Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-14


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-14

1 Pages 1-10

▲back to top

1.1 Page 1

▲back to top
Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CERIA
bis 14 izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top

1.3 Page 3

▲back to top
BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
14. zvezek
18791880
Ljubljana 2021

1.4 Page 4

▲back to top
Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
14. zvezek, 1879−1880
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 14
Naslov izvirnika
Memorie biografiche del beato Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 14, 1879−1880
Società editrice internazionale, 1933
Prevedel:
Valter Dermota
Uredili:
Stanislav Duh, Franc Podbevšek, Andrej Baligač
Jezikovi pregled:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek,
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2021
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929sv. Bosko J.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
Zv. 14: 1879-1880 / zbral Eugenio Ceria. - 2021
ISBN 978-961-289-103-9 (zv. 14)
COBISS.SI-ID 261096704

1.5 Page 5

▲back to top
sv. Janez Bosko
duhovnik
Fotografija: Michele Schemboche, Turin 1880

1.6 Page 6

▲back to top
novemu vrhovnemu predstojniku
don Pietru Ricaldoneju
četrtemu nasledniku blaženega don boska
naj bodo nosilci luči in spodbude
toliki dragi očetni spomini,
ki so bili zbrani in pripovedovani
s toliko ljubeznijo

1.7 Page 7

▲back to top
PREDGOVOR
Pri opisu dogodkov v tem zvezku se bo bralcu večkrat dozdevalo, da vidi
don Boska, kako mu krvavijo noge, ko hodi po sprehajališču, ograjenem z vr-
tnicami, kot ga poznamo iz slovitih sanj. To je bilo sprehajališče čudovito lepih
vrtnic: vrtnice nad glavo, vrtnice pod nogami, vrtnice z leve in desne strani,
toda vse te vrtnice so skrivale silno trnje, ki ga je bodlo v noge in mu zadajalo
globoko rane. Površni opazovalci so ga z občudovanjem gledali, kako s trdnim
korakom hodi po tako cvetoči poti. Kdor pa je opazoval natančneje in hodil po
njegovih stopinjah, je spoznal s koliko in kakšnimi vbodi je Božji mož korak za
korakom prehodil pot.
Tudi pričujoči zvezek pripoveduje o dogodkih in navaja listine dveh let in
bi se na škodo jasne predstavitve lahko podvojil. Kajti ko korak za korakom z
leti obnavljamo in usklajujemo vse, kar je bilo v zvezi z našim ustanovnikom,
zbiramo velikansko število podatkov ne samo ad aedificandum [za spodbudo]
naših sobratov, temveč tudi z namenom, da bi pripravili snov, ki jo bo potrebo-
val bodoči življenjepisec, čigar naloga je celotno prikazati izreden lik svetnika
in ga postaviti v okvir njegovega časa.
V teh dveh letih vodenja Družbe, ki je nastajala, v sveti duhovniški službi, v
opravljanju nalog, v pogostih potovanjih, v obrambi pred napadi nasprotnikov
ni don Boskova dejavnost nič ponehala, čeprav se je njegovo zdravje čedalje
bolj slabšalo.
K razumevanju in ocenjevanju tako izredne dejavnosti nam pomagajo ne-
katere opombe blaženega Claudia De la Colombièra.
V času, ko je bil mrzlično zaposlen z apostolatom, je pisal sestri vizitandin-
ki:1 »Težko je biti nenehoma med ljudmi in ne iskati drugega kot Boga; imeti
vedno trikrat ali štirikrat več dela, kot ga zmoreš opraviti s svojimi močmi, in
ne izgubiti dušnega mira, brez katerega ni mogoče imeti Boga; imeti na voljo
samo nekaj minut, da prideš k sebi, in se kljub težki raztresenosti zbrati v mo-
litvi. Vse to je mogoče, čeprav ni lahko.« Da je bilo mogoče, nam kažeta življenji
obeh blaženih, ki je za De la Colombièra trajalo le nekaj let med njegovim prvim
1 Pismo III.

1.8 Page 8

▲back to top
8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
postankom v Paray-le-Monialu, medtem ko se je za don Boska raztegnilo za
nekaj dvajset let. Taka možnost je, kot nam pravi prvi in kakor je bila resnica za
oba, prihajala iz dejstva, da se je vsakemu poslu prepustil samo iz nadnaravnih
nagibov in zato, ker je Bog tako hotel.
Don Boskovo duhovnost na novo osvetljujejo besede svetega očeta Pija XI.
v avdienci 17. junija 1932 papeškim malim in velikim semeniščem. O našem
blaženem je papež med drugim povedal tudi naslednje:2 »Njegovo življenje je
bilo v vsakem trenutku nenehno darovanje ljubezni in nenehna zbranost v mo-
litvi: človek, ki je bil pozoren na vse, kar se je dogajalo pred njim. Ljudje so od
vseh strani prihajali k njemu, ta z eno, drugi z drugo stvarjo in on je stoje po-
zorno poslušal vse, skušal dojeti vse in zbrano odgovarjal na vse. Rekli bi, da ni
dojemal ničesar, kar se je dogajalo okoli njega. Rekli bi, da je bila njegova misel
nekje drugje, in dejansko je bilo tako, bila je pri Bogu, tesno duhovno združena
z njim. Toda potem je odgovarjal vsem, za vsakogar je imel najprimernejšo be-
sedo in tako prikrojeno okoliščinam, da je najprej presenečala in potem vzbu-
jala občudovanje. To je življenje svetosti in zbranosti, predanosti molitvi, ki ga
je blaženi gojil ponoči in ob vseh neprekinjenih dejanjih čez dan.«
Iz te osnove duhovnosti je don Bosko črpal neomajno zaupanje v Boga, za-
radi katerega se mu ni zdelo pretežko nič, česar se je loteval, in ga ni nič motilo
glede kakršne koli možnosti za prihodnost. Isto zaupanje je znal vliti svojim
sodelavcem in sotrudnikom, ki so kljub mnogim negotovostim zaradi notranjih
in zunanjih težav šli za njim po začrtani poti; eni tako, da so z njim delili vsak-
danje napore, drugi pa so njega in njegove oskrbovali z vsakdanjim kruhom in
s sredstvi za razne ustanove.
Še na nekaj don Bosko sredi vseh dogodkov ni nikdar pozabil: na gorečnost,
da bi usmerjal duhove svojih salezijancev k Bogu. Da bi dosegel ta visoki cilj, je
uporabljal svojo veliko skrivnost tako, da jim je kazal, kako zelo ima rad vsake-
ga posebej, in jih spodbujal k izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Tako očetovstvo,
ki pa ni bilo splošno in transcendentalno, mu je narekovalo tisto umerjenost,
ki je značilna za razsvetljene ljudi in zares višje misleče, ki se znajo preudarno
prilagajati različnim značajem, da jih vse obvladuje fortiter et suaviter [odločno
in ljubeznivo] tam, kjer je potreba največja.
To nas vodi k nekemu drugemu pomembnemu opažanju. Don Boskovo pri-
zadevanje, da bi vzgojil ljudi, ki naj bi bili osnova njegove Družbe, je bilo zelo
dolgo in težko: Izbirati jih, jim pomagati v rasti, oblikovati jih, navezovati jih
nase je bilo naporno delo vsaj tridesetih let. In kolikokrat je njegovo prizade-
vanje ostalo brez sadov zaradi bolečih odhodov! Toda na koncu je le žel uspehe
svoje nepremagljive vztrajnosti, in to zlasti dva: medsebojno povezanost prvih
2 Osservatore Romano, 19. junij 1932.

1.9 Page 9

▲back to top
BiS 14 — PREDGOVOR
9
članov s svojim poglavarjem in duha edinosti, ki smo ga podedovali od njih.
V šestdesetih letih, odkar živi salezijanska družba, še nikoli ni prišlo do
kakega objokovanja vrednega razkola, kakršni so mučili druge redovne dru-
žine na začetku njihovega obstoja. Nič ni bolj potrdilo tolike bratske sloge kot
pravkar opravljena izvolitev četrtega don Boskovega naslednika. Več kot osem-
deset volivcev iz štirih delov sveta se je brez vsakršnega predhodnega dogovora
enoglasno zedinilo za don Petra Ricaldoneja in tem so potem sledili tisoči in
tisoči nevolivcev. Tak dogodek ni mogel uiti pozornosti svetega očeta, kateremu
je bilo v veselje v prvi avdienci novemu vrhovnemu predstojniku poudariti nje-
gov pomen in vrednost.3 Stene poslopja se rušijo, če temelji niso zadosti trdni,
ko pa stojijo trdno pokonci, je znamenje, da jih je graditelj postavil na skalo.
Naj Bog nikdar ne dovoli, da bi se uničevalci približali tem temeljem. Če bi pa
s časom uničujoči dejavniki le prišli do temeljev, potem upamo, da jih ne samo
ne bodo razjedli, temveč se jih ne bodo niti dotaknili. Temeljito poznanje don
Boskovega življenja, njegovega dela in njegovega duha bo za vedno odločilno in
učinkovito povezovalo posamezne dele v celoto, ki jo je on ustvaril.
Vrnimo se k nam in k našemu skromnemu delu. Kljub dokazom dejstev se
bo v obdobju, ki ga opisujemo, pokazalo obžalovanja vredno nerazumevanje,
in to ne v prostaških duhovih! Medtem ko bo teža dejstev večino silila, da bodo
priznavali in vzklikali Digitus Dei est hic [Božji prst je tukaj], bo le-ta za druge
ostal skrit v ponižnosti svojega služabnika. Na evangeljskem področju je to uso-
da velikih sejalcev. Tukaj tisti, ki seje, navadno ni isti, ki tudi žanje, in klico, iz
katere poganja veselje žanjcev, po navadi zalivajo solze, ki jih toči tisti, ki seje.4
Turin, 13. avgust 1932
3 Atti del Capitolo Superiore, 22. junij 1932.
4 Jn 4,37: Eden seje, drugi žanje. – Ps 126 (125),5: Tisti, ki sejejo v solzah, žanjejo z vriskanjem.

1.10 Page 10

▲back to top
1. poglavje
BLAŽENI OBISKUJE HIŠE V FRANCIJI
Vedno večji razvoj salezijanskih ustanov v Italiji in Franciji je zahteval od
don Boska vedno daljše in pogostejše odsotnosti iz Oratorija, da je obiskoval pred
kratkim ustanovljene hiše in se dogovarjal z organizatorji in dobrotniki. Zlasti ni
smel pozabljati na Rim, kjer so bili v igri veliki interesi za prihodnost Družbe. Še
dobro, da je imel v Turinu človeka, ki ga je vredno nadomeščal. Izkušnja zadnjih
let mu je pokazala, da se je lahko mirno zanesel na don Ruovo zrelost.
Ni si mogel želeti bolj vdanega sina, bolj zvestega tolmača, bolj delavoljnega
in pametnega ustvarjalca, bolj razsvetljenega duha, predstojnika, čigar avtori-
teta je zunaj vsake razprave, z eno besedo človeka, ki je ves predan don Bosko-
vemu poslanstvu, prežet z njegovimi mislimi in ki bi zmogel držati v rokah ne
samo vajeti Oratorija, temveč tudi predstavljati ustanovnika v vseh pogledih in
delih. Tako je don Bosko lahko večkrat in za daljši čas bil odsoten iz materne
hiše, ne da bi se mu bilo treba bati posledic, ki bi jih povzročila njegova od-
sotnost. V naslednjih štirih poglavjih ga bomo spremljali v Franciji, Liguriji in
Toskani, v Rimu in per aliam viam [po drugi poti] nazaj v Valdocco.
Če bi vprašal za svet zdravnike, mu gotovo ne bi dovolili, da bi se v zimskem
času izpostavljal tolikim težavam, naporom in pomanjkanju, ki so ga čakali na
potovanju. Kakor za vse ljudi, ki so bili na zemlji določeni za velike stvari, lahko
tudi o njem rečemo: convaluerunt in infirmitate [v tegobah so bili podkreplje-
ni],1 tako da so bili odporni v vseh težavah.
Ko je 30. decembra odhajal, ni don Rui zapustil kaj dosti denarja, izročil
pa mu je okrožnico, ki naj bi jo januarja razposlal za loterijo slik,2 in pismo so-
trudnikom, ki naj bi ga objavili v Vestniku za mesec januar in ki je pozivalo k
dobrodelnemu sodelovanju.3 V okrožnici je don Bosko zapisal:
1 Heb 11,34.
2 Glej MB XIII, str. 711 [BiS XIII, str. 465–466].
3 Prav tam, str. 607 [prav tam, str. 309].

2 Pages 11-20

▲back to top

2.1 Page 11

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
11
Velezaslužni gospod!
Prosim vaše blagorodje, da bi nam bili še naprej naklonjeni in bi nam pomagali iz-
vesti malo loterijo,
o kateri smo že govorili v Vestniku. Iz priloženega pravilnika boste zvedeli za njen
namen. Gre za to, da oblačimo nage, sprejemamo pod streho brezdomce, damo jesti
lačnim in sodelujemo pri reševanju duš.
V upanju na vaše sodelovanje vam pošiljam …… srečk, ki jih ali obdržite zase ali jih
razprodate med svoje znance. Če bi na začetku marca imeli še srečke, ki jih ne bi
nameravali zadržati, jih brez nadaljnjega pošljite nazaj. Če bi vam bilo mogoče raz-
prodati še več srečk, mi, prosim, sporočite in vam jih bomo takoj poslali.
Usmiljeni Bog, ki obljublja bogato plačilo za kozarec vode, ki smo ga dali komu v
njegovem imenu, vam bo bogato poplačal vaše dobro delo v korist ubogih dečkov.
Medtem ko vam zagotavljam skupne molitve vseh dečkov, ki jih podpirate, mi je v
visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
1. januar 1879
Spremljal ga je don Cagliero. Po nekajdnevnem postanku v Sampierdareni4
sta se 3. januarja odpravila v Alassio, kjer je našel utrujenega ravnatelja in ve-
čino sobratov zdelane od naporov. Bližal se je praznik Treh kraljev. Tamkajšnji
predstojniki so enoglasno prosili don Boska, naj bi jim pustil tam za nekaj dni
svojega sposobnega spremljevalca, da bi jim pomagal pripraviti fante na pra-
znik Gospodovega razglašenja in bi s svojo živahnostjo razgibal duhove: »Usta-
vil sem se,« piše, »ter nemalo delal in se trudil.5 Ta moj postanek je bil namenjen
pastoralnemu obisku salezijancev in izrednemu pogovoru s sestrami. Takrat je
tudi uradno postavil don Rocca za podravnatelja zavoda, kajti don Cerruti je bil
slabega zdravja in ga je pred kratkim imenoval za inšpektorja.
Blaženi je imel s seboj tri klerike, ki so prišli v Sampierdareno, in je takoj
odpotoval v Nizzo Mare. Tu ga niso pričakovali, čeprav so sobratje slutili, da bo
prišel. Ko so sedeli pri kosilu, so zaslišali močan žvižg lokomotive, ki ga sicer
niso nikdar slišali, in si rekli: »Nekaj pomembnega se bo zgodilo.« Ko so vstali
od mize, je ravnatelj že vzel klobuk, da bi šel na obisk, ko je pritekel vratar in
4 Ohranjeno je pismo msgr. Agostina Negrotta, vodje obrezovalcev velikega parka v Rimu, ki nosi
datum 3. januarja 1879. Don Bosko je gotovo iz navade, da je skoraj vedno pisal Turin, napisal Tu-
rin namesto Sampierdarena. Tega dne so iz Genove odpluli zadnji trije misijonarji in deset hčera
Marije Pomočnice.
»Predragi in velečastiti monsinjor! Prejel sem vaše pismo z darom za naše misijonarje, ki so že
odpotovali v Ameriko. Prav tako sem izvedel tudi za izgubo vaše gospe matere in mi je bilo zelo
hudo. Skupno in zasebno smo zanjo opravili molitve. Veseli me vaša vztrajna želja, da bi vstopili v
našo ponižno Družbo. Upam, da bom sredi februarja v Rimu in se bova o vsem pogovorila. Med-
tem se vam zahvaljujem za vašo vztrajno naklonjenost in priporočam sebe in naše misijonarje
v vaše molitve. V bratski povezanosti se imenujem v J. K. najvdanejšega prijatelja. duh. Janez
Bosko. Turin, 3. januar 1879.«
5 Pismo don Rui, Nica, 11. januar 1879.

2.2 Page 12

▲back to top
12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zaklical: »Don Bosko, don Bosko!« Fantje so se ob tem klicu usuli proti vratarni-
ci, kjer je bil don Ronchail, ki se ni dal presenetiti in je menil, da je vse samo šala
ali sen. Ko pa je stopil na prag, da bi odšel, je zagledal don Boska, ki je izstopil
iz kočije. Pripravili so mu najlepšo dobrodošlico, ki so jo v naglici zmogli. Ko sta
stopala v zavod, je don Bosko vprašal, kako je z baronom Hernaudom. Čudno
sovpadanje! Prav v tistem trenutku je baron, tudi brez napovedi, nenadoma pri-
šel, se globoko poklonil in izročil don Bosku ključe. Ko je don Bosko končeval
kosilo, je poštni sel prinesel telegram, ki je sporočal iz Mentona njegov prihod.
Vsem je bilo hudo, ko so ga videli tako zelo utrujenega. Vlak ga je zelo zmu-
čil, še vedno so ga bolele oči, čutil je bolečine v želodcu in šlo mu je na bruhanje.
»Močno zaupa v molitve svojih sinov,« je pisal don Rochail, »in je zato prosil za
pogosta in številna dobra in sveta obhajila.« Don Cagliero pa je poročal: »Treba
je veliko moliti za don Boska. Oči in želodec ga zelo bolijo. Treba je vedeti, da
ni več tisto, kar je bil nekoč. Kdor ga spremlja, mora zelo paziti nanj. Treba je
uganiti njegove potrebe, ker ni navajen, da bi za kaj prosil, in zato trpi in molči.
Treba je vse predvideti.« Te dni je pisma narekoval.6
Nedeljo 3. januarja in praznik Razglašenja je prebil v hiši v Nici, od koder je
7. odpotoval v Marseille.
S seboj je vzel don Ronchaila kot tajnika. Ko je prišel don Cagliero, je bil on
vodja zavetišča Saint-Pierre do vrnitve ravnatelja Ronchaila. Ob odhodu blaže-
nega je bilo nekaj šale, ker je nosil klobuk in pas po francosko. Očem njegovih
sinov se je zdela taka obleka malo čudna. Tudi sam se je smejal in dejal: Danes
se začenja pustni čas in je treba narediti kaj posebnega. Toda ta šala je zakrivala
veliko pomembnejšo resnico, kot bi si mislili tisti, ki so se šalili. Kakor se je sedaj
oblačil po francosko, tako se je pozneje oblačil v Španiji po špansko. Ljubezen,
ki ga je delala sposobnega, da je bil vsem vse, da bi vse pridobil za Jezusa Kris-
tusa, mu je narekovala zunanje vedenje, ki je odpravilo vse nevarne predsodke,
kot bi bil ta, da s svojimi ustanovami prinaša tudi italijanski nacionalizem, kar
bi gotovo žalilo občutljivost dežel, ki bi ga gostile, in vzbudilo dvome o čistosti
njegovih namenov. Z vlakom sta odpotovala v Fréjus, kjer ju je ljubeznivo spre-
jel škof msgr. Terris. Nato sta še isti večer nadaljevala pot v Marseille. Tu jih je
najprej pozdravil mistral, mrzel veter, ki piha z vzhodnih gora proti zahodu in
ki je divjal nekaj dni s tako silo, da se je zdelo, da hoče podreti hišo. Gotovo to ni
bilo vreme, ki bi bilo naklonjeno don Boskovim boleznim.
Toda mraz ni bil samo v zraku, kajti na začetku se ni nihče zanimal za don
Boska. Ker je prišel v Marseille skoraj inkognito, so ga samo v oratoriju slove-
sno prejeli. Tudi župnik pri San Giuseppeju se je zdel, da ni več tisti kot nekoč,
saj se je vedel zelo brezbrižno. Na obiskih je don Bosko naletel samo na hladno
6 Pisma don Bologne don Rui (Marseille, 8. januar), don Ronchaila (prav tam, 9) don Cagliera (Nica,
11).

2.3 Page 13

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
13
uradnost. V enem primeru se mu je zgodilo še huje. Ko je šel na obisk k neki
redovni skupnosti, je prosil vratarja za predstojnika.
Ta mu je pokazal stopnice in hodnik ter mu povedal številko sobe. Z njim je
bil don Bologna. Vstopila sta in se razgledovala, dokler nista prišla do nakazane
sobe in tam našla tri redovnike, ki so sede na zofi govorili o poslih. Don Bosko
se je ponižno predstavil. »Koga iščete?« ga je vprašal predstojnik.
»Sobo patra rektorja,« je odvrnil don Bosko.
»Stopite v predsobo.«
»Rad bi patru rektorju samo povedal …«
»Stopite v predsobo. Sedaj moramo urediti nekaj poslov.«
Don Bosko je stopil v predsobo in precej dolgo čakal. Končno je pater rek-
tor prišel in ga zviška vprašal:
»Kdo ste?«
»Don Bosko.«
»Kaj želite od mene?«
»Vaši dobroti bi rad priporočil zavod, ki sem ga ustanovil tukaj v Marseillu.«
»In nič drugega?«
»Ne, gospod. Prišel sem samo zaradi tega in da vas pozdravim.«
»Če nimate kaj drugega povedati … Razumem … Potem vas pozdravljam.«
Po teh besedah je odšel in don Bosko je zapustil hišo. Don Bologna mu je
godrnjaje sledil, tako zelo je bil jezen in zmeden. Toda Božji služabnik mu je
mirno odgovoril: »Prava reč! Ti bodo osramočeni, ko se bodo zavedeli, kako so
naju odpravili.« Ko so v poznejših letih čudežna dela razodevala sled roke Božje
previdnosti v don Boskovih ustanovah, so ti patri prizadevno prihajali na obisk
in ga častili.
V kratkem bomo povedali, zaradi česa so se duhovi tako zelo spremenili in
zakaj se je don Bologna že dalj časa počutil kakor na trnju in prosil don Boska,
naj pride. Ne da bi se vznemirjal, je skušal ohrabriti ravnatelja.
Njegova sobica je bila obrnjena proti hribčku, na katerem so rasli trije ve-
ličastni hrasti, toda skozi veje je bilo z dvorišča mogoče videti, kaj se dogaja v
sobah. Nekega dne je z roko pokazal na dvorišče, s katerega se je videlo skozi
nezagrnjena okna, in rekel: »Videl boš, da se bomo kmalu znebili te nadloge in
bo tam stala velika hiša z obširnim dvoriščem.« Te besede so malo spodbudile
ravnatelja, vendar ga niso popolnoma pomirile in don Bosko ga je slišal, kako je
vzkliknil: »Jaz tukaj izgubljam čas!« Zares ni bilo videti, da bi mogli doseči kaj
obetavnega.
Toda k odpravi teh nevšečnosti je pomagala Božja previdnost, ki je v tre-
nutku spremenila razpoloženje duhov. Neka piemontska mati je pripeljala k
don Bosku svojega sina, ki je vzbujal sočutje: bil je majhen, rahitičen, zvit vase,
komaj je premikal noge in se opiral na bergle. Moral je biti star kakih osem let.

2.4 Page 14

▲back to top
14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Nekaj zunanjih gojencev, ki so obiskovali šolo in so pripadali pevskemu zboru
župnije sv. Jožefa, ju je videlo, ko sta šla v don Boskovo sobo. Božji služabnik
jima je postavil nekaj vprašanj, nato je pohabljenca blagoslovil in mu ukazal,
naj odvrže bergle. V trenutku se je otrok vzravnal, odvrgel obe opori in zbežal.
Ženska je kakor ponorela pobrala bergle in kriče, da se je zgodil čudež, zbežala
za otrokom. Oba sta v trenutku izginila.7 Šele na duhovnih vajah osem mesecev
po tem dogodku si je don Bologna upal vprašati don Boska, kako se je vse zgo-
dilo. Zaupno mu je odgovoril: »Don Bosko je menil, da v Franciji ni mogoče nič
narediti, in je zato rekel materi Božji Mariji: Là,8 začnimo!«
In so zares začeli. Glas o čudežu se je razširil po celem mestu, vzbudil silno
zanimanje in začela se je brezkončna procesija obiskovalcev. Ne moremo trditi,
da je don Bosko dobro govoril francosko, vendar je govoril tako sproščeno, da
so bile celo napake dobrohotno sprejete. Toda še večji vtis je delala njegova
nepremagljiva mirnost, ki je ob živahnosti Francozov prihajala še bolj do iz-
raza. Razmišljal je o povečanju hiše in mnogi obiskovalci, ki so vedeli za to, so
kar tekmovali, kdo mu bo v bolj rožnatih barvah opisal prihodnost, ki naj bi
dala zavodu že v šestih mesecih dvesto petdeset gojencev. Don Bosko jim je dal
govoriti, potem pa je z zelo stvarno opombo skoraj hladnokrvno postavil govor-
nike na trdna tla resničnosti.
Dvanajstega januarja je don Bologna pisal don Rui: »Navdušenje narašča,«
tega dne je škof don Boska povabil na kosilo skupaj z desetimi župniki iz mesta
in ga hotel imeti na svoji desnici. Don Ronchail je poročal don Rui 14. januar-
ja: »Nikdar ne bi pričakovali take velikodušnosti in tolike pripravljenosti. Če
gledamo na to, kar se dogaja tukaj te dni, moramo reči, da je kakor v pravljici.
Don Bosko je ves iz sebe in si ne more razložiti, kako daleč je vse to dogajanje
preseglo njegovo upanje in celo njegove zamisli. Ta teden bo gotovo ena najlep-
ših strani zgodovine naše Družbe.« In še istega dne istemu naslovniku: »Način,
kako se širi gibanje, je nekaj pravljičnega.« Pritok obiskovalcev je tako narasel,
da bi bilo treba začasno nastaviti tajnika, ki bi obvladal položaj.
V pismu don Rui 20. januarja je zapisal: »Njegovo ime je kot električni tok,
ki je v kratkem preletel ves Marseille, in če bo ostal tukaj še nekaj časa, bo treba
poskrbeti, da bo don Berto prišel urejat sprejeme.« Tudi don Bosko je 27. januar-
ja poročal don Rui: »Naše stvari tukaj se bajno razvijajo, kot bi to imenoval svet,
mi pa bomo rekli na čudežen način. Naj bo hvala in zahvala Gospodovi dobroti.«
7 Huysmans je v svojem poznanem profilu don Boska pri opisu tega dogodka zagrešil dve napaki:
eno glede na kraj in drugo glede na čas. Pravi, da se je to zgodilo v Rue Beaujour, kar ni res, in 29.
januarja, ko je bil don Bosko v Saint-Cyru. Naše poročilo se opira na pričevanje don Bologne, ki
ga je zapisal don Lemoyne, in na zapiske don Cartiera, ki se je takrat mudil v hiši v Marseillu, a
je potem dobesedno zapisal salezijanec don Rivière. Kar se tiče datuma, menim, da se je zgodilo
med 10. in 11. januarjem. Bralci se lahko prepričajo, če primerjajo podatke, ki smo jih navedli.
8 Piemontski izraz, ki pomeni »Daj, začnimo!«

2.5 Page 15

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
15
Sredi tolikega navdušenja se je porodila pobuda za konferenco; imel naj
bi jo don Bosko v župnijski cerkvi ali vsaj javno v kaki dvorani v mestu. Moral
se je ukloniti. Uspelo mu je zbrati prijatelje zavoda v samem zavodu, in sicer v
eni izmed spalnic, ki so jo spremenili v dvorano. Da bi pomislil, kako naj pove,
ni bilo časa zaradi nenehnih obiskov. Na zborovanje je prišel tudi škof. Don Bo-
logna se je čudil, ko ga je slišal, kako neposredno je govoril v svoji francoščini.
Tudi poslušalci so se čudili. Eden izmed njih, ki so ga radovedneži vprašali, kako
se je don Bosko znašel v francoskem jeziku, je domiselno odgovoril: »Govoril je
francosko tako, kakor da bi znal.«
Pri tolikem spodbudnem navdušenju so za izvedbo načrta za dograditev
prišla tudi že prva sredstva. Kakor da bi don Bosko hotel spodbuditi velikoduš-
nost Marseillčanov, je takoj naročil nekemu arhitektu načrt za petdeset tisoč
frankov. Stavba naj bi bila končana do avgusta in bi lahko sprejela dvesto gojen-
cev. Ko je nekega dopoldneva z arhitektom Itierom razpravljal o načrtu, je pri-
šel opat Timon,9 ki je dolgo natančno preučeval, svetoval, pritrjeval, ugovarjal,
odsvetoval. Končno se je poslovil.
Don Bosko, ki je bil zelo previden v svojih odločitvah, pa je pri vsem zelo
bistrovidno ocenjeval različne položaje in je dejal arhitektu: »Bojim se, da bo
dobri kanonik Timon ob vstopu v nebesa našel kaj, kar ne bo popolnoma po
njegovem okusu.«
Don Bosko bi rad svoje največje prijatelje povabil na kosilo, toda zavod za
kaj podobnega ni bil pripraven. Zato je bila dobrodošla zamisel gospoda Giu-
lia Rostanda, predsednika Družbe Beaujour, da bi don Bosku na čast pripravi-
li zares kraljevsko pojedino, na katero je povabil cvet marsejske družbe. Inter
pocula [med pitjem] je bila izrečena tudi beseda o izgradnji velikega zavoda za
rokodelce pod don Boskovim vodstvom. Pri tem so naleteli na dvoje težko reš-
ljivih vprašanj: zbrati nemalo tisočev frankov za gradnjo in ustvariti potreben
kapital, s katerega obrestmi bi vzdrževali gojence. Vsi so bili prepričani, da je te-
žava velika in upi za rešitev zelo majhni. Tedaj je don Bosko ob pravem trenutku
smeje se in nadvse resno izjavil: »Res je, to so zelo zahtevne naloge. Toda za
izvedbo zahtevnih nalog so potrebni Marseillčani.« Te besede so udarile kakor
električna iskra. Don Bosko si niti v sanjah ni mogel misliti, da bodo imele tak
učinek. Težave zaradi stroškov so izginile in del ni bilo treba nikdar prekiniti
zaradi pomanjkanja denarja. Ko je don Bosko pripovedoval o tem dogodku v
Alassiu, je priznal, da se v tistem trenutku ni niti zavedel učinka, ki so ga nare-
dile njegove besede, ki so zares prišle ex abundantia sermonis [iz preobilja be-
9 Glej MB XIII, str. 97 [BiS XIII, str. 65–66]. Želimo popraviti netočnost, ki smo jo zapisali na nave-
denem mestu. Bratje Presvetega srca, o katerih govori omenjeno mesto, niso bili iz Puyja, temveč
člani krajevne družbe, imenovane Euvre du Sacrè-Coeur de l'Enfant Jésus [Delo presvetega Srca
dečka Jezusa], ki jo je ustanovil opat Timon in je nekaj let pozneje postala Družba papeškega
prava.

2.6 Page 16

▲back to top
16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
sede]. Na to ga je opozoril opat Guiol in to so potrdila dejstva. Sicer pa moramo
pomisliti na don Boskovo spretnost, da je znal ob pravem času izreči besede, ki
so ugajale ušesom njegovih poslušalcev.
Obiski so se vrstili drug za drugim. O enem izmed njih nam je ohranjen
spomin. K don Bosku je prišel zelo bogat Marseillčan gospod Olive, ki je bole-
hal za neozdravljivo boleznijo in ga prosil, da bi ga blagoslovil in mu izprosil
ozdravljenje. Blaženi mu je svetoval zanesljivo sredstvo za ozdravitev: stopi naj
v banko, dvigne njegovemu premoženju primerno vsoto denarja in mu ga pri-
nese. To zanj ne bi bila kaka posebno velika žrtev; treba je pač skloniti glavo,
ker gre za čudež. Gospod ga je prosil za čas, da bi stvar premislil in se pogovoril
z ženo. Don Bosko mu je dejal: »Če menite, da je preveč, dobro premislite. Zame
je to brezpogojna predpostavka. Bog pozna srca in ve, kaka žrtev bi bila soraz-
merna. Če že nočete dati denarja meni, ga namenite za kako drugo dobrodelno
ustanovo ali ga izročite škofu, da ga bo on razdelil. Toda če hočete ozdraveti,
morate to storiti.«
Gospod se je večkrat vrnil k don Bosku, vendar se nikakor ni mogel od-
ločiti. Končno je Božji služabnik, ki je šel na obisk k škofu, dobil od njega dva
tisoč petsto frankov kot dar gospoda Oliveja. Ta je kmalu prišel k don Bosku
prepričan, da je storil, kar je bilo treba. Toda za njegove možnosti je bila to pra-
va malenkost. Zdi se, da mu je Božja previdnost hotela pomagati, da bi odtrgal
svoje srce od bogastva.
Seveda se mu je don Bosko za dar prisrčno zahvalil. Toda na njegovo po-
novno vprašanje, ali more upati na ozdravitev, mu je odgovoril: »Čujte. Ko sem
vam zadnjič predlagal vaš dar, sem videl, da bi vas Gospod uslišal. Sedaj tega ne
morem več trditi. Še naprej prosite Gospoda, mogoče vas bo v svojem usmilje-
nju uslišal. Toda stvar je postala zelo težka. Ugoden trenutek je minil in se ne
vrne več. Jezus je, tako pravi Sveto pismo, pertransiit benefaciendo [šel mimo]
in delal dobro, vendar se ni mansit [ustavil]. Ali razumete te besede?« Ta je na
žalost razumel, da bo ostal s svojo boleznijo, in tako je tudi bilo.
Če so bili obiski nenehna obtežitev, pa tudi nujne potrebe niso dale miru.
»V rokah imamo velika dejanja,« je pisal don Rui, »in zato je treba veliko moliti,
da se bo vse dobro izteklo.« Ena izmed teh pomembnih nalog je bilo razčiščenje
odnosa salezijancev do župnije sv. Jožefa. Ravnatelj in župnik se nista prav razu-
mela. Ta je zahteval od Oratorija sv. Leona službo, imenovano maìtrise ali fante,
ki bi oskrbeli cerkev z gregorijanskim petjem in bili na voljo za svete obrede. O
maìtrise med dogovarjanjem o odprtju zavoda za ubogo mladino dejansko niso
nikdar govorili, o tem so govorili šele potem, ko je don Bologna prevzel vodstvo
zavoda. Nepredvidena potreba je nagnila kanonika Guiola, da je zaupal maìtrise
salezijancem. Ti so v veliko nevšečnost osebja in zastonj prevzeli to nalogo kot
znamenje hvaležnosti za toliko uslug, ki so jih prejeli. Vendar so opravljali nalo-

2.7 Page 17

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
17
ge, kakor so mogli in znali in ob pomoči zunanjih fantov, medtem ko je župnija
pričakovala, da bodo to opravljali notranji gojenci. To pa je bilo tem v škodo, saj
jih ne bi mogli nadzorovati, ko bi hodili ven in ne bi bili brezpogojno pod vod-
stvom ravnatelja. Stvari so se zaostrile in ravnatelj je pisal gospodu Rostandu:
»Mi imamo sistem10 vzgoje, ki mu pravimo preventivni, ki ga ni mogoče izvajati,
če gojenci niso popolnoma pod našim vodstvom. Nikdar ne uporabljamo kazni,
temveč v vsakem trenutku opiramo naše delo na asistenco, pamet in vero. Zato
je nujno potrebno, da službo maìtrise v župniji opravljajo drugi in ne notranji
gojenci. Ti bodo na voljo za velike slovesnosti in bodo okrepili pevski zbor ter
skrbeli za službo pri oltarju.«
Poleg schola cantorum [pevskega zbora] je župnik kot nekaj samo po sebi
umevnega zahteval tudi stalno službo duhovnika v župniji, čeprav v Italiji taka
obveznost ni poznana. Ko so prvič govorili o tej zadevi, je župnik tako predla-
gal don Bosku, kot da bi ta služba mogla biti v korist zavodu. Duhovniki, tako
je modroval on, bi po opravljeni maši mogli ves ostali čas uporabiti za delo v
oratoriju. O kakih drugih obveznostih je bil govor šele potem, ko je don Bosko
prišel v Marseille. Toda tudi v tem ga don Bologna ne bi mogel zadovoljiti, ra-
zen v škodo zavodu. V zgoraj omenjenem pismu je glede tega pripis, ki more
zanimati tudi našo Družbo. »Ta je,« tako piše tam, »posvečena moralni in gmot-
ni pomoči mladini in naloga pomožnega duhovnika bi bila opravljati pogrebe
ali spremljati krsto na pokopališče. Toda to ni v skladu z duhom Družbe in bi
zato marsikateri član raje zapustil skupnost kot opravljal službo, za katero se
ni posvetil Gospodu.«
Menimo, da ti dve okoliščini zadostujeta, da razumemo, kako je po začetnih
medenih mesecih prišlo do trenja med zavodom in župnijo, med ravnateljem
don Bologno in opatom Guiolom in kako se je kot posledica tega ohladil odnos
med opatovimi prijatelji in salezijanci. Ko se je po čudežu naklonjenost spet
povrnila, je bilo treba s sekiro odpraviti vzroke nesoglasja in urediti zadevo. Tu
se je pokazala don Boskova velikodušnost. Globoko hvaležen človeku, ki si je
toliko prizadeval, da bi prišli salezijanci v Marseille, je iz Turina z opatom pri-
jateljsko razpravljal o zadevi in je septembra z župnikom pri sv. Jožefu podpisal
dogovor, ki je očitno znamenje njegove globoke hvaležnosti. Da bi pa preprečil
pretiravanje v pomoči, je dodal pripis, v katerem je rečeno, da bo Zavod sv. Le-
ona dajal pomoč župniji toliko, kolikor bo »v skladu z obveznostmi, ki jih mora
vsak izpolniti v oratoriju«.11
Za drugo zelo pomembno zadevo je don Bosko prosil za posebne molitve in
10 Pismo gospodu Rostandu kot odgovor na njegov dopis z dne 8. septembra 1879. Imamo prepis,
ki nakazuje dve pisavi, ker je bilo pismo pisano po nareku. Pripombe in spremembe sta napisala
don Rua in don Bosko. Podpisal pa je don Bosko.
11 Dodatek, št. 1.

2.8 Page 18

▲back to top
18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
21. januarja pisal don Rui: »Zelo so potrebne molitve. Če mi hočejo dečki storiti
zelo ljubo uslugo, naj po mojem namenu opravijo tridnevnico obhajil v dober
izid naših zadev.« Z Družbo Beaujour je bilo treba namesto starega skleniti nov
dogovor, kajti stari se je iztekal in pojavile so se nove pomembne okoliščine. Šlo
je za prevzem vodstva zavodov v La Navarru in v Saint-Cyru, kjer bi Beaujour
kupila zemljišče od opata Vincenta in njegovih najemnikov, in sicer tako, da bi
z denarjem dobrotnikov poplačali samo dolgove, ki so bremenili zemljišče, po-
tem pa bi zemljo in poslopje prepustili don Bosku s pogoji, ki naj bi jih še dolo-
čili. O teh pogojih so razpravljali na dolgotrajnih pogovorih in končno prišli do
določil, ki naj bi jih podpisali v treh, uresničili pa v štirih naslednjih mesecih.12
Po končanih dogovorih je don Bosko 27. januarja poročal don Rui: »Danes ob
dveh popoldne se bodo odločile velike stvari, ki se tičejo nas. Vse je pripravljeno
v našo korist. Upajmo, da bo vse sklenjeno v soglasju s sveto Gospodovo voljo.«
O tem je pisal nekaj dni prej in zatrdil, »da gre za zelo pomembne moralne,
gmotne in religiozne zadeve«.
Tudi zadeva Auteuil mu je povečala delo. Opat Roussel, ki je že dalj časa
hotel govoriti z njim, je izrabil njegovo navzočnost v Marseillu in prišel na po-
govor. Nameraval je sprožiti vprašanje o težavah glede načrta, ki ga je izdelal
vrhovni kapitelj in podpisal don Bosko. Toda ob navdušenju Marseillčanov za
don Boska je polagoma spremenil mnenje, da je podpisal sic et simpliciter [tako
in preprosto] z željo, da bi dogovor čim prej uresničili.13
Njegovo prizadevanje v Marseillu potrjujejo tudi pisma, ki jih je pošiljal
don Rui. Imamo jih pet. Toda prej kot pisma so to spomenice o zadevah, ki so
bile že izvedene, ali o tem, kar naj bi se še opravilo. Pisane so v kratki, pregledni
obliki, iz česar se vidi, kako zelo sta se ti dve duši med seboj razumeli. Podajamo
jih na koncu zvezka.14 Iz teh pisem bo bralec tudi razbral, kako je don Bosko
kljub najrazličnejšim skrbem, ki so ga obdajale od vseh strani, mislil na vse in
na vsakega z zavzetostjo predstojnika in prizadevnostjo očeta. Razen za svojega
vikarja se je zavzeto zanimal za novince, kakor je mogoče razbrati iz pisma, ki
ga je pisal njihovemu magistru.
Predragi don Barberis!
Druge najine osebne stvari v drugem pismu. Upam, da naši novinci, punčica mojega
očesa, tekmujejo med seboj in so vsi zdravi, poleg tega pa skušajo omiliti mraz, ki ga
v tem letnem času vsi čutimo kljub svoji gorečnosti. Povej jim, da so gaudium meum
et corona mea [moja radost in moja krona]. Vsekakor krona in venec iz vrtnic in ne
iz trnja. Naj nikdar kak salezijanski aspirant ne zabode trna v srce tako ljubeznivega
očeta, kot je don Bosko. Kaj takega naj se nikdar ne zgodi, temveč naj vsi med seboj
12 Dodatek, št. 2.
13 Prim. MB XIII, str. 534 [BiS XIII, str. 351].
14 Dodatek, št. 3 (AE).

2.9 Page 19

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
19
tekmujejo v molitvi in prejemanju obhajila in z zglednim obnašanjem.
Trije novinci, ki so odpotovali z menoj, so se takole porazdelili: Boyer je v La Navarru,
Taulaigo, ki to piše, in Turin sta ostala tukaj in bosta posvečevala hišo Beaujour. Ta
hiša je mladika, ki jo moramo od vsega začetka zelo pozorno gojiti, ki pa bo zrasla
v veliko drevo, katerega dobrodejna senca in velike zasluge se bodo čutile v daljnih
krajih. Tako, upam, se bo zgodilo v Gospodu. Sabato Foglino in Quaranta se bosta
vkrcala za Montevideo. Zadovoljna in srečna sta in si ne želita ničesar drugega, kot
da bi čim prej priskočila na pomoč svojim tovarišem v Urugvaju.
Don Ronchail vam bo pisal druge novice. Reci don Depertu, naj »posveti« zakristijo
in vse, ki prihajajo tja, zakristanu Palestrinu pa povej, da naj bo priden; Giuliu Augu-
stu15 reci, da naj bo dobre volje, in don Rui, da naj zbere veliko denarja; grofu Caysu
pa povej, da naj skrbi za svoje zdravje, kakor bi skrbel zame.
Bog naj vas vse blagoslovi in vam podeli milost, da boste živeli in umrli v njegovi
milosti. To milost naj Bog podeli predvsem tistemu, ki ga več ne bom dobil, ko se bom
vrnil v Turin. Ti pa me imej vedno v J. K. Tvoj najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Marseille, 10. januar 1879
Tisti, ki ga don Bosko naj ne bi našel več živega, je bil eden izmed varovan-
cev don Barberisa, aspirant don Remondino. Umrl je 1. februarja.
Ni pozabil niti hčera Marije Pomočnice, katerim je po njihovem ravnatelju
don Lemoynu poslal v Mornese pismo, ki ga še nismo našli.
Predragi don Lemoyne!
Iz škofije sv. Lazarja in verjetno iz kraja, kjer je sv. Marija Magdalena molila in se po-
korila, pišem tole pismo hčeram Marije Pomočnice. Ti ali mati predstojnica preberita
to pismo sestram in dodajta pripombe, za katere menita, da so potrebne. Bilo bi mi
ljubo, če bi mogli poslati prepis pisma tudi vsem drugim sestrskim hišam.
Tukaj sem zaradi mnogih in težkih zadev. Ko boš zvedel za vse, boš ves iz sebe in boš
razumel, kako so se sanje iz Lanza uresničile.16 V sredo odpotujem v La Navarre skozi
Saint-Cyr, ki je tudi naš. Proti koncu tedna bom, če je Bogu tako po volji, v Nici. Ne
vem, kako daleč so že prišli redovi mojega prijatelja Mussoja, ki ga pozdravi v mojem
imenu. Prav tako pozdravi še druge iz naše hiše, gospoda dekana in druge naše pri-
jatelje in salezijanske sotrudnike.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Lemoyne, in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. naj-
vdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Drugi njegov ljubezniv izraz pozornosti je veljal rokodelcem v Oratoriju,
katerih voščila je skušal očetovsko vrniti s pismom, ki ga je naslovil na njihove-
ga kateheta.
15 Giulio je pometač, ki ga je že večkrat omeni. To ime navaja, da doda še drugo Augusto (prim. MB
XIII, str. 35 [BiS XIII, str. 32]).
16 Prim. MB XIII, str. 534 [BiS XIII, str. 351].

2.10 Page 20

▲back to top
20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Predragi don Branda!
Nenehno mislim na svoje drage rokodelce, za katere molim, kakor če bi jih obiskoval,
jih tolažil in z njimi govoril. Vendar bi rad z dejanji pokazal, da se jih v resnici še prav
posebej spominjam. Reci jim, da sem z veseljem sprejel njihova božična in novoletna
voščila in se jim zanje zahvaljujem iz vsega srca. Prejel sem od njih dobre novice in se
zahvaljujem Gospodu za njihovo dobro voljo in milost, da so krepostni.
Sem tukaj v Zavodu sv. Leona, kjer je že kakih sedemdeset fantov, ki bodo počasi, ko-
rak za korak postali podobni našim obrtnikom v Oratoriju. Nekateri so celo pokazali
voljo, da bi jih prekosili v poslušnosti in pobožnosti. Rekel sem jim, da jim to ne bo
uspelo. Bomo videli.
Povej vsem, da jim priporočam pogosto sveto spoved in sveto obhajilo. Vendar je tre-
ba oba zakramenta prejemati s pravim razpoloženjem, da je mogoče opaziti napre-
dek v kaki kreposti. O, da bi Bog dal, da bi mogel reči, da je vsak rokodelec dober
zgled svojim tovarišem! Od vas, dragi fantje, je odvisno, ali mi boste pripravili to
nadvse lepo zadoščenje.
Vem, da molite zame, in pripisujem izboljšanje svojega vida vašim molitvam. Nada-
ljujte. Zahvaljujem se vam in Bog vam bo povrnil.
Usluga, za katero vas prosim, je eno dobro opravljeno obhajilo po mojem namenu.
Bog naj blagoslovi tebe, dragi don Branda, naj blagoslovi vse asistente, delavce, vse
rokodelce in naj nam podeli milost, da bomo vsi iz enega srca ljubili in služili Bogu
tukaj na zemlji, da ga bomo mogli nekoč večno uživati v nebesih.
Imej me v vsem v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Marseille
Medtem ko se je povezava s Francijo vsak dan bolj krepila in večala, je Bož-
ja previdnost navdihnila grofa Caysa, da je kljub visoki starosti sprejel trdo živ-
ljenje oratorija.17 Ta krepostni plemič, ki je popolno govoril francosko in se v
tem jeziku tudi pisno brezhibno izražal, poznal do zadnjega značilnosti tega
ljudstva, je Božjemu služabniku storil neizmerne usluge tako s peresom kakor
z osebnim nastopom. Kako visoko je don Bosko cenil njegovo delo, nam pove
naslednje pismo.
Predragi moj gospod grof Cays!
Z veseljem sem prejel vaše pismo in se zahvaljujem za novice, ki mi jih pošiljate. Opat
Roussel je dejansko prišel v Marseille in po nekaj razgovorih je kratko malo podpisal
načrt, ki smo mu ga poslali. Prinesel ga bom s seboj, ko bom šel v Turin. Upam, da se
bomo 3. februarja dobili vsi skupaj v Alassiu in se domenili, kaj nam je storiti.
Skušajte prodati kako hišo pri Sant'Anni, kajti sicer bomo doživeli denarni polom.18
17 Prim. MB XIII, str. 218 [BiS XIII, str. 145].
18 Glede opata Roussela MB XIII, str. 737 [BiS XIII, str. 482]. Sant'Anna je kmetija, ki jo je don Bosko
podedoval po baronu Bianci (prim. prav tam, str. 571 [BiS, str. 376]). Glede don Fusconija prav
tam, str. 645 [BiS, str. 424].

3 Pages 21-30

▲back to top

3.1 Page 21

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
21
Jaz sem še v Marseillu zaradi nekaterih pomembnih opravkov, za katere pa menim,
da so zelo koristni za našo Družbo. O tem se bomo pogovorili v Alassiu.
Gospod D'Ycard je prišel k meni in me vprašal po vas. Bil je prepričan, da ste z menoj.
Zelo se je razveselil, ko sem mu povedal, da ste že duhovnik.19
Moje zdravje se je malo popravilo, za kar gre zahvala Gospodu Bogu.
Če morete, stopite k markizi Fassati. Pozdravite jo v mojem imenu in ji poročajte o meni.
Prosim vas, da pozdravite tudi vso vašo družino. Recite don Ghivarellu, naj postane
priden, don Fusconeju, da nimam od njega nikakršnih poročil, in don Angelu Saviu,
da naj bo zares pravi angel. Vi pa pazite na svoje zdravje in skrbite zase, kakor če bi
skrbeli zame.
Milost N. G. J. K. naj bo vedno z vami in nam pomaga izpolnjevati Božjo voljo.
Molite zame, ki ostajam vedno vaš najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Marseille, 20. januar 1879
Blaženi je imel tudi priložnost, da je pisal gospe Matildi, soprogi gospoda
Alessandra Sigismondija, ki smo ga večkrat srečali na don Boskovih potovanjih
v Rim. Pismo je dokaz globoke vdanosti teh pobožnih zakoncev do našega bla-
ženega očeta. Ti so ga zares imeli radi. Poleti 1931 je don Rinaldija, ki je bil v
Rimu na naši generalni prokuri, obiskala dobra starka, ki se je opiraje na svojo
palico povzpela po sicer položnih stopnicah, ga pozdravila v njegovi pisarni in
mu izročila lep dar. To je bila vdova gospa Matilde, ki je po naključju zvedela, da
biva tam tretji don Boskov naslednik, in si ni mogla kaj, da ne bi prišla na obisk
in govorila z njim o blaženem.
Velespoštovana gospa Matilde!
Vaše pismo me je dohitelo v našem zavodu v Marseillu. Don Rua je že poskrbel, da so
po vašem namenu darovali sveto mašo pri oltarju Marije Pomočnice v Turinu. Tudi
jaz sem daroval sveto mašo z molitvami in obhajili naših sirot tukaj v zavodu.
Ta zavod smo odprli lansko leto po moji vrnitvi iz Rima in smo ga v čast novemu
papežu imenovali Oratorij sv. Leona.
Proti koncu tega tedna bom obiskal še druge hiše, ki smo jih odprli v Franciji, in po-
tem nadaljeval svoje potovanje v Rim, kjer bom, če bo taka Božja volja, od 15. do 20.
prihodnjega februarja.
19 Gospod Jean Victor D'Ycard de Barbarin je bil prvi salezijanski sotrudnik v Marseillu in prvi dobrot-
nik Oratorija sv. Leona. Umrl je 24. februarja 1879. Don Bologna je (30. aprila 1879) pisal don Rui:
»Gospod Jean-Victor D'Ycard de Barbarin, ki ga vi dobro poznate, je umrl pred nekaj meseci. Zapus-
til je sebe vredno vdovo. V svoji dobroti je sklenila nadaljevati dobra dela svojega moža, zlasti še
tako, da je našo hišo sprejela v svoje posebno varstvo. Ko boste govorili z don Boskom, mu povejte,
da je v soglasju z gospo Jacques, ki se je prva obvezala postati naša druga mati. Sta sestrični. Da ne bi
bila mati samo v besedah, nam je začela pošiljati veliko orodja in pribora, ki ga je njen mož imel na
deželi. Gre za nekaj tisoč frankov vrednosti, dve kovaški peči z vsemi pritiklinami in dva lepa ročaja
itn. Obljubila nam je še veliko drugega. Vdova je, brez otrok. Rad bi, da bi o tem obvestili don Boska.
Ta gospa vas pozna iz vaših stikov z njenim soprogom. Pozna tudi don Boska, ki ga je videla tukaj v
družbi svojega moža; videla ga je sicer samo mimogrede, vendar je bila vsa očarana.«

3.2 Page 22

▲back to top
22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Gospa Matilde in gospod Alessandro, o koliko stvareh se bomo lahko pomenili!
Ker se bom mogel v večnem mestu zadržati samo malo časa, bomo uporabili en dan
za naš pogovor.
Bog naj vas blagoslovi in z vami dragega gospoda Alessandra in gospodično Adelai-
do. Ko imam čast, da se priporočam v vaše molitve, čutim veselje, da se smem imeno-
vati najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Marseille, 21. januar 1879
P. S.: Uporabljam usluge tajnika, ker mi oči odpovedujejo, čeprav se mi vid od časa do
čas malo izboljša.
Don Bosko je 27. januarja z župnikom sv. Jožefa šel v Aix »zaradi neke po-
membne stvari«, kakor je pisal don Rui. Zdi se, da je tam imel sermon de charité
[pridiga o dobrodelnosti] z nabirko.20
V starodavnem rimskem mestu se je zgodil čuden pripetljaj, ki ga je don
Bosko sam pripovedoval don Lemoynu. Ko je šel obiskat barona Martina, ga je
ta povabil na kosilo skupaj z vso svojo družino. Bil je v zaupnem odnosu s temi
plemenitimi gospodi. Preden so sedli za mizo, je blaženi šel skozi salon, kjer je
bil razpostavljen srebrni namizni pribor, se za kratek čas ustavil in občudoval
ta mali zaklad. Potem je narejeno slovesno iztegnil roko in kos za kosom vtaknil
v svoj žep, drugo pa pospravil v kovček, ki je stal tam blizu. Baron in drugi so
opazovali in čakali, kako se bo končala šala. Ko je končal opravilo, ki je trajalo
nekaj minut, je vprašal barona, koliko bi mogel stati celoten servis. »Če bi hoteli
vse kupiti novo, bi stalo kakih deset tisoč frankov, toda prodaja bi dala verjetno
komaj tisoč frankov.«
»Prav, gospod baron,« je nadaljeval don Bosko, »ker ste tako zelo bogati
in se moram jaz tako zelo truditi, da potešim glad svojih dečkov, mi dajte tisoč
frankov in jaz vam bom vrnil vašo srebrnino.«
Kot najbolj naravno je plemeniti gospod izročil don Bosku tisoč frankov in
Bosko je prav tako kot nekaj najbolj naravnega na svetu postavil vse stvari na
svoje mesto.
Dne 29. januarja je v spremstvu don Ronchaila zapustil Marseille in se na-
potil v Saint-Cyr. Tu je bil kaka dva tedna prej don Cagliero, ki se je vračal iz La
Navarra, kamor je popeljal dve hčeri Marije Pomočnice. Vendar je bil njegov
obisk samo mimogrede, ker po njegovih besedah v Zavetišču sv. Petra ni bilo
človeka, ki bi, kakor se je on izrazil, mogel služiti »na področju vesti«,21 se pravi
spovedovati skupnost.
20 Pismo E. Visona misijonske družbe don Rui 6. februarja 1888. Pismo vsebuje izraze sožalja ob
don Boskovi smrti. Tam piše: »Če bo nekega dne njegova svetost papež dal nebeškega zavetnika
Œuvres de jeunesse [Delu za mladino] zavetiščem, upam, da bodo vsi salezijanski sotrudniki pro-
sili, da naj bo to sveti Janez Bosko.«
21 Pismo don Rui, Niza, 16. januar 1879.

3.3 Page 23

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
23
Ker je bil to praznik sv. Frančiška Saleškega, je bila večerja, ki so mu jo prip-
ravili v Saint-Cyru, zelo skromna: juha iz leče, za prikuho leča z oljem in kisom
in dva vrabca, ki so ju ujeli fantje čez dan. Vse to za tri osebe.
Naslednjega jutra so ju pričakovali v Toulonu, kjer naj bi obiskal maìtrise,
ki se je hotela prepustiti vodstvu salezijancev. Vedeti je namreč treba, da so v
nekaterih krajih maìtrise prava mala semenišča. Obisk je bil zelo natančen in
je dolgo trajal. Božji služabnik je med obiskom blagoslovil neko težko bolno
gospodično, ki je skoraj v trenutku ozdravela in potem živela še pet let. Podrob-
nosti o dogodku nam niso znane, vemo samo to, da je teta ozdravljene osebe
bila nato goreča salezijanska sotrudnica vse do svoje smrti.22
Ker se je obisk zavlekel čez načrtovani čas, je don Bosko potihoma rekel
tajniku, naj si ogleda za kako gostilno za skromno kosilo. Toda tisti gospodje se
zaradi prevelike vljudnosti niso niti za trenutek oddaljili od njega in so ga spre-
mili vse do železniške postaje, od koder sta odpotovala v Hyères. Tu pa je glad,
ki so se mu pridružile še druge težave, postavil njegovo potrpežljivost na težko
preizkušnjo. Proti večeru naj bi ju čakala na postaji kočija grofa Buttignyja, ki
sta mu poslala telegram iz Toulona in kateremu je don Perrot iz La Craua poslal
obvestilo. Don Bosko, ki je bil prepričan, da bo dobil kočijo, ni šel na omnibus
in se je napotil po poti, kjer sta dve luči, kakršne imajo kočije na vsaki strani,
razsvetljevali cesto. Mesto Hyères je kakih dvajset minut oddaljeno od železni-
ške postaje. Naša dva popotnika sta se napotila proti dvema lučema, ki sta po
kakih desetih korakih ugasnili. Bila sta plinski svetilki ob vhodu na železniško
postajo.
Kaj naj storita? Ni jima preostalo drugega, kot da sta peš nadaljevala pot.
Toda deževalo je cel dan, zato jima je blato segalo do gležnjev, bila je tema in pr-
tljaga je bila težka. Iz stiske sta naredila krepost in se napotila v imenu Gospo-
dovem. Ko so jima roke otrple in niso mogle več nositi kovčkov, sta počivala na
kupih peska. Tedaj je don Bosko začel pripovedovati smešne zgodbe in spodbu-
dil svojega popotnega tovariša, da je tudi on pripovedoval svoje. Na tak način in
po vrsti postaj sta končno prišla v Hyères. Neko žensko sta vprašala, kje je hiša
gospoda Buttignyja. Toda ženska je bila iz Cunea in ni vedela. Zato sta stopila
v neko kavarno v upanju, da bosta dobila odgovor. Toda tu so jima povedali, da
živijo v mestu tri družine Buttigny. Tako sta brez cilja tavala po uličicah, dokler
nista naletela na nekega gospoda in ga vprašala, kje je hiša nekega Buttignyja,
ki ima letovišče v bližini La Navarra. Gospod je poklical nekega dečka in ga na-
tančno poučil, da jima je pokazal pot.
Medtem je bil grof ves v skrbeh. Njegov kočijaž, ki je šel čakat don Boska
na postajo Crau namesto na postajo d'Hyères, se je vrnil in rekel, da don Boska
22 Pismo gospe J. Thomas don Rui, Toulon, 8. februarja 1883.

3.4 Page 24

▲back to top
24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ni bilo. Toda njegov gospodar, ki je bil oblečen v črno, ker se je odpravljal na
neki sestanek, je trdil, da je to nemogoče, saj je dobil ne enega, temveč dva tele-
grama. S trdimi izrazi je obdeloval ubogega prevoznika, tedaj pa sta prišla don
Bosko in njegov spremljevalec. »Tukaj sem,« je dejal don Bosko, položil na tla
svoj kovček in ga pogledal z utrujenim pogledom, pa s smehljajem na licu. Bila
sta blatna vse do pasu, od železniške postaje do palače sta potrebovala celo uro.
Grof ni mogel skriti svojega velikega zadovoljstva, toda ko ju je videl v tako ža-
lostnem stanju, je naročil služabnikom, naj jima očistijo obleko. »Gospod grof,«
se je uprl don Bosko, »danes še nisva kosila. Bodite tako dobri in nama najprej
postrezite z malo hrane.«
Medtem je v kaminu že prasketal velik ogenj. Kmalu so pripravili mizo in
lahko si mislite, s kakim tekom sta se oba spravila na hrano. Ko sta končno šla
k počitku, sta obleko prepustila služabnikom, ki so jo dali sušit in jo drugi dan
z veliko težavo očistili.
Proti enajsti uri je doktor D'Espiney, zdravnik v Hyèresu, prišel po don
Boska in ga popeljal na obisk h grofu Villeneuvu. Spremljal ju je don Ronchail.
Ta gospod je pri nekem padcu s konja udaril z glavo ob drevo in si težko poško-
doval možgane, tako da so se vsi bali, da so mu odpovedale umske sposobnosti.
Povrhu vsega mu je še smrt iztrgala ženo, ki jo je nadvse ljubil. Bali so se, da se
mu bo zmešalo. Ni bil sicer napadalen, vendar tako čudaški, da so ga zdravniki
hoteli poslati v umobolnico.
Toda doktor D'Espiney, človek trdne vere, je svetoval, da bi najprej izrabili
nebeška sredstva. Don Bosko je dobil bolnika s cigaro v ustih. »Gospod grof,«
je dejal doktor, »pripeljal sem vam don Boska, ki vas želi pozdraviti.« Grof je
premeril don Boska od pet do glave in poklical strežnico: »Maddalena,« je dejal,
»čas je, da grem na sprehod.«
»Oprostite, gospod grof,« je prosil zdravnik, »počakajte malo. To je don
Bosko, ki bi vam rad podelil svoj blagoslov.«
Grof se je zresnil in sedel. Don Bosko ga je blagoslovil in mu izročil sveti-
njico Marije Pomočnice, ki jo je ta hvaležno sprejel. V tem trenutku je notranja
napetost izginila in polotil se ga je popoln mir. Proti večeru je poslal po don
Boska v hišo grofa Buttignyja in se zadržal z njim v dolgem pogovoru. Božji
služabnik ga je spodbudil k velikemu zaupanju v Marijo Pomočnico, mu naročil,
da naj opravlja nekatere pobožne vaje, in mu rekel, da ga pričakuje popolnoma
zdravega meseca maja v Turinu na prazniku presvete Device Marije Pomočni-
ce. Grof je svoj obisk opravil že mesec prej. Na njem ni bilo več nobenega sledu
kake bolezni.
Obiska v La Navarru in Saint-Cyru sta don Bosku dala priložnost, da je dob-
ro spoznal gmotno in moralno stanje teh dveh ustanov. V La Navarru je našel
izredno rodovitno zemljo, medtem ko sta bila v Saint-Cyru dober vir dohodkov

3.5 Page 25

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
25
zgodnje sočivje in prodaja zimzelena, ki ga v Franciji uporabljajo za okraše-
vanje mrtvaških vozov in grobov. Treba je bilo preudariti, ali naj dajo zemljo
v najem ali jo pod lastnim vodstvom obdelujejo s pomočjo najemnikov ali pa
ustanovijo dve poljedelski šoli. Take ustanove so bile priljubljene povsod in bi
zato lahko računali na vsakovrstno podporo in pomoč.
Kar se tiče notranje uprave, je ugotovil kaj malo prijetno dediščino. V La Na-
varru je zvedel za hude moralne prekrške, ki so jih bili krivi prejšnji gospodarji.
Zato so skušali z vsemi sredstvi odstraniti spomin na tiste žalostne čase. Bilo
je kakih petdeset gojencev, od katerih jih je kakih deset kazalo jasna znamenja
cerkvenega poklica. V Saint-Cyru pa je naletel na pravo babilonsko zmešnjavo.
Kakih štirideset stanovalcev od treh do trideset let so vodile tako imenovane
nune, o katerih smo poročali v prejšnjem zvezku, jih nadzorovale v spalnicah in
delavnicah, kjer so skupaj delali fantje in dekleta in zvečine brez nadzora. Treba
je bilo pospešiti prihod Beaujourja, da bi prevzeli posest in uvedli redno upra-
vo.23 Na konferencah v Alassiu je don Bosko poročal o stanju. Dejal je: »Prosimo
Boga, da nas blagoslovi in drži roko nad nami. Če bi bil jaz prej poučen o vseh
zadevah, bi zelo razmislil, preden bi vse to sprejel. Toda bilo je rečeno, da stvari
v obeh ustanovah niso pravilno delovale zaradi pomanjkljivega vodstva.«
S temi in podobnimi besedami je vnaprej zaprl usta tistim, ki so slišali go-
voriti o njegovih sanjah in so ga imeli za sanjača, se pravi človeka, ki je šel za
praznimi prividi. Brez dvoma ni pozabil rožnatih sanj iz leta 1877 v Lanzu. Kako
je potem mogel trditi, da če bi vedel prej to, kar je zvedel pozneje, ne bi nikdar
sprejel? Ali ne vidimo spet in spet, kako je Božji služabnik in agibilibus [kar se
da storiti] ne glede na sanje hotel, da ga vodi razsvetljena previdnost in mod-
rost? Končno pa je le Božja previdnost vodila vse njegovo delovanje in dogodke.
O tem prvem potovanju, kjer še sedaj blagrujejo njegov obisk, nam ni zna-
nega kaj več. Dne 2. februarja ga dobimo v Nici24 ob vračanju v Italijo. Tu je
Božja dobrota ponovno hotela povišati svojega zvestega služabnika s čudežnim
dogodkom, o katerem bomo poročali po pripovedovanju prizadete osebe25 in
glede na zdravniško potrdilo.
Grofici Villeneuve, ki jo je 1876 napadlo akutno vnetje rebrne mrene, je
pretila smrt.
Težko bolezen je prebolela, vendar so ostale druge hude posledice. Vrača-
joča se vročina, ki je nadlegovala gospo še pred boleznijo, se je upirala vsem
zdravilom v taki meri, da je pogosto pretila smrtna nevarnost. Leta 1878 je go-
spa telesno tako oslabela, da ni nihče več računal na ozdravitev.
23 Pismo kanoniku Guiolu v Sampierdareni je sestavil in napisal don Rua, podpisal pa don Bosko 15.
februarju 1879.
24 Glej Dodatek, št. 3 E.
25 Pismo grofice iz Villeneuva grofu Caysu; Nica, 6. junij 1879.

3.6 Page 26

▲back to top
26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Zgodilo pa se je, da ji je neki prijatelj novembra tistega leta pripovedoval o
don Bosku in o milostih, ki jih je on dobival po priprošnji Marije Pomočnice. Ta
pogovor ji je vzbudil živo željo, da bi spoznala Božjega moža in se priporočila
njegovim molitvam. Njen zdravnik doktor Espiney ji je priporočil zrak v Nici.
Grofica je bila januarja 1879 v Nici, ne da bi občutila kakršno koli izboljšanje.
Nasprotno, splošno počutje se ji je zelo poslabšalo, ni imela teka, mučila jo je
nespečnost, bila je nesposobna za kakršen koli telesni napor, pa četudi je šlo le
za nekaj stopnic. Življenje ji je postalo neznosno. Ko je slišala, da je don Bosko
v Nici, je prosila za sprejem in ga tudi dobila 3. februarja. Obisk pri blaženem
je naredil nanjo globok vtis. Povabil jo je, da je sedla, jo prosil, naj mu razloži
svojo bolezen, jo dobrohotno poslušal, nato pa vstal in ji dejal: »Brez dvoma
na tej zemlji ni stvari, ki bi bila dragocenejša od zdravja. Toda mi ne poznamo
Božjih namenov. Kljub vsemu pa je obljubil, da bo odprl tistemu, ki trka: Zato
trkajmo tako močno, da nas bo uslišal, saj nam je obljubil. Ozdraveli boste, da
boste mogli krščansko vzgojiti svoje otroke.«
Grofica je pokleknila, da bi prejela blagoslov. Don Bosko jo je blagoslovil
in ji govoril o njenih otrocih in tudi njo povabil za 24. maj v Turin. Ona nam
v svojem poročilu takole piše: »Domov sem se vrnila polna upanja, kakor da
se ne bi spominjala, da sem bila pred eno uro še bolna. Proti večeru sem šla z
otroki kakih šest kilometrov na sprehod. Vrnil se mi je tek in spanje. Pri hoji po
stopnicah nisem čutila nikakršne težave, o mojih težkih bolečinah ni bilo več
nikakršne sledi. Noge so se mi tako okrepile, da sem z nekim svojim sorodni-
kom naredila dvanajst kilometrov dolg sprehod v manj kot treh urah, ne da bi
se med potjo ustavila.« Njen zdravnik je potrdil ozdravljenje in napisal obširno
izjavo, ki jo lahko preberemo na koncu tega zvezka.26
Ostaneta nam še dva dogodka, ki sta se v tem času pripetila v Nici. O prvem
nam pripoveduje kardinal Cagliero, ki je hotel pokazati, kakšen učinek sta imela
don Boskov pogled in beseda. Po neki konferenci, ki jo je imel v Nici, je blaženi
šel iz prezbiterija in se napotil proti vratom, toda množica ga je stiskala in mu
onemogočala prehod. Neki človek mrkega pogleda ga je nepremično gledal, ka-
kor da bi mu hotel storiti kaj hudega. Don Cagliero ga je pozorno opazoval in bil
v strahu, ker se mu je don Bosko počasi bližal. Končno sta si bila iz oči v oči. Ko
ga je don Bosko zagledal, ga je nagovoril: »Kaj želite?«
»Jaz? Nič.«
»Vendar se mi zdi, da mi hočete nekaj povedati.«
»Nič vam nimam povedati.«
»Bi se mogoče želeli spovedati?«
»Jaz da bi se spovedal? Niti v sanjah mi ne pride kaj takega na misel.«
26 Dodatek, št. 4.

3.7 Page 27

▲back to top
BiS 14 — 1. poglavje
27
»Kaj pa potem delate tukaj?«
»Tukaj sem zato, ker ne morem stran.«
»Že razumem. Gospodje, pustite me za trenutek samega,« je dejal don
Bosko okoli stoječim.
Ko so se bližnji umaknili, je don Bosko tistemu človeku prišepnil nekaj na
uho in ta je padel na kolena in se sredi cerkve spovedal.
O drugem dogodku nam pripoveduje D'Espiney v svojem Vita di Don Bosco
[don Boskovem življenjepisu]. Slišal ga je od znanega pariškega založnika Jossa.
V Nici je don Boska obiskal učen duhovnik in uspešen pisatelj msgr. Postel, ki je
bil tudi zelo pobožen. Med pogovorom ga je prelat nenadoma vprašal: »Bodite
tako dobri in mi povejte, ali je moja vest čista pred Bogom? Božji služabnik se
je nasmehnil in hotel oditi. Toda njegov sogovornik mu je zaprl pot, dvakrat je
obrnil ključ v vratih in ga vtaknil v žep. Nato je dejal: »Glejte, don Bosko, ne bos-
te odšli od tod, dokler mi ne poveste, kako je z mojo dušo pred Bogom.«
Te besede je izgovoril tako odločno, da se je don Bosko zamislil, položil obe
roki na prsi, kakor je bila njegova navada, uprl svoj dobrohotni pogled v monsi-
njorja in mu razločno dejal:
»Vi ste v Božji milosti.«
»Bojim se, da vam to narekuje samo vaša dobrota do mene.«
»Ne, dragi monsinjor,« je dodal don Bosko, »to, kar vam pravim, vidim.«

3.8 Page 28

▲back to top
2. poglavje
IZ ALASSIA V LUCCO.
LETNE KONFERENCE ZA SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA.
Leta 1878 je zaradi podaljšanega don Boskovega bivanja v Rimu odpadla
konferenca za praznik sv. Frančiška Saleškega. Toda naslednje leto nikakor ni
hotel, da bi se opustila, zato je mislil nanjo že dalj časa. »Moramo urediti zbor
ob prazniku sv. Frančiška,« je 11. januarja iz Marseilla pisal don Rui. »Predla-
gam, da bi se dobili v Alassiu ali v Sampierdareni. Lahko bi prišel z don Duran-
dom in s kom drugim, ki ga imaš za primernega ad hoc [za to]. Povej mi svoje
mnenje glede kraja in časa. Jaz sam bi prišel v Turin, toda to bi prekinilo moje
načrte.« Don Rua se je moral prilagoditi don Bosku, vendar je izrazil željo, da bi
šli v Alassio. Blaženi mu je odgovoril 21. januarja: »Pripravimo stvari za Alassio,
in sicer 2. februarja.« Vendar so morali datum prestaviti na 6. februar.1
Petega februarja je z don Caglierom in don Ronchailom odpotoval iz Nice
in po kratkem postanku v Vallecrosii z namenom, da bi razveselil tamkajšnje
sobrate, prišel proti jutru v Alassio. Proti poldnevu so iz Turina prišli don Rua,
don Lazzaro, don Ghivarello, don Barberis in grof Cays, ki so prenočili v Sampi-
erdareni. Kako ljubeznivo jih je sprejel don Bosko; bil je v obednici. Ker so nove
prišleke zadrževali kleriki in fantje, so drug za drugim posamično prihajali v
obednico. Don Bosko je vsakega nadvse ljubeznivo sprejel in v znamenje zado-
voljstva ploskal z rokami, medtem ko so prihajali k njemu, da so mu poljubili
roko; on pa jih je vpraševal o njihovem zdravju, o klerikih, o fantih in še mar-
sičem drugem. Na koncu pa je sklenil: »Dobro, odlično! Moramo pisati temu
in temu tako in tako. Temu moram poslati listek. Ko boste pisali fantom, jim
povejte, da je bil don Bosko nadvse zadovoljen, ko je slišal, da so pridni in zdra-
vi, da bi jih rad zopet videl, da naj molijo, da se bodo zadeve, o katerih bomo
razpravljali, lepo končale.«
1 O teh konferencah imamo na voljo zapiske don Barberisa s kraja dogajanja.

3.9 Page 29

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
29
Konference so začeli 6. februarja ob štirih popoldne. Poleg že imenovanih
so se jih udeležili tudi ravnatelji iz Ligurije. Predmet zasedanj so bile zadeve v
Franciji. Don Bosko je pripovedoval o sprejemu v Marseillu, natančno je poro-
čal o hišah v La Navarru in Saint-Cyru. Rekel je, da so prišle prošnje iz Fréjusa
Aixa, Toulona in Hyèresa. Ko je govoril o opatu Guiolu, je dejal: »V Marseillu je
župnik Guiol pokazal izredno velikodušnost v gmotni in moralni pomoči sale-
zijancem, zato se moramo pokazati tudi mi velikodušne in privoliti v nekate-
re njegove želje.« Branje dveh pisem don Bologne mu je navdihnilo tole misel:
»Mislim, da noben Francoz, ki bi prišel v Turin in bi delal tudi čudeže, ne bi bil
tako velikodušno sprejet kakor mi v Franciji, zlasti še v Marseillu, ki je tako
ljubosumen na tuje vmešavanje.« Nato so razpravljali o členih pogodbe, ki sta
jo v zadevi Maìtrise v Marseillu podpisala opat Guiol in don Bosko, in pretresli
najpomembnejše točke iz pogodbe z družbo Beaujour. Na koncu zasedanja so
ustanovili dve komisiji. Prvi je predsedoval don Rua in naj bi poskrbela za ose-
bje v Marseillu, druga pa naj bi dopolnila osebje v Samperdareni. Don Bosko
in grof Cays sta skušala urediti korespondenco, zlasti s Francijo. Na koncu so
obravnavali zadevo Anteuil, o kateri smo že obširno poročali v devetnajstem
poglavju prejšnjega zvezka. Ko so rešili tudi to zadevo, so pozno ponoči končali
sejo. Zborovalci so dobro izrabili svoj čas.
Dopoldne 7. februarja so delali v obeh ločenih komisijah za osebje. Popol-
dne so se dogovorili o ustanovitvi treh inšpektorij: piemontske s sedežem v
Turinu, ligurske s sedežem v Alassiu in ameriške s sedežem v Buenos Airesu.
Nove hiše bi dali eni izmed prvih dveh inšpektorij. Za inšpektorja piemontske
inšpektorije je bil izbran don Francesia, ki bi do konca leta še vodil zavod v Va-
razzeju, za Ligurijo don Cerruti, kateremu so dodelili za soravnatelja don Luigija
Rocca, in za Ameriko don Bodratto, ki je dejansko že dve leti opravljal to službo.
Pri prvem delu te seje so v don Boskovi predsobi bili navzoči samo kapitularji,
medtem ko so v don Boskovi sobi zborovali člani vrhovnega kapitlja in potem
odšli v sobane, kjer so bili zbrani ravnatelji. Tu je blaženi razglasil ustanovitev
inšpektorij in imena inšpektorjev. Rekel je, da od inšpektorjev pričakuje veliko
razbremenitev vrhovnega kapitlja in učinkovito pomoč ravnateljem.
Treba je vedeti, da – kakor pripominja don Barberis – ta ureditev še ni bila
dokončna, temveč poskus; treba je začeti in potem spotoma popravljati in iz-
boljševati. Rekli so tudi, da v Alassiu niso govorili o srednji Italiji. Verjetno zato,
ker bi v kratkem ostala samo postojanka v Maglianu Sabinu. Kakor je razvidno
iz uradnega spisa domov, so pozneje to odločitev spremenili. To so sporočili
z okrožnico, datirano v Turinu, ko je bil Božji služabnik v Rimu. Iz iste listine
črpamo novico, ki so jo kot zaupno sporočilo oznanili zborovalcem v Alassiu.
Članom vrhovnega kapitlja se je iztekal službeni čas in bi bilo zato treba skli-
cati nov vrhovni zbor za volitve. Če bi zbor sklicali med šolskim letom, bi to

3.10 Page 30

▲back to top
30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
povzročilo veliko neprijetnosti. Zato je don Bosko prosil v Rim za podaljšanje
službenega časa kapitularjev do naslednjega vrhovnega kapitlja. Prošnji je bilo
ugodeno. Omenjena okrožnica se glasi:
Ravnateljem naših domov
Z zadoščenjem ugotavljamo, da naša družba z Božjo pomočjo vedno bolj raste in se
širi. Zato moramo sodelovati z Božjo previdnostjo in ne smemo opustiti ničesar, kar
bi prispevalo k njeni utrditvi.
Šestega februarja so se v Alassiu zbrali člani vrhovnega kapitlja in nekateri ravna-
telji z namenom, da bi ustanovili inšpektorije. To sedaj sporočam ravnateljem naših
zavodov.
I. Piemontska inšpektorija s sedežem v materni hiši v Turinu. Za inšpektorja je ime-
novan don Francesia, ki bo še naprej vodil zavod v Varazzeju. Ta inšpektorija zaobje-
ma vse hiše v Piemontu in zavod v Esteju.
II. Ligurska inšpektorija s sedežem v Alassiu in obsega vse hiše primorja od Lucce do
Marseilla.
III. Rimska inšpektorija. K tej inšpektoriji spadajo hiše v Maglianu, Albanu in Aricci.
Vodil jo bo duhovnik Monateri, ki bo nadomeščal inšpektorja do nove odločitve.
IV. Ameriška inšpektorija obsega vse domove Južne Amerike. Še naprej jo bo vodil
duhovnik Francesco Bodrato, župnik v Rocci v Buenos Airesu.
Vsi ravnatelji naj se čim prej povežejo s svojim inšpektorjem, da bodo tako imeli mo-
ralno in gmotno pomoč in bodo mogli premagovati težave, ki bodo nastale.
Sporočiti vam moram še drugo pomembno novico, ki se tiče vrhovnega kapitlja. Služ-
bena doba kapitularjev se je iztekla in bi morali zbrati ravnatelje za volitve. Da bi
pa preprečili nerednosti in škodo, ki bi lahko nastala zaradi odsotnosti ravnateljev
med šolskim letom, sem prosil Rim, da bi jim jo za nekaj časa podaljšali. Sveti oče je
s posebnim odlokom določil, da ostajajo vsi v službi do leta 1880. Takrat bo sklican
vrhovni zbor, ki bo izvolil člane kapitlja. Zato bo prihodnje leto sklican vrhovni zbor
in bodo izvedene volitve svetovalcev novega kapitlja.
Izrabljam priložnost, da vam priporočim branje, razmišljanje in izpolnjevanje do-
ločil vrhovnega zbora v Lanzu leta 1877. Če ima kdo kaj dodati ali spremeniti, naj
to pravočasno sporoči pripravljavcem novega kapitlja, ki ga bomo, če bo Bog dal,
opravili 1880.
Prejeli boste tudi poročilo o stanju naše družbe, ki smo ga predložili Svetemu sedežu.
To naj služi vsem članom za informacijo in spodbudo za zahvalo Bogu, ki blagohotno
blagoslavlja naše skromne napore. Skušajmo na vso moč delati za večjo Božjo slavo
in zveličanje duš, zlasti še za pomoč pri krščanski vzgoji mladine.
Ne morem končati tega pisanja, ne da bi vam priporočil izpolnjevanje kreposti, ki
zajema vse druge, to je sveto pokorščino. Vzljubite to krepost in si prizadevajte, da jo
bodo zaradi vašega zgleda vzljubili in izpolnjevali tudi drugi. Obedientia est quae
caeteras virtutes inserit, insertasque conservat [Pokorščina je krepost, ki zaobjema
druge in jih ohranja].

4 Pages 31-40

▲back to top

4.1 Page 31

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
31
Milost N. G. Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Molite zame, ki ostajam v J. K. naj-
vdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. marec 1879
P. S.: Sobratom posameznih hiš naj se sporoči tisto, kar jih lahko zanima in se jih tiče.
Božji služabnik je drugi del zasedanja namenil svoji posebno ljubljeni temi
o poklicih.
Sedaj je najpomembneje obravnavati način, kako naj pridobimo poklice. V
ta namen bomo pripravili oddelek pri novem vrhovnem kapitlju.
Poznamo osnovo poklicev, to je pogosto prejemanje svetih zakramentov. Ostanimo
trdno pri tej osnovi, skrbimo, da bodo fantje dobro opravljali spoved in obhajilo. Ven-
dar to še ni zadosti. Na temelje je treba postaviti stavbo, to pomeni, da naj ravnatelji
večkrat na leto govorijo o poklicu. Nikdar ne govorimo fantom »postanite duhovni-
ki« ali »ne postanite duhovniki«. Treba jim je pokazati, da sta dve poti: eni se bodo
zveličali, če bodo hodili po eni poti, drugi pa, če bodo hodili po drugi. Treba jim je
priporočati, naj prosijo Gospoda, da bi jim dal spoznati, po kateri naj hodijo, na kate-
ri jim je pripravil milost, ki naj jo prejemajo. Potem naj se posvetujejo s spovednikom.
Najpomembnejša sredstva, da se v fantih prebudi ali ohrani cerkveni poklic ali tudi
želja, da bi postali člani Družbe, so:
1. Ljubezen, s katero ravnamo s fanti.
2. Medsebojna ljubezen med predstojniki. Če fantje opazijo, da kdo nima rad dru-
gega, govori proti njemu ali kritizira odredbe predstojnikov, nobeden ne bo postal
salezijanec.
3. Zelo koristno je dobro poznanje pravilnika hiš in odlokov vrhovnega kapitlja v
Lanzu. Vsak član naj ima en izvod pravilnika za zavode in študije o posameznih
službah predstojnikov, da lahko takoj odgovori na zastavljeno vprašanje, kakor je
zapisano v knjigi. Če kak ravnatelj ne bi naredil nič drugega kot dosegel, da bi vsak
izpolnjeval naloge, ki mu jih pravilnik nalaga, bi storil že veliko. Iz tega bi prišel red,
ta pa preprečuje toliko hudega, kar škodi poklicu.
Prav tako želim, da bi vsak član družbe dobil en izvod odlokov vrhovnega kapitlja,
pa ne samo zato, da bi jih spoznali, temveč da bi tudi razumeli, kaj hočemo z njimi
doseči in kaj bi bilo treba še dodati. Ravnatelji in prefekti naj imajo izvod s praznimi
stranmi, kamor naj zapisujejo stvari, ki jih je treba obravnavati ali spremeniti, kakor
bo pač pokazala izkušnja. Gre za to, da čim prej izpopolnimo naše pravilnike. Osnove,
ki jih bomo postavili s soglasjem vseh, bodo trajne in stalne. Fantje, ki rastejo pri nas,
bodo zlahka sprejeli naše zamisli in izročilo. Ko pa bo prešel prvi rod, ne bomo več
dopuščali sprememb, četudi bi bile potrebne, ali pa jih bomo težko sprejemali. Treba
je opraviti nalogo. Saj vidimo, kaj se dogaja pri drugih redovnih družinah, ko so se
morale reformirati; prišlo je do razkolov in pogosto do pohujšanja.
Generalni kapitlji, ki se bodo zbirali po tridesetih in petdesetih letih, ko bomo mi že
umrli, bodo dosti manj pomembni.

4.2 Page 32

▲back to top
32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Vrnimo se k poklicem. Stvar, ki jo moramo urediti za vodstvo poklicev in na splošno
za naše zavode, so spovedniki naših fantov. Fante morajo voditi spovedniki, ki so
vsi istega duha. Pogosto se dogaja, da pridejo v naše zavode zelo dobri duhovniki,
ostanejo nekaj časa pri nas, niso izmed naših, pa spovedujejo. Lahko so to svete duše,
toda ker ne poznajo našega duha, bodo morda dajali nasvete, ki jih naši spovedniki
ne bi dajali. Fant lahko izgubi zaupanje do svojega prejšnjega spovednika, to je do
ravnatelja zavoda. Malo je stvari, ki bi fantom bolj škodovale, kot je to. Eden izmed
fantov je na duhovnih vajah prišel k don Bosku po nasvet v zelo občutljivi zadevi.
Potem je šel po nasvet k nekemu duhovniku, ki ni bil izmed naših, in ta mu je svetoval
prav nasprotno od tega, kar sem mu rekel jaz. Nasvet je bil začetek propada in fant
je sedaj popolnoma uničen. Vzemite to pravilo, da naj v zavodu nihče ne spoveduje,
če nima ravnateljevega naročila. Duhovniki, ki ne spadajo v našo družbo, naj ne bodo
nikdar redni spovedniki, pa če bi bili tako sveti kot don Persi in msgr. Belasio. To ima
vedno pogubne posledice. Bodimo previdni, ko postavljamo za spovednike naših fan-
tov naše mlade duhovnike.
Drugo veliko škodo za poklice povzročajo tisti, ki želijo okoli sebe zbirati skupine,
ločene od drugih. Zahtevajte, da je vsem v zavodu središče ravnatelj. Če kdo koga
vpraša za nasvet, naj vedno odgovori: »Kaj ti je o tej zadevi rekel ravnatelj? Vpra-
šaj ravnatelja. Posvetuj se z njim, zaupaj mu popolnoma vse in boš zadovoljen. Nje-
ga je Gospod postavil zato, da pozna tvoje potrebe in jim zadosti. On ima posebna
razsvetljenja, da ti svetuje, kaj naj storiš in česa naj se izogibaš.«
Gorje, če se v kakem zavodu ustvari dvoje središč. To postane kot dvojno bojišče, kot
dva prapora, in če si že ne bosta nasprotna, bosta vsaj razdeljena. Ljubezen, ki jo iz-
kazujemo enemu, krademo drugemu. Vse zaupanje, ki ga kak fant izkazuje komu, ki
si ga hoče pridobiti, je vzeto tistemu, ki bi ga moral imeti v polni meri. Hladnost vodi
v brezbrižnosti, k manjšemu spoštovanju in je začetek nenaklonjenosti in že smo pri
razdeljenem kraljestvu, ki bo uničeno. Zato naj ravnatelj poskrbi, da v njegovi hiši ne
bo kršena enotnost.
V tem pogledu ne bomo tukaj ničesar sklepali kot kaj končno veljavnega, temveč
prepuščamo vse ravnatelju, da po pameti praktično vodi zavod v smislu povedanih
načel. V vsakem primeru lahko rečejo: »Pri nas sledimo pravilu, da kakor imajo ško-
fje pravico določati za svoje ustanove spovednike, ima tudi naš predstojnik pravico,
da določa spovednika za svoje podrejene. Te pravice je deležen samo on. Kdor hoče
spovedovati, se mora obrniti nanj.« Če je v naših zavodih kak dober duhovnik, naj
imajo zunanji gojenci vso možnost, da se spovedujejo pri njem. Za notranje gojence
je vsak dan na voljo za spoved samo ravnatelj, ob prazničnih dneh pa je svojim spo-
vedancem na voljo dalj časa.
Kako naj se ravnamo glede pogostega obhajila? Priporočajmo pogosto sveto obhaji-
lo, vendar imejmo pred očmi nekatera načela:
1. Fantje naj se spovedujejo samo enkrat na teden. Če se morajo zato, da lahko gredo
k obhajilu, spovedati večkrat na teden, menim, da je bolje, da ne hodijo k obhajilu. To
je splošno pravilo, vendar za kakega posameznika in zlasti v določenih okoliščinah
lahko naredimo izjemo.

4.3 Page 33

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
33
2. Ko prosijo za dovoljenje, da bi hodili vsak dan k obhajilu, se jim dovoli, če nimajo
na vesti ničesar, kar bi jih oviralo. In ko gre samo za majhne stvari? Naj povemo, da
tisti, ki se spoveduje vsak teden in potem do naslednje spovedi pada v iste napake, ne
daje dobrega spričevala samemu sebi.
Potem ko je povedal vse, kar je hotel povedati o tej temi, je dal dvoje navodil
za sprejemanje k mizi in sožitju tujih ljudi s salezijanci. Ne imejmo v naših zavo-
dih ne kot mojstre, ne kot vodje pisarn vplivnih ljudi, ki nimajo namena postati
člani naše družbe. Prav tako ne dopuščajmo, da bi plačani učitelji in mojstri
prebivali v naših zavodih. Če že moramo koga sprejeti in plačati, mu ne bomo
dali stanovanja v zavodu, temveč ravnajmo z njim kot z zunanjim uslužbencem.
Končno so obravnavali več novincev, ki naj bi jih sprejeli k večnim zaoblju-
bam. Ko so nekateri prosili za triletne zaobljube, je don Bosko ponovil že toli-
kokrat povedano, da so triletne zaobljube priložnost, da podležejo skušnjavi.
Mnogi se ne bi mogli upreti mikom sveta v takem položaju, po njihovo začas-
nem, iz katerega bi se lažje rešili. Z večnimi zaobljubami pa so ljudje veliko bolj
mirni in ne mislijo toliko na svojo prihodnost, ki je zanje dokončno urejena.
»Triletne zaobljube smo uvedli, ko sem jaz imel še drugačno predstavo o druž-
bi. Hotel sem ustvariti nekaj popolnoma drugačnega, kot je sedaj. Toda k temu,
kar je sedaj, so nas prisilili in naj bo tako. Sedaj pa za okoliščine, v katerih smo,
triletne zaobljube pomenijo nevarnost. Bolje je, da pripustimo k zaobljubam
samo tiste, pri katerih vidimo zadosti kreposti in izpolnjene druge pogoje. Dru-
ge izključimo.« Tako se je ob pozni uri končal zbor.
O triletnih zaobljubah je don Bosko izrazil iste misli, kot jih je povedal zve-
čer 18. oktobra 1878 don Barberisu in don Guidaziu, ko so se sprehajali pod
stebriščem. Potem ko je izrazil svoje neodobravanje triletnih zaobljub, je dejal:
»Triletne zaobljube sem si zamislil zato, ker sem prvotno hotel ustanoviti druž-
bo, ki bi pomagala škofom. Ker to ni bilo mogoče in so me prisilili, da sem storil
drugače, so nam sedaj triletne zaobljube prej v oviro kot v pomoč.«
To ponovno izjavljanje potrebuje določeno pojasnilo. Družba v svoji končni
obliki v don Boskovi glavi se ni porodila v trenutku. Misel, da bi si pridobil sode-
lavce, se mu je kmalu pojavila. Nakazovale so mu jo skrivnostne sanje in jo oh-
ranjale živo. Vendar se mu je kazala nedoločno. Okoliščine pa so se počasi raz-
jasnjevale in postale določne. Leta 1855 se je začel resno ukvarjati z zbiranjem
potrebnega spoznanja za sestavo pravil. Leta 1857 jih je napisal in jih predsta-
vil osmim prostovoljcem, da bi jih spoznali in videli, ali bi jih bilo mogoče izpol-
njevati. V teh prvih pravilih sta dve stvari, ki sta se pozneje močno spremenili.
Ena se je tikala obljub. »Obljube,« je bilo rečeno, »bomo obnavljali dvakrat za
tri leta. Po šestih letih je vsak svoboden, da jih obnavlja za tri leta ali pa izpove
večne zaobljube, se pravi, da jih bo izpolnjeval vse življenje.« S tem je povedal,
da triletnih zaobljub ne šteje za nekaj podrejenega večnim zaobljubam, se pravi

4.4 Page 34

▲back to top
34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
kot čas priprave na te, temveč kot nekaj samostojnega, kot sredstvo, ki veže ad
tempus [začasno] voljo ljudi, ki pomagajo don Bosku pri delu za oratorije in
cerkvene poklice. Prav v tem je bila pomoč škofom. S tem členom lahko razu-
memo tudi drugega: »Zaobljube vežejo, dokler tisti, ki jih je naredil, živi v druž-
bi. Tiste, ki iz zadostnega razloga ali po modri presoji predstojnikov izstopijo
iz družbe, lahko predstojnik glavne hiše odveže od zaobljub.« Druga posebna
stvar se tiče odnosa do škofov. »Če bi se pripetilo, da bi bilo treba odpreti kako
novo hišo, naj vrhovni predstojnik ukrepa tako v duhovnem kakor gmotnem
pogledu s škofom, v čigar škofiji namerava odpreti hišo v smislu gornjih pra-
vil.« Člana nove postojanke morata biti vsaj dva, eden izmed njiju duhovnik. Do
tukaj gre za mogoč porast oratorijev zunaj turinske nadškofije, v odvisnosti od
don Boska za pomoč škofijskim ordinarijem. Šele po papeški avdienci 9. marca
1858 je začel modis et formis [po načinu in obliki] delati za ustanovitev salezi-
janske družbe. Toda triletne zaobljube so ostale še kakih deset let, potem pa so
z novim zakonikom cerkvenega prava postale prava redkost.
Dopoldan 8. februarja so popolnoma posvetili razmeram v zavodu v Saint-
-Cyru in določitvi kakega ukrepa za sirotišnico. Ne bomo dodajali še kaj k temu,
kar smo opisali v prejšnjem zvezku. Navedli bomo samo don Boskove besede,
s katerimi je končal razpravo. »Potolažimo se,« je dejal, »ker je to vinograd, ki
nam ga je odprl Gospod. Iz takih ustanov bo prišlo veliko dobrega za duše. Tu-
kaj lahko računamo na duhovne poklice, kajti med temi dečki je veliko dobrih in
primernih za Gospodovo svetišče. Več mi jih je izrazilo željo, da bi postali salezi-
janci. Tu je tudi veliko Marijinih sinov. So pa tudi taki, ki bi vstopili v družbo kot
sobratje pomočniki. V Franciji danes skoraj ni cerkvenih ustanov, ki bi skrbele
za take primere revnih ljudi. Že obstoječe pa so ali brezdelne ali pa se posvečajo
vzgoji sinov iz višjih družbenih slojev. Nikogar ni, ki bi skrbel za vzgojo takih, za
kakršne skrbimo mi. Vsem je všeč naš duh in vrsta otrok, za katere mi razdaja-
mo svoje moči. Prav zato povsod srečujemo toliko naklonjenosti in upam, da na
tem področju ne bomo imeli nikakršnih tekmecev.« S temi besedami se je ok-
lenil celotnega tamkajšnjega dela, ne samo Saint-Cyra, temveč tudi La Navarra.
Popoldanska konferenca ni trajala dolgo kot drugič. Najprej so razpravljali
o krožnem potovanju don Cagliera in don Duranda po Italiji, da bi si ogledala
razne ustanove, ki so jih ponujali don Bosku. To potovanje naj bi opravila že
pred meseci, a so ju zadržale razne okoliščine. Določili so potovalni načrt: iz
Neaplja bi se odpravila v Catanio, si ogledala Randazzo in šla nato v Palermo.
Od tu bi se z ladjo vrnila v Neapelj in šla v Brindisi, kjer ju je škof nestrpno
pričakoval. Iz Brindisija bi se po jadranski obali odpravila v Benetke in se skozi
Milan vrnila Turin. Njuna glavna naloga je bila skleniti pogodbe za Randazzo,
Brindisi in Cremono. V Randazzu bi morala prevzeti dogovor, ki so ga sklenili z
občino Varazze. V drugih krajih pa bi obljubila prihod salezijancev, kakor hitro

4.5 Page 35

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
35
bi to dopuščalo število osebja. Poleg tega je don Cagliero na mestu sklenil do-
govor za sprejem ženskega vzgajališča, ki bi ga kneginja Cárcaci rada zaupala
hčeram Marije Pomočnice v Catanii. Blaženi je sklenil sejo z besedami: »Pojdita.
Ker pa tempus urget [čas sili], skušajta počivati ponoči, podnevi pa hodita okoli
in uredita čim več stvari. Če bo tam, kamor bosta prišla, škof ali kaka druga
ugledna osebnost, jo obiščita in recita: prišla sva, da vas pozdraviva v imenu
našega predstojnika.«
Omemba sester je vzbudila pozornost navzočih na neko žalostno okolišči-
no. Njihovo število se je znatno množilo iz leta v leto. Veliko jih je zbolelo in
umrlo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi izboljšali higieno v njihovih skupnostih?
O vsem so natančno razpravljali in naročili don Caglieru, naj stvar nadrobneje
razišče. Don Cagliero, ki je precej dobro poznal njihov način življenja, je sveto-
val nekaj ukrepov, ki bi bili lahko izvedljivi: več gibanja, čist zrak, menjavanje
sester, ki delajo v kuhinji. Vsaka hiša naj ima dvorišče ali vrt, kjer bi lahko brez
ozira na zunanje kričale, skakale, se sprostile. Njihovo vest bi bilo treba rešiti
tegob, ker mnoge izmed njih trpijo zaradi notranjih nesoglasij, zaradi predsod-
kov in bojazni in zaradi tega tudi zbolijo. Potem je don Bosko naročil, naj se
zahvalijo Gospodu, in sklenil sejo.
Člani kapitlja in ravnatelji, ki so tri dni prebili ob don Boskovi strani in
natančno opazovali njegov način življenja, so občudovali njegove kreposti in
izmenjavali med seboj svoja opažanja. Don Barberis je za nas povzel vsebino
teh pogovorov. Najboljši vtis je naredil nanje njegov duh žrtvovanja. Kdor ga ne
bi poznal in bi se ustavil pri videzih, niti najmanj ne bi mogel misliti, koliko je
trpel. S številnimi mislimi v glavi, z obilico nevšečnosti od vseh strani ni pokazal
nikdar kakega ostrega vzgiba do kogar koli, temveč izredno pripravljenost za
prenašanje slabosti drugih, tako da se je zdelo, da je to njegova druga narava.
Dobro se je zavedal pomena zdravja, vendar je zavračal vsak poskus, da bi
kdo posebej skrbel zanj. Vsem je bila v veliko spodbudo njegova pripravljenost
na prilagoditev neprijetnostim letnega časa in čemu drugemu neizogibnemu.
Ko je bilo mrzlo, je rekel: »Seveda, potrebno je, da se mraz vsako leto vrača. Sku-
šajte se dobro zavarovati, da ne bo trpelo vaše zdravje.« V vročem poletju, zlasti
ko je vladala soparica, so ga slišali govoriti: »Prav, prav! To je bilo potrebno, ker
podeželje potrebuje vročino.« Hvalil je poletje, ki je naravi v toliko korist. Je bil
utrujen? »Seveda,« je rekel smehljaje se, »malo sem se utrudil. Ko bom ta ali on
dan imel kaj časa, si bom oddahnil.« Svojim pa je zabičeval, naj se ne utrujajo
preveč. Še vedno so ga bolele oči in desno oko mu skoraj ni več služilo. »Res je,«
je menil, »da z enim očesom vidim manj kot z dvema. Vendar upam, da mi bo
Gospod ohranil to edino, ker sicer ne bom mogel več delati. Da, Gospod zna pra-
vilno uravnavati vse stvari.« Pri razpravah, na katerih so načenjali že tolikokrat
obdelane stvari, kdo ve, koliko ga je stalo poslušati improvizirane pripombe,

4.6 Page 36

▲back to top
36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
odvečne ugovore, komaj smiselno nasprotovanje. Kako težko mu je bilo, ko je
slišal, kako neutemeljeno so zavračali še tako izdelane načrte, ki jih je mogel
izraziti samo na pol, in kako so šteli za v oblake postavljene najboljše zamisli. V
takih primerih je imel navado preprosto razložiti svoj načrt, potem pa je stvar
prepustil glasovanju, ne da bi se spuščal v razprave, čeprav so glasovali proti
njegovi zamisli. Ko pa se je s časom pokazalo, da je nemogoče postalo mogoče
in je zmagala njegova zamisel, ni pokazal kakega zmagoslavja.
Takrat se v Alassiu zaradi tolike zaposlenosti razen v spovedi med skupno
sveto mašo ni mogel zadrževati z gojenci. Vendar pa po končanem opravilu v
cerkvi ni mogel prehoditi kratke poti v obednico v manj kot dvajsetih minutah,
ker so fantje takoj, ko so ga zagledali, prihiteli k njemu in on jih je razvedril s
kako šalo ali jim rekel kako dobro besedo. Za vsak primer je imel pripravljena
svoja vprašanja ali svoje odgovore. Isto je delal z učitelji in asistenti.
Več vplivnih oseb mu je ponujalo svoje zavode in hiše, čemur se je moral
seveda odpovedati. To njegovo obnašanje, mirnost in dobrohotnost, globina
njegovih zamisli, modrost njegovih nasvetov, njegov nadvse ljubezniv način od-
govarjanja na vprašanja in njegov angelski nasmeh so vse globoko očarali. Neko
poslanstvo občine Porto Mavrizio je prišlo in mu ponudilo vodstvo krajevnih
šol in zavoda, ki naj bi ga zgradili na javne stroške. Gospodje so se čutili poča-
ščeni zaradi pogovora z Božjim služabnikom, čeprav ni mogel ustreči njihovim
željam.
Javno je don Bosko v Alassiu govoril dvakrat: prvič fantom in drugič sale-
zijanskim sotrudnikom. Fantom je govoril za lahko noč v soboto 8. februarja.
Njegova beseda je veljala zlasti gojencem višjih razredov gimnazije in liceja.
Priporočal jim je veselje. Bili naj bi veseli in se zato spravili z Bogom, se radovali
z vernimi dušami v vicah in naslednji dan, ko je praznik, darovali zanje sve-
to obhajilo; pomislili naj bi na svojo bodočo radost in zato razmislili o svojem
poklicu, kajti to je način, kako si zagotovimo veselje za vse življenje. Končno je
sklenil in povedal, da želi, da bi bili veseli ne samo v svoji duši, temveč tudi v
svojem telesu. Zato se je domenil z ravnateljem, da bodo dobili svoje tudi pri
mizi. Sklenil je takole: če boste tako veseli in pridni sedaj, se boste pripravili na
večno radost, ki vam jo želim iz vsega srca in zato iz vse duše prosim Gospoda
za ta dar.
Našel je tudi čas za konferenco salezijanskim sotrudnikom tega kraja, ki so
napolnili glavno ladjo cerkve. To ni bila prva konferenca te vrste v Alassiu, saj je
podobno imel že tudi msgr. Alimonda, škof iz Albenge in salezijanski sotrudnik
iz prvih časov. Zelo rad je imel zavod in njegovega ravnatelja, s katerim se je rad
in dolgo pogovarjal. Visoko je cenil salezijansko družbo in imel don Boska za
moža Božje previdnosti veliko prej, preden je postal škof. Na praznik sv. Fran-
čiška Saleškega, ki so ga v zavodu obhajali 2. februarja, je upal, da bo srečal don

4.7 Page 37

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
37
Boska, ko se bo vračal iz Francije. Imel je slavnostni govor in izrekel o njem
pohvalne besede. Na čast sv. Frančišku Saleškemu, ki je 1877 postal cerkveni
učitelj, je 29. januarja imel slovesen nagovor pred svojimi semeniščniki in je iz-
rekel naslednje navdušene besede: »In kje puščam tebe, moj dragi in častitljivi
oče duhovnikov, Janez Bosko! Tebi se je razodel kot dečku Frančišek Saleški in
pri njem si se naučil prijetne ljubeznivosti, privlačne svetosti in vseh krščan-
skih kreposti, ki delajo tako veliko čast in slavo. Od njega si prevzel zamisel
in duha svoje velezaslužne družbe salezijancev. Jaz sem imel srečo, da sem jo
videl, kako se je rodila, kako se je širila kot nebeška rastlina, ki so jo presadili
na zemljo, v vsem podobno rasti in širjenju samostanov Obiskanja. Sv. Franči-
šek se obuja in ponovno živi v tebi, se množi in poživlja v skupnosti življenja.
Ta izraz časti sem ti dolžan zaradi svoje velike hvaležnosti, kajti tvoje nadvse
koristne ustanove in delo tvojih sinov se širijo v moji škofiji in budijo nove upe.
Toda največje priznanje in izrazi globoke hvaležnosti ti prihajajo od Katoliške
cerkve, ki ji v Evropi in Ameriki apostol salezijancev daje toliko dečkov, vzgoje-
nih v krščanskih krepostih, in med katerimi je veliko spreobrnjenih barbarov
in krščanskih svetnikov.«2
Ko je zvedel za don Boskov prihod, se je takoj pozanimal, kdaj in kje bi ga
mogel sprejeti in se z njim po domače pogovoriti. Don Bosko ga je hotel pre-
hiteti tako, da bi on šel v Albengo. Toda škof je bil hitrejši in je prišel v Alassio
in se dolgo pogovarjal z blaženim. Ko je prelat odhajal, so ga don Bosko in vsi
predstojniki spremili na železniško postajo.
Preden so se kapitularji in ravnatelji razšli, je sklical vse sobrate zavoda.
Ker se je čutil preveč utrujenega, je zaupal nalogo govornika don Rui, ki naj bi
govoril namesto njega. On pa je skupaj z višjimi predstojniki predsedoval. To je
bilo prvič, da je ob tako slovesni priložnosti prepustil besedo komu drugemu.
Ko se je don Rua vračal v Turin, mu je izročil dvoje pisem in en dopis, ki naj
bi jih izročil naslovnikom. Pisma so bila namenjena njegovemu velikemu prija-
telju Vallauriju in njegovi hudo bolni sestri.
Predragi gospod Pietro!
Prilagam to pismo za vašo gospo sestro Tereso. Če ga ni več sposobna sama prebrati,
ji ga, prosim, preberite vi in ji zagotovite naše zasebne in skupne molitve. Vi pa, dragi
don Pietro, skrbite za svoje zdravje. Jaz vedno prosim Boga za vas. Sem na poti v Rim,
kamor me kliče sveti oče. Če vam morem tam biti v kaki stvari v pomoč, mi, prosim,
sporočite. Molite zame in za naše uboge dečke (40.000) in me imejte vedno v J. K. za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Alassio, 9. februar 1879
2 Kardinal G. Alimonda, II mio episcopato. II. zv., str. 444. Turin, Tipografija Salesiana, 1886.

4.8 Page 38

▲back to top
38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Velezaslužna gospa Teresa Vallauri!
Don Rua mi je prinesel vaše novice in zelo mi je žal, da so nove nevšečnosti še poveča-
le vaše bolečine. Bogu je znano, koliko smo molili za vaše zdravje. Nismo bili uslišani,
toda molili bomo naprej. Prepričano smo, da bodo naše skupne molitve koristile vaši
duši. Zaupajte v Jezusa in Marijo Pomočnico.
Salezijanski družbi ste izkazali velike usluge, in dokler bo obstajala, bodo zjutraj in
zvečer molili za vas.
Bog naj vas blagoslovi in potolaži s svojo sveto milostjo. Molite zame, ki ostajam v J.
K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Alassio, 9. februar 1879
P. S.: Kakor hitro bom prišel v Rim, bom prosil svetega očeta za poseben blagoslov
za vas.
Dopis je bil namenjen kleriku Eugeniu Armelonghiju, učitelju in asistentu
v zavodu v Borgu San Martino. Na vizitko je Božji služabnik zapisal naslednje
vrstice: »Armelonghi fili mi. Si diligis me, praecepta mea servabis. Praecepta mea
sunt nostrae Constitutiones. Gratulor tibi eo quod valeas et adolescentuli tui in
scientia et pietate concrescant. Deus te benedicat. Ora pro me. Amicus tuus. Sac.
Giovanni Bosco. Alassio, 9 Febbraio 1879«3
Zapustil je Alassio, se ustavil v Varazzeju in prispel v Sampierdareno, kjer je
ostal do 19. februarja. Iz Alassia je poslal gospodu Rostandu za Beaujour poro-
čilo o svojem obisku v La Navarru in Saint-Cyru in ga obvestil o stanju osebja in
vrednosti zemljišč. Njegovo poročilo predsedniku Družbe je bilo zelo koristno
za dober uspeh nabirke, ki naj bi jo v kratkem izvedli v korist družbe za nova
dela. Člani družbe so skušali natančno izpolniti dogovorjene obveznosti, tako
da bi bilo vse v najlepšem redu. V odgovor mu je predsednik poslal v Sampier-
dareno ljubeznivo pismo, v katerem pozdravlja don Boska kot poslanca Božje
previdnosti in izraža željo, da bi ustanova v Marseillu dosegla ves razcvet, ki ga
je sposobna doseči s tremi ustanovami, se pravi s salezijanskim noviciatom, s
srednjo šolo za gojitev cerkvenih poklicev in z obrtno šolo. Člani Beaujourja so
pripravljeni na vso moč podpreti njegovo pobudo in potrebna sredstva.4
Don Bosko, ki je prav takrat moral odgovoriti opatu Guiolu, je izrazil svoje
zadovoljstvo ob branju tega tako izjemno ljubeznivega pisma. »V tem trenut-
ku,« je pisal po lastnem navdihnjenju in v svojem imenu don Rua, »sem prejel
pismo gospoda Rostanda, ki ga bom ohranil kot dragocen spomin na človeko-
ljuba, vernika in modrost. Upam, da vam bo odgovoril iz Rima. Če ga boste vi-
3 »Dragi moj sinko Armelonghi! Če me ljubiš, izpolnjuj moje zapovedi. Moje zapovedi so naše kon-
stitucije. Čestitam ti, da ti gre dobro in da tvoji učenci napredujejo v znanju in pobožnosti. Moli
zame. Tvoj prijatelj duhovnik Janez Bosko. Alassio, 9. februar 1879.«
4 Dodatek, št. 5.

4.9 Page 39

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
39
deli, mu povejte, da so njegovi načrti enaki mojim zamislim. V Beaujouru naj
zraste noviciat, zavod za gojitev cerkvenih poklicev, zavetišče. Vse to bomo z
Božjo pomočjo udejanjili. Časi, kraji in osebe nam svetujejo, naj gremo naprej
nadvse previdno, hkrati pa z vso odločnostjo.»5
Medtem ko je bil v Sampierdareni, je eden njegovih blagoslovov imel čude-
žen učinek. Gospa Anna Chiesa je imela hčerko Pio, ki jo je mučil neznosen gla-
vobol. Ko je izvedela, da je v zavetišču sv. Vincencija don Bosko, jo je pripeljala
tja, da bi ga prosila za blagoslov. Ker je Božji služabnik ravno sprejemal obiske,
ni mogla do njega. Toda ona ni obupala, temveč je štiri ali pet ur potrpežljivo
čakala. Don Bosko je večkrat stopil iz svoje sobe, ne da bi jo opazil. Končno je
šel mimo nje in jo vprašal: »In vi, gospa, kaj želite?« Mati mu je v nekaj besedah
razložila stanje svoje hčerke. »Malenkost,« je vzkliknil don Bosko in rahlo po-
ložil roko na glavo bolnice. Bolečine so v trenutku izginile in se niso nikdar več
vrnile.
Spomin na ta dogodek je dal povod za nekaj podobnega, izrednega. Ko je
don Bosko že umrl, je gospa Casanova imela težave z nogo, bolezni ni jemala
resno, in ko je prišla k zdravniku, je bolezen že tako napredovala, da bi ji morali
nogo odrezati. Uboga ženska je bila vsa iz sebe. Tedaj ji je gospa Chiesa, nje-
na prijateljica, spominjajoč se trenutnega ozdravljenja svoje hčerke, svetovala,
naj se priporoči don Bosku, in ji izročila eno izmed relikvij ex linteaminibus [iz
platnenega oblačila], ki so jih tako vneto zbirali po smrti blaženega. Gospa se ji
je zahvalila za nasvet, položila relikvijo na bolno nogo in prosila don Boska za
priprošnjo. Ko je prišel dan operacije, so zdravniki, ki so imeli že pripravljeno
orodje, razvezali nogo in ugotovili, da se je stanje izboljšalo. Potem je gospa
popolnoma ozdravela.
Ko je don Bosko odhajal iz Sampierdarene, so sklenili, da naj ga spremlja
tudi grof Cays in mu skupaj z don Bertom služi za tajnika. Plemeniti grof, ki je
postal salezijanec, je bil pripravljen deliti sobo z don Bertom, tako da bi spal
na stolih, ker ni bilo nič boljšega, samo da bi mogel spremljati don Boska na
potovanju v Rim. Ta ga je poslal iz Alassia v Turin, da bi uredil svoje posle in se
čez en teden vrnil v Sampierdareno. Grof Cays je šel v Turin, pripravil vse pot-
rebno, pozdravil veliko prijateljev, ki so mu dali veliko naročil, toda dan pred
odhodom je prejel od don Boska telegram, v katerem je sporočal, da naj ostane
v Turinu, ker ga bo spremljal don Bonetti. Grof je mirno pospravil svoj kovček
in vsem, ki jih je srečal, ponavljal: »Ne bom šel v Rim. Don Bosko mi je sporočil,
naj ostanem v Turinu.«
Blaženi je s svojim zvestim tajnikom šel z vlakom iz Sampierdarene v La
Spezio, kjer je ostal dva dni, pisal pisma in obiskoval vplivne osebe. Prenočeval
5 Sampierdarena, 16. februar 1879. Pismo je napisal don Rua in podpisal don Bosko.

