Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-15


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-15

1 Pages 1-10

▲back to top

1.1 Page 1

▲back to top
Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CERIA
bis 15 izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top

1.3 Page 3

▲back to top
BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
15. zvezek
1881−1882
Ljubljana 2021

1.4 Page 4

▲back to top
Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
15. zvezek, 1881−1882
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 15
Naslov izvirnika
Memorie biografiche del beato Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 15, 1881−1882
Società editrice internazionale, Torino 1934
Prevedel:
Valter Dermota
Uredili:
Stanislav Duh, Franc Podbevšek, Andrej Baligač
Jezikovi pregled:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek,
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2021
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929sv. Bosko J.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
Zv. 15: 1881-1882 / zbral Eugenio Ceria. - 2021
ISBN 978-961-289-104-6 (zv. 15)
COBISS.SI-ID 261096704

1.5 Page 5

▲back to top
sv. Janez Bosko
duhovnik
Fotografija: fotograf neznan, Marseille 1881

1.6 Page 6

▲back to top
Predgovor
Sveti oče Pij XI. je v zasebni avdienci 29. aprila 1933 pisatelju Biograf-
skih spominov priporočil, da bi dal veliko prostora dokumentaciji. – Pisateljeve
misli, je rekel papež, imajo sicer velik pomen, toda resnično veljavo imajo samo
dokumenti. Ti bodo zanamcem najbolj služili in bodo iskani. – To so besede, ki
vplivno v polni meri odražajo strinjanje z metodo, ki smo jo uporabljali do sedaj
in ki jo bomo uporabljali vse do konca. Sedanjim in prihodnjim raziskovalcem
ne bomo ničesar prikrivali, kar bi moglo na kakršen koli način osvetliti in poja-
sniti tako razvejeno in nad vse zanimivo življenje. Da se ne bi nič izgubilo, kajti
nepredvidene okoliščine pogosto prinašajo na dan dokumente, ki jih do sedaj
nismo poznali, smo se od vsega začetka odločili, da bomo vse take dokumente
priobčili v dodatkih k posameznim zvezkom.
Dajmo prostor dokumentom in osvetlimo vedno bolj bleščeči don Boskov
lik. Iz delnega prikaza teh burnih dveh let bodo bralci dobili ponoven dokaz o
že povedanem. Ne moremo pa istega trditi o njegovih nasprotnikih. Toda ura,
ki označuje konec dolgega in junaškega čakanja, je odbila. Kajti don Bosko je
v trenutkih največjega nasprotovanja imel navado govoriti: – Potrpljenje! Ob
svojem času bodo vsi vedeli, ob svojem času bo Bog dal vsem razumeti. – Ta čas
popolnega spoznanja je sedaj napočil.
O dokumentih je treba, ker se nam daje priložnost, nekaj pripomniti. V don
Boskovem življenju se vprašanje dokumentov prikazuje v luči, ki jo je treba po-
jasniti, da z leti ne bi nastopile težave, ki bi jih pristojni in vestni zgodovinarji
lahko imeli za nepremostljive.
Veliko dejstev iz don Boskovega življenja je danes za nas očitnih. Ko bodo
pa nekoč hoteli dokazati njihovo zgodovinsko veljavo, ne bo pri roki pravih in
zanesljivih dokumentov, ki bi mogli potrditi njihovo zgodovinskost. Njihova go-
tovost prihaja od okoliščine, ki ji do sedaj nismo nič ali le malo namenjali pozor-
nosti in smo jo največkrat kar prešli. Znano nam je, da je don Bosko v zasebnih
razgovorih in javnih nastopih rad pripovedoval dogodke, ki so se mu pripetili
v času, ko Oratorij ni bil še dokončno ustaljen. Ti spomini so postajali s časom
vedno bolj redki, vendar niso nikdar popolnoma usahnili. Tako bomo videli v
tem zvezku, kako je v Franciji na neki slavnostni prireditvi pripovedoval zna-

1.7 Page 7

▲back to top
BiS 15 — Predgovor
7
meniti dogodek iz norišnice in kako je v zavodu v San Benignu don Barberisu
pripovedoval dogodke, ki so se mu pripetili veliko let prej. Kar je pomembno,
je to, da so njegove besede v prvem primeru bile zaupane zraku in spominu
navzočih, v drugem primeru pa jih je sogovornik zapisal in so se nato ohranile.1
Če bi to delali bolj pogosto, danes dokumentacija oddaljenih dogodkov ne bi
bila tako redka, kot se bodo verjetno zanamci pritoževali. Vsekakor pa je tako
pripovedovanje in zaupnosti, ki so jih tolikokrat slišali, ustvarili izročilo, ki je
živahno nastajalo pod nadzorom vseh, ki bi mogli nakazati mogoče odklone in
bi osebno povprašali don Boska. Iz tega vira je zajemal don Lemoyne, ne da bi
preveč iskal oporo v tistih nadrobnostih, ki bi poznejšim rodovom zagotavljale
verodostojnost in resničnost prejšnjih dogodkov. To je dejstvo, ki ga je treba
imeti pred očmi, ko prebiramo njegovih devet zajetnih zvezkov. Do zadnjih de-
setletij, ko so živele še priče in neposredni poznavalci izročila, so njegove pri-
povedi sprejemali zaupajoč v informacijo in poštenost pisatelja; vendar to ne
bo vedno tako. Prišel bo čas, ko bodo bralci, ki so zrasli zunaj vsega opisanega,
hoteli priti resnici do dna. Tedaj bodo morali, preden bodo zavrgli kakšen dogo-
dek, ki ga je povedal, ali tudi samo pomembno podrobnost kakšnega dogodka,
dobro preiskati vse specifične značilnosti okolja, v katerem je zavzeti pisatelj
opravljal svoje delo.
Stopimo na trdna tla. Vzemimo znani dogodek iz Generale. Kdor je živel v
don Boskovih časih ali je bil še pod vplivom ustnega izročila prvotnega pripove-
dovanja, brez zadržka verjame pripovedi, toda generatio praeterit et generatio
advenit [rodovi odhajajo, rodovi prihajajo]2 in tisti, ki bodo ta čas imenovali
preteklost,3 ali ne bodo to morda imeli za legendo? Rekli bodo: – Da kdo sam
brez stražnikov in spremstva pelje na sprehod nekaj sto kaznjencev iz pobolj-
ševalnice in mu pri tem niti eden ne uide,4 je gotovo čudež pedagoške učinko-
vitosti. O tako izrednem dogodku bi gotovo pisali časopisi in bi ostal zapisan v
arhivu. – Toda, če bi se kdo lotil iskanja, ne bi našel ničesar, molk v časopisih
in nikakršne sledi v arhivu. Še več: niti leta, ko se je to zgodilo, ne bi mogel
ugotoviti iz dokumentov. Že leta 1882 so vsi poskusi, da bi določili leto, končali
v prazno. Ni nam natančno znano, kdo je vodil raziskavo, o kateri nam priča
neko pismo iz Stupinigija. Neki tamkajšnji duhovnik takole odgovarja osebi, ki
ga vprašuje: »Z globokim obžalovanjem vam moram reči, da je bilo vse moje
prizadevanje, da bi ugotovil čas, ko je ljubezen gospoda don Boska vodila na
sprehod nagajivce iz Generale, neuspešno. Šel sem tudi v Mirafiori, k najstarej-
šem gospodu župniku v tej okolici. Jasno se spominja dogodka, vendar ne more
1 16. poglavje in Dodatek, št. 14.
2 Prd 1,4.
3 Par., XVII, 120.
4 Lemoyne, MB V, str. 217‒223 [BiS V, str. 138–143].

1.8 Page 8

▲back to top
8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
povedati, katerega leta naj bi se to zgodilo.« Tudi don Bosko sam se ni točno
spominjal, sicer ne bi bilo treba iskati podatke zunaj Oratorija.5 Še dobro, da
imamo človeka, ki iz lastnega poznanja potrjuje resničnost dogodka, to je edino
kolikor toliko ugledno pisno poročilo o tako splošno znanem dogodku.
To pomanjkanje dokumentov, ki bi lahko močno skrbelo bodoče zgodovi-
narje, povzroča skrbi že danes. Pogosto se pojavljajo vprašanja: kako da Soderi-
ni, ki v prvem zvezku Življenja Leona XIII. podaja toliko nadrobnosti o pripravah
na konklave, iz katerega je izšel ta papež, sploh ne omenja, koliko korakov je
don Bosko napravil do notranjega ministra Crispija in pri ministru za pravo-
sodje Manciniju. Razlog je zelo preprost: življenjepisec ni dobil nikakršnih do-
kumentov o tem. Don Bosko je opravil svoje poslanstvo v popolnoma zaupnem
krogu in zgolj ustno, brez vsakršnega videza uradnosti. Nalogo je dobil od kar-
dinala Di Pietra, dekana svetega kolegija, ki se je moral nemudoma dogovarjati
za kraj bodočega konklava. Njemu je Mencini v naglici poslal skrajno zaupno
pismo, ki ga je sedaj objavil Soderini. V njem je njegovi eminenci zagotovil, da
italijanska vlada ne bo omejevala svobode svetega kolegija. Vendar to pismo ni
vplivalo na nujnost don Boskovega prizadevanja. Kardinal, ki mu ni bilo nez-
nano, kako je Crispi pred zbranim parlamentom branil potrebo, naj italijanska
vlada ščiti konklave, si ni mogel kaj, da ne bi raziskal javnega mnenja in ugoto-
vil, ali so nameni vlade res taki, kot je bilo zagotovljeno in obrazloženo v pismu.
Za dosego tega cilja ni bil nihče bolj pripraven kot don Bosko. Kardinal, ki je
poznal njegovo spretnost in modrost, saj je kot škof v Albanu razpravljal z njim
o tamkajšnjih šolah, se je strinjal z njim v mnenju, da je treba v korist duš najti
način za spravo med Svetim sedežem in italijansko vlado.
Tako je odgovorjeno tudi dvomu, ki ga je izrekel Mollat v svoji upošteva-
nja vredni knjigi o Rimskem vprašanju. Ko je razmišljal o vsebini članka don
Auffrayja6 o don Boskovem vedenju v času italijanskega risorgimenta, se mu je
zdelo, da dokumenti, ki jih je izdal Crispijev vnuk, nasprotujejo salezijanskemu
stališču.7 Iz teh dokumentov je mogoče razbrati, da je Mancini takoj po smrti
Pija IX. predlagal predsedniku vlade De Pretisu, da bi poslali Vatikanu zasebno
pismo z zagotovili, ki naj bi preprečila prenos konklava iz Rima.8 Vendar pa ena
5 Pismo, ki je z dne 16. oktobra 1882, in se zdi, prišlo od Bonettija. Podmeno potrjuje dejstvo, da
je v Salezijanskem vestniku, ki ga je on urejal, v »Zgodovini Oratorija« prav v novembrski številki
tistega leta objavil poglavje, ki opisuje sprehod kaznjencev Generale v don Boskovem spremstvu.
Duhovnik, ki je pismo napisal, imenuje naslovnika pisma »ravnatelj«.
6 La politique d'un Saint: Dom Bosco aux heures du Risorgimento [Politika nekega svetnika: Don
Bosko za časa risorgimenta]. V Etudes, 20. junij 1929.
7 G. Mollat, profesor na univerzi v Strasbourgu, La Question Romaine de Pie VI à Pie XI [Rimsko
vprašanje od Pija VI. do Pija XI]. Pariz, Lecoffre, str. 371–372. Don Auffrayjev članek je postal po-
sebno poglavje v njegovem življenjepisu don Boska in je naletel na veliko odobravanje v Franciji
in deželah francoske kulture (Lyon, Vitte).
8 Fr. Crispi, Politica interna, VIII. poglavje, str. 81–93. Tu je rečeno, da je bilo pismo namenjeno

1.9 Page 9

▲back to top
BiS 15 — Predgovor
9
stvar ne izključuje druge iz razlogov, ki smo jih omenili zgoraj. Méfiance, mére
de súreté! [Nezaupanje je mati gotovosti]. Med nami je bilo don Boskovo delo-
vanje v tem smislu že takrat zanesljivo dejstvo, kar nam je znano deloma iz po-
ročil don Berta, ki je bil don Boskov spremljevalec v Rimu leta 1878, in deloma
od don Boska samega. O tem nam je poročal don Lemoyne v svojem običajnem
slogu, o čemer bomo v kratkem govorili.
Še drug primer. Soderini v svojem drugem zvezku piše o odrekanju eksek-
vaturja italijanskim škofom naslednje:9 »Tako je kardinal Parocchi, mož izredne
kulture in zelo razgledan, ki je bil imenovan za nadškofa v Bologni, čakal pet let
na eksekvatur, čeprav so se dva senatorja – eden izmed njih je Pépoli – in civil-
na oblast v Bologni ponovno zavzeli zanj, a niso nič dosegli. Da bi preprečili še
večje zlo, se je moral kardinal odpovedati mestu nadškofa in oditi v Rim.« Don
Bosko se je moral ukvarjati tudi s to zadevo po neposrednem naročilu iz Rima,
kar je bralcem že znano.10 Storil je vse, kar je mogel, da bi premagal nasproto-
vanje tako v Rimu kakor v Bologni. Morda je o vsem tem prizadevanju ostala
kaka sled v kardinalovem poročilu v državnem tajništvu. Gotovo pa je, da je don
Bosko o vsem previdno molčal [ore tenus]. Prav tako so samo ustno sporočili
nekaj podrobnosti, kar je, kakor navadno, zapisal don Lemoyne.
Kakor za oba navedena primera don Lemoyne tudi pri drugih ni opustil
priložnosti, da bi zbral pričevanja, ki so mu koristila za Biografske spomine; vse
si je namreč točno zapisoval in shranjeval. Še živijo priče, ki pripovedujejo, kako
je don Lemoyne z beležko v rokah spraševal don Boska o okoliščinah in pojasni-
lih.11 Ko je potem pred nekako tridesetimi leti usklajeval te spomine z arhivski-
mi dokumenti, je vse na skrivaj zapisal za tiskarno v San Benignu Canavese
in se zadovoljil z maloštevilnimi tiskanimi izvodi v obliki preprostih krtačnih
kardinalu kamerlengu, s katerim naj bi si bil Mancini dopisoval. Vendar bi moral reči kardinal de-
kan, s katerim se je Mancini dejansko kar dobro poznal, ni pa nič znano o odnosih s kamerlengom
Peccijem.
9 Str. 31.
10 Prim. MB XIV, str. 102–104 in tudi str. 66 [BiS XIV, str. 68–70 in tudi str. 45].
11 Dragocena je njegova pripomba glede vsega, kar pripoveduje o don Boskovi materi. V I. zvezku
Biografskih spominov na str. 121 piše [BiS I, str. 89]: »O vsem, kar se tiče matere Marjete, je pisec
zvedel iz ust samega don Boska, ker je imel srečo, da se je celih šest let z njim vsak večer zaupno
pogovarjal. Čeprav sva se zelo poredko vračala na že povedano, tudi če sem ga včasih vprašal o
tem, kar je povedal pred leti in je zvesto prenesel na papir, sem se čudil, kako je z istimi besedami
ponavljal natančno iste stvari o svoji materi, kakor da bi bral iz knjige. Isto lahko trdim o mnogih
drugih dejstvih, ki mi jih je v svoji dobroti zaupal in sem jih hranil za naše sobrate.«
V pismu iz Rima z dne 28. novembra 1894 pa je pisal don Rui: »Nisem si še mogel ogledati Rima,
ker imam vedno toliko pisarije, ker storim vse, da sem ob tem velikem Božjem možu in zapišem vse,
kar moram zvedeti o njem in mu pomagati v vsem, kar zmorem.«
Don Viglietti piše v svojem dnevniku dne 27. februarja 1885: »Vsak dan, ko gre don Bosko na
sprehod, na katerem ga redno spremljam, rade volje pripoveduje o stvareh, ki jih je doživel. To je
nadvse prijeten razgovor. Vse si zvesto zapisujem v zvezke in jih izročam don Lemoynu za Zgodovino
Oratorija in don Boskov življenjepis.«

1.10 Page 10

▲back to top
10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
odtisov. Žal pa ni navedel in ohranil svojih virov. Kakor hitro je dobil iz tiskar-
ne odtise, se je znebil vseh papirjev in tako s podatki odvrgel tudi dokumente,
iz katerih jih je črpal. Nekaj tovrstnih rokopisnih listin je sicer ostalo, vendar
samo o tem, kar je bilo natisnjeno in česar niti sam ni uporabil v svoji zgodovini.
To je storil v zaupanju na svoje sobrate, za katere je v prvi vrsti pisal, in pri tem
ni mislil na možnost, da zunanji ljudje ne bi bili zadovoljni s takim početjem. Ko
torej uporabljamo ta tiskana poročila, ne moremo dajati drugega zagotovila kot
samo neoporečno razumnost in poštenost zbranega gradiva.
Srečni okoliščini pa se je treba zahvaliti, da se je proces za razglasitev za
blaženega in svetnika začel tako rekoč takoj po smrti Božjega služabnika. Na-
stopila je cela vrsta prič, ki so same videle in slišale in s prisego potrdile, da
govorijo resnico, iz česar je bilo mogoče zbrati celo vrsto dejstev, jih med seboj
uskladiti in potrditi vse, kar pripoveduje življenjepisec.
Še neko drugo srečno naključje nam je pomagalo pri sestavljanju zadnjih
zvezkov teh Biografskih spominov: cel šop listin, ki osvetljujejo spor med našim
blaženim očetom in turinskim ordinarijem. Večkrat so bralci naleteli na spro-
tno opombo, da je ta ali oni izvirni dokument last teologa Franchettija v Turinu.
Ta odlični duhovnik je imel izredno srečo. Ko je umrl kanonik Chiuso, osebni
tajnik msgr. Gastaldija in njegov dedič, je kupil za tisoč lir njegovo knjižnico,
kjer je med knjigami odkril šop pisem in rokopisov o omenjeni zadevi. Takoj je
uvidel, kaj vse bi mogel s tem narediti, ko bo prišel primeren čas, da bi pripravili
monografijo o tej zanimivi pravdi. Vendar je z nadvse hvalevredno velikoduš-
nostjo ne samo dal, da smo si stvari ogledali, temveč nam tudi dovolil, da smo
si prepisali vse, kar se nam je zdelo uporabno, za kar se mu na teh straneh srč-
no zahvaljujemo. Brez te dokumentacije nam ne bi bilo mogoče osvetliti, kakor
bodo bralci videli, sklepnega dela tega skrb vzbujajočega spornega vprašanja.
Kar se tiče mene pisca, se imam le za potrpežljivo sviloprejko, ki skuša z
vsemi telesnimi in duševnimi močmi izdelati del velikega kokona, iz katerega
bodo mnogi drugi nekoč tkali svilo za plašč veličastne slave našega ustanovite-
lja in očeta.
Turin, 2. avgust 1933

2 Pages 11-20

▲back to top

2.1 Page 11

▲back to top
1. POGLAVJE
MISIJONI, MISIJONARJI IN DVE ODPRAVI
Leto 1881 se je začelo in končalo z odhodom dveh odprav novih delavcev
v oddaljene kraje Božjega vinograda, ki ga je evangeljski gospodar zaupal njihovi
skrbi. Dne 3. decembra 1880 je Leon XIII. poslal škofom katoliškega sveta okro-
žnico o treh misijonskih dejanjih: Širjenje vere, Sveto Detinstvo in Šole na vzhodu.
V njej je sveti oče vroče zaklical: »Vam, dragi, spoštovani bratje, ki ste poklicani
k deležu naših skrbi, toplo priporočamo, da, podprti z zaupanjem v Boga in brez
strahu pred kakršno koli težavo, združeni v sveti vzajemnosti, nam pridete na po-
moč v delu za apostolske misijone. Gre za rešitev duš, za katere je naš Odrešenik
dal svojo dušo in postavil nas škofe in duhovnike za pospeševalce posvečenja in
za izgradnjo njegovega telesa. Zato naj vsak na mestu, kamor ga je Bog postavil
za pastirja črede, napne vse sile in izrabi vsa sredstva, da bomo misijonom dajali
vso podporo, kot jo je uporabljala prvotna Cerkev, se pravi pridiganje evangelija,
darove in molitve pobožnih ljudi.« Po tej spodbudi je nadaljeval: »Če boste torej
našli ljudi, vnete za Božjo slavo ter pripravljene in sposobne za svete odprave, jih
spodbujajte, da bodo, potem ko bodo spoznali Božjo voljo, mogli premagati leno-
bo mesa in krvi ter bodo hitrega koraka sledili klicu Svetega Duha.«
Prevzet od tako močne spodbude, je don Bosko menil, da je prišla ura, da
obnovi prekinjene odprave v misijone, ki jih že dve leti ni bilo več. Nekaj jih je
sicer odšlo, med njimi don Vacchina, vendar zelo poredko in v majhnem šte-
vilu.1 Pomanjkanje osebja in denarna stiska sta onemogočili, da bi se storilo
kaj več. Sedaj pa, ko se je Patagonija odprla in je postalo to, kar se je naredilo,
očitno znamenje večne življenjskosti rimske Cerkve,2 je bilo treba izrabiti tre-
1 Vendar so v uradnih seznamih upoštevali tudi te in so jih šteli za sestavni del odprave leta 1880.
2 Med priznanji, ki jih je don Bosko prejel v dar za novo leto, je tudi spis nekega rosminijanca, ki
mu ga poklanja »v znamenje globokega spoštovanja«. Ko govori o napredovanju Cerkve v najod-
daljenejših krajih zemeljske oble, govori tudi o »neprijaznih deželah Patagoncev in Pampasov v
Južni Ameriki« in v polemizirajočem slogu pravi: »Prav sedaj, ko je katolicizem na smrtni postelji,
kaže med enim in drugim smrtnim hropenjem moč, da pošilja vedno nove trume misijonarjev pred

2.2 Page 12

▲back to top
12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nutek in pospešiti vso zadevo. Celo nekateri več kot liberalni časopisi so obrav-
navali, četudi tega niso hoteli priznati, slovesni papežev poziv.3 Zato se je Božji
služabnik odločil za prvo odpravo šestih duhovnikov in osmih sester, ki so bili
pripravljeni za sredino januarja. Tem se je pridružilo še šest drugih, ki naj bi is-
točasno odpotovali v Španijo. Za izdatke se je don Bosko v že običajnem pismu
sotrudnikom4 z vsem zaupanjem obrnil na njihovo velikodušnost.
Skušal je dobiti podporo tudi od domače vlade, zato je poslal ministru za
zunanje zadeve Benedettu Cairoliju5 natančen opis vsega, kar se je delalo v Ar-
gentini in Urugvaju zlasti v korist Italijanov, ki so se v vedno večjem številu izse-
ljevali tja.6 Pravi, da so tam salezijanci »razdeljeni v štiriintrideset krajev«. Tak
račun je treba razumeti v širšem pomenu besede, se pravi ne samo stalna biva-
lišča, temveč tudi kraje, kamor so se salezijanci odpravili občasno za svoje misi-
jonsko poslanstvo.7 Pomemben je naslednji odstavek o Patagoniji: »Italijanski
kratkim ustanovljene don Boskove družbe, ki kakor novi Kalasanc tako tukaj v Evropi kakor po
svetu odpira številne zavode, s katerimi odstranjuje s cest potepuško mladino ter na tisoče in tisoče
dečkov spreminja v delavne in poštene državljane.« (P. A. Cicuto, Se il Cattolicismo sia morente
[Če katolicizem umira], diagnostično razmišljanje. Tiskarna Giulio Speriani in sin, 1881, Turin).
Knjiga ni brez pomanjkljivosti.
3 Tako se Diritto [Pravo] z dne 7. januarja v dolgem članku Raffaela Mariana z naslovom »Misijo-
narji in parlament klanja civilizacijski moči katolištva«, čeprav avtor simpatizira s protestanti in
na istem mestu hvali njihovo energijo, moralnost in znanje.
4 Bollettino Salesiano, januar 1881.
5 Bil je tudi ministrski predsednik.
6 Dodatek, št. 1.
7 L'Unità Cattolica je 15. januarja z namenom, da bi prikazala delo salezijancev v Ameriki v enem
samem petletju, objavila naslednji prikaz, katerega prepis so malo prej poslali njegovi svetosti
Leonu XIII.
HIŠE IN MISIJONI SALEZIJANSKE DRUŽBE V JUŽNI AMERIKI OD LETA 1875 DO 1881
Buenos Aires. – San Nicolás: deški konvikt, župnija Ramallo, Misijon Estancias, župnija San Carlos. –
Almagro: zavod-zavetišče, materna hiša sester Marije Pomočnice. – Center: Italijanska kapela N.
L. G. Usmiljenja, župnija Boca de Rachuelos. – Jug: deške šole, dekliške šole pod vodstvom Hčera
Marije Pomočnice, praznični oratorij.
Urugvaj. – Montevideo: cerkev Usmiljenja za Italijane, šole San Vincente. – Las Piedras: župnija,
deške šole, dekliške šole sester Marije Pomočnice, misijon, podeželje. – Villa Colón: zavod za
dečke, šole za deklice pod vodstvom sester Marije Pomočnice.
Entre Rios. – Kolonija Villa Libertà, 1877–78.
Paragvaj. – Misijon 1878.
Pampas. – Misijon, katekizem in krščevanje Indijancev.
Patagonija. – Kolonija: Fiscomenoco, Choele-Choel, pleme Catriel, Conesa, Guardia Mitre, Indijan-
ci Linares, Sant'Javier. – Carmen de Patagones: župnija, deške šole, zavod za deklice Santa Maria
de las Indias. – Mercedes: župnija. – Viedma: deške šole.
General Roca, predsednik republike Argentine, je poslal januarja don Bosku tole pismo v franco-
ščini (Société Anonyme de la Maison Beaujour. Rapports etc. Marseille, Typ. E. Iouve et Cie. 1881;
str. 23): »Velečastiti oče! Prejel sem vaše pismo z dne 10. novembra. Zahvaljujem se vam za čestit-
ke. Lahko ste prepričani, da bodo misijoni v Pampasu in Patagoniji vedno delovali civilizacijsko in
da bodo zato njihove redovnike vedno izjemno obravnavali, saj so se že zelo uveljavili pri tamkaj-
šnjih civilnih in političnih oblasteh. V želji, da bi me podprli z molitvami pri premagovanju težkih
nalog vlade, vas pozdravljam in izražam svoje globoko spoštovanje.

2.3 Page 13

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
13
misijon nameravamo nadaljevati do Magellanovega preliva in potem naprej do
rta Horna. Vendar bi se o tej zadevi želel pogovoriti osebno z vašo ekscelenco,
ko bom prihodnjega marca prišel v Rim in mi boste naklonili avdienco.« Njegov
namen je bil pripraviti ministra za diplomatsko dejavnost, da bi priseljevanje
Italijanov usmeril v patagonske pokrajine, ki so jih zapustili Indijanci; od tega
bi imeli veliko gospodarsko in narodnostno korist, ker bi se tako osredinili na
določene predele in uvedli umno poljedelstvo in civilizirali deželo. Zato govori
o »italijanskem misijonu vse do Magellanovega preliva. Odgovor je bil, kakor
že prej, izmikajoč.8 Če njegov poseg že ni imel druge posledice, je vsaj vzbudil
pozornost za njegovo religiozno domovinsko delovanje v tujini.
Da bi Sveti sedež pomagal zlasti s cerkveno opremo in svetimi mašami, se
je obrnil na kardinala zaščitnika Nino, kateremu je pisal pismo, ki ga pa nismo
mogli najti. Dne 12. februarja mu je pismonoša prinesel pismo iz Južne Amerike
s pečatom Patagonije. Zelo nepomembna stvar, ki pa je njemu pripravila izred-
no zadoščenje. Ko je pisal kardinalu, mu je priložil ovojnico, kakor bi mu hotel
povedati, da tam spodaj resno delajo. Pismu je priložil pregled salezijanskih
misijonov v Južni Ameriki od leta 1875 do 1881.9
Velespoštovana eminenca!
Kakor sem že imel čast sporočiti vaši eminenci v prejšnjem pismu, so naši misijonarji,
da bi prihranili stroške, pripravljeni na veliko žrtev in se odpovedati prihodu v Rim,
kjer bi poljubili sveto nogo svetega očeta in osebno prejeli apostolski blagoslov.
Zato prosim vašo eminenco, da bi ga izprosili od svetega očeta in nam ga poslali pred
njihovim odhodom.
Dne 20. decembra bomo blagoslovili misijonarje v cerkvi Marije Pomočnice. Iz Ge-
nove bodo odpluli 22. januarja, razen če bo morje, ki je v tem času navadno zelo
razgibano, odložilo odhod za kak dan.
Na pismih sem dobil prvi pečat Patagonije. Je sicer bolj slab, ker pa je prvi v Evropi,
sem menil, da bi bilo prav, če vam ga priložim v to pismo.
Menim tudi, da bo ljubo vam in svetemu očetu, če vam priložim pregled naših mi-
sijonskih ustanov v Ameriki. Prosim, izročite ga svetemu očetu kot ponižen dokaz
naših misijonarjev, kaj delajo za Sveti sedež, se pravi nekaj sadov, ki so jih dosegli v
petih letih svojega delovanja.
Imel bom priložnost, da vam bom prikazal še druge nove uspehe med Indijanci Pam-
pas in Patagonci. To bom storil po odhodu prihodnje dni.
V globokem spoštovanju se vsi priporočamo dobroti vaših svetih molitev, medtem ko
imam čast, da se imenujem vaše eminence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. januar 1881
Vaš sin Roca, predsednik republike. Buenos Aires, 10. december 1880.«
Nismo mogli najti izvirnika, ki so ga po pomoti poslali v Milan in ga je don Bosko prejel v Marseillu.
8 Dodatek, št. 2.
9 Prim. zgoraj, op. 18.

2.4 Page 14

▲back to top
14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Kardinal je don Boskove želje sporočil svetemu očetu, ki se je spomnil nanje
ob neki slovesni priložnosti. V ponedeljek 17. januarja se je don Dalmazzo ude-
ležil neke posebne odlične avdience, v katero je sveti oče povabil vse predstojni-
ke in generalne prokuratorje redovnih družin v Rimu. Njegova svetost se je hotel
seznaniti z vsemi dejavnostmi posameznih redov. Ko je prišel na vrsto on, se je
papež pokazal nadvse ljubeznivega. Najprej ga je povprašal po gradnji cerkve
Srca Jezusovega: »Vi imate Eskvilin, del Rima, ki smo ga izročili vam. Delate? Se
gradi? Hitro delajte, kajti potreba je velika.« Nato je dodal: »Prebral sem pismo,
ki ga je don Bosko poslal kardinalu Nini. Smo že določili tudi nekaj zanj. Gre za
mašne plašče, kelihe in drugo za njegove misijonarje.« Privolil je v apostolski
blagoslov in dejal, da ga podeljuje iz vsega srca. Potem je nadaljeval: »Toda kako
vendar dela don Bosko? Se ne ustraši toliko stvari, ki jih ima v rokah? Se vidi, da
je Gospod z njim.« Ker se je kardinal Nina bal, da bi pozabil na mašno miloščino,
je naročil don Dalmazzu, naj ga opozori. Papež je dobrohotno odgovoril: »Prosili
smo v Franciji in jih bomo dali tudi vam. Bo zadosti dva tisoč?« Na pritrdilen
odgovor je odvrnil: »Prav. Naročili bomo, da vam jih izročijo.«10
Blaženi je moral prositi za pomoč tudi zasebnike, kakor je to delal že prej.
Vendar smo za zdaj dobili samo eno pismo s to vsebino, in sicer za njegovega
velikega prijatelja don Pietra Vallaurija v Turinu.
Predragi gospod don Pietro Vallauri!
Ab amicis honesta sunt petenda [prijatelje je treba prositi za poštene stvari] in jaz
to dobro vem. Vendar sem primoran, da grem malo dalje, kot je samo po sebi prav.
Naj pridem na dan s svojo prošnjo. Za 22. tega meseca pripravljamo odpravo misijo-
narjev v Ameriko. Deset sester in dvanajst salezijancev naj bi se odpravilo na pomoč
sobratom, ki so preobremenjeni z delom, a se bojim, da to ne bo mogoče. Ali mi ne
bi mogli za rešitev duš svojih staršev iz vic, za pomoč Cerkvi, za podporo misijonom
pomagati iz zadrege, podariti dva tisoč frankov ali mi jih vsaj posoditi? Pišem vam v
zaupanju, ker poznam vaše namene, da bi uporabili vse svoje imetje za večjo Božjo
slavo in za zveličanje duš.
Upam, da vas bo Bog ohranil pri dobrem zdravju. Priporočam sebe in svoje uboge
dečke dobroti vaših molitev in se izpovedujem v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, marec 1881
Največji katoliški časopis v Italiji je v svoji naslednji izdaji11 poročal o bodoči
odpravi takole: »Čestitamo podjetnemu don Bosku in njegovim vrednim sinovom
za pogum. Ker vemo, da gradi svoje pomembno delovanje na pomoči darov in
10 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 20. januar 1881.
11 Unità Cattolica, 15. januar 1881. Tam beremo: »Novo falango sestavlja 23 oseb.« V tej izdaji je
časopis navajal vse, ki so odhajali: poleg 6 salezijancev in 8 sester, namenjenih v Ameriko, še 6
salezijancev, ki so pod vodstvom don Cagliera šli v Utrero, ter mater Mazzarello in mater Roncal-
lo, ki sta potovali z nekaj sestrami do Marseilla.

2.5 Page 15

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
15
dobrodelnosti naklonjenih oseb, rade volje priporočamo to plemenito delo veli-
kodušnosti katoličanov. Podpora don Bosku danes ni več samo delo za katoliško
stvar, temveč tudi domovinska in človečanska zadeva […], kajti ta pomoč je na-
menjena toliko Italijanom v Ameriki, kjer skuša preoblikovati in ponovno oživiti
v družbi zdravo moralo in kulturo med mladino in brezštevilnim plemenom, ki še
ne poznajo časnih in večnih koristi krščanstva, pomagati h krščanski civilizaciji.
Ker se je bližal dan odhoda, je don Bosko preložil konferenco sv. Frančiška
Saleškega za sotrudnike na dan odhoda misijonarjev dne 20. januarja. V nagovo-
ru, polnem apostolske preprostosti, pa v čisto njemu lastni zgovornosti, je kake
pol ure držal v napeti pozornosti številne poslušalce. Začel je s sporočilom o po-
sebnem blagoslovu svetega očeta vsem sotrudnikom in sotrudnicam ter misijo-
narjem. Nato je govoril o salezijancih in sestrah, ki so že prejšnja leta odšli od
tam v misijone, opisal veliko dobrega, ki so ga naredili, dobro, ki bi se ga morali
veseliti mnogi njegovi poslušalci in dobrodelne osebe, ker so to omogočili s svoji-
mi darovi. Nato je predložil načrte za spreobrnjenje nevernih plemen, ki se selijo
po brezkončnih planjavah Pampe, Patagonije in Ognjene zemlje. Zato so potrebne
vedno nove okrepitve evangeljskih delavcev. Zadnji del nagovora je bil namenjen
odhajajočim, pri katerih je poudaril njihovo žrtev, ko so iz ljubezni do Jezusa Kris-
tusa in do duš, ki jih je on odrešil, zapustili vse. Končno se je obrnil k poslušalcem
z besedami: »Če oni izpostavljajo za sveto stvar svoje življenje, potem tudi vi kaj
žrtvujte. Prosimo Boga, da bi jim pomagal in jih potolažil. Tisti pa, ki to zmorejo,
naj jih podprejo tudi s svojimi darovi. Tako boste sodelovali pri Božji slavi in pri
rešenju duš, postali boste deležni stoternega plačila, ki ga Bog obljublja tukaj na
zemlji tistim, ki dajo kaj iz ljubezni do njega, in kar je največ vredno, rešili boste
svoje duše.« – L’Unità je 23. januarja pisala: »Vemo, da don Boskove besede niso
padle na nerodovitno zemljo, ker so se dobrodelni Turinčani izkazali zanj in za
misijone kot pravo orodje Božje dobrote.
Misijonarji so takoj odpotovali v Sampierdareno, vendar se niso vkrcali
pred 3. februarjem. Tam so jim v zavodski kapeli pripravili prisrčno slovo. Don
Bosko jih je s prižnice opomnil na tri stvari: 1. Tam spodaj bodo naleteli na
težke značaje in nedisciplinirane ljudi. Zato morajo z njimi delati z ljubeznijo,
samo z ljubeznijo. 2. Vsak naj opravi svojo dolžnost. Naj se ne zgodi, da bi eden
delal za tri, drugi pa nič. 3. Ne glejte na napake drugih, kajti vsi jih imamo. Če
boste napake odkrili pri predstojnikih, ravnajte kot dva dobra Noetova sinova
in ne kakor Kam. Odhajajoči so se razdelili v dve skupini. Namenjeni v Urugvaj
in Španijo so potovali z Umbertom I., last Družbe Rocco e Piaggio, namenjeni
v Buenos Aires pa s Sud America, last družbe Lavarello. Prepustimo pero don
Caglieru, ki je spremljal prve.12
12 Pismo don Rui, Gibraltar, 14. februar 1881.

2.6 Page 16

▲back to top
16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Poslovili smo se od teh, ki so odpluli dve uri pred nami, in si zaželeli srečno pot. Morje
je bilo prekrasno in še lepša je bila luna, tako da smo drugo jutro veseli, ker nas ni
napadla morska bolezen, pristali v Marseillu.
Tri dni smo ostali zasidrani v pristanišču, še več, izvlekli so nas na kopno, da so za-
menjali ladijski vijak. Zato smo v soboto, petega zjutraj, vsi zapustili ladjo in darovali
sveto mašo v naši hiši v Rue Beaujour.
Zvečer je prišel iz Nice don Bosko, ki je prispel dan prej z vlakom.
Don Bologna, sicer majhne postave, se je pokazal velikega v dobroti, velikodušnosti
in bratski ljubezni. Kakšno zadovoljstvo za nas salezijance! Res je, da smo zapustili
drage sobrate v Italiji, vendar nismo našli nič manj dobrih v Franciji. Ko smo zapus-
tili te, bomo dobili druge, prav tako dobre v Ameriki.
V nedeljo zvečer smo se vrnili na ladjo in naš dragi oče se je pokazal zares pogu-
mnega, ko je bilo treba izraziti ljubezen do njegovih sinov: premagal je divji vihar
mistral, ki ruva drevesa, premetava ladje in ljudi; pospremil nas je do bassin du ra-
doub [notranjega pristanišča], ki je oddaljeno tri četrt ure od mesta.
Z izredno spoštljivostjo so ga sprejeli Evasio Piaggio, lastnik parnika Umberto I., ka-
pitan in drugi časniki. Veliko se je govorilo, ponudili so nam kavo in muškatni šampa-
njec, in to vsem, ki so bili v skupini. Gospod Piaggio, nadvse vljuden gospod in dober
kristjan, pa je, navdušen od pripovedovanja o naših ustanovah v Evropi, Franciji in
Ameriki, z veseljem sprejel ponudbo, da bi postal salezijanski sotrudnik. Tako se je
navezal na don Boska, da nas je vse skupaj s kapitanom pospremil do naših kabin.
Don Bosko je v posebni dvorani nam salezijancem in sestram Marije Pomočnice in
mnogim potnikom dal zadnje nasvete in podelil svoj sveti in očetovski blagoslov. Sve-
ti blagoslov, ker je vse do solz ganil, očetovski, ker je prodrl globoko v srca njegovih
sinov, izmed katerih so se mnogi sprijaznili z mislijo, da ga ne bodo videli več drugje
kot v nebesih.
Ker je padla trda noč in je veter močno pihal, sva gospod Piaggio in jaz popeljala
don Boska do pomola, kjer je bila na voljo kočija, ki je pravkar pripeljala potnike za
parnik. Bila je prav previdnostna kočija, ker sicer v tisti temi in takem viharju ne bi
mogel priti domov.13
13 Isti prizor je opisal tudi don Bologna (pismo don Rui, Marseille 9. februarja): »V nedeljo zvečer
ob šestih smo se z dvema omnibusoma odpravili misijonarji, sestre, don Bosko in podpisani na lad-
jo Umberto I. Bila je temna noč in mistral je divje pihal. Ladja je bila na kopnem na popravilu. S
štirimi rokami na klobuku, obešeni na don Boska smo zlezli na ladjo. Sredi toliko nevarnosti je don
Bosko s svojimi domislicami zabaval svoje spremljevalce. Ko smo prišli na krov, je lastnik Umberta
I. poiskal don Boska, ga popeljal v svojo pisarno in se tri četrt ure silno ljubeznivo in prijazno z njim
pomenkoval. Prišli so tudi ladijski častniki in se strnili okoli njega. Kapitan ladje je bil ponosen, ko
je zvedel, da ima don Bosko več kot 60 tisoč podložnikov. Vsi, gospod Piaggio, kapitan in častniki so
pokleknili, ko je don Bosko dal blagoslov svojim misijonarjem, in se niso dvignili, dokler ni končal
svojega nagovora. Pri slabem siju lune smo stopili na plano. Vreme zaradi vetra ne bi moglo biti
slabše. Gospod Piaggio je prijel don Boska za roke, da ga je vodil, rekoč, naj se mu prepusti. Kapitan
je vodil korake in predstavnik Družbe je šel za njimi, drugi pa so ga spremljali. Celih 20 minut so ga
spremljali med tramovi in mostovi in ga niso zapustili, dokler nismo prišli na cesto, kjer smo dobili
kočijo. Misijonarji so se razšli. Pozna ura, noč, mistral so nas toliko zaposlovali, da smo pozabili na
žalost slovesa.«

2.7 Page 17

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
17
Naslednjega dne (ponedeljek 7. januarja) smo noč še vedno prebili na kopnem. Pono-
či pa so končali popravilo vijaka in spustili ladjo v vodo po štirih zapornicah, ki so s
tako silo bruhale vodo, da nam je postalo nekako jasno, kako se je nekaj podobnega
dogajalo pri vesoljnem potopu.
Ob štirih zjutraj, ko je vstajala zora torka (8.), smo zapustili marsejsko pristanišče
in odpluli v smeri proti Barceloni. Do sedaj naši potniki niso doživeli besa Neptuna,
toda sedaj se je bližal Lyonski zaliv. Ogromni valovi in veter, veter in ogromni valovi,
gore vode, divji valovi, ki so udarjali drug ob drugega, vodni slapovi, ki so padali na
kljun ladje, in valovi, ki so dvigali krmo, nenehni tresljaji ladijskega trupa, hrup in
žvižgi viharja, vse to nas je prisililo, da smo zapustili gornji krov, se odpravili v svoje
sobice in skrili v svoje postelje. In potem … in potem smo skoraj vsi plačali svoj dolg
morski bolezni s praznimi želodci in silnimi bolečinami.
Bili smo skoraj vsi žrtve, tudi jaz, ki sicer nisem nikdar imel podobne smole na poto-
vanjih, kar je brez dvoma redka in močno zavidana izjema.
V Barceloni smo se zasidrali še isti večer, saj Umberto I. prevozi 14 milj na uro. Celo
naslednjo noč in naslednji dan so nalagali tovor, zato smo šli na kopno. Obiskali smo
starodavno stolnico, relikvije svete Evlalije in križ, ki so ga rešili v bitki pri Lepantu.
Don Piccono, Don Branda, don Pane in jaz pa smo se vrnili na krov.
V sredo smo ob siju bele lune dvignili jadra (pa brez jader) in se napotili proti Gibral-
tarju. Zopet nas je srečal Eol z divjim viharjem v Valenškem zalivu. Zibal nas je celo
noč in nas prisilil k celodnevnemu postu.
V noči od četrtka na petek 11. februarja smo ostali pogreznjeni v meglo, tako da so
upočasnili hitrost parnika, ki je nenehno piskal in opozarjal ladje v bližini, da ne bi
prišlo do trčenja.
Ves čas potovanja smo lahko maševali ter sestre in sobratje pomočniki so lahko pre-
jemali sveto obhajilo. Preostali del dneva smo molili, brali, se sprehajali in jedli, če
smo mogli … To je življenje Miclàs: mangé, beive e andé a spas!14 Na ladji ni mogoče
storiti ničesar pametnega: postaneš otrok in nesramen, tako da se vsak smeje zaradi
drugega, potem pa oponašaš vse, ki so okoli tebe.
Oseminštirideset ur po Barceloni smo se znašli v Gibraltarskem zalivu. V petek smo
še vsi skupaj obedovali, zasidrani v pristanišču. Nato smo se proti večeru priporočili
Mariji Morski zvezdi, se poslovili od dragih sobratov, ki so nadaljevali svojo pot proti
daljnemu oceanu, mi pa smo se vkrcali na majhno ladjo, ki nas je odpeljala v Cádiz.
To je bilo četrto in najbolj občuteno slovo.
Drugi so pod vodstvom don Angela Piccona nadaljevali pot proti Montevi-
deu.15 Druga skupinica dveh salezijancev in štirih sester je že plula na visokem
morju. Močen vihar je tri dni vsem prizadeval velike nevšečnosti.
Medtem ko so naši popotniki trepetali za svoje življenje, je časopis Crona-
ca dei Tribunali, znan po svojih divjih izpadih, bruhal strupeno jezo na našega
dragega don Boska. Na živce mu je šel članek v L’Unità Cattolica z naslovom
14 Piemontska oblika reka »Miclàsova umetnost: jesti, piti in se zabavati«.
15 Prim. MB XII, str. 596 [BiS XII, str. 381].

2.8 Page 18

▲back to top
18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Moč nekega katoliškega duhovnika in ganljiva prireditev v Turinu.16 Pod veli-
kim naslovom Don Bosko in don Margotti je izbruhal grdo in zlobno besedilo.
Potem ko je nesramno napadel urednika katoliškega časopisa, se je spravil na
Božjega služabnika in mešal hudobijo z zasramovanjem obtožbe in namigova-
nja z namenom, da bi ga očrnil pred oblastjo. Obtoževal ga je, da krade sinove
staršem, hčerke družinam in delovno silo domovini. Potem je namigoval, da je
med odhajajočimi kak vojaški obveznik, ki so ga prisilili, da se je izmaknil vojaš-
ki službi, in zato skrivaj zapuščajo Italijo. Z namenom, da bi popačil resnico, je
navajal »primer Foglino«, za katerega vemo, kako se je končal. Hudobno nami-
govanje je bilo toliko bolj nevarno, ker so prav takrat pri Višjem šolskem svetu
obravnavali zaprtje gimnazije v Oratoriju. Bojeviti Margotti je bil divje razpolo-
žen in bi rad vrnil milo za drago v svojem časopisu, vendar ni črhnil besedice,
verjetno zato, ker je don Bosko, ki je bil vedno nasprotnik vsakega bojevanja,
menil, da je bolje pustiti, da stvari zamrejo v molku.17
Don Bosko je misijonarjem izročil pisma za sobrate na drugi strani oceana.
Imel je navado, da je salezijancem v Ameriki, tako duhovnikom kakor klerikom in
pomočnikom, vsako leto pisal pismo in pri tem ni pozabil na nikogar. Tako je delal
vse dotlej, dokler je mogel, do 1884. Imamo devet pisem, ki smo jih mogli zbrati,
in vsa nosijo datum 31. januar 1881. Podajamo jih z nekaj vrsticami za uvod.
Don Costamagni, ki je bil pred kratkim imenovan za inšpektorja namesto
pokojnega don Bodratta, je dal navodila za cerkveno ureditev Patagonije, da bi
tako preprečil vse mogoče zaplete, preden bi se razvilo misijonsko delovanje.
Na kratko mu tudi opiše, kako naj ravna v svoji novi službi.
Predragi don Costamagna!
Prejel sem že več tvojih novic in pisem. Prav, vse je v redu. Nebo je jasno, le sem in tja
oblak. To je narava stvari tukaj na zemlji. Dobil boš stvari, tovariše in pisma. Razdeli
jih.
Skušali bomo narediti vse, da bomo poplačali skupne dolgove. Vi skušajte storiti prav
tako. Upam, da bodo letos naše stvari lepo napredovale.
Apostolska prefektura ali vikariat v Patagoniji je zelo pomembna zadeva. Sveti oče
želi in priporoča. To nam je v korist. Brez tega ne bi mogli najti podpore pri Propa-
ganda Fide v Rimu niti pri Širjenju vere v Lyonu niti pri Svetem Detinstvu. Zdi se, da
se niti ti niti don Bodratto ne zavedata pomena.
Drugi ti bodo sporočili naše novice. Jaz ti samo pravim: Tu vero vigila, in omnibus la-
16 Št. 19 (23. januar). Tudi L’Emporio Popolare ali Corriere di Torino je v št. 17 objavil članek o tem
dogodku.
17 Mogoče je najti posreden odgovor v članku 30. januarja, kjer navaja Uradne odloke subalpinskega
parlamenta in citira besede Cavourja in La Marmore iz leta 1853 proti predlogu, da bi bili vsi kle-
riki dolžni služiti vojaški rok, kar so potem v kraljevini Italiji ponovili leta 1869 in 1871. Noben
dogodek januarja 1881 ni mogel dati Margottiju povoda, da bi privlekel te stvari na dan. Na tak
način je hotel še enkrat povedati, da odlok, ki je iztrgal klerike iz semenišč in jih silil v vojašnice,
ne zaslužil imena zakon.

2.9 Page 19

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
19
bora, sicut bonus miles Christi [Bodi buden, skrbi za vse kot dober Kristusov bojevnik].
Nikdar ne pozabi, da smo salezijanci. Sal et lux [sol in luč]. Sol ljubeznivosti, sol po-
trpežljivosti, sol krščanske ljubezni. Luč v vseh naših zunanjih dejanjih, ut omnes
videant opera nostra bona et glorificent Patrem nostrum qui in coelis est [da bodo
vsi videli naša dobra dela in bodo slavili našega nebeškega očeta].
Lepo pozdravi poslanca Friasa, doktorja Carranza in gospoda Gazzola, če boš imel
priložnost, da jih boš videl.
Bog naj blagoslovi tebe, vse naše sobrate, vse naše ustanove, da bo vse edinole v večjo
Božjo slavo. Amen.
Moli zame, ki ostajam v J. K. tvoj najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
P. S.: Razloži te misli našim in pripravi kratek nagovor našim sestram.
Vrhovni kapitelj te je končno izbral za inšpektorja v Ameriki. V kratkem
boš dobil odločbo o tem. To za vodilo, da se boš posvečeval in posvečeval druge.
Don Vespignani, ki je bil dejansko magister in je vodil hišo San Carlu de
Almagro, je prejel od njega voščila, nasvete in družinske novice.
Predragi moj don Giuseppe Vespignani!
Prejel sem več tvojih pisem in jih vesel prebral. Zahvaljujem se Gospodu, ki ti daje
zadostno zdravje, da moreš delati pri tej vsesplošni potrebi. Bog naj nam pomaga, da
boš pripravil veliko število aspirantov, novincev, redovnikov in gorečih salezijancev.
Reci svojim in mojim dragim gojencem, da jim dragi prijatelj iz Evrope pošilja nas-
vet za srečo: bežite pred grehom in hodite pogosto k svetemu obhajilu. Ti jim boš to
razložil.
Imam novice o tvojih starših, gre jim dobro. Tvoj brat klerik18 je navdušen in želi
postati salezijanec.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj don Giuseppe, in te ohrani zdravega. Moli zame, ki
ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Don Tomatisa, ki je nasledil don Fagnana pri vodstvu hiše v San Nicolásu de
los Arroyos, očetovsko potegne za ušesa, ker mu nič ne piše. Blaženi je pripiso-
val velik pomen dopisovanju, zlasti s predstojniki, da je mogel tako bolje širiti
svoj vpliv v hišah. Brat, ki ga omenja, je bil jezuit.
Predragi moj Domenico Tomatis!
Včasih sem z velikim veseljem prejemal tvoja pisma, vendar so bila zelo redka. Tvoj
stric pater Tomatis prav tako toži.
Poskrbi, da bom enkrat na mesec dobil novice o tebi in tvoji hiši.
18 Don Ernesto, arhitekt.

2.10 Page 20

▲back to top
20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Vem, da imaš veliko dela, in to te opravičuje, priznavam. Vendar me ljubezen do tebe
sili, da sem na tekočem o vsem, kar se tiče tebe.
Rečeno mi je bilo, da se finančni položaj San Nicolása ureja. Odlično. Dali ti bodo
križec s krono … časti, ko te bo Bog poklical v nebesa.
Vsi te imamo radi in pogosto govorimo o tebi in tvojih pesniških junaštvih. Jaz se te
vedno spominjam pri sveti maši kot star prijatelj tvoje duše.
Kar se tebe osebno tiče, ti priporočam izpolnjevanje tistih pravil, s katerimi smo se
posvetili Gospodu, zlasti z mesečno vajo za srečno smrt.
Svojim fantom povej, da vedno molim zanje in da je čas velik zaklad, zato naj ga
skrbno izrabljajo.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Tomatis. Bog naj te ohrani zdravega v svoji sveti
milosti in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
P. S.: Vrhovni kapitelj je izbral don Costamagno za inšpektorja v Ameriki. Lahko spo-
ročiš tistim, ki se jih to tiče.
Za don Remottija, edinega duhovnika pri cerkvi Mater Misericordiae [Mati
Usmiljenja] v Buenos Airesu in zato preobloženega z delom, ima izraze, ki izpod
njegovega peresa dobivajo izredno moč spodbude.
Moj predragi don Remotti!
Vedno sem z velikim veseljem prejemal tvoja pisma. Piši mi bolj pogosto in obširneje.
Vem, da veliko delaš, in to te opravičuje. Toda medtem ko se trudiš za duše drugih, ne
pozabi na svojo. Ne pozabi na vajo za srečno smrt enkrat na mesec.
Naše stvari tukaj korakajo naprej s korakom velikana. Če imamo enega usposoblje-
nega salezijanca, ga že dve hiši hočeta imeti in včasih smo prisiljeni, da oddamo še
zelo nežne rastline. Zato moraš veliko moliti, da jim bo Bog dal rast, da bodo mogle
dati veliko sadov.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Remotti, ki si vedno punčica mojega očesa. Delaj,
plačilo je že pripravljeno, nebesa čakajo na nas. Ibi nostra fixa sint corda, ubi vera
sunt gaudia [Tam naj bodo zasidrana naša srca, kjer so prave radosti].
Moli zame, ki ostajam, a vedno v srcu J. K., najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Kleriku Giuseppeju Gioachinu Quaranti19 iz zavoda v San Nicolásu pošilja
neke vrste obrazec za njegov duhovni obračun, ki ga uvaja in nadaljuje z izrazi,
ki naj bi mu ustvarili vtis, da se kakor nekoč sinovsko pogovarja z očetom nje-
gove duše.
Dragi moj Quaranta!
19 Navajamo obe imeni, ker v katalogih enkrat uporabi enega in drugič drugega. Ko to pišemo (ok-
tober 1932), opravlja sveto duhovniško službo v župniji sv. Janeza Evangelista v Boci.

3 Pages 21-30

▲back to top

3.1 Page 21

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
21
Slišal sem, da si zdrav in da delaš, kolikor zmorejo tvoje moči. To me zelo veseli. Študij
in pobožnost bosta naredila iz tebe pravega salezijanca. Vendar ne smeš pozabiti, da
moraš najprej zagotoviti zveličanje svoje duše in se šele potem posvečati reševanju
duš drugih.
Mesečna vaja za srečno smrt in pogosto sveto obhajilo sta ključ za vse. Kako je s
tvojim zdravjem sedaj? Zares skušaš biti dober? Je tvoj poklic trden? Se ti zdi, da si
pripravljen za prejem svetih redov? To naj bi bila vsebina pisma, ki ga pričakujem
od tebe.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj 40. Pogum in moli zame, ki ostajam vedno v J. K.
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Zelo spodbudni sta tudi pismi klerikoma Antoniu Paseriju v hiši San Carlos
v Buenos Airesu in Antoniu Perettu iz hiše Las Piedras v Urugvaju.
Predragi Paseri!
Ti, dragi moj Paseri, si bil vedno sladkost mojega srca in sedaj te imam še rajši, ker si
se popolnoma predal misijonom, kar pomeni isto kot: zapustil si vse in se popolnoma
posvetil zveličanju duš.
Pogum torej, dragi moj Paseri! Pripravi se, da boš dober duhovnik in svet salezijanec.
Jaz bom veliko molil zate, ti pa ne pozabi na tega prijatelja tvoje duše.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami, nas naredi trdne v skušnjavah in zagotovi nebesa.
Moli zame, ki ostajam vedno v presvetih srcih J. in M. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Predragi Peretto!
Ne dvomim, da si vedno tisti klerik Peretto, don Boskov prijatelj, ki si mi želel pomagati
pri reševanju mnogih duš za Gospoda. Sedaj si se vrgel v delo. Zatorej praebe te ipsum
exemplum bonorum operum. In omnibus labora, opus fac evangelistae, et Dominus
dabit incrementum plantationibus tuis [bodi zgled dobrih del! Trudi se z vsemi moč-
mi, izpolnjuj nalogo evangelizatorja in Gospod bo dal rast tvojim nasadom].
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi Peretto, Bog naj te ohrani v svoji sveti milosti
in moli zame, ki ostajam vedno J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
S sobratom pomočnikom Sappa vrtnarjem se šali zaradi njegovega imena
(sápé in sapa, ker v piemontščini pomeni »kopati« in »motika«) in mu daje nas-
vet, ki naj bi mu koristil za zdravje, ker je bil malo živčen.
Predragi Sappa!
Potrudi se, da bo tvoje ime prišlo od sapere [vedeti] in ne od zappare [kopati z moti-
ko], in stvari bodo šle lepo naprej. Večkrat sem prejel tvoje novice. Poskrbi, da bodo
vedno dobre, kot so bile v preteklosti. Delo in pokorščina bosta tvoja sreča.

3.2 Page 22

▲back to top
22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bog naj ti pomaga, da boš dajal vedno dober zgled. Moli zame pri Bogu in jaz bom
molili zate, ker te imam vedno rad v Jezusu Kristusu.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Sobratu pomočniku Carlu Audisiu, velikemu delavcu, ki je zrasel iz starega
prazničnega Oratorija, ponavlja nekdanja priporočila.
Predragi Carlo Audisio!
Stari prijatelj tvoje duše ti pošilja pozdrave in ti priporoča, da nikdar ne pozabi zve-
ličanja duše. Delaj, toda delaj za nebesa.
Natančno opravljanje pobožnih vaj, v tem je vse. Pokorščina pa je ključ za vse čed-
nosti.
Bog naj te blagoslovi, dragi Audisio, Bog naj te ohrani vedno v svoji sveti milosti in
moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Nadvse ljubeznivo in očetovsko je pismo kleriku Bartolomeu Panaru, ki je
bil v zavodu San Nicolás de los Arroyos. Postal je velik misijonar. Od 1884, ko je
postal duhovnik, do 1918, ko je umrl, je živel apostolsko: najprej kot goreč so-
delavec don Fagnana pri evangelizaciji mnogih divjakov ob bregovih Rio Negra
in pozneje z don Milanesijem, ki je ustvaril Chosmalal, prvo kulturno središče
patagonskih Andov.
Oh, dragi moj Panaro, kaj počneš? Napreduješ v študiju in pobožnosti? Upam, da
je tako, in zato ti priporočam, da nadaljuj za ceno kakršne koli žrtve. Nikdar pa ne
pozabi velikega plačila, ki je zate že pripravljeno v nebesih.
Pokorščina in vaja za srečno smrt, v tem je vse zaobseženo.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi Panaro, bodi zgled salezijanca in moli zame,
ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881
Kako ljubeznivo je to zadnje pismo kleriku Pietru Calcagnu, ki je bil v zavo-
du Villa Colón v Montevideu. Vodil je zadnjo don Boskovo odpravo misijonarjev
v Ekvador 6. decembra 1887.
Predragi Calcagno!
Si vedno dober, dragi moj Calcagno? Upam, da je tako. Vendar ne obračaj nazaj svo-
jega pogleda. Glejmo v nebo, ki čaka na nas. Tam imamo pripravljeno veliko plačilo.
Delaj, trudi se za duše in reši svojo! Zmernost in pokorščina naj ti bosta nad vse. Piši
mi pogosto. Bog naj te blagoslavlja in te ohranja v svoji sveti milosti in moli zame, ki
ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 31. januar 1881

3.3 Page 23

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
23
O teh pismih piše don Vespignani v svojem s strojem pisanem poročilu: »Na
začetku tega leta (1881) je vsak ameriški salezijanec prejel dragoceno darilo:
lastnoročno pisano pismo don Boska, ki je vsakemu povedal besedo spodbude
in nasvet, kar je bilo za vse velika spodbuda za vztrajnost, veliko bolj kot duhov-
ne vaje in pretekli uspehi začetek obnove salezijanskega duha v naši inšpekto-
riji, kajti v njem so sobratje videli milostni namig iz nebes.« Pisma so prišla za
pusta. Don Costamagna poroča, da so jih naslovniki brali in ponovno prebirali v
gledališču, kljub smešnim prizorom na odru.20 Urugvajcem je pisma izročil don
Piccono, ki je sporočil, da so don Boskove avtografe sprejeli z velikim veseljem
in jih s solzami v očeh poljubljali.21
Malo zatem, ko so prišle v Montevideo nove okrepitve, je hotel msgr. Vera
pripraviti salezijance, da bi sprejeli župnijo v Paysandúju, starem mestu na
levem bregu velike reke Urugvaj. Mesto je imelo 25 tisoč prebivalcev in eno
samo cerkev. Nemorala in pokvarjenost sta ga preplavljali. Škof je hotel, da bi
sobratje, ki so prišli v Urugvaj zato, da bi razbremenili tamkajšnje salezijance,
šli v Paysandú. To pa še ni bilo zadosti: težavnemu položaju se je pridružila še
bolezen don Lasagne. Zaradi notranjih bolečin se je moral konec marca vdati
zahtevam zdravnikov in se podvreči težki operaciji, ki naj bi jo opravili v Italiji.
Odpotoval je 1. maja. O njegovem prihodu poroča don Bosko grofici Callori v
pismu dne 21. julija.
Naša predobra mama v J. K.!
Nič več nisem slišal o vaši bolezni niti ne vem, ali ste v Vignaleju ali kje drugje. Če vi
ne morete pisati, vas prosim, da bi naročili komu drugemu, zlasti še, ker sem zvedel,
da je bilo potovanje iz Turina v Vignale zelo naporno.
Res si ne morem razložiti teh stvari. Včasih Bog na eno samo kratko molitev odgovori
z izredno milostjo. Za vas smo molili in še vedno moli naših 80.000 dečkov zjutraj in
zvečer, pa ne vem, ali smo kaj dosegli. Ubogi don Bosko je izgubil ves svoj ugled pri
Gospodu.
Pravkar je prišel iz Amerike don Lasagna, da bi si tu okrepil zdravje in si nabral sot-
rudnikov in se nato znova vrnil na evangeljsko polje, kjer je žetev obilna, delavcev pa
malo. Takoj je vprašal po vas in vaši družini. Želi vas obiskati v Montemagnu, kamor
se namerava odpraviti sredi tega tedna.
Upam, da so vsi člani družine zdravi in da se tudi vam zdravje izboljšuje. Jaz prosim
Boga, da bi vas popolnoma ozdravil in vas ohranil v svoji sveti milosti.
Zahvaljujem se vam za velikodušen dar, ki ste mi ga poslali po don Caglieru. Upam,
da boste stoterno poplačani. Sam don Cagliero mi je zagotovil, da ne boste pozabili
cerkve presvetega Srca Jezusovega v Rimu. Bi bili pripravljeni sprejeti nalogo zbiral-
ke darov v imenu svetega očeta? Menite, da bi jaz lahko ponudil to nalogo gospodu
20 Pismo don Bosku, Buenos Aires, 6. marec 1881.
21 Pismo don Bosku, Villa Colón, 7. marec 1881.

3.4 Page 24

▲back to top
24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
grofu Raineru kot hišniku meča in sablje njegove svetosti? Če bi mi dali kratek odgo-
vor, bi mi zelo ustregli.
Bog naj vas blagoslovi in molite tudi za tega revčka, ki ostaja vedno v J. K. ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. julij 1881
Don Lasagna ni mogel na operacijo vse do oktobra. Nato je šel v Mavricijan-
sko bolnišnico, kjer je bil veselo presenečen, ko je med zdravniki kirurgi zagle-
dal nekega svojega zelo ljubljenega nekdanjega gojenca iz Lanza. Ta ga je spod-
budil, vendar ne popolnoma. Ko je don Bosko zvedel za njegove bojazni, mu je
dal vedeti, da se mora vrniti v Ameriko, kjer ga čaka novo nadvse pomembno
poslanstvo. Operacija je odlično uspela. Don Bosko govori o tem v dveh svojih
pismih don Costamagni.
Dragi moj Costamagna!
Nekaj besed, da tebe in naše drage salezijance in salezijanke srčno pozdravim v Gos-
podu!
Don Lasagna okreva, čeprav je še daleč od svojih nekdanjih moči. Vendar ga njegova
želja, da bi bil koristen Družbi, sili, da bi se vrnil na svoje staro delovno področje. Za-
res je dober. Lepo govori o vseh, zlasti o tebi. To me veseli. Don Cagliero ti je pisal, da
si pridobi tvoje mnenje, o spremembah, ki bi jih bilo treba uvesti za dobro ameriške
inšpektorije, zlasti še sedaj, ko bomo odprli naše postojanke v Braziliji. Vsekakor bi
rad slišal tvoje mnenje.
Stvar, s katero se mudi in ki jo malo nepotrpežljivo čaka sveti oče, je prefektura ali
apostolski vikariat v Patagoniji. Odgovoriti moram, kaj menita o tej zadevi argentin-
ska vlada in nadškof. Ste že kaj ukrenili ali vse spi?
Pošlji točno poročilo, da ga bom mogel predstaviti svetemu očetu, ki se hoče osebno
pozanimati za to stvar.
Ne morem razumeti ravnanja don Tomatisa. Njegova dolžnost je, da piše ali naroči
komu, da piše predstojniku o osebju svojega zavoda. Poročaj mi o moralnem in ma-
terialnem položaju zavodov ter upanju in bojazni glede naših hiš. Brez tega lahko
nadaljujemo samo sredi negotovosti. Na žalost sem premalo obveščen.
Bog naj nas vse blagoslovi. Skušaj iz vseh salezijancev narediti svetnike in iz sebe
velikega svetnika. Molite zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 1. oktober 1881
Opomba. Don Bonetti in don Barberis pridigata duhovne vaje sto sedemdesetim no-
vincem, ki se pripravljajo na zaobljube dne 3. oktobra. Koliko misijonarjev!
Dragi moj Costamagna!
Dajem ti posebno nalogo. Lahko ti bo kdo pomagal. Pošlji mi dognanja, ki bi mogla
služiti nekomu, ki stori veliko dobrega našim sinovom v Ameriki.
Pretekli četrtek so naredili zelo težko operacijo našemu dragemu don Lasagni. Dva

3.5 Page 25

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
25
dni smo bili vsi v velikih skrbeh. Sedaj je bolje in zdravniki so razglasili, da je zunaj
nevarnosti.
Vsi drugi sobratje v Evropi so zdravi, Bogu hvala!
Prisrčno pozdravi vse naše sinove in njihove gojence in veliko molite zame, ker imam
v rokah zelo pomembne in težke stvari, ki zahtevajo posebno razsvetljenje iz nebes.
Bog naj nas blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Amen.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 10. oktober 1881
Ko je čakal na operacijo, delavoljni človek ni stal s prekrižanimi rokami,
temveč je razmišljal in si pridobil sodelavce, da bi uresničil svoj dolgo načrtova-
ni sen. Načrtoval je meteorološki observatorij v zavodu Villa Colón. Svetovljan-
sko razgledan človek je videl, kako zelo bi to koristilo njegovemu misijonu za-
radi napredka fizikalne vede.
Observatorij za opazovanje in raziskovanje atmosferskih pojavov bi lahko
postavili pri Zavodu Pija IX., ki je stal na zelo pripravnem kraju. Dogajanja bi po-
tem sporočali meteorološkim postajam v Ameriki in Evropi in bi tako prispevali
svoj delež pri napredku meteorologije.
V Italiji, samo nekaj korakov od Turina, je bil mož svetovnega slovesa na
tem področju pater Francesco Denza, barnabit, direktor observatorija v zavodu
Carla Alberta v Moncalieriju. Don Lasagna je šel k njemu, in kakor je običaj-
no med osebami visoke izobrazbe, sta v več pogovorih izdelala zelo obsežen
načrt. Razpravljala sta o celotni meteorološki mreži v Južni Ameriki s sredi-
ščem v Montevideu, ki bi jo upravljali salezijanci. Pater Denza je govoril o tem
na Geografskem kongresu v Benetkah in dobil privolitev, da naj bi dali svoje
predloge. Po tem prvem uspehu je govoril o stvari z don Boskom, ki je, kakor je
bilo pričakovati, rade volje privolil. Podal je predlog v imenu tretje skupine, ki
se je na kongresu ukvarjala z meteorologijo.22 Ta odbor je, potem ko je zvedel
za don Boskovo »velikodušno pripravljenost«, izrazil »svojo globoko zadovolj-
nost« in mu sporočil »čestitke za pogumno dejanje v tako težki nalogi, ki pa bo
koristno za celotno fizikalno vedo vsega sveta«.23 To je začetek Meteorološkega
observatorija v Montevideu, o katerem bomo v teku naše pripovedi še govorili.
Meseca junija je don Lasagna doletela žalostna novica o nenadni smrti
msgr. Vera, njegovega velikega prijatelja in očeta salezijancev v Urugvaju.24
Malo pred svojim odhodom v Ameriko je zvedel veselo novico, da je Leon XIII.
22 Dodatek, št. 3.
23 Pismo Generalnega vodstva don Bosku, Turin 30. november 1881.
24 Msgr. Giacinta Vera, rojenega 3. julija 1813 v Santa Caterini v škofiji San Sebastiano pri Riu de
Janeiro, ki ga je od Pija IX. 23. septembra 1864 razglasil za škofa v Megari in imenoval za apostol-
skega vikarja Montevidea, ko je vikariat postal sedež škofije, je Leon XIII. prestavil na to mesto
15. julija 1878. Na pastoralni vizitaciji v Pan de Azúcar ga je zadela kap.

3.6 Page 26

▲back to top
26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
imenoval za naslednika pokojnega prelata msgr. Innocenza Yeregui, velikega
prijatelja salezijancev, o čemer smo že poročali na drugem mestu. Zato se je še
z večjim navdušenjem lotil priprav za vrnitev.
Ne vem, ali je bilo pred operacijo ali pa po njej, ko je don Lasagna spremljal
Božjega služabnika v Ligurijo in bil priča dogodka, kakršnih so sposobni samo
svetniki. Msgr. Boraggíni, škof iz Savone, je imel spor z ravnateljem don Mona-
terijem v Varazzeju. Don Monateri ni ustregel prošnji msgr. Boraggínija, da naj
bi poslal kakega duhovnika iz zavoda v neko hribovsko cerkev za mestom, da
bi tam opravil ne vemo kakšno bogoslužje. Šlo je pa tudi za neke nerazčiščene
župnijske pravice. Vendar je imel prav don Monateri. Ko sta don Bosko in don
Lasagna obiskala škofa, je don Bosko pred prevzvišenim pokleknil na obe koleni
in s sklenjenimi rokami proseče rekel: »Monsinjor, prosim vas odpuščanja za ne-
prijetnosti, ki vam jih je povzročil don Monateri, ravnatelj zavoda v Varazzeju.«
»Vstanite vendar, za božjo voljo, don Bosko. Kaj vendar počnete?« je dejal
škof.
»Ne bom vstal, dokler mi ne zagotovite, da mu odpuščate.«
»Da, da, odpuščam, odpuščam! Toda vstanite!«
Tedaj je don Bosko vstal in oba sta se objela.25
Mesec oktober je don Bosku prinesel neizrekljivo zadoščenje. Argentinski
romarji pod vodstvom msgr. Antonia Espinose, generalnega vikarja iz Buenos
Airesa, so prišli v Italijo, da bi se poklonili namestniku Jezusa Kristusa. Ko se
je papež v nagovoru obrnil naravnost nanje in izrazil svoje zadovoljstvo zaradi
gorečnosti argentinskih škofov in njihove duhovščine, je rekel naslednje: »Prav
tako naj ne opustijo živega prizadevanja, da bi spreobrnili h krščanskemu in
civiliziranemu življenju še vedno divja plemena v Patagoniji, kjer se s pomočjo
gorečih redovnikov ustanavljajo novi misijoni.«26 V pogovoru, ki je sledil nago-
voru, je msgr. Espinosa poročal papežu, kaj vse delajo salezijanci v republiki
Argentini in zlasti v Patagoniji. Njegova svetost papež je dejal: »Ko smo zvedeli,
da don Boskovi gojenci ustanavljajo misijone v Patagoniji, se je naše srce odpr-
lo radostnemu upanju na boljšo prihodnost tamkajšnjih ubogih divjakov.«27 Te
besede so bile don Bosku v izredno zadovoljstvo.
V patagonskih misijonih so močno napredovali. Njihov vodja don Giuseppe
Fagnano, neustrašen in podjeten mož, si je na vso moč prizadeval za evangeli-
zacijo Indijancev. Bilo se jim je pa zelo težko približati, ker so zavračali belce in
so se jih zato izogibali ali pa so bili do njih bojno razpoloženi. Meseca aprila je
argentinska vlada, ki se je bala prevlade Čila v Patagoniji, poslala generala Ville-
gasa z dva tisoč vojaki proti bojevitim plemenom Sayueques, ki so s svojimi na-
25 Škofijski proces, Summ. št. XVI, 98, str. 756.
26 Civiltà Cattolica, zv. 753 (5. november 1881), str. 358.
27 Boll. Sal., november 1881, str. 9.

3.7 Page 27

▲back to top
BiS 15 — 1. POGLAVJE
27
padi in plenjenjem sejala strah in trepet v tistih pokrajinah. Don Fagnano je tudi
sam zajahal konja in se udeležil teh pohodov. Na tistih neizmernih planjavah
je skušal najti miroljubne Indijance, jih pridobiti, ščititi, poučiti in krstiti. To je
zgodovina napornih in čudnih dogodivščin, ki so potekale okoli jezera Nahuél-
Huapì, iz katerega priteka reka Limay, glavni pritok Rio Negra.
Oktobra in novembra se je odpravil na novo potovanje k dvema indijanski-
ma plemenoma, ki sta imeli svoja bivališča štiristo kilometrov od Patagónesa.
Dosegel je nekaj uspehov, toda bližina vojaškega taborišča je bila velika ovira
med drugim tudi zaradi žgane pijače, ker so se vojaki opijanjali in potem pobi-
jali. Ko je jezdil ob obalah Rio Negra, je naletel na veliko krščanskih kolonov, ki
jim je storil nekaj dobrega: »Oh dragi don Bosko,« je pisal 10. novembra, »koli-
ko dobrega bi mogli narediti, če bi nas bilo kaj več.«
Toda vrnimo se k don Lasagni. Med njegovim bivanjem v Italiji si je don
Bosko ustvaril jasno podobo o potrebah zavodov, ki so jih odprli v Urugvaju.
Prav tako je lahko tudi od blizu izkusil kreposti, previdnost in pravilno rav-
nanje tega svojega dragega sina. Ker se mu je zdelo primerno, da bi ustanovil
samostojno urugvajsko provinco, ga je imenoval za inšpektorja, zlasti še, ker je
bilo treba naslednje leto ustanoviti hišo v Braziliji in on je imel vse potrebne
sposobnosti, da je uvedel in razširil salezijansko delo v to neizmerno cesarstvo.
Niti ga ni poslal nazaj samega, temveč mu je dal s seboj trumico misijonarjev, ki
naj bi jih porazdelil med Urugvaj in Argentino.
Blaženi jih ni hotel poslati na pot brez slovesa, kakor da bi se zbal groženj ob
zadnji odpravi misijonarjev. Nekaterim se je zdelo, da je bilo prezgodaj obnavljati
svečano slovo. Toda uspeh je pokazal čisto drugačno stanje. Dne 10. decembra so
pripravili poslovilni obred. Bil je silno neprijeten dan s snegom, vetrom in mra-
zom. Toda cerkev je bila polna. Po branju iz okrožnice Sancta Dei civitas, ki smo jo
navedli na začetku tega poglavja, je don Bosko v kratkih besedah sorodnikom in
sotrudnicam obrazložil napredek Družbe v preteklem letu in govoril o sadovih,
ki so jih nabrali v misijonih, in gradnji cerkva sv. Janeza Evangelista v Turinu in
presvetega Srca Jezusovega v Rimu. Nato je prepustil besedo don Lasagni, ki je s
prestavitvijo salezijanskih misijonov zadržal poslušalstvo.
Na pot se jih je odpravilo osem, dva tovariša pa sta jih čakala v Marseillu,
kjer bi se morali vkrcati na ladjo. Da bi jih spodbudil na potovanje in da bi don
Lasagni dal še eno znamenje svoje očetovske ljubezni, je hotel, da jih do Marse-
illa spremlja nekdanji njegov ravnatelj don Lemoyne. Od tu so s parnikom Fran-
ce, last Prekooceanskih prevozov, 15. januarja 1882 brez vseh težav pripotovali
v Montevideo. V Villa Colónu je don Lasagna našel sobrate zbrane na duhovnih
vajah, ker so v tem času tam bile letne počitnice. Z velikim navdušenjem, glo-
boko pobožnostjo in pristnim salezijanskim duhom, ki si ga je obnovil pri don
Bosku, jim je pridigal.

3.8 Page 28

▲back to top
28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Pred koncem leta je Božji služabnik sprejel na obisk msgr. Espinosa. Z dve-
ma spremljevalcema je prišel v Oratorij na božični večer. Don Bosko, ki je bil
srečen, ker je osebno spoznal resničnega prijatelja svojih argentinskih sinov, ni
opustil ničesar, da bi bilo bivanje v Turinu čim bolj prijetno. Gostje so obiskali
tudi San Benigno, kjer so jih sprejeli z lepo akademijo. Dne 4. januarja 1882 so
se odpravili na pot v Francijo.
Msgr. Espinosa je prinesel dvoje pisem od svojega nadškofa iz Buenos Ai-
resa, eno v španščini in drugo v italijanščini, z datumom 24. avgusta 1881. V
prvem pismu je ugledni prelat pisal: »Povejte svojim fantom, od katerih se me
mogoče kateri spominja, naj se me spominjajo v svojih molitvah zlasti pri ve-
selju, ko bodo pozdravili naše romarje. Svojim velečastitim duhovnikom pri-
poročite, naj veliko molijo za svoje sobrate tukaj, ki rastejo po številu in storijo
veliko dobrega. V narodnem kongresu naj bi v soglasju s svetim očetom obrav-
navali razdelitev škofij. To bo lepa priložnost, da bi ustanovili apostolski vika-
riat v Patagoniji, ki bi ga izročili v oskrbo svojim gorečim misijonarjem. Zelo si
želim, da bi to dosegli, četudi nisem brez bojazni. Molitve vaših dobrih sinov
lahko dosežejo to milost, ki bo imela tudi veliko časnih koristi. Še naprej bom
obveščal vašo uglednost o tej zadevi. Vaši misijonarji kakor tudi sestre Marije
Pomočnice, ki so tukaj, so mi v veliko pomoč in tolažbo. Zato se zahvaljujem
Gospodu in vaši uglednosti.« V drugem pismu je dodal: »Trem duhovnikom, ki
so bili do sedaj v Patagoniji, se je te dni pridružil še eden za veliko in uspešno
delo, ki ga opravljajo v teh pokrajinah. Še vedno se z veseljem spominjam dni,
ki sem jih prebil v vaši sladki druščini leta 1877.«
Tretje pismo, ki ga je poslal don Costamagna in je prišlo v Turin za božič,
je bilo od msgr. Yereguija, ki je, še preden je zasedel svojo škofijo v Montevi-
deu, čutil dolžnost, da je izrazil občutke svojega srca predstojniku salezijancev
v Ameriki. »Naj vaša uglednost ve,« tako je pisal,28 »da bodo salezijanci vedno
zavzemali poseben prostor v mojem srcu in da bom zanje storil vse, kar bo v
mojih močeh, da bo vedno rastlo število dobrih delavcev in sadovi njihovega
dela. Prosim vašo uglednost, da mi popolnoma zaupate in mi poveste, kaj vse bi
mogel storiti za vas. Kajti v vsem, kar je odvisno od mene, lahko računate name
kot na dobrega prijatelja. Nehote sem prezrl uslugo, ki ste mi jo storili s tem,
da ste me imenovali za salezijanskega sotrudnika. Zato se vam sedaj izrecno
zahvaljujem za to.«
Tako topla in odkritosrčna pričevanja so dajala poseben pomen papeževim
besedam. S temi dragimi tolažili se je za don Boska končevalo burno leto 1881.
Božja previdnost mu z nekaj kapljicami prijetnosti omilila grenek kelih, ki pa
ga je moral izpiti.
28 Pismo don Costamagni, Montevideo, 29. november 1881.

3.9 Page 29

▲back to top
2. poglavje
MESEC IN POL V FRANCIJI
Blaženega don Boska so v Marseillu nestrpno pričakovali, pa ne samo
zaradi vrveža preteklega leta, temveč tudi zaradi novih stavb, ki so prinašale
vedno večje dolgove in zahtevale navodila za prihodnje leto. Večkrat so njegovi
dobri volji, da bi se odpravil tja, okoliščine postavile meje. Končno pa je z božič-
nimi voščili lahko napovedal svoj prihod za prve dni februarja. Niso bili popol-
noma prepričani, ali jim vlada ni pripravila kakega neprijetnega presenečenja,
kajti v prostozidarskih časopisih se gonja proti redovnikom še ni popolnoma
polegla. Toda prijatelji so bili popolnoma mirni, češ: Dom Bosco va arriver et lui
(à l'oratoire) apportera la puissante intervention de sa sainteté [Don Bosko bo
prišel in bo (v oratoriju) močno prispeval s svojo svetostjo].1
Iz Genove je po kopnem odpotoval en dan pred odhodom misijonarjev,
malo počival v Nici in nato 5. februarja zvečer prišel v Marseille. Spremljal ga je
don Celestino Durando, vrhovni šolski svetovalec, ki naj bi v posameznih hišah
nadzoroval potek učenja in jih ustrezno uredil. Iz San Benigna je vzel s seboj
tudi klerika Giulia Reimbeauja, sorodnika Harmelovih, ki naj bi mu bil za taj-
nika.
Še tisti večer je hotel opraviti delo krščanske ljubezni. Govorili smo še o
slavnem patru Piu Mortari, lateranskem kanoniku.2 Odloki o izgonu redovni-
kov z dne 31. oktobra 1880 so zalotili težko obolelega patra v Marseillu pri
usmiljenih bratih v zavodu Saint-Louis. Ni vedel, kam bi se zatekel, ker bi njego-
va navzočnost uboge bolničarje lahko spravila v zadrego. Tedaj je Božja previ-
dnost ganila zelo pobožno gospo Marcoselles, ki jo je leta 1869 spoznal v Rimu.
Ona mu je ponudila stanovanje v svoji palači v Rue de Rome. Tam se mu je zdra-
vstveno stanje tako poslabšalo, da ni mogel več zapustiti postelje. Previdnost
je svetovala zakriti njegovo navzočnost, ker bi se mu lahko pripetila kaka ne-
1 Procés verbaux du Comité de Dames, 27. januar 1881.
2 MB XIV, str. 268 [BiS XIV, str. 176–177].

3.10 Page 30

▲back to top
30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
prijetnost tudi zato, ker so ga v Italiji razglasili za vojaškega begunca. Zato se je
ravnatelj don Bologna skrivaj odpravil k njemu in v zavodu nihče ni vedel za to.
Ko je don Bosko zvedel za njegovo željo, da bi ga videl, je bil takoj pripravljen
ugoditi mu. Obisk ob tako pozni uri je zagotavljal tajnost. Če bi sedaj obisk od-
ložil, pozneje ne bi mogel več iti ali ne bi mogel priti k njemu, ne da bi javnost to
opazila. Pater Mortara nam takole opisuje don Boskov obisk:3 »Od veličastnega
don Bologna, ravnatelja oratorija sv. Leona in mojega velikega prijatelja, ki me
je redno obiskoval in mi prinašal duhovno tolažbo, ki sem je bil nadvse potre-
ben, sem zvedel, da je don Bosko v Marseillu. Silno sem si želel srečati ga. Upal
sem, da me bo ozdravil. Tako se je 5. februarja častiti duhovnik pojavil pri meni.
Prosil sem za njegov blagoslov in da bi se zavzel pri Bogu za moje ozdravljenje,
da bi mogel še delovati za večjo Božjo slavo in za spreobrnjenje moje matere (ki
je na žalost odšla v večno življenje 17. oktobra 1896). Odgovoril mi je in mi pri-
poročil potrpljenje in vdanost v Božjo voljo ter darovanje lastnega življenja, če
bi to bilo Bogu všeč. Kar se tiče moje matere, bi bile moje molitve v nebesih bolj
učinkovite. Ponovno me je blagoslovil in odšel. Nisem ga več videl in čez nekaj
let sem zvedel o njegovi sveti smrti. Utemeljeno upam, da me bo Božji mož, ki
mi je storil toliko dobrega v tem življenju, še naprej blagoslavljal in prosil zame
v svoji nebeški slavi, ki jo je gotovo že dosegel.« Ko je v nekem pismu leta 1884
omenjal don Bosku ta obisk, je pisal: »Ko ste me počastili s svojim obiskom v hiši
gospe Marcoselles v Marseillu, ste mi rekli, da bi Bog lahko preklical ukaz smrti,
že izrečen nad menoj. Ukaz je bil preklican, vi ste posredovali pri preklicu in gor-
je mi, če sedaj svojega življenja, ki mi preostaja, ne bom izrabil za pospeševanje,
obrambo in širjenje skrivnostnega Božjega kraljestva.«
Don Bosko je našel oratorij sv. Leona popolnoma spremenjen in razdejan.
Ničesar niso povedali ali objavili o njegovem prihodu, da bi tako preprečili ne-
varno javno mnenje. Kljub temu pa so množice ljudi dva dni po prihodu vse ure
dneva oblegale hišo. Predvidevali so, da bo vse to zanj nadvse naporno. Zato je
ravnatelj prosil don Rua, da ga je priporočil v molitev dečkom, da ga silen napor
ne bi preveč izmučil. Mnogi so si želeli dobiti njegovo sliko. Neki velezaslužen
gospod, ki ga je povabil na kosilo, ga je pripravil, da se je dal fotografirati s
trakom in pasom na francoski način. In ker je vedel, da je le redkokdaj mogoče
točno podati videz obraza, ga je fotografiral v petih različnih pozah.4 O tem sam
poroča svojemu tajniku don Bertu, ki je ostal v Oratoriju.
Predragi don Berto!
Če moreš dobiti prepis oprostitve od zaobljub don Pirroja, mi ga, prosim, pošlji, ker
ga potrebujem.
3 Pismo don Lemoynu 1898. Manjkajo drugi podatki, ker nismo mogli dobiti izvirnika, temveč
samo prepis don Lemoyna.
4 Pismo don Bologne don Rui, Marseille, 8. februar 1881.

4 Pages 31-40

▲back to top

4.1 Page 31

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
31
Naše stvari so dobro naravnane, močno potrebujemo molitve. Povej to Carogliu5 in
njegovim tolovajem. Nimam nikakršnih novic iz Oratorija.
Zdravje v redu, vendar sem silno utrujen.
Naj te Bog naredi svetega kot Joba in imej me rad v J. K.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez BOSKO
Marseille, 10. februar 1881
Iz pisma istega datuma don Bonettiju zvemo, da ga je misel na cerkev pres-
vetega Srca Jezusovega spremljala povsod. Poslal mu je osnutek treh okrožnic,
o katerih bomo še govorili, ki naj bi jih poslal časnikarjem, škofom in nabiral-
cem darov.
Predragi don Bonetti!
Ne vem, ali si prejel poročilo o bivanju in odhodu naših misijonarjev iz Marseilla;
odlična snov za naš Vestnik.
Prilagam pismo za časnikarje in še drugo za škofe. V italijanščini in francoščini za
Reimbeauja. Preberi, popravi, odpošlji. Poskrbi še za druge prevode. Prav bo, da k
okrožnici za zbiralce darov dopišeš: Prosimo, da darove pošljete na naslov vsaj na
vsake tri tedne? Mesece?
Niti iz oratorija niti od drugod na svetu ne prejemam nikakršnih novic.
Naše stvari lepo napredujejo: velika potreba po molitvah.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Marseille, 10. februar 1881
Župnik Guiol je bil nadvse ljubezniv do don Boska. Rekli bi lahko, da ni os-
tal niti najmanjši spomin na spor, o katerem smo poročali v prejšnjem zvezku.
Vendar ne smemo pozabiti, da je imel don Bosko srečno roko, ko je za liturgično
petje izbral klerika Grossa v župnijski cerkvi. Kljub svoji mladosti je užival brez-
mejno zaupanje gospoda kanonika.6
Dame iz Odbora so komaj čakale, da bi predsedoval njihovi seji. Z velikim
veseljem so ga pozdravile na zboru 12. februarja. Samo dve se nista mogli ude-
ležiti sestanka. Zapisnik pravi: »Toda molitev in don Boskov blagoslov bosta
dosegla tudi njiju kot nagrado za žrtev.«
Najprej so prebrale natančen zapisnik seje leta 1880. Nabrani denar je do-
segal vsoto dvajset tisoč frankov. Nato so določile program za obhajanje prazni-
5 Don Matino Caroglio, sedaj v Caracasu v Venezueli, takrat študent v Oratoriju. Njegovi »tolovaji«
so bili pridni dečki ministranti.
6 V Procés-verbaux Ženskega odbora (5. maj 1881) je župnik, ko je govoril o njem, dejal: »Gospod
škof želi priti, da bo v kapeli sv. Leona posvetil v diakona dirigenta cerkvenega zbora župnije sv.
Jožefa, ki si je pridobil splošno priljubljenost.« In na seji 14. oktobra: »Gospod župnik je pohvalil
gorečnost opata Grossa, ki se kljub svojim mnogovrstnim obveznostim in slabemu zdravju ne brani
nobenega napora.«

4.2 Page 32

▲back to top
32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ka sv. Frančiška Saleškega 16. februarja. Nazadnje je povzel besedo don Bosko s
svojo francoščino, ki je tako zelo prijetno zvenela iz njegovih ust. V zapisniku je
ohranjen obširen povzetek nagovora, ki ga tu podajamo v prevodu.
»Prišel sem, da se zahvalim pa tudi da priporočim svoje uboge dečke, predvsem pa
zato, da se zahvalim tem dobrim gospem za njihovo krščansko ljubezen. Kako lepo je
videti gospe, ki se odpovedo svojemu udobju in gredo od hiše do hiše prosit sredstva,
da lahko delajo dobra dela. Ne upam si vas hvaliti, ker se bojim, da bi razžalil vašo
skromnost. Zahvaljujem pa se Bogu, čigar orodje smo v njegovih rokah in za kar
delamo.
Veselim se, ker v vsem, kar se je naredilo v teh dveh letih, vidim delo Božje previdnos-
ti. Desno krilo je končano in v zavodu je 150 notranjih in 70 zunanjih gojencev. Žal
ne moremo sprejeti veliko fantov, kakih pet tisoč, kar kaže, kako zelo potrebna je ta
ustanova. Ni veliko zavodov za dečke in še ti imajo celo vrsto razlogov, zakaj jim za-
pirajo vrata. Pri Sv. Leonu pa je zadosti, da sta v nevarnosti duša in telo, in že si spre-
jet. Ko bo končano levo krilo zavoda, bomo lahko zvišali število gojencev na tristo.
Treba bi se bilo razširiti in kupiti hišo, katere okna gledajo na naše dvorišče in nas
nenehno motijo. Tam bi lahko namestili sestre Marije Pomočnice, ki bi morale priti in
ne bi imele drugega stika z zavodom kot samo skrb za pranje, perilo in garderobo. Z
lahkoto bi jo preuredili za ta namen in se tako izognili sedanjim nevšečnostim. Toda
za to bi bil potreben denar. Zdi se, da Božja previdnost to želi, ker so znižali prvotno
ceno. Vedno bolj so popuščali in sedaj bi mogli hišo dobiti za 45 tisoč frankov.
Božja previdnost, ki hoče to stavbo, bo poslala vse potrebno. Ko pravim, da to hoče
Božja previdnost, hočem povedati, da to hoče Bog. Bog namreč hoče naše delo in
nam bo zato dal tudi sredstva, da ga uresničimo; kdor se trudi za določen cilj, ima
pravico do sredstev in mi smo lahko prepričani, da bodo ta sredstva prišla. Mi smo
orodje v rokah Božje previdnosti in Božja previdnost in Marija Pomočnica sta nas
letos posebno čuvali.
Morali bi kupiti še nekaj drugega: dva tisoč kvadratnih metrov zemljišča, ki bi nam
omogočilo ureditev prazničnega oratorija za ta del mesta. Želel bi, da bi ob Gospodo-
vih dneh tukaj zbirale fante, ki med tednom delajo v raznih delavnicah, in jim omo-
gočali versko in moralno vzgojo. Tako ne bi prišli v stik s fanti, ki redno obiskujejo
oratorij. Bilo bi nekaj takega kot v Turinu, kjer se naredi obilo dobrega, saj se tam
zbira do tri tisoč fantov.
Potrebovali bi približno enako vsoto, vendar jaz Odbora ne prosim za denar, temveč
za molitve. Ne gre za neposredne darove, ker vaša dobrodelna krščanska ljubezen
tudi ni brez konca. Vendar vam to pravim za koristne informacije in priporočila.
Izdatki bodo tudi za nakup hišne opreme, perila za fante in za vse drugo, kar pot-
rebujejo, toda peu pour fois, ali peu a la fois [malo obenem in po malem], kot pravi
gospod župnik.7
Imamo še dolg kakih dvanajst tisoč frankov za domače izdatke, vendar je to soraz-
7 Don Bosko je vedel, da so njegov klic za prošnjo peu pour fois (malo po malo) pri Odboru v veliko
zadovoljstvo radi ponavljali.

4.3 Page 33

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
33
merno majhen izdatek. Veliko večji so računi podjetnikov, ki znašajo sto dvajset tisoč
frankov za opravljene gradnje.
Toda te težave in te vrtoglave vsote nas ne vznemirjajo. Brez dvoma potrebujemo de-
nar, vendar zaupam Božji previdnosti in prav nič ne dvomim o Božji pomoči, čeprav
ne poznam načina, kako se bo zgodilo.
Povem vam nekaj, česar še nikdar nisem rekel: naše zaupanje ima dober temelj, če se le
ne naredimo nevredne. Vendar upam, da se to ne bo zgodilo. Če bosta v zavodu vladali
pobožnost in moralnost, bomo opravljali Božje delo. Če bi opustili to, bi bilo vse drugo
zaman. Vendar se to ne bo zgodilo in mi bomo vredni darov Božje previdnosti.«
Blaženi je še govoril o začetkih, namenu in razvoju Ustanove Marije Po-
močnice za zapoznele poklice in omenil posebno zanimanje svetega očeta za to
ustanovo. Nato je nadaljeval:
»Ko sem bil lansko leto v Rimu, je bil sveti oče globoko prizadet zaradi odvzema stavb
Propagandi in zaskrbljen, kam naj bi premestil misijonske kolegije. Patagonija in
Ognjena zemlja, ki sta veliki kot cela Evropa, nista bili nikdar deležni evangeljskega
oznanjevanja; frančiškani, jezuiti, dominikanci niso mogli prodreti v njihovo deželo
in so morali opustiti nadaljnje prizadevanje. Toda ura je prišla tudi za ta ljudstva,
kajti sedaj sprejemajo Božjo besedo in ta dela čudeže. Sveti oče se je odločil ustano-
viti vikariat in apostolsko prefekturo. Toda kar je največ vredno, so misijonarji. Zato
je papež izrazil željo, da bi odprli semenišče, kjer bi se pripravljali apostolski delavci.
Noviciat naj bi postavili v Sevilli, ker je španščina jezik, ki ga govorijo v krajih, kamor
naj bi šli misijonarit.
Potem so razmišljali o tem, kje bi v Franciji ustanovili podobno semenišče. Pri tem
so se pokazale težave, saj ni bilo mesta, ki bi imelo tak osrednji položaj ali druge
prednosti, kot jih ima Sevilla. Potem pa je sveti oče dejal, da zaupa v Marseille, kjer
sta doma vera in krščanska dobrodelnost. Poizvedite malo, ali so tam ljudje, ki bi se
za to zavzeli, in jim povejte, da ne bodo pomagali niti vam niti meni, temveč Cerkvi.
Obstajala je bojazen, da se bodo škofje, ki ne morejo dobiti poklicev za duhovnike
in bi jim sedaj še odvajali duhovnike v misijone, temu uprli. Papež je pomislil … pa
tudi don Bosko: Ustanova Marije Pomočnice odpravlja te bojazni. Fantje, ki imajo
duhovni poklic, opravijo predhoden študij, na koncu pa se popolnoma svobodo odlo-
čijo za vstop v kak red ali vrnitev v svojo škofijo. V Marseillu je že dvaintrideset takih
študentov, ki pa so iz previdnosti porazdeljeni v razne zavode, npr. v La Navarre in
drugam. Poleg tega upamo na tristo Francozov, ne da bi šteli tistih petsto fantov v
hiši v Turinu. Ustanova je v očeh javnosti namenjena vzgoji revnih otrok in njihovi
pripravi za kako obrt v kaki dobro opremljeni delavnici. Toda glavni cilj je med temi
fanti odkriti tiste, ki nosijo v sebi zametke duhovnih poklicev, in te poklice razvijati.
Teh zadev ne bomo obravnavali na skupni konferenci, da ne bi pred očmi javnosti od-
krivali namenov, ki jih hudobija časa svetuje skrivati. Vašo gorečnost pa naj spodbu-
jajo zato, da uvidite njihovo veličino in pomen, da bi tako dosegli čim večje uspehe.«
Preprosta in zaupna vera Božjega služabnika je pridobila gospe, ki so bile
pripravljene početveriti svoje prizadevanje za pridobivanje sredstev za uresni-

4.4 Page 34

▲back to top
34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
čitev njegovih načrtov. Zborovanje je v vseh pustilo globoke vtise. Na koncu je
župnik Guiol, s tem da je rekel, da bi bile vse zelo srečne, če bi jim podelil bla-
goslov, pridobil don Boska, da jih je blagoslovil. Blaženi ga je avec son inaltéra-
ble bonté [s svojo nespremenjeno dobroto] podelil, vendar je povedal, da je to
blagoslov, ki ga je po izrecnem papeževem namenu podelil v njegovem imenu.
Don Boskovo zaupanje v Božjo previdnost je bilo utemeljeno in potrjeno z
dejstvi. Iz zapisnika zbora 3. marca zvemo, da so velikodušni prispevki močno
znižali velik dolg, saj je prva zbirka dala dvajset tisoč frankov. Kmalu ji je sledila
druga in čez tri mesece še tretja z enakim uspehom kot prva. Toda Odbor je
želel, da bi don Boska rešili strahu pred podjetniki, za katere so sumili, da mu
jemljejo spanec. Zato so si zamislili izredno zbirko med lastniki industrijskih
podjetij, ki so zaposlovala veliko število piemontskih delavcev, in med družin-
skimi materami. Obrnili so se na Odbor gospodov pod predsedstvom gospoda
Rostanda.
Don Boska so oblegali od jutra do večera, tako da je zaradi številnih spre-
jemov izgubil glas in je utrujenost pretila, da ga bo uničila. Dne 14. februarja
zjutraj je moral najaviti, da ne more več sprejemati. Toda znano je, da so v takih
primerih vedno izjeme. Neka uboga bolehna sestra, predsednica neke dobro-
delne ustanove, neki ugleden gospod, kateremu je bil že obljubljen sprejem,
neka živčno bolna ženska, ki se je skrila v kot in je kriče planila v njegovo sobo,
so bili sprejeti in so ga zaposlili vse do poldneva. Tedaj pa zares ni mogel več:
stiskanje v prsih ga je popolnoma onemogočilo. Popoldne se je, da bi se obva-
roval podobnega napora, zaklenil v svojo sobo. Proti večeru je šel od doma, ker
so ga pričakovali v mestu. Eno uro se je vozil s kočijo, kar je pomenilo eno uro
trpljenja. Ves izčrpan od govorjenja se je vrnil proti deseti uri. Predvideval je, da
se bo prekinjeno sprejemanje naslednjega dne nadaljevalo še z večjo silo. Nekaj
ljudi je prišlo že trikrat in čakalo na sprejem. Poleg tega je bila tu še gora pisem,
ki je vsak dan naraščala.
Dne 15. februarja ni bilo sprejemov, ljudi pa je bilo ogromno. Kakih sedem-
deset oseb je glasno zahtevalo, da bi ga radi videli. Pripovedovati jim, da ne
more sprejemati, ker se slabo počuti, je bilo nesmiselno: nobeden ni hotel oditi.
Utrujeni od čakanja so v trenutku, ko ni nihče nadzoroval, trumoma planili v
prvo nadstropje in potrkali na njegova vrata. On, ki se je zaklenil v sobo, ni
sumil, kdo bi mogel biti, in je odprl. Da tega ne bi nikdar storil! Vsi so se usuli v
sobo. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je odložil pero in zvezek in se zatekel v bližnjo
sobo don Duranda. Ljudje pa za njim. Končno so mu prišli na pomoč ravnatelj
in drugi, ki so z velikim naporom izpraznili sobane. Slaboten, ves v bolečinah
in brez glasu ni videl druge možnosti, kot da se zateče k župniku pri sv. Jožefu.
Tu je počival do petih popoldne in si malo opomogel za napore prihodnjih dveh
zelo težavnih dni.

4.5 Page 35

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
35
Praznik sv. Frančiška Saleškega so prestavili na 16. februar z namenom, da
bi mogel biti navzoč tudi on. Monsinjor škof, ki je hotel izrecno pokazati svojo
naklonjenost do Oratorija, je želel darovati skupno sveto mašo.8 Spregovoril
je kratko o svetem zaščitniku in podelil obhajilo tudi velikemu številu gospo-
dov in gospa iz mesta. Slavnostni govornik je bil opat Guérín, znan govornik v
mestu. V hiši je bilo vse na nogah tja do poznega večera. Don Bosko ni imel niti
trenutka miru.
Dne 17. februarja so slavili dan salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. V
Marseillu jih je bilo devetsto vpisanih. Prišli pa so tudi iz bližnjih krajev, neka-
teri celo iz Toulona. Zboru je predsedoval msgr. Forcade, nadškof iz Aixa. Opat
Mendre je podal poročilo o zavodu. Nato je govoril don Bosko. Njegov preprost in
mil nagovor je poslušalce večkrat ganil do solz. Opat Mendre je pisal: »Don Bosko
se le s težavo izraža francosko. Toda tudi v tem je Božja previdnost, o kateri tako
pogosto govori, s svetim pomaziljenjem prišla njemu na čudovit način na pomoč.
Poslušalci se pozabijo nasmehniti, zelo redka stvar v Franciji, kadar se kdo zmoti.
Vsi so pozorni na čar te besede, ki prihaja s tako učinkovitostjo iz nebes.«9
Na koncu je nadškof iz Aixa, ki se je ljubeznivo odzval na don Boskovo pova-
bilo, sklenil zborovanje z očetovskim nagovorom. Dejal je: »Salezijanske usta-
nove, katerih miroljubna zavojevanja prekašajo zavojevanja Aleksandra, Cezar-
ja in Napoleona, potrjujejo na veličasten način resnico, da je samo Cerkev mati
malih in ubogih. Sladki lik don Boska nima nič skupnega s svetnimi zavojevalci,
njegovi bataljoni duhovnikov niso strašni kakor vojske tistih velikih poveljni-
kov. Toda z don Boskom je Bog in to pojasnjuje skrivnost njegovih uspehov.«
Samo pri vratih kapele, kjer je don Bosko držal pladenj, je padlo dva tisoč
frankov. Drugi darovi so se nabirali pozneje. Duša vsega je bil kanonik Guiol, ka-
teremu se je naslednjo nedeljo don Bosko javno zahvalil v cerkvi. Ko so ga pro-
sili, da je v župniji predsedoval pobožnosti k presveti Trojici, ki so jo opravljali
vsako tretjo nedeljo v mesecu, je v trenutku, ko je prišel na vrsto za nastop, za-
čel takole govoriti: »Če bi mi bilo dovoljeno odbiti kako željo kakemu kralju, bi
to storil, toda odbiti prošnjo gospodu župniku pri sv. Jožefu, mi je nemogoče.«
Prostorna cerkev je tisti večer kazala mogočen videz: navzoč je bil veličas-
ten zbor poslušalcev, ki se je navadno zbiral za poslušanje velikih govorcev, ki
8 Zapisnik seje dne 12. februarja 1881.
9 Tako piše Mendre v tiskanem poročilu, ki ga bomo takoj predstavili. Don Bosko je to, kar je po-
vedal, napisal. Osnutek njegovega govora in govor nosita v našem arhivu številko 313. Zvezek
ima 14 strani, popolnoma izpisanih pa je samo 9. Prve tri strani in štiri vrstice četrte so napisane
z don Boskovo roko. Drugo je napisala neka druga roka ali prepisala iz don Boskovega osnutka
oziroma po njegovem nareku. Ta druga možnost je verjetnejša. Deveta stran se začenja s quae
purgat peccata [ki briše grehe] in nima nikakršne povezave s prejšnjimi, vendar je don Bosko na
dnu osme strani dopolnil pomen. Ko je don Bosko napisano še enkrat prebral, je naredil precej
popravkov in dodal obrobne opombe. Spis podajamo v Dodatku, št. 4., puščamo nepopolnosti in
podajamo samo poudarke.

4.6 Page 36

▲back to top
36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
so drug za drugim stopali na prižnico sv. Jožefa. Don Bosko je govoril o mani,
simbolični podobi Evharistije, in o naših dolžnostih do nje. Tudi za ta nagovor
opat Mendre pripominja: »Poslušalstvo se ni zanimalo za izražanje, temveč je
v polni meri sprejemalo Božjo besedo. Da, celo nekatere napake v govoru so
dajale tej pridigi, ki je bila prežeta z apostolskim duhom, še poseben čar. Vsem,
ki bodo stopili na ta sveti govorniški oder, želim enak uspeh.«
Predavanja, ki ga je opat Mendre imel na sestanku sotrudnikov, so natis-
nili in z drugimi njegovimi spisi o oratoriju v Marseillu predstavlja zanimivo
monografijo,10 ki se deli v tri dele. Naprej je na kratko opisano praznovanje sv.
Frančiška Saleškega, nato sledi natančno poročilo s podatki o zborovanju. Po-
tem ko je Mendre opisal prizadevno dejavnost obeh Odborov, nadaljuje: »Kaj
se dogaja znotraj oratorija, medtem ko ti delujejo zunaj? Prestopimo prag te
blagoslovljene hiše in najprej z globokim spoštovanjem pozdravimo njega, ki je
med nami določen, da prestavlja don Boska. On je delavec prve ure, skromen,
neutrudno delaven, pripravljen na vse žrtve, ki so potrebne za nepričakovano
in hitro rast naše ustanove, vedno na višini svoje naloge in dolžnosti in vsem
za zgled v pozabljanju nase. Oglejte si velikanska dela, ki so bila opravljena v
kratkih mesecih, ki jih je Bog tako bogato blagoslovil.« Potem ko je poročeva-
lec opisal sedanji položaj zavoda in obrnil pogled v prihodnost, je povedal na-
slednjo misel: »Ne bomo skušali z neprimerno radovednostjo spoznati tesne
povezave med Božjo previdnostjo in našim častitljivim očetom don Boskom.
Čudovite učinke smo že videli in jih bomo še. »Duc in altum [Odrini na globoko],
le naprej! je bilo njegovo geslo.«
Kot tretje je opat Mendre objavil zagovor Oratorija sv. Leona, ki ga je naslo-
vil na generalnega konzula Strambia, namenjen pa je bil prefektu departmaja
z namenom, da bi zavrnil obtožbe, ki jih je zavodu izreklo marsejsko časopisje
proti koncu leta 1880.11 Prefekt, ki se je opiral na obilno poročilo, polno obre-
kovanja, je poslal konzulu težke pritožbe proti salezijancem. Če bi bilo vse to
resnica, kar je bilo tam povedano, bi bili zares vredni najhujših kazni, ki jih
zakoni nalagajo tujcem, ki niso bili vredni ponujene gostoljubnosti. Strambio je
dal zaupno poročilo obtoženim. Če prej niso hoteli sprejeti v vednost tistih niz-
kotnih žalitev, sedaj ni bilo več mogoče molčati, ne le, da bi preprečili porazne
učinke tistih hudobnežev, temveč tudi zaradi dobrega imena samega konzula.
Ta je bodisi zaradi prijateljstva, ki ga je vezalo z don Boskom že od šolskih klopi,
bodisi zaradi narodnostnega ponosa zaradi napredka in obljub oratorija imel to
ustanovo nadvse rad in jo je podpiral s svojo najboljšo voljo. Zato mu je bil ta
10 Oratoire Saint-Leon, Féte de Saint-Francois di Sales et compte rendu de l'année 1880. Marseille,
Typ. Olive. Gornji navedki so vzeti iz tega spisa, ki je izšel anonimno. Drugi podatki so iz pisem
klerika Reimbeauja in don Bologne in iz francoskega Vestnika meseca aprila.
11 Prim. MB XIV, str. 610 [BiS XIV, str. 396–397].

4.7 Page 37

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
37
kup očitkov nadvse nadležen pred francoskimi oblastmi in si je prizadeval, da
bi postavil stvari na svoje mesto. To nalogo je prevzel opat Mendre in jo opravil
izjemno uspešno. Don Bosko je novembra prebral rokopis, kot je to razvidno
iz naslednjega pisma, ki smo ga prejeli, potem ko je štirinajsti zvezek že izšel.
Dragi moj gospod don Mendre!
Ne bi mogli boljše predstaviti mojih želj, kot ste to storili v poročilu, ki ste mi ga bla-
govolili pokazati. Lahko bi prosili tudi gospoda konzula, da bi ga objavil, če se mu
zdi primerno.
Napravil sem napako; namesto da bi pisal svoje pripombe na poseben list, sem jih
pisal na rob strani. Storite, kakor se vam zdi najbolje.
Mogoče bi lahko omenili, da naši zavodi v Italiji dostikrat dobivajo prošnje za spre-
jem ubogih in zapuščenih francoskih dečkov. Da bi prihranili stroške potovanja, jih
obvarovali spremembe navad in jezika, smo bili prisiljeni v Franciji ustanoviti hiše z
istim namenom kot v Italiji.
V veliko zadovoljstvo mi je bilo sporočilo, da med zavodom sv. Leona in župnijo sv. Jo-
žefa vlada pravo prijateljstvo in da se vedno bolj poglablja. Če je to potrebno vedno,
je še bolj potrebno v našem času.
Če menite, da bi jaz mogel od tod narediti kaj koristnega, mi, prosim, sporočite in
bom rade volje izpolnil vaš nasvet.
Bog naj vam povrne pomoč in svetovanje, ki ga dajete naši Družbi. Sedaj ko je vi-
har prešel, zapojmo himno zahvale! Bog naj vas blagoslovi, dragi in zaslužni gospod
opat Mendre, Bog naj vas ohrani pri dobrem zdravju. Pozdravite, prosim, gospoda
župnika, don Bologno in molite zame, ki ostajam vedno poln spoštovanja in globoke
hvaležnosti v J. K. najvdanejši služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. november 1880
P. S.: Bilo bi tudi prav, če bi omenili, da mi nismo nič drugega kot samo dobrodelna
cerkvena ustanova v korist ubogih in ogroženih dečkov. Želja, da bi čim prej odposlal
to pismo, onemogoča, da bi ga prepisali. Don Bologna naj ga prepiše in mi pošlje
prepis. Tudi trije že odposlani gospodu konzulu so v redu.
Kmalu bom pisal našemu gospodu župniku.
Kanoniku Guiolu je don Bosko med svojim bivanjem v Marseillu napol za
šalo, napol zares pripovedoval stvari, ki jih je videl, preden je prišel v Francijo,
verjetno proti koncu leta 1880.12 Guiol je bil prepričan, da bi bilo treba imeti
kako hišo na deželi, kamor bi v poletnih mesecih pošiljali fante iz Sv. Leona.
Blaženi je bil istega mnenja in je dodal, da bi bilo treba hišo postaviti na kraju,
ki bi mogel služiti tudi za noviciat. »Kar se tiče hiše,« je nadaljeval, »jo že imam.
To je zelo prostorna stavba na prelepem kraju, ki ga obdaja pinijev gozdiček. Do
nje je mogoče priti po drevoredu mogočnih platan in ob potoku, polnem vode,
ki teče od enega do drugega konca posestva.« Župnik, ki je dobro vedel, da don
12 Ko je don Bosko oktobra 1883 pisal Guiolu, je dejal: »Pred tremi leti.«

4.8 Page 38

▲back to top
38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bosko nima nobene posesti v Marseillu in mu zato ni bilo mogoče, da bi najel še
kako drugo stavbo zunaj zavoda, je menil, da se mu meša. Zato ga je presenečen
vprašal, kje bi bila ta letoviška hiša.
»Kje je, ne vem,« je odgovoril don Bosko. »Vem pa, da je in da je v bližini
Marseilla.«
»To je pa zanimivo!« je odvrnil župnik. »In kako veste, da ta hiša je in da je
namenjena vam?«
»Vem zato, ker se mi je sanjalo.«
»Kako se vam je sanjalo?«
»Videl sem hišo, drevesa, posestvo, vodo, vse, kakor sem opisal. Videl sem
celo dečke, kako so se podili in se zabavali po drevoredih.«
Ko je don Bosko govoril o sanjah, jih opat Guiol ni vzel površno, ker ga ni
imel za sanjača, temveč ga je pozorno poslušal in čakal, da se besede izpolnijo.
Ne dolgo zatem je nekaj dobrotnikov ponudilo hišo v ta namen. Toda don Bosko
se je zahvalil in ni sprejel, češ da ni prava. Leta so tekla, ne da bi bilo kako zna-
menje za uresničitev. Ob vsakem srečanju sta prijatelja govorila o tej slavni vili,
ki naj bi postala noviciat, in opat se je vedno ljubeznivo smehljal.
Don Bosko je o tej zadevi govoril tudi z drugimi. Tako je septembra 1882
zadevo omenil kleriku Cartieru. Ko je šel ta iz Marseilla na duhovne vaje v San
Benigno, da bi sprejel subdiakonat, se je ustavil v Nici. Blaženi je tam vodil du-
hovne vaje za salezijance. Imela sta dolg pogovor, med katerim je don Bosko de-
jal: »V bližini Marseilla bomo imeli veliko hišo, kamor bomo postavili noviciat
in študentat. Tja bomo poslali tudi tebe, vendar ne takoj prvo leto, ker te bodo
potrebovali za šolo v Sv. Leonu. Tam boš poučeval, dokler ne boš dokončno do-
bil svojega mesta.«
V Marseillu so menili, da bi mogla biti ta hiša iz sanj poletna hiša gospe
Broquier, nedaleč od Aubagna. Tudi don Bosko, ki so ga zmotili netočni opisi, je
začel verjeti v to možnost. Zato je pisal lastnici in jo prosil. da bi mu jo prepus-
tila, jo prodala ali dala v najem. Pismo je poslal don Bologni s prošnjo, naj ga
izroči gospe. Ker pa je hišo opisal tako, kakor to poznamo iz opisa, gospa ni bila
prepričana in don Bologna je odpisal don Bosku, da gre za pomoto.
Leta 1883 je prejel drugo ponudbo od gospe Pastré, bogate pariške vdove,
ki ji je don Bosko ozdravil hčerko. Šlo je za vilo pri Santa Margheriti blizu Mar-
seilla. Toda don Bosko je iz osebnih razlogov, ne da bi si hišo sploh ogledal, po-
nudbo zavrnil. Nekaj mesecev pozneje mu je don Bologna pisal, da gospa vztra-
ja pri svoji ponudbi in ga prosi, da bi sprejel. Blaženi je odgovoril, da sprejme,
če so tam pinije, platane in potok z obilno tekočo vodo, sicer pa ne. Don Bologna
je šel na ogled in videl, da je bilo na stotine pinij, drevoredi platan in žuboreč
potok. Tedaj so prevzeli hišo Santa Margherita za petnajst let v uporabo. Leta
1883 so tja poslali novince in hišo poimenovali Previdnost. Ko je opat Guiol leta

4.9 Page 39

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
39
1884 šel z don Boskom prvič na ogled, je z začudenjem ugotovil, da je vse tako,
kakor mu je Božji služabnik opisal, kar je videl v sanjah.
O drugem izrednem dogodku, ki se je zelo verjetno zgodil tega leta, je slišal
pripovedovati vrhovni predstojnik don Albera leta 1921 v Allevard-les-Bains
nekega zdravnika in je potem on sam pripovedoval 7. februarja sobratom v
Marseillu. Neki gospod Guérin iz Marseilla je bolehal za kostno tuberkulozo na
eni nogi. Strganje kosti ni prineslo nič izboljšanja in bolezen so razglasili za ne-
ozdravljivo. Rana je morala ostati vedno odprta, da je lahko tekel iz nje gnoj. Kot
dober kristjan je imel bolnik edino željo, da bi v vsem mogel izpolniti Božjo vo-
ljo. Neka znanka, ki je stanovala na Via San Giacomo, mu je svetovala, da naj gre
k don Bosku: ne zato, da bi ga ozdravil od bolezni, temveč da bi slišal od njega
kako besedo spodbude in tolažbe. Šel je, bil je sprejet in povedal svojo voljo, da
bi nosil svoj križ iz ljubezni do Boga. Blaženi ga je blagoslovil in mu vlil poguma.
Bolnik je stanoval na Drevoredu Meilhan. Od Sv. Leona do njegove hiše je
bila pot predolga za njegovo nogo, zato se je hotel peljati s tramvajem od križi-
šča Via Paradis in ulice svetega Jakoba. Ker tramvaja dolgo ni bilo, se je napotil
peš proti Borzi v upanju, da bo sedel na prvi omnibus, ki bo peljal v tisto smer.
Pa spet ni bilo nič. Po dolgem čakanju se je prav počasi napotil proti Canebiéru,
pa tudi tu ni bilo nič. Isto se mu je pripetilo na via Noailles in tako je korak za
korakom, ne da bi se sploh zavedal, prišel domov.
Navadno je moral kmalu v posteljo in je večerjal leže. Tisti večer je kljub
nasprotovanju domačih hotel dokončati nekaj opravkov, ki so ga zadrževali po-
konci vse do večerje. Ko je vse opravil, je z drugimi sedel za mizo in nato šel po-
čivat. Ko je potem hotel zamenjati obveze, je ugotovil, da je rana izginila, ne da
bi pustila kako brazgotino. Don Bosko ga je ozdravil, ne da bi ga on za to prosil.
Za sestre so pripravili slabo pripravno stavbo nedaleč od zavoda. Toda zaradi
vlažnih prostorov in drugih razlogov so vselitev odložili. Medtem je don Bosko
popolnoma zasebno blagoslovil poslopje, opravil obred in ni povabil niti gospa
iz Odbora, pa jim je bilo zelo žal. Te so že na več sejah obravnavale, kako bi na
najboljši način poskrbele za novo skupnost. Na seji 3. marca je župnik pojasnil
zadevo in navedel tri razloge: nikakor ni bilo primerno, da bi klicali pozornost
na še to drugo redovno družino; don Bosko je bil zadnje dni obiska pri Sv. Leonu
nedostopen za naval obiskovalcev in župnik se ni mogel z njim domeniti za dan,
uro in druge nadrobnosti. Ta razlaga je odpravila vse nezadovoljstvo.
Če pomislimo na dogodke iz prejšnjega zvezka, nam postane jasno, da pre-
vidnosti ni bilo nikdar zadosti. Treba pa je tudi povedati, da je naklonjenost do
don Boska v Marseillu iz dneva v dan rasla. Zato je Odbor gospodov menil, da
more s tem, da ga vsi dobro spoznajo, le pridobiti. Zato so se v času don Bosko-
ve navzočnosti ogrevali za natis spomenice, ki jo je sestavil opat Mendre in o
kateri smo poročali zgoraj.

4.10 Page 40

▲back to top
40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Kaj več nam o tem don Boskovem obisku v Marseillu ni znano. Zdi se, da sodi
v to leto karanje s strani tako zaslužne gospe Prat. Imela je dva oženjena sinova
in eno hčerko, ki pa so ji s svojim obnašanjem povzročali velike skrbi. Zato jih
je prejšnjikrat priporočila njegovim molitvam, da bi se spreobrnili in poboljšali.
Don Bosko je obljubam molitve pridružil tudi upe na uslišanje. Ko sedaj mati ni
videla nikakršne spremembe, mu je to potožila. Božji služabnik ji je v vsej poniž-
nosti odgovoril: »Da, krivda je na moji strani, ker nisem zadosti molil.«
Če ni ravno iz tega leta, pa je vendar iz tega časa dogodek, ki nam priča o
njegovi veliki ljubezni do glasbe in o pomenu, ki ji ga je pripisoval v prazničnih
oratorijih. V Marseillu ga je obiskal neki redovnik, ki je ustanovil oratorij. Vpra-
šal ga je, ali odobrava glasbo kot obliko razvedrila za fante. Obiskovalec mu je
naštel razloge, ki so govorili za uvedbo glasbe za večji uspeh vzgoje. Don Bosko
je z odobravanjem poslušal in na koncu povzel: »Oratorij brez glasbe je telo
brez duše.« Sogovornik pa je videl tudi nemajhne pomanjkljivosti, kot so raz-
tresenost in nevarnost, da bi fantje šli pet in muzicirat v gledališče, kavarne, na
plese in politične parade. Don Bosko je vse to tiho poslušal, potem pa odločno
odvrnil: »Kaj je bolje biti ali ne biti? Oratorij brez glasbe je telo brez duše.«
Don Boskov odhod iz Marseilla je spremljal čudežen dogodek. Spomin nanj
je ohranjen v zapisu nekega očividca, ki ni bil samo očividec, temveč tudi vzrok
naključja.
Gospodična Flandrin je bila že dalj časa težko bolna in zdelo se je, da gre
njeno življenje h koncu. Njena mati je vsak dan hodila k Sv. Leonu in prosila don
Boska, da bi jo obiskal na domu. Toda don Bologna, ne vemo zakaj, ni imel za
primerno, da bi šel. Ko je o tem poročal don Bosku, je storil to s tako hladnimi
besedami, da se don Bosko ni niti ganil.
Prišel je dan odhoda. Da bi se izmaknil množici, ki ga je pričakovala na
železniški postaji, so sklenili, da se bo kakor prejšnje leto odpeljal na postajo
Aubagne. Tudi v tej zadnji uri je prišla gospa Flandrin in skušala doseči obisk.
Tokrat se je obesila na talar opata Mendra in ga prosila, naj bi izrabil svoj vpliv
in pripeljal don Boska k njeni hčerki.
Opat, ki je videl gospo že tolikokrat v oratoriju, se ni mogel ustavljati nje-
nim solzam. Obljubil ji je, da bo na poti v Aubagne krenil s kočijo proti njenemu
domu in pripeljal don Boska.
Proti večeru so se odpravili na pot. Opat je bil prepričan, da don Bosko ne
pozna poti. Zato je bil ves iz sebe, ko je slišal: »Zdi se mi, da smo spremenili pot.«
Kočijaž je namreč v tistem trenutku skrenil na pot, ki mu jo je nakazal Mendre.
Ne da bi naravnost odgovoril na pripombo, jo preprosto dejal: »Vi, gospod pa-
ter, potujete na mojo odgovornost. Pustite stvar meni in bomo prišli na cilj.«
Don Bosko je molčal. Ko se je potem kočija ustavila pred Flandrinovo hišo,
je ustregel prošnji. Mati je povedla don Boska v bolničino sobo, medtem ko se

5 Pages 41-50

▲back to top

5.1 Page 41

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
41
je opat zadržal v predsobi.
Dekle je imela že dva tedna popolnoma stisnjeno grlo, tako da ni mogla
pogoltniti ničesar in so jo morali umetno hraniti. Poleg tega jo je mučila silna
žeja. Njen oče, državni uradnik, je moral zdoma. Šel je v prepričanju, da jo bo ob
vrnitvi našel mrtvo. Pred kratkim je prejela maziljenje bolnikov.
Božji služabnik je stopil k zglavju in jo vprašal: »Bi radi malo vode?«
»Ne more,« je bil takojšen materin odgovor.
»Molimo,« je dejal don Bosko.
Tedaj so vsi pokleknili in nekaj trenutkov molili. Nato jo je don Bosko bla-
goslovil in ukazal: »Sedaj pa pijte.« Začela je srebati in nato pošteno piti. Kmalu
je izpraznila kozarec in zakričala »Zdrava sem!« V trenutku je v sobi nastala
zmeda. Vsi so kričali in tekali kot brez glave sem in tja, kot da so ponoreli. Opat
Mendre, ki je takoj stopil v sobo, je dobil don Boska, ki se je mirno smehljal.
Božji služabnik je šel naravnost v kočijo, za njim pa njegov spremljevalec, ki je
bil ves iz sebe.
»Umirajoča« se je sama oblekla in šla čakat očeta, ki naj bi se vsak trenutek
vrnil. Ko je zaslišala njegove korake, mu je stekla naproti, se mu vrgla okoli
vratu in klicala: »Zdrava sem, zdrava sem, očka! Don Bosko me je ozdravil.«
Ubogi človek je kakor zadet od strele padel po tleh. Poklicali so zdravnika, ki se
je moral nemalo truditi, da ga je spravil k zavesti. Hčerka je pomagala materi,
da sta mu stregli.
Medtem sta bila oba popotnika že daleč. Ko so bili spet v kočiji, je opat
Mendre stisnil don Bosku roko in dejal: »Prav, oče, sedaj ne boste več govorili,
da don Bosko ne dela čudežev!« Don Bosko je preprosto in mirno odgovoril:
»Bogu bodi hvala! Bogu bodi hvala!« Opat je razumel, da bi bilo neprimerno še
naprej govoriti o tej zadevi in je vse do Aubagna molčal.
Ozdravljenje je bilo tako popolno, da je gospodična 4. marca, ko je pisala
pismo don Bosku in ni vedela za njegov naslov, poslala pismo don Bologni in
priložila svoj listič: »Zahvalimo se Mariji Pomočnici za njeno čudežno ozdravlje-
nje, ki ga jaz uboga grešnica nisem zaslužila. Molite, da bi postala bolj pobožna
in naklonjena vaši ustanovi. Sedaj moramo opraviti zahvalno sveto mašo v čast
tako dobri materi. Prosim vas, gospod ravnatelj, da določite dan v prihodnjem
tednu, vendar naj ne bo prezgodaj, ker stanujemo daleč. Prosim vas, da mi spo-
ročite kak dan prej, da se bom pripravila na sveto obhajilo in bom obvestila tudi
nekaj mojih prijateljic.«
Ni nam natančno znano, katerega dne je don Bosko odpotoval iz Marseilla.
Zdi se, da je bilo 25. februarja, kajti naslednjo nedeljo, 27. februarja, je bil že
v Roquefortu v gradu grofa Villeneuva, potem ko se je precej dolgo zadržal v
Aubagnu. Od tam je v francoščini pisal pismo don Bologni, ki ga tukaj podajamo
v prevodu.

5.2 Page 42

▲back to top
42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Predragi don Bologna!
Odšel sem. V Aubagnu smo storili marsikaj. Sedaj sem v Roquefortu, kjer si bom vzel
en dan počitka. Jutri pa bom že v Saint-Cyru, če bo taka Božja volja.
1. Povej našim fantom, da sem bil zelo zadovoljen z njihovim obnašanjem in njihovo
pobožnostjo. Prepričan sem, da bodo iz dneva v dan boljši. Naj poskusijo hudiču od-
biti rogove z dvema kladivoma, ki sta spoved in obhajilo.
2. Z velikim zadovoljstvom sem zapustil naše sobrate duhovnike in klerike in druge
sobrate, ker sem videl v njih najboljšo voljo, da bi bili dobri salezijanci, se pravi sol v
besedah in luč v dejanjih. Bog bodi hvaljen. Pogum in vztrajnost!
3. Med svojimi papirji sem našel bankovce (600 frankov). Če jih zares potrebuješ, ti
bom poslal okroglo vsoto tisoč frankov. Če pa lahko shajaš brez tega denarja, ga bom
dal don Ghivarellu,13 ki čaka na denar, kakor so Hebrejci čakali na mano v puščavi.
Kot napotek ti sporočam, da sem pisal gospe Jacquesovi, da ti v primeru velike stiske
da kak tisočak od pet tisočev, ki mi jih bo kmalu dala na voljo.
Opraviči me pri gospe Brouquierovi, da sem v vsej naglici moral iti v Aubagne, kjer so
me čakali v cerkvi, da sem povedal besedo spodbude sotrudnikom.
Vse v redu, Bogu bodi hvala.
4. Vtakni v ovojnice tukaj priložena pisma in jih pošlji na naslove.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Molite zame, ki ostajam
vedno v J. K. vaš prijatelj.
duh. Janez Bosko
Roquefort, 27. februar 1881
Istega dne je podal poročilo o svojem potovanju kardinalu Nini. Najpo-
membnejše novice za don Boska so bile ponovne prošnje za pridobitev privi-
legijev.
Prevzvišena eminenca!
Bil sem tri tedne v Marseillu, kjer sem zbiral sredstva za dograditev našega Oratorija
sv. Leona. Gojencev je 250, od katerih jih sto sestavlja semenišče za Južno Ameriko,
zlasti za Patagonijo. Sedaj skušam zbrati denar za plačilo dolgov drugih hiš. Upam,
da bom mogel nekaj prinesti tudi svetemu očetu. Če bo Bog tako hotel, bom v Rimu
ob koncu meseca marca. Vendar nam mora sveti oče spet nakloniti ugodnosti, ki nam
jih je vzel14 in so nam nujno potrebne, saj jih imajo vse druge redovne družine, ki jih
je dokončno odobril Sveti sedež.
V Marseillu smo opravili cerkvene obrede v novi zavodski cerkvi. Mestni ordinarij je
daroval mašo v čast sv. Frančišku Saleškemu in nadškof iz Aixa je predsedoval kon-
ferenci za salezijanske sotrudnike v navzočnosti ogromne množice ljudi. Nabirka je
presegla tri tisoč frankov. Saint-Cyr, Toulon, Fréjus, Cannes, Nica čakajo na podobno
konferenco. Bomo videli, kako bo učinkovala Božja milost.
Vse naše hiše priporočam dobroti vaših molitev in prosim vaše zaščite, medtem ko
13 Ravnatelj v Saint-Cyru.
14 Prim. naprej, poglavje 14.

5.3 Page 43

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
43
imam v globokem spoštovanju čast, da se imenujem vaše prevzvišene eminence naj-
vdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Roquefort, 27. februar 1881
Kanonik Brémond, župnik v La Loubiéru v škofiji Toulon, se spominja pri-
jetnega osebnega doživetja. Bil je ministrant v Roquefortu in je imel priložnost,
da je ministriral don Bosku. Don Bosko je maševal na način, ki ga ni nikdar
videl. Vedenju mašnika pri oltarju se je tako zelo začudil, da se ni mogel nagle-
dati. Bil je tako zamaknjen, da se je pozabil skupaj s svojim prijateljem igrati na
kroglice na preprogi, ki je pokrivala zadnjo stopnico.
Iz Roqueforta je šel v Toulon, kjer so ga nestrpno pričakovali za konferen-
co. Govoril je v cerkvi Svete Marije, ki je bila nabito polna ljudi, ki so ga hoteli
slišati. Iz poročila iz Toulona je z nekaj zakasnitve neki katoliški časopis15 pisal:
»Po evangeliju je stopil na prižnico in si že prvi trenutek pridobil poslušalstvo.
Ni posebno mogočne postave in se bolj slabo izraža v našem jeziku, vendar vsa
njegova oseba izžareva privlačnost. Je pravi čudodelnik in še več, je pravi apos-
tol krščanske ljubezni, je človek po Božjem srcu, je pravi svetnik.«
Potem ko se je opravičil, da ne govori francosko z Massillonovo eleganco in
Bossuetovo zgovornostjo, je pripovedoval o skromnih začetkih svoje ustanove,
opisal čudovit razcvet svojih zavodov in se nekaj dalj zadržal pri opisu dela
v dveh bližnjih ustanovah, v La Navarru in v Saint-Cyru, ki sta zelo potrebni
podpore. »Govor je bil,« tako pravi omenjeni časopis, »povedan v živi govorici,
odločno, slikovito in le majhne napake so ga delale še bolj zanimivega.«
Po konferenci je don Bosko z brezrokavnim plaščem in s srebrnim pladnjem
v roki šel po cerkvi pobirat darove. Medtem se je pripetilo nekaj, kar je vredno
omembe. Neki delavec je v trenutku, ko mu je don Bosko pomolil pladenj, obrnil
glavo vstran in nevljudno skomignil z rameni. Don Bosko je šel naprej in mu po
tiho šepnil: »Bog naj vas blagoslovi.« Tedaj je delavec segel v žep in položil na
pladenj en sold. Don Bosko ga je pogledal v obraz in mu dejal: »Bog naj vam
povrne.« Delavec je ponovil kretnjo in mu dal dva solda. In don Bosko: »Dragi
moj, Bog naj vam povrne dvakratno.« Tedaj je mož potegnil iz žepa denarnico in
položil na pladenj frank. Don Bosko ga nadvse ljubeznivo pogleda in se napoti
naprej. Ta pa, kot bi ga nanj vezala posebna sila, gre za njim po cerkvi, stopi v
zakristijo in ga spremlja v mesto tesno ob njem, dokler ga ne vidi odhajati.
Tudi v Toulonu je Marija Pomočnica naredila slavnega svojega služabnika.
Neko dekle iz bližnjega kraja, staro kakih osemnajst let, je silno trpelo zaradi
bolezni na jetrih. Zdravila in zdravljenje ni nič pomagalo. Goreča salezijanska
sotrudnica bi rada prišla na don Boskovo konferenco, toda njeno stanje se je
15 La sentinelle du Midi, 5. marec 1881.

5.4 Page 44

▲back to top
44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
na začetku marca tako poslabšalo, da je morala ležati v postelji. »Oh, da bi vsaj
mogla videti don Boska,« je ponavljala, »mogoče bi mi njegova navzočnost sto-
rila dobro.« Ko je don Bosko slišal o tej njeni želji, se je raznežil in ji skušal
ustreči. Obiskal jo je in ji priporočil, da naj vse svoje zaupanje položi v Marijo
Pomočnico. Blagoslovil jo je in ji ob slovesu rekel: »Bog naj vam vrne zdravje …«
in se ustavil, kakor kdo, ki prekine začeti stavek. Ker je mati v tej prekinitvi
zaslutila smrt, je planila v jok. Nato je don Bosko nadaljeval: »In zdravje.« Ko
je to povedal, je odšel ter materi in hčerki obnovil priporočilo, da naj zaupata
v Marijo Pomočnico. Njuno zaupanje ni bilo zaman. Dva tedna pozneje je don
Bosko spet imel konferenco v cerkvi sv. Izidorja v Sauvebonnu, v župniji Navar-
re. Med poslušalci je bilo tudi to dekle, popolnoma zdravo.16
Toulon je ležal na poti, ki vodi v Navarre in v Saint-Cyr. Don Bosko je obi-
skoval obe hiši, vendar o obisku v Saint-Cyru ne vemo nič, o obisku v Navarru
pa le malo. V Navarru je videl napolnjen vsak kotiček. Toda koliko prošenj za
sprejem potrebnih otrok so morali vsak dan zavrniti. Njegova krščanska lju-
bezen, ki je od Božje previdnosti vse pričakovala, ga je navedla, da se je lotil
gradnje hiše za vsaj tristo gojencev. Zato je hotel osebno govoriti z inženirjem in
mu dati navodila. Povabil ga je, da je prišel iz Toulona, mu nakazal glavne obrise
in ga prosil, naj izdela načrt. Tri mesece pozneje je don Perrot prinesel načrt v
Turin in mu ga predložil v odobritev. Don Bosko ga je dal v pregled generalne-
mu ekonomu don Sali in še dvema drugima uglednima inženirjema v mestu. Na
osnovi njihovega priporočila je načrt odobril 26. junija. Lastnoročno je vnesel
nekaj izboljšav, ki so jih natančno upoštevali. Dela so se začela 16. decembra.
Sedaj bomo spremljali Božjega služabnika po Azurni obali. V Nico je prispel
ne po 8. ali 9. marcu, ker ga je opat Guiol najavil 10. marca v njegovem pismu da-
mam Odbora; v njem so bile pomembne novosti. Izvirnika nimamo, toda zapisnik
seje nam poroča o vsem. Podajamo ga v prevodu. Don Bosko je takole pisal:
Ostaja mi trenutek oddiha in izrabljam ga zato, da vam pišem, kar bi moral storiti
že prej.
Najprej naj vam povem, da sem odšel iz Marseilla malo slabe volje, ker nisem imel
časa, da bi se z vami temeljito pogovoril o zadevah oratorija. Zdi se mi, da je don
Durando pustil šole urejene, tako da bo mogoče tudi pisno dati potrebne napotke in
pojasnila. Menim, da je isto mogoče reči o disciplini in moralnosti. Vsi imajo najboljšo
voljo.
V Aubagne, Roquefortu, Saint-Cyru, Toulonu, Hyéru nas Bog nenehno blagoslavlja in
zato imamo tehtne razloge, da se mu zahvaljujemo za duhovno in gmotno pomoč.
Don Bologna mi piše, da je ves denar, ki smo ga zbrali z nabirkami med mojim bi-
vanjem v Marseillu, izročil podjetnikom in je sedaj brez vsega, čeprav ima še cel kup
neporavnanih računov. Zbral sem 1.500 frankov, ki sem jih nameraval pustiti v Na-
16 Bulletin Salésien, julij 1881, str. 12.

5.5 Page 45

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
45
varru, sedaj jih bom pa poslal njemu, da bo mogel rešiti trenutno stisko. Don Bolo-
gna mi piše, da mu je vaša uglednost posodila 5.000 frankov za plačilo podjetnikom.
Upam, da bomo tudi to uredili.
Kaj naj rečem, da bi se zahvalil vam gospodom in gospem naših Odborov, ki držite
pokonci naš oratorij? Recite jim, da smo vsem iz srca hvaležni, da iz vsega srca moli-
mo zanje pri Bogu in prosimo, da bi vsem obilo poplačal tako tukaj na zemlji kakor
v večnosti.
Imam še eno stvar, ki je nisem mogel dobro razložiti. Mnogi so prepričani, da don
Bosko s svojimi molitvami dosega posebne milosti pri Gospodu. Pa ni tako. Bog bla-
goslavlja naša dela, jih podpira in ščiti, Bog prihaja na pomoč včasih tudi z izredni-
mi milostmi, pomaga pa tudi vsem tistim, ki nam dajejo gmotno pomoč. Povejte to
našim dobrotnikom in zlasti gospodični Rocca, da bo to peu pour fois zapisala v
zapisnik.
Upam, da vam bom mogel ob prvi priložnosti pisati tudi o drugih stvareh. Sedaj se
toplo priporočam v vaše molitve. Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani v svoji sveti
milosti. Spominjajte se tega revčka, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Konferenco za sotrudnike so napovedali za petek 12. marca. Ubogi don
Ronchail, ki se je utapljal v težkih dolgovih, jo je vestno pripravil. Samo doba-
viteljem delavnic je dolgoval šestintrideset tisoč frankov, tako da si pomočnik
Moro,17 knjigovez in nabavitelj, ni upal nič več naročati za hišo. Nekega večera
se je don Bosko z njim sprehajal po dvorišču in mu rekel: »Delajo dolgove in
hočejo, da jih don Bosko plačuje. Toda on nima denarja.« Nato je prekrižal roke,
kot bi molil, in čez nekaj trenutkov dejal: »Zadosti. Prosil bom mater Božjo Ma-
rijo, da bo ona storila, kar more.«
Ravnatelj je s konference prinesel domov več kot štirinajst tisoč šeststo
frankov. Celo dve protestantski gospodični, Dandas, Angležinji, sta šli po cerkvi
nabirat darove. Nekaj dni pozneje je prišel neki Francoz in je povpraševal po
don Bosku. Rekel mu je, da razpolaga s šestnajst tisoči franki. Don Bosko je me-
nil, da mu jih hoče posoditi. Zato mu je rekel, da je tako zelo zadolžen, da sicer
ne more zavrniti take vsote, vendar ne ve, kdaj in kako mu bo mogel vrniti. Gos-
pod je razložil, da ne daje na posodo, temveč v dar za podporo patronatu. Don
Bosko se je potem zahvalil in rekel: »Ne dajajte jih meni. Pogovorite se z don
Ronchailom, ki mora poravnati dolgove svojim dobaviteljem.« Gospod je storil
tako. V kratkem je prišlo še veliko drugih darov, ki so jih prišteli k prejšnjim.
Vsega skupaj je bilo dvainštirideset tisoč frankov. Tako je pisal imenovani na-
bavitelj. Ker pa ni vedel za vse darove, tudi ni mogel povedati dokončne vsote.
Nekaj dni pozneje se je tudi v Nici začelo prihajanje in odhajanje obiskoval-
cev in je vsak dan bolj naraščalo. »Don Bosko! Nemogoče je opisati navdušenje,
17 Pismo don Carla Mora don Lemoynu (prim. MB XIV, str. 414 [BiS XIV, str. 269]).

5.6 Page 46

▲back to top
46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ki ga vzbuja vaša navzočnost,« je pisal ravnatelj v nekem pismu.18 Od jutra do
večera je polno ljudi, ki ga hočejo videti. To naj vam da vsaj malo slutiti, kako
veliko spoštovanje in ugled uživa tukaj naš dragi oče.«
Naslednji teden se je štiri dni zadržal kot gost pri angleški protestantski
družini Monteiths v Cannesu. Cannes je zimska podnebna postojanka, kamor
na prijetno francosko obalo iz Francije in tujine, zlasti iz Anglije prihaja veli-
ko bogatih družin, da tam prebijejo zimske mesece. Med temi svetovljanskimi
bogataši so se v imenu dobrodelnosti in človekoljubja odpirale debele mošnje.
Zato je don Bosko rad obiskoval ta kraj. »Če bi leta 1881 don Bosko mogel po-
daljšati svoje bivanje v Cannesu,« je v šali pisal don Ronchail,19 »bi verjetno
izvlekel ves denar tistih dobrodelnih družin, ker so mu vsak dan prinašale veli-
ke vsote denarja.« Odpotoval je v soboto 19. marca, da je mogel na dan sv. Jožefa
v Nici obhajati god ravnatelja.
V Cannesu je bilo še nekaj družin, ki bi jih rad obiskal, in se je zato vrnil
še 21. marca. Veliko ljudi je bilo pri njegovi maši. Kosil je pri Monteithsovih,
kjer je gospejina sestrična, četudi protestantka, želela prejeti njegov blagoslov
in svetinjico matere Božje Marije. Vseh pet dni je imel na voljo kočijo z dvema
konjema.
Bivanje v Cannesu je moral prekiniti 16. marca, ker so v Nici pripravili do-
brodelni koncert v korist don Boskovih ustanov. Koncert so pripravili v dvorani
Paulliani, ki je bila last Katoliškega združenja. Prvovrstni umetniki so predvaja-
li izbran spored pred še bolj izbranim občinstvom, ki ga je imela Nica v tistem
času. Večer je dal lep prihodek.
Glavni pobudnik prireditve je bil doktor D’Espiney, veliki don Boskov prija-
telj, ki je na čast Božjemu služabniku napisal tudi lepo pesem.20
Navzočim gospem je rekel, da don Bosko za vsa ta velika dela nima denarja,
da pa je njegova denarnica denarnica, ki jo nosijo gospe v svojih torbicah, in to
je Gospodova denarnica. Tudi tekoči aleksandrinci, ki jih je čudovito deklamiral
gospod Harmel, so poželi veliko priznanja.21
Tretje zborovanje, ki je bilo odprto za vse prebivalce Nice, so pripravili 22.
marca. Obsegal je Sermon de Charité [Dobrodelni nagovor] in don Boskov na-
stop. Le-ta je povedal nekaj besed in zbral lepo število darov.
Sredi toliko opravkov pa nikoli ni mislil samo na to, kar se je dogajalo okoli
njega, temveč tudi na oddaljene obveznosti. Tako je mislil na godovni dan svoje
velike rimske dobrotnice Matilde Sigismondi, kakor je razvidno iz naslednjega
pisma.
18 Pismo don Rui, Nica, 22. marec 1881.
19 Navedeno pismo.
20 Dodatek, št. 5.
21 Bulletin Salésien, april 1881, str. 11.

5.7 Page 47

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
47
Naša dobra mamica v J. K.!
Letos ne morem obhajati praznika svete Matilde z našo dobro mamico, vendar se vas
spominjam. Jutri bom daroval sveto mašo, da vas Bog ohrani še veliko let pri krep-
kem zdravju, da boste mogli videti sadove svoje krščanske dobrodelnosti. In kaj je z
nebesi? Nebesa so vam vedno zagotovljena, vendar pojdite tja šele potem, ko boste
dosegli Metuzalemovo starost, se pravi 969 let.
Še vedno sem v Franciji, vendar sem že na poti v Rim, kjer upam, da vas bom mogel
osebno pozdraviti na začetku meseca aprila.
Bog naj blagoslovi vas in gospoda Alessandra. Srečno godovanje in molite za tega
vedno vdanega v J. K. ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Marseille-Toulon in sedaj Nica, 13. marec 1881
Poleg tega je zelo resno mislil na zbirke za cerkev presvetega Srca Jezuso-
vega, kakor bomo videli v nadaljnjem pripovedovanju. Mislil pa je tudi na or-
ganiziranje salezijanskih sotrudnikov v Franciji, kot je razvidno iz naslednjega
pisma uredniku Salezijanskega vestnika.
Predragi don Bonetti!
Poslali so mi okrožnice s pismom časnikarjem. Odposlal sem jih že nekaj, ne da bi se
zavedal. Poskrbi, da pisem ne bodo več pošiljali. Pošlji mi nekaj obrazcev za imenova-
nje nabiralcev in nekaj okrožnic v italijanščini. Pošlji vse to don Cibrariu, pri katerem
bom v nedeljo. Prihodnji torek bom pridigal tukaj v cerkvi Naše Gospe, da bom zbral
denar za don Ronchaila, v sredo bom v Cannesu, v petek v Grassu in nato že v Italiji.
Zahvalite se gospodu. Nikdar si ne bi mislil, da bo v teh dneh taka obilica nebeških
blagoslovov. Bogu bodi hvala. Še naprej molite.
Sporoči dobre novice vsem in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nica, 20. marec 1881
P. S.: Lahko sem veliko naredil za organiziranje dekurionov [desetnikov].
V pismu omenja obisk Grassa, ki je glavno mesto okraja blizu Cannesa, ka-
kih štirideset km od Nice. Doktor D'Espiney je v svojem Dom Bosco zapisal, da
je don Bosko tukaj prebil nekaj dni, sprejel veliko ljudi in ozdravil neko priletno
delavko. Ko je prišla k njemu, da bi prejela njegov blagoslov, ji je rekel: »Rade
volje, toda morate poklekniti.« Žena mu je odvrnila, da tega ne more. Eno kole-
no je zaradi zloma postalo negibno in trdo. Don Bosko je hotel, da bi poskusila.
Ubogala je, pokleknila, prejela blagoslov in vstala brez vse težave. Nato ga je
prosila, da bi končal dobro delo in jo nekaj trenutkov poslušal. Stopila sta v so-
sednjo sobo, kjer mu je delavka začela pripovedovati vse svoje težave. Tedaj sta
se dve mački začeli igrati in se poditi po sobi, tako da sta skakali po pohištvu.
Ženska je skočila na noge in začela tekati za njima. Njena živahnost je zvabila
don Boskov nasmeh in je rekel: »Zdi se mi, da niste tako okorni, kakor ste mi
hoteli dopovedati.«

5.8 Page 48

▲back to top
48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Čudna zadeva!« je dejala ženska. »Z mojo nogo je vse v redu.«
»Prav. Ozdraveli boste, vendar ne takoj. Bolje bo za vas in zame, da vam
Marija Pomočnica ne izpolni takoj milosti.«
Nekega dne mu je župnik v Grassu, opat Mistre, njegov velik občudovalec,
predstavil tako imenovane ekonomke, to je gospodične, ki so zbrane v poseb-
nem odboru delale za župnijske reveže. Vse so bile salezijanske sotrudnice od
prvega začetka. Predsednica ga je v imenu svojih sočlanic pozdravila in mu jih
predstavila. On pa je šaljivo dejal: »Zelo me veseli, da morem pozdraviti eko-
nomke, toda kje je blagajničarka?« Predstavili so mu blagajničarko, ki je stala
med drugimi, stopila naprej in mu izročila dar, ki so ga zbrale.
Božji služabnik se je za nekaj dni ustavil v Grassu in hodil maševat k redov-
nicam sv. Tomaža iz Villanove, ki so imele tam vzgojni zavod.
Nekega dne je mati predstojnica, imenovana Saint-Ferroel, pametna in od-
ločna ženska, rekla: »Oh, oče, imate zelo dolge lase. Treba bi jih bilo postriči.«
»Nimam časa misliti na lase,« je odgovoril.
»Prav,« je dejala mati predstojnica, »če želite, imamo tukaj v bližini brivca,
ki vam jih bo takoj spravil v red.«
»Če vam je tako všeč, nimam nič proti.«
To je bila zarota, ki so jo pripravili prejšnji dan. Brivec je bil takoj na mes-
tu z naročilom, da zbere vse lase in jih izroči predstojnici. Ohranila jih je kot
relikvije. Ekonomkam, ki so šle na delo, jih je nekaj izročila z besedami: »Tiste
izmed vas, ki bodo hotele postati stare, bodo navzoče pri don Boskovi kanoni-
zaciji, kajti on je pravi svetnik.« Od vseh je preživela samo predsednica.22
Navedli smo D'Espineyevega Dom Bosca. To je prvi pravi don Boskov življe-
njepis. Izšel je 1881, kratek, lepo predstavljen in poln dogodivščin. Imel je vse
lastnosti, da je postal ljudska knjiga.23 Pisatelj, ki je sestavljal knjigo kako leto,
je rokopis izročil grofu Caysu, da bi popravil, izboljšal, črtal in svetoval nove
dodatke. Prepričan je bil, da bo delo v Franciji naredilo veliko dobrega, zato je
upravičeno dodal: »Od vseh strani nas prosijo za podatke o don Boskovi Družbi
in med tistimi, ki se zanimajo za to, je lahko kak bodoči salezijanski sotrudnik
ali salezijanska sotrudnica. Da bi to razlagal v pismu, je predolgo. Poleg tega pa
delce opata Mendra ne zadovoljuje popolnoma.«24
Tudi don Rua je prebral rokopis, načelno pohvalil pisatelja, opozoril na ne-
katere časovne neskladnosti in omenil, da bi bilo bolje, če nekaterih stvari za-
radi težkih časov ne bi omenjal. Prav tako je svetoval, da o Družbi ne bi govoril
22 Piše se Teresa Chauve. Te zadnje novice je sporočila don Cartieru v pismu dne 20. januarja 1934,
ki smo ga dobili v roke med popravljanjem krtačnih odtisov. Zdi se, da Chauve meni, da je bil ta
obisk leta 1875. Vendar ni verjetno, da bi bil on v Grassu pred letom 1881.
23 dr. Charles D'espiney, Dom Bosco, Nica, Malvano-Mignon 1881, 180 strani.
24 Pismo D'Espineya grofu Caysu, Nica, 21. junij 1880.

5.9 Page 49

▲back to top
BiS 15 — 2. poglavje
49
kot o redovni, temveč kot o dobrodelni ustanovi, ki je sestavljena iz duhovnikov
in laikov.25 Vendar ne gre za resnično in pravo predelavo, temveč za nagel in
hiter pregled, sicer bi se zavedel, da dogodek na strani 136, ki govori o grofu
Viancinu, ni verodostojen, začenši z imenom, ki je postalo Vianichino. Viancino
je, potem ko je prebral knjigo, tožil don Bosku, ki mu je dobrohotno odgovoril:
Predragi gospod grof!
Gospod doktor D'Espiney je odličen katoličan, vendar je njegov namen, da v svoji
knjigi pripoveduje debele stvari na don Boskov račun. Zato se ne smete čuditi, da so
v njej netočnosti in mogoče celo napake.
Prihodnjega januarja, ko bom tega gospoda spet videl v Nici, bom skušal popraviti
največje izmišljotine iz njegove knjige.
Sem pa zelo vesel, da je bilo to povod, da ste mi pisali; še bolj pa bi bil zadovoljen, če
bi vas mogel osebno pozdraviti.
V vsakem primeru prosim Boga, da bi vas in vašo gospo soprogo grofico ohranil pri
dobrem zdravju in v svoji sveti milosti. Obema se priporočam v molitev in imam čast,
da se imenujem v globoki hvaležnosti v J. K. vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. december 1881
Pisatelj je vse te netočnosti odpravil v naslednji izdaji, ki je morala takoj
zagledati luč sveta. Sledilo je še več izdaj po celi Franciji. Italijanski prevod, ki
ga je na osnovi enajste francoske izdaje pripravil Toskanec salezijanec don Er-
colini, je bil velik uspeh. Še danes povprašujejo po tej knjigi.
Od takrat je izšlo več don Boskovih življenjepisov, in to v več različnih jezi-
kih. To je bilo nekaj previdnostnega. Kajti bližal se je čas, ko don Bosko ni več
mogel toliko prosjačiti kot nekoč bodisi zaradi težav, ki jih je povzročala starost,
bodisi zaradi vedno več opravkov. Tako je knjiga prosila namesto njega. To je
bilo čutiti zlasti prva leta po njegovi smrti, saj je knjiga preprečevala, da bi spo-
min nanj prehitro zbledel.
Don Bosko je imel navado ponavljati: »Govorite o don Bosku dobro ali sla-
bo, samo da bodo vaše besede pomagale reševati duše.« Božji služabnik je to
ponavljal zato, ker sta mu bili dobro znani dve stvari: govorjenje o njegovih
ustanovah, ki je pripravljalo pot za rešitev duš, in da o njegovih ustanovah ni
bilo mogoče govoriti, ne da bi govorili o njegovi osebi, kajti eno je pomenilo
drugo. Zato je dal govoriti, razen če so pripovedovali neresnične stvari. Tako
je storil, ko je Du Boys pripisoval njegovim staršem »določeno blagostanje«,26
kakor nam je povedal don Barberis. Don Bosko je popravil to trditev: »Kaj še,
bili smo revni!« Prav tako se je izrazil v nekem pogovoru septembra 1887 v
25 Rokopisni zapiski o pismu D'Espineya grofu, 15. julij 1880.
26 Albert Du Boys, Dom Bosco et la pieuse Société des Salésiens. Paris, Gervais, 1884. Njegove bese-
de se glasijo: »Njegov oče in njegova mati sta bila poljedelca in sta uživala določeno blagostanje.«

5.10 Page 50

▲back to top
50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Valsaliceju, pri katerem je bil navzoč pisec teh vrstic. Neki sobrat iz takratne
avstrijske Poljske je omenil za neki nemški življenjepis, ne ve se, ali je bil izvi-
ren ali samo prevod, v katerem don Bosku pripisujejo meščansko poreklo. Don
Bosko mu je živahno odgovoril: »Treba mu je pisati, da mora popraviti. Treba je
pisati. Pišite!«
Toda sovražnik dobrega ni počival. Radical, časopis najbolj fanatičnega an-
tiklerikalizma, se je 9. junija 1881 divje razpisal proti salezijanskim zavodom
v Franciji in spodbujal vlado, da bi dokončno zaprla vse njihove ustanove in jih
izgnala iz dežele. Saj je njihov ustanovitelj mistifikator, goljufiv čudodelnik, cilj
njegove ustanove je navduševati mlade za duhovniški poklic kljub želji njihovih
družin in jih pošiljati v Ameriko. Člani te Družbe so trop revežev, ki so pridrli iz
nebogate Italije brez centa v žepu, da bi izkoriščali Francijo. Vse skupaj je tolpa
fratrov, od katerih jih je proti kanoničnim predpisom nekaj duhovnikov, kleriki
pa so capini in dezerterji. Na zunaj se kažejo zelo pobožne, znotraj pa so polni
grdobije. Na začetku so uboge dečke sprejemali zastonj, da bi razbobnali potre-
bo in zbirali miloščino, potem pa so jih pod pretvezo slabega vedenja odpustili
in sprejeli take, ki plačujejo mesečnino. Z gojenci ravnajo na najbolj barbarski
način, jih tepejo s kladivi, jih stradajo in silijo, da kričijo Živio papež, Dol z re-
publiko! Ravnatelj si dopisuje z naslednikom francoskega prestola. Zato je ne-
razumljiva popustljivost, ki jo kaže vlada do teh frocardes in fratres [izsiljevalci
in fratri], ki mučijo otroke; in to kljub številnim ovadbam, ki so jih državljani
vložili proti njim. Hudobni pisec je svojo gonjo podpisal in sklenil: »Danes je
njihova stavba v Vie Beaujour končana. Osebje je izključno italijansko in živi na
račun Francije, ki jo sramotijo. Bralci imajo priložnost, da spoznajo to svojat, ki
se skriva, ki prikriva svojo pravo barvo congreganistes interlopes [tihotapska
bratovščina], da bi tako opravljala svoje uničujoče delo. Ponovno vprašujemo,
kaj vlada čaka, da ne izžene teh usmiljenja nevrednih fratrov. Nikdar ne bomo
nehali zahtevati izgona v imenu velike radikalne stranke.«
Kako zelo je bila posrečena D'Espineyeva knjiga, ki so jo pokupili takoj po
izidu. Sicer pa so v Marseillu mnogi, premnogi videli don Boska in izkusili to,
kar pisatelj piše na prvi strani svoje knjige: »Kdor je videl don Boska, ne more,
da ga ne bi vzljubil in se čutil pritegnjenega od njega.«

6 Pages 51-60

▲back to top

6.1 Page 51

▲back to top
3. poglavje
GROF COLLE
Ta veliki salezijanski dobrotnik si zasluži posebno poglavje. Njegovi od-
nosi do don Boska so zelo pomemben del življenja Božjega služabnika. Blaže-
ni mu je po obisku, ki sta ga on in njegova soproga opravila v Turinu, 5. julija
1882 pisal: »V Turinu, v naših zavodih v Lanzu, San Benignu in Valsaliceju se
je veliko govorilo in se govori o vas in vaši soprogi. Vsi so navdušeni nad vašo
ljubeznivostjo in praktično pobožnostjo. Storili ste nam veliko dobrega v čas-
nem in duhovnem pogledu. Od vseh strani mi zagotavljajo, da veliko molijo za
vas.« Čeprav se je vrsta dobrih del šele začela, je vendar v salezijanskih zavodih
užival veliko naklonjenost, ki je potem rastla iz leta v leto, kakor smo bili temu
sami priča. Za našo zgodovino je resničnost, ki jo moramo upoštevati, ta, da sta
Luigi Antonio Fleury1 Colle in njegova soproga Maria Sofia baronica Buchet
zares imela rada don Boska, imela na katoliški način rada njegove ustanove,
pa naj so bile v Franciji, Italiji ali Ameriki, in sta to ljubezen pokazala z deja-
nji krščanske ljubezni, ki nikdar ni rekla »zadosti«, če je šlo za pomoč našemu
blaženemu očetu, in sta ga spodbujala v tegobah njegovih zadnjih let življenja.
Božja previdnost je pripravila seznanitev Colla in don Boska ob nekem tež-
kem družinskem žalovanju. Februarja 1881 je župnik pri Santa Marii v Toulonu
prosil don Boska, ki je bil v Marseillu, da bi prišel blagoslovit edinega sina gg.
Colle, ki je umiral v cvetu svojih sedemnajstih let. Dobri duhovnik je opisal nju-
ne kreposti in veliko upanje, ki sta ga položila vanj, če bi prišel, jima blagoslovil
sina in bi ta ozdravel.
Don Bosko je odgovoril, da ne more iti v Toulon, da pa bo molil za fanta.
Kljub tolikerim prošnjam se ni vdal in ni šel na pot. Teden pozneje je prišel
župnik osebno v Marseille in rekel, da se ne bo vrnil, dokler ne pride tudi don
1 V italijanskih zapisih in nekaterih latinskih epigrafih so ne glede na zastareli način pisanja ime
grofa iz Fleury prevajali s Fiorito ali Floritus [Razcveten ali Cvetko]. Vendar je Fleury del priimka.
Njegovo krstno ime je Luigi in se veže z Antonio, kar velja tudi za sina.

6.2 Page 52

▲back to top
52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bosko. Blaženi ni vztrajal pri svojem odklonilnem odgovoru, vendar ni hotel, da
bi ljudje menili, da je šel v Toulon zaradi tega fanta, temveč zato, da je imel 1.
marca konferenco za sotrudnike.
Takoj po prihodu v Toulon se je don Bosko odpravil k bolniku, ki ga je priča-
koval z razširjenimi rokami, vendar brez kakršnega koli znaka nepotrpežljivosti.
Bil je v zadnjem stadiju tuberkuloze. Ko sta se mogla pogovarjati sama, je blaženi
obstal presenečen pred tolikšno preprostostjo in lepoto te duše. Zdelo se mu je,
da ima pred seboj Alojzija ne samo po imenu, temveč tudi dejansko. Ko ga je vi-
del tako zrelega za nebesa, ga je pripravil, da je rade volje daroval svoje življenje
Gospodu. Ni mu bilo težko ugotoviti, kako zelo je bil pripravljen vdati se nagibom
milosti in se prepustiti popolnoma Božjim rokam. Kljub temu se mu ni zdelo pri-
merno, da bi ga odvrnil od molitve za ozdravljenje, vsaj zato, da bi potolažil svoje
težko preizkušane starše, vendar vedno s pogojem, če bi bilo to v večjo korist nje-
gove duše. Bog ga je poklical k sebi naslednjega 3. aprila. Ko je prejel zakramente
za umirajoče, je rekel svojim: »Grem v nebesa. Don Bosko mi je tako rekel.«
Spomin na tega čudovitega fanta se je tako globoko vtisnil v don Boska, da
je takoj sklenil napisati njegov življenjepis.2 Kdor ga bere in se ustavi pri jeziku
in slogu, takoj ve, da ga ni napisal don Bosko. Resnica je, da je don Bosko napisal
osnutek, obdelavo pa zaupal salezijancu don De Barruelu.3 Tako je 4. oktobra
1881 pisal gospodu Collu, da zato, da ne bi množil dela, piše takoj v francoščini
in bo potem dal rokopis nekemu prijatelju v obdelavo. To pa je bil prav omenje-
ni sobrat.
O vsebini trdi v predgovoru, da je dobil poročila od oseb, ki so živele z umr-
lim in so dobro poznale njegovo ljubezen, pobožnost in gorečnost. O tej nje-
2 Naši viri so trije: ta življenjepis, dopisovanje in lastnoročno napisani spomini grofice Colle. O
življenjepisu bomo takoj podrobneje govorili. Dopisovanje obsega dvainosemdeset pisem, od ka-
terih je petinsedemdeset don Boskovih, eno don Barberisa, tri don De Barruela in tri don Rue.
Razen enega don Boskovega in pismo don Barberisa so vsa pisana v francoščini. Don Boskova
francoščina je tekoče pisana currenti calamo, kar je mogoče ugotoviti tudi iz pisave. Pisma zaje-
majo obdobje enega in pol leta – od 4. maja 1881 do 17. oktobra 1887. Gospejini zapiski vsebuje-
jo pogovor z don Boskom o Luigijevih prikazovanjih. Ob njeni smrti so med zapuščino našli dva
lista, enega z dne 3. junija 1886 in drugega z dne 7. aprila 1889, v katerih lepo prosi svoje dediče,
da bi vse izročili don Perrotu ali kakemu drugemu salezijancu. Sedeminštirideset pisem je bilo
dostopnih v prepisu, vendar so rokopisi – po številu dvainosemdeset – prišli v naše roke šele
1931, po zavzemanju francoskega inšpektorja don Ippolita Faura.
3 Don Bosko je znal toliko francosko, da so ga mogli razumeti, vendar je govoril in pisal zelo ne-
posredno in se pri tem ni kaj dosti oziral na slovnico in besedišče. Glede tega je pomemben neki
dogodek. Opat Mendre, najprej kaplan in potem župnik pri sv. Jožefu v Marseillu, ki je s sinovsko
ljubeznijo ljubil don Boska, je sedel ob don Bosku v gledališču Oratorija sv. Leona. Godbeniki so
od časa do časa naredili kak spodrsljaj. Opat, ki se je dobro razumel na godbo, se je kar stresal. Po
nekaj takih izbruhih nepotrpežljivosti mu je blaženi pošepnil na uho opozorilo čisto v njegovem
slogu: »Moussieur Mendre, la mousique de les enfants elle s'ecoute avec le coeur et non avec les
oreilles [Gospod Mendre, ko muzicirajo otroci, je treba poslušati s srcem in ne z ušesi].« Gospod
Mendre je potem te besede neštetokrat ponavljal in celo posnemal ton, v katerem so bile izrečene.

6.3 Page 53

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
53
govi prizadevnosti za verodostojnost nam pričajo tri pisma njegovemu očetu.4
V prvem se mu zahvaljuje za prejeta poročila in ga prosi, da naj potrpi in mu
dopolni naslednje podatke: 1. Izreki, pogovori, misli, ki jih je izrazil pred starši
in ko je dajal miloščino revežem, in kakšne pripombe je dajal, ko mu je bilo kaj
ukazano; 2. spodbudna dejanja glede zatajevanja ali potrpežljivosti v odnosu
do staršev, prijateljev in revežev; 3. posebnosti ob obisku pri svetem očetu apri-
la 1878, besede enega in drugega, zlasti še papeževe besede; 4. isto ob obiskih
svetišč in cerkva ali pri cerkvenih obredih. »Vsaka beseda,« piše don Bosko,
»vsako krepostno dejanje bo dobilo svoje mesto. Bodite tako dobri in mi poma-
gajte zbirati te podatke in jaz bom vsako postavil na pravo mesto.«
Dobil je nove podatke. »Vsaka stvar,« je ponavljal don Bosko v zahvali, »pa
naj bo še tako majhna, je pomembna za naše delo, ki lepo napreduje in je v treh
četrtinah že končano. Upam, da ga bom mogel prinesti s seboj prihodnjega ja-
nuarja, ko vas bom obiskal.« Ko je bil življenjepis napisan, je poročal: »Ostane
mi le še, da vse skupaj še enkrat preberem in dam prepisati. Vse bom prinesel
s seboj, ko bom prišel v Toulon. Nujno potrebno je, da vse skupaj preberemo.«
Že v prvem pismu mu je sporočal: »Preden bo šel življenjepis v tisk, bo vaša
uglednost vse pregledala in dala svoje pripombe.«5
Koliko zgodovinskega občutja se kaže v tem načinu pisanja. Tu je tudi dru-
go poglavje s svojo pedagoško psihologijo, za katerega pravijo, da ga je napisal
nekdo drug z namenom, da bi dvignil znanstveno raven in pomen dela. Gre za
osem strani,6 ki govorijo o vzgoji otrok v družinah, ki naj bi obsegala vzgojo vo-
lje, medtem ko to pozabljajo in se posvečajo zlasti vzgoji razuma, in da je vzgoja
volje skoraj nemogoča zaradi toliko ljubkovanja in prilizovanja, kar samo budi
čutnost in samoljubje. Brez nadaljnjega je treba reči, da način pisanja ni don
Boskov, prav tako pa ne moremo zanikati, da je vsebina njegova. Seveda pisec
ni mogel iz lastne kože do take mere, da bi opustil vse subjektivne posebnosti
sloga, ki je filozofsko oblikovan, in ne bi pustil očitnih sledi. Toda kdo ne vidi v
tem poglavju idej, ki jih je don Bosko malo predtem izrazil v navodilih svojega
preventivnega sistema? Tudi tukaj je dal osnutek, na osnovi katerega je potem
nekdo drug napisal sestavek, a ga je on pregledal in končno odobril. Gre še za
precej več. Zdi se, da so osnove te kratke razprave vsebovane že v edinem ita-
lijanskem pismu,7 ki ga je napisal, ko je bil življenjepis komaj v zamisli. Don
4 San Benigno Canavese, 4. oktober; Turin, 29. november in 30. december 1881.
5 Knjiga je izšla leta 1882: Biographie du jeune Louis Fleury Antoine Colle par Jean Bosco prêtre. Na-
tisnili so jo v Oratoriju in nosi posvetilo: A monsier et a madame Colle hommage respectueux
[Gospodu in gospe Colle kot spoštljiv dar].
6 Od strani 23 do 31.
7 Gospod Colle je sinu preskrbel učitelja italijanščine. Vendar je bilo to premalo, saj mu sicer don
Bosko in don Rua ne bi pisala francosko. Don Barberis mu je pisal (iz San Benigna 6. septembra
1882) v italijanščini in se opravičil, da ne zna zadosti dobro francosko in da z druge strani grof
pozna ta jezik. Poznati jezik lahko pomeni tudi, da nekaj razumeš.

6.4 Page 54

▲back to top
54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bosko je v pismu, namenjenem materi gospe Colle,8 izjavil, da nekaterih stvari
ne bi rad zaupal papirju. Ta zadržanost je mater zelo vznemirila. Zato se je bla-
ženi razpisal z njenim soprogom in pisal v italijanščini, pač verjetno zato, ker
ona ni dobro razumela tega jezika in bi zaradi njegovega nepristnega franco-
skega izražanja mogla kaj napačno razumeti.
Velecenjeni gospod odvetnik Colle!
Vidim, da je vaša gospa soproga malo vznemirjena zaradi stvari, ki jih nisem hotel
zaupati papirju. Zato bi vam rad tukaj v kratkih besedah povedal, za kaj gre. Srce
staršev je bilo preveč navezano na edinega sina. Preveč ljubeznivosti in pretirane
izumetničenosti. Toda on je ostal vedno dober. Če bi ostal pri življenju, bi bil izpostav-
ljen velikim nevarnostim, ki bi ga po smrti staršev verjetno potegnile na slabo stran.
Bog ga je hotel obvarovati pred temi nevarnostmi, vzel ga je k sebi v nebesa, od koder
bo kmalu postal zaščitnik svojih staršev in vseh tistih, ki so prosili ali še molijo zanj.
Jaz sem molil in dal moliti v vseh naših hišah za dušo našega dragega Luigija.
Ker sta v Nici, bi lahko naredila prijeten izlet do Turina. Pričakujem vaju. Marija
Pomočnica vama bo gotovo podelila kako tolažbo.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod odvetnik. Bog naj blagoslovi vas, vašo gospo
soprogo in vaju ohrani pri krepkem zdravju. Molita tudi zame, ki ostajam vedno v J.
K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. maj 1881
P. S.: Ko bosta prišla v Turin, pojdita naravnost v hotel Dogana Vecchia, kjer vaju
bodo lepo sprejeli. Vsak človek vas bo znal napotiti v naše zavetišče.
Potovanje v Turin, da bi obiskala don Boska ter prosila in molila pri Mariji
Pomočnici, je bilo v tistem trenutku najboljše, kar bi si lahko izbrala, da bi si
opomogla od svoje žalosti. Zato sta povabilo sprejela. O njunem prihodu govori
pismo z dne 3. julija gospe Collovi: »Moje ravnanje je brez dvoma vašo ugle-
dnost navedlo k temu, da verjamete, da sem pozabil na vaš obisk, vaše ljubezni-
vosti in vašo dobrodelno velikodušnost. Vendar vas prosim, da oprostite zaradi
okoliščin. Bil sem kakor obseden od različnih poslov, ki so mi vzeli ves prosti
čas. Toda kljub svoji zamudi sem se vsak dan spominjal tako vaše uglednosti
kakor gospoda Colla in tistega, ki nas je zapustil, ker je odšel v nebesa.«
Prav to pa je hotela vedeti mati, ki je bila v skrbeh za usodo svojega sina
v večnosti. Zato je ponovno pisala don Bosku, ki ji je odgovarjal tako v pismih
kakor v obiskih na njenem domu. Tukaj prehajamo v svet dogajanj, ki presegajo
naravno in ki ga želimo na osnovi dokumentov čim jasneje prikazati.
Blaženi je prvič nekaj omenil gospe v pismu 4. maja 1881: »Bodite popol-
noma mirni. Naš dragi Luigi je zveličan, vendar vas prosi dve stvari: da se resno
pripravite, ko bo to Božja volja, da pridete za njim v nebesa, in da bi veliko
8 Rim, 4. maj 1881.

6.5 Page 55

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
55
molili zanj, medtem ko vam bo on izprosil posebne milosti. Zdi se mi, da bi bilo
neprimerno, če bi vam kaj več pisal. Pozneje vam bom ustno povedal, česar se-
daj ne morem izročiti peresu in papirju.« Dne 3. aprila ga je, kakor je sam rekel,
obšla raztresenost, medtem ko je spovedoval: zagledal je Luigija na vrtu, kjer
se je zabaval z nekaterimi tovariši, in zdelo se je, da je srečen. Videnje je trajalo
samo trenutek. Luigi ni govoril, vendar je to videnje don Boska prepričalo, da
je že v nebesih. Kljub temu je še naprej molil zanj in prosil Boga, da bi mu dal
spoznati še več in da pričakuje od Božjega usmiljenja to uslugo, ker bi rad v
mejah možnosti potolažil očeta in mater, ki sta zaradi izgube svojega edinega
sina pogreznjena v žalost.
Bog ga je uslišal veliko bolj, kot si je sploh mogel želeti. Dne 27. maja, na
predvečer vnebohoda, je blaženi v cerkvi Marije Pomočnice daroval sveto dari-
tev po namenu Luigijevih staršev, ki sta bila navzoča pri njegovi maši. V trenut-
ku povzdigovanja je zagledal Luigija v morju luči, prelepega videza, veselega,
zardelih okroglih lic, oblečenega v belo-rožnato obleko z bogatimi čipkami na
prsih. Vprašal ga je: »Dragi Luigi, zakaj si prišel?«
»Ni potrebno, da bi prišel,« je odgovoril. »Tako kakor sem, mi ni treba hoditi.«
»Dragi Luigi, si srečen?«
»Nadvse srečen.«
»Ti čisto nič ne manjka?«
»Manjka mi samo družba očka in mamice.«
»Zakaj se jima ne daš videti?«
»To bi bil zanju vzrok prevelike bolečine.«
Ko je to izrekel, je izginil. Nato se je med zadnjimi molitvami spet prikazal
in zatem spet znova v zakristiji, tokrat v spremstvu nekaterih fantov, ki so v
Oratoriju umrli v času don Boskove odsotnosti, kar je bilo don Bosku v veliko
tolažbo.
»Luigi, kaj nam povem tvojim staršem, da ju potolažim v njuni žalosti?«
»Da naj si dajo svetiti z lučjo in si pridobivajo prijatelje v nebesih.«
To je don Bosko pripovedoval gospodama Colle, ko sta bila na obisku v Tu-
rinu. Mesec pozneje je imel ponovno videnje, ki ga je opisal v že omenjenem
pismu 3. julija njegovi materi. Še naprej je prosil Gospoda, da bi mu dal spozna-
ti kaj bolj določnega. Toda od maja do julija je imel samo enkrat tolažbo, da
je ponovno videl fanta in slišal njegov glas. »Preteklega 21. junija,« tako piše,
»sem ga videl malo pred povzdigovanjem z njegovim običajnim obrazom in s
čisto rožnato poltjo, ki se je bleščala kot sonce. Takoj sem ga vprašal, ali nam
ima kaj povedati. Preprosto je odgovoril: »Sveti Alojzij me je ščitil in mi veliko
pomagal.« Ponovil sem vprašanje: »Je treba kaj storiti?« Dal je isti odgovor in
izginil. Od takrat ga nisem več videl in nič slišal o njem. Če bi nam Bog v svojem
neizmernem usmiljenju dal vedeti kaj več, vam bom takoj sporočil.«

6.6 Page 56

▲back to top
56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Kaka dva meseca pozneje se je spet prikazal. Don Bosko pripoveduje o tem
v pismu gospe Colle 30. avgusta: »V osmini praznika Marijinega vnebovzetja in
posebno še 25. tega meseca sem molil in spodbudil druge, da so molili za na-
šega dragega Luigija. Med mašo 25. avgusta sem ga ob posvetitvi hostije meni
v globoko tolažbo videl čudovito svečano oblečenega. Bilo je, kakor da bi se z
nekaterimi svojimi tovariši sprehajal na vrtu. Vsi skupaj so prepevali Iesu co-
rona virginum [Jezus krona devic], in to v tako čisti harmoniji sladkih glasov,
da tega ni mogoče opisati. Pred njimi je stal visok paviljon ali šotor. Skušal sem
bolje slišati in videti to čudovito soglasje. Toda v tistem trenutku mi je svetla
luč kot blisk vzela pogled in sem moral zapreti oči. Nakar sem se spet znašel
pred oltarjem in maševal. Luigijev obraz je bil prelep, bil je nadvse zadovoljen
ali bolje rečeno popolnoma zadovoljen. Pri tej maši sem molil za vas, da bi nam
Bog vsem naklonil milost, da bi mogli biti nekoč vsi združeni v nebesih.«
To pismo je bilo napisano v San Benignu, kjer je ponovno videl Luigija, kot
je potem o tem pripovedoval v Toulonu. Nekega dne se je v sobi pripravljal na
pridigo, ko se mu je zazdelo, da je nekdo ob njem. Obrnil se je na tisto stran,
toda medtem se je oni postavil na drugo stran. V trenutku, ko se je vpraševal,
kaj bi to moglo biti, je slišal odgovor: »Ali me ne poznate?«
»Oh, Luigi!« je odgovoril don Bosko, »kako si vendar prišel v San Benigno?«
»Zame je enako lahko biti v San Benignu kot v La Farléde9 ali Turinu ali
kjer koli drugje, kamor bi hotel iti.«
» In zakaj se ne daš videti staršem, ki te imajo tako zelo radi?«
»Da, vem, da me imajo radi. Toda za to, da bi me mogli videti, je potrebno
Božje dovoljenje. Če bi jim jaz govoril, moje besede ne bi imele istega učinka.
Treba je, da gredo vse prek vas.«
Pogovor o videnjih se v letu 1882 pojavlja dvakrat. Dne 30. julija je pisal go-
spe: »Čutim veselje, da vam lahko poročam, da sem videl našega vedno dragega
in ljubeznivega Luigija. Gre za veliko nadrobnosti, ki vam jih bom, tako upam,
mogel povedati osebno. Enkrat sem ga videl, kako se je bogato oblečen igral s
tovariši na vrtu na način, ki ga ne morem opisati. Ob drugi priložnosti sem ga
videl na vrtu, kjer je trgal cvetlice in jih je odnesel v veliko sobano na čudovito
lepo mizo. Hotel sem ga vprašati: 'Čemu služijo te cvetlice?' 'Naročeno mi je
bilo, da naj jih natrgam in iz njih naredim venec za svojega očeta in svojo mater,
ki sta se toliko trudila za mojo srečo.' Drugo bom povedal, ko vam bom ponovno
pisal.« Dne 4. decembra je gospe spet pisal: »Našega dragega Luigija, našega
predragega prijatelja sem večkrat videl, pa vedno obdanega s slavo, v neizreklji-
vi svetlobi, oblečenega tako veličastno, da je to mogoče samo videti, ne pa tudi
opisati. Ustno vam bom povedal kaj več. Upam, da vas bom mogel prihodnjega
9 Letoviški kraj Collovih.

6.7 Page 57

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
57
februarja obiskati v Toulonu in ostati dalj časa v družbi vašega gospoda sopro-
ga grofa in vas, ki sta velika dobrotnika salezijanskih ustanov.«
Na obljubljeni obisk je prišel šele meseca marca, ko je vse, kar je videl, na-
tančneje opisal. Pripovedoval je tudi o prikazovanju, ki ga je imel v Rimu 30.
aprila prejšnjega, 1882, leta. Bilo je na praznik varstva sv. Jožefa, tretjo nedeljo
po veliki noči. Ko je bil v kapeli, ki stoji ob nastajajoči cerkvi Srca Jezusovega, je
videl Luigija, kako zajema vodo iz nekega studenca. »Zakaj črpaš toliko vode?«
sem ga vprašal.
»Črpam zase in za svoje starše.«
»Toda zakaj toliko količino?«
»Ali ne razumete? Ali ne vidite, da je to presveto Srce našega Gospoda Jezu-
sa Kristusa? Kolikor več zakladov milosti in usmiljenja odnesejo, toliko več jih
jim bo ostalo.«
»Kako je to, da si tukaj?«
»Prišel sem, da vas obiščem in vam povem, da sem srečen.«
V Toulonu se je mudil od 5. do 14. marca in pripovedoval vrsto stvari, ki
niso tukaj napisane. Povedal je, da je bil Luigi v vsakem prikazovanju drugače
oblečen, in ko ga je vprašal zakaj to, je odvrnil: »To je v vaše razvedrilo.« Na
obrazu pa je imel vedno iste poteze, kot ko je bil še živ, vendar z bolj okroglimi
lici in radostnim obrazom, z zlatim sijajem na telesu in obleko v barvi lilij in
vrtnic, vendar veliko bolj bleščečih. Obraz je bil ves žareč in svetloba je vedno
bolj naraščala, tako da je že jemalo vid. O prikaznih med mašo je povedal, da so
trajale samo kako minuto in pol, in če bi se podaljšale, bi se zgrudil, ker ne bi
mogel prenašati tega stika z nadnaravnim.
Kar se tiče nadnaravnega pomena prikazovanj, je grofica, ki je bila zelo
razsvetljena oseba, mislila in vpraševala don Boska, kakor sama piše: »Ko raz-
mišljam o teh prikazovanjih in raziskujem njihov značaj, se prepričujem, da ne
gre za nobeno prevaro in utvaro, temveč je vse res. Vse, kar vidim, je jasno v
Božjem duhu. Luigi brez dvoma že uživa nebeško srečo. Kar se tiče pogostnosti
prikazovanj, ne poznam skrivnih namer Božje previdnosti. Vidim, da me Luigi
prihaja poučevat in mi razodeva toliko stvari s področja znanosti in teologije, ki
jih sploh nisem poznala.«
Vrnimo se k dogodkom, ki jih je on pripovedoval ob tisti priložnosti. Neke-
ga dne mu je Luigi ponudil vrtnico, rekoč: »Ali hočete zvedeti, kakšna je razlika
med naravo in nadnaravo? Poglejte to vrtnico … jo vidite?« Vrtnica je v trenutku
postala tako bleščeča kot diamant, na katerega sije sonce. »Sedaj poglejte to
goro,« mi je rekel. Gora je bila golo skalovje, polno blatnih globin in strašno na
pogled, nakar se je spremenila v veličastvo in tam, kjer so bile prej luknje, so se
sedaj bleščali dragoceni kamni.
Nekoč je bil don Bosko v Hyèresu povabljen na veliko pojedino, znašel se

6.8 Page 58

▲back to top
58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
je ne več pri mizi, temveč v neke vrste širokem hodniku, kjer mu je prišel nap-
roti Luigi in mu rekel: »Vidite, kako preobilje in kako izbrane jedi. To je preveč.
Toliko ljudi umira od lakote. Preveč izdatkov! Treba se je boriti proti takemu
pretiravanju pri mizi.« Gostje so se potem obrnili k don Bosku, in ker so mislili,
da je raztresen, so mu klicali: »Don Bosko, don Bosko!«
Ob drugi priložnosti se je med Luigijem in don Boskom razvil naslednji
dvogovor: »Dragi Luigi, si srečen?«
»Nadvse srečen.«
»Si živ ali mrtev?«
»Živ sem.«
»Pa si kljub temu mrtev.«
»Moje telo je pokopano, jaz pa sem živ.«
»Ali to, kar vidim, ni tvoje telo?«
»To ni moje telo.«
»Je potem tvoj duh?«
»Ni moj duh.«
»Je tvoja duša?«
»Ni moja duša.«
»Kaj je potem to, kar vidim?«
»To je moja senca.«
»Toda kako more senca govoriti?«
»V moči Božjega dovoljenja.«
»In kje je tvoja duša?«
»Moja duša je pri Bogu, je v Bogu in vi je ne morete videti.«
»In kako ti vidiš nas?«
»V Bogu je mogoče videti vse stvari: preteklost, sedanjost, prihodnost. Vse
to vidimo kakor v ogledalu.«
»Kaj delaš v nebesih?«
»V nebesih nenehno ponavljam: Slava Bogu! Bogu se zahvaljujem. Zahvala
tistemu, ki nas je ustvaril, njemu, ki je gospodar življenja in smrti, njemu, ki je
začetek vsega. Zahvala! Slava! Aleluja, aleluja!«
»In tvoji starši? Kaj mi poveš zanje?«
»Kar naprej prosim zanje in se jim tako oddolžujem. Pričakujem jih tukaj
v nebesih.«
V enem izmed naslednjih prikazovanj ga je don Bosko spet vprašal o senci.
»Ti praviš, da jaz vidim samo tvojo senco, ker je tvoja duša v Bogu. Kako more
senca imeti videz živega telesa?« Odgovor: »Kmalu boste videli. Dobili boste
dokaz.«
Don Bosko je čakal na ta dokaz. Nekaj pozneje, tako pripoveduje, se mu je
ponoči prikazal pokojni župnik iz Castelnuova; sprehajal se je pod oratorijskim

6.9 Page 59

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
59
stebriščem. Zdel se je zdrav in zelo zadovoljen.
»Oh, gospod župnik, tukaj ste!« je vzkliknil, ko ga je zagledal. »Kako vam
kaj gre?«
»Srečen sem, da, presrečen! Sprehajajva se malo skupaj.«
»Ničesar ne želite?«
»V nebesih imaš vsega, kar si želiš. Sprehajajva se, pomeniva se. Me dobro
razločite?«
»Seveda, odlično.«
»Oglejte si me natančno. Vidite, da sem v polni mladosti in popolnem ve-
selju?«
»Da, gospoda župnik, prav vi ste. Ne morem dvomiti o tem.«
Ko sva se nekaj časa sprehajala, kakor smo to nekoč delali, je dejal: »Ste se
naučili lekcije?« Ko je to rekel, je izginil. Tedaj je don Bosko razumel, da se je
menil s tem duhovnikom. Ko je to pripovedoval, je rekel Collovim: »Take milosti
so tako izredne, da zastrašijo zaradi odgovornosti, ki pade na tistega, ki ima
dolžnost, da odgovarja nanje.«
Med potovanjem v Francijo leta 1883 so se primeri množili. Na nedeljo La-
etare, 4. marca, je don Boska od štirih do sedmih popoldne v vlaku na progi
Cannes Toulon od prve do zadnje postaje spremljal. Govoril je latinsko in pove-
ličeval Božja dela. Med drugim je priklical njegovo pozornost na meglice in mu
dal celo vrsto zanj popolnoma novih astronomskih vesti. »Če bi se,« je rekel, »z
vlakom peljali z Zemlje na Sonce, bi potrebovali tristo petdeset let. Če bi hoteli
priti na drugo stran Sonca, bi morali prevoziti enako razdaljo, kar bi zneslo se-
demsto let. Vsaka meglica pa je petdeset milijonkrat večja od Sonca in luč, ki jo
pošilja na zemljo, potrebuje deset milijonov let. Sončni žarek preteče v sekundi
tristo petdeset tisoč kilometrov.« Tukaj je don Bosko, ko je videl, da nadaljuje te
astronomske račune, vzkliknil: »Zadosti, zadosti! Moja misel ti ne more slediti.
To me tako utruja, da ne morem več.«
»Vendar je to komaj začetek veličastnih Božjih del.«
»Kako je to, da si v nebesih in tukaj?«
»Hitreje kot luč in s hitrostjo misli sem tukaj, v hiši mojih staršev in drugod.«
Nekaj dni pozneje v Hyèresu pri maši se je Luigi spet prikazal. »Kaj je no-
vega, Luigi? Kaj je treba storiti?« ga je vprašal blaženi. Luigi mu je pokazal po-
krajino v Južni Ameriki, kamor bi bilo treba poslati misijonarje, ter mu pri tem
predstavil Kordiljere in izvor Chubuta.
»Sedaj me pusti,« je dejal don Bosko, »da odmašujem. Tako me motiš, da
komaj nadaljujem.«
»Treba je, da otroci pogosto prejemajo sveto obhajilo. Pripuste jih kmalu k
temu zakramentu. Bog želi, da se hranijo z Evharistijo.«
»Toda kako naj jih pripuščamo k obhajilu, ko so še tako majhni?«

6.10 Page 60

▲back to top
60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Ko so stari štiri ali pet let, jim pokažite sveto hostijo, in ko jo gledajo, naj
molijo Jezusa. To bo zanje obhajilo. Otroke je treba prepojiti s tremi stvarmi: z
ljubeznijo do Boga, pogostim svetim obhajilom in ljubeznijo do Srca Jezusove-
ga. Toda Srce Jezusovo vključuje oboje prejšnje.«
V nekem prejšnjem videnju mu je Luigi pokazal studenec sredi morja in
mu rekel: »Glejte ta studenec. Vode morja kar naprej pritekajo in nikdar jih ne
zmanjka. Tako je z milostmi presvetega Srca Jezusovega. Lahko jih je prejeti,
treba je samo prositi.«
Aprila tega leta je don Bosko maševal v cerkvi Naše ljube Gospe Zmagoval-
ke. Luigi se mu je prikazal, medtem ko je delil sveto obhajilo. Bil je kakor vedno
obsijan od nebeškega žara in je imel na prsih ovratnico različnih barv: bele,
črne, rdeče. Poleg teh treh je bilo še brez števila drugih, ki jih ni mogoče opisati.
Nenadna prikazen ga je tako presenetila, da ni mogel več deliti obhajila. Rekel
je Luigiju: »Kako si vendar prišel sem? Zakaj prav med obhajilom? Ali ne vidiš,
kako sem zmeden?«
»Tukaj je,« je odvrnil, »hiša milosti in blagoslovov.«
»Toda kje sem? Ne vidim več nikogar. Kaj naj storim?«
»Deli še naprej sveto obhajilo.«
»Kje so ljudje, ki so stali ob vznožju oltarja?«
»Delite naprej sveto obhajilo. Tu so ljudje, ki jih želite videti.«
Luigi je izginil in don Bosko se je znašel pri oltarju in maševal do konca.
Nekaj pozneje se je prikazal v Parizu v cerkvi svete Klotilde. Ko se je don
Bosko vrnil od maševanja, se je zaman trudil, da bi se otresel množice, ki ga je
obdajala, in ni mogel opraviti zahvale. Ljudje v zakristiji so ga stiskali od vseh
strani. »Pustite me za trenutek,« je ponavljal, »pustite me za trenutek, da bom
mogel zmoliti vsaj en očenaš v zahvalo.« Toda nihče ga ni poslušal. Ko je župnik
to videl, ga je popeljal v sosednjo sobo. Kakor hitro je vstopil, se je vse zasvetilo
v nebeški luči in Luigi je hodil mirno in počasi gor in dol.
»Oh, Luigi, zakaj se tako sprehajaš in mi nič ne rečeš?«
»Ni čas za govorjenje, temveč za molitev.«
»Oh, govori mi. Reci mi kako besedo, kakor si storil drugikrat.«
»Res ti imam nekaj pomembnega povedati, vendar še ni prišel čas.«
»Vsekakor mi moraš govoriti. Srečal se bom s tvojimi starši in jim moram
prinesti malo tolažbe.«
»Tolažba! Dobili jo bodo. Naj še naprej molijo in služijo Bogu in Mariji. Jaz
začenjam pripravljati njihovo srečo.«
»Z molitvijo častimo Boga.«
»Zakaj ne obiščeš svojih staršev, ki te imajo tako radi?«
»Zakaj hočete zvedeti to, kar je Bog pridržal sebi?«
Ko je to izgovoril, je izginil. Don Bosko je opazil, da je imel vedno odkrito glavo.

7 Pages 61-70

▲back to top

7.1 Page 61

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
61
Še vedno leta 1883, v noči 30. avgusta. Don Bosko je imel veličastne sanje,
o katerih bomo še poročali. Zdelo se mu je, da je v veliki sobani med mnogimi
prijatelji, ki so že odšli v večnost. Eden izmed njih, približno petnajst let star,
nebeško lep in bleščeč kot sonce, se je približal Luigiju. V hitrem potovanju je
Božjemu služabniku pokazal duhovno dediščino, ki jo je Bog prihranil za sale-
zijance v Ameriki, znoj in kri, ki ju bodo morali preliti, da bodo zasejali bodoče
materialno blagostanje tistih zemelj. Dne 15. oktobra je prosil iz Turina don
Lemoyna za neki prepis, ki bi ga poslal v Toulon: »Bodi tako dober in končaj
sanje o Ameriki in mi jih takoj pošlji. Grof Colle bi jih rad bral, vendar prevedene
v francoščino, za kar bom takoj poskrbel.« Ko je potem 14. februarja 1884 pisal
grofu, je dejal: »Potovanje, ki sem ga opravil z našim dragim Luigijem, se vedno
bolj razvozlava. V tem trenutku se zdi, da so postale središče vseh poslov. Veliko
se govori, razlaga, piše in objavlja ter prizadeva za udejanjenje naših načrtov. Če
nama bo Bog dodelil milost, da se bova srečala, si bova povedala veliko reči.«
Za leto 1884 je zanimivo to, kar se je pripetilo v Orteju. Ko se je don Bosko
14. maja vračal iz Rima, je na tej postaji čakal štiri ure. Bilo je ponoči in v čakal-
nici je skušal zaspati na nekem stolu, pa mu ni uspelo. Prikazal se mu je Luigi
in sedaj je izpred njegovih oči izginilo vse drugo. Don Bosko je vstal, mu stopil
naproti in vprašal: »Si ti, Luigi?«
»Me ne prepoznate? Ali se ne spominjate več potovanja, ki sva ga naredila
skupaj?«
»Oh, seveda! Vsega se dobro spominjam. Toda kako naj dokončamo vse tis-
te stvari, o katerih sva govorila? Utrujen sem in moje zdravje vedno bolj peša.«
»Bolehate? Ni res … Jutri mi boste dali odgovor.«
Videnje se je končalo šele ob odhodu vlaka. Naslednji dan se je začela de-
vetdnevnica k Mariji Pomočnici. Don Bosko, ki je po vrnitvi iz Francije vedno
bolj pešal, je v trenutku začutil izboljšavo, ki se je iz dneva v dan krepila.
Ko so odhajali z železniške postaje Orte, je udarila ura dve po polnoči. Don
Lemoyne, ki je spremljal don Boska, je ostal presenečen nad njegovim obnaša-
njem, kot da bi bil iz sebe. Ko jih je prišel vlakovodja pozvat, naj vstopijo v vlak,
mu je don Bosko rekel: »Veste, kdo sem jaz?«
»Ne bi mogel vedeti«, je odvrnil ta.
»Jaz sem don Bosko.«
»In potem?«
»Sem don Bosko iz Turina.«
Pogovor se je tu ustavil, ker je vlak odhajal. V teh njegovih besedah in v nači-
nu, kako so bile izgovorjene, je don Lemoyne videl nekaj posebnega, česar nikoli
prej ni opazil. Ko je razmišljal o vzroku in ker ni poznal ozadja, je celo menil, da ga
je kot tajnika hotel poučiti, ker še ni zadosti poznal don Boska. Don Bosko je o tem
prikazovanju pripovedoval zakoncema Colle 1. junija 1885 v Turinu.

7.2 Page 62

▲back to top
62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Druge sanje v noči 1. februarja 1885 so don Bosku razodele prihodnost
njegovih misijonov. Grofu je 10. avgust pisal takole: »Naš prijatelj Luigi me je
popeljal na sprehod v središče Amerike, v deželo Cam, kot je rekel, in v deželo
Arfaxad ali na Kitajsko. Ko bova prišla skupaj, si bova imela veliko povedati.« Iz
tega razpoznamo, kdo je bil oseba, ki se mu je v trenutku postavila ob stran, ko
je bil iz Amerike prestavljen v Afriko, in o katerem je takrat dejal samo: »V njem
sem prepoznal svojega razlagalca.« Namig na te sanje dobimo tudi v pismu z
dne 15. januarja 1886: »Prejeli boste poročilo o izletu na Kitajsko z našim dob-
rim Luigijem. Ko nama bo Bog izkazal dobroto, da bova skupaj, si bova imela kaj
povedati.« Iz vsega, kar se je zgodilo do takrat, nam ni znano, da bi grofu Collu
do junija 1885 kaj povedal.
Zadnje prikazovanje, o katerem smo zvedeli, se je zgodilo v noči 10. marca
1885. Blaženi je skušal od Luigija zvedeti kako besedo. Luigi pa je odgovoril: »V
zakristiji stolnice v Toulonu ste prosili, da bi jaz ozdravel.«
»Da, prosil sem za tvoje ozdravljenje.«
»In je bilo bolje, da nisem ozdravel.«
»Zakaj vendar? Storil bi veliko dobrih del, bil v tolažbo svojim staršem, na
veliko bi se zavzel za Božjo slavo …«
»Ste prepričani? Vi sami ste izrekli grenko obsodbo zame in za moje starše,
toda vse je bilo v mojo večjo korist. Ko ste prosili za moje ozdravljenje, je pres-
veta Devica Marija rekla našemu Gospodu Jezusu Kristusu: sedaj je moj sin.
Hočem ga vzeti, sedaj, ko je moj.«
»Kdaj se bomo morali mi pripraviti, da bomo prišli v nebesa?«
»Bliža se trenutek, ko vam bom dal odgovor na to vprašanje.«
Don Bosko je to pripovedoval grofoma na hodniku zraven svoje sobe dne 1.
junija 1885, na predpraznik Marije Pomočnice. Na koncu je dodal: »Nemogoče
je opisati lepoto obleke, v katero je oblečen naš dragi Luigi. Samo venec na glavi
bi potreboval ne dni in mesece, temveč leta, da bi ga natančno preučili, toliko
posameznosti ponuja našemu pogledu, ko postaja vedno bolj bleščeč in se vse
bolj širi, kolikor bolj ga opazuješ.«
Starša, dokler nista poznala vseh stvari, ki so se zgodile po marcu 1883 in
ki jih je pripovedoval šele leta 1885, nista bila nikdar zadosti gotova zaradi uso-
de njunega sina, zato sta prosila don Boska za posebne molitve zanj. Blaženi je
nekoč odgovoril: »Začel sem že devetdnevnico z mašami, obhajili in posebnimi
molitvami za našega Luigija, ki se nam, tako se mi zdi, smeji iz nebes, ko molimo
zanj, da bi mu pomagali. V resnici pa je on postal naš zaščitnik v nebesih in nas
bo še naprej varoval, dokler nas ne bo pozdravil v večni sreči.«
Grofica je sklenila svoje zapise in pripisala: »Ko je najinima dvema užaloš-
čenima srcema v tolažbo zaupal te stvari nadnaravnega sveta, se je zdelo, da je
don Bosko nadvse vesel, da nama more posredovati vpogled v ta nadnaravni

7.3 Page 63

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
63
Jeruzalem. Ganjenost ga je premagovala in njegove oči so bile polne solz, ko je
govoril o zahvalnih dejanjih, ki jih je Luigi opravljal pri Bogu v nebesih.«
Ne moremo mimo dogodka, ki ga je gospa Colle pripovedovala sestram v
Navarru in se je pripetil nedolgo po sinovi smrti. Don Bosko ji je priporočil, naj
bi se v svojih potrebah obrnila na svojega sina Luigija. Tako se je nekega dne
pojavil pred vrati njene hiše človek, ki je nasilno zahteval denar. Ne oziraje se
na način, kako je zahteval, mu je dala miloščino, kakor je bilo to običajno, za
reveže. Toda ta je zahteval še več in jo močno prestrašil. V hiši ni bilo niti služki-
nje. Tedaj se je spomnila don Boskovih besed in je prosila za pomoč sina. Kakor
hitro je v srcu izrekla to prošnjo, se je malopridnež, kakor da bi ga popadla po-
sebna sila, obrnil, preskočil nekaj stopnic in naglo zbežal.
Vrnimo se k prikazovanjem. Toda ali je don Bosko posredoval zakoncema
ta nadnaravna sporočila samo zato, da bi tolažil teh dvoje užaloščenih src? Ali
ni bilo bolj umestno, da bi mislili, da je Božja previdnost skušala na ta način
pripraviti ta dva bogata kristjana, da bi uporabila del svojega premoženja v po-
moč Božjemu možu, in ju razpoložiti, da bi delala dobra dela v korist Cerkve v
smislu potreb tedanjega časa? Tako je moral te stvari presojati don Bosko. Tako
je užaloščenima staršema po smrti sina v zanosu pravih svetnikov dejal: »Bog
vam je vzel vašega edinega sina zato, da bi posinovili vse moje sirote.« Tako sta
smrt razumela tudi ta dva goreča kristjana. Oče je odkrito izjavil, da daje don
Bosku na voljo svojo denarnico.10 To niso bile prazne besede niti kratkotrajna
čustva. Iz te denarnice so prihajale več kot šest let velike vsote za nov zavod v
La Navarru in za cerkev ter zavetišče Srca Jezusovega v Rimu, za zavetišče ob
cerkvi sv. Janeza Evangelista v Turinu, za hišo Marijinih sinov v Mathiju, za mi-
sijone in za potrebe Oratorija in San Benigna. Da ne bomo dolgočasili bralcev z
navajanjem dolge vrste dejanj krščanskega usmiljenja, bomo naštevali dobro-
delnosti na osnovi pisem, ki sicer ne popolnoma, vendar pa v veliki meri lahko
potešijo našo radovednost.
Prva prošnja za pomoč je prišla 3. julija 1881. Gospe Colle piše: »Do sedaj
je še šlo. Toda v prihodnjih mesecih se bom moral obrniti na dobrotno naklo-
njenost gg. Colle. Gre za primer skrajne potrebe in v mejah možnosti.« Primer
skrajne potrebe se je nanašal na cerkev Srca Jezusovega. Taki primeri pa so se
pozneje ponavljali in množili. Na tako nedoločno prošnjo je bil odgovor zelo
spodbuden. Tako je 20. avgusta pisal gospodu Collu: »Sporočili ste mi drago-
ceno novico, da boste darovali dvajset tisoč frankov za cerkev Srca Jezusovega
v Rimu. To je zares pomoč sveti Katoliški cerkvi in njenemu oropanemu pogla-
varju. Bog vam bo to stoterno povrnil in še bolj bogato na drugem svetu. Sveti
oče in vsi dobri kristjani bodo blagrovali vašo dobrodelnost.« Pismo, v kate-
10 Pismo gospe Colle, Turin, 3. julij 1881.

7.4 Page 64

▲back to top
64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
rem je Colle sporočil don Bosku o pošiljki denarja, je don Bosku tako ugajalo
bodisi zaradi elegance izraza kakor popolnosti sloga. Odgovoril mu je: »Pismo
sem vedno znova prebiral. Menil sem, da bom izkazal čast vaši uglednosti kakor
tudi mestu Toulonu, če ga pošljem svetemu očetu, da bo videl, kako nekateri
odvetniki znajo družiti znanje in krščansko ljubezen. Bogu bodi hvala v vseh
stvareh.« Naj se nam ne zdi čudno tako pošiljanje pisem svetemu očetu. Grad-
njo cerkve Srca Jezusovega je don Bosku zaupal papež, ki je bil za stvar osebno
zavzet. Poleg tega je moral don Bosko misliti na svoj posebni namen, o katerem
bomo poročali pozneje.
Za dar, ki mu ga je poslal 1882 skupaj z godovnimi voščili, se je zahvalil
7. julija: »Ob tej priložnosti izražam toplo zahvalo za pomoč, ki nam jo je dala
vaša uglednost, da moremo ustanoviti, popravljati, razširiti naše hiše. Duše, ki
so jih salezijanci z Božjo pomočjo rešili, bodo vam in vaši gospe soprogi, ko
bosta vstopila v nebesa, pripravile lep sprejem, kajti animam salvasti, animam
tuam praedestinasti. »Isto misel, pa s posebnim poudarkom na misijonih, bo
ponovil 4. decembra 1883: »Predvsem se vam zahvaljujem, gospod grof, za vso
velikodušnost, ki ste jo pokazali ob raznih priložnostih. Če nam uspeva iti nap-
rej v Južni Ameriki in zlasti v Patagoniji, se moramo zahvaliti vam in vaši do-
brodelnosti. Zato bodite veseli vi in vaša gospa soproga. Duše, ki jih bodo naši
misijonarji rešili za nebesa, bodo za vas in za vašo madame prinašalci nebeških
ključev. Sedaj vi podpirate hiše in divjake, ki bodo s pomočjo vaših dobrih del
prišli do vere, in tako večate število duš, ki bodo molile za vas.«
V istem pismu poroča grofu tudi o uporabi njegovega denarja v dva druga
namena, se pravi za hišo v Mathiju in za Sv. Janeza, ki sta bili postopoma name-
njeni za Marijine sinove. »Naznanjam vam veselo novico. Hišo v Mathiju smo
kupili 10. oktobra. Sedaj je opremljena in v njej kakih petdeset fantov, ki niso
imeli več prostora v San Benignu in ki se sedaj s študijem pridno pripravlja-
jo na duhovništvo. To hišo smo pretekli četrtek blagoslovili in posvetili Bogu.
Imenovali smo jo Hiša svetega Alojzija, da bi se vedno spominjali našega Luigija
in njegove družine. To je prva naša hiša s tem imenom. Bogu bodi hvala.« In
za Sv. Janeza: »Hiša, ki smo jo začeli graditi ob cerkvi sv. Janeza apostola, kljub
vsemu našemu prizadevanju še ni pod streho. Prišli smo do tretjega nadstropja.
Vsi pridno delajo.« Končno je 22. oktobra 1884 poročilo dopolnil z naslednjim
pripisom: »Z velikim veseljem vam sporočam, da je hiša za Marijine sinove, ki
smo jo gradili z vašo pomočjo, končana in za prihodnji 10. november smo prip-
ravili prihod novih gojencev, ki jih bo na začetku 150.« Pozneje so datum odpr-
tja preložili na 20. februar 1885, ker so želeli, tako je pisal don Bosko, grofovo
navzočnost: »Hiša svetega Janeza Evangelista je skoraj polna, vendar je še nis-
mo uradno odprli. V njej hočemo pripraviti slovesno kosilo in izreči napitnico
gospe grofici Colle. Je prav tako, gospa grofica, naša dobra mamica v našem

7.5 Page 65

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
65
Gospodu Jezusu Kristusu?« Grofa sta prišla, kot smo že povedali, na praznik
Marije Pomočnice.
Na začetku leta 1884 se je zdelo, da bo slabotno zdravje don Bosku prepre-
čilo običajno potovanje v Francijo. Grof ga je nepotrpežljivo pričakoval. Blaženi
mu je 11. februarja pisal: »Vsak dan vaju, gospod grof in gospa grofica, večkrat
obiščem v duhu, vendar mi do sedaj ni bilo dano priti osebno na obisk. Za zdaj
gredo naše stvari, hvala Bogu, kar dobro. Zavodov je vedno več, gojencev tudi in
delo prinaša s seboj tudi Božji blagoslov. Bogu bodi hvala. Moje zdravje že nekaj
dni ni najboljše in ne vem, ali bom mogel priti na običajni obisk. Upam, da vam
bom lahko kmalu sporočil. V vsakem primeru pa se bomo dobili v Rimu.«
Res je, da je upal to potovanje predčasno končati, da bi tamquam fur [kot
tat] prišel v La Farlède 20. septembra 1883.11 Vendar mu okoliščine niso dovo-
lile. Kljub temu je grof pripravil to, kar bi lahko bilo predmet »tatvine«, kakor
je mogoče razbrati iz pisma z dne 15. oktobra: »Najlepša hvala za prijazno spo-
ročilo. Te dni so dela močno napredovala in podjetniki zahtevajo svoje. Bogu
bodi hvala, vama pa tisočkrat hvala, gospod grof in gospa grofica. Vidva sta naša
Božja previdnost in orodje v Gospodovih rokah, da nam priskočita na pomoč.«
Tokrat je darove Božje previdnosti prevzel don Rua, ki mu je don Bosko naro-
čil, naj se dogovori za njuno potovanje v Rim, ki sta si ga tako zelo želela. Božji
služabnik, ki se je aprila 1884 odpravil v večno mesto in je 16. aprila poročal
o poteku del na tamkajšnji cerkvi, se je dotaknil tudi tega potovanja: »Sem v
Rimu. Potovanje je bilo hvala Bogu ugodno in tudi moje zdravje se je popravilo.
Natančno sem si ogledal dela tako na cerkvi kakor zavetišču Srca Jezusovega.
Temelji predstavljajo resno težavo zaradi globine, zato bo potrebno še veliko
dela, preden se postavi na svoje mesto ogromna količina kamna, ki je priprav-
ljena v ta namen. Glede na vašo željo, da bi prišli v Rim k polaganju temeljnega
kamna, in to samo za nekaj dni, menim, da bi bilo bolje, da bi to storili pozneje,
zlasti zaradi zdravja vaše gospe soproge.« Dne 24. aprila je poročal o vrnitvi
don Rua, ki je šel v Toulon, da je prevzel 150 tisoč frankov in je en del tega takoj
poslal v Rim: »Vaše ljubeznivo pismo me je redno dobilo in stvar je lepo uspela.
Don Rua blagoslavlja z menoj Boga in se zahvaljuje vašim blagorodjem, ki nam
pomagajo, da tako učinkovito širimo Božjo slavo. Don Rua je takoj poslal vse
naprej, tako da sedaj dela lepo napredujejo.«
Vendar so stvari tako počasi napredovale, da so omenjeno slovesnost op-
ravili šele maja 1885. Dne 10. maja je don Bosko pisal grofoma: »V Rimu je vse
pripravljeno za položitev temeljnega kamna. Nas lahko zastopa Borghese. Vse
bo uredil in vodil don Dalmazzo. V temeljni kamen je treba položiti spomine in
med drugim tudi podatke o družini ter botra in botrice. Zato vas prosim, da po-
11 Pismo iz San Benigna Canavese, 25. avgust 1883.

7.6 Page 66

▲back to top
66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
trpite in poiščete kakega prijatelja, ki bo na kratko povzel glavne podatke: ime,
priimek, rojstni dan in posebne podatke vaše uglednosti, ki se vam zdijo po-
membni. Potrpite, prosim, gre za zgodovinske podatke, ki jih moramo zapustiti
zanamcem. Ko bomo prejeli te podatke, bomo poslali koga, ki bo uredil drugo.«
Leta 1884 se je don Bosko obrnil na grofa glede nekega nakupa, ki je zahte-
val precejšnjo vsoto, pa se mu je zdel kljub temu nujno potreben. Dne 20. febru-
arja je pisal: »Nekega dne sva, gospod grof, z mojega balkona opazovala neko
hišo. – To hišo je treba kupiti, ste rekli, da odpravimo veliko oviro. Dam vam
na voljo 30 tisoč frankov. – Tedaj nismo nič sklenili, ker lastnica hiše ni hotela
prodati. Sedaj pa je naprodaj ne le hiša, temveč celotno zemljišče. Kupčija nam
v vsakem pogledu ustreza. Vsi naši prijatelji in salezijanci nam jo toplo priporo-
čajo. Toda cena je veliko višja. Zemljišče, drevje in poslopja bi nanesla okoli sto
tisoč frankov. Ne bi bil rad vsiljiv, prav tako pa ne bi rad molčal o priložnosti, da
bi končno mogli urediti našo hišo, praznični oratorij, šole in delavnice. Bi nam,
gospod grof, v doglednem času priskočili na pomoč s to vsoto? Govorim vam
z vsem zaupanjem, ker ste mi v svoji veliki krščanski dobrodelnosti večkrat
dejali, da polagate v moje roke svojo denarnico za vse, kar bi moglo biti v večjo
Božjo slavo. Premislite malo vso zadevo in mi potem sporočite s prav tako zau-
pljivostjo, kot sem se jaz obrnil na vas.«
Hiša je bila last gospe Bellezza, ki o njej večkrat govori don Lemoyne v
prejšnjih zvezkih Biografskih spominov.12 Stala je na vzhodni strani cerkve sv.
Frančiška Saleškega in je bila ločena od Oratorija z zidano ograjo.13 Vse so kupili
z grofovim denarjem, ki je takoj privolil in omenil kako misel, ki ni bila v skladu
z njegovim nizkim mišljenjem o samem sebi. Don Bosko mu je 27. maja odgo-
voril: »Prejel sem vaše cenjeno pismo. Vendar nočem, da me vprašujete, zakaj
delam to in ono. Jaz vam samo predstavljam svoje potrebe in sem potem enako
zadovoljen z da ali ne. Moj namen je vsak dan moliti za vas in za gospo grofico,
kar tudi delam pri sveti maši, kjer se vas še posebej spominjam. Zdravniki so mi
svetovali, da naj grem v naše hiše na jugu, in tako bom v soboto, če bo Bog tako
hotel, z don Barberisom šel na pot v Nico. Od tam bom, upam, šel na kak obisk
odpret in blagoslovit našo ali bolje rečeno vašo cerkev v La Navarru. Istočasno
bova imela priložnost, da se bova pogovorila in vam bom mogel bolje razložiti
svoje zamisli, želim namreč storiti čim več dobrega, vendar pa želim ugoditi
vam v vsem, kar vas bo osrečilo tukaj na zemlji in nekoč v nebesih.«
Tistega leta 1884 je neka druga silna stiska prisilila Božjega služabnika,
da je prosil za pomoč svojega velikodušnega dobrotnika. Poleti je izbruhnila
kolera, katere posledice je don Bosko 10. septembra takole opisal grofu: »Ko-
lera je opustošila velike predele Francije in sedaj strahotno besni tudi v Itali-
12 Prim. MB II, str. 543 [BiS II, str. 338–339].
13 Prim. Giraudi, L’Oratorio di don Bosco, razpredelnica VIII.

7.7 Page 67

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
67
ji. Naše hiše in naši gojenci so bili do sedaj obvarovani pred to nesrečo, toda
zaradi vedno večje revščine je dobrodelnost močno pojenjala. To je prizadelo
vzdrževanje in gradnjo naših hiš. Če bi nam v tem trenutku mogli pomagati, bi
bili kakor vedno naša močna opora. Če pa ste v La Farlède in se ne morete vrniti
domov zaradi kolere in bi vam bilo to v nadlego, vas prosim, da ostanete mirno
na letovanju in se bomo skušali na kak drug način rešiti iz zadrege. Prosim vas,
ne vznemirjajte se, če okoliščine ne svetujejo takega potovanja.« Čeprav nima-
mo potrebnih podatkov, menimo, da je grofova dobrodelnost našla način, da je
uskladila hotenje svojega srca in osebno varnost.
Konec leta je don Bosku dal priložnost, da se je zahvalil za toliko blagodati.
Dne 29. decembra mu je pisal: »Rad bi vas obiskal in se vam zahvalil za toliko
uslug. Ker tega ne morem izraziti z živo besedo, vam pišem to pismo in tako
sklepam leto, da se zahvalim vam, gospod grof, in vam, gospa grofica Colle. Bog
bodi zahvaljen, da nas je ohranil zdrave na telesu, in upam, da tudi v svoji sveti
milosti. Med drugimi dobrimi deli ste namesto don Perrota plačali dolgove v
La Navarru. Gospod vam bo gotovo obilo poplačal in naši ubogi dečki bodo ne-
nehno molili po vašem namenu. Srečen don Perrot, ki ima tako dobre plačnike!
Toda kako je to, da ne moremo najti takih dobrotnikov v Italiji? Če bi jih imeli,
bi lahko plačali don Rui petinsedemdeset tisoč frankov, ki jih dolguje za naše
misijonarje v Ameriki, in skoraj enako vsoto za nakup opreme novi odpravi mi-
sijonarjev, ki naj bi odpotovala v kratkem. In zakaj ne plačamo naših dolgov v
Turinu in v Rimu za cerkev in zavetišče Srca Jezusovega? Razlog je samo eden:
tako v Franciji kakor v Italiji je samo en grof Colle. In mi se stokrat zahvaljujemo
dobremu Bogu, da gospod grof in gospa grofica Colle živita in nam pomagata,
nas podpirata in vzdržujeta v naših stiskah. Bog vaju naj dolgo časa ohrani pri
trdnem zdravju, vama nakloni milost, da bosta dolga leta prebila tukaj na zemlji
in končno prejela bogato plačilo v nebesih, kjer bosta našla z Jezusom in Marijo
dragega Luigija in z njim celo večnost hvalila Boga in govorila o Bogu.«
Z grofom se je v spremstvu don Vigliettija ponovno srečal aprila 1885 v
Toulonu, ko je iz njegovih rok prejel vsoto sto tisoč frankov za Rim in za misi-
jone. Upal je, da se bo vrnil septembra, za duhovne vaje sobratov. Ponovno mu
je pisal iz Mathija 18. avgusta, kjer je bil že cel mesec zaradi velike slabosti, ali
kakor se je on izražal, da bi malo upočasnil svojo starost.14 »Čas naših duhovnih
vaj je bolj ali manj isti, začnejo se 1. avgusta in trajajo do 10. oktobra. Vendar
izleta v Toulon in Nico ne bo do srede septembra. Sporočili vam bomo točen
dan. Jaz bi vas zelo rad ponovno videl, vendar o tem nisem popolnoma prepri-
čan, kajti moja potovanja tukaj v Mathiju so že en mesec omejena na mojo sobo
in vrt, ki sta blizu papirnice. Moram vam povedati, da se je moje zdravje za
14 Pismo grofu, Turin, 14. julij 1885.

7.8 Page 68

▲back to top
68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
zdaj ustalilo. Vendar mislim, da bi padec toplote za nekaj stopinj pripomogel k
olajšanju. Če bi mi zdravje oviralo potovanje, boste dobili vsa poročila o naših
poslih. V tednu dni boste prejeli vse listine našega zavetišča v Rimu. Don Rua
vam bo v tej zadevi popolnoma na voljo.«
Splošno zdravstveno stanje je odsvetovalo redne duhovne vaje v Nici. Don
Bosko se je zadržal en mesec v Valsaliceju, od koder mu je pisal 27. septembra:
»Kakor lahko opazite, sem napol slep in boste komaj prebrali moje pisanje. Op-
rostite mi in imejte potrpljenje z menoj. Ne bom vaju pozabil pri sveti maši. Oh,
Marija, bodi naša vodnica na poti v nebesa!« Decembra je šel v Toulon don Rua,
od koder je don Bosku prinesel dragocen zavoj od grofa in ljubko škatlico od
grofice, ki ji je pisal: »Medtem ko mi je don Rua prinesel zavoj, ki vama je znan,
ste mi vi poslali košarico šipkovih jagod z vašega vrta. Sprejel sem jih kot spo-
min na preljubeznivo in dobrotno mamo. Čaj iz šipkovih jagod mi zelo pomaga
proti kašlju. Iz vsega srca se vam zahvaljujem.«
Bilo bi nam zelo ljubo, če bi zvedeli, koliko je don Rua prinesel don Bosku.
Toda iz pisem dne 15. januarja vidimo, kako previdnostni so bili prisrčni odnosi
med don Boskom in grofom. Blaženi je pisal: »Vsak dan, lahko pa tudi rečem,
vsak trenutek govorim o vas. Toda s svojo glavo, ki mi več ne služi prav, vam
lahko pišem samo toliko, da se vam zahvalim za tolikšno dobroto in krščansko
ljubezen, ki nam ju izkazujete. V tem trenutku vidva nista samo opora naših
ustanov in salezijancev, temveč sta v teh dneh tudi edina naša dobrotnika, saj
so darovi skoraj popolnoma usahnili, zlasti v naših zavodih v Franciji in v misi-
jonih v Ameriki. Toda naša draga beračica [quêteuse] Marija Pomočnica nam za-
čenja prihajati na pomoč s svojimi izrednimi milostmi v Rusiji, Prusiji in zlasti
še na Poljskem. Don Rua vam pošilja poročilo o zavetišču v Rimu. Rim je večno
mesto. Govoriti veliko, delati veliko15 in se zadovoljiti, da gredo stvari počasi
naprej. Potrpljenje.«
Marca 1886 je Božji služabnik skozi Nico in Marseille šel v Španijo. Dne 26.
marca je naznanil svoj prihod grofoma: »V ponedeljek zvečer, če bo taka Božja
volja, bom pri vama in bomo lahko mirno govorili o naših zadevah. Če morete
pripraviti oltar, bom rade volje daroval pri vas sveto mašo. Sicer sem v vsem na
voljo.«
Po tem dopisu zastane dopisovanje do 25. julija, ko je bil ves slaboten in
bolan gost v vili škofa v Pinerolu msgr. Chiesa. Potem skoči od julija na 9. sep-
tember. »Vrnil sem se v Valsalice za nov tečaj duhovnih vaj in za kapitelj, na ka-
terem smo razpravljali o zadevah naše Družbe. Zbralo se je 70 ravnateljev naših
domov. Govorili smo veliko o vaju in o naših zadevah.« Dne 23. septembra piše:
»Prihodnji teden bomo šli v San Benigno, kjer se je podvojilo število novincev
15 Eno in drugo velja za tistega, ki se mora za oboje truditi. To pomeni, da je treba tam veliko govo-
riti in se gibati, potem pa se vdati v počasnost.

7.9 Page 69

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
69
in moramo zato hitro zgraditi novo hišo.« Govori o hiši v Foglizzu, ki so jo prav
takrat odprli. Tukaj kakor tudi drugje želi svoje največje dobrotnike natančno
obveščati o vsem, kar se dela, ker jih šteje za sodelavce pri razvoju naše usta-
nove.
Nato dopisovanje spet zastane do 14. decembra. Don Lasagna je s skupino
misijonarjev obiskal družino Colle. Seveda ni odšel praznih rok. Blaženi je po-
božnima zakoncema pisal: »Don Lasagna mi je nadrobno pisal o svojem obisku
pri vajinih uglednostih in o zares očetovski dobrotljivosti, ki ste mu jo izkazali.
Odhajajo s srcem, polnim globokih vtisov, in pravijo, da bodo nesli v Ameriko
vzor vašega krščanskega življenja. Odhajajo, da bodo mogli pridobivati duše
za dobrega Jezusa, da bodo rešili svoje duše, duši vaju obeh.« Potem z mislijo
na odličen sprejem, ki so ga doživeli v hiši grofov, nadaljuje: »In to je krožnik,
ki vam ga bodo dali, ko bosta v nebesih. Zares nadvse prijeten krožnik, zlat
krožnik, ozaljšan z diamanti dobrih del. Med drugimi dobrimi deli bodo tudi
spreobrnjenja divjakov, kar so omogočili vaši darovi salezijancem in kar bo vir
vašega neskončnega veselja.« Nato omenja bogat dar, ki ga ob spominu na gro-
fičine šipkove jagode imenuje jujube ali slaščice iz šipkovih jagod: »Toda kaj je
postalo iz vašega jujuba? Poslušajte, ker je bilo odlične kakovosti, je bilo takole
razdeljeno: 1. Petnajst tisoč za menico, ki mi jo je Cagliero poslal iz Patagonije.
2. Petintrideset tisoč za Tiberinsko banko (za Srce Jezusovo). 3. Preostalo za sv.
Janeza Evangelista, za San Benigno, za Foglizzo, kjer se naši mladi pripravljajo
na duhovništvo. Kakor vidite, bi morala imeti vsaka beseda tega pisma obširno
razlago, vendar bo to počakalo za takrat, ko bomo mogli mirno govoriti o vsem
tem. Rad bi vam še marsikaj napisal, da bi izrazil hvaležnost, ki jo čutimo vsi sa-
lezijanci do vaših uglednosti. Toda moja uboga glava me več ne uboga in gospa
grofica bo tako prijazna, da bo razbrala mojo slabo pisavo.«
Iz leta 1887 ne vemo kaj dosti o darovih grofa Colla. V pismu dne 23. marca
don Bosko poroča grofu o potresu v Liguriji. »V svoje neizmerno veselje vam
sporočam, da noben fant in noben drug ni trpel zaradi potresa, samo poslopja.
Hiša, šole in cerkev v Torrioneju so se skoraj popolnoma porušile. Toda Božja
previdnost nam je vedno pomagala in nas tudi v tem trenutku ne bo zapusti-
la.« Zelo verjetno je, da finančni minister Božje previdnosti ni ostal neobčutljiv
ob takem sporočilu. Veliko bolj prepričljivi sta naslednji novici. Eno najdemo
v pripisu don Ruovega pisma z dne 8. aprila. V njem se zahvaljuje grofu za dar,
ki ga je izročil don Perrotu, ki je bil pri njem na obisku, verjetno zato, ker se je
znašel v stiski. Druga pa se tiče vsote pet tisoč frankov za San Banigno, kakor
bomo videli.
Sklenimo to zadevo. Koliko so znesli vsi ti darovi, nam ni točno znano, ker
ni nikjer nič zapisanega, podatki pa so zelo pomanjkljivi in večkrat nezanesljivi.

7.10 Page 70

▲back to top
70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Vendar pa iz tega, kar nam je znano, bi povprečni dar grofa Colla na leto znesel
sto dvajset tisoč frankov, kar je pred petdesetimi leti brez dvoma pomenilo ve-
liko denarja.
Sedaj se bomo od dobrodelnosti grofa Colla obrnili k hvaležnosti, ki jo je
don Bosko hotel izkazati na več načinov.
Ker je bil grof samo preprost odvetnik in vitez reda sv. Gregorija Velikega –
odlikovanje, ki mu ga je podelil Leon XIII. na predlog njegovega škofa, je hotel
don Bosko iz njega narediti rimskega grofa. To je želel toliko bolj, ker je uvidel,
da bi grofu to ugajalo. Francoskemu katoličanu starega kova je bil všeč ta ple-
miški naslov ne zato, ker je bil znamenje plemenitosti, temveč zato, ker ga je
podelil papež in je bil torej najtesneje povezan z vrhovnim poglavarjem Cerkve.
Blaženi je mislil na to že leta 1881. V ta namen je poslal po škofu v Fréjusu in
Toulonu poročilo svetemu očetu z namenom, da bi njegova ekscelenca potrdi-
la, da v njem ni ničesar, kar ne bi bilo resnično, in bo zato potrdil in priporočil
prošnjo.16
Preblaženi oče!
Med ljudmi, ki se ne oziraje se na ljudi v teh naših časih velezaslužno zavzemajo za
dostojanstvo in čast naše svete katoliške vere in jo branijo, moramo šteti med prve
gospoda odvetnika Luigija Antonia Colla iz Toulona.
Pripada eni izmed najuglednejših družin tega mesta.
Je zet barona Bucheta, divizijskega generala in nekdanjega francoskega senatorja.
Je vnet predsednik Sveta Katoliškega združenja v departmaju Varu.
Je predsednik Vincencijeve konference v mestu Toulonu.
Je ustanovitelj verskega dnevnika La Sentinelle du Midi [Varuhinja Juga], ki je edini
katoliški časopis v departmaju Var.
Je ustanovitelj in predsednik Katoliškega krožka v Provansi.
V svojem ugodnem finančnem položaju ne zavrne nobene dobrodelne pobude. Marca
preteklega leta je velikodušno podaril 20 tisoč frankov, so lahko nadaljevali začeta
dela pri cerkvi in zavetišču Presvetega Srca na Eskvilinu v Rimu.
Ko je septembra istega leta zvedel, da zmanjkuje sredstev za nadaljevanje gradnje
imenovane cerkve in zavetišča, je ponovno daroval 20 tisoč frankov.
V poljedelski koloniji v Navarru pri Toulonu ni bilo stavb za sprejem sirot. Daroval
je vsoto 20 tisoč frankov za neposredno pomoč in 80 tisoč frankov za podporo v pri-
hodnje.
Ta ugledni in velezaslužni gospod je že vitez Reda Gregorja Velikega. V želji pa, da bi
sebe in vso svojo družino še tesneje povezal z vrhovnim poglavarjem Katoliške cerkve
in bi se tako mogel imenovati njen odlični branilec, bi imel za zares veliko počasti-
tev vsega svojega sorodstva, če bi mogel prejeti naslov grofa Svete rimske Cerkve.
Pripravljen je poravnati vse izdatke pisarne, pravice in dajatve, ki se nanašajo na
podelitev tega visokega odlikovanja.
16 Pismo grofu, Turin, 3. junij 1881.

8 Pages 71-80

▲back to top

8.1 Page 71

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
71
Podpisani, ki je bil v svojih raznih ustanovah deležen njegovih blagodati, ponižno
kleče pred nogami vaše svetosti prosi za podelitev imenovane milosti.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. junij 1881
Ko po treh mesecih ni bilo odgovora, je priporočil zadevo kardinalu vikarju,
ki je dobro poznal velikodušnost gospoda grofa do cerkve Srca Jezusovega.17
»Zdi se, da je gospod Colle iz Toulona, bogat zasebnik, pripravljen še naprej
podpirati cerkvene potrebe. Bilo bi potrebno, da bi se vaša eminenca pozani-
mala pri svetem očetu glede podelitve naslova rimskega grofa, za kar sem vložil
prošnjo, ki jo je podprl njegov škof ordinarij. Če ne bi vi sami hoteli o tem govo-
riti s svetim očetom, vas prosim, da bi to nalogo zaupali kardinalu državnemu
tajniku, ki je že poskrbel za odlikovanja drugim gospodom, ki so si jih manj
zaslužili. Menim, da bo sveti oče zadovoljen, da bo lahko na ta način spodbudil
človeka, ki velik del svojega imetja namenja v korist Cerkve in živi kot goreč
katoličan.«
Decembra je bila zadeva v rokah kardinala Jacobinija, državnega tajnika,
ki je stvar dokončno potrdil, toda Rim je večen, je menil don Bosko in to se vidi
tudi v poslovanju.18
To dejstvo se je potrdilo tudi ob tej priložnosti. Ko je aprila 1882 prišel v
Rim, je ugotovil, da niso še ničesar ukrenili. Od tam je 2. maja takole sporočil
svojemu »dragemu in velespoštovanemu prijatelju«: »Sem v Rimu. Bil sem že
pri svetem očetu, s katerim sem na dolgo govoril o vas in o vaši gospe soprogi.
Poročal sem mu o darovih za cerkev Srca Jezusovega in za La Navarre, o polo-
žitvi temeljnega kamna in drugih dejanjih krščanske ljubezni, ki sta jih storila
vi in vaša gospa soproga. Pozorno me je poslušal in mi naročil svoj apostolski
blagoslov za vaju ter mi zagotovil, da bo molil za vajino zdravje, za potrpljenje
in vztrajanje v Božji milosti. Končno je dejal:
– In odlikovanje, za katero ste me prosili?
– Sveti oče, sem odvrnil, še vedno ga pričakujem.
– Kako vendar? Oh malomarnost, malomarnost! Stopite takoj h kardinalu
Jacobiniju. On vam bo povedal, kaj je bilo storjeno.
Kardinal Jacobini, se pravi državni tajnik njegove svetosti, me je takoj spre-
jel, se opravičil in zagotovil, da mi bo pred mojim odhodom izročil breve, ki
upam, da ga bom mogel pokloniti v Turinu. V Turinu, gospod in gospa, v Turinu
za praznik Marije Pomočnice. Tam, upam, se bomo mogli pogovoriti o naših
zadevah.«
Toda grofa Colle nista prišla v Turin, temveč sta poslala godovna voščila
17 Sampierdarena, 14. september 1881.
18 Pismo grofu, Turin, 30. december 1881.

8.2 Page 72

▲back to top
72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
za sv. Janeza Krstnika. »Bil je velik praznik,« je don Bosko pisal 5. julija, »zares
prisrčen praznik, ki mi je večkrat privabil solze v oči. In če bi vaše uglednosti
prišle, bi morale oditi brez breva.« Res je prišlo pismo že precej prej, vendar v
istem pismu takole nadaljuje: »Breve iz Rima lahko imenujemo breve nezgod.
Poslali so mi ga v Turin. Berem in preberem: Comes Colle Dioecésis Taurinensis
[Grof Colle iz turinske škofije]. Takoj sem ga poslal nazaj in čakal na popravek.«
Končno je breve, eno leto potem ko smo vložili prošnjo, prišel 19. julija, ko je
mogel zapisati: »Po tolikem času sem končno prejel breve svetega očeta. Ne
bi si mogli želeti česa boljšega. Vendar želim, da se vam odlikovanje izroči na
dostojen način. Zato naročam don Perrotu, da dokonča postopek in vam spo-
roči dan izročitve. Vprašal vas bo, ali vam je ljubše, da prejmete odlikovanje v
svoji vili v Toulonu ali v La Navarru ob slovesnem končanju gradnje nove hiše.
Naredili boste, kakor se vam bo zdelo primerneje, tako vam kakor vaši gospe
soprogi.«
Treba je bilo tudi paziti na zakonsko veljavo naslova. O tem je blaženi pisal
grofu 30. julija: »Ta breve je zelo dragocen dokument za vašo uglednost, za vašo
družino, za vaš rod in za zgodovino Cerkve. Boste videli. Toda pri nas v Italiji ne
smemo niti sprejemati niti nositi naslovov brez privolitve vlade. Vi ste odvetnik
in veste, kako je s temi stvarmi v Franciji. Jaz samo želim, da bo to odlikovanje
podeljeno z vsem dostojanstvom in objavljeno v časopisih.« V Italiji »Heraldski
svet«, ki ocenjuje plemiške naslove, ne dela nikakršnih težav pri potrditvi na-
slovov, ki jih podeljuje papež. V Franciji so plemiške naslove odpravili, vendar
to ne onemogoča, da jih ne bi uporabljali zasebno. Nasprotno, javno mnenje jim
pripisuje še vedno tradicionalni pomen in vrednost.
Kdo bi mogel verjeti? Nasprotovanje brevu se še ni končalo. Ne ve se, ali se
je izgubil izvirnik, ki so ga poslali don Perrotu, ali se je kaj uničilo, dejstvo je,
da so morali prositi v Rim za dvojnik, kar je spet zahtevalo še več potrpljenja.
Toda medtem ko so čakali, se je zgodilo nekaj nenavadnega. V pravkar nave-
denem pismu je don Bosko dejal: »V mesecu avgustu bom moral priti k vam v
neki zadevi, o kateri vam bom pisal v vsej zaupnosti.« Dne 8. avgusta je iz San
Benigna pisal: »Sem v San Benignu Canavese, kjer se z don Ruo, don Barberi-
som in don Durandom in drugimi, ki so imeli srečo,19 da so pri nas spoznali vašo
uglednost, pogosto pogovarjamo o vaši uglednosti in o vaši gospe soprogi. Toda
v tem trenutku, kakor sem že imel čast, da sem vam pisal, sem v veliki stiski
zaradi fantov, ki se pripravljajo na duhovništvo za zunanje misijone. Če bi mi
vidva gospod in gospa Colle mogla priti na pomoč, da bi kupili kruha za prebi-
valce te hiše in vse potrebno za Carmen v Patagoniji, bi naredili veliko dobro
delo. Drugikrat ste sami od sebe prihajali k meni, sedaj jaz prihajam k vama in
19 Besede v kurzivnem tisku so v italijanščini.

8.3 Page 73

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
73
vaju prosim. Prosim vaju pa, da ravnata z menoj, kakor jaz ravnam z vama z naj-
večjo zaupljivostjo, in če v tem trenutku lahko pomagate ali ne, mi prostodušno
odgovorita z da ali ne. Vsota, ki bi jo potreboval znaša 12 tisoč frankov. Vajino
dobro srce bo storilo, kar vama bo mogoče.«
Grof mu je poslal polovico. »Takoj smo poravnali dolg,« je pisal don Bosko
6. septembra in potrdil prejem, »ki smo ga imeli pri peku, ki je pretil, da nam
ne bo več dajal kruha. Zato se vam cela hiša v San Benignu zahvaljuje in moli za
vašo uglednost in za vašo gospo soprogo. Medtem bomo še naprej prosili Božjo
previdnost, da nam pride na pomoč za naše misijonarje v Patagoniji in Ognjeni
zemlji. Don Barberis se vam želi zahvaliti v imenu svojih gojencev, ki se priprav-
ljajo za delo v zunanjih misijonih.«
Don Barberis je priložil svoje pismo v italijanščini.
Vse to je bilo povezano z zadevo breva. Don Bosko se je znašel v stiski za
San Benigno in misijone, skušal se je rešiti zaradi breva, ki ga je stal sorazmerno
veliko vsoto denarja, ne da bi povedal vzroke. Toda grof je zaslutil, da je don
Bosko moral imeti tozadevne izdatke in ga je prosil za pojasnilo. Božji služab-
nik je odlašal z odgovorom, dokler ni prejel od prokuratorja don Dalmazza to-
liko želenega dvojnika. Takoj ga je poslal ravnatelju v La Navarru in mu dal vse
potrebne napotke.
Predragi don Perrot!
Tukaj imaš končno dvojnik slavnega breva. Gre za pravi zgodovinski spomenik.
Ali gresta dva kot delegata v Toulon in izročita odlikovanje ali pa gospod Colle pride
v La Navarre, kar bo v teh dneh malo težko. Glej in stori, kakor bo najbolj primerno.
Kakor koli boš že storil, poskrbi za prevod v francoščino in ga izroči časopisju.
Potem sporoči, da ko bo odvetnik imenovan za grofa, bo gospa Collova dobila naslov
grofice.
Lepo pozdravi naše sobrate in sinove in priporoči vsem zdravje in svetost.
Molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. december 1882
Šele sedaj je don Bosko pisal grofu o izdatkih za breve. Preberimo v celoti
to pismo, prevedeno v don Boskov italijanski slog.
Moj predragi in odlični prijatelj!
Bog naj bo zahvaljen za vrtnice in trnje. Dolgo smo čakali, a je končno vse urejeno in
skupaj z brevom vam bo izročen tudi papežev sveti blagoslov.
Vprašujete me o stvari, o kateri ne bi rad govoril. Toda iz pokorščine vam bom v
največji preproščini vse povedal. Vi mi pišete: »Povejte mi, prosim, v vsej zaupljivosti,
koliko moram plačati vatikanskim pisarnam za ta dokument. Nočem, da bi vi nosili
stroške za moj račun.«
Sedaj vas bom malo zabaval z zgodovino cele dogodivščine. Sveti oče od mene ni zah-

8.4 Page 74

▲back to top
74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
teval nič denarja za ta primer. Kolikokrat mi je njegova svetost v preteklih mesecih
dejala: – Vse je urejeno. Stopite samo k njegovi eminenci državnemu tajniku. Vse je
nared. – Breva pa od nikoder.
Končno je moj generalni prokurator stopil h kardinalu Jacobiniju in ga vprašal po
vzroku zavlačevanja. Ta mu je odgovoril, da je treba položiti na mizo dvanajst tisoč
frankov. Bili so ugovori. Skušali so govoriti s svetim očetom. Končno so popustili na
šest tisoč frankov. Tedaj je pooblaščenec za celo zadevo hotel svoj delež.
Da bi končali zadevo in se rešili iz neprijetnega položaja, sem naročil, da naj vse, se
pravi 6.500 frankov, takoj plačajo.
Toda don Bosko, voulant faire la chose en seigneur [ki se je hotel pokazati velikega
gospoda], se je znašel v stiski in je prosil za miloščino. Vi ste mu, gotovo navdihnjeni
od Boga, poslali prav šest tisoč frankov. Sedaj smo poravnali vse in vaša uglednost
ni nikakor nič dolžna, razen potrpljenja, ki ste ga morali imeti, ko ste brali to štorijo.
Dober dan, dragi moj gospod grof in moj prijatelj v Gospodu za vse večne čase. Pres-
veta Devica Marija naj ščiti vas in vašo gospo soprogo Colle. Oba vaju naj ohrani pri
trdnem zdravju in vama na koncu da kakor tudi meni večno slavo v nebesih z našim
dragim Luigijem. Tako bodi!
Molite tudi za tega ubogega duhovnika, ki ostaja v J. K. vdan kakor sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1882
Grof je takoj poslal po pošti 6.550 frankov.20 »Prejeli smo to vsoto,« je od-
govoril don Bosko 20. decembra, »kot miloščino, ki nam jo poklanjate. In v tem
smislu jo sprejemam z največjo hvaležnostjo. In ker bomo ta denar porabili za
kruh in obleko za naše dečke, jih bom povabil, da bodo molili za vas in za vašo
gospo soprogo, da vama Gospod nakloni veliko tolažbe na tem svetu in večno
srečo v nebesih. Kaj naj storim, da vam vse povrnem? Samo eno mi preostane
in to vam darujem iz vsega srca. Na božični večer bom, če bo Bog dal, daroval
tri svete maše s svetim obhajilom naših dečkov in klerikov. Vse to bom daroval
Bogu in preblaženi Devici Mariji za vas in za vašo gospo soprogo po vajinem
namenu.«
Blagodati so se kopičile. Don Bosko pa je čutil potrebo, da se je vedno bolj
zahvaljeval. S tem namenom se je na pomlad 1884 spet obrnil na svetega očeta
Leona XIII. in opisal dobrodelnost obeh grofov ter prosil za ponovno odlikova-
nje. Ne da bi dal kaj slutiti, je oba povabil v Turin – ne na praznik Marije Pomoč-
nice, temveč na praznik sv. Janeza Krstnika, ker ga je praznik Marije Pomočnice
preveč zaposloval.21 Prišla sta in pri kosilu v veliki obednici je gospa grofica
sedela na njegovi desnici, gospod grof pa na njegovi levici. Tukaj ju je čakalo
20 50 frankov več je don Dalmazzo takole razložil v pripisu k dvojniku: »Pošiljam dvojnik breva za
grofa Colla. Komaj sem dosegel, da so napisali 50 lir.« Take takse navadno napišejo na hrbtno
stran dokumenta. Zato je grof bral 50 frankov.
21 Pismo don Barruela, Turin, 21. maj 1884.

