu San Martino je bil praznik vam v čast. Soba, petje, glasba, otroci, škofje, vsi
so vas nestrpno pričakovali. Skušam urediti vse potrebno in vas povabiti, da bi molili
po vašem namenu.
Milost našega dobrega Boga naj bo vedno z vami in z gospo. V pričakovanju vaših
skorajšnjih novic vas pozdravljam v J. K. vdan kakor sin in služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. julij 1883
24.
Dragi moj prijatelj!
Sem v San Benignu in večkrat govorimo o vas in gospe grofici. Rad bi vam sporočil, da
tukaj na določene dneve opravljamo molitve za vaju dva.
Govorim o obisku, ki ga bom naredil tamqam fur [kakor tat] v Farlèdu,62 kar naj bi
bilo okoli 20. prihodnjega septembra. Menim, da bomo imeli kako uro za pogovor o
stvareh, ki se tičejo večje Božje slave in večnega zveličanja naših duš.
Na oglede sta prišla dva fanta, ki sta tukaj razmišljala o svojem poklicu; začela bi
62 Grofovo posestvo blizu Navarra.

46.9 Page 459

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
459
filozofijo, postala duhovnika in nesla luč evangelija divjakom. Glejte, kako nas dobri
Bog blagoslavlja. Pripravljamo trideset misijonarjev za odhod v tujino in istočasno jih
dvesto prosi za vstop v Družbo. Bogu bodi hvala.
Don Rua, don Cagliero in oče De Baruel, ki so tukaj z menoj, vas spoštljivo pozdravlja-
jo in jaz pogosto molim k N.L.G. Pomočnici, da bi vaju še veliko let ohranila pri krepkem
zdravju.
Priporočam sebe in vse naše salezijance v dobrohotne molitve in ostajam v J. K. po-
nižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin,63 25. avgust 1883
25.
Moj dragi in velezaslužni prijatelj!
Vaše nadvse ljubeznivo pismo me je dobilo v Turinu, toda vsi drugi so še raztreseni
po svetu. Don Cagliero še vedno – drugič ali tretjič – pridiga duhovne vaje na Siciliji, don
Rua pridiga v Couniju,64 toda jutri zvečer se bo vrnil v Turin.
Najlepša hvala za srečno sporočilo, ki ste mi ga poslali. To je zares pripraven čas. Te
dni so dela močno napredovala in podjetniki želijo plačo. Bog bodi zahvaljen in tisoč
zahval vama, gospod grof in gospa grofica, vidva sta zares naša Božja previdnost, izbra-
no orodje v Božjih rokah, da nam pomagate.
Prihodnji ponedeljek (22.) vas bo don Rua obiskal v Farldu, vam prinesel naše novice,
dobil novice o vas in sklenil zadevo, ki je glavni cilj njegovega potovanja.
Don Rua bo prinesel s seboj ameriško zgodbo.65 Napisana je do vseh podrobnosti in
nikakor ni kratka. Oče de Barruel pripravlja prevod, toda če ne bi mogel končati, bo to
storil don Rua.
Don Rua vam bo sporočil dan in uro prihoda.
Naj bo milost dobrega Boga vedno z vami in vas tako ohrani pri trdnem zdravju, da
boste videli sadove vaše krščanske ljubezni v rokah salezijancev. Da bi nas sveta Devica
vedno vodila na poti v nebesa. Molite tudi za ubogega duhovnika, ki se v največjem
spoštovanju izreka v J. K za ponižnega služabnika in prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. oktober 1883
26.
Moj velezaslužni gospod grof!
Moram presekati vse ovire in se zavzeti v korist stvari same.
Najprej se vam zahvaljujem za vse usluge, ki ste nam jih, gospod grof, izkazali ob
različnih priložnostih. Če nam je uspelo narediti korake naprej zlasti v Južni Ameriki in
Patagoniji, se moramo zahvaliti zlasti vaši krščanski dobrodelnosti. Bodita zadovoljna
vi in gospa grofica, kajti duše, ki jih bodo pridobili naši misijonarji, bodo za vaju nosilci
nebeških ključev.
63 Piše iz San Benigna, vendar je tukaj, ne da bi opazil, napisal »Turin«. Poštni pečat se glasi »S. Be-
nigno, 26. avgust 1883«.
64 Za Couni = Cuneo.
65 Sanje o misijonih.

46.10 Page 460

▲back to top
460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Sedaj pomagate drugim domovom in drugim divjakom, ki bodo s pomočjo vaših dob-
rih del prišli k veri, povečali število odrešenih in bodo molili za vas.
Sporočiti vam moram prijetno novico. Dne 10. oktobra smo kupili hišo v Mathiju, jo
opremili in poslali tja kakih petdeset fantov, ki niso imeli prostora v San Benignu. Sedaj
so tam in se navdušeno pripravljajo za duhovništvo.
Hišo, ki smo jo blagoslovili in posvetili Bogu, smo poimenovali po sv. Alojziju, da bi
tako ohranili živ spomin na našega Louisa in vso vašo družino. To je prva naša hiša, ki
nosi ta naslov. Bog bodi hvaljen!
Dom ob cerkvi sv. Janeza apostola še kljub vsem našim naporom ni pod streho. Sedaj
se gradi tretje nadstropje. Dela se brez prenehanja.
Cela salezijanska družba vas pozdravlja in v soboto bomo po vašem namenu in po
namenu gospe grofice darovali mašo pri glavnem oltarju cerkve N.L.G. Pomočnice in
naši otroci bodo prejeli sveto obhajilo in molili po vajinem namenu.
Lep dan, lep praznik, gospod in gospa grofa. Naj vaju Bog blagoslovi in presveta Devi-
ca vedno varuje. Molita tudi za vašega kot vdanega sina.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1883
27.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Znano vama je, gospod in gospa Colle, da salezijanci zjutraj in zvečer opravljamo po-
sebne molitve za vaju in da ubogi duhovnik, ki vama piše, vsako jutro opravlja za vaju
spomin pri sveti maši. Tokrat bi vama rad podaril dar, ki vama bo gotovo ugajal.
Na božično noč opolnoči bom, če je tako Bogu po volji, daroval tri svete maše in vsi
salezijanci bodo molili in naši otroci bodo darovali molitve in sveta obhajila po vaji-
nem namenu. Naše molitve bomo opravili v čast detetu Jezusu z namenom, da pri njem
izprosimo tolažbo na zemlji, da vas še dolgo ohrani pri krepkem zdravju in vas varno
vodi po poti, ki vodi v nebesa.
Upam, da vam bom v nekaj dneh ponovno pisal.
Bog naj blagoslovi in preblažena Devica naj vam prinese poseben blagoslov. Sprejmi-
te pozdrave vse salezijanske družine in molite tudi zame, ko čutim veliko zadoščenje v
J. K., da se imenujem vdani kot sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. december 1883
28.
Dragi moj dobri gospod F. Colle!66
Vsak dan in celo večkrat na dan vas bom obiskal v duhu; toda da bi osebno prišel k
vam, grofa gospod in gospa Colle, mi še ni dano. Za zdaj po Božjem daru gre naše delo
dobro, hiše se povečujejo, otroci še bolj in dela vedno prinašajo s seboj blagoslov. Bog
bodi blagoslovljen. Zadnjih nekaj dni moje zdravje ni bilo preveč dobro in še ne vem, ali
vas bom lahko redno obiskal. Mislim, da vam to lahko povem čez nekaj časa. Razume se
pa, da se bomo v vsakem primeru videli v Rimu.
66 Pri tem in še nekaterih drugih pismih se opaža tuje pero, ki popravlja napake.

47 Pages 461-470

▲back to top

47.1 Page 461

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
461
Upam, da je vaše zdravje dobro. Mi prosimo zjutraj in zvečer pri molitvah za vaše
zdravje in zdravje gospe, ki naj bi dolgo trajalo.
Moje potovanje z našim dragim Louisom se vsak dan bolj jasni. Zdi se, da je te dni
postalo osrednja točka cele zadeve. Veliko se govori, veliko se piše, na dan prihaja cela
vrsta stvari z namenom, da bi zadevo razjasnili in uresničili načrte.
V trenutku, ki ga bo Bog določil, da pridemo skupaj, si bomo imeli veliko povedati.
Bog naj bo z vami, moj dragi in velezaslužni prijatelj, in naj presveta Devica varuje vas
in gospo grofico in vaju vodi po poti, ki pelje v nebesa. Tako bodi!
Prosim vas, molite zlasti sedaj zame in za naše zadeve, ki so se tako namnožile, da
ima vsak izmed nas dela čez glavo.
Imam še celo vrsto drugih novic, ki bi vam jih rad povedal, kar upam, se bo kmalu
zgodilo.
Vaš vdani služabnik in prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 11. februar 1884
29.
Moj dragi grof Colle!
Nekega dne, gospod grof, sva z mojega balkona gledala neko majhno hišico. Vi ste de-
jali, da jo moramo kupiti, da se tako otresemo velike odvisnosti. Tedaj sem vam ponudil
za zadevo trideset tisoč frankov.
Takrat iz tega ni bilo nič, ker lastnik hiše ni hotel prodati. Sedaj pa bi radi prodali ne
samo hišico, temveč tudi zemljišče okoli nje. Zadeva je za nas primerna v vsakem pogle-
du, vsi prijatelji salezijancev si to želijo in nam priporočajo, toda cena bi bila precej višja.
Prostor sedem tisoč kilometrov,67 drevje in zgradbe bi nanesli okoli 100 tisoč frankov.
Ne bi bil rad indiskreten, vendar vas tudi ne bi rad odvračal od zadeve, ki bi mogla
pomagati urediti vso našo hišo, nedeljski oratorij, šolske prostore in delavnice.
Torej, gospod grof, bi nam lahko v bolj ali manj kratkem času pomagali s to vsoto?
Z vami govorim z vsem zaupanjem, ker ste mi v vaši veliki dobrohotnosti večkrat
zagotovili, da polagate vašo mošnjo v moje roke v vseh stvareh, ki bi mogle biti v večjo
Božjo slavo.
Premislite malo stvar in potem mi odgovorite z istim zaupanjem, s katerim sem se
jaz obrnil na vas.
Menim, da ste prejeli moje pismo pred nekaj dnevi.
V njem sem vam obnovil vsa svoja čustva hvaležnosti do vas, gospod grof, in do gospe
grofice. V upanju, da vas bom kmalu videl in da bova mogla o vsem osebno govoriti
meseca marca, čutim globoko zadovoljstvo, da se imenujem v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. 2. 1884
P. S.: Moje zdravje se je malo poslabšalo in še vedno sem ujetnik svoje sobe. Toda
zdravniki so mi rekli, da bo do meseca marca vse v redu, in so mi celo svetovali potova-
nje na jug Francije.
67 Lapsus calami, gre za 7.000 kvadratnih metrov.