4.10 Page 40

▲back to top
40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je pri vitezu Bruschiju, ki je pozneje postal salezijanec in duhovnik. Ker je imel
hišno kapelico, je blaženi doma daroval sveto mašo. Vitezov nečak je bil župan
v La Spezii in je bival v isti hiši kot njegov stric. Duhovnike je imel za dim v očeh
in nekajkrat sovražno nastopil proti njim. Don Bosko ga je obiskal, ko je ravno
zaradi prehlada moral ležati v postelji. Od takrat je bil župan popolnoma dru-
gačen. Svojim prijateljem je zaupal, da je don Bosko popolnoma drugačen, kot
si ga je predstavljal, in ga ni mogel prehvaliti.
Božji služabnik je želel imeti na kosilu pri opatu župniku dekana, nekaj
kanonikov, nekaj navadnih duhovnikov, viteza Bruschija in še nekaj drugih. Za
ubogega don Rocca je bilo kosilo prava polomija, kajti njegov kuhar je bil to bolj
po imenu kakor po stroki in razen tega ni imel primerne sobe, kjer bi mogel
pripraviti sprejem in omizje. Toda dejstvo, da so mogli sedeti pri isti mizi z don
Boskom, jim je prineslo toliko veselja in zadovoljstva, kakor če bi bili skupaj s
kraljem, je poročal sam don Rocca.
Po obisku šol in po konferenci za sobrate je zjutraj 22. februarja odšel v
Sarzano pozdravit škofa, ki ga je zadržal na kosilu. Zvečer je nadaljeval pot do
Lucce.6 V Pisi ga je pozdravil ravnatelj don Marenco z nekaterimi drugimi go-
spodi iz Lucce, ki so mu izrekli dobrodošlico. Na železniški postaji so ga kljub
dežju čakali fantje, ki so ga hrupno pozdravili, kar je bilo v tistih časih nekaj
izrednega za kakega duhovnika. Tri gosposke kočije so don Boska in njegovo
spremstvo odpeljale v Lucco. Po kratkem postanku v hiši Burlamacchi so se
odpeljali naravnost v oratorij Santa Croce, kjer ga je pozdravilo nekaj uglednih
gospodov, nato pa so ga zaradi pozne ure pustili »samega z nami«. kot pravi don
Marenco, »v pogovoru z očetom«.
Naslednji dan, v nedeljo, je bila oratorijska cerkev polna ljudi, ki so hoteli
videti don Boska darovati sveto mašo. Veliko ljudi je prosilo za njegov blagos-
lov. Med prvimi je bila proti poldnevu markiza Burlamacchi, ki ga je prosila, da
bi prišel in blagoslovil njenega priletnega soproga. Star je bil oseminosemdeset
let, ni mogel več govoriti, kuhala ga je huda vročina in ni mogel spati. Don Bosko
ga je blagoslovil in glej, starček si je oddahnil, se počutil bolje in v ponedeljek je
bil že na nogah. Popoldne so ga iz istega razloga poklicali še k drugim bolnikom,
dokler proti večeru ni vsem skupaj podelil blagoslov z Najsvetejšim. Čeprav je
bila že pozna noč, so ga fantje čakali, da bi mu poljubili roko, kot nam poroča
ravnatelj, »in slišali iz njegovih ust pomembno besedo«.
Tudi markiz Massoni ga je dal naslednji dan poklicati, da bi ga blagoslovil.
Zadela ga je kap in je bil že šest let priklenjen na posteljo. Niti s prstom ni mogel
ganiti ali dvigniti glavo, ker mu je takoj padla na prsi in ga vlekla navzdol. Hra-
nili so ga, mu brisali nos, kakor se dela z otroki. Žena, hčerka in eden izmed si-
6 Od tu vse do vrnitve nam bo vodič kratkobesedni dnevnik don Berta. Za Lucco imamo poročilo
don Marenca don Rui.

5 Pages 41-50

▲back to top

5.1 Page 41

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
41
nov so bridko jokali. »Ozdravite mi tega ubogega nesrečneža,« je prosila v joku
gospa in pokleknila. »Oh, don Bosko, ozdravite mi ga!« Don Bosko je sedel in
začel govoriti. Toda njegove besede so skušale vzbuditi potrpljenje in vdanost v
Božjo voljo, ne da bi dal upanje na ozdravljenje. Ko so se duhovi malo pomirili,
je markiza blagoslovil in mu ukazal, naj se pokriža. Kakšno začudenje! Bolnik
je dvignil desno roko in se pokrižal. Naročil mu je, da naj vsak dan ponovi to
dejanje in kliče sveti imeni Jezusa in Marije.
Kljub pustnemu času je bilo mogoče povsod slišati don Boskovo ime. Na
cesti so se ljudje ustavljali in ga spoštljivo gledali, drugi so šli za njim in tretji so
ga prosili za blagoslov. Celo maškare, ki so prihajale mimo, so se kljub svojemu
lahkomiselnemu vedenju spoštljivo priklanjale in izkazovale svoje spoštovanje.
Nemalo jih je čakalo z obhajilom do pol devetih, da so ga lahko prejeli iz njego-
vih rok. Kaj se je dogajalo med njim in tolikerimi, ki so prišli k njemu na razgo-
vor, ne more vedeti nihče. Don Marenco je videl nekatere tako presunjene, da so
bili zmedeni in niso našli vrat, ki so vodila na cesto. »Kakšni dnevi obiskov!« je
vzkliknil taisti. »Salezijanski dom je postal kakor občinska pisarna.«
Dne 25. februarja je bilo toliko obiskov, da se je don Bosko do smrti utru-
dil. Napadel ga je tako močan glavobol, da je moral prekiniti obiske in oditi v
svojo sobo. Tiste dni je bilo slabo vreme, divjala je nevihta in padal je obilen
dež. Dne 26. februarja se je bliskalo in grmelo, sprva je snežilo in nato močno
deževalo. Blaženi je s kočijo, ki mu jo je dala na voljo neka dobra gospa, obiskal
več bolnikov. Med drugimi grofa Sardija, ki mu je pripovedoval, kako se je eden
izmed njegovih sinov na smrtni postelji priporočil v molitev don Bosku, si nato
opomogel in se sedaj odlično počuti.
Ob treh popoldne je govoril sotrudnikom v cerkvi Santa Croce in se pri tem
držal običajnega obrednika. Navzočih je bilo kakih sto ljudi, med njimi tudi nad-
škof. Don Bosko je prikazal delo vseh del – oratorije in razložil, kaj so salezijan-
ski sotrudniki. Poslušalci so pozorno sledili njegovim izvajanjem.7 Po nagovoru
so se vsi usuli v zakristijo in hišo ter se gnetli okoli njega, ker je vsak hotel slišati
od njega kako spodbudo ali mu zaupati svoje težave.
O nekem dogodku se je takoj raznesla novica po mestu. Don Bosko je v
spremstvu ravnatelja in obdan s skupino ljubeznivih gospodov šel proti stolni-
ci, da bi počastil Sveto obličje. Tako imenujejo v Lucci čudežni križ, ki ga hranijo
tam od osmega stoletja in za katerega pravijo, da ga je izrezljal sv. Nikodem. Le
redko ga izpostavijo javnemu češčenju, zasebnikom pa ga ne pokažejo, razen
znatnemu številu, in to pri zaprtih vratih. Don Bosku niti na misel ni prišlo, da
bi prosil za tako uslugo. Šli so počasi proti stolnici, ko se je zaslišal glas: »Bla-
goslov!« Bila sta oče in mati, ki sta podpirala svojega sina, ki mu je odpoveda-
7 II Fedele [Vernik], katoliški časopis v Lucci, št. 51, leto 1879.

5.2 Page 42

▲back to top
42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
la hrbtenica. Komaj je vlekel noge za seboj. Sam se sploh ni mogel premikati.
»Toda,« je dejal don Bosko in se ustavil, »naj blagoslavljamo tukaj v javnosti?«
Zatem je dvignil oči k nebu in dejal: »Tudi tukaj lahko Bog blagoslavlja.« Ko se
je pripravljal, da bi dal blagoslov, so vsi pokleknili. Množica se je zbirala od vseh
strani. Po blagoslovu sta starša dvignila bolnika. »Ali ne moreš sam narediti
koraka?« ga je vprašal don Bosko.
»Ne. Sem preslab.«
»Te kaj boli?«
»Ne, gospod.«
»Daj, naredi kak korak, da vidimo.«
Fant je poskusil in se sam držal pokonci. Toda don Bosko: »Daj, pridi z me-
noj, da počastimo Sveto obličje.« Nato so se napotili v stolnico. Fant je naredil z
don Boskom kakih dvesto korakov, ne da bi mu kdo pomagal. Po prvem prese-
nečenju je množica začela govoriti in starša sta, potem ko je minilo začudenje,
vzela sina. Za vsemi tremi je šla množica. Fant je, kakor da bi se prebudil, stekel
proti hiši in ga niso več videli, prav tako kakor v Marseillu.
Pred katedralo se je odigral zanimiv prizor. Pri vratih so don Boska sprejeli
kanoniki v ornatih in s štirimi kleriki, ki so nosili prižgane sveče. Popeljali so ga
v kapelo Svetega obličja, odprli sveto skrinjo in mu izkazali visoko uslugo, da je
lahko Križanemu poljubil nogo.«8
Navzočnost don Boska v Lucci je na svoj način občutil tudi hudič. Neka pe-
tintridesetletna ženska iz župnije San Leonardo je bila obsedena in je trpela naj-
različnejše hudičevo nadlegovanje. Župnik don Cianetti je zvedel za don Boskov
prihod in se dogovoril z odgovornimi oblastmi, da ga bo naprosil, naj ga izžene.
O svoji nameri ni nikomur nič povedal. Kljub temu je obsedenka nekega dne
začela kričati: »Naj le pride tista vreča premoga, naj le pride tisti priležnik …«
in sledila je strašna kletvica proti Božji materi Mariji. Treba je bilo nadčloveš-
kih naporov, da so nesrečnico končno privedli pred Božjega služabnika, ki jo
je blagoslovil takoj, ko jo je zagledal. Ko pa jo je hotel s podobico Božje matere
Marije prekrižati po čelu, je niso mogli več obdržati, začela se je zvijati kot kača.
To se je dogajalo 25. februarja dopoldne. Don Bosko je odšel in zagotovil, da bo
ozdravela na dan Marijinega brezmadežnega spočetja. Tako se je tudi zgodilo.
Osmega decembra je slišala pok, kakor da bi v sobo udarila strela, kar je zanjo
pomenilo osvoboditev.
8 Don Berto je Križanega takole opisal: »Ima zares plemenit izraz. Je mešanica dostojanstvene za-
držanosti in neizrekljive miline. Ko ga gledaš, te prevzame verski strah. Svetlikajoče se oči te z
nedopovedljivo silo vržejo na kolena, kjer občutiš svojo ničnost in grešnost. Z eno besedo: to
obličje izraža nekaj nadčloveškega. Na glavi nosi dragoceno zlato krono, ki ga dela za Rex tremen-
dae maiestatis [Kralja strašnega veličastva]. Dodajmo k temu še od kadila in dima sveč počrneli
obraz, ki ga dela veličastnega, pa dobimo podobo Križanega, ki so ga prebivalci Lucce pokazali
don Bosku.«

5.3 Page 43

▲back to top
BiS 14 — 2. poglavje
43
Don Bosko je bil nadvse zadovoljen s številom in obnašanjem oratorijan-
cev. Zares veliko so dosegli pri tistih fantih, in to v manj kot enem letu. Kletvi-
ce, ki so jih prej na svojo nesrečo bruhali iz sebe na vsakem koraku, niso več
žalile ušes. Če so bili prej tako nasprotni cerkvi, da so bili ob zvonjenju, ki jih
je klicalo v cerkev, pripravljeni preskočiti najvišje zidovje, da bi se rešili bogo-
služja, so sedaj mirno stopali v vrsto, da so šli v cerkev. V pogostem prejemanju
zakramentov, v zbranosti med pobožnimi vajami, v ljubezni do duhovničkov
je bistro don Boskovo oko prepoznalo tisto samodejnost, ki cvete povsod, kjer
zvesto izpolnjujejo metodo, ki jo je on učil in izpolnjeval. Zelo je bil zadovoljen,
ko je videl okoli sebe zbrane čevljarčke, krojačke, mizarčke, kotlarčke, brkate
barvarje, kako so prepevali, deklamirali, igrali, se zabavali in prihajali iz orato-
rijske večerne šole. Prav tako je ugotovil, da v cerkvi dobro poteka bogoslužje
in da prihaja veliko ljudi. Bil je tako zelo zadovoljen s hišo v Lucci, da je naročil
ravnatelju, naj o tem obvesti don Rua.
On sam mu je iz Lucce pisal štiri dni pred odhodom.
Predragi don Rua!
Burlamacchi9 mora nujno spremeniti zrak. Njegovi starši ga ne želijo imeti doma. Bi
bilo prav, če bi ga poslali v Alassio? Premisli in povej svoje mnenje Barberisu.
Življenjepise naših salezijancev, ki si jih prebral, je treba natisniti. Življenjepisa Arate
in don Gamarre pa že lahko napovemo in ju bomo v kratkem natisnili posebej z vsemi
opombami don Scappinija, don Albere, don Notaria, don Barberisa in don Boska itn.,
tako da bi bilo vsega za dva zvezka Letture Cattoliche. O tem lahko kaj pove Turia.
Cinelli se dogovori z don Barberisom. Don Bonetti pričakuje pošiljke iz Turina,10 jaz
pa pričakujem pošiljke od Bonettija tukaj v Lucci. Jutri bo konferenca za salezijanske
sotrudnike. Navzoč bo tudi msgr. nadškof. Pojutrišnjem dopoldne pa bomo odpoto-
vali proti Rimu. Od tam bomo poslali novice za naše zavode. Prisrčno pozdravi vse
naše fante in jim povej, da jih imam zelo rad, da jih ljubim v Gospodu, da jih blagos-
lavljam in da jim bom poslal poseben blagoslov svetega očeta skupaj z debelo rezino
salame. Naj bodo še naprej pridni in molijo, da bodo naše zadeve lepo napredovale.
Don Bologna vztraja, da naj mu pošljemo don Grossa za učitelja petja. Če se ti zdi
prav in če v Lanzu ne bi bilo preveč ovir, menim, da mu lahko ugodimo.
Imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Lucca, 25. februar 1879
V dopolnilo je dodal še dopis za don Barberisa. Iz tega lahko vidimo, da ni
mislil na korist svojih sinov samo na splošno, temveč tudi za vsakega posebej,
glede na potrebe in razmere vsakega.
9 Klerik novinec iz plemenite luške družine istega imena.
10 Don Bonetti je ostal v Sampierdareni.

5.4 Page 44

▲back to top
44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Predragi don Barberis!
O stvareh, o katerih si mi pisal, sem odgovoril don Rui. Govori z njim.
Zelo me veseli odlično, ki ga bodo prejeli novinci za polletje. Isto povej vsem klerikom
in zlasti Gresinu in Aimeju.
Glede izletov k Sant'Anni ni nikakršnih težav. Vendar jih opravite v primernem le-
tnem času in ko bodo poti prehodne. Skrbi za njihovo zdravje.
Reci don Bertellu, da vem, kako poje in nosi križ, da pa je to potrebno za introire
in Regnum Dei [vstop v Božje kraljestvo]. Povej don Notariu, da ga imam rad in da
veliko pričakujem od njegove ljubeznivosti in odločnosti.
Lepo pozdravi drage prijatelje Ghiglioneja, Pelazzo, Bandina in Liso.
Uščipni don Savia, ker mi še ni pisal dolgega, zelo dolgega pisma.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Barberis, in s teboj naj blagoslovi vse naše novince,
ki jim želim zdravja in svetosti za to in prihodnje življenje.
Še naprej molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Lucca, 25. februar 1879
Prejšnjima dvema pismoma dodajamo še tretje, kleriku Alessandru Mori,
ki je bil odgovoren za korespondenco ob mali loteriji ob koncu 1878.11 Čeprav
je bil don Bosko daleč in je imel veliko opravkov, ni pozabil nanj. Poslal naj bi
mu srečke, ki bi jih delil v Rimu, in tajnika spodbujal, da bi on in njegovi sode-
lavci pridno opravljali nalogo in imeli pri tem veliko uspeha.
Dragi moj Mora!
Vem, da pridno delaš, in Bog naj ti vse povrne. Pričakujem srečke za Rim. Stori, kar
moreš. Vendar si poišči pomoč pri drugih. Iz te loterije moramo iztržiti 100.000 fran-
kov čistega. Vedi, da ne boš razrešen službe, dokler naše delo ne bo opravljeno.
Prisrčno pozdravi svoje sodelavce. Pozdravi Valentinija, Marcella Rossija, Palestrino,
don Depperta. Temu se zahvali za pismo, ki mi ga je pisal. Bog naj nas vse ohrani v
svoji sveti milosti in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Lucca, 25. februar 1879
Pričakovani don Bonetti je prišel iz Sampierdarene 26. februarja, ker je don
Bosko določil 27. februar za dan odhoda. Vendar se je zaradi prevelike utruje-
nosti odločil, da bo še nekaj dni ostal v Lucci, ne da bi šel iz hiše, in bi se tako
lahko dogovarjal o nakupu neke hiše.
Novice o don Bosku, ki sta jih sporočila don Berto in don Lazzero fantom v
Oratoriju, so jim vzbudile veliko navdušenje.12
11 Prim. MB XIII, str. 711 [BiS XIII, str. 465].
12 Pismo don Lazzera don Bertu, Turin, 4. marec 1879.

5.5 Page 45

▲back to top
3. poglavje
ŠTIRJE TEDNI V RIMU
Od don Boska smo izvedeli, da je šel na pot v Rim zato, »ker ga je klical
sveti oče papež«. Iz Rima je don Bonetti pisal: »Don Bosko je bil že dvakrat v
avdienci pri kardinalu Nini in pri drugih zaradi zelo pomembnih stvari. Državni
tajnik mu je sporočil, da papež želi govoriti z njim o stvareh, ki jih tukaj ne mo-
remo navajati.«1
Med stvarmi, ki jih tukaj ne moremo navajati, ki si jih pa lahko mislimo, bi
bil predvsem eksekvatur, ki ga je ministrstvo odreklo kardinalu Parocchiju za
nadškofovski sedež v Bologni. O tem bomo govorili v petem poglavju.
Zakaj so potem tako nenadoma nadomestili grofa Caysa kot don Boskove-
ga spremljevalca, lahko sklepamo iz tega, kar se je zgodilo nekaj dni prej don
Bonettiju, ki naj bi sedaj spremljal don Boska. Dne 12. februarja je nadškofijski
odlok prepovedal don Bonettiju spovedovanje v vsej nadškofiji in ukazal, da ga
je treba v oratoriju sv. Terezije v Chieriju nadomestiti z drugim duhovnikom. S
tem, da je šel v Rim, so se izognili govoricam in mu omogočili, da se je mogel
bolje braniti.
Osem dni po tem odloku cerkvene oblasti je Oratorij dobil nepričakovan
obisk, ki so ga razlagali na različne načine in z vsemi mogočimi okoliščinami.
Don Bosko je zvedel za to tik pred prihodom v Rim.2 Dne 20. februarja naj
bi v Oratoriju igrali sakralno dramo o mučeništvu s. Pankracija. Dopoldne je
neki škofijski služabnik vprašal v vratarnici za uro predstave in naznanil, da
se bo predstave udeležil tudi monsinjor nadškof. Vsi so se začudili. Monsinjor
je prispel v oratorij s precejšnjo zamudo, zato ga ni mogla pri vstopu v zavod
pozdraviti godba, ki je razveseljevala občinstvo, sestavljeno samo iz zunanjih
obiskovalcev. Sprejeli so ga hišni predstojniki in ga popeljali v gledališče. Eden
1 Pismo don Rui, 10. marec 1879.
2 Pismo grofa Caysa don Bosku, Turin, 21. februar 1879 (Dodatek, št. 6) in don Lazzera don Ber-
tu, Turin, 4 marec 1879.

5.6 Page 46

▲back to top
46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
izmed fantov mu je z odra prebral pozdrav, za katerega se zdi, da je ekscelenci
ugajal. Zanimanje, ki ga je pokazal med igro, ponovno ploskanje in razne čestit-
ke so nakazovali, da mu je bilo dogajanje na odru všeč. Ni pa bilo ne klerikov ne
fantov, ker so ti, kakor je bila navada pri predstavah za zunanje, šli na sprehod.
Tudi glavnih predstojnikov ni bilo, ker so bili odsotni iz oratorija. Podobno se je
nekaj dni pozneje nadškof pojavil tudi v Valsaliceju. Don Bosko je samo naročil,
naj poizvedo razlog za tako nepričakovan obisk. Toda razen bolj ali manj verje-
tnih domnev ga ni bilo mogoče dobiti.
Od 1. do 28. marca, to je za čas, ki ga je don Bosko prebil v Rimu, nam don
Berto samo enolično našteva lastna imena: imena oseb, ki jih je don Bosko obi-
skoval, ali tistih, ki so obiskovali njega ali se je z njimi srečal, in imena krajev, ki
jih je obiskoval.3 Med navedenimi je veliko kardinalov in prelatov, s katerimi se
je don Bosko pogovarjal ure in ure. Večkrat se je dolgo pogovarjal tudi z držav-
nim tajnikom. Škof msgr. Laurenzi, avditor njegove svetosti, in msgr. Marzolini,
posebni tajnik, ki sta oba prišla iz Perugie z novim papežem, sta želela spoznati
Božjega služabnika. Ko sta nekega dne imela srečo, da sta ga dobila, sta z njim
govorila dve uri in pol. Nakar je prvi vzkliknil ves pol občudovanja: »Oh, kakšen
človek! Zares je vredno, da ga spoznaš.«
Cerkveni dostojanstveniki, ki še niso bili salezijanski sotrudniki, so se, po-
tem ko so iz pogovora z njim zvedeli o tem združenju, želeli vpisati. Kamor koli
je šel, se je vračal z novimi imeni ljudi, ki so se želeli vpisati v pobožno združe-
nje.
V Vatikanu je don Bosko postal tako poznan, da so ga člani švicarske garde
in orožniki strumno pozdravljali, kakor da bi bil kak prelat. Ob neki priložnosti
ga je na dvorišču sv. Damaza poveljnik Lambertini obsipal z vljudnostmi, mu
vedno znova poljubljal roko in se imel za srečnega, da ga je videl in spoznal.
Vpisal se je med salezijanske sotrudnike.
In kako pogosto so ga vabili k svoji mizi! Dne 17. marca je počastil sv. Patri-
cija v Irskem kolegiju, kjer mu je rektor msgr. Kirby zbral pri mizi izbrano dru-
ščino povabljencev. Prav tako je bil prisrčno sprejet pri benediktincih pri San
Paolu zunaj obzidja dne 21. marca, na praznik njihovega duhovnega očeta. Bilo
je kakih štirideset povabljencev, med njimi kardinal Bertolini, zaščitnik teh me-
nihov, kardinal Chigi, lepo število rimskih patricijev in gospodov gostov, med
njimi slavni arheolog Giovanni Battista de'Rossi in drugi. Pri takih slovesnostih
don Bosko ni bil prav nič v zadregi, znal se je odlično sporazumeti z vsemi. Na
nekem banketu, na katerem se je pogovarjal s kardinalom Bertolinijem, ga je
opazovalo več odličnikov in eden izmed njih je dejal: »Kako veličasten pogled:
To je zares svetnik.«
3 Poleg tega dnevnika smo uporabili tudi pisma don Bonettija in don Berta v Oratorij.

5.7 Page 47

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
47
Gospoda Sigismondi sta ga kakor vedno obdala z največjo pozornostjo in
skrbjo. Želela sta ga imeti večkrat pri sebi na kosilu skupaj z obema njegovima
tajnikoma. Tam je pripovedoval, kako je leta 1878 videl, kako se je neki fant bli-
zu njegove spovednice dvignil več kot meter od tal in kako se je neki drug fant
sredi svojih tovarišev prav tako dvignil v zrak. Tajnik je povedal imena, vendar
se zdi, da tega ni slišal iz don Boskovih ust.
Omenili smo avdience pri državnem tajniku. To je bil kardinal Nina, ki ga je
na to mesto poklical Leon XIII. šest mesecev pred smrtjo kardinala Franchija.
Don Bosko ga je želel čim prej pozdraviti in se mu pokloniti. Dva zaporedna
dneva ni mogel priti do njega. Šele tretji dan, 5. marca, je po dolgem čakanju,
bilo je pred njim veliko ljudi, končno prišel na vrsto. »Žal mi je, da ste morali
tako dolgo čakati,« mu je rekel njegova eminenca, »ker vem, da imate veliko
opravkov.« Sprejel ga je nadvse ljubeznivo in se z njim prijateljsko pogovar-
jal. Tisto dopoldne je v predsobi sprejemal goste tajnik, ki je petinštirideset
le pozneje to prelepo opisal. »Predsoba je bila že polna obiskovalcev, ko sem
zagledal dva duhovnika, ki sta želela biti sprejeta. Bila sta kakor drugi in po-
vabili smo ju, naj sedeta in čakata, da bosta prišla na vrsto. Jaz, ki sem si točno
ogledal obraz vsakega posameznega, sem bil presenečen zaradi skromnosti,
mirnosti in zbranosti, ki se je odražala na njunih obrazih, zlasti starejšega, to
je don Boska. Med dolgim čakanjem na avdienco sem ju opazoval in sem bil
presenečen zaradi njune mirnosti in brezskrbnosti. Don Bosko je bil najprej
zatopljen v globoke misli, potem je bral iz neke knjige pa spet pisal v beležnico.
Tedaj se je čas avdience bližal koncu. Zaradi tolikšnega navala obiskovalcev je
bilo jasno, da mnogi čakajoči ne bodo deležni obiska pri kardinalu. Med temi je
bil tudi don Bosko, ki je prišel med zadnjimi. Ostal je miren na svojem mestu in
me ni prosil, da bi ga pustil naprej. Nikdar nisem videl pri obiskovalcih takega
zbranega miru proti koncu avdienc. Sam pri sebi sem menil, da je don Bosko
moral biti Božji človek, sveta duša, kajti njegova mirnost je bila sad nespre-
menljive ljubeznivosti in miru ali pa je bil prepričan, da bo prišel na vrsto po
višjem razsvetljenju.
Tako prevzet od njegove mirnosti in dostojanstva, sem sklenil, da mu bom
priskrbel avdienco. Ko je potekel čas avdienc in sem povedal čakajočim, da je
konec, sem namignil don Bosku, naj počaka. Stopil sem h kardinalu in ga lepo
prosil, da bi ga sprejel, ker je naredil name velik vtis svetega človeka. Kardinal
je privolil. Don Bosko je šel v avdienco in se zadržal precej časa. Ko je odhajal,
sem razumel, da ga je kardinal prijazno sprejel. Vprašal sem ga po novicah, ki bi
mi jih lahko povedal o sebi. Ljubeznivo mi je govoril o svoji ustanovi, ki je nisem
poznal, o svojih sotrudnikih, med katere me je z velikim zadovoljstvom vpisal.
Spominjam se še neke druge podrobnosti. Ko se je don Bosko poslovil od
mene, je, medtem ko je prekoračil prvo dvorano, dal služabnikom kardinala

5.8 Page 48

▲back to top
48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
napitnino, ki so jo rade volje sprejeli. Mislim, da jih je hotel nagraditi, ker so
čakali čez uro avdienc. Tudi ta podrobnost mi je pokazala v njem Božjega moža,
nadvse pozornega do drugih.4
Na njegovem stanovanju v Tor de'Specchi so si duhovniki in laiki prizade-
vali, da so prišli na vrsto v kratkem času odmora in prostega časa. Tudi pleme-
niti gospodje so prihajali k njemu ali ga sprejemali v svojih palačah. Tako sta ga
prišla obiskat grof Carlo Conestabile in markiz Vitelleschi, ki sta mu povedala,
s kakšnim navdušenjem jima je papež govoril o njem. Princ Gabrielli, ki je pri-
šel v času, ko je bil don Bosko pri kosilu, ni dal, da bi ga motili, temveč je pustil
vizitko s sporočilom, da se bo vrnil čez pol ure, kar je tudi storil. V hiši kneginje
Salviati, ki je želela z njim govoriti in pri kateri ga je čakala tudi markiza Patrizi,
se je zadržal več kot tri ure.
Blaženi se je srečal tudi s člani vlade, z ministri in visokimi uslužbenci. Zna-
na nam je samo ena zadeva, o kateri je razpravljal ob tej priložnosti. Že pet
mesecev je visela nad Oratorijem pretnja, da bodo zaprli gimnazijo. To je bilo
težko vprašanje, ki pa je bilo tedaj še komaj na začetku. O tem bomo govorili v
dveh ločenih poglavjih.
Sredi teh zamotanih poslov ni pozabil na Oratorij. Skušal je zbrati nekaj
denarja in ga poslati don Rui, ki je prosil, prosil … Enkrat mu je poslal 1250 lir,
drugič 1900 in tretjič 600. Nekega dne je dejal don Bonettiju:5 »Jutri ali pojut-
rišnjem bo prišla novica, da težijo cekini don Ruovo mošnjo.« »Ko se je napoved
uresničila, je don Bonetti vprašal don Boska, kako je mogel vedeti za to. Odgo-
voril je: »Ko sem ti včeraj to povedal, se mi je zdelo, da vidim don Rua, kako si
naliva belo vino v kozarec, in sem menil, da praznuje obilno podporo.« Zdi se,
da gre za pet tisoč lir, ki so prišle v Oratorij od neznano kod.
Da bi priskočil na pomoč glede velikih in nujnih potreb Oratorija, je don
Bosko v Rimu na veliko razpošiljal srečke za loterijo in v ta namen izdal nasle-
dnjo okrožnico.
Velezaslužni gospodje sotrudniki in gospe sotrudnice!
Dečki iz Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu, ki so v veliki stiski, se priporočajo
velezaslužnim sotrudnikom in sotrudnicam tega svetega mesta. V njihovo korist smo
pripravili loterijo in v imenu odbora prihajam k vam s priporočilom, da bi sprejeli
ali razprodali … srečke med svojimi znanci. Če bi konec meseca imeli še neprodane
srečke, mi jih, prosim, brez nadaljnjega vrnite.
Res je, da je ta dobrodelnost namenjena ustanovi, ki je precej daleč od Rima, vendar
vam zagotavljam, da bo v korist tudi številnim fantom iz Rima, ki smo jih in jih bomo
še sprejeli v ta zavod.
4 Pismo patra Raffaela del Cuore di Gesù, pasijonista, Spezia (Bugnato), 1. december 1924, Bolletti-
no Salesiano, februar 1925, str. 36.
5 Pismo don Rui, 10. marec 1879.

5.9 Page 49

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
49
Dečki in ponižni prosilec prosijo Boga, da vas ohrani pri dobrem zdravju, medtem ko
se v globokem spoštovanju podpisujem vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 7. marec 1879
Združenje salezijanskih sotrudnikov, ki je bilo že tako in tako številno, je
v Rimu po konferenci 1878 iz dneva v dan naraščalo, ker je don Bosko pov-
sod pridobival nove člane. Dne 17. marca6 je v cerkvi plemenitih oblatk v Tor
de'Specchi imel predpisano letno konferenco za praznik sv. Frančiška Saleške-
ga. Kardinal vikar Monaco La Valletta je predsedoval zborovanju, ki je bilo po-
membno zaradi števila in stanu navzočih. Božji služabnik je prikazal, kaj je sale-
zijanska družba z Božjo pomočjo in pomočjo sotrudnikov naredila preteklo leto
v korist zapuščene in revne mladine v Italiji, Franciji in Ameriki. Ko je govoril o
zavodih v Italiji, je omenil mesta, ki jih je ogrožala protestantska kriva vera, ter
večerne in dnevne šole v La Spezii, ki so jih ustanovili z velikodušno podporo
Pija IX. in njegovega naslednika; v tem mestu so kakih dvesto fantov odtegnili
vplivu protestantov. Nato je odgovarjal na vprašanja mnogih, zakaj tudi v Rimu
ne odpre obrtnih šol. »Otrokom iz Rima in okolice pomagamo tako, da jih po-
šiljamo v Turin ali v druga zavetišča. Vsega skupaj jih je kakih sto.« Prav tako
da si on želi, da bi kaj podobnega ustanovil tudi v Rimu, in upa, da mu bo to
uspelo z Božjo pomočjo in zavzetostjo sotudnikov. Nato je povzel besedo kar-
dinal vikar in govoril o potrebi, da bi v Rimu ustanovili zavod za uboge dečke.
Opisal je uničujoče posledice zadnjih političnih dogodkov za dobrodelne usta-
nove. Spodbudil je sotrudnike k novim dobrodelnim ustanovam v Rimu, zlasti
kot protiutež protestantom, ki skušajo v središču katolicizma, kakor je tožil že
papež Silvester, na vso moč postaviti središča, ki naj bi uničevala duše.
Tudi tokrat so poskušali v Rimu ustanoviti kako salezijansko postojanko.
Kardinal vikar si jo je iz vsega srca želel. Ko je sprejel Božjega služabnika in ga
posadil na svojo stran, je dobrodušno dejal: »Don Bosko, želim, da sedete tukaj
na mojo desno. To ima globok pomen. Ali veste, zakaj? Želim, da bi bili vedno
moja desna roka.« Tudi kardinal Oreglia je spodbujal in pripominjal, da bi sale-
zijance s kako ustanovo v Rimu bolj upoštevali. Msgr. Jacobini, tajnik brevov, in
vitez Silenzi, predsednik Križa svetega Petra, sta mu predlagala kraj avguštin-
skih nun pri Quattro Coronati (Štirje kronanci). Don Bosko si je ogledal stavbo,
bila je dobrem stanju. Za plačilo tri tisoč lir najemnine na leto bi lahko tukaj
nastanili petsto rokodelcev. Da bi se pomenili, kako bi bilo mogoče premagati
birokratske ovire, je rade volje sprejel povabilo na kosilo k vitezu Carosiu, Pi-
emontčanu, svetovalcu na prefekturi. Ta gospod mu je obljubil vso pomoč pri
uresničevanju tega cilja. On sam mu je uredil prvi pogovor pri prefektu, kar
6 Don Bonetti, ki je bil sam navzoč, jo postavlja na 18. marec (Bollettino Salesiano, april 1879), toda
dnevnik don Berta ne dopušča nikakršnega dvoma.

5.10 Page 50

▲back to top
50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
naj bi potem vodilo k sprejetju šole. Šlo je zares, toda doseženega ni bilo nič.
Zakaj ne, smo povedali že drugje.7 Če bi slovesnim obljubam sledilo zanesljivo
finančno poroštvo, don Bosko gotovo ne bi zapustil Rima, ne da bi stvari spravil
v tek.8
Dali so mu še drugo veličastno ponudbo: princ Gabrielli je bil pripravljen
izročiti mu zavod San Michele a Ripa, ki mu je on načeloval. Ta velikanski do-
brodelni zavod, ki so ga ustanovili papeži in se ga je polastila nova vlada, je
namreč prišel z dežja pod kap. Moralnost je bila pokopana9 in dve tretjini pri-
hodkov je šlo v žepe upravnikov. Don Bosko je kot po navadi ponudbo načelno
sprejel, postavil pa je in primis et ante omnia [najprej in predvsem] tri predho-
dne pogoje: popolno svobodo v vsem, kar se tiče notranje discipline in kar je
povezano s tem; popolna odstranitev vseh zunanjih oseb, ker so se tam naselile
cele družine, in popolno razpolaganje z dvema tretjinama dohodkov. Princ, ki je
imel najboljšo voljo, je takoj hotel sklicati komisijo in da mu bo, če bo kar koli
odločeno, poslal odgovor. Don Bosko mu je iz Turina poslal izvod Pravilnika za
notranje gojence oratorija. Minil je že cel mesec in upravni odbor se je še naprej
posvetoval. Videti je bilo, da dobra volja predsednika ne bo zmogla prepričati
osebja. Dejstvo je, da odgovora ni bilo.
Medtem je don Bosko sestavljal poročilo o moralnem in gmotnem položaju
salezijanske družbe, ki naj bi ga predložil Svetemu sedežu. Vendar o tem sedaj
ne bomo govorili, ker bomo to storili na drugem, primernejšem mestu.
Ker se ni zadovoljil s to splošno predstavitvijo Svetemu sedežu, je pripravil
za kardinala državnega tajnika dvoje posebnih poročil z izrecnim namenom,
da bi dobil podporo. V prvem poročilu je prikazal velike napore salezijancev
v Turinu, La Spezii in Vallecrosii, da bi onemogočili protestante. Da bi pa mog-
li nadaljevati in povečati delovanje, so potrebna gmotna in moralna sredstva,
še zlasti zato, ker je treba v vseh teh treh krajih graditi cerkve in zavode. Pro-
testantska propaganda je prav v tistem času silno napadala italijanske škofe.
Verska svoboda je sprostila nad Italijo krdelo protestantskih propagandistov,
ki niso poznali nikakršnih mej. Ne brez razloga je don Bosko v pravilih postavil
člen, v katerem pravi, da je treba zajeziti krivoversko poplavo. Jasno je videl,
7 Prim. MB XIII, str. 654‒660 [BiS XIII, str. 428‒433].
8 To je mogoče sklepati iz neuspelega pogovora s predstojniki 16. aprila.
9 Liberalni Dovere [Dolžnost] je 10. maja 1879 poročal, kaj je postalo iz zavoda pod liberalnim vod-
stvom: »V obratnem oddelku zavoda vlada ta nemoralnost in hudobija brez primerjave. Nočne
tatvine so na dnevnem redu, vlamljajo z vitrihi in ponarejenimi ključi. Teh kriminalnih pripo-
močkov so zbrali tri vreče. Žalostno znamenje opravkov, ki se jim posvečajo gojenci. Po obednici
in po stopnicah mečejo v znak protesta krožnike jedi. Ta način nasprotovanja so pokazali tudi v
prostorih uprave, kamor so metali odpadke. Vse to je spremljalo zlonamerno vandalsko uniče-
vanje vrat, oken in sten. To pa še ni vse. Pet dni je trajal javen upor z obmetavanjem kamenja in
uničevanjem ploščadi.« V nadaljevanju časopis obžaluje, da je delo ravnatelja Lovatellija uničilo,
spravilo na slab glas in onemogočilo tako starodavno in slavno ustanovo.

6 Pages 51-60

▲back to top

6.1 Page 51

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
51
kako se je ta zagrizla v glave neukih in neizobraženih. V večnem mestu se je
skozi predor pri Porta Pii razlila protestantska propaganda in se silno hitro ši-
rila. Malo je manjkalo, da bi se protestanti polastili Španske cerkve na trgu Na-
vona. Še dobro, da so se pravočasno polastili te postojanke belgijski misijonarji
presvetega Srca. »Ti sovražniki vere v Jezusa Kristusa,« je dejal kardinal vikar
na konferenci salezijanskim sotrudnikom, niso samo zgradili cerkve in šole laži,
temveč si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi pridobili pripadnike zlasti med
nizkimi sloji prebivalstva in med neizkušeno mladino.« Uspehi salezijanskega
prizadevanja na tem področju so bili spodbuda, da bi začeli podobno dejavnost
tudi v Rimu.
V drugem poročilu je don Bosko predstavil potrebe misijonov v Ameriki in
nakazal, kako je Ustanova Marije Pomočnice v Sampierdareni bogat vir cerkve-
nih poklicev. Za to delo je prosil podporo v svetem priboru in denarju.10 O mi-
sijonih je govoril že v prvi avdienci pri kardinalu Nini, ki mu je dejal: »Sveti
oče že ve, da ste v Rimu, in jutri zjutraj mu bom v avdienci povedal vse, kar ste
sporočili. Medtem pojdite h kardinalu Simeoniju, prefektu Propagande, in mu
v mojem imenu povejte, da naj govori z menoj. Skupaj se bomo domenili, kako
naj pomagamo don Boskovim misijonom.« Prefekt Propagande je sprejel don
Boska 8. marca in se z njim eno uro in pol pogovarjal o zadevi misijonov. Prav
tako ga je sprejel msgr. Zitelli, koncipist iste Kongregacije. Ne vemo pa, kaj so na
teh pogovorih sklenili. V isti zadevi je naslovil prošnjo na svetega očeta, v kateri
ga je prosil, da bi pri Kongregaciji za širjenje vere in Svetem detinstvu zastavil
svojo besedo v korist Oratorija v Turinu in Marijinih sinov v Sampierdareni, ki
sta semenišči za misijonske poklice.
Svetega očeta je prosil za duhovne darove še v treh vlogah. Najprej je prosil,
da bi salezijanski duhovniki, ki so bili potrjeni za spovedovanje v eni škofiji,
mogli dobiti dovoljenje od ravnateljev salezijanskih domov za spovedovanje
gojencev v zavodu in drugih ljudi in da bi isti duhovniki smeli na svojih potova-
njih v misijonih spovedovati vernike. Potem je prosil, da bi odpustke in druge
duhovne darove, ki jih je naklonil Pij IX. 9. maja 1876 salezijanskim sotrudni-
kom, raztegnil na vse, ki živijo v salezijanskih domovih. V tretji prošnji je po-
novno sprožil vprašanje privilegijev in prosil, da bi mu obnovili dva, ki mu jih
je naklonil Pij IX. 21. aprila 1876, enega o spovedih in drugega za podeljevanje
redov extra tempora. To zadnjo prošnjo je pustil pri odvetniku Leonoriju, ko je
odšel iz Rima.
Poleg tega je prosil papeža za podelitev štirih odlikovanj velikim dobrotni-
kom, do katerih je čutil posebne obveznosti: odlikovanje sv. Gregorja Velikega
za gospoda Giulia Rostanda, stopnjo prelata za opata Guiola, viteza meča in pla-
10 Dodatek, št. 9 (A, B).

6.2 Page 52

▲back to top
52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
šča za barona Amanda Hérauda in častni križec za viteza gospoda Benedetta
Pelà v Esteju.11
Z izjemo drugemu so bila odlikovanja podeljena. Glede odpustkov je odlok
z dne 22. aprila 1879 določil: 1. Vsem, ki obiskujejo praznični oratorij ali živijo
v kakem domu Družbe, popolni odpustek v trenutku smrti, na božični dan, za
Brezmadežno, na praznik sv. Jožefa, svetih apostolov Petra in Pavla, sv. Franči-
ška Saleškega in na veliko noč. 2. Prav tako popolni odpustek vsem, ki poslušajo
vsaj polovico govorov na duhovnih vajah, ki se opravljajo v naših cerkvah ali za-
sebnih oratorijih. 3. Tristo dni odpustka pokore tistim, ki izgovarjajo vzdihljaj
Marija Pomoč kristjanov, in sto dni odpustka vsakokrat, ko opravijo premišlje-
vanje.12
Kakšna usoda je doletela drugi dve prošnji, nam ni znano. Vedeti moramo,
da don Bosko s takimi prošnjami ni želel doseči usluge, temveč mu je to bilo le
sredstvo, da je vzbudil pozornost papeža in Rimskih kongregacij za svoje usta-
nove, kar je pripomoglo k utrditvi Družbe in odpravljanju nepopolnih informa-
cij. Tako je treba razumeti dolge uvode k prošnjam, za katere se na prvi pogled
zdi, da presegajo zaželeni cilj, kakor lahko vsak vidi, ko prebira zbirko listin na
koncu zvezka.
Blaženi je bil samo enkrat pripuščen k papežu. Ni mogel priti na vrsto za
avdienco do 20. marca, ker so za dva tedna ukinili vse sprejeme pri papežu.
Od petsto prošenj so, kakor pravijo, rešili samo štiri.13 Že 8. marca je prosil za
posredovanje msgr. Macchija, pa brez uspeha. Ker pa se mu je mudilo in ker
je hotel oditi v Magliano in nato odpotovati, se je 20. marca priporočil msgr.
Boccaliju, papeževemu tajnemu komorniku, da bi poskrbel za kratek pogovor
s papežem. Ta peruški prelat, velik papežev zaupnik, je poznal don Boska iz
prejšnjega leta.14 Skoraj takoj mu je določil, da naj bo še isti popoldan ob četrt
na štiri v papeževi predsobi, kar je tudi storil. Papež je prišel ven točno ob do-
govorjeni uri, oblečen za sprehod, se pravi v rdečem plašču in rdečem klobuku.
Don Bosko, ki je čakal v prestolni dvorani, se je zavedel, da ga papež rade volje
posluša. Prosil ga je, da bi za zaščitnika Družbe postavil kardinala Nina, držav-
nega tajnika. Papež mu je odgovoril, da je to že storjeno. Govoril mu je še o mi-
sijonih in ga prosil za blagoslove. Govoril je še o drugih stvareh, vendar sta za to
vedela samo don Bonetti in don Berto, ki sta čakala v primerni razdalji. Počasi
je don Bosko spremljal svetega očeta do nosilnice, ki je bila že pripravljena, da
bi ga ponesla na sprehod v vatikanske vrtove. To je bil zelo domač in za Leona
XIII. nenavaden družinski način pogovora. Vse to je kazalo na resničnost trditev
11 Dodatek, št. 10 (A–E).
12 Prav tam št. 11.
13 Pismo don Bonettija don Rui, Rim, 21. marec 1879.
14 Prim. MB XIII, str. 693 [BiS XIII, str. 453–454].

6.3 Page 53

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
53
več prelatov, da je papež zelo naklonjen don Bosku. Če že ni mogel obširno go-
voriti s papežem v zasebni avdienci, pa je zato dolge ure razpravljal z državnim
tajnikom in drugimi načelniki kongregacij o stvareh, za katere nihče ni vedel in
tudi ne bo nikoli vedel; vsaj v celoti ne.
Šest dni po tem srečanju s papežem je prišlo iz državnega tajništva spo-
ročilo s podpisom msgr. Serafina Cretonija o uradnem imenovanju zaščitnika:
»Njegova svetost naš gospod je v želji, da bi salezijanska družba, ki si zaradi
dobrodelnih ustanov na raznih straneh sveta vsak dan pridobiva nove razlo-
ge za naklonjenost Svetega sedeža, dobila posebnega zaščitnika, dobrohotno
določil kardinala Lorenza Nina, svojega državnega tajnika.« Za časa Pija IX. je
opravljal nalogo zaščitnika kardinal Oreglia, vendar samo poluradno, ker si je
ta papež pridržal zaščito salezijanske družbe, ki jo je v svojih začetkih posebno
potrebovala. Sedaj pa je dobila resničnega in pravega zaščitnika kakor druge
redovne družbe. Izbira ni mogla doleteti bolj naklonjenega prelata, ki je don
Boska poznal, še preden je bil sam povzdignjen na kardinalsko čast, ga zelo
cenil in mu bil dobrohotno naklonjen. Ko ga je don Bosko prosil, da bi prevzel
vlogo zaščitnika, je ponudbo z veseljem sprejel in dejal: »Jaz sam tega ne mo-
rem predlagati svetemu očetu, toda če me bo on za to prosil, bom takoj spre-
jel.« To svojo naklonjenost je pokazal tudi, ko ga je blaženi prosil, da bi njegova
eminenca, ki ima toliko opravkov, določil koga drugega, da bi urejal stvari z
misijoni, ta pa je odgovoril: »Ne, ne! Želim, da o tem razpravljava midva. Pridite
jutri ob pol petih in se bova o vsem pogovorila. Saj je pravi čudež, da raste kaka
redovna družba na razvalinah drugih, ki so jih uničile satanske sile.« Blaženi je
večkrat občutil, kako zelo koristna mu je bila zaščita.15 Ko se je vrnil v Turin in
poročal o papeževi določitvi zaščitnika, je v imenu cele Družbe poslal kardinalu
zahvalno pismo, ker je sprejel to nalogo. Hkrati je prosil za pomoč v misijonih in
za izposlovanje privilegijev. Vse to lahko povzamemo iz odgovora, ki ga je poslal
njegova eminenca.
Velespoštovani in velecenjeni gospod!
Nadvse veliko veselje mi je vzbudil ljubeznivi način, s katerim ste v imenu svoje Druž-
be izrazili čustva hvaležnosti in zaupanje vame. Prav tako se zelo veselim zagotovil
vaših molitev, s katerimi mi želite izprositi od Boga tisto razsvetljenje in pomoč, ki je
potrebna za mojo službo, za kar vam zagotavljam svojo veliko hvaležnost.
15 Kardinal Lorenzo Nina se je kot sin notarja rodil v Recanatiju 12. maja 1812 in umrl v Rimu 27.
julija 1885. Študiral je v Rimu, kjer je bil 1845 posvečen v duhovnika in je dolga leta opravljal
službo svetniškega prokuratorja. Postal je namestnik tajnika Kongregacije za koncil, dekan ka-
pitlja pri Sveti Mariji Snežni in kanonik pri Sv. Petru. Pij IX. ga je imenoval za predsednika Sve-
tega uficija in prefekta za šolstvo na Liceju sv. Apollinarija. Leta 1869 je postal član komisije za
pripravo vatikanskega koncila in bil 12. marca povzdignjen v kardinalski škrlat ter imenovan za
prefekta-ekonoma Propagande in denarja Petrovega novčiča. Po smrti kardinala Franchija (po-
noči 1. avgusta 1878) ga je Leon XIII. imenoval za državnega tajnika. Leta 1880 ga je nadomestil
kardinal Jacobini, on pa je obdržal samo prefekturo apostolskih palač.

6.4 Page 54

▲back to top
54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Želje vaše uglednosti za uspeh vaše ustanove se popolnoma ujemajo z mojimi in
prepričan sem, da bo vaše neutrudno prizadevanje z Božjo pomočjo obrodilo zažele-
ne sadove. Kar se tiče mene, ki sem pripravljen sodelovati, pričakujem od vas prilož-
nosti, da vam priskočim na pomoč. Želel bi, da bi mi dali vedeti, s kakimi sredstvi bi
vam lahko pomagal v prvi zadevi, ki se tiče zunanjih misijonov, in kako bi jih hoteli
izvesti.
Brez odlašanja bom skušal pri svetem očetu izprositi tisto pomoč, za katero me pro-
site, in zagotavljam vam, da bo njegova svetost rada ustregla vašim željam.
Z izrazi najvišjega spoštovanja in posebne skrbi mi je v zadoščenje, da se imenujem
služabnika vaše uglednosti.
L. kardinal Nina
Vatikan, 29. april 1879
Ničesar še nismo povedali o don Boskovem zdravju. To bi bilo kar dobro,
če izvzamemo oči. Najbolje je, da pobrskamo po korespondenci njegovih dveh
tajnikov z don Ruo. Dne 2. marca mu je don Bonetti pisal: »Včeraj smo srečno
prispeli v Rim. Don Bosko je zdrav in njegovo oko se ne slabša. Če bi tako ostalo
do konca 1879, bi bil velik Božji dar. Na vas, dragi svetnički v Oratoriju, je, da
izprosite to milost.« Don Berto je 7. marca poročal: »Glede oči našega dragega
očeta je še vse v negotovosti. Molite in spodbujajte druge, da bi molili.« In dva
dni pozneje: »Njegov vid se je od včeraj na danes izboljšal. Šel je malo na spre-
hod in mu je dobro delo. Iz tega vidimo, da je zanj najboljše zdravilo brezdelje,
ki si ga pa ne privošči.« Istega dne beremo v dnevniku: »Dne 9. marca, nedelja,
praznik sv. Frančiške Rimske. Maša pri oblatkah v Tor de'Specchi. Bila sta nav-
zoča tudi kardinala Bilio in D'Avanzo. Preostali del dneva smo prebili v hiši.
Proti večeru smo šli ven in ob avemariji prišli do Campidoglia.16 Nebo je bilo
jasno. Malo smo se sprehodili in se vrnili domov.« To hišo, ki je stala nasproti
samostana oblatk ob Campidogliu,17 nedaleč od pečine Tarpea, so sedaj poruši-
li. Don Bonetti je 10. marca poročal: »Don Bosko se je kar popravil. Dva večera
je z njegovimi očmi v redu. Fantom je treba reči, da naj dobro opravijo to de-
vetdnevnico k sv. Jožefu, da bo izprosil telesni vid našemu dragemu don Bosku
in odprl duhovne oči nekaterim nesrečnežem. Ubogi don Bosko moli zanje in
jih priporoča v goreče molitve njihovih dobrih tovarišev. Mogoče se kdo vpra-
šuje, ali so ti med dijaki ali med rokodelci. Don Bosko je videl, da jih je nekaj tu
in nekaj tam.« Don Berto 24. marca: »Gospod don Bosko je kar zdrav, vendar oči
niso nič boljše. Treba je moliti, in to vedno moliti. Povejte to fantom.« Njegove
oči so močno skrbele njegove prijatelje. Osservatore Romano je 18. marca pov-
16 Ob avemariji je z višine Campidoglia slišati koncert zvončkov, ki napolnjuje zrak z mističnimi
harmonijami in dušo z milim občutjem.
17 Prim. MB XIII, str. 464 [BiS XIII, str. 306].

6.5 Page 55

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
55
zel iz Semaine Liturgique (Liturgični teden) dolg članek o don Bosku. V njem je
med drugim rečeno tudi naslednje: »Čudoviti don Bosko je bil vedno krhkega
zdravja, sedaj pa mu preti izguba vida. Eno oko je že utrujeno, drugo pa zameg-
ljeno. Dobri duhovnik pa ponavlja: – Čutim, da ne bo več dolgo, ko bom moral
položiti račune pred Bogom. Rad bi še z zadnjimi močmi pomagal salezijanski
družbi. – Pri vsem pa se trudi in dela kakor pred dvajsetimi leti.«
V Maglianu je bil njegov obisk dobrodošel, če ne že tudi nujen. Nekaj nevšeč-
nosti, ki so jih povzročali nesporazumi glede zavoda, je don Dagheru priprav-
ljalo kopico neprijetnosti. Ta je prišel iz Rima. Prišli so tudi trije predstavniki
semenišča. Sestanek s kardinalom Biliom, ki se ga je udeležil tudi don Bosko, je
odpravil sence. Navzočnost blaženega je uredila vsa nesoglasja. Don Daghero je
odšel z don Boskom in don Bertom popoldne 24. marca. Na železniški postaji v
Borghettu so ga pričakali kleriki iz semenišča in dijaki iz konvikta; vseh skupaj
je bilo štirideset. Navzoč je bil tudi don Guidazio, ki je nalašč zato prišel iz Mon-
tefiasconeja. En dan je prebil v družbi svojih zunanjih prijateljev, 26. marca pa
je ostal doma popolnoma na voljo svojim sobratom, ki so tako imeli priložnost
za pogovor z njim. Naslednjega dne je pustil tam don Bonettija in se vrnil z don
Bertom v Rim. Tu je hitro opravil še nekaj nalog in pripravil prtljago za odhod.
Tokrat ni obiskal Albana, vendar je odsotnost nadomestil na najboljši na-
čin. O tem nam pripoveduje don Piccollo v svojem zapisniku, iz katerega pov-
zemamo živ opis dogodka. »To zadnje leto mojega bivanja v Ariccii so sobratje
v Albanu in naša majhna bližnja hiša doživeli lepo presenečenje, ki nam je pri-
neslo veliko zadoščenja. Don Monateri je od don Boska prejel pismo, v katerem
mu sporoča, da je v Rimu in si želi, da bi ga sobratje iz obeh hiš čim prej obiskali.
Kdo si more predstavljati naše veselje! Na prvi prost dan smo se z raznimi vozili
odpravili na pot v večno mesto. Vsi smo bili prepolni veselja in naša srca so hit-
reje utripala, ko smo prišli v skromno hišo na Tor de'Specchi in bili blizu trenut-
ku, ko bomo ponovno videli našega dragega očeta in mu poljubili roko. Ko smo
vstopili v njegovo sobo, kjer nas je pričakoval, je bil ves nasmejan in kakor po-
mlajen od veselja, da nas je ponovno videl. Ves dan smo prebili z njim. Govoril
je z vsakim in mu dal nasvete, ki so se mu zdeli najprimernejši. Med skromnim
kosilom, ki smo ga použili z njim, se nam je zdelo, da smo v nebesih. Smehljaje
se je sedaj govoril z enim in potem z drugim in jaz ga nisem videl nikdar tako
veselega. Po kosilu je poslal don Giovannija Rinaldija, da je nesel našemu kar-
dinalu zaščitniku darilo, in jaz sem bil določen za njegovega spremljevalca. Bilo
je zelo skromno darilo, steklenica 80 let starega vina. Kardinal je darilo sprejel
z znamenji velikega zadovoljstva, saj je ta materialni dar pomenil hvaležno srce
dragega darovalca. Naročil nam je, da naj se don Bosku lepo zahvaliva za dar.
Zvečer je don Bosko še enkrat ponovil svoje nasvete, nas spodbujal k resnemu
delu in nas blagoslovil. Veselje, ki smo ga čutili ves dan, nas je zapustilo, ko smo

6.6 Page 56

▲back to top
56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se morali ločiti od našega dragega očeta. Reči pa moram, da je tudi on, ko se je
poslavljal od nas, čutil žalost zaradi ločitve.«18
Zasledili smo samo tri pisma iz Rima z don Boskovim podpisom. Zaradi
slabega vida sta jih po nareku napisala tajnika. Prvo je za opata Guiola. Iz tega
pisma zvemo, da je v Rimu naredil prve korake za odprtje noviciata v Marseillu.
Zdi se, da je iz tega leta tudi pismo v francoščini, verjetno izpod peresa grofa
Caysa, vrhovnemu predstojniku kartuzije v Grenoblu. V njem prosi, da bi vzel
pod svoje varstvo dobrodelnosti marsejski noviciat. Ohranjeni prepis nima da-
tuma.19 Pismo za župnika v Marseillu pa se glasi:
Predragi gospod župnik!
Z velikim veseljem sem prejel vaše ljubeznivo pismo z dne 26. februarja, v katerem so
bile odpustnice monsinjorja škofa marsejskega glede noviciata. Odlično. Pri Svetem
sedežu ni težav. To je najpomembnejši korak. Sicer nam bo pomagal Bog. Za malo
hišo ob našem oratoriju menim, da bomo mogli narediti takole: opat Constant kot
predsednik Družbe Beaujour bo počakal na plačilo, seveda v naše breme, tako da bo
uprava Družbe, če je vam tako prav, plačala 13 tisoč frankov, kot jih terja pogodba,
in jaz bom to vsoto o pravem času plačal lastniku.
V vašo vednost naj vam povem, da bo sredi meseca marca prišel iz zavoda v Alassiu
v Francijo kot inšpektor in generalni prokurator duhovnik Cerruti, ravnatelj zavoda
v Alassiu. Obiskal bo vse naše ustanove in v spremstvu don Ronchaila ukrenil vse
potrebno.
Hvalim in odobravam postopek podjetnikov za izgradnjo našega zavetišča.
Zahvaljujem se vam in vsem, ki so oskrbeli Notice sur les Salésiens [Novice o salezi­
jancih]. Bilo bi mi zelo ljubo, če bi mi ob priložnosti poslali nekaj izvodov, dva zato,
da bi ju v vašem imenu izročil svetemu očetu.
18 V don Bertovem zapisniku beremo pod istim datumom naslednje: »Nedelja 4. v postu (23. mar-
ca) maša v Tor de'Specchi. Iz Albana in Ariccie je prišlo na obisk k don Bosku sedem duhovnikov,
klerikov in pomočnikov, ki so bili tudi pri kosilu. Potem se je don Bosko v spremstvu don Rinal-
dija vrnil k državnemu tajniku. Prav tako je obiskal msgr. Bianchija (tajnika kongregacije za škofe
in redovnike). Zvečer je bil ponovno pri kardinalu državnem tajniku, ki je sprejel vlogo zaščitnika
salezijanske družbe. Zatem se je odpravil k msgr. Boccaliju, kateremu je poklonil steklenico vina
iz leta 1800. Kardinalu tajniku pa je izročil tri spomenice: eno o misijonih v Ameriki, drugo o
misijonih v Evropi proti protestantom in tretjo s prošnjo za privilegije. Ko se je vrnil domov, je
blagoslovil sobrate iz Albana in Ariccie, nakar se je s klerikom Varvallom proti osmi uri odpravil
na večerjo k vitezu Carosiu, rimskemu podprefektu. Pri mizi bi moral biti tudi vitez Giraldini,
svetovalec državnega sveta, pa ni mogel priti. Tako je vitez Carosio, ker je bil sam z don Boskom,
lahko bolj svobodno govoril o ustanovitvi salezijanske hiše v Rimu. Ta gospod je iz Piemonta,
verjetno iz Ovade.«
Pravi, »da se je vrnil k državnemu tajniku«, čeprav je bil pri njem po večkratnem obisku tudi
včeraj. Po obisku zjutraj je kardinalu poslal darilo in pri tem uporabil don Rinaldija, ki ga nje-
gova eminenca pozna. To je običajen način, da don Bosko pokaže svojo hvaležnost. Kardinalu se
je hotel zahvaliti, da je sprejel pokroviteljstvo nad Družbo, in monsinjorju, ker mu je priskrbel
avdienco. Steklenice starega in dobrega vina so mu iz Turina za njegovo zdravje poslale razne
plemenite družine, on pa jih je uporabil v drugačne namene.
19 Dodatek, št. 12.

6.7 Page 57

▲back to top
BiS 14 — 3. poglavje
57
Vedno bolj sem prepričan o delovanju Božje roke pri ustanovi v Marseillu. Na začetku
je treba malo potrpeti. Veliko stori Družba Beaujour. Storil bom, kar morem, toda
število hiš (21) me je stalo aktive, pasive in neutruma. Pri vsem tem imam na voljo
neko posest, ki mi bo vrgla nekaj tisoč frankov, da bom tako lahko uredil svoje posle.
Kolikor bolj se navdušujem za ustanove v zvezi z župnijo sv. Jožefa, toliko bolj se
odmikam od zavoda Roussel, ki še ni pripravljen za prodajo.
Nisem bil še pri svetem očetu, ker moram prej urediti marsikaj, o čemer vas bom
obvestil takoj po avdienci.
Milost našega Gospoda naj bo vedno z nami in molite zame, ki ostajam v Gospodu vaš
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 4. marec 1879
Drugo pismo je poslal vitezu Carlu Favi, svojemu staremu prijatelju in dob-
rotniku.
Velespoštovani in predragi gospod vitez!
V veliko veselje mi je, da se vam lahko iz tega veličastnega mesta zahvalim za vsa
dejanja naklonjenosti, ki sem jih bil večkrat deležen v vaši hiši ali ste jih bolje rečeno
izkazali mojim fantom.
Vsak dan goreče molimo za ohranitev vašega zdravja, za zdravje vaše soproge in za
zdravje vaših staršev.
Upam, da bom pred koncem tedna sprejet pri svetem očetu. Prosil ga bom za blagos-
lov za osebe, ki so se mi priporočile, zlasti še za vašo deklico.
Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani v svoji sveti milosti, medtem ko se v hvale-
žnosti izrekam za najvdanejšega služabnika in prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 19. marec 1879
Zadnje pismo vsebuje zahvalo, priporočila in nasvete za don Marenca in za
njegove fante v Lucci.
Predragi moj Marenco!
Prejel sem tvoje pismo in pismo tvojih gojencev in oboje me je zelo razveselilo. Zahva-
ljujem se vam za sinovska čustva, ki mi jih izrekate. Zagotovi svojim gojencem, mojim
sinovom, da bom skušal v največji meri odgovoriti na ljubezen, ki mi jo izkazujejo, in
bom molil zanje.
Svetega očeta bom prosil posebnega blagoslova za vas vse.
Vi pa, dragi sinovi, pomagajte mi z vašim lepim vedenjem. Bog vam daje na voljo
čas in priložnost, da se učite in izpolnjujete našo sveto vero. Okoristite se čim bolj. V
kratkem, če bo taka Božja volja, se bomo videli.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami. Imejte me vedno v srcih J. in M. za najvdanejšega
prijatelja.
duh. Janez Bosko

6.8 Page 58

▲back to top
58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
P. S.: Tu vero in omnibus labora, opus fac evangelistae, ministerium tuum viriliter
imple et Dominus dabit tibi voluntatem et potentiam, sic transeundi per bona tem-
poralia ut non amittas aeterna.20
Blaženi je imel navado, da so po papeških avdiencah tajniki napisali okro-
žnice, ki jih je on podpisal in v katerih je določenim dobrotnikom sporočil pose-
ben blagoslov svetega očeta. Ni bilo potrebno, da bi papežu navedel poimensko
vse naslove. Znano je, da je papež podelil blagoslov vsem, za katere prosilec
navede namen. Tako je storil tudi tokrat. V arhivu hranimo tople zahvale tistih,
ki jim je bilo sporočeno.
20 Ti pa prenašaj vdano vse, opravi delo oznanjevalca, pogumno izpolni svoje poslanstvo in Gospod
ti bo naklonil hotenje in moč, da boš po časnih dobrinah korakal tako, da ne boš izgubil večnih.
Iz 2 Tim 4,5 in iz glavne molitve 3. nedelje po binkoštih z majhnimi spremembami.

6.9 Page 59

▲back to top
4. poglavje
PRVI UKREPI ŠOLSKE OBLASTI ZA ZAPRTJE
GIMNAZIJE V ORATORIJU
V dolgi in grenki bitki proti šolam v Oratoriju so šolske oblasti delovale
kot bolj ali manj zavestno orodje sektašev, ki so s prehoda izvršne oblasti vlade
v roke parlamentarne levice kovali in širili zaroto proti vedno bolj cvetočim
zasebnim šolam, ki jih je vodila Cerkev in redovniki. O tem bomo še večkrat
govorili. Tukaj bomo pokazali samo ukrepe, ki so bili v škodo šol naše materne
hiše. Prekinili bomo pripoved o don Boskovi vrnitvi v Turin in se ustavili pri
prvih znamenjih ukrepov proti gimnaziji v Valdoccu in prizadevanju Božjega
služabnika med njegovim bivanjem v Rimu za njihovo obrambo.
Prvi ukrep, ki je nekako odprl ogenj napadov, nosi datum 10. oktobra 1878.
V njem je Pokrajinski šolski svet zahteval od don Boska, da naj poučujejo v šoli
samo ljudje, ki imajo diplomo kot potrdilo usposobljenosti za pouk, sicer bodo
sledile kazni, med katerimi je mogoče tudi zaprtje gimnazije. Zato naj pošlje
šolskemu nadzorniku seznam profesorjev za leto 1878–79 in navede akadem-
ske naslove v smislu zakonskih predpisov.
Na ta ukaz ni odgovoril, ker je skušal od ministrstva izposlovati preložitev
odredbe za tri leta, ko bi mogli v Oratoriju poučevati tudi nediplomirani učitelji.
V tem smislu je naslovil na prosvetnega ministra naslednjo prošnjo.
Ekscelenca!
Veliko zanimanje, s katerim spodbujate in vzdržujete zavode, ki imajo za cilj pouk in
vzgojo širokih ljudskih plasti, me spodbuja, da se obračam na vas s prošnjo za veliko
uslugo, oprt edinole na vašo znano blagosrčnost in dostojanstvo. Ta usluga se tiče
zavoda, imenovanega Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Tu je zbranih več
sto fantov, ki so nam jih poslali razni državni organi z namenom, da bi jih usposobili,
da bi si z izučitvijo kake obrti ali tudi s šolanjem služili svoj kruh. Ta zavod nima
nikakršnih rednih dohodkov in se vzdržuje edinole s pomočjo Božje previdnosti. Zato
nam je šolska oblast vedno rada pomagala. Ker je štela te šole za družinsko in do-

6.10 Page 60

▲back to top
60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
brodelno ustanovo, ni nikdar delala težav glede legalnih naslovov učiteljev. Sedaj pa
mi šolski nadzornik sporoča, da zahteva od vseh naših učiteljev državno priznane
diplome.
To bi bila prava nesreča za uboge dečke, ker večina teh zelo nadarjenih učencev ne bi
imela več možnosti, da bi si pridobila pošteno mesto v trgovini, pri vojakih in pouku.
V tem težkem položaju se obračam na vašo velecenjeno ekscelenco, da bi omogo-
čila sedanjim učiteljem, ki so usposobljeni za pouk, vsaj tri leta nadaljevati njihovo
neplačano dejavnost v njihovih razredih. V tem času bi ti učitelji dosegli po zakonu
predpisano starost, da bi mogli opraviti izpite in si pridobiti potrebne diplome.
V imenu ubogih dečkov tega zavoda ponižno prosim za to pomembno uslugo, med-
tem ko prosim Boga, da bi vas osrečil v tem in onem življenju.
V globoki hvaležnosti imam visoko čast, da se imenujem vaše ekscelence vdanega
duhovnika.
Janez Bosko
Turin, 1. november 1878
Prošnji so priložili don Boskovo lastnoročno pisano izjavo, ki jo je prepisal
in podpisal don Durando in se glasi: »Podpisani kot šolski vodja v zavetišču,
imenovanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega, izjavljam, da v celoti poznam uči-
telje (navedena so imena in razredi), ki poučujejo z najboljšo voljo in v veliko
korist učencev in kažejo nedvomne sposobnosti in spretnosti na raznih pod-
ročjih pouka. Pomislimo, da poučujejo brez plačila in kakršne koli nagrade, zato
se pridružujem prošnji, izraženi njegovi ekscelenci gospodu ministru, da bi mi-
lostno dovolil imenovanim učiteljem nadaljevati njihovo delo, ki ga opravljajo
že toliko let itn. D. Durando.«
Da ne bi opustil ničesar, kar bi moglo odvrniti nevarnost, je prosil za posre-
dovanje tudi svojega judovskega prijatelja komendatorja Malvana, generalnega
tajnika v zunanjem ministrstvu.
Velespoštovani gospod komendartor!
Sem v veliki stiski in prosim za pomoč. Na prosvetno ministrstvo sem vložil prošnjo,
da bi šole tega zavetišča za uboge sirote šteli za dobrodelne šole, ki nadomeščajo
delo staršev, tako da učiteljem ne bi bilo treba imeti ustreznih diplom. O tem bodo
verjetno razpravljali v ponedeljek ali torek. Gre za to, da bi sedanji učitelji dobili do-
voljenje, da nadaljujejo pouk, ali bi se jim dala možnost, da bi opravili izpite, čeprav
še nimajo za to od ministrstva predpisane starosti.
Vaša beseda v mojo korist bi mogla pomeniti zlasti pri novem ministru, ki verjetno ne
ve, da je ta naša hiša zavetišče za sirote in da nam večino gojencev pošiljajo državne
ustanove.
Zaupam v vašo naklonjenost in imeli bomo razlog več za hvaležnost do vas, veleza-
služni komendator.
Sprejmite pozdrave profesorja Pechenina in profesorja Duranda. Oba sta tukaj v
moji sobi in želita, da bi vas pozdravila.

7 Pages 61-70

▲back to top

7.1 Page 61

▲back to top
BiS 14 — 4. poglavje
61
Bog naj vas ohrani pri dobrem zdravju in vam nakloni srečno življenje. Imejte me za
vaše odličnosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. oktober 1878
Ministrstvo je pooblastilo prefekta, naj sporoči don Bosku, da kakor že v
preteklosti na veliko žalost ne more delati izjem od splošnega zakona in da zato
potrjuje vse, kar je določil pokrajinski šolski svet. Pri izpolnjevanju naročila
je prefekt na lastno pobudo prosil don Boska, naj mu čim prej pošlje seznam
diplom svojih učiteljev. Če don Bosko ne bi izpolnil tega naročila, bi bilo treba
po volji ministra storiti vse, kakor zahteva zakon. Don Bosko je 15. novembra
poslal imena don Rua, don Duranda, don Bonettija, don Bartella in don Peche-
nina. K seznamu diplomiranih profesorjev je dodal za vsak razred še seznam
namestnikov brez diplom. Mož pogumnih dejanj je skušal tako dobiti posre-
dno odobritev v korist nediplomiranih. Vedno si je prizadeval, da bi priznali
Oratorij kot domačo hišno ustanovo. Nekaj tednov pozneje je nadzornik Rho v
spremstvu nadzornika iz Novare opravil nenapovedan obisk. Dva diplomirana
učitelja, ki sta bila v zavodu, sta stopila za kateder, v drugih razredih pa so bili
namestniki. Ko je nadzornik odhajal, ni skrival svojega nezadovoljstva, vendar
so zato, ker je bil don Boskov součenec, upali, da bo poročilo ugodno. Bilo pa je
znano, da je z nezadovoljnim očesom gledal na salezijanske zavode, čeprav je
na splošno znal vse zakriti z lepim videzom.
Namen tega obiska je bil, da bi Pokrajinski šolski svet v Turinu ugotovil, ali
imajo profesorji potrebne diplome in ali dejansko poučujejo tisti, ki so bili na-
vedeni na seznamu. Nadzornikovo poročilo je bilo uničujoče. Zato je sam šolski
svet omilil izjavo, vendar z grožnjo, da bo prišlo do strogih ukrepov, če do 30.
januarja 1879 ne bo vse urejeno. Temu sporočilu je kmalu sledila druga uradna
odločba, v kateri so v prefektovem imenu prosili, naj Oratorij sprejme nekega
revnega dečka.1
Drugi obisk šolskega nadzornika, 7. marca 1879, se je končal še slabše kot
prvi in je prisilil don Boska, da se je resno lotil zadeve. Vendar je iz zanesljivega
vira izvedel za dve pomembni nadrobnosti: ministrstvo je v sporočilu šolskemu
nadzorniku sicer priporočilo izvedbo zakona, vendar brez hudih posledic, ki
jih predvideva, in da pobuda za vso zadevo ni prišla iz Rima, temveč od krajev-
nih oblasti, ki so se sklicevale na višje ukaze.2 Ti dve spoznanji sta mu olajšali
delo. Pri nadaljevanju oblasti se don Bosko ni ustavil sredi poti, temveč je šel
k najvišjim pristojnim oblastem. Dne 1. marca je pisno prosil za avdienco pri
ministrskem predsedniku Depretisu. Odgovoril mu je načelnik kabineta ko-
1 Dodatek, št. 7.
2 Dodatek, št. 8.

7.2 Page 62

▲back to top
62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
mendator Celesia di Vegliasco, češ da ga njegova ekscelenca pričakuje točno
ob dveh v notranjem ministrstvu. Don Bosko je bil točen. Čakal je kake pol ure,
ko je vstopil minister. Ko je šel mimo, je vstal, on pa ga je pozdravil, tako da je
privzdignil klobuk. Takoj ga je sprejel. Pogovor, ki je trajal tri četrt ure, sta zače-
la s spominom na Lanzo. Blaženi mu je govoril predvsem o misijonih, za katere
je minister dejal, da jih z vso dušo podpira. Ko se je potem približal vročemu
vprašanju, ki ga je omenil samo mimogrede, je minister dejal, da se je že obliko-
valo javno naklonjeno mnenje in se mu zato ni treba ničesar bati. Nato je Božji
služabnik priklical v spomin Salustijev mobile vulgus [nestanovitno ljudstvo].
Sedaj sta se začela na široko pogovarjati o vprašanju. Depetris ga je dobrohotno
poslušal in mu obljubil, da bo priporočil njegove šole prosvetnemu ministru.
Vse je teklo gladko. Tedaj je don Bosko poskusil še zadnjo potezo. S pomočjo
svojega prijatelja Ferdinanda Fioreja, uradnika na ministrstvu, je pripravil spo-
menico, naslovljeno na predsednika vlade, da bi imel pri roki razloge, na osnovi
katerih bi mu mogel podeliti dovoljenje, da bi imel v svojem Oratoriju učitelje
brez diplom. Don Bosko mu je zadevo takole predstavil:
SPOMENICA
Radi bi priskočili na pomoč ustanovi, ki se trudi, da bi izboljšala položaj najpotreb-
nejšega družbenega sloja, to je ogrožene mladine, za katero se trudi Oratorij sv.
Frančiška Saleškega v Turinu:
1. Oratorij sv. Frančiška Saleškega so tako civilne kakor občinske oblasti vedno štele
za dobrodelno ustanovo in za tako sta jo proglasila tudi kraljevi senat in poslanska
zbornica.
2. Oratorij sv. Frančiška Saleškega je s tem, da sprejema zapuščene dečke, pomagal
državnim oblastem, ki so ga zato podpirale, priporočale in mu pomagale.
3. Šolska oblast je več kot 36 let Oratorij oproščala obveznosti, da bi moral v svojih
šolah nastavljati diplomirane učitelje.
4. Izdatek za plačevanje po zakonu določenih učiteljev bi močno otežil delovanje
zavoda, ki nima nikakršnih denarnih dohodkov. Še več, taka zahteva bi škodovala
gojencem samim, ker bi morali zmanjšati njihovo število.
5. To ministrstvo je Oratorij sv. Frančiška Saleškega podpiralo tako, da ga je štelo
za dobrodelni zavod in očetovsko družino, v kateri je duhovnik Janez Bosko iz gole
krščanske ljubezni igral vlogo očeta svojim varovancem.
6. Prosil bi, da bi zakon o splošni izobrazbi razlagali na tak način, da bi to bilo v ko-
rist in ne v škodo najbolj potrebnega sloja družbe.
7. V želji, da bi pospeševali splošno izobrazbo, ki je postala obvezna tudi med manj
premožnimi sloji, pooblašča duhovnika Janeza Boska, da v svoji dobrodelni ustanovi
omogoča splošno srednjo izobrazbo ubogim dečkom, ne da bi moral za to uporablja-
ti diplomirane profesorje.
Spomenico naj bi spremljalo pismo, ki naj bi služilo za predstavitev in opo-
zorilo.

7.3 Page 63

▲back to top
BiS 14 — 4. poglavje
63
Ekscelenca!
Znašel sem se v položaju, ko moram priporočiti vaši ekscelenci dečke, ki so zbrani v
Zavetišču sv. Frančiška Saleškega v Turinu. V preteklosti temu zavodu kot dobrodelni
ustanovi za uboge dečke ni bilo treba do pičice izpolnjevati vseh strogih zakonov o
izobrazbi. Ker je država menila, da je večino naših gojencev poslala v zavod vlada,
ni delala težav glede učiteljev, ki so poučevali zastonj. Sedaj pa zahtevajo, da bi pro-
fesorji bili stalno nastavljeni in jih drugi ne bi mogli nadomeščati. Prosim zato vašo
ekscelenco, da bi zastavili svojo besedo pri prosvetnem ministru, da bi naše gojence
imel kot otroke pod očetovskim varstvom in dovolil, da bi mogli sedanji učitelji še
naprej nadaljevati svoje dobrodelno prizadevanje ali pa bi jih pripustili k izpitom,
čeprav še nimajo starosti za uradno priznanje.
Ponižno priporočam vaši dobrohotnosti te uboge dečke, otroke staršev najnižjih pla-
sti družbe, ki sem se jim popolnoma posvetil, in prosim, da bi njegovi ekscelenci pros-
vetnemu ministru priporočili mojo zadevo.
Čutim veliko čast, da se smem imenovati vaše ekscelence ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 15. marec 1879
Ministru se ni zdelo umestno, da bi uporabil te dopise, ker je menil, da bo
bolj učinkovito, če v to zadevo ne bo zapregel uradnega konja. Odkrito je pove-
dal: »Kadar koli želite govoriti z menoj, vam ni treba prositi za avdienco. Pridite
in se izpovejte. Rad bi, da bi se pogovarjala kot dobra znanca in prijatelja. Ko
boste spet poslali misijonarje, mi sporočite in vlada vam bo pomagala. Plačali
bomo vsaj potovanje.« Končno mu je naročil nekaj stvari, ki naj bi jih sporočil
papežu, kar je don Bosko obljubil. Ko je odhajal iz palače Braschi, ki je bila tedaj
sedež notranjega ministra, je don Bosko šel mimo skupine poslancev, od ka-
terih je nekdo pozdravil v piemontskem narečju. Malo prej je don Berto slišal,
kako je nekdo v eni izmed soban glasno dejal: »Zdi se, da je svetnik.«
Isti gospod Fiore je don Bosku omenil »trpkega komendatorja Barberisa«
kot osebo, ki je imela velik vpliv v ministrstvu, kjer je delal tudi glavni direktor
srednjih šol. Vsi so ga imeli za nepristopnega za kakršna koli priporočila. Bil je
tudi velik avtokrat. Don Bosko pa, ki je bil njegov šolski tovariš, ga je šel obiskat
v zaupanju v staro prijateljstvo. Takoj ga je sprejel in se z njim pogovarjal kaki
dve uri. Ker poročamo v prvi vrsti za naše sobrate, ki poznajo don Boskov slog,
v katerem opisuje srečanja vseh vrst, bomo tudi tukaj podali glavnino razgo-
vora v obliki dvogovora, kakor ga je slišal pripovedovati don Berto, ki si je vse
zapisal.
Don Bosko je na začetku komendatorja vikal, kakor je tudi komendator vi-
kal don Boska. Ko pa sta prebila led, je ta vzkliknil: »Pustiva ob strani obrednik.
Saj se dobro spominjaš, da sva bila tovariša v šoli. Kar tikajva se, tako bova
govorila bolj zaupno. Saj razumeš, da jaz na tem položaju, na katerem sem, ne
gledam nikomur v obraz.

7.4 Page 64

▲back to top
64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Toda ti bi mi lahko pomagal,« ga je prekinil don Bosko.
»Tu je zakon in jaz ne smem gledati na drugo.«
»Toda saj vidiš, da je pravica na moji strani.«
»Šolski svet je odločil in ta ima tu besedo.«
»Bodi tako dober in skušaj ministra ukloniti meni v prid.«
»Ne morem.«
»Toda glej! Jaz ne prihajam k tebi z zahtevami. Samo priporočam se, posre-
duj, daj mi kak nasvet.«
»Ukloni se, edino to ti lahko priporočim.«
Toda glej, jaz imam pero,« mu je don Bosko v šali rekel, »in zgodovina bo
povedala, kako so ravnali s človekom, ki ni imel drugega namena, kot da bi po-
magal ubogi in zapuščeni mladini.«
»Piši, kar hočeš. Ko me ne bo več, mi je malo mar, kaj bodo drugi govorili o
meni.«
»Glej, dragi komendator, res je, da sedaj sediš na tem mestu, vendar to ni za
vedno. Če boš razlagal zakone na ta način, ti bo to prineslo veliko sovražnikov.
In ko ne boš več tukaj, te bodo preklinjali.«
Pri teh besedah se je gospod Barberis malo zamislil in potem dejal: »Toda
zakonov se moramo držati.«
»Dobro. Toda zakone je mogoče razlagati tudi bolj blago in ne samo stro-
go.«
»Zadosti. Zaradi mene se ti ni treba ničesar bati. V Turinu ne dajo miru in
na Pokrajinskem šolskem svetu. Od tod kar naprej pisarijo. Skušaj priti v stik z
glavnimi ljudmi tega Sveta.« Potem mu je dal nekaj navodil. »Skušaj še govoriti
z ministrom Coppinom ali vsaj z glavnim tajnikom komendatorjem Bosiem.«
Iz nekaj na pol izraženih misli je don Bosko prišel do spoznanja, v katerem
grmu tiči zajec. Vsako leto se je kakih štirideset fantov iz Oratorija prijavilo na
malo maturo. Tekmovali so z učenci državnih šol in jih dostikrat tudi premagali
v zanju. Ti uspehi niso bili všeč nekaterim velikim ribam, budili so zavist in de-
lali sovražnike med tistimi, ki niso mogli prenesti, da bi javne šole imele manjše
uspehe kot don Boskove. En vzrok tega nasprotovanja je tičal tu.
Don Bosko, ki se je držal Barberisovega nasveta, je šel h komendatorju
Bosiu, glavnemu tajniku za splošno izobrazbo na ministrstvu; vsak poskus pri
ministru Coppinu bi bil kakor luknja v vodo, kakor je pričala izkušnja iz prete-
klosti. Komendator je bil nadvse zadovoljen, ko je v svoji pisarni lahko sprejel
don Boska, ki si ga je že dolgo želel spoznati. Zadržal se je z njim dve uri in mu
dal vsa navodila, kako naj ravna glede profesorjev.
Medtem ko je don Bosko hodil gor in dol po stopnicah v Rimu, je šolski nad-
zornik v Turinu 25. marca predložil šolskemu svetu poročilo o drugi inšpekciji
v šolah Oratorija. »V razredih sem naletel na učence, ki so bili v najlepšem redu,

7.5 Page 65

▲back to top
BiS 14 — 4. poglavje
65
vendar pa so bili, kakor smo domnevali, razen v prvem razredu, učitelji mladi
salezijanski kleriki in duhovniki, ki so bili pri prvem obisku navedeni kot name-
stniki profesorjev. V zavodu je bil tudi profesor četrtega razreda, ki pa je prišel
v šolo šele, potem ko je zvedel, da ugotavljam, kdo pravzaprav poučuje. Tudi
nekega tretjega učitelja so obvestili o mojem obisku. Prihitel je ves zasopel, ko
sem že opravil svojo nalogo in se je ura že končala.«
Profesor, ki je »prihitel ves zasopel«, je bil don Marco Pechenino, avtor
dveh grških slovarjev in iskanih Forme verbali [Glagolskih oblik]. Ta je ob odho-
du inšpektorja iz Oratorija naredil neumnost, da je enemu izmed teh ljudi, ki ga
je štel za prijatelja, dejal: »Pa smo pokazali nadzorniku!« Majhno bahanje, ki ga
je tisti gorečnik takoj nesel na uho razkačenemu funkcionarju.
Ko so slišali poročilo, so člani šolskega sveta sklenili, da bodo predlagali
ministrstvu, naj zapre gimnazijo v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Ko se je
don Bosko prepričal, da v Rimu ne nasprotujejo njegovim šolam, je uporabil
geslo Fabia Massima in je zadevo zavlačeval. Na tak način so končali šolsko leto,
naredili izpite in čakali novo šolsko leto.
Omeniti moramo, da se je tudi med liberalci v Turinu dvignil kak pošten
glas v obrambo don Boskove šole. Odvetnik Giustina, ki se je v časopisih pod-
pisoval s psevdonimom Ausonio Liberi, je bil urednik Cronaca dei Tribunali
[Kronika sodišč],3 je objavil članek z naslovom Un po'di pietà… e di giustizia
[Nekaj dobrote in pravičnosti], v katerem je poveličeval don Boska. Imenoval
ga je »poštenega državljana«, čast mesta Turina, pred katerim se on klanja in v
katerem spoštuje »ne duhovnika, temveč angela javne dobrodelnosti, Kristuso-
vega apostola«. Nato se je obrnil na časnikarje in dodal: »Ne igrajmo se strank.
Pred javno dobrodelnostjo naj izginejo razlike, ostane naj skupek dobrih huma-
nistov, ki želijo javno dobro in skupno korist ter javno moralo.« Ko bi bil gospod
Giustina le vedno tako pošten!
Sredi vseh teh sitnosti, ki so se pridružile tistim, ki so ga mučile v Rimu, je
miril svoje z obljubo, da se bodo stvari že uredile. »Kakšen mir je v tem svetni-
ku!« je vzklikal don Bonetti, ko je pisal v Turin.4
3 Sodniška turinska revija, II. leto, št. 10 (8. marec 1879).
4 Pismo don Rui, Rim, 10. marec 1879.

7.6 Page 66

▲back to top
5. poglavje
DON BOSKOVA VRNITEV V ORATORIJ
Nikakor ne bi mogli umeti, kako je don Bosko toliko mesecev ostajal daleč
od Oratorija, če ne bi vedeli, kako skrbno ga je tam nadomeščal don Rua, ki je to-
liko delal, pa ostajal tako neopazen. Če lahko don Rua z ene strani imamo za don
Boskovo delo, pa je bil z druge strani tudi resničen adiutorium simile sibi [pomoč
njemu podobna], ki mu jo je dal Bog, da ga nič ne bi oviralo pri izpolnjevanju
njegovega poslanstva. Ne bi se radi ponavljali, vendar moramo tukaj opozoriti
bralca na neko posebno stvar. V Poročilu Svetemu sedežu, ki smo ga že omenili
in o katerem bomo poročali, se samo mimogrede dotakne finančnega vprašanja:
»Imamo nekaj dolgov,« pravi poročilo, »vendar razpolagamo z nepremičninami,
ki prodane lahko poravnajo dolgove.« Popolnoma res. Posestva, ki jih je don Bo-
sku v oporoki zapustil baron Bianco di Barbania, so imela svojo vrednost. Težava
je bila v tem, da še ničesar niso prodali niti ni bilo načina, kako bi vse to na prime-
ren način prodali, medtem pa se je stiska iz dneva v dan večala. Sicer je loterija
vsak dan nekaj navrgla in don Bosko je naročil, da naj se ne konča, dokler ne bo
dala sto tisoč lir čistega prihodka, toda ti dnevni dohodki so komaj zadoščali za
najnujnejše dnevne potrebe. Če bi v teh težkih trenutkih ostali brez človeka, ki je
kot don Rua s svojo mirnostjo, finančno spretnostjo in avtoriteto, s katero je ob-
vladoval položaj, bi prišlo do finančnega zloma, kar bi na zunaj pomenilo izgubo
zaupanja, znotraj pa moralno nelagodje, negotovost, razpad in razkroj. Medtem
pa je vse skrbno potekalo kljub don Boskovi odsotnosti, ne da bi se kdo od daleč
zavedal, da je bilo treba zasluge za tako stanje pripisati don Rui. Medtem ko ga
je njegova previdnost učila, kako naj stvari spretno vodi, mu je njegova krepost
pomagala, da je svoje cilje dosegal v tišini in ne da bi se kdo tega zavedal.
Don Bosko si je vedno želel preživeti veliki teden v Oratoriju. Ta je bil že
zelo blizu, pot vrnitve, ki jo je hotel prehoditi, pa zelo dolga. Dne 28. marca zjut-
raj je zapustil Rim in se napotil v Firence, kjer se je na postaji Orte sešel z don
Bonettijem, ki je prišel iz Magliana. V toskanski prestolnici so imena, ki sodijo

7.7 Page 67

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
67
v salezijanske letopise, kot npr. sotrudniki Nerli, Uguccioni ali dominikanski
pater Verda, sicer manj poznana, pa vendar so to veliki razširjevalci Letture
Cattoliche in Biblioteca italijanskih klasikov. Don Bosko je bil s svojima dvema
spremljevalcema gost markize Nerli, ki je poslala na postajo svojo kočijo. Po-
božnosti bolne markize Uguccioni je zadostil tako, da je šel maševat v njeno
zasebno kapelico in na obisku pri njej govoril o duhovnih rečeh. Sveto mašo je
daroval v Santa Maria degli Angioli, kjer hranijo truplo sv. Marije Magdalene
Paciške. Po maši je želel povedati nekaj spodbudnih besed redovnicam, ki so
bile žrtev sektaške razlastitve. V hiši Nerli ga je obiskalo veliko ljudi, med njimi
grofica Digny. Obiskal je nadškofa Cecconija, ki ga je veselo sprejel, rekoč: »V
vaše roke izročam dom revnih dečkov, ki naj bi ga odprli v Firencah. Recite mi,
kaj naj storim, in vse bom zvesto izpolnil.« Te besede so nakazovale začetek
dogovarjanja za salezijansko ustanovo v tem mestu.
V Firencah je končno mogel lastnoročno napisati pismo, namenjeno kano-
niku Guiolu, ki mu je poslal v Rim kratko monografijo svojega kaplana o don
Bosku in njegovi Družbi.
Dragi gospod župnik!
Prejel sem knjižico gospoda don Mendreja.1 To je klasično delo te vrste, čeprav me je
večkrat oblila rdečica zaradi prevelikih slavospevov moji malenkosti. Vendar naj bo
vse v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš ter v korist ustanove, ki jo želi priporočiti.
Zahvaljujem se njemu in vaši uglednosti. Svetemu očetu sta zelo ugajala izvoda, ki
sem mu ju izročil. Obema pošilja svoj sveti blagoslov.
Njegova svetost se je dalj časa zadržal pri pogovoru o Oratoriju sv. Leona. Večkrat
je ponovil, da ga odobrava, in je vsem udeležencem poslal svoj blagoslov. Izročil mi
je posebno podobico za vas in za gospoda Rostanda. Preden vam ju bom poslal, ju
morajo dokončati.2
Vračam se v Turin, kjer bom takoj po prihodu uredil zadevo z Marseillem in vse, kar
se tiče poljedelski koloniji v St.-Cyru in v La Navarru.
Toliko stvari bi vam rad povedal osebno. Upam, da vas bom obiskal meseca maja.
Čim prej bomo morali pisati gospodu Jacquesu de Prat in drugim, vendar vas prosim,
da bi vsem sporočili poseben blagoslov svetega očeta. Če imate na prodaj knjižico
o naši ustanovi, vas prosim, da bi mi kakih deset izvodov poslali v Turin. Kar ste mi
poslali doslej, je izginilo kot kafra.
Molite zame, predragi gospod župnik, in imejte me z globokim spoštovanjem, ljubez-
nijo in naklonjenostjo v J. K. za najvrednejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Firence, 29. marec 1879
P. S.: To je prvo pismo, ki sem ga po štirih mesecih lastnoročno napisal.
1 L. Mendre, duhovnik, Don Bosco Prêtre, Fondateur de la Congrégation des Salésiens [Duhovnik
don Bosko, ustanovitelj Družbe salezijancev in njegova ustano­va]. Oratorij sv. Leona v Marseillu
in salezijanskih oratorijev, ustanovljenih v Franciji. Marseille, Tiskarna Marius Olive, 1879.
2 Omenja za šalo odlikovanji, ki je zanju prosil.

7.8 Page 68

▲back to top
68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Naj povemo nekaj besed o tem elegantnem delu. Deli se na dva dela. V
prvem delu pisatelj prikazuje don Boskovo poslanstvo in njegovo vzgojno me-
todo. Pri tem uporablja Jerneja Garellija in dogodka iz Generale, ki ju prikaže
kot dramatično mojstrovino. Don Boskovo poslanstvo je v skrbi za ubogo in za-
puščeno mladino. Tukaj zagotavlja, ne misli imeti slavnostnega govora o njem.
»Njegova skromnost,« pravi, »tega ne bi prenesla, poleg tega pa bi le s težavo
govoril s pravim dostojanstvom. Obračamo se na goreče duše, vnete za zares
katoliška dela, pri čemer bomo raje kot o don Boskovih krepostih govorili o
njegovih delih. Don Boskova metoda pri ravnanju z mladino je ljubezen našega
Gospoda Jezusa Kristusa. S tem si je pridobil v Cerkvi odlično mesto med tisti-
mi, ki so hoteli udejanjiti besede Božjega učitelja: Pustite otroke, naj prihajajo
k meni.« Potem ko je pokazal na delu Božjega služabnika pri srečnih dogodkih
njegovega prazničnega oratorija, je končal prvi del takole: »Ko je kdo videl gor-
čično zrno in so ga poklicali, da bi si ogledal razbohoteno rastlino, ni mogoče,
da ne bi vzkliknil: koliko kapljic vode in koliko sončnih žarkov je morala Božja
previdnost dati steblu, da mu je dajala primerno toploto podnevi in ustrezen
hlad ponoči!« Potem nadaljuje z zgodovino zavetišča in obrtnih šol, ki so spre-
menili Oratorij »v neizmeren čebelnjak, kjer vsak dela s svetim navdušenjem,
iz katerega rastejo dela, ki niso nič manj plemenita kot najslajši med nadvse
delavnih čebel«. Prehod k drugemu delu se začenja z omembo začetka Družbe,
ki se je široko razrasla v Italiji, preplula ocean do daljne Amerike, prekoračila
Zahodne Alpe in se naselila v Franciji.
V drugem delu pisatelj najprej prikazuje potrebo po krščanski skrbi za
mladino v Franciji s tem, da bi ustanovili krščanske obrtne šole, kar so že sku-
šali storiti v Marseillu, vendar so bili uspehi zaradi neustreznih metod skromni.
Zato pozdravlja don Boskove sinove, ki skušajo uvesti krščanske delavnice, kot
se je to že zgodilo v Nici z obrtnimi šolami in kakor se pripravljajo za poljedel-
ske šole v okolišu Crau d'Hyèresa. Tukaj navaja izrek Leona XIII., ki spodbuja
take in podobne pobude.3
Pisatelj konča z vabilom vsem pravim katoličanom, da bi postali salezijan-
ski sotrudniki, in povzema svojo misel v želji: »Oh, da bi vsa mesta v Franciji
podprla te krščanske delavnice. Oratorij sv. Leona, sv. Petra in sv. Izidorja nam
bodo brez dvoma skoraj dajali razveseljiv pogled na uspehe, ki se nenehno do-
polnjujejo v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Podpiranje don Bosko-
vih ustanov je znamenje dobrega katoličana in pomeni obrambo in sodelovanje
pri delu v korist domovine. Ne, francoska zemlja, kjer dobijo dela, ki jih spod-
buja krščanska ljubezen, velikodušne podpornike, ne bo manj rodovitna, kot je
italijanska zemlja don Boskovim ustanovam. Srečni tisti, ki lahko vidijo, kako iz
3 Okrožnica Quod apostolici muneris z dne 28. decembra 1879.

7.9 Page 69

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
69
gorčičnega zrna raste košato drevo. Toda še bolj srečni tisti, ki bodo mogli reči
sami sebi, da so s svojimi darovi prispevali k razvoju in utrjevanju korenin.«4
Ko je sprejel in opravil številne obiske, se je Božji služabnik 31. marca
odpravil iz Firenc v Bologno. Na železniški postaji ga je sprejela grofica Maria
Malvasia in ga popeljala v svojo palačo, kjer je njemu in njegovim spremljeval-
cem odkazala stanovanje z več sobami. Prva misel blaženega je bila, da bi poz-
dravil kardinala nadškofa Lucida Mario Parocchija; ta je bil nadvse zadovoljen
z njegovim obiskom in je vse povabil k sebi. Njegova eminenca je imel zadosti
razlogov, da mu je izkazoval toliko pozornosti. Vedel je, koliko si je z Leonom
XIII. in državnim tajnikom v Rimu prizadeval in si še prizadeva zaradi njegove-
ga težkega položaja. Ko so ga 13. marca 1877 iz škofa v Pavii povišali v nadškofa
v Bologni in je že slovesno prevzel svoj novi sedež, mu ni uspelo doseči eksekva-
tur. Senator Pépoli je na zasedanju visoke zbornice 23. januarja 1879 postavil
vprašanje, zakaj mu ga ne dajo. Minister Taiani je menil, da bi sedaj, »ko piha
bolj prijazen veter iz Vatikana«, mogli omiliti strogost pri izdajanju eksekvatur-
ja. Bil je toliko pogumen, da je rekel, »da so s tem, ko je izginil v grobu Pij IX.,
izginile tudi vse jeze in nasprotja«. Ko je potem prešel h konkretnemu primeru
ministrovega odnosa do nadškofa v Bologni, je skušal tega opravičiti z naspro-
tovanjem krajevnih oblasti: prefekta, kvestorja in uradništva. Verjetno je, da
je Leon XIII. poklical don Boska v Rim zato, da bi državnemu tajništvu olajšal
njegovo prizadevanje v tako zamotani stvari. Glede drugih škofov je bila vlada
bolj popustljiva, toda pri nadškofu v Bologni ni popustila. Ker je blaženi vedel,
da je bila trdnjava odpora v krajevnih političnih strankah, ki so imele Parocchija
za skrajno nepopustljivega, je upal, da bo premagal odpor tako, da bi govoril s
prefektom. Ta zavzetost je pridobila naklonjenost kardinala, ki je zato premagal
določene predsodke, ki jih je imel o njem. Markiz Bevilacqua, ki je bil odločen,
da bo v Bologni ustanovil dobrodelni zavod za ogroženo mladino, se je že hotel
odpraviti v Rim, kjer bi vso zadevo izročil v roke don Bosku. Ko je o tem govoril
s kardinalom, je ta najprej odklonil svojo privolitev in se obrnil na neko drugo
redovno družino, ki pa zaradi pomanjkanja osebja zavoda ni mogla prevzeti.
Ko pa je potem zvedel o don Boskovi zavzetosti za njegovo stvar, je popolnoma
spremenil stališče.
Božji služabnik se je odločil, da se bo zavzel pri prefektu, zato ga je sklenil
obiskati. Pri prvem poskusu so mu rekli, da ga ni. Ko se je naslednjega dne spet
vrnil, ga je dobil in je bil sprejet. Prefekt je menil, da je don Bosko prišel k njemu
zato, da bi ga prosil za denar, in mu je po uvodnih pozdravih očital, da povsod
berači za svoje dečke.
»Da, to je res,« je odvrnil, »to je moja stroka, vendar tokrat nisem prišel sem
4 To je petdeset strani na lepem papirju, ki jih še danes beremo z užitkom.

7.10 Page 70

▲back to top
70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zato, da bi prosil za miloščino. Prišel sem iz edinega razloga, da vas pozdravim
in se vam poklonim kot predstavniku oblasti.«
»Kako vendar, ko ste vzvišeni nad poslanci in celo nad ministri? Ko govorijo
o vas, se vsi globoko priklanjajo.«
Ali je bilo v teh besedah tudi kaj ironije in je prefekt hotel zavlačevati po-
govor, ne vemo, vendar pa je v takem slogu potekal precej časa. Uspeh, zaradi
katerega je don Bosko prišel, pa je izostal, ker ni mogel zmanjšati sektaškega
nasprotovanja. Ko je tako poteklo pet nekoristnih let, je Leon XIII. poklical kar-
dinala Parocchija v Rim in ga postavil za svojega vikarja. Na tem mestu je, kakor
bomo videli, spet srečal don Boska v okoliščinah, ki so bile nadvse pomembne
za Družbo.
Don Bosko je maševal v grofičini domači kapeli in doživel izjemno gosto-
ljubje. Prišlo ga je obiskat veliko ljudi, med njimi tudi ugledne osebnosti kot
Zambeccari, ki se je dolgo pogovarjal z njim o načinu, kako bi udejanjili zamisli,
ki jih je gojil in o katerih bomo govorili ob drugi priložnosti.
Popoldne 2. aprila je prišel v Este. Popeljali so ga naravnost v hišo njegove-
ga velikega dobrotnika Benedetta Pelàja, ki je prav tisti dan obhajal svoj deve-
tinosemdeseti rojstni dan. Pripravil je velik banket in počakal toliko časa, da je
tudi don Bosko lahko počastil omizje s svojo navzočnostjo. Ni mogoče opisati
zadovoljstva, ki ga je kazal plemeniti gospod zaradi tega. Vendar je bil tisoč milj
daleč od presenečenja, ki ga je doletelo. Sredi banketa se je don Bosko dvignil
in nazdravil s prečudovito napitnico, v kateri je hvalil dobrohotnost meščanov
v Esteju do ubogih salezijancev in se vsem iz srca zahvalil. Nato pa je naznanil
novico, ki je vse zelo navdušila, najbolj pa gostitelja samega: »Veseli me,« je de-
jal, »da lahko ob tej priložnosti pozdravim gospoda Benedetta kot viteza reda
sv. Silvestra. Sveti oče ga je odlikoval s tem redom v znamenje zadovoljstva nad
vsem, kar je storil v korist salezijanskega zavoda in krščanske mladine.« Vsi
navzoči so bili globoko ganjeni in Pelà je jokal od prevzetosti. Nihče si ne bi
mogel predstavljati bolj prijetne in prisrčne slovesnosti.5
Od tod je blaženi odšel v zavod. Tukaj je pozorni gospod Benedetti mislil na
vse, celo na zavese v don Boskovi sobi, ki so bile zaradi njegovih bolnih oči bolj
temne barve. Naslednjega dne ga je prišel obiskat v spremstvu svojega prijate-
lja Antonia Venturinija. Iz žepa je potegnil obveznico za osem tisoč lir, ki jih je
posodil don Sali in ga prosil, naj sprejme kot dar. Rekel je tudi, da pripravlja še
več in da je voljan dati kakršno koli vsoto, samo da bi bila stavba za salezijanski
konvikt čim bolj popolna. Vitez je bil za zavod Manfredini pravi oče.
V Esteju še živi nečak imenovanega gospoda Antonia Venturinija doktor
Francesco Venturini, ki je bil v letih 1878 do 1886 gojenec zavoda. Pripoveduje
5 Brevi o tem in še drugih odlikovanjih so prišli šele v juliju (Dodatek, št. 13).

8 Pages 71-80

▲back to top

8.1 Page 71

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
71
o izrednem dogodku, ki se je pripetil v njegovi hiši. Njegova mati je bila zelo
bolna. Hišni zdravnik Zannini in kirurg Morroni iz Monseliceja ter Sommariva
iz Esteja so bili enotnega mnenja, da je stanje bolnice težko. Družina je želela
slišati tudi mnenje profesorja Vanzettija s Kraljeve univerze v Padovi, ki pa je
le potrdil nič dobrega obetajoče mnenje prej imenovanih zdravnikov. Njen tast
je drugi dan don Boskovega bivanja v Esteju prosil tega, da bi prišel k njim na
obisk. Blaženi je privolil. Ko so ga privedli k bolnici, jo je vprašal, ali zaupa v Ma-
rijo Pomočnico. Vsa iz sebe je potrdila. Don Bosko ji je izročil podobico Marije
Pomočnice, ki naj bi jo položila pod zglavnik, in z njo molil zdravamarijo. Potem
ji je podelil blagoslov in ji zagotovil, da ji bo Marija izkazala milost, in se nato
poslovil. V resnici se je gospa čez nekaj dni vrnila med svoje družinske člane
popolnoma ozdravljena in ponovno prevzela vse običajne posle.6
Divji veter in obilno deževje sta prisilila don Boska, da je še za en dan po-
daljšal svoje bivanje v zavodu, in mu onemogočila, da bi šel pozdravit škofa v
Padovi, kamor se je prej namenil. Tako je lahko imel konferenco sotrudnikom
v Esteju. V eni izmed zavodskih soban je govoril izbrani družbi duhovnikov in
plemenitih gospodov in gospa. Na koncu so se odpravili v kapelo k blagoslovu.
Nihče ni hotel oditi, ne da bi poljubil don Bosku roko, dobil njegov blagoslov in
slišal iz njegovih ust besedo spodbude. Mnogi so poljubljali njegovo suknjo in
talar.
Do sedaj je salezijanske konference pripravljal in vodil vedno don Bosko
sam: kot v Esteju tako v Rimu dvakrat, v Turinu, Marseillu, Nici, Alassiu in Lucci.
Dne 25. marca pa je neki časopis prinesel vest, da so sotrudniki v Modeni imeli
redno zborovanje in s konferenco v cerkvi Blažene Device Nebeške. To, da so
salezijanski sotrudniki nekega večjega središča opravili svojo konferenco sami,
je pomemben dogodek, ki kaže, kako dobro je bilo sotrudništvo organizirano v
tem mestu. Zato tega ne smemo mimogrede omenjati.
Nadškof msgr. Giuseppe Maria Guidelli, ki je bil že več let salezijanski so-
trudnik, je prosil svojega generalnega vikarja msgr. Prospera Curtija, da bi ga
nadomeščal. Don Enrico Adami, prošt pri Sant'Agnese, je bil določen za govor-
nika. Potem ko je opisal nevarnosti, ki jim je izpostavljena mladina, je pokazal
na don Boska, ki ga je Bog izbral, da jo bo s svojo salezijansko družbo reševal.
Nato je opisal zgodovino salezijanske družbe, prikazal salezijanske sotrudnike,
kdo so in kaj delajo, in razrešil težavo. Ima mogoče Modena mladinske ustano-
ve za preproste plasti družbe? Manjka mogoče navdušenje zasebnikov za po-
moč duhovščini? Čemu potem še kako novo združenje? Odgovoril je: »Pobožno
Združenje salezijanskih sotrudnikov vas samo vabi, da bi se združili v sveto
ligo, ki bi pripravila k delovanju vaše dobre namene, in vas prosi, da bi se vedno
6 Poročilo doktorja Francesca Venturinija, 29. avgust 1831.