8.5 Page 75

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
75
presenečenje. Don Dalmazzo, ki je pravkar prispel iz Rima, je prebral imenova-
nje grofa za komendatorja sv. Gregorja Velikega. To je bil prizor presenečenja,
ki pa je bil dobro pripravljen. Ko je don Dalmazzo prebral besedilo, je objel in
poljubil grofa, izročil odlikovanje don Bosku, ta pa gospe, ki ga je med navduše-
nim ploskanjem vseh navzočih obesila svojemu možu okrog vratu. Vedno zvest
samemu sebi se je grof po vrnitvi v Toulon zahvalil don Bosku in se podpisal
»komendator, ki je pripravljen, da si v vsem da ukazovati don Bosku [Comman-
deur tout disposé à se laisser commander Par D. Bosco].22 Don Bosko je komenti-
ral te besede, katerih pomen se dobro razume. »Ali ne veste? Don Boskovi žepi
so vedno prazni in don Rua hlepi po denarju. Kako se bo vaša uglednost rešila
iz te zagate? Skušali bomo biti zelo nevsiljivi, vedno zadovoljni z vašo miloščino,
s katero bomo skušali reševati duše za Boga. Vi razumete, gospod grof, da je
sklep tega pisma lahko vzrok za smeh in da je moja pisava skrajno zanič, tako
da jo je komaj mogoče brati. Bog naj vas blagoslovi, dragi moj gospod grof, in
z vami naj blagoslovi tudi vašo gospo grofico. Marija Pomočnica naj vaju oba
ohrani pri trdnem zdravju in vedno na zanesljivi poti v nebesa. Cela naša hiša
skupaj z duhovniki, kleriki in fanti vas lepo pozdravlja in se priporoča v vaše
molitve. Jutri bomo darovali sveto obhajilo po vašem namenu.«
Da bi pokazal svojo hvaležnost dobrotnikom, jim je pošiljal majhna darilca,
za katere je vedel, da so jim všeč. Da je razveselil nekatere, jim je pošiljal v dar
steklenice izrednih vin ali likerjev, ki jih je prejemal od plemenitih in bogatih
turinskih družin. Tako je grofu Collu od časa do časa poslal steklenico dobrega
vermuta. Ko mu ga je prvič podaril in se mu je grof za to zahvalili, je don Bosko
30. avgusta 1881 takole odgovoril: »Malo vermuta je smešna zadeva, vendar ste
ga v svoji veliki dobroti ljubeznivo sprejeli. Veseli me, da vam je mogla taka ma-
lenkost pripraviti trenutek veselja.« In po ponovni pošiljki 4. decembra 1883:
»Zelo me veseli, da je prišel vermut k vam v dobrem stanju. To je reven, pa edini
način, s katerim vam lahko izrečemo svojo zahvalo, vam povemo, da vas ima-
mo radi in se vas posebej spominjamo v naših molitvah.« Še tretjič se je vrnil
na isto temo 18. januarja 1885: »Prav po domače vas vprašam in vi mi boste v
svoji dobroti odgovorili. Imate še v zalogi kaj vermuta? Saj veste, da sem vaš
dobavitelj.«
Toda običajno sredstvo, s katerim se je imel navado oddolževati, mu je da-
jala njegova živa vera. Ni pisma, v katerem ne bi omenil, da moli za svoje dob-
rotnike in da bo še naprej molil ter tudi drugim priporočal, naj molijo. Ob slove-
snih priložnostih je izraz bogatejši in toplejši. Videli smo že več takih primerov,
vendar bomo podali še nekaj drugih najbolj značilnih.
Za praznik Marijinega vnebovzetja 10. avgusta 1885 je pisal grofoma:
22 Don Boskovo pismo, Turin, 5. julij 1884.

8.6 Page 76

▲back to top
76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Upam, da v tej devetdnevnici k Mariji Vnebovzeti ne boste pozabili na svojega
ubogega don Boska, ki brez izjeme vsak dan moli za vas ter vašo duhovno in
telesno blagostanje. Mi salezijanci goreče prosimo, da bi vam presveta Devica
Marija pripravila prostor blizu sebe v nebesih, vendar naj se to ne bi še tako
kmalu uresničilo.« Za Marijino rojstvo 8. septembra 1886 je takole začel svoje
pisanje: »Oh, Marija, naša dobra mati, na ta dan, ko Katoliška cerkev obhaja pra-
znik tvojega rojstva, podeli poseben blagoslov dvema svojima otrokoma: gos-
podu grofu in gospe grofici Colle. Iz vsega srca23 sem danes daroval sveto mašo
in naši dečki so prejeli sveto obhajilo za vajino duhovno in telesno blagostanje.
Tudi vidva molita za tega ubogega revčka, ki vaju ljubi v Gospodu Jezusu Kris-
tusu kot vdan sin.«
Za godovni dan grofice Sofije 23. septembra 1886 je pisal: »Na ta vaš go-
dovni dan bi vas rad obiskal. Toda za zdaj je ta načrt treba prestaviti na drugič.
Za danes se moram omejiti na darovanje svete maše za vas, naši dečki pa bodo
prejeli sveto obhajilo po vašem namenu. Prosili bomo Boga, da vašo uglednost
in vašega gospoda grofa Colla ohrani pri dobrem zdravju, v miru in ljubezni vse
do zadnjega trenutka vašega življenja. Tedaj pa naj vas presveta Devica Marija
v spremstvu (angelov) popelje s seboj v nebesa, skupaj z vašimi starši in pri-
jatelji in ubogim don Boskom, ki vas močno ljubi v Gospodu.« Na predvečer
začetka devetdnevnice na čast vseh svetnikov 22. oktobra 1884: »Jutri bomo
začeli opravljati devetdnevnico na čast vseh svetnikov in ne morem si kaj, da ne
bi izrabil te priložnosti in se vaju spomnil pred Gospodom in molil po vajinem
namenu. Med drugim se bomo zahvalili Bogu, da vaju je ohranil pri dobrem
zdravju, in prepričan sem, da vaju bo blažena Devica Marija še naprej ščitila.«
Ko se je bližal praznik presvete Device Marije Brezmadežne 29. novembra
1881, je pisal: »Ne morem dopustiti, da bi minila devetdnevnica k Brezmadež-
nemu spočetju, ne da bi molil za vaju, predragi gospod in madame Colle. Na
vigilijo tega velikega praznika bom daroval sveto mašo in naši dečki bodo op-
ravili sveto obhajilo po vajinem namenu pri oltarju Marije Pomočnice.« Dne
4. decembra naslednjega leta je pisal grofici: »Kot vdani sin, ki se vsako jutro
spominja dobre mamice v Jezusu Kristusu, ne bi rad, da bi ta devetdnevnica
presvete Device Brezmadežne minila, ne da bi posebej molil za vas in za gos-
poda grofa Colla. Zato bodo na dan velikega praznika, v petek 8. decembra, vsi
salezijanci in njihovi gojenci darovali molitve in obhajila za vaju. In ubogi don
Bosko? Jaz bom daroval na ta dan sveto mašo po vajinem namenu. Vsi bomo
prosili presveto Devico Marijo, da vaju še dolgo let ohrani pri trdnem zdravju,
vendar vedno v svoji sveti milosti in pod svojim varstvom vse dotlej, ko bomo
združeni z našim predragim Luigijem skupaj z vsemi angeli uživali večno sre-
23 Podčrtano v francoskem besedilu.

8.7 Page 77

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
77
čo.« Prav tako je 4. decembra 1883 znova pisal grofu: »Cela salezijanska družba
vam pošilja pozdrave. V soboto bom za vas in za vašo gospo grofico daroval pri
glavnem oltarju cerkve Marije Pomočnice in naši fantje bodo prejeli sveto ob-
hajilo po vašem namenu.«
O svetem božiču 23. decembra 1880: »Znano vam je, da salezijanci vsak
dan zjutraj in zvečer opravljajo posebne molitve za vaju in da se vaju ubogi
duhovnik, pisec teh vrstic, vsak dan spominja pri daritvi svete maše. Toda te
dni vama hočem pokloniti darilo, posebno darilo, ki vama bo gotovo ugajalo. Na
božično noč bom, če bo Bog tako hotel, daroval tri maše in vsi salezijanci bodo
molili in naši fantje bodo darovali sveta obhajila po vajinem namenu. Naše mo-
litve bomo naslovili na Dete Jezusa s prošnjo, da bi vama naklonil tolažbe na
zemlji, vaju dolga leta ohranil pri trdnem zdravju in vaju varno vodil po poti
zveličanja v nebesa.« Dne 17. decembra 1884 je poročal zakoncema: »Začela se
je devetdnevnica za pripravo na božič in mi vas nočemo pozabiti. Vsako jutro,
vsak večer molimo za vaju, za vajino zdravje in vajino ohranitev v dobrem. Z
namenom, da bi vama Gospod dal dolga leta srečnega življenja, bomo na božič-
no jutro darovali po vašem namenu sveto mašo.« Podobno jima je pisal tudi ob
drugih božičnih praznikih, za novo leto in za praznik sv. Frančiška Saleškega.
O koleri, ki je od 1884 do 1886 morila po Italiji in Franciji, je v pismih veliko
govora tako zaradi ekonomskih posledic kakor tudi zaradi priložnosti, ki jo je
dajala don Bosku, da je mogel grofoma Colle izraziti svojo hvaležnost. Bolezen
je izbruhnila leta 1884. Grofa, ki sta, kot smo že povedali, prišla na praznik sve-
tega Janeza, se nista takoj oglasila, tako da je bil don Bosko v skrbeh. Končno so
prispele razveseljive novice in 5. julija je blaženi takole odgovoril: »Vaše drago-
ceno pismo je bilo za nas angel tolažnik. Od vseh strani so nas vpraševali o vas
in o gospe grofici, vendar nikomur ni bilo nič znanega. Don Rua, don Cagliero,
don Durando, don De Barruel in vsi salezijanci so vpraševali o vašem potova-
nju, o vašem zdravju in o vašem domu. Toda nihče ni vedel nič povedati, vse
dokler ni prišlo vaše ljubeznivo pismo. Sedaj sta v La Farléde in sta popolnoma
zdrava. Bogu bodi hvala. Zdi se, da se poročila o javnem zdravju izboljšujejo, in
mi vsi nenehno molimo za vas, za gospo grofico in za vse vaše prijatelje, da ne
bi nič motilo vašega zdravja in miru. Tako bomo nadaljevali v naših jutranjih in
večernih skupnih molitvah. In jaz, s kakim veseljem vse to delam. Vsak dan se
vaju spominjam pri sveti maši.«
Don Bosko pa se ni počutil najbolje. Vročina, ki mu je vedno zelo škodila, ga je
poleti 1884 še posebno mučila. Zato so ga zdravniki silili, naj si poišče bolj zdrav
zrak. Msgr. Chiesa, škof v Pinerolu, mu je ponudil gostoljubje v svoji vili, kamor se
je Božji služabnik odpravil v spremstvu don Lemoyna. Njegova ekscelenca ga je
obsipaval s pozornostmi. Don Bosko je od tam s trepetajočim srcem sledil razvoju

8.8 Page 78

▲back to top
78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
epidemije.24 Bolezen je prizadela kraje v okolici in ljudje so začeli umirati. »Naše
zaupanje smo položili v Marijo Pomočnico,« je pisal 11. avgusta. »Naši domovi so
vznemirjeni. Vsi fantje, ki imajo starše, so odšli domov. Pri nas so ostali najbolj
zapuščeni in mi bomo skušali storiti vse, da bodo imeli vse potrebno. Če se bodo
stvari pomirile, se bomo videli spet ob koncu septembra. Sicer pa nam bo Božja
previdnost dala potrebne namige. Vsi salezijanci in njihovi gojenci molijo za vaše
uglednosti. Tudi mi sami močno zaupamo v vaše molitve.«
Don Bosko se je vrnil v Oratorij 23. avgusta in še istega dne poslal grofu
novice: »Pravkar sem se vrnil iz Pinerola z znatno izboljšanim zdravjem. Bogu
bodi hvala. Mesto Turin oblega kolera, vendar v mestu samem še niso ugotovili
nobenega primera bolezni. V naših zavodih je zdravstveno stanje zadovoljivo
zaradi zdravilne moči Marije Pomočnice. Duhovniki, kleriki in gojenci molijo za
vaju, gospod grof in gospa grofica. Zahvaljujem se vam za venček, ki ga opravlja-
te za nas, kakor ste nam sporočili. Gospod in njegova sveta Mati ne bosta dopu-
stila, da bi neuslišani ponavljali: Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas.« Poleg
molitev je omenil tudi svoj novi načrt: »Medtem ko sem bil v Pinerolu, sem
razmišljal tudi o možnosti, če ne bi vi in gospa grofica mogli prebiti mesecev
največje vročine v Pinerolu. To bi bilo odlično za vajino zdravje. Mogoče bi si
omislili kako stanovanje za prihodnje leto? O tem bomo razmišljali v prihodnje.
Glede tega ni bilo nič sklenjeno. Don Bosko je 10. avgusta 1885 pisal: »Ča-
sopisi poročajo, da kolera grozi Franciji. Menim, da bo La Farlédu prizaneseno.
Vsakokrat, ko bi želeli prebiti nekaj časa v Lanzu, popolnoma varnem kraju,
mi samo sporočite kak dan prej in boste vi in vsa vaša družina dobili na voljo
ustrezno hišico.« Še prav posebej je ponovil ponudbo 18. avgusta: »Predragi in
dobrosrčni prijatelj, prepričani smo, da je vaše zdravje in zdravje gospe grofice
v najlepšem redu. V vseh naših domovih se opravljajo molitve za vaše zdravje
in dobro počutje v La Farlédu. Če bi vas pa kaj vznemirjalo in bi menili, da bi
bilo prav, če bi nekaj časa prebili pri nas, pridite brez vse bojazni. Z veseljem vas
bomo slovesno sprejeli.«
Julija 1886 je bil don Bosko ponovno pri škofu v Pinerolu, od koder je 23.
pisal: »Moje misli so vedno pri vaju. Prosim Boga, da bi vaju še dolga leta ohra-
nil pri trdnem zdravju. Salezijanci so zdravi. Nikakršne kolere in drugih bolezni,
ki bi nas vznemirjale. Zato bi vam naše hiše in naše osebje mogli izkazovati
potrebne usluge. Bilo bi nam v veliko veselje, če bi mogli ustreči vašim željam.«
Ponovna ponudba ni imela drugega učinka, kot da je pokazala don Boskovo
veliko hvaležnost do teh njegovih velikih dobrotnikov.
Don Boskovi izrazi hvaležnosti in izpolnjevanje del krščanske ljubezni gro-
fove družine so vodili k izmenjavi obiskov, ki smo jih že opisali in pri katerih se
24 Pismo grofu, Pinerolo, Villa del Vescovo, 20. julij 1884.

8.9 Page 79

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
79
bomo še ustavili, da bomo lahko natančneje spoznali čustva našega blaženega
očeta.
Bilo je v Toulonu marca in aprila 1883. Iz Valence sur Rhône je pisal: »Ved-
no nosim s seboj drag spomin vaših ljubeznivosti, pozornosti in velikodušnosti,
ki sem jih bil v toliki meri deležen v dneh, ko sem imel čast in zadovoljstvo, da
sem jih preživel pri vaši uglednosti v Toulonu. Vi razumete, gospod grof, da
ko pišem vam, mislim tudi na vašo gospo grofico, ki jo v tem trenutku zares
moremo imenovati dobrotna mati25 salezijancev. V svojih hišah ne bodo nikdar
nehali moliti za vaše zdravje in varnost.«
Dne 10. junija ju je povabil v Turin na svoje godovanje. »Dne 24. junija,« je
pisal, »bomo obhajali praznik sv. Janeza Krstnika. Če bosta mogla na ta dan priti
v Turin, bo praznik dosegel višek. Upam, da bomo imeli čas, da se bomo pogo-
vorili o marsičem in šli tudi kam na izlet. Če bi pa vaše uglednosti želele priti
nekaj dni prej ali pozneje, ste popolnoma svobodni. Jaz bom tisti čas tu samo
za vaju in noben posel me ne bo potegnil drugam. Praznik Marije Pomočnice
je bil zares svečan. O tem se bomo pogovarjali v Turinu.« Grofa sta povabilo z
veseljem sprejela. Pri odhodu je bil grof malo slaboten in blaženi mu je takoj 7.
julija pisal: »Ob vašem odhodu iz Turina, predragi prijatelj, vaše zdravje ni bilo
najboljše, ker ste bili močno prehlajeni in ste kašljali. Upam, da vam je sedaj že
bolje. Vsekakor mi bo v veliko olajšanje, če mi boste napisali dve vrstici.« Med
načrtovanimi izleti je bil tudi San Benigno, kamor pa niso šli. Zato je v pismu za-
pisal: »V Borgu San Martino je bil pripravljen za vas velik sprejem. Soba, petje,
godba, fantje, škof so vas nepotrpežljivo pričakovali. Skušal sem stvari urediti
tako, da smo vsi molili po vašem namenu.«
Na začetku leta 1884 je don Bosko želel obiskati Toulon.26 Kakor smo vide-
li, sta šla z don Barberisom meseca marca. Grofa sta ponovno prišla za praznik
sv. Janeza Krstnika. Ob tej priložnosti so grofu izročili odlikovanje sv. Gregorja
Velikega. Istega leta je bil don Cagliero povzdignjen v škofovsko čast, zato je don
Bosko želel, da bi prišla na posvetitev. »Prihajam k vama s predlogom,« je pisal
7. septembra, »ki je sicer težek, pa vendar ni nemogoč. Mislim, da sem vama
sporočil, da je bilo napovedano, da bo po volji našega svetega očeta Leona XIII.
13. tega meseca don Cagliero postal škof. Nekaj dni pozneje bo posvetitev. To
je naš prvi gojenec, povzdignjen v škofovsko dostojanstvo, je prvi škof Patago-
nije; tudi on je eden izmed vaših varovancev in obdarovancev. Pripravili bomo
nadvse slovesen praznik. Sedaj pa naša velika želja: jaz in vsi drugi želimo, da
bi bila vidva boter in botra našega praznika. To je moje povabilo in to je želja
vseh. Ker pa čutim, do vaju veliko ljubezen in se bojim za vajino zdravje, bi,
kljub temu da bi bila to zame velika žrtev, vsekakor želel, da ostaneta doma. To
25 Podčrtano v besedilu.
26 Pismo grofu, Turin, 11. februar 1884.

8.10 Page 80

▲back to top
80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
je, gospod grof in gospa grofica, moje iskreno povabilo. Odločitev je vajina, naša
pa velika želja, da bi vas imeli med nami.«
Odgovor je bil tak, kakor so se vsi bali, da bo. Don Cagliero je šel decembra v
Rim. Dne 22. istega meseca se je vrnil in prinesel poseben blagoslov za oba Col-
la,27 ki ga jima je izročil osebno in bil deležen izrednih pozornosti28 in daru tisoč
petsto frankov.29 Še pred koncem leta 1885 je monsinjor krstil nekega Indijanca
in mu dal ime Luigi Colle, don Bosku pa je poslal dečkovo fotografijo za grofa.30
Don Bosko se je ponovno srečal s Collovima aprila 1885 v Toulonu in se
dogovoril z njima za ponovno potovanje za praznik Marije Pomočnice, ki so
ga iz liturgičnih razlogov prenesli na 2. julij.31 V Collovi hiši se je don Bosko
dobro počutil zaradi globokega krščanskega ozračja. To je tudi izrazil v dragem
spominu:32 »Moja nebesa na zemlji je moja soba, oziroma soba, ki mi jo vidva
dajeta na voljo med mojim bivanjem v Toulonu.« Ko se je bližal veliki dan, je 26.
maja pisal: »Vsi salezijanci vas pričakujemo 31. tega meseca dopoldne. Ker mi
niste sporočili, ali boste prišli skozi Genovo ali skozi Savono, vas za vsak pri-
mer pričakujemo opoldne na kosilo. Prispeta pa lahko ob kateri koli uri. Vedno
vaju bomo radostno sprejeli. Vidva bosta resnična prijatelja Marije Pomočnice
in prava načelnika našega praznika. Medtem bom nadaljeval svoje spominjanje
na vaju pri sveti maši vse do vajinega srečnega prihoda.« Don Bosko je vrnil ta
obisk marca 1886, ki je bil tudi zadnje srečanje teh svetih duš na tej zemlji.
Blaženi bi si želel še več takih obiskov na pomembnih krajih in ob slovesnih
priložnostih. Dne 22. marca 1887 je pisal: »Določili smo 14. maj za posvetitev
cerkve presvetega Srca Jezusovega v Rimu, nakar bi 24. maja prišla v Turin za
praznik Marije Pomočnice. Je tako prav? Če vama je to mogoče, vama bom spo-
ročil vse nadrobnosti v tej zadevi. Vsi vas pričakujemo in pridno molimo za vaše
zdravje in ohranitev. Vaš ubogi pa zelo vdani don Bosko pa ne pozabi nobeno
jutro pri sveti maši obuditi spomin na vaju.« Ponovno piše o tem 8. aprila: »Ne
vem, ali so v zadnjem času prišle k vama naše novice, ker sem razen v izredno
zaupnih primerih skoraj prisiljen opustiti naše dopisovanje. Odločeno je bilo,
da bo cerkev presvetega Srca Jezusovega končnoveljavno posvečena 13. maja.
Primoran sem delati kratke postanke, vendar upam, da bom na ta dan lahko v
Rimu, kjer bi se oba pri dobrem zdravju mogla mirno pogovoriti. Iz Rima bi se
odpravili v Turin za praznik Marije Pomočnice 24. maja. Tam se bomo znova
pogovorili o naših zadevah.«
27 Don Boskovo pismo grofoma, Turin, 17. december 1884.
28 Don Boskovo pismo grofu, Turin, 20. februar 1885.
29 Pismo don Bonettija don Bosku, Marseille, 11. februar 1885.
30 Don Boskovo pismo grofu, Turin, 27. september 1885.
31 Don Bosko Collovima, Turin 13. marec; Nica 25. april; Turin, 10. maj 1885.
32 Pismo Collovima, Nica, 25. april 1885.

9 Pages 81-90

▲back to top

9.1 Page 81

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
81
Toda na žalost se je slabšalo tudi grofovo zdravje. Srce mu je bolj kot kdaj
prej povzročalo težave. Ob tem sporočilu mu je don Bosko 12. maja pisal: »Vaše
pismo je bilo za nas kakor strela z jasnega in je sprevrglo vse naše načrte. Tu
more veljati samo vaše zdravje in dolžnost, da storite vse, kar je v vaši moči.
Naše praznike bomo prenesli na drug čas. Jaz upam, da se bom mogel udele-
žiti molitve za vas na grobovih sv. Petra in Pavla, in upam, da vam bo Gospod
Bog omogočil, da boste prišli na praznik Marije Pomočnice v Turin. Vse naše
molitve so obrnjene v ta namen. Sporočili vam bomo naše novice. Bog naj nas
blagoslovi in Marija naj nas vodi, da se bomo zagotovo videli v Turinu. Medtem
ko vsi naši gojenci molijo za vas, pričakujemo vsi vaš cenjeni obisk.« V pripisu
pa je don Rua poročal grofu o nič kaj dobrem don Boskovem zdravju. Misel, da
bi prenesli datum posvetitve cerkve zaradi grofovega slabega počutja, je bila
neizvedljiva, kar je bilo, kakor je omenil don Rua, že prepozno in je bilo že raz-
glašeno za 14. maj.
Don Boskovo potovanje je bilo zelo počasno. Takoj po prihodu v Rim je 1.
maja pisal: »Dospeli smo v Rim. Potovanje je bilo kar dobro. Nadrobnosti vam
bo pisal moj tajnik don Rua. Če ne boste mogli priti, bomo veliko veliko molili za
vaše zdravje. Vendar trdno upam, da se bomo videli v Turinu, ker bi bilo nemo-
goče opraviti praznik Marije Pomočnice brez vajine navzočnosti. Govorim tako
za primer, da vam bo zdravje dopuščalo, kajti zdravje je v tem primeru prva
skrb. Moj prihod v Turin je določen za najpozneje 20. maj. Vsa naša dela tukaj
so se začela. Bog nam pomagaj, da bi jih dokončali. Bog naj vam podari trdno
zdravje, vam in vaši soprogi gospe grofici, in vaju oba vodi po poti, ki pelje v
nebesa. Amen.« V podpisu se imenuje »ponižnega in vdanega kakor sin.«
Odgovor ni bil prav nič obetaven. Zato je blaženi 12. maja pisal: »Iz vaše-
ga pisma razpoznavam, da vaše zdravje ni takšno, kakor smo si vsi želeli. Zato
bomo molili veliko veliko, rekel bi, navalili bomo na Gospoda in na presveto
Devico Marijo. Vsi gojenci naših zavodov molijo za vas in jaz in don Rua bova
oba darovala maše za vas. V petek popoldne bova imela avdienco pri svetem
očetu. Veliko bomo govorili o vas. V soboto bo posvetitev cerkve in zavetišča
Srca Jezusovega, ki smo ju tolikokrat priporočili vaši dobroti.«
Pri posvetitvi so družino Colle vredno omenili. Poleg tega so glasno govorili
trije zvonovi, ki so imeli vtisnjena imena grofa, grofice in Luigija s pohvalnim
besedilom v latinskem jeziku, ki ga je sestavil blaženi in je ohranjeno v tozadev-
ni listini.33
33 Iz don Boskovega besedila:
Na zvoniku cerkve Srca Jezusovega v Rimu nosi največji zvon tale napis: Floritus Colle Sanctae
Romanae Ecclesiae Comes patria Tolonensis in Gallia fidei rerumque catholicarum propugnator et
decor, Salesianae Congregationis benefactorum princeps, tyntinnabulum hoc in obsequium Summi
Pontificis Leonis XIII dicavit. 1887 [Floritus Colle, grof svete Rimske cerkve, doma iz Toulona v
Franciji, odločen zagovornik in branilec Cerkve in njen okras, velezaslužni salezijanski sotrudnik

9.2 Page 82

▲back to top
82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Dejansko je don Bosko svoje potovanje začel predčasno. Dne 18. maja je bil
v Pisi gost nadškofa msgr. Capponija. Od tam je pisal v Toulon. Priobčili bomo
obe pismi tem dobrim gospodom. V prevodu bomo ohranili slogovne nepopol-
nosti, ki skupaj s pisavo razodevajo utrujenost roke in duha.
Gospod grof in gospa grofica Colle!
Upam, da sta prejela poročilo, s katerim vama je sveti oče hotel podeliti in prines-
ti svoj sveti blagoslov. Sedaj sem v hiši nadškofa v Pisi, ki mi naroča, da vaju lepo
pozdravim, in povem samo dve besedi.
Jutri odpotujem v Turin, kjer bomo presveto Devico Pomočnico obvezali, da vam vrne
prvotno zdravje. Vsi salezijanci nenehno molijo za vas in za gospo.
Bog naj vaju blagoslovi in presveta Devica naj vaju vodi po poti v nebesa. Tako bodi.
Najvdanejši kakor vajin sin
duh. Janez Bosko
Pisa, 18. maj 1887
Sveti oče mi je v dolgi avdienci, ki mi jo je naklonil, dal priložnost, da sem govoril o
vas, o vaši gospe in o vseh dobrih delih, ki jih opravljata in nam pomagata, da jih op-
ravljamo. Hudo mu je, da vaše zdravje ni tako, kakor bi bilo želeti. Želi in priporoča,
da bi se veliko molilo za vaju v cerkvi Srca Jezusovega in zlasti v devetdnevnici za
praznik Marije Pomočnice. Toplo in na dolgo sem mu priporočil med sveto mašo vaše
zdravje. Zagotovil mi je, da bo to storil, in mi naročil, da vam podelim njegov posebni
blagoslov in popolni odpustek.
Potrpite z mojo pisavo.
je posvetil ta zvon spoštovanja svetega očeta Leona XIII. 1887].
Na drugem zvonu: Sophia Comitissa Colle de nobili familia Buchet patria Tolonensis caritate et
pietate undequaque fulgens omnium virtutum viri sui fidelis pedissequa ad honorem B. V. A. Chris-
tianorum D. O. M. d. anno 1887 [Sophia, grofica Colle, iz plemenite družine Buchet iz Toulona, z
ljubeznijo in pobožnostjo izžarevajoča vse kreposti, odlična posnemovalka in zvesta tovarišica
svojega soproga, je darovala v čast blaženi Devici Mariji Pomočnici kristjanov v večjo Božjo slavo
ta zvon 1887].
Na tretjem zvonu je napis: Aloysius Colle, filius unicus Comit. Sophiae et Floriti Colle, dum innocen-
tia caeterisque virtutibus parentibus solatium et exemplum praeberet, florente aetate raptus est ne
malitia mutaret intellectum eius. Quievit in osculo Domini aetatis suae anno 17, A. D. 1881 [Alojzij
Colle, edini sin grofice Sofije in grofa Florita Colle, ki je bil zaradi svojih kreposti in čistosti poseb-
no veselje svojih staršev, je zato, da bi ga hudobija ne pokvarila, zapustil ta svet. V poljubu miru
je zaspal v svojem 17. letu, v letu Gospodovem 1881].
Parentes benedicentes Dominumqui dedit et abstulit, Pauperes Christi haeredes constituerunt, qui
illorum thesauros in coelum deportaverunt [Starša sta v Bogu, ki daje in jemlje, postavila za svoje
dediče reveže, ki bodo njun zaklad prenesli v nebesa].
Leta 1893 so v steno cerkve Srca Jezusovega vzidali veliko ploščo z reliefi treh Collovih in z na-
slednjim napisom don Francesia: Honori et memoriae – Aloysii Colle Comitis F. Floriti et Sophiae
Buchet – qui cum pietatis et litterarum studio – inclaresceret quievit in Domino sexdecim an. n.
– Parentes dum moesti Dei mentem adorant – rei suae haeredes pauperes Chr. constituerunt – et
pueros in primis – qui Christianis moribus imbuendi alerentur – Romae in aedibus a div. Corde Jesu
nuncupatis – ut rei memoria ad posteros prorogetur – hunc titulum insculpendum curavimus – an.
MDCCCXCIII.

9.3 Page 83

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
83
Dolgo pismo, pri katerem je očiten silen napor, s katerim je potiskal naprej
uporno pero, je iz Turina poslal en mesec pozneje v Toulon. Pozabil je napisati
naslov.
Turin, 14. junij 1887
Sem v zavodu Valsalice, ki ste ga vi in vaša gospa soproga počastila s svojim obiskom
in kjer se veliko govori o vama, dragi gospod grof in gospa grofica. Če bi vam zdravje
dovoljevalo, da bi prišli v Turin za praznik sv. Alojzija in sv. Janeza Krstnika, so vama
na voljo sobe in pogrnjena miza.
Menim, da bi bilo to bivanje obema zelo v prid, ker vaju ne bi motila vročina. Cela
hiša vama bo na voljo. Predvsem se moramo ozirati na vaše zdravje, za katero pa ne
vem, kakšno je.
Zares bi se rad veliko pogovoril z vami, da bi se domenili o naših zadevah v Rimu,
San Benignu in o naših misijonarjih. Vendar je za to potrebno dobro zdravje, tako
vaše kakor tudi vaše gospe soproge. Vsi salezijanci goreče molimo za vaše zdravje in
upamo, da bomo uslišani.
Poročila naših misijonarjev niso slaba, zlasti še o msgr. Caglieru, ki je na potovanju
iz Patagonije v Čile v puščavi Kordiljer padel s konja in obležal kakor mrtev. Toda
ostal je pri življenju in po enem mesecu nevarnega potovanja so prišli v Conception
in začeli delo za spreobrnjenje divjakov.
Naši misijonarji nam znova in znova pišejo, da se priporočajo vajinim gorečim mo-
litvam. Hkrati zagotavljajo, da vas bodo vsak dan priporočali v svojih molitvah in v
molitvah divjakov, zlasti tistih, ki so pri krstu prejeli ime svetega Alojzija.
Bog vaju oba blagoslovi in presveta Devica naj bo vajina vodnica v vseh nevarnostih
na poti v nebesa.
Don Rua z vsemi salezijanci vas vdano pozdravlja. Za vse življenje ostaja vdan kakor
sin duhovnik Janez Bosko.
Turin, Valsalice
Verjetno je grof prosil don Boska, da bi opravljali devetdnevnice. Kmalu je
prejel naslednji odgovor, kjer je spet opustil naslov. Tudi grofica je bila bolna.
Opravili bomo devetdnevnice, ne samo enkrat, temveč tolikokrat, kot boste to želeli,
dokler nas Bog ne bo uslišal, kakor nam zagotavlja župnik pri sv. Alojziju. Bog naj ga
usliši. Cela hiša moli za vašo uglednost.
Pri nas je grof Villeneuve s hčerko Ano Marijo. Prišel je, da se zahvali presveti Devici.
Veliko smo se pogovarjali o vas in obljubil mi je, da bo tudi on molil za vaše popolno
ozdravljenje.
Oh, sveti Janez, ne dovoli, da bi slavili tvoj praznik, ne da bi dosegli popolno ozdravlje-
nje od Boga ali vsaj krepko izboljšanje. Tako se zgodi!
Kdaj boste tako dobri in mi odgovorili na moja pisma? Prosim vas, brez vljudnostnih
okraskov, samo preprosti besedi: Sem zdrav ali nisem zdrav. Da se ne boste trudili s
pisanjem dolgega pisma.
Molimo tudi za zdravje gospe grofice Colle in upamo na popolno ozdravljenje.

9.4 Page 84

▲back to top
84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
O Marija, naša usmiljena in dobra mati, moli za nas in nas varuj.
Vaš ponižni in kakor sin vdani
duhovnik Janez Bosko
Ko je don Bosko od don Perrota zvedel, da se grofovo zdravje ni izboljšalo,
je molil, da bi poslal na obisk don Rua, ki je tako in tako moral v Marseillu uredi-
ti nekatere zadeve: »Don Rua,«34 je pisal blaženi,« ki dobro pozna moje namene
in namene vaše uglednosti in gospe grofice, vas bo obiskal.« Ko se je don Rua
vrnil, je pisal grofici.
Gospa grofica Colle!
Don Rua nam je sporočil, da se gospod grof počuti malo bolje. Bogu bodi hvala! Mi
nadaljujemo naše molitve. Upajmo, da bo majhna izboljšava trajala in postala vedno
večja. Jaz sem v skoraj enakem položaju. Je malo bolje, vendar ne morem hoditi, ne
da bi mi dva pomagala. Vi gospa zanemarjate svoje zdravje. Skrbite za svojega bol-
nika, vendar ne pozabljajte nase.
Vsak dan pri sveti maši molim za gospoda grofa in za vašo gospo sestro. Naši dečki
darujejo vsak dan Mariji Pomočnici sveta obhajila po vašem namenu.
Oh sveta Ana, izprosi nam od Boga zdravje, svetost in vztrajnost vse do nebes – nebes
– nebes.
Najvdanejši kakor vaš sin
duh. Janez Bosko
Turin, 26. julij 1887
Nepričakovano in močno izboljšanje zdravja je vzbudilo veliko upanja. Don
Bosko je hitro sporočil svoje zadovoljstvo grofici.
Gospa grofica Colle!
Bog bodi zahvaljen in blažena Devica Marija počaščena. Ozdravljenje gospoda grofa
je zares nekaj čudovitega. To sem ponovno rekel in zapisal. Če je Bogu všeč, naj me
pokliče v večnost, vendar naj pusti svojemu sinu gospodu grofu Collu možnost, da
bo ščitil naše misijonarje in našo mlado Družbo. – Bog je hotel izbrati dan mojega
rojstva za sporočilo te novice. Naj bo večna hvala presveti Devici. To je zame najlepše
sporočilo. Prav tako je razveselilo don Ruo. Vaša uglednost bo skušala potrpežljivo
prebrati to tako slabo pisano pismo.
Marija naj bo naša zavetnica. Vaša uglednost naj nadaljuje molitve za tega ubogega
duhovnika, ki pa ostaja vedno vaš vdani sin.
Lanzo, 14. avgust 1887
duh. Janez Bosko
Poznejša poročila ravnatelja iz La Navarra so potrdila izboljšanje zdravja.
Zato je blaženi ves vesel pisal grofu.
Moj dragi in odlični prijatelj!
Pred Bogom upam, da je vaše zdravje vedno boljše in da je tudi zdravje gospe grofice
34 Pismo iz Turina, 7. julij 1887.

9.5 Page 85

▲back to top
BiS 15 — 3. poglavje
85
v redu. Vedno smo molili v ta namen, toda na dan Marijinega rojstva bomo molili še
posebno goreče.
Še vedno sem v Valsaliceju. Don Rua je v našem zavodu v Esteju, kjer vodi duhovne
vaje za salezijance iz Lombardije. V soboto bo tukaj pri meni.
Don Perrot je bil nekaj dni pri nas. Imeli smo priložnost, da smo se pogovarjali o va-
šem ozdravljenju, o gospe grofici in njeni gospe sestri.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica Marija naj bo naša vodnica skozi vse ne-
varnosti vse do nebes.
Ponižni in najvdanejši kot sin
duh. Janez Bosko
Turin, 6. september 1878
Dne 20. oktobra naj bi don Bosko v Foglizzu preoblekel štiriindevetdeset
aspirantov. Grof je poslal potrebni denar za nakup blaga. Zahvalno pismo je
zadnje, ki ga je pisal grofu Collu, in eno zadnjih, ki jih je napisal Božji služabnik.
Turin, 17. oktober 1887
Dragi moj gospod grof Colle!
Don Perrot nam je poslal velikodušno darilo 5 tisoč frankov, da bomo mogli preob-
leči naše mlade klerike. Takoj sem jih izdal in prihodnji četrtek je določen za njihovo
preobleko. Istega dne bodo molili in darovali sveto obhajilo za vas, za gospo grofico
in za nadaljnje izboljšanje vašega zdravja. Posebne molitve bomo opravili za vse žive
in pokojne člane vaše družine.
Pogum, mi nadaljujemo naše molitve. Moje zdravje se izboljšuje. Bog bodi hvaljen in
presveta Devica naj nas čuva.
Vedno bom vesel, da morem moliti za vašo uglednost in za gospo grofico, za katerih
ponižnega in vdanega služabnika se imam.
duh. Janez Bosko
Velik prijatelj in dobrotnik našega don Boska je odšel v večnost en mesec
pred Božjim služabnikom. Dne 1. januarja 1888 je nenaden srčni napad nepri-
čakovano končal njegovo življenje. V teku bolezni je dvakrat prejel sveto po-
potnico. Don Rua je skušal pripraviti dušo bolnega don Boska na to žalostno
novico. Zanj in za grofico kakor tudi za druge največje dobrotnike je don Bosko
zapustil s tresočo roko pisano pismo, da bi ga prepisali in jim ga poslali po nje-
govi smrti. Podpisal se je »vdan kakor sin« in jim povedal: »Pričakujem vas tam,
kjer vam je Gospod pripravil plačilo, večno srečo z našim dragim Luigijem. Bož-
je usmiljenje nam bo to podelilo. Bodimo vedno podpora salezijanske družbe in
pomoč našim misijonom. Bog naj vas blagoslovi.«
Dobrota pokojnika ni ugasnila vse do zadnjega. V svoji oporoki je don Bo-
sku – ali v njegovi odsotnosti don Rui – zapustil štiristo tisoč frankov. Toda hudič
je tu vtaknil svoj rep. Rokopisna oporoka, ki je bila oddana notarju Marquandu
v Toulonu, je nosila datum 2. julij 1884, medtem ko je vodni odtisk kolkovane
pole, na kateri je bila oporoka napisana, nosil letnico 1886. Neki daljni soro-

9.6 Page 86

▲back to top
86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
dnik, ki ga grof ni hotel sprejeti v svojo hišo, se je oprijel tega spodrsljaja in
zahteval razveljavitev oporoke. Grof je sicer na svojem stanovanju hranil točen
prepis na navadnem papirju, vendar je lastnoročno napisana opomba izjavljala:
»To je točen prepis oporoke, ki jo hrani gospod Marquand. Ima pa izvršno velja-
vo, če bi se oporoka, hranjena pri odvetniku, izgubila.«
V resnici je bil izvirnik napisan na nekolkovani poli, medtem ko je bila opo-
roka na kolkovanem papirju poznejša, pred zakonom pa je bilo prav narobe.
Nasprotnik je menil, da bo poleg neveljavnosti oporoke lahko dokazal še dva
razloga za razveljavitev: »1. Prepis ni bolj veljaven kot izvirnik. Ker je izvirnik
neveljaven, je neveljaven tudi prepis. 2. Druga oporoka, v skladu z voljo pisca
oporoke, bi morala biti izpolnjena, če bi pri odvetniku vložena oporoka izginila.
Toda oporoka ni izginila. Zato je ni mogoče izpolniti.«
Na srečo je civilno sodišče zavrnilo zahtevek za neveljavnost, češ da je
oporoka, ohranjena na domu, bila napisana brez vsakega nasprotovanja in da
ustreza trem pogojem za veljavnost lastnoročno pisanega testamenta. Zato je
treba to oporoko izpolniti. Razsodbo je potrdilo tudi prizivno sodišče.
Grofica vdova, vredna dedinja pokojnika, je bil pripravljena takoj plačati
delež, ki je pripadal don Bosku, čeprav je oporoka zahtevala, da naj se to izpolni
šele dve leti po njeni smrti. Bila je zelo zadovoljna, da so se vse formalnosti lepo
uredile. Toda konec koncev je don Bosku ostalo samo osemdeset tisoč frankov.
Na nagrobniku grofa Colla je napisana vrstica iz psalmov, ki izpričuje glo-
boko hvaležnost blaženega don Boska njegovemu svetemu spominu. Tri dni,
preden mu je sledil na poti v nebesa, zvečer 28. januarja 1888, ko ga je bilo že
zelo težko razumeti in so menili, da več ne razume vsega in so potihoma govo-
rili okoli njega, so predlagali različne napise, ki naj bi jih zapisali na grofov nag-
robni kamen. Don Rua je menil, da bi vklesali Orphano tu eris adiutor [Siroti si
bil pomočnik], msgr. Cagliero pa je predlagal: Beatus qui intelligit super egenum
et pauperem [Blagor mu, ki se zavzame za reveža in siromaka]. Don Bosko pa,
za katerega so okoli stoječi menili, da ne razume, o čem se govori, je za trenutek
odprl oči in z velikim naporom izgovoril: Pater meus et mater mea dereliquerunt
me, Dominus autem assumpsít me [Oče in mati sta me zapustila, Gospod pa se
je zavzel zame].
Don Bosku je Gospod v svoji previdnosti zaupal velika dobra dela v korist
zlasti zapuščene in uboge mladine. Isti Gospod je postavil na don Boskovo pot
človeka, ki je v letih skrajne potrebe za utrditev njegovih ustanov bil zanj bla-
gajnik in finančni minister Božje previdnosti.

9.7 Page 87

▲back to top
4. poglavje
IZ FRANCIJE V RIM IN IZ RIMA V TURIN
Raznovrstni opravki, med katerimi je bilo nekaj zelo pomembnih in ob-
čutljivih, so nujno zahtevali don Boskovo navzočnost v Rimu. Zato se na poti iz
Francije ni ustavil v Turinu, temveč je šel takoj naprej v Rim. Ker pa se je bližal
velikonočni čas, ko v Rimu ne moreš nič opraviti, je prebil nekaj tednov v Ligu-
riji, kjer je izrabil primeren letni čas in zbiral darove za svoje ustanove.
Ko je 27. marca v družbi don Duranda in klerika Reimbeauja zapustil Nico,
se je najprej ustavil v Vallecrosii. Skupnost so sestavljali dva duhovnika, en
klerik in dva laika. Medtem ko so pričakovali, da se preselijo v novo hišo, so
se stiskali v majhnih prostorih. Zato so bili don Bosko in njegovi spremljevalci
zelo veseli, ko jim je vitez Moreno velikodušno ponudil prenočišče. Klerik Re-
imbeau opisuje okoliščine, v katerih so bili ti sobratje:1 »Njihovo življenje je
zares spodbudno. Tako so revni, da je žalost videti jih. Obiskal sem nekaj oskr-
bovancev Konference sv. Vincencija Pavelskega in veliko revnih družin, vendar
sem redkokdaj srečal kaj bolj ubožnega. Včasih so se skoraj cele tedne hranili s
samim sočivjem, skuhanim v vreli vodi in začinjenim samo s soljo. Kljub temu
pa prenašajo to pomanjkanje z veseljem, ki budi začudenje pri vseh, ki vidijo
samo nasmejane obraze. Njihovo bivališče je prava patagonska koliba. Kapelica
je shramba za olje. Isto velja za šolske razrede. Tako je vse stisnjeno, da manjka
zraka in da jaz tega nisem mogel prenesti, ker me je dušilo. Vendar se bodo
kmalu preselili v večjo hišo, kjer bodo bogato poplačani za svoje sedanje muke
in tegobe.«
Zdi se, da je hotel Gospod poplačati krščansko ljubezen sotrudnika v Tor-
rioneju in don Boskovo svetost poveličati z dvema čudežnima dogodkoma. Mo-
reno, vitezova mati, je že dalj časa ležala težko bolna, ko je enega izmed njenih
sinov 31. marca udarila možganska kap. Zdravniška veda je bila popolnoma
1 Pismo don Barberisu, San Remo, 3. april 1881.

9.8 Page 88

▲back to top
88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nemočna. Zato se je zdravnikom njegovo stanje zdelo nadvse nevarno. Ko je
mati slišala o sinovem stanju, se je njena bolezen tako poslabšala, da je zapadla
smrtnemu boju. Naš don Pesce ji je v naglici podelil zakramente za umirajoče.
Ko je don Bosko to slišal, mu je bilo žal zaradi odličnega viteza Morena. Da bi
potolažil njega in njegovo družino, se je odpravil k družini in obiskal bolnika.
Sin ni kazal nikakršnega znamenja življenja, mati je umirala in zdravnik je
hodil od enega do drugega, na da bi mogel dati najmanjše upanje na izboljšanje.
Don Bosko se je približal obema, se za trenutek zbral v molitvi in ju blagoslovil.
Čudežni učinek! Fant je takoj začel svobodno stegovati ude in se nato pogreznil
v mirno spanje, dokler se proti večeru ni ves okrepčan dvignil in izjavil, da je
silno lačen. Tudi gospa se je počutila veliko bolje in proti večeru rekla, da je
popolnoma zdrava. Tudi mož, ki se je nekako vrnil iz smrti v življenje in je bil
do takrat dober salezijanski sotrudnik, je tistega dne bil don Bosku globoko
hvaležen in to dokazoval tudi z dejanji, saj ga je Bog obdaril z bogato dediščino.
Iz Vallecrosie je don Bosko pisal dvoje pisem. Toliko vsaj nam je ohranjenih.
Prvo je bilo naslovljeno na ravnatelja v Nici.
Predragi don Rochail!
Prosim te, pošlji v Alassio pismo don Confortóla in ono drugo, ki sem ga želel pisati,
pa ga nisem končal.
Pozabil sem ali bolje rečeno, pozabili so mojo zgornjo suknjo v vozilu, s katerim so
me prepeljali na postajo. Ko jo boš našel, jo zloži in napiši naslov: Don Bosko, Turin.
Ob prvi priložnosti mi jo pošlji.
Pozabili smo na Bellet gospe Daprotis.
Če povzamemo, kar smo obravnavali, lahko rečemo:
1. Tvoje glavne dolgove smo poplačali. Ohrani seznam oseb, ki so pripravljene poma-
gati, in poročila, ki sem jih zapisal.
2. Ko boš šel na obisk h gospe Medà, reci gospodični Guigon, naj skrbi za gospo Dap-
rotis.
3. Če bo treba uporabiti kako moje pismo, mi povej. Bom skušal pisati.
4. Pogosto skliči kapitelj in poskrbi, da ne bodo tepli fantov in da vsak prebere tisti
del pravilnika, ki se ga tiče. Imamo obilo dela in premalo rok. Molimo.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Rochail, in podari trdno zdravje.
Blagoslovi naj vse naše drage sinove in sobrate. Pozdravi naše prijatelje in dobrotni-
ke in imej me v Jezusu Kristusu za
Torrione, 29. marec 1881
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
P. S.: Upam, da bom jutri popoldne srečal don Cerrutija in bom z njim govoril o naših
zadevah.
»Bellet gospe Daprotis« je bil zabojček steklenic vina, imenovanega po vi-
nogradu, kjer so ga pridelovali in mu ga je darovala ta gospa. Vino je bilo staro

9.9 Page 89

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
89
devetdeset let. Don Bosko ga je hotel vzeti s seboj v Rim, da bi ga podaril svete-
mu očetu. Drugo pismo je za don Barberisa.
Mon cher don Barberis!
1) Prejel sem novice o tebi in naših dragih fantih. Zahvalimo se gospodu za vse. Vsak
dan pozdravljam našega dragega don Buffa in molim zanj, da bi nam ga dobri Bog
še dolgo ohranil.
2) Reci kleriku Lucci, da sem bil zelo zadovoljen z njegovim pismom; da naj nadaljuje.
Pred sprejemom redov bi rad z njim govoril. Naj bo prepričan o moji naklonjenosti
in očetovski dobrohotnosti.
3) Glede del, ki naj bi jih opravili, sem dal popolno pooblastilo don Rui. Skušaj se
dogovoriti z njim.
4) Naše zadeve lepo napredujejo. Ogromno dela, še naprej molite.
5) Veseli me, da so duhovne vaje uspele. V ta namen povej našim dragim klerikom in
duhovnikom, posebno še don Piscetti in don Merigiju, da potrebujem kakega junaka
kreposti in da jih bo vsaj nekaj prišlo tako daleč, da bodo delali čudeže. Brez tega ne
morem nadaljevati.
Bog naj nas vse ohrani v svoji sveti milosti. Molite zame, ki ostajam vedno v Gospodu
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Veintimiglia, 29. marec 1881
Don Buffa je umrl naslednjega aprila v San Benignu. Po drugem letu liceja
je prekinil študij, bolehal za različnimi boleznimi in po nekaj letih razburkane-
ga življenja končno z don Boskovo pomočjo našel mir. Potem ko je nekaj mese-
cev preživel v Varazzeju in potem v Alassiu, ga je sprejel v noviciat. Ko je videl,
da so njegovi dnevi šteti, je izredno pospešil študij in prejem redov, tako da je
z dobrotno naklonjenostjo novega škofa v Ivrei msgr. Davida grofa Riccardija
prejel celo duhovniško posvečenje. »Spomin na tega duhovnika,« beremo v kro-
niki hiše v San Benignu, »bo ostal neizbrisen v vseh, ki so imeli srečo, da so ga
poznali in občudovali njegove kreposti.«
Popoldne 1. aprila je izstopil v San Remu, kjer ga je pričakoval ravnatelj iz
Alassia don Cerruti. Pozdravil je dobrega očeta in se vrnil v svoj zavod. Preno-
čili so pri sestrah vizitandinkah, med katerimi je bila tudi nečakinja don Giulia
Barberisa.2 Tukaj se je don Bosku ponudila lepa priložnost, da je spoznal neko
precej bogato angleško damo, ki se je pred kratkim spreobrnila v katoliško vero.
Povabil jo je, da bi podprla hišo v Vallecrosii, kar je tudi obljubila. Nadvse si je že-
lela, da bi v njeni angleški domovini odprli kak salezijanski zavod. V San Remu je
ostal cel teden. Tamkajšnje sestre so skrbele zanj, da si bolje ni bilo mogoče želeti.
Oddih in zdrav zrak sta zelo okrepila njegovo zdravje. »Zelo me veseli,« je pisal že
imenovani Reimbeau, »da mu je kratek postanek v San Remu storil dobro. Malo
2 Prim. MB XII, str. 484 [BiS XII, str. 307–308].

9.10 Page 90

▲back to top
90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
obiskov, delo samo za mizo v sobi, malo govorjenja in počitek. Danes se zelo dob-
ro počuti. Sicer pa mu sestre vizitandinke strežejo, kot se spodobi.«
Dne 4. aprila na dan, ko je zapuščal San Remo, da bi šel v Alassio, je don Rui
poslal tole sporočilo: »Kdo ve, če ne bi bilo prav, če bi ti postal moj angel varuh
od Sampierdarene do Rima? Najini postanki bi bili zelo kratki; meni bi zelo bilo
v pomoč, ti pa bi si lahko z lastnimi očmi vse ogledal. Povej mi quid tibi.« Kaj je
mogel drugega odgovoriti kot z Dantejem Tanto m'é bel, quanto a te piace [Vse
mi je prav, kar tebi ugaja].3 Vsaka don Boskova želja je bila za don Ruo ukaz.
Preden je odšel v Rim, se je moral sestati z glavnimi predstojniki, med njimi
tudi z don Caglierom, ki je še naprej deloval v Utreri. Zato mu je iz Alessia pisal:
Predragi don Cagliero!
Ne vem, ali te bo to moje pismo našlo. Za vsak primer ti pravim: če boš prišel na
veliko sredo v Sampierdareno, kjer bo tudi don Rua, se bomo pogovorili. On me bo
spremljal na obisku hiš v Spezii, Firencah, Rimu in ob vračanju verjetno v Lucci, Este-
ju, Benetkah itn. Po načrtu naj bi bil 6. maja v Turinu, da bi obhajali svetega Janeza
ante portam latinam [pred latinskimi vrati].
Imam glavno in cimbalis [v cimbalah] in kljub temu se moram še naprej vrteti. Upam
pa, da mi bo don Rua pomagal. Pozdravi don Brando, don Paneja, don Obertija, pro-
fesorja glasbe in kuhinjskega mojstra Gentreja.
Zavod v Firencah smo odprli 4. marca in don Confortóla dela čudeže.
V Franciji smo opravili dobre kupčije tudi za cerkev in zavod Srca Jezusovega. In ti in
don Branda, sta že kaj naredila?
Lepo pozdravita gospoda markiza Ulloa in družino kakor tudi monsinjorja nadškofa,
ki ga pričakujemo v Turinu.
Bog naj vas vse blagoslovi. Molite zame!
Vajin najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Alassio, 6. april 1881
Prav tako je poslal celo vrsto navodil don Dalmazzu. O tretjem bomo govo-
rili pozneje.
Predragi don Dalmazzo!
Don Rua se mi bo pridružil na veliko sredo in me bo spremljal do Rima. Med potjo se
bova ustavila v Firencah. Od tam ti bova sporočila dan in uro prihoda.
1. Uredi tako, da bomo, če že ne bomo mogli iti v novo hišo, mogli vsaj po krščansko
stanovati, tudi če bi bilo treba kaj plačati.
2. Pripravi okoliščine, v katerih bi mogli prejeti kako podporo tudi od rimske občin-
ske uprave, od finančnega ministrstva, ki je naš faran,4 od notranjega ministrstva,
pravosodnega ministrstva in ekonomata.
3 Dante, Pekel, XIX, 37.
4 Novo palačo finančnega ministrstva so postavili nedaleč od Srca Jezusovega.

10 Pages 91-100

▲back to top

10.1 Page 91

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
91
3. Fiskalni odvetnik kanonik Colomiatti vztraja, da se uredi zadeva z don Bonetti-
jem. Odgovoril sem, da je to odvisno izključno od njega: a) da odpravi suspenz don
Bonettiju; b) da prekliče obtožbe, ki so jih proti njemu vložili v Rimu. Bomo videli, v
Rimu se bomo o tem pogovorili.
4. Če ti je mogoče, povej gospodu Alessandru, da letos nisem mogel biti navzoč pri
praznovanju sv. Matilde na njen dan, da pa se slovesni prazniki lahko prenesejo in da
želim, da bi ob tej priložnosti popili vsaj eno steklenico ciprčana.
5. Si prejel 20 tisoč frankov iz Toulona za cerkev Srca Jezusovega? Upam, da bomo v
kratkem dodali še več.
6. Pozdravi sestre oblatke in njihovo predsednico. Isto velja za hišo Vitelleschi, ko-
mendatorja Morella, viteza Vignola itn. Gospod Moreno ti bo lahko svetoval, kako bi
najbolj učinkovito prosil za zgoraj omenjene podpore.
Moli veliko zame, o dragi don Dalmazzo. Bog naj te blagoslovi in imej me vedno v J.
K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Alassio, 6. april 1881
P. S.: Prihodnjo nedeljo bom šel v S. Remo, kjer bom imel govor o dobrodelnosti. Nato
se bom odpravil v Varazze in Sampierdareno.
Končno je pomislil tudi na svojega don Berta, ki mu je poklonil kakih deset
naročil in kak prijazen dovtip, da je razvedril to po navadi zelo vzkipljivo nara-
vo.
Dragi moj don Berto!
Da bom imel oporo v več precej nerodnih zadevah, me bo spremljal don Rua v razne
naše hiše. Od tebe pa pričakujem naslednje:
1. Pozanimaj se o vseh glavnih zadevah, ki jih imamo v Rimu, poskrbi za vse potrebno
za noviciat v Marseillu, dobi pojasnilo za tri odpovedane privilegije in vse, kar se tiče
cerkve Srca Jezusovega.
2. Pripravi mi par čevljev, ki ne schersinano,5 moj poletni plašč, nekaj žepnih robcev,
pomladanski brevir, okrožnice za cerkev Srca Jezusovega v francoščini in italijanščini.
3. Vse to spravi v potovalno vrečo. Prihodnjo sredo spremljaj don Rua v Sampierda-
reno.6 Nato se bova pogovorila o stvareh, ki jih ni primerno pisati. Dal ti bom navo-
dila, kako naj ravnaš v moji in don Ruovi odsotnosti. Nato se z Reimbeaujem vrni v
Turin in vodi sajenje fižolov.7
4. Zaupno ti povem, da imamo v rokah veliko zelo pomembnih stvari in so zato pot-
rebne mnoge in goreče molitve.
5. Če so naši privilegiji že natisnjeni, naj jih don Rua prinese s seboj, da bomo mogli v
vsaki hiši pustiti po en izvod, pa tudi zame naj bo eden.
6. Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Berto. Bog naj te ohrani trdnega v svoji
5 Piemontska beseda, ki pomeni »škripati«.
6 Velika sreda, 13. april.
7 Mladi salezijanski aspiranti (prim. MB XIII, str. 870 [BiS XIII, str. 569]).

10.2 Page 92

▲back to top
92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
sveti milosti. Veliko moli zame, ki ostajam vedno v N.G.J.K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Alassio, 8. april 1881
P. S.: Pozdravi naše običajne prijatelje.8
O dveh v pismu omenjenih stvareh je treba dati pojasnilo, najprej o okro-
žnicah o Srcu Jezusovem in o knjižici s privilegiji. O tem bomo več povedali v
13. in 14. poglavju.
Zvečer je odpotoval in prišel zjutraj v Alassio. Predstojniki in gojenci so mu v
skupinah šli naproti. Prvi skupini je šaljivo rekel: »Prišli so pozdravit don Boska
cum fustibus et lanternis [z gorjačami in plamenicami].« Don Pietro Giordano
piše: »Vsakokrat, ko je prišel v Alassio, so ga sprejeli več kot zmagoslavno, zlasti
gojenci in predstojniki.« Nato nadaljuje: »Ko je šel skozi Alassio, je bil to za nas
Alassičane in zlasti za salezijance pravi praznik; da praznik, pravi praznik.« Ker
je bil v stiski za denar za cerkev Srca Jezusovega, je v župni cerkvi imel konfe-
renco, nakar sta don Cerruti in župnik Della Valle šla nabirat po cerkvi. Isti don
Giordano nam je povedal zanimivo nadrobnost. Don Bosko je v pripovedi o Piju
IX. povedal, da ga je ta sveti papež v zadnji bolezni povabil na obisk. Toda vrata
Vatikana, kakor smo že poročali v 13. zvezku, so bila takrat za don Boska zaprta.
Don Bosko je to pripovedoval v obednici ob kavi, ko je bilo okoli njega veliko
salezijancev, med njimi tudi don Giordano, ki se mu zdi, da je don Bosko rekel:
»Kar je don Boska najbolj prizadelo, je bilo, da je papež, ko ni bilo don Boska,
enemu izmed svojih sorodnikov dejal: – Ko je don Bosko potreboval papeža, je
bil vedno pripravljen priti k njemu in on ga je sprejemal kakor oče svojega sina.
Sedaj pa, ko papež potrebuje don Boska, se ta od nikoder ne prikaže. – Ko je Bož-
ji služabnik izgovoril te besede, je imel oči polne solz in ni nič dodal.9
Ko je Božji služabnik iz San Rema prišel v Alassio, je bil ravnatelj iz sebe
zaradi dogodka, ki se je pripetil pred kratkim. Od šolskega leta 1878–79 je
salezijanec don Matteo Torrazza hodil z nekim drugim učiteljem iz Alassia v
Laigueglio poučevat v tamkajšnjo občinsko šolo, od koder se je po kosilu spet
vračal domov. Zaradi tega učitelja je v Laiguegli prve dni aprila nastalo pravo
ogorčenje. Milanski protiklerikalni časopis Secolo [Stoletje] je objavil telegram
iz Alassia, češ da je neki salezijanski duhovnik iz tamkajšnjega salezijanskega
zavoda ostudno onečastil otroke v občinski šoli v Laiguegli, kjer je učil. Temu
8 Fantje, ki so molili zanj in za dober izid poslov.
9 Pismo don Giordana, Alassio, 30. november in 4. december 1932. To je bila edina številka, ki so jo
objavili končetinci ali končecionisti za 75–letnico njihove ustanovitve. Pater Spreafico, barnabit,
zgodovinar te ustanove, je trdil, da se je don Bosko hotel vmešati v zadeve končetincev, spreme-
niti njihova pravila in da ga zato Pij IX. ni hotel več sprejeti. Dokumenti, ki smo jih objavili v XII.
in XIII. zvezku, kažejo, kako je Pij IX. naročil don Bosku, da naj reformira to družbo. Druga trditev
don Giordana potrjuje, kar smo povedali o naravi teh ovir, ki so mu onemogočale, da bi prišel do
papeža.

10.3 Page 93

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
93
sporočilu je sledilo drugo, ki je potrdilo prvega in hudobijo povečal še z vestjo,
da je v Alassio prišel sam don Bosko, da bi utišal celo zadevo in da so starši
razočarani vzeli svoje otroke iz zavoda. Osservatorio Cattolico je, potem ko se je
točno seznanil s celo zadevo,10 zavrnil tovariša z druge strani in omenil nekaj
hudobnih namigovanj celo proti don Bosku. Don Cerruti je telegrafiral časopisu
obrekovalcu, da zavod v Alassiu nima nič opraviti z nemoralnostmi v Laiguegli.
Prav tako je laž, da bi bil krivec salezijanec. Neresnica je tudi, da so starši vzeli
svoje sinove iz zavoda. Po zakonskih predpisih je moral sektaški časopis objavi-
ti telegram in se od tedaj ni upal več mešati te umazanije.
Da bi razvedril don Cerrutija po teh neljubih dogodkih, ga je blaženi pope-
ljal v Porto Maurizio, kjer je upal na lepo nabirko.
Prijateljsko ju je sprejel kanonik don Fabre, pri katerem sta tudi dvakrat
prenočila. Don Bosko je v spremstvu odličnega odvetnika Ferrarisa potrkal na
veliko vrat, vendar je bil uspeh zelo skromen. Kljub temu se je mirno in smeh-
ljaje šalil o tem malem, kar je prejel v dar, in o zasramovanju, ki ga je bil deležen.
S tem dobrodušnim humorjem, ki ga ni nikdar zapustil, je dal tudi nauk
gostom pri mizi. Zadnji dan obiska sta sedeli z njim pri mizi tudi dve gospodič-
ni, kanonikovi nečakinji, od katerih je bila ena malo spogledljiva in je dovolila,
da ji je neki fant govoril ne sicer grde, pa tudi ne spodbudne reči. Da bi prekinil
take neumne šale, je don Bosko dobrovoljno rekel, da se iz mladosti spominja
verza, ki se je igral z besedami donna in danno [ženska in škoda], in je počasi
deklamiral prvi četverec. Gospodična je razumela namigovanje in je razdražena
dejala: »Vi ste gost v naši hiši in pri naši mizi, a si dovolite, da nas žalite.« Don
Bosko je preslišal drznosti in počasi nadaljeval pesem do konca. V gospodični je
vse vrelo, vendar ni prekinila niti si ni upala izreči besedice. Tudi gospodič si ni
upal več igrati dvorjana. Videli bomo, kako se je stvar srečno končala.
Tisti večer je don Bosko pustil don Cerrutija v kanonikovi hiši in je v
spremstvu odvetnika Ferrarisa spet šel nabirat miloščino. V Porto Mauriziu je
živela gospa z imenom Maria Acquarona; bila je neporočena in je že več kot
deset let ležala v postelji zaradi neozdravljive bolezni hrbtenice. Celo mesto jo
je poznalo. Najprej se je odločila, da bo poslala don Bosku miloščino, potem pa
se je premislila in ga dala poklicati, da bi jo obiskal in blagoslovil. Don Bosko je
šel in bil sprejet z znamenji največjega veselja. Pri bolnici sta bila njena sestra
in svak odvetnik Ascheri, ki mu je v nekaj besedah orisal naravo in okoliščine
bolezni, ki so si jo zdravniki prizadevali ozdraviti. Blaženi jo je spodbudil, da bi
zaupala v Božjo mater Marijo, jo blagoslovil in ji naročil, naj zmoli nekaj moli-
tev. Potem je šel v drugo sobo, kjer se je pogovarjal z obema odvetnikoma. Ko
je hotel oditi, je vstopila lepo oblečena prejšnja bolnica in rekla, da ne čuti več
10 Št. 88, sobota–nedelja, 16.–17. april 1881.

10.4 Page 94

▲back to top
94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nobene bolečine. Odvetnik Ascheri je vzkliknil, da je to čudež, in vsi so bili prev-
zeti od nenadnega dogodka.
Gospa, ki je po toliko letih spet odločno hodila, je pospremila don Boska do
vrat, ki so vodila na cesto, in dejala, da se bo prišla na železniško postajo poslovit
od njega. Toda on ji je rekel, da naj se ne kaže v mestu, da ne bo hrupa. Don Bosko
se je vrnil k Fabreju in jim tam v vsej preproščini kakor oče otrokom pripovedo-
val, kaj se je zgodilo. Nato je don Cerrutiju omenil: »Na žalost hoče gospa priti na
postajo. To bo hrušča. Potrpimo, naj se zgodi Božja volja. Vendar sem zadovoljen,
dragi don Cerruti,« je nadaljeval z dobrohotnostjo, ki je prevzela ravnatelja in ga
ganila do solz, »zadovoljen sem, da si sredi svojih tegob dobil to tolažbo. Ko boš
prepeval himno na čast sv. Jožefu, pri besedah miscens gaudia fletibus [mešajoč
radosti z jokom] dobro premisli in reci: to je življenje vsakega dne.«
Novica o dogodku je slišala tudi kanonikova nečakinja. Ponižno je stopila
k blaženemu, se mu vrgla k nogam in prosila za odpuščanje za tisto, kar se je
zgodilo pri mizi.
Ko je napočila ura odhoda na postajo, spet presenečenje. Glas o čudežu se
je kot blisk raznesel po mestu in privedel množico ljudi, ki so hoteli videti don
Boska. Gospa, ki se je v kočiji pripeljala pred potniki na postajo, se je mirno
sprehajala pred vhodom: predmet občudovanja. Mnogi skoraj niso mogli verje-
ti svojim očem in so vpraševali, ali je to zares ona gospa Marija. »Jaz sam sem jo
videl,« je pričal don Cerruti na procesu, »in reči moram, da se mi je zdela človek,
ki ni bil nikdar bolan, tako je bila gibčna in krepka.
Čakala je na don Boska, da bi se mu znova zahvalila. Ko je blaženi prišel do
vrat, se je takoj hotel umakniti v čakalnico, da bi se izognil gneči, ne da bi prej
pokaral gospo, da ga ni poslušala, in jo prosil, da naj se vrne domov. Gospa se je
opravičila in mu izročila zaprto pismo, iz katerega je pozneje potegnil bankovec
za tisoč lir.
Čakalnica je bila takoj polna ljudi. Pripeljal je vlak in odvetnik Ascheri je s
povzdignjenim glasom prosil don Boska, naj podeli navzočim sveti blagoslov.
Vsi so pokleknili. Nato je z don Cerrutijem stopil na vlak, ki jih je odpeljal v San
Remo. Potniki so med kratkim postankom na postaji hoteli zvedeti, kaj se je
zgodilo, in vsak je dal o dogodku svojo razlago. V don Boskovem oddelku je neki
fant vzkliknil: »Jaz ne verjamem niti v čudeže niti v Boga.«
»Ali verjamete dejstvom, ki jih pričajo očividci?« mu je odvrnil don Bosko.
»Človek bi moral biti nor, če bi ravnal drugače.« Nato mu je besedo za besedo
razlagal, kako je bila tista gospa bolna in je ozdravela po preprostem blagoslo-
vu. Fant je pozorno poslušal. Ko je končal, ga je don Bosko vprašal, kako bi on
to razložil, ne da bi se zatekel k nadnaravni sili. Z nekaj dokazi ga je opozoril na
Božje bivanje in mu nato rekel:
»Torej mora biti nekdo nad nami.«

10.5 Page 95

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
95
»Da, treba je priznati.«
»Torej?«
»Nočem misliti na to.«
»In zakaj ne?«
»Zakaj … Zato, ker nočem spremeniti življenja, to vam povem popolnoma
odkritosrčno.«
In kdo ste vi?«
»Ni treba, da veste,« mu je odvrnil don Bosko, ki ga nihče ni prepoznal.
Vstal je, da bi
izstopil, ker so prišli v San Remo.
Kot smo že povedali, je bil don Cerruti imenovan za inšpektorja salezijan-
skih hiš v Liguriji in Franciji. Zaradi rahlega zdravja mu je Božji služabnik dode-
lil podravnatelja v osebi don Luigija Rocca. Ta služba, ki so jo imeli za potrebno
tudi za zavod San Carlo in Almagro, je bila nekaj novega in ni bila vnesena v no-
beni dotedanjih listin. Da bi postala služba nekaj normalnega in za vso Družbo
enakega, je vnesel naslednje člene:
SLUŽBA PODRAVNATELJA
1. Podravnatelj skupaj z ravnateljem skrbi za vse, kar se tiče vodstva hiše, in ga nado-
mešča v njegovi odsotnosti.
2. Njemu je zaupano versko, moralno in disciplinsko vodstvo tako notranjih kakor zu-
nanjih in je za njihovo obnašanje posebej odgovoren. Zato mora biti v tem pogledu
izredno pozoren in se dogovarjati s prefektom, katehetom in šolskim svetnikom, uči-
telji in asistenti, tako da bo imel v rokah podatke, ki mu bodo omogočali jasen vpog-
led v stanje stvari in preprečevali nerede ter mu pomagali pospeševati pobožnost,
moralnost in disciplino.
3. Vsako soboto si bo s prefektom ogledal ocene iz šole in učilnice, ki mu jih bo dal šolski
svetnik, in obnašanje gojencev v cerkvi, na sprehodu, v obednici in na odmoru.
4. Poizvedel bo tudi o pomanjkljivostih, ki bi se mogle med tednom zgoditi v cerkvi, na
sprehodu, v obednici in na odmoru.
5. Sprejemal bo gojence in osebje za hišna dela, pri čemer se bo držal danih predpisov,
in se pozanimal za njihovo versko in moralno vedenje. Te podatke bo zbral in jih
izročil prefektu, da jih bo upošteval pri sprejemu gojencev.
6. Vsak mesec bo skupaj z ravnateljem izpolnil obrazec za poročilo o stanju hiše.
7. On naj tudi izpolni, kar je določeno v členih 8 in 10 Pravilnika za ravnatelja v Odlokih
generalnega kapitlja. To je:
(8) Ravnatelj naj poskrbi, da bo vsak dan pregledal hišo, da bo ugotovil, kako poteka-
jo stvari. Obišče naj spalnice, kuhinjo, obednice in kleti, seznani naj se z vsem, kar se
dela v hiši. To je najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje nereda in nepravilnosti.
(10) Imel bo seznam zaslužnih oseb, dobrotnikov in dobrotnic, da jih povabi na ver-
ske slovesnosti, akademije in razdelitev nagrad gojencem.

10.6 Page 96

▲back to top
96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
8. Ne more pa razen v nujnih in težkih primerih odpuščati gojencev in hišnega osebja
niti spreminjati služb učiteljem in asistentom brez dovoljenja ravnatelja, čigar glav-
na naloga je vrhovni nadzor nad hišo, versko in moralno vodstvo članov Družbe in
vse, kar se tiče zastopanja zavoda navzven pred starši gojencev, cerkvenimi, civilnimi
in šolskimi oblastmi.
9. Na ravnatelja se bodo lahko obračali iz katerega koli razloga člani Družbe in gojenci.
Ko je prišel v Sampierdareno, se je sešel z don Ruo in drugimi člani vrhov-
nega kapitlja in se več dni z njimi pogovarjal. S tega obiska lahko navedemo
samo en dogodek, o katerem je na procesu za beatifikacijo poročal očividec don
Berto. Neka gospa, katere ime je priča iz znanih razlogov zamolčala, je živela v
popolnem nesoglasju s svojim možem; ta ji že dvanajst let ni privoščil besedice,
temveč je vse, kar mu je bilo potrebno, dobival po hčerki. Pri mizi ni nikdar
govoril z njo niti ji ni dal najmanjšega znamenja pozornosti. V tem stanju stal-
nega negodovanja je pozabil tudi na vse pobožne vaje, obiske maše in molitve.
V družini je vladalo neznosno ozračje.
V svoji neizmerni stiski žena ni več vedela, h kateremu svetniku naj bi se
obrnila. Odpravila se je v Sampierdareno na obisk k don Bosku, da bi se pripo-
ročila v molitev in dobila kako besedo tolažbe. Toda don Bosko je bil silno za-
poslen in ji je takoj na začetku dejal: »Ne morem se dolgo z vami pogovarjati.«
Revica mu je komaj začela pripovedovati svoje težave in tegobe, ko jo je blaženi
prekinil: »Dajte možu tole svetinjico,« in jo na lep način odslovil.
V tem njegovem hitrem postopku so igrali svojo vlogo tudi previdnostni
razlogi, kakor je to mogoče razumeti. Toda nihče si ne more predstavljati žalosti
te uboge ženske, ki ji je bila odvzeta tudi ta tolažba. Ko se je srečala z ravnate-
ljem zavoda don Alberom, mu je pokazala svetinjico in mu rekla: »Kako naj dam
svetinjico mojemu možu? Saj več ne moli. Vrgel je bo bog si ga vedi kam.« Ko jo
je spodbudil, da bi izpolnila don Boskov nasvet, je odgovorila, da nima zadosti
poguma. Toda don Albera jo je še naprej spodbujal. »Prav,« je končno odvrnila,
»storila bom in naj se zgodi, kar koli se hoče.«
Nekega sobotnega večera, ko je bila družina na letovanju, je gospa zbrala
vso svojo moč in rekla možu, da je bila pri don Bosku, ki ji je obljubil, da bo molil
zanjo in za vso družino, in ji dal svetinjico. Mož je ves rdeč v lice dejal: »Kako?
Svetinjico?« Po teh besedah je zapustil obednico in odšel v svojo sobo. Žena mu
je vsa prestrašena sledila. Mož je tedaj obupno zajokal in rekel ženi, da je že
čas, da konča to stvar, jo objel in ji obljubil, da bo odslej naprej čisto drugačen.
Naslednje jutro so ju videli skupaj pri maši. V hišo se je vrnil mir. Don Albera je
iz lastne izkušnje potrdil učinkovitost nasveta, ki ga je dal don Bosko.
Iz zgoraj navedenega dopisovanja lahko razberemo, zakaj je don Bosko
tokrat hotel imeti pri sebi don Ruo. Imel je zelo tehtne razloge. Med najbolj po-
membne je treba šteti cerkev Srca Jezusovega. Treba je bilo vzeti v pretres do-

10.7 Page 97

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
97
govore, ki so jih sklenili s prejšnjo upravo, se dogovoriti z dobavitelji, se spozna-
ti z arhitekti, pregledati načrte za zavetišče, predvideti vse možnosti za plačilo
velikanskih stroškov. Silno delo, pri katerem bi ga don Rua razbremenil, tako
da bi se on lahko posvetil drugim nalogam. Med temi je bilo na prvem mestu
prizadevanje za pridobitev privilegijev in zamotana zadeva z don Bonettijem,
z vsemi zapleti v Chieriju.11 Žal nam je, da zbrani podatki niso ravno številni
glede na pomembnost vprašanj, ki jih je don Bosko moral rešiti. Pomanjkljivi so
celo podatki, ki nimajo nič opraviti s previdnostno tajnostjo. Edini poročevalec
bi lahko bil don Rua. Toda od njega imamo samo eno pismo in tri lističe, ki jih
je v naglici poslal don Lazzeru. Jasno se vidi, da je bil tudi on zaposlen z vsem
drugim in ne s pošiljanjem novic v Turin.
Za dva dni sta se ustavila v Firencah, kamor sta prišla zvečer 16. aprila, na
velikonočno vigilijo. Od 4. marca je tam v skromni hišici12 na Via Cimabue bil
don Faustino Confortóla, ki je skušal pritegniti čim več otrok k vsakdanjemu ka-
tekizmu in v praznični oratorij. Stanovanje je bilo tako tesno, da ni bilo prostora
za nikogar. Zato je blaženi sprejel gostoljubje, ki mu ga je blagohotno ponudila
grofica Girolama Uguccioni. Na velikonočno nedeljo so ga obiski zadržali v pa-
lači. Zato je poslal maševat v ubogo kapelico svojega popotnega tovariša, popol-
dne pa je šel tja sam. Ob asistenci don Rue in don Confortóla je dal evharistični
blagoslov. Nato je razdelil dečkom obilo slaščic, ki mu jih je v ta namen darovala
neka ugledna dobrotnica. Seveda je izrabil lepo priložnost, da si je pridobil vso
tisto mlado trumo. Nato je obiskal še nadškofa msgr. Eugenia Cecconija, ki je
bil dopoldne zaposlen z velikonočnimi obredi v stolnici. Naslednja dva dneva
je obiskoval dobrotnike in razpravljal o nalogah, o katerih bomo govorili po-
zneje. Zadnji dan je odklonil vsa povabila in šel na kosilo k svojim salezijancem.
Med tem obiskom se je srečal z mnogimi ljudmi in pustil za seboj svetlo sled,
ne vemo več ali občudovanja zaradi svoje ljubeznivosti in osvajajoče dobrohot-
nosti hotnosti ali zaradi njegove svetosti, ki mu je žarela z obraza, iz njegovega
načina govorjenja in iz vsega njegovega vedenja.13
Naša dva popotnika sta prišla v Rim 20. aprila zvečer. Pred in po Firencah
sta se spoznala z mnogimi, ki so že bili sotrudniki ali so hoteli to postati. Tokrat
don Bosko ni več stanoval v Tor de'Specchi, temveč je dobil ustrezno stanova-
nje v hišici, ki so jo kupili pri cerkvi Srca Jezusovega. Tamkajšnje okoliščine je
don Rua takole opisal: »Kraj, kjer stanujeva, je zadosti priročen, prijeten, zdrav.
Verjetno je to eden izmed najboljših in celo poleti brez nevarnosti, da bi dobili
malarijo. Toda tudi tukaj smo se znašli v boju s protestanti. Zdi se, da nas je
11 Prim. MB XIV, str. 230 [BiS XIV, str. 153].
12 Ki jo še danes lahko vidimo, št. 31.
13 Prim. Duhovnik l. Mori, Don Bosco a Firenze, Firence, Sal. tis. 1930. V tem delcu je glavna vsebina
pričevanja preživelih, ki jih bomo zvesto upoštevali.

10.8 Page 98

▲back to top
98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Gospod določil, da se borimo proti krivi veri z molitvijo, šolo in z deli krščanske
ljubezni, saj veš, da smo v Bordigheri točno pred protestanti, v La Spezii smo
oddaljeni nekaj korakov od njih in da v Firencah našega malega zavoda, ki bo
postal velika ustanova, nismo mogli postaviti drugje kot v predelu, kjer delajo
protestanti svojo propagando. In tukaj v Rimu loči naše svetišče od protestant-
skega zavoda samo ulica. Prosimo torej Gospoda, da naj nam pomaga, da bomo
uspešno opravili poslanstvo, ki nam ga je zaupal, začenši s pošiljanjem tiste
podpore, ki je potrebna za hitro napredovanje nove stavbe, ki gotovo ne bo sta-
la manj kot nekaj stotisočakov, če ne že milijon lir. Don Bosko moli in se trudi
na vso moč, da bi mu uspelo, in pri tem ne opusti ničesar, kar bi mu moglo biti
v pomoč. Pri tem pa vedno zatrjuje, da pričakuje pomoč od molitve fantov.«14
Na avdienco pri svetem očetu ni bilo treba dolgo čakati. Blaženi je takoj
napisal poročilo sotrudnikom, ki je bilo priobčeno v Vestniku za mesec maj.15
Gotovo vam bo v veliko tolažbo, velecenjeni sotrudniki in sotrudnice, če boste zvedeli,
kako velikodušen je bil do vas sveti oče. Zato vam to nadvse rade volje takoj sporočam.
Popoldne 23. tekočega meseca aprila me je njegova svetost papež blagovolil sprejeti
v zasebni avdienci. Imel sem priložnost, da sem mu obrazložil gorečnost, s katero
nam prihajajo na pomoč pri naših ustanovah sotrudniki v Italiji, Franciji, Španiji in
Ameriki. Z veliko zavzetostjo se je sveti oče hotel seznaniti z načrti za cerkev in zave-
tišče v Vallecrosii pri Ventimigli, La Spezii in Firencah. Te ustanove njegovo svetost še
posebno zanimajo, ker, tako pravi, neposredno pomagajo cerkvi, napadeni po krivici.
Sporočite vsem tem dobrotnikom, da se jim zahvaljujem za vse, kar delajo, in da jim
priporočam vztrajnost v dobrem. Gotovo ne bo manjkalo težav, toda Bog nam bo
pomagal. Naloga, ki vam je zaupana, je velika. Sprejemati uboge otroke, jih vzgajati,
jih odvračati izpred vrat ječe in jih vračati družbi kot dobre kristjane in poštene dr-
žavljane, je gotovo nekaj velikega in zasluži odobravanje vseh ljudi.
In kaj je s cerkvijo in zavetiščem Srca Jezusovega na Eskvilinu? Gredo dela naprej?
Gradnja napreduje ali se je ustavila? me je vprašal.
Lahko sem odgovoril, da dela hitro napredujejo in da kakih sto petdeset delavcev
uporablja svoje znanje in sposobnosti, da bi ustvarili delo, ki ga je njegova svetost že
tolikokrat blagoslovila. Rekel sem mu, da nas velikodušnost darovalcev spodbuja, da
pa zahtevnost del daje čutiti pomanjkanje denarja.
Trenutek prej je nekdo daroval svetemu očetu pet tisoč frankov kot novčič svetega
Petra. – Glejte, mi je veselo dejal, ta denar je prišel ob pravem času. Prejel sem ga z
desnico in ga vam darujem z levico. Vzemite in ga uporabite za dela na Eskvilinu.
Upam, da bo svet znal ceniti ta napor svetega očeta za delo, ki mu je zelo pri srcu, in
upam, da drugi velikodušni darovalci ne bodo zaostajali s svojimi darovi, ki jih je Bog
položil v njihove roke. Zelo me veseli, da ste mogli dobiti zadosti zbiralcev. Ko bomo
tako sprejemali tudi majhne darove, bomo lažje zbrali potrebna sredstva.
14 Pismo don Lazzeru, 22. april 1881.
15 Poročilo nosi datum avdience. Poslal ga je don Bonettiju 29. aprila s priporočilom: »Pošiljam ti
dopis za Vestnik. Če je treba kaj popraviti, popravi.«

10.9 Page 99

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
99
V tem trenutku je sveti oče malo ganjen vzkliknil: – Oh, presveto Srce Jezusovo, bodi
za vse vernike vir milosti in blagoslova. Blagoslovi vse, ki se trudijo po svetu za tvojo
Cerkev. Poseben blagoslov pa naj pride na vse sotrudnike in vse sotrudnice sv. Fran-
čiška Saleškega, na vse darovalce in zlasti še zbiralce, ki opravljajo svoje delo v večjo
tvojo slavo. Da, je nadaljeval, blagoslovi vse: blagoslovi njihove napore, njihove dru-
žine, njihove želje, naredi jih srečne na zemlji in za večno v nebesih.
Po teh besedah si nisem upal dodati kaj več kakor samo zahvalo z zagotovilom, da bodo
sotrudniki navdušeno nadaljevali delo za Božjo slavo in korist svete matere Cerkve.
Ker so našim sotrudnikom priporočena dela namenjena naravnost zadoščevanju po-
treb najbolj revnih članov družbe in za podporo naše svete vere, menim, da je miloš-
čina, ki je potrebna za pridobitev odpustkov za jubilej, ki ga je sveti oče razpisal od
19. marca do 1. novembra tekočega leta, pripravna za ta namen.
Končno vam, velezaslužni sotrudniki in sotrudnice, zagotavljam, da bodo vsi otroci,
ki so deležni vaše podpore, zjutraj in zvečer skupaj molili za vas in za vaše časno in
večno blagostanje.
Jubilej, o katerem govori don Bosko, je 20. februarja razglasil Leon XIII. sve-
temu kolegiju ob priložnosti njegovega povzdignjenja na papeški prestol. Potem
ko je odgovoril na čestitke in voščila kardinalov in potem ko je obžaloval krivice,
ki se skoraj po celem svetu dogajajo Cerkvi, in ko je omenil žalostni položaj Sve-
tega sedeža, je sklenil svoj nagovor z besedami: »Prepričani, da nam predvsem iz
nebes mora priti potrebna pomoč, brez katere so nekoristni vsi napori, in zave-
dajoč se, da ima Cerkev v najbolj burnih časih in najtežjih trenutkih navado op-
ravljati javne molitve in spokorna dela, smo odločili letos razglasiti za vso Cerkev
izredni jubilej z namenom, da bi z bolj gorečimi molitvami in večjo zavzetostjo
za dobra dela izprosili za Cerkev boljše čase. Ta jubilej je z ene strani znamenje
težkega položaja, v katerem je Cerkev, z druge strani pa razlog za upanje in spod-
budo, ker odpira široko možnost vsemu katolištvu za prejem nebeških zakladov,
ki jih po Božji dobroti hrani za svoje otroke Nevesta Jezusa Kristusa.
Medtem ko je don Bosko med prelati in gospemi čakal, da bo prišel na vrsto
za avdienco, se je pripetil eden tistih ljubkih prizorov, ki jih je on znal izred-
no spretno pripeljati do konca. V predsobo je stopil neki monsinjor, ki ga don
Bosko ni poznal. Predstavil mu ga je neki plemič, s katerim se je pogovarjal. »To
je msgr. Pio Delicati,« je dejal. Torej se je znašel pred tistim človekom, ki je v
sporu za Življenje svetega Petra zastopal odklonilno stališče. Tudi on ni poznal
don Boska, kaj šele da bi don Bosko mogel zvedeti, kako se imenuje konzultor,
ki je ožigosal njegovo knjižico, ker sporočilo, ki ga je prejel, ni nosil imena oce-
njevalca.16 »Rad bi se malo maščeval,« si je mislil don Bosko. Ljubeznivo se
mu je približal, ga ponižno pozdravil in ga vprašal po zdravju. Monsinjor ga je
vprašal, s kom ima čast govoriti.
16 Prim. Lemoyne, MB VIII, str. 762 [BiS VIII, str. 539–540].

10.10 Page 100

▲back to top
100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Z ubogim duhovnikom iz Turina, don Janezom Boskom.«
»Oh, don Janezom Boskom. To je zelo znano ime. Ime vrlega pisatelja.«
»Oprostite, ekscelenca, pisatelj da, ne pa tudi vrli pisatelj. Česa takega si še
zdaleč ne smem misliti.«
»Preveč ste skromni. Vaše knjige storijo veliko dobrega.«
»Brez dvoma nimam namena, da bi storil kaj slabega. Mogoče ste slišali o
zapletih glede ene mojih knjižic …«
»Oh, glede katere?«
»Življenja svetega Petra.«
»To se mi zdi zelo čudno.«
»Pa je vendar tako. Nekateri so našli v njej netočne trditve, celo take, zaradi
katerih bi bilo treba knjižico dati na indeks. To bi bilo zares čudno, ker sem v
vsem sledil Cuccagniju17 in Santoriu.18 Na tak način bi obsodili dva ugledna
avtorja, ki so ju odobravali isti sodniki, ki so obsojali mene. Naj še povem, da
sem za to delo prejel pohvalno pismo Pija IX. Še dobro, da je isti papež prekinil
razpravo.«
»Da, zares. Zelo dobro. Vi imate veliko gojencev v svojih zavodih, kajne?«
»Zares lepo število, monsinjor … In tako je, kakor sem vam rekel, Življenje
sv. Petra …«
»Povejte mi … Imate veliko zavodov?«
Ko je don Bosko videl, da bi se njegov sogovornik rad čim prej oddaljil s
tega vročega področja, je govoril o svojih zavodih. Msgr. Delicati ni dal niti z be-
sedico slutiti, da je bil on tisti slavni poročevalec. Don Bosko pa tudi ni hotel biti
vsiljiv in mu je priporočil svoje dečke, mu spoštljivo poljubil roko in se umaknil
za nekaj korakov.«
Oglejmo si sedaj tistih malo pisem od mnogih, ki jih je don Bosko napisal v
Rimu in so prišla do nas. O enem imamo samo poročilo iz zapisnika Ženskega
odbora iz Marseilla, o katerem je poročal opat Guiol na seji 28. aprila. Prebral
je najpomembnejše stavke, prevedene v francoščino. Don Bosko je pisal: »Pri-
hajam iz avdience pri papežu in kot prvemu poročam vam. Sveti oče je veliko
govoril o Marseillu. Rade volje je poslušal vse, kar sem mu pripovedoval o naših
hišah, o vedno večjem številu gojencev in pripravnikov za duhovništvo. Odob-
rava in priporoča noviciat v tem mestu. Na koncu je dodal: – Le s težavo pišem
in vas prosim, da bi v mojem imenu pozdravili in se zahvalili zlasti vsem gospo-
dom in gospem Družbe Beaujour. Blagoslavljam njih, njihove družine, njihove
duhovne in telesne potrebe. – Potem so govorili o sotrudnikih in o cerkvi Srca
Jezusovega, kot bomo to videli natisnjeno v Salezijanskem vestniku. Don Bolo-
17 Luigi Cuccagni, Vita di S. Pietro Principe degli Apostoli na osnovi Svetega pisma in osvetlitve z
razmišljanji cerkvenih očetov. Rim, 1777, v dveh zvezkih, Benetke 1782.
18 p. Aem. Sanctorius, Acta SS. Petri et Pauli ex Sacris Scripturis collecta, Rim, 1597.

11 Pages 101-110

▲back to top

11.1 Page 101

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
101
gna mi poroča, s kako vnemo in uspehom vi in Odbor delujete v korist naše
ustanove. Bog naj vam vse bogato povrne.« Ostajajo nam še tri pisma, katerih
prvo je bilo napisano markizi Frassati ob smrti grofice De Maistre, njene soro-
dnice. Kakor je pokojnica vedno podpirala don Boska v življenju, mu je tudi ob
smrti zapisala vsoto tri tisoč lir.19
Velezaslužna gospa markiza!
Bil sem na potovanju, ko je umrla objokovana grofica De Maistre, velika dobrotnica
salezijanske družbe. Takoj ko sem zvedel za to nesrečno smrt, sem ukazal v vseh sa-
lezijanskih hišah opraviti posebne molitve za pokoj njene duše, za katero upravičeno
menimo, da jo je Božje usmiljenje že sprejelo in da že uživa večno srečo v nebesih.
Kljub temu bom še naprej molil vsak dan za pokojnico in zlasti še za vašo uglednost,
da bi vas Bog ohranil pri tistem trdnem zdravju, ki je bilo toliko časa predmet naših
in tudi drugih molitev.
V zasebni avdienci pri svetem očetu sem imel priložnost svobodno govoriti o druži-
nah Maistre in Fassati. Zelo ljubeznivo se je izrazil o imenu in priimku gospoda grofa
Francesca, Eugenia in Carla. Bilo mu je hudo zaradi smrti grofice matere in mi je
zagotovil, da se jih bo spomnil pri sveti maši.
Nato je sklenil: – Vsem tem zaslužnim družinam (De Maistre, Fassati, Ricci in Mont-
morency) sporočite moj apostolski blagoslov. Tudi jaz se njim priporočam v molitev.
Upam, da bo vaše zdravje še zanaprej krepko. V ta namen se vas bom vsak dan spo-
minjal pri sveti maši.
Bog naj vas blagoslovi, gospa markiza, Bog naj vam da videti sadove vaših del kr-
ščanske ljubezni, nakloni vse najboljše baronici Azelii, baronu Carlu Ricciju. Medtem
ko se vam priporočam v molitev, imam čast, da se smem imenovati v J. K. najvdanejši
služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, Porta San Lorenzo 42, 30. april 1881
P. S.: Upam, da bom v Turinu za devetdnevnico k Mariji Pomočnici.
Gospe Mariji Acquarona, ki mu je pisala, da je spet zbolela za staro bolez-
nijo, je pisal:
Velespoštovana gospa!
Prejel sem vaše pismo, ki me je po eni strani potolažilo, po drugi pa razžalostilo.
Želel sem, kakor sem vam pisal, da ne bi delali hrupa, da bi molili in se zahvaljevali
Gospodu.
Toda sedaj moramo podvojiti naše molitve. Bog nas bo gotovo uslišal, če naše prošnje
ne bodo nasprotne koristi naše duše. V ta namen sem prosil za poseben blagoslov
svetega očeta, ki mi ga je rade volje podelil in mi zagotovil, da bo prosil za vas in za
gospo sestro Vincenzo.
Prosim vas, da bi sporočili moje ponižne pozdrave gospodu D. Fabreju in gospodu od-
vetniku Ascheriju z družino, ko jih boste videli. Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna
19 Dodatek, št. 7.

11.2 Page 102

▲back to top
102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
gospa Marija, poplača naj vam delo krščanske ljubezni v korist cerkve in zavoda v
Vallecrosii in molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, Porta San Lorenzo 42, 27. april 1881
Da je Bog »končnoveljavno« uslišal prošnjo, ni dvoma. Tri leta pozneje je
gospejin svak odvetnik Ascheri srečal na vlaku don Cerrutija in ga ni prepoznal.
Začel je govoriti o don Bosku, ki ga je na lastne oči videl v Porto Mauriziu in kot
dober govorec je s svojo besedo očaral poslušalce, ki so ga napeto poslušali.
Poleg tega je isti don Cerruti ponovno videl v zavodu v Alassiu oblagodarjeno
gospo, ki je prišla pozdravit don Boska, mu sporočila svoje novice in mu kot
salezijanska sotrudnica izročila lep dar.
Kot smo poročali v prejšnjem zvezku, je pri Državnem svetu visela pravda
za gimnazijske šole v Oratoriju, zato je don Bosko skušal priti v stik z novim
prosvetnim ministrom, kajti od 2. januarja je na tem mestu sledil Francescu De
Sanctisu skrajni liberalec Guido Baccelli. Iz tretjega pisma grofu Tomasiju zve-
mo, koliko ur je moral čakati v sprejemnicah raznih uradov v Rimu, vendar se
nam o vsem tem ni ohranil nikakršen spomin. Prav tako je moral narediti veliko
sicer neuspešnih korakov za privilegije. O drugih poslih nam je ostalo samo ne-
kaj prošenj za odlikovanje Mavricijskega reda za gospoda Giuseppeja Repetta
iz Lavagna Ligure, ki je dal na svoje stroške opraviti znatna dela v zavetišču
sv. Janeza Evangelista v Turinu. Pismo grofu Tomasiju, uradniku v prosvetnem
ministrstvu, se glasi:
Veleugledni gospod grof Tomasi!
Iz srca se zahvaljujem vaši spoštovani uglednosti za dvoje pisem, ki sem jih prejel v
zvezi z avdienco pri gospodu ministru Baccelliju. Bil sem tam točno ob določeni uri
in sem čakal od enajstih dopoldne do četrt na dve popoldne. Nato so mi sporočili, da
naj pridem naslednji dan ob enih popoldne. Minister je prišel in odšel, ne da bi mogel
z njim govoriti ali ga prositi, da bi določil drug čas za pogovor.
Tudi do generalnega tajnika mi ni uspelo priti.
Zato bom naslovil prošnjo na urad, saj vendar hočem govoriti o stvareh, ki se tičejo
obče blaginje.
Vsekakor se vam iz srca zahvaljujem za vašo naklonjenost, da tako zavzeto skrbite za
naše uboge dečke, in prosim Boga, da bi vas obdaril s svojimi nebeškimi blagoslovi.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 9. maj 1881
P. S.: Da bi mi zagotovili, da moja prošnja ne bo prišla v roke kakemu načelniku mini-
strstva, prosim vašo dobroto, da mi jo vrnete.
Med svojim bivanjem v Rimu je blaženi poslal don Rua obiskat sobrate v
Magliano Sabino. Zdi se, da je na poti iz Rima v Magliano prišlo do srečanja

11.3 Page 103

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
103
med don Boskovim tajnikom in bodočim kardinalom Lafontainom, beneškim
patriarhom, tedaj še mladim klerikom, ki je štiriintrideset let pozneje takole
pisal:20 »Name je naredila globok vtis njegova ljubeznivost, globoka zbranost in
zaupljivost, povezana z zadržanostjo do mene.«
Dne 10. maja dopoldne se je blaženi udeležil lepe slovesnosti. Nekaj sto
francoskih romarjev je v želji, da bi bili deležni milosti ob svetem letu, obisko-
valo glavne bazilike in vsakič povabilo kakega prelata, da jim je daroval sveto
mašo. Ob obisku bazilike sv. Janeza v Lateranu so povabili don Boska in ga pro-
sili, da bi imel tudi nagovor v njihovem jeziku. Rade volje je sprejel povabilo. V
svojem nagovoru je izrazil dve misli: najprej je pohvalil njihovo odločitev, da
so pobožno obiskali Mater et caput omnium ecclesiarum [mater in glavo vseh
cerkva], potem ko so počastili namestnika Jezusa Kristusa, pastirja vseh pastir-
jev; izrazil je svoje zadovoljstvo, da so si prišli utrdit vero z navezanostjo na sto-
lico sv. Petra in z ljubeznijo za njegovega naslednika Leona XIII., čigar blagoslov,
ki so ga prejeli pred nekaj dnevi, naj bi bil znamenje za boljše čase zanje, za
njihove družine in za njihovo domovino, kjer je poleg toliko slabega tudi toliko
dobrega, tako da ta narod ni mogel izgubiti častnega naslova, da je prvorojena
hčerka Cerkve.
Kakor po navadi je Božji služabnik sklical v Tor de'Specchi zbor rimskih
sotrudnikov popoldne 12. maja. L'Aurora je 13. maja poročala o konferenci in
pripomnila, da je bil zelo utrujen, vendar miren v besedi. Navzoč je bil tudi kar-
dinal Alimonda. Časopis je takole povzel njegov govor:
Potem ko je oznanil, da je njegova svetost blagovolila poslati vsem navzočim gospo-
dom svoj posebni blagoslov, je napovedal, da bo govoril o salezijanskih ustanovah
na splošno in nato o cerkvi Srca Jezusovega. Število salezijanskih domov se je od
prejšnjega leta povečalo. Misijoni v Patagoniji lepo napredujejo. Postojanke v Nici,
Ventimigli, Spezii, Lucci, Firencah so se utrdile, potem ko so zrasle ob podobnih usta-
novah protestantov, onemogočajo njihovo delo za pogubo duš in širjenje Satanovega
kraljestva. Mladina in prihodnost sta po Dupanloupovi trditvi ena in ista stvar in
smemo zato za Italijo pričakovati lepšo prihodnost. Saj pobuda za vzgojo in rešitev
mladine s pomočjo salezijanskih sotrudnikov dobiva vedno večjo razsežnost.
Ko je govoril o cerkvi Srca Jezusovega, je poudaril, da je bil grič Eskvilin zelo posrečen
kraj; nekoč je bil posvečen božanstvom in prav tu je zraslo svetišče Božje milosrčno-
sti, se pravi Srcu Jezusovemu. Kakor so nekoč tukaj bivale excubiae ali straže, tako
je primerno, da je tukaj zrasla ustanova, kjer naj bi se vzgajali varuhi za rešitev duš.
Odlični pater Maresca je na vso moč začel delo. Salezijanci ga nadaljujejo. V Rimu
kar 66 različnih protestantskih ustanov z dvoranami, šolami, zavetišči skuša prido-
bivati katoliške vernike in jim obljublja delovna mesta in razne udobnosti. Zato je
bilo nujno potrebno temu prizadevanju zoperstaviti ustanove, kjer se zbirajo otroci
20 Pismo don Amadeju, Benetke, 22. september 1915.

11.4 Page 104

▲back to top
104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
brez staršev, brez zaščitnikov, brez oskrbe in iz katerega koli kraja Italije. Zato je
treba ob cerkvi Srca Jezusovega postaviti zavetišče, kjer bo mogoče zbrati in vzgajati
vsaj petsto fantov. V ta namen je prosil za podporo Rimljane, ki so prej velikodušno
podpirali druga italijanska mesta, naj sedaj podprejo njegovo prizadevanje za pot-
rebe Rima, kjer protestanti napenjajo vse sile in dajejo ogromne količine denarja
za zmago krive vere. Končno je povabil kardinala Alimondo, da bi z nekaj besedami
podprl njegovo prošnjo.
Ko je njegova eminenca govoril o salezijancih, je izrazil naslednjo sodbo:
»Zdi se, da je Božja previdnost to Družbo ustanovila zato, da bi izlila balzam na
številne rane, dvignila množice padlih, prinesla mir obupanim in čast Bogu ter
uničila greh.« Na koncu je milo, vendar zelo primerno dodal: »Vi Rimljani imate
zelo krepostno duhovščino, to je res, vendar moralna pomoč ni nikdar odvečna
in jo sprejemamo od koder koli prihaja.«
Konferenca v Tor de'Specchi je bila slovo. Zvečer 13. maja je don Bosko
prišel v Firence, kjer je v nedeljo 15. maja govoril firenškim sotrudnikom in pri-
jateljem v cerkvi San Firenze, ki so jo upravljali filipinci. Da bi dobro pripravil to
konferenco, je napisal okrožnico,21 ki jo je poslal don Confortóli z naslednjim
pismom.
Predragi don Confortóla!
Preberite vse, kar je tu priloženo, zapečatite pismo in ga pošljite monsinjorju vikarju
skupaj s povabilom sotrudnikom. Spremenite stvari, ki se vam ne zdijo umestne, in
dajte vse čim prej natisniti. In nato:
1. Natisnejo naj kakih šesto primerkov.
2. Razpošljite vsem firenškim duhovnikom, vsem gospodom in gospem, ki vam jih
bodo priporočili don Giustino Campolini, gospa markiza Uguccioni in druge naklo-
njene osebe.
3. Ko bo monsinjor vikar določil cerkev, pojdite takoj k tamkajšnjemu župniku in se
domenite, da ne bo nič oviralo običajnega bogoslužja. Potem mi sporočite, kaj je bilo
storjeno.
4. Na pisma s tiskovino nalepite znamko za 2 centezima. Pri delu vam lahko poma-
gajo gospa markiza in njene hčere, don Giustino in drugi, ki jih pozna naša dobra
mamica.
Midva bova prišla v Firence v petek zvečer in odpotovala po konferenci v ponedeljek
zjutraj. Pozdravite naše salezijance. Molimo, da bo vse v večjo Božjo slavo in Božja
milost naj bo vedno z vami. Amen.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Rim, 10. maj 1881
Iz poročila, ki ga je don Confortóla, ravnatelj pravkar odprtega prazničnega
21 Dodatek, št. 9.

11.5 Page 105

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
105
oratorija, poslal don Bonettiju in je bilo objavljeno v Vestniku meseca julija, je
mogoče razbrati, da je blaženi hotel predstaviti salezijance, kdo so, kaj hočejo
doseči, kaj so storili drugje, zakaj so prišli v Firence in kako zelo potrebujejo
pomoč sotrudnikov in sotrudnic in vseh dobrih ljudi, da bi mogli doseči zaže-
lene cilje. Poročevalec je naglo predstavil drugo in se ustavil pri miloščini, ki je
bila ena izmed prednostnih tem, ki jih je don Bosko obravnaval zlasti zadnjih
deset let svojega življenja, tako s prižnice kot v zasebnih razgovorih ali ko je
pisal okrožnice in osebna pisma. Malo pred smrtjo je celo začutil potrebo, da bi
o tem napisal posebno knjigo. V času, ko se je človeštvo vedno bolj pogrezalo
v sebičnosti in mrzlično iskalo gmotne dobrine, je don Bosko storil, kolikor je
mogel in znal, da bi ljudi ozavestil o pravilni uporabi odvečnega. Firenčanom je
takole govoril:
Vprašali me boste: kako naj imamo odvečno, ki naj bi ga dali za miloščino v teh tako
težkih in kritičnih časih, ko niti ne vemo, kako bomo mogli preživeti? Odkritosrčno
vam povem, da imamo vsi odveč, da lahko dajemo revežem in dobrodelnim ustano-
vam. Zadosti je, da hočemo. Odvečno je v naših stanovanjih in v razkošju, ki se tam
razkazuje. Koliko nepotrebnega razkošnega pohištva! Odvečno imamo v konjih in
kočijah. Odvečno imamo v služabništvu, obleki, hrani, in če hočete, tudi v mnogih
denarnicah. Vse to odvečno moramo po zapovedi našega Gospoda dati revežem.
Nekateri vprašujejo, koliko mora vsak od svojega odvečnega dati v miloščino. Neka-
teri pravijo, da eno petino, drugi da eno četrtino, in drugi še kaj več. Zame je to vpra-
šanje rešeno z evangeljskimi besedami, ki ne bi mogle biti bolj jasne in preproste: Kar
je odveč, dajte v miloščino.
Med tolikerimi, ki jim morate dajati miloščino, so zlasti ubogi zapuščeni dečki, ki
se dandanes potepajo zanemarjeni, bosonogi in razcapani po cestah tega vašega
mesta, ki živijo od beračenja in gredo zvečer spat v neprimerna prenočišča, ne da bi
se kdo zanimal za njihovo dušo in telo, ki rastejo v nepoznanju Boga in vsega Bož-
jega, brez vere in poznanja svojih dolžnosti, ki preklinjajo, kradejo, živijo nesramno,
sprijaznjeni z vsemi hudobijami in pripravljeni za vsako zlo dejanje. Mnogi izmed
njih padejo v roke pravice in gnijejo v ječah, ali kar je še huje, končujejo v vrstah
protestantov. Ti so v Firencah odprli že veliko gnezd, kamor vabijo z bliščem zlata in
mnogimi lažnivimi obljubami mlade, ki potem ko so zavrgli vso krepost in poštenje,
zapustijo tudi svojo vero.
Podobne stvari se vsak dan dogajajo pred vašimi očmi. Vi sami ste mi pripovedovali,
kako se protestanti z zlatom in drugimi mnogovrstnimi darovi, kot je obleka ali hra-
na, privabili veliko fantov in deklet, celo cele družine, ki so se, kakor ste se izrazili,
prodali sovražnikom naše vere in Satanovim služabnikom.
Kako je mogoče zaustaviti to poplavo hudega in preprečiti vse žalostne posledice?
Don Bosko je za to prišel v Firence in se odzval povabilu njegove ekscelence monsi-
njorja nadškofa in mnogih sotrudnikov in sotrudnic. Don Bosko je v Firencah na Via
Cimabue št. 31, kjer je odprl praznični oratorij; don Bosko bi rad odprl še zavetišče,
v katerega bi sprejel množico ubogih in zapuščenih otrok, da bi jih rešil propada in

11.6 Page 106

▲back to top
106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
izgube vere ter jih z vzgojo naredil za dobre kristjane in poštene državljane.
Toda don Bosko potrebuje v ta namen vašo podporo. Don Bosko potrebuje vse, kar
imate odveč in kar bo on znal uporabiti v večjo Božjo slavo in počastitev Božje mate-
re Marije, v čim večjo korist duš, zlasti še mladih.
Za sklep vam bom povedal, da moram odpotovati iz Firenc, da pa vam zapuščam
svojega predstavnika, ravnatelja zgoraj imenovanega oratorija. Izročite njegovim
rokam, kolikor vam je Bog omogočil, bogato miloščino. Na tak način bomo udejanjili
moje želje, ki so prav tako vaše. Tako bomo rešili veliko duš in bomo mogli biti s sv.
Avguštinom prepričani, da smo s tem, ko smo rešili duše naših bližnjih, rešili tudi
svojo.
Na konferenco je prišlo tudi več klerikov iz raznih semenišč, ki so želeli
spoznati Božjega služabnika. Eden izmed njih, msgr. Gioachino Bonardi, škof
v Pergamu in pomožni škof kardinala Mistrangela, se je spominjal prijetnih
čustev, ki so ga navdajala, ko ga je videl, mu poljubil roko in poslušal njegovo
preprosto besedo, polno duhovnega pomaziljenja.
Don Bosko je kljub nekaterim oviram, o katerih bomo še govorili, tako zelo
zaupal v Božjo previdnost, da je ob odhodu v Turin ravnatelju naročil, da naj
ne odneha, temveč naj razen na gradnjo zavetišča misli tudi na gradnjo cerkve,
vredne velike Božje Matere in pobožnosti toliko vernih duš, in da je za Firenča-
ne pripravljen žrtvovati vse, kar je mogoče.22
Zdi se, da se v Firencah ni zgodilo nič posebnega. Don Rua je don Lazzeru v
pismu sporočil o previdnostnem, četudi neprijetnem dogodku, ko je imel vlak
ob odhodu veliko zamudo, kar pa je don Bosku prineslo nepredvideno pa obil-
no miloščino. Medtem se je v Rimu – sicer brez vsakršnega javnega razburjenja
– zgodilo več stvari.
Gre za dva dogodka, o katerih poroča don Dalmazzo. V enem izmed teh
dveh so se milosti pomnožile. Don Bosko je z blagoslovom Marije Pomočnice
vrnil zdravje neki gospe. Ta se je malo zatem srečala z nekaterimi znanci, ki so
bili protestanti. Ko so se čudili njenemu ozdravljenju od tako težke bolezni, jim
je povedala, kaj se ji je pripetilo. Ti so potem, ne oziraje se na verske predsod-
ke, popeljali k don Bosku težko bolno hčerko. Blaženi jo je blagoslovil in dekle
je ozdravelo. Njena mati je polna zadovoljstva ponavljala: »Vidite, to je prote-
stantska zmota, da ne častijo Marije.« Leta 1885 je don Bosko od te družine
prejel pismo, v katerem so mu sporočali, da so se vsi člani družine spreobrnili
h katoliški veri.
Nekega drugega dne, ko je don Bosko maševal v stari cerkvi na Via Vicen-
za, je vstopil neki gospod, ki je imel že osemnajst let tako bolne noge, da se je
le z berglami komaj držal pokonci. Prosil je don Dalmazza, da bi ga predsta-
vil Božjemu služabniku. Toda don Dalmazzo, ki se je moral vrniti domov, da je
22 Don Confortólovo pismo don Bosku, Firence, 10. junij 1881.

11.7 Page 107

▲back to top
BiS 15 — 4. poglavje
107
pripravil kavo za don Boska, ga je prepustil kleriku Zucchiniju. Ta ga je po maši
popeljal k don Bosku. Gospod ga je ponižno prosil za blagoslov. Don Bosko mu
je postavil nekaj vprašanj,in ko je videl njegovo globoko vero, ga je blagoslovil,
mu vzel bergle in ukazal: »Hodite.« Pohabljenec je tako začel hoditi. Odšel je z
berglami pod pazduho, rekoč, da jih želi ohraniti za spomin. Ko so potem sedeli
pri kavi, je prokurator dejal don Bosku: »Se pravi, da je popolnoma ozdravel z
vašim blagoslovom!«
»Ozdravil ga je blagoslov Marije Pomočnice,« ga je on ljubeznivo popravil.
»Tudi jaz sem,« je odvrnil don Dalmazzo, »dal že tolikokrat blagoslov Mari-
je Pomočnice z istim obrazcem, pa se ni nikdar nič zgodilo.«
»Oh, pravi otročiček!« je odvrnil don Bosko. »To je zato, ker nimaš vere.«

11.8 Page 108

▲back to top
5. poglavje
PRAZNIKI, NEVŠEČNOSTI IN SANJE
O PRIHODNOSTI DRUŽBE
V Oratoriju so obhajali sklop praznikov, ki jih lahko imenujemo značil-
no salezijanske in so bili potrjeno izročilo: Marija Pomočnica, sveti Alojzij, Ja-
nez Krstnik in Marijino vnebovzetje skupaj z don Boskovim godom in rojstnim
dnem. Vsi so jih nestrpno pričakovali, prinašali pa so veliko veselja in duhovnih
darov. Ko v letu 1881 govorimo o njih, nimamo nič novega povedati o njihovem
poteku, temveč bomo navedli tiste posebnosti, ki izstopajo iz običajnega. Večina
vsega, kar bomo povedali, se nanaša na praznik 24. maja.
V Oratoriju je bila navada, da so na vse pravočasno mislili, zato se za časa
don Boska navadno ni zgodilo nič nepredvidenega. Bili so pripravljeni na vse.
Da bi dobili škofa, ki bi pontificiral v cerkvi Marije Pomočnice, je don Rua iz
Rima naročil proti koncu aprila generalnemu ekonomu don Sali, da bi o tem
razpravljal s turinsko škofijsko pisarno. Danes se take formalnosti opravijo na
kratko. Toda v turinski nadškofiji so vladale posebne okoliščine, kot je to jas-
no razvidno iz odloka liturgičnega koledarja za leto 1881. Člen 14 se je glasil:
»Vsakdo, ki povabi kakega škofa, da v tej nadškofiji opravi kakršnokoli cerkveno
opravilo, ne da bi za vsak primer prosil za dovoljenje škofijsko pisarno, težko
greši proti spoštovanju svojega pastirja in proti škofovskemu dostojanstvu.«
Don Sala je šel 2. maja k msgr. Gastaldiju, da bi blagovolil dovoliti msgr. Pampi-
riu, novemu škofu v Albi, da bi 24. opravil kak slovesen obred ali vsaj pridigal.
Medtem ko mu je don Sala poljubljal prstan, je nadškof vprašal: »Kaj bi radi od
mene?« Don Sala mu je začel razlagati: »Ker sem od svojega predstojnika dobil
naročilo, da naj vodim dela pri cerkvi sv. Janeza Evangelista, in ker so tam že
slikarji, sem se znašel v stiski, zato sem menil, da bi povprašal za nasvet vašo
ekscelenco. Gre za podobe sedmerih škofov cerkva v Aziji v podobi angelov,
kakor beremo v Skrivnem razodetju …«
»Zares, ga je prekinil nadškof, nekaj iz Apokalipse je treba naslikati. Kar se

11.9 Page 109

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
109
tiče mene, storite, kakor se vam zdi bolj primerno.«
»Pred nekaj dnevi,« je spretno nadaljeval don Sala, »sem bil v Albi, da bi si
ogledal slike, ki jih je naslikal naš slikar Costa. Naletel sem na msgr. Pampiria.
Govorila sva o cerkvi Marije Pomočnice. Dal mi je razumeti, da bi mu bilo všeč,
če bi mogel maševati na njen praznik. Vendar mu pred pogovorom z vami nisem
mogel dati končnega odgovora. Dejal se mu le, da bi bili zelo srečni, če bi ga ob
tej priložnosti imeli med nami. Prišel sem tudi zato, da vas prosim za ustrezno
dovoljenje, če vam je tako prav.«
»O tej stvari mi mora pisati don Bosko.«
»Don Bosko je, potem ko je zvedel za plemenito željo msgr. Pampiria, na-
ročil don Rui, naj mi piše, da bi se odpravil k vaši ekscelenci in vas prosil pred
vsem drugim za vaše dovoljenje.«
»Ne,« je odvrnil monsinjor, »ker se salezijanci v tisti cerkvi Marije Pomoč-
nice obnašajo neprimerno z namenom, da bi me žalili. Če bi dovolil, bi pomeni-
lo, da odobravam to, kar zavračam.«
»Oh, nikakor ne! Ne govorite tega, monsinjor. Mi delamo za dobro vseh in
nikomur v škodo, še najmanj pa našemu nadškofu. Nasprotno, žrtvujemo vse
mogoče, da bi mu bili v korist, zlasti tukaj v Turinu.«
»Da, da! Don Lemoyne brez mojega dovoljenja razglaša čudeže Marije Po-
močnice in pred mojim nosom jih prodajajo po vsej nadškofiji, samo, da se nor-
čujejo iz mene.«
»Prvič slišim govoriti o čudežih, monsinjor. Vedno je govor samo o milostih,
ki so jih prejeli po priprošnji Marije Pomočnice.«
»To, kar piše don Lemoyne, so čudeži in čudeže mora potrditi cerkvena ob-
last. Tako zahteva odlok Svete kongregacije.«
»Zares ne poznam tega odloka. Vem pa, da brez cerkvenega dovoljenja ne
izide nobena knjiga, ki govori o milostih po priprošnji Marije Pomočnice.«
»Da, vendar z dovoljenjem druge škofije. In s čigavim dovoljenjem bi radi
naredili iz te cerkve božjepotno svetišče? Zato morajo biti dejstva, čudeži potr-
jeni od krajevnega ordinarija in ne izmišljeni.«
V tem trenutku je don Sala, človek silne postave in patriarhalne preprošči-
ne, skočil pokonci, tipal po žepih in potegnil na dan polno pest pisem, potegnil
ven dopisnico in mu jo ponudil: »Berite, berite, monsinjor in se prepričajte, da
si milosti, ki jih deli Marija Pomočnica, ni izmislil don Bosko.« Ker nadškof ni
hotel brati, je nadaljeval: »Prav, dovolite, da vam preberem jaz: Čujte, prav Bož-
ja previdnost mi jo je poslala danes zjutraj.«
In je bral. Vitez Mercalli je iz Rima poročal o čudežnem ozdravljenju svoje
žene grofice Fenile. Monsinjor je od časa do časa rekel kako besedo kot: »Prepri-
čan sem, da, da … da te osebe …« Na koncu je dejal: »Če bi bile vse milosti take,
kot je ta, bi jih brez težave potrdil … In končno – dela se dobro.«

11.10 Page 110

▲back to top
110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Toda zakaj,« je povzel don Sala, »z nami tako ravnate?« Tukaj sta spreme-
nila pogovor in govorila o cerkvi v Rimu. Monsinjor je nadaljeval v čisto drugač-
nem tonu in je celo rekel, da občuduje don Boska, da je Božja previdnost vedno
pomagala don Bosku in da je don Bosko znal priklicati denar celo iz kamenja …
Ko se je poslavljal, je don Sala dejal: »Če je v redu, bi msgr. Pampirio smel imeti
slavnostni govor.« Odgovor se je glasil: »Msgr. Pampiria pustite v Albi, naj se
tam znaša nad Rosminijem.« Končno je monsinjor, medtem ko se je don Sala
poslavljal, dejal: »Bom še premislil.«1
Da bi zvedel, kaj monsinjor namerava, se je don Sala 19. maja vrnil in ga
vprašal, ali bi smel msgr. Pampirio če že ne opraviti pontifikat vsaj imeti slav-
nosti govor na čast Mariji Pomočnici. Bil je ponovno zavrnjen.
Monsinjor za nobeno ceno ni hotel premirja s salezijanci. Naslednjega dne
ga je ravnatelj v Valsaliceju don Francesia prosil, da bi prišel, kadar koli bi mu
bilo ljubo, podelit zakrament svete birme njegovim konviktovcem. Odgovoril je,
da ne in da se sploh ne bo nikdar odpravil v kako salezijansko hišo, ker so mu
bili salezijanci nasprotni. Toda prav don Francesia mu je moral dati dva tedna
pozneje očitno znamenje podvrženosti. Bil je že dvanajst let spovednik. Pokli-
cali so ga na izpit iz moralne teologije. Da bi razpršil vsak dvom o veljavnosti
njegovih dovoljenj, je don Francesia izjavil v nadvse spoštljivem pismu, da so
njegova dovoljenja v redu.2 Potem pa se je vendarle uklonil in se predstavil za
to določenim izpraševalcem, ki so bili vsi presenečeni in v zadregi, in dosegel
popolno odobritev.
Moramo še povedati, da je ob prejšnjem monsinjorjevem obisku v Valsali-
ceju izrekel svoje obžalovanje, ker je tiskarna v Sampierdareni pri Katoliškem
branju izdala knjižico grofa Emiliana Avogadra della Motta z naslovom Socialis-
mo, v kateri je ta pisatelj na koncu zavračal Rosminijeve nauke in načela.
Med temi zadnjimi nesporazumi je bil don Bosko že v Turinu, kamor se je
vrnil 16. maja. Po štirimesečni odsotnosti so mu hoteli pripraviti slovesen spre-
jem. On pa je prispel nekaj ur pred napovedanim časom, ko so bili vsi zbrani v
cerkvi za devetdnevnico. Bilo je malo pred blagoslovom, zato je menil, da bi ga
podelil on sam. Ne moremo si predstavljati veselja, ki je napolnilo srca vseh, ko
so ga zagledali, da je stopil iz zakristije, oblečen v duhovniško oblačilo, in šel
proti oltarju. Preostali del večera so prebili v veselem petju, slovesnem ploska-
nju in ob koncertu godbe na pihala.
Takoj naslednje jutro je napisal okrožnico za turinske sotrudnike in sot-
rudnice in jih za 19. in 23. maj povabil na posebno konferenco v notranjo cerkev
sv. Frančiška Saleškega. »Obravnavali bomo,« je bilo rečeno, »pomembne stvari
za večjo Božjo slavo, za splošno korist človeške družbe in splošni napredek vseh.«
1 Don Sala, pismo don Rui, Turin, 3. maj 1881.
2 Dodatek, št. 10.

12 Pages 111-120

▲back to top

12.1 Page 111

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
111
Sotrudnikom je podal točen opis vsega, kar je bilo storjeno in je imelo vi-
dez družinske zadeve, kar vsakdo rad sliši, saj je bolj ali manj vsakdo udeležen
pri stvari. Prikazal jim je stanje gradnje cerkve sv. Janeza Evangelista v Turi-
nu, cerkev Marije Pomočnice v Vallecrosii, šol in oratorija v Spezii, oratorija
v Firencah, cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu. Nato so se ustavili pri
apostolskem prizadevanju misijonarjev in sester v Urugvaju in Patagoniji. Ko
so bili duhovi navzočih dobro razpoloženi, je don Bosko popolnoma naravno
preskočil na drugo področje. Primerjal je življenje misijonarja in življenje toliko
kristjanov, ki se kopljejo v užitkih, ne da bi bili pripravljeni dati skromno miloš-
čino za večno zveličanje svojih bratov.
Za kristjane tega kova veljajo besede sv. Petra Simonu Magu: Pecunia tua tecum sit
in perditionem, tvoj denar naj gre s teboj v pogubljenje. Ti kristjani bi morali raz-
misliti, da bo Bog nekega dne terjal od njih obračun o dobrinah, ki jim jih je zaupal
v upravljanje. Premožnim bo dejal: »Izročil sem ti imetje, da bi ga uporabil za mojo
večno slavo in za podporo bližnjim. Kaj pa si naredil ti? Preobilje, zabava, potovanja
za kratek čas, požrtije, igre na srečo, prireditve, vse to je požrlo tvoje imetje.«
Mogoče bo kdo rekel: »Jaz svojega imetja ne zapravljam. Skrbim zanj in ga vsako leto
povečujem. Kupujem hiše, posestva, vinograde in tako naprej.« Tudi tem bo Gospod
dejal: »Res je, večal si imetje in grmadil dobrine. Medtem pa so tisoči revežev trpeli
glad, tisoče otrok je raslo v nepoznanju vere in v slabih navadah, duše, ki sem jih od-
kupil s svojo krvjo, so padale v pekel. Več vam je bilo za vaš denar kot za mojo slavo,
rajši ste imeli polne mošnje kot duše svojih bratov. Sedaj pa pojdite s svojim uživa-
njem, z vašimi zakladi, z vašim imetjem v večno pogubljenje: pecunia tua tecum sit
in perditionem.
»Dobro mi je znano,« je dejal don Bosko, »da vi ne spadate v to vrsto ljudi in da dajete
miloščino vsak po svojih močeh. Toda koliko je v svetu ljudi, ki bi lahko posnemali vaš
zgled, pa ga ne posnemajo!«
Na koncu je povedal, da je pred nekaj urami zvedel, da je zavod v San Beni-
gnu, kjer se vzgajajo bodoči misijonarji in ravnatelji, učitelji in asistenti, v veliki
stiski. Že več mesecev niso mogli plačevati peka, ki se ni več čutil dolžnega, da bi
jih še naprej oskrboval s kruhom. On, don Bosko, je imel namen priporočiti jim
za miloščino druge pomembne potrebe, vendar se mu je med vsemi zdela naj-
bolj pomembna ta, da ne bi bodoče upe Družbe pustili brez nujno potrebnega.
Zato se priporoča njihovi radodarnosti za ta namen. »Dobrodelnost, ki jo boste
izkazali, bo še nocoj šla v tolažbo tem mojim dragim sinovom in vašim bratom,
ki so popolnoma odvisni od Božje previdnosti.«
Sotrudnicam je govoril v istem smislu in jim prikazal, koliko dobrega so
preteklo leto salezijanci in hčere Marije Pomočnice storili ubogi mladini, za ko-
liko so povečali zmogljivosti svojih domov in tako omogočili vedno večjemu
številu mladine odpraviti se na pot, ki vodi v nebesa, s poljedelskimi in drugimi
šolami, deškimi in dekliškimi oratoriji. Če bi hoteli videti, kaj se dela v oratori-

12.2 Page 112

▲back to top
112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
jih, naj obiščejo sestre, ki delujejo v Turinu in v bližnjem Chieriju. Ko je opisal
življenje v teh dveh oratorijih, je nadaljeval:
Ob pogledu na to delovanje boste občutili veliko zadovoljstvo in si boste samo želeli,
da bi se podobne ustanove odprle tudi v drugih delih mesta, da, celo na vseh koncih
tega sveta. Kar vidite, da delajo sestre v Turinu in Chieriju, to delajo v štiridesetih in
več domovih, ki jih vodijo hčere Marije Pomočnice v Italiji, Franciji, Ameriki in celo
v barbarski Patagoniji. Oh, če bi imeli sredstva, koliko več dobrega bi lahko storili!
Dobre volje nam ne manjka, vendar to še ni zadosti. Za začetek in vzdrževanje teh
ustanov je potrebno veliko denarja in tega je v večini primerov premalo.
Kako naj potem podpiramo te in podobne dobrodelne ustanove krščanske ljubez-
ni? Tako, da posnemamo hebrejske žene v puščavi, ko je šlo za to, da bi postavili
malika, ki naj bi ga molili namesto Boga. Mojzes se je povzpel na goro Sinaj, da bi
sprejel kamnite plošče z Božjimi zapovedmi, in je zamujal. Tedaj je ljudstvo postalo
nepotrpežljivo in je zahtevalo od Arona, da naredi malika, kot so imeli navado Egip-
čani, da so ga molili: hoteli so, da jim naredi tele. Prestrašen zaradi izgredov, je bil
Aron pripravljen ustreči njihovim zahtevam. Verjetno je v upanju, da bi te nesrečneže
odvrnil od njihove zahteve, povabil, da naj prinesejo prstane, zapestnice, ogrlice in
uhane svojih žena in hčera. Bi lahko verjeli? Toda oni so takoj začeli prinašati svoje
dragocenosti in jih metati na kup. Nanesli so goro tega zlatega nakita, vse stalili in
ulili tele, pred katerim so se moški in ženske vrgli na tla in pripravili hrupno zabavo,
kakor poroča Sveto pismo.
Ali ni prava sramota, ko vidimo hebrejske žene in hčere, kako se ločijo od svojih
najdražjih predmetov, da z njimi podprejo bogokletno zadevo, na drugi strani pa kr-
ščanske žene in dekleta, ki se nosijo kot kake kraljice ali dvorjanke, namesto da bi čas-
tile pravega Boga z miloščino v njegovo čast, za okras cerkva in v pomoč toliko deč-
kom in deklicam, ki nimajo nikogar? Jaz gotovo ne bi hotel biti na mestu teh kristjank
v trenutku smrti. Prav tako ne bi želel biti na njihovem mestu pri poslednji sodbi.
S tem nočem reči, da se mora ženska ali gospa oropati svojega nakita, ki ji pripada
po njenem stanu in če ji okoliščine ne dovoljujejo, da bi mogla biti brez tega. Pravim
pa, da je dolžna, da v tem ne pretirava, da ne sledi nečimrnosti sveta, da je dolžna
opustiti vse odvečno v opremi hiše, v skrbi za lastno osebo in v postrežbi in da je
dolžna, da v korist vere in v podporo bližnjega daruje, kar je odveč. To ste do sedaj že
storile in vabim vas, da storite še v prihodnje, da bomo tako vsak na svoj način častili
našega Božjega odrešenika Jezusa Kristusa in tako pomagali čim večjemu številu duš
v nebesa.
Najbolj uglednim sotrudnikom je ob tej priložnosti imel navado pisati pi-
semca. V njih jih je spominjal na velik praznik, ki takrat še ni bil tako dobro poz-
nan in bi lahko ušel njihovi pozornosti. Podajamo primerek takega opozorila, ki
ga je poslal grofu Eugeniu De Maistre.
Predragi gospod grof Eugenio!
Ne pišem vam pogosto, ker vem, da vas zadržuje tisoč opravkov, vendar se vas in vaše
družine vsak dan spominjam pri sveti maši.

12.3 Page 113

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
113
V Rimu mi je sveti oče veliko govoril o vas ter o bratih gospodih Carlu in Francescu,
ki jima pošilja svoj blagoslov.
V torek, na dan Marije Pomočnice, bomo opravili sveto mašo po vašem namenu pri
oltarju te naše nebeške zavetnice in jo prosili, da bi vaši družini naklonila trdno
zdravje in dragocen dar vztrajanja v dobrem.
Bog naj vas blagoslovi, dragi naš gospod Eugenio, in molite tudi zame, ki ostajam v
J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. maj 1881
Na vigilijo praznika so poleg turinskih sotrudnic, ki so se udeležile don
Boskove konference, razveselili zavod tudi francoski romarji, ki so se vračali
iz Rima in se po zgledu svojih sonarodnjakov ustavili pol dneva v Oratoriju.
Ob njihovem prihodu so slovesno zapeli prve večernice Marije Pomočnice, po
blagoslovu pa so dobrodošle goste pozdravili s petjem, godbo in več nagovori.
Govoril je tudi don Bosko. Ko je na kratko omenil srečanje pri sv. Janezu v La-
teranu v Rimu, se jim je zahvalil za njihov obisk in jim obljubil, da bo spremljal
njih in vse njihove drage s svojimi molitvami. Končno je dejal: »Imejte mene
in vse salezijance za svoje največje prijatelje. Rade volje vam bomo na uslugo
vsakokrat, ko bomo to mogli. Ko je opat Picard, predstojnik asumpcionistov, ki
je tudi tokrat vodil romanje, spregovoril z navdušenim pozivom, so se mnogi,
ne vsi, vpisali med salezijanske sotrudnike.
Francozi so bili leta 1881 priorji in priorke praznika. S tem namenom je
prišla iz Marseilla znana sotrudnica madame Jacques, čeprav je bila tudi aprila
že v Rimu. Ob svoji vrnitvi je ustregla želji tamkajšnjega Odbora, ki ga je don
Bosko imenoval svojo vojsko proti hudiču [son armée contre le diable]. Dobre
gospe so prosile don Boska za nekaj fotografij, ki so jih posnele, kakor se spo-
minjamo, v Marseillu. Ker pa jih takrat še ni imel, jim je obljubil, da jim jih bo
poslal iz Turina in se nanje podpisal. Ker pa fotografij ni hotelo biti, so naprosile
madame Jacques, da poskrbi za précieux souvenir promis par le vénéré fondate-
ur [dragocen spomin, ki jim ga je obljubil častiti ustanovitelj]. Gospa, ki je bila
odločena, da ustreže želji svojih kolegic, je dobila fotografijo, jo dala na svoje
stroške razmnožiti in potem prosila Božjega služabnika, da se je na vsako sliko
podpisal. Don Bosko pa je storil še več: obogatil jih je d'un long et pieux auto-
graphe [z dolgim in pobožnim avtogramom]. V ta namen je uporabil ves čas
večernic na dan vnebovzetja. Jasno je bilo zaznati napor, ki ga je moral vložiti,
da je lahko vse napisal. Toda po mnenju naslovljenk je to dodalo stvari un méri-
te de plus aux précieux souvenir [zaslugo še dragocenejšega spomina]. Župnik
Guiol se je madame Jacquesovi pri prvem sestanku Odbora v imenu vseh toplo
zahvalil za njeno prizadevnost.3
123 Zapisnik seje Odbora, 12. maj in 8. junij 1881.

12.4 Page 114

▲back to top
114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Prior ali priorček ali petit Prieur [mali prior], kakor so ga imenovali, je bil
šestletni deček, sinček grofa Flayosa di Villeneuve, tistega iz Roqueforta, ki je bil
velik don Boskov prijatelj. Aprila 1880 je deček zbolel za hudo pljučnico. Ko je
oče videl, da je odpovedala vsa človeška zdravniška pomoč, je telegrafiral don
Bosku, ki je dobro poznal otroka. Don Bosko je prejel novico v Lucci. Daroval je
zanj sveto mašo in prosil Marijo Pomočnico za ozdravljenje. Kakor so pozneje
ugotovili, je oče, medtem ko je don Bosko maševal, stopil k otroku, da bi videl,
ali je živ, in ga poklical po imenu. V svoje veliko veselje je dobil odgovor: »Očka,
daj mi jesti.« Ni bil več nezavesten, vročina je padla, kašelj je pojenjal, in ne da
bi se moral zdraviti, je v kratkem zadobil prejšnjo moč in zdravje. Toda me-
sec pozneje ga je napadlo težko vnetje prsne mrene. Ko je nevarnost minila, so
zdravniki predpisali nekaj mesecev izredne nege. Oče pa, poln vere in zaupanja,
je prišel 24. maja v Turin, goreče prosil Marijo Pomočnico, se vrnil domov in
našel sinčka popolnoma zdravega. Za praznik 1881 so ga pripeljali v Turin, kjer
je v Oratoriju prevzel vlogo, ki je po navadi namenjena samo odraslim. Deček si
je s prikupnim obnašanjem pridobil naklonjenost vseh.4
Velika slovesnost se je razvila brez pontifikala, vendar ne brez škofa. Dne 28.
in 29. maja so v Milanu slavili duhovniški jubilej nadškofa Luigija Nazarija grofa
Calabiana. Navzoč je bil ne samo lombardski temveč tudi subalpinski episkopat,
ker je bil slavljenec Piemontčan in nekdanji škof v Casaleju.5 Msgr. Pampirio, ki
je bil na poti v Milan, se je spotoma ustavil v Turinu, prenočil pri San Domenicu,
svojih redovnih sobratih, in iz lastne pobožnosti zjutraj 24. maja daroval sveto
mašo v cerkvi Marije Pomočnice, kjer je nekoč že pridigal. Don Bosko ga je seveda
prosil, da je opravil sveto mašo s skupnim obhajilom. Ko je ordinarij za to zvedel,
je napisal monsinjorju pismo, v katerem ga je karal, češ da ne more trpeti njegove
navzočnosti v cerkvi Marije Pomočnice. Ko se je škof iz Albe vrnil v samostan San
Domenico in dobil nadškofovo pismo, je takoj vse sporočil don Bosku. Zagoto-
vil je ordinariju, da ne bo imel nikdar več kakega bogoslužnega opravila, temveč
samo slavnostni govor o Mariji Pomočnici, ker je bilo tako napovedano. Nikakor
ni hotel povzročiti neprijetnosti zaradi pohujšanja, ki bi se lahko porodilo iz vse-
ga, če bi se med množico vernikov razvedelo o prepovedi. Nadškof je proti svoji
volji dovolil nagovor, nikakor pa mu ni dovolil, da bi podelil tudi blagoslov.
4 Lemoyne, La Madre delle Grazie [Mati milosti], Sampierdarena 1881, str. 155. Prim. tudi Sale-
zjanski vestnik julija 1881. Sestra oblagodarjenega, redovnica Presvetega Srca, nam je poslala
poročilo o čudežnem dogodku marca 1934 (Dodatek, št. 11).
5 Zavedajoč se naklonjenosti, ki jo je msgr. Calabiana pokazal salezijancem 1867 pri odprtju za-
voda v Mirabellu v njegovi casalski škofiji, in tolikih dokazov ljubezni v vsakem času, mu je don
Bosko 29. maja 1881 poslal naslednji telegram: »Salezijanci, njihovi gojenci, vaši vdani sinovi se
veselijo vašega duhovniškega jubileja in gledajo v vas prijatelja, zaščitnika in dobrotnika. Vsi pro-
sijo Boga, da bi vas z vašimi gosti pri mizi ohranil za naslednja taka praznovanja.« Ugledni prelat
mu je odgovoril: »Iskreno se zahvaljujem za ljubeznivo pozornost. Iz vsega srca blagoslavljam
očeta in sinove.«

12.5 Page 115

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
115
Čeprav je bil delavnik, se je proti poznemu večeru zbrala okoli svetišča
brezštevilna množica, da bi prvikrat videla razsvetljavo na plin. Prav tega leta
so ugotovili, da je cerkev daleč premajhna za tako velike zbore ljudstva. Kajti
za glavne cerkvene obrede se je velika množica morala zadovoljiti, da je bila
navzoča na trgu pred cerkvijo. Ker ni bilo pontifikala, je bil don Bosko prisiljen,
da je drugim naporom dneva dodal še enega nemajhnega, da je imel peto mašo
in podelil blagoslov. Toda to je, kakor pravi neki turinski časopis,6 »vse močno
razveselilo«. Isti časopis je svoje poročilo sklenil takole: »Bog naj še veliko let
ohrani tega uglednega duhovnika, ki zna s svojo ponižnostjo in gorečnostjo bu-
diti pobožnost krščanskega ljudstva.«
Nabralo se je veliko poročil o dobljenih uslišanjih. Nekateri so poročali
ustno, drugi pisno. Don Bosko ni hotel, da bi pozabili na vse to. Zato se je ohra-
nilo veliko nanj naslovljenih pisem, ki jim je pripisal svoje opombe za odgovor.
Za to namenjeni seznam v zakristiji vsebuje celo vrsto imen.7 Glavne je pozne-
je kakor vedno objavil don Lemoyne.8
Prihod mnogih obiskovalcev v Oratorij je dajal priložnost za vpis novih sot-
rudnikov. Da bi olajšal tak vpis, je blaženi sestavil Kratko poročilo o salezijanski
družbi, ga dal natisniti z datumom 24. maja na čeden in priročen list in ga delil
vsem, ki so ga obiskali. Preprosto, kratko in jasno je predstavil glavne podatke o
salezijanski družbi, nakazal njene dejavnosti in podal načine, kako jo je mogoče
podpirati.9
Po končanih slovesnostih za Marijo Pomočnico se je pozornost obrnila na
dvoje domačih slovesnosti, to je na praznik sv. Alojzija in godovanje sv. Janeza
Krstnika. Za oba praznika ni bilo storjenega nič takega, česar ne bi povedali že
pretekla leta. Don Boskov rojstni dan, ki so ga po pomoti obhajali na dan Ma-
rijinega vnebovzetja, je dobival vedno večji pomen za celotno hišo. Leta 1881
so začeli na ta dan slovesno podeljevati nagrade tako rokodelcem in dijakom,
predsedoval pa je sam don Bosko. Ta okoliščina je omogočila javno obhajanje
njegovega šestinšestdesetega rojstnega dneva. V sklepnih besedah se je najprej
zahvalil in potem dodal: »Pravite, da je don Bosko naredil toliko lepih stvari.
Toda vaša ljubezen vas navaja, da vidite stvari drugače, kakor so zares. Vse smo
storili z Božjo pomočjo in s pomočjo Božje matere Marije. Če nam Gospod ne bi
ponudil svoje mogočne roke in nas vodil s svojim navdihom, kaj bi mogli storiti
mi? Poleg tega pa ne upoštevate sodelovanja toliko sotrudnikov in sotrudnic.
Don Bosko je samo slepo orodje v Božjih rokah, kar dokazuje, da Bog, če hoče,
6 Unità Cattolica, št. 24, četrtek, 26. maj 1881.
7 V teh poročilih je tudi opomba, ki jo je don Bosko lastnoročno vnesel. Prav tako imamo še drugi
vpis, ki ga je vnesel tudi on, vendar s poznejšim datumom letaku (Dodatek, št. 12).
8 La stella del mattino, Sampierdarena, 1883.
9 Dodatek, št. 13.

12.6 Page 116

▲back to top
116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
lahko stori velike reči tudi z najbolj neustreznimi sredstvi.« Nato je na kratko
omenil križe, ki so mu tega leta padli na ramena. Dečki seveda niso kaj dosti
razumeli. Toda on je skušal spodbuditi svoje sodelavce in prijatelje, ki so bili
nekateri bolj in nekateri manj uvedeni v stvari. Končno se je razvnel v slavo-
spevu nekemu nekdanjemu gojencu iz Nizze Monferrato, ker je tam ustanovil
cvetoč in zgleden krožek mladih katoliških delavcev, in ga postavil za zgled in
občudovanje navzočim. Sklepna misel pa je bila namenjena duši: »Kdo ve, ali
se bomo prihodnje leto spet našli vsi tukaj zbrani? Boste tukaj vi? Bo tukaj don
Bosko? Veliko jih je bilo lansko leto tukaj živahnih, veselih, radostnih, zdravih in
krepkih in danes jih ni več! Živimo torej tako, kakor če bi bil vsak dan zadnji na-
šega življenja. Delajmo dobro, dokler imamo čas, in ko bo bila naša zadnja ura,
se nam ne bo treba kesati, da smo preživeli naše dni v brezdelju, brez koristi za
Boga in za človeštvo. Upam, da bo ta ura tako zame kakor za vas bila čim pozne-
je. Toda četudi ne bi bilo tako, naj se vedno zgodi Božja volja.« Omenil je tudi
najnovejše težave: »Sedaj preidimo drugam. Rečem vam lahko, da smo kakor
vedno zlasti še to leto imeli nemalo velikih tolažb, kakor tudi (tudi to je treba
povedati) veliko trnja in bolečin. Sicer pa je vsem znano, da ni vrtnic brez trnja.
Toda kaj naj storimo, dragi sinovi? Vedno naj se zgodi Božja volja, kajti Bog nas
ne bo nikoli zapustil, niti takrat, ko bo okoli nas rjovela divja nevihta. Pogum
torej, vedno pogum! Nikdar ne nehajmo delati dobro in Bog bo na naši strani.«
Leta 1881 je doletelo don Boska več velikih in majhnih težav. Nekatere več-
je so nam že znane iz prejšnjega zvezka, o drugih bomo poročali v naslednjih.
Tukaj bomo govorili samo o manjših, ki smo jih poimenovali nevšečnosti; pa ne
zato, da bi jih prezrli, temveč zato, ker so v primerjavi z drugimi prave malen-
kosti. Sem sodijo napadi v časopisih, od katerih smo tri že navedli v prejšnjih
poglavjih pa jih še vedno ostaja zadosti.
Don Bosko je imel stalno navado, da je, kakor je mogel in znal, vračal stor-
jene usluge. Eden izmed načinov je bil, da je dobrotnikom posredoval cerkvena
in državna odlikovanja, če je predvideval, da jih bodo rade volje sprejeli. Pri tem
ga ni vodila skrivna želja, da bi se komu prikupil ali podpihoval slavohlepnost
ali imel od tega kako korist, temveč samo želja, da bi se oddolžil za prejete us-
luge. Jasno je, da so državna odlikovanja večala ugled in zato prinašala korist.
Odlikovanja Svetega sedeža za dobre katoličane in zaslužne cerkvene dosto-
janstvenike pa so krepila povezanost vernikov s svetim očetom in Cerkvijo.
Niso pa tako mislili tisti, ki so iskali pohujšanje in presojali druge po sebi. Eden
takih je bil urednik časopisa Cronaca dei Tribunali.
Ta je 26. marca prinesla članek Don Bosko in vitezi. V njem je najprej razlil
svoj strup na sedemintrideset tisoč odlikovancev v Italiji, nato pa v želji, da bi
govorila slabo o don Bosku, izkopala iz daljne preteklosti primer turinskega
izdelovalca likerjev Revellija, ki je 1870 po zelo krivih potih prišel do viteškega

12.7 Page 117

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
117
križca. Resnica je, da je ta gospod, ki si je silno želel viteško čast, daroval don
Bosku štiri tisoč lir, nakar je bilo ustreženo njegovi želji. Toda don Bosko ni ve-
del, da je bil v zadevo vpleten tudi neki mešetar z odlikovanji, ki je igral dvojno
vlogo. Zato je novopečeni vitez potegnil v zadevo tudi don Boska, češ da ga je
v povezavi z mešetarjem hotel prevarati. Zato je oba tožil na sodišču v Borgu
Dora in zahteval, da se mu vrne vsota, ki so mu jo prekanjeno izvabili. Sodnik
je tožnika obsodil na plačilo sodnega postopka in povračilo za povzročeno ško-
do. Toda obsodba ni ugajala člankarju, ki si je za svoje bralce izmislil čudovito
zgodbo in spis takole sklenil: »Ta dogodek priporočam v branje tistim, ki bodo
nekoč kanonizirali opata Boska, duhovnika, lisjaka, političnega zvitorepca in
mešetarja s križci. Sedaj pa se pripravimo na zagovor in obrambo časopisa Cor-
riere di Torino.« Toda katoliški dnevnik ni ničesar branil. Gotovo je bila to želja
don Boska, ki je bil odločen nasprotnik vsakega polemiziranja. Toda iz žolčne-
ga izliva nesrečnega pisuna je pognalo nepričakovano pričevanje splošnega
prepričanja o svetosti, ki je hote ali nehote obdajalo don Boskovo osebo.
Bolj obtežujoč in strupen napad proti njemu je izvedla Gazzetta d'Italia
iz Firenc 7. junija. Zdi se, da je pisec neki protestant, ki ga je verjetno motila
navzočnost salezijancev v tem mestu. Izšla je nova knjiga znanega nekdanje-
ga jezuita Carla Curcija,10 ki je ponavljal že v svojih drugih knjigah izrečene
misli in tožil nad pomanjkljivo izobrazbo velikega dela italijanske duhovščine.
Časnikar je vzel to misel za izhodišče in skušal pokazati, kako v Italiji vzgajajo
in posvečujejo duhovnike in kako so zato neuki, slabo vzgojeni in nimajo na
ljudstvo nikakršnega moralnega vpliva. Z mirnim in potuhnjenim zadržanjem
človeka, ki govori o neovrgljivih resnicah, je pisal: »V Turinu je duhovnik, don
Bosko, ki v mnogih svojih zavodih v službi Cerkve vzgaja stotine in stotine fan-
tov, od katerih jih veliko gre v misijone v Afriko, Južno Ameriko in Indijo. Veliko
jih ostane tam za vedno, drugi pa se po nekaj letih dela med neverniki vrnejo
v naše cerkve. Vsak si lahko predstavlja, kakšni duhovniki so to. Devetdeset od
sto jih prihaja iz najnižjih družbenih slojev.« Ko je z enako mero nadaljeval in
posploševal, je sklenil svoje razmišljanje z opombo, da bi se morali za to zadevo
v Italiji vsi zavzeti. S temi vsemi je menil zlasti člane vlade, ki so se v smislu, kot
ga predlaga on, že tako preveč zanimali celih dvajset let.
Tako so salezijance v Toskani predstavili v zelo klavrni luči, kot da gre za
trumo neizobraženih ljudi, ki so daleč od resničnosti in po svoje udarjeni. Na
tako zlobno namigovanje je mislil don Bosko, ko je govoril nekdanjim gojen-
cem duhovnikom na letnem zborovanju 10. avgusta. Priložnostni govornik je
menil, da mora zavrniti tako hudobne obtožbe. Don Bosko je izrabil priložnost
10 Sac. C. M. Curci. La nuova Italia ed i vecchi zelanti. Firenze, Fratelli Bencini editori, 1881. Knjigo
so dali na indeks z odlokom 15. junija 1881. Avtor laudabiliter se subiecit et opus reprobavit [Pi-
satelj se je častno uklonil in delo preklical].

12.8 Page 118

▲back to top
118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
in povedal, da je pred leti neka osebnost, katere ime je zamolčal, pisala v Rim
in obtožila salezijance nevednosti.11 In kaj so storili? Pregledali so seznam
članov in na podlagi izvirnih dokumentov s kolkovanimi potrdili pokazali, da
je dvesto članov Družbe prestalo rigorozne izpite v semenišču, na univerzi v
Turinu, v državnih licejih in zavodih, doseglo diplome v teologiji, filozofiji in
literaturi ter bilo potrjenih za profesorje in učitelje. Ko so v Rimu prejeli tako
dokumentirano poročilo, so ga pokazali obtoževalcu. Veste, kaj je odgovoril?
Odgovoril je, da se ni čuditi, da ima don Bosko v svoji Družbi toliko doktorjev
in diplomiranih profesorjev, ker je iz množice dečkov, ki jih ima na voljo, izbral
najbolj nadarjene, druge pa pusti ob strani. Vidite, kakšno nasprotje in obenem
tudi potrditev izreka Svetega Duha, da mundus totus in maligno positus est [cel
svet tišči v zlu]. »Da,« je nadaljeval, »svet je poln hudobije in ne bi molčal, niti
če bi mu v usta stlačili najokusnejše cmoke.« Potem je razširil svojo misel in
dejal: »Sicer pa jaz nočem, da bi bili moji sinovi enciklopedisti, nočem, da bi bili
moji mizarji, kovači, čevljarji, odvetniki, niti da bi bili moji tiskarji in knjigovezi
filozofi in teologi, še manj pa si želim, da bi moji profesorji in učitelji študirali
De arte Politica [O politični umetnosti], kakor če bi morali postati ministri in
poslaniki. Zame je zadosti, da vsak dobro pozna stroko, ki jo opravlja. Ko ima
kak rokodelec potrebno in koristno znanje za opravljanje svoje stroke, ko je kak
profesor zadosti poučen o svoji vedi, ki jo poučuje svoje učence, ko je duhovnik
z ustreznimi izpiti dokazal, da je sposoben opravljati svojo sveto službo in jo
dejansko opravlja v korist duš, potem so vsi ti, tako menim, zadosti izobraženi
v korist vere in družbe in imajo pravico do spoštovanja. Zato se držimo svojega
in se ne menimo za hudobne jezike in strupena peresa.«
Človeku se kar gabi, ko vidi nesramnost, s katero so nekateri časopisi od
časa do časa zlivali zaničevanje in sramotenje na don Boska. Tudi leta 1881 je
Il Fischietto hotel pokazati svoje prostaštvo proti njemu. Dne 11. oktobra si je
izmislil neko pismo nekega rimskega kardinala don Bosku. Oba je imenoval z
izmišljenim imenom in v zasmehovalni pesmi prikazoval don Boska kot člove-
ka, ki vara neizkušene in izvablja iz njih denar. In čeprav so vsi dobro vedeli, za
kaj ga uporablja, je metal senco celo na cerkve, ki jih je gradil Božji služabnik.
To ni bil več humor, temveč pravo obrekovanje. Toda kljub namenu, da bi vzel
dobro ime don Bosku, zasmehovanje nesrečnega časopisa ni imelo učinka. Po
ustih neresničnega prelata je izjavil: »Malo s silo in malo z ljubeznivostjo ste
se uveljavili pri tolikerih poštenih ljudeh, tako da se vaše ime razlega do konca
sveta.« Svet, svet, svet! Da, za takega ga imajo pošteni ljudje na široko po Italiji.
Nekaj dni pozneje, 20. oktobra, se je hotela znesti nad don Boskom tudi
slabo prikrita bahavost Gazzetta Piemontese. Neki gospod Anglesio, znan turin-
11 Prim. MB XI, str. 218–220 [BiS XI, str. 133–135].

12.9 Page 119

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
119
ski bankir in dober katoličan, je zaradi ponesrečenih denarnih posegov zašel
v težek položaj. Da ne bi zapadel v vrtinec sodnih postopkov, se je umaknil iz
javnega življenja. O njegovi izginitvi se je spletlo nešteto govoric. Rečeno je bilo
celo, da se je zatekel v Vatikan in da naj bi tam ustanovil fantastično Vatikansko
banko. Končno so se pojavili glasovi, ki so po mnenju tega časopisa vedeli pove-
dati, da se je »dal zapreti v enega izmed zavodov slavnega don Boska« in da se
je »potem preselil v eno izmed hiš tega svetovno znanega don Boska v Argen-
tini«. Tudi tukaj je v izrazih »tolikerih hiš« in »svetovno znanega don Boska«
čutiti sektaški srd na človeka, ki ga občuduje ves svet. V resnici pa so se stvari
takole razvijale. Zvest don Boskov dobrotnik Anglesio je gratis et amore Dei
[zastonj in iz ljubezni do Boga] oskrboval Oratorij z zdravili. Propad imetja ga
je našel krščansko vdanega v njegov položaj. Vdan v usodo je od tistega, kar mu
je ostalo, vzel potrebno vsoto na pot v Ameriko, dal vbogajme nekaj sto lir in se
izročil v roke Božjemu služabniku, ki ga je nastanil v hišo v Patagónes, kjer je
sveto živel in umrl.
Zadnja tovrstna nevšečnost leta 1881 je izvirala iz neke oporoke iz leta
1878. Tri leta so znotraj in zunaj Genove polnili ceste letaki, ki jih je raztresal
neki don Paolo Ricchino, brat oporočnika, ki je bil prav tako duhovnik. Zadnje
raztresanje letakov je bilo decembra 1881. Dobili so jih tudi nekateri škofje in
kardinali. Pred sabo imamo letak, ki ga je prejel kardinal vikar in izročil don
Dalmazzu. Na srečo sta prostaški izraz in nesmiselno besedilo vnaprej razvre-
dnotila obtožbo proti »turinskemu čudodelniku« in »proizvajalcu silnih čude-
žev«. Toda kdo more pravilno oceniti škodo, ki jo lahko naredi obrekovanje, pa
naj bo še tako nesmiselno?
Šlo je za res čisto obrekovanje. Don Angelo Ricchino, varuh cerkve Naše
ljube Gospe Božjega usmiljenja v Sampierdareni je bolehal za gobavostjo ene
noge in bil več let priklenjen na posteljo. Don Albera mu je vsako nedeljo zas-
tonj pošiljal dva duhovnika, da sta maševala, pridigala in spovedovala. On sam
pa ga je pogosto obiskoval in tolažil. Ko so mu morali odrezati palec na nogi,
je bil don Albera edini, ki ga je tolažil in mu dajal pogum v težki duševni stiski.
Neka ugledna pa zelo neprevidna oseba mu je natvezla, da je njegova moralna
dolžnost, da se podvrže temu posegu. Revež se je boril s strahom pred operacijo
in obveznostjo vesti. Don Albera ga je reševal iz duševne stiske tako, da mu je
pokazal, da ni nikakršne moralne obveznosti za operacijo, da pa je primerno.
Toda bilo je že prepozno. Ko je prišla smrt, je bolnik želel kakor koli povrniti
prejete usluge, obenem pa zagotoviti eksistenco svoji sestri, ki je ostala sama na
svetu. Sestro je zaupal don Alberi, ki jo je namestil pri hčerah Marije Pomočni-
ce, in ga imenoval za vsesplošnega dediča. Vendar dediščina ni bila kaj velikega.
Tedaj pa se je pojavil brat don Paola in začel ugovarjati. Duhovnik dvomlji-
vega življenja, kakor je mogoče razbrati iz tožb, ki jih je imel pred sodiščem, je

12.10 Page 120

▲back to top
120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
začel izpodbijati veljavnost oporoke; in to prav on, ki ni nikdar razen v zadnjem
hipu obiskal svojega brata. Zbral je razloge in pokazal, da don Albera ni pravi
dedič, temveč samo zaupnik, ki zastopa don Boska. Sektaši so mu zagotavljali, da
bo zmagal pred sodiščem. Kaj vse je nesrečnež pred dokončno sodbo storil, da
bi onečastil don Boska v časopisih, letakih in z živo besedo. Toda Božja pravič-
nost celotne hudobije ni pustila nekaznovane. Štirje časnikarji, ki so se udeležili
nesramne igre, so bili obsojeni na štiri do sedem let zapora, ker so pretili me-
ščanom, da bodo objavili skrivnosti na njihov račun, če ne bodo plačali določene
vsote denarja. Začetnik vse te zmede je prav tako slabo končal. Pred sodiščem
se je moral zagovarjati zaradi sramotnega dejanja in je umrl brez zakramentov.
Da bi dvignilo don Boskovega duha iz globine teh velikih in malih nevšeč-
nosti, se je, rekli bi, nebo sklonilo do njega v obliki vzvišenih razodetij, ki so
ga potrjevala v gotovosti njegovega poslanstva. Meseca septembra je imel ene
najpomembnejših sanj. V njih je videl neposredno prihodnost Družbe in njen
izredni razvoj, obenem pa tudi nevarnosti, ki so ji pretile, in uničenje, če ne bi
pravočasno poskrbel za protiukrepe. Kar je videl in slišal, je naredilo nanj tak
vtis, da tega ni samo pripovedoval z živo besedo, temveč celo zapisal. Izvirnik se
je izgubil, toda na srečo se je ohranilo več prepisov, ki se vsi ujemajo.
Spiritus Sancti gratia illuminet sensus et corda nostra. Amen.
[Naj milost Svetega Duha razsvetli naše misli in srca. Amen.]
V poučitev Salezijanski družbi.
Desetega septembra tekočega leta (1881), na dan, ko cerkev časti slavno Marijino
ime, so salezijanci, zbrani v San Benignu, opravljali duhovne vaje.
Med spanjem v noči od 10. na 11. september se je moj duh znašel v čudovito lepo
opremljeni sobani. Zdelo se mi je, da se sprehajam z ravnatelji naših domov, ko se
je med nami pojavil moški tako bleščečega videza, da nam je jemalo vid. Pogledal
nas je, ne da bi izrekel besedo, in se nekaj korakov oddaljen od nas začel z nami
sprehajati. Bil je oblečen v bogat plašč, ki ga je pokrival od vrha do tal. Okoli vratu
je nosil šal z vozlom, od katerega sta visela dva trakova. Na šalu je bilo zapisano:
Pia Salesianorum Societas anno 1881 [Salezijanska družba leta 1881] in na traku:
Qualis esse debet [kakšna mora biti]. Deset velikih bleščečih diamantov je bilo vzrok,
da nismo mogli gledati ali samo s težavo to vzvišeno osebnost. Troje teh diamantov
je bilo na prsih in nad enim je bilo napisano Fides [vera], nad drugim Spes [upanje]
in nad tistim nad srcem Charitas [ljubezen]. Četrti diamant je bil na desni rami in je
nosil napis Labor [delo]; pod diamantom na levi rami je bilo napisano Temperantia
[zmernost]. Preostalih petero diamantov je krasilo zadnjo stran plašča. Bili so takole
razporejeni: največji in najbolj bleščeč v sredini četverokotnika je nosil napis Obe-
dientia [pokorščina]. Nad prvim na desni strani je bilo napisano Votum paupertatis
[zaobljuba uboštva], nad drugim spodaj Praemium [plačilo]. Nad zgornjim na levi je
pisalo Votum castitatis [zaobljuba čistosti]. Diamant je izžareval posebno svetlobo,
in ko si ga gledal, je privlačil pogled kot magnet železo. Pod drugim diamantom na

13 Pages 121-130

▲back to top

13.1 Page 121

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
121
levi je bilo napisano Ieiunium [post]. Vsi ti štirje diamanti so usmerjali svoje bleščeče
žarke proti diamantu na sredini.
Tudi dragoceni biseri so kot plamenčki nosili različne napise.
Nad Vero je bilo zapisano: Sumite scutum Fidei, ut adversus insidias diaboli certare
possitis [Vzemite ščit vere, da boste lahko proti zalezovanjem hudiča bojevali]. Dru-
gi žarek je razglašal: Fides sine operibus mortua est. Non auditores, sed factores
legis regnum Dei possidebunt [Vera brez del je mrtva. Ne poslušalci, temveč izpol-
njevalci zapovedi bodo dosegli Božje kraljestvo].
Na žarkih Upanja je bilo zapisano: Sperate in Domino, non in hominibus. Semper
vestra fixa sint corda, ubi vera sunt gaudia [Zaupajte v Gospoda, ne v ljudi. Naj bodo
vaša srca zasidrana tam, kjer so večne radosti].
Na žarkih Ljubezni se je glasilo: Alter alterius onera portate, si vultis adimplere
legem meam. Diligite et diligemini. Sed diligite animas vestras et vestrorum. De-
vote divinum officium persolvatur; missa attente celebretur; Sanctum Sanctorum
peramanter visitetur [Drug drugega bremena nosite in tako boste izpolnili mojo
zapoved. Ljubite in boste ljubljeni. Toda ljubite svoje duše in duše vaših bližnjih. Po-
božno opravljajte sveti oficij, mašo pozorno darujte, Najsvetejše pogosto obiskujte].
Nad besedo Delo: Remedium concupiscentiae, arma potens contra omnes insidias
diaboli [Zdravilo proti poželenju, močno orožje proti vsem hudičevim zalezovanjem].
Nad Zmernostjo: Si lignum tollis, ignis extinguitur. Pactum constitue cum oculis
tuis, cum gula, cum somno, ne huiusmodi inimici depraedentur animas vestras. In-
temperantia et castitas non possunt simul cohabitare [Če odmakneš gorivo, ogenj
ugasne. Zavezo skleni s svojimi očmi, z grlom in s spanjem, da taki sovražniki ne bodo
uničili vaših duš. Nezmernost in čistost ne moreta bivati skupaj].
Nad žarkom Pokorščina: Totius aedificii fundamentum, et sanctitatis compendium
[Temelj celotne zgradbe in obilje svetosti].
Nad žarkom uboštva: Ipsorum est Regnum coelorum. Divitiae spinae. Paupertas
non verbis, sed corde et opere conficitur. Ipsa coeli ianuam aperiet et introibit [Ta-
kih je Božje kraljestvo. Bogastvo-trnje. Uboštva ne izpričujemo z besedami, temveč s
srcem in dejanji. Z njim odpiramo nebeška vrata in vstopamo skoznje].
Nad žarkom Čistosti: Omnes virtutes veniunt pariter cum illa. Qui mundo sunt cor-
de, Dei arcana vident, et Deum ipsum videbunt [Vse kreposti so mi prišle z njo. Čisti
v srcu bodo brali Božje skrivnosti in gledali Boga].
Nad žarkom plačilo: Si delectat magnitudo praemiorum, non deterreat multitudo
laborum. Qui mecum patitur, mecum gaudebit. Momentaneum est quod patimur in
terra, aeternum est quod delectabit in coelo amicos meos [Če nas veseli veličina pla-
čila, naj nas ne straši težava odrekanj. Kdor trpi z menoj, se bo z menoj tudi radoval.
Trenutno je to, kar trpimo na zemlji, večno, kar bo razveseljevalo prijatelje v nebesih].
Nad žarkom Post: Arma potentissima adversus insidias inimici. Omnium Virtutum
Custos. Omne genus daemoniorum per ipsum eiicitur [Premogočno orožje proti
sovražnikovim zasledovanjem. Čuvaj vseh kreposti. Izganja vse vrste hudih duhov].
Širok trak rožnate barve je krasil spodnji del plašča in je nosil napis: Argumentum
praedicationis. Mane, meridie et vespere. Colligite fragmenta virtutum et magnum

13.2 Page 122

▲back to top
122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
sanctitatis aedificium vobis constituetis. Vae vobis qui modica spernitis, paulatim
decidetis [Vsebina pridiganja. Zjutraj, opoldne in zvečer. Zbirajte delce kreposti in
sezidali boste veliko zgradbo svetosti. Gorje vam, če boste zanemarjali malenkosti,
kajti počasi boste propadli].
Do tedaj so nekateri ravnatelji stali, drugi so klečali na tleh, vsi pa so bili kot začara-
ni in nihče ni govoril. Tedaj je don Rua kakor iz sebe dejal: »Treba je vse to zapisati,
da ne bomo pozabili.« Išče pero, pa ga ne najde. Potegne iz žepa listnico in ne najde
svinčnika. »Jaz si bom zapomnil,« je dejal don Durando. »Jaz si bom zapisal,« pravi
don Fagnano in začne pisati s steblom neke rastline. Vsi so strmeli in razumeli pisa-
nje. Ko je don Fagnano končal pisanje, je don Costamagna nadaljeval narek: »Ljube-
zen vse razume, vse prenaša, vse premaga. Govorimo o njej z besedami in dejanji.«
***
Medtem ko je don Fagnano pisal, je izginila luč in vsi smo se znašli v gosti temi.
»Tišina,« je dejal don Ghivarello, »pokleknimo in molimo, saj bo luč spet prišla. Don
Lasagna je začel moliti Veni Creator, potem De profundis, Maria Auxilium Christia-
norum, čemur so vsi odgovorili. Ko so izrekli Ora pro nobis, se je prikazala luč, ki je
osvetljevala ploskev z napisom: Pia Salesianorum Societas qualis esse periclitatur
anno salutis 1900 [Salezijanska družba, kakor se predvideva, da bo leta Gospodove-
ga 1900]. Trenutek pozneje je postala luč veliko močnejša, tako da smo se mogli med
seboj videti in razpoznati.
Sredi tistega blišča se je spet pojavil moški kot prej, vendar z zelo žalostnim obrazom,
podobnim tistemu, ki mu gre na jok. Njegov plašč je bil brez barve, bil je razjeden od
moljev in zmečkan. Kjer so bili prej diamanti, so bile sedaj globoke luknje, ki so jih
razjedli molji in drug mrčes.
»Poglejte in razumite,« je dejal. Videl sem, kako se je deset diamantov spremenilo v
deset moljev, ki so divje žrli plašč.
Namesto diamanta Fides [Vera] je pisalo: Somnus12 et accidia [Spanec in lenoba].
Namesto Spes [Upanja]: Risus et scurrilitas [Smeh in posmehovanje].
Namesto Charitas [Ljubezni]: Negligentia in divinis perficiendis. Amant et quae-
runt quae sua sunt, non quae Iesu Christi [Malomarnost v božji službi. Ljubijo in
iščejo, kar je njihovega, in ne to, kar je Jezusa Kristusa].
Namesto Temperantia [Zmernosti]: Gula, et quorum Deus venter est [Požrešnost in
njihov bog je trebuh].
Namesto Labor [Dela]: Somnus, furtum, et otiositas [Spanje, varanje, brezdelje].
Namesto Obedientia [pokorščine] je zevala široka špranja brez napisa.
Namesto Castitas [Čistosti]: Concupiscentia oculorum et superbia vitae [Poželenje
oči in napuh življenja].
Namesto Paupertas [Uboštva]: Lectus, habitus, potus et pecunia [Ležanje, slabe na-
vade, pijača in denar].
Namesto Praemium [Plačila]: Pars nostra erunt quae sunt super terram [Naš delež
bo to, kar je na zemlji].
Namesto Ieiunium [Posta] je bila luknja brez napisa.
12 V raznih redakcijah je pomotoma sumnum.

13.3 Page 123

▲back to top
BiS 15 — 5. poglavje
123
Ko smo to videli, smo bili vsi prestrašeni. Don Lasagna je omedlel, don Cagliero je
postal bled kot stena, naslonil se je na stol in zaklical: »Ali je mogoče, da so stvari šle
tako daleč?« Don Lazzero in don Guidazio sta bila vsa iz sebe, naslonila sta se drug
na drugega, da nista padla. Don Francesia, grof Cays, don Barberis in don Leveratto
so klečali in z rožnim vencem v roki molili.
Tedaj se je zaslišal votel glas: Quomodo mutatus est color optimus! [Kako zelo se je
spremenila prej tako lepa barva].
***
Potem se je zgodilo nekaj posebnega. V trenutku smo se znašli v gosti temi, sredi
katere se je prikazala svetla luč, ki je imela človeško podobo. Nismo mogli vzdržati
pogleda, vendar smo opazili, da je ljubek deček, oblečen v belo in z zlatom vezeno
oblačilo. Robovi obleke so bili posejani z diamanti. Z dostojanstveno držo, pa mil in
ljubezniv, se nam je približal in nam rekel dobesedno takole: Servi et instrumen-
ta Dei Omnipotentis, attendite et intelligite. Confortamini et estote robusti. Quod
vidistis et audistis, est coelestis admonitio, quae nunc vobis et fratribus vestris
facta est; animadvertite et intelligite sermonem. Iacula praevisa minus feriunt, et
praeveniri possunt. Quot sunt verba signata, tot sint argumenta praedicationis.
Indesinenter praedicate opportune et importune. Sed quae praedicatis, constan-
ter facite, adeo ut opera vestra sint velut lux, quae sicuti tuta traditio ad fratres
et filios vestros pertranseat de generatione in generationem. Attendite et intel-
ligite. Estote oculati in tironibus acceptandis, fortes in colendis, prudentes in ad-
mittendis. Omnes probate, sed tantum quod bonum est tenete. Leves et mobiles
dimittite. Attendite et intelligite. Meditatio matutina et vespertina sit indesinenter
de observantia constitutionum. Si id feceritis, numquam vobis deficiet Omnipo-
tentis auxilium. Spectaculum facti eritis mundo et Angelis, et tunc gloria vestra
erit gloria Dei. Qui videbunt saeculum hoc exiens et alterum incipiens, ipsi dicent
de vobis: A Domino factum est istud et est mirabile in oculis nostris. Tunc omnes
fratres vestri et filii vestri una voce cantabunt: Non nobis, Domine, non nobis; sed
Nomini tuo da gloriam [Služabniki in orodje v Božjih rokah, poslušajte in razumite.
Opogumite se in bodite močni. Kar ste videli in slišali, je Božji opomin, ki je bil izrečen
vam in bratom. Bodite pozorni in razumite poučitev. Puščice, ki jih predvidevamo,
manj bolijo in se jim je mogoče izogniti. Kolikor je gesel, toliko je tem za pridiganje.
Nenehno pridigajte, če je komu všeč ali ne. Kar pridigate, sami izpolnjujte, da bodo
vaše besede kakor luč, ki naj kot gotovo izročilo preide na vaše brate in sinove iz roda
v rod. Poslušajte in razumite. Bodite previdni pri sprejemanju novincev, odločni pri
njihovi vzgoji, zadržani pri sprejemanju k zaobljubam. Preizkusite vse, obdržite pa
samo tisto, kar je dobro. Lahkožive in mehkužne odpustite. Poslušajte in razumite.
Jutranje in večerno razmišljanje naj se suče okoli izpolnjevanja konstitucij. Če boste
to delali, vam Božja pomoč nikdar ne bo manjkala. Občudovanje boste angelom in
ljudem. Tedaj bo vaša slava pred Bogom popolna. Tisti, ki bodo videli konec tega in
prihod prihodnjega stoletja, bodo vzklikali: »Gospod je vse to naredil in je čudovito
v naših očeh.« Tedaj bodo vsi vaši bratje in sinovi enoglasno peli: »Ne nam, Gospod,
temveč svojemu imenu daj slavo in čast.«]

13.4 Page 124

▲back to top
124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Te zadnje besede so peli in glasu, ki je govoril, se je pridružila množica ubranih, zve-
nečih glasov, da smo bili kakor zunaj svojih čutov. Da ne bi omedleli, smo se tudi
sami pridružili petju. Ko je pesem prenehala, je izginila luč. Tedaj sem se zbudil in se
zavedal, da se dani.
***
Pro memoria. Sanje so trajale skoraj vso noč. Ko sem se zjutraj zbudil, sem bil do
smrti zbit. Vendar sem v strahu, da ne bi česa pozabil, hitro vstal in si zapisal nekaj
stvari. Ti zapiski mi služijo za pripovedovanje sanj na dan Marijinega darovanja v
templju.
Ne spominjam se vsega. Med toliko stvarmi sem lahko ugotovil, da je Gospod do nas
zelo usmiljen. Našo Družbo blagoslavlja nebo, vendar moramo sami storiti vse, kar je
v naši moči. Nakazanih nesreč se bomo rešili, če bomo pridigali o krepostih in napa-
kah, ki so nakazane v sanjah. Če bomo to, kar pridigamo, tudi izpolnjevali, bomo vse
prenesli na naše brate v praktičnem izročilu.
Prav tako sem mogel ugotoviti, da nam preti veliko trnja, naporov, ki pa jim bodo
sledile tolažbe; okoli leta 1890 velika stiska in okoli leta 1895 veliko zmagoslavje.
Marija Pomočnica, prosi za nas.
Don Rua je opozorilo skrivnostnega moža takoj vzel zares in je razode-
te teme uporabil v svojih nagovorih. Sobratom v Oratoriju je pripravil vrsto
konferenc, v katerih je natančno razlagal vsebino sanj. Obdobje, ki ga je don
Bosko pripisoval mogočim zmagoslavjem in porazom, je v Družbi čas, ki ga v
človeškem življenju zaznamujemo z začetkom mladostne dobe. To je zelo po-
membno in občutljivo obdobje, od katerega je odvisen prihodnji razvoj človeš-
kega življenja. V zadnjem desetletju preteklega stoletja je zaradi hitrega porasta
števila hiš in članov Družbe ter širjenja Družbe med toliko različnih narodov
pretila nevarnost, da bi prišlo do odmika od prave začrtane poti, če ne bi takoj
posegali. Toda po don Boskovi smrti nam je Božja previdnost poslala v njego-
vem nasledniku razsvetljeno glavo in odločno voljo, ki je bila prav za to obdobje
izrednega pomena. Don Rua, ki ga lahko imenujemo poosebljenje vsega lepega
in dobrega iz prvega dela sanj, je bil zares buden čuvaj in odločen vodja, ki je
znal nove trume voditi po pravi poti.
Pomen sanj nima časovne omejitve. Don Bosko je opozoril na zelo odločil-
no obdobje takoj po njegovi smrti. Toda kakšna qualis esse debet [kakšna mora
biti] Družba in qualis esse periclitatur [kaj ji preti], vsebuje ta opomin, ki nikdar
ne bo izgubil svojega pomena in bo vedno pomembno opozorilo, ki ga je don
Bosko dal predstojnikom: »Zlu, ki preti, se bomo izognili, če bomo pridigali o
krepostih in napakah, ki so nakazane v sanjah.«

13.5 Page 125

▲back to top
6. poglavje
DON BONETTIJEVA PRAVDA
PRED KONCILSKO KONGREGACIJO
Drugega novembra 1881 je šel don Bosko v San Benigno, da bi z novinci
opravil vajo za srečno smrt in nadel petinštiridesetim duhovniško obleko. Izraz
njegovega obraza je bil vedno enak in nič ni razodeval težkih notranjih skrbi. V
zaupnem pogovoru z don Barberisom pa mu je dejal, da trpi zaradi nekaterih
težav, ki sodijo med največje v njegovem življenju. »Včeraj sem moral zelo gore-
če prositi Boga,« je dejal, » da mi je ohranil trezno glavo, saj je šlo za stvari, ki bi
človeka spravile ob pamet. Zlasti ta dva dneva se je nabralo toliko stvari, ki so se
jim pridružile še druge iz prejšnjih časov, vse pa s slabim predznakom.« Zatem
se je malo zbral in z žalostnim nasmeškom rekel: »Potrebujem človeka, ki bi me
malo spodbudil.« Besede, ki razložijo, zakaj se je njegov dragi don Barberis tako
zelo raznežil. Potem je po večerji, z namenom, da bi odrinil žalostne misli, začel
pripovedovati dogodke iz prejšnjih časov.1
Največje težave so don Bosku povzročala vprašanja, o katerih je razpravljal
Državni svet glede zaprtja šol v Oratoriju, Bonettijeve zadeve glede oratorija v
Chieriju, nekateri spisi proti turinskemu nadškofu. O prvi zadevi smo že poro-
čali v šestem poglavju prejšnjega zvezka, o zadnji bomo govorili malo pozneje.
Sedaj pa bomo povzeli pripoved o drugi zadevi, ki smo jo prekinili po osmem
poglavju štirinajstega zvezka.
Povzemimo na kratko dosedanjo vsebino. Prva dva dela zadeve sta potekala
v turinskem cerkvenem krogu, tretji pa se je začel, ko se je don Bonetti naveličal
čakati na preklic odloka o suspenzu in se je odločil, da bo zaradi dobrega imena
svojega duhovništva, salezijanske časti in Družbe, ki ji je pripadal, vse skupaj
predložil Sveti koncilski kongregaciji v Rimu. Trikrat je prosil to kongregacijo,
1 Iz z roko pisanega zvezka, ki je dodan kroniki zavoda v San Benignu. Vsebino je don Barberis
bodisi narekoval ali dal komu prepisati. Prinašamo ga v Dodatku, št. 14 med drugimi dogodki.

13.6 Page 126

▲back to top
126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
da bi mu turinski nadškof spet dovolil popolnoma svobodno opravljati duhov-
niško službo ali mu vsaj dal kanonične razloge za izrečeno kazen. Kongregacija
je vedno znova pisala nadškofu, dokler ta po dolgem molku ni navedel razlogov,
ki pa niso bili zadosti utemeljeni. Zato so se odločili, da bodo 3. julija 1880 o
zadevi razpravljali na zboru vseh kardinalov in 17. julija dali msgr. Gastaldiju
svoje poročilo. Končno je 11. decembra prišel uradni ukaz, da naj sporoči don
Bonettiju ta odlok. Prizadetemu je bilo sporočeno po tajniku Chiusu na božič-
no vigilijo z opombo: »Velečastiti monsinjor vam daje en mesec časa, začenši z
datumom tega pisma, da pojasnite svoje razloge Sveti koncilski kongregaciji.«
Od 11. do 24. decembra je monsinjor imel čas, da je izdelal obširno poroči-
lo, ki ga je 29. decembra poslal kardinalu eminenci Cateriniju. Vse skupaj je ena
sama velika obtožba proti salezijancem, ki jo je monsinjor uvedel z naslednjimi
besedami: »Moja duša silno trpi, ko sem dolžan opozarjati na nepravilnosti ve-
lezaslužnega don Janeza Boska, ki se ga z veseljem spominjam, saj je bila moja
prva duhovniška skrb, da sem mu pomagal pri njegovih začetkih, pozneje kot
škof v Saluzzu in sedaj v Turinu. Vedno sem ga občudoval in blagoslavljal njego-
ve ustanove, ki z Božjim blagoslovom očitno nadvse lepo uspevajo.«
Da bi dokazal svojo naklonjenost do don Boskovih ustanov, navaja dva do-
godka. »Ko je kazalo, da bo razpadel kolegij Valsalice v tem mestu, sem si priza-
deval, da bi ga prevzeli don Boskovi salezijanci kot svojo zasebno šolo. V ta na-
men sem iz lastnega žepa plačal deset tisoč lir, ker velečastiti gospod don Bosko
ni hotel prevzeti plačila dolgov, ki jih je naredila dotedanja uprava zavoda. Proti
koncu meseca februarja 1880 sem ponudil velečastitemu don Bosku hišo blizu
župnijske cerkve Srca Jezusovega v vrednosti štirideset tisoč lir, da bi salezijan-
ci odprli dva razreda brezplačne ljudske šole za dečke. Ponudba je ostala brez
odgovora.« Zakaj je ta ponudba ostala brez odgovora, smo že razložili na dru-
gem mestu.2 Kar se tiče Valsaliceja, vsota deset tisoč lir gotovo ni bila malen-
kost, hvaležnost za to bi morali pokazati prejšnji upravitelji zavoda, ki so dol-
gove naredili, in ne salezijanci, ki od tega niso dobili niti centezima. Poleg tega
pa so salezijanci dobili samo pravico za uporabo poslopja, ne pa tudi lastninske
pravice. Salezijanci so morali osem let plačevati šolskim bratom osem tisoč lir
najemnine na leto, in ko so končno kupili zavod, ni nadškof dal niti pare.
Potem uvodu našteva nadškof že poznane obtožbe proti don Bonettiju: kr-
šenje župnijskega prava ob smrti neke redovnice v Chieriju; spor z župnikom
pri Santa Maria della Scala zaradi starejših deklet, ki so obiskovale praznični
oratorij; zadeva o suspenzu brez kanoničnih opominov; Turinski nadškof, don
Bosko in don Oddenino, ki je bila »natisnjena s sodelovanjem don Bonettija«.
Končno še ostra obtožba don Boska samega. »Velečastiti don Bosko,« piše
2 MB XIV, str. 532‒533 [BiS XIV, str. 344–345].

13.7 Page 127

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
127
monsinjor, »ki je storil toliko dobrega v Turinu in drugih krajih, je v razgovoru
z gospodom kanonikom župnikom v Chieriju o zadevah oratorija dejal, da če
bo prišlo do razhajanj glede tega oratorija, naj se kanonik župnik ne obrača na
msgr. nadškofa, temveč naj naravnost z njim, to je don Boskom, razčisti vpra-
šanje. Kanonik župnik se je pohujšal zaradi takega ščuvanja velečastitega don
Boska, ki ga je cenil zaradi njegovih kreposti, in nikakor ni mogel privoliti v
nepokorščino kakega župnika do svojega predstojnika nadškofa.«
Toda kanonik župnik je poln gneva nasedel svoji sovražnosti. Razgovor je
potekal leta 1878, ko je nadškof don Bosku podelil vsa pooblastila za odpr-
tje oratorija v Chieriju. Tedaj je blaženi, ki je vedel, kako je župnik drhtel od
nasprotovanja, predvideval, da bo župnik za vsako zadevico tekel k nadškofu,
in rekel: »Glejte, gospod župnik, ker je gospod nadškof zadovoljen, da se godijo
te stvari, ni treba, da bi ga za vsako najmanjšo stvar nadlegovali. Če boste torej
opazili v oratoriju kakršno koli pomanjkljivost, mi, prosim, pišite in bova midva
med seboj stvari prijateljsko uredila.« To je tisto veliko pohujšanje, ki je mučilo
nežno vest kanonika župnika!
Don Bonetti je svoje poročilo predložil Rimu 8. januarja 1881. Nadškof je
kak mesec pozneje poslal v Rim kanonika Colomiattija, škofijskega odvetnika,
z naročilom, da pri Sveti kongregaciji poizve, kaj je z zadevo, in dá potrebna
pojasnila. V Rim je prišel v petek 4. februarja in po zavzemanju msgr. Macchija,
hišnika njegove svetosti, dobil že 8. avdienco pri papežu. Medtem je msgr. Ver-
ga, tajnik koncilske kongregacije, dal v vpogled don Bonettijevo poročilo in mu
dovolil, da ga pred njim prebere in doda svoje pripombe, če bi se mu zdelo pot-
rebno. Kanonik je uporabil cel dan, da je prebral vse Bonettijeve dopise. Nato je
napisal spomenico, v kateri je povzel vse dogodke in dal pravne opombe.
V pismu, v katerem je msgr. Gastaldiju poročal o svojem delu, sta dve stvari,
ki ju ni mogoče uskladiti. Ko je prebral don Bonettijevo poročilo, je takoj zatrdil,
da bo pravdo izgubil. Istočasno pa že kazal veliko zanimanje, da bi čim prej obi-
skal kardinala Nino, in se opravičeval, da ga ni obiskal takoj po prihodu v Rim:
»Nisem se takoj odpravil h kardinalu Nini, ker sem se hotel najprej seznaniti s
položajem cele zadeve.« To pomeni, da je imel posebno naročilo za kardinala,
kaj pa je to bilo, nam jasno povedo naslednje besede: »Še danes bom stopil h
kardinalu in bom skušal doseči nesodno poravnavo, ne da bi se pri tem dotaknil
postopka pri Sveti kongregaciji za koncil niti ga ne bi skušal preprečiti.«3 To
se pravi, da se je zavaroval, da ne bi padel, tako malo je bil prepričan o zmagi.
Obiskal je kardinala zaščitnika salezijancev z namenom, da bi ga obvestil o
stanju cele zadeve, kakor smo pravkar povedali. Izrazil mu je živo željo, da bi se
stvari poravnale de bono et de aequo [dobro in pravično] za obe strani, ne da bi
3 Pismo z dne 8. februarja 1881. Izvirniki pisem, ki jih je Colomiatti pisal nadškofu iz Rima, so pri
teologu Franchettiju v Turinu.

13.8 Page 128

▲back to top
128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
šli na sodišče. Do sporazuma, ki bi zadovoljil obe strani, pa bi prišli, če bi bil don
Bonetti pripravljen prositi nadškofa za odpuščanje. Kardinalu se je zdelo bolj
pametno, da bi počakali na razsodbo Svete kongregacije, ko je zadeva že v teku.
Kanonik pa je vztrajal pri svojem in prosil kardinala, da bi se v ta namen zav-
zel pri don Bosku. Kardinal po tehtnem razmisleku ni imel za primerno, da bi
zavrnil predlog. V tem smislu je pisal don Bosku in prepustil odločitev njegovi
modrosti in krščanski ljubezni in mu zagotovil, da je Colomiatti dobro razpolo-
žen in bi bil pripravljen na sporazum.4
Kardinal je zato takoj pisal don Bosku in mu pojasnil svoj pogled na celo za-
devo. Pismo mu je poslal po rokah samega kanonika. Toda ta blaženemu pisma ni
mogel izročiti osebno, ker se je, kot že vemo, mudil v Franciji, zato so mu pismo
poslali tja. Jasen odgovor Božjega služabnika postavlja stvari na svoje mesto.
Velespoštovana eminenca!
Velecenjeno pismo, ki mi ga je vaša velespoštovana eminenca blagovolila pisati v
zadevi don Bonettija, je naredilo dolgo pot in me dobilo v Roquefortu, nedaleč od
Toulona.
Nadvse si želim, da bi zadevo prijateljsko poravnali. Pred približno letom dni me je
nadškof poklical k sebi. Dogovorila sva se, da bo preklical suspenz don Bonettiju, in
jaz sem pro bono pacis [zaradi ljubega miru] odredil, da ne bo več hodil opravljat
duhovniške službe v Chieri. To odločitev sem sporočil don Bonettiju, ki je bil tega zelo
vesel, ker je zgleden duhovnik in zelo delaven.
Toda dan po najinem dogovoru sem zgodaj zjutraj prejel pismo msgr. nadškofa, v
katerem je preklical spravo in postavil stvari nazaj v prejšnje stanje.
Poleg tega je dogovor povezan z nesprejemljivim pogojem: če don Bosko ne sprejme
sprave, ga bo nadškof tožil zaradi žaljivih knjižic, ki so jih napisali proti nadškofu.
To pomeni: Če sprejmem dogovor o spravi, se priznavam za avtorja žaljivih knjižic, ki
sem jih vedno odločno zavračal. Če zares hočejo, da bi se stvar končala extra forum
iuridicum [brez sodnega postopka], potem ne vidim lažje poti, kot da se vrnemo k
že dogovorjenemu, se pravi, da naj rešijo don Bonettija suspenza, in bo vse končano.
Moram še povedati, da visi nad piscem pretnja suspenza ipso facto [takoj ob dogod-
ku], če bi on sam ali po kom drugem v tisku ali knjigah objavil kar koli proti našemu
nadškofu. Kljub temu bom od tu pisal turinskemu nadškofu in ga prosil, da pove svoje
mnenje o tej zadevi.
Ponižno se zahvaljujem vaši eminenci za zanimanje, s katerim se zavzemate za naše
zadeve, in vam zagotavljam našo skupno hvaležnost in naše slabotne molitve, v čast
mi je, da se imenujem vaše spoštovane eminence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Istočasno je blaženi poslal don Rui navodila za vse, kar je bilo treba ukreni-
ti. Don Rua je vse natančno izpolnil ter se 4. in 5. marca odpravil k nadškofijske-
4 Dodatek, št. 15.

13.9 Page 129

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
129
mu odvetniku in mu povedal, da so salezijanci na željo njihovega kardinala zaš-
čitnika pripravljeni miroljubno urediti zadevo don Bonettija in umakniti tožbo,
ki jo je on vložil proti monsinjorju nadškofu pri Koncilski kongregaciji. To je
bila vedno želja don Boska in vseh predstojnikov. Če so se salezijanci obrnili
na razsodišče Svetega sedeža, so to storili zato, ker monsinjor ni hotel nikdar
prostovoljno preklicati kazni, ki jo je razglasil proti redovni osebi kljub izrecni
prepovedi Svete kongregacije za škofe in redovnike. Po nekaj razmišljanjih je
kanonik zapustil vtis, da lahko upajo na preklic suspenza Bonettiju tudi za Chi-
eri, vendar s pogojem, da bi se ponižal in prosil odpuščanja.
»Toda za kake žalitve naj prosi odpuščanja?« je vprašal don Rua.
»Za tisto malo nasprotovanja,« je odgovoril, da bi se pokoril monsinjorje-
vim odredbam, in za manj spoštljivo pismo, pa tudi zato, ker je lansko leto po-
novno poslal v Rim poziv, da ne bo več opravljal duhovniške službe v Chieriju,
ko so mu suspenz nadomestili s prepovedjo.
Sicer pa vse to ni bilo točno. Monsinjor je namreč v svojem pismu dne 27.
marca 1879 don Bosku jasno in razločno pisal: »Odvzemam don Bonettiju ob-
last zakramentalne odveze.« Na ta način ga je vedno kazal krivega pregreškov,
ki jih ni zakrivil, in ga osramotil pred celim mestom. To je bil Colomiatti prip-
ravljen prezreti in iti čez to. Hotel pa je, da bi prosil odpuščanje za knjižice, ki
so bile napisane proti nadškofu, zlasti za tisto, ki je obravnavala spor v Chieriju.
Pri tem je don Rua omenil, da suspenz nima kaj opraviti s knjižicami, ki so bile
natisnjene nekaj mesecev pozneje, da s temi knjižicami salezijanci nimajo nič
opraviti in da zavračajo vsako odgovornost.
Iz vsega je don Rua povzel dvoje spoznanj: 1. Ker monsinjor ni mogel vztra-
jati pri tožbi, ki jo je v Rimu vložil proti salezijancem, je hotel bolj ali manj jasno
potrdilo, da so bili soudeleženi pri zadevi knjižic, in tako napeljati vodo na svoj
mlin. 2. Ker se je bal obsodbe zaradi nepravilno izrečene kazni, je hotel s pre-
tnjo tožbe zaradi knjižic prekiniti potek sodbe in jo odložiti za nedoločen čas.
»To so moje sumnje,« je pisal don Rua don Bosku, »ki pa niso brez osnove.5 Res
je, da mi je kanonik Colomiatti zagotavljal, da je med svojim bivanjem v Rimu
mogel razumeti, da bo, če bo sodba izrečena, don Bonnetti obsojen. Menim pa,
da se bojijo obsodbe priti monsinjorju.«
Še o dveh drugih stvareh je don Rua lahko z gotovostjo poročal don Bo-
sku: 1. Tudi če bi monsinjor preklical suspenz proti don Bonettiju, ne bi storil
ničesar za odstranitev slabega vtisa v škodo don Bonettija, saj je vztrajal pri
prepovedi, da za nedoločen čas ne sme v Chieri. Don Bonetti pa je imel pravico
do zadoščenja svoje časti posebno tam, kjer se je zadeva začela. Kanonik se je
želel dogovoriti osebno z don Ruo, ne da bi o tem obvestil don Boska, češ da
5 Pismo, Turin, 7. marec 1881.

13.10 Page 130

▲back to top
130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
bi se sicer stvari preveč zavlekle. Zato je don Rua modro pripomnil: »Mož ima
nekaj za bregom.«
Don Ruova bojazen ni bila brez osnove. Če bi bila zares dobra volja za ure-
ditev zadeve, je bila pot lahka in odprta. Monsinjor naj bi predvsem odvezal don
Bonettija od cerkvene kazni, ki jo je izrekel proti rednemu spovedniku, razen če
bi šlo za stvari, ki se tičejo spovedi, kar gotovo ni bilo pomanjkanje domnevne-
ga spoštovanja. Zato bi moral popraviti krivice, ki mu jih je naredil, ko je vzbudil
neosnovane sumnje proti njemu v škodo cele Družbe. Veliko strašilo bi moglo
biti, da bi pri tem trpel nadškofov ugled. Toda to nevarnost bi mogli obiti tako,
da bi mu dovolili nekajkrat pridigati v chieriških cerkvah ali da bi mu dali pisno
dovoljenje za spovedovanje v ženskih ustanovah, če bi ga kdo za to prosil.
Kardinal Nina je na don Boskove opombe odgovoril z dilemo.6 Ali je don
Bonetti sposoben se pravno braniti sodelovanja pri knjižicah proti nadškofu,
potem sta njegova čast in čast Družbe zahtevala, da ne bi prišlo do nikakršne
sprave, ali pa don Bonetti ni bil docela miren in je tudi samo zaradi okoliščin,
ki niso bile odvisne od njega, bil vpleten tudi posredno v to zadevo in bi v tem
primeru menil, da ne bi bilo neprimerno, če bi se primerno opravičil, iz česar bi
bilo mogoče posneti resničnost dogodka v danih okoliščinah in nič več. Nato je
nadaljeval: »Če dobro pomislite, da imate opravka s človekom sui generis [svoje
vrste], je prav, da dobro preudarite, kaj boste storili. Vi, ki poznate ljudi veliko
bolj kot jaz, boste lahko presodili, ali se v celi zadevi skriva dvojnost in kaka
zanka. Nikakor ne smete izgubiti poguma in se morate zavedati, da je nasproto-
vanje nujno povezano z deli, ki so Gospodu po volji.«
Kardinal, ki je po mnogih dokazih ljubeznivega občudovanja don Boska
uporabljal tovrstne izraze, nas ne more prepričati, da se je zares tako izražal
8. februarja, da je opravičil besede, ki jih je Colomiatti pisal svojemu predstoj-
niku msgr. Gastaldiju: »Med oklepaji naj povem: kardinal don Boska nima za
svetnika, medtem ko je prepričan o svetosti patra Anglesia iz Male hiše Božje
previdnosti.«7
Don Bosko je iz Nizze Marittime poslal pismo njegove eminence don
Bonettiju, ki je pridigal v Aosti. Ko je videl, kako se sovražniki bojijo, ker niso
imeli prav, je don Rui priporočil, da naj odločno zahteva zadoščenje za nečast,
ki mu jo je prinesla nezaslužena kanonična kazen, in popravilo škode brez vsa-
kega opravičila, ker samo domnevno nespoštovanje ni bil nikakršen kanoničen
razlog. Prav tako naj bi odločno zastopal stališče glede knjižic. »Mi smo v vsem,«
tako je pisal, »samo žrtve.« Priznaval pa je, da je mogoče osebam, ki so prihajale
poizvedovat, kako potekajo stvari, v bolečini, ki jo je čutil, opisal svoj položaj
in dokazoval svojo nedolžnost. Vsekakor pa noben ne Božji ne človeški zakon
6 Pismo, Rim, 16. marec 1881.
7 Pismo, Rim, 8. marec 1881.

14 Pages 131-140

▲back to top

14.1 Page 131

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
131
ne prepoveduje potožiti se prijateljem in dati duška svoji bolečini. Če potem ti
ljudje zlorabijo zaupanje, drugi ne more nič. Prav tako je don Rui priporočil, da
bi stvari zavlačeval, dokler don Bosko ne bo prišel v Rim.8
V škofijski kuriji pa se jim je mudilo in niso marali odlašanja. Dne 29. marca
je Colomiatti iz Turina pisal don Bosku in ga vabil, da bi se sporazumel z monsi-
njorjem. Blaženi je odgovoril iz Alassia in postavil dva pogoja, če že hočejo, da
pride do sprave in miru.
Velečastiti gospod kanonik in odvetnik Colomiatti!
Don Rui sam dal vsa pooblastila, da uredi zadevo ubogega don Bonettija. Rekel sem
mu, da je najbolj preprost način preklic njegovega suspenza, za katerega ne vemo, na
kaj se po kanonskem pravu opira. V tem smislu sva stvari že uredila z njegovo spoš-
tovano ekscelenco vedno častitim nadškofom, toda že naslednje jutro po najinem
dogovoru je v pismu, ki ga je naslovil name, preklical dogovor.
Ko so potem raziskovali zadevo, so ugotovili, da so oblatili poštenje duhovnika, ki
je bil v civilnem in cerkvenem pogledu vedno brez krivde. Ne razumem pa tega, da
se od njega zahteva obžalovanje stvari, ki jih je on vedno odločno zavračal in bi bil
že samo sum o čem podobnem zame zadosten razlog, da bi ga nemudoma izobčil iz
naše Družbe, ki je podvržena tolikim preizkušnjam.
Edini način, da bi končali enega najbolj neprijetnih sporov, se mi zdi, da je: 1. Prek-
licati suspenz don Bonettija, kakor je bilo že storjeno. 2. Preklicati težke obtožbe
proti njemu v Rimu, razen če so na voljo dokazi, ki jasno dokazujejo don Bonettijevo
krivdo, kar pomeni isto, kot da ga izključimo iz redovne skupnosti, ki ji pripada. Toda
on trdi, da se niti najmanj ne boji pripisanih mu očitkov, in prosi samo za možnost,
da dá potrebna pojasnila.
To so, dragi moj gospod kanonik, v prijateljskem ozračju in popolni zaupljivosti moji
vidiki in moje stališče. Don Rua, ki ima celo zadevo v rokah, se bo lahko bolje dogovo-
ril z vašo spoštovano uglednostjo.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti, medtem ko imam čast, da se
imenujem s polnim spoštovanjem vaše uglednosti ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Alassio, 5. april 1881
Pismo je šlo skozi roke don Rue, ki ga je takoj poslal kanoniku. Iz pogovora,
ki ga je imel z njim, je sklepal, da bi bilo mogoče vse lepo urediti s pogojem, če
bi don Bonetti, ne da bi moral prositi odpuščanja zaradi knjižice, ki ji je nadškof
pravil chieriška knjižura, dal objaviti v Vestniku kako besedo, s katero bi zavrnil
vsako odgovornost te publikacije in bi grajal njeno vsebino.9 Ko je don Bonetti
zvedel za to, je prihitel iz Aoste v Turin, ker bi se moral don Rua v Sampierdare-
ni sniti z don Boskom in ga spremljati v Rim. Dogovorila sta se, da glede obšir-
8 Pismo don Bonettija don Rui, Aosta, 20. marec 1881.
9 Pismo don Rue don Bonettiju, Turin, 8. april 1882.

14.2 Page 132

▲back to top
132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nega pojasnila, v katerem bi prikazal, da ni niti naravnost niti posredno vplival
na osovraženo knjižico, ni nikakršne težave. Don Rua je to kanoniku sporočil iz
Sampierdarene, ker na dan odhoda kljub nekaj uram čakanja ni bil sprejet.10
Nikakor pa ni pozabil poudariti glavne točke: »Menim pa, da je treba strogo
ločiti vprašanje suspenza od vprašanja knjižic in da preklic prve in zadoščenje
časti nista odvisna od te izjave.« Nato je v še bolj skromnem tonu nadaljeval:
»Ker je bil suspenz izrečen pisno, je samo po sebi umevno, da se tudi preklic
opravi pisno, ali ne? Ali bolje: da se pove, da ga niso izrekli iz razlogov, zaradi
katerih je mogoče kaznovati kakega redovnika, se pravi iz nečednih razlogov,
temveč zaradi drugih. Vaša uglednost naj pomisli, kaj bi bilo mogoče storiti.«
Kanonik je don Rui poslal en izvod knjižice o chieriški zadevi s prošnjo, naj
jo prebere in vidi, da gre zares za moko iz vreče don Bonettija. Njegova sodba
se glasi: »Naj vam povem, kaj mislim o celi zadevi, čeprav zaradi premnogih
opravkov knjižice nisem mogel v celoti prebrati. Iz tega, kar sem videl, lahko
rečem, da knjižice ne moremo pripisati don Bonettiju. Če je mogoče kdo kaj
takega mislil, moramo reči, da se dostikrat motimo v svojih sodbah.« Sklep pis-
ma je v popolnem svetniškem slogu: »Sicer pa, ko razmišljam o zavzetosti, s
katero se ukvarjate s temi zadevami, ne morem storiti drugega kot izreči svoje
odkritosrčno občudovanje. In medtem ko vam izražam veselo alelujo in obilico
nebeških blagoslovov za prihodnje velikonočne praznike [pisal je na veliki četr-
tek], imam čast, da se imenujem itn.«
Takoj po velikonočnih praznikih je škofijski odvetnik povabil don Bonettija
nekega dopoldneva v svojo pisarno. Teh pet dni je don Bonetti izrabil za razgo-
vor z don Boskom, ki mu je iz Rima lakonično odgovoril: Menim, da lahko greš
na zahtevni razgovor z dvema odločilnima pogojema: da te osvobodijo kazni
in da prekličejo obtožbe zoper tebe pri Svetem sedežu. Pospešili bomo najino
vrnitev.« Kdaj in kje je prišlo do srečanja obeh nasprotnikov, nam ni znano. Toda
24. aprila je prišlo v Oratorij za don Ruo, ki je bil še odsoten, pismo, v katerem je
bilo rečeno, da je dovoljenje za spovedovanja don Bonettija že podpisano. Zato
naj pride on ali don Bonetti v škofijsko pisarno in ga dvigne. Ko je don Bosko
zvedel za to, je don Bonettiju priporočil:11 »Kar se tiče znane zadeve, boš dobil
še drugo pismo. Poskrbi, da ne boš niti rekel niti napisal ničesar, kar bi lahko
prišlo v roke komur koli. Radi bi nas kompromitirali. Vsako stvar previdno.«
Zgled previdnosti nam je dajal on sam, kakor se vidi iz naslednjih dveh spisov.
Naslednja dva tedna naši arhivi molčijo o tej zadevi. Nato pa imamo pismo
monsinjorja don Bosku, ki ga je prejel v Rimu, ko se je odpravljal v Firence.
Nadškof mu je spet govoril o svojih zaslugah za salezijansko družbo. Za nas pa
so pomembni naslednji stavki: »Bil bi zelo vesel, če bi se najini odnosi povrnili
10 Pismo, 14. april 1881.
11 Pismo, Rim, 29. april 1881.

14.3 Page 133

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
133
v leta od 1848 do 1872, ko so bili odlični in rodovitni. Jaz sem vedno isti in sem
dal vaši uglednosti odlične dokaze [….]. Če želi vaša uglednost in vsi vaši doseči
polnost blagoslova svetega Maksima, turinskega škofa, morate priznati krivice,
ki ste jih storili sedanjemu njegovemu nasledniku, in ga prositi odpuščanja. Ob-
ljubiti mu morate, da ne boste brez njegovega dovoljenja ne govorili, ne storili,
ne tiskali ničesar, kar se tiče turinske škofije, in videli boste, kako bo spet vse
lepo in jasno kot v nekdanjih časih.«12
Don Bosko je verjel tem zagotovilom in je privolil v monsinjorjevo ponud-
bo. Zato se je kanonik Colomiatti 27. maja predstavil s popolnim pooblastilom
svojega nadškofa. Razgovor je trajal dolgo. Blaženi je verjel poštenosti in odkri-
tosrčnosti obljub, ki so mu jih dajali. Dogovorili so se, da bo ordinarij preklical
vse ovadbe, ki jih je poslal v Rim proti don Bonettiju, proti don Bosku in proti
vsej salezijanski družbi; da bodo don Bonettija rešili nesrečnega suspenza in
se bo vse vrnilo tja, kjer je bilo pred 12. in 14. februarjem 1879 in kakor je že
odločil na večer 26. maja istega leta, pa spet preklical naslednje jutro. Pod tema
dvema pogojema je don Bosko izročil Colomiattiju lastnoročno napisano potr-
dilo, ki naj bi bilo dokaz mirne sprave. Temu naj bi sledilo nadškofovo potrdilo
don Bosku, v katerem bi on privolil v postavljene pogoje. To je bil ustni dogo-
vor. Don Boskova izjava se je glasila: »Podpisani kot rektor salezijanske druž-
be, zadovoljen zaradi srečnega konca spora med duhovnikom don Giovannijem
Bonettijem in njegovo spoštovano ekscelenco monsinjorjem nadškofom, pro-
sim njegovo eminenco kardinala prefekta Koncilske kongregacije, da bi vrnili
vse listine, povezane s to zadevo.« Sledi datum in podpis.
Ko je nadškof dobil v roke to potrdilo z don Boskovo izjavo, ga ni poslal s
svojim dopisom don Bosku, da bi preveril, ali se sklada z dogovorjenim, temveč
kardinalu prefektu Koncila. V spremnem pismu je monsinjor pisal: »Na osnovi
izjav, ki jih je velečastiti don Janez Bosko, predstojnik salezijanske družbe, dal
mojemu fiskalnemu odvetniku glede ženskega oratorija v Chieriju, ki ga vodijo
salezijanske sestre, ki do sedaj še niso izvzete iz škofove sodnosti, in v živi želji
koristiti salezijanski družbi podpisani izjavlja, da don Bosko želi, da bi zaustavi-
li proces, ki teče pri Sveti koncilski kongregaciji proti duhovniku don Bonettiju,
in to na željo samega don Bonettija. Zato prosim vas, kardinal prefekt, da umak-
nete vse tozadevne listine.«
Tukaj je treba opozoriti na več stvari. Predvsem ni niti besedice o dveh do-
govorjenih pogojih, ni govora o ukinitvi prepovedi don Bonettiju, da bi spove-
doval v Chieriju. Ni šlo samo za umaknitev don Bonettijevih listin, temveč za
umaknitev vseh drugih listin. Omemba oratorija salezijanskih sester daje mis-
liti, da je bil don Bonetti suspendiran samo za spovedovanje v zasebni kapeli
12 Pismo, Turin, 10. maj 1881.

14.4 Page 134

▲back to top
134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
sester in ne v javni kapeli, ki pripada salezijancem. Tudi preprost osnutek, ki ga
je v zaupnem dogovoru izročil z namenom, da mu ga vrnejo, in ki bi ga morali
vsaj na lepo prepisati, ko bi monsinjor privolil v postavljene pogoje, ni listina, ki
bi jo smeli kot dokončen dokaz predložiti kardinalu prefektu.
Vendar nenormalnosti še ni bilo konec. Dogovorjeno je bilo, da naj bi kano-
nik osebno prišel k don Bosku in mu prinesel ustni odgovor. Kanonik pa je vse
poslal v pismu in priložil svoj prepis nadškofijskega odloka. Še več: kanonik je
čakal več dni, preden je dal sporočilo o pošiljki v Rim. In še ni zadosti: namesto
da bi to opravil čim hitreje, je vse poslal po pošti. Tako je pretekel cel teden, ne
da bi don Bosko kaj zvedel. Pismo je prejel komaj 2. junija, kako uro pred večer-
jo. Takoj je zaslutil, da gre za početje, ki je razvidno iz telegrama, ki ga je poslal
proti sedmi uri zvečer tajniku Koncilske kongregacije msgr. Vergi: »Prosim, ne
izdajajte iz pisarne nikakršnih listin o naši zadevi. Dobili boste pismo. Bosko.«
Še isti večer je blaženi pisal msgr. Vergi.
Velečastita ekscelenca!
V tem trenutku sem po pošti dobil sporočilo, da je monsinjor turinski nadškof poslal
vaši Sveti koncilski kongregaciji moj dopis, ki naj bi služil kot osnova za prijateljsko
poravnavo don Bonettijeve zadeve. Ta dopis je bil zaupne narave za odvetnika kano-
nika Colomiattija, ki naj bi ga pokazal monsinjorju in ga potem vrnil meni skupaj z
dopisom o stvari, o kateri sva se domenila. Nadškofov dopis je dejansko prišel, vendar
ne ustreza temu, o čemer sva se dogovorila s fiskalnim odvetnikom, se pravi o uki-
nitvi suspenza don Bonettiju, o umiku njegovih pritožb pa tudi vseh pisem, ki so bila
namenjena obrekovanju don Boska in njegove Družbe. Z druge strani jaz kaj takega
ne bi poslal v Rim, če pa bi to že storil, bi vse napisal na primeren papir in priložil
spremno pismo za njegovo eminenco kardinala prefekta tako ugledne kongregacije.
Zato prosim vašo uglednost, da ohranite zadevo v normalnih mejah, v katerih je. V
naslednjem pismu bomo podali nadaljnje razlage.
Z visokim spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše ekscelence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Takoj je odgovoril tudi Colomiattiju, saj mu je bilo veliko do tega, da mu pove,
da pomiritvena listina, kakor jo je oblikoval monsinjor, ne ustreza dogovoru.
Velečastiti gospod odvetnik!
Pravkar sem po pošti prejel vaše obvestilo o znanem dogovoru z nadškofom. Zelo mi
je žal, vendar se mi zdi, da ne ustreza temu, o čemer sva se dogovorila. Zato je nujno
potrebno, da se ponovno snideva in natančneje dogovoriva. Jaz bom ves čas doma. Če
vam je mogoče, vas prosim, da bi naredili korak do sem, kjer vas pričakujem in bova
mogla v nekaj besedah vse urediti.
S spoštovanjem vaše uglednosti ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 2. junij 1881

14.5 Page 135

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
135
Don Bosko je dobro vedel, zakaj se mu je tako zelo mudilo. Kakor hitro bi
odposlali listine, bi se spor utišal. Ko potem prijateljski dogovor ne bi uspel,
bi morali začeti vse od kraja, z novim dopisovanjem in z novimi razlogi. Če bi
se don Bosko dal ujeti v to zanko, bi se znašel pred prekinjenimi dogovori na
nesrečnem razpotju in ne bi dobil nikakršnega zadoščenja ali pa bi moral celo
zadevo začeti od kraja. Še dobro, da je ob pravem času zaslutil zasedo in tako
preprečil prekinitev sodnega postopka.
Colomiatti je cela dva dneva zavlačeval svoj prihod. Ko pa je prišel, je glad-
ko zanikal, da bi v prejšnjikrat govorila o dveh pogojih za pomiritev. Ob tako
očitni nepoštenosti je don Bosko zaslutil celotno ozadje igre. Ob slovesu mu je
zagotovil, da bo še počakal kak dan, preden bo prekinil nadaljnje dogovarjanje.
Nikakor ni hotel zapreti vrat za nadaljnje pogovore, temveč pojasniti nesoglas-
ja. Nekako teden dni po tem razgovoru je takole pisal kanoniku:
Velespoštovani gospod kanonik fiskalni odvetnik Colomiatti!
Po vašem nasvetu sem v preteklem tednu veliko mislil, molil in se posvetoval o naši
zadevi z osebo, ki je zelo naklonjena našemu nadškofu.
Vedno bolj se prepričujem, da nadškofovo dejanje ne ustreza najinim dogovorom:
don Bonettija pušča v položaju, v katerem je, in z nobeno besedo ne preklicuje listin,
ki jih je poslal v Rim proti podpisanemu in proti naši Družbi. To je potrdilo tudi vede-
nje, ki ga je nadškof pokazal do nas, kakor vam je znano.13
Če bi vi upoštevali dogovor o moji izjavi, ki je bila zaupne narave, bi jo pokazali pri-
zadetemu in mi potem sporočili vsebino, ki je bila dodana, bi se verjetno spor lahko z
nekaj popravki izravnal. Vendar se to ni zgodilo. Nasprotno, rekli ste mi, da ne boste
spremenili niti besedice tega, kar je bilo napisano.
V tem položaju ne vidim drugega izhoda, kot da dam Svetemu sedežu, da on odloči o
mojih razlogih in pogreških, kar bom z največjo vdanostjo že vnaprej sprejel, pa najsi
bo kakor koli. Menim, da bo tudi monsinjor zadovoljen, ker bo spregovorila višja av-
toriteta, ki podeljuje in omejuje oblast in urejuje njeno izvajanje.
Vedno bom vesel, če se bom mogel imenovati vaše spoštovane uglednosti najvdanejši
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. junij 1881
Medtem je tudi don Bonetti pisal v Rim in razložil msgr. Vergi, na kakšen
način so izvabili in v kakšen namen so hoteli uporabiti načrt za sporazum, ki so
ga poslali kardinalu Cateriniju.14 Navada je, da je tisti, ki želi sporazum, prip-
ravljen popustiti nasprotni strani, pričakovati pa, da bi prišlo do sporazuma
edino tako, da ne bi hotel v ničemer popustiti, je samo iskanje lastne koristi.
13 Tukaj meni odpoved birmanja v zavodu v Valsaliceju in zahtevo, da mora don Francesia opraviti
izpit iz moralne teologije. Prim. zgoraj, str. 110.
14 Dodatek, št. 16.

14.6 Page 136

▲back to top
136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ko je msgr. Gastaldi videl don Boskovo odločnost, da se bo branil z vsemi
sredstvi, je ukazal odvetniku Menghiniju, naj pripravi njegovo obrambo.15 Po-
zneje je Colomiatti na svoj način poročal kardinalu zaščitniku salezijancev.16
Iste dni je don Bosko prejel pismo brez navedbe kraja in z nečitljivim podpi-
som. Pisec mu je poročal o vtisih, ki naj bi jih njegov telegram in pismo z dne
2. junija povzročila v določenih rimskih krogih, in mu bral levite o primernosti
mirne sprave. Zdi se, da je pisanje prihajalo od nadškofu naklonjene osebe in
je izražalo želje njegovih prijateljev, ki bi želeli preprečiti nadaljnji postopek.17
Eden izmed teh prijateljev je bil tudi kardinal Hohenlohe, ki mu je tudi svetoval,
naj konča spor.18 Toda obe nasprotujoči si strani sta izbrali svojo pot, in najsi
je msgr. Gastaldi mislil kar koli že, je bil don Bosko odločen, da gre do konca.
Priporočil pa je svojemu odvetniku, naj prizanaša msgr. nadškofu.
Velespoštovani gospod odvetnik Leonori!
Kljub moji goreči želji, da bi prijateljsko končali spor, ki se vleče že celi dve leti med
msgr. nadškofom Gastaldijem iz Turina in duhovnikom Janezom Bonettijem, ki je
še vedno suspendiran, se mi zdi, da mora biti zadeva obravnavana v polnem zboru
njihovih eminenc kardinalov, in to v najkrajšem času. V ta namen prosim vašo ugle-
dnost, da prevzamete našo obrambo, pri čemer vas prosim, da bi izključili vsak izraz
čustev, ki ne pristajajo podrejenemu, ko govori s svojim predstojnikom.
Povrnil bom kakršen koli izdatek v tej zadevi.
S spoštovanjem in hvaležnostjo.
Vaše ugledne osebe najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 8. julij 1881
Da bomo malo dvignili duha naših bralcev ob pogledu na toliko človeško
revščino, se nam zdi najprimerneje navesti pismo, ki ga je don Bosko poslal
kardinalu zaščitniku na višku teh grdih spletk.
Velespoštovana eminenca!
Končno se mi je ponudila priložnost, da vam dam razveseljive novice o naših zade-
vah. Po toliko naporih, pomanjkanju in žrtvah, ki smo jih morali prispevati v Spezii,
smo končno dogradili cerkev in novo hišo, oboje prevzeli in že prebivamo tam. Na
tak način smo odvrnili od protestantskih šol kakih petsto dečkov in jih privedli v
katoliško šolo, kjer dobivajo primerno vzgojo in pouk. Če bi imeli več prostora, bi jih
mogli sprejeti še večje število. Razmišljamo, kaj bi lahko storili, in upamo, da nam bo
z Božjo pomočjo tudi uspelo.
Prav tako sta nared nova hiša in nova cerkev v Piani di Valle Crosii, ki sta izjemno
15 Popolnoma neobjektivno pismo je prepisal don Dalmazzo in ga poslal v Turin (Dodatek, št. 17).
16 Dodatek, št. 18.
17 Dodatek, št. 19.
18 Pismo odvetnika Leonorija don Bonettiju, Rim, 14. avgust 1881.

14.7 Page 137

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
137
številno obiskani. Iz Salezijanskega vestnika boste mogli videti veličasten obred, ko
je krajevni škof prenesel najsvetejši Zakrament iz začasne v novo, stalno cerkev. Spo-
ročam vam, da so protestanti zaradi pomanjkanja učencev in učenk zaprli svoje šole.
Tako niti en katoličan ne hodi več v valdeški tempelj, čeprav še kar naprej vse mogoče
obljubljajo neprevidnim vernikom.
Hiša v Lucci napreduje kljub velikim težavam, ki pa jih skušamo sproti premagovati.
Veliko bolj so stvari zamotane v Firencah, kjer protestanti izdajajo ogromno denarja,
medtem ko smo mi brez hiše in brez denarja. Kljub temu trdno zaupamo, da bomo
tudi to v kratkem uredili. Vseeno pa čutimo potrebo, da nas naša eminenca podpre s
svojimi molitvami in nam izprosi poseben blagoslov svetega očeta.
Don Dalmazzo vam bo podrobneje poročal. Jaz pa vas prosim, da bi poročali o teh
uspehih svetemu očetu, ki je večkrat povedal, da mu je vse to zelo pri srcu.
Priporočam se vašim pobožnim molitvam in imam čast, da se imenujem vaše ve-
lespoštovane eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. junij 1881
Videti je bilo, da bi morali zadevo obravnavati meseca septembra, toda
september je šel h koncu in ni bilo nikakršnega znamenja o kaki razpravi. Don
Bonetti je bil kakor na trnju in je na vso moč pritiskal na odvetnika Leonorija,
kakor da bi bil on vzrok tega zavlačevanja. Silil ga je, da bi napisal obrambo, jo
dal natisniti in razdeliti med kardinale še pred počitnicami, tako da bi na koncu
počitnic lahko začeli obravnavo.19
Zadnjega septembra se je zgodilo nepričakovano. Don Bosko je v San Be-
nignu vodil duhovne vaje za novince, ki so se pripravljali na zaobljube, ko se je
nepričakovano pojavil kanonik Menghini, nadškofov odvetnik, z uradnim nalo-
gom, da naj pripravi osnutek za sporazum. Blaženi je poklical don Bonettija in
skupaj sta postavila naslednje osnovne točke:
1. Duhovnik Janez Bosko, predstojnik salezijancev, umika tožbo, ki jo je duhovnik Gio-
vanni Bonetti pred tremi leti vložil pri Koncilski kongregaciji zaradi suspenza v Ora-
toriju sv. Terezije v Chieriju, in obljublja, da bo ukazal imenovanemu, da ne bo več
spovedoval v tem zavodu, dokler se ne bodo polegle resnične ali namišljene bojazni
za trenja s krajevnim župnikom.
2. Njegova prevzvišena ekscelenca msgr. Lorenzo Gastaldi, nadškof v Turinu, bo pisno
izjavil, da duhovnika Bonettija ni suspendiral zaradi stvari, ki so povezane s spovedjo,
ali zaradi prekršene prepovedi, temveč zaradi trenja s krajevnim župnikom, in da mu
bo podelil pravico spovedovanja tudi v mestu Chieri. Umaknil bo vsak spis ali tisk, ki
črni duhovnika Boska in salezijansko družbo ne samo v tej zadevi, temveč tudi sicer.
3. Za pravično zadoščenje bo njegova ekscelenca podelila duhovniku Bonettiju pravico,
da bo po predpisu konstitucije Superna Klementa X. spovedoval tudi tiste redovne
osebe in ljudi, ki delajo duhovne vaje ter so sicer podvržene nadškofijski jurisdikciji.
19 Dodatek št. 20.

14.8 Page 138

▲back to top
138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Sizifov napor! Menghini je predložil svojemu varovancu dogovorjene stva-
ri, odpotoval v Rim, in kdor ga je videl, ga je videl: don Bosko je brez uspeha ča-
kal na kakršno koli sporočilo. Monsinjor pa je ponovno poslal svojega fiskalne-
ga odvetnika v Rim, da bi proti blaženemu vložil obtožbo, ki naj bi izničila prvo.
Sicer pa se je tudi s to ukvarjal, ker je bilo treba čim bolj zavlačevati prejšnjo.
V ta namen se je dogovoril s kardinalom Ferrierijem in je bilo določeno, da bo
Sveta kongregacija za škofe in redovnike vzela v pretres štiri vprašanja: 1. Ali
so sestre Marije Pomočnice izvzete iz jurisdikcije nadškofa? 2. So izvzete ali ne
tudi njihove ustanove in oratoriji? 3. Ali so izvzeti salezijanski duhovniki, ki de-
lujejo v njihovih zavodih in oratorijih? 4. Naj same salezijance v zavodih in ora-
torijih sester Marije Pomočnice štejejo kot zavode salezijanske družbe ali ne?
Colomiatti je napisal potreben uvod v vprašanje, ki je zato, ker so ga
predstavili kot načelno, imelo prednost pred zadevo, ki jo je obravnavala Kon-
cilska kongregacija.20
Bralci naj ne pozabijo na osrednjo točko spora, ki je na kratko povedano
naslednja: dne 12. februarja 1878 je turinski ordinarij s pretvezo, da je žalil
chieriškega župnika, in s pretvezo tamkajšnjih sporov brez opozorila prizade-
tega in njegovega predstojnika in v nasprotju s kanoničnim zakonom suspendi-
ral don Bonettija za spovedovanje vernikov ne samo v Chieriju, temveč za vso
nadškofijo, kar je bilo v veliko nečast kaznovanega kakor tudi vse salezijanske
družbe. Pozneje so ta suspenz omejili na mesto Chieri. Kaj so imela opraviti z
don Bonettijevo zadevo omenjena vprašanja? Popolnoma nič. Vendar so poma-
gala zadevo zavlačevati.
Zavlačevanje pa je pomagalo tudi don Bonettiju, ki je tako dobil prilož-
20 Pismi kanonika Colomiattija msgr. Gastaldiju iz Rima, 16. in 19. oktober 1881. Poučen je način,
kako je v drugem pismu popačil zadevo z materjo Galeffijevo, ki je bila predsednica oblatk v
Tor de'Specchi (prim. MB XIII, str. 464–465 [BiS XIII, str. 306–307]): »Danes sem zvedel od pod-
tajnika Svete obredne kongregacije, da so don Boska spoznali za to, kar zares je. Povedal mi je,
kako je letos skoraj nepričakovano umrla predstojnica oblatk v Tor de'Specchi (umrla je januarja
1876 po ne kratki bolezni!!!). Ker je don Bosko imel pri tej predstojnici tekoči račun za knjižice
Katoliškega branja [tukaj v izvirniku stoji beseda izrabil, ki je prečrtana s peresom] in ker je ve-
del, da sestre niso bile poučene o tej zadevi (oblatke so bile o zadevi zelo dobro poučene, razen
enega Galeffijinega nečaka, ki tete ni poznal), je terjal od njih štiri tisoč skudov (prikazal je dolg
20.133,32 lir v svojo korist za blago, ki ga je dostavil, pa ni bilo plačano). Oblatke so bile prese-
nečene zaradi te zahteve (ne zaradi tega odkritja) in niso mogle verjeti, da je predstojnica nare-
dila tak dolg, ne da bi kaj povedala. Vendar niso mogle dokazati nasprotnega. Da ne bi prišlo do
pohujšanja, so mu ponudile del vsote (kar ni res). Tedaj je don Bosko skušal dobiti del njihovega
posestva s pretvezo, da bo tam odprl šole itn., itn. (neresnica), in tako pokazal, da noče denarja
kot denar, ker je videl, da bi bilo to za oblatke pretežko. Hotel se je polastiti dela njihovega imetja
(dejstvo, o katerem smo poročali v MB XIII, str. 954 [BiS XIII, str. 623], popolnoma zavrača to
trditev). To je karal celo kardinal Ferrieri, ko sem mu o tem govoril.«
V procesu, ki je potekal v Rimu (1915–16), sta dve še živeči oblatki pričali v prid Božjega služab-
nika tako glede tega dogodka kakor tudi proti drugim Colomiattijevim zvijačam (Summarium, str.
49–50).

14.9 Page 139

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
139
nost, da je naredil še druge korake. Oktobra je dal natisniti spomenico, ki jo je
poklonil svetemu očetu in jo razdelil med kardinale. To je zvezek štirinajstih
strani velikega formata, v katerem trezno predstavi preddogodek in dogodke in
spoštljivo zavrne ukrepe monsinjorja proti njegovi popolni rehabilitaciji.
Zavlačevanje je prineslo še drugo prednost. Ker je 10. novembra 1881 umrl
kardinal Caterini (bil je star 86 let), je bil za prefekta Koncilske kongregaci-
je imenovan kardinal Nina, ki je zelo dobro poznal don Boska. Blaženi mu je
za imenovanje takoj čestital. Njegova eminenca mu je 24. novembra odgovo-
ril: Vaši izredni ljubeznivosti pripisujem izraze vašega cenjenega pisma z dne
11. tekočega meseca ob mojem imenovanju za prefekta Svete kongregacije za
koncil. Zahvaljujem se vam iz globine srca. Ker pa čutim, da so moje moči po-
manjkljive, prosim vaše blagorodje, da mi izprosite od Gospoda potrebne mi-
losti, s katerimi bom mogel nositi težka bremena, ki jih je dobrohotnost svetega
očeta hotela naložiti na moja ramena. Kljub moji majhnosti ne bo v meni nikoli
manjkala dobra volja, da bi izpolnil pričakovanje, ki ga lahko izpolnim v okviru
svojih pooblastil.«
Na začetku novembra je don Boska močno prizadela novica, da je postal
predmet javnega karanja poglavarja škofije. Dne 10. novembra je monsinjor
pripravil škofijsko sinodo in je v stolnici imel dva nagovora, v katerih je proti
don Bosku in proti salezijancem izrekel težke obtožbe, čeprav jih poimensko ni
omenjal. Dopoldne je dokazoval primernost prazničnih oratorijev za dečke in
pri tem niti z besedico ni omenil oratorijev, ki že štirideset let delujejo v Turinu,
na ves glas pa je hvalil filipinske oratorije, ki da se povsod odlikujejo, pomagajo
svojemu škofu in mu ne povzročajo sitnosti. Poslušalci so takoj razumeli, kam
meri. Popoldne se je izrazil še bolj določno: »Zlasti vam priporočam poslušnost
in spoštovanje svojemu škofu; ne delajte tako kakor nekateri redovniki, ki kaže-
jo globoko spoštovanje in vdanost papežu, ki je daleč, malo ali nič spoštovanja
pa do škofa, ki ga imajo ob sebi; kažejo vdanost sedežu sv. Petra, ne pa tudi sv.
Maksima. Tako se na žalost kak duhovnik ponaša, da je imel s papežem stvari,
ki ne ugajajo nadškofu, in tako povzročil nevšečnosti. Obregnil se je tudi ob
katoliški tisk, ki se bori proti rosminijanskim naukom, in pri tem uporabil še
bolj ostre besede: »Imamo glasila, časopise, pravzaprav časopisne izrodke, ki
se hvalijo, da so katoliški, a so v resnici prava nesreča za Cerkev. Skoraj ga ni,
ki ne bi prekoračil svojih meja, ki ne bi vtikal nosu v stvari, ki se ga ne tičejo, ki
ne bi storil več slabega kot dobrega, ki ne bi bil v pohujšanje vernikom.« Zaradi
takega govorjenja je eden izmed navzočih, teolog Luigi Fiore, začutil tako neo-
dobravanje, da je to sporočil naravnost papežu.21
Bilo je nadvse pomembno, da bi v cerkvenih in civilnih krogih v Rimu razbli-
21 Dodatek, št. 21.

14.10 Page 140

▲back to top
140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nili predsodke, ki so jih širili hudobni jeziki. V ta namen je odvetnik Leonori
napisal knjižico o don Bosku in njegovih ustanovah in jo hotel razširiti v Rimu.
Knjižica je izšla proti koncu leta 1881.22 V sedmih poglavjih je govoril o don
Bosku, o salezijanski družbi, o njenem napredku v Italiji in Franciji, o zunanjih
misijonih in o najbolj znamenitih ocenah njenega dela in sklenil s poglavjem, v
katerem kaže, kako je don Bosko nakazal duhovnikom pot, po kateri naj hodijo,
če hočejo iti vštric z modernim časom.
Glasno sinodalno karanje je don Boska sililo, da je skušal zavreči obtožbe
na sicer ožjem, pa pomembnem področju. Gorje Družbi, če bi se tedaj v visokih
cerkvenih krogih, se pravi med škofi in kardinali, izoblikovalo prepričanje, da
so salezijanci in njihov ustanovitelj nepokorni škofovi avtoriteti in ji nasprotu-
jejo! Žal je bilo to prepričanje že precej razširjeno. Zato je bilo nujno potrebno
razširiti dokument, ki bi prišel v roke visokim prelatom in jih ozavestil o res-
ničnem stanju odnosov med Oratorijem in turinsko škofijsko pisarno, med don
Boskom in monsinjorjem Gastaldijem. Takšno knjižico sta si želela zlasti don
Bonetti in don Berto, ki je poleg tega, da je bil don Boskov tajnik, bil tudi arhivar
salezijanske družbe.23 Tako so sestavili spis, ki je na naslovni strani nosil napis:
Njihovim eminencam Svete koncilske kongregacije. Prikaz, ki ga je napisal du-
hovnik Janez Bosko. Namen tega prikaza je bil točno nakazan na prvih straneh
uvoda, ki ga je napisal don Bonetti in ga po svoje oblikoval don Bosko.
RAZLOGI ZA TA PRIKAZ
Mlada salezijanska družba že deset let čuti težko zatiranje s strani turinskega nad-
škofa msgr. Lorenza Gastaldija, kar poleg mnogih motenj ovira tudi delo za zveli-
čanje duš. Sedaj nam je ta prelat prepovedal uporabljati dovoljenja, ki nam jih je
podelil Sveti sedež; hoče se vtikati v notranje zadeve in disciplino naše Družbe, kakor
če bi bili ustanova škofijskega prava; pogosto ne pušča naših klerikov v svete redove;
pogosto iz neutemeljenih razlogov našim duhovnikom odvzema pravico spovedo-
vanja, pridiganja in maševanja v svoji škofiji; pogosto suspendira brez kanoničnih
razlogov in predhodnih opozoril naše duhovnike; prepovedal nam je v njegovi škofiji
objaviti papeške breve, ki se tičejo naše Družbe; graja dobrodelne ustanove, ki jih
je odobril papež; izdal je spise za male in velike, v katerih sramoti salezijance in
njegovega predstojnika. Vsa ta dejanja navdihuje hudobni duh, ki hoče uničiti našo
ubogo Družbo ali ji vsaj delati težave za težavo, da ne bi mogla dosegati namena, za
katerega je bila ustanovljena in jo je potrdil Sveti sedež.
Vse te in podobne nevšečnosti smo do sedaj molče prenašali. Časi za sveto Cerkev so
težki in jaz nisem hotel še množiti njenih težav, da bi prosil za njeno vrhovno sodbo v
22 Costantino Leonori, Cenni sulla Società di S. Francesco di Sales istituita dal sacerdote Giovanni
Bosco [Podatki o družbi sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil duhovnik Janez Bosko]. Rim,
Tip. Tiberiana, 1881.
23 V obeh izvirnikih je veliko popravkov, dodatkov in sprememb, ki jih je vnesel don Bosko. Njegovo
pero pogosto črta tudi dolge odstavke.

15 Pages 141-150

▲back to top

15.1 Page 141

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
141
našo podporo. Prav tako mi je bilo neprijetno ugovarjati osebi, ki sem jo vedno zelo
spoštoval.
Še naprej bi molče prenašal take sitnosti in težave, toda zadnji čas je nadškof pred-
ložil Sveti koncilski kongregaciji in objavil onečaščujoče izjave o podpisanem in vsej
salezijanski družbi in zahteval proti njim težke odločitve. Zato čutim dolžnost, da
sveti stolici predložim naslednji prikaz.
Ker delam to žalostno obveznost z velikim notranjim odporom, bom zamolčal veliko
dejanj in izjav, ki se tičejo samo moje ponižne osebe, in se bom dalj zadržal pri stva-
reh, ki se tičejo naše Družbe in mene kot njenega vrhovnega predstojnika.
Duhovnik Janez Bosko
Turin, 15. december 1881
osmi dan praznika Marije Brezmadežne
Besedilo podaja na sedemdesetih straneh v časovnem zaporedju od 1872
do 1881 leto za letom neprijateljska dejanja turinskega ordinarija do don Boska
in salezijancev. Nato na dveh straneh povzame škodljive posledice takega rav-
nanja in sklene s prošnjo za zaščito pri Svetem sedežu in z zagotovilom popolne
podvrženosti vsaki odredbi ali nasvetu, ki bi mu ga hotel dati papež.
Prisilila ga je »obveznost pokorščine«, kar pomeni, da ni dobil ukaza od
zgoraj. Primerjava prvega osnutka s končnim besedilom nam pove, da je Sveti
sedež s tem, da je odobril Družbo in njemu izročil skrb in vodstvo, njemu tudi
naložil dolžnost, da brani njene koristi in skrbi za njeno čast. Spis je dal natisni-
ti v strogi tajnosti, sebi pa je pridržal izvirnik in krtačne odtise z vsemi izvodi.
Tudi pri razpošiljanju so uporabili vse previdnostne ukrepe. Knjige so poslali
samo najvišjim dostojanstvenikom cerkvene uprave in še to v zapečatenih ovoj-
nicah. Zvezek, ki je zapustil tiskarno proti koncu leta 1881, je prišel v roke tudi
Leonu XIII. Prelistal ga je in zavzet vzkliknil: »Končajte ta spor, sicer bo msgr.
Gastaldi šel v zgodovino osramočen.« Tedaj se je v njem spočela misel, da bi on
sam vzel v roke vso zadevo.
Ko se je bližal dan razprave, se je nadškof odpravil v Rim, kamor ga je kli-
cala tudi posebna okoliščina: na praznik Brezmadežne naj bi papež razglasil za
svetnike štiri blažene: blaženega Jožefa Labreja, blaženega Lovrenca iz Brindi-
sija, Janeza Krstnika Rossija in Klaro iz Montefalca. Nadškof je priložnost izra-
bil, da bi od bliže preučil položaj in jih skušal čim več pridobiti za svojo stvar.
Bil je dvakrat v avdienci pri svetem očetu. V drugi, ki je trajala eno uro in
pol, se je papež zadržal tudi pri odnosih s salezijanci. Navzoč je bil tudi kardinal
Nina, od katerega smo tudi izvedeli podrobnosti.24 V nekem trenutku je papež
vprašal: »In kdaj se bodo že vendar končale te zadeve z don Boskom in s sale-
zijansko družbo? Ubogi don Bosko! Kar naprej gara in stori toliko dobrega. O
teh salezijancev ne slišim drugega kot samo pohvale. Zelo jih imam rad. Zakaj
24 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 21. december 1881.

15.2 Page 142

▲back to top
142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
vi tako grdo ravnate z njimi? Končajte že vendar to početje! Namesto da bi jim
pomagali, jim kar naprej mečete polena pod noge in zavirate njihov napredek!«
»Sveti oče,« je odvrnil nadškof, »to ni res. Jaz imam silno rad don Boska
in njegovo Družbo in sem mu skušal na vse načine pomagati. Gospod ve, da si
nadvse želim, da bi prišlo do sprave. Če bi don Bosko prišel k meni, bi ga z vso
ljubeznijo objel. Jaz sem vedno menil, da bi zadevo prijateljsko poravnali, toda
don Bosko je zavrnil moje poskuse in me zatožil pri Koncilski kongregaciji. Naj
don Bosko le pride in bo videl, kako ga bom sprejel.«
»Kako naj pride k vam, ko ga takrat, ko pride, niti ne sprejmete? Je to ravna-
nje z duhovnikom, ki stori toliko dobrega in je poln Božjega duha?«
»Jaz ga bom takoj sprejel in sem pripravljen vse urediti.«
»Pojdite torej in naj bo že vsega tega konec. Sicer bo treba odločno ukrepa-
ti, česar pa ne bi rad.«
Obrambe odvetnikov so bile pripravljene in natisnjene. Menghinijeva je
bila za tistega, ki jo je bral, umerjena in je nakazovala pomirjenje med »dve-
ma odličnežema turinske škofije«.25 Oba sta bila mnenja, da naj dvom takole
izrazita: An suspensio seu interdictum locale ab audiendis confessionibus sit con-
firmandum vel infirmandum in casu [Ali naj se krajevni suspenz ali prepoved
spovedovanja potrdi ali razveljavi?] Don Boskov odvetnik v prvem delu našteva
dejstva in nato v drugem delu predstavi nadškofov odlok kot ničen, ker je: kri-
vičen, ker ni nobene krivde, neprizanesljiv in sovražen do salezijanske družbe
in neveljaven, ker mu manjka potrebna vzvišenost. V tretjem delu zavrača opo-
rekanje.
Nadškofova obramba prikazuje primer ne kot suspenz, temveč samo kot
omejitev in skuša pokazati, da je ordinarij imel pravico, da ga izreče kadar koli
in kjer koli se mu zdi potrebno, tudi brez slovesne značilnosti. O tej točki in
nekaterih drugih je don Bonetti na predvečer zbora menil, da bi bilo primerno
predložiti kardinalu prefektu nekaj razlogov, ki so jasno opredeljevali celotno
vprašanje.26 Ko je izvedel, da je poseben pomen obtožbe v tem, da so salezijan-
ci podelili popotnico in zadnje maziljenje neki sestri Marije Pomočnice, je pos-
lal kardinalu izjavo kanonika Sona, v kateri je rečeno, da je on podelil umirajoči
zakramente.27 Posredno je ta izjava Sveto kongregacijo opozorila na dvomlji-
vost trditev in jih prikazala kot podporo inventarju.
Razprava je potekala 17. decembra. Od osmih kardinalov sta samo dva gla-
sovala v korist nadškofa. Najodločnejši don Boskovi zagovorniki so bili njihove
eminence Randi, Chigi, Hergenroether in Ledochowski. Ko je papež slišal po-
25 Pismo odvetnika Leonorija don Bonettiju, Rim, 10. november 1881 in don Dalmazza don Bosku,
Rim, 29. november 1881.
26 Dodatek, št. 22.
27 Dodatek, št. 23.