47.2 Page 462

▲back to top
462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
30.
Moj predragi gospod grof!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo. Nikakor nočem, da bi se mi opravičevali in navajali
razloge, zakaj ste storili to in ono.
Prosim vas samo, da vam smem prikazati svoje potrebe, in potem bom vedno enako
zadovoljen z vašim da ali ne. Moj namen je, da vsak dan prosim pri sveti maši za vaju in
molim po vajinem namenu.
Zdravniki so mi svetovali, da naj grem v naše hiše na jugu, in v soboto, če bo Bogu po
volji, bom z don Barberisom odšel v Nico. Upam, da vas bom od tam mogel obiskati, ko
bom mogel določiti, kako bi blagoslovili našo oziroma vašo cerkev.
Tam se bova lahko pogovorila in vam bom natančneje razložil svojo zamisel, ki je
v tem, da bi delal dobro in bi vas zadovoljil v vsem, kar bi vas moglo osrečiti tako na
zemlji kakor tudi v nebesih.
Blagoslov našega Gospoda naj ostane vedno na vas in na gospe grofici Colle in imejte
me za globoko hvaležnega v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 27. 2. 1884
31.
Predragi moj gospod grof!
Sem v Rimu. Potovanje je dobro potekalo in moje zdravje se je izboljšalo. Natančno
sem si ogledal dela pri cerkvi in zavetišču Srca Jezusovega. Temelji cerkve so zelo zah-
tevni, ker so zelo globoki in bo zato potrebno veliko truda, preden bomo namestili og-
romno količino kamenja, ki je že pripravljeno. Menili ste, da bi prišli v Rim za obred
blagoslovitve temeljnega kamna za nekaj dni. Tako pa za zdravje gospe kakor tudi za
vaše se mi zdi bolje, da bi potovanje odložili na poznejši čas.
Želeli bi vas imeti pri nas za kakšen čas. Da bi nam izkazali to veselje, lahko izberete
praznik N. L. Gospe Pomočnice. Vendar je na ta dan toliko ljudi in obiskov, da bi se le
težko kaj pogovorili.
Menim, da vam je don Rua razložil mojo zamisel.
Se pravi, da bi lahko izbrali sv. Janeza? Dne 22. junija bomo obhajali sv. Alojzija v
Mathi, 24. pri don Bosku in nekaj zatem v San Benignu, kjer na vas in na gospo grofico
vsi nestrpno čakajo.
Če vam kateri od teh načrtov ustreza, mi boste povedali in jaz bom zadovoljen, da
bom pokoren tistemu, ki vam je pred Bogom vdan kakor vaš sin.68
Don Rua je poučen o najinih posebnih poslih. On vam bo na voljo vsak trenutek, ko
boste želeli.
Upam, da vam bom ob svoji vrnitvi prinesel podobo, o kateri smo govorili.
Bog naj vas blagoslovi, moj velezaslužni dragi prijatelj, in z vami naj blagoslovi gospo
grofico, vašo vredno soprogo. Presveta Devica naj vaju vedno varuje in naj nam pomaga
premagati vse nevarnosti življenja, da si bomo večno odpočili z Jezusom in Marijo v
neizmerni nebeški sreči. Tako bodi!
68 Hoče reči: »Kateremu sem pred Bogom vdan kakor sin.«

47.3 Page 463

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
463
V globoki hvaležnosti in sinovski vdanosti stajam vaš vdani prijatelj in služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 16. april 1884
Ulica Porta San Lorenzo 42
32.
Moj dragi in velezaslužni prijatelj!
Vaše ljubeznivo pismo sem dobil in celotna stvar je dobro uspela. Don Rua in jaz se
zahvaljujeva dobremu Bogu in vama, gospod grof in gospa grofica, ki nam tako močno
pomagata širiti večjo Božjo slavo.
Don Rua je takoj poslal vse potrebno, da bi se začelo delo, ki sedaj že lepo teče.Preden
bom odšel iz Rima, upam, da vam bom lahko kaj povedal o stvareh, ki so se sedaj komaj
začele.
Moje zdravje se počasi izboljšuje, toda izboljšuje se.
V Turinu, da, v Turinu se bova mirneje pogovorila.
Gospodov blagoslov naj bo vedno z vami. Naj vam Bog tako v času kakor v večnosti
bogato povrne vaša krščanska dobra dela.
Kakor vdan sin
duh. Janez Bosko
Rim, 24. avgust 1884
33.
Na koncu nekega don Barruelovega pisma69 je z zelo slabo pisavo pripisano:
Moje zdravje se je na prvi dan devetdnevnice naši Pomočnici presenetljivo izboljšalo.
Bogu bodi hvala.
Množica vernikov. Bog naj ohrani oba pri trdnem zdravju in vama nakloni srečno
potovanje v Turin.
duh. Janez Bosko
34.
Dragi moj gospod grof Colle!
Vaše ljubeznivo pismo je bilo zame angel tolažnik. Od vseh strani nas sprašujejo za
novice o vas in o gospe grofici, pa nihče nič ne ve. Don Rua, don Cagliero, don Durando,
don Barruel in vsi salezijanci se zanimajo za vaše potovanje, dokler ni prišlo vaše ljube-
znivo pismo. Sta torej v Farlèdu in oba zdrava. Bogu hvala.
Zdi se, da se je širjenje bolezni ustavilo in mi brez prenehanja molimo za vas, za gos-
po grofico in za vse vaše prijatelje, da ne bi nič motilo vašega zdravja, vašega miru. Za
69 Pismo se glasi:
Gospod grof! Don Bosko se je končno vrnil. Njegovo zdravje zaradi potovanja ni trpelo, temveč se
je nasprotno malo izboljšalo. Naročil mi je, naj vam povem, da je dolgo govoril o vas in gospe gro-
fici s svetim očetom. Leon XIII. si je dal do natančnosti pripovedovati vse, kar ste dobrega storili
za salezijanske ustanove. Bil je nadvse zadovoljen in vama obema pošilja svoj posebni apostolski
blagoslov. Don Bosko vaju pričakuje v Turinu. Razume, da želita, da se konča praznik Marije Po-
močnice, ko je zaradi mnogih obiskovalcev preveč zaposlen. Pričakuje pa vas na praznik sv. Jane-
za ali sv. Alojzija. Vse molitve, ki se bodo opravile na praznik N.G. Pomočnice, bodo še posebno za
vas in gospo grofico in don Bosko bo daroval sveto mašo po vajinem namenu. Sprejmite, gospod
grof in gospa grofica, izraze našega spoštovanja. Turin, 21. maj 1884. C. De Baruel, duhovnik.

47.4 Page 464

▲back to top
464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
to bomo prosili v naših javnih in zasebnih molitvah zjutraj in zvečer. Jaz se vas vsak dan
spominjam pri sveti maši, kar skušam storiti iz vsega srca.
Svoje pismo končujete z besedami, katerih čustva dobro razumem.
Poveljnik je pripravljen, da pusti, da mu poveljuje don Bosko.70
Toda vi dobro veste. Don Bosko ima vedno prazne žepe, don Rua pa vedno zahteva.
Kaj naj potem storite? Skušali bomo biti čim manj vsiljivi, vedno pripravljeni sprejeti
tisto pomoč, ki nam jo boste nudili z namenom, da bi pridobivali duše za Boga.
Vi razumete, gospod grof, da je konec tega pisma napisan z dobro voljo, da je moja
pisava zelo slaba in imam zato težave, da se natančno izrazim.
Bog naj vas blagoslovi, dragi moj gospod grof, in z vami naj dobri Bog blagoslovi gos-
po grofico. Naj vaju Naša Gospa Pomočnica ohrani pri trdnem zdravju in na poti v ne-
besa.
Vse naše hiše z vsemi duhovniki in otroki vas pozdravljajo in se priporočajo vašim
molitvam. Jutri bodo darovali sveto obhajilo po vašem namenu. Tako bodi!
Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1884
35.
Predrag moj prijatelj!
Pravkar sem prispel71 v vilo msgr. škofa v Pinerolu. Moje zdravje se je poslabšalo
zaradi velike vročine v Turinu. Tukaj so se komaj rešili mraza in moje počutje je dosti
boljše. Z menoj je don Lemoyne in škof me obdaja z vso pozornostjo.
Kar naprej pozorno sledim širjenju kolere in Bogu bodi hvala, da nas je do sedaj ob-
varoval.
Naše molitve, gospod grof, sveta obhajila naših otrok in pozdrav, ki ga vsak dan po-
šiljamo pri oltarju N.L.G. Pomočnice k Bogu za vaše zdravje in za zdravje gospe grofice,
upamo, da bodo obrodili zaželeni sad.
Don Perrot mi je večkrat poročal o vas in vsa hiša se veseli, če dobimo dobre novice
o vašem zdravju.
V tem trenutku je zavel tako mrzel veter, da moram vstati od pisalne mize in si nadeti
površnik. Glejte, kakšne spremembe v nekaj urah. Toda saj smo v planinah.
Če mi boste od časa do časa poslali novice o vas, gospod grof, in o gospe grofici, mi
boste storili zelo prijetno uslugo, kajti vajino zdravje nam je v teh dnevih zadeva prve
vrste.
Moj naslov je vedno:
Duhovnik Janez Bosko, škofijski dvorec, Pinerolo.
Naj vaju presveta Devica vodi in varuje, gospod grof in gospa grofica, in dobri Bog naj
odvrne od nas vse hudo, medtem ko ostajam kot sin v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 20. julij 1884
70 Don Bosko je za grofa pridobil naslov komendator sv. Gregorja Velikega.
71 V Pinerolo je prispel 19. julija, prespal v škofiji in naslednjega dne odšel v škofovo vilo.