8.2 Page 72

▲back to top
72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
bolj zavzemali za učinkovitost svojega prizadevanja in pripravili tudi druge, da
bi vam na vso moč pomagali in tako storili vse, kar je mogoče, da bi uvedli prave
vzgojne ustanove v naše mesto.« Nato je z navdušenim pozivom povabil vse,
da bi vsak dodal svoj kamenček in bi po zgledu don Boska združili svoje sile.
Kardinal Nina je telegramsko sporočil poseben blagoslov svetega očeta temu
»prvemu zborovanju« – kakor je bilo rečeno – »salezijanskih sotrudnikov«.
Vse to je don Bosku zelo ugajalo. Njegove pohvale pa je bil deležen odstavek
na koncu poročila, ker je bil prepoln duha, ki naj bi preveval vse salezijanske
sotrudnike. Na koncu so porazdelili naloge, se pravi, da bi v smislu pravilnika
za predstojnika imeli vedno don Boska in bi v soglasju z njim in z ordinari-
jem kot predsednika modenskega oddelka, velespoštovanega msgr. Severina
Roncatija, ki je imenoval za podpredsednika velečastitega župnika pri S. Pietru
in velespoštovanega priorja pri S. Barnabu, ter za tajnika odličnega gospoda
doktorja Luigija Marchiòja in za blagajnika markiza dr. Giulia Camporija. Tajnik
je prebral še dodatek pravilnika za sotrudnike, ki se je tikal tega modenskega
oddelka, in izzval kratek pogovor, kako naj bi poskrbeli za krščansko vzgojo
mladine. Določili so, da bi vsaj enkrat na leto poslali predstojniku salezijancev
v Turin dar za salezijanske misijone po svetu, da bodo aktivni člani združenja
pomagali poučevati katekizem v župniji in v oratoriju, da bodo z denarjem iz
blagajne združenja pomagali Marijinim sinovom, ustanovili brezplačno knjižni-
co za mladino, poskrbeli za praznično zabavo v za to določeni dvorani, za kar
bi priskrbeli in bi vsak član prispeval 25 centov na mesec. Končali so s petjem
himne Iste confesor in z blagoslovom relikvije sv. Frančiška Saleškega, ki je bila
skupaj z njegovo sliko izpostavljena na oltarju.
Pozno zvečer je don Bosko odpotoval v Padovo. Tam ga je pričakal šesti-
nosemdesetletni škof msgr. Manfredini, mu izrekel dobrodošlico in ga gostil v
svoji palači. Naslednje jutro je šel z don Bonettijem in don Bertom maševat v
stolnico. V mestu je obiskal grofico Da Rio. Ob enajstih ponoči je prispel v Milan,
kjer je prenočil v hiši svojega velikega prijatelja odvetnika Comaschija. Dne 5.
aprila sta se vrnila v Valdocco s svojega potovanja po Italiji in Siciliji tudi don
Cagliero in don Durando.
V štirih dneh, ki jih je prebil v Milanu, je potolažil več bolnikov in jim pode-
lil blagoslov Marije Pomočnice. Mladi Bonola, nekdanji gojenec zavoda v Valsa-
liceju, je padel s tramvaja in si zdrobil nogo, tako da so mu jo morali odrezati. Bil
je v smrtni nevarnosti. Don Bosko ga je blagoslovil in mu dal svetinjico Marije
Pomočnice in bolnik se je takoj počutil bolje. To je trajalo do drugega dne zve-
čer, ko se mu je stanje poslabšalo.7
7 Fant je umrl še pred avgustom, kakor je mogoče razbrati iz naslednjega pisma blaženega njegovi
materi, plemeniti gospe Sofii Bonola Mattei:
»Velespoštovana gospa! Še vedno se z veliko žalostjo spominjam težkega stanja, v katerem sem

8.3 Page 73

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
73
Odpravil se je k župniku v Incoronati don Usuelliju, a je bil odsoten. Doma
je bila samo gospodinja, ki pa je bila že štiri leta negibljiva, ni se mogla gibati
brez tuje pomoči. Blagoslovil jo je in povabil, naj vstane. Ubogala je, šla v kuhi-
njo in srečna pripravila pogostitev.
Don Bosko se je naslednjega dne vrnil k don Usuelliju, ki mu je razkazal
ves zavod v upanju, da bi on prevzel vodstvo. Začel naj bi z rokodelci. Nadškof,
ki je bil zelo ljubezniv z Božjim služabnikom, je govoril z njim celi dve uri in
bil zadovoljen s prihodom salezijancev v njegovo mesto. »Tako bom vsaj imel
pri sebi prijatelje,« je dejal. Sicer bi bil bolj zadovoljen, če bi takoj mislili na
dijake. Tako je mislil tudi don Bosko. Toda obrtniki so morali biti za obrambo
pred šolskimi oblastmi, ki so bile zelo nasprotne zasebnim šolam. Dogovorili
so se, da bodo konec maja podpisali dogovor. Toda eno je reči, drugo pa storiti.
Don Usuelli je bil neodločen človek. Ko je prišel čas, da bi se odločili, je hotel še
naprej razpravljati. Tedaj so mu na lep način povedali, da naj opusti misel, da bi
dobil salezijance.
Milan je bila zadnja postaja. Novica, da bo don Bosko ob devetih zvečer
prišel v Oratorij, je z veseljem napolnila celo hišo. Niso ga videli že tri mesece
in pol. Tisti dan so po nočnem opravilu (bila je velika sreda) zaradi splošnega
nestrpnega pričakovanja opustili vse drugo, se pripravljali na don Boskov pri-
hod in šteli ure in minute, ki so jih ločile od snidenja. Don Bosko je prišel ob
času večerje. Klici fantov so dušili igranje godbe. Dve dolgi in strnjeni vrsti, ki
naj bi ga sprejeli ob prihodu, sta se v trenutku razobličili; fantje niso več zdržali
napetosti, ki jih je dušila, in so se vsi zgrnili okoli don Boska. Don Lazzaro, don
Cagliero in don Barberis so se zaman trudili, da bi vzpostavili red. Don Bosko
je potreboval vsaj pol ure, da je prišel čez dvorišče, v sobo in potem v obednico.
Šele tedaj se je vseh polastil mir, kot ga je čutiti v družini zaradi očetove nav-
zočnosti. In sprememba dragih čustev, ki vežejo otroke in očeta, se je pokazala
v dveh različnih oblikah: v mistični tišini in druga v prijetnem navdušenju. Don
Bosko je naslednjega dne – na veliki četrtek – v cerkvi Marije Pomočnice pred
vso skupnostjo opravil obred umivanja nog, prizor, ki se sicer ponavlja vsako
leto, pa vendar znova in znova napolnjuje srce z novimi nežnimi občutki. Na
velikonočno nedeljo so v počastitev don Boskove vrnitve pripravili akademijo
s petjem, deklamacijami, govori in godbo, kar jih je napolnilo z radostnim raz-
položenjem.
Blaženi zaradi slabega vida ni mogel dobrotnikom pisno voščiti velikonoč-
videl in zapustil vašega sina vedno dragega spomina. Molil sem zanj, ko je bil bolan, in molim zanj
tudi sedaj, ko je mrtev; upam, da je že deležen večne slave v nebesih. Vedno bom molil za vas, za
vašega gospoda soproga in za vso družino. Naj vam Bog podeli sladka zadovoljstva v življenju, da
bi še dolgo živeli in bi nekoč videli vso družino zbrano v nebesih. Bog naj vas blagoslovi in molite
zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik. duh. Janez Bosko. Turin, 19. avgust 1879. P. S.:
Prejel sem 10 frankov od loterije in 5 frankov za mašno miloščino.«

8.4 Page 74

▲back to top
74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nih praznikov. Našli pa smo pismo, ki ga je narekoval svojemu tajniku in je nas-
lovljeno na viteza Fava:
Predragi gospod vitez!
Prihajam iz Rima in vam sporočam, da vam sveti oče ponovno pošilja svoj blagoslov,
vam, vaši soprogi in vaši hčerki. Bog naj vas vse ohrani pri dobrem zdravju.
Sprejmite voščila za velikonočne praznike in izraz hvaležnosti, ko imam čast, da se
imenujem vaše predrage uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. april 1879
Česar ni mogel storiti don Bosko, je naredil don Rua. Razposlal je okro-
žnico s povabilom na akademijo. V okrožnici je bilo rečeno, da »dečki v želji,
da bi praznovali srečno vrnitev gospoda don Boska, njihovega ljubljenega rav-
natelja«, pripravljajo glasbeno – literarno prireditev. Izrablja pa priložnost, da
»v imenu vse salezijanske družine« Oratorija vošči vsem »obilen blagoslov za
velikonočne praznike«.
V Oratoriju je bila navada, da nikdar niso odločali o kaki pomembni stvari,
ne da bi prej govorili z don Boskom ali mu o njej pisali. Ko so iz dneva v dan
pričakovali njegov prihod, so veliko odločitev preklicali. Zato se je v trenutku,
ko se je vrnil z dolgega potovanja, znašel sredi kopice vprašanj. Naj poročamo o
tem, kar smo mogli zvedeti.
Predvsem se je govorilo o življenju v hiši. Don Lazzaro in don Barberis sta
mu poročala o vedenju fantov in klerikov, o zdravstvenem stanju, o neredih, kdo
se je posebej odlikoval v dobrem, kako je napredovalo delo v delavnicah in kako
so se učili dijaki. Ravnatelj Oratorija mu je imenoval tri fante, ki so s svojim sla-
bim zgledom škodovali drugim, in ga prosil za dovoljenje, da jih pošlje domov,
ker se je tako zdelo prav. Don Bosko je vprašal, ali so to večji ali majhni fantje. Ko
je slišal, da spadajo v višje razrede, da nikdar niso dajali upanja na lepo vedenje,
je odločil, da naj takoj ukrepajo. Navadno je dolgo čakal na poboljšanje mlajših
gojencev in je v primerih, ko je bila napaka tudi velika (nesramen odgovor ali
javna nepokorščina), vendar pa izjemna v splošnem povprečnem vedenju, znal
potrpeti. Če pa je kak gojenec že dolgo bival v Oratoriju in ostajal brezbrižen in
mlačen in ni obetal poboljšanja, je bil pripravljen odpustiti ga iz zavoda.
Tudi magister novincev je imel med svojimi dva primera, za katera je čakal
na posvet z don Boskom. V noviciatu je bil francoski subdiakon, nekdanji kar-
tuzijanec, ki so ga sprejeli na priporočilo vrhovnega predstojnika kartuzije v
Grenoblu. Bil je pobožen, pripravljen priznati svoje napake in spreten v mnogih
stvareh, bil je zelo vzkipljiv in je med don Boskovo odsotnostjo povzročil dva
nasilna nastopa s pretepom. Prepričan, da bo moral zaradi teh napak zapustiti
noviciat, je že pripravil svoje kovčke in hotel oditi. Vendar je počakal na don
Boskov prihod. Ko je Božji služabnik slišal poročilo, je želel, da naj še počaka-

8.5 Page 75

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
75
jo, ker bi mogoče dobra volja premagala naravo. Tolika velikodušnost je včasih
vzbujala začudenje. Toda on se je pri tem ravnal po nauku Božjega učitelja, ki je
spodbujal, da naj ne utrnejo ugašajočega stenja. Nikakor ni popuščal, če je šlo
za pohujšanje. Pri klerikih pa, ki so imeli povprečne uspehe in niso nakazovali
kakih slabih posledic, je potrpel. Tako je ravnal z nekim klerikom iz Lucce, ki
je v njegovi odsotnosti dal priložnost za veliko pritožb, čeprav konec koncev
ni bilo razloga, da bi morali obupati. Ob tej priložnosti je izrekel svoje mnenje
glede pripravnikov povprečnega vedenja: »Take je treba ohraniti. Povprečne-
ži so v vseh skupnostih in v kateri koli redovni družini. Če bi zaradi prevelike
strogosti hoteli izključiti vse povprečneže, se bojim, da bi nekateri dobri postali
povprečni, kajti zdi se, da po odredbi Božje previdnosti popolnost ni stvar tega
sveta. Vsaj v večini ne.«
Tisti pa, ki bi moral čim prej priti v stik z don Boskom, je bil don Rua, orato-
rijski zakladnik, če zakladnika imenujemo koga, ki upravlja, ki pa je največkrat
brez zakladov. Kronika nam poroča o zanimivem pogovoru, ki je stekel v nav-
zočnosti don Lemoyna, don Barberisa in nekih drugih duhovnikov v zavodu.
Don Bosko je dejal don Rui: »Čuj, don Rua, vsi hočejo imeti denar in mi pravijo,
da jih odpravljaš praznih rok.«
»To se dogaja,« je odvrnil don Rua, »iz preprostega razloga, ker je blagajna
prazna.«
»Razprodajmo tiste srečke, ki jih še imamo, in bomo lahko poravnali tekoče
potrebe.«
»Nekaj smo jih že prodali. Da bi prodali vse, se mi zdi neprevidno. Kajti
vsak dan se lahko zgodi kaj, na kar nihče ne računa, in ne bomo imeli več niti
pare, s katero bi si lahko pomagali.«
»Potrpljenje, Gospod bo poskrbel. Medtem pa poravnajmo najnujnejše dol-
gove.«
»Glede tistega malo denarja, ki ga imam, sem že naredil svoje račune. Zbi-
ram ga za povračilo osemindvajset tisoč lir dolga, ki bo v kratkem zapadel. Zato
ves denar, ki ga dobim, dajem na stran za ta primer.«
»Ne, nikakor ne! To je neumnost, da ne plačamo dolgov, ki bi jih mogli pla-
čati danes, in dajemo na stran denar, ki ga bomo potrebovali čez dva tedna.«
»Toda z odplačilom dolgov danes lahko odlašamo. Kaj bomo pa storili tak-
rat, ko bomo morali plačati veliko vsoto?«
»Tedaj bo poskrbel Gospod. Začnimo odplačevati danes, kolikor smo dolžni.
Dajati denar na stran za prihodnje potrebe pomeni zapirati vrata Božji previd-
nosti.«
»Toda previdnost nam veleva, da naj mislimo na prihodnost. Ali nismo že
izkusili v drugih podobnih primerih, v kaki stiski smo se znašli? Morali smo na-
rediti drug dolg, da smo plačali prvega. In to je pot, ki vodi naravnost v propad.«

8.6 Page 76

▲back to top
76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Poslušaj me. Če hočemo, da se bo Božja previdnost neposredno zavzela
za nas, pojdi v svojo sobo, prinesi ves denar, ki ga imaš, in ustrezimo tistim, ki
jim moremo. To, kar se bo zgodilo pozneje, pa prepusti Gospodovim rokam.«
Nato je rekel vsem navzočim: »Ne morem najti ekonoma, ki bi me popolnoma
razumel, ki bi brezmejno zaupal v Božjo previdnost in ne bi skušal zbrati kaj
denarja za prihodnost. Menim, da smo v takih denarnih stiskah zato, ker preveč
računamo. Ko vstopi v te stvari človek, se Bog umakne.«
Pri tolikšnem zaupanju v Božjo previdnost ni zanemarjal človeške zavze-
tosti pri iskanju gmotnih sredstev. Zato je po svojem prihodu kot eno izmed
prvih stvari odločil, kaj naj storimo z loterijo, ki je bila v teku. Potem je dal
ponatisniti okrožnico z dne 1. januarja in razposlal srečke sotrudnikom s pro-
šnjo, da bi jih razprodali. Nato pa je z namenom, da bi preprečil razmetavanje
denarja, skušal v hiši ustvariti eno samo središče, od koder bi prihajala naročila
za izdatke. Od začetka je bilo vse osredinjeno v don Bosku. Ko on ni mogel več
slediti vsemu, so v nujnih primerih urejali stvari posamezni kapitularji neod-
visno drug od drugega. Toda ta način je škodil hišni ekonomiji. »Stvari so šle
naprej, kakor so pač mogle,« je dejal don Bosko, »toda reči v pomembnih stva-
reh, da gre naprej, kakor je pač mogoče, pomeni, da gredo slabo.« Tedaj je don
Leveratto, prefekt v Oratoriju, predložil načrt za ureditev raznih pisarn in med
seboj odvisnih dejavnosti tako, da bi bilo vse odvisno od tistega, ki naj bi vse
vodil. Don Bosko je predlagal, da naj bi ustanovili komisijo, ki naj bi razmislila o
načrtu. Sestavljali so jo don Rua, don Lazzaro, don Sala in don Leveratto.
Drug način, kako bi pomagali izčrpanim ekonomijam, je bila obnovitev obi-
skov pri dobrih in premožnih družinah, ki so bile vedno pripravljene pomagati.
Navadno je v razgovoru omenil dobrodelnost, ki prinaša Božji blagoslov hišam,
ki so pripravljene pomagati bližnjemu, in je v ta namen navajal primere, da je
zanesljivo sredstvo, da si pridobimo od Boga zaželene milosti, dajanje vbogaj-
me. Med deli, ki jih je treba podpirati, je Oratorij, ki je postavljen pod varstvo
Marije Pomočnice, ki je s toliko dejanji pokazala, kako zelo so ji pri srcu dečki
v Oratoriju. Don Barberis, ki je sam slišal ta izvajanja, ve povedati, da je vse to
povedal zelo umirjeno, tako da je govoril o drugih osebah in z različnih vidikov
osvetljeval pomen telesnih del usmiljenja, ki pa ima za cilj duhovno podporo.
Bilo ga je nadvse prijetno poslušati, ko je govoril o tem.
Ker se je pravkar vrnil iz Rima, so ga radi vpraševali o tamkajšnjih zade-
vah. Novice iz Rima so v tistih letih prehoda od starih političnih oblik k novim
nadvse zanimale papeževe pripadnike, ki jih v piemontski aristokraciji ni bilo
veliko. Niso se toliko zanimali za novice, ki so jih prinašali časopisi, temveč za
tiste, ki so se šušljale od ust do ust po zaupni poti in ki so jih imeli za bolj res-
nične. Zato se je pogosto dogajalo, da so don Boska, ki so ga imeli za uvedenega
v skrivnosti, po njegovem prihodu iz Rima vpraševali o vsem mogočem in ga

8.7 Page 77

▲back to top
BiS 14 — 5. poglavje
77
včasih spravljali celo v zadrego. To se je zgodilo med drugim v hiši De Maistre.
Ko je z don Barberisom šel v Borgo Cornalese, da bi obiskal kneginjo Montmo-
rency in grofa Eugenia, ki je v času velikonočnih počitnic s svojimi otroki bil
tam, je prišlo do takega pogovora. Kneginja in grof sta izrekla ogorčeno besedo
proti krivicam, ki so jih v Italiji storili papežu in Cerkvi. Don Bosko pa, ki je dal,
da so se njegovi sogovorniki znašali nad sovražniki, je ostal tih in miren. Taka
mirnost je dražila plemenito gospodo, ki ga je vprašala, kako vendar more osta-
ti miren, ko razpravljajo o tako pomembnih stvareh.
»Glejte,« je odgovoril, »kaj nam koristi, če smo žalostni zaradi zlobe? Bolje
je, da se trudimo, da bi se na vso moč, ki jo imamo na voljo, zavzemali, da bi
jih odpravljali. Razen tega moramo z ljudmi, ki nam sedaj vladajo, imeti veliko
potrpljenja; računi, ki so jih odprli pred Bogom, so zelo resni.«
Poročila, ki sta mu jih prinesla oba odposlanca, ki sta se pred kratkim vrni-
la v Valdocco, so mu bila v veliko tolažbo. Ona dva sta bila vesela, da sta v tako
kratkem času opravila tako dolgo potovanje, da sta obiskala toliko krajev in
opravila toliko poslov. O tem bomo govorili v nadaljevanju. Pomembni sta dve
dolgi pismi, ki jih je don Cagliero pisal s Sicilije. V Acirealeju, Catanii in Ran-
dazzu sta bila presenečena, ko sta ugotovila, kako škofje in duhovniki dobro
poznajo don Boska in salezijansko družbo in kako pričakujejo od salezijancev
veliko koristi za moško in žensko mladino. Razmišljanje, ki je najbolj vplivalo
na razgovore in je razpoložilo njunega duha, da sta širokosrčno razlagala don
Boskova priporočila, je bilo, da »je bila salezijanska družba prva poklicana, da
je na otoku začela graditi na neverjetnih razvalinah, ki so nastale, potem ko so
uničili in razgnali redovne družbe«.8
Ena izmed prvih misli takoj po don Boskovi vrnitvi je bil Marseille. Od 5.
aprila je bil v San Leonu don Angelo Savio, ki so ga poslali tja z naročilom, da
bi vodil dela pri novi stavbi in da bi opremil za vselitev hišo, ki so jo pravkar
kupili. Ker darovi Marseillčanov niso zadoščali, je prosil za pomoč Turin. Don
Bosko je imel tam svojega nekdanjega sošolca in prijatelja iz Chierija, tistega
Annibala Strambia iz Pinerola, o katerem govori v prvem svojih spisov, ki so
prišli do nas.9 Takrat je bil italijanski konzul v Marseillu in bi se morda lahko
zavzel v Rimu za kako izdatno pomoč? Pisal mu je in ga prosil, da bi se zavzel za
to zadevo. Ker vemo, zakaj gre, se nam ni treba čuditi, kako se je don Bosko za-
drževal pri poveličevanju nekaterih prednosti, ki bi jih pri tem imeli italijanski
izseljenci in tudi salezijansko delo.
Ekscelenca!
Prosim vas, da bi vzeli v pretres stvar, ki vam je gotovo znana. Večkrat sem iz zaseb-
8 Pismo don Bosku, Acireale, 9. marec 1879.
9 Lemoyne, MB I, str. 349–356; 454–455 [BiS I, str. 230–234; 294–295].

8.8 Page 78

▲back to top
78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nih razlogov prepotoval Riviero od Ventimiglie do Marseilla in na žalost naletel na
veliko število popolnoma zapuščenih fantov iz italijanskih družin: nekaterim so umr-
li starši, druge so starši zanemarjali in so se zato prepustili potepuštvu. Taki potem
končujejo v poboljševalnicah, če pa se vrnejo domov, so v večini primerov zaradi sla-
bih navad obsojeni na ječo. Da bi pomagali tem fantom, sem skušal ustanoviti v Nizzi
Maritimi zavetišče za fante, potem poljedelsko kolonijo v La Navarru pri Fréjusu in
še drugo v St.-Cyru pri Toulonu. Posebno pozornost pa sem namenil mestu Marseil-
lu. Kakor je vaši ekscelenci dobro znano, živi v tem mestu in njegovi okolici 80.000
Italijanov, ki prepuščajo samim sebi ogromno število otrok. Da bi kakor koli poma-
gali tem nesrečnim otrokom, smo v soglasju z vašo ekscelenco ter z vašo pomočjo in
pomočjo drugih meščanov odprli na Via Beaujour št. 9 zavetišče za rokodelce, ki je
bilo takoj polno revnih otrok. Sedaj je tam že kakih 50 rokodelčkov, prav toliko pa
jih prihaja v šolo od zunaj. Zaradi naraščajočih potreb in zaradi velike koristi, ki jo
namenjamo tem našim sodržavljanom, smo začeli dozidavati sedanje poslopje, da bi
mogli sprejeti še dodatnih 100 fantov. Delo hitro napreduje in stroški bodo znašali
100.000 frankov.
V preteklosti smo se opirali izključno na dobrodelnost meščanov, sedaj pa vzdrže-
vanje poslopja, hrana in obleka gojencev stanejo toliko, da nam ostane le malo za
plačevanje gradnje. Zato se v zadevi te ustanove, ki bi jo radi dokončali, obračam na
vašo ekscelenco, da bi nam priskočili na pomoč s sredstvi, ki so vam na voljo. Prosim
vas, da bi o tem obvestili italijansko vlado in zastavili besedico za nas in nam tako
pomagali pri delu za najbolj izpostavljeno in potrebno plast naše družbe, za ogrože-
no mladino.
Res je, da te ustanove niso namenjene izključno Italijanom, da ne bi, kakor vaša
ekscelenca dobro ve, vzbudili narodnostih strasti, vendar pa dejansko koristijo sko-
raj izključno njim. – Ko sem vam tako predstavil celo zadevo, vas prosim, da nas z
avtoriteto, ki jo imate pri italijanski vladi, podprete s prispevkom, ki je namenjen ta-
kim ustanovam, in pomagate pri dokončanju našega začetega dela, zlasti z opremo
prostorov.
S popolnim zaupanjem, da bom uslišan, imam čast, da se izpovem za najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. april 1879
Prav tiste dni je Božjega služabnika razveselila novica, da je bil msgr. Gaeta-
no Alimonda, ki smo ga srečali v Alassiu, povzdignjen v sveti škrlat. Ta prelat je
don Bosku že velikokrat dokazal svoje spoštovanje. Toda najboljše je bilo prih-
ranjeno za leta, ko se bo življenje blaženega bližalo koncu.10
10 Dodatek, št. 14.

8.9 Page 79

▲back to top
6. poglavje
BLAŽENI DON BOSKO SREDI SVOJEGA KRALJESTVA
Če je bilo kraljestvo krščanske ljubezni don Boskovo kraljestvo, je bil
Oratorij v Valdoccu njegova kraljevska palača. Tukaj je ustanovil svoje bivališče
kot v prednostnem kraju, tukaj je bil veliko let njegov dom, od tukaj se je kot
sončna luč širilo njegovo delovanje do zadnjih mej sveta. Toda to širjenje dejav-
nosti je imelo za posledico, da se je moral korak za korakom umikati od svojega
notranjega vodstva in postavljati službe in naloge, ki so jih opravljali drugi za
zadovoljevanje hišnih potreb. Prišli smo tako daleč, da lahko govorimo o upravi
samostojnosti Oratorija pod vrhovnim don Boskovim vodstvom.
Komisija, o kateri smo govorili v prejšnjem poglavju, ni delovala zaman.
Njeni glavni sklepi so bili odobreni, sprejeti in uresničeni. Bili so naslednji: na
čelu celotnega gospodarskega poslovanja stoji samo en odgovoren član, ki ima
v rokah obrtniške in strokovne posle materne hiše, in ta odgovorni član je pre-
fekt Oratorija. Pristojen je za nadzor nad tiskarno, knjigarno in delavnicami.
Vrhovni ekonom ne bi imel nič več opraviti, kakor če bi bil Oratorij kakršna koli
druga salezijanska hiša. Ravnatelj bi imel pravice in dolžnosti kot kateri koli
drug ravnatelj v Družbi. Želeti je, da don Boska obvesti o vsem, kar se dogaja v
hiši, in dela v dogovoru z njim. Vendar pa ravnatelj ne bi bil dolžan upoštevati
vmešavanja članov vrhovnega kapitlja; on naj odloča o vseh najpomembnejših
dogodkih v hiši in o sprejemu gojencev. Podprefekt, ki bi imel svojo pisarno
pri vratarnici, naj bi bil njegov pomožni tajnik, vendar naj ne bi storil ničesar
brez njegovega soglasja. Njegova naloga naj bi bila dajati informacije o Orato-
riju vsem, ki bi jih želeli, in začeti postopek za sprejem v zavod s tem, da bi
pregledal listine in izpolnjene pogoje, vendar vedno v soglasju z ravnateljem.
Če bi se prijavil kdo, ki nima izpolnjenih pogojev za sprejem, kot jih predpisuje
pravilnik, pa ga priporoča škof ali kaka vplivna civilna oseba, kot na primer
turinski prefekt, ki je prav takrat priporočal nekega komaj osemletnega dečka,
bi zadevo prepustil ravnatelju, ki bi naredil kakršno koli izjemo, samo da ne bi

8.10 Page 80

▲back to top
80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nasprotoval višjim oblastem. V tem primeru bi dečka, ki ne bi bil zadosti star,
poslal v Lanzo ali kam drugam, četudi bi šlo za brezplačni sprejem. Podprefekt
naj bi vedno deloval pod vodstvom ravnatelja in v smislu pravilnika; brezplačni
sprejemi, zmanjšanje mesečnine, plačevanje računov, sprejemanje in izključe-
vanje gojencev pa so naloge, ki jih lahko opravlja samo ravnatelj. Podobno naj
bi potekale stvari v inšpektorialnih hišah: inšpektor skrbi za nadzor nad vsemi
hišami inšpektorije in je v tesni zvezi z vrhovni kapitljem v smislu pravil, a naj
se ne meša v normalen potek življenja v zavodu. Nova ureditev Oratorija je bila
tudi v tem, da so se člani kapitlja preselili v zanje določen del hiše. Prej so ka-
pitularji imeli svoje pisarne v bližini ravnateljeve sobe, sedaj pa so dobili celo
nadstropje osrednjega poslopja ob cerkvi sv. Frančiška Saleškega, vsak je imel
dve sobi. Tja so tudi preselili njihovo obednico, ki je bila do sedaj v pritličju,
skupna za vse sobrate.
Ene stvari pa don Bosko ni nikdar opustil v Oratoriju, to je spovedovanja.
Mnogi, vsi, ki jim je bilo mogoče, so se spovedovali pri njem. Na koncu duhov-
nih vaj za dijake meseca aprila je kljub mnogim tujim spovednikom spovedoval
toliko, da nekega večera zaradi utrujenosti ni mogel niti večerjati in desna roka,
s katero se je opiral na klečalnik in dajal odvezo, mu je tako otrpnila, da je šti-
rikrat zaman skušal prijeti žlico in si je moral pomagati z levico. V sorazmerno
kratkem času je odpravil veliko spovedancev, ker je bil zelo kratek v dajanju
nasvetov.1 Da bomo razumeli učinek, ki so ga imele njegove spovedi, je treba
upoštevati tudi duhovno pomaziljenje, s katerim je dajal nasvete. Vsi, ki so to
izkusili, so hvalili njegovo učinkovitost.
Da se je toliko ljudi hotelo spovedati pri don Bosku, je pripomoglo prepri-
čanje, da je bral vest. Če to ni bilo vedno tako ali celo precej poredko, pa je že
sama možnost, da bi se kaj takega zgodilo, vabila spovedance k njemu. Branje
vesti pa se je od časa do časa ponavljalo in ni ostalo skrito. Nekega dne leta
1879 je Božjega služabnika obstopilo kakih dvajset fantov, ki so mu drug za
drugim poljubili roko. Kar je nepričakovano ustavil enega izmed njih, ga pote-
gnil na stran in mu pokazal globoko zarezo na roki. »Glej, kaj si storil,« mu je de-
jal. Ko je fant pogledal zarezo, je nagonsko pogledal nohte, ki si jih je prav tisto
jutro porezal. Don Bosko je pogledal njega in njuni pogledi so se sporazumeli.
Bila je rana v živo meso. Ta fant, ki je bil sicer dober, je slišal grde pogovore in
je podlegel skušnjavi. Prepričan, da don Bosko ve za vse, je šel naslednje jutro k
spovedi in res je bilo tako. Poln začudenja in globoko skesan je od takrat bežal
pred nevarnostjo in občutil do greha tak stud, da je, potem ko je postal duhov-
nik, bil pripravljen s prisego potrditi resničnost dogodka, kako mu je don Bosko
jasno bral v duši.
1 Nekateri izmed njih so si nasvete zapisali in mi hranimo nekaj primerov. V Dodatku (št. 15) lahko
beremo zapiske nekega klerika, čigar ime bomo seveda zamolčali.

9 Pages 81-90

▲back to top

9.1 Page 81

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
81
Obolele oči so don Boska kar naprej mučile. Nekateri so se bali očesne
mrene, drugi so bili prepričani, da postopne oslepitve ni več mogoče prepre-
čiti. Zelo ugleden očesni zdravnik doktor Reynaud je jasno povedal, da ni več
upanja. Sicer pa se je don Bosko zdravil na neki način, o katerem je govoril
don Bertu, ko sta v vlaku potovala iz Firenc v Bologno. Ko je 31. marca vlak
prihajal v Pistoio, je blaženi pripovedoval svojemu tajniku, kako se mu je pred
nekaj dnevi v sanjah prikazala neka gospa, ki je držala v roki stekleničko neke
tekočine zelenkaste barve in mu dejala: »Če hočeš ozdraveti od svoje očesne
bolezni, si s tem sokom cikorije petdeset dni maži oči. Don Bosko je v Turinu
pozabil na sanje, kakor je na to pozabil tudi don Berto. Toda nekega večera na
začetku maja je don Berto v obednici v navzočnosti don Rua nenadoma vprašal
don Laga, nekdanjega lekarnarja: »Povej mi, don Lago, ali cikorijev sok zares
pomaga pri očesnih boleznih?«
»To je eno izmed zdravil, ki jih priporočajo,« je odgovoril ta.
»Prav. Pripravi mi ga nekaj.«
Don Lago je takoj ubogal, in ko je blaženi začel uporabljati to zdravilo, je
takoj občutil izboljšanje. Dne 22. maja je dejal, da se mu je vid znatno popravil.
Po petdesetih dneh, ko je podnevi in ponoči uporabljal to zdravilo, je bolezen
krepko popustila in se potem ustavila. Vendar pa to ni preprečilo, da nekaj let
pozneje na levo oko ne bi nič več videl.2
Naj bo že kar koli o teh sanjah; v zvezi s tolikerimi je imel neke druge, ki jih
je pripovedoval 9. maja: bil je navzoč pri težkih bojih, ki bi jih morali bojevati
tisti, ki so se čutili poklicane v Družbo, in dobil celo vrsto koristnih nasvetov za
vse svoje sinove in nekaj učinkovitih nasvetov za prihodnost.
To je bil dolg in težek boj fantov proti vojščakom vseh mogočih videzov in različnih
pojav, z najrazličnejšimi vrstami orožja. Nazadnje je ostalo le še nekaj živih.
Drugi še hujši boj se je vnel med velikanskimi pošastmi in ljudmi visoke rasti, ki so bili
dobro oboroženi in dobro pripravljeni za boj. Nosili so visok in širok prapor, na njem
pa je bil z zlatom vezen napis Maria Auxilium Christianorum [Marija Pomočnica
kristjanov]. Boj je bil dolg in krvav. Toda tisti, ki so se bojevali pod praporom, so bili
neranljivi in so si priborili obširno planjavo. Tem so se pridružili fantje, ki so zmagali
v prejšnji bitki, in vsi skupaj so sestavili vojsko, vsak njen vojak je nosil v desni pres-
veti križ, v levici pa majhno zastavico Marije Pomočnice, enake oblike kot zgoraj.
Novi vojaki so izvedli veliko vojaških vaj na tej obširni planjavi in se potem ločili. Eni
so odkorakali proti vzhodu, nekateri proti severu in nekateri proti jugu.
Ko so ti odšli, so se ponovili enaki boji, enake vojaške vaje in odhod na vse strani.
Nekatere iz prvih bojev sem poznal. Tistih, ki so prišli pozneje, nisem poznal, vendar
so dali vedeti, da me poznajo, in so mi postavili veliko vprašanj.
Zatem je začel padati dež blestečih plamenčkov kakor ogenj različnih barv. Zagrme-
2 O tej pripovedi imamo še drugo različico z nekaterimi majhnimi spremembami (Dodatek, št. 16).

9.2 Page 82

▲back to top
82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
lo je. Nato se je zjasnilo in znašel sem se na prelepem vrtu. Neki moški, ki je bil podo-
ben sv. Frančišku Saleškemu, mi je izročil knjižico, ne da bi mi rekel besedico. Vprašal
sem ga, kdo je. »Preberi v knjigi,« mi je odgovoril.
Odprl sem knjigo, pa sem le s težavo bral. Lahko pa sem povzel naslednje točne be-
sede:
Novincem: Pokorščina v vseh stvareh. S pokorščino si bodo zaslužili Božji blagoslov
in naklonjenost ljudi. Z delavnostjo se bodo bojevali s pastmi duhovnih sovražnikov
in jih premagali.
Redovnikom z zaobljubami: Ljubosumno čuvajte krepost čistosti. Ljubite dobro ime
sobratov in skrbite za čast Družbe.
Ravnateljem: Vsa skrb, ves napor za izpolnjevanje pravil, s katerimi se je vsak posve-
til Bogu.
Predstojniku: Popolna predanost, da podarimo sebe in podrejene Bogu.
Še marsikaj drugega je bilo natisnjeno v tisti knjigi, pa nisem mogel več brati, ker je
papir postal moder kakor črnilo.
»Kdo ste vi?« sem ponovno vprašal človeka, ki me je mirno opazoval.
»Moje ime je vsem znano in sem poslan, da ti napovem nekaj prihodnjih dogodkov.«
»Katere?«
»Že napovedane in tisto, kar boš sam vprašal.«
»Kaj naj storim, da bom pridobil poklice?«
»Salezijanci bodo dobili veliko poklicev z zglednim obnašanjem, z nadvse ljubezni-
vim ravnanjem s svojimi gojenci in s priporočanjem pogostega svetega obhajila.«
»Na kaj naj pazimo pri sprejemu novincev?«
»Izključujte lenuhe in požrešneže.«
»In za pripustitev k zaobljubam?«
»Prepričati se, ali je zagotovljena čistost.«
»Kako je mogoče ohraniti dobrega duha v domovih?«
»Pisati, obiskovati, sprejemati in ravnati dobrohotno. In to zelo pogosto, zlasti pred-
stojniki.«
»Kako naj ravnamo v misijonih?«
»Pošiljajte samo ljudi, ki so trdni v moralnosti. Pokličite nazaj tiste, ki bi o njih glede
tega mogli dvomiti. Iščite in gojite poklice med domačini.«
»Ali naša Družba dobro napreduje?«
»Qui iustus est justificetur adhuc. Non progredi est regredi. Qui perseveraverit,
salvus erit. [Kdor je pravičen, naj stori, da bo še pravičnejši. Kdor ne napreduje, na-
zaduje. Kdor bo vztrajal, se bo zveličal.]«
»Se bo zelo širila?«
»Dokler bodo predstojniki izpolnjevali svojo dolžnost, se bo širila in nobena sila na
svetu je ne bo mogla ustaviti.«
»Bo dolgo trajala?«
»Vaša Družba bo ostajala, dokler bodo člani ljubili delo in zmernost. Ko bo odpovedal
eden izmed teh stebrov, se bo vaša stavba porušila in pod svojimi razvalinami poko-
pala predstojnike, podrejene in svoje pripadnike.«

9.3 Page 83

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
83
Tedaj so se pojavili štirje pogrebniki s krsto. Šli so proti meni.
»Za koga je to?« sem vprašal.
»Zate!«
»Kmalu?«
»Ne vprašuj. Misli samo na to, da si umrljiv.«
»Kaj mi hočete povedati s to krsto?«
»Da moraš delati v svojem življenju tisto, kar si želiš, da bi tvoji sinovi delali po tvoji
smrti. To je dediščina, oporoka, ki jo moraš zapustiti svojim sinovom. Moraš pa vse to
pripraviti in zapustiti dobro opravljeno.«
»Nas čaka veliko cvetja in trnja?«
»Čaka vas veliko vrtnic, veliko tolažbe, vendar so pripravljeni tudi ostri trni, ki bodo
v vseh povzročili globoko žalost in zaskrbljenost. Treba je veliko moliti.«
»Moram iti v Rim?«
»Da. Vendar počasi in zelo previdno in s temeljitimi premisleki.«
»Je že blizu konec mojega zemeljskega življenja?«
»Ne skrbi za to. Imaš pravila, imaš knjige, delaj tisto, kar učiš druge.«
Hotel sem še kaj vprašati, pa je votlo zabobnelo, začelo se je bliskati in nekaj ljudi ali
bolje rečeno nekaj pošasti se je zaletelo vame, da bi me raztrgale. V tistem trenutku
mi je nekakšna tema vzela vid. Zdelo se mi je, da sem mrtev, in začel sem divje kričati.
Zbudil sem se in ugotovil, da sem še živ in da je tri četrt na pet zjutraj.
Če menite, da je v tem, kar sem vam sedaj povedal, kaj koristnega, vzemite.
O poklicu je govoril meseca junija in na gojence v Borgu San Martino na-
slovil pismo.
SVOJIM DRAGIM SINOVOM 4. IN 5. RAZREDA GIMNAZIJE V BORGU SAN MARTINO
Najprej bi rad odgovoril na nekaj pisem, ki mi jih je poslal vaš profesor in nekateri
izmed vas. Ker tega ne morem storiti posamično, bom pisal vsem skupaj in si pri tem
zagotovil, da bom z vsakim posebej govoril na skorajšnjem prazniku sv. Alojzija.
Vedite torej, da moramo ljudje na tem svetu korakati po poti, ki vodi v nebesa, in da
je ta pot dvojna: za duhovnike in za svetne. Za svetni stan si mora vsak izbrati tisto
vrsto šolanja, tiste obveznosti, tisto stroko, ki mu bodo omogočile izpolnjevanje dolž-
nosti dobrega kristjana in s katero se strinjajo vaši starši. Za duhovniški poklic pa
je treba izpolnjevati pogoje, ki jih je postavil Božji Odrešenik: odpoved udobnostim,
svetni slavi in užitkom tega sveta, se popolnoma izročiti Bogu in si tako zagotoviti
večno srečo v nebesih, ki ji ne bo nikdar konec.
Pri tej izbiri naj vsak posluša nasvet svojega spovednika in se potem ne glede na
predstojnike in podrejene, na starše ali prijatelje odloči za tisto pot, ki bolj gotovo
vodi k cilju večnega življenja in k sreči v poslednji uri. Fant, ki vstopi v duhovniški
stan s tem namenom, je lahko prepričan, da bo storil dobro svoji duši in duši svojega
bližnjega.
Znotraj duhovniškega stanu je veliko smeri, ki pa se morajo stekati v isto središče, ki
je Bog. Duhovnik v svetu, duhovnik v redovnem stanu, duhovnik v zunanjih misijonih
so tri oblike, v katerih evangeljski delavci delajo za večjo Božjo slavo. Vsak si lahko

9.4 Page 84

▲back to top
84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
izbere tisto, kar mu je bolj pri srcu, kar je bolj v soglasju z njegovimi telesnimi in
moralnimi sposobnostmi in po posvetovanju s pobožno, modro in učeno osebo. Na
tem mestu bi vam rad razjasnil veliko stvari glede sveta, ki hoče vso mladino v svoji
službi, medtem ko tudi Bog hoče vso zase. Vendar bom to vsakemu povedal osebno in
tako bolj natančno rešil težave, ki jih ima kdo ob tako pomembni odločitvi.
Dobra osnova za srečno življenje vsakega mladega človeka je pogosto sveto obhajilo
in molitev k preblaženi Devici Mariji ob sobotah, kakor je zapisano v Preskrbljenem
mladeniču.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z vami vsemi in naj vam podeli predragoceni dar vztraj-
nosti v dobrem do konca. Jaz vas bom vsak dan priporočal Gospodu in vi molite zame,
ki ostajam vaš v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. junij 1879
Na začetku maja je don Bosko lahko ugotovil, kakšne sadove prinaša nje-
gova evangeljska dobrota ljudem, ki jih je zmešala politika. Senator iz Cagliarija
Giovanni Siotto-Pintòr je leta 1871 izdal knjigo, prepolno antiklerikalizma.3
Toda 1879 je »sredi trpljenja na duši in telesu«4 uredil svoje misli in prišel k
don Bosku, da bi mu izprosil poseben blagoslov svetega očeta. Don Bosko je pi-
sal v Rim in dobil zaželeno. Dobrota svetega očeta je senatorja tako ganila, da je
še enkrat preveril misli, ki jih je napisal v svojo knjigo o različnih vidikih Cerkve
in njenih voditeljih, in jih preklical. Dne 4. maja je v spremstvu profesorja na
turinski univerzi Allieva prišel v Oratorij in se blaženemu zahvalil za njegovo
zavzemanje. Do zadnjega kotička si je ogledal hišo in odšel z zadovoljstvom v
duši. Od takrat do svoje smrti 24. januarja 1884 je bil vedno zelo naklonjen na-
šemu blaženemu, kakor bomo še videli.
Tega maja so štiri posebnosti označile devetdnevnico Marije Pomočnice:
neko romanje, dve konferenci in med tema znamenit preklic.
V Turin je prišlo dvesto Francozov, ki so tukaj sklenili svoje romanje v Rim.
V Oratoriju so se ponovili prizori iz leta 1877. Popoldne 15. maja, na prvi dan
devetdnevnice so takoj ob prihodu šli v svetišče, kjer so se s fanti in verniki
udeležili majniške pobožnosti in slišali v svojem jeziku navdušene besede msgr.
Stanislaa Schiapparellija, kanonika v cerkvi Corpus Domini. Nato so šli v zavod,
kjer jih je pozdravila godba, in se srečali z don Boskom, nakar jim je Katoli-
ška mladina v Turinu pod vodstvom grofa Balba ponudila okrepčilo in osvežilo.
Sprejem so opravili pod slovesno okrašenim stebriščem, polnim notranjih in
zunanjih gojencev, ki so jim navdušeno ploskali. Bilo je veliko govorov. Za don
Boska je govoril grof Cays. Kot zadnji se je dvignil oče Picard, drugi predstojnik
3 Fuori la Francia. Pensieri di Giovanni Siotto-Pintòr [Zunaj Francije. Misli Giovannija Siot-
to-Pintòrja], kraljevega senatorja. Turin, 1871.
4 Pismo teologa Margottija v L'Unità Cattolica, 6. junij 1879.

9.5 Page 85

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
85
asumpcionistov. Zgovorno in navdušeno se je vsem zahvalil, povedal nekaj le-
pih stvari o papežu in se potem vrnil k spodbudnim besedam, ki so jih prejšnji
govorniki izrekli romarjem, nato pa se je obrnil k don Bosku in vzkliknil Voici
le roi des Pèlerins!« [To je kralj romarjev] in razložil: »Don Bosko ni nenehen
romar samo zato, ker nenehno obiskuje svoje hiše v Italiji in Franciji, temveč
tudi zato, ker množi samega sebe, in kamor ne more iti osebno, pošlje svoje
sinove. In mi vidimo, kako ti njegovi romarji gredo po celem svetu, čez oceane
in pridejo vse do neobljudenih predelov Pampe in Patagonije. Končujem svoj
nagovor z dvojno željo v imenu vseh svojih tovarišev. Želim, da bi se romanja
nadaljevala, rasla in se širila. Veliko častitljivih spominov, dragocene relikvije,
čudežna svetišča so posejana tudi po naši Franciji, zato vabim člane turinskega
društva Katoliške mladine, da bi prišli na romanje tudi v našo deželo. Mi vas
pričakujemo, dragi bratje, v Parizu, v tistem Parizu, ki mu sicer pravijo moderni
Babilon, a v tem veličastnem starem mestu so goreči pripadniki pravega, od-
ločni molivci Jezusa Kristusa in vdani častilci Matere Božje Marije. Da, tam vas
pričakujemo, da bi vam povrnili vašo ljubezen in ljubeznivost, ki smo ju deležni
v tem pobožnem Turinu. In druga želja? Katera je? Naj nam Gospod da, da bi
krdelo salezijancev pod vodstvom don Boska kmalu prišlo v naš Pariz in usta-
novilo zavod, ki bi se lahko kosal s tem. Mi mu bomo pripravili pot z besedo in
molitvijo.« Pozno ponoči so zapustili Oratorij in se napotili v prenočišče, kamor
so jih vodili člani Katoliške mladine.5 V dopisu iz Turina 16. maja je l'Univers
iz Pariza opisal »čudovit praznik«, sprejem, ki ga je romarjem pripravil »don
Boskov Oratorij«.
Na voljo imamo listine, iz katerih je mogoče razbrati, kako lepe vtise so ti
dobri katoličani dobili ob obisku Oratorija. To so tri pisma, od katerih sta bili
dve napisani leto pozneje, tretje pa 1883. Neki gospod iz Bordeauxa in neki
duhovnik iz Lilla se zahvaljujeta don Bosku, da ju je vpisal med salezijanske
sotrudnike, in se navdušeno spominjata srečanja 15. maja 1879. Prvi piše: »Ni-
sem pozabil bratskega in ljubeznivega sprejema, ki ste nam ga pripravili v vaši
blagoslovljeni hiši v Turinu. Še vedno hranim živo v spominu ure, ki sem jih
prebil v družbi vaših dragih fantov in njihovih predstojnikov. Nimam besed, da
bi se zahvalil Gospodu za milost, da mi je dal doživeti trenutke v navzočnosti
svojega dragega služabnika, ki je storil toliko lepega v njegovo slavo.« Duhovnik
pa piše: »Kot romar iz Rima sem videl in občudoval veličastna dela, ki jih je Bog
po vas storil, in čutim se nadvse počaščenega, da sem bil sprejet med salezijan-
ske sotrudnike.« V tretjem pismu se je vikontesa De Lagrégeolière, rojena De
Beauregard spomnila, kako ga je pred leti prosila za molitve za zavetišče, ki ji
je bilo zelo pri srcu, pa so bile težave in ovire, ki pa so sedaj izginile in se je vsa
5 Bollettino Salesiano, junij 1879.

9.6 Page 86

▲back to top
86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zadeva obrnila na bolje.6
Navdušena sklepna želja opata Picarda prehaja v pričakovanje, da bi čim
prej dobili salezijance v Pariz. V Pismu je govor tudi o drugih francoskih zade-
vah, ki jih že poznamo.
Predragi gospod župnik!
Minulo zimo ste mi dali nekaj upanja, da nas boste obiskali za praznik Marije Pomoč-
nice. Ali bomo imeli to zadovoljstvo? Vsi vas iz vsega srca pričakujemo. Ali veste, da
bo msgr. škof iz Marseilla ali tisti Fréjusa šel v Rim in nas osrečil s svojim obiskom?
Pogosto dobivam novice o našem oratoriju. Bilo bi mi pa ljubo, če bi mi vi povedali
svoje opažanje in navedli, kaj je dobro, povprečno in slabo. Vi veste, da vam popolno-
ma zaupam in sem pripravljen upoštevati vaše modre nasvete. Še mesec in pol in bo
preteklo leto, kar smo začeli našo dobrodelno ustanovo; rad bi, da bi se po enem letu
že pokazali sadovi in bi se stvari vsaj deloma ustalile.
Dom Auteuil pomeni za nas prevelike težave. Zato sem se mu po vašem nasvetu po-
polnoma odpovedal. Iz Pariza imam še druge ponudbe, vendar se za zdaj še nisem
odločil za nobeno. La Navarre in Saint-Cyr sta v tem trenutku v fazi priprave. Za od-
hod v Saint-Cyr nimamo v rokah še nikakršne listine, čeprav bi bilo to nujno potreb-
no, če bi hoteli prevzeti vodstvo. Vsekakor pa bodo prihodnji teden odšli tja nekateri
naši duhovniki, da se bodo dogovorili, kaj je treba takoj opraviti.
Če boste imeli priložnost govoriti z gospodi iz Družbe Beaujour, jim, prosim, sporoči-
te, da bomo v soboto pri oltarju Marije Pomočnice opravili posebne molitve, da njih
in njihovo družino Bog ohrani pri dobrem zdravju. Vi me pa priporočite Gospodu,
medtem ko imam čast, da se imenujem v hvaležnosti in vdanosti zvestega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. maj 1879
Na prvo od dveh imenovanih konferenc je zaradi slabega vremena žal priš-
lo le malo sotrudnikov, vsega skupaj kakih štirideset. Don Boskov nagovor je bil
sestavljen po običajni shemi, omenjal je nove ustanove v Italiji, Franciji in Ame-
riki, delež, ki so ga pri tem imeli sotrudniki, in povabilo k nadaljnjemu sodelo-
vanju. Priporočal je zlasti cerkev sv. Janeza Evangelista in pokazal njen namen.
Na praznik Gospodovega vnebohoda se je neki valdežan odpovedal krivi
veri. Dečka Coucourda so katoliški starši poslali v valdeški zavod pri Ventimi-
gli. Kot izredno nadarjen je odlično napredoval pri učenju in s svetno kulturo
srkal tudi valdeški strup, tako da so se protestantski ministri od njega nadejali
velikih stvari. Toda on je v svoji bistrosti z leti začel razmišljati in zaradi toliko
napadov na Katoliško cerkev začel dvomiti o pristnosti njihovega nauka, zlasti
še zaradi neprimernega govorjenja proti materi Božji Mariji. Nekega dne je v
družbi ravnatelja in njegove žene, nekaterih profesorjev in sošolcev pogovor
nanesel na devištvo matere Božje Marije. Nekaj časa je poslušal, nato pa je de-
jal: »Pravite, da Marija ni bila devica. Toda zakaj potem v apostolski veroizpo-
6 Dodatek, št. 17.

9.7 Page 87

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
87
vedi ponavljate, da se je Jezus Kristus rodil iz Marije Device?« V odgovor mu je
gospa prisolila zaušnico, ki pa je udarila v prazno. »Toda to ni dokaz,« je vzklik-
nil, ko se je umaknil udarcu. In prav je povedal. Njegovi dvomi so rasli in v svo-
jem srcu je že koval misel, kako bo postal katoličan. Toda kako naj se izmakne
spletkam svojih vzgojiteljev? Kam naj se zateče? Starši so umrli in sorodniki so
bili krivoverci. Na pomoč mu je prišla Božja previdnost. Neki dober katoličan,
ki se je vsega zavedal, mu je pomagal iz zavoda in ga je izročil don Bosku. Bilo
mu je skoraj 15 let. Dobro se je dal poučiti in zvečer 22. maja pred majniško
pobožnostjo se je odpovedal krivi veri in sub conditione [pogojno] prejel krst
v svetišču Marije Pomočnice, ki je bilo nabito polno vernikov. Obred je opravil
msgr. Tammi, generalni vikar iz Piacenze, ki je bil tiste dni gost v Oratoriju. Za
botra in botro sta bila markiz Scarampi in markiza Fassati. Novokrščencu so v
čast vladajočega papeža dali ime Leon. Nato je stopil na prižnico msgr. Belasio
in vzel za izhodišče svojega govora ta dogodek, da bi na ta praznik Gospodove-
ga vnebohoda poveličal katoliški apostolat. V svoj govor je vključil tudi salezi-
janski apostolat; dvojni tek dogodkov in misli, ki jih je povzel v nekem zvezku
Katoliškega branja in naslovil na obe pravkar omenjeni osebi v večen spomin
pravkar opravljenega obreda.7
Valdežani niso mogli mirno prenesti dobljenega udarca. Evangeljski pas-
tor in ravnatelj valdeškega svetišča, ki je pet let skrbelo za fanta, sta objavila
knjižuro, v kateri sta trdila, da so predstojniki hiše Marije Pomočnice izrabili
revščino ubogega fanta in ga pokvarili, kakor so to skušali storiti še z drugimi
tremi fanti iz istega zavoda. Poleg tega so protestanti v svojem časopisu Le Té-
moin [Priča] zarohneli proti mlademu konvertitu z najbolj nesramnimi in nes-
podobnimi čenčami pobesnelih ljudi. Leon pa je v odprtem pismu, ki mu ga je
pomagal sestaviti don Bosko, postavil stvari na svoje mesto.8
Nekaj novega je bila konferenca za salezijanske sotrudnice na predvečer
praznika Marije Pomočnice. Zbralo se jih je dvesto, z običajnim programom,
vendar so namesto odlomka iz življenja sv. Frančiška Saleškega prebrale od-
lomek iz življenja sv. Frančiške Šantalske, ki govori o tragičnem koncu njenega
moža in o junaški potrpežljivosti vdove, ki je vse svoje življenje posvetila v Bož-
jo čast in dobrodelne namene.
Tudi don Bosko jim je govoril. Najprej je povedal, kako je na začetku te
ustanove imel namen pritegniti samo moške, da pa je potem Pij IX. na lastno
pobudo članstvo raztegnil tudi na ženske in v odlok lastnoročno napisal be-
sede: »Za vse vernike enega in drugega spola, omnibus utriusque sexus Christi
7 Belasio, Non abbiam paura! Abbiamo il miracolo dell'apostolato cattolico di 18. secoli e le sue sem-
pre nuove e piu belle speranze [Ne bojmo se! Imamo čudež katoliškega apostolata in 18 stoletij
njegovega vedno novega lepega upanja], zv. 322, avgust 1879.
8 Bollettino Salesiano, julij 1879.

9.8 Page 88

▲back to top
88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
fidelibus.« Nato je podrobno opisal, kaj s pomočjo sotrudnic in pod vzvišenim
vodstvom salezijancev delajo sestre Marije Pomočnice za deklice. Na koncu je
omenil velike nevarnosti, ki so jim izpostavljene deklice v naših krajih in zlasti
še v Ameriki. Spodbudil jih je, da bi pomagale salezijancem in sestram, da bi
mogli vedno bolj širiti svoje delo za krščanski pouk in vzgojo. Toda s kakimi
sredstvi naj bi sotrudnice stopile v to sodelovanje?
Naštel bom nekatere, je dejal don Bosko. Najprej na vso moč poskrbite, da boste v
srce dečkov in deklic v vaših družinah vcepile ljubezen do kreposti in gnus pred gre-
hom. Isto skušajte storiti v družinah svojih sosedov, sorodnikov in prijateljev. Če zves-
te, da je kako neizkušeno dekle v nevarnosti za svojo čistost, jo skušajte z vsemi sred-
stvi odvrniti od tega in jo iztrgati iz krempljev krvoločnih volkov. Če bi zvedele, da so
v kaki družini dečki ali deklice, ki naj bi dobili vzgojo ali šli na delo, dobro odprite oči
in storite, svetujte, priporočite, naj jih pošljejo v zavode, vzgajališča, delavnice, trgo-
vine, kjer jim z znanjem vcepljamo tudi sveti božji strah in kjer cvetijo lepe krščanske
navade. Odprite v vaše družine pot knjigam in katoliškim časopisom in jih, potem ko
jih boste prebrali v družini, dajte v roke čim večjemu številu ljudi in darujte najbolj
pridnim obiskovalcem – dečkom in deklicam – krščanskega nauka. Zlasti pa, ko ugo-
tovite, da kakega dekleta ni mogoče rešiti drugače, kot da jo umaknete iz okolja, v
katerem živi, storite, kar morete, da jo spravite na varno.
Posebno pa vam priporočam pridne dečke, ki imajo radi pobožne vaje in ki obetajo,
da imajo duhovniški poklic. Da, velespoštovane gospe, zavzemite se za te upe Kato-
liške cerkve, storite vse mogoče, rekel bom celo vse nemogoče, da bi pomagale v teh
nežnih srcih rasti zametkom poklica, usmerite jih v kak zavod, kjer bi lahko gojili
svoj poklic, in če so revni, jim pomagajte tudi z denarnimi sredstvi, ki vam jih je Božja
previdnost dala v upravljanje, kakor vam bo svetovala vaša ljubezen do duš in vaša
pobožnost. Ve boste presrečne, če boste v teh težkih časih mogle dati Cerkvi kakega
duhovnika. V časih, ko duhovnikov tako zelo primanjkuje, da v nekaterih krajih naše
Italije ob nedeljah sploh nimajo maše in zaradi pomanjkanja duhovnikov ni bogo-
služja. Bog, angeli, vera, duše vam bodo hvaležni za tako prizadevanje in ve boste
že tukaj na zemlji prejele stotero blagoslovov kot plačilo od Boga, poleg tega pa še
venec zmage v nebesih.
Mogoče mi bo tukaj katera izmed vas dejala: »Za vse to je treba veliko denarja in jaz
ne zmorem česa takega.« Odgovarjam na kratko, da vsaka pobožna ženska, ki ima
rada Boga, Cerkev in duše, zna najti način, kako priskočiti na pomoč. Vem, da ve to že
delate in to vsak dan dokazujete. Toda dovolite mi, da obžalujem, dà, vse vas vabim,
da bi skupaj obžalovali veliko zaslepljenost ljudi našega časa. Vedno najdemo čas in
sredstva za dolga zabavna potovanja, za bogata oblačila, da se pokažejo v javnosti
na kaki prireditvi, za nakup ne enega temveč več parov plemenitih konj in dragih ko-
čij. Če pa gre za miloščino, za dar v korist kaka cerkve, za gradnjo kake sirotišnice ali
doma za ostarele, da bi oblekli in nahranili revnega otroka, tedaj imajo pripravljenih
tisoč izgovorov: kako slabo jim gre, koliko izdatkov imajo, kako pomagajo tu in tam,
a končno ne dajo nič ali le malo za vero in za pomoč toliko dušam.
Ne dolgo tega mi je nekdo tukaj v Turinu pripravil soirée [večerno pojedino]. Nekdo, ki

9.9 Page 89

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
89
je bil zraven, je dejal, da je bilo nekaj bajnega, veličastnega, kraljevskega. »Koliko je to
stalo?« sem vprašal. »Sedemdeset tisoč lir.« Sedemdeset tisoč lir za eno večerjo! Kakšna
slepota! S sedemdeset tisoč lirami bi lahko zbrali sedemdeset dečkov, jim omogočili
šolanje in mogoče dali Cerkvi sedemdeset duhovnikov, ki bi z Božjo pomočjo mogli za
Boga pridobiti tisoče in tisoče duš. In pomislite, da so tega gospoda pred nekaj meseci
prosili, da bi plačal v nekem zavodu mesečnino za tri mesece za nekega dečka, pa je
prošnjo odbil. Gotovo bo Bog nekega dne zahteval od njega račun za tisto večerno po-
jedino. Vi pa pri vsem tem vidite, kako se ljudje našega časa otepajo dobrih del.
Kar vam pripovedujem o razsipavanju z velikim imetjem, lahko povem tudi o manj-
ših nepotrebnih izdatkih, ki, če so pogosti, jemljejo družinam možnost, da bi podpira-
le dobrodelne ustanove in povečevale učinkovitost verskih ustanov.
Velezaslužne sotrudnice, ne bi vam rad oteževal vest in vas učil, da ne živite v skladu
z vašim stanom in vašimi možnostmi, hočem vam samo povedati in vam zabičati, da
ne bi dovolile, da v vaša srca in vaše domove vstopa veliki bič razkošja. V tem prime-
ru boste lahko prihitele na pomoč dobrodelnim ustanovam, pomagale brisati solze
tolikerim družinam in rešiti toliko ubogih otrok, ki so zbrani v naših ustanovah in jih
vzdržuje krščanska dobrodelnost.
Res je, da so sotrudnice uspešno sodelovale v dobrodelnih ustanovah, ki jih
je vodil don Bosko. Za to imamo brez števila dokazov. Vsakemu novemu zavodu
je kot nekoč kaka dobra gospa postala dobrotljiva mati, ki mu je pomagala. Tak
je bil primer gospe Jacques v Oratoriju sv. Leona v Marseillu. Te dobrotnice se
niso omejevale samo na potrebe bližnje hiše, temveč so mislile tudi na materno
hišo. O teh dobrodelnostih imamo dokaze, ki jih je treba ohraniti našim potom-
cem. Dostikrat se je govorilo o gospe Susanni, kot so jo imenovali sobratje v
Varazzeju. Doma iz Celleja in bivajoča v Albissoli je storila ogromno dobrega v
začetku te hiše. Imela je tak vpliv v Genovi, da je preprečila izvedbo škodljivih
odlokov proti njenemu zavodu. Podali bomo eno izmed njenih pisem don Rui
sedaj, ko se bliža praznik Marije Pomočnice.
Velespoštovani gospod Rua, predragi in preljubi nečak!
V svoje veliko zadovoljstvo bom jutri zjutraj s prvim prevoznim sredstvom iz Capo
d'Albissole odposlala v Sampierdareno na vaš naslov košaro sadja za našega drage-
ga, veličastnega, dobrega don Boska, vašega nadvse dobrega očeta. Na dnu košare
bo zavitek, v katerem bodo štirje robci in tri rjuhe iz batista z vezenim mojim ime-
nom. Nočem jih niti uporabiti niti jih pustiti kot dediščino. Naj jih uporabi preslavni
don Bosko. So čisto novi in jih nisem nikoli uporabila. Upam, da bodo breskve in
pomaranče zadosti sladke. Včeraj so mi jih poslali iz Finaleja. Prav tako mi je uspelo
prihraniti za te vaše veličastne praznike karli jabolka.
Bodite tako dobri in molite zame, da bom mogla lepo in sveto umreti.
Gospod Angelo Riello, duhovnik Misijonske družbe iz Zavoda plemičev v Savoni, mi je
pisal, da ni prejel Vestnika za mesec maj. Poslala sem mu svojega. Priporočam, da ga
ne bi pozabili; gre za enega največjih dobrotnikov prve odprave misijonarjev. Nabral
je več kot eno veliko nabirko, ki sem jo poslala don Bosku.

9.10 Page 90

▲back to top
90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Njemu, vaši uglednosti, don Caglieru, don Durandu, don Lazzeru, velečastitemu don
Pecheninu pošiljam najlepše pozdrave. Vaša najvdanejša in najbolj spoštljiva služabnica.
Susanna Prato, vdova Saettone9
22. maj 1879
Letno slovesnost praznika Marije Pomočnice je zelo motilo slabo vreme,
ves dan je brez prenehanja lilo. Kljub temu je bila cerkev od zgodnjega jutra do
poznega večera polna ljudi. Z ordinarijevim dovoljenjem je pontificiral msgr.
Berengo, ki so ga dvanajst dni prej premestili iz škofijskega sedeža v Adrii v
Mantovo. Dva stavka izpod peresa blaženega don Bologni razodevata vse zado-
voljstvo zaradi uspeha tega praznika.
Dragi moj don Bologna!
Pošiljam ti nekaj pisem, ki jim dopolni naslov in jih pošlji naprej.
Če ti bo uspelo, da boš za praznik sv. Janeza Krstnika pripeljal s seboj gospoda župni-
ka pri sv. Jožefu, bo zares prvorazredni praznik. Reci mu, da soglašam z vsem, kar mi
je pisal v svojem zadnjem pismu. O vsem ga bom obvestil.
Reci madame Jacques, da naj bo pogumna v svoji bolezni. Sestre bodo poskrbele za
vse in ji bodo poslušne na prvi migljaj.
Kako nekaj veličastnega je praznik Marije Pomočnice! Več kot 6.000 obhajil na sam
dan praznika.
Vale et valedic.
duh. Janez Bosko
Opata Guiola ni bilo na praznik sv. Janez Krstnika. Godovni dan je ponu-
dil zaželeno priložnost, da so sinovi izrazili svojo otroško vdanost z zasebnimi
mislimi,10 skupnimi darovi11 in javnimi prireditvami. Himna, ki jo je napisal don
Lemoyne in uglasbil mladi dirigent Dogliani, je dramatično predstavljala štiri
inšpektorije, ki so jih pravkar ustanovili, in štiri glavne don Boskove ustanove:
salezijansko družbo, družbo hčera Marije Pomočnice, ustanovo Marijinih sinov
in združenje salezijanskih sotrudnikov. Slavljenec je v zadnjem nagovoru z ra-
dostnim navdušenjem napolnil fante in goste, ko jim je s svečanim poudarkom
naznanil, da je iz osrednje Pampe prejel pismo don Costamagna, ki mu poroča o
uspešni evangelizaciji domačinov Indijancev. Kdo bi mogel iz don Boskove mir-
nosti sklepati, da mu je na predvečer tako lepega dne uslužbenec javne varnosti
prinesel odlok o zaprtju njegovih šol?
Doglianijeva glasba je vse zelo navdušila. Skladatelj je znal izkoristiti veli-
ke možnosti, ki mu jih je dajalo besedilo himne in omogočilo zares veličastno
9 Zasluži, da poznamo tudi še drugo pismo iste gospe, ki ga je pisala don Rui prejšnji mesec (Doda-
tek, št. 18).
10 V Dodatku (št. 19) prinašamo genialno zamisel nekega fanta, ki je iz krojača postal knjigarnar.
Nato priobčujemo pismo, ki ga je leto pozneje o isti priložnosti napisal neki drug gojenec.
11 Dragocen žametast večerni plašč, ki so ga darovali nekdanji gojenci, damast za cerkev pričujočih
nekdanjih gojencev, beli stolon z zlatimi vezeninami sester Marije Pomočnice.

10 Pages 91-100

▲back to top

10.1 Page 91

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
91
predstavitev zaradi odličnih glasov, ki jih je imel na voljo. Tudi zunanjim obi-
skovalcem je glasba zelo ugajala. Za večerjo je Dogliani stregel pri mizi pred-
stojnikom, ki so večerjali še v skupni obednici, to je bila njegova služba. Ko so
sobratje odšli in je pospravil obednico, se je približal don Bosku, da bi mu po-
ljubil roko in odšel. Toda don Bosko ga je prijel za roko in mu rekel, naj malo
počaka. Prinesli so kavo za don Boska – znamenje, da ga zelo boli glava. Bili sta
dve čaši. »Daj, Dogliani, popij tudi ti kavo.« Dogliani je pogledal don Cagliera in
hotel nakazati, da ta čast pripada njemu. Toda don Bosko je nalil in mu ponudil.
Popil je, se zahvalil in odšel. Še danes ga spomin na to dobro prevzema in si ne
more kaj, da ne bi s hvaležnostjo mislil na don Boska.
Za praznik je baron Heraud iz Nizze Marittime poslal don Bosku slaščice, da
si obogatijo mizo, in priložil tudi izdaten dar. Blaženi se mu je prisrčno zahvalil.
Predragi gospod baron!
Vaš gospod brat ali vaš veliki prijatelj Felice baron Arnaud gre v Nizzo in jaz izrab-
ljam priložnost, da vam pošljem nekaj novic. Poznana zadeva je končana, vendar še
nimam končne odločitve. Bomo videli!12
Vaše slaščice so bile odlične in ugotovili smo, da sta sladkost in dobrota darovalca
odlična znanilca vaše osebe. Naredile so veličasten vtis.
Kakor sem vam že sporočil, sem prejel vaših 1.000 frankov in jih tudi takoj izdal. Do-
bil jih je duhovnik Giuseppe Fagnano, ki bo na začetku avgusta odpotoval v Buenos
Aires, kjer bo po naročilu svetega očeta ustanovil prvo župnijo.
O drugih stvareh vam bom poročal prihodnjič. Zelo so mi potrebne vaše molitve.
Bog naj blagoslovi vas in gospo baronico in vaju oba ohrani pri trdnem zdravju.
V globoki hvaležnosti vaše uglednosti najvdanejši in najzvestejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. julij 1879
V Oratoriju so upali, da bodo imeli za praznik sv. Janeza v gosteh odvetnika
Comaschija iz Milana, čigar globoko spoštovanje do don Boska je bralcem že
znano. Ker ga ni bilo, mu je blaženi takoj pisal.
Predragi gospod vitez!
Pretekle dni sem od trenutka do trenutka pričakoval, da vas bom mogel sprejeti med
svoje cenjene goste, kakor ste mi pisali, pa ni bilo nič. Ste mogoče zboleli ali je kaka
nesreča v družini? Nikakor si kaj takega ne mislim in prosim Boga, da to odvrne od
vas.
Vsekakor veste, da smo tukaj vsi vaši in da, če pridete, pridete v svojo hišo.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in imejte me vedno za vaše uglednosti hvalež-
nega in najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. junij 1879
12 O tem glej BiS XIII, str. 355.

10.2 Page 92

▲back to top
92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Del slovesnosti, ki so jih pripravili za to priložnost, je bil posvečen msgr.
Gerlandu Marii Genuardiju, prvemu škofu v Acirealeju, ki je don Cagliera in don
Duranda med njunim potovanjem po Siciliji sprejel »z izredno dobroto in ljube-
znivostjo«. Zbral je svoje duhovnike v škofijski palači in ju slovesno predstavil
duhovniškemu svetu svoje škofije, s srcem na dlani slavil don Boska in salezi-
jance in se imenoval njihovega »sobrata«.13 Don Bosku je bilo veliko do tega, da
bi na dan sv. Petra on pontificiral v cerkvi Marije Pomočnice. Toda ordinarij je
postavil pogoje, ki so pomenili isto kot prepoved, tako da monsinjor ne samo,
da ni smel pontificirati, temveč tudi ni smel biti navzoč pri slovesni maši.
Kakor vidimo, obiski velikih osebnosti v Oratoriju niso nikdar prenehali.
Zanimivo je slišati vtise, ki so jih tam dobili. K že navedenim izjavam bomo do-
dali še eno, ki jo je don Bosko prejel proti koncu maja. Pater Leonardo Maria
Guerra najmanjših bratov (Ordo Minimorum – eremiti Frančiška Pavelskega)
mu je pisal: »Vedno se z največjim veseljem spominjam dnevov, ki sem jih po
dobroti vaše spoštovane uglednosti prebil v vašem vrtu resnične kreposti in
gostoljubja. Ko sem se vračal iz svojega afriško alžirskega misijona in sem zares
potreboval počitka, sem se lahko zaradi vaše velike ljubezni spodbudil v dob-
rem in zbral v duhu.«
V povezavi z don Boskovim praznikom je bil tudi tradicionalni sprejem nek-
danjih gojencev. Vabila so razpošiljali ob prazniku, slovesnost pa se je obhajala
zadnje tedne šolskega leta. Leta 1879 so izbrali 17. avgust. Pri bratskem obedu
se jih je zbralo več kot šestdeset. Vsi so enodušno poveličevali don Boska. V
svojih napitnicah so povzemali zgodovino prvih časov. Eni so poveličevali silen
napredek ustanove, drugi so napovedovali prihodnost in nekateri so budili spo-
mine na dogodke iz don Boskovega življenja. Don Bosko se je po tistih besedah
zahvalil Bogu za milost, da je videl okrog sebe venec svojih nekdanjih učencev,
jih navduševal, da bi vztrajali v dobrem, in jih vabil, da bi vsaj sto let obnavljali
take sestanke. Dejstvo je, da so se nekdanji don Boskovi gojenci rade volje vra-
čali v svoj oratorij in se ga veselo spominjali. »Da povem po pravici,« je eden
izmed najbolj oddaljenih pisal svojemu nekdanjemu tovarišu,14 »je bila zame
prava sreča, da sem del svoje mladosti prebil pod don Boskovim varstvom v
Oratoriju. V Oratoriju je nekaj posebnega, neki poseben način vzgoje, ki ga ni
mogoče najti v drugih zavodih, ki niso pod vodstvom velikega don Boska.«
Dan po godovnem slavju se je končal natečaj, ki je trajal dve leti in pri ka-
terem je imel don Bosko pars magna [velik delež]. Povod zanj je dala L'Unità
Cattolica, ki je 1877 ob koncu natečaja za knjigo o sv. Jožefu takoj dala pobudo
za naslednji natečaj za knjigo o sv. Petru. Msgr. Pietre Ceccarelli, župnik pri San
Nicolasu v Argentini, ki je takrat bil v spremstvu svojega nadškofa, je bral čla-
13 Pisma don Cagliera don Bosku, Acireale, 3. in 9. marec 1879.
14 Pismo don Federica Mulattierija, Clavesana, 24. marec 1879.

10.3 Page 93

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
93
nek. Spomnil se je, da je tudi on daroval svojo prvo mašo na obletnico prvaka
apostolov, čigar ime je tudi sam nosil, in je privolil v ponudbo. Ponudil je nag-
rado tisoč lir tistemu, ki bi v preprostem ljudskem duhu napisal boljšo knjigo o
sv. Petru. Preprostost sloga in poljudnost pa ne bi smeli biti taki, da ne bi vsaj
v opombah omenjali dveh dogodkov, to je prihoda sv. Petra v Rim in papeževe
nezmotljivosti. Monsinjor je prepustil stvar teologu Margottiju, uredniku ome-
njenega časopisa, s pogojem, da don Bosko predseduje odboru pristojnih sale-
zijancev, ki bi presodili delo. Pogoji naj bi bili taki, kot so v podobnih primerih:
gesla za prepoznanje rokopisov, imena pisateljev v zapečatenih ovojnicah in
odprtje ovojnic, potem ko je zmagovalec določen.
Malo pozneje je neki dober katoličan iz Mantove, ki je ostal vedno neime-
novan, predlagal podobno ponudbo svojemu škofu: natečaj za življenjepis sv.
Pavla in enako nagrado za najboljšega natečajnika. Škof, ki je vedel za prejšnji
natečaj, je prosil Margottija, da bi povezal oba natečaja in prepustil razsod-
bo komisiji, ki bi jo imenovali v Turinu. Novica je zelo ugajala teologu, ki jo je
razglasil na posebnem tiskanem listu.
Rokopisi so začeli kmalu prihajati. Čas natečaja je trajal do 29. junija 1878.
Don Bosko je določil komisijo za 1. avgust tega leta,15 ko so začeli ocenjevati.
Zmagovalca naj bi razglasili 18. januarja 1879. Toda zaradi velikega števila ro-
kopisov in obsega nekaterih je bilo treba več časa in odbor je preložil razglasi-
tev na 29. junij 1879.
Za natečaj o sv. Pavlu je odbor dobil na vpogled samo štiri primerke. Po
uradnem posvetu so se zedinili za delo duhovnika Giacoma Murene, člana misi-
jonske družbe, rojenega v Piacenzi, bivajočega v Ferrari.
Za drugi natečaj pa je bilo treba več časa, razen tega pa se je stvar zavlače-
vala. Prišlo je deset rokopisov. Odbor je izključil najprej življenjepise, ki niso
ustrezali predpisom. Ostalo je troje del. Tukaj so se mnenja razdelila, kajti pri-
merjava je bila zelo težka. Ko se je don Bosko zavedel, kateremu rokopisu so
ocenjevalci najbolj naklonjeni, je prekinil razglabljanje in predlagal, da bi roko-
pise poslali msgr. Roti, ki ni bil več škof v Mantovi, temveč naslovni nadškof v
15 Uradni seznam članov odbora: 1. Bosko don Janez, predsednik. 2. Cays, grof don Carlo, doktor
obojega prava, tajnik. 3. Bonetti don Giovanni, profesor literature in teoloije. Eksaminator. 4. Cag-
liero don Giovanni, doktor in profesor teologije. Eksaminator. 5. Cerruti don Francesco, doktor
literature, profesor zgodovine in teologije, ravnatelj zavoda v Alassiu. Eksaminator. 6. Dalmazzo
don Francesco, doktor literature, ravnatelj gimnazije liceja Valsalice. Eksaminator. 7. Durando
don Celestino, profesor literature. Eksaminator. 8. Francesia don Giovanni Battista, doktor litera-
ture, profesor teologije, ravnatelj občinskega zavoda v Varazzeju. Eksamintor. 9. Rua don Mihael,
profesor literature, biblične hermenevtike in teologije, prefekt Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Eksaminator.
Namestniki: Če bo treba, bodo zgoraj navedene nadomestili naslednji eksaminatorji: Barberis
don Giulio, doktor teologije. Bertello don Giuseppe, doktor teologije. Belmonte don Domenico,
profesor filozofije, ravnatelj zavoda San Carlo v Borgu San Martino.

10.4 Page 94

▲back to top
94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Kartagini, ugleden prelat, spoštovan zaradi svojega znanja in kreposti. Njemu
naj bi prepustili odločitev. Odbor je sprejel ta predlog enoglasno in se odpove-
dal samoljubju v korist stroge pravičnosti, kakor je predlagal don Bosko.
Msgr. Rota je sprejel razsodniško vlogo in je 13. maja 1879 pisal tajniku od-
bora: »Prebral sem, in ker ne zaupam svoji sodbi, sem dal prebrati tri življenje-
pise sv. Petra pristojnim osebam. Izbrali so življenjepis v petih zvezkih, ki nosi
naslov Tu es Petrus et super hanc petram aedificabo Ecclesiam meam (Matth.,
XVI, 18) [Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev (Mt 16,18)] in
Origenovo besedilo Nec adversus Petram, super quam Christus Ecclesiam aedifi-
cavit, nec adversus Ecclesiam portae inferi praevalebunt (Orig. in Matth.)« [Niti
proti Petru, na katerega je Kristus postavil svojo Cerkev, niti proti Cerkvi ne
bodo zmagala peklenska vrata (Origen k Mateju)]. »Mnenje škofijskih cenzor-
jev je bilo: »Zdi se nam, da je pisatelj v petih zvezkih dosegel načrtovani namen.
Jasnost, preprostost, razvidnost so lastnosti, zaradi katerih bo v zadovoljstvo
in korist ljudstvu, ki mu je namenjeno.« Nato so ob nekaterih opombah o slogu
in jeziku dodali: »Sicer pa so dejanja sv. Petra tako predstavljena, da jih bodo
razumeli skoraj vsi preprosti bralci.« S to oceno je odbor določil nagrado msgr.
Ceccarellija pisatelju knjige, ki nosi kot moto navedeni besedili.
Odbor so sklicali za 25. junij. Odprli naj bi ovojnice z imeni pisateljev življe-
njepisov sv. Petra in Pavla, ki naj bi prejeli nagrado. Pri tem je bil navzoč tudi
teolog Margotti, ki so ga prosili, da je odprl ovojnice. Ko so odprli ovojnico, ki
je pripadala besediloma sv. Mateja in Origena, so ugotovili, da je v njej ime du-
hovnika janeza boska. Ko so razglasili izid, je don Bosko takoj izjavil, da ni pisal
zato, da bi prejel nagrado, temveč ker je šlo za slavo poglavarja apostolov in se
ni mogel upreti, da ne bi sodeloval pri tem. Ko je tajno priložil svoj spis k dru-
gim delom, je mislil zgolj na korist preprostega ljudstva, saj je bil to glavni cilj
pobudnika. Odklonil je nagrado in predlagal, da naj bi denar namenili ustanovi,
ki jo bo imenoval sam začetnik natečaja msgr. Pietro Ceccarelli.16
Natečaj ni zahteval še neobjavljenih del. Zato je don Bosko lahko preprosto
predelal svoje Življenje sv. Petra, ki je izšlo v apostolovem jubilejnem letu in ga
delno spremenil, nekaj dodal in marsikaj opustil.17 Knjiga je izšla šele 1884.18
Večkrat smo že omenili malo loterijo leta 1878. Potreba, da bi iz loterije
dobili čim več, je silila, da so odlagali žrebanje vse dotlej, dokler je bilo mogoče
prodajati srečke. Dne 24. maja je don Bosko razposlal novo okrožnico. Skoraj
16 Unità Cattolica, 17. avgust, 2. september, 6. oktober 1877; 16. januar, 27. in 29. junij 1879.
17 Don Caviglia je izdelal primerjavo te predelave s prvotnim besedilom v Don Bosco, Opere e scritti
editi e inediti. II. zv., I. del: Le Vite dei Papi. I. serija: Da S. Petro a San Zeffirino, str. 11. Značilno je
dejstvo, da so v predelani izdaji izginili vsi navedki iz spisov kanonika Lorenza Gastaldija.
18 Vita di S. Pietro Principe degli Apostoli raccontata al popolo per il Sac. Bosco Giovanni. Druga
izdaja. Sampierdarena, Tis. San Vincenzo de Paoli, 1884. Nosi ovitek Katoliškega branja, vendar
brez številke zvezka.

10.5 Page 95

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
95
neverjetna je vztrajnost, s katero je vlekel naprej obveznost, za katero je menil,
da si jo mora naložiti.
Velezaslužni gospod!
Znašli smo se na koncu male loterije, ki smo jo začeli v korist ubogih dečkov tega
zavoda. Ker nam je ostalo lepo število neprodanih srečk, si dovoljujem, da vam jih
nekaj priporočim in ponudim …
Upam, da jih boste prevzeli. Če jih boste 30. junija imeli še kaj, jih brez nadaljnjega
pošljite nazaj.
Usmiljeni Bog, ki obljublja bogato plačilo vsem, ki so v njegovem imenu dali bližnje-
mu kozarec vode, naj vam bogato poplača vaše dobro delo. Imam čast, da se imenu-
jem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. maj 1879
Medtem sta se zgodili dve stvari. Ker je Božji služabnik poslal srečke tudi v
Francijo, je veliko Francozov plačalo ceno srečke, srečke same pa so poslali na-
zaj in takoj podvojili nagrado. Poleg tega se je nabralo še več dobitkov in so zato
upravičeno pomnožili število srečk. Sedaj je don Bosko v Francijo poslal okro-
žnico, v kateri je zapisal, da bo vrnil vrednost prodanih srečk v korist dečkov v
oratorijih v Nici, Marseillu, Navarru in Saint-Cyr, »ki so podrejeni salezijancem
in imajo zato enako pravico, da uživajo sadove loterije«.19 Prepričan, da bo mi-
sel ugajala tako v Franciji kakor v Italiji, je poslal nekaterim posameznikom tudi
cele zavoje srečk.
Vestnik je natančno sporočal, kar je don Bosko razglasil v svoji okrožni-
ci tistim, ki so se prvi odzvali njegovemu povabilu za novo leto. Vztrajal je pri
propagandi in prosil, da naj neprodane listke pošiljajo nazaj.20 V dodatku avgu-
stovski številki Vestnika je objavil dodatne predmete, katerih število je doseglo
501, glavnina pa je prihajala iz zbirke slik iz dediščine barona Barbania. Zara-
di teh bogatih dobitkov je don Bosko ponujal srečke tudi vplivnim gospodom,
kot npr. članom italijanske kraljeve hiše in grofu Chambordu. Kraljeva hiša je
vzela petsto srečk, medtem ko sta grof in grofica Chambord izrazila svoje ob-
žalovanje, ker jima potreba za podporo toliko francoskih dobrodelnih ustanov
onemogoča, da bi podpirala še Oratorij v Turinu, čeprav bi jima to bilo ljubo.
Kljub temu je grof, verjetno potem ko je prebral okrožnico, ki je bila namenjena
Franciji, poslal don Bosku petsto frankov in mu dal vedeti, da mu je zelo pri srcu
pomoč toliko dobrodelnim ustanovam, in če ni mogel prevzeti loterijskih srečk,
je vendar hotel pokazati, da ceni njegovo delo in se toplo priporoča v njegove
molitve.21 Don Bosko je delil srečke tudi kardinalom in škofom, kolikor je mogel
19 Dodatek, št. 20.
20 Bollettino Salesiano, januar, februar, april, julij, avgust 1879.
21 Dodatek, št. 21 (A–D).

10.6 Page 96

▲back to top
96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
in znal. Kopica pisem v odgovor priča o veliki dobrodelnosti, ki je navdajala ita-
lijanski episkopat, čeprav ga je revolucija spravila skoraj na beraško palico. Vse
pa je tudi dokaz velikega spoštovanja, ki so ga sveti pastirji gojili do don Boska.
Med drugimi imamo tudi pismi škofov iz Angouléma in Grenobla. Pet desetin
srečk je kupil tudi vodja mavricijskega reda.22
Da bi zbral čim več sredstev za svoje ustanove v Franciji, je don Bosko dal
tudi v pariškem Figaroju objaviti poročila o svojih domovih. Na tak način so
mogli razširiti svojo dobrodelnost tudi tisti, ki so bili pripravljeni pomagati ta-
kim, ki so se trudili za revno mladino, pa o katoliških ustanovah bodisi niso bili
obveščeni ali pa površno. Ta naloga je bila zaupana Grofu Caysu, ki se je obrnil
na opata Paulina, ki ga je spoznal v Auteuilu kot glavnega pomočnika opata
Roussela. Glavni urednik je rade volje sprejel ponudbo, da bi objavil kak članek,
vendar je želel natančnejše podatke o celotni ustanovi. Ko jih je dobil, je dejal,
da mu obveznost, da podpira samo francoske ustanove, onemogoča, da bi zlora-
bljal francosko velikodušnost in zato ne more priporočati drugih.23 Naj povemo,
da je pozneje, ko so salezijanci šli v Menilmontan, eden izmed urednikov Figa-
roja govoril z don Bellamyjem, da bi odprl subskripcijo in bi polovico prihodka
obdržal časopis, don Bellamy pa ga je zavrnil, češ da don Bosko nima navade na
tak način prositi za javno podporo.
Žrebanje loterije je bilo 30. avgusta. Vsem, ki so kupili srečke, se je don
Bosko osebno zahvalil v pismu, ki se je glasilo: »Podpisani globoko hvaležen
sporoča, da je prejel znesek za loterijske srečke, ki jih je vaša uglednost zadrža-
la, in skupaj z dečki, ki ste jih obdarili, prosi Plačnika, da bi vas bogato poplačal
za izkazano dobroto.« Ko se je vse končalo, je don Bosko menil, da je njegova
dolžnost, da se v osebnem pismu zahvali vsem, ki so dodelovali pri loteriji:
Velezaslužni sotrudniki in sotrudnice!
Kakor sem vam že sporočil, se je loterija, ki je tekla od začetka preteklega leta, srečno
končala.
Zato čutim dolžnost, da se srčno zahvalim za pomoč, ki ste nam jo dajali bodisi s tem,
da ste nam poslali darove za dobitke, bodisi da ste prodajali srečke.
Bilo je nemogoče, da bi zadeli vsi, ki so se udeležili loterije. Vendar pa ima tisti, ki ni
ničesar prejel, lepo zadoščenje ob misli, da je podprl dobro delo. Zlasti pa se more
veseliti ob misli na plačilo, ki ga bo stokratno prejel na tem svetu, in na neminljivo
nagrado v drugem.
Jaz pa vam zagotavljam pomoč svojih ubogih molitev in molitev vseh, ki so v naših
domovih. Predvsem bodo molili za vas naši ubogi dečki, ki jim Bog po vaši zaslugi
preskrbi hrano in obleko, medtem ko se mi trudimo, da skrbimo za tako njihovo uče-
nje in vzgojo, ki bosta iz njih naredila dobre kristjane in poštene državljane.
22 Pismo prvega starešine Cova don Bosku, Turin, 12. marec 1879.
23 Pismo gospoda J. Belleta, Pariz, 30. september 1879.

10.7 Page 97

▲back to top
BiS 14 — 6. poglavje
97
Hkrati vam sporočam, da bomo 19. tekočega meseca, na dan, ki je posvečen spominu
prečastite Device Marije, opravili posebno bogoslužje v cerkvi Marije Pomočnice v
Turinu z namenom, da bi Bog naklonil vam in vašim družinam blagoslov za vaše ča-
sne in večne koristi. Opravili bomo sveto mašo, pri kateri bodo vsi dijaki in rokodelci
in bodo za vas darovali sveto obhajilo in druge posebne molitve.
Končno vam v upanju, da nam vaša pomoč pri vzdrževanju tolikšne zapuščene mla-
dine nikdar ne bo manjkala, izražam svojo globoko hvaležnost in vas z največjim
spoštovanjem pozdravljam.
Vaš najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Med drugo polovico septembra in prvo oktobra je don Bosko obiskal zavo-
de v Liguriji. Verjetno je bilo to v času letnih duhovnih vaj, ki so jih opravljali v
Sampierdareni. Vendar o tem potovanju ne bi vedeli ničesar, če ne bi bilo nami-
ga pri izražanju sožalja grofu Eugeniu De Maistre, ki mu je umrla žena.
Predragi gospod grof Eugenio!
Ne vem, kako bi začel to pismo! Ko sem bil na obisku naših zavodov v Liguriji, sem
prejel sporočilo, da vaša gospa soproga ni več med živimi. Predstavljam si žalost, ki
jo je ta smrt povzročila vam in vsej vaši družini! Žal mi je, da ne morem storiti druge-
ga, kot da molim. To smo delali in delamo tako za vas kakor za vašo umrlo soprogo.
Ko je bila zelo bolna, nam je to sporočila kneginja in prosila za naše molitve. Molili
smo v vseh naših zavodih, vendar nas Bog ni uslišal ali bolje rečeno je ta cvetlica je v
Božjih očeh dosegla lepoto, da si je zaslužila, da jo je Stvarnik iz zemeljskega presadil
v vrt neminljive sreče v nebesih. Molimo Božje načrte in recimo: Fiat voluntas tua
[zgodi se tvoja volja].
Toda vas, gospod grof, v teh okoliščinah lahko tolaži več stvari. Izgubili ste družinsko
mater tukaj na zemlji in tako dobili nebeško priprošnjico pri Bogu, da boste prišli za
njo v veliko boljšem stanju, kot je tukaj, in dokler bomo živeli tukaj na zemlji, ji bomo
pomagali z našimi molitvami, če je to še potrebno, ali ji vsaj približali čas vstopa v
nebesa.
Bog naj vas blagoslovi, moj vedno dragi gospod Eugenio, in z nami vso vašo družino,
vse pa naj nas razsvetljuje na poti v nebesa. Amen.
Z vsem spoštovanjem in ljubeznijo imam čast, da se imenujem v J. K. vaše uglednosti
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. oktober 1879
S tem poglavjem smo morali prekiniti zgodovino boja, ki ga je moral don
Bosko leta 1879 prestati v Oratoriju za Oratorij in ki ji moremo slediti brez
prekinitve v vseh obdobjih. Videli smo že začetek spora zaradi učiteljev, toda
najhujši vihar je prišel šele pozneje. Božji služabnik je dejal, da se je Oratorij
rodil in rasel pod udarci. Pod udarci pa je živel tudi naprej.

10.8 Page 98

▲back to top
7. poglavje
ZAPRTJE ŠOL V ORATORIJU
Don Boskova zavlačevalna taktika, ki smo jo videli, da si jo je izbral v
sporu s turinskim šolskim svetom v zadevi učiteljev, ne le da ni ustavila boja,
temveč ga ni mogla niti upočasniti. Da bi preprečili nevarnost zmote, ki bi ji
mogel kdo zapasti zaradi nepopustljive odločnosti, ki jo je don Bosko pokazal v
tem boju, je treba dobro poznati stanje takratne italijanske šolske zakonodaje,
ki se nanaša na srednje državno in zasebno šolstvo, tako od države priznano
kakor nepriznano.
Javno in zasebno šolstvo v Italiji je usmerjal tako imenovani Casatijev za-
kon z dne 13. novembra 1859 in se je imenoval po Gabriu Casatiju, ki si ga je
zamislil. Duh, ki je preveval ta zakon, je svoboda. Poleg državnih šol je prizna-
val tudi druge, od katerih sta dve posebnega pomena. Člen 246 pravi: »Vsak
državljan, ki je izpolnil petindvajset let in ima potrebne moralne sposobnosti,
ima pravico odpreti javno srednjo šolo s konviktom ali brez njega.« Sledijo trije
pogoji, izmed katerih je najpomembnejši tisti, ki zahteva, da morajo poučevati
samo zakonito usposobljeni učitelji. Na tak način smo dobili zasebne institute,
ki naj bi jih v moči zakona država nadzorovala, ne pa tudi vodila. Državni nad-
zor se je raztezal na zaščito morale, na higieno, javni red in pouk.
Druga oblika srednjega šolstva je bila osnovana v členih 250 in 251, ki sta
obravnavala šolo »znotraj družin pod nadzorom staršev ali njihovih zakonitih
predstavnikov, in je namenjena otrokom družin in sorodnikov«, kakor tudi šola,
ki jo vodi »več združenih družinskih očetov« z namenom, »da bi pod svojim nad-
zorom in odgovornostjo skrbeli za svoje otroke«. To je bila tako imenovana scuola
paterna [očetna šola], ki »ni bila podvržena nobenemu državnemu nadzoru«. Za
take so lahko šteli tudi srednje šole v zavetiščih, kjer so velikodušni dobrotniki člo-
veštva zbirali revne in zapuščene otroke, da bi jim izkazali starševsko varstvo. Res
je, da so ministrske okrožnice in razlage šolskih nadzornikov to načelo svobodne
šole skrčile zgolj na okras. Res pa je, da nobena izvršna oblast ne more odpraviti

10.9 Page 99

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
99
zakona in da državljan, ki ne upošteva samovoljnega vmešavanja in neosnovanih
zahtev, nikakor ne more biti ožigosan, da se ne pokorava državnim zakonom.
Sedaj, ko poznamo zakonsko osnovo, se seznanimo še z izvajalci zakona v
Turinu. Sem sodi najprej prefekt, ki je pokazal največjo zavzetost v boju proti
Oratoriju. Turinski pokrajini je vladal neki Minghelli Vaini, katerega življenje je
v zaupnem pismu don Bosku opisal takrat dobro poznani občinski svetnik Dup-
raz in ga lahko povzamemo takole: revolucionar aktivist v Modeni leta 1848,
član vlade v kneževini in po priključitvi poklican v ministrstvo. Leta 1849 di-
rektor kaznilnice v Onegli, vendar brez potrebnih sposobnosti za organizacijo
in vodstvo take ustanove. Po opravljeni inšpekciji in po poizvedovanju presta-
vljen za ravnatelja ženske kaznilnice in zavoda za spolne bolezni v Turinu. Po-
slanec v parlamentu, inšpektor kaznilnic, prefekt v Cagliariju in Turinu. Drug
pripadnik nekdanje kneževine Modene Nicomede Bianchi iz Reggio Emilie,
prisednik javnega šolstva v Turinu, je bil pravzaprav faktotum v tej zadevi in
je vnesel v šolstvo sektaškega duha, kot je to mogoče razbrati iz njegovih zgo-
dovinskih del. Nadzornika Rhoja je podpiral njegov brat duhovnik, preprost
osnovnošolski učitelj, ki pa je zlorabljal vlogo šolskega nadzornika. Oba sta bila
don Boskova sošolca v šolah v Chieriju. V njiju je tlelo sovraštvo do blaženega,
odkar je bil neki njun nečak odslovljen iz zavoda v Mirabellu. Nesrečni teolog
je pretil, da se bo maščeval zaradi storjene krivice, kot je on to imenoval. Leta
1879 je marsikje govoričil proti Oratoriju in naznanjal kot gotovo zaprtje šol
v Oratoriju, ne da bi na kakršen koli način pokazal, da bi mu bila ta odredba
nevšečna. Don Bosko je po vrnitvi iz Rima obiskal nadzornika in mu z omembo
obeh inšpekcij rekel: »Upam, da mi boš vsaj ti pomagal.« Ta pa mu je odgovoril,
da se drži zakona. Don Bosko je vztrajal in ga spomnil starega prijateljstva ter
navedel svoje razloge, vendar ni mogel dobiti od njega drugega odgovora kot:
»Spravi se v red. Spravi se v red.« En razlog take neizprosnosti je bil, da ga bodo
poslali za šolskega nadzornika v Palermo ali pa bi sploh izgubil kruh.
Sedaj pa navedimo dejstva. V devetdnevnici Marije Pomočnice je tajnik
Pokrajinskega šolskega sveta poslal blaženemu prepis ministrskega odloka z
dne 16. maja, ki ukazuje zaprtje gimnazije pri Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
Izvedba ukaza je naložena prefektu kot predsedniku Turinskega šolskega sve-
ta. Drakonski odlok se je opiral na dva razloga: prekršek proti usposobljenosti
učiteljev glede na zakonske predpise in ponovna don Boskova prevara, ko je
pošiljal turinskim šolskim oblastem seznam diplomiranih učiteljev, medtem ko
so v resnici poučevali nediplomirani. Treba je povedati, da to sporočilo odloka
ni bilo uradno, temveč samo kot obvestilo, da bi mogli storiti potrebne korake.
Prefekt je storil to zato, ker je bila večina članov šolskega sveta naklonjena don
Bosku in je nameraval poslati uradni odlok na dan pred odhodom gojencev na
jesenske počitnice.

10.10 Page 100

▲back to top
100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Treba je bilo izrabiti čas in tako preprečiti nesrečo. Don Bosko je šel k pre-
fektu in se mu zahvalil za obzirnost, mu predstavil svoje razloge in mu želel
izročiti kot spomenico naslednjo listino.
Velespoštovani g. prefekt!
Lepo prosim vašo spoštovano uglednost, da bi prisluhnili nekaterim dejstvom, ki se
nanašajo na uboge dečke iz zavetišča, imenovanega Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
Pojasnilo o odloku, s katerim gospod prosvetni minister ukazuje zaprtje gimnazije v
zavetišču oziroma sirotišnici z imenom Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
ZGODOVINSKI POGLED
Priganjan od žive želje, da bi poskrbel za toliko nesrečnih fantov, ki se jim zaradi
zapuščenosti obeta žalostna prihodnost, sem se že 1841 začel truditi, da bi zbral
čim večje število takih fantov v nekakšnih parkih za oddih. Leta 1846 smo za najbolj
ogrožene odprli dobrodelno ustanovo, kamor so civilne oblasti pošiljale take vrste
zapuščenih dečkov. Glavni cilj je bil, da bi se priučili kake obrti in se usposobili, da bi
si nekega dne sami služili kruh. Med sprejetimi fanti je bilo nekaj takih, ki so od nara-
ve prejeli posebne sposobnosti za šolanje, in takih, ki so prihajali iz propadlih plemi-
ških in meščanskih družin in bi bilo primerno, da bi jim omogočili srednjo izobrazbo.
Uspehi so bili zadovoljivi: veliko jih je uspelo v trgovini, vojaščini, šoli in nekateri so
zasedli celo univerzitetne stolice. Nekateri so se želeli izpopolniti v tiskarstvu in so
postali tiskarski učenci. Te šole je šolska oblast vedno imela za dobrodelno ustano-
vo, za zavetišče, za očetne šole v soglasju s členi 251 in 252 Casatijevega zakona o
šolstvu. Šolski nadzorniki, prosvetni ministri in sam vladajoči kralj Umberto I. so bili
vedno naši najuglednejši dobrotniki tako z nasveti kakor tudi z denarnimi podpora-
mi. Šele leta 1877–78 nam je šolski nadzornik ukazal, naj v naše gimnazijske razrede
postavimo diplomirane učitelje, sicer ne bo več dovolil gimnazijskih razredov za te
naše uboge dečke.
Menimo, da bi bila to prava nesreča za toliko otrok iz najnižjega sloja ljudstva, saj jih
ne bi nihče več vzdrževal in kot neizučeni bi se morali vrniti v svoj prejšnji položaj.
Ker pa se z druge strani želim pokoravati državi, sem skušal postaviti v posame-
zne razrede učitelje z ustreznimi diplomami. Ker so nekateri zaposleni z gmotnim
upravljanjem zavoda, smo jim dali usposobljene pomočnike, ki imajo ustrezne naslo-
ve, da so asistirali in vodili razrede, ko so bili razredni učitelji odsotni. Tako so pote-
kale stvari, ko je v moji odsotnosti gospod šolski nadzornik (pismo z dne 2. januarja
tekočega leta) nepričakovano obiskal naše šole. Izjavil je, da se glede reda, snage,
higiene, discipline ne more pritoževati, da pa so bili trije učitelji v tistem trenutku
odsotni zaradi upravnih poslov in so namesto njih vodili razrede njihovi namestniki.
Samo zaradi tega je, kakor je zapisano v pismu, zagrozil z zaprtjem zavoda, če ne
bodo stalno na mestu profesorji, ki so zapisani v seznamu. Naj povem, da šolsko leto
v tem zavetišču traja od 15. oktobra do 15. septembra, da je urnik razporejen tako,
da imajo profesorji čas tudi za druge opravke in da nekatere dni niso navzoči. Če niso
vedno na voljo za pouk, pa takrat, ko so v šoli, s posebno dejavnostjo nadomestijo,
kar so izgubili.

11 Pages 101-110

▲back to top

11.1 Page 101

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
101
Prav tako je treba opomniti, da ni nobenega zakona, ki bi zasebnim šolam ukazoval,
da se morajo držati urnika državnih šol. Ne poznam zakona, ki bi profesorjem pre-
povedal, da bi jih kdo nadomeščal, ko ne morejo biti v svojem razredu, zlasti še, ker
so na voljo namestniki z ustreznimi naslovi. Poznamo veliko primerov, ki pričajo o
nasprotnem. V tem našem Turinu npr. je učitelj brez kakršne koli diplome, ki že več
mesecev nadomešča v 1. razredu liceja nekega rednega profesorja.
Da se pokažem poslušnega šolski oblasti in da izkažem vsem šolskim predstojnikom
dolžno čast, prosim kot uslugo nekaj časa, da bom uredil ne samo to, kar predpisuje-
jo zakoni, temveč tudi tisto, kar želi šolski nadzornik.
Zato kot oče teh ubogih otrok najnižjega ljudskega sloja prosim vašo spoštovano
uglednost, da bi se zavzeli pri Turinskem šolskem svetu, in če je treba, tudi pri pros-
vetnem ministru, da bi ne meni, temveč tem ubogim dečkom dali potreben čas.
Upam, da bo moja prošnja uslišana. Če pa to ne bi bilo mogoče, pa bi zato, da ne bi
vrgli na cesto teh ubogih fantov, privolil v težko žrtev in spremenil upravo zavoda
tako, da bi mogel vsak profesor biti ob pravem času na svojem mestu po predpisa-
nem urniku.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega prosilca.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. maj 1879
Blaženemu je bilo veliko do tega, da bi umaknili odlok. Zato je poslal te
spomenice mnogim vplivnim osebnostim v Turinu in Rimu: komendatorju
Barberisu, ministrskemu predsedniku Depetrisu, obrambnemu ministru De la
Rochu, prijatelju don Dalmazzu in drugim visokim gospodom. V kapitlju je 8.
junija 1879 izjavil: Minister Coppino pravi, da imamo visoke zagovornike in da
Gospod kljub njegovi hudobnosti stvari tako ureja, da zmoremo vztrajati. Nima
smisla, da bi ponovno pisal, ker sem mu že tolikokrat in z njim tudi govoril in
on mi je obljubljal morja in gore, medtem ko si je dejansko prizadeval, da bi mi
škodoval, kjer koli je le mogel.
Kot prepričan, da se mu ni bati ničesar nepričakovanega in nenadnega, se
mu je zdelo primerno, da je obiskal Nicomedeja Bianchija, ki je imel velik vpliv
na šolski in občinski svet v Turinu. Že dalj časa sta se poznala. Don Bosko je
na omenjenem kapitularnem zasedanju razložil, kakšno je stanje, in ponovil
razgovor, kakor je zapisan v zapisniku. Kakor hitro ga je Bianchi zagledal, je ex
abrupto [nepričakovano] začel:
»Oh, don Bosko! Prišli ste, da mi govorite o tistem odloku.«
»Seveda.«
»Glejte, ne bojte se. Odločeno je bilo, da vam ga ne pošljemo prej kakor na
dan pred odhodom fantov na počitnice.«
»Tako je prav. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki so bili udeleženi pri tem le-
pem dejanju. Toda razumite, da je ta odlok dejanje neodobravanja in nezaupa-
nja do mene. Menim, da si ga nisem zaslužil.«

11.2 Page 102

▲back to top
102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Kaj hočete. Sedaj je pač tako.«
»Kaj mi svetujete? Jaz bi rad, da bi ga umaknili. Za to bi predložil primerne
dokumente.«
»Razmišljal sem o zadevi in zdi se mi, da imate zadosti razlogov, da to do-
sežete po pravni poti. Vendar vam tega ne svetujem iz dveh razlogov. Kajti če bi
bili prisiljeni, da se umaknejo, bi vam delali take sitnosti, da bi bilo slabše kot
prej. In če je res, da imate razloge za svojo trditev, bi si oni izmislili protirazloge
in odlok bi še vedno obstajal. Za tem odlokom pa stojijo Turinski šolski svet,
občina in prosvetni minister.«
»Ali naj potem sprejmem to dejanje nezaupanja?«
»Poslušajte me: to leto delajte naprej kot do sedaj, za prihodnje leto pa si
poiščite diplomirane učitelje.«
»Saj vendar imamo diplomirane profesorje in oni tudi poučujejo. Ali so
dolžni držati se državnega urnika? Gotovo ne.«
»Iz poročila šolskega sveta je razbrati, da teh diplomiranih učiteljev v Ora-
toriju ni.«
»Pa so.«
»Potem pa takoj pošljite seznam z njihovimi imeni prefektu in navedite nji-
hove naslove. Ne kot občinski svetovalec in ne kot član šolskega sveta, temveč
kot prijatelj vam svetujem, da vi ne samo da niste dolžni ravnati se po držav-
nem urniku, temveč da zato, da bi se otresli vsakega uradnega nadlegovanja in
nezaželenih obiskov, predložite za primer potrebe in sebi v večjo varnost urnik,
po katerem bi imeli pouk v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Če bi
prišel šolski nadzornik dopoldne, bi mu rekli, da so gojenci v učilnici in imajo
šolo pozno popoldne, in če bi prišel popoldne, bi mu rekli, da ste imeli šolo že
zjutraj.«
»Iz srca se vam zahvaljujem za vse, kar ste mi v svoji velikodušnosti po-
vedali. Vedite pa, da jaz nisem nikdar iskal načina, kako bi izigral zakone ali
jih prekršil, temveč se jih hočem za vsako ceno držati. Povem vam samo to, da
včasih ni mogoče upoštevati urnika, drugič pa je spet potrebno, da najdemo
namestnike.«
Da bi bolje razjasnil svoj položaj pred Šolskim svetom in turinsko občinsko
upravo, ga je don Bosko vprašal o mnogih podrobnostih za primer, če česa ne
bi zadosti poznal. Predsednik mu je zagotovil, da je dobro poučen o vsem, da
so v Šolskem svetu obširno govorili o njem in pohvalili njegov zavod, da pa so
tudi povedali, da skuša izigrati zakone in prevarati oblast s tem, da dá poučevati
nediplomiranim učiteljem (tu je mislil na osnovne šole za zunanje gojence) in
da prikazuje kot profesorje učitelje, ki nimajo diplom. »To je edina črna pika,«
je dejal Nicomede Bianchi. »Prišel je nadzornik in profesorjev ni bilo na njiho-
vih mestih. Prišel je drugič in vse je bilo kakor prvič. Še več, neki tak učitelj ali

11.3 Page 103

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
103
kdo drug, ne vemo, je po drugem obisku dejal: 'Dobro smo ga prevarali!' To je
bilo rečeno zato, ker so v Oratoriju imeli čas, da bi vstopili v razred dva ali trije
diplomirani profesorji. Ko je za to zvedel šolski nadzornik in so to povedali šol-
skemu svetu, so postali nezaupljivi in so predložili ministrstvu odlok o zaprtju.«
Don Bosko je opozoril, kako neodgovorno in krivično so izrekli tako odvra-
ten ukaz. In to vse zato, ker je nekdo, za katerega nihče ni vedel kdo, izrekel
neprimerne besede na račun šolskega nadzornika! Vsekakor pa je bil zelo zado-
voljen s tem razgovorom, ki je dolgo trajal. »Na zunaj se je Nicomede Bianchi,«
tako je dejal don Bosko, »pokazal zelo naklonjenega in mi je odkril veliko stvari,
za katere je bilo zelo koristno, da sem jih zvedel. Brez dvoma je eden najbolj
vplivnih v Šolskem svetu, pa tudi nevarnih. Verjetno nam je on zadal smrtni
udarec. Toda včasih nam Gospod govori tudi po ustih Balaamove oslice.«
Vse te stvari je don Bosko poročal glavnim vodilnim, vendar v hiši nihče ni
vedel nič o vsem tem. Upal je, da bo zadevo lahko preložil vsaj za dve leti, ki jih
predvideva zakon, in v dveh letih bi bilo mogoče marsikaj storiti. Priporočil se
je teologu Bariccu, občinskemu svetovalcu, in njegovemu gorečemu prijatelju,
ki pa mu je odgovoril:1 »Na vso moč si prizadevam pomagati Oratoriju sv. Fran-
čiška Saleškega, ki ste ga vi ustanovili in razvijali v splošno korist. Vendar se mi
zdi preveč težko,
da, celo nemogoče, da bi vam šolska oblast pustila čas dveh let, ki jih predvi-
deva zakon. Prosvetni minister že več let zabičuje pokrajinskim svetom, da naj
zasebne šole že končno izpolnijo zakonske predpise. Tako za sedaj na kak splo-
šen spregled ni misliti. Zavod sv. Frančiška Saleškega je zaradi velikega števila
učencev zelo pomemben, in če bi popustili tukaj, bi se takoj oglasili drugi dosti
manjši. Jaz, ki vidim, kako se stvari razpletajo, vam želim dati dober nasvet in
vas prepričati, da storite vse, kar je v vaši moči, da si pridobite usposobljene in
stalne učitelje za vse svoje šole. Na tak način boste vaši ustanovi zagotovili mir
in nihče vas ne bo nadlegoval pri vašem delu. Božja previdnost, v katero tako
zelo zaupate, vam bo dala sredstva, da boste vse to lepo izpeljali.« Tedaj je Božji
služabnik pisal prefektu naslednje opravičilno pismo.
Velespoštovani gospod prefekt!
Čeprav sem že ustno povedal imena naših učiteljev gimnazijskih razredov, pa se mi
zdi primerno, da jih sporočim pisno tudi vam, ki vredno predstavljate šolsko oblast.
Profesorji, ki v teh nekaj tednih šolskega leta poučujejo v naši šoli, so:
5. razred duhovnik Durande Celestino
4. razred duhovnik Rua Mihael
3. razred duhovnik Nonetti Giovanni
2. razred duhovnik Pechenino Marco
1. razred duhovnik Bertello Giuseppe.
1 Pismo z dne 18. junija 1879.

11.4 Page 104

▲back to top
104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Njihove diplome so pri šolskem nadzorniku, in če je treba, vam lahko dostavim pre-
pise.
V prihodnjem letu 1879–80 bo prišlo do kake spremembe, o čemer vas bomo pravo-
časno obvestili. Zagotavljam vam, da bodo vsi imeli zakonite diplome.
Dovolite mi čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega služabnika. Podpisani:
duh. Janez Bosko
Turin, 20. junij 1879
Vse kaj drugega kot dve leti časa! Ko je minister zvedel, da so uradno objavo
odloka odložili do konca šolskega leta, ne le da tega ni odobril, temveč je odločno
ukazal, da je treba ukaz o zaprtju šole izročiti do 30. junija. Rho je prijateljsko
opozoril don Boska in dodal:2 »Osebno prijateljstvo, ki me veže nate že toliko
let, me sili, da ti svetujem, da sprejmeš odlok in ga zares in pošteno izpolniš.
Ko boš to storil, boš lahko poslal ministru prošnjo, v kateri boš z zagotovilom
poštenega državljana, ki se pokorava zakonom državne uprave, prosil, da bi za
šolsko leto 1879–80 ponovno odprli gimnazijo, in zagotovil, da bodo vsi učitelji
imeli zakonite diplome in da bodo ti tudi dejansko poučevali. Ta prošnja, ki bi jo
podprla kaka vplivna oseba, bi mogla biti od ministrstva dobrohotno sprejeta,
medtem ko tista, ki si jo predložil prefektu in je bila že dvakrat odbita, da bi na-
mreč še dve leti imel učitelje, ki nimajo priznanih diplom, ne bo nikdar sprejeta.«
Po blisku grom. Bilo je na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika, dan, ko so
obhajali god očeta don Boska. Ob deseti uri je prišel v govorilnico uslužbenec
javne varnosti z odlokom in ga izročil don Bosku, ki je podpisal potrdilo o pre-
jemu.3 Z istim datumom je naslednje jutro prišlo pismo s prošnjo, da bi sprejel
v zavod fanta Michaela Gabbira. Poslal mu ga je gospod Angelo Boggiani, ki je
bil član državnega sveta na oddelku, ki je potrdil mnenje za odlok o zaprtju
gimnazije.
Kako naj si predstavljamo, da bi don Bosko sprejel nasvet, ki ga obvezuje
k takojšnjemu zaprtju njegovih šol? Oratorij ni bil zavodek, ki bi životaril v ka-
kem oddaljenem kotičku polotoka. Ime njega, ki ga je vodil, je donelo češčeno
in slavljeno po vsej Italiji in v tujini. Poleg tega pa ni bilo mogoče tebi nič meni
nič toliko dečkov postaviti na cesto. Zato se mu je zdelo primerno nekaj, česar
sprva ni hotel storiti: pisal je naravnost ministru Coppinu. Napisal je pismo,4
vendar si ga je upal odposlati malo popravljenega, šele po treh dneh.
Ekscelenca!
Izročili so mi ministrski odlok o zaprtju gimnazije, ki deluje v salezijanskem orato-
riju. Dovolite mi pripomniti, da predlog Šolskega sveta, na katerega se odlok opira,
nima zakonske osnove (kot je to mogoče razbrati iz priložene listine), ker so raz-
2 Pismo, 20. junij 1879.
3 Dodatek, št. 22.
4 Dodatek, št. 23.