15.3 Page 143

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
143
ročilo o glasovanju, je ponovil, kar je povedal že nadškofu: »Naj se ne izreče
nobena obsodba, temveč naj se predlaga sprava, da tako rešimo nadškofovo
dostojanstvo. Don Bosko je tako kreposten, da bo vse sprejel, ker išče samo mir,
in se bo vse končalo, kakor hitro ga bodo dosegli. Če se bo nadškof upiral, bomo
zgrabili bika za rogove28 in bo s tem zanj vse končano.«
Tukaj se je kardinal Nina opogumil in dejal, da je treba stvari končati tudi
na drugem koncu, kajti v Rimu so ljudje, ki podpirajo Turin pri preganjanju don
Boska, in s tem ko salezijanski družbi odrekajo privilegije, ji onemogočajo dob-
ro, ki ga dela. To je povedal kot zaščitnik salezijanske družbe.
Rimsko sodišče je izreklo odložilno sodbo z naslednjim obrazcem: Dilata
et ad mentem ab Eminentissimo Praefecto panditam [Odloženo v izpolnitev v
smislu njegove eminence prefekta]. Kaj je menil kardinal prefekt, je sam sporo-
čil v zaupnem pismu don Bosku.
REZERVIRANO
Velečastiti don Bosko!
V kratkem boste prejeli pismo Svete kongregacije za koncil v zadevi znane tožbe.
Končno odločitev so odložili, ker ne želijo žaliti prizadetega in ker sveti oče želi, da
bi se stvar uredila na način, kakor bo nakazan, in ker je sam nadškof ustno izrazil
svetemu očetu željo, da bi zadevo mirno uredili. V upanju, da bo tokrat monsinjor
pošteno naredil, kar mu predlagajo, vas prosim, da v korist vaše Družbe ne delajte
nikakršnih težav, temveč rade volje storite, kar vam bo rečeno, in se ne oddaljujte od
danih navodil. Ko boste šli k nadškofu, vam ni treba priporočati krepostnega vede-
nja. Bodite dostojanstveni in odkritosrčni, spoštljivi in zmerni v govoru in ne storite
česa takega, kar ne bi bilo v skladu s človeškim dostojanstvom. Rekli mu boste, da
ste zelo hvaležni Svetemu sedežu, da vam je dal še enkrat priložnost, da klečite pri
nogah msgr. nadškofa, ki ga vedno ljubite in spoštujete. Ne spuščajte se v razgovor
o razlogih in primernosti in omejite se na predstavitev prošnje don Bonettija, pri
čemer se držite napotkov, ki vam jih bomo sporočili. Pokažite pripravljenost, da se
dogovorite o vodstvu Oratorija v mejah prava in medsebojnega razumevanja in v ko-
rist duš. Opozorite don Bonettija, da naj bo zadržan v govorjenju v vsem, kar se tiče
nadškofa in krajevnega župnika. Pravo vedenje tudi ob tej priložnosti, pa četudi za
ceno kake žrtve, tako vaše kakor vaših podrejenih, bo pripomoglo k večjemu ugledu
vaše Družbe in olajšalo pot do rešitve težav, ki vam jih na vsakem koraku povzročajo
mogoče tudi nehote pri vašem delu za Gospoda. Priporočam vam, da si točno zapom-
nite vse, kar se bo dogajalo med vami in msgr. nadškofom, in o vsem poročajte Sveti
kongregaciji.
To je vse, kar sem vam želel sporočiti. Izrabljam priložnost, da vam želim vse duhov-
no in telesno dobro od Božjega Deteta, ki mu bo gotovo všeč daritev mnogih tegob in
nevšečnosti, za kar boste prejeli veliko plačilo in spodbudo za nadaljevanje svojega
28 »Dobesedno« je poudaril kardinal Nina, ko je o tem pogovoru poročal don Dalmazzu (pismo, 21.
december 1881).

15.4 Page 144

▲back to top
144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
dela, za kar prosim Gospoda obilnega blagoslova za vso vašo Družbo. Imam čast, da
se s posebnim spoštovanjem izrekam vaše uglednosti najvdanejši
L. kardinal Nina, prefekt.
Rim, 20. december 1881
Želja je torej bila, da bi pred dokončnim izrekanjem sodbe skušali rešiti
spor de bono et de aequo cum partis utriusque decore [pravično in dostojanstve-
no, tako da bi ohranili dostojanstvo obeh], se pravi s pravičnim in dostojanstve-
nim dogovorom. To je Sveta kongregacija sporočila don Bosku uradno in mu
nakazala tudi način, kako naj vse to izvede: izroči naj mu ponižno prošnjo don
Bonettija, da bi mu dovolil spovedovati v oratoriju v Chieriju, in ga prosi za
odpuščanje za vse nevšečnosti, ki mu jih je mogoče povzročil; dogovoriti se o
zadevah v Chieriju, tako da niti salezijanci ne bodo motili župnijskih pobožnosti
v pravem pomenu besede niti salezijancev ne bodo ovirali pri njihovem delu za
dobro duš, kar so že sedaj delali z velikim uspehom.29
Uradno pismo za nadškofa je bilo malo daljše. Navajalo je pet strani: 1. Od-
ločitev proti don Bonettiju je bila prestroga. 2. Kardinalska odločitev in način,
kako naj se udejanji. 3. Nadškof naj statim atque humaniter [takoj in humano]
sprejme don Boska in podeli don Bonettiju zaprošeno dovoljenje nulla interpo-
sita mora [brez odlašanja]. 4. Opozori naj župnika v Chieriju in njegove sode-
lavce, da naj pokažejo več krščanske ljubezni do salezijancev. 5. Odpravi naj
pretnjo suspenza ipso facto incurrenda, če bo karkoli pisal in natisnil v obrambo
svoje ustanove. Končno priporoča, da naj monsinjor pokorno in takoj30 izpolni
zadane mu naloge.
Preden je don Bosko prejel odlok iz Rima; je kardinalu Nini takole odgovo-
ril:
Prevzvišena eminenca!
Koliko dobrote izkazujete tej naši dragi Družbi! Iz vsega srca se vam zahvaljujem.
Do sedaj nisem prejel nobenega dopisa od Koncilske kongregacije. Kakor hitro ga
bom dobil, bom do pičice zvesto izpolnil nasvete, ki mi jih boste blagovolili dati. Ven-
dar menim, da bo kaj težko priti do kakega sklepa. V preteklosti me je nadškof že
trikrat poklical k sebi, vendar se je najin pogovor vedno končal z grajo in očitkom,
da sem lažnivec. Kljub vsemu temu bom spet šel k njemu in upam, da ne bom vzrok
njegovega razburjenja. Vseeno se zdi, da priprave ne obetajo nič dobrega. Dne 17.
tega meseca je bila preložena sprava, 20. so poslali opozorilo, da je don Bonettijeva
zadeva spet na začetku, in to ravno ne s pomirjevalnimi besedami.31 Dne 23. so kle-
riki turinskega semenišča, naši nekdanji gojenci, prosili, da bi smeli iti voščit vesele
praznike don Bosku, svojemu duhovnemu in časnemu očetu, toda letos jim je bilo
29 Dodatek, št. 24.
30 Dodatek, št. 25.
31 O tem bo beseda v naslednjem poglavju.

15.5 Page 145

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
145
strogo prepovedano, da bi v skupini ali posamično prišli čestitat.32
Včeraj je neki naš nekdanji gojenec, sedaj duhovnik v semenišču,33 prosil rektorja
semenišča, da bi obiskal don Boska in mu izrazil željo, ki jo goji že veliko let: da bi
postal salezijanec in šel v zunanje misijone. Toda slišal je vse kaj drugega kot oče-
tovski nagovor in rektor je končal svoje karanje dobesedno takole: »Če boš postal
salezijanec ali boš šel v misijone, boš drvel s hitrimi koraki v hudičevo hišo.« Menim,
da je mogoče z dejanjem kesanja dobiti odvezo za greh, da je kdo postal salezijanec
in šel v zunanje misijone. Prijatelji mi od vseh strani pošiljajo izraze sožalja, ko po-
ročajo, da nadškof slavi popolno zmago nad don Bonettijem, don Boskom in nad
vsemi salezijanci.
Prosim vas, da mi oprostite zaupljivost, s katero vam pišem.
Vsekakor sem bil vedno pripravljen in sem pripravljen tudi sedaj na kakršno koli
žrtev, samo da se konča ta zadeva, ki nam vsem samo krade čas.
Dovolite mi, da se v globokem spoštovanju izrečem vaše uglednosti najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. december 1881
Leon XIII. je menil, da v tem primeru lahko prelomi navadno vzvišen molk
in pošlje don Bosku svojo besedo. Msgr. Boccaliju, tajnemu komorniku, je dal
naročilo, da naj mu 27. decembra napiše pismo v imenu njegove svetosti. Prvi
del pisma je diplomatski: »Ko je bil velečastiti in velespoštovani gospod monsi-
njor turinski nadškof v Rimu za praznovanje kanonizacije, je izrazil svetemu
očetu željo, da bi s skupnim dogovorom rešili nasprotujoče si zadeve, ki se ti-
čejo tožbe salezijanskega duhovnika don Bonettija pri Kongregaciji za koncil
zaradi dogodkov v Chieriju. Sveti oče se je razveselil tega predloga. Da bi Sveta
kongregacija dala priložnost za to poravnavo, ni na zadnjem zasedanju izrekla
svoje sodbe, temveč je določila način, kako naj bi se obe strani sporazumeli in
dosegli končen dogovor. Vaša uglednost bo prejela uradno poročilo od Koncil-
ske kongregacije. To bo sporočeno tudi msgr. nadškofu.« Drugi del pisma je do-
kaz visokega mnenja, ki ga je njegova svetost imela o don Bosku: »Svetemu oče-
tu je znano, kako je vaša uglednost bila vedno pripravljena izpolnjevati ne samo
ukaze, temveč tudi želje, ki jih je izrazil, in ne dvomi, da boste rade volje storili
vse, kar vam bo priporočeno. In ker vam bo med drugim tudi priporočeno, da
bi se predstavili msgr. nadškofu, storite to na primeren in spoštljiv način, kot
32 Pismo semeniščnika klerika Bartolomea Gillija don Bonettiju (23. december): »Letos gojenci
nadškofijskega semenišča v Turinu, ki so bili don Boskovi gojenci, ne smejo v svojo veliko žalost
iti skupno čestitat svojim nekdanjim predstojnikom, ker je to prepovedal kanonik Soldati. Naša
žalost je posebno velika, ker drugi naši tovariši smejo iti čestitat svojim nekdanjim predstojni-
kom v zavodih, kjer so bili vzgojeni in so obiskovali gimnazijo. Zato sem hitro, ne da bi za to vedeli
moji predstojniki, napisal to pismo. To so čustva vseh nas semeniščnikov, ki jim je bilo danes pre-
povedano, da bi se osebno odpravili v Oratorij, kjer so preživeli najlepša leta svojega življenja.«
33 Velečastiti don Cravero.

15.6 Page 146

▲back to top
146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
to pristaja njegovi avtoriteti. Ko bo zadeva z don Bonettijem urejena, verjetno
ne bo težko doseči še naslednjih dogovorov in tako odpraviti trenja.« Končno je
tajnik še pripomnil: »Zelo me bo veselilo, če bom obveščen o poteku pogovora
in o posledicah, ki bodo sledile. Vse bom moral poročati in predložiti njegovi
svetosti.« Don Bosko je msgr. Boccaliju in s tem papežu takole odgovoril:34
Velespoštovana ekscelenca!
Imel sem visoko čast, da sem prejel spoštovano pismo, ki mi ga je vaša ekscelenca
naslovila v zadevi Bonettija in nadškofa. Iz vsega srca vam zagotavljam, da bom ob
prejemu pisma Koncilske kongregacije zvesto izpolnil vse, kar mi bo nakazano, in
sledil nasvetom vaše ekscelence.
Do sedaj nisem prejel nikakršnega tovrstnega pisma.
Bojim se pa, da bo nove težave povzročil msgr. nadškof, saj je večkrat dal vedeti, da
je on v Rimu dosegel popolno zmago v celi zadevi. Dne 20. decembra je celo poklical
don Bonettija v škofijsko pisarno in mu izrekel preteč opomin v zadevi že znane Di-
lata [Odložitev] z dne 17. decembra.
V vsakem primeru lahko zagotovite njegovi svetosti papežu, da sem pripravljen na
vsako žrtev, da se konča zadeva, ki mi je do sedaj povzročila veliko izgubo časa, ki ga
nujno potrebujem za delo za našo Družbo in za rešenje duš.
Vašo ekscelenco prosim, da bi sprejeli majhen dar naših 80.000 fantov kot izraz
sinovske vdanosti njegovi svetosti. Jutri na prvi dan leta 1882 bodo darovali sveto
obhajilo in opravili posebne molitve z namenom, da bi mu Bog podelil še veliko let
srečnega življenja v korist svete Cerkve pa tudi za našo ponižno Družbo.
V globoki ponižnosti imam čast, da se imenujem vaše velečastite ekscelence najvda-
nejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. december 1881
Toda don Bosko je poznal svojega sogovornika. Nadškof je ovrgel reskript
iz Rima, ga podvrgel strogi in ostri kritiki, vse skupaj napisal na papir in ga pos-
lal kardinalu Nini.35 »In kaka sprava!« vzklikne na določenem mestu. »V njej je
točno določen čas in ukaz, pokorščina in vsa podvrženost, ki sem je sposoben.
Eminenca, kakšna razlika je med sporazumom in končnoveljavno odločitvijo
Svete kongregacije? Tale: Odločitev ni nikdar zadirčna do obsojenca. Ukazana
mi sprava pravi humaniter excipere! In malo naprej: »Poleg tega sprava, kot je
nakazana, ni ex bono et aequo. To je ukaz proti pravičnosti in menim, da v ar-
hivih Svete kongregacije česa podobnega ni mogoče najti. Ukazana sprava je
prazen izgovor, ki ga prepuščam drugim v oceno. Povejte mi jasno, da mi nočete
prisoditi pravice, vendar ne pokrivajmo hudodelcev s plaščem, ki mi je veliko
34 Izvirnik je 16. oktobra 1926 gospod Pasquale Piancastelli iz Bologne izročil Salezijanskemu zavo-
du v Faenzi, kjer je tudi shranjen.
35 Dodatek, št. 26.

15.7 Page 147

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
147
težji kot tisti, o katerem govori Dante v svojem Peklu. Treba je vendar videti
podlost take sprave. Proč z vsem! Nikakor ne morem verjeti, da bi mogel Sveti
sedež potrditi vsebino tega častitega pisma.« Iz nespoštljivosti v nespoštljivost
pride do te končne žalitve: »Eminenca! Vi kot kardinal zaščitnik Salezijanske
družbe ste jo zagovarjali. Jaz obtožujem, da zaščitnik opravlja vlogo sodnika
proti meni in da v položaju in avtoriteti Koncilske kongregacije razglaša ukaz, ki
v popolni zasedbi Kongregacije njihove eminence ne bi nikoli […] Najponižnejši
in najvdanejši služabnik itn.«
Po tem ognjevitem pismu se je moralo zgoditi, kar je bilo pričakovati. Don
Bonetti je napisal prošnjo po danih navodilih, ki se v glavnih točkah glasi takole:
»V ponižni vdanosti najvišji avtoriteti Svetega sedeža in v znamenje spoštova-
nja do vaše velečastite ekscelence vas ponovno prosim, da bi bili tako dobri
in mi spet dovolili spovedovati ne samo v celi turinski nadškofiji, temveč tudi
v Chieriju in v Oratoriju svete Terezije. Istočasno vas prosim odpuščanja za
kakršne koli neprijetnost, ki sem jo mogoče tudi proti svoji volji povzročil vaši
velečastiti ekscelenci. Obljubljam vam, da se bom do vas vedno obnašal, kot
to pristaja pokornemu in spoštljivemu duhovniku in kakor mi to nalaga moja
redovna obljuba.« S to prošnjo se je don Bosko 2. januarja 1880 proti deseti
uri dopoldne v spremstvu sobrata pomočnika Giuseppeja Rossija odpravil v
nadškofijsko palačo in prosil za avdienco. Prepustimo njemu samemu, da nam
poroča o uspehu. Takoj po avdienci je namreč pisal kardinalu Nini.
Prevzvišena eminenca!
Takoj ko sem prejel pismo Svete koncilske kongregacije o zadevi don Bonettija in
nadškofa msgr. Gastaldija, sem dal pripraviti prošnjo, ki sem jo osebno nesel nadško-
fu, da mirno in s spoštovanjem sprejmem kakršno koli grajo in očitke.
Danes zjutraj ob desetih sem se najavil v škofijski palači. Četudi je dan javnih spreje-
mov, ni bilo v predsobi nobenega čakajočega in škofov tajnik, naš nekdanji gojenec, je
dejal, da bom za duhovnikom, prav tako našim nekdanjim gojencem, prišel na vrsto
jaz. Gospod je odšel, a meni je bilo dano znamenje, naj počakam. Tedaj je prišel neki
gospod laik in je bil takoj sprejet. Po približno eni uri čakanja mi je monsinjor dal
vedeti, da ima pomemben sestanek s kraljevim namestnikom in da bo potem moral s
svojim fiskalnim odvetnikom razpravljati o tekočih poslih, torej me tisti dan ne more
sprejeti.
Vprašal sem, ali njegova ekscelenca ni določila kakega dne in ure, ko bi se mogel
vrniti. Tajnik mi je v zadregi in zmeden odgovoril, da ne.
Tedaj sem menil, da je prav, če nadškofu izročim don Bonettijevo prošnjo in mu spo-
ročim, da sem pravzaprav zato prišel, in to po naročilu avtoritete, o kateri je govor
v dopisu. Nisem dobil nikakršnega odgovora. Bomo videli. Če bom mogel kaj storiti,
vam bom takoj sporočil, in če mi bo vaša eminenca dala kak nasvet, ga bom natančno
izpolnil s tisto mirnostjo in spoštovanjem, ki smo ju dolžni izkazovati glavarju škofije.
Naj še povem, da sem v preteklosti že naletel na podobno ravnanje in da nisem bil

15.8 Page 148

▲back to top
148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
sprejet v avdienco. Nekajkrat sem bil sprejet, pa sem doživel največje ponižanje svo-
jega življenja.
Podobno poročilo sem poslal msgr. Boccaliju, ker me je za to prosil.
Bog naj vam poplača potrpežljivost, s katero prenašate naše motenje. Bodite prepri-
čani, da vam bodo salezijanci vedno hvaležni. Delali so in bodo še naprej neutrudno
delali za dobro svete Cerkve, o čemer se bo vaša eminenca lahko prepričala iz poro-
čila, ki ga bom kmalu poslal kot dobrotnemu zaščitniku naše ponižne Družbe.
Bodite tako dobri in nam blagovolite podeliti svoj sveti blagoslov. Sprejmite v dar
molitev salezijancev in njihovih gojencev (80.000, ki jih bo kmalu 100.000), ki jih
dvigamo v nebesa, da bi vas Bog še dolgo ohranil srečnega v življenju. Imam čast, da
se imenujem vaše prevzvišene eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Poročilo msgr. Boccaliju, ki ga je sestavil don Bonetti in popravil don Bosko,
govori med drugim o začudenju nadškofovih družinskih članov in drugih, ki so
zvedeli za vse, kar se je pripetilo. Nato omenja nova in težka nadlegovanja, o
katerih bomo poročali v naslednjem poglavju. Priložili so tudi don Bonettije-
vo prošnjo. »Eno in drugo pismo,« je odgovoril msgr. Boccali,36 »so po višjem
naročilu izročili Koncilski kongregaciji, pri kateri naj bi se nadaljeval proces,
potem ko ni uspela sprava, kakor so si želeli.«
Kanonik Colomiatti in nadškofov tajnik teolog Corno, ki sta 2. januarja
opravljala službo v predsobi, sta skušala v apostolskem procesu dati vedeti, da
je bil msgr. Gastaldi »nadvse pripravljen« sprejeti don Boska v avdienco kateri
koli dan in katero koli uro. Najbolje bi bilo, če bi oba ostala lepo tiho. Don Co-
ssu37 odlično pripominja: »Msgr. Gastaldi je dobro vedel, zakaj je prišel don
Bosko. Toda s kakimi čustvi bi ga sprejel, je mogoče brez dvoma razbrati iz pis-
ma, ki ga je pisal kardinalu Nini. »Po tem pismu nikakor ni bil sposoben sprejeti
don Boska zaradi te zadeve ne takrat in sploh nikoli. Saj je v pismu samem brez
nadaljnjega povedal: »Sicer pa jaz, dokler ne bodo [salezijanci] prejeli posebnih
privilegijev, ne morem po svoji dolžnosti in s pravico škofovske oblasti, ki jo
sicer nevreden nosim, podpisati sprave, v kateri ni servato utriusque decore.«
Zadevo so zato ponovno obravnavali 28. januarja 1882. Na dvom, ali je tre-
ba suspenz ali prepoved spovedovanja potrditi ali zanikati, so njihove eminence
odgovorile negativno na prvi del in pritrdilno na drugi del et ad mentem. In
ad mentem je bilo, da naj nadškofa resno posvarijo na ukaz in v imenu Svete
kongregacije zaradi nepremišljenega pisma [severe moneatur nomine et iussu
S. Congregationis ob inconsultam epistolam] z dne 31. decembra 1881 njego-
36 Pismo, Rim, 9. januar 1882.
37 Confutazione delle accuse formulate contro la causa del Ven. Giovanni Bosco [Zavrnitev obtožb,
predloženih proti razglašenju za blaženega častitega Janeza Boska], § 93. Rim, Stabilimento po-
ligrafico per l'Amministrazione della Guerra, 1992.

15.9 Page 149

▲back to top
BiS 15 — 6. poglavje
149
vi eminenci kardinalu prefektu, to pismo je Sveta kongregacija ostro zavračala
[quam epistolam S. Congregatio graviter improbat]. Ko je odvetnik Leonori po-
ročal don Bonettiju38 o izidu, je pisal: »Menim, da ste lahko zelo zadovoljni.
Vendar kot odvetnik ne bom nikdar nehal opozarjati, da bodite nadvse previdni
in zadržani. Oprostite mi, toda jaz imam zelo rad don Boska.«
Uradno sporočilo je nadškof prejel 31. januarja 1882.39 Don Bonetti je ra-
dostno novico takoj sporočil don Bosku, ki je bil takrat v Franciji.40 Monsinjor
se ni vdal, temveč je vložil priziv, kar je pomenilo novo avdienco pri Sveti kon-
gregaciji in odlog učinkov obsodbe. Tako je don Bonettiju ostalo breme težkih
sumničenj na njegov račun. Zato je prosil kardinala Nino, da naj bi, če se bo
obravnava obnovila, da to stori čim prej.41 Dne 12. aprila je obnovil prošnjo v
pismu don Bosku, ki je prispel v Rim: »Prosim vaše očetovstvo, da se spomnite
tudi name. Že štiri leta sem kaznovan v imenu Cerkve in proti njenim zakonom.
Do kdaj bom ostal v tem položaju? Utrujen sem in prosim milosti.« Toda po
predpisih tožbe ni bilo mogoče obnoviti prej kot v treh mesecih. Zadnja obsod-
ba bi morala biti izrečena meseca maja, če papež, kakor smo nakazali malo prej,
ne bi sam prevzel zadeve.
38 Rim, 29. januar 1882.
39 Dodatek, št. 27.
40 Pismo, Turin, 2. februar 1882.
41 Dodatek, št. 28.

15.10 Page 150

▲back to top
7. poglavje
PRAVNI PROCES ZARADI KNJIŽIC
Vstopamo v najbolj tragično obdobje don Boskovega življenja. Najnepri-
jetnejše težave niso prihajale druga za drugo, temveč so se istočasno zgrinjale
nad njegovo glavo. Samo človek, ki je bil poln Božjega duha, je mogel prenesti
toliko nasprotovanja. To je bil zares boj za preživetje. Čeprav se ne strinjamo z
glasovi, ki so hoteli povedati, da gre za zaroto, ki naj bi uničila Družbo, je gotovo,
da nečast ne bi zadela samo don Boska, temveč bi do smrti ranila tudi salezijan-
sko družbo. Veliko članov bi jo zapustilo in toliko drugih ne bi vstopilo. Med to
nevarnostjo in poplavo sramote pred celim svetom je bilo zadosti razlogov, da
bi jo uničili.
Z druge strani pa je lepo, ko vidiš ponižne in dobre duše, ki so poznale
njegove tegobe, kako so ga tolažile z besedami krščanskega upanja. Neki mlad
duhovnik, salezijanski sotrudnik, mu je pisal iz Rima:1 »Sem z vami v vseh te-
gobah, ki so doletele salezijance v zadnjih enajstih letih. Bog, ki je s salezijansko
družbo ustvaril učinkovito sredstvo apostolata, je namočil temelje z vodo brid-
kosti. Bog je dopustil, da so salezijanci v svojem naravnem zaščitniku naleteli
na svojega silnega nasprotnika. Bog pozna vse razloge in salezijanski družbi
gotovo ne uide zmagoslavje.« Tudi neka sotrudnica, ki je izražala prepričanje
drugih sotrudnikov v Acquiju, je zaigrala na nežne strune:2 »Zvedele smo, da
veliko sovražnikov bojuje srdit boj proti vam in vašim ustanovam. Toda me vam
zato, da vam pokažemo, kako zelo želimo spoznati vaša načela in vaša čustva,
izražamo prepričanje, da nam taki boji ne jemljejo poguma, temveč ga krepijo
in delajo, da v gorečnosti žarijo naša srca in nas prepričujejo, da Gospodu uga-
jajo vaša dela, in nas tolažijo, kot so tolažila sveto Terezijo, ki je bila žalostna, če
je niso napadali in jo preganjali.«
Že večkrat smo govorili o knjižicah in tozadevnih razpravah. Sedaj je prišel
1 Pismo don Andrea Maggia, 3. maj 1882. Deloval je v zavodu za osirotele na Piazza Capranica.
2 Pismo gospe Giovanne Bosio-Saladino, 15. junij 1882.

16 Pages 151-160

▲back to top

16.1 Page 151

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
151
trenutek, da se natančno in obširno posvetimo tej temi, ker je tesno povezana
s prejšnjimi.
Leta 1878 je izšla v Turinu v založbi tiskarne Bruno knjižica z naslovom Ve-
zilo za duhovnike ali Vpogled v liturgični koledar turinske nadškofije za leto 1878,
ki ga je napisal neki kaplan. Naslednje leto je ista založba izdala drugo knjižico
z naslovom Turinski nadškof, don Bosko in don Oddenino ali Smešne ter resne in
žalostne dogodivščine v pripovedi nekega Chieričana. Ta Chieričan se je na koncu
predgovora podpisal Neki družinski oče. O teh dveh knjižicah ne bomo povedali
ničesar, saj smo o njih že govorili.
Ko se je stvar kdaj začela, je šla naprej, saj snovi ni zmanjkovalo. Istega
leta 1879 je spet v Turinu, toda tokrat iz tiskarne Fina prišla knjižica Kratek
prikaz naukov msgr. Gastaldija, nadškofa v Turinu, izpod peresa nekega kaplana.
Po dolgem uvodu, napisanem v beneškem slogu, kjer kritizira nekatere nad-
škofove odločitve, našteje najboljše turinske duhovnike, ki jih preganja msgr.
Gastaldi, in postavi kot zadnjega »najbolj ponižnega, krotkega in najbolj delav-
nega turinskega duhovnika, to je don Boska«. Glavni del knjige obširno zavrača
štiriindvajset teorij, ki jih je povzel iz raznih nadškofovih spisov. Sledi četvero
dodatkov v slogu predgovora. V prvem obravnava nekatere liberalne težnje, ki
jih je izpovedoval Gastaldi kot mlad kanonik. Drugi obravnava konec, ki ga je
msgr. Gastaldi zadal Cerkvenemu konviktu, in pri tem navaja dolg citat iz Sa-
lezijanskega vestnika, ki govori o pomenu te previdnostne ustanove.3 Tukaj
anonimni pisatelj poroča, da je bil kot slušatelj don Cafassa tudi don Bosko uče-
nec Konvikta in da je pogosto vzkliknil: »Če sem storil kaj dobrega, je to zasluga
don Cafassa, v katerega roke sem položil vsako svojo odločitev, delo in dejanje
svojega življenja.« V tretjem dodatku prinaša nadškofovo okrožnico z dne 4.
avgusta 1877, v kateri kara redovni stan na splošno in namiguje na don Boska,
ki da namenoma odvrača fante od škofijskih semenišč v Giavenu in Braju, pri
čemer kaplan ironično pripominja: »Če hoče kdo o kom slabo govoriti,4 lahko
pomeša stvari in iztrga iz evangelija, zgodovine in izročila kako stran in še kaj.«
Četrti dodatek govori o zgodovini Oratorija svete Terezije v Chieriju in dodaja
navdušen spis kanonika Gastaldija o oratoriju v Valdoccu, nato pa z mastnimi
črkami natisne končno navdušeno trditev,5 ki jo tukaj podajamo: »Pozdravljen
zato, ti novi Filip, pozdravljen odlični duhovnik. Tvoj zgled, o da bi dobil veliko
posnemovalcev v vseh mestih! Naj vstanejo povsod duhovniki, ki bodo hodili
po tvojih stopinjah, naj odprejo mladini svete prostore, kjer se pobožnost druži
s pošteno zabavo, ker bo samo na tak način mogoče ozdraviti eno najtežjih ran
sodobne družbe in Cerkve, se pravi pokvarjenosti mladine.«
3 Januar 1879, str. 7.
4 Kurzivni tisk je postavil kaplan.
5 Iz Conciliatore v Turinu, 7. april 1849.

16.2 Page 152

▲back to top
152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Končno je znani Kaplan kot drugo številko Vezila za duhovnike dal pri Brunu
natisniti z istim datumom četrti del prejšnje knjižice z naslovom Rosminijansko
vprašanje in turinski nadškof. Njegov je samo kratek uvod, malo daljši sklep in
tu in tam pod črto kaka zasoljena opazka ter kaka polemična beseda. Knjiga
ponatiskuje vrsto ugovorov in odgovorov msgr. Gastaldija in njegovih privr-
žencev v rosminijanstvu zgodovinarja don Pietra Balana v burni rosminijanski
polemiki, ki se je začela v l’Unità Cattolica, se nadaljevala v rosminijanski reviji
Ateneo v Turinu pod vodstvom teologa Biginellija in dosegla višek v Balanovih
prispevkih v milanskem Osservatore Catolico. V zadnjem delu je pisec izbrskal
in objavil vrsto člankov, ki jih je kanonik Gastaldi objavil v Conciliatore v letih
1848 in 1849 v obrambo Rosminijeve knjige Le Cinque Piaghe della Chiesa [Pe-
tero ran Cerkve], ki pa je Rim ni dal na indeks. Tudi v tem delu so namigovanja
na don Boska. Opomba na strani 79 omenja Nuvoletta del Carmelo [Karmelski
oblaček].6 Na strani 94 pravi, da je turinska škofija vsa zgrožena, ker neko
redovno družbo, ki jo je odobril Pij IX., neusmiljeno zatirajo. V opombi, ki uvaja
tretji del, se obrača na besede msgr. Gastaldija, ki pozna Rosminija kot svetega,
pobožnega duhovnika ter nanaša te besede na don Boska, o katerem je govoril
v prejšnji knjižici, in meni: »Tudi neki drug še živeči duhovnik, ki ga je on poz-
nal, je bil ocenjen kot svet in pobožen. Kljub temu pa sedaj, če ne bi imeli mi
lastnih dokazov, da je zares svet in pobožen, tega danes ne bi mogli več verjeti,
ker je Gastaldi sčasoma spremenil svoje mnenje in sedaj pravi, da je ta duhov-
nik ošaben, neizobražen in še marsikaj hujšega.«
V prvi knjižici je bil don Bosko večkrat omenjen, kot smo to že pokazali v
prejšnjem zvezku. Drugi naslov sam govori o vsebini. Pomembno je, da poka-
žemo, kako vedno govorijo o don Bosku, ker to pojasnjuje celotno zadevo. Še
nekaj drugega je treba poudariti. Msgr. Gastaldi je vedno imenoval slovite ali
obrekljive brošure. Toda teolog, ki je v imenu Svete obredne kongregacije dobil
naročilo, da naj jih presodi zaradi spora med nadškofom in Božjim služabni-
kom, je menil, da ni pravično, da bi jih tako označevali.7 Sedaj si pa oglejmo
težave in križe, ki so zadeli don Boska zaradi teh nesrečnih knjižic.
V škofijski pisarni so si belili glave, da bi odkrili, od kod prihajajo ti tako
skrb vzbujajoči spisi. Preprosta primerjava je kazala, da niso bili delo enega
samega pisca, čeprav bi mogel biti isti pobudnik, to je Kaplan. Raziskava je bila
usmerjena v Oratorij in vse je kazalo na don Bonettija in don Boska. Kaj vse
so poskušali, da bi izvabili iz njiju kak stavek ali samo besedico, ki bi ju mogla
izdati. Prav zato so prosili don Boska, naj prosi odpuščanja za drugo knjižico in
naj jo obsodi. Če bi se on pro bono pacis temu odzval, bi dal povod za priznanje
krivde in bi ga potem obtožili tudi avtorstva drugih. Toda njegova previdnost
6 Prim. MB XI, str. 450 [BiS XI, str. 282–283].
7 Positio super rev. scrip. anno 1906, str. 17.

16.3 Page 153

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
153
mu ni nikdar dala, da bi se uklonil takim zahtevam. Potem je Colomiatti, ki je
bil preiskovalni sodnik po naročilu, z namenom, da bi izvedel sodni postopek,
hotel, da bi don Bonetti izjavil, koga on sumi. Toda don Rua, ki je zastopal don
Boska in don Bonettija, ga je odvrnil od tega.8
Že 29. decembra 1880 je msgr. Gastaldi v pismu kardinalu Cateriniju iz-
rekel svoje prepričanje,9 da je don Bonetti če ne že pisec vsaj sodelavec pri
sestavi druge knjižice, in iz tega izvajal sokrivdo tudi za druge, zlasti ker naj
bi bil slog vseh knjižic enak. Zato je izjavljal brez vsakršnih zadržkov: »Čutim
dolžnost, da nastopim proti don Bonettiju in proti don Bosku, ki kot vrhovni
predstojnik Družbe mora poznati vso zadevo in bi zato lahko preprečil toliko
pohujšanje in kaznoval pobudnika ter o kazni obvestil mene.« Potem je stvar še
bolj poudaril in izjavil: »Prespoštovana eminenca, gre za zelo težek prestopek.
Zato naj vaša eminenca poskrbi, da se opere zlo teh salezijanskih knjižic, ker
so oni vpleteni v to zadevo. Upam, da bo Sveta kongregacija upoštevala to mojo
prošnjo, se zavzela za onečaščeno, poteptano škofovsko čast in poskrbela za
popravo krivice.«
Da bi si zagotovil, da korak, ki ga misli storiti, ne bi bil korak v prazno, je
dal knjižice prebrati kraljevemu tožilcu odvetniku Demissogliu in ga prosil, da
naj pove, ali je v njih zadosti snovi, da bi sprožili sodni proces proti don Bosku
ali tistemu, ki jih je napisal. Ko jih je pravnik prebral, je dejal: »Gotovo! Snov za
sodni postopek bi mogli zbrati. Toda ali v vseh teh obtožbah ni nič resničnega?«
»Seveda,« je odvrnil monsinjor, določene dogodke je mogoče razlagati tudi
na drug način. Tu so tudi nesporazumi. Določenih stvari ni mogoče zanikati.«
»Potem pustimo stvar pri miru,« je odgovoril. »Ne drezajmo v sršenje gnez-
do, ko ne vemo, ali se bomo izvlekli iz cele zadeve neopikani.«
Medtem so se raziskovanja nadaljevala; 11. in 13. julija 1881 sta škofijski
kancler kanonik Chiuso in odvetnik Colomiatti dala poklicati don Turchija, rek-
torja Zavoda za slepe in nekdanjega gojenca Oratorija in ga podvrgla ostremu
izpraševanju o don Boskovi udeležbi pri izdaji knjižic. Z istim namenom so 12.
julija poklicali v škofijsko pisarno nekdanjega jezuita patra Pellicanija. Toda tu-
kaj smo se znašli pred zelo zamotanim dejstvom s težkimi posledicami.
Leta 1880 se je piaristovski pater Luigi Leoncini odpravil iz Savone v Turin,
obiskal nadškofa in mu povedal, da mu je znano dejstvo, o katerem da ga mora
obvestiti. Ko je imel pred časom v Piacenzi več pogovorov s patrom Pellicani-
jem, mu je ta pripovedoval kot gotovo dejstvo, da ga je don Bosko silil, da bi pi-
sal proti msgr. Gastaldiju. Obljubil mu je, da nam bo priskrbel potrebno gradivo,
da pa je Pellicani zagotavljal, da ni sprejel tega povabila. Ko pa je on, Leoncini,
primerjal Vezilo za duhovnike s knjigo, ki jo je pravkar izdal Pellicani, je odkril,
8 Pismo don Rua don Bonettiju, Turin, 8. april 1881.
9 Prim. zgoraj, str. 126.

16.4 Page 154

▲back to top
154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
da je to in ono knjigo napisala ista roka, in tako sklepal, da se je Pellicani odzval
povabilu in je torej on pisatelj, ki se skriva pod neopredeljivim imenom Kaplan.
Monsinjor ni pozabil tega dragocenega sporočila in je zato pisno vprašal pia-
rista, ali je pripravljen potrditi, kar je izjavil. Zagotovil mu je, da bi mu s tem
naredil uslugo, za katero bi mu bil zelo hvaležen.10
Pater Leoncini mu je odgovoril z obratno pošto. Ni pa več govoril o eni knji-
žici, temveč o vseh anonimnih knjižicah proti msgr. Gastaldiju. Rekel je tudi, da
mu je pater Pellicani, potem ko mu jih je dal v branje, pripovedoval, kako ga je
nekoč don Bosko prosil, da bi pisal take stvari proti turinskemu nadškofu. Ker
se mu je ta naloga zdela prenevarna, se je opravičil, češ da mu manjka potrebno
gradivo. Tedaj naj bi mu don Bosko zagotovil, da mu bo on priskrbel potrebno
gradivo. Ko se je potem nekaj pozneje srečal z don Boskom, mu je ta povedal, da
je po njegovi zavrnitvi našel nekoga drugega, ki je prevzel pisanje knjižic. Pater
Pellicani, ki so ga nenadoma poklicali v škofijsko pisarno, je s prisego potrdil
resničnost svojih izjav. Nato so skolopovo pismo in pričevanje nekdanjega jezu-
ita, nikdar pa ne točnega besedila zaprisežene izjave, poslali v Rim, kjer je oboje
postalo osrednje dokazno gradivo obtožbe.
Ko je don Bosko nekaj mesecev pozneje zvedel za vse to, je dal poklicati
patra Pellicanija, mu prikazal krivico, pri kateri je sodeloval, in ga prepričal,
da je preklical to nepoštenost. Ker se ni zadovoljil z besedami, ki se izgubljajo
v vetru, mu je poslal dopis, ki naj bi ostal in prikazal stvari, kakor so bile de-
jansko.11
Velečastiti gospod don Pellicani!
Razmišljal sem o vsebini najinega pogovora in po vsem, česar se spominjam, moramo
zapisati zgodovinsko resnico, kakor sledi:
Vi ste prišli v Oratorij v zadevi vaših tiskanih del ali del, ki so bila v tisku. Med pogo-
vorom sva obžalovala nekatere reči v zvezi z našim cerkvenim predstojnikom. Vaša
uglednost je dejala, da so to stvari, ki bi jih bilo treba sporočiti svetemu očetu. Od-
govoril sem: »To bi lahko storila vaša uglednost, saj imate za to čas in sposobnost.«
To je vse.
Mogoče so bile besede drugačne, toda smisel je bil tak. Zdi se mi, da je to treba pove-
dati, kajti iz raziskav, ki jih vodi msgr. nadškof, je zelo verjetno, da vas bom moral po-
vabiti na ponovno izjavo. Vi lahko poveste, da ste, potem ko ste o stvari ponovno raz-
mišljali, spoznali, da je treba vaše izjave predstaviti tako, kakor je zapisano zgoraj.
Sprejmite izraze mojega spoštovanja in me imejte za najvdanejšega ponižnega slu-
žabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. oktober 1881
10 To povzemamo iz nekega nepodpisanega pisma, ki pa ga je napisal nadškof, s pripombo »napisa-
no z isto pisavo«, ki pravi: Prepis pisma. Ta prepis hrani teolog Franchetti.
11 Don Berto je naredil prepis, ki se hrani v našem arhivu.

16.5 Page 155

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
155
Prejšnji dan je fiskalni odvetnik škofijske pisarne odpotoval v Rim. Na
osnovi njegovega dopisovanja z monsinjorjem sledimo korak za korakom nje-
govim obiskom pri kardinalih, prelatih in drugih osebnostih. Dne 14. oktobra je
pisal: »Ko sem se danes dopoldne v Vatikanu srečal s tajnikom kardinala Jaco-
binija, sva se dogovorila, da bi me še isto popoldne sprejela njegova eminenca.
Odpravil sem se tudi k odvetniku Achillu Carcaniju, ki si je ogledal papirje – don
Boskovo sodelovanje pri izdajanju knjižic – in bil globoko presunjen zaradi don
Boskovega ravnanja. Ker bo v tej zadevi on preiskovalni sodnik, me je prosil,
da naj ga ne vprašujem o njegovem mnenju. Poslal me je k nekemu svojemu
prijatelju odvetniku, uglednemu kriminalistu Sinistriju, ki naj bi mi dal vsa na-
vodila v tej zadevi.« 16. oktober: »V petek (14. tekočega meseca) sem se zvečer
odpravil h kardinalu Jacobiniju. Kakor hitro sem mu izročil pismo vaše eksce-
lence in Petrov novčič, ga je poklical papež. Ljubeznivi kardinal me je prosil, da
naj naslednjega dne spet pridem, in sicer proti večeru. Na dolgo sem mu razlo-
žil vso zadevo o don Bonettiju in don Bosku. Ko je njegova eminenca prebrala
pismo patra Leoncinija, se je zavedel resnosti vprašanja in me vprašal, ali sem
že govoril s kardinalom Ferrierijem o tej zadevi. Rekel sem mu, da sem z ome-
njenim kardinalom govoril tisto jutro in da mi je kardinal Ferrieri dejal, da ga to
kriminalno dejanje, ki ga pater Leoncini pripisuje don Bosku, prav nič ne pre-
seneča, ker je spoznal iz različnih vprašanj, ki jih je moral obravnavati pri Sveti
kongregaciji za škofe in redovnike, da je to človek, s katerim ni mogoče govoriti,
in da je zato primerno, da sprožijo v kuriji informativni proces z namenom, da
ga razkrinkajo. S kardinalom je bil msgr. Agnozzi, tajnik iste kongregacije. Ko
je to slišal kardinal Jacobini, mi je dejal: »Tudi jaz sem istega mnenja, da naj se
zberejo potrebni dokumenti in se določijo don Boskova stališča v upanju, da se
bo uklonil avtoriteti.« 17. december: »To dopoldne sem imel prijetno zadošče-
nje, da sem pokleknil pred svetega očeta in mu poljubil nogo. Še prej sem bil pri
kardinalu Nini, ki je prebral pismo patra Leoncinija in ponavljal: »Je to mogoče?
Je to mogoče?« Nato je dejal: »Bo že tako, saj je tukaj izvirno pismo.« Rekel sem
mu, da dokumenti, ki dokazujejo don Boskovo udeležbo pri pisanju knjižic, ne
bi prišli na dan, če don Bosko ne bi naredil, kar je: dogovora o spravi. »Sedaj pa
(sem nadaljeval), ko don Bosko pozna nekaj teh listin, trdi, da ga obrekujejo,
namesto da bi se obrnil na nadškofa. Zato je nadškof prisiljen, da se brani in
v ta namen uporablja dokumente, in kardinal Ferrieri in kardinal Jacobini, ki
poznata te stvari, menita, da je potreben informativni proces.« Ko je kardinal
Nina slišal vse to, je dodal: »Nimam kaj oporekati, prav je, da se to stori. Spo-
ročite mi, kaj ste ugotovili s procesom. Kakor vidite, spoštovana ekscelenca, je
prav, da je tako, kakor je, da pomagamo do zmage pravici in resnici in da končno
dosežemo, da se bodo salezijanci navsezadnje le pokoravali in se podvrgli.« 19.
december: »Prihajam od odvetnika Giovannija Sinistrija, odvetnika, ki je član

16.6 Page 156

▲back to top
156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
kriminalističnega oddelka laiškega papeškega sodišča v Rimu in ki od sedanje
vlade ni prejel nikakršnega pooblastila. Predložil sem mu ugotovitve, ki smo jih
v škofijski pisarni zbrali o don Bosku in salezijancih. Rekel je, da je vse v redu.
Odgovarjal je na vprašanja in dvome, ki sem mu jih postavil glede postopkov,
ki so še potrebni. Zadovoljen sem z njim tem bolj, ker potrebujem v teku raz-
prave nekaj pojasnil. Polega tega moram imeti zagotovilo, da se bom lahko tudi
pisno obrnil nanj. Če bi don Bosko vložil priziv na obsodbo, bi on sam prevzel
obrambo. Njegovo ime visoko cenijo tudi pri Kongregaciji za škofe in redovnike,
kjer je odvetnik Carcani sodnik poročevalec v kriminalnih zadevah. Tako sem se
zavaroval pod vsemi možnostmi, tudi zato, ker salezijanci že tiskajo obrambo
proti tožbi12 in nikakor nočejo kakršnih koli dogovorov. Fiat! Tako je tudi bolje.
Ko sem govoril s temi osebnostmi, o katerih sem vam pisal v tem in prejšnjih
pismih, in ko sem slišal njihovo mnenje, sem zadevo razdelil v tri dele (Bonetti-
jev priziv na koncil, načelno vprašanje škofom in redovnikom in kriminalni pro-
ces). Dejal je (odvetnik Menghini), da je prav in gotovo: divide et impera.«
Ko se je Colomiatti vrnil v Turin, je bila njegova glavna skrb zbrati doka-
ze za don Boskovo krivdo. Ko moralni pritisk, s katerim so hoteli pri raznih
duhovnikih, med njimi don Vincenzu Minelli in kanoniku Matteu Soni, doseči,
da bi pričali proti don Bosku, ni nič zalegel, so podkupili inšpektorja turinske
kvesture,13 ki je na svojo roko, ne da bi kvestor vedel za to, začel raziskave. Pri
tem ni opustil niti policijskih postopkov, dokler sum ni padel na nekega tiskar-
skega delavca, nekdanjega gojenca Oratorija. Neznanci so v njegovi odsotnosti
kar naprej prihajali v njegovo stanovanje in mučili ženo z neprimernimi vpra-
šanji: kdo prihaja k njim, s kom se druži njen mož, ali ima stike z duhovniki in
s katerimi. Skušali so jo tudi zastrašiti s pretnjo, da ji bodo ugrabili moža, če ne
bo povedala vsega, kar ve. Ker pa niso mogli iz nje ničesar izvleči, je 23. oktobra
inšpektor javne varnosti poklical ubogega človeka v svoj urad in ga dolgo zas-
liševal. Grobe besede, pretnje z ječo, obljube nagrad, vse so uporabili, kot da bi
šlo za navadnega hudodelca, ki je padel v kremplje policije, da bi izsilili iz njega
priznanje po svoji želji. Don Bosko ni svojega nekdanjega gojenca pustil brez
obrambe in se je pritožil. Takole je pisal inšpektorju:
Velespoštovani gospod inšpektor javne varnosti v Borgu Dora!
Ta hip je prišel k meni gospod Ferdinando Brunetti, ves bled in tresoč se po celem
telesu, zaradi ponovnih vdorov v njegovo stanovanje ter groženj in nasilja nad njego-
vo ženo. Naj vam v vašo vednost povem, da je bil imenovani Brunetti pet let gojenec
našega zavoda, kjer je pokazal neoporečno vedenje, in da je v 22 letih, odkar živi
zunaj naše hiše, bil vedno pošten in delaven in si je v potu svojega obraza služil kruh.
Zato vas spoštljivo, vendar tudi z gorečo željo prosim, da bi branili svobodo bivanja
12 Zaradi don Bonettijevega suspenza (glej prejšnje poglavje).
13 Inšpektorji javne varnosti so se takrat imenovali uslužbenci; danes jim pravimo delegati.

16.7 Page 157

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
157
v njegovem stanovanju v smislu obstoječih zakonov in da prenehajo nenehna nadle-
govanja neznanih ljudi, ki silijo v njegovo hišo.
Duhovnik Janez Bosko
Turin, 24. oktober 1881
Don Bosko je poslal tudi v kvesturo vprašat, zakaj se vse to dogaja. Kvestor
je izjavil, da nič ne ve za to in bi verjetno svojim podložnim ne dovolil, da bi se
vmešavali v zadeve, ki ne sodijo v njihovo področje. Ker je bil delavec trdno
prepričan, da nima kaj opraviti s policijo, je zato, da bi se rešil teh nevšečnosti,
na začetku novembra pisal pravosodnemu ministru. Ko je potem prišel v nje-
govo hišo policist, preoblečen v duhovniško obleko, in izjavil, da je salezijanec,
je bil prepričan, da mu je cerkvena oblast dala dovoljenje, da se lahko obleče v
duhovnika, in je o tem pisal papežu.14
Toda človek, ki se je v tej umazani zadevi moral izreči, je bil pater Pellica-
ni. Dne 23. novembra je spet prišel h Colomiatiiju, da bi mu podrobneje po-
jasnil prejšnjo izjavo. Nazadnje mu je pustil tudi don Boskovo pismo. Fiskalni
odvetnik je svojemu predstojniku, ki se je mudil v Rimu, takole pisal: »Včeraj
je prišel v moj urad p. Pellicani, ki je potrdil prejšnjo izjavo. Povedal je tudi, da
ga je don Bosko skušal pripraviti, da bi spremenil, kar je izjavil. V ta namen je
z njim govoril in mu pisal. P. Pellicani mi je izročil tovrstno pismo. O, mores! o,
tempora! Najnovejša izjava ne bi mogla biti bolj uničujoča za don Boska, kot je.
P. Pellicani je celo povedal, da je don Bosko pregovarjal tudi p. Franchija, da bi
pisal knjižice proti vaši ekscelenci. Ta pa je – kot p. Pellicani – zavrnil to ponud-
bo. Zato sem dal poklicati p. Franchija za prihodnji ponedeljek.«
Čudna zadeva! Ta izjava Pellicanija naj bi bila najbolj uničujoč dokaz proti
don Bosku kot sodelavcu pri pisanju knjižic. Vendar nismo mogli nikdar zvedeti
za njegovo vsebino. Celo na procesu za razglasitev za blaženega se je Colomiatti
omejil in dejal, da je bilo pismo »nasprotno don Bosku«, vendar ni omenil niti
vsebine, kaj šele, da bi predložil pismo. In o patru Francu ni bilo ne duha ne slu-
ha. Ugled tako pomembne osebnosti bi lahko za vedno uničil vsakega nasprot-
nika. Toda če je do pogovora sploh prišlo, je pater Franco, nadvse sposoben
zasliševalec, tako zmedel tega premetenca, da niti takrat in niti v času procesa
ni govoril o njem. Če pa do pogovora sploh ni prišlo, je imel Colomiatti dobre
razloge, da tega ni storil. Da bi pa neki don Bosko predložil nekemu p. Francu
kaj podobnega in bi potem on to povedal svojemu nekdanjemu sobratu, je tako
neverjetno, da si česa takega sploh ne moremo predstavljati. Najbolj verjetna
razlaga pa je, da je p. Pellicani govoril eno, fiskalni odvetnik pa je razumel nekaj
drugega, pač tisto, kar je bilo v prid njegovemu prepričanju. To bomo kmalu
jasno pokazali.
14 Dodatek, št. 29.

16.8 Page 158

▲back to top
158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
V omenjenem pismu je Colomiatti nadaljeval: »Vaša ekscelenca vidi, da v
sedanjih okoliščinah ne smemo nikomur reči niti besedice o izjavi p. Pellicana,
kajti če ostane sub secreto, don Bosko ne bo iskal načina, kako bi ji ugovarjal.
Kakor hitro bi pa o njej s komer koli govorili, bi takoj prišlo na ušesa don Bosku,
ki bi iskal vsa sredstva, da bi se branil. Zato vas prosim, spoštovana ekscelenca,
da o tem ne bi govorili z nobenim kardinalom ali s komer koli v Rimu.« Previ-
dnostni ukrepi iz strahu, da bi moral položiti karte na mizo in bi ga razkrinkali.
Toda kljub vsemu temu je za to prizadevanje zvedel tudi don Bosko, zato
je konec novembra ali na začetku decembra (prepis pisma nima datuma) pisal
svetemu očetu.
Preblaženi oče!
Medtem ko sem zaposlen s pripravami za odpravo salezijanskih misijonarjev v Ame-
riko in zlasti še v Patagonijo,15 sem slišal o pritožbi velečastitega msgr. Lorenza Gas-
taldija, turinskega nadškofa, Svetemu sedežu proti meni in naši ubogi Družbi zaradi
knjižic, ki so jih izdali neimenovani pisci. Msgr. nadškof obtožuje mene in salezijance
avtorstva. Govori se, da naj bi obsodbo izrekli v nekaj dnevih. Ker ne poznam vsebine
obtožbe in ker mi je bilo zagotovljeno, da se vse opira na neke domneve in izjave,
ne morem dati točnih pojasnil in ne morem braniti sebe in svoje Družbe, kakor je to
moja dolžnost. Zato prosim, da bi v Kongregaciji dne 17. tekočega meseca izrekli sod-
bo samo v zadevi don Bonettija in njegovega suspenza in da bi opravili zasliševanje,
preden bi koga obsodili sodelovanja pri izdaji imenovanih knjižic, kar je popolnoma
brez vse osnove.
Naj povem, da pri izdaji teh knjižic nisem sodeloval niti neposredno niti posredno, saj
jih še bral nisem. Vem le to, da obravnavajo nekatere monsinjorjeve nauke o Rosmini-
ju in da je monsinjor pred kratkim hotel, da bi dal izjavo, v kateri bi zavrnil in obsodil
te knjižice. Ker pa sem iz poročil zvedel, da knjižice ne obravnavajo ničesar graje
vrednega, temveč so v skladu s katoliškim naukom, ki ga zastopa tudi vaša svetost,
sem odklonil podpis vsaki nasprotni izjavi in prepovedal, da bi kdor koli od naših
podpisal kaj podobnega. Kajti ne bi hotel grajati nekaj, kar je vredno naše privolitve.
Ker sem odklonil podpis, je monsinjor verjetno posumil, da sem pobudnik teh knjižic
jaz ali kateri od salezijancev.
Presveti oče, pripravljen sem obsoditi in zavreči, kar koli bi bilo v teh knjigah, kar bi
obsodil in zavrgel Sveti sedež. Ker pa so te knjige mnogi brali in jih še berejo, so se
pojavili pomembni dvomi o katoliškem nauku, zato ponižno pa tudi vztrajno prosim
vašo svetost, da jih daste preverit in izrečete sodbo za vodilo tistim, ki so jih že preb-
rali, in tistim, ki jih še bodo.
V upanju, da bo vaša svetost milostno uslišala mojo prošnjo in prošnjo vseh naših
salezijancev, pokleknem pred vas in prosim blagoslova, medtem ko se bom vedno
hvalil, da sem najvdanejši in najponižnejši sin.
duh. Janez Bosko
15 Poslovilna svečanost je bila 10. decembra 1881.

16.9 Page 159

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
159
Zasebno je Leon XIII. ob vsaki priložnosti brez pretiravanja izražal svoje
prepričanje. Tako je storil z baronom Héraudom, uglednim salezijanskim sot-
rudnikom iz Nice. Ko je ta šel v Rim, da bi kot služabnik sablje in plašča opravil
svojo dvotedensko službo in je bil 30. novembra sprejet v zasebno avdienco,
v kateri je svetemu očetu izročil tudi don Boskove pozdrave, se je sveti oče ob
imenu don Bosko nasmehnil in dejal: »Oh, don Bosko! Kaj dela in kako dela?«
»Božja previdnost je z njim, sveti oče,« je odvrnil baron.
»Bi mi lahko povedali,« je povzel papež, »zakaj ima toliko nevšečnosti v
Turinu?«
»Oh, sveti oče, njegove prednosti in uspehi zasenčujejo bližnjega.«
»Celoten episkopat,« je omenila njegova svetost, »duhovništvo, ki mu pri-
pada, je na njegovi strani, samo eden … Toda zakaj to? Da, spoznavam, to je
malo zavisti (to je beseda svetega očeta, pripominja baron med oklepaji). Da,
da! Blagoslavljam ga, kakor blagoslavljam tudi vsa njegova dela in zlasti še to
tukaj v Rimu.«16
Kakor smo povedali, je šel monsinjor Gastaldi 8. decembra v Rim zaradi
svetniških razglašenj, vendar to ni bil edini namen njegovega potovanja. Ko se
je tam srečal z msgr. Roncom, novim škofom v Astiju, je dejal: »Prišel sem nekaj
dni prej, ker imam opravke pri svetih kongregacijah. Vi poznate knjižice, ki so
jih izdali v Turinu. Dokazano bo, in to jasno in nedvoumno, da jih je napisal don
Bosko.« Ko je to govorjenje slišal eden izmed njegovih podrejenih škofov, ki je
dobro poznal don Boska, je bil nadvse razočaran.17
Treba je bilo odstraniti vprašanje knjižic in tako dati prosto pot rešit-
vi suspenza, ki naj bi o njem v kratkem razpravljali. Ko je don Bosko prejel in
prebral obrambo, ki jo je sestavil odvetnik Menghini, in ugotovil, da govori tudi
o knjižicah, je poslal kardinalu Nini izčrpno poročilo o svojih pogledih na to
stvar.
Velespoštovana eminenca!
Medtem ko sem zaposlen s pripravami na novo odpravo misijonarjev v Južno Ameri-
ko in Patagonijo, ki bodo prav danes odpotovali iz Turina, sem bil obveščen o pisanju
turinskega nadškofa v zadevi duhovnika Giovannija Bonettija, člana salezijanske
družbe. V tem pisanju sem na svoje veliko začudenje ugotovil, da prevzvišeni nadškof,
namesto da bi se omejil na predložitev razlogov, zakaj je suspendiral prej imenova-
nega salezijanskega duhovnika, omenja tudi mene in našo ponižno Družbo in nas
dolži, da smo izdali neke knjižice, ki nimajo s tem nikakršne zveze, in se opira samo
na domneve brez kakršne koli resnične osnove.
Ker bodo zadevo obravnavali prihodnjega 17. decembra v popolni zasedbi njihovih
eminenc, jaz pa v tako kratkem času zaradi prej omenjenih priprav za odhod misi-
16 Ko se je baron Héraud vrnil domov, je sporočil o tem pogovoru don Bosku 23. decembra 1881.
17 Pismo don Anfossija don Bonettiju, Turin, 5. december 1881.

16.10 Page 160

▲back to top
160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
jonarjev nimam časa, da bi dajal obširnejšo razlago in po svoji dolžnosti branil svo-
je podrejene, prosim ponižno, da bi Kongregacija na svojem prihodnjem zasedanju
obravnavala samo suspenz, ki že tri leta bremeni duhovnika Bonettija, in ne drugih
vprašanj, ki s tem nimajo nikakršne zveze.
To svojo prošnjo opiram na naslednje razloge: 1. Te knjižice niso bile vzrok suspenza,
ki je povzročil to zadevo, ker jih takrat še sploh ni bilo. 2. Te knjižice po pričevanju
tistih, ki so jih prebrali, ne vsebujejo ničesar, kar bi bilo proti veri, morali in cerkveni
disciplini. Nasprotno, pravijo, da so popolnoma pravoverne in se borijo samo proti
naukom in dejanjem, ki niso v skladu s Svetim sedežem. 3. Preden naj pravično so-
dimo, ali so pisci krivi ali ne, je treba najprej določiti, ali so knjižice dobre ali slabe.
Pred časom je msgr. nadškof zahteval, naj bi napisal izjavo, da jih zavračam, celo
obsojam. Toda v bojazni, da bi obsodil, kar je dobro in vredno odobritve, sem zahtevo
zavrnil in sem tudi vsem svojim prepovedal, da bi storili kaj takega. To je seveda zelo
razkačilo nadškofa.
Ker je te knjižice bralo veliko ljudi in jih še sedaj berejo, se je pojavilo veliko dvomov
vesti, tako da nameravam pisati njegovi svetosti in ga prositi, da bi jih dal oceniti in
dati ustrezna navodila tistim, ki bi jih želeli brati.
Naj mimogrede omenim, da jaz nisem v ničemer sodeloval pri sestavljanju in izdaja-
nju teh knjižic niti nisem v tem pogledu nikomur nič naročal.
Zato odločno ugovarjam temu, kar je mogoče brati na strani 47 imenovanega spisa
velečastitega oporečnika. Ta pripoved je bistveno zmaličena. Stvari so potekale ta-
kole:
Pred časom je nekdanji jezuit pater Antonio Pellicani prišel v našo tiskarno v Turinu
in želel, da bi mu natisnili neko njegovo delce. Prišel je k meni v sobo in pogovor je
nanesel na nekatere dogodke v nadškofiji, o katerih se je veliko govorilo in ki gotovo
niso bili v večjo Božjo slavo in zveličanje duš. Pater Pellicani je dejal: »Bilo bi prav, če
bi zbrali te dogodke in jih sporočili svetemu očetu, da bi bil dobro obveščen o vsem,
kar se dogaja, in bi mogel ukreniti vse potrebno, da bi se škoda popravila.« Odgovoril
sem mu: »Pater, vi imate čas in vi sami pišite svetemu očetu.« To je vse. Rekel sem
mu, da naj piše, toda svetemu očetu. Zato ni res, da bi jaz spodbujal in prosil patra
Pellicana, da bi pisal in objavljal knjižice; ni res, da bi, potem ko so bile knjižice obja-
vljene in bi srečal patra, rekel, da sem po njegovi zavrnitvi dobil nekoga drugega, ki
bi prevzel sestavo in izdajo teh knjižic. Treba je imeti samo malo prave pameti, da ne
bi, tudi če bi se dejansko zgodilo, kakor je bilo rečeno, o tem govoril s kakim nekda-
njim jezuitom ali s komer koli.
Kaj naj potem menimo o pismu skolopa patra Leoncinija? Ali je on napačno razumel
Pellicanijevo pripoved ali pa je, ker je vedel, da so nekateri njega imeli za pisca teh
knjižic, saj je bil v tem smislu celo poklican v škofijsko pisarno, pripoved tako zasukal,
da je odvrnil nevihto od sebe in jo poslal nad don Boska. Bog, ki vse vidi in vse ve, je
priča, da ne lažem. To naj bo zadosti.18
Monsinjor v svojem pismu na strani 22 govori tudi o nekem spisu duhovnika Vincen-
18 V zapisniku Procesa je branilec vere msgr. Mariani imenoval Pellicanija inconstans [nestalnega],
Leonicija pa nimis simplex [preveč preprostega].

17 Pages 161-170

▲back to top

17.1 Page 161

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
161
za Minellija meni v škodo. Ker pa spisa ne poznam, ne vem, kaj pravi, in zato tudi ne
morem nič odgovoriti. Naj še povem, da se je nadškofijska pisarna v Turinu močno
pregrešila proti primernosti in tankočutnosti. Poklicali so več duhovnikov, ki so bili
nekoč moji gojenci, jih podvrgli odvratnemu spraševanju in tudi pretnjam ter zahte-
vali, da naj pričajo proti meni in v korist nadškofu. Menim, da se on ne bi smel posta-
viti za sodnika v lastni zadevi, kot je storil. Govori se celo, da so bile nekatere težke
nerednosti, preiskave in pretnje s strani turinske kvesture proti naši hiši naklonjenim
osebam izvedene po naročilu samega nadškofa.
Naj še omenim, da poročilo, ki ga je fiskalni odvetnik poslal velečastitemu nadškofu
o poskusu miroljubne poravnave, dela napako v več točkah. Če bi bilo res, kar se tu
trdi, da sem se jaz dogovoril z gospodom odvetnikom, da don Bonetti ne bo nikdar
več šel v Chieri, čemu naj bi potem sploh skušali priti do miroljubne poravnave? Če
naj bi to pomagalo, da bi stvari ostale pri starem, čemu potem toliko govoričenja in
pisanja pisem?
Dalje: V imenovanem spisu gospod fiskalni odvetnik na strani 42 navaja nekaj besed
iz mojega pisma z dne 2. julija in iz pisma duhovnika Bonettija velečastitemu tajniku
Svete kongregacije, v katerem prosimo, da ne bi oddali nobene listine, temveč naj
zadevo ohranijo pri življenju, pri tem pa je opustil glavne besede, v katerih je reče-
no, da je izjava zaupne narave in naj služi samo za vodilo za spravo z nadškofom v
skladu z ustnim dogovorom, na pa da bi ga pošiljal v Rim, kajti v tem primeru bi jaz
izjavo napisal na lep papir in ne na kak papirni odpadek. Teh mojih besed odvetnik
ne omenja. Zato je njegovo poročilo na več mestih nepošteno.
Kar stoji na 44. strani secundum documentum [druga listina], vprašujem: Kaj ima
to opraviti z našo zadevo? Ali naj domnevamo, da je nadškof poročal o tem z name-
nom, da bi očrnil našo Družbo? Če to ni bil njegov namen, zakaj potem ni dodal zma-
goslavnega odgovora na tisto pismo samega casalskega škofa, ki ga je pisal v svojem
in mojem imenu? Tako navajanje dokumentov se mi ne zdi pošteno.19
Končno naj povem, da bi bilo dobro ali celo nujno, da bi navedel dokumente, o katerih
govori sredi spisa in na katere se monsinjor opira proti meni. Med drugim bi moral
navesti slavno izjavo duhovnika don Micheleja Sorasia, tajnika škofijske pisarne, ki
izjavlja, kakor piše monsinjor, da težko obremenjuje don Bonettija. Zakaj potem ni
navedel te listine, ki ga tako zelo obremenjuje? Nasprotna stran ima pravico, da jo
vidi, ugotovi njen pomen in tudi, ali je ponarejena, ko je šla skozi toliko prizadetih rok.
Tu moram še dodati, da me je 26. maja 1879 poklical nadškof k sebi in sva sporazum-
no uredila spor. Toda naslednje jutro zelo zgodaj mi je poslal dopis, v katerem prek-
licuje vse, v kar je privolil prejšnji dan. Moram še dodati, da je od decembra 1877,
ko je on pisal in tiskal obrekljive izjave, da bi očrnil našo Družbo, meni zagrozil s
suspenzom ipso facto incurrenda, če bi jaz ali kdo drug namesto mene pisal kar koli
neugodnega proti njemu, pa naj bi bilo tudi v upravičeno obrambo mene ali mojih.
Glede tega prosim, ker že pišem o tem, vašo eminenco, da bi bili tako dobri in umak-
nili pretnjo suspenza, ki visi že štiri leta nad mojo glavo kot Damoklejev meč.
19 Dogodek sodi v leto 1869 (prim. Lemoyne, MB IX, str. 749 [BiS IX. zv., str. 533]).

17.2 Page 162

▲back to top
162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Prevzvišena eminenca, lahko bi navedel še nekaj drugih stvari, toda čas pritiska in
zaradi navedenega razloga te dni nimam časa.
Ko vas prosim, da mi oprostite, ker motim vašo eminenco in po vas vse druge eminen-
ce sodnike, prosim tudi, da bi svojo presvetlo pozornost usmerili na glavno zadevo,
se pravi na suspenz don Bonettija in bi pustili ob strani obtožbo zaradi knjižic, ki jo
je treba obravnavati ločeno.
V upanju, da mi bo vaša eminenca dobrohotno oprostila moje nadlegovanje, kot je
storila v preteklosti, in bo vzela v obrambo našo mlado Družbo, ki je podvržena to-
likerim težkim in žalostnim preizkušnjam, se imam za vaše spoštovane eminence
najvdanejšega in najponižnejšega sina.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. december 1881
Dogodki so prehitevali. Dne 17. decembra se je Sveta koncilska kongrega-
cija odločila za prekinitev suspenza za don Bonettija in povabila obe strani k
sporazumu. To je bila za don Bonettija že polovična zmaga. Zato je bilo treba
na drugi strani preprečiti porazen vtis, ki bi ga novica brez dvoma povzročila
v Turinu. Kaj so si izmislili? Preden bi prišlo uradno sporočilo, je treba don
Bonettija vplesti v kriminalno zadevo. Uradne listine so bile v Rimu priprav-
ljene šele 22. decembra. Dne 20. decembra so don Bonettija poklicali pred cer-
kveno sodišče, da bi odgovarjal zaradi sramotenja cerkvene oblasti s knjižico
L'Arcivescovo di Torino, Don Bosco e Don Oddenino [Turinski nadškof, don Bosko
in don Oddenino], česar ga je ovadil teolog Sorasio, fiskalni tožilec nadškofijske
pisarne. Sodnik je bil kanonik Colomiatti. To sodišče naj bi bilo ustanovljeno že
22. junija. Obtoženec je imel trideset dni časa za nastop. Če bi brez zadostnega
vzroka prekoračil ta čas, bi mu sodili v odsotnosti.20 Don Bosko je o vsem ob-
vestil kardinala zaščitnika in mu poslal prepis Obtožbe.
Prevzvišena eminenca!
Opogumil sem se in pošiljam vaši eminenci enega od primerov trpinčenja, ki nam jih
povzroča naš nadškof. To naj bi bil tudi odgovor na nasilne obtožbe brez osnove, ki
jih je hotel prizadeti tako don Bosku kakor naši Družbi. Molčal sem o vsem, kar je
storil proti meni, da bi očrnil moj položaj.
Toda kdo bi mogel verjeti? Medtem ko je zadeva sub iudice [pred sodnikom] višjega
sodišča, je včeraj poslal don Bonettiju opozorilo, v katerem mu preti s sodnim po-
stopkom in kliče v škofijsko pisarno, da bi odgovarjal zaradi obtožbe sodelovanja
pri slavnih knjižicah, pri katerih ima don Bonetti toliko opraviti kot Pilat v veroiz-
povedi.
Tako izgubljamo čas s pisanjem in zmanjkuje nam potrpljenja, ki bi ga lahko upora-
bili za delo za duše in v prid vere. Jaz nisem nikdar prosil in tudi sedaj ne prosim nič
drugega, kot da mi dajo delati v tem času tako velike potrebe.
20 Dodatek, št. 30.

17.3 Page 163

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
163
Vsi salezijanci prosijo Boga, da bi vas ohranil še dolga leta v korist svete Cerkve in v
oporo naše preganjane Družbe.
V božični noči bodo naši dečki prejeli sveto obhajilo po namenu vaše eminence.
Vsi se priporočamo v vaše molitve, medtem ko imam čast, da se imenujem vaše prev-
zvišene eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1881
En izvod Obtožbe je don Bosko predložil tudi svetemu očetu in sporočil vse,
kar se je pripetilo.21
Preblaženi oče!
Iz spoštovanja do njihovih eminenc kardinalov Svete koncilske kongregacije in da bi
odgovoril na pritožbe ter pojasnil okoliščine, zaradi katerih je msgr. Lorenzo Gastal-
di, nadškof v Turinu, poslal na zgoraj imenovano ugledno Kongregacijo obtožbo pi-
sca in salezijanske družbe, sem menil, da je moja dolžnost, da predložim Prikaz ovir,
ki so povzročile nelahke motnje pri delu, ki ga ubogi salezijanci opravljajo v Evropi
in v misijonih v Ameriki. Pošiljam vam, preblaženi oče, prepis Prikaza, da boste kot
vrhovni predstojnik Salezijanske družbe seznanjeni z našimi zadevami.
Če je bilo nadlegovanje v prejšnjih časih zelo veliko, ni danes nič manjše. Sedaj bi radi
prisilili našo Družbo, da bi sprejela nauke, ki niso najbolj po volji vaši svetosti, ker so
zmotni in nevarni. Do sedaj smo se vsemu temu upirali in se bomo ne glede na žrtve
upirali tudi v prihodnje. Vendar potrebujem ustrezne nasvete, da bom lahko poučil
redovnike, da bomo v vseh naših zavodih, študijskih hišah in semeniščih v Piemontu,
Italiji, Franciji, Španiji in Ameriki mogli slediti pristnim katoliškim načelom v brez-
mejno vdanost vrhovnemu poglavarju Cerkve.
Če so nam v preteklem desetletju postavili nemajhne ovire, ki so nas velikokrat
odvračale od izpolnjevanja naše svete službe in nam ukradle veliko časa, ki bi ga
lahko uporabili za slavo Božjo in za zveličanje duš, potem moramo reči, da se dan-
danes nič ne manjšajo. Oh, jaz ubogi revež! Medtem ko pišem to pismo in medtem
ko se v Koncilski kongregaciji obravnava zadeva med msgr. nadškofom v Turinu in
salezijancem don Bonettijem, sem prejel povabilo, ki kliče tega mojega duhovnika
pred nadškofijskega fiskalnega odvetnika, da se bo zagovarjal v isti zadevi, ter mu
pretijo s cerkvenimi kaznimi, če ne pride na zaslišanje pred sodišče, ki hoče biti sod-
nik v lastni pravdi, in to v zadevi, ki je bila izročena najvišjemu sodišču svete Cerkve.
Tako nas proti pričakovanju še naprej motijo, nam jemljejo čas in delajo naš položaj
še neznosnejši.
Sovražniki Cerkve si s satansko zavzetostjo prizadevajo, da bi zatrli vero in pokva-
rili velike in male, in povzročajo neizmerno škodo. Salezijanci prevzemajo vsak dan
težke naloge, da bi preprečili to naraščajoče zlo. Zato nujno potrebujemo miru in
pomoči, oziroma da nas vsaj ne motijo pri našem delu v smislu namena naše Družbe.
V ta namen zelo ponižno, vendar goreče prosim za vaš modri nasvet in vašo učin-
21 To pismo je zasnoval don Bonetti, dopolnil pa ga je don Bosko in dodal nekaj pripomb.

17.4 Page 164

▲back to top
164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
kovito podporo. Govorite in mi vas bomo poslušali. Izpolnjevali bomo ne samo vaše
ukaze, temveč tudi vaše želje; sledili vam bomo ne samo kot univerzalnemu učitelju,
temveč tudi kot zasebnemu; vdani bomo vaši vzvišeni osebi ne samo mi salezijan-
ci, temveč si bomo prizadevali, da bomo vcepljali in gojili ta čustva vdanosti tudi v
osemdeset tisoč dečkih, ki nam jih je Božja previdnost poslala v naše zavode v Evropi
in Ameriki. Skratka: poslušni bomo vsaki besedi vašega apostolskega sedeža v vsem,
v vsakem času, v vsakem kraju, kamor nas bo poslal Gospod.
Da bomo pa mogli svobodno opravljati to našo sveto nalogo, da bomo mogli pri-
zadevno delovati v skladu s potrebami teh žalostnih časov, da bo podpisani mogel
voditi svoje podrejene, kakor je treba, dajte, preblaženi oče, da bo slišal učinkovito
besedo tisti, ki edini med tisoči članov katoliškega episkopata skuša speljati s prave
poti to ubogo Družbo in onemogoča materno hišo, ki je središče vseh drugih, da bi
hitro in učinkovito izpolnjevala svojo nalogo.
Popolnoma sem prepričan, da boste, preblaženi oče, sprejeli z očetovsko dobroto to
našo prošnjo, ki jo v svojem imenu in v imenu vseh salezijancev dvigam k vašemu
prevzvišenemu prestolu, da boste priskočili na pomoč tolikerim vašim vdanim sino-
vom.
Izrabljam priložnost teh svetih božičnih praznikov, da želim vaši svetosti vse najbolj-
še in vam zagotavljam, da v salezijanskih domovih vsak dan dvigamo goreče molitve
k Bogu za vse tisto, kar si želi vaše velikodušno srce.
Končno vam kleče pred vašo svetostjo poljubljam sveto nogo in vas prosim apostol-
skega blagoslova tako za svojo ubogo osebo kakor za našo salezijansko družbo, za
naše dečke in za naše misijonarje, ki se te dni pripravljajo na pot v Patagonijo, med-
tem ko imam srečo, da se lahko imenujem z največjim spoštovanjem vaše svetosti
najponižnejši in najvdanejši sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1881
Na kardinalov odgovor ni bilo treba dolgo čakati.22 Bil je »zaupen« in je
vseboval naslednje odstavke: »Priporočam vam mirnost in hladnokrvnost, da
ne boste dali nikakršnega povoda tistim, ki so ex adverso [na nasprotni strani].
Kar se tiče pretnje, lahko ugotavljate slabe namene te škofijske pisarne in tis-
tega, ki jo navdihuje. Iz izrazov v poročilu, kjer je rečeno, da je imenovani don
Bonetti scriptor libelli itn. [pisec knjižice], je mogoče sklepati, da ima sodišče
v rokah trdne dokaze za potrditev obtoženčeve krivde. Iz pisma p. Leoncinija
je obtožba naperjena zoper vas. Zakaj v tem primeru ne bi mogli vas poklicati
na sodišče? Mogoče zato, da ne bi zavrnili odvečne osovraženosti in zaničeva-
nja javnosti od strani tožnikov? Vedno bolj spoznavam, da je gospod Colomiatti
vredno orodje v rokah svojega gospodarja.« Nato mu svetuje, da naj ne pošilja
Prikaza kardinalom, ker ni primeren trenutek za to.
Glede poziva don Boska je kardinal pravilno dejal, da quod differtur non
22 Dodatek, št. 31.

17.5 Page 165

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
165
aufertur [kar preložimo, ne odložimo]. Tudi njega so poklicali 5. januarja 1882.
Sporočili so mu ob sedmih zjutraj po gospodu Aghemu, nadškofijskem kurir-
ju.23 Javni tožilec mu je naprtil dvojno krivdo: da je on naročil pisanje knjižic in
da mu je posredoval potrebno gradivo. Pripomniti je treba, da je bil to resničen
odgovor na zaprošeno avdienco 2. januarja in obenem lep korak naprej na poti
sprave, ki jo je zahteval Rim! Zato pomislimo, ali je bil monsinjor tisto jutro in
naslednje dni zares »popolnoma pripravljen«, da bi sprejel don Boska, kakor je
to hotel prikazati Colomiatti na procesu za razglasitev za blaženega.
Glejte čudno naključje! Vprašanje knjižic je bilo že pred Sveto koncilsko
kongregacijo. In to po volji gospoda nadškofa. V pismu 29. decembra 1880 je
don Boska in don Bonettija obtožil pri tej kongregaciji kot pisca knjižic in v
povzetku don Bonettijeve obtožbe je na 20. strani rečeno: »Prosim in zahtevam,
da Sveta kongregacija nastopi proti istemu Bonettiju kot avtorju ali soavtorju
sramotilne knjižice.« Isto obtožbo je ponovil 21. junija 1881 in zahteval obrav-
navo. V domnevni krivdi je monsinjor že izbral za sodnika Sveto koncilsko kon-
gregacijo in je sodnijska preiskava že bila uvedena, zato o tej zadevi ni bilo več
dovoljeno začenjati novega kriminalističnega postopka.
Don Bosko je takoj vprašal kardinala zaščitnika za svet, kaj naj naredi.
Velespoštovana eminenca!
Spet nov dokaz dobre volje za miroljubno poravnavo! Vse je jasno razvidno iz prilo-
ženega poziva na zaslišanje. Zdi se, da hoče nadškof čim bolj zavlačevati ter povzro-
čati, da bom izgubljal čas in denar.
1. Sedaj potrebujem vodstvo, ki naj mi pove, ali sem dolžan iti na zaslišanje, medtem
ko je zadeva sub iudice pri višjem sodišču. Če je odgovor pritrdilen, bi lahko vložil
priziv, da sem že klican na višje sodišče? Ali sme ordinarij po svoji volji klicati na za-
slišanje predstojnika cerkvene družbe in tako povzročiti nered v ubogi redovni druž-
bi, ki ji ordinarij ni mogel nikdar pripisati kake krivde in ki želi samo delati v korist
duš, ki so na žalost na poti pogubljenja?
2. Desetega tega meseca bi moral iti v Francijo, da bi tam prosil miloščino za cerkev
in zavetišče Srca Jezusovega, ker jim zmanjkuje denarja. Se smem oddaljiti ali mo-
ram ostati v Turinu v veliko škodo del, ki mi jih je naložil sveti oče?
3. Odločil sem se, da bom odložil svoj odhod do 16. januarja, več pa mi ni mogoče
zaradi govorov in zaradi uspešnega nabiranja sredstev.
Jaz in moji salezijanci potrebujemo pomoč, nasvet in podporo in zato polagamo svoje
upanje v vašo eminenco, našega velezaslužnega zaščitnika.
Nikdar nisem prosil in tudi ne bom prosil za kaj več kot za mir, da bi lahko delal v
sveti službi in reševal duše iz nevarnosti.
Razlog za te nove nevšečnosti je v dejstvu, da don Bosko noče spremeniti sistema:
don Bosko je proti Rosminiju. To je razlog, zakaj bi me hoteli proglasiti za avtorja
tistih knjižic.
23 Dodatek, št. 32.

17.6 Page 166

▲back to top
166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Jaz nisem avtor teh knjižic. Moj sistem je izpovedovati katoliški nauk in slediti uka-
zom, nasvetom in vsaki želji svetega očeta.
Verjemite mi vse to v našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki se v globoki hvaležnosti in
spoštovanju imenuje vaše eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. januar 1882
Ko je don Bosko poročal msgr. Boccaliju o neopravljeni avdienci, mu je pos-
lal tudi prepis poziva na zaslišanje. Prelat mu je 9. januarja odgovoril: »Potrpite
in ne izgubljaje poguma. Če nimate kaj opraviti s temi knjižicami, izid tožbe ne
more biti vam v škodo.«
V Turinu pa so neustrašeno šli naprej. Samo nekaj dni po pozivu na sodišče,
se pravi 12. januarja, je bil objavljen nadškofijski odlok, ki je postavil Colomia-
ttija za delegiranega sodnika v zadevi knjižic. Odlok je nosil datum izpred šestih
mesecev. Dne 18. januarja je don Bonetti vložil priziv, v katerem je zavrnil upra-
vičenost tega sodišča tako zaradi zgoraj omenjenega predsodka kot zaradi tega,
ker je bil nadškof glavni tožilec v pravdi. Zato je obvestil škofijsko pisarno, da je
naročil svojemu prokuratorju v Rimu, da bi prosil Sveto kongregacijo, ki je bila
o celotni zadevi že obveščena, da naj pooblasti posebnega sodnika v osebi kake-
ga bližnjega škofa ali kakega sposobnega in nepristranskega duhovnika, ki naj
bi izvedel kanonični proces, ki naj bi ga poslal v Rim za dokončno odločitev ali
tozadevne ukrepe. Po nasvetu odvetnika Leonorija so prošnjo vložili na ime don
Bonettija iz spoštovanja do don Boska, ker »tega zares svetega moža ne bi smeli
vmešavati v to pravdo«, kakor se je izrazil ta pravnik.24 Colomiatti je zavrnil don
Bonettijev očitek nepristojnosti in zahteval, da mora priti na obravnavo.
Toda don Bonetti se ni hotel vdati, temveč se je obrnil na Rim. Priziv je
bil sprejet brez vsakršne težave. Zato je Kongregacija prepovedala nadškofu,
da bi nastopil tako proti don Bonettiju kakor proti don Bosku, in pooblastila
msgr. Fissoreja, nadškofa v Vercelliju, da je on vodil proces in zapiske poslal v
Rim na Koncilsko kongregacijo, ki si je pridržala pravico dokončne sodbe. Tako
obtoženca v tem sodnem procesu nista imela več nobenega opravka s škofijsko
pisarno.25
Prekinimo za trenutek našo pripoved. Zadnji teden meseca januarja se je
mudil v Turinu msgr. Riccardi, škof v Ivrei. Imel je dovoljenje svojega metro-
polita, saj je maševal enkrat tu, drugič tam; povsod, kamor so ga povabili. Tudi
salezijanci so ga dvakrat povabili. Najprej ga je don Rua povabil, da bi daroval
sveto mašo s skupnim svetim obhajilom 29. januarja na praznik sv. Frančiška
Saleškega, potem pa don Francesia, da bi prišel v Valsalice za isto slovesnost, ki
so jo obhajali nekaj dni pozneje. Msgr. Riccardi je rade volje sprejel obe povabi-
24 Pismo don Bonettija, Rim, 9. januar 1882.
25 Dodatek, št. 33.

17.7 Page 167

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
167
li. Po kosilu pri nadškofu pa je sporočil v Oratorij, da zaradi novih obveznosti, ki
jih ni predvideval, ne bo mogel priti v Valsalice in tudi ne v Oratorij. Ko je odha-
jal iz Turina, je priznal teologu Margottiju, da odhaja zelo užaljen, ker ne more
razumeti, kako more metropolit svojemu podrejenemu škofu prepovedati, da
bi maševal v cerkvi redovnikov. Prosil ga je, da bi ga opravičil pri salezijancih.
Ko je msgr. Fissore prišel v Turin z zaupano mu nalogo, je bil don Bosko v
Rimu. Zato je govoril z don Ruom. Njegova naloga je bila zaslišati priče, če so
bile, zapisati njihove izjave in vse poslati v Rim. Na željo msgr. Gastaldija pa
je skušal doseči spravo obeh sprtih strani, pri čemer ga je don Rua podpiral.
Še več, monsinjor je prosil škofa Eula in Riccardija, ki sta prišla v Turin, da bi
skušala doseči poravnavo s pomočjo don Duranda. Oba prelata sta se odpravila
v Valsalice, kjer je don Durando s teologom Margottijem bil na nekem prazni-
ku. Po akademiji sta ga poklicala na stran in ga silila, da bi ustregel nadškofu.
Ko je blaženi prebiral pisma don Bonettija in don Duranda, je jokal od žalosti,
ker je videl, kako so izrabili dobro vero njegovih sinov. Takoj je pisal don Rui
naslednje: »Niti don Bonetti niti kdor koli iz hiše naj ne razpravlja o tej zadevi
brez predhodnega obvestila Koncilske kongregacije in vedno v soglasju z don
Boskom. To je nasvet višje oblasti.«26 Iskanje mirnega dogovora je razodevalo
majhno upanje na zmago, medtem ko bi privolitev salezijancev pomenila boja-
zen pravične obsodbe.
Da bi dosegel spravo, je msgr. Fissore že prejel podpisano izjavo don Rua in
don Bonettija v zadevi knjižic. Želel je dobiti še privolitev don Boska, da bi vse
predložil msgr. Gastaldiju. Toda don Bosko privolitve ni poslal, temveč si je brez
uspeha prizadeval, da bi dobil nazaj privolitev don Rue in don Bonettija. Izjavo
o vsej zadevi pa je poslal kardinalu Nini.
Velečastita eminenca!
Mirna rešitev spora med duhovnikom don Bonettijem in nadškofom Gastaldijem je
bila vedno moja goreča želja. Večkrat sem to predlagal monsinjorju turinskemu nad-
škofu, ki je to sprejel, potem pa spet preklical. To se je zgodilo maja 1879. Dne 26.
maja me je poklical k sebi msgr. Gastaldi. Dogovorila sva se, da bo don Bonettiju
obnovil pravico spovedovanja v vsej nadškofiji in prepustil modrosti pisca, da ga ne
bo pošiljal v Chieri, da pa ima pravico, da ga ob določenih priložnostih lahko pošlje
tja pridigat in spovedovat brez nasprotovanja cerkvene oblasti. Ta dogovor je bil
sprejet. To sem sporočil don Bonettiju, ki se je te rešitve zelo razveselil. Vsi smo bili
zadovoljni, da se je ta spor vendarle mirno rešil, saj nam je ukradel preveč časa, ki bi
ga lahko uporabili za delo za duše. Toda zgodaj zjutraj naslednjega dne, 27. maja, je
nadškof v pismu preklical za nedoločen čas vse dogovorjeno.
V sedanjem stanju stvari ne vidim druge poti, ki bi mogla zadostiti obe strani, kot je
tista, ki je bila preložena že maja 1879. To je:
26 Pismo don Berta don Bonettiju, Rim, 18. april 1882.

17.8 Page 168

▲back to top
168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
1. Monsinjor turinski nadškof bo spet podelil pravico spovedovanja vernikov v vsej
turinski škofiji.
2. Don Bonetti bo kot dober duhovnik nadaljeval delo za večjo Božjo slavo, kot se to
spodobi za gorečega duhovnika.
3. Z namenom, da se ne bi več vračali na tovrstna vprašanja, bo nadškof umaknil
pisma, v katerih preti duhovniku Bosku, da bo suspendiran ipso facto incurrenda, če
bo pisal, dal natisniti ter ali s spisi ali besedami govoril proti turinskemu nadškofu.
Teh dvoje pisem bo izročeno ognju in se ne bo več o tem govorilo.
Kar se tiče knjižic, izjavljam, da se niti jaz niti kdo od salezijancev, kolikor mi je zna-
no, ni vmešaval v to zadevo. Vedno sem grajal in grajam tudi sedaj vsako neprimer-
no govorjenje o cerkveni oblasti. Pripravljen sem tudi obsoditi vsebino knjižic, če se
pokaže, da je treba kaj grajati v imenu Cerkve. Sicer pa tisti, ki so knjižice prebrali
in premislili, menijo, da v njih ni ničesar, kar bi bilo proti nauku svetega očeta v teh
zadnjih letih.
Pripravljen sem sprejeti vsako odločitev, ki bi po mnenju njegove svetosti papeža in
po vašem mnenju mogla biti v večjo Božjo slavo.
Štejem si v čast, da se morem imenovati vaše spoštovane ekscelence
Rim. 8. maj 1882
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Pismu so bile dodane naslednje opombe:
Treba je povedati, da so bili monsinjorju turinskemu nadškofu že dani isti predlogi,
a jih je vedno zavrnil.
Surovo je zavrnil, da bi me sprejel 2. januarja 1882, ko sem se mu najavil v imenu
vaše eminence in samega svetega očeta z namenom, da bi vse prijateljsko uredili.
Še pred dnevi je sam turinski nadškof govoril in mi dal vedeti po samih naših redov-
nikih, da je don Bosko največji hudodelec človeštva, da je največji goljuf, ki si izmišlja
čudeže in jih nato pripisuje materi Božji Mariji ter jih daje natisniti.
Rim dela vse narobe, v Rimu se pletejo največje neumnosti itn.
Vse to so kaj malo primerne stvari, ki bi mogle peljati h kaki pomiritvi. To še toliko
manj po avtoritativnem odloku Svete koncilske kongregacije.
Rim, 8. maj 1882
Kardinalu se je to poročilo zdelo preveč zgoščeno in si je želel obširnejše
razlage.27 Zato je don Bosko naročil don Bonettiju,28 naj sestavi podrobnejši
opis položaja. Isti kardinal je priporočil, da naj dobijo preklic izjave patra Leon-
cinija o slavnem pismu, zaradi katerega papež ni mogel najti miru.29 Vendar ta
o tem ni hotel ničesar slišati. Ker pa ga je turinsko cerkveno sodišče ob procesu
za beatifikacijo imenovalo nimis simplex, je to že precej dobra ocena njegove ne-
27 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 15. maj 1882.
28 Dodatek, št. 34.
29 Navedeno pismo don Dalmazza.

17.9 Page 169

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
169
gotove preproščine kot človeka, ki trdi zdaj eno in drugič drugo in dela po volji
drugih. Drugi pa je, nemiren zaradi izjav, ki jih je dal o don Bosku iz ljubezni do
resnice, po svoji vesti dal naslednji preklic.
IZJAVA
Ker sem zvedel, da je bila moja izjava, ki sem jo v moči svete pokorščine izrekel o
predlogu, da bi pisal o vodstvu turinske nadškofije, uporabljena kot obtožba pro-
ti velečastitemu gospodu don Janez Bosku, predstojniku salezijancev, češ da me je
spodbujal, da bi pisal knjižice v škodo njegove velespoštovane ekscelence msgr. turin-
skega nadškofa, izjavljam pred Bogom, da mi imenovani gospod don Bosko ni nikdar
predložil drugega, kot da bi napisal spomenico, naslovljeno na papeža Pija IX., in
da o čem drugem sploh nisva govorila. Naj še dodam, da sem to jasno in čisto izjavo
dal in večkrat ponovil fiskalnemu odvetniku gospodu kanoniku Colomiattiju, ki me je
prosil, da naj jo podam.
Če izjava ni tako jasna, kakor bi želel, da bi bila glede na besedilo, ki sem ga podpisal
in potrdil s prisego, je to zaradi izraza 'predložiti Rimu', ki sem ga v izjavi uporabil
in za katerega so mi rekli, da pomeni isto kot predložiti svetemu očetu.
Kar se tiče pisma, v katerem je pater Leoncini sporočil msgr. nadškofu zasebni razgo-
vor, ki sva ga imela, menim, da je to storil zato, da bi me branil pred sumom (mogoče
zato, da bi me spodbudil), da bi imel kaj proti meni kot domnevnemu piscu knjižic
proti msgr. nadškofu. V pismu, ki sem ga podpisal in ga priznavam za svojega samo
v osnovi, pravijo, da je, česar pa se jaz ne spominjam, stavek: Predložil mi je, da
naj pišem proti nadškofu brez česar koli drugega. To pa je treba razlagati v zgoraj
omenjenem smislu. Dajati temu drugačen pomen v podporo obtožbi na škodo vele-
častitemu gospodu don Bosku, bi bilo proti resnici. Vse to izjavljam iz čiste ljubezni
do resnice, ker nimam nič proti msgr. nadškofu niti proti gospodu don Bosku, med
katerima bi želel popoln mir v večjo Božjo čast.
p. Antonio Pellicani
Turin, 30. maj 1882
Med pisanjem papežu in pisanjem knjižic je globok prepad. Toda iz dru-
gega dela pisma je razvidno, kako spretno so morali mešetariti, da so mogli
izigrati pomen besed, ki ga same po sebi niso imele, izražale pa naj bi tisto, kar
so oni želeli. Zato tu vidimo razlog, zakaj so trdovratno skrivali zapriseženo iz-
javo patra Leoncinija, ki so jo dali natisniti tudi v Summarium [Povzetek] msgr.
Gastaldija proti don Bonettiju.
V času teh afer pa so dozorela še druga dejstva. Dne 12. maja 1882, to je na
dan, ko je don Bosko zapustil Rim, se je tam pojavil Colomiatti, da bi pri kardi-
nalu Jacobiniju zavrgel Poročilo in razpravljal o slogi. Nadškof je pisno prosil
papeža, da bi mu dovolil poslati svojega odposlanca, ki naj bi razložil stvari, in
papež je vprašal za svet njegovo eminenco kardinala Nino.
Leon XIII., ki se je že odločil, da bo vzel zadevo v svoje roke, je takoj, ko je
slišal, da msgr. Gastaldi želi spravo, zaustavil potek pravde in ukazal, da naj tele-

17.10 Page 170

▲back to top
170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
gramsko pokličejo don Boska v Rim. Don Dalmazzo mu je telegrafiral popoldne
18. maja in dobil od don Boska tale odgovor: »Zelo zrahljano zdravje onemogo-
ča očku potovanje.«
Don Dalmazzo je takoj šel h kardinalu Nini, da bi videl, ali bi bilo mogoče
don Boska opravičiti ali vsaj odložiti prihod. Njegova eminenca je dejal, da je
ukaz prišel od papeža. Ko so papežu rekli, da se je don Bosko pred kratkim
vrnil iz Rima in je sedaj v Turinu, je odvrnil: »Potrpljenje. Sedaj, ko je turinski
nadškof pokazal pripravljenost, hočem sam urediti zadevo in mu zato telegra-
firajte, da naj pride.« Colomiattiju so iz Turina ukazali, naj ostane v Rimu, če bo
treba tudi štiri mesece, dokler ne bi razvozlali gordijskega vozla.30
Don Dalmazzo je odgovoril: »Skušal sem opravičiti izostanek. Nini je hudo
zaradi odloga, ker osemindvajsetega odhaja.« Don Rua pa znova: »Odhod očeta
človeško nemogoč. Čakamo vas v Turinu. Don Bosko je po don Dalmazzu poslal
kardinalu tole pisemce:
Velespoštovana eminenca!
Zelo mi je žal, da ne morem, kakor bi rad, na potovanje v Rim. Ne morem sedeti in
eno nogo imam tako obolelo, da ne morem hoditi. Toda če vaša eminenca res želi, da
grem na pot, bi prišel 24. ali 25. tekočega meseca. Med potjo se bom moral na kratko
ustaviti, vendar upam, da bom opoldne 26. v Rimu.
Prosim vas, da mi oprostite to mojo nehoteno zamudo in mi dovolite, da se imenujem
vaše prevzvišene eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. maj 1882
Toda na listu, ki je bil priložen za prokuratorja, je zelo realistično govoril o
svoji bolezni. Tako jasno je govoril zato, da je izključil vsako možnost izmišljene
bolezni.
Predragi don Dalmazzo!
Preberi in odnesi to pismo kardinalu Nini. Moja bolezen ni pomembna. Imam okvaro
na zadnjici, kar mi onemogoča potovati z vlakom. Poleg tega imam otečeno nogo
z dvema nepolitičnima okvarama. Skušaj poizvedeti, kaj je vzrok te naglice, da naj
se odpravim v Rim. Če ne gre brez mene, sem pripravljen iti na pot tudi takoj, naj se
zgodi kar koli.
Če bi prišel ti, bi se o vsem pogovorili in bi me ti tudi spremljal.
Pozdravi don Ventrellija in don Baraleja in vse druge naše sobrate, don Brago, don
Savia, don Cagnolija itn. Če je treba, mi takoj piši, Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 20. maj 1882
30 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 21. maj 1882.

18 Pages 171-180

▲back to top

18.1 Page 171

▲back to top
BiS 15 — 7. poglavje
171
Trpel je zaradi hemoroidov, kakor je na procesu za razglasitev za blaženega
povedal don Albera.
Ko je papež slišal Colomiattija in njegovo Poročilo, se je potožil kardinalu
zaščitniku in dejal, da je neprimerno in neresnično, da nadškof zavrača razloge
in zanika vse od začetka do konca. Ko je don Bosko zvedel za to, je naročil don
Bonettiju, da naj njegovi eminenci pošlje naslednja pojasnila, da jih bo mogel
uporabiti v pogovoru s Colomiattijem.
1. Don Bonettijevo zadevo je treba strogo ločiti od vseh drugih stvari. To nima nič op-
raviti niti s knjižicami niti s Poročilom o dejstvih niti s čimer koli drugim, kar se je
pojavilo prej ali pozneje; vse to glede na odločitev Svete koncilske kongregacije.
2. Treba je povedati, da so Poročilo izzvali ugovori turinskega nadškofa, ki so bili obja-
vljeni v časopisju in so zahtevali odgovor, sicer bi vzeli vse za resnico kot težke obtož-
be proti salezijanski družbi, katere edino bogastvo je dobro ime in moralna podpora,
ki ji pomagata pri delu za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
3. Stvari, o katerih govori Poročilo, so dejstva, ki se opirajo na dokaze.
4. Če ima gospod odvetnik Colomiatti razloge, ki dokazujejo, da navedena dejstva niso
resnična, potem don Bosko prosi, da jih izrazi ne z besedo, temveč pisno, da bo tako
mogel spremeniti svoje trditve ali dati ustrezen odgovor.
Po nameravani spravi so se zvrstili dogodki, ki kažejo, da je vsako upanje na dober
uspeh izključeno. V ta namen je don Bosko brzojavil don Dalmazzu, da naj pride v
Turin in mu osebno poroča o najpomembnejših dejstvih.
V ponazorilo naj bi služile naslednje vrstice Božjega služabnika.
Velespoštovana eminenca!
Kar piše don Bonetti, je po mojem naročilu. Ta pisma vam pošiljamo po msgr. Ma-
riniju, ki nas je te dni počastil s svojim obiskom. Pričakujem don Dalmazza, ki se bo
takoj vrnil z vsemi pooblastili.
Priporočam se vam v molitev in vas prosim za blagoslov.
Imam visoko čast, da se izrekam vaše vzvišene eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. maj 1882
Eno izmed dejstev, ki so napovedovala klavrn izid, je bilo to, kar se je zgo-
dilo v zavodu Valsalice. V aprilu je v Turinu potekal krajevni katoliški kongres
pod predsedstvom kneza Salviatija in brez navzočnosti nerazpoloženega nad-
škofa. Don Francesia je dal uprizoriti kratko latinsko dramo in v ta namen so
spremenili zavodsko kapelico v dvorano. Ni bilo ničesar, kar ne bi bilo vredno
dostojanstva kraja in škofa iz Novare in Ivree, ki sta bila navzoča, nista imela ni-
kakršne pripombe.31 V Rimu so dostikrat prirejali akademije v javnih cerkvah,
kot npr. decembra 1881 v Santi Apostoli in maja 1882 v San Vitale. Toda za
31 Knez Salviati je o predstavi pisal ravnatelju pismo pohvale.

18.2 Page 172

▲back to top
172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Valsalice je turinski ordinarij dvignil casus belli. Don Francesia so poklicali v
škofijsko pisarno, in ker niso bili zadovoljni z njegovim opravičilom, so poslali
ovadbo v Rim. Don Francesia je pisal:32 »Izkoristiti smo hoteli to priložnost,
da bi pokazali našo katoliško, apostolsko in papeško vero, pa smo bili deležni
karanja od dveh nasprotnih strani. Neki brezbožni turinski časopis, ki gotovo,
če bi bilo res kaj spotakljivega glede onečaščenja, ne bi molčal, se je znesel nad
preveč papeškim tonom predstave. No, sedaj se pa naš nadškof zgraža zaradi
onečaščenja svetišča.«
S tem »škof se zgraža in nas muči« misli na dogodek starejšega datuma. V
Valsaliceju je kot zunanji profesor poučeval nemščino vitez Besson, spreobrnje-
ni protestant in predsednik številnega krožka Coraggio Cattolico [Katoliški po-
gum]. Nekega dne ga je monsinjor povabil na kosilo. Gost je moral ves čas pos-
lušati pogovor o don Bosku, salezijancih, njihovih zavodih in pomanjkljivostih.
Toda najhujše je šele prišlo. Ko so končali kosilo, je nadškof poklical profesorja
k sebi in mu dejal: »Vi obiskujete zavod Valsalice in vam mora biti kaj znano.
Povejte mi torej: ali ni res, da predstojniki tega zavoda uganjajo nemoralnosti?«
Na to vprašanje je gospod nevšečno prizadet in pohujšan odgovoril, da ne ve
nič o tem, in je potem z besedo in pisno to sporočil ravnatelju in izrazil svoje
negodovanje.
Druga dejstva, ki tudi niso bila znamenje naklonjenosti, so bila povezana
s posvetitvijo cerkve sv. Janeza Evangelista, o čemer bomo poročali na drugem
mestu. Nikakor pa ne moremo molčati o zadnji pastoralni postni okrožnici.
Zadnji dve strani sta bili polni namigovanj na don Boska in salezijance z izrec-
nim ukazom, da jo morajo prebrati v celoti in jo razložiti ljudstvu. Pismo so res
prebrali, čeprav se nekateri niso pokoravali.33
Kolikor bolj se vključujemo v ta križev pot, katerega konec bomo prikazali
v naslednjem poglavju, toliko bolj razumemo tragiko, ki ji je blaženi dal du-
ška, ko je 1882 Colomiattiju in njegovemu spremljevalcu rekel, da naj sporočita
monsinjorju njegove besede: »Sedaj manjka samo še, da mi z nožem prebode-
te srce.« Vendar ni pokazal nikakršnega malodušja, temveč veliko zaupanje v
Boga in njegovo pravičnost. Ko mu je nekaj let pozneje don Berto izrekel svoje
sočutje, ker je moral prestati toliko nasprotovanj in ker se niso vedno bojevali
z odprtimi kartami, temveč so se okoriščali s skrivnimi spletkami, medtem ko
don Bosko ni mogel uporabljati istega orožja. Don Bosko mu je dal govoriti, na
koncu pa mu je odvrnil: »Gospod je vodil vse.«
32 Pismo don Dalmazzu, Turin, 24. maj 1882.
33 Dodatek, št. 36.

18.3 Page 173

▲back to top
8. poglavje
»SLOGA« LEONA XIII.
Poleti 1884 je bil don Bosko bolan in je v družbi don Lemoyna prebil
nekaj tednov v Pinerolu kot gost tamkajšnjega škofa. Nekega dne je nenadoma
dejal svojemu življenjepiscu: »Bilo bi prav, če bi uničili vso korespondenco z
ubogim msgr. Gastaldijem in vse tozadevne dokumente.« Da bi don Lemoyne
skril svoje presenečenje, ga je vprašal: »Toda kaj bomo potem mogli reči o zgo-
dovini Oratorija od 1872 do 1883?« »Povedali bi, da je don Bosko v teh letih
nadaljeval svoj posel.« Nato je nadaljeval s takim navdušenjem, da se je don
Lemoyne zbal kakega don Boskovega izrecnega ukaza in je obiskovalcu, ki je
pravkar prišel, prepustil svoje mesto in odšel. Ko sta se potem vrnila v Turin,
nista več govorila o tem. Da pa povemo vso resnico: Treba je pomisliti, da bi
bilo tako uničenje pametno samo, če bi tudi nasprotna stran sežgala vso kore-
spondenco s salezijanci. Brez tega bi zgodovinska resnica preveč trpela. Če bi
na primer drugi imeli v rokah Colomiattijeva pisma msgr. Gastaldiju iz Rima o
zadevah, ki jih obravnavamo, in ne bi imeli prepisov pisem, ki jih je istočasno
pisal ali dal pisati don Bosko, bi bilo kaj težko oprostiti ga obtožb, ki jih beremo
v pismih fiskalnega odvetnika iz Turina. Tako pa smo mogli dati unicuique suum
[vsakemu svoje], kakor bomo sedaj nadaljevali.
Don Dolmazzo se je na poziv don Rue takoj odzval in odpotoval v Turin,
kjer je kardinalu Nini sporočil slabe novice o don Boskovem zdravju: bil je sicer
pokonci in je hodil po hiši, ni pa bil sposoben za potovanje. Podal mu je tudi
poročilo o akademiji v cerkvi v Valsaliceju, kakor mu je naročil kardinal, da bi
odpravil to najnovejšo obtožbo.1 Njegova eminenca mu je odgovorila:
Velečastiti gospod!
Prejel sem vaše pismo s prilogami in se vam lepo zahvaljujem. O resničnem stanju
stvari sem zvedel že od msgr. Marinija.
1 Pismo z dne 25. maja 1882.

18.4 Page 174

▲back to top
174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Novice pa, ki mi jih sporočate o dobrem don Bosku, me žalostijo in hkrati veselijo.
Ne bi rad, da bi trpel, vendar pa je tako, da mora na tem svetu predstavljati Joba.
Spodbudite ga v mojem imenu, in če mu zdravje dopušča, naj izpolni naročilo svetega
očeta, sicer pa naj pooblasti vas v pismu, ki naj pomaga skleniti slogo z nadškofom, ki
je izrazil to željo kardinalu zaščitniku. Ta je izjavil, da bo voljno sprejel vse odločitve,
ki bi jih njegova svetost v svoji razsvetljeni modrosti odredila, in bi se pri tem mogel
pohvaliti, da sta on in njegova ustanova pokorna Svetemu sedežu.
Vrnite se čim prej in me imejte za polnega spoštovanja.
Najvdanejši do vašega razpoloženja
L. kardinal Nina, zaščitnik
Rim, 27. maj 1882
Don Bosko je takoj storil, kar mu je naročil kardinal zaščitnik, in poslal nje-
govi svetosti in njegovi eminenci naslednji pismi.
Preblaženi oče!
Moje zdravje mi onemogoča, da bi šel v Rim in pokleknil pred vašimi nogami za kar
koli, kar bi vaša svetost imela za večjo Božjo slavo.
Dal sem vsa pooblastila našemu sobratu Dalmazzu, da stori vse, kar mu bo vaša
svetost naročila.
Prosim vašo svetost, da bi mi poslala poseben blagoslov za moj vid, ki je v resni ne-
varnosti, da bi ga mogel še uporabljati za čas, ki mi ga Bog še namenja, in bi uredil
zadeve Družbe, ki ste mi jo vi izročili v vodstvo.
Ponižno kleče pred vašo svetostjo imam visoko čast, da se imenujem vaše svetosti
najvdanejši in najponižnejši sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 30 maj 1882
Prevzvišena eminenca!
Popolnoma nezmožen, da bi šel v Rim in bil v vsem na voljo dobrohotnim namenom
svetega očeta Leona XIII., izročam vsa pooblastila našemu sobratu profesorju du-
hovniku Francescu Dalmazzu, generalnemu prokuratorju Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega in župniku cerkve Srca Jezusovega, da sklene in odobri vse, kar želi njegova
svetost v neprijetni zadevi njegove ekscelence msgr. Gastaldija, turinskega nadškofa.
Ta naš generalni prokurator naj razloži nekatere neutemeljene obtožbe, ki bi jih radi
naložili v škodo uboge Salezijanske družbe.
duh. Janez Bosko
vrhovni predstojnik salezijanske družbe
Sveti oče je izrazil svojo zadovoljnost zaradi podelitve pooblastil don Dal-
mazzu, ki je tako lahko pri državnem tajniku predstavljal svojega predstojnika
pri sklenitvi dogovora.2
Reči so bile v rokah njegove eminence Jacobinija, ki je deloval kot poverje-
2 Pismo kardinala Nine don Dalmazzu, Rim, 30. maj 1882.

18.5 Page 175

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
175
nik kardinala Nine, vendar v neposredni odvisnosti od papeža. Colomiatti je po
naročilu kardinala državnega tajnika predložil osnutek poravnave, ki je v sed-
mih členih zajemala vsa vprašanja, ki so se tikala turinskega nadškofa in don
Boska. Te člene so sporočili blaženemu, ki jih je dal v pretres in nato postavil
svojih sedem z razlogi, zakaj naj bi jih spremenili. Podajamo oba predloga in
za prvega uporabljamo navaden tisk, za drugega pa kurzivnega. Razlage lahko
beremo drugje.3
1. Don Bosko bo pisal msgr. nadškofu pismo, v katerem bo izrazil svoje obžalovanje
zaradi dogodkov, ki so v zadnjih letih motili odnose med turinsko kurijo in povzro-
čili žalost monsinjorju. Če monsinjor meni, da je on ali kateri član njegove družbe
povzročil tak položaj, bo don Bosko prosil za odpuščanje in prosil monsinjorja, da
pozabi preteklost.
1. Don Bosko bo pisal msgr. nadškofu pismo, v katerem bo izrazil svoje obžalovanje, ker
so v teh zadnjih letih nekateri dogodki motili mirne odnose med njima in so mogli
monsinjorju povzročati žalost.
2. Msgr. nadškof bo don Bosku odgovoril, da so mu bila izražena čustva v veliko ute-
ho, in ker verjame v odkritosrčnost povedanega, pozablja na preteklost in ga spre-
jema v svojo milost.
2. Msgr. nadškof bo v treh dneh odgovoril, da so mu bila čustva, ki jih je izrazil don
Bosko, v veliko uteho, in ker ne dvomi o odkritosrčnosti izjave, obljublja, da bo njemu
in salezijancem izkazal prejšnjo naklonjenost.
3. Po preteku treh dni od te izmenjave pisem bo monsinjor izdal don Bosku ponovno
pooblastilo za don Bonettija, da sme spovedovati brez omejitve kraja. Don Bosko
bo dal svojo besedo, da don Bonettija ne bo pošiljal v Chieri. Po tem času mu ško-
fijska pisarna ne bo branila, da bi šel v ta kraj za tiste priložnosti, pri katerih naj bi
pridigal in spovedoval.
3. Po preteku treh dni po tej izmenjavi bo msgr. nadškof na osnovi odloka Svete kon-
cilske kongregacije z dne 28. januarja tekočega leta 1882 poslal don Bosku ponovno
dovoljenje za don Bonettija, in to brez omejitve kraja. Don Bosko obljubi, da eno leto
ne bo poslal don Bonettija v Chieri za ravnatelja. Po preteku tega časa bo don Bosko
ali kdo drug namesto njega v svoji modrosti uporabil don Bonettija v smislu potreb
Družbe. Imenovani duhovnik bo zlasti v smislu omenjenega odloka in nezaslužene
kazni, ki ga je prizadevala cela štiri leta, dobil vsa dokazila kakor kateri koli duhov-
nik nadškofije, ki je po rednem izpitu pooblaščen za spovedovanje. Tako škofijska
pisarna ne bo mogla več prepovedovati, da spoveduje vernike, ali mu omejevati poo-
blastila, da spoveduje v smislu svetih kanonov.
4. Čeprav dejstva proti nadškofu, ki jih vsebuje tiskano Poročilo, niso bila namenje-
na javnosti, temveč samo kardinalom Kongregacije, se don Bosko obvezuje, da bo
preostale izvode potegnil iz obtoka in jih uničil.
3 Dodatek, št. 37.

18.6 Page 176

▲back to top
176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
4. Čeprav Poročilo o dogodkih, ki se tičejo nadškofa, ni bilo namenjeno javnosti, temveč
je bilo navadna obramba salezijancev pred kardinali sodniki proti obtožbam msgr.
nadškofa in se je opiralo na dokazana dejstva, se don Bosko obvezuje, da bo potegnil
iz obtoka izvode, ko bo ustno in pisno dokazano, da tam opisana dejstva niso resnična.
5. Da se odpravi vzrok trenj, bo msgr. nadškof umaknil in uničil dvoje pisem, eno z
dne 25. novembra in drugo z dne 1. decembra 1877, s katerima preti don Bosku
s preventivnim suspenzom ipso facto incurrenda, če bi natisnil ali širil spise in
govorice, ki bi mogli škoditi ugledu msgr. nadškofa.
5. Da popravi nečast salezijancev in opere madež, ki ga je zadal njihovemu ustanovi-
telju in vrhovnemu predstojniku, in da bi preprečil vsak povod za trenja v prihodnje,
bo msgr. nadškof umaknil in uničil dvoje pisem, eno z dne 25. novembra in drugo z
dne 1. decembra 1877, v katerih je v nasprotju s svetimi kanoni zapretil don Bosku s
predhodno kaznijo ipso facto incurrenda, če bi tiskal ali širil spise ali govorice, ki bi
mogli biti v škodo msgr. nadškofu. Izjavlja tudi, da bo umaknil kakršen koli tisk ali
rokopis, ki bi vseboval obtožbe in očitke proti salezijancem, ne da bi za to navedel
potrebne dokaze.
6. Kar se tiče knjižic, ki jih zavrača škofijska kurija, izjavlja don Bosko, da je vedno
zavračal in tudi sedaj zavrača neprimerno govorjenje in pisanje cerkveni avtoriteti
in je pripravljen, da to javno pove vsakokrat, ko bo potrebno. Prav tako je priprav-
ljen obsoditi tam obdelano vsebino, kakor hitro bodo navedene točke in stavki, ki
jih Cerkev zavrača.
6. (Se sprejema cel člen).
Posledica te izjave naj bi bila prekinitev procesa, ki ga je začela nadškofijska kurija.
7. Ta izjava, ki naj bi jo dal, potem ko bi monsinjor ukinil kazen don Bonettiju, naj bi
imela za posledico prekinitev procesa, ki ga je začela nadškofijske kurija.
7. Ta izjava, ki jo je treba podati potem, ko monsinjor don Bonetti odobri rehabilitacijo,
mora imeti za posledico prekinitev procesa, ki ga je začela nadškofijska kurija.
Te protipredloge je napisal don Bonetti.
Predloge in protipredloge so strnili v listino, ki so jo imenovali Sloga. Dne
15. junija je kardinal Nina poklical don Dalmazza in kanonika Colomiattija, da
bi prebrala listino, ki naj bi jo čim prej podpisali in pri čemer bi vsak imel pri-
ložnost dati svoje pripombe. Don Dalmazzo je omenil, da če smo z ene strani
lahko veseli tega, kar je bilo storjeno v korist don Boska, pa ga žalosti sklep na
račun don Bonettija. V tem smislu je še tisto popoldne pisal njegovi eminenci.
Toda ker je tako želel papež, njegov ugovor ni naletel na odziv. Potem je prosil
za možnost, da bi podpisal z zadržkom, ki se mu je zdel potreben. Don Dalma-
zzo je podpisal.
Zatem mu je njegova eminenca jasno razložila razloge, ki so jo navedli, da
je upoštevala tako stališče. Papež je s to milo odločitvijo upal pridobiti nadškofa
in doseči, da bi v celoti spremenil svoj sistem, zlasti kar se tiče nauka. Zdi se

18.7 Page 177

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
177
celo, da mu je Colomiatti to obljubil. Poleg tega je papež upošteval zbadljivost
nekaterih člankov, ki jih je don Bonetti zapisal na nadškofov račun v Salezijan-
skem vestniku in so kazali njegov bojeviti duh in da je bil dokaz te bojevitosti
pismo, ki ga je pisal njemu.4 Sedaj podajamo besedilo Sloge.
Svetost našega Gospoda je po presoji nasprotij med msgr. nadškofom v Turinu in
salezijansko družbo, ki so povod za nesoglasja in trenja v škodo avtoritete in spošto-
vanja vernikov dala vedeti nasprotujočima si stranema, da je njegova volja, da konča
spor, da se z naslednjim dogovorom vzpostavi resničen in trajen mir.
I. Don Bosko bo pisal msgr. nadškofu pismo, v katerem mora izraziti nezadovoljstvo,
da je prišlo v teh zadnjih letih do nekaterih pripetljajev, ki so prekinili mirne odnose
med njim in kurijo in so povzročili monsinjorjevo prizadetost. In če je monsinjor mor-
da menil, da je on ali kateri član Družbe mogel vplivati na te dogodke, bo don Bosko
z željo, da vse pozabi, prosil monsinjorja za odpuščanje.
II. Monsinjor bo odgovoril don Bosku, da so bila čustva, ki mu jih je izrazil, v njegovo ve-
liko uteho in da v upanju na odkritosrčnost teh izjav pozablja preteklost in vzpostav-
lja prejšnjo naklonjenost.
III. Po treh dneh bo monsinjor sporočil don Bosku in don Bonettiju obnovitev dovoljenj
za spovedovanje brez omejitve kraja. Don Bosko bo obnovil svojo obljubo, da eno leto
ne bo poslal v Chieri don Bonettija. Po preteku tega časa se nadškofijski urad ne bo
vmešaval v ta kraj za kako posebno priložnost, kot je pridiganje in spovedovanje.
IV. Čeprav tiskano Poročilo o pripetljajih z nadškofom ni bilo namenjeno javnosti, tem-
več samo kardinalu Kongregacije, se bo don Bosko potrudil, da bo umaknil vse izvode
in jih uničil.
V. Da se odstrani vsak povod za trenja, bo msgr. nadškof umaknil in uničil obe pismi,
eno z dne 25. novembra in drugo z dne 1. decembra 1877, v katerih je izrečena pred-
hodna pretnja suspenza ipso facto incurrenda, če bi pisal, natisnil in širil spise ali
izjave, ki bi mogli biti v škodo msgr. nadškofu.
VI. Glede knjižic, ki jih škofijska kurija zavrača, naj don Bosko izjavi, da je vedno obsojal
in da tudi sedaj obsoja nepravilni način govorjenja o cerkveni avtoriteti in je prip-
ravljen, da to izjavi vsakokrat, ko bi bilo potrebno. Prav tako je pripravljen zavreči
vsebino teh knjižic, če se določijo točke ali stavki, ki jih je treba zavreči pred Cerkvijo.
VII. Na osnovi te izjave bi se mogel prekiniti proces, ki ga je nadškofijska pisarna začela
proti salezijanski družbi.
V moči pooblastil, ki mi jih je dal moj predobri predstojnik njegova ekscelenca msgr.
Lorenzo Gastaldi, sprejemam in odobravam zgoraj določeno.
kanonik Emanuele Colomiatti
4 V pismu, ki mu ga je pisal don Dalmazzo 18. junija 1882 in je poročal o teh stvareh, je don Bonetti
pozneje pripisal: »Res je, vendar sem bil takrat še mlad, utrujen in pa prizadet, ker niso ničesar
storili, in končno je tu še moja velika ljubezen do don Boska. Vendar bi, če bi se še kdaj znašel v po-
dobnih okoliščinah, tako se mi vsaj zdi, bil bolj previden, četudi je slog odraz človeka.«

18.8 Page 178

▲back to top
178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
V moči pooblastil, ki mi jih je podelil moj vrhovni predstojnik velečastiti gospod don
Janez Bosko, sprejemam in odobravam zgoraj določeno.
duh. Francesco Dalmazzo
generalni prokurator
Rim, 16. junij 1882
Kardinal Nina je poslal don Bosku izvirnik dogovora 23. junija in ga pospre-
mil s temile besedami: »Kakor boste videli iz Sloge, je prva in najpomembnej-
ša naloga, da pišete msgr. nadškofu pismo v smislu prvega člena. Ni mi treba
poudarjati, da kolikor bolj boste zmerni in ponižni v svojih izrazih, toliko lažje
si boste pridobili srce prelata. Niti ne bi bilo neprimerno, če bi ga skušali obi-
skati in se pogovoriti. Morali bi storiti vse, da bi pokazali, da vas nameni sve-
tega očeta navdihujejo za trajen in resničen mir. Če bi na žalost ne naleteli na
pripravljenost, se ne smete zmesti, temveč zaupati, da bo Bog poskrbel […]. Če
so odločitve glede don Bonettija malo stroge, ga lahko prepričate, da je njegovi
časti zadoščeno s splošnim pooblastilom in da ni preveč, če od njegove kreposti
zahtevamo, da eno leto ne hodi v Chieri. Končno naj vaši preizkušeni modrosti
priporočim dvoje. Niti v Salezijanskem vestniku niti kjer koli drugje ne objavljaj-
te ničesar, kar bi tudi posredno namigovalo na nadškofa in njegovo škofijsko pi-
sarno. In če bi se pojavil kak nov razlog ali pretveza, ki bi mogla voditi k trenju,
vprašajte mene za ustrezen nasvet, ki bi vam ga mogel dati v korist vaše Druž-
be. Veliko zaupanje, ki ga imam v vašo krepost in pamet, je zagotovilo dobrega
uspeha nameravanih postopkov. Končno vas prosim, da me o vsem obveščajte.«
Če hočemo pravilno razumeti don Boskov odgovor kardinalu, moramo ve-
deti, da mu je don Dalmazzo v pismu 18. junija pisal naslednje: »Pri papežu je
bil [Colomiatti] večkrat sprejet in enkrat se je pri njem zadržal celo uro in pol,
mene pa ni poklical niti enkrat in me tudi ni poslušal.« Od tod dvom, da členov
ni narekoval papež, temveč nasprotna stran, zlasti ker se je kardinal Nina zna-
šel v nasprotju s samim seboj zaradi odloka, ki ga je izdal on sam v Koncilski
kongregaciji. Don Bosko mu je takole odgovoril:
Visoko spoštovana eminenca!
Prejel sem pismo, v katerem mi vaša eminenca sporoča načrt gospoda odvetnika
Colomiattija, kot ga je predložil svetemu očetu. Gre za stari, ki jih je zelo težko udeja-
njiti. Prosim nekaj dni odloga, da si bom prišel na jasno glede nekaterih stvari. Nato
bom takoj obvestil vašo eminenco.
Oprostite mi zaradi neprimernega načina, s katerim vam pišem. Hotel sem pisati
sam, četudi težko.5
Imejte me vedno z visokim spoštovanjem za vaše eminence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. junij 1882
5 Opravičuje se zaradi slabe pisave, ki je bila posledica njegovega zdravstvenega stanja. Vendar
zaradi pomembnosti vsebine ni hotel pomoči drugih.

18.9 Page 179

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
179
Don Boskovega vedenja ne moremo imeti za pretvezo, da bi pridobil čas,
kakor je verjetno menil kardinal Nina. Bil je trdno prepričan, da poziv njegove
eminence don Dalmazzu, da naj pove svoje razloge v odnosu do Colomiattija,
ni bil drugo kot čista komedija, ker je bilo za kulisami že vse dogovorjeno s
kanonikom. To je brez olepšavanja jasno povedal v svojem pismu generalnemu
prokuratorju: »Stvari so zelo nejasne. Prejel sem slavno sporočilo. Pripravljam
svoje opombe. Toda tu je tvoj podpis. Če imaš kaj pripomniti, mi takoj sporo-
či. Kardinal Nina te je čakal, da bi snedel besedo. Pa se bomo tudi iz te zagate
izvlekli, kakor bo pač mogoče.«
Naj bo že kar koli s spletkami nasprotnika, Sloga je bila zares izraz papeže-
ve volje, kakor je to zagotovil don Dalmazzo 30. junija: »(Kardinal Nina), ki je
imel nalogo, da napiše njegove misli, da, celo pogoje sprave, si je dovolil izvzeti
točko, ki svetuje don Bosku, naj zadrži eno leto don Bonettija v Turinu, in ga je
papež pokaral, češ da ne razume njegove zamisli. Dal si je prebrati celoten list
in pred njim naredil nekaj sprememb. Zato si je on, sam papež, zamislil celo za-
devo. Prepričal sem se, da je bila ne samo želja, temveč izrecna volja, da se don
Bosko pro bono pacis podvrže. Z druge strani pa se je spominjal prejšnjih don
Boskovih zagotovil, da se bo točno držal vsega, kar bo določil papež, in mu zato
ni ostalo drugega, kot da je podpisal.«
Božji služabnik je razumel. Vendar je menil, da mora počakati na kardina-
lov odgovor. Ta je bil precej strog, ker gotovo ni poznal razlogov, ki jih je imel
don Bosko, da je dvomil o resničnem izvoru členov.
Velečastiti don Bosko!
Vaše pismo z dne 27. junija sem prejel danes zjutraj. Bil sem presenečen in reči mo-
ram tudi prizadet.
V pismu mi govorite o nekem načrtu odvetnika Colomiattija, ki ga je on predložil
svetemu očetu, in pripominjate, da so v njem stvari, ki jih je le težko udejanjiti.
Jaz sem vam v svojem pismu sporočil, da je bila Sloga podpisana s pooblastilom obeh
predstojnikov in da avtor členov ni Colomiatti, temveč jih je navdihnil in potrdil sam
papež.
Že sama ta okoliščina bi morala razpršiti vse težave pri izvedbi dogovora, ker vi go-
tovo niste pozabili, kar ste ustno in pisno zagotovili: da se v svojem ravnanju ne bi
nikdar hoteli oddaljiti od volje svetega očeta, ki za vas predstavlja Božjo voljo. Če bi
sedaj hoteli razpravljati o že odobrenih členih, bi pomenilo isto kot preverjati pape-
ževe odločitve o tem, ali so na osnovi enake pravičnosti za obe strani.
Naj še dodam, da mi je kot državnemu tajniku te dni sam papež naročil, naj poizvem
o izvedbi dogovorjenega, ker je zanj ta zadeva končana. Kaj naj mu rečem? Nimam
poguma, da bi mu rekel, da ni bilo nič storjenega in da prihajajo težave od vaše stra-
ni. Želim, da bi vi sami presodili slab vtis, ki bi nastal, ko bi postavili na laž tolikokrat
zagotovljeno pripravljenost na pokornost. To bi moglo imeti posledice tudi pri njego-
vi naklonjenosti, ki jo kaže do vaše ustanove.

18.10 Page 180

▲back to top
180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ne morem si misliti, da bi težave prihajale od strani don Bonettija. Če bi bilo tako, bi
pač moral v vas ugotoviti preveliko slabost in popustljivost do svojega podrejenega.
Če potem preudarimo stvari v celoti, ne moremo reči, da se od njega zahteva kaj
nemogočega.
Zato ponovno prosim in vas rotim, kolikor morem, da ne izgubljajte časa z novimi
pripombami, ki bi bile v sedanjem položaju nekoristne, če ne tudi že škodljive, temveč
poskrbite za izvedbo Sloge, da bom lahko čim prej sporočil svetemu očetu, da je vse
urejeno, in bom tako mogel prinesti malo tolažbe njegovi duši, ki jo tare tisoč tegob.
Z običajnim visokim spoštovanjem najvdanejši v vaši službi
L. kardinal Nina, zaščitnik.
Rim, 5. julij 1882
Don Bosko je v kapitlju prebral posamezne člene Sloge. Vsi so bili globoko
osupli. Don Bonetti je bil obupan zaradi odredb, ki so se nanašale nanj. Vsem je
bilo neizmerno hudo zaradi ponižanja, ki ga je utrpel njihov dobri oče. Po prvem
poraznem vtisu se je med kapitularji razvnela razprava o smiselnosti odloga, da
bi tako pridobili čas in šele potem odločali glede na okoliščine. Samo don Cagliero
je molčal. Don Bosko ga je vprašal: »In ti nič ne poveš?« Don Cagliero se je obrnil k
svojim kolegom in z njegovo lastno odkritosrčnostjo povedal, da ni istega mnenja
kot oni. Papež je govoril in treba bi ga bilo ubogati. Papež je tako odločil, ker poz-
na don Boska in lahko računa na njegovo krepost, zato se ni kaj izmikati.
Ker je šlo za stvar, od katere je bila odvisna čast Družbe, je don Bosko preb-
ral Slogo v kapitlju edino zato, da bi dal uradno obvestilo kapitularjem, ne pa da
bi o tem razpravljali ali da bi iskal pri drugih nasveta, kaj naj stori. Dne 8. julija
je s tem pismom prosil msgr. Gastaldija:
Velecenjena in velespoštovana ekscelenca!
Svetost našega Gospoda je, potem ko je preudaril razne spore med vašo velespošto-
vano ekscelenco in ponižno salezijansko družbo, ki so bili vir nesporazumov in trenj
v škodo cerkvene avtoritete in spoštovanja vernikov, dala vedeti, da naj se neha vse
nasprotovanje in se doseže trajen in resničen mir.
Zato zaradi modrih in očetovskih namenov njegove svetosti, ki so bili vedno tudi
moji nameni, izražam vaši ekscelenci svojo žalost, da so v teh zadnjih časih nekateri
dogodki motili dobre odnose, ki so nekoč vladali med nami, in so mogli povzročiti
neprijetnosti vaši ekscelenci. Če je mogoče vaša ekscelenca menila, da je v naši Druž-
bi kak član, ki bi vplival na take odnose, prosim vašo velespoštovano ekscelenco za
odpuščanje in da pozabite na preteklost.
V upanju, da bo vaša ekscelenca naklonjeno sprejela izražena čustva, izrabljam to
priložnost, da priporočim vzvišenemu Bogu prošnjo za najbogatejše blagoslove,
medtem ko imam visoko čast, da se z velikim spoštovanjem imenujem vaše ekscelen-
ce najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8 julij 1882

19 Pages 181-190

▲back to top

19.1 Page 181

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
181
Istega dne je pisal kardinalu zaščitniku, mirno priznal svojo zmoto in spo-
ročil, da je izpolnil prvi in najpomembnejši člen Sloge, na da bi pokazal naj-
manjše znamenje zagrenjenosti zaradi izrečenega očetovskega karanja.
Visokocenjena ekscelenca!
Na začetku sem bil prepričan, da je sedmero členov Sloge, ki jih je podpisal naš don
Dalmazzo, samo načrt sprave, ki ga je predložil gospod kanonik Colomiatti, in da je
zato nasprotni strani dovoljeno, da dá svoje opombe in pojasnila. Ko pa sem iz ce-
njenega pisma vaše eminence spoznal, da je to izrecna volja svetega očeta, sem hitro
izpolnil prvi člen, ki je moja glavna in prva naloga, kakor ste se izrazili. V pojasnilo
vam prilagam prepis pisma, ki sem ga poslal velečastitemu msgr. nadškofu.
Prosim vas, visoko spoštovana eminenca, da bi nam še naprej izkazovali svojo naklo-
njenost, tako meni kakor naši Družbi, ki je izpostavljena tolikerim nasprotovanjem.
V upanju, da bom mogel kmalu poročati vaši eminenci o učinkih svojega pisma msgr.
nadškofu, imam čast, da se smem z največjim spoštovanjem vaše prevzvišene emi-
nence imenovati najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. junij 1882
Nadškof je v smislu tretjega člena brezhibno odgovoril don Bosku.
Velečastiti gospod!
Prejel sem pismo vaše uglednosti z dne 8. julija 1882. Zelo sem vesel, da vam morem
zagotoviti, da so mi bile tam izrečene misli v veliko tolažbo.
Zato iz vsega srca podeljujem zaprošeno odpuščanje vam in kakemu članu salezi-
janske družbe, ki sem ga imel za vzrok nevšečnosti, ki jih vi obžalujete. Rade volje
pozabljam na preteklost in vse sprejemam v svojo naklonjenost.
Rade volje se odpovedujem formalni izjavi o zavračanju knjižic, ki onečaščajo mojo
škofijsko pisarno.
Ker obe pismi, eno z dne 25. novembra 1877 in drugo z dne 1. decembra istega leta, v
moči tega pisma izgubljata svoj namen, jih imam za preklicane in neobstoječe.
Prav tako s tem svojim pismom ponovno podeljujem salezijanskemu duhovniku don
Giovanniju Bonettiju pravico spovedovanja brez omejitve kraja, ker verjamem be-
sedi, ki ste jo dali svetemu očetu. S tem preklicujem tudi tožbo, ki jo je vložila moja
škofijska pisarna v Rimu.
Zahvaljujem se vsemogočnemu Bogu in vzvišenemu papežu, da je v obstoječih vpra-
šanjih sprejel zares očetovsko stališče, tako da bo salezijanska družba odslej tolažba
turinskega nadškofa. V tem smislu dajem vam in salezijanski družbi svoj pastoralni
blagoslov z željo, da bi Bog razlil na vas in vso Družbo svoj obilni blagoslov.
Ostajam v Jezusu in Mariji vaše visoko cenjene uglednosti najvdanejši
+ Lorenzo, nadškof.
Iz Svetega Ignacija nad Lanzem, 11. julij 1882
Treba je bilo izpolniti še peti člen. V ta namen mu je don Bosko vrnil dvoje
pisem, v katerih mu je pretil s suspenzom.

19.2 Page 182

▲back to top
182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Velespoštovana ekscelenca!
Po pismu, ki mi ga je pisala vaša prevzvišena ekscelenca 1. julija 1882, vam vračam
dvoje pisem, eno z dne 25. novembra in drugo z dne 1. decembra 1877, v katerih mi
je bil zagrožen suspenz ipso facto iz tam navedenih razlogov.
Zahvaljujem se Bogu, da so izginila trenja med vašo ekscelenco in ubogo salezijansko
družbo, in upam, da bo v prihodnje edini razlog našega skupnega prizadevanja večja
Božja slava v teh težkih časih, ki jih preživlja naša sveta vera.
Z vsem spoštovanjem in najglobljim upoštevanjem imam čast, da se imenujem vaše
prevzvišene ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. julij 1882
Z istim datumom je o svojem ravnanju in čustvih na kratko obvestil kardi-
nala zaščitnika.
Prevzvišena eminenca!
Pošiljam vam prepis odgovora, ki sem ga prav danes prejel od msgr. nadškofa. Danes
sem odposlal dvoje pisem, ki sta bili vzrok tolikerih neprijetnosti.
Ko že izpostavljam našo ubogo Družbo temu ponižanju, upam, da bo dogovor veljal
za vse čase!
Vendar se zelo bojim! Tukaj razglašajo, da so don Boska obsodili, don Bonetti ne bo
smel več iti v Chieri itn.
Vsekakor sem jaz ravnal in izpolnil vse z največjo resnostjo. In v tišini in molku bom
šel naprej.
Dovolite mi, da vam z nespremenjeno hvaležnostjo izrečem svoje spoštovanje.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 18. julij 1882
Ko je bilo vse končano, je kardinal zaščitnik obrazložil in priporočil in tako
sklenil celotno dramo. Dne 26. julija 1882 je pisal don Bosku: »Prejel sem vaše
zadnje nadvse prijetno pismo s prilogo, ki mi jo je poslal tudi kanonik Colo-
miatti. Kakor se razume samo po sebi, sem o vsem poročal svetemu očetu, ki
je bil zelo zadovoljen, da se je stvar končno poravnala in je prišlo do miru, za
katerega upamo, da bo trajen in popoln. Sedaj nima smisla govoriti o tem, kdo
je zmagovalec in kdo premaganec. Po mojem mnenju je zmagovalec vedno Kon-
gregacija, kajti vsebina odločitve je jasna, obrobne okoliščine pa ne spreminjajo
njene narave. Nikakor ne smemo pozabiti, da so dejanja ponižnosti, četudi so v
očeh sveta slabost, pred Bogom in pri dobro mislečih vedno dejanja kreposti,
ki delajo čast tistim, ki so jih izpolnili, in prinašajo plačilo, kajti qui se humiliat
exaltabitur [kdor se ponižuje, bo povišan]. Zato bodite mirni zaradi vsega, kar
ste storili, in pomirite tudi vaše podrejene, ker boste zato, ker ste poslušali nas-
vete svetega očeta, želi velike uspehe za vašo Družbo in v večjo Božjo slavo.«
Pod mavrico, ki se je razpenjala od obrežja Dore do dolin Svetega Ignacija,

19.3 Page 183

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
183
ni moglo manjkati neprijetnega pisarjenja časnikarjev. Dne 16. julija je Gazzetta
Piemontese pod naslovom Neko črno vprašanje objavila članek, v katerem je
obudila stare govorice o »nesoglasjih« med msgr. Gastaldijem in don Boskom,
in s pomanjkljivo natančnostjo pripovedovala zadnje dogajanje. Uglašenost je
bila naklonjena prvemu. Tako so pripisovali »gospodarjem Vatikana«, da so
kongregacije dale vnaprej prav don Bosku in krivile monsinjorja, vendar je pa-
pež »razveljavil odločitve« in pripisal krivdo don Bosku, in da je sveti oče »pri-
silil« don Boska, da se je podvrgel in uničil še »nerazprodane« izvode knjižic.
Člankar teh novic gotovo ni dobil v Valdoccu in jih po svoje prikrojil. Don Bosko
je že 25. julija v pismu kardinalu Nini, v katerem mu je poročal o posvetitvi
cerkve sv. Janeza Evangelista, tožil: »V sami škofijski pisarni slavijo ponižanje,
ki so ga pripravili don Bosku. Temu se bodo pridružili še drugi. Govorice, ki se
povsod širijo in jih hudobno razlagajo, jemljejo pogum salezijancem. Dva rav-
natelja naših domov sta se odločila, da zapustita Družbo, kjer se jima zdi, da
je postala posmeh avtoritete. Veliko naših duhovnikov in klerikov si postavlja
isto vprašanje. Kljub temu želim ohraniti popoln molk, kakor sem že pisal vaši
eminenci.« Iz vseh teh razlogov je odprl svoje srce tudi don Dalmazzu, ki mu je
takole pisal: »Zadeva z nadškofom stopa vsak dan v novo obdobje. Danes po-
poln mir, jutri popolna vojna. Jaz sprejemam vse in gremo naprej.«6
Ubogi don Bonetti ni mogel požreti svoje pilule. Ko je prvič zvedel za Slogo,
je izlil svoje razočaranje v dolgo pismo papežu. Ko pa ga je prepisoval na čisto,
se je zavedel, da je to papeževa volja. Zato je odložil svoj spis, ki pa ni izgubil
svoje veljave, ker kaže, skozi koliko težav so morali iti don Bosko in njegovi. To-
žil se je tudi pri don Alberi zaradi mirnosti, s katero je don Bosko sprejel in ude-
janjil papeško odločitev. Izrekel mu je celo misel, da bi ad tempus [začasno] za-
pustil Družbo in bi tako lahko svobodno branil sebe in Družbo. Teolog Margotti
si je močno želel, da bi si pridobil njegovo pero za svoj časopis. Primerjava obeh
vedenj nam omogoča, da cenimo don Boskovo herojstvo, o katerem nam priča
don Albera: »Prav v tistem času sem moral z don Boskom obravnavati različne
zadeve in nisem mogel odkriti, da bi imel kakršno koli težavo ali nevšečnost.«7
Da bi si razvedril duha, je don Bonetti v teh mesecih svojega največjega
nemira začel pisati Ljudski življenjepis svete Terezije, ki je izšel v drugi polovici
avgusta. Knjiga je kljub mnogim težavam dobro napisana. Dva izvoda je poslal
kardinalu Nini in ga prosil, da bi en izvod poklonil svetemu očetu. V spremnem
6 Dne 21. junija mu je don Dalmazzo sporočil mnenje msgr. Verge, tajnika Koncilske kongregacije
in poznejšega kardinala: »Ko je vprašal kardinala Nino o storjenih odločitvah, se je pokazal na-
sprotnega in imel vse za popolno krivico. Občuduje pa potrpežljivost in odpoved don Boska, ki
se prilagaja vsemu pro bono pacis. Toda vsi razen papeža so prepričani, da se ne bo nič zgodilo.
Vendar smo poskusili najti vse mogoče poti.«
7 Summarium iz Processiculum, str. 125.

19.4 Page 184

▲back to top
184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
pismu je zapisal:8 »Ob svojem času so mi predložili sedem členov Sloge med
njegovo ekscelenco turinskim nadškofom in salezijansko družbo. Priznam vam,
eminenca, da so me nekateri členi globoko užalostili, ker sem videl v njih kazen
za svojega spoštovanega predstojnika don Boska in zame. Ko pa sem zvedel, da
je te člene dal napisati sveti oče, sem začutil v svojem srcu tako občudovanje in
spoštovanje, da nisem niti za trenutek pomišljal sprejeti to odločitev v popolni
vdanosti in pokorščini, ki ju ima pravico zahtevati od svojih pravih sinov.«
Kardinal je dobrohotno sprejel njegovo pismo in mu dal sporočiti, da bo
ob prvi priložnosti izročil papežu njegovo pismo in knjigo. Tri tedne pozneje
je izpolnil obljubo.9 Papež je prebral pismo od začetka do konca in naročil
njegovi eminenci, naj mu sporoči svoje odobravanje in ga potolaži, kar je tudi
takoj storil.10
Novembra je don Bonetti ponovno vzel v roke pero in poročal kardinalu
o lažnih novicah, ki jih je nasprotna stran razglašala v sramoto don Boska in
salezijancev. Ko je naštel dejstva, je sklenil: »Imajo nas za nesramne, uporne,
izvržek klera. Najhuje pa je to, da nas take prikazujejo na osnovi odloka svetega
očeta. Tukaj gre sedaj za življenje in smrt salezijanske družbe, ki nujno pot-
rebuje spoštovanje svojih dobrotnikov, ki pomagajo vzdrževati toliko ustanov
v korist vere in civilne družbe; potrebuje zaupanje vernikov za nove redovne
poklice, potrebuje zaupanje lastnih članov, da ne izgubijo svojega poklica.« Kar-
dinal mu je po odvetniku Leonoriju odgovoril, »da so to čenče, ki se jim ni mo-
goče izogniti«,11 zato naj se na to ne ozira in naj ne izgublja miru. Da, čenče, ki
pa so s hudobnim obrekovanjem polnile zakristije in župnišča,12 zaradi česar
je prihajala od strani starejših članov škofijskih duhovnikov hladnost in malo
naklonjenosti za salezijance.
Februarja 1883 se je don Bonetti spet čutil dolžnega, da protestira pri kar-
dinalu Nini zaradi nasprotovanja, ki so jih v škofijski pisarni nenehno delali za
nihil obstat,13 in prepoved župnikom, da bi za velikonočno obhajilo ponujali
vernikom knjižico z naslovom Jezus Kristus naš Bog in naš kralj, ki jo je napisal
don Bonetti s praktičnim namenom, da bi zavrnil bogokletja nekega časopisa,
imenovanega Jezus Kristus, ki je bruhal nesramnosti med ljudstvo.14 Ko mu je
njegova eminenca odgovoril, msgr. Gastaldi ni bil več med živimi: na veliko-
nočno nedeljo zjutraj so našli njegovo mrzlo truplo. Zato ni bilo več kaj govori-
8 Turin, 27. avgust 1882.
9 Pismo don Dalmazza don Bonettiju, Rim, 5. september 1882.
10 Pismo, 16. september 1882.
11 Pismo, 15. februar 1883.
12 Prim. Dodatek, št. 38.
13 Dodatek, št. 39.
14 Dodatek, št. 46.

19.5 Page 185

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
185
ti o nezaželenih zapletih. »Molimo,« mu je njegova eminenca pisala 29. marca
1883, »nedoumljive Božje načrte in molimo v krščanski ljubezni za njegovo
dušo. Priznam vam pa, da sem ob novici o žalostni smrti začutil globoko žalost,
ko sem pomislil na zadnje dejanje njegove pastoralne oblasti, s katero je osra-
motil moje uboge salezijance, kar bo gotovo zavrlo proces njegove kanonizaci-
je. Ostaja nam naročilo, da veliko molimo, da bo Gospod poslal pastirja iuxta cor
suum« [po svojem srcu].
Nadškofova smrt je bila povod za dvom, ali določitve Sloge v breme don
Bonettija lahko še ostajajo v veljavi. Don Bonetti je vprašal Koncilsko kongre-
gacijo in dobil odgovor: nihil innovetur [nič naj se ne spreminja] vse do prihoda
naslednika. Toda on je gorel od želje, da bi se otresel neprijetnega bremena.
Tretji člen mu je nalagal, da se po preteku enega leta lahko vrne v Chieri, vendar
samo za izredne naloge. Ko je preteklo eno leto od podpisa Sloge, je zaprosil,
da bi bil odvezan od vsake časovne omejitve. Papež je dobrohotno privolil in je
popolnoma preklical prepoved.15 To odločitev je don Bosku uradno sporoči-
la Sveta kongregacija z odlokom, v katerem je rečeno, da imenovana odločitev
nima post Archiepiscopi funus [po nadškofovem pogrebu] nikakršne veljave. Na
ovojnico, v kateri je bil tako zaželeni odlok, je don Bonetti zapisal: »In tako se je
vse končalo. Končno!!!«16
Vendar se za zgodovino ni vse končalo. Pred nami sta še dve točki, ki ju je
treba razjasniti. Prva se tiče začetka kriminalne tožbe. Odloki turinske škofijske
pisarne, ki so klicali don Bonettija in don Boska na sodišče zaradi knjižic, so
določili teologa Micheleja Sorasia za uradno postavljenega tožilca, ki je izjavljal,
da se ovadba opira na zadostne dokaze. Sicer pozno, pa vendar je resnica priš-
la na dan. To se je zgodilo leta 1917, ko je Sorasio v pismu 8. novembra pisal
kardinalu prefektu Svete obredne kongregacije in odkritosrčno priznal, kako
se je vse zgodilo. Zakaj je to izpovedal, nam pove v uvodu: »Apostolski proces
za razglasitev častitega don Boska za blaženega je končan. Jaz, ki me je posta-
vil nadškof za delegiranega vikarja, se pridružujem svojim kolegom, da podam
tozadevno poročilo. Ker pa sem že prekoračil starost osemdeset let in prej ali
slej pričakujem smrt, si dovoljujem vaši eminenci odkriti neko svojo osebno
zadevo, ki bo mogoče malo osvetlila vzroke za nasprotovanje procesu. Želim, da
bi to poročilo priložili k procesu po moji smrti.«
Njegova osebna zadeva pa je naslednja. Leta 1881 je bil Sorasio tajnik ško-
fijske pisarne. Nekega dne mu je kanonik Chiuso, nadškofov tajnik in kancler
dejal, da mora kot zastopnik škofovske mize povabiti fiskalnega odvetnika
kanonika Colomiattija, da bi vložil uradno tožbo proti don Bosku kot pisate-
lju slavnih zlonamernih knjižic. Sorasio je odločno odgovoril, da je popolno-
15 Pismo kardinala Nine don Bosku, 10. julij 1883.
16 Dodatek, št. 41.

19.6 Page 186

▲back to top
186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ma nemogoče, da bi se don Bosko tako zelo ponižal, saj ima on vse drugačne
opravke, ko mora priskrbeti kruh za toliko dečkov svojega Oratorija, zavodov
in misijonov. Poleg tega ga je tudi imel za nesposobnega, da bi obravnaval filo-
zofska vprašanja, ki so predmet ene izmed knjižic. Ker je bil Chiusov sošolec pri
študiju moralke, je imel pogum, da mu je rekel: »Glej, don Bosko je sedaj tako
velik, da vas bo vse uničil.«
Presenečen zaradi takega odgovora je kanonik Chiuso odgovoril: »To se
pravi, da ti veš, kdo je pisec.« Odgovoril mu je, da ne ve, da pa sumi patra Rosta-
gna, jezuita, ker ga je nekoč slišal vzklikniti: »Oh, vašemu nadškofu bomo že
pokazali!«
Ker Chiuso ni mogel zvedeti več, je Sorasia poslal h Colomiattiju, ki mu je
ponovil isto povabilo ali ukaz in je prejel isti odgovor, razen sodbe o velikanu.
Tedaj ga je Colomiatti prepričljivo vprašal: »In če bi ga obsodili?« Sorasio je
skomignil z rameni in dejal, da bi se v tem primeru uklonil obsodbi, ker bi moral
predpostaviti, da je bilo zadosti jasnih dokazov za tako obsodbo. Tedaj je Colo-
miatti vzel v roke obilen sveženj listin, mu jih pomolil pred oči in menil: »Vidiš?
Procesa (razglašenja za blaženega), kakor smo ga pripravili za Cottolenga, za
don Boska ne bo.« Ko je to slišal, je Sorasio podpisal že pripravljeno prošnjo
za začetek sodnega postopka proti don Bosku. Parcat mihi Deus [Bog naj mi
odpusti], je vzkliknil v pismu in se s tem opravičil, češ da so bili tisto časi »sile
in prisile, da ne rečem kaj drugega«.
Druga točka, ki jo moramo razjasniti, je vprašanje očetovstva zlonamernih
knjižic. Ali zajetni sveženj listin, ki jih je razkazoval Colomiatti, zares ne vse-
bujejo ničesar, kar bi lahko vrglo tudi samo senco na don Boska in salezijance?
Tisti, ki je zadal smrtni udarec tako imenovanim zadostnim dokazom, je bil don
Giovanni Turchi, ki je 1881 vodil Zavod slepih v Turinu. Ko so ga poklicali, da je
pričal na apostolskem procesu, je prosil sodnike za dovoljenje in ga tudi dobil,
da je predložil zapečaten sveženj listin, ki bi jih smela uporabiti samo Sveta
kongregacija za obrede. To je bilo precej dolgo pismo, v katerem je s prisego kot
priča izjavil kardinalu prefektu, da ga pri pisanju pisma ni vodila zagrenjenost
proti msgr. Gastaldiju, ki ga je pomiloval, ker je bil človek prvih vtisov, anormal-
nih možganov in človek, obdan slabimi svetovalci.17 Ko je natančno opisal sta-
nje turinske nadškofije v času škofovanja msgr. Gastaldija in ko je na dolgo in ši-
roko opisal okoliščine pred in po izdaji zloglasnih knjižic, ki jih je napisal »neki
kaplan«, je izrecno izpovedal: »Ta kaplan sem bil in sem jaz, Giovanni Turchi.«
17 Prim. Dodatek, št. 42. Tudi msgr. Re, škof v Albi, je v Processicolu (Summarium, str. 137) pričal:
»Če hočemo razumeti dolgo trajanje tistih trenj med dvema osebama, ki sta bili obe polni najboljših
namenov, se mi zdi potrebno povedati, da je nadškof poleg mnogih dobrih lastnosti imel tudi nekoli-
ko pretirano prepričanje o svojem dostojanstvu in znanju, poleg tega pa nagel značaj, zaradi česar
se je velikokrat prenaglil v svojih odločitvah in je le s težavo sprevidel, da se je zmotil, ker se je bal,
da bi zaradi tega trpel njegov ugled in avtoriteta.«

19.7 Page 187

▲back to top
BiS 15 — 8. poglavje
187
Don Turchi je bil don Boskov rojak. V Oratoriju je prebil celih deset let,
od tretje gimnazije vse do nekaj mesecev po svojem duhovniškem posvečenju.
Pripadal je skupini semeniščnikov, ki jih je blaženi sprejel v svojo hišo in jim
pomagal, da so mogli nadaljevati svoj teološki študij. Zelo rad je imel don Boska.
Zato mu je v žilah vrela kri, ko je videl, kako grdo so ravnali z njim msgr. Gastal-
di, Chiuso in Colomiatti. V Rimu, kjer je bil 1877 in 1878 zasebni učitelj, je lahko
s pomočjo dobrih zvez zvedel, kaj se je med visokimi cerkvenimi dostojanstve-
niki šušljalo o tem, kar se dogaja v Turinu. Tako se je počasi v njem oblikovala
zamisel o vsem, kar je pisal. Iz Turina mu je don Anfossi, doktor klasičnega
slovstva in filozofije, ki je kakor on bil dolgo v Oratoriju in je ostal silno navezan
na don Boska, pošiljal od časa do časa novice, ki jih je uporabil pri svojem delu.
Tako je nastala prva knjižica Strenna pel Clero [Vezilo za duhovnike].
Med svojim bivanjem v Rimu je zvedel, da jezuitski pater Antonio Ballerini
piše o naukih msgr. Gastaldija. Pripravljal je Majhno razpravo, ki jo je po vrnitvi
don Turchija v svoje mesto poslal v Turin in jo je sam don Turchi dal v tisk in
dodal uvod, dodatke in sklepno opombo. Toda niti Turchi niti Ballerini nista
imela nikakršnega opravka s tiskarjem, ker so za tisto skrbeli don Anfossi in
dva zaupna delavca, nekdanja gojenca iz Oratorija. Ti so skrbeli tudi za pogodbe
in poravnavo stroškov. Iz prodaje so dobili toliko dohodka, da so plačali stroške
in dali lepo vsoto tudi Mestnemu zavetišču. Vse se je delalo v taki tajnosti, da
niti lastnik tiskarne ni mogel zvedeti, kdo so bili avtorji knjižic.
Don Anfossi je sam napisal knjižico z naslovom Rosminijansko vprašanje,
ki ji je don Turchi dodal opombe na dnu strani.18 Kar se tiče knjižice Turinski
nadškof, don Bosko in don Oddenino, pa Turchi piše: »Menil sem, da bi knjižico
mogel napisati sam don Bonetti, toda pozneje mi je oseba, ki je bila o stvari po-
učena in verodostojna, rekla, da knjižice ni napisal don Bonetti, temveč nekdo
drug zunaj salezijanskega oratorija. Niti jaz ne vem, kdo je pisec.«
Zdi se čudno, da je don Turchi čakal do leta 1895, da je spregovoril. Če bi
s sodnim procesom prišlo do konca, bi brez dvoma razkril resnico. V pismu
odločno zatrjuje: »Da sem bil jaz eden izmed piscev knjižic, bi odkrito priznal,
vendar samo, če bi to imelo usodne posledice za don Boska.« Papežev poseg, ki
je to obtožbo izključil iz procesa, je stvari vzel značaj nujnosti.
Po vsem, kar smo povedali v teh zadnjih treh poglavjih, se nam zdi najbolj
primerno, da sklenemo s končno sodbo, ki jo je dal teolog, cenzor in poverjenik
Svete kongregacije za obrede po oceni spora, ki sta ga začela msgr. Gastaldi in
škofijska pisarna proti don Bosku: »Iz vsega se vidi, kako je vse omenjene spo-
re, ki se jim je moral don Bosko proti svoji volji podvreči, povzročila njegova
ekscelenca nadškof Gastaldi, ki je, kakor se zdi, kar naprej iskal, kakor bi se
18 Turchi nam je tudi povedal, da je don Anfossi napisal Salezijanskega sotrudnika, o katerem smo
govorili v MB XIII, str. 376 [BiS XIII, str. 248].

19.8 Page 188

▲back to top
188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
izrazil sv. Pavel, reči, quae quaestiones praestant magis quam aedificationem,
quae est in fide [in te stvari bolj ponujajo prepirljive razprave kot poboljšanje, ki
je v veri].19 Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je Božji služabnik v vsem času spo-
rov v besedah in dejanju ostal spoštljiv, ponižen, vdan in pripravljen za spravo,
kakor to pristaja ustanovitelju in predstojniku salezijanske družbe, pri čemer je
z ljubeznijo in odločnostjo branil svoje ravnanje in se zavzemal za koristi svoje
ustanove.«20
To so besede, ki kakor sončna luč preganjajo vse sence ne samo z don
Boskovega svetniškega sija, temveč tudi iz duše vsakega še tako zahtevnega
zgodovinarja. Bogata krščanske modrosti se nam zdi sodba, ki jo je izrekel v
najbolj burnem obdobju spora monsinjor in pozneje kardinal nadškof v Messi-
ni Giuseppe Guarino:21 »Vse mi je znano,« je pisal Božjemu služabniku. »Ko
prihaja nasprotovanje od ljudi, ne traja dolgo. Nikdar ne izgubite poguma. Sicer
pa je pečat Božjih del nasprotovanje: hudič mora storiti kaj proti novi redovni
družbi. Pustite malo zadoščenja ubogi bestiji, kajti v končnem obračunu njego-
va dela prinesejo veliko dobrega, ker nas očiščujejo v potrpežljivosti.« In tako
je tudi bilo.
19 1 Tim 1,4.
20 Positio super revisione scriptorum, 1906.
21 Lettera »Riservatissima« a Don Bosco, Rim, 1. december 1881.

19.9 Page 189

▲back to top
9. poglavje
ZAVRNJENE ALI ODLOŽENE USTANOVITVE ZAVODOV
V dobi dveh let, ki jih obravnavamo, je don Bosko prejel veliko prošenj in
povabil iz Francije, Anglije in iz drugih dežel zunaj Italije in Evrope. O vsem tem
bomo poročali ob svojem času. Sedaj se bomo omejili samo na italijanske pobu-
de, pa tudi ne na vse, ker so bile preložene ali pa se niso uresničile niti prej niti
pozneje. V naslednjih zvezkih ne bomo namenjali več toliko prostora dogovar-
janju, ki se je razblinilo v nič ali bilo odloženo na poznejši čas, ker se je osebno
in neposredno delovanje blaženega vedno bolj zoževalo in tako ne bomo imeli
več snovi, da bi o tem govorili. Tukaj pa se nam zdi primerno, da malo razširimo
meje in predstavimo bralcem dokumente, ki sicer niso vodili k zaželenemu ci-
lju, pa so vendar del njegovega delovanja, ki ga ne smemo prezreti. Začeli bomo
s Sicilijo in potem šli navzgor po polotoku vse do Turina.
Omembe vredno je razumevanje, ki ga je duhovščina pokazala za don Boska
in za namene njegovih ustanov. Škofje, kanoniki, rektorji semenišč, župniki,
preprosti duhovniki so navdušeno sprejemali diplome salezijanskih sotrudni-
kov in pisali blaženemu pisma, polna ljubeznivega navdušenja, in vroče prosili
blaženega, da bi jim poslal svoje sinove, da bi se zavzeli za mladino njihovega
otoka. Gotovo moramo pripisati tej dolgi pripravi veliko število hiš, ki so jih tam
spodaj odprli salezijanci in hčere Marije Pomočnice po ustanovnikovi
smrti, ko je hiter porast osebja omogočal večjo razširitev. V dopolnitev in
nadaljevanje tega, kar smo povedali v štirinajstem zvezku, imamo še veliko sno-
vi, ki sodi v predhodno obdobje teh dveh let, pa je prišla v naše roke šele pozne-
je. Nekaj posegov čez l. 1882 bo dopolnilo naše poročanje.
CATANIA
Iz Catanie je prihajalo veliko zelo zahtevnih prošenj ne samo za dom za
obrtnike, temveč tudi za zavod Cutelli, zlasti zato, ker se je don Bosko po svo-

19.10 Page 190

▲back to top
190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
jih dveh odposlancih, don Caglieru in don Durandu, z obljubo pravnomočno in
resnično zavezal.1 Na kapitularni seji junija 1881 je najprej prišla na vrsto že
pred časom izrečena obljuba za Catanio. Božji služabnik je želel, da bi držali
besedo, in vsi predstojniki so začeli vneto pripravljati osebje že na tem zboru.
Niso pa našli nikogar, ki bi ga postavili na čelo skupnosti. Zato so sporočili ka-
noniku Cesàreu, naj še malo potrpi. V moči nove preložitve, je pisal don Caglie-
ro,2 bo »hiša v Catanii postala resničnost in salezijanci bodo postali catanski
meščani. Če bi se odbor zaradi novega odlašanja čutil ogroženega in se ne bi
mogel sprijazniti s to obljubo, bi mi kljub našemu obžalovanju videli, kako bi
izgubili upanje, ki smo ga do sedaj gojili za Catanio. Pri vsem pa je edini krivec
naša popolna nezmožnost, da bi zbrali zadosti zrelo osebje.«
Vdali so se in dalje čakali. »Tukaj nestrpno čakamo na salezijance,« je pisal
kanonik. Zanimajo se tudi starši otrok, ki so pripravljeni plačevati mesečnino.
Želim, da bi bila žetev obilna, toda kaj pa delavci? Kdaj bodo prišli delavci? Pri-
čakujemo jih in jih bomo še pričakovali, toda pri ljubezni do Jezusa in Marije naj
vendar kmalu pridejo.«
Kot otipljivo znamenje svojega zanimanja je don Bosko raznim catanskim
cerkvenim možem poslal diplome salezijanskih sotrudnikov in imenoval za nji-
hovega voditelja generalnega vikarja kanonika Ricciolija. Ganljivo je brati pis-
ma, s kakšno hvaležnostjo in ponižnostjo so sprejemali diplomo salezijanskih
sotrudnikov. Prav ta diploma pa jih je tudi spodbujala, da so še glasneje prosili
za prihod salezijancev.
MESSINA
Kako ganljive so prošnje messinskega nadškofa Giuseppeja Guarina! Imel je
semenišče, ki pa ni bilo semenišče. »Težko mi je in boli me,« je pisal don Guidaziu,
ravnatelju zavoda v Randazzu.3 »Vsi imajo dovolj sredstev v ta namen, samo jaz
nimam ničesar. Brez semenišča si ne upam ostati škof. Sem pravi mučenec dobrih
želj. Toda brez svojih dragih salezijancev ne morem priti do svojega semenišča.«
Želel si je »salezijanske zaupljivosti«, kakor se je izražal, in »odpreti srce don Bo-
sku«.4 Ko so ga l. 1875 premestili iz Sirakuz v Messino, je ugotovil, da že osem-
deset let ni nihče mislil na ustrezno vzgojo duhovnikov. Semenišče so deloma
uničili potresi in požari, preostali del stavbe pa je bil umazan in razdejan. Študij je
bil nepopoln in zanemarjen, klerikov je bilo malo, disciplina in red na psu. Lahko
si predstavljamo, kakšne posledice je imelo stanje za celo nadškofijo.
1 Prim. MB XIV, str. 318 [BiS XIV, str. 206].
2 Pismo z dne 14. junija 1881.
3 Pismo, 17. julij 1880.
4 Pismo, 24. julij 1880.

20 Pages 191-200

▲back to top

20.1 Page 191

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
191
»Moje srce ječi,« je vzklikal v neutolažljivih vzdihih žalosti. »Ukrenite kaj.
Vi, ki imate tako nežno srce, brez katerega ne bi mogli udejanjiti tako veliča-
stnih del krščanske ljubezni, postavite se malo v moj položaj! Brez sredstev,
čisto sam, s tako obširno škofijo na ramah, z dolžnostjo, da jo obnovim, pa brez
vse možnosti!« Nekaj izobraženih duhovnikov je sicer obiskovalo tamkajšnjo
teološko fakulteto, ko je bila še univerza, toda nihče ni vedel, kaj je semenišče in
kako je treba vzgajati mladino. Monsinjor je moral čakati štiri leta na eksekva-
tur. Zatem se je takoj posvetil popravilu poslopja. Kar se tiče moralnega stanja,
pa je bilo treba vse začeti znova.
Zato je menil, da je treba začeti ab imo [od kraja]: z osnovnošolsko priprav-
nico in potem z gimnazijo. Za to je potreboval učitelje in duhovnega voditelja, ki
bi vodil vzgojo. Imel je sicer rektorja, ki pa je bival zunaj in se ni zanimal za dru-
go kot »za račune za ribe, sol, meso, zelje itn.« Tudi po nasvetu kardinala Bilia
je monsinjor prosil za »sinove ljubeznivega don Boska«. Zato je vzdihoval: »Oh,
oče, potolažite v svoji veliki dobroti salezijanskega sotrudnika in zato vašega
sina, sicer nevrednega, pa vendar sina. Nikar me ne zavrzite, iztegnite roko in
mi pomagajte […]. Mesto hrepeni po don Boskovih sinovih, zlasti potem ko smo
jih ob mimohodu videli tako dobre, ljubeznive, tako dobrohotne, istočasno pa
tako skromne.« Videli so jih, ko so šli skozi Randazzo.
Don Durando ni mogel storiti drugega kot upoštevati najboljše don Bosko-
ve namene, da bi začeli s semeniščem-konviktom, in to »čim prej«.5 Toda ker
ni bilo upanja v skorajšnjo uresničitev, je nadškof prosil don Guidazia, da bi se
on zavzel pri vrhovnem kapitlju, in pisal:6 »Spoštovani zbor, na kolenih pro-
sim za zaželeno milost. Odprite jim srce in jim povejte, da znam ljubiti in da
bodo salezijanci moji najbolj ljubljeni sinovi, biseri mojega škofovskega dosto-
janstva, krona na moji glavi, veselje mojega srca, tovariši mojih radosti, tolažba
moje žalosti […]. Sem berač, ki prosi kos kruha za svojo nevesto pri don Bosko-
vih vratih.« Nekaj mesecev pozneje je spet pisal7 in vzel za izhodišče misel, ki
jo srečujemo tudi pri drugih sicilijanskih škofih: »Vse kaj drugega kot Amerika!
Razmere, v katerih sem, zahtevajo prednost pred vsem drugim. Veliko, preveč
je tukaj dela in jaz bom vedno na čelu svojih salezijancev. Ali jih imam rad, mo-
rate vprašati njih. Če imam enega izmed njih v hiši, je to zame praznik. Oh! Če
bi mogli kdaj priti na Sicilijo […]. Pisal sem vam že, da vam bom prišel naproti v
Reggio, če ne bi hoteli iz Neaplja priti po morju.«
Don Bosko mu je malo zares malo za šalo postavil za pogoj za prihod sale-
zijancev na Sicilijo pomoč v Rimu za podelitev privilegijev. Ko se je dobri prelat
odpravil v Rim, je zares storil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar ni nič do-
5 Pismo monsinjorja don Durandu, Messina 20. avgust 1881.
6 Pismo, 27. maj 1881.
7 Pismo don Bosku, 10. oktober 1881.

20.2 Page 192

▲back to top
192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
segel, kakor bomo še videli. Toda salezijanci tokrat niso šli v Messino v seme-
nišče iz tega razloga. Saj bi bilo za don Boska zelo preprosto, da bi z videzom
semenišča uradno odprl konvikt, ker bi se tako izognil zahtevam šolskih ob-
lasti. Resnica pa je, da kljub nasprotnim nadškofovim zagotovilom navzočnost
delujočega rektorja, ki se ga ni dalo odsloviti, ni bila združljiva z nujno neodvi-
snostjo, kot jo je don Bosko imel za potrebno za svoje zavode. Poleg tega pa ni
bilo nikakršnih zagotovil, da bi salezijance po smrti dobrega nadškofa branili
pred nepredvidenimi neprijetnimi spremembami. Božja previdnost bo po dru-
gih poteh pripeljala salezijance v Messino in z njimi hčere Marije Pomočnice.
Toda če so danes tako eni kakor drugi v nadškofiji ustvarili čudovit kompleks
ustanov, je to treba pripisati razsvetljeni in vztrajni prizadevnosti kardinala Gu-
arina, ki je pripravil razmere in je videl čudovite sadove bodočih obljub. Božja
dela se po navadi razvijajo počasi.
SIRAKUZE
Dobrodelna plemkinja markiza iz Castel Lentini Maria Carmela Gargallo, ki
je sicer bivala v Neaplju, a bila po rodu iz Sirakuz, kjer je imela svoja posestva, je
želela del svojega imetja porabiti za ustanovitev zavetišča za rokodelčke in mla-
de poljedelce v tem mestu. Ker ni vedela, kako naj ukrepa, se je 1879 obrila na
jezuitskega patra Valenteja, ki je pisal svojemu uglednemu turinskemu sobratu
patru Secondu Francu, ta pa je poslal pismo don Rui s pripombo, da bi bil zelo
vesel, če bi mogel kakor koli pomagati k dobremu, ki ga opravljajo salezijanci.8
Don Bosko se je mudil v Rimu, don Rua pa je odgovoril, da je zelo težko spre-
jeti prošnjo, ker primanjkuje osebja. Toda markiza si je prizadevala še naprej.
Medtem se je odpravila na Azurno obalo in je videla hišo v Nici. Izrazila je svoje
želje ravnatelju don Ronchailu, ki se je ponudil, da se bo zavzel pri don Bosku.
Po njem je markiza dala vedeti, da bi za zaželeni cilj lahko uporabili nekda-
nji kapucinski samostan, ki ji ga je bila sirakuška občinska uprava pripravljena
prepustiti in za kar bi nadškof prosil potrebno dovoljenje v Rimu. Ona sama pa
je pripravljena ustanoviti sklad štiri tisoč lir. Prav tako je predlagala don Bosku,
da bi ob svojem obisku v Rimu prišel v Neapelj, ker ga ona zelo občuduje.9 Don
Bosko jo je obiskal, kakor smo poročali, marca 1880. Pozneje se blaženi ni več
mogel ukvarjati s to zadevo vse do konca maja, ko ji je poslal naslednje pismo,
za katero je pripravil osnutek don Rua.
Plemenita gospa markiza!
Kljub svoji najboljši volji vam nisem mogel prej pisati glede zavetišča, ki naj bi ga
odprli v Sirakuzah. Upam, da nam boste oprostili, saj si lahko predstavljate, koliko
8 Pismo, Turin 20. marec 1879.
9 Pismo don Ronchaila, Neapelj, 4. november, in don Bosku, 23. november 1879.

20.3 Page 193

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
193
vsega se je nabralo v času štirimesečne odsotnosti kakor tudi zaradi toliko poslov, ki
so jih naši duhovniki morali opraviti v teku devetdnevnice v čast Mariji Pomočnici.
Vsekakor pa nismo pozabili vaše želje po čimprejšnjem odgovoru, tako da bo prva
stvar, o kateri bomo razpravljali na prihodnjem zboru našega kapitlja, odprtje zavo-
da v Sirakuzah z vsemi ustreznimi dokumenti.
Pozorno smo preudarili dogovor med vašo uglednostjo in občinsko upravo in onega
med vašo uglednostjo in menoj in smo ugotovili, da bi bila najkrajša pot, če bi občin-
ska uprava opustila številne formalnosti in zaupala poslopje nekdanjega samosta-
na s kapelo očetov kapucinov in priključene latomije10 meni. Za tako pooblastilo, ki
smo ga skoraj podobnega sklenili z občinsko upravo v San Benignu in ga je odobrila
prefektura v Turinu, bi lahko uporabili isti vzorec in ga prilagodili našemu primeru.
Tako bi lahko upali, da ne bomo naleteli na nikakršno nasprotovanje prefekture v
Sirakuzah. Prilagam imenovani vzorec pooblastila, prilagojenega tamkajšnjim oko-
liščinam.
Kar se tiče obnove poslopja in nakupa opreme kakor tudi rente, nameravamo raz-
pravljati samo z vami. Zato prilagamo še drugi predlog dogovora. Preglejte ga in
ugotovite, ali ga lahko sprejmete. Zdi se, da je ta predlog najbolj pripraven, da zago-
tovimo popolno avtonomijo salezijanske družbe in izpolnitev vaše volje tudi potem,
ko bova oba poklicana v drugo življenje.
Zelo mi je drago, da mi je dana priložnost, da obnovim čustva našega globokega
spoštovanja in žive hvaležnosti. Naj Gospod blagoslovi in poplača vašo uglednost za
velikodušnost, ki jo hočete izkazati revni mladini in izvesti to pobudo v njegovo večjo
slavo in korist duš.
Medtem ko imam priložnost, da se vam zahvaljujem, se izrekam za vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Markizin zastopnik je pri sirakuškem županu vložil prošnjo za novo na-
membnost nekdanjega samostana. Ta je prošnjo predložil občinskemu svetu,
ki jo je enoglasno potrdil. Ker je nadškof La Vecchia menil, da je odprtje siro-
tišnice že blizu, in je pričakoval, da bo »s pomočjo dobrih očetov salezijancev
mogel uspešno preoblikovati svoje semenišče«, je prosil nekega duhovnika, da
bi prevzel vodstvo kot rektor.11 Vendar je ta odgovoril, da za zdaj ni mogoče.
Leto 1880 je minilo, ne da bi storili kaj določnega. Na začetku naslednjega
leta je markiza pričakovala nov don Boskov obisk v Rimu. Dala je načrt v pretres
nekemu zelo dobremu odvetniku, vendar je pričakovala Božjega služabnika, da
bi vse »razsvetlila luč tistega, ki je bil luč v podobnih zadevah«. Izguba ljublje-
nih oseb in slabo zdravje sta jo zelo potrli. Zato je tudi sebi v spodbudo želela
10 Tako imenujejo nekatere sirakuške votline, ko so jih ab antiquo [v davnih časih] vklesali v skalo
in jih še danes uporabljajo vrvarji in drugi. Ena je slavno Dionizijevo uho.
11 Don Boskovo pismo, Sirakuze, 3. avgust 1880.

20.4 Page 194

▲back to top
194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ponovno videti don Boska. »Vaša navzočnost,« mu je pisala,12 »mi bo dala tisto
veselje in vedrino, ki ju več ne morem najti v tem zemeljskem izgnanstvu.« Te
besede so živ odmev svetega vtisa, ki ga je dobila pri lanskoletnem srečanju z
Božjim služabnikom.
Sirakuška občinska uprava je dodala samostanu in prepustila markizi še
pripadajočo zemljo, imenovano La Selva, ki je bila tako last očetov kapucinov.
Gospa je že pripravila don Bosku navidezno prodajno pogodbo.13 Z najboljšimi
voščili za praznik sv. Janeza in njegov godovni dan je dodala prošnjo, da bi se
vse čim prej izpeljalo.
Toda don Bosku se ni tako zelo mudilo, ker je od markize pričakoval dva
svoja predloga o načrtih, ki ju je poslal, dodatke in sklepe14 pa je štel za nespre-
jemljive. Dne 24. junija je potrdila prejem tistih listin in podala svoje pripombe.
»Ker nisem kaka izvedenka v civilnem pravu,« je pisala, »in ker so v predlogu
členi, ki niso v skladu z mojimi nameni s to ustanovo, sem vse izročila (v teh
stvareh) usposobljenemu odvetniku Palmulliju, ki je bil istega mnenja in mi je
izročil predlog, ki vam ga prilagam.« Predlog je bil v tem, da bi samostan ostal
njena last, da bi, če bi salezijanci morali zapustiti Sirakuze, drugi nadaljevali
njeno ustanovo. Da žalostni dogodki ne bi prizadeli določene glavnice, ki naj bi
prinašala malo prej omenjeno rento, naj bi pogodbo podpisali za vedno, vendar
bi pro tempore [začasno] vse postavili pod nadškofovo varstvo. Tako bi mogli
salezijanci samo uporabljati stavbo in biti deležni sadov kapitala. Za vsak pri-
hodnji izdatek za poslopje ali orodje bi uporabili zaslužek iz dela rokodelčkov,
poleg tega pa markiza ni privolila v kakršno koli obremenitev svojih dedičev.
Kakor je mogoče ugotoviti, tu ni bilo potrebne neodvisnosti, ki jo je don Bosko
vedno odločno zahteval, in so bile na vidiku težave zaradi državnega vmeša-
vanja v dobrodelne ustanove, ker je bila za pogodbe, ki so sklenjene za vedno,
potrebna državna privolitev.
Medtem ko sta obe strani na zadevo gledali s popolnoma drugačnimi pog-
ledi, je občinska uprava samostan nujno potrebovala za začasno namestitev vo-
jakov. Ker je markiza hotela preprečiti, da bi zasedba trajala predolgo, je vztra-
jala pri takojšnjem prihodu salezijancev. Na njeno pismo iz Castellammare di
Stabia 3. avgusta 1881 je don Bosko odgovoril: »Prihod je nemogoč, dokler ni
potrebne privolitve.« Pri tem je meril na odobritev obeh predlogov. Odobritve
pa ni bilo. Zadnje markizino pismo z dne 21. decembra 1882 z božičnimi voščili
vsebuje neke vrste nov predlog, ki ima vse lastnosti odklona od vsega, kar je
bilo rečeno prej in o čemer se več ne govori. V predhodnem pismu je plemeni-
ta gospa pisala: »Naj se ta zadeva izteče kakor koli, jaz ne bom nikdar nehala
12 Pismo, Neapelj, 17. april 1881.
13 Markizino pismo don Rui, Neapelj, 7. junij 1881.
14 Dodatek, št. 43.

20.5 Page 195

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
195
biti najvdanejša služabnica ali hčerka.« V pripisu pa: »Toplo me blagoslovite.« V
zadnjem pismu se obrača nanj kot »tolažnika v vseh bridkostih«, da bi jo spod-
budil in potolažil. Še 30. oktobra 1883, ko je markiza poslala don Bosku sto lir
za misijonarje in se je priporočala njegovim molitvam, ga je imenovala svojega
očeta in dejala: »Nikdar se ne vidiva, poredko si piševa, vendar sem prepriča-
na, da sem jaz veliko bolj z vami kakor vi z menoj.« Kdor je imel priložnost, da
je prišel v stik z don Boskom, ga je ljubil in cenil, četudi mu je on nasprotoval.
Tukaj se stvar ne bi tako klavrno končala, če dobrodelna gospa zaradi preveli-
ke previdnosti ne bi izročila zadeve odvetnikom, ki so seveda svetovali na svoj
način.
BRONTE IN MARSALA
Bronte, o katerem smo že pisali, ko smo poročali o odpravi sester,15 je že
celo stoletje imel velik zavod, ki je bil na dobrem glasu na celem otoku, vendar
je takrat že zelo propadel. Ustanovil ga je častiti Ignazio Capizzi, brontski du-
hovnik iz palermskega oratorija. Upravljali so ga svetni duhovniki. Čeprav je
nova vlada spoštovala zavod in mu 1867 celo podelila pravico javnosti, se je
število zunanjih gojencev vedno bolj redčilo, verjetno tudi zaradi pomanjkanja
dobrih učiteljev. Navzočnost hčera Marije Pomočnice in bližina salezijancev v
Randazzu sta vzbudili upanje, da bi morda don Bosko lahko pomagal umirajo-
čemu zavodu.
Leta 1879 je tamkajšnji župan, ki se je dal dobro poučiti o salezijanske-
mu delu, prosil don Boska za dva profesorja za višje razrede gimnazije. Nato je
1880 prior bazilijanskih menihov Leone Zappia, ravnatelj zavoda, ki si je priza-
deval zlasti za izboljšanje moralnega položaja ustanove, pisal: »Za vzgojno delo
mi manjka pomočnikov. Ta zavod že sto let obvladujejo s prisilnimi postopki in
ne najdem ljudi, ki bi bili sposobni vzgajati drugače. To je tudi razlog, zakaj se
je zmanjšalo število gojencev, ki jih je 1859 bilo okoli 400, sedaj pa jih je komaj
40.« Zato je prosil don Boska, da bi mu poslal v pomoč kakega salezijanskega
duhovnika za duhovnega voditelja in nekaj asistentov, duhovnikov ali klerikov,
ki bi uvedli »njegov odlični spomin od Darovalca sedmerih darov«. Don Bosku
je obljubljal, da bo z njegovimi sinovi ravnal tako, kakor se spodobi salezijan-
skemu sotrudniku.
Čeprav je potreba po duhovnem vodstvu sester svetovala, da bi sprejel po-
nudbo, tega vendar ni mogel udejanjiti zaradi pomanjkanja osebja. Februarja
1881 je kardinal De Luca, Brontežan in nekdanji gojenec zavoda Capizzi, ustno
priporočil don Bosku, ki mu ponudbe ni mogel kar tako zavrniti, vendar mu je
izrazil ripravljenost, da bo po svojih močeh skušal ustreči njegovi želji. Kakor
15 Prim. MB XIV, str. 650 [BiS XIV, str. 422].

20.6 Page 196

▲back to top
196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
hitro se je novica razvedela po Bronteju, je bil ravnatelj ves blažen. Bodisi da
kardinal ni upošteval, da don Bosko ni določil nikakršnega časa, bodisi da so
bili Brontežani slabo poučeni o kardinalovih besedah, bili so prepričani, da se
bo dana obljuba skoraj uresničila. Zato je kar deževalo prošenj, da bi čim prej
prišli salezijanci. Toda don Boskovo obljubo, ki ni določala časa, je upošteval
njegov naslednik, ki je željo uresničil štiri leta po smrti blaženega.
Tudi hišo v Marsali so odprli leta 1892, čeprav se je dopisovanje z don
Boskom začelo že 1879. Duhovnik Sebastiano Alagna je začel z zavetiščem za
revne otroke, ki jih je zbral v nekdanjem samostanu konventualcev, ki mu ga je
občinska uprava dala na voljo. Javna dobrodelnost mu je dajala sredstva, da je
mogel nadaljevati. Ko pa se ni več čutil sposobnega, da bi delo sam nadaljeval,
se je obrnil na don Boska »za nasvet, vodstvo in pomoč«. Več kot dobrih obljub
na daljše obdobje mu ni bilo mogoče dati. Medtem je oče Alagna začel graditi
hišo, imenovano Hiša Božje previdnosti, z denarjem, ki so mu ga dajali dobrot-
niki. V srcu pa je gojil željo, da bi mogel nekega dne vse prepustiti don Bosko-
vim rokam. S tem je narasla družina in množile so se prošnje, ki so nadlegovale
blaženega in njegovega namestnika, dokler ni končno ustregel prošnjam.
MAZZARA, PIAZZA ARMERINA, NOTO
Marsala spada v škofijo Mazzara. Dva škofa tega mesta sta leta 1883 in
1885 ponovno prosila don Boska za salezijance za svoje malo semenišče, ven-
dar sta morala zaradi pomanjkanja opustiti vse upanje. Tudi iz Piazze Armerine
je škof msgr. Gerbino 1880 prosil don Boska za vodstvo, upravo in del pouka v
škofijskem semenišču. Don Bosko je na ovitek s prošnjo napisal: »Don Durando,
zahvali se za zaupanje, vendar je vse osebje zaposleno.«
Vrnimo se v leto 1879, ko je msgr. Giovanni Blandini, škof v Notu, v želji,
da bi v mestu dobili dober zavod, prosil za pomoč don Boska. Ker ni bil usli-
šan, je prosil za dva salezijanca, ki bi v mestu odprla oratorij. Ko je bil ponovno
razočaran, je prosil za tri sestre, katerim bi zaupal občinsko šolo v Ferli. Svoje
pismo don Rui je 26. julija 1883 takole začel: »Zelo me je užalostil negativen od-
govor. Vem, da je blago toliko bolj dragoceno, kolikor bolj je redko, zato vedno
primanjkuje sinov in hčera tega čudeža delavnosti, ki je don Bosko, ter tako ne
morejo ustreči brezštevilnim prošnjam, ki prihajajo iz starega in novega sveta.«
Sklenil je takole: »Če sem zelo nadležen, pripišite to velikemu zaupanju, ki ga
imam v don Boskovo salezijansko družbo.« Don Bosko je v nekaj vrsticah naka-
zal vsebino odgovora, ki naj bi ga dal don Durando: »Napisati lepo pismo. Dobre
volje ne manjka. Upajmo, da nam bo Gospod poslal osebje tudi za škofijo Noto.«

20.7 Page 197

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
197
GIRGENTI, AGIRA, LEONFORTE
Škof v Girgentiju, sedaj Agrigentu, msgr. Domenico Turano je hotenju, da bi
dobil salezijance, dal čudovit dokaz. Leta 1883 je sporočil don Bosku, da v ne-
kem obljudenem pristaniškem mestu njegove škofije (bilo je to mesto Sciacca)
neka oseba želi ustanoviti zasebno šolo s petimi gimnazijskimi razredi in je v ta
namen pripravljena oskrbeti rento štiri tisoč lir na leto. Malo pozneje je pred-
lagal ustanovitev hiše hčeram Marije Pomočnice v istem mestu. Leto pozneje
se je zadovoljil z dvema salezijancema, ki bi prav tam vodila zasebno osnovno
šolo. Kljub trem neizpolnjenim željam je dobri škof v imenu omenjene osebe,
ki je bila pripravljena v ta namen kupiti in odstopiti poslopje, prosil za enega
salezijanca s pomočnikom, da bi odprl prvi in drugi gimnazijski razred. Bil je
prepričan, da jih bo iz enega nastalo enaintrideset. Toda predlogi so se vedno
opirali na pesek bodočih obljub.
Ko mu je na škofovskem prestolu sledil njegov brat škof v Notu msgr. Gae-
tano Blandini, je bilo treba preoblikovati neki mestni kolegij, imenovan kolegij
Gioeni po škofu, ki ga je ustanovil. V njem so se vzgajali rokodelčki, ko pa so ga
laizirali, je postal jama razbojnikov, tako da ga je mestna oblast hotela zapreti.
Škof je upal, da bi salezijanci mogli pomagati pri odpravi tega zla. Toda z no-
vim vodstvom se ni bilo mogoče sporazumeti, ker je bilo preveč tujih vplivov.
Naj povemo, da se je z imenovanjem prvega sicilskega inšpektorja don Bertella
vprašanje spet pojavilo. Ker ni bilo nič bolj v skladu s salezijanskimi vzgojnimi
nameni kot obrtne šole, je bilo vse nared, da bi ustanovo sprejeli. Toda tudi
tokrat je vse padlo v vodo.
O Agiri, mestu z dvajset tisoč prebivalci v srcu Sicilije v škofiji Nicosìa, ima-
mo celo goro pisem, ki so se nabirala od leta 1877 in še dolgo po smrti bla-
ženega. Omeniti moramo dve okoliščini: vztrajnost duhovnika Filippa Giulia
Contessa, ki je poskusil vse mogoče, da bi v njegovem domačem kraju ustano-
vili salezijansko hišo, in naklonjenost don Boska in don Rua, da bi mu ustregla,
vendar zaradi nesprejemljivih pogojev iz vsega ni bilo nič. Na ovojnico prvega
pisma je don Bosko napisal: »Don Rua naj prebere in da upanje na morebitno
udejanjenje.« Toda niti prvi niti poznejši pogovori niso bili taki, da bi uresniče-
nje bilo mogoče.
Ker ni bil zadovoljen z uspehi svojega prizadevanja, je prosil za posredova-
nje župana v Leonforteju, drugem pomembnem mestu v isti škofiji. Tam so si
želeli podoben zavod kot v Randazzu, kamor je veliko fantov iz Leonforteja ho-
dilo v šolo. Želeli so tudi, da bi salezijanci prevzeli občinske šole. Kakor vedno
tudi tukajšnji pogoji za salezijance niso bili sprejemljivi. Od prvega generalnega
kapitlja so postali bolj previdni pri prevzemanju novih postojank.

20.8 Page 198

▲back to top
198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
BARI
Zapustimo sedaj sončni otok in se preselimo na polotok v glavno mesto
Apulije. V letih 1880 in 1881 so si izmenjali več pisem glede ustanovitve sale-
zijanske postojanke v Bariju. Oktobra 1878 je vdova iz Barija Maria Calò-Car-
ducci iz Guarnierija s svojo hčerko obiskala v Turinu don Boska, ki ju je obe,
ker sta bili zelo pobožni, sprejel med salezijanske sotrudnice. Ko sta se vrni-
li domov in ju je težko moralno stanje mladine zelo prizadelo, sta mu ponu-
dili neko svojo hišo v starem delu mesta, da bi tam odprl praznični oratorij.
Nadškof msgr. Francesco Pedicini, ki mu je bilo zelo hudo zaradi napredovanja
protestantskega delovanja, in v želji, da bi rešili toliko ubogih dečkov, ni videl
boljšega protisredstva kot oratorij. Zato je tudi on ponovno prosil don Boska
za prevzem oratorija. Za post leta 1881 je msgr. Belasio šel tja pridigat in don
Bosko mu je naročil, naj obišče tisto hišo in potem poroča. Tudi on je potrdil
skrajno potrebo po salezijancih, zlasti kar se tiče otrok. Toda ustavilo se je spet
pri istih težavah: nikakor ni bilo mogoče poslati tja dveh ali treh sobratov, ki
bi životarili v nemogočih življenjskih razmerah. Italijanskim škofom je bilo na
žalost dosti manj kot danes mogoče podpirati dobrodelne verske ustanove, ker
so jih zgodovinske okoliščine spravile v veliko stisko. Zares je bila dobrota obeh
gospa vredna občudovanja, saj sta kljub zagrenjenosti zaradi ponovnih zavrni-
tev pošiljali darove za odprave misijonarjev in za cerkev Srca Jezusovega. Njune
molitve, združene z dobrimi deli, niso bile zaman. Čeprav verjetno nobena od
obeh ni dočakala leta 1905, so prav to leto odprli v Bariju zavod Presvetega
Odrešenika.
ASCOLI PICENO
Leta 1879 je v Ascoli Picenu neka občinska poboljševalnica, ki so jo vodili
laiki, postala pravi Babilon. V zavodu je dobivalo obrtniški pouk kakih dvesto
fantov, toda vodstvo je bilo tako zanič, da so ga morali dvakrat zamenjati. Zato
so se obrnili na don Boska. Leta 1881 je posredovala tudi nečakinja plemenite
rimske družine Vitelleschi, ki je bila zelo velika občudovalka Božjega služab-
nika. Vendar se ni nič ukrenilo. Leta 1885 so stanje malo popravili in župan
je prosil, da bi mu poslali vsaj enega salezijanca, ki bi »z naukom in zgledom«
prevzel versko in moralno vodstvo. Škof msgr. Ortolani je dodal svoje vroče pri-
poročilo in mu sporočil, kako zelo bi mu bilo zadoščeno »z navzočnostjo tako
dobrih redovnikov«. Zagotovil mu je, da bi sčasoma zavod popolnoma prešel v
roke salezijancev. Toda monsinjorjev optimizem ni kakor don Bosko upošteval
nevarnosti povezovanja z občinsko upravo, kar bi pomenilo vmešavanje države.

20.9 Page 199

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
199
PARMA
Vedno cvetoč zavod San Benedetto v Parmi so odprli v letu don Boskove
smrti, vendar so bile za to potrebne dolgotrajne priprave. Prva pobuda je prišla
od škofa msgr. Domenica Villa, ki je leta 1879 želel ustanoviti sirotišnico in pok-
licati salezijance. Dogovarjanje se je začelo naslednje leto. Njegova ekscelenca
je kupil nekdanji samostan San Benedetto s pripadajočo zemljo. Toda ko je bilo
že vse dogovorjeno, je msgr. Villa 21. julija 1882 umrl. V oporoki je don Bosku
zapustil celotno nepremičnino s pogojem, da v treh letih odpre sirotišnico. Če v
treh letih ne bi uresničil oporoke, bi se lastnina vrnila škofijskemu semenišču.
Toda oporoka je bila napisana, ne da bi upoštevala zakonske predpise,16 kar je
povzročilo težave in dediščina je bila uporabljena v druge namene, kot je bilo
prvotno mišljeno.
Ker je bil don Bosko odločen, da bo v Parmi ustanovil salezijansko posto-
janko, se je obrnil na javno dobrodelnost. Za to je hotel izrabiti tudi dobrodel-
nost kneza Roberta v Parmi. Spoznal ga je v Nici, ko se je knez zadrževal v Biar-
ritzu v Nizkih Pirenejih. Ko so ga opozorili, da mora v prošnji uporabljati naslov
veličanstvo, je pismo takole sestavil:
Veličanstvo!
Že dolgo je živa želja, da bi v mestu Parma ustanovili zavetišče za uboge in zapuščene
otroke, ki jih sicer pošiljajo v naš zavod v Turinu. O tem sva resno govorila z msgr.
Villo blaženega spomina, ki je v ta namen kupil nekdanji samostan San Benedetto. V
tem poslopju, ki ga je kupil za podpisanega, bi lahko odprli cerkev za odrasle, zave-
tišče z zgoraj opisanim namenom in igrišča za ogroženo mladino z možnostjo, da bi
tu opravljala tudi svoje verske dolžnosti.
Že smo zbirali potrebna sredstva za nakup, popravilo in opremo že obstoječih stavb,
ko je Bog poklical k sebi našega gorečega prelata. Med osebami, h katerim bi se mo-
gel zateči, so mi nakazali vaše veličanstvo in me napotili k vam. Zavod naj bi pripra-
vili do leta 1883. Prepričan sem, da niti Božji blagoslov niti blagoslov ljudi ne bosta
izostala, vendar je prvi vir, h kateremu prihajam, vaše veličanstvo.
Ne vem, ali bodo časi, v katerih živimo, in okoliščine, ki jih spremljajo, vašemu veli-
čanstvu omogočale narediti, kar vas prosim. Vendar prihajam k vam in se zadovolju-
jem s kakršnim koli darom.
Vedno bom prosil Boga, da ohrani pri dobrem zdravju vas, vašo soprogo kneginjo in
vso vašo družino. Bog naj nas usliši in nam podeli boljše čase.
Zagotavljam vašemu veličanstvu molitve naših sto tisoč dečkov in imam čast, da se
imenujem vašega veličanstva najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. julij 1882
16 Monsinjor je povedal takole: »Poslopje bivšega samostana San Benedetto, vrtove in vse pritikline
sem kupil od Rondani-Manicija za deško sirotišnico pod vodstvom in upravo salezijanske družbe,
katere vrhovni predstojnik je don Janez Bosko v Turinu. Če zavetišče ne bi začelo delovati v treh
letih po moji smrti, zapuščam imenovano stavbo, vrtove itn. škofijskemu semenišču v Parmi.«

20.10 Page 200

▲back to top
200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Robert je bil sin Karla III., ki mu je sledil na prestolu leta 1854 in bil potem
1859 izgnan.17 Gotovo mu ni bilo neznano, kako je blaženi v svoji Zgodovini
Italije pripovedoval o tragični smrti njegovega očeta.18 Pri srečanju v Nici je
vojvoda že bil obveščen o ustanovi v Parmi; čutil je dolžnost, da je sodeloval
zaradi obljube materi Božji Mariji, ko je bila uslišana prošnja njegove soproge.
Zato je dal takoj na voljo vsoto deset tisoč lir in spremil dar s pismom, polnim
spoštovanja don Boska in krščanske pietete.19
Ne moremo zamolčati ljubeznivega dogodka, o katerem smo našli poročilo
med dokumenti o tej zadevi. Med dogovarjanjem z msgr. Villo, ki se je zavzel
za ugledno družino, ki jo je izguba glavarja družine kar nenadoma spravila v
težaven položaj, in prosil don Boska, da bi sprejel starejšega sina, dečka komaj
devetih let, »fanta,« kakor je pisal škof, »ki budi velike upe zaradi svoje bistre
glave«. Prosil ga je, da »bi ga sprejeli v kak salezijanski zavod, da bi tako mogel
napredovati v učenju in na poti strahu božjega, v katerega so ga uvedli njegovi
odlični starši«. Ugledni prelat je priložil to priporočilo pismu, ki ga je zaradi
tekočih zadev poslal don Durandu in ga prosil za »dobrohotno zavzemanje pri
čudodelnem don Bosku«, kateremu ni pisal naravnost, ker je vedel, da je daleč
od Turina. Besede prošnje ne uporabljamo naključno, ker se je takole izrazil:
»Padam na kolena in se priporočam, kakor vem in znam.« Dečka so sprejeli v
Oratorij za šolsko leto 1882–83.
Po smrti msgr. Villa je kanonik Tescari, ki je postal splošni dedič in pozneje
škof v Borgu San Donnino, danes Fidenzi, prevzel dolžnosti umrlega in pripra-
vil dečka za odhod, o katerem je obvestil don Duranda s temi besedami: »Mati,
čeprav zelo dobra, pa prav tako uboga, ga ni mogla spremljati. Zato deček pri-
haja sam. Prosim vas, da bi ga kdo šel počakat na železniško postajo, da se ne
bi izgubil ali zašel, kamor ni treba. Gospod vam bo bogato poplačal to dobro
delo.«20 Tega dečka, ki je bil tedaj zelo zelo majhen, pa tudi zelo živahen, nad
katerim je bedelo toliko dobrih duš, je don Bosko sprejel z odprtimi rokami.
Premagal je začetne težave in se potem tako navezal na Oratorij, da se ni hotel
nikdar več ločiti od njega. To je don Paolo Ubaldi, salezijanec, redni profesor
grščine na Kraljevi univerzi in danes redni nadvse spoštovan profesor na Kato-
liški univerzi v Milanu.21
17 Umrl je v svoji vili v Pianorju pri Viareggiu (1848–1907).
18 Prim. Lemoyne, MB VII, str. 324 [BiS VII, str. 229–230].
19 Dodatek, št. 44.
20 Pismo msgr. Villa 9. oktobra 1881 in kanonika Tescarija 6. avgusta 1882.
21 Junija 1885 je mali Ubaldi, učenec četrtega gimnazijskega razreda, prebral don Bosku na akade-
miji za njegov god svoj sestavek v grškem jeziku. Ko je šel k don Bosku, da bi mu poljubil roko,
in je pričakoval kako besedico pohvale, mu je ta rekel samo: »O, mali Grk! Iz tebe bomo naredili
univerzitetnega profesorja.«

21 Pages 201-210

▲back to top

21.1 Page 201

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
201
PISA
Don Bosko je postal pozoren na Piso 1880. Tamkajšnji jezuitski pater Par-
docchi je bil mimogrede v Lucci, ko je don Bosko imel konferenco za sotrudni-
ke. Udeležil se je je in je nanj naredila globok vtis. Na razgovoru mu je tako živo
predstavil verski položaj Pise, ki so jo okužili protestanti, da je bil blaženi prip-
ravljen iti na pomoč in je naročil patru, da naj govori o tem z nadškofom msgr.
Paolom Micaleffom. Nadškof, bolehen starček, je ob teh besedah dvignil roke in
oči kvišku in vzkliknil: »O da bi le bilo res! Naj pride, naj pride don Bosko, ne
želim drugega in jaz bom zapel Nunc dimittis.« Tudi generalnemu vikarju se je
zdelo to tako lepo, da ni mogel verjeti. Krajevni sotrudniki, med njimi izredni
profesor Giuseppe Toniolo, ki je proslavil univerzo v Pisi s svojo stolico politične
ekonomije in je z globokim znanjem družil tudi globoko krščansko pobožnost,
so se po tej novici zbrali in razmišljali, kako bi pospešili prihod salezijancev.
Nadškofova smrt ni zaustavila pobude, še zlasti ne, ker je novi nadškof
msgr. Ferdinando Capponi bil istega mnenja in hotenja. Sledila so dejanja. Zu-
naj Porta a Piagge je stala hiša, imenovana Duhovne vaje, z javno cerkvijo, ime-
novano San Jacopo. Tako hišo kakor cerkev so namenili don Bosku. Tam blizu
so imele svoj samostan salezijanke ali sestre Obiskanja, ki so v dolgih pismih
rotile don Boska, naj čim prej pride in pošlje salezijance. Junija 1883 je nadškof
sestavil natančen osnutek dogovora, ki ga pa don Bosko ni mogel odobriti, ker
je bil preveč nedorečen in zato kljub najboljši volji ni dajal nikakršnega zagoto-
vila. Božji služabnik je potem iz nebes spremljal prihod salezijancev in sester v
zgodovinsko mesto ob Arnu.
ARENZANO, PEROSA, OULX
Omenili bomo še tri kraje in opustili druge, ki bi nas brez vse koristi preveč
oddaljili od naše naloge. Prvi kraj je Arenzano nedaleč od Genove. Tamkajšnja
občinska uprava se je dogovarjala z don Boskom, da bi poskrbel za osebje ob-
činskih osnovnih šol. Ko jim je odgovoril, da naj potrkajo na vrata drugih redov-
nih družb, je župan odgovoril: »Katere, ki bi jih vlada kot salezijance še trpela?«
Toda Arenzano je bil veliko manj srečen glede salezijancev kot Perosa in Oulx,
saj so šli tja veliko pozneje.
Perosa Argentina, pomembna občina v območju Pinerola, je štela dva tisoč
katoliških prebivalcev, med katerimi je bilo tudi kakih dvesto valdežanov. Ti kri-
voverci, ki so raztreseni po celi Italiji, imajo kakih štirideset tisoč pripadnikov,
od katerih jih polovica živi v pinerolskih dolinah. Precejšnje skupine sestavljajo
občine okoli Perose. V Pomarettu na primer so imeli veliko svetišče in bolnišni-
co pa tudi kolegij z gimnazijo, kamor so prihajali tudi mladi katoličani iz drugih
krajev. Župnik v Perosi, ki je bil zaradi dveh tkalnic svile priča preobrazbe kraja

21.2 Page 202

▲back to top
202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
iz poljedelske vasi v industrijsko in trgovsko središče, je videl, kako so se hkrati
spreminjale tudi navade ljudstva, zlasti mladine, ki je omamljena od številnih
zabav opuščala katekizemski pouk. In ker je bil kraj eno od središč v teh alpskih
dolinah, so ga valdežani hoteli zasesti in ga obvladovati.
Zaradi tako žalostnega dogajanja je goreči pastir in salezijanski sotrudnik
don Giuseppe Paolasso 23. septembra 1881 pisal don Bosku: »Obračam se na
vas in na salezijance, ki vas je Gospod izbral za služabnike svojega usmiljenja,
da razmislite, kako bi v tem kraju na primernem prostoru odprli praznični ora-
torij in majhen zavod.« Blaženi je takoj prepoznal velik pomen, da bi tukaj pos-
tavil svojo postojanko. Vendar je udejanjenje odložil na poznejši čas, ko bi imel
zadosti osebja. Preteklo je celih sedemnajst let, preden je njegovo pripravlje-
nost uresničil njegov naslednik.
Leta 1881 in 1882 so občinski očetje v Oulxu, kraju v hribovitem delu Alp
v okraju Susa, skušali pridobiti don Boska, da bi tam v korist cele doline odprl
konvikt z gimnazijo. Predložili so več načrtov, toda manjkal je ubi consistam [kje
naj prebivam].
TURIN
Pozabe hočemo rešiti dejstvo, ki zasluži, da se ga spominjamo, ker nam pri-
ča o don Boskovi običajni jasnovidnosti. Malo je manjkalo, da bi postal duhovni
voditelj Mavricijske bolnišnice v Turinu.
Mavricijski red je ustanovil savojski knez Emanuel Filibert leta 1573 s
spojitvijo vojaškega reda sv. Mavricija, ki ga je ustanovil 1434 Amadej VIII., in
Bolniškega reda sv. Lazarja, katerega začetki segajo v 12. stoletje. Po redu Ma-
rijinega oznanjenja, čigar veliki mojster je kralj, je to najstarejši viteški red. Z
državno pomočjo in zasebno dobrodelnostjo je red ustanovil na vzhodni strani
Turina bolnišnico, ki ji pravijo Mavricijska ali viteška, ki se je iz skromnih začet-
kov razvila v veliko ustanovo, ki sprejme veliko število bolnikov. Na začetku je
bila bolnišnica zunaj naselja, toda s širjenjem mesta se je znašla sredi poslopij.
Zaradi naraščanja števila prebivalstva je postala pretesna. Zato so se odločili za
gradnjo nove, večje bolnišnice na primernejšem prostoru: na zemljišču ob Viale
Stupinigi, ki zaradi zdrave okolice in obširnosti ni moglo biti bolj ustrezno.
Dobili so ga, vendar še niso imeli sredstev za gradnjo. Mavricijski red ni
imel zadosti denarja, da bi se lahko lotil tako široko zamišljenega poslopja.
Kralj Umberto se je posvetoval s svojimi svetovalci, zlasti s Cesarejem Corren-
tijem, prvim tajnikom velikega mojstra in dvakratnim prosvetnim ministrom.
Toda rešitev problema je bila zelo zapletena. Correnti pa je dobro poznal don
Boska. Don Lemoyne hrani v svojih zapiskih opombo, da mu je bil dolžnik zara-
di velike usluge, za katero mu je bil zelo hvaležen, in je iskal priložnost, da bi se

21.3 Page 203

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
203
mu oddolžil. Mogoče je usluga segala v čase, ko je bil kot mazzinianec politični
pregnanec iz Lombardije. Correnti se je odločno postavil na stran don Boska v
vprašanju zaprtja oratorijskih šol. Ko se je pojavilo vprašanje gradnje bolnišni-
ce, se je spomnil don Boska in govoril o tem s kraljem kot o človeku, ki je iznaj-
dljiv in sposoben zbrati denar za velika dejanja. Kralju je zamisel ugajala. Zato
so se odločili, da jo bodo predložili don Bosku in slišali njegovo mnenje, vendar
tako, da bi vse ostalo v največji tajnosti.
Correnti se je večkrat v kraljevem imenu odpravil k don Bosku. Blaženi se
je rade volje vključil v priprave in se celo ponudil, da bi vodil izvajanje načrta s
pogojem, da se njegovo ime ne bi omenjalo, in zlasti še, da se nihče ne bi vmeša-
val v njegove načrte. »Don Bosko potrebuje prostost. Jaz bom za vse poskrbel,
in če bo delal neumnosti, potrpite, vse bo šlo na njegov račun.« Correnti mu je
zagotovil, da je to kraljeva volja in da pri tem ne bo dal iz svojega niti centezima.
Saj kralj dobro ve, za koliko stvari mora skrbeti. Zato naj samo predloži svoje
načrte, ne da bi se kdor koli vmešaval v zadevo. Kralj je storil še več: rad bi
vedel, ali bi bil don Bosko pripravljen s pomočjo salezijancev prevzeti moralno
vodstvo bolnišnice. Don Bosko je odgovoril, da mu ne bi bilo tuje, če bi mogel s
tem služiti njegovemu veličanstvu.
Po tem dogovoru se je Božji služabnik lotil dela. Ogledal si je zemljo, izdelal
svoj načrt. Treba bi bilo pripraviti veliko denarno loterijo s čisto določenimi
denarnimi dobitki ter s številom in ceno srečk. Za prodajo srečk bi izbrali dves-
to uglednih gospodov, izbranih ne samo med zakristani, kot so jih imenovali
liberalci, vsekakor ne med nasprotniki vere, temveč med osebami, ki so bile
sprejemljive za kraljevi dvor. Ti bi sestavljali narodni odbor in poskrbeli za pro-
dajo srečk zlasti med člani vitezov mavricijskega reda. Končno se je don Bosko
dogovoril z bankirjem Mussom, ki naj bi takoj dal na voljo potreben denar. Ta
je zavohal dober posel in prepričan, da z don Boskom ni nikakršnega tveganja,
mu je ustregel.
Vprašali se bomo, zakaj se don Bosko spustil v to dejanje. Bilo mu je pred-
vsem za duhovno korist bolnikov, ker je predvideval, da na to nihče ne bi mislil.
Zato je takoj predlagal, da bi ob bolnišnici zgradili cerkev, ki naj bi služila dvema
namenoma: najprej verskim potrebam bolnikov in zdravstvenega osebja in po-
tem mestni četrti Crocetta, kjer je postajala cerkev vedno bolj tesna in ni mog-
la več sprejemati naraslega prebivalstva. Če bi mavricijskemu redu manjkala
sredstva, bi jih on sam skušal priskrbeti. Opozoril je tudi, da bi staro cerkev lah-
ko prepustili redu v zameno za novo in da bi se duhovniki, zaposleni v župniji
in že finančno preskrbljeni, za svojo službo zadovoljili s skromno plačo ali se ji
popolnoma odrekli v korist bolnišnice. V vsakem primeru pa lahko on vskoči s
svojimi salezijanci.
Ko je izdelal načrt za loterijo, ga je poslal kralju in sporočil, da je denar

21.4 Page 204

▲back to top
204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
za dobitke pripravljen. Vladar je z občudovanjem prebral načrt. Zdel se mu je
odličen. Kar se tiče cerkve, je menil, da sredstva ne bi manjkala. Don Bosko je že
imel pripravljeno okrožnico za gradnjo nove bolnišnice in pokazal, da se njega
popolnoma nič ne tiče, ter dodal: »Toda mavricijski red in sam njegov veliki
mojster, ki je ljubljeni vladar, želita, da bi se ob bolnišnici zgradila cerkev, ki bi
bila na voljo bolnikom in zdravstvenemu osebju kakor tudi v pomoč prebival-
cem, ki imajo sedaj daleč v cerkev. Za zbiranje sredstev za gradnjo cerkve se
obračam na naše meščane in na vse, ki jim je mar moralno dobro in ponos na-
šega vzvišenega mesta Turina. Menimo, da bo vsem drago vedeti, da bo podoba
te cerkve in vse, kar se tiče bogoslužja, popolnoma zaupano duhovniku Janezu
Bosku in njegovim duhovnikom.«
Ta okrožnica, katere lastnoročno napisan osnutek hranimo, ni bila nikdar
objavljena, je pa zgovoren dokaz don Boskove gorečnosti za zveličanje duš.
Dogovori med kraljem, Correntijem in don Boskom so potekali, kakor so
se dogovorili, v popolni tajnosti. Skrito in očitno vmešavanje mojstrov skaze
bi moglo zmešati karte. Toda zgodilo se je prav to, česar so se bali. Novica se
je raznesla na dvoru in don Boska so močno pohvalili. Nekateri so bili užaljeni,
da jih niso vprašali za svet. Tako sta kaplan kraljeve bazilike Superge teolog
Pavarino in dvorni kaplan kanonik Durio prišla k don Bosku, ko sta slišala, da
si je zamislil loterijo. Bila sta pripravljena sodelovati in delati usluge za dober
uspeh. Don Bosko je omenil, da po kraljevi volji nihče ne bi smel stvari presojati
in se mešati v zadevo. Toda ta dva sta ga tako dolgo nadlegovala, da je obvestil
Correntija, ta pa jima je po baronu Covi ponovil v kraljevem imenu, da samo
njemu pripada vodstvo in izvedba tega dejanja.
Toda enkrat podtalno drugič javno nasprotovanje mu ni dalo miru. Nasto-
pil je tudi msgr. Gastaldi, ki se je uprl prenosu župnije in potožil, zakaj niso
njega pred vsemi drugimi vprašali za mnenje, saj je določanje župnij njegova
naloga; zato se je zoperstavil. Seveda je imel načelno vse pravice in razloge na
svoji strani, toda s tem, da je kdo izrazil svoje mnenje, še ni rečeno, da je vdrl v
njegovo področje.
Tak javen odpor je prisilil Correntija, da je sklical upravni odbor bolnišnice
in prosil tudi don Boska, da bi se ga udeležil. Don Bosko je šel v spremstvu po-
močnika Pelazza, ki ga je čakal v sobani. Ko so prebrali vsebino načrta, je vsak
dobil priložnost, da je povedal svoje mnenje o zbiranju potrebnega denarja. Vsi
so govorili, samo don Bosko je molčal. Končno je Correnti zahteval tišino in
dejal: »Poslušajmo don Boska.« Tedaj je don Bosko povedal, kar je pisno izrazil
kralju, in pokazal, kako bi dejanje gotovo uspelo. Mnogi so mu nasprotovali,
on pa je smehljaje se dejal: »Povedal vam bom, kako lahko v najkrajšem času
zberemo to izredno vsoto denarja. Povabiti je treba vse viteze sv. Mavricija in

21.5 Page 205

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
205
Lazarja in vse člane Italijanske krone22 in jih prositi, da bi vsak daroval dvajset
lir. Vsi bodo rade volje prispevali, saj so vsi vitezi.« Ob tej domislici so se vsi
zasmejali in razprave je bilo konec.
Po zborovanju je Correnti spremil don Boska do vrat, mu poljubil roko in
se priporočil njegovim molitvam. Ko je Pelazza videl izraz tako globokega spo-
štovanja od takega človeka, je don Bosku, ko sta bila na cesti, izrazil svoje začu-
denje. Don Bosko mu je med potjo dejal: »Correnti je človek globokih čustev. Če
se ne bi udinjal sektašem, bi lahko naredil veliko dobrega. Menim pa, da se bo
v trenutku smrti, če bo imel ob sebi don Boska ali kakega drugega duhovnika,
spovedal.« Umrl je v Meini osem mesecev po don Boskovi smrti. Zadnje dni
življenja ga je poleg msgr. Anzina, dvornega kaplana, obiskal še župnik, ki mu je
podelil bolniško maziljenje.23
Ko se je skoraj povsod razvedelo, kakšen delež ima don Bosko pri tem slav-
nem načrtu, mu nasprotniki niso dali miru, zlasti še imenovana duhovnika, ki
sta prihajala k njemu skoraj vsak dan in mu predlagala spremembe in dodatke
k načrtu. Koliko časa sta mu s tem ukradla! Vendar pametni don Boskovi razlogi
niso mogli v njuni glavi. Tovrstno nasprotovanje ga je utrudilo tako zelo, da jima
je predlagal, da naj, če hočeta, kar onadva prevzameta nalogo, ker ima on itak
zadosti posla z drugimi rečmi; on da ni prevzel te naloge zato, ker bi mu ugajala,
temveč da bi izpolnil kraljevo željo. Zadovoljna, da se je don Bosko vdal, sta ga
nadležneža vprašala, ali bi bil pripravljen sprejeti njune načrte in jima poma-
gati. Toda nista se več prikazala. Brez ozirov sta se sama lotila naloge. Manjkali
pa sta jim dve stvari: don Boskova zavzetost in zaupanje ljudi, ki naj bi dajali
denar za loterijo. Ko so se tako razblinili vsi dogovori, sta kralj in Correnti me-
nila, da je bolj pametno, če ga pustita pri miru. Tako ta lepi don Boskov načrt ni
šel samo v nič, temveč je izrabil dohodke reda in za dolgo časa spravil v nered
njegove finance.
Dne 11. novembra naj bi v kraljevi navzočnosti opravili obred polaganja
temeljnega kamna. Njegovo veličanstvo je želelo videti tudi don Boska. Prav
zato je Correnti hotel, da bi ta obred opravil don Bosko. Don Bosko pa ga je po
dolgem prepričevanju pripravil, da je premagal odpor do nadškofa in je nje-
ga prosil za sodelovanje. Tedaj je Correnti z namenom, da bi ob tej priložnosti
predstavil don Boska kralju, tako dolgo vztrajal, da je izsilil od njega obljubo, da
se bo udeležil slovesnosti. Obljubo pa je povezal s pogojem, da prosvetni minis-
ter Baccelli, ki naj bi, kakor se je govorilo, predstavljal vlado, ne bo govoril. Če bi
namreč govoril, bi se verjetno spustil v protiklerikalne in protipapeške izbruhe,
česar don Bosko ni mogel prenašati zlasti zato, ker je bil minister nekoč pa-
22 Ta viteški red, ki ga je Viktor Emanuel II. leta 1868 ustanovil v spomin priključitve Benečije k
Italiji, je bil pripojen Mavricijskemu redu.
23 L’Unità Cattolica, 7. oktober 1888.

21.6 Page 206

▲back to top
206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
pežev podložnik in profesor na papeški univerzi Sapienza. Danes nam ni lah-
ko razumeti, koliko bi stik s takim človekom mogel škoditi kakemu duhovniku
pred katoličani, v katerih je bilo še vedno živo rimsko vprašanje. Don Bosku so
zagotovili, da Baccellija ne bo v Turin. In čeprav so do zadnjega bili prepričani,
da bo prišel, se ni ganil iz Rima.24
Don Bosko je držal besedo. Toda čeprav je imel osebno povabilo, ki ga hra-
nimo v našem arhivu, se je pomešal med množico in se ves čas obreda ni niti
najmanj javno pokazal.25 Kralj je takoj po prihodu vprašal
Correntija, kje je don Bosko. Correnti se je ozrl okoli, in ko ga ni našel, mu je
bilo nerodno in se je čutil užaljenega. Zato je nekaj dni pozneje prišel k njemu in
obžaloval, da je snedel besedo. Božji služabnik se je skušal opravičiti, kakor je
vedel in znal, in dodal: »Nisem se predstavil, ker bi gotovo moral govoriti s kra-
ljem, kar bi pa časopisi raztrobili po celi Italiji. Kaj bi k temu rekel Rim? To bi me
postavilo v slabo luč in tudi kralju bi take govorice povzročile neprijetnosti.«
Correnti se je za trenutek zamislil, mu dal prav, občudoval njegovo previdnost
in sklenil: »Na to nisem mislil.« Tedaj je bolje razumel besedo, ki mu jo je don
Bosko rekel ob drugi priložnosti, ne vemo pa, katera beseda je bila to. Vprašal
ga je, kako je mogel vztrajati v času toliko bojev med strankami, ne da bi utonil
v taki zmedi. »Tako da dam vsakemu svoje,« je odvrnil don Bosko, »in tako, da
se izognem vsem vprašanjem in nepotrebnemu pojavljanju v javnosti.«
Kljub nasprotovanju, ki smo ga omenili, se niti Correnti ni hotel popolno-
ma odpovedati don Boskovemu sodelovanju niti don Bosko ni menil, da naj se
za gradnjo bolnišnice več ne zanima. Ko ga je svetnik leta 1884 prosil za odli-
kovanje za profesorja Bonzanina, mu je prvi tajnik mavricijevega reda dobro-
hotno odgovoril in izrabil priložnost, da ga je prosil za sodelovanje pri gradnji
zaželene cerkve in poskrbel za široko podporo javne dobrodelnosti.26 V tem
don Bosko javno ni mogel storiti ničesar; ko so zavrnili njegov načrt, ni bilo
več razloga, da bi se zanimal za to zadevo. Ker pa je večkrat prosil za podelitev
viteških odlikovanj, je prosilce navajal, da so darovali znatne vsote za gradnjo
bolnišnice. Ko so opustili misel na gradnjo cerkve, je bolnišnica ostala tudi brez
notranje kapele. Temu se naj ne čudimo, kajti red svetega Mavricija in Lazarja
24 L'Unità Cattolica je 11. novembra v nekem članku pisala o skorajšnjem obredu: »Pri slovesnem
obredu bodo navzoče najpomembnejše osebnosti našega mesta, tudi minister Baccelli, ki bo pred-
stavljal vlado, ne bo manjkal.« Naslednja številka 12. novembra je prinesla popravek: »Ministra
Baccellija so zadržali ministrski posli v Rimu. Vlado je tako zastopal turinski prefekt senator Casalis.«
25 Obdan od kanonikov Chiusa, Antonellija in Bertoglia, od dekana, župnikov, komendatorja Genta
in drugih duhovnikov, je msgr. Gastaldi blagoslovil temeljni kamen in imel pred kraljem govor, v
katerem so grajali nekatere izraze, ki so žalili čustva papežu zvestih katoličanov. To so bili tudi
dnevi tegob, o katerih smo poročali v prejšnjih poglavjih. Zato bi se don Bosko zelo slabo počutil,
če bi zasedel prostor, do katerega mu je dajalo pravico povabilo.
26 Dodatek, št. 45.

21.7 Page 207

▲back to top
BiS 15 — 9. poglavje
207
sta postala skupaj z redom italijanske krone civilni ustanovi in s tem laiška. Ko
je blaženi obiskal novo bolnišnico, je vprašal Correntija, kako misli poskrbeti za
versko službo. Ta se je opravičil in dejal, da so se ravnali po navodilih zdravstve-
ne službe in arhitekti so izvajali, kar so jim ti naročili. Tedaj je na željo sester,
ki so ga ob prihodu slovesno sprejele, pokazal lepo sobano, ki so jo uredili v ta
namen. Correnti je molčal, vendar je ustregel njegovi želji. Zato so se bolniki
morali zahvaliti don Bosku, če so v svojih tegobah imeli blizu presveti Zakra-
ment v svojo tolažbo.

21.8 Page 208

▲back to top
10. poglavje
PRIHOD SALEZIJANCEV V ŠPANIJO.
ZAČETEK USTANOV V FIRENCAH IN V FAENZI
Začetki treh danes zelo cvetočih ustanov segajo v leto 1881: v Utreri,
v Firencah in Faenzi. Po časovnem zaporedju bomo najprej govorili o prvi, s
pomočjo katere so se don Bosku odprla vrata v Španijo.
Zdi se prava šala Božje previdnosti način, kako je padlo v Španijo seme,
ki se je razraslo v mogočno drevo in razširilo svoje veje v vse strani te dežele.
Markiz Don Diego Ulloa je razmišljal, kako bi v Utreri odprl zavetišče za revne
dečke. V ta namen je pisal vrhovnemu predstojniku maristov in ga prosil, da bi
prevzeli vodstvo. Predstojnik ga je šel obiskat nekega dne zgodaj zjutraj, a ni bil
sprejet. Zatem je obisk ponovil, toda v hiši so bile samo ženske. Užaljen je obrnil
hrbet in se ni več dal videti. Ker je markiz brez uspeha čakal na odgovor, je šel
na posvet k nadškofu v Sevilli msgr. Gioachinu Lluch y Garriga, pod katerega je
spadala Utrera, in ga prosil za nasvet v svojem svetem iskanju. Nadškof je bil
karmeličan in je bival v samostanu v Lucci, kjer so že delovali salezijanci. Ker
jih je poznal, je dal laskavo priporočilo in mu svetoval, naj pokliče don Boskove
sinove. Plemeniti gospod, ki ni nič vedel o don Bosku in njegovi Družbi, je prosil
prelata, da bi on pisal v njegovem imenu v Turin. Nadškof je rade volje ustregel
njegovi želji.
Odgovor je kmalu prišel, vendar je dajal le nedoločne obljube. To je bilo
leta 1879. Naslednje leto je don Cagliero, kakor smo videli v prejšnjem zvezku,
v spremstvu pomočnika Giuseppeja Rossija obiskal andaluzijsko glavno mesto.
Prišel je 24. januarja. Nadškof ga je navdušeno objel in izrazil svoje veselje, da
je videl don Boskove sinove, in se zahvalil Gospodu. Pri nadškofu sta ga pričako-
vala markiz ter njegov sin Antonio in zet Enrico Muñoz. Enainsedemdesetletni
markiz, pravi patriarh, mož starega kova in trdnega katoliškega prepričanja, je
želel pred smrtjo videti salezijance v Utreri, svojem rojstnem mestu. Vsa dru-
žina, polna istega katoliškega duha, je gojila isto željo. Don Caglieru se je zdelo,

21.9 Page 209

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
209
da vidi v njem zvesto podobo Argentinca Francesca Beniteza. Nadškof je pred
vsemi z gorečo vnemo govoril o don Bosku in njegovih ustanovah.
Markizov sin in zet sta spremila goste v Utrero. Monsinjor je uradno ob-
vestil krajevnega vikarja o njunem prihodu, zato se je zbrala vsa duhovščina,
da bi ju primerno sprejela. Tudi alcalde ali župan, odličen katoličan, ju ni samo
veselo pozdravil, temveč ju kot vodič cela dva dneva vodil pri obisku cerkva, šol
in drugih ustanov.
Utrera leži trideset kilometrov jugovzhodno od Seville, sredi neskončne
rodovitne planjave, kjer gojijo pšenico, rastejo oljke in se pase živina. Poseben
sloves pa ima Utrera zaradi reje bikov za bikoborbe ali corridas in jim pravijo ga-
naderos. Tisti čas je Utrera štela malo več kot enajst tisoč prebivalcev, samih ka-
toličanov, vendar kakor v mnogih španskih krajih malo nedeljnikov. Zato so pro-
testanti brez težave želi velike uspehe. Dobri so pričakovali, da bodo salezijanci
zbudili prebivalce iz njihove verske zaspanosti in spodrinili napačne pridigarje.
V mestu je bilo več cerkva, pozornost pa sta vzbujali zlasti dve iz 15. stole-
tja. Več drugih je bilo zaradi pomanjkanja duhovnikov zapuščenih. Don Cagliero
se je zanimal zlasti za cerkev Karmelske Matere Božje; bila je bolj v središču
mesta, bolj dostopna vernikom in bolj oddaljena od župnijske cerkve. Ker je
bilo priključeno stanovanje majhno, je markiz, dokler ne bi drugače poskrbeli,
dal salezijancem na voljo polovico svoje lepe hiše v bližini. Ker se je medtem
že približal praznik sv. Frančiška Saleškega, je don Cagliero v imenovani cerkvi
imel konferenco, nakar je vpisal prve španske sotrudnike.
Don Cagliero ni naredil koraka, ne da bi o tem obvestil don Boska, ki se je
mudil v Marseillu, in po njegovem naročilu v dolgih pismih, polnih duhovitosti
in veselega razpoloženja tudi don Ruo. Ko je odšel, je pustil za seboj najboljše
spomine in sam nesel s seboj najboljše vtise. »Msgr. nadškof nas želi imeti,«
je pisal don Rui, »v Sevilli in drugih krajih svoje obširne nadškofije.1 Naredil
se je za dobrega očka salezijancev v Španiji. Gospod markiz Ulloa, njegov sin,
njegov zet in župan v Utreri hočejo biti prvi salezijanski sotrudniki v Španiji.
Ker sem hodil po svetu, že imam izkušnjo velike ljubeznivosti in bratske naklo-
njenosti, vendar pa prednjači Španija in zlasti Andaluzija. In magistru novincev
don Barberisu:2 »Verjetno so si o nas ustvarili previsoko predstavo in bojim
se, da bodo po dobrih začetkih barve malo obledele. Reci torej tistim svojim
novincem, naj vzamejo stvari resno in se dobro pripravijo.3 Lahko se zgodi, da
jih bo več kot samo eden določenih od Božje previdnosti, da bodo delali čudeže
v teh krajih, kjer nas čaka obširno področje delovanja. Naj vedo, da je to dežela
1 Sevilla, 30. januar 1880.
2 Sevilla, 31. januar 1880.
3 V piemontskem narečju je rečeno »stare in gamba« [biti na močni nogi] in pomeni biti dobrega
zdravja, dobre volje, biti pogumen.

21.10 Page 210

▲back to top
210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Terezij, Ignacijev, Dominika, Avile in Rodriguezov, Izidorjev in Tomažev iz Villa-
nove.« Med novinci, ki so poslušali branje teh predvidevanj, je bil tudi on, ki ga
je Božja previdnost izbrala, da bi razširil salezijansko delo v Španiji – don Filip
Rinaldi, tretji don Boskov naslednik.
Ko je imel Božji služabnik po vrnitvi iz Marseilla v Nico prost trenutek, se
je hotel oddolžiti markizu Ulloi in seviljskemu nadškofu. Zato je pisal prvemu:
Velespoštovani gospod markiz don Diego Ulloa!
Ne vem, kako bi se vam zahvalil za vašo dobroto, ki ste jo izkazali mojim sinovom
salezijancem, ko so imeli čast biti gostje v vaši hiši. Jaz sem vam globoko hvaležen in
Bog vam bo to obilno poplačal.
Živim globoko prepričan, da boste naš gost tukaj v Turinu, in takrat se bomo osebno
zahvalili za vse, kar ste storili in ste pripravljeni storiti v korist naše mlade in razvi-
jajoče se družbe.
Bog naj vas blagoslovi, predragi in dobri gospod markiz, in z vami naj blagoslovi ter
ohrani pri trdnem zdravju in v svoji milosti vso vašo družino.
Veseli me, da vas morem prišteti med naše velike dobrotnike; zagotavljam vam, da
boste vi, vaš cenjeni sin Antonio in gospod Enrico z družinami vsak dan deležni naših
skupnih in zasebnih molitev v naših salezijanskih domovih. Končno se priporočam
duhovnim delom usmiljenja vaših molitev, ko imam visoko čast, da se imenujem v J. K.
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Potrjujem, kar je moj poverjenik doktor Cagliero sklenil glede odprtja salezijan-
ske hiše v mestu Utrera, in upam, da bo z Božjo pomočjo vse pripravljeno, da bodo
mogli moji in vaši sinovi salezijanci odpotovati in se odpraviti tja, kamor jih Božja
previdnost po vaši zaslugi pošilja.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Nica, 26. februar 1880
Vsebina pisma nadškofu nam ni znana. Imamo pa pri roki odgovor v itali-
janščini. Nadškof je govoril italijansko, ker je študiral v Italiji.
Velečastiti duhovnik Janez don Bosko!
Tisočkrat hvala za vaše pričakovano pismo preteklega februarja. Veseli me v Gospodu,
da sta se don Cagliero in njegov spremljevalec srečno vrnila s potovanja v Sevillo. Tudi
meni je drago, da sem ju spoznal, in upam, da bom v tej naši nadškofiji meseca oktobra
videl salezijance. Bog bo blagoslovil to vsaditev (sic) v Španiji in naši zanamci bodo
obirali sadove, pri čemer se bomo Darovalcu zahvaljevali, da smo bili posredniki.
Moje tegobe mi ovirajo počitek. Ko bom sposoben potovati v Rim, vas bom pravo-
časno obvestil, da bomo mogli pripraviti zaželeni rendez-vous v Turinu. Medtem se
zahvaljujem don Caglieru, ki mu naj bo to pismo odgovor, in za časopise iz Marseilla.
Priporočam se molitvam salezijanske družbe in vašim, spoštovani oče, ki se vam iz-
povedujem kot najponižnejši in najvdanejši služabnik.
Fr. G., nadškof v Sevilli

22 Pages 211-220

▲back to top

22.1 Page 211

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
211
Odprtje zavoda v Utreri naj bi bilo že dogovorjena stvar. »Končali smo do-
govore za Utrero,« je pisal don Cagliero don Rui, »in šest salezijancev je priprav-
ljenih za prihodnji oktober.« Vendar datum ne ustreza predvidevanju.
V prvem poglavju smo povedali, da je don Cagliero v začetku 1881 sprem-
ljal majhno skupino salezijancev, ki so bili namenjeni tej ustanovi. Kako hitro
so se na Pirenejskem polotoku razširile novice o salezijancih! Popotniki so to
takoj občutili v Gibraltarju. Ko so zamudili ladjo, ki je vsak petek plula v Cadiz,
so morali čakati do prihodnjega torka. Treba je bilo še in še prepričevati, da so
jim dali izkrcati se na angleški posesti. Toda takoj so jih obdali dobri prijatelji.
Kapitularni vikar in njegovih deset duhovnikov je bilo dobro poučenih o don
Boskovih dejanjih in so se rade volje odzvali povabilu, da bi se vpisali med sale-
zijanske sotrudnike. Velik glasnik don Boskove slave je bil seviljski nadškof, ki
je v Rivista diocesana [Škofijski reviji] objavljal zgodovino Oratorija, podatke je
črpal iz Vestnika, v katerem je don Bonetti objavljal živahne članke, ki so pozne-
je izšli z naslovom Cinque lustri di storia dell'Oratorio di San Francesco di Sales
[Petero petletij zgodovine Oratorija sv. Frančiška Saleškega]. Rivista Popolare
[Ljudska revija] iz Barcelone in nekateri časopisi v Madridu so objavljali članke
iz Seville4 in tako javnosti prikazali velika dela Božjega služabnika.
Prihod v Utrero je bilo pravo zmagoslavje. Dne 22. februarja je don Cagliero
z ravnateljem don Brandom obiskal nadškofa, ki je še istega dne poročal don
Bosku: »Vaši sinovi so prišli v Utrero ob navdušenih izrazih veselja teh dragih
Andaluzijcev. Danes sem sprejel don Cagliera in predstojnika nove ustanove.
So že začeli opravljati svoje sveto poslanstvo. Upam, da bodo naredili veliko
dobrega v Španiji. Zanje sem pripravil že novo postojanko v Eciji, škofovskem
sedežu sv. Fulgencija. Ne dvomite, dragi moj don Bosko, da bom jaz leur grand
Papà« [njihov stari oče].
Vsa svetna duhovščina v Sevilli je kazala veliko naklonjenost do salezijan-
cev, ki so bili določeni, da storijo veliko dobrega španski mladini, ki se je od
1868, to je leta, ko se je začel širiti radikalizem, vedno bolj izgubljala. Tudi škof
v Valéncii se je trudil, da bi izsilil privolitev za prevzem kake ustanove v njihovi
škofiji. Prav tako je škof v Malagi želel priti v stik s kakim salezijancem, da bi
obravnaval isto zadevo. Don Cagliero mu je ustregel in ga obiskal. Ugotovil je,
da so nekateri goreči duhovniki in gospodje začeli pobude, kot so o njih bra-
li v Turinu, Sampierdareni, Nici in Marseillu. Toda bili so potrebni salezijanci,
da bi stvar povezali, vodili in urejali v smislu naših vzgojnih načel. Pridobil je
dvajset salezijanskih sotrudnikov. Kakor je slišal tam in drugod, je bilo močno
čutiti potrebo, da bi »moralno dvignili delavski razred«. Bili so prepričani, da
je samo naša ustanova sposobna zadostiti tem socialnim potrebam tedanjega
4 Omenjeno pismo don Bosku, Sevilla, 23. februar 1881.

22.2 Page 212

▲back to top
212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
časa. Tako je pisal don Bosku. Pozorni pastirji so pravilno ocenjevali položaj.
Dogodki novejšega datuma so kazali, da aristokracija ni mogla več reševati Špa-
nije, temveč je tega sposobno le ljudstvo, za katero je treba takoj poskrbeti.
Seviljski nadškof je hvalil pripravljenost salezijancev, da bi se posvetili
pastoralnemu delu. Cerkev Karmelske Matere Božje je bila precej zapuščena.
Manjkalo je vsega, tako da so si morali izposoditi sveče, svečnike in mašno oble-
ko. Toda v manj kot dveh tednih je bilo nared vse, kar je potrebno za božjo služ-
bo. Sveti obredi so privabljali več ljudstva. Najprej so se okoli salezijancev zbrali
dečki, ki so napolnili zakristijo in prezbiterij. Eni so se oblekli za ministrante,
drugi so se zbirali, da bi se naučili ministrantskih molitev, veliko jih je prihajalo
h katekizmu, ki je bil do tedaj zelo zanemarjen. Matere so blagoslavljale prihod
novih apostolov. Markiz iz Ulloe se je iz hvaležnosti solzil. Don Cagliero je v
sporočilu don Bosku vzkliknil:5 »In mi? Že smo se zahvalili Božji previdnosti,
da je uporabila de los muchachos [fante] iz Valdocca, da je tako jasno pokazala
svojo slavo in svoje usmiljenje v tem kraju.«
Tudi v bližnji Portugalski so se pripravljali na prihod don Boskovih sinov.
Don Cagliero je po nunciaturi iz Lizbone prejel priporočen zavoj listin, v katerih
ga je Zveza za zaščito delavcev vabila, da naj pride v tamkajšnje glavno mesto
in se prepriča o veliki potrebi reševanja sinov revnega ljudstva. Iz Oporta je
neko drugo pismo v kardinalovem imenu naznanjalo veliko željo, da bi si ogle-
dal mesto in ugotovil, kako zelo potreben je prihod salezijancev. Don Bosko je
prebiral vsa ta pisma in s svojo nepremagljivo mirnostjo odgovarjal:
Predragi don Cagliero!
Prejel sem tvoja pisma, ki so mi jih poslali v Turin. Tovarišija je dobro prestala
pretrese Sv. Vincencija,6 od koder sem pravkar prejel poročila. Bog nas blagoslav-
lja. Naprej! Spoštljivo pozdravi vse naše dobrotnike, zlasti še našega velečastitega,
predragega več kot očeta msgr. nadškofa v Sevilli; upam, da mu bom mogel kmalu
pisati. Skušaj skrbeti za cerkev Srca Jezusovega v Rimu.
Silno čutimo potrebo po tvoji navzočnosti med nami. Upam, da bom na začetku apri-
la v Rimu in se potem takoj vrnil v Turin. Prisrčen pozdrav vsem našim sobratom,
dragim prijateljem in sinovom v Jezusu Kristusu.
Bog naj vas vse blagoslovi in molite za vašega
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Seviljski nadškof je pisal šele potem, ko se je vrnil iz Rima, slišal don Cag-
lierovo poročilo in ko so mu posli tistih dni dovolili. Pisal je v latinskem jeziku,
mogoče zato, ker ni vedel, da monsinjor dobro govori italijansko, ali pa zato, da
bi njegovo pismo lahko prebrali tudi drugi duhovniki: preprosta, jasna latin-
5 Utrera, 1. marec 1881.
6 Namiguje na vihar, ki so ga doživeli med vožnjo.

22.3 Page 213

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
213
ščina, v kateri je v vsej preproščini izražal svoja resnična čustva do zaslužnega
prelata.7
Priporočilo don Caglieru, da bi poskrbel tudi za cerkev Srca Jezusovega v
Rimu, ni ostalo mrtva točka. Don Boskova želja je bila vedno ukaz za te nje-
gove vdane sinove in sodelavce. Ko je don Cagliero pripravil prevod odnosne
italijanske okrožnice, o kateri bomo še poročali, in don Boskovega pisma, ju je
dal natisniti in razposlati vsem škofom in župnikom v Španiji. Tudi časopisi so
pisali o tem.8
Težava za nas je bil jezik, ki ga noben naših ni študiral. To je bil tudi eden
izmed glavnih razlogov, zakaj je podaljšal svoje bivanje v Utreri. Ostal je do ve-
like noči 17. aprila. Na večer velikonočne nedelje se je javno poslovil od verni-
kov – oziroma natančneje od vernic, ki so obiskovale cerkev Karmelske Matere
Božje. Za to priložnost si je izmislil eno izmed svojih značilnih potegavščin, ki
se je še danes spominjajo. Ko je zjutraj hodil po ulicah, je videl tako imenovane-
ga bika aguardiente [žganja]. Španec ob velikih slovesnostih ne more vzdržati
brez svoje priljubljene corridas [bikoborbe]. V ta namen vzamejo divjega bika,
ga za rogove pripnejo na dolgo vrv in ga spustijo na ulice in trge, kjer se med
množico gledalcev hrabri moški postavijo na pot živali, jo dražijo in izzivajo, da
se zaletava zdaj sem zdaj tja; vendar jo v trenutku nevarnosti potegnejo za vrv
in preprečijo nesrečo. Žival se zlasti zaletava v ljudi, ki prihajajo iz žganjarn, po
čemer se biku na ta dan tudi daje ime.
Danes je to nadvse nevarno veseljačenje prepovedano na javnih prostorih
in omejeno na zagrajena dvorišča, toda takrat je bil don Cagliero opazovalec na
ulicah mesta. Zato je svojo pridigo začel nekako takole: »Vrniti se moram v Ita-
lijo. Priznati vam moram, da mi je bila misel na odhod do danes trn v srcu, saj v
tej cerkvi nisem videl drugega kot ženske. Menil sem, da so v tem mestu ženske
popolnoma zapuščene in ni moških, ki bi zanje skrbeli in jih branili. Toda ko
sem danes zjutraj šel po ulicah Utrere, sem videl sklenjeno skupino krepkih
moških … Hvala Bogu! V Utreri so tudi moški …« Moralni nauk je bil jasen in
govornikova razlaga ga je še jasneje predstavila. Vsi so govorili o tej domislici in
vsak jo je po svoje razlagal. Pravijo, da so bili učinki zelo hvalevredni.
Markiz pa, ki se ni udeležil zabave razbrzdanega ljudstva, se je redno ude-
leževal vseh pobožnih vaj. Držal se je navade, da je le redko prejemal sveto
obhajilo, toda ob velikih slovesnostih je to storil nadvse slovesno, s posebnim
obrednikom in z vsemi odlikovanji na prsih. V Jezusu je videl svojega vladarja.
Ko so potem salezijanci uvedli pogosto sveto obhajilo, je plemeniti gospod, ki
je videl, da ga preprosto ljudstvo prejema vedno pogosteje, doživljal težke not-
ranje boje. Vendar ni minilo veliko časa, ko se je tudi on dal prepričati; opustil
7 Dodatek, št. 46.
8 Pismo don Cagliera don Bosku, Utrera, 17. marec 1881.