47.5 Page 465

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
465
36.
Dragi moj gospod grof in velezaslužna gospa grofica!
Bog bodi hvaljen, Bogu bodi vsa čast in slava! Časopisi ne poročajo več o koleri. Upam,
da sta oba pri dobrem zdravju in da vama ni nič škodilo.
Toda prijatelj slabih novic nas je začel obiskovati. Do sedaj nas ta bič še ni dosegel, iz
okoliških krajev pa dobivamo vsak dan poročila o mrtvih.
Naše upanje postavljamo v N.L.G. Pomočnico. Toda v naših hišah je zmeda. Vse otro-
ke, ki imajo starše ali imajo kam iti, smo poslali domov. Najbolj revni so ostali pri nas in
mi jim skušamo vlivati pogum in jim pomagati.
Če se bodo stvari uredile, se bomo videli proti koncu septembra, sicer nam bo pa
Božja previdnost dala ustrezne napotke.
Vsi salezijanci in njihovi otroci brez prenehanja molijo za vas. Pa tudi mi veliko priča-
kujemo od vaših pobožnih molitev.
Naj nas [Bog] blagoslovi in presveta Devica naj nas vedno varuje.
Vedno ostajam v globoki hvaležnosti in ljubezni v J. K. vdan kakor sin.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, 11. avgust 1884
37.
Dragi moj gospod grof!
V tem trenutku sem se vrnil iz Pinerola z zadovoljivim zdravjem in Bog bodi hvaljen
za to. Ugotovil sem, da v okolici Turina divja kolera, mesto samo pa je popolnoma nedo-
taknjeno. Hvala Bogu, naše hiše so s protizdravilom, ki je presveta Devica, obvarovane
hudega. Naši duhovniki, očetje, dečki opravljajo molitve in obhajila za vas in za gospo.
Zahvaljujem se vam in gospe grofici za rožni venec, ki ga molita po našem namenu.
Naš Gospod in njegova Božja mati ne bosta nikdar dovolila, da bi zaman prosili »Marija
Pomoč kristjanov, prosi za nas«.
Začel sem devetdnevnico maš, obhajil in posebnih molitev za našega dragega Loui-
sa, ki se nam, tako se mi zdi, smeje, ko prosimo zanj, da bi mu pomagali, saj je postal
naš priprošnjik v nebesih in nas bo še naprej varoval, dokler nas ne bo sprejel v večno
blaženost.
Med svojim bivanjem v Pinerolu sem resno razmišljal, ali ne bi mogla vi in gospa gro-
fica prebiti mesece velike vročine v Pinerolu, kar bi zelo koristilo vašemu zdravju. Ali
vam ne bi pripravili prebivališča za ta čas? Razmišljajte o tem za prihodnje leto.
Bog naj vaju blagoslovi in vama podari veliko zadovoljstva na tej zemlji, gotovo pa
veliko zadovoljstvo z Jezusom in Maijo v nebesih.
Sinovsko vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 23. avgust 1884
38.
Moj dragi in velezaslužni gospod grof Colle!
Kolera je žalostno obiskala več dežel v Franciji in sedaj strašno razsaja po Italiji. Naše
hiše in naši otroci so bili do sedaj obvarovani, toda dobrodelnost je močno upadla in
znašli smo v velikih težavah za plačevanje naših gradenj in za vzdrževanje naših ustanov.

47.6 Page 466

▲back to top
466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Zato nam boste, če nam ta čas pridete na pomoč, kot vedno naša opora. Če pa bi vam
bilo to v nadlogo in bi se mudili v Farlèdu in se zaradi kolere ne bi mogli vrniti domov,
vam svetujem, da ostanete mirno v vaši vili in mi si bomo skušali pomagati, kakor vemo
in zmoremo. Rad pa bi, da se ne bi vznemirjali, če vam sedanje okoliščine preprečujejo,
da bi delali dobro.
V tem trenutku mi je pismonoša prinesel vaše ljubeznivo pismo. Prosim vas, gospod
grof, da vzamete kot neizrečeno vse, kar sem povedal o naših financah. Vesel sem, da
vam morem izreči svoje zadovoljstvo zaradi vašega zdravja in zdravja gospe grofice.
Sporočil sem vaše novice vsem ravnateljem, ki so zbrani tukaj. Vse so zelo razveselile in
vsi so zatrjevali, da molijo za vaše duhovno in časno dobro.
Zahvaljujem se iz vsega srca gospe grofici, ker je molila za tega ubožca v teh dnevih.
Naj ji presveta Devica bogato povrne.
Kakor vidite, gospod grof, le s težavo vsaj malo spodobno pišem. Oprostite mi, da
boste težko brali. Potrudil se bom, da bom prihodnjič bolje naredil.
Sprejmite ponižne pozdrave vaših salezijancev in tistega, ki se v sinovski vdanosti za
vedno izreka za vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. september 1884
39.
Dragi moj gospod grof in spoštovana gospa grofica!
Jutri začenjamo devetdnevnico k prazniku vseh svetnikov in jaz ne morem dopustiti,
da bi ta dan minil, ne da bi se vas pred Bogom spominjali v naših molitvah in prosili po
vašem namenu.
Med drugim se bomo zahvalili dobremu Bogu, da vas je ohranil pri zdravju, in jaz sem
poln upanja, da vas bo presveta Devica še naprej varovala.
Z velikim zadovoljstvom vam sporočam, da je hiša, ki smo jo z vašo krščansko dobro-
delnostjo zgradili za Marijine sinove, končana in da bodo 15. novembra prišli gojenci,
ki jih bo na začetku kakih 150.
Nadrobnosti vam bom kmalu sporočil.
Naj vaju oba Bog blagoslovi in vaju še dolgo ohrani zdrava.
Naj vas presveta Devica varuje in vedno vodi.
Vaš ponižni in vdani posinovljenec
duh. Janez Bosko
Turin, 22. oktober 1884
40.
Moj dragi gospod grof in velespoštovana gospa grofica!
Prihajam s sicer težkim, zato pa ne nemogočim predlogom.
Zdi se mi, da sem vama že sporočil, da bo naš sveti oče Leon XIII. trinajstega tega me-
seca imenoval don Cagliera za škofa. Nekaj dni pozneje bo prejel škofovsko posvečenje.
To je naš prvi gojenec, ki bo povzdignjen v to službo, in prvi patagonski škof. Tudi on
spada v krog vaših zelo ljubečih varovancev.
Pripravili bomo veliko svečanost, pri čemer pa želimo nekaj velikega: vsi, zlasti še jaz
bi vas ob tej priložnosti radi imeli med nami in želimo, da bi bili vi starešina in gospa
grofica starešinka našega verskega slavja.

47.7 Page 467

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
467
To moje povabilo je želja vseh.
Pri vsem tem pa mi je pri srcu in spoštujem vaše zdravje. Če menite, da bi vam to
moglo škodovati, bom to razumel, čeprav težko. Ker si nadvse želim, da bi bili z nami. To
je, gospod grof in gospa grofica, moje srčno povabilo, vendar popolnoma neobvezujoče
za vaju, kljub veliki želji, da bi vaju imeli med nami. Kakor hitro bomo zvedeli za dan
slovesnosti, vas bom obvestil.
Naj bo dobri (Bog) vedno z nami, velezaslužni gospod, in molite zame, ki ostajam
vedno v J. K. kot posinovljenec.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. november 1884
41.
Dragi moj gospod grof in gospa grofica!
Začela se je božična devetdnevnica in mi nočemo pozabiti na vas. Vsako jutro, vsak
večer molimo za vas, za vaše zdravje, za vaše dobro počutje.
S prošnjo, da bi vam dobri Bog naklonil dobro in obilo leto, bomo na božično jutro
opravili sveto mašo po vašem namenu.
Msgr. Cagliero je odpotoval v Rim in mi obljubil, da bo prosil svetega očeta za po-
seben blagoslov za vas. Vrnil se bo 22. decembra, nakar se bo odločil za odhod proti
Toulonu, Marseillu in Ameriki.
Bog naj vas blagoslovi in vaju oba ohrani pri trdnem zdravju. Molite tudi za tega ubo-
gega duhovnika, ki vaju kakor sin ljubi in bo ljubil v J. K. vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 17. december 1884
42.
Moj dragi in velezaslužni grof!
Rad bi vas osebno obiskal in se vam zahvalil. Ker tega ne morem storiti z besedami,
želim s pismom ob koncu leta izreči zahvalo velezaslužnemu grofu in grofici Colle.
Bogu bodi hvala za to, da nas je ohranil pri zdravju in, tako upam, tudi v svoji milosti.
Med drugimi dobrimi deli sta za don Perrota plačala dolgove v Navarru, za kar vaju
bo dobri Bog bogato poplačal in naše uboge sirote bodo brez konca molile po vašem
namenu. Srečen don Perrot, ki ima take plačnike.
Toda kako je to, da ne najdemo podobnih dobrotnikov tukaj v Italiji?
Če tak plačnik obstaja v Italiji, naj pride on in njegova sestra in plača petnajst tisoč
frankov, ki jih mora don Rua izdati za misijonarje, ki so šli v Ameriko, in podobno vsoto,
ki jo je treba plačati za balo onim, ki bodo šli kmalu za njimi.
Zakaj potem ne plačajo dolgov za našo hišo v Turinu in za cerkev in zavetišče v Rimu?
Razlog je preprost. V Franciji in Italiji je samo en gospod grof Colle. In mi se tisočkrat
zahvaljujemo dobremu Bogu, da ta gospod in gospa živita, da nam pomagata, nas pod-
pirata, nas vzdržujeta v naših stiskah. Naj vaju Bog še dolgo ohrani v trdnem zdravju,
da bosta še veliko let preživela srečna na tem svetu kot plačilo za vajino dobrodelnost
na zemlji in bosta v drugem življenju prejela veliko plačilo bivanja v nebesih, kjer bosta,
o tem sem prepričan, mogla z Jezusom in Marijo najti našega dragega Louisa, da boste
skupaj hvalili Boga in se z njim pogovarjali vso večnost.