11.5 Page 105

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
105
lične šolske snovi v moji ustanovi zaupane profesorjem z zakonsko predpisanimi
diplomami v smislu člena 246 zakona o šolstvu, ki je brez osnove naveden v ukazu
proti meni, in ker ni nobenega težkega razloga, kot je naveden v členu 247 za zapr-
tje zavoda. Če so potem diplomirani profesorji te gimnazije morda zadržani in jih
nadomestijo drugi učitelji, to ne more biti vzrok za zaprtje kake gimnazije, saj ni v
nasprotju z nobenim členom zakona zato, ker se to dogaja v katerem koli javnem ali
zasebnem zavodu.
Zato v imenu pravice pozivam vašo ekscelenco, da prekliče ta odlok, in pričakujem
odgovor v dveh ali teh vrsticah, da če bo odgovor negativen (česar ne pričakujem),
lahko uporabim za obrambo svojih dragih varovancev tista sredstva, ki mi jih dajejo
na voljo zakoni.
Imam čast, da se imenujem vaše ekscelence ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. junij 1879
Če ne drugo je don Bosko videl v tem prizivu sredstvo za pridobivanje časa,
kar je bilo v takem položaju tudi nekaj vredno. Zato je pisal prefektu province:
Velespoštovani gospod prefekt!
Prejel sem vaše cenjeno pismo, ki je spremljalo ministrski odlok za zaprtje naših gi-
mnazijskih šol.
Ker mi je nemogoče v kratkih štirih (tedenskih) dneh izpolniti ta odlok in ker razlogi,
na katere se odlok nanaša, nimajo zakonske podlage, sem se odloči za priziv na višjo
oblast.
To vam sporočam zato, da bi blagovolili preložiti izvedbo imenovanega odloka vse
do novega ukaza, ki ga boste brez dvoma kmalu prejeli.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. junij 1879
Ker je moral don Bosko oditi iz Turina, je naročil don Rui in don Durandu,
da sta šla k prefektu, da bi iz njegovih ust slišala, kaj namerava storiti glede za-
prtja gimnazije. Iz dežja pod kap! Zvedela sta, da bo izgnal fante iz Oratorija. Ker
njegova odločitev ni kazala na popustljivost, sta ga prosila, da naj vsaj omogoči
opravljanje izpitov, ki jih ni bilo mogoče končati v tako kratkem času od izdaje
odloka do časa izvedbe, saj ne bi mogli nikamor spraviti dečkov, ki niso imeli
staršev. Zdi se, da je tu popustil, tako da bo mogoče brez kakih nevšečnosti pre-
koračiti kak dan čez 30. junij.5
Toda to je bila utvara, ki se je kaj kmalu razblinila. Še istega dne, ko sta
opravila obisk, je prefekt odgovoril don Bosku, da nikakor ne more preložiti
izvedbe ministrskega odloka. Če torej do 30. junija ne bo izpolnil ukaza in zaprl
zavoda, bo on uporabil sredstva, ki mu jih dovoljuje zakon, in bo tako spoštova-
5 Pismo don Rue don Bosku, Turin, 28. junij 1879.

11.6 Page 106

▲back to top
106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
na vladna uredba, ki je izdala ukaz. Uradnik ga je zavrnil, češ »da je imel ne štiri,
temveč osem dni časa za izvedbo odloka, ker so mu odlok izročili 23. junija«.
Toda don Bosko ni štel dveh prazničnih dni, to je 24. junija, praznik sv. Janeza
Krstnika in 2. julija, nedeljo. Toda on je mirno, odkritosrčno in jasno odgovoril:
Velespoštovani gospod prefekt!
Zaradi težkih zakonskih odlokov sem se obrnil na višjo oblast in sem zato menil, da
boste preložili izvedbo odloka o zaprtju šole naših ubogih dečkov, dokler se pristojna
oblast ne bo o vsem izrekla. Sedaj pa iz dopisa prefekture spoznavam, da hoče vaša
uglednost končati vse s 30. junijem.
V tem primeru se moram podvreči taki grožnji. Zato vam sporočam, da smo danes
prekinili pouk v tukajšnji gimnaziji. Potrudil se bom, da bom gojencem našel kako
njim primerno obrt. Tisti, ki imajo še starše, se bodo verjetno vrnili domov.
Učenci petega razreda se bodo za gimnazijsko maturo zadržali v zavodu, dokler ne
bodo opravili izpitov.
Imam čast, da se imenujem ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. junij 1879
Prefekt je izmenjal nekaj besed s pretorjem, da bi ugotovil, ali ga bo ta
podprl pri naslednjem izpraznjenju zavoda. Toda pretor ni hotel nič slišati o
tem, da bi se znašal nad ubogimi dečki. Saj so se te sirote vendar predstavljale v
prefekturi in prosile za pomoč. Končno so 2. julija dovolili nekaj dni za dokon-
čanje izpitov. Kaj je pomirilo duhove? Ministrstvo se je majalo in predvidevali
so padec. V takih okoliščinah so se funkcionarji držali Talleyrandovega reka:
Surtout, pas de zèIe [Zlasti pa nikakršne gorečnosti]. Gorečnost pa ni dala miru
don Bosku, ki je znova prijel za pero in napisal obrambo, ki naj bi jo poslal mini-
stru za prosveto. Jasneje je prikazal očetno značilnost svojih šol, kot jih opisuje
Casatijev šolski zakon. Govorniški navdih mu privre iz srca tam, kjer zavrača
obtožbo, da je hotel prevarati šolske oblasti.
Pojasnila k odloku, s katerim je prosvetni minister odredil zaprtje gimnazijske šole v
zavetišču z naslovom Oratorij sv. Frančiška Saleškega:
ZGODOVINSKI PRIKAZ
Vaši ekscelenci je gotovo znano, kako sem iz žive želje, da bi pomagal toliko nesreč-
nim fantom, ki se jim je zaradi njihove zapuščenosti obetala žalostna prihodnost, že
od 1841 začel zbirati čim večje število takih sirot v parkih za oddih.
Leta 1846 smo za najbolj ogrožene in zapuščene odprli zavetišče, kamor so občinske
in državne oblasti pošiljale vse vrste revnih otrok.
Glavni cilj je bil fantom pomagati, da so se izučili kake obrti, s katero bi si mogli
pošteno služiti vsakdanji kruh. Med temi fanti je bilo nekaj takih, ki so od narave
prejeli posebne sposobnosti za učenje, drugi pa so prihajali iz propadlih plemiških in
meščanskih družin; zanje smo odprli srednje šole. Imeli smo lepe uspehe in nekateri

11.7 Page 107

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
107
so dobro uspeli v trgovini, drugi v vojski, tretji v šolstvu in nekateri so zasedli univer-
zitetne stolice. Nekateri pa so v želji, da bi se posvetili tiskarstvu, vstopili v zavodovo
tiskarno.
Te šole je šolska oblast vedno štela za dobrodelne ustanove, zavetišča ali kot veliko
družino z mnogimi družinskimi člani, v kateri je podpisani opravljal vlogo očeta. Vse
to pa je bilo v soglasju s Casatijevim zakonom o šolstvu v členih 251–252.
Člen 251. »Srednješolska izobrazba za otroke družin ali sorodnikov, ki poteka znot-
raj družin pod nadzorom staršev ali zakonitih zastopnikov, je izvzeta iz vsakega dr-
žavnega nadzora.«
Člen 252. »Pouk, o katerem govori prejšnji člen, je enakovreden pouku, ki ga daje
več družinskih očetov, združenih s tem namenom, pod svojim nadzorom in pod svojo
odgovornostjo svojim otrokom.«
Šolski nadzorniki in ministri za prosveto so vedno podpirali te šole tako z denarnimi
prispevki kakor s tem, da so pošiljali sem uboge dečke, ki so po nesreči iz blagostanja
padli v revščino. Člani kraljeve družine in sedaj vladajoči Umberto I. so bili vedno
naši največji dobrotniki.
Samo v preteklem letu 1877–78 je šolski nadzornik te turinske pokrajine zahteval,
da moramo nastaviti diplomirane učitelje, in zapretil, da sicer ne bo več dovolil po-
uka v gimnaziji. Ta zahteva je povzročila nemajhne težave in izdatke. Kljub temu pa
smo pouk nadaljevali.
Ker bi to pomenilo veliko nesrečo za otroke nižjih plasti ljudstva, ki se ne bi mogli
izučiti kake težavne obrti, ker bi se morali vrniti v prejšnjo revščino in zapuščenost.
V želji, da bi se pokoraval državni oblasti, sem skušal postaviti v posamezne razrede
učitelje z ustreznimi diplomami. Ker pa so nekateri izmed teh zaposleni z upravnimi
posli in skrbmi za gmotne potrebe zavoda, smo jim dali sposobne namestnike, ki
imajo enakovredne naslove in so v urah, ko so bili prejšnji zaposleni, asistirali in
vodili šolo.
Stvari so tekle v določenem redu, dokler v moji odsotnosti gospod kraljevi šolski
nadzornik (njegovo pismo z dne 2. januarja tekočega leta) ni ponovno obiskal šole.
Izjavil je, da je glede snage, higiene, discipline in moralnosti vse v redu, da pa so bili
diplomirani učitelji zaposleni z upravnimi posli in je zato v razredih našel njihove
namestnike. Samo iz tega razloga je, kakor je zapisano v pismu, zapretil, da bo dal
zapreti zavod, če imenovani profesorji ne bodo na svojem mestu.
Zdi se mi prav, da opozorim, da traja šolsko leto v našem zavodu od 15. oktobra do
15. septembra, da je šolski urnik urejen tako, da morejo profesorji opravljati svoje
upravne posle, in čeprav nekatere dni ne pridejo v šolo, pouk teče naprej in jih v tem
času nadomeščajo namestniki.
Povedati moramo, da noben zakon ne ukazuje, da se je treba držati od šolske oblasti
postavljenega šolskega urnika. Prav tako ne poznam zakona, ki bi prepovedoval, da
diplomirani profesorji ne bi smeli imeti v svojem razredu namestnikov. Saj imamo v
tem našem Turinu primere, ko v licejih prvega razreda nadomeščajo naslovne pro-
fesorje učitelji brez kakršnega koli naslova, če ne jemljemo za enakovredni naslov
dovoljenja, ki ga je izdal gospod šolski nadzornik.

11.8 Page 108

▲back to top
108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ker pa se hočem pokoravati šolski oblasti, sem prosil, da bi mi dali nekaj časa, v
katerem ne bi le izpolnil vsega, kar predpisujejo zakoni, temveč tudi želje šolskega
nadzornika. V prošnji, ki sem jo naslovil na gospoda šolskega predsednika, sem po-
vedal tudi naslednje:
»Zato prosim vašo spoštovano uglednost, da zame kot očeta ubogih sinov najubož-
nejšega družbenega sloja posredujete pri Šolskem svetu turinske pokrajine, in če je
treba, tudi pri prosvetnem ministru, da ne meni, temveč tem ubogim sirotam pusti
čas za ureditev zadev.
Če ne bi mogel doseči zaprošene usluge, bi se v želji za koristi in prihodnjo srečo
svojih varovancev podvrgel težkim upravnim spremembam, da bo mogel biti vsak
profesor v skladu z urnikom na svojem mestu v ustreznem razredu.«
Dolgo sem pričakoval ugoden odgovor na svojo prošnjo ali vsaj odlog izvedbe ukaza
do konca šolskega leta, toda 23. junija so sporočili ukaz o zaprtju naših šol.
NEKAJ OPOMB V ZVEZI S TEM ODLOKOM
Do sedaj sem v vseh svojih odnosih do državnih oblasti štel za dolžnost, da izpol-
njujem ukaze tistega, ki ukazuje, in se pri tem nisem nikdar branil z zakoni. V tem
primeru pa mi dovolite, da izrečem nekaj pripomb.
Od 23. do 30. junija, ne vštevši prazničnih dni, ostajajo štirje dnevi za opravljanje
izpitov 300 gojencev, za obveščanje njihovih staršev, katerih mnogi bivajo v zelo od-
daljenih krajih in celo v drugih državah, kot so Francija, Anglija, Poljska itn.
Poleg tega so nam te gojence poslale občinske in državne oblasti. Upira se mi, da bi
vam jih pošiljal nazaj, saj tudi te oblasti ne bi mogle takoj najti kraja, kamor bi jih
poslale. Za to je potrebnih gotovo več kot štiri dni in torej že s tega vidika odloka ni
mogoče izpolniti.
Treba je tudi pomisliti, da je veliko teh fantov popolnoma brez sredstev. Kaj naj sto-
rimo? Jih bomo vrgli v prvotno revščino in zapuščenost? Jaz si kaj takega ne upam
storiti, razen če me v to prisili oblast, česar pa upam, ne bo storila.
NEZAKONITOST ODLOKA
Preden bi predlagali zaprtje, bi morali izpolniti člen 248 in dati zavodu čas, da bi
povedal svoje pomisleke. Če bi upoštevali ta člen, bi mogli dati potrebna pojasnila in
bi tako dali Višjemu šolskemu pokrajinskemu svetu priložnost, da izreče utemeljeno
sodbo.
Šolski zakon (člen 247) navaja vzroke, ki lahko vodijo k zaprtju kakega zavoda:
»Vzgojni zavod je mogoče zapreti samo, če to zahteva ohranitev moralnega reda ali
obramba načel, ki vodijo javni družbeni red države, ali zdravje gojencev«.
ZMOTA TURINSKEGA ŠOLSKEGA SVETA
Gospod minister se pri svojem odloku opira na Turinski šolski svet in navaja pomanj-
kanje zakonske usposobljenosti učiteljev in prevaro, s katero je duhovnik Janez
Bosko skušal prelisičiti šolsko oblast s tem, da je poslal seznam učiteljev z diplo-
mami, medtem ko so v resnici učili nediplomirani.
Prvi del te trditve je sploh brez osnove, ker sam gospod šolski nadzornik v pismu

11.9 Page 109

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
109
dne 2. januarja trdi, da je 15. novembra 1878 prejel dopis s seznamom diplomiranih
profesorjev, na katere ni imel nikakršne pripombe. Zato je odlok o zaprtju osnovan
na zmoti. Kar se tiče drugega dela trditve, da je prosilec hotel prelisičiti šolsko oblast,
me je sram, da bi moral odgovarjati.
Že 38 let živim v Turinu in služim državi brez kakršne koli osebne koristi, vóden zgolj
od krščanske ljubezni. Vedno sem namenjal imetje in skrb ubogim sinovom revnega
ljudstva in po pravici lahko trdim: naj še tako strog sodnik vzame v pretres, kar sem
objavil v tisku, izrekel v besedi ali storil v raznih obdobjih, sem storil strogo pošteno,
ne da bi kadar koli skušal ukaniti državno oblast. Niti najmanj nisem iskal načina,
kako bi se izmaknil zakonu, temveč sem vedno oznanjal, da je treba zakon spošto-
vati, izpolnjevati in se mu pokoravati. Če sem kdaj prosil najvišje oblasti za omilitev
zakonov, so mi šle vedno rade na roko. Tega pa nikoli nisem storil zase, temveč v
korist mojih revnih in zapuščenih dečkov.
O nadomeščanju diplomiranih profesorjev s takimi, o katerih govori šolski nadzor-
nik, sem odgovoril že zgoraj. Tukaj bi ponovil samo naslednje:
1. Noben zakon ne prepoveduje nobenemu nastavljenemu profesorju, da po potrebi
ne bi smel poiskati namestnika, saj ostaja on odgovoren za razred, ki mu ga je zaupal
zasebni zavod; to še toliko bolj, če ima namestnik enakovreden naslov.
2. Tukaj je treba ponovno poudariti, da imajo v zasebnih zavodih popolno svobodo
pri določanju urnika, ki ustreza učiteljem. Zato lahko diplomirani profesorji naših
šol izjavljajo, kar so tudi storili pisno šolski oblasti, da so oni dejansko in ne samo po
imenu učitelji v svojih razredih (člen 246).
Dne 25. istega meseca smo napisali priziv na gospoda ministra, naj blagovoli prebra-
ti pripombe, in ga opozorili, da prekratek čas onemogoča izvedbo ukaza.
Dne 26. junija sem prosil gospoda turinskega prefekta, da naj odloži izvedbo odloka,
dokler ne dobi ministrovih navodil.
Gospod prefekt je dejal, da bo, če do 30. ne bo izpolnjen odlok, uporabil vsa zakonita
sredstva.
Dne 30. junija smo gospodu prefektu sporočili, da smo zaprli šole in da bomo v po-
korščini zakonom v najkrajšem času poiskali za gojence novo namestitev. Nekatere
smo poslali domov k njihovim staršem.
Dne 2. julija je gospod prefekt dovolil nekaj dni odloga za izpeljavo izpitov, nakar naj
bi gojence odpustili.
Toda kam naj jih pošljemo, ko so nekateri popolne sirote in od vseh zapuščeni, drugi
pa so iz oddaljenih krajev in nekateri celo iz drugih držav?
Ko je ta zagovor prišel v Rim, je Depetrisova vlada že padla. Depetris je
predložil visoki zbornici predlog zakona o odpravi davka na mletje, pa mu ni
uspelo prepričati senatorjev, da bi zakon odobrili tak, kakršnega je predložil.
Senat je zakon temeljito predelan poslal v poslansko zbornico, kjer je prišlo do
spora o pristojnosti obeh zbornic. Glasovanje je zakon zavrglo in vlada je odsto-
pila. L'Unità Cattolica je slavni odlok o zaprtju don Boskovih šol v lepem članku

11.10 Page 110

▲back to top
110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
imenovala »zadnje slavno dejanje vlade, ki je morala odstopiti«.6
Vse te tegobe niso motile običajnega don Boskovega miru. Tako je 5. julija
v zavodu Valsalice odprl ornitološki muzej in kot pokrovitelja povabil senatorja
Siotto-Pintòrja. Ta zbirka, ki sicer ni bila zelo velika, vendar pa lepo urejena in v
odličnem stanju, je bila delo kanonika Giambattista Giordana, ki so ga Turinča-
ni občudovali ne le zaradi govorniških sposobnosti, temveč tudi zaradi njegovih
duhovniških kreposti. Navdušen in moder občudovalec narave je svoje proste
ure preživljal na svojem posestvu v Rivalti in iskal redke ptičje vrste, ki jih je
nato nagačil in razvrstil. Eno dvorano svojega bivališča je spremenil v muzej,
kjer je v razstavnih omarah predstavil najbolj iskane primere domačih in tujih
ptic. Ko je raziskovalec leta 1871 umrl, so dediči ponudili zbirko don Bosku, ki
jo je prevzel in poklonil liceju v Valsaliceju. Tako je na žalitev tistih, ki so mu
zaprli šole, don Bosko odgovoril s tem, da je podpiral kulturne ustanove.
Siotto-Pintòr, ki se je živo zanimal za dogajanje v Oratoriju, je v svojem go-
voru večkrat namignil na zaprtje šole, vendar so namige razumeli samo neka-
teri poznavalci. Vsekakor so bili namigi ostri. Gotovo se bralci še spominjajo
čudovitega kontrasta med don Boskovim mirom in žarom, s katerim je sardin-
ski senator razmišljal z Božjim služabnikom v Oratoriju, napadal tiste, ki so
bili vzrok teh nadlegovanj. Pa se ni zadovoljil samo z glasnim nasprotovanjem,
temveč dvignil glas, ki se je »o neprimerljivem don Bosku« slišal tudi v Rimu.
Ko je odhajal iz Turina, je še pisal nekdanjemu prosvetnemu ministru, ki mu je
odgovoril, da če je salezijansko zavetišče zares v takem pravnem položaju, kot
trdi on, naj ravnatelj predloži Pokrajinskemu šolskemu svetu reden dopis in naj
razveljavi ukaz o zaprtju, za kar je bil tudi pooblaščen.7
Toda od krajevnih oblasti je bilo kaj malo pričakovati. Zato je blaženi dan
po odprtju v Valsaliceju pisal kralju Umbertu I. in prosil njegovo veličanstvo, naj
sprejme Oratorij pod svoje pokroviteljstvo.
Vaše sveto veličanstvo!
Ustanova, ki so jo vaši predniki podpirali, lahko bi rekli ustanovili in jo je tudi vaše
veličanstvo velikodušno podprlo, se sedaj v vsej ponižnosti zateka k vam za pomoč.
V mislih imam Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu, katerega namen je zbirati
pod svojim varstvom revno in zapuščeno ter ogroženo mladino iz najnižjih ljudskih
slojev. Ministrski odlok z dne 23. preteklega junija je ukazal takojšnje zaprtje šol, ki
so 35 let uspešno delovale. To bi me prisililo, da bi postavil na cesto 300 ubogih deč-
kov, ki bi bili sicer z nekaj leti vzgoje sposobni, da bi si sami pošteno služili vsakdanji
kruh.
Srce mi tega ne dovoljuje. Samo vaše veličanstvo nam lahko pomaga in reši te revčke
popolnega propada.
6 Unità Cattolica, torek, 8. julij (Dodatek, št. 24).
7 Pismo Coppina senatorju Siotto-Pintòrju, 10. julij 1879.

12 Pages 111-120

▲back to top

12.1 Page 111

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
111
Prosim, da bi prebrali priloženo razlago, v kateri zvesto prikazujem celotno stanje.
Nikakor ne obsojam niti ne grajam oblasti, temveč prosim vaše veličanstvo, da bi se,
če že ne bi razveljavili ukaza, vsaj zavzeli za odlog izvedbe, dokler ne bi kako pos-
krbeli za te nesrečne otroke. Vsi trepetaje dvigajo svoje roke k vam in prosijo vaše
veličanstvo, da bi jim pomagali.
Vsi enodušno prosimo, da Bog blagovoli ohraniti vaše veličanstvo. Ponižni podložnik
duh. Janez Bosko
Turin, 6. julij 1879
Ker je čas pritiskal, je 8. julija poslal telegram grofu Visoneju, ministru
kraljeve hiše: »Prisiljen sem postaviti na cesto 300 otrok. Mudi se. Prosim za
takojšnje posredovanje.« Istega dne je grof iz Rima poslal vitezu Crodari Vi-
scontiju, direktorju kraljeve hiše v Turinu, naslednji telegram: »Prosim, sporo-
čite duhovniku don Bosku, da je prošnja, naslovljena na njegovo veličanstvo, po
vladarjevem ukazu na prosvetnem ministrstvu.« Don Bosko je takoj brzojavno
odgovoril grofu Viscontiju: »Naši dečki in njihovi predstojniki se iskreno zah-
valjujejo in zagotavljajo nepozabno hvaležnost za velikodušno dejanje svojega
vladarja.«
Zaradi vseh teh okoliščin se je zdelo, da so sine die [brez dneva] odložili
razpustitev mladih dijakov, ki pa niso imeli šole, temveč so hodili na sprehod v
bližnjo okolico in tam zbrani okrog svojega učitelja na prostem bili pri pouku.
Jasno je, da so se različni razredi napotili na različne kraje. Zdi se, da dečki niso
nič vedeli o zaprtju šole. Don Bosko je bil tako zelo prepričan o premirju, da
je kardinalu zaščitniku sporočil tolažljivo novico, ta pa mu je 11. julija takole
odgovoril: »Velikemu presenečenju zaradi zaprtja šol je sledilo veliko veselje,
ki sem ga občutil ob prejemu vašega sporočila v pismu 11. julija. Upajmo, da bo
sedaj po odlogu izvedbe sledil mir. Čestitam vam za uspeh, ki ste ga izbojevali v
prid toliko ubogih dečkov.«
Vendar je bilo vse skupaj pravi križev pot nadlog, ki naj bi se ne končal tako
kmalu. Don Bosko je pokazal prefektu telegram, ki mu ga je poslal vitez Croda-
ra. Toda prefekt se je naredil slepega in ni hotel preklicati odloka, dokler je bila
prošnja pri kralju v obravnavi. Pustil mu je samo deset dni odloga, dokler fantje
ne bi dobili novega zavetišča. Blaženi se ni imel za premaganega in je za vsako
ceno hotel doseči odlog izvedbe odloka. Zato je pisal ministru kraljeve hiše in
prosil za vladarjevo pokroviteljstvo.
Ekscelenca!
Vaša ekscelenca si gotovo ne more predstavljati, kakšno zadovoljstvo je povzročil
našim dečkom telegram viteza Crodare o zadevi naših šol. Vendar se nas je polotilo
prvotno razočaranje, ko sem telegram predložil gospodu turinskemu prefektu in ga
prosil, da bi odložil izvedbo ministrskega odloka. Odgovoril mi je, da o teh zadevah
ne more sprejemati navodil od nikogar in da je treba te reveže razgnati. Pustil je

12.2 Page 112

▲back to top
112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
samo deset dni odloga za tiste dečke, ki ne vedo, kam bi šli. Drugi morajo takoj na
ulice in ceste. Pošteni ljudje zatrjujejo, da ni nikakršnega razloga za zaprtje zavoda,
če pa bi že bilo treba storiti, naj bi zaprli gimnazijo, ne pa vrgli na cesto uboge sirote,
kot je to napovedalo prefektovo pismo.
V tem položaju mi ne ostane druga pomoč kot vaša in njegovega kraljevega veli-
čanstva in prošnja, da naj pustijo pri miru to hišo, dokler se ne bodo izrekli o prošnji,
ki sem jo poslal.
Hvaležni dečki se izročajo vašim rokam in meni je v veliko zadovoljstvo, da se lahko
hvaležno izrečem za vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. julij 1879
Po L'Unità Cattolica se je s to neprijetno zadevo ukvarjal še šolski časopis
Il Baretti, ki ga je urejal profesor Perosino. Objavil je naslednji dopis:8 »Ko je
minister Coppino padel, je hotel pustiti spomin nase v Turinu s tem, da je dal
zapreti don Boskove šole v Valdoccu. O tem bom govoril v L'Unità Cattolica pri-
hodnji številki.« Medtem je L'Unità Cattolica spet povzela pisanje, pravzaprav
poročilo, ki ga je don Bosko poslal ministru, vendar v časnikarskem slogu. Na
koncu pa je dodala: »Toda je še en Turinčan z zadosti avtoritete, ki ve, kaj je
človečnost in dobrota: to je Umberto I.« Temu je sledila don Boskova prošnja
kralju in odgovor, ki ga je prejel.9 Tretji časopis (Lo Spettatore), političnouprav-
ni katoliški dnevnik iz Milana, je stopil v boj z dvema živahnima polemičnima
člankoma in prinesel naslednje pozornosti vredno razmišljanje:10 »Radi bi zaš-
čitili šolanje vseh teh ubogih fantov, in da bi popravili vse napačne korake, ki
so jih storili, jih hočejo pognati na cesto, kjer ne bodo imeli niti sence pouka,
temveč jih bo veliko, ko ne bodo imeli več kruha, prisiljenih, da se bodo naučili
neke druge znanosti, to je hudobije in razuzdanosti. In to naj se imenuje odlok v
smislu zakona? Če dopustimo, da jim ne moremo dati možnosti za šolanje, ki ga
tako čudno napihujejo in ki naj bi prihajal od ministrske diplome, zakaj potem
moramo iti v to pretiravanje? Ali bo potem pomanjkanje pouka ovira za tako
človekoljubno ustanovo, kot je ta, ki skuša dajati kruha ubogim dečkom, ki se
potepajo po ulicah in so zapuščeni od vseh?«
Odvetniku branilcu Rhoja se je pridružil brat duhovnik, ki je don Bosku
pisal dolgo pismo, iz katerega povzemamo uvod in sklep.11 Začel je kar dobro.
»Reči moram,« je začel, »da sem te vedno visoko cenil, kot to delajo vsi, ki poz-
najo tvoj lepi značaj in vedo, koliko dobrega storiš zlasti še za najbolj revne.
Vendar ti moram v zadevi zaprtja tvojih šol povedati, da nimaš prav. Menim
8 Il Baretti, št. 28, 10. julij 1879.
9 Unità Cattolica z dne 12. julija 1879.
10 Lo Spettatore, Gazzetta di Lombardia, 12.–13. in 14.–15. julij 1879.
11 Pecetto Torinese, 17. julij 1879.

12.3 Page 113

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
113
(oprosti mi, če ti govorim kot dobremu prijatelju, s srcem na dlani in brez za-
molčanj), da ti ljubezen do tvoje ustanove nekoliko slepi oči in ti ne da videti
zlega, ko se to dogaja dobremu družinskemu očetu, ki mu mogoče malo preti-
rana ljubezen do družine ne da videti napak otrok.« Očitki, ki sledijo, se sučejo
okoli dejstva, da ne zna ali noče razlikovati med zasebno in očetno šolo. Krivi so
učitelji, ki poučujejo, pa nimajo za to ustreznih diplom. Povzetek dolgih očitkov
je podan pod podpisom in je pomešan s krokodiljimi solzami. »Zagotavljam ti,«
povzema naš zagovornik, »da je mojemu bratu zelo hudo, ker mora opravljati,
kar mu nalaga zakon, ki se mu ti nočeš ukloniti. Toda zakon in dolžnost nadvse!
Tega ni bilo mogoče več prenašati in on tega po svoji vesti ni mogel več gledati.
Mu lahko kaj očitaš? Don Bosko je zadosti pošten in ne obsoja dejanj svojega
starega prijatelja, in če boš dobro premislil, boš videl, da je storil samo svojo
dolžnost in hotel stvar urediti, da ne bo več govora o tem. S tem pa ni mogel
škoditi drugim. Res je, da ima tvoja ustanova dobro vodstvo glede moralnosti,
toda ali je to zadosti? Ne, nikakor ne! Tudi pouk mora biti urejen po zakonu, ki
se mu nihče ne sme izmikati ali se povzdigniti nadenj ali proti njemu; le tedaj
bo šlo vse po pravi poti. Nekateri svetovalci te spodbujajo, vendar ne vedno
iz čistih in poštenih namenov.« Ta namig je veljal zlasti teologu Margottiju in
profesorju Allievu. Sicer pa iz tega lahko vidimo, kaj se lahko zgodi duhovniku,
ki se da okužiti »dikasterični (oblastiželjni) kugi« ali rečeno po domače bolezni
nizkih uradničkov.12
Iste misli je v še ostrejšem tonu teolog Rho izrazil teologu Margottiju.13
Temu se ni zdelo vredno, da bi odgovarjal, temveč je pismo poslal svojemu
»velespoštovanemu don Bosku« in mu rekel, da bi stvari storil koristno uslugo
in njemu izpolnil zelo drago željo, če bi »zasebno« odgovoril nadzornikovemu
bratu. Don Bosko je poslušal nasvet.
Teolog Rho!
Teolog Margotti mi je poslal pismo, ki si mu ga pisal, in mi naročil, da naj ti odgovo-
rim v tistem, kar se nanaša name.
To storim rade volje, ker je treba našo zadevo pojasniti, da ne bo izkrivljeno pred-
stavljena.
Če bi prišel v Oratorij, bi se lahko prepričal, da je trditev, da naši učitelji nimajo di-
plom, popolnoma neutemeljena.
Sam tvoj brat šolski nadzornik ima v svoji pisarni seznam imen, priimkov in diplom.
To so: Mihael Rua, Cestino Durando, Giuseppe Bertello, Giovanni Bonetti, Marco
Pechenino. Vsi imajo diplomo. Zato se ministrski odlok o zaprtju opira na napačno
predpostavko, ker imajo vsi učitelji diplome, kakor jih zahteva zakon.
Ti pa praviš, da poučujejo starejši gojenci itn.
12 Giuseppe Giusti v Ginghillinu.
13 Pecetto Torinese, 17. julij 1879.

12.4 Page 114

▲back to top
114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Imenoval ti bom starejše profesorje, ki so bili pravzaprav moji gojenci.
Sem sodijo tudi profesor Rinaudo z univerze v Turinu, Marco v Rimu in drugi po
drugih univerzah. Ali ti ne bi smeli poučevati v mojih šolah? Ker pa imajo zasebne
šole pravico do svobodnega urnika, ne more nihče zahtevati, da naj bi potek pouka
ne upošteval ugodnosti učiteljev. Dalje zakon jasno pravi, da je zavod mogoče zapreti
samo, če je težko moten družbeni red, morala ali zdravje gojencev. Proti šoli naših
revnih dečkov ne moremo navesti nobenega izmed teh razlogov. Še več, sam šolski
nadzornik je v svojem poročilu pohvalil snago, disciplino, moralnost in uspeh.
Če že obstaja kateri izmed teh razlogov, potem zakon pravi, da je treba pred zaprtjem
vse dobro premisliti in se o vsem dogovoriti. Toda od vsega tega se ni storilo nič. Gos-
pod šolski nadzornik je prišel v času moje odsotnosti, šel naravnost v šolo in ugotovil,
da so higiena, moralnost, snaga in uspeh v redu.
Ko sem se vrnil v Turin, sem dobil pismo šolskega nadzornika, v katerem je rečeno, da
morajo biti profesorji stalno navzoči v svojem razredu v smislu postavljenega urnika.
Tega zakon ne zahteva. Da bi ustregel željam šolskega nadzornika, sem prosil, da bi
mi dali čas, da bi mogel stvari urediti po njegovi želji in ne bi motil uprave v zavodu.
Sklenil sem: če mi tega ne morete dovoliti, vas prosim, da mi daste čas, da preuredim
upravo zavoda in bodo moji diplomirani učitelji vsak v svojem razredu, in to po urni-
ku, kakor ga bo postavila šolska oblast. Odgovora nisem dobil do 23. junija, ko so mi
sporočili zaprtje gimnazije. Ti se sklicuješ na zakon, ki je nad vsem in nad vsemi. Jaz
pa pravim, da je pravica tista, ki mora obvladati vse zakone.
Proti kateremu členu zakona se je kaj storilo? Vedno to vprašujem, pa mi nihče ne
odgovori. Je mogoče, da šolski nadzornik in drugi ukažejo postaviti na cesto uboge
dečke, zbrane v zavetišču, kakor to hočejo storiti v tem primeru?
Praviš, da so pretekla že tri leta, kar se šolski nadzornik trudi, da bi vse uskladil z
zakonom. Odgovoril sem mu, da so vsi šolski nadzorniki in vsi prosvetni ministri ce-
lih trideset let vedno hvalili, potrjevali in podpirali ta zavod. Moral je priti prijatelj,
šolski tovariš, da je uredil zaprtje, ko sem se z vsem zaupanjem uskladil z zakonom.
Vidiš, da ti govorim s srcem na dlani. Naredil mi boš pravo uslugo, če mi boš s Casa-
tijevim šolskim zakonom v roki pokazal, proti kateremu členu sem se pregrešil. Vse,
kar ti tukaj pišem, je v obrambo dečkov, ki so zbrani v tem zavetišču. Zunaj tega vse-
ga želim ostati s teboj in s tvojim bratom v najboljših odnosih in mi bo v veliko veselje,
če mi bo dana priložnost, da vam naredim kako uslugo.
Z največjim spoštovanjem najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 20. julij 1879
Teolog se je zagrizel. Pričakoval je odgovor na svojo osem listov obsegajočo
spomenico, ki se je začenjala z »moj dragi prijatelj don Bosko«. Pa nič. Nato
piše Margottiju, ki pošlje pismo don Bosku in ga prosi, da bi mu odgovoril. Don
Bosko iz obzirnosti do Margottija odgovori in začne odgovor z izzivalnim »Teo-
log Rho«. Teolog Rho, zelo nervozen človek, mu je odpisal. Temu je sledil trezen
in dostojanstven odgovor blaženega.

12.5 Page 115

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
115
Vedno predragi prijatelj!
Ko poštenjak vidi, da mu ne verjamejo, molči. Nisi me razumel in mi ne odgovarjaš
na stvari, ki sem ti jih pisal. Prezir, s katerim govoriš o duhovnikih tega zavoda, mi
onemogoča, da bi ti odgovoril s primernimi izrazi. Zato je o tem nesmiselno govoriti,
čeprav sem to želel. V drugih stvareh si ostajava vedno dobra prijatelja. Še vedno ra-
čunam na tvojo naklonjenost in na naklonjenost tvojih bratov, zlasti še viteza šolske-
ga nadzornika. Vedno bom srečen, če bom mogel tebi in tvojim prijateljem narediti
kako uslugo. Imej me rad v J. K. in verjemi najvdanejšemu prijatelju.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. julij 1879
Teolog je ponovno pisal, nadlegoval in iskal način, kako bi dosegli spora-
zum.14 Don Bosko je molčal. Iz obsežnega dopisovanja je bilo jasno, da je vso
stvar vodil Šolski nadzornik, vendar ni zadosti dobro ocenil posledic. Zato se je
skušal dostojanstveno izmuzniti iz cele zadeve. Z druge strani pa don Bosku ni
hotel nič hudega. Zato je malo verjetno, da so prihajali pritiski tudi od drugod
in določen strah, da bo izgubil službo. Pri tem pride tistemu, ki prebira obe bra-
tovi pismi, na misel pripomba, ker tako v prvem kakor drugem povzdiguje don
Boskovo krepost. »Nihče ne dvomi o tvoji poštenosti. Jaz sem prvi, ki te branim
(kar sem že večkrat storil). Vsi priznavajo veliko dobrega, ki ga delaš. Da, če mi
dovoliš, ti bom rekel, da delaš preveč dobrega in to je lahko razlog (oprosti mi,
da ti to pravim) za nesporazum. Je mogoče trditev, da delaš preveč dobrega,
žalitev? Ne verjamem.« Kako naj potem uskladimo tako visoko mnenje o don
Bosku z možnostjo nasprotovanja v smislu nasprotovanja dolžnosti in pravič-
nosti? Ali se mogoče teolog ni krepko motil, v drugih pa je bila gorečnost, ki je
imela čisto drugačne cilje?
Ko so oblikovali novo vlado pod predsedstvom Cairolija in prosvetnim mi-
nistrom Sicilijancem Perezom, je Unità Cattolica takoj objavila članek Vprašanje
pravičnosti, ki ga je napisal neki »ugledni gospod«, niti klerik niti klerikalec,15
in v njem pokazal, kako je bilo zaprtje oratorijske gimnazije nasprotno zakonu.
»Ugledni gospod je bil Giuseppe Allievo, redni profesor pedagogike na turinski
univerzi. Urednik časopisa je napisal uvod, ki se je glasil: »Priobčujemo članek,
ki je namenjen novemu prosvetnemu ministru, ki bi začel svojo službo najbolje
tako, da bi popravil velikansko krivico in ne bi dovolil, da bi se izpolnilo hudo-
delstvo nad moralo in zakonom. Pred nekaj dnevi smo imeli priložnost, da smo
poljubili v Turinu roko nekega uglednega prelata s Sicilije, ki je prišel med nas
z izrecno prošnjo, da bi salezijanci odprli vzgojni zavod na tem otoku.16 Malo
zatem smo videli, da so prav v tem Turinu preganjali šole v salezijanskem zavo-
14 Pecetto Torinese, 24. julij 1879.
15 Unità Cattolica, 16. julij 1879.
16 Msgr. Genuardi, škof v Acirealeju (glej zgoraj, str. 92).

12.6 Page 116

▲back to top
116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
du. Kako lepo bi bilo, če bi neki sicilijanski minister popravil to krivico, ki jo je
napravil šolanju in dobri mladini v Turinu neki piemontski minister!« Člankar
profesor je pokazal na nezakonitost odloka in bičal samovoljo pri izvedbi ter
zastavil prefektu vprašanje: »Minister vam je ukazal, je bilo rečeno, da zaprete
zasebno gimnazijo. Ker pa je gimnazija kraj, kjer se poučuje, je zakonsko za-
prt, ko se konča pouk, kakor se je to zgodilo 30. junija v salezijanski šoli. Toda
prefekt si je privoščil, da je poleg gimnazije zakon zadel tudi zavod in ukazal
izgon gojencev, otrok preprostega ljudstva, ki so se v tem zavodu pridno in v
miru šolali. Naj nam gospod prefekt pove, v imenu katerega zakona in v imenu
katere oblasti sme on iztrgati iz zavetišča toliko ubogih otrok in jih vreči na
cesto brez vsake zaščite?« Na koncu se je odločno postavil v bran don Boskove
časti. »Sredi te žalostne mešanice brezpravnosti in nepoštenosti, še način, kako
žali ljudi. Don Bosko je hotel (to so besede, ki sta jih prefekt in šolski nadzor-
nik izrecno ponavljala v ministrskem odloku) ponovno prevarati turinsko šolsko
oblast. Tako da ta ubogi Gospodov duhovnik, ki s svojo krščansko ljubeznijo
bedi nad toliko revnimi otroki, preprostega ljudstva ni prevaral, temveč je ho-
tel prevarati oblast! Njegovim sovražnikom ni bilo zadosti, da so ga prizadeli v
tem, kar mu je najdražje: v šolah njegovih dečkov. Treba bi bilo še vzpostaviti
inkvizicijo, prodreti v njegove namene in ga obtožiti nepoštenosti, varanja in
hudobne volje!«
Začela se je prava časnikarska polemika. Pustimo ob strani prostaštvo
brezverskih časopisov in se ustavimo pri članku v časopisu Baretti 17. julija.
Značilna je zavrnitev obtožbe: »Vprašujemo,« piše časnikar, »tistega, ki je sveto-
val, ki je ukazal in izvedel zaprtje imenovanih šol zaradi pomanjkanja diplomi-
ranih učiteljev, ko je obiskal šole; vprašujemo, ali imajo vsi učitelji v tem našem
Turinu v državnih šolah profesure ali diplomo, ki jih pooblašča, da poučujejo. In
pomislite, da ti, ki bi jih imenovali nezakonite učitelje, kakor tisti, ki poučujejo
v don Boskovih šolah, prejemajo, kakor je pravično, svojo redno plačo, med-
tem ko oni iz dobrodelnega zavoda ne dobijo nič, poučujejo zgolj iz duha gole
krščanske ljubezni. Naj še dodamo, da je iz teh nezakonitih don Boskovih šol
prišlo veliko učenih profesorjev, pisateljev odličnih knjig in spisov, učiteljev na
licejih in univerzah in da tudi sedaj dajejo učence, ki na javnih izpitih dosegajo
izredne uspehe in skoraj vsi zdelujejo. Med univerzitetnimi študenti pa so ved-
no med najboljšimi. Pa pustimo to. … Povejmo pa, da ko gre za nekega Coppina,
ki presoja in odloča v imenu neke zakonitosti, zaradi premnogih primerov, ki
jih je opravil in jih še opravlja, ne moremo v njem najti pristojnosti sodnika.«
Toda od daleč per chartam et atramentum [s papirjem in črnilom] ni mo-
goče hitro in dobro razrešiti razprtij. Poleg tega pa je tudi zamenjava ministra
narekovala, naj si stvar pogledamo od blizu. Zato je bil don Bosko dobro na-
svetovan, ko je poslal v Rim don Duranda in profesorja Allieva s prošnjo, da bi

12.7 Page 117

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
117
odložili izvedbo odloka o zaprtju in zlasti še izgon gojencev. Obrnil se je na od-
vetnika Aluffija, tajnika na notranjem ministrstvu s temle spremnim pismom.
Predragi gospod odvetnik Aluffi!
Vitez Allievo, profesor na Kraljevi univerzi v Turinu, in profesor don Durando priha-
jata v Rim v zadevi naših šol. Bilo bi silno pomembno, da bi bila sprejeta pri komen-
datorju Villi, notranjem ministru, ki je bil vedno naš dobrotnik.
Pošiljam ju k vam, da jima nakažete najkrajšo pot za sprejem.
Če imate poznane na prosvetnem ministrstvu, bi vas prosil za isto uslugo.
Upam, da ste zdravi. Prosim Boga, da bi vas ohranil še dolga leta, in se imam za vaše
uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. julij 1879
Spoštovani Villa je bil poslanec iz Castelnuova d'Asti in v preoblikovani vla-
di za Depetrisom notranji minister. Don Boska je poznal že od leta 1859 in se
je od takrat z njim večkrat srečal. Odposlanca naj bi mu izročila naslednje pri-
poročilo:
Ekscelenca!
S hvaležnostjo se spominjam več primerov, ko ste pomagali temu našemu zavetišču
in njegovim ubogim dečkom. To me spodbuja, da se tudi tokrat zatekam k vam.
Ministrski odlok, podpisan 16. maja in izročen 23. junija tega leta, odloča zaprtje
šole zaradi edinega razloga, da naši učitelji nimajo ustreznih učiteljskih diplom. To
je popolnoma neosnovano, ker je sam šolski nadzornik izjavil, da mu je bil izročen
seznam učiteljev v njegovi pisarni 13. novembra 1878.
Kljub temu smo se pokoravali ukazu in pouk 30. junija končali. Toda stvar, ki je ta za-
vod posebno pretresla, je bil prefektov ukaz, da moramo vse gojence takoj odpustiti,
sicer jih bodo s silo postavili na cesto, kjer bodo enako zapuščeni, kot so bili, preden
smo jih sprejeli v zavod.
Prosim vašo ekscelenco, da kot notranji minister, kot naš velezaslužni meščan in kot
poslanec mojega slavnega rodnega Castelnuova d'Asti ukažete, da ti ubogi dečki lah-
ko še naprej bivajo v zavodu in se ukvarjajo s stvarmi, ki jim bodo nekoč pomagale,
da si bodo mogli sami pošteno služiti svoj vsakdanji kruh. Tako se bo končal preplah
med dečki in negotovost pri starših in bomo vsi skupaj s hvaležno dušo klicali nad
vas nebeške blagoslove.
Profesor naših šol Durando in vitez Allievo, profesor na Kraljevi univerzi v Turinu, ki
nam s svojim delom veliko pomagata pri vzgoji naših dečkov, prinašata ta moj dopis
in bosta srečna, če jima boste dali nadaljnja pojasnila, če boste ob premnogih poslih
lahko našli malo prostega časa.
Imam visoko čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. julij 1879
Za prosvetnega ministra je don Bosko napisal povzetek vsega, kar se je zgo-
dilo.

12.8 Page 118

▲back to top
118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ekscelenca!
Ministrski odlok, podpisan 16. maja in sporočen 23. junija tekočega leta, je ukazal
zaprtje srednje šole, ki že 35 let deluje v korist revnih dečkov v tem zavetišču, imeno-
vanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu.
Odlok utemeljujejo s pomanjkanjem zakonite usposobljenosti učiteljev, kar pa je brez
vsakršne osnove, ker smo 15. novembra 1878 izročili šolskemu nadzorniku seznam
učiteljev z njihovimi naslovi, in sicer:
5. gimnazijski razred profesor Celestino Durando
4. Mihael Rua
3. Giovanni Bonetti
2. teolog Marco Pechenino
1. duhovnik Giuseppe Bertello
Vsi ti imajo učiteljsko diplomo v skladu s šolskim zakonom Casati, člen 246.
Prav isti zakon navaja razloge, zaradi katerih je mogoče zapreti kak zavod. To so:
težko motenje javnega reda, moralnosti in zdravja med gojenci (člen 247).
Noben izmed teh vzrokov ni naveden v ukazu. Še več, na enem svojih obiskov je šolski
nadzornik izrecno povedal, da je glede higiene, discipline, moralnosti in uspeha vse
v redu.
Odlok omenja, da so bili v razredih namesto imenovanih profesorjev njihovi name-
stniki, na kar odgovarjamo, da je gospod šolski nadzornik pri svojem obisku našel vse
v redu, le da sta bila od petih profesorjev v razredu samo dva, ki pa sta poučevala v
času, ko jima je bilo to mogoče.
Noben zakon ne prepoveduje, da ne bi mogel redni profesor dobiti svojega namestni-
ka, ki bi ga po potrebi nadomestil. To delajo povsod.
Imenovani zakon tudi dovoljuje zasebnim šolam, da oblikujejo urnik, kakor ustreza
učiteljem.
Iz teh razlogov podpisani prosi vašo ekscelenco, da bi priznali zasluge učiteljev, ki de-
lajo popolnoma zastonj, in naredili veliko dobro delo tem sinovom najnižjih ljudskih
plasti, če bi preprečili izvedbo imenovanega ukaza, jih pustili mirno živeti v njihovem
zavetišču in jih ne vrgli na cesto, kakor je bilo ukazano in kjer bi jim grozil gmotni in
moralni propad.
Imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. julij 1879
Na dan odhoda don Duranda in njegovega uglednega spremljevalca v Rim
je katoliški časopis l'Emporio Popolare naslovil besedo družinskim očetom in
imenoval zaprtje don Boskovih šol kot eno največjih samovoljnosti levičarskih
strank, ki so prišle na oblast 1876. Pred takim neznanskim nasiljem je bilo tre-
ba premisliti tri stvari: tako imenovani liberalci na vsa usta razglašajo zavzetost
za izobrazbo nižjih plasti ljudstva, potem pa uničujejo prav te najrevnejše sloje
s tem, da zapirajo ljudstvu namenjene don Boskove šole. Torej jim ni za pra-
vičnost, temveč jih vodi slepa zavist v boju proti don Bosku, čigar šole so dosti

12.9 Page 119

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
119
boljše kot državne. Zlasti pa se je osramotil piemontski minister Coppino, ki si iz
sovraštva do vere ni pomišljal uničiti ustanovo, ki po prepričanju vseh pomeni
enega največjih dosežkov Piemonta.17
Oba profesorja sta bila v Rimu toliko bolj spodbudno sprejeta, kolikor manj
sta se tega
nadejala. Ko sta prišla v Vatikan, da bi obiskala tajnega komornika in ge-
neralnega kustosa Arcadie msgr. Ciccolinija, sta bila po njegovi zaslugi takoj
sprejeta pri papežu. Leon XIII. se je takrat sprehajal v eni izmed bližnjih soban.
Papež je sicer že zvedel od kardinala Nina, kaj se dogaja v Valdoccu, vendar
je želel slišati iz prvega vira za potek dogodkov. »Ne izgubljajte časa,« je dejal
don Durandu. »Stopite k notranjemu in potem k prosvetnemu ministru, iščite
podporo pri kralju, vključite v zadevo čim več vplivnih oseb.« Prav to pa je don
Bosko že storil. Ko je papež to slišal, je bil zadovoljen.
Oba ministra sta ju takoj sprejela in jima vse obljubila.18 Minister Perez je
24. julija takole pisal: »Odgovarjam na dopis z dne 15. julija tekočega meseca19
in želim, da bi vaša ustanova še najprej uspešno delovala v korist revežev. Go-
tovo teh uspehov ne bo preprečil zadnji odlok prosvetnega ministrstva. Ko bo
vodstvo šole postavilo diplomirane učitelje, bo poleg soglasja z zakoni, kar želi
ministrstvo, dalo gojencem boljši pouk in napredovanje v šoli.« Zaradi tega je
blaženi takole pisal odvetniku Aluffiju:
Predragi gospod odvetnik Aluffi!
Najlepša vam hvala za pomoč, ki ste jo dajali mojima odposlancema. Danes zjutraj
sem prejel pismo prosvetnega ministra, ki mi zagotavlja preklic odloka za zaprtje
naših šol. Kljub temu pa še vedno preti prefektov odlok, da bo s silo izpraznil zavod.
Nihče ne more razumeti razlogov za tako početje. Odlok se nanaša na pouk in ne na
izgon gojencev. V ta namen prosim ministrovo odločitev in zato prilagam pismo, ki
ga, prosim, po varni poti izročite naslovljencu.
Ko bo zadeva končana, se vam bom znova zahvalil.
Imejte me za hvaležnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. julij 1879
Šolski nadzornik Rho je medtem ravnal silno neprevidno, ko se je spustil
na časnikarsko področje in javno napadel Oratorij. Šolska oblast, ki se na tak
način razkriva, kliče javnost, da pove, kaj misli o njegovem početju. Zato razu-
memo časopis L'Unità Cattolica, ki je po zakonskih predpisih morala objaviti
neko njegovo pismo, da to dela »s pravim veseljem«. Njegov bojni konj je bil
17 Emporio Popolare, Corriere di Torino, 20. julij 1879.
18 Telegram don Duranda don Bosku, Rim, 22. julij 1879.
19 Moralo je biti vdanostno pismo ministru.

12.10 Page 120

▲back to top
120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vedno isti, češ da je don Boskova šola »zasebna šola in ne šola očetnega pouka«.
In ker je don Bosko na začetku šolskega leta 1877–78 prosil neposredno pros-
vetno ministrstvo, da mu dovoli še tri leta imeti nediplomirane učitelje, je šolski
nadzornik videl v tem jasno nasprotje, ki, kakor je menil on, zadostno kaže,
da s to prošnjo priznava, da so njegove šole zasebne in ne očetne. Poleg tega je
šolski nadzornik obtoževal don Boska laži, ker je – v kar je bil prisiljen – poslal
seznam profesorjev, ki sploh niso poučevali.20
Šolskemu nadzorniku je v istem času odgovoril vodja šol v Oratoriju don
Giuseppe Bertello.21 Najprej je dokazal, da je don Boskova ustanova očetna in
zato ni podvržena šolskim zakonom za zasebne šole. Gojencev ne pošiljajo v za-
vod združeni očetje, kakor zahteva zakon, temveč tisti, ki iz očetovske ljubezni
in zavzetosti skrbi zanje, ker nimajo staršev. Več kot trideset let, to je do 1876,
mu je država dala delati, kolikor in kakor so mu dopuščala sredstva in je nare-
kovala krščanska ljubezen. Ko je don Bosko odprl zasebno gimnazijo po členu
247 Casatijevega šolskega zakona, bi moral to jasno povedati in pisno prijaviti
šolskemu pokrajinskemu nadzorniku. Tudi do te formalnosti ni nikdar prišlo in
o tem ga tudi nihče nikdar ni spraševal. Zelo znamenita zadeva o nedovoljenih
šolah, ki so trideset let delovale, ne da bi jih kdo nadlegoval! Temu so ugovarjali,
češ da je don Bosko prosil, da bi smeli začasno poučevati nediplomirani učitelji.
Toda to se je zgodilo šele, potem ko je šolska oblast zagrozila zapreti šolo: ali
predloži seznam diplomiranih profesorjev ali pa zapre šolo. Tedaj je don Bosko
kot skrajno sredstvo prosil za tri leta časa, ko bi izšolal svoje profesorje ali bi
si kako drugače pomagal pri delu za prihodnost svojih fantov. V drugem članku
je pokazal, da je šolski nadzornik hotel dokazati, da profesorji, navedeni na se-
znamu, niso opravljali svoje službe, temveč so jih nadomeščali kleriki in mladi
duhovniki. Priznati moramo, da je to dlakocepstvo; treba je odgovoriti s provi-
sum in primo [predvideno v prvem]. Tam je bil samo Ahil in tukaj samo njegova
peta, ki je dejansko šolskemu nadzorniku dajala priložnost za odgovor.22 Don
Bertello je odgovoril in pri tem uporabil dokaz vseh dokazov, ki ga je pa šolski
nadzornik preletel in zatrdil, da prvi članek ne vsebuje nič pomembnega.23
Neki humoristični časopis, ki se je šalil »o don Boskovi veliki zmešnjavi«,
je na precej smešen način primerjal Margottija z don Boskom; primerjava, ki
nam odpira pogled na skrivne misli, ki so bile vzrok za to bitko.24 Člankar je
20 Unitá Cattolica, 22. julij 1879.
21 Prav tam, 24. in 25. julij.
22 Prav tam, 31. julij. Pred odgovorom je don Bertello časopisu poslal še tretji članek, da bi obranil
don Boska pred osebnim očitkom šolskega nadzornika v njegovem pismu Margottiju. Prinašamo
ga v celoti v Dodatku (št. 25).
23 Dodatek št. 26.
24 Fischietto, 26. julij 1879. Takratna izjemno protiverska Gazzetta del Popolo je v rubriki Sacco nero
[Črna vreča] na vso moč branila šolskega nadzornika. Z namenom, da bi prestrašila, je v članku

13 Pages 121-130

▲back to top

13.1 Page 121

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
121
pisal: »Italiji veliko bolj škoduje don Bosko (spoštujemo dobro vero) kot sto
Margottijev. Margottija vsaj vsi poznamo, koraka pod razprostrto zastavo, je
odkrit in ima značaj. Ne boji se niti hudiča. Na ves glas kriči: hočemo papeža
za kralja, ven iz Rima, tatovi, izobčenci! Javno želi, da bi prišel nov Sikst V., ki bi
Rimljanom v obilici dajal polento in vislice. Don Bosko pa je, zdi se mi, da sem
to že nekoč povedal, mirna voda, ki tiho spodjeda jez. Tiho poučuje svoj kate-
kizem, tiho vceplja svoje ideje o papežu (vendar tako, da ga ne imenuje narav-
nost) in pripravlja vojake za papeža. Zato menim, de je Italiji bolj nevaren don
Bosko kot trobentač Margotti, ki trobi, da ga vsi slišijo. Stokrat boljši je odkrit
sovražnik kot tak, ki je pokrit s plaščem. Da končam: s tega vidika je zaprtje za-
voda nekaj odličnega in jaz bi želel, da bi to veljalo za vse večne čase.«
Bilo je nujno potrebno, da je spregovoril tudi don Bosko. Svoj molk je pre-
kinil s pismom v Gazzetta del Popolo, ki ga je objavila 4. avgusta.
Gospod urednik!
V svojem časopisu ste večkrat, zlasti v št. 211 govorili o zaprtju šole v zavetišču, ime-
novanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
Ker je treba zaradi spoštovanja resnice in v korist ubogih dečkov popraviti nekaj
stvari, vas ljubeznivo prosim, da objavite naslednja dejstva.
V vsakem času so to hišo imeli za dobrodelno ustanovo krščanske ljubezni, zavetišče
za uboge dečke in nikdar za zasebno gimnazijo.
Veliko število dečkov usmerjamo v priučitev kake obrti, druge pa, ker so bistre glave
in ker so sinovi obubožanih meščanskih družin, v gimnazijo, da jih ne bi prikrajšali
za možnost šolanja in ne bi storili nasilja njihovim naravnim sposobnostim.
Boncompagnijev zakon iz leta 1848 in Casatijev iz leta 1859 sta šla na roke tem šo-
lam in petintrideset let so šolski nadzorniki in prosvetno ministrstvo sodelovali s tem
zavetiščem in ga imeli za zavod za uboge otroke kot očetno ustanovo, ker njihov pred-
stojnik dejansko opravlja službo očeta, kakor pravi Casatijev zakon v členih 251, 252
in 253. Naj še povem, da ta zavod živi od Božje previdnosti, da imajo gojenci pouk
popolnoma zastonj, saj tudi učitelji ne dobijo za svoje delo nikakršne plače. Kljub vse-
mu temu hoče šolski nadzornik te šole podvreči zakonom o zasebnih šolah in tako
predstojnika prisiliti k zelo težkim žrtvam za plačevanje diplomiranih učiteljev.
Da bi se pokoraval šolski oblasti in zakonskim predpisom, ki jih ni, sem izbral pet
diplomiranih profesorjev, katerim sem zaupal pouk predmetov, kakor to zahteva za-
kon v členu 246.
Toda gospod šolski nadzornik se s tem ni strinjal in je zahteval, da morajo biti profe-
sorji na svojem mestu po urniku, ki jim ga je on postavil! To pa je protizakonito, ker
31. julija pisala: »Zelo se čudimo, da članki proti šolskemu nadzorniku prihajajo izpod peresa ka-
kega profesorja naših državnih gimnazij in da don Boskovemu nasprotovanju, da bi se podvrgel
temu, kar predpisujejo zakoni, in pri vsem tem klerikalnem rogoviljenju ni izvzet tudi kakšen
naš psevdo-liberalec. Skušali bomo razčistiti zadevo in se spet oglasili.« Udarec je bil namenjen
profesorjema Perosinu in Allievu. Tudi skrajno liberalna Gazzetta Piemontese se je postavila na
stran nadzornika in govorila o nezakonitosti don Boskovih šol (3. avgust).

13.2 Page 122

▲back to top
122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zakon pušča zasebnim šolam svobodo glede šolskega urnika in ga lahko krojijo po
svojih potrebah.
Zato je Pokrajinski šolski urad na predlog gospoda šolskega nadzornika zaradi ne-
izpolnjevanja uradnega šolskega urnika in zato, ker so nekateri profesorji poslali v
razrede svoje namestnike, predložil zaprtje teh šol.
Gospod prosvetni minister je verjel, da je tak predlog utemeljen; 16. maja je podpisal
odlok o zaprtju in ga 23. junija sporočil podpisniku.
Zakonitost tega dejanja naj presojajo drugi. Jaz samo pravim, da je to, kar sem pove-
dal, zgodovinska predstavitev dogodkov, ki je nihče ne more spremeniti ali drugače
razlagati.
Tisto pa, kar v tej zadevi posebno žali zagovornike pravice, je dejstvo, da v zadevo
vključene stranke sploh niso upoštevali in se z njo pogovorili. Šolski zakoni v Italiji in
tujini dajejo obtožencu priložnost, da pove svoje razloge. To meni ni bilo dano. Ni mi
bilo dano v škodo toliko ubogih otrok iz najnižjih plasti družbe, ki bi jih vsi pošteni
ljudje morali braniti in se truditi, da bi izboljšali njihov položaj.
Upam, da bo novi prosvetni minister popravil ta javnosti škodljiv odlok v smislu sedaj
veljavnih šolskih zakonov.
Že vnaprej se vam zahvaljujem, velecenjeni gospod urednik, za ljubeznivost, ki mi
jo izkazujete. Imam čast, da se imenujem v globokem spoštovanju vaše uglednosti
vdanega in ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. avgust 1879
Profesor Allievo, ki je bil vedno bolj prepričan o utemeljenosti don Bosko-
vih pravic, je po svoji vrnitvi iz Rima dal natisniti delce Casatijev šolski zakon in
zasebna srednja šola. To je bil pravzaprav sir na don Boskove makarone. Pisec
ga sicer ni imenoval, je pa navajal razloge za njegovo pravdo. Don Bosko je knji-
žico takoj uporabil in jo poslal ministru Perezu z naslednjim pismom.
Ekscelenca!
Vaši ekscelenci je gotovo znano, da je minister Coppino z odlokom ukazal zapreti
srednje šole, ki so petintrideset let delovale v prid ubogim dečkom, zbranim v tem za-
vetišču. Odlok je bil podpisan 15. maja, naslovniku pa izročen 23. junija z obveznostjo
izvedbe 30. junija tekočega leta.
Kot ravnatelj ustanove čutim dolžnost, da preprečim uničenje teh fantov tako sedaj
kakor v prihodnje. Če pustimo ob strani, da je bila izvedba odloka v tako kratkem
času nemogoča, mi dovolite, da vam navedem nekaj opomb in razlogov, zaradi kate-
rih je ta odlok protizakonit in zato neveljaven.
1. Pokrajinski svet, kakršen je ustanovljen (glej dokumentacijo).
2. Prizadetemu niso dali do besede. Nobena zakonodaja in nobeno sodišče ne ukrepa,
ne da bi prej zaslišalo obtoženca.
V našem primeru je opravil inšpekcijo gospod šolski nadzornik, ki je popolnoma
potvoril svoje poročilo, ne da bi o tem obvestil ravnatelja šole, ki bi gotovo imel
tehtne pripombe.

13.3 Page 123

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
123
3. Noben zakon šolske zakonodaje se ne tiče dobrodelnih ustanov, ker tukaj ni treba
varovati niti zasebnih niti javnih koristi. V tem zavetišču učitelji poučujejo brezplač-
no in učenci ne plačujejo nikakršne šolnine.
Poleg tega je treba imeti dobrodelne ustanove za očetne ustanove, v katerih pred-
stojnik predstavlja očeta, ker svojim varovancem skrbi za stanovanje, obleko, kruh
in pouk. Ali ne opravlja vloge očetov? Poglejte, prosim, priloženo knjižico profesorja
Giuseppeja Allieva.
4. Šolski zakon pravi v členu 356: »Osebam, ki brezplačno poučujejo v prazničnih šolah
za ubogo mladino ali v osnovnih šolah za odrasle ali v posebnih tehniških šolah za
rokodelce, niso potrebni izkazi usposobljenosti.« Če zakon dopušča toliko za javne šole,
koliko bolj velja to za srednje šole v očetni upravi, o katerih govorimo? Glej člen 252!
Vzrok za zaprtje je odsotnost zakonitih profesorjev z delovnega mesta. Treba je reči,
da noben zakon ne predpisuje pravilnika za zasebne šole, zato lahko vsak svobodno
določi tak urnik, ki mu najbolj ustreza. Ker morajo naši profesorji opravljati tudi
upravne posle v naši dobrodelni ustanovi, si izberejo prosti čas dopoldne ali popol-
dne in ga posvetijo pouku. Zato niti sprememba urnika niti odsotnost profesorjev ne
moreta dajati zakonite osnove za zaprtje zavoda.
5. Povedati moramo še, da je gospod nadzornik pri nenapovedanem šolskem obisku
našel samo en razred brez zakonitega učitelja, ki ga je zastopal njegov namestnik. Ali je
nadomeščanje učitelja lahko zakonita osnova za zaprtje kakega zavoda? Menim, da ne.
6. Tega zavoda nihče nikdar ni štel za zasebno gimnazijo, temveč vedno za zavetišče
ubogih otrok. Za take jih je imel šolski nadzornik, za take jih je imel prosvetni mini-
ster, in to 35 let.
Zaradi vsega navedenega in za dobro ubogih mojih dečkov ter za korist naše družbe
prosim vašo ekscelenco, da bi priznali nezakonitost imenovanega odloka in dopusti-
li, da ta zavod nadaljuje delo v korist toliko zapuščenih otrok, ki bi sicer bili prepuš-
čeni sami sebi in se ne bi mogli pripraviti na življenje.
Če pa vaša uglednost v svoji modrosti ne bi mogla ugoditi moji prošnji, bi vas poniž-
no prosil, da bi jo izročili državnemu svetu, ki naj ustrezno razsodi. Poln zaupanja v
ljudski glas, ki razglaša vašo ekscelenco za očeta ubogih otrok najnižjega ljudskega
sloja, imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Razprave v časopisih so se še bolj razplamenele. Od 5. do 9. avgusta se je
oglasilo četvero časopisov, eden izmed njih kar dvakrat. L'Unità Cattolica je 5.
avgusta objavila don Boskovo pismo v Gazzeta del Popolo s temle pozivom:
»Don Bosko je človek, ki s svojo krščansko ljubeznijo oživlja, njegovi sovražniki
pa so ljudje črke, ki ubija. Proti don Bosku se ponavlja to, kar so kričali že pro-
ti Jezusu Kristusu: Nos legem habemus et secundum legem debet mori [Imamo
zakon in po tem zakonu mora umreti]. Toda zakon so tako napačno uporabili
proti don Bosku, kakor so ga napačno uporabili proti Jezusu Kristusu. Naj bo
kakor koli, mi bomo končali ta prepir. Človek, poln ljubezni, ne želi prepirov.«
Gazzetta del Popolo je istega dne objavila dvoje pisem dveh duhovnikov,

13.4 Page 124

▲back to top
124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
toda kako zelo sta se razlikovali! Eno je poslal don Rua v kratko pojasnilo, drugo
pa opat Mongini. Ta duhovnik, trikratni liberalec, je imel za nas veliko zaslugo,
da nam je odkrival, od kod streljajo nasprotniki. Vprašanje zakona je bilo samo
pretveza, resnični vzrok vsega početja je bil političen. Ta liberalni duhovnik je
pisal: »Don Bosko, ki ima zavode v Italiji in zunaj in celo v Ameriki, ima politični
pomen, ki se skriva pod plaščem človečnosti, se pravi pod dobrodelnostjo. Ta
pomen je v značilnosti njegovega učenja, ki je vse prepojeno z načeli Sillaba,
tako da vzgaja Italiji in civilizaciji na splošno škodljive rodove. Don Bosko, ki
se zdi, da ima prednost vsepričujočnosti, se lahko imenuje potujoči Sillabus z
medom na ustih, ki mu omogoča, da ga njegovi dečki použijejo v majhnih količi-
nah, kakor to delajo matere z grižljaji za svoje otroke. V don Bosku je spretnost,
da zna vse navdušiti za papeža, in lahko rečemo, da v tej zadevi velja toliko
kot tisoč klerikalnih učiteljev in tisoč tako imenovanih katoliških časnikarjev
z njihovimi pretiravanji. Groza in trepet, če bi sto italijanskih mest imelo po
enega don Boska. Če nič drugega, bi zmeda rasla in bi učinki bili kmalu vidni. Z
vsem tem želim povedati, da če zakon ne more odpraviti vseh pomanjkljivosti
srednjega šolstva, je treba z vso strogostjo nastopiti proti tovrstnim zavodom,
jih nadzorovati, in če je treba, tudi zapreti.« Tu imamo slovnico, uporabljeno
v ultraliberalnem kriteriju. Don Rua je 6. avgusta odgovoril na nekaj vprašanj,
časopis Gazzetta Piemontese pa je nepristransko objavil don Boskovo pismo.25
Don Bertello je v l'Unità Cattolica 7. avgusta zavrnil nekaj nepomembnih trdi-
tev, ki jih je 3. avgusta pustil ob strani za šolskega nadzornika. Ne pove nič no-
vega. Končno je l'Osservatore Romano v dveh stolpičih 9. avgusta objavil članek
z naslovom Preveč zakonita obramba. V njem primerja don Boskov primer s
primerom patra Ferrarija. Ko je leta 1878 umrl slavni astronom jezuit Secchi,
znanstvenik svetovnega slovesa, je italijanska vlada, potem ko se je polastila
Rimskega kolegija, kjer je imel astronom v enem delu stavbe svoj observatorij,
čisto svojo stvaritev, iz sramu pustila pri miru tega znanstvenika. Ko je izginil
genius loci [duh, duhovno ozračje, kraja], je bil njegov sobrat in asistent pater
Ferrari, ki so ga vsi razlogi in pravica določali za njegovega naslednika, izgnan:
gospod Coppino je brez dolgega razmišljanja šel za svojim ciljem, kakor hitro
je videl, da to koristi njegovi stranki. Iz istih sektaških razlogov je isti gospod
Coppino določil »svojeglavo zaprtje odličnega in zaslužnega katoliškega zavo-
da, kot je to don Boskov Oratorij«. To je pomenilo položiti prst na rano.
Med bobnenjem časnikarjev se je spet oglasil don Boskov glas Margottiju;
»ves vreden njega samega«, je rekel časopis in bil ves vesel, da ga je mogel obja-
viti: »Če kdo še dvomi, da so don Boskove šole zares očetna ustanova, pa ne bo
mogel zanikati, da ima zares očetovsko srce.«
25 Dodatek, št. 27.

13.5 Page 125

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
125
Velespoštovani gospod teolog!
Naklonjenost, ki ste jo izkazali meni in tem mojim ubogim dečkom, me sili, da se vam
za vse iz srca zahvalim. Sedaj vas prosim za podporo v sporu tega Oratorija s kralje-
vim šolskim nadzornikom. Pravno vprašanje je bilo že zadosti obdelano in sedaj se
zdi, da stvar prehaja na posamezne ljudi.
Ker ta ustanova potrebuje pomoč vseh in povsod in ker je moja želja, da bi v svoji
majhnosti sodeloval z vsemi oblastmi za skupno dobro, vas prosim, da bi vnaprej
opustili vsa tovrstna razmišljanja in namesto tega dali prostor dejavni krščanski lju-
bezni, ki mora vladati pri vseh vrstah državljanov.
Zdi se mi pa nujno potrebno nakazati vzrok, iz katerega je prišla vsa ta nerodna
zadeva. Zdi se, da nekateri mislijo, da smo hoteli pri tej ustanovi imeti gimnazijo.
Kaj takega nikdar nihče ni mislil. Če bi prebivalce Turina, tudi tiste, ki živijo v našem
zavetišču, vprašali, kje je taka gimnazija, bi tega nihče ne vedel odgovoriti, ker take
gimnazije ni.
Imamo pa brezplačne šole, ki jih izberejo gojenci sami, ki zaradi nadarjenosti in za-
radi svojih družin, ki so padle v revščino, obiskujejo srednjo šolo.
Kljub pomanjkljivi utemeljitvi v danem ukazu in čeprav odlok o zaprtju ne bi smel
posegati v življenje zavoda, sem se kakor vedno v preteklosti pokoraval ne samo za-
konu, temveč tudi oblasti. Zato smo v skladu z ministrskim ukazom določnega dne
prekinili pouk v srednji šoli, poslali gojence k njihovim staršem, prijateljem in dob-
rotnikom, ki so jih vsaj začasno sprejeli v svoje domove.
Vi, gospod teolog, boste le težko doumeli, kako zelo je bilo žalostno moje srce, ko
je kar nenadoma prekinilo šolanje tristo mojih posinovljenih otrok, ki so že več let
predmet mojih skrbi in nelahkih žrtev, in kar je najhuje, da sem jih moral razpustiti
kljub veliki nevarnosti za njihovo prihodnost.
Sem pa popolnoma prepričan, da bo šolska oblast, ko bo ugotovila položaj tega za-
voda pred zakonom in družbo, dala, da bom čim prej spet zbral svoje gojence in
nadaljeval tisto vzgojo, ki jim bo omogočila, da bodo živeli kot pošteni državljani in
si pošteno služili kruh.
Medtem pa z najboljšo voljo dajem na razpolago ta moj zavod tistim zapuščenim ot-
rokom, ki mi jih bodo javne oblasti pošiljale, da se bodo izučili kake obrti. Sklepam to
pisanje z globoko hvaležnostjo, s katero imam čast, da se imenujem vaše spoštovane
uglednosti najvdanejšega in ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. avgust 1879
Istega dne 10. avgusta je liberalni turinski časopis Risorgimento, ki se ni
hotel spuščati v to zadevo, prostodušno zapisal: »Zdi se nam, da je summum jus
summa iniuria [največja pravica je največja krivica], ko gre za zavod, ki ni samo
vzgojni, temveč tudi dobrodelni, ki skrbi za telesni in duhovni kruh stotinam
revnih otrok.« Ko je potem navedel že znane liberalne zadržke o mnogih don
Boskovih zavodih, je nadaljeval: »Po vsem tem si ne moremo kaj, da ne bi bili
začudeni zaradi toliko čudežev vere in ljubezni, ki jih ne bi znal nihče doseči, kaj

13.6 Page 126

▲back to top
126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
šele prekositi.« S tem uvodom je časopis obrazložil, zakaj je objavil dolg članek,
v katerem je ne glede na zakonsko stališče nakazal svoje poglede na naravo toli-
kokrat omenjenega zavoda, ki je potrebno, če hočemo resno presojati upraviče-
nost zaprtja in njegove posledice. Po kratkem opisu nastanka in razvoja zavoda
in njegovih stalnih odnosov do vlade je sedanji odlok šolske oblasti primerjal z
umorom nedolžnih otrok, ki ga je ukazal Herod, in izrazil upanje v boljše miš-
ljenje in razpoloženje nove vlade.26
Časnikarska polemika se je raztegnila čez Alpe. Neki pariški časopis, ki ni
bil moka za peko hostij, je duhovito opisoval svojim bralcem zadevo o zaprtju
don Boskovih šol. V izdaji 13. avgusta dopisnik iz Turina, potem ko je prikazal
dve glavni osebi drame, Coppina in Rhoja, nakaže še njuno žrtev ter nato obdela
nesrečni odlok in pokaže njegovo otročjo nesmiselnost.27
V Turinu se je na dan, ko je prišla ta številka Figaroja s tako vzvišenim ka-
ranjem, zgodilo nekaj, kar bi mogli imenovati igro Božje previdnosti za izigra-
vanje hudobnih ljudi. Zloglasni Fischietto se je tistega dne znesel s karikaturo,
ki je predstavljala ostudno pošast, oblečeno v duhovnika, kako sedi na oblakih.
V desni roki je držala kajfež in pod pazduho debelo knjigo in malho, v levi roki
pa palico za drugo malho z napisom: »Lep način obrambe industrije. V Turinu
je čudodelnik Dominus Lignus s stroji, ki niso bili patentirani od ministrstva za
šolstvo, izdeloval sovražnike Italije, zato so mu zaprli tovarno. Morda ga bomo
videli odpotovati na kakem oblaku v Ameriko, da bo tam povečal svojo podru-
žnico!« Pustimo ob strani obsedenost s prepričanjem, da bo don Bosko odpo-
toval v Ameriko.28 Toda kajfež je bil prava nesreča za vso zadevo. Medtem ko so
se bralci humorističnega časopisa smejali zaradi sovražnika luči, ki je moral s
svojo zaostalostjo potovati daleč stran, so bralci Barettija mogli zvedeti veliko
zelo zanimivih reči. Zvedeli so, da je od 32 kandidatov za gimnazijsko maturo
na Kraljevi gimnaziji Monvisu zdelalo 22, medtem ko je bilo od notranjih go-
jencev Monvisa od 16 samo 7 zrelih za nadaljnji študij. Zvedeli so, da jih je od
dvaindvajsetih z nezakonite šole dobilo najboljše rede in da je eden izmed njih
bil najboljši med 82 maturanti, tako da je za deset točk prekosil vse druge. Zve-
deli so, da bi tistih devet, ki jih je padlo, moglo z lahkoto narediti popravni izpit
26 Dodatek, št. 28.
27 Dodatek št. 29. Opat Paulin (pismo z dne 4. avgusta 1879) je že pisal iz Auteuila grofu Caysu: »Zelo
nas je užalostila novica o pristranskem boju, ki so vam ga napovedali. Menili smo, da ima samo
Francija pravico za take vrste krivic. Zdi se pa, da so tudi v Italiji plagiatorji gospoda M. Julesa
Ferryja. Upajmo, da kriza, ki jo doživlja Cerkev v tem trenutku, ne bo dolgo trajala in da bo dobra
vlada postavila pred vrata te ljudi, ki se zdi, da so sposobni samo obrekovati in preganjati dob-
re katoličane. Zmaga hudobnih ni nikdar večna. Počenja se veliko hudega, zelo veliko hudega in
prav to žalosti vsakega poštenega človeka.« Pozneje je predstojnica prvega samostana v Annecyju,
potem ko je zvedela, kakim vladinim tarčam je izpostavljen don Bosko, pisala don Bosku besede
krščanske spodbude. Don Bosko je naročil grofu Caysu, naj napiše odgovor, ki ga je on podpisal.
28 Prim. MB XIII, str. 359 [BiS XIII, str. 236].

13.7 Page 127

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
127
v oktobru. Nato je časopis razmišljal: »Ti odlični uspehi so bili doseženi kljub
motnjam, ki jih je povzročalo zaprtje zavoda.« O teh uspehih so seveda mestni
časopisi modro molčali.
Počitnice so omilile napade in utišale spor, vendar si don Bosko ni nehal
prizadevati, da bi za oratorij dosegel priznanje očetnega doma in bi bil tako
izvzet iz določb za zasebne šole. Septembra je poslal prosvetnemu ministru pis-
mo, v katerem je skušal pokazati, da je gimnazija v Oratoriju varno pribežališče
toliko nadarjenim fantom, ki nimajo gmotnih sredstev za šolanje.
Ekscelenca!
Splošno ljudsko prepričanje, da je vaša ekscelenca velik zaščitnik revnih otrok iz naj-
nižje družbene plasti, mi daje upanje, da boste nadaljevali dobrohotno naklonjenost
do dečkov v zavetišču Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ki želijo napredovati po poti
znanja in kreposti. To zavetišče skrbi za kakih 900 revnih dečkov, ki jim z znanjem in
obrtno spretnostjo pomaga do kruha.
Bolj nadarjeni lahko opravijo srednjo šolo.
V 36 letih so prosvetni ministri in šolski nadzorniki stalno spodbujali in velikodušno
podpirali te šole, ne da bi zahtevali diplomirane učitelje. Šele v šolskem letu 1878–79
je gospod šolski nadzornik v Turinu hotel podvreči te šole strogim ukrepom zasebnih
šol in s tem povzročil veliko zmedo in škodo med učenci, kakor sem vaši ekscelenci
imel priložnost poročati.
Sedaj prosim vašo ekscelenco, da bi Oratorij sv. Frančiška Saleškega milostno imeli
za zavetišče in dobrodelno ustanovo za zapuščene otroke in omogočili prosilcu, ki
kot oče skrbi za kruh in vse drugo potrebno za vzgojo, da bi jim sam ali s pomočjo
drugih dal izobrazbo, ki je potrebna, da si bodo mogli sami služiti kruh.
Odličen uspeh naših gojencev na državnih izpitih, ki so jih dostojanstveno opravili, in
dejstvo, da mnogi izmed nekdanjih gojencev zasedajo stolice na univerzah, dokazu-
jeta izredne sposobnosti naših učiteljev.
V svojem imenu in v imenu vseh dečkov, ki so deležni vaše podpore, imam čast, da se
imenujem vaše ekscelence najvdanejšega prosilca.
duh. Janez Bosko
Turin, september 1879
Istočasno je ponovno poskusil tudi na notranjem ministrstvu. Obe prošnji
je opremil s potrebnimi listinami.
Ekscelenca!
Z namenom, da bi zagotovil dečkom tega Oratorija možnost, da bi si sčasoma mogli
sami služiti kruh, sem vložil prošnjo gospodu prosvetnemu ministru. V tej prošnji sem
izrazil željo, da bi ta zavod še naprej imeli za dobrodelno ustanovo in da bi predstoj-
nik lahko omogočal sirotam srednješolsko izobrazbo, kakor se je to delalo že kakih
petintrideset let.
Leta 1865 je šolski nadzornik, ki ni poznal posebne narave tega zavoda, hotel zavod
podvreči zakonodaji zasebnih šol, to je z diplomiranimi učitelji. Toda izjava notra-

13.8 Page 128

▲back to top
128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
njega ministrstva in potrdilo turinskega župana prosvetnemu ministru sta odstranili
vsako težavo.
Ko sem sedaj v enakem položaju, prosim vaš ekscelenco, da bi v prid naših dečkov rekli
dobro besedo zgoraj imenovanemu prosvetnemu ministru. Velika in neizbrisna bo hva-
ležnost naših dečkov in moja do vaše ekscelence in vsi bomo prosili Boga, da naj vas
ohrani še dolga leta. Imam čast, da se imenujem vašega najvdanejšega prosilca.
duh. Janez Bosko
Turin, september 1879
Iz Rima ni bilo nobenega glasu in šolsko leto naj bi se kmalu začelo. Zato se
je znova obrnil na pravičnost in dobroto ministra Pereza.
Ekscelenca!
Bliža se začetek šolskega leta in jaz sem še vedno v negotovosti, kaj naj storim z dečki,
ki mi jih je Božja previdnost poslala v ta dobrodelni zavod. Ponižno vas prosim, da bi
dobrohotno premislili in uredili vse potrebno zanje, ki vas z dvignjenimi rokami pro-
sijo, da bi jim pomagali. Ko pričakujem dobrohotno dovoljenje za srednješolski pouk
v tem zavodu, vas prosim, da bi glede povzročene motnje smel ponoviti naslednje:
1. Da Casatijev šolski zakon ravnatelja zasebne šole ne obvezuje, da bi moral šolski
oblasti predložiti šolski urnik.
2. Da so moji učitelji poučevali in da zakon šolskemu svetu ne daje pravice, da bi
učiteljem zakonsko določal število ur pouka na leto.
3. Da turinski šolski nadzornik, ki je po naključju prišel nadzorovat pouk v razredih,
ne more sklepati, da naslovni profesorji ne bi nikdar poučevali, ker imajo pač še dru-
ge opravke pri upravi zavoda, in da so v prostem času redno poučevali.
4. Da sem dobil že diplomirane profesorje ne zato, ker bi mislil, da je naša šola zaseb-
na gimnazija, saj so civilne, šolske in občinske oblasti naš zavod vedno štele za do-
brodelno ustanovo. Postavil sem diplomirane učitelje zato, da bi se uklonil zahtevam
in pretnjam šolskih oblasti.
Pravičnost in ljubezen, ki razglašata vašo uglednost kot zaščitnika revnega ljudstva,
mi zagotavljata, da bom rešen muk, ki škodujejo tako javnosti kakor tudi toliko rev-
nim dečkom, ki bi brez te oblike vzgoje zašli na krivo pot in končali v državnih ječah.
Poln zaupanja v vašo znano dobrohotnost se v globoki hvaležnosti imenujem vaše
ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. oktober 1879
Tokrat je minister odgovoril. Dne 28. oktobra mu je pisal: »Iz vašega cenje-
nega dopisa z dne 19. oktobra sem zvedel, da ste dobili za pouk v vaših šolah
potrebne diplomirane učitelje. To vam omogoča odpreti imenovano šolo, a se
boste morali obrniti na šolski svet. To vam sporočam in vas poln spoštovanja
pozdravljam itn.« Njegova ekscelenca je hotel rešiti kozo in zelje. Blaženi je ra-
zumel, da tu ni drugega izhoda kot seznam diplomiranih profesorjev. Zato se
je držal ministrovega nasveta in poslal šolskemu nadzorniku seznam učiteljev,
ta pa je zavrnil dva: Bartolomeja Fascieja, študenta drugega letnika literatu-

13.9 Page 129

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
129
re, in Bessa Galla, študenta drugega letnika matematike. Zahteval je, da mora
biti profesor prve gimnazije in profesor aritmetike v vseh razredih diplomira-
na učna moč. Ko bi zadostil tem pogojem, bi lahko zaprosili pri Pokrajinskem
šolskem svetu za dovoljenje za ponovno odprtje šole. Don Bosko je vse uredil.
Velespoštovani gospod šolski nadzornik!
Študenta Bartolomeja Fascieja bo v 1. razredu ubogih dečkov te hiše nadomestil
Marco Pechenino.
Klerika Galla Bessa pa za zdaj ne bo nadomestil nihče, ker bomo počakali, da dobimo
diplomiranega profesorja za matematiko. To je v soglasju z zakonom, ki ne predpisu-
je ne števila ne kakovosti učiteljev na zasebnih šolah.
Podpisani pa odločno zagovarja, da je njegovo zavetišče dobrodelna ustanova in ne
zasebna gimnazija in zato ni podvržena členu 246 Casatijevega šolskega zakona o
diplomiranih učiteljih, da pa predstavlja diplomirane učitelje samo zato, da se poko-
rava krajevnim šolskim oblastem, pričakujoč končne odločitve višje oblasti.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. november 1879
Toda don Bosko ni mogel dopustiti, da bi ministrski odlok visel kot Damo-
klejev meč nad usodo Oratorija, zato je hotel doseči njegov preklic. Temu je
veljal njegov boj za priznanje očetnega značaja njegovih šol. In tako je prišlo do
nove bitke.
Prav tiste dni se je v parlamentih najpomembnejših evropskih držav bila
bitka za neodvisnost pouka. Zdi se, da je povsod vel veter proti tiranskemu mo-
nopolu državne šole in javno mnenje je bilo razdeljeno. V Italiji je Narodni ka-
toliški kongres v Modeni zadnji teden oktobra obravnaval to vprašanje. Inženir
Buffa iz Turina je predložil osnutek prošnje s podpisi za obe zbornici za neodvi-
sni pouk. »Kot starši imamo pravico vzgajati otroke, ki nam jih je Bog dal,« tako
pravi vloga, »po naši vesti. Kot Italijani imamo pravico, da vzgajamo rod, ki ne
bo v sramoto temveč v čast naši domovini. Kot državljani imamo pravico, da se
zakoni uskladijo s prvim členom ustave, toda načelo neodvisnosti pouka, ki ga
je uzakonil subalpinski parlament 1875 in naj bi se vključil v zakon 13. novem-
bra 1859, je ostal samo mrtva črka.« Ko je Buffa v teku razgovora imenoval don
Boska, so vsi živahno zaploskali.
Minister Perez je imel široke ideje o pouku. Preprosto dejstvo, da je poklical
iz Turina in vzel za svojega posebnega tajnika Allieva, odločnega zagovornika
te pravice, je zadostno znamenje teženj v ministrstvu, ki so jih potem potrdila
še dejstva.29 Toda ta nagnjenost ni bila zadnji razlog njegovega kratkega mini-
strovanja.30 Odstopil je 19. novembra, in sicer zaradi nesoglasij s Cairolijevim
29 Dodatek, št. 30.
30 Prim. Unità Cattolica, 16. december 1879, članek La tirannia dell'Insegnamento in Italia ed opportuni
ricordi del professore Allievo [Tiranija šolskega pouka v Italiji in koristni predlogi profesorja Allieva].

13.10 Page 130

▲back to top
130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
kabinetom. Ko so Cairoliju ponovno ponudili mandat za sestavo vlade, je ta Pe-
rezu ponudil ministrstvo za poljedelstvo, toda on je ponudbo odločno zavrnil in
postavil izbiro: ali prosvetno ministrstvo ali nič! Namesto njega je dobil mandat
literat Francesco De Sanctis.
Don Bosko je bil odločen, da bo svojo pravdo predložil Državnemu svetu
in zahteval preklic Coppinovega odloka kot nasprotnega zakona, ker je njegov
zavod dobrodelna ustanova. V ta namen si je primerno pripravil teren. Za pros-
vetnega ministra je začel pripravljati spomenico v obliki zgodovinskega poro-
čila s peterimi dodatki listin od leta 1850 do 1866; tu se je zrcalila prava slika
Oratorija v Valdoccu. Da bi mogli državni organi dobiti zadostne informacije, je
dal spis natisniti v obliki knjižice,31 ki jo je z zgoraj imenovanim delom Allieva
ali brez njega poslal raznim osebnostim. Sedaj je bilo treba najti pravo pot, da
bi prišel do Državnega sveta.
Državni svet je prejemal po predpisu zakona predloge in dokumente samo
od ministrstev. Zato je bilo treba vsako prošnjo vložiti po hierarhičnem postop-
ku. V našem primeru bi bilo treba vlogo izročiti predsedniku Pokrajinskega
šolskega sveta v Turinu, ta bi jo predstavil Svetu in Svet s svojim priporočilom
prosvetnemu ministru. Minister bi jo proučil in jo nato poslal Državnemu svetu.
Toda kakšno upanje je mogel dati don Bosku Pokrajinski šolski svet? Ali ne bi
storili vsega, da bi speljali vodo na svoj mlin? Če ne drugo bi lahko z birokrat-
skimi postopki vlogo odrinili do grških kalend. Hitrejša in zanesljivejša se je
zdela druga pot, kraljeva pisarna. Zakon mu je dajal pravico in on jo je uporabil.
Res je, da bi kraljeva pisarna poslala vlogo prosvetnemu ministrstvu in to bi se
obrnilo na Pokrajinski šolski svet v Turinu za potrebna pojasnila. Toda sedaj ni
bilo več mogoče ustaviti postopka. Poleg tega je imel don Bosko v Rimu tako na
ministrstvu kakor v Državnem svetu zveste prijatelje, ki bi pazili, da bi odstra-
nili ovire in si pridobili potreben vpliv.
Blaženi je zato napisal prošnjo kralju, razširil spomenico, ki jo je poslal mi-
nistru, in priložil obsežno dokumentacijo celotne zadeve. Eden izmed zgoraj
omenjenih prijateljev, gospod Benedetto Viale, Turinčan, dolgoletni uradnik Dr-
žavnega sveta, je pisal don Rui o tej prošnji: »Ne bi mogla biti bolje sestavljena.«
Ko jo je potem pokazal enemu svojih tesnih prijateljev v notranjem ministrstvu,
je dobil potrditev: »Je dobro sestavljena in notranjega ministra sili k razmišlja-
nju.« Če mu ne bi bilo zadoščeno, bi se lahko obrnil na parlament ali začel pravni
postopek pred sodiščem. Gospod Viale je zagotovil don Rui: »Ne dvomite, pazil
bom, priporočal in svetoval za ugoden razplet, ki ni nič drugega kot gola pra-
31 L'Oratorio di san Francesco di Sales ospizio di beneficenza [Oratorij sv. Frančiška Saleškega, zave-
tišče javne dobrodelnosti]. Prikaz duhovnika Janeza Boska. Turin, Sal. tisk., 1879. Lahko beremo
v Dodatku, št. 31.

14 Pages 131-140

▲back to top

14.1 Page 131

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
131
vica.«32 Tudi don Boskovo spomenico kralju so natisnili.33 Ko je gospod Viale
dobil v roke seznam članov Državnega sveta, ki je obravnaval šolske zadeve, je
poslal vsakemu en izvod, kakor tudi knjižico in delo profesorja Allieva.
Don Boskovo prošnjo so iz kraljeve pisarne izročili prosvetnemu ministr-
stvu 11. decembra. Na božično vigilijo je ministrstvo predložilo prošnjo Držav-
nemu svetu z ministrovo pripombo, ki diši po trpkostih, ki so izvirale iz turin-
skih informacij.34 Za posrednika je bil že določen komendator De Filippo, ki se
je zdel naklonjen. Ko pa so spremenili sestav Državnega sveta za obravnavanje
zadev, ki so se tikale prosvetnega ministrstva in naj bi jih obravnavali v no-
tranjem ministrstvu, bi moral to vlogo prevzeti kdo drug. Toda zaradi višjih
priporočil, pri katerih je verjetno sodeloval tudi Viale, je ostal De Filippo. Tudi
senator Siotto-Pintòr je bil naklonjen don Bosku in se je zavzel v njegovo korist
pri ministru, pri predsedniku Državnega sveta Cadorni in pri svetovalcih njego-
vih prijateljev. »Prekršek proti zakonu je jasen,« je vzklikal odločni Sardinec.35
Stvari pa niso bile tako jasne v Turinu. Kakor da se ne bi nič zgodilo, je pre-
fekt hotel poznati program in urnik šole. Don Bosko mu je odgovoril:
Veleugledni gospod prefekt!
Na vaš dopis z dne 24. decembra 1879 vam s spoštovanjem sporočam, da programi
naših šol niso vedno enaki, ker so odvisni od znanja, ki ga učenci prinesejo s seboj.
Glede urnika, ki sicer ni predpisan po zakonu, vam sporočam, da traja šola dopoldne
od 9.00 do 11.30 in popoldne od 14.00 do 16.30.
Ker pa so naši učitelji zaposleni tudi pri upravi zavoda, je treba urnik pogosto spre-
meniti. Vendar imajo priložnost, da poučujejo v teku šolskega leta, ki traja od 15.
oktobra do 15. septembra.
Imam čast, da se imenujem vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 11. januar 1880
32 Pismo don Rui, Rim, 19. november 1879. Viale je pokazal gorečnost, ki je ni mogoče prehvaliti.
Njegova čustva do don Boska je mogoče razbrati iz besed, ki mu jih je pisal 11. decembra: »Če
potrebujete še druga pojasnila, se kar obrnite name v vsem, kar se tiče vaše številne družine kjer
koli na svetu, tudi v Patagoniji. Povračilo pričakujem od Boga, ki mi bo gotovo bogato poplačal.«
33 Le scuole di beneficenza dell'Oratorio di S. Francesco di Sales Torino davanti al cosiglio di Stato
[Dobrodelne šole Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu pred državnim svetom], napisal du-
hovnik Janez Bosko, Turin, Tip. Sal. 1879. Podano v Dodatku št. 32.
34 Dodatek, št. 33.
35 Pismo don Bosku, Cagliari, 29. decembra 1879 in še drugo pismo z dne 2. januarja 1880: »Prav
danes sem toplo priporočil svetniku Državnega sveta De Filippu, da bi čim prej podal poročilo,
in upam, da bo ta dopis imel svoj učinek. Vi pa s svojimi nadaljujte molitev zame, da mi bo nebo
prihodnji junij naklonilo, da bom pri maši v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, katerega življenjepis
sem počasi prebiral in sem se, rekel bi, zaljubil vanj do ušes. V tisti maši bom prosil, da se bom
mogel popolnoma posvetiti koristim zavoda, in upam, da mi bo to uspelo. Če morem storiti kaj
drugega, mi, prosim, pišite in v nobenem primeru ne bom varčeval z naporom in časom.« Na
koncu ga prosi, da bi ohranil zanj »mestece v svojem srcu«.

14.2 Page 132

▲back to top
132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Tudi don Bosko se je, kakor da se ne bi nič zgodilo, obrnil na notranjega
ministra Depetrisa in ga prosil za podporo. Omenil mu je velike izdatke, ki jih
ima s prehrano svojih gojencev. Minister je naročil prefektu, naj mu sporoči,
da mu te podpore ne more dati, ker v predračunu niso predvideni taki izdatki
in so vsa razpoložljiva sredstva uporabili za toliko potreb, ki se kažejo na vseh
koncih kraljestva, zlasti v zimski dobi.36
Predsednik Državnega sveta je imenoval posebno komisijo, ki naj bi prou-
čila vso zadevo. Sestavljena je bila iz osmih članov, ki so se zbrali 26. februarja
1880. Ker ni bil zadosti natančno izdelan prikaz značaja šole, bi se komisija
zopet sestala, ko bi bilo vse pojasnjeno. Ko so don Boska zaupno obvestili o tem,
je sestavil za ministra naslednjo spomenico:
Dne 13. novembra 1879 sem Vaši ekscelenci poslal prošnjo, da bi preklicali odlok o
zaprtju šol ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, kjer veliko zapuščenih dečkov dobi-
va krščansko vzgojo. Ker nisem dobil nikakršnega odgovora na svojo prošnjo in ker
ne vem, ali je moja vloga Državnemu svetu in ministrstvu kje obtičala, prosim Vašo
ekscelenco, da bi mi povedali, ali ste vzeli v obravnavo mojo vlogo in si ogledali doku-
mentacijo, ki kaže, da je zavod, ki sem ga priklical v življenje, dobrodelnega značaja.
To mi je pri srcu toliko bolj, ker sem iz govoric, ki krožijo po Turinu, zvedel, da je kra-
ljevi šolski nadzornik poslal ministrstvu svoje poročilo o vprašanju, ki je v obravnavi.
Upam, da so se tisti, ki so mi podtaknili to zadevo, temeljito zmotili. Toda če je v
glasovih o mojem zavodu kaj resnice, se čutim dolžnega, da z dejanji dokažem, da
niso resnične. Radi bi pokazali, ali je res, kar se govori, da je kraljevi šolski nadzornik
hotel Vaši ekscelenci prikazati, da so naše šole resnična zasebna gimnazija, v kateri
učenci za majhno mesečnino dobivajo pouk različnih predmetov. To je velika zmota,
ker v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, ki je namenjen revnim dečkom, ni niti enega,
ki bi za pouk plačal en sam cent, niti ni med učitelji nikogar, ki bi prejel najmanjše
plačilo. Gojenci dobivajo pouk popolnoma zastonj in učitelji poučujejo, ne da bi za to
dobivali kakšno koli plačo. Po mojem mnenju bi že samo to dejstvo zadostovalo, da je
ta zavod dobrodelna ustanova v smislu tega, kar je ugotovil državni svet decembra
leta 1879. V dokaz moje trditve bi lahko navedel celo vrsto brezplačnih sprejemov
fantov, ki so mi jih priporočili razni ministri iz prejšnjih vlad, kvestura in sam prefekt
Minghelli Viani malo pred odlokom o zaprtju naših šol. Res je, da nekateri bodisi vsak
mesec ali vsako leto plačajo kako majhno vsotico in mogoče vsak stoti plačuje meseč-
no 24 lir, toda kako naj ta skromna vsotica zadostuje za hrano, obleko in popravila,
ki so vsakomur potrebni? To gotovo ne more spremeniti dobrodelnega značaja te
ustanove, ki živi iz sredstev, ki jih pošilja Božja previdnost. To se jasno vidi iz pravil-
nika te ustanove, ki za sprejem postavlja naslednje pogoje:
1. Starost izpolnjenih let 12 in ne več kot 18.
2. Sirote brez očeta in matere, razen ko posebni razlogi zahtevajo kako izjemo.
3. Revni in zapuščeni. Tisti, ki kaj imajo, prinesejo to s seboj za pomoč ustanovi.
36 Pismo prefekta Minghellija Vainija don Bosku, 7. februar 1880.

14.3 Page 133

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
133
Nekateri bi radi videli med pogoji tudi zahtevo, da dečki, ki so sprejeti, hočejo postati
duhovniki ali redovniki.
Da bi odgovoril na to navidezno zahtevo, bi bilo dovolj obiskati poleg oratorijev v
Turinu še zavetišča v Lucci in Sampierdareni in videli bi stotine in celo tisoče ubogih
dečkov, ki se učijo raznih obrti in ki na noben način ne želijo biti duhovniki ali redov-
niki. Mnogi izmed fantov so bolj ali manj sijajno končali svojo pripravo za življenje
in nobeden ni ostal brez svojega mesta v družbi, kakor bi to nekateri radi prikazali.
Kajti podpisani sem se vedno potrudil, da sem za fante, ki so bili izročeni moji skrbi,
pa zaradi pomanjkanja talenta ali volje niso mogli končati šolanja v zavodu, našel
delovno mesto in način, da so se mogli preživljati.
V potrditev povedanega bi lahko pokazal tisoče fantov, ki sem jih iz brezdelja in
revščine spravil tako daleč, da si danes pošteno služijo kruh, drugi pa so, in teh je
veliko, s študijem tako napredovali, da so danes na vodilnih mestih v državni upravi,
v vojski, v raznih ministrstvih in nemalo jih je doktoriralo iz filozofije in literature
ter uspešno poučujejo v raznih italijanskih mestih ne samo v gimnazijah in licejih,
temveč tudi na univerzah. Res pa je, da pri tolikem številu fantov nekateri kažejo tudi
nagnjenost k duhovniškemu in redovnemu poklicu. Ti dobijo v naših šolah možnost,
da sledijo svojemu poklicu in se ustrezno izobrazijo. Ti poklici so nam potrebni, da
lahko odpiramo nova zavetišča, parke za oddih in praznične oratorije.
Iz do sedaj povedanega upam, da Vaša ekscelenca jasno vidi, kakšen je položaj, in če
bi bilo potrebno, sem pripravljen predložiti dokumente in dokaze, preden bi se odlo-
čalo o čemerkoli, kar ne bi imelo nikakršne osnove in bi bilo v škodo ubogim dečkom
najnižjega družbenega sloja, ki smo jih pobrali s ceste, ko so bili prava nevarnost
za družbo, medtem ko sedaj skušajo poboljšati sami sebe in vlivajo upanje, da bodo
koristni člani naše družbe.
Zaupam v razsvetljeno modrost in dobroto Vaše ekscelence, da boste ta moja po-
jasnila prenesli Državnemu svetu in bodo ugledne osebnosti, ki bodo poklicane, da
izrečejo odločilno sodbo v tej žalostni zadevi, imele pred seboj jasen položaj stvari.
Jasno je bilo videti, da stvari le počasi napredujejo. Šele 7. aprila je šol-
ski nadzornik Rho poslal ministru zahtevano pojasnilo o naravi don Boskove-
ga Oratorija. Če primerjamo njegovo poročilo z zgornjo spomenico, vidimo, da
je Božji služabnik predvidel, kaj se pripravlja in kakšna pojasnila je dal šolski
nadzornik. Nadzornik je trdil, da je le malo dečkov moglo biti sprejetih popol-
noma zastonj in da sta dve tretjini fantov, ki so odšli iz zavoda z nedokončanim
šolanjem, ostali v družbi brez vseh sredstev in da ti niso bili več sposobni za na-
vadna dela, ki so jih opravljali prej, in ne zadosti izobraženi, da bi mogli stopiti
v državno službo. Iz teh dveh razlogov Oratorij ni dobrodelna ustanova. Prav
na ti dve trditvi je don Bosko v svojem poročilu ministru vnaprej odgovarjal.37
Ko je šolski nadzornik prenesel ministrstvu svoje poročilo, je bil don Bosko
v Rimu. Gotovo se je trudil, kolikor je mogel, vendar o tem vemo samo to, da
37 Dodatek, št. 34.

14.4 Page 134

▲back to top
134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se je 28. aprila komisija zbrala drugič. Hoteli so kar na kraju samem izreči
mnenje s podatki, ki jih je poslalo ministrstvo, se pravi šolski nadzornik. Toda
dobri svetnik baron Celesia se je dvignil in takole govoril: »Kako? Radi bi dali
odločilno sodbo, pa niste dali do besede strani, o kateri govorite? Gospodje,
ali smo v Turčiji?« Odločen poseg je deloval. Predsednik je naročil svetovalcu
komendatorju Gerri, naj oblikuje mnenje za preklic ukaza o zaprtju38 nekako
takole: »Pri zbiranju podatkov o šolski naravi Oratorija sv. Frančiška Saleškega
v tistem mestu šolski nadzornik v Turinu ni vprašal duhovnika Janeza Boska,
ki se je pritožil zaradi odloka o zaprtju zavoda, ker pojasnilo duhovnika Janeza
Boska lahko pojasni celotno zadevo, ker lahko duhovnika Janeza Boska o vsem
izpraša prefekt na način, ki se mu bo zdel najbolj primeren, ker bo na tak način
prefekt imel na voljo vse podatke, ki so potrebni za spoznanje zavoda bodisi kot
šole bodisi kot dobrodelne ustanove, ali pouk sodi pod člen 260 ali pod 251 in
252 zakona iz 13. novembra 1859, in ker je prav, da ministrstvo na osnovi teh
podatkov izrazi svoje mnenje, komisija meni, da naj se pred dokončno izjavo
izvedejo vse zgoraj navedene poizvedbe.«
Medtem pa je v uradnih krogih v Turinu prišlo do mnogih sprememb. Mes-
to prefekta je zasedel nov človek, ki je po naročilu Državnega sveta don Bosku
pisno postavil naslednja vprašanja:
1. Kakšen je značaj Oratorija na splošno in kakšen je njegov cilj zlasti pri
upravi gimnazije? 2. Koliko fantov v Oratoriju se uči kake obrti, koliko je teh, ki
obiskujejo gimnazijo, in koliko je klerikov filozofov in bogoslovcev, ki študirajo
za duhovnike? 3. Ali dečki nasploh, zlasti pa tisti, ki obiskujejo gimnazijo, pla-
čujejo mesečnino ali so v zavodu zastonj, in koliko je takih, ki so v zavodu napol
zastonj? 4. koliko gojencev se vsako leto prijavi za gimnazijsko maturo in koliko
jih je lansko leto opravilo ta izpit? 5. Koliko fantov je zadnjih pet let končalo peti
gimnazijski razred in koliko od teh jih je vstopilo v filozofijo z namenom, da bi
postali duhovniki in vstopili v salezijansko družbo, ki jo je on ustanovil?
Don Bosko je takole odgovoril:
Velecenjeni gospod!
Rade volje odgovarjam na vprašanja, ki mi jih je vaša spoštovana uglednost postavi-
la po naročilu prosvetnega ministrstva o Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
1. vprašanje: Kakšen je značaj Oratorija na splošno in kakšen je njegov cilj zlasti
pri upravi gimnazije?
Odgovor na prvi del vprašanja:
Mnenje Državnega sveta iz leta 1879 pravi, da je značaj kake ustanove razviden iz
cilja, ki si ga določa, in od vrste ljudi, za katere je ustanova priklicana v življenje.
Naj govorim o cilju, ki sem si ga postavil, ko sem se odločil, da bom ustanovil Oratorij
sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Menim, da to lahko najbolje izrazim z besedami, ki
38 Pismo gospoda Vialeja (brez datuma) don Dalmazzu in don Bosku 3. maja 1880.

14.5 Page 135

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
135
sem jih uporabil, ko sem prvič napisal pravilnik, ki sem ga predstavil državnim obla-
stem, in jih je objavila Gazzetta Ufficiale [Uradni list]: »Pogosto srečujemo otroke
sirote brez očetnega varstva, brez dela in brez pouka zato, ker starši ne morejo ali
nočejo skrbeti zanje. Izpostavljeni so največjim duhovnim in telesnim nevarnostim
in se ne ve, kako bi jih mogli obvarovati pogube, če jim ne bi priskočila na pomoč
dobrohotna roka, ki jih sprejme, jih usmeri k delu, redu, k veri. Namen Oratorija sv.
Frančiška Saleškega je dati zatočišče mladim te vrste.
Da je kak fant sprejet v dom, imenovan Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu,
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Fant mora biti star najmanj 12 let in ne več kot 18.
2. Biti mora sirota brez očeta in matere in ne sme imeti bratov ali sester ali drugih
sorodnikov, ki bi skrbeli zanj.
3. Biti mora popolnoma zapuščen in ubog. Če fant, ki sicer izpolnjuje prejšnje pogoje,
poseduje kako stvar, jo mora prinesti v dom, kjer bo uporabljena v njegovo korist,
kajti ne bi bilo pravično, da bi kdo živel od podpore drugih, če si lahko sam pomaga.
4. Biti mora zdrav in močan, brez telesne napake ali kake odvratne in nalezljive bo-
lezni.
5. Prednost pri sprejemu imajo dečki, ki obiskujejo Oratorij sv. Alojzija, sv. Angela
varuha in sv. Frančiška Saleškega. Kajti ta dom je namenjen predvsem tistim po-
polnoma zapuščenim in ubogim fantom, ki obiskujejo katerega izmed imenovanih
oratorijev.
To je namen, zaradi katerega smo odprli salezijanski Oratorij, in jaz, ki sem ostal
zvest temu cilju, sem se trudil, da bi ga vzdrževal s tistimi sredstvi, ki mi jih je poši-
ljala Božja previdnost. Iz tega se jasno vidi, da je salezijanski Oratorij po svoji naravi
dobrodelna ustanova v korist zapuščene mladine. In da je res tak, so vedno priznava-
li občina, kvestura, prefektura in celo državna ministrstva. Vsi ti so nam pošiljali sto-
tine zapuščenih dečkov. Za takega sta ga razglasila državni parlament in senatorska
zbornica, za takega so ga imeli dobrotniki, ki so mu pomagali s svojo dobrodelnostjo
in neštetimi podporami, tako da je iz skromnih začetkov postal zavod, ki lahko po-
maga tisočem fantom v stiski, ustanovil je delavnice, laboratorije in šole, kjer se naj-
bolj nadarjeni lahko izobražujejo in priučijo obrti in iz ubogih revnih sinov najnižjih
ljudskih plasti postanejo pošteni državljani, koristni za družbo.
Vse povedano potrjuje dejstvo, da je brez števila fantov, katerih imena bi lahko na-
vedel, po svojem odhodu iz Oratorija zasedlo pomembna mesta v družbi in opravlja
odgovorne službe v licejih in na univerzah, v vojski in v javni upravi. In pri tem lahko
z zadovoljstvom povem, da ni nobeden prizadevnih gojencev tega zavoda odšel v
svet brez potrebnih sredstev, s katerimi si lahko pošteno služi kruh, kakor ni nobe-
nega, kolikor je meni znano, da v svojih odnosih do družbe in vlade ne bi bil pošten
državljan. Še več, veliko je med njimi takih, ki so v določenih položajih storili prava
junaška dejanja.
Na drugi del vprašanja odgovarjam, da je glavni cilj, zaradi katerega vzdržujem šole
v tem Oratoriju, vzgoja in zadovoljevanje potreb, ki jih glede poklica čutijo ti zbrani
fantje. Nekateri so po naravi nagnjeni k bolj ali manj odličnim poklicem (tiskarstvo,

14.6 Page 136

▲back to top
136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
livarstvo, fotografija, sterotipija itn.), ki se jih sicer ne bi mogli priučiti in jih koristno
opravljati, če ne bi bili vsaj malo seznanjeni z latinskim, grškim in francoskim jezi-
kom, zemljepisom, aritmetiko itn.
Nekateri so zelo bistri in nadarjeni in kažejo posebno sposobnost za znanje in so
lahko družbi nadvse koristni, če jim pomagamo k višjim poklicem. Ti potem zara-
di zastonjskih mest v pokrajinskih zavodih in drugih dobrodelnih ustanovah dobijo
sredstva, da se vpišejo na univerze in po končanem študiju z diplomami opravljajo
službe v korist družbe in države. Tukaj zaradi pomanjkanja časa in prostora ne bom
navajal njihovih imen. Sicer pa se lahko vsak pozanima za njihove uspehe.
Poleg teh je še veliko takih iz uglednih, a obubožanih meščanskih družin, ker se za-
radi primernosti ne morejo enačiti s prvimi, jim pomagamo do mesta v družbi, ki
najbolj ustreza njihovemu položaju. Za ti dve zadnji vrsti fantov je potreben v Orato-
riju gimnazijski pouk. Ta posebni cilj ne samo da ni v nasprotju s splošnim namenom
ustanove, temveč ga dopolnjuje.
Odgovor na 2. vprašanje. – Fantov, ki se v zavodu učijo kake obrti ali se posvečajo dru-
gim delom, je 510. Tistih, ki hodijo v gimnazijo, je, kakor je razvidno iz poročila šolske-
mu nadzorniku, 300. Verjetno ni treba poudarjati, da to število vedno niha, ker imamo
skoraj vsak teden fante, ki prihajajo v zavod, in druge, ki odhajajo. Jeseni in pozimi je
iz lahko razumljivih vzrokov več fantov, medtem ko jih je v toplih mesecih manj.
Glede klerikov je treba omeniti dvoje:
1. V Oratoriju ni redne šole za filozofijo, temveč te fante zaposlimo kot asistente pri
vzgoji in drugih delih znotraj zavoda. Ker hočejo postati duhovniki, se jim daje čas in
priložnost, da se izpopolnjujejo v svoji stroki, obenem pa pomagajo pri asistenci v de-
lavnicah, spalnicah itn., katehizirajo otroke in pomagajo v večernih šolah s poukom
glasbe in domačega jezika in opravljajo druga potrebna dela v zavodu.
2. Kleriki, ki sedaj prebivajo v Oratoriju in v drugih zavodih, ki jih je ustanovil don Bosko,
niso vsi prišli iz šol Oratorija v Turinu, temveč so bili gojenci raznih semenišč. V želji, da
bi se pridružili don Bosku, so prišli v Oratorij, kjer pod njegovim vodstvom pomagajo pri
različnih dobrodelnih akcijah. To je jasno razvidno iz naslednje tabele osebja.
Klerikov, ki v opisanem načrtu študirajo filozofijo v salezijanskem Oratoriju, je pe-
tindvajset; od tej jih je sedemnajst končalo gimnazijo v drugih zavodih in samo
osem jih prihaja iz Oratorija. Študentov teologije je dvanajst, od njih jih je pet prišlo
iz drugih institutov.
Odgovor na 3. vprašanje. Eden od pogojev za sprejem v ta zavod pravi: »Če prosilec
kaj poseduje, mora to prinesti v dom in bo uporabljeno v njegovo korist, kajti ne
bi bilo pravično, da bi kdo živel od podpore drugih, če si lahko sam pomaga in ni v
skrajni revščini.« – V moči tega člena se dogaja, da niso vsi gojenci v zavodu popol-
noma zastonj, temveč glede na svoje zmožnosti ali zmožnosti sorodnikov plačujejo
majhen mesečni ali letni prispevek. Če pa pogledamo resnične potrebe varovancev,
vidimo, da mora zavod sam skrbeti za večino.
V zavodu je 810 fantov, popolnoma zastonj jih je 450.
Dijakov, ki nič ne plačujejo, je v zavodu sto šest (106). En sam odstotek jih plačuje
24 lir. Drugi plačajo pet, kdo osem, kdo deset itn. Če upoštevamo brezplačna mesta

14.7 Page 137

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
137
in mesečnine, ki jih ne moremo izterjati, lahko povemo, da je povprečna mesečnina
dijakov približno šest lir na osebo, kar lahko vsak vidi, da ni zadosti za hrano; po-
polnoma brezplačen je tudi pouk učiteljev, saj med vsemi, ki poučujejo, asistirajo in
opravljajo druge službe v zavodu, ni niti enega, ki bi dobival kako plačo.
Odgovarjajoč na to vprašanje se mi zdi pomembno povedati, da ima don Bosko v
Italiji še druge zavode, ki so namenjeni premožnejšim plastem prebivalstva in kjer je
mesečnina 24 lir in več, kjer poučujejo diplomirani profesorji, ki so seveda plačani. S
temi zavodi nikakor ne smemo primerjati zavoda v Turinu, kot so to storili nekateri,
kajti Oratorij v Turinu je tako po svojem značaju kakor drugih okoliščinah popolno-
ma drugačen.
Odgovor na 4. vprašanje. Gojencev, ki se vsako leto prijavljajo na izpite za gimnazij-
sko maturo, je povprečno dvajset. Lansko leto se jih je prijavilo 31, izdelalo jih je 26.
Mnogi izmed njih so dobili zelo visoke ocene v Kraljevi gimnaziji Monviso v Turinu,
eden pa je za deset točk prekosil vse druge in je dobil za to ustrezno priznanje.
Glede 5. vprašanja naj povem, da je med nami edino versko združenje, imenovano po
sv. Frančišku Saleškem, namen tega pa je vzgoja revne in zapuščene mladine. Pro-
silec in vsi, ki sodelujejo z njim, so svobodni državljani in izpolnjuje zakone države.
Gojencev, ki so v zadnjih petih letih končali gimnazijsko šolanje, je 210. Od teh jih je
31 odšlo v šole za cerkveno izobrazbo ali se vpisalo med člane Združenja sv. Franči-
ška Saleškega.
Zdi se, da ni v nečast temu zavodu, da se je precej njegovih gojencev po prostovoljni
odločitvi ustavilo pri don Bosku, da bi tiste dobrine, ki so jih prejeli oni, mogli dajati
tudi drugim. Vendar bi bilo napačno misliti, da je Oratorij odprt predvsem zato, da bi
dajal osebje salezijanskemu združenju.
Menim, da sem s tem, kolikor mi je bilo mogoče, odgovoril na vprašanja, ki ste mi jih
postavili, in ostajam pripravljen, da dam kakršno koli pojasnilo, ki bi ga zahtevali
od mene. Obenem pa prosim Državni svet, kakršno koli odločitev bo že sprejel glede
prvega vprašanja, da se izrecno opredeli glede drugega vprašanja, ki se tiče zako-
nitosti ministrskega odloka, v moči katerega so zaprli šole salezijanskega Oratorija.
V vsakem primeru pa postavljam to dobrodelno ustanovo pod varstvo vaše ekscelen-
ce, ki jo visoko spoštujem. Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 7. julij 1880
Tisti, katerim je najprej poslal prepis teh odgovorov, so mu izrekli svoje
odobravanje. Gospod Viale je menil, da spis pomeni odločen in zmagoslaven
odgovor na vsa vprašanja in da na osnovi tega poročila ni mogoče dvomiti o
odlični dobrodelni posebnosti Oratorija, in dodal: »Poleg jasnih razlogov veje iz
vsega poročila plemenitost govorice in diha prepričanje o resnici in čisti vesti,
ki ne zna lagati niti sebi niti drugim.« Izrazil je željo, da bi prefekt točno prene-
sel odgovor ministru in bi se ministrstvo prepričalo o storjeni zmoti.39 Tudi ba-
39 Pismo don Bosku, Rim, 27. julij 1880.