22.4 Page 214

▲back to top
214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
je svojo staro navado in začel vsak dan prejemati sveto obhajilo. Tedaj je bilo
veselje te globoko krščanske duše tako veliko, da se ni nehal zahvaljevati don
Bosku za velik blagoslov, ki ga je bil deležen ob zatonu svojega življenja.
Iz Utrere se je don Cagliero najprej odpravil v Lizbono in potem v Oporto.
V glavnem mestu Portugalske ga je nadvse ljubeznivo sprejel v avdienco apo-
stolski nuncij msgr. Aloisi-Masella, velik občudovalec don Boska, čigar dela je
imenoval Gospodova dela. Sprejela ga je tudi kraljica Maria Pia, hči Viktorja
Emanuela II. V pogovoru, ki je trajal kake pol ure, so razpravljali o Turinu, don
Bosku, Mariji Pomočnici, o salezijanskih misijonih, ustanovah v Španiji in bodo-
čih salezijanskih domovih na Portugalskem. Z določeno radovednostjo je kralji-
ca vprašala: »Kako dela don Bosko, da brez vsega opravi toliko del?«
»To je velika skrivnost Božje previdnosti,« je odgovoril don Cagliero. »Na
začetku ni šlo brez vašega starega očeta in svete matere vašega veličanstva.«
»Zelo me veseli, da don Bosko misli tudi na Portugalsko. Treba je začeti
kmalu, čim prej.«
»Ko bo prišlo tako daleč, bomo imeli v vašem veličanstvu zanesljivo zaš-
čitnico, ker ste Italijanka, Piemontčanka in Turinčanka.«
»To se razume samo po sebi.«
Nazadnje je don Cagliero govoril o cerkvi in zavodu Srca Jezusovega, ki ju
je don Bosko po naročilu svetega očeta gradil kot spomenik botra njenega ve-
ličanstva kraljice. »Oh, da,« je vzkliknila, »Pij IX. si to zasluži, bil je svetnik.«
Obljubila je, da bo rade volje podprla gradnjo. Ob slovesu mu je naročila, naj
pozdravi don Boska in mu izrazi njeno zadovoljstvo za toliko veličastnih del, ki
jih opravlja.«
V Oportu je don Cagliero dobil kardinala škofa Ameriga Ferreira dos Santos
Silva, odkritega don Boskovega in salezijanskega prijatelja. Želel je, da bi čim
prej odprli salezijanski zavod. Don Cagliero je iz bojazni, da bi se osramotil,
hitro odšel, čeprav je bil prepričan, da bi bilo pravo delo krščanske ljubezni, če
bi postavil tam svoj šotor, ker je videl, da so se poleg moralne revščine naselili
tam tudi protestanti. V Oportu so takrat tiskali kratek don Boskov življenjepis
opata Mendreja, prevedenega iz francoščine.9
Dne 27. aprila se je don Cagliero skozi Badajoz in Valencio ter skozi srednjo
Španijo odpravil v Barcelono in od tam čez mejo v Marseille.10 V Turin se je
vrnil malo pred prihodom don Boska iz Rima.
Zdi se, da je don Bosko imel jasno podobo dobrega, ki naj bi ga njegovi
9 A obra de D. Bosco, Fondador da Congregação dos Salesianos (S. Francisco de Salles) segundo a
versáo do francez do Padre Mendre. Porto, Typ. Da Palavra, 1881.
10 Pismo don Cagliera don Lazzeru, Oporto, 26. april 1881. Lizbonski tednik A Cruz do Operaio je v
svojih izdajah 23. julija, 6. in 13. avgusta ter 3. septembra pisal o don Bosku, o začetkih Oratorija,
o knjižici opata Mendreja in o salezijanskih misijonih.

22.5 Page 215

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
215
sinovi opravili v Španiji. Tako je na dan sv. Terezije 1880 rekel bodočemu rav-
natelju v Utreri: »V Utreri ne bomo storili drugega kot kovali orožje in nabrusili
sulice, da bomo zavojevali veliko večja področja. Ne bo preteklo veliko časa, ko
bo neka gospa, danes omožena v Barceloni (sedaj gotovo ne sanjam), ovdovela.
Povabila nas bo v Barcelono, kjer bomo ustanovili najprej zavod in potem še
veliko drugih.« Napoved se je začela uresničevati l. 1882, ko je gospa Doroteja
Chopitea, potem ko je izgubila moža, želela pomagati njegovi duši tako, da je
odprla praznični oratorij in zavetišče za zapuščeno mladino ter oboje izročila
salezijancem. S tem se je začel veliki razvoj salezijanskih ustanov v Španiji.
Dva tedna po odprtju zavoda v Utreri so odprli salezijanski dom v Firencah.
Tam so don Boska poznali že dalj časa. Njegovi pogosti obiski v tem mestu, ko
ga je vlada klicala na posvet, zveličavni učinki njegovih blagoslovov in zlasti še
čudežna obuditev sinčka grofice Gerolame Uguccioni od mrtvih,11 ga niso samo
približali Firenčanom, temveč so ga močno vzljubili tudi v patricijskih hišah.
Tudi nadškofa Limberti in Cecconi sta ga zelo cenila. Ko je delovanje protestan-
tov v Firencah postajalo vse nevarnejše, so se dobri obračali nanj kot najbolj
pripravnega za obrambo pred nesrečno protestantsko propagando.
Prva prošnja, da bi prišel v Firence, je bila izrečena 1877 in je prišla od
Združenja medsebojne krščanske ljubezni katoliških delavcev, ki mu je nače-
loval markiz Pompeo Bourbon del Monte.12 Na začetku so bili to samo obrisi
neke zamisli. Potem so v Delavskem združenju ustanovili odbor za nabiranje
darov, iskanje zemljišča in dogovarjanje. Odboru je načeloval odvetnik Giovanni
Grassi, dopisovanje pa je vodil gospod Giorgio Rastrelli. Iskanje stavbe je trajalo
dolgo. Končno so maja 1880 vzeli v najem hišico v ulici Cimabue št. 31. Tu so
nameravali odpreti obrtno šolo z nekaj razredi osnovne šole. Toda nameni so
bili veliko višji: želeli so zgraditi zavod, ki bi bil vreden spomenik florentinskih
katoličanov svetemu spominu Pija IX. Don Bosko, ki je maja istega leta obiskal
hišo, je privolil, da bi bila to skromna zibelka njegovega dela v Firencah.
Meseca julija so ti gospodje silili don Boska, da bi poslal duhovnika, ki naj bi
začel delo. Don Bosko pa je poslal ravnatelja zavoda v Lucci, da bi ugotovil, ali je
vse toliko nared, da bi lahko začeli. Don Marenco je ugotovil, da je delo mogoče
začeti, sicer pa da je veliko besed, zagotovil, veliko upov, pa nič otipljivega. On
sam je moral, če si je hotel potešiti lakoto, iti v gostilno. Nadškof msgr. Cecconi
je 1. avgusta pisal don Bosku: »Denarja je malo. Toda vi ste navajeni začeti z
malim.« Don Dalmazzo, ki je bil poslan, da bi natančneje presodil položaj, je iz
zbranih poročil ugotovil, da je pametno ne hiteti.
Medtem je Odbor razposlal okrožnico, ki je vabila k izpolnitvi obrazcev s
podpisi za darove in obljube. Vendar niso preveč hiteli in so napovedovali za-
11 Prim. Lemoyne, MB VIII, str. 536 [BiS VIII, str. 375–376].
12 Prim. MB XIII, str. 631 [BiS XIII, str. 415].

22.6 Page 216

▲back to top
216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nesljiv prihod salezijancev za odprtje šol v jeseni. Don Bosko, ki je bil odločen,
da bo ustregel željam florentinskih prijateljev in ni nikdar določil časa prihoda,
je na osnovi poročil o dejanskem stanju dal vedeti, da za leto 1880 nima dovolj
osebja, ker mu je pred kratkim nepričakovano umrlo nekaj duhovnikov. Tedaj
je nadškof 12. novembra zbral člane odbora in dal vedeti, da salezijansko delo
ni mogoče, dokler salezijanci ne pridejo in se nastanijo v mestu. Dodal je še, da
protestanti delajo in se smejejo. Naj da vsaj kak jasen odgovor.
Po tem sestanku je vdani sotrudnik kanonik Giustino Campolari takole pisal
don Bosku: »Od osebe, ki je bila navzoča na seji, sem izvedel, da pomanjkanje
osebja ni edini vzrok zavlačevanja, temveč dejstvo, da nimate dovolj sredstev za
vzdrževanje hiše; tudi jaz menim, da to, kar se je zbralo, še zdaleč ni zadosti. Če je
tako, potem vam svetujem, da odkrito pišite monsinjorju, kajti bilo bi zelo poraz-
no, če bi bolna in rahitična hiša po dveh ali treh letih morala umreti. V tem prime-
ru je bolje, da je sploh ne odpiramo […]. Verjemite mi, dragi gospod don Bosko,
da je salezijanska hiša na kraju, ki so ga izbrali, zelo potrebna. Toda nujno je, da
ta hiša, potem ko jo bomo kdaj odprli, krepko zadiha, da se bo lahko postavila
po robu protestantom, ki jim ne manjka gmotnih sredstev za vabo neprevidnim
staršem, ki pošiljajo tja svoje otroke. Tu kar mrgoli teh ubogih nesrečnežev.«
Te zadnje besede so globoko ganile don Boskovo srce, ki je s svojim ka-
pitljem iskal način, kako bi mogel pospešiti prihod. Tedaj je meseca januarja
prišel nov poziv msgr. nadškofa: »Poskrbel sem, da sredstev za preživljanje ne
bo manjkalo. Veseli me, da vam lahko sporočim, da je mogoče previdno začeti.
Hiša, ki jo dobro poznate, je pripravljena in 1.500 frankov na leto za tri salezi-
jance je zagotovljenih za nekaj let […]. Torej, dragi moj, ne odlašajte več in se
vdajte vročim prošnjam škofa, ki vas v Božjem imenu prosi za sodelovanje.«
Imamo prepis dokončnega odgovora, s katerim je don Bosko zavlačeval, ker je
pisal različnim dobrotnicam in je čakal na odgovor. Toda kakor vidimo iz opom-
be nekega tajnika, do konca decembra ni prispel več kot en sam dar in še ta
zelo neznaten. Poleg tega so osebe, ki so si dopisovale z njim, dajale premalo
jamstva, ne le materialnega, temveč tudi moralnega. Zato je don Bosko pričako-
val, da bo nadškof sam vzel v roke vso zadevo. Ker je zadnje nadškofovo pismo
zadovoljevalo to njegovo pričakovanje, mu je odgovoril:
Velespoštovana ekscelenca!
Po vašem ganljivem pismu bom tudi jaz storil, kakor pravijo Piemontčani, nemogoče.
Čakal sem z odgovorom zato, ker osebe, na katere sem se obrnil, niso odgovorile ali
so odgovorile malo spodbudno. Sedaj pa, ko vidim dobro voljo vaše ekscelence in
imam opraviti samo z vami, se bom odpravil na delo in storil vse, kar mi predlagate.
Na osnovi vašega pisma bom sporočil ravnatelju v Lucci, da naj prihodnji teden obiš-
če Firence in vse pripravi, da bodo bodoči salezijanci našli vse potrebno za kuhanje
makaronov.

22.7 Page 217

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
217
Upam, da boste v vaši veliki dobroti izkazovali gostoljubje za en ali dva dni don Ma-
rencu. Tako se namreč imenuje ravnatelj, ki naj bi prišel v Firence.
Medtem bom iskal po naših zavodih kakega duhovnika, enega klerika in enega
sobrata pomočnika, ki se bodo popolnoma posvetili našemu delu. Sporočil vam bom
točen dan njihovega prihoda. Za nekaj časa naj se omejijo samo na praznični oratorij
in igrišče, ko pa se bodo malo seznanili z mestom, navadami in običaji, bodo lahko
začeli večerne šole in druge dejavnosti, ki jim jih bo vaša ekscelenca v svoji veliki
modrosti hotela nakazati.
Zahvaljujem se vaši ekscelenci in vsem, ki zaupajo v našo majhnost. Priporočam se
vašim molitvam in izražam svoje zadovoljstvo, da se lahko imenujem vaše prevzviše-
ne ekscelence ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. januar 1881
To pismo je zadovoljilo nadškofovo srce. Nekaj dni pozneje je z veseljem
sprejel don Marenca, ki je prišel v Firence, da bi izpeljal zadnji dogovor. Spre-
jel ga je zelo prijazno. Potem ko je navedel, kaj vse še manjka v hiši, in ko se je
vrnil domov, je ravnatelj iz Lucce pisal don Bosku, da salezijansko odposlanstvo
lahko odpotuje. »Iz razgovorov, ki sem jih imel,« je poročal, »sem ugotovil, da
naj tisti, ki bo šel v Firence, stoji zelo blizu nadškofu, ki je zares dober oče.« Pri-
poročilo za dobre odnose z nadškofom se je pokazalo kot izredno dobrodošlo.
Salezijanci so prevzeli novo domovanje 4. marca. Bili so trije: ravnatelj don
Confortóla,13 en klerik in en sobrat pomočnik. Takoj so se znašli pred resnimi
težavami, ki jih je najprej povzročal odbor. Ta bi moral prepustiti don Bosku in
salezijancem celotno hišo, toda tako dejanje se je tistim gospodom zdelo neča-
stno za njihov ugled. Zato so v pretiravanju vsega, kar so storili, in v nepozna-
nju, kaj je redovna hiša, menili, da morajo biti salezijanci odvisni od njih. V ta
namen so predložili osnutek dogovora, po katerem naj bi nastajajoča ustanova
ostala za vedno odvisna od Delavskega združenja, kakor če bi bila njen sestavni
del. Don Bosko se nikdar ne bi podredil takemu suženjstvu, ki bi obvezovalo
salezijance, da bi se ravnali po volji drugih ali – kakor se je izrazil don Confor-
tóla – da bi čakali na tistega, ki bi jim ponudil noge. Iz pisem, ki jih hranimo v
našem arhivu, slišimo tožbo, ki je prišla iz don Boskovih ust: »Glejte,« je dejal
ravnatelju naslednjega aprila, »kako se sučejo stvari! Preden je don Bosko pos-
lal salezijance v Firence, so v Turin deževala pisma, polna laskavih obljub. Sedaj
pa, ko je don Bosko tu, ga zavajajo, kakor da bi hoteli reči: Sedaj, ko je don Bosko
prišel, pa mu bomo postavili pogoje, kakor bomo hoteli mi.«
Vendar pa nista tako mislila dva člana, ki sta si najpogosteje dopisovala z
njim: gospoda Rastrelli in Lucaccini. Pred vsemi drugimi je odsvetoval msgr.
nadškof, da bi don Bosku predložili tiste neprimerne pogoje. Niso ga kaj prida
13 Prim. MB XIII, str. 848 [BiS XIII, str. 553–554].

22.8 Page 218

▲back to top
218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
poslušali, pa je kljub vsemu dosegel, da so predložili drug načrt, v katerem ni
bilo toliko nemogočih pogojev. Don Bosko ga je vzel s seboj v Rim in ga dal v
pregled don Rui. Vendar tudi ta predlog ni vseboval zadostne gospodarske ne-
odvisnosti in svobode v delovanju. Toda ob njegovi vrnitvi meseca maja je nad-
škofu toliko uspelo, da je bilo mogoče podpisati dogovor: Delavsko združenje je
namesto kopice malenkosti in pasti sprejelo don Ruov predlog.14
S tem ni rečeno, da so izginila nesoglasja, vendar se don Bosko ni oziral na
to. Gorje, če bi bil dostopen za zamere in za strah! Vrata nekaterih gospodov,
med njimi tudi predsednika Delavskega združenja, bi ostala zaprta, vsaj tokrat.
Njegova konferenca je prinesla samo 244,81 lir. Na nobeni drugi konferenci niso
nabrali tako malo. Vzrok tako klavrnega uspeha je bilo verjetno nezaupanje v
nabiralce, ki so bili člani Odbora, in nezaupanje do salezijancev, ki so ga ustva-
rile javne govorice. Da to razumemo, moramo vedeti, da je odbor dal natisniti
spomenico, ki so jo razdelili med konferenco. V njej je bilo rečeno, da podpisani
»ustanovo, ki je zrasla iz sodelovanja katoliške dobrodelnosti, rade volje izro-
čajo zaslužnemu don Janezu Bosku in njegovi Družbi«, in v imenu Delavskega
združenja so podali obračun prejetih darov in izdatkov. Celotna vsota naj bi bila
18.031,56 lir. Take so bile obljube. Listino so uradno predložili don Bosku, ki jo
je bežno pogledal, se za trenutek zamislil, nato nalahno pokimal z glavo in jo
brez besed vrnil. Medtem ko je on šel prosit miloščino, je ta listina oznanjala, da
so bili salezijanci po zaslugi Delavskega združenja že bogato oskrbljeni.
Za ublažitev teh neprijetnih dogodkov je bilo don Bosku zadosti, da je videl
in potem zvedel, da oratorij v Firencah vedno bolj napreduje. V mestu, kot so
Firence, so slavja in praznovanja močno pritegovala fante. Vpisanih je bilo ka-
kih dvesto. Ko so končali šolsko leto v občinskih šolah, je kakih petdeset dečkov
tudi med tednom obiskovalo dom, tako da so bili salezijanci zaposleni od jutra
do večera. Don Confortóla je pisal:15 »Gospod nam v povračilo za naše skromne
napore daje dobro zdravje in veselje, da naredimo kaj dobrega, obenem pa to
ubogo mladino obvarujemo pred veliko slabega.«
Don Boska je še posebno tolažilo gmotno prizadevanje grofice Uguccioni,
ki je v njegovo korist uveljavljala svoj vpliv v najvišji florentinski družbi. Po
svojem pravkaršnjem obisku ji je takoj, ko je mogel, pisal pismo, polno hvaležne
vdanosti.16
Naša dobra mati v Jezusu Kristusu!
Ostalo mi je nekaj prostega časa. Izrabljam ga, da vam napišem nekaj besed. Pisal sem
grofici Guicciardini v smislu, kakor ste mi nakazali. Mogoče bomo dobili kak odgovor.
14 Dodatek, št. 47.
15 Pismo don Rui, Firence, 2. julij 1881.
16 Šele sedaj smo prejeli veliko pisem, ki jih je don Bosko pisal grofici in od katerih čuvamo izvirni-
ke. V Dodatku podajamo 37 prejšnjih neobjavljenih listin od 1866 do 1878.

22.9 Page 219

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
219
Obžalujem smrt dobre kristjanke Costanze Donati.17 Veliko smo molili za pokojnico
in sedaj molimo za žive.
Želim vam obilje zdravja in svetosti pa tudi potrpljenja, kadar pridem v vašo hišo in
vas nadlegujem z našimi zadevami.
Bog naj podeli vam in vsej vaši mali in veliki družini [brez predmetnega določila] in
molite za tega reveža, ki ostaja vedno v presvetih srcih J. in M. najvdanejši sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. junij 1881
Nove težave so prišle od drugod. Konec oktobra se je iztekla najemna po-
godba in lastnik je ni hotel podaljšati, ker je nameraval stavbo prodati. Don
Bosko je naročil ravnatelju, naj poišče nov kraj, kjer bi končno postavili šotore.
Kupiti stavbo in ostati tam ni bilo pametno, ker je bilo preveč neprijetnosti.
Tako je na praznične dni tisoč oči gledalo, kaj se dogaja, kakor da bi to bil cirkus.
Don Rua je za vsak primer vzel na piko več krajev v raznih delih mesta, ne da
bi se odločil za katerega izmed njih. Don Confortóla, ki je nadaljeval iskanje, je
naletel na kraj, ki je bil zaradi svoje lege, ugodnega položaja in zaradi obsega ter
bližnjih stavb zelo primeren in tudi cena ni bila previsoka. Vsi, ki jih je vprašal
za svet, so mu svetovali nakup. Na levi strani je kraj mejil na ulico Fra Angelico
in bil je nedaleč od Via Cimabue. Pater Giuseppe Franco, brat in sobrat Secon-
da Franca, dober poznavalec mesta, je rekel ravnatelju: »Pišite don Bosku, da
boljšega mesta v Firencah ni mogoče najti za vašo ustanovo in za to, da bi storili
veliko dobrega prebivalstvu. V tem koncu mesta prebivalci rastejo v poganstvu.
Nimajo ne cerkve ne duhovnikov, tako da kmalu ne bodo več vedeli, kaj je cer-
kev in kaj so zakramenti in – kar je še najhuje – tukaj so se pojavili evangeliča-
ni, postavili svoje gnezdo in z lahkoto pridobivajo pripadnike. Toda salezijanci
bodo postavili svoje zavetišče, svoj oratorij, zunanje šole in cerkev za javno bo-
goslužje in prizadevanje protestantov bo brez uspeha. Bog bo počaščen in duše
rešene. Don Bosko naj pošlje štiri ljudi, polne Boga, in zadosti bo. Recite don
Bosku, da tisi dan, ko bodo odprli svetišče za javno bogoslužje, štirje duhovniki
ne bodo dovolj za spovedovanje, kajti prebivalci Firenc so v globini svoje duše
pravi poštenjaki, in če spoznajo dobro, ga strastno vzljubijo.« Don Confortóla je
to pisal don Bosku 10. junija. Nadškof ni samo podpiral nakup, temveč je celo
silil, da ne bi izgubljali časa, saj so protestanti nenehno zasledovali salezijance
in odlašanje bi jim dalo priložnost, da bi mogel hudič vtakniti svoj rep v celo
zadevo.
Don Bosko je ustanovil kupno družbo. V njej je bilo pet salezijancev, ki se
jim je pridružil tudi nadškof, ki ga je v dokumentih zastopal neki duhovnik,
medtem ko je prvih pet zastopal don Confortóla. Lastnica, ki je prodajala, je
bila gospa Giovanna Glotz nei Panzani. Stvari so potekale zares hitro, tako da
17 Prim. naprej, str. 466.

22.10 Page 220

▲back to top
220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
so 5. septembra podpisali kupno pogodbo z zelo ugodnimi pogoji. Tedaj so z
bliskovito naglico začeli delati in pripravljati tudi zidavo zavetišča. Toda kar
nenadoma je začelo primanjkovati sredstev. Zato je don Bosko v San Benignu
napisal okrožnico in jo poslal v Firence. Okrožnica se je glasila:
Od daleč se obračam na vašo znano dobrodelnost za ustanovo, ki bo izključno v ko-
rist ogroženi florentinski mladini.
Menim, da vam je znano, kako smo v želji, da bi preprečili škodo, ki jo povzročajo
protestanti ubogim otrokom v tem mestu, začeli praznični oratorij in zavetišče za
najbolj zapuščene.
Toda njihovo veliko število je takoj pokazalo, da je stavba premajhna, in dala vedeti,
koliko dobrega bi lahko storili, če bi imeli več prostora. Zaradi velike in vedno večje
potrebe sem se ob spodbudi njegove ekscelence msgr. Cecconija, nadškofa v tem mes-
tu, in ob dobrodelni podpori Florentincev, ki me nikdar ni prevarala, odločil povečati
dosedanje prostore. Dela hitro napredujejo. Toda začelo je primanjkovati denarja
in kljub najboljši volji sem v nevarnosti, da bi moral prekiniti delo v korist vere in
moralnosti.
Da ne bi opustili ničesar, kar bi bilo v korist javnosti in zasebnikom, se obračam tudi
h gorečnosti vaše krščanske ljubezni. Bog bo gotovo poplačal vašo dobrodelnost in
dečki, ki se bodo v moči vaše podpore vrnili na pot poštenosti in njihovega večnega
življenja, bodo nekoč gotovo prosili blagoslov iz nebes na vas in na vso vašo družino.
Poln zaupanja v vašo učinkovito pomoč prosim Boga, da bi vas ohranil dolga leta pri
dobrem zdravju, medtem ko imam hvaležen visoko čast, da se imenujem itn.
Skoraj istočasno je izkoristil neko priložnost, da je izrazil grofici Uguccioni
svojo hvaležnost in tako posredno priporočil svoje delo.
Naša dobra mama v J. K.!
Zagotovite gospodu Pestelliniju, da bomo goreče molili pri Marijinem oltarju in da
naj zelo zaupa v veliko dobroto te skupne dobrotnice človeškega rodu.
Naše stvari v Firencah so se začele premikati in imeli bomo veliko dela. Vendar Božja
pomoč ne bo izostala. Pogum! Vi boste vedno naša dobra mama in prva med našimi
dobrotnicami.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa mama, in z vami naj Bog blagoslovi vašo
veliko in malo družino. Molite za tega ubožca, ki bo v J. in M. vedno vaš najvdanejši
kakor sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. oktober 1881
Don Confortóla, ki se je teku zamotanih pogajanj za nakup izkazal kot spre-
ten poslovnež, je znal gnati dela naprej in si poiskati denar, medtem ko je skrbel
za oratorij v Via Cimabue in za vse, da ne bi zamujal z odprtjem zavetišča. To bi
sprejelo tudi dijake gimnazije, za kar je bilo potrebno dovoljenje šolskega in-
špektorja. Res je, da bi mogli gimnazijo nekaj časa skrivati, vendar je bilo s tem
povezano veliko nevarnosti, kajti v tistih časih se je bilo treba vedno bati. Nad-

23 Pages 221-230

▲back to top

23.1 Page 221

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
221
škof mu je olajšal pot. Imel je kakih sedemdeset prošenj mladih fantov za du-
hovniški poklic, izmed katerih bi najboljše izročil don Confortóli, kakor hitro bi
bilo zavetišče odprto. Tako je njegova ekscelenca z lahkoto izdala odlok za usta-
novitev malega semenišča in šolski inšpektor ne bi imel kaj ugovarjati. Tako so
se domenili. Ravnatelj je na poročilo don Bosku dobil naslednji odgovor:
Predragi don Confortóla!
Kar si se dogovoril z msgr. nadškofom, je vse v redu. Pripravljen sem, da ustrežem v
vsem njegovim dobrohotnim namenom. Zato:
1. Rade volje sprejemamo fante, ki jih bo poslal v naše zavetišče za mesečnino 30
frankov. Če to ne bo zadostovalo, se bomo domenili z njegovo ekscelenco za varčeva-
nje pri mizi ali za zvišanje mesečnine, če bo treba. Poglej, ali je število fantov, ki jih
bo poslal nadškof, mogoče dvigniti na 30.
2. Sedemdeset fantov za duhovniški poklic me zares navdaja z navdušenjem. Če je
monsinjorju prav, bi to število za to leto razdelili med domove v Lucci, Spezii in Sam-
pierdareni. Za prihodnje leto upamo, da bomo imeli že zadosti prostora, da jih vse
zberemo v Firencah. Če bo nadškof odobril ta načrt, mi takoj piši,18 da bom ustrezno
ukrepal. Potovanje ne bi bilo predrago, ker imajo naši polovično vozovnico na vlaku.
3. Povej monsinjorju, da bodo imeli njegovi fantje vedno prednost in da bo vedno on
gospodar v vsem, kar se tiče vere in pouka.
4. Priporočam ti samo, da bi iskal denar za zidavo in opremo nove hiše. Bog naj nas
blagoslavlja v vseh rečeh in imej me vedno v N.G.J.K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. oktober 1881
Z zadnjim dnem meseca oktobra se je iztekla najemna pogodba za hišo v
Via Cimabue. Zato je oratorij prenesel svojo lastnino v nove prostore. Odprtje
zavoda so morali preložiti do praznika Marije Brezmadežne. Hiša je bila tesna
in jo je trideset fantov popolnoma zasedlo. Toda če je sadika v dobri zemlji, dre-
vo raste in razširja svoje veje ter je kos vsem viharjem.
Medtem so salezijanci prišli tudi v Faenzo. Odprtje zavoda ima dolgo zgo-
dovino, ki jo bomo skušali povzeti na nekaj straneh. Don Paolo Taroni, svet du-
hovni voditelj faenškega semenišča,19 je v svojem rokopisnem spominu zapi-
sal: »Hočem povedati enkrat za vselej, da je bil ustanovitelj te salezijanske hiše
v Faenzi vedno don Bosko, ki jo je hotel imeti tudi proti volji kapitularjev.« Nak-
lonjenost blaženega ustanovnika do te nadvse katoliške romanjolske Faenze se
je začela kazati 1877, ko je na praznik Marije Pomočnice spoznal v Oratoriju
don Taronija. Takrat sta se oba svetnika odlično spoznala in med semeniščem v
Faenzi ter svetiščem v Valdoccu so se vzpostavili duhovni odnosi, ki so prinašali
odlične sadove.
18 Don Bosko je don Confortóla vikal, ker je prišel v Družbo kot duhovnik.
19 Prim. MB XIII, str. 413 in 855‒860 [BiS XIII, str. 272 in 558–560].

23.2 Page 222

▲back to top
222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Prihodnjega junija je don Bosko želel, da bi se tam ustavila don Lazzero in
don Barberis na svoji poti iz Rima,20 kar je duhovnega voditelja še bolj navduši-
lo za sodelovanje. Oktobra pa je prišlo do težke preizkušnje. Kardinal Parocchi,
ki so ga tistega leta postavili za nadškofa v Bologni, je pri nekem slovesnem ko-
silu pokazal malo spoštovanja do don Boska in do salezijancev. Res je, da je ug-
ledni kardinal po svojem srečanju z don Boskom v Bologni21 popolnoma spre-
menil svoje mnenje in v zaupnem pogovoru z don Taronijem 7. avgusta 1880
preklical svoje izjave. Vendar se je ta moral na vso moč truditi, da je odpravil
porazni učinek kardinalovih besed pri duhovnikih, ki so bili nejevoljni nad sa-
lezijansko družbo.
Na pomlad 1878 so prijatelji, ko niso našli v mestu primernega prostora, šli
v Borgo di Urbecco, kjer je nekdanji samostan imel potrebno osnovo za njihov
namen. Samostan je zatrl Napoleon I. Leta 1859 je papeška vlada prepustila
samostan dvema župnikoma v Borgu s pogojem, da župnik odpre šolo za bor-
gijske revne otroke. Toda zaradi političnih dogodkov do tega ni nikoli prišlo.
Zato je stari duhovnik don Babini, čigar bogato dopisovanje z don Boskom je
ohranjeno, ko je slišal za načrte faenških sotrudnikov, zahvalil Boga, da se mu je
odvalil težek kamen z vesti.
Zamisel je napredovala. Meseca julija je škof msgr. Angelo Pianori govoril o
tem Leonu XIII., ki ga je spodbudil za izvedbo načrta. Septembra je don Clemen-
te Bretto, tedaj mlad duhovnik in pozneje generalni ekonom, spremljal v Lugo
nekaj konviktovcev iz Alassia in se ustavil v Faenzi z naročilom, da naj si ogleda
stavbo. Ugajala mu je. Marca naslednjega leta sta Faenzo obiskala don Cagliero
in don Durando med njunim izvidniškim potovanjem in potrdila ugodno sod-
bo. Sedeli so pri mizi v semenišču, ko je prišlo pismo don Bonettija iz Magliana
Sabino, ki je v don Boskovem imenu odgovarjal don Taroniju na neko njegovo
pismo iz prejšnjega leta:22 »Kakor hitro bo pripravljeno gnezdo, bodo prišli
salezijanci in ga zasedli.« Te besede so potrjevale don Boskovo izjavo pred enim
mesecem v zavodu v Alassiu, ko je rekel nekemu študentu iz Faenze: »Faenčani
so mi ukradli srce in me silijo in obvezujejo, da jih obiščem.« Prihod salezijan-
cev in don Boskov obisk sta bila najljubša predmeta pogovorov don Taronija
tako v semenišču kakor tudi zunaj.
Pričakovanje je bilo vedno bolj živo in neučakano. Meseca maja je župnik
don Babini šel v Valdocco za praznik Marije Pomočnice in začel razgovore. Ko
je don Bosko videl pravni položaj nekdanjega samostana, ni hotel razpravljati
naprej brez predhodne privolitve Svetega sedeža. Župnik se je takoj odpravil v
20 Prim. MB XIII, str. 54 [BiS XIII, str. 36].
21 Prim. MB XIV, str. 102‒203 [BiS XIV, str. 68–69]. Poročilo povzemamo iz dveh zapiskov navedene-
ga vira.
22 Prim. MB XIII, str. 855 [BiS XIII, str. 559].

23.3 Page 223

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
223
Rim. Papež je v zasebni avdienci pohvalil uporabo stavbe za opisani namen in
poudaril nujno potrebo dela za rešitev mladine. Nato je v pismu kardinala Mer-
tela, tajnika spomenic, zahteval od škofa v Faenzi poročilo o potrebi in možnos-
ti, da bi izvedli zasnovani načrt. Na obe vprašanji je škof odgovoril pritrdilno.
Temu je sledil odlok odobritve in podelitev 250 lir na leto, ki naj jih prejmejo
salezijanci prva tri leta njihovega bivanja v Faenzi.
Dejanje tako visoke naklonjenosti je spodbudilo gorečnost faenških prija-
teljev, tako da se je dvanajst duhovnikov – salezijanskih sotrudnikov združilo
pod vodstvom generalnega vikarja v odbor z namenom, da bi pospešili pripra-
ve. Trije izmed njih so 1880 šli v Turin, da bi premagali zadnja nasprotovanja
vrhovnega kapitlja. V razgovoru, ki so ga imeli z don Ruom, don Durandom in
don Caglierom, so potrdili osnutek pogodbe z obljubo, da bodo meseca junija
v Faenzo poslali tri salezijance, če bo stavba pripravljena in bo mogla služiti
svojemu namenu.
Ko so v Faenzi začeli obnovo samostana, je prišla v mesto okrožnica, ki je
sporočala, da so iz Francije izgnali jezuite. Tedaj so antiklerikalci začeli grožnje,
ki so dvigale ljudsko jezo in prikazovale te redovnike kot nemoralne učitelje in
sejalce sovraštva med prebivalci. Toda ko so se stvari razjasnile, je zdrava pa-
met večine prisilila zlonamerne k molku.
Odbor dvanajsterih je množil seje, da je odstranjeval težave, ki jih je delala
tako državna kakor tudi pokrajinska oblast. Zaradi teh ovir je prišel konec leta
1880, ne da bi se mogli vseliti v hišo. Leta 1881 je škof zagotovil papežu, da
bodo salezijanci lahko v kratkem prišli v Faenzo. »Prav,« je vzkliknil papež, »to
bo velika korist za škofijo.« Na vztrajne pritiske Faenčanov je vrhovni svet od-
govoril s skorajšnjim prihodom vizitatorja. Proti koncu marca je prišel general-
ni ekonom don Sala, ki je šel v Rim zaradi cerkve Srca Jezusovega. Tudi njemu je
stavba ugajala. Dal je nekaj navodil za dokončno ureditev in se s skupno privo-
litvijo odločil za sv. Frančiška Saleškega kot zaščitnika nove postojanke. Vendar
se je zdelo, da se je vse zaklelo zoper to hišo. Deset dni po odhodu don Sale je iz
Milana prišlo v Faenzo nešteto izvodov časopisa Il Secolo z nesramnimi obtož-
bami proti salezijancem v Alassiu.23 To je bil trenutek presenečenja za dobre.
Toda preklic, ki se je prav tako razširil po mestu, je prekrižal načrte sektašev.
Koliko nadlog za tistih dvanajst v odboru: Navdušenje in pobitost, razha-
janje in sprave in nezaupanje zaradi odlašanja v Turinu. Prebivalec Romagne,
ki je ognjevitega temperamenta in velikodušen v odločitvah, težko razume, da
je treba dati času čas. Končno je 19. julija don Durando pisal: »Imamo navado,
da se dogovorimo s škofom. V enem tednu mu bomo pisali in potem uredili.«
Škofu je pisal don Rua in dobil takojšen odgovor z željo, da bi hišo čim prej od-
23 Prim. zgoraj, str. 92–93.

23.4 Page 224

▲back to top
224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
prli. Škofu je pismo, v katerem ga je prosil za podelitev diplome salezijanskega
sotrudnika, zelo ugajalo in sporočil mu je, da bi pri prihodnjem razdeljevanju
osebja na prvem mestu bila Faenza.
Toda oktober je šel že proti koncu in iz Turina ni bilo nikakršnega glasu.
Koliko molitev je don Taroni dal opraviti svojim semeniščnikom. Lahko si pred-
stavljamo njegovo žalost, ko je bilo sporočeno, da osebja niso mogli zbrati, da
pa so v Faenzo prišli protestanti. Njegova žalost je bila brezmejna.24 Na višku
razočaranja mu je žarek upanja prineslo pismo njegovega nekdanjega gojenca
klerika Foschinija s sporočilom, da don Bosko kljub težavam, ki so mu jih delali
predstojniki, pušča upanje.
In upanje se je izpolnilo skoraj nepričakovano. V noči 22. oktobra je med
železniškima postajama Sarzana in Avenza v Liguriji iztiril vlak: trinajst vo-
zov je skočilo s tirov in se zaletelo drug v drugega. Bilo je več mrtvih in veliko
ranjenih. Na tem vlaku je potoval tudi mlad salezijanski duhovnik. Opravil je
svoje duhovne vaje v Piemontu in se je vračal na svojo postojanko v Randazzo
na Siciliji. Prav takrat je don Cagliero, ki je obiskal Sicilijo, pisal predstojnikom
vrhovnega sveta, da naj, če je mogoče, odložijo odhod tega duhovnika, ker so
tam stvari drugače rešili. Zdelo se je, da je posegla vmes Božja previdnost. Don
Bosko je takoj telegrafiral don Caglieru in nepoškodovanemu salezijancu, da
naj se srečata v Rimu in gresta ustanovit oratorij v Faenzi. Tako je postal ravna-
telj nove postojanke don Giovanni Battista Rinaldi, ki si je kljub svoji mladosti
pridobil ljubeznivo spoštovanje Faenčanov in prebivalcev Romagne. Njemu sta
prišla na pomoč že omenjeni klerik Foschini in sobrat pomočnik Paolo Bassi-
gnana, zelo poznan zunaj zavoda z imenom Paolino, pravi svetnik v hiši, zvest
in moder služabnik. Don Cagliero je oratorij slovesno odprl 20. novembra sredi
množice 200 dečkov. Tisti večer so v Faenzi peli prve večernice Matere Božje
Marije zavetnice ljudstva, ki je bil Faenčanom zelo drag praznik. Sovpadanje so
vsi opazili, saj so salezijanci prišli, da rešujejo otroke preprostega ljudstva.
Veliko začudenje je vzbudilo dejstvo, da je don Bosko kljub toliko sotrudni-
kom, duhovnikom in laikom poslal svojo čestitko in zahvalo samo doktorju Mar-
cu Cantagalliju. Na preprosto vizitko mu je napisal: »Duhovnik Janez BOSKO se
zahvaljuje, pozdravlja in blagoslavlja sotrudnika Cantagallija in mu priporoča
malo družinico v Faenzi.« Cantagalli je bil zdravnik, zato se razume, zakaj mu je
pisal. Vendar niso razumeli, da je pisal samo njemu. Don Taroni, Božji mož, ki je
znal brati v dogodkih Božje načrte, je razložil to dejstvo pozneje, ko je doktorjev
brat postal škof v Faenzi, kakor da bi don Bosko predvidel prihodnost. Zvečer 8.
24 Obdarjen s pesniško žilico, je vsakič, ko ga je prevevalo kako močno čustvo, to izrazil v verzu.
Tokrat je svoje srčece razbremenil z naslednjimi verzi, ki jih je poslal kleriku Foschiniju:
– Bodo salezijanci prišli? – Protestanti da, se vprašujejo kristjani. Salezijanci ne. – Pridejo protes-
tanti. – Marija, glej, odgovarjajo zlobneži, kaj nas je doletelo. Ozri se, o Mati, kako na kolenih kleči
toliko tvojih otrok. Usmiljenje, usmiljene do njih naj te napolni, če ga že z nami nočeš imeti.

23.5 Page 225

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
225
decembra je prišla iz Rima prva pošiljka papeževe pomoči.
Dne 13. maja 1882 je don Bosko ob velikem pričakovanju obiskal hišo v
Faenzi. Takoj je hotel, da bi pripravili javno konferenco. Toda mnenja so bila
deljena. Kakor bomo še povedali, je že več dni divjal hud boj proti salezijancem.
Republikanski časopisi, ki so razglašali prostozidarske ideje, so tudi v Romanji
bruhali nesramnosti in kletvice in v mestu so pripravljali politična zborovanja.
V strahu, da bi konferenca lahko bila povod za izbruhe neredov proti nezaže-
lenim gostom, so duhovniki skušali prepričati don Boska, da bi jo opustil. Toda
don Bosko je ponovno odločno izjavil, da hoče javno govoriti. »Hočemo,« je de-
jal, »da vsi zvedo, za kaj gre; naj ne mislijo, da kujemo zaroto proti komur koli.
Nismo prišli s slabimi nameni.« Ko so videli njegovo odločnost, so začeli razpra-
vljati, v kateri cerkvi naj bi govoril. Ko jim je dal nekoliko govoriti, je dejal: »Poj-
dimo v mesto, obiščimo škofa, vprašajmo njega in se bomo domenili.« Izbrali
so župnijsko cerkev servitov, eno največjih in najbolj obiskanih cerkva v Faenzi.
V nedeljo zjutraj 14. maja je blaženi daroval sveto mašo pri oltarju Matere
Božje milosti, katere praznik so prav tisti dan obhajali, ob asistenci zbora bo-
goslovcev. Ko je videl, koliko ljudi je pripravljenih za obhajilo, je vzel iz ciborija
veliko hostijo, ki so jo tam shranili za blagoslov, in jo razlomil na koščke, tako da
je bilo zadosti za vse: bilo jih je osem.
Po maši je šel v semenišče. Kakšno veselje za tamkajšnje klerike! Tolikokrat
so slišali govoriti don Taronija o njegovih krepostih, ustanovah in čudežih. In
sedaj je med njimi. Sprejeli so ga na dvorišču pod veliko ložo. Blaženi se je prib-
ližal s počasnim korakom, jih objel s svojim pogledom in dejal: »Kako zelo vas
imam rad!« Odvedli so ga v dvorano, kjer jim je govoril. Ponovil je, da jih ima že
dolgo rad, da je tolikokrat govoril o njih, da je tolikokrat molil zanje in si močno
želel, da bi jih videl. Sedaj, ko jih je videl, je neizmerno srečen. Vprašal je rektor-
ja, ali bodo za počitnice šli domov. Ko je slišal, da ne, je dejal: »Srečni vi!« in jim
pripovedoval o nekem svojem dvanajstletnem gojencu, ki je šel na počitnice in
se ni hotel več vrniti. Don Taroni ga je vprašal, zakaj. Odgovoril je: »Če bi mogli
videti duše dečkov, ki odhajajo na počitnice, bi videli, kako odhajajo z golobji-
mi perutmi in se vračajo s hudičevimi rogovi. Nerad vam povem: odhajamo z
najboljšimi nameni, potem pa …. Vendar vam nočem pridigati. Meni je hudo,
ko moji sinovi odhajajo na počitnice, jaz pa bi jih rad zadržal pri sebi. Menim,
da je prav tako hudo vašim predstojnikom. Srečni vi! Vendar nočem pridigati«.
Končno jim je priporočil svoje tri S, to je Sanità Sapienza Santità [zdravje, mod-
rost, svetost] in vse na kratko razložil.
Ne smemo zamolčati, da so se škof in nekateri duhovniki bali, da bo pri-
hod salezijancev škodoval semenišču, zlasti še, ko bi ti odprli zavod. Zato ga je
rektor s to skrito bojaznijo opozoril, da je semeniščnikov vsako leto manj, in
se priporočil v njegove molitve. Don Bosko ga je pomiril in mu zagotovil, da bo

23.6 Page 226

▲back to top
226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
faenško semenišče napredovalo. Njegovo napoved so tako kmalu potrdila dej-
stva, da sta škof in rektor menila, da morajo don Boska tudi zaradi tega imeti
za svetnika.
Popoldne je pridigal kakim tristo fantom. Govoril je o priporočilu nekega
očeta, ki je na smrtni postelji dal seme dobre pšenice trem sinovom, od katerih
eden semena ni posejal, drugi ga je posejal malomarno, tretji pa tako, kakor
je treba. Nauk: vsak žanje, kakor seje. Zatem je imel konferenco, ki je trajala
skoraj eno uro. Govoril je z odra, stoje in z biretom v rokah pred številnim pos-
lušalstvom in povedal, da je njegovo delo namenjeno koristi otrok. Naznanil je,
da bo naslednji dan maševal v cerkvi sv. Antona Padovanskega in da bo govoril
gospem Konference sv. Vincencija Pavelskega. Kjer koli je don Bosko začel svoje
delo, je dajal velik pomen sodelovanju dobrih gospa, ki so vedno velikodušno
pomagale.
Med mašo je razdelil veliko obhajil. V svojem kratkem nagovoru je izrazil
gospem svoje veselje, omenil razne odpustke in način, kako si jih lahko prido-
bimo, pripovedoval o cerkvi Srca Jezusovega v Rimu in jo v papeževem imenu
priporočil za pomoč.
Grofa Marcella Cavina je zadela težka bolezen in je bil v veliki nevarnosti.
Bolnika in vso njegovo družino so zaradi globoke vernosti in dobrodelnosti vsi
zelo cenili. S pomočjo don Boskovih molitev bi želeli iz neba izsiliti ozdravljenje
bolnika. Blaženi ga je dvakrat obiskal – drugič po opisani prireditvi, eno uro
pred odhodom. O blagodatih, ki jih je don Boskov obisk prinesel sotrudnikom,
semenišču in hiši Cavina, piše don Taroni: »Don Boskov obisk je silno spodbu-
dil salezijanske sotrudnike, povečal število semeniščnikov v semenišču, domu
Cavina pa prinesel vdanost v Božjo voljo tako bolnika kakor vse družine vse do
smrti.«
Iz Turina je pred smrtjo blaženi poslal grofovemu bratu kanoniku Giusep-
peju tri pisma. V prvem je izražena ena izmed trditev Božjega služabnika. Ko
je 1875 govoril ravnateljem,25 je zatrdil, da je njegova skrb, da se blagodati,
ki mu jih je izkazal sveti oče, vračajo k svojemu izviru po novčiču sv. Petra. Da
to ni bila samo njegova želja, temveč dejavno prizadevanje, je potrdil rop šest
tisoč frankov, ki jih je iz Marseilla prinesel v Rim za papeža. Tukaj se ponovno
pojavlja plemenita misel. V tem je bil dosleden s samim seboj. Vse od začetka
novčiča sv. Petra 1849 je zbiral majhne, pa zelo dragocene darove med svojimi
oratorijanci.
Predragi v Jezusu Kristusu!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo in se vam iz srca zahvaljujem. V Faenzi sem dvakrat
obiskal vašega brata, ki je bil zelo bolan. Od takrat sem vedno sam molil zanj in pro-
25 Prim. MB XI, str. 23 [BiS XI, str. 15] in zgoraj 98. Izvirna pisma don Boska kanoniku se hranijo v
domačem arhivu hiše Cavina.

23.7 Page 227

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
227
sil tudi druge, da so zanj molili. Ko sem bil pri njem, sem mu večkrat svetoval izredno
sredstvo, ki ga je večkrat uspešno uporabil: obilno darilo svetemu očetu, ki je v veliki
potrebi. Potem tega nisem več priporočal, ker je gospa vaša mama in vsa družina
želela darovati dar za prejeto uslišanje. Meni pa so izročili lep dar za maše in mo-
litve, ki smo jih zjutraj in zvečer opravljali pri oltarju Marije Pomočnice. Dragi moj
monsinjor, jaz nikdar ne bom pozabil vsako jutro moliti pri sveti maši za vas, vi pa
molite tudi zame, ki ostajam v presvetih srcih Jezusa in Marije najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. maj 1882
Čeprav mu je družina Cavina izročila svoje darove osebno, mu je kljub
temu poslala še dva tisoč lir, ki jih je on namenil cerkvi Srca Jezusovega. Ko piše
grofiču Carlu, vrednemu nosilcu imena in kreposti, uporablja blaženi vzdevek
»grazioso«. Bilo bi zelo nasprotno njegovim navadam, če bi ta vzdevek nanašali
na telesno ljubkost njegove osebe. Uporabiti ga moramo v splošnem pomenu,
ki v piemontskem narečju pomeni »vljuden in uslužen«.
Predragi v N.G.J.K.!
Prejel sem vaša pisma in danes so prišle štiri položnice po 500 frankov, ki naj bi
jih uporabili za večjo Božjo slavo in slavo blažene Device Marije z namenom, da bi
prosili vzvišeno Kraljico nebes, da bi prihitela na pomoč vašemu bratu. Prav to sem
si želel, ko sem bil na obisku v Faenzi. Nisem storil drugega kot nadaljeval že začete
molitve pri oltarju Marije Pomočnice zjutraj in zvečer. Če ne bo naredila čudeža za
njegovo telesno ozdravljenje, ga bo brez dvoma naredila za njegovo večno zveličanje.
Moja želja bi bila ustanoviti dobrodelen zavod, ki bo podpiral svetega očeta, za ka-
terega vem, da je v veliki stiski. Vsoto, ki ste mi jo poslali, bom še danes namenil za
odplačevanje dolgov za gradnjo zavetišča in cerkve Srca Jezusovega v Rimu, za kar
sveti oče sam zelo skrbi.
Dobri Bog naj usliši naše prošnje in podeli vse tiste milosti, ki niso v nasprotju z večjo
Božjo slavo in s koristmi duše vašega brata.
Bodite tako dobri in izročite moje ponižne pozdrave vašemu gospodu bratu, njegovi
materi, snahi in ljubeznivemu Carlinu, vašemu vnuku.
Bog naj jih vse blagoslovi. Molite tudi zame, ki vam ostajam vedno v srcih Jezusa in
Marije najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin
Tretje pismo je prišlo nekaj dni pred grofovo smrtjo dne 19. junija.
Predragi don Giuseppe!
Kako žalostno me presenečajo pisma in novice, ki mi jih pošiljate o vašem gospodu
bratu! V tej naši hiši in v cerkvi Marije Pomočnice molimo zjutraj in zvečer za milost
ozdravljenja. Ali bo toliko molitev brez učinka? Nikakor se ne morem prepričati, ra-
zen če nam Bog hoče povrniti v duhovnem to, za kar ga prosimo v telesnem. Povejte
vaši materi gospe markizi Cavina-Durazzo, da molimo posebej tudi zanjo. Če potem

23.8 Page 228

▲back to top
228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bog zahteva od nas popolno žrtev, potrpimo! Bog je naš oče, Bog je naš gospodar in
potrudili se bomo, da bomo rekli fiat voluntas tua. Tisoč pozdravov vam in vsej vaši
družini. Imejte me v J. K. za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. junij 1882
Spomin na don Boska je v družini umrlega ostal vedno živ. Za bližnje božič-
ne praznike mu je kanonik Giuseppe poslal voščila in mu zaupal potrebe svoje
duše. Dobil je naslednjo odgovor:
Dragi moj don Giuseppe!
Malo sem zamudil z odgovorom predvsem zato, da bi imel zadoščenje, da vam odgo-
varjam osebno in da bi vam zagotovil, kako zelo cenim vaša voščila in vaše molitve.
Iz vsega srca se vam zahvaljujem in prosim Boga, da bi stokratno na vas, dragi don
Giuseppe, na vso vašo družino in zlasti na vašega malega nečaka, ki naj ga Bog oh-
rani, izlil vso svojo milost.
Prosite me, da bi jaz prosil Boga za razsvetljenje, ki bi vam pomagalo spoznati pot
v nebesa. Da, storil bom to iz vsega srca in vas prosim, da bi storili isto vi zame. Če
bi vas Gospod navdihnil, da bi prebili nekaj časa pri nas, bi to bilo, kakor če bi brat
povabil brata ali gospodar služabnika v svojo hišo. Obilo dela je pripravljenega tudi
za vas. Skrbite z vso pozornostjo za svoje zdravje in za svojo starost.
Ker mi pišete v globokem zaupanju, se tudi jaz priporočam v vaše molitve in spomin
pri svetih daritvah. Zaposlen sem z zelo pomembnimi nalogami, zlasti za zunanje
misijone. Reči moram, da je res posledica Božjega posega, da mi uspeva, zato veliko
pričakujem od vaših molitev.
Bog naj vas blagoslovi, vedno mi dragi gospod Giuseppe, in vas ohrani pri čilem
zdravju. Bodite tako dobri in posredujte moja ponižna voščila vsej vaši spoštovani
družini in me imejte vedno v N.G.J.K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. november 1882
Razcvet oratorija je spravil na noge sovražnike dobrega, ki so se z ognjem
in mečem vrgli na salezijance. Nekega dne v času odmora je izstreljena puščica
preletela celo dvorišče. Namenjena je bila don Rinaldiju. Pravi čudež je, da ni
nikogar zadela. Neke noči so zlobne roke polile vrata s petrolejem in jih zažgale.
Tudi z dobrimi je prihajalo do nesporazumov, ki so vodili k nasprotovanju. Iz
vseh teh razlogov je vedno bolj raslo prepričanje, da naj bi don Bosko odpokli-
cal svoje in zaprl hišo. Toda on je, kakor je pričal don Berto na procesu, odgo-
voril prosilcu, da kljub vsem naporom hudega duha in sektašev ne bo nikdar
zaprl hiše v Faenzi in bo ta prav nasprotno zelo napredovala. Tajnikovo trditev
potrjuje pismo, ki ga je don Bosko poslal kanoniku Cavini.
Najdražji v N.G.J.K.!
Z velikim veseljem sem prejel vaše pismo, v katerem mi sporočate dobre novice o vsej
vaši družini. Zahvaljujem se Bogu, da so vsi zdravi, in prosim Boga, da bi se stanje

23.9 Page 229

▲back to top
BiS 15 — 10. poglavje
229
še izboljševalo in da bi vas Božja milost ohranila vztrajne v božji službi, za katero se
vam pripravlja bogato plačilo v nebesih.
Z veliko žalostjo pa sem sprejel v vednost težave, ki onemogočajo delo za zapuščeno
mladino. Ali naj prepustimo polje sovražniku duš? Nikdar!
V velikih nevarnostih je treba podvojiti napore in žrtve. Mi bomo storili vse, kar je v
naši moči, vendar morate tudi vi in vaši prijatelji storiti, kar je v vaši moči, da bomo
odprli zavetišče za zapuščeno mladino. Premislite o možnostih in storite, kar je pot-
rebno.
Nimam časa, da bi pisal kaj več. Zagotavljam vam pa, da bom vsak dan pri sveti maši
molil za vas, dragi don Giuseppe, in za vašo ugledno družino.
Prosim vas, da tudi vi priporočite Gospodu celotno salezijansko vojsko zlasti sedaj, ko
smo se odločili, da dokončno zavzamemo Patagonijo.
Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me za najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. september 1883
Ne samo, da don Bosko ni hotel zapustiti Faenze, temveč se je zavzel, da bi
poiskali v mestu ustreznejši kraj, kjer bi imeli večjo svobodo delovanja. V priča-
kovanju nove namestitve sta Odbor sotrudnikov in don Bosko sklenila zasebni
dogovor,26 ki naj bi veljal, dokler se oratorij ne bi preselil iz Borga v notranjost
mesta. Tukaj se je ustanova znatno razširila in nadaljuje svoje delovanje ne
samo v svoji neposredni bližini, temveč po celi Romanji.
26 Dodatek, št. 48. Dogovor so sklenili pred odhodom, vendar s precejšnjo pripravo. Mogoče bo ko-
ristno vedeti, da je blaženi med svojim bivanjem v nekdanjem samostanu stanoval v predzadnji
sobi proti vzhodu v stavbi, ki se z dvorišča razteza proti zahodu.

23.10 Page 230

▲back to top
11. poglavje
HČERE MARIJE POMOČNICE OB SMRTI
SVOJE PRVE VRHOVNE PREDSTOJNICE
Ko je dlakocepstvo pravosodja zapletlo zadevo don Bonettija, je odve-
tnik Leonori pisal don Bosku:1 »Menim, da je sedaj trenutek, da bi predložili
v odobritev konstitucije sester in bi se pri tem držali postopka, kot ste ga upo-
rabili za potrditev moške veje. Tako bi odpravili vsa vprašanja.« Tudi drugi so
bili istega mnenja. Tudi don Bosku se nikakor ni mudilo s prizadevanjem za
to potrditev. Bilo mu je dobro znano, kako so bili v Rimu naklonjeni čim večji
neodvisnosti ženskih družb od moških in da bi bila taka ločitev v tem trenutku
zelo škodljiva, ker je bilo treba komaj rojeno družbo prepojiti s pravim ustano-
viteljevim duhom. Pri tem je šel po stopinjah gospodov Misijonske družbe, ki
niso hoteli, da bi pravila, ki jih je dal sv. Vincencij Pavelski hčeram krščanske
ljubezni, bila potrjena.2
Rekli smo, da je nova družba veliko obetala. Od 1881 so po zgledu sale-
zijancev, ki so to delali že od leta 1872, hčere Marije Pomočnice začele tiskati
vsakoletni splošni imenik sester in domov z dodatkom kratkih življenjskih po-
datkov umrlih sester. Vrhovni svet je bil tako sestavljen:
vrhovna predstojnica sestra Maria Mazzarello
vikarka sestra Caterina Daghero
ekonomka sestra Giovanna Ferettino
prva asistentka sestra Emilija Mosca
druga asistentka sestra Enrichetta Sorbone
magistra novink sestra Petronilla Mazzarello
1 Rim, 21. junij 1881.
2 Leta 1901 je Kongregacija za škofe in redovnike med pogoje za odobritev ženskih redov zah-
tevala neodvisnost od moških redov, a z istim ciljem. Leta 1918 je ta odlok postal člen novega
Zakonika kanonskega prava. Za hčere Marije Pomočnice je odlok začel veljati 1906. Leta 1921 je
Benedikt XV. imenoval don Albera za apostolskega delegata za hčere Marije Pomočnice z nalogo,
da on sam ali po svojem zastopniku ohranja pri njih ustanoviteljevega duha.

24 Pages 231-240

▲back to top

24.1 Page 231

▲back to top
BiS 15 — 11. poglavje
231
Navedenih je 97 sester z večnimi zaobljubami in 56 z začasnimi, 55 novink
in 7 sodelavk. Ta zadnji naslov so nosile sestre, ki so imele enake pravice in
enake obveznosti kot druge, bile pa so oblečene v črno in so nosile šal namesto
modestina (oprsnik). Toda razlika v obleki je pomenila tudi razliko v položaju.
Zato so se pogosto čutile manjvredne, kot da bi bile drugorazredne sestre, kar
je bilo proti značilnosti ustanove in ustanoviteljevi zamisli. Toda primernost, da
bi bile malo lažje oblečene, ker so se posvečale težjim delom in so imele stik z
zunanjim svetom, je odsvetovala spremembo. Zato so nadaljevale tako do 1922,
ko so v konstitucije vključili člen 21, ki pravi: »Sestre, ki so jim dodeljene zuna-
nje naloge, imajo lahko, ko gredo iz hiše, skromno oblačilo, ki pokriva redovno
obleko.« Od tedaj so znotraj doma vse enako oblečene.
V materni hiši v Nizzi Monferrato je bil hišni red enak redu v Oratoriju:
vrhovna predstojnica je bila ravnateljica, ki ji je stala ob strani vikarka, ki je
v resnici vodila zavod. Drugih hiš je bilo 23, od teh dve na Siciliji (Catania in
Bronte), tri v Franciji (Nica, Navarre in Saint-Cyr) in šest v Ameriki (Almag-
ro, La Boca, S. Isidoro in Patagones v Argentini ter Villa Colón in Las Piedras
v Urugvaju). V letih 1881–1882 jih je bilo odprtih deset, od teh osem v Italiji
(Fontanile, Visone, Incisa Belbo v škofiji Acqua; Rosignano Monferrato v škofiji
Casale; Sampierdarena v nadškofiji Genova; Trecastagni v nadškofiji Catania in
Máscalli Nunziata v škofiji Acireale), ena v Franciji (Marseille) in ena v Argenti-
ni (Moron pri Buenos Airesu).
Sredi velike gorečnosti je Bog poklical k sebi njo, ki je vsa zaprta v svojo po-
nižnost bila notranja gonilna sila v dobi počasne priprave. Do tedaj je ustanova
morala pognati najprej globoke korenine redovnega življenja, da bi drevo raslo
ravno in krepko. V ta namen je bila delovna in zvrhana svetost matere Maz-
zarello tisto, kar si je don Bosko mogel najboljšega želeti. Toda sedaj je vedno
hitrejši razvoj in vedno obširnejše delovno področje zahtevalo na čelu ustanove
glavo, ki bi srečno povezovala nadnaravne darove in neobičajne naravne spo-
sobnosti. Sama Mazzarello, ki je kot razsvetljena redovnica dobro razumela to
potrebo, je za volitve vrhovne predstojnice 1880 hodila od ene sestre do druge
in jih prepričevala: »Glej, sedaj Družba potrebuje izobražene predstojnice, ker
je vedno več izobraženih deklet, ki veliko vedo in je zato težko razločevati pra-
vo krepost. Med kmečkimi dekleti ni tako, v tej takoj razpoznaš, kaj so. Toda za
vodstvo drugih je treba veliko kreposti in veliko izobrazbe. Zato izberite Mad-
daleno Martini, četudi je v Ameriki, ali sestro Caterino Daghero.« Niso je poslu-
šale. Toda eno leto pozneje so njen nasvet morale upoštevati.3
Bolezen, ki jo je pripeljala v grob, je že več let nosila v prsih. Tisto zimo je
čutila od časa do časa topo bolečino v ledjih, kar jo je oviralo pri delu, vendar
3 Prim. Maccono, Suor Maria Mazzarello, str. 268 (1. izdaja).

24.2 Page 232

▲back to top
232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
se ni zanimala za to. Na potovanju v Sampierdareno, ko je spremljala sestre
misijonarke, jo je napadla visoka vročina. Ko si je malo opomogla, se je vkrcala
na ladjo za Marseille, da bi obiskala svoje hčere v Franciji. Toda v Sanit-Cyru jo
je napadlo močno vnetje trebušne mrene. Tako je ostala tam cel mesec, trpela
in dajala dober zgled.
Po vrnitvi je dobila v Nizzi don Boska, ki ga je vprašala, ali bo spet popol-
noma ozdravela. Božji služabnik ji je odgovoril z basnijo: »Nekega dne je smrt
potrkala na vrata nekega samostana. Vratarica je odprla in smrt ji je dejala:
Pridi z menoj. Vratarica ji je odgovorila, da to ni mogoče, ker ni bilo nikogar, ki
bi jo nadomestil v njeni službi. Smrt je meni nič tebi nič vstopila v samostan in
ponavljala svoj »pridi z menoj« vsem, ki jih je srečala, pa naj so bile sestre, pos-
tulantke ali študentke in celo kuharica. Toda vse so ji odgovarjale, da ne morejo
z njo, ker imajo še toliko opraviti. Tedaj je smrt stopila k predstojnici in ji rekla
»pridi za menoj«. Tudi predstojnica je našla kopico izgovorov, da ji ne bi bilo
treba iti. Tokrat pa je bila smrt odločna in je rekla: Predstojnica mora svetiti
vsem drugim z dobrim zgledom, tudi če gre za potovanje v večnost. Zato pridi z
menoj, ker ne sprejemam tvojih izgovorov. Predstojnica je morala skloniti glavo
in iti za njo.« Mati je razumela, vendar se je delala, kakor da bi vzela vse za šalo,
da ne bi užalostila navzočih sester.
V Saint-Cyru bolnica ni imela druge želje, kot da ne bi umrla zunaj hiše v
Nizzi Monferrato, daleč od svojih hčerk. Gospod jo je uslišal. Vrnila se je tja 28.
marca. Prav nič se ni varala: don Boskove besede so ji jasno napovedale, da bo
bíla njena smrtna ura. S to mislijo v duši so ji izrazi veselja, s katerimi so jo spre-
jele sestre, močno boleli. Dejansko še nista minila niti dva tedna, ko se je vnetje
trebušne mrene pokazalo s še večjo silovitostjo.
V svoji ponižni in odkriti preproščini je trpela, molila, prepevala Marijine
pesmi, se zanimala za druge in vsem znala reči dobro besedo. Nekega dne je
sestram vrhovnega sveta in starejšim sestram dala tri opomine: Po njeni smrti
naj ne bo nikakršne zavisti. Dokler je bila še ta revna obleka, ta beda, je ni bilo.
Toda po njeni smrti? … Pomagajo naj si med seboj v dobrem, toda vodstvo hiše
naj prepustijo tisti, ki ji to pripada … Sestre so zapustile svet, naj si torej v Druž-
bi ne gradijo sveta, ki bi bil podoben zapuščenemu.
Dne 10. maja je prišel iz Španije don Cagliero. Don Bosko je bil daleč iz Tu-
rina. Ker bolnica ni mogla dobiti njegovega zadnjega blagoslova, si je želela, da
bi prišel vsaj vrhovni duhovni voditelj. Don Cagliero je prišel, ko je že prejela
zakramente za umirajoče. Toda na predvečer njene smrti je tri četrt ure ostal
pri njeni postelji in ji dal priložnost, da je govorila o svoji duši. Umrla je sveto
zjutraj 14. maja, v soboto. Bilo ji je 44 let.
Življenje in vodstvo matere Mazzarello je neovrgljiv dokaz, da je don Bosko
dobro izbral, ko jo je postavil na čelo nastajajoče Družbe. Sicer bolj jezljive na-

24.3 Page 233

▲back to top
BiS 15 — 11. poglavje
233
rave se je znala premagovati in postala poosebljena potrpežljivost. Neizobraže-
na je bila deležna odkritega spoštovanja sester, ki so imele za seboj visok študij.
Nadvse skromna je v veliki meri posedovala umetnost opominjanja, skrivnost
prepoznavanja poklicev in dar pomirjanja duhov. Njeno smrt je žalostno objo-
kovala množica njenih hčera, toda glas o njeni svetosti, ki je obdal s svetniškim
sijajem njeno osebo, je bil tudi ponos njene redovne družine in je kaj kmalu
vodil k procesu za njeno razglasitev za blaženo.
Opozorili so in še sedaj opozarjajo, da ni znamenj, ki bi kazala, da je bil don
Bosko udeležen pri tem žalostnem dogajanju. Treba je opozoriti na več stvari.
Na dan smrti je bil don Bosko v Firencah, kjer sta z don Ruom iskala način,
kako bi rešila neprijetne zaplete in dala končnoveljavno usmeritev novi hiši.
Poleg toliko zasebnih izjav nismo prejeli nobenega izrecnega poročila. Če po-
tem govorimo o sestrah, moramo reči, da je javno in zasebno poveličeval delo
njihove Družbe, vendar ni nikdar imenoval kake posamezne redovnice. Ta za-
držanost je bila v skladu z njegovim stališčem, iz katerega ga za nič na svetu ne
bi mogli premakniti. Prav tako ne smemo pozabiti na opažanja, ki so mu jih v
Rimu ponavljali glede odnosa vrhovnega predstojnika salezijancev do Družbe
hčera Marije Pomočnice,4 niti na namigovanja, ki so prihajala iz Turina za-
radi podtalnega hujskanja sester proti škofovi jurisdikciji.5 Vse te okoliščine
so ga opozarjale na potrebno previdnost, da je preprečil nerazumevanje, in se
zato izogibal vsemu, kar bi mu moglo naprtiti očitke, da se preveč vmešava v
vodstvo zgolj škofijske ustanove.
Toda če ni govoril don Bosko, je govoril Vestnik. Takoj v junijski številki je
objavil kratek življenjepis, poln pohvale. Pozneje je v naslednjih petih številkah
podal tehten življenjepis, v katerem so bile jasno nakazane kreposti in zaslu-
ge pokojnice.6 Nikakor ne moremo predpostavljati, da enega in drugega don
Bosko ne bi videl. Nasprotno, zdi se nam, da lahko tu in tam zasledimo poprav-
ke in dodatke izpod njegovega peresa.
Po pravilih je med odsotnostjo predstojnice Družbo vodila njena vikarka.
Po takratnih konstitucijah pa izvolitev nove predstojnice ne bi smela zamujati
več kot dva tedna. Toda vikarka je v pismu, v katerem je sestram sporočala po-
drobnosti o smrti matere Mazzarello, dodala prepis pisma, ki ga je v don Bosko-
vem imenu pisal vrhovni duhovni voditelj.
SESTRI CATERINI DAGHERO, VIKARKI.
Častita sestra in hčere v Jezusu Kristusu!
Velečastiti gospod don Bosko, naš in vaš ljubljeni predstojnik in oče, se je v globoki ža-
4 Prim. MB XIV, str. 222 in 227 [BiS XIV, str. 145 in 149].
5 Prim. zgoraj, str. 138.
6 September, oktober in december 1881 ter marec in junij 1882.

24.4 Page 234

▲back to top
234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
losti udeležil žalovanja, ki ste ga vse občutile ob smrti velečastite matere predstojnice.
Medtem ko priporoča Bogu dušo umrle, ne pozablja na njene hčere sirote.
Želi, da bi bile vse vdane v Božjo voljo, in vas prosi, da bi ostale združene z vezmi
ljubezni obenem s točnim izpolnjevanjem pravil vaše Družbe. Ker zaradi okoliščin ni
mogoče izvesti, kar je v tretjem členu četrtega naslova vaših konstitucij predpisano
o izvolitvi generalne matere, se volitve prenesejo na prihodnji avgust ob svetih du-
hovnih vajah.
Spodbuja vas, da bi zaupale v Božjo previdnost in v materinsko varstvo Marije Po-
močnice. Prav tako želi, da bi vsak dan v vseh domovih Družbe molile en očenaš, eno
zdravamarijo in slavaočetu k Svetemu Duhu, da bi vam naklonil mater, kakor je bila
prejšnja, ki bi vas vse vodila v nebesa.
Priporočite me Bogu v vaših gorečih molitvah. Ostajam v J. K. vaš ravnatelj in oče.
duh. Giovanni Cagliero
Turin, 24. maj 1881
Volitve so bile določene za 12. avgust. Generalni kapitelj se je zbral v cerkvi
Naše ljube Gospe Božjih milosti v Nizzi Monferrato. Kapitlja so se udeležile vse
ravnateljice iz Italije in Francije. Dovolili so, da so bile navzoče tudi gojenke.
Potem ko so prosili za razsvetljenje Svetega Duha, je don Bosko kot generalni
predstojnik v navzočnosti don Cagliera kot generalnega direktorja in don Le-
moyna kot krajevnega ravnatelja po priložnostnem nagovoru v Božjem imenu
odprl zasedanje. Za tajno glasovanje in štetje glasov sta bili določeni sestra Ro-
salia Pestarino, ravnateljica konvikta v Chieriju, in sestra Adela David, ravnate-
ljica hiše v Vallecrosii. Kapitelj je menil, da bi don Bosko določil tri sestre za iz-
voljive, toda don Cagliero se je odločno uprl. Volivk je bilo 21. Izvolile so sestro
Caterino Daghero iz Cumiane. Pravila so zahtevala starost petintrideset let, ona
pa jih je imela samo petindvajset. Toda don Bosko je dovolil spregled. Izvolitev
so povsod sprejeli z velikim veseljem, saj je nova predstojnica imela velik ugled
med bližnjimi in daljnimi sestrami.
Ko so pripravljali volitve in se je don Bosko pogovarjal s sestro Daghero, ji
je Božji služabnik rekel: »Za revico, ki bo nasledila mater Mazzarello, imam že
pripravljeno lepo škatlo mandljevih grenčic, kajti revica …« Dejansko je pred-
stojnicam poslal ne eno temveč dve škatli, prvo z mandljevimi grenčicami in
drugo s slaščicami in ju pospremil s tem pismom:
BODOČI GENERALNI PREDSTOJNICI HČERA MARIJE POMOČNICE.
Velečastita generalna mati predstojnica!
Pošiljam vam nekaj sladkorčkov, ki jih razdelite med vaše hčere. Ohranite zase slad-
kost, ki jo imejte vedno v stikih z drugimi, bodite pa tudi pripravljeni, da boste spre-
jeli grenčice ali bolje grenke zalogaje, ko vam jih bo Bog hotel poslati.
Bog naj vas blagoslovi in vam da krepost in pogum, da boste posvetili sebe in vso
skupnost, ki vam je izročena.

24.5 Page 235

▲back to top
BiS 15 — 11. poglavje
235
Molite zame, ki ostajam v J. K. najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 12. avgust 1881
Po končanem zboru so se sestre odpravile na dvorišče in počakale don
Boska, s katerim je bila tudi grofica Gatti. Blaženi je dejal: »Koliko vas je že!
Hiša je velika, pa bo še večja. Pogum! Izgubile ste ponižno mater, toda dobile
ste drugo, še bolj ponižno. Izgubile ste sveto mater in dobile drugo, ki ne bo nič
zaostajala za njo … Kje imate vašo predstojnico? Poiščite jo in ji recite, naj se
pokaže.« Iskale so jo in našle na podstrešju vso skrušeno in s solzami v očeh.
Tisto popoldne so v dvoranici pripravili majhno praznovanje v čast izvoli-
tve generalne matere in v čast don Bosku. Dobri oče je želel, da bi mati Daghero
zasedla prostor med njim in grofico Gatti. Na koncu predstave je dejal: »To je
torej vaša mati. In vi, mati, imate tukaj svoje hčere. Vidim, da sta tam že dva ca-
barets [pladnja], eden z mandljevimi grenčicami in drugi s slaščicami [grenčice
so bile kakor bobi]. Razdelite jih, mati, najprej eno žličko grenčic vsaki sestri in
potem slaščice.« Ko so vse razdelili, je don Bosko obrnjen k materi dejal: »Sto-
rite vedno tako. Vsaki in vsem malo grenčic, ki denejo dobro duši in telesu, in
malo slaščic, te vedno nazadnje.«
Don Bosko je v Nizzo prišel že 2. avgusta, da bi vodil duhovne vaje za gospe
in gospodične, ki so mu dale veliko opraviti v spovednici in zasebnih pogovorih.
Vsak večer po molitvah je imel kratek nagovor. Sestra Angela Rinaldi se spomi-
nja, da je nekega večera razvil naslednje misli: »Mnogi pravijo, da je don Bosko
svetnik in da dela čudeže. Toda jaz vam lahko povem, da je don Bosko ubog
duhovnik, orodje v Božjih rokah za velika dela. To je res. Vedno za zveličanje
duš, zlasti mladine. Toda on ne bi mogel narediti nič brez vaše pomoči … On
pričakuje od vas podporo vaših molitev, potrjenih s pristnim krščanskim živ-
ljenjem, pričakuje pa tudi podporo vaših majhnih in velikih darov.« Te duhovne
vaje so prinesle tako obilne sadove, da je 1882 vzkliknil: »Če ne bi ustanovil
Družbe hčera Marije Pomočnice, bi jo ustanovil samo zato, da bi mogel doseči
toliko dobrega.«
Med udeleženkami duhovnih vaj je bila tudi don Boskova pranečakinja Eu-
lalia Bosco, hčerka Francesca, sina brata Giuseppeja. Ko jo je zagledal, je vzklik-
nil: »Tvoja sestra Marija je želela vstopiti letos kot postulantka. Toda mati Božja
Marija jo hoče imeti pri sebi v nebesih in na njenem mestu želi sedaj tebe.«
Deklica je bila vsa začudena: »Ne, ne,« je odgovorila. »Moji sestri to bolj pristaja
in jaz nočem postati nuna.« Postala je inšpektorica v rimski provinci, dolga leta
članica vrhovnega sveta in živi še danes (1933).
Medtem ko je skrbel za duhovne vaje in za sestre, je don Bosko v prostem
času predeloval Preskrbljenega mladeniča in dodajal potrebne in primerne po-
božne vaje. O tem je pisal svojemu tajniku:

24.6 Page 236

▲back to top
236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Predragi don Berto!
Ko boš prišel sem, vzemi s seboj stare zvezke Preskrbljenega mladeniča, ker sem vzel
zvezke, ki ne sledijo že prebranim. – Posveti se! Skrbi zase in za vse naše sinove7 ter
za grozdje. Na svidenje in moli zame, ki ostajam tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 8. avgust 1881
Dne 8. avgusta je hotel tudi počastiti nekega svojega nekdanjega gojenca, ki
je v Nizzi ustanovil Katoliško delavsko združenje. Ta je spominjajoč se pohval-
nih besed, ki jih je don Bosko izgovoril na svoj godovni dan,8 skušal izrabiti
priložnost, da bi počastil njega in storil dobro njegovim članom. V soglasju s
častnim predsednikom grofom Cesarejem Balbom je sklical člane Združenja na
slovesno sejo, ki so jo počastili župniki in drugi cerkveni možje in ki ji je pred-
sedoval Božji služabnik. Don Bertello je prebral priložnostni nagovor. Pred njim
in za njim so govorili še drugi. Don Bosko se je prisrčno zahvalil in pokazal,
kako je bil vedno prijatelj delavcev.9 Štiri dni po prireditvi, malo pred odho-
dom iz Nizze, se jih je ljubeznivo spomnil in predsedniku takole pisal:
Predragi Carlo Brovia!
Včeraj sem se hotel osebno zahvaliti članom Katoliškega delavskega društva in tebi,
ki društvu predseduješ. Zmanjkalo mi je časa, pa tudi priložnosti ni bilo. Ti me boš
zastopal in vsakemu povedal, kako zelo sem bil zadovoljen in da bom ohranil neizbri-
sen spomin na ta večer, ki ga lahko imenujem krščansko socialno prireditev. Bog naj
pomnoži število.
Bog naj blagoslovi tebe in vse združenje. Izroči moje ponižne pozdrave grofu Cesare-
ju Balbu in molite zame, ki ostajam vedno vaš v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 12. avgust 1881
S tem prizadevanjem je skušal don Bosko obdati dom sester z naklonjenimi
sosedi, zlasti ker jih vsi v kraju niso najrajši videli, kot smo že imeli priložnost
omeniti.
Oktobra se je nova generalna mati odpravila v Rim. Don Bosko je poslal na
Sicilijo don Cagliera, da bi obiskal salezijance in hčere Marije Pomočnice in da
bi jim pridigal duhovne vaje. Toda preden je šel naprej, se je za nekaj dni ustavil
v Rimu in v Maglianu. Ko se je približal čas odhoda, mu je mati Daghero pripe-
ljala nekaj sester, ki naj bi jih povedel tja dol v Trecastagni in jim pomagal pri
začetku njihove ustanove.
Priložnost je bila zelo slovesna. Številni romarji, vsi dobri italijanski katoli-
7 Prim. MB XIII, str. 870 [BiS XIII, str. 569].
8 Prim. zgoraj, str. 115–116.
9 Bollettino Salesiano, september 1881.

24.7 Page 237

▲back to top
BiS 15 — 11. poglavje
237
čani, so prihiteli k nogam Leona XIII. v znamenje protesta in tolažbe za nedavno
težko žalitev Kristusovega namestnika. V noči 13. julija je ob prenosu trupla
Pija IX. iz Vatikana na kraj, ki si ga je izbral za svoj grob, skupina od sektašev
plačanih hudodelcev napadla sprevod, ga hotela razbiti in s satansko hudobijo
vreči papeževo truplo v Tibero. Toda ni se jim posrečilo. Ogorčenje nad tem
hudodelstvom se je dvignilo po celem svetu in še posebno v Italiji. Dne 16. ok-
tobra se je kakih dvajset tisoč italijanskih romarjev zbralo v baziliki glavarja
apostolov in navdušeno pozdravljalo naslednika sv. Petra. Naslednje jutro je
bil sprejem v vatikanskih ložah, kjer so se romarji razporedili po pokrajinah.
Mati Daghero in sestre so se priključile piemontski skupini, kot so to storili tudi
drugi salezijanci z don Caglierom na čelu.
Nikdar si ne bi mogle prestavljati kaj veličastnejšega, kot ko se je sveti oče
s svojim spremstvom prelatov začel pomikati v slovesnem sprevodu. Videle so,
s kako ljubeznivo naklonjenostjo se je papež ustavil, ko je slišal imenovati sale-
zijance, in se zadržal v pogovoru najprej s klerikom Eusebiem Calvijem10 in po-
tem z don Caglierom.11 Slišale so ga, kako je rekel: »Don Bosko je svetnik.« Tudi
nje so predstavili njegovi svetosti. Ustavil se je in dejal: »Don Boskove sestre,
koliko hiš imate in kje jih imate?« Mati Daghero je padla na kolena in vsa prese-
nečena in zmedena ni našla besed, da bi odgovorila. Don Cagliero ji je priskočil
na pomoč. Ko je papež slišal, da so celo v republiki Argentini, v Urugvaju in v
Patagoniji, je vzkliknil: »Oh, kako pridne sestre! Celo v Patagoniji! Bog naj vas
blagoslovi vse, vse. Blagoslovi naj vašega predstojnika in vse domove.«
Leto 1881 se je končalo z lepim darilom hčeram Marije Pomočnice. Don
Bosko je zadnji dan decembra imel sanje o njihovi ustanovi, ki jih je pripovedo-
val don Lemoynu. Ta jih je kakor vedno, če je šlo za kako zadevo, ki se je tikala
njegove osebe, takoj zapisal. Pripovedovali bomo po njegovih zapiskih.
Don Bosku se je zdelo, da nabira kostanj v kostanjevem gozdu pri Castel-
nuovu. Bilo ga je veliko lepega in debelega v precej visoki travi. Ko je bil ves po-
zoren na nabiranje, se je pojavila neka ženska, ki je prav tako nabirala kostanj in
ga devala v košarico. Don Bosku se ni zdelo prav, da si je upala nabirati kostanj
v gozdu, ki ni bil njen. Vprašal jo je: »S kakšno pravico ste tukaj? Ne razumem,
kako si upate nabirati kostanj na mojem posestvu?«
»Kaj še,« je odvrnila, »ali ni to moja pravica?«
»Menim, da je ta gozd moja last in da je tudi kostanj moja last.«
»Naj bo. Toda jaz nabiram kostanj zase.«
Ženska je govorila odločno, ne da bi prekinila nabiranje, zato se je don Bo-
sku zdelo bolj pametno ne vztrajati pri svojem in ga je sam še naprej nabiral. Ko
sta oba imela polne košare, je ženska poklicala don Boska in ga vprašala: »Ali
10 Dodatek, št. 49.
11 Bollettino Salesiano, november 1881. Za potovanje don Cagliera na Sicilijo glej Dodatek, št. 50.

24.8 Page 238

▲back to top
238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
veš, koliko kostanjev je tukaj notri?«
»Čudno vprašanje mi postavljate.«
»Odgovori na vprašanje. Veš, koliko jih je?«
»Seveda ne vem. Saj nisem vedeževalec.«
»No, potem ti bom pa jaz povedala.«
»Koliko jih je?«
»Petsto štirje.«
»Petsto štirje?«
»Točno. In veš, kaj predstavljajo ti kostanji?«
»Kaj?«
»Hiše hčera Marije Pomočnice. Toliko bo hiš, ki jih bodo ustanovile tvoje
hčerke.«
Med pogovorom sta zaslišala kričanje, kakor če bi na ves glas govorili pijan-
ci. Jasno je bilo, da so se kričači pomikali skozi gozd. Don Bosko je prestrašen
zbežal in ženska za njim. Ustavila sta se na bregu neke reke. Naprej nista mogla,
nazaj je bilo prenevarno. Don Bosko je bil na trnju. Medtem pa so se kričači
bližali in neusmiljeno teptali kostanj, ki je ostal na tleh.
Pripomba don Lemoyna: »Mogoče so to ovirani poklici zlasti zaradi naspro-
tovanja hišam naših sester ali bolj usoda tistih, ki ostanejo v svetu.«
Don Bosko se je zaradi tega kričanja zbudil, toda pozneje je spet zaspal in
začel sanjati. Zdelo se mu je, da sedi ob bregu velike reke. Blizu njega je sedela
tudi ženska s košaro kostanjev. Od daleč je bilo še vedno slišati kričanje tistih
pijancev. Zdelo se je, da se oddaljujejo in gredo na neki hrib. Toda to je trajalo
le nekaj trenutkov.
Don Bosko je gledal tiste kostanje, ki so bili zares lepi in debeli. Ko pa jih je
bolje opazoval, je videl, da so bili vsi preluknjani od črvov.
»Kaj bomo naredili s temi, ki so črvivi?« je vprašala ženska.
»Treba jih je odbrati, da ne bodo pokvarili še drugih. Treba je odposlati tiste
hčerke, ki niso pridne in nimajo duha hiše, ker jih grize črv ošabnosti ali drugih
nečednosti, še zlasti če gre za postulantke.«
Don Lemoynova pripomba: »Kostanji iz drugih sanj pomenijo hčere Marije
Pomočnice.«
Don Bosko si je še naprej ogledoval kostanje in jih nekaj vzel v roke. Ugo-
tovil je, da ni bilo veliko pokvarjenih. To je rekel ženski. »Ali meniš, da so drugi
vsi dobri? Kaj pa če imajo v sebi črva, ki še ni prilezel ven?« je odvrnila ženska.
»Kako naj jih odkrijemo?«
»To ni preprosto! Nekatere se znajo tako pretvarjati, da jih je težko spre-
gledati.«
»In kaj potem?«
»Glej, tu velja samo eno sredstvo. Preizkusi jih s pravili in jih dobro opazuj.

24.9 Page 239

▲back to top
BiS 15 — 11. poglavje
239
Videl boš, katera ima in katera nima Božjega duha. To je preizkušnja, ki zelo
težko premoti dobrega opazovalca.«
Don Bosko je razmišljal in opazoval kostanje, ko se je nenadoma zbudil.
Začelo se je daniti.
Don Bosko je don Lemoynu izjavil, da so se mu te sanje vračale cel teden.
Bilo je zadosti, da je zaspal, in že se je prikazala ženska z jerbasom kostanjev.
Nekoč mu je takole govorila: »Pazi na pokvarjene in nečimrne. Preizkusi jih.
Vsuj jih v lonec z vodo. Preizkus je pokorščina. Kuhaj jih. Iz pokvarjenih brizgne
umazanija, če jih stisneš. Take vrzi proč. Nečimrne, se pravi votle, splavajo na
površje. Nočejo ostati spodaj skupaj z drugimi, zato splavajo navzgor, ker se
hočejo pokazati. Poberi jih z zajemalko in vrzi proč. Pazi pa tudi na dobre, kajti
čeprav so kuhani, še niso popolnoma čisti. Treba je najprej odstraniti lupino
in potem še kožico. Tedaj se ti bodo zdeli lepo beli. Pa vendar pazi: nekateri so
dvojni. Odpri jih in videl boš, da imajo notri kožico, za katero se skriva grenko-
ba.«
Ne bi bilo mogoče natančneje opisati oseb, ki živijo skupaj v isti redovni
hiši, in da je tudi dobrim srcem težko priti do dna.

24.10 Page 240

▲back to top
12. poglavje
POSVETITEV CERKVE SV. JANEZA EVANGELISTA
V pismu 1. januarja 1882 je don Bosko sotrudnikom takole poročal o
cerkvi sv. Janeza Evangelista: »Lahko rečemo, da je ta veličastni spomenik, ki
so ga sotrudniki in sotrudnice postavili v čast našemu velikemu dobrotniku pa-
pežu Piju IX., končan. Slikarji in dekoraterji so že poslikali kor, srednjo in obe
stranski ladji, zidove ob straneh in v nekaj dneh bodo vse končali. Marmornat
tlak je položen in v zvoniku je pet zvonov, ki bodo s svojim čistim zvokom vabili
Turinčane v svetišče. Sedaj nameščajo oltarje, sestavljajo spovednice, vzidavajo
vrata in okna ter postavljajo klopi. Vitez Bernasconi iz Vareseja, slavni izdelo-
valec orgel, postavlja v cerkvi veličastno glasbilo, ki bo delalo čast njegovemu
imenu in bo kras naše cerkve.«1 Oglejmo si notranjščino svetišča po vrsti, kot
nam jo je začrtal don Bosko, in pustimo koncert zvonov in orgel za konec.
Don Boskov »kor« je apsida s prezbiterijem. Osrednja slika v apsidi pred-
stavlja prizor s Kalvarije, ko Jezus s križa pravi materi Mariji Žena, glej tvoj sin in
Janezu Glej, tvoja mati, in skupino pobožnih žena, ki stojijo pod križem. Zraven
je skupina angelov, ki molijo, in eden izmed njih podaja Odrešeniku kelih trplje-
nja. Podoba je izdelana po vzoru bizantinskega mozaika, slikar pa je Turinčan
Enrico Reffo. Ta je poslikal tudi stranske stene prezbiterija in prikazal dobro-
tno delo krščanske ljubezni sv. Janeza, o katerem pripovedujejo stari cerkveni
zgodovinarji. Na prvi freski na evangelijski strani apostol pred skupino verni-
kov, ki izraža spoštovanje njegovi častiti osebi, izroča škofu iz Smirne dečka, ki
naj bi ga vzgojil za službo v svetišču. Na sliki na nasprotni strani sv. Janez na
strmem kraju dohiti in objema ubogega fanta, ki se je izpridil in je bil poveljnik
tolpe razbojnikov. Z obema podobama je hotel slikar predstaviti don Boskovo
varovalno in odrešenjsko delo za mladino. V prezbiteriju sta v soglasju s tema
dvema prizoroma dve skupini angelov, delo Giuseppeja Rollinija, nekdanjega
1 Bollettino Salesiano, januar 1882. Tej cerkvi smo posvetili že celo 18. poglavje 13. zvezka.

25 Pages 241-250

▲back to top

25.1 Page 241

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
241
gojenca iz Oratorija, ki zapojejo pesem hvale in zmage Božjemu Jagnjetu, ki trga
pečate s knjige bodočih dogodkov, ohranjenih Cerkvi, kakor pripoveduje sv. Ja-
nez v Apokalipsi.
Svetišče je razdeljeno v tri ladje. Na steni srednje ladje je naslikanih sedem
medaljonov (eden je nad vrati) s podobami sedmerih škofov prokonzularne
Azije, o katerih govori Apokalipsa Janeza Evangelista. Naslikal jih je Reffo. Dva
druga medaljona krasita globino stanskih ladij nad vrati. V njih je profesor Sal-
vino Caneparo, član Kraljeve albertinske akademije, predstavil na desni strani
sv. Alfonza Marijo Ligvorija in na levi sv. Frančiška Saleškega, svetnika, ki ju je
Pij IX. razglasil za učitelja Cerkve. Obe ladji se nadaljujeta v apsidi in imata la-
hek dostop za obhod glavnega oltarja, ne da bi bil pri tem moten obred.
Deset visokih oken in šest veličastnih rozet pušča v cerkev umirjeno svet-
lobo. Okna s svojimi barvastimi stekli puščajo v notranjost ravno toliko luči, ko-
likor je potrebno za sveto zbranost. Petero poslikanih rozet predstavlja podobe
sv. Janeza Evangelista, sv. Jakoba, sv. Andreja, sv. Petra in sv. Pavla.
Na šestih oltarjih, od katerih sta najznačilnejša posvečena Brezmadežni in
sv. Jožefu, so ikone raznih slikarjev z njihovimi značilnostmi. Glavni oltar, nare-
jen po orientalskem vzorcu, ima dvojno menzo in veličasten tabernakelj. Obda-
ja ga široka obhajilna miza iz satrijskega kamna s štirimi lepimi vhodnimi vrati.
Marmornat tlak z mozaikom v pompejskem slogu ima svojo zgodovino.
Proračun je predvideval devet tisoč lir. Nekega dne pa je don Bosko v Sampier-
dareni srečal gospoda Repetta, ki je v Lavagni Ligure imel kamnolom marmor-
ja. Pozdravil ga je z nazivom viteza.
»Ne norčujte se iz mene, don Bosko,« mu je ta odgovoril, »jaz nisem vitez,
temveč samo preprost trgovec, ki dela svoje kupčije, kakor ve in zna.«
»Pa vendar bi oseba kakor vi morala imeti kako odlikovanje kot toliko dru-
gih vaših stanovskih tovarišev. Tako bi imeli več ugleda pri svojih podrejenih in
spoštovanje pri oblasteh. Se vam ne zdi?«
»Brez dvoma, brez dvoma bi mi ugajalo.«
»Prav. Vi ste prevzeli izdelavo tlaka v cerkvi sv. Janeza. Ali ne bi mogli tega
dela opraviti zastonj in me tako rešiti velike skrbi? To bi bilo dobro delo pred
Božjimi očmi, jaz pa vam obljubljam, da vam bom priskrbel viteški križec.«
»Tudi to bi se moglo zgoditi,« je odvrnil gospod.
»Torej dogovorjeno,« je sklenil don Bosko.
Toda Repetto je premišljeval in menil, da bi bilo le preveč zapraviti devet
tisoč lir za odlikovanje. Ta svoj pomislek je izrazil don Sali, ki ga je spodbujal in
mu zagotavljal, da je velikodušnost do don Boska še vsakemu prinesla srečo.
Gospod Repetto je izvedel tlakovanje, prejel viteški križec in malo pozneje dobil
naročilo za spomenik msgr. Veri v stolnici v Montevideu, kjer je zaslužil lepe

25.2 Page 242

▲back to top
242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
denarje.2
Glavna vrata predstavljajo umetniško novost za Turin. Narejena so iz ore-
hovega lesa in bronastega reliefa. Načrte je naredil profesor Boidi in s tem ures-
ničil don Boskovo zamisel, da naj bi Turinčane spominjala, da skozi ta vrata
vstopajo v svetišče, ki je spomenik Pija IX. Značilni sta zlasti dve podobi, ki
predstavljata dvoje najpomembnejših dejanj. To sta dogmatska razglasitev Ma-
rijinega brezmadežnega spočetja in razglasitev sv. Jožefa za vesoljnega zavetni-
ka Cerkve. Prvi relief je tudi prava posebnost. Pred papežem stoji v ponižni drži
v dalmatiko oblečen prelat, ki ima v rokah odprto knjigo. Umetnik je po don
Boskovem navodilu predstavil neustrašnega msgr. Luigija Fransonija, ki je bil
1854, v letu razglasitve verske resnice, nadškof v Turinu. Vse izdatke je popla-
čal nekdanji gojenec Oratorija don Anfossi, ki je pri trinajstih letih izgubil starše
in ga je don Bosko sprejel za gojenca. S tem je dokazal neizmerno hvaležnost do
svojega vzgojitelja in očeta.
Kdor iz Corsa Emanuele II. gleda cerkev, ima veličasten pogled na pročelje
cerkve z visokim zvonikom na sredini. Na oboku vhodnih vrat prelep mozaik
predstavlja Božjega odrešenika na prestolu z napisom Ego sum via veritas et
vita [jaz sem pot, resnica in življenje]. Napis je iz svetega evangelija po Janezu.
Ob strani sta A – alfa in Ω – omega, sv. Janez ga v Razodetju trikrat tako imenuje,
da pove, da je začetek in konec vsega. Nad tem je v kotu še drug sijajen mozaik,
ki predstavlja zmagoslavje sv. Janeza, ki ga na pohodu podpira orel, simbol, ki
mu ga pripisujejo cerkveni očetje.
Zdi se, da don Bosko s posebnim zadovoljstvom omenja zvonove. Blagoslov
le-teh je bil velik dogodek. Milo pritrkavanje je razveseljevalo okoliške prebi-
valce in tako prekinilo utrujajočo tišino, ki je ležala okoli bližnjega valdeškega
svetišča. Pet bronastih zvonov je bilo obešenih v prijetno zvonišče 1. decembra
1881. Blagoslov je nadvse slovesno opravil kanonik Berardi, generalni provikar
nadškofije, v še nedokončani cerkvi v navzočnosti množice dobrotnikov in don
Boskovih prijateljev, ki jih je osebno povabil, in sredi ogromnega števila verni-
kov. Bilo je nekaj novega in čudovitega, ko so pesem pevcev spremljali zvonovi,
ki so jih s posebno tipkovnico poganjali v zvoniku. Vlil jih je gospod Bizzózero
iz Vareseja v es-duru. Od napisov na zvonovih naj omenimo samo napis na naj-
večjem: Centenis domibus Salesianis Ital. Gall. Hispan. Americ. divinam opem
imploro [Za sto salezijanskih hiš v Italiji, Franciji, Španiji in Ameriki kličem
Božjo pomoč].
Nujna je bila železna ograja, ki je sveti prostor zapirala proti Corsu Vittorio
med zavetiščem na eni in neki palači na drugi strani. Msgr. Gastaldi je ponu-
dil eno. Izdelati so jo dali kanoniki stolnice z namenom, da bi jo postavili pred
2 Hranimo prošnjo, ki jo je don Bosko poslal notranjemu ministru za odlikovanje (Dodatek, št. 51).

25.3 Page 243

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
243
katedralo, toda občina ni dala dovoljenja. Nato so jo ponudili novi cerkvi San
Seconda, pa so jo zaradi sloga zavrnili. »Ponujam jo vam,« je pisal monsinjor 21.
februarja 1882 don Rui, »s prošnjo, da bi izprosil za to nadškofijo varstvo tega
svetnika, in z namenom, da pokažem svojo naklonjenost salezijanski družbi
kljub vsemu, kar je bilo v časopisih objavljeno v nasprotnem smislu. Moja živa
želja je, da bi ta Družba imela s sedanjim naslednikom sv. Maksima tiste odnose,
ki jih evangeljsko pravilo in odredbe Cerkve zahtevajo od vseh redovnih usta-
nov do poglavarja škofije.« Treba je bilo odkloniti ponudbo, ker je bila ograja
previsoka in bi popravilo stalo prav toliko, kolikor bi stala nova.
Lep okras cerkve sv. Janeza Evangelista je marmornati kip Pija IX., ki stoji
na desni strani vhoda: desnico dviga v blagoslov, v levici pa drži odlok o potrdi-
tvi salezijanske družbe. Oblečen je v papeški ornat in na glavi ima tiaro. Na licih
mu igra ljubezniv nasmeh, iz oči pa sije angelski pogled. Manjka mu samo še
beseda v ustih, da bi bil vtis popoln. Kip je delo kiparja Francesca Confalonieri
di Barzago iz Brianze. Latinski napis pravi, da je svetišče spomin na velikega
papeža.3
Kip so 25. aprila 1882 postavili na podnožnik, v katerega votlino so položili
spominski pergament s podpisi več uglednih osebnosti. Za don Boska, ki se je
mudil v Rimu, je podpisal don Bonetti kot njegov predstavnik. V zapisniku nad
podpisi je pomemben naslednji odstavek: »Želja vseh je bila, da bi ta dogodek
proslavili s posebno slovesnostjo. Toda razlogi visoke previdnosti, ki jih bodo
zanamci znali oceniti, so svetovali, da smo jo opustili.« Te besede sporočajo po-
tomcem o dogodku, ki je srca Turinčanov napolnil z žalostjo.
Dogodki so bili še sveži. Zjutraj 11. aprila je msgr. Fissore, nadškof v Vercelli-
ju, posvetil cerkev san Seconda. Kot dejanje velikodušnosti so pozabili preteklost
3 Napis je sestavil don Francesia in se glasi:
pio ix. pontif. max.
qui templum hoc extruendum
honori s. ioannis ap. evang.
consilio re fovit
ipsoque nomine sibi ad sacrum fontem imposito
vocari lubens annuit
sodales salesiani iisque adpellati cooperatores
auctoritate illius rite comprobati
una altera liberalitate aucti
obsequii amoris grati animi monumentum
in suavissimum eumdemque munificum parentem
laetitia gestientes exstare voluerunt
an. mdccclxxxii.
[Piju IX. najvišjemu duhovniku – ki je gradnjo tega templja – v čast svetemu Janezu Evangelistu –
svetoval in z dejanji pomagal – in dovolil, da se je imenoval z njegovim krstnim imenom – in to z
veliko radostjo – so redovniki salezijanci in njihovi sotrudniki – ki jih je on kanonično potrdil –
ter več kot velikodušno podprl – iz ljubezni, hvaležnosti in občudovanja – do tako dobrega in
velikodušnega očeta – radostno postavili ta spomenik – leta 1882].

25.4 Page 244

▲back to top
244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
in poslali fante iz Oratorija, da so s svojo glasbo povzdignili slovesnost najprej v
cerkvi in nato popoldne še s koncertom na trgu pred cerkvijo.4 Don Bosko se je
brez dvoma veselil, da so javnemu bogoslužju odprli cerkev, ki jo je on sam deset
let prej začel graditi. Ni se pa radoval sovražnik vsega dobrega. Povedali smo
že, kako so gradnjo cerkve, ki je bila dalj časa prekinjena, ponovno nadaljevali
1878 z namenom, da bi bila spomenik prav tako Piju IX.5 Da bi izrazili ta svoj
namen, so pred cerkvijo postavili doprsni kip pokojnega papeža z napisom, ki je
dražil živce sektašev. Prostozidarji so zato s svojim velikim glasnikom Gazzeto
del Popolo pripravila nerede, v katerih so uprizorili početja, ki bi se jih sramovali
tudi barbari.6 Doprsni kip in napis so odstranili ob sramotenju in obmetavanju
divje drhali, ki je nadaljevala svoje početje, ne da bi jo kdo oviral vse do konca. Po
teh izgredih zares ni bilo pametno slovesno odkrivati kip Piju IX. Lahko se celo
čudimo, da je postavitev kipa ostala neopažena in brez neredov.
Zgodilo pa se je nekaj, kar je dalo priložnost za zelo grenke govorice. Prav
v času, ko so izpred cerkve san Seconda odstranjevali doprsni kip Pija IX., je
po železnici prišel kip Pija IX. za cerkev sv. Janeza Evangelista. Sobrat pomoč-
nik Buzzetti, ki je iskal delavce, da bi pomagali raztovoriti to ogromno težo, je
naletel na zidarje, ki so opravili svoje uničujoče delo pri cerkvi san Seconda, in
jih najel, da so postavili kip v cerkev sv. Janeza Evangelista. Tako so iste roke, ki
so malo prej odstranile doprsni kip papeža na enem kraju, postavile kip istega
papeža na drugem kraju, in to prav tam, kjer se je pokazalo tako nasprotovanje
spominu Pija IX.
Tudi tri mesece pozneje pri kolavdiranju orgel je bilo treba biti zelo previ-
den. Potekalo je na akademski ravni, kakor če bi bilo umetniška prireditev, in
sicer 4., 5. in 6. julija. Da bi bilo zares v vsem tako, je pismo z naznanilom spo-
reda nosilo podpis glasbenika don Cagliera. Toda don Bosko se ni zadovoljil s
tem, temveč je uporabil svojo fineso, v kateri je bil mojster. Po zmagoslavju raz-
bojnikov, ki so z besedami in dejanji onečastili Boga v njegovem namestniku na
zemlji, so katoliški časopisi ostro obsodili divje početje drhali in šli tako daleč,
da so izzvali nasprotnike rekoč: »Čakamo vas pri odkritju kipa Pija IX. v cerkvi
sv. Janeza Evangelista. Pridite tja, če imate pogum!« »Prišli bomo,« so odgovo-
rili drugi. Se je pripravljal dvoboj? Člani Katoliške mladine so hoteli pokazati
celemu svetu, da se ne bojijo nikogar, ko gre za obrambo njihovega prapora.
4 Ker je bilo v zadnjih zvezkih večkrat govora o tej cerkvi, vendar se zaradi pomanjkanja desetega
zvezka zgodovina ne pozna najbolje, smo v Dodatku (št. 52) ponatisnili članek iz Salezijanskega
vestnika (marec 1882), ki poroča o njenih začetkih. Don Berto je pisal iz Rima: »Tisto pajdašenje
naših mladih pevcev in godbenikov z nadškofovimi dejanji nam v tem trenutku zelo škoduje, ker
oddaljeni menijo, da nam je zares naklonjen.« (Pismo don Bonettiju, 17. april 1882.)
5 Prim. MB XIII, str. 577‒587 [BiS XIII, str. 380‒386].
6 Za poznanje tedanjih časov je dobro prebrati oglas, ki so ga objavili od prekucuških voditeljev
vodeni študenti. Dodatek, št. 53.

25.5 Page 245

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
245
Kar je torej manjkalo pri odkritju kipa, bi se lahko nadomestilo pri kolavdira-
nju orgel. Toda don Bosko je znal preprečiti vsako nevarnost. K prireditvi je
bilo mogoče priti samo z osebnim povabilom.7 Povabilo je poslal tudi vsem
liberalnim časopisom. Uredniki so bili zadovoljni s to ljubeznivo gesto, prišli so,
gotovo videli kip Pija IX., in ko niso videli ničesar izzivalnega, so zadevo utišali.
Manj nepopustljiva Gazzetta di Torino8 pa se ni zadovoljila samo z molkom,
temveč je objavila članek, ki se začenja takole: »Pretekli so trije dnevi, odkar so
v novi cerkvi, ki jo je poleg drugih zgradil ta izredni človek velečastiti duhovnik
Bosko, zaigrale orgle. Vsa najboljša družba iz Turina se je zbrala tako za prvo
prireditev, ki je trajala od devetih do poldneva, kakor za drugo, ki je trajala od
treh popoldne do šestih.«
Treba pa je povedati, da je don Bosko stvari izpeljal, kakor so bile njega
vredne. Vedno veličasten v uboštvu pa je v primerih, ko je šlo za bogoslužje,
zlasti v velikih mestih, že na začetku pokazal, da ne skopari niti glede razse-
žnosti niti glede okrasja bodočega svetišča. Leta 1870 je arhitekt grof Edoardo
Arborio Mella iz Vercellija pisal svoji hčeri:9 »Pri meni je bil don Bosko. Želi si
ne le veliko cerkev s tremi ladjami, temveč da bila tudi zelo lepa. Skušali bomo
ustreči njegovim željam. Edinstven človek! Ko je povedal ceno, ki jo je priprav-
ljen plačati v soglasju z upravo, je popolnoma mirno in z velikim zaupanjem
dodal: 'Bolje je stvari dobro opraviti. Tudi če bi bil znesek za zidavo dvakrat
večji od predvidenega, nič zato, bomo že dobili sredstva, da bo vse poravnano.'
Hotel je orgle prve vrste in je dobil za tiste čase najboljše glasbilo, ki mu ni bilo
enakega. Da bi orgle usposobili, je poklical največje umetnike, tako Turinčane
kakor tuje, med njimi Petralija iz Bergama in Gallija iz Milana. On sam pa je pri-
šel na prireditev komaj zadnji, to je četrti dan. Imenovana Gazzetta je najprej
dala splošni opis cerkve, orgel in organistov, potem pa končala, kakor je začela,
in ponovno govorila o don Bosku: »Včeraj popoldne je prišel obdan od mnogih
duhovnikov začetnik vseh čudovitih stvari don Bosko v kor novega svetišča. Bil
je resen pa ljubezniv in se je med enim in drugim delom sporeda nadvse olika-
no pogovarjal. Na koncu jih je veliko pristopilo, da bi ga pozdravili. Razume se,
da če tega človeka vidiš, se spomniš, kakor pravijo naši prijatelji na drugi strani
Alp: je quelqu'un [nekdo]. In zares je treba priznati, da je to, kar je naredil in kar
dela, nekaj izrednega.«
Praznik orgel je naznanjal še večjo slovesnost. Cerkev je bila v celoti konča-
na. Arhitektura, freske, slike, okrasje, tlak, oltarji, vrata, vse je dajalo vtis prave-
7 To »Osebno povabilo za udeležbo« je bilo kartonček z imeni »glasbenikov kolavdatorjev«, razpo-
red in pripis: »Prosimo za darove ob vhodu za izdatke za orgle.«
8 6. julij 1882.
9 Grofica Adele di Rovasenda, mati markize Marie Terzi, ima izvirnik pisma in nam je dovolila, da
ga lahko navedemo.

25.6 Page 246

▲back to top
246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ga spomenika, zaradi česar so bili veseli mnogi številni dobrotniki. Treba je bilo
misliti na slovesno posvetitev.
Da bi prebivalstvo čim bolj sodelovalo pri tako pomembni slovesnosti, don
Bosko ni čakal na zadnji trenutek in je vse temeljito pripravil. Že 12. januarja je
poslal glavnim sosedom cerkve osebno povabilo na posebno konferenco, ki so
jo pripravili 14. januarja v sosednji sobani ob cerkvi. Na kratko je opisal vse, kar
je nameraval narediti, in potem povabil navzoče, da bi povedali svoje mnenje o
vsem, kar bi lahko pripomoglo k čim lepšemu uspehu.10
Posvečenje naj bi bilo konec maja.11 Zdi se, da don Bosko ni računal na
udeležbo nadškofa. Ko je aprila bil v Rimu, je storil nekaj korakov, da bi obred
opravil kak kardinal.12 Pri tej pobudi, ki je imela v sebi nekaj nezaslišanega, ga
je krepila želja, ki jo je ne vemo kje izrazil kardinal vikar. To nam pove sam don
Bosko v pismu njegovi eminenci:13 »Don Dalmazzo mi je sporočil eno najbolj
čudovitih novic, da je vaša eminenca pripravljena priti posvetit cerkev sv. Ja-
neza Evangelista, ki jo gradimo v tem našem mestu v čast Pija IX. in kjer gredo
dela h koncu. To sporočilo jemljem resno in računam na to veliko slovesnost.
Slovesnost bi opravili 6. maja 1882. Prihodnjo zimo bomo natančno določili, kaj
naj po vaši želji storimo.«
Novica, da blaženi pripravlja to slovesnost, je prišla na dan. Dne 28. aprila
je don Rua dobil strogo zaupno sporočilo, da monsinjor po vplivnih osebah, ki
jih je poslal v Rim ali ki tam živijo, dela vse, da bi to preprečil.14 Toda na koncu
junija še ni bilo nič določeno. Don Dalmazzo je poročal: »Za posvetitev cerkve
sv. Janeza Evangelista bi samo kardinal Nina sprejel za mesec oktober, ko mora
zaradi drugih opravkov priti v Turin.15 Toda on ni škof in zato ne more opravi-
ti tega obreda. Imenovani kardinal meni, da mora posvetitev opraviti turinski
nadškof ali pa jo za zdaj odložimo, da ne bomo ponovno drezali v sršenje gnez-
do.«
Kaj je pravzaprav nagibalo don Boska, da bi iskal kakega kardinala, nam iz
naših listin ni jasno. Toda don Turchi je v procesu za kanonizacijo izjavil, kako
mu je don Bosko sam pripovedoval, da nadškof ni hotel opraviti posvetitve in
da tudi nobenemu drugemu škofu ne bi dal dovoljenja. Da bi preprečil odlaša-
nje, je pisal Svetemu sedežu in ta mu je odgovoril, da so iz Rima nadškofu pos-
tavili aut-aut: ali bo cerkev posvetil on ali pa bodo poslali drugega škofa.
10 Dodatek, št. 54.
11 Pismo don Bonettija don Bosku, Turin, 12. april 1882.
12 Imenovano pismo don Berta don Bonettiju, Rim, 16. april 1882.
13 Sampierdarena, 14. september 1881. Ker je pozabil, da je v Sampierdareni, pravi »in tem našem
mestu«, kakor če bi bil v Turinu.
14 Pismo don Bonettija don Bertu, Turin, 29. april 1882. Prim. Dodatek, št. 55.
15 Pismo don Bosku, Rim, 20. junij 1882.

25.7 Page 247

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
247
Blaženi se je oprijel nasveta kardinala Nine in se odločil za srednjo pot: pre-
ložimo posvetitev na boljše čase. Da pa ne bi še naprej odlašali odprtja cerkve,
je dobil od nadškofa dovoljenje, da jo blagoslovi. V tem smislu mu je na začetku
julija poslal naslednje pismo.
Velečastita ekscelenca!
Dela v cerkvi sv. Janeza Evangelista gredo proti koncu, zato prebivalci tamkajšnje
okolice goreče prosijo, da bi jo čim prej odprli za njihovo versko uporabo. Prav rad
bi ustregel tej njihovi želji. Toda zaradi razmer bi se zadovoljili tudi s preprostim
blagoslovom in bi posvetitev prenesli na primernejši čas.
Zdi se, da sveti kanoni soglašajo, da lahko predstojnik potrjene redovne družbe bla-
goslovi cerkev svoje družbe. Če pa bi vaša ekscelenca dvomila o tem, vas prosim, da
bi mi dali dovoljenje v smislu svetih predpisov.
Vaše velečastite ekscelence najponižnejši prosilec
duh. Janez Bosko.
Turin, 5. julij 1882
Ko je preteklo dvaindvajset dni in ni bilo nikakršnega odgovora, je don
Bosko 27. junija pisno prosil kurijskega kanclerja, da bi mu sporočil, ali mu je
nadškof, ki je bil odsoten od prvega dne meseca, dal kako naročilo glede njego-
ve prošnje. Božji služabnik ni bil na tekočem zaradi neke zakulisne zadeve, ki
pa jo mi lahko razodenemo.
Preden je prišlo pismo z dne 5. julija do naslovnika, je nadškof odpotoval
k sv. Ignaciju nad Lanzem, kjer so se zbrali duhovniki za duhovne vaje. Zato so
pismo zadržali in odprli v škofijski pisarni. Kanonik Colomiatti, za katerega se
ne ve, ali je vedel za vso zadevo, je prav 6. julija pisal kardinalu Nini: »Monsi-
njor je pripravljen posvetiti novo cerkev sv. Janeza Evangelista in tako dati nov
dokaz svoje dobre volje do don Boska. Želim, da se to zgodi, in prepričan, da bo
to všeč njegovi svetosti, vaši eminenci in kardinalu Jacobiniju, si prizadevam in
si glede tega bom prizadeval.«
Toda fiskalni odvetnik je predvideval težavo, ker je pod cerkvijo, kakor je
pravil, bila kapela in gledališka dvorana. Ker so to vedeli na kuriji, je monsinjor
3. marca predložil Kongregaciji za obrede vprašanje, ali je dovoljeno posvetiti
cerkev, pod katero so prostori za prireditve v razvedrilo mladine. Odgovor je bil
negativen, kajti cerkev je treba skupaj z njenimi podzemnimi prostori imeti per
modum unius [kot eno].16 Da bi Colomiatti odpravil to težavo, je naročil njegovi
eminenci, naj prosi don Boska za izjavo, da se podzemeljski prostori cerkve ne
bodo uporabljali v take namene.
Pismo je nosilo pripis, v katerem je Colomiatti trdil, da je v trenutku, ko ga
je generalni provikar hotel zapečatiti, prišlo don Boskovo pismo za odsotne-
16 Prim. Bollettino Salesiano, junij 1882.

25.8 Page 248

▲back to top
248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ga monsinjorja, in zato prosi za njegovo mnenje, za kar mu pošilja prepis in
drugi odstavek takole razlaga: »V tem pismu vidim zahtevo, da naj bi bil sale-
zijanski predstojnik vštet med predstojnike redov in posebnih privilegiranih
družb, toda za salezijansko družbo je v dekretu Svete kongregacije za škofe in
redovnike z dne 13. januarja 1875 določeno, da so redovne družbe s preprostimi
zaobljubami (torej tudi salezijanci), razen če jim Sveti sedež podeli privilegije v
tistih stvareh, ki jih določajo konstitucije, ki jih je odobril Sveti sedež, podvržene
sodnosti ordinarijev. Toda niti v salezijanskih konstitucijah niti v brevih, danih
salezijanski družbi, ni pooblastil, o katerih govori don Bosko. Prosim vašo emi-
nenco, da mi čim prej sporočite, kakšen odgovor naj dam don Bosku, ker ne
želim monsinjorju poročati o don Boskovem pismu, dokler ne dobim pisanja od
vaše eminence. Menim, da vaša eminenca soglaša z menoj v pripombi, ki sem
jo izrazil. Prepričan sem, da je vaša eminenca zadovoljna, ker sem vam poslal
pismo, da bom po vaših nasvetih pisal monsinjorju in s tem preprečil vsako
razpravo. V tem don Boskovem pismu se razodeva duh, ki je od začetka vladal
med salezijanci v boju proti nadškofu.«
To so bili dnevi, ko sta si monsinjor in don Bosko izmenjavala pisma v zade-
vi Sloge, ki jo je zahteval Leon XIII. Don Bosko je storil svoje, ko mu je kardinal
Nina 26. julija sporočil svoje mnenje o prostorih pod cerkvijo. Potem ko se je s
papežem razveselil zaradi izpolnitve prvega, pa je uporabil trde besede o drugi
zadevi. Obžaloval je svoj prejšnji nasvet, da bi povabil nadškofa za blagoslovi-
tev, in dodal: »Potem sem videl osnutek pisma, ki ste ga naslovili na nadškofa,
in se mi je zdel neprimeren, ker je vzbujal dvom in vseboval nejasnost. Toda v
naših izrazih moramo biti jasni in iskreni. Prebral sem tudi prepis pisma, ki ste
ga poslali tistemu prelatu, in menim, da ni bilo na mestu, ker je vsebovalo izmi-
kanje. Bodimo v svojih izrazih jasni in iskreni.«
Verjetno se je njegova eminenca bolj ozirala na Colomiattijevo razlago kot
na don Boskove besede. Pomanjkanje poštenosti bi bilo skrivanje dvoma, da
bi nadškof hotel posvetiti cerkev, in zakrivanje sklepa, da bi jo samo blagos-
lovil. Vendar sta bili dejstvi, ki ju je navajal don Bosko, zanesljivi; to je, da so
ljudje pričakovali skorajšnje opravljanje božje službe in obhajanje večje slove-
snosti, ki bi mogla dražiti duhove, ki so se komaj polegli. Da don Bosko ni imel
nikakršnega drugega namena, je jasno videti iz besed, ki jih je 25. julija pisal
kardinalu: »Msgr. nadškofu sem poslal spomenico za blagoslov cerkve sv. Ja-
neza Evangelista in do sedaj nismo prejeli nikakršnega odgovora. Vprašal sem
na nadškofijo, ali je kako naročilo zame, pa ni bilo odgovora. Medtem ljudstvo
tarna zaradi odlašanja in jaz ne vem, kaj naj odgovorim.« V zadevo kanonske-
ga prava, ki jo je kanonik tako na široko razpredel, njegova eminenca sploh ni
posegel. Kot izkušen kanonist je znal dobro ocenjevati mnenja strokovnjakov v
tem primeru tudi po tej splošni odločitvi.

25.9 Page 249

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
249
Preostalo je še vprašanje prostorov pod cerkvijo. Tu ni bilo nikakršnega
odra. Bila je velika sobana s polkrožnim hodnikom, ki jo je bilo mogoče uporab-
ljati za kar koli. Ne samo Salezijanski vestnik, tudi don Bosko je ponudil časopi-
su Unità Cattolica podatke za popravo »napačnega mnenja«, ki se je razširilo po
objavi rimskega odloka.
Velespoštovani gospod urednik Unità Cattolica!
Prosim vašo znano vljudnost, da bi popravili napačno mnenje, ki se širi o cerkvi sv.
Janeza Evangelista, ko ste bili tako dobri, da ste jo omenili v vašem časopisu.
Dne 21. maja ste objavili odgovor Svete kongregacije za obrede, ki prepoveduje pos-
vetitev cerkve, ki ima v kletnih prostorih gledališče za zabavo mladine. Ker za zdaj ni
druge take cerkve kot cerkev sv. Janeza Evangelista, se mnogi vprašujejo, ali je odla-
šanje z odprtjem te cerkve za bogoslužje povzročila ta okoliščina, se pravi, da se ne
dovoljuje bogoslužje zato, ker je pod cerkvijo gledališče. Zato slovesno izjavljam, da
se zgoraj omenjeni veleugledni odgovor ne nanaša na cerkev sv. Janeza Evangelista,
ker v podzemlju ali v kleti cerkve ni drugega kot:
1. Kapela, namenjena katekizmu, darovanju svete maše in drugim obredom, ki se
bodo tam opravljali za otroke, da bo za javne verske prireditve v zgornji cerkvi več
miru in ne bodo vznemirjale številnih vernikov.
2. Drugi del kletnega prostora je sobana za pouk odraslih in za katekizem ter za raz-
delitev nagrad za tiste, ki si to zaslužijo. Torej tukaj ni niti sence gledališča ali česar
koli drugega, kar bi spominjalo na posvetne zadeve.
Zakasnitev odprtja povzročajo edinole še nekatera nedokončana dela.
Zahvaljujem se vam za uslugo, katere mi, upam, ne boste odrekli. Vaše spoštovane
uglednosti ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 21. junij 1882
Kardinal zaščitnik, ki je poznal vse to ozadje, je v istem pismu 26. julija
svetoval don Bosku: »Če ste pripravljeni upoštevati nasvet, ki vam ga dajem,
obnovite celo zadevo bodisi osebno bodisi pisno pri msgr. nadškofu in prosite
za posvetitev, o kateri govorimo. Ker pa bi lahko neutemeljeno prepričanje o
značaju prostorov pod cerkvijo povzročalo kako težavo, govorite o tem narav-
nost in izjavite monsinjorju v dopisu, kakor je bilo že storjeno v Salezijanskem
vestniku, da ti prostori niso namenjeni svetnemu gledališču,17 ker to gotovo ne
bi bilo primerno za sakralne prostore. Izpolnite torej ta moj nasvet, ki je v skla-
du tudi z željami svetega očeta, in poskrbite, da bo vse prav.«
Colomiattiju je kardinal, kakor se je zdelo, pozneje18 ukazal, da naj monsi-
njor opravi posvetitev. Povezano s tem ukazom je pismo, ki ga je nadškof poslal
17 Navedena številka.
18 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 25. oktober 1882.

25.10 Page 250

▲back to top
250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
26. julija iz Forno Alpi Graie don Bosku. V njem je rečeno: »Težka dolžnost, ki
me obvezuje, da bi preprečil vsakršne govorice in dal pobudo za boljše razu-
mevanje, me sili, da jaz, prav jaz in ne kdo drug, posvetim cerkev sv. Janeza
Evangelista, ki so jo v Turinu zgradili verniki pod vašim vodstvom. To je tudi
moja odločitev.« Nato je podal nekaj navodil za izvedbo obreda. Toda pastoralni
obisk v dolinah Lanza, ki je bil že napovedan, mu ni dovoljeval vrnitve v Turin
pred koncem avgusta.
Ko je don Bosko zvedel za vse to, se mu je zdelo primerno, da je 4. avgusta
pisal kardinalu Nini: »Upam, da vam ne bo neljubo, če vas obvestim o stvareh,
zaradi katerih ste si naprtili toliko nevšečnosti. Monsinjorju sem pisal, da bi za-
radi težkih časov bil zadovoljen z blagoslovitvijo cerkve sv. Janeza Evangelista.
Kak mesec pozneje mi je odgovoril, da bo on sam posvetil cerkev. Zadovoljen
sem sprejel odločitev. In če ne bo nič motilo miroljubnih namenov, upamo, da
se bo začelo obdobje mirnega sodelovanja. Vedno nas tarejo običajne težave,
ko nas ob vsakem pogovoru z drugimi in tudi v časopisih biča in jezno napada.
Toda jaz molčim, se ne menim za to in grem svojo pot.«
Za tistega, ki naj bi sestavil odgovor, je don Bosko na rob monsinjorjevega
pisma napisal: »Sprejeto vse za konec oktobra.« V telegrafskem slogu je dodal
dva razloga: na koncu avgusta opravljajo duhovniki in kleriki duhovne vaje in
gojenci Oratorija so še doma na počitnicah, zato ne bi mogli pripraviti ceremo-
nij in petja. Z druge strani pa je don Bosko menil, da je bilo dobro, da je preteklo
čim več časa od zadnjih protiklerikalnih izzivanj, ker bi tako zagotovili mir med
svetim obredom. Njegova ekscelenca ni delal težav. Treba je bilo še določiti dan.
O tem je blaženi pisal nadškofu iz Sapierdarene 16. septembra.
Velečastita ekscelenca!
Medtem ko sem v Sampierdareni na duhovnih vajah, se ukvarjam tudi s pripravami
na posvetitev cerkve sv. Janeza Evangelista. Če vam ne bi bilo preveč težko, bi za to
določili 28. oktober, soboto oziroma prihodnjo soboto. Vendar morate o tem odločati
vi. Bolje bi bilo 28. oktobra, ko ne bo še študentov19 in bi se tako izognili nekaterim
nevšečnostim, ki jih sicer lahko pričakujemo. Vendar odločajte vi.
Ko bo določen dan, bom predložil načrt, ki naj bi ga vi odobrili.
Če se vam zdi primerno, lahko daste besedo v odgovor prinašalcu tega pisma.
Prosim vas, da me imejte v hvaležnosti vaši ekscelenci za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 16. september 1882
Predlagani datum je bil sprejet. Sredi oktobra je blaženi v lepi okrožnici, ki
so jo prevedli v več jezikov, sporočil salezijanskim sotrudnikom svoje veselje in
jih povabil, da bi se osebno ali v duhu pridružili slovesnosti.
19 V mislih ima univerzitetne študente.

26 Pages 251-260

▲back to top

26.1 Page 251

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
251
Velezaslužni gospod!
Z veselim srcem vam sporočam radostno vest, da bo 28. tekočega meseca oktobra
posvečena za bogoslužje cerkev sv. janeza evangelista, ki jo je v Turinu zgradila
dobrotna ljubezen salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. Po oceni najuglednejših
umetnikov je cerkev po arhitekturi in opremi eden najbolj popolnih in elegantnih
spomenikov, ki krasijo mesto presvetega Zakramenta in presvete matere Božje De-
vice Marije.
Sedaj je naša dolžnost, da se zahvalimo Gospodu, ki nam je na toliko načinov poma-
gal premagati brezštevilne težave pri graditvi svetišča v njegovo slavo in v dobrotni
previdnosti z nasvetom, umetnostjo in sodelovanjem tolikerih oseb naklonil potreb-
na sredstva za dokončanje te naloge.
Obenem pa ga moramo prositi, da bi blagovolil vzeti novo cerkev pod svoje vsemo-
gočno varstvo in zrl z dobrotnim očesom na vse tiste, ki bodo pred njenimi oltarji
prosili za pomoč v svojih duhovnih in časnih potrebah.
Iz tega razloga pa tudi zato, da bi posvetitev bila čim bolj slovesna, bi bila moja živa
želja, da bi se je udeležili ne samo naši sotrudniki in sotrudnice iz Turina, temveč tudi
iz vseh drugih krajev. Ker pa ta vsesplošna udeležba ni mogoča, vas vabim, da bi se
nam pridružili na način, ki jim ga bo narekovalo srce.
Če bi vaša uglednost ali kdo iz vaše družine želel biti osebno navzoč, bo našel na kon-
cu tega pisma spored slovesnosti, ki bodo potekale celih osem dni.
Želel sem sporočiti to veselo novico vaši zaslužni uglednosti z namenom, da bi se ve-
selili v Gospodu, ker je dobrodelnost obrodila svoj sad, to je večjo Božjo slavo, korist
vere in rešenje duš. Hvala, ki se bo od tega dne naprej dvigala k Bogu, molitve toliko
tisočev vernikov, koristi vseh vrst, ki jih bo prejelo veliko duš, je toliko dobrega, ki ga
boste deležni tudi vi in za kar boste tudi vi ob svojem času prejeli od Gospoda zaslu-
ženo plačilo.
Jaz nenehno združujem svoje revne molitve z molitvami vseh salezijancev in njim
zaupanih dečkov in vsak dan prosim Gospoda, da bi blagovolil razliti na vas svoj
blagoslov v tem življenju in vam naklonil bogato plačilo v drugem v moči tehle besed:
»Misericordiam meam non auferam ab eo; et stabiliam Thronum regni eius usque
in sempiternum« [Ne bom odrekel svojega usmiljenja tistemu, ki bo zgradil hišo mo-
jemu imenu, in mu bom pripravil prestol za večno kraljestvo].
Prosim vašo uglednost, da bi nam še naprej naklanjali vašo pomoč pri mnogih delih,
ki nam jih je Bog v svoji dobroti izročil, da lahko storimo kaj dobrega našemu bliž-
njemu, zlasti še ubogi mladini. V globoki hvaležnosti imam čast, da se imenujem vaše
velezaslužne uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. oktober 1882
N.B.: Cerkev je v celoti dokončana in nekaj predmetov, ki še manjkajo, je že naroče-
nih. Vsekakor pa ne morem zamolčati, da ostaja še 45 tisoč lir dolga za orgle in nekaj
drugih del, ki smo jih opravili v teh zadnjih mesecih. Kdor bi mi v tem pomagal po-
ravnati naše obveznosti, bi naredil zares veliko dejanje krščanske ljubezni in verske
pripadnosti in Bog bi ga gotovo bogato poplačal.

26.2 Page 252

▲back to top
252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ni pozabil tudi na duhovne zaklade, za katere je vložil svetemu očetu po-
nižno prošnjo.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko ponižno kleče pred nogami vaše svetosti prosi, da bi ob pos-
vetitvi cerkve sv. Janeza Evangelista v Turinu in v času cele osmine milostno podelili
popolni odpustek vsem vernikom, ki bi se spovedali in prejeli sveto obhajilo, obiskali
imenovano cerkev in po vašem namenu molili za potrebe svete Cerkve.
V prošnji za milost itn.
Rim, 30. oktober 1882
Papež je takoj odgovoril po msgr. Boccaliju in omejil popolni odpustek na
dan posvečenja.
Že dalj časa don Bosko ni videl msgr. Gastaldija, ker je bila vsa sprava
opravljena pisno med nadškofovo odsotnostjo iz Turina. Ko se je sedaj nadškof
vrnil v svoj sedež, mu je 20. oktobra izrazil željo, da bi se rad pred posvetitvijo
cerkve »ustno pogovoril z njim o nekaterih stvareh božje službe«. Zato naj bi
pred dnevom posvetitve prišel v nadškofijsko palačo. Don Bosko se je takoj od-
zval, vendar enkrat ali dvakrat ni dobil nadškofa v njegovi palači. Zato mu je z
velikim spoštovanjem pisal:
Velespoštovana ekscelenca!
Tudi jaz želim pred posvetitvijo cerkve sv. Janeza Apostola pozdraviti vašo ekscelen-
co. Toda zgodilo se je, da vas vsakič, ko sem prišel v nadškofijsko palačo, ni bilo doma.
Kakor hitro boste hoteli, bom prišel, da sprejmem vaša naročila. Medtem vas prosim
za nekaj uslug:
1. Da bi prišli pontifikalno podelit sveti blagoslov na katerega izmed večerov; če bi
bilo mogoče, na predvečer osmine posvetitve.
2. Da bi vsaj na dan posvetitve sprejeli povabilo na kosilo z osebjem posvetitve. Ker
za to še ni pripravljenega prostora, bi kosilo bilo v Valsaliceju. Takoj po končanem
obredu bi vam bila na razpolago kočija, če bi bilo treba. Ko bom zvedel za vaš prihod,
bom takoj prišel k vaši ekscelenci na pogovor, v katerem mi boste izrazili vaše želje.
S polnim spoštovanjem in hvaležnostjo si štejem v visoko čast, da se smem imenovati
vaše presvetle ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. oktober 1882
Kljub svoji najboljši volji don Bosko v tistem kratkem času ni mogel priti v
stik z nadškofom. Srečala sta se komaj 28. oktobra zjutraj, ko je monsinjor toč-
no prispel za sveti obred. Božji služabnik ga je čakal, da bi ga sprejel s potreb-
no pozornostjo. Kakor hitro je monsinjor pristopil, je dejal: »Oh, don Bosko!«
Nato se je začel pogovarjati z drugimi, se oblekel, začel sveti obred in takoj ko
je končal, odšel, tako da ga je don Bosko komaj mogel pozdraviti in pospremiti
do kočije, ne da bi dobil priložnost, da bi z njim spregovoril besedico. Vendar je

26.3 Page 253

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
253
monsinjor klerikom iz semenišča, ki so sodelovali pri obredu in so bili dobršen
del nekdanji gojenci Oratorija, dejal: »Pojdite in bodite navzoči pri don Boskovi
maši.« V osmini ni več šel pontificirat, čeprav ga je don Bosko tako goreče pro-
sil.20
Ko je don Bosko končno videl kronane svoje napore in skrbi tolikerih let,
blišč praznikov in množično sodelovanje ljudstva, se je njegovo srce potolažilo.
Če je bilo tudi kaj žalosti, jo je ohranil v svojem srcu in nihče ni niti za trenu-
tek opazil na njegovem obrazu nezadovoljstva, ki bi odražalo grenkobo njegove
duše.
Zdi se, da je celo nebo hotelo povzdigniti slovesnost. Na predvečer posve-
titve in vso noč je deževalo kakor iz škafa. Toda naslednje jutro je ob prihodu
nadškofa nehalo deževati in po posvetitvi cerkve je zasijalo sonce, ki se je nato
bleščalo celo osmino, kakor že nekaj mesecev ne. Ko so zvonovi proti poldne-
vu naznanili konec svetega obreda in so odprli vrata, je množica ljudi vdrla v
cerkev in bila pri sveti maši, ki jo je ob asistenci don Lemoyna in don Bonettija
daroval don Bosko. Prav tako je don Bosko po končanih večernicah imel prvo
pridigo in prikazal, kaj je bil ta kraj pred petintridesetimi leti in kaj je takrat
povedal, da se bo z Božjo pomočjo in dobrotnim sodelovanjem ljudi iz njega
naredilo.21
Prve tri dni osmine so pontificirali škofje iz Fossana, Bielle in Albe, msgr.
Manacorda, Leto in Pampirio. Priznani govorniki so ves čas bogato delili Božjo
besedo. Obrede so izvajali z največjim sijajem ter petja in glasbe je bilo več, kot
bi bilo želeti. Po pontifikalu 29. so izpostavili Najsvetejše za štiriindvajsetur-
no pobožnost. Ugledni člani turinskega klera so imeli naslednje dni pete maše.
Manjkalo ni niti velike zadušnice za vse pokojne dobrotnike. Don Bosko ni gle-
dal na izdatke in ni varčeval z napori, da bi dal čim večji izraz verski svečanosti,
seveda vedno z vidika duhovnih koristi. Ko je pisal neki francoski sotrudnici,22
ji je z očitnim zadovoljstvom svojega srca povedal: »O posvetitvi cerkve sv. Ja-
neza Evangelista boste brali v Vestnikih. To je bil zares veličasten prizor, nekaj
čudovitega. Tisoči in tisoči so prihajali ter v najgloblji pobožnosti opravili sveto
spoved in prejeli sveto obhajilo.
Znani razlogi so svetovali previdnost govorcev, da niso govorili o papežu,
v čigar spomin je bila cerkev postavljena. Zato pa je sam zase toliko več govoril
kip velikega papeža, ki so ga lahko videli ob prihodu in odhodu. Nekaj se je
kuhalo podtalno, vendar do neredov ni prišlo. Ne brez razloga je decembrski
Vestnik zapisal: »Don Bosko ni odrekel zahvale niti tistim maloštevilnim zlona-
20 Pismo don Boska don Dalmazzu, Turin 12. november 1882.
21 Vestnik je januarja 1883 podal vsebino govora, ki ga je mogoče prebrati v Dodatku, št. 56. Na voljo
imamo tudi rokopisne zapiske.
22 Pismo Mademoiselle Clara Louvet, Turin, 2. november 1882.

26.4 Page 254

▲back to top
254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
mernim ljudem v mestu, ki bi gnani bolj od prisile kot od lastne hudobije mogli
motiti naš praznik, kakor so to storili preteklo pomlad pred cerkvijo san Secon-
da, pa vendar niso nič storili. Če lahko to njihovo vzdržnost imenujemo dobro
delo, ker je brez dvoma izraz spoštovanja svobode in tuje lastnine, bomo prosili
dobrega Boga, da jim to povrne tako, da jim odpre oči za luč resnice.« Toda za
to je bilo treba izreči zahvalo tudi don Bosku, ki je znal stvari izpeljati tako, da
nikomur ni dajal možnosti za izzivanje.
Satanski žolč se res ni razlil javno, zato pa si je dajal duška v dveh časopisih,
ki sta napadla don Boska osebno. Toda bolj kot na časopise je treba gledati na
njihove skrivne navdihovalce. Ti članki so za nas dokazi preteklih nasprotovanj,
proti katerim se je morala bojevati previdna don Boskova gorečnost.
Nepogrešljiva Cronaca dei Tribunali, ki se zdi, da je prevzela nalogo, da bo
z vsemi sredstvi uničevala zaupanje v don Boska kot državljana, je v soboto 28.
oktobra nastopila proti »svetniku iz Valdocca« in opredelila novo cerkev kot
»protest proti sedanjemu stanju stvari«, saj jo je odprl na dan, ko je bilo ljudstvo
poklicano, da naj »izkoristi svojo najvišjo pravico«, to je pravico volitev. To zna-
čilnost dobiva cerkev sv. Janeza zato, ker je spomenik Piju IX., »izdajalcu Italije«.
V očeh pisca je bil papežev kip podoba »papeža-kralja«, ker nosi na glavi tiaro.
Zato je klical k pozornosti liberalce in jim nakazoval to nasprotje: »Medtem ko
bo ljudstvo šlo na volišča, bodo klerikalci zbrani v tisti cerkvi obnavljali prisego
proti sedanjemu redu stvari in za obnovo časne vladavine papežev.«
Drugi še bolj zahrbten časopis je napredel v dveh zaporednih številkah.
Izhajal je ob nedeljah in imel bogoskrunski naslov Gesù Cristo. Urejal ga je
isti verolomni prebežnik kot Cronaco. V oktobrski številki 22–29 je prinesel z
debelimi črkami natisnjen napis: »Dne 28. oktobra bo don Bosko, ki se mu je
končno le posrečilo, odprl novo cerkev, posvečeno sv. Janezu Evangelistu. Tudi
ta cerkev je spomenik Piju IX.« Nato navaja tri osnovne obtožbe proti don Bo-
sku. Daljši članek z naslovom Don Janez Bosko se je začenjal takole: »Don Janez
Bosko, čigar slava je danes znana po celem svetu, predstavlja genij ne tistega
sveta krščanstva, ki prihaja iz evangelija, temveč tiste vere, ki se oblači v kr-
ščanskega duha, pod zlato skorjo pa se skriva hudobija, grdobija.« Preden pove,
kje se skriva tako velika prevara, opisuje prvotnega don Boska, tistega, »ki ni
videl drugega kot svoje revne dečke in se ni zanimal za drugo kot za njihovo pri-
hodnost«. In ta don Bosko je raznežil časnikarja. Ta njegov opis tudi nas vedno
globoko gane. Toda ta prvotni don Bosko nima nič skupnega s poznejšim don
Boskom. Prvi je bil zvest posnetek sv. Vincencija Pavelskega, drugi pa je utele-
šenje katoliškega agitatorja. Vzvišena ideja bratstva se je umaknila velikemu
poslu, politika in bankirstvo sta se pomešala z evangelijem. To je hudobija, to je
grdobija. Poskus dokazovanja te trditve je splet laži, ki navajajo naslednje ob-
tožbe: »V ta namen se širijo knjige, časopisi, klerikalna propaganda, v ta namen

26.5 Page 255

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
255
organizirajo krožke in odbore. V ta namen se odpira prodajalna čudežev. Iz don
Boska so naredili svetnika, katerega obleko v koščkih prodajajo kot talisman
proti hudobiji tega in drugega sveta. V ta namen si izmišljajo zgodbe dečkov, ki
so postali svetniki, kot je to Dominik Savio, o mladenkah, ki so postale blažene
kot sestri Rigolotti. Prihodnjič bom govoril o teh čudežih, pisal proti temu sa-
lezijanskemu združenju, proti kateremu mora nastopiti zakon vlade. Zastava
je vedno ista, to je zastava dobrodelnosti, toda njen pomen ni isti. Pozor torej
pred tem sovražnikom Italije, ki zmore toliko in ki tako silno sovraži svobodo
naše dežele. Pomislite, da on s svojo pojavo osvaja mladino in da je tej mladini
izročena stavba naroda, ki je stala toliko krvi in toliko mučencev.«
Nato je časopis objavil lažno listino iz luteranskih virov, iz katere naj bi
bilo razvidno, da je Leon X. za »prodajalce odpustkov« določil »cenik dajatev,
da dobiš od papeža odpuščanje katerega koli greha«. Ta nepoštena zadeva naj
bi dokazovala, kako si je don Bosko pridobil umetnost »varanja norcev«, da bi
dobil sredstva za svoje ustanove.
Končno je kratkemu poročilu z naslovom Proti propagandi izrabil prilož-
nost, da je na osnovi zgoraj povedanega don Boskovemu tisku zoperstavil Bibli-
oteco universale [splošno knjižnico] ali zbirko protiverskih in nemoralnih knjig,
ki so jih prodajali za majhen denar. Višek so bile vrstice: »Da se izobraziš, moraš
brati. Duhovniki vam nudijo don Boskovo katoliško branje in zbirko svetnikov.
Mi vam priporočamo knjige, ki na noben način ne kvarijo srca in uma, temveč
vas navajajo k poznanju samega sebe, naših pravic in naših dolžnosti.«
Brezbožni časopis je ponovil svoj napad iz 5. novembra z vrsto strupenih
člankov. Za uvod podaja dokaj sprejemljiv kratek opis nove cerkve, vendar z
obilico hudobije, ki se končuje v tej sklepni trditvi: »Ta cerkev razglaša upor
proti velikemu svetišču naše narodne slave. To svetišče so postavili na čast pr-
vemu nasprotniku naše narodne edinosti Piju IX.« Nato v dopisu brez naslova
napade teologa Margottija in preti: »Don Bosko ni tako naključno izbral za od-
prtje cerkve dnevov, ko so bili liberalci zaposleni s svojo veliko bitko za volitve.
Don Bosko je prebrisan! Toda če ni demonstracij, s tem še ni rečeno, da liberalci
nimajo odprtih oči in bodo ob svojem času znali enemu spomeniku zoperstaviti
drugega.«
Naprej pisun mrcvari monografijo inženirja Buffa o cerkvi sv. Janeza. Avtor
»elegantnega zvezka« na prvi strani piše o don Bosku. »Ta čudoviti človek ob-
čuduje v don Boskovi osebi čudo Božje previdnosti.« Od tod preide na trditve,
ki jih je že prej izrekel na don Boskov račun, in se ustavi zlasti pri zadevi don
Ricchina,23 ki jo prikazuje na tak način, da bi mogla uničiti prepričanje o don
Boskovi svetosti. Buffa je v neki opombi namreč poročal: »Salezijanske ustano-
23 Prim. zgoraj, str. 119.

26.6 Page 256

▲back to top
256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ve štejejo 150 zavodov z nič manj kot 100 tisoč gojenci.« K temu glasnik prosto-
zidarskega liberalizma pripominja: »In vi liberalci spite spanje pravičnega? Ali
se ne bojite, da bo iz teh 100 tisoč dečkov v kratkem postalo 100 tisoč kleri-
kalcev?« Ta politikant je smrtno sovražil Pija IX., na čigar angelski lik je vrgel
mlakužo sramote in izzval don Boska, naj ga brani proti lažem, ki jih je razglasil
kot neovrgljive resnice.
Zaradi vseh teh nesramnosti, ki smo jih navedli samo na kratko, je don Bo-
sku moralo trepetati srce ob misli, koliko pohujšanja bodo povzročile pri omah-
ljivih vseh starosti. Vendar ni odgovoril niti ni dovolil, da bi odgovoril kdo drug.
To bi pomenilo prilivati olja na ogenj. Novemu Capaneu so lepo pristajali verzi,
ki jih je Alighieri zapel starcu:
Nobeno mučeništvo, razen tvoje jeze,
ne bi moglo dovršiti tvojega besa.24
Časopisi so bili glasniki igre. Izza kulis so jih vodili skrivnostni delodajalci,
ti so oborožili roke krvnikov, ki so izvedli zgoraj opisana napada,25 in vodili
peresa plačanih časnikarjev. Iz vsega tega sledi za zgodovinarja samo ena ugo-
tovitev: če je kljub vsemu don Boskovemu prizadevanju, da bi od vsega začetka
izključil iz svojega delovanja politiko, prišlo do takih zapletov, kaj bi bilo šele
takrat, če ne bi bil tako pozoren? Nam, ki sedaj od daleč opazujemo njegovo
delovanje, je lahko dajati pohvalo najvišji previdnosti, toda dejstvo, da si je on
sam tako jasno začrtal pot, po kateri hoče hoditi vse do konca brez omahovanja
kljub stranpoti tudi zelo uglednih mož, je bila izredna zasluga človeka, ki je v
toliko rečeh deloval proti toku svojega časa.
Praznovanje je potekalo brez navzočnosti grofa Carla Reviglia della Vena-
ria, ki je umrl leta 1881. V premnogih nasprotovanjih, na katere so naleteli pri
gradnji cerkve, je don Bosku dajal velikodušno in učinkovito pomoč. Takoj po
osmini je Božji služabnik odredil slovesna zadušna opravila, h katerim je v lepi
okrožnici povabil sotrudnike in prijatelje.26
V počastitev novega Božjega hrama je don Bosko povabil tudi literate. V
don Lemoynu je imel pisatelja, ki ni bil več začetnik. Njemu je naročil, naj obšir-
no prikaže lik zavetnika cerkve. Tako je nastalo zelo prikupno in izvirno delo,
dostopno za ljudstvo, obenem pa prijetno branje za izobražence.27 Pisatelj po-
vezuje apostola s kraji, dogodki in sodobniki, ki poudarjajo njegovo podobo.
Nadvse lepo je poglavje »Sv. Janez, presveta Devica Marija in via dolorosa [pot
24 Pekel, XIV, 65–66.
25 MB XIV, str. 515‒518 [BiS XIV, str. 331‒333].
26 Dodatek, št. 57.
27 G. B. Lemoyne, Apostol Janez Evangelist in prvotna Cerkev. Dva zvezka po 398 in 362 strani. Sale-
zijanska tiskarna 1882. Pripravili so dve izdaji, eno luksuzno za 4 lire in drugo ljudsko za 1,25 lit.

26.7 Page 257

▲back to top
BiS 15 — 12. poglavje
257
trpljenja]«. Obdeluje tudi Janezove spise in daje okušati lepoto njegovega evan-
gelija s tem, da navaja najlepše odlomke in skuša podati tudi kratko predstavi-
tev Razodetja, kjer prikazuje prve boje v Cerkvi v spodbudo in tolažbo današ-
njim kristjanom. Močno se mu je posrečilo zavračanje sodobnih zmot na ljudski
način proti božanstvu Jezusa Kristusa, njegovega nauka in nauka Cerkve. Živah-
nost sloga veliko prispeva k dejstvu, da se ta knjiga ne postara.
Po svetniku je prišla na vrsto njemu posvečena cerkev. Knjigo je kot elegan-
tno monografijo napisal inženir Alberto Buffa,28 ki je bila, kakor don Lemoyno-
va knjiga, pripravljena za posvetitev. Bolj kot tehnik govori tu zgodovinar in
pripoveduje o zapletih, ki so jih morali rešiti, preden je bila cerkev dograjena,
nato pa poda pogled na arhitekturni razvoj. Najpomembnejši del pa je posve-
čen natančnemu opisu stavbe in vsega, kar jo obdaja, in vse sklene z naslednjo
ugotovitvijo: »Če povzamemo vse vidike, ugotovimo, da cerkev sv. Janeza pred-
stavlja harmonično enovitost delov, ravnotežje mas, lahkotnost, dognanost in
plemenito preprostost, kar vse omogoča, da lahko prenese še tako strogo oce-
no. V njej prevladuje razgibana in ljubka umetnost, ki dviga verno dušo nad
zemeljske težave ter jo vodi v čisto področje duha in plemenitih misli. Nima nič
svojeglavega, fantastičnega ali odvečnega v okrasju in v njej občuduješ nežnost
in pridih preteklosti. Vzvišenosti zamisli in čistosti umetnosti je podarjena tudi
natančna izvedba v vseh podrobnostih. V tej veličastni stavbi niso nikdar žrtvo-
vali umetnosti skopuškim vidikom ekonomije, kot se to pogosto dogaja.«
28 A. Buffa, Cerkev sv. Janeza Evangelista, 22 strani, Salezijanska tiskarna 1882.

26.8 Page 258

▲back to top
13. poglavje
O CERKVI SRCA JEZUSOVEGA V RIMU
Ko je don Bosko pozimi mislil na potovanje v Rim, je iz Alassia pisal don
Caglieru v Španijo:1 »Moja glava je in cimbalis« [v cimbalah]. Na žalost ne in
cymbalis bene sonantibus [lepo zvenečih cimbalah],2 kajti njegova glava je bila
prepolna nasprotujočih si in skrb vzbujajočih misli in samo njegova sveta rav-
nodušnost mu je pomagala, da se je znašel. Posebne težave mu je delala cerkev
Srca Jezusovega. Kocka je namreč padla in sedaj je bilo treba vse izpeljati do
konca, pa naj bi stalo kar koli.
Iz dneva v dan je rasla potreba po denarju, ki naj bi ga poslali v Rim, ne da
bi pri tem trpele druge ustanove, ki so od njega pričakovale sredstva za delova-
nje ali so bile v gradnji. Zato je storil kakor ribiči, ki si želijo velik ulov: vržejo
dolge mreže v morje. Januarja 1881 je poslal v svet tisoče in tisoče okrožnic, v
katerih je prosil za pomoč. Pisal jih je v italijanščini, vendar so jih takoj prevedli
v najbolj razširjene jezike.
Če predpostavljamo, da se verske pobude, ki izhajajo iz Rima in jih pripo-
roča sveti oče papež, tičejo vseh kristjanov celega sveta, se je don Bosko upra-
vičeno obrnil na vse katoličane z okrožnico, ki je bila natisnjena v italijanskem,
francoskem in angleškem jeziku. To pismo je malo preoblikovan članek, ki ga je
Salezijanski vestnik objavil in prinesel salezijanskim sotrudnikom naročilo, ki
ga je dal don Bosku sveti oče.
O zgodovini tega poročila ne bomo govorili, ker smo to že storili v štiri-
najstem zvezku. Značilen je način, kako je predstavil pobudo, ki naj bi jo uresni-
čil v Rimu: »1. Cerkev na Castru Pretorio na griču Eskvilin, ki naj bi bila posveče-
na presvetemu Srcu Jezusovemu in naj bi služila za župno cerkev prebivalstvu
dvanajst tisoč duš in kot spomenik nesmrtnemu Piju IX. Župnijsko pravno telo
je že ustanovljeno in priznano od cerkvene in državne oblasti. 2. Igrišča, kjer bi
1 Prim. zgoraj, str. 90.
2 Psalm 150,5.

26.9 Page 259

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
259
mogli zbirati otroke zlasti ob prazničnih dnevih, jih zadrževati v prijetni zabavi,
potem ko bi opravili svoje verske dolžnosti. 3. Večerne šole za starejše delavce.
Ta vrsta ljudi, ki je čez dan zaposlena s težkimi deli, navadno nima priložnosti in
sredstev, da bi si pridobila ustrezno izobrazbo, ki bi jim bila še kako potrebna.
4. Dnevne šole za tiste otroke, ki zaradi revščine ali zapuščenosti ne morejo obi-
skovati javnih šol. 5. Zavetišče z dnevnimi šolami, v katero bi sprejemali dečke,
ki se potepajo po ulicah in cestah in pripadajo kateri koli narodnosti ali deželi.
Kajti veliko se jih odpravi v Rim v upanju, da bodo našli zaposlitev in denar, po-
tem pa razočarani v svojih upih padejo v revščino, so izpostavljeni vsem nevar-
nostim, zaidejo v slabo druščino in končajo v državnih ječah. To zavetišče naj
bi zmoglo sprejeti kakih petsto ubogih sirot po vzorcu Oratorija sv. Frančiška
Saleškega v Turinu.«
Nato predlaga način, kako je mogoče sodelovati: »1. Lahko sodelujejo z
denarjem in z gradbenim materialom. 2. Vsi lahko sodelujejo z molitvijo in s
svetovanjem premožnim osebam, da postanejo dobrotniki. 3. Vse sotrudnike
prosimo, da bi poslali svoje darove v Rim njegovi eminenci gospodu kardinalu
Raffaelu Monacu La Valletta, generalnemu vikarju njegove svetosti, duhovniku
doktorju Francescu Dalmazzu (Torre de'Specchi št. 36, Rim) ali duhovniku Ja-
nezu Bosku v Turin. 4. Povabili in pooblastili bomo nekatere, da bodo pobirali
darove pod imenom zbiralci. Vendar ne bodo smeli pobirati darov brez pisnega
pooblastila, v katerem je naveden razlog za pobiranje ter ime, priimek in poklic
zbiralca s podpisom duhovnika Janeza Boska in s pečatom, ki bo nosil napis
Pia Societas Sancti Francisci Salesii.3 5. Brez teh formalnosti prosimo njihove
ekscelence škofe in nadškofe v njihovih škofijah in velečastite gospode župnike,
kurate in rektorje cerkva, da bi postali nabiralci med vernimi kristjani, ki živijo
v njihovem okolišu in jurisdikciji, da bi poslali zbrane darove na enega izmed
zgoraj navedenih gospodov in da bi čim bolj pospeševali tako imenovane zbi-
ralce z ustrezno listino.«
Končno navaja prednosti, ki jih imajo dobrotniki in zbiralci: »1. Poseben
blagoslov svetega očeta, ki odobrava in priporoča to sveto delovanje vsem, ki
jim je pri srcu napredovanje naše svete vere, lepo življenje, dobro mladine in
napredek človeške družbe. 2. Ko bo svetišče dograjeno in posvečeno bogosluž-
ju, se bo vsak petek v tednu darovala sveta maša pri glavnem oltarju z venčkom
v čast presvetemu Srcu Jezusovemu skupaj z drugimi posebnimi molitvami za
vse dobrotnike. 3. Ista pobožna vaja se bo opravila na praznike presvetih src
Jezusa in Marije, božič, telovo in na vse praznike svetih apostolov. 4. Z name-
nom, da bi izkazali posebno čast vzvišeni Božji materi Mariji in izprosili njeno
varstvo za vse naše dobrotnike, bodo vsak večer zmolili rožni venec, peli lavre-
3 Pozneje so spremenili v Societas Salesiana. Discite a me qui mitis sum.

26.10 Page 260

▲back to top
260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
tanske litanije ali Ave maris stella, nakar bodo podelili blagoslov z Najsvetejšim.
Pobožnost bodo končali z De profundis z ustrezno molitvijo z enim očenašem,
zdravamarijo in slavaočetu za duše pokojnih dobrotnikov. 5. Opravljanje teh
svetih maš, molitev in pobožnih vaj velja za vedno.
Zbiralcem so razdelili obrazce, na katere so zapisovali imena darovalcev in
njihove darove, in list, na katerem je bilo zapisanih osem nasvetov, ki jih nare-
kuje previdnost:
Da bi olajšali delo zbiralcev, se nam zdi primerno, da podamo nekaj navodil, ki naj bi
koristila njihovi previdnosti.
1. Škofijske ordinarije, župnike in rektorje župnij prosimo in vabimo, da bi poslali na
navedeni naslov zbrane darove.
2. Nabiralci v pravem pomenu besede, ki nabirajo darove v mestih in krajih svojega bi-
vališča ali kamor se bodo odpravili, dobijo posebno diplomo s pečatom, ki nosi napis
Pia Societas Salesiana in podpis duhovnika Janeza Boska.4
3. Darovi z imenom in priimkom darovalcev naj bodo napisani na za to pripravljenih
obrazcih, razen če kdo želi ostati neimenovan. Ko bodo obrazci izpolnjeni, naj jih
takoj pošljejo skupaj z darovi naslovniku, od koder bodo dobili nove obrazce s peča-
tom in podpisom. Te obrazce bodo zbrali in zvezali v knjige, ki bodo ostale v arhivu
svetišča v večen spomin tistih, ki bodo sodelovali pri gradnji in za katere se bodo vsak
dan za vedno opravljale molitve, kakor je opisano v priloženi okrožnici.
4. Obrazci, o katerih smo govorili zgoraj, bodo nosili pečat njegove velečastite eminen-
ce kardinala monaca, vikarja njegove svetosti Leona XIII.
Na dnu stolpca bo napisana zbrana vsota s podpisom nabiralca.
5. Ker v teh težkih časih ni lahko najti darovalcev, ki bi zmogli in bili voljni prispevati
velike vsote, bomo s hvaležnostjo sprejemali tudi majhne darove, tudi samo nekaj
centov. Obrazce lahko predložimo vzgojnim zavodom, kolegijem in semeniščem s
prošnjo, da bi prispevali, vendar vedno z dovoljenjem predstojnikov. Obrazec ali na-
biralno polo je mogoče izročiti tudi kakemu sorodniku, družinskemu prijatelju ali
tudi tujcu in mu jo pustimo nekaj dni, da lahko izvede nabirko pri svojih znancih.
6. Ko povabimo koga, da dá svoj dar, mu povemo, da gre njegova miloščina za ustano-
vo, ki jo priporoča in blagoslavlja sveti oče. Ustanova, katere cilj je pomagati Cerkvi
pri širjenju in ohranjanju vere. Prav v Rimu na Eskvilinu ob naši sveti stavbi so se na
žalost naselili protestanti, ki na tisoče zvitih načinov ogrožajo vero in moralo tako
odraslih kakor neizkušene mladine.
Pomislimo tudi, da je Srce Jezusovo bogat vir vseh milosti in blagoslova in bo obilo
poplačalo vsak še takoj majhen dar.
Zavetišče, praznični oratorij, večerne in dnevne šole za dečke iz vseh delov sveta
zagotavljajo, da s svojim darom pomagajo mnogim mladim ljudem, da se izogne-
jo ječam, se vzgajajo v znanju in veri, se usposobijo za kako obrt, postanejo dob-
4 Na drugem mestu prinašamo latinsko in francosko besedilo diplome. Dodatek, št. 58.

27 Pages 261-270

▲back to top

27.1 Page 261

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
261
ri kristjani in pošteni državljani, ki so si sposobni z lastnim delom služiti vsakdanji
kruh. Lahko tudi opozorimo na strogo dolžnost, da dajemo vbogajme zlasti v teh
časih, ko so potrebe na vseh področjih vsak dan večje. Vendar je bolje, da poudarimo
velike koristi, ki si jih pridobimo zase in za naše družine še tukaj na zemlji in zlasti še
potem, ko bomo poklicani v večno življenje.
Veliko let po naši smrti se nas mogoče ne bo nihče več spominjal, toda v cerkvi Srca
Jezusovega in v tamkajšnji sirotišnici bodo verni kristjani in na stotine dečkov dvigali
svoje hvaležne molitve k Bogu za svoje dobrotnike.
7. To nabirko, ki jo priporočajo tako cerkvene kakor civilne oblasti in poteka v imenu
vrhovnega poglavarja Cerkve, bodo podprli, tako upamo, vsi dobri. Če bi se pa katera
od imenovanih oblasti pokazala nasprotno, naj nabiralec neha nabirati, dokler ne
dobi dovoljenja.
8. Dela hitro napredujejo, vendar se bojimo, da nam bo zmanjkalo sredstev, če nam
krščanska dobrodelnost ne bo prišla na pomoč. Vsak mesec je treba plačati delavcem
petnajst tisoč frankov. Zato naj vsak nabiralec, kakor hitro spravi skupaj kaj darov
ali vsaj na vsake tri mesece pošlje sadove svoje zbirke njegovi eminenci kardinalu
monacu, vikarju njegove svetosti, ali duhovniku francescu dalmazzu, Via Porta
San Lorenzo 42, ali duhovniku Janezu Bosku v Turinu.
N.B.: Denar naj se, če ni druge možnosti, pošlje s poštno položnico ali v priporočenem
pismu.
Na koncu teh osmero navodil je bilo zapisanih enajst glavnih obljub, ki jih
je Božji Odrešenik po sveti Marjeti Alacoque dal vsem tistim, ki bodo pospeše-
vali češčenje presvetega Srca.
Toda z vsem tukaj navedenim se don Boskovo prizadevanje za pomoč ce-
lega sveta še ni izčrpalo. Italijanskim škofom in nadškofom in vsem katoliškim
časnikarjem je razposlal več okrožnic v italijanščini, inozemskim škofom pa v
latinščini.5 Msgr. Gastaldi je bil pripravljen pomagati don Bosku, vendar ni
mogel nič storiti. Kljub znanim odnosom med njim in don Boskom v tem času je
vendar znal odgovoriti dostojanstveno.6
Koliko si je on sam kot neutruden oče prizadeval za dober uspeh nabirke,
nam pove nekaj vrstic, ki jih je pisal don Dalmazzu. Obrazci, o katerih smo govo-
rili zgoraj, so bili natisnjeni v Rimu kmalu po njegovem odhodu. Ko jih je nekaj
dni po vrnitvi, to je 16. maja, prejel v Turinu, je takoj, ko so mu dovoljevali nujni
5 Dodatek št. 59 (A–D). Iz seznama darov, ki se hrani v arhivu Rimske inšpektorije, lahko razbe-
remo nekaj podatkov. Leta 1881 je prišlo 63.964,79 lir, od katerih je samo kneginja De Séveré
prispevala 50.000 lir. Leta 1882 39.528,55 lir; med darovalci je grof Chambord s 1000 lirami in
markiza De Paterat z 20.000 lirami. Leta 1883 je samo don Bosko v pošiljkah poslal 180.000 lir.
O darovih grofa Colla smo že govorili v tretjem poglavju. V letu je zapisanih 20.000 lir od strani
vrhovnega predstojnika šolskih bratov, o čigar velikodušnosti bomo poročali na drugem mestu.
Med darovalci je veliko italijanskih in inozemskih škofov. Vendar niso zapisani vsi darovi.
6 Odgovor, ki mu manjka nekaj posebnosti, je mogoče prebrati v Dodatku, št. 60.

27.2 Page 262

▲back to top
262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
opravki za pripravo praznika Marije Pomočnice 31. maja, pisal generalnemu
prokuratorju: »To so moji prvi trenutki odmora. Prejel sem obrazce. Resno sem
se lotil dela. Sporoči mi, ali naj nabiralcem, katerih imena imaš, pošljem nabi-
ralne pole jaz ali jih boš poslal ti. Prav bo, če na natisnjenem listu sporočiš kak
poseben dar svetega očeta, daš kratek oris del, priporočiš delo in prikažeš pot-
rebo. Naj tisto malo, kar so nabrali, pošljejo imenovanim vsaj do srede julija.«
Navadno so za plače delavcev porabili dvanajst tisoč lir na mesec. Toda sre-
di julija so dela napredovala s tako naglico, da je arhitekt Vespignani moral opo-
zoriti don Boska, da če bo šlo tako naprej, bo treba pripraviti še enkrat toliko.
Don Bosko se zaradi tega ni vznemiril, temveč je vesel naznanil sotrudnikom,
da so stranske ladje že pri kapitljih in da je srednja ladja tudi že precej visoko.
V skrbi za dobro duš je storil še več: postavil je zadosti prostorno kapelo,
ki naj bi služila za župnijsko cerkev šestim tisočem prebivalcev. Kardinal vikar
jo je odprl za javno bogoslužje 10. julija, jo blagoslovil in daroval sveto mašo. Še
večji blagoslov je ta kraj prejel tri dni pozneje. V spremstvu je bila tudi skupina
vernikov, ki so molili in bili vsi prestrašeni, ker so ponoči branili krsto s trup-
lom pokojnega papeža, ki so jo napadli zlobneži, ko so jo nosili iz Vatikana na
pokopališče pri San Lorenzu fuori le mura. Sprevod je šel mimo cerkve, ki so jo
gradili v spomin velikega papeža Pija IX.
Rekli smo, da se don Bosko ni vznemiril, ko so mu sporočili zvišanje stro-
škov. Pa tudi Božje previdnosti ni preizkušal. Ko je izročil kardinalu vikarju za-
jeten dar, se mu je zdelo primerno, da mu pove, od kod prihajajo darovi:7 »Za
prihodnji mesec oktober je duhovnik Pietro Lovatelli iz Cerana v škofiji Novara
obljubil, da bo poslal vaši eminenci 10.000 lir za cerkev Srca Jezusovega. Prosim
vas, da jih v svoji dobroti sprejmete kot po navadi. Jaz se kar naprej trudim, da
zbiram denar, Bog nam pomaga in ga tudi dobimo, toda don Dalmazzo vse izda
in mu ni nikdar zadosti.« Poleg že omenjenih okrožnic vidimo, da naslavlja proš-
nje tudi na premožne zasebnike, ki se na tako oblikovane prošnje raje odzivajo.
Naslednje pismo don Dalmazzu nam pove veliko več, kot izražajo besede same.
Predragi don Dalmazzo!
Vse gre lepo naprej. Bog bodi zahvaljen v vseh rečeh. Jaz ne izgubljam niti trenutka.
Delo pa blagoslavlja Bog, zato pogum. Zaposlen sem s celo vrsto del. Med drugimi je
tudi to, ki ti ga posredujem od kardinala vikarja. Preberi ga sebi v vednost, potem daj
vse v eno ovojnico in jo izroči njegovi eminenci. Mi bomo molili, da bo dobro uspelo,
ker za njim čakajo še druga.
Trudimo se tudi, da bi poslali duhovnike in denar. Kmalu bom pisal, pozdravi naše
prijatelje in dobrotnike in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. julij 1881
7 Sampierdarena, 14. september 1881.

27.3 Page 263

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
263
Dne 1. julija je pisal v Francijo gospodični Amalii Lacombe, vneti sotrudnici
v Valenzi:8 »V imenu svetega očeta vam pošiljam diplomo nabiralca za cerkev,
ki nam jo je on zaupal. Puščam prazen prostor za ime, da lahko postavite ime
vašega župnika, če bo pripravljen sprejeti to nalogo. Če je on ne bi mogel spre-
jeti, postavite vi svoje ime.« Isto je storil z drugimi francoskimi in italijanskimi
gospemi.9 Konec meseca je pisal grofici Callori:
Draga naša mamica v J. K.!
Prilagam vam obrazec diplome nabiralke in upam, da bo nabiralna listina kmalu
polna velikih in majhnih darov. Mogoče boste mogli povsod, kamor boste šli, kaj sto-
riti, če že ne v denarju, pa bodo zelo zaslužna zatajevanja, ki jih boste zbirali, ne da
bi jih zapisali.
Zelo so vam pri srcu rimski misijoni in meni je to zelo ljubo, ker je prav sedaj potreba
največja, saj so se protestanti spravili v divji napad na katoliško vero na Eskvilinu.
Toda medtem ko eni dajejo denar za rimsko Patagonijo, dajemo, da drugi namenjajo
svojo gorečnost in življenje številnim divjakom v zares divji Patagoniji.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa grofica, Bog naj vam nakloni obilo svetos-
ti in zdravja in molite tudi za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K.
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Nekaj dni prej je pisal princesi Clotildi, hčerki Viktorja Emanuela II., in sop-
rogi Girolama Bonaparteja, ki je redno bivala v gradu v Moncalieriju.
Kraljevsko cesarsko veličanstvo!
Menim, da je vašemu kraljevsko cesarskemu veličanstvu znano, da je sveti oče zau-
pal salezijanskim sotrudnikom gradnjo cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu.
Jaz sem glavni prosilec, ki v imenu njegove svetosti zbiram sredstva, ki jih resnično
močno primanjkuje.
Iz tega razloga se pogumno obračam na vašo kraljevsko cesarsko veličanstvo, ki se
v mejah možnosti ne izmika dobrodelni pomoči. V tem primeru me navaja k prošnji
še poseben razlog, to je češčenje presvetega Srca Jezusovega, ki ga vi posebno gojite.
Iz okrožnice, ki jo prilagam, boste natančneje zvedeli za obseg in prednosti tega dela.
Stavba je že šest metrov nad tlemi.
Uporabljam usluge gospoda kanonika Ballesia, svojega nekdanjega gojenca, in če
se vam zdi primerno, lahko tudi po njem daste odgovor, ki vam ga narekuje vaše
srce. Zagotavljam vam, da sem sredi preteklih zadev v skupnih in zasebnih molitvah
vedno priporočal vaše veličanstvo in vso vašo družino Bogu, in obljubljam, da bomo
tudi v prihodnje storili prav tako skupaj z našimi 80.000 fanti, ki nam jih je Božja
previdnost poslala v naše zavode.
Bog naj vas blagoslovi, pobožna in vredna princesa savojske rodbine, naj ohranja vas
in vso družino v svoji sveti milosti, in mi dovolite, da imam v najglobljem spoštovanju
8 Dodatek, št. 61.
9 Dodatek, št. 62.

27.4 Page 264

▲back to top
264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
čast, da se ponižno imenujem vašega kraljevskega veličanstva najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. julij 1881
Čeprav nimamo dokazov, smo vendar prepričani, da je »svetnica iz Mon-
calierija«, kakor so jo imenovali zaradi njenih kreposti in dobrodelnosti, skri-
vaj, mogoče tudi pod drugim imenom poslala dar svoje krščanske ljubezni. Ti
dve sveti duši se nista tukaj na zemlji nikdar srečali. V zadnjih letih življenja si
je princesa vroče želela srečanja s svetnikom, toda strogi dvorni predpisi so
ji prepovedovali, da bi ga šla obiskat v Oratorij, starostne težave pa so njemu
onemogočale, da bi se odpravil v Moncalieri. Končno so se po kanoniku Ballesiu
dogovorili, da bi Clotilde prišla nekega jutra v zakristijo cerkve Marije Pomoč-
nice, kjer bi Božji služabnik čakal nanjo. Toda don Bosko je malo po dogovoru
legel v posteljo, iz katere ni več vstal.
Prav tako ni pozabil grofa Chamborda, ki mu je najprej poslal sto in pozneje
petsto frankov.10 Ker je šlo za ustanovo zunaj Francije, se ni čuditi, da je bil dar
tako skromen.11
V salezijanskih zavodih se sobratje in gojenci niso ustrašili nobene žrtve,
da so se odzivali don Boskovim pozivom in mu pošiljali svoje prihranke. Tako
so v Randazzu profesorji in učitelji sledili don Boskovim spodbudam, se odpo-
vedali svoji zbornici in prebili prosti čas v ulicah z gojenci, prosto sobano pa
so uporabili za spalnico, kamor so sprejeli štirinajst novih konviktovcev in ob
koncu leta imeli na voljo večji dar, ki so ga poslali dragemu očetu.
Kljub vsemu svojemu prizadevanju je blaženi uvidel, da bo sredstev v krat-
kem zmanjkalo. Zato je menil, da je prišel trenutek, ko bi uresničil zamisel, ki jo
je gojil že dalj časa; da bi namreč svoje duhovnike poslal prosit tja, kjer bi bilo
verjetno mogoče kaj dobiti. S tem naročilom sta avgusta 1881 odšla iz Turina
don Pietro Pozzan in don Stefano Febbraro in sta več kot en mesec hodila po
Južnem Tirolskem. Pred njunim odhodom je don Bosko razposlal litografirano
pismo, ki je bilo videti kot osebno povabilo.
Velezaslužni gospod!
Z velikim veseljem sporočam vaši uglednosti, da dela pri gradnji cerkve in zavetišča
Srca Jezusovega v Rimu hitro napredujejo in zidovi stojijo že šest metrov od tal. Zapo-
slenih je kar 160 delavcev, ki jim je treba vsak mesec izplačati 15.000 lir. To je velik,
pa vendar nujen izdatek. Zato smo se odločili za nabiranje sredstev pri nekaterih
naših najzaslužnejših dobrotnikih in se z blagoslovom njegove svetosti papeža odlo-
čili, da pošljemo k vam duhovnika don Petra Pozzana, prepričani, da bomo naleteli
10 Kaplanovo pismo don Bosku, Froshsdorf, 28. november 1881.
11 Prosil je za podporo tudi ministra za pravosodje. Toda v odgovoru 3. julija mu je bilo rečeno, da
»zaradi pomanjkanja nujnih sredstev« ne morejo sodelovati pri gradnji cerkve in zavetišča, »ki ga
on tako vneto gradi«.

27.5 Page 265

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
265
na dober sprejem in zaščito. V ta namen bo v drugi polovici tega meseca z Božjo po-
močjo prišel k vam na obisk, opremljen s spremnim pismom, in vas prosil za pomoč.
Vljudno vas prosimo, da bi dobrohotno sprejeli tega našega odposlanca in mu po-
magali stopiti k tistim prijateljskim osebam, ki jih poznate kot velike ljubitelje naše
svete vere in civilne družbe.
Bog naj vas blagoslovi in bogato poplača, medtem ko v globoki hvaležnosti čutim
čast, da se smem imenovati vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
10. avgust 1881
P. S.: Duhovnik Pozzan je ravnatelj prazničnega Oratorija sv. Frančiška Saleškega in
glavni urednik Salezijanskega vestnika.
Končno je svojima odposlancema izročil spremno pismo za msgr. Giovanni-
ja Giacoma della Bona, škofa v Tridentu.
Velecenjena ekscelenca!
V prizadevanju, da bi ustregli željam njegove svetosti Leona XIII., smo se odločili
za zbirko med salezijanskimi sotrudniki, s katero bi zbrali sredstva za nadaljevanje
gradnje cerkve in zavetišča Srca Jezusovega na Eskvilinu v Rimu.
V ta namen pošiljam v tridentinsko nadškofijo profesorja duhovnika don Pietra Poz-
zana in duhovnika Stefana Febbrara, da se predstavita vaši velecenjeni ekscelenci s
prošnjo, da bi ju blagoslovili in jima podelili dovoljenje za tako nabirko in jima dajali
zaščito, če bi bilo potrebno.
Ker gre za delo, ki ga je toplo priporočil in pospeševal sveti oče, upam, da boste njuno
delo podprli s svojo besedo, namenjeno tistim, ki naj bi nam pomagali.
Upam, da bo kako srečno naključje uredilo, da boste prišli v te naše kraje in nam
izkazali visoko čast in veselje, da bi vas mogli sprejeti med nami v Turinu.
Zagotavljam vaši ekscelenci svoje globoko spoštovanje in imam čast, da se morem
izreči za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. avgust 1881
Nabirala sta v zasebnih hišah in v cerkvah, in to z lepim uspehom,12 tako
da se je don Bosko želel zahvaliti z natisnjenim pismom.13 Zelo dober uspeh
tega prvega poskusa ga je navedel, da je naslednje leto istima gospodoma zau-
pal nalogo, da sta opravila podobno nabirko po vsej Benečiji.
Med tem drugim obiskom don Pozzan, ko je videl sadove svojega prosja-
čenja, ni mogel molčati o visokem spoštovanju, ki so ga prebivalci teh pokrajin
imeli do don Boska. »Ti živahni Benečani,« je pisal 29. avgusta iz Longaroneja,
»poznajo don Boska kot kakega svojega someščana in se ne naveličajo poslu-
šati pripovedovanja o njegovem življenju in njegovih ustanovah.« Dne 10. sep-
12 Pismo don Pozzana don Bosku v Salezijanskem vestniku novembra in decembra 1881 in marca
1882.
13 Tako piše Salezijanski vestnik decembra 1881. Vendar nismo mogli dobiti prepisa.

27.6 Page 266

▲back to top
266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
tembra, potem ko je prehodil dobršen del škofije Ceneda, Feltre in Belluno ter
obiskal skoraj cel Cadore, Carnio in Visoko Furlanijo, je pisal: »Sprejem je bil,
hvala Bogu, povsod zelo prisrčen in nabirka glede na krajevne težave zadovoljiva
[…]. Ne pozabite na naju, kajti čeprav sva daleč od vas, imava kar naprej vaše ime
na ustih. Molite tudi za toliko vaših prijateljev, ki se zatekajo k vam v tolikerih
zadevah.« In nazadnje 24. septembra iz Spilimberga na Furlanskem: »Vsi nav-
dušeno govorijo o don Bosku in salezijanskih ustanovah.« Toliko spoštovanje
blaženega razloži velikodušnost, ki so jo pokazali ti dobri ljudje zlasti v teh tako
težkih časih, ko so poplave zalile velike predele Benečije, Piemonta in Ligurije.
Dokazi Božje previdnosti so spodbujali blaženega. Da ne bomo prekoračili
časovnih mej, bomo navedli samo dva dogodka. Septembra 1881 je moral don
Bosko poravnati posojilo 20.000 lir. Toda upnik, ki je padel v stisko, je že po
dveh mesecih zahteval povračilo. Božji služabnik se je znašel v težkem položaju
in ni vedel, kako bi se izvlekel. Tedaj je istočasno prejel dvoje pisem, kakor da
bi padli z neba. Eno je prihajalo iz Argentine. Don Tomatis, ravnatelj zavoda v
San Nicolasu, mu je poslal menico za 60.500 pesov ali 12.293 zlatih frankov. To
je bil dar šestnajstih italijanskih poljedelcev, ki so zbrali to vsoto za cerkev Srca
Jezusovega. V drugem pismu je iz Cerana na Novarškem župnik Pietro Lovatelli
dajal za isti namen don Bosku deset tisoč lir, o katerih smo govorili že zgoraj.
Don Bosko je don Tomatisu, potem ko je don Dalmazzo poročal papežu o veli-
kodušnosti ameriških darovalcev, izrazil vso svojo hvaležnost v precej daljšem
pismu kot običajno.
Dragi moj don Domenico Tomatis!
Prejel sem lep dar 12.300 lir, ki so jih naši goreči sotrudniki v San Nicolasu poslali
v Italijo za nadaljevanje gradnje cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu. Tako
velikodušen dar, ki so ga zbrali kristjani, ki živijo tako daleč od nas, je zaslužil, da
sem o njem poročal svetemu očetu, ki je zaupal in priporočil to gradnjo salezijanskim
sotrudnikom.
Njegova svetost je z velikim zadovoljstvom poslušala poročilo, pohvalila darovano
vsoto, dobrodelnost darovalcev in sklenila: »Zahvalite se v mojem imenu tem dobrim
in dragim sinovom Katoliške cerkve. Blagoslavljam njih, njihove družine, njihove po-
sle in podeljujem vsem popolni odpustek, ki ga morejo prejeti na dan, ko bodo prejeli
sveto obhajilo.«
Zelo me veseli, da morem te besede svetega očeta sporočiti tem našim dobrim prija-
teljem in sotrudnikom, in prepričan sem, da bo Srce Jezusovo, neizčrpen vir milosti
in darov, povrnilo stokratno v sedanjem kakor tudi, kar je verska resnica, v bodočem
življenju.
Če bo kateri teh velezaslužnih darovalcev prišel v Italijo, jih prosim, da bi prišli v
salezijanske hiše kakor v svoj dom.
Prisrčno jih pozdravi v mojem imenu. Priporočam se v njihove molitve. Tudi jaz se jih
bom vedno spominjal pri sveti maši.

27.7 Page 267

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
267
Povej Grazianu, da me je njegovo zadnje pismo zelo razveselilo kakor tudi pismo don
Rabagliatija. Njemu in drugim bom odgovoril, kakor hitro bo mogoče.
Don Lasagna, ki se je popolnoma pozdravil, je ponovno odpotoval v Montevideo. Nje-
govo pobožno življenje, njegova gorečnost sta nas resnično navduševala. Salezijanci
v Italiji, Franciji in Španiji vam po meni pošiljajo bratski pozdrav in se priporočajo v
vaše molitve. Poseben pozdrav in nebeške blagoslove za msgr. Ceccarellija.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami. Moli zame, ki sem v presvetih srcih Jezusa in Ma-
rije najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. december 1881
Aprila istega leta, ko se je don Bosko mudil v Rimu, je moral župnik don
Dalmazzo še istega dne plačati pet tisoč lir nekemu podjetniku. Ko so bili vsi
poskusi, da bi si dobil zahtevano vsoto, brez uspeha in je večkrat zaman prišel k
don Bosku, če bi mu lahko pomagal, je iz Francije prišlo priporočeno pismo, ki
je tako zunaj kakor znotraj izjavljajo, da prinaša štiri tisoč lir. Ko so ga odprli, je
bilo v njem namesto štiri pet tisoč lir. Ko se je don Berto čudil, mu je don Bosko
odgovoril: »Don Dalmazzo potrebuje ne štiri temveč pet tisoč lir in zato jih je
toliko tukaj: namesto štiri tisoč, pet tisoč.«14
Papež Leon XIII. je imel zelo prav, ko je v pogovoru z nadškofom iz Messine
o cerkvi Srca Jezusovega vzkliknil:15 »To je človek Božje previdnosti, ki pa ne
opušča človeških sredstev.« Tudi naslednje pismo iz leta 1881 nam ga prikazuje
kot izredno iznajdljivega človeka, ki zna poiskati človeška in Božja sredstva.
Predragi don Dalmazzo!
Začniva s št. 1,16 da ne bova zmešala moje uboge glave.
1. Nimam več obrazcev, zato bo prav, da jih daš natisniti in opremiti s pečatom ter mi
jih pošlješ, sicer se bo vse ustavilo. Poskrbi, da bo imel vsak obrazec zgoraj napis Dar
za cerkev itn.
2. Priskrbi tudi francoske obrazce, ker me zanje prosijo, pa jim ne morem ustreči.
3. Grof De Roubion iz Nice ima pripravljenih 2.500 frankov in ti jih bo poslal. Napiši mu
dve vrstici v zahvalo.
4. Gospod don Pietro Lovatelli, župnik v Carnu, ki bo pa kmalu postal salezijanec, bo z
istim namenom poslal 10.000 frankov, od tega meseca oktobra 8.000 in novembra
2.000. Prav bo, če obvestiš kardinala vikarja, ki mu bosta darovalca verjetno poslala
svoje darove.
5. Don Pozzan nabira darove na Tirolskem. Nabral je že dva tisoč frankov in še nada-
ljuje. Tudi v drugih krajih pridno delajo in precej naberejo. Zahvalimo se Bogu.
14 Summ. sup. virt., VI, 118 (De horoica spe).
15 Pismo msgr. Guarina don Bosku, 10. december 1881.
16 Se pravi uredimo stvari, tako, da jih oštevilčimo.

27.8 Page 268

▲back to top
268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
6. Ko sem odhajal iz Rima, sem izgubil seznam nabiralcev in darovalcev za stebre. Če
moreš in če imaš prepis, mi ga pošlji, da bom lahko nadaljeval svoje delo zlasti v
Franciji.
7. Menim, da sem ti že pisal ali dal pisati, da bom rad oziroma da že sem boter.17
8. Ali naj pripravimo ali pošljemo novih duhovnikov? Don Biondolillo bi rade volje šel,
prav tako župnik don Rossetti kakor tudi don Valimberti itn. Sporoči mi kaj.
9. Povej mi tudi, ali ob vseh svojih poslih še lahko dihaš in kaj bi lahko jaz storil, da bi ti
pomagal?
10. Jutri odpotujem v Sampierdareno, kjer bom ostal osem dni.18
Še prej mu je iz Alassia19 priporočil, da naj pripravi vse potrebno, če od
rimske občinske uprave, od ministrstev za finance, notranje zadeve in pravo-
sodja ter od ekonomata ne bi mogel dobiti nikakršne podpore. Kaj je don Dal-
mazzo storil, ne vemo. Naslednja navodila, ki pa nimajo zanesljivega datuma,
mu nakazujejo pot.
Pojdi k mavricijskemu redu in povej njegovi ekscelenci Correntiju, da bomo izpolnili
njegova naročila in da naj preberejo pismo in dve spomenici.
Podoben kot spomenica (= skoraj iste vsebine kot spomenica) bo tudi dopis za fi-
nančno ministrstvo, ki ga boš prejel. Pošlji ga ali odnesi (spomenica):
1. Gospodu Grofu Visoneju, ministru kraljevske hiše, s pripombo, da je našo ustanovo
vedno podpirala ali celo ustanovila kraljevska hiša (se pravi kralj) itn.
2. Skoraj isto pravosodnemu ministrstvu s pripombo, da je župnija že ustanovljena.
3. Notranjemu ministrstvu s pripombo, da gre za revne in zapuščene dečke.
4. Javnim delom, ki so nam dajala podporo in ugodnosti za fante – sinove uslužbencev
Državnih železnic.
5. Občinski upravi, ki je tako skrbela za ljudstvo in za revne otroke. Markiz Francesco
Vitelleschi naj spremlja don Dalmazza k županu.
6. Če je mogoče dobiti koga, ki bi spremljal k prosvetnemu ministru in bi poudaril zlasti
pomen šol.
Seznam darov, ki so prihajali v Rim, ni navajal mnogih darov, ki so znesli ne-
kaj tisoč lir … Tudi vsote, ki so jih nabrali nabiralci, so dosegle komaj nekaj sto
lir. Darovi, ki so prihajali v Turin, so bile skromne lire, prihranki duhovnikov in
laikov velikodušnega srca, a prazne denarnice. Da bi bolj razgrel ljudsko dobro-
17 Markiz Léon Boulanger de Saint-Cyr grof de Villeneuve, oče botra praznika Marije Pomočnice, je
povabil don Boska, da bi bil za botra njegovemu novorojenčku. Don Bosko je sprejel botrstvo, ko
bi potoval v Francijo, vendar so obred že opravili po namestništvu (pismo don Boska markizu,
Turin, 11. avgust 1883).
18 Manjka podpis. Pismo so verjetno prinesli osebno. Don Bosko je bil v San-Pierdareni sredi sep-
tembra (prim. zgoraj, str. 403).
19 Pismo, 6. april 1881.

27.9 Page 269

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
269
delnost, je don Bosko dal marca 1882 v Vestniku natisniti na velikem plakatu
podobo cerkve Srca Jezusovega, ki naj bi jo razobesili v domovih ali izložbenih
oknih trgovin, tako da bi nagovarjale vse, ki bi jo videli.
V splošno spodbudo in večen spomin moramo omeniti dejanje neke po-
membne redovne ustanove. Vrhovni predstojnik šolskih bratov, brat Irlide, je 3.
januarja 1882 v Parizu razposlal svojim zavodom okrožnico, v kateri je pripo-
ročil podvojitev pobožnih vaj in zatajevanje častilcev Svetega Detinstva, sv. Jo-
žefa in presvetih Src Jezusa in Marije. Predlagal je, da bi zato, da bi bile molitve,
posti in zatajevanje Bogu bolj všeč, pridružili vsemu temu še denarne prispevke
za gradnjo ali okrasitev cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Narodni odbor, ki je v
Parizu gradil prav tako svetišče presvetemu Srcu Jezusovemu, je pozival franco-
ske darovalce, naj ne bi prispevali za cerkev v Rimu. »Toda mi menimo,« je pisal
imenovani predstojnik, »da naša ustanova, ki je razširjena po vsem svetu in je
posebej posvečena Srcu Jezusovemu, mora storiti, kar je že storila za gradnjo
cerkve na Montmartru: darovati v ta namen sadove svojih odrekanj, ki so si jih
naložili bratje pri dveh obrokih na teden skozi celo leto, z upravičenim zado-
voljstvom zbirati zlasti v konviktih sadove svojih odpovedi. Ves ta denar bomo
poslali v Rim z namenom, da bi posredoval pri usmiljenem Srcu Jezusovem za
potrebe naše ustanove in njihovih darovalcev. Jasno je, da bodo te priprošnje
toliko bolj učinkovite, kolikor bolj učinkovite in velike bodo žrtve, ki si jih bodo
naložili bratje.« Darovi, ki jih je zbral v Rimu generalni prokurator, so znesli
dvajset tisoč frankov in jih je naslednik brata Irlideja 15. februarja 1885 osebno
izročil don Bosku.20
Najljubeznivejša pa je zgodovina nekega posebnega daru. Nadškof v Cata-
nii msgr. Giuseppe Benedetto Dusmet, poznejši kardinal, je za svoje semenišče
potreboval nekaj orkestralnih skladb don Cagliera in je za to prosil don Boska
za razumevanje za poravnavo stroškov. Don Bosko je naročilo predal samemu
skladatelju, ki je na račun za šalo napisal: »Račun za skladbe je 14,75 lir. V šte-
vilki se vidi tudi vejica, ki se pa v celoti tudi lahko opusti kot nepotrebna in brez
pomena.« Prelat je sveto odgovoril:21 »Sprejemam kot Božji glas vašo opombo
o vejici, ki se lahko opusti kot nepotrebna in brez pomena. Zato pošiljam 14 lir
za poravnavo svojega dolga do knjigarne v smislu računa, ki ste mi ga poslali,
in prilagam 1.400 lir brez vejice, ki jih bo porabil don Bosko za gradnjo cerkve
Srca Jezusovega v Rimu. To vsoto, ki še ni vsa, sem prihranil po malem z na-
menom, da bi podprli dobrodelno ustanovo. Toda vejica, ki ni bila na pravem
mestu, me je spomnila reka Qui cito dat, bis dat [kdor hitro da, dvakrat da].22
20 To zadnjo nadrobnost je zapisal don Viglietti v svojem dnevniku.
21 Pismo iz Catanie, 21. [marec] 1883. Prim. Salezijanski vestnik, marec 1883 in don Gaetano Ama-
dio, II Cardinale Dusmet, Catania, Casa ed. L’Arte Sicula, str. 109.
22 Rek navajajo tudi Bis dat qui cito dat [Dvakrat da, kdor hitro da].

27.10 Page 270

▲back to top
270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Don Bosko naj dobrotljivo gleda na ta moj dar in mi povrne z gorečo molitvijo
k tistemu srcu, ki nas je tako zelo ljubilo in nas ljubi še sedaj. Vi pa se morate
zadovoljiti s 14 lirami, ki bodo gotovo ostale slavne v zgodovini salezijanskega
računovodstva.« Ko so dobro dejanje objavili v Salezijanskem vestniku, je veliko
dobrotnikov od raznih strani poslalo darove za razne salezijanske ustanove.23
Toda težave za nadaljevanje gradnje cerkve niso bile samo denarne. Brez
števila težav je povzročal stari odbor, ki mu je predsedoval markiz Mereghi.24
Treba je bilo razveljaviti stare pogodbe, ki so nosile njegov podpis, in odpraviti
preteklost, toda zainteresirani so zahtevali nemogoče pravice in zahteve. Sam
predsednik je imenoval salezijance ljudi, s katerimi ni mogoč nikakršen dogo-
vor, in jih tožil cerkveni oblasti kot nepoštene ljudi. Okoli njega se je proti našim
zbrala skupina kamnosekov in obdelovalcev marmorja, ki so bili pripravljeni
na kakršno koli nasilje. Najhujši pa je bil podjetnik, ki je za svoje delo zahteval
pretirano plačo in pretil, da bo tožil na sodišču. Arhitekt je stal bolj na strani
svojih pomočnikov in delavcev. Bilo se je bati, da bi ga nahujskali ter tako vzbu-
dili nezaupanje in ovirali hitro nadaljevanje del. Da bi odpravil nastale spore
in preprečil prihodnje, se je don Bosko na pomlad 1882 odpravil v Rim, kot je
mogoče razbrati iz naslednjega pisma. Iz istega pisma pa je tudi razvidno, da
se arhitekt po prvem srečanju ni hotel več sniti z njimi. Ni hotel priznati, da so
salezijanci lastniki.
Velespoštovani gospod grof arhitekt Vespignani!
Po razgovoru, ki sem ga imel z vašo spoštovano ekscelenco, sem skušal udejanjiti,
kar ste mi vi svetovali; poslal sem strokovnjaka, da bi preveril listine o opravljenih
delih in jih primerjal s pogodbo. Bilo je veliko pripomb, ki vam jih želim sporočiti. Ker
moram odpotovati v Turin, kamor me kličejo obveznosti, sem dal pooblastila duhov-
niku Francescu Dalmazzu, župniku in kuratu cerkve Srca Jezusovega, in duhovniku
Angelu Saviu, da me nadomeščata. Vse, kar bosta onadva določila, bom jaz potrdil.
Želim, da bi vsa nesoglasja izravnali na prijateljski način in ne na javnih sodiščih in
s pomočjo osebe, ki je vredna najinega zaupanja. Da bomo mogli v prihodnje odstra-
niti vse vzroke nesporazumov, se mi zdi potrebno, da se dogovoriva o dveh stvareh:
1. Urediti vse, kar je bilo v preteklosti, tako da se ne bomo več vračali nazaj.
2. Postaviti jasna načela in trdne osnove z jasnimi načrti in pogodbami za vsako delo,
ki ga je treba opraviti. Da bomo preprečili škodo in posledice zavlačevanja del, mora-
mo takoj iti na delo in izrabiti najbolj primerne mesece leta za zidavo. Cene morajo
biti točno določene.
Želim, da bi vse zadeve tako uredili, da bi bile v čim večjo korist naših duš in v večjo
Božjo slavo. Vaše spoštovane ekscelence najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 9. maj 1882
23 Prim. Salezijanski vestnik, maj 1883.
24 Prim. MB XIV [BiS XIV], 24. poglavje.

28 Pages 271-280

▲back to top

28.1 Page 271

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
271
Oseba, ki bi bila vredna zaupanja, ki naj bi jo don Bosko poslal, da bi preg-
ledal celo zadevo, je bil inženir arhitekt G. Squarcina, poslanec v parlamentu. Ta
je glede pravil za ravnanje, ki jih je predložil v pismu Vespignaniju, rekel, da so v
skladu »z upravnim čutom in zelo pametna«, in je dodal: »Zdi se mi, da čas teče
v praznih razgovorih, medtem ko je gradnja zlasti z verskega vidika nujno pot-
rebna.«25 Besede kažejo, da je bilo gradbišče zaprto v pričakovanju zadovoljive
rešitve. Dne 17. junija so dela popolnoma ustavili. Pri kardinalu vikarju so se
zbrali na posvet markiz Patrizi, grof Vespignani, podjetnik Andolfi, don Dalma-
zzo in don Savio. Arhitekt je odstopil od uprave, kar je njegova eminenca tudi
sprejel. S tem je bil dokončno razpuščen odbor, ki je delal samo težave. Toda
Andolfi se ni hotel ukloniti in se podrediti don Saviu. Bali so se, da bo prišlo do
sodne razprave. Druga težava je bila v tem, da se kardinal ni mogel odločiti, da
bi pustil vse v rokah salezijancev: omahoval je med salezijanci in med odborom.
Prav tako mu ni ugajal Squarcina, ker je menil, da bi kot poslanec vedno delal
v škodo Rimljanov. Medtem so že raztrobili, da so salezijanci propadli. Skratka,
Rim je bil po besedah don Dalmazza trda kost.26
Medtem ko je poslanec Squarcina zavzeto raziskoval, se je nasprotje vedno
bolj zaostrovalo in don Savievi odnosi niso obetali nič dobrega. Meseca julija je
blaženi z namenom, da bi končno priznali avtoriteto njegovih predstavnikov,
pisal zelo milo pismo kardinalu vikarju:
Visoko spoštovana eminenca!
Don Savio mi je poslal prepis spornih točk glede cerkve Srca Jezusovega. Vidim, da
bi radi zamotali stvari in ne priznali nobene avtoritete, niti župnika Dalmazza. Pisal
bom don Saviu, ki vam bo predložil moje
pismo. Da se bodo mogle stvari spraviti v red, menim, da se mora vaša eminenca
odtegniti iz zadeve in prepustiti vsa nesoglasja župniku, ki mora iskati denar, da
plačuje. Skušal sem stvari urediti, pisal sem dvoje pisem gospodu grofu Vespignaniju,
pa ni bilo odgovora, ne pisnega ne ustnega, ko sem čakal v Rimu.
Želim, da bi dela napredovala, trudim se z nedopovedljivimi napori za zbiranje de-
narja, toda če bo šlo tako naprej, kdaj bo cerkev končana?
Upam, da mi bo vid dopuščal, da vam bom čim prej pisal.
Blagoslovite me in mi dovolite, da se v globokem spoštovanju imenujem vaše visoko
spoštovane eminence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. julij 1882
Pismo, ki naj bi ga predložili kardinalu, naj bi v Rimu sestavila don Dalma-
zzo in don Savio in ga nato poslala v Turin v pregled. Vendar nismo mogli najti
izvirnika niti prepisa. V arhivu pa imamo pismo, ki ga je naslednjega dne don
Bosko poslal don Saviu.
25 Pismo don Bosku, Rim, 17. junij 1882.
26 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 7., 21. in 30. junij.

28.2 Page 272

▲back to top
272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Predragi don Savio!
Pisal sem kardinalu vikarju, naj vso zadevo pusti v rokah župnika in v tvojih rokah
in da bomo tako dolgo, dokler nas ne bodo priznali za lastnike, samo v nadlego in
ne bomo nič naredili. Sedaj skupaj z don Dalmazzem pripravita odgovor kardinalu
vikarju, toda preden ga bosta oddala, ga pošljita meni. Prebral ga bom in ga vama
takoj vrnil. Popravil sem nekaj točk izjave in se potem zavedel, da je izjava že pri
gospodu kardinalu vikarju.
Izgubljamo čas in denar in gremo novim nevšečnostim naproti. Tujci smo in zato …
Bog naj nas vse blagoslovi. Pozdravi naše sobrate in me imej v J. K. za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
P. S.: Pogovori se s kakim odvetnikom.
Don Bosko je upal, da se bodo spori tako poravnali in da ne bo več ovir za
nadaljevanje del. Zato razumemo sveto potrpljenje, s katerim je 29. julija pisal
don Dalmazzu: »Nimamo nikakršnih poročil. Reci mi ali sporoči, kako napredu-
jejo stvari s cerkvijo Srca Jezusovega. So se dela ponovno začela ali jih je mogo-
če nadaljevati? Ali lahko od tukaj kaj storim? Imate še kaj denarja? Še prihajajo
pisma chargée ou recommandée [vpisana in priporočena]? Pozdravi don Savia
in mu reci, naj ne dela neumnosti in dokonča cerkev kljub hudičevim praskam.«
Mirnost, ki diha iz zadnjih vrstic, je zares občudovanja vredna, če pomis-
limo, da je istočasno moral reševati vprašanje privilegijev in sitnosti, ki mu jih
je povzročal turinski nadškof: »Predvčerajšnjim je bil pri meni tvoj brat, ki je
prinesel lepe novice o svoji mali družinici in o tvoji materi. V torek bomo začeli
duhovne vaje, ki bodo trajale do vseh svetnikov. O drugih stvareh ti bodo pisali
drugi. Prisrčno pozdravi vse sobrate. Molite zame.«
Kljub živi don Boskovi želji, da bi se dela nadaljevala, je minilo poletje, je
bilo že sredi jeseni, pa je bilo vse kakor na začetku (status quo). Ko se je don
Dalmazzo po obisku v Turinu zaradi duhovnih vaj vrnil v Rim, je bila zadeva
še bolj zamotana.27 Ko se je bližala zima, je don Bosko 6. decembra pisal don
Dalmazzu: »Ali res ni mogoče poravnati spora s podjetnikom? Mogoče bosta ti
in don Savio in camera caritatis [v prijateljskem pogovoru] mogla kaj storiti.«
Prav tako znova 18. decembra sicer miren, pa vendar zelo nezadovoljen: »Tebi
in s teboj vsem drugim želim vse najboljše na zemlji in v nebesih. Sporoči vsem
salezijancem moja voščila in najboljše želje, ki so uboštvo, čistost, pokorščina,
s katerimi smo se posvetili Gospodu. Za nas bo prelep dan, ko bo vladala med
nami krščanska ljubezen in bodo urejeni spori s podjetnikom, da bomo mogli
ponovno začeti dela pri cerkvi Srca Jezusovega. Ali loterija spi? Pripravi tam,
da ti bomo od tu pomagali.« To je bil eden od načinov blaženega za zbiranje
27 Pismo don Bosku, Rim, 30. oktober 1882 (Dodatek, št. 63).

28.3 Page 273

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
273
sredstev za njegova dela. Tudi v Rimu se ni hotel odpovedati loteriji. Tokrat pa
je previdnost zahtevala, da se je pripravljal v tišini, ker je bilo v teku veliko na-
birk za poplavljene v zgornji Italiji. O rimski loteriji bomo natančneje poročali
v enem prihodnjih zvezkov.
Končno se je na začetku novega leta le posrečilo izmotati se iz tiste zmede.
Prvi velik korak je bil storjen, ko so grofu Vespingnaniju obračunali vse pod-
jetniško delo. To je bilo kakih štirideset tisoč lir. Don Savio je kot don Boskov
predstavnik vsoto takoj izplačal, ne da bi se pogajal, da je tako omogočil umik
podjetnika, saj sicer ne bilo nikdar konca. Don Dalmazzo je takoj sporočil don
Bosku, da se je zgodilo »nadvse zaželeno dejanje«.28
To je končno omogočilo sklep stare pogodbe, kar so storili s podpisom od
obeh strani pred notarjem 6. februarja. Tedaj so don Boskovi predstavniki ku-
pili vse naprave, les, ograje, gradbeni material in plačali vse, kar je bilo treba
poravnati za hišo, kjer so stanovali, in tudi za kapelo in so tako postali popolni
lastniki vsega. Ko so odstranili staro nejasno pogodbo, je bilo lahko odpraviti
tudi spletke prejšnjega odbora, ki je, namesto da bi opravljal dolžnosti, ki jih je
prevzel, skrbel za svoje koristi.29 Končno so delavci spet lahko nadaljevali delo.
Delali so z vso paro tudi zato, da bi nadomestili izgubljeni čas, ko je nepri-
čakovan zaplet spet zapretil z upočasnjenjem del. O zadevi bomo govorili tu-
kaj, čeprav se je vse zgodilo leta 1883. Arhitekt Vespignani, verjetno preveč
dovzeten za prišepetavanje spletkarjev, je kar nenadoma odpovedal nadaljnje
vodstvo gradbenih del in svoj odstop sporočil kardinalu vikarju. Kardinal je
zahteval pisno obrazložitev, zakaj odstopa. Navedel jih je petero: 1. Samovoljne
spremembe nekaterih zidov in nekaterih obokov. 2. Samovoljne novosti brez
predhodnega zavarovanja. 3. Zahteva načrtov za prihodnja dela. 4. Neresnične
govorice, da hoče nepotrebne in predrage okraske. 5. Zahrbtni poskusi, da bi se
znebili njegove osebe.
Kardinal je pritožbo izročil don Dalmazzu, ki ni vedel, kaj naj odgovori, ker
pa se je na vsak način hotel dogovoriti z njegovo eminenco, je prosil kardinala
za svet. Ta pa je namesto sveta vzel pismo in ga poslal don Bosku s suhoparnim
pripisom: »Gospod župnik don Dalmazzo me vprašuje, kaj naj odgovori in kako
naj gospodu arhitektu zagotovi, da bodo njegova navodila izpolnjena.« Don
Bosko je don Dalmazzu naročil, naj najprej razloži svoj pogled na zadevo in k
vsaki arhitektovi točki navede opombe ter vse skupaj pošlje v Turin. Prokurator
je ubogal,30 don Bosko pa je pisal kardinalu:
28 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 31. januar 1883.
29 Pismo don Savia don Rui, Rim, 20. februar 1883.
30 Dodatek, št. 64.

28.4 Page 274

▲back to top
274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Visokospoštovana eminenca!
Želel sem, da se gospod grof Vespignani ne bi obračal na vašo eminenco glede grad-
nje cerkve Srca Jezusovega, da vam ne bi nalagal še novih poslov, ki vam kradejo
dragocen čas. Ko pa sem videl vaš pripis na koncu inženirjevega pisma, sem poslal
vse skupaj v Rim, da dobim poročilo o stanju stvari, kot so tukaj v prilogi. Nesoglasje
sloni na različnem postopku: inženir daje načrte po opravljenem delu, podjetnik se
pomeni z lastnikom, ki plačuje in je odgovoren za vse. Ni mogoče priti do načrtov in
zato tudi ne moremo prepustiti izvajanja primernejšemu ponudniku.
Vendar se sedaj zdi, da se bo tako na neki način in z večjimi žrtvami delo nadaljevalo.
Jaz se na vso moč trudim, da spravim skupaj denar za gradnjo in ga pošiljam don
Dalmazzu za plačevanje stroškov. Upam, da z vašo pomočjo denarja ne bo zmanjkalo
in da bo delo hitro napredovalo.
Mi še naprej molimo za vašo eminenco, da bi vas Bog ohranil še dolgo v korist Cerkve
in da boste opravili veličastno slovesnost naše ali bolje vaše cerkve v Rimu.
Naklonite svoj blagoslov ubogemu piscu in vsem salezijancem, medtem ko se v ime-
nu vseh v globokem spoštovanju vaše vzvišene eminence izrekam za najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. julij 1883
Don Bosko je spretno položil prst na rano. Podjetnik, ki se dogovarja samo z
inženirjem in ne s tistim, ki mora plačevati, in inženir, ki ni dolžan pred začetkom
del predstaviti načrtov, je »način dela«, ki nujno povzroča razsipavanje denarja.
Pri arhitektu, ki je bil navsezadnje poštenjak, je pamet premagala upor in
ga odvrnila od njegove namere. Še naprej je vodil dela s pomočjo inženirja Va-
lentina Graziolija, medtem ko je dela izvajal vitez Giacomo Cucco.
Ko so uredili to zadevo, je bil don Bosko že preveč izveden, da ne bi mis-
lil, da je s tem konec novih ugovorov, zlasti ker je hotel, da bi čim prej začeli
gradnjo velikega zavetišča ob cerkvi. V ta namen je poslal don Dolmazzu svoja
navodila in priporočila.
Predragi don Dalmazzo!
Pošiljam ti nekaj dopisov, ki jih nisem utegnil izročiti don Sali. Odhaja v Rim z denar-
jem in popolno pravico, da uredi stvari tako, da se ne bomo znašli na vsakem koraku
v novih zapletih.
Treba je pripraviti vse, da bomo prihodnjo pomlad začeli dela za sirotišnico. Če boš
prišel na prihodnji kapitelj, pripravi svoje pripombe in jih pošlji ali sam prinesi.
Bog naj vse blagoslovi in pozdravi vse moje drage sinove v Macau31 in imej me v J. K.
za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgust 1883
31 Nekoč so na Castru Pretorio jezuiti imeli svoja posestva in hiše, ki so jih kupili z dohodki iz misi-
jona v Macau in na Kitajskem; od tod ime tega kraja.

28.5 Page 275

▲back to top
BiS 15 — 13. poglavje
275
Koliko žrtev bo še terjala cerkev Srca Jezusovega od don Boska! Lahko re-
čemo, kar je potrdil don Rua v procesih za razglasitev za blaženega, da je cerkev
tako zelo obtežila njegovo telo, da je v veliki meri izčrpala njegove sile. Že zelo
v letih, slabega zdravja, z mnogimi nevšečnostmi, ki so mu povzročale veliko
neprijetnosti, je bil zares žalosten prizor, ko je izmučen hodil po stopnicah hiš,
prosil vbogajme in se izpostavljal tolikerim ponižanjem. Toliko je trpel, da je
v zaupnem pogovoru s svojimi najbolj tesnimi sodelavci, ki so ga videli vsega
sklonjenega in ga vpraševali kako to, dejal: »Na ramah nosim cerkev Srca Jezu-
sovega.« Drugič pa je ljubeznivo šaljivo igral na dvojni pomen besed: »Pravijo,
da preganjajo Cerkev. Jaz pa vam lahko povem, da cerkev preganja mene!«

28.6 Page 276

▲back to top
14. poglavje
ZADNJE TEŽAVE ZA PODELJEVANJE PRIVILEGIJEV
Potem ko je leta 1875 propadlo prizadevanje, da bi don Bosko prejel po-
delitev privilegijev od Svetega sedeža,1 je, ne da bi se vznemirjal, nadaljeval
svoj načrt odbijanja težav, ki jih ni mogel premagati naravnost, in skušal po
različnih poteh priti do svojega cilja. Z rastjo in širjenjem svoje Družbe je čutil
vedno bolj potrebo po njeni popolni pravni neodvisnosti. V tedanjih razmerah
mu je vsakdanja izkušnja kazala, do kakih sitnosti je prihajalo zaradi odvisno-
sti od krajevnih ordinarijev. Kljub najboljši volji je prišlo do zavračanja pamet-
nih svoboščin ali pa so skušali spremeniti podobo Družbe. On pa je potreboval
strnjeno in enovito telo, ki bi bilo pod katerim koli nebom sposobno razviti svo-
bodno delovanje, ne da bi vezi predsodkov ovirale popolno celovitost delovanja
duha Družbe. Zato je v moči dejstev štel svojo ustanovo za nepopolno, dokler
ne bi videl v celoti zagotovljene upravičene samostojnosti, ki so je bile deležne
druge velike redovne družine.
Don Bosko je med velikimi prihodnostmi redovnih družin videl tudi ve-
liko prihodnost salezijanske družbe. Take veličine, ki zanj ni bila nikakršna
skrivnost, pa niso videli drugi opazovalci in to je bil tudi glavni razlog, zakaj
pristojne oblasti don Boskovi družbi niso naklonile karizme privilegijev. Da so
potem na ta vzrok neugodno vplivali še drugi dejavniki, ki so prav tako delovali
zaviralno, zgodovinarja prav nič ne spravlja v začudenje, saj je navajen na ugo-
tavljanje nenehnega delovanja človeških slabosti, ki jim pravimo strasti. Prav
tako se jim ne čudi hagiograf, ki ve, da Božja previdnost z multas tribulationes
[mnogimi težavami] prečisti krepost svojih svetnikov, da jih povede do zmag v
službi Božjega kraljestva.
Kljub svoji nespremenljivi mirnosti don Bosko ni skrival naglice, s katero
bi želel uresničiti svoj načrt. Ker je čutil, da se bliža konec njegovega življenja,
1 Prim. MB XI [BiS XI], 9. in 21. poglavje.

28.7 Page 277

▲back to top
BiS 15 — 14. poglavje
277
se mu je brez dvoma mudilo, da bi lahko bil navzoč pri prvih poizkusih popol-
ne neodvisnosti svojih sinov v kanonični samostojnosti. Tudi ta okoliščina naj
nam pomaga razložiti nepopustljivo vztrajnost, s katero je sledil svojemu cilju,
pa naj se je na njegovi poti pojavilo še toliko ovir. Dejstvo, da so bili njegovi na-
pori kronani z uspehom, kakor hitro so bile odstranjene turinske sovražnosti,
je dokaz, da ni bilo nikakršnih resnih in utemeljenih razlogov proti njegovemu
prizadevanju.
Po zavrnitvi prvih prošenj, ki jih je ponovno vložil leta 1875, je don Bosko
skušal od naklonjenega Pija IX. doseči posamezne in začasne usluge, ki so mu jih
podeljevali s čim manjšimi formalnostmi. Tako je mogel uporabljati tri nadvse
pomembne privilegije. To so: 1. Župnijske pravice ravnateljev do podrejenih, ki
so bivali v posameznih domovih; 2. extra tempus za salezijanske klerike in 3.
oprostitev za odpustna pisma škofov za sprejem prosilcev v noviciat. Ta poo-
blastila so bila podeljena leta 1876. Prvi dve pooblastili naj bi veljali tri leta za
Italijo in pet let zunaj Italije. Tretja pa ni bila časovno omejena.2 Ko se je izte-
kel čas prvih dveh, je zaprosil za podaljšanje.3 Naj takoj navedemo sadove. Za
podelitev župnijskih privilegijev se je bilo treba dolgo truditi, dokler 21. marca
1882 niso bili podeljeni za tri in pet let kot leta 1876.4 Za extra tempus ni bila
mogoča nobena izjema do leta 1884. Leta 1881 je mesinski nadškof vložil moč-
no priporočilo zlasti v korist zavoda v Randazzu, a uspeha ni bilo.5
Za tretjo uslugo se je zadeva zelo zamotala, ker so jo pred štirimi leti umak-
nili na precej dramatičen način. Sam don Bosko nam je o tem pripovedoval, ko
je leta 1882 pisal:6 »Pet let je od tega, ko me je [gospod kardinal Ferrieri] mi-
lostno sprejel. Od takrat nisem mogel na nobeno prošnjo in noben dopis dobiti
avdience ali pisnega odgovora. Takrat, ko me je edinkrat sprejel, mi je očital
obtožbo turinskega nadškofa, ker nisem prosil za odpustna pisma škofov za
sprejem v Družbo. Odgovoril sem, da sem take prošnje vedno vlagal. Če pa je
prišlo do težav, sem uporabil pooblastilo Svetega sedeža, da sem lahko spreje-
mal brez takega dovoljenja.
»Kdo vam je podelil to pooblastilo?« je vprašal malo razburjen.
»Sveti oče,« sem odgovoril, »velezaslužni Pij IX. Cela zadeva je vložena pri
Kongregaciji za škofe in redovnike in jaz imam verodostojen prepis.«
»Od tega trenutka to pooblastilo ne velja več in pazite, da ga v prihodnje ne
boste več uporabljali.«
2 Prim. MB XII, str. 646–647.
3 Prim. MB XII, str. 241–244; MB XIV, str. 707 [BiS XII, str. 156–158; BiS XIV, str. 458].
4 Dodatek, št. 65.
5 Pismo msgr. Guarina don Bosku, Rim, 1. december 1881, in odvetnika Leonorija don Bosku, Rim
26. december 1881.
6 Pismo don Dalmazza, San Benigno, 8. september 1882.

28.8 Page 278

▲back to top
278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Ne vem, ali je kak prefekt kake Kongregacije pooblaščen, da more prek-
licati tako formalno izrečeno dovoljenje. Naj bo kakor koli, jaz sem mu samo
odgovoril, da se podrejam njegovim ukazom, in nisem nikdar več uporabil tega
privilegija.«
Tako so stale stvari, ko se je Božji služabnik leta 1881 napotil v Rim z na-
menom, da bi premagal vse nasprotovanje, ki je zaviralo podelitev privilegi-
jev. Na to se je pripravil z daljšim uvodnim delom. S pomočjo svojega tajnika
don Berta, ki je bil izveden v takih raziskavah in spisih, je zbral in dal natisniti
knjižico, v kateri so bile zbrane vse listine uslug in ugodnosti, ki so jih papeži
in škofje podelili salezijanski družbi.7 Zbirka se začenja s prvimi duhovnimi
darovi Gregorja XVI. 18. aprila 1845, ki jih je bilo mogoče podeliti petdesetim
sodelavcem, in se končuje s pooblastili, ki so jih škof v Fréjusu in Toulonu ter
škof v Ivrei pravkar podelili salezijancem, ki delujejo v njihovih škofijah. V želji,
da bi sadovi tega napora bili v korist sobratom, je don Bosko razposlal knjižico
po svojih zavodih in ji napisal naslednji predgovor za praktično uporabo:
Predragi sinovi v Jezusu Kristusu!
V želji, da bi mogli poznati darove, ki jih je Sveti sedež dobrohotno podelil salezijan-
ski družbi, se mi zdi primerno, da vam jih predstavim v tiskani obliki v našo skupno
korist. Ti darovi so dragocena sredstva, ki jih Sveti sedež podeljuje redovnim druž-
bam in jih papež lahko spreminja in razširja, kadar koli se mu to zdi v večjo Božjo
slavo. Zato jih moramo uporabljati vedno, kadar je za to razlog, in biti v spoštljivi
vdanosti hvaležni vrhovnemu poglavarju Cerkve.
Iz knjižic je razvidno, kako je naša Družba prvih deset let obstajala v njenem vodite-
lju, ki mu je bilo v pomoč nekaj duhovnikov in laikov. Temu duhovniku so bila pode-
ljena pooblastila papeža in škofov.
Leta 1852 je bil postavljen za voditelja z vsemi potrebnimi pooblastili.
Leta 1858 je družba začela dobivati videz cerkvene kongregacije in po šestnajstih
letih preizkušenj in izboljšav je postala redovna družba, ki je bila leta 1874 dokončno
potrjena.
Da pa bodo ti duhovni darovi ali privilegiji dosegli svoj namen, se mora vsak zave-
dati:
1. Treba je izrabiti vse duhovne darove brez izjeme, ki se nanašajo na duhovno korist
naše duše, kot so odpustki.
2. Pametno in umirjeno jih uporabljajmo znotraj naših zavodov in zasebnih kapel.
3. Uporabljajmo jih pa zelo previdno, kadar se tičejo oblasti krajevnih škofov. To je
treba vedno in povsod spoštovati, jo ubogati in ji izkazovati čast.
Reskripte, odloke in breve smo natančno primerjali z izvirniki in smo ugotovili, da se
natančno ujemajo z njimi.
Prevode so oskrbeli in preverili sposobni profesorji naše Družbe.
7 Usluge in duhovni darovi, ki jih je Sveti sedež podelil salezijanski družbi od leta 1835 do 1879. Turin,
Salezijanska tiskarna, 1881.

28.9 Page 279

▲back to top
BiS 15 — 14. poglavje
279
Ker se v praktičnem izvajanju pojavlja več težav, pripravljamo razlago in točna na-
vodila, da bomo mogli v sladu s Svetim sedežem te privilegije uporabljati v večjo
Božjo slavo in za dobro duš.
Živite srečni v Božji milosti N.G. Jezusa Kristusa.
duh. Janez Bosko
Kaj je don Bosko glede podelitve privilegijev med svojim postankom v
Rimu 1881 mogel storiti, ne vemo točno, ker dokumenti o tem molčijo. Zdi se,
da je najprej skušal pridobiti naklonjenost prelatov, zlasti najbolj vplivnih, da bi
mu v trenutku potrebe priskočili na pomoč. Zagotovo nam je znano samo to, da
si je dal tik pred odhodom v Rim poslati v Ligurijo in da je vzel s seboj poleg že
omenjene knjižice tudi izvirnike omenjenih privilegijev.8 Po tej pomladi mo-
ramo skočiti v jesen, da dobimo natančnejša poročila. Okoliščine, ki jih bomo
opisali, nas napolnjujejo z nežnostjo, ko pomislimo, kakšne malenkosti je moral
uporabiti, da je lahko uresničil svoje želje.
Bralci naj se spomnijo milih prošenj nadškofa iz Messine, da bi mu don
Bosko znova obudil semenišče. Ko je videl, da so bile prošnje prelata napisane s
solzami, ga je don Bosko postavil pred odločilen pogoj: njegova ekscelenca naj
mu poskrbi podelitev privilegijev in on bo poslal v Messino salezijance. »Presne-
to zamotana zadeva,« je odvrnil nadškof in dodal:9 »Šel bom v Rim in dvignil vse
na noge […]. Povejte mi, kdo nasprotuje in se upira in kakšne razloge navaja […].
Povejte mi, da se bom znal ravnati, ker se bom zares na vso moč potrudil.«
V Rim se je odpravil meseca novembra in je držal besedo. Najprej je poiz-
vedel, kako je z zadevo podelitve privilegijev salezijanski družbi. Žal se je mo-
ral takoj prepričati, da zaradi nasprotovanja kardinala prefekta Kongregacije
za škofe in redovnike ni bilo mogoče kaj dosti pričakovati. Toda v avdienci, ki
mu jo je naklonil papež, je znal pogovor napeljati na zaželeno temo. Na njegove
pohvale zaradi zaslug salezijancev je odgovoril s svojimi pohvalami. Ko pa je
slišal imenovati privilegije, je sveti oče dejal, da so drugi redovi šele po stoletjih
prizadevnega dela dobili privilegije in da mora salezijanska družba, ki je prav-
kar nastala in je še mlada, delati, da bo dobila privilegije.10
Nadškof ni imel kaj odgovoriti. Toda don Bosko mu je izročil prošnjo, da bi
jo on sam predložil svetemu očetu. Monsinjor mu je odgovoril:11 »Verjemite mi,
da bi lahko samo med salezijanci našli človeka, ki bi se tako zavzel za to zadevo.
Govorim vam s srcem. Težave, ki jih srečujete v Rimu, prihajajo iz Turina.«
Potem ko se je kot že prejšnjikrat posvetoval s kardinalom Nino, ali naj
se ponovno obrne na papeža in obnovi prošnjo za privilegije, se zdi, da mu je
8 Don Boskovo pismo don Bertu, Alassio, 8. april (prim. zgoraj str. 137).
9 Pismo don Bosku, Messina, 1. oktober 1881.
10 Pismo msgr. Guarina don Bosku, Rim, 21. november 1881.
11 Pismo, Rim, 1. december 1881.

28.10 Page 280

▲back to top
280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ta odsvetoval in ga napotil h kardinalu Ferrieriju. Šel je k njemu, a ga ni dobil
doma. Bilo mu je zelo hudo, ker je želel od njega slišati o celi zadevi. Z druge
strani pa ni imel več časa, da bi še ostal v Rimu. Kljub vsemu je izročil Sveti kon-
gregaciji don Boskovo prošnjo. »Bodite tako dobri,« je pisal don Dalmazzu,12
»in v mojem imenu pozdravite don Boska in mu povejte, koliko stopnic sem
prehodil in v koliko predsobah sem moral čakati, da bi mu ustregel. Vse sem
storil iz resnične ljubezni in mi je nadvse hudo, da mi ni v ničemer uspelo.«
Vnema msgr. Guarina je vzbudila pozornost za don Boskova pooblastila za
izdajanje odpustnih pisem za salezijanske klerike za svete redove. Zakaj so prav
sedaj razpravljali o tej zadevi, ne moremo zagotovo reči. Dejstvo je, da je malo
po odhodu msgr. Guarina iz Rima don Bosko prejel poseben poziv.
Dne 28. decembra je msgr. Agnozzi, tajnik Kongregacije za škofe in redovni-
ke, pisal: »Sveta kongregacija za škofe in redovnike želi poznati točne podatke
o privilegiju ali indultu, v moči katerega je vaša uglednost izdajala odpustna
pisma za prejemanje svetih redov in zlasti še za prezbiterat članom vaše Družbe.
Bilo bi zelo zaželeno, da bi poslali en izvod imenovane listine.« Čeprav nimamo
v rokah odgovora, nam je poznana njegova vsebina. Dne 3. aprila 1874 je z od-
lokom, ki ga je podpisal kardinal Bizzarri, tedanji prefekt imenovane kongrega-
cije, dal odgovor na don Boskovo prošnjo in mu za deset let podelil to oblast.
Zadeve niso gnali naprej, ker so bodisi čakali, da bi se iztekel čas privilegija, bo-
disi da so znova začeli razpravo o privilegijih in niso hoteli prekiniti celotnega
poteka zaradi enega posameznega privilegija.
Božji služabnik je leta 1882 neposredno sporočil privilegije ad instar, kot
pravijo v kanonskem jeziku. Tudi to leto je šel v Rim. Bil je sprejet v avdienco
pri papežu in načel to vprašanje. Papež se ni pokazal nasprotnega, temveč ga je
poslal k msgr. Masottiju, novemu tajniku Kongregacije za škofe in redovnike, in
mu naročil, da naj govori o tem v eni izmed rednih avdienc. Nekaj dni pozneje
je kardinal Bilio, škof v Sabini in zelo naklonjen salezijancem, ponovno izrazil
papežu don Boskovo željo in ugotovil, da papež ne nasprotuje prošnji in da je
pripravljen ustreči njegovi želji. Tretji naskok je prišel od don Boska samega, ki
je po nasvetu monsinjorja tajnika predložil prošnjo v latinskem jeziku. Papež je
prošnjo prebral med avdienco kardinalu Nini, pohvalil latinščino, ki da je, kakor
je rekel, preprosta pa jasna, obenem pa slogovno čista. Nato je vprašal kardina-
la: »Ali veste, kdo je napisal to pismo?«
»Napisal ga je don Bosko,« je odvrnil kardinal.
»Je to mogoče?« je vzkliknil papež. »Saj don Bosko vendar ni nikdar študi-
ral.«
»Pa je vendar on napisal prošnjo.«
12 Pismo, Rim, 14. december 1881.

29 Pages 281-290

▲back to top

29.1 Page 281

▲back to top
BiS 15 — 14. poglavje
281
Ko je kardinal poročal don Bosku o tem pogovoru, ga je vprašal, ali je štu-
diral književnost. »Da,« je odvrnil don Bosko, »prebral sem vse latinske klasike,
in to s pomočjo najboljših razlag.« In začel je naštevati dela in pisatelje, dokler
kardinal ni dvignil rok in zaklical: »Vse to bom povedal svetemu očetu.«
V prošnji je sveti ustanovitelj opisal razvoj Družbe devet let po dokončani
odobritvi, mu pokazal nujno potrebo po podelitvi privilegijev in na posebnem
listu naštel razloge zanjo.13 Prosil je, da bi mu podelil privilegije, ki jih je Leon XII.
12. septembra 1826 podelil oblatom Device Marije, ki jih je ustanovil opat Lan-
teri. Ti privilegiji so bili enaki privilegijem, ki so jih imeli redemptoristi, in so
bili najbližje potrebam salezijanske družbe.14
Don Bosko je po avdienci takoj odšel v pisarno, da bi govoril z msgr. Maso-
ttijem. Ta je bil zelo prijazen in mu je bilo celo težko, da ga je don Bosko prehitel
s svojim obiskom, ker je bil on sam namenjen k njemu. Papež ga je takoj vprašal,
ali je že govoril z don Boskom. Na negativni odgovor je dodal: »Prav. Priporo-
čam vam ga. Ubogi don Bosko! Zelo ga imam rad. Skušajte ga potolažiti.« Ko
je to povedal, mu je monsinjor svetoval, da naj ne govori z nikomer in naj vse
prepusti njemu. Božji služabnik je samo pripomnil, da naj se, če bi potreboval
pojasnila in poročila, obrne na kardinala Bilia, ki je dobro poznal salezijanske
zadeve. Po zaupni poti je zvedel od kardinala Nine, da je papež za to vprašanje
na tihem imenoval kardinalsko komisijo, ki so jo sestavljali njihove eminence
Sbarretti, Martinelli in Zigliara.
Don Bosko je z lepimi upi zapustil Rim. Vendar tudi v Turinu, četudi je bila
pravda o don Bonettiju na višku, ni hotel, da bi stvar zaspala. Msgr. Masotti je
želel, da bi natančno opredelil zaprošene privilegije, in jih je prikazal v celoti
in z vsemi dokumenti.15 Toda to ni bila stvar, ki bi jo lahko opravili v kratkem
času. Kljub temu mu je odgovoril v sorazmerno kratkem času in pisal don Dal-
mazzu:16 »Pošiljam ti listine za podelitev privilegijev. Nesi jih kardinalu vikarju
in potem msgr. Masottiju. Potem poizvedi, ali je treba dati natisniti vse ali samo
nekatere. O vsem mi točno poročaj, da ti bom lahko povedal, kako naj se rav-
naš.«
Ko je odposlal te listine, mu je prišla na ušesa muzika, ki ni bila niti nova niti
prijetna. Odvetnik Leonori mu je pisal:17 »Veliko redovnih družb, ki so bile usta-
novljene v zadnjem času, nima privilegijev in nobena nima vseh privilegijev […].
Predlagam vam, da vzamete konstitucije patrov pasijonistov, ki izjemoma imajo
13 Nismo mogli najti prepisa. Verjetno je tisti list imel naštete razloge iz leta 1875.
14 Dodatek, št. 66.
15 Pismo don Dalmazza, Rim, 7. junij 1882.
16 Pismo, Turin, 19. junij 1882. Priložena je bila tudi »Kratka predstavitev«, ki jo prinašamo v Do-
datku, št. 67.
17 Pismo don Bosku, Rim, 27. junij 1882.

29.2 Page 282

▲back to top
282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
te privilegije, jih preštudirate, si izberete tiste, ki jih imate za primerne za svojo
Družbo, in prosite zanje […]. Za podelitev teh privilegijev je veliko nasprotnikov
in nasprotnih prepričanj […].« Zdi se, da se don Bosko ni kaj dosti oziral na te
črnogledosti in je konec julija pisal svojemu prokuratorju:18 »Ali zadeva naših
privilegijev spi? Če ne kujemo železa, dokler je vroče, so poznejši napori brez
koristi. Stopi k msgr. Masottiju, pozdravi ga v mojem imenu in ga vprašaj, kaj je
treba sedaj pripraviti. Če so težave, poizvedi, kakšne so. So to stvari, ki prihajajo
od svetega očeta in od msgr. Masottija? Potrpljenje. Če je vroče, si naroči voz
ledu in pelji naprej!«
Vendar se je zdelo, da je vse zaman. Istega dne, ko je don Bosko iz Turina
spodbujal svojega prokuratorja, mu je ta iz Rima sporočil, da privilegijev ne
podeljujejo več ad instar [podobno]. Zato naj msgr. Masottiju sporoči seznam
privilegijev, ki jih želi, in jih točno opredeljene in podprte z dokazi pošlje dosti
pred začetkom počitnic. Monsinjor bi se na vso moč potrudil, da bi jih dosegel.
Vendar je videti, da don Bosko še ni izgubil vsega upanja. Ker še ni dobil
nasprotnega poročila, je 4. avgusta pisal kardinalu Nini:
Velečastita eminenca!
Poslal sem seznam privilegijev in prošnjo in se pri tem držal navodil vaše eminence,
ki jih je ponovno potrdil sveti oče. Toda msgr. Masotti je rekel don Dalmazzu, da
je treba točno določiti privilegije, ki jih želimo. Če prosimo samo nekaj privilegijev,
bomo kakor v preteklosti spet zastali.
Če Sveti sedež želi postaviti salezijance v normalen položaj in jih ne vsak trenutek
izpostavljati težavam, je potreben uraden razglas privilegijev, kot so jih podelili pa-
sijonistom, redemptoristom, Marijinim oblatom, rosminijancem in drugim družbam,
ki jih je Sveti sedež končnoveljavno potrdil.
Če pa je bilo odločeno, da mi take podelitve razen nekaj privilegij ne bodo dali, potem
se bom moral ukloniti.
Toda v tem primeru bi moral svojo prošnjo predstaviti na drugačen način. Upam
pa, da bo dobrohotno zavzemanje vaše eminence pri svetem očetu uspelo doseči to,
kar so prejele in uporabljajo vse redovne družbe, potem ko so bile končnoveljavno
potrjene.
Don Dalmazzo vas bo obiskal in vi mu dajte navodila, ki jih imate za primerna.
Oprostite moji grdi pisavi. Ne morem lepše pisati in ne bi rad, da bi to prišlo v kake
tuje roke.
V globokem spoštovanju imam visoko čast, da se imenujem vaše velespoštovane emi-
nence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Omenjena predstavitev je samo v enem izvodu. Če je treba, jo lahko dam nati-
sniti.
18 Pismo, 29. junij 1882.

29.3 Page 283

▲back to top
BiS 15 — 14. poglavje
283
Potem ko so stvari izpeljali v napovedanem redu, je ob bližajočem se pra-
zniku sv. Joahima 19. avgusta pisal prokuratorju, kakor da se ne bi nič zgodilo:
»Pošiljam ti naša voščila za svetega očeta. Če ti je mogoče, preberi in potem ti
sam ali po msgr. Boccaliju ali po kardinalu Nini poskrbi, da bo prišlo do svetega
očeta. Če ne gre drugače, daj na pošto. Zelo rad bi zvedel novice o tvojem zdrav-
ju in o zdravju drugih salezijancev. Naredil sem izvleček privilegijev ligvorijan-
cev, pasijonistov in lazaristov za primer, da bi se ponesrečila prošnja ad instar
[podobno]. Vse boš prejel v dveh dneh. Vendar ne pozabi, da veter, tudi nežen,
včasih kaj odnese.«
Teh tako izpisanih privilegijev je bilo štiriindevetdeset. K seznamu je prilo-
žil pismo za msgr. Masottija.
Velečastita ekscelenca!
Opogumil sem se in pišem vaši ekscelenci ne uradno, temveč sinovsko in spoštljivo,
kakor kdo, ki bi rad storil kaj dobrega, vendar po svetih željah svetega očeta, ki so
zame ukaz. Vi pa bodite moj oče. V zadnji avdienci meseca aprila, ki mi jo je naklonil
sveti oče, mi je, potem ko sem mu razložil velike težave, ki jih ima naša Družba, in mu
pokazal manjvredni položaj pred drugimi redovnimi družinami in zlasti pred neka-
terimi ordinariji, mi je njegova svetost dala vedeti, da nam je pripravljena podeliti
privilegije ad instar [podobno]. V tem smislu sem vložil spoštljivo prošnjo, ki naj bi
jo predložili Sveti kongregaciji za škofe in redovnike, katere ugledni predstavnik ste
vi. Tedaj so mi sporočili, da Sveti sedež s težavo podeljuje take privilegije, zato sem
izpisal tiste, ki se mi zdijo nujno potrebni za opravljanje našega poslanstva v raznih
škofijah in župnijah zlasti v zunanjih misijonih, ki so v tem trenutku osrednja skrb
naše Družbe in ki jih sveti oče toplo priporoča.
Skupaj z ustrezno dokumentacijo smo jih predložili tej sveti in ugledni Kongregaciji.
Zato vas prosim, če bi bilo treba dodati še kako pojasnilo, da se obrnete na naše-
ga generalnega prokuratorja don Dalmazza, ki se bo potrudil, da ga najde oziroma
priskrbi.
To prošnjo postavljam pod dobrohotno zaščito vaše ekscelence. Prošnja je vsekakor
zelo urgentna. Naši misijoni v Ameriki se vztrajno množijo. Imamo postojanke, ki so
med seboj oddaljene tudi dva meseca hoje. Kako naj damo točna in stalna navodila,
če ni vse prej dogovorjeno s Svetim sedežem?
Oprostite mi zaupnost, s katero vam pišem.
Kot skromno znamenje naše hvaležnosti vsi salezijanci vsak dan molimo za vas in z
nami moli tudi 150 tisoč gojencev, ki nam jih je Božja previdnost izročila v varstvo.
Priporočam se vašim svetim molitvam, medtem ko imamo visoko čast, da se smem
imenovati v globokem spoštovanju vaše ugledne ekscelence vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. avgust 1882
Izvod novega predloga pošiljam tudi kardinalu protektorju z naslednjo ob-
razložitvijo:

29.4 Page 284

▲back to top
284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Velespoštovana eminenca!
Čutim dolžnost, da pošljem vaši eminenci izvod novega predloga: prositi ne več ad
instar [podobno], temveč speciatim [posebej] za najbolj potrebne privilegije. Bojim
se, da bodo tudi ti maloštevilni naleteli na težave. Msgr. Masotti je zelo naklonjen.
Iz priloženih poročil lahko vaša eminenca vidi, kaj vse smo naredili. Sem v zavodu
San Benigno na duhovnih vajah naših duhovnikov.
Vsi ponižno molimo za vašo eminenco, vendar se priporočamo za poseben blagoslov,
medtem ko se v globoki hvaležnosti izpovedujem za vaše velečastite eminence najv-
danejšega služabnika.
duh. Janez Bosko19
San Benigno Canavese, 3. september 1882
Uradno je don Bosko predložil dokumente svetemu očetu s kratkim pis-
mom v latinščini,20 v katerem ni manjkal vsaj namig, sicer manj jasen kakor
zgoraj, na podelitev privilegijev ad instar [podobno], kakor bi hotel milo poka-
zati, da ni pozabil na dobre besede, ki so mu bile izrečene na njegovem zadnjem
potovanju v Rim.
Toda tudi za omejeno število privilegijev je Sveta kongregacija dala dilata
[odlašaj] na boljši čas. Iz zanesljivega vira vemo, da je kardinal Ferrieri rekel pa-
pežu, da je treba namesto privilegijev salezijancem poslati v vse njihove zavode
apostolsko vizitacijo. Na to pretnjo pa je papež odvrnil: »Oh, kaj takega ne bom
nikdar za nobeno ceno dovolil.«21
Don Dalmazzo je v avdienci konec novembra na lastni koži izkusil njegovo
strogost. Ne da bi pokazal, da mu je kaj znano o odgovoru na don Boskovo zad-
njo prošnjo, ga je prokurator v don Boskovem imenu prosil, da bi mu kaj pove-
dal. Kardinal mu je suho odgovoril, da nič ne ve. Don Dalmazzo pa je vztrajal pri
vprašanju in trdil, da mu je msgr. Masotti prošnjo predložil. Njegova eminenca
je odgovoril: »Jaz se s to stvarjo nisem ukvarjal. Ko bo prišel msgr. Masotti, ga
vprašajte.« Za trenutek sta oba umolknila. Kardinalove oči so zviška gledale
sogovornika s prodornim pogledom. Ta se ni prav nič ustrašil in je rekel: »Moj
častiti predstojnik don Bosko mi je naročil, da naj zato, ker ni imel časti, da
bi bil pripuščen v avdienco, prosim vašo eminenco, ali imate kako pripombo
na račun naše Družbe. Rade volje bi bil pripravljen sprejeti vsako opozorilo
ali nasvet.« Odgovor je bil bliskovit pogled. Ko je potem videl, da se hoče don
19 Ko je odposlal listine, je spregledal pomembno stvar. Zato je naslednji dan ponovno pisal:
»Velespoštovana eminenca! Včeraj sem verjetno zaradi slabega vida pozabil ali zamenjal neki dopis
s pismom, ki naj bi spremljalo prošnjo za podelitev privilegijev za našo družbo. Prilagamo ga za
primer, da bi vam mogel koristiti. Naj mi vaša eminenca oprosti ponovno nadaljevanje in mi dovoli,
da se smem imenovati vaše prevzvišene eminence najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko. San
Benigno Canavese, 4. september 1882.«
20 Dodatek, št. 68.
21 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 25. oktober 1882.

29.5 Page 285

▲back to top
BiS 15 — 14. poglavje
285
Dalmazzo dvigniti, je ironično vzkliknil: »Don Bosko se je vedel cavalierement«
[viteško]. S temi besedami ga je pospremil do vrat in mu poslal v pozdrav tele
besede: »Don Bosko nima redovniškega duha.«22 Msgr. Masotti je imel prav,
ko je malo pozneje rekel don Dalmazzu, da je pot polna trnja in je zato treba iti
počasi in da bomo vse dosegli, če bomo dali času čas.23
Ni še pretekel mesec, ko je don Bosko prejel od Svetega sedeža pomem-
ben dokaz zaupanja, ki ga je uporabil za potrditev svojih prošenj za privilegije.
Škof iz Mantove msgr. Berengo, ki ni našel uspešnega načina, kako bi duhovno
pomagal svoji čredi, je bil pripravljen na vse, da bi dobil duhovnike tja, kjer je
bila sila največja. Zato je prosil svetega očeta, da bi dobil duhovnike iz različnih
redovnih družin. Papežu ni ugajala zamisel take mešanice, želel pa je, da bi bili
vsi zaželeni delavci salezijanci, in je v tem smislu dal pisati don Bosku. Naroči-
lo je izpolnil msgr. Boccali. Pri tem je uporabil besede največjega zaupanja do
naše Družbe in takole izrazil papeževo željo:24 »Sveti oče, ki se opira na vdano
pripravljenost vaše uglednosti njegovim željam, je prepričan, da bo vaša ugle-
dnost ustregla željam in izpolnila, kar sem vam predložil in kar je več kot samo
preprosta želja njegove svetosti.« Naloga gotovo ni ustrezala namenom Družbe,
toda zadeva je bila predstavljena na zelo občutljiv način. Don Bosko je govoril o
tem s svojim kapitljem in potem takole odgovoril:
Velespoštovana ekscelenca!
Z globokim spoštovanjem sem prejel vaše ugledno pismo, v katerem mi izražate željo
svetega očeta, da bi šlo nekaj salezijancev opravljat dušnopastirsko službo v škofijo
Mantova. Preden bi se odločil glede predloženega, sem zbral naš kapitelj, da bi bolje
preučili, v katerih naših zavodih so duhovniki, ki bi mogli zadostiti zaželeni nalogi.
Vsi si želijo izpolniti vašo željo, vendar smo v veliki stiski zaradi pomanjkanja osebja
v posameznih domovih. Zato smo morali letos opustiti odpravo novih misijonarjev v
Ameriko, kjer bi bili v pomoč obstoječim domovom, in prevzeli ustanove, kjer manjka
samo še potrebno osebje.
Kljub vsemu temu sem takoj stopil v stik s škofom iz Mantove, da bi poiskali način, da
bi vsaj v malem začeli uresničevati želje svetega očeta.
Reči moram, da bi imeli na voljo veliko več ustreznih delavcev, če bi naša Družba
živela v manj anormalnih razmerah, kar vam zasebno poročam kot salezijanskemu
sotrudniku.25 O tem bi lahko poročali samemu svetemu očetu, če bi se vam to v vaši
modri previdnosti zdelo umestno.
22 Pismo don Dalmazza don Bosku, 30. oktober 1882.
23 Pismo don Dalmazza don Bosku, brez datuma, vendar malo pozneje kot prejšnje.
24 Pismo, 29. november 1882.
25 Anormalnost je prihajala iz odklanjanja privilegijev. Don Dalmazzo je 31. januarja 1883 pisal don
Bosku: »Kardinal Nina vprašuje, ali je don Bosko odgovoril papežu glede zavoda v Mantovi. Če ni,
naj prosi in ponižno postavi za pogoj zadevo privilegijev. Pravi, da je v tej zadevi treba iti ad impor-
tunitatem [do skrajnosti].«

29.6 Page 286

▲back to top
286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Dovolite mi, da priporočim vaši dobroti to našo ubogo salezijansko družbo. Zahva-
ljujem se vam in po vas svetemu očetu, ki nam je hotel dati ta dokaz svoje dobrote in
upoštevanja.
V globokem spoštovanju imam čast, da se smem imenovati vaše spoštovane ekscelen-
ce najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. december 1882
Don Durando je s tehtnimi razlogi prepričal mantovskega škofa, da bi poča-
kal na ugodnejše okoliščine, ki bi omogočile uresničitev njegovih želj.
Sklenimo. Za zdaj ni bilo govora niti o celokupni niti o delni podelitvi pri-
vilegijev. Kar se tiče prihodnosti, je tajnik Svete kongregacije ponavljal, da je
treba dati času čas. Tudi državni tajnik je bil istega mnenja, ko je videl naklonje-
nost svetega očeta. Sam sveti oče je dejal don Dalmazzu: »Imate sovražnike in
treba je hoditi s svinčenim obuvalom, kajti v Rimu tudi sence dobivajo telo.«26
In prav čas bo izrekel zadnjo besedo, ko se bo tudi tokrat pokazal kot pošte-
njak, in to tako kmalu, kot si nihče ne bi mogel misliti.
26 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 18. december 1882.