47.8 Page 468

▲back to top
468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
V četrtek, na prvi dan v letu 1885, bodo v naših hišah vsi molili za vas in po vašem
namenu darovali sveta obhajila.
Priporočite vašega reveža Bogu.
Vdani ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 29. december 1884
43.
Dragi moj gospod grof in spoštovana gospa grofica Colle!
Dne 20. tega meseca bomo začeli opravljati devetdnevnico k sv. Frančišku Saleškemu
in nikakor nočem, da bi vas pozabili v naših slabotnih molitvah.
Vsak dan bomo darovali eno sveto mašo in otroci bodo molili in prejemali sveto ob-
hajilo po vašem namenu. Mi vsi prosimo Boga, da vama nakloni trdno zdravje in vztraj-
nost na poti v nebesa.
V prvih štirinajstih dneh prihodnjega meseca vama bomo sporočili dan, ko vaju bo
obiskal msgr. Cagliero, preden se bo odpravil v Patagonijo.
Jaz se počutim veliko bolje, vendar ne vem, ali bom dovolj zdrav, da bi ga spremljal do
Marseilla, kar si močno želim.
Vsi me sprašujejo, ali boste 29. januarja prišli z nami slavit našega nebeškega zave-
tnika. Vendar si vas ne upam povabiti zaradi mrzle zime. Vsekakor pa bi bil vaš prihod
največji praznik na svetu za vse nas.
Nekaj vaju bom zelo preprosto vprašal in vi mi boste v svoji dobroti odgovorili; ali
imata še kaj vermuta? Saj vesta, da sem jaz vajin dobavitelj te dobrine.
Naj vaju dobri Bog blagoslovi in vaju ohrani, da bosta mogla opraviti sveta dela tukaj
na zemlji in si povečati veliko plačilo v večnem življenju.
Molite tudi za vso našo družino, saj jo lahko pred Bogom imenujemo našo in vajino
družino. Naj nam presveta Devica pomaga in nas varuje, da se bomo vsi večno zveličali.
Tako bodi!
Sinovsko ljubeč in vdan
duh. Janez Bosko
Turin, 18. 1885
44.
Predragi moj gospod grof!
Ponovno sem zapustil posteljo in se počutim bolje, da vam lahko pišem tole pismo.
Gospo grofico de Chambord sem prosil, da bi nam priskočila na pomoč.
V svojem nadvse ljubeznivem pismu mi sporoča, da bo za zdaj mogla storiti bolj malo,
ker ima toliko prošenj, vendar mi obljublja, da bo storila, kar bo mogla.
Naš don Bonetti, urednik Salezijanskega vestnika, je danes v Marseillu. Ko se bo pos-
lovil od don Cagliera, se bo vrnil v Turin in se spotoma za nekaj ur ustavil v Toulonu, da
bo osebno dobil novice o vas in o gospe grofici, nakar bo nadaljeval pot domov.
Naj vas Bog oba blagoslovi in vaju oba ohrani na poti, ki vodi v nebesa, vendar vedno
pri dobrem zdravju.Molite tudi za ubogega, pa zelo ljubečega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. februar 1885

47.9 Page 469

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
469
45.
Dragi moj gospod grof!
Moje pismo don Bonettiju so zamenjali s pismi, ki so bila naslovljena na msgr. Cagli-
era, zato vas ni mogel obiskati v Toulonu, da bi dobil osebne novice in nam jih prinesel.
Poročal mi je o blagodatih, ki ste jih izkazali don Caglieru in vsem našim misijonarjem,
kakor boste lahko brali v Salezijanskem vestniku.
Don Bonetti je imel nalogo, da bi se dogovoril z vami in z gospo grofico Colle o mož-
nosti, da bi prihodnjega meseca aprila prišli v Rim k položitvi temeljnega kamna zave-
tišča Srca Jezusovega. Za zdaj še ni točno določen datum, temveč gre samo za približno
določevanje termina.
Še več. Hiša sv. Janeza Apostola je že skoraj popolnoma zasedena, četudi uradnega
odprtja še ni bilo. V tej hiši moramo pripraviti slovesno kosilo in zapeti zdravico grofici
Colle. Ali je tako prav, gospa grofica, naša dobra mati v J. K.?
Moje zdravje se je močno izboljšalo, čeprav še ne morem iti v cerkev in skupaj z dru-
gimi darovati sveto mašo.
Bog naj vaju blagoslovi in ohrani pri krepkem zdravju veliko let za menoj. Sprejmite
pozdrave vseh salezijancev, zlasti še ubogega, pa vedno ljubečega
ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. februar 188572
46.
Dragi in velezaslužni gospod grof Colle!
Vaše pismo me je spodbudilo, da bom kljub slabemu zdravju naredil sprehod do vas.
Poskrbel bom, da vam bom sporočil točen datum svojega prihoda v Toulon.
Svoje poročilo o Patagoniji sem poslal don Perrotu, ki ga bo prevedel v francoščino in
vam ga čim prej izročil.
Upam, da je gospa grofica zdrava, in jaz prosim dobrega Boga, da bi vaju osrečil tako
tukaj na zemlji kakor v nebesih.
Naj bo presveta Devica naša vodnica na poti v nebesa.
Ponižni ljubeči služabnik
(brez podpisa)
Turin, 6. marec 1885
47.
Dragi moj gospod grof!
Zdi se mi, da bom mogel uresničiti svoj načrt in vaju obiskati. Toda prej bi rad zvedel,
ali so časopisna poročila o koleri resnična ali se samo tako govori.
Če je res tako, bi vidva mogoče menila, da bi bilo bolje Iti v Farlède ali kam drugam.
Nikakor ne bi rad oviral vajinih odločitev. Če mi sporočite nekaj besed o tej zadevi, bo
to moje gotovo vodilo, po katerem se bom ravnal.
Če bo Bogu po volji, bom odpotoval iz Turina 25. marca zvečer, da bom naslednji dan
v Nici, od koder bom lahko določil svoj prihod v Toulon.
72 Zdi se, da bi morali v izvirniku brati 83, a poštni pečat na ovojnici nosi datum: »Turin, 21. 2. 85«.

47.10 Page 470

▲back to top
470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Pri vas se bomo lahko dogovorili o primernosti potovanja v Italijo, o obisku pri N.L.G.
Pomočnici in mogoče celo Rima.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica naj nas vodi, gospod grof in gospa grofica,
ter nam zagotovi pot v nebesa. Amen.
Ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 13. marec 1885
48.
Dragi moj gospod grof!
V Turin bo 5. maja prišla družina kneza Norfolškega, zato se bom moral nekaj dni
prej vrniti v Turin. Če bo Bogu po volji, bom odpotoval iz Nice prihodnji torek, tako da
bom v Turinu 6. tega meseca. Tam vas bom, gospod grof in gospa grofica Colle, pričako-
val, vendar – kakor vam bo bolj ustrezalo.
Moja zemeljska nebesa so še vedno moja soba ali bolje rečeno soba, ki ste mi jo dode-
lili med mojim postankom v Toulonu.
Preblažena Devica naj vaju blagoslovi, vaju varuje doma in na poti vse do nas v Ora-
toriju sv. Frančiška Saleškega.
Brez prenehanja vama priporočam v vajine molitve tega duhovnika, ki bo vedno v J.
K. ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Nica, 25. april 1885
49.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Praznik N.L.G. Pomočnice je končno določen za 2. junij, kakor boste mogli zvedeti iz
današnjih časopisov. Odločili smo se, da bomo pripravili zares sijajen praznik, vendar
knez Norfolški ne bo mogel ostati tako dolgo.
Sedaj je že odpotoval z vso družino (18 oseb) v Rim. Toda po prejemu papeževega
blagoslova se bo vrnil in bo zjutraj, zvečer in opoldne opravljal pobožne vaje v cerkvi
N.L.G. Pomočnice. Odločili so se, da bodo proti koncu meseca odpotovali v Avstrijo.
Jaz vas bom o vsem obvestil, kakor bo vsakokrat potrebno.73 Do sedaj smo vedno
opravljali molitve kakor ob slovesnostih.
Slavje v Rimu je pripravljeno. Za položitev temeljnega kamna se bomo lahko predsta-
vili po enem izmed Borghesejev. Vodil nas bo don Dalmazzo.
Še za nekaj moramo poskrbeti. V temeljni kamen je treba položiti spomine kot tudi
predstaviti družine in osebe Parrin in Marrine.
Zato bi vas prosil, da bi bili tako dobri in poiskali kakega prijatelja, ki bi vam na krat-
ko podal glavne podatke: ime, datum rojstva in posebnosti, ki se vam zdijo omembe
vredne.
Potrpljenje: to so zgodovinski podatki, ki jih je treba zapustiti zanamcem. Ko bom
dobil te podatke, bom sam uredil drugo, tako da bo vse pripravljeno.
Moja glava je utrujena. V treh dneh (mogoče) vam bom pisal drugo pismo.
73 To je »kot in kdaj on«.