14.8 Page 138

▲back to top
138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ron Celesia je poročilo prebral in pisal blaženemu: »Na mojem potovanju skozi
to mesto so mi izročili pismo vaše spoštovane uglednosti z dne 17. tekočega
meseca z opombami. Zahvaljujem se vam za poročilo in želim, da bi stvari raz-
jasnili v korist dobrodelnosti in vzgoje, ki se ji tako zelo posvečate. Ker vas žal
ne morem osebno obiskati in pozdraviti, dovolite, da vam izrazim svoje globoko
spoštovanje itn. itn.«40 Toda nas zanima zlasti to, kaj misli o poročilu prefekt.
Ko je potrdil prejem,41 je pisal: »Prebral sem obrambo, ki ste jo napisali za svo-
jo ustanovo. Kar se mene tiče, sem že prepričan in upam, da bo mogoče prepri-
čati tudi druge.« Lepe besede, ki pa so čakale, da jih bodo obrazložila in potrdila
dejanja. Vendar je don Bosko imel že en podatek, iz katerega je mogel sklepati
na razpoloženje človeka, s katerim je imel opravka in od katerega je bil odvisen
izid spora. Znano nam je, kako je Božji služabnik, ki je prejemal od svojih obču-
dovalcev čudovite darove, znal take darove tudi poklanjati svojim dobrotnikom
in oblastnikom. Dobil je v dar živega divjega zajca in že je mislil, kako ga bo
daroval novemu prefektu, ko mu bo šel čestitat za njegovo imenovanje. Ta mu
je v pismu, v katerem je potrdil prejem odgovorov na vprašanja, stvar omenil
na malo čuden način: »Čutim dolžnost, da se vam zahvalim za divjega zajca, ka-
teremu sem pripravil prihodnost, ki naj bi bila boljša od moje in od vaše, spustil
sem ga na prostost.«
Zdi se neverjetno! Toda prefekt Casalis je tako dolgo zavlačeval odposlanje
don Boskovih odgovorov, ki mu jih je izročil 7. julija 1880, da so listine prišle
po ministru do Državnega sveta šele 7. junija 1881. To zavlačevanje je omogo-
čilo novemu šolskemu nadzorniku komendatorju Denicottiju, da je stvar lahko
dodobra preudaril. Prefekt ni storil drugega kot povzel njegove nenaklonjene
izjave in sklenil, da odloka o zaprtju ni mogoče preklicati, dokler don Bosko ne
bo izpolnil predpisov, ki jih predvideva zakon.
Predsednik oddelka, ki je v Državnem svetu obravnaval zadeve prosvet-
nega ministra, je imenoval posebno komisijo devetih članov za novo obravna-
vo pritožbe. Don Bosko, ki so ga tajno obvestili o celotnem dogajanju, je dal v
naglici natisniti prefektovo pismo s petimi vprašanji in njegovimi odgovori in
napisal naslednji uvod.
Velespoštovani gospod!
V prizivu na njegovo veličanstvo proti ministrskemu odloku o zaprtju vzgojnega za-
voda v Turinu v zavetišču, imenovanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega, mi je pros-
vetno ministrstvo postavilo vprašanja o naravi mojega zavoda, na katera sem od-
govoril julija preteklega leta. Odgovor, ki ga sedaj ponovno povzemam, je naslednji.
V ta namen se mi zdi potrebno opozoriti (kakor je to razvidno iz dokumentov, ki sem
jih že predložil temu vzvišenemu Državnemu svetu) na naslednje:
40 Pismo, Turin, 24. julij 1880.
41 Pismo, Turin, 15. julij 1880.

14.9 Page 139

▲back to top
BiS 14 — 7. poglavje
139
1. da je ta zavod očetna ustanova in dobrodelno zavetišče;
2. da je predstavljeno, pa ne odobreno, da je to zasebna ustanova in zato podvržena
obstoječim zakonom in ni mogla biti zaprta, ker diplomirani profesorji, ki so bili na
seznamu osebja, niso sami poučevali, temveč so se dali nadomestiti, če sami niso
mogli biti navzoči pri pouku, tako da je popolnoma zgrešena trditev, da so poučevali
nediplomirani učitelji;
3. da vsa preteklost govori v korist prosilca, od katerega niso nikdar zahtevali se-
znama diplomiranih učiteljev; pošiljal jih je samo, če so to od njega zahtevali, in se
pri tem skliceval na člena 251–25 zakona o šolstvu, ko so oporekali naravi zavoda.
Ker mora moj priziv priti pred Državni zbor, si dovoljujem vaši uglednosti izročiti en
primerek vprašanj za boljše poznanje celotnega problema.
Ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
Turin, 2. julij 1881
Ne da bi dal vedeti, da pozna vsebino prefektovega odgovora in imena
članov komisije, je poslal tiskovino tem in vsem članom Državnega sveta. Don
Bosko je dobro vedel, da priloženih dokumentov nihče ne bere, kaj šele da bi jih
preštudirali, in da relatorji dajejo prav ministrstvu, člani komisije pa relator-
jem. Ko pa je vsakemu članu izročil teh dvoje pisem, jim je dal priložnost, da so
se površno poučili in prevzeli pri zboru besedo in tako ovrgli relatorjeve izjave
ter se znali samostojno ravnati pri glasovanju.
Zdi se, da je bilo vse tako urejeno, da bi bila seja sredi julija, pa so jo odlo-
žili do novembra, ker je večina članov komisije šla na počitnice. Seja je bila 29.
novembra. Don Boskova zadeva se je slabo končala zlasti zaradi hudobnih na-
migovanj Abignenteja. Dva člana komisije sta se zavzela za don Boska in baron
Celesia se je na vso moč boril zanj, a je bilo vse zaman.42 Po dolgem prerekanju
sem in tja, če pomislimo to ali vzamemo ono, je bilo rečeno, da ministrski odlok
ne preprečuje don Bosku, da bi ponovno odprl svoje šole, ko se bo pokoraval za-
konu, in da zavrnitev ukaza za zaprtje ne zasluži, da ga vzamejo v pretres. Dne
22. decembra je kralj podpisal odlok o zavrnitvi priziva in tako se je končala ta
zamotana zadeva.
Ljudje pa, ki so jo povzročili, niso dobro končali. Spoštovani Coppino je sko-
raj takoj odstranjen z ministrstva. Minghelli Vaini, prefekt prvega razreda v Tu-
rinu, je bil prestavljen za prefekta tretjega razreda v Catanio, potem v Lecce in
končno upokojen. Nicomedeja Bianchija, ki je vodil vso zadevo, so vrgli iz službe.
Šolski nadzornik Rho, ki se je tako zelo bal iti na Sicilijo, je dobil leta 1880 odlok,
da mora oditi na novo delovno mesto v Palermo. Prosil je za spremembo in ni
hotel iti, nakar so ga odpustili in mu odvzeli plačo, zaradi česar se mu je zmešalo.
Umaknil se je v svoj rojstni kraj. Njegovega brata duhovnika je zadela kap in je bil
42 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 29. november 1881.

14.10 Page 140

▲back to top
140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
dolga leta priklenjen na posteljo. Da sklenemo to žalostno poglavje, naj povemo,
da je med temi nadlegovanji prišel k don Bosku profesor Castelli z dokumentaci-
jo, s katero bi lahko poteptal ubogega šolskega nadzornika, toda don Bosko ga je
zavrnil in dejal, da taka sredstva niso vredna krščanske duše. Gospod Rho osebno
nikdar ni imel vzroka, da bi se pritoževal zaradi don Boska tudi v času najhujših
napadov na blaženega in je po njegovi smrti omenjal »gorečo krščansko ljubezen,
ki ga je prevevala«, ter se je imenoval »starega prijatelja človeka, ki mu naša deže-
la in ves krščanski svet dolgujeta večno hvaležnost«.43
Resnici na ljubo šolski nadzornik Rho ni bil začetnik. On ni samo preprečil,
da bi zavod v Borgu San Martino dobil naslov malega škofijskega semenišča kot
naslednik zavoda v Mirabellu, temveč je skušal odvzeti pravico javnosti zavodu
barnabitov v Moncalieriju. Z eno besedo: Rho se je bodisi iz slabosti bodisi za-
radi strankarstva boril proti neodvisnemu šolstvu kot pokristjanjevanju šole in
naroda. Prosvetni minister Ruggero Bonghi je 1875 pred polnim parlamentom
izjavil, da obnova in vzpostavitev novega reda v Italiji nista mogoča, dokler bos-
ta vzgoja in pouk v rokah klera.
Tako so se torej končevali strogi ukrepi, skozi katere je per fas et nefas [z
vsemi sredstvi] morala ustanova očetnih šol [l'istituzione delle scuole paterne],
ki so bile tako zaželene v zakonodaji 13. novembra 1859. Sam Bonghi si je ja-
nuarja 1875 v posebni okrožnici privzel pravico, da razlaga, spreminja, krni ali
navaja zakon po mili volji. Bonghijevih načel in sklepov so se oprijeli šolski sveti
in Državni svet z namenom, da so se uprli odpiranju očetnih šol, češ da je proti
duhu zakona, da bi se združilo sto in še več družinskih očetov, da bi pod svojim
nadzorom vzgajali in poučevali svoje otroke, in da je proti zakonu, da bi mogli
družinski očetje pravico do takih šol zaupati drugim.44 Za vsako ceno so hoteli
onemogočiti šolo, zavod in konvikt, ki bi bil zaprt za uradni ateizem, ki so ga
hoteli vtihotapiti pod videzom nesovražne laičnosti.
S tem čisto določenim ciljem je prostozidarstvo, ki se je polastilo Minerve
(boginja znanosti), odstranilo še vedno veljavno Casatijevo šolsko zakonodajo.
Z ministrskimi odloki ali z okrožnicami posameznih ministrov so se po mili
volji zoperstavljali črki in duhu zakona. Dostikrat so celo zadostovali ugovori
kakršnega koli Carneadeja (ustanovitelj 3. akademije v Atenah), da je prosvetni
minister ukazal nekaj, česar zakon ni zahteval, in se je uprl vsemu in vsem. Ko
se je potem vnel boj in je bitka prišla do Državnega sveta, je ta dal prav prosvet-
nemu ministru in obdolžil tistega, ki je zagovarjal pravi smisel zakona.
Don Bosko, ki je jasno in kmalu spregledal skrite namene sektašev in ki je
brez hrupa želel zajeziti pretečo nevarnost in zlobo, je bil tudi med prvimi, ki je
na lastni koži izkusil tiranski državni monopol šolskih ustanov v Italiji.
43 Pismo don Piccollu, njegovemu krajanu, Paccetto, 1889.
44 Prim. L'Opinione, št. 224, z dne 18. avgusta 1875.

15 Pages 141-150

▲back to top

15.1 Page 141

▲back to top
8. poglavje
PRVO TRILETNO POROČILO SVETEMU SEDEŽU
O STANJU DRUŽBE
Med te in druge nič manj nadležne težave, ki jih bomo videli v naslednjih
poglavjih in ki bi koga drugega, ki ne bi bil obdarjen s sveto ravnodušnostjo na-
šega blaženega don Boska, že stokrat vrgle s tečajev, je tudi neprijeten položaj,
v katerem se je kot vrhovni predstojnik salezijanske družbe nevede znašel pred
Svetim sedežem.
Marca 1879 je v Rimu sestavil poročilo o moralnem in gmotnem stanju sa-
lezijanske družbe in ga dal natisniti,1 ga izročil Svetemu sedežu in dal po en
izvod tudi ravnateljem salezijanskih hiš. Knjižico je predstavil z naslednjimi be-
sedami: »Konstitucije te Družbe predpisujejo v VI. poglavju, da je treba na vsa-
ka tri leta podati Svetemu sedežu poročilo o gmotnem in moralnem stanju ter
poročati o njenem napredku. To je bilo v preteklosti storjeno samo delno, ker
je odpiranje novih zavodov in spremembe, v katerih so podvrženi vsi začetki,
ter okoliščine časa in kraja onemogočali popolno in točno predstavitev, kakršna
bi bila potrebna. V želji, da bi v vseh stvareh bil pokoren Svetemu sedežu, in v
popolnem zaupanju, da bo dobil tiste nasvete in opombe, ki bodo v večjo Božjo
slavo, izpolnjuje vrhovni predstojnik te Družbe dolžnost in ponižno predstavlja
stanje, v katerem je Družba v raznih deželah, kjer opravlja sveto poslanstvo
ali je udeležena pri šolski in umetnostni vzgoji mladine.« Sledi jasen pregled
zgodovine začetkov in razvoja Družbe od 1841 do 1879 in povzetek njenega
vodstva. Naš blaženi oče piše:
Ta Družba leta 1841 ni bila drugega kot katekizem, vrtič nedeljske zabave, kateremu
se je leta 1846 pridružilo zavetišče za revne rokodelčke v obliki zasebne ustanove kot
številne družine. Nekaj duhovnikov in gospodov je pomagalo kot zunanji sodelavci.
1 Esposizione alla S. Sede dello stato morale e materiale della Pia Socità di San Francesco di Sales nel
marzo 1879. San Pier d'Arena, Tp. Sal. 1879.

15.2 Page 142

▲back to top
142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Leta 1852 je turinski nadškof potrdil ustanovo, z motu proprio podelil vsa potrebna
in ustrezna pooblastila duhovniku Janezu Bosku in ga postavil za predstojnika dela
oratorijev. Od tega leta do 1858 se je začelo skupno življenje, šola in vzgoja klera, od
katerih so nekateri postali duhovniki in ostali v zavodu. Leta 1858 je Pij IX. svetega
spomina duhovniku Bosku svetoval, naj ustanovi redovno družbo z namenom, da bi
ohranil duha oratorijev. On sam je dobrohotno nakazal konstitucije, ki so veljale za
cerkvene družbe s preprostimi zaobljubami.
Šest let pozneje je Sveti sedež v posebnem odloku pohvalil in priporočil institut in
njene konstitucije in ji določil predstojnika.
Leta 1870 je bila Družba s konstitucijami dokončno potrjena in je dobila pravico
izdajati odpustnice klerikom salezijancem, ki so vstopili v domove Družbe pred šti-
rinajstim letom.
Leta 1874 so bile konstitucije v vsakem členu dokončno potrjene s pravico izdajati ad
decenium [za deset let] odpustnice. Potem je Sveti sedež postopoma obdaril Družbo
s privilegiji, ki so potrebni vsaki cerkveni družbi preprostih zaobljub. Medtem je bilo
ustanovljenih veliko domov, kakor je Božja previdnost dajala priložnost in so dovo-
ljevala sredstva. Ker je Družba zelo narasla, je bila razdeljena v province.
Sobratje posameznih domov Družbe so podrejeni ravnatelju vsakokratne skupnos-
ti. Ravnatelji so podrejeni inšpektorju, ki načeluje določenemu številu pravno usta-
novljenih domov, ki sestavljajo inšpektorijo ali provinco. Inšpektorji so odgovorni
vrhovnemu predstojniku, ta pa s svojim kapitljem upravlja celotno Družbo in je po-
polnoma in neposredno odvisen od Svetega sedeža.
Čeprav je namen te Družbe skrb za ogroženo mladino, njeni člani rade volje poma-
gajo župnijam in dobrodelnim ustanovam s pridiganjem ob tridnevnicah, devetdnev-
nicah, duhovnih vajah in misijonih, pomagajo pri maševanju, spovedovanju in delijo
zakramente. Obenem s pisanjem, tiskanjem in širjenjem knjig dosegajo vsako leto
tudi milijonsko naklado.
Poročilo se končuje s kratkim opisom moralnega stanja in poudarja zlas-
ti tudi z načinom izražanja, dva namiga na odnose s turinskim ordinarijem in
vprašanje privilegijev. Navajamo to mesto.
Potem ko smo podali materialno rast, ki jo je Božja dobrota naklonila ponižni salezi-
janski družbi, se bomo na kratko dotaknili njenega moralnega stanja.
1. Izpolnjevanje konstitucij je hvala Bogu v vsej Družbi zgledno in se do sedaj noben
salezijanec ni spozabil in bil vzrok kakega pohujšanja. Delo močno presega moči in
število posameznikov. Vendar se nihče ne pritožuje in se zdi, da je trud druga hrana
po telesnem kruhu. Res je, da so nekateri postali žrtev svoje gorečnosti tako v Evropi
kakor v misijonih, toda to ni imelo drugačnih posledic kakor porast volje za delo dru-
gih salezijancev. Vendar se je ukrenilo vse potrebno, da nihče ne bi delal in se trudil
čez svoje moči na škodo zdravja.
2. Veliko jih prosi za vstop v salezijansko družbo, vendar se je ugotovilo, da imajo
mnogi poklic za druge redove in za svetne duhovnike, ne pa za salezijansko družbo.
Vsako leto je okoli 300 prošenj za sprejem v Družbo, vendar jih je sprejetih samo sto

15.3 Page 143

▲back to top
BiS 14 — 8. poglavje
143
petdeset. Tistih pa, ki na koncu noviciata naredijo zaobljube, je nekako sto dvajset.
3. Z župniki in škofijskimi ordinariji smo v najlepših odnosih. Lahko rečemo, da so
do nas pravi očetje in dobrotniki. Samo z enim ordinarijem imamo težavo, vendar
nismo mogli nikdar zvedeti za vzrok. S potrpljenjem, z Božjo pomočjo in z delom v
popolni pokorščini njegovim ukazom upamo, da si bomo tudi pri njem pridobili nak-
lonjenost, kakršne smo deležni v vseh škofijah.
4. Druga velika težava, ki nas tare, so privilegiji. Splošno prepričanje je, da imajo
salezijanci privilegije, katerih so deležni drugi cerkveni redovi, česar nam pa Sveti
sedež do sedaj ni naklonil. Tako materialni kakor duhovni upravi bi bilo dosti lažje,
če bi bili podeljeni privilegiji, za katere ponižno prosimo.
5. Leta 1877 smo imeli prvi generalni kapitelj. Obravnavali smo več praktičnih vpra-
šanj za izpolnjevanje naših konstitucij. Toda preden jih bomo poslali v potrditev Sve-
temu sedežu, jih želimo nekaj let preizkušati, da bomo videli, kaj je treba spremeniti.
Nato jih bomo predložili v potrditev generalnemu kapitlju, ki ga nameravamo prip-
raviti leta 1880.
6. Vsi člani Družbe se pridružujejo svojemu vrhovnemu predstojniku v počastitvi Sve-
tega sedeža in z obljubo najgloblje vdanosti s prošnjo, da bi najvišja oblast Cerkve
še naprej ostala naklonjena z očetovsko zavzetostjo, medtem ko si bodo prizadevali
za zvesto pokorščino namestniku Jezusa Kristusa v vseh deželah Evrope in Amerike,
kjer imajo svoje ustanove.
Non nobis, Domine, non nobis, sed nomini tuo da gloriam [Ne nam, Gospod, ne
nam, temveč svojemu imenu daj slavo].
duh. Janez Bosko
vrhovni predstojnik
Najobširnejši del poročila govori o gmotnem položaju Družbe. Don Bosko
daje pomen vsaki dejavnosti, ki si jo je zamislil in jo izvajajo njegovi salezijanci,
pa naj bo še tako skromna. Vendar njegovim očem ne uide nič, kar delajo salezi-
janci in hčere Marije Pomočnice. Iz vsega nastaja podrobno poročilo o mnogem
in različnem, kar delajo njegovi sinovi in hčere, tako da vsakdo vzklikne: Digitus
Dei est hic [Tukaj je Božji prst].2
Kongregacija za škofe in redovnike je to prvo don Boskovo triletno poročilo
preučila natančno v vseh nadrobnostih. Sledilo je sedem »opomb«, ki jih je kar-
dinal prefekt Ferrieri sporočil 5. aprila.
Dobil jih je na svoji pisalni mizi, ko se je štiri dni pozneje vrnil v Oratorij.
Božji služabnik ni imel najmanjše težave pri sestavljanju odgovorov, vendar se
je odgovor vseeno malo zavlekel. Preveč skrbi ga je vznemirjalo tiste mesece,
kakor smo in bomo še videli, da bi se mogel ustrezno zbrati in izraziti. Napisal
je osnutek in ga dal prepisati. Nato je uvedel več sprememb in dodatkov, ver-
jetno se je tudi posvetoval z naklonjenimi in strokovno podkovanimi osebami,
2 Čeprav so delce poslali v vse hiše, je danes prava arhivska redkost. Zato bomo ta osrednji del v
celoti objavili v Dodatku (št. 35).

15.4 Page 144

▲back to top
144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tako da pismo ni odšlo iz Turina pred 3. avgustom. Poročilo je zelo zanimivo. V
kurzivnem tisku bomo videli don Boskove besede.
Velespoštovana eminenca!
Prejel sem opažanja ugledne Kongregacije za škofe in redovnike o materialnem in
moralnem prikazu Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Najprej se ponižno zahvaljujem vaši eminenci in vam zagotavljam, da bomo storili
vse za večjo korist salezijanskih članov Družbe in to upoštevali pri naslednjih tri-
letnih poročilih Svetemu sedežu.
Po vrstnem redu bom podal odgovore na vprašanja, ki so mi bila postavljena.
1. V kratkem poročilu ni nič povedanega o ekonomskem stanju Družbe niti o no-
viciatu, ki naj bi ga opravljali v skladu s svetimi kanoni in apostolskimi konstitu-
cijami.
Pojasnilo:
Salezijanska družba pravno ne obstaja, zato niti ničesar ne poseduje niti ne more
delati dolgov ali dajati posojil. Hiše Družbe (kakor je razvidno iz 13 strani poročila)
so last članov. Je nekaj dolgov, toda eden izmed članov ima na prodaj stavbo, s katero
lahko vse plača. Družba sama pa bodisi kot moralna bodisi pravna oseba ničesar ne
poseduje niti ne more posedovati.
V Turinu je noviciatska hiša, ki jo je potrdila in jo vodi Sveta kongregacija za škofe in
redovnike in kjer se izvajajo vsi predpisi XIV. poglavja naših konstitucij. Z istimi pogo-
ji in z odobritvijo Kongregacije za širjenje vere smo odprli noviciat v Buenos Airesu,
glavnem mestu Republike Argentine. Z dovoljenjem zgoraj imenovane Kongregacije
za škofe in redovnike smo odprli noviciat v Marseillu, kjer se gradi poslopje, ki naj bi
ustrezalo vsem predpisom. Kmalu naj bi odprli noviciat v Španiji v škofiji Sevilla, za
kar bomo ob pravem času vložili ustrezno prošnjo pri Svetem sedežu. Prav tako smo
zaprosili za odprtje noviciata v Parizu, toda nekaj nepredvidenih težav nam bo to
verjetno onemogočilo. Zato smo to vlogo umaknili.
Vodja novincev je učen in v duhovnih rečeh izveden duhovnik. Pomagata mu še
dva druga duhovnika. Vsak dan redno opravljajo premišljevanje, duhovno branje,
obisk Najsvetejšega, molijo rožni venec, vsak večer se zbirajo v cerkvi za blagoslov
z Najsvetejšim. Vsak teden opravljajo spoved in vsak dan prejmejo sveto obhajilo.
Vsak teden imajo dve konferenci in razlago konstitucij. Do sedaj poteka vse v najlepši
redovni poslušnosti.
2. Družbe ni mogoče deliti v inšpektorije, kar je nekaj nenavadnega, temveč v pro-
vince, za ustanovitev teh pa je treba dobiti za vsak primer dovoljenje Svetega se-
deža.
Odgovor. Salezijanska družba se deli v inšpektorije v smislu 17. člena IX. poglavja, ki
pravi: »Če je treba, bo vrhovni predstojnik s privolitvijo vrhovnega kapitlja postavil
vizitatorja in jim dodelil nalogo nadzora nad določenim številom hiš, kakor to zahte-
va oddaljenost in število domov. Ti vizitatorji ali inšpektorji ali opazovalci nadome-
ščajo vrhovnega predstojnika v zadevah, ki so jim zaupane.«

15.5 Page 145

▲back to top
BiS 14 — 8. poglavje
145
Njegova svetost Pij IX. vedno dragega spomina je v prvem pogovoru o organizaci-
ji ponižne salezijanske družbe priporočil, da naj se varujemo vseh poimenovanj, ki
bi mogla vznemirjati občutljivost sveta. Zato smo namesto izrazov samostan uvedli
izraz hiša, kolegij, zavetišče, sirotišnica, namesto generala vrhovnega predstojni-
ka, namesto priorja ali gvardijana naj se uporablja izraz ravnatelj ali direktor in
namesto provinciala in province kak drug istopomenski izraz. Treba je povedati, da
razdelitve v inšpektorije še nismo izvedli, temveč smo jo predložili ad experimentum,
in če bomo videli, da je izvedljiva, bomo prosili za dovoljenje Sveti sedež. Toda zaradi
tako žalostnih časov in zaradi toliko težav, ki jih moramo vsak dan premagovati,
ne vidimo druge pripravnejše razdelitve in poimenovanja, zato prosimo, da bi nam
začasno dovolili tako uporabo.
3. V členu Piemontska inšpektorija je rečeno, da je sveti pastoralni službi zaupanih
tudi nekaj zavetišč za ženske. Tako pooblastilo lahko izda samo pristojna škofijska
oblast. Treba je povedati, ali je bilo izdano in v čem je bistvo te pastoralne službe.
Odgovor. Pri odpiranju ženskih ustanov in pri prevzemanju duhovnega vodstva smo
upoštevali vsa navodila v X. poglavju naših konstitucij. To so zavodi, ki nimajo gmot-
nih sredstev in v njih na željo ordinarijev salezijanci opravljajo duhovno službo. Ta
sveta služba je vedno dogovorjena z ordinarijem o vsem, kar se tiče zakramenta sv.
spovedi, obhajila, darovanja svete maše, ter pridiganja, katekizma in podobno.
4. Iz poročila je razvidno, da imajo salezijanci kolegije, šole itn. Nič pa ni rečeno, ali
je to dovolil krajevni ordinarij in ali pri pouku upoštevajo navodila svetih kanonov
in zlasti še predpise Tridentinskega cerkvenega zbora.
Odgovor. Vse je urejeno po predpisih X. poglavja od Cerkve potrjenih konstitucij, ki
urejajo odpiranje novih zavodov. Kar pomeni, da je bilo vse urejeno v soglasju z vsa-
kokratnim krajevnim ordinarijem, kot je predpisano v svetih kanonih in v predpisih
Svetega tridentinskega cerkvenega zbora.
5. V istem poročilu je govor o ženski ustanovi, imenovani Marije Pomočnice, in ni
rečeno, ali ima ta ustanova vrhovnega predstojnika, kateremu so sestre podrejene,
ali je, kakor bi moralo biti, popolnoma neodvisna od salezijanske družbe.
Odgovor. Ko so bile potrjene salezijanske konstitucije, je bil govor o institutu hčera
Marije Pomočnice.
Institut hčera Marije Pomočnice je v časnih stvareh podrejen vrhovnemu predstojni-
ku salezijanske družbe, v rečeh pa, ki se tičejo bogoslužja in podeljevanja zakramen-
tov, pa so popolnoma odvisne od pravosodnosti ordinarija. Salezijanski predstojnik
skrbi za gmotna sredstva sester in s privolitvijo škofa določi duhovnega vodjo za
vsako sestrsko postojanko.
Več škofov je že odobrilo to žensko ustanovo in sedaj preizkušamo pravila, da bomo
vnesli nujne popravke, nakar bomo prosili Sveti sedež za odobritev.
Ker pa je na nekaterih mestih navedena meja odvisnosti sester od salezijanskega
predstojnika, prilagamo izvod pravil, da bi tisti, ki to želi, imel jasno podobo o tej
odvisnosti.

15.6 Page 146

▲back to top
146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Naj še povemo, da je materna hiša teh sester v Morneseju v škofiji Acqui in njen ordi-
narij je vedno vodil začetke, napredovanje in širjenje ustanov.
6. Povedano je tudi, da imenovane sestre delujejo v kuhinji, skrbijo za perilo in
obleko v semeniščih ali moških ustanovah, kar je Sveti sedež vedno grajal.
Odgovor. O vsem smo se dogovarjali z ordinarijem in prošnje so prihajale prav od
njih. Upoštevajo se vsi predpisi svetih kanonov glede vsega, kar narekuje previdnost.
7. Ta Sveta kongregacija ne more izraziti svojega začudenja in nezadovoljstva, ker
ste dali ponovno poročilo natisniti, saj je triletno poročilo predstojnikov redovnih
družin namenjeno v vednost Svetemu sedežu o disciplinskem, osebnostnem in
ekonomskem položaju vsake ustanove in noviciata.
Odgovor. Poročilo sem dal natisniti z edinim namenom, da bi olajšal branje. Ker sem
poročilo Svetemu sedežu o stanju naše Družbe pisal prvič, sem se držal nasveta pred-
stojnika nekega reda, ki mi je dejal, da Sveti sedež želi tiskana poročila. Prihodnjič
bom poslal rokopis.
Ko sem tako odgovoril na postavljena vprašanja, prosim vašo eminenco, da bi ostali
naklonjeni naši ponižni Družbi.
Časi, država, civilni zakoni, prizadevanje, da bi uničili cerkvene ustanove, me silijo,
da prosim vašo eminenco, da bi podpirali naši Družbi in bili prizanesljivi v mejah, ki
jih določajo predpisi svete Cerkve.
To poročilo bi morali vaši eminenci poslati že meseca maja, pa ga zaradi težkih mo-
tenj v naši hiši nisem mogel pravočasno napisati.
Z največjim spoštovanjem štejem vedno za izjemno priložnost, ko se lahko podpišem
vaše prevzvišene eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgust 1870
Don Boskova pojasnila so povzročila nove opombe z dne 3. oktobra, ki jih je
don Bosku poslal odvetnik Leonori 6. oktobra. Ta je v spremnem pismu poročal
don Bosku: »Treba je dati (oprostite drznosti) popoln in zadovoljiv odgovor, da
Kongregacija ne bo mogla najti ugovorov.« Odgovoril je šele 12. januarja 1880,
ko je odhajal v Francijo. Poslal je v Rim don Dalmazza kot generalnega prokura-
torja salezijanske družbe. V odgovoru ne navaja več kardinalovih besed, da bi
pa bilo branje bolj jasno, jih bomo navedli v oklepaju in v kurzivnih črkah.
Prevzvišena eminenca!
Žal mi je, da mi kljub najboljši volji ni uspelo podati Svetemu sedežu zadovoljivega
triletnega poročila o stanju Družbe. Da bo ta zadeva in še mnoge druge, ki se tičejo
naše Družbe in jih zahtevajo sveti kanoni, pojasnjena, pošiljam duhovnika Francesca
Dalmazza kot našega generalnega prokuratorja z naročilom, da se postavi v službo
vaše eminence, ki ga boste vi določili.
V spoštljivem odgovoru na pismo vaše eminence, ki ste mi ga blagovolili poslati 3.
oktobra 1879, vam predstavljam nekaj mojih misli.

15.7 Page 147

▲back to top
BiS 14 — 8. poglavje
147
Imenovani duhovnik Dalmazzo vam bo lahko dal vsa potrebna pojasnila.
{K pojasnilu k prvi opombi pravite, da Družba pravno ne obstaja, zato ne more
imeti niti delati dolgov. Nato nadaljuje, da so domovi Družbe last nekaterih članov.
So dolgovi, vendar ima eden izmed članov poslopje, ki ga lahko proda in poravna
dolgove. Nato sklenete, da Družba niti kot moralna niti kot pravna oseba nič ne
poseduje in tudi ne more posedovati. Menimo, da hoče sveta kongregacija z izrazi
nepravne eksistence povedati, da je to zaradi Cerkvi sovražne zakonodaje, kajti
pred cerkvenimi zakoni, pred katerimi civilni nimajo nikakršne veljave, imajo vse
redovne družbe, kamor sodi tudi salezijanska družba, pravno eksistenco v smislu
svetih kanonov. Zato so glede posesti, ki jo posedujejo pod katerim koli naslovom,
podvrženi Svetemu sedežu. Redovne družbe v svojih triletnih poročilih ne govo-
rijo o civilnih zakonih katere koli vlade, temveč zgoščeno prikazujejo gospodarski
položaj glede prihodkov iz katerega koli vira in podajajo njihovo uporabo; in če
morajo prodajati dobrine v imenu kake tretje osebe ali delati dolgove, je ta Sveta
kongregacija vedno zahtevala, da naj se to zgodi s privolitvijo Apostolskega sede-
ža, kot smo tudi ravnali. Vaša eminenca pa je omenila civilne zakone, da bi se tako
odtegnila takim obveznostim. Pomisliti je treba, da je Sveti sedež potrdil salezijan-
ske konstitucije s temi obveznostmi, ki prihajajo iz člena 2. VI. poglavja v smislu
zakonov, ki so veljali v tistem času.}
1. O lastnini. – Naša salezijanska družba ni niti pred državo niti pred Cerkvijo mo-
ralna oseba, ki bi mogla kaj posedovati.
V IV. poglavju naših konstitucij beremo: »Ideoque qui sunt professi in hac Societate
dominium radicale, ut aiunt, suorum bonorum retinere poterunt [Zato vsi člani, ki so
izpovedali zaobljube, v tej Družbi za vedno ohranjajo korensko posest (kot se temu
pravi) svoje lastnine].« V istem poglavju pod št. 2 pa pravi: »Poterunt vero soda-
les de dominio sive per testamentum, sive (permissu tamen Rectoris Maioris) per
acta inter vivos libere disponere [Člani naše Družbe pa s svojo posestjo lahko razpo-
lagajo z oporoko ali (s privolitvijo vrhovnega predstojnika) s pogodbo med živimi].«
Ker je bila ta točka zaradi žalostnih časov za nas osnovnega pomena, sem prosil,
da bi bilo v potrditvi naših konstitucij označeno, kako naj razumemo besede VII.
poglavja, ki pravi: »In bonorum alienationibus Societatis, et aere alieno conflan-
do, serventur quae sunt de iure servanda iuxta Sacros Canones et Constitutiones
Apostolicas [Pri odtujevanju dobrin Družbe in pri prevzemanju tuje lastnine naj se
upoštevajo predpisi svetih kanonov in apostolskih konstitucij].«
Po monsinjorju in pozneje kardinalu Vitelleschiju, ki je bil takrat tajnik Svete kongre-
gacije za škofe in redovnike, so njihove eminence odgovorili: »Odgovor je zajet v sa-
mem poglavju, se pravi in alienationibus bonorum Societatis [v odtujevanju dobrin
Družbe], kar je treba razumeti, da takrat, ko bosta čas in kraj omogočala posedovati v
skupnosti ali v imenu Družbe, bo treba ta člen razlagati, kakor to delajo vse cerkvene
in redovne družbe. To se zdi, da je v soglasju z zgornjim VII. poglavjem, kjer je rečeno o
vrhovnem predstojniku: Nulla, quod ad res immobiles attinet, emendi vel vendendi
ei fuerit facultas, absque Superioris Capituli consensu [Kar se tiče nakupa in prodaje
nepremičnin, nima brez privolitve vrhovnega kapitlja nikakršne pravice].«

15.8 Page 148

▲back to top
148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
To je pomen, ki sem ga jaz dajal našim konstitucijam od vsega začetka naše Družbe.
Tako je to stvar vedno razumel papež Pij IX. dragega spomina kakor tudi njihove
eminence kardinali, ki so bili določeni za pregled in odobritev naših konstitucij.
Da bi pa osebno lastnino članov šteli za podvrženo predpisom svetih kanonov in jo
imeli kot cerkveno dobrino, bi povzročilo zmedo v naših zadevah in zato so vsi salezi-
janci naredili svoje redovne zaobljube na osnovi VI. poglavja De voto paupertatis [O
zaobljubi uboštva], ki se začenja takole: »Votum paupertatis, de quo hic loquimur,
respicit tantummodo cuiuscumque rei administrationem, non vero possessionem
[Zaobljuba uboštva, o kateri je tukaj govor, se tiče samo uprave, ne pa tudi posesti].«
{V istem poglavju k Opombi št. 1 vaša uglednost trdi, da ste z dovoljenjem Svete
kongregacije za škofe in redovnike ustanovili noviciat v Marseillu. Imenovana Kon-
gregacija pa nima poročila o takem pooblastilu. Zato vas prosim, da nam pošljete
prepis imenovanega pooblastila, iz katerega je razvidno, da imate dovoljenje za
odprtje noviciata v Marseillu.}
2. Noviciat v Marseillu. – Glede dovoljenja noviciata v Marseillu, ki smo ga želeli
ustanoviti, gre za nesporazum. Kongregacija za škofe in redovnike je 5. februarja
1879 prosila za mnenje škofa tega mesta, on pa je 23. februarja 1879 odgovoril pri-
trdilno, zato smo imeli to zadevo za končano, medtem ko je dejansko še v teku. Prila-
gam vso dokumentacijo in prosim za podelitev te usluge.
{V odgovoru vaše uglednosti na Pripombo št. 2 pravite, da je Družba v smislu IX.
poglavja 17. člena konstitucij razdeljena v inšpektorije. Toda v tem členu je govor
o vizitacijah, ki naj jih določi vrhovni predstojnik, če bo treba s privolitvijo vrhov-
nega kapitlja in ne inšpektorjev. Vse druge redovne družine, pa najsi so v katerem
koli delu sveta, so razdeljene v province s predhodnim dovoljenjem Svetega sede-
ža, ki ni nikdar nikoli dovolil, da bi se delitev opravila pod kakim drugim imenom.
Morate se prilagoditi splošnim pravilom.}
3. V delitvi Družbe v inšpektorije namesto v province sem menil, da je to praktič-
no izvajanje IX. poglavja 17. člena naših konstitucij: »Si opus fuerit, Rector Maior,
Capitulo Superiore adprobante, costituet visitatores, eisdemque curam quamdam
demandabit certum domorum numerum inspiciendi [Če bo potrebno, bo vrhovni
predstojnik s privolitvijo vrhovnega kapitlja določil vizitatorje in jim zaupal skrb za
določeno število domov].«
Izraz provinca in provincial bi nas v teh težkih časih vrgel med volkove, ki bi nas
požrli ali razgnali po celem svetu. To poimenovanje je predložil sam Pij IX. vedno
dragega spomina. Če pa na vsak način želite, da se ohranijo ti izrazi, vas prosim, da
se to omeji samo na obveščanje s Svetim sedežem in da v dogovarjanju s svetnimi
oblastmi uporabljamo besede, ki so bolj sodobne.
{V pojasnilu, ki ga vaša uglednost daje na 3. opombo, pravite: Pri odpiranju ženskih
ustanov in pri prevzemanju duhovnega vodstva smo upoštevali vse predpise konsti-
tucij v X. poglavju. V tem poglavju je govor o odprtju zavodov za klerike, fante in
otroke, ki se vzgajajo v salezijanskih zavodih. Ni pa govora o domovih za ženske,
ki naj bi jih vodili salezijanci. Nikakor ni mogoče trditi, da je bilo mnenje Svetega
sedeža, da bi dovolil odprtje in vodstvo takih ustanov, ko je potrjeval salezijanske

15.9 Page 149

▲back to top
BiS 14 — 8. poglavje
149
konstitucije, ker je to v nasprotju z načeli, ki jih vsak pozna. Salezijanci bi smeli
imeti duhovno vodstvo v ustanovah za ženske, če jih za to pooblastijo ordinariji,
to vodstvo pa se omejuje samo na podeljevanje zakramentov in pridiganje Božje
besede, kakor bodo določili ordinariji.}
4. V domovih sester Marije Pomočnice salezijanci nimajo drugega opravka kot du-
hovno vodstvo v smislu in v mejah, kot jih predpisujejo krajevni ordinariji, kjer so
domovi.
{Na opombo št. 3 vaša uglednost takole odgovarja: Ko so bile potrjene salezijanske
konstitucije, se je govorilo in odločilo o ustanovi hčera Marije Pomočnice. Ustanova
hčera Marije Pomočnice je podrejena vrhovnemu predstojniku salezijanske druž-
be. Ko smo preverjali zelo obilno dokumentacijo o salezijancih in zlasti še tisti
del, ki se tiče potrditve konstitucij, smo ugotovili, da ni bilo nikdar govora kaj šele
razpravljanja o hčerah Marije Pomočnice. Če bi to bilo res, bi ta Sveta kongregacija
ukazala ločitev obeh ustanov. Nikdar, zlasti še v teh novejših časih, ni bila navada
Svetega sedeža, da bi odobril odvisnost ženskih ustanov od moških. Če pa je kdaj,
je vedno poudarjal takojšnjo ločitev. Vi želite uvesti neposredno načelo, ki ga ta
Sveta kongregacija ne sprejema in ga odločno odklanja.}
5. Glede ustanove Marije Pomočnice, če je bil o njej govor pri potrditvi salezijanskih
konstitucij, lahko odgovorim, da je v Povzetku, ki je bil natisnjen po zaslugi te Svete
kongregacije o vprašanju dokončne potrditve naših konstitucij, pri naštevanju do-
mov, ki so bili do takrat že odprti, na strani 10 pod št. 16 beremo: »Kot dodatek in v
odvisnosti od Salezijanske družbe je hiša Marije Pomočnice ustanovljena s privolitvi-
jo cerkvene oblasti v Morneseju, škofiji Acqui. Namen te ustanove je storiti za uboge
deklice isto, kar delajo salezijanci za fante. Na delu je že 20 redovnic, ki skrbijo za
200 deklet.«
Zgoraj imenovani kardinali so postavili nekaj vprašanj o naravi in namenu te ustano-
ve. Ko so dobili ustrezne odgovore, so pokazali zadovoljstvo in dejali, da bodo o tem
razpravljali, ko bo prišla na vrsto odobritev njihovih konstitucij od Svetega sedeža.
{Ko ta Sveta kongregacija v 5. opombi piše o triletnem poročilu vaše uglednosti o
vodstvu ustanove hčera Marije Pomočnice, vprašuje, ali je to podala vrhovna pred-
stojnica in ne vrhovni predstojnik, kakor vaša uglednost po pomoti piše v zgoraj
navedeni opombi.}
6. V pojasnilih, zahtevanih 5. aprila 1879, je bilo rečeno: »Ima ta ustanova sester
Marije Pomočnice vrhovnega predstojnika, od katerega so sestre odvisne, in ali je
ta, kot mora biti, popolnoma neodvisen od Salezijanske ustanove.« Odgovor je bil
pritrdilen z dodatkom, da je vse v soglasju s konstitucijami teh redovnic. Sedaj vaša
eminenca sprašuje, ali imajo imenovane sestre vrhovno predstojnico. Odgovarjam
pritrdilno, da imajo vrhovno predstojnico in lastni kapitelj v soglasju s III. naslovom
njihovih konstitucij.
Ko sem obrazložil, kar mi je bilo naloženo, prosim vašo eminenco, da bi gledala na
salezijansko družbo z očetovsko naklonjenostjo, saj Družba nima nikakršnih gmot-
nih sredstev. Nastala je v izjemno težkih časih in raste sredi tisoč ovir in nasproto-

15.10 Page 150

▲back to top
150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vanj. Zato potrebuje vso naklonjenost in popustljivost, ki je združljiva z oblastjo svete
matere Cerkve.
Imamo še več kot sto zavodov, kjer dobiva krščansko vzgojo petdeset tisoč fantov, od
katerih jih več kot sedemsto letno vstopa v duhovniški poklic. Vaši eminenci lahko
zagotovim, da salezijanci nimajo drugega namena kot večjo Božjo slavo in korist
Cerkve ter širjenje evangelija Jezusa Kristusa med Indijanci v Pampi in Patagoniji.
Kleče pred vašo eminenco prosim odpuščanja, če sem nehote uporabil kak manj čas-
ten izraz. Imam čast, da se lahko imenujem vaše prevzvišene eminence najvdanejše-
ga služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. januar 1880
V pismu iz Rima je bil še naslednji odstavek: »Glede opombe št. 6, da sestre
Marije Pomočnice skrbijo za perilo in obleko v semeniščih in delajo v kuhinji,
to je stvar, ki jo je Sveti sedež karal, odgovarjamo, da smo se o vsem predhodno
dogovorili s krajevnimi ordinariji in da so prav oni prosili za te usluge. Ta Sveta
kongregacija je v trenutku, ko je zvedela, da ženske opravljajo podobne službe
v semeniščih in moških zavodih, četudi so dovolili tamkajšnji škofje in so prav
ti poklicali sestre za te usluge, to odločno prepovedala in vedno prepoveduje.«
Don Bosko na to opombo ni odgovoril verjetno zato, ker se to ni tikalo samo
njega, temveč so bili vpleteni tudi nekateri škofje, zlasti škofa v Casaleju in Bielli.
Po tem odgovoru od Svete kongregacije ni dobil nobene pripombe več.
Toda zadeva je imela neprijetne posledice, kakor bomo videli ob določenem
času in na določenem mestu.
Ob toliko neprijetnostih obdobja, ki ga opisujemo, je svetost Božjega slu-
žabnika tisto, kar se jasno dviga nad vse dogajanje: nikdar ni zmanjšal svoje
delavnosti niti ni iskal izgovorov v ovirah, ki so se mu postavile na pot. Brez
dvoma je v takih okoliščinah potrebna velika krepost, da z ene strani ne popus-
tiš zaradi slabosti duha, z druge strani pa se ne spuščaš v drzna dejanja. »Ne
morem skrivati,« je pisal prav o teh zadevah,3 svojega bridkega razočaranja,
»ker me ne razumejo. Delam in prepričan sem, da to delajo tudi vsi moji salezi-
janci do zadnjega diha za Cerkev. Ne prosim gmotne podpore, temveč samo uvi-
devnost in krščansko ljubezen, ki je v skladu z avtoriteto Cerkve. Vsakič, ko se
pojavijo na poti težave, odgovarjamo z odprtjem nove hiše.«4 V teh navedkih
utripa duh našega očeta. In da to niso bile samo besede, bomo videli iz triletne-
ga poročila leta 1882. Skratka: pri svetnikih se nikdar ne dogaja, da bi svetost
ovirala delovanje-akcijo. Nasprotno bo bolj res, da iz svetosti prihaja pobuda za
dejavnost-akcijo.
3 Pismo don Dalmazzu, Sampierdarena, 7. maj 1880.
4 Tudi temu, Turin, 21. julij 1880.

16 Pages 151-160

▲back to top

16.1 Page 151

▲back to top
9. poglavje
VPRAŠANJE ŽENSKEGA ORATORIJA V CHIERIJU
V Chieriju je proti cvetočemu ženskemu oratoriju, ki so ga vodile hčere
Marije Pomočnice, leta 1879 izbruhnila težka vojna, dosegla neverjetne razse-
žnosti in se nadaljevala vse do 1883. Ta vojna, ki je osebno zadela ravnatelja
don Bonettija, je posredno vpletla tudi don Boska, ki je bil v središču vseh sa-
lezijanskih dejanj pa tudi vsega nasprotovanja v Turinu in okolici. Nadaljevali
bomo pripoved tam, kjer smo jo prekinili,1 jo nato spet prekinili in nadaljevali
v petnajstem zvezku. Novo leto se je začelo s težkim predvidevanjem za Orato-
rij sv. Terezije. Blizu njega je don Bosko 1878 ustanovil konvikt za meščanska
dekleta, zastonjsko šolo za revne deklice in praznično šolo za odrasla dekleta.
Toda jabolko spora je bil vedno oratorij. Nadškof, ki so ga napačno informirali
nekateri krajevni duhovniki, med njimi zlasti stolni župnik don Oddenino, se je
12. januarja nenadoma pojavil v Chieriju, zbral kanonike in imel zanje govor, ki
je bil vse kaj drugega kot sredstvo za pomiritev in razsvetlitev duhov. Dobro,
ki so ga delali salezijanci v ženskem oratoriju, je bilo, kakor je rekel, »dobro,
ki ni dobro«. Salezijanci velikodušno delajo veliko dobrega, vendar so podobni
lokomotivam, ki potrebujejo močne zavore in tudi varnostne zaklopke. Kljub
tako silnemu napadu pa navzoči niso glasovali, naj se oratorij zapre. Zato se je
monsinjor vdal in je bil pripravljen, da ga bo še naprej prenašal.
Ker je bil don Bosko daleč, je njegov namestnik don Rua, potem ko je na-
tančno poizvedel o nadškofovem nagovoru in v želji, da bi razčistil ter tako kon-
čal celo zadevo, pisal monsinjorju pismo, prepolno diplomatskih fines.
Velečastita ekscelenca!
Povedali so mi, da je vaša spoštovana ekscelenca imela priložnost, da se je v Chieriju
pogovarjala s častitim kapitljem o Oratoriju sv. Terezije, ki spada k salezijanski druž-
bi, in o vsem, kar se dogaja ob prazničnih dneh v korist mestnim deklicam. Povedali
1 Prim. MB XIII, str. 703 [BiS XIII, str. 477].

16.2 Page 152

▲back to top
152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
so mi tudi, da ste izrazili svoje zadovoljstvo, ko ste slišali, koliko dobrega se stori,
in nasprotujočim pokazali, kaj si mislite o celi zadevi. V upanju, da nam bo vaša
ekscelenca priskočila na pomoč, se mi zdi primerno, da vam predložim breve svetega
očeta Pija IX. blagega spomina, na osnovi katerega opravljamo bogoslužne obrede v
imenovanem Oratoriju kot v vseh naših cerkvah v Italiji, Franciji in Ameriki. V imenu
don Boska, ki je sedaj v Marseillu, vam v pismu prilagam izvod breva z edinim name-
nom, da boste imeli dokument, s katerim boste mogli prepričati nasprotnike, da sa-
lezijanci delajo v soglasju s predpisi in da jih ne podpirate samo vi, temveč tudi Sveti
sedež in da naj zato iz neutemeljene previdnosti ne ovirajo dela, ki prinaša toliko
dobrega. In ker se mi daje priložnost, vam sporočam, da smo po zasebnem pogovoru,
ki sem ga imel z vašo ekscelenco sredi preteklega meseca, predložili velečastitemu
gospodu kanoniku dekanu Lioneju v Chieriju naslednji načrt, ki se nam zdi zelo do-
ber in ne bo oviral namena Oratorija.
1. Če bodo obredi potekali istočasno z naukom v župniji, bodo izključene omožene
ženske in starejše osebe.
2. Dekletom se pušča svoboda, da se udeležijo pobožnih vaj tam, kjer jim bolj ugaja.
Ta predlog so proti našemu pričakovanju zavrnili.
Ko se zahvaljujem vaši ekscelenci, ki nas spodbuja, da bi delovali za uresničenje naših
ciljev v vaši nadškofiji, vas prosim, da bi še nam nadalje izkazovali svojo naklonje-
nost. Dobrohotnosti vaše ljubezni priporočam v molitev svojo ubogo osebo, celo našo
hišo in zlasti še našega ljubljenega don Boska. Sprejmite naklonjeno izraze našega
globokega spoštovanja, s katerim poljubljam sveti prstan in se imam za vaše eksce-
lence najponižnejšega služabnika.
duh. Mihael Rua
Turin, 13. januar 1879
Toda nasprotnikov oratorija je bilo veliko. Ti niso dali miru in so nenehno
brusili jezike. Don Bonetti, ki ga je hudobno govorjenje zelo žalostilo, je prosil
župnika, da bi končal svoj sovražni odnos, ki je prinašal toliko škode in bil vzrok
toliko nespodobnim govoricam. Prosil ga je za odpuščanje, če bi ga mogoče v
čem razžalil, in da bi v znamenje pomiritve obiskal oratorij. Obenem mu je tudi
povedal, da mu trpinčenje ne jemlje poguma, temveč ga še bolj spodbuja k de-
lovanju. Živahnost izražanja in nekaj grenkih izrazov so prejemnika razdražili
tako, da je ob napačni razlagi ravnateljevih namenov po posvetu s svojimi so-
mišljeniki poslal pismo nadškofu, ki je bil prav takrat zaposlen s težkim spo-
rom z msgr. Balanom, nadaljevalcem Rohrbacherja v zadevi Rosminija,2 in mu
zato tri tedne ni odgovoril. Ko ga je potem don Oddenino osebno prosil, da bi
posredoval, je 12. februarja brez kanoničnega opomina in ne da bi vprašal don
Boska, don Bonettiju vzel pravico spovedovanja, dokler ta ne bi prosil župnika
za odpuščanje »zaradi nespoštovanja, ki ga je pokazal v pismu«.
Don Bonettiju se je zdelo, da sanja. Takoj se je odpravil k nadškofu, da bi ga
2 Prim. Unità Cattolica, 22. januar 1877 in naslednje številke.

16.3 Page 153

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
153
vprašal, kateri izrazi v pismu naj bi bili nespoštljivi. Toda nadškof ga ni sprejel.
Treba je bilo odpraviti vsak razlog za začudenje in pohujšanje med ljudstvom še
pred soboto, ko se je don Bonetti odpravljal v Chieri. Zato se mu je v četrtek 13.
februarja zdelo najbolj primerno, da se je podvrgel kazni in se ponižal, kot mu
je bilo namignjeno. Čeprav mu je bilo nadvse težko, je pisal župniku in ga prosil
odpuščanja. Ker pa z druge strani ni imel nikakršnega namena, da bi ga užalil,
je to tudi povedal. Ko je odposlal pismo, je to sporočil monsinjorju in izrazil
upanje, da bo s tem že odstranjen suspenz. V nasprotnem primeru bi v svoje
opravičilo in zaradi časti Družbe prevzel nase breme neprijetnih sredstev, med
drugimi tudi priziv na Rim. Te zadnje besede niso bile potrebne niti niso bile
primerne, da povemo po resnici, da bi dosegel svoj cilj. Monsinjor se je razjezil
in prekipel v svoji ihti in je, ne da bi čakal na župnikovo poročilo, da je zadovo-
ljen z opravičilom, don Bonettiju ponovil kazen in jo celo povečal tako, da mu jo
je naredil za absolutno in brez časovne omejitve, brez vsakega pogoja in v celoti
odvisno od dobrohotnosti njegove ekscelence.
Tukaj moramo povedati, da je ena izmed določb Svete kongregacije za
škofe in duhovnike, izdana 20. novembra 1615, ki jo je odkril za don Bonettija
pater Rostagno, prepovedala ravnati tako proti redovnikom. Določba se glasi:
»Veleugledni kardinali v imenu in avtoriteti Svetega sedeža odločajo in izjavlja-
jo, da škofje in nadškofje ne smejo odvzeti spovedne sodnosti, razen v primerih,
ki se tičejo spovedi same.« Ta odločba je prišla don Bonettiju kot nalašč in ga
spodbudila k prizivu. Kajti zanj je bil vzrok za odvzem spovedne sodnosti pis-
mo in ne spoved. Po njegovem prepričanju je šlo tukaj za dopustnost in pravič-
nost. Toda za zdaj je bilo treba hic et nunc [tukaj in sedaj] upoštevati veljavnost
suspenza. Zato se je naslednjo nedeljo (16. februarja) odpravil v Chieri spove-
dovat zgodaj zjutraj don Leveratto, prefekt v Oratoriju, ravnatelj pa je prejšnji
večer imel katekizem in pridigo. Da bi potem na lep način zakril njegovo od-
sotnost naslednjo nedeljo, je oznanil, da mora spremljati don Boska v Rim, da
bo tam uredil nekatere stvari, med drugimi tudi zadevo Oratorija sv. Terezije.
Zato je prosil za molitve za dober uspeh. To je bil razlog, zakaj je namesto grofa
Caysa nepričakovano spremljal don Boska v Rim don Bonetti. Odpotoval je, ka-
kor smo poročali. Tedaj je monsinjor nepričakovano prišel na obisk v Oratorij
in v zavod Valsalice in se udeležil gledaliških predstav. Vemo, kako je vse to
spravilo v začudenje prebivalcev obeh ustanov in kako različno so si to razla-
gali. Prijetno je presenetila pripravljenost, ko je v postnih ordinacijah privolil
na sprejem nižjih redov ter k subdiakonatu in diakonatu skupino salezijancev.
Razlogov za odpoved ni bilo, vendar pa so bili navajeni na odpovedi v zadnjem
trenutku, tako da so pripravniki sprejeli to dejstvo s pravim zadovoljstvom. Še
več: po končanem obredu je vsem dal odnesti sveče. In to ni bilo vse. Ko je mladi
Scaloni, bodoči salezijanski inšpektor, nesel nazaj mašna oblačila, ga je monsi-

16.4 Page 154

▲back to top
154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
njor poklical k sebi in dejal: »Si ti tisti, ki si igral sv. Pankracija? Prav« in mu je
podaril podobico. Govorilo se je, da si hoče končno pridobiti naklonjenost Ora-
torija. Don Bonetti je prišel 2. marca v Rim in 6. marca po Kongregaciji za koncil
naslovil na svetega očeta priziv proti postopanju nadškofa v njegovi zadevi, o
kateri je don Bosko že meseca februarja poročal kardinalu Ferrieriju, prefektu
kongregacije za škofe in redovnike. Ne vemo, ali je dobil kak odgovor. Mogoče
so na osnovi tega poročila prenesli zadevo na koncilsko kongregacijo.
Velespoštovana eminenca!
Zelo mi je žal, da moram motiti vašo eminenco sredi opravkov v korist vesoljne
Cerkve, vendar čutim dolžnost, da vam pišem to pismo, da bi tako preprečil škodo
za Božjo slavo in za zveličanje duš. Že tretjič je turinski nadškof suspendiral sale-
zijanske duhovnike in jim prepovedal spovedovati, ne da bi se pri tem držal kanon-
skih pravil. Pisca tega pisma je suspendiral tako, da mu ni podaljšal dovoljenja za
spovedovanje, ne da bi to kakor koli utemeljil. Suspendiral je duhovnika Giovannija
Lazzera, ravnatelja materne hiše v Turinu, ne da bi o tem obvestil predstojnika in
navedel razloge za kazen.
Pravkar je suspendiral duhovnika Giovannija Bonettija, ki mu je bilo zaupano
vodstvo prazničnega oratorija v mestu Chieri, kjer je storil veliko dobrega.
Tamkajšnji župnik in nadškof sta menila, da je imenovani duhovnik pisal pisma, v
katerih naj bi ju žalil. Toda če bi ta pisma res bila taka, kar je treba šele preveriti, bi
se to lahko takoj uredilo, če bi o tem obvestili predstojnika Družbe. Namesto tega so
temu duhovniku odvzeli pravico spovedovanja v celi turinski škofiji. Toda zdi se, da
morajo biti taki odvzemi spovedne sodnosti po ponovnih opozorilih te Svete kongre-
gacije za škofe in redovnike sporočene predstojniku, ki bo izrekel opomin, in samo v
zadevah, ki so povezane s spovedjo.
Zato prosim vašo eminenco, da bi opozorila našega velečastitega nadškofa, da bi se v
takih primerih ravnal po predpisih Svetega sedeža in se pred izrekanjem tako težkih
kazni najprej prepričal, ali prestopki zaslužijo tako kazen. Tako bi kolikor mogo-
če preprečili javno pohujšanje, kakor se je zgodilo v primeru duhovnika Giovannija
Bonettija, ki še sedaj nima dovoljenja za spovedovanje vernikov. Tako je duhovnik,
ki je s takim uspehom pridigal v mestu Chieri, moral zapustiti spovednico, ki so jo
oblegale množice spovedancev, in zapustiti to nadškofijo, da ne bi postal predmet
javnega zgražanja.
Po tem spoštljivem in ponižnem poročanju o teh dogodkih se brez nadaljnjega že
vnaprej strinjam z vsem, kar bo vaša eminenca odločila ali tudi samo svetovala o
tem primeru.
Dovolite mi visoko čast, da smem poljubiti sveti purpur in se imenovati v globoki
hvaležnosti vaše prevzvišene eminence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
(brez datuma)3
3 Pripis tajnika don Berta, ki piše, da je pismo napisano meseca februarja.

16.5 Page 155

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
155
Da pohvala, ki jo je izrekel don Bosko o Bonettiju, ni bila nikakršno pre-
tiravanje, nam priča izjava z dne 16. februarja 1879, ki jo je podpisalo petero
chieriških kanonikov.4 V njej pričajo, da je don Bonetti v šestih mesecih, ko
je vodil Oratorij sv. Terezije, »storil zares veliko dobrega, v zadovoljstvo vseh
dobromislečih in bogaboječih oseb, zlasti še družinskih očetov in mater«. To
potrjuje tudi pismo kanonika Calossa, ki je 12. februarja na svojo pest pisal don
Bosku in se mu iz vsega srca zahvalil, da pošilja vsak teden »v Chieri tistega
dobrega salezijanca«, ki je bil zares »najbolj sposoben poučiti in popraviti slabe
navade toliko nepoučenih in izgubljenih deklet«.5 V pričakovanju dogodkov je
začasno prevzel vodstvo oratorija don Leveratto in je to nalogo opravil nadvse
uspešno. Storil je veliko dobrega, »vendar je vedno res«, da je don Bonettiju pi-
sal kanonik Sona,6 »da bi ostal chieriški oratorij onečaščen in bi pri tem trpela
škodo tudi salezijanska družba, če vaša uglednost ne bi bila v vsej svoji časti in
svobodi usmerjena k izpolnjevanju svete službe«.
Po navadi rimske kongregacije pošiljajo prepise prizivov ordinarijem vla-
gateljev pro informatione et voto [v vednost in presojo] in njihovim predstojni-
kom, če so redovniki. Ta listina je msgr. Gastaldiju
odprla oči o napačnem koraku in skušal je stvari popraviti, ne da bi odgo-
varjal Rimu. Dal je poklicati don Rua, ga ljubeznivo sprejel in mu naročil, naj
sporoči don Bonettiju, da mu vrača pravico spovedovanja »kjer in kadar« bi
želel. V pogovoru je dodal: »Don Bonetti je dober duhovnik, vendar ne bi bilo
prav, da bi se vrnil v Chieri. Zakaj ne? Ker se ne razume z duhovniki. Bil sem
tam, zbral sem duhovnike, dekana, župnike in nekatere kanonike in vsi razen
kanonika Sona so menili, da ni primerno, da bi se don Bonetti vrnil v Chieri.7
Tukaj je don Bonetti, kakor to razberemo iz pripisa k pismu, menil, da don
Rua ni razumel, kar je dejal nadškof, ali pa je nadškof napačno razlagal mnenja
kanonikov. Naj bo kar koli, odločitve, da ne sme več v Chieri, don Bonetti ni
mogel sprejeti. Bila je odločitev, ki je imela videz kazni in ga je v očeh javnosti
delala krivega težkega prekrška.
Zadeva je bila na tej stopnji, ko se je zgodil zelo obžalovanja vreden pripet-
ljaj, ki nas spominja na pregovor: Bog me čuvaj prijateljev, sovražnikov se bom
že sam obranil. Don Bonetti je nekemu človeku iz Chierija natančno in brez
prikrivanja pripovedoval vse, kar se je dogajalo tistega 24. marca 1879. Prija-
telj pa je, namesto da bi obdržal zaupno pismo zase, prišel na misel, da bi don
Bonettiju naredil veliko uslugo, o čemer on nikdar ni niti sanjal. Preoblikoval je
pismo, nadomestil »vi« s »ti«, kakor če bi bila ravnateljeva okrožnica za orato-
4 To so bili kanoniki Cantone, Casello, Mosso, Calosso in Savone.
5 Dodatek, št. 36.
6 Chieri, 6. marec 1879.
7 Pismo don Rue don Bonettiju, Turin, 22. marec 1879.

16.6 Page 156

▲back to top
156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
rijanke, dodal nekaj pripomb, ki si jih je sam izmislil, in ga, ne vemo na kateri
dan in ob kateri uri, javno prebral v oratoriju. Don Leverattu niso nič povedali
in ni ničesar slutil. Ko so pismo prebrali, je šlo iz rok v roke in nekateri so ga
tudi prepisali. Bila je prava nesreča in šele dosti pozneje so lahko vse prepise
potegnili iz obtoka. Ni treba praviti, da so te novice, povedane na tak način, na-
polnile mesto z govoricami in prilile olje na ogenj.
Po svoji vrnitvi iz Rima je don Bonetti želel vedeti za nadškofovo razpolo-
ženje. Priložnost se mu je kmalu ponudila. Turinska škofijska kurija je imela
navado, da je prve tedne po veliki noči duhovnikom vrnila spovedniško dovo-
ljenje. Don Notario, profesor moralke v Oratoriju, je šel na škofijo, da bi dvignil
dovoljenja za salezijance in raziskal razpoloženje v pokrajini. Z njim je bil kot
priča don Deppert. Dovoljenja za don Bonettija ni bilo. Spoštljivo je opozoril na
to. Rekli so mu, da je to monsinjorjeva odločitev. Ko je prosil, da bi izdali uradno
potrdilo, s katerim bi se opravičil pred predstojniki, ga je tajnik don Chiaverotti
odrekel. Prišlo je do prerekanja, ki ga je slišal kanonik kancler Chiuso. Don No-
tario je prosil za sprejem pri nadškofu. Kanonik je privolil in nadškof je sprejel
njega in don Depperta. Ko je slišal za razlog obiska, ni hotel izročiti spovedni-
škega dovoljenja za salezijance, ki so bivali zunaj škofije. Med temi je bilo tudi
dovoljenje za don Bonettija, ki je imel svoje stalno bivališče v Turinu. Sobratje
v drugih škofijah so imeli spovedniško dovoljenje turinskega nadškofa za pri-
mer, če so prišli v Turin, kar se je pogosto dogajalo, ko so prihajali v Oratorij.
Monsinjor je poleg spovedniškega dovoljenja odrekel tudi potrdilo, za katerega
so ga prosili. Ko je potem vprašal in dobil odgovor, da je novi ravnatelj hiše v
Chieriju don Notario, se ga je polastil bes in začel je kričati proti don Bosku in
proti salezijancem. Don Notario je potrpežljivo poslušal, da je nevihta minila, se
poklonil in hotel oditi.
»Kako? Že odhajate? Tako kmalu,« je vzkliknil monsinjor.
»Kaj mislite, da bom stal tukaj in poskušal, kako kdo žali mojega očeta in
predstojnika? Sem v hiši vaše ekscelence in ne dobim priložnosti, da bi se branil.«
Monsinjor se je pomiril, ga prijel za roko, ga prisilil, da je sedel in se začel
mirno, rekli bi skoraj prisrčno razgovarjati. Ob odhodu je don Notario rekel:
»Kar se tiče spovednega dovoljenja, ki mi jih škofijska pisarna noče dati, in po-
trdila, je tukaj moj tovariš, ki mi bo pričal pri tistem, ki me pošilja.«
Dne 2. maja je don Bonetti dobil spovedniško dovoljenje, vendar s pogojem,
da ne bo šel v Chieri brez posebnega nadškofovega dovoljenja. Ker je že dva dni
pridigal za majniško pobožnost, je prosil njegovo ekscelenco, da bi mu dovolil
nadaljevati in mu tako ne bi bilo treba prekinjati pridiganja in s tem vzbujati
pozornosti, oziroma bi s spovedovanjem lahko požel sadove Božje besede. A
ni bil uslišan. Zato se je proti tej odvratni prepovedi 4. maja obrnil na svetega
očeta.

16.7 Page 157

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
157
Ni trajalo dolgo, ko se je pokazal učinek tega novega priziva. Dne 26. maja je
nadškof pisal don Bosku: »Nujno bi rad govoril z vami v zelo pomembni zadevi,
zato prosim, da bi prišli še danes k meni. Čeprav sem v postelji, se lahko pogo-
varjam. V upanju, da bom imel zadovoljstvo, da vas po enajstih mesecih, odkar
smo položili temeljni kamen sv. Janeza itn.« Don Bosko je še istega popoldneva
šel k njemu. »Zelo pomembna zadeva« je bil don Bonetti, čigar priziv mu je spo-
ročila Sveta kongregacija. Domenila sta se, da sme don Bonetti spovedovati kjer
koli, vrnitev v Chieri pa je odvisna od presoje Božjega služabnika.
Don Bonetti je svobodno zadihal in vsi so se z njim razveselili, da je ta za-
deva končana. Toda radost je trajala le malo časa. Naslednjega jutra je zgodaj
zjutraj prišlo monsinjorjevo pismo don Bosku, ki je preklicalo vse, kar je bilo
dogovorjeno prejšnji večer. Glasilo se je: »Nujnost, da brez nadaljnjega odpra-
vim nesoglasje v Chieriju, me obvezuje, da zagotovim, da bo don Bonetti od-
daljen, dokler jaz sam ne bom preveril položaja in se odločil, ko bom v celoti
poznal vzroke. Zato menim, da je nujno potrebno, da ta duhovnik v tem času
ne spoveduje, in zato odtegujem don Bonettiju pravico zakramentalne spovedi
za ves ta čas, ki ga zaradi svojega počutja ne morem točno določiti. To je tudi
vse, kar sem na začetku tega meseca povedal don Rui in moram povedati vam,
potem ko sem razmišljal o najinem včerajšnjem pogovoru.«
Razočaran, pobit in obupan je don Bonetti takoj napisal svetemu očetu
novo prošnjo: »Duhovnik Giovanni Bonetti iz salezijanske družbe kleče ped va-
šimi nogami ponižno sporoča, da je 6. marca in potem še 4. tekočega meseca
prosil vašo svetost za preklic suspenza, ki mu ga je naložil nadškof v Turinu,
kajti zdi se mu v nasprotju z odločitvami, ki jih je izdal ta apostolski sedež. Za-
radi tega je včeraj, 26. maja, nadškof poklical k sebi duhovnika Janeza Boska,
vrhovnega predstojnika salezijanske družbe, in po njem podpisanemu sporočil,
da mu vrača pravico spovedovati v nadškofiji. Ponižni prosilec je poln hvale-
žnosti vaši svetosti z veseljem vzel na znanje to novico. Toda danes, 27. maja,
zjutraj po komaj eni noči presledka mu je nadškof sporočil, da suspenz velja še
naprej in da včerajšnji preklic ne velja. Presenečenja, s katerim sta podpisani in
njegov predstojnik sprejela to nepričakovano sporočilo, ni mogoče opisati. Zato
ponižni prosilec že v tretje prihaja k vam s prošnjo, da bi v moči svoje vrhovne
oblasti takoj rešili prosilca iz tako neprijetnega položaja in obvarovali salezi-
jansko družbo nezasluženega madeža, kar vse je v velikansko škodo za duše in
ovira delo za večjo Božjo slavo, saj je vse to nadvse veliko pohujšanje in vzrok
nezadovoljstva med ljudmi.«
Nenehna taka in podobna trenja so don Bosku dokazala, kako potrebno je,
da bi družba dobila popolno avtonomijo s pomočjo podelitve privilegijev. S tem
namenom je na zaščitnika Družbe kardinala Nino naslovil prošnjo za obnovitev

16.8 Page 158

▲back to top
158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nekaterih privilegijev, ki jih je bil deležen za časa Pija IX.8
Prevzvišena eminenca!
V živi želji, da bi vaša eminenca dobila jasen vpogled v zadeve, ki se nanašajo na po-
nižno salezijansko družbo, bom na kratko prikazal velike motnje, ki jih materni hiši
v Turinu povzroča ordinarij.
Nasprotovanje tega ordinarija je vedno združeno s težavami, ki jih delata civilna in
šolska oblast. Zato si vaša eminenca lahko predstavlja, koliko smo morali trpeti in se
truditi, da smo ustanovili Družbo, jo ohranjali in utrjevali brez kakršne koli podpore
svetnih oblasti in brez gmotnih sredstev. Nikoli pa nam ni manjkala podpora in nas-
vet papeža, ki nam je bil vedno naklonjen kot pravi družinski oče.
Mogoče mi bo vaša eminenca odgovorila: Zakaj se ne obrnete na Sveti sedež? To sem
že večkrat storil, toda brez kardinala zaščitnika so bile moje prošnje nekoristne.
Vsi dopisi, o katerih govori to pismo, so v izvirniku ohranjeni v arhivu naše Družbe.
Usluga, za katero tukaj prosim, nam je nadvse potrebna in se tiče podelitve privile-
gijev, ki jih imajo pasijonisti, redemptoristi in celo oblati presvete Device Marije in
nasploh redovne družine, ki jih je potrdila Cerkev. Toda to bi verjetno naletelo na zelo
velike težave. Zato prosim, da bi mi obnovili vsaj tri privilegije, ki smo jih bili deležni
tri leta, sedaj pa imamo zato, ker nam jih ne podaljšajo, velike izgube in se srečujemo
z mnogimi motnjami.
Zdi se mi primerno, da priložim prepis prošnje, ki sem jo izročil v roke msgr. Jacobini-
ju, da bi jo z vašo predhodno privolitvijo izročil Sveti kongregaciji za koncil.
Mi vsi prosimo, da bi Bog ohranil vašo eminenco pri dobrem zdravju, da bi nam po-
magala normalizirati našo salezijansko družbo pred obličjem Cerkve in bi se tako
mogla braniti proti napadom, ki jim je izpostavljena od vseh strani.
Vsi spoštljivo prosimo za vas sveti blagoslov, medtem ko imam visoko čast, da smem
poljubiti vaš sveti purpur in se imenovati vaše vzvišene eminence najvdanejšega slu-
žabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. junij 1879
Priložena spomenica je bila »iz nadškofovih pisem povzeta zbirka dejanj,
ki jih je msgr. Gastaldi storil v škodo salezijanske družbe«.9 Hotela je pokaza-
ti slabe posledice pomanjkanja privilegijev. Da bi se zavedeli učinka vseh teh
zbranih dejanj, je potrebno veliko časa, zato si je njegova eminenca vzela čas
za odgovor. Kar se tiče obnovitve privilegijev, je kardinal prosil don Boska, naj
mu pošlje prvotno podelitev.10 Blaženi je poslal prepis odločb kardinalu, ta pa
jih je priporočil svetemu očetu v obnovitev. Vendar ga ni dobil pripravljenega
8 Privilegiji, ki jih je naklonil Pij IX. 21. aprila 1876 (prim. Dodatek, št. 11 D), pa so jih z mnogimi
drugimi odvzeli (prim. MB XIII, str. 559 [BiS XIII, str. 368–369]).
9 Obrobna opomba tajnika don Berta na prepisu pisma kardinala Nine. To »predstavitev« je napi-
sal, kakor je bila navada za listine, namenjene državnim in cerkvenim oblastem.
10 Pismo, Rim, 19. junij 1879.

16.9 Page 159

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
159
za to milost. Razlog je bil naslednji. Don Bosko je vložil svojo prošnjo koncilski
kongregaciji, toda zaradi pristojnosti je prošnja šla na Kongregacijo za škofe in
redovnike. Ta kongregacija pa je že dala papežu odklonilno sodbo. Zato je pri-
zadevanje kardinala zaščitnika prišlo prepozno in ni imelo nikakršnega učinka.
Njegova eminenca pa je pripominjala: »To naj vas ne prestraši in ne mislite, da
je to znamenje pomanjkanja papeževe naklonjenosti do zaslužne salezijanske
družbe, temveč vas samo opozarja, da imenovana kongregacija nima za primer-
no, da bi bila velikodušna v privilegijih.« Sklenil je z besedami: »Sicer pa, koli-
kor je odvisno od mene, mi bo vedno drago, da vam izrazim svojo živo željo, da
bi pomagal vaši Družbi z vso svojo močjo, ker se toliko trudi za rešitev duš in
ker sem njen zaščitnik.«11
Don Bosko si je še naprej prizadeval. Dal je, da je minilo poletje s počit-
nicami, in skušal po drugi poti doseči zaželene privilegije. Ker je iz izkušnje
vedel, da je bil prefekt Kongregacije za škofe in redovnike z njim precej trd, je
prosil novega kardinala Gaetana Alimonda za zavzemanje pri kardinalu Nini,
da bi njegovo prošnjo vzela v pretres koncilska kongregacija. Nadvse ljubeznivi
odgovori ligurskega kardinala so mu, če ne drugo, vsaj malo ublažili grenkobo,
ki jo je prav tiste dni čutil zaradi nevšečnosti od vseh strani, kot smo videli v
prejšnjem zvezku in kakor vidimo v tem in bomo videli v naslednjih. »Rekel sem
že ustno,« mu je pisal Alimonda, »in sedaj ponavljam še pisno, da bom z vsem,
kar premorem in kolikor veljam, podpiral salezijansko družbo, predrago hčer-
ko Svetega Duha in vaše visoko spoštovane uglednosti. Zato sem pripravljen,
da ji služim sedaj […]. Stopil bom k svetemu očetu in se trudil na lep način […].
Dragi moj don Janez, Bog ve, kako vas imam rad in kako zelo vas spoštujem.
Zame je čast, tolažba, da se lahko štejem med vaše služabnike.«12 Ko je potem
govoril s papežem, mu je ponovno pisal: »Lahko vam zagotovim, da je papež
zelo naklonjen salezijancem in ceni njihove dragocene usluge v korist Cerkve.
Vendar ne more, kot sami razumete, uslišati vaših prošenj, ne da bi jih predložil
pristojni kongregaciji.« Po dolgem pogovoru s kardinalom Nino o primernosti,
da bi predložil prošnjo koncilski kongregaciji, mu je sporočil: »Kardinalu se ne
zdi primerno, da bi od kongregacije za škofe in redovnike prešli h koncilski
kongregaciji. Meni, da težave ne prihajajo od napačnih predsodkov proti sale-
zijanski družbi, temveč od dejstva, da je še zelo mlada, da stvari le počasi na-
predujejo, in iz težave, da bi jo pridružili drugim redovnim družbam starejšega
datuma, ki so na začetku imele podobne težave. Kljub vsemu je obdržal pri sebi
prošnjo. Govoril bo s svetim očetom. Pripravljen je predložiti vlogo, kakor hitro
bodo kongregacije spet začele poslovati. Toplo sem in bom spet priporočal, da
bi obnovili vsaj dva privilegija. Seveda je moj vpliv v kongregacijah, ki jim ne
11 Pismo, Rim, 26. junij 1879.
12 Rim, 7. oktober 1879.

16.10 Page 160

▲back to top
160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
pripadam, zelo majhen, poleg tega pa sem zadnji, ki se je vključil v kolegij kar-
dinalov. Toda tisto malo, kar morem, bom rade volje storil.«13 Zadeva se je torej
ustavila. Toda don Bosko ni hotel, da bi se pozabile stvari, ki so mu bile pri srcu,
saj je tako pospeševal in podpiral njihovo dozorevanje.
Vrnimo se k naši pripovedi. Suspenz je za duhovnika toliko bolj ponižujoča
kazen, ker brez jasne krivde lahko povzroči najrazličnejša sumničenja. Zato je
razumljivo, da si je don Bonetti na vso moč prizadeval, da bi se rešil te sramo-
te. Toda pri svojih prizivih ni videl niti najmanjše možnosti za upanje. Dne 16.
julija je izlil svojo žalost v pismu msgr. Vergi, tajniku koncilske kongregacije.
»Teče že šesti mesec, odkar ječim pod težo suspenza, ki mi ga je naložil turinski
nadškof in je v popolnem nasprotju z odloki Svetega sedeža ter ovira delo za
večjo Božjo slavo. V tem obdobju sem po tej sveti kongregaciji ponižno vložil
tri prizive prestolu svetega očeta. Vendar doslej še ni nikakršne odločitve in v
veliko pohujšanje mnogih ubogih duš še vedno ne morem svobodno opravljati
svoje duhovniške službe. Zato sem zelo žalosten, vendar upam in se priporo-
čam dobroti vaše velespoštovane ekscelence, da boste skušali pomagati rešiti
mojo zadevo in s tem pomagali mojo ubogo osebo rešiti tako mučnega položa-
ja in narediti konec temu nezasluženemu težkemu položaju. To pismo pišem
vaši ekscelenci s privolitvijo duhovnika Janeza Boska, svojega predstojnika, in
v njegovem imenu vas prosim, da bi mi iz ljubezni do Jezusa Kristusa, do Marije
Pomočnice in sv. Frančiška Saleškega, našega nebeškega zavetnika, poslali od-
govor, ki mi bo pomagal storiti, kar je najbolj primerno.«
Zaželenega odgovora ni bilo. Zdi se, da je Sveti sedež čakal na nadškofov
odgovor, tega pa ni bilo. Zato je don Bonetti zasnoval drug načrt. Dne 27. istega
meseca je prosil za nasvet odvetnika Leonorija. »To moje kazensko stanje je
vzbudilo veliko sumničenj, češ da sem storil nesramne reči, zlasti še, ker gre
za žensko ustanovo. Tako se nam te dni dogaja, da nas država tolče s sabljo,14
nadškofova oblast pa s križem in nas tako žigosajo kot duhovnika, nevrednega
Božjega dostojanstva in izdajalca duš. To je preveč nepravična in preveč kruta
vojna in zdi se mi, da ni v čast Svetemu sedežu, ko dopušča tak nered, ki navaja
poštene ljudi k zavračanju. Če me imajo za krivega, naj mi to povedo, in če nisem
sposoben dokazati svojo nedolžnost, non recuso mori [se ne branim umreti]. A
če nisem kriv, zakaj me potem tako dolgo mučijo z nepravično kaznijo s toliko
žalostnimi posledicami za mojo Družbo in v veliko pohujšanje vernikov?« Na-
meraval je začeti sodni postopek in je prosil odvetnika, da bi zastopal njegove
koristi. Odvetnik je sicer menil, da bi bila boljša odločitev brez sodnega postop-
ka, in je priporočal to pot, a je bil vendar pripravljen prevzeti obrambo.15
13 Pismo, Rim, 21. oktober 1879.
14 Namiguje za zaprtje šol v Oratoriju.
15 Pismo don Bonettiju, Rim, 31. julij 1879.

17 Pages 161-170

▲back to top

17.1 Page 161

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
161
Don Bosko je velikodušno zadrževal neučakanost don Bonettija in skrbel,
da ni prehiteval dogodkov. Dne 20. avgusta je spet pisal msgr. Vergi: »Ker mi ni
uspelo priti do nadškofa, sem z dovoljenjem svojega predstojnika po koncilski
kongregaciji večkrat pisal svetemu očetu, ki se je ponovno vračal k nadškofu
pro informatione et voto [v vednost in presojo]. Toda ta ni niti odgovarjal niti me
ni rešil kazni. In kaj se je zgodilo? Pri mojih sobratih, pri zavodu, ki ga vodim, pri
dušah, ki jih vodim, v mestu Chieriju, v Turinu, v mojem domačem kraju, v vsej
nadškofiji veljam za pohujšljivega duhovnika. Sovražni glasovi dobivajo svojo
potrditev, ker vedo, da sem se obrnil na Rim in da po sedmih mesecih čakanja
ni nikakršnega uspeha.« Zato se mu priporoča za zavzemanje pri svetem očetu,
da bi dobil tolažilni odgovor, ki bi končal njegove muke.
Minil je avgust, minil je september, bili smo že sredi oktobra, a je kljub
zavzemanju msgr. Verge in kljub zavzetemu posredovanju odvetnika Leonorija
vse ostalo pri status quo. Dne 15. oktobra je želel biti sprejet pri nadškofu, ven-
dar je ta sprejel druge, njega pa ne. Tedaj je sam pri sebi dejal: »Na tak način
ne bomo rešili vprašanja, tukaj je potrebna oblast v Rimu. Poskusimo še drugo
mirno možnost: Ker nadškof noče vrniti, kar je vzel, in noče odgovoriti na po-
novna pisma Svete kongregacije, ali ne bi bilo mogoče od Rima dobiti pooblasti-
la, da bi opravljal sveto službo kot prej in da bi on odgovoril ali popravil stvari
na kak drug način?«16 – V upanju, da bo sveti oče sam povzel besedo v zadevi,
je pripravil še četrti priziv, ki mu je priložil izjavo petih chieriških kanonikov in
naslednjo don Boskovo izjavo:
Duhovnik Janez Bosko, predstojnik salezijanske družbe, potrjuje, da je duhovnik Gi-
ovanni Bonetti, član iste Družbe, kazal vedno lepo in zgledno življenje, kot se to spo-
dobi dobremu redovniku. S spisi, ki so izšli v tisku, in z 12–letnim vodstvom malega
semenišča v Borgu San Martino v škofiji Casale si je pridobil veliko zaslug pri vzgoji
mladine. Prav tako je z dobrim uspehom opravljal pridigarsko službo na duhovnih
vajah, misijonih, tridnevnicah, devetdnevnicah in podobno.
Kot ravnatelj prazničnega oratorija sv. Terezije v Chieriju je goreče deloval kljub iz-
redno velikim žrtvam in mu je tako s pomočjo hčera Marije Pomočnice uspelo zbrati
več kot 400 oratorijancev. – To izjavljamo z namenom, da bo mogel duhovnik Bonetti
uporabiti to izjavo, kjer koli bi bilo to potrebno.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. oktober 1879
Priziv je poslal kardinalu Nini s prošnjo, da bi ga predložil svetemu očetu in
ga podprl s svojim učinkovitim posredovanjem. Njegovi eminenci je pisal: »Za-
devo, o kateri se govori, bi morali dobiti v roke od vsega začetka vi. Toda takrat
naša Družba ni imela še visoke časti, da bi vas imela za svojega zaščitnika, zato
16 Pismo odvetniku Leonoriju, 24. oktober 1879.

17.2 Page 162

▲back to top
162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
smo ubrali drugo pot. Menim, da je to razlog, zakaj je še vedno vse na izhodišč-
ni točki. Naj povem vaši eminenci, da sem v želji, da bi končal to zadevo brez
nadlegovanja Svetega sedeža, z dovoljenjem mojega velečastitega predstojnika
don Janeza Boska ponovno prosil za sprejem pri turinskem nadškofu. Toda ta
me ni hotel nikdar sprejeti.«17 Prošnjo je izročil odvetniku Leonoriju z željo, da
bi jo dal njegovi eminenci in priporočil, da bi zadevo rešili, še preden bi se zače-
la devetdnevnica v čast Brezmadežni, ki je glavni praznik Oratorija sv. Terezije.
Toda priziv ni prišel v roke svetemu očetu, ker sta ga zadržala msgr. Verga in
odvetnik. Bila sta prepričana, da ni primerno, da bi ga dala naprej. Toda preden
se je ta mora končala, je moralo preteči še veliko vode!
Tako se je končalo tudi leto, ne da bi mogli predvideti konec. Don Bonetti
je postajal iz dneva v dan bolj žalosten in pero mu je pisalo bridka razmišljanja.
»Zagotavljam vam,« je pisal odvetniku Leonoriju, »da silno trpim18 in si ne mo-
rem razložiti, kako sveta Koncilska kongregacija v enem letu ni mogla prisiliti
tega nadškofa, da bi opravičil svoje dejanje, ki je v nasprotju z določili Apostol-
skega sedeža in na škodo ubogega redovnika, in ga prisilila, da bi mu ponovno
podelil dovoljenje za spovedovanje vernikov ter mu tako vrnil ukradeno čast,
ki je tako zelo potrebna duhovnikom zlasti v našem času. Zahvaljujem se Bogu,
da mi je že v mladosti dal možnost, da sem si ustvaril visoko spoštovanje in
prisrčno ljubezen do Svetega sedeža in vsega, kar je povezano z njim. Če ne bi
bilo tako, bi se znašel v veliki nevarnosti, da bi v tem težkem položaju, v katerem
sem in ki je poznan skoraj vsem ljudem, ob napihovanju določenih nestrpnežev
prišlo do pohujšanja. Toda z Božjo pomočjo pohujšanja ne bom dajal nikoli,
četudi bi moral umreti kot slab redovnik. Vdano bom trpel, da ne bom večal
nevšečnosti svetemu očetu in svojemu predstojniku don Bosku, zadovoljen, da
bom mogel dokazati svojo nedolžnost na dan vesoljne sodbe. Nikakor pa se ne
morem sprijazniti z dejstvom, da bi moral ostati v tem nemogočem položaju
kaznjenca po nedolžnem, bodisi zato, da bi mogel v soglasju s predstojniki svo-
bodno delovati za Cerkev in salezijansko družbo, katere član sem, pa tudi v čast
svoje družine, ki je zaradi moje nepravične kazni zgrožena in ponižana.«
V Rimu se je za don Bonettijevo zadevo na vso moč zavzemal don Dalma-
zzo, novi prokurator salezijanske družbe pri Svetem sedežu. Toda na vsakem
koraku se je srečeval z razlogi, ki so svetovali dati času čas.19 Končno mu je 23.
marca mogel sporočiti: »To jutro bo verjetno z istim vlakom kot to pismo odšel
tudi dopis koncilske kongregacije, ki je pravi ultimat.« Toda msgr. Gastaldi je
komaj 28. junija odgovoril tajniku koncila, da gre tukaj samo za previdnostno
odredbo in ne za kazen. Lahko si mislimo, kako malo je moglo to opravičilo
17 Pismo, 24. oktober 1879.
18 Pismo, Turin, 2. januar 1880.
19 Pismo don Dalmazza don Bonettiju, Rim, 20. marec 1880.

17.3 Page 163

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
163
utešiti don Bonettija. Vendar mu zaradi poletnega časa ni preostalo drugega
kot čakati na jesen.
Pozna jesen je prinesla dva dogodka, ki sta še bolj zapletla celo zadevo in
sta dajala priložnost za nove očitke. Na začetku novembra 1880 je v domu v
Chieriju umrla neka sestra Marije Pomočnice. Komaj so jo položili v grob, že so
letele v škofijsko pisarno pritožbe o težkih prekrških proti pravicam župnije in
cerkvenim kanonom. Sodni odvetnik v kuriji kanonik Colomiatti, ki se je opiral
na prva poročila, je poklical don Rua ad audiendum verbum, ne da bi povedal,
zakaj gre, in mu je dogodek predstavil takole: »Dva salezijanca sta podelila umi-
rajoči zadnje zakramente tako, da sta sveto popotnico vzela iz hišne kapele, olje
za maziljenje bolnikov pa iz hiše jezuitov. Po smrti pa sta oba šla za pogrebom
po mestnih ulicah vse do pokopališča.« Don Rua, ki je vzel pripoved za čisto
resnico, mu je to razložil, kot se mu je zdelo najbolj primerno, in izgovoril oba
duhovnika »kot nevešča«. Nato je svoje izjave napisal, jih poslal nadškofu in
končal takole: »Prosim vašo ekscelenco opravičilo za oba duhovnika. Isto sem
pripravljen storiti pri župniku, če bo vaša ekscelenca to imela za primerno.« Če
je treba za kršitev župnijskih pravic plačati kako odškodnino, bomo samo na
vaš cenjeni namig storili, kar je treba.«20 Toda kako se je čudil, ko so mu pripo-
vedovali, kako se je v resnici vse zgodilo. Umirajoči nista podelila zakramentov
salezijanska duhovnika, temveč chieriški kanonik Matteo Sona. Nista salezijan-
ska duhovnika spremila truplo na zadnje počivališče, temveč so ga more paupe-
rum ponesle na pokopališče deklice iz oratorija. Ker nadškof ni raziskal resnice,
temveč je verjel lažni pripovedi, je bil to nov dokaz, kako salezijanci ne opustijo
nobene priložnosti, da bi mu povzročali »sitnosti in sramoto.«21
Drugi dogodek se ne nanaša na Chieri, ima pa tam svoj začetek. Dne 17.
novembra je don Bonetti, naveličan čakanja, po dvaindvajsetih mesecih prosil
naravnost papeža za pismo, ki je ostalo 24. oktobra 1879 v rokah msgr. Verge,
in je izjavil, da je »pripravljen sprejeti vnaprej z največjim spoštovanjem«, kar
bi njegova svetost odločila glede njega. Učinek je bil neposreden. Pet dni po-
zneje je kardinal Caterini, prefekt koncilske kongregacije, naročil tajniku msgr.
Verdi, naj sporoči prosilcu, da bodo njegovo zadevo obravnavali in plenario
Eminentissimorum Patrum consessu [v popolni zasedbi vzvišenih očetov], in to
v času enega meseca. Odvetnik Leonori, ki so mu naročili, da naj obema strane-
ma sporoči to odločitev, je v don Boskovo pismo priložil tudi pismo za nadškofa
s prošnjo, naj ga takoj izroči naslovniku.22
Pošiljka je dohitela don Boska v novi noviciatski hiši v San Benignu. Takoj
je poslal ovojnico v Oratorij in naročil, naj jo izročijo njegovi ekscelenci. Pismo
20 Pismo, 7. november 1880.
21 Pismo kardinalom Koncila, Turin, 5. december 1880.
22 Pismo advokata Leonorija don Bosku, 29. november 1889.

17.4 Page 164

▲back to top
164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je nosilo pečat Svete kongregacije. Don Deppert ga je 3. decembra odnesel v
nadškofijo. Srečal je nadškofa in ga prosil za pogovor, a mu ni bilo dano. Nato
je šel h kanclerju kanoniku Chiusu in mu povedal, da prinaša za njegovo eksce-
lenco pismo iz Rima in da bi rad dobil potrdilo, da ga je izročil. Kancler je željo
s prezirom vzel na znanje. Don Deppert je stopil k tajniku teologu Cornu in bil
tam enako sprejet. Rekel je, da pismo ni od don Boska, temveč od neke rim-
ske kongregacije, kakor je bilo mogoče razbrati s pečata. Rekel je, da je moral
monsinjor pred nekaj meseci na isti način izročiti don Bosku pismo kongrega-
cije za obrede, in ko je uslužbenec prosil za potrdilo, ga je dobil. Bilo je, kakor
da bi govoril zidu. Tedaj se je don Deppert zbal morebitnih posledic in si ni upal
izročiti pisma. Prošnja za izdajo potrdila o sprejemu v takih primerih res ni
stvar, ki bi mogla povzročiti konec sveta. Nasprotno, to se dela skoraj povsod.
Naslednjega dne se je don Deppert vrnil v spremstvu enega sobratov in
prosil, da bi smel pismo osebno izročiti v roke nadškofu, a mu ni bilo dovolje-
no. Tedaj se je odločil, da ga bo izročil tajniku. To je storil takole: »Upam, da bo
to pismo izročeno naslovljencu. V nasprotnem primeru je ta moj sobrat priča,
da sem opravil svojo nalogo.« Nadškof je pismo po štiriindvajsetih urah poslal
nazaj don Bosku, ki je vprašal v Rim, kaj naj stori. Nato ga je vrnil monsinjorju z
nadvse ljubeznivim pismom. Preden se je za glavni praznik sv. Karla, zavetnika
zavoda, odpravil v Borgo San Martino, je pisal takole:
Velečastita ekscelenca!
Za nekaj dni moram oditi iz Turina. Preden odidem, bi rad uredil don Bonettijevo
zadevo. Niti jaz niti don Bonetti nimava kaj dodati k temu, kar je že odločila sveta
koncilska kongregacija. Pismo te kongregacije mi je bilo priloženo v pošiljki, ki sem
jo prejel od te svete kongregacije in ga sedaj izročam v vaše roke. Vedno pripravljen
in zadovoljen, če želite od mene kako uslugo, mi dovolite, da vas pozdravim, Vaša
ekscelenca, najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1880
Pismo je nesel na nadškofijo isti Deppert, ga oddal tajniku in ni zahteval
potrdila, ker je bil odpošiljatelj don Bosko. Ko je nadškof odprl prvo ovojnico
in prebral don Boskovo sporočilo, mu ga je brez besede vrnil skupaj s pismom
Svete kongregacije.23
Je pa o vsej zadevi poročal na svoj način kardinalom koncila. Ko je po svo-
je opisal dogodek, je dodal: »Globoko sem ponižan in zagrenjen zaradi takega
načina ravnanja z menoj in še posebno zaradi težav, ki me mučijo vsak dan.
Goreče prosim sveto kongregacijo, da mi ne pošilja več nobenega dopisa po tem
duhovniku, ki pozablja na mojo gorečnost in učinkovito pomoč – tudi na de-
23 Pismo don Depperta don Dalmazzu, Turin, 18. december 1880.

17.5 Page 165

▲back to top
BiS 14 — 9. poglavje
165
narne žrtve. Saj sem od 1848 do 1868 sodeloval v njegovi Družbi, sedaj pa me
zasleduje in išče priložnost, da bi me žalil in mi nasprotoval.«24 Toda v Rimu za
vsem tem niso videli drugega kot spretno zvijačnost, da bi zavlekel obsodbo in
končni obračun, ki se je neizogibno bližal.25
V zgodovini tega spora lahko razlikujemo tri obdobja. Prvo je obdobje pred
suspenzom don Bonettija, to je bil čas nasprotovanja nekaterih Chieričanov
Oratoriju sv. Terezije. Drugo obdobje je od 12. februarja 1879 do 17. novembra
1880, doba turinskih prizivov Svetemu sedežu. Tretje obdobje zajema ves potek
pred sveto koncilsko kongregacijo. Na začetku drugega obdobja, se pravi malo
po suspenzu, je tiskarna Bruno v Turinu izdala anonimno delce, katerega pisec
naj bi bil neki družinski oče iz Chierija. Knjižica je nosila naslov: L'Arcivescovo di
Torino, Don Bosco e Don Oddenino ossia Fatti buffi, serii e dolorosi raccontati da
un Chierese [Turinski nadškof, don Bosko in don Oddenino ali burkaste, resne
in žalostne dogodivščin­ e izpod peresa nekega Chieričana]. Anonimni pisec je
branil don Bonettija ter ostro napadal msgr. Gastaldija in stolnega župnika v
Chieriju. Novica o tej knjižici je prišla v Oratorij 29. maja med zasedanjem zbora
predstojnikov, ki so še med sejo odločno obsodili tako pisanje v škodo cerkvene
oblasti. V resnici gre za zelo revno zadevico, ki prej draži kot prepričuje in ne
bi bila vredna omembe, če ne bi odločilno vplivala na potek cele zadeve. Dekan
in kanonik don Lione ter stolni župnik don Oddenino sta pripisala avtorstvo
don Bonettiju in sta ga v tem smislu formalno tožila pri nadškofu.26 Podobni
polemični posegi so vredni graje in nimajo drugega učinka, kot da onemogočijo
razčiščevanje vprašanj, kakor bomo še videli.
24 Pismo, 5. december 1880.
25 Pismo don Dalmazza don Bosku, 21. december 1880.
26 Pismi nadškofu, Chieri, 9. in 13. december 1880.

17.6 Page 166

▲back to top
10. poglavje
SESTRE IN ŽIDINJA BEDARÍDA
O hčerah Marije Pomočnice za to leto nimamo dosti povedati, kar bi bilo
neposredno povezano z don Boskovim življenjepisom. Nekaj več bomo poveda-
li o dogodku, v katerega so po zaslugi hudobnih ljudi vpleteni tako salezijanci
kakor sestre.
Mati Mazzarello, ki je spremljala deset sester, ki so odpotovale v Ameriko,
se je v Sampierdareni srečala z blaženim ustanoviteljem, s katerim se je dome-
nila o dokončni ureditvi stare in nove materne hiše. Prva je bila skoraj prazna,
druga pa skoraj napolnjena. Dne 3. januarja je predstojnica odpotovala v Mor-
nese, Božji služabnik pa v Alassio in od tod v Francijo.
V Alassiu je don Bosko zbral vse sestre, in preden je govoril o čem drugem,
je želel poizvedeti, kako je s hrano, ali imajo vse potrebno za življenje, ali imajo
dovolj počitka in ali ponoči dobro spijo. Nato jim je priporočil točno izpolnje-
vanje pravil: »Kar se tiče dela,« je dejal, »delajte, delajte veliko, vendar delajte
tako, da boste mogle tudi dolgo delati. Ne krajšajte si življenja s prevelikimi
odpovedmi in pretežkim delom, z malodušnostjo ali čim drugim, kar nima ni-
kakršnega smisla.
Ponovno jih je obiskal, pa tokrat samo mimogrede, na svoji poti iz Francije,
ko je v tem zavodu imel konference za predstojnike. Tokrat jih je sprejel tudi
posamično in se z očetovsko zavzetostjo zanimal, ali imajo priložnost za razve-
drilo in sprehajanje po vrtu ob za to določenem času, in o vsem, kar bi jih mog-
lo delati zadovoljne. Ko je nekega dne šel skozi obednico v spremstvu nekega
župnika, medtem ko je sestra Succetti pospravljala mize, je vzkliknil: »Oh, tu je
pa Marta? Oh, Marta, Marta!« Ta evangeljski namig je bil izrečen v takem tonu,
da se je sestri za vedno vtisnil v spomin in ji potem vedno pomagal, da si je v
vsakdanjih opravkih obujala spomin na Gospoda.
Preselitev iz generalne hiše v Morneseju v Nizzo Monferrato se je zgodila
na začetku februarja. Za srce matere je bilo to žalostno slovo od gnezda spomi-

17.7 Page 167

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
167
nov. Samo pokorščina jo je mogla iztrgati iz kraja, kjer se je naučila ljubiti Gos-
poda in mu služiti. Bila je prepričana, da se bo od tega kraja ločila samo takrat,
ko bo zamenjala prebivališče na zemlji z nebesi.
V letu 1879 imamo samo tri nove ustanove: eno v Cascinetti pri Ivrei in dve
v Ameriki, v San Carlosu di Almagro v argentinski prestolnici in v Las Piedrasu
v Urugvaju. Glede novih ustanov je blaženi dal generalni materi naslednje vo-
dilo: »Za sedaj je prav, da sprejemate otroške vrtce, vendar vedno s pogojem,
da boste mogle ustanoviti praznični oratorij in delavnice za deklice iz prepros-
tega ljudstva.« Glede Las Piedrasa imamo pismo, iz katerega je razvidno, kako
je bil materin duh v soglasju z načeli, ki so uravnavala odnos ustanovitelja do
podrejenih. Tamkajšnja skupnost, sestavljena iz razpoložljivega osebja sester,
je malo šepala. Zato je mati pisala ravnateljici:1 »Zelo mi je hudo, da nova hiša
v Las Piedrasu ne deluje, kot bi morala. Sestra Giovanna je premlada in premalo
umirjena, da bi lahko nadomeščala predstojnico. Vendar se ne smete ustrašiti.
Vedeti morate, da se napake najdejo povsod. Treba je popraviti in izravnati vse,
kar se da, vendar umerjeno, vse drugo prepustiti Gospodu. Pri tem pa se ne
smemo preveč ozirati na govorice. Ker se ustavljamo pri toliko malenkostih,
včasih opuščamo velike stvari. S tem ne mislim, da ne bi skrbele za majhne
pomanjkljivosti, nikakor ne. Vedno popravljajte, opozarjajte, vendar v svojem
srcu sočustvujte in bodite dobre do vseh. Treba je, veste, prevpiti narave in jih
znati prijeti od prave strani. Če hočemo, da nam bo uspelo, moramo vzbuditi
zaupanje. S sestro Vittorio morate potrpeti in jo počasi vzgojiti v duhu naše
Družbe, ki si ga še ni mogla prisvojiti, saj je bila premalo časa v Morneseju.
Menim, da ji bo dobro uspelo, če si jo boste znale pridobiti. Isto velja za druge,
vsaka ima svoje napake. Treba jih je opozarjati z ljubeznijo, ne zahtevati, da bi
bile brez napak, niti ne meniti, da se bodo takoj v vsem popravile; to gotovo ne!
Toda z molitvijo, potrpežljivostjo in z nadzorom nam bo počasi uspelo v vsem.
Zaupajte v Gospoda in položite vse svoje težave v njegovo Srce. Dajte, da bo on
delal. On bo vse uredil. Bodite vedno vesele, dobro razpoložene. Če ne veste,
kaj bi storile, se obrnite na sestro Maddaleno.2 Storite, kar vam bo povedala,
in bodite mirne. Dalje imate dobrega vodjo, ki se ga ne smete izogibati. Rade
ga ubogajte. Pravite, da imate veliko dela. Tega se zelo veselim, kajti delo je oče
kreposti; ko delamo, bežijo od nas nadloge in smo vedno vesele. Medtem ko
vam priporočam delo, vam priporočam tudi skrb za vaše zdravje. Prav tako vam
želim, da bi delale brez častihlepnosti, samo iz ljubezni do Jezusa. Rada bi, da
bi vcepile v srca vseh ljubezen do žrtvovanja, prezir do sebe in odpoved lastni
volji. Redovnice smo postale zato, da bi si zagotovile nebesa. Če pa si hočemo
1 Pismo sestri Angelini Vallese, Nizza, 22. julij 1879.
2 Sestra Maddalena Martini, inšpektorica (prim. MB XIII, str. 215 in 793 [BiS XIII, str. 143 in
517–518]).

17.8 Page 168

▲back to top
168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zaslužiti nebesa, so potrebne žrtve. Nosimo junaško svoj križ in nekega dne
bomo zadovoljne.«
Verjetno je komaj pred kratkim prišlo to pismo matere vrhovne predstoj-
nice, ko je don Costamagna po misijonu, ki ga je pridigal v Las Piedrasu, pisal
don Bosku: »Nikdar si ne bi mislil, da bi nam mogle sestre v misijonu toliko
pomagati. Brez strahu lahko povem, da bi bilo nemogoče narediti toliko dobre-
ga dekletom in ženskam, če ne bi bilo sester. Na njihov katekizem so prihajale
poleg deklet tudi mnoge gospe iz kraja in bile pozorne na njihove besede, kakor
če bi bili pridigarji. Poslušalstvo se je množilo, tako da je bila zadnje dni cerkev
polna ljudi. Iz Montevidea smo poklicali don Rizza in druge duhovnike in se
zaprli v spovednice, kjer smo ostali od jutra do poznega večera. Toda glej, že so
prihajali otroci, dečki in deklice, stari 18 ali 20 let in še več, ki ne le da niso bili
nikdar pri spovedi, temveč niso vedeli prav nič o glavnih resnicah svete vere.
Kako bi mogli kaj storiti brez pomoči katehistov in katehistinj? Tako smo se mi
zaprli v spovednice, kleriki (Rotta, Chiara in Baccigalupi) in štiri sestre pa so
nedaleč poučevali in jih pošiljali lepo pripravljene, nekatere s solzami v očeh, k
spovedi.«3
Blaženi je dvakrat obiskal Nizzo. Prvič je prišel za praznik vnebovzetja, ko
so se končevale duhovne vaje za sestre in so delale zaobljube. Podal je spomine
in govoril o naslednji temi: Življenje molitve, dela, ponižnosti, skritosti in žrtve
samo za Boga in za dušo, posnemanje nebeške Matere na zemlji, da bomo mogli
biti obilneje udeleženi pri njeni slavi v nebesih. Vrnil se je 21. avgusta za duhov-
ne vaje gospa. Kronika nam je ohranila spomin na besede, ki jih je v nagovoru po
večernicah povedal zbranim na duhovnih vajah: »Poznam pobožne in dobre ose-
be, ki zapuščajo v oporoki svoje imetje za dobrodelne namene. Zelo lepo. Treba
pa je povedati, da v evangeliju ni napisano: 'Pustite po smrti odvečno ubogim',
temveč 'dajte sedaj odvečno ubogim'. Kakor vidite, je stvar precej drugačna.«
Posebej je govoril tudi predstojnicam in skupnosti sester. Prvim je pripo-
ročal: »Zemljišča imate zadosti. Sosedov in meščanov se vam ni treba bati. Daj-
te priložnost mladim sestram, ki potrebujejo veliko gibanja, da bodo delale na
vrtu in v vinogradu. To je zelo koristno negovanje zdravja.« Skupnosti pa je
zapustil tole očetovsko priporočilo: »Pogosto pišite svojim staršem in jih ne
puščajte v skrbeh zaradi vaših pomanjkljivih poročil. To je v škodo vam in njim
in tudi vzrok za izgubo poklica ter povod za odvračanje poklicev. Če bodo vaše
družine dobile pogosto poročilo o vas, bodo zadovoljne, da so vas darovale Gos-
podu, vaše besede jim bodo v moralno oporo; dali bodo brati ta pisma prijate-
ljem in znancem in ti bodo rade volje dovoljevali svojim hčeram, da bodo šle k
sestram.«
3 Pismo, Buenos Aires, 19. avgust 1879.