29.7 Page 287

▲back to top
15. poglavje
RAZLIČNA SPOROČILA IN PISMA LETA 1881
Velika potovanja, veliki posli, veliki boji puščajo področje tudi prep-
rostim dogodkom, osebnim odnosom, zasebnemu dopisovanju, stvarem, ki
samo po sebi nimajo izrazitega zgodovinskega pomena, pa kljub temu kažejo
pomembne poteze človeka, o katerem govorimo. Začeli bomo z dejstvom, ki se
močno razlikuje od drugih.
RAZŠIRITEV HIŠ
Eno izmed dejstev, ki je pričalo o življenjski moči don Boskove ustanove,
je širjenje posameznih hiš. Pri vratih prvotnih ustanov je bila taka gneča, da so
morali razširiti in povečati bivalni prostor. Z druge strani pa so take razširitve
imele močan učinek na dobrotnike, ker so videli, da so bila sredstva, ki so jih
dajali na voljo, dobro uporabljena. Če omenimo samo najvidnejše razširitve v
letu 1881, moramo imenovati Oratorij svetega Leona v Marseillu, ki so ga pod-
vojili, Zavetišče St. Pierre v Nici, kjer so dogradili celo krilo in postavili cerkev;
praznični oratorij v Lucci, ki je dobil še zavetišče, Vallecrosio, kjer so prekinili
gradnjo cerkve in postavili dvodelno poslopje: v enem so stanovali učitelji in so
bili šolski razredi za dečke, v drugem pa za učiteljice in njihove gojenke; v La
Spezii so končali cerkev in pripravili obširno poslopje za šole. Razširili so tudi
zavode v Esteju, Cremoni in Randazzu.
V tem splošnem gibanju za širjenje tudi Oratorij v Valdoccu ni ostal nede-
laven, saj je don Bosko leta 1881 razširil gradbeni prostor. Za devetnajst tisoč
lir je kupil obdelovalno in zazidalno površino vse do vrtov sedanje Via Sassari.
Vendar gradnje ni dovolila občinska uprava, ki je nameravala tam urediti tržni
prostor, dokler leta 1932 ni prišlo do razlastitve zaradi javne koristi. Nakup
zemljišča ob hiši Nelva1 je omogočil na zahodni strani cerkve Marije Pomoč-
1 Prim. MB XIV, str. 518 [BiS XIV, str. 333].

29.8 Page 288

▲back to top
288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nice postaviti stavbo simetrično vratarnici, kjer naj bi dobila prostore šola za
tiskarje z vsemi pritiklinami.2 Temeljni kamen so s slovesnim obredom položili
22. novembra 1881. Kakšen pomen je don Bosko pripisoval temu poslopju, je
povedano v listini, ki so jo vzidali v temeljni kamen, da so počastili dobrotnika
in izrazili splošno zadovoljstvo.3
Poslopje v gradnji naj bi dalo zunanje dopolnilo cerkvi Marije Pomočnice in
omogočilo odstraniti staro navlako tiskarne in zadostilo potrebam vedno večje-
ga povpraševanja po tiskarski dejavnosti. Bolj kot vse drugo pa je knjigotrštvo
dajalo priložnost, da se je razvijalo po don Boskovih zamislih. Da bi tudi od-
daljeni spoznali pomen, ki ga je Oratorij od vsega začetka dajal tej dejavnosti,
ga je bilo treba potrditi tudi z razširitvijo stavb. Leta 1881 je dal pripraviti še-
stindevetdeset strani obsegajoč seznam knjig, natisnjenih v tej tiskarni. Po celi
Italiji so razposlali štirideset tisoč izvodov.4 Don Bosko je torej popolnoma
razumel pomen obveščenosti javnosti ne samo kot duše trgovine, temveč tudi
kot sredstvo za širjenje dobrega.
PRVA KONFERENCA V CASALEJU
Po vsem Casalskem je imela naklonjenost do don Boska globoke korenine.
Njegov prvi zavod, ki ga je odprl v Mirabellu leta 1863, je takoj zaslovel. Ko so ga
1870 prenesli v Borgo San Martino, je še bolj zaslovel. Nato sta se pridružili še
hiši v Penangu in dom sester v Luju. Iz teh razlogov je don Boskovo ime slovelo
po vsej deželi. Toda še bolj so ga dali spoznati mnogi škofijski duhovniki, ki so
zrasli pod njegovim očetovskim vodstvom v Oratoriju. Številni poklici tako za
salezijance kakor za sestre, ki so pognali v škofiji, in obilni darovi, ki so prihajali
v Turin za misijonske odprave, so dokazovali navezanost škofljanov na salezi-
jansko družbo. Dokaz tega občutja je bila prva salezijanska konferenca, ki so jo
pripravili 17. novembra 1881. Zahtevali so jo tamkajšnji sotrudniki, ki so o tem
govorili s škofom. Msgr. Ferré je ne le odobril zamisel, temveč je lastnoročno
pisal don Bosku in naročil mestnim župnikom, da so o tem govorili s prižnic.
Glas, ki se je raznesel tudi po bližnjih občinah, je privabil tudi veliko sotrudni-
kov od zunaj, tako da je cerkev sv. Filipa, četudi zelo velika, komaj sprejela vse
poslušalce, ki so želeli slišati Božjega služabnika.
2 Prim. Giraudi, L’Oratorio di don Bosco, tab. IX, D in A.
3 Napis se je glasil: Radostni salezijanci – po gospodu vitezu Giovanniju Frisettiju – polagajo ta spis –
v temeljni kamen – nove tiskarne – 22. november 1881.
4 Osservatore Romano je 15. junija 1933 v članku duhovnika Giuseppeja De Luca, ki govori o Bib-
lioteca dei Classici Italiani , ki je bila izdana v Oratoriju, kljub temu da ni skrival pomanjkljivosti,
hvalil književno dejavnost don Boska, ki je bila italijanskim katoličanom v veliko pomoč v letih
stiske. Po tej opombi je zatrdil: »Zgodovina te dejavnosti bi bila gotovo slavna stran, če bi govorila
o kulturi italijanskih katoličanov v devetnajstem stoletju.«

29.9 Page 289

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
289
Držal se je svojega priljubljenega vzorca. V splošnem orisu je prikazal ra-
zvoj salezijanske dejavnosti od prvotnega Oratorija do zadnjega odprtja doma
v Faenzi in bližnjega odhoda v Brazilijo, pri tem pa je svoje izvajanje potrjeval z
izrednimi posegi Božje previdnosti, ki je vedno čudežno uporabljala salezijan-
ske sotrudnike. Nato je govoril o miloščini, ki ni samo verska dolžnost, temveč
tudi socialna potreba.5
Škof, ki je predsedoval zborovanju, je v svojem nagovoru pokazal, kako je
Božja roka delovala v predstavljenih ustanovah, spodbudil duhovništvo in ver-
nike k sodelovanju in prikazal zasluge salezijancev in don Boska na treh pod-
ročjih: pri krščanski vzgoji mladine, pri evangelizaciji nevernikov in gradnji
cerkve Srca Jezusovega v Rimu.
Kako zelo je škof vedno imel rad don Boska! Vedno mu je bil zelo naklonjen,
čeprav mu ni sledil v stvari, ki mu je bila ljuba kot punčica njegovega očesa.6
Deset zvezkov o teoriji univerzalij dokazuje njegov dolgoletni študij in veliko
ljubezen do Rosminijevih naukov. Prebil je cele noči pri branju in pisanju o svo-
jem ljubljenem filozofu. V vsakem pogovoru z nekoliko izobraženim človekom
je po nekaj uvodnih stavkih načel kako rosminijansko vprašanje. Don Bosko in
njegovi niso bili pripravljeni slediti mu na tem področju in on je to dobro vedel,
vendar to ni prav nič vplivalo na prisrčne odnose do njih. To je jasno pokazal ob
priložnosti, ki jo želimo nakazati.
Dan pred konferenco je bil v Borgu San Martino na zavodskem prazniku.
Medtem ko so se zbirali za kosilo, se je zapletel v razgovor z don Bertellom, nje-
govim odkritim in odločnim nasprotnikom v rosminijanstvu, ki mu je za konec
dejal: »Glejte, monsinjor, če bi jaz, kljub temu da je to nemogoče, postal škof, bi
zahteval, da bi moji kleriki študirali po predpisih, ki prihajajo iz Rima.«
»Rim, Rim!« je odgovoril. »Ali veste, kaj je Rim? Je kakor visoka čer sredi
morja. Papež lebdi visoko na jasnem nebu, toda spodaj se valovi valijo drug čez
drugega, udarjajo ob obrežje in ga bičajo. Jezuiti so tisti, ki se čez mero borijo
proti Rosminiju in rosminijancem.« Razgrel se je do take mere, da so bili gostje
nepotrpežljivi zaradi zamude. Končno je don Bertello dejal: »Pridite, monsinjor.
Ne bi bilo prav, da bi bil Rosmini vzrok za zamudo pri kosilu.«
Razprava med njima se je spet razvnela, ko je škof naslednjega dne povabil
na kosilo don Boska, don Bonettija, don Bertella in še nekaj drugih duhovnikov.
Pri mizi sta ab ovo usque ad mala [od jajca do jabolka] nadaljevala razgovor, ne da
bi za trenutek popustila. Končno je škof omenil, da Leon XIII. kot papež ni ukazal
opustiti rosminijanskega sistema in zato nismo dolžni prevzemati njegova zaseb-
na mnenja. »Danes zastopa,« je dejal, »sedanji papež kot filozof eno strujo, jutri
bo prišel za njim drug in bo zastopal nasprotno strujo. Da nam ne bi bilo treba
5 Salezijanski vestnik, december, je na dolgo poročal o tej konferenci (Dodatek, št. 69).
6 Prim. MB XIII, str. 20–22 [BiS XIII, str. 13–15].

29.10 Page 290

▲back to top
290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
spreminjati naših prepričanj s spremembo novega papeža, naj ostane vsak pri
svojem mnenju, ki ga ima za pravilnega. Zame je najboljše Rosminijevo.«
In don Bosko? Don Bosko je tiho spremljal vroči pogovor, ne da bi bil škof,
ki je bil ves prevzet od ognja razprave, pozoren na druge goste. Končno je, da
bi sklenil razpravo in zlasti še, ker se je monsinjor obrnil nanj, popolnoma mir-
no povzel besedo: »Jaz sem predstojnik skupnosti. Rad bi svojim podrejenim
zapustil spomin, da bodo imeli vzorec za sedanji primer in za vse druge, ki bi
lahko nanje naleteli v prihodnje. Vidim, da v filozofskih in teoloških vprašanjih
zastopajo mnogi filozofi mnenje, ki se jim zdi boljše, medtem ko drugi imajo za
boljše prav nasprotno. Obe strani imata učene zagovornike in ena izmed njih
ima v svoji sredi tudi papeža. Kaj naj kot moder in previden predstojnik svetu-
jem svojim podrejenim? Kakšno praktično vodilo obnašanja naj jim dam? Jaz ne
bi ostal pri »mogoče«, temveč bi odločno rekel: – Dragi sinovi, sledite mnenju,
ki ga zastopa papež – tudi samo kot filozof, kot teolog, kot zasebni učitelj. Na tak
način ne bi samo pokazal spoštovanja do papeža, temveč bi tudi hodil po bolj
zanesljivi poti in se ne bi motil ali pa bi se častno.
Msgr. Ferré ni odgovoril, temveč samo sam zase mrmral: Menil sem, da je don
Bosko v tem na moji strani. Kljub temu je popoldne, kot smo že povedali, bil nav-
zoč pri konferenci, nakar je zgovorno častil salezijance in don Boska. Don Bertello
je vedel povedati, da ni slišal nikdar bolj jasnih in vzvišenih pohval. Od tega dne,
če je kje srečal kakega salezijanca, ni nikdar z njim govoril o Rosminiju. Nekega
dne je po ordinacijah začel zasebno govoriti o rosminijanskih načelih in pobijal
nasprotnike. Vsi so pritrjevali, samo dva ne. Ko je to opazil, je vprašal: »In vidva,
kaj pravita k temu? Zakaj molčita?« Ko je zvedel, da sta don Boskova, je dejal:
»Razumem« in je prekinil razgovor, ne da bi bil z njima manj prijazen.
ŠE VEČ FRANCOSKIH ROMARJEV
Leta 1881 je prišla druga skupina francoskih romarjev, ki so se vračali iz
Rima, kjer so 8. decembra bili navzoči pri kanonizaciji, ki je povzdignila med
svetnike tri italijanske blažene: Giovannija Batista de Rossi, Lorenza da Brindisi
ter Chiaro da Montefalco in njihovega rojaka Benedetta Giuseppeja Labra. Pater
Picard, ki je s patrom Ippolitom vodil romanje, si ni mogel kaj, da se ob vrnitvi
ne bi ustavili v Turinu in obiskali svetišče Marije Pomočnice, Oratorij in don
Boska.
Zborovanje v Valdoccu je bilo napovedano za 15. december ob petih po-
poldne. V splošni želji, da bi osebno govorili z don Boskom, so se skoraj vsi v
majhnih skupinah, ne da bi vedeli drug za drugega, napotili v Valdocco, tako da
se je dvorišče napolnilo. Don Bosko je prišel iz obednice in je nekaj časa poslu-
šal prve, ko pa se je skupina povečala, je prosil, da bi se razdelili po skupinah

30 Pages 291-300

▲back to top

30.1 Page 291

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
291
in pod vodstvom domačih sobratov obiskali hišo. Sam je stopil na čelo največje.
Med potjo so ga obsipavali z vprašanji o začetkih, napredku in sedanjem stanju
ustanove. Toda kako naj odgovori vsem? Obljubil je, da bo o vsem govoril, ko se
bodo zbrali v cerkvi.
Po podelitvi blagoslova je Božji služabnik v spremstvu patra Ippolita in
drugih uglednih romarjev (pater Picard je šel po drugi poti) stopil na oder in
ves ganjen v francoščini pozdravil poslušalce, jim na kratko predstavil salezi-
jansko delo, govoril o salezijanskih sotrudnikih in jih povabil, da bi se vpisali v
to pobožno združenje.7 Da so ga poslušali z velikim zanimanjem, se je videlo
iz njihovega obnašanja in še bolj, ko so se potem zgrnili okoli njega z namenom,
da bi se vpisali med sotrudnike.
Za njim je govoril pater Ippolito in se zahvalil za prisrčen sprejem. Omenil
je vrtnice čednosti, ki so z vonjem napolnjevale vrt Oratorija, in nadaljeval: »Ta
prijazni in samodejni sprejem je malo prekril dejstvo, da smo ob tolikerih vrtni-
cah bodeče trnje, ker smo prišli v tako velikem številu in smo povzročili same
nevšečnosti. Vendar nas ohrabruje misel, da svetniki niso kakor svetni ljudje.
Tisto, česar se svet brani, njim pogosto pripravlja veselje. Kljub neprijetnosti
se don Bosko veseli, da nas vidi med temi zidovi, kjer se lahko naučimo, kako je
mogoče pomagati zapuščeni mladini. On ima rad zapuščene, kjer koli so, in zato
imamo salezijanske domove tudi v Franciji. Bog daj, da bi jih bilo še več! Želi-
mo, da bi take ustanove rastle po številu in da bi imeli kmalu vsaj eno v vsakem
departmaju, v vseh mestih, tudi v Parizu.« Želel je, da bi don Bosko blagoslovil
romarje, ki so jih, ko so zapuščali svetišče, na dvorišču pozdravili z godbo.
Odpotovali naj bi popoldne naslednjega dne. Toda drugo jutro je prišlo ve-
liko duhovnikov z mnogimi gospodi in gospemi maševat k Mariji Pomočnici in
k obhajilu. Vodiči in najuglednejši romarji so tisti dan počastili don Boskovo
mizo in ga še močneje kot prejšnji dan vsi obdali. V želji, da bi vzeli s seboj kak
spomin, so mu dajali v blagoslov nabožne predmete in knjige, da bi se podpisal.
Nekateri so pero, s katerim je podpisal, zamenjali s svojim, da bi tako imeli za
spomin pisalo, ki ga je on uporabljal.
POVABILO
Don Bosko je bil še naprej zaželen gost pri turinskih patricijskih družinah,
čeprav ni mogel več tako pogosto kot nekoč sprejemati povabil. Njegovi spod-
budni pogovori, ki so bili obenem nadvse prijetni, so vzbujali veselje v žalostnih
srcih in bili pravi blagoslov za otroke.8
7 Francoski Salezijanski vestnik, februar 1882, je v celoti objavil njegov govor (Dodatek, št. 70).
8 Precej pogosto je odhajal v Borgo Cornalese k De Maistrevim. Ko ga je grof Eugenio videl priha-
jati, je v šali vzkliknil: »Oh, blaženo nadlegovanje!« Bil je eden tistih plemenitih Turinčanov, ki so
don Bosku na začetku njegovega dela pomagali katehizirati njegove fante.

30.2 Page 292

▲back to top
292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Navadno mu ti gospodje niso dali oditi praznih rok, temveč so duhovna
dobra dela krščanske ljubezni poplačevali z materialnimi darovi za njegove
dečke in ustanove.
Na začetku januarja je Castagnetto9 želel obhajati z njim in nekaterimi
tesnimi prijatelji novo leto. Ker je vedel, kako zelo je zaposlen, mu je dal, da si
sam izbere dan.
Grof Cesare Trabucco di Castagnetto, ki je umrl istega leta kot do Bosko, je
bil prej in potem, ko je postal senator, dejaven v politiki vse do leta 1870. Kot
prepričan katoličan je 2. decembra v Firencah v senatu govoril proti sprejemu
plebiscita v rimskih provincah in 21. januarja naslednjega leta proti zakonu
varščine. Potem se je pa kot toliko drugih plemenitih Piemotčanov umaknil in
posvetil dobrodelnosti in katoliški akciji. Don Bosko, ki nikakor ni hotel podreti
mostov z vlado, ki se je naselila v Rimu, nikdar ni izgubil spoštovanja in zaupa-
nja ljudi tega kova, ker njegova odločnost, da je dal cesarju, kar je cesarjevega,
in Bogu vse, kar je Božjega, ni nikoli pojenjala.
Na ljubeznivo povabilo je zato šegavo takole odgovoril:
Ekscelenca in predragi gospod grof!
Vaša velika dobrota mi je dala na voljo izbiro, da bi se poveselil pri vaši ekscelenci, in
jaz se vam zahvaljujem za povabilo in za možnost izbire dneva.
Izbral sem 13. dan tekočega meseca, ker četrtek ni posvečen niti menjajoči se luni
niti bojevitemu Marsu niti Merkurju, pokrovitelju tatov, temveč Jupitru, ki zato, ker
je poglavar vseh bogov, kaže določeno poštenje.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino. Molite za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K.
vaše ekscelence ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. januar 1881
Grof je sprejel izbiro. Za izvedbo je dal vsa pooblastila teologu Margottiju,
ki je tudi bil med povabljenci.
In sedaj nov primer, kako se je znal don Bosko priljubiti vsem. Margotti,
ki je bil že poslanec v subalpinskem parlamentu in prvovrsten publicist, je bil
prvoborec tako imenovanih nepopustljivih katoličanov. Odločen nasprotnik li-
beralcev in sektašev je iz vsake številke časopisa Unità Cattolica naredil bojišče.
Nič ni bilo bolj nasprotno don Boskovemu razpoloženju, a kljub temu sta se ta
dva človeka imela odkritosrčno rada. Res je, da je bilo v zadnjem času v časopi-
su opaziti določeno zadržanost do don Boska. Vendar je bila vzrok temu previ-
dnost, ki jo je tudi Božji služabnik zahteval, da ne bi dražil škofijske cerkvene
oblasti, ki mu je bila nasprotna. Njuni odnosi pa so ostajali nespremenjeni. Da
nekateri videzi ne bi dali pobude za dvome o prihodnosti, naj podamo pismo,
9 Prim. MB XIII, str. 381–384 [BiS XIII, str. 251–253].

30.3 Page 293

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
293
ki ga je veliki polemik ob tej priložnosti pisal krotkemu Božjemu možu. Potem
ko se je izrazil za najvdanejšega prijatelja in služabnika, je 8. januarja takole pi-
sal: »Ker me opravki ovirajo, da ne morem priti osebno, vam pisno povem, kar
sem vam želel sporočiti ustno. Njegova ekscelenca grof Di Castagnetto je ves
iz sebe10 od veselja, da bo imel pri svoji mizi don Boska. Gre za diplomatski11
obed tako zaradi hiše kakor zaradi kuharja in gostov. Odločeno je, da don Bosko
pripelje s seboj pribočnika po svoji izbiri. Moj predlog se glasi: V četrtek 13. ja-
nuarja bodo odprli gledališče v Valsaliceju, kakor ste obljubili fantom. Tudi jaz
bom prišel. Ker se bo prireditev končala ob pol šestih, se bomo skupaj odpeljali
na kosilo. Vaš pribočnik naj bo don Francesia, ki pozna grofa in on njega. Zvečer
vam bo na voljo kočija, ki vas bo odpeljala v Oratorij. Če vam moj načrt ugaja,
mi napišite dve besedi: Videl, odobravam. Če vam ne ugaja, pa predlagajte kar
koli drugega. Vse že vnaprej odobravam, ker imam čast, da se lahko imam v
najglobljem spoštovanju itn.« Grof je bil tako izredno zadovoljen zato, ker je bil
prepričan, da bo don Boskova navzočnost preprečila razgovore, ki ne bi bili v
skladu z načeli hišnega gospodarja.
PONOVNO DON GUANELLA
Pred nekako tremi leti se je don Guanella vrnil v svojo škofijo, kjer je nadvse
goreče opravljal dobra dela, za katera se je čutil poklicanega.12 Vendar niso bili
vsi zadovoljni s tem, kar je delal v Comu. Še več, imel je toliko nasprotnikov,
mogočnih in trdovratnih, da je vse kazalo, da bodo njegove ustanove propadle.
Nasprotovanje je doseglo tako mero, da je izgubil pogum, ponovno mislil na don
Boska in v sebi razmišljal o tem, kako bi zapustil svoj domači kraj in se za vedno
vrnil v Družbo. Ta misel ga je tako zelo prevzela, da je proti sredini septembra
pisal don Bosku in ga prosil, da bi mu znova odprl vrata svoje hiše. Don Bosko,
ki se je s člani kapitlja mudil v Alassiu na duhovnih vajah, je prebral kapitular-
jem prošnjo in jih vprašal za mnenje. Don Guanella si je med nami pridobil velik
ugled in njegov odhod se je zgodil tako neoporečno, da nihče od navzočih ni
nasprotoval. Odgovoril mu je don Cagliero, čigar naloga je bila urejati stvari za
sprejem v Družbo. V don Boskovem imenu mu je postavil dva pogoja: gmotne
zadeve naj uredi tako, da ga ne bodo več klicali v Como, in pride naj pripravljen
na vsako pokorščino.13 Iz enega izraza v pismu je mogoče sklepati, da se je don
10 Naslov ekscelenca mu je pripadal zato, ker je za časa kralja Karla Alberta na dvoru opravljal po-
membne službe.
11 To pomeni izredno kosilo. Na kosilo pa so prišli tudi pravi diplomati, kot na primer grof Di Dona-
to, kraljevi veleposlanik Italije na dvoru perzijskega šaha. Družina tega grofa hrani zgoraj omen-
jeno pismo.
12 Prim. MB XIII, str. 812–815 [BiS XIII, str. 530–533].
13 Dodatek, št. 71.

30.4 Page 294

▲back to top
294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bosko nagibal k temu, da bi ponovil načrt in ga poslal v Santo Domingo. Toda
vezi, ki so ga vezale na škofijo, so bile tako močne, da se jih brez težkih zapletov
ne bi mogel znebiti.
VITEZ FAVA
Pisma, ki jih je don Bosko pisal turinskima zakoncema Fava in smo jih do
sedaj že priobčili,14 nam kažejo, kako zelo velikodušna sta bila z Božjim služab-
nikom. Dopisovanje, ki ga poznamo, se je začelo leta 1873. Vitez je bil upokojen
občinski tajnik. Poleti 1881, ko si je šel krepčat zdravje v dolino Adorno nad
Biello, je prejel od don Boska naslednje prisrčno in dovtipno pismo.
Predragi gospod vitez Fava!
Zelo se veselim, da je vaša uglednost in vsa vaša družina mogla v Adornu urediti
svoje bivanje, preden je strašna vročina začela od nas zahtevati herojsko potrpljenje.
Začeli smo redno potenje, ki nam služi za nenehno kopel od enega poldneva do dru-
gega. Kljub temu še nismo slišali, da bi se kdo skuhal.
Žal mi je, da vaše zdravje še ni popolnoma dobro. Upam, da vam bodo počitek, čist
zrak, obzirnost in veliko molitev, ki jih vsak dan opravljamo, dosegli, da se boste
kmalu vrnili z odličnim zdravjem med nas.
Pravite mi, da še nočete umreti. Tudi jaz ne želim tega. Narediti moramo še toliko
dobrih del, ki ne smejo ostati nedokončana, zato je treba še živeti. Privolili ste v moje
povabilo na zlato mašo, ki jo bom daroval na praznik presvete Trojice 1891. Ali ne
boste izpolnili obljube, ki ste jo dali? Poleg tega imam še nalogo, ki bi jo rad zaupal
vaši gospe soprogi, ki bi ji pomagala gospodična Marija Pia. Zato ponavljam, da je
treba še živeti.
Kako dobro se godi don Bosku, boste rekli. Res je, ko pišem to pismo vam, mi je v to-
lažbo, da je to petstoto pismo, na katero odgovarjam.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod vitez, in z vami vso vašo družino in vam podeli
obilno zdravja in svetosti.
Molite tudi zame, ki se v spoštovanju in hvaležnosti v N.G.J.K. imenujem najvdanejše-
ga služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. januar 1881
To je bilo zadnje don Boskovo pismo vitezu Favi. Dobri gospod je na za-
četku 1882 odšel v boljše življenje. Vestnik je v majski številki sporočil njego-
vo smrt in povedal, da je v najtežjih trenutkih za obstoj Oratorija naredil take
usluge, ki mu jih more samo Bog pravilno poplačati. Mišljena je pomoč, ki jo je
dajal Oratoriju v času, ko je bil tajnik na občini. Vdova je velikodušno podpirala
Oratorij vse do konca svojega življenja 1911.
14 Prim. MB XI, str. 17 [BiS XI, str. 11]; MB XIII, str. 834 [BiS XIII, str. 544–545]; MB XIV, str. 396 in
566 [BiS XIV, str. 256 in 366].

30.5 Page 295

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
295
GOSPA MAGLIANO
Gospa Bernardina Magliano-Sollier iz Turina je bila bogata vdova, ki je ve-
likodušno podpirala don Boska, don Rua in praznični oratorij don Pavia. Don
Bosko, ki je vedel, da je zelo občutljiva, je imel z njo potrpljenje in jo včasih
dolgo poslušal in si z njo pogosto dopisoval. Leta 1881 ji je večkrat pisal. Prvo
ohranjeno pismo je odgovor, naslovljen v Suso malo pred praznikom sv. Alojzi-
ja. Za ta praznik jo na šaljiv način vabi za botro.
Velespoštovana gospa Bernardina Magliano!
Z velikim veseljem sem prejel vaše ljubeznivo pismo in vam odgovarjam točko za
točko.
Od 6. do 7. julija bom v Turinu in si bom štel v čast, če me boste obiskali.
Prav je, da so izginila tista pisma, ki bi, če bi prišla v roke kakemu nepridipravu,
lahko vzbudila nevšečnosti.
Zaradi bolezni urednika je bil Vestnik tokrat malo pozen. Sedaj je natisnjen in ga
boste že danes dobili.
Rožni venec vas čaka, toda če se boste dolgo odpravljali, je nevarnost, da ga bo do-
bil kdo drug. V ta namen vas prosim, da bi prišli k nam in bili za botro praznika sv.
Alojzija. Letos ga bomo obhajali 26. junija. Mogoče bi zaradi ugodnejšega potovanja
ta dan prebili pri nas in pripeljali s seboj tudi vašo sestro in vašo vnukinjo. Na pra-
znovanju sv. Alojzija je miza pogrnjena za vse in potrudili se bomo, da bo skromna,
kakor si želite vi. Vse molitve tega dneva, vsa obhajila naših fantov in mašo ubogega
don Boska bomo darovali Bogu po vašem svetem namenu.
Razglasil sem že, da boste letos vi naša botra. Bom moral preklicati? Ali se sv. Alojzij
ne bo užalil? Premislite malo in potem recite ne, če si upate.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa Bernardina, Bog naj vas ohrani pri dob-
rem zdravju in vedno v njegovi sveti milosti. Molite tudi vi za tega ubožca, ki prav
tako vsako jutro moli za vas, medtem ko ostaja v J. K. vedno ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. junij 1881
Dne 5. julija ji je poslal v dar škatlo slaščic – gotovo dar, ki so mu ga pok-
lonili za njegov god – in ga pospremil s temile besedami: »Gospe Bernardini
Magliano, naši dobri mamici v J. K., pošilja duhovnik Janez Bosko te slaščice.
Prosim, sprejmite jih kot majhno znamenje velike hvaležnosti.« Proti koncu is-
tega meseca jo vabi na duhovne vaje v Nizzo Monferrato. Piše ji na natisnjeni
okrožnici, ki jo je tega leta razposlal gospem in učiteljicam in jim naznanil sko-
rajšnjo duhovno obnovo:15 »Kdo ve, če tudi vi ne bi hoteli priti na te duhovne
vaje? Jaz bom šel in odigral svojo vlogo. Bomo videli, kako ste pogumni.« Gospa
je morala tiste dni v Busco v bližini Cunea na oddih. Toda prej bi rada govorila
z don Boskom, ki mu je v enem izmed pisem izrazila bojazen, da ga nadleguje.
15 Dodatek, št. 72.

30.6 Page 296

▲back to top
296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Odgovoril ji je:
Velespoštovana gospa Bernardina Magliano!
Sem doma in pripravljen, da vas danes ali jutri pozdravim, preden boste odšli na
deželo v Busco. Če ne bi mogli priti, vas pričakujem 2. ali 5. avgusta v Nizzi. Za vas
imam vedno čas. Je prav tako?
Vedno mi je v veliko duhovno tolažbo, ko mi pišete kako pismo.
Bog naj vas blagoslovi in Marija Pomočnica naj vas ohrani vedno za svojo. Amen.
ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 27. julij 1881
Na duhovne vaje je ni bilo. Zato ji je za 20. avgust, za njen godovni dan,
poslal čestitke. Ker je v San Benignu vodil duhovne vaje za aspirante, je obogatil
voščila z obljubo molitev vseh, ki so delali duhovne vaje.
Gospa Bernardina Magliano, rojena Sollier!
Jutri, na vaš godovni dan, bi vas rad osebno pozdravil, vendar mi to ni mogoče, ker
vodim duhovne vaje v tej hiši. Naredil bom pa takole:
Jutri bom daroval sveto mašo, vsi, ki opravljajo duhovne vaje, bodo darovali sveto
obhajilo in svoje molitve po vašem namenu. To je naš dar hvaležnosti.
Sv. Bernard naj vam podeli dragoceni dar gorečnosti in ljubezni do sv. Device Pomoč-
nice, vas ohrani pri zdravju in vodi po poti svetosti. Amen.
Molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 19. avgust 1881
Iz San Benigna se je zadnji dan duhovnih vaj16 mladi aspirant Carlo Dalle-
ra, poznejši salezijanski duhovnik v Ameriki, pred svojim vstopom v salezijan-
sko družbo zahvalil gospe, ker mu je pomagala se šolati v Oratoriju. Njegovemu
pismu je don Bosko dodal naslednje vrstice:
Velespoštovana gospa!
Mladi Carlo Dallera je izpolnil svojo dolžnost do vaše uglednosti in jaz uporabljam
isto ovojnico, da vam izrazim svoje ponižno spoštovanje.
Danes smo končali duhovne vaje s 160 mladimi aspiranti za salezijansko družbo. Naj
Bog naredi prave cerkvene ljudi.
Molite tudi zame, ki ostajam vedno najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 24. avgust 1881
16 Duhovne vaje, ki so jih začeli 17. avgusta, so sklenili 25. avgusta zjutraj. Pridigala sta don Rua in
don Lazzero. Opravljalo jih je 163, zvečine aspiranti. Don Bosko je prišel opoldne 18. avgusta. V
nedeljo 21. avgusta na praznik sv. Joahima je dal poslati svetemu očetu naslednji telegram: »Sa-
lezijanci skupaj s svojimi gojenci, zbrani na duhovnih vajah, veselo obhajajo vaš god. Prosijo Boga,
da bi vam podelili dolga leta srečnega življenja. Duhovnik Bosko.« Dne 30. junija so na don Boskov
predlog v vrhovnem kapitlju sklenili, da bodo imeli vse duhovne vaje v San Benignu in ne več v
Lanzu. Kleriki so šli na počitnice v zavod Borgo San Martino.

30.7 Page 297

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
297
Zadnje pismo tega leta je iz meseca oktobra. Maglianova je še bila na do-
pustu v Busci. Njo je don Bosko prosil, da bi mu pomagala nakupiti sukno, iz
katerega bi naredili talarje za preobleko novih klerikov in tudi za duhovnike, ki
naj bi dobili novo obleko za bližajočo se zimo.
Velespoštovana gospa Magliano!
Vaša uglednost je bila tako dobra, da se je zanimala za moje novice. Lepo se vam zah-
valjujem. Kar se tiče mojega telesa, je kar zdravo, kar se tiče moje duše, pa ve samo
Bog. Vendar gre za en toda. Imam preveč opraviti, pa premalo denarja, da bi plačal.
Poleg misijonov in stavb imam več kot tristo klerikov in duhovnikov, ki jih moram
oblačiti. Če bi vi, velezaslužna gospa, bili nekoliko naklonjeni in mi prišli na pomoč v
tej zadnji zadevi, bi bila to izdatna pomoč za vaše umrle in za vse duše v vicah.
Prepričan sem, da boste storili, kar bo vam mogoče, meni pa preostane le še, da se
vam zahvalim in prosim Boga, da vam nakloni stokratno v tem življenju in večno
plačilo v večnosti.
Upam, da vaša vrnitev v mesto ni več daleč. Marija Pomočnica naj vam nakloni ugo-
den konec poljedelskega leta in srečno vrnitev med nas. Molite tudi za tega ubogega
revčka, ki ostaja vedno v presvetih srcih Jezusa in Marije najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. oktober 1881
DON ALBERA V MARSEILLU
Na začetku šolskega leta 1881–82 je moral don Albera prepustiti ravna-
teljstvo hiše v Sampierdareni don Belmonteju, ker so ga premestili v Marseille
za inšpektorja domov v Franciji. Odpotoval je malo prej, preden je don Bosko
pisal tja don Bologni:
Predragi don Bologna!
Don Alberi nisem mogel dati spremnega pisma za škofa v Marseillu. Povej mi torej,
kaj je s sestrami, z našim zavetiščem, z gospodom župnikom in z novim osebjem?
Pisal sem gospodični Jacques. Danes bom pisal gospe Prat-Noilly. Bog naj nas blagos-
lovi in reci don Alberi, naj mi napiše dolgo pismo.
Najvdanejši prijatelj
duh. Bosko
V Sampierdareni je bil bodoči drugi don Boskov naslednik zelo cenjen ne
le med duhovniki, ki so prihajali k njemu po nasvet, temveč tudi v nadškofijski
kuriji. Generalni vikar ga je ob poslovilnem obisku objel in s solzami v očeh
vzkliknil: »Izgubljam prijatelja!«
Don Bosko je že eno leto pripravljal to premestitev. Vedel je, da bo mo-
ral premagati nasprotovanje plemenite genovske gospe Fanny Ghiglini, ki se je
materinsko navezala na ravnatelja. Začel ji je zato pisati, kakor če bi jo zaupno
hotel vprašati za svet glede tega svojega namena. Nato je opozoril don Albera,

30.8 Page 298

▲back to top
298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
da naj bi uredil tako, da bi mogel takoj, ko bi predstojniki tako odločili, brez ovir
zapustiti Sampierdareno.
Ta predhodna napoved je bila za don Albera toliko težja, kolikor se tega
niti najmanj ni nadejal. Tedaj se mu je vsemu prestrašenemu zdelo, da mora
premagati celo goro ovir ob menjavi dežele in jezika. Don Bosko pa je bil prepri-
čan, da bo ubogal. Gospa je s celo vrsto razlogov dokazovala, da tak odhod ni
mogoč. Toda nekaj dni pozneje, ko je prespala prvi vtis, je spet vzela v roko pero
in sporočila don Bosku, da s svojimi pripombami nikakor ni hotela postavljati
ovir Božji volji. Res je, da ima zelo rada don Albera, ker si to zasluži, vendar pa
čez vse goji ljubezen do Družbe. Zato naj don Bosko uredi tako, kakor se mu zdi
najbolj primerno.
Oktobra je don Albera izročil vodstvo zavoda svojemu nasledniku. Potem
pa misleč, da še ni prišel noben izrecen ukaz, in v želji, da bi mu bilo prizanese-
no s tako težko pokorščino, je prišel v Turin, da bi se pogovoril z don Boskom.
»Kako?« mu je dejal don Bosko, kakor hitro ga je zagledal, »še nisi v Marseillu?
Odpravi se takoj tja.« In ni dodal nič drugega.
Don Albera se je takoj vrnil v Sampierdareno in prebil z don Belmontejem
en dan pri gospe Ghiglini v njeni vili, ki je stala na hribčku za Zavetiščem San
Vincenza. Ker so gospodarico obvestili o obisku, je tja povabila glavne sotrudni-
ce, celo skupino plemenitih gospa. V trenutku slovesa so vse zajokale. Tudi on
sam je ihtel kot otrok. Toda naslednjega dne je bil že v Franciji. To don Boskovo
odločitev so zelo kritizirali, toda gospa je ponavljala, da ne smemo nikdar dajati
prednosti posamezniku pred Družbo. Verjetno je don Bosko meril na ta njena
plemenita čustva, ko ji je malo pozneje napisal spremno pismo: »Duhovnik Ja-
nez Bosko se toplo zahvaljuje vaši uglednosti in vam z željo nebeških blagos-
lovov predstavlja gospo Angelo Picardo, zaslužno salezijansko sotrudnico.« Vsi
so vedeli, da če se je don Bosko odločil za kaj podobnega, ni nikdar odstopal iz
ozira na ljudi.
DIPLOMA SOTRUDNIKA NEKEMU ŽIDU
Meseca novembra se zgodi ljubezniv qui pro quo [eden namesto drugega].
Namesto don Pozzanu so diplomo salezijanskega sotrudnika poslali gospodu
Augustu Calabiu, Židu, ki je don Bosku takole odgovoril: »Zahvaljujem se vam
za zaupanje, ki ste mi ga izkazali s tem, da sem imel čast biti vpisan v seznam
salezijanskih sotrudnikov. Poznam tozadevni pravilnik kakor tudi poznejši do-
datek. Vendar vam moram povedati, da pripadam Mojzesovi veri in s tem je vse
povedano. Z najglobljim spoštovanjem itn.« Don Bosko ni nič manj prizadeto
odgovoril.

30.9 Page 299

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
299
Velespoštovani gospod!
Vsekakor je nekaj izrednega, da katoliški duhovnik predlaga članstvo v združenju
krščanske dobrodelnosti kakemu Židu. Toda Gospodova dobrota ne pozna meja in ne
izvzema nikogar, ne glede na starost, položaj in vero.
Med našimi gojenci, ki jih imamo vsega skupaj 80.000, je tudi nekaj Židov. Pravite
mi, da pripadate Mojzesovi veri, mi katoličani pa zvesto sledimo naukom, ki jih je ta
veliki prerok zapisal v svojih knjigah. Gre samo za različno razlago teh spisov.
Naj povem, da je g. Lattes iz mesta Nice Žid, a eden naših najbolj zavzetih sotrudni-
kov. Kljub vsemu vam bom še naprej pošiljal Salezijanski vestnik. Menim, da ne boste
v njem našli ničesar, kar bi moglo žaliti vašo vero. Če bi se pa kaj takega zgodilo,
oziroma če bi želeli, da bi vam časopisa več ne pošiljali, nam to samo sporočite.
Bog naj vas blagoslovi, vas ohrani pri dobrem zdravju in imejte me za vaše uglednos-
ti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1881
NOVE GROŽNJE V FRANCIJI
Proti koncu leta 1881 je visela nad tako imenovanimi moralnimi telesi gro-
žnja novega prisilnega zakona. Don Bosko namiguje na to v nedatiranem pismu
don Ronchailu, ki pa sodi v iztekajoče se leto 1881.17 Da bi čim bolj prizadeli še
druge redovne družbe, je radikalno Gambettovo ministrstvo določilo nov trio-
dstotni davek na njihovo imetje. Toda zaradi kratkega trajanja tega ministrstva
ni prišlo do izvajanja tega zakona. Naslednje ministrstvo pa je zakon razložilo v
smislu, da se davek plačuje samo od resničnega dohodka. Glede tega so bili don
Boskovi računi na varnem, saj so vsako leto končevali z resničnimi deficiti. Zato
so pravočasno pripravili ustrezne izjave in izključili vsak dobiček.18
Predragi don Ronchail!
1. Takoj ko sem prejel tvoje pismo, v katerem mi poročaš o bolezni sestre gospodične
Girard, sem naročil posebne molitve zjutraj in zvečer pri oltarju Marije Pomočnice.
Molitve bomo nadaljevali. Toda ali bo to ozdravljenje zares v večjo Božjo slavo? Bo
koristno duši bolnice? Upajmo. Molite tudi v vaši hiši, in če bo veliki Božji materi všeč,
bomo priče čudežu. Sicer pa naj se zgodi volja našega nebeškega Očeta.
2. Postopki v zadevi gospoda Pirona bi bili končani. Vendar gre za zelo občutljivo
točko. Njegova ekscelenca Correnti, tajnik celotnega mavricijskega reda, zahteva
seznam že izvedenih ali pa bodočih dobrih del imenovanega gospoda Pirona. Zato
17 Pripis predpostavlja, da je izšel pred kratkim D'Epineyjev Dom Bosco (1881). Opomba o novem
osebju (trije) se nanaša na pozno jesen, ko so premeščali osebje (šola se je začela po Vseh svetih)
in ne prej ali po letu 1881. Don Dellavalle je naveden v Seznamu kot član osebja v Nici 1882.
Omemba davka na moralna telesa velja za začetek Gambettovega ministrstva, ko je 15. novembra
predložil zakon v parlamentu.
18 Procés verbaux v Marseillu od 9. do 23. marca 1882.

30.10 Page 300

▲back to top
300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
malo pomisli, ali imaš toliko poznanja, da lahko govoriš v svojem imenu, ali naj jaz
dam zaupno poročilo.
Glede klerika Reymonda pa vedi: če so ga izključili iz semenišča zaradi nemoralnosti,
ne more biti sprejet v nobeno našo hišo. Če je kaj drugega, mi sporoči.
3. Ko boš dobil to pismo, bosta pri tebi že Dellavalle in Serra. Če še ni zadosti, bomo
poslali še druge in bom prišel tudi jaz.19
4. O davkih za moralna telesa ne moremo nič reči. Ker nimamo v zalogi niti solda,
ne moremo predložiti nobenega proračuna. Če že na vsak način hočejo izvod naših
pravil, jim dajte latinskega.
5. Kakor smo goreče molili, ko je bil bolan gospod inženir Levrot, tako smo storili tudi
takoj, smo zvedeli, da je bolna njegova gospa soproga; upajmo, da nas je Bog uslišal
in da je sedaj že popolnoma zdrava.
6. Kar se tiče znanega odlikovanja, sem preteklega aprila stvar predložil papežu, ki
je rade volje privolil. Listine so izročili kardinalu državnemu tajniku, ki mi je predlo-
žil stvar kot končano. Od tedaj nimam več nikakršnih poročil. Vem pa, da je sveti oče,
kakor je to navada, vprašal za mnenje škofa v Nici. Bomo videli.
7. Že tretjič sem pisal istemu kardinalu.
8. Odbori gospodov in gospa so velika stvar za naš patronat. Povej jim, da vsak dan
molim zanje. Sveti oče pošilja vsem poseben blagoslov in popolni odpustek vsakič, ko
se zberejo na sejo.
9. Izroči moje ponižne pozdrave z obljubo naših molitev vsem našim dobrotnikom in
dobrotnicam, mad. Visconti, baronici Héraud, mad. Daprotis, mad. Guigou, kanoniku
Giovanu in msgr. Tibeauju.
10. Bog naj nas vse blagoslovi in moli zame, ki ostajam vedno v J. K.
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Bilo bi prav, če bi se dogovoril z don Bologno, da bi poslali nekaj izvodov neka-
terim našim dobrotnikom D'Espineyja: npr. župniku pri sv. Jožefu Abbéju Mendreju,
mad. Prat, mad. Jacques, gospodu Rostandu, Bergasseju, msgr. škofu itn. kardinalu
v Lyonu msgr. Guiolu, rektorju katoliške univerze bidem [tudi tam], msgr. Collu v
Toulonu itn. Sporazumite se, da ne boste dvakrat pošiljali. Poskrbite, da moje ime ne
bo navedeno. Ta knjiga je na svojem področju prava mojstrovina, in če jaz ne bi bil
vključen, bi želel, da bi jo povsod brali.20 Rad bi vedel, kako naj bi se zahvalil njenemu
učenemu pisatelju.
EKONOMIJA IN UBOŠTVO
Pomanjkanje živil zaradi slabe letine je spravljalo v velike težave tiste, ki so
morali skrbeti za preživljanje Oratorija. Nasititi stotine želodcev je bila težka
19 Omenja svoj bližnji obisk.
20 Don Berto je v prepisu tega pisma na tem mestu zapisal: »In to iz edinega razloga, da bi mogel
prejeti večje darove in podpore za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.«

31 Pages 301-310

▲back to top

31.1 Page 301

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
301
naloga že v normalnih časih. Lahko si predstavljamo težave v teh okoliščinah!
Don Bosko je naročil notranjemu prefektu don Leverattu in generalnemu eko-
nomu don Sali, da naj bi skupaj proučila možnost, kako bi se izvlekli iz tako
težkega položaja. Nato je poslal don Leverattu spomenico s svojimi razmišljanji,
nakazal nujno varčevanje in spodbujal k obnovi duha uboštva, ki smo ga oblju-
bili z obljubo.
Predragi don Leveratto!
Stiska, v kateri smo se znašli, in povišanje cene vina in drugih živil nam svetujejo
pametno varčevanje, ki naj bi ga uvedli, ne da bi spreminjali običajen potek življenja.
V ta namen sem priporočil tebi in don Sali, da bi o tem razmišljala. Za zdaj skušajte
uresničiti nekaj odločitev, ki smo jih sprejeli na našem generalnem kapitlju:
1. Preprečiti zlorabe prikuh, kruha, vina v kuhinji. Dobro izrabiti ostanke. Tako dela-
jo bogataši, zato moramo toliko bolj delati mi, ki smo z zaobljubo obljubili uboštvo.
2. Odpravite zlorabo malic in posebnih pogostitev, zlasti če se uporablja vino. Zato
je strogo prepovedano vstopati v sobe drugih. Ko se kaj določi, naj bo enako za vse,
brez izjem.
3. Na slovesne praznike naj bo več kot samo ena prikuha, kakor je bilo določeno, ven-
dar brez predjedi in poobedka, razen sadja ali sira, pač glede na letne čase, pa tudi
tedaj samo eno ali drugo.
4. Dodatni kozarec vina, tako imenovana copa, naj se daje samo na praznik sv. Fran-
čiška Saleškega, pa nikdar čistega.
5. Previdno sprejemajmo k polovični mizi in pri tem upoštevajmo stara pravila, če
sprejemamo kakega novega.
V vseh teh stvareh se pogovori z don Lazzerom. Za bolnike pa je treba dobrohotno
skrbeti. Nikdar ne pozabimo, da smo naredili obljubo uboštva in moramo zato živeti
revno.
Zmernost in delo sta najboljša varuha kreposti.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji milosti.
Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1881
PETERO DAMAŠČANOV V NICI
Dokler v Franciji ni bilo mogoče odpreti noviciata, so francoski aspiranti
prihajali v San Benigno in kot kleriki ostali tam osem let. Don Barberis je vodil
hišo v pristnem don Boskovem duhu, tako da je vladala vesela pobožnost in
delavoljna zavzetost za učenje. Kar pa se tiče gmotne plati življenja, se je bilo
treba odpovedati mnogim ugodnostim. Obramba proti zimskemu mrazu brez
vsakršnega ogrevanja je bila slaba, hrana skromna, pločevinasti krožniki za mi-
neštro, namesto kozarcev čaše za kavo, okorno pohištvo, skupno perilo za vse.

31.2 Page 302

▲back to top
302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Razume se, da so ti ubogi Francozi zelo trpeli v taki revščini. Starejši aspiranti
in tisti, ki so prihajali z resnimi nameni, so bili srečni zaradi don Boskove nav-
zočnosti in so se navezali na don Barberisa, čigar brezmejno očetovstvo je bilo
tolažba za vse. Toda mladi, ki so jih trde okoliščine kmalu streznile, so le redko
vztrajali.
Leta 1881 je prišlo iz Francije tudi petero Damaščanov, o katerih smo že
govorili v prejšnjem zvezku. Seznami iz leta 1880 in 1881 jih navajajo med štu-
denti aspiranti iz Nice. Naj bo vzrok že kar koli, po nekaj mesecih, ko je manj-
kalo še malo do preobleke, so izrazili svoje nezadovoljstvo in eden izmed njih
po imenu Antonio Homsi je pisal don Bosku in mu zaupal razpoloženje svoje in
verjetno tudi drugih duš, nakar je prejel naslednje ljubeznivo, a zelo utemeljeno
pismo v francoščini:
Dragi moj Homsi!
Prejel sem tvoje pismo. Zelo me je razveselilo, ker si mi odprl srce in mi omogočil, da
ti dam dober nasvet. Odgovoril bom na vsako tvoje vprašanje.
Bog, ki te je na zares čudežen način poklical k meni, je imel s teboj načrte, ki so vredni
njega: korist tvoje duše s tem, da te je odtegnil nevarnosti sveta. Ohranil si krepko
zdravje, končal svoj študij, navezal svoje srce na Boga. V vsem tem času je don Bosko
prevzel vse stroške za tvojo vzgojo in v prihodnje ti nikdar ne bo ničesar manjkalo. Če
se boš vrnil v svet, se boš moral veliko boriti in mogoče boš v boju celo padel. In tvoja
duša? In nebesa? Znašla se bosta v nevarnosti, da ju izgubiš.
Zato menim, da je zate veliko bolje, da storiš, kar pravi sv. Pavel: Komur gre dobro,
se ne giblje.21 In na drugem mestu: Ostanite v poklicu, v katerega vas je poklical
Bog. Poleg tega pa bi moral, če bi se hotel vrniti domov pred kleriško preobleko,
končati svoj študij, ker jaz nimam pravice, da bi preoblekel fanta za klerika, če je pod
sodnostjo koga drugega.
Če torej upoštevamo izdatke, potovanje, duhovne in časne nevarnosti, če pomisliš, da
si v hiši, kjer ti nič ne manjka niti za dušo niti za telo in je zato zagotovljeno tvoje več-
no zveličanje, če pomisliš, da je don Bosko tvoj prijatelj, ki te za vsako ceno želi osre-
čiti na tem in na onem svetu, ti svetujem, da postaneš salezijanec. Tako boš izpolnil
sveto Božjo voljo na zemlji in na koncu te bo presveta Devica Pomočnica popeljala in
sprejela v veliko plačilo nebes. Tako bodi.
Bog naj te blagoslovi in s teboj tvoje tovariše. Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. tvoj
prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. oktober 1881
Ko je po don Barberisu poslal fantu svojo spodbudo, je Božji služabnik zad-
njemu pisal: »Izroči Homsiju to pismo, ki bo, upam, prišlo prav tudi drugim.«
Vendar ni koristilo niti drugim niti njemu. Gotovo so se že dogovorili s patriar-
21 Namiguje na: Qui se existimat stare, videat ne cadat [Kdor meni, da stoji, naj skrbi, da ne pade],
1 Kor 10,12.

31.3 Page 303

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
303
hom, ki jih je, kot smo že poročali,22 na diplomatski način želel poslati nazaj v
Francijo. Zdi se, da se jih je don Barberis že skušal znebiti, kar lahko sklepamo
iz šaljive don Boskove pripombe: »Bodi priden in ne trmoglav, kadar ne gre vse
po tvoji zamisli.«
DON BOSKOVA HVALEŽNOST
Kdor koli je pomagal don Bosku v dobrodelnosti, je bil lahko prepričan, da
mu bo hvaležen tako v besedah kakor v dejanjih. Tako mu je gospa Caterina
Ghione, vdova Cavalli, podarila štiri pobotnice javnega dolga z obrestmi po 50
lir in k temu še enkrat dar 300 lir z naslednjimi pogoji: 1) Vzdrževati za čas gim-
nazijskega šolanja štiri gojence v zavodu v Borgu San Martino. 2) Enemu izmed
njih poskrbeti tudi za pranje perila in manjše potrebščine razen obleke, perila
in posteljnine. 3) Če bi kateri zapustil zavod, bi darovalka imela pravico dolo-
čiti drugega fanta, ki bi ostal v zavodu, dokler se njen dar ne bi iztekel.23 Brez
dvoma je bilo sto lir pri vstopu in petindvajset lir na mesec lep dar fantom, don
Bosku pa ekonomsko ni prav nič ustrezal. Kljub temu je darovalki odgovoril:
Velezaslužna gospa!
Iz rok gospoda kanonika župnika Sista sem prejel dar in se z vami veselim, saj gotovo
po navdihnjenju od zgoraj pošilja luč, ki vam bo svetila v srečno večnost. Gospod Bog
naj vas ohrani v tem svetem razpoloženju in gotovo vam bo to v trenutku smrti v
veliko tolažbo.
Prosim vas, da sprejmete rožni venec, ki ga je blagoslovil sveti oče, s čimer vam želim
izraziti svojo hvaležnost.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti in molite tudi zame, ki ostajam
vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. oktober 1881
Polno globoke hvaležnosti je tudi to pismo, v katerem se zahvaljuje za dar 60 lir.
Gospodu Oresteju Parianiju!
Upam, da ste prejeli diplomo za vas in za vašo gospo teto. Goreče molim za oba. Zah-
valjujem se vam za dar 60 frankov, ki ste mi jih poslali.
Zares smo v stiski. Bog naj vam obilo poplača. Pričakujem vas z velikim veseljem v
Turinu, ko nas boste obiskali.
Bog naj vas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. november 1881
22 MB XIV, str. 373 [BiS XIV, str. 241].
23 Dodatek, št. 73.

31.4 Page 304

▲back to top
304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ker so bili blizu božični prazniki, je don Bosko sklenil pismo z izrazi svoje
hvaležnosti do dobrotnikov in dobrotnic v Nici in želel, da bi tamkajšnji ravna-
telj osebno vsakemu izrekel njegove dobre želje.
Predragi don Ronchail!
Toliko vlakov vozi v Nico, pa naši odposlanci24 ne morejo priti. Upam pa, da bosta
don Dellavalle in Serra na svojem mestu.
Reci gospodični Guigou, da sem naročil molitve za uspeh njene prodaje. Prav tako jo
spoštljivo pozdravi v mojem imenu. Mad. D’Aprotis želim vesele praznike ter veliko
zdravja in svetosti, kakor si sama želi. Naši dobri mamici in njenemu angelu varuhu,
gospodinji, ponižna voščila za popolno zdravje in dolgo življenje.
Baronesi Héraud vesele praznike, srečno novo leto in boljše zdravje, za kar vsak dan
prosim Gospoda.
Je gospod De Monrémy v Nici?
Gospodu inženirju Levrotu in družini: Centuplum accipiet in praesenti et vitam
aeternam in futuro [Stoterno bo poplačan na tem svetu in prejel večno življenje v
prihodnjem].
Našemu prijatelju gospodu notarju Saiettu se zahvaljujem za vse dobro, kar nam
izkazuje. Spomnil se ga bom pred Bogom in pred ljudmi.25
Iz Turina bom odpotoval 10. januarja, si Dominus dederit [če bo Gospod dal].
Chambéry, Lyon, Valence, Aix, Marseille, Aubagne, Toulon, Hyéres, Fréjus, Cannes,
Grasse, Nica so kraji, kjer se bom ustavil. Upam, da bom pri tebi sredi februarja.
Prav sedaj sem prejel od don Poranija pismo v francoščini. Reci mu, da se veselim
njegove lepe pisave in napredka v francoskem jeziku. Pozdravi ga!
Bog naj blagoslovi tebe, naše drage sobrate in gojence, sestre in naše dobrotnike.
Vsem naj podeli trdno zdravje in dar vztrajanja v dobrem. Molite tudi zame, ki osta-
jam vedno v J. K. vaš najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1881
P. S.: Ne pozabi mad. Girard in njene sestre ter msgr. Girarda.
Mad. De St.-Michel v Lyonu sem pisal o času svojega prihoda v to mesto, pa
nisem dobil odgovora.
Polno hvaležnosti je tudi pismo, ki smo ga dobili v prepisu, ne v celoti. Na-
slovnica Filomena De Maistre, zadnja hči slavnega pisatelja, se je omožila z gro-
fom Medolagom Albanijem, ki je ostal vdovec po njeni sestri Benedetti. Ko ji je
umrl mož in je končala vzgojo svojega sina Stanislava, bodočega katoliškega
ekonomista, je vstopila v red hčera Srca Jezusovega.
Umrla je v Rimu 1924. Vse do zadnjega je ohranila globoko spoštovanje do
don Boska, o katerem je vedno govorila z velikim navdušenjem.
24 Novo osebje, ki je zamujalo na poti.
25 Gotovo je mislil, da bi mu priskrbel kako odlikovanje.

31.5 Page 305

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
305
Zahvalil sem se ji rade volje in ji natanko odgovoril na vprašanja, ki mi jih je v svoji dob-
roti postavila. Sedaj sem zares presenečen, ko sem zvedel, da ni prejela mojega pisma.
Zelo mi je hudo. Naj mi oprosti. Zares nisem nič kriv.
Sedaj bom videl, ali bo to pismo imelo več sreče kot prejšnje.
V tem trenutku sem prejel 1.000 frankov za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. Vaše
pobožne želje bom natančno izpolnil. Vam v vednost povem, da se že več let pri sveti
maši spominjam vas in vse vaše družine. To bom nadaljeval, dokler ne boste deležni
sadov dobrote, ki ste nam jo izkazali. Tako tukaj na zemlji kakor v nebesih.
V vsakem primeru z molitvijo dosežemo vse, kar nam je potrebno, in to molitev bomo
opravljali vsak dan, zlasti na prihodnji Marijin praznik.
Bog naj vas blagoslovi, gospa Filomena, Bog naj vam podeli zdravja in molite tudi za
tega ubožca, najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Če ste dobili to pismo, mi pošljite vašo vizitko.
OBČUTENO SOŽALJE
Občutene izraze krščanske spodbude je pisal odvetniku Guidu Donatiju
v Firencah ob smrti njegove žene. Ta salezijanski sotrudnik je bil oče sestre
Celestine Donatijeve, ustanoviteljice Ubogih hčera Svetega Filipa Kalasanca za
brezplačna zavetišča otrok kaznjencev.
Umrla je na glasu svetosti 18. marca 1925.
Predragi gospod odvetnik v Jezusu Kristusu!26
Združeni z 80.000 otroki smo molili in še molimo v upanju, da bo Bog uslišal naše
prošnje za ozdravljenje vaše žene gospe Constanze. Vendar v Božjih odločitvah ni
bilo tako. Hotel je, da je ta blažena duša šla uživat plačilo za svoja dobra dela. Naše
molitve so pripomogle, da je pri Bogu dosegla sveto smrt in bodo skrajšale vice. Me-
nim, da ne trdim preveč, ko pravim, da v tem trenutku že uživa večno slavo v nebesih
in je postala mogočna priprošnjica za svojo družino in zlasti svojega spoštovanega
moža. Mi bomo še naprej molili za vašo umrlo gospo, molili za vse, ki živijo v njeni
družini, da bodo z zvestim posnemanjem njenih kreposti v življenju združeni z njo
hvalili Boga za vse čase v večnosti.
Dobro se zavedam žalosti, v katero je potopljena vsa družina. Vendar lahko storite
veliko, kar bo ugajalo umrli materi: za njeno dušo darujete svoje trpljenje zaradi
njene smrti; molite zanjo, da bi vsak tako živel, da se bomo čim prej združili z njo in
živeli v stanju, ki je veliko lepše kot to tukaj na zemlji.
Bog naj vas blagoslovi, vedno dragi gospod odvetnik, Bog naj ohrani pri krepkem
zdravju vas in vso vašo družino. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v N.G.J.K. najv-
danejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. junij 1881
26 Izvirnik hranijo sestre kalasancijanke v Firencah (Via Faenza, 54).

31.6 Page 306

▲back to top
306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
V nekem drugem pismu je don Bosko z besedami krščanskega upanja tola-
žil nekega očeta, ki je objokoval izgubo svojega sina. Ta gospod, s tujim imenom
Massimiliano Flik, je bil na dopustu v Rivoliju. Druge nadrobnosti bomo zvedeli
iz pisma.
Velespoštovani in predragi gospod!
Ko se je vaša uglednost za nekaj ur blagovolila ustaviti pri nas, se zdi, da je v naših
srcih zablestel kak žarek upanja na ozdravitev obolelega sina.
Toda Bog je odločil drugače in Bog bodi hvaljen v vseh stvareh. Ta vaš sin je dajal lepe
upe za srečno prihodnost, toda bil je nebeški cvet, ki ga je iz zemeljskih nebes hotel
presaditi na nebeške vrtove, ker je bil že zrel za to.
Molil sem zanj in sedaj ne bom nehal moliti za vas, velespoštovani gospod, za vašo
gospo in vso vašo družino. Bog naj vas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti.
Zahvaljujem se vam za pomoč, ki jo obljubljate naši hiši. Veselilo me bo, če vam bom
mogel biti na uslugo v čem, kar lahko storim za vas.
Upam, da vas bom mogel pozdraviti v Turinu, in imam čast, da se imenujem v J. K.
vaše spoštovane uglednosti ponižni služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 4. september 1881
VLJUDNOSTI IN SPODBUDE
Pismo, polno vljudnosti, je namenjeno baronu Robertu Ricciju des Ferres,
bratu Karlu in sinu Felicianu. Ta plemenita družina je vedno podpirala don
Boska. Mati, o kateri govori, je iz rodbine Pralormo, ki je prav tako vedno pod-
pirala don Boska.
Predragi gospod baron Roberto!
Moral bi govoriti z mamico o stvari, ki jo imam za zelo koristno za večjo Božjo slavo.
Če bo prišla v Turin ali kam v bližino, bi vas prosil, da bi me obvestili, da bi jo pozdra-
vil in z njo za trenutek govoril.
Bog naj vas blagoslovi, vedno dragi gospod Roberto, Bog naj blagoslovi vas, vašo gos-
po soprogo in vso družino. Bodite tako dobri, da boste molili tudi zame, ki ostajam v
velikem spoštovanju in povezanosti v J. K. ponižni služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. junij 1881
Bolezni, ki so obiskale zavod v Esteju v šolskem letu 1880–1881, so zelo
skrbele tamkajšnjega ravnatelja na začetku šolskega leta. Don Bosko mu je vli-
val pogum in ga spodbujal k zaupanju v Boga.
Predragi don Tamietti!
Položimo naše zaupanje v Boga in pojdimo pogumno naprej. Odprite zavod za novo
šolsko leto, zmolite zjutraj in zvečer en očenaš k presvetima srcema Jezusa in Marije,
da se gojenci ne bodo potili, poskrbite za ugoden prehod iz mrzlega na toplo tako
zjutraj kakor zvečer.

31.7 Page 307

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
307
Veliko pozdravov gospodu Venturiniju in gospodu Pelàju! Povej jima, da se bomo ver-
jetno v kratkem videli.
Bog naj vse blagoslovi in stori, da boste zdravi ali bolje rečeno, da vas ohrani zdrave
in svete.
Molite zame, ki vas vsak dan priporočam pri sveti maši, medtem ko sem v J. K. najv-
danejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Alassio, 25. september 1881
OB SMRTI DON CHICCA
Don Stefano Chicco je rastel v Oratoriju vse od dvanajstega leta. Kljub mno-
gim zdravstvenim težavam, ki jih je spodbujen od don Boska prenašal z nenava-
dno vdanostjo in potrpežljivostjo, je 1871 postal duhovnik. Opravljal je službo
prefekta v Alassiu in v Maglianu Sabinu. Obdarjen z zdravo presojo in redko
vodstveno preudarnostjo, je veliko spovedoval. Postal je prvi ravnatelj hčera
Marije Pomočnice v novi materni hiši v Nizzi Monferrato, od koder je 1879 šel
odpret novo postojanko v Cremono. V tej službi je veliko delal in trpel. Ugledni
škof msgr. Bonomelli ga je zelo cenil in dobri so ga imeli nadvse radi. Med pole-
tjem in jesenjo 1881 se mu je zdravje tako poslabšalo, da je moral leči in ni več
vstal. Don Bosko je poslal v Cremono don Belmonteja, ki je zapustil ravnatelje-
vanje v Borgu San Martino in se pripravljal prevzeti vodstvo zavoda v Sampier-
dareni. Začasno naj bi vodil zavod in skrbel za bolnika. Na začetku avgusta mu
je don Bosko iz Nizze Monferrato poslal tole očetovsko pismo.27
Predragi don Belmonte!
Si v Cremoni, si ob strani našega dragega a žal težko bolnega don Chicca. Bog bodi
blagoslovljen v vseh stvareh. V vseh naših domovih molijo zanj in v tem zavodu Matere
milosti, kjer je tako goreče opravljal duhovniško službo, opravljajo zanj posebne mo-
litve. Naj nam Bog dodeli tisto, kar je v njegovo večjo slavo in za naše večno zveličanje.
Poskrbi, da mu nič ne bo manjkalo. Povej mu, da mu vsako jutro in večer poleg moli-
tev pošiljam tudi poseben blagoslov. Če me ne bi zadrževalo tisoč opravkov, bi poletel
v Cremono in ga obiskal. Mogoče bom to lahko storil na začetku prihodnjega tedna.
Bog naj blagoslovi vedno dragega in ljubljenega don Chicca, naj blagoslovi tebe in
vso cremonsko družino. Bog naj vas ohrani vse v svoji sveti milosti in molite tudi
zame, ki ostajam vedno v N.G.J.K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 8. avgust 1881
Don Bosko ga je zares šel obiskat in ga spodbudil z zadnjim objemom. Dra-
goceni obisk ga je pripravil na žrtev življenja, ki se je izpolnila mirno v noči 16.
septembra.
27 Izvirnik hranijo v Narodni knjižnici v Firencah (Cass. 329, št. 229).

31.8 Page 308

▲back to top
308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
DOMOVOM ZA BREZMADEŽNO
Za devetdnevnico za praznik Brezmadežnega spočetja je don Bosko poda-
ril zavodom deset cvetk, ki naj bi jih ravnatelji priporočili in razložili fantom v
nagovorih za »lahko noč«.
MOJIM DRAGIM SINOVOM V DOMU N.
CVETKE ZA DEVETDNEVNICO ZA MARIJO BREZMADEŽNO
V čast Mariji, moji dragi materi, bom v teku te devetdnevnice pod njenim varstvom in
s pomočjo njenega sina Jezusa storil naslednje:
1. dan: Pogosto sveto obhajilo
2. dan: Točnost v pobožnih vajah
3. dan: Ubogal bom v svojih časnih potrebah
4. dan: Bežal bom pred brezdeljem
5. dan: Izogibal se bom slabih pogledov
6. dan: Izogibal se bom slabih pogovorov in ljudi, ki slabo govorijo
7. dan: Izogibal se bom vsaki stvari, ki je proti čednosti čistosti
8. dan: Izprašal si bom vest glede preteklih spovedi
9. dan: Priprava na sveto smrt
Praznik: Posvetil se bom Mariji in pogosto ponavljal: Srce Marijino, bodi moje rešenje.
Duhovnik Janez Bosko
DOKAZI DOBROTE DO SINOV
Ko je pisal don Barberisu o damaščanskem fantu, je don Bosko dejal: »Reci
Saluzzu, da lahko pride v urad kadar koli, razen če ti Nicoletti ni koristen in bi
mi raje poslal njega, da bi opravljal službo majordoma.« Nicoletti je bil klerik, ki
je prišel iz Riminija. O njem nimamo poročati kaj drugega, medtem ko o prvem
marsikaj.
Don Lorenzo Saluzzo, prvi ravnatelj zavoda v Milanu in prvi inšpektor v
Lombardiji, je končal gimnazijo v Oratoriju in šel nato v San Benigno, kjer je 3.
oktobra 1881 naredil večne zaobljube. Ko je naslednjega jutra nesel don Bosku
v sobo kavo, se mu je sinovsko zaupljivo zahvalil, da je bil pripuščen k večnim
zaobljubam. Don Bosko ga je naklonjeno poslušal in mu rekel: »Veš, Lorenzo,
odločil sem se, da te pokličem v Turin, kjer bi pomagal don Bertu. Vzeli so mu
klerika Aimeja in želim, da ti zasedeš njegovo mesto. Povej mi, ali bi raje os-
tal tukaj in nadaljeval klasični študij ali pa šel v Turin, kjer bi končal filozofijo
in potem šel v Rim, kjer bi s tovariši študiral teologijo.« Tistega leta so začeli
izvajati odločitev generalnega kapitlja, da naj vsi kleriki končajo licej ali višjo
gimnazijo. Saluzzo, ki je zelo rad študiral in lepo uspeval, je komaj čakal, da bi
lahko spet začel študij, vendar je takoj odgovoril, da je ves na razpolago njemu.
»Prav. Za zdaj ne govori z nikomer o tem in bodi miren. Kakor hitro bom govoril
z don Bertom, bom pisal don Berberisu.«

31.9 Page 309

▲back to top
BiS 15 — 15. poglavje
309
Kakor smo že videli, je pisal don Berberisu. Don Berberis, ki bi raje pos-
lal koga drugega, si ni upal oporekati tako nedvoumnemu imenovanju. Mladi
klerik je šel. Toda njegov prihod v Oratorij je vzbudil začudenje vseh, saj je bil
komaj eno leto odsoten. Don Bosko pa ga je poklical v obednico kapitularjev in
jim povedal: »Klerik Saluzzo je prišel na pomoč don Bertu in ne bo imel dru-
gega opravila kot to, kar mu bosta dala don Berto in don Bosko.« Don Rua, don
Cagliero in vsi navzoči so pokazali svoje zadovoljstvo in mu čestitali.
Ko je bil še študent, ga je don Bosko pošiljal z naročili po Turinu k dobrot-
nikom. Poleg tega ga je ob večjih slovesnostih poklical, da je stregel pri mizi
predstojnikom in gostom. Tako je v seštevku obeh obdobij, čeprav v različnih
okoliščinah, štirinajst let živel ob Božjem služabniku in bil deležen njegovih za-
upnosti. Ko se je spominjal tistih sedaj že davnih časov, je pisal: »Kot kleriku
in duhovniku mi je vedno pomagal, me blagoslavljal in mi izkazoval posebno
zaupanje, kakor lahko potrdi don Trione. Bil sem priča milosti in čudežev, ki
jih je storil, vedno me je očetovsko vodil, me razumel in me spodbujal zlasti v
ne vedno najbolj veselih trenutkih s fanti, pa tudi že s kleriki in duhovniki. Ne
iz slavohlepnosti, temveč da bi vedno pokazal živo hvaležnost in sinovsko vda-
nost, saj mi je bil več kot oče in dobrotnik, pišem te vrstice, ki mi jih narekuje
srce, in zato, da tudi po 52 letih s salezijanskimi zaobljubami obnovim vero v
blaženega in v njegova pravila.28
Leta 1881 je bil v Oratoriju še neki drug klerik, prav tako živahen in poln
življenjske moči ter prav tako dolžnik spominu dragega blaženega očeta. Tisto
leto bi se moral pripraviti na neki izpit iz njemu zelo malo ljube snovi. Šel je k
don Bosku in mu po navadi prostodušno izrazil svojo težavo, zlasti ker je imel
zelo malo časa, da bi se posvetil učenju tega predmeta. Don Bosko ga je pog-
ledal z enim izmed tistih pogledov, ki so človeka popolnoma podvrgli, mu dal
prostor ob sebi in mu rekel: »Ti si don Boskov prijatelj, kaj ne? Prav. Narediva
takole. Dvakrat ali trikrat na teden boš ob tej uri (bilo je ob sedmih zvečer)
prišel k meni. Če ti bo don Berto morda delal težave, mu reci, da te je poklical
don Bosko, in bova skupaj študirala matematiko, kajti tudi jaz čutim potrebo,
da jo ponovim.« Klerik Chiapello, o njem govorimo, je bil toliko pameten, da ni
zagrabil za ponujeno pomoč, ker je dobro razumel, da bi s tem don Bosku ukra-
del predragocen čas. Toda ko sedaj beremo vse to, skoraj ne moremo zadržati
solz.29
28 Pismo, Sondrio, 31. maj 1933.
29 don Tommaso Chiapello, salezijanec, Il Beato Don Giovanni Bosco nella visione e nelle previsioni
di quarant'anni fa [Blaženi Janez Bosko v napovedih pred štiridesetimi leti]. Federico e Adria
editori. Neapelj, 1929, str. 79.

31.10 Page 310

▲back to top
16. poglavje
DVA MESECA LETA 1882 V JUŽNI FRANCIJI
Po nevihti 1880 so redovne družbe v Franciji preživele eno leto brez gro-
ženj preganjanja, dokler ni sredi oktobra Gambetov antiklerikalizem oblikoval
ministrstvo svojih služabnikov, ki so bili odločeni, da bodo do konca izvedli svoj
radikalni program proti Cerkvi. Zato so se v Oratoriju v Marseillu spet vzbudile
bojazni. Opat Guiol je 28. oktobra prestrašenim gospem vlil zaupanje v Božjo
previdnost po don Boskovem zgledu in skušal posnemati njegovo popolno vda-
nost, ki je prihajala iz njegove svetosti. »Če hodimo po don Boskovih stopinjah
in sodelujemo pri njegovem delu, nam ni treba dvomiti o uspehu.«
Učinkovito spodbudo so prejele od don Boska samega, ki jim je decembra
pisal in jih prosil za molitve in sveta obhajila. Nevihta zares grozi, toda lahko jo
preženemo s pobožnostjo do Jezusa v najsvetejšem zakramentu in do Marije
Pomočnice. »Preteklo leto,« je nadaljeval kurat, »ko so vsi trepetali, nas je don
Bosko spodbudil, povabil nas je k večji pobožnosti. To je bilo eno izmed navdih-
njenj, ki jih Bog pošilja svetnikom, da s svojimi nasveti in molitvami odženejo
bližnje nevarnosti. Poslušajmo tako dragocena opozorila, podvojimo našo po-
božnost, da bomo prejeli od Boga pomoč, ki bo omilila nevihto.«
Ko je don Bosko župniku in damam poslal svoja novoletna voščila, se je
izražal tako, da je dajalo vtis, kakor da bi opravljene molitve že prinašale svoje
sadove. Sicer stvar še ni bila popolnoma zanesljiva, vendar se je nebo kazalo
manj temno. Ko je predsednik to sporočal damam, jih je spodbujal, da naj moli-
jo še naprej, vse dokler se nebo ne bi zjasnilo.
Kazalo je, da se bo upanje izpolnilo. Bojevita ministrska sestava je imela
komaj sedemdeset dni življenja – od 15. novembra 1881 do 26. januarja 1882.
Prepustila je prostor ljudem, ki so se zdeli manj pretirano zagnani.
Kakor smo mogli iz vsega povedanega razbrati, so dame pokroviteljice de-
lale z najboljšo voljo v korist Oratorija sv. Leona, lahko celo zatrdimo, da so
delovale v don Boskovem duhu. Njihov predsednik, ki ga je precej dobro poz-

32 Pages 311-320

▲back to top

32.1 Page 311

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
311
nal, je pojasnjeval njegovo naravo in pomen. »Don Boskovo delo,« je razlagal,
»se opira izključno na Božjo previdnost. Vključeni v to veliko delo se moramo
zgledovati po velečastitem ustanovitelju, se prežeti z njegovim duhom in biti
popolnoma prepričani, da ni mogoče z ničimer nadomestiti pozorne skrbi, h
kateri naša popolna izročenost Božji previdnosti obvezuje Božjo previdnost.
Najbolj velikodušni darovi nič ne koristijo, če so proti osnovnemu načelu, ki je
v tem, da živimo pod perutmi te previdnosti v pričakovanju pomoči od nje in ne
od previdnostnih ukrepov, ki se odtegujejo njenemu posegu.« Pri tako dobrem
razpoloženju duha lahko razumemo, s kakim veseljem so sprejele v vednost, da
bo don Bosko 27. januarja prišel v Marseille.1
Don Bosko je bil v Franciji že od 26. januarja. Načrt njegovega potovanja ni
bil enak načrtom prejšnjih let. Spremljal ga je don Camillo De Barruel, nekda-
nji odvetnik in tedanji salezijanski klerik, od katerega smo zvedeli dragocene
podatke s prvega dela potovanja.2 Deset dni pred svojim potovanjem je Božji
služabnik takole pisal ravnatelju zavoda v Nici.
Predragi don Ronchail!
Od naše dobre mamice sem prejel pismo, ki se mu nemalo čudim. Gotovo je veliko
doktorjev, ki ne bi bili sposobni napisati tako lepega pisma.
Pozdravi jo in ji izroči tukaj priloženo pismo v odgovor. Za 16. januar je določen moj
odhod v Lyon. Verjetno bom prišel v Nico proti koncu februarja.
Vrsta razlogov, ki niso odvisni niti od tebe niti od koga drugega naših, nam svetuje,
da še naprej tiskamo francoski Vestnik tukaj v Turinu. O tem bomo govorili sredi
februarja. Izgovor, da naj sotrudniki pošiljajo denar sem, je samo prazen izgovor za
nedajanje. Vsekakor bom storil vse, da se ti bom oddolžil.
Bog naj nakloni vse dobro tebi, vsem našim sobratom in sinovom in imej me vedno v
J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
P. S.: Je gospod de Monrémy v Nici? Monsinjor je umrl in izgubili smo dobrega prija-
telja.
Pisal je tudi don Alberi. Da bi salezijansko delo v Franciji čim bolj utrdil,
je za novo šolsko leto ločil francoske hiše od ligurske inšpektorije, ki so ji bile
trenutno priključene štiri hiše v Franciji. Tako je nastal prvi začetek inšpekto-
rije, katere vodstvo je zaupal don Pavlu Alberi. Ta je prišel na svoj novi sedež v
Marseillu sredi oktobra. Napovedal ga je opat Guiol, ki ga je sprejel v Sampier-
dareni. Gospem ga je predstavil kot duhovnika, »ki ga je treba spoštovati tako
zaradi njegovih sposobnosti kakor zaradi velikih zaslug« in kot človeka, katere-
1 Procés verbaux, 17. oktober in 2. december 1881 in 6. ter 27. januar 1882.
2 Podatke je objavil francoski Vestnik meseca marca in aprila.

32.2 Page 312

▲back to top
312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ga »navzočnost je zagotovilo veselih upov za prihodnost oratorija«.3
Don Bosko mu je pisal:
Predragi don Albera!
Prejel sem dvoje telegramskih sporočil iz Marseilla, eno od T. Flandina in drugo od
M. Feranda. Oba me prosita blagoslova in molitve za težko bolne osebe. Treba bi
jima bilo povedati, da tukaj vsak dan molimo in bomo nadaljevali molitev pri nogah
Marije Pomočnice. To so naši dobrotniki in don Bologna jih pozna.
Povej don Bologni, da bomo o predlogu gospoda Pirona govorili osebno in pričakuje-
mo, da bo zadoščeno skupnim željam.
Upam, da bom mogel z vami praznovati sv. Frančiška Saleškega, če bo temu našemu
zavetniku uspelo zlomiti rogove vrsti hudičev, ki nas ne pustijo pri miru; molite in
vabite k molitvi tudi druge. Molitev mi je zares potrebna.
Bog naj vas blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. januar 1882
Na predvečer odhoda se je spomnil, da še ni odgovoril učencem don Boria
v Lanzu, in je zato poslal profesorju pismo, ki je moralo razveseliti njega in nje-
gove učence.
Predragi don Boria!
Čeprav nimam časa, da bi pisal v Lanzo, kot bi želel in kakor si želijo tvoji gojenci,
nočem iti na pot v Francijo (16. januar), ne da bi se zahvalil tvojim in mojim sinovom
za ljubezniva pisma, ki so mi jih poslali za Božič in novo leto. Takoj, ko se bom vrnil,
bo moja prva pot v Lanzo, kjer se bomo o vsem dogovorili. Medtem moli zame in v
mojem imenu vabi vse učence, da naj darujejo kako sveto obhajilo po mojem namenu
v času moje odsotnosti.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Borio, in s teboj blagoslavljam tvoje napo-
re in tvoje gojence. Veliko molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. januar 1882
P. S.: Pozdravi g. ravnatelja!4
Njegova prva postaja je bil Lyon, kjer ga je veselo pozdravil brat opata Gui-
ola msgr. Luigi, rektor tamkajšnje Katoliške univerze. Ta je decembra šel v Rim.
Nadvse si je želel, da bi don Bosko stanoval pri njem, in je bil pripravljen, če bi
bilo treba, tudi pospešiti svojo vrnitev. Da bi preprečil vsako neprijetnost, je
don Bosko pisal župniku tole pismo:
3 Procés verbaux, 2. in 28. oktober 1881. Za dan prihoda piše 28. oktobra: »Po običajni molitvi je
gospod župnik predstavil odboru don Albera […], ki je pred nekaj dnevi prišel v oratorij.«
4 O delovanju don Boria v Lanzu beremo v zapisnikih vrhovnega kapitlja naslednje poročilo [5.
junija 1884 pod predsedstvom don Boska]: »Don Rua omenja, da je bil uspeh v petem razredu gim-
nazije vedno odvisen od profesorja. Odkar ima v Lanzu razred retorike don Borio, je imela Družba
vedno novince, ki so prihajali iz tega zavoda.«

32.3 Page 313

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
313
Predragi gospod župnik!
Samo trenutek nadlegovanja. Zelo se bojim, da bo vaš brat msgr. Luigi pospešil svoj
odhod iz Rima, ker sem mu pisal, da bom 10. tega meseca odpotoval v Lyon. Ker ni-
mam pri sebi njegovega naslova, prosim vas, da bi mu sporočili, da bom odpotoval
16. januarja in da v vsakem primeru želim, da ne bi hitel z odhodom zaradi mene.
Vedno molim za vaše zdravje in upam, da se je zelo izboljšalo.
Molite tudi zame, ker moram v tem trenutku opraviti veliko trnjevih poslov, da bi vse
moglo biti v večjo Božjo slavo.
Imejte me radi v Jezusu Kristusu in verjemite vašemu najvdanejšemu prijatelju.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. januar 1882
Monsinjor ga je takoj po vrnitvi telegrafsko prosil, da bi mu sporočil čas pri-
hoda na lyonsko postajo. Tako mu je on prvi izrazil dobrodošlico. Don Bosko si ni
mogel želeti boljšega vodiča v tako pomembnem središču, kamor je prišel prvič,
čeprav je slava o njegovi osebi prišla že veliko prej. Nabiranje miloščine, obiski
bolnikov in sprejemanje obiskov bodo kakor na vseh njegovih prejšnjih potova-
njih vsakdanji opravki. Iz Lyona moremo poročati samo o treh konferencah.
Tretje največje francosko mesto, eno izmed prvih na svetu v letopisih nje-
gove krščanske ljubezni, je bilo dolgo zaželen cilj njegovih potovanj. Privlačila
ga je zlasti Ustanova za širjenje vere, ki se je tukaj rodila in imela glavni sedež.
Že večkrat je prosil podporo za svoje misijonarje, pa vedno zaman, ker argen-
tinski misijoni niso bili vključeni v njeno ustanovno listino. Sedaj, ko se je tam
začela prava izhodiščna evangelizacija, je hotel osebno predstaviti opravljeno
delo in nakazati načrte za prihodnost. Osrednje vodstvo mu je rado odprlo sej-
no dvorano, se polnoštevilno zbralo in ga poslušalo ter pokazalo svoje globoko
spoštovanje. Predsednik, ki ga je pozdravil v imenu svojih kolegov, je zagotovil,
da bo njegova navzočnost pritegnila Božji blagoslov na vse delo.
Don Bosko se mu je zahvalil za njegove besede in omenil veliko ljubeznivih
pisem, ki jih je prejel od predsedstva, in nato govoril o misijonih v Patagoni-
ji. Nakazal je začetke misijonskega dela, opisal prve poskuse misijonarjev in
dosežene uspehe ter nakazal načrte za prihodnost. S posebno pozornostjo je
predstavil način dela, s katerim so dosegli boljše uspehe kot v preteklosti. Na-
mesto da bi takoj šli na nevarna področja divjakov, so se salezijanci naselili v
civiliziranem okolju na mejah prvotnih ljudstev. Ustanovili so šolo in postavili
cerkev ter z ljubeznivostjo in darili skušali pridobiti otroke Indijancev.
Korak za korakom so misijonarji s pomočjo otrok stopili v stik z odraslimi
in zdelo se je, da je mogoč miroljuben pohod v notranjost dežele. Odločili so se
za morsko pot do naselbine Carmen. Toda silna nevihta je potnike po trinajstih
dneh prisilila, da so se vrnili v Buenos Aires. »Zdi se,« je pripomnil don Bosko,
»da je Božja previdnost misijonarjem prekrižala pot, ker se glas o njihovi dob-
roti še ni zadosti razširil med prebivalci puščave.« Poznejši poskus, ki ga je tudi

32.4 Page 314

▲back to top
314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
popisal, pa je odlično uspel. Medtem ko je on govoril, so njegovi misijonarji obi-
skovali patagonske pokrajine, katehizirali in krščevali. V načrtu je bila ustano-
vitev treh apostolskih vikariatov v deželah na južnem koncu Amerike.
Tukaj se je don Bosko dotaknil ene izmed težav. Z ene strani so mu Rimske
kongregacije govorile: »Če hočete apostolske vikariate, morate pomnožiti šte-
vilo svojih misijonarjev.« Z druge strani pa mu je Ustanova za širjenje vere pra-
vila: »Če želite dobiti od nas podporo, je nujno, da vaši misijoni niso podrejeni
kaki škofiji, temveč apostolskemu vikariatu.« Kako naj pridem iz tega začarane-
ga kroga? Kako naj dobim misijonarje brez sredstev in kje naj dobim sredstva,
če Ustanova za širjenje vere ne da svoje gmotne in moralne podpore? Tukaj je
z zemljepisnimi podatki pokazal poslušalcem, kako silno obširna je nadškofija
Buenos Aires in da zato Ustanova za širjenje vere področja južno od Rio Colora-
da lahko ima za deželo misijonov.
Predsednik ga je nato prosil, da bi prikazal natančen položaj sedanjega mi-
sijona, ker pravilnik Ustanove ne dovoljuje podpore zavodom za vzgojo misijo-
narjev v Evropi, kakor je prosil don Bosko. Lahko bi pa povrnila potne stroške
za misijonarje, ki bi šli naravnost v misijone. Vsekakor ni mogoča nikakršna
odločitev, »dokler nimamo v rokah točnih podatkov«.
Eden izmed vodilnih članov Ustanove je vprašal don Boska, kako je mogel
v tako kratkem času porabiti toliko sredstev za tako veličastno dejanje. »Božja
previdnost!« je vzkliknil in dvignil oči proti nebu in pripovedoval dogodek, ki se
mu je pred leti pripetil v Turinu.
Iz Rima je prišel podjetnik, ki je vodil dela pri cerkvi Srca Jezusovega, da
bi dobil petnajst tisoč lir. Vsota bi morala biti brezpogojno pri roki ob petih
popoldne. Kaj naj stori, ko ob pol petih še ni bilo denarja v hiši? Don Bosko je
poslal, kakor je imel navado v takih primerih, nekaj dečkov molit v cerkev pred
Najsvetejše in – glejte, kaj se je zgodilo. V zavod je prišel neki tuj duhovnik in
želel z njim govoriti. Rekel mu je, da je z varčevanjem zbral osem tisoč lir, ki jih
bo po smrti zapustil don Bosku, in da je neki njegov prijatelj storil prav isto in
zbral sedem tisoč lir. Ko sta se menila o tej zadevi, sta ugotovila, da je bolje, če
dar izročita takoj, namesto da bi ga hranila neporabljenega. »Danes zjutraj,«
tako je nadaljeval duhovnik, sem šel k prijatelju po tistih sedem tisoč lir, jih
dodal k mojim osem tisočem in ob koncu tedna vam bom vse skupaj izročil. Ko
sem se vračal domov, da bi položil denar v skrinjo, sem ne vem kako in zakaj
naredil prav obratno. Vzel sem še svoj denar in se napotil proti postaji. Tam
sem se vprašal: kaj vendar delam? Saj danes ni dan, ko naj grem v Turin, tem-
več v soboto. Skomignil sem z rameni in dejal: »Pojdimo, vedno je bolje prej kot
pozneje. In sedaj imate tukaj teh petnajst tisoč lir.« Don Bosko je brez besede
dal z roko znamenje, da naj trenutek počaka, in je dal poklicati podjetnika. Ta
je vstopil in zahteval plačilo dolga. Don Bosko mu je odgovoril: »Glejte, jaz ni-

32.5 Page 315

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
315
mam tistih petnajst tisoč lir. Je pa tukaj neki dober gospod župnik, ki vam jih bo
izročil namesto mene.« Po teh besedah se je obrnil k duhovniku in ga prosil, da
bi ponovil, kar je pravkar povedal njemu. Podjetnik, župnik in don Bosko niso
mogli zadržati solz.
Tudi poslušalci so bili ob tej pripovedi vidno presunjeni. Preden je don
Bosko zapustil zborovanje Odbora, je sporočil, da ima pri sebi zapuščino tri
tisoč frankov za širjenje vere, in je prosil, ali bi lahko ta denar uporabil v korist
svojih misijonarjev. To ni bila stvar, ki bi jo mogli rešiti kar tako na hitro. Toda
čez deset dni mu je spoštljivo in ljubeznivo pismo predsedstva sporočilo, da
lahko uporabi to vsoto za zaželeni namen.
Don Bosko je dal poslati iz Turina vse potrebno za popoln prikaz pata-
gonskega misijona. Teh listin niso položili k počitku v arhivu, temveč so jih ob-
javili v tedniku ustanove Les Missions Catholiques 24. julija. Številko je bogatila
don Boskova slika in v opombi vodstva razlaga, kdo je don Bosko.5
V Lyonu in v toliko drugih francoskih mestih je delovala še neka druga mi-
sijonska ustanova, imenovana Apostolska ustanova, ki so jo sestavljale gore-
če gospe, ki so zbirale in pošiljale ubogim misijonarjem pomoč v naravi. Don
Bosko, ki je bil že deležen njihovih krščanskih telesnih del usmiljenja, jim je
pripravil posebno konferenco. Tudi gospe so ga želele videti. Menil je, da jih
bo prišlo kak ducat, pa se je znašel pred mogočnim zborom. »Blagoslovljen, ki
prihaja v imenu Gospodovem,« ga je pozdravila predsednica. Ko je predstavil
svoje delo, prikazal težave in razložil pomen svojega potovanja, je priporočil
predsednici in njenim sodelavkam to, kar je skrivnost misijonskih uspehov, se
pravi brezmejno zaupanje v Božjo previdnost in otroško predanost sveti materi
Pomočnici. Končno je predsednica spodbudila svoje tovarišice, da bi na vso moč
podpirale don Boska, in jih seznanila z njegovimi potrebami.
Don Bosko se je zahvalil za toliko naklonjenost in omenil, da je že izkusil
sadove njihove dobrodelnosti zlasti po dveh prenosnih kapelah, ki so jih upo-
rabljali v Patagoniji. Pohvalil je plemenitost njihovega programa in jih je ime-
noval sodelavke misijonarjev pri širjenju sadov odrešenja. Opisal je okoliščine,
v katerih se opravlja apostolat salezijancev v Patagoniji, in jim pripovedoval o
doživetjih na njihovih apostolskih potovanjih zlasti v zadnjem času. Predsedni-
co je prosil za seznam imen navzočih, da jih bo sporočil misijonarjem, da jih
bodo dali novokrščencem. Spodbudil jih je tudi, da bi se vpisale v Združenje
salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic, in v ta namen predstavil značaj, začetek
in razvoj te ustanove. Zagotovil jim je, da bo o njihovem delu ob prvi priložnosti
poročal svetemu očetu. Povedal jim je, da ima od papeža posebno pooblastilo,
da jim lahko podeli njegov blagoslov in popoln odpustek z navadnimi pogoji, in
5 Italijanski vestnik Katoliški misijoni, ki so ga tiskali v Milanu, je 3. novembra objavil prevod lyon-
skega tednika z don Boskovo sliko (Dodatek, št. 75).

32.6 Page 316

▲back to top
316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
jih blagoslovil. Po nekaj izrazih medsebojne hvaležnosti se je zbor razšel.
Tiste dni je bil povabljen še na tretje srečanje, na izredno zasedanje vod-
stva in članstva glavnih lyonskih katoliških ustanov. Zbralo se je več kot osem-
deset od organizatorjev osebno povabljenih članov. Govoril je o vzgojnem delu
salezijancev in zlasti o zavetiščih za ubogo in zapuščeno mladino, prikazal ver-
ske in družbene prednosti takih ustanov in opisal njihove sadove in prednosti.
Omenil je tudi Patagonijo. Eden od navzočih ga je vprašal, ali se po odhodu
fantov iz njegovih zavodov ti sadovi ne izgubijo. »Na splošno,« je odgovoril don
Bosko, »dobro seme, ki smo ga vsejali v srca dečkov v času njihove prve vzgoje
po naših metodah, obrodi trajne sadove.
Mnogi naši nekdanji gojenci so zasedli odgovorna mesta v civilni in vojaški
službi in ostali dobri kristjani.« Zbor se je končal z enoglasno željo, da bi v ka-
kem delavskem predelu Lyona ustanovili kako don Boskovo ustanovo, recimo v
La Croix-Rousse ali v La Guillotière ali pa tudi v obeh predmestjih.
V štirih dneh, ki jih je don Bosko prebil v Lyonu, si ga je veliko bolnikov
želelo ob svoji postelji. Na vseh obiskih je skušal v bolnikih vzbuditi željo po
soglašanju z Božjo voljo in jim priporočal molitev za ozdravljenje, če bi to
bilo v večjo Božjo slavo, in da bi navzoči vsak dan molili eno zdravamarijo in
Pozdravljena Kraljica. Obljubil je molitve svojih dečkov in jim na koncu pode-
lil blagoslov Marije Pomočnice. Eden izmed navzočih je v francoskem Vestniku
pisal: »Nemogoče je opisati prizor prijetne in dostojanstvene drže, prevzetost
navzočih in gorečnost src, s katerimi so izgovarjali besede molitve in s svojim
vedenjem kazali globoko presunjenost.«
Opravil je veliko obiskov in še več sprejel. Isti dopisnik pravi: »Zaradi pod-
zavestne sebičnosti vsak pozabi, da je ubogi duhovnik, že več kot šestdesetle-
tnik, človek neomejenih energij. Tako težkim in nenehnim naporom bi gotovo
podlegel, če ga ne bi vzdrževala Božja milost in če ne bi posegel vmes tisti, ki
ga brani pred obiskovalci, ki mu ne bi dali časa niti za kak grižljaj. On pa ne
toži, se kaže zadovoljnega in ne bi nikogar odposlal, ne da bi ga sprejel.« Vseh
teh ljudi ni nikdar prosil niti centa in vendar je darov kar deževalo, navadno z
listki, na katerih so bili napisani nameni darovalcev, ki so se priporočali njego-
vim molitvam. Najbolj kritično je bilo ob prihodu od svete maše. Koliko truda je
bilo treba, da so ga dobili iz zakristije! Truma moških in žensk, ki bi radi njegov
blagoslov, svetinjico, mogoče samo pogled, je pritiskala nanj od vseh strani in
mu onemogočala pot naprej. Ob pogledu na toliko vero je don Bosko vzkliknil:
»Kako velika je moč vere! Ubogi duhovnik, tujec v Franciji, ki ga tisti, ki ga ob-
dajajo, niti ne poznajo, izražajo toliko brezmejnega zaupanja!«
Zvečer 21. januarja je prišel v Valence, mesto sredi poti med Lyonom in
Marseillem na levi strani Rodana. Tu bi goreča sotrudnica Amalia Lacombe bila
presrečna, če bi mu mogla dajati stanovanje v svoji palači. Ko je zaslutila, da se

32.7 Page 317

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
317
pripravlja na potovanje, mu je pisala in si skušala pridobiti to veliko srečo. Toda
don Bosko se ji je zahvalil in ji sporočil, da bo stanoval pri svojem popotnem
spremljevalcu, ki je bil tam doma. Pisal je:6 »Komaj čakam trenutka, da bom mo-
gel videti opata A. Didelota, kanonika katedrale, in se mu zahvaliti. Recite mu,
da se mu toplo priporočam in da bom storil vse, kar bo on menil, da je v večjo
Božjo slavo in zveličanje duš. Toda najprej bom šel na obisk k njegovi ekscelenci
škofu, kateremu me, prosim, predstavite in ga lepo pozdravite v mojem imenu.«
Tudi v Valencu je ostal štiri dni. V nedelji po večernicah je javno v stolnici
in ne več na zasebnih zborovanjih kakor v Lyonu govoril o salezijanskih ustano-
vah, in kot pravi poročevalec, »so ga pozorno poslušali v veri tiho in z naklonje-
no pozornostjo«. Razen nekaj misli o misijonih proti koncu govora je razprav-
ljal o obnovitveni sili krščanske vzgoje, ki jo prejemajo v domovih za zapuščene
otroke. Njegov poziv k radodarnosti je presunil srca in odprl denarnice.
V mestu je deloval oratorij za mlade delavce. Vodstvo je pripravilo gledali-
ško predstavo, da bi tako ob njegovi navzočnosti dali navzočim priložnost, da
bi darovali za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. Don Bosko je šel tja, obdan od
najuglednejših osebnosti mesta. Vdal se je prošnjam župnika in začel z dogod-
kom avec une bonhomie charmante [s čudovito preproščino], kako sta ga dva
duhovnika skušala spraviti v norišnico in kako se jima je za to oddolžil.7
Iz Valenca je skozi Tain in Tournon, kjer je govoril s prižnice in zbiral darov,
prišel popoldne 27. januarja v Marseille. Toda o marsejskih dogodkih lahko le
malo poročamo. Na prvo poročilo moramo čakati do 3. februarja, ko so ga dame
pokroviteljice dobile zase za običajno konferenco z župnikom. Dolgo so ga ča-
kale, pa ga ni bilo od nikoder. Zapisnik pravi: »Don Boska obdaja množica ljudi,
ki se mu hočejo približati in sprejeti od njega blagoslov. Tako ne more priti na
zborovanje ob napovedani uri. Navzoče se bojijo, da se bodo morale odpovedati
zadovoljstvu, da bi ga imele v svoji sredi in bi predsedoval zboru. Gospa Berthou
in Jacques ga hočeta iti poklicat. Vrnili sta se in povedali, da prihaja, vendar se
mora prebiti skozi množico ljudi, ki so zasedli hodnike in stopnice oratorija in
ga prosili za blagoslov, tako da je zares težko priti do našega svetnika.«
Ker je Bog hotel tako, je prišel in sedel. »Zahvaljujem se odboru,« je dejal,
»za njegovo gorečnost in krščansko ljubezen. Rad bi vsako posebej, vse gospe,
pozdravil, se jim zahvalil in jim povedal, da se vas vseh in vsake posebej spo-
minjam v svojih molitvah. Res je razveseljivo, da vidiš toliko gospa zbranih ne
enkrat temveč večkrat na leto, da bi delale za večjo Božjo slavo in za izpolnje-
vanje krščanske ljubezni. Priporočam odboru, da bi se združile v eno samo srce
in dušo, da bi služile Gospodu z izpolnjevanjem krščanske ljubezni. V ta namen
6 Dodatek, št. 76.
7 Razširile so se napačne govorice o obeh duhovnikih. Eden je bil teolog Vincenzo Ponsati, župnik
pri S. Agostino, in drugi kanonik Luigi Nasi.

32.8 Page 318

▲back to top
318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
vam priporočam zatajevanje lastne volje. Če odločitev ene ni v skladu z voljo
drugih, se mora prva odpovedati svoji zamisli in ohraniti ljubezen in se ne po-
tegovati za svojo zamisel ter tako kaliti mir. Delajmo za večjo Božjo slavo z lju-
beznijo, vztrajnostjo, vero in odločnostjo za obrambo katoliških načel. V zadoš-
čenje odbora vam povem, da v tukajšnjem oratoriju veliko fantov hrepeni po
duhovništvu, več jih je bilo že posvečenih in dva sta odšla v misijone v Ameriko.
Vse v večjo Božjo slavo in Bogu bodi hvala!« je sklenil to točko avec sa pieuse et
profonde humilité [s svojo pobožno in globoko ponižnostjo].
Zatem je začel govoriti o drugem. Hčere Marije Pomočnice so na predvečer
praznika vseh svetnikov zasedle svoj dom nedaleč od zavoda. O tej bližini je
don Bosko želel nekaj povedati. Nadaljeval je: »Treba je povedati, da je v sale-
zijanskem delu več zelo različnih reči in to bi rad dobro osvetlil. Tu imamo si-
rotišnico in skupnost sester, dve stvari, ki ju moramo točno razlikovati, da tako
preprečimo nerednosti, ki bi mogle priti iz preveč tesnih stikov. Hiša v Turinu
je tako zgrajena, da je mogoče te nevšečnosti preprečiti. Vendar me veseli, da se
bo tudi tukaj v Marseillu kmalu vse uredilo.«
Marsejski odbor je skrbel tudi za perilo. En dan na teden so članice, ki jim je
bilo to mogoče, šle na pomoč sestram. Ko je sedaj omenil eno izmed udobnosti,
to je posebno sobano v ta namen, je don Bosko navedel primer iz Valdocca. »V
Turinu v hiši sester, ki je blizu stanovanja salezijancev, je sobana, v kateri dve ali
tri sestre in nekaj gospa pripravljajo zavoje perila za popravilo in jih pošiljajo
dobrodelnim osebam, da jih popravijo. Pregledajo perilo, ki ga je treba popra-
viti, pa ne takega, ki je inracommodable [nepopravljivo], temveč uporabijo še
dobre kose, jih razrežejo in iz štirih srajc, da tako rečem, naredijo eno.«
Potem se je vrnil k prejšnji zadevi in dejal: »Oratorij sv. Leona ni samo za-
vetišče, temveč tudi redovna hiša za duhovnike in klerike, kar zahteva modro
zadržanost. Oh – je nadaljeval avec l'expression d'un sentiment profond [globoko
čuteč] – če salezijanske hiše ne bi bile tisto, kar bi morale biti, bi rajši videl, da
jih ne bi bilo. Božja previdnost bo tukaj gotovo skrajšala začasne nujne zahte-
ve. S petintrideset tisoč franki bi spremenili stanovanje sester v sprejemljivo
in dokončno bivališče. Kraj za njihovo hišo je že določen.« Tukaj je opat Guiol
pripomnil, da so tudi načrti že pripravljeni in čakajo na izvedbo. Tajnica je v
svojem poročilu dodala: »Don Boskove besede vlivajo upanje, da bodo potreb-
na sredstva kmalu zbrana, seveda kot posledica molitev in njegove svetosti.«
Don Bosko je ponovno povzel besedo: »Oh, da. Varstvo Božje previdnosti
je zares nekaj čudovitega. Na začetku preteklega leta nismo imeli nič za cerkev
Srca Jezusovega v Rimu, a v teku leta smo potem izdali tristo petdeset tisoč lir,
ki smo jih dobili v dar. Tako so dela, ki so jih predvideli za deset let, bila končana
v enem letu. Zares se čudim. Človek bi rekel, da so pravljice, pa so resnica in jo
lahko z rokami otipamo. To je roka Božje previdnosti. Bogu bodi hvala, kajti vse

32.9 Page 319

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
319
naj bo njemu v čast.«
Odbor je izjavil, da so bili vsi nadvse veseli, da so mogli slišati besedo du
saint et vénéré fondateur [svetega in častitljivega ustanovitelja], od katerega so
nato pieusement [pobožno] prejeli blagoslov in s tem končali sestanek.
Upi, ki jih je vzbudil don Bosko, da bi čim prej mogli urediti hišo v skladu s
salezijanskimi običaji in jo opremiti čim bolj udobno za sestre, so postali v ne-
kaj dneh lepa resničnost. V kratkem času so v bližini kupili dve hiši, ki naj bi ju
stanovalci zapustili do sv. Mihaela in bi ostali popolnoma na razpolago sestram
hčeram Marije Pomočnice. Pravno je zadevo uredila Družba Beaujour, ki je tudi
povrnila don Bosku stroške, ki jih je imel z gradnjo in nakupom zemljišča, pri
čemer je bil on samo uporabnik. Pod pretvezo zakrinkane dobrodelnosti je bilo
treba družbo zaščititi, kar so dosegli z dodelitvijo dodatnih delnic glede na nje-
gov prispevek. Prostovoljni obilni darovi so olajšali odplačilo prvega obroka za
omenjene nepremičnine. Opat Guiol je v svojem poročilu 17. februarja omenil
poseben poseg Božje previdnosti v marsejsko don Boskovo delo in pripisal vse
učinke njegovim molitvam. V potrdilo svoje trditve je pripovedoval primer ču-
dežnega ozdravljenja, ki se je zgodilo à l'intercession et par la bénédiction du
saint fondateur [po priprošnji in blagoslovu svetega ustanovitelja]. »Dogodek je
že javno znan,« je sklenil opat, »hvaležnost za čudežno ozdravljenje se je spre-
menila v pet tisoč frankov. Vse milosti niso tako očitne. Toda ugled don Boskove
svetosti, zaupanje v njegovo mogočno priprošnjo pri Bogu, želja, da bi si prido-
bili Božjo naklonjenost s krščanskimi deli usmiljenja, mu prinašajo sredstva, ki
jih potrebuje za svoje ustanove.« Tako je tam navzoči ravnatelj sv. Leona izjavil,
da podjetnikom takoj izplača dvajset tisoč od oseminsedemdeset tisoč frankov,
ki jim jih dolguje. Tukaj je župnik ostro pripomnil: »Tudi dolgovi za gospodinj-
ske potrebe so se zmanjšali. Zdi se, da bi jih don Bosko rad nekaj ohranil, da bi
potem mogel narediti nove. To sili Božjo previdnost, da poseže vmes in tako sili
odbor, da nadalje zbira vedno nove prispevke.«
Glede »jasno znanega dogodka«, ki ga zapisniki samo mimogrede omenjajo,
nam daje nekaj pojasnil don Bologna, ki je bil priča. Neka bogata gospodična, ki
je bila že tri leta priklenjena na posteljo, se je takoj, ko je prejela don Boskov bla-
goslov, dvignila in ga pospremila k vratom. Vsi so bili iz sebe in jokali. Strežnice so
bile kakor obsedene. Gospodična je na ves glas kričala: »La Vierge m'a guérie! la
Vierge m'a guérie!« [Devica me je ozdravila, Devica me je ozdravila]. Don Bosku
je komaj uspelo, da je pomiril mater. Vsi so jokali in don Bosko je jokal z njimi.
Don Bologna nam poroča tudi o treh »ne tako glasnih« milostih. Neki fant,
ki mu je teklo iz očesa, je prejel don Boskov blagoslov in v dveh dneh je popol-
noma ozdravel. Neka uboga ženska, ki mu je prišla priporočit svojo sestro, ki se
ni mogla dvigniti iz naslanjača, na katerega so jo položili, jo je ob vrnitvi našla
popolnoma zdravo. V nedeljo 19. februarja je obiskal neko gospo, ki je bila v

32.10 Page 320

▲back to top
320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
zadnjih vzdihljajih, napadlo jo je močno vnetje mrene in zdravniki so jo imeli
za odpisano. Don Bosko je molil, ji naročil neko molitev do praznika sv. Jožefa
in ji zagotovil ozdravljenje. V treh dneh je popolnoma ozdravela. Četrta milost,
ki tudi ni vzbudila tolikšne pozornosti, je navedena v naslednjih izdajah D'Es-
pineyevega Don Boska. Neka gospa je vsa objokana prišla k don Bosku, ker so
otroci, zet in snaha grdo ravnali z njo. Prosila ga je za besedico tolažbe. »Opra-
vite molitve v čast Mariji Pomočnici, pridite jutri k moji maši in prejmite sveto
obhajilo. Maševal bom za vas.« Gospa se je ravnala po don Boskovem nasvetu.
Kakšno je bilo njeno začudenje, ko je ob vrnitvi iz cerkve dobila v sobi vse svoje
otroke, ki so obžalovali svoje grdo ravnanje in ji resno obljubili poboljšanje.
Solze in objemi so potrdili dobre sklepe.8
V Marseillu se je don Bosko izkazal tudi kot prerok. Pomočnik Luigi Nasi je
imel čast, da je bil njegov brivec. Nekega dne, ko je končal britje, mu je v slovo
poljubil roko. Don Bosko je zadržal njegovo roko in mu dejal: »Ti pričakuješ od
mene napitnino, vendar ti bo veliko obilnejšo dal Gospod. Še naprej pomagaj
don Bologni. Z njim boš šel v razne domove v Franciji, kamor ga bo poslala
pokorščina. Vendar on ne bo končal svojega življenja v teh krajih, temveč bo šel
umret v Turin. Ko boš prejel sporočilo o njegovi smrti, se pripravi, ker boš po
kratkem času šel za njim.« Don Bologna je umrl nenadne smrti 4. januarja leta
1907 in Nasi je šel za njim 7. decembra istega leta.
Nič manj ni v don Bosku blestel duhovniški duh. V prekrasni dvorani v Mar-
seillu se je zbralo okoli Božjega služabnika veliko osebnosti iz visoke marsejske
družbe. Pogovarjali so se z njim, on pa je sedaj enemu, sedaj drugemu znal ved-
no povedati kaj o duši. Markiz De Villeneuve, ki ga je opazoval, je pristopil k don
Alberi in mu dejal: »Dom Bosco prêche toujours« [Don Bosko vedno pridiga].
Veliko so govorili o ljubeznivi nežnosti, ki jo je pokazal v hiši gospodov Oli-
ve, dobrih salezijanskih sotrudnikov. Ob neki priložnosti je gospa v svoji veliko-
dušnosti snela dragocen prstan in mu ga dala. Don Bosko, ki se mu ni zdelo pri-
merno, da bi sprejel dar, je z odprto dlanjo proti darovalki dejal: »Glejte, gospa,
to je družinski spomin, zato ga morate obdržati.« Toda gospa je vztrajala in ho-
tela, da prstan vzame. »Prav,« je dejal Božji služabnik, »ko mi ga boste dali, mi
boste tudi dovolili, da naredim z njim, kar bom hotel? Samo s tem pogojem ga
sprejmem.« Gospa je privolila in don Bosko je stegnil roko in z dvema prstoma
vzel prstan, rekoč: »Rade volje ga sprejemam. In sedaj, ko je moj, ga poklanjam
vaši uglednosti.« Gospa vsa raznežena, ga ni mogla zavrniti. Ta prstan je danes
spravljen v družini kot dragocena relikvija.
8 V Vita v dveh zvezkih iz leta 1888 (II. zv., str. 530) je opisano ozdravljenje gospodične Flandrin.
Toda D'Espiney poroča o tem že v prvi izdaji 1881, kot da bi se zgodilo prav istega leta. Z druge
strani pa okoliščin iz leta 1882 ni mogoče uskladiti s tem dogodkom (prim. zgoraj str. 58).

33 Pages 321-330

▲back to top

33.1 Page 321

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
321
»Don Boskovo bivanje v Marseillu,« je pisal don Bologna,9 »je zares nekaj ču-
dovitega. Ljudje ga imajo za svetnika […]. Čakajo v naših hodnikih v stotinah tudi
cele dneve. Zares ne vem, kako more don Bosko prenesti vse te napore.« Toda vse
to je prinašalo obilne darove in je rasel tudi ugled salezijancev pri dobrih.
Petnajstega februarja so s sestankom sotrudnikov in sotrudnic obhajali
praznik sv. Frančiška Saleškega.
Zborovanju je predsedoval škof. Že dosti pred začetkom zborovanja ni bilo
v kapeli niti za ped prostora. Don Bosko je, potem ko se je zahvalil dobrotnikom
preprosto dont les saints ont le secret10 [kar je skrivnost svetnikov], pripovedo-
val o glavnih obdobjih razvoja salezijanskega dela do 1881. V Rimu, Firencah,
La Spezii, Ventimigli so cvetoči oratoriji odbijali napad protestantov.
»Naši nesrečni ločeni bratje,« je dejal, »razpolagajo s silnimi sredstvi, ven-
dar imamo mi našo prednost v učinkovitosti molitve. Čeprav se vam priporo-
čam za obilno miloščino, prosim zlasti sotrudnike, da bi goreče molili, kajti če z
denarjem lahko naredimo veliko, pa molitev doseže vse in vedno zmaguje nad
vsem.« Monsinjor, ki je vzel za izhodišče misel o denarju in molitvi, je oboje
razvil v čudovitem govoru.
Dne 19. marca je don Bosko govoril s prižnice cerkve sv. Jožefa. Toda o tem
nam manjkajo nadrobnosti, kajti niti ravnatelj niti sobratje v tistih dnevih niso
mislili na pisanje pisem, saj, kakor se je izrazil don Bologna, je »naš dragi don
Bosko dal dela vsem nam«. Naj povemo še nekaj o obisku v tem skrajnem delu
Francije.
Njegov prvi obisk je veljal Toulonu, oddaljenemu kakih osem ur vožnje z
vlakom od Marseilla. Tamkajšnji nadškof njegova eminenca Desprez je želel,
da bi don Bosko poslal salezijance v zavetišče v mestu, ki se ni moglo več vzdr-
ževati zaradi pomanjkanja sredstev in osebja. Predlog je njegovi eminenci dal
sam ustanovitelj in ravnatelj zavoda opat Julien, potem ko je prebral monogra-
fijo, ki mu jo je poslal v dar njegov prijatelj opat Mendre.11 Ko je kardinal sli-
šal govorice o don Boskovem prihodu v Marseille, mu je pisal pismo. Zatem je
poslal samega opata z naročilom, da ga povabi v Toulouse. Opat je v neobjavlje-
nem dnevniku takole opisal svoje prvo srečanje z Božjim služabnikom:12 »Don
Bosko me je v torek zvečer 31. januarja sprejel z nežno vljudnostjo v Oratori-
ju sv. Leona. Na kratko sem mu razložil namen svojega obiska, mu v kratkih
obrisih podal zgodovino našega zavoda ter se na koncu opogumil, da sem ga
povabil, naj nas obišče. Bil sem presenečen, ko je povabilo takoj sprejel. Sveti
9 Pismo bratu Luigiju, sobratu pomočniku v Oratoriju v Turinu, Marseille, 23. februar 1882.
10 Echo de N. D. de la Garde, 26. februar 1882 (št. 14).
11 Tednik je nosil datum nedelje, izšel pa je že prej.
12 Navajamo iz chan. clement tournier, dekan iz Saint-Sernina, Le Bienheureux Dom Bosco à To-
ulouse. Berthoumier, Toulous, 1929, str. 37.

33.2 Page 322

▲back to top
322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
duhovnik je pokazal veselje za obisk naše hiše in je želel narediti nabirko za
svojo cerkev in zavod v Rimu. Treba je bilo pripraviti pot. Nismo smeli izgublja-
ti časa. V Toulousu bi ostal samo dva dni. Takoj ob enajstih sem odpotoval. Ko
sem dobil privolitev njegove eminence, sem v članku, ki ga je objavila Semaine
Catholique št. 57, naznanil prihod Božjega moža.13
V članku predstavlja dvojni namen svojega obiska in napoveduje konferen-
co v stolnici. Glede tega pripominja: »Vernikov ne vabimo na akademski govor,
ker je don Bosko Italijan in ne obvlada popolnoma našega jezika. Toda zgovor-
nost prihaja iz srca, in če svete in vzvišene težnje napolnjujejo dušo, tako da
prekipeva od navdušenja, potem bo don Boskov govor gotovo zelo zgovoren.
Zato mu bo vsak odpustil morebitne jezikovne napake, italijanske ali latinske
besede, ki jih bo uporabljal.«
Isti članek sta objavila tudi l'Echo de la Province e le Nouvelles, konservativna
krajevna časopisa. Tako je novica vzbudila pobožno pričakovanje pri vernikih.
Don Bosko je prispel opolnoči 4. marca in prenočil v sirotišnici Grande-Al-
lée. Zjutraj je množica ljudi napolnila cerkev, da bi bila pri njegovi maši. Nato
so se začeli obiski, ki so trajali, dokler se ni s težavo rešil obiskovalcev in šel
pozdravit kardinala. Konferenco so imeli popoldne po večernicah.
Ob isti uri je v neki drugi cerkvi pridigal msgr. Lamothe-Tenet, rektor tou-
lonske katoliške univerze. Zdelo se je, da je šlo za zadrego. Bilo pa je, kakor so
pisali časopisi, sovpadanje, ki je ponudilo priložnost za primerjavo učenega
elegantnega, plemenito prepričevalnega izvajanja prelata, ki je bil predstavnik
akademskega telesa, in brezbarvnega, z italijanizmi prepletenega nagovora, ki
ne išče nikakršnih govorniških učinkov. In prav pričakovanje take besede je dalo
konferenci značilnost velikega dogodka. Velika glavna ladja sv. Štefana se je na-
polnila in poslušalci, kakor je bila takrat navada reči, so viseli celo uro na ustnicah
govornika. Učinek se je pokazal v nabirki, ki je bila tako obilna, da je don Bosko
obljubil, da bo drugo jutro v kapeli sirotišnice daroval sveto mašo za vse dobrot-
nike in bo popoldne imel zbor sotrudnikov in tistih, ki bi želeli postati sotrudniki.
V stolnici je pripovedoval avec una simplicité charmante14 [z očarljivo
preprostostjo] o začetkih in razvoju salezijanskega dela in se ustavil zlasti pri
obrtnih šolah. V sirotišnici je govoril o sodelovanju s salezijanskimi pobudami,
kardinal je bil obakrat navzoč. O učinku ne bi povedali vsega, če ne bi dodali neke
posebnosti. V Toulousu cvete akademija, imenovana Giuochi Floreali [Cvetlične
13 Tednik je imel datum nedelje, vendar je izšel prej.
14 Semaine Catholique, 12. februar. Pater Anton Maria, kapucin, apostol toulonske pokrajine, je
1890 naredil naslednjo primerjavo govora in ravnanja don Boska in don Rua. »Oh, slišal sem
pridigati (don Rua): govori z isto vzvišeno preprostostjo. Videl sem ga v zasebnih krožkih in go-
vori z isto očarljivo privlačnostjo. Sedel sem poleg njega ob slovesnem družinskem praznovanju
(v Nici), ki so mu ga pripravili člani Krožka katoliških delavcev, in zdelo se mi je, da sem videl in
slišal govoriti don Boska« (Salezijanski vestnik, februar 1890).

33.3 Page 323

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
323
igre], ki je najstarejša v Evropi. Njen večni tajnik grof Fernando De Rességuier,
potem ko je poslušal z grofom Du Bourgom15 govornika, je dejal, da je preprost
in poleg tega še tako slabo podkovan v slovnici in francoskem izrazju. Svojemu
kolegu je povedal:16 »Treba je priznati, da iz njegove osebnosti diha nadnaravno
in da se to nadnaravno delovanje milosti smeje našim sredstvom pričevanja.«
V ponedeljek 6. marca so v nekem velikem mestnem hotelu17 priredili inti-
mno kosilo v čast grofu. Grof Du Bourg, ki ga je tolikokrat srečal pri De Maistru,
je dejal kanoniku Tournierju,18 da je mirno in s sladkim nasmehom sedel k
mizi, kakor če bi bil v hiši De Maistra v Turinu ali v Borgu Cornalese, da je božal
in blagoslavljal otroke in se po svoji navadi bolj hranil z Božjo ljubeznijo kot
zemeljskimi jedmi.
Dva še živeča duhovnika se spominjata don Boskovega bivanja v sirotišnici.
Z nekim svojim tovarišem duhovnikom, ki je že umrl, sta se tam učila latinšči-
ne, da bi vstopila v semenišče, sta mu ministrirala. Nekega večera je govoril za
»lahko noč« notranjim gojencem in jih navduševal za pobožnost do matere Bož-
je Marije. Na vse je naredil tak vtis, da so se naučili Salve regina, da bi jo zmolili
vsak večer, preden bi šli spat. Poudarjal je tudi nujnost učenja za ene in dela za
druge, nato si je nastavil oba kazalca na senca in dejal: Un enfant paresseux sera
toujours … un 'asinus' [Len deček bo ostal vedno samo osel]. Opat Julien je po
njegovem odhodu razložil pripravnikom na duhovništvo, kako je sveti duhov-
nik kljub nenehnemu direndaju okoli njega vedno ohranil svoje dostojanstvo in
nemoteno mirnost, ker je vedno čutil Božjo navzočnost.
Moral bi odpotovati v ponedeljek ponoči. Toda prošnje mnogih so ga zadr-
žale, da je naslednji dan daroval sveto mašo v baziliki San Saturnina. V tej cerkvi
je največ relikvij na celem svetu. Maševal je v kapeli sv. Tomaža Akvinskega, kjer
hranijo njegovo glavo.19 Nato je v spremstvu nadžupnika in drugih duhovnikov
15 O Du Bourgu, ki še živi (junij 1933), bomo govorili v XVI. zvezku v zvezi z grofom Chambordom,
članom njegovega spremstva.
16 Cournier, n. m., str. 57.
17 Hotel Marcas, trg pred stolnico sv. Štefana, št. 11.
18 N. m., str. 59.
19 V navedeni knjižici na str. 67 Tournier, potem ko navede razloge, zakaj bi don Bosku bilo ljubo
dvigniti molitve k angelu šol, razmišlja: »Globlji razlog je verjetno pripomogel, da je odložil svoj
odhod. V odloku za razglasitev za blaženega je papež Pij XI. obžaloval, da je don Bosko naletel na
nasprotovanja prav tistih, ki bi mu morali dajati podporo in zaščito. Učeni in goreči prelat, ki je
sedel na nadškofijskem prestolu v Turinu in se je upiral delovanju ustanovitelja iz Valdocca, je iskal
rešitve modernih problemov ne toliko v delih sv. Tomaža temveč bolj v dvomljivih teorijah filozofa
Rosminija. Oh, če bi skrivnostni vpliv angelskega učenika mogel popraviti vse razumske zmote in bi
dal mir njegovi duši ter jasnovidno obvladovanje samega sebe, bi se nehal boj, ki je preprečil toliko
dobrega, in ne bi naredil iz don Boska krvave žrtve, ki je tiho trpela in bila podvržena težkim preiz-
kušnjam celih deset let!«

33.4 Page 324

▲back to top
324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
obšel apsido in nato stopil v kripto, da bi počastil avec une piété trés vive20 [z
zelo živo pobožnostjo] dragocene ostanke svetih. Pred relikvijo sv. Juda je rekel:
»To je moj posebno iskani svetnik.« Brez dvoma zato, ker se k temu svetniku
zatekajo vsi preganjani. Pod tem naslovom v Turinu v drugi polovici oktobra
opravljajo slovesno devetdnevnico. Medtem ko je klečal pred svetim trnom in
glavo Tomaža Akvinskega, je neka redovnica, ki ga ni nikdar v življenju prej
videla, padla na kolena in prosila za priprošnjo za neko ubogo slepo žensko.
Blagoslovil jo je in obljubil, da bo molil. »Ta primer,« piše že večkrat omenjeni
časopis, »dokazuje v svoji preproščini, kakšen ugled uživa zaradi svojih krepos-
ti med nami don Bosko.«
Ko ga je vse do zadnjega obdajalo vseh vrst ljudi in preden se je povzpel
na vlak, je nekomu v bližini dejal: »Želim, da bi Toulončani darovali za cerkev
Srca Jezusovega steber, na katerega bi vklesali hvalni govor Pija IX. njihovemu
mestu in napis Tolosa fidelis [zvesti Toulon].« Tokrat je potekala nabirka za ste-
ber za baziliko na Montmartru. Toda Semaine je kljub temu odprla še nabirko
za cerkev v Castru Pretorio in povedala tudi razlog: »Rim in Pariz predstavljata
Cerkev in Francijo, naši dve domovini, naši dve materi […]. V obeh prestolnicah
je Jezus ranjen v srce. Njegovemu svetemu Srcu izkažimo tam našo vdanost in
vero, zadoščevanje in ljubezen.« Nekemu francoskemu redovniku, ki je prera-
čunaval milijone, ki jih bo požrla narodna obljuba, in je don Bosku napovedoval,
da bo njegova nabirka za cerkev v Rimu v Franciji imela malo uspeha, je odgo-
voril: »Kako malo poznate vi svojo deželo! Francija ima zlata za vse potrebe
in daje brez prenehanja in brez napora. Naj govorijo, kar koli hočejo! Z vsemi
viharji in preizkušnjami je za tistega, ki jo dobro pozna, in don Bosko to dobro
ve, vedno velikodušna Francija.«
Dejstva so mu dala prav. Nabirka je prinesla 3.557 frankov, nekaj več, kot
je zadostovalo za steber, ki bo v rimski baziliki ovekovečil spomin na francosko
velikodušnost Toulousa.21
Glede salezijanskega osebja je don Bosko pokazal dobro voljo, vendar ni
skrival prepričanja, da bi bilo treba veliko storiti, preden bi mogel uslišati nji-
hove želje. Prostori so bili nezadostni, morali bi urediti notranje delavnice, da
fantom ne bi bilo treba hoditi na delo zunaj hiše. Njegove opombe so vzeli resno
in se takoj lotili dela. Želeli so, da bi salezijanci prišli že oktobra, a to bi bilo pre-
zgodaj. Poleg tega je staro osebje odšlo in si poiskalo boljšo zaposlitev in zato
niso mogli več nadaljevati dela. Zato so 1883 poklicali druge redovnike. Toda
za don Boska je bilo še nekaj hujšega. V nekem letnem poročilu sirotišnice22 je
bilo mogoče med vrsticami brati, da salezijancem niso nameravali prepustiti
20 Semaine Catholique, 12. februar 1882.
21 V Tournierjevi monografiji je seznam vseh darovalcev. Med njimi je tudi kardinal s 25 franki.
22 N. d., str. 81–82.

33.5 Page 325

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
325
vodstva, temveč so želeli samo njihovo pomoč pri vodstvu. Na tej osnovi pa ni
bilo mogoče priti do sporazuma.23 Don Bosku, ki mu taka predpostavka ni bila
neznana, se nikamor ni mudilo in je čakal dogovor. Zato si je oddahnil, ko je
slišal za imenovano rešitev. V našem arhivu hranimo korespondenco z opatom
Julienom in drugimi Toulončani, ne da bi omenjali preteklost.
Vse to ni moglo ohladiti naklonjenosti Toulončanov do don Boska. Po zaslu-
gi opata Juliena se je v Toulonu zbrala lepa skupina salezijanskih sotrudnikov
in on je bil njihov prvi voditelj. Tudi danes je združenje zelo cvetoče, in ko so
decembra 1929 prinesli v Toulon relikvijo blaženega don Boska, so jo sprejeli s
tolikim navdušenjem in slovesnostjo vsega ljudstva, kot verjetno nikjer drugje
na svetu. Po pravici je bilo rečeno, da se je don Bosko zmagoslavno vrnil v to
zgodovinsko mesto.24
Salezijanci in sestre v Saint-Cyru kakor tudi v Navarru so si silno želeli obi-
ska svojega dragega očete. Ustregel je njihovi želji takoj po konferenci pri sv.
Jožefu, vendar je tja prišel po več postankih v škofiji Toulon.
Ko je prišla ura, da bi zapustil Marseille, je stopil v kočijo, ki ga je čakala na
dvorišču zavoda, kjer je bilo polno ljudi, ki so čakali ne njegov blagoslov. Glo-
boko ganjen je sam zase govoril in ga je slišal don Albera: »Kako velika stvar je
duhovnik!« V teh dejanjih spoštovanja ni videl toliko samega sebe, temveč zna-
menje občudovanja duhovniškega dostojanstva. Naslednje dni mnogi niso ho-
teli verjeti, da je odpotoval, in so bili prepričani, da je še vedno skrit kje v hiši.25
Iz Marseilla je odpotoval 20. februarja in se zdi, da se ni ustavil do La Ci-
otata, obmorskega industrijskega mesta med Marseillem in Toulonom. Bilo je
pol enih popoldne. V cerkvi ga je sprejela velika množica ljudi. Govoril jim je in
prosil miloščine. Zatem se je odpravil v nedaleč ležečo župnijo Saint-Cyr. Tu se
je zgodilo nekaj odmevnega. Ko ga je župnik z drugimi župniki in bližje okolice
povabil na kosilo, je prišel naproti mlad duhovnik, ki ga nikdar ni videl niti ga ni
poznal, veselo ga je prijel za roko in mu zabičeval, naj bo vdan v Božjo voljo. Ta
ni vedel, kaj naj si misli, in je menil, da gre za pomoto. Odkrito mu je povedal, da
ne vidi nobenega razloga za vdanost v Božjo voljo, ker je vse v redu. »Pa vendar
je tako,« je ponovil don Bosko. »Veseli me, da ste zadovoljni, toda preizkušnja
lahko kaj kmalu pride.« Pri mizi je mladi duhovnik sedel malo odmaknjen od
don Boska, ki mu je večkrat omenil prejšnji pogovor. Ta je dvomil, ali naj stvar
23 Stvar ni bila neopažena in brez komentarjev. Gospa Leocadia Orloff je v pismu iz San Rema 12.
maja 1883 pisala don Bosku: »V Toulousu so bili zelo slabo razpoloženi in vam niso prepustili hiše
M. opata Juliena. Za kak nov zavod tukaj bo zelo težko dobiti sredstva, ker je v tem mestu veliko
dobrodelnih ustanov.«
24 Tournier se spominja tega dogodka na neki konferenci (Les Ubaldini de Toscane, Dante et Toulouse:
Toulouse, Andrau et Laporte, 1933, stran 48) in piše, da so tedaj »relikvije sladkega blaženega don
Boska, sprejete […] s pravim zmagoslavjem, prinesle svoj prijetni vonj miroljubne svetosti«.
25 Zapisnik, 24. februar 1882.

33.6 Page 326

▲back to top
326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
vzame resno ali za šalo, in je začel razmišljati. Prvi dan štiridesetdnevnega pos-
ta je sedel pri mizi s svojo materjo. Prinesli so mu mineštro. Mati je pojedla
nekaj žlic, sklenila roke, nagnila glavo in umrla. Tedaj je duhovnik razumel. Leta
1887 je pripovedoval dogodek don Alberi in pokazal veliko občudovanje za
Božjega služabnika.
Poljedelska kolonija sv. Izidorja ni bila daleč od Saint-Cyra. Vendar don
Bosko, ki se je dalje od predvidenega zadržal na konferenci, ni hotel zamuditi
srečanja z gospodi Colle v Toulonu in zato ni obiskal zavoda. V Toulon je prišel
popoldne 21. februarja in 23. imel v stolnici konferenco. Prišel je v nabito polno
cerkev. Vsebina govora je bila običajna, kakor je bila običajna tudi pozornost
poslušalcev. Popoldne je zbral v zakristiji samo sotrudnice, ki so bile vse prip-
ravljene pomagati posebno v sirotišnici sv. Izidorja. Na nov don Boskov predlog
so se vse obvezale, da bodo darovale vsak mesec določen znesek, da bodo mogli
v zavodu zadostiti najbolj nujnim potrebam. Spodbudil jih je, da bi razširili po-
dročje dobrodelnosti, tako da bi za sodelovanje pridobili še druge znance.
Rekel je, da bi rad zbral tudi sotrudnike, če mu ne bi zmanjkovalo časa,
vendar ni pozabil na nadvse pomembno točko. »Treba je,« je rekel sotrudnicam,
jasno poznati namen združenja. Salezijanski sotrudniki naj ne zbirajo samo mi-
loščine za zavetišča, temveč naj se tudi na vse načine trudijo za odrešenje svojih
bližnjih, zlasti še mladine. Naj pošiljajo otroke h katekizmu, pomagajo župni-
ku pri katehiziranju, pripravljajo otroke na prvo obhajilo in poskrbijo, da bodo
tudi primerno oblečeni; širijo naj dober tisk in se na vso moč uprejo brezbožne-
mu in pokvarjenemu. Vse to sodi v naloge salezijanskih sotrudnikov.« Ko so za
to zvedeli župniki, so se pokazali tako zelo velikodušne, da so mu dali na voljo
svoje cerkve, napovedovali njegove konference, se jih udeleževali, govorili in
prvi položili svoj dar v nabiralnik.
Ne bomo govorili o nenehnih in težkih avdiencah, ki jih je imel tudi v Tou-
lonu, opustili pa ne bomo čudežnega dogodka in napovedi prihodnosti, spomin
nam je ohranjen. V Toulonu je trinajsti sin družine Pontevés trpel za pogostimi
omedlevicami, ki so mu onemogočale obiskovanje šole in ovirale njegovo mo-
ralno in telesno vzgojo. Mati ga je predstavila don Bosku, ki ga je blagoslovil,
rekoč: »Pogum, sinko! Pred praznikom sv. Janeza Krstnika boš zdrav.« Ker je
mati zaupala v don Boskovo besedo, kakor če bi bil Božji rek, mu ni dajala več
nobenega zdravila, ki so mu ga predpisali zdravniki. Od tistega dne so napadi
prenehali, fant je ozdravel in o težki bolezni ni ostala nikakršna sled.26
To napoved si je zapomnila redovnica iz reda Sagesse [Modrost], mati Sain-
t-Laurent sur Sévres.27 Priletna redovnica je v svoji preproščini ponavljala, da
se dobro spominja ce petit bonhomme noir et maigre comme un clou [te male
26 Pismo opata J. Rostanda don Ronchailu, Antibes, 16. december 1882.
27 Pismo don Patola don Auffrayu, Liege, 4. september 1832.

33.7 Page 327

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
327
črne dobričine, suhe kot žebelj]. Videla ga je 1882 v Morski bolnišnici v Tou-
lunu, ki so jo vodile njene sosestre – bilo jih je kakih petdeset. Ko jih je don
Bosko obiskal, jih je takoj prosil, da bi prevzele sirotišnico v Gienu, ki so jo pa
potem prevzele hčere Marije Pomočnice. Ustanova je trajala le kratek čas, ker je
tam vladalo pomanjkanje in ni bilo upanja na pomoč. Ko je vstopil v bolnišnico,
je drugo za drugo pozdravljal redovnice, jim podajal roko in jim avec un accent
italien [z italijanskim naglasom] rekel: »Bonjour, ma Soeur, comment çà va?
[Dober dan, sestra, kako vam kaj gre]. Tedaj je ena izmed njih, najstarejša med
njimi, ki jo je prav tako pozdravil, odgovorila: Ça ne va pas … Je suis sourde …
Vous devriez me guérir« [Zanič … Gluha sem … Vi bi me morali ozdraviti]. In don
Bosko: »Ma Soeur, dans huit jours vous entendrez chanter les anges du Paradis.«
[Draga sestra, v osmih dneh boste slišali prepevati angelce v nebesih]. Dobra
starka ni slišala, slišale pa so druge. Naslednjega dne jo je napadla pljučnica, ki
jo je točno osem dni po napovedi popeljala v nebesa, kjer je slišala peti angelce.
Iz Saint-Cyra je odšel v Hyéres, kjer je ostal čez soboto in nedeljo in ves
čas uporabil za obisk bolnikov in sprejemanje ljudi, ki so želeli z njim govoriti.
Ljudstvu je govoril v nedeljo po evangeliju slovesne maše, ki jo je daroval v
baziliki sv. Alojzija, kjer je sveti kralj molil po svoji vrnitvi s križarske vojne. Na
poslušalce je naredilo vtis, ko je dvignil glas, ko je verjetno namignil na neka
poročila, ki so trdila, da dela čudeže. »Don Bosko je zadnji, ki bi si pripisoval
tako sposobnost. Izredne milosti so bile gotovo podeljene, vendar jih je v ko-
rist naših ustanov podelila presveta Devica, ki jih je prejela od svojega Sina,
ki so mu prav sirote tako zelo drage. Naše ustanove, ki živijo le od krščanske
dobrodelnosti vernikov, ne bi mogle obstajati, če izredne milosti ne bi vzbudile
krščanske ljubezni, ki v naše roke polaga prispevke človeške hvaležnosti. Zato
nam Bog, katerega čudežna pomoč nikdar ne odpove, ko je potrebna, prihaja na
pomoč z izrednimi darovi.«
Ko je dodal še nekaj novic iz misijonov v Patagoniji in je naštel nekaj pred-
nosti krščanske dobrodelnosti, je stopil s prižnice in šel sam po cerkvi zbirat
za hišo v La Navarru. Prav tako je postni pridigar tam pozval k dobrodelnosti
v isti namen. Po maši v ponedeljek je ponovno prosil za darove za cerkev Srca
Jezusovega v Rimu in pokazal, kako taka miloščina druži v sebi tri značilnosti,
ker je obenem izraz ljubezni do presvetega Srca Jezusovega, do Cerkve, ki je
mati vseh Cerkva, in delo krščanske ljubezni za otroke vsega sveta ter dejanje
otroške ljubezni do slavnega papeža Pija IX., ki naj bi dobil spomenik v novem
svetišču in njemu priključenem zavodu.
Predzadnji dan februarja se je don Bosko odpravil v La Navarre. Tu je prišel
za njim don Albera, ki naj bi mu pomagal pri vseh njegovih opravkih. Dne 2.
marca je pisal don Rui: »Don Bosko ne more več. Tako ga oblegajo, da ni mogo-
če najti priložnosti, da bi govoril z njim o najbolj pomembnih vprašanjih in mu

33.8 Page 328

▲back to top
328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
poročal o najpomembnejših dopisih, ki prihajajo po pošti. Njegova nabiralna
dejavnost je po tolikerih javnih nesrečah tukaj v Franciji zares čudežna.« In-
špektor, ki se je močno bal za njegovo zdravje, je rekel don Rui, da bi bilo morda
primerno, da bi ga rešili teh naporov.
Zgoraj smo poročali, kako je don Bosko med obiskom prejšnje leto naro-
čil, naj v Navarru zgradijo veliko večje krilo, kjer bi mogli sprejeti tristo fantov.
Ravnatelj don Perrot ni izgubljal časa. Dne 16. decembra so položili temeljni
kamen. Vendar so z blagoslovom počakali do don Boskovega obiska. Obred so
opravili 1. marca. Že v omenjenem pismu je don Albera nadaljeval: »Včeraj smo
položili temeljni kamen za novo poslopje v La Navarru. Don Bosko je znal na to
slovesnost privabiti toliko ljudi, da se je zdelo, da smo v Marseillu ali Toulonu
in ne v puščavi, kakor je La Navarre. Vsak dan ugotavljamo, da nam Gospod na
poseben način stoji ob strani.«
Običajni zapisnik, v steklenem tulu položen v vdolbino vogalnega kamna,
je nosil podpise uglednih gospodov, ki so si šteli v veliko čast, da so lahko svoj
podpis dodali k don Boskovemu.28
Skrbi, ki jih je imel z neposrednimi opravki, niso odrivale daljnih poslov.
Dvoje pisem, ki jih je poslal iz La Navarra, dokazuje njegovo budno skrb. Prvo
odgovarja don Rui, kaj naj stori zaradi preklicane ponudbe msgr. Gastaldija za
cerkev sv. Janeza Evangelista.29 V nekaj besedah presodi in odgovori. Potem
opiše potovanja in pove, koliko ga stane prosjačenje.
Predragi don Rua!
Nadškofu lahko odgovorimo ali bolje, preden mu odgovorimo, preverimo, ali je odpo-
ved v skladu z njegovim načrtom in ali jo moramo ukiniti, če hočemo, da bo veljalo.
V tem zadnjem primeru bi to pomenilo velik izdatek. Poleg tega bi nam v vsakem
trenutku očitali to podaritev.
Zato zavrnimo na lep način in uporabimo imenovane razloge.
V soboto grem v Cuers, v ponedeljek v Brignoles, nato Fréjus, Grasse, Cannes, Nica.
Danes konferenca v Suave Bonne v naši župniji.
Ne vzdržim več. Toda dolgove je treba plačati. Don Dalmazzu smo poslali 5.000 lir in
upam, da bomo poslali tudi tebi kaj.
Bog naj nas vse blagoslovi. Še naprej molite zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši
prijatelj.
duh. Janez Bosko
Navarre, 2. marec 1882
V pismu so navodila za konferenco, ki naj bi jo v kratkem imel v Genovi,
in novemu ravnatelju don Belmonteju naroča,kakšna naj bo hiša ob njegovem
obisku.
28 Dodatek, št. 77.
29 Prim. zgoraj, str. 243.

33.9 Page 329

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
329
Predragi don Belmonte!
Preberi priloženo pismo, ga zapri in odnesi k nadškofu ter se z njim domeni, kaj je
treba storiti. Če te bo vprašal, kako smo delali prejšnja leta, odgovori: »Delali smo
dolgove, ki jih je don Bosko skušal poravnavati, česar pa letos zaradi drugih izdatkov
ne more.« Skušaj dobiti nadškofovo privolitev, potem pojdi k župnikom in se z njimi
domeni. Naj bo dopoldne ali popoldne, samo da ne bo sovpadalo z drugimi pridigami.
Potem mi takoj odgovori v Nico in jaz bom pripravil vse drugo. Bog naj blagoslovi
tebe, vso našo družino v Sampierdareni in reci vsem, da prosim kot posebno uslu-
go, da bo ob koncu meseca, ko bom prišel tja, vse v najlepšem redu. Salezijanci, ki
izpolnjujejo svoja pravila in svoje dolžnosti, dijaki – neizprosni sovražniki hudiča,
rokodelci – vzor lepega vedenja. Bog naj vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti
in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
La Navarre, 3. marec 1882
P. S.: Sporoči moje novice gospe Ghiglini in ji povej, da nisem pozabil niti en dan, da
se je ne bi spomnil pri sveti maši, in da upam, da jo bom dobil pri najboljšem zdravju.
Nimamo poročil o vseh postajah, ki jih je navedel v pismu don Rui. V Sa-
uvebonnu so navzoči, ki so prišli tudi iz bližnjih krajev, ugotovili boljše obvla-
dovanje francoskega jezika glede na prejšnje leto. Njegova napitnica je postala
predmet pogovorov vsega tistega področja. Eden izmed največjih posestnikov
ga je povabil na kosilo skupaj z nekaterimi drugimi velikimi gospodarji, da bi
mu delali družbo. Pri mizi je vladalo najprijetnejše ozračje. Po nekaj napitnicah
se je dvignil tudi don Bosko in prosil za besedo, začel je z opravičilom, da bo
navedel nekaj neprimernega. Vsi so ga spodbujali, naj govori. »Prav,« je povzel,
»mi boste pač oprostili. Ker smo že pogledali malo bolj globoko v kozarec, lahko
stopimo tudi malo čez ograjo. Čujte, kaj mi je prišlo na misel, ko sem gledal pred
seboj predstavnike te doline. Menim, da bi dolina Sauvebonne zaslužila, da bi
imela poseben delež pri gradnji sirotišnice, katere vogelni kamen smo včeraj
blagoslovili. Vaša naloga bi bila, da bi dokončali zidavo in tako sirote spravili
pod streho. Predlagam vam, da bi na vaše stroške naredili streho naše hiše. Kaj
pravite k temu?«
»Sprejeto,« so v zboru zaklicali povabljenci. »Če je tako,« je dejal don Bosko
in dvignil kozarec, »potem napijam Navarru in na zdravje njenih darovalcev.«
Zvečer 4. marca ga dobimo v Cuersu, kjer ga je prebivalstvo veselo pozdravi-
lo. Šel je z namenom, da bi se ustavil za 14 ur, vendar je bilo toliko obiskovalcev,
da je ostal do jutra 6. marca. Od tod se je odpravil v Brignoles, kjer so ga prav
tako navdušeno pozdravili. V obeh krajih je zvečer imel konferenco o salezijan-
skih ustanovah in je naslednje jutro priporočil gradnjo cerkve Srca Jezusovega.
Ena izmed gospa iz Brignolesa se je spominjala njegovega obiska februarja 1881

33.10 Page 330

▲back to top
330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
in je pisala njegovemu nasledniku:30 »Videli smo ga od blizu, Bil je miren in tih
kljub velikemu številu ljudi, ki so čakali na sprejem. Blagoslovil je vso našo dru-
žino in se šalil z otroki, jim dajal svetinjice in jih božal. Izrazila sem mu svoje
želje, da bi mu pomagala pri njegovem delu. Odgovoril mi je: »Moji ptički imajo
dober tek in je treba veliko denarja, da jih nahranimo.« Obljubila sem mu, da
bom dala svoj delež, in od takrat šivam perilo in ga pošiljam v Navarre. Od časa
do časa napravi župnik nabirko in zbrano pošiljamo v La Navarre ali v Saint-Cyr.
Žalosti me samo, da nisem bolj premožna, da bi lahko storila več.«
Po pričevanju te gospe don Bosko tedaj v Brignolesu še ni bil poznan in le
skromno obvestilo je naznanjalo njegov prihod. Pa vendar, me je vpraševala
gospa, kako je bilo to, da je v trenutku, ko je don Bosko stopal na prižnico, bila
cerkev polna? Toliko ljudi nisem nikdar videla. Nabirka je prinesla tisoč dvesto
frankov, medtem ko so nabirke, ki so jo prirejali vsako leto v korist domačega
kraja, navrgle od šestdeset do sto dvajset frankov. Drugo jutro je pri maši go-
voril o cerkvi Srca Jezusovega, in čeprav ni nihče pričakoval nabirke in je bilo
malo navzočih, je nabral še približno štiristo frankov ce qui était prodigieux [kar
je bilo nekaj čudnega], je pripomnila dobra sotrudnica.
Dne 7. marca ob petih popoldne je prišel v Fréjus, od tam pa proti popol-
dnevu v Nico. Zavetišče Saint-Pierre je še naprej uživalo velik ugled v mestu. Pri
splošnem zboru Družbe sv. Vincencija Pavelskega v škofijski palači, ki se ga je
udeležilo kakih sedemdeset oseb, je gospod Beaulieu podal pregled dela, ki so
ga opravili člani združenja, in ko je začel govoriti o zavetišču, je odprl oklepaj:
»Jaz,« je dejal, »ne morem izreči tega imena, ne da bi takoj pomislil na ustanovo,
ki jo je med nami priklical v življenje don Bosko. Ni moja naloga, da bi o tem go-
voril, vendar se ne morem odreči želji, da mu ne bi tako mimogrede poslal svo-
jega pozdrava. Zavetišče Saint-Pierre se vedno bolj razvija. Delo svetnikov ne
pozna ovir in videli boste, da bo napredovalo kljub težavam, na katere bi mogel
naleteti.«31 Dva dni po teh besedah, ki so jih vsi z odobravanjem sprejeli, je don
Bosko zmagoslavno vstopil v zavod. Škoda, da nam naši arhivi nič ne poročajo
o času, ki ga je prebil tam.
V škofijskem procesu32 beremo o nadrobnosti, ki jo je povedal don Giulio
Barberis, ki pravi, da je dobro poznal človeka, od katerega je slišal to pripoved.
Don Bosku se je na dvorišču predstavil fant, ki ga še nikdar ni videl. Blaženi ga
je pogledal, mu položil kazalec na čelo in mu po tiho dejal: »Tukaj notri je nekaj,
30 Pismo madame Lambot-Miraval don Rui, Brignoles, 22. februar 1891.
31 Rapport sur les Œuvres de la Société de Saint-Vincent de Paul à Nice. Nice, Patr. St-Pierre, 1882. str.
18. Leta 1883 so v Nici obhajali petdesetletnico ustanovitve Konference sv. Vincenca Pavelskega
in so objavili zgodovinsko poročilo, ki na dolgo opisuje odnose med don Boskom in konferencami
(Notices Historiques des Conférences et Œuvres de Saint-Vincent de Paul à Nice depuis la fondation
en 1844 jusqu' à 1883 année des noces d'or de la Société).
32 Summ., št. XVII. De donis supernaturalibus itn., št. 69.

34 Pages 331-340

▲back to top

34.1 Page 331

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
331
kar mi ne ugaja. Pridi pozneje k meni v sobo.« Fant je šel in don Bosko mu je
razodel vse njegove skrite misli. Ta dogodek ga je tako presunil, da je spremenil
življenje, postal salezijanec in obrtni mojster v eni izmed hiš v Franciji.
V potovalnem načrtu, ki so ga poslali don Rui, sta bila tudi Grasse in Cannes.
O Grassu nimamo nikakršnega poročila. Iz Cannesa pa imamo zapiske o dogod-
ku, ki ga lahko umestimo v to leto.33 Po konferenci je neka dvajsetletna angleš-
ka gospodična prišla k don Bosku in mu rekla: »Slišala sem, da ozdravljate. Moj
oče doktor medicine me je dal zdraviti najboljšim zdravnikom na Angleškem
in v Parizu, pa vse skupaj ni nič pomagalo.« Don Bosko ji je odgovoril, da on ne
ozdravlja in se tudi na medicinsko znanost ne razume. Tisti, ki dela čudežna
ozdravljenja, je Marija Pomočnica, Jezusova mati.
Gospodična je vztrajala, da bi rada prejela milost Marije Pomočnice, ker pa
je protestantka, se boji, da ne bo uslišana, zato naj on prosi zanjo. Don Bosko jo
je spodbudil: »Čeprav ste protestantka, upajte v Božjo mater. V ta namen vam
bom podaril svetinjico. Vzemite jo: opravite devet dni molitev k Mariji Pomoč-
nici in boste ozdraveli.«Nekaj dni pozneje je prišel k don Bosku v Nico oče te go-
spodične in se mu zahvalil, ker je njegova hči popolnoma ozdravela. Bil je prip-
ravljen plačati vsakršno vsoto denarja. Don Bosko je odgovoril, da ne zahteva
ničesar zase, ker je mati Božja Marija tista, ki je ozdravila njegovo hčerko. Če
pa bi hotel dati kak dar za uboge dečke, ki jih vzdržuje z javno dobrodelnostjo
v svojih zavodih, bi rade volje sprejel; ne zase, to je jasno poudaril, temveč za
uboge zapuščene sirote. Anglež mu je dal pet tisoč zlatih frankov.
Še drugo ozdravljenje se je malo prej zgodilo hčerki markize Godemarie
iz Lyona. Bolnico, ki je imela različne bolezni, so kot mrtvo truplo pripeljali iz
Lyona v Cannes v upanju, da ji bo podnebje v zimskem času prineslo olajšanje.
Toda zdravstveno stanje se ji je še poslabšalo tako zelo, da so se starši bali, da jo
bodo prej ali slej izgubili. V teh okoliščinah je bolnica prosila za blagoslov don
Boska, ki ji je izročil tudi svetinjico Marije. Ko jo je sprejela, se ji je zdravje takoj
začelo popravljati. Za praznik Marije Pomočnice je bila že toliko boljša, da se je
prišla zahvalit v njeno svetišče v Turin.34
Največjo pozornost pa je vzbudil naslednji dogodek. Ko je don Bosko kon-
čal kosilo pri družini, ki ga je gostila, je šel obiskat zavetišče Srca Jezusovega.
Tam je pri vratih naletel na neko gospo, ki je žalostno jokala zaradi silnega
zobobola. Don Bosko jo je blagoslovil in ji izročil svetinjico Marije Pomočnice.
Zadržal se je, kolikor je bilo potrebno, nato pa je stopil k sestram za pridigo. Tu
pa je zagledal celo vrsto pokritih kočij s strežniki v livrejah. Odprli so vrata in
znašel se je pred čudnim prizorom. K njegovim nogam je pokleknila množica
33 Duhovnik Carlo Moro je don Lemoynu ustno poročal (prim. MB XIV, str. 414 [BiS XIV, str. 267]),
on pa je vse zapisal.
34 Salezijanski vestnik, junij 1882.

34.2 Page 332

▲back to top
332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ljudi in ga je prosila za blagoslov. Bili so to slepci, hromi, gluhi, nemi, jetični in
drugi bolniki vseh vrst. Eni so jokali, drugi so se smejali in kričali in don Bosko
jih je blagoslavljal. Toda zakaj takšen zbor pri teh sestrah? Predstavnica je rekla
don Ronchailu, ko se mu je lahko približala: »Gospodična Rohland je tukaj v hiši
in bi želela govoriti z don Boskom.« Skrivnost se je začela počasi jasniti. Toda za
nas je nujno, da slišimo, kaj se je zgodilo prej.
Pred štirimi dnevi je bil don Bosko v protestantskem hotelu Bel Air, v kate-
rem je mrgolelo protestantov. Hotel je obiskati gospodično Rohland, dvaindvaj-
setletno Poljakinjo. Ona, njen brat in še neka gospa so tam bili edini katoličani.
Revica je dve leti trpela zaradi hrbtenice in se ni več mogla gibati, kaj šele hoditi,
morali so jo prenašati z ležalnika na posteljo in s postelje na ležalnik. Poklicali
so don Boska, ki jo je blagoslovil, ji naročil nekaj molitev, ki naj bi jih opravljala
do nekega določenega časa, zdi se, da do praznika sv. Petra. Pri obedu ji je dejal:
»Vaše ozdravljenje je odvisno od vaše vere.«
»Toda moja vera je velika,« je odvrnila.
»Prav,« je odgovoril don Bosko, »če imate vero, boste ozdraveli.«
Protestanti, radovedni, zakaj je neki duhovnik vstopil v njihovo stanovanje,
so kmalu odkrili vzrok. Zato so se pošteno norčevali iz blagoslova in pričakova-
nega ozdravljenja in iz katoliškega praznoverja. Vendar niso bili prostaški. Med
njimi je bil tudi neki evangeljski duhovnik.
To se je zgodilo 17. marca. V soboto je bolničarka, ki je skrbela za bolnice,
slišala v njeni sobi korake, kar jo je močno presenetilo. Zbala se je, da se je v
sobo prikradel tat. Prihitela je pogledat, bolnica se je sprehajala sem in tja, po
sobi in se iz previdnosti opirala na palico. Ženska je od presenečenja zakričala.
Na krik je prihitel najprej protestantski duhovnik, ker se je bal, da se je bolnici
kaj pripetilo. Ko pa je videl, kako se je sama od sebe gibala in hodila sem in tja,
je bil ves iz sebe. V eni uri so se vsi presenečeni prebivalci hotela zbrali v sobi,
medtem ko je gospodična vsa vesela in srečna vsem pripovedovala: »Ozdrav-
ljena sem.«
Prav takrat je don Bosko maševal pri sestrah 'pomočnicah'. Dekle je pos-
lala svojega brata poklicat don Boska, ne da bi mu povedal, kaj se je pripetilo.
Odgovorili so mu, da mora don Bosko odpotovati v Nico, da pa se bo vrnil k
istim redovnicam za pridigo v ponedeljek 21. marca ob treh popoldne. Tistega
popoldneva se je gospodična pol ure pred tretjo odpravila k sestram in pred
očmi vseh hodila brez težave. Ko so ljudje, ki so jo poznali, videli, kako je ho-
dila po trgu, niso mogli verjeti lastnim očem. Novica o čudežnem dogodku se
je razširila po mestu, kakor tudi vest, da bo don Bosko tistega popoldneva ob
treh prišel k sestram 'pomočnicam'. To je bil razlog za zbor množice bolnikov
in zdravih pri sestrah.
Ko je don Bosko slišal poročilo, je stopil naproti Rohlanovi, ki je šla proti

34.3 Page 333

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
333
njemu. Toda ko jo je zagledal, se je zdelo, da ga nekaj moti. Vprašal je: »Kaj poč-
nete tukaj?«
»Prišla sem se vam zahvalit za ozdravljenje in da bi poslušala pridigo.«
»Ne, nikakor! Vrnite se domov. Mogoče pa niste še popolnoma ozdraveli in
bi se vam mogla bolezen ponoviti. Nikakor ni pametno, da ostanete tukaj.«
»Pa če vam pravim, da sem popolnoma zdrava.«
»Ali se ne bojite, da skušate Boga?«
»Oh, pustite to. Sva ga že skušala oba, jaz in vi.«
Po pridigi in blagoslovu je ostalo še tri četrt ure prostega časa. Don Boska
so ljudje tako obdali, da je moral uporabiti vse spretnosti, da si je utrl pot. Zdelo
se je, da je blaženi ves iz sebe. Mnogi gospodje so mu hoteli izročiti darove in
so mu stiskali v roko bankovce in spremljevalec je moral biti pozoren, da jih je
sprejemal, kajti če bi padli na tla, bi jih pohodili ali bi se izgubili.
Ko se je množica malo razredčila in je bil don Bosko že skoraj pri vratih,
je vsa žareča od veselja stopila predenj gospa z zobobolom in rekla, da so po
Boskovem blagoslovu popustile bolečine. Glas se je raznesel po vseh sobanah,
navdušenje se je spet dvignilo in odhod se zakasnil. Don Ronchail je uporabil
vse sile, da ga je iztrgal iz objema toliko teles, medtem ko je on presunjen in
brez sape po tiho ponavljal: »Dieu soit béni en toutes choses!« [Bog naj bo hva-
ljen v vseh stvareh].
Kakor je pač Bog hotel, so končno prišli na postajo, kjer je don Ronchailu
komaj uspelo, da ga je potisnil v enega izmed vagonov, nakar je vlak takoj od-
peljal. Don Bosko je bil še malo osupel, nato pa je počasi prišel k sebi in vpra-
šal: »Kaj se je zgodilo?« »Don Ronchail mu je v kratkih besedah opisal dvoje
ozdravljenj, on pa je pobesil glavo in s solzami v očeh ponovil: »Dieu soit béni
en toutes choses!«35
Tako so prišli v Nico. Don Rua je na procesu pričal, da je dva meseca po-
zneje videl Rohlandovo, ki je z romarji prišla v Turin in tako izpolnila, kar je
obljubila don Bosku, da bo za praznik Marije Pomočnice prišla v njeno svetišče.
Don Bologna, ki smo ga v dokumentih tega časa srečali samo enkrat, se
nam pojavi v pismu, ki mu ga je don Bosko poslal za njegov godovni dan.
San Giuseppe, 82–Nica
Predragi don Bologna!
To so prve besede, ki jih lahko pišem po dveh mesecih. Prejel sem pismo od madame
Prat in sem ji že odgovoril. Ponavlja obljubo, da nam bo dala 15 frankov za veliko
35 V našem arhivu hranimo poznejše poročilo don Ronchaila, ki mu je spomin že malo odpovedal,
ker postavlja dogodek v leto 1881, čeprav se je to zgodilo 1882. Zelo na kratko poroča o tem
Gazzette du midi [Poročevalka Juga] 27.–28. marca 1882 v dopisu iz Cannesa 25. marca. Poleg
tega Salezijanski vestnik junija 1882 poroča o prihodu gospodične v Turin za praznik Marije Po-
močnice in pravi, da je prejela milost prejšnjega meseca marca. Gospe Pomočnice skrbno hranijo
amikt, ki ga je uporabil don Bosko, ko je daroval sveto mašo v njihovi kapeli.

34.4 Page 334

▲back to top
334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
noč in drugih 20. septembra, na kar lahko računate. Pogosto obiskujte gospodično
Du Gaz, nič je ne prosite, temveč samo povejte, da plačujete svoje dolgove itn.
Nismo imeli priložnosti, da bi govorili o zadevah hiše in Družbe. Potrpljenje!
Povedal ti bom nekaj stvari, ki jih lahko poveš tudi don Alberi.
1. Ko inšpektor biva v kateri izmed hiš, ima oblast ravnatelja, kadar ni odsoten. Rav-
nateljev namestnik ga nadomešča kakor v Alassiu, delal bo vse, vendar vedno v so-
glasju z inšpektorjem.
2. Moralna, verska, znanstvena, šolska, zdravstvena skrb sobratov salezijancev je na
poseben način izročena inšpektorju: zato mora imeti moralne konference, sprejema-
ti mesečna obvestila, jih spovedovati itn.
3. Tudi skrb za sestre je naložena inšpektorju.
4. Ko smo stvari tako uredili, bo ravnatelju lažje izpolnjevati redna opravila Orato-
rija sv. Leona.
5. Izhodišče vsega dela je v tem, da ravnatelj potrpežljivo in poln ljubezni pogosto
govori z inšpektorjem in se z njim posvetuje o vsem, kar je treba storiti.
Nimam časa, da bi pisal don Alberi, toda ti mu sporoči vse, kar sem ti povedal. Ko
bosta vse dobro preudarila, mi sporoči svoja opažanja, ki se ti zdijo potrebna in ko-
ristna za dober potek dela v hiši, ki mora postati zgled za vse druge salezijanske hiše.
Pojdi in obišči madame Brouchier in ji povej, da jo vsak dan priporočam pri sveti
maši, ona pa naj veliko moli zame.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Bologna. Bog naj blagoslovi tebe, don Albera, naše
sobrate, Borghija in vse gojence. Amen.
Ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko36
Kakor je imel navado, je v Nici voščil za god velezaslužni gospe Matildi Si-
gismondi iz Rima.
Velezaslužna gospa Matilde!
Vesel praznik! Ne morem vam pisati kaj več. Vendar se vas spominjam. Bog naj vam
podeli trdno zdravje in vas ohrani v svoji sveti milosti. Upam, da vas bom mogel prve
dni aprila pozdraviti, velezaslužna gospa Matilde, vašega dragega gospoda Alessan-
dra in spoštovano družino v Torre de Spechi. Bog naj vas vse blagoslovi. Imejte me v
J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nica, 82
Ko se je bližal konec bivanja v Franciji, je nameraval takoj nadaljevati pot
v Rim. Zato je z očetovskim pismom poklical iz Oratorija don Berta, ki naj bi
prevzel mesto francoskega tajnika.
36 Preden je odpotoval iz Marseilla, je zapustil za don Bologno naslednje spomine:
Okno in kolo med kuhinjo in obednico.
Za zajtrk kavo in mleko.
Za malico samo kruh in nič drugega.
Reden kapitelj.
Gojenci naj ne hodijo v šolo k teologiji.

34.5 Page 335

▲back to top
BiS 15 — 16. poglavje
335
Dragi moj don Berto!
Upam, da bom proti koncu tega tedna razpel jadra za vrnitev v Italijo, in zato pot-
rebujem svojega italijanskega tajnika. Ne vem, kako je kaj s tvojim zdravjem, ker mi
nisi nič poročal, vendar pa želim, da ti prevzameš to vlogo, če so se le popravile teža-
ve s prsmi in če nimaš nobene druge bolezni, ki bi ti onemogočala to službo. Nimam
časa, da bi ti pisal več. Odgovori mi v Nico.
Pozdravi moja prijatelja Franchina in don Ottonella.37
Bog naj te blagoslovi, dragi moj don Berto, Bog naj ti podeli trdno zdravje, da mi boš
mogel pomagati pri delu za večjo Božjo slavo.
Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nica, 19. marec 1882
V potopisu ni omenjen Mentone, vendar je gotovo, da je tam prebil en dan
po svojem odhodu iz Nice, in sicer v vili Imberti pri gospodu Saint-Genestu,
znanem dopisniku francoskih časopisov. Don Bosko je obiskoval najbolj obiska-
ne kraje na Azurni obali, kajti kot smo že omenili na drugem mestu, je tukaj v
zimskem času živelo veliko bogatih ljudi, tako Francozov kot tujcev, od katerih
je znal izvabiti lepo podporo. Menimo, da je zelo verjetno, da ga je gospodu
Saint-Genestu predstavil grof Du Bourg, ki ga je srečal v Toulousu, kjer sta bila
tako prvi kakor drugi tesno povezana z De Maistrovimi. Ta gospod Saint-Genest
je 1883 prišel v Oratorij v upanju, da bo dobil don Boska. Toda don Bosko je bil
v Parizu in je iz Turina poslal dolgo poročilo Figaru,38 iz katerega povzemamo
odstavek, ki se nam zdi primeren. V tem svojem prvem srečanju z Božjim slu-
žabnikom je časnik pisal: »Tedaj nisem imel časa, da bi spoznal odličnost osebe,
ki sem jo sprejemal, vendar je bila zato bolje poučena množica. Vse od njegove-
ga prihoda v Villo Imberti so ga ljudje čakali pri ograjnih vratih, da bi ga prosili
za blagoslov. Priznati moram, da v prvem trenutku izraz obraza in svetnikova
pojava nista naredila name nikakršnega vtisa. Toda don Bosko ni to, kar se vidi
na prvi pogled. Pri kakršnem koli razgovoru, ki ga začne, ima sogovornik po-
membnejše mesto kot on. Ker se le s težavo izraža v francoščini, ostaja v senci.
Potem pa počasi in po tiho izrečene besede posvetijo kakor bliski in bliski se
množijo. Kar nenadoma vsi umolknejo in poslušajo samo njega. Tedaj tisti, ki
ga opazuje, ugotovi v njem tip človeka, ki ga je Bog ustvaril za nekaj […]. Najbolj
pa na človeka naredi vtis nežnost nasmeha, prebrisano oko, videz nenavadne
dobrote in nepremagljiva volja.«
Ko so videli, s kakšnimi izrazi naklonjenosti dobro francosko plemstvo
sprejema don Boska, je to dražilo oči in ušesa republikanske policije, ki je, ka-
kor se zdi, poslala poročilo vladi, ki je potem ukrepala. Tako je pariški dopisnik
37 Prim. naprej, str. 548.
38 Pariški časopis je članek objavil 18. maja 1883 z naslovom »Dom Bosco«.

34.6 Page 336

▲back to top
336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nekega proticerkvenega turinskega časopisa39 telegrafiral: »Pariz, 24. aprila, ob
sedmih popoldne. Vlada je ukazala prefektom v Nimesu, Toulonu in Marseillu,
da naj nadzorujejo duhovnika don Boska iz Turina, ki pod pretvezo, da zbira
prispevke za spomenik Pija IX. s političnimi nameni navezuje stike s predstav-
niki reakcionarnih strani.« Ukaz za nadzor je prišel tako pozno, ker so prever-
janje poročil in ustrezne raziskave vzele veliko časa, kar je pomenilo poditi se
z vozom za zajcem. Vendar se je don Bosko zaradi posebnega nadzora, ki ga je
bil deležen, čutil tako malo ogroženega, da se je 1883 vrnil in se prikazal pred
najvišjim predstavnikom vlade pri belem dnevu v Parizu.40
39 La Gazzetta del Popolo, 25. april 1882. L'Unità Cattolica mu je 26. aprila ostro odgovorila. Članek
je prinesel tudi Salezijanski vestnik v majski številki.
40 Ta dogodek je profesorju Alessandru Fabru, nekdanjemu gojencu Oratorija, navdihnil humoris-
tični nagovor, ki so ga natisnili z naslovom Don Boskova politika. Ko se dela, kot da bi obtožbo vzel
zares, da je don Bosko politikant, kar so mu očitali tudi turinski časopisi, pravi: »In mi, mi trikrat
nesrečni, ki smo toliko let živeli skupaj s tem skrivnostnim človekom; mi, ki smo tisočkrat poslu-
šali besed krščanske ljubezni; mi, ki bi lahko tisočkrat odkrili njegove skrivne politične spletke
v korist žalostne politike, pred katerimi trepetajo velikani vsega sveta; mi, nesrečne pare, ki se
nismo ničesar zavedeli. Mi prismuknjenci, ki smo bili prepričani, da je edina don Boskova politi-
ka bila in je, kaj bi kuhali v navadnem oratorijskem piskru, in kako bi nas usposobil za pridne in
uspešne delavce v gospodovem vinogradu. Kako nas je glas tega velikega učitelja vabil, da bi mu
pomagali pri njegovem težkem apostolatu, kako je v srca tisočev in tisočev gojencev, ki so priha-
jali, se pri njem ustavili in ga zapuščali, vlival pogum in jim dajal blagoslove miru in strahu pred
slabim. Ponavljam, mi, trikrat nesrečni, ki nismo mogli v tem don Boskovem prizadevanju za naše
dobro videti iskanja uresničitve njegovih političnih ciljev.«

34.7 Page 337

▲back to top
17. poglavje
SKOZI LIGURIJO IN TOSKANO V RIM
IN IZ RIMA SKOZI ROMANJO V TURIN
To je leto don Boskovih konferenc sotrudnikom in prijateljem njegovih
ustanov. Veliko več, kot smo jih mi navedli, je imel v Franciji. Ko se je vrnil do-
mov, je začel potovanje po Italiji, kjer je v osmih mestih neutrudno ponavljal
quod superest date eleemosynam. Ko se je potem vrnil v Piemont, je nadaljeval
opportune et importune z isto pesmijo. Noben drug svetnik ni uporabil toliko
svoje moči in časa za javno in zasebno prepričevanje, da je miloščina dolžnost,
težka dolžnost; in to ne miloščina v kakršni koli meri, ki jo narekuje sebičnost,
temveč v mejah, kot jih narekujejo lastna sredstva. To je bil prvi apostolat, kot
ga je brez kakršnega koli ozira na ljudi na tisoče načinov in – lahko rečemo – z
Božjim blagoslovom, ki so ga potrjevali čudeži, opravljal štirideset let.
Ker je nujno potreboval počitka, se je po vrnitvi v Italijo zaprl v Genovi v pa-
lačo gospe Ghiglini.1 Tja sta ga 30. marca šla pozdravit don Berto in don Lazzaro,
ki sta prišla v Sampierdareno 29. marca. Don Lazzaro mu je prinašal don Ruova
uradna poročila. Da bi ga seznanil z bolj občutljivimi zadevami, je prišel pred njim
don Bonetti,2 kajti don Bosko je imel namen nadaljevati pot v Rim.
V Genovi je končal pripravo za prvo konferenco v glavnem mestu Ligurije.
Sotrudnike je v kratki okrožnici z datumom 29. marca povabil v Sampierdareni:
»Večkrat ste sotrudniki in sotrudnice v Liguriji slišali govoriti ali ste brali o kon-
ferencah za salezijanske sotrudnike v raznih krajih. Letos mi je v veliko zadoš-
čenje, da vam sporočamo, da bo prvo zborovanje te vrste v mestu Genovi, v San
Cyru, v četrtek 30. tekočega meseca marca.« Dodal je še, da povabilo velja tudi
za vse tiste, ki bi želeli spoznati to versko združenje, in naznanil, da bi nabirka
šla v korist zavetišča sv. Vincencija, ki je v veliki denarni stiski.
1 Prim. zgoraj, str. 297–298.
2 Prim. zgoraj, 6. poglavje.

34.8 Page 338

▲back to top
338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Tiste dni je prisrčno povabilo nadškofa msgr. Salvatoreja Magnasca klicalo
don Boska v nadškofijsko palačo ob času kosila. Spremljal ga je don Bonetti, ki
se do poznega popoldneva ni več ločil od njega. Takoj je sestavil obširno poroči-
lo in ga takoj izročil tiskarjem za prihodnjo številko Vestnika, ki naj bi izšel prve
dni aprila.
Don Boska je čakala nadškofova kočija in ga odpeljala v baziliko, ki je bila že
nabito polna ljudi. Novico o konferenci je sporočil Cittadino, genovski katoliški
časopis. Tudi postni pridigarji so o tem govorili s prižnic. Običajni razpored je
bil kot vedno natančno izdelan in je veljal tudi za v prihodnje. Podajamo glavne
misli nagovora. Bog hoče, da vsak skrbi za svojega bližnjega. Danes so te skrbi
potrebni zlasti ubogi in zapuščeni dečki. Sredstva, s katerimi skrbimo zanje, so
praznični oratoriji, večerne šole za rokodelce, dnevne zastonjske šole, nedeljski
katekizem, ustanove za iskanje delovnih mest in zlasti zavetišča. Zavetišče sv.
Vincenca Pavelskega, njegova zgodovina in potrebe. Dolžnost in količina mi-
loščine. Ker je ta točka naredila največji vtis, prinašamo povzetek iz aprilskega
Vestnika.
Bog je ustvaril reveža, da si z vdanostjo v Božjo voljo in potrpljenjem služi nebesa.
Prav tako je ustvaril bogatega, da se zveliča z deli krščanske ljubezni in z miloščino.
Nekateri menijo, da lahko uživajo sami zase imetje, ki jim ga je Gospod podelil, da ga
lahko hranijo sami zase in ga množijo, da ga uporabljajo, kakor se jim zdi, ne da bi
kaj odstopili revežem. Drugi menijo, da storijo zadosti, če odstopijo kak denarček ali
dajejo kako pomoč ubogemu revežu. To je velika zmota. Jezus Kristus ukazuje miloš-
čino Quod superest, date eleemosynam! Dajati miloščino od česa? Od tega, kar vam
preostaja od vašega poštenega vzdrževanja.
Nihče naj mi ne govori, da je to nasvet in ne dolžnost. Z evangelijem v roki vam od-
govarjam, da je nasvet, da zapustimo vse in postanemo prostovoljno ubogi kakor
redovniki. Je pa dolžnost in zapoved, da dajemo miloščino od tega, kar je odveč. Quod
superest, date eleemosynam! Te besede niso moje, temveč Jezusa Kristusa, ki nas bo
sodil in pred čigar sodnim prestolom ne bo izgovorov ne praznih razlogov.
Da miloščina ni samo svetovana, temveč zapovedana, nam Božji učenik kaže zlas-
ti s priliko o bogatašu in ubogem Lazarju. Bil je bogataš, pravi Jezus Kristus, ki je
uporabljal svoje imetje za obilne pojedine in drage obleke, istočasno pa ga je ubogi
revež prosil vbogajme, da bi si utešil glad. Nič mu ni hotel dati. Čez nekaj časa sta oba
umrla. Umrl je revež in angeli so ga ponesli v Abrahamovo naročje. Umrl pa je tudi
bogataš. In kakšna usoda ga je čakala? Naj vam pove sam Jezus. Umrl je tudi bogataš
in bil pokopan v pekel, mortuus est dives et sepultus est in inferno. In zakaj? Ker je
preklinjal? Ker je nečistoval? Ker je bil krivičen in je kradel? Evangelij ne pravi dru-
gega, kot da je bogataš užival svoje imetje, ne da bi ga delil z ubogimi. Induebatur
purpura et bysso et epulabatur quotidie splendide [Oblačil se je v purpur in se vsak
dan bogato gostil]. Kaj naj povem še drugega, da vam pojasnim, da Bog za vsako
ceno zahteva, da mora bogataš dajati vbogajme in je usmiljen do ubogih.
Mogoče bodo nekateri ugovarjali, češ da so to zelo zahtevne in hude stvari. Imate

34.9 Page 339

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
339
prav in meni je hudo, da sem to omenil prav vam, ki si tega sploh ne zaslužite. Rad
bi pa spomnil določene gospode in gospe, ki jih pa ni tukaj, da vzdržujejo več parov
čistokrvnih konj, pri katerih bi lahko prihranili lepe denarce, ne da bi pri tem trpelo
njihovo dostojanstvo. Določenim gospodom in gospem, ki razmetavajo denar za po-
jedine, kosila in večerje, obleke, plesne prireditve, gledališče in tako naprej, medtem
ko bi z malo bolj krščanskim življenjem lahko priskočili na pomoč toliko revežem,
obrisali solze toliko potrebnim, rešili toliko duš. Da, tem bi bilo treba glasno oznaniti
besede Jezusa Kristusa: umrl je bogataš in bil pokopan v pekel. Vam pa ponavljam
lepe obljube tistim, ki delajo dobra dela in ki krščansko uporabljajo svoje imetje, ki
podpirajo dobrodelne ustanove. Dajte in se vam bo dalo, pravi Gospod. In kaj vam bo
dal? Stoterno na tem svetu in večno življenje na onem svetu.
V nadaljevanju je razglasil poseben papežev blagoslov vsem navzočim in
pozval vse katoličane, da bi se prebudili in podprli dobrodelne ustanove, ker
tako mestne kakor škofijske ustanove propadajo zaradi pomanjkanja sredstev.
Nadškof se boji, kajti imetje lahko štejemo za ključ, ki nam odpira nebesa in
zapira pekel. Njegovi poslušalci naj bi si s svojim imetjem pridobili prijatelje, ki
bi jih v trenutku smrti prišli čakat k nebeškim vratom, da bi jih popeljali v večno
veselje večnih bivališč.
Člani katoliške mladine Gioventù Cattolica so se razkropili med množico in
pobirali darove. Ko je don Bosko stopil s prižnice, so se ljudje zgrnili okoli njega,
mu skušali poljubiti roko in mu povedati kako besedico. Nekateri so pred njim
pokleknili in ga prosili za blagoslov. Nato je moral nekaj ur ostati v zakristiji, da
so ga mogli vsi videti in z njim govoriti. Preden je nadškof odšel, ga je hotel še
pozdraviti in mu čestitati. Nabirka je navrgla več kot tisoč lir, več kot dva tisoč
lir so mu dali na roko.
Dne 31. zjutraj je daroval v Sampierdareni sveto mašo za dobrotnike, kakor
je obljubil. Veliko se jih je udeležilo maše in prejelo sveto obhajilo. Po maši je
bila že običajna gneča, ki je trajala vse do kosila in se nato nadaljevala do veče-
ra. Za nas sta pomembna zlasti dva obiskovalca.
Prvi je bil neki genovski kanonik. Don Boskov nauk o miloščini se mu je
zdel prestrog. Pogovor o tem bi mogel koristiti eni in drugi strani. S tem na-
menom je prišel k njemu. A ko sta začela govoriti, ni bilo več konca ne kraja,
tako da so ljudje, ki so čakali, da bi prišli na vrsto, začeli godrnjati in so svoje
nezadovoljstvo povedali ravnatelju. Od časa do časa je don Belmonte stopil k
vratom in dal vedeti, da je že čas, da pridejo na vrsto tudi drugi. Tako je lahko
videl kanonika, kako je s sklonjeno glavo vdan poslušal don Boskove razloge.
Končno je odšel, vendar je bil tako zmeden, da ni našel niti pravega hodnika niti
pravih stopnic. Približal se mu je ravnatelj in mu z vso ljubeznivostjo pokazal
vrata k stebrišču. Ko se je poslovil, je pustil bogat dar.
Drugi obiskovalec je bil sveti mož kapucin, katerega je zadeva miloščine
vodila k zelo resnemu sklepu. Don Bosko je vedel, da je bil dobri pater spo-

34.10 Page 340

▲back to top
340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
vednik nekega plemenitega Genovčana, že v letih, brez otrok in večkratnega
milijonarja. »Kako to,« ga je vprašal don Bosko, »da ta gospod ne daje miloščine
sorazmerno s svojim položajem?«
»Vsako leto da revežem dvajset tisoč lir.«
»Samo dvajset tisoč lir? Če hoče ubogati Jezusa Kristusa, bi moral soraz-
merno s svojim bogastvom darovati vsaj sto tisoč lir na leto. Kaj misli narediti
s svojim denarjem?«
»Razumem. Vendar ga ne morem prepričati, da bi dal več.«
»Pa vendar mora priznati svojo dolžnost in izpolniti svoje obveznosti.«
»Ne vem, kako bi ga mogel prepričati. Kaj bi storili vi, če bi bili na mojem
mestu?«
Rekel bi mu, da ne nameravam iti v pekel zaradi njega in da naj gre kar sam.
Nato bi mu naložil, da bi dajal miloščino glede na svoj položaj, ker se ne bi več
čutil odgovornega za njegovo dušo.«
»Prav. Povedal mu bom,« je obljubil dobri redovnik.
Kakor je povedal, tako je tudi storil. Ker je že dvajset let bil deležen njego-
vega zaupanja, mu je z evangeljsko preproščino povedal svoje mnenje. Toda ta
je ostal gluh, odslovil ga je kot spovednika in bil užaljen zaradi njegove krščan-
ske odkritosrčnosti.«
Neki drug dogodek, ki se je zgodil prejšnjo jesen, nam je še bolje pojasnil
don Boskovo misel v tej zadevi. Delovodja Borgo, velik prijatelj Božjega slu-
žabnika, je bil stalen dobrotnik zavetišča sv. Vincencija. Posodil je velike vsote
denarja, ne da bi zahteval obresti. Zastonj je izdelal načrte, zastonj je opravil
dela in zastonj nadzoroval gradnje v zavodu. V svoji hiši je hranil dragocenosti
in drage obleke svoje žene, ki je umrla že pred dvajsetimi leti. Ko sta mimogrede
govorila o tem, je omenil, da bi rad kaj več storil za večni pokoj njene duše.
»Toda kaj dela vsa ta reč v vaši hiši? Res je popolnoma nesmiselno vse to
hraniti doma, medtem ko je potreba po dobrodelnosti tako velika.«
»Kaj mi svetujete?«
»Vzemite vse in prinesite v zavetišče. Tako boste najbolje pomagali njeni
duši.«
Gospod Borgo je zapustil don Boska vznemirjen in v srce presunjen. Bilo
mu je težko to narediti. Hodil je sem in tja, razmišljal, šel domov. Toda don
Boskova beseda mu je ostala v duši. Za koliko dobrih sotrudnikov je bila don
Boskova beseda glas iz neba! V podobnih primerih, kot je bil prejšnji ali ko so ga
prosili za svet ali so se z njim pogovarjali o svoji prihodnosti, se je za trenutek
zbral, potem pa v jasnih kratkih besedah povedal svojo misel, ki je imela učinek
pravega svetega reka. Naš delovodja je po nekaj dneh, potem ko je slišal, da je
don Bosko znova v Sampierdareni, po obisku hiše v La Spezii prišel v zavod in
vse tiste dragocenosti svoje žene izročil don Belmonteju, ki jih je prodal in zanje

35 Pages 341-350

▲back to top

35.1 Page 341

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
341
iztržil nekaj več kot pet tisoč lir.3
Iz Sampierdarene se je don Bosko 3. aprila odpravil v Camogli, kjer so ga
pričakovali za konferenco. Dva njegova velika prijatelja, duhovnik Sebastiano
Paladino in vitez Bozzo, sta se z dekanom don Candio dogovorila in vse pripra-
vila, tako da ni mogel opustiti obiska in se je na svoji poti v La Spezio ustavil za
en dan pri njih.
Ob prihodu ga je ganil ljubezniv prizor. To malo mestece je zgrajeno na ska-
li ob morski obali. Kakih sto otrok se je igralo na obrežju. Ko so zagledali, da
je izstopil na trgu pred pomolom, so prekinili svojo zabavo, pritekli k njemu,
se zgrnili okoli njega, mu poljubljali roke in z največjim zaupanjem govorili o
svojih stvareh, kakor če bi ga že dolgo poznali. Brez dvoma so vedeli, kdo je
duhovnik. Bilo je občudovanja vredno, kako so ga spremljali in ga vsi prevzeti
gledali. To je toliko bolj čudno, ker Ligurijci nikakor niso zaupljivi. Tudi otroci
ostajajo brezbrižni pred osebami, ki jih še nikdar niso videli. Don Bosku je ta
zaupljivost nadvse ugajala.
Popoldne je obiskal svetišče Matere Božje v Gozdu in preložil konferenco
na pozno popoldne, ko so bili ljudje manj zaposleni. Toda želja, da bi videli in
slišali don Boska, je bila tako velika, da niso čakali na določeno uro; ljudje so
že veliko prej napolnili prelepo župnijsko cerkev. »Odmolili so rožni venec in
odpeli litanije,« tako piše don Belmonte,4 »nato je naš preljubi oče začel svojo
konferenco s prižnice. Videlo se je, da je ves ganjen, ko je videl tako množico
ljudi, ki so vsi viseli na njegovih ustnicah in niso skoraj niti dihali. Zlasti otroci
so bili nadvse pozorni in so bili kakor začarani od don Boskovih besed.«
Ponovil je tisto, kar je povedal v Genovi, in zelo pohvalil dekana in duhov-
ščino, ki se tako zavzemata za župnijo in za salezijanske sotrudnike. Potem ko
se jim je zahvalil in prosil še za nadaljnjo pomoč, je razložil besedo sotrudnik,
opisal nevarnosti, ki pretijo zapuščeni mladini, in podal načine, kako je mogoče
odpraviti nevarnosti. Prikazal je začetke Oratorija, nakazal prednosti prostorov
za razvedrilo in govoril o salezijanskih domovih, koliko jih je, o njihovi dejavno-
sti v obrtnih šolah, vojski, pri šolanju in cerkvenih poklicih. Ker vse to zahteva
velika sredstva, je prosil za pomoč Camogličane in se jim zahvalil za vse, kar
so do sedaj storili na tem področju. Nazadnje je govoril o dolžnosti darovanja
miloščine.
Zadovoljen z nabirko je obljubil, da bo naslednjega dne daroval sveto mašo
za camoljiške sotrudnike in jim kaj povedal o cerkvi Srca Jezusovega v Rimu.
Naslednji dan se je zbralo toliko ljudi kot prejšnji večer. Potem ko je predstavil
zgodovino cerkve, je pokazal, kako nujno potrebno je, da ob cerkvi zraste tudi
3 Don Bosko je bil v Liguriji jeseni za duhovne vaje, kot je razvidno iz dveh pisem na koncu zvezka.
O tem obisku ne vemo drugega kot o tem dogodku.
4 Pismo don Bonettija, Camogli, 4. april 1882.

35.2 Page 342

▲back to top
342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
zavetišče za kakih petsto dečkov, saj je mladina tistega okoliša bila v nevarnosti,
da bo izgubila vero. Pripovedoval je, kako je naletel na več igrišč, ki so jih odprli
protestanti, ter obiskovali fantje in dekleta, za katere je menil, da so protestanti,
pa so bili katoličani, ki so jih tja povabili darovi v hrani, obleki in denarju. »Če
se katoličani,« je dejal,« ne bodo zoperstavili takemu početju, bo Rim, glavno
mesto katoliškega sveta, postal protestantska trdnjava. Zato je dolžnost vseh
katoličanov, da zgradijo cerkev in zavetišče za ubogo mladino.«5 Tudi tokrat je
zbral lepo vsoto denarja.
»Tukaj kakor drugje,« pripominja don Belmonte, »slovi don Bosko za sve-
tnika in se je zato ob njegovem mimohodu zbira toliko ljudi, da bi ga pozdravili
in poljubili roko.« V svojem dnevniku piše: »To je bilo pravo zmagoslavje ver-
nosti. Povsod, kjer se je pojavil don Bosko, se je zbrala nepregledna množica ot-
rok, dečkov in deklic, žensk, moških vseh stanov in vsi so želeli od njega prejeti
blagoslov in slišati njegovo besedo.« Don Lemoyne v svojih zapiskih omenja
pričevanje don Luxarda, rektorja semenišča in nekdanjega gojenca Oratorija, ki
mu je poročal o treh milostih, ki jih je don Bosko izprosil pri obisku bolnikov.
Neka jetična ženska in druga, podvržena vrtoglavici, ki so ju razglasili za ne-
ozdravljivi, sta opravili po don Boskovem priporočilu devetdnevnico k materi
Božji Mariji in sta ozdraveli. Tretja, gospa Bono, je bila hroma na obe roki in jih
ni mogla premikati. Don Bosko ji je ukazal, naj naredi znamenje svetega križa,
toda ona je rekla, da tega ne more storiti. Božji služabnik je ponovil ukaz. »Saj
vendar ne morem,« je odvrnila revica. Tedaj je don Bosko ukazal, naj jo primejo
za desno roko in jo v obliki križa vodijo na čelo, ramena in prsi. Poskus je odlič-
no uspel: roke ženske so bile spet zdrave in so take ostale celo življenje.
Ko je odpotoval na pot v La Spezio, je don Bosko imel dve konferenci v nabi-
to polni novi kapeli: eno zvečer 4. aprila in drugo naslednje jutro. Dne 6. aprila
je spovedal sobrate v hiši, podelil vsem obhajilo in maševal pri zaprtih vratih.
Proti poldnevu je na poti v Lucco v Pisi srečal ravnatelja don Marenca.
Kako zelo so napredovala dela oratorija sv. Križa! Pred dvema letoma so
izražali željo, da bi dobili dom, delavnice in šole, sedaj pa je stal lep konvikt z
več kot sto gojenci, tako dijaki kakor rokodelci. Bilo je še veliko novih prošenj,
toda prostora je bilo premalo, zato bi bilo treba graditi še naprej. Te tako lepe
okoliščine so navdihnile začetek konference, ki jo je imel na veliko soboto in
vse povabil k splošnemu sodelovanju za salezijanske ustanove, ki so jih tako
uresničevali.6
Lahko ima kdo 1.000 frankov in z 800 franki lahko pošteno živi. Dvesto frankov, ki
mu ostajajo, sodi pod Date eleemosynam.
5 Navedeno pismo.
6 Vestnik, maj 1882.

35.3 Page 343

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
343
Kaj pa nepričakovana nesreča, slaba letina, nesreča pri poslovanju …? Toda ali bos-
te takrat še pri življenju? In ali vam Bog, ki vam sedaj pomaga, ne bo pomagal, če
boste sedaj darovali iz ljubezni do njega? Pravim, da tisti, ki ne daje od odvečnega,
krade Gospodu in s sv. Pavlom regnum Dei non possidebit [ne bo deležen Božjega
kraljestva].
– Toda moja hiša je revna. Moral bi obnoviti opremo, ki je zelo zastarela in ni več v
slogu časa. – Če mi dovolite, bom stopil z vami v vašo hišo. Tukaj vidim zelo iskano
pohištvo, na mizi bogat pribor, drugje lepe preproge. Ali ne bi počakali z menjavo
teh predmetov, in namesto da bi krasili stene in tla, oblekli toliko ubogih dečkov, ki
trpijo mraz in glad, pa so vendar udje Jezusa Kristusa in Božji tempelj? Vidim, da se
vse blešči v zlatu in srebru in čudovitih dragih kamnih.
– Vse to je spomin … Ali boste čakali, da bodo prišli tatovi in vam vse odnesli? Vi tega
niti ne uporabljate niti vam ni potrebno. Vzemite te predmete in jih dajte v izkupiček
revežem. Darovali jih boste Jezusu Kristusu in si pridobili krono v nebesih. Na tak
način ne boste obremenili proračuna niti ne boste ostali brez potrebnega.
In glejte: nekaj tisoč zlatih napoleondorjev hranim za primer bolezni. Potem je tu
sosed, ki mi gre na živce. Rad bi kupil njegovo hišo. Tako bi moja hiša prišla bolj do
izraza. – Toda vse to je odveč, mu rečem, dolžni ste, da vzamete ta denar, ki nikomur
ne koristi, in naredite to, kar ukazuje Jezus Kristus. Ga hočete ohraniti? Kar ohranite
ga, vendar vedite, prišel bo hudič in iz tega imetja naredil ključ za pekel. Če se hočete
izogniti taki nesreči, posnemajte zgled sv. Lovrenca in pomagajte revežem. S tem, da
daste svoje imetje revežem, je, kakor če bi ga izročili angelom, ki bodo naredili ključ,
s katerim boste odprli nebeška vrata po vaši smrti.
Ta del konference, ki je izšel v Vestniku, je globoko pretresel nekega dekana
iz Emilije in v spoštljivem pismu je don Bosku izrazil svoje vtise.7 Navedeni
primeri niso v skladu z občim naukom, ki so ga učili moralisti, vključno s sv. Al-
fonzom. »Razumem,« je pisal, da sveti govorec, ki mu je tako pri srcu zveličanje
duš in zadeva revežev, ne govori v aritmetičnih in matematičnih izrazih, temveč
na oratorio modo [govorniški način], s katerim skuša doseči svoj namen. Ven-
dar menim, da se tudi v tem ne sme oddaljiti od resnice in zlasti ne v našem
primeru, ko govornik, tako pobožen, tako učinkovit, kar po Božji milosti vi ste,
lahko uporabi brez števila drugih sredstev, ki vas privedejo do istih ciljev.« Prav
tako ga je skrbela možnost, da bi don Boskove besede kdo hudobno razlagal in
bi kak neizkušen spovednik mogel storiti kake napake. To so razlogi, zakaj mu
je pisal. Božji služabnik mu je odgovoril z zamudo, vendar mu je odgovoril. V
odgovoru se ni več spominjal, da je to konferenco imel v Lucci.
Predragi v Gospodu!
Dolgujem vam odgovor, ki mi ga je vaša spoštovana uglednost z velikim potrpljenjem
blagovolila pisati glede priporočila miloščine, ki sem jo omenil v Genovi. Nisem imel
časa in sedaj bom namesto preprostega pisma pripravil članek ali celo nekaj člankov,
7 Don Raffael Veronesi, Montebudello pri Bazzanu (Bologna), 26. maj 1882.

35.4 Page 344

▲back to top
344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ki jih bomo priobčili v Salezijanskem vestniku. Vendar bom pisal o stvari, ne da bi
imenoval kogar koli.
Zahvaljujem se vam za dobroto in za krščansko ljubezen, s katero ste mi pisali. Vedno
mi bo v veselje vsako vaše razmišljanje o naših zadevah.
Naj nebeški blagoslovi pridejo na vas in vse vaše ljudstvo in bodite tako dobri, da
boste molili zame, k ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. junij 1882
Napovedani članek je bil dolg8 in je nosil naslov Odgovor na vljudno sporo-
čilo o dolžnosti dajanja miloščine. Gre za živahen povzetek splošnih mnenj du-
hovnih učiteljev o tej stvari. Iz sloga članka diha živahni duh urednika časopisa
don Bonettija. Don Bosko ga je moral pregledati. Dekan je počakal, da je minilo
eno leto, in je potem odgovoril.9 Povod mu je dal neki škofijski duhovnik, »zelo
spoštovan zaradi pobožnosti in razgledanosti«, po mnenju katerega nauk, ki ga
zagovarja Vestnik, sovpada z naukom komunistov. Kritika je bila osredinjena na
tri točke in se je opirala na priznane moraliste, ki jih nikakor ni kazalo prezre-
ti. Toda za don Boska so v zadevi miloščine bolj kot mnenja moralistov veljali
ukazi in pretnje evangelija bogatašem. Zanj sta bili neopravičljivi dve vrsti bo-
gatašev in ju je vzel na piko: zares dobri, ki brez resnega razloga hranijo denar
v skrinjah, in manj dobri, ki sicer delijo miloščino, istočasno pa razmetavajo
denar za razkošje in zabavo. »Živel sem med reveži in imel priložnost, da sem
se srečeval z bogataši, pravi potem 188710 […]. Na splošno sem ugotavljal, da
se daje zelo malo vbogajme in da mnogi gospodje zelo slabo uporabljajo svoje
bogastvo. Nihče si ne more predstavljati, kako strog obračun bo zahteval Gos-
pod o vsem, kar jim je dal v upravljanje, za pomoč ubogim.« Gotovo mu ni bilo
neznano, da teologi po navadi dovoljujejo dva odstotka ali petdesetinko odveč-
nega od potreb za svoje življenje in stan. Vedel pa je tudi, da je navezanost na
zemeljske dobrine veliko zlo, ki onemogoča toliko nebeških darov, pri čemer bi
lahko prišlo do hotenega vztrajanja v grehu in s tem milost končnega obžalo-
vanja. Zato je njegova ljubezen za duše, ki ga je navajala k splošnim junaškim
odpovedim v korist mladine, ki je bila tako gmotno kakor duhovno revna, in mu
vlivala ne vedno prijeten pogum, da je spodbujal bogataše k velikodušnosti po
nasvetu sv. Pavla svojemu Timoteju.11
8 Vestnik, julij 1882.
9 Pismo don Bosku, Montebudello, 2. september 1883.
10 Duhovnik G. B. francesia, L'elemosina ossia il Paradiso assicurato ai ricchi nella persona dei poveri
[Miloščina ali zagotovljena nebesa za bogatine v osebi revežev]. Turin, Sal. Tip., 1878, str. 5 in 6.
11 1 Tim 6,18. bossuet (Sur l'éminente dignité des pauvres [O vzvišenem dostojanstvu revežev],
Pariz 1659) pravi: »Če nepravični predsodki sveta onemogočajo bogatašem, da bi razumeli, kako
silno težko breme je obilica, bodo, ko bodo tam, kjer je imeti bogastvo v škodo, in ko bodo pred sod-
nim stolom, kjer bo treba dati obračun ne samo za uporabljanje, temveč tudi za zakopane talente

35.5 Page 345

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
345
Neka bogata gospa, ki je v šoli našega svetnika dobro razumela moč takih
opominov, je bila že imenovana gospa Magliano,12 kateri je iz Lucce pisal takole:
Velezaslužna gospa Magliano!
Večkrat sem prejel novice od vas. Toda sedaj ne vem več, kje prebivate in kako je z
vašim zdravjem.13
Mi smo vedno molili za vas in jaz vsak dan pri maši opravim spomin s prošnjo, da bi
vam Gospod vrnil popolno zdravje, da bi se lahko vrnili v Turin, videli svoje sinove v
Valdoccu in bili deležni silnega slavja Marije Pomočnice.
Kaj pravite k temu?
Sem v naši hiši v Lucci, jutri odpotujem v Firence in od tod v Rim, kjer bom prosil
svetega očeta za poseben blagoslov za vas. Tam bom bival v Via San Lorenzo, Cerkev
Srca Jezusovega – Rim. Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa Magliano, Bog
naj vas ohrani pri krepkem zdravju, vendar vedno v svoji sveti milosti. Molite tudi za
tega reveža, ki ostaja v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Lucca, 7. april 1882
Med svojim potovanjem v Firence se je izjemno razveselil, ko je v Pistoji
srečal ravnatelja don Confortóla, ki ga je v sinovski neučakanosti sprejel v mes-
tu cvetja in najprej popeljal na obisk k mamici salezijancev grofici Uguccioni.
Kakor prejšnje leto je tudi tokrat, 1882, obhajal veliko noč s Firenčani.
V zavod je prišel na veliko soboto med deseto in enajsto uro zvečer. Ko je
vstopal, ga je navdalo čustvo zadovoljstva in srce se je vzradostilo, saj je v Firen-
cah končno postavil nogo na svojo zemljo. »Tako,« je dejal, ko je prekoračil prag,
»smo na salezijanski zemlji, v naši hiši. Bog bodi zahvaljen!«
Na veliko noč je spovedoval, maševal in delil obhajilo notranjim gojencem.
Bilo je kakih trideset notranjih, prvo jedro sirot. Popoldne je pridigal fantom
in podelil blagoslov. Nato je prišla grofica in ga s kočijo popeljala k nadškofu.
Monsinjor je sam od sebe privolil, da bo navzoč pri konferenci na velikonočni
ponedeljek popoldne.
Kakor prejšnje leto je imel to konferenco v cerkvi očetov filipincev. V celoti
je bila ponovitev prejšnjih. Novost je bil samo del, ki se je tikal firenške ustano-
in odgovoriti tistemu neizprosnemu sodniku ne samo za izdano, temveč tudi za privarčevano in po-
loženo na stran, tedaj bodo gospodje spoznali, da je bogastvo veliko breme, in se bodo kesali, da se
ga niso iznebili.« In drugje (Sur l'impénitence finale [O končni nespokorjenosti], Louvre, 3. marec
1662): »Kdor koli ima ušesa odprta, da razume tisto sodbo, ki jo je izrekel Božji Sin: nihče ne more
služiti dvema gospodoma, bo lahko vedel, da če naveže svoje srce na kateri koli predmet, pa naj bo
prepovedan ali dovoljen, in se mu popolnoma prepusti, ni več Božji. Zato imamo predmete, ki jih je
treba zavreči, pa četudi so po svoji naravi nedolžni. Če je tako, oh kristjani (in kdo more dvomiti, če
nam to zagotavlja Resnica?), oh veliki, oh bogataši tega sveta, kako zelo se bojim vašega položaja!«
12 Prim. zgoraj, str. 295.
13 Prim. naprej, 21. poglavje z naslovom Tolažnik.

35.6 Page 346

▲back to top
346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ve in ga je tamkajšnji ravnatelj takole povzel:14
Zunaj Porte la Croce smo na Via Masaccio št. 8 odprli praznični oratorij in potem ne
brez težkih žrtev in zaradi prezidave hiš in opreme prostorov tudi zavetišče za uboge
dečke; nekaj jih tam že dobiva vse potrebno za telo in dušo. Prejeli smo veliko prošenj
za sprejem dečkov, ki so v veliki nevarnosti za svoje zveličanje. Toda hiša je polna in
ravnatelj mora z bolečino v srcu zavračati prošnje, saj tudi za nujne primere ni več
prostora.
Toda gre še za veliko več. Poleg prazničnega oratorija in zavetišča bi bile v tem odda-
ljenem koncu mesta potrebne dnevne šole, saj so tu samo šole krivovercev. A kakor za
zavetišče bi bilo treba to graditi. Toda kako naj prevzamemo nove velike naložbe, ko
nas še bremeni štiriindvajset tisoč lir dolga, ki smo si ga naložili z nakupom zemljiš-
ča? Izdajam naročilo za gradnjo, pri tem pa računam na Božjo pomoč in na podporo
blažene Device Brezmadežne, ki je vzela to hišo v Firencah pod posebno varstvo, in
na vašo krščansko dobrodelnost, dragi Firenčani.
Od vaše krščanske dobrodelnosti pričakujem sredstva za plačilo dolgov, za gradnjo
nove kapele in povečanje sedanjih prostorov, za plačevanje izdatkov prazničnega
oratorija in zunanje šole. Kajti če hočemo privabiti dečke, moramo nujno omogočati
igre in druga zabavo, kupiti knjige, dajati nagrade. Od vaše krščanske ljubezni priča-
kujem vse potrebno za življenje, dober pouk ter temeljito krščansko in državljansko
vzgojo za tiste, ki jih bomo, tako upamo, sprejeli v zavod in ki so ubogi in zapuščeni
in jim je edino bogastvo dobrota vašega srca.
Da bo potem vaša pomoč mogla poravnati resnične stroške, vas vabim, da bi se za-
vezali za mesečne prispevke, pa četudi samo za nekaj ali celo za eno samo liro ali pol
lire ali tudi nekaj centov, samo da nam nihče ne bi odtegnil tistega malo, kar lahko
daruje.
Nekateri dekurioni15 z diplomami bodo sprejemali vaše darove in jih potem na kon-
cu vsakega meseca izročali ravnatelju salezijanskega oratorija v tem mestu. Tako
upam, da bo naše delo, podprto s stalnimi prispevki, s pomočjo vaše krščanske dobro-
delnosti uspevalo in lahko storilo vse tisto dobro, ki si ga vsi želimo.
Tudi tukaj so člani Katoliške mladine rade volje prevzeli nalogo zbiralcev
darov. Nato so se odločili, da se bodo 12. aprila skupno poslovili od njega na
železniški postaji. Dal jim je tudi veliko svetinjico Marije Pomočnice.
Ob prihodu v Rim do avdience pri papežu se moramo zadovoljiti z nasle-
dnjimi skromnimi poročili, ki jih dobesedno povzemamo iz dnevnika don Berta.
V sredo 12. aprila sva ob 3.40 popoldne prišla v Rim. Na postaji so nas čakali gos-
pod Alessia in don Gismondi in zunaj don Savio z več sobrati iz hiše in cerkve Srca
Jezusovega. Župnik je bil nekoliko nerazpoložen. Markiz Francesco Patrizi in inženir
asistent cerkve sta obiskala don Boska.
14 Pismo don Confortóla don Bonettiju, Firence, 3. maj 1882, objavljeno v julijskem Vestniku.
15 Glej Dodatek, št. 78. Don Boskovo pismo florentinskim sotrudnikom, da bi sprejeli nalogo deku-
rionov (desetnikov).

35.7 Page 347

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
347
V četrtek 13. aprila je več ljudi obiskalo don Boska. Proti večeru sva obiskala markizo
Villarios, ki je bila zelo bolna.
V petek 14. aprila je prišlo več francoskih obiskovalcev in grof Vespignani, inženir
arhitekt. Zvečer kardinal Alimonda.
V soboto 15. aprila je prišla na obisk grofica Stara iz Turina.
V nedeljo 16. aprila popoldne na kosilu pri gospodih Angležih, ki živijo v župniji.
V ponedeljek 17. aprila ves dan doma. Popoldne pri kardinalu državnem tajniku in
pri našem zaščitniku kardinalu Nini. V ponedeljek popoldne je vitez Marchisio, naš
nekdanji gojenec, uslužbenec pri Osrednji direkciji poštne uprave, prinesel priporo-
čeno pismo za don Boska. V njem je bilo 2.000 lir v francoskih bankovcih po tisoč.
Proti pol dveh popoldne je prišel tudi odvetnik Leonori.
Torek 18. april. Dopoldne je spet prišel vitez Marchisio in don Bosko mu je znova dal
nalog, naj dvigne še drugo priporočeno pismo. Vitez Marchisio je pismo prinesel pro-
ti poldnevu. Don Bosko ga je odprl in na mesto 4.000 lir je bilo notri 5.000 lir, medtem
ko je bilo napovedanih 4.000. Nekaj minut pozneje je prišel don Dalmazzo in povedal
don Bosku, da mora takoj plačati 5.000 lir. Tedaj so razumeli, zakaj je bilo 5.000 lir,
namesto 4.000. Meni, ki sem se čudil tej pobožni pomoti, je dejal: »Sedaj vidiš, don
Berto, zakaj je bilo 5.000 namesto 4.000; ker je bilo treba takoj plačati 5.000 lir.« Naj
bo zahvaljena Božja previdnost. Proti večeru je don Bosko šel obiskat bolno mater
gospe Marije Altini, Via Principe Umberto št. 46, 4. nadstropje.
V sredo 19. kosilo pri Sigismondovih. Potem obisk pri materi predstojnici v Torre de
Specchi.
Četrtek 20. Don Bosko mašuje pri damah S. Cuore della Trinità de'Monti. Nato bla-
goslov sina grofice Stanlein, Belgijke (Trinità de'Monti št. 9, II. nad.),16 ki je darovala
don Bosku 500 frankov. Nato na Propagando h koncipistu don Giovanniju Zonghi na
pogovor o apostolskem vikariatu, ki naj bi ga v salezijanskih misijonih ustanovili v
Patagoniji.
Petek 21. april. Kosilo doma. Popoldne [so prišle] ameriške gospe, popile z don
Boskom kavo in mu obljubile, da bodo na svoje stroške dale postaviti steber s pod-
nožnikom v cerkvi Srca Jezusovega.17 Popoldne je prišel pater Saccheri iz S. Rema,
tajnik Koncilske kongregacije. Zvečer odvetnik Leonori: don Boska ni bilo doma.
Sobota 22. april. Don Bosko je na kosilu pri M.r Abbéju Captier in Abbéju Gueneau de
Mussy (Quatro Fontane 113), kjer je bil tudi škof iz Bayonna msgr. Marmillod. Nato
pri msgr. Boccaliju. Zatem pri msgr. Roti v župnišču sv. Petra, ki naju je povabil na
kosilo v petek.
Nedelja 23. april. Kosilo pri kardinalu Alimondi, Via Ripetta 102. Zatem pri kardina-
lu Parocchiju, Via Cestari 34. Pustila izvod Prikaza.18 Nato domov.
16 Poznejši pripis pravi: »Ki je umrl preteklega poletja«.
17 Poznejši pripis: »Nekaj dni pozneje so prinesle 5.000 frankov.«
18 Prim. zgoraj, str. 140. Don Bosko je pisal don Bonettiju o tem obisku: »Danes zvečer smo videli
kardinala Parocchija, ki se je pokazal bolj salezijanca kot mi salezijanci. Pripravljen nam je v vsem
pomagati in je zadovoljen s svojim sedanjim mestom prefekta študijev in člana Koncilske kongrega-
cije. Tako nam lahko pomaga in nas podpira.«

35.8 Page 348

▲back to top
348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ponedeljek 24. april. Kosilo s povabljeno gospodo Alessandrom in Matildo Sigismon-
di ter Carlom in Carolino Ciuti. Od 4–ih do 5–ih obisk pri Magistrellijevi, Piazza S.
Nicola de'Cesarini.
Torek 25. april. Povabljeni k sv. Pavlu, pa ni bilo mogoče iti. Proti 10.30 je don Bosko
v Vatikanu. Spremljava ga don Tamietti in jaz.
Nenaden obisk don Tamiettija ima razlago v pismu, ko je don Bosko, ki je
predvideval, da ne bo mogel obiskati zavoda v Esteju, poklical v Rim njegovega
ravnatelja.19
Predragi don Tamietti!
Ker se težave za obisk v Esteju kopičijo, bi bil zelo zadovoljen, če bi ti naredil izlet do
Rima.
Skušaj spraviti srca naših sobratov in gojencev v eno vrečico in mi jo prinesi s seboj
kot dar.
Reci gospodu Benedettu, da sem molil zanj in da še molim in da sem zanj večkrat
prosil svetega očeta za poseben blagoslov, ki ga je vedno rade volje podelil.
Bog naj blagoslovi tebe in vso tvojo družino v Esteju. Molite zame, ki ostajam vedno
v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 17. april 1882. Porta S. Lorenzo 42
Trije vzroki, zakaj je don Bosko 1881 šel v Rim, so ga tudi 1882 ponovno
pripeljali v večno mesto. To so bili: cerkev Srca Jezusovega, misijoni v Ameriki
in zadeve z rimskimi kongregacijami. O prvem in tretjem so dobili bralci obšir-
na poročila v tem zvezku.20 Če bi moral čakati na avdienco pri svetem očetu vse
do 25. aprila, so bile tega krive okoliščine, ki niso bile v zvezi z njim.21 Kolikor
moramo zvedeti od don Berta in don Lemoyna, je bil sveti oče zelo dobrohoten
do njega. Papež ga je celo vprašal:
»Imate sovražnike tukaj v Rimu?«
»Kolikor vem, mi očitno nasprotuje samo eden, ki se izdaja in proglaša za
takega.«
»Kdo je to?«
»Kardinal Ferrieri.«
»In v Turinu?«
»Tudi v Turinu samo eden. Nadškof.«
19 Imamo še drugo pismo v francoščini iz Rima gospe Guisardovi v Lyonu, ki jo spodbuja v preizkuš-
njah in ji priporoča cerkev Srca Jezusovega. Isti je ponovno pisal novembra: zdi se, da ji gre bolje.
Dodatek, št. 79 (A–B).
20 Zlasti 3. poglavje in potem še 6., 7., 8., 11. in 14.
21 V avdienco je šel z naslednjim spisom: Avdienca 25. 4. 82. – Pozdrav salezijancev, gojencev, sotrud-
nikov. Misijoni. – Vikariati Patagonija, Ognjena zemlja, Malvinski otoki. – Druge nadrobnosti. – Cer-
kev Srca Jezusovega. – Sirotišnice. – Tajnik in don Tamietti, ta dva za predstavitev na koncu. Stvari,
ki se tičejo Družbe, ki jih je treba urediti, se nanašajo na podelitev privilegijev.

35.9 Page 349

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
349
»In kako je z Buronijem in profesorjem Papom?« (Oba sta bila znana ros-
minijanca.)
»Tako Buroni kot Papa me pozdravljata, sta prijazna do mene in se vsaj na
zunaj kažeta naklonjena.«
»In v filozofskih stvareh?«
»O teh stvareh ne govorim, ker bi se takoj spoprijeli.«
»Prav,« je sveti oče smehljaje se dodal. »Nadškof mi je pisal, da bi se rad
spravil. In kaj bi mu vi odgovorili?«
»Nič, svetost. Rad bi samo vedel razloge, zakaj nasprotuje naši Družbi. Jaz
sem pripravljen na kakršno koli žrtev. Do sedaj mi je očital samo nekaj nedoloč-
nega, in to zaradi ljudi, ki niso bili nikdar naši člani, in potem vse naprtil sale-
zijancem. Samo enkrat mi je pisal, da bi se vrnil k odnosom, kot so vladali med
nami pred temi šalami, če bi jaz hotel spremeniti sistem. Se pravi, da bi jaz v
naših zavodih naredil tako kakor on in prevzel iste avtorje teologije in filozofije,
ki jih je on predpisal za svoja semenišča, se pravi rosminijanstvo. Toda tega jaz
ne bom nikdar storil.«
»Prav,« je znova dejal papež. »In kaj bi sedaj jaz lahko naredil za vašo Druž-
bo in za salezijance?«
»Rad bi, da bi se vaša svetost postavila za trenutek na čelo salezijancev in ji
podelila privilegije, ki jih imajo druge redovne družine.«
»Kje so težave?«
»Kardinal Ferrieri.«
»Pojdite v mojem imenu k msgr. Masottiju, novemu tajniku Kongregacije za
škofe in redovnike, in mu recite, da naj mi spregovori o tej zadevi. To je odličen
duhovnik. Prav tako pojdite k msgr. Jacobiniju, tajniku Propagande za ustanovi-
tev apostolskih vikariatov v Patagoniji.«
Ko je omenil še Bonettijevo zadevo, je dejal: »Povejte mi, koliko časa se
boste še zadržali v Rimu.«
»Devet ali deset dni,« je odvrnil don Bosko.
Sveti oče je pokazal, da je natančno poučen o salezijanskih zadevah. Nato
se je razvil pogovor o enotnem katekizmu za vse škofije sveta. Don Bosko je
vroče podpiral to misel, ker je iz lastne izkušnje vedel za težave, ki jih povzro-
čajo različni katekizmi. Potem ko je prosil, ali sme povedati kako svojo misel o
tej zadevi, je dejal: »Vaša svetost je že veliko storila v tem smislu. Sedaj bi lahko
ukazali, da bi delo končali.«
»To je zelo občutljiva zadeva, ki zahteva resno in dolgo iskanje,« je odvrnil
papež.
»Prav zato,« je odvrnil don Bosko, »naj najvišja papeževa oblast prekine
vsako zavlačevanje. Med toliko brevov o toliko pomembnih stvareh en breve
na tem področju! Tak ukrep je potreben tudi zato, ker se veliko katekizmov ne

35.10 Page 350

▲back to top
350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
izraža natančno in tudi teološko gledano bi jih bilo treba popraviti. Tako je na
primer v očenašu Dimitte nobis debita nostra sicut et nos dimittimus debitoribus
nostris. Nekateri katekizmi izpuščajo ta et.«
»V tem imate prav.«
In v Božjih zapovedih v mnogih katekizmih beremo: 9. Ne poželi žene dru-
gega! Za ženske ni pomembno, otroke pa navaja k hudobiji.«
»In kaj bi vi postavili?«
»Tako kakor molijo naši dečki: »Ne poželi osebe drugega.« Francoski in
nemški katekizmi so v tem veliko bolj umestni, ko pravijo: Ne mesnih zadoš-
čenj. Vendar se mi zdi moj predlog bolj sprejemljiv.«
»Prav, imate prav. In kaj pravi katekizem vaše škofije?«
»'Žene bližnjega.' Predložil sem ordinariju, vendar se mu ni zdelo umestno,
da bi spreminjal.«
»Držite se pri tem zaradi enotnosti ordinarija?«
»Seveda. To se razume.«
»Imate še druge pripombe?«
»Veliko, pač glede na katekizme. Zdi se mi, da je netočno, kar se trdi o drugi
osebi presvete Trojice in kar se odgovarja na vprašanje, kdo je Jezus Kristus.
Toda če bi začeli z razpravo o tem, ne bi bilo konca. Katekizme bi bilo treba po-
enotiti, da bi tako s papeško avtoriteto odstranili vse netočnosti.«
»Glejte,« je odvrnil papež, to je delo ustanovljenih komisij. Pred nekaj dne-
vi sem povprašal in odgovorili so mi, da pridno delajo. Načrt je naslednji: 1.
Najprej teološko utemeljen katekizem za duhovnike. 2. Veliki katekizem za od-
rasle vernike. 3. Iz tega naj se povzame katekizem za otroke.«
»Toda to je dolgotrajno delo in nastali bi pravi teološki traktati.«
»Gotovo je to dolgotrajno delo. Sedaj se je vse ustavilo zaradi smrti dveh
prelatov, ki sta bila člana komisije.«
»Svetost, oprostite mi, toda pri takem postopku bodo umrli vsi in po teh še
veliko drugih.«
»Kako bi storili vi?«
»Svetost, menim, da bi mogli vzeti Mali katekizem katere koli škofije, ga
dali prebrati kakemu kardinalu ali drugemu učenemu prelatu in vnesti potreb-
ne popravke. Nato bi sveti oče sam preveril ali dal preveriti opravljeno delo. Na
koncu bi ga razglasili kot edino besedilo za vse škofije.
Papež je naklonjeno poslušal in odobril postopek. Toda v svoji previdnosti
je videl še nepremagane težave. V nadaljevanju vatikanskega cerkvenega zbora
bo mogoče prišlo do sklepa. To toliko bolj po publikaciji kardinala Pietra Gas-
parrija.
Avdienca je trajala kake tri četrt ure. Nato so poklicali don Berta in don
Tamiettija za poljub noge. Ko so bili spet doma, je don Berto za vse ravnatelje,

36 Pages 351-360

▲back to top

36.1 Page 351

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
351
vštevši misijonarje, narekoval naslednje pismo, ki ga je tajnik pripravil v več
prepisih.
Predragi v Gospodu!
Sporočam ti tolažilno novico, da me je danes 25. aprila njegova svetost vrhovni pog-
lavar Cerkve Leon XIII. blagohotno sprejel v avdienco.
Velikodušno je podelil svoj apostolski blagoslov vsem našim sobratom, njihovim go-
jencem ter salezijanskim sotrudnikom in dobrotnikom. Poskrbi, da bo to obvestilo
prišlo do vseh, ki sodelujejo pri delu za našo sveto vero.
Prosim Boga, da bi nas vse ohranil v svoji sveti milosti, in medtem ko se priporočam
v vaše molitve, imam zadovoljstvo, da se morem imenovati v J. K. najvdanejšega pri-
jatelja.
duh. Janez Bosko22
Rim, 25. april 1882
Za avdienco pri papežu je naslednji najpomembnejši dogodek konferenca
sotrudnikov, ki so jo kot po navadi pripravili v Torre de'Specchi dne 27. aprila.
Don Bosko je isto jutro maševal v cerkvi plemenitih oblatk in šel po maši k msgr.
Boccaliju, kateremu je izročil neko posebno pismo. Neki duhovnik iz Siene je
sporočil don Bosku, da je neki gospod, lastnik rudnika, vrednega sedemdeset
milijonov, na smrtni postelji zapustil eno tretjino papežu, eno tretjino nekemu
Piccolominiju in eno tretjino don Bosku. Kaj več o tej zadevi ne vemo in mogoče
tudi ni bila resnična.
Konferenci je predsedoval msgr. Giulio Lenti, nadškof v Sidi in namestnik
vikarja.23 Prišel je tudi kardinal Alimonda. Don Bosko je začel konferenco z
besedami Leona XIII., ki ga je vprašal:
22 Za Marseille Zapisnik seje 25. maja. »Don Boskovo pismo z dne 8. maja sporoča poseben spomin
za naš odbor. Pravi, da se je v avdienci pri papežu pogovarjal o vseh naših zadevah in prejel pose-
ben blagoslov za gospode in gospe v Marseillu. Upa, da bo to prineslo veliko denarja, ki bo postal
bogata naložba za nebesa.«
Ravnatelji so najzaslužnejšim osebam sporočili papežev blagoslov. Naj bo za primer pismo, ki ga
je ravnatelj Oratorija poslal gospe Fava.
Spoštovana gospa! V veliko veselje mi je, da vam morem sporočiti, da je 25. aprila njegova svetost
vrhovni poglavar Cerkve Leon XIII. blagovolil sprejeti v zasebno avdienco našega preljubega gos-
poda don Janeza Boska. Med drugimi uslugami je prosil svetega očeta poseben blagoslov za vašo
velezaslužno uglednost, ki ga je sveti oče iz vsega srca podelil. Sprejmite naše sporočilo obenem
z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo njega, ki se v J. K. imenuje najvdanejši služabnik. duh. Giu-
seppe Lazzero. Turin, 1. maj 1882.
Vdova Savina, ki je prejela podobno sporočilo, je don Bosku poslala 1. junija iz Pariza naslednjo
zahvalo: »Malo zamujam z zahvalo za ljubeznivost, da ste prosili svetega očeta za blagoslov. Zelo
ga cenimo. Zlasti zato, ker smo morali pri drugem obisku v Rimu dolgo čakati. Nato smo morali
nenadoma nazaj v Pariz in se odpovedati veselju, da bi vam sporočili svojo zahvalo. Moj sin in jaz
upava, da ne boste pozabili priti na obisk v Rue Cassette 6. Veselilo nas bo, če vas bomo mogli
videti in vam izročiti naš mali dar, da sodelujemo pri odrešenjskem delu, ki ste mu posvetili vse
vaše moči.«
23 Namestnik kardinala vikarja se v Rimu imenuje »vicegerente«.

36.2 Page 352

▲back to top
352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Kdaj boste pripravili konferenco?«
»Prihodnji četrtek, svetost,« je odvrnil don Bosko.
»Prav. Recite, da naj molijo in delajo.«
Poudaril je, kako je treba z delom združevati molitev, in potem podal že
običajen prikaz salezijanskega dela. Ko je potem govoril o Rimu, je vzkliknil:
»Tu nas čaka trda kost!« Prikazal je težave ali vsaj tiste, ki jih je previdnost do-
voljevala prikazati. Nato je vprašal: »Kaj naj storimo?«
Odgovor je bil podan že na začetku: moliti in delati. Ti dve misli je razložil
v zadnjem delu svojega nagovora.
Kardinal Alimonda ni hotel ostati samo tih poslušalec.
Razvil je temo z naslednjimi besedami: »V mnogih, ki ne poznajo salezi-
janske družbe ali jo poznajo samo površno, se lahko porodi dvom: – Je to sploh
dobro delo? Je to delo v Gospodovem duhu? In godrnjajo kot nekoč Jezusovi
učenci. Omenil je dvom in godrnjanje Odrešenikovih učencev in navedel Je-
zusov odgovor na salezijansko družbo in se pri tem skliceval na dejstva. Tudi
njegova eminenca je uporabil govorice dejstev, ki so jih poslušalci slišali v don
Boskovem prikazu svojega dela in ki so bila zelo podobna delom, ki jih je nave-
del Odrešenik. Slepi spregledujejo. Laična šola je učencem onemogočila, da bi
videli dušo in vest, in jih zapeljala na stranpota. Salezijanci pa, ne da bi jim kra-
tili svetno izobrazbo, jim odpirajo oči za nebesa. Hromi hodijo. Mladino oropajo
verskega pouka, uničijo v njej moralna načela. Salezijanci v svojih šolah zrav-
navajo pohabljene noge. Gobavi se očiščujejo. Najhujša goba mladine je nečed-
nost. Salezijanci gojijo čistost v dušah otrok. Gluhi slišijo. Veliki gluhci so tisti,
ki nočejo poslušati Božje besede in zaničujejo nauk Cerkve. Salezijanci vračajo
sluh mnogim mladim glušcem, ko jih z materinskim čutom zbirajo v prazničnih
oratorijih in jim dajo slišati besede večnega življenja. Mrtvi se obujajo. Mrtvi v
duhu so grešniki. Svet je zavrgel pobožne vaje in zakramente. Salezijanci nava-
jajo otroke k zakramentom, jih uvajajo v duhovno življenje in jim pripravljajo
dih odrešenja. Evangelij se oznanja ubogim. Jezus ni šel trkat na vrata palač, ni
vstopal v kraljevske hiše, temveč je ljubil uboge in jih evangeliziral. Salezijanci
zbirajo uboge otroke in postajajo njihovi služabniki vse do daljne Patagonije. Po
teh prikazih salezijanskega dela je prosil v imenu Cerkve in v imenu katoliškega
Rima za miloščino.24
Od 28. aprila do 9. maja so tajnikovi zapiski bledi kakor prejšnji.25 Edina
malo pomembnejša novica je z dne 5. maja.26 Iz Magliana je prišel don Daghero
24 Povzeli smo članek iz Unità Cattolica 2. maja, podpisanim z A. M.: Vemo, da je to duhovnik – sale-
zijanski sotrudnik Andrea Maggia (Rim, Collegio Orfani, Piazza Capránica).
25 Dodatek, št. 80. Ta dnevnik opušča tudi veliko drugih stvari. Tako vemo, da je bil don Bosko več-
krat v Propagandi, o čemer tu ni govora.
26 Iz prejšnjega dne je listek za don Lazzera. Na ovojnici je napisano »M. A. Don Lazzero«. Dve začet-

36.3 Page 353

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
353
s sedmimi fanti, nekaterimi iz semenišča in drugimi iz konvikta, da bi pozdravili
don Boska in ga povabili na obisk k dvema skupnostma. Dne 5. maja jih je don
Bosko želel predstaviti Leonu XIII. S tem namenom je šel s kardinalom škofom
eminenco Biliem v Vatikan. Kardinal je v avdienci, ki jo je takoj dobil, prosil pa-
peža, da bi samo za trenutek sprejel fante, ki so čakali v predsobi. Toda prav za
ta trenutek so bili najavljeni neki romarji.
»Zelo žal mi je,« je dejal papež, »toda moram se za trenutek zbrati, ker mo-
ram v kratkem sprejeti skupino Ircev in imeti zanje nagovor.« Nato je kardinal
govoril o dveh trnih, zapičenih v don Boskovo srce. Sveti oče mu je dejal: »Don
Bosko vas ponižno prosi, da bi mu dodelili privilegije. V tem pogledu ima dva
trna: eden je kardinal Ferrieri in drugi turinski nadškof. Stori toliko dobrega v
mojem semenišču in tukaj v Rimu gradi cerkev Srca Jezusovega. Potolažite ga,
blaženi oče.« »Da, da,« je odvrnil papež, »potolažili ga bomo. Zelo rad imam don
Boska.«
Ob tej priložnosti je po kardinalu Biliu spoznal kardinala Ledochowske-
ga. Zatem je pozdravil novega kardinala Angela Jacobinija iz Genzana27 in nato
kardinala Simeonija. Po sprejemu romarjev je Leon XIII. zunaj prestolne dvo-
rane dobil v vrsto postavljene in klečeče don Boska, don Daghera, klerike in
konviktovce iz Magliana in don Berta. Obšel jih je v spremstvu kardinala Bilia,
se ustavil pred vsakim, izmenjal nekaj besed z vsakim, pobožal majhne. Potem
jih je blagoslovil in odšel.
V Rimu je Gospod po don Boskovem zavzemanju poskrbel za veliko tolažbo
veliki Božji služabnici, ustanoviteljici dorotejk, materi Paoli Frassinetti.28 Že
več let je poznala našega svetega ustanovitelja in ga tako cenila, da se je trudi-
la, da je po svojih močeh hodila po njegovih stopinjah in ga posnemala. Ko je
don Bosko slišal, da je bolna, jo je šel obiskat. Obisk je bil za vse sestre vzrok
velikega veselja. Upale so, da bo blagoslovil njihovo mater in tako pripomogel
k njenemu zdravju. »Ne verjamem,« je poročal Capecelatro, da bi Paola mislila
na ozdravljenje, vendar se je nadvse veselila, da ji je Bog v njeni starosti dal mi-
lost, da je videla tega velikega apostola krščanske ljubezni. »Ko ga je zagledala,
se je silno razveselila, ponižno sprejela blagoslov in se priporočila njegovim
nici pomenita »Marija Pomočnica«.
Amice, Esto sicut bonus miles Christi. In tribulatione exardescit ignis charitatis. De praesentia dilu-
cidabuntur omnes difficultates. Age viriliter, si vis coronari feliciter. Vale et valedic. Ora pro me.
Ioannes Bosco Sacerdos. Romae, 4 mai 1882. Amicus tuus.
[Prijatelj! Bodi kakor dober Kristusov vojak. V težavah naj zaplameni ogenj ljubezni. Junaško
se bojuj, če se hočeš venčati z zmago. Pozdrav! Pozdravi tudi druge. Tvoj prijatelj Janez Bosko,
duhovnik. Rim, 4. maja 1882].
27 Jacobini, ki smo ga imenovali prej, je bil msgr. Domenico, ki je postal kardinal pozneje. Lodovico
je bil povzdignjen za kardinala 1879.
28 Kardinal Capecelatro, Vita della Serva di Dio P. Frassinetti [Življenje Božje služabnice P. Frassi-
netti], Desclées 1900, str. 496), ki pripoveduje o tem dogodku, ga postavi po pomoti v mesec junij.

36.4 Page 354

▲back to top
354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
molitvam. Ljubezen in prijateljska naklonjenost, ki jo je pokazal njihovi materi,
je hčerkam zelo ugajala, vendar jih ni popolnoma pomirila. Pričakovale so kak
čudež ali veliko milost ali vsaj kako preroško besedo, ki bi jih pomirila zara-
di njene bolezni. On pa pri bolniški postelji ni spregovoril drugega kot besede
krščanske tolažbe. Ko je odšel od bolnice, so ga sestre zasule z vprašanji, da bi
mu izvabile besedo, ki bi jih pomirila. Don Bosko pa se je z ljubeznivo dobro-
hotnostjo omejil na kratek odgovor: »Hčerke moje, krona zaslug vaše matere je
dopolnjena.« »Odgovor,« pravi Capecelaltro »se je zdel sestram na mestu, obe-
nem pa tudi žalosten in vesel. Žalosten zato, ker jim ni dajal zagotovila za dolgo
življenje njihove matere, vesel pa zato, ker je omenil krono, ki naj bi jo Paola
kmalu prejela v nebesih.«
Don Bosko je zapustil Rim 9. maja. Šel je k salezijancem v Magliano, kjer
je ostal s sobrati in gojenci do 11. maja, nakar se je skozi Foglino in Falconaro
odpravil v Rimini.
Ko je v Falconari prestopil na drug vlak, je v oddelku naletel na poročnika
Montanarija iz Ravenne in patra filipinca iz Firenc. Prvi je iz Ancone potoval
naravnost v Turin, drugi, ki se je vračal iz Loreta, kjer je bil pri rimski in firenški
konferenci, ga je takoj prepoznal. Oba sta bila nadvse vesela njegove družbe.
Častnik ga je spodbujal h govorjenju in ni mogel skriti svojega veselja zaradi
tako nepredvidenega srečanja. Ni se mogel pomiriti ob misli, da papež človeka,
kot je don Bosko, ne imenuje za kardinala. Prav tako ga ni prepričal razlog, da
njegovim ustanovam veliko bolj koristi, če ostane preprost duhovnik.
Ob slovesu ga je prosil za dovoljenje, da bi ga prišel pozdravit na železniško
postajo v Turinu in ga spremil v Oratorij.
Razlog, zakaj se je odpravil v Rimini, je bil mlad in ugleden duhovnik iz
tega mesta don Francesco Cagnòli. Bil je pet let domači vzgojitelj v ugledni dru-
žini Massani. Leta 1881 je zaprosil in bil sprejet kot novinec v San Benigno.
Toda meseca oktobra ga je vnetje grla s kašljem, ki se je sprevrglo v bronhialni
pljučni katar, skoraj pripeljalo na rob groba. Po več mesecih izboljševanja in
slabšanja so izgubili vse upanje na ozdravljenje. Tedaj so poklicali don Boska,
da bi mu dal zadnji blagoslov in bil navzoč pri zadnjem vzdihu. On pa mu je po-
ložil roko na srce in dejal: »Ni še prišel čas odhoda, toliko je treba še postoriti,
dragi moj don Cagnòli! Jutri se bo že lahko malo dvignil. Nato ga bomo poslali
na okrevanje v Rimini.« Po teh besedah mu je podelil blagoslov Marije Pomoč-
nice. Bila je vigilija praznika Brezmadežne. Od tega trenutka se je bolniku brez
zdravnikov in zdravil zdravje izboljševalo in teden dni pozneje se je odpravil na
pot v Rimini. Ko so domači, ki so poznali njegovo stanje, zvedeli za to odločitev,
so to imeli za velikansko neprevidnost. Toda don Bosko mu je dejal: »Pojdite.
Zaupajte v Marijo Pomočnico, bodite mirni, ker vas potovanje ne bo utrudilo.«
In tako je tudi bilo. Pot je bila dolga kakih petsto kilometrov, hranil se je, kakor

36.5 Page 355

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
355
je mogel in znal, in na postaji v Bologni se je moral zelo truditi. Prišel je domov
in se počutil veliko bolje kot takrat, ko je odšel iz Turina. Ni šlo za enodnevno
stvar. Dobro počutje se je tako stopnjevalo in krepilo, da je zatrdil, da od 1868
ni bil nikdar tako zdrav,29 in 1887 nasledil don Dalmazza kot župnik pri Srcu
Jezusovem v Rimu.
Za dogodek iz Riminija so zvedeli v cerkvenih krogih, kar je še povečalo
radovednost ob don Boskovem prihodu. Duhovniki so prvi dali zgled počastit-
ve Božjega moža. Ob prihodu ga je čakal rektor semenišča s kočijo škofa msgr.
Francesca Battaglinija. Škof ga je hotel imeti za gosta v škofijski palači in mu je
šel naproti vse do vznožja stopnic, ga obsipal z vsemi vljudnostmi in mu ponu-
dil sobo in posteljo, kjer je prenočeval Pij IX., ko je potoval po Romaniji.
V petek 12. maja je šel maševat v cerkev Santa Chiara k oltarju Matere Bož-
je milosti, kjer je mati Božja Marija l. 1850 pred tisoči ljudi gibala z očmi. Prav
na tisti dan so obhajali obletnico tega čudežnega dogodka. Po končani maši je
spregovoril ljudstvu in ga spodbujal, da naj vztraja v pobožnosti do Marije Ma-
tere milosti. Ministrirala sta mu dva novomašnika, poznejša župnika don Berli-
ni in don Tendi, ki nista nikdar pozabila te sreče.
Ko je v zakristiji poslušal vse, ki so mu hoteli kaj zaupati, je prišel škof in
ga odpeljal na zbor plemenitih gospa iz Riminija, ki so se posvečale dobrodel-
nosti zlasti s tem, da so stregle in pomagale bolnikom. Takoj ko mu jih je škof
predstavil, jih je povabil, da bi se vpisale med salezijanske sotrudnice. Predlog
so navdušeno sprejele. Nato jih spodbudil, da bi razširile svojo dejavnost tudi
na deklice in dečke in bi župnikom pomagale katehizirati. Potem je obiskal se-
menišče, kjer je kakih sedemdeset velikih in malih semeniščnikov prejelo nje-
gov blagoslov in slišalo od njega spodbudno besedo. S škofom se je ustavil na
kosilu pri očetih buffalinih iz Riminija, kjer naj bi blagoslovil nekoga, ki je bil
bolan že štirideset let. Iz enega izmed oken so mu pokazali mesto, kjer je sv. An-
ton naredil čudež z oslom, ki je pokleknil pred Najsvetejšim, in morsko obrežje,
od koder je veliki čudodelec pridigal ribam. Nato je gospod Francesco Massani
dosegel, da je šel blagoslovit njegovo bolno ženo. Don Bosko ji je napovedal,
da ne bo ozdravela od bolezni, ki jo je mučila, da pa bo kljub temu dolgo živela.
To se je tudi uresničilo, saj je gospa dočakala dvainsedemdeset let. Mlademu
duhovniku don Giuseppeju Casicciju, ki je bil navzoč, je napovedal, da bo postal
župnik, in tako se je tudi zgodilo. Po vseh teh obiskih se je vrnil k sveti Klari,
kjer je podelil blagoslov in nato sprejel več gospa, med katerimi je bila tudi
markiza Cima.
29 Njegovo poročilo iz Riminija 1. marca 1882, ki ga je priobčil Lemoyne v La Stella del mattino, str.
69. Tu pa so don Boskov delež, kakor je bilo primerno, pustili v senci. Imamo še druga poročila,
med njimi sestre Clelie Genghini, tajnice vrhovnega kapitlja hčera Marije Pomočnice in nečakinje
don Cagnòlija.

36.6 Page 356

▲back to top
356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Tretji dan svojega postanka v Riminiju je don Bosko maševal v stolnici in
nadaljeval sprejeme in obiske. Ko je šel iz enega kraja v drugega, ga je vedno
spremljala številna množica, s katero se je prijateljsko pomenkoval. Mnogi so
pred njim poklekali in ga prosili za blagoslov. Ko se je popoldne 13. maja pos-
lavljal od škofa in odhajal v Faenzo, je ugledni prelat želel prejeti od njega bla-
goslov. Tod don Bosko je hitro pokleknil, da bi prejel njegov blagoslov.
Več mestnih ustanov si je priborilo čast, da jih je obiskal, med njimi začetni
praznični oratorij, ki ga je vodil kanonik Venturini, otroški vrtec Baldini in me-
stna bolnišnica.
Otroški vrtec so poimenovali po grofu Alessandru Baldiniju, po čigar za-
slugi so ga ustanovili v prid uboge mladine. Leta 1882 ga je vodila takrat zelo
mlada gospodična Anna Cervellieri, ki živi še danes. S svežim spominom nam je
opisala spomine, ko so jo v letu kanonizacije vpraševali po njih:30 »Od začetka
se mi je don Bosko zdel resen, razmišljajoč, tako da sem se v navzočnosti tega
človeka, ki ga je obdajala slava svetosti, čutila kakor izničeno. Ko sem ga pa
videla, kako se je ljubeznivo šalil z mojimi fanti, ki si jih je takoj pridobil s svo-
jim očetovskim srcem, in od blizu opazovala njegovo dobrohotno, preprosto,
mirno početje, sem se čutila spodbujeno in sem začutila globoko simpatijo do
tega dobrega duhovnika iz Turina. Moji otročki so deklamirali nekaj priložno-
stnih pesmic, katerim je nadvse zaželeni obiskovalec odgovarjal z zahvalo in
spodbudami k dobremu in h kreposti. Preden se je poslovil, mi je daroval nekaj
svetinjic in dodal: »Vi molite zame in za mojo družino in jaz bom molil za vas in
za vašo družino.«
»Naša družina,« je menil ekonom vrtca gospod Lorrini, »je mikroskopska.«
»Majhne družine,« je odvrnil don Bosko, »sestavljajo velike družine, če se
med seboj združujejo.«
V bolnišnici je naletel na dečka, siroto po očetu, ki je pred kratkim izgubil
še mater in poleg tega bolehal za bronhialno pljučnico. Predstojnica sester se
ga je usmilila in ga zaposlila z delom, ki je bilo primerno njegovi starosti in sla-
botni konstituciji. Nekega lepega jutra ga je poklicala, praznično oblekla in ga v
govorilnici predstavila nekemu duhovniku. Bil je don Bosko! Ta ga je nagovoril
kot dober očka in vprašal predstojnico: »Koliko je star?«
»Deset let in še nekaj,« je odgovorila.
»Prav,« je povzel don Bosko. »Še premajhen. Mora še pojesti nekaj hlebcev.
Če bo priden, ga bom vzel prihodnje leto.«
Don Bosko, ki ni obljubljal v prazno, je naslednjega leta po don Lazzeru
dejansko pisal predstojnici bolnišnice, da tistega dečka, če je pripravljen priti
k njemu, lahko sprejme. Deček se je do določene postaje peljal z nekim kano-
30 Don Bosco ritorna! [Don Bosko se vrača], Rimini 1934, St. Tip. Garattoni. Pripis je dodan med
popravo krtačnih odtisov.