48 Pages 471-480

▲back to top

48.1 Page 471

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
471
Naj vas dobri Bog blagoslovi in vas presveta Devica varuje. Tako bodi.
Sinovsko vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 10. 5. 1885
50.
Dragi moj gospod grof Colle!
Vsi salezijanci vas pričakujejo za 31. maj, jaz pa ves dopoldan. Ko vas prosim, da bi
nam sporočili, ali boste prišli skozi Savono ali skozi Genovo, vas nočem nadlegovati.
Vsekakor vas pričakujem opoldne za kosilo in ob vsakem času za sprejem.
Vidva bosta zares prijatelja N.L.G. Pomočnice, naše starešine praznika. Gospod knez
Norfolški je včeraj z družino odpotoval v Nemčijo. Vsi so bili zadovoljni z njegovim obi-
skom pri nas in z izboljšanjem zdravja njegovega bolnega otroka.
O vseh drugih zadevah bomo imeli priložnost razpravljati v popolnem miru tukaj pri
nas.
Medtem se vas bom vsak dan spominjal pri sveti maši vse do vašega srečnega priho-
da med nas.
Naj vas dobri Bog blagoslovi, gospod grof in gospa grofica, in naj vaju presveta Devica
vodi in varuje na vajinem potovanju. Tako bodi.
Sinovsko vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 26. 5. 1885
51.
Dragi moj gospod grof in velespoštovana gospa grofica Colle!
Imeli smo zadovoljstvo, da je bil pri nas don Perrot, ki nam je poročal o vas, gospod
grof, in o gospe grofici. Vsi salezijanci smo skupaj poslušali, kako vaju dobri Bog ohra-
nja v trdnem zdravju in da sta se dokončno nastanila v svoji vili Farlède. Don Perrot
vama je gotovo poročal o novicah vaših prijateljev salezijancev.
Jutri bom šel, če bo tako Bogu po volji, v Mathi, da si opomorem, ali bolje, da če bi bilo
mogoče, zavlečem svoje staranje.
Upam, da vam bom mogel od tam pisati daljše pismo in vama sporočiti razveseljive
novice.
Vsi salezijanci prosijo Boga, da bi vama podelil zdravje in dolga leta življenja, da se
bomo (vsi skupaj) znašli v nebesih z našim Louisom. To je prošnja vašega ubogega in
zares nadvse ljubečega v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. julij 1885
52.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Upam, da v tej devetdnevnici k Marijinemu vnebovzetju ne bosta pozabila vajinega
ubogega don Boska, ki vsako jutro pridno moli za vajino telesno in duhovno dobro. Mi
salezijanci brez prenehanja prosimo v tej devetdnevnici presveto Devico, da bi vama
zagotovila prostor ob sebi v nebesih, vendar naj vama nakloni to milost šele čez dolgo
časa.

48.2 Page 472

▲back to top
472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Moje zdravje se je zadnje dni malo poslabšalo, vendar je sedaj spet malo boljše. Bogu
bodi hvala.
Naš prijatelj Louis me je povedel na sprehod v središče Afrike, v Kamovo zemljo, ka-
kor se je izrazil, in v Arfaksadovo zemljo ali Kitajsko. Če nam bo dobri Bog dal prilož-
nost, da se bomo osebno pogovorili, bomo imeli obilo snovi za razgovor.
Don Francesia je končal svoje delo in ga boste v kratkem dobili. Farlède obvarovan.
Toda če bi menili, da bi prišli v Lanzo, zelo varen kraj, vam ni treba storiti drugega
kot sporočiti nekaj dni prej, in dobili boste za vaju dva in za vso družino pripravljeno
majhno hišo, s katero boste razpolagali po svoji volji.
V nedeljo (15. avgust) bom v Turinu in v ponedeljek bom šel v San Benigno na duhov-
ne vaje. Vendar bosta vidva redno dobivala poročila.
Naj bo vse zlo daleč od vaju in preblažena Devica naj vaju vedno varuje.
Vajin ponižni prijatelj, sinovsko ljubeči
(brez podpisa)
Moja pisava je iz dneva v dan slabša. Oprostite.
Turin, 10. avgust 1885
53.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Čas naših duhovnih vaj je skoraj vedno isti: od 1. avgusta do 10. oktobra. Toda moj
izlet v Nico in Toulon ne bo pred sredo novembra, o čemer vaju bom obvestil.
Zelo rad bi vaju spet videl, vendar o tem dvomim, ker po enem mesecu v Mathiju
moja pot vodi iz sobe na vrt, ki je čisto blizu papirnice.
Za zdaj vam lahko rečem, da se je moje zdravje ustalilo, upam pa, da se bo s pojema-
njem vročine spet okrepilo. Če bi me pa zdravje oviralo na potovanju, bosta dobila moja
natančna poročila.
V tem tednu bosta prejela papirje, ki se tičejo našega zavetišča v Rimu. Don Rua vam
bo popolnoma na voljo v vsem, kar se tiče izpolnitve vajinih tozadevnih svetih name-
nov.
Pred dnevi sem pisal princu Lancellottu, ki stanuje nasproti omenjenega zavetišča.
Sem v zelo dobrih odnosih s tem dobrodelnim gospodom. Vendar še nisem dobil od-
govora in se bojim, da ni v mestu. Za zdaj sem pisal, da bi zvedel za njegovo bivališče.
Moj dragi in velezaslužni prijatelj, prepričan sem, da je vaše zdravje in zdravje gospe
grofice dobro. V vseh salezijanskih hišah goreče molijo, da bi vas Bog še dolgo ohranil
v zdravju in svetosti v Farlèdu.
Če bi si kaj želeli ali bi hoteli pri nas prebiti nekaj časa, vam je vse na voljo. Pridite in
vsem boste naredili veliko veselje in vsi vas bodo radostno sprejeli.
Bog naj vas blagoslovi in preblažena Devica naj vam izprosi vse duhovno in telesno
dobro.
Ponižni, ljubeči služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 18. avgust74 1885
74 Pismo je pisal v Mathiju.

48.3 Page 473

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
473
54.
Dragi moj gospod grof!
Moje zdravje me že nekaj dni ovira, da bi vam pisal. Danes mi je malo bolje. Don Rua
opravlja s salezijanci duhovne vaje v Sampierdareni.
Upam, da ste vi in gospa grofica pri trdnem zdravju.
Kako poročilo o vašem zdravju bi mi bilo v veliko uteho.
Jutri popoldne bom šel, če bo tako Božja volja, v Valsalice.
Nenehno molimo za vas. O Marija, bodi priprošnjica, zdravje za ti dve dobri prija-
teljski duši.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin,75 2. september 1885
55.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Don Ruovo potovanje v Nico in Marseille se je zaradi zdravja, ki ni najboljše, zakasni-
lo. Namesto njega je šel na pot don Bonetti, ki je obiskal naše hiše na jugu Francije in
opravil duhovne vaje za naše tamkajšnje.
Toda mi smo vsak dan molili za ohranitev dragocenega zdravja vas in gospe grofice
Colle.
Medtem ko je bil tukaj pri nas zaradi duhovnih vaj don Dalmazzo, je prišel v Rim
princ Lancellotti. Kakor hitro bo don Dalmazzo govoril z njim, nam bo pisal o zavetišču,
za katerega je že vse pripravljeno, čeprav še vedno ni izbrano mesto za temeljni kamen.
Don Cagliero je pisal dolgo pismo, v katerem govori o vas, o gospe grofici, o našem
Louisu in o fantu, ki ga je krstil na ime Louisa Colleja. Poslal je tudi fotografije tega fanta.
Kmalu boste vse prejeli, razen če se bodo pisma izgubila.
Prebil sem mesec dni v Valsaliceju, toda jutri se bom napotil za en teden v San Beni-
gno, nakar se bom vrnil v Turin.
Kakor vidite, sem na pol slep in zato imate težave z branjem mojega pisma. Oprostite
mi in imejte potrpljenje z menoj. Ne bom pozabil pri sveti maši obuditi spomina na
vaju dva.
O Marija, bodi nam vodnica na naši poti v nebesa.Za vedno ostajam v Jezusu Kristusu
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 27. september 1885
56.
Dragi moj grof Colle in spoštovana gospa grofica Colle!
V nekaj dneh bo prišel k vam don Rua in vam prinesel novice. Pojutrišnjem bomo
začeli devetdnevnico Brezmadežnega spočetja. Zagotavljam vam, da bom vsak dan pri
sveti maši molil po vajinem namenu. Naše sirote bodo darovale po vašem namenu sve-
ta obhajila in druge molitve s prošnjo k Bogu za vajino zdravje.
Ne morem pisati kaj več. Upam, da vam bom drugo lahko sporočil po don Rui.
75 Piše iz San Benigna.