17.9 Page 169

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
169
O teh duhovnih vajah je poročal grofici Corsi. Msgr. Belasio, ki ga pismo
omenja, je pridigal duhovne vaje. La Bruna je bilo ime gospodarskemu poslopju
na gričku, ki so ga sestre podedovale in kjer je pozneje nastal noviciat.
Moja draga in dobra mama!
Pišem vam iz Madonne delle Grazie, kjer smo imeli izredno uspele duhovne vaje.
Zbralo se je približno sto gospa. Redovnice in gojenke so vse odšle iz La Brune. Bil je
zares čudovit pogled na pobožnost, zbranost in veselje, ki je dihalo z obrazov vseh.
Manjkala je samo še mama Corsi. Govorili smo veliko o vas in za vas tudi molili. Ne-
kega dne sem daroval sveto mašo in navzoče so darovale sveto obhajilo, da bi vas in
vašo družino Gospod ohranil pri dobrem zdravju in obvaroval vaše otroke nevarnos-
ti, ki pretijo tem krajem. Prihodnjič pa morate priti tudi vi in prepričan sem, da boste
zelo zadovoljni. Recite gospodu grofu Cesareju in grofici Mariji, da me letos zagotovo
ne bo v Nizzo. Davica se je umirila, čeprav se kak primer še pojavi. Zato pa se naglo
širijo koze. Pretekli teden je zaradi črnih koz umrlo 6 ljudi, 25 zaradi navadnih, od
tega 12 v župniji S. Ippolito. V nedeljo je škof delil sveto birmo in nadaljeval tudi v
ponedeljek. Da pa ne bi dal priložnosti upravniku, da bi dvignil svoj glas, je dve uri
birmal v eni cerkvi in dve uri v drugi. Zvečer je nastopil nov govornik, ki je nadomestil
msgr. Belasia. Kdo je bil to? Don Bosko. Tukaj sta tudi don Cagliero in don Lemoyne,
oba sta že močno utrujena, vendar morata jutri znova začeti duhovne vaje za sestre.
Ne vem, ali bom mogel videti babico, ker sem zelo zaposlen.
Sestre in gospod Casalegno, ki je tukaj navzoč, in vsi pridigarji hočejo, da jih ome-
nim, in vas prisrčno pozdravljajo. Bog naj vas vse blagoslovi. Molite tudi zame, ki v
sinovski ljubezni v J. K. ostajam vaš ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Nizza, 27. avgust 1879
P. S.: Nocoj odpotujem v Turin.
Vihar v Chieriju, zaradi katerega so na tihem vzdihovali v sosednjih hišah,
v Oratoriju sv. Terezije ni niti zmanjšal obiska deklet niti navdušenja sester, ki
so skrbele zanje pod izkušenim vodstvom don Antonia Notaria, ki ga je don
Bosko poslal, da bi nadomestil don Bonettija za čas suspenza. V tem oratoriju je
prihajala do izraza posebnost prazničnih šol. V Chieriju je bilo v predilnicah za-
poslenih na stotine deklic in deklet, od katerih mnoge niso mogle hoditi v šolo
in niso znale ne pisati ne brati, to pa je bilo zaradi zahtev časa v veliko škodo
družin. Don Bosko je hotel to odpraviti, zato so sestre uvedle brezplačno šolo
od desetih do poldneva. V šolo je prihajalo kakih sto deklet, starih od devet do
petnajst let, in kakih štirideset starejših. Razdelili so jih v tri razrede glede na
starost in izobrazbo.4 Kdor je stopil v območje prazničnega oratorija in videl
toliko gorečnosti v pobožnih vajah, toliko različnosti v delovanju, tako navduše-
nje pri igri in vse to pod vodstvom sester, je takoj razumel, zakaj se je sovražnik
duš tako zagrizeno boril proti oratoriju.
4 Prim. Bollettino Salesiano, januar 1879.

17.10 Page 170

▲back to top
170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Tudi v Luju so krajevni politikanti z jeznim očesom gledali sestre. Dopis
nekemu turinskemu časopisu meseca februarja je odločno protestiral,5 »da
se v kraju kakor Lu« pajdašita »znani reakcionar, to je don Bosko, in klerikalni
župan«, in je vsemu svetu oznanjal, da je »tako stanje za tako majhen kraj, kot
je Lu v Monferratu, prava nesreča«. Vse zlo je prihajalo od tega, da je don Bosko
»zaradi prevelike slepote tistih, ki bi morali biti pozorni«, odprl hišo redovnic,
nad katerimi on »po svojih zastopnikih izvaja popolno nadvlado«. »Boskovi-
či« zato lahko brez ovire pridigajo svoje »svetohlinstvo«, ki je »nepremagljivo
seme, ki razjeda hišni in socialni mir«. Ni manjkal niti udarec proti dekanu, ki se
je sicer izdajal za »poklicnega liberalca«, pa je »skupaj z županom in njegovimi
svetovalci« obiskoval ne vemo kake »luške prireditve«. Na koncu je pozival pre-
bivalstvo v Luju, naj bi uporabilo »strašno orožje« svobodnih volitev in se tako
otreslo določenih ljudi in državne oblasti, ki ji je pripisoval to »žalostno stanje«.
Toda ljudstvo in država sta kljub tolikemu kričanju ostala gluha in uspešno delo
hčera Marije Pomočnice ni bilo v Luju nikdar prekinjeno.
Veliko težja bitka je čakala materno hišo prvega junija. Skupnost je bila
praznično razpoložena, ker naj bi postulantke prejele redovno obleko, ki jo je
blagoslovil don Cagliero.
Tiste nedelje po slovesni maši so proti pol dvanajsti uri nenadoma poklicali
v govorilnico ravnatelja don Chicca. Znašel se je pred podprefektom iz Acquija
in podžupanom iz Nizze. Državni uslužbenec ga je vprašal, ali je res, kar se go-
vori, da naj bi se tukaj opravila redovna preobleka neporočenih deklet. Po pri-
trdilnem odgovoru je uslužbenec vprašal, ali opravljajo to dejanje popolnoma
svobodno ali pa so prevarane ali k temu prisiljene. Lahko si mislimo, da mu je
don Chicco ves začuden zagotovil, da se dela vse docela svobodno in prosto-
voljno. Vpraševalec pa ni bil zadovoljen z odgovorom in je dejal, da bi rad videl
dekleta, ki naj bi bila preoblečena, in govoril z njimi.
Tedaj je povzel besedo don Cagliero, ki je bil navzoč pri pogovoru, a je doslej
molčal. Predstavil se je kot generalni direktor sester. Najprej je hotel vedeti,
ali preiskuje podprefekt to zadevo kot državni pooblaščenec ali kot prijatelj;
če dela to kot državni pooblaščenec, naj mu pokaže za to potrebna pooblasti-
la. Dolgo so razpravljali o tem. Don Cagliero je vedno ponavljal in qua potesta-
te haec facis [s čigavim pooblastilom delaš to] in s čigavim dovoljenjem kak
podprefekt hodi v zasebne hiše, da bi ugotovil, ali so tam neporočena dekleta, ki
bi rada vstopila v samostan. Ta samostan je zasebna hiša in polnoletna dekleta
imajo pravico samoodločanja, mladoletna pa z dovoljenjem svojih staršev. On
da ne dovoli nobenega pregleda, razen če se bo to zgodilo prisilno in z uporabo
orožja. Toda tudi v tem primeru bo odločno protestiral in zahteval pričevanje
5 La Nuova Torino, št. 66, 7. marec 1879.

18 Pages 171-180

▲back to top

18.1 Page 171

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
171
navzočih. Don Cagliero mu kot podprefektu in predstavniku državne oblasti ne
bi nikoli dovolil vstopiti v hišo, če pa prihaja kot prijatelj, je pripravljen ustreči
njegovi želji. Podžupan je divjal od jeze in ostro grajal pomanjkljivost zakonov,
ki ne zapovedujejo zaprtja redovnih hiš. Podprefekt mu je moral ukazati, naj
molči. Ko je potem videl, da je slabo naletel, je izjavil, da odlaga vlogo predstav-
nika države, in rekel: »Jaz sem Germano Magliani« »in jaz«, je dodal don Caglie-
ro, »bom poklical edino mladoletnico, to je Mario Terrano.«
Ker je gospod Magliani hotel ostati sam z dekletom, da bi jo mogel svo-
bodneje izprašati, se je vnel ponoven spor. Sedaj mu je don Caglieri v spoštljivih
besedah razložil, da je zato, ker ni njenega očeta, njegova dolžnost, da jo zasto-
pa, če ne drugače vsaj iz olike. Marija je prišla. Podprefekt ji je zastavil kratka
vprašanja bolj kot nekak obred in ne zares; dekle je odlično odgovarjala. Ko je
odšla, je podprefekt izjavil, da je prišel ravno zaradi nje, se pravi iz nasproto-
vanja očetu, o katerem so trdili, da je hčer iz gmotnih razlogov silil v samostan.
Toda to so bile hudobne govorice, ki so jih vrgli v javnost zlonamerni podleži.
Don Cagliero je potem povedel gospoda Maglianija v obednico, kjer so sestre
že sedele za mizo, in nato še v spalnice, da si je vse ogledal. Bil je popolnoma
zadovoljen in se je zelo ljubeznivo poslovil od don Cagliera, ki ni bil nič manj
prijazen. Prosil je, naj mu oprosti, če mu je dolžnost narekovala ugovor.
Obiskovalec se je napotil h kočiji, ki ga je čakala blizu vrat, sedel vanjo in
ukazal voziti proti mestu, pri tem pa ni pozabil ošvrkniti z jeznim pogledom
gospodov, ki so se nadejali vse kaj drugega. Med njimi je bil kraljev predstavnik,
ki je tudi prišel iz Acquija, bil je tudi oficir karabinjerjev z lepim tropom oro-
žnikov, za njimi pa so stali nekateri meščani iz Nizze. Ko so razumeli, da je za-
deva spodletela, so se vsi pobiti umaknili in šli po cesti, po kateri se je odpeljal
predstavnik vlade. Divje jezno obnašanje podžupana je povedalo, kakšen je bil
namen te odprave. Za kaj je pravzaprav šlo, se je pokazalo malo pozneje. Kra-
jevni sektaši, ki jih je jezila navzočnost redovnic in zlasti uspešno pridobivanje
novih poklicev, so pripravili vznemirjenje, ki naj bi preprečilo obred preobleke
in tako sestre prisililo, da bi zaradi odpora odšle drugam. Toda tokrat so si sami
povzročili škodo in bili izpostavljeni zasmehovanju, kajti poleg izdatkov, ki so si
jih naložili s pripravo tega zborovanja, so naleteli tudi na zaničevanje poštenih
krajanov.
Podoben napad se je ponovil v Nizzi. Ne ve se, ali so bila dejanja usklaje-
na, vendar pa sovpadanje kraja, časa in cilja govori za to, da je bila stvar dob-
ro pripravljena. Prav istega junijskega dne je časopis, ki je že sprejel dopis iz
Luja, objavil jakobinsko zavit članek iz Nizze.6 Že naslov je bil veliko obetajoč:
nesramne duhovnice. Članek je nov dokaz, kako so sektaši budno zasledovali
6 La Nuova Torino, št. 152, 1. junij 1879.

18.2 Page 172

▲back to top
172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
don Boska z namenom, da bi ga obrekovali in ga uničili. Pisal je: »Znano nam
je, da je politična oblast danes zaposlena z zvitim duhovniškim hudodelstvom,
ko je neko prelepo dekle iz Nizze Monferrato nenadoma zapustilo očetno hišo
in prišlo v Turin, da bi postalo redovnica. Preden je zapustila domačo hišo, je
napisala pismo staršem, da se ne bo odrekla svoji veri – gre za judovsko druži-
no – in bo vedno ostala vredna pripadnica svoje rodbine. Neki sorodnik nove
redovnice je pravkar prišel v Turin, da bi skupaj s sodnijsko oblastjo naredil
preiskavo in ugotovil kraj, kjer je dekle zaprto, in jo osvobodil iz krempljev črne
sekte. V vso to zadevo je vpleten neki slavni črnuh, velepoznan v naših krajih,
njemu in njegovim sodelavcem moramo pripisati to nazadnjaško dejanje. In
to ob koncu devetnajstega stoletja! Pri vsem tem pa so samostani s klavzuro
odpravljeni z zakonskim odlokom države! Ko bomo o stvari natančneje pouče-
ni, bomo spet poročali našim bralcem.« Toda napihnjeni časopis ni več zagledal
luči sveta niti ni mogel obvestiti svojih bralcev, ker je še istega dne, kakor čebe-
la, ki piči, izdihnil in umrl.
Povejmo na kratko, kako so si v resnici sledili dogodki. Neki bogati alessan-
drijski Judje, da bi preprečili, da bi njihova sorodnica postala kristjanka, kot
se zdi, da si je želela, so jo silili, da se poroči z bogatim čevljarjem iz Nizze.
Pobožna želja njene matere je bila triindvajset let pozneje resen namen njene
hčerke, katere ime je Annetta Bedarída, kronana s svojo četrturno slavo. Že dve
leti je pestovala v svojem srcu misel, da bi prejela krst; ko so v Nizzo prišle hče-
re Marije Pomočnice, se je njen duh obrnil k njim. Neka krščanska dekleta so jo
popeljale v oratorij sester, potem ga je pa sama obiskovala in tako vključila tudi
svoj načrt. Spomin na mater, pod katere vzglavnikom so po smrti njeni soro-
dniki našli katekizem, jo je spodbujal v njeni nameri. Toda če bi ostala doma v
hiši, ne bi mogla nikdar doseči tega cilja. Zato je počasi izdelala načrt za pobeg.
Nekega večera je šla k Madonni delle Grazie in prosila sestre za gostoljubje, ker
se ni hotela več vrniti domov. Sestre so se raznežile in štele za svojo dolžnost,
da jo sprejmejo in ji pomagajo. Vprašale so za mnenje župnika, on pa si je pre-
vidno umil roke. Tedaj je neka dobra družina dala na razpolago svojo kočijo, ki
je Bedarído v spremstvu dveh sester odpeljala v Inciso, kjer je stopila na vlak,
ki iz Nizze vozi v Turin. Vstopiti na vlak v Nizzi ne bi bilo pametno, ker bi dekle-
tovi sorodniki lahko zvedeli za to. V Turinu sta jo njeni spremljevalki predsta-
vili sosestram v Valdoccu, ki so jo ljubeznivo sprejele, ji dajale stanovanje in ji
omogočile, da se je poučila o resnicah svete vere in krščanskih dolžnostih. Ko
so židje zvedeli za to, so zarohneli, spravili na noge svoje verske somišljenike in
se zatekli k tisku. Tako se je zgodilo, da je umirajoči časopis dal od sebe zadnja
znamenja življenja in objavil njihovo kričanje.
Hripavi glas barbarske trombe pa ni imel pričakovanih učinkov. Minili so
trije meseci, kar je mlada židinja mirno živela pri sestrah in brez večjih težav

18.3 Page 173

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
173
hodila po Turinu. Starši so takoj storili vse, da bi odkrili njeno skrivališče, in
ko so ga odkrili, so vso zadevo predstavili kot dejanje nasilja po don Boskovem
izročilu in vse prijavili sodni oblasti. Ker pa je šlo za polnoletno osebo, sodne
oblasti niso bile pripravljene posegati. Ko je bila nekaj dni v Valdoccu, je prišel k
njej inšpektor javne varnosti, da bi z njo govoril. Zagotovila mu je, da je prosto-
voljno izbrala zatočišče pri don Boskovih sestrah, kjer želi ostati, da bi se prip-
ravila na krst. S tem je bila zadeva za javno oblast končana. Dekle so obiskali
nekateri sorodniki, med njimi tudi oče, ki mu je izkazala vso otroško vdanost,
in naslednje tri mesece se ni zgodilo nič posebnega. Židinja, dobro poučena o
krščanskem nauku, je upala, da bo prejela krst najprej 24. junija ali potem 15.
avgusta. Grofica Balbo naj bi ji bila za krstno botro. Toda don Cagliero, ki jo je
poučeval o veri, in don Bonetti, ki jo je duhovno vodil, sta ji svetovala, naj bi
še počakala in tako imela priložnost, da bi se temeljiteje pripravila na veliko
dejanje.
To je bila tišina pred viharjem. Neizpolnjene želje so se spremenile v bes.
Pripravili so načrt: dekle je treba napasti z njene šibke strani, se pravi njenega
srca, razburkati javno mnenje in tako pripraviti odločen poseg javne oblasti.7
Dne 25. avgusta jo je obiskal eden njenih bratov, s katerim se je dolgo po-
govarjala, menda celih pet ur. Spremljal ga je rabinov sin, baje mladenkin zaro-
čenec, ki se je umaknil in se pojavil samo ob prijateljevem odhodu. Med dolgim
razgovorom je ubožica podlegla slabosti. Ko je videla, kako brat joče in jo prosi,
naj bi se vrnila domov, se je tako raznežila, da jo je srce izdalo. Brat, ki je začutil
njeno popustljivost, ji je takoj ponudil papir in pero in jo prosil, naj svoja čustva
napiše v kratki izjavi. Napisala je skoraj mehanično, vendar ne popolnoma ne-
zavedno izjavo za oblast z namenom, da bi rada zapustila ta kraj, kakor da bi jo
tam po sili zadrževali, ne da bi pri tem mislila na posledice. Ko so jo nato nekaj
minut pustili samo in se je spet ovedela, je spoznala pomoto, ki jo je storila, in je
zato pred bratom in vpričo dveh oseb vse preklicala ter kljub obljubi, da bo šla z
njima, ni hotela nikamor in je zahtevala nekaj časa za premislek. Brat je ogorčen
s svojim spremljevalcem z bojevitimi načrti zapustil sestro.
7 Za pripoved teh dogodkov uporabljamo dva vira: pismo, ki ga je podpisala Bedarída (Unità Cat-
tolica, št. 209, 7. september 1879), in don Bonettijev dopis notranjemu ministru. Prepis dekleto-
vega pisma z njenim podpisom je napisal nekdo drug. Tam je izjava s tremi podpisi: »Podpisani
potrjujemo, da je gospodična Annetta Bedarída v naši navzočnosti prebrala in potem poslušala
še enkrat branje pisma in izjavila, da so tu čustva, ki jih tu izraža, čustva njenega srca in jih zato
potrjuje s svojim svobodnim podpisom.« Pismo so sestavili drugi, mogoče don Bonetti. Prav zato
ta izjava. Drug dokument je spis don Bonettija, ki govori v don Boskovem imenu in nosi tale pri-
pis: »Odvetnik Caucino je prebral in odobril. Ga je odobril tudi don Bosko? Če ga odobrava, naj
pošlje en izvod Villi in drugega Varèju.« Varè je bil varuh državnega pečata in Villa odvetnik. Don
Bosko je kot opombo napisal: Non expedit multis de causis [ni primerno iz več razlogov]. Imamo
še dvoje drugih poročil, eno dolgo odvetnika De Gregorija in drugo zelo dolgo don Bonettija. Pa
sta preveč zaneseni; toda vsebujeta nekaj uporabnih podatkov.

18.4 Page 174

▲back to top
174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ker je katehumena slutila, kaj se bo zgodilo, je zamenjala bivališče in se
tako zavarovala pred nadaljnjim udarcem. Naslednjega dne je šla stanovat k
neki dobri gospe blizu Oratorija. Komaj je zapustila redovno hišo, je že prišel
eden izmed njenih bratov, bratranec in neki njun prijatelj. Ko so zvedeli, da je ni
več tam, so odšli s tisoč pretnjami in kletvicami. Dopoldne 27. avgusta je prišel
v Oratorij državni tožilec, kateremu je mladenka povedala svojo odločitev: da
hoče ostati tam, kjer je. Priporočila se mu je, da bi bedel nad njeno osebno svo-
bodo. Izpraševanje je bilo povzeto v zapisniku, ki ga je ona podpisala. Državni
uslužbenec je odšel prepričan, da ni bilo nikakršne prisile.
Zdelo se je, da je vse končano. Pa so bili šele na začetku. La Gazzetta del
Popolo je v svoji izdaji 1. septembra prinesla o dogodku pripoved kot iz tisoč in
ene noči. Lažno poročilo se je začenjalo z naslovom Zgodovina neke preobleke.
Kakor da bi bilo mogoče v redovnico preobleči mladenko, ki ni bila še niti kršče-
na! Fantastično okoliščino, ki so jo časnikarji pohlepno pograbili in z ogorče-
njem priobčili, so takole oblikovali: »Ker se je zdelo, da je bila dekle malo mlač-
na v veri, ki so ji jo hoteli vsiliti, so uporabili celo igro z naslovom Spreobrnjena
židinja, v kateri so ubogi nesrečnici pretili s silnimi kaznimi. Uboga Bedarída se
je morala večkrat udeležiti predstave. Ob njeni strani je sedel duhovnik, ki jo je
vsakokrat, ko ji je zaradi prizorov na odru šlo na jok ob misli na njene starše,
ostro prebodel s pogledom.« V resnici pa je bila ta igra zelo znana v vzgojnih
zavodih in so jo sestre pripravile pred Annettinim pobegom. Sama je izrazila
obžalovanje, ker ni prišla en teden prej, da bi prevzela vlogo židinje. Ni nam
treba poudarjati, da je luški dopisnik glasno razglašal, kako so ji izsilili zgoraj
omenjeno izjavo.
Nečastnemu poročilu iz Nizze je turinski časopis iz lastnega dodal še spod-
budo državni oblasti, da naj nastopi proti don Bosku strogo po zakonskih pred-
pisih, napadel je politično zaspanost in skušal vzbuditi nemire, kot so se pojavi-
li leta 1852 ob primeru malega Mortare.8 »Redovne ustanove so odpravljene,«
8 Prim. Lemoyne, MB VIII, str. 612‒613 [BiS VIII, str. 431–432]. Pelczar, Pio IX. e il suo Pontificato,
II. zv., str. 195, Berutti, Torino, 1910. Mortara še živi in je sedaj pater Mortara, član regularnih
lateranskih kanonikov. Njegovo ime so sovražniki Cerkve pogosto zlorabili in se proglašali za
branilce svobode vesti. Dne 7. julija 1879 je v francoski poslanski zbornici govoril Madiez de
Montjau proti katoličanom, ki so zahtevali svobodo, ki jo vsem zagotavlja zakon. Pater Mortara
mu je ostro odgovoril v pismu, ki je bilo natisnjeno v Universu in ga je priobčila Unità Cattolica 17.
julija. Med drugim je bilo zapisano: »Jaz sem katoličan tako načelno kot po prepričanju in prip-
ravljen, da s svojo krvjo branim to Cerkev, ki jo vi napadate. Izjavljam, da vaše besede globoko
žalijo mojo čast in mojo vest in se zato čutim dolžnega, da proti temu javno protestiram.« Toda on
ni bil konvertit. Ko je bil star dve leti, ga je in articulo mortis krstila krščanska dekla. Ko je potem
ozdravel, je imel pravico in dolžnost, da se je poučil o veri, ki jo je sprejel s krstom. Razburjenje,
ki je takrat spravilo na noge Evropo in Ameriko, je prihajalo prav iz Alessandrie. Židovski pro-
testantski in razkolniški časopisi, ki so ostali ravnodušni, ko je car Nikolaj iztrgal tisoče otrok iz
naročja katoliških mater, da bi jih vzgojil v razkolništvu, so besneli proti Piju IX., proti nestrpnosti
Katoliške cerkve in proti kršenju starševskih pravic. V arhivu hranimo Mortarovo pismo don

18.5 Page 175

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
175
je pisalo, »kako je potem mogoče, da še obstajajo samostani, da se bojujejo proti
svobodi in miru v družinah? Ali je mogoče levica zato prišla na oblast, da bi pus-
tila nekaznovane take nespodobnosti? Italija je imela moškega Mortaro, toda
tedanjo sramoto so povzročili papeški rablji in to je mogoče razumeti. Sedaj pa
imamo žensko Mortaro pod liberalnimi italijanskimi ministri levice.«
Turinski prefekt, tisti Minghelli Vaini, ki ga bralci že poznajo, ni bil brezču-
ten za hrup, ki ga je zagnala Gazzetta. Dne 3. septembra je zgodaj zjutraj poslal
krdelo uniformiranih policistov in detektivov v civilu in zastražil hišo, v kateri
je bivala Bedarída, in okolico. Nato so se zaslišali glasni udarci po vratih, kot da
bi kdo hotel vdreti v hišo. Niso odprli. Toda židinja se je vsa prestrašena zbudila
in od strahu so jo napadli krči. V kratkem času se je ob tisti razporeditvi sil in
govoricah, ki so krožile, zbralo veliko ljudi in pričakovalo napad. Proti deveti
uri se je pred Oratorijem ustavila kočija, iz katere sta stopila prefekt in državni
tožilec. Hotela sta govoriti z don Boskom. Božji služabnik je spovedoval in je
prišel čez kakih deset minut. Prvi pozdrav uslužbenca je bil očitek, zakaj mu je
dal tako dolgo čakati. Kar naravnost mu je vrgel v obraz, da je v tem času govoril
z mladenko in jo opozoril na nevarnost. Blaženi mu je pokazal hišo, v kateri je
prebivala židinja. Bila je le nekaj korakov oddaljena od Oratorija. Jezen in raz-
kačen se je napotil tja.
Tam ni hotel za pričo nikogar drugega kot sodnega tožilca. Dekle se ni zmed-
la. Zbrala je vse svoje moči in dejala, da je bila že dvakrat zaslišana v isti stvari
in ne vidi razloga, zakaj naj bi odgovarjala še tretjič. Prefekt, ki si je predstavljal,
da ga bo sprejela kot angela osvoboditelja, je bil ob tem uvodu zelo presenečen.
Toda zaradi navzočnosti javnega tožilca se je obvladal. Ko je dekle povedala svo-
jo odločitev, ko je zatrdila, da je bila vedno popolnoma svobodna in je svobodna
še sedaj in da izjava, ki jo je dala, ni bilo nič drugega kot izsiljen podpis, za kate-
ro ona ni predvidevala posledic, so dali poklicati njenega očeta, enega brata in
njeno sestro. Dolgo so govorili. Končno je prefekt odločil, da naj se dekle vrne k
staršem, da se bo umirila. Državni tožilec pa je sorodnikom jasno povedal, da je
dekle polnoletna in da si zato po zakonu lahko sama izbere svojo vero.
Toda prefekt je odločno zahteval, da jo je treba rešiti vpliva sester. Nič niso
pomagale ponovno Bedarídine zahteve in zatrdila, da pri sestrah ni doživela
nikakršnega nasilja. Trudil se je, da bi jo prepričal, da naj zapusti sedanje stano-
vanje in gre v kako drugo ustanovo. Zdelo se je, da je geto našel svojega pravega
človeka.
»Jaz ne poznam drugih ustanov kakor don Boskove,« je ponavljala.
»Bom jaz poskrbel,« je odgovoril prefekt, »in vam poiskal tako, ki vam bo
gotovo ugajala. Na primer hčerke vojakov
Bosku, v katerem izraža svoje veselje zaradi milosti, da je bil prerojen v vodah svetega krsta, in
spoštovanje blaženega (Dodatek, št. 37).

18.6 Page 176

▲back to top
176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Ne vidim nikakršnega razloga, da bi morala spremeniti bivališče. Jaz tukaj
nisem niti pri sestrah niti ni nikakršnega razloga, da bi kdo mislil, da zaradi njih
hočem postati kristjanka.«
»Toda tukaj ste blizu oseb, ki imajo odnos z don Boskovo ustanovo. Poleg
tega pa način življenja, ki ga morate tukaj živeti, ni v skladu z vašim položajem.
Poiskal vam bom kraj, kjer boste uživali vse ugodnosti. Tudi vaši sorodniki so
istega mnenja, ali ne?«
»Da,« je odgovoril oče, »pripravljen sem celo plačati vse stroške.«
»Prav,« je sklenil prefekt, »poiskal vam bom mesto in vas nato obvestil.«
Stražniki s kvesture so stražili hišo ves dan, vso noč in še naslednji dan.
Dekle, ki se je bala, da bi jo zgrabili, če bi stopila na hišni prag, se je skrila. Potem
pa je vsa iz sebe pisala prefektu in se pritoževala zaradi ravnanja, ki ga mora
prenašati: »Zahvaljujem se vam za skrb, ki ste mi jo izkazali včeraj. Toda sporo-
čam vam, da želim biti popolnoma prosta in ostati tukaj, kjer sem, in zahtevam
to pravico v imenu zakona. Zato izjavljam, da nočem zapustiti te hiše, ugovar-
jam proti stražarjem, ki me stražijo v tej hiši, kakor da bi bila jetnica. Radi bi
pokazali, da sem žrtev duhovnikov in nun. Toda pod krinko svobode sem žrtev
čisto drugačnih ljudi. Ko mi ne bo več všeč v tej hiši, si bom sama izbrala novo
bivališče, ne da bi mi ga drugi določali. Bila sem svobodna in sposobna, da sem
si poiskala to stanovanje, in sem sposobna in hočem biti svobodna, da grem od
tod in si poiščem drugo bivališče. Upam, da bo vaša uglednost takoj ukazala, da
bodo izginili stražarji izpred hiše mojega bivališča, ker se mi zdi sramotno, da
tako ravnate s svobodno državljanko, ki ni več mladoletna in ni ničesar zakri-
vila.«
Toda prefekt pod lažno pretvezo, da brani njeno osebno svobodo pred na-
videznim don Boskovim nasiljem, ni preklical obsednega stanja. To je trajalo
pet dni in ljudje so začeli sumničiti o bog si ga vedi kakih hudodelstvih, ki so jih
zakrivili ona in drugi. Ponoči so policisti budno pazili na mimoidoče, ker so se
bali, da bi se jetnica preoblečena v moškega mogla izmuzniti njihovemu nadzo-
ru. Nekateri stražniki so si izmislili zgodbo, da don Bosko izsiljuje židinjo, ki naj
bi postala nuna zato, da bi se polastil njenega bogastva.9 Druge pripovedi so
bile še hujše. To so povedali sosedje, ki so branili svojim otrokom, da bi prišli v
stik s temi ljudmi umazanih ust. Da bi zadostili bolestni radovednosti ljudstva,
je izšla knjižura v boccacciovskem in rabelaisovskem slogu, v kateri je glavna
osebnost nosila romantično in cmeravo ime »nesrečne Esmeralde«.10
Don Bonetti je takoj zavrnil nesramno obrekovanje Gazzette. V pismu ured-
9 Bedarída ni imela več kot petnajst ali dvajset tisoč lir lastnega imetja. To pa ni bila vsota, za kate-
ro bi se bilo treba poganjati.
10 Un'Ebrea monaca per forza [Judinja, nuna po sili]. Zgodba dneva. Turin, Ronchetti editore. Tip
Borgarelli, Via Montevello 22.

18.7 Page 177

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
177
niku 2. septembra je pokazal, da je mlada židinja popolnoma prostovoljno priš-
la v sestrsko hišo, da je tam ostala prav tako popolnoma po lastni odločitvi in
da kadar koli popolnoma svobodno odide. Toda Gazzetta je pismo objavila šele
4. septembra in dodala svoje »pripombe«, katerih namen je bil razvrednotiti
povedano.
Dogodki pa so se prehitevali. Kraljevi zastopnik jo je obiskal kar dvakrat,
dopoldne in popoldne dne 6. septembra, in ji svetoval, celo prosil jo je, da bi
sprejela usodni prefektov nasvet, zapustila tisto hišo in se preselila v manj
dvomljivo stanovanje. Končno se je vdala. Moramo pa povedati, da je bila pri
tem odločilna prefektova grožnja, da bo don Boskova ustanova doživela popol-
no uničenje, če ne bo odšla. Ko je prefekt tako obdelal njeno dušo, ji je 7. sep-
tembra pisal: »Imam čast sporočiti vam, da vas bo gospa ravnateljica Zavoda
Ferraris, Via San Francesco di Paola št. 10 bis sprejela takoj, ko boste prišli v
njeno stanovanje v prvem nadstropju, kjer boste na vratih našli medeninasto
ploščico z napisom istituto ferraris. Tam boste popolnoma svobodni v svojih
mislih: ta ravnateljica ima naročila, da vam mora izpolniti vsako vašo željo. Če
bi se vaša uglednost želela nadihati svežega poljskega zraka, boste lahko šli tudi
v vilo, ki jo ima gospa ravnateljica v najemu pri Madonni di Pilone. Vaši starši
bodo poravnali vse stroške, ki bi jih mogli narediti kot članica premožne druži-
ne. Glejte, gospodična, vi lahko ostanete v veri svojih staršev ali postanete kato-
ličanka, popolnoma ste svobodni, da se odločite, kakor vas je volja. Storil bom
vse, kar morem, da boste mogli reči sebi in drugim, da turinski prefekt ali bolje
rečeno kraljeva vlada, ki jo on predstavlja, ni imel, ni iskal, ni dal nikakršnega
ukaza in vam je pustil popolno svobodo, da ste sledili svojemu poklicu, bodisi
da boste postali katoličanka ali ostali v veri, v kateri ste se rodili. Karkoli bi vam
bilo potrebno ali kar koli bi se vam zdelo, da v zavodu Ferraris ni v soglasju z
zgornjimi obljubami, mi, prosim, sporočite in jaz bom ukazal, da vam v vsem
pustijo popolno svobodo.« Pri vsem tem pa ji je onemogočil, da bi ostala v hiši,
kjer je hotela bivati.
Preden je zapustila svoje dotedanje stanovanje, je izročila za to pristojne-
mu naslednje z roko pisano izjavo, ki jo hranimo v našem arhivu: »Podpisana
v navzočnosti podpisanih prič ob odhodu iz te hiše Via Cottolengo št. 31 izjav-
ljam, da ne odhajam zato, ker sem bila v to prisiljena ali me silijo, da bi posta-
la kristjanka, temveč iz edinega razloga, da privolim v nasvet javnega tožilca
njegovega veličanstva, ki me je prosil, da bi preprečila motnje in žalitve mojih
dobrotnikov, ki so mi izkazali toliko uslug.«
Tako je 7. septembra prišla v zavod, kjer je gospa Ferraris, velika prijatelji-
ca prefekta in Gazzette del Popolo, imela konvikt za gojenke učiteljišča. Ravna-
teljica ji je ob prvem srečanju dejala, da naj si ne da napolniti glave s fantastič-
nimi idejami. Naslednjega dne je njen brat dobil dovoljenje, da je vstopil v njeno

18.8 Page 178

▲back to top
178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
spalnico. Toda sestra, ki se je zbudila in ga prepoznala, ga je odločno zavrnila.
Dne 10. septembra je neki doktor, ki se je lažno izdajal za poslanca don Cagliera,
želel z njo govoriti. Ker je slutila prevaro, ga ni sprejela. Istega dne je namišljeni
ljubimec v spremstvu njenega brata prosil ravnateljico, da bi mogel govoriti z
njo, toda dekle ga ni sprejelo.
Vse to so bile pasti. Uporabili pa so tudi obrekovanje. Ravnateljica, ki je
videla, da celih osem dni ni sprejela nikogar, ki bi jo mogel odvrniti od njenega
namena, se ni pomišljala in jo je ožigosala, češ da je vidkinja. Govorila je, da ji je
sama »pripovedovala, kako je videla Boga, ki se ji je prikazal v podobi starčka z
dolgo belo brado in ji dajal nasvete in spodbude«. Že znani časopis je objavil to
novico in drugi so jo ponavljali za njim.11 In kaj je storila ravnateljica? Preden je
Bedarída vstopila v njen konvikt, je govorila z biellskim odvetnikom Caucinom,
pravim strahom vseh antiklerikalcev zaradi njegovih zmagoslavnih zagovorov
duhovnikov, in ga prosila za pomoč. Odvetnik jo je obiskal v novem bivališču in
bi se moral vrniti. Toda Ferrarisova je prevarala Annetto in ji natvezla, da jo je
Caucino razglasil za vidkinjo in jo obrekoval kot monomanično bitje, in ji ga je
tako pristudila, da ga ni hotela več videti. Tedaj se je ubogo neizkušeno dekle
znašlo na milost in nemilost sovražnim osebam. Da bi ji njena ječarka pokaza-
la, kako nima prav, da hoče zapustiti vero svojih staršev, je nekega dne v njeni
navzočnosti vprašala neko gospo: »Če bi vi imeli hčerko, ki bi hotela prestopiti
v protestantovsko vero, bi bili zadovoljni? Ali ne bi storili vse, kar je v vaši moči,
da bi to preprečili?«
Njeni sorodniki so izrazili konviktu željo, da njihova hčerka dva tedna ne
bi imela nobenega stika s salezijanci in sestrami. Toda ona, naveličana vseh teh
muk, ni čakala tako dolgo. Iz pisma, ki ga je poslala don Bosku 18. septembra,
je razvidno, da je bilo že vse odločeno, da se vrne v Nizzo. »Veseli me, ko sem
zvedel,« piše don Bonetti, »da vztrajate v odločitvi, da želite sprejeti sveti krst.«
Dne 18. septembra, na dan Annettinega odhoda v Nizzo, so po mestnih uli-
cah množično delili letak z napisom Don Bosku, don Margottiju in odvetniku
Caucinu so odžagali rogove in s popačenim don Boskovim obrazom, ki je vzbujal
odpor. Slavili so zmago. Židovski bes je dosegel tako stopnjo, da so prebival-
ci Oratorija, tako poroča kvestura, bili v smrtni nevarnosti. Lahko si mislimo,
kako so se počutili po tako klavrnem zmagoslavju! Cronaca dei Tribunali je po
svojem uredniku 20. septembra zahtevala od javnega tožilca, da začne redni
sodni postopek. Toda iz vsega ni bilo nič, ker je bilo vsakomur jasno, da ni bilo
nikakršnega prekrška in bi morali tožiti časopise zaradi žalitev in obrekovanja.
L'Unità Cattolica je takoj dala natisniti drug letak, na katerem so bili podani
trije dokumenti, ki so bili izdani ločeno: pismo Bedaríde uredniku, njeno pismo
11 Gazzetta del Popolo 13. in 15. september. Drugi časopisi so povzeli njeno poslastico. Med vsemi
se je najbolj odlikovala Cronaca dei Tribunali.

18.9 Page 179

▲back to top
BiS 14 — 10. poglavje
179
prefektu, ki smo ga navedli zgoraj, in telegram notranjemu ministru. To naj bi
bil protest proti tistim, ki so »se hoteli vmešavati v zadeve njene vesti«, in edi-
ni poseg katoliškega dnevnika v tej zadevi. Ta način ravnanja je bil v skladu z
don Boskovim ravnanjem v podobnih primerih. Če je prišlo do kakega spora, je
trezno razložil dogodke in se potem ni več spuščal v boj. V tokratni zadevi bi,
če bi poslušali njega, vse potihnilo, še preden se je pojavila. Od vsega začetka je
menil, da naj čim prej opravijo krst. Rekel je: »Če je končno krščena, je tako vse
končano.« Tako je bil brat, ko je prišel prvič na obisk k Annetti in je mislil, da je
že krščena, s tem zadovoljen, kajti po storjenem dejanju ni bilo več kaj storiti.
Toda don Cagliero je menil, da je treba delati počasi. Zmotil se je in to je bil
vzrok vseh neprijetnosti. Sicer pa nobeno zlo ni samo v škodo; s pomočjo Judov
je toliko dobrih kristjanov zvedelo za don Boskove sestre in za njihovo materno
hišo v Nizzi Monferrato.

18.10 Page 180

▲back to top
11. poglavje
MISIJONI IN ZGODOVINA NEKE OVADBE
V letu, ki ga obravnavamo, ni bilo misijonske odprave. Medtem ko so se
salezijanci pripravljali, da bi v Ameriki odprli prave misijone, don Bosko ni ne-
hal prositi za kanonično priznanje le-teh. Poskusi v času papeževanja Pija IX.
so obrodili malo sadov, sedaj se je trudil, da bi dosegel kaj več. Prvi korak je bil
v tem, da je predstavil Leonu XIII. svoje misijonsko prizadevanje v Evropi, svoj
delež pri pripravi apostolov v svojih in tujih misijonih. Svojemu poročilu je dal
obliko prošnje z namenom, da bi prejel podporo dveh glavnih misijonskih usta-
nov za pomoč misijonom.
Preblaženi oče!
Ponižno kleče pri nogah vaše svetosti spoštljivo poročam, da je z imenom Oratorij
sv. Frančiška Saleškega že več let odprto misijonsko zavetišče ali semenišče, kjer se
pripravljajo evangeljski delavci za zunanje misijone. Lepo število naših gojencev je
na Kitajskem, v Avstraliji in Afriki in več kot sto v Južni Ameriki.
Ta zavod, ki šteje več kot 500 gojencev, se je sedaj vzdrževal z dobrodelno ljubeznijo
vernikov in v izrednih primerih s pomočjo svetega očeta.
Sedaj nam pomanjkanje gmotnih sredstev povzroča velike težave pri nadaljnjih
pripravah osebja za zunanje misijone. Zato prihajam z drzno prošnjo, da bi vaša sve-
tost priporočila Ustanovi za širjenje vere v Lyonu in vodstvu Svetega detinstva, da bi
nam priskočili na pomoč s kako podporo. Na ta način bi mogli redno nadaljevati šo-
lanje, poklice in že odprte ustanove za vzgojo misijonarjev v tujih deželah. Pomožne
ustanove semenišča v Turinu so Zavetišče sv. Vincencija Pavelskega v Sampierdareni,
Zavetišče sv. Petra v Nizzi Marittimi, sv. Jožefa v Fréjusu, Saint-Cyr pri Toulonu in
končno Oratorij sv. Leona v Marseillu. Te ustanove nosijo naslove, ki sicer ne nakazu-
jejo namenov, ki jih omenjamo, vsak pa lahko uvidi, kaj se skriva pod takimi nazivi.
To je delo, ki ga ponižno priporočam vaši dobroti, da ga blagoslovi in podpre na na-
čin, ki ga bo vaša razsvetljena modrost imela za najprimernejšega.
Z najglobljim spoštovanjem in prisrčno sinovsko vdanostjo se imam za vaše svetosti
najponižnejšega in najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Rim, 20. marec 1879

19 Pages 181-190

▲back to top

19.1 Page 181

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
181
Mesec pozneje je naredil še odločnejši korak. Po rokah kardinala zaščitni-
ka je svetemu očetu ponižno vložil novo prošnjo, v kateri je zbral vse novice o
misijonih, navedel vse podatke in priložil papeške listine o dejavnosti njegovih
sinov v misijonih v Južni Ameriki z namenom, da bi vrhovna oblast Cerkve pod-
prla njegove prošnje pri rimskih kongregacijah.
Preblaženi oče!
Prve razgovore za salezijanske misijone v tujini smo imeli l. 1872 s kardinalom Bar-
nabòjem, ki nas je k temu zelo spodbujal. Njegova svetost Pij IX. je l. 1874 določil
delovno področje in nas spodbudil, da bi šli v republiko Argentino, kjer bi se posvetili
skrbi za Italijane, ki so bili tod raztreseni, in ponovno poskusili misijone med Pam-
panci in Patagonci. Isti papež je dobrohotno gmotno pomagal, da smo 14. novembra
1875 lahko pripravili prvo odpravo misijonarjev.
Dne 1. novembra 1875 se je prvih deset misijonarjev predstavilo svetemu očetu in
prejelo njegov blagoslov in apostolsko poslanstvo. Sveti oče jih je spodbudil in jim
z datumom 1. november izročil pismo kardinala državnega tajnika za nadškofa v
Buenos Airesu.
Prav isti so prejeli potrebna pooblastila od Svete kongregacije za širjenje vere dne
14. novembra 1875.
Isti papež je izrazil svoje zadovoljstvo in potrdil novi misijon z brevom z dne 17.
istega meseca in leta.
Da bi Kongregacija za širjenje vere dala večjo trdnost salezijanskim misijonom, je,
potem ko je bila obveščena o porastu evangeljske žetve in poklicev, ki jih Bog vzbuja
v tistih krajih, z odlokom 6. julija 1876 odobrila ustanovitev noviciata.
Vladajoči papež, ki naj ga Bog dolgo ohrani zdravega in uspešnega, je 18. septembra
1878 blagovolil poslati poseben breve, s katerim odobrava in spodbuja salezijanske
misijone v Ameriki.
Isti vladajoči papež Leon XIII., ki je sicer v denarnih težavah, je ob obvestilu o de-
narnih skrbeh za četrto misijonsko odpravo z velikodušno vsoto podprl priprave in v
posebnem pismu 23. novembra 1878 spodbudil k nadaljevanju začetega dela.
Velike težave je vzbudilo vprašanje, ali misijoni v Južni Ameriki spadajo pod Kongre-
gacijo za širjenje vere ali pod Kongregacijo za izredne cerkvene zadeve. Zato pripo-
ročamo naklonjenosti kardinala Nine, državnega tajnika, da bi kot zaščitnik Družbe
podprl ugodno rešitev in blagovolil:
1. Izjaviti, kateri od dveh imenovanih Kongregacij so podrejeni salezijanski misijoni
v republikah Urugvaj in Argentina, da bi se mogli misijonarji obračati na pristojno
mesto.
2. Potrditi te misijone na željo generalne komisije Ustanove za širjenje vere v Lyonu,
da bi mogli dobiti obljubljeno pomoč, ki je v sedanjem stanju stvari nujno potrebna.
3. V odgovor na vprašanje iste generalne komisije Ustanove za širjenje vere je treba
povedati, da je vsako podporo treba nasloviti na duhovnika Janeza Boska, vrhovnega
predstojnika družbe v Turinu. Tukaj je glavno semenišče, od koder prihajajo misijo-
narji in kamor prihajajo vsi dopisi iz teh misijonov.
4. Prav tako bi bilo zelo dobrodošlo priporočilo pri Ustanovi Svetega detinstva. Tukaj

19.2 Page 182

▲back to top
182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
bi lahko navedli, kako so bili dečki, ki so bili v Arabiji (Cabril) izpostavljeni zanesljivi
smrti, sprejeti v materno hišo v Turinu. Tu so jih poučili o veri, jih krstili, uvedli v
šolanje in razne obrti, nekateri so postali duhovniki in sedaj delujejo kot misijonarji
v svoji domovini. Drugi dečki prihajajo iz Damaska in se tu šolajo z namenom, da
se bodo vrnili v svoje rodne dežele. Še veliko pomembnejše je število krstov, ki so jih
prejeli Indijanci in mnogi dečki iz sirotišnice v Buenos Airesu. Prav na ta dan, 20.
aprila 1879, so se odpravili trije salezijanski misijonarji z obrambnim ministrom iz
Buenos Airesa k Indijancem Pampas, da bi rešili smrti čim večje število dečkov, ki jim
preti od vlade v Buenos Airesu. Na žalost gre za tisoče dečkov, ki iščejo koga, ki bi
jim rešil dušo in telo, pa nimamo gmotnih in moralnih sredstev, da bi jim pomagali.
Kljub težavam skušamo vedno rešiti čim večje število dečkov-divjakov za evangelij in
civilizirani svet.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. april 1879
Bilo je nujno potrebno, da je bil papež vedno obveščen o salezijanskih mi-
sijonih. V ta namen so odločili, da bo inšpektor don Bodrato dvakrat na leto, za
papežev god in za novo leto, poslal namestniku Jezusa Kristusa v imenu sale-
zijanskih sobratov poročilo in čestitke. Prvo poročilo, 6. julija 1879, je prišlo v
Rim za praznik sv. Joahima 16. avgusta. V njem je opisan prihod salezijancev
v Patagonijo, navedena potreba po ustanovitvi osrednjega zbirališča pri izlivu
reke Rio Negro in po odprtju novega misijona tudi v Paragvaju. Drugo poročilo
so odposlali 27. novembra in je prišlo v Rim za novo leto 1880. Navajalo je naj-
novejša prebitja na patagonsko ozemlje, skorajšnje odprtje hiše v Patagoniji in
sodelovanje hčera Marije Pomočnice.1
Ne da bi čakal na uspeh svojih dopisov pri Svetem sedežu, je 17. septembra
1879 že v tretje obnovil svoje prošnje na Sveto detinstvo in na Kongregacijo za
širjenje vere, da bi prejel podporo za svoje misijone; priložil je pismo nadškofa
msgr. Aneyrosa, iz katerega je bilo mogoče razbrati zasluge salezijancev v Re-
publiki Argentini. Odgovori so bili kakor vedno oblikovno dovršeni in odklo-
nilne vsebine. Sveto detinstvo je podpiralo samo misijone, ki so družili tri na-
mene: krščevanje, odkup nevernikov in njihovo vzgojo, začetne misijone pa so
podpirali samo, če so že imeli ustanove za doseganje omenjenih treh ciljev. Prav
tako ni delilo trajne podpore novim misijonom, dokler samo ni imelo zadostnih
sredstev, da bi jih moglo podpirati.
V tem pismu je dragocena omemba: generalni direktor Detinstva se je ve-
selil podatkov, ki jih je slišal na kongresu Detinstva v Angersu, kjer so poročali
»o čudežnih delih« blaženega. Ta kongres, ki so ga priredili malo prej, je razpra-
vljal izključno o katoliških delavskih ustanovah. Ernesto Harmel, brat Leona,
imenovanega bon Père [dobri oče] iz Val des Bois, je prebiral poročilo o naravi
1 Dodatek, št. 38 (A, B).

19.3 Page 183

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
183
in razvoju obrtnih šol, ki jih je ustanovil don Bosko. S tega kongresa hranimo
še drug spomin. Pariški duhovnik opat Machiavelli, ki je bil znan v Franciji po
svojem socialnem apostolatu in po svoji strokovnosti v delavskih vprašanjih,
inkardiniran v škofiji Nancy, je leto pozneje prosil za podrobnosti o don Bosko-
vi ustanovi v Turinu, o kateri je slišal govoriti in jo visoko hvaliti na kongresu v
Angersu, on pa je vedel samo za njen obstoj.2 Poslali so mu dotedanje številke
francoskega Vestnika, ki je prvič izšel aprila 1879 in ki je poleg drugega vsebo-
val v francoskem prevodu prvih trinajst poglavij Zgodovine Oratorija, ki jih je
don Bonetti napisal za italijanski Vestnik.
Iz Kongregacije za širjenje vere je odgovor prišel pozneje, ker sta pro-
šnjo blaženega vzela v pretres Osrednja urada tako v Parizu kakor v Lyonu.
Na površje je prišla večna težava, da ta ustanova lahko podpira samo misijo-
ne pri nevernih ljudstvih, ki ne pripadajo katoliškim državam, ki nimajo redne
cerkvene uprave, ki jo je uradno priznal Sveti sedež in jo vodijo določeni pred-
stavniki Cerkve. Vendar je iz obeh listin mogoče razpoznati, kako zelo je bila
don Boskova ustanova poznana v Franciji.3
Kardinal Nina je 21. oktobra 1879 sporočil don Bosku ljubeznivi dar svete-
ga očeta za misijone: »Svetemu očetu sem sporočil,« je pisala njegova eminenca,
»kar ste mi pisali v vašem ljubeznivem pismu 16. preteklega meseca in pozneje
še 27. istega meseca o svojih misijonarjih v Buenos Airesu in o tistih, ki naj bi
iz Evrope šli v Paragvaj. Njegova svetost je ocenila velike zasluge misijonarjev
vaše Družbe zlasti v tistih oddaljenih pokrajinah, kjer še posebno potrebujejo
pomoč, naklonjeno sprejela prošnjo za gmotno pomoč in odločila, da vam za
najpotrebnejše stvari bližnje odprave misijonarjev podari tisoč lir. Ko vaši ug-
lednosti sporočam o tem dejanju vzvišene dobrohotnosti, sporočam tudi živo
zanimanje njegove svetosti za napovedano odpravo.« Božji služabnik je o tem
daru njegove svetosti papeža poročal sotrudnikom in sotrudnicam v okrožnici
za novo leto in postavil za zgled papeževo naklonjenost salezijanskim misijo-
nom. »Dejanje tako visoke dobrodelnosti njegove svetosti papeža nas spodbuja
k še gorečnejši molitvi k Bogu za njegovo ohranitev v korist svete Cerkve, ki ji je
vidna glava. In ker denar, ki prihaja v njegove vzvišene roke, končuje tam, kjer
je potreba Cerkve in vernikov največja, se bomo z vsemi močmi trudili, da bomo
pospeševali nabiranje Petrovega novčiča, prispevka, ki gotovo ne bi mogel biti
2 V pismu don Pozzanu, upravniku Vestnika v Nancyju, je 16. aprila 1880 opat pisal: »Ne pričaku-
jem drugega povračila za svoja vplačila kot čim bolj natančna poročila o don Boskovi ustanovi,
o kateri sem slišal toliko hvale lansko leto na zborovanju katoliških delavcev v Angersu; ker pa
sem zvedel samo to, da ta ustanova obstaja, jo želim spoznati.« Odgovarjal je na neko pismo, v
katerem je prosil za škofijski koledar [ordo], da bi prišel do naslovov duhovnikov, ki bi jim pošiljal
Bulletin Salésien [Salezijanski vestnik].
3 Dodatek, št. 39.

19.4 Page 184

▲back to top
184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
uporabljen za vzvišenejše cilje.«4
Je imel torej namen to leto poslati odpravo misijonarjev v Paragvaj? Pove-
dali smo že, da je bil to njegov namen.5 Tako je 3. januarja v želji, da bi ustregel
skrbi svetega očeta, ki jo je izrazil po kardinalu Nini, odgovoril, da namerava pri-
hodnjega oktobra poslati deset duhovnikov in katehistov ter prav toliko sester
v Paragvaj, kjer bi opravljali vse vrste del krščanske ljubezni za tista ljudstva,
tako zelo potrebna duhovnih dobrin.
Ko se je bližal čas odhoda, ga je Državno tajništvo na ponovne prošnje apo-
stolskega delegata meseca septembra spodbujalo, naj pripravi odpravo desetih
misijonarjev, ki naj bi se ustavili v Buenos Airesu in nadaljevali pot v Paragvaj
šele potem, ko bi se domenili s papeškim predstavnikom msgr. Angelom Di Pi-
erom, nadškofom iz Naziansa. Kar se tiče sester, so želeli, da bi se mogle takoj
na začetku primerno naseliti in bi jim zato misijonarji pripravili vse potrebno.
Zato so njihov odhod za zdaj odložili. Taka so bila navodila iz Rima, kjer so upa-
li, da bo don Bosko mogel izpolniti obljube, ki jih je dal meseca januarja, kar je
papežu silno ugajalo.6 Toda nepredvidene težave so onemogočile izvedbo tega
načrta in blaženi je takole pisal kardinalu Nini, državnemu tajniku:
Velespoštovana eminenca!
V odgovor na vaše cenjeno pismo z dne 10. septembra 1879 vam sporočam naslednje.
Kakor sem že imel čast poročati vaši eminenci, je bilo odločeno, da bi 1. avgusta
odpotovala dva naša redovnika v Buenos Aires, da bi prevzela župnijo v Asuncionu
v Paragvaju. Nekaj dni pred nameravanim odhodom jima je ne vem katera oblast
svetovala, da naj potovanje odložita, ker je v Paragvaju izbruhnila revolucija. Ne
vem, ali so poročila papeškega delegata novejšega datuma ali še izpred 12. avgusta.
V vsakem primeru bom takoj pisal predstojniku naših misijonarjev v Buenos Aire-
su, da naj mi poroča o položaju in ali je primerno, da imenovana misijonarja takoj
odpotujeta, prevzameta svojo dolžnost in pripravita vse potrebno za tiste, ki naj bi
kmalu odpotovali iz Evrope. Bilo bi pa nujno potrebno, da bi dobili kako dobrodelno
ustanovo, ki bi oskrbela misijonarje s potrebno opremo, ki je precej draga, in bi pla-
čala stroške potovanja.
Dne 20. tega meseca pričakujem novice iz Južne Amerike, če mogoče naravnost iz
Paragvaja. Kakor hitro bom dobil poročila, vas bom o vsem obvestil.
Prosim vas, da mi izkažete visoko čast, da se smem imenovati v globokem spoštova-
nju vaše eminence ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. september 1879
O Paragvaju nimamo nikakršnih novic niti iz tega časa niti petnajst let po-
4 Bollettino Salesiano, januar 1880.
5 Prim. MB XIII, str. 784 [BiS XIII, str. 512].
6 Pismo msgr. Cretonija, podnamestnika v Državnem tajništvu, 10. september 1879.

19.5 Page 185

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
185
zneje. Bralce vabimo, naj preberejo, kar smo poročali v prejšnjem zvezku o po-
litičnih razmerah v tej deželi.
Tudi škof iz Santa Dominga je meseca maja spomnil don Boska na obljubo,
ki mu jo je na željo svetega očeta7 dal glede misijonarjev meseca marca. »Kako
naj odgovorim?« je vprašal don Cagliero, ko je prebral prelatovo pismo don Bo-
sku. »Odgovori,« mu je rekel don Bosko (tako poroča kronika), da smo najbolje
razpoloženi do njega in pripravljeni, da mu pomagamo, da pa je sveti oče sam,
potem ko smo iz raznih domov vzeli potrebno osebje, da bi ustregli njegovi
ekscelenci, nakazal druge veliko nujnejše potrebe. Zato ga za sedaj prosim, da
malo potrpi.« Tudi za Santo Domingo so bile nove prošnje šele po mnogih letih.
Ta potreba, »da so iz raznih domov vzeli osebje« z namenom, da bi oskrbeli
in odprli kako novo postojanko, se je ponavljala od časa do časa, ne da bi bilo
to v prid misijonom. Zato so nekateri predstojniki 29. aprila tožili zaradi preo-
bremenjenosti sobratov v škodo njihovemu zdravju, to toliko bolj, ker so skoraj
povsod sprejemali pridiganje in upravo zunanjih cerkva. Don Bosko je omenil:
»Imamo že tako preveč stvari v rokah in ni treba, da bi iskali še dodatno delo.
Vse to namreč raztresa in srce naveže na stvari, ki ugajajo samoljubju, zanemar-
jamo pa naše delo. Tudi v Ameriki so zaradi tega mnogi preobloženi z izrednim
delom. Res je, da je končno vse v večjo Božjo slavo, res pa je tudi, da je naš
osnovni cilj skrb za mladino in zato ni dobra nobena zaposlitev, ki nas odvrača
od tega namena. Dopuščati, da kak zavod slabo deluje zato, ker pridigamo in
spovedujemo drugje, ni dobra metoda.« Zaprimo oklepaj, pustimo Italijo in se
vrnimo k našim misijonarjem v Ameriko.
Leto 1879 pomeni zgodovinski datum pri začetkih salezijanskih misijonov
v Ameriki. To leto so misijonarji prvič prišli v stik z Indijanci v Pampi in Pata-
goniji, to je v deželah, ki so bile zvečine neraziskane. Ko je propadel poskus iz
prejšnjega leta, ko sta msgr. Espinosa in don Costamagna po morski poti hotela
priti med Indijance, pa jima je to preprečila divja nevihta, sta ta dva junaška
misijonarja poskusila pot po kopnem. Srečno naključje, ki ga bomo opisali, je
omogočilo izvedbo apostolske gorečnosti.
Leta 1879 so začeli redne odprave za raziskovanje in zavzetja, ki naj bi v nekaj
letih naredila konec premoči divjakov in omogočila kolonizacijo in izkoriščanje
neizmernih pokrajin na jugu in zahodu, se pravi Pampe in Patagonije. Prvi cilj je
bil prenesti mejo argentinske republike do Rio Negra, tako da bi podvrgli ali raz-
pršili Indijance čez veliko reko, ki je bila po svojem pritoku Neuquénu plovna od
oceana do Andov. Nasproti je stalo petindvajset tisoč divjih Indijancev, od katerih
jih je bilo samo štiri tisoč petsto sposobnih za boj, brez modernega orožja, neuki
v vojni strategiji in brez kakršne koli discipline. Načrt prodora je bil odločen z za-
7 Prim. MB XIII, str. 777 [BiS XIII, str. 508].

19.6 Page 186

▲back to top
186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
konom 4. oktobra 1878. Vojska štiri tisoč petsto vojakov se je odpravila na pot 16.
aprila 1879. Bila je razdeljena v pet oddelkov, ki jim je poveljeval general Roca,
obrambni minister. Trije oddelki so se napotili v notranjost Pampe, eden je kora-
kal proti zahodni meji, najštevilnejši oddelek pa je šel proti Patagoniji, kjer jih je
čakalo petero strašnih kačikov [poglavarjev]. Namen vlade je bil zavzeti področja
med Rio Negrom in Andi, se pravi celotno Pampo in del severne Patagonije, od
koder bi pozneje v kratkem času zavzeli celotno Patogonijo. Mislili so, da se bodo
divjaki zbrali na jugu, da bi jim pomagali Patagonci. Pa so zbežali čez gorovje v
Čile, kjer so se vdali ali se vključili med civilizirano prebivalstvo. Mnogi so umrli,
ne da bi se zoperstavili vojski. Vojaški pohod je trajal od aprila do julija 1879.
Osvajanje Ria Negra se je končalo aprila 1881.
Kakor smo že poročali,8 je bilo opravljenih nekaj pohodov brez kakega
splošnega načrta. Na teh pohodih so pobili veliko Indijancev ali jih kot sužnje
prepeljali v Buenos Aires, kjer so nato služili pri raznih družinah. Zato je med
preostalimi Indijanci vladalo veliko nezaupanje in sovraštvo in so se jim belci
zelo težko približali. Odprava ni imela namena zaostriti sovražnosti proti Indi-
jancem. Še več, obrambni minister je mislil tudi na njihovo duhovno dobro. Ko
je zvedel, da se pripravlja odprava misijonarjev v Pampo, je ponudil nadškofu
svoje usluge in mu obljubil, da bo pomagal in branil njegove odposlance na dol-
gem in težkem potovanju. Msgr. Aneyors je sprejel ponudbo in mu priporočil
svojega generalnega vikarja msgr. Espinosa in dva salezijanca: don Costamagna
in klerika Luigija Botta. Minister jih je imenoval za vojaške kaplane.
Na velikonočno sredo 16. aprila so trije misijonarji z vrhovnim poveljni-
kom in mnogimi častniki zapustili Buenos Aires in se odpeljali v Azul, zadnji
civilizirani kraj na robu brezmejne puščave Pampe. Nadškof je naročil, naj ob
uri odhoda zvonijo vsi zvonovi po vseh cerkvah. V Azulu je vsak dobil svojega
konja in voz za vse tri, ki je prevažal svete predmete in osebno opremo; v njem
so tudi prenočevali in se ob slabem vremenu zatekli na varno. V osmih dneh so
prišli do Carhuéja, kjer so se zbrale vse vojaške sile.
Carhué je bila postojanka skoraj sredi Pampe in na skrajni zahodni argen-
tinski meji ob ozemlju Indijancev. Majhna vzpetina se zrcali na površini čudo-
vitega slanega jezera. Okoli majhne utrdbe je bilo razporejenih kakih štirideset
hiš in na obronkih je bilo videti toldos [bivališča] dveh miroljubnih plemen, ki
sta se po njunih kačikih imenovali Eripaylá in Manuel Grande. Don Costamagna,
ki je prispel tja nekaj dni pred svojima tovarišema, je večkrat obiskal Indijance,
ki so prebivali nedaleč od tod. Oba kačika sta ga prijazno sprejela in prvi izmed
obeh je bil celo za prevajalca. Z njunim dovoljenjem je misijonar zbral otroke,
ki jih je skušal naučiti narediti križ in jim razložiti osnovne verske resnice. Ko
8 Prim. MB XIII, str. 162 [BiS XIII, str. 108–109].

19.7 Page 187

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
187
sta prišla še oba tovariša, so vsi trije navdušeno začeli delo. Krstili so Indijance
in otroke kristjanov, uredili zakone in pripravili na krst celo najstarejšega sina
kačika Eripaylája. Ko so tako neutrudno delovali, je obrambni minister menil,
da bi kateri izmed misijonarjev šel z njim k Rio Negru, kamor se je nameraval
odpraviti z dva tisoč možmi brez duhovnika in kjer bi na severni meji Patagoni-
je dobili Indijancev, kolikor bi hoteli. Msgr. Espinoza je privolil.
Bilo je naporno potovanje: mesec dni na konju in sredi najhujših težav. Od-
delek je razpršil dve skupini Indijancev, ki so menili, da jim bodo preprečili na-
daljnjo pot. Na veliki dan Marije Pomočnice je bil don Costamagna na bregu Rio
Negra, medtem ko so drugi še jezdili na področju, ki se razteza od Rio Colorada
do te reke. Večkrat so trepetali od groze zaradi krutosti, ki so jih vojaki počeli
z Indijanci. Ustavili so se v Choele-Choel na levem bregu Rio Negra. Bili so še
v Patagoniji, nedaleč od izliva reke v morje. Tu so se malo odpočili. Saj so bili
potrebni počitka. Po toliko dneh ježe, lakote in žeje in vseh posledic, ki iz lakote
in žeje izvirajo, brez počitka po mukah, ki jih povzroča mraz, ki jim je zlezel v
kosti, brez zavetja v kaki koči ali votlini v najbolj mrzlih nočnih urah (zadnji del
potovanja so opravili prav sredi zime) so si mogli končno privoščiti malo okre-
pčila, ki jim je dalo novih moči in jih usposobilo za delo.
Med potjo in na počivališčih so srečali veliko Indijancev in jim skušali sto-
riti čim več dobrega. Msgr. Espinoza je zlasti o delovanju don Costamagna v
Choele-Choelu pisal naslednje.9 »Oče Costamagna je z gorečnostjo, ki ga tako
zelo odlikuje, vse od prvega dne poučeval odrasle Indijance, da bi jih čim prej
pripravil na sveti krst. In vsi trije smo bili poplačani za svoj trud in težave zara-
di prvih uspehov, ki smo jih bili deležni na obrežju Rio Negra. Dne 1. junija, na
veliki binkoštni praznik, sem ob asistenci obeh salezijanskih misijonarjev na
prekrasni planjavi pod milim nebom daroval sveto mašo. Navzoč je bil general
s svojim vrhovnim štabom in vsemi paradno postavljenimi četami. Tu je bila
prečista hostija prvič darovana v tem zapuščenem svetu, prvič je prapor križa
blagoslavljal ozemlje, ki ga je obvladoval nesrečni in barbarski divjak! Po sveti
maši smo zapeli Te Deum in prevzeli tiste patagonske pokrajine. Krstili smo
šestdeset odraslih Indijancev, ki so jih sprejeli v vojsko. Dne 2. junija je don Co-
stamagna krstil še drugih dvaindvajset Indijančkov, tri otroke krščanskih dru-
žin in štirinajst odraslih Indijank. Naslednjega dne smo, potem ko je minister z
delom svojih čet preiskal Neuquén, odpotovali proti Patagoniji. Dne 21. junija
smo končno prispeli tja ter s peto mašo in pridigo don Costamagne takoj začeli
misijonsko delo. Upamo na velik uspeh. Ko bomo končali ta misijon, se bomo
spet odpravili v puščavo, kjer bomo katehizirali množice ubogih Indijancev, ki
pričakujejo od misijonarja duhovno in telesno podporo.«
9 Pismo don Bodratta, Patagones, 16. junij 1879.

19.8 Page 188

▲back to top
188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Moramo se seznaniti s tem krajem, ki je strateškega pomena za bodoče
salezijanske misijone. Patagones je bilo kakih sto let staro mesto s štiri tisoč
prebivalci na obeh bregovih Rio Negra, kakih petdeset km od Atlantika. Na levi
strani reke je nastal Carmen de Patagones, ime je dobil po podobi, ki so jo Pata-
gonci odvzeli Brazilcem v neki pomorski bitki. Na desni strani reke pa je Merce-
des de la Patagonia, ker je na meji tega ozemlja. Tukaj so poleg lazaristovskega
patra Savina, njunega tovariša pri brodolomu leta 1878, srečali še Antonia Ca-
lamara, zakristana iz Voltrija in nekdanjega gojenca v Lanzu. Dne 23. junija je
zapel himno, ki so jo pred štirinajstimi leti zapeli na čast don Bosku.
Misijonarji so se vrnili v Buenos Aires proti koncu julija. Pripovedovanje o
vsem, kar so z Božjo pomočjo mogli storiti v tistih treh mesecih in pol potova-
nja, je tako navdušilo nadškofa, da je 5. avgusta pisal dolgo pismo don Bosku.10
Začel ga je s temi besedami: »Končno je prišla ura, ko vam morem podariti mi-
sijone v Patagoniji, ki vam je tako zelo pri srcu, kakor tudi župnijo v Patagones,
ki lahko postane središče misijona.«
Opisal je žalostne življenjske razmere teh ljudi, omenil protestantsko pro-
pagando in nadaljeval: »Obračam se na vas z vso zaskrbljenostjo, ki je je spo-
sobno srce kakega prelata, in vas pri usmiljenem srcu našega Gospoda Jezusa
Kristusa rotim, da bi čim prej pomagali rešiti toliko zapuščenih duš. Osrednjo
hišo misijonarjev bi lahko postavili v Carmen de Patagones ali v Mercedes de
la Patagonia. Od tod bi lahko vodili celotno misijonsko delo po naseljih. Od tod
bi tudi lahko pošiljali misijonarje v celo Patagonijo, ker tisoče nevernikov ječi v
temi malikovanja. Vlada zahteva, da čim prej pošljem misijonarje. Obljubili so
mi, da bodo v obeh zbornicah izglasovali veliko vsoto denarja za prvo pomoč,
ki je veliko večja od letne vsote za te namene in ki bo začela prihajati s prvim
januarjem 1880. Lahko si predstavljate neučakanost, s katero pričakujem vaš
odgovor. Moje srce mi pravi, da me ne boste zapustili v teh tako težkih trenut-
kih. Upam, da boste rade volje in z zadovoljstvom prevzeli vodstvo teh misijo-
nov, ki so tako pomembni za Božjo slavo in za zveličanje toliko duš, ki so sedaj
popolnoma zapuščene zaradi pomanjkanja misijonarjev. Prepričan sem, da mi
bo don Cagliero, ki pozna te kraje in se je sam prepričal o potrebah, pomagal
pri tej tako težki zadevi. Bil sem nadvse zadovoljen zaradi novic o izboljšanju
vašega vida. Prosim Boga, da bi vas ohranil še dolga leta pri življenju, saj vas
tako zelo potrebujemo.«
Monsinjor je priložil pismo za gospoda Edoarda Calvarija, zastopnika za
izseljevanje v Genovi, in ga prosil, da bi se zavzel pri vladi za brezplačen prevoz
do Buenos Airesa. Zdi se, da je argentinska vlada istočasno zaupala don Bosku
10 Pismo je bilo v prevodu priobčeno v Bollettino Salesiano novembra 1879. Isto pismo so prevedli
v francoščino in ga skupaj z don Boskovimi prošnjami poslali Svetemu detinstvu in Kongregaciji
za širjenje vere.

19.9 Page 189

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
189
uradno nalogo evangelizacije Patagonije in mu obljubila izdatno pomoč. Ta pis-
ma so prišla v Lanzo v času duhovnih vaj 5. septembra. Ko je don Bosko ravno
prebral te novice, je vstopil v sobo don Barberis, ki ga je našel »vsega iz sebe od
veselja«, kot piše, in dodaja, da je, potem ko mu je vse povedal, dodal: »Kdo ve,
kje bomo končali?«11
Tako je Gospod tolažil don Boska, ki so ga trle številne neprijetnosti, kar je
bralcem dobro znano. O njegovem veselju nam živo priča pismo don Costama-
gni.
Dragi moj don Costamagna!
Zahvalimo se Bogu. Tvoj misijon se je dobro končal. Nič hudega te ni doletelo.
V naslednjem pismu mi natančno opiši, kako so te sprejemali, kje si stanoval, kako so
oblečeni, besede kačikov, s katerimi si govoril.
Sedaj se točno dogovori z don Bodratom in nadškofom za odprtje osrednje hiše za
sestre in salezijance za Patagonce. Ali ni nekaj podobnega potrebno tudi za Car-
rhué? Če bo treba, bom poskrbel za osebje in vsi skupaj se bomo trudili, da naberemo
gmotna sredstva.
Moj vid se stalno izboljšuje, hvala Bogu. Lepo pozdravi don Danieleja, don Vespigna-
nija, don Rabagliatija ter vse sobrate in njihove gojence. Imaš kaj novic o gospodu
Gazzolu? Ali ni bilo za msgr. Espinoza prenaporno?
Tvoja pisma ponatiskujejo in berejo povsod. Kako je z mojim dragim don Allaveno?
Kako je z njim in z njegovim nepopisnim dobrim tekom? Če boš kaj pisal o Rio Colo-
radu in Rio Negru, bodo vsi z veseljem brali.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Costamagna. Naj nam Bog da, da se bomo
imeli radi in si med seboj na zemlji pomagali z molitvijo, da se bomo, vsi skupaj zbra-
ni pri Jezusu, veselili v nebesih.
Jeseni smo pripravili pošiljko voščenih predmetov za Buenos Aires. Radi bi vedeli, ali
je prišla na pravo mesto in ali se glede na ceno splača pošiljati še naprej.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 31. avgust 1879
Don Costamagna je ob tem z roko pisanem pismu svojega dobrega očeta
občutil silno veliko veselje in je v odgovoru odkril svoja čustva. »Bili ste tako
dobri, da ste mi lastnoročno napisali celo pismo. Don Boskovo pismo v teh časih
je za nas, vaše uboge sinove v Ameriki, stvar, ki ima zgodovinski pomen. Oh, kdo
si more predstavljati, kaj se dogaja v duši, ko gledaš črke našega dobrega očeta!
Gotovo sv. Timotej ni čutil večjega veselja, ko je prejemal pisma sv. Pavla, nje-
govega dragega očeta v Jezusu Kristusu. Pomislite, dragi don Bosko. Ko v Sale-
zijanskem vestniku prebiramo poročilo o začetkih naše Družbe in prvih velikih
11 Zvežček z nekaj stranmi z naslovom Kratka kronika duhovnih vaj v Lanzu 1879.

19.10 Page 190

▲back to top
190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
delih našega očaka,12 nam gre na jok ob misli, da on še vedno živi in da smo mi
njegovi sinovi! Kaj šele, če od njega prejmemo pismo in iz njegovih črk slišimo
govorico našemu srcu z istim čustvom, s katerim nas je nekoč ukradel svetu, ne
da bi se tega sploh zavedali, in nas presadil v izbran vinograd salezijanske druž-
be, da bi tu delali samo za Gospoda.« Ker ga je don Bosko prosil za natančnejša
poročila o Indijancih, ga je don Costamagna trenutno zadovoljil tako, da mu je
poslal fotografije skupin Indijancev, ki sta jih on in msgr. Espinoza krstila na
bregovih Ria Negra. Splošno pojasnilo je dajalo potrebne napotke.13 Naslednje-
ga leta je uradni dokument14 navajal, da so v času tistega misijona krstili dvesto
triindvajset otrok domačinov in kristjanov in sto dva odrasla domačina.
Kardinal Desprez, nadškof v Toulousu, si je nekega dne ogledoval globus,
ki ga je imel na svoji pisalni mizi, in razmišljal, kaj je Cerkev storila za evange-
lizacijo sveta. Ko se je ustavil pri Patagoniji in skrajnem koncu Južne Amerike,
je obžaloval, da je bil ta kontinent tako malo evangeliziran, kajti le malo misi-
jonarjev je zašlo v te kraje in nihče ni prodrl na Ognjeno zemljo. Prav o tem je
razmišljal, ko mu je prišel francoski Salezijanski vestnik, ki je poročal, kaj so
salezijanci vse storili za evangelizacijo tamkajšnjih pokrajin. Ves vesel je vzklik-
nil: »Kako srečen sem, da je don Boska doletela izvedba velike napovedi: Na vso
zemljo se je razlegal njihov glas in do konca zemlje njihove besede.« Tako je nekaj
let pozneje v navzočnosti don Albera rekel kardinal don Bosku osebno.
Podobno pismo je mesec pozneje don Bosko poslal don Tomatisu, ki so mu
malo predtem zaupali vodstvo zavoda v San Nicolásu. Prvi ravnatelj don Fag-
nano je že drugič težko zbolel za tifusom in je moral na zdravljenje v Buenos
Aires, od koder se ni več vrnil v svoj zavod, temveč se je odpravil v misijone v
Patagonijo.
Dragi moj don Tomatis!
Vedno sem bil na tekočem z novicami iz zavoda v San Nicolásu. Sedaj se zdi, da je
pod tvojim kneževanjem zavel nov veter. Prav tako. Pogum! Vsi polagamo vate ve-
liko upanja in zaupanja. Navajam nekaj opominov ravnateljem, ki jih vedno dajem.
Skušaj jih uveljaviti.
1. Zelo skrbi za svoje zdravje in za zdravje svojih podrejenih. Skrbi, da nihče ne bo
delal več, kot zmore, in da tudi nihče ne bo brez dela.
2. Skrbi, da boš vsem za zgled v pobožnih vajah in v izpolnjevanju naših pravil. Poskr-
bi, da jih bodo vsi izpolnjevali, zlasti še premišljevanje, obisk Najsvetejšega, tedensko
spoved, dobro darovano sveto mašo in za neduhovnike pogosto sveto obhajilo.
12 Don Bonetti je pisal ta poglavja, ki so jih potem vezali in izdali v posebni knjigi z naslovom Lustri
di Storia dell'Oratorio di S. Francesco di Sales [Petero petletij zgodovine Oratorija sv. Frančiška
Saleškega].
13 Bollettino Salesiano, januar 1880.
14 Potrdilo, ki ga je izdal generalni tajnik nadškofije Francesco Arranchez za škofijsko pisarno v
Buenos Airesu 5. november 1880.

20 Pages 191-200

▲back to top

20.1 Page 191

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
191
3. Junaštvo v prenašanju napak drugih.
4. Do gojencev veliko dobrote, veliko svobode in priložnosti za opravljanje spovedi.
Bog naj te blagoslovi, dragi Tomatis, in s teboj naj blagoslovi vse tvoje sobrate, sinove
in prijatelja Ceccarellija, ki mu moram pisati. Vsem naj vam podeli zdravje in milost
svetega življenja. Vsem prisrčen pozdrav.
Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Alassio, 30. september 1879
P. S.: Iz tega pisma lahko vidiš, da so se moje oči precej izboljšale.
Iz prvih vrstic je razviden delni propad tega zavoda. Gojencev je bilo manj.
Glavni vzrok nazadovanja pa je bil prihod ravnateljevih sorodnikov, ki so bili
revni in so jih za revne tudi imeli. Ljudje so začeli govoriti, da je ravnatelj kot
mnogi drugi prišel tja zato, da bi obogatil svoje sorodnike. Tak sum je tam doli,
tako zagotavlja don Cagliero, zadostoval, da ni mogel storiti nič dobrega. Ni
nam treba posebej poudarjati, da je ravnatelj ravnal v največji preproščini in v
korist zavoda, da bi imel zanesljive osebe za različna dela. Vendar na tem svetu
poštenost ne zadošča, če je ne spremlja tudi previdnost. Naslednje leto je zavod
spet zacvetel, medtem ko je don Fagnano deloval na področju, kjer je mogel
imeti več uspeha.
Še pred koncem leta je don Bosko hotel obvestiti vse svoje sinove o vese-
lju, da se je salezijancem odprl patagonski misijon, obenem pa je vse povabil k
vzajemnosti, da ne bi pravkar začeti ustanovi ničesar manjkalo. Don Rua, ki je
dobil nalogo, da naj obrazloži čutenje Božjega služabnika, je 18. decembra pi-
sal ravnateljem zavodov in po njih sobratom in gojencem: »Vrata Patagonije so
se salezijancem odprla. Gospod je hotel nam izročiti to pomembno misijonsko
področje, kar lahko vidimo iz vrste okoliščin. Zadnja pisma iz Amerike nam po-
ročajo, da si v Patagoniji in v tistih deželah nadvse želijo salezijancev. Zdi se,
da lahko rečemo, kar je dejal naš Božji Učenik, da je žetev zrela in čaka samo
žanjca, da jo požanje in spravi v žitnice. Prav tukaj naletimo na težavo: priskr-
beti osebje, ker imamo v rokah toliko različnega dela. Zato moramo udejanjiti
nasvet Božjega Odrešenika apostolom: Rogate ergo Dominum messis, ut mittat
operarios in messem suam [Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavce na svojo
žetev]. Zato nam naš dragi predstojnik don Bosko naroča, da takoj, ko boste
prejeli to pismo, začnete tudi v vaši hiši vsak dan moliti očenaš, zdravamarijo in
slavaočetu vse do konca januarja, da bi nam Gospod dal spoznati, katerega sale-
zijanca on pošilja v misijone, in da bi navdihnil salezijance s srčnostjo, ljubezni-
jo in navdušenjem, ki so potrebni za tako vzvišeno delovanje, obenem pa bi nam
poslal druge poklice, da bi nadomestili tiste, ki bi odšli v misijone.« Za novo leto
je don Bosko v posebni okrožnici posredoval veselo novico tudi sotrudnikom in
sotrudnicam. »Toda najveličastnejše področje,« je pisal, »ki ga Božja previdnost

20.2 Page 192

▲back to top
192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nakazuje vaši dobrodelnosti, je Patagonija. V ta oddaljena področja zemeljske
oble do sedaj ni bilo mogoče prodreti evangelijskim delavcem, da bi oznanjali
veselo vest o Jezusu Kristusu. Sedaj se zdi, da je prišel trenutek tudi za te divja-
ke. Msgr. Aneyros, nadškof v Buenos Airesu, nas v soglasju z argentinsko vlado
vabi, da bi se formalno zavzeli za Patagonce, in jaz sem v popolnem zaupanju v
Boga in vašo dobrodelnost prevzel težko nalogo. Naredili smo že prve poskuse
in več kot petsto jih je bilo že poučenih o veri in prerojenih v milosti svetega
krsta in so že del Kristusove črede. Od bregov Rio Negra se proti jugu razprosti-
rajo brezmejne puščave, kjer je šestero kolonialnih naselbin, oddaljenih druga
od druge več dni hoda, in kjer so že začeli trgovati in obdelovati zemljo. Meseca
marca bodo salezijanci in malo pozneje naše sestre ustanovili šole, kjer bo iz-
hodišče, od koder bodo z Božjo pomočjo odhajali evangeljski delavci v obširne
planjave in nepoznana področja Patagonije.« Nepredvidene okoliščine so, ka-
kor bomo to pokazali na ustreznem mestu, prisilile inšpektorja don Bodrata, da
se je odločil na odhod misijonarjev veliko prej, kot je bilo predvideno.
Ko smo prej omenili, kako so spodbudne novice iz Patagonije omilile don
Boskove nevšečnosti, nismo imeli v mislih samo zaprtja šol, spora zaradi orato-
rija v Chieriju in nesoglasij glede židinje, temveč tudi bolj zaradi obtožbe, da je
don Bosko nekemu vojaškemu obvezniku omogočil pobeg v Ameriko. Z misijo-
narji četrte odprave je šel na pot tudi klerik Michele Foglino, ki je prav tiste dni
dopolnil dvajset let, bil je rojen leta 1858. Kot vojni obveznik je bil v odsotnosti
obsojen na eno leto vojaškega zapora. Neki Atanasio Torello, prav tako doma iz
Nizze Monferrato in študent na univerzi v Turinu, ki bi brez tistega pobega bil
oproščen vojaščine, je tožil don Boska, da je prisilil Foglina k odhodu iz domo-
vine. Pravzaprav je bil sredstvo obtožbe v rokah določenega tiska. Prvi kamen
je vrgel besni antiklerikalni odvetnik Giustina, ki je v svojem tedniku15 v član-
ku z naslovom Vedno don Bosko nakazal obtožbo in pretil, da bo tožil Božjega
služabnika pred sodiščem. V številki naslednje sobote16 je pretnjo ponovil z
naslednjimi besedami: »V prihodnji številki bomo začeli oblastnike ozaveščati
o pobegu Foglina iz Italije in kako je sedaj ta človek v enem izmed zavodov opa-
ta Janeza Boska. Z verodostojnim pismom bomo dokazali še celo vrsto drugih
zadevic, ki smo jih dolžni povedati v imenu javne nravnosti.« Odgovoril mu je
katoliški časopis Corriere di Torino,17 ki je z jasnim namigom na pravkaršnjo
židovsko gonjo, ki je kakor ona druga prihajala iz Nizze, imenoval nasprotnikov
časopis »turinski časopis, ki izhaja samo ob sobotah«, in je razglasil don Boska
za »preveč vzvišenega, da bi se bal takih napadov in da bi potreboval kako ob-
rambo«.
15 Cronaca dei Tribunali, št. 42 z dne 18. oktobra 1879.
16 Navedeno mesto št. 43 z dne 25. oktobra 1879.
17 Št. 246 z dne 30. oktobra 1879.

20.3 Page 193

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
193
Tednik je držal besedo. Dne 1. novembra je izrekel obtožbo in povabil dr-
žavnega tožilca, naj razčisti zadevo. Toda začel je s pojasnilom extra rem [zu-
naj stvari], kjer je pomanjkanje vedrine nadomeščalo podzavestno razkrivanje
tajnih spletk, ki nam osvetljujejo to in druge podobne zadeve. Pisal je: »Nizza
Monferrato, če še kdo ne ve, je oppidum [trdnjava] don Boskove vojske. Tam
duhovniki, kleriki, nune, številne družinske hčerke in vsi verniki črpajo iz ču-
dodelne moči opata Boska, ki ga že vnaprej imenujejo svetnika … Don Boska pa
podpirajo plemenitaši in ga obdajajo s častjo. Vsem skupaj pa ukazuje neka go-
spa grofica, ki je don Boskovo desno oko. Mladina bi se rada otresla tega jarma
in dvignila prapor upora, toda na žalost je številčno premajhna, da bi se uprla
falangi svetohlincev, ki se borijo za klerikalno stranko.« Potem je omenil zade-
vo Bedaride in nadaljeval: »Foglino, tkalec, otrok revežev, je bil sprejet v enega
izmed zavodov opata Janeza Boska. Tam so ga prepojili s katoliškimi načeli in
ga uvedli v vse mogoče marnje in postal je, kakor se temu pravi, salezijanec.
Prišel je čas nabora. Foglino je šel v Nizzo Monferrato na nabor, na katerem so
ga spoznali za sposobnega za vojaško službo. Torej bi moral priti v vojašnico,
ker je vojak. Ko so v salezijanskem krogu zvedeli za to, so se tam dogovorili in
odločili, glede česa, natančno ne vemo, gotovo pa je, da so mu v času, ko je bil
v Nizzi Monferrato, iz Turina poslali povabilo, da bi prišel k don Bosku. Toda
Foglino je dejal: »I veui nen andè a Turin, perché a veulo feme andé an America«
[Ne grem v Turin, ker hočejo, da bi šel v Ameriko]. Znano je, da ima don Bosko
v Ameriki zavode za širjenje vere in apostolske misijone. Znano je, da danes
misijonarjev ni in da je težko dobiti koga, ki bi za širjenje vere šel na drugo stran
zemeljske oble. Don Bosko potrebuje mlade ljudi … Drugo pa si, gospodje, lahko
sami mislite. Postavite obe dejstvi drugo ob drugo, sklepajte in že boste imeli
prvi žarek resnice.«
Prvi žarek resnice pa je nekaj popolnoma drugega. Foglino je prišel v Ora-
torij novembra 1871. »Vabilo« ga je klicalo v Turin v počitnicah 1875, in sicer
da bi se vpisal v Družbo skupaj z mnogimi sošolci, kar dokazuje, kako zelo so ga
cenili. Tistega leta se je v Oratoriju veliko govorilo o misijonih, ker je bila v teku
priprava na prvo odpravo misijonarjev v Ameriko. Ker klerik še ni bil odločen,
ali naj vstopi v semenišče v Acquiju ali postane salezijanec, je izgovoril zgoraj
navedene besede, ki imajo seveda pomen samo v tistih okoliščinah. Drugi žarek
resnice je dejstvo, da niti takrat niti tokrat niso nikogar pošiljali v tuje dežele,
če on sam ni pisno zaprosil za to. Tretji žarek resnice je v tem, da so od 1875
do 1878 pretekla tri leta, v katerih je Foglino imel zadosti časa, da je razmislil,
presodil in se samostojno odločil. »Cum essem parvulus, loquebar ut parvulus,
sapiebam ut parvulus, cogitabam ut parvulus« [Ko sem bil otrok, sem govoril
kot otrok, mislil kot otrok] (1 Kor 13,11). Lopovščina pa je v tem, da je časnik
uporabil dvoumnost stavka, »da je v času, ko je bil Foglino v Nizzi Monferrato«,

20.4 Page 194

▲back to top
194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tako, da bi mogel bralec razumeti, da naj bi ga povedal potem, ko je bil na na-
boru, se pravi, ko je bil že tri leta klerik in ko je že naredil redovne zaobljube.
Časopis odvetnika Scale18 je naslednjega dne na humorističen način od-
govoril s kratkim časopisnim poročilom. Časopisna polemika se je nadaljevala
22. in 23. novembra. Cronaca je podila psa po gumnu. Toda iz njenega dirkanja
lahko razberemo dvoje ugotovitev, ki sta koristni ne le za kroniko, temveč tudi
za zgodovino. Najprej se jasno kaže, od kod prihaja napoved vojne, njen glavni
razlog. »Foglino je s tem, ko je ušel,« je pisal časopis, »spravil v kašo našega
študenta Atanasia Torella, ki je moral prekiniti svoj študij in stopiti na mesto
pobeglega Foglina.« Po celi vrsti retoričnih vprašanj oblastem, zakaj nič ne sto-
rijo, je dvignil zastor, da bi bralcem zakril pravi razlog svojega bojnega navdu-
šenja. »Nihče bolj kot mi,« je trdil pisec, »ne spoštuje tega velikega človekoljuba
don Boska, nihče bolj kot mi pa tudi ne ljubi enakosti vseh državljanov pred
zakonom. Zaradi enakosti pred zakonom radi žrtvujemo vsako simpatijo, vsako
prijateljstvo in celo navezanost na družinske člane.«
Tem ostrim obsodbam je nasprotnik zavihtel nasproti usodni udarec. Crona-
ca se je v enem prejšnjih člankov postavila v držo junaka, ki hoče ubiti zmaja, ki
naj bi se kmalu pojavil. Corriere je 23. novembra pisal: »Z nestrpno radovedno-
stjo smo pričakovali slavnega zmaja, ki ga je napovedovala Cronaca dei Tribunali.
Toda kakšno razočaranje! Ta reva je komaj tako velika kakor kak netopir in naj
se še tako napenja, ostane vedno samo netopir. Pazi, revček, da ne boš končal kot
Ezopova žaba! Potem še pravi, da ta netopir pozna don Boska, da je … pokusil
njegov kruh. Gotovo bi se med toliko ptički, ki jim don Bosko daje gnezdo in kruh,
mogel znajti tudi kak netopir … ki si domišlja, da je zmaj. Toda don Bosko gotovo
ne bo opustil svojih očetovskih skrbi za ptičke, da bi se ukvarjal z netopirji.«
Dejansko je urednik Cronaca kot notranji gojenec obiskoval gimnazijo v
Lanzu in v Varazzeju. Ko ga je potegnil za seboj tok politike in so ga sektaši ujeli
v svoje mreže, je ostal ikonoklast [uničevalec svetih podob] in ostal vse do kon-
ca življenja. Ker ga je članek v Corriere močno prizadel, je hotel opravičiti svoje
ravnanje s pismom, ki ga je bilo treba po zakonskih določilih objaviti in v kate-
rem je povedal, da je bil res don Boskov gojenec v imenovanih zavodih, toda »po
volji svojih staršev«, in da je moral plačati »prispevek prvega razreda«. Zares bi
bilo malo hvaležnosti veliko boljše plačilo. Toda Božja previdnost je dovolila,
da je moral don Bosko piti tudi to grenkobo nehvaležnosti iz keliha, ki mu ga je
ponudil eden njegovih nekdanjih gojencev.19 To naj bo v tolažbo vzgojiteljem,
18 Corriere di Torino, št. 272 z dne 2. novembra 1879.
19 Giustina je z leti postal pametnejši. Sicer pa je kazal do svojega nekdanjega profesorja don Gui-
dazia veliko spoštovanje. Tudi drugih svojih predstojnikov se je rad spominjal. Kadar je slišal, da
sta msgr. Costamagna ali msgr. Fagnano v Turinu, ju je obiskoval. Oči mu je zatisnil don Lemoyne.
Res je, da so njegovo truplo zažgali, kar se je zgodilo po pomoti; pozabil je zahtevati nazaj svojo
izkaznico pri Društvu za sežiganje trupel.

20.5 Page 195

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
195
ki se ne morejo potolažiti zaradi nehvaležnosti tistih, ki so jim storili nemalo
dobrega. Niti don Bosku ni bilo prizaneseno s takimi nevšečnostmi.
Nato so časopisi molčali tri mesece, to je do 28. februarja 1880. Ta dan je
Cronaca pod naslovom Don Bosko pred sodiščem v zmagoslavnem zanosu spo-
ročala svojim bralcem: »Bralci se spominjajo nekega vojaka Foglina iz Nizze
Monferrato, ki je v času vojaškega nabora v Zgornji Italiji pobegnil v Ameriko
in je sedaj apostolski duhovnik nekega znanega turinskega duhovnika. Bralci
se spominjajo prepira med Cronaco in Corriere di Torino. Sedaj je sodna oblast
začela proces proti opatu Janezu Bosku pod obtožbo, da je omogočil in celo
podpiral pobeg vojaškemu obvezniku Foglinu. O tem bomo še poročali.« Kljub
toliki želji, da bi govoril, ni zinil besedice vse do 12. junija. Znamenje, da visoko-
doneče obtožbe niso našle nikogar, ki bi jih jemal resno.
Iz polemike obeh časopisov od 12. junija do 10. julija je mogoče povzeti
dvoje pomembnih ugotovitev: prvič, da so don Boska oprostili zaradi pomanj-
kanja dokazov, ne pa zaradi neobstoja krivde, kar je malo manj kot obsodba, in
potem zato, »ker mnoge priče, ki bi lahko razjasnile zadevo, niso hotele pričati«.
Kar se tiče prič, ki niso hotele pričati, nam je dvakratno dragocena novica, ki
jo daje Cronaca:20 »Nas so vprašali samo za pojasnila. Videli pa smo, da bi mog-
le druge priče sodniku bolj pojasniti zadevo.« Tukaj skrajno lahkotno obtožuje
sodno oblast, češ da je zanemarila sicer zelo pomembno dolžnost svoje službe.
Toda bolj kot vse drugo se nam zdi, da je treba verjeti, da je gospod Giustina, po-
tem ko je izvlekel vse svoje dokaze, o katerih se je širokoustil, da jih ima, hotel po
svoje podpreti pravico. Toda končno se je spet pokazalo partitriunt montes, exit
ridiculus mus [tresle so se gore, rodila se je smešna miš]. Dokazi, ki jih je prinesel
s tolikšno zgovornostjo, niso delovali ne mrzlo ne toplo na tiste, ki so pričali.
Najbolj nedopustna pa je bila trditev, da so don Boska oprostili zaradi po-
manjkanja dokazov. S tem so hoteli povedati, da je bil don Bosko vsaj na začetku
udeležen v sodnijskem postopku. Tako so razumeli stvar bralci, ki so pozna-
li pomen tega pravnega obrazca. Mi pa smo potrpežljivo preučili vse arhivsko
gradivo prefekture v Nizzi in nismo našli niti enega sodnega spodrsljaja ali na-
leteli na najmanjšo sled kakega sodnega postopka. Znano pa nam je iz drugih
virov, da so naredili policijske preiskave, kakršne so v navadi, če se razširijo
slabe govorice o skritih prestopkih. Toda potem ko so izprašali očeta in mater z
že znanimi ustrahovalnimi pretnjami, se je zavesa zaprla et hic finis [konec vse-
ga].21 Vsekakor ni ugajalo začetniku in začetnikom cele zadeve, da bi se stvar
tako klavrno končala. Zato je razumljivo prizadevanje, da bi sramoto zakrili in
bi skušali celo zamenjati karte v rokah.
Ena posebnost pa je dajala videz resničnosti bralcem Giustinovih trditev:
20 Cronaca dei Tribunali, sobota, 10. julij 1880.
21 Pismo don Lemoyna don Bosku, Nizza (brez datuma).

20.6 Page 196

▲back to top
196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
določene nadrobnosti intimnega življenja znotraj oratorijskih zidov. Zgodovina
tega dogodka ne bi bila popolna, če ne bi povedali še besedice o nekem njego-
vem obveščevalcu. Že tri leta je prebival v Oratoriju neki Ferrero, fizik, naravo-
slovec in fotograf, ki je kar naprej delal poskuse, ki niso dali nikakršnega sadu
in so poleg vsega stali predstojnike težke denarce. Mož je končno postal sumljiv
in so ga postavili pred vrata. Tedaj so odkrili, da je bil povezan s prostozidarji,
in to na zelo visoki stopnji. To je bil obveščevalec našega časnikarja. Arcades
ambo [Dva sanjača].
Bilo bi naivno postavljati vprašanje, ali je don Bosko vedel, da je Foglino
zbežal pred vojaško službo. Brez dvoma je junaška odločitev za izgnanstvo, na-
mesto da bi pri vojakih izgubil poklic, velika osebna izbira dobrega klerika. Prav
tako je gotovo, da je don Bosko dal, da se je sam svobodno odločal. Toda kdo
ne ve, kakšne vrste zakon je to bil, ki je obsojal gojence svetišča na vojašnice?
Dejstvo je, da so ta zakon po šestdesetih letih tisti, ki vladajo Italijo, pogumno
preoblikovali in spremenili v skladu s cerkveno oblastjo, ki ga je obsodila.
Če smo se malo dalje zadržali pri tem dogodku, smo imeli za to čisto poseb-
ne razloge. Najprej je bilo treba rešiti don Boska neprijetnega suma, da je delal
moralni pritisk na kakega svojega podrejenega. Poleg tega vemo iz njegovega
življenjepisa, da je bilo to vzrok njegove velike žalosti. So še pa druge stvari.
Učitelji brez diplom, pritisk na svobodo vesti, prezir državnih zakonov so bili
pretveza za ogorčen boj proti don Bosku in proti vsemu, kar je predstavljal. Po-
ročali smo že o izjavah, ki so ušle napadalcem v zmedi bojne vihre. Tukaj bomo
navedli še dvoje novih.
Giustina je urejal tudi dvotedenski ilustrirani časopis Romanziere popola-
re [Ljudski pripovedovalec], v katerem je 11. januarja 1880 objavil članek o
don Bosku, poln neumnosti, in njegovo ponesrečeno karikaturo. Za nas je po-
membno naslednje: »Janez Bosko je zvest papežu in hodi po njegovih političnih
stopinjah. Vso svojo moč je posvetil vzgoji brez števila duhovnikov, cele vojske
protiliberalcev, sužnjev Cerkve in sovražnikov Italije. Res ni teptal krščanske
ljubezni, vendar jo je napačno razumel in iz nje naredil strankarsko orodje. Don
Bosko je postal čudežno velik, čudodelno mogočen, postal je desna roka Vati-
kana, navdihovalec katoliške stranke, vzgojitelj novih bojevnikov proti svobo-
di, zvestih klicu Naj živi papež kralj! Naj živi papežev Rim! Zato noben libera-
lec ne bo grajal vlade, ko skuša, kolikor ji je mogoče, zožiti področje delovanja
tega človeka, ki je že večkrat zavrnil kardinalski klobuk in bi bil glede na svoje
sposobnosti in delavoljnost eden najbolj plemenitih generalnih predstojnikov
Družbe Jezusove. Toda on je raje ne zaradi dobičkaželjnosti, ne zaradi slave v
svoji stranki – med svojimi dečki, da jim vceplja v duše reakcionarna načela
političnega katekizma Cerkve, skrit in okrašen za mavrico krščanske ljubezni.«
Ko govori o mladini, ki jo vzgaja don Bosko, pravi, da ta »ne pozna domovine, ne

20.7 Page 197

▲back to top
BiS 14 — 11. poglavje
197
spoštuje ne kralja ne zakonov, beži pred vojaško službo svoji deželi, skriva deč-
ke v duhovniški talar, da se borijo proti svobodi, proti veličini Rima, glavnega
mesta Italije«. Toda še bolj divje napadalno se je znesel nad njim v Cronaci dne
10. julija: »Nihče bolj kot mi ne priznava blagodati in koristi, ki jih ta človek iz-
kazuje svoji deželi. Toda ko ta človek, ki dela toliko dobrega, vceplja v srca mla-
dine načela, ki so bojni klici papeštva, so to Orsinijeve bombe, ki bodo nekega
dne pognale v zrak svetišče naših svoboščin. Tedaj bomo pozabili na dobrotni-
ka in bo stal pred nami samo sovražnik, ki s pomočjo dobrodelnosti vodi boj za
papeža z namenom, da bi uničil vse, kar so naši očetje s svojimi žrtvami zgradili
v preteklosti.« Napihnjena retorika tistih časov, ki nam odkriva, kaj so mislili
in pripravljali na zborovanjih politikantov, kjer se kuje usoda Italije brez Boga.
Blaženi don Bosko bi si lahko prisvojil besede sv. Pavla, ko se mu je v Ko-
rintu ponudila priložnost, da bi pridobil duše za Jezusa Kristusa: Ostium mihi
apertum est magnum et evidens, et adversarii multi.22 Medtem ko mu je nebo
odpiralo vrata v Patagonijo, ki jo je videl že v »sanjah« kot področje svojih evan-
geljskih osvajanj, je pekel proti njemu sprožil vse svoje sovražnosti, da bi ga
onemogočil v njegovi dejavnosti. Toda namesto da bi izgubil pogum, je po apos-
tolovem zgledu to štel kot znamenje in potrditev poti, po kateri je hodil.
22 Prim. Kor 16,9. Kajti očitno so mi odprta velika vrata in nemalo je nasprotnikov.

20.8 Page 198

▲back to top
12. poglavje
ZAVODI, KI JIH NISO ODPRLI, IN ZAVODI,
KI SO JIH ZAPRLI LETA 1879
Prošenj za odprtje novih zavodov je bilo veliko več, kot jih bomo omenili
v naši pripovedi. Toda zaradi okoliščin se je izgubilo arhivsko gradivo, zato o
nekaterih dogodkih ne moremo poročati. V luči teh dokumentov bomo skušali
predstaviti tudi to plat njegove dejavnosti v tako muke polnem letu 1879. Domo-
vom, za katere so se dogovarjali brez uspeha, bodo sledili taki, ki so jih okolišči-
ne svetovale zapreti, da bi koristneje uporabili osebje, ki je bilo tam zaposleno.
Začeli bomo z opombo splošnega značaja, ki jo moramo imeti pred očmi,
če nočemo, da se bomo motili v ocenjevanju ravnanja Božjega služabnika. V
dogovarjanju, ki ni rodilo sadu, moramo razlikovati tri okoliščine. Najprej je
don Bosko rade volje sprejemal prošnje z resnim namenom, da bi jim ugodil, če
ne bi prišlo do nepremostljivih težav in ovir. Zato so prosilci upali na uslišanje.
Temu sledijo čisto formalne zadeve, ki so se jih prosilci navdušeno lotili, don
Bosko pa jih je spremljal z umerjenim zanimanjem. V teku razgovorov so se
pokazale težave, ki so jih namenoma zakrivali ali se jih niso zavedali. Končno
pridemo do delikatnega trenutka, ko je treba zapisati kruto besedo: nemogoče!
Po navadi so težave take narave, da zaradi primernosti ne povemo gole suro-
ve resnice in se zato navaja nepredvideno pomanjkanje osebja in drugi manj pre-
pričljivi razlogi; iz tega izvira zadrega na eni strani in razočaranje, neutešljivost,
zagrenjenost na drugi. Umetnost odpravljanja nesporazumov, ki so bili posledica
takega stanja, pa je bila prepuščena lepim potezam in besedam don Boska.
MODENA
Začnimo z Modeno, kjer so salezijanski sotrudniki sami pripravili salezi-
jansko konferenco.1 Neki poziv iz leta 1894, ki ga je pripravljalni odbor don
1 Glej zgoraj, str. 71–72.

20.9 Page 199

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
199
Boskove ustanove razposlal svojim članom, je omenjal, da je želja vseh dobrih
ljudi v Modeni dobiti kak salezijanski zavod. Ja, toda to je že precej dalj časa,
kot so si mislili tisti dobri prijatelji. Prva zamisel se je porodila 21. marca 1875,
ko je bil don Bosko gost grofa Tarabinija,2 ki je predstavil skrajno potrebo po
prazničnem oratoriju, s katerim bi preprečili nemoralnost mladih ljudi iz niž-
jih slojev. Grof je dejal, da bi bil pripravljen tudi osebno pomagati tem mladim
meščanom in bi postavili na noge kako dobrodelno ustanovo. Toda na žalost je
bilo premalo sredstev. Vedno večja hudobija in razvratnost pa sta prisilili grofa,
da se je 1877 spet obrnil na blaženega z vprašanjem, ali namerava kaj storiti v
korist revnega sloja.3 Odgovor je bil pritrdilen, vendar na daljši čas. Leta 1879,
to je v letu konference, so nekateri goreči sotrudniki, tako duhovniki kot laiki,
začeli oratorij, ki so ga vodili po don Boskovih načelih z željo, da bi ga mogli čim
prej izročiti salezijancem. Toda blaženi jih je samo spodbujal, naj nadaljujejo
delo, ker je že tako imel v rokah preveč stvari.
Tudi nadškof v Modeni msgr. Giuseppe Guidelli ga je prosil, da bi ponovno
vzpostavil škofijski kolegij ali malo semenišče v Finale Emilii, ki je bilo zaprto že
sedem let. Don Bosko je bil pripravljen narediti mu uslugo, vendar je prosil za
odlog. Monsinjor je leta 1879 v svojih pismih vedno bolj pritiskal in kazal, kako
nujno bi bilo kaj storiti. Ker je don Bosko videl, da mu ne bo mogel tako kmalu
ustreči, mu je odgovoril, da mu težave, ki mu jih je delala vlada, onemogočajo,
da bi zadostil njegovi želji. Komaj leta 1913, šestnajst let po odprtju zavoda San
Giuseppe v Modeni, je drugi don Boskov naslednik mogel poslati salezijance
za vodstvo malega semenišča v Finale, ki si je nadelo naslov Marije Pomočnice.
ISILI
Leta 1879 je don Bosko prejel prvo povabilo s Sardinije, da bi tam ustano-
vil svoj zavod. Njegovo ime je bilo na otoku dobro poznano, zlasti po njegovih
spisih in po Katoliškem branju in končno tudi po Salezijanskem vestniku. To po-
trjuje, da je petero študentov iz Alesa prosilo, da bi jih vpisali med salezijanske
sotrudnike. Bili so pripravljeni na kakršno koli delo duhovnega usmiljenja in
obljubili, da bodo na koncu leta poslali dar, sad svojih skromnih prihrankov.
Prosili so tudi, da bi vsakemu pošiljali glasilo združenja.4 Pobuda, da bi pok-
2 Grof Ferdinando Tabarini, nekdanji državni svetnik in minister modenskega kneza, je spoznal
don Boska 13. januarja 1867 v Rimu, hiši grofa Vimercattija. Pri blaženem, tako piše grof v svo-
jem dnevniku, »je bil nenehen vrvež. Ljudje so prihajali in odhajali«. Od tedaj se je don Bosko
med svojimi postanki v Modeni z vso zaupljivostjo ustavljal pri njem, znamenje, da njuno rimsko
srečanje ni bilo nekaj bežnega. Plemeniti gospod se je čutil počaščenega z njegovimi obiski, kakor
je to razbrati iz njegovih zapiskov.
3 Pismo don Bosku, Modena, 2. januar 1877.
4 Ti fantje so: Tomasi Giovanni Battista, Cannas Antonio, Scalas Giovanni, Matta Felice, Cossu Luigi.

20.10 Page 200

▲back to top
200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
licali don Boska na Sardinijo, je prišla od jezuita patra Porquedduja da Genoni.
Ta je širil pobožnost do Marije Pomočnice, in če je dobil dečke dobre volje, jih je
priporočal don Bosku. Don Bosko jih je sprejel bolj kot rokodelce in kot Mariji-
ne sinove, me drugimi tudi don Atzenija. Zaskrbljen zaradi vedno manjšega šte-
vila duhovnikov, je Genoni že več let spodbujal škofe, da bi don Bosko z njihovo
pomočjo odprl enega ali več zavodov na otoku. Toda revni škofje so bili v taki
stiski, da niso upali storiti ničesar v stvari, o kateri se žal tudi duhovniki niso
zavedali, kako pomembna je. Ugotovil je, da je po tej plati njegovo zavzemanje,
ki se mu je zdelo najbolj primerno za uspeh, neuspešno, in se je obrnil na laike,
prepričan, da se bodo sčasoma tudi duhovniki zavedali resnosti položaja. Med
temi je bilo nekaj navdušenih pa tudi bogatih, ki bi bili pripravljeni sodelovati
pri tako svetem delu.
Za to misel je izvedel neki gospod, ki je takoj obljubil svoje sodelovanje. Ni
želel drugega kot spoznati don Boskove pogoje za ustanovitev kakega zavoda,
malega semenišča ali oratorija, kjer bi mladina dobivala dobro vzgojo in kjer bi
se od malega naučili na zatajevanje in odpovedovanje, 'ki je nekaj skoraj nepo-
znanega', kakor je pisal pater, tako da bi se po Božji milosti kmalu vnela v njih
želja za posvetitev Gospodu v duhovnem stanu. Pričakoval je od don Boska dve
vrstici v odgovor, da bi se znal ravnati. Don Bosko je izročil pismo don Caglie-
ru z opombo: »Naj se o tem razpravlja na kapitlju.« Odgovoril je, da je za zdaj
nemogoče, vendar naj mislijo na potrebna sredstva, to je na 'hišo in kos kruha'.
Pater je odgovoril s prošnjo, da bi mu natančneje razložili, kaj pomeni kos kru-
ha. Zdi se, da drugi odgovor ni bil nič kaj spodbuden. Zdi se pa tudi, da ta pater
ni bil človek, ki bi se ustavil na pol poti, zlasti če je šlo za Božjo stvar. Res je našel
hišo: zavod očetov piaristov, ki je postal last občine Isili, ta pa je bila pripravlje-
na odstopiti ga, če bi tam ustanovili zavod za vzgojo in pouk. Občinska uprava
je ponujala don Bosku poslopje z dohodkom dva tisoč lir in še kaj. »Ne govorite
mi,« je pisal pater don Bosku, »da nimate ljudi: iščite, brskajte, grabite, sprejmi-
te in za vsako ceno pošljite. Koliko dobrega! Kako lepa Patagonija!«
Ponudba je bila dana samo napol uradno. V občinskem svetu je predlog
predstavil svetovalec Giovanni Zedda, in to po naročilu svetovalca in poslan-
ca iz Isilija Pietra Ghianija Mamelija, ki je govoril z don Boskom najverjetneje
v Rimu. Svojim svetovalcem je povedal, »da neki duhovnik Bosko s celine na-
merava odpreti na Sardiniji zavod za gimnazijski, tehnični, in če je treba, tudi
osnovni pouk s pogojem, da občina poskrbi za poslopje in plača na leto štiri ti-
soč lir.« Župan Antioco Porceddu je podprl predlog in govor sklenil z naslednji-
mi besedami: »Zadostuje mi, da je to načrt duhovnika Boska, ki ga dobro poz-
nam in ga sprejemam.« Občinski svet je po kratkem pogovoru enoglasno sprejel

21 Pages 201-210

▲back to top

21.1 Page 201

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
201
predlog za začetek dogovarjanja. Tudi pokrajinski svet je odločitev odobril.5
V pismu z dne 24. maja je pater jezuit ponavljal: »Za božjo voljo, dragi moj don
Bosko, storite vse, kar morete, da bo ta stvar uspela. Potrebe na Sardiniji so veli-
ko večje kot v Patagoniji, saj nimamo niti enega zavoda ali semenišča, v katerem
bi mogli vzgajati kakega fanta, ki bi kazal utemeljeno upanje na uspeh.«
Blaženi je stvar premišljeval in čakal, da bi ugodne okoliščine omogočile
nadaljnje delovanje. V Isiliju so se zadovoljili s to obljubo pet mesecev, nato
pa je župan ponovno pisal. Don Bosko je po don Durandu, ki je bil pristojen za
odpiranje novih hiš, izrekel svetovalcem zahvalo za toliko dokazov zaupanja.
Rekel je, da bi z najboljšo voljo stvari že uredili, če ne bi bilo premalo osebja.
Upa pa, da bo to, česar ne more narediti takoj, storil pozneje. Za zdaj je prosil
za sporočilo, kako daleč je Isili od najbližje železniške postaje, koliko gojencev
lahko sprejme poslopje in ali je tam dvorišče in vrt. Župan je poslal zaželene
podatke.
Šolsko leto se je že začelo in zato ni bilo potrebe, da bi zadevo gnali naprej.
Ker ni bilo nobenega glasu iz Turina, je župan v imenu občinskega sveta 22.
aprila 1880 ponovno goreče prosil don Boska, da bi poslal v Isili svojega pred-
stavnika, da bi si vse ogledal in bi se dokončno dogovorili. Pripomnil je, da bodo
oni poravnali stroške za potovanje. Tako sta pretekli dve leti in medtem se je za-
menjal občinski svet. Novi župan Antonio Cicalò je zadevo ponovno vzel v roke:
Izrazil je čustva vseh svojih sodelavcev in ponovno prosil, da bi zavod čim prej
sprejeli.6 Vendar trenutek ni bil najbolj primeren. Zato se je o Isiliju govorilo
šele po ustanovitvi zavoda v Lanuseiju, sedežu okraja. Zdi se, da je don Boskova
neodločnost kljub toliko lepim obljubam preveč zavlačevala zadevo. Treba pa je
povedati, da so se v zavod piaristov naselili občinski uradi in vladne pisarne in
se tam počutili kar dobro. Zato ni bilo ravno primerno, da bi prišel don Bosko
in skušal nove prebivalce izriniti iz njihovih prostorov.
PISOGNE
Obilna dokumentacija, ki obsega dopisovanje s Pisognejčani od 1878 do
1886, dosega svoj višek leta 1879. Pisogne so naselbine v škofiji in pokrajini
Brescia na začetku doline Valle Camonica na vzhodni obali jezera Iseo. Tu je bil
zavod, ki ga je l. 1822 ustanovil duhovnik Giacomo Mercanti in je nosil njegovo
ime. V njem je bila osnovna šola in do leta 1865 tudi gimnazija. Zaradi pomanj-
kljivega vodstva in zaradi političnih razmer je zavod propadel. Ker je bilo delo
Božjega služabnika don Boska poznano tudi v teh krajih, je škof msgr. Giacomo
Corna Pellegrini, doma iz Pisogneja, mislil na don Boska, ki bi mogel dvigniti
5 Zapisnik z dne 29. aprila 1879 s poznejšimi pripisi.
6 Pismo, Isili, 13. december 1882.