36.7 Page 357

▲back to top
BiS 15 — 17. poglavje
357
nikom, ki ga je potem pustil in mu rekel: »Ko boš prišel na postajo v Turin,
potegni iz žepa svoj beli robec in mahaj z njim. Prišel bo visok suh gospod, ki se
imenuje Garbellone; on te bo vzel s seboj. Vse se je točno tako zgodilo. Tako je
prišel v Oratorij Pietro Cenci, krojaški mojster, ki je izučil množico fantov, kot se
sam hvali, ki je oblačil don Boska, ko je bil živ, mrtev in blažen.
Neki krajevni časopis31 je takole pisal o don Boskovem obisku v Rimini-
ju: »Don Boskov prihod v Rimini je bil nepričakovan. Toda kakor hitro se je
razvedelo, da je v mestu, je glas o njegovih krepostih in njegovi osebi privabil
množice obiskovalcev, ki so mu bili povsod za petami, tako da je dva dni, ki jih
je prebil pri nas, imel le kratke ure za spanje. Ljudje so mu sledili, kamorkoli je
šel: v cerkev, na stanovanja bolnikov. Bili so srečni, če so ga videli, mu poljubili
roko in prejeli od njega blagoslov. Nadvse srečen je bil tisti, ki je dobil od njega
kak nasvet, dobro besedo ali osebni blagoslov.«
Vtisi iz Riminija so spremljali don Boska do Turina. Ko je v Oratoriju srečal
študenta Francesca Tomasettija, danes generalnega prokuratorja salezijanske
družbe v Rimu, mu je rekel: »Bil sem tam v tvojih krajih, v Riminiju. Kako dobre
ljudi sem tam srečal! Z don Boskom so ravnali, kakor da bi bil kak princ.«
Ne bomo sledili don Bosku v Faenzo, ker smo o tem obisku že govorili v
10. zvezku. Dne 15. maja je na progi Bologna – Turin postal ves vznemirjen in
tajniku, ki je to videl, je dejal: »Kdo ve, kako je s Franchinom? Bojim se, da bo
končal kakor Tavella.« Nato je utihnil in se zamislil. Tavella je bil aspirant, ki je
nenadoma umrl po kratki bolezni. Tako je tudi mladi Franchino končal življenje
nepričakovano 16. maja doma v Rubiani, kamor je šel zaradi zdravja. Don Berto,
njegov stric, je takoj po prihodu v Turin zvedel, da je v zadnjih vzdihljajih. Šel
je k njemu, toda ni več govoril. Hodil je v peti razred. Njegov profesor don Ma-
tteo Ottonello je v zadnjem poročilu o gojencih don Bosku ob njegovem imenu
zapisal: »Vzor vsem v vsem.« Don Bosko je imel fanta zelo rad. Dva večera po
njegovi smrti je gojencem takole govorilo o njem: »Menim, da sv. Alojzij v nje-
govih letih ni bil boljši od njega.«
Tudi drugih duš, ki so mu bile zelo pri srcu, don Bosko ni več videl ob svoji
vrnitvi. Poleg že imenovanega viteza Fave32 sta zapustila žive dva vzorna turin-
ska duhovnika: teolog Roberto Murialdo in kanonik Francesco Marengo. Prvi,
bratranec Božjega služabnika Leonarda, ustanovitelja jožefincev, je bil zavzet
sodelavec v oratorijih in je dolga leta vodil Oratorij Angela varuha v predmestju
Vanchiglia. Drugi, ki je poučeval teologijo v nadškofijskem semenišču, je bi vse
od začetka Oratorija učitelj katekizma v najvišjih razredih, profesor moralke
klerikov in zadnje čase izredni spovednik notranjih gojencev, ki je vsako soboto
31 La parola [Beseda], Katoliški filozofsko-literarni mesečnik, ki ga je urejal duhovnik Luigi Trevisa-
ni, Rimini, Tip. Malvolti, III. leto, maj 1882 str. 157–158.
32 Glej zgoraj, str. 294.

36.8 Page 358

▲back to top
358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ure in ure spovedoval pozno v noč. Vestnik je v majski številki pisal: »Bila sta
bisera turinskega klera, bila sta odkrita prijatelja, na katera si lahko računal,
bila sta duhovnika, ki si jima lahko zaupal.«
Prav tako je bila boleča izguba dveh žena, ki sta bili kakor materi don
Boskovim sinovom. To stas bili gospa Clara Paolina, rojena Pollietti, in kneginja
Ana Costanza di Laval-Montmorency, hči Giuseppeja De Maistre, ki je umrla v
Borgu Cornalense.
Misel, ki je, kakor je bilo mogoče ugotoviti, don Boska spremljala na njego-
vem dolgem potovanju po Franciji in Italiji, je bila misel, da bi čim bolj pomnožil
število sotrudnikov in sotrudnic. Z razširitvijo salezijanskega dela v toliko sme-
reh je skušal povsod vzbuditi številne podpornike, ki bi dobro razumeli njegovo
poslanstvo in mu pomagali na njegovi poti v svet. Tako je delal vse do konca
svojega življenja, da bi tudi ta ustvaritev kakor toliko drugih pognala globoke
korenine.
Misel pa, ki se je budila povsod, kamor je prišel, je bila, da je svetnik. To
prepričanje se je vedno bolj širilo ne samo med preprostim ljudstvom, temveč
tudi med višjimi sloji, ne izvzemši cerkvene osebe, in tako vidimo, kako iz leta
v leto raste njegovo čaščenje. V Rimu je msgr. Agostino Caprara, promotor vere
pri Sveti kongregaciji, ko je odhajal v avdienco h kardinalu Bartoliniju, skupini
duhovnikov rekel: »Ali vidite tistega duhovnika? Menim, da bomo morali uvesti
proces za njegovo razglasitev za blaženega in jaz bom moral igrati vlogo hudi-
čevega advokata.« Ni ga doletela čast, da bi odigral to vlogo, vsekakor pa mu
gre čast, da je razumel, kdo je bil don Bosko in da je to tudi odkrito priznal in
glasno povedal.

36.9 Page 359

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
359
18. poglavje
NEKAJ MANJ POMEMBNIH DOGODKOV IZ LETA 1882
Med pomembnimi dogodki se vpleta tudi nekaj različnih dejanj, ki s temi
niso strogo povezana. Zato med pripovedovanjem o prvih nismo mogli ome-
njati tudi drugih, ker bi s tem motili ritem pripovedi. Vendar pa bomo zvesti
naši navadi, navedli tudi te, saj so tesno povezani z osebnostjo, katere življenje
opisujemo. Najprej bomo poročali o prazniku Marije Pomočnice.
PRAZNIK MARIJE POMOČNICE
Don Bosko se je vrnil v Turin, ko so obhajali prvi dan devetdnevnice v čast
Mariji Pomočnici. Njegova prva misel je bila poslati turinskim sotrudnikom in
sotrudnicam okrožnico, ki bi jih vabila na konferenco. Ta naj bi bila ob sedmih
popoldne 21. maja za sotrudnike in na predvečer praznika za sotrudnice. »Lepo
prosim vašo uglednost,« je pisal, »da bi s svojo navzočnostjo počastili ta zbor.
V preteklem letu smo začeli veliko stvari in z vsem bi radi na kratko seznanili
velezaslužne sotrudnike in sotrudnice v Turinu in okolici, ki bi se konference
lahko udeležili.« Opozorilo je omenjalo tri posebnosti: obseg povabila, pape-
žev blagoslov in namen nabirke. »Na konferenco vabimo vse sotrudnike in vse
tiste, ki želijo spoznati to versko združenje: moški za sotrudnike in ženske za
sotrudnice. Njegova svetost papež Leon XIII. podeljuje svoj posebni blagoslov
vsem, ki se bodo udeležili konference, in vsi bodo deležni popolnega odpustka
z navedenimi pogoji. Nabirka bo namenjena gradnji cerkve Srca Jezusovega in
pripadajočega zavetišča. Gospode sotrudnike in gospe sotrudnice prosimo, da
bi med svojimi znanci nabirali prispevke v ta namen in jih prinesli na zborova-
nje ali jih poslali duhovniku Janezu Bosku, predstojniku imenovanega združe-
nja.«
Ni nam znano, ali so bile kake težave s škofijsko pisarno zaradi škofa, ki naj
bi opravil cerkvene slovesnosti, kakor bi mogli sklepati iz poznega sporazuma.

36.10 Page 360

▲back to top
360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Povabili so škofa iz Alessandrie msgr. Gioconda Salvaia, iz čigar odgovora je mo-
goče razbrati, kako zelo je cenil in kako globoko spoštoval don Boska. »Močno
prijetnemu povabilu,« tako je pisal,1 »da bi se udeležil slovesnosti na čast Mariji
Pomočnici in opravil škofovske obrede, ki mi ga je poslala vaša velespoštova-
na uglednost, odgovarjam z vsem srcem pritrdilno in v sredo dopoldne, upam,
bom z Božjo in Marijino pomočjo pri vas. V upanju, da vas bom mogel osebno
objeti, vas že sedaj prisrčno pozdravljam.«
Novo veselje mu je prinesel telegram iz Rima. Dne 22. maja in dopoldne
23. maja naj bi bil njegov gost Nicolo Marini, tajni delovni komornik njegove
svetosti. Ta naj bi se oglasil ob vrnitvi iz Madrida, kamor je kot papežev legat
prinesel kardinalski klobuk nadškofu v Sevilli msgr. Gioachinu Lluchu. Ustavil
se je tudi pri salezijancih v Utreri. V Turinu se je ustavil nalašč pri don Bosku, ki
ga je popeljal na obisk cerkve sv. Janeza Evangelista in ga povabil, da je daroval
mašo skupnosti. Ko je na svoje oči videl množico ljudi in pobožnost ljudstva
med devetdnevnico, je po telegrafu sporočil njegovi svetosti papežu o svojem
prihodu v Turin in obvestilo o skorajšnjem odhodu iz tega mesta in prosil apo-
stolski blagoslov za don Boska in za vse vernike. Na isti dan praznika je državni
tajnik kardinal Lodovico Jacobini odgovoril: »Msgr. Marini, pri don Bosku, Tu-
rin. Njegova svetost je z velikim veseljem sprejela izraze sinovske vdanosti don
Boska in turinskih vernikov in pošilja zaprošeni apostolski blagoslov.«
Francija to leto na prazniku zares ne bi mogla biti lepše predstavljena. Bo-
ter in botra sta bila grof in grofica Colle.2 Mašo s skupnim obhajilom je daroval
opat Mendre iz Marseilla. Mariji Pomočnici sta se prišli zahvalit hčerka markize
De Gaudemarie in gospodična Rolland, ki sta bili čudežno ozdravljeni meseca
marca v Cannesu. Z njimi sta bila tudi grofica De Corson iz Pariza, ki se je rešila
težke pljučnice, potem ko je v Hyéresu opravila devetdnevnico k Mariji Pomoč-
nici, in gospodična Clara Louvet, o kateri bomo obširneje poročali v naslednjem
poglavju. Bilo pa je še veliko drugih romarjev iz Francije.
O nebeški lepoti praznika je s pobožno preprostostjo govoril škof iz Alessan-
drie. Ko je v kratkem povzel vse, kar je videl, je ob odhodu v don Boskovi navzoč-
nosti ves prevzet vzkliknil: »Menim, da podobno praznujejo samo v nebesih.«
Splošno prepričanje je bilo, da je to češčenje Marije Pomočnice prišlo iz
nebes, kar se je videlo iz podeljevanja tolikerih in tako različnih milosti.
MILOSTI
Kako veliko je bilo zaupanje v don Boskovo priprošnjo pri prestolu Pomoč-
nice! Presune nas na primer vztrajna prošnja, s katero je junija 1882 neka ple-
1 Don Boskovo pismo, Alessandria, 22. maj 1882.
2 Glej zgoraj, str. 112.

37 Pages 361-370

▲back to top

37.1 Page 361

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
361
menita družina iz Vendôma poslala dva tisoč frankov za cerkev Srca Jezusovega
in prosila, naj don Bosko izsili ne eno temveč šest milosti.3 »Jaz zaupam,« je
pisala prosilka, »samo še v vaše molitve, da bi dosegla usmiljenje […]. Verujem,
upam in ljubim vse, kar me more doleteti v prihodnosti.« Don Bosko, ki je dal
naročilo za odgovor, je napisal naslednje misli: »Hvala. Duhovniki, dečki bodo
molili, [opravili] obhajila. Trdno upamo v izpolnitev vsega, kar ni proti Božji
volji.«
V visoki pariški družbi je bil don Bosko dobro znan. Tisti čas je živela v Pa-
rizu kraljica Isabela II. Španska, ki se je 1870 odpovedala prestolu v korist sinu
Alfonzu XII., a je še vedno s strahom v srcu spremljala dogodke v Španiji. Leta
1882 so na videz gospodarski v resnici pa politični nemiri pretresali Madrid
in Barcelono in spravljali v nevarnost monarhijo. Med devetdnevnico k Mariji
Pomočnici je don Bosko prejel iz Pariza lakonično sporočilo: »Mogočnim molit-
vam velečastitega don Boska se priporoča njeno veličanstvo kraljica Isabela II.
Španska in vsa njena kraljevska družina,4 grof in grofica Walsh, gospa Street
di Klinduworth.«
Iz Italije in tujine jih je veliko poročalo o prejetih milostih, od katerih so
mnoge pripisovali don Bosku. Tako baron Antonio Manno, kraljevski komisar
heraldičnega posveta, ki je bil boter na prazniku sv. Alojzija, mu je pisal:5 »Pre-
teklo leto sem se znašel v veliki stiski. Prosil sem vašo velečastito uglednost, da
me je priporočila presveti Devici Pomočnici. Malodane sem pomirjen in lahko
rečem, da na čudežen način. Zmolite še eno zdravamarijo zame, da bom mogel
dobiti ves tisti mir, ki ga potrebujem, da bom mogel misliti na svojo dušo in po-
magati svoji družini. Prosim vas, zmolite zaprošeno zdravamarijo in prepričan
sem, da bom dobil zaželeno tolažbo. Da, prosim vas, zmolite jo!« Pod podpisom
se imenuje »nevrednega salezijanskega sotrudnika«.
Iz Nice je gospa Fruero 19. junija pisala don Lagu: »Štirinajst dni sem ležala
v postelji s hudo nevralgično vročino. Tedaj sem se domislila, da bi uporabila
pismo, ki mi ga je lastnoročno napisal naš častiti oče don Bosko. Položila sem
ga na glavo in bolečine so pojenjale in zdaj se počutim že veliko bolje. Bogu
bodi hvala!« Ta gospa, ki je takrat prevajala devetdnevnico k Mariji Pomočnici,
je svoje pismo takole sklenila: »Prosim vas, da me priporočite našemu velečas-
titemu očetu in mu poveste, da bom, če mi bo uspelo v neki zadevi, ki jo imam v
rokah v tem trenutku, prišla v Turin, kjer bom pokleknila pred svetim oltarjem
naše Marie Auxilium Christianorum.« Na koncu se je že izpovedala za »zvesto
sotrudnico«.
3 Dodatek, št. 81.
4 Besede v kurzivi so podčrtane v francoskem izvirniku, ki ga hranimo: datum S. Augustin, Pariz,
17. maj 1882.
5 Pismo, Turin, 6. julij 1882.

37.2 Page 362

▲back to top
362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Grofica De Liniers di Champdeniers je imela šestletnega edinca, ki ga je na-
padla težka angina, ki je staršem puščala malo upanja na ozdravitev. V največji
zaskrbljenosti so prosili za molitev don Boska in sin je ozdravel. Od leta 1882 je
mati poslala vsako leto najprej don Bosku in potem don Rui petsto frankov za
salezijanske ustanove.6
Drugi so prihajali k nebeški delivki milosti in se zatekali k njemu, ki so ga
imeli za njenega zakladnika. Odvetnik Maurizio Joumar, ki ga je zadela možgan-
ska kap, že dve leti ni mogel spregovoriti besedice. Pripeljali so ga k don Bosku,
in potem ko je prejel blagoslov Marije Pomočnice, je spregovoril Marijino ime
in se v trenutku počutil bolje. Na list, ki so mu ga dali, je napisal: »Je vous remer-
cie de ma guérison de suite. Maurice Joumar. Dieu soit béni [Bogu bodi hvala]. To
se je zgodilo v don Boskovi sobi 14. junija.7
Še bolj odmevno je bilo ozdravljenje v Oratoriju v jeseni 1882.8 Gospa Gio-
vanna Le Mire a Misevent, iz občine Pont-de-Poitte v departmaju Giura, je pred
očmi vseh odmirala. Najboljši zdravniki z vseh strani in celo iz samega Pariza
niso imeli sredstva, ki bi preprečilo razkroj, in mlada žena je tehtala samo še 25
kg. Oblačili so jo in njen mož Polo Noël jo je kakor otroka jemal v naročje in jo
nosil, kamor je hotela. Surovo jajce z malo soli je bila njena dnevna hrana, če ga
je mogla pojesti.
V hiši je kraljevala vera. Ko so spoznali don Boskove ustanove, so mu poma-
gali pri njegovem delu. Meseca maja je gospod Polo Noël poslal don Bosku tri
tisoč frankov. Božji služabnik se mu je kakor po navadi zahvalil z lastnoročnim
pismom na treh straneh in mu sporočil, da bo 29. junija zanj daroval vsa obha-
jila, dobra dela in molitve svojih dečkov in za bolnico sveto mašo. Ta obljuba
je gospodu tako razvnela srce, da je imel popolno zaupanje v njegovo molitev.
Vendar izboljšanja ni bilo in zdelo se je, da bo stanje trajalo do konca. Tedaj
je don Bosko, ki se je še naprej dopisoval z možem, pisal: »Pripeljite bolnico v
Turin.«
»Kako vendar? Saj ni sposobna za tako potovanje.«
»Kljub temu jo pripeljite,« je odvrnil don Bosko.
Naročili so spalnik in s kratkimi postanki so jo pripeljali v Turin. Iz hotela je
gospod Paolo Noël dal sporočiti don Bosku, da je njegova žena živa prišla v Tu-
rin, kakor mu je obljubil. »Prav. Da bo pa ozdravela, jo morate pripeljati k moji
maši jutri zjutraj, kjer bo opravila svoje pobožnosti.« Mož si ni upal ugovarjati.
6 Poročilo je napisal don Rua šest let po dogodku, ob don Boskovi smrti (Cháteau du Pont Jarno
Champdeniers, Deux Sévres, 5. februar 1888).
7 Lastnoročno napisano pismo je shranjeno.
8 Poročilo so poslali don Rui na zahtevo čudežno ozdravljene. Napisal ga je njen svak Des Bouillons
šele leta 1897. Zato poročevalec pravi, da se ne spominja več meseca. Bil je pripravljen tudi s
prisego potrditi milost z vsemi nadrobnostmi.

37.3 Page 363

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
363
Naslednjega dne so jo prinesli k Mariji Pomočnici. Po maši ji je don Bosko v zak-
ristiji dejal: »Gospa, morate obuditi trdno vero. Zdravi ste. Imejte se za ozdra-
velo in začnite opravljati vse dolžnosti svojega stanu.« Takoj je začela jesti in
odlično ji je uspelo. Čez nekaj dni se je vsa zadovoljna vrnila in začela normalno
življenje. Vsa družina se je zahvaljevala Bogu, Mariji Pomočnici in don Bosku.
Ko je bil don Bosko v Hyéresu pri grofu de la Flecheray in markizu di Aoril-
lardu, družinskem prijatelju, je vprašal za novice o gospe Le Mire. Rekli so mu,
da je spet v skoraj istem stanju kot prej. »Nič ne skrbite,« jim je dejal,« v kakem
mesecu se bo vse popravilo.« Zares, napovedano zdravje se je vrnilo z rojstvom
sinčka, ki sta si ga tako zelo želela. Zatem je prišel še drugi. Leta 1897, v času,
ko to poročamo, sta oba obiskovala jezuitske šole v Dijonu.
Gospod Le Mire se je pozneje še večkrat srečal z don Boskom, ki je ponavljal:
Gospod Le Mire in jaz sva si kakor brata »in ga napol kanoniziral«, pripominja
poročevalec. Dejansko je bil gospod Paolo Noël zelo pobožen in dobrodelen.
»Za nas,« je sklenil isti, »je življenje madame Le Mire čudež, ki nam ga je izpro-
sil don Bosko, ki je tako svojim dobrotnikom vračal veliko več, kot je on od njih
prejel.«9
O uslišanjih Marije Pomočnice niso vsi tako mislili. Že znani odpadnik iz
Turina je v članku »Don Bosko in njegova trgovina«10 na osnovi D'Espineyjeve
knjige, ki jo je opredelil kot »življenjepis tako imenovanega svetnika iz Valdo-
cca«, ki vsebuje »množico čudežev«, ki »jih je on naredil z Madoninim sodelo-
vanjem«, je skušal vse to svojim bralcem prikazati kot »sleparstvo«, s katerim
nekateri »nesrečniki« skušajo »kretenizirati« zaupano jim mladino in kot po-
sebno sredstvo, s katerim »don Bosko zvabi denar iz mošenj« lahkovernežev.
Da bi dokazal to drugo trditev, je prevedel iz francoščine don Boskovo pismo,
ki ga je leto prej pisal markizi Vernon Bonneuil in ki ga je njen soprog predložil
na sodišču v Parizu kot dokaz proti svoji ženi z namenom, da bi dosegel ločitev.
Pismo ni imelo s to zadevo nikakršne zveze, vendar so ga privlekli na dan in
ga izkoristili za svoje namene. Markiza je don Bosku poslala petsto frankov za
prejeto uslišanje in mu obljubila še naslednjih petindvajset tisoč, če bi ji mati
Božja podelila milost, ki ji je bila nadvse pri srcu. Don Bosko ji je odgovoril:11
Gospa markiza!
Prejel sem vaše cenjeno pismo z razveseljivo novico, da je operacija, ki vas je tako
zelo skrbela, dobro uspela in da ste sedaj popolnoma zdravi. Naj bo zahvaljen Bog
za to milost.
9 Iz tega leta so tudi nekatera poročila o milostih, ki jih je don Bosko sam napisal v čast Mariji Po-
močnici in pri tem seveda zamolčal delež, ki ga je on imel pri tem. Poročamo v Dodatku, št. 82.
10 Cronaca dei Tribunali, 3. junij 1882.
11 Ker nismo mogli dobiti izvirnika pisma, prilagamo prevod italijanskega časopisa z nekaterimi
popravki francozizmov.

37.4 Page 364

▲back to top
364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
V pismo ste priložili 500 frankov za gradnjo cerkve Srca Jezusovega v Rimu. Marija
Pomočnica naj vam obilno povrne, toliko bolj, ker v svojem pismu pravite, da je to
samo začetek vaših darov.
Deo gratias! Tudi jaz bom molil zlasti za to, da bi prišlo do združenja, ki ga omenjate,
da bo le v večjo Božjo slavo. Sprejemam vašo ponudbo 25.000 frankov. Vendar mora-
te upoštevati, da evangelij jasno pravi: »Dajajte in se vam bo dalo« in ne »Obljubite
in se vam bo dalo«. Menim, da bi bilo prav, če bi začeli nakazovati nekaj že vnaprej.
Ne bom pozabil spomniti se vas vsak dan pri sveti maši, kot tudi ne vseh vaših name-
nov. Zlasti bom prosil za milost, da bi vi, vaši sorodniki in prijatelji mogli vedno hoditi
po poti, ki vodi v nebesa.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa markiza, in tudi vi molite zame, ki osta-
jam vedno v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 8. september 1881
Kakor je mogoče razbrati iz pisma, ni nič neprimernega niti ni mogoče ni-
česar očitati v odnosu do don Boska niti v tistih stavkih, ki jih je podčrtal član-
kar. Toda znano je: omnia immunda immundis [umazanim je vse umazano]. Don
Boskov sloves svetosti je bil tako visok, da podli onečaščevalci niso niti najmanj
zatemnili njegovega blišča.
O prazniku sv. Janeza Krstnika nam ni bilo sporočeno nič posebnega. Ve-
stnik in mestni katoliški časopisi so prinašali običajna poročila, ki pa za nas
niso nič novega.12 Don Bosko omenja to v pismu grofu Collu:13 Vaša voščila za
praznik sv. Janeza so mi bila v veliko zadovoljstvo. Bil je velik, prisrčen praznik,
tako da mi je večkrat šlo na jok.«
Blišč don Boskove svetosti ni sijal samo bližnjim opazovalcem, ki so živeli
skupaj z njim, in preprostemu ljudstvu, temveč tudi tistim, ki so živeli daleč od
njega na visokih položajih, kot smo že videli in kot bomo videli v nadaljevanju
naše pripovedi. Za leto 1882 je pomembna počastitev, ki jo je don Bosku izkazal
norfolški vojvoda.
NORFOLŠKI VOJVODA
To je slavno ime v angleški zgodovini. Njegova družina je izvirala iz rodu
Plantagenètov, ki so kraljevali od 1154 so 1485. Začetnik njihovega plemeni-
tega rodu je bil Tomaž Plantagenèt, drugorojenec Edvarda I. Med preganjanji
proti katoličanom v 14. stoletju se njegov knežji rod ni ločil od Katoliške cerkve,
temveč je vztrajal v svoji zvestobi vse do današnjega dne, vendar zato ni bil
prikrajšan pri velikih privilegijih na vladarskem dvoru. Načelnik družine je prvi
12 Vestnik, junij 1882, Unità Cattolica, št. 148 in Corriere di Torino, št. 149.
13 Pismo je brez datuma. Toda poštni pečat nosi Torino, 4–7–82.

37.5 Page 365

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
365
vojvoda, prvi markiz, prvi grof in prvi baron angleške družbe in v državnih na-
stopih pripada njemu prvo mesto po princih kraljevske krvi.
Don Bosko je pisal vojvodovemu kaplanu in ga prosil, da bi v Londonu začel
nabirko za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. Odgovor nosi datum 13. avgusta.
Kaplan mu je sporočil, da čas ni primeren za zaželeno nabirko, in je izrabil pri-
ložnost, da je govoril o nečem popolnoma drugem. »Norfolški knez želi vedeti,«
je pisal, »ali je res, da ste vi dali sporočilo o njegovem edinem sinu, ki se je rodil
slep. Že dvakrat ga je nesel v Lurd v upanju, da bo prejel milost matere Božje
Marije. Sedaj se zdi, da mu je nekdo rekel, da je don Bosko izjavil, da naj ne izgu-
bi upanja. Je to res? Vsa katoliška Anglija prosi za to milost, kajti vojvoda je izje-
mno dober, veliko pomaga in vsi, ki ga poznajo, ga imajo nadvse radi. Vojvoda bi
bil pripravljen storiti vse, samo da bi njegov sin, čigar rojstvo samo je bil čudež,
ozdravel. Bodite tako dobri in mi kmalu odgovorite na to pismo.«
Don Boskov odgovor kaplanu nam ni znan, njegov učinek pa je ohranjen
v dveh lastnoročnih pisanih pismih meseca oktobra.14 V prvem pismu pravi:
»Zvedeli smo, da vi in z vami velika vojska dečkov molite za milost, da bi Bog
podelil zdravje našemu sinu. Ta dokaz tako velike dobrote, ki prihaja od tako
oddaljenih oseb, do katerih naklonjenosti nimamo nikakršne pravice, je v meni
kakor v moji ženi vzbudil veliko veselje. Prosim vas, da prejmete ta skromni
dar štirideset lir15 kot majhen prispevek za pomoč pri delih, ki jih opravljate.
Vašim molitvam priporočamo našega sina in nas same, pa tudi molitvam vaših
varovancev, medtem ko nam je hudo, da se vam ne moremo osebno zahvaliti.«
Iz drugega pisma z dne 26. oktobra zvemo samo, da mu je don Bosko odgovoril
in se mu zahvalil za tolažilne besede, in ker ga je don Bosko vprašal, v katerem
jeziku naj mu piše, mu je knez odgovoril: »Če mi boste v svoji dobroti spet pi-
sali, lahko to storite v katerem koli jeziku, ker si lahko vedno dam prevesti vse,
kar mi sporočate. Od jezikov, ki ste jih omenili v vašem nadvse cenjenem pismu,
je francoščina tista, ki jo še najbolj razumem.« Tega krepostnega vojvoda bomo
še večkrat srečali v teh spominih.
Kakor že v preteklosti je don Boskova svetost vzbujala pozornost škofov,
kadar so hoteli kakega izgubljenega duhovnika ponovno pripeljati v objem sve-
te matere Cerkve. To je bil primer ubogega don Oriolija.
DON ORIOLI
Don Paolo Orioli iz škofije Mantova je bil kaplan v župniji Canneto, ko je
župnija Paludano ostala brez dušnega pastirja. Podpihovalec za Narodno itali-
jansko Cerkev iz Mantove je hotel pravovernega župnika, ki ga je imenoval škof.
14 Angleško besedilo v Dodatku, št. 83,
15 To so lire sterline, vredne 1.000 predvojnih lir.

37.6 Page 366

▲back to top
366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Povpraševal je med ljudmi in ti so z majhno večino izbrali Oriolija, ki ga oblast
sicer ni priznala za župnika, je pa kot neke vrste duhovni ekonom prebival v žu-
pnišču in dobival plačo. To se je zgodilo leta 1874. Toda 1876 so z ministrskim
odlokom plačo osemsto lir, od katere bi šla polovica za njegove potrebe, druga
polovica pa za izdatke bogoslužja, šolo in dobrodelnost, dvignili na dva tisoč lir.
Škof ga je zato moral ekskomunicirati tudi v imenu Koncilske kongregacije.
To dejstvo in še drug podoben primer v isti škofiji, ki so se jima pridružili še
drugi poskusi, ki pa zaradi pomanjkanja duhovnikov, ki bi šli v to zadevo, niso
uspeli. Podobni dogodki v neki drugi furlanski občini so navedli Pija IX., da je
po Koncilski kongregaciji izdal 23. maja 1874 za deželi Lombardijo in Benečijo
odlok o izobčenju, ki ga ima pravico izdajati papež za duhovnike, ki bi bili izvo-
ljeni z ljudskim glasovanjem.
Vrinjenec, razkolnik, izobčenec! Koliko izobčenja in drugih cerkvenih kazni
si je nakopal don Orioli v toliko letih, koliko neveljavnih spovedi in zakonov je
podelil, koliko nepravilnostim je zapadel! In potem še vse tisto, kar sta vedela
samo on in Bog. Ko se je končno spametoval, je sveti sedež pooblastil škofa
msgr. Berenga za spravo z Bogom in Cerkvijo in utroque foro [na obeh sodnih
področjih] in hkrati pooblastil tudi neškofijske duhovnike, da ga odvežejo od
vseh cerkvenih kazni in nepravilnosti, v katere je zapadel na obeh sodnih pod-
ročjih, z naslednjimi pogoji: 1) odhod iz župnije; 2) javni preklic vsega, kar je
storil; 3) duhovne vaje v kaki redovni hiši. Medtem ko so bili v teku koraki prve-
ga in drugega pogoja, so tretjega zaupali Oratoriju. Odlok ni navajal števila dni,
ki jih mora prebiti na duhovnih vajah. Toda škof je zahteval vsaj dvanajst. »Glej-
te, tukaj imate,« je škof pisal, ko ga je poslal v Turin,16 »ošabneža, ki so ga svet-
ne stvari popolnoma zaslepile, in pogoje, s katerim ga izročam vam, prepričan,
da bo njegovo spreobrnjenje temeljito in trajno. Za to vam bom večno hvaležen,
kakor tudi vsa naša škofija, in vsi se bomo veselili v svetem veselju, don Bosko
in njegovi redovniki pa bodo zaslužili blagoslov vseh dobrih katoličanov.«
Don Orioli, ki se je izročil popolnoma svojemu škofu, je v njegove roke polo-
žil svoj preklic z namenom, da bi ga objavili. Škof je sporočil škofljanom veselo
novico o spreobrnjenju in se zahvalil Bogu, da je razkol v njegovi škofiji odprav-
ljen. Istega dne, 4. aprila, je poslal v Oratorij listine za vsa potrebna pooblastila
spovedniku. Ni vedel, da je don Bosko v Franciji. Kljub temu je spreobrnjenca
zaupal don Rui, don Caglieru in drugim »pobožnim redovnikom«, v katerih je
videl istega duha kot v očetu.
Don Orioli je zgledno izpolnil vse svoje obveznosti. Med svojim bivanjem
v Oratoriju je imel popolno svobodo, da je vse opazoval, o vsem razmišljal in
potem zbral svoja opažanja v knjižici z naslovom Don Boskova hiša v Turinu. »V
16 Pismo don Bosku, Mantova, 30. marec 1882.

37.7 Page 367

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
367
tej hiši ne veje drugo kot samo spodbuda k dobremu. Tu vlada mir sladkosti in
tako veselje na obrazih vseh, tako da se vsemu čudiš […]. Nisem imel sreče, da
bi videl don Boska, ki se je obdal s tolikerimi mladimi duhovniki, ki so vsi njego-
vi posinovljenci. Toda čeprav ga nisem videl, kar sem si nadvse želel, menim, da
sta naravnanost in življenje v tej hiši živa podoba tega izrednega človeka. Lepi
sadovi, ki jih vidiš v hiši, ti razodevajo lastnosti drevesa, na katerega vejah so
zrasli.« Ko govori o predstojnikih, pravi: »Če stopiš z njimi v stik, ne da bi vedel,
kdo so, se ti niti ne sanja, da so nadrejeni; ne zato, ker vse, kar vidiš, ne bi bilo v
soglasju s tem dostojanstvom, temveč zato, ker je njihov način vedenja takšen,
kot da hočejo izbrisati celo videz vsake oblasti. Še bolj pa se čudiš, ko vidiš, kako
se ti ravnatelji sučejo med mladimi dijaki in ubogimi rokodelci in se kažejo bolj
prijatelje kot predstojnike. V don Boskovi hiši ni tistega težkega ozračja avto-
ritete, kot ga srečuješ v drugih zavodih […]. Pravo veselje je videti tiste mlade
doktorje, ko se v svoji skromnosti prav nič ne ponašajo s svojimi naslovi, kar
me je navedlo, da sem enemu izmed njih povedal, da dejstvo, da se nimajo za
kaj pomembnega, čeprav imajo v hiši tako odgovorno delo, zagotavlja socialni
družini vedno večji napredek. Črv pretiravanja v lastnih zaslugah še dolgo ne
bo načel velike salezijanske ustanove. Prav gotovo kak profesor matematike
zunaj te hiše ne bi nikdar privolil, da bi v službi skupnosti vlekel za zvonove.
Toda pobožnost je koristna za vse, zato se bo ta doktor, ki se ne ozira na take
zunanjosti, sploh ogibal misli na kaj takega,17 pa vendar je to tako pri don Bo-
sku in v njegovi hiši.«
Ko je povedal svoje vtise o glasbi, pobožnosti, pouku (bil je čas boja za ora-
torijske šole), kakor že prej o delavnicah, je sklenil: »Odhajam iz te hiše globoko
ganjen, in ko imam pred očmi to, kar ustvarja tudi hotenje, ko duh ljubezni daje
krila, želim, da bi take hiše bile v vsakem mestu Italije.«
Prepričanje, da je don Bosko zares svetnik, se je še naprej širilo v hiši, v kateri
se je nenehno napovedovala prihodnost. Sedaj bomo govorili o dveh srečanjih
leta 1882, v katerih se jasno kaže njegova preroška sposobnost. Prvo je bodoči
MSGR. MALÀN
Antonio Malàn, ki se je s starši izselil v Toulon, je že pri sedmih letih želel pos-
tati duhovnik. Toda zaradi finančne stiske staršev si ni upal tega glasno povedati,
zlasti ker je bil najstarejši med petimi brati.18 »Ko sem,« tako piše, »videl kakega
svojega tovariša, ki je študiral, da bi postal duhovnik, bi se najraje razjokal zaradi
17 Tu misli na klerika, pozneje sobrata pomočnika Camina Quirina: izredna glava, poznavalec več
modernih in starih jezikov, doma v matematiki, je bil tako skromen, da si ni upal postati duhov-
nik. Izredno je cenil don Boska, ki ga je imel nadvse rad. Zapustil je spomin svetnika.
18 Njegovo poročilo nam daje snov za našo pripoved, razen enega, ki prihaja iz drugega vira: pla-
menček, ki ga je videl don Bosko.

37.8 Page 368

▲back to top
368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
svoje nemožnosti, da bi storil to kakor on, in sem si mislil: Nima smisla misliti na
to! – Potem sem zavračal tako misel, ki me pa seveda ni hotela zapustiti.«
Ta silna muka ga je spremljala do štirinajstega leta. Kot petnajstletni fant je
vstopil v službo krščanske družine De Combaud, ki je postala velika dobrotnica
Družbe. Ti gospodje so bili tako dobri do njega in so tako velikodušno poma-
gali njegovim, da je le še redkokdaj mislil na duhovništvo. Ker je še kot majhen
deček samo dve zimi obiskoval šolske brate, res ni imel zadostne priprave za
vstop v malo semenišče. Edino upanje, ki mu je še ostalo, so bili kapucini. Ven-
dar se ni lotil ničesar, ker je bil to čas izgona redovnikov iz Francije.
Zbegan zaradi toliko nevšečnosti je prejel iz Italije pismo, ki ga je klicalo na
nabor v vojaški okraj v Cuneu. Gospa Combaud, ki je vedno skrbela za dobro
njegove duše, mu je svetovala, naj gre v Turin in obišče don Boska. Razložila mu
je, kdo je don Bosko, in mu izročila knjigo, ki jo je leto prej izdal D'Espiney. Fant
je knjigo prebral v enem dnevu in noči. Opravil je tudi devetdnevnico k Mariji
Pomočnici z molitvami, ki jih priporoča don Bosko.
Komaj je čakal uro odhoda. Ko je odhajal, so mu mnogi dajali naročilo za
don Boska. Nikdar ni nikomur zaupal, da je želel postati duhovnik. Ko je proti
jutri prišel v Turin, je takoj odhitel za nekaj minut k Mariji Pomočnici. Bilo je 29.
oktobra. Don Bosko je končal mašo pri oltarju sv. Petra. Ko je stopal po stopni-
cah, je videl, kako se je na oltarju Matere Božje utrnil plamenček in se ustavil pri
obhajilni mizi, in ga gledal. Nato je odšel v zakristijo in začel spovedovati dečke.
Ko je končal, je šel na dvorišče, kjer je med drugimi zagledal tudi neznanca, ki je
stopil skozi vratarnico in čakal tam kake pol ure. Božjega služabnika je obdajala
strnjena množica fantov. Malàn je pristopil in mu poljubil roko. Don Bosko ga
je pogledal in potem, kakor da bi ga že dolgo poznal, vzkliknil: »Pojdiva v mojo
sobo. Tu nama dečki ne bodo dali miru.«
»Kaj me poznate?« je vprašal fant, tudi po francosko.
»Da. Pojdiva.«
Odšla sta. Malàn mu je izročil pisma, ki jih je prinesel zanj. Gospa mu ni
mogla ničesar pisati o poklicu, ker ni vedela nič o tem. Don Bosko je prebral
pisma in od časa do časa spraševal o osebah, katerih pismo je prebral, in tako
naprej, dokler ni prebral vseh. Neka ženska je dala Malànu tri franke, da bi don
Bosko opravil mašo, on pa je dodal še tri, da bi hiši podaril majhen dar, ne da bi
don Bosko za to vedel. Vzel je dar, ga pogledal in rekel: »Cela ne te privera pas?«
[Te to ne bo prikrajšalo?] Nato je začel pisati odgovore, ne da bi pri tem kaj go-
voril, nekatere na list papirja, druge na vizitke, spet druge na podobice Marije
Pomočnice. Ko je končal to opravilo, ga je vprašal za njegovo ime in na podobico
Matere Božje zapisal: O Marie, protégez votre enfant Antoine et le conservez dans
le chemin du Paradis. Abbé Jean Bosco« [O Marija, varujte vašega otroka Antona
in ga ohranite na poti v nebesa. Opat Janez Bosko].

37.9 Page 369

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
369
Medtem ko je bil don Bosko tako zaposlen, je Malàn ves zmeden skušal
najti besede, da bi prosil za sprejem v Oratorij, pa ni vedel, kako naj bi začel. Ali
naj mu pove vse ali ga samo vpraša za nasvet glede poklica? Ni imel poguma, da
bi odprl usta; enkrat samkrat namreč, ko je komu govoril o poklicu, mu je neki
francoski redovnik pri spovedi zelo rezko odgovoril in je dobil nespodbuden
odgovor. »Samo Bog ve,« piše ta, »kaj mi je v tistem trenutku rojilo po glavi.«
Končno je don Bosko odložil pero, se obrnil k njemu, mu izročil odgovore za
osebe, ki so jim bili namenjeni; dal mu je tudi podobico, ki jo je pripravil zanj, in
mu rekel, naj je nikdar ne izgubi. Potem ga je smehljaje se pogledal in mu rekel po
francosko: »Sedaj, ko smo govorili o vseh, govorimo še o vas. Kmalu boste prišli
k meni in ostali tukaj z menoj, kajne?« Malàn, ki je imel že tako srce prepolno
čustev, je pri teh besedah planil v jok, padel na kolena in skušal nekaj minut od-
govarjati, pa mu zaradi joka ni uspelo. »Zakaj jokate?« ga je vprašal don Bosko.
Rad bi mu odgovoril, ker ga je vprašal, ali bi rad postal salezijanec, toda čeprav je
bila to njegova želja, si mu tega ni upal povedati. Končno se je zbral, opustil vse
pomisleke in ga vprašal, ali je mislil resno. Don Bosko, ki ga je ves čas smehljaje
se opazoval, mu je odgovoril: »Je dis trés sérieusement« [Dejal sem zelo resno].
Ob tem pogovoru so Malàna ponovno oblile solze. Don Bosko, ki se je vedno
smehljal, mu je ponavljal, da Marija Pomočnica želi tako. »Potem nisem vedel,
kaj on govori, kje sem in kaj počnem. Kake četrt ure je trajala tista globoka ga-
njenost. Nato sem se ob nogah nežnega očeta spovedal in mu med drugim dejal:
Oh, kako veselje, kaka sreča!«
Po vsem tem se je umaknil, kajti v predsobi je čakalo veliko ljudi. Pogovor
je trajal eno uro in pol. Naslednji dan je spet prišel k njemu, da bi se dokončno
o vsem dogovorila.
»Od kod prihajate?«
»Iz Cunea, z nabora.«
»In kako se je končalo?«
»Oprostili so me.«
Tedaj mu je don Bosko začel prigovarjati, da naj čim prej obleče talar. »Toda
jaz,« je zmeden dejal Malàn, »še nimam nikakršnih šol.«
»Se znate podpisati?«
»To pa že.«
»Prav. To zadostuje.«
Ko mu je predlagal, naj si izbere salezijansko hišo, ki bi mu bolj ugajala.«
Nica ali Navarre. Ostala je še težava, kako naj bi pustil službo pri grofici Comba-
ud, ne da bi jo užalostil, potem ko mu je storila toliko dobrega.
»To bomo takoj uredili. Piši ji, da boš ostal pri don Bosku.«
»Pisal ji bom, jo prosil za dovoljenje, in če vi tako želite, bom pustil vse in
takoj prišel.«

37.10 Page 370

▲back to top
370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Ne, preveč spoštujem to gospo in nočem, da bi jo kar tako nenadoma
zapustil. Lahko bi se znašla v stiski.« »Vrni se tja, povej ji, da si govoril z don
Boskom in da te je on povabil, da postaneš salezijanec.«
»Rekel ji bom, da si zelo želim biti z don Boskom, in jo bom prosil, da mi da
dovoljenje.«
»Stori vse čim bolj previdno in naj se ti nikamor ne mudi.«
Ko sta se tako domenila, se je Malàn vrnil v Toulon in se odpravil v grad
Combaud. Gospe je pisal o vsem. Bila je razburjena, zato ji je ves ganjen dejal:
»Če želite, da ostanem tukaj, bom ostal. Toda don Bosko mi je rekel, da bom
postal salezijanec.« Potem ji je pripovedoval vse, kar se mu je zgodilo v Tu-
rinu. »Oh, če je tako,« je odgovorila gospa, »potem vedite, da se don Bosko v
teh stvareh nikdar ne zmoti. Bog mu vse navdihuje. Pojdite, zadovoljna sem in
se ne zoperstavljam. Poslušajte don Boskov nasvet. Skušala bom stvari urediti
drugače.«
V gradu je ostal tri mesece. Vsak večer je hodil v gozd, molil, se jokal pri
stebru z Marijinim kipom. Nekega večera, ko se je goreče priporočal materi
Božji Mariji za svoj poklic, je zagledal, kako z njene desnice prihaja k njemu
plamenček. Ustavil se je nad njim. To ga je napolnilo z začudenjem in veseljem.
Ob prvem srečanju z don Boskom v La Navarru mu je zaupal in ga vprašal, ali
naj to vzame resno. On je odgovoril: »Da, da, dobro si zapomni, upoštevaj in ne
pozabi.«
Malàn je vstopil v La Navarre kake tri mesece po pogovoru z don Boskom.
Marca 1883 je prišel tja tudi don Bosko. Pripravili so mu akademijo, na kateri
je nastopil tudi Malàn. Ko ga je don Bosko zagledal, ga je prepoznal in vzkliknil:
»Oh, Anton, si končno v ječi?«
»Je suis en Paradis« [Sem v raju], je odvrnil Malàn.
Ali je don Bosko v ubogem kmečkem fantu predvideval bodočega škofa v
Braziliji, nam ni znano. Toda post eventum [potem ko se je zgodilo] lahko vseka-
kor trdimo, da je tako obširna priprava napovedovala nekaj posebnega. Podob-
no, čeprav v manjši meri moramo izraziti za
DON MICHELEJA UNIA
Njegov anonimni življenjepisec je 1898 v uvodu h knjigi zapisal:19 »Do se-
daj noben drug don Boskov sin ni pritegnil toliko naklonjenosti in občudovanja
kot don Unia.« Bil je navaden kmet. S sedemindvajsetimi leti je prišel k don
Bosku na praznik sv. Jožefa 1877 in ga prosil, da bi ga sprejel, ker je želel postati
duhovnik. Don Bosko ga je sprejel naslednjega avgusta. Sicer ni bil njegov na-
19 Memorie biografiche del Sac. Michele Unia, sacerdote salesiano [Življenjepisni spomini duhovnika
Micheleja Unia, salezijanskega duhovnika], San Benigno Canavese, 1898.

38 Pages 371-380

▲back to top

38.1 Page 371

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
371
men, da bi postal salezijanec, vendar je moral računati z don Boskom. Ko se je
1. avgusta vrnil v Oratorij, so ga poslali v Lanzo, kjer naj bi opravil duhovne vaje
in se pripravil na študij. Tam ga je don Bosko nekega dne vprašal, kaj namerava
storiti po končani gimnaziji: »Šel bom domov,« je odločno odgovoril.
»Ne bi hotel ostati pri don Bosku?«
»Vedno sem želel postati duhovnik v Roccaforteju.«
»Kaj pa, če bi te Gospod želel za bolj obširno področje?«
»Če bi mi Gospod pokazal, da je to njegova volja …«
»Ali hočeš tako znamenje?«
»Kaj bi bilo to?«
»Če bi mi Bog razodel tvojo notranjost in bi ti to jaz tukaj povedal, bi ti to
imel za znamenje, da te hoče imeti pri meni?«
Unia, ki ni nikdar nikogar slišal tako govoriti, ni vedel, ali naj te besede
jemlje resno ali za šalo. Toda don Bosko je čakal na odgovor. »Prav, povejte mi,
kaj vidite v moji vesti,« je končno privolil.
»Moraš se spovedati, kaj ne? Prav, grehe ti bom povedal jaz, ti mi boš samo
potrjeval.«
Začel mu je razkrivati njegovo preteklost tako natančno in nadrobno, da je
Unia najprej menil, da sanja: število, vrsta, hudobnost grehov, vse je prišlo na
dan. Spovedanec ves ganjen ni več vedel, kje je. »Dragi don Bosko,« ga je vprašal
sredi pripovedovanja,« od kod vam poznanje vseh teh revščin?« Tedaj je, ver-
jetno zato, ker je videl, da ga je vse to močno prizadelo, don Bosko nadaljeval:
»Vem še kaj več. Bil si star enajst let, ko si na koncu domače cerkve med večer-
nicami opazil, da tvoj tovariš spi z odprtimi usti. Poiskal si najdebelejšo češpljo
in jo vtaknil spečemu v usta. Ubogi revež se je začel dušiti, tekal sem in tja in
prosil za pomoč. Vsesplošni preplah je prekinil petje. Toda ta greh je bil kmalu
kaznovan, saj te je tvoj bratranec duhovnik krepko oklofutal.« Ni bilo treba več.
Fant se je čutil premaganega.
Ko je pod vodstvom don Rinaldija končal v Sampierdareni tečaj Marijinih
sinov in nato z njim odšel v San Benigno Canavese, je bil 1882 pripuščen k sub-
diakonatu. Nikakor ni hotel sprejeti tega reda, toda don Bosko ga je končno
prepričal, kot tudi za diakonat. Ko pa je šlo za duhovniško posvečenje, ki naj bi
ga prejel v nedeljo 25. decembra, je stvar postala nadvse resna. Trdovratno je
vztrajal, da so mu dovolili iti v Turin na razgovor k don Bosku. Hotel je doseči
odlog. Kar naprej je ponavljal, da še ni zadosti študiral in da je še preveč pos-
veten.
Don Bosku je povedal, zakaj je prišel, in medtem ko je ves razgret pripove-
doval svojo zadevo, ga je dobri oče molče gledal in se smehljal. »Torej ne misliš
več iti naprej?« ga je končno vprašal.
»Ne, za nobeno ceno, ne! V glavi se mi meša in hočem ostati tu, kjer sem.«

38.2 Page 372

▲back to top
372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»In kaj nameravaš storiti?«
»Pustiti vse in se vrniti v Roccaforte, da bom še malo študiral.«
»Da, na vsak način.«
»Prav. Ker praviš, da se ti v glavi meša, ti jo bom takoj uredil. Vzemi mojo.«
Pri teh besedah si je snel svoj biret in ga položil Uniji na glavo. »Sedaj pa pojdi,
kamor ti jaz ukazujem.«
»Da, tudi do konca sveta?«
»Da! Tudi do konca sveta!«
Bojazni, dvomi, misel, da bi se vrnil v Roccaforte, so, kakor bi pihnil, izginili
iz njegove glave. Zapustil je sobo, ne da bi vrnil biret. Danes je to dragocena
relikvija.
Don Unija je šel zares do konca sveta. Izreden poklic ga je popeljal z dovo-
ljenjem predstojnikov v veliko bolnišnico gobavcev v Agua de Dios v Kolumbi-
ji, kjer je z junaštvom svoje odpovedi počastil salezijansko družbo in Cerkev,
se okužil z gobavostjo in 1895 umrl. Njegov zgled je salezijancem odprl novo
obliko apostolata, ki se je vedno bolj razvijal in prinesel tolažbo tisočem ubo-
gih gobavcev. Državni tajnik njegove svetosti papeža in zaščitnik salezijanske
družbe kardinal Rampolla je v njem pohvalil »vzvišeno izpolnjevanje krščanske
ljubezni« in izrazil globoko obžalovanje svetega očeta Leona XIII. zaradi tako
težke izgube.20
Gratia sanitatum, discretio spirituum, spiritus prophetiae [Milost ozdravlje-
nja, razpoznavanja duhov, duh prerokovanja] so karizme, ki jih je polno življe-
nje našega svetnika. Ne bomo se utrudili, ko bomo navajali dejstva, kakor jih
bomo srečevali v teku naše pripovedi. Tukaj bomo navedli nekatera, ki so se
primerila v letu 1882 med obiskom salezijanskih domov v Italiji.
SALEZIJANSKI DOMOVI V ITALIJI
Julija 1882 je šel v Borgo San Martino za obhajanje praznika sv. Alojzi-
ja Gonzage. Sobrat pomočnik Giovanni Brigatti je ležal zaradi išiasa, ki mu je
povzročal hude bolečine. Zdravila mu niso prinesla nikakršne olajšave. Don
Boska so prosili, da bi ga obiskal in blagoslovil, v kar je privolil. Vprašal ga je:
»Je vaša vera velika?«
»Oh, da, gospod don Bosko.«
»Vstanite in pokleknite.«
S pomočjo navzočih in opiraje se na palico je z velikimi težavami izpolnil
ukaz. Don Bosko ga je blagoslovil. Ko je Brigatti hotel uporabiti palico, da bi se
dvignil, mu je don Bosko to preprečil. Bolezen je v tem trenutku izginila in se ni
20 Pismo generalnemu prokuratorju, 13. december 1895.

38.3 Page 373

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
373
nikdar več pojavila.21
Ob tej priložnosti je prišlo do nezavednega razodetja, o katerem don Le-
moyne pripoveduje v zvezi z mladim Carlom, ki naj bi ga don Bosko obudil od
mrtvih leta 1849, ne da bi imeli dokaze, da je obuditev povzročil on.22 Z na-
menom, da bi jih pripravil na dobro spoved, je prvi večer fantom slikovito pri-
povedoval, kaj se je zgodilo. Tokrat je z razliko od drugih podobnih priložnosti
v svojem začudenju od tretje osebe preskočil na prvo in dejal: »Vstopil sem v
sobo … mu rekel … on mi je odgovoril.« Na tak način je nadaljeval skoraj do kon-
ca, ko je spet začel govoriti v tretji osebi. Vsak si lahko predstavlja, kakšen vtis
je to naredilo na salezijance in na fante. Don Lemoyne, ki je bil med poslušalci,
piše: »Ko je končal nagovor, je šel v sobo in fantje so se gnetli okoli njega. Iz
njegovega pogleda se je videlo, da se ni niti najmanj zavedal, kaj se je zgodilo.«
Istega leta je obiskal zavod v Varazzeju. Medtem ko so mu predstojniki in
fantje poljubljali roko in ga veselo pozdravljali, je pogledal klerika Franceska
Ghigliotta in ga skrivnostno vprašal: »Kako si kaj?«
»Odlično, gospod don Bosko.«
»Bi se upal boksati s Pertilejem?« To je bil zelo močan klerik.
»Pravzaprav še nisem poskusil,« je v smehu odgovoril Ghigliotto.
Ghigliotto je poučeval v svojem razredu, pomagal prefektu in asistiral v
obednici. Zato ga ni bilo z drugimi pri mizi. Po kosilu so mu povedali, da je don
Bosko vprašal ravnatelja, kako je z Ghigliottom in da mu je don Monteri odgo-
voril, da je zdrav.
»Pa je Ghigliotto zares zdrav?« je spet povprašal malo pozneje.
»Kolikor je meni znano, je zdrav,« je odvrnil don Monteri.
To vztrajno spraševanje je naredilo vtis na sobrate. Toda Ghigliotto se ni
zmenil za vse to. V vsem je videl samo očetovsko skrb, ker je bil zelo zaposlen.
Nekaj ur po don Boskovem odhodu je klerik začutil neobičajno utrujenost in
prosil prefekta, da bi ga nadomestil pri asistenci med večerjo. Bil je prepričan,
da bo naslednji dan spet lahko prevzel svoja opravila. Ko pa je legel v posteljo,
je bil v smrtni nevarnosti in se je dvignil šele po treh mesecih. Jasno je, da don
Bosko ni hotel povedati vsega, kar je vedel.
Naslednji pripetljaj se je zgodil med njegovim obiskom v Vallecrosii. Gos-
pod Gioachino Spinelli iz Ventimiglie, učitelj v občinski šoli, je imel zelo bolno
mater in je šel prosit don Boska, da bi jo obiskal. Ko je vstopil v njegovo sobo, ga
je nagovoril: »Prihajate, da bi me prosili za uslišanje?«
»Da,« je odgovoril Spinelli in mu pojasnil svoj primer.
»Prav,« mu je odgovoril don Bosko, »pojdite mirno domov, vaša mati bo
ozdravela.«
21 Priča don Machisio, ki je to izpovedal na procesih.
22 MB III, str. 459–500 [BiS III, str. 297].

38.4 Page 374

▲back to top
374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Res je ozdravela. Nekaj let pozneje se je don Bosko vrnil v Vallecrosio in že
ga je obiskal učitelj in ponovil isto prošnjo, ker je njegova mati resno zbolela. Ne
da bi mu dal čas za prošnjo, mu je svetnik dejal: »Vi ste ponovno prišli prosit za
ozdravljenje vaše matere. Toda tokrat ozdravljenja ne bo. Vaša mati bo kmalu
videla nebesa.«23
Kdo more zbrati vse don Boskove napovedi, povedane večinoma po doma-
če in zvesto uresničene. Jeseni 1881 se je iz Marseilla vrnil klerik Angelo Bolo-
gna, ker je moral na vojaški nabor. Vojaško službo je nastopil proti koncu leta.
Don Bosko mu je ob slovesu dejal: »Domov se boš vrnil, preden bo iztekel tvoj
čas.« Bologna se je temu zelo začudil in to povedal pomočniku Mondoneju.
Trije oklepaji. Blaženi je odhajajočemu dal deset lir in mu naročil, da naj
tega ne pove prefektu, ker mu ta sicer ne bi nič več dal.
Iztekalo se je drugo leto vojaške službe in do konca je ostalo samo še eno
leto. Bologna, ki je postal nadzorni desetnik in je sedaj imel več denarja in pro-
stega časa, se je veselil, da bo mogel v Firencah hoditi v gledališče. Ni se več spo-
minjal, kaj mu je napovedal don Bosko. Tedaj je obrambni minister odločil, da
bodo izžrebali določeno število vojakov in jim zaradi varčevanja odpustili eno
leto vojaške službe. Tudi Bologna je bil izžreban. Tedaj se je spomnil napovedi
in je ves vesel nepričakovano prišel v Oratorij.
Koliko preizkušenj je morala prestati don Boskova svetost v teh dveh le-
tih, smo videli v prejšnjih poglavjih. Povedati moramo še poseben primer, ki je
globoko ranil srce našega dobrega očeta. To je sektaško zlorabljanje primera
Cremona.
PRIMER CREMONA24
Za zavod v Cremoni je bil velika nesreča izguba don Chicca, ki je v sebi
vzdrževal izredne sposobnosti salezijanskega ravnatelja in si je med zdravim
delom, ki ni zapadel sektaštvu, tega težkega mesta pridobil veliko prijateljev.
Protiklerikalne stranke, ki jim je bilo delovanje salezijancev dim v oči, so budno
pazile na vsako priložnost, da bi nastopile proti njim. In priložnost ali bolje re-
čeno pretveza je kmalu prišla.
Civilno leto 1881 se je srečno izteklo. Meseca julija je vrhovni svet podpisal
pogodbo o nakupu hiše v San Lorenzu.25 Škof je bil tako zadovoljen, da je na
božič in novo leto prvi poslal čestitke in najboljše želje. Božji služabnik je odgo-
voril z naslednjim spoštljivim in ljubeznivim pismom.
23 Tako je pripovedoval salezijanec don Gioachino Spinelli, nečak drugega Gioachina, spovednika v
noviciatu v Cuenci (Ekvador).
24 Prim. MB XIII, str. 642 [BiS XIII, str. 422] in MB XIV, str. 336 [BiS XIV, str. 217–218].
25 Dodatek, št. 84.

38.5 Page 375

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
375
Velespoštovana ekscelenca!
Malo nerodno mi je, da ste nas prehiteli z vašimi dobrimi željami, česar si gotovo
nismo zaslužili.
S tem svojim pisanjem bi rad izpolnil veliko dolžnost, da izkažem vaši ekscelenci hva-
ležnost vseh salezijancev. Še naprej nas ščitite in mi bomo podvojili naše prizadeva-
nje, da vam bomo na voljo v vsem, kar boste šteli za večjo Božjo slavo in zveličanje
duš.
Upam, da boste našim salezijancem dali vse potrebne nasvete in jih, če bo treba, tudi
ošteli.Ponižno vas prosim za vaš sveti blagoslov, medtem ko imam čast, da se smem
z globokim spoštovanjem vaše vzvišene ekscelence imenovati najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. december 1881
Tudi novo leto se je lepo začelo. Novi ravnatelj je februarja 1882 prvič zbral
vse salezijanske sotrudnike iz Cremone. Toda v tistem prvem poskusu javnega
salezijanskega nastopa v Cremoni se je zdelo, da je salezijansko delo v hipu uni-
čeno. Zdi se, da je don Bosko predvideval nesrečo. Med jesenskimi počitnicami
1881 (don Chicco je umrl 16. septembra) je don Bosko želel, da bi se salezijanci
umaknili iz tega mesta. Temu je nasprotoval vrhovni svet in don Bosko se je
vdal. Ne moremo zamolčati, da so imeli v Cremoni rosminijanci glavno besedo
in da je bilo v mestu trideset duhovnikov, ki so živeli posvetno in se posvečali
poučevanju. Občinska uprava je bila popolnoma v rokah prostozidarjev. V očeh
vseh teh so bili salezijanci ne samo dim, temveč bruno.
Na kratko naj povemo, kaj se je zgodilo. Osnovnošolski učitelj don Ermene-
gildo Musso je napeljal nekega dečka k neumnim in čudnim spokornim delom;
svetoval mu je, naj si pod srajco nabaše koprive in si da kapljati na kožo kapljice
voska, ki so tekle od goreče sveče. Šlo je za fanatika, ki so ga napadle religio-
zne manije. Stvar ni mogla ostati dolgo skrita. Nekateri starši so se pritožili pri
predstojnikih, ki so kratko malo zanikali možnost česa podobnega in nekega
očeta so odpravili, ne da bi ga poslušali.
Ta je dal duška svoji jezi prvemu prijatelju, na katerega je naletel, in ta ga je
popeljal naravnost k pretorju, kjer je vložil tožbo za kazenski postopek. Ko se
je stvar razvedela, je ravnatelj takoj poiskal očeta, človeka, ki ni bil nasproten
salezijancem in ki je pozneje poslal svojega sina v Oratorij. Vendar je bilo pre-
pozno. Njemu samemu je bilo žal, da se je prenaglil in ni imel zadosti potrplje-
nja. Pravica je bliskovito in brezobzirno posegla vmes. Vsaka nemoralnost je
bila izključena. Toda obtožba se je osredinila prav na to. Musso je na srečo imel
zadosti časa, da je prekoračil mejo. Kazen treh mesecev je jasno kazala, da ga
niso obsodili zaradi nemoralnosti. Kljub vsemu so morali zavod zapreti, kakor
so zahtevali prostozidarji. Odvetnik Villa, ki je prevzel obrambo in dobil zanjo

38.6 Page 376

▲back to top
376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
honorar, je hote prezrl čas za priziv na sodišču v Brescii.26
Vsi, ki so do sedaj bili prijatelji salezijancev, so jih prepustili sovražnikom.
Temu preobratu se niti ne smemo preveč čuditi, saj je ves liberalni tisk novico
raztresel na vse štiri vetrove in na nevreden način dodajal najgrša obrekovanja.
Don Durando se je takoj odpravil v Rim, da bi se o stvari pomenil s šolsko
oblastjo. Don Boskovi prijatelji so ga predstavili msgr. Luigiu Baccelliju, bratu
prosvetnega ministra, od katerega je prejel listek z besedami: »Prinašalec tega
lističa je don Durando. Pomagajte mu, kolikor morete, kot bi šlo zame osebno.
Ima ugledno ime v književni rubriki in je deležen visoke zaščite.« Ko je šel na
ministrstvo, a ministra ni bilo, je listek izročil tajniku. Ta ga je prebral, in ko je
slišal, za kaj gre, mu je zaupno povedal: »Rade volje bi vam šel na roke, če bi
mogel. Edini način bi bil, če bi mogli pomiriti vsaj enega izmed tistih gospodov
v Cremoni. Znano je, da ministrstvo take primere prepusti krajevnim zastopni-
kom oblasti. »Če tam tako nočejo (menil je prostozidarsko ložo), se mi ne upira-
mo.« Toda don Durando ni obupal. Popoldne je prosil za avdienco pri ministru:
»Odgovor ste že dobili od tajnika. Jaz ne morem nič,« je dejal minister.
Msgr. Gastaldi, ki je bedel nad vsem, kar se je tikalo salezijancev, je nena-
doma pisal v Rim, ne da bi se najmanj potrudil, da bi natančno poizvedel, za
kaj gre. Leon XIII. je poizvedel pri kardinalu Nini in izjavil, da mu je nadvse
hudo, da so nekega salezijanca obdolžili de re turpissima [nesramnih stvari]. Na
srečo je prokurator mogel kardinalu na široko razložiti zadevo. Kardinal je bil
zadovoljen in je obljubil, da bo drugi dan ubogega don Mussa opravičil pred pa-
pežem.27 Malo je manjkalo, da nadškofova obtožba pri kardinalu Ferrieriju ni
povzročila apostolskega obiska v vseh salezijanskih zavodih, ki so jih prikazali
kot zatočišča nemoralnosti. Zvedelo se je, je Leon XIII. odločno prepovedal, da
bi izvedli tako zlobno zamisel.28
Kakor so v Cremoni zaprli salezijanski zavod, tako so v Castellazzu Bormi-
da preprečili, da bi odprli novega.
CASTELLAZZO BORMIDA
Z manjšim kravalom – boj ni prišel iz zaprtih krogov kakega zbora in kakega
protiklerikalnega časopisa pokrajine Alessandria – se je boj razvnel tudi v Caste-
lazzu Bormia. Podžigal ga je Francozom naklonjeni tisk v Italiji: konec koncev je
šlo za boj proti zasebnim šolam, proti duhovnikom nasploh in posebno še proti
don Bosku, ki je bil predstavnik obnovljenega katoliškega gibanja za katoliško
26 Dodatek, št. 85.
27 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 15. maj 1882.
28 Pismo istega istemu, Rim, 25. oktober 1882.

38.7 Page 377

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
377
vzgojo mladine. Vsekakor je to izblebetal neki rimski časopis,29 ki je pisal proti
»znanemu don Bosku« v zadevi don Mussa: »Kakor koli naj že bo, želeti je, da bi
to sramotno dejanje odprlo oči družinam, ki iz pobožnjaštva pošiljajo svoje otro-
ke v šolo, ki jih vodijo določeni redovniki, in državi, ki zaradi strpnosti takih šol
ne nadzorujejo v zadostni meri.« Na kratko omenimo dejstva.
Profesor Boidi si je na vso moč prizadeval, da bi prišli salezijanci v njegov
rojstni kraj Castellazzo Bormida. Cerkvi sv. Janeza Evangelista je dal izdelati
veličastna vhodna vrata. Vodil je dogovarjanje z občinskim svetom, ki je kazal
najboljšo voljo. Stavba, ki naj bi postala don Boskov zavod, je bila nekdanji sa-
mostan pasijonistov, kjer je še ohranjena soba, kjer je sv. Pavel od Križa zapisal
pravila svoje družbe. Velik del prebivalstva, da ne rečemo vsi, je želel prihod
salezijancev. Toda že običajno jedro liberalcev, ki so se v tistih časih, ne glede
na to, kdo je predsedoval občinskim svetom, imeli za gospodarje sveta in so
bili prepričani, da z vlado v Rimu lahko delajo, kar hočejo, se je spotaknilo ob
odločitev občinskega sveta in pripravilo protestni pohod, ki se je zdel kakor
ščit proti izdajalcem, predstavljenim v občinskih svetovalcih. Tedaj je 6. avgusta
profesor Ricagni, ki je poučeval na Siciliji in se je izdajal za kartuzijanca, dal na-
tisniti svoj govor, ki ga je imel v leposlovnem krožku.30 Alessandrijski časopisi
so pisali za in proti.
Imel je malo poslušalcev. Profesor se je celo uro divje zaletaval proti cer-
kvenemu pouku v teh modernih časih, češ da pouk, kot so ga imeli v don Bosko-
vih zavodih s premalo znanja in s protinarodno vzgojo uničuje mladino. In kdo
je pravzaprav don Bosko? Voditelj klerikalne stranke, ki vara ljudi s praznimi
obljubami. Zato je treba iz Castellazza Bormida odstraniti tako nevarnost.
Toda veljavna pogodba med don Boskom in občinsko upravo je bila že pod-
pisana. Kaj torej? Protest s podpisi, ki bi ga predložili prefektu, naj bi končal
vso zadevo. Prenapeti liberalni časopis v Alessandrii Osservatore je 26. avgusta
pisal: »Celo dva duhovnika, odlična profesorja, katerih odprte ideje in brezhib-
no zasebno in javno poštenost vsi občudujejo, sta podpisala ugovor proti don
Bosku.« O izidu protesta je isti časopis v smislu tedanje liberalne miselnosti
vnaprej napovedoval izid pravd: »Prepričani smo, da bo najvišja oblast v pro-
vinci pod modrim vodstvom liberalne vlade s potrebno modrostjo in odločno
podprla naše prizadevanje, sveto zadevo, ki je v Castellazzu povzročila gibanje
in vrenje, da bo naše mesto, ki bo moglo in moralo imeti sedemnajst cerkva, ki
bo moglo in moralo imeti štiri ali pet škofov, ki bodo pontificirali, moglo in mo-
ralo dati pribežališče fratrom kapucinom (sic), bogsigavedi kako. Vendar to ni
v smislu liberalnih načel, niti v spoštovanju zakona, niti v spoštovanju savojske
29 Messagero s člankom Kako odličen duhovnik, 3. marec 1882.
30 Prof. Giovanni Ricagni, Don Bosco e l'istruzione ne'suoi collegi [Don Bosko in šola v njegovih
zavodih], Alessandria, Tip. Jacquemod 1882.

38.8 Page 378

▲back to top
378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
monarhije, niti v skladu z našimi svobodnimi ustanovami, ki so si vedno zaslu-
žile pohvalo vlade kakor tudi vseh alessandrijskih oblasti. Ne, mi don Boska ne
bomo nikdar imeli!«
In ga niso imeli, čeprav je neka dobro poučena oseba pisala:31 »Neotesana
konferenca ni imela nikakršnega odmeva in dobri Castellačani komaj čakajo, da
bi v svojem mestu odprli tako zaželeni zavod. »Ko je don Bosko, prijatelj miru,
videl, da tudi nekateri duhovniki nasprotujejo salezijancem, je menil, da se je
najbolje umakniti in pustiti, da se nasprotovanje poleže. Pomanjkanje osebja je
bila pretveza za umik.
Svetost, ki je don Bosku dajala moč, da je potrpežljivo prenašal take nesra-
mne napade, je kot mogočen magnet privlačila dobre. Prav z namenom, da bi
videli in slišali pravega svetnika, so v Oratorij drug za drugim prihajale skupine
francoskih romarjev, ki so se vračali iz Rima.
FRANCOSKI ROMARJI
Oktobra 1882 je nova jata francoskih romarjev, ki so se po obisku Rima
odpravili v Sveto deželo, ob vračanju, preden so ponovno prekoračili Alpe, pre-
nočila v Turinu. Obiskali so cerkev sv. Janeza Evangelista, ki je bila vsa okraše-
na za skorajšnjo posvetitev, in molili v cerkvi Marije Tolažnice. Popoldne so se
zbrali v Oratoriju. Po pobožnosti v cerkvi so jim na dvorišču pripravili prisrčen
sprejem s petjem, godbo in pozdravi. Don Bosku so besede, ki jih je spregovoril
na povabilo vodstva romanja, privrele iz globine srca in so pokazale, kako zelo
je ljubil katoliško Francijo in kako globoko hvaležnost je gojil v svoji duši za
dobrodelnost francoskih katoličanov, ki je je bil kar naprej deležen.32
Po končanem sprejemu so se začele avdience. V predsobo je stopil Giu-
seppe iz Livorna, ki je oblečen kot frančiškanski tretjerednik spremljal franco-
ske romarje, ne da bi nosil s seboj denar in je hotel živeti samo od miloščine kot
nekdanji pobožni romarji. Na vlaku in na ladji je naprosjačil toliko, da je imel za
pot. Prosil je za hrano romarje, ki so je imeli polne jerbase. Verjetno je name-
raval nadaljevati romanje vse do Lurda. Po dolgem čakanju je končno prišel na
vrsto tudi on. Tedaj je stopil na prag tajnik in dejal, da don Bosko zaradi preut-
rujenosti ne more več sprejemati in bo zato prosil za oproščenje. Toda nihče se
ni ganil, ker so vsi želeli, da bi mu vsaj poljubil roko.
Malo zatem je don Bosko šel proti obednici na večerjo. Romarji so ga ob-
dali. Ni vedel, kdo je tretjerednik niti ni nobeden od navzočih vedel, kako zelo
31 Pismo dekana don Giovannija Barizione don Bonettiju, 26. avgust 1882. Don Bonetti je stopil
na prste temu profesorju v septembrskem Vestniku. Profesor je prejel za nagrado srednješolsko
stolico na nekem liceju v Turinu.
32 Dodatek, št. 86. Prim francoski Salezijanski vestnik, november 1882.

38.9 Page 379

▲back to top
BiS 15 — 18. poglavje
379
je lačen. Revež se je v času kosila oddaljil, da bi obiskoval cerkve, in tako je os-
tal brez vsega. Po pogovoru z don Boskom je nameraval iti h kapucinom in jih
prositi za večerjo in prenočišče. Don Bosko ga je pogledal in vzkliknil: »Toda ta
romar še ni nič jedel in ne ve, kam naj gre spat!« Prijel ga je za roko in ga vsega
zmedenega od začudenja popeljal v obednico in ga posadil za mizo: »Jejte, jejte,
romar, saj ste potrebni.« Po večerji mu je don Bosko dejal: »Toda ta romar ne ve,
kam naj gre počivat.« In ukazal je, naj mu dajo sobo.
Ta soba je bila odprta na balkon pred don Boskovo sobo. Sedaj je nadvse
želel, da bi se mogel s svetnikom pogovarjati o svetih rečeh. Ko je drugo jutro
zgodaj vstal, da bi odkril, kje je don Bosko, je ta že sam odprl vrata in mu dal
priložnost, da je govoril in tako izrazil svoje goreče želje.
Datum nekega drugega dogodka nam je neznan. Vendar se je gotovo pripe-
til med 1880 in 1882.33 Ob tej priložnosti je don Bosko dal lep nauk neki gospe,
polni predsodkov.
ZVELIČAVNO POUČENJE
V Nizzi Monferrato neka grofica ni verjela v don Boskovo svetost, zlasti pa
je dvomila o njegovih nadnaravnih razsvetljenjih. Nekega dne so jo v hišo gro-
fice Corsi povabili na kosilo z don Boskom. Bila sta navzoča tudi don Lemoyne
in don Francesia. Med kosilom ga je večkrat vprašala, ali je res, da razpoznava
skrivnosti src. Don Bosko se je ves čas izogibal odgovoru in ji lepo rekel, da o
določenih stvareh ni primerno govoriti pri mizi. Toda ona se je s svojimi trdov-
ratnimi vprašanji vračala k tej temi in ga skoraj izzivaje vprašala, ali ve tudi kaj
o njej. Tedaj se je don Bosku zdelo, da je prišel trenutek, da spregovori. Nagnil
se je malo na stran, si položil roko pred usta in ji pošepnil nekaj besed na uho.
Gospa je v trenutku umolknila, prebledela, vstala in odšla od mize. Ker so meni-
li, da ji je postalo slabo, so šli za njo, ona pa je samo prosila, da naj pokličejo don
Boska, ker se hoče spovedati. Poklicali so ga, on pa je samo rekel, naj ga pustijo
pri miru, in ni vstal. Zdi se, da se je pozneje zares spovedala. Dejstvo je, da je od
tistega dne spremenila način življenja in postala svetnikova dobrotnica. Treba
pa je vedeti, da jih je kljub njeni želji po spremembi zunanjega videza veliko
vedelo, da njeno življenje ni bilo popolnoma krščansko.
33 Don Lemoyne je o tem pripovedoval raznim osebam, med drugimi tudi don Angelu Lovisolu.

38.10 Page 380

▲back to top
19. poglavje
VELIKA FRANCOSKA SOTRUDNICA
Pobožne žene, ki so razumele Gospoda et ministrabant ei de facultatibus
suis1 [in mu služile s svojim imetjem], so imele neprekinjeno vrsto zvestih po-
snemovalk, ki so na tisoče načinov podpirale služabnike svetišča in svete Božje
može, ki jih je Bog vzbudil za posebna poslanstva v Cerkvi. Težko, da celo nemo-
goče je najti svetnika, ki bi se bolj kot don Bosko izogibal zaupnemu odnosu z
osebami drugega spola. Kljub temu je bilo izredno veliko plemenitih in bogatih
gospa, ki so iz čiste krščanske ljubezni don Boska podpirale na tisoče načinov.
In pri tem niso gledale na žrtve, da so mu le pomagale pri njegovih delih. Eno
izmed takih previdnostnih oseb vam bomo sedaj predstavili. Njen lik izstopa iz
več kot petdesetih pisem, ki jih je don Bosko pisal in ki jih vsa razen treh hra-
nimo v francoskem izvirniku. To je mademoiselle [gospodična] Clara Louvet.2
Podobno smo predstavili že grofa Colla in zdi se nam, da je zelo na mestu,
da to storimo tudi za Louvetovo. O mnogih italijanskih in tujih dobrotnikih, pri
katerih desnica ni vedela , kaj dela levica, poznamo bolj ali manj njihovo veliko-
dušnost, s katero so pomagali don Bosku. Vendar ne bo nikdar mogoče napisati
zgodovine, vsaj popolne ne, pa tudi ne približne resnice o dobrodelnosti, ki je je
bil deležen v svojem življenju. Ko nam pa okoliščine dajejo neovrgljive dokaze
o velikodušni dobrodelnosti kake bogate osebe, je več kot naravno, da uporabi-
mo tak Božji dar z upravičeno radovednostjo, da bi odkrili skrivnost krščanske
ljubezni, se pravi, iz katerih razlogov so veliki dobrotniki dajali brez kraja in kaj
je »vedno ubogega don Boska« nagibalo, da je brez zadržka prosil za miloščino.
Don Bosko je spoznal Louvetovo v Nici po ravnatelju, ki je hvalil njeno dob-
1 Lk 8,3.
2 V odstavkih, ki jih bomo prevedli, ne bomo uporabljali izraza gospodična, ki je tuj tudi don Bosko-
vemu besedišču tako v pisanju kakor govorjenju. Raje bomo uporabljali izraz damigella [mladen-
ka] ali madamigella, ki veliko bolj ustreza vsesplošni zadržanosti in ki ga srečujemo v njegovih
italijanskih pismih, ko govori o neporočenih ženskah katere koli starosti.

39 Pages 381-390

▲back to top

39.1 Page 381

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
381
roto in krščansko dobrodelnost. Bila je hčerka nekega velikega oficirja iz Aire
sulla Lys v departmaju Pas-de-Calais. Ko je slišala o don Boskovi svetosti, ga je
mladenka želela spoznati. To ni bilo težko, ker je prihajala na Azurno obalo prav
v času, ko je tudi don Bosko prihajal tja nabirat darove. Sicer pa sta bila dve
duši, ki sta bili ustvarjeni za medsebojno razumevanje, in to ne brez posebnega
načrta Božje previdnosti. Zato je nujno prišlo do srečanja. Od tega trenutka je
Louvetova do don Boska gojila spoštovanje, da ni imela pred njim nikakršnih
skrivnosti v duhovnem življenju pa tudi ne glede miloščine, saj mu je veliko-
dušno odprla svojo denarnico, kar je vse storila s čudovito preprostostjo. Don
Bosko je ravnal z njo kot dober očka, ji očetovsko svetoval in ji brez zadržka
odkrival svoje potrebe.
Dopisovanje se je začelo 1. januarja 1882 in je trajalo do 5. septembra 1887.
V enem izmed prvih pisem3 je vprašal Louvetovo, ali lahko bere njegovo slabo
pisavo ali naj bi raje pisal tajnik, ki bi imel lepo pisavo. Mladenka mu je odgovo-
rila, da raje vidi don Boskove črke. Dejansko niti enkrat ni uporabil druge roke.
Niti don Boskova francoščina, ki je bila zelo svobodna tako v jeziku kot skladnji,
naslovljenke ni motila, čeprav je bila izredno fina ženska in je vsa pisma hranila
s pravim verskim spoštovanjem.
Kot sorazmerno premožna v svoji krščanski ljubezni nikdar ni rekla zados-
ti. O tej velikodušnosti nam priča to dopisovanje. Louvetova je prišla prvič v Tu-
rin konec leta 1881 v spremstvu gospodične Deslyons in stanovala pri sestrah
Marije Pomočnice, kjer je zapustila izreden spomin nase. Po prihodu domov
je takoj pisala in v pismo priložila 500 frankov za don Boskove ustanove. Toda
veliko več je storila po svojem drugem prihodu naslednjega leta za 24. maj. Te-
daj je za don Boskov godovni dan obljubila precejšnjo vsoto, ki bi jo izplačala v
več obrokih. Pri prvi pošiljki ji je don Bosko pisal:4 »Obljubljate mi, da boste
izpolnili svojo obljubo. Najlepša hvala, dobrodelna mladenka. Sprejemam vse v
največji hvaležnosti pred Bogom, vendar vas prosim, da storite z vso mirnostjo
in v mejah svojih zmožnosti.« Ona pa je držala svojo obljubo in si tako priza-
devala, da teden dni pred praznikom ni nič več manjkalo. Ko je Božji služabnik
prejel zadnji obrok, je pisal:5 »Deset tisoč frankov kot šopek za dobrega don
Giovannija! Oh, mladenka, če bi vsi, ki prihajajo na praznovanje, prinesli take
šopke, bi jaz postal drugi Rotschild.«6
Včasih so njeni darovi prihajali ob tako velikih stiskah, da so jih mogli imeti
za darove Božje previdnosti. »Poslušajte lepo zgodbico, ki jo je don Bosko pri-
3 Turin, 5. avgust 1882.
4 Turin, 31. maj 1882.
5 Turin, 17. junij 1992.
6 Rotschild je bil nemški Žid, ki je ustanovil ogromno bančno podjetje, ki so ga nadaljevali njegovi
sinovi.

39.2 Page 382

▲back to top
382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
povedoval avgusta leta 1882. Moral bi plačati precejšnjo vsoto za naše dijake,
ki so opravljali cerkveno šolanje. Ker nisem vedel, kje naj bi jih vzel, sem si
mislil: Če ne bi bil vsiljiv, da bi se priporočil mladenki Louvetovi. Toda ona nam
je dajala in bo še dala, zato bodimo zmerni. Medtem je prišel 14. julij. Zbral sem
nekaj denarja, vendar mi je še vedno manjkalo dva tisoč frankov. In glejte Božjo
previdnost! Prišel je pismonoša s priporočenim pismom. Označena vrednost:
dva tisoč frankov. Kako vendar to? Sam Gospod navdihuje mladenki Louvetovi,
da je dar odposlala predčasno in da prihaja prav v trenutku, ko je treba plačati!
Bog bodi zahvaljen in vi tisočkrat!«
Podoben primerček se je zgodil na začetku leta 1884. »Ona je vedno prava
Božja previdnost za nas,« je don Bosko začenjal eno izmed pisem 2. januarja.
Don Rua bi moral v teku tedna plačati nemajhno vsoto. Pogovarjali smo se, kako
bi prišli do potrebnega denarja. In že nam je pismonoša prinesel priporočeno
pismo 2.000 frankov. Bogu bodi hvala in naj obilno povrne vašo dobrodelnost.
Goreče bomo molili za vas.«
Osmega oktobra 1882 se je gospodična tretjič vrnila v Valdocco in se nas-
tanila pri sestrah. Začela je nabirati za cerkev Srca Jezusovega v Rimu in de-
cembra je poslala seznam darovalcev in 500 frankov. »Dobila sem samo šest
darovalcev,« je omenila don Bosku. »Vendar je dar mladenke Clare tristo petin-
devetdeset frankov. Ta zadnji dar popravi vse drugo.«7
Januarja 1883 ji je nakazal možnost, da bi jo iz Pariza obiskal v Airu meseca
aprila, če še ne bo odšla na zdravljenje. Če bo odsotna, bi svoj prihod preložil na
drug čas. Potem je šaljivo dodal: »Rekli mi boste: Če boste prišli v Aire, vam bom
dala denar. To je zadeva, ki jo bomo uredili ob svojem času. Najti moramo način,
ki nam bo povzročil manj izdatkov in ki je najbolj v skladu z vašim zdravjem.
Pripravite denar in pošta nam bo gotovo priskočila na pomoč. To pravim v šali.«
Dobrotničina pisma don Bosku so bila vedno présage de bonté et de charité
[znanilec dobrote in krščanske dobrodelnosti], kot pravi, ko se ji zahvaljuje za
petsto frankov.8 V istem pismu prosi zanjo Božjo pomoč za potovanje v Lurd
in ji zaželi, da bi jo Božja mati Marija pripeljala vse do Turina, kjer imajo sestre
vedno pripravljeno sobo zanjo. Ne vemo, ali je prišla ali ne.
Don Bosko je med svojim potovanjem v Francijo 1883 sprejel zavetišče S.
Gabriele v Lillu v severnem departmaju, nedaleč od Aira. Decembra sta bila don
Albera in don De Barruel že tam, da bi pripravila vse za odprtje nove hiše. Lo-
uvetova je bila pripravljena takoj plačati nekaj postelj, kakor pravijo v Franciji
brezplačnemu prostoru za sirote. »Za zdaj še ne mislite na to, da bi ustanavljali
prosta študijska mesta v sirotišnici,« ji je svetoval don Bosko.9 Za zdaj imamo
7 S. Benigno, 5. oktober, in Turin, 18. december 1882.
8 Turin, 19. avgust 1883.
9 Turin, 21. december 1883.

39.3 Page 383

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
383
toliko neporavnanih dolgov za našo cerkev in zavetišče v Rimu in za velikanske
izdatke za naše misijonske odprave ter za naše misijone med divjaki v Patago-
niji.« Ob svojem času je poklonila vsoto, ki je zadostovala za vzdrževanje petih
sirot, kot je potrdil don Ronchail, nekdanji ravnatelj v tej hiši.
V določenem trenutku se je Louvetova zbala, da ves denar ne bi prišel na
njegov cilj. Opozorila je don Boska, ki je v prvem pismu sporočil, da nikdar ni
opazil, da bi bila pisma na pošti odprta. Toda pozneje10 je moral priznati, da
je prišlo do nedovoljenih posegov in tatvin. Gospodična se je čutila dolžna, da
je namesto ukradenega denarja poslala dodatne vsote, toda on tega ni sprejel:
»Potrpljenje,« ji je pisal, »za zdaj najlepša hvala. Med toliko pismi, ki jih pre-
jemamo, ne moremo ugotavljati, ali je bilo katero odprto. Vsekakor se bomo
držali opozorila.«
Don Bosko je želel, da bi prišla 1884 na blagoslov vogelnega kamna za cer-
kev Srca Jezusovega. Ker pa se je v tistih letih povsod kazala nevarnost za nove
vojne, ji je pisal:11 »Glede stvari, ki jih objavljajo v Franciji, bodite mirni. Brez
strahu se lahko odpravite na potovanje v Rim, kjer vas pričakuje don Bosko.«
Vendar se zdi, da je ni bilo.
Leto 1884 je bilo leto kolere. Don Bosko je mesec avgust prebil v Pinerolu,
od koder ji je pisal: »Sem tukaj v Pinerolu, kjer zdravim svojo lenobo. Škof je
zame vreden oče. Vsa naša hiša je zdrava, kakor tudi hiše v Franciji.« Gospo-
dična je takoj odgovorila, se zahvalila za njegove molitve in mu poslala denar.
Don Bosko se ji je zahvalil: »Vaše molitve so mi v teh trenutkih nadvse potreb-
ne. Nadaljujte. Vaša dobrodelnost, vaš tisočak bo služil za eno siroto, ki jo je
prizadela kolera, in bo gotovo obvaroval njeno darovalko. Imam vam sporočiti
lepo novico. Vse naše hiše v Franciji, vsi naši dobrotniki in vse naše sirote so
bile po priprošnji Marije Pomočnice obvarovani nesreč, ki tarejo Francijo. Isto
bo z vami, mladenka Clara.«12 Iz istega razloga je jeseni prosil za pomoč svojo
dobrotnico:13 »Ne bi vas rad prosil, da bi nam priskočili na pomoč s svojo do-
brodelnostjo, ker nam vsakič pomagate, ko morete. Toda v tem trenutku sem
zares v veliki denarni stiski. Kolera nas sili, da sprejemamo v naše hiše številne
sirote, in res ne vemo, kaj naj storimo. Vi boste molili in storili, kar pač morete
in nič več. Mi pa smo vedno molili in vedno molimo po vašem namenu, tako za
ohranjevanje vašega zdravja kot za to, da bi težave, ki tarejo naši dve deželi, bile
vedno daleč od nas. O Marija, ohrani vašo hčerko Claro na poti v nebesa.«
Don Boskova beseda je morala ogreti srce pobožne sotrudnice. Zato ji je
že teden pozneje sporočil, da je prejel od nje trés bonne lettre avec l'offrande
10 Turin, 14. februar 1884.
11 Turin, 26. januar 1884.
12 Pinerolo, 10. in 18. avgust 1884.
13 S. Benigno, 4. oktober 1884.

39.4 Page 384

▲back to top
384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
qu'elle contenait [lepo pismo s priloženim darom]. Obenem ji je priporočil, da
bi pri pošiljanju bančnih nakazil v Turin na ovojnico preprosto napisala: »Pri-
javljena vsota sto frankov.« S to izjavo so vse vsote, kakršne so že bile, točno
prišle v Oratorij.14 Med devetdnevnico Brezmadežne je prišlo drugo trés bonne
lettre avec le billet de 500 francs [prelepo pismo z bankovcem za 500 frankov].
Ko se mu je zahvalila za njegovo »neizčrpno krščansko ljubezen«, ji je želel, da
bi ji Gospod »stokrat« poplačal in jo spet pomiril zaradi političnih dogodkov.
»Prosim vas, da ste mirni glede političnih dogodkov. Bodite prepričani, da bo
sveta Devica vaša vodnica, vaša zavetnica v vseh življenjskih nevarnostih.«15
Ob novem letu:16 »Zelo me je prizadelo, ko sem zvedel, da je vaše zdravje neko-
liko omajano. Duhovniki, kleriki, dečki molijo za vas zjutraj in zvečer pri oltarju
Marije Pomočnice. Bodite pogumni. Ni še prišla vaša ura. Ničesar se ne bojte.«
Ravage horrible [strašna groza], se pravi divjanje kolere, je prekinilo redne
stike med Italijo in Francijo. Ko so se razmere spet uredile, je don Bosko čutil
potrebo, da je potrkal na vrata Louvetove. Požar v Oratoriju je povzročil sto
tisoč lir škode, vendar ni ogrozil življenja nikogar. Pisal ji je 1. februarja 1885,
zelo zadržano in samo nakazal škodo. Ko je omenil posledice nesreče, je dodal:
»Božja previdnost nam je vedno pomagala in nas v tako izredni potrebi ne bo
zapustila.« Chrétienne lettre [krščansko pismo] mu je prineslo tisoč frankov, ki
jih je don Rua še hitreje izdal. Don Bosko ji je za ves postni čas obljubil molitve
po njenem namenu, zlasti še za to, da bi ji Gospod ohranil zdravje.17
Žal se ji zdravstveno stanje ni popravljalo. Da bi se čim prej pozdravila, je
mislila na potovanje v Italijo. »Ne bi mogli storiti česa boljšega,« jo je opogumljal
don Bosko 27. februarja. »Ko se boste odločili, mi pišite. Naše sestre vas z vese-
ljem pričakujejo. Sporočite mi malo prej, da bom vedel, ali boste prišli sami ali
s kako spremljevalko. Če bo prišel z vami opat Engrand, bo ves ta čas postanka
v Turinu stanoval in imel vso oskrbo pri nas. Sporočite mi, kako nameravate
storiti, in jaz vam bom ves čas na voljo tako v duhovnih kakor časnih stvareh.«
Opat Engrad iz Aira, goreč salezijanski sotrudnik, je bil tesno povezan z
družino Louvet in je od časa do časa pošiljal don Bosku darove. Na njegov na-
slov imamo štiri don Boskova pisma. Imenuje ga dragi prijatelj.
O potovanju v Italijo ni več govora. Od 27. februarja do 12. avgusta, dneva
sv. Klare, ni nikakršnih pisem. Ta dolga prekinitev bi lahko bila znamenje opra-
vljenega potovanja. Potem znova molk do 7. oktobra. Toda zahval za darove
nimamo vse do 15. istega meseca in še to samo preprost Merci de toute votre
charité [Hvala za vašo krščansko ljubezen]. Pod istim datumom zvemo, da je
14 Turin, 12. oktober 1884.
15 Turin, 30. november 1884.
16 Turin, 8. januar 1885.
17 Turin, 21. in 27. februar 1885.

39.5 Page 385

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
385
Louvetova skušala dati v najem ali prodati del svojega posestva, vendar ji to ni
uspelo. »Žal mi je,« je pisal don Bosko. »Škoda je zame, ker manj denarja za vas
pomeni tudi manj denarja za moje sirote. Toda presveta Devica bo vse uredila.
Več zdravja, manj suše in boljši pridelek bodo vse postavili na svoje mesto.«
Končuje z velikim zadovoljstvom zaradi upanja, da jo bo mogel ponovno videti.
»Vsi salezijanci,« piše, »molijo, da bi se to uresničilo. Upajmo, da vam bodo javni
in zasebni posli to omogočili.«
Pričakoval jo je šele 1886. Preberimo pismo, ki ga je pisal tiste dni.
Velezaslužna mladenka!
Obhajali smo praznik sv. Frančiška Saleškega in imeli konferenco. Nismo pa pozabili
moliti za vas in za vaš mir. Časopisi poročajo o neredih v Franciji, vendar bodite mir-
ni. Nič vas naj ne vznemirja. Priporočam vam, da bi nosili svetinjo Marije Pomočnice.
V tem trenutku imamo med nami tri misijonarje iz Patagonije, ki nam prinašajo dob-
re novice o vaših varovancih.18 Ostanejo še dva tedna.
Nas boste v teku leta obiskali? Upam, ker mene moje zdravje ves čas veže na Valdo-
cco. Naše sestre vas nestrpno pričakujejo.
Vsi salezijanci vas lepo pozdravljajo, molijo za vas in se skupaj z menoj priporočajo
vašim molitvam, medtem presveta Devica naj nas varuje in vodi po poti v nebesa.
Tako bodi.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. februar 1886
P. S.: Če se vam ponudi priložnost, sporočite, prosim, našim sotrudnikom v Airu, da se
jih vsak dan spominjam pri sveti maši.
Ko si je zdravstveno malo opomogel, je don Bosko prekinil svoj počitek,
da je v drugi polovici marca šel na svoje potovanje v Španijo.19 Vrnil se je silno
zbit. »Moje zdravstveno stanje me je prisililo prekiniti vsako zaposlitev. Toda
sedaj, ko se počutim malo bolje, čutim potrebo, da vam spet pišem, velezaslu-
žna mladenka.«
Kot je to mogoče brati med vrsticami, so bile pošiljke denarja pogostejše,
kot je zapisano. Tako na primer 26. decembra 1886 don Bosko začenja svoje
pismo takole: »Vi ste poosebljena krščanska ljubezen,« znamenje, da je prišel
od nje lep dar za božične praznike. Vendar jih je v tem letu še več. Iz nekega
odstavka z dne 27. julija je razvidno, da je Louvetova izjemno močno denarno
podprla salezijanske ustanove. Don Bosko ji je pisal: »Najprej vam povem, da je
zadevo uredil don Rua po vaših željah, kot ste jih izrazili v svojih pismih in meni
osebno. Zato smo glede tega lahko mirni.« Potem preprosto preide k drugi stva-
18 Pogani, ki so jih krstili misijonarji. Njene varovance imenuje tiste novokrščence, ki jih je ona pod-
pirala.
19 Alassio, 19. marec 1886.

39.6 Page 386

▲back to top
386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ri in nadaljuje: »Vaše mladenke dobro opravljajo svoje naloge? In potrpežljivost
je vedno velika v vas in v družini?« Ker je v Franciji spet izbruhnila kolera, jo
spodbuja, naj kar mirno ostane doma. »Nič vas ne bo motilo,« ji zagotavlja, »in
če bo kak nered, ne bo prišel do vas.« Na koncu da nekaj nadrobnih podatkov
o sebi: »Dva tedna se bom zadržal pri škofu v Pinerolu. Tukaj se moje zdravje
očitno popravlja. Vsi salezijanci molijo vsak dan po vašem namenu. Bog naj vas
blagoslovi in presveta Devica naj vas varuje in pomaga brati mojo slabo pisavo.«
Če vsaj približno želimo oceniti velikost njene velikodušnosti, moramo
poznati največje vsote, ki jih je pošiljala don Bosku ob njunih srečanjih v Fran-
ciji in Italiji. Vendar se je vse pomešalo z veliko dobrodelnostjo salezijanskih
sotrudnikov. Poleg tega je ona sama izjavila salezijancu Moitelu, ki mu je bila
kakor mati pri njegovem študiju, da je dobršen del pisem uničila. Prelistajmo
še tista pisma, ki so nam ostala.
Jeseni 1886 je don Bosko razposlal okrožnico, v kateri je prosil za sredstva
za misijonsko odpravo. Naša dobrotnica je odgovorila z znano naglico. »Vaš
dar,« je pisal don Bosko, »je bil dobro uporabljen. Vaš bankovec za tisoč frankov
nam bo zelo pomagal odpraviti misijonarje v Patagonijo in Brazilijo. Zato ne
bodo za vas molili samo naši misijonarji, temveč tudi divjaki, ki jih bo rešil vaš
dar. Jaz in vsi salezijanci bomo opravili molitve za vaše zdravje in vse člane vaše
družine ter za dober uspeh pri poslih.«
Za Brezmadežno je poslala zadnjih petsto frankov, zadnji dar, ki ga omenja
to dopisovanje, ki pa ni bil zadnji dar za časa don Boskovega življenja. Marca
1887 ji je Božji služabnik predstavil opustošenje, ki ga je povzročil potres, in
ona je spet segla po denarnici.
Mladenka Louvetova!
Po nesrečah, ki nam pretijo, nisem več prejel novic o vašem zdravju. Dve besedici bi
mi bili v tolažbo.
Močno nas je prizadel potres. Vse naše hiše so utrpele škodo, cerkev, šole, zavetišče v
Ventimiglii pa so popolnoma uničeni. Toda ljudje – duhovniki in gojenci so vsi rešeni.
Zahvaljujejo se iz vsega srca Bogu in naši Pomočnici.
Molite, da nam bo Bog priskočil na pomoč.
Nas boste letos za posvetitev cerkve Srca Jezusovega prišli obiskat? Cerkev bomo
odprli 14. maja v Rimu.
Še naprej molimo za vas, za vaš mir in zadovoljstvo. Priporočamo vašim dobrotnim
molitvam naše sirote, naše misijonarje in ubogega duhovnika, ki vam je vedno v G.J.K.
najvdanejši in ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. marec 1887
Louvetova ni šla v Rim. Toda don Bosko se je je spomnil takoj, ko je prišel
v večno mesto:

39.7 Page 387

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
387
Mladenka Clara Louvet!
Prišel sem v Rim na posvetitev, odprtje ter začetek cerkve in oratorija Srca Jezusove-
ga. Dne 16. tega meseca bom od tod odpotoval v Turin. Dne 18. maja vas pričakujem
v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, da bomo obravnavali zadeve, ki se tičejo Božje
slave in češčenja presvete Device Pomočnice.
Bog naj vas blagoslovi in vam bogato povrne vašo krščansko ljubezen in molite za
naše sirote, ki vsak dan molijo po vašem namenu, kakor imam čast tudi jaz, da se vas
vsak dan spominjam pri sveti maši.
Bog naj nas vodi in sveta Devica naj nas varuje v vseh nevarnostih življenja, kot tudi
vse naše dobrotnike. Tako bodi.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 3. maj 1887
Menimo, da se ne bomo oddaljili od resnice, če vzamemo zgoraj omenjene
zadeve kot ureditev kapitala v dobrodelne namene. Louvetova je prišla v Turin
na praznik Marije Pomočnice, toda kako velika je bila njena žalost, ko je dobi-
la don Boska popolnoma oslabelega! Občutje, da ga ne bo več videla, in vsaka
njegova besedica v tem smislu so jo napolnili z žalostjo. Božji služabnik se je ob
slovesu zavedel njene zgroženosti in ji zato takoj pisal naslednje pismo:
Upam, da je bilo vaše potovanje v Aire udobno in da ste pri trdnem zdravju, za kar
vsako jutro prosim pri sveti maši.
Prebili ste nekaj dni pri nas, vendar se mi zdi, da ste bili ob odhodu do solz ganjeni.
To me zelo žalosti. Mogoče niste prav razumeli mojih besed, ko sem vam zagotavljal,
da najini odnosi tukaj na zemlji ne bodo trajni, toda v nebesih bomo živeli v pravem
veselju, kar bo trajalo in perpetuas aeternitates.
V Turinu nam je vročina pretila, da bomo zgoreli, zato sem šel v Valsalice, kjer se
veliko bolje počutim zaradi bolj vlažnega zraka. Tukaj nam manjka samo vaša nav-
zočnost, da bi se spet okrepil. Potrpljenje. Ne bom opustil posebne molitve pri sveti
maši za vas in za mladenko Lyons.
Je opatu Engradu bolje? Mu zdravje dopušča, da lahko dela? Vsi salezijanci govorijo o
vas in vaši krščanski ljubezni in vsi mi zagotavljajo, da vsak dan molijo za vas.
In vojna? Bodite mirni. Kakor hitro bom videl najmanjšo nevarnost za vas, vam bom
sporočil, če bom seveda še med živimi.
Bog naj vas blagoslovi, dobrohotna mladenka, blažena Devica Marija naj vas ohrani
pri trdnem zdravju, vendar pa vedno na poti v nebesa.
Zbogom! Molite za tega ubogega duhovnika, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši slu-
žabnik.
duh. Janez Bosko
Valsalice, 12. junij 1887
Molitve, obhajila, svete maše za dobrotnico spadajo k običajnim izrazom
hvaležnosti, ki jih don Bosko znova in znova omenja, ko prejema njene darove

39.8 Page 388

▲back to top
388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ali obhaja glavne cerkvene praznike in še zlasti ob godovnem dnevu. Naj nam
bralci oprostijo, če ob bogatih dokazih, ki jih imamo pri roki, zaposlimo njihovo
radovednost in skušamo odkriti čustva, ki jih je don Bosko ob takih priložnostih
imel v svojem srcu.
Običajen način zahvaljevanja za prejete darove smo nakazali že v več pri-
merih in bomo dodali le še nekaj neznanih izrazov. »Daleč od tod ste,« ji je pisal
ob neki priložnosti, »toda danes sem opravil čisto poseben spomin pri sveti
maši.« Drugič piše: »Naše sestre pogosto govorijo o vas, želijo vam vse najboljše
in zato se vas vsak dan spominjajo v svojih skupnih molitvah«.20
Ta govorica pa je še zlasti slikovita ob večjih slovesnostih, kot je npr. božič.
»Naši dečki,« piše 1882, »se vam posebej zahvaljujejo za dobroto, ki jim jo iz-
kazujete v njihovem težkem položaju. Manjka jim kruha in obleke v teh mrzlih
krajih. Zato so molili in bodo še naprej molili za svoje dobrotnike.« Naslednjega
leta: »Dobro veste, da vsak dan molimo po vašem namenu. Toda na veliki dan
svetega božiča vas prosimo, da sprejmete tri maše, ki jih bomo darovali pri ol-
tarju Marije Pomočnice z mnogimi drugimi molitvami in svetimi obhajili; vse
to v zameno za dobrote, ki nam jih izkazujete. Dete Jezusa bomo prosili, da vas
še dolgo ohrani pri trdnem zdravju in vam podeli dneve, tedne, mesece in leta
polna zadovoljstva in nazadnje krono in plačilo v nebesih. Vam je prav? Tako
naj bo. Vsi salezijanci, vse sestre Marije Pomočnice vam izrekajo svoja voščila in
vsi prosimo, da bi vas Bog ohranil še veliko let pri krepkem zdravju.« Leta 1886
je bolj kratek. Sedaj se razumeta že tako dobro, da ni treba več veliko besed:
»Najlepša hvala za dobroto, ki ste nam jo izkazali v preteklem letu. Vaše dobre
želje bomo izpolnili.«
Kot dobra sotrudnica je imela praznik sv. Frančiška Saleškega za svoj pra-
znik. Ko ji je 1886 pisal malo pred začetkom devetdnevnice in je, ker je vedel, da
jo navdaja strah, priložil podobico sv. Ludvika, francoskega kralja, se je takole
izrazil: »Dvajsetega tega meseca se začne devetdnevnica sv. Frančiška Saleške-
ga in zato vam želim poslati francoskega kralja in vam zagotoviti, da se vam ne
bo nič hudega zgodilo. Skozi celo devetdnevnico bom opravljal svete maše po
vašem namenu in naši dečki bodo molili in darovali sveta obhajila.« Leta 1887:
»Dvajsetega tega meseca se bo začela devetdnevnica k sv. Frančišku Saleškemu
in mi vas ne bomo pustili moliti same. Vsi salezijanci bodo vsak dan molili za
vas in darovali sveta obhajila. Tudi jaz se vas bom spominjal vsako jutro pri
sveti maši.« Z datumom 29. ji je poslal podobico sv. Frančiška de Champaigne z
naslednjo prošnjo na drugi strani: »Oh, sveti Frančišek Saleški, ponesi sveti in
mogočni Gospodov blagoslov, ki naj zagotovi vaši hčerki mir in vdanost. Njej se
ni ničesar bati, mi bomo molili zanjo.«
20 Turin, 15. julij 1882; 18. januar 1883; 26. december 1886.

39.9 Page 389

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
389
Na zadnjo veliko noč, ki jo je Božji služabnik obhajal na tem svetu, je ves
obrnjen k posvetitvi cerkve Srca Jezusovega poslal naslednje voščilo: »Srečne
praznike, veselo veliko noč, na svidenje v Turinu ali v Rimu. Bog naj vas bla-
goslovi in ohrani pri krepkem zdravju. Vsi salezijanci vam pošiljajo svoje dobre
želje.« Na telovo se zahvaljuje za dva tisoč frankov in pravi:21 »Da vam izkažem
svojo hvaležnost, bom na praznik telesa in krvi Jezusa Kristusa daroval sveto
mašo in naši dečki bodo prejeli sveto obhajilo po vašem namenu. Vam je prav?«
Ko ji je izrekel svojo hvaležnost v bližini svojega godu, je rekel: »Želim,22 da bi
vam sv. Janez plačal za praznik. Da bi ga k temu navedel, bom ta dan daroval
sveto mašo pri oltarju Marije Pomočnice in naši dečki bodo molili in prejeli
sveto obhajilo po vašem namenu.«
Praznik vseh svetnikov obhajajo v Franciji bolj slovesno kot v Italiji. Zato je
don Bosko 1886 Louvetovi pisal naslednje pismo:
Mladenka Clara Louvet!
Želim vam dober dan in vam sporočam, da je cela salezijanska družina zbrana tukaj
v Valdoccu. Obhajamo praznik vseh svetnikov in ne bi rad, da se vas ne bi spomnili v
naših molitvah.
V tej devetdnevnici bomo vsak dan opravili sveto mašo in darovali obhajila za vaše
mrtve in žive sorodnike. Posebno bomo molili za vaše zdravje in svetost.
Oh, Marija vodi nas vedno po poti, ki vodi v nebesa.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 20. oktober 1886
Na Marijine praznike ji ni pozabil sporočiti, da prosi zanjo pri veliki Božji
materi. Tako je za vnebovzetje pisal:23
»V soboto, na praznik Marijinega vnebovzetja, bom prosil in povabil druge
k molitvi, da vam ta dobra mati izprosi trajno zdravje in svetost ter vam pripra-
vi lepo mesto v nebesih. To milost prosim za vas, za vaše sorodnike in prijatelje.
Ta maša bo za vas. Vi pa prosite zame. Zbogom, na svidenje še velikokrat na
zemlji, zagotovo pa v nebesih, ali ne?« Za praznik Marijinega rojstva:24 »Pišem
vam, ne da bi vas prosil za denar, temveč da bi vam voščil lep praznik Marijinega
rojstva. Na ta dan bom jaz molil za vas in molili bodo tudi naši dečki, da bi vam
Bog naklonil trdno zdravje in vse, kar si dobrega želite. Moja sveta maša in ob-
hajila naših dečkov bodo za vas. Je prav tako?«
Za praznik Marijinega materinstva:
21 Turin, 31. maj 1882.
22 Turin 17. oktober 1882.
23 Turin, 12. avgust 1885.
24 Turin, 5. september 1882.

39.10 Page 390

▲back to top
390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Mladenka Clara!
Vem, da želite počastiti sveto Devico Marijo ob vsaki priložnosti, zlasti pa še na njene
praznike, in pri tem vam želim pomagati po svojih možnostih. V nedeljo 11. oktobra
na praznik materinstva naše dobre Matere bodo naši dečki opravili molitve in ob-
hajila po vašem svetem namenu in jaz bom imel srečo, da bom daroval sveto mašo
izključno samo za vas, za vaše zdravje in svetost, za vašo vztrajnost na poti v nebesa.
Vse zato, da bi se vam oddolžil za naklonjenost, ki jo kažete do naših ustanov.
Med drugim mi msgr. Cagliero piše, da je neko divjaško deklico ob reki Rio Negro v
Patagoniji krstil na ime Clara Louvet s pogojem, da bo celo življenje molila za vas.
Upam, da vam bom mogel dati še druge novice o tej siroti, če bo pridna, kakor to
želijo naše sestre.
Zbogom, mladenka Louvet. Mati Božja Marija naj vas vodi in z vami vse naše sot-
rudnike in prijatelje, da se bomo zagotovo videli v nebesih, seveda tudi z ubogim don
Boskom.
Molite zame in zlasti še za duhovnike, ki se vas nobeno jutro ne pozabijo spomniti pri
sveti maši. Bogu bodi hvala! Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. oktober 1885
Bližnji praznik Marije Brezmadežne mu daje lepe misli. Leta 1882: »Sveta
Devica me te dni sili, da vam pišem. V zahvalo za tolike vaše dobrote želimo sto-
riti nekaj, kar vam bo ugajalo. Zato bodo vsi naši fantje (150 tisoč) opravili mo-
litve in sprejeli sveto obhajilo po vašim namenu in ubogi don Bosko, ki ne more
storiti česa boljšega, bo za vas daroval sveto mašo, da vas bo Bog blagoslovil in
vas presveta Devica vedno ščitila ter vam pomagala v nevarnostih, vas hrabrila
na smrtni postelji in vas povedla v nebesa. Vam je prav? Toda vse ob pravem ča-
su.«25 Da bi ji pripravil duhovno korist v zameno za toliko časnih blagodati, jo
za prihodnje poletje vabi na duhovne vaje k sestram v Nizzi Monferrato. Sestre
jo pričakujejo z odprtimi rokami. Leta 1884:
Mladenka Clara!
Prihodnjo soboto bomo začeli devetdnevnico k velikemu prazniku Marije Brezma-
dežne in jaz bom poskrbel, da bodo salezijanci posebej molili za ohranitev vašega
zdravja.
Po vašem namenu bomo Bogu darovali mašo, molitve in obhajila pri oltarju Marije
Pomočnice.
Na sam praznik bo don Cagliero posvečen v škofa in vas bo na poseben način pripo-
ročil Bogu pri sveti maši.
Zbogom, mladenka! Sveta Devica naj vas vodi in varuje. Molite tudi za vso salezijan-
sko družino in zlasti še za ubogega in vdanega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. november 1884
25 S to izjavo hoče nakazati, da s tem še ne misli na njen skorajšnji konec.

40 Pages 391-400

▲back to top

40.1 Page 391

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
391
Videli smo, kako je don Bosko obljubil svoji in njihovi dobrotnici, da bodo
salezijanci dajali njeno ime novokrščenim deklicam, ki bi jo potem spoznale in
molile zanjo. Že prej ji je natančneje pisal: »Pisal bom v Ameriko, da naj v pet-
najstih naših kolonijah pri krščevanju poganskih otrok vsaj ena deklica prejme
ime Klara, da bi tako za celo življenje prevzela obveznost, da bi molila za vas.«
Ob drugi priložnosti pa: »Te dni sem bil do kraja zaposlen. Končno so naši misi-
jonarji včeraj zjutraj odpotovali v Patagonijo. Oni bodo molili za vas, mladenka,
in zagotovili so mi, da bodo ime sv. Klare dali mnogim novokrščenkam z obve-
znostjo, da bodo molile za vas vse svoje življenje.«26
Prav tako je značilno, s kakšno dobroto je don Bosko praznoval njen godov-
ni dan 12. avgusta. »Danes je praznik svete Klare,« je pisal 1882, »in jaz na ta
dan ne morem pozabiti. To je moj skromni bouquet. Dne 12. tega meseca bom
daroval sveto mašo in naši dečki bodo opravljali molitve in darovali sveta obha-
jila po vašem namenu, da vam vsaj malo povrnemo vse, kar ste za nas dobrega
storili.« Leta 1883 je po pomoti čestital en mesec prezgodaj, čeprav pisma, ki
naj bi ga napisal 12. julija, ni v naši zbirki. Ko je prišel njen godovni dan in se je
pri darovanju svete maše zavedel zmote, je ponovno pisal: »Potrpite! Bolje je,
da opravimo prej kot pozneje. Kljub vsemu sem daroval sveto mašo pri oltarju
Marije Pomočnice po vašem namenu in naši dečki so za vas darovali molitve in
sveto obhajilo. Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri zdravju in v svetosti.« Leto
1886 je začel z molitvijo:
Sveta Klara, prosi za nas in zlasti še za tvojo varovanko, ki vredno nosi tvoje ime. Bog
naj vas blagoslovi in presveta Devica naj vam podari mir srca in vztrajnost v dobrih
delih. Vsi salezijanci bomo prosili vsak dan, da bo vaša dobrodelnost bogato popla-
čana na zemlji in še bolj bogato v nebesih.
Molite tudi veliko za tega ubogega duhovnika, ki se v odkriti hvaležnosti imenuje
ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pinerolo, škofova vila, 1886
Ker je don Bosko vedel, da jo bo razveselil, ji je poslal od časa do časa
grozdje, ki ga je sam natrgal na trti, ki je delala senco okoli njegovega okna. V
Turinu ga je delil med ugledne družine. Louvetovi in njenim prijateljicam se je
zdelo, da so prejele grozdje iz obljubljene dežele.
Toda don Boskova hvaležnost se je do oseb globoke vere kazala tudi na
drug način. V takih primerih se ni zadovoljil z zahvalami, molitvami, ki jih je
sam opravil ali so jih po njegovem naročilu opravili drugi. Če je prejel usluge, jih
je hotel povrniti tako, da je svojim dobrotnikom priklical v spomin evangeljsko
nenavezanost na zemeljske dobrine. To je stvar, ki je posvetni ljudje ne razu-
26 Turin, 15. julij 1882 in 15. november 1883.

40.2 Page 392

▲back to top
392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
mejo, kljub temu pa ima zelo velik moralni in krščanski smisel. Nikjer drugje
v don Boskovih spisih nismo naleteli na mesto, kjer bi tako jasno izrazil svojo
svetniško strategijo kot v enem izmed pisem Louvetovi:27 »V zadnjem pismu
mi pravite, da vas veliko stane, da ne hranite ničesar za nepredvidene primere.
Ni tako. Želim, da ohranite vse vaše dohodke in jih vložite stoterno tukaj na
zemlji in dobite nato resnično povračilo, ko jih boste za vedno deležni v nebe-
sih. Me razumete? Upam. moj namen je vedno bil storiti vse, da bi srca svo-
jih prijateljev odtrgal od revnih stvari tega sveta in jih dvignil k bogu
večnih dobrin. Vi vidite, mladenka, da vas želim narediti bogato ali bolje, da
bi dobrine tega sveta obrodile bogate sadove večnega življenja; da bi to, kar
posedujemo le nekaj časa, dobilo večno vrednost.« Ko je to povedal, je pristopil
k dejanjem in postavil svojo osebo na drugo in tretje mesto. »Vprašujete me, v
katera dela naj bi naložila svoje prihranke. Menim, da bodo dobro naloženi v
delih za Cerkev in svetega očeta, ki je v velikih stiskah; da priskočite na pomoč
delom, ki jih priporoča sveti oče, kot je na primer gradnja cerkve in zavetišča
Srca Jezusovega v Rimu; da podpirate dela, katerih cilj je navajanje mladine k
duhovništvu. Skratka, da podpirate duhovnike, ki pridobivajo duše za Boga. Če
boste imeli zadosti potrpljenja in boste brali in razumeli, za kaj gre, vam bom še
naprej govoril o vsem tem.«
Zdi se pa, da ni bilo treba nadaljevati pogovora o tej stvari. Namig v tej sme-
ri je dal že v prvem pismu naše korespondence. Louvetova je imela pripravljeno
vsoto, ki bi mu jo rada izročila osebno. Potem pa jo je poslala po pošti. Nakar
je blaženi pisal: »Brez dvoma je bila odlična misel, da ste poslali bankovec za
500 frankov po pošti, kajti stoterno ste začeli prejemati v trenutku, ko ste denar
odposlali. To še toliko bolj, ker boste od sedaj do mojega potovanja v Aire (v
aprilu) imeli čas, da zberete še drugo vsoto denarja.« Podobno misel je izrazil
tudi avgusta istega leta: »Pravite, da mi nameravate ob določeni priložnosti po-
deliti dva tisoč frankov. Ker pa smo vedno v stiski za denar, zlasti še sedaj, se mi
zdi pametno, da to storite takoj, ker boste tako začeli prejemati stoterno pred
Bogom in bo tudi nam v takojšnjo korist.«
Ko se sedaj vračamo k omenjeni razlagi, bomo rekli, da že te teme ni več pou-
darjal v poúčni obliki, se je vedno spuščal v praktično uresničevanje, pač glede na
posamične primere. Tako ga je 1884 Louvetova ob razmišljanju o don Boskovem
predlogu, da bi šla v Rim, vprašala za svet, komu naj bi dala v varstvo svoje pri-
hranke. Don Bosko ji je odgovoril, da to lahko zaupa osebi, kateri je ob takih pri-
ložnosti že sedaj zaupala. Potem pa je dodal: »Če pa hočete biti bolj mirni, lahko
vse zaupate don Boskovi banki; on jih bo čuval ali bolje rečeno takoj izdal, tako da
jih tatovi ne bodo mogli odnesti. To je način, kako denar spravite na varno. Saj ra-
27 Turin, 1. januar 1882.

40.3 Page 393

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
393
zumete, mladenka, da to pravim za šalo.« Ob drugi priložnosti je bil bolj jasen. Zdi
se, da se je 1886 Louvetova odločila, da bo določila zapuščino, ki naj bi pomagala
ustanavljati dobrodelne ustanove po njeni smrti. Toda koliko zapuščin v podobne
namene so razveljavili laični zakoni! Zato jo je don Bosko svaril: »Glejte, o stvareh,
o katerih mi poročate, vam bom povedal svoje mnenje: dobra dela, ki jih lahko
storite, storite sedaj, ne da bi se obvezovali za prihodnost. Tak nasvet nam daje
čas, v katerem živimo. Storimo takoj, kar lahko storimo, in se ne obvezujmo za
prihodnost.«28 Jasno je ta misel izražena v pismu njegovemu dobrotniku opatu
Engrandu, za katerega prosi od Boga in presvete Device Marije milost, da bi mo-
gel umreti reven in biti bogat v večnem življenju.29
Naj za konec zberemo še nekaj napotkov za duhovno življenje, ki jih najde-
mo v tej tako zanimivi korespondenci. Iz vsega lahko jasno povzamemo prepri-
čanje, da je bila Louvetova izredno dobrosrčna, željna krščanske popolnosti in
polna krščanske ljubezni. V don Boska je zaupala tako, kakor moramo zaupati
svetniku. Bil je čas, ko se je ukvarjala z mislijo, da bi vstopila k hčeram Marije
Pomočnice, in v ta namen je napisala prošnjo našemu svetniku. On pa ji je odgo-
voril: »Starost, zdravje, položaj so nepremostljiva ovira za uresničitev te želje.«
In ona se je vdala.
Ko gre za njeno duhovno življenje, noče biti njen duhovni voditelj, temveč
skuša s svojim navduševanjem podpreti delovanje duhovnega očeta. »Za vas
in vam v vednost,« ji je pisal takoj v prvem pismu, »vam svetujem potrpljenje.
Bog bo uredil vaše duhovne in časne zadeve v svojo slavo. Poskušajte pa koli-
kor mogoče pristopiti k evharistični mizi, in če iz katerega koli razloga tega ne
bi mogli storiti, si ne ženite prav nič k srcu. Zaupali mi boste vaše težave in jaz
vam bom skušal dati primerne nasvete in napotke.« Zaradi vsakdanjega preje-
manja svetega obhajila se je bala, da bi ji to prišlo v navado. Toda don Bosko jo
pouči:30 »Še naprej prejemajte vsak dan sveto obhajilo. Bojite se, da bi vam to
postala navada. Če je navada dobra, sodi k dobremu. Zato moramo nadaljevati
in jo izvajati.«
Tudi ona je imela svoje križe. Nekoč ji je don Bosko poslal podobico in kri-
žec. Presenečena zaradi tega daru je gospodična hotela vedeti, kaj je hotel s tem
povedati. Odgovoril ji je:31 »Križec pomeni, da vam Bog med križi in trnjem
pripravlja veliko cvetja. Ne vznemirjajte se. Nekoč vam bom vse povedal.« Nato
jo spodbuja k pogumu in nadaljuje: »Oh, Bog naj vas blagoslovi, mladenka Cla-
ra, Bog naj vas ohrani pri krepkem zdravju in vam zagotovi mesto ob Mariji Po-
močnici v nebesih.« Tudi januarja 1883 ji skuša z besedo dati pogum: »Imejte
28 Turin, 26. januar 1884 in 26. december 1883.
29 Turin, 18. december 1882.
30 Turin, 15. julij 1882.
31 Turin, 10 avgust 1882.

40.4 Page 394

▲back to top
394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
mirno vest. Vsako jutro se vas bom spominjal pri sveti maši in upam, da boste
tudi vi molili zame.«
Zdi se in tudi je znano iz drugih virov, da je to dušo Bog skušal z notranjimi
mukami. Zato jo je Božji služabnik spodbujal:32 »Jaz pa želim njegov mir in
njegovo spokojnost srca. Poslušajte me. Vaša vest je v dobrem stanju. Presveta
Devica vam je bila dana za vodnico. Vaš angel varuh vas varuje. Zato se nimate
ničesar bati.«
Teden dni pozneje ji je dal zelo praktičen nasvet za duhovno življenje z na-
menom, da bi jo obvaroval očitkov, da ne stori zadosti:33 »Malo stvari, ki pa
jih natančno izpolnjujemo. Vsako leto: letni pregled vesti, razmišljanje o nap-
redovanju in nazadovanju v preteklem letu. Vsak mesec: vaja za srečno smrt
z mesečno spovedjo in svetim obhajilom, kot če bi bila zadnja v življenju, ter
molitve za srečno smrt. Vsak teden: sveta spoved. Veliko skrb za izpolnjevanje
spovednikovih nasvetov. Vsak dan: sveto obhajilo, če je mogoče obisk Najsve-
tejšega, premišljevanje, duhovno branje, izpraševanje vesti. Vedno: jemati vsak
dan kot zadnjega v življenju.«
Ob izbruhu kolere ji je tako pisal, da bi jo rešil vse zaskrbljenosti.
Mladenka Clara Louvet!
Upam, da ste pri najboljšem zdravju, in hitim, da vam dam zdravilo proti koleri.
1. Svetinjica Marije Pomočnice okoli vratu.
2. Vzdihljaj Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas.
3. Pogosto sveto obhajilo.
Najlepša hvala za vaše miloščine. Bog naj obilno poplača vaša dobra dela. Vsi moli-
mo za vas in vi molite za nas in za našo družino. Tako bodi!
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1884
Pri slabem zdravju in zelo nežni vesti bi v postnem času 1885 želela izpol-
njevala post in pritrgovanje. Don Bosko ji je odsvetoval:34 »V teh dneh ne smete
misliti niti na odpoved mesu niti na post; to je vam odločno prepovedano. Dajte,
da se postijo grešniki, kakor je don Bosko.«
Osemintrideseto pismo, polno novic s potovanja po Španiji, vsebuje navo-
dila, čeprav nekaj besed napoveduje prihodnji daljši razgovor. Mogoče je Lo-
uvetova imela kake pomisleke, da bi se to leto odpravila na Azurno obalo, kot
da bi bilo to prazno veseljačenje brez vsake resne potrebe. Don Bosko pa jo je
povabil v Italijo, da bi stanovala pri hčerah Marije Pomočnice.
32 Turin, 9. september 1883.
33 Turin, 17. september 1883.
34 Turin, 21. februar 1885.

40.5 Page 395

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
395
Mladenka Clara Louvetova!
Tukaj v našem zavodu v mestu Alassiu sem prejel vaše odlično in drago pismo. Če
bova imela priložnost za pogovor, bova lahko marsikaj uredila. Sicer pa se bova do-
govorila pisno.
Medtem pa začnite premišljevati o dveh stvareh: 1) Vam ustreza južno podnebje. 2)
Znebite se vseh misli, ki vas tarejo. O teh dveh stvareh morava osebno razpravljati.
Moje zdravje je zadosti trdno. Odpotoval bom, če bo Bog tako hotel, v soboto v Nico
itn. do Barcelone in za prve dni maja, upam, da bom že v Turinu. Pisma mi pošiljajte
v Turin. Od tam mi jih bodo takoj poslali tja, kjer se bom mudil.
Od tu se bom odpravil v Nico, Cannes, Toulon, Marseille, Barcelono. Nato se bom vrnil
v Italijo in bom za začetek maja v Turinu.
Zbogom, mladenka! Mati Božja Marija naj vas vedno vodi po poti, ki vodi v nebesa.
Vaš najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Alassio, 19. marec 1886
P. S.: Menim, da bi bilo prezimovanje v Alassiu zelo dobrodejno. Poleti pa bi lahko
prišli v Nizzo Monferrato v hišo naših sester, kjer bi vam bili na razpolago dve sobi. O
primernosti se bova pomenila ustno.
V teh pismih večkrat naletimo na negotovost, ki je navdajala Louvetovo zara-
di vznemirljivih političnih dogodkov v Franciji, od koder so prihajale tudi duhov-
ne motnje. Don Bosko jo je spodbujal, kakor smo že videli na raznih mestih. Leta
1886 se je na večer pred praznikom Marije Pomočnice pokazal manj optimista
glede človeških zadev, četudi je bil poln zaupanja v Božjo previdnost. Pisal je:
»Prihodnost v svetu se kaže zelo temna. Toda Bog je luč in presveta Devica Marija
je jutranja zvezda. Zaupajmo v Boga in Marijo. Nič se ne bojte. Vse zmorem v njem,
ki me podpira, v Jezusu Kristusu. Potrpljenje! Potrpljenje nam je nujno potrebno,
da premagamo svet in si zagotovimo zmago za vstop v nebesa.
Zadnja beseda. Že pridih slovesa in je tudi v smislu duhovnega vodstva, je
iz 16. januarja 1887. »Zbogom, mladenka Clara, Bog naj vam ohrani mir srca,
mirnost duše in vztrajnost vse do nebes.« Kolikokrat omenja nebesa! To se po-
navlja v vseh štirih pismih, ki končujejo zbirko. Tukaj objavljamo v prevodu in
v Dodatku v prepisu. Kratka so, pisava pa zelo nečitljiva, kajti roka, kakor celo
telo, je že utrujena. Dvoje pisem prihaja iz Lanza, kjer je Božji služabnik prebil
dobršen del poletja. V obeh pismih govori dvakrat o nebesih.
Mladenka!
Vaše mesto v nebesih je pripravljeno in menim, da tudi zagotovljeno. Toda počakati
boste morali še nekaj časa.
Prejel sem dar, ki ga pošiljate za naše sirote. Bog naj vas bogato poplača. Don Rua je
kar zdrav, grof Colle pa ne. Molimo.
Bog naj blagoslovi vas in opata Engranda in naj nas vse vodi po poti, ki pelje v nebe-
sa. Amen.

40.6 Page 396

▲back to top
396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Molite zame. Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Lanzo, 4. julij 1887
Mladenka Clara!
Sem v Lanzu, moje zdravje se malo izboljšuje. In vaše? Nikdar ne pozabim moliti po
vašem namenu. Kdaj nam bodo nebesa naklonila vaš obisk? Pričakujemo ga, kakor
hitro bo to všeč Gospodu.
Priporočam vam v molitev zdravje don Rue, ker ni tako, kot bi bilo želeti. V tem tre-
nutku je v Toulonu pri grofu Collu, ki je resno bolan.
Bog naj vas blagoslovi in Marija naj bo naša vodnica med nevarnostmi, ki jih sreču-
jemo na poti v nebesa.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Lanzo, 25. julij 1887
Zadnji dve pismi sta bili napisani v Valsaliceju med duhovnimi vajami ob
devetdnevnici za praznik Marijinega rojstva 3. in 5. septembra in sta skoraj iste
vsebine. Verjetno gre za primer razumljive amnezije.35
Ob dveh priložnostih je don Bosko Louvetovo zelo pohvalil. Prvič, ko je v
pogovoru z opatom Engrandom dejal: »To je oseba velikih kreposti,« drugič pa
salezijancu Bellamyju: »Veliko nam pomaga s svojo denarnico, še bolj pa s svo-
jimi molitvami.«
Kakor za grofa Colla je tudi za Louvetovo don Bosko zapustil pismo, ki naj
bi ga jima izročili po njegovi smrti. Takole je pisal: »Oditi moram pred vami.
Vendar ne bom nikdar nehal moliti za vaše pomembno zveličanje. Še naprej
podpirajte naše sirote in naše sirote bodo vaša krona, ko vas bodo angeli po-
nesli v nebeško veselje. O Marija, varujte vedno vašo hčerko. Molite za večen
počitek moje uboge duše.«
Po don Boskovi smrti je živela iz spominov nanj in se zatekala k njemu kot
svojemu najmogočnejšemu zaščitniku, zlasti pa si je prizadevala, da je posne-
mala njegovo potrpežljivost v preizkušnjah starosti. V najtežjih krizah svoje
zadnje bolezni je bilo treba samo izgovoriti besedo don Bosko in že se ji je vrnil
nasmeh na ustnice in mir v dušo. Sestra hči Marije Pomočnice, ki jo je don Rua
poslal, da bi ji stala ob strani, je uporabljala to čudežno sredstvo, da ji je vlivala
pogum in vdanost v najtežjih trenutkih.
Nekaj mesecev po don Boskovem odhodu so besede neke napovedi prihod-
nje vojne burile njene sanje. Don Rua jo je 19. decembra, ko se ji je zahvalil za
tisoč frankov, spodbujal z besedami: »Ne poznamo dobro vsebine don Boskove
napovedi, o kateri govorijo. Če je torej don Bosko govoril o vojni proti komu za
35 Dodatek, št. 87.

40.7 Page 397

▲back to top
BiS 15 — 19. poglavje
397
prihodnjo pomlad, je hotel preprosto napovedati vojno, ki jo bojujemo vsako
pomlad, to je vojna fantov za hlebčke, boj z dobavitelji, upniki, ki nadlegujejo
prav v času, ko je pri nas največje pomanjkanje; se pravi na pomlad vsakega
leta. Menim, da don Bosko ni hotel govoriti o drugi vojni, ker bi nam sicer kaj
povedal, dejansko pa o tem ni niti govoril niti pisal. Zato bodite mirni. Zaupajte
v Marijo Pomočnico in don Boska, čigar varstvo bo od vas odgnalo vsako zlo. Vsi
dobro vedo, da ste velika zaščitnica njihovih sinov, zato nikakršnega strahu.«
Po don Boskovi smrti je položila vse svoje zaupanje in spoštovanje v don
Rua, v katerem je s prodornostjo svetih duš odkrila redke kreposti in nadna-
ravne darove. Don Bosko ji je dejal: »Ko bodo v vašem departmaju odprli sa-
lezijansko hišo, boste vi njena mati.« Hišo so odprli 1891. V Ruitzu in do leta
1903, ko so izgnali redovne družbe, je Louvetova velikodušno z darovi podpira-
la prvega ravnatelja don Albina Ronchaila ter njegova naslednika don Cossona
in don Patarellija. Med drugim je vsako leto, ne da bi samo enkrat odpoveda-
la, poravnala primanjkljaj v proračunu. Vse do konca je bila tesno povezana z
vrhovnim svetom in vedno dajala z isto pripravljenostjo in pogostostjo kot v
don Boskovih časih. Obveznosti do sorodnikov ni imela, saj so bili najbližji so-
rodniki bratranci. Zato se razume, da je proti koncu življenja, kakor pripoveduje
sestra Guiot, hčerka Marije Pomočnice, ona v njenem imenu don Alberi poslala
petdeset tisoč frankov.
Dne 11. novembra 1912 je šla v nebesa na snidenje s svojima velikima
zaščitnikoma.

40.8 Page 398

▲back to top
20. poglavje
ZA MISIJONE IN MISIJONARJE
Zadnje don Boskovo potovanje v Rim je imelo namen narediti odločilen
korak za kanonično priznanje patagonskega misijona. Ko je prišel, se je tudi po
naročilu svetega očeta1 odločno trudil pri Kongregaciji za širjenje vere. Zemlje-
pis te dežele je bil takrat v Evropi zelo malo znan. Tudi v Rimu so imeli le neja-
sno predstavo in zato nezadostno znanje za določanje mej in s tem jurisdikcije.
Zato je imel don Bosko za nujno, da je dobil iz Turina zemljevid Patagonije, ki
so ga zanj naredili v primerni velikosti in ga je imel izobešenega na hodniku ob
svoji sobi.2
Blaženi je v svojih razgovorih hotel doseči ustanovitev vsaj treh vikariatov
ali vsaj apostolskih prefektur v Patagoniji. Prvega od Rio Colorada do Rio Chu-
buta, drugega od Rio Chubuta do Rio Santa Cruza in tretjega od Rio Santa Cruza
do Ognjene zemlje s Falklandskimi otoki. Sveti oče je s tem soglašal, vendar je
izrecno omenil, da se lahko določijo meje treh vikariatov, vendar bi bilo prav
začeti z enim, od Rio Colorada in do celotne Patagonije.3
V Rimu te zadeve obravnavajo zelo previdno, ne da bi pri tem varčevali s
časom. Dokler nimajo v rokah vseh podatkov, ni mogoče priti do nikakršnega
sklepa. Zato se ne smemo čuditi, da je don Bosko avgusta tarnal zaradi nepo-
polnega sklepa glede zaželenega načrta. Bal se je, da bo zavlačevanje uničilo vse
njegove načrte.4 Zato je bilo zelo koristno, da je vložil prošnje že pred dvema
letoma. Če ne bi začel že tako zgodaj, gotovo ne bi imel zadoščenja, da je dosegel
uresničenje svojih načrtov že leta 1884.
Nikakor si ne smemo misliti, da so bili v Argentini naklonjeni njegovim na-
črtom. Sam nadškof v Buenos Airesu, ki je bil tako zelo naklonjen don Bosku,
1 Pismo don Berta don Costamagni, Rim, 28. april 1882.
2 Pismo don Berta don Bonettiju, Rim, 22. april 1882.
3 Pismo don Boska don Dalmazzu, Turin, 29. julij 1882.
4 Pismo don Boska don Dalmazzu, San Benigno, 27. avgust 1882.

40.9 Page 399

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
399
ni imel za potrebno, da bi ustanovil apostolski vikariat, in je menil: »Vaša poo-
blastila, ki jih imam, podeljujem salezijancem, da gredo v tiste misijone. Čemu
je potem treba trgati Patagonijo od buenosaireške nadškofije?«5 Ko je zvedel,
kako misli Rim, je spremenil svoje mnenje. Tudi z vlado je bilo treba ravnati
nadvse previdno, da ne bi budili občutljivosti, kakor če bi bilo tuje vmešavanje
znotraj mej republike, ki so jih komaj zagotovili z orožjem. Od tod razumemo,
kaj je hotel don Bosko povedati, ko je pisal prokuratorju o iskanju zaščite nad-
škofa pri vladi v tej zadevi.6
Medtem so v Patagoniji pridno in zavzeto delali in tako pripravljali položaj,
ki bi opravičil, da ne rečemo celo zahteval uredbo, ki bi stvari tako uredila, da
bi dajale jasno podobo organsko urejenih katoliških misijonov. Iz osrednjega
oporišča v Patagonesu in v Viedmi sta se don Beauvoir in don Milanesio širila
na vse strani, kjer koli so bile skupine civiliziranih prebivalcev ali so bili upi na
srečanje z indijanskimi družinami ali plemeni. Ko je don Bosko govoril o toli-
kerih majhnih kolonijah, je pri tem mislil na majhna naseljena jedra v predelih,
kjer sta poljedelstvo in živinoreja lahko dajala vse potrebno za življenje.
Misijonarji so iz teh izhodišč, kjer so zgradili kapele za bogoslužje, šli iskat
prvotne prebivalce, ki so po navadi živeli nedaleč od teh naselij.7 Drzni don
Fagnano, voditelj misijona, je, medtem ko se je odpravljal na misijonsko podro-
čje in raziskoval še neznane kraje, skušal okrepiti glavno središče in postaviti v
Patagonesu cerkev in dvojni zavod. Od časa do časa je don Boska razveseljeval z
novicami, na osnovi katerih je mogel delati za ustanovitev vikariata.
Tudi ustanove v Buenos Airesu so napredovale. Leto 1882 je bilo še po-
sebno uspešno za delavnice: dobivale so veliko naročil in bilo je obilo sredstev
za obveznosti. Trije stroji v tiskarni so nenehno obratovali. Mizarji so dobivali
veliko naročil in začeli so tudi kovaško delavnico. Na celinski razstavi, ki so se je
udeležili tudi naši, so dosegli častne uspehe z več odlikovanji tako tiskarji kakor
tudi krojači in mizarji. Nadškof je v okrožnici, v kateri je predstavil že obstoječe
katoliške ustanove ali take, kijih je treba še ustanoviti in jim pomagati, priporo-
čal javni dobrodelnosti salezijanske obrtne šole in jih močno pohvalil.
Ugled teh šol, ki se je vedno bolj širil po republiki, je tudi vedno bolj spod-
bujal druge osebnosti, ki so želele tudi na svojih področjih imeti take ustanove.
Inšpektor don Costamagna je dobil prošnje iz Chivilcoya, Doloresa, Salte, Las
Floresa, Azula in zlasti iz Tucumána. Guverner in pokrajinske oblasti so don
Costamagna obsipali s pismi in priporočili in ga vabili, da bi prišel in si ogledal
kraj. Ponujali so zemljišče, denar, cerkev, gmotno in moralno podporo, vse. Bilo
5 Tako priča don Vespignani v svoji že omenjeni neobjavljeni kroniki inšpektorialne hiše San
Carlosa.
6 Pismo iz Turina, 29. julij 1882.
7 Prim. Salezijanski vestnik, april in julij 1882; februar 1883.

40.10 Page 400

▲back to top
400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
je toliko in takšnih prošenj, da ni zmogel odreči. Po štirih dneh potovanja je
prišel in ugotovil, da za ustanovitev postojanke prav nič ne manjka. Toda njemu
je manjkalo glavno – osebje. Štiri mesece pozneje je prišel v Buenos Aires škof
z vsemi guvernerjevimi pooblastili. Osrednja vlada je bila pripravljena plačati
potne stroške za vse salezijance, ki bi iz Evrope prišli v to ustanovo. Inšpektor,
ki je bil prepričan o primernosti ponudbe, se je hotel odpraviti v Turin in prositi
za potrebno osebje. »Bojim se, da me boste ozmerjali,« je pisal 7. julija, »da mi
ne boste dali ničesar in me boste spet poslali v Ameriko vsega razočaranega …
Res je, da ta moja misel dela krivico dobrohotnemu don Boskovemu srcu, toda
kaj hočete? Ko smo tako daleč in ko že toliko časa nismo več slišali don Bosko-
vega glasu, je človek kakor zmeden. Konec! Če je res, da nam vlada plača po-
tovanje, in to na eni ladji, in če pomislimo, da nas lahko ujame zima, ki bi nam
zelo škodovala, bi se skoraj odločil, da bi prišel.« Toda don Bosko mu je takoj
odgovoril, da naj za zdaj počaka, in mu je to sporočil v tem lepem pismu.
Dragi moj Costamagna!
Rad prebiram tvoja pisma in jih v kapitlju vedno upoštevamo.
Priče smo obilne žetve, ki nam jo Gospod vsako leto pošilja. Premagati pa moramo
dve oviri: pomanjkanje osebja in ogromno dela, ki leži na nas.
Zdi se, da lahko napravimo naslednje. Mi bomo tukaj pripravili vse, kar je potrebno
za redno odpravo, za prihodnje leto 1883. Julija prihodnjega leta boš prišel z enim
spremljevalcem na obisk in boš navzoč pri generalnem kapitlju, ki bo avgusta ali
septembra.
Obenem nas boš vse napolnil z misijonskim navdušenjem, nato se boš s krdelcem
junakov vrnil v Cabotovo zemljo.
To ti pravim samo jaz tukaj v San Benignu, ko mi ostaja kak prost trenutek. Tvoje na-
črte pa bomo prebrali na posebej za to sklicanem posvetu vrhovnega kapitlja, nakar
jih bomo skušali udejanjiti vsi skupaj v mejah naših možnosti.
Sem v San Benignu, kjer smo včeraj obhajali praznik sv. Alojzija; sodeloval je tudi
škof msgr. Riccardi iz Ivree, ki je opravil vse obrede in se zadržal z nami ves dan.
Zvečer so predstavili dramo Patagonija, delo Lemoyna. Vsi bližnji kraji so si ogledali
to predstavo nove vrste. Na koncu splošna ganjenost in navdušenje. Vsi bi hoteli iti v
Patagonijo.
Ljubezniv pozdrav vsem našim sobratom. Priporočam ti don Debella, obišči ga, on ti
lahko v marsičem pomaga, vendar je potrebna velika ljubeznivost in zaupanje.
Duhovnikom in klerikom te hiše sem govoril o tebi: dolgo in ponovno ploskanje. Vsi
te pozdravljajo.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Costamagna. Bog naj te ohrani v svoji sveti milosti
in s teboj naj blagoslovi don Remottija, don Bourlota, don Vespignanija in druge, za
katere upam, da jim bom v kratkem pisal.
Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 9. avgust 1882

41 Pages 401-410

▲back to top

41.1 Page 401

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
401
Velik ugled, ki so si ga salezijanci pridobili v glavnem mestu, je navajal pre-
možne ljudi, da so se jih spominjali v svojih oporokah. Tako je 1882 bogata
gospa Petronilla Rodriguez, ki se je čutila v smrtni nevarnosti, salezijanskemu
inšpektorju, ki ga niti ni poznala, zapustila petsto tisoč pesov. Druga dediščina
sto petdeset tisoč pesov je prišla od gospoda Félixa Fríasa. Don Costamagna
je namenil prvo vsoto hčeram Marije Pomočnice, ki so v Almagru potrebovale
hišo. Iz Turina je prejel dovoljenje in dal pripraviti načrte, v katerih je uporabil
izkušnje o disciplini, higieni in skupnem redovnem življenju, ki si jih je prido-
bil v toliko letih vodstva sester v Evropi in Ameriki. Želel je, da bi bila kapela
majhno svetišče Marije Pomočnice. Nadškof se je rad odzval povabilu za bla-
goslovitev temeljnega kamna. Obred so opravili 24. maja, ko so bili zidovi že
nekaj nad zemljo in se je načrt pokazal v vsej svoji razsežnosti. Dela so hitro
napredovala tudi zato, ker je bil inšpektor pogosto na gradbišču in je celo vodil
pomožna dela ob pomoči aspirantov in večjih gojencev.
Materialne skrbi pa inšpektorju niso preprečevale, da ne bi duhovno skrbel
za hiše. Pri srcu mu je bila zlasti hiša v Patagónesu, ki je še ni obiskal. Zato se
je odpravil na to dolgo in nevarno potovanje in se konec junija vkrcal na ladjo.
Uredil je telesne in duhovne potrebe sobratov in sester. Pridigal je duhovne
vaje štirim duhovnikom in trem sobratom pomočnikom. Isto je storil tudi za
sestre. Po kakem mesecu odsotnosti se je vrnil v San Carlos, kjer so z večjo slo-
vesnostjo kot prejšnja leta obhajali njegov god.
Pismo 1. maja, v katerem oznanja don Bosku svoj bližnji obisk v Tucumánu,
je don Costamagna končeval s tole žalostno novico: »V San Nicolasu so poslali
domov fante zaradi nalezljive bolezni …« Ta zavod je bil podvržen zares težki
preizkušnji. Po končanih duhovnih vajah so fantje, kot je navada ob takih pri-
ložnostih, šli na izlet. Ob vrnitvi so se nekateri slabo počutili in kaj kmalu so
ugotovili, da gre za davico. Don Tomatis je še ponoči poslal domov vse, ki so bili
sposobni za pot. Imel je prav, kajti drugi dan so hišo zastražili manu militari [z
vojaško silo], tako da ni mogel nihče več ne vstopiti ne zapustiti stavbe. Varno-
stna zapora je trajala dva meseca. Umrli so štirje fantje. Salezijanci so jim streg-
li, jih položili na mrtvaški oder in jih pokopali. Neki irski naseljenec, oče enega
izmed gojencev, je dobil dovoljenje, da je smel na lastno odgovornost vstopiti
v hišo, kjer je ostal, dokler je trajalo to stanje, stregel bolnikom in spodbujal
predstojnike. Priseljenci so prinašali hrano in jo dajali skozi zamrežena okna.
Don Costamagna, ki je prihitel jih obiskat, so ustavili pred vrati stražniki. Prosil
je, da bi smel vsaj v cerkev. Ko so mu dovolili, je šel v zakristijo in sklical sobrate,
ki so prišli vsi zgroženi. Bolezen in bedenje sta jih popolnoma izčrpala. Ko so iz-
menjali nekaj besed, so prinesli steklenico vina. Gorje, če bi jih stražnik zalotil!
Don Costamagna pa je poklical vojaka in kozarec vina je vse uredil. Nato se je
vsak hitro vrnil na svoje mesto in inšpektor se je spet odpravil v Buenos Aires.

41.2 Page 402

▲back to top
402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Dne 15. julija je don Tomatis lahko don Bosku sporočil boljše novice. »Po
težki preizkušnji,« je pisal, »ki nas je zadela, se je veselje vrnilo v našo hišo in
naših štirideset bolnikov je po milosti Marije Pomočnice popolnoma ozdravelo.
Učitelji, mojstri in gojenci opravljajo svoje vsakdanje dolžnosti. V zavod so se
vrnili ne le vsi, ki so zaradi bolezni morali oditi domov, temveč nas je Gospod
hotel poplačati za preostale tegobe tako, da se je število gojencev zavoda San
Nikolasa še povečalo in se vsi dobro počutijo.« Štirideset ozdravljenih fantov je
moralo biti tistih, ki so zboleli po smrti štirih drugih, kakor je don Tomatis spo-
ročil don Bosku v prvem pismu, ki ga omenja v tem drugem dopisu, ki pa ga mi
nismo mogli dobiti. V drugem pismu z dne 15. julija pravi: »Po mojem zadnjem
pismu, ki sem vam ga poslal po gospodu don Ramonu Quesadi, ni bilo novosti.«
Ta zadnji stavek je treba razumeti, da ni bilo drugih smrtnih primerov. Res pa
je, da bi brez posebne Božje pomoči tam notri lahko prišlo do prave moritve.
Manjkalo je točno mesec dni, ko naj bi v Oratoriju obhajali don Boskov roj-
stni dan. Zato je ravnatelj v San Nikolasu nadaljeval: »Da preidem h glavnemu
namenu mojega pisma. Med toliko drugimi ljubečimi sinovi se tudi jaz veselim
z najboljšim vseh očetov vašega rojstnega dneva prihodnjega avgusta. Gotovo
boste imeli ob tej priložnosti zadosti razlogov, da se boste zahvalili Gospodu za
toliko dobrega, ki ga je storil po vašem sodelovanju. In mi vaši sinovi ne bomo
imeli nič manjše obveznosti, saj nam v vaši osebi ni dal samo najboljšega vseh
očetov in zvestega prijatelja, temveč tudi ustanovitelja salezijanske družbe, ka-
tere člani smo in ki je za nas vse ladja odrešenja. Vsi salezijanci v San Nicolasu
poznamo to dejstvo in zato se nam srce polni v hvaležnosti do Boga za vas. Zato
bomo salezijanci v San Nicolasu, kakor vsi salezijanci vseh domov, 15. avgusta
darovali naše svete maše in obhajila z namenom, da bi izprosili od Božje dob-
rote ohranitev vašega vsega dragocenega življenja in močno zdravje, ki ga pot-
rebujete za dobro vodstvo naše Družbe. To so, dragi oče, naša čustva, edini dar,
ki vam ga lahko pošljemo iz teh oddaljenih krajev. Sprejmite jih kot izraz naše
hvaležnosti in naše globoke ljubezni in nas blagoslovite.«
Ti izrazi ljubezni kot sinov do očeta so, rekli bi, na dnevnem redu v pismih
salezijancev don Bosku in so nov dokaz odnosov med soustanovitelji redovnih
družb. Imamo še drug primer, ki prihaja iz Urugvaja in ki ga bomo na kratko
predstavili. Don Giordano, ki je opisoval prisrčne slovesnosti, ki so jih sobrat-
je priredili ob njegovi vrnitvi skupaj s prijatelji, gojenci in nekdanjimi gojenci,
kar nenadoma preskoči na naslednje.8 »Oh, predragi oče, kakšen praznik bodo
vaši sinovi pripravili v nebesih! Kakšen sprejem! Kakšno zadovoljstvo v njiho-
vih srcih! Kako osrečujoča misel za nas, ki smo daleč od vas, mogoče za vedno,
ki toliko delate in trpite za svoje sinove! Naj vas Gospod ohrani še dolgo v našo
8 Pismo don Bosku, Villa Colon, 26. januar 1882.

41.3 Page 403

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
403
korist in v korist toliko duš! Z druge strani pa naj Gospod pospeši tisti dan vese-
lja in večnega praznovanja v nebesih, ko se bodo sinovi združili s svojim dragim
očetom in se ne bodo nikdar ločili od njega.«
Nova urugvajska inšpektorija, zaupana don Lasagni, je imela takrat štiri
hiše: Pijev kolegij v Villa Colònu, oratorij sv. Vincencija Pavelskega v Montevi-
deu, župnijo in zavod sv. Izidorja v Las Piedrasu in župnijo sv. Izidorja v Paysan-
dùju.
Pijev zavod, bivališče inšpektorja, so okrepili z osebjem, tako da je s celo
vrsto dejavnosti stopil v novo obdobje razcveta. Najpomembnejši dogodek
1882 je bilo odprtje meteorološkega observatorija.9 Priprave so trajale veliko
časa, toda meseca maja so ga lahko odprli. Obred so opravili z vso slovesnostjo
ob navzočnosti internuncija Brazilije, ki je bil tam naključno, škofa in drugih
uglednih osebnosti republike. V zapisniku, ki nosi petindvajset uglednih pod-
pisov, je rečeno, da v polni meri upoštevajo željo Mednarodnega geografskega
kongresa v Benetkah in prosijo Boga, da bi novi observatorij mogel uspešno op-
ravljati svoje težke naloge in pripraviti »uspešen delež pri odkrivanju in izrab-
ljanju fizikalnih zakonov, ki jih je Bog dal zemeljski obli, da človeškim rodovom
omogoča življenje«.
V glavnem mestu je oratorij in šole. Zavetišče sv. Vincencija je omogočalo
zatočišče več kot dvesto osemdesetim ubogim dečkom. Hiša je postala središ-
če vseh prazničnih oratorijev, ki so zrasli v mestu po prizadevanju nekdanjih
gojencev iz Villa Colóna, kot smo že poročali na drugem mestu. V Las Piedrasu
so zaradi potreb in zunanjega prebivalstva širili stavbe tako salezijanci kakor
hčere Marije Pomočnice.
V Paysandùju je salezijance doletela velika nesreča. Mesto je zgrajeno na
levem bregu reke Urugvaj na robu majhne vzpetine, na katere vrhu stoji župnij-
ska cerkev. Dne 26. marca, eno leto po prihodu salezijancev, je cerkev sredi noči
zajel požar in povzročil za štirideset tisoč lir škode. Don Lasagna se je zbal, da
bodo protestanti izrabili nesrečo. Toda kljub kratkemu času so si naši pridobili
toliko naklonjenost med prebivalstvom, da so lahko zbrali potreben denar in
sveto stavbo dvignili iz pepela k prejšnjemu blišču. Inšpektor se je čutil tako
spodbujenega, da je, medtem ko so vodili katekizem in misijone, dal nalog za
gradnjo zavoda za dečke in drugega za deklice. Tako so iz nesreče pridobili še
korist.
Tista Božja previdnost, ki je pomagala pri gradnji obeh zavodov, je tudi ure-
dila, da se je pospešil prihod salezijancev v Brazilijo. Znano nam je, kaj vse je
od 1877 storil nadvse goreči škof Lacerda, da bi dosegel to milost. Decembra
tega leta je odpotoval iz Evrope s sladko gotovostjo v srcu, da bo že kmalu imel
9 Prim. zgoraj, str. 24.

41.4 Page 404

▲back to top
404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
salezijance v Riu Janeiro. Toda tekel je že mesec maj, pa se še nič ni zganilo.
Don Bosko ni nikdar pozabil na svoje obljube, toda nujnost, da je dobro pripra-
vil osebje, je zahtevala svoj čas. O svojih načrtih v Braziliji je veliko razpravljal
1881 z don Lasagnom. Don Lasagna pa je že dolgo imel Brazilijo nenehno v
mislih, ki jih je skušal čim prej uresničiti. Don Bosko mu je zato naročil, naj se
odpravi v Rio Janeiro in se s škofom domeni za odprtje prve salezijanske hiše.
Don Lasagna je uredil stvari v Villa Colònu in v inšpektoriji in se 9. maja
vkrcal na ladjo za Rio Janeiro. »Kakor si lahko mislite,« je nekaj dni pred odho-
dom pisal don Bosku,10 »so moj duh in vse moje misli zavzete z veličino tega,
kar začenjamo, in s prihodnostjo, ki v tem obširnem cesarstvu čaka mlade don
Boskove misijonarje. Moje srce trepeta in strah me obdaja, obenem pa čutim v
srcu še veliko večje upe […].
Spodbujen od vašega blagoslova, predragi oče, in v želji, da bi točno izpolnil
navodila, ki ste mi jih dali, se odpravljam na potovanje, ki naj odpre naši Družbi
vrata cesarstva, katerega razsežnost je enaka trem četrtinam Evrope.« Izbral je
ta čas za potovanje zato, da je mogel spremljati msgr. Mocennija, ki je prihajal iz
Čila in bil namenjen v Brazilijo, kjer naj bi bil za posrednika med Svetim sede-
žem in tamkajšnjim cesarjem.
V Braziliji sta dve okoliščini močno zaostrovali družbeno rano zapuščene
mladine. Cesar Pedro II. je menil, da je nemogoče kar nenadoma odpraviti su-
ženjstvo, ne da bi s tem uničil poljedelstvo, ki je bilo izključno v domeni sužnjev,
in je ubral srednjo pot. Pred enajstimi leti je z zakonom razglasil za svobodne
vse otroke, ki bi se rodili po izdaji tega zakona. Koliko otrok je zaradi te odredbe
sedaj polnilo ulice in trge mesta! Poleg tega je morila malarija in puščala za se-
boj trume otrok brez staršev. Tako je don Lasagna v Rio Janeiru srečeval trume
samim sebi prepuščenih fantov, ki so se uvajali v hudodelstvo. Vlada je skuša-
la to preprečevati, lovila je brezdelneže in jih pošiljala na delo k poljedelskim
ustanovam. Toda poredneži so navadno pobegnili in se spet pojavljali v glav-
nem mestu, dokler jih ječa ali usmrtitev ni rešila tega sveta. Kar se je dogajalo
v glavnem mestu, se je dogajalo tudi v drugih večjih mestih. To stanje je trgalo
srce msgr. Lacerdi ter do solz ganilo in vžgalo gorečnost don Lasagna. Obljubil
je škofu, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo privedel salezijance, ki
bodo poskrbeli za te uboge izgubljence. Sklenili so, da bodo odprli zavod na
gričih Nicteroya nasproti velikemu pristanišču Rio Janeira.
Ljubezniv sprejem od civilnih oblasti je še bolj spodbudil Lasagnevo dobro
voljo. Sam cesar ga je na binkoštni dan sprejel v svoji palači in se dolgo zadržal
v prijateljskem pogovoru. Hotel je biti dobro poučen o začetkih salezijancev, o
namenu, ki ga imajo v poslanstvu Cerkve, o njihovi metodi pri pouku in vzgoji
10 Villa Colón, 6. maj 1882.

41.5 Page 405

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
405
mladine, o sredstvih, s katerimi jim uspe uresničiti toliko dejavnosti, in o dose-
ženih sadovih. Ko je vse natančno poizvedel o oratorijih, zavetiščih, obrtnih šo-
lah, poljedelskih kolonijah, misijonih v Patagoniji in Pampasu, je bil nadvse za-
dovoljen in je izrazil željo, da bi čim prej videl tudi v svojem obširnem cesarstvu
rodovitno salezijansko ustanovo, in obljubil, da jo bo z vsemi sredstvi podpiral.
Iz Rio Janeira je don Lasagna nadaljeval svojo pot proti Pernambucu, Ce-
aràju, Marangoneju in Paràju. Povsod so ga škofje sprejeli z največjim spošto-
vanjem in ga prosili za pomoč v njihovih dušnopastirskih stiskah. Vsak izmed
njih je bil na čelu škofije, ki je večja kot cela Italija, in škofija Parà je obsegala
ozemlje, štirikrat večje od Francije. Duhovnikov je bilo malo, semenišča praz-
na, redovi izumrli ali v zadnjih vzdihih. Po don Boskovem naročilu je obiskal
pokrajini Parà in Amazonijo, kjer se je srečal z enim največjih škofov tedanje
Cerkve msgr. Antoniom De Macedo Costa. Ugledni prelat, ki je prepoznal v don
Lasagni človeka, ki ga je mogel razumeti, mu je prikazal pretresljivo podobo
svoje škofije, ki ni imela župnikov, da bi ohranjali vero v krščanskem prebival-
stvu in divjaška plemena spreobračali h krščanstvu.
Dolgo pismo, iz katerega smo povzeli večino podatkov,11 vsebuje odstavek,
v katerem veliki don Boskov sin daje duška vsej svoji duhovniški gorečnosti in
ki ga ne moremo brati, ne da bi občudovali čudežne učinke don Boskove vzgoje
njegovih prvih salezijancev. Kdo ne ve, da je bil don Lasagna, eden izmed naj-
večjih apostolov, v Oratoriju med tistimi, ki niso prenašali discipline in reda?
Slišali smo, kako je ves ganjen poveličeval neskončno potrpljenje, ki ga je sveti
vzgojitelj imel z njim. Takole piše: »In tukaj mi, predobri oče, dovolite omeniti,
da bo leto 1882 šlo h koncu in ne bo niti enega iz Italije, da bi se pridružil bra-
tom misijonarjem. To dejstvo, ki se še ni uresničilo v teh dolgih letih, je naredilo
na nas vse zelo uničujoč vtis. Pravite nam, da se tudi v Italiji množijo potrebe in
so težave vedno večje. Pravite tudi, da sicer ni ugasnilo sveto navdušenje v prsih
naših dragih sobratov, da pa je na voljo vedno manj sredstev, ki so potrebna za
izvedbo tako dragih odprav. Mi tukaj čutimo dolžnost, da dvigamo roke proti
nebu in prosimo dobrega Boga, da bi nam s pomočjo Božje previdnosti pri-
skočil na pomoč naš oče don Bosko in vzbudil velikodušna srca, ki bi s svojimi
žrtvami podprla evangeljska in dobrodelna delovanja. O da bi bilo prihodnje
leto za vas nosilec velikih tolažb in mogočnih sredstev in bi tudi nam prineslo
potrebno podporo. O, ne dajte nam čakati na novo misijonsko odpravo! Juna-
ška žrtev, ko so se iztrgali iz objema svojih najdražjih, in neizmerno dobro, ki
ga prinašajo dušam v misijonih, se bosta vrnila kot blagoslov na njihovo do-
movino. Naj pridejo, naj pridejo številni Gospodovi glasniki in izvidniške čete
nepremagljive vojske Cerkve in Kristusa! Tukaj bodo že našli pripravljeno pot
11 Don Lasagna don Bosku, Villa Colón, 24. november 1882. Druge novice smo povzeli iz pisma 24.
maja, ki ga je objavil avgustovski Vestnik, katerega izvirnika pa nismo našli.

41.6 Page 406

▲back to top
406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
za velika zavojevanja, ki jih bodo mogli kronati z nesmrtno slavo. En del nas bo
moral spremljati v glavno mesto Brazilije, na griče Nicteroya, pred vrati Rio Ja-
neira, kjer že čaka nanje skromna hiša, ki je določena, da bo postala nekega dne
velikansko zavetišče ubogih zapuščenih dečkov in mogoče celo vzgajališče no-
vih misijonarjev. Bolj neustrašeni pa bodo poklicani, da bodo ponesli krščansko
civilizacijo v samo srce Južne Amerike, ko bodo prepluli široke reke, ki tečejo
skozi pragozdove in vodijo k deželam, ki jih obseva vroče tropsko sonce. To je
drzno in tako pomembno dejanje, da ne more uiti še tako topi glavi. Šli bodo
v Cuyabà, glavno mesto Matto Grossa, v osrednjo brazilsko pokrajino, najbolj
nepoznan del Amerike, naseljen s plemeni divjakov; na severu se razteza do
neraziskane Amazonije in Paràja, na zahodu do neskončnih pragozdov Bolivi-
je, na jugu doseže čudovite gozdove Paragvaja, ki je bil že odrešen s pomočjo
čudežnih naporov jezuitov, a sedaj spet zapadajo barbarski oblasti Satana in
njegovih sodelavcev na zemlji, na vzhodu pa bi zajeli brazilske pokrajine, ne da
bi natančno določili njihove razmejitve, kajti noben človek si ne upa prodreti v
tiste temne gozdove, gnezdo in brlog divjih živali in še bolj divjih ljudi.
Ozemlje je veliko približno milijon štiristo tisoč kvadratnih kilometrov,
petkrat večje od Italije z vsemi njenimi otoki. Na tako obširnem ozemlju pa je
krščenih komaj sedemdeset tisoč, od tega je sedem tisoč sužnjev.12 Salezijanci
se niti najmanj ne bojijo velikanske naloge. Medtem ko se na enem koncu naši
bratje odpravljajo na osvojitev ledenih obrežij Patagonije, bomo mi pod bičem
tropskega sonca veslali po neznanih rekah in se skušali polastiti samega srca
Amerike. In kdo ve, ali ne bomo nekega dne prekoračili gorska sedla Paryjev
in se po tokih Arinosa in Tapajósa spustili v objem naših bratov, ki ustanavljajo
misijone v velikem Paràju in v Amazonih.«
Ta zadnji stavek nam pravi, da se nekaj pripravlja tudi za Parano. Dejansko
je bilo tako. Ker msgr. De Macedo Costa ni mogel od don Lasagna dobiti zago-
tovila, je 27. junija pisal kardinalu Lodovicu Jacobiniju, državnem tajniku. Toda
leto prej je pisal tudi že don Bosku ganljivo pismo,13 da bi mu poslal nekaj sa-
lezijancev. Don Bosko se je zahvalil za zaupanje, ki ga je izkazal salezijanski
družbi, in mu zagotovil, da bo poslal v Montevideo salezijanca, ki bo prišel v
Parà in bi se o tej zadevi osebno pogovoril. Don Boskov odposlanec je bil don
Lasagna, ki pa ni imel nikakršnega pooblastila, da bi kaj dokončnega odločil,
temveč da bi si stvari ogledal in potem poročal. Škof se potem ni več oziral na
že storjene korake in se je obrnil naravnost na Sveti sedež14 ter prosil kardinala
Jacobinija, da bi v papeževem imenu pisal don Bosku, da bi se odločil ustanoviti
12 Popolna odprava suženjstva je bilo zadnje pomembnejše delo don Pedra II. leta 1888. To je storil
v počastitev Leona XIII., ki je to leto obhajal svoj duhovniški jubilej.
13 Dodatek, št. 88. Škof je pisal v francoskem jeziku.
14 Dodatek, št. 89. Francosko besedilo pisem je objavljeno v francoskem Vestniku meseca septembra.

41.7 Page 407

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
407
salezijansko postojanko v njegovi škofiji. Njegova eminenca je takoj poslal ško-
fovo pismo blaženemu in ga prosil, da bi na najboljši način ustregel prošnji, kar
bi svetemu očetu bilo v veliko zadoščenje.15
Če hočemo natančno vedeti, kaj je don Bosko mislil o tej zadevi, moramo
uporabiti pismo, ki ga je 8. septembra pisal prokuratorju: »Istemu [kardinalu
Nini] lahko poveš, da sta dve hiši v Braziliji v škofijah Parà in Rio Janeiru že do-
ločeni v smislu želje svetega očeta, kakor mi je sporočil gospod kardinal državni
tajnik. V Paràju so že začeli graditi in prenavljati in jih bomo prevzeli, kakor
hitro bodo dela končana. V Rio Janeiru je vse končano, neka hiša je nedaleč od
tega mesta na prijetni legi v Nicteroyu, ki ga lahko vidiš na salezijanski karti
severno od Rio Janeira. Včeraj sem odposlal potrdilo pogodbe med msgr. La-
cerdom, don Lasagnom in nekim lastnikom.« Toda nekaj dni prej je don Bosko
sporočil kardinalu Jacobiniju odgovor, katerega vsebine ne poznamo. Toda hi-
ter odgovor njegove eminence je dragocen dokument, ki ga objavljamo v celoti.
Iz tega odgovora se vidi, kako Božji služabnik ni opustil nobene priložnosti, da
bi prosil za podelitev privilegijev.
Velečastiti gospod!
Pismo, ki ste mi ga poslali 7. tekočega meseca, mi je dalo priložnost, da sem o vsem
poročal svetemu očetu. Njegova svetost je vzela z veseljem v vednost, kako je vaša
uglednost ukrenila, da vaši redovniki v bližini
Paranaja postavijo poljedelsko kolonijo z namenom, da bi odkrili tudi kak duhov-
niški poklic. Prav tako se je vrhovni poglavar Cerkve razveselil novice, da ste v smislu
priporočila, ki vam ga je dala njegova svetost za škofijo Rio Janeiro, poslali msgr.
Lacerdi potrdilo o nakupu hiše v Nicteroyu [sic] nedaleč od tamkajšnjega glavnega
mesta.
Potrebo po gorečih evangeljskih delavcih je živo čutiti po vsej Braziliji in zlasti še v
obširni in gosto naseljeni škofiji Cujabà, od koder smo prejeli zelo porazno poročilo
o stanju te škofije. O tem je pisal msgr. Mocenni, apostolski internuncij na brazil-
skem dvoru, ki glasno kliče kakega duhovnika iz vašega reda za pomoč tamkajšnjim
katoličanom. Če bi vi mogli prisluhniti temu klicu, bi naredili svetemu očetu veliko
veselje, zlasti še, če bi mogli v tem velikem cesarstvu postopoma ustanoviti noviciat
za salezijance domačine.
Z zagotovilom, da se bom na vso moč zavzel za uresničitev vaše prošnje za podelitev
privilegijev, imam čast, da obnovim izraze globokega spoštovanja vaše uglednosti.
Najvdanejši služabnik
L. kardinal Jacobini
Rim, 12. december 1887
Na Oratorij so gledali kot na veliko vzgajališče misijonskih poklicev in don
15 Rim, 22. julij 1882.

41.8 Page 408

▲back to top
408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Boska kot moža, ki ga pošilja Bog za evangelizacijo nevernikov in za misijonski
apostolat med zapuščenimi verniki v daljnih deželah. Leta 1882 sta obiskala
Oratorij dva misijonska škofa, nekdanja gojenca misijonskega zavoda S. Calo-
gero v Milanu. Drugi, to je msgr. Simeone Volonteri, apostolski vikar v Ho-nanu
na Kitajskem, je prišel 7. septembra v spremstvu nekega savojskega duhovnika
in nekega kitajskega katehista in se zadržal ves dan. Veselo so ga sprejeli tako
predstojniki kakor gojenci, ni pa imel sreče, da bi se srečal z don Boskom, ki je
bil odsoten.
Bolj pomemben za našo zgodovino je bil 26. aprila obisk msgr. Eugenia Bi-
ffija, novega škofa v Cartageni v Kolumbiji. V Oratoriju se je mudil dva dni v
spremstvu msgr. Marinonija, predstojnika milanskega zavoda. Zjutraj 28. se je,
potem ko je daroval sveto mašo v cerkvi Marije Pomočnice, globoko ganjen zah-
valil fantom za njihovo pobožnost, ki mu je za pol ure dala doživeti nebesa na
zemlji. Tudi on ni imel sreče, da bi govoril z don Boskom, ker je bil v Rimu, niti
ni imel več priložnosti, da bi se sploh srečal z njim, ker je potoval v S. Nazaire,
kjer se je vkrcal na ladjo. Njegov namen je bil prositi don Boska z živo besedo za
misijonarje, kakor je prej storil že pisno.
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, je dal msgr. Marinoniju pisati naslednje
ljubeznivo pismo: »Don Bosku je zelo hudo, da mu ni bilo mogoče biti v Turinu
v času obiska njegove ekscelence škofa iz Cartagene in da je s tem izgubil pri-
ložnost, da bi spoznal vašo spoštovano ekscelenco. Don Bosko vam za zdaj ne
more ustreči. Toda z Božjo pomočjo s tako gorečim pastirjem, ki si zna pridobiti
naklonjenost duš, bi s pol ducatom dobrih in zavzetih delavcev naredil zares
veliko dobrega. Zadosti! Tudi vi prosite Gospoda, da bi don Bosko mogel zbrati
obilnih sil, ki bi jih zaposlil v večjo slavo Boga, ki mu popolnoma zaupa.«
Msgr. Biffi, junaški misijonar najprej v pokrajini Cartagena in potem med
Indijanci v Yukatanu in končno med pogani v Burmi, se je vračal v Cartageno
s škofovskim posvečenjem, toda z enim samim misijonarjem. Njegova obširna
škofija pa je bila mrtvec, ki ga je bilo treba zbuditi h krščanskemu življenju. V
skrbeh zaradi takih okoliščin in še bolj zaradi pomanjkanja duhovnikov, obte-
žen s tolikim delom, se je začel dogovarjati z vrhovnim predstojnikom očetov
eudistov, da bi dobil kakega evangeljskega delavca. Ni se mogel potolažiti, da
don Bosko ni ustregel njegovi želji, in 4. oktobra 1883 je msgr. Marioniju poto-
žil svoje gorje s temile besedami: »Oh, don Bosko! Če bi tvoji goreči duhovniki
prišli sem, koliko dobrega bi lahko storili! Gotovo so ti povedali, da so tukaj
sami prostozidarji. V mestih jih je brez dvoma veliko. Toda v vaseh jim ni uspe-
lo. To so pogumni kmetje, mogoče z nekoliko svobodnimi navadami, če hočete
(ni mogoče kaj dobrega pričakovati zaradi zgledov, ki jih vidijo okoli sebe), ven-
dar sprejemljivi za nauke salezijanca, ki bi kakor dober pastir šel za izgubljeno
ovco. Oh, don Bosko, don Bosko, kako si mogel reči, da za Cartageno nimaš niti

41.9 Page 409

▲back to top
BiS 15 — 20. poglavje
409
enega duhovnika. Oh! Te besede so mi ranile srce. Oprosti, če jih ne morem
razumeti. Ne smemo verjeti poročilom, ki dostikrat skrivajo zasebne koristi in
opravičijo lastno nedelavnost pred ljudmi, ko je že pred Bogom ne morejo. Tu-
kaj je veliko duš, ki jih je treba rešiti. To je čudežna beseda za Ksaverja! Dvigam
oči k nebu in pravim Gospodu: Trkal sem na vsa vrata, pa se niso niti ena odpr-
la. Če tako hočete, naj se zgodi tvoja sveta volja. Uboga Cartagena! Uboga moja
škofija! Jaz bom še nadaljeval, kolikor mi dopuščajo moči, delo za svoje sinove.
Naj mi Bog pomaga.«
Gospod je kronal njegovo prizadevanje s trajnimi in obilnimi uspehi. Tedaj
mu don Bosko, ki je bil zavzet za misijone v Južni Ameriki, ni mogel prisko-
čiti na pomoč. Vendar ni trajalo dolgo, ko so salezijanci prišli v Kolumbijo in
ustanovili prvo postojanko v Bogoti, kjer so se junaško posvetili tudi delu za
gobavce. V škofiji Cartagena jim je msgr. Brioschi, naslednik msgr. Biffija, zaupal
župnijo v Barranquilli.
V januarski okrožnici sotrudnikom leta 1883, ko je predstavil že opravljene
naloge in nove, ki še čakajo, se je don Bosko vprašal, ali ni preizkušanje Boga in
neprevidno, da hočemo začenjati s toliko deli. »Menim, da ne,« je odgovarjal in
navajal razlog, da je Bog že večkrat pokazal, da odobrava tako početje. Dokaz:
spodbujajoče besede častitih prelatov, uglednih osebnosti in samega svetega
očeta, dober uspeh ustanov in pomoč, da je mogoče vsako leto izvesti nova dela,
naklonjenost mnogih dobrih oseb ter goreča krščanska ljubezen sotrudnikov in
sotrudnic, nenehne milosti in izredni nebeški darovi, ki sta jih Bog in Božja mati
Marija podelila tistim, ki so nam priskočili na pomoč, ljubeznivo tekmovanje
številnih dobrih duš, ki iz oddaljenih mest in krajev pošiljajo svoje prihranke in
odvečno od svojega imetja za naše delovanje. V vsem tem vidi don Bosko zna-
menja Božjega odobravanja. »Zato,« sklepa svoje razmišljanje, »če je Bogu všeč,
da govori na tako zgovoren in jasen način, se ne smemo bati, temveč moramo
odpreti naša srca velikemu upanju in se še naprej truditi za njegovo večjo čast,
prepričani, da nas ne bo pustil neuslišane v naših potrebah.« Strani te zgodovi-
ne so in bodo tudi v prihodnje zgovorne priče Božje pomoči.

41.10 Page 410

▲back to top
21. poglavje
BLAŽENI DON BOSKO,
KOT SE NAM KAŽE V DOPISOVANJU
Don Boskova pisma gotovo niso bila napisana zato, da bi jih brali tisti, ki
jim niso bila namenjena. Toda kljub temu da so bila napisana za tisti čisto dolo-
čeni trenutek, je ta trenutek sedaj mimo in pisma nam spet dihajo v svoji sveži-
ni. To so žive relikvije velikega življenja, v katerih tudi najmanjše nadrobnosti
vsebujejo vrojeno privlačnost, tako da bralec ne ostaja brezdušen. Vsebujejo
poleg tega še psihološki in zgodovinski vidik, ki vsak trenutek vzbujata zanima-
nje znanstvenika. Iskalci svetosti pa se veselijo ob odkrivanju in uživanju na-
dnaravnih navdihov, ki jih pisec Hoje za Kristusom takole opisuje:1 »Ljubezen
je hitra, pristna, pobožna, prijetna, sladka, močna, potrpežljiva, zvesta, modra,
velikodušna, moška. Nikdar ne išče sama sebe, kajti tam, kjer kdo išče samega
sebe, tam ni več ljubezni. Ljubezen je previdna, ponižna, čista, vztrajna, mirna
in pozorna do vseh.«
Iz leta 1882 nam ostaja cel šop pisem, ki jih nismo mogli uvrstiti v prejšnja
poglavja, zato jih bomo predstavili tukaj z vidika podobnosti vsebine.
1. HVALEŽNOST
Gospa Sofia Bonola Mattei iz Milana2 mu je poslala vsotico z določenimi
pogoji in s posebno obveznostjo. Kljub temu se ji je nadvse ljubeznivo zahvalil.
Velezaslužna gospa Bonola!
Najlepša hvala, gospa Sofija, za izražene dobre želje in za 15 frankov, ki jih darujete
za sveto mašo, in 6 frankov za knjigarno.
Bog naj vam povrne vašo dobroto in ohrani vas, vašo družino in zlasti naj podeli
vašemu soprogu dolga leta srečnega življenja.
1 3. knjiga 5,4.
2 Prim. MB XIV, str. 109, v opombi [BiS XIV, str. 72].

42 Pages 411-420

▲back to top

42.1 Page 411

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
411
Še naprej nas podpirajte v časnih stvareh in mi bomo na poseben način molili za vašo
uglednost in za vso vašo družino, da bi vsak dan bila deležna obilnega nebeškega
blagoslova.
Molite tudi zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, avgust 1882
Gospa Giovanna Bosio Saladino je v Acquiju zbrala okoli sebe skupino so-
trudnic, ki so prispevale novoletni dar za don Boska. Blaženi ni pozabil izreči
najglobljo hvaležnost.
Velezaslužna gospa!
Vaših 60 lir in še veliko bolj vaše ljubeznivo pismo, polno krščanskega občutja, za-
služi posebno zahvalo. Pravite, da je dar majhen. Ni tako majhen, če pomislimo na
duha darovalk in na naše vedno večje potrebe. V tem trenutku tudi najmanjši dar
sprejemamo z veliko hvaležnostjo.
Zaradi vsega tega sem vam zelo hvaležen. Iz vsega srca se vam zahvaljujem. Sporoči-
te, prosim, vsem sotrudnicam v Acquiju, da jim pošiljam poseben blagoslov, da se jih
vsak dan spominjam v svojih molitvah in poskrbel bom, da bodo naši dečki (80.000)
opravili posebna obhajila po njihovem namenu.
Bog naj vas vse blagoslovi in ohrani pri trdnem zdravju in v svoji sveti milosti in
molite zame in zlasti za naše misijonarje, ki prav v teh dnevih plujejo po nemirnih
vodah Atlantskega oceana.
Imejte me v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. januar 1882
Bližnjim dobrotnikom je don Bosko po navadi za njihov god pošiljal majhne
darove, se razume da majhne materialne vrednosti, pa velike glede spoštovanja
darovalca. Za godovni dan barona Riccija ni imel kaj poslati, zato je zadevo rešil
na drugačen način.
Predragi gospod baron Feliciano Ricci!
Vsepovsod sem iskal kaj primernega, da bi vam poslal za vaš god. Pa nisem ničesar
našel. Potrpljenje!
Vendar sem razmišljal, kaj bi lahko naredil po najboljših močeh.
Danes zjutraj sem daroval za vas sveto mašo in naši dečki so opravili posebne molit-
ve in darovali sveto obhajilo po vašem svetem namenu.
Zagotavljam vam, da gojimo najglobljo hvaležnost za dobrote, ki ste nam jih blago-
volili izkazati ob raznih priložnostih. Vsak dan bomo prosili Gospoda, da vas potolaži
v tem smrtnem življenju in vam zagotovi resnično srečo ob svojem času v nebesih.
Z najglobljo hvaležnostjo imam čast, da se imenujem v J. K.
najvdanejšega prijatelja in najuslužnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Do vseh, ki so mu pomagali z darovi, je bil izjemno pozoren in se ni oziral
na nevšečnosti, ki mu jih je taka pozornost lahko povzročila. Tako je gospa Mag-

42.2 Page 412

▲back to top
412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
liano,3 ki se je pokazala tako zelo velikodušna, imela svoje zahteve. Toda don
Bosko se je skušal v vsem in povsod izmakniti vsakemu nasprotovanju.
Velespoštovana gospa Magliano!
Priporočite mi dečke, kolikor hočete, da bi iz njih naredili dobre duhovnike in dobre
kristjane. Vse bom sprejel. Toda ko bomo propadli, vam bom poslal vse neplačane
menice.
Potem boste poskrbeli … No, to je šala.
Pridite, kadar želite. Vse, kar se tiče študentov, o katerih govori pater kapucinski
gvardijan iz Busce, bomo uredili.
Bog naj vas blagoslovi in vse ohrani, da boste videli sadove svojih dobrih del, in imej-
te me v G.J.K. za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. julij 1882
Želi upoštevati tudi majhne darove in pri tem nakazuje visoki cilj, kot nam
priča naslednji listič, namenjen neki učiteljici.
Gospa Amalia Sartena!
Z globoko hvaležnostjo sprejemam vsoto 25 frankov od gospe Amalie Sartena, učite-
ljice v občinski šoli. Ta dar bomo namenili salezijanskim misijonarjem, ki delajo za
širjenje evangelija med divjaki v Patagoniji.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. avgust 1882
Njegova neobičajna oddolžitev za prejete darove je bila molitev in spodbu-
da drugih k molitvi za dobrotnike, zlasti še, če je šlo za uslišanje kake prošnje.
Tako se je zahvalil duhovniku don Orestu Parianiju.
Predragi v Gospodu!
Z velikim zadovoljstvom sem prejel vaše spoštovano pismo s 100 franki. Najlepše se
vam zahvaljujem in zagotavljam, da ne bom nehal moliti po vašem namenu in zlasti
še za vašo bolno sestro. V ta namen bom povabil k molitvi tudi naše dečke (150 ti-
soč), da bomo združeni tako rekoč izsilili od Gospoda milosti, ki niso nasprotne duši
bolnice, ki nam jo priporočate. Če boste prišli v te naše kraje, se ustavite pri nas, kjer
vas bomo sprejeli kot ljubljenega in pričakovanega brata.
Bog naj vas blagoslovi, dragi don Oreste, z vami pa naj blagoslovi vašo teto in vašo
bolno sestro in naj vas ohrani v svoji sveti milosti. Imejte me za vaše uglednosti po-
nižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 5. september 1882
V teh zadnjih zvezkih smo videli, da je število gojencev naraslo najprej od
dvajset do štirideset tisoč, potem na osemdeset in sedaj jih je že sto petdeset
3 Prim. zgoraj, str. 295.

42.3 Page 413

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
413
tisoč. S temi številkami je don Bosko brez dvoma želel pretiravati. Podobno
uporablja tisoče tudi v naslednjih primerih: Tisočkrat ne! Še nadaljnjih tisoč let
življenja; še nadaljnjih tisoč zmešnjav; tisočkrat tisoči! Pri uporabi tega pretira-
vanja ali hiperbole je bil njegov edini namen bolj nazorno prikazati velikansko
nesorazmerje med možnostmi posameznika in celotnim obsegom njegovega
dela. Don Bosko je bil pred svojimi fanti v odnosu ena proti sto petdeset tisoč.
Da bo večina ljudi mogla spoznati veličino dela, ki je zvečine moralnega značaja,
je treba gledati skozi povečevalno steklo. Vedeti moramo, da je don Boskovo
pretiravanje vendarle imelo osnovo, saj je štel vso moško in žensko mladino
ustanov, oratorijev in misijonov in tudi tisto, do katere je prihajal njegov vpliv z
delovanjem sotrudnikov in sotrudnic. Vsota je tako močno narasla.
Bralci naj se spomnijo tiste Marie Acquaroni iz Porto Aurizia, ki ji je don
Boskov blagoslov vrnil zdravje.4 Njej je namenjeno naslednje pismo.
Velespoštovana gospa Maria Acquaroni!
Pred kratkim sem prejel pismo gospoda Luigija Sartoria in vaše z denarjem (150)
frankov. Iz srca se vam zahvaljujem. Ob svojem času vam bo Bog kot dober gospodar
obilno povrnil.
Zelo sem vesel, da je vaše zdravje zadosti dobro. Skupaj s svojimi otroki bom Boga
prosil, da vam ga še izboljša. Upam, da bom prihodnji mesec prišel v Porto Maurizio,
prekinil svoje potovanje z namenom, da vas pozdravim in da skupaj zmolimo za vas
in vašo sestro Vincenzo.
Bog naj vas obe ohrani pri trdnem zdravju, vam podeli vztrajnost v Božji službi tukaj
na zemlji z namenom, da vaju bo nekoč sprejela presveta Devica v nebesa, kjer bosta
uživali neminljivo srečo. Molite tudi zame, ki bom v globoki hvaležnosti ostal vedno
v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1882
Gospa Luigia Radice je bila goreča milanska salezijanska sotrudnica. Bla-
ženi jo je obiskal vsakič, ko je bil v Milanu. Okoli nje so se zbirali sotrudniki, ki
so ga želeli spoznati. Za posvetitev cerkve sv. Janeza je gospa kot dobrotnica
poslala svoj dar, za kar se je don Bosko zahvaljeval.
Velespoštovana gospa Luigia!
V svoje veliko zadoščenje sem prejel novice, ki ste mi jih poslali. Bog bodi zahvaljen.
Upam na popolno ozdravljenje. Posvetili smo cerkev sv. Janeza Evangelista. Kakšne
množice ljudi, kakšne slovesnosti, koliko spovedi moških. Danes opoldne so še vedno
spovedovali. Veselite se, zahvaljujmo se Gospodu.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me vedno za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. november 1882
P. S.: Najlepša hvala za vaš dar. Bog naj vam povrne.
4 Prim. zgoraj, str. 93.

42.4 Page 414

▲back to top
414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Iz Porto Maurizia je bila tudi gospa Bensa Musso, omožena v Turinu, ki je
sporočila don Bosku pozdrave svojega očeta in sester Acquaroni in dobila v
odgovor naslednje pismo:
Velespoštovana gospa!
Ne bom nehal moliti po namenu, za katerega me prosite, in bom spodbujal tudi naše
dečke, da bodo molili za vas pri Mariji Pomočnici.
Zahvaljujem se vam za spoštljive pozdrave sester Acquaroni in vašega gospoda oče-
ta. Upam, da vas bom pozimi lahko osebno pozdravil.
Bodite tako dobri in pozdravite vašega gospoda soproga. Bog naj nas vse blagoslovi
in ohrani v svoji sveti milosti. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni slu-
žabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. november 1882
Grof Guido Lazzoni iz Carrare je poslal don Bosku dar. Pokazal se je tako
dobrega kristjana, da mu je blaženi v svoji zahvali nakazal način, kako bi naju-
spešneje naložil svoje premoženje.
Velezaslužni gospod grof!
Prejel sem vaše pismo in priložen dar. Iz srca se vam zahvaljujem. Bog vam bo po-
vrnil in mi bomo molili po vseh vaših namenih, zlasti še za vašo bridko objokovano
soprogo. Prepričan sem, da v tem trenutku gleda Boga in da nam zanjo ni treba več
moliti.
Vaše zares krščansko pismo kaže, da ste dober kristjan in da svojo vero tudi živite.
Zato se veselim z vami in se zahvaljujem Bogu, da vas je ohranil pri dobrem zdravju
za korist svoje Cerkve. Če boste prišli v Turin, bi mi vaš obisk bil v veliko zadoščenje.
Ne vem, ali vam položaj omogoča dobrodelnost v korist revežem. Če bi bilo to mogo-
če, bi vam priporočal naše sirote v zavodu sv. Vincencija v Sampierdareni. Tam ima-
mo kakih tristo dečkov, ki nimajo kruha niti zimske obleke, čeprav je najhujša zima.
Oprostite mi, če vam tako zaupno govorim. Kar koli boste storili, vam bom enako
hvaležen in bom molil vsako jutro pri sveti maši po vašem namenu.
Bog naj vas blagoslovi in molite tudi za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. december 1882
2. ODLIKOVANJA
Vitez Vesme, Turinčan, dober prijatelj Oratorija, je želel, da bi mu don
Bosko izposloval plemiški naslov. O poteku postopka se je seznanil pri don Rui,
ki mu je pisal v Marseille. Zadeva je bila v veliki meri odvisna od komendatorja
Correntija, glavnega tajnika mavricijskega reda. Med drugimi pogoji za pode-
litev naslova so bile tudi dobrodelne zasluge v javno korist. Prav tako je bilo

42.5 Page 415

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
415
treba bolnišnici, ki jo je vzdrževal ta red, odšteti najmanj štiriindvajset tisoč lir.
Don Bosko, ki je bil velik Correntijev prijatelj,5 je, potem ko je Vesmeju pomagal
že v drugih zadevah, naštel, kaj mora še storiti, da se bo on potem vključil v celo
zadevo.
Predragi don Rua!
Z namenom, da bi ustregel prošnji gospoda viteza Vesmeja, sem vprašal odgovorno
osebo, od katere je odvisen uspeh prošnje. Treba je:
1. plačati blagajniku mavricijskega reda deset tisoč lir za cerkev ob novi bolnišnici
vitezov;
2. pokloniti nadaljnjih deset tisoč lir za nakup ali bolje rečeno plačilo kruha oziroma
živil za naše uboge dečke;
3. potrdilo o lepem vedenju, ki ga izda civilna oblast za osebo, za katero gre (nekol-
kovano potrdilo vladne ali civilne oblasti). Poleg tega moram dobiti še potrdilo o iz-
danem certifikatu. Vse drugo bom uredil jaz v najkrajšem času. Reci vitezu Vesmeju,
da sem se tako domenil s komendatorjem Correntijem. Redna taksa za tak naslov je
24 tisoč frankov. V tem primeru bo narejena izjema.
Bog naj nas blagoslovi in ohrani vse v svoji sveti milosti. S ponižnim poklonom
spoštovanemu gospodu vitezu Vesmeju.
Imej me vedno za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Marseille, 16. februar 1882
Med svojim bivanjem v Rimu je prosil poslanca Zanardellija, pravosodnega
ministra, za uradno priznanje za zasluge francoskega zdravnika v Marseillu, ki
je zastonj zdravil Italijane v oratoriju sv. Leona.
Ekscelenca!
Gospod Feliciano Bousquet, doktor medicine in kirurgije, je pokazal svojo izredno
naklonjenost Italijanom, ki bivajo v Marseillu.
Brezplačno daje zdravniško pomoč tistim Italijanom, ki tako pomoč iščejo pri njem
doma ali prosijo za obisk na svojem domu ob kateri koli uri dneva in noči.
Že štiri leta je redni domači zdravnik v zavetišču sv. Leona, kjer je več kot tristo rev-
nih dečkov, največ Italijanov. Tukaj daje svojo zdravniško pomoč zastonj, kadar koli
prosijo zanjo.
Vsi ga poznajo kot poštenega in dobrodelnega meščana, kakor to pogosto izjavljata
marsejska občinska uprava in italijanski konzul v tem mestu.
Iz teh in še drugih razlogov si zasluži odlikovanje naše vlade, če se vaši ekscelenci to
zdi primerno.
To bi bilo častivredno priznanje njegovih zaslug in bi ga spodbudilo k še večji naklo-
njenosti do številnih italijanskih družin v Marseillu.
1. Prilagam prepis dokumentov.
2. Pripravljen sem takoj priskrbeti vsa potrebna priporočila in pojasnila.
duh. Janez Bosko
5 Glej zgoraj, str. 202–207.

42.6 Page 416

▲back to top
416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
3. POKLICI
Stefano Quartino, gojenec prvega razreda liceja in zavoda v Alassiu, je pro-
sil za nasvet glede svojega poklica. Blaženi mu je takole odgovoril:
Predragi moj prijatelj!
Z veseljem sem prejel tvoje pismo, polno odličnih načrtov in svetih zamisli. Ne mo-
rem si kaj, da ne bi pohvalil tvojih plemenitih želj. Ne morem pa točno razbrati, ali
želiš postati škofijski duhovnik ali salezijanec. V prvem primeru bi bilo treba izgladiti
nekaj težav. V drugem primeru bi moral stvari urediti z menoj. Govori o tem z gospo-
dom ravnateljem don Cerrutijem in on ti bo vse razložil.
V vsakem primeru bova o tem govorila med počitnicami in poskrbela za vse potreb-
no v korist tvoje duše.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. junij 1882
Quartino je oblekel talar še istega leta oktobra v San Benignu in mlad umrl
1901 v Sirakuzah v hiši, ki je tudi imela kratko življenje.
S Quartinom je delal duhovne vaje v San Benignu Teodoro Harmel, star
dvajset let, nečak bon pére [dobrega očeta] Leona di Val des Bois. Že prej je
govoril o svojem poklicu z don Boskom v Franciji. Tam ga je vprašal, ali bi se
mogel zveličati tako v svetu kakor v redovnem življenju. Dobil je odgovor: »Ne
pravim vam, da je slabo, če se vrnete domov k družini. Če bi lepo živeli, bi se
mogli zveličati tudi v svetu. Vendar vam svetujem, da ostanete pri nas.« Pustil
mu je popolno svobodo in se je vrnil domov.
Avgusta pa je stvari bolje premislil in se s privolitvijo staršev vrnil v San
Benigno, da bi vstopil v noviciat. Toda na koncu duhovnih vaj se ga je polastilo
tako močno domotožje, da se je spet odločil za odhod. Zato je svojega očeta
vprašal, katero pot naj si izbere in kje bi dobil denar za potovanje. Don Bosko je
na isto pismo spodaj v italijanščini pripisal:
Gospod Harmel!
Vaš Teodor je prišel z najboljšo voljo, je zdrav, vedno je bil zadovoljen z vsem. Pravi,
da so mu duhovne vaje storile veliko dobrega. Ne navaja nikakršnega razloga, trdi
samo, da hoče domov. Rad bi, da bi ostal, toda on vztraja pri svojem in jaz ga ne mo-
rem držati s silo. Kmalu vam bom pisal.
Moje globoko spoštovanje do vse družine. Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me v
J. K. za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
P. S.: Ne skrbite za denar. Če bo treba, mu bomo v vsem pomagali.
Teodor je dodal dolg pripis, v katerem je med drugim povedal tudi nasled-
nje: »Don Bosko mi je dal prebrati pismo. Pravi mi, naj ostanem. Toda jaz ne ču-

42.7 Page 417

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
417
tim poklica. Predvidevam, da ne bi mogel preživeti zaradi domotožja […]. Tega
ne prenesem več. Končajte na kratko z odločnim odgovorom.
Odšel je. Toda po sedmih letih, malo po don Boskovi smrti, januarja 1889,
je šel v Marseille, kjer je opravil aspirantat in noviciat in je vse do danes (julij
1933) zgleden salezijanski duhovnik.
Pri don Nicoli Fenogliu, salezijancu, ni šlo za poklic, ki naj bi mu sledil, tem-
več za poklic, v katerem bi bilo treba vztrajati. Leta 1880 je po redno opravlje-
nem študiju v turinskem semenišču prišel v San Benigno in bil, ker je pripadal
hiši v Esteju, 1882 v Padovi posvečen za duhovnika. Preden je vstopil v Družbo,
je imel navado, da je opravljal težke telesne pokore zunaj običajnega, kar bi lah-
ko resno ogrozilo njegovo zdravje. Ko je postal salezijanec, so mu don Bosko in
drugi predstojniki pomagali k ustrezni uravnoteženosti. Toda on se ni mogel s
tem sprijazniti.6 V naslednjem pismu ga don Bosko skuša pregovoriti k zmer-
nejšemu ravnanju.
Predragi don Fenoglio!
Odobravam tvojo željo, da bi kaj trpel za večjo Božjo slavo. Toda preden bi začel za-
tajevanje izpolnjevati, bi rad s teboj osebno govoril. To bova storila med duhovnimi
vajami, ki si jih boš sam izbral.
V tem času skušaj izpolnjevati kreposti krščanske ljubezni, potrpežljivosti in dobrot-
ljivosti sv. Frančiška Saleškega.
Vročino, mraz, žejo, neprijetnosti sprejemaj kot darove, ki ti jih pošilja Bog.
Drugo ti bom povedal ob najinem srečanju.
Bog naj te blagoslovi in ti pomaga hoditi po poti, ki vodi v nebesa. Prosi Gospoda tudi
zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. julij 1882
Videti je, da ga don Boskove besede med duhovnimi vajami niso mogle
ukrotiti. Zato je razmišljal, da bi prestopil v kak drug red, mogoče k filipincem,
kjer bi v tem pogledu imel več svobode. Blaženi, ki je videl v tem pravo skušnja-
vo, ga je hotel odvrniti od tega koraka.
Predragi don Fenoglio!
P. Riva mi je izročil tvoje pismo. Bodi miren glede poklica. Misliti na kak drug poklic,
potem ko si naredil zaobljube, pomeni dati se premagati skušnjavi.
Manette in vocatione in quas vocati estis [ostanite v poklicu, v katerega ste bili pok-
licani]. Hudič bi rad dobil zase duše, ki so izročene tebi. Ne daj se prevarati. Drugo ti
bom povedal ustno.
Bog naj te blagoslovi. Delaj veliko za duše.
Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. oktober 1882
6 Njegovo pismo don Rui, Este, 21. oktober 1881 (arhiv št. 4945).

42.8 Page 418

▲back to top
418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Don Fenoglio je ostal v Družbi do smrti, ki ga je dohitela v Malagi. Don
Bosko sam ga je 1880 poslal v Španijo, kjer je do 1910 storil veliko dobrega.
4. LJUBEZNIVA DRUŽINSKOST
Ljubezniva družinskost prevladuje v enajstih pismih uglednim osebnostim,
od katerih je prejemal usluge in s katerimi se je pogovarjal z odprtim srcem in
s svobodo, ki je lastna svetnikom.
S čudovito zaupljivostjo je na začetku leta 1882 prosil ligurskega sotrudni-
ka msgr. Fantinija, da bi mu daroval malenkostno vsoto petdeset tisoč lir.
Predragi in velečastiti msgr. kanonik Fantini!
Prejel sem vaše cenjeno pismo in veseli me, da se vaše zdravje izboljšuje. Vedno sem
spodbujal naše fante, da molijo za vas, in jaz sem se vas vsak dan spominjal pri sveti
maši. Upam, da bo Bog uslišal naše molitve in da bo vaša uglednost kmalu dobila
prejšnje krepko zdravje.
Lahko bi pa z odločnim posegom skušali iztrgati to milost iz Gospodovih rok. Poslu-
šajte! V zavetišču v Sampierdareni so v veliki potrebi. Tam naši fantje skoraj trpijo
lakoto. Poslal sem že in še pošiljam, kolikor morem, pa ni zadosti. Dolga je za kakih
sto tisoč lir. Zato vi edino le iz ljubezni do Boga in da si zagotovite telesno zdravje
in rešitev vaše duše, vzemite petdeset tisoč lir v bankovcih in vrednostnih papirjih in
jih zanesite v to zavetišče. Tam boste dobili ubogega ravnatelja, ki se duši v dolgovih.
Potolažili ga boste in nahranili lačna usta.
Rekli boste, da je to veliko denarja. Toda plačilo je veliko večje. Z druge strani pa naše
življenje drvi proti koncu kakor hiter jahalni konj in ne vemo, ali bodo to, česar ne
storimo, namesto nas storili drugi.
Nisem nehal moliti in priporočati drugim v molitev vašo družino, ki mi jo priporoča-
te. Upam, da bo Bog pripravil neobičajna zadoščenja vsem članom.
Vedno rade volje molim za vas, vedno, dragi gospod kanonik. Prav tako molim za
dobro Nicoletto in za vašega nečaka klerika. Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani
v svoji sveti milosti. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, avgust 1882
Grofe De Maistre je skoraj imel za člane svoje družine, kakor je mogoče
razbrati iz dveh pisem, ki jih bomo predložili.
Predragi gospod grof Eugenio!
V dnevih, ki mi jih omenjate, ne bom pozabil moliti in priporočati drugim v molitev
vašega gospoda vnuka Enrica de Menthon, da bi uspešno opravil izpite, ki ga čakajo.
Prav tako ne bom pozabil na vas, gospod Eugenio, in na vso vašo družino.
Za trenutek sem se srečal v zakristiji z gospo Annunziatino. Rekla mi je, da ste zdravi

42.9 Page 419

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
419
in da ji del družine, ki ji je zaupan, prinaša veliko veselja.7
Gotovo ste že slišali o določitvi gospe grofice Filomene Medolago. Vstopila je k ur-
šulinkam v Bergamu. Zvedel sem, ko je bilo že vse končano. Optimam partem elegit
[Izbrala si je boljši del].
Bog naj blagoslovi vas, dragi gospod grof, in z vami naj blagoslovi vso vašo družino.
Molite tudi zame, ki ostajam za vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. junij 1882
Netočnost obveščanja je don Boska zapeljala v zmoto glede grofice Medo-
lago, rojene De Maistre, ki ni vstopila k uršulinkam, temveč k hčeram Srca Jezu-
sovega, ki jih je spoznala v Bergamu.8
Drugo pismo razpravlja o moči skorajšnjega srečanja. Don Bosko je na poti
iz Alassia v Turin skozi Savono šel mimo Villastelloneja, kjer mora izstopiti z
vlaka, kdor gre v Borgo Cornalense, ki je še danes prebivališče De Maistrovih.
Dragi gospod grof Eugenio!
Preračunal sem čas, vendar ne vem, ali se bo moj dnevni red ujel z vašim. Jaz bi lahko
prišel 29. septembra ob 9.53 v Villastellone. Če je to mogoče, vas prosim, da mi poš-
ljete kak prevoz na postajo. Če ne ali če ste že odpotovali, ni treba nič. Če mi ne boste
nič pisali, je to znamenje, da se ne ujemava in bom jaz nadaljeval pot v Turin.
Obilica nebeškega blagoslova naj pride nad vas in nad vso vašo družino in molite
zame, ki ostajam vaš v J. K. najvdanejši služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Alassio, 25. september 1882
Za naslednje pismo, ki ga hranimo v našem arhivu, ne vemo, na koga je
naslovljeno. V Piemontu je don Bosko namreč imenoval »dobri mamici« grofico
Callori in grofico Corsi.
Moja draga mamica!
Že nekaj dni se pripravljam, da bi vam pisal, ker bi rad zvedel kaj o vas. Da bi zve-
del, ali ste še vedno na tej bedni zemlji ali pa ste že poleteli v nebesa, ne da bi vzeli s
seboj kako moje naročilo. Sedaj pa z velikim veseljem ugotavljam, da ste še z nami v
izgnanstvu.
Prav. Poskusili si bomo pomagati med seboj po najboljših močeh in jaz vas bom vsako
jutro priporočil Bogu pri svoji maši.
Bivajte mirno na gori San Vittorio.9 Dogodki bodo potekali drugje, vendar vas ne
bodo prizadeli. Bog naj vas blagoslovi, o moja draga mamica, Bog naj vas ohrani pri
7 Annunziatina je gospa Maria Annunziata, ki jo je don Bosko tako imenoval v šali. Bila je hči grofa
Eugenia in se je tiste dni ukvarjala s svojimi brati in sestrami v Turinu. Pogosto je v Borgu Corna-
lense bila don Bosku za tajnico.
8 Prim. zgoraj, str. 305.
9 Ni popolnoma jasno, ali gre za svetega Viktorja ali za sveto Viktorijo.

42.10 Page 420

▲back to top
420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
trdnem zdravju in molite tudi za tega ubogega reveža, ki ostaja vedno v J. K. najvda-
nejši duhovnik Bosko.
Turin, 28. junij 1882
Družinsko ozračje vlada v vseh pismih, ki jih don Bosko piše grofici Callori.
Podajamo tak primer.
Moja draga mamica v J. K.!
Prejel sem pismo, ki ste mi ga poslali iz Oratorija. Bilo bi mi zelo ljubo, če bi vas mogel
pozdraviti in govoriti osebno o nekaterih stvareh, vendar ne gre za kaj pomembnega.
Če boste prihodnji ponedeljek že v Turinu, bi vas lahko obiskal.
Poročate mi o grofici Damincourt (je prav napisano?), da je zmagala v pomembni
zadevi. Nisem še nič vedel. Tudi nadrobnosti se ne spominjam. Zdi se mi, da se je
zaobljubila, da bo dala lep dar, da bi dobila sicer izgubljeno pravdo. Če se vi kaj
spominjate, mi povejte oziroma mi sporočite in jaz se vam bom zahvalil z eno zdra-
vamarijo.
Vse dobro vam, vsej vaši družini in molite za ubogega
duh. Janeza Boska.
San Benigno Canavese, 29. avgust 1882
Podobne značilnosti kažejo pisma, ki jih je blaženi poslal velezaslužni mar-
kizi Fassati.
Velezaslužna gospa markiza!
Veseli me, gospa markiza, da vam morem poslati nekaj svetinjic oziroma podobic
presvete Device Marije Pomočnice, da jih razdelite tistim, ki se vam zdijo potrebni.
Na eno izmed teh sem napisal nekaj besed v latinščini za vas, ker tako vi kot Božja
Marija dobro razumeta ta jezik.
Lansko leto sem napisal knjižico Sirota iz Apeninov in vas prosil, da bi jo prevedli v
francoski jezik in jo natisnili. Vendar ne vem, ali je ta knjižica prišla v vaše roke. Če je
ne morete več najti in bi jo bili pripravljeni prevesti, bi vam takoj poslal en izvod, ker
so me od več strani prosili, da bi jo izdali tudi v francoščini.
Zahvaljujem se vam za dobre novice o vnučkih De Maistre. Molil bom zanje, zlasti za
Rodolfa, da bi si pravilno izbral poklic.
Sem tukaj v San Benignu z divizijo salezijancev. Naše duhovne vaje so se začele mese-
ca avgusta in bodo v posameznih tečajih trajale do 9. oktobra. Upam, da bom od 10.
do 15. oktobra v Pessioneju10 prebil nekaj dni v popolnem miru in bom uredil pisma,
ki so se nagrmadila na moji pisalni mizi. Na tak način bom držal svojo besedo in se
bom okoristil z vašo naklonjenostjo, kakor se je to že večkrat zgodilo.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa markiza, in vas ohrani pri trdnem zdrav-
ju, toda vedno na poti v nebesa; molite tudi zame, ki ostajam hvaležen v J. K. ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 30. avgust 1882
10 Kraj Campestre blizu Chierija, kjer so markizi Fassati imeli svojo vilo.

43 Pages 421-430

▲back to top

43.1 Page 421

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
421
P. S.: Če bi bila baronica Azelia in baron Carlo pri vas v Pessioneju, vas prosim, da bi
ju v mojem imenu pozdravili in me priporočili njunim molitvam.
Naslov »knjižice«, ki jo je napisal preteklo leto oziroma jo je poslal markizi,
da bi jo prevedla v francoščino, se je glasil Angelina ali sirota iz Apeninov. Bila
je 203. številka Letture Cattoliche [Katoliškega branja] novembra 1869. Gre za
življenjepis neke bogate gospodične, ki ji niso dali, da bi vstopila v samostan
in postala redovnica in je nato zbežala iz očetove hiše in ostala celo življenje
nepoznana kot služkinja pri nekih kmetih.11 Ni nam znano, ali so knjižico pre-
vedli.
Gospe Angeli Piccardo, dobri sotrudnici iz Meleja pri Voltriju, je na vpraša-
nje odgovoril brez problema.
Velespoštovana gospa!
Vse, kar mi poročate o kleriku Artani, je v redu. Rad ga bom sprejel. Ker bom od 13. do
20. septembra v našem zavodu v Sampierdareni, me bo lahko tam obiskal.
Iz vsega srca bom prosil za vas in za vaše zdravje, kakor sem imel čast, da sem delal
vsak dan, odkar sem imel srečo, da sem vas spoznal.
Upam, da me boste počastili s kakim obiskom v Sampierdareni. Ob tej priložnosti ne
pozabite na mošnjo marengov (napoleondorjev), ki jih zelo potrebujem.
Bog naj vas blagoslovi, gospa Angela, in vam podari trdno zdravje, vendar vedno v
njegovi sveti milosti, in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Cavanese, 31. avgust 1882
S kako neprisiljenostjo prosi rektorja v Loranzeju v škofiji Aosta, da mu
pošlje ali priskrbi pomočnika!
Predragi gospod don Peronino!
V tem letu in v teh dneh sem zares v stiski za denar. Papirnica v Mathiju, nekatera
dela v Oratoriju v Turinu in v San Benignu in vsakdanji kruh za mojih 150 tisoč deč-
kov zahtevajo velikanske vsote, a jaz stojim pred prazno blagajno.
Najprej mi vi pomagajte s svojo mošnjo, potem prosite strica dekana in končno gos-
poda Pagliassottija, ki naj storita, kar moreta v tem tako izrednem trenutku.
Quod superest, date eleemosynam. Razložite jima, kaj pomeni quod superest.
Še vedno sem tukaj v San Benignu na duhovnih vajah. Pozdravite mi strica dekana
in njegovo sestro in molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 7. september 1882
P. S.: Nesite, prosim, priloženo pismo gospodu Pagliassottiju in mu recite kako pripo-
ročilno besedo.
Omemba papirnice v Mathiju ni potrebovala razlage tistemu, ki je prebral
11 Prim. Lemoyne, MB IX, str. 739 [BiS IX, str. 525–526].

43.2 Page 422

▲back to top
422
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Vestnik meseca marca. Dne 3. februarja je papirnico v Mathiju doletela velika
nesreča. Proti peti uri zjutraj je hrupna eksplozija stresla in prestrašila ves ta
mirni kraj. Medtem ko sta bila dva delavca zaposlena pri nekem stroju, je ra-
zneslo parni kotel, v katerem so kuhali cunje: oboki, zidovi, streha, vse je zletelo
v zrak. Vsi stroji so bili uničeni in uboga delavca sta našla smrt pod razvalinami.
Treba je bilo zgraditi novo poslopje, kupiti nove stroje in vse znova opremiti.
Zadeva iz Mathija je novica, ki jo sporoča gospa Magliano v pismu, ki je
prava mojstrovina ljubeznivosti z večnim pripevom prositi in prositi vbogajme.
Velespoštovana gospa Magliano!
Matere imajo navado, da svojim otrokom dajo za rojstni dan kako darilce, četudi
si ga ne zaslužijo. Tako se po vas zatekam k materi Božji Mariji, da bi mi naklonila
nenavaden dar. Kakor sem vam že omenil v Turinu, imam sedaj velike izdatke za pa-
pirnico v Mathiju, plačilo dolgov za cerkev sv. Janeza Evangelista, gradnjo ob cerkvi
Marije Pomočnice in naše misijone v Ameriki. Vsota, ki jo nujno potrebujem, je tisoč
lir, vendar sem jaz pripravljen sprejeti katero koli vsoto, če ne bi mogli dati celega
zneska. Vidite, s kakšnim zaupanjem se zatekam k vam. Sporazumite se z materjo
Božjo Marijo. Jaz bom pa prosil našo nebeško mater, da vas ohrani pri trdnem zdrav-
ju, vendar vedno na poti v nebesa, ki vam jih želim iz vsega srca, toda ne tako kmalu,
ker želim, da bi umrli ubogi in da bi se popolnoma odtrgali od zemeljskih dobrin in
bi tako mogli nesti s seboj v nebesa sadove svojih dobrih del.
Vam v vednost sporočam, da 13. septembra odhajam v Sampierdareno na nov tečaj
duhovnih vaj, zatem bom v Alassiu, nato v San Benignu Canavese in končno 9. okto-
bra v Turinu. Vendar mi redno pišite v Turin, od koder mi brez zamude prihaja pošta
v kraj, kjer sem.
V ponedeljek se bo don Pavia, če bo Bog hotel, odpravil v Busco. Revček! Delal je,
utrujen je, vaša dolžnost je, da ga popolnoma pozdravite.12
Bog naj vas blagoslovi in molite tudi zame, ki ostajam v hvaležnosti v J. K. vedno
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, na Marijin rojstni dan 1882
S kanonikom Martinijem iz Alassia,13 od katerega je prejemal toliko dobre-
ga in kateremu je tudi on storil veliko uslug, sta si bila zelo domača.
Predragi gospod kanonik!
Od 22. do 29. septembra sem v Alassiu za tečaj duhovnih vaj v tej naši hiši. Pridite tudi
vi k nam in tako bova mogla govoriti o naših zadevah in se malo skupaj pozabavati.
Boste prišli ali ne?
Bog naj nas blagoslovi in nas ohrani pri trdnem zdravju, pa vedno na poti v nebesa.
Tako bodi.
12 Don Pavia je prejemal od Maglianojeve veliko podpore za praznični oratorij sv. Frančiška Saleš-
kega, ki ga je vodil. Sedaj ga je don Bosko pošiljal na počitnice k družini Magliano.
13 Prim. MB XIII, str. 191‒194 [BiS XIII, str. 127‒129].

43.3 Page 423

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
423
Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 11. september 1882
Za škofa v Trevisu je bil izvoljen don Giuseppe Apollonio, salezijanski so-
trudnik in velik don Boskov prijatelj, Don Lemoyne večkrat govori o njem v
svojih zadnjih zvezkih. Tega imenovanja se je blaženi zelo veselil, ker se je tudi
hiša v Mogliano nahajala v škofiji na novo izvoljenega škofa.
Moj predragi don Apollonio in velespoštovana ekscelenca!
Res je bilo potrebno, da nas je Bog vzel v svoje roke. Komaj smo ustanovili zavod v
Moglianu in že ste postali škof te škofije. Bog bodi zahvaljen. Iz vsega srca bom daro-
val sveto mašo in zmolil zdravamarijo po vašem namenu. Imam še poseben namen,
da bi vas Bog ohranil pri trdnem zdravju ad multos annos. Ne bo trajalo dolgo, ko
bom, če Dominus dederit, prišel na obisk in se z vami zadržal kako uro.
Prejel sem vaš dar 15 frankov in se vam lepo zahvaljujem.
Pišem zelo slabo. Star sem že sedeminšestdeset let in še ne znam pisati. Mogoče se
bom v prihodnje še kaj naučil?
Bog naj nas ohrani v svoji sveti milosti. Podelite svoj sveti blagoslov svojim salezi-
jancem, ki se po meni klanjajo in izražajo vdanost. Vaše velespoštovane ekscelence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Alassio – Turin, 23. september 1882
Zelo prisrčno in vljudno piše svojemu velikemu dobrotniku gospodu Giu-
seppeju Ceriani.
Velezaslužni gospod!
Najlepša hvala za vaše vljudno pismo. Že nekaj dni ne morem zapustiti hiše, vendar
sem na voljo vaši uglednosti ob vsakem času in vsaki uri. Če bi vam ugajalo priti malo
k nam, ste dobrodošli. Zelo me bo veselilo, če boste obiskali cerkev sv. Janeza Evange-
lista. Če bi se to zgodilo, bodite tako dobri in pokličite gospoda ravnatelja Marenca,
ki vas bo gotovo z velikim veseljem spremljal.
Vedno mi je ljubo, ko lahko želim Božji blagoslov na vas in na vso vašo družino, med-
tem ko imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. december 1882
5. SMRT GROFA CAYSA
Na večer pred praznikom Marije Pomočnice je don Bosko naslovil spomin
grofu Caysu, ki ni mogel biti navzoč ob tako slovesni priložnosti. Pomanjkanje
teka in nespečnost sta ga prisilila, da se je vrnil na zdrav zrak svojega gradu
Casellette.

43.4 Page 424

▲back to top
424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Predragi gospod grof!
Z velikim veseljem sem prejel vaše pismo. Iz čustev, ki ste mi jih izrazili, se zdi, da se
vam je zdravje temeljito izboljšalo, in jaz se iz vsega srca zahvaljujem Bogu.
Bil bi nadvse vesel, če bi vas mogli imeti te dni v naši sredi, ko imam opravka a tout
le monde [vsemu svetu], kot pravijo Francozi. Upam pa, da vas bom mogel kmalu
osebno pozdraviti, bodisi tukaj v Turinu ali v Caselletteju.
Vi veste, da vas imam zelo rad v Gospodu. Molim in spodbujam druge, da molijo za
vas, in vse, kar imamo, vam je na voljo.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod grof, in vam nakloni trdno zdravje. Molite tudi
zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. maj 1882
Grofu se zdravje ni več vrnilo.14 Poleti je bil v kopališču S. Didier pri Aosti.
Prve dni septembra je opravil svoje duhovne vaje v San Benignu. Dne 28. istega
meseca je popoldne nekaj časa spovedoval vernike v cerkvi Marije Pomočnice.
Zvečer je z dobrim tekom jedel, kar je bilo nekaj izrednega. Videti je bilo, kot
da se mu zdravje vrača. Toda ponoči ga je napadlo neke vrste hropenje, ki ga
je motilo pri spanju. Ko je iz tega znamenja začutil, da se mu bliža smrt, ni več
mislil na drugo kot na Boga in svojo dušo.
Imel je relikvijo svetega križa, ki jo je, ko je še hodil v parlament, nosil obeš-
eno okoli vratu, ker je v parlamentarni dvorani čutil partes adversae [nasprotne
strani]. Sedaj je imel dragoceni les v posebni torbici, ki so mu jo privezali na
roko, tako da ga je od časa do časa poljubljal, ko je razmišljal o Gospodovem
trpljenju, in prosil Božjega Odrešenika, naj mu da moči, da bi mogel trpeti iz
ljubezni do njega.
Zvečer 29. septembra se je don Bosko vrnil pozno iz Turina in ga šel nekaj
pred polnočjo obiskat. Bolnik ga je prosil, da bi ga spovedal. Malo pozneje so
mu na vroče prošnje podelili sveto popotnico. Pred tem je prosil navzoče za
odpuščanje za nevšečnosti in pohujšanja, ki bi jih mogel dati svojim sobratom,
kakor tudi za težave, ki jih je komu povzročil; vse to na tako ganljiv način, da so
se vsi jokali.
Nato je dal telegramsko poklicati svojega sina grofa, ki mu je dal pametne
nasvete ter svoj duhovniški in očetovski blagoslov. Nato je prosil za maziljenje
bolnikov, ki so mu ga tudi podelili. Želel je tudi papeški blagoslov, čeprav ni bilo
znamenj bližnjega konca. Medtem ko je doktor Bruno, ki ga je obiskal, izjavil, da
zdravniška umetnost nima več kaj opraviti.
V nedeljo 1. oktobra, na praznik roženvenske matere Božje Marije, je želel,
da bi mu Mati Božja na ta dan odprla nebeška vrata. Don Bosko, ki bi moral iti
14 Prim. MB XIII [BiS XIII], 8. poglavje.

43.5 Page 425

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
425
na zadnji tečaj duhovnih vaj v San Benigno, je odložil svoj odhod, da bi bil ob
njegovi strani v zadnjih trenutkih življenja, če bi ga Gospod v teku dneva pokli-
cal k sebi. Ker pa se je pokazalo majhno izboljšanje, je odpotoval v San Benigno,
kjer so mnogi čakali, da bi se pri njem spovedali. Vendar se je pred odhodom
poslovil od svojega starega prijatelja in ga spodbujal z besedami, ki sta mu jih
navdihovala vera in prijateljstvo. Čeprav si je prof. Cays iz vsega srca želel, da bi
bil ob njegovi smrtni postelji don Bosko, se je vdal v Božjo voljo in se odpovedal
temu zadoščenju.
Še za življenja je velikokrat prosil Gospoda, da ga v zadnji uri ne bi mučile
bolečine in nevšečnosti, ker se je bal, da ni zadosti potrpežljiv. Bog ga je uslišal,
da ni čutil drugega kot samo veliko utrujenost in slabost brez vse telesne in mo-
ralne muke. To milost je pripisoval materinski priprošnji matere Božje Marije.
Dne 3. oktobra zjutraj je ponovno prosil za sveto obhajilo. Od takrat ni go-
voril več o drugem kot o svojem potovanju v večnost. Prosil je, da so mu iz
Preskrbljenega mladeniča brali molitve za srečno smrt, pogosto je klical mater
Božjo Marijo in naše svete zavetnike in goreče poljubljal križ, ki ga je imel ved-
no v postelji. Zvečer je mirno in odkrito dejal: »Nocoj še ne bom umrl, jutri me
pa ne bo več.«
Ker je don Rua videl, kako naglo ugaša, ga celo noč ni zapustil. Z njim je bil
tudi baron Alberto della Torre, vnuk umirajočega, ki ga je imel nadvse rad zara-
di notranje uglašenosti, verskih čustev in ljubezni do bližnjega.
Ob pol enajstih je še enkrat prosil, da bi brali molitve za srečno smrt. Nato
so mu na njegovo prošnjo podelili zakramentalno odvezo. Potem so zasenčili
lučko, da je v sobi zavladala tema. Don Rua se je za trenutek umaknil. Tedaj je
bolnik mirno zaspal. Ko se je potem zbudil, je ves vesel prosil, da bi mu poklicali
barona Della Torreja: »Koliko je ura?« je vprašal?
»Polnoči,« so mu odgovorili.
»Nikakor ne! Ali ne vidiš, kako je svetlo?«
»Pa vendar je pravkar odbilo polnoč.«
»To vendar ni mogoče pri tako razsvetljeni sobi.«
Je bil to odmev tiste neumrljive luči, v katero bi se moral kmalu odpraviti?
Dejstvo je, da ga je ta luč napolnila z neizmernim veseljem, in zdelo se je, da se
molče naslaja ob gledanju prizorov, ki jih je videl samo on.
Ko so ga spodbudili, naj si odpočije, je zaspal s skrivnostnim mirom na ob-
razu. Pol ure po polnoči se je večkrat pokrižal. Toda desnica ni mogla več dose-
či čela. Ko so mu narekovali nekaj vzdihljajev, jih je občuteno ponovil, vendar
samo še s piskajočim glasom. Bil je na koncu moči. Takoj so poklicali sina, snaho
in njenega brata barona Garofolija, ki so bili v Oratoriju. Don Rua, ki mu je napo-
vedal navzočnost vseh teh njemu dragih oseb, je prosil, da bi jih blagoslovil, in

43.6 Page 426

▲back to top
426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
on je prikimal v znamenje privolitve. Trenutek pozneje je s križem v roki vrnil
dušo Bogu. Ura je bila 3.20. Bil je star devetinšestdeset let.15
6. PREDSTOJNIKI FRANCOSKIH HIŠ
Osebe, reči, potrebe različnih hiš v Franciji so mu bile vedno pred očmi
in v srcu, kar razberemo iz njegovega dopisovanja. S posebnim, ne bomo rekli
preroškim temveč pozornim, pogledom je gledal na oratorij v Marseillu, ki je
bil zanj, da se izrazimo z vojaškim izrazom, baza za nadaljnje operacije. Takole
je pisal ravnatelju:
Dragi don Bologna!
Povej gospe grofici De Sobran, da sem molil in še sedaj goreče molimo vsak dan zanjo
in za vso njeno družino.
Gospe Jacques, da imam zanjo vsak dan poseben memento [spomin] pri sveti maši, in
to namesto svoje matere, ki je nimam več tu na zemlji.
Ne vem, kaj bi storil. Gospa Maria Loyton de Thournon mi je poslala že tri pisma s
tarnanjem, da ne dobi odgovora, čeprav sem ji vedno zvesto odgovarjal na naslov, ki
mi ga je poslala. Kaj naj storim, da zagotovim sprejem? Je mogoče tukaj kaj vmes?16
Pozabil sem sporočiti gospe Broquierovi, da jo spoštujem kot našo mater in da gore-
če molimo zanjo in za njenega soproga.
Pravijo mi, da ima don Albera neko vsoto denarja in ne ve, kako bi jo uporabil. Don
Rua se močno veseli in upa.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. julij 1882
P. S.: Slišal sem, da bo gospod župnik pri sv. Jožefu zapustil Marseille in šel na poči-
tnice. Če še ni odpotoval, mu recite, naj naravnost ali mimogrede pride v Turin, kjer
ga pričakujemo z velikim veseljem. Jaz sam bi ga rad spremil na pastoralni obisk v
razne naše ustanove, ki jih že dolgo ni obiskal.
Sporoči mi tudi, ali je gospe Prat ime Ana.
15 Na njegov grob so postavili naslednji napis, ki ga je sestavil don Francesia:
hic in pace christi quiescit
carolus cays taurinensis comes gilettae et castellarum
iuris utriusque doctor
qui a carolo alberto inter urbis curatores adscitus
et orator legibus feremdis pluries a populo delectus
religionis probitatis et iustitiae illustre exemplum se praebuit
sexagenario maior caelesti voce admonitus,
congregationi salesianae taurinensi nomen dedit
et sacerdotio auctus
pietate modestia ceterisque virtutibus excelluit
carus omnibus vixit an. lxix
sancte decessit iv. non. octob. an. mdccclxxxii
- aloysius filius parenti desideratissimo moerens p.
16 Verjetno se nanaša na to gospo, ker je don Bosko pisal deset dni pozneje sestri Madeleine (Doda-
tek, št. 90).

43.7 Page 427

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
427
Na žalost nismo mogli odkriti, kam so šla pisma, ki jih je don Bosko brez
dvoma pisal don Alberi, ko je bil imenovan za inšpektorja domov v Franciji.
Poznamo jih le malo. Dvoje pisem predstavljamo tukaj. Sta samo prepisa, od
kod pa sta prišli, tudi ne vemo.
Predragi don Albera!
Pošiljam ti pisma, da jih prebereš in potem izročiš naslovljencem. Prejel boš še druga
usque ad complementum [vse do izpolnitve]. Prisrčen pozdrav don Bologni, vsem
sobratom, vsem našim sinovom in vsem našim dobrotnikom.
Don Cagliero ti bo dal navodila, kako ravnati s šestimi salezijanci, ki gredo v Španijo.
Bog naj vas blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. november 1882
Zgoraj omenjeni salezijanci bi morali iti v Utrero, kjer je hiša prvo leto de-
lovanja dosegla čudovite uspehe in je potrebovala okrepitve.
Drugo pismo ima zelo ljubezniv uvod.
Dragi moj don Albera!
Dovolim ti, da ohraniš 1.000 frankov gospe Fabre s pogojem, da boš priden in boš
vedno don Boskov prijatelj.
Prav pa je, da data occasione [ob priložnosti] poveš, da kljub velikim denarnim sti-
skam podpiramo hiše v Marseillu.
Ti pa, kolikor ti je mogoče, podpiraj hišo v S. Cyru.
Pisal sem in prejel odgovor od gospe Jaques: obišči jo, zahvali se ji, zagotovi ji, da
veliko molimo zanjo in da jo bo don Cagliero obiskal, preden bo odpotoval. Izroči
priložen listek gospodični Dugaz.
Zahvali se gospe Rocca in gospe Fabre in jima zagotovi, da molimo zanju po njunem
namenu in da bomo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja darovali zanju
sveto mašo pri oltarju Marije Pomočnice.
Bog naj nas blagoslovi. Pozdravi in zagotovi naše molitve gospodu župniku, vsem
sobratom … itn.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1882
Don Bosko je upal, da bo v Nici za konec januarja 1883. Toda prišel je šele
sredi februarja.
Predragi don Ronchail!
Z velikim zadovoljstvom sem zvedel, da je gospa Ferrant prišla v Nico. To me zelo ve-
seli. Izroči ji moja najprisrčnejša voščila in upanje, da jo bom mogel osebno pozdra-
viti proti koncu prihodnjega meseca. Povej ji, da se je vsak dan spominjam pri sveti
maši. Pozneje mi boš natančneje poročal o tej naši veliki dobrotnici.
Prav tako pozdravi družino barona Hérauda, našo dobro mamico, odvetnika Miche-

43.8 Page 428

▲back to top
428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
la in gospoda župnika Germona, ki naj mi pripravi veliko denarja za cerkev Srca
Jezusovega.
In mamica iz S. Gio, de Ville Franche, madame D'Aprotis, gospodična Guigou? Kako je
z markizom D'Avilo?17 In vitez Levrot?
Je veliko tujcev? Je gospa Fauche prodala svoje posestvo? Pravijo, da je princ Vallom-
brosa zelo bolan. Je res?
Lepo pozdravi don Vincentija in don Reimbeauja.
Želim ti vse nebeške blagoslove, dragi don Ronchail, vsem duhovnikom, klerikom in
fantom in imejte me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. december 1882
Če bo prišel k tebi opat Lambert, ne imejte skrbi.
7. OČETOVSTVO
V mislih imamo očetovsko don Boskovo dobroto do podrejenih. Navedli
bomo samo dvoje pisem, iz katerih veje na poseben način to očetovsko razpolo-
ženje, za katerega se ne pomišljamo uporabiti italijanski neologizem [skovan-
ko], kjer pa čutimo utrip očetovske ljubezni, tudi ko piše najponižnejšemu sale-
zijancu. Očetovsko zanimanje kaže za zdravje don Confortóla, ravnatelja hiše v
Firencah, čeprav ga vika, ker je prišel v Družbo kot duhovnik.
Predragi gospod Confortóla!
Prejel sem vaše pismo, v katerem mi sporočate o vašem malo izboljšanem zdravju.
Bogu bodi hvala! Za zdaj storite, kar morete, in skrbite predvsem za svoje zdravje.
Moja želja je, da ostanete na svojem mestu v Firencah. Don Bruna vas je samo na-
domeščal, in kakor hitro boste mogli izhajati brez njega, ga bom poslal na mesto, ki
mu je določeno.
Ni treba, da bi ponovno delali duhovne vaje, zlasti ker še niste popolnoma zdravi.
Lahko pa v kratkih odstavkih prebirate pravila v italijanščini in jih premišljujete
vsak dan, dokler ne boste končali.
Storil bom vse, da boste imeli zadosti osebja in tako mogli skrbeti za praznični ora-
torij, ki je v vašem mestu še posebno potreben.
Pozdravite vse moje drage sinove, ki so z vami v Via Masaccio, in me priporočite v
skupne molitve.
Bog naj vas blagoslovi, dragi moj don Confortóla. Bog naj vam nakloni trdno zdravje
in vas vedno ohrani v svoji milosti. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvda-
nejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 28. avgust 1882
17 Markizu D'Avili se imamo zahvaliti za prepise treh pisem, ki jih je blaženi napisal v francoščini
(Dodatek, št. 91).

43.9 Page 429

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
429
Toda očetovsko don Boskovo srce se najbolj razodene v drugem pismu don
Bertu. Ta je šel v avgustu v rojstni kraj, da bi si popravil zrahljano zdravje. Naj
povemo, in zdi se nam, da je to treba povedati, da ni bil prav nič simpatičen.
Če ga don Bosko v svoji serafinski ljubezni ne bi držal celih dvajset let ob svoji
strani, bi si ubogi duhovnik le s težavo pridobil kje kako domovanje. Tu imamo
primer, kako je don Bosko ravnal s sinom, ki je imel tako težak značaj.
Predragi don Berto!
Odkar sem odpotoval iz Turina, nimam več nič novic o tebi. Poročaj mi o svojem
zdravljenju in kakšni so učinki. Povej mi tudi, ali ti morski ali gorski zrak ali kaj dru-
gega lahko prinese nekaj utehe.
Pišem ti sredi zasedanja vrhovnega kapitlja. Vsi te pozdravljajo, ti želijo vse najboljše
in prosijo Boga za tvoje zdravje.
Kar koli bi ti moglo biti v korist, mi sporoči, ker nočemo, da bi ti kaj manjkalo. Nika-
kor ni v čast naši Družbi, da nadleguješ druge.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj don Berto. Bog naj ti vrne zdravje in moli zame, ki
ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
San Benigno, 31. avgust 1882
P. S.: Pozdravi gospoda župnika in svoje sorodnike.
8. TOLAŽNIK
Gospe Magliano se je na začetku leta, ko si je šla ogledovat svoje posestvo
v Busci, pripetila težka nezgoda, o kateri je pater gvardijan kapucinov obvestil
don Boska. Božji služabnik mu je odgovoril:
Predragi v N.G.J.K.!
Moja slutnja, da se bo gospe Magliano pripetilo nekaj hudega, se je uresničila. Pišem
ji pismo, ki ji ga, prosim, preberite vi, če ga ona ne bi mogla.
Zahvaljujem se vam za prijaznost, ki mi jo izkazujete. Molite tudi zame in za mojo
vedno večjo družino, medtem ko imam visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. 1882
Pismo za gospo Magliano.
Velezaslužna gospa Magliano!
Zares sem bil v skrbeh, ker nisem imel nič poročil o vas. Večkrat sem poslal na vaš
dom poizvedovalce, pa niso nič zvedeli. Naša skrb je bila utemeljena, ker nam je pa-
ter gvardijan kapucinov povedal, kaj se vam je pripetilo. Bog bodi zahvaljen za vse.
Nezgoda bi mogla biti še hujša. Ves čas, odkar ste odšli na deželo, smo prosili za vas
in tudi sedaj zjutraj in zvečer posebej molimo, da bi vam Gospod povrnil zdravje, da
boste kot dobra mati prišli obiskat svoje sinove. Vsa valdoška družina in zlasti še don

43.10 Page 430

▲back to top
430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Rua, don Lazzero, don Bonetti, don Pavia itn. hočejo biti imenovani, da se vas posebej
spominjajo pri sveti maši. Upajmo, da ne bo dolgo, ko se boste spet vrnili v Turin, in
tedaj se bomo pomenili o toliko stvareh!
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa Bernardina. Bog naj vam podeli krepko
zdravje in milost, da boste lepo živeli in umrli. V vaši krščanski ljubezni molite tudi
zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez BOSKO
Turin, 2.1882
Septembra in oktobra je huda povodenj razdejala zgornjo in dobršen del
srednje Italije. Pod dnevnim naslovom L'Italia sotto l'acqua [Italija pod vodo] so
časopisi vsak dan prinašali opise velikega razdejanja, ki ga je povzročala voda.
Toda največ je zaradi te naravne nesreče trpela Benečija, kjer so vode prestopi-
le bregove rek, razdejale naselja in pregnale ljudi iz mest ter z blatom prepla-
vile površine. Tudi polja okoli Esteja so veliko trpela. Kakor toliko drugih je bil
težko prizadet tudi vitez Pelà, velikodušen salezijanski sotrudnik.18 Zavod ni
imel gmotne škode, bilo pa je precej zmede na začetku šolskega leta. Don Bosko
je poslal spodbudno pismo ravnatelju in sotrudniku in podal tudi navodila v
korist žrtev.
Predragi don Tamietti!
Križi so sredstva, ki nas vodijo k slavi, povej to gospodu Pelàju. Vendar se ne daj-
mo zmesti. Pojdite naprej pogumno kakor preteklo leto in prepustite se v roke Božje
previdnosti. Ničesar se ne bojte. Povej še gospodu Pelàju, da bodo sedanji trni pred
njegovimi očmi postali vrtnice.
Če bi ti povodnji svetovale, da kaj žrtvuješ, se ne brani.
Bog naj blagoslovi tebe, naše sobrate, sestre in naše prijatelje gojence in od njih od-
vrne vsakršno zlo. Amen.
Najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. oktober 1882
Pisal je markizu Cantonu Ceva di Cervelli, ki so ga mučile družinske zdrahe,
ter ga spodbujal, tolažil in mu obljubljal pomoč.
Predragi gospod markiz!
Močno sočustvujem zaradi trnja, ki vam ga pošilja Gospodova roka. Iz novic, ki mi
jih boste poslali, bom skušal podati nasvete, ki mi jih bo dala previdnost v največji
tajnosti. Vendar je nujno potrebna velika previdnost in potrpežljivost. Medtem bom
molil in prosil za molitve tudi druge, da bo dobri Bog omehčal srca in razsvetlil tiste,
ki ne vidijo.
Glede fanta v Lanzu bom storil vse, kot mi svetuje.
Z globoko hvaležnostjo sprejemam bankovec za 100 lir za cerkev sv. Janeza Evangeli-
18 Prim. MB XIII, str. 687‒692 [BiS XIII, str. 450‒453].

44 Pages 431-440

▲back to top

44.1 Page 431

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
431
sta in se vam iz srca zahvaljujem. Kar se tiče sv. Janeza, naj vam povem, da ta svetnik
pričakuje vaš obisk v tej cerkvi. Kdo ve, ali nima za vse pripravljene kake posebne
milosti?
Bog naj vas blagoslovi, vedno dragi gospod markiz, Bog naj vam podeli velik zaklad
miru in sloge v družini.
Molite tudi za tega reveža, ki ostaja vedno v N.G.J.K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. november 1882
Gospod Giuseppe de Paolini je moral biti dober kristjan in v zaupnih odno-
sih z don Boskom, kajti blaženi se omejuje na nekaj vrstic, kakor je to navada
med ljudmi, ki se sporazumevajo z malo besedami.
Predragi v Gospodu!
Potrpljenje! Trnje samo po sebi vodi v kraljestvo cvetja. Goreče bom molil za vas in
vašo sestro. Vsa naša družina bo storila isto.
Vi pa priporočajte Bogu mojo ubogo osebo in množico (150 tisoč) dečkov, ki mi jih je
Božja previdnost izročila v varstvo.
Bog naj vas blagoslovi in vas vedno ohrani v svoji sveti milosti. Imejte me v J. K. za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. december 1882
9. »POTRPLJENJE V VSEM«
Don Bosko je v letih, o katerih poročamo, pridigal potrpljenje veliko bolj z
dejanji kot z besedami. Vendar pa imajo tudi besede velik pomen, zlasti ko tisti,
ki priporoča potrpljenje, sam potrjuje z dejanji, kar oznanja z besedami.
Iz pisemca don Dalmazzu razberemo, da ima vsaka beseda več pomenov.
Koliko nevšečnosti je poletje 1882 utrjevalo potrpežljivost Božjega moža. Tu
naj navedemo tri vzroke trpljenja: domače neprijetnosti, zavlačevanje z rešit-
vijo vprašanja patagonskih misijonov in šušljanje hudobnih jezikov o delih v
cerkvi Srca Jezusovega. Naj omenimo samo te obrekovalce, potem ko poznamo
don Boskove herkulske napore, da bi uredil ta onus Actna gravius [breme, težje
od Etne], da začutimo skrb, ki je vsebovana v tem kratkem sporočilu.
Prejel sem tvoje pismo. Potrpljenje v vsem! Vse bomo uredili. Določi osebje. Zelo me
skrbi stvar s Propagando. To zavlačevanje lahko vse uniči. Pisal bom msgr. Jacobini-
ju. Namesto da bi nas ti gospodje karali zaradi tistega, kar gradimo v Rimu, bi želel,
da nam raje dajo denar.
Vendar pa predvsem skrbi za svoje zdravje.
Najvdanejši duhovnik Bosko
San Benigno Canavese, 27. september [82]

44.2 Page 432

▲back to top
432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
P. S.: Poskrbi dispenzo Bielliju.19
Še en odmev nevšečnosti, ki mu jih je povzročila nesramnost gradbenika
Srca Jezusovega, in še dodaten dokaz njegove velikodušne potrpežljivosti, kot
moremo razbrati iz drugega pisma istemu don Dalmazzu. Don Angelo Savio je
predstavljal don Boska v pravnih in sodnih zadevah.
Dragi moj Dalmazzo!
V Rimu se mudita naša sobrata don Farina in Mainardi, oba zelo cenjena. Če jima kaj
manjka, jima priskrbi. Zelo bi si želel, da bi te knjige prišle v roke svetemu očetu. Ali
res ni mogoče končati spora s podjetnikom? Ti in don Savio bosta mogoče in camera
caritatis [s potrpežljivostjo] mogla kaj urediti. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me
v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. december 1882
10. GOSPE SRCA JEZUSOVEGA
Kdor stopa po vzpetini, ki od Pada vodi v zavod Valsalice, na tri četrt poti
naleti na podobo Marije Pomočnice, ki naslikana v poljski kapelici krasi tisti
del senčne dolinice ob šumečem potočku, ki daje ime celi dolini. Za ograjo se
razprostira gozdiček, ki obdaja gosposko stavbo, ki so jo tam postavile gospe ali
redovnice Presvetega Srca.
Pred 1848 so redovnice Presvetega Srca imele hišo v Via Ospedale, ki jo je
po nasilnem izgonu redovnic zasedla država. Tam je sedaj politehnična šola. Ko
se je poleglo gverilsko divjanje, so iz Francije poslali v Italijo mater Cristino Ga-
zelli grofov Rossana, sestro kanonika Stanislava, ki je bil eden izmed svetilnikov
turinskega klera v preteklem stoletju.20
Pod naslovom Provincialne vikarke za Italijo je ustanovila in vodila hiše v
Avigliani, Porticiju, Firencah in Turinu. Iz predzadnje postojanke je navezala
stike z don Boskom.
Božji služabnik, ki je dobro poznal posebne potrebe turinskih plemiških
družin glede vzgoje deklet, si je nadvse želel, da bi se vrnile med nas v ta sveti
namen izkušene vzgojiteljice. Zdi se celo, da mu je Gospod v tem pogledu podelil
posebno razsvetljenje. Ko je nekega dne 1880 naletel na Via Legnanu na skupino
gojenk Svetega Srca, ki so se v spremstvu sestre komisarke vračale v Turin, da bi
19 Od dveh Biellijev, Alberta in Giovanija, je tukaj beseda o prvem, ki je edini imel potrebo za dispen-
zo 1882 (rojen decembra 1858 in posvečen v duhovnika 21. septembra 1882; manjkala sta mu
dva in pol meseca do kanonične starosti). Tako se razloži opustitev tisočice v izvirniku.
20 O njem je duhovnik grof Luigi Di Robilanti napisal lep življenjepis Un prete di ieri, Il canonico
Stanislao Gazelli di Rossana e S. Sebastiano con documenti inediti [Duhovnik od včeraj. Kanonik
Stasnislao Gazelli di Rossana in S. Sebastiano s še neobjavljenimi dokumenti], Turin, Tip. Sal.
1901.