48.4 Page 474

▲back to top
474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Naj nas Bog blagoslovi in molite za vašega ponižnega in vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko76
Turin, 27. november 1885
57.
Velezaslužna grofica Colle!
Zatrjujem vama, da vsak dan molim za vas, gospa grofica, in za vašega gospoda sopro-
ga grofa in našega velikega dobrotnika. Ob prazniku svetega božiča bi vama rad napisal
nekaj vrstic.
Medtem ko mi je don Rua prinesel zavoj, ki ga poznate, ste mi vi poslali omot z jusu-
pesi77 iz vaše vile, z vašega vrta. Sprejel sem jih kot spomin predrage in skrbne matere.
Jusupesi so bili zelo učinkoviti in so mi pomagali odpraviti kašelj. Iz vsega srca se vam
zahvaljujem.
Z velikim zadoščenjem vam sporočam, da bodo naši otroci opravili sveto obhajilo na
božično noč za vas, gospa, in za gospoda grofa in jaz bom daroval polnočnico izključno
po vašem namenu.
Brez prenehanja bomo molili, da bi vas dobri Bog še dolgo ohranil pri krepkem
zdravju, vam dal še dolga leta velikih uteh na zemlji in končno resnično zadovoljstvo v
nebesih.
V nekaj dneh vam bom sporočil novico, ki jo vi in gospod grof tako zelo pričakujeta.
Bog naj vaju blagoslovi. Sprejmite pozdrave vseh salezijancev, s katerimi ostajam za
vedno v J. K. vdani, ponižni služabnik
duh. J. Bosko
(brez datuma)78
58.
Gospod grof in gospa grofica!
Vsak dan govorim o vama, lahko bi rekel, da to delam kar naprej, toda moja glava je
vedno malo zmedena in napišem lahko zelo malo od vsega, kar bi moral napisati, da bi
se vama zahvalil za vso dobroto in krščansko dobrodelnost, ki nam jo izkazujete.
V tem trenutku niste samo podporniki naših ustanov in celo samih salezijancev, tem-
več ste postali skoraj edini dobrotniki. Kajti miloščine so se tako zelo zmanjšale, da nas
je kar strah. Zlasti še v Franciji in ameriških misijonih.
Toda naša dobrohotna nabiralka N.G. Pomočnica nam začenja prihajati na pomoč na
izreden način s posebnimi milostmi v Rusiji, Prusiji in zlasti na Poljskem.
Don Rua vam pošilja novice o zavetišču v Rimu. Rim je večno mesto. Po mnogem
govorjenju, po mnogem prizadevanju se je treba sprijazniti, da stvari počasi napredu-
jejo.79 Potrpljenje.
76 Temu pismu je priložena ovojnica z napisom: Deux Bon (sic) De Banque pour Mr et Mme la Com-
tesse Colle Mr et la Contesse Colle [dva bona (sic) Banke za gospoda in gospo grofico Colle]. Vse-
buje dve podobi križa s stavki in zapovedmi o vdanosti in dobrodelnosti.
77 Se pravi jujubes [šipkove jagode]. Čaj (jujube) olajšuje.
78 Ovitek in pečat »Turin 24–12–85«.
79 Se pravi, da se moramo, potem ko se je veliko govoričilo in vse mogoče počelo, sprijazniti z dej-
stvom, da stvari le počasi napredujejo.

48.5 Page 475

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
475
Tako boste zvedeli o potovanju na Kitajsko z našim dobrim Louisom. Ko nam bo dobri
Bog naklonil milost, da se bomo osebno pogovorili, bomo imeli zadosti snovi za razgovor.
V povračilo za vsa vaša dela krščanske ljubezni naj vam Bog nakloni vse dobrote tega
sveta in večno blaženost z vsemi vašimi sorodniki in prijatelji. Tako bodi.
Ostajam za vedno v najgloblji hvaležnosti in spoštovanju v J. K. ponižni, vdani
duh. J. Bosko
Turin, 15. januar 1886
59.
Predragi gospod grof in velespoštovana gospa grofica Colle!
Po Božji dobroti sem še vedno pri življenju. V ponedeljek zvečer, če bo tako Bogu
po volji, bom pri vama in se bomo mogli mirno pogovoriti o naših zadevah. Če vam je
mogoče pripraviti oltar, bom rade volje opravil sveto mašo v vaši hiši, sicer pa ostajam
vam na voljo.
V torek bo gospod grof Duboys s svojo hčerko prišel iz Hyèresa v Toulon na kratek
obisk. To je naš dobrotnik, dober katoličan in zelo preprost človek.80
Bog naj vas blagoslovi in na svidenje.
Ponižni in sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Turin, 26. marec 1996
60.
Dragi moj gospod grof in gospa grofica Colle!
Že nekaj dni sem v Pinerolu v vili msgr. Chiese, tukajšnjega škofa, ki pa bo premeščen
v škofijo Casale.
Tam imamo dvoje dobro zasedenih zavodov in smo zato zelo zadovoljni.
Moje zdravje je še kar zadovoljivo. Vedno mislim na vaju in prosim dobrega Boga, da
bi vas in gospo grofico še dolgo ohranil pri trdnem zdravju.
Salezijanci so kar zdravi. Nič kolere in drugih bolezni, ki bi nas ogrožale. Zato, če vam
bodo naše hiše, naši ljudje lahko naredili kakšno uslugo, nam boste v največje veselje
in mi vam bomo brez omejitev na razpolago.
V tem trenutku oziroma v teh dnevih so naši dečki zaposleni s svojimi izpiti. Zadovolj-
ni smo z moralnim stanjem. Veliko bi jih želelo stopiti v duhovniški stan in iti misijone.
Vsak dan pošiljajo prošnje za odhod med divjake.
Gotovo morate biti zelo potrpežljivi, da berete in razumete mojo pisavo.
Vedno sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Pinerolo, 25. julij 1886
61.
O Marija, naša dobra mati, ko na današnji dan Katoliška cerkev obhaja slovesni pra-
znik tvojega rojstva, posebej blagoslovi svoja otroka gospoda in gospo grofa Colle, za
katera sem danes zjutraj z vsem srcem daroval sveto mašo in so naši dečki prejeli sveto
obhajilo za njuno večno in časno dobro.
80 Zdi se, da to pomeni, da so zelo vljudni.

48.6 Page 476

▲back to top
476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Molita, prosim, za tega reveža, ki vaju v J. K. sinovsko ljubi.
Medtem sem bil v Valsaliceju za duhovne vaje in za kapitelj, na katerem bomo obrav-
navali o zadevah naše Družbe. Zbranih je 70 ravnateljev naših domov. Veliko smo govo-
rili o vas in o naših zadevah.
Don Perrot je moral predčasno oditi, ker so ga klicali domov zaradi težko bolnega
očeta.
Vsi salezijanci vam pošiljajo svoje pozdrave in vsi molijo za ohranitev vašega zdravja.
V imenu vseh ostajam v J. K. ponižni služabnik
duh. J. Bosko
Turin, 8. september 1886
62.
Gospa grofica Zofija Colle!
Na dan vašega godu bi vas zelo rad obiskal, vendar moram to preložiti na poznejši
čas. Danes se moram omejiti na darovanje svete maše, naše sirote pa bodo darovale
sveto obhajilo po vašem namenu.
Molili bomo, da bi Bog ohranil vas in gospoda grofa Colla v trdnem zdravju, miru in v
Božji ljubezni vse do zadnjega dneva življenja. Nato naj vas presveta Devica v družbi […]
povede v nebesa z vsemi vašimi sorodniki, prijatelji in z ubogim don Boskom, ki vas
močno ljubi v Gospodu.
Prihodnji teden bomo šli v San Benigno, kjer smo podvojili število novincev, tako da
smo morali v naglici poskrbeti še za dodatno hišo.
Vsi salezijanci vas pozdravljajo in jaz s svojo strašno pisavo si upam reči, da ostajam
za vedno sinovsko vdan ponižni služabnik
duh. J. Bosko
Turin Valsalice, 23. september 1886
63.
Gospa in gospod grof in grofica Colle!
Misijonarji so odpotovali iz vaše hiše. Don Lasagna nam je opisal nadrobnosti o po-
stanku pri vas in o brezmejni krščanski ljubezni, s katero ste jih vi in gospa obdali z
zares očetovsko dobroto.
Odšli so s srcem, prepolnim spominov na vas in s trdnim sklepom, da bodo v Ameri-
ki posnemali dvoje zgledov krščanskega življenja. Šli so z namenom, da bi pridobivali
duše za dobrega Jezusa, da rešijo svoje duše in vaše duše. To je pladenj, ki ga bodo po-
nudili nekega dne ob vašem vstopu v nebesa. To bo zares okusen pladenj: zlat pladenj,
pladenj poln diamantov in obložen z dobrimi deli. Med drugimi dobrimi deli bo tudi
pomoč, ki jo dajete salezijancem za spreobrnjenje divjakov.
Kaj je nastalo iz vašega jujuba?81 Poslušajte: vaš jujubo, ki je bil odlične kakovosti,
smo takole razdelili:
1. Petnajst tisoč za menico, ki mi jo je poslal msgr. Cagliero iz Patagonije.
2. Tiberinski banki 35.000.82
81 Pomeni vsoto denarja.
82 Za cerkev Srca Jezusovega.