21.2 Page 202

▲back to top
202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ugled propadlega zavoda. »V tej pokrajini Brescii, tako obširni in zelo verni,« je
pisal, »ni niti enega uglednega zavoda, ki bi ustrezal potrebam časa. Zavod pod
vašim vodstvom in nadzorom bi mogel storiti veliko dobrega.«7 Don Bosko je
dal odgovoriti, da je tega leta to nemogoče, vendar se lahko upa za »prihodnje
leto«.
Zavod je bil pravna oseba in ga je opravljala občina. Zato so zamisel spo-
ročili občinskemu svetu, ki jo je z odobravanjem sprejel in se začel dogovarjati
neposredno z don Boskom, prepričan o njegovih »izrednih moralnih in drža-
vljanskih sposobnostih«, zaradi katerih je bil »veleslužen in ugleden pred vso
družbo«. Kot prvo so zahtevali, da mora gimnazija imeti pravico javnosti, čeprav
so vedeli, da bi to zahtevalo velike žrtve. Vendar so si tisti gospodje vse to obe-
tali »od znanega don Boskovega človekoljubja«.8 Don Bosko je odgovoril, da
pravica javnosti zahteva prevelike izdatke. Za dosego tega cilja bi zadostovala
odobritev šolske oblasti in prevzem državnega učnega programa.
Druga plat zvona pa je donela v drugačnih tonih. Don Boska so opozorili,
da bi napačno poučen mogel pasti v »sršenje gnezdo težav, izdatkov in nepri-
jetnosti«. Naslednja obvestila občinskega sveta so potrdila ta zaupna sporočila.
Rečeno je bilo, da bi načelni prevzem obveznosti zahteval določitev posame-
znosti, ki pa bi jih bilo »veliko in zelo različnih«9 in jih ni mogoče določiti z
dopisovanjem. Zato so imenovali poseben odbor dveh članov, od katerih je bil
škofov brat, da bi se osebno dogovarjali. Iz Rovata so prihajale drugačne novice:
Tam bi želeli imeti obrtne šole, sprti so z Pisognejem, ker je tam doma mrzli-
ca, gnezdo sporov pa je občinska uprava, ki je kriva propada zavoda Mercanti.
Poleg tega je bil preblizu zavod v Lóvereju, kar je tudi dajalo misliti. Vodstvo
zavoda v tem mestu se je balo konkurence, zagnalo je vik in krik in se ponudilo,
da bi zavod Mercanti sprejelo kot svojo podružnico. Oba kraja, sicer blizu drug
drugemu, sta spadala pod dve različni pokrajini: Pisogne pod Brescio, Lóvere
pa pod Bergamo. Končno je šolski inšpektor, ki je kot liberalec vprašal za poja-
snila svoje turinske kolege, onemogočil nadaljnje razgovore in je celo občinski
upravi pisal o don Bosku sramotilna pisma, ki pa jih župan ni dal prebrati javno
na zasedanju občinskega odbora.
Don Cagliero in don Durando sta se ob vrnitvi s potovanja po Italiji 3. aprila
ustavila v Brescii in bila gosta pri škofu, kjer sta tudi sprejela odposlanca iz Pi-
sogneja. Med drugim sta omenila neustrezno higieno, kar je za razvoj vzgojne-
ga zavoda zelo pomembna. Izrazila sta tudi prepričanje da zaradi pomanjkanja
osebja za prihodnje leto ne bi bilo mogoče misliti na odprtje zavoda, poleg tega
pa je bilo treba izpolniti že sprejete obveznosti. Ko sta slišala zavzete besede
7 Pismo, Pisogne, 8. oktober 1878.
8 Pismo občinskega odbora, Pisogne, 15. november 1878.
9 Pismo, 2. januar 1879.

21.3 Page 203

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
203
škofa in obeh predstojnikov, sta zato, ker nista pooblaščena, da bi o čemer koli
odločala, temveč samo nadrejenim, prepustila odločitev don Bosku na osnovi
poročila, ki ga bosta podala.
Iz Turina so odgovorili, da načelno sicer prevzemajo vodstvo zavoda, ven-
dar za prihodnje šolsko leto še ne bi bilo mogoče misliti na odprtje. Tedaj je
občinski svet po poročilu obeh predstavnikov sklenil don Boska prositi za
duhovnika, ki bi prevzel vodstvo zavoda. Vendar so v Turinu mislili, da bolje
stvar premisliti in počakati. Končno so izdelali dogovor, ki je podoben tistemu
iz Randazza, ki ga bomo obravnavali v naslednjem poglavju. Tako je prišlo leto
1881, ko se je novo odposlanstvo odpravilo v Turin, da bi se dogovarjalo z don
Boskom. Dogovorili so se, da bo en salezijanec v spremstvu šolskega strokov-
njaka prišel v Pisogne, si ogledal zavod in okolico in določil, kaj je treba storiti.
Svet je čutil dolžnost, da se je zahvalil don Bosku, tudi za prijazen in ljubezniv
sprejem njihovih odposlancev v Oratorij. Vendar do obiska ni prišlo. Nasproto-
vanje proti dogovoru z Randazzem so upravičila tolike bojazni in resne zaplete
za prihodnost. Zato je don Bosko, ko je bil mimogrede v Firencah, dal don Rui
navodila, da želi biti svoboden in da opušča nadaljnje dogovarjanje. Od 1892 do
1905 so sledili še štirje novi poskusi, pa vendar brez uspeha. Res je, da zavod v
Lóvereju, ki je prešel v laiške roke, ni mogel več vplivati na dogovore. Ostalo pa
je še vedno nepotrebno vmešavanje občinske uprave v vodstvo zavoda, kar je
ravnatelju vezalo roke.
MONTEROTONDO
V Rimu je don Bosko na začetku leta 1873 sprejel na obisk kanonika Ge-
rarda Procaccija, župnika pri sant'Ilariu v Monterotondu. Obljubil mu je, da bo
poslal iz Magliana don Daghera, da bi si ogledal poslopje, ki ga je želel zaupati
salezijancem, da bi tam odprl občinske šole in pozneje gimnazijo. Princi Bon-
compaghi so v soglasju z njegovo eminenco kardinalom Biliom, tamkajšnjim
škofom, in s privolitvijo občinskega vodstva želeli prihod don Boskovih sinov
v tisti kraj. Bili so prepričani, da bi ustregli veliko staršem. Princ oče je rad po-
navljal, da je velik don Boskov prijatelj. Don Daghero je šel pogledat in poročal.
Njegovo poročilo je bilo undequaque [v vsakem pogledu] naklonjeno. Župan se
je takoj lotil zadeve z namenom, da bi odpustil laiške učitelje, do česar je imel
pravico, in jih zamenjal z redovniki. Sin Ugo Boncompagni se mu je pridružil v
prošnji don Bosku, da ne bi odlašal.10
Don Durando je v njegovem imenu odgovoril, da za zdaj to ni mogoče, ven-
dar daje upanje na »prihodnje leto«. »Odložite izpolnitev na prihodnji čas, ven-
dar naj se takoj sklene pogodba, med drugim tudi zato, ker se bližajo volitve
10 Pismo, Foligno, 20. maj 1879.

21.4 Page 204

▲back to top
204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
in je nevarnost, da občinski svet ne bo ves sestavljen iz zdravih članov kakor
dosedanji.« Iz Turina so obljubili, da bodo storili, kar bo v njihovi moči, vendar
so se izogibali vsake besede, ki bi jo mogli imeti kot obveznost. Ta odgovor so
imeli za vljudno zavrnitev in o zadevi niso več govorili. Leta 1911 je Boncom-
pagni, sin, že duhovnik in prelat, ponovno prosil don Albera, ki pa je zaradi
pomanjkanja osebja odbil ponudbo. Biti odvisen od občinskih uprav majhnih
mest, kjer se stranke prerekajo za vsako malenkost in na škodo kakega tretjega,
je lahko vir nenehnih težav. Ni bilo mogoče predvidevati, da bodo stvari stekle
po tej poti, saj je blaženi dejal imenovanemu kanoniku: »Če je don Dagherovo
poročilo stvari v prid, je stvar sklenjena: vse je odvisno od tega, kar bo on po-
ročal.« Niti don Daghero ni v svojem dolgem poročilu slutil vseh neprijetnosti.
ACIREALE
Msgr. Gerlando Maria Gennuardi je bil prvi sicilski škof, ki se je dogovar-
jal z don Boskom, da bi v svojem škofijskem mestu imel salezijance. Ko se je
opravičeval zaradi svojega tolikšnega siljenja, je pisal: »Kaj hočete, moj dragi
gospod,11 če mi je gospod Bog vtisnil v glavo misel, da mora biti uboga mladina
našega mesta rešena prav s pomočjo Oratorija sv. Frančiška Saleškega!« Odloč-
no je že podprl prošnjo za Randazzo, ki je tudi bil v njegovi škofiji. Toda nadvse
drugo je postavljal svoj Acireale. Nameraval je ponovno odpreti zavod San
Martino, ki so ga nekoč vodili duhovniki in je bil potem zaprt. Stvari so uredili
tako, da so stavbo prepustili don Bosku za majhno najemnino. »V ta namen,«
je monsinjor nadaljeval, »boste razumeli moje veselje v lepem upanju, in ne da
bi izgubljali čas, sporočam vaši uglednosti in vse priporočam vašemu dobremu
srcu, vaši gorečnosti, vašim molitvam pod varstvom premogočnega Srca Jezu-
sovega. Te dni bom začel opravljati devetdnevnico v ta namen. Vi pa odločite in
mi pišite. Toda če bi želeli postaviti prvi šotor za svojo družino tukaj na Siciliji,
v tem mestu, bi morali sami priti sem, kjer boste poleg mojega ubogega srca ob
vsakem času in ob vsakem dnevu dobili odprt tudi moj škofijski dvorec.«
Don Bosko ni šel osebno, temveč je poslal svoja osebna odposlanca don
Cagliera in don Duranda. Ta dva sta na svojem krožnem potovanju po Italiji
priplula na Sicilijo, se napotila v Acireale, kjer sta si ogledala poslopje in ugoto-
vila, da je primerno za zavod. Potem se je monsinjor ob svojem obisku v Rimu
ad limina odpravil v Valdocco, da bi se pogovoril z blaženim. Od teh pogovorov
smo zvedeli samo za eno nadrobnost. Občinska uprava v Acirealeju je dodelje-
vala zavodu San Martino letno podporo dva tisoč lir. Škof je dosegel, da bo ob-
činska uprava ponovno podeljevala to podporo, kakor hitro bi prišli salezijanci.
Škof je celo upal, da bi to vsoto podvojili, če bi salezijanci odprli tudi licej. Le
11 Pismo, Acireale, 26. oktober 1878.

21.5 Page 205

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
205
don Bosko bi moral sprejeti uradno stališče in vložiti prošnjo za obe podpori.
Don Bosko je naslovil na župana naslednje pismo.12
Velespoštovani gospod!
Ugledna oseba iz vašega mesta mi je ob obisku Oratorija sv. Frančiška Saleškega iz-
razila željo lastnikov nekdanjega zavoda San Martino, da bi moji duhovniki prevzeli
vzgojo in pouk v tem zavodu za celo srednjo šolo.
Ker želim, kolikor je to odvisno od mene, v bolj ali manj kratkem času ustreči temu
častivrednemu povabilu, in ko sem zvedel, da je vaša uglednost skupaj z vašim ug-
lednim sosvetom z namenom, da bi pospešila odprtje zavoda, pripravljena dajati
letni prispevek tej občinski ustanovi, bi vam bil nadvse hvaležen, če bi mi odločno po-
dali svoje namene tega častivrednega občinskega sveta glede na omenjeno zadevo.
Imam čast, da se smem imenovati v globokem spoštovanju vaše uglednosti ponižni
služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. junij 1879
Občinski svet je odobril prispevek 4.000 lir, ko bodo salezijanci v Acirealiju
odprli od države priznani licej. Ta zadnji stavek je moral don Boskovim ušesom
slabo zveneti. Vendar se zadeva ni nadaljevala, ker je ubrala čisto drugo smer.
Da je padel v vodo prvotni škofov načrt, je nemalo pripomoglo dejstvo, da so
filipinci odprli zavod San Michele. Zato je monsinjor 1880 predložil nov načrt.
Njegovo škofijo je l. 1872 ustanovil papež Pij IX. Ker pa je država še ni potrdila,
tudi semenišča ni mogel odpreti. Ko pa je vlada l. 1880 potrdila novo škofijo, je
monsinjor takoj začel razmišljati o malem semenišču in ga v soglasju s svojim
kapitljem ponudil v vodstvo don Bosku. Začeli bi z osnovno šolo in gimnazijo
v laiškem smislu semenišča-konvikta ali škofijskega konvikta. Don Bosko je bil
takoj pripravljen razpravljati o tem novem načrtu, potem ko so opustili prej-
šnjega.
Najprej je izrazil željo, da bi za izhodišče pogajanj vzeli dogovor iz Maglia-
na. Poleg tega je želel, da bi bili gojenci pri bogoslužnih opravilih in pri javnih
nastopih oblečeni kot kleriki. Kapitlju je to ugajalo in semeniško vodstvo je to
upoštevalo pri izdelavi dogovora. Toda, ko so načrt izdelali, se je pokazalo, da
se je vse zelo oddaljilo od zamisli blaženega in njegovega kapitlja. Obilno do-
pisovanje s škofom je trajalo do julija 1881. Škofijski kancler kanonik Michele
12 Monsinjor je poslal don Bosku pismo, ki ga je pisal županu: »Ko sta prišla dva duhovnika z na-
menom, da bi ugotovila razmere za ustanovitev vzgojnega zavoda za naše okrožje, so nekateri
družinski očetje izrazili željo po salezijanskem zavodu v Acirealeju. Ker želim podpreti njihove
upravičene želje in ker vem, da je občinska uprava sedaj razpuščenemu zavodu (nekdanji zavod
San Martino) naklanjala letno podporo 2.000 lir za gimnazijo in bi bila pripravljena plačati tudi
4.000 lir, če bi ustanovili licej, vprašujem to občinsko upravo, ali je pripravljena priskočiti mi na
pomoč s to vsoto, da bi v letu 1880–81 odprli zavod za pouk in vzgojo sinov omenjenih očetov.«
(Pismo, 28. maj 1879)

21.6 Page 206

▲back to top
206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Mendola in škofov tajnik don La Spina sta prišla v Turin, da bi razčistili stvari in
odpravili težave.13 Toda kljub najboljši volji obeh strani vrhovni kapitelj ni dal
svojega soglasja, ker stvari niso bile zadosti razjasnjene in proste vsakršnih bo-
dočih zapletov.14 Škofu je bilo zelo hudo. Toda prelat izredne kreposti je vedno
zelo cenil don Boska in njegove naslednike in je izkoristil vsako priložnost, da
je izrazil svoje zadovoljstvo, da je z zavodom v Randazzu v njegovi škofiji odprla
vrata salezijanska družba na Siciliji.
CATANIA
Pravzaprav je Catania eno leto pred Acirealom prosila don Boska, da bi tja
poslal svoje salezijance, vendar do resnega dogovarjanja ni prišlo. Med tamkaj-
šnjim klerom je bilo veliko sotrudnikov. Duhovnik Rosario Riccioli, rektor se-
menišča, je naredil korak naprej, naročil je duhovnikoma Contessi in Scavoneju
di Agira, ki sta šla v Turin, naj se dogovorita z don Boskom. Blaženi je svetoval,
da naj bi se najprej dogovorili z nadškofom Dusmetom. Naslednje leto je ka-
nonik Cesàreo naredil še korak naprej tako, da je pisal Božjemu služabniku:
»Popolnoma sem odločen, da ne samo jaz, temveč tudi kak drug duhovnik, da bi
namenili temu cilju (ustanovitvi zavoda za rokodelčke v Catanii) nekaj našega
imetja. Ker je ta naša odločitev s časom dozorela, bi radi, da bi zaživela še za časa
našega življenja in v trenutku, ko sovražnik človeškega rodu skuša razkristjani-
ti toliko uboge mladine.«15 Vse se je končalo v tem mestu, ki je bilo določeno,
da bi postalo središče obsežnega in uspešnega delovanja don Boskovih sinov
na sončnem otoku. Da ne bi česa opustili, naj povemo, da je msgr. Guttadauro,
škof v Caltanissetti, razmišljal, da bi l. 1877 ustanovil sirotišnico za deklice pod
vodstvom hčera Marije Pomočnice, vendar je tudi to bila le pobožna želja.
RIM
Niti leta 1879 ni prišla toliko zaželena ura ustanovitve zavoda v Rimu. Ne
le ena, dve hiši sta razglašali pripravljenost za maj tega leta. Ena, blizu cerkve
Santi Quattro, naj bi postala malo zavetišče za rokodelčke in naj bi dobila ime
svete Družine, druga, v Trastevereju, naj bi postala obrtna šola in jo je hotel
papež. Zaprosili so takoj duhovnika, ki bi bil sposoben voditi prvo, in se začeli
dogovarjati o obeh. Za prvo naj bi bilo zbranih že zadosti denarja za začetne
potrebe, za drugo pa bi vse stroške plačal papež. Tako je poročal msgr. Jaco-
13 Prinesla sta don Bosku škofovo pismo, ki se je začelo z napisom: Charitas Christi urget te! [Kris-
tusova ljubezen te podžiga]. Blaženi je ob klicaju zapisal et don Rua [in don Rua] itn. in je pismo
oddal don Rui, da bi ga predložil vrhovnemu kapitlju.
14 Dodatek, št. 40.
15 Pismo, Catania, 22. maj 1879.

21.7 Page 207

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
207
bini16 in vrhovni kapitelj je novico sprejel v vednost kot poseben dokaz Božje
previdnosti. Za voditelja dogovorov so imenovali don Monaterija, ravnatelja v
Albanu. Naročeno mu je bilo, da naj sprašuje, posluša, si ogleduje in poroča, ne
da bi dal kakršno koli zagotovilo. »Letos smo privolili že v toliko hiš,« je don
Barberis pisal v don Boskovem imenu, »vendar teh dveh v Rimu ne smemo iz-
pustiti iz rok, ker v Rimu potrebujemo naše središče.«
Poročilo don Monaterija je kmalu prišlo. Vendar novice niso bile take, kot bi
si želeli. Ideje Rimljanov so bile toto caelo [popolnoma] različne od don Bosko-
vih. Želeli bi, da bi poseben odbor imel vso oblast v svojih rokah ter se vmešaval
tudi v notranje vodstvo in upravo, tako da bi bili salezijanci ponižni služabniki
vseh. Ta odbor, že izbran in sestavljen, je izročil don Monateriju osnutek pravil-
nika, ki naj bi ga sprejeli. Don Monateri je dejal odboru, da vrhovni kapitelj ne
bo nikdar sprejel takega pravilnika, in je predlagal načrt, ki bi ga mogli sprejeti
obe strani. Vendar je govoril vetru in je moral poslati v Turin neizprosen pred-
log. Kapitelj je popolnoma odobril don Monaterijev načrt in z vsemi glasovi za-
vrnil drugega. Učinek je bil tak, kakršnega so vsi pričakovali: na vse sta legla
molk in pozaba.
Vendar še ni bila izrečena zadnja beseda za San Michele v Rimu.17 Princ
Gabrielli, predsednik državnega odbora, ki je upravljal zavod, je meseca juli-
ja izrecno povabil don Boska, da bi prevzel celotno moralno in disciplinsko
vodstvo, in dejal, da bi si štel v čast, če bi kljub kričanju ulice mogel v času svo-
jega predsedovanja izročiti vodstvo zavoda v njegove roke. Videli smo, v kakšno
žalostno stanje je padel ta zavod, za katerega so papeži dajali denar in svoje
skrbi. Največja težava, s katero se je don Bosko soočil, je bila pomanjkanje sa-
mostojnosti. Princ, ki je storil vse mogoče in nemogoče, da bi odpravil to težavo,
je zagotavljal, da bi bili salezijanci glede discipline popolnoma samostojni in
neodvisni. Don Bosko je odgovoril, da se načelno strinja in da se čuti počašče-
nega zaradi zaupanja, ki ga je deležen. Njegova zamisel je izražena v dopisu, ki
ga je poslal princu18 v odgovor.
Veleugledni gospod princ Gabrielli!
Nekaj neodložljivih poslov mi je preprečilo, da vam nisem takoj odgovoril na vaše
spoštovano pismo z dne 4. tekočega meseca.
Naj začnem svoje pisanje z zahvalo vam in celotni upravi zavoda San Michele, ki se
je ljubeznivo obrnila na Družbo sv. Frančiška Saleškega za službo v vašem slavnem
zavodu.
Želel bi, da bi ta uprava dosegla svoj cilj in da bi ji jaz mogel pomagati pri njegovem
16 Pismo don Bosku, Rim, 7. maj 1879.
17 Prim. zgoraj, str. 50.
18 Naj smo se še toliko trudili, nismo mogli najti pisma, ki ga je princ pisal don Bosku. Zaradi števil-
nih don Boskovih popravkov se zdi, da gre za končno besedilo.

21.8 Page 208

▲back to top
208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
uresničenju. Zato bo prav, da razložim svoje stališče do bistvenega dela vašega pis-
ma: vodstvo fantov in njihovo neposredno odvisnost in nadzor.
Ta osnova je sprejemljiva načelno, jaz pa bom skušal obrazložiti podrobnosti.
1. Uprava vodi vse, kar se tiče financ, osebja, nakupa, prodaje, gradnje, popravila in
podobno.
2. Duhovnik Bosko bo poskrbel za ravnatelja, ekonoma, prefekte, vratarja, mojstre,
učitelje, služabnike v tolikem številu, kot bo potrebno za zagotovitev discipline, mo-
ralnosti in strokovnega napredka gojencev. Za vse to osebje bo določena ustrezna
vsota za vsakega posameznika in na splošno.
3. Uprava bo dala na razpolago bodisi dnevni bodisi mesečni prispevek glede na šte-
vilo fantov, ki jih bo sprejel zavod.
4. Notranji ravnatelj je odgovoren za zavod v celoti in sprejema gojence po pravilih,
ki jih je treba postaviti.
Isti ravnatelj je pripravljen ohraniti v dosedanjih službah služabnike in mojstre, če
bo uprava ugotovila njihove zasluge in ustreznost.
Na tak način bi uprava imela vse prednosti glede financ, ohranila bi namen zavo-
da in imela popolno avtoriteto, medtem ko bi salezijanska družba uporabila vsa
sredstva za dosego svojih ciljev. Kajti v naših ustanovah uporabljamo čisto poseben
disciplinski sistem, ki mu pravimo preventivni, v moči katerega nikdar ne kaznujemo
ali pretimo. Ljubeznivost, razumnost, lepo vedenje, prijaznost in nadzor so sredstva,
s katerimi se dosega disciplina in moralnost med gojenci, kakor je vaša uglednost
lahko ugotovila ob preučevanju pravilnika našega zavoda v Turinu, po katerem se
ravnajo vse naše ustanove v Italiji, Franciji in Ameriki.
Bilo bi mi v veliko zadoščenje, če bi vaša uglednost ali kateri drug gospod upravnik
ob obisku v Turinu počastil našo hišo s svojo navzočnostjo in na osnovi tega dodal ali
črtal, kar bi bilo koristneje za pravilnik San Michele a Ripa.
Na kratko sem vam obrazložil nekaj svojih zamisli. Če želite še nadrobnejša pojasni-
la, mi pišite. Jaz pa bom naročil kakemu prijatelju na prefekturi v Rimu ali ministr-
stvu za notranje zadeve, ki poznajo naše razmere in vam bodo lahko dajali potrebna
pojasnila, ter se dogovarjal v svojem imenu.
Prosim Boga, da bi vas ohranil pri dobrem zdravju.
Z globokim spoštovanjem vaše ekscelence
ponižni služabnik.
Ob taki naklonjeni pripravljenosti je princ prosil za nadaljnja pojasnila.
Don Bosko je obširneje razložil svojo zamisel, in ker je bil takrat v Rimu don
Durando zaradi gimnazije v Oratoriju, je njemu naročil, naj govori z njim.
Ekscelenca!
Malo sem zamudil s svojim odgovorom na ljubeznivo pismo vaše ekscelence. Kakor
je razvidno iz priloženega spisa,19 ste pričakovali, da bo moja zamisel bolj določno
predstavljena. Profesor Durando, naš duhovnik, bo nekaj dni v Rimu in stanuje kot
19 O vsebini tega dopisa nam ni ostala nikakršna sled. Tudi to pismo imamo samo v prepisu.

21.9 Page 209

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
209
običajno v Torre de'Specchi. On je pooblaščen za obravnavanje vsega potrebnega, in
če mu boste določili čas za razgovor, se bo ravnal po vaših navodilih.
Prav tako bi se lahko pogovorili z gospodom vitezom Carosiem, ki je tudi dobro pou-
čen o naših zadevah.
Če sem prav razumel vaše želje, menim, da nisem prekoračil vašega pričakovanja. Če
imate kake pripombe, bom rade volje razmislil o njih.
Osnovno vprašanje je vprašanje svobodnega izpolnjevanja našega vzgojnega pos-
lanstva. Glede drugih vprašanj ne bo težav.
Prosim Boga, da bi vas dolgo ohranil pri dobrem zdravju. Priporočam se vašim mo-
litvam in se izrekam za vaše ekscelence vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. julij 1879
Dogovarjanje je, kakor vse kaže, le počasi napredovalo. Blaženi si je za svo-
jega zastopnika izbral svojega dragega prijatelja Aluffija.20
Predragi gospod odvetnik!
Rad bi vam zaupal neko zadevo, pa ne vem, ali ste te dni v Rimu. Vendar vam bom
vseeno obrazložil vso stvar.
Gre za to, da nameravajo našim učiteljem in asistentom zaupati dobrodelno ustano-
vo San Michele a Ripa. Pogovori so se že začeli in princ Gabrielli, predsednik ustano-
ve, me je prosil, naj bi dobil koga, ki bi se za stvar zavzel in bi mu bila vaša oseba všeč.
Če torej morete in če morda niste na počitnicah, bi vam poslal prepis pogodbenega
osnutka z zadevnimi navodili. Kakor vidite, se vas spominjam v vseh vaših zadevah.
Vi pa s svoje strani lahko mirno uporabite mene v vsem, kar bi vam moglo biti v
korist. Želim vam obilo nebeškega blagoslova in imam čast, da se izrekam za vaše
ugledne ekscelence vdanega služabnika.
Alassio, 1. oktober 1879
Blaženi se je lahko samo pohvalil zaradi učinkovitega sodelovanja tega vla-
dnega uradnika, ki je zaradi svojega položaja v notranjem ministrstvu lahko
vplival na potek stvari. Vendar je zadeva zelo počasi napredovala. Don Bosko pa
je imel dovolj razlogov, da jo je upočasnil. Ponovno je pisal odvetniku Aluffiju:
Predragi gospod odvetnik!
Prejel sem vaše cenjeno pismo in vas prosim, da mi oprostite, ker vas tako pogosto
nadlegujem. Zadevo Zavetišča san Michele je treba obravnavati počasi. Gospod princ
Gabrielli je izkušen in previden in ve, kako daleč gre poštenje. Zato smo v dobrih ro-
kah. Vaša uglednost je dobro odigrala svojo vlogo in sedaj bomo videli oziroma boste
vi videli, ali je bolje molčati ali govoriti. Prepuščam se vaši presoji.
Če bo priložnost nanesla, da boste videli imenovanega gospoda, ga, prosim, pozdra-
vite in mu zagotovite vse moje spoštovanje in hvaležnost v želji, da bi mu mogel v
čemer koli biti v pomoč.
20 Prim. MB XIII, str. 552 [BiS XIII, str. 364] in zgoraj, str. 77–78.

21.10 Page 210

▲back to top
210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Prosim Boga, da bi vas ohranil pri dobrem zdravju, medtem ko se imam iz vsega srca
in v globoki hvaležnosti za vaše drage uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. november 1879
Zaradi pomanjkanja dokumentov o tej zadevi se lahko opiramo le na skro-
men zapisnik vrhovnega kapitlja, iz katerega je razvidno, da je bila svoboda,
ki so jo namenili bodočemu ravnatelju, bolj navidezna kot dejanska. Tako npr.
ne bi mogel po mili volji izbrati prefekta niti postaviti notranjega ekonoma, ki
bi vodil delavnice, niti nastaviti salezijanskega vratarja, ki bi bil pod njegovim
vodstvom. Dogovarjanje so upočasnili in ga končno prekinili. Koristno pa je bilo
dejstvo, da so se v Rimu pogovarjali s salezijanci in je vlada zaupala vanje v tako
pomembni stvari.
MONTEFIASCONE
Poleg teh ustanov, iz katerih ni bilo nič, je še nekaj takih, ki se niso prijele.
Nujna potreba po osebju ni dopuščala don Bosku možnosti, da bi puščal sobra-
te tam, kjer so se slabo počutili, kjer so bili odvisni od dobre volje drugih in ni
bilo upanja na izboljšanje. V mislih imamo postojanke Montefiascone, Albano
in Ariccio, ki jih je blaženi sprejel bolj zaradi visokih osebnosti in glede na Rim
kakor iz prepričanja, da bi mogli tukaj za stalno ostati.
V Montefiasconeju je bil don Guidazio kot riba na suhem.21 Njegov položaj
se je zaostril potem, ko je pokazal kot neuresničljivo zamisel liceja s salezijan-
skimi profesorji. Od takrat so se ohladili odnosi tako s škofom kakor z rektor-
jem. Vendar pri tem niso najmanj dvomili, da bo nadaljeval svoje delo v seme-
nišču. Govoriti samo o možnosti odhoda bi pomenilo priziv na papeža. Ker je
Leon XIII. zelo cenil msgr. Rotellija, bi morali računati s papeško prepovedjo. Na
koncu šolskega leta so don Guidazia poklicali v Turin, da bi si izboljšal zdravje,
ker se ni počutil dobro. Pozneje so škofu omenili, da se je don Bosko obvezal
samo za eno leto in se je zato čutil svobodnega, da don Guidazia določi za drugo
delovno mesto. Če bi bilo nujno, bi poiskal in z lahkoto našel zunanjega profe-
sorja, da bi ga svetoval predstojnikom tega semenišča. Od podnamestnika tajni-
ka Državnega tajništva je takoj prejel vroče priporočilo, da bi preklical ukaz in
takoj poslal don Guidazia na njegovo staro mesto v semenišču v Montefiascone-
ju ter tako škofu prihranil veliko nevšečnost in papežu žalost. Don Bosko je v
teh razlogih uvidel pobožno pretiravanje, zato ni odstopil od svoje odločitve.
21 Prim. MB XIII, str. 692 [BiS XIII, str. 210].

22 Pages 211-220

▲back to top

22.1 Page 211

▲back to top
BiS 14 — 12. poglavje
211
ALBANO IN ARICCIA
Tudi v Albanu in v Aricci so se don Boskovi sinovi zelo slabo počutili. Ko se
je kardinal Di Pietra, ki je poklical v svojo škofijo salezijance, preselil na škofij-
ski sedež Ostije in Velletrija in ko je malo pozneje umrl njegov naslednik kardi-
nal Morichini, ki sta imela salezijance rada kot svoje sinove, pa salezijanci pri
novemu škofu niso bili več dobrodošli. Njegova eminenca Morichini je imel sa-
lezijance tako rad, da je hotel, da so ga ob nesrečnem padcu zanesli v salezijan-
sko hišo. Prišel je v času pevske vaje. V njegovi navzočnosti so izvedli Siroto don
Cagliera. Pesem ga je tako ganila, da ni mogel zadržati solz. Sledil mu je kardinal
D'Hohenlohe, ki je nad vse slovesno prevzel škofijsko stolico. Na slovesno kosilo
so povabili tudi don Monaterija. Toda na obisku, ki sta ga pri kardinalu opravila
don Monateri in še neki drug salezijanec, je bilo vse ledeno mrzlo. Ko ga je po-
zneje šel pozdravit don Trione v spremstvu nekega škofijskega duhovnika, je bil
sicer prijazno sprejet, vendar ni niti z besedico omenil ne don Boska ne salezi-
jancev. Vse je potrjevalo prepričanje, da ima težke predsodke proti salezijanski
družbi. Pripadnik rosminijanske šole je prišel v stik z msgr. Gastaldijem. Ko je
eden izmed salezijanskih zaupnikov preizkušal razpoloženje, ali bi don Bosko
smel v Albanu odpreti zavod, je pokazal odločno nasprotovanje. Med svojimi
duhovniki ni našel nikogar, ki bi govoril v prid salezijancem. Ti duhovniki, ki
niso nikdar gledali s prijaznim očesom buzzurrijev [severnjakov], so se zadnje
čase tiho borili proti njim. Še tako neznaten pripetljaj bi lahko bil kaplja čez
rob kozarca. Tak pripetljaj je bila nesrečna klofuta, ki jo je dobri don Montiglio,
ko mu je pošlo potrpljenje, pripeljal v šoli nekemu porednemu semeniščniku.
To je povzročilo prerekanje, babje čenče in zakristijska obrekovanja. Za sobra-
te v Aricci se je tem neprijetnostim pridružilo še neustrezno stanovanje, ki je
bilo neugodno, nezdravo, majhno ter polno nemira in ropota zaradi občinskih
uslužbencev in strank, ki so prihajale po opravkih. Na ponovne prošnje za kako
izboljšavo so odgovarjali z nejasnimi obljubami. Zadolžena občinska uprava ni
imela denarja in tako niti enim niti drugim ni bilo več mogoče nadaljevati v
takih okoliščinah.
Še dobro, da sta don Cagliero in njegov popotni spremljevalec pri njih pre-
živela pustne dni. V svojem poročilu don Bosku je don Cagliero pisal: »Če po-
mislimo na nujne prošnje za odprtje zavodov in na nikakršno možnost, da bi
ga odprli v Albanu, se nam tukajšnje osebje dozdeva popolnoma neizrabljeno.
Tisto malo dobrega, ki ga delajo naši sobratje na teh dveh bratskih hribih, bi
lahko opravili tudi tukajšnji krajevni duhovniki. Sadovi dela teh sobratov so
zelo skromni, čeprav je urejeno in velikodušno in bi v drugačnih okoliščinah
rodilo veliko obilnejše sadove«.22 Malo pozneje so pozvali don Monterija, da
22 Pismo, Acireale, 3. marec 1879. Prim. tudi Bollettino Salesiano, avgust 1879, str. 7–8.

22.2 Page 212

▲back to top
212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
naj v imenu salezijancev v Albanu da odpoved kardinalu škofu, kar je ta takoj
sprejel. Podoben ukaz je od občinske uprave v Aricci prejel tudi don Gallo, ta se
je sicer obotavljala, vendar se je morala vdati.
Obotavljanje občine je imelo svoje razloge. Dekan in člani občinskega odbo-
ra so se tajno dogovarjali z laiškimi učitelji. Ker si jih niso mogli pridobiti, so se
znašli kot ribe na suhem. V takih okoliščinah ni bilo več prostora za salezijance.
V Albanu sta od semeniških konviktovcev ostala samo dva. Kleriki, ki so
morali skupaj z učenci vseh vrst obiskovati državne šole z ateističnimi učitelji,
so se znašli v težavnem položaju. Zaradi vseh teh razlogov so morali semenišče
zapreti in je ostalo zaprto do današnjega dne.
Prebivalstvo obeh krajev pa je imelo salezijance zelo rado, tako zaradi duš-
nega pastirstva kot zaradi slovesnih obredov, ki so jih opravljali, in zaradi izre-
dne zavzetosti za njihove otroke v šoli. Fantje so imeli salezijance tako radi, da
jih je bila hiša vedno polna. Še živeči salezijanci so to naklonjenost prebivalstva
in mladine vedno čutili. Ko so potem prišli v bližnji Genzano novi salezijanci, so
ti nekdanji prijatelji še vedno žalovali zaradi odhoda njihovih nekdanjih dušnih
pastirjev in vzgojiteljev iz Castelli Romani [Rimski gradovi].

22.3 Page 213

▲back to top
13. poglavje
V LETU 1879 ODPRTI ZAVODI
V pismu za novo leto 1880 je blaženi don Bosko pri naštevanju hiš, ki so bile
odprte preteklo leto, postavil na prvo mesto poljedelsko kolonijo v Saint-Cyru.
Dejansko je hiša začela delovati 10. junija 1879, ko so jo vzeli v posest in so hčere
Marije Pomočnice prevzele vodstvo ubogih deklic, ki so se posvečale poljedel-
stvu. K temu nimamo kaj dodati. Vse je povedano v prejšnjem in tem zvezku.
SAN BENIGNO CANAVESE
Zavod, ki je moral vzeti pomembno vlogo v zgodovini salezijanske družbe,
je bil odprt poleti 1879 v San Benignu Canavese. S to ustanovo je don Bosko
vso svojo življenjsko moč in gorečo pobožnost pripeljal v zgodovinsko okolje,
kjer je v skritem zatišju stoletja cvetela pobožnost, učenje in delavnost številne
družine benediktinskih menihov. Okoli svetega bivališča se je kakor na mnogih
drugih krajih sčasoma razvilo veliko naselje, ki se je po opatiji imenovalo San
Benigno di Fruttuaria. Ustanovil jo je leta 1001 menih Guglielmo di Volpiano,
nekdanji opat v samostanu San Benigno v Dijonu in ustanovitelj štiridesetih sa-
mostanov, ki so ga zaradi svetosti in učenosti slavili v številnih krajih krščanske
Evrope. V srednjem veku je pomen opatije toliko narastel, da je postala glava
tridesetim drugim opatijam in je opravljala tudi svetno pravosodje ne samo v
Italiji, temveč tudi v Franciji, Avstriji in na Korziki, kajti papeži, vladarji in fev-
dalni gospodje so opatijo obdarovali z mnogimi vasmi, gradovi in posestvi.
Pravo ognjišče kreposti in znanosti je dalo Cerkvi dva papeža – Inocenca IV.
in Siksta IV. Petero savojskih princev je opravljalo opatsko službo. Na njenih za-
četkih je k njeni slavi veliko prispeval tudi kralj Ardoino, ki je strt od političnih
bojev iskal miru, oblekel kuto sv. Benedikta in vztrajal vse do konca dni v stro-
gosti meniških pravil. Spomina nanj čas ni izbrisal, temveč še danes, po devetih
stoletjih, živi v ljudskem izročilu.

22.4 Page 214

▲back to top
214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ko so proti koncu petnajstega stoletja opatijo spremenili v komendo, se je
začel propad.1
Imenovanje komendarnih opatov se je nadaljevalo tudi, potem ko ni bilo
več menihov in so zadnjo zemljiško posest prevzeli savojski knezi. Zadnji ko-
mendarni opat, ki je duhovno vodil opatijce, je bil slavni kardinal Amedeo delle
Lanze, ki je umrl leta 1738 in zapustil živ spomin nase zaradi svoje gosposke ra-
dodarnosti in gorečnosti dobrega prelata. Po njem so opatijsko zemljo vključili
v škofijo Ivreo. Zadnji udarec je opatiji zadal zakon z dne 15. avgusta 1865, po
katerem je uprava dohodkov prešla v sklad za bogočastje, imetje pa v državno
last. Končno je opatija 1877 s kraljevim ukazom postala narodni spomenik, ki
ga je državna uprava prepustila v varstvo občini. Take so bile pravne razmere
tega svetega kraja, ko naj bi ga zaupali don Bosku.
Zamisel, da bi poklicali don Boska, je prišla od župnika don Bononeja in je
ob prvem poskusu propadla, bila pa je uspešna pri drugem. Naj povemo, da so
očetje krščanskega nauka tu odprli zavod s pravico javnosti in da je v sosednji
hiši neki duhovnik imel pomožno šolo za reveže. Toda 1867 so očetje zaradi
spora z občinsko upravo kraj zapustili. Odšel pa je tudi duhovnik, ki je vodil šolo.
Tedaj je teolog Bonone predlagal don Bosku, da bi on vse prevzel in ustanovil
svoj zavod. Don Bosko je odgovoril, da rade volje sprejema župnikov predlog, da
se pa mora dogovoriti s škofom v Ivrei, to je msgr. Morenom. Prepričan, da glede
tega ne bo nikakršne težave, je Benone šel k monsinjorju in mu zaupno kot star
prijatelj predložil primer. »Nikdar ne bom dovolil, da bi v mojo škofijo prišel don
Bosko.« Razočaran zaradi nepričakovanega odgovora se je teolog umaknil in ni
ostal na kosilu v škofiji, kakor je to storil ob drugih priložnostih, ko so ga pot in
opravki pripeljali v sedež škofije. Nato jo je škof v upanju, da bo sčasoma prešla
stavba pod njegovo oblast in da bi odvrnil druge prosilce, začel popravljati in
zaprosil vlado, da bi jo proglasila za narodni spomenik. Odlok o tem je prišel in
škof je dal za popravila petnajst tisoč lir, kar je prav prišlo ravno don Bosku. Novi
položaj stavbe je onemogočil drugim vselitev, dokler 1878 škof ni umrl. Tedaj je
don Benone ponovno ponudil don Bosku, naj bi prišli salezijanci.
Don Bosko je želel prenesti v San Benigno noviciat svojih klerikov. Salezi-
janski noviciat je prešel tri stopnje. Na začetku so novinci rasli kot v družini,
se udeleževali skupnega življenja, opravljali pobožne vaje in bili udeleženi pri
delu Družbe, tako da so po svojih sposobnostih asistirali fante, poučevali v šoli,
katehizirali, delovali v prazničnem oratoriju, pomagali v raznih uradih in živeli
v odvisnosti od hišnih predstojnikov. Za filozofski in teološki študij so hodili
v semenišče. Pozneje so imeli svojo šolo in posebnega predstojnika, ki so mu
bili v vsem podrejeni. To je bil don Giulio Barberis. Vendar so še nekaj let asi-
1 Komenda je opatija, ki jo je papež izročil v uporabo kaki zunanji, cerkveni ali laiški osebi.

22.5 Page 215

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
215
stirali dečke. V tem času postopnega osamosvajanja so spali v skupni spalnici,
jedli v posebni obednici in imeli svoje dvorišče. Končno so bili oproščeni vsake
asistence in postali samostojna skupina, ločena od drugih. Dobili so tudi svojo
hišo v San Benignu Canavese, kjer je bilo vse usmerjeno v njihovo duhovno rast.
Da je don Bosko v San Benignu hotel tako hišo, je sam izrecno povedal. Ven-
dar pa ni hotel, da bi dobila izključno cerkveni značaj, in je zato sprejemal tudi
fante obrtnike in uvedel delavnice, ki bi koristile tudi domačim potrebam.2
Kako modra je bila ta njegova odločitev, se je pokazalo, ko je občinska uprava
hotela don Bosku prepustiti stavbo in je kraljeva prefektura iz Turina pred do-
končno odločitvijo poslala županu naslednje sporočilo: »Ker je državna uprava
odstopila občini opatijsko palačo s pogojem, da bo v javno korist, naj vaša ug-
lednost posebej nakaže, v katere namene bo služila palača, ki naj bi jo prevzel
duhovnik Bosko, in če je to res v občo blaginjo.« Ko je don Bosko prejel ta pre-
fektov dopis,3 je županu poslal naslednji odgovor:
Veleugledni gospod župan!
Prejel sem vaše cenjeno pismo z dne 1. marca, v katerem me vprašujete, čemu bo
služila opatijska palača. Kakor sem že povedal v kupni pogodbi, jo nameravam upo-
rabiti v javno korist, kakor to velja tudi za druge hiše, ki so odvisne od mene. Posebej
pa želim, da bi opatijska palača v San Benignu bila namenjena:
1. Za dnevne šole za šolarje tega kraja.
2. Za večerne šole za odrasle.
3. Krajevni mladini, zlasti delavcem ob prazničnih dneh za zabavo, glasbo, telovad-
bo, kulturno dejavnost.
4. V preostalem delu stavbe naj bi bilo stanovanje za uboge rokodelčke kot v Turinu,
kjer sprejemamo zapuščene dečke, ki prihajajo v mesto iz cele Italije.
5. Če bo ostalo še kaj prostora, je treba pripraviti študijsko hišo, kjer bi se naši asi-
stenti v času praktične preizkušnje pripravljali za uveljavljanje pravil discipline v
spalnicah, delavnicah, pri verouku in pouku.
To so dejavnosti, ki bi jih opravljali, kolikor nam bodo to omogočile prostorske oko-
liščine.
Upam, da sem zadostil vaši želji in želji turinskega prefekta. Če potrebujete še doda-
tne razlage in pojasnila, sem vam jih pripravljen dati.
Imejte me na voljo v vsem, v čemer vam lahko koristim.
V globokem spoštovanju najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 10. marec 1879
Glavni razlog je postavil na zadnje mesto, kot če v kupni pogodbi ne bi bilo
navedeno, zakaj je don Bosko hotel kupiti stavbo v javno korist. Bilo je zato, ker
2 Don Barberisova kronika, 18. april 1879.
3 Županovo pismo don Bosku, 1. marec 1879.

22.6 Page 216

▲back to top
216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se je moral o tem dogovoriti z občinskim svetom, kjer je bilo rečeno, da privo-
ljuje v naslednje: 1. Izpolnil bo obveznosti, ki jih občina ima do države, kot je
določeno v kupni pogodbi. 2. Namestil bo vzgojni zavod, ki bo dajal osnovnošol-
sko izobrazbo otrokom domačega kraja. 3. Prevzame obveznosti, ki jih ima ob-
čina do učiteljev osnovne šole. Tu je nakazana samo korist, ki bi jo občina imela
od pogodbe, in ni omenjeno tisto, kar je bilo don Bosku najbolj pri srcu in česar
ni hotel povedati, preden bi prišel za to primeren čas. Vendar je bil njegov na-
men zadosti nakazan v besedah »namestiti vzgojni zavod«, to je osnovno šolo.
Ko so bile stvari lepo utečene, je o tem jasno pisal v okrožnici sotrudnikom
za leto 1880, kjer je predstavil nov zavod, »ki je namenjen raznovrstnim javnim
koristim«, in dodal: »Tukaj se bo veliko ubogih dečkov naučilo kake obrti, med-
tem ko se bodo drugi izpopolnjevali za dobre vzgojitelje in učitelje ter asistente
v delavnicah. Med tednom prihajajo tudi krajevni šolarji. Deluje tudi praznični
oratorij.« Jasna je previdnost, s katero je popolnoma izključil omembo redov-
nega noviciata. Z druge strani pa je občinska uprava s tem, da mu je pustila
svobodne roke, prišla na svoj račun, saj je obogatil občino s koristno ustanovo
in razbremenil občinski proračun.
Vendar obljuba in poznejša navzočnost rokodelčkov nista bila pesek v oči
javnosti. Tako je don Barberis takoj, ko je prevzel mesto ravnatelja, sporočil, da
je don Bosko v San Benignu Canavese odprl »novo zavetišče za čim večje število
zapuščenih otrok z namenom, da bi jih vzgajal v kreposti in delavoljnosti ter
jih tako usposobil, da bi si sami služili kruh«. Nato je sotrudnike prosil, da bi
mu poslali dečke, ki bi bili najbolj potrebni vzgoje in bi bili v telesni in moralni
nevarnosti, ki so stari najmanj dvanajst in ne več kot osemnajst let. Prav tako
je prosil za delo za mizarje, krojače, čevljarje, knjigoveze za delavnice, ki bi jih
takrat lahko uvedli, in se priporočal dobroti darovalcev za pomoč v obleki, de-
narju in hrani. Delavnice so se kmalu razvile in koristno obratovale. Novince pa
je navzočnost rokodelcev tako malo motila, da se v vsakdanjem življenju sploh
niso srečevali, ker so imeli vsak svojo kapelo, dvorišča, spalnice in obednice.
Tega leta so obhajali jubilej izvolitve Leona XIII. za papeža. Meseca maja je
župnik v San Benignu prišel v oratorij in prosil za pridigarja, ki naj bi opravil
tridnevnico za prejem svetih odpustkov. Poslali so mu don Barberisa, ki je bil
določen za ravnatelja nove hiše. Tako se je lahko prepričal, kaj bi bilo treba v
novi hiši preurediti in pripraviti. Pozneje je don Bosko poslal don Cagliera in
don Barberisa k novemu škofu msgr. Davidu Riccardiju, da bi ga pozdravila in
ga prosila za potrebna pooblastila. Njegova ekscelenca je bila zelo velikodušna
in je celo izjavila: »Če je treba, si lahko vzamete vsa pooblastila, ki jih more dati
katoliški škof.« Ko je potem zvedel, da so prišli salezijanci v njegovo škofijo, je
izrazil svoje zadovoljstvo in veselje in jim zaželel srečno bivanje, od katerega je

22.7 Page 217

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
217
pričakoval veliko dobrega.4
Prvi prebivalci zavoda v San Benignu so bili kleriki novinci leta 1878–79.
Ko so 3. julija končali izpite, se jih je 5. julija petdeset peš napotilo v novo bivali-
šče, da bi tam prebili letne počitnice. Tako prebivalstvo kot civilna oblast sta jih
slovesno sprejela. Manjkalo je preveč stvari. Vendar je bilo dobro, da so se naši
začetniki znašli v okoliščinah, ko so si morali sami pomagati.
Kljub želji, pravzaprav odločitvi, da bi prenesel noviciat v San Benigno, je
don Bosko, preden je poslal novince za prihodnje leto v nov zavod, želel ugo-
toviti, ali je kraj za to primeren. Zato je odločil, da naj gredo tja najprej kleriki;
hotel je narediti poskus. Meseca septembra je na duhovnih vajah v Lanzu naro-
čil don Rui, don Lazzeru in don Barberisu, da naj stvar proučijo in poročajo ka-
pitlju. Poročilo je bilo pritrdilno iz več razlogov. Bili sta samo dve neugodnosti:
hiša bi bila ekonomsko vedno odvisna od materne hiše in bi jo denarno močno
obremenila, ker je le malo novincev plačevalo skromno mesečnino, oddaljenost
pa bi don Bosku onemogočala, da bi spovedoval, kot je to delal do tedaj, in zato
ne bi mogel več dajati pravega salezijanskega duha.
Na prvo težavo so odgovorili tako, da so pokazali, kako je Gospod vse do se-
daj poskrbel za potrebe Družbe in da ni nikakršnega razloga, da tega ne bi storil
še v prihodnje. Saj je šlo za ustanovo, ki je imela za cilj izključno Božjo slavo. Za
drugo težavo pa so menili, da je don Bosko izostajal iz Oratorija cele mesece in
da tudi v Oratoriju ni več utegnil spoznati vseh klerikov. S pogostimi obiski, kot
na primer ob vaji za srečno smrt, bi jih lahko obiskoval, jih spoznaval in vodil.
Tako je bilo 17. septembra odločeno, da bodo kleriki novinci prebili svoje
leto preizkušnje v San Benignu. Tja so se odpravili takoj, ko so bili po opravlje-
nih duhovnih vajah sprejeti v Družbo. Dne 20. oktobra so v notranji kapelici
opravili prvo preobleko po rokah don Boska, ki je na koncu obreda spregovoril
besede spodbude in navdušenja za krepost. Izmed petdesetih, ki so tistikrat
prejeli duhovniško obleko, zaslužita posebno omembo dva: Michele Unia, ju-
naški apostol gobavcev, in Filip Rinaldi, tretji naslednik blaženega don Boska.
CREMONA
V omenjenem poročilu sotrudnikom za novo leto je don Bosko po San Be-
nignu navedel tri ustanove, ki so bolj zaradi pomembnih okoliščin kot zaradi
pomanjkljive priprave in previdnosti že od začetka klonile pred prevelikimi te-
žavami.
Prav med temi je bila hiša v Cremoni. Naša dva salezijanska vizitatorja sta
na svojem krožnem potovanju bila tudi tam in ugotovila, da so stvari še dobre.
Septembra je šel tja tudi ekonom Sala, ki je bil zadovoljen z delom pripravljalne-
4 Pismo don Barberisu, Ivrea, 8. julij 1879.

22.8 Page 218

▲back to top
218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ga odbora. Zato so proti koncu meseca odšli iz Oratorija v Cremono trije duhov-
niki, dva klerika in dva pomočnika. Za ravnatelja je bil postavljen don Stefano
Chicco, ki je svoje mesto v Nizzi Monferrato prepustil don Lemoynu. Don Bosko
je v svoji okrožnici zapisal: »V Cremoni smo odprli praznični oratorij, zabaviščni
vrt, javno cerkev, dnevne in večerne šole pod varstvom svetega Lovrenca.
Salezijanci so se spopadali z velikimi težavami zaradi političnih strank, ki
niso dopuščale ničesar, kar bi moglo pospeševati vpliv duhovnikov. Nesreča je
hotela, da je neki učitelj uporabil čudne vzgojne prijeme pri nekaterih fantih. Ko
je novica prišla v javnost, so takoj zagnali silen vik in krik. Antiklerikalci so iz
dogodka naredili škandal. Naščuvali so mestno drhal, da je več dni zaporedoma
oblegala hišo, kričala, pretila na vso moč in uprizorila poskus napada. Na veliko
nesrečo je novi ravnatelj don Domenico Bruna, ki je prišel za pokojnim don Chi-
ccom, uporabil napačno taktiko in se postavil v bran neprevidnega podrejenega.
To je vzbudilo še večji odpor in povzročilo, da je prefekt takoj odstavil ravnatelja.
Dobri so se združili v obrambo salezijancev. Takoj so zbrali kakih petde-
set podpisov družinskih očetov v njihovo korist. Blaženi je nemudoma poslal v
Rim don Duranda, da bi izročil podpise komendatorju Malvanu. Ta jih je sprejel,
medtem ko je šel na kosilo h kralju, in mu obljubil, da bo o tem govoril s pros-
vetnim ministrom, ki je bil tudi med povabljenci. Zvečer je komendator sporočil
don Durandu, da so se stvari zelo zapletle. Ta se je sešel z vitezom Costantini-
jem, ministrovim tajnikom, ki mu je povedal, da so zadevo izročili odvetniku
Villi, s tem pa se je stvar še poslabšala. Dejansko, ko so prostozdidarji iz Cremo-
ne naročili fratello trepuntino, da naj ne naredi ničesar, je ta gospod pospravil
petsto lir za potne stroške in se ni več pojavil. Don Durando je takoj šel v Cre-
mono, kjer naj bi govoril s krajevnimi oblastniki. Toda prefekt je bil odsoten,
šolski nadzornik se je skril, župan še ni bil imenovan, njegov namestnik pa se
ni hotel vmešavati v zadevo. Tako so zlobni nameni sovražnikov zmagovali. Ker
je v takih okoliščinah navzočnost salezijancev postala nevarna, so ti po nalogu
predstojnikov 1. julija 1882 zapustili Cremono in prepustili vse skupaj posebni
komisiji, ki jih je poklicala v to mesto. Msgr. Bonomelli ni mogel storiti ničesar,
da bi pomiril duhove sektašev, in se ni hotel vmešavati. Vendar zato ni prav nič
manj ljubil don Boska in salezijanske družbe.5 O tem bomo imeli priložnost
govoriti v naslednjem zvezku.
BRINDISI
Potem ko je omenil Cremono, je don Bosko nadaljeval: »Z istim ciljem smo
8. novembra odprli zavod v Brindisiju, predzadnjem mestu v Južni Italiji.« V
tako kratkem poročilu lahko vidimo napoved kratkega trajanja te ustanove. Sa-
5 Dodatek, št. 41 (A, B, C).

22.9 Page 219

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
219
lezijanci niso imeli lastnega stanovanja, temveč so bili v posebnem delu nad-
škofijske palače. Dobri prelat msgr. Luigi Maria Aguilar, barnabit, je obiskoval
don Boska v Oratoriju in ga zapustil ves prevzet in navdušen.6 Zaželel si je
nekaj podobnega tudi v svoji nadškofiji. Toda njegove želje se niso izpolnile. Ne-
pojasnjeno nasprotovanje je med duhovščino ustvarilo nevzdržno sovražnost,
zaradi katere so se jih mnogi izogibali tako daleč, da krajevni duhovniki niso
videli razloga za navzočnost teh tujih duhovnikov med ljudstvom Brindisija.
Maloštevilni sobratje, ki naj bi začeli delo, so videli, kako naklonjenost ugaša, in
nemočni, da bi si jih ponovno pridobili, so se naslednje poletje vrnili v Piemont.
CHALLONCES
Ko je don Bosko ponovno govoril savojskemu komendatorju Duprazu iz
hiše Trinità, je tudi izrazil željo, da bi ustanovili kako hišo v škofiji svetnika, po
katerem se je imenovala naša družba. Komendator je govoril s svojim škofom
v Annecyju msgr. Magninom in mu prikazal veliko dobro, ki so ga salezijanci
delali zlasti med ubogo in zapuščeno mladino. Ko je monsinjor to slišal, je dejal,
da bi pomagal z vsemi razpoložljivi sredstvi, če bi don Bosko mogel ustanoviti
kak zavod v Savoji. Priložnost se je ponudila leta 1877. Komendator in njegova
neporočena sestra sta se zavzela za nakup in ureditev poslopja v Challongesu,
njunem rojstnem mestu v Visoki Savoji. Don Bosko naj bi tukaj odprl praznični
oratorij, šole in konvikt. Škof, ki so ga prosili za privolitev, je pisal don Durandu:
»Že dolgo mi je znano veliko dobro, ki ga dela družba, ki jo je ustanovil don
Bosko. Zato se z vsem srcem pridružujem želji, da bi ta Božji mož ustanovil svoj
zavod v Challongesu v moji škofiji. Od daleč sem opazoval vse dobro, ki ga je
storil italijanski mladini, in bom nadvse vesel, če bom mogel od blizu blagos-
loviti, kar bo storila njegova Družba, kakor upam, med mojimi dragimi škoflja-
ni.«7 Po smrti msgr. Magnina, ko so dogovarjanja šla proti koncu, je njegov
naslednik msgr. Isoard izrekel željo, da bi nadaljevali začeti postopek, in vesel
pozdravil salezijance, ker je tudi on pričakoval od njih duhovne koristi za svoje
škofljane.8
Pripravljalna dela so se zavlekla veliko bolj, kot so pričakovali. Komendator
je plačal šestdeset tisoč frankov in obenem obljubil salezijancem letni prispe-
vek tisoč petsto frankov. Don Bosko je poslal don Duranda, da bil videl, ali je že
čas, da bi začeli. Zavod naj bi odprli novembra 1879.
Skoraj na predvečer odprtja je neki občinski svetnik v Challongesu izdal le-
tak z napisom Oratorij sv. Janeza Krstnika, v katerem je poročal, da bodo s privo-
6 Francoski vestnik, november 1879, str. 4.
7 Annecy, 5 november 1879.
8 Pismo monsinjorjevega tajnika komendatorju Duprazu, Annecy, 27. avgust 1879.

22.10 Page 220

▲back to top
220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
litvijo škofa v Annecyju in z dovoljenjem župnika v hiši komendatorja Dupraza
odprli katoliški oratorij za pouk in vzgojo zunanjih gojencev iz Challongesa in
okolice. Navedel je natančen program s priznano brezplačno ljudsko šolo v so-
glasju z zakoni in s privolitvijo kantonalnega delegata. Dodal je še obvestilo, da
imajo namen odpreti svobodno – ali kakor bi rekli mi – zasebno šolo za reden
osnovnošolski pouk.
Toda za tovrstne šole se je od tistega, ki jih je predstavljal, zahtevala ustre-
zna diploma in francosko državljanstvo. Don Bosko je hotel za predstojnika
postaviti grofa don Caysa, Italijana. Zato je bilo treba poklicati iz Saint-Cyra
opata Vincenta, ki je imel vse listine, kot so jih zahtevale krajevne oblasti.
Salezijance je spremljal don Durando. Takoj po prihodu so začeli praznični
oratorij in petje. Oratorij je bil odprt vsak dan, ker so imeli otroci po škofijski
odredbi od 1. novembra do 14. marca vsak dan eno uro verouka. Zato so bili
dnevi zares izpolnjeni. Ker je bilo treba urediti različne razrede, so bili vsi naši
sobratje zaposleni od pol osmih do po devetih s poučevanjem katekizma. Po-
tem je bila maša in nato brezplačna šola, v kateri so smeli poučevati samo pi-
sanje, branje in računstvo. Popoldne so se otroci prihajali zabavat na dvorišče.
Mnogi izmed fantov so prihajali iz bližnjih treh vasi. Prinašali so s seboj tudi
hrano in ostajali v oratoriju do večera. Hiša je bila zelo lepa, šolski razredi pri-
merni in lepi. »Vse lepo napreduje,« je pisal grof,9 »razen ubogega ravnatelja,
ki se čuti nedoraslega za opravljanje službe, ki so mu jo naložili. Res je, kar ste
mi tolikokrat ponavljali in zabičevali: Omnia possum in eo qui me confortat [Vse
premorem v njem, ki mi daje moč]. Pri vsem tem bi rad, da bi pomanjkljivost
mojega zaupanja ne bila enaka moji nesposobnosti. O vseh teh svojih stiskah
vam ne pišem zato, da bi se branil storiti vse, kar je v moji moči, temveč da bi vi
molili zame h Gospodu.«
Toda, kar se je dogajalo drugod, se je sedaj zgodilo tudi tukaj: učenci občin-
skega učitelja so zapuščali javno šolo in prihajali v brezplačno šolo, imenovano
šolo dobrodelnosti, kjer pouk ne bi mogel biti priznan, ker je bil nepopoln. Ta
pobeg iz državne šole je prisilil naše, da so uvedli nove predmete in tako pre-
prečili, da bi bili učenci prikrajšani. Tako bi tudi prej prišlo do svobodne šole.
Ker so pritiskali tako duhovniki kakor laiki, so salezijanci začeli iskati dovolje-
nje zanjo. Ko so odposlali zahtevane listine šolski oblasti, so se takoj lotili dela
in niso pustili mesec časa, kakor je zahteval zakon.
Tedaj se je proti našim sobratom dvignil pravi peklenski krik. Prostozi-
darski časopisi so napadli prišleke. Zlasti Patriote Savoisien iz Chambéryja,
glasilo radikalcev, je bil glasen. Ogenj je razpihoval tudi občinski učitelj, ki sta
mu ostala samo dva učenca. Prišel je šolski inšpektor, ki je opata Vincenta iz
9 Pismo don Bosku, 13. november 1879.

23 Pages 221-230

▲back to top

23.1 Page 221

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
221
dveh razlogov izročil sodni oblasti: ker je odprl svobodno šolo brez potrebnega
dovoljenja, se je moral javiti pred svarilnim sodiščem v Saint-Julienu, glavnem
okrajnem mestu, in ker je imel v šoli dva tuja učitelja ali nadzornika, se pravi
grofa Caysa in enega klerika. Zaradi tega drugega razloga je prefekt v Annecyju
ukazal takojšnje zaprtje šole. Ker pa so tak drakonski ukaz lahko izvedli samo
v moči javne moralnosti, so prikazali tuje učitelje kot osebe, ki ne dajejo za-
dostnega zagotovila za uspešnost. Tako je ravnatelj 8. decembra odpustil učen-
ce, rekoč, da je šola do nadaljnjega obvestila ukinjena. Sodišče je opata Vincenta
obsodilo na petindvajset frankov kazni in mu odvzelo pravico odpiranja javnih
šol. Komendator se je trudil, da bi v naglici dobil kakega francoskega učitelja z
vsemi spričevali, da bi lahko ponovno odprli šolo.
Ko so v Turinu zvedeli za vse te težave in za težek finančni položaj hiše, je
don Rua menil, da naj bi ravnatelj prišel na pogovor z don Boskom, da bi ukre-
nili vse potrebno za prihodnost. »Sicer pa«, tako mu je pisal 4. decembra, »sem
boječ se, da boste zaradi obstoječih težav morali odložiti potovanje, govoril z
don Boskom o odločitvah, ki naj bi jih sprejeli glede te hiše, in on mi je odgo-
voril, da se mu zdi najbolj pametno, da se častno umaknemo.« Don Boska sta
k temu pripravila dva razloga. Najprej dejstvo, da ni bilo mogoče postaviti na
čelo šole salezijanskega duhovnika. Sicer bi lahko imenovali koga drugega, ki
bi pred državno oblastjo predstavljal ravnatelja in bi bili drugi sodelavci njemu
podrejeni, toda don Bosko je predvideval nevarnost, da bi ta ne samo predsta-
vljal ravnatelja, temveč bi hotel to dejansko biti. Z druge strani pa bi državna
oblast budno pazila na salezijance in bi kaj kmalu ugotovila, da se tam zbirajo
tujci, in bi delala nove težave. »Verjetno bi bilo bolje,« je nadaljeval don Rua v
svojem pismu, »da bi komendator, če želi zares nadaljevati šolo, to storil s fran-
coskimi močmi zunaj Družbe. Ko bi se potem časi umirili in se polegel sedanji
hrup, bi se mogoče vrnili, zlasti, če bi šlo za odprtje konvikta.«
Don Bosko je takoj videl, kje je vzrok te nesreče: preveč so hiteli, da bi od-
prli svobodno šolo. Izkušnja ga je naučila, da če hočemo imeti trajne uspehe,
moramo začeti praznične oratorije. Drugo pride s časom in glede na okoliščine.
Zato je grofu svetoval, da naj poskusi na ta način.
Predragi gospod grof!
Prejel sem vaša ljubezniva pisma, ki so mi prinesla veliko zadovoljstva, pa tudi precej
žalosti. Pravzaprav smo morali pričakovati hudičeve rogove. Če bi se držali prvot-
nega načrta gospoda komendatorja Dupraza, bi se verjetno izognili temu trčenju.
Ta progam je predvideval praznični oratorij in večerno šolo za to leto. Potem pa bi
videli, kaj bi se dalo narediti. Ko dregnemo v občinsko občutljivost, je vedno nevarno.
Znašli smo se v skoraj istem položaju kot v Trinità v Mondovìju. Tam učitelji storijo,
kar morejo, da bi nam odvzeli učence, občinska uprava pa jih podpira. Sedaj poča-
kajmo pretorjevo odločitev in potem se bomo po njej ravnali.
Zdi se mi potrebno, da se omejimo na praznični oratorij in na brezplačne osnovne

23.2 Page 222

▲back to top
222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
šole. Don Rua vam bo pisal glede drugih stvari.
Kar se tiče drugih šol, ne bo nevšečnosti, ker v Nici, Navarru in Marseillu poučujemo
samo notranje gojence. V Marseillu poučujejo tudi dečke iz Maìtrise, vendar na žu-
pnikovo odgovornost.
Prosim vas, da pozdravite v mojem imenu gospoda komendatorja Dupraza in njego-
vo gospo soprogo in jima zagotovite, da molim za njuno zdravje in za dober uspeh
naših skupnih zadev.
Bog naj vas blagoslovi, dragi moj gospod grof, blagoslovi vaše napore in napore vseh
naših sobratov in molite zame, ki ostajam vaš v N.G.J.K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. december 1879
P. S.: Prosim vas, da ne glejte na stroške za ohranitev vašega zdravja in zdravja naših
sobratov. Naj se vsi zadostno oblačijo.
Grof je lahko prišel v Turin šele januarja 1880. Tu je don Bosko zamota-
no zadevo izročil v pretres vrhovnemu kapitlju. Zamotano pravimo zato, ker
je komendator Dupraz, ko je zaslutil, da se hočejo salezijanci umakniti, bil zelo
užaljen in je pisal don Rui ostro pismo proti takemu načrtu, ki se je njemu, pač
v ognju bitke, zdel nepošten. Odločili so, da bodo delovanje omejili tako, da ne
bodo dajali oblastem povoda za novo vmešavanje, ter poiskali učitelja, ki naj
bi nadomestil opata Vincenta. Poskus naj bi veljal za eno leto. V tem času bi
vrhovni kapitelj poravnaval stroške. Naloga grofa Caysa je bila, da je o vsem tem
poročal komndatorju.10
Po vrnitvi ravnatelja v zavod je nova težava začela ovirati delovanje orato-
rija. Škofu v Annecyju je pisal za potrebna dovoljenja za delovanje Družbe in
mu sporočil, da bodo v kratkem blagoslovili kapelo, za katero je bilo že izdano
škofijsko dovoljenje. Toda monsinjor je odgovoril, da v trenutku tako sovraž-
nih znamenj proti redovnim družbam ne bi bilo umestno dajati priložnost za
pretveze in očitke, zlasti še zato, ker je bilo za odprtje kapele potrebno dovolje-
nje ministrstva. Res so v večini primerov puščali vnemar to zakonsko določilo,
toda po vsem tem, kar se je zgodilo, so bili lahko prepričani, da bi prefektura
uporabila ta zakon, da bi zaprla kapelo. Zato je bilo treba počakati. Tedaj pa je
umrl komendator Dupraz, ki je bil duša celotne zadeve, in salezijanci, ki so med
počitnicami prišli na duhovne vaje v Oratorij, so videli kaj malo verjetnosti, da
se bodo vrnili, čeprav je vdova naredila vse mogoče, da bi se. Sicer pa je gonja
proti redovnim družbam, ki je takrat zajela Francijo, svetovala našim, naj ne bi
vzbujali pozornosti, zlasti še po tem, kar se je zgodilo, in bi ostali v Challonge-
su.11
10 Pismo, ki ga imamo v osnutku don Caysa, in prepis pisma Dupraza don Durandu, je bilo dogovor-
jeno z don Boskom. Podajamo ga v Dodatku, št. 42.
11 Sicer pa je bila to don Boskova misel že od začetka leta, kakor je mogoče razbrati iz nekega nje-
govega pisma grofu Caysu (Dodatek, št. 43).

23.3 Page 223

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
223
Sicer pa Challonges ni bil edini primer, za katerega je don Bosko sveto-
val, da naj se ne bi preveč izpostavljali, temveč čakali na boljše čase za razcvet
salezijanskega dela v Franciji. Dolgotrajno dopisovanje grofa Caysa z opatom
Comoyem in don Bologno od januarja do junija 1880 za odprtje zavoda v Fo-
urchambaultu v departmaju Nièvre so prekinili na ukaz blaženega, ko so izšli
prvi sovražni odloki proti redovnim družbam, ki še niso bile potrjene.
EPIZODA V ANNECYJU
Preden se bomo poslovili od Savoje, naj omenimo še epizodo, pri kateri je
bil udeležen tudi grof Cays kot don Boskov tajnik za francosko dopisovanje.12
Ko je bil leta 1877 sv. Frančišek Saleški razglašen za cerkvenega učitelja, so se
prve sestre obiskovanja v Annecyju odločile, da mu bodo postavile vreden spo-
menik v cerkvi, kamor bi prenesli njegove posmrtne ostanke, ki so jih do tedaj
hranile v svoji samostanski kapeli. Gradnjo so začeli 1878, toda po enem letu so
skoraj popolnoma izčrpali denar, čeprav notranjost cerkve še ni bila končana.
Meseca maja 1879 je don Bosko prejel pismo matere priorice Marie Luise Bar-
tolezzijeve, ki je želela, da bi bilo njegovo ime vklesano v kamen nove cerkve.
Iz Turina je prihajalo veliko materiala v marmorju, granitu, kipih, umetniških
predmetih. Zato je bilo naravno, da ne sme manjkati tudi dar Družbe, ki je imela
za zaščitnika škofa iz Ženeve. Pismo je napovedalo skorajšnji prihod samostan-
skega spovednika v Turin.
Verjetno do tega obiska ni prišlo. Saj mesec pozneje v odgovoru, ki ga je
sestavil grof Cays, o tem sploh ni nič rečeno. Blaženi je med drugim povedal
tudi: »Želel bi, da bi naša Družba, ki je pod varstvom ljubeznivega cerkvenega
učitelja, imela v tem svetišču spomenik in dokaz naše vdanosti. Bojim se pa, da
moje moči za toliko ne bodo zmogle. Rad bi vedel, ali je v cerkvi še na voljo oltar
in koliko bi stal. Če bi bila cena primerna za moj žep, bi ga brez pomisleka na-
ročil. Ne morem pa prevzemati obveznosti vnaprej, niti se zadolževati, dokler
natančno ne vem, kolikšno je breme, ki naj bi ga prevzel.«
Vesela zaradi velikodušne ponudbe, je mati priorica brez odlašanja sporo-
čila, da dva oltarja še nista našla darovalcev: oltar presvetega Srca Jezusovega
in Marijin oltar. »Vsak od teh dveh oltarjev v marmorju stane tri tisoč ali tri tisoč
petsto frankov. Toda če dovolite, da smemo vaše ime vključiti v kak oltar, od vas
ne bomo zahtevali celotne vsote. Z globoko hvaležnostjo bomo sprejele, kolikor
boste mogli prispevati. To bo tudi nova čast za cerkev, ki jo bodo izkazali najbolj
ljubljeni sinovi našega slavnega cerkvenega učitelja.«
Don Bosko, ki je pričakoval, da mu bodo iz Annecyja poslali arhitektov
načrt, ni nič več pisal. Vendar ni pozabil na svojo obljubo, da bo prispeval po
12 Podatke povzemamo iz svežnja dopisov, ki so jih našli v zapuščini grofa Caysa.

23.4 Page 224

▲back to top
224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
svojih močeh. Ko je bil grof Cays v Challongesu in je imel priložnost obiskati
Annecy, je dobil od don Boska naročilo, da naj v njegovem imenu v ta namen
podari petsto frankov. Toda tam so stvari šle svojo pot. Oltar presvetega Srca
Jezusovega je bil že končan in kapelica lepo okrašena; vse na don Boskov račun
za vsoto pet tisoč frankov, tako da so omenjeni dar vzeli kot začetek obračuna.
Kdor molči, privoljuje, so menili v Annecyju. Kdor molči, nič ne pove, je po pra-
vici odgovoril don Bosko, ki si je pridržal pravico, da bo izrekel zadnjo besedo
potem, ko bo videl načrt. Za vsoto tri tisoč frankov bi poskrbel, da bi bila izpla-
čana deloma v denarju, deloma v materialu, ki bi mu ga darovali turinski obde-
lovalci marmorja, njegovi prijatelji. Da bi pa kar tako dobil pet tisoč frankov, je
bila zanj več kot resna zadeva, saj je skrbel za gradnjo več cerkva.
Toda tudi tokrat je priskočila na pomoč Božja previdnost. Grof Cays se je
poleti vrnil iz Challongesa, kjer je o tem pripovedoval nekemu zaupnemu stare-
mu prijatelju in salezijanskemu sotrudniku baronu Felicianu Ricci des Ferres.
Ta je bil zelo vesel, da se mu je ponudila priložnost, da bi se znebil težkega
bremena svoje vesti. V Turinu je kupil poslopje, ki je bilo last sester oznanjenja
in so jim jo odvzeli v času francoske zasedbe.13 Res je, da se nikomur, ki je ku-
pil cerkveno imetje, zaradi konkordata med Pijem VII. in Napoleonom ni bilo
treba vznemirjati. Vendar pa baron, ki je bil zelo občutljive vesti, ni bil miren in
je želel stvar urediti. Šel je k don Bosku in mu predlagal naslednje: sestram v
Annecyju bi podaril v dveh obrokih dva tisoč frankov, v zameno pa bi sestre do-
bile nazaj stavbo za kupno ceno in povračilo stroškov za popravila, ali pa bi od
Oznanjenja v Turinu dobil potrdilo, da ni nikakršne ovire, da ostane on lastnik
imenovanega imetja. Lahko si mislimo, kako se je stvar končala. Bolje kot tako
niso še nikdar, kakor pravi pregovor, ubili dve muhi na en mah.14
RANDAZZO
Ustanova, ki je gotovo najbolj počastila in še časti ime blaženega don Boska,
je zavod San Basilio v Randazzu. V triinpetdesetih letih je obrodil toliko in tako
plemenitih sadov, da lahko pozabimo na težave in začasne ovire, ki so takrat
pretile celo njegovemu obstoju. Njegova čudovita življenjska sila je premagala
vse preizkušnje in odpravila nezaupanje nekaterih 24. oktobra 1878, ko je po
dolgem čakanju prispela skupina mladih klerikov. Vodil jih je duhovnik, kate-
13 Samostan Oznanjenja v Via Consolata v piemotski prestolnici je leta 1638 ustanovila sveta mati
Šantalska. Hiša, o kateri govorimo, je stala nasproti samostana na št. 5.
14 V kapelici presvetega Srca Jezusovega je bil naslednji napis: Salesianorum ordo – Feliciano Ricci
des Ferres – Dinaste pedemontano Adiuvame – Sacellum decoravit – Anno MDCCCLXXX [Salezijan-
ska družba je s pomočjo piemontskega plemiča Feliciana Ricci des Ferres okrasila to kapelo leta
1880]. Rekli smo »je bil napis«, kajti danes cerkve ni več, ker jo je l. 1910 občina podrla v smislu
zakona o razlastninjenju in tam postavili pošto.

23.5 Page 225

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
225
rega obraz je izdajal bolehnost, a je odpravil strah tistih, ki so menili, da zaradi
divjega antiklerikalizma na Siciliji nikakor ne bi bilo mogoče odpreti zasebne
redovne šole.
Randazzo je veliko naselje na Siciliji, ki je bilo že v davnih časih povzdig-
njeno v mesto. Zgrajeno je na črni lavi Etne ob nogah velikana, iz katerega se
vali dim in čigar dva tisoč petsto metrov visoki vrh je pokrit z večnim snegom.
V letih, o katerih govorimo, še ni bilo železnice, ki danes obkroža Etno. Najbližja
železniška postaja je bila ob progi, ki vodi iz Messine v Catanio in je oddaljena
kakih trideset kilometrov. V mesto je bilo mogoče priti s poštnim vozom, ki je
zgodaj zjutraj odpeljal k vznožju Etne in se proti večeru s težavo vračal domov. V
tem oddaljenem kraju je don Bosko spletel prvo svoje gnezdo na sicilski zemlji.
V Randazzu živi veliko uglednih starih družin, veliko bogatih in izobraženih
ljudi. Zato se ni čuditi, da so v smislu zahtev novega časa tudi tukaj čutili potre-
bo po splošni izobrazbi. Že od leta 1862 se je občinska uprava pripravljala, da
bi zgradila zavod, toda težave so bile velike in številne. Leta 1868 so naredili
prvi odločen korak: od vlade so dobili dovoljenje, da se polastijo nekdanjega
bazilijanskega samostana. Toda pomanjkanje sredstev in negotovost, komu naj
bi zavod zaupali, sta povzročila, da do leta 1878 sploh ni bilo nič narejenega.
Tega leta je nekaj uglednih meščanov ne glede na vse predsodke sklenilo, da
se bodo obrnili na kako redovno skupnost. Vprašanje je bilo katero. Nekega
dne se je dekan don Francesco Fisauli odpravil k škofu v Acireale, kamor spada
Randazzo, in v pogovoru omenil tudi negotovost glede izbire vodstva zavoda.
»In zakaj se ne obrnete na don Boska?« ga je prekinil škof.
»Na don Boska? Kdo je ta don Bosko?«
»Kako? Ne poznate don Janeza Boska iz Turina?«
Dekan je skomignil z rameni. Tedaj mu je škof na kratko vse objasnil. Ko
se je Fisauli vrnil v Randazzo, je navdušil za stvar svoje prijatelje, ki se niso nič
obotavljali, in se takoj lotili dela.15
Priprave so bile zelo težavne. Tisti, ki je vse delal, je bil dekan iz ugledne
družine v kraju, toda gibalo vsega, navdihovalec in duša je bil plemeniti in za-
služni Randačan vitez Giuseppe Vagliasindi Romeo, ki je kot pokrajinski svetnik
predložil načrt državni oblasti. Uspelo mu je, da so načrt sprejeli, česar ne bi
mogla doseči nobena cerkvena oblast. Ostal je vse do zadnjega zvest salezijan-
cem, bil zagovornik in branilec zavoda proti vsemu in vsem. Drugi so v zavodu
videli zgolj težave pri usklajanju potrebe po izobrazbi z izdatki proračuna. Toda
Vigliasindi, ki sicer ni omalovaževal izobraževalnih in gmotnih koristi, je imel
veliko vzvišenejše poglede in je želel predvsem krščansko vzgojo nove mladine.
Sicer še zelo mlademu, pa zelo vplivnemu, pravi politični naravi, obenem pa
15 Pismo viteza Giusepeja Vagliasindija don Bosku, Randazzo, 16. oktober 1884.

23.6 Page 226

▲back to top
226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
močno krščansko zasidranemu, mu je uspelo ob polni prostozidarski nadvla-
di izsiliti vsa potrebna dovoljenja za tako popolnoma versko ustanovo. Niti se
ni zadovoljil, da bi se ravnal po nesrečnih okoliščinah časa, temveč je obdržal
ponižno zadržanost in je komaj po njegovi smrti prišlo na dan, kaj vse je storil,
medtem ko so se drugi ponašali s sadovi njegovega prizadevanja. Blaženi, ki je
dobro poznal njegove zasluge, se mu je ob raznih priložnostih zahvaljeval za
vse, kar je že storil, in za tisto, kar bo še storil v korist zavoda San Basilio.16
Po dekanovem pogovoru s škofom so se začeli dogovarjati z don Boskom.
To se je zgodilo s pismom, ki ga je napisal Vagliasindi,17 zamislil ga je dekan,
odposlal pa škof, ki je pripisal svoje priporočilo.18 Vendar se zdi, da je Vag-
liasindi že meseca aprila v zasebnem pismu don Bosku načel to vprašanje in
mu postregel s krajevnim opisom, poročilom o stavbah ter z oceno finančnega
in moralnega stanja in s tem osvetljeval poznanje zadeve.19 Odgovor je bil ta-
kojšen in pritrdilen. Blaženi je bil pripravljen odpreti v Randazzu tehniške in
gimnazijske šole s konviktom in tudi osnovno šolo. Ni postavljal še nikakršnih
pogojev, temveč je poslal dogovor, ki ga je sklenil z občinsko upravo v Alassiu in
ki bi lahko bil za osnovo. V kratkem da bo prišel tja njegov predstavnik.20 To se
nanaša na predvideno potovanje don Cagliera in don Duranda.
Don Boskovo ime pred občinskim svetom uradno ni bilo izgovorjeno pred
28. januarjem 1879. Omenil ga je pokrajinski svetovalec Giuseppe Vagliasin-
di,21 ki je poročal o začetih pogovorih in žel splošno odobravanje. Dne 3. marca
sta prišla odposlanca in sta ostala v Randazzu šest dni. Don Cangliero22 je pisal:
»Bila sva sprejeta na občini. Razpravljali nismo o gmotnih, temveč duhovno-kr-
ščanskih vidikih. Želeli smo trdno, zdravo in versko vzgojo.« Ko sta ugotovila
tako dobro razpoloženje in ker so bili salezijanci »prva družba, ki naj bi dvignila
Sicilijo iz ruševin uničenih in razgnanih redovnih ustanov zadnjega nasilja«, sta
se pogajalca odločila razpravljati na širših osnovah, kot so jim bile določene po
navodilih. Vzela sta za osnovo milejšo pogodbo Alassia v primerjavi s strožjo za
Varazze, ki sta jo prinesla s seboj in ki je bila don Bosku bolj všeč. Dne 7. marca
16 Pismo don Guidazia Vagliasindiju, Turin, september 1882, in don Duranda, Turin, 24. oktober
1884. Ob neki slovesni priložnosti v navzočnosti msgr. Cagliera in glavnih predstavnikov Ran-
dazza je domiselni don Guidazio, govoreč o začetkih zavoda, javno pozdravil Vagliasindija kot
paraninfa [ljubezenski posrednik] zavoda.
17 Sin Francesco je med družinskimi papirji našel očetov rokopisni osnutek.
18 Pisma don Fisaulija škofu, Randazzo, 1. avgust 1878, in škofa don Bosku, 2. avgust 1878.
19 To je razvidno iz pisem, ki nam jih je dal na vpogled imenovani doktor Vigliasindi, sin Giuseppeja.
20 Pismo dekana Fisaulija, Randazzo, 2. in 26. september 1878.
21 Zapisnik občinskega sveta v Randazzu 28. januarja 1879. Zaradi zgodovinskega pomena, ker gre
za predstavitev don Boskovega dela na Siciliji, zaradi plemenitosti vsebine in zato, da počastimo
spomin velezaslužnega moža, ki je izrekel nagovor, ga objavljamo v celoti v Dodatku, št. 44.
22 Don Boskovo pismo, Acireale, 9. marec 1879.

23.7 Page 227

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
227
sta z občinsko upravo podpisala pogodbo za pet let, ki je bila 29. aprila potrjena
na pokrajinskem šolskem svetu in takoj stopila v veljavo.23 Ko je bilo vse ureje-
no, je don Bosko poslal županu »ljubeznivo pismo«, kakor je pisal dekan,24 »ki
je zelo ugajalo članom občinskega sveta in vsem, ki so imeli srečo, da so ga brali
ali slišali o njem poročati.« Končno je poslal v Randazzo don Antonia Sala, člana
vrhovnega kapitlja, z namenom, da bi vodil dela pri ureditvi prostorov, ki jih je
naročila občinska uprava.
V smislu pogodbe bi morali konvikt in šole odpreti na začetku šolskega leta
1879–80. Za ravnatelja novega zavoda je bil imenovan don Guidazio, ki je prišel
iz Montefiasconeja. Iz Turina je s svojim osebjem odpotoval 19. oktobra. Med
potovanjem je ugotovil, kako zelo je bil don Bosko poznan in priljubljen v južni
Italiji. V Neaplju ni želel maševati, ker ni imel celebreta. Pa je bilo zadosti, da je
povedal, da je eden izmed don Boskovih duhovnikov; dovolili so mu maševati
in potegnili iz skrinje najlepšo mašno obleko in bili z njim nadvse ljubeznivi.
V Messini jih je nadškof msgr. Guarino obsipal z ljubeznivostmi. Vseh deset je
lastnoročno postregel s kavo in jim dal v semenišču pripraviti stanovanje in
hrano. Ravnatelj don Guidazio je sprejel obiske mnogih uglednih osebnosti,
tako duhovnikov kakor laikov, ki so želeli spoznati salezijance in slišati njihove
novice. Odpotovali so dan po prihodu in bili prevzeti nad dobroto tamkajšnjega
velespoštovanega nadpastirja, ki je želel, da bi ga imeli za salezijanca. Zadovo-
ljen z vsem tem je pisal Božjemu služabniku nadvse ljubeznivo pismo in izrazil
željo, da bi ga mogel v Messini25 osebno pozdraviti.
V Randazzu je salezijance pričakovalo veliko duhovnikov in ljudstva. Spre-
mljali so jih v zavod in jih občudovali zaradi njihove mladosti, vendar vsi polni
spoštovanja. V zavodu jih je obiskala civilna oblast. Odmev vtisa o tem lepem
sprejemu je odstavek prvega pisma, ki ga je don Guidazio pisal don Bosku:26 »Z
eno besedo, vse je za zdaj zelo lepo: lepo nebo, prijeten kraj, veličasten zavod,
zlasti še ko bo vse urejeno, in odlično ljudstvo.« Sklenil pa je z naslednjimi opa-
žanji: »Vsi smo polni dobre volje, in če bo treba, bomo z Božjo pomočjo delali
čudeže. Toda Oratorij nas ne sme pozabiti in vi, gospod don Bosko, nas priporo-
čite Mariji Pomočnici in našemu zavetniku sv. Frančišku Saleškemu, da bi nam
podelil delček tiste sladkosti in gorečnosti za duše, s katerima je on storil toli-
ko čudovitih del za zveličanje duš in večjo Božjo slavo. Pošljite nam, predragi
gospod don Bosko, svoj blagoslov in bodite prepričani, da bomo storili vse, da
bomo vedno bolj vredni salezijanskega imena in don Boskovih sinov.«
Prošenj za sprejem je bilo že kakih petdeset. Don Sala, ki je ostal tam do
23 Dodatek, št. 45.
24 Pismo don Duranda, Randazzo, 31. marec 1879; don Boskovega pisma ni bilo mogoče najti.
25 Dodatek, št. 46.
26 Randazzo, 28. oktober 1879.

23.8 Page 228

▲back to top
228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
prvih dni novembra, je spremenil meniški samostan in njegovo okolico v veselo
prebivališče novih živahnih prebivalcev. Začetek je bil določen za 12. november.
Po enem mesecu je don Guidazio opisal obnašanje fantov, in ne da bi hotel, po-
kazal, kako čudovite uspehe ima don Boskova vzgojna metoda tudi na Siciliji.27
»Ne morete verjeti,« je pisal, »kako ti fantje željno poslušajo in s spoštovanjem
sprejemajo don Boskove nasvete. Tudi če bi jim eno uro govoril o don Bosku,
ne bi bilo nevarnosti, da bi kdo postal nepotrpežljiv. Tako so ubogljivi in pridni,
da se vsi čudimo. Vse nedelje in praznike prejemajo svete zakramente. Starši
so nadvse zadovoljni s svojimi sinovi, ker so tako veseli in so raje v zavodu ka-
kor doma. Veliko staršev je prosilo vodstvo zavoda, da bi imeli svoje otroke za
božič doma na kosilu. Odgovoril sem, da to ni mogoče, ker nam to prepoveduje
pravilo. Ker so vztrajali pri svoji prošnji, sem poklical dečke in jih v navzočnosti
njihovih staršev vprašal, ali želijo iti na kosilo domov ali ostati v zavodu. Niti
eden ni želel iti domov. Ko so starši to slišali, so nas nehali nadlegovati in so se
zadovoljili s tem, da so na oslih poslali v zavod tovore slaščic za gojence in pred-
stojnike. Da bi zadovoljili te dečke in jih razveselili, smo iznašli zelo preprosto
sredstvo, to so mali kleriki, ko smo jih med božično devetdnevnico po osem ali
deset oblekli v ministrantske obleke. Treba je videti, kako ti fantje zlasti odra-
sli nadvse želijo biti pri svetih obredih v ministrantski obleki. Že dvakrat smo
pripravili gledališko predstavo zanje.«
Toda don Boskov zavod ni mogel brez prazničnega oratorija. Ko je don Stefa-
no Trione videl množice fantov iz najnižjih družbenih slojev, ki so živeli stisnjeni
v revne koče in prepuščeni sami sebi blodili po cestah, je čutil potrebo, da se je
zavzel zanje, jih zbral ob Gospodovih dneh in jih obdal s človeško toplino. Povedal
je to škofu, ki zamisli ni samo odobril, temveč ga je spodbudil, da bi čim prej začel
delo, in pobudo priporočil krajevni duhovščini. Dobil je na razpolago zapuščeno
cerkev, uporabil vsepovsod nabrane klopi in že je bil oratorij odprt. Zbral je prib-
ližno dvesto fantov. Bilo mu je v pravo zadovoljstvo, ko je videl, kako so se ti poba-
lini, ki so prej bruhali iz sebe nespodobne besede, preklinjali in napadalno govo-
rili ter po tamkajšnji navadi klicali hudiča za svetnika, spremenili in se poboljšali.
Seveda je bilo za to treba imeti posebne privlačnosti, kot so majhne loterije, lutke,
obljubiti kak izlet na deželo z malico. Pri tem mu je pomagal neki klerik in nekaj
fantov iz gimnazije, ki so njegove nagovore prevajali v sicilijansko narečje ter mu
pomagali vzdrževati red v cerkvi in v odmoru na dvorišču. Z ljubeznivostjo, ki so
se je naučili pri don Bosku, so obvladovali te uboge fante, jih poučevali o verskih
stvareh in jih dvigali iz zapuščenosti, v kateri so se znašli.
Na pomlad prvega šolskega leta sta Zavod san Basilio razveselila dva dra-
gocena obiska. Msgr. Guarino je prišel iz nekega kraja na meji njegove nadško-
27 Pismo don Rui, malo po božiču 1879.

23.9 Page 229

▲back to top
BiS 14 — 13. poglavje
229
fije in hotel videti pri delu toliko opevane don Boskove sinove. Zadržal se je cel
teden in postal majhen z malimi, se pogovarjal z dečki in se igral z njimi, kakor
je videl druge predstojnike. Akademija v njegovo čast mu je zelo ugajala. Od-
šel je prepričan, da je don Boskovo delo zares previdnostno za čase, v katerih
živijo. Kak mesec pozneje je bil gost zavoda tudi krajevni škof msgr. Genuardi.
Sprejeli so ga z vsemi potrebnimi častmi in njemu na čast pripravili latinsko
igro, ki je napolnila z veseljem vse, ki so mogli oceniti predstavo. Slava zavoda
se je širila po otoku na najrazličnejše načine.
Toda vsaka medalja ima tudi drugo stran. Don Rua je opozoril don Gui-
dazia, da naj ne zaupa preveč prvim vtisom.28 S časom se je pokazalo, da je bil
to zelo moder nasvet. Sektaško nasprotovanje šolskih nadzornikov, hladnost
občinskih oblastnikov, notranje težave v zavodu so velikokrat postavili na trdo
preizkušnjo ravnateljevo odločnost, vendar jih je z njemu lastno spretnostjo
in z učinkovitim sodelovanjem viteza Giuseppeja Vagliasindija vselej zmagovi-
to premagoval. Don Bosko je dal don Guidaziu ob slovesu dvoje zagotovil. »Ne
boj se. V Randazzu boš naredil veliko lepega. Don Bosko te blagoslavlja in moli
zate.« Pod vplivom blaženega so malo prej izrekli »živo prepričanje«, da bo ta
prva salezijanska hiša na Siciliji napredovala in postala »seme mnogih dru-
gih«.29 Dejstva so obe napovedi odločno potrdila.
28 Navedeno pismo.
29 Bollettino Salesiano, januar 1880, str. 12.

23.10 Page 230

▲back to top
14. poglavje
PABERKI OD TU IN TAM IN IZ RAZNIH OBDOBIJ
LETA 1879
Več stvari in malenkosti, ki niso povezane z drugimi deli našega pripo-
vedovanja, bomo zbrali v tem poglavju, da ne bo šlo v pozabo nič, kar nam je
poznano o našem blaženem v letu 1879. Gre za podrobnosti, ki se tičejo skoraj
izključno hiš v Italiji in Franciji.
V LANZU: OBISKI, OBČINA, DUHOVNE VAJE
Lanzo nas predvsem spominja na izpolnitev obljube, ki jo je zavod dal
leta 1873. Tega leta je pretila nevarnost, da bi se komaj dograjeno poslopje, ki
se ponosno dviga na obronku Predalp, porušilo, kar je z grozo napolnilo vse
predstojnike: desna stran in šesti steber stebrišča sta začela popuščati. Takoj
so storili vse potrebno in prestrašeni ravnatelj don Lemoyne je takoj poročal
don Bosku. Ne da bi se blaženi vznemiril, je priporočil, naj šesti steber izročijo
v varstvo sv. Jožefu in naredijo obljubo, da bodo na dvorišču postavili spome-
nik temu svetemu očaku. Nevarnost so preprečili, a kakor je to običajno pri
zamenjavi osebja, so zavlačevali izpolnitev obljube. Toda neki dogodek je osve-
žil spomin nanjo. Leta 1877 se je mali turinski konviktovec po imenu Vittorio
Emanuele Salvini med igro na stopnicah drugega nadstropja preveč iztegnil čez
ograjo in padel v globino. Po čudnem naključju pa je priletel prav v naročje rav-
natelja don Scappinija. Oba sta v trenutku nesreče poklicala na pomoč sv. Jožefa
in ostala nepoškodovana. Ko je za to zvedel don Bosko, je zahteval izpolnitev
storjene obljube. Toda spomenik ni bil gotov do 19. marca 1879. Božji služab-
nik, ki je verskim prireditvam pripisoval velik pomen, je hotel biti navzoč pri
odkritju spomenika, ki so se ga udeležili tudi mnogi tuji gostje. Klerik Grosso,
ki je na področju cerkvene glasbe dosegel izredne uspehe, je uglasbil himno, ki
naj bi jo zapeli pri odprtju. Spremljala naj bi jih oratorijska godba na pihala pod

24 Pages 231-240

▲back to top

24.1 Page 231

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
231
vodstvom dirigenta Doglianija. Za večen spomin je don Bosko odredil, da naj v
čast sv. Jožefu dajo blagoslov z Najsvetejšim, kakor je to še danes tam navada.
Don Boskovi sprehodi v Lanzo so bili še precej pogosti. Vrnil se je spet spo-
mladi, v času, ko pletejo ptički gnezda, in prav ob tej priložnosti se je zgodilo
nekaj značilnega. Med izletom je nekaj konkviktovcev odkrilo, vzelo in prineslo
s seboj v zavod gnezdo mladih kosov in ga skrilo za neki zaboj. Uboge živalce
pa so kmalu podlegle nestrokovnemu ravnanju. Ko je umrl zadnji ptiček, so se
dečki dogovorili, da ga bodo častno pokopali. Pokop so priredili med odmorom
in pri tem posnemali cerkvene pogrebne obrede. Ptička so na zadnji poti spre-
mljali spevi, kropitve in nagovori. Don Bosko je s svojega okna opazoval prizor.
Nato je dal poklicati fanta, ki je bil vodja porednosti. Z resnim obrazom mu je
dal vedeti, da je bilo to dejanje nespodobno, pravo sramotenje svetih obredov
in da naj bi tega nikdar več ne storil. Ko je videl, kako je bilo navihancu hudo
zaradi storjenega dejanja, je spremenil ton. Rekel mu je, da mu odpušča in da
odpušča tudi drugim. Ob slovesu mu je izročil zavojček karamel, ki naj bi jih
razdelil med svoje sodelavce. Karanje je bilo potrebno in je bilo tudi storjeno.
Toda v načinu, kako se je vse to naredilo, je bila cela duša in ves don Boskov
preventivni sistem.1
Septembra istega leta se je iztekla pogodba z občinsko upravo. Ker je prišlo
do dogodkov, o katerih smo poročali v prejšnjem zvezku, je don Bosko naredil
preskus, da bi videl, kaj občinski svetovalci menijo o dokončni odločitvi. Zato je
pisal županu:
Veleugledni gospod župan!
V pravkar končanem mesecu juliju sem na izletu v Lanzo ugotovil, da bo treba v zavo-
du opraviti nekatera popravila, ki so nujna za redno uporabo in za trajno vzdrževa-
nje zavodske stavbe. Da ne bi prišlo do kakih večjih okvar, prosim vašo uglednost, da
bi uredili vse potrebno za omenjena popravila sedaj poleti. Obenem čutim dolžnost,
da vas opozorim na pogodbo med podpisanim in občinsko upravo v Lanzu, ki se izte-
če 1880–81. V ta namen prosim vašo uglednost, da mi pove, kaj načrtuje glede tega,
da bomo mogli urediti vse potrebno za naslednje obdobje. Pričakujem odgovor vaše
poznane dobrohotnosti. Imam čast, da vas pozdravljam in vas lahko imenujem vaše
uglednosti in vseh občinskih svetovalcev ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. avgust 1879
Odgovor ga niti najmanj ni zadovoljil. Zato je sklenil, da naj salezijanci za-
pustijo prostore starega samostana in se preselijo v novo poslopje, kamor so
medtem tudi že preselili osnovno šolo. To župana ni prav nič užalostilo, kakor
je razvidno iz slovesnosti ob začetku novega šolskega leta. Šolski nadzornik, ki
1 Ta fant je bil profesor Giovanni Giannetti, ki poučuje na kraljevem učiteljišču v Vercelliju.

24.2 Page 232

▲back to top
232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se je boril proti gimnaziji v Oratoriju, se je začel zanimati tudi za zavod v Lanzu
in zahteval od župana poročilo o delovanju šole in o diplomah tako ljudskošol-
skih kakor tudi gimnazijskih učiteljev. Ko je don Bosko zvedel za to, je sestavil
odgovor, ki odraža njegovo odločnost, ki jo je potrdil tudi župan.
SPOMENICA
Potem ko je podpisani župan dne 14. tekočega meseca prejel od gospoda šolskega
nadzornika dopis, v katerem zahteva poročilo o zavodu v Lanzu, mi je bilo v čast,
da sem obiskal zavod in govoril z ravnateljem, ki je bil izjemno ljubezniv. Čeprav je
prejšnja leta redno pošiljal seznam učiteljev na urad šolskega nadzornika, bo naša
občinska uprava poslala še imena treh diplomiranih učiteljev. Kar se tiče učiteljev gi-
mnazije, pa prosim, da bi gospod šolski nadzornik sprejel poročilo ravnatelja zavoda,
kajti občinska uprava sodeluje pri upravi gimnazije z zares neznatno vsoto podpore.
Zaradi tega trdi, da so učitelji zadosti usposobljeni, ne da bi zahtevala ustrezne di-
plome. Ob tej priložnosti bi rad povedal, kakor to želi gospod šolski nadzornik, da ta
zavod deluje docela zadovoljivo tako v moralnem, disciplinskem kakor učnem pog-
ledu in smo zavod zaradi tega vedno pohvalno ocenjevali. Res je, da so zadnje čase v
razredih učitelji …
Don Bosko je predložil zahtevane sezname. O poteku življenja v zavodu
imamo poročilo, ki se zelo verjetno navezuje na raziskavo o poboljševalnicah,2
ki je prav takrat tekla v prosvetnem ministrstvu. Leta 1879 je doktor Giulio Be-
nelli, ravnatelj sodnijske ječe v Turinu, verjetno v želji, da bi izdelal nov pravil-
nik za državne poboljševalnice, obiskal salezijanske zavode. Začel je z zavodom
v Lanzu. Kakšne vtise je dobil na svojih obiskih, lahko beremo v članku, ki ga
je objavil devet let pozneje v Rivista di discipline carcerarie.3 Naj navedemo
najpomembnejše odstavke:
»V don Boskovih zavodih, ki sem jih obiskal, sem našel popoln red, veliko
zaupanje do predstojnikov, močan napredek v učenju, slepo zaupanje v učitelje.
Prvi zavod, ki sem ga obiskal, je bil Lanzo leta 1879. Majhno število duhovni-
kov je skrbelo za vse. Na njihov mig, dan z nasmehom na ustnicah, kot prošnja
vljudnega prijatelja, je bil ukaz, ki je bil bliskovito izpolnjen. Povsod sta dihala
mir in zadovoljstvo, ki sta budila občudovanje. Lahko si mislite, kako sem se
počutil jaz, ki sem malo prej zapustil Generalo z njenimi škripajočimi ograjami,
z zamreženimi okni in čuvajem v vojaškem pozoru na vsakem koraku. Tedaj
sem se zavedel, kako res je moralo biti tisto, kar je pripovedoval grof Contesta-
bile, ko je don Bosko sam nekega dne spremljal tristo gojencev poboljševalni-
ce Generale na sprehod do Stupinigija in za to komaj dobil dovoljenje ministra
Rattazzija, ki je hotel pospremiti te fante vsaj s policisti v civilu. Tedaj sem se
2 Prim. MB XIII, str. 552 [BiS XIII, str. 363–364].
3 Leto XVIII, Rim, 1888, str. 87–88.

24.3 Page 233

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
233
prepričal, da je poboljšanje pokvarjenih in zapuščenih dečkov mogoče doseči
samo tako, da rastejo v strogi disciplini (to je disciplina brez popuščanja), ki pa
jo mora spremljati mila sladkost, kakršna je doma v lepo urejenih družinah.
Disciplinski sistem don Boskovih zavodov ne sloni na strahovanju. En sam ubog
klerik je zadosti, da drži v redu celo vrsto fantov. Še pred poukom v šoli dobijo
dečki zavzeto srčno vzgojo. Med kleriki, ki poučujejo, niso nikakršni orli viso-
kega znanja, temveč mladi ljudje, ki znajo narediti privlačno moralno vzgojo. To
se dogaja v nenehnem stiku s fanti, kar je močan dejavnik uspešnosti. Otrok ni
prepuščen sam sebi, temveč ima pred seboj zglede za posnemanje. In gojenci
don Boskovih zavodov imajo odlične zglede. Tako je mogoče razložiti uspehe,
ki jih tam dosegajo.«
Septembra je don Bosko vodil v Lanzu dva tečaja duhovnih vaj. Prvi tečaj z
dvesto salezijanci, med katerimi so bili tudi kleriki in novinci, je trajal od 3. do
10. Novinci iz San Benigna so šli peš do železniške postaje Ciriè, od koder so se
z vlakom peljali do Mathija. Tu so obiskali papirnico in se srečali s sobrati, ki so
prihajali iz Turina, skupaj z njimi so prišli na cilj. Tam so že dobili don Boska, ki
se je »glede zdravja počutil srednje dobro«, kakor pravi kronika.4
Dne 5. septembra po večernih molitvah je v nagovoru za »lahko noč« blaže-
ni končal razpravo o temi, ki se je vlekla že več let. Kakor smo videli, je večkrat
priporočal, da bi opustili triletne zaobljube, vendar se o tem ni nikoli končno
odločilo, ker so triletne zaobljube po prepričanju nekaterih predstojnikov dajale
odlično priložnost, da so mogli bolje spoznati ljudi. Tokrat pa je don Bosko pre-
sekal vozel in ni o tem nikdar več govoril. »Preden bom povabil tiste, ki mislijo
zaprositi za sprejem v Družbo, bom povedal nekaj drugega in to je, da je letos
zadnjikrat, ko delamo triletne zaobljube. Kdor bo prihodnje leto želel delati za-
obljube, bo naredil večne. Videli smo, da so triletne zaobljube za mnoge preveli-
ka skušnjava. Potem ko je kdo preživel eno leto v tej Družbi, lahko jasno ugotovi,
ali ga Bog kliče vanjo in ali ima za to odločitev zadosti moči ali ne. Zato lahko
odgovori: – Naredil bom večne zaobljube ali pa bom izbral kako drugo pot. – Le-
tos bomo delali še triletne zaobljube, ker preteklo leto o tem še nismo govorili.
Vsak pa ima na izbiro, da če je zaprosil za triletne zaobljube, naredi večne, če pa
je prosil za večne, da naredi triletne. Blaženi je potem to odločitev povedal tudi
pri drugem tečaju in pri vseh duhovnih vajah v teku leta. V praksi pa se je ogibal,
da bi komu naložil breme, ki bi presegalo njegove moči, ali da bi posnemal kres-
nico, ki enkrat sveti, potem pa spet ugasne. Zadosti je, da si ogledamo kataloge
posameznih let in bomo videli, da ni nikdar manjkalo triletnih zaobljub.
Pri zaobljubah je imel don Bosko nagovor, katerega je ohranjen samo za-
četek. »Iz dneva v dan,« je rekel, »raste število naših sobratov, se pravi tistih, ki
4 To povzemamo iz Male kronike don Barberisa, predzadnjega zvezka, ki pa obsega samo dvanajst
pisanih strani in govori o različnih stvareh.

24.4 Page 234

▲back to top
234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se z dušo in telesom posvečajo Gospodu z namenom, da bi rešili svojo dušo in
duše drugih. Kako veliko zadoščenje je to zame, ko se, ne da bi svet za to vedel,
pripravlja toliko ljudi za svoje rešenje. Tako hoče Gospod in zato nas blagoslavlja
na tak način. Svet se ničesar ne zaveda, samo mi in tisti, ki so z nami, vedo za
to (nihče drug). Pred mnogimi leti smo prvič opravljali duhovne vaje. Bilo nas
je štirinajst. Družbe še ni bilo. Od teh štirinajst je bilo dvanajst zunanjih, ker je
don Bosko takrat imel samo dva notranja. Ko smo drugič opravljali duhovne
vaje, nas je bilo dvaintrideset. Ko pa je nastala Družba, smo opravljali duhovne
vaje v Trofarellu. Spominjam se, da nas nekega leta pri drugem tečaju ni bilo
več kot šestnajst. Toda že v kratkem času je tisti prostor postal premajhen, zato
smo začeli opravljati duhovne vaje v Lanzu. Ampak tudi tukaj je število tako zelo
naraslo, da dva tečaja nista bila več zadosti in smo morali tretji tečaj duhovnih
vaj pripraviti v Sampierdareni. Letos moramo ene duhovne vaje opraviti tudi v
Alassiu. Na prvih duhovnih vajah je dvesto petdeset udeležencev in druge tudi ne
bodo manj številne. Ali ne vidimo v tem jasnega delovanja Božje roke? Na nekem
mestu v svetem pismu je rečeno: Multiplicasti gentem, sed non magnificasti laeti-
tiam [Pomnožil si ljudstvo, pa nisi pomnožil radosti]. Se bo to moralo reči tudi za
nas? Upam, da ne. Zberimo se in preprečimo, da se to ne bo zgodilo. Ali veste, kaj
je za to potrebno? Ena sama beseda. Ne bom vam veliko govoril, da bi šlo vse lepo
naprej. Samo eno točko: Osservanza [izpolnjevanje] pravil! Redovne ustanove so
vedno uspevale tako dolgo, dokler so izpolnjevali pravila. Kdaj so propadle? Ko
je upadlo izpolnjevanje pravil ali se je prelomilo.« Primerjava naših skromnih
začetkov s sedanjim napredkom Družbe postaja vedno bolj nekaj obveznega. To
velja zlasti takrat, ko hočemo navdušiti salezijance za njihov poklic.
Tudi pri drugih duhovnih vajah je don Bosko po zaobljubah imel nagovor.
Kronika nam je ohranila samo del o zmernosti. Rekel je, da je zelo potrebno,
da poznamo njegovega duha glede te kreposti. Ko je govoril o moralni škodi, ki
jo trpijo mladi zlasti zaradi nezmernega uživanja alkohola, je priporočil: »Vsak
naj se potrudi, da bo izpolnjeval pravila in bo jedel in pil samo toliko, kolikor je
potrebno, in nič več. Če vas na primer povabijo na pojedino in bo potreba ali tudi
samo primernost svetovala, da greste, pojdite. Znašli se boste pred obilico jedi in
pijače. Bodite dobre volje, ne upirajte se. Ker ste že v takem položaju, boste zau-
žili malo več kot po navadi. Toda vsakdo naj dobro presodi svoje zmogljivosti in
svoje potrebe. Nikakršnega pretiravanja, nikakršne nezmernosti, v tem bodimo
zelo strogi sami s seboj. Drugič se bo zgodilo, da ne boste dobili svojega obroka.
Izrabite priložnost in opravite malo veselega zatajevanja. Lahko si rečete: 'Vča-
sih se je treba postiti, da lažje premagujemo skušnjavo. Ker se mi je ponudila pri-
ložnost, se bom postil danes.' In kolikor večji je tek in kolikor večja je potreba po
delovanju, toliko raje bomo rekli: 'Ta post in to delo s praznim želodcem veljata
veliko več, ker si jih nisem izbral sam, temveč ju je pripravil Gospod.'«

24.5 Page 235

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
235
V VALLECROSII: GRADNJE
V Vallecrosii se protestanti, ki so uvideli, da se niso uresničile njihove hu-
dobne nakane, niso mogli pomiriti. Evangeličanski pastor in valdeški vodja
otroškega vrtca sta dala duška svojemu nezadovoljstvu v knjižici Nekaj besed
prebivalcem ravnine v Vallecrosii in okoliških vaseh. Sprevračali so zgodovino,
resnico in zdravo človeško pamet. Namen knjižice je bil nahujskati ljudstvo
proti zavodu Marije Pomočnice. Vestnik za mesec julij je ostro zavrnil tako pisa-
nje. Toda treba je bilo odgovoriti ne le z besedami.
Krivoverci so želeli, da bi salezijanci in sestre odšli iz Vallecrosie. Don Bosko
pa je nasprotno že mislil, da bi namesto kapele zgradil veliko cerkev za duhov-
ne potrebe katoličanov in ustvaril spodobne šole za dečke in deklice. Novi škof
Tommaso markiz Reggio je nadaljeval delo svojega prednika in zelo podpiral
to zamisel. V okrožnici z dne 12. junija 1879 se je obrnil na »velikodušne in
pobožne duše«, opisal v živih barvah protestantsko nevarnost in pozval velike
in male, bogate in revne, da bi z denarjem, ročnim delom, materialom, dragoce-
nimi predmeti in vsem drugim priskočili na pomoč. Ustanovil je ustrezen odbor
petih duhovnikov in štirih laikov, ki naj bi se zavzeli za propagando v škofiji.
Toda najtežji delež je bil vedno na don Boskovih ramenih, ki ga je škof v svojem
pisanju dvakrat omenil in se o njem zelo laskavo izrazil.
Kljub bitkam, ki jih je prav v tem času moral bojevati, in kljub velikim izdat-
kom, ki jih je imel za gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista, je bil blaženi vedno
miren in vedno pripravljen delati dobro in je sprejel nalogo. Moral je premagati
veliko težav, da je lahko kupil potrebno zemljišče. Avgusta je pisal ravnatelju
don Cibrariu.
Predragi don Cibrario!
Doslej se nisem mogel zavzeti za nameravano gradnjo v Vallecrosii, toda sedaj sem
ad hoc et propter hoc [za ta namen]. Pogovori se z gospodom kanonikom Cassinijem
in drugimi in mi odgovori:
1. Ali še niso pisali papežu ali menijo, da bi jaz sam pisal s pastoralnim pismom ozi-
roma z okrožnico msgr. Reggia ali brez nje?
2. Ali je list, ki smo ga natisnili v Oratoriju, že prišel v vaše roke, ali ste z njim zado-
voljni ali je treba kaj spremeniti?
3. Ali je priporočilno pismo, ki naj bi bilo listu priloženo, že napisano ali naj ga na-
pišem jaz? Povej mi to in še vse drugo, kar je treba, in skušal bom vse takoj urediti.
Pozdravi vse naše prijatelje in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. avgust 1879
P. S.: So načrti že narejeni? So se dela začela? Nima smisla, da bi hodili h kneginji
Gallieri, ker ne sprejema.
Papežu je pisal osebno z namenom, da bi od njega prejel blagoslov in pod-

24.6 Page 236

▲back to top
236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
poro, ki bi dobre navdušila za velikodušno pomoč.
Preblaženi oče!
Ponižno kleče pred vašimi nogami, preblaženi oče, bi vam rad z največjim spoštova-
njem sporočil naslednje.
V Valle Crosio, kraj med Ventimiglio in Bordighero, je v teh zadnjih letih prišlo toliko
protestantov, da so ogrožena vsa bližnja naselja. Škof te škofije msgr. Reggio s skrbjo
in žalostjo opisuje verski položaj svoje črede v presunljivi okrožnici, ki si jo drznem
priložiti vaši svetosti z dovoljenjem in v imenu istega gospoda prelata.
Da bi zavrli nevarnost krive vere, so pred štirimi leti začasno najeli poslopje, ki naj bi
služilo za cerkev, šolo in stanovanje učiteljev. Toda to je prava revščina v primerjavi
z elegantnimi poslopji, ki so jih postavili krivoverci.
Kljub žalostnim časom in kljub težavam, da bi zbrali potrebna sredstva, je podpisani,
gnan od potrebe in na povabilo krajevnega škofa in v moči vaših spodbud, da bi se
zoperstavili zmoti, kjer koli se pokaže, bil pripravljen na gradnjo bolj primerne stav-
be v korist vere in kot odgovor na obstoječo potrebo.
V ta namen smo že kupili potrebno zemljišče, izdelali potrebne načrte in začeli dela.
Nimamo nikakršnih predhodnih sredstev. Vse smo izročili v roke Božje previdnosti in
neizčrpni dobroti vaše svetosti.
Zato vas v imenu že omenjenega msgr. Reggia in v imenu dobrodelnega odbora, ki
je bil ustanovljen s tem namenom, prosim, da bi podelili apostolski blagoslov vsem
tistim, ki se bodo na kakršen koli način odločili za sodelovanje pri tej dobrodelni
pobudi.
Če bi mogla vaša svetost nakloniti kak prispevek, bi bilo to neustavljiva spodbuda za
dobre katoličane, da bi nam prišli na pomoč.
S srcem, polnim zaupanja in hvaležnosti, prosimo Boga, da vašo svetost ohrani še
veliko let, in čutim dolžnost, da v imenu vseh izrečem svoje globoko spoštovanje.
Najponižnejši in najvdanejši sin
duh. Janez Bosko
Turin, 16. september 1879
Sveti oče je odgovoril s podelitvijo apostolskega blagoslova in dodal petsto
lir. V pismu don Cibrariu imenuje don Bosko liste obrazce, ki naj bi jih izpolnili
darovalci s številko svojega prispevka. Takim listom je dodajal poziv, ki ga je
»izdelal« sam.5
Katoličanom!6
Žalosten opis položaja, kot ga podaja okrožnica msgr. Reggia, škofa v Ventimiglii, za-
radi vdora protestantov v Valle Crosio, budi bojazen v vseh, ki ljubijo našo Katoliško
cerkev. Sovražniki vere ne skoparijo niti z materialnimi niti moralnimi sredstvi, da bi
sejali zmoto in pridobivali privržence.
5 Tako piše don Bosko v opombi k nekemu prepisu.
6 V oglatih oklepajih so popravki, ki jih je monsinjor škof uvedel v izvod, ki mu ga je poslal don
Berto in ga hranimo v našem arhivu.