44.3 Page 433

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
433
pri svojih družinah preživele počitnice, je stopil prednje in dejal: »Pravkar ste šle
mimo vaše hiše.« Dekleta so se ob teh besedah začudena med seboj spogledovala,
ker so vedele, da v Turinu nimajo nobene ustanove. Zato je dejal: »Da, pred vašo
hišo. Ne tisto, ki ste jo nekoč imele, temveč tisto, ki jo boste imele pozneje.«
Leta 1881 je mati vrhovna predstojnica odločila, da bodo v Turinu ponov-
no odprle hišo Svetega Srca. Vendar ji posebne okoliščine niso dovolile, da bi
načrt takoj uresničila, in tako je 1882 mati Gazelli iz Firenc prvič pisala don
Bosku, da bi jo podprl v molitvah. Kakor se zdi, se don Bosko ni takoj zavedel,
da je Gazellijeva redovnica in predstojnica samostana.
Velespoštovana gospa!
Prejel sem vaše častito pismo, v katerem mi sporočate o načrtu, za katerega si mnogi
zelo želijo, da bi se uresničil; da bi odprle dom gospa Svetega Srca.
Presveta Devica Pomočnica nikakor ni v zadregi, da bi vam poiskala ustrezno hišo
ali zemljišče, kakor si ga želite. Vendar bi bilo treba, da bi se mati po prejeti milosti
zavzela za gradnjo cerkve in zavetišča Srca Jezusovega v Rimu.
Imate prav. Rade volje se bom zavzel za stvar, in ko bomo našli ustrezno hišo, vam
bom sporočil, ne da bi sam kaj storil.
V ta namen bom rade volje opravil devetdnevnico molitev, obhajil in maš, ki jih bomo
molili od 8. septembra do 20. septembra. Prejel sem že 50 frankov, za kar se zahva-
ljujem. Oprostite mojo slabo pisavo; star sem že 67 let, pa se še nisem naučil pisati.
Res ne vem, kdaj in pri kom se bom mogel tega naučiti.
Nebeški blagoslovi naj obilno pridejo na vas in vso ustanovo Sacro Cuore di Gesù in
molite tudi zame, ki ostajam v Gospodu ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
S. Benigno Cavanese, 29. avgust 1882
Mesec pozneje je Gazellijeva poslala blaženemu bogat dar, ne da bi ga
razkrila kot svojo last. Zato ji je don Bosko odgovoril kakor kateri koli drugi
dobrotnici.
Spoštovana gospa!
Bog naj vas blagoslovi. Misel ne bi mogla biti boljša, kajti naši dečki morajo jesti in
ne vem, kje bi mogel dobiti potrebni denar.
Vaš dar nam je v veliko pomoč.
Kakor hitro se bom vrnil v Turin, se bom resno zavzel za stvar in presveta Devica
nam bo gotovo pomagala.
Ko bom potoval skozi Firence, vas bom prišel osebno pozdravit.
Milost našega Gospoda naj bo vedno z vami in vso vašo družino. Molite zame, med-
tem ko se v J. K. izrekam za najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Alassio, 26. september 1882
Iz tretjega pisma je mogoče videti, da don Bosko in mati vikarka sodelujeta
pri uresničitvi načrta.

44.4 Page 434

▲back to top
434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Velečastita gospa predstojnica!
Pošiljam vam podobo, za katero ste me prosili. Zahvaljujem se vam za dar za naše
sirote, ki molijo pridno za vas in vašo družino.
Imamo izbiro več hiš, toda vsaka ima svoje prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Naj-
boljša bi bila hiša gospoda barona Ceva, za katero pravijo, da bi mogla koristiti.
Vse sem sporočil gospodu baronu in grofu Orsara, človeku, vrednemu zaupanja. Mo-
lite za tega revčka, ki ostaja vedno v J. K. najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. november 1882
S tem se končuje dopisovanje. Starejše redovnice vedo povedati, da je bla-
ženi 1882 spodbujal in podpiral ustanovitev in zatrdil, da je to delo Marije Po-
močnice in da redovnice morajo priti v Turin maja prihodnjega leta. Dejansko
so prav 24. maja 1883 podpisali pogodbo za hišo v Via Legnano 11. Tukaj je
zavod ostal do junija 1885, nakar so ga preselili v Via Rolle, kjer je sedaj. Pre-
senetljiva zadeva! V kamniti ograji vile je bila preprosta Marijina kapelica, za-
ščitena z železno ograjo. Od 1839 sta dve hčerki grofa Gazellija, ki je imel na
griču Santa Margherita vilo, vsakič ko sta prihajali od tam, prinašali cvetje in ga
skozi železno ograjo polagali k nogam blažene Device. Ena izmed deklic je bila
prav Cristina. Danes slika predstavlja Marijo Pomočnico. Podoba, ki jo je 1930
obnovila neka redovnica, je bila stara. Vendar ni bilo mogoče dognati, ali je bila
prav ta podoba tista, pred katero sta deklici polagali cvetlice. Ni znano, kakšno
vlogo je igral don Bosko pri izbiri hiše. Mogoče je bližina salezijanskega zavoda
za plemiče svetovala don Bosku to izbiro.
Blaženi je dvakrat obiskal novo hišo; prvič 29. septembra 1885 proti deseti
uri dopoldne. Spremljali so ga trije duhovniki. Zelo se je razveselil, ko je videl
redovnice v tako lepem in prijetnem kraju, in se zahvaljeval Gospodu in materi
Božji Mariji, da sta jih poklicala v Turin. Ena izmed mater je dejala: »Vaša časti-
tost je napovedala, da bomo prišle maja 1883, in prav 24. maja smo dobile hišo
v Via Legnano.« Don Bosko je odvrnil: »Tolikokrat se izrekajo besede in Gospod
dovoljuje, da se uresničijo. Gotovo je bil to čas, ki ga je Gospod določil za vaš
prihod, in vas je blagoslovil, kajti če bi še malo počakale, bi se srečale z velikimi
težavami.
Toda sedaj ste tukaj in nič več vas ne more ovirati. Gospod želi po vas opra-
viti svoje delo in dela je zares veliko.« Ko se mu je mati predstojnica zahvaljevala
za njegove duhovnike, ki so prihajali maševat in dajat blagoslov, je odvrnil: »Vse
to radi delamo, in če bi mogel, bi prišel tudi jaz.« Generalna magistra je dejala:
»Don Bosko, molite, da bi deklice celo leto ostale pridne, kot sedaj.« Don Bosko
ji je odgovoril: »Ne bo treba veliko moliti, gojenke bodo zdrave in svete.« Ko je
vstopal v kočijo, je rekel materi Gazelli: »Storimo, kar moremo, da rešujemo
duše.« Kronika piše: »Vse so imele prijeten občutek, da jih je obiskal svetnik.«

44.5 Page 435

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
435
Ponovno se je vrnil 2. oktobra 1887 na praznik Rožnovenske Matere Božje.
Povabile so ga prošnje matere Gazelli, ki si je tako zelo želela njegovega obiska.
Prišel je proti pol šesti uri popoldne, ko so se redovnice vračale od blagoslova.
Podpirala sta ga don Viglietti, njegov takratni tajnik, in don Cesare Cagliero,
spovednik skupnosti in ravnatelj zavoda Valsalice. Dobri oče je v teh zadnjih
mesecih svojega zemeljskega bivanja le s težavo hodil. Kljub vidni utrujenosti
se je zanimal za hišo in za gradnjo vzgajališča, ki je šla proti koncu. Dejal je:
»Ugotavljam, da ste tukaj zgradile nekaj velikanskega.« Ko je mati opozorila,
da so po njegovi želji postavili hišo pod varstvo Marije Pomočnice, je smehljaje
se odvrnil: »Oh, Marija Pomočnica je silna varuhinja: silna za tiste, ki se hočejo
zoperstaviti njenemu delovanju, in vsemogočna za tiste, ki se zatekajo pod njen
plašč.«
Preden je vstopil v kočijo na trgu pred vhodom v zavod, je dvignil oči, objel
s pogledom celotno poslopje, pokazal proti zadnjemu nadstropju in dejal: »Tam
bo polno kandidatk za vstop v družbo.« Kmalu so videli, da so bile to preroške
besede, kajti matere so menile, da hoče povedati gojenk. Prav v tem nadstropju
so imele spalnico večje gojenke, izmed katerih jih je imelo veliko redovniški
poklic in so danes članice Sacro Cuore in drugih redovnih družb.
11. DRUŽINA BONMARTINI
Nekega usodnega večera 1904 se je grof Francesco Bonmartini iz Padove
pozno vrnil domov in padel v zasedo, ki so mu jo v njegovi spalnici pripravili
ljudje iz njegovega poznanstva in sorodstva. Padli so po njem in ga divjaško pre-
bodli z noži. Krutost hudodelstva, skrivnost, ki je na začetku obdajala dejanje,
odkritje krvnikov, skriti motivi hudodelstva, dramatično dogajanje na sodnem
procesu, jasni vplivi prostozidarstva, ki je skušalo odtegniti roki pravice krivce,
so dolgo vznemirjali prebivalstvo, sočustvovali z žrtvijo in budili sovraštvo do
hudodelcev.
Razen zelo redkih ni nihče vedel za tesne stike, ki jih je pred dvajsetimi
leti Bonmartini imel z blaženim don Boskom. Kot otrok je izgubil očeta. Nje-
gova mati, rojena Mainardi, plemenita in pobožna gospa, je hotela, da bi njen
Franček rastel dober in pobožen, zato ga je izročila v vzgojo duhovniku Tulliu
de Agostini. Ta ga je seznanil z don Boskom. Prijateljstvo se je razvilo v tesno
duhovno sodelovanje, katerih priča je sedemnajst don Boskovih pisem, od ka-
terih jih je sedem naslovljenih na grofico, dvoje sinu in osem vzgojitelju. Čeprav
ne pripadajo vse v obdobje, ki ga obravnavamo, je bolje, da jih podamo skupaj.
Iz Padove je gospa oktobra 1881 poslala blaženemu dar, ga prosila za mo-
litve zase in za sina in za posebno uslugo pri svetem očetu. Don Bosko ji je
takole odgovoril:

44.6 Page 436

▲back to top
436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Velespoštovana gospa!
Prejel sem vsoto 100 lir v dveh pošiljkah. Vodim osmi tečaj duhovnih vaj, časa mi
zmanjkuje, vendar ne pozabljam moliti za vas in za vašega sina.
Prošnjo bom svetemu očetu izročil osebno. To se bo zgodilo ob prvi priložnosti, ko se
bom odpravil v središče katoliškega sveta.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in vas vse ohrani pri krepkem zdravju. Molite
tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno Canavese, 1. oktober 1881
Ponoven dar za cerkev Srca Jezusovega ji je naklonil novo pismo Božjega
služabnika.
Velečastita gospa!
Čutim se dolžnega, da vas obvestim o prejemu pisma z dne 15. oktobra z darom 100
lir za cerkev Srca Jezusovega v Rimu. Vsem, kakor koli pomagajo pri tej skupni nalo-
gi, se iz vsega srca zahvaljujem. Zagotavljam vam, da bom molil za vas in za vse vaše
drage pokojne.
Velečastitemu gospodu don Tulliu de Agostini, prosim, povejte, da lahko vedno sode-
luje, tako da daruje svete maše po mojem namenu. Prosim vas, da bi ob koncu dolo-
čenega števila maš, ki so bile opravljene po določenem namenu, sporočili, da uredim
svoje zapiske v našo razbremenitev in v njegovo veliko zasluženje.
Nadaljujte vaše dobrodelno delo in jaz bom prosil Božje Srce, da vam nakloni obilo
nebeških blagoslovov.
Končno vam izrekam svoje globoko spoštovanje in vam želim vse najboljše. Molite
tudi zame, ki ostajam vedno v Gospodu vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. november 1881
Leta 1882 je grofica šla na romanje v Lurd. V Turinu se je ustavila z izrec-
nim namenom, da bi osebno spoznala don Boska in se z njim pogovorila o ne-
katerih duhovnih zadevah. Spremljala sta jo sin in don Tullio. Deček je naredil
na don Boska dober vtis. Don Bosko pa je naredil neizbrisen vtis na mater, tako
da je čutila potrebo po njegovi duhovni pomoči, kakor je mogoče razbrati iz don
Boskovega pisma don Agostiniju.
Predragi don Tullio!
Gospa Beltramini mi zastavlja veliko vprašanj, na katero bom skušal odgovoriti s
svojimi slabotnimi molitvami.
Kar se tiče zaupnih stvari, o katerih mi poroča, je nujno potrebno, da se pogovori s
svojim duhovnim voditeljem. Če se mi bo ponudila priložnost, bi osebno govoril s to
gospo, ji povedal svoje mnenje in ocene.
Je medtem naš Frančišek vedno priden? Že dela čudeže? Ne dajte mu mira, da bo velit
nolit [hočeš nočeš] postal drugi sv. Frančišek Saleški.
Kako se počuti gospa Mainardi? Povejte ji, da se je vsak dan spominjam pri sveti maši.

44.7 Page 437

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
437
Upam, da poplave niso oškodovale te naše dobrodelne gospe. Kajti vsaka škoda po-
meni škodo za naše uboge dečke, ki so dečki Jezusa Kristusa.
Bog naj blagoslovi vas sal terrae et lux mundi. Naj podeli vse dobro gospe Mainardi,
njenemu sinu, gospe Bonmartini in me imejte za svojega ponižnega služabnika in
prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. oktober 1882
Don Bosko je imel v don Tulliu dobrega predstavnika pri družini Bonmar-
tini in z njegovo pomočjo duhovno pomagal grofici.
Predragi gospod Tullio!
S tem pisanjem vas imenujem za svojega generalnega tajnika in pooblaščenca.
Bodite tako prijazni in izročite priloženi listek mojemu velikemu prijatelju gospodu
Anticu. Recite gospe Mainardi, da naj predvsem skrbi za svoje zdravje. Upam, da ali
bo ostala v Cavarzereju ali pa se vrne v Padovo, naj to ne bo v škodo njenemu zdravju.
Vendar menim, da je bolje zanjo, če se vrne v mesto, kjer je stanovanje primernejše
za prezimovanje in kjer bodo lahko don Bosku ponudili kak dober obed. V ta namen
bom še posebej molil.
Recite gospodiču Franceschinu, da sv. Frančišek Saleški pričakuje, da bo postal svet
v Padovi z mamico ali v Turinu z don Boskom. Naj malo razmisli in mi potem sam
odgovori Dete Jezus naj nakloni vam in vsem članom družine zdravje in svetost. Vam
pa še posebej: Esto sal et lux [bodi sol in luč].
V času devetdnevnice kot priprave na božični praznik sem se odločil, da se vas bom
vsak dan na poseben način spominjal pri sveti maši in bom prosil zdravja, tolažbe in
miru srca gospe Mainardi.
Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani v svoji sveti milosti.
Ponižni služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 14. december 1882
Don Boskovo povabilo Francescu, da bi postal svet, sega v leto 1883. Tisto
poletje je mamica nameravala priti v Turin in se dalj časa pogovarjati z don
Boskom o duhovnem vodstvu. Prosila je, da bi mogla stanovati pri sestrah Ma-
rije Pomočnice. Don Bosko ji je po don Pozzanu, upravniku Salezijanskega ve-
stnika, 25. julija dal odgovoriti:
»Za don Tullia in za vašega ljubega sina je Oratorij vedno odprt. Za vas pa je
nujno potrebno, da se držite navodil zdravnikov. V hiši sester ni prostora za vas,
ker so sestre same precej na tesnem, in četudi bi izpraznili kako sobo, bi bilo
za vas zlasti v teh vročih letnih dnevih prenaporno. Mogoče bi bilo dobro, če bi
poiskali kako drugo stanovanje, kjer bi lahko bivali vi in vaš sin. Glede duhov-
nega vodstva don Bosko sporoča, da bo ostal v Turinu samo do konca julija, ker
bo potem moral odpotovati zaradi duhovnih vaj, ki bodo trajale do 15. oktobra.
Ponovno se vam zahvaljuje za dar in za voščila in vam zagotavlja molitve po
vaših svetih namenih.«

44.8 Page 438

▲back to top
438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Voščila so veljala za njegov godovni dan. »Ponovno« pa se nanaša na pismo,
ki ga je don Bosko že poslal v zahvalo. Vendar tega pisma ne hranimo. Iz vsega
tega lahko razberemo, da don Bosko grofice ni spodbujal k temu turinskemu
obisku.
Don Pozzan je dodal: »Vašemu Franceschinu svetuje, da naj se pridno uči v
Padovi, dokler bo ostal tam. Ko bo prišel v Turin, pa se bosta o vsem pomenila.
Medtem pa naj stori vse, da bo zaposlen.« Kaj naj pomenijo vse te besede? Ali
se mogoče tičejo prihodnosti tega fanta? Ta je v avgustu šel z don Tulliom in
mamico v Turin in nato z don Tulliom tudi v San Benigno na duhovne vaje za
novince. Grofica je stanovala pri sestrah Dobrega pastirja, nedaleč od Oratorija.
Ko je pozneje na don Boskov poziv odgovorila z »velikodušnim darom« v korist
misijonarjem, je blaženi takole pisal:
Velezaslužna gospa!
Z globoko hvaležnostjo sem sprejel vaš velikodušni dar, ki sta ga v svoji dobroti na-
menili našim misijonarjem. Dne 10. novembra bodo odpotovali v Patagonijo, pa tudi
v tistih oddaljenih pokrajinah ne bodo nehali prositi blagoslova iz nebes za vas, vaše
sorodnike in prijatelje.
Iste molitve bom poskusil opravljati z našimi sirotami, ki nam jih je Božja previdnost
poslala v naše domove.
Bog naj vas blagoslovi in vam podeli trdno zdravje.
Imejte me v J. K. za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1882
Tudi v božični devetdnevnici je imel priložnost, da se je zahvalil gospe. Pri
škofu je izposloval dovoljenje, da so 20. januarja imeli v mestu salezijansko
konferenco. Njenega sina imenuje »angela varuha«, mogoče zato, ker je ob kaki
priložnosti bil za vodiča.
Velespoštovana gospa Bonmartini Mainardi!
Vsaj v teh dnevih hočem izpolniti svojo dolžnost in pisati vaši velezaslužni uglednosti.
Najprej se vam moram zahvaliti, ker skrbite za naše dečke, tako da ste pri msgr.
nadškofu izposlovali konferenco za naše sotrudnike in ker skrbite za povezavo z na-
šimi sotrudniki. Ob svojem času bom pisal msgr. škofu v Padovi in mu razložil vaš
dobrotni odnos do nas.
Imam razlog, da se potožim svojemu angelu varuhu gospodu Franceschinu, za ka-
terega menim, da ga dobro poznate. Obljubil mi je, da mi bo pisal lepa dolga pisma,
toda do sedaj, kolikor se spominjam, še nisem prejel nobenega. On se bo opravičil
s tem, da bo rekel, da je molil zame, kar naj bi bilo zadosti. Verjamem, da je molil,
vendar ne tako učinkovito, ker se moje srce – ki je pravzaprav malo trdo – tega ni
zavedelo. Rad bi vedel, kako se bo izgovoril.
Tudi jaz sem nekoliko malomaren v pisanju, vendar se vas nisem nikoli pozabil spo-
minjati pri sveti maši, tako vas kakor vaše družine.

44.9 Page 439

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
439
Ko smo se zadnjič pogovarjali, ne spominjam se več točno kdaj, ste mi, tako se mi
zdi, hoteli podariti deset ali dvanajst tisoč lir. Ne spominjam se več natanko. Vendar
sprejmem tako eno kakor drugo številko, seveda rajši drugo.
V teh dnevih bomo na poseben način molili za vas, zlasti za vaše trdno zdravje. Da,
gospa, Bog naj vas blagoslovi in ohrani, naj vam podeli dolga leta življenja, vsa polna
zadovoljstva.
Spoštljivo vas pozdravljam v imenu vseh naših salezijancev, ki vas poznajo. Vsi se
priporočamo vašim svetim molitvam, medtem ko ima ubogi pisec čast, da se imenuje
v J. K. ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. december 1883
Dva dni po božiču se je don Tulliu zahvalil za voščila in za dva darova: nje-
govega in nekoga drugega, ki ga je on pridobil.
Dragi don Tullio!
Prejel sem vaše pismo z vašimi krščanskimi voščili. Bog naj vam in vaši družini
stokratno povrne vaše napore.
Zahvaljujem se gospodu Anticu Beltraminiju za njegove darove, ki nam pridejo prav
zlasti v teh težkih časih. Molim na poseben način za vaše sorodnike, prijatelje in vse
člane vaše družine.
Recite gospe Mainardi, da sem zadovoljen, da je pripravila don Tullia in gospoda
Franceschina, da sta mi pisala.
Bog naj vas blagoslovi, vedno dragi don Tullio, in vam bogato povrne vse, kar ste
dobrega storili za naše sirote. Imejte me radi v Jezusu Kristusu in molite tudi zame,
ki ostajam iz vsega srca najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. december 1883
Blaženi je predlagal grofici, da bi prevzela stroške za enega izmed stebrov
v cerkvi Srca Jezusovega. O tem in o konferenci govori v dveh pismih don De
Agostiniju.
Predragi gospod don Tullio!
Z novim veseljem sem prejel vaše pismo in 50 priloženih frankov. Za vse najlepša
hvala! Bog naj vam poplača.
Rekli ste besedo, ki mi zelo ugaja, da je namreč gospa Mainardi zaradi velike stiske,
v kateri smo, pripravljena vnaprej izplačati prispevek za steber cerkve Srca Jezuso-
vega. Prepuščam zadevo vaši uvidevnosti. Če vi vidite, da ji ta predujem ne povzroča
težav, ji povejte, da sprejemam denar in se ji zahvaljujem. To toliko bolj, ker steber že
stoji in na njem gradijo naprej. Toda če bi jo to bremenilo, ji ne recite niti besedice.
Bom bolj kratek, ker je moj želodec zelo utrujen.
Gospodove milosti naj v obilju pridejo na vas, na dragega Franceschina in še obilneje
na našo mamico Mainardi, za katere vsak dan darujem momento pri sveti maši.

44.10 Page 440

▲back to top
440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Molite tudi za tega revčka, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. januar 1884
P. S.: Če bi denar poslali po pošti, ga dajte v priporočeno pismo, dobro zaprite in za-
pečatite. Tako delajo navadno bankirji.
Dragi moj don Tullio!
Vaše pismo je prišlo nedotaknjeno, skupaj s 1.000 franki gospe Mainardi in 120 fran-
ki od pobožnih žena, o katerih poročate v pismu. Naročam Srcu Jezusovemu, da vsa-
kemu poplača po njegovih zaslugah. Pozdravite in se zahvalite vsem in storite vse
potrebno, da bo Franceschino svet. Dobre novice o njem me veselijo z vseh vidikov.
Pisal sem pismo gospodu škofu v Padovi. Sprejemam njegov predlog in obljubo, da bo
navzoč pri konferenci 20. tekočega meseca. Drugo pismo sem pisal don Tamiettiju,
ravnatelju zavoda v Esteju. On vam bo sporočil, kar je treba, pa tudi gospe Mainardi.
Okrožnica, ki jo bomo poslali vsem sotrudnikom v Padovi in okolici, je že natisnjena.
Dobite zavoj. Don Pozzan bo prišel v Padovo nekaj dni prej ad hoc [v ta namen].
Upam, da bo vse lepo uspelo v večjo Božjo slavo.
Marija naj nam pomaga rešiti naše duše.
Kmalu bom spet pisal. Vse drugo je v redu za gospo Mainardi.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 12-84
V cerkvi Srca Jezusovega nosi prvi steber na desni strani vhoda na dnu na-
pis: grofica bonmartini.
Grofica je bila malo razočarana zaradi izida prve padovske konference. Don
Bosko pa je v svojem optimizmu pisal:
Velezaslužna gospa!
Moram se vam zahvaliti za toliko pozornosti, ki ste nam jih izkazali v raznih prilo-
žnostih in zlasti pri pravkar končani konferenci v Padovi.
Zdi se vam, da mesto ni sodelovalo, kakor ste si želeli. Toda škof predstavlja celo mes-
to v cerkvenem smislu in poleg tega je bilo precej dobrih Padovčanov. Bodite prepri-
čani, da je to bil dober in koristen začetek za večjo Božjo slavo. Jaz ne bom nehal
moliti, prav tako ne naši dečki, za sina markiza Robustallo, ki nam ga vi priporočate.
Kar se tiče gospoda Bambonija, se mi zdi, da za zdaj ne bi bilo primerno, da bi ga vpi-
sali med sotrudnike. Rade volje pa pošiljam diplomo grofu Cameriniju, za katerega
mi pravijo, da je dober katoličan.
Zelo me veseli, da je naš dobri Franceschino navdušen za dobra dela. O njem mi je
marsikaj lepega pripovedoval don Pozzan ob konferenci za sotrudnike. Ne, nikakor
ga ne bom pozabil priporočati pri sveti maši, da bo še naprej tako dober, da bo rešil
mnoge in tudi sam sebe.
Moje zdravje ni slabo pa tudi ne najboljše. Vedno sem zelo utrujen. Glede daru 3.000
lir, ki ga nameravate dati za gradnjo cerkve Srca Jezusovega v Rimu, se nič ne vzne-

45 Pages 441-450

▲back to top

45.1 Page 441

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
441
mirjajte. Storite, kar morete, in to vedno brez velikih motenj.
Tukaj se vedno spominjamo vašega obiska v Turinu in vsa salezijanska družina moli
za vas.
Bog naj vas blagoslovi in presveta Devica Marija in naj iz Franceschina naredi dru-
gega sv. Alojzija.
Prejmite od vseh, vštevši don Tullia, lepe pozdrave in molite tudi za tega reveža, ki
ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. februar 1884
Blaženi, ki je šel v Rim za blagoslovitev vogelnega kamna, je Bonmartinije-
vo pozdravil iz večnega mesta.
Velezaslužna gospa grofica!
V vašo pomiritev vam sporočam, da sem pravkar prejel bankovec za tisoč lir, ki jih
vaša dobrota namenja za cerkev Srca Jezusovega. Bog bo obilno poplačal vaša dela
krščanske ljubezni in jaz bom še naprej molil za vas, za dragega Franceschina in za
don Tullia.
Prav tako bom molil za vse, ki mi jih priporočate, še več, priporočil jih bom Srcu
Jezusovemu in Srcu Marijinemu, da jim Bog podeli vse milosti, ki jih šteje za njihovo
večjo korist. Če bi potem ti želeli opraviti kako zunanje delo ljubezni, naj se združijo
z menoj vsak dan v sveti maši in storijo, kar morejo za nadaljevanje del v cerkvi Srca
Jezusovega.
Vi pa molite tudi zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 23. april 1884
Gospa je malo pozneje poslala v Rim še več. Dne 10. maja je don Bosko
po don Lemoynu sporočil: »Tisoč zahval od don Boska za denar in darove, ki
so prišli v dobrem stanju na svoj cilj. V soboto se bomo vrnili v Turin, kjer bo
don Bosko ponovno videl vas, gospa grofica, Franceschina in don Tullia. Prosil
in prejel je od svetega očeta poseben blagoslov za vas in za vašo družino. Don
Boskovo zdravje se je močno izboljšalo, Deo gratias.« Darovi so bili dobitki za
loterijo.
Gospodje Antico, dobri sotrudniki iz Padove, so obljubili dar, za katerega so
potem rekli, da ga ne morejo več dati. Toda don Bosko v teh stvareh ni zlahka
popustil, zlasti če ni bilo za to tehtnih razlogov.
Predragi don Tullio!
Če gospodje bratje Antico ne morejo, jih obljuba ne veže. Vendar je prav, da o tem
obvestijo mater in se držijo njenega mnenja.
Danes bom molil in povabil tudi druge k molitvi za družino Antico, za gospo Mainardi,
Franceschina in za vas, gospod Tullio, kateremu bom vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. maj 1884

45.2 Page 442

▲back to top
442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Istemu don Tulliu je tri mesece pozneje pisal:
Predragi moj don Tullio!
Pismo gospe Mainardijeve smo prejeli in ga skrbno hranim, da bom mogel o primer-
nem času narediti potreben obračun.
Sem tukaj v San Benignu Canavese. Sem zelo utrujen, vendar nenehno molim za dob-
ro mamico, za vas, gospod Tullio, in za našega dragega Franceschina.
Kolikor pogosteje mi pišete, tem več veselja mi pripravljate. Kako zelo bi mi bilo dra-
go, če bi vas vse imel tukaj na duhovnih vajah, in kako zelo bi bila zadovoljna sama
gospa! Toda Bog nas je ustvaril in nas hoče imeti vse v nebesih. Tam se bomo lahko
temeljito pogovarjali o naših stvareh.
Božja milost naj nas povsod spremlja in Marija naj bo naša vodnica v nebesa.
Bog naj nas blagoslovi in molite tudi zame.
dobri prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 2. september 1884
Septembra je Bonmartinijeva poslala zadnji prispevek za steber. Don Bosko
se ji je zahvalil iz Valsaliceja.
Velespoštovana gospa grofica Bonmartini Mainardi!
Upam, da ste prejeli zahvalo za obljubljeno vsoto 1.053 lir z dne 19. avgusta, ki ste mi
jo ljubeznivo poslali za cerkev Srca Jezusovega. Bog naj vam bogato poplača.
Vsak dan se pri sveti maši posebej spominjam gospe Anticove kakor tudi časnega in
večnega blagostanja njene družine. Bodite prepričani, da vam bo Bog v obilici pode-
lil vsega, kar ni v nasprotju s koristjo vaše duše.
Pravkar sem prejel vaše pismo z dne 20. avgusta. Vse je v redu. Trudimo se, da bomo
pridobivali duše. Bog bo blagoslavljal naše napore in nam dajal moči, hotenja in
milosti.
Sem v Valsaliceju za duhovne vaje. Moje zdravje se hvala Bogu izboljšuje.
Lepo pozdravite moja dva prijatelja don Tullia in Franceschina.
Okoli nas razsaja kolera, toda Bog jo je odvrnil od nas. Naj nam presveta Devica še
naprej daje svoje varstvo in pomoč.
Božji blagoslov naj bo vedno nad nami in imejte me v globoki hvaležnosti vaši ugle-
dnosti za ponižnega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, september 1884
Novembra je don Bosko pričakoval Franceschina in don Tullia, kot je don
Pozzan pisal grofici. Vendar je bilo prepozno, ker je fant obiskoval peto gimna-
zijo v semenišču v Padovi in je moral spet v šolo. Mati si ni upala prositi škofa za
dovoljenje, ker je bila skoraj gotova, da ji bo prošnjo odbil. Ob drugi priložnosti
jo je škof slišal govoriti o don Bosku in ji dejal: »Gospa, prosim, da bi cenili tudi
druge cerkvene osebe in ne samo don Boska,« nakar je odgovorila: »Seveda, se-
veda monsinjor! Jaz zelo spoštujem tudi druge cerkvene osebe, vendar mi boste

45.3 Page 443

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
443
pritrdili, da je take, kot je don Bosko, le težko dobiti. Veste, kaj si jaz mislim,
monsinjor? Da če storimo to, kar pravi don Bosko, se nikdar ne zmotimo, kajti
prepričana sem, da don Bosko vidi mater Božjo Marijo. To je tudi razlog, zaradi
katerega me nihče ne bo prepričal, da ne bi ubogala don Boska, ko kaj svetuje
zame ali za mojega sina.21
To je zadnje pismo, ki ga je don Bosko poslal vdovi Bonmartini. Ostaja še
dvoje pisem za sina. Eno je iz leta 1885, ko se je materi iztekalo življenje. Don
Bosko mu je pisal:
Dragi moj Franceschino!
Pišeš mi, da so novice o mamici zelo resne. Močno mi je žal. Vsi naši dečki in vsi v
naših domovih nenehno molimo zanjo.
Naj se zgodi, kar koli hoče, ti dobro veš, da je don Bosko obljubil tebi, mamici in don
Tulliu, da bo on tvoj oče zlasti v vsem, kar se tiče tvoje duše.
Kar koli bi bilo treba – daljave niso velike.
Če je tvoja mamica v stanju, da razume, potem ji povej, da bomo govorili o naših
stvareh v blaženi večnosti.
Zate in don Tulia sta sobi pripravljeni.
Marija naj nam bo v vsakem primeru vodnica v nebesa.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 15. december 1885
Potem nimamo podatkov vse do januarja 1887. Tedaj je don Bosko pisal
najprej don Agostiniju, ki mu je poslal ex voto [obljubljeni] dar za uslišano prošnjo.
Predragi don Agostini!
Zahvaljujem se vam za vaša voščila in iz vsega srca prosim Gospoda, da bi vas napol-
nil z vsemi tistimi milostmi, ki jih želite meni. Naj vam podeli zdravje, zadovoljstvo,
mir. Naj blagoslovi vaše službovanje in naj vašo dušo naredi prikupno Božjim očem,
da bo vedno bolj polna dobre volje in pozornosti do sebe, da bo, kadar pride čas, vre-
dna velikega Boga, v službi katerega smo redovniki in duhovniki na poseben način
posvečeni.
Podobice in srčeca bodo po vaši volji obešena v svetišču Marije Pomočnice. Veseli nas,
da vas je ta dobrega mati rešila tako velike nesreče.
Mi se še naprej zahvaljujemo materi Božji Mariji in molimo za vas, za vašega Fran-
ceschina in njegovo sorodstvo in za vse vaše namene, zlasti še za vašega brata.
Imejte me za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika v J. K. in M.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. januar 1887
Naslednji dan je don Bosko odgovoril na Franceschinova voščila in mu dal
dragocene nasvete.
21 Pismo Bonmartinijeva don Pozzanu, Padova, 8. november 1882.

45.4 Page 444

▲back to top
444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Predragi Franceschino!
Z veseljem sem prejel tvoja voščila in ti jih iz vsega srca vračam.
Praviš mi, da si se že učil italijanščine, toda sedaj se moraš resno lotiti študija tega
jezika: pravopis, besedišče, slog, skladnja so stvari, ki jih moraš še temeljito proučiti.
Bodi pozoren na tovarišijo. Beži kot pred kugo pred tistimi, ki ne hodijo k obhajilu.
Drži se nasvetov don Tullia in bodi prepričan, da se bo vse dobro končalo. Molimo za
tvojo mater, ki jo bom kmalu spet videl. Marija naj nas vodi po poti v nebesa. Amen.
Prijatelj
duhovnik Bosko
Turin, 8. januar 1887
Blaženi je upal, »da bo mogel kmalu videti njegovo mater« seveda v nebe-
sih. Ubogi Franceschino! Vse kaže, da je don Bosko v njegovi dobroti in sposob-
nosti videl vse danosti za dobrega duhovnika in mogoče celo dobrega salezijan-
ca. Tega mu nikdar ne pove naravnost, vodi pa ga za roke, gre z njim po poti, ga
privede do praga, vendar ga ne sili, da bi vstopil. Zdi se, da je dobri oče nekako
predvideval, da bi njegovega varovanca čakala slaba usoda, če bi ostal v svetu.
12. RIMSKE ZADEVE
Pisma, ki jih je pisal generalnemu prokuratorju, so se tikala poslov. Tu in
tam smo že objavili nekatere v celoti, nekatere pa deloma. Tukaj bomo podali
samo še dve.
Glavna vsebina pisma so: prihod duhovnika v pomoč don Dalmazzu; po-
šiljka njegovih in don Lemoynovih knjig, ki naj bi jih poklonili svetemu očetu
kot vidno znamenje njegove vdanosti namestniku Jezusa Kristusa; upanje, da
dilata [odlaganje]22 ne bo zaprlo poti privilegijem; dokaz izredne vzvišenosti
duha očetovstvo od začetka do konca.
Predragi don Dalmazzo!
Tokrat je naš sel naš sobrat duhovnik, nekdanji župnik Manfredi. Ima najboljšo voljo
in je sposoben za delo. Toda je še novinec, zato mu bodi učitelj v besedah, dejanjih in
v poznanju Rima. Če so potrebni izpiti, jih bo naredil. V San Benignu je bil odličen.
Sedaj o drugem.
Rad bi vedel, ali so moje knjige in knjige don Lemoyna predložili svetemu očetu in ali
je on kaj povedal v naše vodilo.
Govori z msgr. Masottijem in ga prosi za nasvet; naj nam pove, ali je med privolitvijo
svetega očeta z ene strani in dilata z druge vmes še kaj odločilnega.
Potem to poročaj kardinalu Nini, ki ga bomo brez nadaljnjega poslušali.
Alii alia dicant [Drugi govorijo drugo] o naših stvareh v Rimu. Jaz se na nič ne ozi-
ram, ker sem prepričan o svoji zadevi. Vendar mi boš naredil veliko uslugo, če mi boš
22 Prim. zgoraj, str. 284.

45.5 Page 445

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
445
zaupno povedal, kaj meniš o naših odnosih s svetim očetom, kardinalom vikarjem, s
cerkvijo Srca Jezusovega itn.
Priloženo je pismo o La Spezii, ki ga preberi in potem odnesi na naslov. Vem, da ni
dobro napisano. Kardinal23 naj mi oprosti, toda nisem mogel napisati bolje. Moj vid
vedno bolj peša. Dragi don Dalmazzo, delaj, vendar vedno z ljubeznivostjo sv. Franči-
ška Saleškega in z Jobovo potrpežljivostjo. Pozdravi don Savia in vse naše sobrate in
imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. februar 1882
Zaradi okoliščin je popoln odgovor na prejšnje pismo prišlo malo pozneje.
Treba ga je prebrati v celoti.24
Velespoštovani oče!
Končno sem sposoben odgovoriti na vprašanja iz prejšnjih pisem. Končno se po
zavzemanju kardinala Nine dobil tako zaželeno avdienco pri svetem očetu. Sprejel
me je z običajno naklonjenostjo, če ne že večjo kot drugikrat. Vzel je pismo, ga odprl,
pa ne prebral, ker je težko razumel. Potem je sedel za mizo in mi rekel, naj vstanem,
pregledal vse zvezke in čestital don Bosku, ki toliko piše. Pohvalil je Zgodovino Italije
in dejal, da jo že pozna. Ni bilo Cerkvene zgodovine, ki jo lahko pošljemo pozneje. Po-
tem je vprašal, kje vzame don Bosko čas, da toliko piše. Rekal sem mu, da don Bosko
že dolga leta neutrudno dela za korist mladine. Menil je: »Toda sedaj, ko ne vidi več,
kako dela?« »Sveti oče,« sem dejal, »sedaj, ko so njegove oči preutrujene, narekuje.«
Naročil mi je, naj se vam zahvalim in zagotovim, da mu darilo zelo ugaja in da bo
mirno vse pregledal. Vprašal me je o nadškofu in odgovoril sem mu, da je njegov od-
nos nasproten, čeprav je posvetil cerkev. Bilo mu je zelo hudo in je rekel, naj molimo.
Vprašal me je o župniji in me spodbujal, da naj kljub težavam nadaljujem. Nato je
na mojo prošnjo dejal, da daje don Bosku, Družbi in vsem, ki jih priporočamo, obilen
blagoslov. Nato me je nadvse ljubeznivo pospremil do vrat naslednje sobe.
S tem sem na široko razložil, v kakšnih odnosih smo s svetim očetom. Z vsemi kardi-
nali, razen običajne izjeme, smo v boljših odnosih kot v preteklosti. Kardinal Jacobini,
ki sem ga tudi obiskal včeraj popoldne, da bi mu izročil vaše pozdrave in pozdrave
salezijanske družbe, me je kljub silni zaposlenosti ljubeznivo sprejel, čeprav je vedel
za razlog mojega obiska, in se hotel informirati o misijonih, o vas in o nadškofu.
Obžaloval je sedanje stanje in priporočal molitev. Ponovno sem mu priporočil naše
privilegije. Zagotovil mi je, da je to le vprašanje časa, da pa naklonjenost svetega oče-
ta veliko obeta. Želel je novice o Passagliu, ki je bil pri njem, obljubljal velike stvari
in potem nič naredil. Ob slovesu mi je zagotovil, da bo ponovno govoril s papežem o
privilegijih. Potem je želel, da bi prav vi, don Bosko, zmolili zanj eno zdravamarijo.
Kardinal Nina se je tako navezal na nas, da nas je po zadnjem obisku prišel že dvak-
rat pogledat in v nedeljo se je zadržal pri nas celo uro. Pripovedoval mi je o nekaterih
23 Kardinal Jacobini, državni tajnik.
24 Prejšnje don Dalmazzovo pismo, ki nima datuma, se brez dvoma nanaša, na to don Boskovo pis-
mo (Dodatek, št. 92).

45.6 Page 446

▲back to top
446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
govoricah, ki naj bi nas prestrašile; vedel je povedati, da to prihaja od kardinala Fer-
rierija: Seveda imate veliko sovražnikov, zato je treba hoditi s svinčenimi obuvali,
kajti v Rimu dobivajo telo tudi sence. Zatem je govoril o La Spezii. Privolil je v pod-
poro tej ustanovi in sedaj bom vztrajal pri kardinalu, da to izvede. Zelo je pohvalil
don Boska in pokazal zadovoljstvo z vsemi. Ko je ob tej priložnosti ponovno govoril
svetemu očetu o privilegijih, je papež odgovoril: »Toda to je družba v začetkih, zato
moramo delati počasi in privilegije podeljevati drugega za drugim.« Kardinal pa je
dejal: »Toda začeti je treba s prvim in potem preiti k naslednjim.«
Zato poskusite obnoviti prošnjo za najbolj potrebnega, za misijone, kajti tega bomo
prejeli po prizadevanju kardinala Simeonija. V enem tednu sem tri ure govoril s kar-
dinalom Nino, ki mi je zaupno razodel celo vrsto stvari, govoril o toliko spletkah, o
toliko nepravilnostih, ki jih bom zaupal samo vam […].
Raje kot pisno vam bom ustno poročal o mnogih drugih stvareh. Tukaj smo vsi naj-
bolje razpoloženi. Vsi bi vas radi pozdravili in vam po meni želeli srečne praznike,
srečen konec starega leta in dober začetek novega. To storim toliko raje, kot sem
prepričan, da vam vse to dá novih moči.
duh. Francesco Dalmazzo
Rim, 18. december 1882
P. S.: Danes bo prišel msgr. Manacorda. Sprejeli ga bomo čim bolj prijateljsko.
Decembra je šel v Rim msgr. Manacorda, škof v Fossanu, don Boskov prija-
telj v pravem pomenu besede in zelo poznan v rimskih uradih, kjer se je uvedel
v svojo službo in bi mu zato lahko pomagal, čeprav ta njegov obisk ni imel tega
namena. Blaženi je obvestil prokuratorja in vpletel v pismo zelo koristen opo-
min. O loteriji bomo govorili pozneje.
Dragi moj Dalmazzo!
Msgr. Manacorda, naš velik prijatelj, bo prebil nekaj časa v Rimu, da se reši mrzlih
mesecev v naših krajih. On ti bo na dolgo in široko povedal, kaj je novega pri nas.
Tebi in vsem drugim želim veliko duhovnega in naravnega veselja. Posreduj vsem
salezijancem moja priporočila, ki so zvestoba pokorščini, čistosti in uboštvu, s kate-
rimi smo se posvetili Gospodu. Za nas bo velik dan, ko bomo dosegli, da bo med nami
kraljevala ljubezen, ko bodo urejene stvari s podjetnikom in bomo lahko spet začeli
pri cerkvi Srca Jezusovega.
Ali loterija spi? Dobro jo pripravi, mi ti bomo pomagali.
Bog naj vas blagoslovi in reci posameznim dobrotnikom, da don Bosko moli in skrbi,
da tudi drugi molijo zanje.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 18. december 1882

45.7 Page 447

▲back to top
BiS 15 — 21. poglavje
447
13. VEZILO
Pred koncem leta je don Bosko razposlal ravnateljem vezilo za novo leto v
obliki okrožnice, ki je bila naslovljene na vse. K pošiljki za don Lemoyna, duhov-
nega voditelja hčera Marije Pomočnice v Nizzi Monferrato, je priložil listek kot
znamenje posebne pozornosti zaradi knjige o sv. Janezu Evangelistu.25
Predragi don Lemoyne!
Vsem pošiljam skupno okrožnico z vezilom. Toda slavnemu piscu sv. Janeza Evange-
lista pošiljam posebne čestitke: Skrbi za svoje zdravje in svetost in za vse svoje hiše!
Imej me rad v našem Gospodu in vedno za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez BOSKO
Turin, 28. december 1882
Vezilo je bilo sestavljeno takole:
Predragi don ………
Ravnatelj doma v …………
Smo na koncu starega in na začetku novega leta.
Prosim te, da se zahvališ vsem, ki so mi v teh dneh pisali in molili zame.
Jaz prosim Boga za zdravje vseh in milost srečnega življenja.
Moje vezilo se glasi:
1. Ravnatelju. Ljubezen in ljubeznivost z vsemi.
2. Sobratom Družbe. Točno izpolnjevanje zaobljub, s katerimi smo se posvetili Gos-
podu.
3. Vsem fantom. Pogosta pobožna spoved in obhajilo.
4. Skupno in posamično povej vsem, naj mi sporočijo, kaj so sklenili, da bi mi poma-
gali, da bi skupaj rešili njihove duše, kar je bila in bo glavna skrb mojega življenja.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 28. december 1882
P. S.: Pošlji mi odgovore na točko 4.
Kot primer odgovora na št. 4 prinašamo vrstice don Cibraria, ravnatelja
doma v Vallecrosii.26
»Odgovor je en sam za vse. Rešitev naše duše je tesno povezana z izpolnje-
vanjem zaobljub. Vse je odvisno od tega. Zato smo jih vsi pripravljeni izpolnje-
vati do konca življenja, kar upamo doseči z Božjo milostjo. To je pomoč, sodelo-
vanje, ki ju hočemo vsi prispevati, da boste lahko rešili naše duše.«
25 Prim. zgoraj, str. 228.
26 Pismo don Bosku, 23. januar 1883.

45.8 Page 448

▲back to top
DODATEK – DOKUMENTI
1. DON BOSKOVO POROČILO ZUNANJEMU MINISTRU
Ekscelenca!
Preteklo je že šest let, odkar sem ministrstvu za zunanje zadeve v Rimu predstavil
potrebo po italijanskem misijonu v Južni Ameriki. Ko so spoznali in pretresli pomen
načrta, je gospod minister potrdil, spodbujal s pohvalnimi besedami in mi priskočil na
pomoč s povrnitvijo stroškov za potovanje. Dne 14. novembra 1875 sem poslal deset
članov naše družbe, ki so prišli 14. naslednjega meseca v republiko Argentino. Temu so
sledile nadaljnje štiri odprave.
Dovolite, da vam podam poročilo o vsem, kar smo mogli narediti v tem času.
V URUGVAJU
V glavnem mestu tamkajšnje republike v Montevideu smo ustanovili šolo, ki jo obi-
skuje 300 dečkov, večji del otrok italijanskih staršev. V Villa Colònu, nedaleč od glavne-
ga mesta, je zavod, kjer se poučuje in govori v italijanščini. Isti pouk dobivajo Evropejci,
ki živijo na vzhodni strani La Plate.
REPUBLIKA ARGENTINA
V mestu, imenovanem Bocca, gosto naseljenem predmestju Buenos Airesa, živi več
kot 20.000 Italijanov. Tu smo ustanovili župnijo, začeli šole za dečke in deklice in zave-
tišče za kakih 200 revnih dečkov.
V središču mesta je cerkev Božjega usmiljenja. V istem mestu je zavod S. Carlos de
Almagro, kjer je zbranih več kot 200 revnih otrok. Vse to upravljajo člani salezijanske
družbe, ki skrbi za bogoslužje v korist množice odraslih in otrok, ki prihajajo tako rekoč
v njihovo narodno cerkev, kjer so pridiga in govori v italijanskem jeziku; v mestu San
Nicolas de los Arroyos je tudi zavod s konviktom in zunanjimi učenci, kjer se poučuje
in govori italijansko.
Prav tako skrbimo za mnoge italijanske naselbine, med katerimi naj omenimo Villa
Libertad v Entreriosu. Tam je 200 italijanskih družin, ki so naseljene v tako imenovanih
kampih ali krajih, ki so zelo oddaljeni od mest in trgovskih središč. Ti skrbijo izključno
za obdelovanje tistih nadvse rodovitnih zemljišč.
V PATAGONIJI
V Patagoniji ob bregovih reke Rio Negro smo v kratkem času ustanovili šest posto-
jank za Indijance, kamor so prišli tudi Evropejci, zlasti Italijani. V teh postojankah de-
lujejo šole, vzgojni zavodi in zavetišča za otroke, odrasle in vse, ki so v stiski, se učijo
raznih obrti in obdelovanja zemlje.

45.9 Page 449

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
449
Naš namen je še naprej ustanavljati take postojanke za Italijane vse do Magellanove-
ga preliva in od tod naprej do rta Horna. Toda o tej zadevi bi rad osebno govoril z vašo
ekscelenco, kar bom storil, če me boste sprejeli prihodnji mesec.
SEDANJE STANJE
Zadnji statistični podatki navajajo 300.000 Italijanov v republiki Argentini, od kate-
rih jih je 50.000 v glavnem mestu, ne vštevši predmestja. Pripravili smo že petero sa-
lezijanskih misijonskih odprav, ki so sedaj porazdeljene v triintrideset postojank, kjer
skrbijo za pouk in vzgojo zlasti ubogih in zapuščenih italijanskih dečkov.
UKREPI
V zadnjem času pripravljamo novo odpravo v pomoč tem, ki že delujejo v teh dveh
republikah in bi delali v enakem smislu za pomoč še drugim potrebnim mladostnikom
in odraslim. To odpravo bi poslali 20. januarja in še dopolnilo za konec meseca z ladjo
Umberto I. družbe Rocco e Piaggio.
Drugi bodo odpotovali 3. februarja z ladjo družbe Lavarello.
Ker nimam denarja za nakup opreme in plačilo potovanja, prihajam k vaši ekscelenci,
da bi mi priskočili na pomoč pri delu, ki bo gotovo v veliko čast italijanskemu narodu
in vsem tistim, ki ga predstavljajo. Menim tudi, da vam bo drago zvedeti, da so člani sa-
lezijanske družbe večkrat ponudili usluge uslužbencem italijanske vlade v Montevideu
in Buenos Airesu, kakor je razvidno iz poročil, ki so jih ti uslužbenci poslali italijanski
vladi.
To je delo, ki bi ga rad predstavil pod pokroviteljstvom vaše ekscelence in katerega
namen je širjenje izobrazbe, moralnosti, civilizacije, trgovine in poljedelstva v tistih
oddaljenih deželah, kamor kar naprej prihajajo italijanske družine.
Poln zaupanja v vašo znano naklonjenost imam čast, da se imenujem vaše ekscelence
ponižni prosilec.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. januar 1881
2. ODGOVOR ZUNANJEGA MINISTRA DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Hkrati z vašim dragocenim pismom z dne 16. tekočega meseca sem prejel vašo spo-
menico ministrstvu o novi odpravi v Južno Ameriko. Kar se tiče mene, ne bom odtegnil
pomoči tej čudoviti odpravi, vendar pa menim, da ministrstvo ne bo moglo sprejeti
nobene odločitve za pomoč, dokler se ne vrne njegova ekscelenca Cairoli, ki, kakor vam
je znano, spremlja kraljevo družino.1
Markiz Spinola je te dni v Turinu in vi lahko dobite pri njem potrebna pojasnila o
južnoameriških zadevah.
Izrabljam priložnost, da izrazim svoje občudovanje.
Vaš najvdanejši
Maffi
Rim, 19. januar 1881
1 Kralj Umberto I. in kraljica Magherita sta potovala po Siciliji in južni Italiji.

45.10 Page 450

▲back to top
450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
3. NAČRT METEOROLOŠKE MREŽE ZA JUŽNO AMERIKO
V UPRAVI SALEZIJANCEV
Tretji mednarodni kongres v Benetkah je na slovesnem zboru razglasil naslednje be-
sedilo, ki ga je pripravila 3. delovna skupina:
»Predlaga, da bi ob Rio Negru v Patagoniji in zalivu S. Giuseppe ustanovili meteo-
rološko postajo, ki bi prevzela zlasti magnetska opazovanja, pri čemer bi sodelovali
italijanski misijonarji v Patagoniji.«
Pomen meteorološke postaje za tamkajšnje pokrajine je nakazal Mednarodni odbor
za polarno meteorologijo na konferenci 1880. Prikazal jo je italijanski delegat prof.
Cora, s priporočilom, da bi to postajo postavili na skrajnem koncu Južne Amerike. Toda
za uresničitev tega predloga je bilo veliko težav in tako želja italijanskega predstavnika
za meteorološko postajo na rtu Horn ni dobila podpore njegove dežele.
Zdi se, da bi Francozi želeli iti na rt Horn, vendar je to negotovo.
Ker sem jaz tajnik 3. skupine, ki je na kongresu v Benetkah izrazila svojo željo, si
nisem upal dati nobene besedice, da ne bi predčasno pokvaril dela italijanskih misijo-
narjev in salezijancev, ki delujejo v tistih krajih, čeprav sem poznal njihovo delovanje
in njihovo dobro voljo.
Ko pa sem prišel v Turin, sem o zadevi takoj govoril z njihovim predstojnikom du-
hovnikom don Boskom, ki je znan pobudnik napredka in ki vsako leto pošilja izbrano
skupino svojih sinov, ki skrbijo za verske potrebe tamkajšnjega prebivalstva, ne da bi
pri tem zanemarjali intelektualne in gmotne potrebe.
Kakor sem si predstavljal, je don Bosko privolil v nakazane predloge in tako brez
mnogih besed in tarnanja ustregel želji znanstvenega sveta, da bi spoznali najoddalje-
nejše predele zemeljske oble.
Prvi načrt sva si zamislila skupaj, s časom ga bomo dopolnili in izpopolnjevali.
Najprej moram povedati, da je že pred Geografskim kongresom meseca julija pri-
šel k meni odlični profesor don Lasagna, ravnatelj Zavoda Pija IX. v Montevideu, in mi
omenil namero, da bi v njegovem zavodu, ki ima odlično lego, postavili meteorološko
postajo. Rade volje sem sprejel ponudbo in sedaj je observatorij v Montevideu že pos-
tal dejstvo. Instrument smo že kupili, usposabljam osebje, ki bo kmalu zasedlo novo
delovno mesto.
Observatorij v Montevideu bo dobil vse najboljše instrumente, ki z njimi razpolagajo
naše meteorološke postaje, vključno anemograf Denza in dober aparat za merjenje ma-
gnetnega odklona. Lahko ga postavimo med osrednje observatorije naše mreže.
Poleg tega observatorija, ki je neodvisen od Geografskega kongresa, don Bosko daje
na voljo še dva druga na tem ozemlju: enega v Buenos Airesu in drugega v Carmen,
nedaleč od Rio Negra na severni meji
Patagonije. Tudi ti dve postaji bosta dobili vso potrebno opremo za meteorološka
opazovanja. V njih bodo opravili redno opazovanje, ker imajo že za to usposobljeno
osebje.
K trem zgoraj imenovanim postajam moramo dodati še četrto, ki jo je Meteorološko
združenje uredilo v notranjosti republike Argentine v Andih. Ustanovila jo je nekdanja
Noalles in že dve leti pošilja svoja opažanja v centralo.

46 Pages 451-460

▲back to top

46.1 Page 451

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
451
Omenjenim postajam bomo priključili še druge iz tretje skupine, ki bodo skrbele za
zbiranje podatkov o temperaturi, padavinah in drugih pojavih, zlasti ob Rio Negru.
Podobno tudi zelo pomembno postajo bodo verjetno ustanovili isti misijonarji v Pe-
tropolisu pri Rio Janeiru.
Ta prva razporeditev meteorološke službe v južnem delu Amerike je izrednega po-
mena za celotno fizikalno ugotavljanje dogajanja na zemeljski obli. To pa je samo zače-
tek veliko obsežnejšega in velikega dela. Zaradi delavoljnosti italijanskih misijonarjev
in zaradi vedno večje naklonjenosti, ki jo uživajo v teh krajih, bomo namestili še druge
observatorije večjega pomena, ki bodo pospeševali znanstveno delo vse do rta Horn.
Na tak način bomo brez velikih izdatkov in prevelikega kričanja dosegli rešitev zelo
zapletenih vprašanj, ki jih želi obvladati sodobna meteorologija. In kar je še pomemb-
nejše: ugotovitve, ki jih bomo prejemali iz tistih oddaljenih območij, kjer je zelo težko
priti do izsledkov, bodo vredne vsega zaupanja, saj jih bodo zbirali požrtvovalni ljudje,
ki imajo pred seboj en sam cilj – napredek znanosti.
P. F. Denza
Iz Observatorija v Moncalieriju, 2. november 1881
4. DON BOSKOVA KONFERENCA SOTRUDNIKOM V MARSEILLU
Velezaslužni sotrudniki in sotrudnice,2
poročilo, ki ga je pripravil nadvse goreči opat Mendre o naših članih, gospeh in gospo-
dih obeh Odborov in nasploh o vseh sotrudnikih, me prepričuje, da mi ni treba dodati
niti besedice glede vaše velikodušnosti. Omejujem se na to, da vam z besedami naše
vere izrazim hvaležnost: Bog bodi zahvaljen za vaša dobra dela. Medtem ko vam zago-
tavljam bogato plačilo v nebesih, vam jaz in moji dečki izražamo neskončno hvaležnost.
Zato se mi zdi umestno, da razmislimo o delih, ki so bila predmet vaše krščanske
ljubezni, kakor tudi da govorimo o napredku misijonov v Patagoniji v Južni Ameriki
in o domovih, ki smo jih letos odprli. Menim, da vam bo všeč, če bomo govorili o naših
domovih v Franciji, se pravi o zavetišču S. Pierre v Nici, o dveh poljedelskih šolah v La
Navarru in St. Cyru in zlasti še o Oratoriju sv. Leona, kjer nam je Božja previdnost omo-
gočila, da se zberemo na ta srečni dan.
Začel bom z našim zavetiščem v Nici. V tem letu so zgradili cerkev, razširili prvotno
stavbo, močno povečali število gojencev in v naše veliko zadoščenje smo dobili pod-
poro cerkvene in civilne oblasti. Poljedelska šola za fante je v La Navarru, okraju Crau
d'Hyères, in se čudovito razvija.
Lahko rečemo, da je bilo to zemljišče, ko smo ga dobili, goljava, pokrita z grmičevjem.
Toda danes je delo učencev že obrodilo sadove v žitaricah, vinu in tudi v nekaj oljčnih
nasadih. Povečali smo tudi število mladih delavcev. Toda treba je bilo povečati poslopja,
popraviti zidove in jih rešiti propada. Seveda smo morali pri tem narediti nekaj dolgov,
ki jih je treba poravnati.
Poljedelska šola za deklice sirote. V St. Cyru, kraju med Aubagnem in Toulonom v ok-
raju St. Isidore, smo končno uredili poljedelsko šolo za deklice sirote. Lansko leto smo
še govorili o ustanovi, ki jo mislimo priklicati v življenje, danes pa lahko povemo, kako
2 Popravili smo pravopis in naglas iz izvirnika.

46.2 Page 452

▲back to top
452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
mlade delavke kosijo travo, jo spravljajo in se ukvarjajo z vsemi drugimi deli na polju
in na vrtu. Zjutraj in pozno popoldne imajo šolo, se učijo katekizma, obenem se učijo
šivanja, pletenja in vsega, kar mora znati dobra družinska mati na deželi.
Vodstvo, uprava, nadzor z eno besedo celotno delo v zavetišču je zaupano sestram
Marije Pomočnice.
Oratorij sv. Leona je glavna skrb vaših naporov in skrbi.
Prav te dni preteklega leta je bilo v tej hiši vse v delu. Zidarji, delavci, kamnoseki, ope-
karji, ključavničarji, mizarji, tesarji so polnili hišo. Danes, dragi velikodušni sotrudniki
in sotrudnice, vidite tod cerkev, ki je bila zgrajena v najkrajšem času. Dvorana, kjer smo
druge krati imeli konferenco, je danes spalnica za dečke. Desno krilo in sredina sta
v celoti dograjena. Stavba ima štiri nadstropja, ki so zelo načrtno izrabljena: pisarna
predstojnikov, spalnice, šolski razredi, dvorane za razvedrilo, obednica in kuhinja, veli-
ka dvorana za instrumentalno in vokalno glasbo, delavnice, gledališča so prostori, ki ne
puščajo niti enega nezasedenega kotička.
V gradnji je tudi desno krilo, ki, preden bo vseljivo, bo treba še časa in denarja. Danes
imamo 250 gojencev, od katerih se nekateri šolajo, drugi pa se učijo kake obrti.
Nimamo vnaprej določenih in zbranih vsot, temveč gradimo vse na krščanski ljubez-
ni naših odborov, tako mož in žena, sotrudnikov in sotrudnic in drugih gorečih kristja-
nov. Toda hiša je dobro oskrbovana in ni težav z vzdrževanjem otrok in z vsakdanjimi
izdatki.
Sedaj bi bilo treba kupiti še dve majhni hiši in zemljišče. Vendar nas skrbi dolg, to so
računi dobaviteljev, katerim dolgujemo veliko vsoto sto dvajset tisoč (120.000) fran-
kov, ne da bi računali na izdatke, ki jih bomo imeli z dokončanjem desnega krila. To je
velika vsota za hišo, ki se vzdržuje z javno dobrodelnostjo. Toda to je ustanova, ki jo Bog
hoče, in zato je treba iskati sredstev, da bomo dokončali to krilo in ga takoj napolnili z
ubogimi dečki, ki kar naprej prosijo za sprejem in katerim je treba kar naprej s krva-
večim srcem odgovarjati: nimamo prostora. Naši zapisniki nam pričajo o neverjetni
številki pet tisoč (5.000) ubogih dečkov, ki smo jih morali zavrniti zaradi pomanjkanja
prostora. Ko bomo dogradili desno krilo, bomo lahko zvišali število fantov na tristo
petdeset (350). Toda kje naj vzamemo denar, da bomo plačali zaostale dolgove in do-
končali začeta dela? Moj Bog, zakaj mi nisi dal bogastva? Uporabil bi ga do zadnjega
novčiča, da bi s trgov in ulic zbral nesrečneže! Ubogi dečki! Gredo pogubi naproti, ne
da bi se tega zavedali. Koliko izmed njih bi jih lahko rešili iz ječ in jih postavili v naš
oratorij! Tukaj bi lahko z znanjem, vero in obrtjo rešili čast svojih družin, obenem pa bi
si zagotovili večno zveličanje vaše duše.
Moj Bog, zakaj me nisi ustvaril bogatega, zakaj mi ne daš denarja, da bi sprejel te
uboge fante in naredil iz njih dobre državljane na zemlji in srečne prebivalce nebes in
bi tako pripravili srečno prihodnost naše družbe!
Res je! Nisem bogat, toda jaz imam srečo bogastva in neprecenljivo pripravljenost na-
ših sotrudnikov in sotrudnic, ki imajo veliko dobre volje, krščanske ljubezni in ki so že
storili, delajo in bodo še žrtvovali, da bodo podpirali Božje delo, delo, ki ga ščiti velika
mati presveta Devica Marija.
Pogum torej! Na delo, dobrodelni sotrudniki! Pogum, na delo! Toda kako naj dobimo

46.3 Page 453

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
453
denar? Bog nam zagotavlja: Quod superest, date eleemosynam [kar je odveč, dajte vbo-
gajme]. Dajte vse, kar imate odveč, za zavetišče Beaujour in zavetišče bo narejeno.
Toda vprašali boste: kaj imate vi za odvečno? Poslušajte, moji spoštovani sotrudniki.
Vse vaše imetje, vse vaše časno bogastvo vam je bilo dano od Boga. Ko nam Bog daje,
nam da, da vzamemo, kar je potrebno za naše življenje. Nič več. Kajti Bog, ki je naš
gospod, ki je lastnik našega imetja in denarja, zahteva strog obračun o vsem, kar nam
ni potrebno, če ne ravnamo s tem po njegovi zapovedi. Prepričan sem, da z dobro voljo
lahko denemo na stran odvečno in bomo tako zbrali sredstva za naše delo.
Vprašali boste: je res treba dati vse odvečno za dobra dela? Jaz vam dam lahko samo
odgovor Božjega Odrešenika, ki nam ukazuje, da dajemo: »Dajte, kar je odveč.« On ni
določal mej in tudi jaz nimam poguma, da bi storil kaj takega in spreminjal njegovo
stališče.
Povedati vam želim samo to, da je naš Gospod, prepričan, da kristjani ne bodo prav
razumeli njegovih besed in jih vzeli zares, povedal, da je lažje priti kameli skozi šivan-
kino uho, kakor bi se bogataš zveličal. To pomeni, da je potreben čudež, velik čudež,
kakor pravi sv. Avguštin, da se zveliča bogataš s tem, da pravilno uporablja svoje bo-
gastvo in dá revežem, kar je odveč. Vstopimo v naša stanovanja in našli bomo marsikaj
odvečnega v oblekah, pohištvu, pri mizi, potovanjih, v izdatkih, denarnih naložbah in
drugih stvareh, ki niso nujno potrebne.
Drug način, da pomagam revežem, je vloga nabiralcev in nabiralk prispevkov za re-
veže: da našim sorodnikom in našim prijateljem damo spoznati pomen miloščine. Bog
sam nam pravi: »Dajte in se vam bo dalo. Date et dabitur vobis.« Želite obilo milosti
in rešiti vaše duše grehov? Dajajte miloščino. Eleemosyna est, quae purgat peccata. Si
hočete zagotoviti usmiljenje pri Bogu? Dajte miloščino. Facit invenire misericordiam.
Si hočemo zagotoviti večno blaženost v nebesih? Eleemosyna est quae facit invenire
misericordiam et vitam aeternam. Bog nam obljublja stoterno povračilo za vsako dobro
delo. Bog bo držal besedo z obilico časnih kakor duhovnih milosti.
Kaj si bomo z miloščino zagotovili v večnem življenju? Uživali bomo večne dobrine in
duše, ki smo jih rešili s tem, da smo jih sprejeli v zavetišče, jih usposobili za življenje, jih
predstavili pred Božjim sodnim prestolom, da bomo dali obračun našega življenja.
Toda jaz nočem vstopati na moralno področje, kajti njegova vzvišenost nadškof Aixa,
ki je bil tako dober, da se je udeležil našega zborovanja, nam bo povedal nekaj očeto-
vskih besed, ki nam bodo vodilo naše duhovne in časne sreče.
5. VERZI DOKTORJA D'ESPINEYA
Drage gospe, rad bi vam pripovedoval zgodbo,
zelo kratko, v nekaj besedah, ki pa je, to vam zagotavljam,
nadvse zanimiva. Torej, neki ubog duhovnik se je čutil
prevzetega od čudne ljubezni.
Puščica Božje ljubezni, božanska rana.
Dal se je za merilo Božje ljubezni,
postal je oče in mati, tako da je na svoje prsi
stisnil zapuščene otroke, ki so blodili po cestah,
in je v zagonu najvišje ljubezni, ko ni imel ničesar,

46.4 Page 454

▲back to top
454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ponudil samega sebe.
Drage gospe, dobri Bog, ki je vsemogočen,
podpira vedno tiste, ki branijo otroka.
Sveti Duh mu v obilici podeljuje luč
in sipa nanj vse dobrine tega sveta.
Ubogi duhovnik je najprej sprejel enega otroka,
potem drugega, nato deset, nato petdeset, zatem sto.
Drage gospe, v tem trenutku jih je osemdeset tisoč.
Osemdeset tisoč, ali slišite gospe,
katerim je treba hrane za telo in za njihove duše!
Iz teh otrok postajajo spretni obrtniki.
Toda gredo še naprej, više: prikazujejo jim
neskončno lepoto nesmrtne duše.
In ti ubogi otroci, prepričani o sebi,
čutijo tudi sami puščico Božje ljubezni.
V velikem številu se posvečajo službi Božjega učitelja,
Jezusa, ki ga dajejo spoznavati.
Oh, čudo! Nebeško okuženje!
Iz srca, ki se čudežno daje,
Iz mlade družine so izšli duhovniki.
Duhovniki! … On sam jih je vzgojil tisoče.
Ti duhovniki, mogočni priprošnjiki,
dvigajo roke k Bogu za svoje zaščitnike.
Osemdeset tisoč otrok, drage gospe, to je množica,
velika množica. Če je otrok angel,
je, medtem ko je še na zemlji, lačen kruha.
Vsak dan potrebuje kruha, strehe nad glavo, posteljo.
Kje naj dobimo vse to, ko je naš edini vir –
to je naša usoda – praznina v denarnici?
Ubogi duhovnik se je odpravil na beračenje,
kajti če so otroci lačni, je pač treba prositi vbogajme.
Tedaj se presveta Devica, ljubezniva zavetnica,
postavi za pomočnico teh otrok.
Pripravljena je storiti očitne usluge
vsem tistim, ki kaj darujejo – presrečni dobrotniki!
In daje v obilici: za zaprošeno milost,
za ozdravljenje oboževanega otroka.
Zato ubogi duhovnik poseduje resnični zaklad:
nebeško kraljestvo, ki mu daje zlato,
vrečo in palico, opremo apostola.
To je vse njegovo imetje, denarnica, pa je vaša.

46.5 Page 455

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
455
6. DON BOSKOVA KONFERENCA V SAN REMU
ŠOLE IN CERKEV V DOLINI VALLECROSIE
Velezaslužnim meščanom San Rema!
Med Ventimiglio in Bordighero je Vallecrosia, kjer je v kratkem času zraslo naselje, ki
ga lahko imenujemo novo mesto. Toda ni bilo niti cerkve niti katoliških šol. Samo val-
dežani so ustanovili zavetišče, svetišče in šole, da bi zapeljevali mladino, ki je prihajala
k njim. Da bi preprečili škodljive posledice, smo vzeli začasno v najem borno kočo, ki je
postala takoj premajhna. Zato smo se lotili gradnje cerkve s priključenim stanovanjem
za učitelje deških šol na eni in stanovanjem za učiteljice na drugi strani.
Za vse to nimamo dohodkov ne redne podpore. Vse se je vzdrževalo in se vzdržuje
z dnevno dobrodelnostjo. Dela so hitro napredovala, toda zmanjkalo je denarja za na-
daljevanje. In to je glavni namen našega klica na pomoč, velikodušni meščani S. Rema.
Izbrana skupina dobrodelnih gospodov in gorečih gospa je prevzela nalogo, da prosi
pri dobrodelnih osebah, njihovih znancih za pomoč. V nedeljo (10. tekočega meseca
aprila) bomo z dovoljenjem njegove ekscelence msgr. škofa tukajšnje škofije pripravili
konferenco, ki jo bo vodil podpisani duhovnik Janez Bosko v župnijski cerkvi S. Siro, v
kateri bo natančno razložen namen sestanka.
Prireditev bo potekala po naslednjem razporedu:
Ob 15.30 pete večernice.
Ob 16.00 konferenca. Petje himne Stabat mater in blagoslov z Najsvetejšim.
Naj povemo, da njegova svetost papež Leon XIII. velikodušno podeljuje vsem navzo-
čim poseben blagoslov s popolnim odpustkom v običajni obliki.
Nabirka je v celoti namenjena zgoraj imenovanemu zavodu.
Usmiljeni Bog, ki daje stoterno za vse, kar smo storili iz ljubezni do njega, naj blagos-
lovi in bogato povrne vsem, ki se bodo udeležili konference in podprli delo, ki je v korist
vere, v slavo Cerkve in korist družbe.
V globoki hvaležnosti imam čast, da se morem imenovati vaše uglednosti najvdanejši
služabnik.
duh. Janez Bosko
S. Remo, 5. april 1881
Velezaslužni zbiralci in zbiralke
Asquasciati gospod Giovanni Batta
Parodi gospod Giacomo
Borea gospod markiz
Pesante gospod Giacomo
Brandy M. opat
Adorni gospa Fanny
Deandreis opat Pietro
Asquasciati gospa Catterina
Deandreis gospod Giovanni Batta
Biria gospa Maddalena učiteljica
Ferrari gospod Pietro
Bobone gospa Paola
Guasco gospod Giacomo
Bottini gospa Bianca zasebna učiteljica
Laura gospod Antonio
Capoduro gospa Marietta
Margotti gospod Giovanni Batta
Cioccale sestre-učiteljice
Massabò velečastiti gospod teolog
Corradi gospa Angela vdova
Melga gospod Pietro
Garbarini gospa markiza
Musso gospod Stefano
Gismondi gospa Costanza vdova

46.6 Page 456

▲back to top
456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Martini zasebne učiteljice
Madame del Castillo
Musso gospa Bianca, via Palazzo
Musso gospa Bianca zasebna učiteljica
Onetti gospa Lucia
Pesante gospa Petronilla
Rambaldi gospa Anna
Redovnice dominikanke
Rinco roj. Della Torre gospa grofica
Roverizio gospa grofica
Siccardi gospa Giulia roj. Boeri
Trucco gospa Anna
7. POTRDILO O DEDIŠČINI
V večjo Božjo slavo, v počastitev naše svete katoliške vere in v večen spomin umrle
grofice Azeglio de Maistre izjavljam naslednje:
Pobožna gospa grofica Azeglia de Maistre je bila v svojem zemeljskem življenju trdna
opora dobrodelnih ustanov salezijanske družbe. Ko jo je potem Bog hotel poklicati v
večno življenje, da bi uživala sadove svoje krščanske ljubezni, je zapustila velikodušno
vsoto tri tisoč (3.000) frankov v korist naših ubogih dečkov, ki jim je že prej velikokrat
pomagala.
Poleg splošne nesmrtne hvaležnosti smo v času njenega življenja vedno molili za to
dobrotnico. Sedaj ko jo je Bog poklical k sebi, smo jo uvrstili v število tistih, za katere
vsak dan v vseh salezijanskih domovih opravljamo za vedno molitve, se pravi vse dotlej,
dokler bo usmiljeni Gospod ohranil pri življenju ponižno družbo sv. Frančiška Saleškega.
Omenjeno vsoto denarja sem danes prejel iz rok grofice markize Marie Fassati, vred-
ne hčerke pokojne grofice, ki je prav tako naša zaslužna dobrotnica.
Bog naj nam nakloni milost, da bomo lepo živeli in lepo umrli.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. maj 1881
8. PROŠNJA ZA PODELITEV ODLIKOVANJA G. G. REPETTU
Ekscelenca!
Upam, da vam ne bo nevšečno, če predstavim vaši ekscelenci krepostnega meščana,
ki bi zaslužil priznanje vaše vladarske naklonjenosti. To je gospod Giuseppe Repetto
iz Lavagne Ligure, sin Bernarda viteza sodnika trgovske zbornice v mestu Chiavariju.
Je član narodne garde. Ustanovil je in vzdržuje v svoji hiši šolo za dekorativno risanje,
slikarstvo in plastiko. Je prokonzul republike Argentine, velikodušen zaščitnik mnogih
dobrodelnih ustanov v svoji župniji in otroških vrtcev.
Nazadnje je opravil pomembna dela v zavetišču sv. Janeza v Turinu na Corsu Vittorio
Emanuele za osirotele otroke v vrednosti kakih petnajst tisoč lir, ki jih je blagohotno
podaril.
Zanj podpisani spoštljivo prosim tisto odlikovanje mavricijskega reda, ki se vaši
ekscelenci zdi najbolj primerno.
Rojen je in živi v Lavagna Ligure in je star 45 let.
Ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
3. maj 1881
[Vse je bilo podeljeno].

46.7 Page 457

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
457
9. OKROŽNICA FIRENŠKIM SOTRUDNIKOM
Gospodom in gospem sotrudnikom mesta Firence.
V moje veliko zadoščenje imam visoko čast sporočiti vam, da praznični oratorij za
dečke, ki smo ga predpisno odprli v tem plemenitem mestu na Via Cimabue št. 31,
župnija S. Salvi, odpira tudi zavetišče za revne dečke, ki ga vsi željno pričakujejo. Da
boste mogli vedeti, koliko se je že naredilo in koliko še ostane, smo s privolitvijo in
predsedstvom njegove velečastite ekscelence našega nadškofa, ki ga bo zastopal njegov
velečastiti kanonik generalni vikar Gaetano Righi, pripravili konferenco za sotrudnike
in sotrudnice, ki naj bi bila prihodnjo nedeljo ob petih popoldne v cerkvi S. Firence ob
petih popoldne. Ker je to prvi zbor salezijanskih sotrudnikov v Firencah, vas ponižno
prosim, da bi nas počastili s svojo navzočnostjo, zlasti ker ne gre za ustanovo zunaj va-
šega mesta, temveč za ustanovitev zavoda za osirotele otroke, katerih dobra vzgoja je
vsem zelo pri srcu zlasti v tem času, ko veri in moralnosti grozi tako velika nevarnost.
Prosim Boga, da bi bogato povrnil vašo dobrodelnost, in se v globoki hvaležnosti ime-
nujem vaših uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Spored zborovanja.
1. Konferenco bomo začeli z branjem izbranega poglavja iz življenja sv. Frančiška Sa-
leškega. Temu bo sledilo petje nabožne pesmi.
2. Duhovnik Janez Bosko bo podal kratko poročilo o delih, ki so bila priporočena sale-
zijanskim sotrudnikom, in zlasti o novem zavodu, ki bi ga postavili v spomin velikemu
papežu Piju IX.
3. Še ena izvedba nabožne skladbe in blagoslov z Najsvetejšim.
4. Molitve za žive in pokojne dobrotnike.
N.B.: Njegova svetost Leon XIII. pošilja poseben blagoslov vsem, ki se bodo udeležili tega
zbora; vsi tudi lahko dobijo popolni odpustek z običajnimi pogoji. Nabirka, ki jo bomo
izvedli, bo šla v korist zgoraj omenjenega oratorija in zavetišča. Gospode sotrudnike pro-
simo, da bi zbrali pri svojih znancih darove v ta namen.
Vsak lahko pripelje s seboj koga iz kroga svojih znancev, četudi še ni član Zveze salezi-
janskih sotrudnikov.
10. PISMO DON FRANCESIA MSGR. GASTALDIJU3
Velečastita ekscelenca!
Potem ko sem preživel življenje periculorum plenissimam [prepolno nevarnosti], sem
menil, da imam pravico opraviti svoj zadnji izpit pred gospodom Bogom. Toda iz pisma,
ki mi ga je poslal v vašem imenu kanonik Chiaverotti, ugotavljam, da sem se zmotil.
Potrpljenje! Bojim se le, da pri tem ne bom naredil bog ve kako velike časti mojemu
velezaslužnemu učitelju.4 Misel, da me kličete na izpit iz moralnega bogoslovja po 12
letih rednega spovedovanja v raznih škofijah, izhaja verjetno iz prepričanja, da takega
3 Izvirnik hrani teolog Franchetti v Turinu.
4 Sam msgr. Gastaldi, ko je bil kanonik v Turinu.

46.8 Page 458

▲back to top
458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
izpita nisem nikdar opravil. Ko ste vi, velečastiti monsinjor, zapuščali Turin,5 je ubogi
podpisani skoraj istočasno zapuščal oratorij in odhajal v Cherasco za ravnatelja Občin-
skega zavoda in za duhovnega ekonoma v tamkajšnji župniji. Prav takrat
naj bi opravil izpit iz moralne teologije pri msgr. Gallettiju.6 Ta pa me je poslal na
izpit k teologu Golziju blagega spomina. Dobil sem vsa potrebna dovoljenja in jih dal
potrditi tudi v Turinu. To je bilo v času, ko sem bil v Cherascu. Ko pa sem prišel v Varaz-
ze, od koder sem le redkokdaj prihajal v Turin, sem se tam počutil kot v svojem doma-
čem kraju in na drugo sploh nisem mislil. Toda na to je mislila vaša ekscelenca z vašim
častivrednim pismom aprila 1873, s katerim ste mi dali vsa pooblastila za spovedova-
nje. Govorim o teh stvareh, da pokažem, da sem imel vse urejeno s škofijsko pisarno,
vsaj tako se mi zdi, zlasti še glede izpitov, ki sem jih naredil pred sinodalnim turinskim
izpraševalcem, ki ga je pooblastil msgr. Galletti blagega spomina.
Po tej zaupni razlagi svojega položaja vaši ekscelenci nimam kaj drugega dodati, kot
da bom storil po vaši besedi. Res je, da moram ponižati svoje samoljubje, vendar pra-
vim: Bonum mihi quia humiliasti [dobro je zame, da si me ponižal].
Res je, da mi je spomin opešal, želodec oslabel in da so se namnožile skrbi, vendar
pravim: Paratum cor meum, Domine, paratum cor meum, et fac cum servo tuo secun-
dum misericordiam tuam [pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljen je moje srce,
stori s svojim služabnikom po svojem usmiljenju]. Potem ko sem privolil v vse vaše
spoštovane želje, bi vas prosil, da bi mogel opraviti ta izpit šele po juliju. Potem mi še
oprostite, če nisem mogel popolnoma pozabiti svojega ljubeznivega učitelja in priznati
v vas gorečega in delavoljnega pastirja nadškofije svetega Maksima. Bog ve, kolikokrat
sem moral krotiti svoje srce, da ne bi izdalo in prekoračilo tiste meje zaupnega odnosa,
ki ste mi ga nekoč blagohotno naklanjali.
Na koncu naj se vam zahvalim za sporočilo, da boste za praznik sv. Jožefa7 19. tega
meseca podelili birmo tamkajšnjim gojencem, ki bi se je tudi naši gojenci želeli udele-
žiti. Vam bi to bilo v veliko zadoščenje. Ker pa je ta dan že zaseden, ne moremo spre-
meniti razporeda in se odzvati povabilu. Vaš dobri spomin me je zares globoko ganil!
Medtem ko prosim dobrega Boga, da bi vašo ekscelenco ohranil ad multos annos za
vse dobro, ki ga opravljate, poljubljam vaš prstan in prosim poln spoštovanja za vaš
blagoslov.
Najponižnejši in najvdanejši
duhovnik G. B. Francesia
Turin, 7. junij 1881
11. OZDRAVITEV RAIMONDA VILLENEUVE
Verjetno sem bil star 7 ali 8 let, ko je moj tri leta mlajši brat Raymond težko zbolel.
Živeli smo na deželi, zato je bilo manj priložnosti za zdravnika in zdravila. Na srečo je
velik prijatelj naše družine doktor d'Espiney, ki mu dolgujemo tudi seznanitev z don
5 Msgr. Gataldi je šel za škofa v Saluzzo 1867 in don Francesia je šel za ravnatelja zavoda v Che-
rascu 1869.
6 Škof v Albi, katerega škofijo spada Cherasco.
7 Se pravi v zavodu šolskih bratov.

46.9 Page 459

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
459
Boskom pred dvema letoma, razumel skrbi mojega očeta, ki je že izgubil dva otroka.
Prišel je na prvi klic in se ustavil ob postelji malega bolnika. Izjavil je, da ima Raymond
težko pljučnico. Prva misel mojega očeta je bila prošnja k Mariji Pomočnici kristjanov.
V ta namen je pisal v Valdocco, izrazil svojo zaskrbljenost don Bosku in ga prosil za
molitve. Toda svetnika ni bilo v Turinu in je dobil pismo šele nekaj dni pozneje. V tem
času je bolezen nevzdržno napredovala. Osmi dan proti večeru smo izgubili vse upanje
na ozdravitev. Zdravnik sam je bil prepričan, da mali bolnik ne bo preživel noči. Tako
smo bedeli ob njegovi postelji in pričakovali njegov zadnji zdihljaj.
Zdanilo se je in bolnik je še dihal. Tedaj se je proti sedmi uri kakor zbudil iz globokega
spanca, nenadoma zravnal v svoji mali postelji in prosil, da bi mu dali jesti. Oh, čudež,
Gospodov dobrota! Bil je popolnoma zdrav. Marija Pomočnica ga je vrnila njegovemu
očetu.
Dva dni pozneje je v pismu z italijansko znamko resnični nosilec nebeškega sporočila
pojasnil čudo, ki se je zgodilo. Bilo je don Boskovo pismo z datumom dneva ozdravitve
mojega brata, ki je sporočalo: »Danes zjutraj ob sedmih, ko sem pristopal k oltarju, da
bi daroval sveto mašo, sem združil svoje molitve v zahvalo za ozdravitev vašega sina.«
Naslednje leto je don Bosko želel, da bi moj mali brat, ki je bil čudežno ozdravljen, bil
boter na prazniku Marije Pomočnice v Valdoccu.
Naj bo večno zahvaljena mogočna Pomočnica, ki ji dolgujemo tako veliko milost!
A. W. V. T.
Anne, Marie, De Villeneuve
(markizova hčerka, redovnica Svetega Srca)
Marec 1934
12. POROČILA DON BOSKU O PREJETIH MILOSTIH
A
Gospoda Domenica Becchisa iz Santene je zadel težek išias, ki ga je dolgo zelo mučil.
Vsak dan je bilo huje in zdravniki niso nič vedeli, katero zdravilo naj mu predpišejo. Ko
je slišal govoriti o uslišanjih Marije Pomočnice njenih častilcev, se ji je priporočil in pre-
jel dne 24. maja 1880 iz Turina blagoslov iz njej posvečene cerkve. Od tistega dne ozi-
roma od tistega trenutka je bil popolnoma zdrav in ni čutil nikakršne neprijetnosti več.
Turin, 22. maj 1881
B
Giuseppe Rosso iz Castagnoleja v Piemontu, star 26 let, je zbolel za boleznijo, ki se je
pokazala v različnih fazah. Začelo se je z močnimi bolečinami v boku, temu se je pridru-
žila visoka vročina in na koncu še tifus in izpuščaji. Po dveh tednih takih težkih zapletov
zdravniki niso dajali nikakršnega upanja na ozdravitev.
V tej veliki nevarnosti so pisali rektorju cerkve Marije Pomočnice v Turinu in pro-
sili za molitve in blagoslov Marije Pomočnice. Začeli smo opravljati devetdnevnico in
obljubili obisk cerkve.
Od tistega trenutka se mu je stanje začelo izboljševati in milost je bila tako učinkovi-
ta, da je bolnik v nekaj dnevih popolnoma ozdravel, čeprav se je zdelo, da ga bo bolezen
pokopala, brez dvoma pa bi zahtevala dolge mesece za popolno ozdravljenje.

46.10 Page 460

▲back to top
460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bolnikova mati je prišla danes izpolnit svojo obljubo in se zahvalit za zdravje svojega
sina, ki je opora družine in bi brez njega vse propadlo.
Vedno bodi hvaljena Marija Pomočnica in ta dogodek naj daje spodbudo, da bi se
zatekali k presveti Devici Mariji itn.
+ znamenje
Domenice Rosso, matere ozdravljenega
Turin, 17. junij 1881
13. KRATKO POJASNILO O NAMENU SALEZIJANSKE DRUŽBE
Večkrat so me prosili za podatke o naši družbi sv. Frančiška Saleškega. Upam, da bom
z naslednjimi jasnimi in natančnimi podatki vsaj deloma zadovoljil pričakovanje. Na-
men salezijanske družbe je pomoč ubogi in zapuščeni mladini. Začela se je s prepros-
tim katekizmom leta 1841 v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu. S časom je dobilo
delo naslednje oblike:
1. Praznični oratoriji in parki za rekreacijo. V teh se zbirajo zapuščeni otroci in se
zaposlujejo čez dan v prijetnih dejavnostih. Osnovne oblike te zaposlitve so telovadba,
skoki, tek, gugalnica, ploščice, petje in godba, deklamiranje, gledališče itn. Vsako jutro
ob določeni uri imajo priložnost za spoved, za sveto mašo, obhajilo, razlago svetega
evangelija. Nato malo nedeljske šole. Popoldne je katekizem po razredih, petje večer-
nic, skupen krščanski nauk, blagoslov z Najsvetejšim. Sledi razvedrilo do večera in nato
v zimskem času šolski pouk. Preden odidejo dečki domov, nekateri dobri gospodje,
imenovani sodelavci ali sotrudniki, govorijo s tistimi, ki iščejo delo, medtem ko drugi
sodelavci iščejo gospodarja, ki bi jih zaposlil prihodnji teden.
2. Za starejše mlade delavce nedeljski pouk ni dovolj, zato so zanje večerne šole. Tukaj
poučujejo katekizem in tisto osnovno znanje, ki je potrebno za rokodelca.
3. Dnevne šole za tiste, ki so slabo oblečeni in zaradi nediscipliniranosti ne morejo biti
sprejeti v javne šole.
4. Zavetišča. Zavetišča sprejemajo revne in zapuščene fante, ki nimajo strehe, hrane
in obleke in se nihče ne zanima zanje. V teh zavetiščih se fantje učijo raznih obrti in se
nekateri učijo tudi klasičnih predmetov. Vsi pa obiskujejo večerne šole, v katerih do-
bivajo osnovno izobrazbo, se učijo obrti, se vadijo v petju, igranju na različna glasbila,
klavir, harmonij, orgle in podobno.
Med dijaki se jih veliko posveča civilnim in trgovskim dejavnostim, drugi vstopajo v
prosvetno službo ali začenjajo vojaško kariero, medtem ko spet drugi vstopajo v službo
v svojih škofijah in se posvetijo duhovniškemu poklicu. Nemalo se jih posveča zuna-
njim misijonom v Braziliji, Urugvaju, Republiki Argentini med divjaki v Pampasu in
Patagoniji.
V zadnjem času se kaže vedno večja potreba po obdelovanju polj in zato smo tako za
dečke kakor za deklice odprli poljedelske šole v Italiji, Franciji in Ameriki. Vodijo jih
sestre Marije Pomočnice, ki so nekak drugi red in opravljajo isto poslanstvo za deklice
kot salezijanci za dečke.
Za vzdrževanje teh ustanov so poklicani salezijanski sotrudniki, ki so nekak tretji
red, ki pa se razlikuje od tretjega reda frančiškanov in dominikancev. Namen teh dveh
je širjenje pobožnega življenja med ljudstvom v svetu, medtem ko naj bi salezijanski

47 Pages 461-470

▲back to top

47.1 Page 461

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
461
sotrudniki s krščanskimi deli usmiljenja skrbeli za zapuščeno in revno mladino.
Združenje salezijanskih sotrudnikov je ustanovil, potrdil in obdaril z mnogimi od-
pustki veliki papež Pij IX. Sedaj vladajoči papež Leon XIII. je njihov načelnik. Način,
kako lahko člani združenja sodelujejo, je opisan v Članski diplomi in v priloženem pra-
vilniku.
V tem trenutku je odprtih sto trideset ustanov, v katerih dobiva krščansko vzgojo
kakih osemdeset tisoč otrok, o katerih lahko rečemo, da smo jih veliko rešili pred ječa-
mi, jih poučevali, jih navajali k lepemu moralnemu življenju in da tako na leto vrnemo
družbi dvajset tisoč mladih kot dobre kristjane in delovne državljane.
Glavna hiša je v Turinu.
Nimamo stalnih dohodkov. Vse se vzdržuje z dnevno dobrodelnostjo.
Podpisani se priporoča vsem, ki jim je mar javno dobro, da bi mu pomagali z molitvi-
jo, osebnim sodelovanjem in denarjem.
Podpirani dečki zjutraj in zvečer molijo za svoje dobrotnike.
duh. Janez Bosko
Turin, 24, maj 1881
N.B.: O salezijanskih ustanovah so govorili:
opat Mendre v več knjižicah,
grof Connestabile v knjižici Opere religiose e sociali in Italia [Verske in socialne usta-
nove v Italiji] in v več drugih delih,
gospod Giulio Rostand iz Marseilla,
doktor D’Espiney iz Nice,
Salezijanski vestnik v več številkah.
14. DOGODKI IZ DON BOSKOVEGA ŽIVLJENJA,
KAKOR JIH JE SAM PRIPOVEDOVAL DON BARBERISU
Celih dvajset let sem nenehno in skrbno obiskoval turinske ječe, zlasti še senatorske.
To sem delal tudi še pozneje, vendar ne več redno. Nekega dne me je eden izmed teh bol-
nih jetnikov poklical, da bi ga spovedal. Šel sem k njemu, in ko si je popravljal odeje, sem
videl, da ima ob sebi dolg oster nož. Brez besede sem ga vzel, ga zaprl in vtaknil v žep.
Jetnik pa se je obračal sem in tja, iskal povsod, tipal pod zglavnikom, odejami, povsod.
»Kaj iščete?«
»Nekaj, kar je bilo še pravkar tukaj.«
In je iskal naprej, in ko ni nič našel, je poklical bolničarja.
»Ste vi vzeli tukaj kako reč?«
»Ne. Kaj pa iščete?«
Čeprav težko bolan in v sami srajci, je bolnik skočil iz postelje in vse naokoli iskal. Ko
pa ni nič našel, je med preklinjanjem in prostaškim govorjenjem, s katerim je odgovar-
jal na moje karanje, ker je zapustil posteljo in skakal neprimerno oblečen okoli postelje,
spet legel.
»Kaj vendar iščete?«
»Nož.«
»Kaj ste hoteli storiti z nožem?«

47.2 Page 462

▲back to top
462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
»Vas zabosti v srce.«
»Saj vam vendar nisem storil nič hudega zlega.« »Ne. Toda že predolgo trpim tukaj v
ječi in me nočejo obsoditi na smrt. Če bi se mi posrečilo ubiti vas, bi me takoj obsodili
na smrt na vislicah. Tako bi bilo konec mojega trpljenja.«
Potrpežljivo sem mu prigovarjal in končno mi je uspelo, da sem ga spovedal.
Ob drugi priložnosti sem šel iz Capriglia proti Becchiju in molil brevir. Nočilo se je.
Prav na kraju, ki mu pravijo Serra, kjer se začne na ovinku pot spuščati navzdol, se mi je
postavil na pot neki moški in prostaško rekel: »Dajte mi kaj.« Medtem je izpod pazduhe
potegnil orožje.
Malo sem ga opazoval in ga prepoznal. »Cortese,« sem mu rekel. Presenečen me je
pogledal.
»Se ne spominjaš prelepih obljub, ki si mi jih dal?«
»Oh! Vi ste don Bosko? Oprostite, oprostite, nisem vas prepoznal.« »Si se zopet vrnil
na to nesrečno pot? Ko si bil v senatorskih ječah v Turinu, si tolikokrat zagotavljal, da
boš, če boš prišel ven, popolnoma spremenil življenje.«
Ne da bi se premaknila s tistega prostora, sem ga prepričal in spovedal. Malo se je
pripravil, jaz sem končal brevir, nato je kleče na kamnu in jaz sede na malo višjem ka-
mnu opravil spoved in šel z Bogom. Zdi se, da se ni več vrnil v dosedanji način življenja.
***
Ko sva se po kosilu dolgo pogovarjala in mi je on vse zaupal, sva začela govoriti o dobri
usmeritvi te hiše in o upanju, da bo don Bosko našel vse v najlepšem redu. Med drugim
mi je rekel:
Ko tako hodiš iz ene hiše v drugo, ne najdeš nikdar vsega v redu. Lahko si zadovoljen,
če ni še slabše. Prva leta Oratorija, pred nekako tridesetimi leti, tako se spominjam,
da sem menil, da imam v rokah vsa srca fantov. Zares so me imeli na izreden način
radi. Prišel je don Belasio in pridigal duhovne vaje. Ko je končal, sem ga pred odhodom
vprašal, kako je bilo in ali je bilo kaj zmešnjav vesti. Odgovoril mi je: »Nikdar še nisem
pridigal misijona ali duhovnih vaj, ne da bi jih našel. Razlika je samo v obsegu.«
Začudil sem se, ker sem menil, da to ni mogla biti vsa resnica. Toda s časom sem se
moral prepričati, da je razlika res samo v večjem ali manjšem obsegu. Vedno naletiš na
take, ki zamolčijo in hodijo k spovedi, ker tudi drugi hodijo. Tako gre naprej mesece in
leta in veliko takih je celo med odraslimi in duhovniki.
Menil sem, da sem tukaj v zavodu edini spovednik, in čeprav sem prepričan, da zelo
priljubljen in da mi vsi zaupajo, se bojim da … odvrnil je:
Nikdar si ne smeš domišljati, da imaš zaupanje vseh. Vedno se dogaja, da je kdo več
kot to, kar kaže na zunaj. Vendar bodi miren in ne išči, da bi ti v tem drugi pomagali.8
Če kdo začne ali je pripravljen, da začne s teboj, če molči pri tebi, molči tudi pri kom
drugem. Skušaj pa dajati veliko prednost nevsakdanjostim.
Ko sem mu povedal, da sem vedno delal tako in sem celo vztrajal, da naj pride kak pred-
stojnik iz Turina, mi je dal vedeti, da je tako prav in ne drugače in da zunanji duhovniki
za to niso primerni.
8 Stalno kot nekaj rednega.

47.3 Page 463

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
463
15. PISMO KARDINALA NINE DON BOSKU
Velespoštovani don Bosko!
Gospod kanonik Colomiatti, fiskalni odvetnik škofijske pisarne, je bil pred nekaj dne-
vi pri meni in se zanimal za stanje tožbe don Bonettija pri Koncilski kongregaciji. Izrazil
mi je živo željo, da bi to zadevo poravnali de bono et aequo [dobro in pravično] za obe
strani, ne da bi tožba stekla do konca. Dodal je, da če je don Bonetti pripravljen prositi
nadškofa za odpuščanje, bi mogli stvar urediti v obojestransko zadovoljstvo. Odgovoril
sem mu, da sedaj, ko je Kongregacija vzela zadevo v svoje roke, ne bi bilo modro pravdo
prekiniti, temveč dati, da se izteče do konca. Toda ker je še vztrajal pri svojem, se mi ni
zdelo primerno zavračati prošnjo, da bi v ta namen posredoval pri vas. S tem pismom
izpolnjujem svojo nalogo, prepričan, da če boste vi v vaši previdni modrosti menili, da
ustrežete prošnji gospoda kanonika, ki je za to kar navdušen, ne boste zavrnili spora-
zuma. Pri vsem tem sprejmite moje spoštljive pozdrave, medtem ko vas blagoslavljam
v Gospodu in se imam za najvdanejšega služabnika.
L. kardinal Nina, protektor
Rim, 10. februar 1881
16. PISMO DON BONETTIJA MSGR. VERGI, TAJNIKU KONCILSKE KONGREGACIJE
Velespoštovana ekscelenca!
Upam, da je vaša ekscelenca prejela telegram in pismo mojega spoštovanega pred-
stojnika don Boska, ki vas prosi, da ne bi imeli za prekinjeno tožbo med turinskim nad-
škofom in menoj, niti njemu izročili nobene tozadevne listine. Zdi se mi potrebno, da
v vašo vednost te ugledne Kongregacije obširneje predstavim dogodke, ki so se v tej
zadevi odigrali zadnje dni.
Dne 27. maja se je gospod kanonik Colomiatti, fiskalni odvetnik turinske škofijske
pisarne, potem ko je pisal več pisem, prišel v imenu msgr. nadškofa k don Bosku in ga
vztrajno prosil, da bi mirno uredili spor zaradi mojega suspenza, ki še vedno teče pri
tej sveti kongregaciji, istočasno umaknil vse listine v tej zadevi. Don Bosko, ki je vedno
pripravljen na mirne poravnave, je izjavil, da je pripravljen ustreči tej želji z dvema
pogojema: 1. msgr. nadškof naj podeli don Bonettiju ponovno oblast spovedovanja tudi
v Chieriju, da bi tako povrnili čast, ki so jo povzročili njegovemu imenu s tem, ko so ga
proti kanoničnim predpisom suspendirali; 2. monsinjor naj umakne v Rimu ne samo
listine, ki se tičejo mojega primera, temveč tudi vse listine, ki obrekujejo don Boska in
salezijansko družbo. Ko bi monsinjor izpolnil te pogoje, bi don Bosko poslal prošnjo
Kongregaciji za umik tožbe.
Fiskalni odvetnik je želel vedeti, kako približno bi don Bosko oblikoval svojo izjavo, in
ga prosil, naj mu izroči kratek osnutek. Don Bosko, ki v tej zadevi ni videl nič nevarnega,
mu ga je izročil z opozorilom, da gre za strogo zaupno zadevo, ki naj bi služila kot osno-
va za nadaljnji dogovor. Pogovor sta končala s sklepom, da bo fiskalni odvetnik o vsem
poročal msgr. nadškofu in da bodo napisali uradno izjavo, v kateri bodo na zaupnem
listku napisani pogoji; nato mu bodo listek vrnili.
Don Bosko je v svoji dobri veri vsak dan čakal prihod fiskalnega odvetnika, dokler ni
2. junija po pošti prejel njegovo pismo, v katerem se opravičuje, da ni prišel osebno k

47.4 Page 464

▲back to top
464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
njemu, in mu sporoča, da je msgr. nadškof poslal svoj dopis naravnost na to Kongrega-
cijo. Prepis dopisa je priložil pismu. Dopis ni v soglasju s sprejetimi dogovori, ne umika
vseh vlog in popolnoma v ničemer ne popravlja časti don Bonettiju, temveč ga pušča v
status quo in celo skuša zakriti, da je bil suspendiran za celo škofijo, in to v javni cerkvi;
pravi, da nima pravice spovedovanja samo v oratoriju ali v kapeli salezijanskih sester, ki
niso izvzete iz škofove jurisdikcije, in tako izkrivlja dejstva. Niti ni res, da bi monsinjor
podpisal dovoljenje za spovedovanje, kajti tudi pretekli dve leti je podpisal dovoljenje,
vendar mi ni dal, da bi opravljal sveto službo v kraju, kjer sem bil najbolj osramočen. Si-
cer pa v pismu 14. februarja 1879, kjer me suspendira, monsinjor piše, da »don Bonetti
nima dovoljenja za spovedovanje v tej škofiji vse do izrecnega obvestila, ki mu bo dosta-
vljeno pisno«. Tega izrecnega pisnega dovoljenja monsinjor noče izdati: dokaz, da stvari
ne namerava urediti de bono et aequo.
Pri vsem tem vaša spoštovana ekscelenca vidi, kako zelo je bil don Bosko užaloščen,
ko je videl na tak način zlorabljeno svojo dobro vero tako od fiskalnega odvetnika ka-
kor tudi od msgr. nadškofa, in zato je upravičeno izjavil, da želi nadaljevati pravdo in ne
umika od Svete Kongregacije niti svoje tožbe niti tozadevnih listin.
Don Bosko in podpisani že več kot dve leti skušava najti vse načine, da bi spor uredila
na miren način, toda iz dosedanjih izkušenj in zlasti še iz zadnje poteze se vidi, da mo-
ramo za ureditev stvari s tem prelatom žrtvovati resnico in čast. Tega pa ne moremo
in nočemo storiti. Menim, da če pravda teče, naj se izteče do zadnjega, to je do končne
razsodbe, ki jo bom, kakršna koli že bo, sprejel z največjim spoštovanjem, kot odločitev,
ki jo je podalo modro in pristojno sodišče, vredno popolnega zaupanja.
Izrabljam priložnost, da se priporočam vaši vzvišeni naklonjenosti in se v globoki
hvaležnosti in z najvišjim spoštovanjem izrekam za vaše spoštovane ekscelence poniž-
nega služabnika.
Duh. Giovanni Bonetti
član salezijanske družbe
Turin, 7. junij 1881
17. PISMO MSGR. GASTALDIJA ODVETNIKU MENGHINIJU
V tem pismu prosim in obvezujem vašo uglednost, da zastopate mojo obrambo v za-
devi don Bonettija iz Turina in rekel bi tudi proti don Bosku in salezijancem pred Sve-
to koncilsko kongregacijo. Storite, recite, natisnite, izpolnite vse, kar se vam bo zdelo
koristno in potrebno, da se jasno pokažejo moje pravice, moje obveznosti, moji dobri
nameni in pravica moje škofovske jurisdikcije.
Kljub mnogim težkim nevšečnostim, ki so mi jih povzročili don Bosko in salezijanci,
sem iz želje, da bi pokazal svojo dobro voljo, da bi živel z njimi v sveti skladnosti, leta
1878 pisno povabil don Boska, da bi v Chieriju v zasebni hiši, don Boskovi lastnini,
odprl praznični oratorij za dekleta tega mesta in ga izročil sestram Marje Pomočnice,
ki jih je ustanovil don Bosko, ki pa nimajo papeške potrditve. Don Bosko je z mojim
pisnim dovoljenjem poslal tja nekaj sester. Glavno sobano so spremenili v kapelico in
vsako nedeljo in praznične dni prihaja sedaj že tri leta kak duhovnik, ki mašuje, pridiga,
spoveduje, daje blagoslov. Jaz sam sem pisno pooblastil don Boska, da pošilja tja svoje
duhovnike opravljat to pastoralno službo. Ta hiša v Chieriju, čeprav don Boskova last,

47.5 Page 465

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
465
ni salezijanska redovna hiša. To je hiša, v kateri živijo ženske v skupnosti in edino do-
voljenje, ki ga imajo, je dovoljenje turinskega nadškofa. Kapela, ki je v tej hiši, je kapela
v hiši salezijancev, ki ima nekaj privilegijev, je pa kapela, ki je popolnoma odvisna od
nadškofije in nadškof ima dolžnost, da določa duhovnike, ki naj opravljajo duhovniško
službo, on ima pravico, da prepove izpolnjevanje službe tistim, ki bi jih on zaradi težkih
razlogov odstavil, ne da bi bil dolžan navesti razloge.
Don Bosko je v smislu pisnega pooblastila, ki sem mu ga dal, poslal v Chieri salezijan-
ca po imenu don Bonettija, ki naj bi upravljal tisto kapelo. Ta pa je takoj prišel v spor
s kanonikom Oddeninom, stolnim župnikom v Chieriju. Ta je prišel večkrat k meni in
tožil, da mu je don Bonetti odtegnil vsa dekleta, ki so običajno prihajale v župnijsko
cerkev, in opravljal cerkvene pobožnosti istočasno kot v stolnici. Po generalnem vikarju
sem dal poklicati don Bonettija in ga na vse načine prepričeval, naj ne nasprotuje žu-
pniku in ne vzbuja pohujšanja v mestu. Pa je bilo zaman. Don Bonetti je pisal nespoštlji-
va pisma župniku, prav tako je pisal tudi meni in zato sem mu odvzel pravico spove-
dovanja v Chieriju. Don Bosko je bil dolžan poslati drugega duhovnika, da bi oskrboval
kapelo. Don Bonettija več ni bilo v Chieri. Sedaj pa don Bosko in don Bonetti zahtevata:
1. Škof ne more odvzeti pravice spovedovanja redovniku, potem ko mu jo je podelil.
Je to res, če velja dovoljenje ad annum [za eno leto], kot je v primeru don Bonettija?
Odvzeti pravico spovedovanja v enem kraju ne pomeni, da mu je odvzeta pravica v
celoti; to je samo majhna omejitev.
2. Zahtevata, da se moram obrniti na don Boska, ki naj bi odstranil don Bonettija, in
da moram to opravičiti pred Sveto kongregacijo.
Medtem je v kratkih presledkih izšlo proti meni več žaljivih knjižic, ki so brez dvoma
napisane po navodilu in s sodelovanjem don Bonettija in salezijancev, ki so se močno
razširile po celi škofiji in Piemontu in tudi v Rimu. Don Bonetti me je maja 1879 obtožil
pri Koncilski kongregaciji, tako da so me novembra 1880 povabili, da naj predložim
svoje opombe. Te je sestavil kanonik Colomiatti, fiskalni odvetnik škofijske pisarne; v
njih sem obtožil don Bonettija in salezijance zaradi žaljivih knjižic.
Ko je bil don Bosko v Rimu, je preštudiral moje opombe, in ker se je bal javnega mne-
nja, me je pisno povabil v Rim, da bi se poravnala in vzpostavila stanje, kot je bil pred
sporom. To je pomenilo, da odstopa od obtožb pri Sveti kongregaciji zaradi sramotilnih
knjižic in od Bonettija.
Sicer pa don Bosko, tako se mi zdi, s tem, da ni več pošiljal don Bonettija v Chieri, ni
storil drugega kot upošteval mojo pravico. Kapela je odvisna od mene, ker pa je don
Boskova last, ne morem pošiljati tja drugih duhovnikov kot salezijance. Toda ali nimam
pravice, da odstranim tiste, ki se prepirajo z župnikom in povzročajo očitno pohujšanje
v mestu? In ali o tem nisem jaz dolžan presojati? Kaj naj naredimo s temi ljudmi? Zdi se,
da je treba jasno pokazati nepoštenost in nasprotovanje do nadškofa.
Lorenzo, nadškof
Turin, 16. junij 1881
18. PISMO KANONIKA COLOMIATTIJA KARDINALU NINI
Zadovoljen, da se je spor s salezijanci končal na prijateljski način, sem 2. junija vaši
eminenci poslal pismo z veselo novico.

47.6 Page 466

▲back to top
466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Toda kaj hočete! Ko je kancler pisal apostolskemu odpravniku, da naj v imenu turin-
ske kurije pri Sveti kongregaciji umakne vse listine proti salezijancem, mu je bilo reče-
no, da v moči don Boskovega telegrama, ki pravi, da so razgovori prekinjeni, ne morejo
izročiti zahtevanih listin.
Sporočilo je naredilo name porazen vtis. To si lahko predstavljate in veste, da sem do
tedaj imel o don Bosku najboljše mnenje.
Potem sem 11. junija prejel od don Boska pismo, v katerem piše: »Nadškofov dopis ni
v skladu z dogovorom, ki sva ga imela, in pušča Bonettija v istem položaju, kot je bil, niti
ne umika pritožb proti meni in proti naši ubogi Družbi, ki jih je poslal v Rim. To potrjuje
tudi obnašanje monsinjorja do nas, kakor vam je dobro znano. Verjetno bi, če bi vi upo-
števali najin dogovor in bi moje pisanje imeli za zaupno sporočilo in bi mi dali na pogled
in mi omenili vsebino, ki ste jo hoteli sporočiti v Rim, zadevo drugače uredili.«
Pismu prilagam nadškofov dopis in don Boskovo izhodišče za dogovor, kakor tudi
pripombe k don Boskovim izjavam ter moje poročilo nadškofu, kar vse je poslal sveti
Koncilski kongregaciji.
Velespoštovana eminenca! Sedaj spor ne more biti drugače poravnan kot z obsodbo
Svete kongregacije. Msgr. nadškof je oprl svojo prošnjo na dva pomembna dokumenta,
ki dokazujeta don Boskovo sodelovanje pri zloglasnih knjižicah. Raje bi videl, če do
tega procesa ne bi prišlo, toda sedaj vidim, da ga ni mogoče ustaviti. Naj Bog razodene
začetnike hudobne vojne proti msgr. nadškofu. Et fiat voluntas Dei.
Če vaša eminenca želi, da vam natančno poročam o vsem, kar se bo dogajalo, sem
pripravljen, da vam ustrežem v vseh nadrobnostih in s popolno predanostjo.
Msgr. nadškof mi je naročil, naj vam izročim njegove pozdrave. Ko klečim pred vami,
da vam poljubim sveti purpur, prosim za vaš blagoslov in se izrekam za vaše prevzviše-
ne eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
kanonik Colomiatti
nadškofijski fiskalni odvetnik
Turin, 25, junij 1881
19. PISMO NEZNANEGA PISCA DON BOSKU
Velečastiti gospod don Bosko!
Prihajam iz Turina, kjer sem slišal govorice na vaš račun. Pravijo, da ste, potem ko ste
privolili v prijateljski dogovor z nadškofom glede zadeve Bonetti, v pismu z dne 27. pre-
teklega maja, ki je prišlo v Rim hkrati s pismom nadškofa kardinalu, zahtevali pri Sveti
kongregaciji, naj umakne vse listine obeh strani. Zatem ste poslali v Rim telegrame in
še druga pisma, preklicali prvo pismo in povedali, da gre za neresnice in da je bilo vse
skupaj samo zaupen osnutek za kanonika Colomiattija in da ne postavljate nikakršnih
pogojev. To vaše drugo pismo je v Rimu naredilo slab vtis, ker naj bi se s tem pregrešili
proti duhu krščanske ljubezni in sprave in da vas pri vsem vodi samo trma v zadevi don
Bonettija. Če se bo to zvedelo v Turinu, ne bo naredilo dobrega vtisa, ker bi bilo v vsej
zadevi veliko za in veliko proti. Zato vsi pravijo, da bi bilo najbolje, če bi se sporazumeli
z nadškofom, ker se štrene mešajo in voda postaja kalna tudi za vas.
Verjemite, velečastiti don Bosko, da je v določenih stvareh veliko več vredna skromna
poravnava kot očitna zmaga, ki ne služi niti zmagovalcu zaradi sledi škandalov, ki jih

47.7 Page 467

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
467
pusti za sabo. Poleg tega pa je treba tudi misliti na duha krščanske ljubezni, ki naj bi
obvladovala ljudi, ki jih vsi zelo cenijo in ki jih vsako pohujšanje močno prizadene, zlas-
ti tiste, ki oznanjajo krščansko ljubezen in bi morali svetiti s svojim dobrim zgledom.
Celotna zadeva je zgrajena na don Bonettiju in se suče okoli njegove osebe. Pošljite
don Bonettija kam drugam, v kako drugo škofijo, ali pa naj ostane še v Turinu in pusti
Chieri, ki ga trmasto brani. Vi ste predstojnik in mu v moči zaobljube pokorščine lahko
ukažete, da se žrtvuje, in tako ne bo v nečast Družbi. Tako bo dosežena sprava, ki je
želja vseh dobrih in ki bo v veliko čast vam in v večjo Božjo slavo. Iz ljubezni do dob-
rega lahko preprečimo velika pohujšanja za spodbudo vsem dobrim in za zmagoslavje
krščanske kreposti.
Z najglobljim spoštovanjem vas pozdravlja
najvdanejši služabnik
Carlo Di Vanzo [?]
20. PISMO DON BONETTIJA ODVETNIKU LEONARDIJU
Velespoštovani in zelo cenjeni gospod odvetnik!
Moj spor s turinskim nadškofom zaradi nezakonitega suspenza pred tremi leti še ni
bil obravnavan, in kolikor mi je sporočil don Dalmazzo, ga ne bodo obravnavali v tem
mesecu. Vaša uglednost pa mi je pred meseci sporočila, da bo spor obravnavala Sveta
kongregacija za koncil konec septembra, spor se vleče že od leta 1879. Smo se torej
zmotili v našem pričakovanju?
Dovolite mi, spoštovani gospod odvetnik, da vam povem, da se temu odlašanju ne ču-
dim samo jaz in niti samo don Bosko, temveč vsi, ki poznajo zadevo. Da v treh letih niso
mogli rešiti vprašanja, ki je po mnenju uvedenih v te stvari najbolj preprosto, daje prilož-
nost za vsa mogoča ugibanja. Ker ni mogoče razložiti takega zavlačevanja, so se pojavile
različne razlage. Nekateri pripisujejo to zavlačevanje Sveti kongregaciji, kar pa ni res.
Drugi pripisujejo to gospodu odvetniku, ki je sicer izjavil, da bo pustil ob strani vsako
drugo zadevo in se posvetil samo temu, da bi tako končali to stvar. Poleg tega so vam po-
magali tudi s tem, da so prevedli dokument v latinščino, kar ste sami predlagali. Vprašali
so vas tudi, ali potrebujete pomoč, in bi vam v ta namen poslali kakega pisarja; če bi bilo
potrebno, bi prišel v Rim tudi sam don Bonetti. Toda gospod odvetnik ni dal vedeti, da
mu je taka pomoč potrebna. Nekateri pripisujejo zavlačevanje zankam nasprotnikov, v
katere je začel verjeti tudi sam odvetnik, čeprav so ga pred tem večkrat svarili. Tako eni
pravijo eno in drugi drugo. Vsi pa izražajo svoje veliko začudenje, da ubogi redovnik, ki
so ga protizakonito suspendirali in osramotili kljub toliko prizivom Svetemu sedežu ni
mogel doseči pravice in oprati madeža, ki so mu ga nadeli po krivici v sramoto duhovni-
škega dostojanstva in v pohujšanje vernikov.
Gospod odvetnik, od vsega začetka, ko smo se odločili za to tožbo, je don Dalmazzo,
tamkajšnji prokurator naše Družbe, vprašal vašo uglednost, ali vam vaša zaposlitev pri
Sveti kongregaciji za škofe in redovnike pušča svobodo, da vzamete v obrambo salezi-
janca proti turinskemu nadškofu, in vi ste mu odgovorili, da ste popolnoma svobodni,
in navedli primer don Mellica. Mogoče pa naša skrb le ni bila brez osnove.
Kakor koli že, čas je, da govorimo jasno in končno kaj naredimo. Zdi se mi potrebno,
da se delo čim prej konča. Razdelimo ga med njihove eminence sodnike v času počitnic,

47.8 Page 468

▲back to top
468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
da bo mogoče o stvari razpravljati takoj po počitnicah, ne da bi spet prelagali na drug
mesec in na drugo leto.
Zato vas vprašujem: Se lahko v tem času posvetite tej zadevi? Lahko delo predstavite
ne samo v soglasju z zakoni, temveč tudi brez slovničnih in stilističnih napak? Nam
lahko pošljete krtačne odtise? Če vam vaše zdravje dovoljuje in če imate za to čas, vas
prosim, da to storite. Če ne, povejte jasno, da bomo za stvari poskrbeli na drug način.
Pričakujem določen odgovor. Vedite, da imam preveliko zaupanje v vašo prostoduš-
nost in poštenost, da o tem ne bom več dvomil. Upam, da ga bom kmalu dobil.
Oprostite motnjam, ki vam jih povzroča vaš klient, ki je kljub svetim kanonom
suspendiran in kažejo za njim kot za nevrednim duhovnikom.
V upanju na skorajšnji odgovor vas pozdravlja vaše uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Giovanni Bonetti.
Turin, 20. september 1881
P. S.: Če vaša uglednost ne more dopolniti Opuscola9 [Delca] in Scritture [Pisanja],
pustite ob strani Delce in končajte najprej Pisanje, ki bi, če bo lepo napisano, zadosto-
valo. Nadškof je dal ob koncu julija natisniti v radikalnem časopisu Duca di Locarno
pismo v korist rosminjanizmu, kar bi vi lahko omenili, ker bi tako videli, kdo je to.
21. PISMO TEOLOGA FIOREJA PAPEŽU
Preblaženi oče!
Sem svetni duhovnik iz turinske škofije in od malega poznam hišo in ustanove dob-
rotnega in gorečega don Boska v Turinu.
Ne morem si kaj, da ne bi izrazil velike žalosti, ki sem jo čutil skupaj z drugimi člani
turinskega klera na zadnji škofijski sinodi, ki jo je sklical naš velečastiti nadškof 10.
tega meseca.
Zavedajoč se vsega, kar se je že večkrat zgodilo, sem se v srcu bal, da bom na zboru
slišal neprijetne besede, in na žalost se je to tudi zgodilo.
Ta dan je imel dva nagovora za svoje duhovnike, enega dopoldne, drugega pa popol-
dne – in v obeh je njegova ekscelenca pokazala svoje negodovanje v isti zadevi. Govoril
je o oratorijih ali igriščih za dečke in je pokazal, kako zelo koristni so. Zato bi nadškof
lahko navedel tudi praznične oratorije, ki jih 40 let na svoje stroške vodi velečastiti don
Bosko na več krajih v Turinu s pomočjo salezijancev. Vendar tega ni storil. S slabo zak-
ritim namenom je govoril o oratorijih v mestu Brescii, kakor če don Bosko in njegovi ne
bi delovali v Turinu. Duhovniki, ki dobro vedo, kaj velečastiti don Bosko že osem petle-
tij dela v korist škofije, so bili nad preziranjem dela njihovega nadpastirja v Piemontu
in zlasti še v Turinu ter drugje po svetu naravnost ogorčeni. To je resnično jemanje
poguma in zmanjševanje spoštovanja duhovnikov do njihovega nadškofa.
Še bolj žalosten je bil govor popoldne. Z jeznim glasom se je spravil na tiste duhov-
nike, ki izkazujejo veliko čast papežu na škodo krajevnega škofa; ki kažejo tako nave-
zanost na Petrov sedež, nikakršnega pa do sedeža sv. Maksima. Nato se je z jeznimi
9 Odvetnik pripravlja spis v šestih poglavjih o salezijanski družbi, ki naj bi služil za informacijo
kardinalov. »Pisanje« je zagovor v latinskem jeziku.

47.9 Page 469

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
469
besedami znesel nad katoliškim časopisjem in ga obdolžil, da se vmešava v zadeve, ki
se jih ne tičejo. Nato je, ne da bi izvzel en sam časopis, imenoval nesramne pisune, ki se
hvalijo, da so katoliški, obnašajo pa se slabše kot protiverski časopisi. Zdelo se nam je,
da slišimo patra Curcija, kako deklamira izbrane odstavke iz svojih knjig, zlasti še iz
Starih gorečnežev. Nekaj trenutkov je bilo prav krutih in pohujšljivih. Gorje, če bi laiki
slišali ta govor! Gorje, če bi za to zvedeli verniki! Dejstvo, da smo govor slišali duhovni-
ki, je naredilo velikansko škodo.
Nič ne bom povedal o načinu, kako z besedo in spisi brani filozofski Rosminijev sis-
tem, kar je 21. preteklega oktobra napravil v pastirskem pismu, čeprav mu je jasno, da
Sveti sedež ne odobrava tega sistema. Hočem skleniti in poudariti, da je hudo, ki ga ta
nadškof dela tej nesrečni nadškofiji, neizmerno. Če vaša svetost ne bo kaj ukrenila, bo
hudo postalo nepopravljivo, kajti gorje, če se pokvarijo glave zlasti mladih duhovnikov.
Blaženi oče, oprostite ponižnemu duhovniku ta izliv svoje duše. Ne bi si upal pisati
teh stvari, če ne bi pomislil, da jih zaupam namestniku Jezusa Kristusa, ki bo to uporabil
samo za večjo Božjo slavo in za korist Cerkve.
Kleče pred vašo svetostjo, da vam poljubim sveto nogo, vas prosim za apostolski bla-
goslov in se imam v globokem spoštovanju vaše svetosti za najponižnejšega in najvda-
nejšega.
duh. Luigi Fiore
Turin, 12. november 1881
22. DON BONETTIJEVO PISMO KARDINALU NINI
Velespoštovana eminenca!
Skoraj tik pred razrešitvijo mojega spora z velečastitim turinskim nadškofom pro-
sim vašo prevzvišeno eminenco, da predstavim Sveti kongregaciji, ki jo vi tako dosto-
janstveno vodite, nekaj razmišljanj. Pri tem je moja edina želja, da si bom lahko rekel,
da sem storil vse, da bi odpravil to neprijetno zadevo. Vaša eminenca in drugi očetje
boste uporabili moja izvajanja, kakor se vam bo zdelo najbolj primerno v Gospodu, in
se vam zato v vsem popolnoma izročam.
1. Od vsega začetka nadškof ni omejeval moje pravice za spovedovanje samo na Chi-
eri, temveč na celo škofijo. To je bila moja civilna, verska in cerkvena smrt, ker me je ta
suspenz obdolžil takih prekrškov, da se nisem več upal pojaviti pred ljudstvom, svojimi
sobrati in duhovniki.
2. Delna omejitev, ki ji je takoj sladila celotna, se mi zdi, da pomeni popoln suspenz,
kar pomeni popoln učinek onečaščenja moje osebe, čeprav nisem storil nobenega de-
janja, ki bi bilo vredno kanonične kazni.
3. Če mi za zdaj za gmotno vzdrževanje ni potrebna jurisdikcija tudi za Chieri, pa
mi je potrebna za moje civilno življenje, se pravi, da bi mi bilo povrnjeno duhovniško
dostojanstvo, ki mi ga je odvzel neupravičeni suspenz.
4. Če mi ne bo v polni meri vrnjena jurisdikcija, s čim mi bo potem vrnjena moja
čast? Ali je mogoče opravičiti, da moram pred verniki še naprej veljati za nevrednega
duhovnika in redovnika s tolikim pohujšanjem za duše? Ali je pravično, da Salezijanska
družba, ki se na vso moč trudi, da bi v svetu delala čim več dobrega, ostaja onečaščena
in dobiva tako nehvaležno plačilo? Kaj bodo mislile matere in očetje v Chieriju, če je

47.10 Page 470

▲back to top
470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
duhovnik, ki so ga poslali, da bi poučeval njihove hčere, bil kaznovan na ta način? Ali ni
to smrtni udarec za ustanovo, ki je storila že toliko dobrega z edinim namenom, da bi
povečala Božjo slavo?
5. Tudi salezijanski družbi, katere član sem in v imenu katere sem nastopal, je treba
vrniti čast in ugled, ker bi sicer bila po krivici omadeževana in bi utrpela veliko škodo
zlasti v teh žalostnih časih, v katerih nujno potrebuje podporo, če hoče storiti kaj dob-
rega med ljudstvom.
6. Končno, če bi v mojem primeru turinski nadškof imel prav, da me suspendira in
označi kot slabega človeka in za to ne bi imel drugega razloga kot nezadovoljstvo ka-
kega župnika ali svojo voljo, bi sledilo, da bi on sam ali kateri drug škof mogel storiti
isto s spovedniki – mojimi sobrati v 100 zavodih salezijanske družbe. In kakšen pomen
bi potem imel papeški breve 12. septembra 1867? Čemu naj služi določba v njem, da
smejo salezijanci v svojih cerkvah in javnih oratorijih opravljati duhovniško službo De
Moderatorum suorum licentia libere ac licite? [svobodno dovoljeno po presoji njiho-
vih predstojnikov]. Kateri izmed salezijancev bi mogel biti še miren v svoji duhovniški
službi, če bi jim jo lahko prepovedali in jih odstranila z njihovega službenega mesta že
nerganja kakega župnika ali muhasta volja ordinarija? Kaj bi bilo z nami, zlasti v turin-
ski škofiji, ko nam je msgr. nadškof že tolikokrat preprečil svete obrede v naših cerkvah,
kaznoval toliko duhovnikov in jih suspendiral; ko je suspendiral celo don Boska in ga
cela štiri leta drži pot pretnjo suspenza? Kaj bo z njim in z nami v prihodnje?
Stvar, ki se tiče mene, ni v vprašanju, ali mi nadškof sme odvzeti ali omejiti pravico
spovedovanja in odvezovanja grehov v hišah redovnic ali duhovnih vajah deklet, kakor
bi to radi prikazali, temveč v tem, ali je mogoče brez zadostnega razloga omejiti ali
odvzeti pravico spovedovanja in opravljanja duhovniške službe v kaki cerkvi ali javnem
oratoriju, ki ima posebne papeške predpravice, kot je to v mojem primeru.
7. Breve z dne 12. septembra 1876 ne govori o hišah, kakor bi to rad prikazal vele-
častiti nadškof, temveč v cerkvah in javnih oratorijih, ki pripadajo salezijanski družbi.
Tako je oratorij v Chieriju lastnina salezijancev, kar priznava tudi sam monsinjor, in ne
zasebni oratorij sester, temveč javni oratorij, namenjen zunanjim dekletom mesta in ga
obiskuje več kot 500 deklet. Zato privilegiji, ki jih navaja breve, veljajo tudi za ta ora-
torij in jaz, ki me je pooblastil moj predstojnik, sem imel pravico, da sem jih svobodno
izvajal. Nadškof bi mi lahko prepovedal spovedovati sester v njihovi zasebni kapeli, ne
more mi pa prepovedati in me izgnati iz javne cerkve, kar je storil v toliko pohujšanje
in brez vsakršnega kanoničnega razloga.
8. Da bi nadškof opravičil svoje ravnanje, trdi, da salezijanska družba ni red v pravem
pomenu besede in se zato ne more sklicevati na dekret Svete kongregacije za škofe in
redovnike z dne 20. novembra 1615. Na to odgovarjam, da sveta Cerkev sedaj ne potr-
juje več nobenih redov v pravem pomenu besede, temveč samo družbe s preprostimi
zaobljubami, med katerimi so prvi teatinci leta 1525. Po teatincih so prišle vse druge
redovne družbe preprostih zaobljub: lazaristi, pasijonisti, redemptoristi, Marijini obla-
ti in vsi so deležni privilegijev starih redov. Med temi cerkvenimi družbami je tudi sale-
zijanska družba, ki je bila končnoveljavno potrjena 3. aprila 1874 in potem 13. januarja
1875 z izjavo Svete kongregacije za škofe in redovnike.

48 Pages 471-480

▲back to top

48.1 Page 471

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
471
Če ne dodamo še itn.
Končno itn.
Velespoštovana eminenca, ponižno vas prosim, vendar zelo vroče, da bi ob izrekanju
vaše vzvišene sodbe po treh letih mojih muk sicer branili pravico mojega nadškofa,
vendar pa imeli pred očmi tudi to, kar sem vam jaz poročal. V upanju, da bo vaša emi-
nenca tako dobra, da mi bo opravičila motenje, se spoštljivo priklanjam in poljubljam
sveti purpur. Imam čast, da izražam svoje globoko spoštovanje vaše prevzvišene emi-
nence najvdanejši služabnik.
duh. Giovanni Bonetti
Turin, 12. december 1881
23. PISMO KANONIKA SONA DON BONETTIJU
I.M.J.
Velečastiti in dragi gospod don Bonetti!
Ko ste mi vi, velečastiti gospod, prosili za potrdilo o podelitvi zadnjih zakramentov, ki
sem jo jaz opravil za sestro Innocenzo, ki je umrla 1880 preteklega novembra v domu
salezijanskega zavoda v Chieriju na področju župnijske kolegialne cerkve Santa Maria
della Scala, se čutim dolžnega, da ne poročam samo od dogodku samem, temveč o vseh
okoliščinah, ki se tičejo moje želje, da ne bi kršil župnijskih pravic pa tudi ne dovoljenj,
ki bi jih mogla imeti salezijanska družba. Zato izjavljam, da sem bil nujno poklican, da
naj v popoldanskih urah obiščem bolnico kot ustno pooblaščeni za izredne primere, ki
bi se mogli zgoditi v odsotnosti duhovnika ravnatelja. Ko so me v ta namen poklicali
in povedali zdravnikovo mnenje, da je bolnica v težkem stanju in da so v ta namen
telegramsko poklicali iz Turina salezijanskega duhovnika po imenu velečastitega don
Cagliera, ravnatelja sester, sem se napotil k bolnici. Ko sem ugotovil, da si je malo opo-
mogla, sem menil, da bi bilo mogoče počakati do prihoda salezijanskega duhovnika, ki
bi ji stal ob strani v zadnji uri. Ker pa sem predvideval, da bi salezijanski duhovnik, ki bi
v naglici moral oditi iz Turina, lahko pozabil na sveto olje bolnikov, kar se je dejansko
zgodilo, in ker sem vedel, da v zavodu ni svetih olj, sem šel k velečastitim patrom sv.
Antona jezuitom. Tu sem na kratko obrazložil položaj in dobil od prefekta zakristije
vse potrebno. Sveta olja sem odnesel v cerkev oratorija oziroma salezijanskega zavoda
v času večernic in sklepnic. Nato sem šel za večernice in sklepnice v kolegijalno cerkev,
zatem pa spovedovat v dom duhovnih vaj. Vrnil sem se v salezijanski zavod in zvedel,
da duhovnik ni prišel. Popeljali so me ponovno k bolnici, in ko sem videl, da ni bilo več
umestno odlašati s podelitvijo zakramenta, ker je bila smrt blizu, sem obvestil pred-
stojnico in navzoče, da jo bom spovedal, nakar sem ji iz lastne cerkve prinesel sveto
popotnico in ji podelil sveto olje. Potem si je bolnica spet malo opomogla in svoje umi-
ranje mirno podaljšala do poznih ur naslednjega dne, do sobote. Toda kakor hitro smo
končali podeljevanje zakramentov, je prišel iz Turina duhovnik don Branda, ki je dal
umirajoči še isti večer papeški blagoslov.
To je torej vse, kar se tiče podeljevanja zakramentov imenovani sestri; opravil sem ga
jaz sam, ker je šlo za nujen primer. Sicer bi pustil vse v rokah salezijanskega duhovnika,
ki naj bi prišel v nekaj urah iz Turina, kakor so ga telegramsko poklicali. Žal mi je, da
je don Branda, ki bi mogel potrditi dejstva, v Španiji. Ker sem to izjavo ali potrdilo dal

48.2 Page 472

▲back to top
472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
zasebno, ne vem, kakšno vrednost bi moglo imeti za javnost. Če bi me pa poklicali na
izpoved, sem pripravljen pričati ne samo o tem, temveč tudi o podelitvi zakramentov in
extremis. Vendar želim, da te moje izjave ne izročate nikomur drugemu kot Sveti kon-
gregaciji za koncil, kjer je v teku tožba turinskega nadškofa proti vam. V tem primeru
bi tudi ta izjava služila kot potrdilo, če bi me sodili zaradi podeljevanja zakramentov, na
kar sem v ponižnosti pripravljen. Vnaprej se pokoravam vsaki sodbi.
Tako sem, dragi don Bonetti, najvdanejši služabnik in Domino.
kanonik Matteo Sona
Chieri, 12. december 1881
Prepis je enak izvirniku.
duh. A. Notario, salezijanec
Turin, 12. december 1881
24. PISMO KONCILSKE KONGREGACIJE DON BOSKU
Rev.de Domine,
Proposita in generali Concilio huius S. Congreg. Conc. controversia Taurinensis inhi-
bitionis sub dubii formula: an suspensio seu interdictum locale ad audiendis confessio-
nibus sit confirmandum vel infirmandum in casu: Eminentissimi Patres die 17 defluen-
tis decembris scripserunt « Dilata et ad Mentem ». Mens auteur est, ut significetur Tibi,
atque Archiepiscopo in votis esse eorumdem Eminentissimorum Patrum, ut praefata
quaestio antequamn prout de iure dirimatur, de bono et de aequo componi valeat cum
partis utriusque decore.
Compositionis auteur ratio haec esse posset: Ipse Archiepiscopum adire deberes;
eidemque supplicem Sacerdotis Ioannis Bonetti offerre libellum quo rehabilitatio ad
excipiendas confessiones in Cheriensi Oratorio efflagitetur verbis convenientibus, si-
mulque veniam exposcentibus qualibet de causa, quae animurn Archiepiscopi etiam
praeter memorati Presbyteri intentionem moerore afficere potuerit. Speratur auteur
Archiepiscopum statim ac paterne recepturum Te fore, ac petitam facultatem Ioanni
Bonetti concessurum. Hinc inter Te et Archiepiscopum opportune decernendum foret
quoad sacras functiones, aliaque pietatis opera in Oratorio peragenda, ita, ut neque
functiones parochiales proprie dictae turbentur a salesianis sodalibus, nequé isti im-
pediantur, quominus spirituale animarum bonum promoveant.
Optata S. Ordinis ex animo Te facturum confido, dum omnia bona tibi adprecor a
Domino.
Tui Stud.
S. Card. Nina Praefectus
I. Verga Secretarius.
Taurinensi Sacerdoti Ioanni Bosco.
Romae, 22 decembris 1881
25. PISMO ISTE KONGREGACIJE MSGR. GASTALDIJU
Perillustris ac Rev.me D.e uti Fraier,
In Congregatione Generali Em.orum ac Romanorum Patrum Cardinalium Concilii

48.3 Page 473

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
473
Tridentini Interpretum habita die 17 Xbris huius anni; actum est de controversia inter
amplitudinem tuam, et sacerdotem salesianum Ioannem Bonetti.
At placuit eisdem Em.mis Patribus, ut causae resolutio differretur, et interim tibi
significaretur S. Congregationi nimis rigida visa esse quae a te contra praefatum sa-
cerdotem decreta sunt. Quare antequam sententiam ferat prout de jure, in votis ipsius
est, ut coutroversia ex bono et aequo dirimatur, utraque parte acquiescente et servato
utriusque decore. Ratio auteur huius compositionis obtinendae sequens proponitur.
Sacerdos Ioannes Bosco se se Archiepiscopo sistere debebit securn feréns supplicem
libellum Ioannis Bonetti, quo hic, ea qua decet ratione, petat propriam rehabilitatio-
nem ad sacramentales confessiones in Oratorio Salesiano Cherii excipiendas, illud
addens, si quid etiam contra voluntatem suam accidit, quod Episcopo dolori esse po-
tuerit, de eo sé veniam petere: Archiepiscopi autem esse debebit, statim atque huma-
niter excipere Sac. Ioannem Bosco, et Sacerdoti Ioanni Bonetti, nulla interposita mora,
facultatem, de qua supra, concedere. Deinde inter R.mum Archiepiscopum et Ioannem
Bosco, communi consensu convenire debebit de omnibus rebus quae respiciunt eccle-
siasticas functiones et reliqua pietatis opera in Oratorio Salesiano obeunda; ita ut nec
a Salesianos functiones proprie dictae parochialès perturbentur, nec bis impedimenta
opponantur, quominus spirituale animarum emolumentum, ad quod huc usque cum
fructu incubuere, provehere possint.
Tum per Archiepiscopum monendi erunt parochus eiusque cooperatores, ut quae
conventa sunt, adamussim exequi, et Salesianos maiore in posterum charitate prosequi
studeant, nec quidquam courmittere quod aemulationibus, simultatibus, et querelis
occasionem praebeat, sed codeur Christi spiritu acti simul conspirent animarum saluti
promovendae.
Mens denique est Em.morum Patrum ne per amplitudinem tuam diutius vetitum sit,
sub poena suspensionis ipso facto incurrendae, Sacerdoti Ioanni Bosco, ne quidquam
scripto vel typis edatur alibi quam penes S. Sedem, etiam in sui vel Instituti defensionem.
Haec omnia, ea qua polles docilitate et dexteritate, ab Amplitudine tua quantocius
exequenda, simulque de resultantibus certiorem faciendam esse S, Congregatio confi-
dit. Interim vero Amplitudini tuae impensos animi mei sensus profiteor, fausta omnia
adprecatus. Amplitudinis tuae
Uti Frat. stud.s
L. Card. Nina Praefectus.
J. Verga Secretarius.
Romae, 22 decembris 1881.
26. PISMO MSGR. GASTALDIJA KARDINALU NINI
Prevzvišeni knez!
Prejel sem vaše cenjeno pismo z dne 22. decembra 1881. Potem ko sem ga ponovno
prebral, mirno o njem razmišljal in se posvetoval z Bogom, virom pravice, se čutim
dolžnega, da vam odgovorim.
Vaša eminenca mi bo dovolila, da vam govorim odkritosrčno in da moje izjave vzame-
jo v pretres posamezni kardinali in prelati, člani Svete koncilske kongregacije.
Častito pismo govori o zadevi, ki jo je proti meni sprožil pri tej sveti kongregaciji sa-

48.4 Page 474

▲back to top
474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
lezijanski duhovnik don Giovanni Bonetti in se pri tem opiral na odločitev prevzvišenih
očetov z dne 17. tega meseca.
Najprej mi to pismo pravi, da prevzvišeni kardinali želijo, da bi obsodbo odložili in da
bi mi sporočili, da je bila moja odločitev glede imenovanega duhovnika prestroga. Zato
je želeti, da bi spor poravnali ex bono et aequo utraque Parte acquiescente et servato
utriusque decore, preden bi prišlo do izreka sodbe.
Zatem mi to pisanje ukazuje, naj se spravim. Pravim ukazuje: Archiepiscopi autem esse
debebit, statim atque humaniter excipere Sac. Ioannem Bosco et Sacerdoti Ioanni Bonetti
nulla interposita mora facultatem, de qua supra, concedere. Deinde etc. Haec omnia, ea
qua polles docilitate et dexteritate ab Amplitudine tua quantocius exequenda etc.
Kakšen ukaz! V njem je točno določen čas, ukaz, pokorščina in vsa podvrženost, ki sem
je zmožen. – Eminenca, kaka je razlika med spravo in dokončno obsodbo Svete kongre-
gacije? Tale obsodba nikdar ni ostra do obsojenega. Meni se ukazuje: humaniter excipere.
Določeno je, naj pride k meni don Bosko s pisno prošnjo don Bonettija, ki naj v
spoštljivih besedah prosi ponovno dovoljenje za spovedovanje v oratoriju v Chieriju,
si quid contra voluntatem suam accidit quod Archiepiscopo dolori esse poterit, de eo se
veniam petere. Tako in ne drugače. Sedaj pa pomislite, da je prav to tisto, kar hočeta don
Bosko in don Bonetti, eden in drugi sta celo prosila manj: da bi lahko don Bonetti ob
slovesnostih prihajal v Chieri. Sprava je torej že izrečena obsodba v korist nasprotni-
kov, tako da ne moreta dobiti več. – Toda če je to bila misel prevzvišenih sodnikov, zakaj
so potem odlagali rešitev? Sprava je nasprotna z differtur.
Sprava, kakor se predlaga, tudi ni ex bono et aequo; taka sprava zahteva, da se obe
strani med seboj domenita in da pomirjevalec, ki ni bil izbran od obeh strani z največ-
jimi pooblastili, ne vsiljuje svojega mnenja. Jaz pa sem zapostavljen, ponižan in uničen.
Don Bosko je zmagovalec, dobil je zmago, ki je ne bi mogel dobiti z odločitvijo; dobil je
zmago od sprave, ki se predstavlja kot proponitur, ki pa je pravi imponitur, utraque par-
te acquiescente. Povejte mi, eminenca, ali se lahko pomirim s tako poniževalno spravo,
ki me obsoja brez vsake lepe besede in prav v želji, da bi branil pravice nadškofovske
jurisdikcije, pravice, ki jih moram braniti, in to na način, da jih v prihodnje ne bo nihče
kratil; pravice, ki so jih v facti specie priznali velečastiti prelati10 dodeljeni Sveti kon-
gregaciji za koncil in jih je 13. decembra na dvom Affirmative ad primam partem, ne-
gative ad secundam? pet od šestih odgovorilo: »Če je šesti nasproten ad mentem veliko
bolj mil kot ukazana mi sprava.«
Ali bom potem, če se uklonim spravi, še lahko opravljal dušnopastirsko dolžnost, da
bom popravljal pretiravanja drugih salezijancev, ki jih bodo uganjali, če ne bo potreb-
nih opozoril? Salezijanci bodo s take vrste spravo v prihodnje delali, kar bodo hoteli, in
še veliko bolj svobodno, kot če bi imeli najbolj posebne privilegije nekaterih redov. Da!
Podelite jim takoj, še medtem ko teče sodba, vse izjeme: tako bo krivica manjša. Sicer
pa jaz, dokler jim ne bodo podeljeni posebni privilegiji, ne morem po škofovski oblasti
in pravu kot škof, četudi tega nisem vreden, podpisati take sprave, kjer ne bi upoštevali
servato utriusque decore.
10 Konzultorji imajo samo posvetovalni in ne odločilni glas.

48.5 Page 475

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
475
V to ne morem privoliti še iz naslednjega razloga: če se vdam v to spravo, bo s tem
samim potrjeno, da sem obrekoval don Bonettija in don Boska, kakor onadva to razgla-
šata, medtem ko vaša eminenca ve ali mora vedeti, da sta kriva ona in da sem jaz vložil
tožbo proti njima, ne da bi jih sploh obtožil.
Tako, medtem ko teče sodba proti don Bonettiju in don Bosku, je ukazano, da se don
Bonetti spet postavlja v Chieri, in to takoj statim nulla interposita mora, quantocius, in
se s tem don Bosku v vsem ustreže. To je ukaz proti pravici. Menim, da v aktih Svete
kongregacije kaj takega še ni bilo odločeno. Kaj bodo rekli sovražniki Svetega sedeža
k takemu ravnanju, in to v pravni zadevi? Pravica zahteva, da se sodni proces konča in
potem kaznuje ali razglasi za nedolžnega obtoženca, katerega, dokler je pod sodnim
postopkom, ne more osvoboditi nobeno opravičilo. Sprava, ki jo nalaga častito pismo,
je opravičilo, ki naj ga drugi opredelijo. Jaz berem illud addens si quid etiam contra vo-
luntatem suam accidit quod Archiepiscopo dolori esse potuerit, de eo se veniam petere!!
Naj mi jasno povedo, da si nočejo prisoditi pravice, vendar pa naj krivcev ne pokrivajo s
plaščem, ki mi je veliko bolj odvraten kot plašč, o katerem govori Dante v Peklu. Treba je
videti vso podlost sprave tudi v tem, da mi jo ukazujejo, medtem ko mi je znano, da v času,
ko je predložena prošnja svetemu očetu zaradi nekega salezijanskega sotrudnika, ki je
sodeloval pri pisanju knjižic in se noče pojaviti na mojem sodišču, da bi izpovedal resnico,
temu ni bilo nič ukazano. Je zahteva po izpovedi krivična? Je zahteva, da kdo pove resnico,
kaj slabega? Nihče ga ne sili, da bi izpovedal proti komu, temveč da izpove resnico. In če
lahko opraviči don Boska in Bonettija, ali ni to njima v prid?
Kaj še! Nikakor ne morem verjeti, da bi Sveti sedež mogel odobravati vsebino častite-
ga pisma. Nekaj strašnega je objava obrekovanja kakega škofa v Cerkvi Jezusa Kristusa
in prav to počne to pismo in se za to ne meni. Vsi vedo, da je v teku proces in da so jasni
dokazi za krivce in je znan tudi pobudnik. Sveti sedež, ki je v tej zadevi izdal ostre ukre-
pe, veliko ostrejše kot v mojem ukazu, ki je nimis rigida, ne bo hvalil niti dajal prednosti
pred kakim škofom don Bosku, ki je glede knjižic 10. decembra 1881 napisal naslednje:
Če hočemo pravično soditi tiste, ki so sodelovali pri pisanju in objavi, je treba najprej ve-
deti, ali so te knjižice dobre ali slabe. Pred časom je nadškof zahteval, da bi jaz knjižice
obsodil. Toda v strahu, da bi obsodil nekaj, kar je treba pohvaliti, nisem hotel dati svojega
podpisa kakršni koli nasprotni izjavi in nisem dovolil nikomur izmed svojih, da bi storili
kaj takega. To je seveda močno razdražilo nadškofa. Ker pa te knjižice veliko berejo, so
vzbudile nemir vesti in zato imam namen pisati svetemu očetu in ga ponižno prositi, da bi
stvar dal raziskati in dal ustrezno sodbo za vodilo tistim, ki jih bodo brali.
Tak je don Bosko: medtem ko jih je toliko bralo knjižice in niso don Bosko in ne nje-
govi člani zavračali vsebine, jih je on ščitil, kakor sedaj njega ščiti sprava.
Naj še dodam, da medtem ko velečastito pismo hvali salezijance ad quod (spirituale
animarum emolumentum) hucusque cum fructu incubuere, mene ima za tistega, ki dela
vse narobe in je treba to dati na veliki zvon.
Eminenca, vi kot zaščitnik salezijanske družbe ste dobro opravili to nalogo. Jaz pa se
moram pritoževati, da vi kot zaščitnik nastopate proti meni kot sodnik in mi kot prefekt
Koncilske kongregacije ukazujete nekaj, česar popoln zbor Kongregacije prevzvišenih
očetov ne bi nikdar odobril. Taka krivica proti meni je meni v prid, kakor so to izrekli

48.6 Page 476

▲back to top
476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
prelati prisedniki. Zato prosim, da Sveta kongregacija razsodi o dvomu iuris ordine ser-
vato z nihil transeat.
Medtem ko poljubljam sveti purpur, ostajam vaše prevzvišene eminence najponiž-
nejši in najvdanejši služabnik.
+ Lorenzo, nadškof
Turin, 31. december 1881
27. PISMO SVETE KONCILSKE KONGREGACIJE MSGR. GASTALDIJU
Perillustris etc.,
Iuxta Amplitudinis tuae postulationem huius Cong.nis Concilii judicium subiit, serva-
to iuris ordine, Causa, cui titulus – Taurinen. Inhibitionis – ac propositae dubii formulae
– An suspensio seu interdictum locale ab audiendis confessionibus sit confirmandum vel
infirmandum in casu – Emi.mi Patres die 28 labentis Ianuarii rescripserunt – Negative
ad primam partem, affirmative ad secundam, et ad mentem. – Mens autem est ut ius-
su et nomine S. C. severe moneatur Amplitudo tua ob inconsultam Epistolam ad sub-
scriptum Cardinalem Praefectum sub die 31 decembris 1881 missam, quam Epistolam
eadem S. Congregatio graviter improbat. Iussu igitur S. Ordinis per praesentes Literas
tecum exequor ac impensum studium meum singulariter Tibi interim profiteor ac fau-
sta cuncta a Domino precor.
Uti frater studiosus
L. Card. Nina Praef.
I. Verga Sec.us.
Taurinen. – Rev.mo Archiep.o.
Romae, 31 ianuarii 1882.
28. PISMO DON BONETTIJA KARDINALU NINI
Prevzvišeni knez!
Ponižno prosim vašo prevzvišeno eminenco in po vas vse eminence in nadvse učene
očete Svete kongregacije, da bi mi dovolili, da vam predložim naslednjo kratko predsta-
vitev in ponižno prošnjo.
Pred kratkim sem prejel sporočilo njegove velečastite ekscelence msgr. Gastaldija,
turinskega nadškofa, da je pri tej Sveti kongregaciji vložil priziv proti razsodbi v mojo
korist z dne 28. preteklega januarja glede bolečega suspenza, prepovedi spovedovanja,
ki mi je bil naložen februarja 1879.
Menil sem, da bi ta ugodni odlok infirmandum se pravi interdictum locale ab audi-
endis confessionibus etc. končno odpravil tako težko kazen, ki mi je prinesla sramoto
celotne tukajšnje nadškofije in mi bo moja rehabilitacija odpravila vsa sumničenja, ki
so se zaradi zadane kazni nakopičila proti moji osebi v tako veliko škodo duš, v toliko
sramoto duhovništva in sramoto naše redovne družbe. Sedaj pa ugotavljam, da smo
spet na začetku.
Kdaj bo torej velečastiti turinski nadškof pustil prosto pot pravici? Kdaj bo nehal mu-
čiti tega ubogega duhovnika? Kdaj bo končal to tako dolgo škodljivo prerekanje, ki pri-
naša toliko zla vernikom in povzroča toliko neprijetnosti salezijanski družbi?
Turinski nadškof že štiri leta brez razloga moti in onemogoča moje duhovniško delo.

48.7 Page 477

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
477
Potem ko me je suspendiral na način in iz razlogov, ki so popolnoma v nasprotju s sve-
timi kanoni, kakor je to znano tej Sveti kongregaciji, h kateri sem se zatekel, ne da bi mi
odgovoril na pisma te Svete kongregacije, Pro informatione, minulo je leto 1879 in jaz
sem še vedno v prejšnjem položaju. Prišlo je leto 1880 in nadškof je dal, da je preteklo
s praznimi obtožbami ne samo proti meni, temveč proti salezijancem na splošno in celo
proti mojemu vrhovnemu predstojniku velečastitemu don Bosku. Pri vsem sem ostal še
vedno pod težo naložene mi kazni. Prišlo je tretje leto 1881, ko me je nadškof ostro opa-
zoval in obljubljal konec spora po poštenem dogovoru. Ko se je zdelo, da smo ga dosegli,
nam je zmešal karte pred nosom, se umaknil in nas obdolžil, da smo mi prekinili dogo-
varjanje in sprejeta določila. In jaz ostajam še vedno pod težo svoje nezaslužene kazni.
Sedaj se je začelo četrto leto 1882, ko je njegova ekscelenca zavrgel prijateljsko spra-
vo in odklonil avdienco don Bosku in pustil brez odgovora prošnjo za rehabilitacijo, ki
sem jo vložil po nasvetu velečastitih očetov; potem ko je preprečil izvedbo razsodbe,
izrečene od avtoritativnega sodišča kardinalov; potem ko me je skušal na hitro obsoditi
kot domnevnega pisca sramotilnih knjižic, ne da bi me prej sploh zaslišal in kljub po-
novni trditvi nepristojnosti sodišča; po vsem tem pravim, ko opuščam celo vrsto dru-
gih nepravilnosti, se on obrača na to Sveto kongregacijo in jo obtožuje nepravilnosti in
imenuje njene sodnike nepristojne. Tako je prisilil Sveto kongregacijo in ubogega pisca
k novim zapetljajem in nevšečnostim, k izgubi časa in denarja. Jaz pa ostajam s svojo
kaznijo in proti meni se nadaljujejo govorice in sumničenja, pohujšanje se veča, duše se
vznemirjajo in verniki trpijo veliko škodo.
Sedaj vprašujem, ali je ta način ravnanja človeški in ali je to v soglasju z nameni
Cerkve, ki je dobra mati, ki je izdala toliko modrih zakonov v zaščito zatiranih, ali moj
položaj zares nikogar ne prizadene?
Ne vem, kaj bo Sveta kongregacija storila za rešitev tega vprašanja. Kar koli bo stori-
la, bo prav narejeno, ker lahko za vsa razsodišča svete Cerkve uporabimo evangeljske
besede: Omnia bene fecit [Vse je dobro storil]. Jaz pa prosim, da bi Sveta kongregacija,
če bo ponovno začela sodno razpravo, to storila čim prej in bi me tako rešila tako nena-
ravnega kakor tudi nečastnega položaja.
Nečastnega pravim zato, ker so nadškof in njegovi privrženci raznesli, da je Sveta
kongregacija dala prav njemu, in dokaz za to je stanje, v katerem sem. Znano je, da me
nadškof ne bi mogel kaznovati in vztrajati pri kazni brez zadostnega razloga, ki bi pri-
hajal iz spovedi, ker pa sem še vedno podvržen kazni, daje vtis, da sem kriv in me zato
ne oprosti kazni. Tako se sumničenja o moji poštenosti nadaljujejo in vsak dan večajo z
vsemi posledicami, ki si jih vaša eminenca lahko predstavlja. Te posledice pa so zaradi
težkih časov, v katerih živimo, toliko pogubnejše, ker se tičejo redovne družbe, ki je
posvečena vzgoji mladine.
Zato zaradi svoje duhovniške časti, zaradi dobrega imena moje drage salezijanske
družbe, ki me je sprejela in vzgajala v Božjo čast, za čast naše svete vere in za zveličanje
duš, prosim, da se ta spor čim prej konča, da nadškof ne bo mogel več delati take ško-
de. Če sem jaz kriv, non recuso mori, bom rekel s sv. Pavlom, če pa nisem kriv, prosim
in rotim, da se mi prisodi pravica, in naj mi bo dovoljeno, da delam za Cerkev s svojim
neomadeževanim imenom, da mi svet ne bo mogel metati v oči medice, cura te ipsum.

48.8 Page 478

▲back to top
478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Poln zaupanja v vašo prevzvišeno eminenco in ves vzvišeni zbor, ki mu vi kot knez
vredno predsedujete, prosim, da sprejmete to moje skromno poročilo z gorečo prošnjo,
globokim spoštovanjem in častjo, da se smem imenovati vaše vzvišene eminence naj-
ponižnejši in najvdanejši kot sin
duh. Janez Bonneti
iz salezijanske družbe.
Turin, 22. februar 1882
29. PISMO DELAVCA BRUNETTIJA PAPEŽU
Preblaženi oče!
Sem ponižen neizobražen rokodelec, ubog družinski oče, bolehen in z ženo, ki ni spo-
sobna, da bi prehranjevala družino. In ta ubogi človek, ves prepoln skrbi, je predmet
pretenj velečastitega turinskega nadškofa.
Ta nadškof je bil trmoglavo prepričan, da poznam pisca knjižic, ki govorijo proti nje-
mu. Da bi prišel stvari do dna, je dal poklicati v svojo škofijsko pisarno več duhovnikov.
Tu je zvedel, da sem jaz eden izmed don Boskovih oblagodarjenih ter da ga iz hvaležno-
sti večkrat obiščem in se z njim pogovarjam v hiši, ki je bila zavetišče moje mladosti.
Zato je začel sumiti, da bi jaz mogel vedeti, ali don Bosko ali kdo izmed njegovih sode-
luje pri pisanju in izdajanju knjižic.
Ker me ni mogel poklicati v škofijsko pisarno, je poklical na pomoč policijo, ji obljubil
ne vem kaj vse, če me bodo pripravili, da bom izpovedal nekaj, česar ni in za kar jaz
ne vem. Zato že en teden in več hodijo k meni policisti, ustrahujejo mojo ženo in moje
otroke, kakor če bi mož in oče bil hudodelec, čeprav nisem dal nikdar niti najmanjšega
povoda tako civilnim kakor cerkvenim oblastem.
Višek nesramnosti pa je dejstvo, da je predvčerajšnjim 7. tekočega meseca prišel k
meni policist, da bi me preizkušal. Bil je oblečen v duhovnika in se izdajal za salezijan-
skega duhovnika. Menim, da je sveto obleko uporabljal s privoljenjem nadškofa, saj je
prišel v njegovi zadevi.
Presveti oče, že sem nameraval o teh nevrednih dejanjih obvestiti javnost. Vendar
tega nisem storil. Kristjan sem in zdelo se mi je najbolj primerno, da vso stvar predlo-
žim vaši svetosti, ker sem prepričan, da boste znali na primeren način vplivati na nad-
škofa, da me bo pustil pri miru in me ne bo skušal potegniti v to zadevo.
Preblaženi oče, oprostite mojo motnjo, ki prihaja od ubogega delavca, ki je vedno bil
in hoče ostati dober katoličan in vaš najvdanejši sin.
Ferdinando Brunetti
Turin, 9. november 1881
30. POZIV DON BONETTIJU
Canonicus Emanuel Colomiatti, constitutus a Reverendissimo Archiepiscopo Tau-
rinensi, iudex delegatus in causa criminali de libellis infamatoriis typis editis contra
eundem Archiepiscopum, cum exceperit a Reverendissimo Domino Michaéle Sorasio
Curiae Archiepiscopalis promotore fiscali denunciationem, qua asseritur Dominus Sa-
cerdos Salesianus Taurini degens Ioannes Bonetti scriptor libelli, L'Arcivescovo di To-
rino, Don Bosco e Don Oddenino, editi a typographia Bruno huius civitatis anno 1879,

48.9 Page 479

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
479
iuxta gravia indicia exhibita, prout in actis ex praevia Curiae informatione, cumque
inde sufficientia emerserint contra praefatum Dominum Sacerdotem Joannem Bonetti,
ut possit et debeat reus constitui, ulterius volens mandato suo satisfacere, eundem Do-
minum Sacerdotem Ioannem Bonetti decrevit citare, prout harum serie citat ad perso-
naliter comparendum coram se in Archiepiscopali Curia loco officii fiscalis infra spa-
tium triginta dierum ab intimazione praesentim ipsi faucta computandorum, quorum
decem pro primo, decem pro secundo et decem pro tertio et peremptorio termino assi-
gnat, hac unica pro trina monitione valitura. Igitur si (legitima non impediente causa)
dictus Dominus Sacerdos Ioannes Bonetti infra assignatum peremptorium terminum
comparere neglexerit, noverit iudicem supradictum contra ipsum tamquam contuma-
cem, nulla alia ulteriori citatione praemissa, prout de iure, processurum.
Datum in Curia Archiepiscopali Taurinensi die vigesima mensis decembris anni mil-
lesimi octingentesimi octogesimi primi.
Can. Emanuel Colomiatti
iudex delegatus.
Theol. Joseph Corno actuarius.
(Loco sigilli Archiepiscopalis).
31. PISMO KARDINALA NINE DON BOSKU
Velečastiti don Bosko!
Prejel sem vaše pismo z dne 23. tekočega meseca s prepisom poziva in obenem tudi
knjižico, v kateri navajate dejanja, ki že več let povzročajo težave vaši velezaslužni
Družbi salezijancev.
Vesel sem zagotovila, da se boste točno držali nasvetov Svete kongregacije, ki jih bos-
te kmalu prejeli. Priporočam vam mirnost in hladno razsodnost duha, da ne boste dali
nikakršnega povoda tistemu, ki ex adverso est.
Upajmo, da bodo monsinjorja zlasti v teh dneh navdihnila čustva miline in dobrote
Deteta Jezusa, ki nas uči s svojim rojstvom, in da mu bo v premislek pismo Svete kon-
gregacije. Če pa bo proti vsemu predvidevanju nadaljeval svoje grožnje, ga bo končno
zadela pravica, kot si zasluži. V svojih grožnjah kaže vedno bolj slabega duha, ki pre-
veva to škofijsko pisarno. Najraje bi menil, da gre za strah in da bo po pismu Svete
kongregacije bolj previdna. Zato je treba počakati, da vidimo učinke, ki jih bo imel vaš
obisk pri nadškofu. Vsekakor vam bom dal nekaj nasvetov, potem ko se bom pogovoril s
svojim tajnikom. Iz pretnje, kjer je rečeno, da je don Bonetti scriptor libelli D., je mogoče
sklepati, da ima odvetnik v rokah dokaze za krivdo osumljenca. Po tem, kar piše pater
Leoncini, je ovadba naperjena proti vam. Zakaj v tem primeru ne bi vas poklicali na
obravnavo? Mogoče zato, da bi preprečili preveliko zgledovanje in sovraštvo javnosti
do preganjalcev? Vedno bolj se prepričujem, da je gospod Colomiatti orodje v rokah
svojega gospoda.
Glede Esposizione [Predstavitev] ne dajem nikakršne ocene zaradi spoštovanja, ki
smo ga dolžni nadškofu v smislu krščanske ljubezni, čeprav gre za dejstva, ki človeku
obračajo želodec in začne dvomiti, ali je tukaj še mens sana in corpore sano. Rad bi pri-
pomnil, da to delce, če naj bi izšlo v javnosti, sedaj v tem trenutku ne bi bilo primerno,
pa četudi je zbirka resničnih dejstev in osvetlitev dejanskega stanja. Toda resnica zelo

48.10 Page 480

▲back to top
480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
draži nekatere značaje in logika ni sestra strasti. Menim, da je ta spis namenjen samo
kardinalom Svete kongregacije. Za vsak primer vam dajem nasvet: molite vi in vsi vaši k
Detetu Jezusu za monsinjorja nadškofa, da mu nekoliko omehča srce in razsvetli duha,
da bi spoznal, da je treba končati, kar ne more roditi drugega kot zmanjšanje spoštova-
nja avtoritete in škodo za duše.
Zahvaljujem se vam za voščila in vam jih vračam. Na vas in vso Družbo kličem obilen
nebeški blagoslov in ostajam najvdanejši vašim ukazom.
L. kardinal Nina
Rim, 25. december 1881
32. POZIV DON BOSKU
Canonicus Emanuel Colomiatti, constitutus a Rev.mo Archiepiscopo Taurinensi iudex
delegatus in causa criminali de libellis iniuriosis typis editis contra eundem Archiepi-
scopum, cum exceperit a Reverendo Domino Michaële Sorasio, Curiae Archiepiscopali
promotore fiscali, denunciationem, qua asseritur, quod Sacerdos Ioannes Bosco, Rector
Maior Instituti Salesiani, Taurini residens:
1° Sit mandans fieri et publicari libellos ad minus iniuriosos, typis editos in hac urbe:
La strenna pel Clero, ossia rivista sul Calendario Liturgico dell'Archidiocesi di Torino
per l'anno 1878, scritta da un Cappellano;Piccolo Saggio sulle dottrine di Monsignor Gas-
taldi Arcivescovo di Torino, preceduto da una introduzione e seguito dà alcune appen-
dici;Le questione rosminiana e l'Arcivescovo di Torino – Strenna Pel Clero compilata dal
Cappellano;L'Arcivescovo di Torino, Don Bosco e Don Oddenino, ossia fatti buffi, serii e
dolorosi, raccontati da un Chierese.
Et 2° Sit quaesitor et provisor documentorum pro dictis libellis; in qua denuntiatione
denominantur plures testes ad probandos duos supradictos articulos, prout in praevia
Curiae informatione; cumque inde sufficientia emerserint contra praefatum Dominum
Sacerdotem Ioannem Bosco, ut possit et debeat reus constitui; ulterius volens mandato
suo satisfacere, eundem Dominum Sacerdotem Ioannem Bosco decrevit citare, prout
harum serie citat, ad personaliter comparendum coram se in Archiepiscopali Curia
loco officii fiscalis, infra spatium triginta dierum, ab intimatione praesentium ipsi facta
computandorum; quorum decem pro primo, decem pro secundo et decem pro tertio
peremptorio termino assignat, hac unica pro trina canonica monitione valitura. Igitur
si (legitima non impediente causa) dictus Dominus Sacerdos Ioannes Bosco infra assi-
gnatum peremptorium terminum comparere neglexerit, noverit iudicem supradictum
contra ipsum, tamquam contumacem, nulla alia ulteriori citatione praemissa, prout de
iure, processurum.
Datum in Curia Archiepiscopali Taurinensi die quinta mensis ianuarii anni millesimi
octingentesimi octogesimi secundi.
Can. Emanuel Colomiatti
iudex delegatus.
Theol. Ioseph Corno actuarius
(Loco sigilli Archiepiscopalis).

49 Pages 481-490

▲back to top

49.1 Page 481

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
481
33. PREPOVED TURINSKI KURIJI GLEDE RAZISKOVANJA KNJIŽIC
Perillustris etc.,
Sacerdos Ioannes Bonetti sub die 26 labentis Januarii appellationem interjecit penes
S. Congr. Concilii ab interlocutoria sententia die 23 praedicti mensis edita a Iudice De-
legato super processu de famosis libellis in ista Curia instituto. Porro Em.i Patres matu-
re perpensis rationibus ab Appellante propositis, in plenario conventu die 28 eiusdem
mensis iusserunt inhiberi Amplitudini tuae atque isti Archiep.li Curiae, quominus pro-
cedatur ad ulteriora in praedicta causa libellorum, nedum contra Sacerdotem Ioannem
Bosco, stante causarum continentia: ac vicissim deputari Archiep.um Vercellensem ut
super eodem libellorum capite conficiat processum, ac transmittat acta ad S. Congr.
nem Concilii. Vigore idcirco huiusce Decreti, per praesentes Literas inhibetur Ampli-
tudini Tuae et Curiae isti Metropolitanae, quominus contra utrumque praedictum Sa-
cerdotem Salesianum in causa, vel causis libellorum ad ulteriora procedatur. Haec pro
meo munere Tibi significans, animi mei sensus profiteor Amplitudini Tuae ac fausta
quoque ac salutaria a Domino precor.
Amplitudinis Tuae
Uti Frater Studiosus
L. Card. Nina Praef.
Romae, 31 ianuarii 1882.
34. PISMO DON BONETTIJA KARDINALU NINI
Prevzvišena eminenca!
Moj spoštovani predstojnik don Bosko mi je ob vrnitvi iz Rima razodel željo svetega
očeta, da bi mu vaša velečastita eminenca poročala o želji po prijateljski spravi z vele-
častitim turinskim nadškofom glede mojega suspenza. Želje svetega očeta so bile, so
in bodo vedno za pisca teh vrstic ukazi ljubečega pokornemu sinu, ki je pripravljen z
Božjo pomočjo tudi umreti, samo da ga ne bi razžalostil niti v najmanjši stvari. Zato z
moje strani ne bo najmanjše težave za pravično poravnavo, ki jo predlaga namestnik
Jezusa Kristusa v svoji oblasti in je obenem izraz pravičnosti in krščanske ljubezni. Do
takega prijateljskega sporazuma bi lahko prišlo že pred leti, če msgr. nadškof ne bi že
naslednje jutro umaknil dogovor, ki sta ga sprejela z don Boskom prejšnji dan. Želim si
samo to, da bi čim prej zasijal tisti dan, ko bi z obeh strani mogli iz vsega srca vzklikniti:
Končno smo sklenili mir!
Kljub vsemu vas prosim, eminenca, za dovoljenje, da vam izrazim svoje bojazni. Ne-
kateri dogodki zadnjih dni, ki so se pridružili mnogim prejšnjim, mi dajo misliti, da
msgr. nadškof pod videzom sprave ne misli na drugo kot nadaljevati moj neznosni po-
ložaj, ne pa da bi ga končal in nehal nadlegovati uboge salezijance. Pred nekaj dnevi je
med prebivalci Chierija dal razširiti govorico, da sem kriv in da zato nikdar več ne bom
mogel deliti zakramentov v mestu, če so moji pregreški resnični! Pa še ni zadosti. Sveta
koncilska kongregacija mu je prepovedala, da bi postopal proti meni in proti mojemu
častitemu predstojniku v zadevi knjižic, za katere trdi, da smo jih mi napisali. Toda
še sedaj, pred enim tednom, je že petič mučil delavca Ferdinanda Brunettija, našega
nekdanjega gojenca, češ da on ve, kdo so pisci teh knjižic. To, česar ne more doseči

49.2 Page 482

▲back to top
482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
proti nam pred cerkvenim sodiščem, skuša pred civilnim, in to proti našim prijateljem
laikom. In še več. Monsinjor si je vbil v glavo, da smo salezijanci udeleženi pri širjenju
tiskane okrožnice, v kateri je rečeno, da se je on pridružil nekemu protestantskemu
založniku, in širi neprimerne podatke o visokih dostojanstvenikih Cerkve v obrambo
Rosminijevih naukov.11 Zato je spodbujal in še spodbuja protestanta, da nam povzroča
neprijetnost za neprijetnostjo, in je celo stvar že predal odvetnikom. – Še en dogodek.
Ob Piemontskem katoliškem kongresu v Turinu je naš ravnatelj v Valsaliceju s svo-
jimi gojenci pripravil akademijo v čast papežu Piju IX. častitega spomina, ki so se je
udeležili škofje kakor tudi njegova ekscelenca knez Salviati kot predsednik kongresa.
Nekaj dni pozneje je msgr. nadškof po kanoniku Colomiattiju izrekel ravnatelju zavo-
da obžalovanje, da so akademijo pripravili v notranji kapeli zavoda, in zahteval, da se
mu za to pisno opraviči. Toda v podobnih primerih se v javnih nadškofijskih cerkvah
delijo nagrade učencem, kakor je v nadškofijski cerkvi potekal katoliški kongres, tako
da ne vemo, komu naj pripišemo omenjene nadškofove obtožbe. Mogoče gre za neza-
dovoljstvo, ker smo pripravili javno prireditev v spomin velikemu papežu in odličnemu
rimskemu knezu, ki nas je tiste dni počastil s svojo navzočnostjo?
O drugih pripetljajih molčim, da ne bom preveč mudil vaše eminence. Rad bi še po-
vedal, da od 1879, ko me je msgr. nadškof suspendiral, nisem položil noge v Chieri,
niti zaradi počitka, čeprav je ta hiša letoviški dom za salezijance. Toda ta moja vestna
pokornost ukazom nadškofa je še bolj otežila moj položaj, ker sem kot izgnanec iz tega
mesta dal povod, da sem kriv obtožb, ki se mi nalagajo. Sedaj so si izmislili še zvijačo
in prikazali, da kljub vsem nadškofovim prepovedim živim in sem živel v tem mestu.
Pri tem stanju stvari je logično vprašanje, ali je mogoče še kaj več storiti proti meni. Ko
pridemo tako daleč, da dejanje popolne podvrženosti, ki jo gojim že štiri leta, najvišja
oblast spremeni v dejanje trdovratnosti in upora, je potem še mogoča pravična sprava,
ko je ta odvisna od človeka, ki pošilja v Rim taka sporočila v breme ubogega redovnika?
V vsakem primeru se prepuščam v roke vaše vzvišene eminence in po vas v roke sve-
temu očetu. Želim mir; mir, ki mi bo omogočil ponovno delovati v dušnem poslanstvu,
da ne bi bilo treba zardevati pred krščanskim ljudstvom. Danes tega ne morem, kajti
sumničenja, ki so se nabrala proti meni zaradi dolgega suspenza ali zaradi grdega obre-
kovanja, so, namesto da bi jih odpravili, še povečali. Zato je storjena krivica pravici,
onečaščena je redovniška in duhovniška čast in zapostavljeno dobro, ki bi ga morali
delati za duše.
V upanju, da bo vaša eminenca znala potrpeti z mojimi težavami, izrabljam to prilož-
nost, da se zahvalim za vašo očetovsko dobroto, s katero prenašate moje nadlegovanje,
ki jih povzroča moj položaj, in medtem ko prosim Boga obilico milosti in popoln dar,
vam obljubljam večno hvaležnost.
11 Govori o založniku Loecherju, ki je 1881 oglasil in potem izdal knjigo z naslovom Del Lume dell'In-
telletto secondo la dottrina dei SS. Dottori Agostino, Bonaventura e Tommaso d'Aquino opposto al
sistema del soggettivismo propugnato dal Cardinal Parrocchi nell'Indirizzo a PP. Leone XIII circa
l'Enciclica Aeterni Patris [Luč razuma po nauku svetih cerkvenih učiteljev Avguština, Bonaven-
ture in Tomaža Akvinskega v nasprotju s subjektivističnim sistemom, ki ga zagovarja kardinal
Parrocchi, proti spomenici papežu Leonu XIII. v okrožnici Aeterni patris].

49.3 Page 483

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
483
Z najglobljim spoštovanjem se klanjam in poljubljam vaš sveti purpur in se izrekam
za vaše prevzvišene eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Duh. Giovanni Bonetti,
član salezijanske družbe
Turin, 17. maj 1882
35. PISMO KNEZA SALVIATIJA DON FRANCESII
Velečastiti gospod!
Oprosti mi, da z nekaj zamude izpolnjujem dolžnost zahvale za visoko čast, ki ste mi
jo izkazali, ko ste me povabili na literarno prireditev vaših gojencev. Enako hvali je bilo
tudi zadoščenje, ki sem ga občutil, ko sem gledal, kako prostodušno in naravno so vaši
fantje govorili latinsko in posnemali rimske navade. Ob tej prireditvi sem spoznal, koli-
ko lahko take prireditve prispevajo k resničnemu občutju in okušanju latinskega jezika.
Če se ne motim, je vaša šola in vaša učna metoda dejavnik, ki daje Piemontu čast visoke
kakovosti klasičnega pouka.
Sprejmite dobrohotno moje čestitke, čeprav v tem nisem poklican sodnik. S tem ob-
čudovanjem in spoštovanjem se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Salviati
Rim, 18. april 1882
36. ODLOMEK IZ PASTORALE TORINESE 1882
Naš Božji Zveličar jasno pravi (Mt 24,24) , da je hudičeva zvijača tako prebrisana, da
lahko prevara in uniči celo izbrane, če jih Bog ne bi spremljal s svojo milostjo. On sam je
opozoril apostole (Lk 22,31), da bo satan uporabil proti njim posebne zvijače in jih bo
prerešetal, kakor rešetamo zrnje. Zato apostol sv. Peter (Pt 5,8) vse kristjane opozarja
na čuječnost proti prevaram peklenskega sovražnika in jim pravi: Bodite trezni in čujte,
kajti hudič, vaš sovražnik, hodi kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. In sv. Pavel opozar-
ja vernike v Efezu: Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom,
proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti (Ef 6,12). Zato morajo vsi
sinovi Cerkve brez izjeme čutiti živo bojazen pred hudičevimi prevarami, kajti nikjer
ni tako svetega kraja, kamor se ne bi vselil hudič. Spomnimo se samo, kako se je Satan
vtihotapil v zemeljski raj, ki je bil kraj nedolžnosti. Prav tako je vstopil v dvorano zadnje
večerje, kjer je bil Odrešenik s svojimi apostoli, in se polastil Juda. Ni človeka, pa naj bo
še tako učen in svet ter poln zaslug, ki se mu Satan ne bi skušal približati in ga poškro-
piti s strupom svoje peklenske sline. Jezus Kristus je dovolil Satanu, da se je približeval
njegovi sveti osebi in ga ponesel na streho templja in na vrh gore. Ali se bomo potem
čudili, če se približa tudi kateremu Jezusovih služabnikov? Res je, da Satan, ko se prib-
liža enemu izmed teh, uporablja posebne zvijače in poteze, in kakor nas opozarja sv.
Pavel (2 Kor 11,14), si privzame podobo angela luči: Satanas transfigurat se in angelum
lucis. Pogosto se zgodi, da četudi ne more storiti toliko hudega, kakor bi želel, in odne-
sel toliko dobrega, kot bi rad, da se mu le posreči pokvariti in uničiti kakšen del dobrega
in pomešati dobro s slabim.
Zato vidimo apostola sv. Pavla, kako toži (2 Flp 1,17) zaradi razdorov in sporov, ki so
motili kristjane v Korintu. Tožil je zaradi nekaterih, ki so pridigali Jezusa Kristusa ne

49.4 Page 484

▲back to top
484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
samo zato, da bi dajali čast Bogu, temveč tudi iz nasprotovanja in duha upornosti do sv.
Pavla. Zato sam apostol ne neha svariti, da bi bili popolnoma podvrženi avtoriteti, ki jo
je postavil Jezus Kristus, s ponižno vdanostjo vsak na svojem mestu, da bi tako ohranili
v Cerkvi popolno edinost, mir in slogo (Ef 4,3).
Tako si lahko razložimo, zakaj v Katoliški cerkvi nekatere osebe, ki so brez dvoma v
Božjih rokah orodje posvečenja, padajo v Satanove mreže in se poleg grdobije hudega
kažejo lepote dobrega; kakor se ob blišču zlata kaže tudi nečednost žlindre in so najbolj
čisti biseri pokriti z blatom. Tako si lahko razložimo, zakaj si je sv. Hieronim moral iska-
ti zatočišče ob betlehemski votlini, ker mu drugje hudobni jeziki duhovnih sobratov
niso dali miru, kako je moral sv. Janez Zlatousti dvakrat zapustiti svoje škofijsko mesto
in iti v pregnanstvo, ker so ga ljudje z najvišjim dostojanstvom, med katerimi je bil tudi
sv. Ciril Aleksandrijski, obrekovali, kako so sv. Karla Boromejskega do smrti preganjali
neki redovniki, kako je sv. Jožef Kalasanc naletel na najhujši odpor prav tam, kjer bi
lahko pričakoval največjo podporo. Tako je mogoče razumeti, kako je namestnik Jezusa
Kristusa na zemlji Leon XIII. v pismu nadškofom in škofom pokrajin Milana, Turina in
Vercellija dne 25. preteklega januarja moral karati neki časopis v Lombardiji, ki na eni
strani zagovarja najsvetejše stvari na zemlji, to je Katoliško cerkev, na drugi strani pa
žene pred sodišče škofe in nadškofe in pri tem pozablja na strašno pretnjo Jezusa Kris-
tusa, ki je rekel svojim apostolom in njihovim naslednikom: Kdor vas zaničuje, mene
zaničuje (Qui vos spernit, me spernit – Lk 10,16), in v obredu posvečevanja škofov pretil
s prekletstvi, ki jih sveta Cerkev izreka proti tistim, ki bodo govorili slabo o vas.12
37. PRIPOMBE K PROTIPREDLOGOM SPRAVE
I. V prvem členu, ki ga predlaga gospod kanonik Colomiatti, je treba črtati zadnji
odstavek, da se izognemo odgovorom in ugovorom. Ker je monsinjor vedno trdil, da so
sramotilne knjižice napisali don Bosko in salezijanci, ne da bi za to navedel kakršne koli
dokaze, bi za pojasnitev, kdo ima prav in kdo nima prav, zašli v razpravo brez konca,
potisnili poravnavo v neskončnost in povzročili še druge bridkosti.
II. V drugem Colomiattijevem členu naj se doda, da naj bi monsinjor odgovoril na don
Boskovo pismo v treh dneh, da bi tako preprečili zavlačevanje za tedne in tedne, ki bi se
spremenilo v leta, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko kurija ni odgovarjala niti na do-
pise Kongregacije za koncil in so tako onemogočili, da bi v enem letu pravdo sploh začeli.
III. V tretjem členu je bilo uvedeno več sprememb iz mnogih razlogov, od katerih
bomo navedli najpomembnejše:
1. ker je tako, kakor si je zamislil in predložil Colomiatti, preveč v nasprotju z odloči-
tvijo Svete koncilske kongregacije;
2. ker ta člen pod videzom, da rešuje don Bonettija kazni, kazen podaljšuje za eno leto
in pred katoliškimi verniki ne vrača časti, ki jo je izgubil z odlokom, ki je proti cerkve-
nim predpisom, kot je to ocenila sama Koncilska kongregacija;
3. ker ta člen pušča kazen in zato nakazuje, da pozna prestopek, ki je vreden tolike
kazni, ne da bi mu ta prekršek kdaj povedali in mu tako dali priložnost, da bi se branil,
ter ga tako kaznovali, ne da bi kaznovanega poslušali;
12 Namiguje na Osservatore Cattolico iz Milana, ki se je takrat boril proti rosmijanizmu.

49.5 Page 485

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
485
4. ker člen, kakor je oblikovan, vsebuje kazen ne samo proti don Bonettiju, temveč
tudi proti salezijanski družbi, ki je brez kakršne koli krivde prikrajšana za pastoralno
delo enega svojega člana, in to ne samo za eno leto, temveč tako dolgo, dokler ga ne bo
mogoče poslati v Chieri samo za kako slovesnost, če to ne bo prepovedala kurija;
5. ker kljub nepravični kazni, ki jo prenaša že štiri leta z enim sodnim izrekom, pos-
tavi don Bonettija v slabši položaj kot katerega koli drugega spovednika iz salezijanske
družbe v vsej škofiji in tako njegovo duhovniško dostojanstvo ne samo da ni popravlje-
no, temveč pri vernikih še bolj očrnjeno;
6. ker bi se drugi salezijanci, ki bi videli tako kaznovanje enega svojih sobratov, ki ga
v Družbi zelo cenijo in ki ga je sodišče Svetega sedeža razglasilo za nedolžnega, čutili
razočarane, saj bi se lahko bali, da bo podobna usoda prej ali slej doletela tudi njih in bi
bilo v veliko škodo Družbi za njeno prihodnost.
Člen pa, ki ga predlagamo mi, usklaja odlok Svete kongregacije in ne daje povoda ne
sedaj ne v prihodnje, da bi prišlo do kakih nasprotovanj. Da ne bi dali nasprotni strani,
ki je bila že obsojena, povoda za preveliko negodovanje, je rečeno, da se don Bonettija
celo leto ne bo poslalo v Chieri za ravnatelja, kar je bil prej, pa tudi v prihodnje ne,
čeprav ima predstojnik popolno svobodo, vendar bo skušal ravnati čim bolj previdno.
Zdi se, da je to edina pot, kako zadostiti pravici, povezati resnico z avtoriteto, približati
pravičnost miru, da bi mogli reči: justitia et Pax osculatae sunt [pravičnost in mir sta se
poljubila].
IV. Četrti člen monsinjorjevega odvetnika zahteva umik Predstavitve dejstev. Ta člen
je bil spremenjen iz dveh razlogov. Če bi umaknili to Predstavitev, ki je samo upravičena
obramba, bi pomenilo, da vsebuje neresnice, resnica pa je prav nasprotna. Predstavitev
smo sestavili zato, da bi rešila Salezijansko družbo obtožb, ki jih je objavil msgr. nad-
škof in ki niso imele nikakršne povezave z don Bonettijevo zadevo. Tu gre za obrambo,
ki jo dovoljujejo vse zakonodaje in ne samo kanonsko pravo kot del naravnega prava.
Sicer pa Predstavitev vsebuje dokazna dejstva in neke vrste povzetek avtentičnih listin,
ki jih je izdala nadškofijska pisarna oziroma sam nadškof. Trditev, da Predstavitev ni v
skladu s pravom ali resnico, je mogoča samo, če se dokaže nasprotno. To je torej razlog,
zakaj predlagamo drugače oblikovan člen.
V. Peti člen kanonika Colomiattija pravi, da naj msgr. nadškof uniči dvoje pisem, ki
pretita don Bosku s suspenzom, in to ne samo zato, da bi preprečili trenja, temveč tudi
zato, da bi dali salezijancem zadoščenje, ker so bili razžaljeni s pretnjo proti kanonske-
mu pravu in onečaščeni v njihovem predstojniku.
Ta dodatek je uvedel vrhovni kapitelj, ki ni hotel, da bi mu sedanji in bodoči salezijan-
ci očitali, da se ni zavzel za čast Družbe in njenega ustanovitelja. Ker pa je msgr. nadškof
poleg dveh omenjenih pisem dal natisniti in pisati proti salezijancem še druge obtožbe
zelo težke narave, mora ta izjaviti, da bo potegnil iz obtoka vse, kar je tiskal ali pisal
proti salezijancem, če ni bilo dokazano nasprotno. Ta izjava ne bo rešila časti samo
salezijancem, temveč tudi msgr. nadškofu, ko bo zgodovina razpravljala o teh stvareh.
VI. Šesti člen ni potreben nikakršnega dodajanja in ne odvzemanja. Razmisli se samo,
da po izrecni izjavi patra Antonia Pellicanija z dne 30. marca tekočega leta ne bi bilo
treba don Bosku dajati izjave. Zakaj zahtevajo izjavo od njega in ne od duhovnikov v

49.6 Page 486

▲back to top
486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
škofiji? Ali ta zahteva ne predpostavlja prepričanje, da je don Bosko imel svoj delež pri
izdaji omenjenih knjižic, ko je vendar dokazano prav nasprotno. Kljub temu bo don
Bosko dal izjavo, ker to ni v škodo ne Družbi ne njenemu predstojniku.
VII. Sedmemu in zadnjemu členu predloga kanonika Colomiattija je dodano, da don
Bosko svoje izjave o knjižicah ne bo dal pred rehabilitacijo don Bonettija, da ta, ki je
glavna naloga prizadevanja, ne bi še dalj trajala zaradi drugotnih vprašanj, ki bi vzela
precej časa.
38. PISMO DON ANFOSSIJA DON BONETTIJU
Predragi!
Pred dvema mesecema sem ti iz Groscavalla pisal dvoje pisem, na katera nisem dobil
nobenega odgovora. Sočustvujem s teboj, ker vem, kako težke reči te tarejo. Po govori-
cah nekaterih naj bi jih don Bosko dobil po glavi. Tako govorijo po vsej Valli di Lanzo,
kjer sta se zadrževala nadškof in Colomiatti. Tako so govorili v Turinu, kakor mi je po-
ročalo šest župnikov v Cavallermaggioreju, med katerimi mi je prior don Menzio zatr-
dil, da je bral nadškofovo pismo, razdeljeno v šest točk in naslovljeno na nekega dekana
(zdi se mi v Castelnuovu d'Asti), v katerem je povedano isto. Tako so mi zatrdili tudi v
Saluzzu, kamor se je nadškof odpravil s Chiusom za posvetitev sv. Avguština. Isto mi je v
Nici povedal kanonik Assom, ki ga je v Mondoviju sprejel nadškof in je govoril s Colomi-
attijem. To mi je ponovil tudi don Aniceto, rektor semenišča v Giavenu, ki je en dan pred
mojim pogovorom kosil z nadškofom na žegnanju pri Sv. Mihaelu, kjer je bilo zbranih
več kot 40 duhovnikov. Isto sem slišal govoriti tudi drugod. Kaj pomeni širjenje novic?
Kaj pomenijo izrazi kot: »don Bosko je po ukazu svetega očeta prosil nadškofa za od-
puščanje. … Don Bosko je obsojen. … Don Bonetti ne bo nikdar več rektor v Chieriju …
Don Boska so prepoznali za pisatelja knjižic …«
Zakaj dovoljujete, da nadškof in kanonik Colomiatti širita take vesti? V Groscavallu mi
je teolog Verlucco, profesor moralne teologije v bogoslovju, dejal: »Kanonik Colomiatti
je v Rimu pokazal vse svoje spretnosti. Predložil je svoje nespodbitne listine in uspelo
mu je razveljaviti dve odločitvi Kongregacije. Kardinal Nina se je osmešil. Pokazal je,
da čisto nič ne razume, zato je jasno, zakaj ga je papež odstranil iz državnega tajništva.
Kaj lahko ga je prevarati. Tedaj se je zgodilo. Ko je papež zvedel, kako je s stvarmi, je
dal takoj poklicati kardinala Nino, ga temeljito oštel in ga bo odstavil tudi od predse-
dništva Kongregacije. In kaj so sploh kongregacije? To pogosto pove sam nadškof: to
je zbor štirih ali petih kardinalov. Če se kakemu prebrisancu posreči dobiti zase tri ali
dva, bodo odloki šli v njegovo korist. Tako je mogoče razložiti določene zmage v Rimu.
Res, Rim je učitelj, toda vzeto tako na splošno, kongregacije počnejo vsaka svoje.« To
mi je razlagal teolog Verlucca, ko sva se sprehajala v Groscavallu. Sicer ni imenoval don
Boska, bilo pa je jasno, da so njegove besede merile nanj. In teolog Verlucca je profesor
v semenišču in stanuje v semenišču! Vendar moram povedati, da je teolog Verlucca en
dan pred mojim razgovorom kosil in večerjal z nadškofom in da je nekega dne dolgo
govoril s Colomiattijem.
Vi sami veste, kaj počnete, toda jaz ne bi molčal, ko je Gazzetta Piemontese pred dve-
ma mesecema objavila tisti članek. Če nič drugega, bi dal tisti Gazzetti sporočiti: don
Bosko ni napisal knjižic, o katerih je govor v članku, niti knjižice niso izšle v nobeni

49.7 Page 487

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
487
njegovih tiskarn, kar je razvidno že z naslovne strani. Vi pa ste molčali. Toda trditev
časopisa je ostala in se širila naprej. Nadškofovo govoričenje in Colomiattijeve čenče in
govorice drugih se nadaljujejo in iz dneva v dan trpi dobra stvar. Pričakujete, da vam
bo prisojena pravica? Ne vem, kdaj bi se to moglo zgoditi. Obzorje izginja. Zbogom. Še
naprej me imej rad. Občudujem te, branim, te imam rad, sočustvujem s teboj.
Tvoj najvdanejši
profesor, duhovnik G. B. Anfossi
Turin, 13. oktober 1882
39. DON BONETTIJEVO PISMO KARDINALU NINI
(TEŽAVE S ŠKOFIJSKO PISARNO ZA 'VISTO’)
Prevzvišena eminenca!
V svoji prirojeni dobroti je vaša vzvišena eminenca pisala mojemu velespoštovane-
mupredstojniku don Janezu Bosku, da bi ob kaki novi težavi ali pretvezi od nadškofij-
ske pisarne, ki bi mogla pripeljati do trenj, sporočili, kaj se dogaja. Zato dogodkom, ki
sem jih omenil v pismu 11. decembra preteklega leta, dodajam še nekaj pripetljajev, ki
kažejo, da Sprava [Concordia], ki jo je hotel sveti oče in ki sta jo podpisala dva pooblaš-
čenca z obeh strani, namesto da bi vodila k miru, vodi k nadaljnji gonji škofijske pisarne
proti salezijancem in njihovim ustanovam.
Že 14 let Salezijanska tiskarna v Turinu poleg drugega izdaja tudi zbirko, imenovano
Knjižica italijanske mladine, in vsak mesec izda eno knjigo najboljših italijanskih klasi-
kov, očiščenih pomanjkljivosti. Namen te zbirke je dajati mladim študentom v roke klasi-
ke za koristno in prijetno branje, brez nevarnosti za vero in moralnost. Zaradi izrecnega
upoštevanja cerkvene oblasti vsak zvezek predložijo v pregled škofijski kuriji, čeprav ne
gre za ex professo niti za Sveto pismo, liturgijo ali kako drugo cerkveno vsebino.
Sedaj pa škofijska kurija, namesto da bi se omejila na ugotavljanje vsebine v zadevah
vere, moralnosti in cerkvene discipline, posega na področje, ki ni podvrženo njim. Zato
zadržuje pri sebi tedne in tedne rokopise in nato še krtačne odtise in končno primerja
stran za stranjo, vrsto za vrsto, besedo za besedo popravljajo besedilo, da bi odkrila kak
spregledan popravek. Ta postopek povzroča neumestna prerekanja, zaustavlja delo ti-
skarne in zaradi zakasnitve izdaj spravlja v slabo voljo naročnike, ker naročenih knjig
ne dobivajo v dogovorjenem času. Najbolj pa boli dejstvo, da škofijska kurija preverja
vse s takim nezaupanjem, kakršno bi komaj prišlo v poštev pri izdajateljih slabe vere.
To povzroča neprimerne razprave, prinaša veliko škode naši tiskarni, ki je ovirana
pri delu in zaradi zamujanja objav nas odtujuje strankam, ker ne moremo pravočasno
končati naročenega, periodiko za člane pa pogosto razpošiljamo z enomesečno zamu-
do. Kar nas še žalosti, je, da je nadškofijska pisarna zelo stroga do del, ki izidejo v naši
tiskarni, medtem ko z največjo radodarnostjo dopušča izdajo knjig pri drugih založbah,
ki po sodbi pristojnih strokovnjakov niso v skladu z naukom Katoliške cerkve in napa-
dajo osebje cerkvene uprave in celo nekatere kardinale.
Zadnji čas se je zgodilo nekaj neprijetnega. Za mesec november in december sta
pri imenovani založbi izšli dve knjigi novel in iz Ecatommitov Giambattista Giraldija.
Čeprav so bile prejšnje izdaje že očiščene in je leta 1563 inkvizitor revizor eno imeno-
val Ecatommite »v skladu s sveto rimsko Cerkvijo« in smo vnesli še nekatere popravke,

49.8 Page 488

▲back to top
488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ker se nam izrazi niso zdeli zadosti primerni za mladino, je sedaj škofijska pisarna,
kakor da bi namenoma hotela zavleči izdajo, odrekla visto [pregledano] za knjigo, ki
naj bi izšla meseca decembra prav v času, ko obnavljajo naročnino za naslednje leto. Šli
so tako daleč, da so kot že v drugih priložnostih pripravili za časopis Corriere di Torino
oster članek proti nam in proti naši ustanovi.
Pretveza za to je bila ničeva. Stavec v tiskarni je prezrl majhno znamenje revizorja
rokopisa in v predgovoru knjige za mesec november ni naredil označenega popravka.
Besede, ki naj bi jih spremenil, ne vsebujejo ničesar proti veri niti proti morali, in da je
to res, je pokazala škofijska pisarna sama s svojim ravnanjem. Ko ni dala vista rokopisu,
ki ga je pregledala, temveč samo krtačnim odtisom, ki jih je primerjala z rokopisom, je
vrnila tiskarsko gradivo in dala svoj podpis.
S tem je kurija pokazala, da bi lahko tiste vrstice šle naprej brez vsake škode, čeprav
ni izključena možnost, da je hotela imeti povod za nadlegovanje. Namesto da je molčala,
bi kurija lahko opozorila stavca na popravek in ta bi ga lahko popravil, ker odtis še ni
bil v stroju. Kljub temu da je kurija videla, da tisk nosi njej neljube besede, je dala svoj
visto, pustila, da je zvezek tiskan in razposlan ter nato uvrstila dejanje med neposlušna
in za maščevanje zavrnila dovoljenje za tisk naslednjega zvezka, četudi na vsak način
neškodljivega in tiskanega v celoti skladno s pregledanim rokopisom. Zdi se, da gre za
otročarije, pa so jih vendar naredili resni možje, ki so postavljeni na svetilnik.
Vendar se ni tukaj končalo. Kuriji se je zdelo premalo in je šla še naprej. Namesto da
bi o tem obvestila don Boska, ki o vsem skupaj prav nič ni vedel, je gospod kanonik fi-
skalni odvetnik kurije pisal in potem poslal svojega kurirja v naš zavod in dal poklicati
– ne katerega izmed predstojnikov, ki so bili doma, temveč don Rua, ki ga že teden dni
ni bilo v Turinu. Ker ga ni bilo, je odvetnik to imel za dejanje trmoglavosti. Napisal je
protestno pismo, ki ga je podpisal generalni provikar kanonik Chiuso, in malo je manj-
kalo, da bi ga objavili v časopisu. Tako sta oba kanonika bodisi v svojem imenu ali po
naročilu nadškofa skušala pri vernikih spraviti na slab glas salezijansko tiskarno, ki že
več kot 30 let deluje v obrambo vere, daje dober tisk vernikom in primerno branje mla-
dini ter delo in kruh velikemu številu revnih in zapuščenih dečkov. Kdor dobro pozna
razmere, lahko vidi, da turinska nadškofijska kurija nima drugega pametnega dela, kot
da nasprotuje salezijancem in onemogoča njihovo delo.
Nesrečni članek, ki je bil že sestavljen in podpisan, ni bil objavljen zato, ker je profe-
sor don Celestino Durando stopil 16. decembra v kurijo in dosegel, da ga niso objavi-
li. Govori se pa tudi, da članka niso objavili zato, ker urednik Corriera članka ni hotel
sprejeti.
Zahvaljujemo se Božji previdnosti, da je preprečila tako pohujšanje duš, svetemu
očetu novo neprijetnost in ubogi salezijanski družbi javno sramoto. Toda dejstvo potr-
juje, da ima turinska kurija še vedno isti sistem, se pravi, da razsoja in odloča z največjo
lahkoto a priori, ne da bi nas kaj vprašala, in kaže nasprotovanje očetovskemu prizade-
vanju svetega očeta za pomiritev. Kurija išče malenkosti, lahko rečemo, da nekako išče
pretveze, da bi nas mogla zadeti in nas ovirati pri delu. Vse to dokazuje, da imajo sale-
zijanci prav, če se bojijo nenadnih neprijetnosti, ki bi jih lahko zadele, kakor popotniki,
ki hodijo po deželi polni sovražnikov.

49.9 Page 489

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
489
Ta položaj nam je naredil in še povzroča veliko zla. Mnoge in težke motnje in izguba
časa onemogočajo salezijancem, da bi storili vse tisto dobro, ki ga zahtevajo časi. Pot-
rebovali bi pomoč spodbud ter ne zatiranja in onemogočanja delovanja, ker se mnogi
dobrotniki in verniki, ki poznajo stvari samo napol, se prevarani od hudobnih podti-
kanj ohlajajo v odnosu do nas in tako hudobija lažje napreduje.
Sveti oče je imel v svoji Spravi najboljše namene. Mi smo se vdali njegovim željam,
čeprav je to pomenilo za nas izgubo časti in ugleda, kajti upali smo, da se bo vse skupaj
končalo. Vendar se to ni zgodilo. Škofijska kurija je, prepričana, da jo je sveti oče opravi-
čil, čeprav je bila razsodba nasprotna, je postala samopašna v zmagoslavju in še naprej
samovoljno uporablja svojo oblast ne ad aedificationem temveč ad destructionem.
Iz vsega tega, kar sem povedal, sledi: 1. Kurija s pretirano cenzuro moti delovanje
tiskarne. 2. Odreka visto knjigi, ki je sestavni del zbirke in popolnoma neoporečna, in to
na koncu leta, da pri naročnikih vzbudi sum o njeni vrednosti. 3. Lahko bi pravočasno
obvestila o popravkih, ki bi jih hotela imeti, ne pa dvignila glas, ko ni bilo več pomoči.
4. Namesto da bi obvestila predstojnika, je poklicala podrejenega, ki ga ni bilo v hiši.
5. Preden je prvega in drugega poklicala na razgovor, ju je imenovala trdovratna in
uporna in v ta namen napisala javno grajo, ki samo per accidens ni bila objavljena v
časopisih. V opravičilo in iz spoštovanja do škofovskega dostojanstva menim, da vse to
ni prišlo od msgr. nadškofa, temveč od njegovih podrejenih.
Potem ko sem predstavil stvari tako, kakor so, prepuščam razsodbo vaši prevzvišeni
eminenci in vas hkrati prosim, da bi nas še v prihodnje ščitili s svojo visoko avtoriteto in z
učinkovitostjo svojih molitev, da tudi sredi tolikih težav ne bomo manj učinkovito delovali.
Končno ob goreči prošnji, da bi vam Bog naklonil vse obilne milosti, čutim veliko
čast, da se smem v globokem spoštovanju imenovati vaše eminence najponižnejši in
najvdanejši sin.
duh. Giovanni Bonnetti
član salezijanske družbe
Turin, 23. januar 1883
40. DVOJE PISEM DON BONETTIJA KARDINALU NINI
(VPRAŠANJA KNJIŽIC JEZUS KRISTUS NAŠ BOG IN NAŠ KRALJ)
A
Visokospoštovani knez!
Naj mi vaša eminenca dovoli, da vam predstavim precej pomembno zadevo, ki zasluži
pozornost človeka velike gorečnosti, kakršen je to prevzvišeni zaščitnik salezijancev.
Gotovo vam je znano, da že v Turinu nekaj mesecev izhaja nesramni in bogokleten
časopis Gesù Cristo. Naredil je in še dela veliko slabega. Strahotno je pohujšanje, ki ga
povzroča v Turinu in drugih krajih, in veliko časopisov celo iz daljne Sicilije je dvignilo
svoj glas, pa vse zaman.
Da bi zavaroval vernike pred takimi napadi brezbožnih, je Salezijanski vestnik meseca
februarja objavil članek, ki so ga po nasvetu don Boska povezali v knjižico in jo v 100
tisoč izvodih zastonj razdelili v Turinu. Knjižica nosi naslov Jezus Kristus, naš Bog in naš
kralj.

49.10 Page 490

▲back to top
490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Čeprav je članek, je nadškofijska kurija v Genovi že dala visto in ga je tiskala Salezijan-
ska tiskarna v Sampierdareni, pa smo knjižico za širjenje in tisk v Turinu spet predložili
turinski škofijski kuriji, ki je sicer s težavo, pa vendarle dala ustno svoje privoljenje.
Medtem so nekateri katoliški časopisi objavili delce kot koristno sredstvo za poži-
vitev vere in zadoščenje našemu Božjemu Odrešeniku v tem mestu presvetega Zak-
ramenta in Svetega turinskega prta, ki so ga razžalili s svojim pisanjem. Iz vse Italije
so prihajale prošnje, da bi Salezijanska tiskarna to delce čim bolj razširila. Nekateri
župniki iz drugih škofij, ki jim ne omejujejo svobode s krajevnimi predpisi, so namenili
knjižico svojim vernikom celo kot dokaz o opravljeni velikonočni dolžnosti.
L'Unità Cattolica, vedno pripravljena pomagati dobremu tisku in podpreti širjenje
dobrih zamisli med ljudstvom, je v št. 53 izrazila zadovoljstvo zaradi namena nekaterih
župnikov. Ker ta časopis ni razširjen samo v turinski nadškofiji, temveč tudi po vseh
italijanskih, je pohvalil to zamisel, saj knjižica ne bi bila samo kot dokaz velikonočnega
obhajila, temveč tudi za poučitev družin. V ta namen je naša tiskarna natisnila več tisoč
izvodov z napisom Dokaz velikonočne spovedi. Niti Unità Cattolica niti mi nismo imeli
najmanjšega namena, da bi prekršili sinodalne zakone turinske škofije. Naš namen je
bil ustreči prošnjam, ki so prihajale iz drugih škofij polotoka, da bi tako sodelovali pri
večji Božji slavi.
Da ta namen ni imel nič slabega, nam je dokazala nadškofijska kurija v Genovi, ki je z
datumom 10. marca dala dovoljenje, da to oznanimo v Salezijanskem vestniku.
Potem se je zgodilo. Msgr. nadškof je videl sporočilo v Unità Cattolica in imel to za
prekršek proti škofijski sinodi iz leta 1873, ki je ukazala, da naj za dokaz opravljene
velikonočne dolžnosti dajejo majhne listke, in prepovedala, da bi pri obhajilu delili sve-
tinjice ali podobice. V Unità Cattolica št. 54 je dal objaviti ta odlok tisočem župnikom
po celi Italiji in tako vzbudil sum, da knjižica Jezus Kristus, naš Bog in naš kralj, ki nima
zahtevanega cerkvenega dovoljenja, ni v soglasju z vero in moralo Cerkve. S tem je pre-
prečil nadaljnje širjenje in uničil dober vtis, ki so ga tisoči vernikov dobili, ko so prebi-
rali knjižico. Obenem pa je dal povod za veselje satanskega časopisa, proti kateremu je
bila knjižica naperjena.
Da bi slab vtis čim bolj razširil, monsinjor ni bil zadovoljen z objavo v Unità Cattolica,
temveč je dal objavo še v Corriere di Torino, ki o knjižici kot znamenju opravljene veli-
konočne dolžnosti ne pove niti besedice.
Nadškof je pravzaprav dal vedeti, da knjižice ne odobrava zato, ker so jo izdali sa-
lezijanci in jo oni širijo. Če ne bi bilo tako, bi svetoval župnikom, da če knjižice že ne
dajejo kot znamenje velikonočnega obhajila, naj jo širijo ob drugih priložnostih, kakor
so to storili mnogi italijanski časopisi in škofje, med njimi tudi škof v Alessandrii. Toda
turinski nadškof se trudi, da uničuje, in mu ni mar, da bi gradil. Tukaj vidite, spoštovana
eminenca dokaz, kako nam ta prelat pomaga pri reševanju duš.
Vprašujem se, ali je to način podpiranja dobrega tiska in širjenja med ljudstvom, ki se
utaplja v povodnji knjižur, nesramnih časopisov in letakov. Vprašujem se, ali je to način,
kako spodbujati duhovnike in redovnike ter laike, da bi se uprli zlemu duhu, kar nam
tako pogosto priporoča sedanji papež. Vprašujem, ali je to plačilo piscem in tiskarjem,
ki na svoje stroške dajo v obtok 100 tisoč izvodov knjižice, ki ima edini namen braniti

50 Pages 491-500

▲back to top

50.1 Page 491

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
491
vero v božanstvo N. G. Jezusa Kristusa. In to v Turinu, ki ga nekaznovano oblegajo tako
imenovani antiklerikalci. Vprašujem, ali je to tisti odkriti in trajen mir, ki ga je kanonik
Colomiatti 18. junija v nadškofovem imenu obljubil in podpisal.
V Genovi in Benetkah je zadostovala beseda nadškofa patriarha, da je zadušila dvoje
nesramnih časopisov, ki sta okuževala tisti dve mesti. V Turinu pa se rogajo njegovi
veri, ustrahujejo preprosto ljudstvo in zastrupljajo mladino s pomočjo nesramnega li-
sta, ki si upa vzeti za naslov ime našega Odrešenika Jezusa Kristusa. In ko don Bosko
z velikodušno gesto, ki jo vsi odobravajo, skuša pomagati, že je tukaj nadškofovo opo-
zorilo, ki to onemogoča. Oh, eminenca, kako boleče je gledati volkove med čredo in
pastirje, ki pretepajo pse, ker lajajo! Strašno! Bodite tako dobri, eminenca, in dvignite
molitev k Bogu zame, da ne bom opešal v veri, ko gledam vse to.
Medtem pa prosim Boga, da vam povrne z nebeškimi darovi vse dobro, ki ga delate.
Poklekujem pred vas in vam poljubljam sveti purpur ter imam čast, da se lahko imenu-
jem vaše prevzvišene eminence najvdanejši in najposlušnejši sin.
Duh. Giovanni Bonetti, salezijanec
Turin, 7. marec 1883
B
Prevzvišena eminenca!
Čeprav bi te dni rad spremljal našega Odrešenika na vrtu Oljske gore, na sodiščih in
na Kalvariji, me vendar ljubezen do resnice in pravice sili, da vam poročam o novem de-
janju turinskega nadškofa, ki so ga mnogi označili kot zlorabo oblasti v škodo in nečast
salezijancem. Knjižici Jezus Kristus, naš Bog in naš kralj, ki jo vaša eminenca že pozna
in ki je bila razdeljena v Turinu in celi Italiji v tisočih izvodih, so bile dodane besede
Znamenje opravljenega velikonočnega obhajila, kakor je razvidno iz primerka, ki vam
ga prilagam. Tega pripisa niso svetovali župniki turinske nadškofije, temveč župniki
drugih škofij, ki so knjižico hoteli razdeljevati ob opravljanju velikonočne dolžnosti.
Podobno so nas prosili tudi škofje, med katerimi naj omenim samo njegovo eminenco
gospoda kardinala Canosse, ki je naročil za svojo katedralo 3.000 izvodov.
Sedaj pa msgr. turinski nadškof ni samo naložil odlični Unità Cattolica in Corriere di
Torino, da bi za vso Italijo objavila tisti oglas, o katerem sem vam poročal 7. tekočega
meseca, temveč je v teh dneh izdal okrožnico, v kateri s posebnim opozorilom suspen-
dira ipso facto za spovedovanje tistega duhovnika, ki bi v katerem koli kraju nadškofije
širil knjižico z napisom Znamenje velikonočnega obhajila.
Vsakomur je jasno, da je taka strogost proti tako neškodljivi, pa vendar tako posre-
čeni in potrebni knjižici naperjena in odium auctorum, se pravi proti ubogim salezijan-
cem. Msgr. nadškof do sedaj ni kaznoval tistih nesrečnežev, ki že šest mesecev pišejo,
tiskajo, berejo, širijo ta brezbožni časopis, ki neizmerno žali častivredno ime našega
predobrega Jezusa, pobija njegovo božanstvo, sramoti Cerkev, papeža, duhovništvo,
temveč strogo kaznuje tiste uboge duhovnike, ki bi širili popolnoma nedolžen spis ne-
kega salezijanca, ki so ga v 100 tisoč izvodih razdelili v Turinu, da bi zajezili hudobijo,
ki jo povzročajo brezbožneži, opozorili vernike na nevarnost in jih spodbudili k zadoš-
čevanju. Prepuščam vaši eminenci, da presodi, ali ta različni način ravnanja ne vsebuje
skrivnosti in ne povzroča pohujšanja v dušah.

50.2 Page 492

▲back to top
492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Res je, da monsinjor po takih dejanjih, ki povzročajo najhujše posledice in vtise in ki
jih sektaški časopisi izrabljajo s satansko spretnostjo, skuša izvesti pobude, ki so polne
pobožnosti in gorečnosti. Toda vse to služi samo za prikrivanje hudobije, ne morejo pa
uničiti slabega, ki so ga taka dejanja povzročila.
Ker sem nekako prisiljen, da vaši eminenci poročam o takih dejanjih, ki žalostijo vsa-
kega poštenega človeka, bom končal. Izrabljam priložnost, da vam iz vsega srca želim
srečne in vesele velikonočne praznike in prosim Gospoda zmagovalca smrti in pekla, da
vam vstali Zveličar podeli obilico velikonočnega veselja.
V globokem spoštovanju! Vaše vzvišene eminence najponižnejši in najpokornejši sin
Duh. Giovanni Bonetti, salezijanec
Turin, 20. marec 1883
41. ODLOK O ODPUSTITVI KAZNI DON BONETTIJU
Admodum Rev.de Dom.ne,
Quum peculiaribus de causis anno superiore inter te ac Taurinensem Archiepi-
scopum inita fuerit concordia, qua statutum est inter coetera, Sacerdotem Ioannem
Bonetti Salesianae Cong. alumnum Cherii civitatem nonnisi in aliqua circumstantia fore
petiturum, SS.mus Dom.us Noster Leo Papa XIII omnibus mature perpensis in Audi-
entia diei 9 defluentis iulii praedictae dispositionis causas post Archiepiscopi funus
penitus evanuisse iudicavit, ac propterea dispositionem ipsam nullius iam roboris
esse declaravit et, quatenus opus foret, eamdem plane delevit atque abrogavit tibi
Alumnoque tuo Bonetti pristinam libertatem restituens ac restitutam esse decemens.
Haec porro tibi significans de mandato huius Congregationis Concilii, fausta omnia a
Domino adprecor.
Tui Stud
L. Card. Nina praefectus.
S. Verga Sec.rius.
Romae, II iulii 1883.
42. METODE MSGR. GASTALDIJA
(Iz pisma don Turchija prefektu Kongregacije za obrede)
Kakor je znano, se je ubogi msgr. Gastaldi sprl z vsemi in v vsem: 1) s Svetim sedežem,
ko se ni hotel pokoravati razsodbam kongregacij; posvetoval se je in spletkaril, kako bi
mogel narediti svoje obveznosti neveljavne; 2) z resnicami svete vere, ko je, preden je
postal škof, dal natisniti izjave, v katerih se je strinjal z voditelji sekt […]; 3) z moralko
Alfonza Liguorija, ki se mu je zdela preveč široka in je v ta namen uničil eno najpo-
membnejših ustanov v Piemontu za študij moralke, Cerkveni konvikt, ki je odstranil jan-
zenistične strogosti in ki so ga ustanovili nadvse ugledni sveti in izobraženi možje, kot
sta bila teolog Guala in don Giuseppe Cafasso; končno je še izgnal velikega moralista
teologa G. B. Bertagna, sedanjega naslovnega škofa v Kafarnaumu; 4) z redovi in redov-
nimi družbami, zlasti jezuiti, ko je sam prevzel predavanja iz moralke za mlade duhov-
nike in je uporabil cele ure, da se je znašal nad jezuiti in da je v enem izmed spisov, ki
ga je dal natisniti, trdil, da redovni stan ni popolnejši od navadnega duhovništva; zlasti

50.3 Page 493

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
493
še z ubogim don Boskom; bilo bi predolgo, če bi hoteli navesti vse, kar je storil proti
njemu z namenom, da bi uničil njegovo Družbo; 5) z zdravo katoliško miselnostjo, ko se
je postavil na čelo rosminijanskih teorij. Sam sem bral v nekem liberalnem časopisu, da
ima rosminijanizem glavno zaščito v turinskem nadškofu Gastaldiju; 6) s svojimi naj-
boljšimi duhovniki, ki jih je brez števila suspendiral za prav malenkostne stvari; med
žrtvami suspenzov je tudi don Bosko, ki mu je prepovedal celo spovedovati; vendar se
don Bosko tega ni zavedal, ker so bila njegova dovoljenja vedno veljavna ad annum […];
7) s sosednjimi škofi, ki jim je prepovedal, da bi prihajali v njegovo škofijo opravljat
cerkvene obrede;13 8) celo s svetniki, ko ni dovolil že tisočega ponatisa pesmi sv. Al-
fonza, če ne bi vnesli spremembe, ki jo je on hotel; na opombo tiskarnarja in drugih, da
gre za že zelo staro pesem, in če nikdar nihče ni videl, kaj ne bi bilo prav, je odgovoril:
»Sv. Alfonz je bil škof, jaz pa sem nadškof in hočem tako«; 9) z metropolitanskim kapit-
ljem; ko je sklical sinodo, je msgr. Gastaldi predložil, kakor je prav, izvod kapitlju. Ko je
potem zbral v stolnici duhovščino, ji je prebral drugo besedilo. Ko je šel na kopanje na
Riviero, je podal tretje besedilo, ki ga je potem 1873 dal natisniti […]. Potem se je sprl z
Margottijem zaradi Unità Cattolica, in da bi se ga znebil, je postavil za lastnika časopisa
svojega brata Stefana. Čudno je, da so novice o izpostavitvi trupla na mrtvaškem odru v
nadškofijski palači in v zunanji kapeli, ki je z njo povezana, kakor tudi nadrobnosti pog-
rebnega obreda itn. prihajale od enega najbolj liberalnih časopisov in še slabšega, kot je
Gazzetta del Popolo, se pravi od Gazzetta Piemontese, iz katerih so jih potem prevzemali
verski časopisi. Msgr. Gastaldi je bil mož liberalnih idej, kakor je to mogoče razbrati iz
neke njegove pastoralne okrožnice.14
43. DVA PREDLOGA POGODBE ZA SIRAKUZE
A
Predlog občine v Sirakuzah za preureditev samostana duhovniku Janezu Bosku.
Za uvod naj povemo, da je občina v Sirakuzah z odlokom 15. decembra 1867 od Upra-
ve imetja za bogočastje sprejela poslopje odpravljenega samostana Sv. Frančiška Asi-
škega od očetov kapucinov zunaj obzidja. Z željo, da bi to stavbo namenili dejavnosti, ki
bi bila v javno korist in dobrodelnost, daje občina duhovniku Janezu Bosku, ustanovite-
lju raznih zavodov v korist mladini, to poslopje z naslednjimi pogoji:
1. Občina odstopa duhovniku Janezu Bosku ter njegovim dedičem in naslednikom v
uporabo in varstvo nekdanji samostan kapucinov v Sirakuzah z vsemi pritiklinami, to
je kapelo in Silvo ali Latomijo z vso opremo in v stanju, v kakršnem je sedaj in kakor je
bila izročena od kraljevske vlade z odlokom o prepustitvi, kot je povedano zgoraj, brez
vseh obveznosti.
2. O prepustitvi imenovanega poslopja in njegovih pritiklin velečastitemu duhovniku
Janezu Bosku bo narejen zapisnik, v katerem bo stanje premičnin in nepremičnin.
3. V primeru vrnitve mora občina poravnati duhovniku Janezu Bosku in njegovim
13 Msgr. Emiliano Manacorda, velečastiti škof iz Fossana turinske nadškofije, je moral tistikrat pro-
siti Sveti sedež in dosegel, da ni odvisen od svojega metropolita msgr. Gastaldija.
14 Ob smrti kralja Viktorja Emanuela II., dne 10. januarja 1878.

50.4 Page 494

▲back to top
494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
dedičem vse stroške za morebitna popravila, izboljšave in prilagoditve za uporabo.
4. Ker so te nepremičnine namenjene javni uporabi v korist revnim otrokom, mora
občina, če razveljavi pogodbo, opozoriti pet let prej duhovnika Janeza Boska in njegove
dediče.
B
Naš predlog dogovora med velespoštovano gospo markizo Mario Carmelo Gargallo in
duhovnikom Janezom Boskom
V želji, da bi gospa markiza di Castellentini Maria Gargallo namenila del svojega imet-
ja v korist mesta Sirakuze, se je dogovorila z duhovnikom Janezom Boskom, ustanovi-
teljem več dobrodelnih zavodov v korist revne mladine, v naslednjih točkah:
1) Obvezuje se, da bo nepremičninam, ki jih bo občina prepustila duhovniku Bosku,
opravila vsa potrebna popravila, da bodo mogle služiti vzgojnemu zavodu in različnim
obrtnim šolam, npr. poljedelski, ali pa bo duhovniku Janezu darovala vsoto 25.000 lir,
da bo izvedel omenjena dela.
2) Priskrbela bo vse premičnine, potrebne za opremo sirotišnice, ali pa bo v ta namen
dala na razpolago 15.000 lir.
3) Omenjena gospa se obvezuje, da bo vzdrževala navedene stavbe v dobrem stanju
in jih ne bo pustila propadati, za kar bo poskrbela tudi za čas po svoji smrti.
4) Končno se obvezuje, da bo podarila duhovniku Janezu Bosku vsoto 80.000 lir, s ka-
tero bo vzdrževal vodstveno in upravno osebje zavoda. To vsoto bo podarila v gotovini
ali v papirjih javnega dolga in bodo dajala čistih 4.000 lir dohodka v trenutku dogovora.
5) S prevzemom poslopja nekdanjega samostana in cerkve očetov kapucinov in Silve
in z zgoraj omenjenimi prispevki se duhovnik Janez Bosko in njegovi nasledniki obve-
zujejo, da bodo v nekdanjem samostanu očetov kapucinov ustanovili dobrodelno zave-
tišče za dečke v stiski. Zavetišče bo v celoti upravljala Družba sv. Frančiška Saleškega po
zgledu oratorija, ki deluje v Turinu z istim pravilnikom, disciplino in metodami.
6) Novi zavod se bo imenoval Gargallo-Castellentini in bo postavljen pod varstvo sv.
Marcijana, prvega škofa v Sirakuzah, in njegove someščanke sv. Lucije.
7) Duhovnik Janez Bosko se obvezuje, da bo bodisi sam bodisi njegovi nasledniki
vrnil gospe markizi ali njenim dedičem toliko dvajsetin daru, kolikor bo let pred iz-
tekom dvajsetletja, če bi se on ali njegovi nasledniki odločili prostovoljno zapustiti
vodstvo zavoda.
8) Če bi se salezijanska družba umaknila iz zavoda, bodo duhovniki Janez Bosko in
njegovi nasledniki vrnili markizi ali njenim dedičem pravico do njihovega imetja.
9) Gospa markiza Gargallo skupaj z duhovnikom Janezom Boskom postavita novo
zavetišče pod očetovsko asistenco pro tempore njegove ekscelence nadškofa Sirakuz,
čigar nasvete in modra navodila sta vedno sprejemala.
44. PISMO PARMSKEGA KNEZA DON BOSKU
Predragi in velečastiti don Bosko!
Prejel sem vaše pismo z dne 29. julija, v katerem mi poročate o ustanovitvi svojega
zavetišča za dečke v starem samostanu sv. Benedikta v Parmi leta 1883. Gotovo se spo-
minjate, da sva preteklo leto v Nici govorila o tej zadevi.

50.5 Page 495

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
495
Pripravljen sem sodelovati pri tej dobrodelni ustanovi z vsemi sredstvi, ki so mi na
voljo. Poleg tega pa je to tudi moja dolžnost. Razlog pa je naslednji. Kneginja, moja sop-
roga, je po našem srečanju v Nici resno zbolela. Obljubil sem dar deset tisoč lir presveti
Devici Mariji za ustanovo, o kateri mi govorite, če bi kneginja ozdravela, če bo porod, ki
ga pričakujemo v oktobru, dobro potekel in če bo otrok, ki ga pričakujemo, zdrav. Bilo
bi neopravičljivo zame, če stvari, ki sem jih prosil presveto Devico, ne bi trdno priča-
koval, zlasti ker se je zdravje kneginje zelo izboljšalo. Prepričan sem, da bo porod, tako
za mater kot za zdravje otroka, uspel. Zato vam bom poslal obljubljenih 10.000 lir za
zavetišče v Parmi, kadar in kamor boste želeli. Sporočite mi, kdaj želite to vsoto in kam
naj vam jo pošljem. Nato bom dal potrebna navodila.
Upam, da smrt odličnega msgr. Villa ne bo povzročila zastoja ali upočasnitev vaše
kakor tudi moje ustanove v Parmi.
Priporočam se, dragi don Bosko, v vaše molitve zame, za svojo soprogo in za svoje
številne otroke. V svojem molitveniku hranim podobico, ki ste mi jo dali. Imam jo za
dragocen spomin na vas in vaše salezijanske ustanove, ko ste bili tako prijazni, da ste
me vpisali med svoje sotrudnike, ko sem bil v Nici. Z globokim spoštovanjem vaš naj-
vdanejši
Roberto
Biarritz, 7. avgust 1882
45. PISMO C. CORRENTIJA DON BOSKU
veliki mojster
reda svetega mavricija in lazarja
zasebni kabinet
prvi tajnik njegovega veličastva
Velečastiti gospod!
Zelo me veseli, da se me vaša velečastita uglednost spominja in mi s svojimi pobu-
dami pomaga delati pravične in dobre stvari. Tako bi bilo tudi imenovanje profesorja
Bonzanina za viteza, kar mi predlagate in kar bom jaz priporočil njegovi ekscelenci
prosvetnemu ministru. Želim pa tudi, da bi vaša velespoštovana uglednost izpolnila
obljube, ki ste mi jih dali za široko ljudsko podporo pri gradnji svetišča ob novi veli-
ki Mavricijevi bolnišnici ob Via Stupinigi. Če mi ne bo kdo pomagal, se bo veličastna
zamisel o svetišču ob novi bolnišnici spremenila v klavrno kapelico, ki gotovo ne bo
v čast niti bolniški upravi niti Drevoredu kralja Umberta niti želji, da bi s sveto stavbo
počastili spomin svetega Huberta.
Z globokim spoštovanjem
C. Correnti
Rim, 2. januar 1884
46. DON BOSKOVO PISMO SEVILJSKEMU NADŠKOFU
Praestantissime Praesul,
Cum theologus vir Joannes Cagliero ex Hispania in Italiam rediit, plurima de bonitate
et munificentia tua nobis exposuit. Inter coetera nobis adnotavit tibi esse in votis Sa-

50.6 Page 496

▲back to top
496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
lesianam domum pro adolescentulis derelictis educandis in hac tua civitate instituen-
dam, eamdem que tua sub valida protectione te habiturum.
Talis ac tanta benevolentia pergratos animi nostri sensus expostulat. Quapropter haec
singularia munera tua libentissime accipientes, nos omnes in manus tuas confidimus,
atque de nobis et de nostris tu disponere poteris in iis omnibus quae ad majorem Dei
gloriam, lucrumve animarum aliquid nos collaturos fore judicaveris. Si quid in posterum
de hoc negotio dicendum vel faciendum sit, tanquam pater nobis semper dicito.
Nos vero in nostris precibus matutinis et vespertinis exorabimus, ut Deus longitudi-
ne dierum te repleat teque incolumem servet, donec aut Taurini aut in hac tua dioecesi
te personaliter videamus, tibique pro benefactis gratias ex intimo corde nostro referre
valeamus.
Dum dextera tua, ut peto, nos omnes benedicat, ego omnibus feliciorem me profiteor.
Servum et filium tuum
Joannem Bosco Sacerdotem.
Taurini, 30 junii 1881.
47. DON RUOV PREDLOG ZA SALEZIJANSKI DOM V FIRENCAH
Firence: Cerkev Brezmadežnega spočetja in zavod Pija IX.
V Firencah so si dolgo želeli zavod in zavetišče za uboge zapuščene in osirotele dečke.
Zadnje čase pa se je potreba še bolj zaostrila, ker so začeli protestanti s svojimi znanimi
zvijačami zavajati neizkušeno mladino in izkoriščajo njihovo revščino in zapuščenost
za širjenje svojih zmot. V tej stiski je velezaslužna Katoliška delavska zveza, ki je bila
ustanovljena v tem mestu in je priklicala v življenje toliko dobrodelnih ustanov v ko-
rist najubožnejših slojev, dala pobudo za zbiranje sredstev, da bi v Firencah ustanovili
salezijansko hišo. S pomočjo akademij ter z zasebnimi in javnimi nabirkami je zbrala
precejšnjo vsoto in je leta 1880 vzela v najem stavbo, ki bi mogla služiti za praznični
oratorij in za kak šolski razred, za katerega bi nakupili potrebno opremo.
Potem je zveza zaprosila njegovo ekscelenco florentinskega nadškofa, da bi povabil
duhovnika Janeza Boska, ustanovitelja več podobnih zavodov, da bi v Firencah postavil
oratorij, šole in zavetišče za ubogo mladino. Prošnja je bila sprejeta. Ko je duhovnik Ja-
nez Bosko videl enodušno željo njegove velečastite ekscelence in večjega dela izbranih
prebivalcev Firenc in ko je razmislil o nevarnostih, ki na žalost tako kot drugod pretijo
zapuščeni mladini, je ne glede na velike težave, ki jih je bilo treba premostiti, takoj pos-
lal tri redovnike salezijanske družbe, ki naj bi začeli praznični oratorij in šole, obenem
je obljubil, da bo začel zbirati zapuščene dečke v zavetišču, kakor hitro se bo za to našel
primeren prostor.
Katoliška delavska zveza je, zadovoljna z uspehom svojega prizadevanja, izročila du-
hovniku Bosku vse, kar je zbrala v predmetih in denarju, in v popolnem zaupanju v
njegovo učinkovitost želi, da bi s svojimi načini upravljanja in vzgoje dal ustanovi čim
večji razmah.
Od svoje strani se duhovnik Janez Bosko skupaj z Družbo sv. Frančiška Saleškega za
izkazano zaupanje in vnemo, s katero so Katoliška delavska zveza in vsi drugi dobro-
hotni darovalci zbirali sredstva, najtopleje zahvaljuje in obljublja, da bo z največjo zav-

50.7 Page 497

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
497
zetostjo skušal uresničiti dobrohotne cilje Katoliške delavske zveze. Novi zavod bo pos-
tavil pod varstvo Marije Brezmadežne, sv. Jožefa in sv. Frančiška Saleškega. V ta namen
bo položil temeljni kamen, ki naj poznejše rodove spominja, da je zavod – zavetišče
spomenik nesmrtnemu papežu Piju IX., ki se je vedno zavzeto zanimal za ubogo in za-
puščeno mladino.
Medtem ko se z vso vnemo loteva dela, pa ne more mimo dejstva, da je vse to šele
začetek in da je treba še veliko storiti: treba bo plačati najemnine, kupiti zemljišča,
postaviti poslopja, poskrbeti za opremo in za plačevanje izdatkov za vzdrževanje in
vzgojo bodočih gojencev. Zato toplo priporoča, da bi ga še naprej moralno in gmotno
podpirali, na kar po pomoči iz nebes opira svoje upe.
48. DOGOVOR O ORATORIJU V FAENZI
Zasebni dogovor med velezaslužnim Cerkvenim odborom za dobrodelnost mesta
Faenza in duhovnikom Janezom Boskom z namenom, da bi dosegli čim večji razvoj
salezijanskega oratorija v tem mestu.
1. Odbor si bo prizadeval, da bo dosegel zgraditev čim večje stavbe.
2. Od obeh gospodov župnikov v Commendi in pri sv. Antonu bo skušal dobiti pisno
izjavo, s katero se oba tudi v imenu svojih naslednikov obvezujeta, da bosta stavbo in
pripadajočo posest prepustila v svobodno uporabo duhovniku Janezu Bosku in njego-
vim dedičem naslednikom za ves čas, kakor dopuščajo kanonični in državni predpisi.
Če bi želeli prekiniti dogovor, bosta morala župnik v Commendi in pri sv. Antonu obve-
stiti duhovnika don Boska tri leta prej.
3. Duhovniku Bosku bo pustil proste roke pri vodstvu in upravi zavoda. V ta namen
bo izročil istemu vse darove, ki so že bili in ki bodo še zbrani v ta namen.
4. Duhovnik Bosko se obvezuje, da bo priskrbel potrebno število duhovnikov, kleri-
kov in pomočnikov za dobro delovanje zavoda.
5. Duhovnik Bosko bo sprejel zapuščene sirote in poskrbel za njihov obrtni in šolski
pouk, kolikor bodo to dopuščala velikost stavbe in sredstva, ki jih bo dajala na voljo
Božja previdnost.
6. Imel bo odprt praznični oratorij, večerne šole in pevsko šolo za fante iz mesta, ki
mu jih bodo pošiljali posamezni župniki.
7. Čim prej bo odprl še drugi oratorij na drugem koncu mesta.
8. Duhovnik Bosko si bo zapisal vsote denarja, ki mu jih bo dajal Odbor. Če bi zaradi
višje sile ali kakih drugih razlogov, quod Deus avertat, morali prekiniti ta dogovor, bo
duhovnik Bosko vrnil denar, odštevši izdatke za obnove, prilagajanje in vzdrževanje
poslopij, za nakup in vzdrževanje opreme v zavodu in za vzdrževanje fantov, ki jih je
sprejel po naročilu Odbora. Prav tako bo odtegnil 800 frankov na leto za vsakega uči-
telja in vsakega mojstra. Teh osemsto frankov z obrestmi so za potrebe osebja, ki ga je
duhovnik Bosko dolžan poslati.
9. Če bi iz težkih razlogov ena od obeh strani morala prekiniti ta dogovor, mora to
naznaniti drugi strani tri leta prej.
Faenza, 1. januar 1883
(Podpisi)

50.8 Page 498

▲back to top
498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
49. PAPEŠKA AVDIENCA, POROČILO DON EUSEBIA CALVIJA
Meseca oktobra 1881 se je zbralo kakih 20.000 Italijanov, ki so kot romarji prišli v
Rim, da bi zadostili za žalitve, ki so jih brezbožneži zagrešili proti zemeljskim ostankom
papeža Brezmadežnega spočetja Pija IX. Dne 16. oktobra so bili vsi sprejeti pri sv. Pe-
tru. Tukaj je v imenu vseh beneški patriarh prebral poslanico, na katero je zgovorno in
ganljivo odgovoril nesmrtni papež Leon XIII. Ta govor sem slišal v celoti, ker sem bil v
prvi vrsti za njihovimi eminencami kardinali, zbranimi okoli papeža. Opustil bom vse,
kar se ne nanaša na našo zadevo, in povedal, da je papež naslednjega dne v vatikanskih
ložah pripustil vse romarje po pokrajinah k poljubu noge. Mi salezijanci smo spadali k
piemontski skupini in smo bili prvi. Z nami je bilo nekaj sester in msgr. Janez Cagliero,
škof v Magidi, tedaj še preprost duhovnik.
V vrsti po dva smo se salezijanci, namenjeni na Sicilijo, pridružili sobratom iz zavoda
Srca Jezusovega v Rimu in smo bili na tem, da se predstavimo svetemu očetu. Tedaj se je
don Cagliero, ki mi je stal ob strani, zavedel, da so sestre daleč zadaj. Šel jih je poklicat.
Mene so pa potiskali naprej in že sem bil pred papežem, se mu predstavil, mu kleče
poljubil nogo in potem še prstan, in da bi izrabil priložnost, sem odločno rekel: – Sveti
oče, blagoslovite te mlade salezijanske klerike, ki gredo na Sicilijo in so se pridružili ro-
marjem. – Sveti oče mi ni dal niti končati in je takoj, ko je slišal besedo salezijanci, vstal,
me prijel za roko in dejal: – Salezijanci! In kako se ima don Bosko?
– Svetost, sem odgovoril, kar dobro in po nas želi biti udeležen pri romanju in poslati
svoja voščila s prošnjo, da bi blagoslovili njega in njegove ustanove.
– Da, prav, rade volje. In kje je sedaj?
– Mi smo že nekaj dni iz Turina, sem rekel. Zdi se mi, da se odpravlja v Francijo, da bi
zbral nekaj denarja podpore za stisko, v kateri je.
Sveti oče, ki ni izpustil moje roke, mi jo je še kar naprej stiskal, nato pa dvignil oči in
dejal: – Don Bosko je svetnik.
Njegova eminenca kardinal Bilio blagega spomina, ki nas je tako zelo imel rad, je
poslušal ta kratki dvogovor, potem pa vstal, stopil na papeževo levo stran in meni, ki
sem stal pred njim, dejal v šaljivem tonu: »Ste slišali? Don Bosko je svetnik. To je izjavil
papež in papež je nezmotljiv, zato je don Bosko svetnik. Pravijo, da nihče ni svet na tem
svetu. Toda don Boska so razglasili za svetnika. Povejte mu to, povejte.« Papež se je
smehljal in dejal: »Da, don Bosko je svetnik.«
Ker se mi je zdelo, da moram biti zadovoljen in srečen, da sem se mogel pogovarjati s
svetim očetom, in da bi se umaknil drugim, ki so čakali na vrsto, sem še dodal: »Svetost,
z nami je tudi don Cagliero.« Papež je malo začuden dejal: »Kje pa je?« Pokazal sem ga,
saj je stal ob meni in čakal, da bi že končal. Bil je začuden zaradi tako dolgega razgovora
s svetim očetom. Don Cagiero je pristopil in jaz sem se poln nebeške sreče umaknil, saj
sem imel srečo, da sem poljubil ribičev prstan svetemu očetu.
Še istega dne sem pri kosilu v zavodu Srca Jezusovega v Rimu pripovedoval vsem
okoli mene o tem dogodku. In vsakič, ko imam priložnost, da to pripovedujem predstoj-
nikom in sobratom, storim to z velikim zadoščenjem, da vsi vedo, kako zelo je papež
imel rad don Boska in kako visoko ga je cenil.
don Eusebio Calvi
Turin, 1. april, velika noč 1888

50.9 Page 499

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
499
50. POTOVANJE DON CAGLIERA NA SICILIJO
Predragi don Rua!
Kar se mi je pripetilo v Maglianu, sem že sporočil don Bosku, kar sem doživel v Rimu,
ti je sporočil don Bonetti, in kar je sledilo ob odhodu iz Rima, ti poročam kot primus
inter pares [prvemu med enakimi].
V Neaplju smo bili dva dni, da smo se v sredo 21. oktobra vkrcali na ladjo, ker je bila
pot po suhem zaradi orkana calabrese za več kot štiri kilometre za vlak prekinjena. Pot po
morju je bila kar prijetna, če izvzamemo nekaj jutranjih ur zares grenkega vetra.
Ko smo prišli v Messino, sta Calvi in Traversino vstopila na počitniški vlak za Piedi-
monte, jaz in dve sestri pa na hitri vlak za Catanio. Ustavil sem se en dan za potrebne
obiske. V soboto (22) sem se odpravil v Trecastagni, da bi se dogovoril za ureditev nove
hiše za sestre in da sem obiskal msgr. nadškofa v Catanii, ki je bil na oddihu kakih deset
minut hoda.
V nedeljo sem pridigal za praznik Srca Jezusovega v glavni cerkvi v Trecastagniju in
zvečer sem se po enourni vožnji s kočijo znašel pri msgr. škofu Acirealeju.
Danes zjutraj sem se s prvim vlakom odpravil v Piedimonte in po štirih urah vzpona
prispel do Randazza; prispel sem ob enih popoldne in bil sprejet s pesmijo, ploskanjem
in vzkliki veselja sicilijanskih zavodarjev.
Don Boska nestrpno pričakujejo vsi Sicilijanci. Tudi Etna se zdi, da pripravlja dobro
kuhinjo, če verjamemo obilnemu dimu in plamenom, ki jih pošilja na dan. Jaz pa bom
hrumel silne pridige, ki jih bom takoj začel.
Po prazniku vseh svetnikov bom končal duhovne vaje v Bronteju, kamor bodo priš-
le salezijanske sestre in aspirantke, kjer bodo pokazale svoje duhovne, učne in ročne
spretnosti, zlasti pa svojo živahnost.
Vrnil se bom v Randazzo, se spustil v Catanio in se ustavil v Trecastagniju, kjer naj
bi podpisal dogovor iuxta praecepta communia [po splošnih pravilih]. Od tam bom šel
v Caltanissetto in San Cataldo, kjer pripravljajo še drug dogovor za prihod sester. Nato
bom pobral šila in kopita in takoj odpotoval.
Več tukajšnjih duhovnikov bi rado šlo med salezijance, toda ker so zelo sposobni, se
temu upirajo njihovi ordinariji. Sam nadškof v Catanii mi je dal vedeti: gorje, če bi mu
speljal edino posebnost v Bronteju.
Pisma, ki bi mogla priti prvega in drugega novembra, naslavljajte v Randazzo, med
vso osmino pa v Catanio, Istituto Carcaci. Pozneje v Este.
Z zdravjem je vse v redu, z denarjem pa slabše. Neprijetnosti je veliko, nevšečnosti
pa malo. Veliko govorim, pa malo zaslužim. Dolgo potujem, zaslužim pa le malo. Dolga
potovanja in malo časa. Torej lahko noč.
Prejel sem dvoje tvojih dragocenih vrstic.
Pozdravljajo vas prijatelji in znanci.
In Domino semper frater tuus.
don Cagliero
Randazzo, 24. oktober 1881

50.10 Page 500

▲back to top
500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
51. DON BOSKOVA PROŠNJA ZA PODELITEV ODLIKOVANJA GOSPODU REPETTU
Ekscelenca!
Menim, da vam ne bo neljubo, če vam predstavim krepostnega državljana, ki se mi
zdi, da je vreden vladarjevega odlikovanja. To je gospod Giuseppe Repetto iz Lavagna
Ligure, sin Bernarda, viteza, sodnika trgovske zbornice v mestu Chiavariju.
Je član mobilne narodne garde.
V svoji hiši je ustanovil in vodi šolo za risanje, ornamentiko, plastične izdelke.
Je podkonzul Argentine, velikodušen zaščitnik in sodelavec mnogih dobrodelnih
ustanov v korist župnije in otroškega vrtca.
Zadnje čase je dal izvesti pomembna dela v zavodu za zapuščeno mladino San Gio-
vanni, ki ga gradimo v Turinu na Corsu Vittorio Emanuele. Vrednost del je kakih pet-
najst tisoč lir, ki jih je velikodušno podaril.
Podpisani prosi zanj kako odlikovanje Reda sv. Mavricija, kakor se bo zdelo primerno
vaši ugledni ekscelenci.
Rodil se je in živi v Lavagni Ligure in je star 45 let.
ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
[Rim], 3. maj 1881
52. ZGODOVINA CERKVE S. SECONDA
Že leta 1847 so razni lastniki naselja, ki so mu sprva pravili Sagrin,15 ga potem ime-
novali Garibaldi in nazadnje Secondo, ustanovili odbor za zidavo cerkve za številno
prebivalstvo, ki se je vedno bolj množilo v tem tako zdravem predelu mesta. Razpisali
so natečaj za načrt, ki so se ga udeležili razni arhitekti. Izbrali so načrt inženirja Luigija
Formenta. Občina je dala svojo privolitev 2. januarja 1868, odstopila zastonj zemljišče
in določila 30 tisoč lir podpore, ki naj bi se izplačala v treh obrokih; ko bi prišla cerkev
do strehe, ko bi bilo vse končano in ko bi cerkev odprli za javno bogoslužje.
Toda ta dovoljenja in obljubljena podpora še niso zadostovali za gradnjo cerkve. Tre-
ba je bilo zbirati denar, predvsem pa najti človeka, ki bi prevzel vodstvo in se za stvar
zavzel. Zato se je odbor 1871 odločil, da se domeni z don Boskom in njemu prepusti to
nalogo. Don Bosko je ponudbo sprejel. Pred seboj imamo več dokumentov, med njimi
pismo z dne 25. aprila 1871, ki ga je županu mesta Turin pisal tajnik odbora gospod An-
gelo Chiesa in ga obvestil, da so se dogovorili z don Boskom, da bo on prevzel vodstvo
gradnje, in »naj zato dovoli in pooblasti imenovanega duhovnika don Boska, da se loti
dela«. Dovoljenje za začetek del je bilo izdano 6. maja 1872.
V soglasju z odborom in s privolitvijo cerkvene oblasti don Bosko ni želel zadostiti
samo verskim potrebam odraslega prebivalstva po novi cerkvi, temveč s prazničnim ora-
torijem, razvedrilnim središčem ter dnevnimi in večernimi šolami tudi potrebam mladi-
ne. V ta namen je pri načrtovanju želel, da cerkve ne bi postavili sredi zemljišča, temveč
na vzhodni strani, tako da bi imeli prostor za šole, dvorišča in drugo. Izvedbo načrta je
izročil bratoma Carlu in Giosuéju Buzzettiju in maja 1872 so začeli dela, ki jih je upal kon-
15 Izraz, ki ustreza francoskemu chagrin in pomeni nadloga, nevšečnost.