48.7 Page 477

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
477
3. Drugo sv. Janezu Apostolu, za San Benigno in Foglizzo, kjer se naši mladi ljudje
pripravljajo na duhovništvo.Vidite, da bi o vsaki besedi tega (pisma) mogli marsikaj po-
vedati, toda vaši (želji) bo (zadoščeno), ko bomo mogli mirno govoriti o naših zadevah.
Lahko bi vam pisal še o marsičem drugem, da bi vam tako izrazil svojo vdanost in
hvaležnost, ki jo čutimo vsi salezijanci. Toda moja uboga glava je premalo pokorna in
gospa grofica bo dobrohotno razlagala mojo slabo pisavo.
V prihodnji božični devetdnevnici bodo vsi salezijanci molili, darovali svete maše in
prejemali sveto obhajilo za vaše časno in večno dobro.
Naj vaju Bog oba blagoslovi in N. L. Pomočnica naj vaju ohrani v trdnem zdravju in
vam poplača že na tem svetu, zlasti pa v nebesih vsa vajina dela krščanske ljubezni.
Veliko bolj v nebesih! Amen.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Turin, 14. december 1886
64.
Gospod grof in gospa grofica!
Govorimo malo o nas in naših zadevah.
Določili smo, da bo posvetitev Srca Jezusovega v Rimu 14. maja in bi potem za 24. maj
prišli v Turin na praznik Marije Pomočnice.
Je tako prav?
Če je načrt z vaše strani izvedljiv, vam bom sporočil vse nadrobnosti, ki se tičejo vaju
obeh.
Z velikim veseljem vam lahko sporočim, da v strašnem potresu niti en deček in nihče
drug ni trpel škode.
Samo gradnja je bila močno prizadeta. Hiša, šole, cerkev v Torrioneju pa so skoraj
popolnoma porušene.
Toda Božja previdnost nam je vedno pomagala in nam bo pomagala tudi zdaj.
Vsi vas pričakujejo v napovedanem času. Vsak dan molimo za vaše zdravje, za vašo
ohranitev in vaš ubogi pa zelo vdani don Bosko se vas vsak dan spominja pri sveti
(maši).
Naj vas presveta Devica varuje in vodi (sic) v vseh nevarnostih življenja.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Turin, 22. marec 1887
65.
Dragi moj gospod grof in velespoštovana gospa grofica Colle!
Ne vem, ali so naše novice po tolikem času prišle do vas. Prisiljen sem opustiti vsako
dopisovanje, razen zelo zaupnih zadev.
Odločili so, da bo cerkev Srca Jezusovega dokončno posvečena 13. maja. Moja
dolžnost je, da do tega dneva naredim nekaj krajših potov, toda na ta dan bom gotovo v
Rimu, kjer vaju bom dobil pri trdnem zdravju in bomo imeli čas za razgovor.
Iz Rima se bomo odpravili v Turin na praznik Marije Pomočnice dne 24. maja.
Stvari bomo videli in govorili o njih.

48.8 Page 478

▲back to top
478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Zbogom, draga moja dobra prijatelja. Bog naj vaju varuje in presveta Devica naj bo
vedno vajina prijateljica na poti v nebesa.
V najgloblji hvaležnosti ostajam vajin vedno v J. K. sinovsko vdani
duh. J. Bosko83
Turin, 8. april 1887
66.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Vajino pismo je bilo za vse nas kot strela iz jasnega neba in je spremenilo vse naše
načrte. Samo vaše zdravje in zahteva, da poskrbite vse potrebno, da si ga ohranite, nas
je pomirilo.
Naše praznike bomo prenesli na primernejši čas. Želim iti tja, da bi za vaju molil na
grobovih sv. Petra in Pavla, in upam, da vama bo dobri Bog naklonil (da bosta prišla) na
praznik N.L. Gospe sem v Valdocco. Vse naše molitve so osredinjene v ta namen.
Poslali vam bomo naše novice. Bog naj nas blagoslovi in Marija naj nas vodi, da se
bomo videli v Turinu, medtem ko naši gojenci molijo za vaju in z veseljem pričakujejo
vajin prihod, ki jim bo v veliko veselje.
Vedno v J. K. ponižni služabnik
duh. J. Bosko84
Turin, 12. april 87
67.
Gospod in gospa grofica Colle!
Prišli smo v Rim. Potovanje je bilo ugodno. Nadrobnosti vam bo sporočil moj tajnik
don Rua.85 Če ne morete priti, bomo molili za vaše zdravje. Vsekakor pa trdno upam,
83 P. S.: Če mi dovolite, dodajam svoje pozdrave in dobre želje za praznik. Don De Barruel mi je spo-
ročil dobre novice in mi povedal, da ste dragemu don Perrotu na dan, ko vas je obiskal, izkazali
dejanje krščanske ljubezni. Naj vam Bog obilno poplača in jaz se vam toplo zahvaljujem. Tudi jaz
upam, da vaju bom videl v Rimu, in že sedaj prosim presveto Srce Jezusovo, da bi vama naklonil
prijetno potovanje. In vse vrste milosti in blagoslov. Vaš vdani služabnik J. K. duh. Mihael Rua.
84 P. S.: Če mi dovolite, bom dodal še nekaj besedi. Naš dragi don Bosko ni nič kaj zdrav. Nekaj dni je
imel malo vročine in močan prehlad. Sedaj mu je malo bolje. Ko je zvedel, da ne moreta priti, je
želel preložiti odhod v Rim. Ker pa so njegov prihod že objavili, ga ni bilo mogoče preložiti. Zato
bo odpotoval v večno mesto prihodnji torek. Spremljal ga bom jaz in še drugi tajnik. Upamo, da
ga boste spremljali s svojimi molitvami, kakor ga mi spremljamo z našimi osebami. Prav tako
upamo, da bomo ob vrnitvi na praznik Marije Pomočnice imeli srečo, da vas bomo videli v Turinu.
Naj Bog usliši vaše prošnje in vam podeli zdravje. Vaš vdani služabnik v J. K. duh. Mihael Rua.
85 Predragi gospod grof in gospa grofica! Ko sem prišel sem, sem prejel pismo don Perrota, v ka-
terem nam naznanja, da se je vajino zdravje izboljšalo. Bogu bodi hvala. Zlasti te dni bomo na-
daljevali naše molitve za vaju. Naše potovanje, kakor vam je sporočil don Bosko, je bilo v redu.
Ustavili smo se v Genovi, Spezii, Firencah in Arezzu, da smo obiskali naše domove in da ne bi
utrujali don Boska s predolgimi potovanji. Sedaj smo od včeraj v Rimu in popoldne bomo začeli
pripravo svečanosti. Vi boste molili, prepričani smo o tem, da bi dobro uspelo v večjo Božjo sla-
vo. In če vas ne bomo imeli osebno pri sebi, bomo vsaj v duhu in molitvi združeni z vami. Naj bo
dobri Bog vedno z vami in nam nakloni, da se bomo videli v Turinu na prazniku N.G. Pomočnice.
Vaš vdani služabnik duh. Mihael Rua. Rim, 1. maj 1887.
P. S.: Naš dragi don Dalmazzo vam s svojo družino pošilja pozdrave. Govoril nam je o dobroti, ki
ste mu jo izkazali (sic), ko ste mu večkrat pisali, za kar vam je zelo hvaležen.

48.9 Page 479

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
479
da vaju bom mogel pozdraviti v Turinu, kajti ne morem opraviti slovesnosti Naše L.G.
Pomočnice brez vajine navzočnosti. To omenim seveda samo, če vama bo vajino zdrav-
je dovoljevalo, kajti vajino zdravje je treba postaviti nad vse. Vrnitev v Turin je pred-
videna za 20 maj. Če bo mogoče, se bom vrnil kak dan prej. Vsa naša dela tukaj so v
popolnem razmahu. Naj nam Bog pomaga, da jih bomo končali.
Bog naj nakloni trdno zdravje vam in gospe grofici in vaju vodi na poti v nebesa.
Amen.
Ponižni sinovsko vdan
duh. J. Bosko
Rim, 1. maj 1887
68.
Moj dragi in dobri grof Colle!
Iz vašega pisma razbiram, da vam zdravje ne služi najbolje, kar bi si vsi želeli. V ta na-
men bomo opravljali in izvajali, rekli bi pritisk na dobrega Boga in presveto Devico. Vsi
otroci naših zavodov molijo za vas. Jutri bova jaz in don Rua darovala sveto mašo za vas.
Danes popoldne ob 6h imamo avdienco pri svetem očetu. Govorili bomo o vas in ga
prosili posebnega blagoslova za vaše popolno ozdravljenje.
V soboto bodo posvetili cerkev Srca Jezusovega in odprli zavetišče, ki smo ju toli-
kokrat priporočili vaši krščanski dobrodelnosti. Začenjamo devetdnevnico za to veliko
slovesnost. Vedno molimo za vaju. Gospa grofica bo molila z nami.
Naj presveta Devica usliši naše prošnje. Zaupajmo v Boga in v našo L.G. Pomočnico.
Amen.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Rim, 12. maj 1887
69.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Upam, da ste prejeli sporočilo, da se vas je spomnil sveti oče in vama podelil svoj
posebni blagoslov.
Za zdaj vam pošiljam samo dve besedi iz nadškofijske palače nadškofa v Pisi, ki mi
naroča, da naj vaju toplo pozdravim.
Jutri zjutraj bom odpotoval v Turin, kjer se bomo vsi skupaj potrudili, da bomo izpro-
sili od presvete Device Pomočnice prejšnje zdravje.
Vsi salezijanci nenehno molijo za vas in za gospo. Naj vaju dobri Bog blagoslovi in
vaju presveta (Devica) vodi na poti v nebesa. Tako se zgodi!
Sinovsko vdani
duh. Janez Bosko
Pisa, 18. maj 1887
V dolgi avdienci, ki mi jo je naklonil sveti oče, sem imel priložnost, da sem govoril o
vas, o gospe in o vseh dobrih delih, ki ste jih opravili in s katerimi nam pomagate.
Zelo mu je žal, da vaše zdravje ni tako, kakršno bi moralo biti in bi si ga želeli. Pri-
poročil je, da bi molili v cerkvi Srca Jezusovega in zlasti še v devetdnevnici k prazniku
Marije Pomočnice.

48.10 Page 480

▲back to top
480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
Prosil sem ga, da bi se vas spominjal zaradi vašega zdravja pri sveti maši. Naročil mi
je, da naj vam sporočim o posebnem blagoslovu in popolnem odpustku.
Imejte potrpljenje z mojo pisavo.
70.
Sem v zavodu v Valsaliceju, ki ste ga počastili s svojim obiskom. Imamo priložnost, da
pogosto govorimo o vas, dragi moj gospod grof in velespoštovana gospa grofica. Če bi
vama vajino zdravje dovolilo, da bi prišla na praznik sv. Alojzija in sv. Janeza, vaju čaka
soba in miza.
Bivanje pri nas bi vama moglo biti v veliko uteho, ker vročine še ni. Cela hiša vama
bo na razpolago. Vsekakor pa se moramo ozirati na vaše zdravje, katerega sedanjega
stanja pa ne poznam.
Zares si srčno želim, da bi mogli mirno govoriti z vami in se pogovoriti o naših za-
devah v Rimu in San Benignu in o naših misijonarjih. Vendar je to odvisno od vašega
zdravja in od zdravja gospe grofice.
Vsi salezijanci molijo za vaše zdravje in trdno zaupamo, da bomo uslišani.
Novice o naših misijonarjih so bile slabe, zlasti za msgr. Cagliera, ki je na poti iz Pata-
gonije v Čile padel s konja in obležal kakor mrtev v Kordiljerski puščavi. Vendar je ostal
živ in po zelo napornem potovanju (= steza, pot) so prišli v mesto Concepción in začeli
spreobračati divjake.
Naši misijonarji nam pogosto pišejo, kako se priporočajo v vaše molitve. Zagotavljajo
nam, da divjakom, ki so pri krstu prejeli vaše ime, vsak dan priporočajo, da naj molijo
za vas in za gospo.
Naj vaju dobri Bog oba blagoslovi in presveta Devica naj bo vajina vodnica v vseh
nevarnostih na poti v nebesa.
Don Rua in vsi salezijanci vam izrekajo svoje pozdrave in jaz ostajam vse življenje
sinovsko vdani
duh. Janez Bosko
Turin in Valsalice [14. junij 1887]
71.
Turin, 18. junij 1887
Devetdnevnico k presveti Devici bomo opravili ne samo enkrat, temveč, kakor želite,
tridesetkrat z namenom, da nas Bog usliši, kot nam zagotavlja župnik pri S. Louisu.86
Bog naj ga usliši. V vseh zavodih molijo skupaj z nami.
K nam je prišel grof Villeneuve s svojo hčerko Anne Mari z namenom, da se zahvalita
presveti Devici Mariji. Pogovarjali smo se tudi o vas in zagotovil nam je, da tudi on moli
za vaše popolno ozdravljenje.
Oh, sv. Janez, ne dovoli, da bi obhajali tvoj praznik, ne da bi izprosili od dobrega Boga
popolno ozdravljenje ali vsaj občutno izboljšanje. Tako bodi!
Ko boste tako dobri, da boste odgovarjali na moja pisma, vas prosim, da bi uporabljali
preprosto dvoje: meni je ali meni ni bolje. To pa zato, da se ne boste mučili s pisanjem
dolgih pisem.
86 Župnija v Toulonu.

49 Pages 481-490

▲back to top

49.1 Page 481

▲back to top
BiS 16 — DODATEK – DOKUMENTI
481
Tudi mi molimo za gospo grofico in smo zelo prepričani, da bo popolnoma ozdravela.
O Marija, naša predobra in usmiljena mati, prosi za nas in nas varuj. Tako bodi!
Vaš ponižni in sinovsko vdani
duh. J. Bosko
72.
Predragi moj gospod grof!
Iz vašega zadnjega pisma in iz novic, ki mi jih sporoča don Perrot, vaše zdravje še ni
zadosti okrepljeno. Zato vam nameravam poslati don Rua, da vas obišče, ker ima tako
in tako opravke v Marseillu.
Ustavil se bo pri vas, da uredi vse zadeve, in toliko časa, kolikor bo to ljubo vam in
gospe grofici. Medtem pa v vseh naših hišah molimo za vaše popolno ozdravljenje.
Don Rua natančno pozna vaše želje in pričakovanje gospe grofice.Presveta Devica naj
bo vedno vaša vodnica na poti v nebesa.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
73.
Gospa grofica Colle!
Don Rua nam sporoča, da se gospod grof počuti malo bolje. Bogu bodi hvala. Mi kar
naprej molimo. Upamo, da bo izboljšanje dolgotrajno. Jaz sem skoraj v istem položaju.
Malo je bolje, vendar ne morem hoditi, če me ne podpirata dva.
Vi gospa ne smete pozabiti na svoje zdravje. Skrbite za zdravje našega dragega bolni-
ka, vendar ne pozabite tudi na svoje.
Vsako jutro so pri sveti maši moje molitve namenjene gospodu grofu in gospe vaši
sestri. Naše sirote vsak dan prejemajo sveto obhajilo pri oltarju naše L.G. Pomočnice.
Oh, preslavna gospa, izprosite nam od Boga zdravje, svetost in vztrajnost vse do ne-
bes – nebes – nebes.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Turin,87 26. julij 1887
74.
Gospa grofica Colle!
Bogu bodi hvala in večna zahvala presveti Devici.Milost ali ozdravljenje gospoda gro-
fa Colla je zares nekaj presenetljivega. Večkrat sem pisal in povedal, da če je Bogu po
volji, da me pokliče v večnost, naj bo, vendar tako, da bi njegov sin gospod grof Colle
mogel še naprej nadaljevati zaščito naših misijonarjev in naše mlade Družbe. Bog je
izbral moj rojstni dan, da sem prejel to novico.
Presveti Devici naj bo večna, večna zahvala. To je eno najbolj veselih sporočil. Don
Rua vam bo pisal osebno. Potrpežljivo preberite to mojo strašno pisavo.
Naj bo Marija za vedno naša zavetnica. Še naprej molite za tega ubogega duhovnika,
ki ostaja vedno sinovsko vdan.
duh. J. Bosko
Lanzo, 14. avgust 1887
87 Piše iz Lanza.

49.2 Page 482

▲back to top
482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 16. zvezek
75.
Moj predragi in dobri prijatelj!
Pred Bogom sem prepričan, da se vaše zdravje iz dneva v dan izboljšuje in da bosta vi
in gospa grofica popolnoma zdrava. Vedno smo prosili po tem namenu, vendar nam je
rojstni dan Device Marije še poseben razlog za gorečnejšo molitev.
Še vedno sem v Valsaliceju, don Rua je v našem zavodu v Estah, kjer vodi duhovne
vaje za salezijance iz Lombardije. V soboto bo spet pri meni.
Don Perrot je bil nekaj dni pri nas. Imeli smo priložnost, da smo se pogovarjali o vas,
o vašem ozdravljenju in o zdravju gospe grofice in o gospe njeni sestri.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica Marija naj bo sredi vseh nevarnosti vodnica
na poti v nebesa.
Pozdravite mi vse.
Ponižni, sinovsko vdani
duh. J. Bosko
Turin, 6. september 1887
76.
Gospod in moj dragi grof Colle!
Don Perrot nam je poslal velikodušno vsoto 5 tisoč frankov, ki naj nam pomagajo
obleči naše duhovniške pripravnike. Takoj sem določil prihodnji četrtek za njihovo kle-
riško preobleko. Istega dne bodo molili in prejeli sveto obhajilo za vas, za gospo grofico
in za vaše nadaljnje zdravje.
Prav tako bomo opravili posebne molitve za žive in pokojne člane vaše družine.
Pogum! Nadaljevali bomo naše molitve. Tudi jaz se vam priporočam v vaše molitve. Z
mojim zdravjem gre na boljše. Bogu bodi hvala in presveta Devica naj nas varuje.
Vedno sem vesel, ko morem moliti za vas in za gospo in ko se smem imenovati vašega
vdanega in ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
(brez datuma)88
77.
(Pismo, ki naj bi ga odposlali po svetnikovi smrti)
Gospod grof in gospa grofica Colle v Toulonu!
Pričakujem vas tam, kjer nam je dobri Bog pripravil veliko plačilo in večno radost z
našim dragim Louisom.
Božje usmiljenje nam ga bo podarilo. Bodite vedno pomoč salezijanski Družbi in na
uslugo misijonarjem.
Bog naj vaju blagoslovi.
Sinovsko vdani
duh. J. Bosko
88 Datum poštnega pečata: »Turin, 17–10–87«.

49.3 Page 483

▲back to top

49.4 Page 484

▲back to top
kazalo
PREDGOVOR 6 ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
1. poglavje 11 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
JANUAR 1883: STANJE DRUŽBE IN SANJE DON PROVERA.
SOTRUDNIKI IN KONFERENCE. PRIPRAVE NA POTOVANJE V FRANCIJO
2. poglavje 25 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ NICE V MARSEILLE IN LYON IN DRUGA BLIŽNJA MANJŠA MESTA
3. poglavje 53 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SMRT MSGR. GASTALDIJA. POGLED NAZAJ
4. poglavje 69 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PARIZ – SPREJEMI
5. poglavje 85 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PARIZ – AVDIENCE
6. poglavje 108 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PARIZ – OBISKI
7. poglavje 148 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PARIZ – KONFERENCE
8. poglavje 168 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ PARIZA PROTI SEVERU IN VZHODU
9. poglavje 182 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKOVIH SEDEM MESECEV V ORATORIJU: PRAZNIKI IN DOGODKI
10. poglavje 206 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
UGLEDEN OBISK ZGODOVINSKEGA POMENA: FRANCOSKI KARDINAL
IN BODOČI PAPEŽ

49.5 Page 485

▲back to top
11. poglavje 214 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SVETI JANEZ BOSKO IN GROF CHAMBORD
12. poglavje 230 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NOVI NADŠKOF V TURINU
13. poglavje 237 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRIHOD SALEZIJANCEV V BRAZILIJO. APOSTOLSKI VIKARIAT
IN PREFEKTURA PATAGONIJA. VELIKE MISIJONSKE SANJE
14. poglavje 259 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
V NEKATERIH ITALIJANSKIH ZAVODIH. ZADEVE ZAVODA V FAENZI.
PREDLOG ZA BOSTON
15. poglavje 266 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKOVE MISLI IN PISMA
DODATEK DOKUMENTI 283 ............................................................................................................................................................................................................................................................
predhodni dokumenti in dogodki 391 ...............................................................................................................................................................................................
pisma clari louvet in grofom colle 425 .......................................................................................................................................................................................

49.6 Page 486

▲back to top

49.7 Page 487

▲back to top

49.8 Page 488

▲back to top
biografski spomini
sv. janeza boska
16. zvezek