51 Pages 501-510

▲back to top

51.1 Page 501

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
501
čati v treh letih. Dela so tako hitro napredovala, da so postavitev ograje, kopanje temeljev
in pripravljalna dela dosegla 27 tisoč lir izdatkov, ki so jih zvečine vzeli na posodo.
Izkop je bil končan in že so se pripravljali, da postavijo temelje cerkve. Tedaj pa je 19.
julija don Bosko sprejel od župana ukaz, da naj prekine dela. Zakaj? Bolj vdana skla-
dnosti okolja kot don Boskovim namenom, je občinska uprava zahtevala, da naj cerkev
»stoji sredi določenega zemljišča brez vsake druge stavbe ali česar koli drugega«, kot bi
bile šole za otroke, praznični oratorij, igrišča ali kaj podobnega. Pustili naj bi nezazida-
ni dve zemljišči ob desni in levi strani cerkve, in to brez kakršne koli koristi za župnijo.
Ob takem ukazu je don Bosko dal ustaviti dela, ustno in pisno podal svoje opombe in
pokazal županu javno korist, ki jo je imel pred očmi, ko ni spremenil načrta, temveč
samo spremenil kraj, kjer naj bi stala cerkev.
Ker so se mu razlogi zdeli zelo utemeljeni, je menil, da bodo člani občinskega sveta
podprli njegov načrt, in je vsak dan čakal na dovoljenje za nadaljevanje gradnje. Tedaj
pa je zvedel, da se je njegova ekscelenca msgr. Lorenco Gastaldi, turinski nadškof, ki je
nasledil umrlega msgr. Alessandra Riccardija, ponudil, da bi on zgradil cerkev po željah
občinske uprave, v kar je ta privolila. Don Bosko se je umaknil iz zadev ne zato, ker mu
v zaupanju v Božjo previdnost in s pomočjo dobrodelnosti vernikov ne bi uspelo,16 da
bi nadaljeval delo, temveč zaradi spoštovanja do nadškofa.
Da je don Bosko imel svoje razloge, da bo občinska uprava vsaj deloma upoštevala
njegove pripombe, se je videlo iz dejstva, da so dovolili za cerkvijo postaviti dve doda-
tni stavbi. Dva prazna prostora, ki ju je don Bosko namenil za igrišče otrokom, so obdali
z ograjo, ki sedaj služita javni koristi, kakor vsak vidi.
Od 27 tisoč lir, ki jih je don Bosko izdal za začetna dela, je dobil nazaj 15 tisoč za
cerkev sv. Janeza. Zato je poleg mnogih skrbi in nevšečnosti podaril cerkvi San Seconda
15 tisoč frankov. Vse to je mogoče razbrati iz dokumentov, ki jih hranimo. Te smo tudi
uporabili za sestavo tega poročila in isti dokumenti so na uporabo vsem, ki želijo na-
daljnja pojasnila.
(Salezijanski vestnik, maj 1882)
53. RAZGLAS UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV
Turinski meščani!
Mesto Turin hočejo onečastiti s sramoto. V tem mestu na Via San Secondo so zgradili
cerkev spomenik Piju IX., izdajalcu, krivoprisežniku iz leta 1848, papežu, ki je razglasil
papeško nezmotljivost, in začetniku Sillaba.
Lažna spominska plošča pravi: Turinska občina. To je protinarodno dejanje. To je tisti
Turin, ki je leta 1867 izdal protestno zahtevo o pravici Italije do Rima in je l. 1867 dvig-
nil bratski glas proti uboju Mentani! Iz klasičnega kraja vesper, od koder se je slišal krik
Giuseppeja Garibaldija in kjer smo se borili za svobodo domovine, smo sedaj povablje-
ni, da se borimo za svobodo misli.
16 Besede v kurzivnem tisku popravljajo izraz, ki je ušel piscu v Unità Cattolica (16. april 1882), ki je
zapisal: »Ker tudi don Bosku ni uspelo, je turinski nadškof msgr. Gastaldi 1878 sam prevzel izvedbo
te težke naloge.«

51.2 Page 502

▲back to top
502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ob tem kriku, ki napoveduje zadnji boj proti mračnjaštvu, ne moremo in ne smemo
biti brezbrižni!
Črna sodrga si je drznila vreči nam rokavice izziva. Sprejmimo jo. V znamenje odločne-
ga ljudskega protesta se odpravimo pred mestne hiše, kjer bomo razglasili našo odločno
voljo, da bo občina z izobraženim in domoljubnim Turinom zbrisala svoje ime z nesram-
nega spomenika in zaprla gobec duhovnikom za njihovo farizejsko obrekovanje.
Univerzitetni odbor antiklerikalnih študentov
54. DON BOSKOVA OKROŽNICA ZA KONFERENCO
PREBIVALCEM SOSESKE CERKVE SV. JANEZA EVANGELISTA
Velespoštovani gospod!
Z velikim zadovoljstvom sporočam vaši uglednosti, da se dela na cerkvi sv. Janeza
Evangelista bližajo koncu in tako bodo kmalu zadoščene željam toliko vernikov, da bi
jo odprli za bogoslužje.
Pred tem slovesnim dejanjem bi se rad sestal z glavnimi predstavniki tamkajšnje
cerkve, da bi slišal njihovo mnenje o različnih stvareh, ki bi lahko prispevale k boljše-
mu izidu skupnih ciljev.
V ta namen sem se odločil za posebno konferenco, da bo imel vsakdo priložnost po-
vedati svoje mnenje in dati primerne nasvete.
Zato prosim vašo uglednost, da se konference udeležite in pripeljete s seboj tudi tiste,
ki morda ne bi prejeli tega povabila.
Konferenca bo prihodnjo soboto, 14. tega meseca, ob dveh popoldne v dvorani, v ka-
teri je praznični oratorij tega okoliša in je tik ob cerkvi.
V upanju, da bo vaša uglednost lahko žrtvovala eno uro svojega dragocenega časa in
se udeležila tega zborovanja, vam želim od Boga vse najboljše in se izjavljam z najglob-
ljim spoštovanjem za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. 1882
N.B.: Da bi spomnil vse, ki bi se konference udeležili, bomo proti drugi uri popoldne
dali znamenje z zvonom. Vhod je Via Madama Cristina. Po končani konferenci si lahko
vsak ogleda stanje del.
55. PISMO DON DURANDA DON DALMAZZU
Predragi don Dalmazzo!
Prepričan sem, da je vsak poskus iskanja sprave z nadškofom izguba časa. Jaz sem
samo izpolnil naročeno mi nalogo, sedaj lahko rečeš don Bosku, da je nadškof iz strahu,
da bi prišel sem kak kardinal, naročil dvema laikoma, da bi šla in preprečila vse skupaj.
Ker ju je teolog Margotti prepričal o nasprotnem, sta opustila naročilo. Sedaj hoče do-
seči svoj cilj. To mi je pripovedoval teolog Margotti. Kje je tukaj kaka želja po spravi?
Kar se tiče prihoda kardinala ali celo dveh, kakor se boji msgr. Gastaldi, lahko gojimo
kako upanje? Mi nič ne vemo, toda v Turinu se veliko govori o tem.
Don Bosku sporoči, da se nad zavodom v Valsaliceju zbira velika nevihta. Radi bi moč-
no napihnili zadevo o akademiji v čast Pija IX. ob katoliškem kongresu. Od tistega dne je

51.3 Page 503

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
503
Gazzetta del Popolo začela silno gonjo proti don Francesii in zavodu, ki mu on ravnate-
ljuje. Divje zahteva od oblasti, da zaprejo zavod. Na ministrstvo so poslali najbolj nemo-
goče obtožbe. Šolski nadzornik, ki noče kloniti pred zahtevami nesramnih gazetačev, je
tudi postal tarča napadov. Bog naj nam pomaga!
Priporoči me don Boskovim molitvam in molitvam sobratov ter moli za svojega naj-
vdanejšega v Jezusu Kristusu
C. Durando.
Turin, 1. maj 1882
56. DON BOSKOV NAGOVOR OB POSVETITVI CERKVE SV. JANEZA EVANGELISTA
Po končanih večernicah je stopil na prižnico don Bosko in prvi oznanjal Božjo besedo
s tega kraja. Gneča je bila tolikšna, da se je komaj prerinil do odra resnice. Ker zaradi
brezštevilnih in najrazličnejših opravkov ni imel časa, da bi napisal, kar je nameraval
povedati, nam je nemogoče tukaj zvesto podati njegov nagovor. Toda če nas spomin ni
pustil na cedilu, je osrednja vsebina naslednja: Bog je velik in neizmeren, je dejal, in
s svojim bitjem napolnjuje zemljo. Čeprav bi ga zaradi tega dejstva radi molili v vsa-
kem kraju v duhu in resnici, je vendar hotel, da bi bili na zemlji nekateri blagoslovljeni
njemu posvečeni kraji, kjer bi ga mogli ljudje na poseben način častiti in prejemati po-
sebne izraze ljubezni. Tako je od začetka sveta ukazoval Adamu, Enosu, Noetu, Abra-
hamu, da bi izkazovali češčenje na krajih, ki jih je določil. »Pojdi,« je dejal Gospod temu
zadnjemu, »in mi svojega sina edinorojenca v žgalno daritev na eni izmed gora, ki jih
bom pokazal.« In Abraham, pokoren svojemu Bogu, se je napotil na eno izmed gora,
ki mu jo je pokazal. Očak Jakob je posvetil Bogu kraj, kjer je v snu videl lestev, ki je od
zemlje segala v nebesa, kjer je kralj vseh vekov v vsem veličastvu sedel na prestolu. Ko
je končal to dejanje, je molil Gospoda in mu daroval molitve, daritve zaobljube. Mojzes
je po Božjem naročilu zgradil šotor v puščavi, prav tako je Salomon po Božjem ukazu
postavil tempelj v Jeruzalemu, in ker so tega razdejali, je Gospod ukazal, da naj Hebrejci
na istem kraju zgradijo novega.
Na teh in mnogih drugih zgledih, ki jih ne bom našteval, je tudi Katoliška cerkev vse
od začetka izbirala določene kraje, jih blagoslavljala in posvečevala Gospodu. Na teh
krajih so se kristjani zbirali k molitvi, k obhajanju svetih skrivnosti, prejemanju zak-
ramentov, poslušanju Božje besede. Ta običaj se je raztegnil čez vse krščanstvo in bo
trajal do konca sveta.
V teh časih je večja Božja slava in zveličanje duš zahtevalo, da postavimo cerkev tudi v
tem kraju Turina. Postavili smo jo in danes slovesno posvetili ter z najslovesnejšimi ob-
redi uvedli bogoslužje v čast svetemu Janezu apostolu in evangelistu. Po Salamonovem
zgledu bomo to posvetitev po nakazanem razporedu obhajali osem dni.
V teku osmine bodo sveti govorniki obravnavali teme, ki so povezane s slovesnostjo.
Danes naj kot uvod podam kratek zgodovinski pregled te cerkve. Na preprost način
vam bom prikazal, kaj je bil ta prostor, kaj je sedaj in kaj bo v prihodnje z Božjo pomoč-
jo, z vašo pobožnostjo in krščansko dobrodelnostjo. Naj mi Gospod izprosi milost, da
bom mogel primerno razviti napovedano temo.
Po tem uvodu je don Bosko obravnaval prve točke in pokazal, kaj je bil pred 35 leti
kraj, kjer je sedaj cerkev z okolico. Glavne misli so naslednje: Tukaj takrat ni bilo cest

51.4 Page 504

▲back to top
504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
ne hiš ne vrtov. Od tukaj do levega brega Pada ni bilo drugega kot zapuščeno močvirje.
Kjer danes stoji cerkev, so stale majhne, nizke, umazane hišice kot zadnja prebivališča
na tej strani mesta. Tukaj je bivalo nekaj peric, ki jim je bil kraj zelo drag, ker je bil bli-
zu reke in ker je bilo veliko prostora, kjer so lahko po mili volji sušile perilo, ki je bilo
sredstvo njihovega preživetja. Ti kraji so bili tudi zelo pripravni za različno razveselje-
vanje. Zato se je ob nedeljah in prazničnih dneh tukaj podilo nešteto otrok in fantov; tu
so se zadrževali ves dan, ne da bi šli k maši, katekizmu in svetim obredom.
Bilo je leta 1847. Časi so postajali za ubogo mladino vedno bolj mračni in uničujoči.
Praznični oratorij sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, ki ga je obiskovalo 800 dečkov iz
mesta, ni mogel več sprejemati drugih. Tedaj smo razmišljali, kje bi ustanovili še drug
oratorij, in zato se nam je zdelo, da je to najprimernejši prostor. Premagati smo morali
veliko težkih ovir, da smo ga mogli odpreti. Najprej so se dvignile proti don Bosku pe-
rice, ki so kraj imele v najemu in bi morale od tod. Toda gospa Vaglienti jih je pomirila
in jim pokazala boljši vir zaslužka. Ko je prišel don Bosko, je nekaj barak spremenil
v oratorij in kapelo za svete obrede, ki jo je posvetil Brezmadežnemu spočetju, druge
barake so bile spremenjene v šolske razrede in zabaviščne prostore. Glede na velike pot-
rebe je bil kraj zelo tesen, saj je ob prazničnih dnevih prihajalo do petsto fantov k maši
in verouku, med tednom pa jih je kakih dvesto hodilo v šolo. V oratoriju, ki je dobil za
nebeškega zavetnika sv. Alojzija, je delovalo več članov Vincencijeve konference in več
gorečih duhovnikov iz mesta. Med temi so bili najbolj prizadevni teolog Giovanni Borel,
teolog Francesco Rossi in don Demonte, ki jih je Bog že poklical k uživanju večnega
plačila, in mnogi drugi, ki še živijo in se žrtvujejo za versko in moralno vzgojo mladine.
Tako je s pomočjo krščanske dobrodelnosti raznih gospodov in gospa ter z vztrajnostjo
in neustrašenostjo don Boska in njegovih pomočnikov šlo naprej nekaj let. Bilo je veliko
težav, med katerimi naj omenim divje nasprotovanje skupine fantalinov, ki so jih spod-
bujali nekateri sovražniki iz bližnje okolice.
Toda zaradi prijetne okolice in zaradi zdravega položaja se je vedno bolj množilo števi-
lo prebivalcev in meščanskih hiš in s tem so naraščale tudi verske potrebe novih stano-
valcev. Temu se je pridružil še prihod valdežanov, ki so s svojim svetiščem, šolami, kon-
ferencami in drugimi podobnimi sredstvi ogrožali katoliško življenje otrok in odraslih.
Te in druge okoliščine so zahtevale večjo cerkev, ki ne bi sprejemala samo otrok, tem-
več tudi odrasle vernike in jim omogočala posvečevanje prazničnih dni, pouk o krščan-
ski veri in opravljanje pobožnih vaj, da bi se mogli tako bolje braniti proti napadom
sovražnikov.
Tukaj je don Bosko začel obravnavati drugo točko, v kateri je pokazal, kaj vse je bilo
treba storiti v teh 35 letih. Pri tem je prikazal zlasti velike težave, ki so bile znane le
malokaterim. Prva težava je bila pomanjkanje sredstev, da bi začeli to pomembno delo-
vanje. Ko smo se obrnili na katoliško dobrodelnost, so sredstva začela prihajati in tako
smo mogli plačati prve izdatke. Druga težava je bila nakup zemljišča in več hiš, ki jih la-
stniki niso hoteli prodati in so zahtevali nesorazmerne vsote denarja. Eden izmed njih
je povzročal take težave, da se je zdelo, da bo vse splavalo po vodi. Zaradi tega je don
Bosko moral prekiniti dela za celih osem let. Toda z Božjo pomočjo in s sodelovanjem
dobrih ljudi, zlasti še z neutrudnim prizadevanjem velezaslužnega grofa Reviglia della

51.5 Page 505

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
505
Veneria smo premagali to in nemalo drugih težav. Tako smo od začetka 1877 s cerkve-
nim dovoljenjem, ki smo ga imeli od vsega začetka, spet začeli gradnjo. Grof Edoardo
Arborio Mella iz Vercellija je zasnoval načrt in pokazal svojo veliko ljubezen do arhi-
tekture starih cerkvenih stavb. Dela je vodil in končal vitez Spezia. Inženir Vigna se je
lotil dela, kakor če bi šlo za njegovo lastno zadevo. Po 14 letih skrbi, truda in težav, ki so
pretekla od 1868, je cerkev danes to, kar vsi vidite. Ta ima dva dela: prvega, v katerem
smo mi, in pod nami v podzemlju. Ta drugi del služi kot oratorij za otroke iz soseščine. V
njem imajo otroci priložnost za svojo versko in moralno dejavnost. Mi smo seveda mis-
lili na odrasle, pri tem pa nismo mogli pozabiti na otroke, ki so up Cerkve, opora družin,
zagotovilo reda in napredka družbe. Vsem je znano, kako zavzeto in goreče se posve-
čajo poučevanju duš, ki so jim zaupane, velečastiti gospodje župniki pri San Massimu,
svetih apostolih Petru in Pavlu in Madoni degli Angeli, to so župnije, na katere meji naša
cerkev. Število njihovih župljanov pa je tako naraslo, da izčrpava vse njihove moči.
Goreči župniki prosijo pomoč za verski pouk tako odraslih kakor za katekizem malih
vernikov in don Bosko jim namerava pomagati.
Nato je don Bosko razvil tretjo točko svojega nagovora. Cerkev je posvečena, toda
kaj bomo storili v prihodnje? Gotovo bo vir milosti in blagoslova. V njej bomo častili
Boga in presveto Devico Marijo, darovali svete maše, delili sveto obhajilo, spovedovali,
poučevali katekizem, pridigali. Kaj bo ta cerkev v prihodnosti? Bo hiša Božja, hiša mo-
litve in vrata nebeška, domus Dei, porta caeli. V tej cerkvi se bodo uresničevale besede
Božjega Zveličarja: kdorkoli prosi, bo prejel, kdorkoli išče, najde, kdor trka, se mu bo
odprlo: Omnis qui petit, accipit; et qui quaerit, invenit; et pulsanti aperietur. Starši bodo
dobili krščansko vzgojo za svoje otroke, uspeh v trgovanju, svetost oseb, mir in slogo
v družinah, zdravje bolnikov, vsi, ki bodo voljni, bodo dobili pomoč za hojo po poti
zveličanja in kreposti. In na koncu? Na koncu bodo prišli do vrat, ki jih bodo vodila v
nebesa: porta caeli.
In kako naj se vam sedaj zahvalim za pomoč, ki ste mi jo dajali pri gradnji te cerkve?
Jaz vam ne morem zadostno poplačati, toda namesto mene vam bo poplačal Bog. Da,
velikodušni katoličani, Bog, ki ga bomo molili vsak dan v tem svetem kraju, ki ga molijo
tisoči dečkov, zbrani v salezijanskih zavodih celega sveta, ta Bog vam bo obilno povrnil
vse, kar ste in kar še boste storili v korist te cerkve. Tukaj naj vam zaupam, da je še veli-
ko dolgov, ki jih je treba poravnati, in veliko izdatkov, ki jih bomo še imeli. Zaupam vam
pa tudi, da vaša krščanska dobrota ne bo odpovedala in nam bo stala zvesto ob strani,
kot je stala v preteklosti. Vi mi boste še naprej pomagali pri delih krščanske ljubezni v
korist vere in Gospod Bog bo še naprej delil svoje milosti in blagoslove za dušo in telo
na tem in na onem svetu.
Don Bosko je končal svoj govor pred številnim ljudstvom z obnovitvijo čudovite mo-
litve, ki jo je kralj Salomon pred zbranim izraelskim ljudstvom izrekel pred Bogom,
ko je iz vseh krajev dežele prihitelo v Jeruzalem za posvetitev templja. »Veliki Bog,«
tako je molil don Bosko, »tvoje veličastvo je neskončno, ne moreta ga obseči ne nebo
ne zemlja. Ker si se pa blagovolil naseliti v tej hiši, ki smo jo postavili v hvalo tvojega
imena, poslušaj prošnje, ki ti jih naslavljajo tvoji služabniki. Daj, da bodo vsi, ki bodo
prišli sem, da bi razkrili tegobe svojega srca, te prosili za pomoč in ti predstavili svoje

51.6 Page 506

▲back to top
506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
potrebe, našli odprte zakladnice tvojih milosti in bodo mogli oditi na svoj dom poto-
laženi. Potolaži očete in matere v njihovih pridnih in pobožnih otrocih, potolaži otro-
ke v njihovih zglednih in dobrohotnih starših, potolaži gospodarje v njihovih zvestih
služabnikih, potolaži služabnike v njihovih dobrohotnih gospodarjih, potolaži bolnike
v njihovih boleznih, potolaži reveže v dobrohotnosti bogatinov, potolaži pravične v nji-
hovi pravičnosti, potolaži grešnike z odpuščanjem njihovih grehov, v miru njihove vesti
in v prijateljstvu s teboj, mojim Bogom. Ko se bodo zaprli oblaki in ne bo blagodejnega
dežja na zemljo, ko naša polja ne bodo rodila in bodo naši posli zaostali, ko bodo glad,
bolezni, vojne, tegobe naredile naše življenje neznosno, ko bomo skesani zaradi naših
grehov prišli prosit usmiljenja k tebi, Gospod, tedaj nam odpusti, nas blagoslovi, nam
pomagaj. Če bi se tvoji verniki odvrnili od poti tvojih zakonov in bi, predobri Bog, pos-
tali sužnji Satanovi, svojih strasti, sveta in bi razsvetljeni s tvojo milostjo obrnili pogled
k milini tvoje milosti ter skesani prosili tvoje usmiljenje, Gospod, ne zavrzi jih, temveč
jih klečeče ob tvojih spovednicah sprejmi v pokori, kakor si sprejel izgubljenega sina.
Daj jim poljub miru, obleci jih v blišč svoje milosti, poživi jih s presvetim mesom svo-
jega edinorojenega Sina in sprejmi jih nekega dne v večno slavje v nebesih. To milost
podeli tudi tistim, ki niso v številu vernih, tistim, ki se ne ravnajo po svetem evangeli-
ju našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki so oddaljeni od naše svete rimske Cerkve, ki je
edina Cerkev in zunaj katere ni zveličanja. Kot Božji in dobrohotni pastir duš pokliči
iz tega svetega kraja blodeče ovce, da bodo skupaj z nami prejele obilico odrešenja in
življenja. Da, veliki in vsemogočni Bog, ponovi tudi nam obljube, ki si jih dal njemu, ki
ti je prvi zgradil tempelj: moje oči bodo odprte in ušesa pripravljena poslušati prošnje
kogar koli, ki me bo prosil na tem kraju, kajti jaz sem ga izbral in posvetil, da bo nosil
moje večno ime, tako da bodo moje oči obrnjene nanj in moje srce ljubeče razpoloženo
v vsakem času. Sedaj torej,« je don Bosko sklenil svoj govor s Salomonovimi besedami,
»o Bog, dvigni se in pridi v kraj svojega bivališča, tvoji duhovniki naj cvetijo od zdravja
in tvoji sveti naj obhajajo velike blagodati: Nunc igitur consurge, Domine Deus, in requi-
em tuam, tu et arca fortitudinis tuae. Sacerdotes tui, Domine Deus, induantur salutem, et
Sancti tui laetentur in bonis.«
57. POVABILO NA POGREBNO SLOVESNOST ZA GROFOM VENERIO
Velespoštovani gospod!
Ena izmed oseb, ki si je pridobila veliko zaslug za pravkar posvečeno cerkev sv. Ja-
neza Evangelista, je bil plemeniti grof Carlo Reviglio Della Veneria, ki ga je smrt
iztrgala iz kroga njegovih sorodnikov in prijateljev 19. preteklega oktobra.
Prepričani smo, da je njegova duša prejela plačilo za svoje kreposti in dobra dela.
Kljub vsemu temu se podpisani čuti dolžnega, da dá uglednemu plemiču pristen dokaz
svoje globoke hvaležnosti za pomoč, ki jo je dajal pri gradnji cerkve.
Zato sem se odločil, da bomo prav v tej cerkvi obhajali pogrebno pobožnost za dušo
pokojnika; v cerkvi, za katero je daroval toliko denarja, skrbi in naporov.
V ta namen bomo prihodnji četrtek 16. tega meseca ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv.
Janez Evangelista opravili slovesni rekviem z mašo zadušnico.
V ta namen vabim vašo uglednost in vso vašo spoštovano družino na slovesni obred, v
katerem bomo za dušo našega velezaslužnega dobrotnika prosili luč, mir in večno srečo.

51.7 Page 507

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
507
V upanju, da bo vaša uglednost na ta dan dala dokaz prijateljstva v pobožni vdanosti do
spomina plemenitega grofa, se vam že vnaprej zahvaljujem in prosim Boga za vašo časno
in večno srečo in imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. november 1882
58. LATINSKO IN FRANCOSKO BESEDILO DIPLOME
ZBIRALCEV ZA CERKEV SRCA JEZUSOVEGA
Pro templo et hospitio lordi Jesu dicatis.
Romae.
Ut in Urbe monumentum adstaret religionis nostrae ac devotionis erga Sanctissi-
mum Cor Jesu, erigi coeptum est Templum in Exquilino, in vico Castro Pretorio, una
cum Hospitio pueris pauperioribus alendis atque educandis.
Verum ad opus hoc sanctum perficiendum, adprobante necnon suadente Leone XIII,
P. M., a cunctis undique piis Christi fidelibus opem est in animo petere; res enim, quam
adstruimus, unice in decus vertit religionis atque in juventutis solatium, quae humanae
societatis pars electissima vocatur.
Quo nomine jure deputamus …………………………………………………………………………………
qui, a nobis potissimum delectus, stipem possit colligere ex more folioli hic adjuncti,
atque nobis transmittere.
Itaque nos, ut sanctam ex viribus voluntatem Leonis XIII, P. M., exequi possimus,
hunc nostrum Collectorem etiam atque etiam omnibus, in aliqua vel civili vel ecclesi-
astica auctoritate consttuuons, commendamus, praesentm vero Episcopis, Curionibus,
atque Ecclesiarum Rectoribus, ut, quae sua est bonitas, ipsi velint opem adhibere atque
consilium in omnibus, quàe hac in re necessaria crederentur.
Dominus vero, Cuius est bonitas et misericordia infinita, omnibus quae hac in re ne-
cessaria crederentur.
Dominus vero, Cuius est bonitas et misericordia infinita, omnibus Benefactori-
bus nostris benedicat, atque res prospere cedat. Et Cor Jesu, quod recte adpellamus
omnium gratiarum aerarium et securum in rebus adversis refugium, nos suis cumu-
let thesauris, nos a praesentis vitae periculis abripiat, nos novissimo die peramanter
suscipiat, nos demum ad praemium illud deducat, quod Ipse omnibus promisit, qui ex
fide ac coelesti caritate operentur.
Augustae Taurinorum, IV nonas februarii, anno MDCCCLXXXI
Collecteur pour l’église et l'hospice du Sacrê-coeur de Jésus.
A Rome.
Dans le but d'ériger à Rome un monument de foi et de charité au Sacré-Ceeur de
jésus, une Église, à laquelle sera joint un Hospice pour les jeunes gens pauvres, est en
voie de construction sur le Mont Esquilin, dans la région appelée Castro Pretorio.
Mais pour conduire à terme la pieuse entreprise, après en avoir reçu l'approbation
et la recommandation de sa Sainteté Léon XIII, nous recourons à la charité de tous les
fidèles chrétiens; car l'oeuvre en question a pour but unique le bien de la Religion et de
la jeunesse, portion choisie de la société civile.

51.8 Page 508

▲back to top
508
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
A cet effet, nous constituons Collecteur…………………………………..…………………………………
lequel est spécialement chargé par nous de recueillir les aumônes dans la forme
prescrite par la circulaire ci-jointe.
N'ayant rien tant à ceour que de seconder les pieuses intentions du soaverain Pon-
tife, nous recommandons vivement notre Collecteur à toutes les autorités civiles et
ecclésiastiques, et d'une manière particulière aux Ordinaires des Diocèses, aux Curés
et aux Administrateurs d'Églises, afin qu'ils veuillent bien avoir la bonté de lui prêter
leur aide et leurs conseils, qui serviront à lui rendre plus facile l'accomplissement de
son mandat.
Que Dieu, dont la bonté et la miséricorde sont inépuisables, bénisse et protège tous
nos Bienfaiteurs, et que le Ceour de Jesus, source de toutes les grâces et refuge assuré,
nous enrichisse de ses trésors, nous préserve de tous les dangers de la vie présente, et,
à notre dernier jour, nous accueille avec amour, et nous admette à jouir de la récompen-
se promise à ceux, qui à la foi joignent les eouvres de la charité.
Turin, 2 février, fête de la Purification de la Bienheureuse Vierge Marie, 1881.
59. OKROŽNICE NADŠKOFOM, ŠKOFOM IN ČASNIKARJEM
ZA CERKEV SRCA JEZUSOVEGA
a) Italijanskim škofom
Velespoštovana ekscelenca!
V velikem spoštovanju si upam prositi vašo velespoštovano ekscelenco za pomoč pri
dograditvi cerkve, ki jo je njegova svetost Leon XIII. priporočil vaši dobroti.
Iz priloženega lista bo vaša ekscelenca mogla natančno spoznati predmet moje proš-
nje in željo njegove svetosti.
Prosim vas, da sprejmete blagoslov svetega očeta in mi dovolite, da imam v globokem
spoštovanju čast, da se imenujem vaše velespoštovane ekscelence
duh. Janez Bosko.
b) italijanskim katoliškim časnikarjem
Velespoštovani direktor!
Visok ugled, ki ga zasluženo uživa vaš časopis, in vnema, s katero ga vaša uglednost
ureja, mi vlivata upanje v vašo podporo v zadevi, ki je namenjena v korist vere in civilne
družbe. Iz priloženega lista boste mogli zvedeti, za kaj gre.
Iz tega razloga se priporočam vaši vsem znani naklonjenosti s prošnjo, da bi dali čim
večjo publiciteto načrtu in ga predstavili na način, ki se vam v vaši modrosti in previd-
nosti zdi najprimernejši.
Izrekam vam globoko hvaležnost in dvigam k Bogu prošnje, da bi vas ohranil pri
krepkem zdravju, medtem ko imam visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti vda-
nega služabnika.
duh. Janez Bosko
c) Nadškofom in škofom zunaj Italije
Excellentissime ac R.me Vir,
Ut mini des operam ad rem perficiendam nuper incoeptam et maxima caritate ze-
loque a Leone XIII, Pontifice Maximo commendatam, Te, Excellentissime Vir, venera-
bundus enixe rogabo.

51.9 Page 509

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
509
Ex ipsa enim chartula hic adiuncta facile poteris-reni animo perspicere, de qua hic
sermo est et ipsius Pontificis Maximi voluntatem.
Ut igitur libenter accipias velini Benedictionem, quam Tibi Pontifex huius rei gratia
impertitur, neque Tibi sit molestum me Tibi amore devinctissimum honoris causa ultro
profiteri.
Dabam Taurini Kal. Feb. MDCCCLXXXI.
PS. Quoniam summa urget necessitas opus hoc perficiendi, quod insumitur, te rogo
ut quae colligere potueris illico Romani mittas ad unum ex illis in altera epistola nomi-
natis.
d) Tujim časnikarjem
Grandis aestimatio, qua late merito laudantur Ephemerides tuae, et studium quo cas
sapienter moderaris, in spem adducunt me opera tua adiutum iri in re, quae ad bonum
Religionis idemque societatis civilis omnino pertinet. Ex chartula hic adiuncta ex te
ipsum novisse rem posse confido.
Quo facto me tuae humanitati commendo, teque etiam atque etiam rogo, ut hanc rem
pervulges illis usus potissimurn verbis, quae tuo iudicio aptiora credideris. Egomet
vero tibi maximas gratias pro munere habebo, et Deum precabor, ut te incolumem ser-
vet, dura, quod mini maximum est decus, meum in te gratum animum profitebor. Me
semper inter tuorum beneficiorum memores habeto.
Dabam Taurini Kal. Feb. MDCCCLXXXI.
PS. (kot zgoraj).
60. PISMO MSGR. GASTALDIJA DON BOSKU GLEDE CERKVE SRCA JEZUSOVEGA
Levita Laurentius bonum opus operatus est,
qui thesauros Ecclesiae dedit pauperibus
[Levit Lavrencij je storil dobro delo, ko je revežem razdelil zaklade Cerkve].
Velečastiti gospod!
Prejel sem vaše poligrafirano in od vas podpisano pismo z dne 27. julija brez navedbe
kraja, v katerem ste mi, kot pravite, poslali en izvod okrožnice, v kateri je govor o cerkvi
Srca Jezusovega in priključenem zavetišču za 500 fantov na Eskvilinu v Rimu. Pravite,
da so dela že precej napredovala, da pa je zmanjkalo sredstev in da se zato priporočate,
da bi vam podpisani priskočil na pomoč. Imenovane okrožnice nisem prejel in je zato
to prva vest, da vaša uglednost ali kdo izmed salezijancev sodeluje pri gradnji te nove
cerkve, o kateri me je pred nekaj leti uradno obvestil kardinal vikar, čigar pričakovanje
pa je ostalo neizpolnjeno.17
Ne morem, da se ne bi toto corde veselil, da vam je papež zaupal tako pomembno na-
logo, kot je gradnja nove župnijske cerkve v novem predelu Rima in zavetišča za vzgojo
500 fantov, tako zelo potrebnih kot v kakem drugem mestu, in da sta cerkev in zavod
posvečena Srcu Jezusovemu. Gotovo je to za vas in za vse, ki so vam pomagali pri začet-
kih vašega dela za mladino (med katerimi ima od 1848 vse do danes podpisani poseb-
17 To pripombo bomo razumeli iz branja tega besedila.

51.10 Page 510

▲back to top
510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
no mesto), razlog, da se zahvalite Bogu, da je gorčično zrno zraslo v tako mogočno dre-
vo, v katerega vejah gnezdijo ptice neba, kakor pravi evangelij. Kako častita naloga, da
morete sodelovati v velikem poslanstvu Cerkve v njenem središču, kjer so delovali sv.
Dominik, sv. Ignacij, sv. Kajetan, sv. Kamil, sv. Filip. Če bi živela moja dobra mati, ki je 20
let skrbela za vaše fante kot svoje posinovljence, ali moja sestra Marianna, ki je 10 let
nadaljevala isto delo, kako zelo bi bili srečni. Od veselja bi jokali. Rad bi imel bogastvo
kardinala Farneseja, ki je zgradil cerkev Al Gesù, da bi gradil to cerkev Srca Jezusovega
v Rimu, ki naj bi pomagala, da bi se naša srca vnela v ljubezni do tega Božjega srca, toda
sedaj vam ne morem dajati druge pomoči kot svoje molitve. Veliko drugih del, ki sem
se jih lotil v korist te naše škofije (med drugimi sem z 10.000 lirami in 25 lirami na leto
podprl zavod v Valsaliceju), je izpraznilo moje finance. Kar se tiče mojih škofljanov, ki
sem jim moral skoraj istočasno priporočiti gradnjo cerkev Srca Jezusovega, San Secon-
da in San Gioachina v Turinu in sedaj ponovno cerkev Srca Jezusovega, da bi jo dogra-
dili in opremili, in ponovno cerkev Angelov varuhov, ki naj bi jo začeli čim prej graditi
v Turinu., se mi zdi neprimerno, da bi sedaj prosil še za cerkev Srca Jezusovega v Rimu.
Poleg tega je tu še vzdrževanje ubogih klerikov, zavetišča v Lanzu in potem v manj kot
devetih mesecih dvakratno priporočilo Petrovega novčiča. To je odgovor, ki sem ga dal
tudi kardinalu vikarju. Sicer pa vi sami veliko bolje kot jaz veste, kateri verniki v Turinu
in zunaj Turina družijo v sebi volle [hoteti] in posso [morem] glede gradnje in opremlja-
nja cerkva. Poleg tega pa iz lastne izkušnje veste, da je vaša beseda brez kake druge
podpore zadosti učinkovita. Kar se torej tiče turinskega nadškofa, naj se vaša uglednost
zadovolji z molitvami, ki jih vsak dan pri sveti maši moli za napredek salezijanske druž-
be, za zmagoslavje svete rimske Cerkve in za skorajšnje dokončanje cerkve in zavetišča
Srca Jezusovega v svetem mestu. Naj presveto Srce našega Odrešenika podeli vaši ug-
lednosti in vašim salezijancem in vsem ljudem, zlasti fantom, za katere tako očetovsko
skrbite, ogenj Božje ljubezni do Boga, da bodo mogli to ljubezen vžgati tudi v srcih ljudi.
To je moja prošnja vsemogočnemu Bogu, s katero končujem to pismo.
Z največjim spoštovanjem do vaše velečastite uglednosti najvdanejši v Srcu Jezusovem
+ Lorenzo, nadškof
Turin, 10. avgust 1881
61. DON BOSKOVO PISMO GOSPODIČNI LACOMBE
Gospodična!
Vaše ljubeznivo pismo, ki mi je bilo v močno spodbudo, ker sem iz njega zvedel, da
ste zdravi in da ste v Valenceu. Rade volje bom daroval sveto mašo in podelil popolni
odpustek za dušo vaše pobožne matere, če bi bilo to še potrebno.
Sporočila in razodetja vernih duš, o katerih mi pišete, je treba spoštovati, vendar jih
ne upoštevati. Mi imamo Cerkev, ki nam priporoča, da pomagamo dušam naših pokoj-
nih sorodnikov, in mi bomo to vedno storili v korist njihovih duš, za katere še ne vemo,
ali so v nebesih.
V imenu svetega očeta vam pošiljam diplomo zbiralca za cerkev, ki nam jo je zaupal.
Puščam prazno mesto za ime, kamor lahko zapišete vašega gospoda župnika, če bi on
želel prevzeti to nalogo.
Z okrožnico ste prejeli tudi obrazce za naročilo. Če vaš gospod župnik ne bi prevzel te

52 Pages 511-520

▲back to top

52.1 Page 511

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
511
naloge, se morate vi sami postaviti na čelo zbiralcev. Jaz bom molil za vas, za vašo ma-
ter in za prodajo, o kateri mi poročate, in vi molite tudi zame, ki ostajam v J. K. ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. julij 1881
62. DON BOSKOVO PISMO NEKI FRANCOSKI GOSPE
Madame!
V mestu Alassiu, nedaleč od Nice, sem prejel vaše pismo z novicami o vas in z darom
1.000 frankov. Bog bodi hvaljen in Bog naj vam stotero poplača na zemlji in vam ob
svojem času podari nebesa. Vaše namene bomo uresničili. Louis, Alexandre, François
bodo tri imena, ki jih bomo dali trem Patagoncem pri krstu in ti bodo celo življenje
molili za vas. Ti misijoni zelo lepo napredujejo. Nedolgo tega so naši misijonarji sredi
puščave po potrebnem poučenju krstili 1500 poganov. Toda manjka nam sredstev, da
bi zgradili cerkve, šole, domove in da bi oblekli in nahranili uboge zapuščene otroke.
Vidite, spoštovana gospa, kako dobro so izrabljeni vaši darovi in kako vse to Bogu uga-
ja. – Vidim, da gojite gorečo pobožnost do presvetega Srca Jezusovega. Zato se mi zdi
umestno, da vas v imenu svetega očeta postavim za zbiralko in vam pošiljam tozadevno
diplomo in okrožnice, ki jih boste prejeli v posebnem zavoju. – Naredite, kar je v vaših
močeh, in Bog vam bo obilno poplačal.
Bogu hvala tudi za milost, ki jo je podelil vašemu stricu. Še naprej bomo molili zanj,
tako da bo milost dopolnjena.
Ko vam bo zdravje dopuščalo, opravite sveto obhajilo in jaz bom molil za vašega oče-
ta in za vse z namenom, da bi vam Bog podaril trdno in trajno zdravje.
Ali boste prihodnjo zimo prišli v Nico? Če me bo Bog še pustil pri življenju, upam, da
bom šel tja tudi jaz in obiskal prijatelje, dobre kristjane, med njimi madame …
Naj vas Bog blagoslovi, dobra madame, in naj z vami blagoslovi vašega strica, vašega
očeta in vas vse ohrani pri dobrem zdravju in na poti v nebesa.
Molite tudi zame in za naše misijonarje. Zagotavljam vam, da ostajam v J. K. ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Alassio, 21. september 1881
63. IZ PISMA DON DALMAZZA DON BOSKU
O SPORNIH VPRAŠANJIH GLEDE CERKVE SRCA JEZUSOVEGA
… In sedaj poročilo o cerkvi. Ko sem prišel v Rim, je bila zadeva zapletena kot še niko-
li. Stvari so dosegle vrelišče. Markiz Mareghi, navidezni lastnik zemljišča, na katerem se
gradi cerkev, zelo zadovoljen, da niso priznali vsiljencev salezijancev, kot nas imenuje,
je pisal don Saviu, naj pride k njemu. Sprejel ga je kot kak paša, mu pokazal dogovor z
Andolfijem, ga povabil, naj ga podpiše, in trdil, da je enak pogodbi, podpisani z odve-
tnikom Tongiorgijem, ko se je zdelo, da se stvari urejajo. Don Savio ga je prosil, da mu
ga prebere ali dá njemu v branje, ta pa se je razjezil: »Kaj? Mi ne zaupate? Menite, da
sem sposoben laži?« »Nikakor ne,« je dejal don Savio, toda »ne morem podpisati, česar
ne poznam.« Ko je prebral prva dva člena in ugotovil, da sta spremenjena v bistvenih

52.2 Page 512

▲back to top
512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
stvareh, ni hotel podpisati. Temu je sledil zelo čuden prizor. Mareghi se je znesel nad
don Saviem, nad salezijanci in zakričal: »Pisal bom kardinalu vikarju. Šel bom k svete-
mu očetu in dobro vem, kaj vse bom povedal na vaš račun, o vaši trdoglavosti in o vaši
nemoralnosti. In tedaj boste videli, kdo je markiz Mareghi.« In začel je nesramno govo-
riti proti župniku, proti kaplanom in proti vsem salezijancem. Zares je pisal kardinalu
vikarju pismo, ki nam ga je on ljubeznivo poslal iz Subiaca. Pismo je polno grobosti
proti nam in zlasti proti don Saviu. Svetoval je, da naj se znebi tega človeka, ki ga on
imenuje sumljivega. Včeraj sem bil pri kardinalu vikarju, ki me je sprejel bolj prijazno
kot običajno, in takoj sem razumel, da pismo ni naredilo nanj nikakršnega vtisa. Zadeva
s cerkvijo se mi zdi končana. Delajo obračune in Andolfi in Vespignani nam bosta kmalu
predložila dokončen obračun. Zdi se mi, da bo najboljše plačati z zaprtimi očmi, razen
če bi šlo za veliko zvišanje cene. Le tako bo vsega konec. Hudič nam tudi tukaj grdo na-
gaja, toda z Božjo pomočjo in s priprošnjo Marije Pomočnice bomo zmagali. Pomagajte
nam s svojimi mogočnimi molitvami tudi vi, predragi oče.
Naša zadeva je na dobri poti. Vse gre naprej v redu: premišljevanje in duhovno branje
skupaj. Pravila se izpolnjujejo natančno, kot je to potrebno. Vsi so dobre volje in polni
humorja. Šole delujejo, čeprav za zdaj nimamo več kot trideset gojencev.
Vsi bi vas radi pozdravili in vam poljubili roko. To bom storil jaz namesto vseh in
prosim kljub vsem sedanjim in prihodnjim neprijetnostim za vaš očetovski blagoslov.
Najvdanejši sin v J. K.
duh. Francesco Dalmazzo
Rim, 30. oktober 1882
64. ODGOVOR GOSPODA GROFA FRANCESCA VESPIGNANIJA
KARDINALU VIKARJU NA PISMO Z DNE 19. JULIJA 1883
Razlogi, zaradi katerih bi gospod grof inženir rad opustil vodstvo gradnje nove cerkve
Srca Jezusovega.
1. Spremenili so velikost nekaterih številk in obokov, zmanjšali za polovico stebre
št. 58 in 62 in odpravili steber med št. 61 in 62. Tudi podzemeljski obok zakristije so
naredili za samo en zidak debeline, kar je daleč premalo za obok, ki je širok 7,25 m.
Odgovor. Te spremembe je odobril gospod inženir. Da bi bolj izkoristili podzemlje, je
isti gospod inženir Grazioli svetoval, da bi namesto stebra postavili velik obok iz opeke.
Ker ni načrtov za zakristijo, se je za zidavo podzemeljskega oboka delovodja dogovoril
z inženirjem asistentom. Ne vem, za koliko so zmanjšali debelino nekaterih zidov, ven-
dar se mi zdi, da ne za polovico. Kakor koli že, nič ni bilo storjeno proti predpisom. Ko
je inženir Grazioli pregledal narejeno, je vse odobril.
2. Dvignili so monolitni steber brez potrebnih previdnostnih ukrepov in brez okre-
pitve ogrodja, ki jih je ukazal moj asistent inženir Grazioli. Nadzoru so se izognili s tem,
da so delo opravili ob 5.30 zjutraj. Ta neprevidnost bi lahko povzročila veliko nesrečo,
ker je prišlo do nepravilnosti tudi pri dviganju stebra.
Odgovor. Ker nikomur ni znano, kako so bile naročene okrepitve, bi bilo zaželeno
vedeti, kdo je sprejel te ukaze. Ni se zgodila nobena nesreča, res pa je, da bi okrepitev
ogrodja v kaki drugotni stvari lahko zagotovila večjo varnost in hitrejše poslovanje. –
Don Savio se je zaradi tega pri delovodju pritožil še isti dan. Nihče ni skušal prelisičiti

52.3 Page 513

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
513
nadzora gospoda arhitekta, ki smo si ga večkrat želeli, pa ga ni bilo. Steber so posta-
vili na predvideni dan, in ker smo čakali na gospoda inženirja, smo zamudili delo za
dve uri. Tudi navzočnost gospoda Ugolinija in njegovih ljudi za pomoč in mož gospoda
Poscettija je dokaz za to trditev. Verjetno gospoda inženirja Graziolija ni bilo zaradi
nesporazuma.
3. Trditev, da ni bilo načrtov za postopno izvajanje del.
Odgovor. Še enkrat moramo ponoviti, da je pomanjkanje potrebnih načrtov vzrok za
zamujanje del in gospodarno izvedbo naročenega.
4. Netočna trditev, da zahtevam nepotrebno in predrago okrasje, kar se vidi prav iz
nasprotnega dejstva.
Odgovor. Če tu ne navedemo čisto določenih primerov, je popolnoma nesmiselno o
tem govoriti.
5. Končna in potrjena odločitev, da bi se me radi znebili.
Odgovor. Ni mi znano, kdo bi mogel kaj takega odločiti. Pisma, ki jih je don Savio
poslal gospodu grofu Vespignaniju, živa želje, da bi dobili v roke načrte, vsi pogovori
z gospodom arhitektom dokazujejo prav nasprotno. Te govorice so verjetno prišle od
ljudi, ki bi radi vzbudili nezaupanje in tako zadrževali hiter potek del.
Pripis njegove eminence kardinala vikarja
Gospod župnik don Dalmazzo me vprašuje, kaj naj odgovori in kakšna zagotovila je
mogoče dati gospodu arhitektu, da bodo njegove zahteve izpolnjene.
Odgovor. Gospod arhitekt naj predloži načrte, da jih bo mogoče preveriti, in na nji-
hovi osnovi bo mogoče razpravljati naprej. Kdor mora plačati, mora narediti svoje ra-
čune. Sicer pa kako je mogoče določiti cene in kako se je mogoče dogovoriti za izvajanje
del, če ni načrtov, ki naj določajo obseg in trdnost del?
(Izvirnik v Rimu, v arhivu cerkve Srca Jezusovega).
65. BREVE LEONA XIII. O IZVAJANJU ŽUPNIJSKIH PRAVIC
Ad futuram rei memoriam. – A dilecto filio Francisco Dalmazzo Presbytero Procuratore
generali Congregationis Salesianae nomine dilecti filii Joannis Bosco Antistitis universae
Congragationis prae dictae supplicatum est Nobis, ut nonnullas facultates a Decessore
Nostro s. m. Pio IX in bonum ejusdem Congregationis ad praefinitum temporis spatium
concessas denuo indulgere de Apostolica Auctoritate Nostra velimus. Hisce precibus
annuentes, tenore praesentium Litterarum et suprema potestate nostra concedimos,
ut singoli religiosarum Congregationis Salesianae domorum praesides Sacerdotes erga
omnes et singulos in eamdem Congregationem rite cooptatos et in sua domo religiosa
conviventes munia parochialia exercere licite possint et valeant. Item concedimos, ut cu-
ivis e Salesiana Congregatione Presbytero, antea in qualibet Dioecesi ad sacramentales
confessiones excipiendas legitime probato, cum deputatione tantum religiosi Praesidis
sui Sodalium Religiosorum suorum in eadem domo habitantium, Sacramentales confe-
ssiones excipere liceat; iisdemque, habita ut supra sui Praesidis deputatione, praesertim
cum ad exteras missiones se conferant, Sacramentales religiosorum Sociorum ejusdem
Congregationis secum iter facientium Confessiones extra Dioecesim quoque, in qua dicti
Praesidis sui domus extat audire fas esse concedimos. Facultates vero supradictas pro

52.4 Page 514

▲back to top
514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
memoratae Congregationis domibus, quae in Italia existant, triennio tantum hinc proxi-
mo, pro aliis vero, quae extra Italiam sitae sint, quinquennio pariter hinc proximo dura-
turas elargimur. In contrarium facientibus, quamvis speciali atque individua mentione ac
derogatione dignis, non obstantibus quibuscumque.
Datum Romae, apud S. Petrum sub Annulo Piscatoris,
die XXXI Martii MDCCCLXXXII. Pontificatus nostri anno quinto.
Th. Card. Mertel.
66. DON BOSKOVA PROŠNJA LEONU XIII. ZA PODELITEV ODPUSTKOV
Beatissime Pater,
Jam nonus annus agitur ex quo, Beatissime Pater, humilis societas a S. Francisco Sale-
sio dicta, absolutam et specificam adprobationem consecuta est. Aliqua privilegia om-
nimode necessaria a Supremo Ecclesiae Antistite turc elargita fuerunt. Hoc temporis
decursu socii Salesiani toti in eo fuerunt, ut eorum constitutiones ad praxim traduce-
rent; Novitiatum, studia perficerent, pietatis exercitia inter socios eorumque alumnos
promoverent et ita societatis finem consequerentur, qui gloria Dei lucrumque anima-
rum semper fuit. Post absolutam adprobationem, adiuvante Deo, factum est ut haec
humilis societas, vere pusillus grex, mirum in modum citissime augeretur et in diversas
Italiae partes, in Galliam, in Hispaniam, in Americam Meridionalem usque ad'Indos et
ad Patagones se se extenderit.
Cum haec Congregatio suam adprobationem est consecuta, sexdecim domos dum-
taxat habebat, in quibus septem millia circiter adolescentuli christianam educationem
habebant: socii tercentum adnumerabantur.
Nunc vero domus sive familiae alumnorum sunt centum quinquaginta; alumni ultra
centum millia, religiosi quatuor centum supra mille.
Inter tot alumnos et socios, inter tot domus unam ab aliis dissitam magna difficultas
exorta est ob deficientiam privilegiorum, quibus coetera ecclesiastica instituta gaudere
solent.
Quapropter re mature perpensa, habito consilio a viro prudente et auctoritate pra-
edito, Privilegiorum Communicatio pemecessaria dijudicata fuit. Necessitas et ratio
huiusmodi postulationis separatim exponuntur. Privilegiorum vero Communicatio pe-
titur non in genere, sed speciatim cum Oblatis Beatae Mariae Virginis quorum Congre-
gatio definitivam adprobationem et Communicationem Privilegiorum cum Redempto-
ristis obtinuit a felici recordatione Leonis XII sub die 12 septembris 1826 bis verbis:
»Superiorem Generalem et Oblatos specialibus favoribus et gratiis prosequens,
omnia et singula indulta, privilegia, indulgentias, exemptiones et facultates Congrega-
tioni SS. Redemptoris concessa, iisdem Oblatis, eorumque ecclesiis, capellis et domibus
benigne communicat, extendit, atque in perpetuum elargitur cum omnibus clausulis et
decretis necessariis et opportunis«.
Nunc vero quum nostra humilis Societas, sive quoad constitutiones et finem, sive
quoad messem in evangelico agro colendam praelaudatis Congregationibus assimilari
possit, eadem etiam privilegia suppliciter postulantur.
Hisce breviter aduotatis, Salesiani omnes ad pedes tuos pervoluti, Beatissime Pater,
supplices postulamus ut nostrae Congregationi per Communicationem concedas Privi-

52.5 Page 515

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
515
legia, facultates, gratias spirituales, quibus generatim aliae Congregationes et nomina-
tim Congregatio Oblatorum B. V. Mariae fruuntur, hoc est:
»Perinde ac si specialiter et expresse ac pariformiter et aeque principaliter Salesia-
nae Congregationi concessa fuissent, tamquam de verbo ad verbum expressa et inserta
fuissent et specialem mentionem requirerent«.
Per huiusmodi communicationem, Beatissime Pater, Salesiana Societas tutam et co-
gnitam viam habet quam sequatur; facillime Ordinariis locorum innotescent privilegia
quibus fruatur, praecipue in Missionibus suscipiendis et domibus in exteris regionibus
adageriendis.
Ob tale et tantum beneficium Salesiani omnes grato animo Deo et tibi quotidie lau-
dem dicent; unusquisque pro virili parte ad vineam Domini excolendam operam dabit.
Ego vero videns solidatum opus quod Sancta Dei Ecclesia mihi concredidit, cum gan-
dio cantabo: Nunc dimittis servum tuum Domine. Romae, die 3 maii 1882.
sac. Joan. Bosco
Rector Major.
67. KRATKA PREDSTAVITEV PRIVILEGIJEV IN DUHOVNIH DAROV
V KORIST SALEZIJANSKE DRUŽBE
Privilegije in duhovne milosti, ki jih Cerkev naklanja redovom in redovnim družbam,
lahko primerjamo z vrvicami, s katerimi so te ustanove povezane s Svetim sedežem.
Ker jih samo on lahko podeljuje, omejuje ali celo odpravlja glede na primernost in pot-
rebe, izvira iz tega nenehna hvaležnost oblagodarjenih do njihovega dobrotnika, ki je
namestnik Jezusa Kristusa, to je sveti oče papež.
Ponižna salezijanska družba je prejela največji dar, ko je bila s končnoveljavno potr-
ditvijo konstitucij (3. april 1874) postavljena pod neposredno zaščito Svetega sedeža.
Pozneje so ji bili s posameznimi odloki in ukazi podeljeni nekateri privilegiji. Z mnogi-
mi temi privilegiji, ki so bili podeljeni ad tempus, je ob izteku njihove veljavnosti nas-
tala prava zmeda, zlasti v oddaljenih skupnostih med divjaki v Ameriki. Še večja zmeda
pa nastane, ko take privilegije spreminjajo in jih umaknejo.
V odnosih z župniki in ordinariji nastajajo kar naprej negotovosti glede izvajanja
konstitucij.
Iz teh in drugih razlogov sedaj ponižno prosimo, da bi nam bili podeljeni privilegiji in
duhovne milosti kake že znane redovne družbe preprostih zaobljub, ki jih v polni meri
uporablja.
Tako podelitev privilegijev lahko opredelimo kot:
Communicatio idem est ac Commune facere, et conferre alicui, quod prius alteri iam
fuerat concessum, ita ut communicatio privilegiorum consistat in participatione, et con-
cessione quadam privilegii quia Superior privilegium quod uni simpliciter concesserat,
etiam ad alterum extendit [Komunikacija ali podelitev je narediti skupno, komu kaj po-
deliti, kar je bilo prej podeljeno komu drugemu, tako da je podelitev privilegijev v so-
udeležbi in dodelitvi privilegija, ker predstojnik privilegij, ki ga je enemu kratko malo
podelil, razširi tudi na drugega]. Tako Reifenstnel.
Tako podelitev Cerkev izvaja že dolgo – od šestnajstega stoletja. Papež Leon X. je po-
delil medsebojno podeljevanje privilegijev vsem beraškim redovom.

52.6 Page 516

▲back to top
516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Klemen VII. (1525) je z bulo, ki se začenja Dum fructus uberes redovnikom redovne
observance podelil privilegije in duhovne darove katerega koli reda quibusvis congre-
gationibus et aliis Ordinibus quibuscumque etiam non mendicantibus quomodolibet con-
cessis aut concedendis etc. [tudi neberaškim redovom] itn.
Povod za podeljevanje privilegijev je dal Klemen VIII. z bulo (20. oktobra 1595), ki se
začenja: Ratio Pastoralis efflagitat ut quorum Religionem ac virtutem Sedi Apostolicae,
totique Ecclesiae non modo illustrem, et praeclaram, sed utilem etiam ac necessariam
esso animadvertimus, eosdem nostris et eius Sedis Apostolicae honoribus, ac beneficiis li-
benter prosequamur [Pastoralni razlogi zahtevajo, da nekaterim redovom, ki so koristni
Svetemu sedežu in celotni Cerkvi, nadaljujemo velikodušno podeljevanje ugodnosti].
V istem stoletju so začeli podeljevati privilegije redov tudi redovnim družbam. Čeprav
so te z neposredno podelitvijo prejele več privilegijev, pa so zato, da bi imele enotno
premišljeno in izpolnjeno pravilo, začeli novim redovnim družbam podeljevati privi-
legije starih redov v mejah, ki so jim bile najbolj primerne. Tako je sv. Pij V. z brevom,
ki se začenja z Ad Immarcescibilem (7. februar 1567), podelil privilegije vseh redov
teatincem, ki jih moremo šteti kot prve med redovnimi družbami.18
Urban VIII. je v buli, ki je ustanavljala Duhovnike misijonov in se začenja z besedami
Salvatoris nostri 12. januarja 1632, določil, da je deležen vseh privilegijev, izjem, do-
voljenj, ki so jih deležni aliae quaecumque similes vel dissimiles Congregationes [druge
podobne in nepodobne družbe]. Podobne podelitve so drugi papeži podelili Jezusovi
družbi, Družbi Matere Božje, Pobožnih delavcev, Služabnikov bolnikov, Oratoriju, Dok-
trinarcem, pasijonistom, redemptoristom. Zadnji, ki so, kakor nam je znano, prejeli
podelitev privilegijev, so bili Marijini oblati, ki jim je Leon XII. (12. septembra 1826) z
redemptoristi in Ustanovo ljubezni, ki jo je odobril Gregorij XVI., leta 1838 podelil te
milosti.
Pri potrditvi te ustanove je vrhovni predstojnik izrazil živo željo, da bi mu podelili
privilegije redov. Ob tej priložnosti so med drugimi Splošni kongregaciji 30. decembra
postavili naslednje dvome:
1. Ali je primerno, da Ustanovi ljubezni podelimo privilegije redov?
2. Ali te privilegije podeljujejo pobožnemu združenju ali redovni družbi?
Prevzvišeni očetje so po poročevalcu Castracaneju odločili:
Ad 1. Pritrdilno, po načinu, se pravi: za izvzetje iz jurisdikcije ordinarijev za obisko-
vanje domov in cerkva, kar se tiče discipline, izpolnjevanja pravil, izdajanja odpustnih
listin za nižje in višje redove. Ad 2. Pritrdilno prvemu delu, nikalno drugemu (glej Col-
lectonea edita cura Eminentissimi Bizzarri, stran 800–1).
18 Klemen VII. je v brevu o ustanovitvi teatincev, ki se začenja z Exponi Nobis (24. junij 1524), pode-
lil vse privilegije in darove Regularnih kanonikov.
Isti papež je z bulo, ki se začenja Dudum (7. marec 1533), podelil iste privilegije cistercijanom,
clunyjčanom in vsem beraškim redovom.
Pij V. je prvo leto svojega papeževanja z bulo Ad Ad Immarcescibilem podelil teatincem celotne
privilegije Družbe Jezusove.
Gregor XIV. (5. april 1591) je istim podelil velik privilegij, da lahko podeljujejo vse privilegije
redov in redovnih družb katerega koli naslova beraških in neberaških redov.

52.7 Page 517

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
517
Po zgledu teh in drugih redovnih družb, ki so bile deležne podelitve privilegijev, po-
nižni prosilec vrhovni predstojnik salezijanske družbe v želji, da bi hodil po poti, ki so
jo hodili drugi možje, preizkušeni v kreposti in svetosti, spoštljivo prosi, da bi ji bili
podeljeni privilegiji redemptoristov ali Marijinih oblatov ali kake druge družbe, ki ima
podobne konstitucije, kot so salezijanske.
Razlogi za to prošnjo
Razlogov za utemeljitev te prošnje salezijanske družbe je več, med drugimi naslednje:
1. Ker nima nikakršnih gmotnih sredstev, potrebuje veliko naklonjenost in veliko du-
hovnih sredstev, da bo mogla dosegati svoj cilj.
2. Družba je nastala in se razvijala v zelo burnih časih, v katerih smo še sedaj in v
katerih bi hoteli zatreti vse cerkvene ustanove. Kljub vsemu pa je rasla, odprla hiše v
raznih škofijah in tudi v zunanjih misijonih. Sredi teh tegob časa, različnosti dežel, za-
radi velikanskih razdalj potrebuje Družba enovito vodstvo s privilegiji, ki so jih prejele
in jih imajo druge redovne skupnosti.
3. Žalostno stanje časa povzroča, da civilna oblast nenaklonjeno gleda na pogosto
zatekanje k Svetemu sedežu, kar nam dokazuje več žalostnih primerov.
4. Posamezni domovi in družine Družbe ne morejo vnaprej vedeti, kaj se bo dogajalo.
Zato je potrebna pripravljenost za izjemen primer, in če je mogoče, vse predvideti.
Ko je potem položaj znan, je treba poročati predstojnikom, da se ti obrnejo na Sveti
sedež za potrebna pooblastila. To pa lahko stori posamezna ustanova in ne cela Družba,
ki šteje že več kot sto petdeset domov s cerkvami v raznih škofijah in v najoddaljenejših
predelih zemlje.
5. Ker ne poznajo pristojnih kongregacij, na katere naj se naslavljajo prošnje, se izgu-
bi veliko časa, preden se dobi odgovor.
6. Ponižni prosilec želi s to uslugo uporabiti konec življenja, ki mu ga bo Bog podelil,
za urejanje hiš in poenotenje vodstva in uporabljati privilegije zelo previdno, samo v
primerih, kjer bi šlo za gotovo večjo Božjo slavo.
Opombe
Kar se tiče privilegijev, nekateri pripominjajo, da take podelitve:
1. so lahko vzrok za nesoglasja; 2. motijo soglasje z ordinariji; 3. podeljujejo ugodnos-
ti, ki jim niso v korist.
Prvič: Če bi bile te podelitve nove, bi lahko bile povod za nesoglasja. Toda tu gre za
privilegije, ki jih podeljujejo že več kot tri sto let, jih nenehno izboljšujejo, razlagajo, iz-
vajajo na enovit način v duhu svete Cerkve, zato jih moramo šteti bolj za vezi enovitosti
in zato za sredstvo, s katerim se preprečujejo nesoglasja. Že dolgo se vleče neprijetna,
škodljiva in uničujoča pravda, do katere verjetno ne bi prišlo, če bi salezijanci bili delež-
ni privilegijev, ki jih imajo druge redovne družbe.
Drugič: Odgovor na drugo težavo. Prav tako ne moti mirnega sožitja z ordinariji, ker
škofje in župniki poznajo privilegije od Cerkve potrjenih ustanov. V naših krajih vzbuja
začudenje dejstvo, da imajo nekateri večje, drugi pa manjše predpravice. Ker so privi-
legiji dejstva, ki visoko častijo najvišjo cerkveno oblast papeža in kažejo njegovo nak-
lonjenost raznim ustanovam, je dejstvo, da kaka družba ni deležna privilegijev drugih,
lahko znamenje, da še ni bila končnoveljavno potrjena.

52.8 Page 518

▲back to top
518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Neki učen in spoštovan ordinarij se do sedaj ni mogel prepričati, da je Družba sv.
Frančiška Saleškega končnoveljavno potrjena, ker njemu ni znano, da je deležna privile-
gijev, ki jih imajo Služabniki bolnikov, Duhovniki misijona in Marijini oblati.
3. Prav tako ni mogoče reči, da podelitev teh privilegijev novim redovnim družbam
ne bi bila umestna. Kajti za take podelitve velja: Dummodo Institutis eorum conveniant,
ac Regulari Observantiae non sint contraria [Če to njihovi ustanovi koristi in ni naspro-
tno redovni zvestobi].
Naj še dodamo, da take ugodnosti lahko podeljuje samo Sveti sedež in jih zato lahko
svobodno spreminja in odtegne vsakič, ko ugotovi, da bi bilo to v večjo korist tistim, ki
so jim bile dodeljene.
Sklep
Po vsem tem sklepam z besedami znanega kanonista, ki osvetlitev privilegijev po ko-
munikaciji razlaga besede Klementa VII.: Regulares, qui licet diversorum ordinum, idem
unum in Deo et professione existant, aequum etiam est, ut in iisdem indultis, et privilegiis
uniantur, ut sic uniti arctiori vinculo Sedi Apostolicae, et inter se ad nomen Dei in terris
propagandum, animarumque salutem procurandam copulentur; quos conjungunt par
labor et paria merita, paria etiam conjungant privilegia. Ita ab Aragonia elucidatio pri-
vilegiorum, Tract. 5, cap. 8. [Redovniki, ki kljub različnim redovom imajo svojo osnovo
v istem Bogu, naj bi bili deležni istih svoboščin, pravic in prednosti, da v taki edinosti
bolj tesno sodelujejo s Svetim sedežem in se nanj bolj tesno navezujejo ter širijo Božjo
slavo in skrbijo za korist duš. Tisti, ki so deležni istega dela in enakih zaslug, naj imajo
tudi enake predpravice. Tako meni Aragonia v Razlagi privilegijev, Tract. 5, pogl. 8.]
duh. Janez Bosko
vrhovni predstojnik
Turin, 16. junij 1882
68. DON BOSKOVA PROŠNJA LEONU XIII. ZA PODELITEV DELNIH PRIVILEGIJEV
Beatissime Pater,
Ioannes Bosco Sacerdos ad pedes Sanctitatis Tuae pervolutus pro Salesiana Congre-
gatione himillime exponit.
Haec pia Societas sub die 3 aprilis anno 1874 definitivam adprobationem a Sancta
Sede consecuta est atque nonnullis privilegiis et gratiis ditata. Sed ut multae et graves
difficultates eliminentur, communicatio privilegiorum cum aliis ecclesiasticis Congre-
gationibus ad instar petita est.
Si vero Sanctitas Tua non hujusmodi communicationem ad instar, sed speciatim
aliqua tantum pernecessaria privilegia nostrae Salesianae societati concedere judica-
verit, supplex postulo ut ea praeferre et concedere digneris quae in folio sunt descripta.
Quod si perpendere non dedigneris multitudinem domorum religiosarum et alu-
mnorum in variis et dissitis Europae ed Americae regionibus, humiliter et instanter
deprecor ut haec privilegia in perpetuum concedantur.
Pro quo tanto et insigni beneficio Deo optimo maximo ego et omnes socii Salesiani et
tibi gratias habebimus aeternas.

52.9 Page 519

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
519
69. PRVA DON BOSKOVA KONFERENCA V CASALEJU
Ker je prvič govoril svojim sotrudnikom in sotrudnicam v Casaleju, je, potem ko je
izrazil svoje zadovoljstvo zaradi obilne udeležbe, ki mu je bila v čast, opisal začetke
in razvoj tamkajšnjega zavetišča. Tako je postopoma nakazoval pomoč, ki so mu jo pri
razvoju njegove ustanove od prvih začetkov dajali gospodje in gospe in kaj so delali v
korist zavetišč prej in sedaj. Nato je govoril o zavodu hčera Marije Pomočnice za vzgojo
deklic, o uradni ustanovitvi Zveze salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic, ki jo je po-
trdil veliki papež Pij IX. in jo obdaril z mnogimi duhovnimi darovi. Prikazal je številne
ustanove, ki jih je mogel uresničiti z njihovo velikodušno pomočjo v Italiji, Franciji, v
Španiji in Ameriki. Ustanove z obrtnimi šolami, kjer se za življenje usposabljajo zapu-
ščeni dečki; poljedelske šole za usposabljanje fantov in deklet iz kmetijskih okolij, da
jih tako zadržijo, da ne gredo služit v mesta, kjer bi verjetno propadli tako versko kot
moralno; odpiranje zavodov z nizkimi mesečninami, da čim večje število nadarjenih
otrok iz nižjih slojev dobi priložnost za šolanje, povezano s krščansko vzgojo, od koder
prihajajo s časom sveti duhovniki, pogumni misijonarji in modri krščanski očetje; usta-
navljanje prazničnih oratorijev in igrišč, s katerimi pritegujemo otroke h krščanskemu
nauku, jih držimo daleč od brezdelja in jim pomagamo izpolnjevati verske dolžnosti
in moralne obveznosti. V zvezi s tem je povedal, da je pred kratkim prejel iz Faenze
telegram o srečnem prihodu nekaterih salezijancev, ki so šli tja, da bi odprli praznični
oratorij. Obenem pa je nakazal možnost in željo, da bi podoben oratorij odprli tudi v
Casaleju. Dotaknil se je svetih misijonov v divji in brezkončni Patagoniji, kjer so že od-
prli zavetišča za sinove in hčere divjakov, o bližnjem odhodu novih misijonarjev v tiste
kraje in o novi hiši, ki jo bodo odprli v brazilskem cesarstvu. Končno je govoril o cerkvi
in zavodu Srca Jezusovega v Rimu, katerih gradnjo je papež Leon XIII. zaupal gorečnosti
in dobrodelnosti salezijanskih sotrudnikov. Don Bosko je obširno govoril o vseh teh
pobudah in potem dejal, da brez podpore salezijanskih sotrudnikov ne bi mogel niti
začeti teh del, kaj šele, da bi jih dokončal. Zato se je najprej zahvalil predobremu Bogu,
potem dobroti katoličanov, zlasti še sotrudnikov in sotrudnic, ki so dobro vedeli, kam
gre njihova dobrodelnost, ko so nekateri bolj drugi manj odpirali svojo roko. Tukaj je
don Bosko naslovil na pričujoče vročo prošnjo, da bi ga še naprej podpirali s svojo do-
brodelnostjo, in nato povedal nekaj misli o miloščini, kar se nam zdi nadvse koristno
za naše bralce.
Miloščina, ki jo kdo daje v korist salezijanskih del, je dejal don Bosko, se razteza na
telo in dušo, na družbo in na vero, čas in večnost. Se razteza na telo, ker skrbi za stano-
vanje, hrano in obleko za tisoče ubogih dečkov, zbranih v dobrodelnih ustanovah naše
Družbe in ki bi brez te podpore živeli v največjem pomanjkanju, ker ali nimajo staršev
ali so jih starši zapustili. Se nanaša na dušo, ker ti dečki prejemajo istočasno izobrazbo,
versko vzgojo, se uvajajo v božji strah in moralno življenje in od vseh strani na tisoče
načinov čutijo podporo za doseganje večne sreče in se pripravljajo na srečno bivanje
v nebesih. Se razteza na družinsko in civilno življenje, ker ti dečki, če se izučijo kake
obrti, znajo skrbeti sami zase in so sposobni vzdrževati svojo družino in s svojo de-
lavnostjo in podjetnostjo pripravljajo boljšo prihodnost družbi. Če študirajo, koristijo
domovini na znanstvenem področju in z opravljanjem te ali one državi koristne dejav-

52.10 Page 520

▲back to top
520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
nosti. Potem pa tako eni kakor drugi, ki niso samo zadostno poučeni, ampak, kar je še
več, deležni modre vzgoje, postanejo nosilci moralnosti in reda, ostajajo vedno branilci
pravnosti in ne bodo delali preglavic ne političnim ne sodnim oblastem. To se razteza
tudi na vero, kajti poleg tega, da dela dobre državljane in kristjane, neredki postajajo
duhovniki, od katerih mnogi s svojo izobrazbo in gorečnostjo podpirajo vero v drugih
deželah in jo gredo kot junaški misijonarji širit med ljudstva, ki Boga še ne poznajo, ka-
kor to delajo mnogi salezijanski misijonarji v Patagoniji. Veri pomaga tudi, da se del te
miloščine uporabi za gradnjo cerkva za bogoslužja, kjer poučujejo resnice, ki nas jih je
učil Jezus Kristus in ki so jih izpolnjevali v preteklosti, jih izpolnjujejo v sedanjosti in jih
bodo izpolnjevali v prihodnosti. Da potem to velja za sedanji čas in za večnost, izkušajo
tisti, ki si z miloščino pridobivajo zaklade za ta ali oni svet.
Tukaj je don Bosko pustil ob strani časne in večne koristi, ki so jih deležni tisti, ki
miloščino prejemajo, in govoril o koristih, ki jo imajo vsi, ki dajejo miloščino iz ljubezni
do Boga, in se pri tem opiral na besede svetih evangelijev in Tobijeve knjige, ki so polni
hvale za miloščino.
»Vsi,« je dejal don Bosko, »čutimo potrebo, da nam Bog da miloščino. Treba je, da
nam Bog daje zdravje telesa, vsakemu izmed nas in našim družinam, rodovitnost po-
ljem, uspeh pri naših poslih in tako naprej. Katero je najbolj učinkovito sredstvo, da
prejmemo vse te darove od Boga? Odgovor nam prihaja od samega Gospoda Jezusa
Kristusa: dajajte in se vam bo dalo. Dajajte vbogajme drugim in Bog bo dal vse dobro
vam. Na drugem mestu Božji Odrešenik obljublja, da bo dobil stoterno povrnjeno, kar
bo kdo naredil za drugega iz ljubezni do njega: stokratno prejel v tem času. To stoterno
deli Bog ne samo v duhovnih darovih, temveč, kakor pravijo sveti očetje, tudi v časnih.
Dandanes veliko tožijo nad nasilnimi ropi, požari, tolovajstvi in še hujšimi hudo-
delstvi. To je vse hudo znamenje strašnega nereda, v veliki meri pa tudi posledica tis-
tih, ki bi lahko dajali vbogajme, pa ne dajo. Če bi tisti bogataš malo bolj odprl roko
dobrodelnim ustanovam, če bi na svoje stroške skušal rešiti dečke, ki so v skrajni bedi,
bi preprečil, da bi toliko ljudi postalo tatovi in hudodelci. Če bi tisti gospodje, če bi tiste
gospe, če bi tisti bogatini bili velikodušni, bi veliko ljudi obvarovali slabega življenja,
poleg tega bi jih reveži spoštovali v njihovem imetju, posestvih, trgovanju in tako nam
ne bi bilo treba jokati zaradi toliko hudodelstev. Toda z lakomnostjo, skopuštvom, s
trdosrčnostjo daje, da raste toliko hudobnežev, ki se potepajo po cestah, in dajo stradati
toliko družin in jih postavijo na preizkušnjo, da si s silo pridobijo tisto, kar jim je odvze-
to zaradi pomanjkanja ljubezni. Z druge strani pa preprečujejo, da bi jih ljudje cenili in
imeli radi zaradi njihove dobrodelnosti. In kaj bo prišlo potem? Nekega dne, mogoče
ni več daleč, se bodo tudi tukaj uresničile pretnje, ki jih je napovedal Jezus Kristus po
apostolu Jakobu proti bogatinom brez srca: Vae vobis divitibus, gorje vam, bogatini. Agi-
te nunc, divites, plorate ululantes in miseriis vestris, quae advenient vobis: Gorje vam,
bogatini! Tulite od bolečine, bogataši, v vaših stiskah, ki vas čakajo.
»Toda to, kar nas mora najbolj spodbujati k miloščini,« je nadaljeval don Bosko, »so
duhovne dobrine, ki jih prejemamo zaradi nje. Nadangel Rafael, ki je v Božjem ime-
nu govoril staremu Tobiji, je rekel naslednje: Eleemosyna a morte liberat, et ipsa est
quae purgat peccata, et facit invenire misericordiam et vitam aeternam [Miloščina re-

53 Pages 521-530

▲back to top

53.1 Page 521

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
521
šuje smrti, ona očiščuje grehe in nam pripravlja usmiljenje Božje in večno življenje].
To lahko razumemo na tri načine. Rešuje nas smrti duše bodisi tako, da nas obvaru-
je smrtnega greha, ali tako, da se spokorimo in z dobro spovedjo dobimo odpuščanje
grehov. Rešuje nas večne smrti, se pravi večnega pogubljenja, kolikor nam omogoča
vztrajanje do konca, se pravi milost, da umremo v milosti Božji. Rešuje nas tudi telesne
smrti, seveda ne v popolnem pomenu besede, kot če bi nas naredila nesmrtne, temveč
samo delno: da nas obvaruje določenih nevarnosti, ki bi nas hitreje pripeljale v smrt,
in tako, da nas obvaruje tudi pred težkimi boleznimi. Sveto pismo nam poroča o Tabiti,
ki jo je sv. Peter obudil od mrtvih zaradi njenih miloščin. Ko bo potem prišla naša ura,
nas bo miloščina obvarovala krute in strašne smrti in nam dosegla vdano in spodbudno
smrt; smrt nam bo kakor spanje otroka, ki zaspi poln zaupanja v naročju svoje matere.
Eleemosyna a morte liberat [Miloščina rešuje smrti].
Nadangel je dodal: Smrt nas očiščuje grehov: et ipsa est quae purgat peccata. Miloš-
čina očiščuje grehov v tem in onem življenju. Človek, ki daje miloščino iz ljubezni do
Boga in do ljudi, opravlja delo krščanske ljubezni. Dejanje popolne ljubezni do Boga ne
očiščuje samo odpustljivih, temveč tudi smrtnih grehov, če ima le željo, da bi se jih ob
priložnosti spovedal. Očiščuje jih tudi tako, da lažje prejmemo odpuščanje od Boga. Nas
ne očiščuje samo na tem, temveč tudi na onem svetu, kajti miloščina, zlasti če nas stane
kako žrtev, zadosti za storjene grehe, nas oprošča kazni za grehe, ki bi jo morali prestati
na tem in na onem svetu, in preprečuje, da bi bili dolgo v vicah. To prednost prinaša
miloščina ne samo tistim, ki jo dajejo, temveč tudi dušam, ki že trpijo v vicah, tako da
zadošča za njihove grehe, jih rešuje iz njihove ječe in jih kmalu vodi v večno slavo.
Končno miloščina facit invenire misericordiam et vitam aeternam [stori, da dosežemo
usmiljenje in večno življenje]. Gorje nam, če bi Gospod hotel navesti na nas vso svojo
pravičnost! Kdo si ne zasluži, da bi padel v danem trenutku pod udarce njegove jeze?
Komu se ni bati predstaviti se pred njegovo sodbo? Zato je nujno potrebno, da nam Bog
izkaže svoje usmiljenje, dobroto in sočutje.
In to usmiljenje, to dobroto in sočutje nam bo izkazal, če bomo mi vse izkazovali
našim soljudem z miloščino. Jezus Kristus nam je to obljubil s temile besedami: Blagor
usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Nasprotno pa po apostolu Jakobu preti z ob-
sodbo brez usmiljenja tistim, ki ne bi izkazovali usmiljenja: Judicium sine misericordia
ei, qui non facit misericordiam.
Toda miloščina nam ne pridobiva samo usmiljenja, temveč tudi večno življenje, se
pravi nebeško kraljestvo. Božji Odrešenik nam to zagotavlja, ko v govoru o vesoljni
sodbi obljublja blaženim večno življenje, prekletim pa večno pogubljenje: pridite, bla-
goslovljeni moje Očeta, in zasedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta.
Kajti v osebi vašega bližnjega sem bil lačen in vi ste mi dali jesti, bil sem žejen pa ste
mi dali piti, bil sem popotnik in ste me sprejeli pod svojo streho, bil sem nag in ste me
oblekli, bil sem bolan in ste me obiskali. Nato se bo obrnil k prekletim in bo rekel: Poj-
dite stran od men, prekleti, v večni ogenj, kajti v osebi vaših bližnjih sem bil v stiski, in
mi niste pomagali.
»Da,« je don Bosko sklenil, »eleemosyna a morte liberat, purgat peccata, et facit in-
venire misericordiam et vitam aeternam [miloščina rešuje smrti, očiščuje grehe, nam

53.2 Page 522

▲back to top
522
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
pridobiva usmiljenje in večno življenje]. Poskrbite, da jo boste izpolnjevali sedaj in v
prihodnje in da vam to ne bo nemogoče, pazite, da ne boste izdajali denarja za nepo-
trebne stvari. Varčujte pri osebni negi, pri obleki, pri mizi, pohištvu, na potovanjih in
tako naprej. Če bi pri izpolnjevanju krščanske dobrodelnosti morali storiti tudi velike
žrtve, naj vam pomaga misel, da vam vaše imetje preko groba ne bo nič več koristilo,
toda če jih boste tukaj na zemlji uporabljali v korist duše drugih, si boste zagotovili
zvečanje vaše duše.«
70. DON BOSKOV GOVOR FRANCOSKIM ROMARJEM
Velespoštovani romarji!
Zahvaljujem se vam za čast, ki ste mi jo izkazali z vašim dragocenim in krščanskim
obiskom. Vi ste krščanski potniki, ki ste se podvrgli neprijetnostim potovanja, zapustili
svoje sorodnike, vaše delo in vašo domovino in se odpravili na pot v zelo težkih časih.
V trenutku, ko ste prišli v našo deželo, so ukinjene vse cerkvene ustanove, samostani
zaprti, redovniki po sili pregnani na njihove domove, vse to v imenu zakona. Prav sedaj
je Bog vzbudil laične apostole, ki kljub velikim nevarnostim hodijo od mesta do mesta
in gredo na obisk h kakemu prijatelju, tudi ne h kakemu škofu, temveč gredo v Rim,
k škofu vseh škofov, k Leonu XIII., nasledniku sv. Petra, namestniku našega Gospoda
Jezusa Kristusa na zemlji. On vas ne bo več imenoval romarje, temveč prave apostole,
ki kažejo vsemu svetu, da je Francija še vedno katoliška. To je čudovito pričevanje. In v
krajih, skozi katere hodite, ljudje, ki vas vidijo, govorijo: »Glejte Francoze, ki so prišli v
Rim, glejte katoličane, ki so prišli pozdravit svetega očeta.« To je silen zgled za italijan-
ske katoličane.
Na svoji poti obiskujete tudi verske ustanove in prav ta obisk je v veliko tolažbo don
Bosku. To je druga tolažba tega leta. Hiša, v kateri ste, je hiša Božje previdnosti, to je
hiša Marije Pomočnice, ki jo razsvetljuje in jo podpira. Vem, da želite slišati kako bese-
do o tej hiši. Pred štiridesetimi leti je bil tukaj travnik, so bile njive, kjer se je ob praz-
ničnih dnevih popivalo, se veseljačilo, plesalo in počelo vse mogoče. Božja previdnost
je hotela spremeniti ta kraj v zavetišče, ki bi bilo ob nedeljah oratorij sv. Frančiška Sa-
leškega. Začelo se je z enim fantom. Po cestah in ulicah je bilo videti otroke, ki so se tam
potepali in cele dni pohajali. Veliko jih je bilo tudi v ječah, seveda ne po njihovi želji.
Drugi so se preživljali na račun drugih, v sramoto domovini in družinam. Ali ni načina,
da bi te fante poučili in jih usposobili za človeka vredno življenje?
Začeli smo najemati hiše, potem graditi in končno za stalno sprejemati te zapuščene
dečke. To smo delali najprej ob nedeljah. Toda kako si jih pridobiti? Našli smo sredstvo:
z igro. Vabili smo jih z igranjem violine, kitare, bobna. Delali smo hrum in šum in tisti,
ki so bili za zidovi, so vpraševali: »Kaj pomeni to?« Odgovorili so jim: »Pridite, tam je
veselo, tam se poje in igra, tam so šole, tam je gledališče. Tam je vse, kar more navdušiti
mladega človeka.«
Prišli so v velikih skupinah. Travnik je bil veliko premajhen, saj so se zbrali od vseh strani.
Zabava jih je navdušila, verski pouk jih je moralno dvignil. Prihajali so gospodje iz
mesta, laični sodelavci, ugledne osebe. Vsi ti so jih na lep način vodili v cerkev, duhov-
niki pa so spovedovali. Gospodje so jih navajali k molitvi, bili so pri maši, molili so in
nekaj fantov je pristopilo h Gospodovi mizi.

53.3 Page 523

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
523
Opoldne so bili fantje utrujeni. Poslali smo jih domov ali jim dali kaj jesti. Popoldne,
ob enih ali pol dveh, so se vrnili zelo zavzeti, srečni, neučakani.
Ob dveh je zazvonil zvonec. Fantje so hoteli oditi, češ da so utrujeni od igre. Toda
zaprli smo vrata in gospodje so jih povabili v cerkev, da bi se odpočili. Pripravili so
veroučno razlago, to, kar vi imenujete katekizem. Odpeli so večernice, slišali nagovor
in se potem zabavali do pozne noči. Zvečer so bili fantje zares utrujeni, pojedli so svojo
mineštro in mislili samo še na počitek.
Če so delavci ostali brez dela, so jim sotrudniki poiskali zaposlitev v kaki delavnici in
se še naprej zanimali zanje. Tako je bilo vse manj takih, ki bi morali v ječo.
Jasno je postalo, da veliko delavcev in otrok potrebuje verski pouk. Nekateri izmed
njih niti pri petdesetih letih še niso bili pri prvem obhajilu. Začeli smo večerne šole in
jih skušali pripraviti na prejem svetega obhajila. To je bil pravi katekizem, vendar je
bilo to treba zamolčati, da so raje prihajali.
Čez dan jih je bilo nekaj brez dela. Za te smo pripravili šolo in na cestah tako ni bilo
več potepuhov.
Toda veliko težavo med temi nezaposlenimi je povzročala revščina, zapuščenost, raz-
capanost.
»Ti torej ne delaš?«
»Saj sem ves razcapan.«
»Dali ti bomo obleko.«
»Pa nimam kaj jesti, dokler mi ne plačajo.«
»Dobil boš kruha.«
»Toda jaz sem na cesti.«
»Dali ti bomo prenočišče.«
Na tak način smo postavili to hišo.
Ko smo ustanovili ta zavod, potem ko je začel delovati oratorij, smo ustanovili zaveti-
šča še v drugih krajih Italije, v Franciji, v Španiji, Braziliji, Urugvaju, v republiki Ekvador
in v Patagoniji. Ustanovili smo zavode za 80.000 in 100.000 fantov, ki smo jih pobrali s
cest in jih naučili kake obrti, jim pripravili šole; skratka: dajali smo jim sredstva, da so
postali pošteni ljudje.
Toda za toliko fantov je bilo treba veliko duhovnikov in mojstrov.
Izbrali smo jih med najbistrejšimi in najkrepostnejšimi in sedaj ti vodijo vzgojne hiše,
delavnice in poljedelske šole.
Nočem zlorabljati vaše potrpežljivosti. Vse to, kar delamo tukaj, je mogoče delati v
katerem koli kraju. In ko se začne, Božja previdnost priskoči na pomoč.
Vsako leto jih 25.000 zapusti naše zavode in 25.000 novih pride na njihovo mesto.
Prav toliko smo jih tudi rešili ječe. Poučili in uvedli smo jih v vero in v družbo vstopajo
ne kot brezdomci, temveč kot polnomočni državljani, ki so čast domovine, podpora
družin in prava družba svojim prijateljev.
Rad bi sklenil z vami zvezo. Rad bi, da bi vsi postali salezijanski sotrudniki. Dajte mi
vaše ime in vaš naslov in pošiljali vam bomo naš Vestnik. Danes in jutri zberite naslove.
Članstvo je obdarjeno z mnogimi odpustki: za duhovnike popolni odpustek pri vsaki
maši, ki jo opravijo, in za laike za vsako sveto obhajilo.

53.4 Page 524

▲back to top
524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Pij IX. se je prvi vpisal med salezijanske sotrudnike. Prav tako Leon XIII. in vsi kar-
dinali brez izjeme. Ta zveza bo naredila veliko dobrega Cerkvi v vseh časih in zlasti še
dandanes.
Vi boste nadomestili duhovnike in redovnike, ki so jih izgnali iz njihovih samostanov.
Najlepša vam hvala za naklonjenost, ki ste mi jo izkazali. Vsakokrat, ko boste prišli
sem, boste lahko rekli: tukaj smo doma. Priporočam se vašim molitvam.
Razglasite v Franciji, da je v Italiji veliko katoličanov, ki imajo zelo radi Francijo, in da
je med njimi don Bosko, ki veliko moli za Francijo in naredi vse, da bi tudi drugi molili
zanjo pri naši Mariji Pomočnici in da so njihove hiše ognjišča molitve za vašo domovino.
Francoski Salezijanski vestnik, februar 1882
71. PISMO DON CAGLIERA DON GUANELLI
Veličastiti in predragi don Guanella
V kapitlju smo prebrali tvoje pismo z dobrimi željami za našo Družbo in prošnjo, da
bi se vrnil.
Ker imamo s teboj najboljše izkušnje in lepe spomine na tvojo veliko gorečnost za
večjo Božjo slavo, smo sprejeli tvojo prošnjo s samo dvema pogojema:
1. Uredi vse časne zadeve, ki so te do sedaj vezale na nadškofijo, tako da se ti ne bo
treba več vračati domov.
2. Pridi pripravljen, da se boš v vsem podvrgel sveti pokorščini, vendar brez vseh
predhodnih lastnih pogledov in zahtev.
Tako boš dober salezijancev in Bog bo blagoslovil tvoje napore. Sicer ne.
Ostani vedno naš dober prijatelj, otresi se vsega in pridi kmalu z dobro in sveto prip-
ravljenostjo.
Delo boš dobil v San Benignu ali v Santo Domingu.
Tvoj
duh. Janez Cagliero
Alassio, 25. september 1881
72. POVABILO NA DUHOVNE VAJE GOSPA
Duhovne vaje za gospe
Na željo mnogih neporočenih in učiteljic kakor tudi gospa, ki bi jim bilo ljubo, če bi
mogle prebiti nekaj dni izključno v skrbi za svojo dušo in za svoj duhovni napredek,
bomo letos kakor prejšnja leta pripravili duhovne vaje v Konservatoriju Matere Božje
milosti, ki ga vodijo sestre Marije Pomočnice v Nizzi Monferratski.
Začele se bodo zvečer 2. avgusta in končale zjutraj 11.
Stroški zanašajo 20 lir, razen za učiteljice, ki bodo plačale 15 lir.
Svež podeželski zrak, prekrasna lega in samota bodo okrepili tudi telo.
Prosim, da nam prijavite svojo udeležbo vsaj do 20. julija. Prijave pošljite predstojnici
zavoda hčera Marije Pomočnice v Nizzi Monferratski ali don Bosku, Via Cottolengo 32,
Turin.
duh. Janez Bosko
N.B.: Železniška postaja za Nizzo Monferrato je Alessandria Cavallermaggiore.

53.5 Page 525

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
525
73. POTRDILO
Podpisani duhovnik Janez Bosko, predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, je pre-
jel od gospe Catterine Ghione vdove Cavalli štiri zapise javnega dolga po 50 lir in 300
frankov z naslednjimi pogoji:
1. Sprejem treh fantov v gimnazijo v zavodu in malem semenišču San Carlo Boromeo
v Borgu San Martino. To so Moisio Clemente, nečak gospe darovalke, Depretini Fran-
cesco, Marchese Alfredo.
2. Depretini bo oskrbljen tudi za male potrebe in razen obleke in posteljnine bo imel
pranje perila v zavodu. Druga dva, Moisio in Marchese, bosta male izdatke plačevala
iz svojega žepa. Za Moisia in Depretinija bo mesečnina začela teči 1. januarja 1882, za
Marcheseja pa 1. novembra 1881.
3. Če bi kateri koli izmed njiju zapustil zavod, ima gospa darovalka pravico imenovati
naslednike do izteka časa, namenjenega njim za bivanje v zavodu.
4. Imenovani fantje kakor tudi duhovnik Janez Bosko obljubljajo, da bodo vsak dan
opravili posebne molitve za gospo darovalko, da jo Bog ohrani v trdnem zdravju in ji
zagotovi večno plačilo v nebesih.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. oktober 1881
74. USTANOVA ZA ŠIRJENJE VERE DON BOSKU
Monsieur!
Odločili smo se, da vam sporočimo, da je osrednji svet Dela za širjenje vere na osnovi
vaše predstavitve o uporabi tri tisoč frankov, ki smo vam jih izročili, odredil, da se skla-
da z namenom, ki ste ga določili za uporabo te vsote.
Obljubite nam, gospod, da nam boste v zameno pomagali z vašimi molitvami: nam,
našim družinam in ustanovi, ki nam je zaupana. Prejmite pozdrave, s katerimi imamo
čast izreči se ponižne in pokorne služabnike vaše uglednosti.
Za osrednji svet:
predsednik F. Des Garets
Dragi velečastiti oče!
V imenu osrednjega sveta Ustanove za širjenje vere se vam zahvaljujem za ljubezni-
vost, ki ste nam jo izkazali z vašim obiskom. Še posebej pa sprejmite zagotovila spošto-
vanja vašega ponižnega služabnika
F.D.G.
75. EVANGELIZACIJA PATAGONIJE
DON BOSKOVIH SALEZIJANSKIH MISIJONARJEV
Brezmejne širjave Pamp, Patagonije, Ognjene zemlje in Falklandskih otokov so do
sedaj kazale nepopustljivo zavračanje civilizacije in katolištva.
Odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so evangeljski delavci večkrat poskušali
evangelizirati ta področja, ki imajo površino, enako razsežnosti Evrope. Toda ti poskusi
so se izjalovili, apostole so pobili in nihče ni mogel dati natančnih podatkov o teh zem-
ljah in njihovih prebivalcih.

53.6 Page 526

▲back to top
526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Velečastiti don Janez Bosko, turinski duhovnik, se je odločil, da bo znova poskusil.
Šel je v Rim, razložil svoje načrte njegovi eminenci kardinalu prefektu Kongregacije za
širjenje vere in jih dal v oceno Piju IX.
Po teh predhodnih formalnostih je 1. novembra 1875 Kristusov namestnik na zemlji
sprejel skupino salezijancev.
Papež jih je sprejel z očetovsko ljubeznijo in jim dejal: »Odhajate v Južno Ameriko.
Dosedanja izkušnja vam svetuje, da se ne odpravljajte naravnost med divjake, temveč
se naselite na meji njihovega ozemlja, da ohranite v veri tiste, ki so jo že sprejeli. Ko se
boste zavzeli za otroke, si boste pridobili tudi njihove starše.«
Ko so tako prejeli poslanstvo od samega namestnik Jezusa Kristusa, so se sinovi sv.
Frančiška Saleškega – deset po številu – pod vodstvom duhovnika don Janeza Cagliera,
doktorja teleologije, dne 14. novembra 1875 odpravili na pot v republiko Argentino.
Dne 14. decembra so pripluli v Buenos Aires, glavno mesto te države.
Prve napore so novi misijonarji posvetili ustanavljanju vzgojnih hiš za divjake na
meji Urugvaja in Argentine. Ustanovili so zavetišča za vzgojo zapuščenih dečkov in us-
tanovili semenišča, kjer bi izobraževali tiste, ki bi kazali posebne sposobnosti za du-
hovniški poklic.
Vedno več ustanov je zahtevalo vedno več osebja. Vsako leto sta odšli tudi dve odpra-
vi za Južno Ameriko. V več krajih so začeli misijon v bližini Indijancev. Bilo je veliko
uspeha ter stotine otrok in odraslih je prejelo verski nauk in krst.
Prvi poskusi prodora v Patagonijo
Da bi mogli priti čim globlje v Patagonijo, so izkoristili priložnost in se vkrcali na dr-
žavno ladjo, ki je plula po reki Rio Negro na severni meji Patagonije.
Ladja je odplula maja 1879. Kazalo je, da bo potovanje srečno. Toda kakor hitro so bili
na širokem morju, je silen vihar razdivjal valove Atlantskega oceana. Po treh strašnih
dnevih naporov in nevarnosti so se morali prepustiti vetrovom, ki so jih pripeljali nazaj
na izhodišče. Bila je posebna Božja pomoč, da so se misijonarji in drugi rešili smrti.
Toda misijonarji niso izgubili poguma in so se znova odpravili na pot po kopnem. S
tem namenom so se duhovnik Giovanni Costamagna, doktor Antonio Espinosa in en
katehist odpravili naslednje leto na pot skozi Pampo. Čakalo jih je veliko zadovoljstvo.
Prišli so v stik z raznimi kačiki (plemenskimi poglavarji), oznanjali so ime Jezusovo
prebivalcem tistih brezmejnih in do tedaj še popolnoma neznanih pušč in krstili kakih
petsto divjakov, tako otrok kot odraslih.
Končno so po štiridesetih dneh potovanja po krajih brez imena prekoračili Rio Colora-
do in vstopili v Patagonijo, v pravem pomenu besede cilj njihovih želja. Vlada republike
Argentine je ščitila to nevarno ekspedicijo, ki je potekala v dolžini dva tisoč kilometrov.
Meje Patagonije; položaj tamkajšnjih salezijanskih misijonov
Patagonija se imenuje tisti del Južne Amerike, ki se razteza od 370 južne širine do
Magellanovega preliva. Greben visokih Kordiljer loči deželo v dvoje pobočij. Vzhodno
pobočje pripada Argentini.
Meje dežele so: na severu bregovi Rio Colorada, ki izvira v Kordiljerah in se izliva v
Atlantski ocean; na vzhodu Atlantski ocean, na jugu Magellanov preliv in na zahodu
Kordiljere, ki ločijo od zahodnega pobočja.

53.7 Page 527

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
527
Novi misijonarji so se ustavili na bregovih Rio Negra na 400 južne širine, kjer je več
trgov, koder tuji trgovci prodajajo ali bolje rečeno menjavajo vino, žgane pijače, kruh s
sadeži in izdelki Indijancev. Te potem pošiljajo na vse strani Amerike in tudi v Evropo,
kjer so zelo iskani zaradi svoje redkosti. Misijonarji so se naselili v Carmen, odprti zem-
lji, kjer so se srečevali z divjaki in tujci.
Patagonci in nekateri Evropejci, ki so že bivali v teh krajih, so misijonarje sprejeli
z nepopisnim veseljem. Ta radostni sprejem jim je omogočil razgovor s predstavniki,
da bi ugotovili, ali bi bilo mogoče tam ustanoviti kako kolonijo. Potem so z vso pre-
vidnostjo, da bi se držali dogovora z Indijanci, obljubili, da se bodo kmalu vrnili, in se z
ladjo, ki jim jo je dala na voljo argentinska vlada, ponovno odpravili v Buenos Aires. Tu
so se morali oskrbeti z živežem, ki jim ga je začelo primanjkovati. V glavnem mestu so
vladi in sobratom poročali o uspešnem potovanju. Vsi so se zahvaljevali Gospodu, da se
je končno usmilil tistih ljudi, ki so do tedaj tičali v temi in v smrtni senci.
Ko so se oskrbeli z vsem potrebnim in so s pomočjo drugih misijonarjev in redovnic
Marije Pomočnice, ki so pravkar prišle iz Evrope, bili pripravljeni, je oče Fagnano proti
koncu meseca decembra 1879 odpotoval naravnost v Patagonijo, da bi tam uredil in
utrdil misijon. Ustanovil je hiše ter zgradil cerkve, zavetišča in šole za dečke in deklice.
Misijoni v Patagoniji, na severnem bregu Rio Negra proti Rio Coloradu danes:
1. Carmen de Patagones, kakih tisoč petsto Evropejcev in Indijancev, ki so se spreo-
brnili.
2. Guardia Mitre, kakih petinosemdeset km od Patagonesa, s približno enakim števi-
lom novokrščencev.
3. Colonia Conesa kakih 150 km od Patagonesa, kjer živi osem tisoč Indijancev ple-
mena Catriel.
4. Novo naselje Choele-Choele. Kakih 350 km od Patagonesa. Tu je kakih 2500 Indi-
jancev med novokrščenci in katehumeni.
Nasproti Carmenu na južnem bregu Rio Negra v Patagoniji se razprostira Mercedes, se-
dež guvernerja, ki ga je postavila Republika Argentina. Ima približno 2.000 prebivalcev.
Od Mercedesa 50 km na južnem bregu Rio Negra, vendar precej globoko v Patago-
niji je kolonija San Francesco Saverio. Tu je 6.000 Indijancev plemena Linares, ki so že
krščeni ali se pripravljajo na krst. Sedaj ustanavljajo nove kolonije sredi Patagonije in si
prizadevajo priti do bregov jezera Nahuel-Hu-Api, kjer so številna indijanska plemena.
Pater Giuseppe Fagnano se je z enim katehistom odpravil na obrežje tega jezera, ki je
od Carmena oddaljeno več kot 1.000 km in že čisto pod Kordiljerami. To potovanje je
opisano v posebnem poročilu.
Končno je bilo mogoče v bližini jezera Nahuel-Hu-Api sprejeti v naročje Cerkve nekaj
sto divjakov, ki so tako postali kristjani in prvi cvetovi osrednje Patagonije.
Težave, ki jih je treba premagovati
Ker je prva težava premajhno število misijonarjev, smo v Evropi z dovoljenjem Sve-
tega sedeža ustanovili zavode in semenišča za pripravljanje evangeljskih sodelavcev.
V Urugvaju in Republiki Argentini imamo že dva zavoda ali semenišči.
Druga težava je pomanjkanje denarja za gradnjo dekliških in deških šol.
Ustanovili smo že zavetišča za indijanske otroke, vendar bi jih bilo treba še več.

53.8 Page 528

▲back to top
528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ne govorim o svetih oblekah in svetih posodah, o pohištvu za sobe in opremi za šol-
ske razrede ter o obleki za reveže.
Močno nas obremenjuje velika ovira, ki prihaja od protestantov. Kakor hitro so videli,
da je položaj varen, so postavili svoje šotore, šole, bolnišnice, ambulante. Ker imajo
veliko denarja, delajo veliko škodo katoliškim misijonarjem.
Toda misijonarji bodo premagali te in še druge težave, kajti pomoč iz nebes je na
njihovi strani.
Trenutno najbolj potrebujemo pomoč Ustanove za širjenje vere, ki ima že velike zas-
luge za Katoliško cerkev.
Častitljivi ustanovitelj Družbe salezijanskih misijonarjev don Janez Bosko se rodil v
Castelnuovo d'Asti v Piemontu 15. avgusta 1815. Leta 1841 je sprejel prvega izmed za-
puščenih dečkov, ki mu je njegova duhovniška gorečnost dala duhovni in telesni kruh.
Sledilo mu je tisoče redovnikov in misijonarjev Družbe sv. Frančiška Saleškega. V tem
trenutku ima sveti duhovnik že dvainsedemdeset zavodov, ki jih vodijo njegovi redovniki.
(Le Missioni Cattoliche, 3. november 1882)
76. DON BOSKOVO PISMO GOSPODIČNI LACOMBE
Gospodična!
Moje potovanje v Valence bo prve dni prihodnjega meseca, vendar vam bom o tem še
natančneje poročal.
Ne bom mogel stanovati pri vas, ker sem že vezan na družino Barruel, katere sin je
pri nas odvetnik in salezijanec. On me bo spremljal na vseh mojih potih.
Ne bom pozabil moliti in povabiti k molitvi drugih za vse vaše želje in potrebe.
Zelo si želim osebno spoznati opata A. Didelota, arhidiakona v katedrali. Že vnaprej
mu povejte, da se mu iz vsega srca priporočam in da bom storil vse, kar mi bo rekel za
večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
Toda ko bom prišel v Valence, bom najprej obiskal njegovo visokost nadškofa; prosim
vas, da ga zelo spoštljivo in ponižno pozdravite v mojem imenu.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri trdnem zdravju. Molite zame, ki ostajam vaš v
Srcu Jezusovem ponižni služabnik.
oče Janez Bosko
Turin, 13. december 1881
P. S.: Sveto mašo za vas bom daroval prihodnji četrtek.
77. ZAPISNIK O BLAGOSLOVITVI TEMELJNEGA KAMNA V NAVARRU
V imenu presvete Trojice Očeta, Sina in Svetega Duha.
V čast prenežne matere Device Brezmadežne, mogočne Pomočnice kristjanov.
Leta tisoč osemsto dvainosemdeset, v četrtem letu papeževanja Leona XIII., v času,
ko je bil šest let škof v Fréjusu in Toulonu msgr. Joseph Sébastien Ferdinand Terris, in v
dvanajstem letu Francoske republike.
Prvega marca ob treh popoldne sta vitez Gregorja Velikega gospod Fleury Colle, od-
vetnik, in njegova soproga gospa Colle v navzočnosti velikega števila dobrotnikov sale-
zijanskih ustanov in vernikov po slovesnem blagoslovu, ki ga je po predpisih obredov

53.9 Page 529

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
529
svete Katoliške cerkve opravil velečastiti gospod Janez Bosko, predstojnik salezijanske
družbe, položila temeljni kamen. Gospod in gospa Colle, odlična dobrotnika salezijan-
ske družbe in zlasti še sirotišnic v La Navarru, sta želela osebno priti iz Toulona, da bi
tako pokazala svojo zavzetost za salezijanske ustanove.
Ta nova stavba je postala potrebna, ker so dosedanji prostori postali premajhni in
da bi mogli ustreči mnogim prošnjam za sprejem gojencev, ki nam prihajajo od vseh
strani.
Stoji na področju občine Crau v kantonu d'Hyères v departmaju Var. Popolnoma je
posvečena večji Božji slavi in v korist mladini, ki se posveča poljedelstvu.
Načrt za hišo in vodstvo del sta zaupana dobroti gospoda inženirja Auberta Augusta
iz Toulona.
Navarska sirotišnica stoji na ozemlju župnije Saint-Isidore de Sauvebonne, ki jo poln
gorečnosti upravlja gospod opat Oscar Roubaud, župnik.
Ravnatelj sirotišnice je gospod Pierre Perrot, salezijanski duhovnik.
Novo stavbo smo začeli graditi z edino pomočjo krščanske dobrodelnosti dobrih ka-
toličanov in na to krščansko dobrodelnost računa salezijanska družba, da jo bo z Božjo
pomočjo dokončala v korist civilne družbe, v pomoč družinam in čast francoske domo-
vine, za vedno večjo krščansko moralnost in spodbudo krščanske vere.
Od tega trenutka pa do konca časov bodo otroci, ki so že sprejeti v te stavbe, in tisti,
ki jih bomo še sprejeli v novo hišo, vedno molili za svoje dobrotnike. Bog naj jim po-
vrne vse, kar so storili za uboge sirote. Bog naj vse sprejme v nebesa, da bodo deležni
neskončne blaženosti, ki je pridržana njegovim izbrancem. Ta sreča nam je obljubljena
in mi jo bomo prejeli zaradi zaslug našega Gospoda Jezusa Kristusa in na priprošnjo
njegove svete matere. Tako bodi.
Zapisnik so podpisali:
duhovnik Janez Bosko
Fleury Colle
Sophie Colle roj. Bichet
Pierre Perrot, ravnatelj
Oscar Roubaud, duhovnik
Jules Berenguier, podjetnik
Raymond Aurran
Pierre Aurran
Charles de Boutiny
Delphine Aurran de St Paulet
Emilie Thomas
Joséphine Thomas
78. DON BOSKOVO PISMO FLORENTINSKIM SOTRUDNIKOM
Velezaslužni in spoštovani gospod!
Podpisani je v moči 5. člena petega poglavja Pravilnika salezijanskih sotrudnikov
sklenil, da imenuje desetarje ali dekurione, in prosi vašo uglednost, da bi sprejeli to
nalogo. Iz priloženega lista boste videli, kako obilna žetev vam je izročena. Na priloženi

53.10 Page 530

▲back to top
530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
obrazec boste lahko zapisali imena darovalcev, ki jih vi posebej poznate. Sprejemamo
vsakršno pomoč, četudi je to samo ena lira, pol lire ali pet centov na mesec.
Ker smo v veliki stiski zaradi dolgov, ki jih moramo plačati, in zaradi vsakdanjih izdat-
kov za normalno obratovanje, vas prosimo, da bi poslali ravnatelju sirotišnice Brezma-
dežnega spočetja, kar boste v svoji iznajdljivosti vsak mesec mogli nabrati.
Nenehno prosim Boga, da bi vam povrnil vse, kar storite za uboge nevarnostim iz-
postavljene fante, medtem ko imam čast, da se z globoko hvaležnostjo izrekam v J. K. za
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Firence, 10. april 1882
79. DVOJE DON BOSKOVIH PISEM GOSPE QUISARD
A
Gospa!
Tukaj v Rimu sem prejel vaše pismo, v katerem mi sporočate o mnogih trnih, ki vam
jih je poslal Bog. Pogum! Vera in molitev sta orodje in naša opora. Skušal bom pridružiti
svoje skromne molitve vašim namenom in potrebam. Moji dečki bodo prav tako molili
in prejemali sveto obhajilo v ta namen.
Če želite pridružiti vašim molitvam kako dobro delo, potem lahko daste kak dar za
cerkev Srca Jezusovega v Rimu, ki jo tako toplo priporoča njegova svetost sveti oče. Da-
rove lahko v Rimu naslovite na kardinala vikarja ali gospoda Dalmazza, župnika cerkve
Srca Jezusovega, ali name.
Medtem pa boste do praznika svetega Petra zmolili tri očenaše, zdravamarije in sla-
vaočetu Srcu Jezusovemu. Mi bomo storili prav tako z našimi dečki. Priporočam vam,
da v tem času večkrat prejmete sv. obhajila po istem namenu.
Naj vas Bog blagoslovi, gospa, ter skupaj z vami vaše težave in srečno prihodnost, ki
vam je pripravljena.
Tudi vi molite zame, ki bom vedno vdan v J. K. ponižni služabnik.
duhovnik J. Bosco
Rim, 14. april 1882, Via Porta S. Lorenzo 42
B
Gospa!
Prejel sem in s pozornostjo prebral vaše lepo in cenjeno pismo in spoznal, kakšen vtis
je napravila na vas Božja previdnost in vas hkrati razbremenila; lahko rečemo, da vam je
želela dati lepo plačilo za vašo potrpežljivost in srčnost. Torej Bog bodi zahvaljen za vse.
S težavami se vedno borimo, a jaz gojim polno zaupanje, da se bodo zelo zmanjšale v
ne predolgem času.
Da pa bomo okrepili naše zaupanje, želim, da bi vsi napravili nekaj v prihodnji de-
vetdnevnici k prazniku Brezmadežnega spočetja v čast presvete Device Marije. Spo-
ročamo vam: salezijanci in njihovi dečki (150 tisoč) bodo opravili molitve in obhajila
po vašem namenu; jaz se vas bom spomnil vsako jutro pri sveti maši za vas, za vaše
težave in za vso vašo družino. Presveta Devica naj vas varuje in odvrne od vas vse hudo
bolezni in greha.

54 Pages 531-540

▲back to top

54.1 Page 531

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
531
Nadaljujte enako molitev, kot smo jo opravljali vse do zdaj.
Glede vaše vesti pa si ne delajte niti najmanjših skrbi.
Upam, da vas bom v prihodnjem mesecu februarju videl v Lyonu, toda o tem boste
predhodno obveščeni, in imeli boste dosti priložnosti, da se bomo pogovorili.
Poslali ste mi vsoto denarja, 900 f[rankov] v čast Srcu Jezusovem in Marijinem in jaz
imam dolžnost, da se bo izpolnila vaša volja. Bog nam je rekel: Dajte in se vam bo dalo
stokratno na zemlji in pravo plačilo v nebesih ob svojem času.
Imeli boste težavo z branjem te grde pisave. Imejte potrpljenje. Glejte, gospa, spolnil
sem že 67 let, pa se še nisem naučil pisati.
Naj bo dobri Bog vedno z vami in z vso vašo družino in molite tudi za tega ubogega
duhovnika, ki ostaja hvaležen v J. K. najvdanejši ponižni služabnik.
duhovnik Janez Bosko
Turin, 28. november 1882
80. DON BERTOV DNEVNIK
Petek 28. april. Don Bosko, don Dalmazzo in Cagliero na kosilu pri msgr. Roti.
Sobota 29. april. Kosilo pri gospodu Cintiju, Via Carlo Alberto št. 8. nadstropje leva
vrata od stopnic. Potem domov.
Nedelja 30. april. Kosilo pri gospodu Pesceju, našem nekdanjem gojencu, uradniku
pri generalni direkciji pošt v Rimu. Odvetnik Leonori z uslužbencem kraljevske hiše.
Pri grofu Glorii, p. Bartolomeju, p. Gregoriju Palmieri di San Paolo, gospod Viale, msgr.
Turiccia.
Ponedeljek 1. maj. Zvečer pri kardinalu Nini, ki naju zaradi utrujenosti ni mogel sprejeti.
Torek 2. maj. Don Bosko je maševal pri markizu Patriziju. Nato pri ministru Correnti-
ju, prvem tajniku Sv. Mavricija in Lazarja. Popoldne pri kardinalu Simeoniju. Zatem pri
gospe Armand iz Marseilla, ki stanuje v hotelu Roma nasproti San Carlu al Corso, potem
pri kardinalu Consoliniju.
Sreda 5. maj. Ves dan doma.
Četrtek. Obisk dveh bolehnih gospa. Nato pri kardinalu vikarju.
Petek. Ob 9,30 z don Dagherom in sedmimi fanti iz Magliana Sabina pri kardinalu Biliu.
Zvečer 5. maj. Pri dorotejkah v Trastevereju. Potem pri kardinalu Nini. Ko je don
Bosko vstopil skozi Bronasta vrata, se je švicarska garda sklicala vse tovariše in se pos-
tavila v postroj. Kardinal Nina je govoril z don Boskom kako uro in pol.
Sobota 6. maj. Zjutraj je prišla k maši gospa Armand iz Marseilla. Skupaj sta zajtrko-
vala in potem sta v spremstvu don Savia obiskala cerkev Srca Jezusovega v gradnji.
Potem je šel don Bosko na tajništvo Kongregacije za škofe in redovnike k msgr. Masotti-
ju. Zvečer obisk pri kardinalu Martinelliju, potem pri msgr. Ralliju, ki mu je don Bosko
izročil prošnjo gospe Armand za hranitev Najsvetejšega na domu.
Nedelja 7. maj. Kosilo doma.
Ponedeljek 8. maj. Don Boska je obiskal msgr. Marzolini, tajnik msgr. Boccalija. Nato
obisk pri kneginji Altieri. Popoldne kardinal Sbarretti in kardinal Lasagna.
Torek 9. maj. Don Bosko pri kardinalih Nini in Alimondi. Kosilo doma. Proti 5,45 od-
hod iz Rima v Magliano.

54.2 Page 532

▲back to top
532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
81. DON BOSKA PROSIJO ZA MOLITVE
Dragi moj velečastiti oče!
Moja mati, ki sem ji poslal vaš odgovor z dne 5. junija, mi naroča, naj vam pošljem
2.000 frankov za vaša dobra dela v korist gradnje cerkve Srca Jezusovega v Rimu s pro-
šnjo, da bi po vaši priprošnji dosegla od Marije Pomočnice in Srca Jezusovega ozdravlje-
nje kolka, ki si ga je izpahnila moja hčerka, in moje zdravje.
Nobeno človeško sredstvo ne more ozdraviti vseh naših bolezni, zato vas rotim, moj
veličastni oče, da bi izprosili za nas in vse naše blagoslov Marije Pomočnice, ki naj nas
reši vseh bolečin. Neko novo zdravilo, ki so ga razglašali za popolnoma zanesljivo, je
še poslabšalo moje stanje. Zato ga ne bi hotel uporabiti za svoje hčerke, ki imajo isto
bolezen kot jaz. Raje se priporočam priprošnji Marije Pomočnice. Zato vas prosim, da
molite za moje ozdravljenje, naše znanke gospodične Gaudemarie, ki je po priprošnji
Marije Pomočnice ozdravela od bolezni v prsih.
Moja mati vam bo poslala pozneje za mojo najmlajšo hčerko in zame.
Glede na svoje majhne dohodke prilagam k daru svoje matere majhen prispevek 300
frankov za moje ozdravljenje, za mojo hčerko in še za drugi dve, od katerih ena trpi za
kroničnim bronhitisom in druga zaradi zaostalosti v razvoju, in še za uspeh mojega
sina pri maturi 20. in 21. julija in za lep značaj enega drugih mojih otrok. Ne računam
več na drugo kot na uspešnost vaših molitev, da bi dosegel uslišanje. Moji hčerki z izpa-
hnjenim kolkom se je te dni sicer popravila noga, vendar še ne more hoditi brez bergel
in eden od njenih kolkov je večji kot drugi. Jaz v cerkvi goreče molim, da bi združen z
vašimi molitvami dosegel zdravje vseh svojih dragih.
Pomislite, veličastni oče, da bi to dvojno ozdravljenje bilo izhodišče za spreobrnjenje
mnogih k veri in vrnitev k lepšemu življenju mnogih, ki zanemarjajo svoje verske dolž-
nosti. Za dobro teh duš in za naše nam izprosite to milost. Odprla bo srca in roke, česar
jaz ne morem storiti, ker je moja vera premajhna. Nihče ne dvomi, da to ni nemogoče,
vendar si ne upamo verovati, da bomo to dosegli. Naj Srce N.G.J.K. premaga te negoto-
vosti. Zase sem prepričan, upam in želim, da bi se zgodilo.
Sprejmite, moj velečastiti oče, izraz mojega velikega spoštovanja in vso hvaležnost za
vaše zavzemanje pri presveti Devici.
De Boncherville
Loir-et-Cher, 23. G. Faubourg Vendôme, junij 1882
82. MILOSTI MARIJE POMOČNICE, KAKOR JIH JE OPISAL DON BOSKO
A
Večjo Božjo slavo in v čast blažene Device Marije
Prve dni februarja 1881 sem začutila velike bolečine v nekem delu svojega telesa. Po
velikih mukah se je pojavil maligni tumor (rakasto obolenje žleznice), ki bi v kratkem
času lahko povzročil smrt. Zdravniki so zaman uporabili vsa sredstva svoje umetnosti, pa
vse zaman, zato so menili, da mi brez operacije grozi smrt, operacija pa je zelo negotova.
V teh dvomih sem se priporočila blaženi Devici Mariji z naslovom Marija Pomočnica;
če bi operacija uspela, bi šla na Božjo pot v Turin v cerkev, posvečeno Mariji Pomočnici,
in izpolnila obljubo, ki sem jo dala v soglasju s svojim možem.

54.3 Page 533

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
533
Polna zaupanja v pomoč vzvišene nebeške Kraljice in okrepčana z vsemi tolažili svete
vere sem se dala operirati. Proti vsemu človeškemu pričakovanju je operacija dobro
uspela in bolezen, ki je ogrozila moje življenje, je izginila in v nekaj dneh sem popolno-
ma ozdravela od bolezni, ki bi v podobnih okoliščinah zahtevala mesece, če ne še leta
okrevanja.
Polna hvaležnosti do svoje nebeške dobrotnice izpolnjujem svojo obljubo s tem, da
opravljam v njeni cerkvi v Turinu svoje verske dolžnosti.
To izjavljam v večjo Božjo slavo in v počastitev resnice, kar vse potrjujem s tem pi-
sanjem.
Turin, 13. junij 1882
Ozdravljena se je podpisala in ponovila datum:
Elisa Pascali Raggi, Ascoli Piceno
Turin, 13. junij 1882
B
Don Bonetti pripoveduje. Plemenita gospodična, nečakinja gospe markize Cravosio,
je trpela od tifusne vročine in sorodniki so se močno bali najhujšega. Njeni starši, dobri
kristjani, so prišli po blagoslov Marije Pomočnice, ki so ji ga podelili z obveznostjo ne-
kaj molitev. Gospa grofica Cravosio je prinesla s seboj svetinjico Marije Pomočnice, in
ko je prišla domov, jo je polna zaupanja obesila okoli vratu bolnici. V trenutku je visoka
temperatura izginila, izginila je vsa nevarnost in danes se je gospodična popolnoma
zdrava prišla zahvalit za prejeto milost.
V zahvalo za prejeto milost in zato, da bi se Marijina čast vedno bolj širila, cela dru-
žina prosi, da bi v večjo Božjo slavo in v korist vseh, ki jih težijo nadloge, dali čim bolj
spoznati to prejeto milost.
To in zgoraj omenjeno je vse v skladu z resnico.
Turin, 7. junij 1882
Potrjeni podpisi: Maria Barlocci – Giuseppina Cravosio, vdova Barlocci, mati
ozdravljenega dekleta
C
Deklica Rosa Maritan je imela v hrbtu krče, ki so ji popolnoma izkrivili hrbtenico in
prsi. Ni mogla več hoditi.
Predlagali so mehaničen steznik, ki bi ji vrnil zdravje. Starši so pa rekli: »Če nam
Marija ozdravi našo hčerko, bomo njej v čast darovali 80 lir, ki bi jih morali plačati za
steznik itn. Blagoslov Marije Pomočnice in goreče molitve so izprosile zaželen učinek.
Popolnoma je ozdravela.
Danes izpolnjuje svojo obljubo itn.
Deklica je doma iz Giavene.
Turin, 1. julij 1882
D
Moža Angele Musso iz Castelnuova d'Asti, stanujoče v Chotadu v Franciji, je silno mu-
čila hrbtenica. Ker ni vedela, kaj naj še stori, je iz vsega srca prosila Marijo Pomočnico
za blagoslov. V trenutku je bila podeljena milost. Bolnik je lahko takoj vstal iz postelje

54.4 Page 534

▲back to top
534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
in se posvetil vsakdanjim opravilom in jih sedaj opravlja že šest mesecev brez kakršnih
koli težav.
Izjava z dne 11. julij 1882 v Turinu
83. DVOJE PISEM KNEZA NORFOLŠKEGA DON BOSKU
A
Velečastiti in predragi gospod!
Prepričan sem, da ste vi in vaša velika armada dečkov molili za ozdravljenje mojega
malega sinčka.
Te dobre novice o toliko velikih blagodatih so prišle od tako daleč in globoko ganile
mojo ženo in mene. Spominjamo se vašega velikega dela, ki ste si ga naložili in ki je
tudi nam zelo pri srcu. Prosim vas, da sprejmete priloženi dar 40,00 funtov kot majhno
pomoč za vaše delo.
Še naprej vas lepo prosim, da bi molili za zdravje našega sina, in vas polni hvaležnosti
pozdravljamo.
Vaš globoko vdani služabnik
Norfolk
Norfolk House, St. James's Square, S. W.
London, 6. oktober 1882
Velečastitemu Janezu Bosku
B
Velečastiti in dragi gospod!
Najlepše se vam zahvaljujem za to vaše ljubeznivo pismo. V dopisovanju z menoj lah-
ko uporabljate kateri koli jezik, ker mi vse prevajajo.
Najbližje mi je francoščina, ki jo berem brez težav. Imam čast, da se izrekam za vašega
zelo vdanega služabnika.
Norfolk
Arundel Castle, Arandel, England
26. oktober 1882
Velečastitemu Janezu Bosku
84. OSNOVE ZA DOGOVOR V CREMONI
Velečastiti monsinjor!
Naš velečastiti gospod don Bosko je s svojim svetom resno proučil pogoje, ki smo jih
z vašo uglednostjo sprejeli na sestanku v vaši hiši, po katerih bi družba sprejela dom
San Lorenzo.
Pogoji so naslednji:
1. Don Bosko in njegov svet prevzemajo dom San Lorenzo, ki bo v lasti salezijanske
družbe, dokler bo to všeč Bogu. Če bi po lastni volji ali po sili morali zapustiti to hišo,
se Družba obvezuje, da bo vrnila ali dala odboru ali njegovemu namestniku trideset
tisoč lir.
2. Družba se obvezuje, da bo upravljala ne samo konvikt, temveč tudi praznični ora-
torij za cremonske fante, če bodo poslopja to omogočala in nam bo Božja previdnost

54.5 Page 535

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
535
pošiljala potrebna sredstva, saj so praznični oratoriji eden glavnih ciljev Družbe.
3. Družba se obvezuje, da bo prevzela nadvse pomembno nalogo glede katoliških
osnovnih šol s podporo dva tisoč lir na leto.
4. Odbor v svoji velikodušnosti in dobrodelnosti daje Družbi več kot 20 tisoč lir po-
sojila brez obresti in z letnim odplačilom dva tisoč lir za nakup ene od bližnjih hiš in za
druge potrebne stvari za isti namen.
5. Poleg tega prosimo odbor, da ukrene vse potrebno za nakup ene izmed hiš in začne
obnavljanje starega samostana, kar je najprimernejše za šolo in najcenejše.
Ne dvomim, da bo komisija za sprejem predloga, ki ga je dala Družba, da se hitro
začne ter dá spodbuda in razvoj novi salezijanski hiši za cremonsko ljudstvo, zlasti mla-
dine, ki je up presvetlega prelata in odbora za cerkvene zadeve.
Prejmite, velečastiti monsinjor, skupaj z vašimi kolegi spoštljive pozdrave don Boska
in njegovega sveta; vaše velečastite uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Cagliero
Turin, 21. julij 1881
85. PRIZIV ODVETNIKA VILLA NA SODIŠČE V CREMONI
Visoko cenjenemu prizivnemu sodišču v brescii
Ekscelenca!
Duhovnik don Ermenegilde Musso, učitelj na zasebni šoli San Lorenzo v Cremoni, ki
s pismom naznanja svoje novo bivališče v pisarni odvetnika T. Villa v Via San Domenico
št. 1 v Turinu, je bil zadnje čase predmet težkega obrekovanja, češ da je iz gole hudobije
dvema dečkoma na golo kožo naložil koprive, pri čemer je užalil občutek sramežljivosti
enega od njiju.
Prepričan, da ni storil ničesar proti svojim državljanskim in duhovniškim dolžnos-
tim, je pričakoval, da ga bodo poklicali pred preiskovalnega sodnika in skušali ugotoviti
njegovo krivdo. Toda v nasprotju s pravom in potrebno previdnostjo so ga hoteli posta-
viti naravnost pred sodišče. Niso upoštevali, da je hudobija pretiravala s prikazovanjem
dogodkov in popačila resnico ter dvignila nasprotovanje ljudstva proti don Mussu. Div-
je kričanje ni veljalo samo don Mussu, temveč tudi šoli, v kateri je poučeval.
S kakim prepričanjem o pravični sodbi bi v takih okoliščinah don Musso mogel stopiti
pred sodišče? Zato je moral oditi iz mesta Cremona in čakati, da bi se mogel braniti, ko
bi se vzpostavil red in mirno ozračje, ki bi omogočila tehtno razglabljanje o dogodkih.
Medtem ko je bil on prepričan, da bo sodna oblast zaradi takih okoliščin uvedla pre-
hodno zasliševanje ali vsaj odložila sodni postopek na poznejši čas, ko bi se strasti
ljudstva polegle, je dobil od sodišča sporočilo, da je kaznovan na mesec zapora, 10 dni
pripora in 200 lir kazni.
Don Ermenegildo Musso ne more priznati zakonitosti te obsodbe, kakor mu je bila spo-
ročena 17. marca, in zato vlaga priziv na Prizivno sodišče v Brescii iz naslednjih razlogov:
I.
Vse se je izvedlo brez rednega poziva na sodišče. – Don Ermenegildo Musso je bil
učitelj v šoli San Lorenzo v Cremoni. Ko so šolo po višji odredbi zaprli, je zapustil mesto
Cremono. To je bilo brez dvoma znano vratarju, ki je v starem poslopju šole izjavil, da je

54.6 Page 536

▲back to top
536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
bil obtoženec odsoten, niti ni bilo v tistem poslopju nikogar, ki bi bil sorodnik ali družin-
ski član don Mussa. Zato bi moral vratar upoštevati člen 189 zakonika. – Tega vratar ni
storil in zato ni mogoče misliti, da bi mogel kako drugače sporočiti poziv na zaslišanje.
II.
Kar velja za sporočilo, velja tudi za izrek sodbe sodišča v Cremoni, ki je bil izdan dne
17. marca. – Te obsodbe niso sporočili niti na stanovanje don Bruna niti županu mesta
Cremona ali priorju, da bi poskrbela, da bi sporočilo prišlo v prave roke.
III.
Dejstvo, da ni bilo rednega poziva na preiskovalno sodišče in ne pravilnega sporočila
obsodbe, odvezuje obtoženega don Mussa vsake obveznosti. – Nihče mu ne more vzeti
pravice priziva na nepravično obsodbo. – Tako so odločila kasacijska sodišča v Turinu,
Neaplju, v Firencah v več ponovnih sodnih postopkih.
Zato vlaga na velespoštovano apelacijsko sodišče priziv za razveljavitev nepravične
obsodbe iz naslednjih poglavitnih razlogov:
1. Don Mussa niso mogli klicati na javno sodno razpravo, ne da bi prej uvedli redni
postopek preiskovalnega sodnika, ki bi ga moral zaslišati, ali lahko proti obtožbi nave-
de olajševalne razloge.
2. Sodišče je zmotno in samovoljno ocenilo okoliščine tožbe, ker je don Musso obtožil
hotenih in odločilnih razlogov nasilnega nagona.
3. Kraljevo sodišče je očitno prezrlo dejstva, ki sta jih povedala dečka, ki se nista prav
nič čutila užaljena in sta v ravnanju don Mussa videla vse kaj drugega kot to, kar so mu
potem očitali.
4. Dejanja, ki jih očitajo don Mussu, so imela docela drugačne motive, kot jih navaja
obtožba. Če so ta dejanja zaradi pretiravanja mogli oceniti za neprimerna, pa jih ni bilo
mogoče kot taka imeti pred zakonom in jih tako pretirano kaznovati.
Iz teh in še mnogih drugih razlogov, ki bi jih lahko navedli, prosimo prevzvišeno so-
dišče, da po temeljitem preudarku le-teh don Mussa razglasi za nedolžnega in da se mu
odpusti vsaka kazen.
Za prizivnika
podpis C. T. Villa
Priziv je predložil v tej pisarni gospod Giusepppe Rossi, sin umrlega Mattea iz Turina,
posebni zastopnik obsojenega don Mussa.
Za pisarno
podpis B. Mara
Cremona, iz sodniške pisarne, dne 6. aprila 1882
86. DON BOSKOV GOVOR FRANCOSKIM ROMARJEM
Gospodje!
Veliko bi vam imel povedati, če bi lahko izrazil vse, kar mi srce narekuje, in vse misli, ki
polnijo mojega duha, ko vas vidim tukaj zbrane ob koncu vašega dolgega romanja. Govo-
rim vam v vsej preproščini in v popolni predanosti, kakor prijatelj prijatelju. Nadvse se
čutim srečnega, ko vas vidim tukaj zbrane. Imeli ste za primerno, da obiščete našo ljubo
gospo Marijo Pomočnico, potem ko ste svetemu očetu izrazili svojo vdanost globokega

54.7 Page 537

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
537
katoliškega prepričanja. Ubogi don Bosko in njegovi otroci nikakor niso zaslužili vašega
obiska, toda vsi smo tega zelo veseli. In jaz res ne zmorem, da bi izrazil vse zadovoljstvo,
ki ga čutim. Vedno sem nadvse zadovoljen, ko pridejo tuji gostje obiskat naš oratorij,
sem pa tega še bolj vesel, če so ti tuji gostje romarji, in zlasti še, če so ti romarji Francozi.
Francija nam je veliko pomagala zlasti v teh zadnjih časih, in če je ta hiša to, kar je, se mo-
ramo zahvaliti Franciji. Naša dežela v tem trenutku preživlja težke trenutke in hodi po
zelo nevarnih potih. Zdi se, da je prav to eno izmed znamenj Božje previdnosti in njenih
nepredvidljivih načrtov, da uporablja Francijo, da nam prihaja na pomoč.
Ne morem vam v tem trenutku razlagati vseh podrobnosti, toda če bi mi vi to dovolili,
bi videli, kako je Francija gmotna in moralna opora Italije.
Prihajate, da nam daste lep zgled vernosti, ko ste položili k nogam svetega očeta kot
znamenje spoštovanja in ljubezni križe, ki ste jih prinesli iz Jeruzalema.
Svetemu očetu ne manjka križev. Križi pritiskajo nanj in dobiva jih veliko od vseh
strani. Zakaj ste mu pa potem prinesli križe? Da, križi, ki ste mu jih prinesli, so velika
uteha njegovemu očetovskemu srcu. Vaš obisk je bil zanj prijeten oddih sredi njegovih
mnogih tegob. In vi vsi ste iz Francije prinesli svoje križe, da bi jih olajšali z molitvijo
na svetih krajih, kjer je Jezus nosil svoj križ za naše odrešenje, tako da smo tudi mi po-
učeni, kako naj nosimo svoje križe na poti za njim. Okrepili ste svoj krščanski pogum
v ljubezni do tistega Boga, ki je prinesel odrešenje našim dušam. Kmalu se boste vrnili
v Francijo, da boste prevzeli vse preizkušnje in boste za obrambo naše katoliške vere
pripravljeni tudi na smrt. Hvala vam za zgled, ki nam ga dajete. Zahvaljuje se vam tudi
katoliška Francija. Jaz se vam zahvaljujem še iz nekega drugega razloga, ker v vas ne
vidim samo gorečih katoličanov, temveč tudi naše velikodušne dobrotnike,
Naša hvaležnost vam za vaše blagodati ne more dajati drugega kot molitve. Molili
bomo za vas, za vaše družine, za vaše prijatelje, za vse naše dobrotnike v Franciji. Kma-
lu nas boste zapustili, vendar ne popolnoma, kajti mi in naših več kot sto tisoč dečkov v
raznih domovih Evrope in Amerike bomo ostali z vami združeni v molitvi. Jaz bom prvi
mislil na vas vsako jutro pri sveti maši. Prosil bom za vašo vztrajnost v krščanski lju-
bezni in dobrih delih in da vam Bog dá trdnega zdravja in vso tolažbo in zlasti še milost,
da se bomo znašli združeni v nebesih, kjer bomo slavili Boga na veke vekov.
87. ZADNJI DVE DON BOSKOVI PISMI LOUVETOVI
A
Draga gdč. Louvet!
Želim, da bi ob velikem prazniku rojstva presvete Device začutili, da mi veliko moli-
mo za vas: za vaše zdravje, duhovno in časno.
Vi pa molite zame in za vse naše gojence, saj mi vsi vedno molimo za vas.
Osmega tega meseca bodo naše sirote darovale sveto obhajilo po vašem namenu.
Naj nas Bog blagoslovi in naj bo prečista Devica naša vodnica v nebesa.
Hvaležni služabnik
duhovnik J. Bosko
Turin–Valsalice, 3. sept. 1887
P. S. Moje zdravje gre na bolje.

54.8 Page 538

▲back to top
538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek

54.9 Page 539

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
539
B

54.10 Page 540

▲back to top
540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Draga gospodična Louvet!
Naj vas na veliki dan svojega rojstva obišče presveta Devica in naj vam prinese dobro
zdravje in svetost in naj nam podeli milost, da bi dočakali še nekaj dni na zemlji, toda da
bi nekega dne dospeli v raj, da bomo večno hvalili in slavili dobrega Boga.
Je vaše zdravje dobro? Moje naj bi šlo malo na bolje.
Naj vas vodi Marija.
Ponižni služabnik
duhovnik J. Bosko
Valsalice, 4. sept. 1887
88. PISMO ŠKOFA IZ PARÀJA DON BOSKU
Velespoštovani oče v Jezusu Kristusu!
Ni mi dana čast, da bi vas osebno poznal, toda glas o vaših delih je preletel ocean in
prišel v to deželo. To je povod, da sem se v stiskah spomnili, da bi vas, velečastiti oče,
prosil za pomoč. Pokrajina Parà v Amazoniji in obsega velikansko in bogato področje,
ki ga namaka ta veletok s svojimi pritoki. Je področje, ki zaradi vedno večjega pomena
privlači pozornost svetovne trgovine.
Vera, ki so jo vsadili in gojili naši predniki, je skoraj izginila. To obširno področje je
prizorišče mojih naporov zadnjih dvajset let. Duhovnikov, ki sem jih z veliko težavo
vzgojil, je zelo malo. Imamo več kot 40 župnij brez duhovnika in stotine divjaških ple-
men za spreobračanje. Poklicev je vedno manj, bodisi zaradi žalostnih časov, v katerih
živimo, bodisi zaradi nezadostnega delovanja semenišč. Samo dobra redovna družba
more ustvariti resnično ozračje pobožnosti.
Pred nedavnim sem pisal svetemu očetu in mu predstavil naš težavni položaj. Po-
vedal sem mu, da bomo prej ali slej podlegli, če ne bomo imeli dobrih duhovnikov in
gorečih redovnikov iz Evrope. Katoliške vere ne bo mogoče ohranjati v teh področjih,
če ne bomo dobili te učinkovite okrepitve. Potrebujemo svežo kri. Žal nam manjkajo
sredstva za veliko obnovo katoliške vere v teh krajih.
Ne mine dan, da ne bi s solzami v očeh pri sveti maši prosil Gospoda, da naj pošlje
delavce v ta svoj vinograd. Predragi moj oče, bodite tako dobri in me potolažite v tej
moji zapuščenosti. Prosim vas za eno samo besedo, ki bi me dvignila, eno samo besedo,
ki bi mi vlila pogum. Pošljite mi katerega svojih duhovnikov, svojih gorečih apostolov,
ki jih pošiljate v razne kraje tega sveta. Tukaj bi lahko opravili velikanska dela. Gmotnih
sredstev ne bi manjkalo. Že sedaj vam poklanjam svoje semenišče, ki je majhno pre-
moženje. Obljubljam vam, da ga bom še povečal. Oh, povejte mi, kaj naj storim, in storil
bom po vaših željah in morda še več, kot boste želeli. Želim si, da bi me potolažili samo
z eno besedo, ki jo pričakujem od vas: Pridemo v Parà.
V pričakovanju vašega odgovora, dragi in spoštovani oče v J. K., sprejmite moje obču-
dovanje in odkritosrčno spoštovanje v našem Gospodu.
vaš najvdanejši služabnik
+ Antonio De Macedo, škof v Paràju
Parà, 11. julij 1881

55 Pages 541-550

▲back to top

55.1 Page 541

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
541
89. PISMO ŠKOFA V PARÀJU KARDINALU JACOBINIJU
Eminenca!
Velečastiti don Bosko je pred kratkim poslal v Parà enega svojih najboljših duhov-
nikov, velečastitega don Lasagna, na pogovore o ustanovitvi velike poljedelske šole in
zavoda za obrtne šole za vzgojo in pouk uboge in zapuščene mladine v Paràju.
Vaša eminenca s svojega visokega položaja in s svojo modrostjo lahko veliko bolje oce-
njuje dobro, ki bi ga spoštovani salezijanski duhovniki mogli opravljati v moji škofiji. Bolj
kot katera koli druga država v Južni Ameriki potrebuje Brazilija duhovno obnovo. Poročal
sem že Svetemu sedežu: treba je priskočiti na pomoč; treba je priskočiti na pomoč hitro
in učinkovito, sicer bo vera v Južni Ameriki ugasnila. Vi ste mi blagovolili povedati, da
je sveti oče globoko presunjen in močno zavzet poslušal moj proseči glas, ki je prišel iz
mojega škofovskega srca, in da je vredni namestnik Jezusa Kristusa obljubil, da nam bo
pomagal v naših stiskah, ki jih povzroča hudičeva sekta, ki se polašča Brazilije.
Prosim vas, eminenca, da bi don Bosku rekli besedo, da bi ustanovil kak svoj zavod
v tej naši škofiji. Vem, da je želja svetega očeta za tega duhovnika ukaz. Jaz se imam za
nevrednega, da bi prejel to milost, vendar jo prosim v imenu tisočev ubogih sirot in v
imenu tisočev duš, ki prosijo, da bi jih poučili in rešili.
Moja hvaležnost, moja vdanost vaši eminenci in Svetemu sedežu bosta trajali večno.
Sprejmite, eminenca, odkritost mojih čustev, v katerih imam čast, da se imenujem
vaše eminence najvdanejši služabnik.
+ Antonio, škof v Paràju
Parà, 27. junij 1882
90. DON BOSKOVO PISMO NEKI FRANCOSKI REDOVNICI
Gospa sestra Madelaine!
Vi ste pametnejši kot vaša mamica, ki je, kakor menim, zamenjala stanovanje in jaz
nimam nič več novic o njej. Vi ste redovnica, vi ste odlično izbrali, Bog bodi hvaljen.
Toda vaše zdravje je zelo slabotno in vas ovira, da bi storili vse, kar želite, da bi izpolnili
sveto opravilo. Potrpljenje. Spomnite se, Bog bogato plačuj ne le dela, ki smo jih opravi-
li, temveč tudi dobro voljo, ki mu jo pokažemo, da bi jo naredili.
Kljub vsemu vam bom poslal poseben blagoslov in prosil za vaše popolno ozdravljenje
ali vsaj za močno izboljšanje. Popolnoma zaupam v Boga, da se bo vaše zdravje začelo
izboljševati in da boste za stalno ozdraveli. Toda z dovoljenjem vaše predstojnice do pra-
znika vseh svetnikov molite očenaš, zdravamarijo in slavaočetu v čast Srcu Jezusovemu.
Jaz pa bom skupaj z našimi dečki molil pri oltarju naše Marije Pomočnice.
Če boste imeli priložnost videti vašo mamico, ji izročite moje spoštljive pozdrave, pa
tudi vsej vaši družini in zlasti še msgr. Andréju, mojemu staremu prijatelju.
Bog naj vas blagoslovi in z vami vred vašo nadvse spoštovano predstojnico, vso vašo
skupnost in vaše gojenke in presveta Devica naj vas vse ohrani pri krepkem zdravju in
v goreči svetosti.
Bodite tako dobri in molite za ubogega don Boska in za vso njegovo družino (150.000).
Opravičujem se zaradi slabe pisave in ostajam za vedno v J. K. ponižni služabnik.
duhovnik Janez Bosko
Turin, 26. julij 1882

55.2 Page 542

▲back to top
542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
91. TRI DON BOSKOVA PISMA MARKIZU D'AVILA
A
Zelo obžalujem, da je madame markiza d'Avila bolna. Mi bomo goreče molili in dobri
Bog ji bo brez dvoma podelil zdravje. Naj dobri Bog blagoslovi vas, madame, molite za
ubogega
duhovnika Janeza Boska.
12. junij 1882
B
Dragi moj otrok!
Odkar sva se videla, nisem imel niti trenutek prostega časa. Komaj danes lahko odgo-
vorim na vaše ljubeznivo pismo.
Zelo mi je hudo zaradi nesrečnega položaja mladine v vaši deželi, vendar moramo
isto reči za ves svet.
V tem žalostnem položaju lahko storimo naslednje:
1. Storiti vsa dobra dela, ki nam jih omogočajo naše okoliščine.
2. Prav bo, če boste prepustili vašemu gospodu župniku skrb za zadevo, o kateri mi
poročate, vendar tako, da boste deležni ugodne prodaje.
Vedite, da vsi pričakujejo temeljito spremembo v javnih zadevah.
Prosim vas, moj dragi otrok iz pevskega zbora, da bi izročili moje pozdrave globokega
spoštovanja vašemu gospodu župniku, gospe predstojnici naših sester (gospe markizi
d'Avita) in jim zagotovili, da ne bom nehal zanje moliti in da mi je v veliko čast, da se
imenujem v J. K. vaš prijatelj.
duhovnik Janez Bosko
Turin 29. junij 1882
P. S.: Berite, če vam je mogoče.
C
Moj predragi otrok iz pevskega zbora!
Bog bodi hvaljen na vse večne čase. Včasih se zdi, da sploh ne posluša, toda to je nje-
gov način ravnanja. On pričakuje samo vztrajnost v naših molitvah in potem je milost
zagotovljena. Zato Bog bodi hvaljen in blažena Devica Marija za prodajo, ki ste jo izved-
li, in da mi boste prinesli velik zavoj denarja, kaj ne?
Naloga predstojnice dam je pripravljenost v vsakem trenutku.
Isto za vas, toda kot pevec boste prišli k meni ob prvi priložnosti.
Pozabil sem, zato vas prosim, da napišete naslov na pismo, ki ga prilagam.
Bog naj vas blagoslovi, moj dragi in dobri prijatelj. Bog naj ohrani pri trdnem zdravju
vas in mater markizo in naredi iz vaju dva svetnika, sv. Karla in sv. Terezijo. Tako bodi.
Molite tudi zame in za naše otroke in imejte me v hvaležnosti v J. K. ponižni služabnik
duhovnik J. Bosko
Turin, 21. julij 1882

55.3 Page 543

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
543
92. PISMO DON DALMAZZA DON BOSKU
Velečastiti oče!
Pošiljam vam dvojnik breva grofa Colla. Komaj sem ga dobil za 50 lir. Kardinal Jaco-
bini je z veseljem sprejel vaša poročila o misijonih. Do papeža še nisem mogel priti,
četudi sem vložil prošnjo. Ste prejeli moje pismo in dobrohotnosti kardinala Ferrierija?
Bilo bi mi zelo žal, če bi se izgubilo, ker je vsebovalo veliko zaupnih in nadrobnih poro-
čil. – Msgr. Masotti pravi, da je treba iti počasi in da je treba dati času čas. – Msgr. Jaco-
bini, ki sem mu govoril o vikariatu, je pokazal popolno razumevanje, vendar je prekinil
nadaljnji postopek, ker ste mu vi obljubili, da ga boste obiskali, preden bi odpotovali,
ali pa bi podali še več nadrobnosti. – Jutri, če se bom počutil bolje, danes sem namreč
zelo prehlajen, bom šel k namestniku, da zvem, kaj naj naredimo. – Cerkev je še vedno
v status quo. Do sedaj nič novega. Če bo šlo tako naprej, bo tudi leto 1883 minilo, ne da
bi kaj naredili.
Prišel je dragi don Manfredi in je pripravljen storiti vse, kar mu bo naročeno. – Za
zdaj je vodja zakristije, poučuje v večerni šoli in študira moralko, ker bo moral na izpit.
Zahvaljujem se vam za to pomoč, ker sam nisem mogel več vsega.
Povejte prosim, don Bonettiju, da naj pripravlja loterijo v tišini, za sedaj namreč ne
bi bilo pametno govoriti o tem, ker vsi nabirajo za poplavljence. Tako menijo preudarni
ljudje. Januarja bomo lahko začeli.
Obiskal nas je kardinal Nina. Govoril je papežu o naših zadevah in papež je bil zelo
zadovoljen, zlasti glede misijonov. Glede privilegijev pravi, da dokler je tu Ferrieri, ni-
mamo kaj opraviti. Za prihodnjo spremembo ali napredovanje ali smrt, mi je zaupno
dejal, je za to mesto papež določil kardinala Jacobinija. Od njega lahko pričakujemo
pomoč, spodbudo. Kardinal Nina želi vedeti, ali je kaj novega glede nadškofa. Zvedel je
za sprejem pri sv. Janezu in dejal: Je vedno enak.
V nedeljo bom z don Cagnolijem šel v Magliano, kjer bom pridigal duhovne vaje. Po-
tem bom poročal o izidu. Pozdrave od vseh in poljubljam roko.
Najvdanejši sin
Francesco Dalmazzo

55.4 Page 544

▲back to top
PREJŠNJI NEOBJAVLJENI DOKUMENTI
I. ČUDEŽ VRTNIC
O tem čudežnem dogodku pripoveduje don Lemoyne v 7. zvezku na strani 352. Mati
Giulia Sanazzaro iz reda dam Sacre Coeur, vnukinja markize Sommariva, je o tem pisala
sestri Pierini Rabioli, hčeri Marije pomočnice 8. maja 1903.
Želite zvedeti podrobnosti o čudežu vašega blaženega očeta? … Na svojem apostol-
skem potovanju je šel v Sommarivo del Bosco Bra, in ne da bi obvestil svoje najbližje,
kakor je bila to njegova navada, je prišel v grad na obed nekako ob 11.30. Bilo je 19.
novembra 1862, na praznik sv. Elizabete in godovni dan babice, ki je bila s strici sa-
lezijanska sotrudnica itn. Med zajtrkom se je svetnik zavedel, da obhajajo god stare
matere. Tedaj je po domače in preprosto povedal, da mu je hudo, ker tega ni prej vedel,
da pa upa, da bo Gospod namesto njega popravil to nepozornost.
Ko pa so vstali od mize in stopili v sosednjo sobano, ki je vodila v babičino spalnico
(z dvema okencema tako sobane kakor spalnice), so se vsi začudili, ker so bila okna in
zidovi pokriti s prelepimi vrtnicami , ki so pognale iz mogočnega stebla, ki je bilo celo
poletje suho.
Navzoči so vzkliknili od presenečenja, don Bosko pa je dobrohotno v vsej preproščini
ponavljal: »Vidite, Gospod je počastil praznik gospe markize …«
II. IZ SPOMINOV KOMENDATORJA TOLLIJA
Komendator Filippo Tolli, eden najbolj zaslužnih mož za italijansko Katoliško akcijo, je
napisal te strani verjetno za kako posebno priložnost. Izvirnik hranimo v našem arhivu.
JE BIL DON BOSKO SVETNIK?
Ko je kaka ustanova nujno potrebna zaradi razmer v družbi, je s tem podan razlog za
njen obstoj. Prav zato so delo don Boskovih salezijancev takoj na začetku pozdravili z
navdušenjem in je osvojilo svet, kakor hitro se je pojavilo.
Don Bosko je po Božjem navdihu spoznal potrebe časa in ustvaril legijo angelov, ki
so z bliskovito naglico osvojili cel svet, zdravili rane, spodbujali obupane in naredili
ustanovo turinskega duhovnika znano po celem svetu.
To je bil čudež Božje dobrote in take čudeže dela Bog samo po svojih svetnikih.
In ali don Bosko ni bil svetnik?
Prikazal bom tri vidike njegovega življenja.
1. Papež Pij IX. je sprejel don Boska v zasebni avdienci. Ker ga je izjemno cenil, ga
je sprejel kot prijatelja in ne kot podložnika. Ko je stopil iz papeževe sprejemnice, je
bilo po vatikanskih sobanah slišati enoglasni vzklik: »Glejte svetnika! Glejte svetnika!«
In ves čas, ko je ponižni Božji služabnik hodil skozi vrste svojih občudovalcev, so ti v

55.5 Page 545

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
545
znamenje spoštovanja priklanjali glave, vsi … prelati, dvorjani in katoličani, ki so čakali
na avdienco.
2. Na dan don Boskove avdience je imel službo v papeški predsobi msgr. Francesco,
tajni komornik njegove svetosti in pozneje kardinal svete rimske Cerkve. Prevzet od
don Boskove kreposti je Ricci, ki je opravljal svoj duhovniški apostolat v korist dela-
vskemu sloju in v neki večerni šoli, prosil častitega ustanovitelja salezijancev, da bi
prihodnjo nedeljo imel nagovor fantom njegovega prazničnega oratorija pri danes po-
rušeni cerkvi sv. Frančiška pri Sikstovem mostu.
Msgr. Ricci je takole sporočil novico delavcem: »Prihodnjo nedeljo vam bo na zboru
govoril svetnik. Imenuje se don Bosko in je apostol mladine.« Uspeh je bil izreden, šte-
vilo navzočih fantov izredno, sadovi očitni, in ko so ti pozneje govorili o tem dogodku,
so fantje imeli navado reči: Tisti dan, ko nam je pridigal svetnik.«
3. Bil sem na poti iz Novare v Turin. Ko sem vstopil v oddelek drugega razreda, sem
zagledal v kotu skromnega duhovnika, medtem ko so očitno močno razgreti delavci
delali peklenski hrup. Bil je še en prazen prostor in menil sem, da bi bil zame; mogoče
bi bil tudi v oporo temu duhovniku, ki se gotovo ni počutil najbolje v taki druščini.
Sedel sem na njegovo stran, in ko sem ga prepoznal, sem glasno vzkliknil: »Don
Bosko! Kako sem srečen, da morem sesti vam ob stran!« Učinek teh besed je bil čudo-
vit. Delavci so v trenutku utihnili, in čeprav so bili malo okajeni od zaužitega alkohola,
so spoštljivo dvigali obrvi in potihoma ponavljali: »Don Bosko!« Bitka je bila dobljena,
duhovi obvladani in sveti salezijanec je postal gospodar položaja. Od Novare do Turina
so bili ti sinovi dela presrečni v družbi don Boska, od katerega besedo o veri, ki jim jo je
namenil, so poslušali v sveti tišini, in ko so prišli v Turin, so mu vsi spoštljivo poljubili
roko za slovo.
Ti trije dogodki, ki jim je bil priča pisec teh vrstic, so se odigrali v letih 1868 do 1875.
Iz vsega lahko povzamemo, da je bil častiti don Bosko tako v očeh papeškega dvora
kakor delavcev in rokodelčkov večernih šol v Rimu svetnik.
Filippo Tolli
III. EN DAR IN EN POKLIC
Sestra Maria Gabriella, prokuratorka norbertink, piše iz Château de Grimbergha v Bra-
bantu:
Zgodilo se je nekje leta 1875. Neko posvetno dekle se je hotela dati Bogu vsa, toda
težav je bilo obilo. Njen varuh, bila je namreč sirota po očetu in materi, ji je postavljal
skoraj nepremostljive ovire. Toda dekle je šla obiskat don Boska, mu pripovedovala o
svojem življenju in izrazila srčno željo, da bi čim prej postala redovnica. »Dragi oče,«
je dejala mladenka X, »če mi v teh trenutkih izprosite to milost, vam bom podarila pet-
deset tisoč frankov za vaše ustanove.« Želja je bila uslišana in obljuba rade volje izpol-
njena in lani je redovnica velezaslužnega reda vrnila Bogu svojo lepo dušo, potem ko je
dolga leta uresničevala najbolj občudovane vrednote samostana.
IV. DON BOSKO V TOULONU 1879
Opat Stefano Monteils, kaplan v zavodu Notre-Dame v Toulonu, ki so ga vodile uršulin-
ke, je pisal uredniku francoskega Vestnika:

55.6 Page 546

▲back to top
546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Gospod urednik!
Odzivam se na povabilo Vestnika in vam pošiljam daljni spomin, ki pa je globoko vtis-
njen v mojo zavest. Naj bo to majhen kamenček pri izgradnji spomenika, ki ga namera-
vate postaviti v čast našemu novemu svetniku.
Bilo je leta 1879. Na poti v Toulon je imel don Bosko pridigo v korist svojih ustanov.
Sloves njegove svetosti je pritegnil ogromno število poslušalcev, željnih, da bi ga slišali,
pa tudi zato, da bi ga videli in se mu približali. Ko je stopil s prižnice, je bilo potrebno
veliko sile, da so ga branili pred množico, ki je celo rezala koščke obleke z njegovega
telesa.
Po tem tako občutenem obredu je pevovodja stolničnega zbora prosil svetnika, da bi
prišel blagoslovit njegove pevčke in jim povedal kakšno spodbudno besedo. Napovedal
je svoj obisk za naslednje jutro. Vodja pevskega zbora je priporočil dečkom, da se ne bi
smejali niti se nasmehnili ob tujem naglasu in morebitnih slovničnih napakah govor-
nika. Priporočila so bila odveč. Ker so bili vsi takoj prevzeti od ljubeznivosti njegovega
nasmeha in oči. Vsi so globoko zbrano poslušali njegove besede in z globoko pobožnos-
tjo sprejeli njegov blagoslov. Nato se je s hitrim korakom napotil proti vratom na dnu
sobane.
Tedaj pa se je hipoma ustavil pred 12-letnim dečkom, ki je sedel na koncu klopi. Pog-
ledal ga je v oči, mu položil roko na glavo in rekel v slabi francoščini: »Ti boš postal
duhovnik.« In šel naprej.
Pravzaprav je bil deček bolj ponosen na pozornost, ki je je bil deležen, kot na besede,
ki mu jih je povedal. Kljub vsemu pa ni pozabil ne enega ne drugega. Sedaj je že 40 let
duhovnik in njegova edina želja je, da bi bil duhovnik po srcu svetega Janeza Boska.
Ta duhovnik je, kakor si lahko mislite, spoštovani gospod urednik, podpisnik tega
pisma, ki v globokem verskem spoštovanju pošilja najboljše želje tako Vestniku kakor
vsem salezijanskim ustanovam.
E. Monteils
Toulon, 21. december 1933
V. ODLOMEK IZ LETOPISA PRVEGA SAMOSTANA VIZITANDINK
V MARSEILLU LETA 1880
Dne 30. januarja je gospod kanonik Gastaud, naš spoštovani predstojnik, spremljal
don Boska, ki je v naši cerkvi daroval sveto mašo. Ta vredni duhovnik, ki so ga imeli za
čudodelca našega stoletja, je stopil v govorilnico, nas blagoslovil in obljubil, da bo molil
za nas. Me smo ga prosile predvsem za naše bolne sestre. »Rade volje bi jih blagoslovil,«
je kot navdihnjen odgovoril don Bosko. Gospod Gastaud je v teh besedah videl namig
Božje volje, da bi obiskal naš samostan, kar je tudi sprejel. Povedli smo ga v bolniško
sobo, kjer je naša sestra L. G. že več mesecev močno trpela. Zelo smo si želeli njenega
ozdravljenja in smo za trenutek tudi upale, da bo ozdravela. Toda don Bosko jo je bla-
goslovil in potem spodbujal k potrpljenju in vdanosti v Božjo voljo. Bolnica je iz teh
besed sklepala, da ne more več upati na ozdravljenje. Res je 10. avgusta vrnila svojo
dušo Bogu.
Zatem je vstopil v sosednjo celico, kjer je ležala gospodična Adrienne Perrier, nečaki-
nja naše častite predstojnice Marie Agnès. Božji poslanec ji je svetoval, naj se priporoči

55.7 Page 547

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
547
naši gospe Mariji Pomočnici, in ji dal svetinjico. Mladi bolnici je obljubil, da bo ozdrave-
la, kar se je takoj po obisku tudi zgodilo. Gospodična Adrienne je vstopila k redovnicam
naše gospe Marije Pomočnice v Nici, imela je srečo, da je naredila redovne zaobljube v
Turinu, kjer je pred sedmimi leti sveto umrla.
Moramo poročati še o eni milosti, ki jo je prinesel don Boskov obisk.
Sestro Marie de Sales D. so silno mučile notranje skrbi in tegobe. »Ta obisk je,« tako ji
je ob vstopu dejal don Bosko, »obisk miru.« In bolničino počutje se je takoj spremenilo
na bolje. V najglobljem miru je živela še osem dni. V trenutku njene smrti je don Bosko
dejal gospodu Gastaudu:
»Sestra vizitandinka je odšla v nebesa,« ne da bi kdor koli to sporočil. To nas je napol-
nilo z upanjem v usodo naše drage sestre.
VI. STARI RAČUNI Z VDOVO BELLEZZO
Pismo, ki smo ga našli med don Boskovo zapuščino. Brez naslova (prim. Giraudi, L'Orat.
di Don Bosco [don Boskov Oratorij], str. 91).
Velečastiti gospod!
Ko sem urejal račune vdove Bellezze, sem ugotovil nekaj razlik glede del, ki sem jih iz-
vedel s privolitvijo imenovane gospe v njeni hiši Vrtnarica. Dela so bila nujno potrebna,
če smo hoteli uporabiti prostore. Vendar prevzemam polovico stroškov.
Zato prosim vašo spoštovano uglednost, da bi uporabili svoj vpliv in pokazali, da so
bila dela potrebna, pri čemer lahko uporabimo mnenje kakega izvedenca.
Dodajam še 311,70 frankov za steklarja, kar poveča stroške na 475 frankov polletne
najemnine.
Poln zaupanja v vašo znano dobrohotnost vas v globokem spoštovanju pozdravlja
vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. februar 1854
VII. ZADEVA VESTI
Don Lemoyne je v 5. zvezku priobčil štiri don Boskova pisma nekemu semeniščniku bo-
goslovcu in opustil zadnje, katerega lastnoročni rokopis kakor tudi druge hranimo v na-
šem arhivu. Naslovnik je že dolgo mrtev.
Vedno dragi v Gospodu!
Da bi lahko odgovoril na vaše cenjeno pismo, bi moral vedeti, od kdaj ni več recidiva.
Moje mnenje Coram Domino se glasi, da naj se redovi ne prejemajo prej kot po šestih
mesecih zmagovite preizkušnje. Nikakor pa ne mislim prepovedovati, da bi poslušali
nasvete oseb, ki so vas opogumljale, da bi šli naprej.
Bog naj vam pomaga. Molite zame in jaz bom molil za vas, medtem ko vas v očetovski
zavzetosti pozdravljam.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 28. april 1857

55.8 Page 548

▲back to top
548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
VIII. KLERIKU GIUSEPPEJU BONGIOVANNIJU
Don Lemoyne poroča o tem kleriku na več mestih Biografskih spominov, npr. v MB V,
str. 127 [BiS V, str. 84], MB VII, str. 235 in 337 [BiS VII, str. 165 in 238].
Predragi Bongiovanni!
Če bom mogel, bom rade volje poslal tvoji teti vsoto, o kateri govoriš. Vendar ne mo-
rem reči končne besede, dokler ne pridem domov in odštejem izdatke od prihodkov.
Reci svoji teti, da naj zaupa v Gospoda, ki bo skrbel za nas. Ti pa vneto študiraj in bodi
pobožen. Bodi vesel in glej, da boš čim prej postal svet: haec est voluntas Dei sanctifica-
tio vestra [to je Božja volja, da se posvetite], pravi sv. Pavel.
Imej me v Gospodu za svojega najvdanejšega.
duh. Janez Bosko
San Ignazio, 29. julij 1857
IX. ZA SPREJEM
Predragi gospod Saroglia!
Če želite, da vam končnoveljavno povem, ali sprejmem dečka Ceruttija, sina proda-
jalca vozovnic na železniški postaji v Novari, mi morate povedati, ali se želi šolati ali se
izučiti kake obrti, katero šolo je končal in ali bo plačeval mesečnino ali želi biti sprejet
zastonj in poslati potrdilo o lepem vedenju.
Takoj ko bom imel vse te podatke, vam bom odgovoril v najboljšem smislu.
Sporočite gospodu kanoniku Gallengu, da nisem imel časa, da bi uredil njegovo zade-
vo, ker je bila dokumentacija že odposlana.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame in za moje uboge dečke, medtem ko vas v veli-
kem spoštovanju pozdravljam.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 2. maj 1865
X. GROFICI MARGHERITI CACCIA (MILAN)
Veleugledna gospa!
Takoj, ko sem prejel vaše pismo z dne 19. tega meseca, ki ste mi ga blagovolili poslati,
sem odredil molitve za vašega bolnega sina. V ta namen sem izbral šest najbolj gorečih
fantov, da bi vsak dan opravljali sveto obhajilo in bili pri sveti maši po vašem namenu.
Jaz sem se vsak dan še posebej spomnil vašega bolnega sina.
Molimo in zaupajmo. Bog bo zagotovo uslišal naše prošnje, razen če mu ta dobri ne-
beški Oče kot dobri trgovec ne želi dati zlato namesto zemlje, se pravi, da bi vašemu
sinu dal večno zdravje namesto časnega. Tudi v tem primeru molimo sveto Gospodovo
voljo.
Prosim vas, da lepo pozdravite gospo grofico Dal Verme in ji zagotovite, da je ne bomo
pozabili v naših ubogih molitvah.
Bog naj blagoslovi vas, gospa grofica, vso vašo družino in vam podari krono vrtnic
(bodite prepričani) po kroni trnja. Presveta Devica naj nam vedno pomaga, da bomo
vedno hodili po poti, ki vodi v nebesa. Amen.

55.9 Page 549

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
549
Priporočam sebe in vse svoje dečke dobroti vaših svetih molitev, medtem ko imam v
globoki hvaležnosti čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. november 1866
P. S.: Ponovno odpiram pismo, da vam sporočim, da sem ta trenutek prejel telegram-
sko sporočilo grofice Dal Verme, da se je njenemu sinu stanje poslabšalo. Podvojimo
naše molitve in se popolnoma prepustimo Gospodovim rokam.
XI. GROFICI MARII COGGIOLA
Velespoštovana gospa grofica!
Vitez je odsoten, je v Rimu, zato ga bom jaz nadomeščal.19 Vaša uglednost naj pride z
vsemi osebami, ki jih želite pripeljati na polnočnico. Uredite samo, da vam bo duhovnik
don Cagliero priskrbel čim prijetnejše prostore.
Sebe in vse svoje dečke priporočam dobroti vaših molitev in se v globoki hvaležnosti
izrekam za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. december 1867
XII. TRI DON BOSKOVA PISMA KNEZU TOMMASU SCOTTIJU V MILANU
A
Ekscelenca!
V negotovosti, ali boste prišli v Turin, sem se namenil, da vam v teh praznikih nare-
dim kaj prijetnega, zato sem sklenil, da vam podarim duhovni dar. Gre za naslednje. V
času te osmine sem uredil tako, da bomo vsak dan opravili eno privilegirano mašo po
vašem pobožnem namenu. Moj namen je priklicati iz neba posebne blagoslove za vas,
na kneginjo vašo gospo soprogo in na vso vašo družino, da bi vam Bog v svoji neizmerni
dobroti naklonil milost, da bi rasli v njegovem božjem strahu in doživeli veliko uteho,
da bi se vsi znašli okoli vas zbrani v svetih nebesih.
To je majhno znamenje moje velike hvaležnosti za vse blagodati, ki ste nam jih izka-
zali v najbolj kritičnih trenutkih. Sprejmite v svoji dobroti ta dar.
Sebe in vso svojo družino priporočam dobroti vaših molitev in se v globokem spošto-
vanju izrekam vaše ekscelence za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. junij 1868
B
Ekscelenca!
V roke mi je prišla podoba oziroma fotografija, ki je zelo blizu našemu namenu o
nekaterih spremembah. Menim, da bi postavili sv. Frančiška Saleškega namesto Pija
IX. in Chablaisjčana namesto častitega Taigija in tako dosegli zastavljeni cilj. Lahko bi
namesto sv. Pavla naslikali Odrešenika ali bi pa pustili apostola narodov.
Povem vam vse, kar se mi zdi v večjo Božjo slavo, vendar želim, da sledite misli, ki
vam jo bo kot boljšo naklonil Bog.
19 Govori o vitezu Oregli di S. Stefano, torej salezijancu.

55.10 Page 550

▲back to top
550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ko prosim Boga, da bi v obilici razlil svojo milost na vas, na vso vašo družino in zlasti
še na gospo vojvodinjo Barberini, imam visoko čast, da se imenujem vaše ekscelence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. september 1868
C
Ekscelenca in predragi gospod vojvoda!
Prejel sem 500 frankov, ki ste nam jih v svoji dobroti poslali za naše številne potrebe.
Iz vsega srca se vam zahvaljujem. Ta vsota je letos, v času izrednih stisk in zmanjšane
dobrodelnosti, vredna trikrat toliko kot v drugih časih.
Imamo redovno družbo, ki nastaja; članov je vsak dan več in žetev se nam predstavlja
preobilna. Vendar se moramo omejevati zaradi pomanjkanja sredstev. Ko nam zdaj po-
magate, pomagate nastajajoči redovni družbi, ki bo v času svojega obstoja molila kot za
nekoga, ki ji je pomagal, da se je uveljavila iz zrasla.
Da pridem k stvari, ki ste mi jo omenili, vam moram reči, da sem dobil isti vtis. Moj
rešitelj je bila svetinjica Marije Pomočnice. Trikrat je udarila strela blizu mene in me s
posteljo vred vrgla z enega konca sobe na drugega, vendar se mi ni nič zgodilo. Sedaj se
ničesar več ne bojim, naj mi preti kakršno koli neurje, grmenje in vihra.
Menim, da vam lahko v Božjem imenu zagotovim, da se vam ne bo nikdar kaj hudega
zgodilo, če boste imeli okoli vratu svetinjico Matere Božje, v srcu pa veliko zaupanje
vanjo in v njeno varstvo.
V svojem pismu mi nakazujete verjetnost, da se boste proti koncu meseca odpravili v
Cerano na Novarskem. Če se bo to tudi zgodilo, bi z vašim dovoljenjem rad prišel k vam
na obisk in prebil en dan v vaši družbi.
Vsak dan se vas bom na poseben način spominjal pri sveti maši in prosil Boga, da
ohrani vas in vso vašo družino v svoji milosti. Priporočam svojo revno dušo vašim mo-
litvam, medtem ko imam čast, da se imenujem vaše drage ekscelence ponižnega in naj-
vdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. september 1873
XIII. NEKI GROFICI V FIRENCAH
Rokopisni izvirnik hrani grofica Lucrezia Bardi Dufour Berte, Firence.
Velezaslužna gospa grofica!
Zahvaljujem se vam za pismo in za krščanska čustva, ki mi jih v njem izražate. Bodite
prepričani, gospa grofica, da se vas vsak dan spominjam pri sveti maši, vas in vse vaše
družine. Blagodati, ki sem jih prejel od vas, ne bom nikdar pozabil. Grof Oreglia je zelo
zadovoljen, da se more ukvarjati s stvarmi, ki so vam v korist. Isto pravim tudi jaz vsej
naši družini.
Prosim vas, da bi, ko vam bo mogoče, izročili spominsko svetinjo in pismo na nasled-
nje naslove:
1. Gospe Eleni Rati-Amerighi. Via S. Spirito, št 1
2. Gospe Teresi Coletti, Via Ginori št. 19
3. Gospe Alessandri Coletti, prav tam

56 Pages 551-560

▲back to top

56.1 Page 551

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
551
Te gospe so se močno zavzele za nas in nam pomagale zlasti pri gradnji cerkve Marije
Pomočnice.
Prilagam podobico Marije Pomočnica, ki ji naročam, da vam prinese njen sveti bla-
goslov.
Naredili bi mi veliko uslugo, če bi mogli v mojem imenu pozdraviti grofico Virgini-
jo Digny, markizo Enrichetto Michelangelo, markizo Isabello Gerini, grofico Girolamo
Uguccioni. Vse so zelo pobožne in velikodušne dobrotnice nove cerkve.
Don Francesia se mi pridružuje in oba vsem voščiva vse dobro iz nebes. Priporočam
se dobroti vaših molitev in se imenujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgust 1868
XIV. PRIPOROČILO
Ta priporočilni listek je naslovljen na don Annibala Serra, tajnika carigrajskega patri-
arha Ruggera Emidia markizov Antici Mattei.
Predragi don Serra!
Prinašalec tega lističa je vitez Ghirelli, ki je v Carigradu po posebnih poslih. Je moj
prijatelj in vsako dejanje dobrohotnosti do njega štejem, kakor če bi ga naredili meni.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
XV. GOSPE KLARI
Pismo se tiče nakupa razvpite hiše ob oratoriju, kamor naj bi prišle hčere Marije Po-
močnice. Priložena je bila tozadevna okrožnica (prim. MB XI, str. 367 [BiS XI, str. 230]).
Velespoštovana gospa Carolina!
Marija Pomočnica trka na vaša vrata, da bi odstranila in uničila Satanovo hišo. Iz pri-
loženega lista lahko razberete, za kaj gre. Če mi morete priskočiti na pomoč, da bi zbral
tam navedeno vsoto denarja, boste gotovo imeli srečo, da boste slišali Gospoda: »Rešila
si veliko duš in s tem si rešila svojo.«
Kar koli boste naredili, naredite za dušo pokojne sestre madame Jane.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki se hvaležno imenujem vaše uglednosti po-
nižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. 1875
XVI. SPREJEM
Sprejel je verjetno kakega familijanta, ki mu ga je priporočila grofica Olimpia di Pam-
parato. Na poziv za pomoč misijonarjem je plemenita gospa odgovorila (MB XII, str. 319
[BiS XII, str. 204]).
Velecenjena gospa grofica!
Rade volje se bom zavzel za priporočenega. Pošljite ga sem in vprašajte don Lazzera,
s čim bi ga mogli zaposliti v tej hiši.
Vam in vašemu soprogu gospodu grofu priporočam zadevo naših misijonarjev, kakor
boste mogli razbrati iz priloženega pisma.

56.2 Page 552

▲back to top
552
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Bog naj blagoslovi vas in vašega soproga. Zagotavljam vam, da se vas spominjam pri
svojih ubogih molitvah in se hvaležno izrekam za vaše uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. julij 1876
XVII. ŠKOFU V ALESSANDRII
Piše msgr. Salvaiju za stvar, ki je ne bi mogel doseči pri turinskem ordinariju.
Velečastiti in predragi monsinjor!
Imam tri duhovnike, ki naj bi odšli v misijone. Čeprav so dovolj poučeni, pa iz razlo-
gov, ki jih vi dobro razumete, ne bi mogli iti na redni izpit za spovedovanje. Prosim vašo
spoštovano ekscelenco, da bi jim izstavili dovoljenje za spovedovanje za vašo škofijo, ki
ga gotovo ne bodo mogli uporabiti za spovedovanje v vaši škofiji, imeli pa bodo osnovo
za spovedovanje v krajih, kjer bodo morali spovedovati, še preden jim bo točno določe-
no stalno bivanje v kaki škofiji.
V torek bo z vlakom, ki vozi iz Genove v Turin in pride v Alessandrio nekako ob 10.
uri, pripotoval don Albera, ki bi mu vi v svoji veliki naklonjenosti poslali koga na posta-
jo in mu izročili zavoj z novo uslugo. Če ga ne bi mogli srečati, bom poslal koga, da bo
prevzel zavoj.
Bodite tako dobri in blagoslovite naše zadeve in revčka, ki se v globoki hvaležnosti
zaradi prejetih blagodati v J. K. ponižno izpoveduje za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. november 1876
XVIII. DON BOSKOVO PISMO P. PERUCCHIETTIJU
Don P. Felice Perucchetti, duhovni spiritual v Alfiateju v Brianzi, je prosil don Boska, da
bi sprejel njegovega strica po materi don Antonia Marinellija, ki se je zaradi starostnih
težav želel umakniti iz župnije. Don Bosko mu je takole odgovoril:
Predragi v N.G.J.K.!
Župnik, o katerem mi pišete, bi lahko bil sprejet pri meni v Turinu, če bi se v hrani
mogel prilagoditi skupnemu življenju. Če želi poskusiti, nimam nič proti. Med aprilom
in oktobrom bi lahko prišel za kak dan ali kak teden sem k meni, in medtem ko bi se o
vsem pogovorila, bi on lahko poskusil, ali bi mu tak način življenja mogel biti po volji.
Prejel sem 14 lir za Ustanovo Marije Pomočnice in se vam iz srca zahvaljujem.
Bog naj vam nakloni srečno življenje in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, Torre de'Specchi 36, 8. februar 1878
XIX. DON CELESTINU DURANDU
Pismo je napisano v Rimu, ko je Božji služabnik spremljal nadškofa iz Buenos Airesa
(prim. MB XIII, str. 134 [BiS XIII, str. 89]). Gre za izredne dopolnilne izpite za poučevanje
v srednjih šolah (prim. prav tam, str. 23 [BiS XIII, str. 15]). Izvirnik je shranjen v Državni
knjižnici v Firencah (Cass. 329, št. 229).

56.3 Page 553

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
553
Dragi moj don Durando!
Don Rua mi sporoča, da je bil objavljen odlok o izrednih izpitih za pouk v srednjih
šolah. Vzemi si stvar zelo k srcu in skrbi, da bodo izpiti čim bolj uspeli.
Obvesti vse, ki se ti zdijo sposobni, in če je treba kupiti knjige, naj se kupijo
Pozdravljata te msgr. Cigolini20 in msgr. Fratejacci.
Reci don Guidaziu, naj bo dobre volje, naj se sporazume s Febrarom in Bonorom, da
bomo dobili čim več dobrih salezijancev. Imej me rad v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 12. junij 1877
XX. GROFICI DI CAMBURZANO
Veličastna gospa grofica!
Bog bodi hvaljen. On vas bo spremljal in privedel zdravo in čilo nazaj v domovino. V
tem smislu vsak dan molim pri sveti maši in v naših skupnih molitvah.
Nesite ali pošljite ta listek dekanu kanoniku Oliveriju in spoznali boste svetega člove-
ka. Glede fanta Muratorija prepustite zadevo meni.
V tej vročini sem se napol skuhal, vendar sedaj že lahko malo diham. V tem mesecu
smo odprli pet zavodov in vsi so polni. Štiri bomo odprli prihodnjega avgusta, če bo
tako Bogu po volji. Ali nismo naprednjaki?
Bog naj blagoslovi vas, vašo spremljevalko in imejte me v J. K. za ponižnega služab-
nika.
duh. Bosko
Turin, 28. julij 1878
XXI. PISMA GROFICI UGUCCIONI
O njej poroča don Lemoyne v MB VIII, str. 536 [BiS VIII, str. 376]. Rokopisna pisma hra-
nijo njeni dediči v Firencah.
A
Velezaslužna gospa grofica!
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami. Amen.
Že prej bi moral pisati vaši spoštovani uglednosti in se vam zahvaliti za veliko dobro-
to in krščansko ljubezen, ki sta nam ju skupaj z vašo družino pokazali ob mojem obisku
v Firencah. To bi rad naredil, vendar nisem hotel, da bi drugi pisali namesto mene, kajti
moje oči so zelo oslabele in sem zato moral odgovor odložiti. Hvala Bogu, se mi je sedaj
zdravje izboljšalo. Ne morete si predstavljati, gospa grofica, svetega vtisa, ki sem ga
dobil o pobožnosti, krščanski ljubezni in prijaznosti Florentincev, zlasti še vaše družine
in družinskega očeta, vašega soproga.
Že večkrat sem se zahvalil Bogu, da vam je navdihnil toliko poguma, vere in pobož-
nosti v naši sveti veri. Ne bom povedal več, ker vem, da si želite vse samo v večjo Božjo
slavo, storil sem, kakor sem obljubil. Takoj po prihodu domov sem dal zmoliti posebno
molitev za vas, za vso vašo družino, in dokler bodo fantje v tej naši hiši, bom poskrbel,
da boste deležni naših molitev kot izredna dobrotnica naše ustanove.
20 Msgr. Cigolini, glavni kustos Arcadie.

56.4 Page 554

▲back to top
554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Hotel sem vam in vašim gospodom, možu in zetom podariti majhen dar; ker nisem
vedel, kaj naj bi bilo, sem menil, da bi vsakemu podelil en izvod Zgodovine Italije. Imejte
sočutje z darom, še bolj pa z njegovim darovalcem.
Markiza Villarios mora odpotovati v Rim. Potrebno bi bilo, da bi vi in vaše hčerke
pomagale ali bolje rečeno prevzele vašo vlogo v uradu za loterijske srečke, ki smo jih
razposlali na razne kraje, od koder so jih poslali nazaj ali jih še želijo imeti. Kaj pravite
k temu? Storite to iz ljubezni do Marije Pomočnice. In vi?
1. Nič se ne vznemirjajte zaradi vaše vesti. Vse je v redu.
2. Imejte živo vero v Jezusa v zakramentu, in če potrebujete kako milost, ga z vsem
zaupanjem prosite in boste uslišani.
3. Molite za ubogega don Boska, da medtem ko daje nasvete drugim, ne bo zanemaril
lastnega zveličanja.
Sicer pa kot ponižni duhovnik Jezusa Kristusa prosim nebo za zdravje, milost srečnih
dni življenja za vas, za vašo družino in družine vaših hčera, katerim naj Bog da resnično
bogastvo, sveti strah božji.
Priporočam sebe in svoje uboge dečke dobroti vaših molitev in se v hvaležnosti izpo-
vedujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 22., leta 1866
B
Velespoštovana gospa grofica!
Vse v večjo Božjo slavo. Prejel sem vaše pismo in se vam zahvaljujem za dobrodelno
podporo, ki jo še naprej dajete tej hiši. Ker so ponovno začeli zidarska dela, se je pojavi-
la tudi potreba po denarju. Tako bi vi lahko denar, ki ste ga zbrali s prodajo srečk, nesli
gospodu don Giustinu in ta bi ga poslal meni na najbolj varen način.
Ta gospod don Giustino ima pri sebi precej srečk, ki so mu jih vrnili. Če upate, da bi
jih poleg tistih, ki jih imate že pri sebi, mogli razprodati tudi te, se lahko obrnete nanj.
V kratkem jih bo dobil še več.
Bodite prepričani, gospa grofica, in to povejte tudi vašemu spoštovanemu možu, da
smo vaju prišteli med osebe, katerim dolgujemo poleg hvaležnosti tudi delež pri naših
molitvah, vse dokler bo obstajal Oratorij. Tako bodo naši dečki na veliki četrtek opra-
vili svoje sveto obhajilo po vašem namenu, se pravi z namenom, da bi izprosili nebeški
blagoslov na vas, na vašega spoštovanega gospoda soproga, na vaše hčere, zete in otro-
ke, da bi vsi živeli srečne dneve na tem svetu in bi potem (ko bo to Bogu po volji) cela
družina bila združena v domovini blaženih.
Vitez Oreglia mora iti v Rim na škofovsko posvečenje svojega brata. Verjetno se bo
ustavil v Firencah in vas obiskal.
Nikar se ne dajte motiti v zadevah vaše vesti, ker ni za to nikakršnega razloga, in ve-
dite, da se bodo trni, ki sedaj bodejo, v večnosti spremenili v vrtnice.
Molite zame in za naše dečke in imejte me vedno v Gospodu za vaše uglednosti najv-
danejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. marec 1866

56.5 Page 555

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
555
C
Velezaslužna gospa grofica!
Z velikim zadovoljstvom sem prejel vaše novice in zahvaljujem se Bogu, da vas ohra-
nja pri krepkem zdravju. Če bi železniške proge spet obratovale, bi vas že obiskal. Toda
za zdaj je treba počakati.
Kar se tiče Capponija, je najbolje počakati in dati, da deluje Božja previdnost. Če bi
smel spregovoriti, bi povedal, da so tukaj v Turinu na delu magdalenke, katerih cilj je
zbirati propadla dekleta. Imajo že hišo v Franciji. Prihodnje leto bodo odprle dom v
Benetkah. So zelo goreče, navdušene, varčne in storijo veliko dobrega. Kdo ve, ali kaj
takega ne bi bilo potrebno tudi za Firence?
Vsak dan v naših skupnih molitvah priporočam vas in vašega soproga ter celo vašo
družino Gospodu in zagotavljam vam, da bomo to delali, dokler se ne snidemo v nebesih.
Z našo družino je vse v redu. Delo na cerkveni kupoli je že precej napredovalo, toda
zaradi pomanjkanja denarja le počasi. Lahko rečemo, da je glavna prosilka in nabira-
la za cerkev Marija Pomočnica. Vsak dan začenjamo devetdnevnice z obljubo kakega
daru. Do sedaj še nihče ni bil razočaran in tako vzdržujemo naša dela.
Zelo bi mi bilo ustreženo, če bi dobil kake novice o markizi Gerini, če je v Firencah.
Recite vašemu gospodu soprogu, da imam zanj lepo novico, vendar mu je ne morem
sporočiti prej kot v dveh mesecih od današnjega dne.
Bog naj blagoslovi vas, gospa grofica, gospoda viteza – vašega moža, hčere, zete in vnuke.
Ko se priporočam vašim molitvam, želim vsem obilne blagoslove iz nebes in sem vaše
uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin 20. julij 1866
P. S.: Prav v tem trenutku sem prejel sporočilo od markize Villarios, ki je v Rimu vsa
zavzeta za loterijo. Pravi, da je zdrava.
D
Spoštovani gospod vitez!
Dve stvari sem vam imel sporočiti dva meseca potem, ko sem pisal pismo vaši gospe:
mir je sklenjen, pregnani škofje in župniki se vračajo na svoja mesta. Menil sem, da vam
bosta ti dve stvari naredili veliko veselje. Res je, da se oboje ni še do konca izpolnilo,
vendar menim, da je tik pred vrati.
Veseli me, da je beseda, ki sem jo izrekel mimogrede, v vas vzbudila željo, da ste mi
pisali svoje ljubeznivo pismo.
Prav delate, da izročate svoje posle in njihov uspeh v roke nebeškega Očeta; on ve,
hoče in stori tisto, kar je bolje za vas. Jaz ne bom pozabil, kakor sem obljubil že zad-
njikrat vsak dan priporočati Bogu vaše zdravje, rešitev vaših duš in potreb vse družine.
Bog naj blagoslovi vas, dragi vitez, naj blagoslovi vašo gospo soprogo, zete, hčere in
naj vsem podeli milost, da boste živeli v svetem strahu božjem.
Medtem ko priporočam svojo ubogo dušo in duše svojih dečkov vašim molitvam,
imam čast, da se morem imenovati vaše ugledne ekscelence najvdanejšega in najpo-
kornejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. september 1866

56.6 Page 556

▲back to top
556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
E
Velezaslužna gospa grofica!
Če bo Bog tako hotel, bom v ponedeljek dopoldne v Firencah, kjer upam, da vam bom
mogel osebno odgovoriti na vprašanja, ki mi jih postavljate v vašem pismu.
Danes zjutraj so naši dečki opravili sveto obhajilo po vašem namenu in po namenu
vašega soproga.
Bog naj vas vse blagoslovi, molite zame, ki ostajam v Gospodu najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. december 1866
F
Velezaslužna gospa grofica!
Prejel sem vaše pismo, v katerem mi sporočate o težkem strahu zaradi vaših vnukov.
»Nič naj te ne vznemirja,« je ponavljala sveta Terezija. Molitev in zaupanje v Božjo dob-
roto.
Zmolite vi, ali kdor ima za to čas, tri očenaše, tri zdravamarije in trikrat slavaočetu
na čast presvetemu Zakramentu in eno Pozdravljena Kraljica v čast Mariji Pomočnici.
Uredil sem že, da šest fantov od tega jutra do konca omenjene dobe vsak dan opravi
sveto obhajilo po vašem namenu. Jaz bom vsako jutro pri maši opravil memento.
Starši naj obljubijo, da bodo po koncu nevarnosti kaj darovali za nadaljevanje del pri
cerkvi Marije Pomočnice.
Veliko težji primer se je zgodil v mestu Carmagnola. Stekli pes je globoko ugriznil obe
lici neke šestletne deklice.
Zdravniki niso dali nikakršnega upanja. Odložili so odstranitev vsega mesa na licih, da
bi tako odstranili okužene dele, kar je pomenilo na neki način prehiteti dekličino smrt.
Končno so opravili zgoraj omenjeni poseg in po priprošnji Velike Božje Matere je
sedaj, štiri mesece pozneje, deklica zdrava.
Imejmo vsi skupaj živo vero; Marija ne bo dovolila nobene nesreče, ki bi se je morali
bati.
Vašemu pismu je bil priložen bankovec za 1.000 frankov, vendar nikjer ni povedano,
za kaj naj ga uporabimo. Menim, da ste ga priložili z istim namenom kot predhodni dar,
to je blaženi Devici, da podprete svojo prošnjo. Lepo se vam zahvaljujem in izjavljam,
da bo to podkrepilo gorečnost naših molitev.
Veliko pozdravov za vse vaše zete, soproge, hčere in vnuke. Vera brez strahu! Molite
tudi zame, ki se z veliko hvaležnostjo izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služab-
nika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. maj 1867
G
Velezaslužna gospa grofica!
Z globokim veseljem sem prejel vaše spoštovano pismo, kakor po navadi polno kr-
ščanskih čustev. Rad bi, da bi v vaših pismih pokazali več mirnega duha. Zapomnite si,
kar sem vam že tolikokrat povedal: ne mučite si vesti zaradi preteklosti, temveč mislite
edinole na srečno prihodnost.

56.7 Page 557

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
557
Čeprav vam bolj poredko pišem, pa dostikrat mislim na vas, vašega gospoda soproga
in vso vašo družino pri Gospodovem oltarju. Ta mesec sem celo odredil posebna obha-
jila za potrebe vaše družine.
Prejel sem čudovito pismo vašega gospoda soproga, ki mi je bilo v veliko veselje.
Pozdravite ga in se mu v mojem imenu toplo zahvalite. Upam, da vam bom v kratkem
pisal o neki drugi pomembni stvari. Zahvaljujem se vam za vse dobro, ki ga izkazujete
meni in tem mojim revnim dečkom. Bog je velikodušen in ga prosim, da bi vam stoterno
povrnil vse, kar storite za nas.
Prejel sem sporočilo, da Firencam grozi kolera. Če se bo to zgodilo, nič ne skrbite. Za-
gotovite vašim in drugim, da nihče od teh, ki je pomagal pri gradnji cerkve, ne bo postal
žrtev bolezni, če bo le imel zaupanje v Marijo Pomočnico.
Sem v silni duhovni potrebi in zato se priporočam vam, vaši družini, patru Verdi, pa-
tru Mettiju, patru Bianchiju, ki jih vse lepo pozdravite in povejte jim, da jim želim veliko
dobrega tako v časnem kakor večnem pogledu.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. maj 1867
P. S.: Ta trenutek sem prejel pismo viteza Oreglia, ki mi na dolgo poroča o vljudnem
in prijaznem sprejemu, ki ste mu ga izkazali vi in člani vaše družine med njegovim
zadnjim postankom v Firencah. Naroča mi, da naj se vam v njegovem imenu zahvalim.
H
Velespoštovana gospa grofica!
Vaše pismo, tako lepo napisano, me je zelo potolažilo. Vem, da še občutite breme
nesreče, vendar se je nekaj že izboljšalo. V naši hiši molimo zjutraj in zvečer za vas.
Nekaj fantov vsak dan opravlja za vas sveto obhajilo in jaz vas v svoji majhnosti vsak
dan priporočam Bogu pri sveti maši. Prepričan sem,da je to Božja preizkušnja vaše po-
trpežljivosti, vendar se bo vaše zdravje popravilo in bo, kakor je bilo prej.
Vitez Oreglia se je vrnil iz Rima in mi pravi, da bo molil za vas in vam bo v kratkem
pisal.
Vi, vaš soprog in vsa družina se ne bojte kolere, ki mori po Italiji. Ne priporočam vam
drugega kot samo veliko zaupanje v Marijo Pomočnico. Prav tako ne bom pozabil v
svojih drugih molitvah oseb, ki mi jih priporočate. Mi smo tukaj rešeni vsake bolezni in
upamo v Božjo zaščito.
Grofica Calderoni, ki se je na poti iz Rima v Milan ustavila v Turinu, je bruhala kri in
njeno stanje je že štiri dni brez izboljšanja. Priporočam tudi vam to dobrodelno gospo.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino; v globoki hvaležnosti vaše uglednosti naj-
vdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. julij 1867
I
Velespoštovana gospa grofica!
Prejel sem vaše spoštovano pismo z dne tekočega meseca z bankovcem za 100 fran-
kov kot dar dveh družinskih očetov za prejeto milost. Odkar vas je Gospod tako težko

56.8 Page 558

▲back to top
558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
obiskal, vas vsak dan priporočam Gospodu pri sveti maši, kakor tudi zjutraj in zvečer v
skupnih molitvah z očenašem, zdravamarijo in slavaočetu. Na dan pa, ko so vam izvedli
poseg na stegnenici, sem opravil mašo za vas in nekaj fantov je darovalo sveto obhajilo.
Upajmo, da bo Bog upošteval naše skromne molitve in da bodo združene z mnogimi
drugimi, ki jih bodo opravili še drugje, dosegle zaželeno milost, se pravi odpravo obvez
s postopnim izboljšanjem.
Okrog nas divja kolera, vendar še nihče od naših ni zbolel. Vitez Oreglia in vsi naši
dečki so zdravi. Velika izguba pa je za nas smrt našega velikega dobrotnika grofa Cam-
burzana, ki je umrl 16. tekočega meseca.
Bog naj blagoslovi vas, vašega gospoda soproga in vso vašo družino in me imejte v
Gospodu za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. avgust 1867
L
Velespoštovana grofica!
Dan, preden sem prejel vaše pismo, sem imel sanje, ki so me močno potolažile. Sanja-
lo se mi je, da sem opravil sveto mašo v vaši kapeli in da ste me vi prekinili pri zahvali s
tem, da ste mi osebno prinesli čašico črne kave. Bog bodi zahvaljen, od bolezni ste dob-
ro okrevali. Toda vaše pismo, ki sem ga prejel včeraj, me je spomnilo, da so bile samo
sanje. Sicer pa me veseli, da gredo stvari na bolje, in sem prepričan, da bom, če bo tako
Božja volja, jeseni prišel v Firence in dobil prav od vas skodelico črne kave.
Mi bomo še naprej goreče molili za vaše zdravje in za zdravje vašega gospoda sopro-
ga, sinove, hčere, zete in vnuke. Upam, da vam nič ne bo škodilo, kakor za to prosimo
v naših molitvah. Stiska nas je primorala, da smo upočasnili delo pri cerkvi Marije Po-
močnice. Ne gre za to, da ta nebeška mati ne bi več blagoslavljala svojih častilcev, toda
darovi postajajo vedno manjši, četudi jih je veliko.
Kljub vsemu sem prepričan o dveh stvareh: da bodo še letos končana glavna dela in
da boste prihodnjo pomlad, ko bomo cerkev posvetili, lahko prišli na slovesnost in nas
obiskali.
Bog naj nas blagoslovi in nam pomaga hoditi po poti, ki vodi v nebesa. Amen. V glo-
boki hvaležnosti vaše uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 23. september 1867
P. S.: Vitez Oreglia je tukaj pri meni, dela duhovne vaje in vaši uglednosti kakor tudi
celi vaši družini želi vse dobro in moli za vas.
M
Velespoštovana gospa mamica!
Pismo je sicer kratko, vendar zadosti veliko, da za veliko noč ne pozabi tako dobre
mamice in tako zavzetega očeta. Imejta poseben namen: v nedeljo bomo imeli sveto
mašo in posebne molitve pri oltarju Marije Pomočnice in bomo prosili za zdravje in
milost vztrajnosti v dobrem za vaju oba, za vse hčere, za vse zete in za vse vnuke. Če mi
boste poslali njihova imena, bom vsakemu poslal poseben listek kot spomin in popolni
odpustek, ki ga je podelil sveti oče.

56.9 Page 559

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
559
Ste v družini vsi zdravi? Kako je z gospo Gondijevo? Če jo boste srečali, jo lepo pozdra-
vite v mojem imenu.
Boste prišli letos na obisk? Da vsaj enkrat vidite novo cerkev! Priporočam svojo ubo-
go dušo vašim molitvam in se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. april 1870
N
Velezaslužna gospa Gerolama!
Ne vem, ali ste v teku leta prejeli od mene kako pismo, vem pa, da sem vam večkrat
pisal in da ste tožili, da niste nič prejeli. Vsekakor se obtožujem kot krivega in kot spo-
korjen sin prosim odpuščanja svojo odlično mater.
In sedaj drugo. Moj glavni namen je vam sporočiti, da bom prihodnjo nedeljo opravil
sveto daritev za vas, za gospoda Tommasa in za vso družino, zlasti še za vse pokojne.
Ob sedmih zjutraj bodo naši fantje opravili posebne molitve, nakar bodo molili rožni
venec, bodo pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo. Vse to naj bi pomagalo vašim pokoj-
nim sorodnikom, da bi Bog enim podelil večni mir, živim pa še dolgo let srečnega življe-
nja in dragoceni dar vztrajnosti v dobrem. Posebej bom pa molil za vas in za gospoda
Tommasa, da bi vaju Bog ohranil, da bosta mogla gledati sadove svoje dobrodelnosti in
da boste pripravili – oh, kak požeruh! – dobra kosila, ko bom prišel v Firence, ter imeli
potrpljenje, če bi bil do enega ali drugega malo nevljuden.
Nam gre kar dobro, seveda z mnogimi nevšečnostmi. Med drugim imamo veliko na-
ših učiteljev pred prejemom svetih redov, ki pa bodo morali k vojakom. Drugi bodo šli
ob drugem pozivu. To je za nas prava nesreča.
Molite Boga, da nam podeli vdanost v njegovo sveto voljo in sposobnost, da bomo
rade volje nosili te in druge križe, ki nam jih hoče poslati.
Veseli nas dejstvo, da kakih pet tisoč fantov redno opravlja verske dolžnosti, prejema
svete zakramente in vzbuja lepe upe.
Bog naj blagoslovi vas, gospoda Tommasa s hčerami, zeti in vnučki. V hvaležnosti vaši
uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. december 1870
O
Plemenita in velezaslužna gospa!
Že pred časom sem vam hotel odgovoriti na vaše pismo z dne 15. tekočega meseca, pa
so me mnogi posli odvračali od tega. Sedaj imam trenutek časa, pa bom hitro odgovoril
ter vam sporočil, da sem prejel položnico za 63,50 lir. Upam, da je prišel na pravi naslov
tudi zavoj knjig, ki ste jih naročili.
Zelo mi pride prav ta priložnost, da vam zaželim lep konec starega in srečen začetek
novega leta z vsemi milostmi, ki morejo koristiti vaši uglednosti, gospodu komendator-
ju in vsem vašim. Pri nas smo obhajali božič zelo slovesno, zlasti pri polnočnici je bilo
veliko ljudi in veliko svetih obhajil. Vaša uglednost in vsi vaši so bili deležni naših moli-
tev, in če nas bo dete Jezus uslišal, bo za vašo družino deževalo veliko nebeške milosti.

56.10 Page 560

▲back to top
560
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Ena izmed naših želj je, da bi vam trgovinica21 lepo uspevala in tako večala zasluženje
vaše uglednosti z dobrimi mislimi, ki jih prinašajo te knjige.
Sprejmite ta voščila don Boska in vseh njegovih sinov z vsemi izrazi vdanosti, ki naj
jih prejme tudi gospod komendator, in dovolite, da obnovim svoje globoko spoštovanje
in vdanost vaši uglednosti.
Najvdanejši služabnik
duh. Rua, prefekt
Turin, 26. december 1870
P
Draga moja mamica!22
Večkrat na dan moja misel poleti na obisk k vam in gospodu Tommasu, in ker ne mo-
rem priti telesno, sem pomnožil molitve pri nogah presvete Marije Pomočnice.
Ne bojte se. To je samo preizkušnja in presveta Devica vas bo uslišala. Tukaj vsi moli-
mo zjutraj in zvečer. V mislih se pridružite naši molitvi, imejte živo vero in boste gotovo
ozdraveli.
Kolikor pogosteje mi boste pisali, tem večje bo moje zadovoljstvo.
Prav tako bomo molili za vašo veliko in malo družino, vi pa ne pozabite v svojih gore-
čih molitvah tega ubogega vedno vdanega v J. K. ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko,
slab sin
Turin, 27. julij 1875
Q
Preljuba gospa Moma!23
Že več dni vam nameravam pisati, toda moje ubogo srce je tako zbegano, da ne vem,
kje bi začel in kje končal. Gospoda Tommasa, ki sem ga spoštoval kot očeta, občudoval
kot dobrotnika, mu zaupal kot prijatelju, ni več med nami. To je kladivo, ki je pretekle
dni kar naprej udarjalo v moje misli. Darovali smo maše, opravljali molitve, obhajila,
molili rožne vence, da bi ga Bog ohranil pri življenju. Bog pa je odločil, da ga vzame k
sebi, in mi smo v bridki žalosti pomnožili naše molitve in bomo še.
V množici teh turobnih misli me je ena malo potolažila: Tommaso, ki si ga imel tako
zelo rad, ni umrl, on živi v objemu svojega Stvarnika in v tem trenutku je že deležen pla-
čila za svojo dobrodelnost, pobožnost in vero. Ti sam ga boš verjetno videl v kratkem
v čisto drugem stanju, veliko lepšem, kot ga je imel na zemlji. Videl ga boš in ne boš se
nikdar več ločil od njega. Toda čeprav lahko utemeljeno upaš, da že uživa slavo pravič-
nih v nebesih, vendar ne smeš pozabiti dolžnosti, ki jo imaš do prijatelja, dokler si še na
zemlji. Spominjaj se ga, moli zanj vsak dan vse dotlej, ko se bomo združili z njim v slavi.
Ob misli na vašega objokovanega pokojnika sem prešel k vam, gospa Moma. Koliko ste
morali trpeti in še trpite! Vem, da ste vdani v Božjo voljo, vem, da obožujete Božje načrte,
21 Kakor je nekoč mati Galeffi v Rimu tako je sedaj grofica Uguccioni v Firencah imela v zalogi in je
skrbela za prodajo knjig salezijanske tiskarne.
22 Pisma od 1871 do 1874 imajo mesto v desetem zvezku. Govori o bolezni gospoda Tommasa.
23 Zaupen izraz za Girolama.

57 Pages 561-570

▲back to top

57.1 Page 561

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
561
toda kelih je vedno grenek. Iz tega razloga sem opravljal in dajem opravljati posebne mo-
litve za vas, da vas Bog potolaži in opogumi ob misli, da imate v nebesih soproga in da ga
zato morate spet srečati, da boste uživali njegovo navzočnost vso večnost.
Ko boste mogli in če se vam bo zdelo prav, mi, prosim, opišite njegove zadnje ure
življenja. To mi bo v neizmerno uteho.
Oprostite mi, prosim, to pismo, ki je bolj kot kaj drugega zbirka misli in nenavadno
pismo. Bog naj vas blagoslovi in napolni z nebeškimi darovi in z vami naj blagoslovi vso
vašo malo in veliko družino. Prosim vas, da me imejte vedno v J. K., kakršen ostajam v
globoki hvaležnosti vaši uglednosti najvdanejši kot sin.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgust 1875
R
Vedno predraga v J. K.!
Tukaj v Morneseju, v zavodu hčera Marije Pomočnice, sem prejel vaše spoštovano
pismo. Zbranih je sto petdeset gospa, ki opravljajo duhovne vaje. Kako lepo bi bilo, če
bi med njimi bili tudi vi. Gotovo bi vam bilo v veliko zadoščenje. Kdo ve, ali kako leto ne
bi mogli priti tudi vi?
Vsekakor pa vas nisem pozabil, kot tudi ne osebe, za katero tako zelo žalujete. Jutri
bomo pri skupni maši darovali daritev za dušo našega vedno ljubega Tommasa. Pa tudi
na vas ne bomo pozabili in z vami na vso vašo družino. Namenil bom svoje molitve za
tiste, ki imajo sedaj razloge za spore, da se vse prav uredi in ne bo Božje žalitve.
Kako bi si želel, da bi poletel k svoji dobri mamici in jo vsaj malo potolažil zaradi toli-
ko trnov, ki bodejo njeno srce. Ker tega ne morem storiti telesno, storim to v duhu, tako
da dvigam posebne molitve k Bogu, da bi vam pomagal s svojo sveto milostjo nositi križ
v svetem upanju na vaše plačilo v nebesih.
Gospod Corsi mi je sporočil, da je gospod Tommaso, preden je zapustil ta svet, zapus-
til meni v spomin dve nabožni podobi. Kako dobrotna misel! Storil je toliko dobrega v
času svojega življenja in je hotel delati dobro tudi po svoji smrti. Kako lepi spomini me
vežejo nanj.
Bog naj vas blagoslovi, gospa Moma, in molite Gospoda tudi zame; čeprav nisem za
nobeno rabo, ostajam vedno v J. K. najvdanejši služabnik in sin.
duh. Janez Bosko
Mornese, 25. avgust 1875
S
Moja draga vedno ljubeča mamica!
Začudili se boste, da vam pišem iz Rima. Tu sem že dva dni in prejel sem tudi vašo
častito kartico. Ker sem izbral obmorsko pot, nisem mogel priti v Firence, upam pa,
da bom to mogel storiti ob vrnitvi, ki bo drugo nedeljo po veliki noči. Upam, da bom
imel ob tej priložnosti tudi možnost, da se pogovorimo o naših zadevah. Tudi jaz sem
nameraval odpreti kako hišo v Firencah. Potreboval bi samo kako stavbo, kjer bi mogel
zbirati otroke. Kdo ve, morda ni več daleč ta čas? Molimo.
Bodite prepričani, da vas ne bom pozabil v svojih skromnih molitvah. Še več, prav
v duhovno tolažbo mi je, da se vas lahko spominjam pri sveti maši, vas, vaše velike in

57.2 Page 562

▲back to top
562
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
male družine in zlasti še objokovanega gospoda Tommasa, ki je ob tej uri že gotovo pri
Bogu v nebesih.
Molite tudi zame in za mnoge posle, ki jih moram še opraviti pred odhodom iz Rima.
Bog naj vas blagoslovi in vas osreči na zemlji in v večnosti. Ostajam z globokim spo-
štovanjem najvdanejši sin.
duh. Janez Bosko
Rim, 1876
T
Predraga dobra mamica!
Z mislimi vas velikokrat na dan obiščem in vsak dan se vas spominjam pri sveti maši.
Toda moji posli so tako zelo narasli, da sem moral zanemariti svoje najdražje in najbolj
obvezujoče pismene stike.
Toda kot dobra in usmiljena mamica boste oprostili svojemu porednemu sinu, ki ob-
ljublja poboljšanje. Ali ne? Kdo bi mogel dvomiti!
Nisem bil več v Firencah, če bom pa šel, se bom ustavil za kako uro in bom šel tja,
kamor me vežejo moji ljubi spomini in kjer še vedno živi oseba, ki nam je storila toliko
dobrega in na katero bo salezijanska družba ohranila neizbrisen spomin pred Bogom
in pred ljudmi.
Da vam samo bežno prikažem naše ustanove, vam povem, da smo samo v tem letu
odprli enaindvajset novih postojank. K temu moramo dodati še misijone v Ameriki, In-
diji in Avstraliji in potem boste videli, da se imamo česa veseliti. Toda Bog nas po naših
zaslugah blagoslavlja.
Moje zdravje je hvala Bogu zelo dobro. Don Berto, don Rua in še drugi, ki vas poznajo,
vas pozdravljajo in molijo za vas.
Pošiljam vam nekaj izvodov salezijanskih sotrudnikov,24 ki jih razdelite gospe Gondi,
markizi Nerli, Digny in drugim, za katere veste, da imajo radi naše stvari. Diplomo boste
prejeli skupaj s Katoliškim branjem, vrnili mi boste samo podpisano rdečo kartico.
Bog naj blagoslovi vas, vso vašo veliko in malo družino in me imejte v J. K. za poniž-
nega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. december 1876
U
Vedno predraga v Jezusu Kristusu!
Nisem vam pisal že dalj časa, ker sem vedno okoli na obiskih in odpiranju novih hiš.
Kljub temu pa pogosto mislim na vas in na vaš težki položaj. Vsako jutro sem vas redno
priporočal pri sveti maši, kar rade volje še naprej delam za vas in za vso vašo družino.
Bilo bi mi zares ljubo, če bi mogel dobiti poročilo o vseh članih vaše družine in ali ste
v teh domačih zadevah imeli kake nevšečnosti ali pa so skušali vsi z balzamom spošto-
vanja zdraviti rane. Nisem nič več slišal o markizi Nerli in o gospe Marii Gondi itn.
Na dan Marijinega brezmadežnega spočetja bom daroval sveto mašo in naši dečki
bodo opravili sveto obhajilo pri oltarju Marije Pomočnice za osebo, ki jo vsi tako ob-
24 Se pravi Priročnik za sotrudnike.

57.3 Page 563

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
563
jokujemo. Bog naj vas blagoslovi, gospa Gerolama, in vam podeli nebeški napredek.
Molite tudi zame, ki ostajam za vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1876
V
Draga moja mamica!
Ponovno sem v Rimu, kamor me je nujno poklical sveti oče. Ko se bom vračal, če bo
Božja volja, se bom za nekaj dni ustavil v Firencah, da pozdravim svojo dobro mamico,
ki bi ji rad prinesel obilico tolažbe in zdravja, za kar prosim vsak dan Gospoda, ki naj
vam vse to nakloni. Sedaj vas prosim, da mi odkrito kot mati poveste, ali vam mogoče
moja navzočnost v hiši povzroča nevšečnosti. Če je tako, bi razmeroma lahko dobil dru-
go stanovanje. Vsekakor bo prvi korak, ki ga bom proti koncu meseca naredil v Firen-
cah, veljal vam in se bomo o vsem pogovorili.
Včeraj sem bil v avdienci pri svetem očetu in sem ga prosil poseben blagoslov za vas,
za vso vašo malo in veliko družino. Tudi jaz se pridružujem temu blagoslovu z željo
vsega najboljšega iz nebes.
Ostanite vedno dobri do tega ubogega revčka, ki se priporoča dobroti vaših molitev
in ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik in poredni sin
duh. Janez Bosko.
Rim, julij 1877, Via Sistina 104
W
Draga moja mamica!
Vaše pismo me je močno potolažilo, vendar tudi globoko vznemirilo. Tolažilo zato,
ker prihaja od vas, ki vas tako zelo ljubim v Gospodu, vznemirilo pa zato, ker mi up-
ravičeno očita, da nisem izpolnil svoje dolžnosti, da bi vam voščil srečne velikonočne
praznike. Poravnali bomo stvari tako, da vas bom prosil odpuščanja in vi boste odpus-
tili temu porednežu, ki vam obljublja, da bo v prihodnje bolj pozoren na take dogodke.
Bodite prepričani, da ste med tistimi, za katere vsak dan zjutraj in zvečer v vseh salezi-
janskih domovih opravljamo molitve. Jaz pri sveti maši ne bom nikoli opustil spomina
za vas, za vso vašo družino, velike in male.
Bil sem štirideset dni zdoma. Šel sem do Marseilla, kjer nam ponujajo v upravo nekaj
zavodov. Samo v Franciji nam ponujajo trideset hiš z vsemi potrebnimi pritiklinami.
Toda kje naj vzamemo toliko osebja? Molite, gospa Moma in mamica, da nam Bog pošlje
veliko svetih delavcev, kajti žetev na evangeljskem polju je obilna.
Don Berto, don Rua in drugi člani te hiše vas pozdravljajo. Vi pa bodite tako dobri,
da pozdravite v mojem imenu vaše zete, hčerke in vnuke. Prištejte me med tiste, ki vas
bodo vedno globoko spoštovali v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. april 1877
X
Moja draga in dobra mamica!
Ne bi rad, da bi minila ta devetdnevnica k Mariji Brezmadežni, ne da bi vam ta pore-
dni sin poslal svoje pozdrave in se vas na poseben način spominjal. Vsak dan prosim
za vas pri sveti maši. Za prihodnji petek pa sem naročil, da bomo za vas darovali sveto

57.4 Page 564

▲back to top
564
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
mašo in bodo naši dečki prejeli sveto obhajilo po vašem namenu, za vaše dobro poču-
tje, da bi prejeli obilico blagoslova za vas in vso vašo malo in veliko družino.
Upam, da vas bom mogel med svojim potovanjem v Rim in ob svoji vrnitvi pozdraviti
v Firencah. Vi pa ne pozabite moliti za tega razbrzdanca, ki vedno ponavlja, da se bo
popolnoma predal Gospodu, pa ostaja vedno enak.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami in z najglobljo hvaležnostjo in spoštovanjem imam
čast, da se imenujem vaše velezaslužne uglednosti ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. december 1877
P. S.: Don Berto in don Rua vas spoštljivo pozdravljata.
Y
Moja dobra in vedno ljubezniva mamica!
Že pred dvema dnevoma sem vam hotel pisati, da bi vam povedal, da ta vaš sin, čeprav
malo poreden, vsako jutro prosi za vas pri sveti maši. Vi ste me prehiteli in jaz se vam
iz srca zahvaljujem.
Pozimi se bom odpravil, če je Bogu tako po volji, v Lucco in Rim in se skušal ustaviti
v Firencah. Tam bom tako izrabil vašo ljubeznivost, da bom maševal vsaj enkrat v vaši
zasebni kapeli, da bo Bog vas in vašo malo in veliko družino obdaril s svojimi nebeškimi
milostmi.
Stvari se ne razvijajo samo z naglico lokomotive, temveč tudi telegramsko. V tem letu
smo z Božjo pomočjo in pomočjo naših sotrudnikov odprli dvajset hiš, tako da jih imamo
danes več kot osemdeset z več kot trideset tisoč gojenci. Vidite, kako zelo je narasla naša
družina. Toda v skupnih in osebnih molitvah vsi molijo za našo mamico v Firencah.
Hvala Bogu, da sem zdrav, tudi don Rua, don Berto in vsi drugi, ki bi vas radi spoznali,
vam pošiljajo spoštljive pozdrave. Jaz pa se vam priporočam v vaše svete molitve in se
izrekam v sinovski hvaležnosti za najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. oktober 1878
Z
Predraga moja mamica!25
Vaše pismo mi ne bi moglo prinesti večjega veselja. Pričakoval sem ga, ker sem bil v
dvomih glede vašega zdravja. Nič mi niste povedali, ali vam je močno odleglo. Toda vaša
pisava mi pravi, da ste se dobro popravili po padcu, ki vam ga je poslala Mati Žalostna.
Bog naj vas blagoslovi in vam nakloni lepe praznike, srečen konec starega in dober za-
četek novega leta. In da me potolažite, mi sporočite vaše dobre novice. Čeprav so moje
oči veliko trpele, mi vendar omogočajo, da sam podpisujem.
Ponižne pozdrave vsej vaši družini, mali in veliki, in molite zame, ki ostajam vedno v
J. K kot sin.
duh. Janez Bosko
Turin 19. december 1878
P. S.: Prav prisrčno vas pozdravlja tudi duh. Gioachino Berto.
25 Pismo je napisal don Berto in podpisal don Bosko.

57.5 Page 565

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
565
XXII. NEKAJ DON BOSKOVIH PISEM MSGR. PIETRU DE GAUDENZIJU,
ŠKOFU V VIGEVANU, NEKDANJEMU KANONIKU IN DEKANU V VERCELLIJU
A
Don Bosko pri vratih gospoda dekana 24. decembra 1851.
Din-din-din.
Služabnik: Kdo je?
B. Don Bosko, ki bi rad nujno govoril z gospodom dekanom, seveda če ne motim.
S. Takoj vas bom naznanil. Mislim, da je že poobedoval.
Dekan: Na uslugo, dragi don Bosko. Kakšen srečen veter vas je prinesel? Kako se
počutite? Pridite in sedite.
B. Vse je v redu. Potovanje je bilo kar prijetno in me veseli, da vas vidim zdravega in
zadovoljnega. Prinašam vam novice o naši cerkvi.26 Je že pokrita, narejen je obok nad
korom, nad obema kapelicama in v zakristiji in sedaj pripravljamo vse potrebno za
osrednji obok.
D. Veliko je že storjenega. Hvala Bogu. Držal sem besedo in prispeval nekaj zidakov.
B. To je tudi eden izmed razlogov mojega obiska.
D. Razumem, že razumem. Bi jih radi odnesli s seboj?
B: Ne, gospod dekan, lahko mi jih pošljete, kakor vam je lažje: s poštno nakaznico
ali z bankovcem v pismu. Za zdaj se ne bom vračal domov. Obiskujem dobrotnike naše
cerkve.
D: Res ste pametni! Skubite gos, ne da bi gagala. In kaj je v tem zavoju? Oh, načrt za
loterijo. Je tudi za cerkev v Oratoriju? Toda, toda … kako, da ste me postavili med po-
speševalce? Kako, kako?
B: Gospod dekan, preprosto sem ukrepal. Bal sem se, da bi se v svoji skromnosti od-
tegnili temu bremenu. Zato sem vas vpisal, ne da bi vam kaj povedal.
D: Pravi porednež ste, don Bosko! Toda kaj moram storiti?
B: Za zdaj začnite razdeljevati ta vabila, in če boste dobili kak dar, ga pošljite po ka-
kem vozniku v Turin. Ko bomo zbrali dobitke, jih bomo dali oceniti in natisniti srečke
po 0,30 franka. To je vse, kar morate storiti. Priporočite me zlasti hiši Mela, ki nam bo
lahko v tej zadevi zelo koristila.
D: Ker ste me že spravili v to kašo, se bom skušal iz nje čim bolje rešiti.
B: Moje naročilo je končano. Vale in Domino. Srečne božične praznike in uspešno
novo leto. Bog naj vas blagoslovi in vse tiste, ki bodo tako dobri, da se bodo udeležili
naše loterije. Sedaj bom sedel na voz, ki me bo odpeljal hitro kakor veter. Grem na obisk
h gospodu Goggiu v Bielli.
B
Velečastiti in predragi monsinjor!
Iz tega, kar govorijo, mi je znano, da boste šli v Rim, in znano mi je tudi, da vas bo sveti
oče rade volje sprejel, ker sem mu o tem na dolgo pripovedoval pretekli teden. Ne poza-
bite dobrega patra Belasia. Prosite za naslov papeževega kaplana ali tajnega komornika
njegove svetosti. Tako boste zadostili skupnim željam in sveti oče vam bo ustregel.
26 Cerkev sv. Frančiška Saleškega v Oratoriju.

57.6 Page 566

▲back to top
566
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Jutri bom šel, če bo taka Božja volja, v Borgo San Martino. Veliko uslugo bi mi napra-
vili, če bi se v četrtek potrudili do tja. Obhajali bomo praznik sv. Karla. Tudi jaz sem bil
v Rimu, zato bi se lahko pomenili o mnogih stvareh.
Podelite mi svoj sveti blagoslov in me imejte vedno v J. K. za najponižnejšega služab-
nika in prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. november 1876
C
Velečastiti in predragi monsinjor!
Večkrat bi se vam moral prisrčno zahvaliti za lepa pastirska pisma, ki ste mi jih posla-
li, zlasti tisti dve o katekizmu, ki sta zares dovršeni. Prebrali smo jih ponovno pri mizi in
don Bonetti bo naredil posebno študijo in jo objavil v Bibliofilu (prijatelju lepe knjige).
Bog naj vas blagoslovi in vam pomaga napisati še več podobnih del.
Prav tako se vam moram zahvaliti za velikodušen dar našim misijonarjem, ki so ga
tako veseli in so mi izrecno naročili, da se vam zahvalim v njihovem imenu.
Toda zakaj ne moremo imeti v Turinu škofa, ki bi vam bil podoben? Naše stvari gredo
kakor slama v ognju, zato bom moral v prvih dneh prihodnjega meseca iti v Rim. Če bi
vam mogel v tem času biti na uslugo, bi mi bilo zelo lepo.
Dva klerika, Signorelli in Calligaris, ki sta ju priporočila njuna župnika in teolog Be-
lasio, sta prišla k nam v Lanzo na duhovne vaje. Prosila sta, da bi se lahko ustavila pri
nas in šla v zunanje misijone. Ne vem, kakšne načrte imate z njima. Za zdaj sta še vam
na voljo in bi ju sprejel v Družbo samo z vašo privolitvijo.
Bog naj vas ohrani. Podelite svoj blagoslov vsem salezijancem, zlasti meni, ki ostajam
v globoki hvaležnosti vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. november 1877
D
Velečastiti in predragi monsinjor!
Zadnje imenovanje objokovanega Pija IX. je bilo namenjeno brevu, ki postavlja gos-
poda T. Belasia za tajnega komornika njegove svetosti papeža.
Prosil bi vašo ekscelenco, da bi mi povedali, ali se vam zdi primerno, da bi to s kako
zunanjo slovesnostjo oznanili vi ali naj jaz pošljem njemu tja, kjer je. Zdi se mi, da je v
Turinu. Storil bom, kakor vam bo bolj prav.
Pija IX. ni več, Rim je osupel. Vsi kardinali in vsi diplomati so v Vatikanu. Prosim
Boga, da bi nam poslal vrednega naslednika prav take junaške krščanske ljubezni in
odločnosti. Njegova lepa duša je poletela k svojemu Stvarniku danes ob 5,40 popoldne.
Včeraj je sveti oče dejal nekemu kardinalu: Turinski nadškof me je globoko užalostil
s pismom o smrti V. E.27
27 Takoj po smrti Viktorja Emanuela II. je msgr. Gastaldi napisal pastoralno pismo, v katerem je živo
objokoval izgubo kralja, niti z eno besedico pa ni omenil krivic, ki jih je naredil Cerkvi. Osservato-
re Romano je takole ocenil to pastoralno pismo: »Ker se ne strinjamo z vsemi mislimi, ki jih vsebuje,
ga ne bomo objavili.« To pripombo je narekoval Pij IX., kakor je don Albertario pisal don Mazzari
iz Rima 18. januarja 1881.

57.7 Page 567

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
567
Se priporočam v molitev in ohranite me v J. K. najvdanejši in najponižnejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 7. februar 1878
E
Velečastiti in predragi monsinjor!
Ko sem prejel vaše pismo, je bilo balzamiranje trupla svetega očeta že opravljeno in
zato nisem mogel izročiti svojega daru, kar bi iz vsega srca rad.
Ohranil ga bom za naslednjo priložnost pa tudi zato, da bi govoril z monsinjorjem.
Sedaj traja konklave. Govori se, da so med kandidati Bilio, Monaco, Simeoni. Videli
bomo quem elegerit Deus.
Ne vem, ali ste dobili moje pismo, v katerem sem vam poročal, da je njegova svetost
imenovala za tajnega kamerlenga teologa Belasia. Pred seboj na mizi imam to diplomo.
Ali naj jo pošljem vam ali mu jo jaz osebno izročim. Želim storiti, kakor je vam bolj prav.
Če ne bo kakih motenj, bom prihodnji teden odpotoval v Turin. Iz Alessandrie name-
ravam napraviti korak v Vigevano in tako bova lahko mirno govorila o najinih zadevah.
Prosim vas za vaš sveti blagoslov in se imenujem v globokem spoštovanju vaše vele-
častite ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. februar 1878
F
Velečastiti in predragi monsinjor!
Pošiljam vam imenovanje za tajnega kamerlenga v pavovem perju za gospoda teolo-
ga Belasia. Naj vam povem, da je sveti oče v tem imenovanju hotel pokazati svojo nak-
lonjenost škofiji Vigevano v osebi kanonika Belasia. Verjetno je to zadnje odlikovanje
pokojnega papeža.
V vednost teologu Belasiu naj povem, da naj ne skrbi za takso, ki jo je treba plačati
majordomu, in za običajne napitnine. Vse je poravnano. Moral bi priti v Rim in se pape-
žu zahvaliti, toda ta je odletel v nebesa. Malo še počakajte in se pridite poklonit novemu
papežu.
Včeraj sem imel kratko avdienco in lahko rečem, da je novi papež pomlajeni Pij IX. Go-
voril mi je z očetovsko dobrohotnostjo in me povabil v zasebno avdienco, da bi prosto
lahko govorila o skupnih zadevah. Bog bodi hvaljen.
Podelite mi svoj sveti blagoslov in molite za tega reveža, ki ostaja v J. K. najvdanejši
služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 24. februar 1878
G
Predragi in velečastiti monsinjor!
Kolikokrat vas v mislih obiščem! Koliko stvari bi rad predložil vaši trezni in modri
sodbi! Toda vedno mi manjka čas in posli se množijo v nedogled. Bomo videli.
Sprejemam fanta iz Mortare, ki mi ga priporočate. Če je že končal tretji razred osnov-
ne šole, ga lahko takoj sprejmem. Če želi postati obrtnik, mora biti star vsaj dvanajst let
ali jih izpolniti prihodnjega februarja, ko je čas za sprejem obrtničkov. Vi bodite tako
dobri in mi pošljite ime, priimek in potrdilo o končani šoli.

57.8 Page 568

▲back to top
568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
Tako bo vse pripravljeno.
Lani ste mi priporočili dva klerika: Signorellija in Calligarisa. Sedaj mi priporočate še
dva. Vedno navajajo iste razloge, da ne morejo plačevati vzdrževalnine. Sprejel sem jih
in jih bom še sprejemal. Jih lahko sprejmem, če bi želeli postati salezijanci? Če potem
želijo nazaj v škofijo, sem prav tako zadovoljen. Kaj naj storim?
Želim, da bi bili vi vedno zadovoljni z menoj in s salezijanci. Vaše nasvete kot tudi
karanja imamo vedno za velik zaklad.
Sem v Lanzu na duhovnih vajah skupaj z dvesto salezijanci. To je že tretji tečaj letos.
Vidite, koliko stvari!
Sledite teologu Belasiu, ki je skoraj zapustil dušno pastirstvo, z namenom, da bi se
posvetil tiskanju knjig, ki se dobro prodajajo. Pozdravite ga v mojem imenu in mu po-
vejte, da želim ostati vedno njegov ponižen in zvest služabnik.
Podelite nam vsem svoj blagoslov in molite zame, ki ostajam v J. K. vedno najvdanejši
služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Lanzo, 26. september 1878
P. S.: Iz srca se vam zahvaljujem za dragocena pastoralna pisma, ki mi jih pošiljate. V
veliko zadovoljstvo jih pri nas beremo javno.
H
Velečastiti in predragi gospod monsinjor!
Vaše zadnje pismo je zame pravi zaklad in mi pojasnjuje veliko stvari, ki sem si jih jaz
popolnoma drugače predstavljal. Vedno sem mislil, da teolog (Belasio) deluje ne samo
z vašim soglasjem, temveč tudi v vašem imenu. Zato sem z lahkoto sprejemal vsako
priporočilo, ker nisem razlikoval med koristjo salezijanske družbe in škofije Vigevano.
Sedaj se bom držal stvari oziroma nasvetov, ki mi jih boste hoteli dati. Bom zelo zadr-
žan, da ne bi kaj pokvaril. S teologom B. sva se tudi dogovorila, da bo odslej vse, kar
se tiče klerikov, šlo skozi vaše roke. Pošiljam vam seznam klerikov, vaših škofljanov, o
katerih boste izrekli svojo sodbo, kakor se vam bo zdelo najbolj primerno v Gospodu.
Zveneča in krepka zaušnica me ne bi mogla bolj užalostiti, kot me je užalostila prepo-
ved, da bi smel blagosloviti znano kapelo.28 Z vami ponavljam: Ubogi A.! Uboga škofija
in še bolj ubog tisti, ki mora biti v njegovih rokah. Molimo.
Zahvaljujem se vam za vašo ponovno podporo, ki mi jo obljubljate. Od vaše strani lahko
salezijanske hiše štejete za svoje in jih lahko uporabljate v vsem, kar vam morejo ponujati.
Podelite mi svoj sveti blagoslov in molite zame, ki se ponižno in vdano imenujem v J.
K. ponižnega služabnika in prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. oktober 1878
I
Predragi in velečastiti monsinjor!
V preteklem tednu so se vrnili naši kleriki iz vile Sant Anna, kjer so prebili dva me-
seca počitnic na deželi. Ko sem jih preštel, je bilo med njimi nekaj neznanih, in sicer
28 Prim. MB XIII, str. 701 [BiS XIII, str. 459].

57.9 Page 569

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
569
Antonioli, Ferrari, Gatti in Luigi Secondo. Prišli so v Oratorij, ko sem bil v Castelnuovo
d Asti. B(arberis) jih je brez pomisleka poslal z drugimi kleriki na deželo. Zelo mi je žal.
Govoril sem z njimi. Zdi se, da so dobri. Toda vsi so letno oblečeni in si ne morejo
priskrbeti zimske obleke. Nikakršne mesečnine. Vsi zatrjujejo, da bi radi postali misijo-
narji, vendar so muhe enodnevnice. Sicer sem pa jaz govoril jasno s teologom Belasiom,
da klerike iz škofije Vigevano lahko sprejmemo v Oratorij samo s privoljenjem in pri-
poročilom njihovega ordinarija, in tega se bomo držali tako zaradi lastne koristi, kakor
tudi zaradi obveznosti, ker tako določajo sveti kanoni.
Te, ki so že tukaj, bom zadržal to leto, če se vam tako zdi prav. Naj končajo retoriko.
Vzgajal jih bom, kolikor bo le mogoče, v njihovem cerkvenem poklicu. Ko bo leto konča-
no, vam bom sporočil in bomo storili, kar se bo zdelo vam najbolj prav v Gospodu. Eden
izmed njih je pisal pismo tovarišu, ki ga je prosil, da bi mu zagotovil mesto med nami.
Vendar sem mu naročil, naj mu pove, da je mogoče priti v Oratorij samo z dovoljenjem
ordinarija. Če menite, da je treba ravnati drugače, se bom držal vašega navodila. Želim
pa, da bi bila ta in vse druge stvari storjene v popolnem soglasju z vami in nikdar brez
vaše privolitve.
Prosim vas, da bi molili zame. V globokem spoštovanju in hvaležnosti imam čast, da
se imenujem vaše ekscelence najvdanejšega in najponižnejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. oktober 1878
L
Predragi in velečastiti gospod monsinjor!
Veseli me, da ste udobno potovali v Rim, in se vam zahvaljujem za zanimanje, ki ste
ga pokazali za našo Družbo. Kardinal Ferrieri je storil prav, da je govoril z vami o naših
zadevah. Tako ste marsikaj zvedeli.
Zadeva z grofom Caysom je naslednja. Manjkalo je zelo malo, da bi končal noviciat.
Avtorji kanonskega prava Bouie, Suarez, Ferraris menijo, da lahko predstojnik družbe
preprostih zaobljub da dispenzo. Da bi se prepričal, sem prosil enega izmed kardinalov,
da bi vprašal svetega očeta, ki je odgovoril, da naj kar naredi zaobljube. Za to je zvedel
nadškof in je pisal v Rim, kjer so zahtevali pozakonitev. Slepo sem ubogal in pretekle-
ga oktobra prosil za pozakonitev. Ne vem, kako da ta reč še ni prišla v roke kardinala
prefekta.
Kar se tiče pritožbe tega ordinarija zaradi poverilnih listin, kardinal ve, da smo imeli
dovoljenje Pija IX., ki ga pa nismo nikdar uporabili. Zato sem vedno zahteval, naj mi
imenujejo samo enega duhovnika ali klerika, za katerega ne bi prosili listin. Nikdar
nismo dobili odgovora, pritoževali so se pa še kar naprej.
Če se vam zdi pametno, bi vi v svoji previdnosti lahko zapisali: Izpolnil naročilo. Za-
želena pozakonitev zaprošena in izdana oktobra. Prosim, da imenujejo samo enega, ki
je bil sprejet brez odpustnih pisem.
Moje oči odpovedujejo, ne morem več pisati. Oprostite. Prihodnjič bo to opravil tajnik.
Blagoslovite me in me imejte za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. december 1878

57.10 Page 570

▲back to top
570
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 15. zvezek
M
Velečastiti in predragi monsinjor!
Govoril sem zasebno z gospodom Carlom de Gaudenzijem, pa se zdi, da mu njegova
telesna slabost ne dopušča, da bi poskusil pri trapistih. Sedaj se zdi, da želi dobiti šest
mesecev odloga, ki bi jih uporabil za ugotovitev, ali je sposoben za študij ali za kako
drugo delo. Vaša predraga in velečastita ekscelenca bo bolj poučena o prosilcu, če se
vam bo predstavil osebno.
Kolikokrat, dragi monsinjor, mislim na vas in s svojimi molitvami prosim Boga za
vaše zadeve.
Podelite nam svoj sveti blagoslov in molite zame, ki ostajam v globoki hvaležnosti
ponižni in najvdanejši prijatelj.
Janez Bosko
Turin, 12. maj 1883
N29
Velečastiti in predragi monsinjor!
Zahvaljujem se vam za ponovno znamenje naklonjenosti, ki ste mi ga izkazali, ko ste
posredovali pri vercellijskem nadškofu. Sicer počasi, vendar vedno težave!
Po vašem zadnjem pismu sem se obrnil na nadškofa, kakor ste mi svetovali, in ga pri
Božji ljubezni prosil, da bi mi povedal, kaj mu ne ugaja na meni in da sem pripravljen
storiti vse, kar bo želel. Kakor po navadi mi sploh ni odgovoril. Šel sem k njemu v času
javne avdience, da bi govoril z njim. Sprejel me je in dejal, da nima nič proti don Bosku,
da pa on ne priznava potrditve naše Družbe in da bo zato posamično obravnaval vsak
primer, in če bo treba, tudi koga suspendiral.
»Nikdar se nisem zoperstavil vaši oblasti. Povejte mi, kaj je bilo vzrok, da ste se iz
zaščitnika spremenili v tako strogega sodnika?« sem vprašal.
Zopet je začel karati triletne zaobljube in dodal, da je Rim storil napak, ko jih je odo-
bril.
Rekel sem mu, da vse redovne družbe delajo dvakrat triletne zaobljube, celo franči-
škani, vse to v moči posebnega odloka Svetega sedeža.
»To je napak,« je prekinil nadškof. »Naj spet nadaljujejo vatikanski koncil in vse te
avtoritete fratrov bodo odpravili.«
Nato je preskočil na pismo, ki ste ga napisali vi, ponovil vse, kar je že povedal, in dodal
nove vzdevke za vas, zame in za druge. Rekel je, da jaz nimam pravice sprejemati zaob-
ljub naših članov. In čeprav je imel že več izvodov, je ponovno zahteval dekrete, pravila,
odloke, da jih bo preveril in potem dal odgovor.
Jaz nič več ne razumem. Odločil sem se, da bom molčal in počakal, da mi bo Bog dal
razumeti vsaj nekaj od vsega tega.
Bog nam bo pomagal. Zahvaljujem se vam za vso vašo naklonjenost. Molite zame, ki
v hvaležnosti ostajam vaše spoštovane ekscelence
najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
29 Brez datuma. Lahko je iz leta 1875 (prim. MB XI, str. 98 [BiS XI, str. 62]).

58 Pages 571-580

▲back to top

58.1 Page 571

▲back to top
BiS 15 — DODATEK – DOKUMENTI
571
O30
Velečastiti in predragi monsinjor!
Do sedaj smo uporabljali filozofijo avtorja Corteja in se tako prilagodili nadškofijske-
mu semenišču. Letos smo ga zamenjali, do zdaj nas ordinarij zaradi tega ni vznemirjal
in menim, da nas tudi v prihodnje ne bo, saj nas vznemirja že na toliko drugih področ-
jih.
Človeku krvavi srce, ko pomisli, koliko so se morali truditi Guala, Cafasso, Golzio, da
so povezali tedanjo moralko z moralko Ligvorija, ki je moralka Svetega sedeža, sedaj pa
je vse uničeno.
Bertagna nima več niti javnih niti zasebnih konferenc: Teolog, svetla luč, ki so jo pos-
tavili pod mernik.
Gotovo pa je, da bo Bog uredil vse te stvari, mogoče celo kmalu.
V vsem, kar moremo storiti za vas, smo vam na voljo. Vi nas pa blagoslovite in molite
za tega reveža, ki ostaja vedno vaše spoštovane ekscelence ponižni služabnik in prija-
telj v Kristusu.
duh. Janez Bosko
30 Brez datuma. Lahko iz leta 1875 ali 1876. Zdi se, da je tega leta profesor filozofije don Bertello
odpravil Corteja, rosminijanca.

58.2 Page 572

▲back to top
POPRAVEK
Čudežni dogodek o glasu, ki o njem poročajo MB XIV, str. 408 [BiS XIV, str. 264], se je
zgodil v Marseillu in ne v Nici.

58.3 Page 573

▲back to top

58.4 Page 574

▲back to top
kazalo
PREDGOVOR 6 ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
1. poglavje 11 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
MISIJONI, MISIJONARJI IN DVE ODPRAVI
2. poglavje 29 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
MESEC IN POL V FRANCIJI
3. poglavje 51 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
GROF COLLE
4. poglavje 87 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ FRANCIJE V RIM IN IZ RIMA V TURIN
5. poglavje 108 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRAZNIKI, NEVŠEČNOSTI IN SANJE O PRIHODNOSTI DRUŽBE
6. poglavje 125 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BONETTIJEVA PRAVDA PRED KONCILSKO KONGREGACIJO
7. poglavje 150 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRAVNI PROCES ZARADI KNJIŽIC
8. poglavje 173 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
»SLOGA« LEONA XIII.
9. poglavje 189 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZAVRNJENE ALI ODLOŽENE USTANOVITVE ZAVODOV
10. poglavje 208 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRIHOD SALEZIJANCEV V ŠPANIJO.
ZAČETEK USTANOV V FIRENCAH IN V FAENZI.
11. poglavje 230 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
HČERE MARIJE POMOČNICE OB SMRTI SVOJE PRVE VRHOVNE
PREDSTOJNICE

58.5 Page 575

▲back to top
12. poglavje 240 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
POSVETITEV CERKVE SV. JANEZA EVANGELISTA
13. poglavje 258 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
O CERKVI SRCA JEZUSOVEGA V RIMU
14. poglavje 276 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZADNJE TEŽAVE ZA PODELJEVANJE PRIVILEGIJEV
15. poglavje 287 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
RAZLIČNA SPOROČILA IN PISMA LETA 1881
16. poglavje 310 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DVA MESECA LETA 1882 V JUŽNI FRANCIJI
17. poglavje 337 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SKOZI LIGURIJO IN TOSKANO V RIM IN IZ RIMA SKOZI ROMANJO
V TURIN
18. poglavje 359 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NEKAJ MANJ POMEMBNIH DOGODKOV IZ LETA 1882
19. poglavje 380 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
VELIKA FRANCOSKA SOTRUDNICA
20. poglavje 398 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZA MISIJONE IN MISIJONARJE
21. poglavje 410 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLAŽENI DON BOSKO, KOT SE NAM KAŽE V DOPISOVANJU
DODATEK – DOKUMENTI 448 .......................................................................................................................................................................................................................................................
prejšnji neobjavljeni dokumenti 543 ..................................................................................................................................................................................................
POPRAVEK 572 .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

58.6 Page 576

▲back to top
biografski spomini
sv. janeza boska
15. zvezek