24.7 Page 237

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
237
Da bi zajezili delo nosilcev krive vere in rešili vsaj mladino, smo vzeli v najem (v na-
vedenem kraju Valle Crosii) poslopje, ki naj bi služilo za cerkev, stanovanje učiteljem
in za šolo. Toda to je prava revščina v primerjavi z elegantnimi poslopji, ki so jih
postavili učenci Lutra (imenitne šole in cerkev evangeljskih zapeljivcev v nasprotju z
resničnimi potrebami kraja).
Zato je nujno potrebno, da začnemo gradnjo poslopja, ki bo imelo primerno cerkev,
stanovanja za učitelje, razrede za nedeljsko, dnevno in večerno šolo, kot tudi stano-
vanja za sestre in primerne prostore za njihove gojenke.
V ta namen je na voljo dva tisoč kvadratnih metrov zemljišča z ustreznim načrtom.
Dobršen del pripravljenega materiala bo kmalu uporabljen za temelje. Ker je potre-
ba velika, upamo, da bo stavba hitro končana.
Kje pa bomo vzeli sredstva, da bi udejanjili te načrte? Nimamo nikakršnih prihran-
kov in vse je prepuščeno Božji previdnosti, ki nikdar ne odpove, zlasti v stiski. Naše
upanje je v najvišjem vodji svete Cerkve, ki je, kljub temu da je sam v velikih težavah,
prvi daroval 500 frankov s posebnim blagoslovom za vse tiste, ki bodo sodelovali z
delom ali z besedo. Računamo z dobrohotnostjo škofov, zlasti s škofom msgr. Reggi-
om v Ventimiglii. Pričakujemo sodelovanje vseh tistih, ki ljubijo našo sveto vero in
krščansko vzgojo mladine.
V zaupanju v pomoč dobrih katoličanov podpisani darujejo svoj prispevek in so prip-
ravljeni zbirati vse vrste darove, tako v denarju kakor v gradbenem materialu.
Da bi olajšali način darovanja, prilagamo obrazec, na katerega lahko vsak napiše
vsoto, ki jo dobrota njegovega srca namerava darovati enkrat ali v dveh ali tudi treh
letih.
(V zaupanju v dobroto katoličanov podpisani, ki so že sami dali svoj dar, vabijo dob-
rotnike, da bi prispevali svoj dar, podpisali ta obrazec in navedli, na kakšen način, v
denarju ali kako drugače, bodo sodelovali bodisi enkrat bodisi v dveh ali treh letih).
Ko bo stavba dograjena, se bo v znamenje hvaležnosti obhajala v njej vsakodnevna
pobožnost za vse darovalce.
Sklenili bomo z besedami svetih pisem, ki pravijo: sodelovali ste pri izgradnji Božje
hiše na zemlji in Bog vam do dal nekega dne v posest kraljestvo, ki ne bo imelo konca.
Najvdanejši služabniki
(Podpisi članov odbora)
V prošnji na kraljevi ekonomat za nepodeljene benefikacije, se je don Bosko
obširneje razpisal o podrobnostih stavbe v Vallecrosii.
Veleugledni gospod!
Duhovnik Janez Bosko spoštljivo poroča, da je na povabilo spoštovanega msgr. Lo-
renza Bialeja l. 1876 odprl na planoti v Vallecrosii pri Ventimiglii dve javni osnovni
šoli za 40 dečkov in 60 deklic; kakor je razvidno iz zapisnika pokrajinskega inšpek-
torja, je šola popolnoma zastonj in v skladu z obstoječimi zakoni; tu ima majhno
cerkvico, v kateri se delijo sveti zakramenti in Božja beseda.
Ti dve šoli in cerkvica, ki so bile zgrajene nasproti že obstoječi protestantski bližnji
cerkvi, so bile nujna potreba kraja, ki ga vedno bolj naseljujejo meščani in obiskujejo

24.8 Page 238

▲back to top
238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tuji letoviščarji. Zaradi velike oddaljenosti od župnije in od šol glavnega mesta na
severu, ki je zelo nezdravo, brez njih ne bi mogli izpolnjevati svojih krščanskih in
državljanskih obveznosti, kaj šele, da bi dajali svojim otrokom moralno in učno vzgo-
jo. Ta dobrodelna ustanova, sicer zelo pomembna pa tudi draga zaradi plačevanja
najemnine in mesečnin za učitelje, se je vzdrževala z darovi domačinov in zlasti še z
letnimi prispevki nekega velikodušnega dobrotnika, ne da bi občinska uprava v Val-
lecrosii, ki je odgovorna za šolo, zdravnika in druge obveznosti, kar koli prispevala.
Ker pa je zgoraj omenjeni dobrotnik pred enim letom umrl in so zaradi zelo slabih
letin prostovoljni prispevki postajali vedno manjši, se je tako koristna ustanova zna-
šla v okoliščinah, ko ji primanjkuje najnujnejših sredstev za obstoj.
Podpisniku bi bilo zelo žal, če bi moral oditi iz tega kraja in se ločiti od zaskrbljenih
sodelavcev, ki so na vso moč pospeševali napredek šole ter lepega krščanskega in
poštenega življenja. V skrajni stiski, v kateri je, prihaja z zaupanjem h kraljevi vladi,
ki je kakor vedno zelo velikodušna z letnimi prispevki za velezaslužne služabnike
vere in pospeševalce občega dobrega, s prošnjo, da bi, potem ko bi se prepričala o
resničnosti vsega, kar je povedano, kraljevi podekonom v Ventimiglii ponudil svojo
dobrodelno roko in mu pomagal.
Medtem se ponižni prosilec obrača s popolnim zaupanjem k plemenitemu srcu vaše
uglednosti in vas prosi, da bi blagohotno odprli zaklad Generalnega ekonomata in
podelili tisto podporo, ki jo zasluži tako pomembna ustanova, za kar vam bo on v
vedni hvaležnosti namenjal svoje molitve in se žrtvoval za njegovo kraljevo veli-
čanstvo in njegove svetovalce.
Kljub stiskam tistega leta, ko so polja na splošno slabo obrodila, so darovi
pritekali v taki oblici, da so do konca decembra mogli postaviti glavne stene.
V BORGU SAN MARTINO
Kljub temu da v Borgu San Martino ni bilo več ravnatelja don Bonettija,
je zavod sv. Karla napredoval v svojih slavnih izročilih in ljudska naklonjenost
je bila splošna in velika. Dokaz za to je bila odločitev predstojnikov, da bodo
zaradi pomanjkanja osebja odtegnili učitelje salezijance z osnovne šole. Vse se
je dvignilo proti tej odločitvi. Družinski očetje so zbrali podpise in jih poslali
don Bosku. Župnik je celo pretil, da bo zapustil župnijo. Don Bosko se ni hotel
pokazati neobčutljivega za tolikšen dokaz naklonjenosti in je naročil, naj pišejo
ravnatelju don Belmonteju; ljudje naj se pomirijo, on sam pa bo prišel v Borgo
in uredil vse potrebno. Iz tega časa imamo tudi pismo, pravi vzgojni biser, ki ga
je don Bosko pisal gojencem višjih razredov gimnazije o poklicu. To pismo smo
že objavili.7
7 Prim. zgoraj, str. 83.

24.9 Page 239

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
239
V VARAZZEJU
V Varazzeju je v šolskem letu 1879–80 prišlo do zamenjave ravnatelja: don
Francesia je odšel v Valsalice. Njegov naslednik je bil don Monateri, ki je bil po
zaprtju hiše v Albanu na voljo predstojnikom. Toda ta se ni čutil zadosti sposob-
nega za to službo in je želel, da bi to nalogo zaupali komu drugemu. Don Bosko
je po očetovsko odpravil njegove pomisleke.
Predragi don Monateri!
Če bi ti hotel ukazovati nekaj, kar je proti Božji volji, bi te poslal iz Varazzeja. Vendar
niti ti niti jaz nočeva storiti česa takega. Zato potrpi, priskoči mi na pomoč, nikakor
pa mi ne delaj težav, ki jih imam že tako zadosti.
Pogovori se z don Francesijem. V kratkem bom tudi jaz prišel za nekaj dni k vam.
Bog naj te blagoslovi in ti pomaga, da boš vedno bonus miles Cristi [dober Kristusov
vojak].
Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. november 1879
V MAGLIANU SABINU
V Maglianu Sabinu je semenišče konvikt deloval vedno lepše. Oktobra je
don Bosko lahko pokazal predstojnikom veliko zadovoljstvo, ki mu ga je naredi-
lo pismo kardinala Bilia. Njegova eminenca, ki je bil že mesec dni na počitnicah
v tem mestu, je imel priložnost, da je od blizu opazoval napredek v pobožnosti
in učenju semeniščnikov in je čutil potrebo, da je don Bosku izrazil svoje zado-
voljstvo. »Zares sem zadovoljen,« mu je pisal 14. oktobra, »in se zahvaljujem
vaši uglednosti, da ste v teh težkih časih pripravili moji škofiji toliko dobrega.
Učitelji, tako duhovniki kakor kleriki, ki ste nam jih poslali, so zelo goreči in
vzorni in upam, da bodo fantje pod njihovim vodstvom dobili tisto znanje, ki
jim je najbolj potrebno. Dober glas se je razširil po okolici in v Rimu, tako da se
je število gojencev dvignilo na šestdeset in še vedno nenehno raste. To je od-
visno od visokega mnenja, ki ga imajo ljudje o don Bosku in salezijancih. Bogu
bodi hvala. Jaz bom storil vse, da bom podpiral vašo ustanovo in govoril o tem
tudi svetemu očetu in se tako oddolžil za vaše usluge.« Pred svojim odhodom v
Rim je kardinal predsedoval slovesni razdelitvi nagrad gojencem in tako javno
pokazal svoje visoko spoštovanje.
V NIZZI MARE
Tri pisma iz Nizze Mare nam osvetljujejo odnose med don Boskom in tem
zavodom. Vsa tri pisma je ravnatelju pisal don Bosko. V prvem se mu zahvaljuje
za dobre želje, ki mu jih je ravnatelj izrazil ob njegovem godu, mu napoveduje

24.10 Page 240

▲back to top
240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
dostavo knjižice o stanju naše Družbe l'Esposizione [Predstavitev], ki jo je pred-
ložil Svetemu sedežu, se zahvaljuje neki družini dobrotnikov in omenja malo
loterijo, ki se tiče tudi Francije.
Predragi don Ronchail!
Skušal bom odgovoriti na čudno pismo don Bianchija. Bom videl, ali mi ga bo z Do-
mino dante [Božjo pomočjo] uspelo pomiriti. Prve dni prihodnjega tedna bo gospod
župnik Guiol prišel v Nizzo.8 Moral bi don Bologni prinesti vsaj deset tisoč frankov.
Poskusi se z gospodom opatom Convinom9 ali s kom drugim dogovoriti za posojilo.
Stori, kar moreš, da me potegneš iz zagate, v katero me je spravil podjetnik v naši
hiši v Marseillu.
Moral bi vedeti, ali sta don Pirro in don Macherau že duhovnika in ali so kake ovire.
Kdo je tisti drugi duhovnik iz Annecyja, ki mi je pisal za sv. Janeza? Bi rad postal sa-
lezijanec? Se je klerik Pentore že spametoval?
Povej vsem tistim, ki so mi pisali iz vašega patronata, da sem prebral njihova pisma,10
vsem se lepo zahvaljujem in prosim Boga, da bi vse ohranil v svoji sveti milosti.
Če imaš kako lepo novico, mi jo hitro sporoči, ker sem res v težavah.
Bog naj vas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. julij 1879
»Med težavami«, ki so tiste dni mučile don Boska, so mu bili vsaj malo v to-
lažbo izrazi vdanosti njegovih sinov in vzajemnost ravnateljev, ki so mu poma-
gali s svojimi žrtvami, da je mogel izvajati svoja dejanja, in poročila o dobrem
delovanju njegovih hiš. To je razvidno iz njegovega drugega pisma.
Dragi moj don Ronchail!
Zahvaljujem se tebi in vsem našim dragim sinovom za molitve in godovna voščila.
Bog naj vas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti.
Po pošti boš prejel dva izvoda našega Poročila.
Zelo so me razveselile novice gospodov Tiban. Če boš imel priložnost, jih pozdravi.
Reci jim, da se jim iz srca zahvaljujem za dobrote, ki jih izkazujejo naši sirotišnici.
Zagotovi jim, da se jih vsak dan spominjam pri sveti maši.
Kaj si storil za našo malo loterijo? Si razposlal srečke? Ti jih je kaj ostalo? Naj ti jih
še nekaj pošljem?
Še naprej molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. julij 1879
8 Ko se je vrnil v Turin, kakor bomo še poročali, je bil ponedeljek 14. julij, 20. je bila nedelja. Opat
je bil na poti iz Sampierdarene.
9 Prim. MB XIII, str. 716 [BiS XIII, str. 468].
10 Pisma z voščili, ki so mu jih pisali v francoščini fantje iz Damaska, kot smo že poročali na drugem
mestu.

25 Pages 241-250

▲back to top

25.1 Page 241

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
241
Kakor je bila v Oratoriju don Boskova soba ob vsaki uri odprta za kogar koli
iz hiše in je mogel z njim govoriti o kateri koli stvari, tako so njegovi od daleč
izražali svoje zaupanje in so mu smeli pisati tudi v trenutkih slabega razpolože-
nja, prepričani, da jim bo odgovoril. Tako je mladi katehet v Nizzi don Lorenzo
Bianchi, ki se je počutil malo slabo, izlil svojo slabo voljo v »čudno« pismo, ki
smo ga omenili zgoraj, a ni naletel na gluha ušesa.
Predragi don Ronchail!
Don Bianchiju sem pisal pismo, ki pa ga ni prejel. Poizvedi, ali je ostalo na pošti ali
se je izgubilo kje v hiši. Če ga ne boš našel, mi sporoči, da mu bom pisal drugo. Povej
to don Bianchiju in mu zagotovi, da ga nisem pozabil in da se priporočam, da me on
ne bi pozabil.
Drugo ob drugi priložnosti. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me zelo rad, ker osta-
jam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. julij 1879
P. S.: Z veseljem sem prebral pisma fantov iz Damaska. Pozdravi jih!
Leta 1881 je don Bosko poklical pet fantov iz Damaska, ki so bili v Orato-
riju v Nizzi, da bi jih pripravil za kleriško preobleko. Ko je melkitski patriarh
iz Antiohije Gregorio Jussef zvedel, da so jih hoteli sprejeti v latinski red, tega
ni dopustil: »Razlog, zakaj smo jih poslali v Nizzo, je bil, da bi tam opravili po-
treben duhovniški študij in se potem vrnili domov, kjer bi delovali v dušnem
pastirstvu.« Prosil je don Boska, da bi jih poslal v Marseille in izročil kakemu
svojemu duhovniku, ki bi se potem ravnal po njegovih navodilih. Patriarh je
končeval svoje pismo z besedami: »Ne morem zamolčati potrebe, ki jo imam
za pastoralne delavce v škofiji svojega patriarhata. Iz vsega srca se vam zahva-
ljujem za skrb, ki ste jim jo posvetili v času njihovega bivanja v vaših zavodih.«
Takoj se je vse zgodilo, kakor je želela njegova blaženost.
V MARSEILLU
Na praznik Marije Pomočnice so položili temeljni kamen za novo stavbo in
nato hitro gradili naprej. Ker pa so prihranke kmalu izčrpali, je bilo nujno pot-
rebno posojilo, ki ga je don Bosko omenil v svojem drugem pismu, s katerim je
tesno povezano pismo župnika pri sv. Jožefu. Iz tega pisma je mogoče razbrati,
da bi bil vir dohodkov prodaja hiš iz zapuščine barona Bianca di Barbania. Ka-
nonik Guiol je obiskal don Boska in Oratorij sredi julija in ostal samo nekaj dni,
ker se je moral zaradi pastoralnih nujnosti vrniti v Marseille. Blaženi mu je pisal:
Predragi gospod župnik!
Nekaj besed o naših zadevah. Fotografije Oratorija sv. Leona so narejene, vendar jih
verjetno ne bom mogel odposlati pred sredo, naslovil jih bom na Marseille, kakor
smo se domenili.

25.2 Page 242

▲back to top
242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Odločili smo se za prodajo ene izmed hiš v Casellu in bomo prodajo potrdili z notar-
sko pogodbo ob koncu tedna. Tako bomo pomirili don Bologno.
Če bo don Ronchail lahko pravočasno našel človeka, o katerem sem mu osebno pisal,
bo mogel postreči z omenjeno vsoto.
Na vsak način se bom potrudil, da bo šla naša zadeva naprej in se ne bomo ustavili
na pol poti. Salezijanska družba je še otrok in zato so otroci tudi njeni sinovi. Toda z
Božjo pomočjo bodo rasli in bodo nekoč pobirali sadove svojih žrtev: potrpežljivosti,
vztrajnosti in molitve.
Vaš obisk pri nas je bil vsem zelo všeč, vendar je bil prekratek. Se boste vrnili, kaj ne?
Oprostite, če nismo z vami ravnali z vso pozornostjo, kakor bi si vsak od nas želel.11
Bog naj vas ohrani pri dobrem zdravju in imejte me v J. K. za najvdanejšega prijate-
lja.
duh. Janez Bosko
Turin, 20. julij 1879
Don Bosko je svetega očeta prosil za papeško odlikovanje, ki bi bilo vredno
priznanje zaslug gospoda Rostanda v vodstvu družbe Beaujour. Za podelitev je
prosil župnika Guiola.
Predragi gospod župnik!
Njegova eminenca kardinal Nina mi je sporočil, da je njegova svetost podelila Red sv.
Gregorija Velikega velezaslužnemu gospodu Rostandu.
Pisal bom don Bologni, da stopi k vam in bosta skupaj pripravila lepo slovesnost.
Papeški breve ni kak splošen obrazec, temveč čisto posebno besedilo, kakor lahko
razberete iz priloženega lista.
Sam kardinal državni tajnik mi omenja poseben spomin svetega očeta, ki vam ga
bom poslal, kakor hitro ga bom dobil.
Želim, da vse lepo opravimo – za ceno kakšne koli žrtve. Zato sicer ne potrebujem
veliko časa, nekaj pa vendarle.
Pismo puščam odprto za gospoda Rostanda. Ko ga bo v svojo vednost prebral, priti-
snite pečat, preden mu ga izročite itn.
Storite, kakor se vam bo zdelo najprimerneje. Primanjkuje mi časa, vendar bom spet
kmalu pisal.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. julij 1879
P. S.: Pripravite kak lep članek za Vestnik.
11 Nanašal pa se je na skorajšnji obisk z naslednjim dopisom:
»Predragi gospod župnik! V svojem pismu ste vzbudili upanje, da nas boste drugi teden tega me-
seca obiskali, kar si zelo želimo. Menim, da ne boste sami. Kdor koli vas bo spremljal, ga bomo
z veseljem sprejeli. Nekdo mi je omenil, da bo to mogoče madame Jacques. Bilo bi mi v veliko
zadoščenje. Gospod Martin s svojim Viktorjem je tudi obljubil, da bo naredil izlet do Turina. Bo
prišel z vami? Če nam boste sporočili uro prihoda, vas bomo prišli počakat na postajo. In opat
Mendre? Bog naj vas spremlja na vašem potovanju in molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K.
najvdanejši prijatelj. duh. Janez Bosko. Turin, 3. julij 1879.«

25.3 Page 243

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
243
Gospod Rostand se je zahvalil don Bosku in tudi papežu osebno. Obenem pa
je sklenil dogovore za hišo v Marseillu in za ubogo sirotišnico v Saint-Cyru. Kar
je don Bosko želel za vsako ceno urediti, je bila zadeva Maìtrise, zaradi katere
je opat Guiol še naprej dvigal veliko prahu in pisal pisma, polna ognja. O tem je
pisal tudi v prejšnjem pismu in omenil stvar s skrivnostnim imenom »nerodne
zadeve«, se pravi neprijetne stvari. Opat, ki je bil velikodušne in goreče narave,
pa ni popustil niti za pičico, če si je kaj vbil v glavo. Skušal je stvari razjasniti do
zadnje nadrobnosti, ne da bi se pri tem oziral na okoliščine in posledice. Vendar
je prišlo do določenega dogovora zaradi don Boskove popustljivosti, kakor smo
o tem že poročali.
Na božični večer ob koncu devetdnevnice je blaženi poslal posebna pisma
trem gospem v Marseillu, ki so bile zelo zaslužne za salezijance. Dve od teh že
poznamo, tretja pa je žena gospoda Rostanda.
Velecenjena gospa Rostand!
Don Bologna mi je večkrat pripovedoval o dobrih delih, ki ste jih vi in vaša gospa hči
naredili v prid ubogih dečkov Oratorija sv. Leona. Zdi se mi, da je moja dolžnost, da
se vam zato ponižno zahvalim.
Želim vam podariti dar, ki vam bo zaradi posebnosti gotovo ugajal.
Prihodnji četrtek bom, če bo taka Božja volja, daroval sveto mašo pri oltarju Marije
Pomočnice. Naši dečki bodo pri sveti maši, prejeli sveto obhajilo in opravili posebne
molitve po vašem namenu. Prosili bomo za Božji blagoslov za vas in za vso vašo dru-
žino. Zdravje, mir, blagostanje naj bodo dediščina družine Rostand in njihovih otrok
vse do zadnjega kolena.
Bog naj vas vse blagoslovi in na svidenje prihodnjega januarja, molite zame, ki osta-
jam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. december 1879
P. S.: Moj globok poklon gospodu Rostandu, vašemu zaslužnemu soprogu.
Naša predobra in predraga mama madame Jacques!
Ne samo vaši sinovi iz Beaujourja, temveč tudi tukajšnji v Turinu se spominjajo svoje
dobre mame in premnogih uslug, ki nam jih izkazuje. Prepričani, da vam bodo storili
uslugo, bodo te dni veliko molili za vas. Še več, prihodnji petek bom daroval sveto
mašo in naši dečki bodo opravili sveto obhajilo s posebnimi molitvami po vašem na-
menu.
Bog naj vas ohrani, naša dobra mama. Bog naj vas blagoslovi in vas potolaži s svoji-
mi duhovnimi cvetkami, ki naj vam bodo lepa krona v nebesih.
Če bo taka Božja volja, upam, da vas bom lahko pozdravil prihodnjega januarja. Pri-
poročam se vašim molitvam in imam čast, da se imenujem najvdanejšega sinovsko
predanega.
duh. Janez BOSKO
Turin, 15. december 1879

25.4 Page 244

▲back to top
244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Velespoštovana gospa Noilly-Prat!
V svoji veliki radodarnosti je vaša uglednost storila veliko uslugo našim ubogim deč-
kom Oratorija sv. Leona. Rad bi vam na poseben način izrazil svojo hvaležnost pred
Bogom.
V soboto, na peti dan Božične devetdnevnice, bom daroval sveto mašo in naši dečki
bodo prejeli sveto obhajilo s posebnimi molitvami v čast Detetu Jezusu po vašem
namenu. Prosili bomo Boga, da vas ohrani pri zdravju in vedno v svoji sveti milosti in
da vam da okušati sadove vaše dobrodelnosti tukaj na zemlji in še veliko bolj obilno
plačilo v nebesih.
Bog naj vas blagoslovi, velezaslužna gospa Prat, in sprejmite to malo znamenje naše
hvaležnosti. Upam, da vas bom mogel osebno pozdraviti prihodnjega meseca januarja.
Molite tudi zame, ki ostajam vedno v N.G.J.K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. december 1879
V teh okoliščinah ni moglo manjkati pismo za kanonika Guiola, to toliko
bolj, ker mu don Bosko ni pisal že od meseca julija. Hotel si je tudi pripraviti
razpoloženje za svoj prihodnji obisk v Marseillu.
Predragi gospod župnik!
Čeprav vam že dolgo nisem pisal, sem se vas vendar vsak dan spominjal [memento]
pri sveti maši.
V teh dneh čutim potrebo, da opravim svojo dolžnost in vam izrazim želje za lepe
božične praznike in srečno novo leto z zagotovilom, da bomo celo leto 1880 molili
za vas pri oltarju Marije Pomočnice. Upajmo, da nas bo Bog uslišal in boste preživeli
srečno leto.
Sporočam vam, da bom sredi meseca januarja prišel v Marseille, da uredimo zadeve
z našim oratorijem in da skupaj preudarimo, kako bi lahko poplačali dolgove, ki smo
jih že naredili, in tiste, ki jih še bomo. Menim, da bi prišla zelo prav konferenca za
salezijanske sotrudnike in za druge zaslužne in naklonjene osebe. Ne vem, ali bomo
mogli v oratoriju dobiti kako dvorano, mogoče tudi kapelo ali pa kak prostor v hiši
kakega dobrotnika. Namen take konference bi bil predstaviti, kaj smo že naredili in
kaj moramo še postoriti. Treba bi bilo govoriti o sotrudnikih in o najprimernejšem
načinu, kako bi nam lahko pomagali. Vaš nasvet bi mi bil dobrodošlo vodilo pri mojih
izvajanjih.
Če se boste srečali s kakim gospodom iz Beaujourja, ga, prosim, pozdravite v mojem
imenu.
Vam se pa posebej priporočam v vaše svete molitve, ko imam čast, da se v N.G.J.K.
imenujem najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1879
P. S.: Hvala Bogu, moj vid se je malo izboljšal.
Prav na predvečer slovesnega božičnega praznika je msgr. Giovanni Lodo-
vico Robert, ki je v vodstvu marsejske škofije nasledil msgr. Placa, pokazal po-

25.5 Page 245

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
245
sebno naklonjenost do don Boskovih sinov.
Začeli so pobudo za zbiranje sredstev za odplačilo dolgov za novo stavbo.
Monsinjor stavbe ni samo blagoslovil, temveč jo je z izbranimi besedami pri-
poročil dobrodelnosti svojih škofljanov.12 V tem je posnemal svojega predho-
dnika, ki je z imenovanjem za nadškofa v Rennesu imel navado reči: »Če nisem
v času svojega škofovanja v Marseillu naredil nič drugega, kot da sem pripeljal
salezijance, je to zadosti, da sem lahko zadovoljen s svojim delom.« Zato je hotel
in se trudil, da bi prišli salezijanci tudi v Rennes. Rekel je, da bi potem zadovo-
ljen umrl.
V VALDOCCU
Tudi v Valdoccu so računali na dediščino barona Bianchija, upali so, da bi
tako uravnotežili proračun. Cerkev sv. Janeza Evangelista in v Vallecrosii sta na-
mreč pobrali vse darove. Položaj se je poslabšal še z dvigom cen za eno tretjino
glede na prejšnja leta. »Kaj naj storimo?« se je don Bosko vpraševal v okrožnici
januarja 1880, namenjeni sotrudnikom. »Se bomo ustrašili? Nikdar. Gre za dob-
ro duš in civilne družbe. V preteklosti smo z darovi in zlasti še z zadnjo loterijo,
ki nam je bila resnično v pomoč, poravnali največje in najnujnejše izdatke. Za
prihodnje zaupam popolnoma Božji previdnosti, ki me v podobnih težkih tre-
nutkih ni nikdar pustila na cedilu. Zato polagam svoje upanje v vašo dobroto.«
Ko so 29. maja razpravljali o finančnem položaju in ko so ugotovili težke dolgo-
ve, ki so bremenili vse veje uprave, so se predstojniki odločili in on je privolil,
da bi najeli posojilo sto tisoč lir, ki bi jih odplačali s prodajo vile v Sant'Anni v
Casellah. O denarnih težavah, v katerih je bil Oratorij, najdemo poročilo v pis-
mu, naslovljenem na viteza Carla Favo.
Veleugledni in predragi gospod vitez!
Ko ste mi včeraj v spremstvu vaše gospe soproge prinesli dar, ste omenili tudi vaše
namene glede cerkve sv. Janeza Evangelista. Četudi so potrebe te cerkve zares velike,
mi, prosim, oprostite, če vam povem, da imam celo vrsto fantov v poletnih oblekah in
bi omenjeno vsoto uporabil za nakup obleke. Zares gre za oblačenje nagih.
Ponovno se vam zahvaljujem za dobrosrčnost, ki jo izkazujete meni in tem revčkom,
in prosim Boga, da bi na vas ter vašo gospo soprogo in hčerko razlil veliko nebeškega
blagoslova, ko imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. december 1879
12 Časopis Citoyen [Državljan] je v št. 2982 objavil škofov dopis. Za uvod je pohvalil Oratorij sv. Leo-
na. Škof je pisal: »Veseli smo, ko vidimo, kako se je delo don Boskovih salezijancev utrdilo v naši
škofiji z naslovom Oratorija Sv. Leona. Prepričani smo, da bo obrodil veliko dobrega in da bodo
krščanske duše z veseljem podprle to delo. S tem, ko bodo pomagali ubogim sirotam, bodo storili
Bogu všečno delo. + Louis, škof v Marseillu. Marseille, 24. december 1879.«

25.6 Page 246

▲back to top
246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
V pripisu k pismu je don Bosko nakazal posledice nepravilnosti, ki se do-
gajajo v naših zavodih. Vitez ga je prosil, da bi preklical pretnjo izključitve za
nekega rokodelca. Stvar mu je takole razložil:
P. S.: Govoril sem z don Brandom glede fanta Peana in mi pravi, da ni nobenega na-
vodila glede te zadeve.
Rekel je samo, da ga pogosto prihaja obiskovat ena izmed tet, ki mu obljublja vse
mogoče in prinaša darove, kar ni običajno.
Don Branda ji je dal vedeti, da ti priboljški tako vplivajo na fanta, da se ne ozira več
na opomine in tudi ne na pretnje, in če bo nadaljeval na tak način, ga bodo morali
predstojniki o božiču poslati domov.
Na to je dobra teta odgovorila: za božič je prekmalu, počakajte vsaj do konca zime.
Zato se mi zdi zelo na mestu, da bi vi tej teti, če vam je mogoče, povedali, da naj vzgo-
jiteljem prepusti njihovo vlogo, zlasti ker fantu nič ne manjka. Sicer pa storite, kar se
vam bo po vaši modrosti zdelo najbolj primerno.
Nekaj popolnoma drugega se tiče tudi Oratorija. V teh Spominih smo že
večkrat omenili, kako se je don Bosko zavzemal za izgubljene duhovnike. Spre-
jemal jih je v Oratorij, jih obdal z vsemi pozornostmi in iskal način, kako bi jih
spet spravil na pravo pot. Tako je storil poleti 1879 tudi z duhovnikom Mache-
tom, nekdanjim župnikom v Gravèru, v škofiji Susa, ki je prestopil v starokato-
liško vero. Za njegovo sprejetje v duhovniško službo je lastnoročno pisal Leonu
XIII.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko ponižno kleče pred vašo svetostjo prosi, da odpustite izgub-
ljenemu sinu, ki je pozabil na svoje dostojanstvo in padel globoko v prepad brezbož-
nosti. Bil je župnik v kraju Gravère, pa je bil zaradi neprimernega vedenja izgnan iz
župnije. En prepad ga je vodil k drugemu prepadu, tako da je končal v sekti, ki ji pra-
vijo starokatoliška. Pravi, da ga je k temu prisilila življenjska stiska. Postal je vodja in
pridigar in bil imenovan za kurata v Roncourtu v kantonu Bern v Švici.
Bil je pripadnik in pridigar krive vere od 15. decembra 1875 do junija tekočega leta
1879.
Sprejeli smo ga v Oratorij sv. Frančiška Saleškega, ker se je želel vrniti v Cerkev Jezusa
Kristusa in pred nekaj meseci je začel ponovno opravljati obveznosti naše svete vere.
Sedaj s soglasjem s škofom v Susi prosi za pooblastilo, da bi bil oproščen vseh
pridržkov, kazni in cenzur, ki jim je zapadel. Pripravljen se je podvreči vsem poko-
ram in tako zadostiti za pohujšanje v soglasju s tem, kar mu bo določila vaša svetost.
Prosim samo za milost, da za zdaj ne bi njegovega preklica objavili v časopisih iz edi-
nega razloga: časopisi bi namreč zagnali velikanski vik in krik, kar bi moglo odvrniti
več drugih njegovih nesrečnih tovarišev, ki bi se prav tako radi vrnili k resnici.
V upanju na zaprošeno milost, vaše svetosti najvdanejši sin
duh. Janez Bosko.
Odgovor mu je prišel na začetku decembra po msgr. Angelu Jakobiniju,

25.7 Page 247

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
247
predsedniku Svetega oficija, ki je po državnem tajništvu dobil prošnjo. Iz odgo-
vora je razvidno samo to, da je ta Kongregacija obvestila škofa v Susi o potreb-
nih ukrepih. Zato naj don Bosko naveže stik z imenovanim ordinarijem.
Don Boska je tolažilo dejstvo, da je v Oratoriju toliko dečkov vsak dan dvi-
galo svoje molitve k Mariji Pomočnici in prejelo toliko svetih obhajil. Čutil je, da
je to zanj trajen zaklad, po katerem je lahko prejel iz nebes potrebne milosti za
izpolnjevanje svojega poslanstva kakor tudi za to, da je mogel poravnati dolgo-
ve pri svojih dobrotnikih. Kako živo je bilo to zaupanje, v polni meri dokazuje
pismo Alfonsu Fortisu13 novembra tega leta.
Dragi moj Alfonso!
Prejel sem dvoje tvojih pisem, od katerih mi obe poročata o tvojem slabem zdravju.
Bilo mi je zelo hudo, vendar sem trdno prepričan, da nas bo Bog uslišal in da bo tvo-
je zdravje spet tako, kot je bilo. Glede poučevanja v šoli ne skrbi. Glavno je, da se ti
popravi zdravje. Kajti za Božjo milostjo je zdravje največji dar.
Tudi dragi Riccardo ima težave z zdravjem. Kako zelo mi je hudo! Kako zelo trpita
očka in mama!
Na vsak način hočem odločno napasti Stolp Davidov, mogočnost matere Božje Marije
in jo na določen način prisiliti, da bi vama naklonila milost zdravja, da bosta mogla
svoje moči posvetiti rešenju duš. Storimo torej tako: ves prihodnji mesec december
bomo darovali eno mašo pri oltarju Marije Pomočnice. Naši dečki bodo vsak dan
prejemali sveto obhajilo in opravljali posebne molitve.
Vi pa vsi skupaj v družini vsak dan molite en očenaš v čast Jezusu v najsvetejšem zak-
ramentu in eno pozdravljeno kraljico na čast Brezmadežni. Prepričan sem, da bodo
ti naši skromni napori prisilili Gospoda, da nas bo poslušal in uslišal.
Bog naj blagoslovi tebe, dobrega Riccarda, očka in mamico in nas vse ohrani v svoji
sveti milosti.
Na svidenje pri boljšem zdravju in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši
prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. november 1879
KONEC LETA
Približevala se je devetdnevnica za sveti božič in s tem konec leta. Božji
služabnik je imel za obe priložnosti svoje namene. Dne 13. decembra je za sale-
zijance in njihove gojence razposlal naslednji list:
Devetdnevnica za božič za redovnike in gojence salezijanskih hiš
Praznik Gospodovega rojstva mora v nas vzbujati naslednja čustva in sklepe:
1. Ljubezen do Deteta Jezusa z izpolnjevanjem njegove svete volje.
13 Prim. MB XIII, str. 240 [BiS XIII, str. 160].

25.8 Page 248

▲back to top
248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
2. Prenašati napake drugih iz ljubezni do Deteta Jezusa.
3. Zaupanje v neskončno Božje usmiljenje in trden sklep, da se bomo ogibali vsakega
smrtnega greha.
4. Iz ljubezni do Deteta Jezusa bomo skušali z dobrim zgledom popraviti pohujšanje.
5. Iz ljubezni do Deteta Jezusa se bomo izogibali tudi najmanjših pregreškov proti
čistosti.
6. V čast Detetu Jezusu bom premislil, ali sem v preteklih spovedih res opravil obža-
lovanje z vsemi njegovimi lastnostmi.
7. Premisliti, ali smo izpolnili sklepe iz prejšnjih spovedi.
8. Pregled preteklih spovedi, kakor bo to storil Jezus Kristus ob vesoljni sodbi.
9. Odločimo se, da bomo do smrti ljubili Jezusa in Marijo.
10. Praznik Gospodovega rojstva. Obhajilo in pogosto prejemanje sv. obhajila za pri-
hodnost.
Z najlepšimi željami in nebeški blagoslov od vašega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. december 1879
Po božičnih praznikih je blaženi poslal v zavode običajno vezilo, ki se glasi:
DON BOSKOVO VEZILO
ZA SALEZIJANCE IN NJIHOVE GOJENCE
ZA LETO 1880
1. Vsem brez razlike. Dajajmo dober zgled z besedami in dejanji; izogibajmo se na-
vad tudi nebistvenih v nenujnih stvareh.
2. Ravnateljem: Jobovo potrpežljivost.
3. Predstojnikom: Ljubeznivost sv. Frančiška Saleškega v občevanju z drugimi.
4. Vsem gojencem: Dobro izrabljati čas: nullum temporis pretium [čas nima cene].
5. Vsem salezijancem: točno izpolnjevanje pravil.
Predstojnike prosim, naj tudi večkrat razložijo ta voščila.
Bog naj vas vse blagoslovi. Posebna zahvala tistim, ki so mi pisali za praznike.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. december 1879
NAPOVEDI
Za leto 1879 nam ostane še nekaj don Boskovih prerokb, ki jih nismo mog-
li objaviti v prejšnjih poglavjih. Ena je bila izrečena sestri Clementini di San
Giuseppe, ki je 1875 vstopila k jožefinkam. Močno si je želela v misijone, a se
ni mogla nikakor odločiti, da bi to zaupala predstojnici, ki so jo nekaj let po no-
viciatu imenovale za magistro novink. Rada bi govorila z don Boskom, vendar
ji spoštovanje do svetnika tega ni dovoljevalo. Ko pa je nekega dne leta 1879
morala spremljati neko gojenko v Cottolengo na obisk, ji je rekla: »Medtem ko
boš ti tukaj v Cottolengu, bom jaz šla na obisk k don Bosku.«

25.9 Page 249

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
249
Opogumila se je in se predstavila blaženemu, ki jo je poslušal in ji dejal, da
mora iti v misijone.
»Toda predstojnice me ne bodo pustile.«
»Prosite, da bi izstopili iz te družbe, in se pridružite našim sestram, ki bodo
to jesen odšle v Ameriko in v Buenos Aires. Vstopite v hišo jožefink, ki jo je usta-
novila vaša družba iz Pinerola.«
Sestra Clementina je vsa zadovoljna prosila predstojnico, da bi šla v misijo-
ne. Dovoljenja ni dobila bodisi zato, ker je bila izredno koristna za skupnost in
ker tudi tukajšnje jožefinke niso imele misijonov.
Nekaj mesecev pozneje je spet šla k don Bosku, srečala ga je, ko je šel v
zakristijo, da bi maševal. Povedala mu je o negativnem odgovoru in ga prosila
za nasvet. Don Bosko je dvignil oči proti nebu in dejal: »Potrpljenje!« in odšel
v zakristijo.
Nekaj dni pozneje so sestro napadle čudne bolečine, ki so ji onemogočile
veliko opravil v njeni službi. Spet je prosila, da bi šla v misijone, pa ni nič za-
leglo. Bolečine so trajale deset let, ko je ponovno prosila, da bi smela zapustiti
jožefinke v Turinu in se pridružiti onim v Chamberyju. Predstojnice so se temu
uprle, toda na koncu so le popustile in v Chamberyju so jo nadvse ljubeznivo
sprejeli. Njeni goreči želji pa je tudi tukaj delala težavo bolezen. Zato ji niti na
misel ni prišlo, da bi govorila o tem. V upanju, da ji bo sprememba zraka kori-
stila, jo je predstojnica poslala v njihov zavod v Rim. Ker se ji je zdravje tukaj še
poslabšalo, jo je poklicala nazaj.
Tiste dni je v Cristianii, sedanjem Oslu, umrla predstojnica zelo uspešne
katoliške bolnišnice, ki jo je oskrboval ta red. Hoteli so jo nadomestiti z neko
francosko nuno. Ko so o tem obvestili apostolskega delegata, je odgovoril, da
tega noče. Predstojnica v Chamberyju se je znašla v težavah. Pomislila je na
sestro Clementino. Nekega dne jo je poklicala in jo nenadoma vprašala: »Bi šli
v misijone?« Sestra, ki jo je vprašanje presenetilo, je odgovorila, da rade volje,
če bi ji bolezen dopustila.
Predstojnica ji ni rekla nič drugega. Ona pa je vsa razburjena zaradi želje,
ki jo je gojila v srcu in zaradi naravne tesnobe, ko kdo čuti, da je blizu izpol-
nitev svoje želje, šla v kapelo in prosila don Boska, da bi ji pomagal v tistem
tako pomembnem trenutku. Molila je kake pol ure, ko je zraven nje pokleknila
predstojnica s telegramom delegata, v katerem je predstojnico prosil za kako
italijansko sestro.
Sestra se je te novice močno razveselila. Po dveh tednih priprav in poseb-
ne nege je odpotovala. V Turin se je vrnila 1891, da bi obiskala svojo druži-
no in nato odšla nazaj na svoje mesto. Ob tej priložnosti je pripovedovala don
Belmonteju o don Boskovi napovedi: »Sedaj sem zares zadovoljna. Zdravje mi
dopušča, da lahko zadostim vsem svojim obveznostim. Okoli sebe imam štiri-

25.10 Page 250

▲back to top
250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
deset sester in petdeset bolnikov. Protestantski zdravniki zelo radi delajo v naši
bolnišnici.«
Tokrat je don Bosko napovedal bodoči dogodek ne eni sestri, temveč turin-
ski skupnosti sester svete Ane. Te sestre so povabili, da bi v Rimu odprle svojo
postojanko, za kar pa se niso mogle odločiti, ker so se bale, da v tem mestu ne
bodo našle pomoči in pokrovitelja. Vprašale so don Boska, ki jim je odgovoril,
da naj to vsekakor storijo. Odgovorile so mu, da nimajo sredstev za tako usta-
novo. »Pojdite brez strahu, kajti ne bo minilo veliko časa in boste dobile lepo
hišo.« Zaupajoč v njegovo besedo so šle in se nastanile v zelo revni hiši, kjer so
nekaj let živele v velikem pomanjkanju, dokler nista vstopili v red dve plemeniti
Rimljanki, ki sta se navezali na zavod. Prinesli sta bogato doto in izročili redu
krasno palačo, ki je 1884 postala last družbe. Ko so se sestre preselile v novo
poslopje, si skoraj niso upale tam bivati, ker se jim je zaradi imenitnosti stavbe
zdelo, da je to proti evangelijskemu uboštvu.
Dvoje drugih napovedi se je tikalo dveh salezijancev. Don Secondo Marchi-
sio je o tem javno govoril ob petindvajsetletnici svojega duhovništva leta 1879.
Don Bosko mu je položil roko na ramo in dejal: »Dvajset let boš prefekt, potem
bomo pa videli!« Na dan, ko so mu rekli, da bo postal katehet v oratoriju, je pre-
teklo dvajset let, odkar je bil prefekt v Valdoccu in v Borgu. Druga napoved se je
tikala don Francesca Dalmazza. Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja
1879 so imeli slovesno poslovilno kosilo ob njegovem odhodu v Rim za gene-
ralnega prokuratorja salezijanske družbe in kot sprejem njegovega naslednika
don Francesia. Navzoč je bil doktor Vincenzo Gribaudi, oratorijski zdravnik. Ta,
ki je bil v zelo zaupnem odnosu z don Boskom, je prosil, da bi pustil don Dal-
mazza pri vodstvu valsališkega zavoda v tolažbo njegovi materi, ki bi jo njegov
odhod zelo razžalostil. Blaženi se je obrnil k don Dalmazzu in mu rekel: »Vrnil
se boš, ko bo v Turinu kapitelj za izvolitev don Boskovega naslednika. »Res se je
vrnil v Turin in prve dni meseca januarja 1888 nekaj tednov pred don Boskovo
smrtjo prevzel vodstvo Zavoda sv. Janeza Evangelista.
V zvezi z napovedmi je treba omeniti tudi dogodek, ki se je pripetil v Luju
oktobra 1879. Don Boska so nadvse ljubeznivo sprejeli v družini Giuseppeja in
Marie Rota, staršev don Pietra, ki je bil takrat klerik v Oratoriju in pozneje in-
špektor v Braziliji. Ko se je vračal z obiska pri gospe Isabelli Grossetti, ki je bila
zelo bolna, se je zbrala velika množica ljudi, da bi ga videli, in so šli za njim. Na
križišču Vie Montaldo in Vie Circonvallazione je sredi množice zagledal dečka
z zavihanimi rokavi in brez čevljev, ki je strmel vanj. Ustavil se je in vprašal:
»Kako ti je ime?«
»Quartero.«
»Hočeš priti k meni v Turin?«
»Rade volje. Saj sem prav zato prišel.«

26 Pages 251-260

▲back to top

26.1 Page 251

▲back to top
BiS 14 — 14. poglavje
251
»Torej pridi. Tam ti bom dal nabiti žeblje v čevlje.«
Okoli stoječi so se zasmejali zaradi te šale. Don Bosko se je domenil s star-
ši, ga sprejel v Oratorij in ga imel pri sebi do konca gimnazije. Če je danes don
Quartero zgled gorečega župnika, je vse to posledica tega previdnostnega sre-
čanja.14
V leto 1879 sodi tudi veliko pomembnejša napoved. Govorilo se je, da bo
v Franciji prišlo do težkega preganjanja redovnih družin. Don Bosko je dejal:
»Prišel bo čas, ko bodo salezijanci razgnani in jih bodo sprejeli salezijanski so-
trudniki. Toda to bo trajalo le malo časa, potem bo Družba cvetela kakor prej.«
Do te razpršitve v Franciji ni prišlo tedaj, temveč leta 1901, ko so izdali zakon o
združenjih in ga naslednja leta začeli izvajati. Veliko sobratov je ostalo na svo-
jem, ker so jim sotrudniki izkazovali gostoljubje in jih potem v moči istega zako-
na branili, jim pomagali in omogočili, da so mogli nadaljevati svoje poslanstvo.
Kakor je znano, so se razmere pozneje izboljšale, tako da je salezijansko delo od
leta do leta vse bolj cvetelo.15
14 V spominu, ki ga je sestra Giuseppina Rinaldi, nečakinja don Rinaldija, povedala don Ricaldoneju,
je rečeno: »Dogodek, ki ga omenja življenjepis don Lemoyna (VI. zv., str. 1031), se ni zgodil 1861,
ko jaz še nisem bila rojena, temveč 1879.«
15 Don Cartier (pismo don Lemoynu, Nizza, 12. oktober 1907) je pisal: »Te besede so naredile name
velik vtis. Ostale so mi za vedno vtisnjene v spomin in so me spodbujale v nasprotovanju, ki sem
ga moral doživeti ta zadnja leta v Nizzi.«

26.2 Page 252

▲back to top
15. poglavje
ZAČETEK NOVEGA LETA
Na začetku novega leta 1880 bomo podali stanje Družbe, da bomo mogli
ugotoviti, koliko je napredovala. Vrhovni svet je bil sestavljen takole:
Vrhovni predstojnik: duhovnik Janez Bosko
Prefekt: Mihael Rua
Duhovni vodja: duhovnik Giovanni Cagliero
Ekonom: duhovnik Carlo Ghivarello
Šolski svetovalec: duhovnik Celestino Durando
Svetovalec: duhovnik Giuseppe Lazzero
Svetovalec: duhovnik Antonio Sala
Prefekt klera: duhovnik Giovanni Bonetti
Magister novincev: duhovnik Giulio Barberis
Don Ghivarello je v Katalogu imenovan tudi kot ravnatelj sirotišnice v Sa-
int-Cyru. Don Bosko ga je februarja 1879 poslal tja, ker se je dobro spoznal na
poljedelstvo in je lahko brez težav bil odsoten iz Turina. Ker pa ni znal dobro
francosko, so začasno tja poslali nekoga drugega.
Imeni don Bonettija in don Barberisa sta navedeni po kapitularjih, in to v
določeni razdalji od članov vrhovnega kapitlja, čeprav je don Bosko želel, da
sta navzoča pri sejah vrhovnega kapitlja. S tem je hotel poudariti pomen njune
službe pred sobrati. Prefekt klera je od 1878 do 1880 je pomenil isto kot rektor
cerkve Marije Pomočnice.
Oseb, ki so na kakršen koli način pripadale Družbi, je bilo 732.
Sobratov z večnimi zaobljubami.................................................................. 325
Sobratov z začasnimi zaobljubami.................................................................80
Novincev................................................................................................................. 146
Aspirantov............................................................................................................. 181
(Duhovnikov 127)

26.3 Page 253

▲back to top
BiS 14 — 15. poglavje
253
Hiše so bile razporejene v štiri inšpektorije po zemljepisni pripadnosti: pi-
emontska, ligurska, ameriška, rimska. Predstojniki prvih treh so bili don Fran-
cesia, don Cerruti in don Bodrato. Rimski, ki je obsegala Magliano Sabino, Ran-
dazzo, Brindisi in Rim (Torre de'Specchi), je načeloval iz Turina don Durando.
Katalog je po navadi, ki so jo uvedli 1875, vseboval kratke življenjepise
sobratov, ki jih je Bog poklical v večno življenje prejšnje leto. To je bil pomočnik
Carlo Tonelli in pet klerikov: Pietro Scappini, Luigi Bianchi, Clemente Benna,
Carlo Trivero, Giacomo Delmastro. Štiri strani, posvečene kleriku Benni iz ug-
ledne turinske družine, nam v zadostni meri prikazujejo njegove bogate narav-
ne darove in nadnaravne prednosti, zaradi katerih je postal »radost tovarišev in
zadovoljstvo predstojnikov« in poln najboljših obetov.
Don Bosko je zelo cenil življenjepise umrlih članov Družbe. Ker pa je pred-
videval, da bo zaradi širjenja Družbe vedno teže dobiti potrebne podatke, je v
Katalogu 1880 dal natisniti obrazec, namenjen za vzorec podatkov, ki naj bi jih
čim prej poslali v Turin na razpolago življenjepiscem. Vzorec je zajemal deset
točk: 1. Dogodki in vzorni dogodki prvih let življenja v domačem kraju. 2. Način
življenja v zavodu ali zavetišču tako v šoli kakor v delavnici. 3. Vedenje v času
preizkušnje in po zaobljubah. 4. Besede in dela, ki se tičejo njegove duhovniške
službe, če je bil sobrat duhovnik ali misijonar. 5. Službe, ki jih je opravljal. 6.
Posebne kreposti: izreki in dejanja. 7. Pobožne vaje in pobožnost. 8. Odnos do
bližnjega in govorjenje. 9. Spisi (knjige, pisma, listi). Misli in reki, ki jih je mogo-
če dobiti iz teh spisov. 10. Okoliščine zadnje bolezni in smrt. Kako se v tem vidi
miselnost človeka, ki ni samo krojil zgodovino, temveč jo je tudi pisal, če prva
ne bi zadušila druge.
V Rimu je v stanovanju v Torre de'Specchi, ki so ga don Bosku dale na voljo
plemenite oblatke, zavzel mesto don Francesco Dalmazzo. Njegova naloga je
bila, da je kot generalni prokurator skrbel za povezavo med salezijansko druž-
bo in Svetim sedežem.1 Služba generalnega prokuratorja je za redovne družbe
izredno pomembna, ker je glavni predstavnik reda ali družbe in zato zastopnik
le-teh pri papežu, kardinalih in svetih rimskih kongregacijah in varuh koristi
svojega združenja. Kakor je razvidno iz papeškega letopisa La Gerarchia Catto-
lica, je bil nekaj let nosilec salezijanske prokure don Rua. Blaženi je poslal don
Dalmazza v Rim 12. januarja 1880 z naslednjim spremnim pismom za državne-
ga tajnika kardinala Nino.
Veleugledna eminenca!
Imam čast, da vaši veleugledni eminenci predstavim našega prokurista v osebi du-
1 V papeškem letopisu La Gerarchia Cattolica za leta 1877–78–79 je kot generalni prokurator
predstavljen don Mihael Rua. Leta 1880 ga je nadomestil don Francesco Dalmazzo. V Katalogu
salezijanske družbe pa je kot njen predstavnik imenovan šele leta 1884 in pozneje. Preden ga je
predstavil Družbi, je don Bosko hotel vedeti, kako se bo obnesel.

26.4 Page 254

▲back to top
254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
hovnika Francesca Dalmazza, doktorja literature in nekdanjega ravnatelja zavoda
Valsalice v Turinu. On vam bo lahko razložil naše zadeve, bo na voljo vašim modrim
nasvetom in bo, ko bo to potrebno, poslal sporočila v Turin in drugim hišam Družbe.
Upam, da bom mogel proti koncu februarja tudi jaz osebno pozdraviti vašo eminen-
co in se vam zahvaliti za pismo, ki ste ga poslali vsem salezijancem. V veliko čast mi
bo, da bom mogel poljubiti vaš sveti purpur in se vam spoštljivo pokloniti.
Vaše veleugledne eminence najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 12. januar 1880
»Pismo, namenjeno vsem salezijancem«, je bil odgovor na pismo z voščili
in se je začenjalo takole: »Zahvaljujem se vaši uglednosti in vsem salezijancem,
katerih avtoritativen razlagalec ste, za voščila in čestitke ob novem letu. Vezi
ljubezni in storitev, ki me vežejo na Družbo, so me napolnile z veliko hvale-
žnostjo.« Obvestil je don Boska, da je oddal papežu dvoje pisem z voščili in da
ju je njegova svetost sprejela »z velikim zadovoljstvom«, da se iz vsega srca
zahvaljuje misijonarjem in salezijancem v Italiji in jih blagoslavlja.2
Novi prokurator, ki je prišel iz zavoda Valsalice, je v stanovanju v Torre
de'Specchi imel zelo skromno bivališče: majhna preprosta spalnica, tako da je
moral don Durando, ko je aprila prišel v Rim don Bosko, spati na blazinjaku.
Ko je don Bosko opazoval majhno mizo iz neobdelanega lesa, pokrito s preg-
rinjalom, razjedenim od črvov, je vzkliknil: »Oh, to mi ugaja! To je zares prava
salezijanska hiša!« In se je od srca zasmejal.
O novem generalnem prokuratorju je Unità Cattolica iz Rima prinesla
naslednji dopis: »Velezaslužni don Bosko nam je kot prokuratorja svoje Druž-
be poslal duhovnika Francesca Dalmazza. Sprejeli so ga, kakor si zasluži kot
predstavnik salezijanske družbe pa tudi zaradi njegovih drugih zaslug. Znano
je, da hoče njegova eminenca kardinal vikar izkoristiti znanje in kreposti tega
uglednega duhovnika za pouk v Rimu.« Na to zadnje poročilo odgovarja don
Dalmazzo v pismu don Rui malo po polovici februarja: »Nisem še začel pou-
čevati. Pričakujem odhod nekega starega profesorja latinske literature v Rim-
skem semenišču. To se bo zgodilo kmalu, ker je profesor bolehen. Obiskujem
predavanja kanoničnega prava na Apollinaru.« Kakor je razvidno iz tega pis-
ma, mu ni manjkalo začetne bridkosti: »Končno me je sprejel ali bolje rečeno
okregal kardinal Ferrieri.« Iz pogovora je povzel, kako zelo slabo je bila njegova
eminenca poučena o »našem velečastitem don Bosku«, da uporabim izraz pro-
kuratorja, ki je sklenil svoje pisanje z žalostnim Nesciunt quid faciund [Ne vedo,
kaj delajo].
Na začetku januarja sta bili dve zadevi predmet zanimanja blaženega: šir-
jenje Katoliškega branja in iskanje dobrih sodelavcev.
2 Rim, 6. januar 1880.

26.5 Page 255

▲back to top
BiS 14 — 15. poglavje
255
Reči, da je don Bosko imel nadvse rad Katoliško branje, bi pomenilo ponav-
ljati nekaj, kar je bilo že vsem znano. Mogoče pa jih le malo ve, kaj vse je storil,
da jih je do zadnjega podpiral, se zanj prizadeval in skušal doseči, da bi ga cenili
in ga širil po celi Italiji. Tudi tega leta je izdal okrožnico, v kateri je vsem prijate-
ljem vere toplo priporočal, da bi čim bolj povečali število naročnikov in bralcev
in tako zajezili slab tisk, ki povzroča toliko škode med krščanskim ljudstvom.
Izkušnja sedemindvajsetih let mu je dala spoznati korist teh zvezkov, ki jih je
mogoče kupiti za majhen denar.3
Drugo okrožnico je dal sestaviti in razposlati predvsem župnikom. Prosil
jih je, da bi fante in može, stare od dvajset do trideset let, ki bi želeli zapustiti
svet in se posvetiti redovnemu življenju kot laiki, poslali njemu in salezijanski
družbi. Biti morajo telesno in duševno zdravi in lepega vedenja ter pripravljeni
opravljati kakršno koli delo na polju, vrtu, v kuhinji, pekarni, skrbeti za obedni-
co in snago v hiši, in če bi bili zadosti izobraženi, delati kot tajniki v pisarnah.
Če bi bili izučeni kake obrti, bi jo lahko opravljali naprej.4 Na tak način je hotel
dati vsem vedeti, da ima Družba tudi svoje laike in kakšen je njihov značaj, ki ga
ni mogoče primerjati z običajnimi konverzi. Vedno večje število ustanov ga je
sililo k pridobivanju čim večjega števila pomočnikov.
S širjenjem duha svetosti, ki je obdajal don Boska, se je iz dneva v dan širilo
število oseb, ki so se priporočale njegovim molitvam. Ker ni mogel več odgovar-
jati vsakemu posebej, je dal z novim letom litografirati pismo, ki naj bi služilo
za odgovor. Medtem ko je v pismu priporočal molitev in spodbudo k molitvi, je
vsem priporočal tudi, da bi se pridružili njemu in njegovim dečkom pri opra-
vljanju devetdnevnice s tem, da bi vsak dan molili tri očenaše, zdravamarije in
slavaočetu ter trikrat Pozdravljena Kraljica z vzklikom presveto Srce Jezusovo,
usmili se nas in Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas [Maria Auxilium Christia-
norum, ora pro nobis] z vsakdanjo sveto mašo in obhajilom, »virom vseh milos-
ti«, in s kakim delom krščanske ljubezni zlasti za uboge dečke.5
Danes je to značilna don Boskova devetdnevnica v čast Mariji Pomočnici.
Ustno pa jo je don Bosko priporočal že dalj časa, zlasti da bi očenaše molili v
čast Jezusu v najsvetejšem zakramentu.6
Visoko prepričanje o don Boskovi svetosti je bilo razširjeno že do časa, ki
ga obravnavamo; to prepričanje pa se je v prihodnjih letih še bolj širilo. Obe-
nem pa bomo tudi videli, kako je v njem vedno bolj raslo prepričanje o lastni
majhnosti. V to obdobje sodi dogodek, ki ga je pripovedoval njegov tajnik don
Gioachino Berto. Da bomo pravilno ocenili izražanje tega tajnika, moramo ve-
3 Dodatek, 47.
4 Dodatek, 48.
5 Dodatek, 49.
6 Lemoyne, MB VIII, str. 358 in 496 [BiS VIII, str. 252 in 348].

26.6 Page 256

▲back to top
256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
deti, da je bil malo neotesan v izražanju in ni bil sposoben tistega načina govor-
jenja, ki bi se mogel zdeti prilizovanje. Nekega dne mu je don Bosko dejal:
»Glej, don Berto, želel bi, da bi mi povedal vse, kar se ti na meni zdi pomanj-
kljivo.«
»Bolje bi bilo, da bi to uslugo vi naredili meni.«
»Ne, ne! Želim, da mi poveš vse, kar se ti zdi na meni nepravilno in vredno
graje.«
Ko je videl, da misli resno, je odgovoril: »Prav. Če želite, da prevzamem to
nalogo, mi morate obljubiti, da boste tudi vi storili isto meni.«
»Da, da! Prav. Povej mi takoj, v čem se moram popraviti.«
»Če zares želite, vam bom povedal, kaj sem opazil na vas in kaj menim, da
bi morali popraviti. Toda glejte, te stvari so brez vsakega pomena.«
»Kaj na primer?«
»Ko govorite ali pripovedujete v družinskem tonu, imate navado, da sko-
raj pri vsakem stavku ponavljate toda ali pravim, čeprav nimajo s pripovedjo
nikakršne zveze. To je zame, ko vas poslušam, zelo mučno. Pa tudi drugim se
dogaja isto, ko vas poslušajo.«
»Še kaj drugega?«
»Druga stvar bi bila, ko pri sveti maši po confiteor pri besedah indulgenti-
am, absolutionem et remissionem peccatorum namesto nostrorum rečete včasih
vestrorum in tribuat vobis namesto tribuat nobis.«
Don Bosko je poslušal s povešeno glavo in dejal: »Še kaj?«
»Opažam, da po izplaknjenju keliha nekaj časa grgrate v ustih, preden pož-
rete, kakor da bi hoteli ponovno popiti. Ta šum slišijo vsi, ki stojijo blizu in dobi-
jo zelo neprijeten občutek. Zdi se mi, da je to napaka. In ker imam zelo rad don
Boska, bi rad, da bi opustil to slabo navado. Sedaj vas prosim, da mi oprostite,
če sem si drznil govoriti tako svobodno.«
On pa je odvrnil: »Samo to? Rad bi, da bi mi pokazal večje napake.«
»Ta hip nimam povedati ničesar drugega. V prihodnje pa bom, če tako želi-
te, povedal za vsako napako, ker mi je veliko do vašega ugleda. Saj veste, kako
pravi Salustij: da se pri velikih ljudeh, ki so postavljeni visoko, tudi majhne na-
pakice zdijo velike napake.«
Pri besedah se je don Bosko zresnil in spremenil pogovor.
Za praznik sv. Frančiška Saleškega bo blaženi moral oditi iz Turina. Zato
si je želel pravočasno zagotoviti glavarje praznika in je v ta namen lepo prosil
zakonca Fava.
Velezaslužni gospod vitez Fava!
Že večkrat sta vi in vaša soproga gospa Anetta izkazala veliko naklonjenost meni in tej
naši hiši. Tako si letos za praznik sv. Frančiška Saleškega želimo, da bi vi in vaša dobra
soproga prevzela vlogo glavarja ob slovesnosti našega zaščitnika in naslovnika.

26.7 Page 257

▲back to top
BiS 14 — 15. poglavje
257
Vse dolžnosti bomo prevzeli mi: glasba, pridiganje in cerkveni obredi bodo naša skrb.
Vi in vaša soproga Anetta bi se, če je mogoče, udeležila kake prireditve, vsekakor pa
bi se udeležila kosila in večerne gledališke predstave. Bila bi tudi botra pri podelje-
vanju zakramenta birme.
Naj povem, da bomo vse molitve, obhajila in skupno mašo darovali po vašem name-
nu.
Don Rua bo kot moj alter ego podal vsa pojasnila in sprejel odgovor, za katerega
upam, da bo pritrdilen.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino in me imejte v globoki hvaležnosti za vaše
uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez BOSKO
Turin, 11. januar 1880
Vitez ni samo hvaležno sprejel povabila, temveč je v svoji dobroti poslal v
dar tristo lir. Don Bosko je iz Turina gotovo odpotoval med 12. in 14. januarjem.
Natančno tega ne vemo. Napotil se je v Francijo. Preden je prestopil mejo, se je
ustavil v zavodu v Alassiu, kar vemo iz napovedi, ki jo je izrekel po kosilu in ki
še čaka na izpolnitev.7
V Ventimigli se mu je pripetilo nekaj zanimivega. Medtem ko je sedel na
postaji in čakal na vlak za Francijo, je opazoval dečka sedmih ali osmih let, ki
je bil zelo nemiren. Prihajal je in odhajal, govoril sedaj z enim, sedaj z drugim
potnikom ali uslužbencem. Enkrat je bil pri očetu, potem spet pri materi, bil je
resnično živo srebro. Od časa do časa pa mu je ušla beseda Chisto. Don Bosko je
z očmi sledil malega preklinjevalca, dokler se mu z materjo ni približal.
»Pridi sem, fante,« mu je rekel. »Mi dovolite, gospa, da rečem besedico va-
šemu sinčku?« je prosil mater.
»Seveda,« je odgovorila gospa.
»Poslušaj me,« je nadaljeval don Bosko obrnjen k dečku. »Ali hočeš, da te
naučim lepo izgovarjati besede?«
Deček si ni upal odgovoriti. »Odgovori,« mu je rekla mati malo vzburjena.
»Da,« je odvrnil deček osorno.
»Poslušaj torej,« je povzel don Bosko, »kako se lepo izgovarjajo besede.
Najprej pa se odkrij.«
Fantiček se ni ganil. »Daj, odkrij se,« mu je rekla mati.
Deček se je odkril. Tedaj mu je don Bosko rekel: »Poslušaj. Reče se Cristo in
ne Chisto. In to takole, glej! V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Tako bodi.«
Naredil je znamenje svetega križa in dodal : »Hvaljen bodi Jezus Kristus. Pazi:
ne Chisto, temveč Cristo
Zbralo se je več ljudi in oče je vzkliknil: »Imate popolnoma prav, velečastiti.
7 Napoved je izrekel don Luigiju Rocci, ta pa jo je povedal don Lemoynu. Bilo je navzočih več du-
hovnikov, med njimi don Clemente Bretto, ki je dogodek potrdil piscu teh vrstic.

26.8 Page 258

▲back to top
258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Človek se naleze nekaterih navad, ne da bi na to mislil, in otroci se učijo od od-
raslih. Tudi jaz imam to navado in prej ali slej se bom moral odvaditi.«
»Upam, da bo to kmalu,« je odgovoril don Bosko, ne da bi dodal še besedico.
Oče se je moral takoj oddaljiti, da je postregel potnikom. Tudi deček je od-
šel z njim. Mati pa se je približala don Bosku in mu dejala:
»Bi bili tako dobri in darovali zame mašo?«
»Rade volje!«
»Vzemite torej …«
»Ni treba mašne miloščine. Po vašem namenu bom daroval tudi brez tega.«
»Vzemite. Naredili mi boste uslugo.«
»Če je tako, pa naj bo.«
Gospa mu je dala ovojnico z desetimi lirami. Potem je odšla vidno ganjena.
Od tistega dne je don Bosku vsakokrat, ko je šel tod mimo in ko je zvedela, kdo
je, darovala miloščino za eno sveto mašo. Ko je don Bosko obiskal vsedržavno
razstavo v Turinu, je šel mimo okrepčevalnice, kjer ga je pozdravila neka gospa.
Povedala je, da je lastnica kavarne v Ventimiglii. Prosila ga je, ali bi ga lahko obi-
skala v Oratoriju. »Seveda,« je odvrnil don Bosko. Toda v tem času sem skoraj
vedno z doma in me boste težko dobili.
Res je večkrat prišla, pa ga nikdar ni dobila. Rada bi poslala svojega sina v
zavod v Alassio in bi se o tem rada dogovorila osebno z don Boskom.
Don Boskova ljubeznivost je bila nekaj čudovitega. Duhovnik iz kantona
Ticino don Giacomo Cavalli je 5. januarja pisal iz Rase don Rui in sklenil svoje
pisanje s temile ljubeznivimi besedami: »Recite našemu dragemu don Bosku,
da naj zmoli tri zdravamarije po mojem namenu, in če more, naj mi pošlje kak
predmet, ki ga bom hranil kot dragocen spomin. Naj mi lastnoročno napiše vsaj
eno vrstico. Oh, don Boskovo srce je polno dobrote in upam, da mi bo storil to
uslugo, pa ne po moji zaslugi, temveč iz ljubezni do Jezusa in Marije.«

26.9 Page 259

▲back to top
16. poglavje
BLAŽENI DON BOSKO OBISKUJE DOMOVE V FRANCIJI
Potreba po novem don Boskovem potovanju v Francijo je prihajala zlasti
iz Marseilla. Gradnja poslopij je zahtevala denar, denarja pa ni bilo. Vprašanje
pomoči župniji, ki se je za kratek čas pomirilo, se je spet pojavilo, treba je bilo
zadevo končno urediti. Pri Družbi Beaujour je bilo načetih veliko stvari, ki jih
je bilo treba dokončati, česar pa ni bilo mogoče storiti na daljavo. Iz vseh teh
razlogov in v želji, da bi Družbo v Franciji dokončno in uspešno uredil, je zavr-
gel vse pomisleke in ne glede na telesne nevšečnosti šel na pot. Previdnost je
potem pokazala, kako je to potovanje ustrezalo njenim skritim načrtom.
Blaženi je srečno pripotoval v Nico v sredo 14. januarja zvečer. Toda videli
so ga le nekateri njegovi sinovi; ne zato, ker je bilo že pozno, temveč zato, ker
ga nihče ni pričakoval. Ravnatelj don Ronchail, ki je dva dni brez uspeha tekel k
vsakemu vlaku, je, potem ko je odpeljal zadnji vlak, šel proti deseti uri v svojo
sobo. Nekako ob pol enajstih pa je slišal pod oknom korake in govorjenje. Ko je
stopil k oknu, je razločil, kakor sam pravi, »glas našega dobrega očka«. Takoj je
šel odpret vrata, ga pozdravil in vprašal, ali je plačal kočijo. »Kako?« je dejal don
Bosko. »Kaj meniš, da dečko, kot sem jaz potrebuje kočijo, da pride s postaje?«
Toda pomočnik Rossi, ki ga je spremljal iz Turina, in še nekdo iz hiše, ki ga je z
malo upanja šel čakat na postajo, sta povedala, da je kljub siljenju zavrnil koči-
jo; hotel je pokazati, da je še sposoben narediti tričetrturni sprehod ob desetih
zvečer.
Pa tudi utrujen ni bil. Šel je spat šele, ko je ura odbila polnoč.
Drugi dan je bilo takoj polno obiskovalcev, čeprav prejšnji dan niso zago-
tovo povedali, da bo prišel. Moral je ostati v sobi in celo dopoldne sprejemati
obiske. Šele ko so šli h kosilu, je lahko videl fante v njihovi obednici in se pri
mizi razgovoril s sobrati. Proti koncu obeda je godba podkrepila splošno zado-
voljstvo. Godbenikov je bilo komaj osemnajst, toda don Bosko je takoj ugotovil,
da so od zadnjega obiska zelo napredovali.

26.10 Page 260

▲back to top
260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ko je stopil iz obednice, ga je že čakala kočija grofa Celebrinija, da bi ga
odpeljala h grofici, ki je bila že pol leta bolna in je želela, da bi jo blaženi blagos-
lovil. V spremstvu ravnatelja je obiskal še druge osebe, med njimi škofa. Proti
večeru, ko so po vzpetini prihajali od grofa Villeneuve, so naleteli na don Caglie-
ra, ki je prav takrat prišel z železniške postaje. Tudi on je potoval z don Boskom,
vendar se je za en dan ustavil v Vallecrosii pri don Cibrariu.
Tukaj se je zgodilo nekaj, kar sicer ni predmet zgodovine, je pa lep dokaz
drage domačnosti, ki je vladala med don Boskom in njegovimi sinovi. Bila je že
tema in se je slabo videlo. Kljub vsemu je don Ronchail v duhovniku, ki se je
bližal, prepoznal don Cagliera in ga po francosko pozdravil: »Dober večer, moj
velečastiti oče. Ste srečno potovali?« »Zelo lepo,« je ta odgovoril. Tedaj je don
Bosko po italijansko vprašal, kdo da je ta duhovnik. Ravnatelj, ki je mislil, da se
šali, je v želji, da bi končal šalo, rekel, da je neki duhovnik – hišni prijatelj, ki od
časa do časa obiskuje salezijance. »Ali bo potem prenočil v zavetišču?« je dodal
don Bosko. »Seveda,« je pritrdil don Ronchail. Bila je stvar trenutka, ker je don
Cagliero razumel igro in se napravil, kot da gre naprej, in ni kazal namena, da bi
se ustavil. Tedaj mu je don Bosko po francosko dejal: »Torej nasvidenje.« Tako
so se ločili. Toda po nekaj korakih je don Bosko vprašal:
»Kdo je ta duhovnik?«
»To je vendar don Cagliero!« je odvrnil ravnatelj.
»Kako? Don Cagliero?! Toda jaz ga nisem prepoznal niti po glasu!«
Ni ga mogel spoznati po glasu, ker je bil don Cagliero malo prehlajen in
ker je govoril francosko. Ko je to slišal, se je veselo zasmejal in kramljali so vse
do grofove palače, kjer so večerjali. Še na poti nazaj so se veselo zabavali in
nadaljevali igro, ker je don Cagliero s svojo francoščino in španskim klobukom
prevaral veliko sobratov. Bil je namreč na poti v Sevillo.
Naslednjega jutra, 16. januarja, je don Bosko z don Ronchailom nadaljeval
pot v Fréjus, kjer ju je msgr. Terris pričakoval s kosilom, na katero je njemu v
čast povabil tudi generalnega vikarja in druge ugledne osebe. Pogovarjali so se
do pol petih, ko so morali na postajo. Na vlaku so se srečali z don Caglierom in
Rossijem, ki sta bila namenjena v Marseille. Vendar so potovali skupaj samo del
poti, kajti don Bosko in tajnik sta prestopila na vlak za Hyères. Tokrat v Hyèresu
ni prišlo do zapletov kot prejšnje leto, ker so na postaji dobili don Perrota, rav-
natelja hiše sv. Jožefa v Navarru, in kočijo odličnega gospoda De Boutinga, ki je
bil vesel, da ga je mogel gostiti tri dni v svoji hiši v sicer majhnem, pa zelo sliko-
vitem mestecu. Ob svojem prihodu je don Bosko našel lepo število sotrudnikov,
ki so se zbrali v sijajni grofovi palači in ga hrupno pozdravili, hiteč mu naproti.
Po večerji so govorili do enajstih, saj so vsi tisti plemeniti gospodje želeli poslu-
šati Božjega služabnika.
Tako v Hyèresu kot v Nici ni imel trenutka miru in je moral kar naprej spre-

27 Pages 261-270

▲back to top

27.1 Page 261

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
261
jemati plemiče in meščane. Vsi so hoteli priti k njemu, govoriti z njim, se z njim
posvetovati, mu potožiti o svojih težavah in ga prositi za nasvete in molitev. Mo-
ral je obiskati tudi veliko število bolnikov, ki so želeli prejeti njegov blagoslov.
V nedeljo 18. januarja je daroval sveto mašo pri veličastnem oltarju Lurške
matere Božje v župnijski cerkvi. Stregla sta mu dva diakona. Navzočih je bilo
veliko vernikov, med njimi veliko sotrudnikov in sotrudnic. Tistih, ki bi radi
prejeli sveto obhajilo iz njegovih rok, je bilo toliko, da so morali narediti izjemo
in obhajati tudi zunaj glavnega oltarja.
Medtem je prišla vesela skupina dečkov iz Navarra, ki jih je sprejela in po-
gostila najprej gostoljubna hiša gospoda De Boutinga, nakar so pospremili don
Boska v župnijsko cerkev, kjer je bila slovesna maša, med katero so dečki peli.
Izvedli so Caglierovo mašo sv. Alojzija. Popoldne po večernicah so fantje peli
Dixit in Magnificat, prav tako don Caglierovi skladbi. Nato je stopil na prižnico
opat Isnard, kaplan iz Solliès-Ponta, navdušen salezijanski sotrudnik, in zav-
zeto govoril o salezijanskih ustanovah in misijonih. Po nagovoru je nabirka v
korist hiše sv. Jožefa malo popravila težaven položaj don Perrotovih financ.
Po končani slovesnosti v cerkvi so don Boska prosili, da bi prišel v zakristi-
jo, kjer so ga obdali vsi domači in nekateri tuji duhovniki in želeli iz njegovih
ust slišati kako spodbudno besedo. Nekateri so ga prosili za svet, drugi so želeli
od njega kak spominček in tretji, da bi jih blagoslovil. V ponedeljek zjutraj je
opravil mašo za sotrudnike in imel kratek nagovor. »Kakšen pogum,« je sme-
je se pripovedoval don Perrotu, »da sem cele četrt ure govoril francosko tako
izobraženim ljudem.« Kljub temu so tisti gospodje in gospe z veseljem sprejeli
njegove preproste besede in niso preslišali niti ene. Proti enajsti uri je z don
Ronchailom odpotoval proti Toulonu, don Perrot pa se je vrnil v svoj Navarre,
od koder je 21. januarja pisal don Rui: »Koliko nevšečnosti in težav si ta dobri
oče nalaga za svoje sinove! Kako moramo biti veseli in hvaležni Gospodu, da
nam ga je dal! Kako lahko je delati ob strani tako delavoljnega očeta in kako
sladki so napori, s katerimi natančno izpolnjujemo naša pravila, po čemer se
razpoznavajo njegovi vredni sinovi!«
Na postaji La Pauline je bilo treba presesti na drug vlak. Komaj so izstopili,
že je neki dvajsetletni gospodič pristopil in po francosko rekel tajniku: »To je
vendar velečastiti oče don Bosko, katerega imam čast videti tukaj.« Na pritrdil-
ni odgovor je ljubeznivo vzel njuno skromno prtljago in ju peljal h kočiji, ki je
imela na vratih plemiški grb. Kočija je bila last gospoda De Vallavieilla, ki je s
posredovanjem škofa v Fréjusu dosegel, da se je don Bosko ustavil pri njem in
mu kot bolniku, že več kot eno leto privezanem na posteljo, podelil svoj blagos-
lov. Sporočeno mu je bilo, da naj bi potniki izstopili nekaj postaj naprej v Garde,
toda on je bil tako ljubezniv, da ju je s telegramom opozoril, naj izstopita prej.
Nadvse zanimivo je bilo v telegramu, ki je bil namenjen gospodu De Boutingu,

27.2 Page 262

▲back to top
262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
preoblikovanje don Boskovega imena, ki je po telegrafistovi napaki postal nik-
dar poznani Bomb-Asco.
De Vallavieille, prefekt v Lyonu v času Mac-Mahonove vlade, odločen kato-
ličan, je imel zelo verno družino, ki je z mnogimi drugimi prišla, da bi spoznala
don Boska in uživala ob njegovi besedi pri mizi vse čez četrto uro popoldne, ko
je moral odpotovati proti Marseillu. Končno je Božji služabnik vstopil v zavod
sv. Leona, medtem ko je iz stotine grl donel pozdrav: »Vive Don Bosco!« [Naj živi
don Bosko].
Prvi vtis, ki ga je dobil v zavodu v Marseillu, je bil, da si je ustanova prido-
bila veliko večji pomen, kot si je on mogel predstavljati; zato je bil za pravilno
usmeritev razvoja pripravljen ostati več, kot je nameraval na začetku. Kar je
bilo na začetku samo tiha želja, je postalo tudi potreba, kakor bomo videli. Med-
tem je mislil na oblake, ki so bolj ali manj zastirali jasno nebo med župnijo in
oratorijem. Ti oblaki so se kaj kmalu razpršili »zaradi dobrega srca našega očka
don Boska«, kakor je pisal don Ronchail, ki je v nekem drugem svojem pismu
poročal: »Gospod župnik pri Sv. Jožefu je postal veder kakor dan po nevihti.«1
Se pravi, da je bila nevihta. In še kakšna nevihta! Don Bosko jo je slutil, še
preden je prišel v Francijo. Dne 12. januarja je iz Sampierdarene poslal župniku
pri Sv. Jožefu pismo, v katerem mu je napovedoval svoj bližnji prihod, predvsem
pa, da bi mu mogel povedati: »Menil sem, da so vaši odnosi z Oratorijem sv.
Leona bolj prisrčni. Upam, da bomo s pogovorom in v dogovoru z don Bologno
mogli odpraviti težave in urediti stvari tako, da bodo v korist duš. S tem name-
nom smo začeli delo in Bog nam bo pomagal, da ga bomo za ceno kakršnega
koli napora tudi dosegli. Vedno sem vam popolnoma zaupal in prepričan sem,
da vaša dobrohotnost do nas ne bo nikoli ponehala.«2
»Težave« so dosegle višek meseca septembra. Ker je župnik zahteval od sa-
lezijancev nemogoče usluge, je začel gojiti mržnjo do njih in do don Boska,3
za katerega je mislil, da mu v dogovoru z ravnateljem oba nasprotujeta. Toda
prepir je trajal že dalj časa. Treba je vedeti, da so bili zaradi različnih cerkvenih
opravil iz zavoda istočasno trije duhovniki. Predvsem je bilo to zaradi pogo-
stih pogrebov, ki so zaradi običajev trajali dolgo, poleg tega pa je bilo treba na
pot na pokopališče računati vsaj eno uro s kočijo. Salezijanci naj bi z mladimi
pevci tudi pripravili petje, vodili župnijski pevski zbor in ministrante in dajali
na voljo določeno število fantov za sveto popotnico in pogrebe na župnikovo
željo. Vsak prazničen dan je moral kak salezijanec binirati in po drugi maši bla-
goslavljati mlade matere in spremljati krste na pokopališče. Ker je bila župnija
zelo velika, so taki obhodi bili potrebni tudi po trikrat na dan. Za te usluge so
1 Pismo don Rui, Marseille, 30. januar 1880.
2 Pismo je narekoval don Alberi, kakor je razvidno iz pisave, podpisal pa ga je on.
3 Pismo don Anacleta Ghioneja don Lemoynu, Ivrea, 10. avgust 1912.

27.3 Page 263

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
263
duhovniki najprej prejemali sto petdeset frankov na mesec. Don Bosko se je
s kanonikom Guiolom domenil za sto frankov. Naj še povemo, da je bilo spre-
mljanje krst na pokopališče nekaj nečastnega, ker so to opravljali duhovniki, ki
niso ne pridigali ne spovedovali. Prišli so iz Italije samo zaradi denarja in so bili
pogosto nezgledni duhovniki. Nekega dne so dominikanci dejali don Bologni:
»Kako vendar? Ste mogoče salezijanci prišli v Marseille za župnijske grobarje?«
Treba je povedati, da bi take neznosne obveznosti morale trajati za zmeraj. Ko
je don Bosko podpisoval dogovor, ni mislil na tako težke in številne obveznosti,
ker ni poznal krajevnih navad. Menil je, da je v Marseillu tako kot v Italiji, kjer
je naša pomoč župnijam v sodelovanju pri dušnem pastirstvu vernikov, vendar
tako, da imajo gojenci vedno prednost brez kakršnega koli videza služabništva.
Zato razumemo številne pritožbe salezijancev v Turin in don Boskove spodbu-
de, da naj še malo potrpijo.
Ko je don Bosko prišel v Marseille, je napetost dosegla višek. Ob župniko-
vem obisku pa je mirno načel vprašanje. Navzoči so bili don Bologna, prefekt
don Ghione in mogoče tudi don Ronchail, ravnatelj iz Nice. Župnik se ni mogel
obvladati in je imenoval don Boska prevaranta, sleparja, človeka, ki ne drži be-
sede. Don Bosko ga je mirno poslušal in ni skušal niti ugovarjati, dokler je mož
rohnel.
Zvečer se je župnik hotel vrniti v Zavod sv. Leona, da bi nadaljeval pogovor:
tokrat o obveznostih, o katerih so se pritoževali salezijanci. Don Bosko ga je
prosil, da bi ta vprašanja preložili na primernejši čas. Za naslednji dan je pova-
bil na kosilo nekaj dobrotnikov. Ni bilo primerno, da bi bil navzoč tudi župnik,
ker je bil preveč napet. Da bi ga pa izločili, tudi ni bilo primerno, ker bi se lahko
užalil in zameril. Zato je dejal don Bologni: »Pridi, greva h gospodu župniku.«
»Da bova prejela še zadnji del kazni?« je odvrnil ravnatelj.
»Ne, temveč da ga bova pomirila in si ga pridobila. Zaletav je, vendar dober
v srcu. Morama si ga pridobiti. Boš videl, da se bo vse uredilo.«
In tako je tudi bilo. »Vi, gospod župnik, ste prav povedali, imate čisto prav,«
je rekel don Bosko. »Da, prav imate. Salezijanci ne bodo nikdar pozabili uslug,
ki ste jim jih izkazali. Vedno vam bodo ostali hvaležni.« Potem je dodal, da si ga
ne upa povabiti na kosilo, ker mu ne more postreči tako, kakor bi si želel, da bi
pa rad prišel pojutrišnjem k njemu na kosilo, ker hoče slavje v župnišču in ker
je tam boljša postrežba kot v Zavodu sv. Leona. Ko so se poslavljali, je bil župnik
še malo zadržan, toda tisti večer ni večerjal in vso noč ni spal. Drugega dne pa
je zgodaj zjutraj prišel v zavod in želel, da bi don Bosko zbral cel kapitelj, pred
katerim bi preklical svoje izjave in svoje zahteve. Rekel pa je, da je bil glavni
razlog, da je poklical salezijance v Marseille, maìtrise. Glede maš in pogrebov so
ga vodile možnosti. Prišlo je do dogovora in tudi do sprave.
Župnik je bil tako globoko presunjen zaradi don Boskove ponižnosti, da

27.4 Page 264

▲back to top
264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je od takrat ostal njegov zvest prijatelj in zaščitnik njegovih ustanov. Po smrti
Božjega služabnika, ko so morali pri Sv. Leonu razširiti stavbe in ni bilo potreb-
nih sredstev, je prišel osebno z ravnateljem k don Boskovemu grobu, da bi po
priprošnji blaženega dobili potrebno pomoč, in je bil uslišan.4
Ko se je bližal praznik sv. Frančiška Saleškega, je don Bosko želel zbrati
marsejske sotrudnike; ker pa je bilo zaradi kužne bolezni veliko pogrebov, to
ni bilo mogoče. Kljub vsemu so 29. januarja priredili majno slovesnost in tudi
gledališko predstavo, ki je dala priložnost za znamenit dogodek. Glavni igralec
se je prehladil in popolnoma izgubil glas. Ravnatelj je bil ves iz sebe. Šel je k don
Bosku in mu razložil svojo stisko, saj bi moral odpovedati predstavo in obve-
stiti povabljence. Don Bosko se je malo zamislil in nato dejal, naj mu privedejo
mladega igralca. Ta je takoj, ko je stopil v sobo, pokleknil, da bi prejel blagos-
lov. Toda don Bosko je, preden ga je blagoslovil, dejal: »Prepusti to meni. Jaz ti
bom posodil svoj glas in lahko boš odigral svojo vlogo.« Fantu se je takoj vrnil
glas, don Bosko pa je popolnoma onemel. Predstava se je odlično končala in po
predstavi se je tudi don Bosku vrnil glas.
Noben mestni časopis še ni govoril o njem, čeprav je procesija obiskovalcev
trajala pri njem od jutra do večera. Trditi, da mu sprejemi obiskovalcev niso
dali dihati, ni nikakršno pretiravanje, saj še po desetih dneh ni imel priložnosti,
da bi obiskal hišo in videl dela, ki so jih opravljali. Pri vsem tem ni pozabil na
oddaljene. Dne 22. januarja je pisal don Rui:
Dragi moj don Rua!
Prejel sem tvoje pismo z novicami. Za vse naj bo hvaljen Gospod. Povej madame Le-
grand, da sem ji takoj poslal blagoslov Marije Pomočnice s posebnimi molitvami za-
njo. Prav tako bom molil za pokojno gospodično Occelletti in za dobro Paolino, ki
nam izkazuje toliko dobrot.
Žal mi je za pokojnega dečka Della Torreja. Zahvaljujem pa se Gospodu, da se je lepo
pripravil na smrt. Bogu priporočam njegovo dušo.
Bojim se, da se naslednji ne bo dobro pripravil. Menim, da bi bilo dobro, če bi ti na
splošno opozoril, da naj vsi poravnajo svoje obveznosti do Boga.
Prejel sem don Bonettijevo pismo glede hiše v Penangu. Če menite, da je stvar pri-
merna, se ne zoperstavljam. Lahko začnete s ponudbo 20.000 lir. Povejte, da smo mi
prodali gosposki grad pri Strambinu z osmimi orali zemlje za 25.000 lir.
Do sedaj sem na hitro odpravljal stvari in mislil na odhod. Vendar bom ostal v Mar-
seillu cel mesec, da dokončam dogovore in dobim denar.
Zelo pa potrebujem vaših molitev in zato prosim svoje drage dečke, da bi opravili eno
sveto obhajilo po mojem namenu za najnujnejše zadeve.
Don Cagliero je odpotoval preteklo nedeljo v Sevillo in je sporočil iz Barcelone, da je
bilo potovanje prijetno. Drugi ti bodo poročali o drugih stvareh. Bog naj te ohrani
4 O tem dogodku je bil večkrat govor v procesu za beatifikacijo. Kardinal Cagliero je postregel z
novimi nadrobnostmi v Informativnem procesu (Summarium, št. XVI., § 62, str. 744).

27.5 Page 265

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
265
pri dobrem zdravju, dragi moj don Rua, in ohrani v sveti milosti vse fante v Oratoriju,
vključno don Laga in don Riccardija.
Imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Abbe Jean Bosco
Marseille, 22. januar 1880
Kar je povedal o nekem mrtvem in o drugem, ki bo umrl, potrebuje razlage.
Ker pred svojim odhodom iz Oratorija ni imel časa, je povedal don Lazzeru, da
bosta v času njegove odsotnosti dva fanta odšla v večnost: Luigi Della Torre iz
Mezzane Bigli, rokodelec, star osemnajst let, ki je umrl že 14. januarja, in An-
tonio Borello iz Grugliasca, star petnajst let, prav tako rokodelec, ki je umrl 9.
marca in je sam priporočil svojo dušo Bogu, kakor hitro se je počutil slabo.
Preden se je iztekel mesec, je poslal don Barberisu pismo s spodbudami in
priporočili za novince.
Dragi moj don Barberis!
Omnes quidem currunt, sed non omnes accipiunt bravium [Vsi tekmujejo, a ne do-
bijo vsi venca zmage]. Kakor vidiš, želi don Molini nazaj ad Lares [domov]. Poskrbi,
da bo vse v najlepšem redu. Zdi se mi, da je zdravstveno stanje dragih novincev dob-
ro. Reci jim, da pričakujem veliko od njihove dobrote, učenja in svetosti.
Evangeljska žetev je vedno večja. Pogum torej, moji dragi novinci. Bog vam priprav-
lja milosti, delo in nebesa. Bog naj vas vse blagoslovi. Ostajam vedno vaš najvdanejši
prijatelj v J. K.
duh. Janez Bosko
Marseille, 30. januar 1880
Zdi se, da po tem pismu don Bosko ni več vzel v roko peresa, da bi komur
koli pisal. Bil je skoraj čudež, da ni podlegel naporom, ki jih je moral prenaša-
ti zaradi nenehnih obiskov. Povedati moramo nekaj dejstev, ki razlagajo tako
gnečo pred njegovo sobo. Kot viri nam služijo škofijski in apostolski procesi,
zasebna pisma in ustna pričevanja, ki jih je zbral don Lemoyne.
Dne 30. januarja je don Bosko maševal pri sestrah Obiskanja. Tam je bila
zelo bolna gospodična Périer, ki so jo sprejeli v samostan, ker je bila gojenka v
nekem njihovem zavodu in ker je bila nečakinja ene izmed njihovih predstojnic.
Imela je raka, zdravniki so jo že odpisali in čakala je samo še na konec. Ko je bla-
ženi dobil dovoljenje za vstop v klavzuro, je šel v bolniško sobo, kjer je bilo več
bolnic, in je vsaki rekel besedico spodbude. Ko je prišel do Périerove, je dejal:
»In vi ne prosite za dovoljenje, da bi vstali? Dajte, vstanite.«
»Ali ne veste, da ima raka?« mu je zašepetala predstojnica, »in je neozdra-
vljivo bolna?«
»Opoldne vstanite in pojdite z drugimi h kosilu.«
Blagoslovil jo je in odšel. Kakor hitro je bil iz sobe, je bolnica začela govo-
riti: »Ne čutim več nikakršne bolezni. Ozdravela sem. Hočem vstati, dajte mi

27.6 Page 266

▲back to top
266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
obleko.« Smrtonosni tvor je izginil.
Potem se je zgodilo nekaj posebnega. Don Bosko je naročil predstojnici,
naj dobi od zdravnika pisno potrdilo o čudežnem ozdravljenju. Zdravnik, dober
kristjan, se je začudil in je hotel dobiti od don Boska pojasnilo. Medtem ko je
čakal v predsobi, je dejal don Bologni: »Ali med don Boskovimi krepostmi ni po-
nižnosti? Njegova zahteva kaže slavohlepnost. Ali bi iz te ozdravitve rad koval
svojo korist?« Don Bologna mu je hotel razložiti, a je bilo, kakor da bi govoril
zidu. Nihče ne ve, kaj se je potem dogajalo med don Bosko in zdravnikom. Po eni
uri čakanja je bil ravnatelj zaradi nepotrpežljivosti čakajočih prisiljen odpreti
vrata, da bi ju opozoril. Zagledal je zdravnika na kolenih, s solzami v očeh in s
sklenjenimi rokami in don Boska, ki ga je blagoslavljal. Ko je don Bosko odšel,
je zdravnik rekel don Bologni: »Ni storil tega zase, temveč za druge in v čast
materi Božji Mariji.«
Périerova je pozneje vstopila v red hčera Marije Pomočnice. Umrla je 1886
v materni hiši v Nizzi Monferrato.5
Pred tem ozdravljenjem in po njem so še drugi izredni dogodki pomagali
razširiti slavo čudodelnika, ki je v očeh mnogih že obdajala don Boskovo ime.
Navedli bomo najbolj značilne.
Gospodična Barbarin je bila že štiri leta popolnoma negibna in je preživlja-
la svoje dni leže v postelji. Od časa do časa jo je stiskalo v grlu, tako da ji je jezik
visel iz ust in so ji oči silile iz duplin. Družina je povabila don Boska na kosilo
in on je prišel v spremstvu don Bologne. Po prvih pozdravih so ga popeljali k
bolnici. Priporočil ji je, da naj zaupa v mater Božjo Marijo, zmolil z njo nekaj
molitev in jo blagoslovil.
»Sedaj vstanite in pridite z nami k mizi.«
»Nemogoče!« je vsa prestrašena vzkliknila mati, saj se že štiri leta ne more
gibati.«
»Ni pomembno,« je odvrnil don Bosko. »Jaz se umikam. Naj vstane. Obleci-
te jo in naj pride z nami h kosilu.«
V obednici je kakih trideset povabljencev in družinskih članov veselo
kramljalo. Zadovoljen se jim je pridružil še blaženi. Ni preteklo četrt ure, ko so
se odprla vrata in v spremstvu svoje matere in drugih je vstopila mladenka. Sto-
pala je brhko in brez vsakršne pomoči. Ob tem nenadnem pojavu je vse sprele-
tel nepopisen srh in vsi so strmeli v dekle kot v prikazen. Molk je prekinila on
sama, ki jih je povabila, naj sedejo.
Pri mizi je sedela zraven don Boska. Jedla je z dobrim tekom in jemala vse.
Ko so si oddahnili od začudenja, je zavladalo vsesplošno veselje. Samo mati je
gledala in molčala. Naivna gospa, prej praznoverna kot ne, je začarala svojo
5 Prim. pismo predstojnice sester Obiskanja Marije Gabrielle Guiscard don Rui, Marseille, 25. janu-
ar 1888. Tam je pomotoma rečeno, da je umrla v Saint-Cyru.

27.7 Page 267

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
267
hčerko in ji dajala piti čarobni napoj v upanju, da ji bo vrnil zdravje. Tudi tokrat
ga ji je dala prinesti.
»In čemu ta deževnica?« je rekel don Bosko. »Veliko bolje je malo vina. Daj-
te ji raje piti tistole čisto vodo«. Pokazal je na steklenico studenčnice, ki jo je
prilil vinu.
»Vsaj blagoslovite to vodo,« je dejala mati. Blaženi ji je ustregel in namignil,
naj odnesejo deževnico.
Bolnici se je zdravje popravilo, da je šla naslednji dan v spremstvu matere
obiskat don Boska.
Značilen je tudi dogodek, ki se je pripetil Marseillčanu gospodu Bonnetu.
Bil je v toplicah v Allevardu blizu Grenobla zaradi bolezni na želodcu. Zelo si
je opomogel in pred odhodom se je želel zahvaliti doktorju Emiliu Chatainu
za njegovo skrb. Tedaj pa ga je močno zabolelo v križni kosti in povedal je to
zdravniku. Ta ga je pregledal in ugotovil kostno tuberkulozo. Svetoval mu je, da
naj se takoj odpravi v Marseille na operacijo.
Gospod Bonnet je takoj ubogal. V Marseillu je šel k specialistom in se pod-
vrgel več kirurškim posegom. Mučili so ga šest ali sedem mesecev, pa vse sku-
paj ni nič pomagalo. Lotil se ga je obup. Toda tedaj je slišal, da je v mestu don
Bosko. Opustil je vse zdravljenje in se prepričan, da ga bo on ozdravil, z velikim
naporom odpravil k njemu. Blaženi ga je ljubeznivo sprejel, ga blagoslovil in
mu rekel, da naj bo miren, ker bo ozdravel in imel uspeh v življenju. Toda naj-
pomembneje je bilo to, da je iztok gnojnih snovi iz telesa odnesel s seboj vzrok
bolezni.
Doktor Chatain, goreč kristjan, je ob pripovedovanju tega dejal, da se s tem
ni izpolnil samo prvi del napovedi, temveč je Bonnet lahko spet opravljal svojo
službo in postal oče dveh sinov, zdravih in ljubkih kakor dve resedi.
Nič manj ni zanimiva pripoved, ki jo je neki genovski duhovnik pripovedo-
val svojemu prijatelju don Lemoynu.6 V Marseillu je prišla k don Bosku neka
gospa in bridko tožila zaradi svojega moža, ki trdovratno vztraja v brezverstvu,
in zaradi svojega petletnega sinčka, ki je nem. Blaženi jo je potolažil in ji oblju-
bil, da bo molil za spreobrnjenje moža in otrokovo zdravje. Priporočil ji je, naj
tudi ona moli in opravi običajno devetdnevnico k Mariji Pomočnici.
Doma je gospa povedala svojemu možu, da je videla don Boska. Ta se je
razjezil, besnel in kričal, da je don Bosko duhovnik in da on duhovnikom ne
verjame. Te besede je pomešal s kletvicami proti Bogu in s sramotilnimi bese-
dami proti ženi. Ko se je izbesnel, je sedel h kosilu. Med enim in drugim mu je
žena pripovedovala, da je prosila tudi za zdravje njunega otroka. Mož je samo
6 Don Carlo Moro, kaplan pri sinjih redovnicah Marijinega Oznanjenja v Castellettu (pismo, Geno-
va, 5. januar 1903). Ko se je to zgodilo, je bil v Nizzi Mare. O tem je slišal govoriti neko osebo, ki
ji lahko verjamemo.

27.8 Page 268

▲back to top
268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
skomignil z rameni, prav v tistem trenutku pa je mali zaklical: »Očka, očka!«
To je bilo prvič, da so slišali njegov glas. Oče se je ves presunjen, vendar ne
premagan, omehčal, vstal od mize in se zaklenil v svojo sobo. Naslednje jutro
je šel obiskat don Boska in mu jasno povedal, da duhovnikom ne more verjeti.
»Oh,« je vzdihnil don Bosko, »če me ne marate kot duhovnika, pa me imejte
vsaj za prijatelja.« Potem ga je prav počasi poučeval, dokler se ni, presunjen že
od včerajšnjega dogodka, vdal, omehčan tudi zaradi ljubeznivosti svojega sogo-
vornika. Pogovor se je končal s spreobrnjenjem nevernika, ki mu je ob slovesu
pustil v rokah velikodušen dar.
Spominjajo se tudi izrednih spoznanj in pravih prerokb. Zanimiv je pripet-
ljaj vdove Ponge. Gospa je pripeljala k don Bosku dva svoja sinova in prosila,
da bi ju blagoslovil. Ko mu je hotela povedati, da ji eden povzroča veliko nepri-
jetnosti, je blaženi, ne da bi ji dal čas, da bi povedala svojo misel, položil roko
na ramo krivca in mu dejal: »Prav, Carlo, biti morate zadovoljstvo svoje dobre
matere.« Don Bosku nihče ni povedal fantovega imena niti mu ni govoril o nje-
govem vedenju. Fant je bil tako presunjen, da ni, kakor je zapisano v listinah
našega arhiva, nikdar več dal svoji materi razloga za pritožbe.
Neki bolnici je napovedal konec bolezni, vendar tako, da ni takoj razumela
smisla napovedi. Ko je nekega dne šel na obisk k sestram Presvetega Srca, so
ga prosili, da bi obiskal sestro, ki je veliko trpela zaradi oči, in jo ozdravil. »Da,
da,« je odgovoril smehljaje se, »pojutrišnjem boste videli toliko lepih stvari.«
Dejansko je sestra čez dva dni odšla v nebesa.
Čudežni dogodki so se prav stopnjevali. Presenetljive stvari so videli in sli-
šali v nekem ženskem penzionatu sester Brezmadežnega Spočetja.7 Konvik-
tovke so bile zbrane v dvorani, kjer naj bi sprejele don Boska, ki jih je prišel
obiskat. On je vstopil zelo po domače in spregovoril po francosko: »Čakate na
don Boska, kaj ne? Don Bosko bo prišel, glejte, don Bosko je že tu.« Za njim je
vstopila neka ženska in imela na rokah deklico, ki ni mogla premikati nog. Ker
ga uboga ženska ni mogla dobiti v samostanu sester sv. Jožefa iz Clunyja, kjer se
je takrat mudil, je šla za njim sem, se vrinila med druge ljudi, ne da bi se zmenila
za kogar koli. Položila je deklico na divan pred Božjega služabnika in ga za božjo
voljo prosila, naj jo blagoslovi. Don Bosko jo je blagoslovil in ji rekel, naj zaupa
v Marijo Pomočnico, deklici pa ukazal, naj hodi. Ker se je bala, da ne bi padla,
ji je mati pomagala. Toda don Bosko jo je zavrnil: »Ni ji treba pomagati. Vstani
in pojdi v kapelo, da se zahvališ materi Božji Mariji.« Dvignila se je, hodila in
šla v kapelo v spremstvu nekaj pobožnih ljudi, ki so od ganjenosti jokali. Don
Cagliero, ki je bil navzoč, jo je videl, ko je sama odhajala iz zavoda, oprta le na
materino roko.8
7 To je penzionat, imenovan Device Orleanske, ki ga vodijo iste redovnice v civilu.
8 V Summarium za procese, kjer je govor o čudežih, ki jih je don Bosko naredil v času življenja,

27.9 Page 269

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
269
Vrnimo se h gojenkam. Ko se je zmeda polegla, sta dve izmed njih opravili
svojo nalogo. Manjša je nosila šopek cvetlic in kup zavitkov, v katerih so bili
kovanci po petdeset centov, ki so jih deklice darovale don Bosku, večja pa mu je
v imenu predstojnic in gojenk prebrala pozdrav. Don Bosko je pozorno poslušal
in potem vsej skupnosti odgovoril. Ko je končal, je tista, ki je hotela, lahko z njim
posebej govorila.
Ko je bilo vsega konec, so mu predstavili gojenke, ki so se pripravljale na
učiteljski izpit. Don Bosko jim je zagotovil, da bodo vse izdelale, da bodo celo
najboljše. Ena izmed njih, ki je želela doseči višji naslov, je odprla knjigo, ki jo
je držala v roki, in mu pokazala neko mesto, ne da bi pri tem kaj rekla. Tista, ki
je malo prej prebrala pozdrav – pisala se je Aiguier – je imela namen postati
sestra Brezmadežnega spočetja, vendar bi rada vstopila v samostan istega reda
s klavzuro z namenom, da bi se posvetila kontemplaciji. Vrhovna predstojnica
pa se je uprla in zahtevala, naj naredi učiteljski izpit in ostane med redovnica-
mi učiteljicami. Študentka, vztrajna v svoji odločitvi, ni hotela iti na izpit in je
svoj namen zaupala don Bosku, ki jo je pogledal s pogledom, ki ga ni nikoli več
pozabila. Kakor po naključju je odprl pred njenimi očmi Littérature Meneketa
in ji rekel: »Vi ne boste nikdar redovnica, morali boste delati z lastnimi rokami.
Pojdite na izpit, prva boste med vsemi. Nekega dne vam bo koristil.« Gospodič-
na Aiguier, ki še živi v Marseillu,9 pravi, da ji je don Boskov pogled govoril, da
sicer ne bo redovnica, da bo pa vedno živela kot taka. Dodala je še, da jo je tisti
»vous ne serez jamais religieuse« [vi ne boste nikdar redovnica] malo razdražil.
Vse se je zgodilo natanko tako. Pri izpitu so pisali stran, ki ji jo je pokazal
don Bosko. Med tistimi, ki so uspešno naredile izpit, je bila Aiguier prva, takoj
za njo pa njene sošolke, ki so dobile veliko višje ocene kot druge kandidatke.
Njihova sošolka je za visokošolsko diplomo bila vprašana tisto snov, kamor je
don Bosko položil roko, in je dosegla odličen uspeh. Aiguiera ni postala sestra,
čeprav je bil njen spovednik skeptičen glede don Boskove napovedi. Ker je bila
iz družine bogatih trgovcev, se ji je obljubljalo lagodno življenje, ne da bi ji bilo
treba poučevati. Toda nenadoma se je sreča obrnila: oče je v nekem ponesreče-
nem trgovskem poslu izgubil vse premoženje in tako se je zanjo začela šolska
kalvarija. Ker je imela učiteljski izpit, je lahko zase in za družino služila vsakda-
nji kruh. Ko je bila še bogata, so se ji obetale sijajne možnosti za možitev, vendar
se ni hotela poročiti in še danes živi sama kot kaka nuna.
Glas o teh čudežnih dogodkih, ki nam niso vsi točno znani, je šel od ust do
ust in povzročil naval ljudi, ki so cele dneve vznemirjali vso hišo. Don Cagliero,
kardinal Cagliero navaja ta dogodek za leto 1881. Toda če ni tiskarski škrat, je vsekakor lapsus
memoriae [spominski spodrsljaj].
9 Stanuje v 39 Rue Escat (nekoč S.te.-Philomene) in je v tiskarskih odnosih z Oratorijem sv. Leona.

27.10 Page 270

▲back to top
270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ki se je vrnil iz Seville, je takole poročal don Tui:10 »Marseille est bouleversee
[Marseille je postavljen na glavo] in to gibanje, to valovanje, to navdušenje, ta
vnema za don Boska me spominja na tisto, kar se je dogajalo l. 1864 v Rimu,
kjer je delal isto kot sedaj v Marseillu. Po vseh mestnih okoliših se je kakor blisk
razneslo vse, kaj don Bosko dela, govori, kaj namerava storiti glede vseh mogo-
čih telesnih in duhovnih potreb. Ta izredni dotok ljudi, velikih in malih, bogatih
in revnih, redovnikov in laikov, vsak dan bolj narašča. Ker vsi potrebni dobivajo
pomoč, smo morali njegov odhod iz Marseilla preložiti do nedelje. Marseille
je mesto velikih borz, velike vere in velikih potreb. In gotovo se ne motim, če
povem, da bi don Bosko, če bi čas dopuščal, mogel storiti isto, kar je storil Jona
v Ninivah. Pred njegove noge padajo v solzah brkati možakarji, da te je strah,
zakrknjeni grešniki, bahave ženske in mlačni redovniki. Najbolj pa vzbuja začu-
denje in preseneča dejstvo, da se odpirajo dobrodelnosti in krščanski ljubezni
denarnice, ki so bile do sedaj zaprte za potrebe revežev.«
Prve tedne pa zadeva z denarnicami ni bila taka. »Veliko navdušenje in
malo denarja.«11 Treba je tudi povedati, da don Bosko ni nikogar osebno prosil
za miloščino. Namesto tega je samo omenjal svoje stiske, da je tisti, ki ga je sli-
šal, storil, kakor mu je narekovalo srce. Na tak način je prišlo do sporazuma, ki
ga on ni skušal odpraviti.
V spremstvu župnika Guiola je prvič obiskal gospo Prat, ki je zelo želela
podpreti salezijanske ustanove in je pričakovala, da jo bo don Bosko prosil. S
tem namenom je govorila o njegovih ustanovah, vpraševala je in dobivala odgo-
vore, vendar ga ni nikdar slišala, da bi omenil kako potrebo. Zatem je omenila,
da je za toliko dobrih del v Cerkvi potrebnih toliko dobrotnikov. Don Bosko
je pritrdil. Govorila je o velikih podporah, ki jih je dajala Hčeram Ljubezni in
malim sestram revežev. Don Bosko jo je pohvalil in spodbujal, naj še naprej
dela tako. Začudena, da ničesar ne prosi zase, je omenila, da njene ekonomske
možnosti puščajo prostor za še več. Don Bosko je poudaril, da Marseille zaradi
velike revščine potrebuje ogromno dobrodelnosti. Naj si je gospa še tako pri-
zadevala, da bi mu iztrgala kako prošnjo za pomoč, ji to ni uspelo. Na koncu se
je don Bosko poslovil in jo pustil vso začudeno in negotovo, kaj naj si misli pri
takem početju. Ker ni mogla zadržati zase začudenja, je vse povedala župniku:
tako rada bi pomagala don Bosku, on pa za nič ne prosi! Župnik ji je razložil
skrivnost in ji povedal, da bi morala ona sama začeti govoriti o tem, ker don
Bosko ne prosi. Ko je to slišala, ga je prosila za razgovor naslednji dan.
Naslednjega dne sta bila don Bosko in župnik znova v njeni hiši. Gospa je
ponovno govorila o dobrodelnih ustanovah. Vendar ni bilo mogoče iz njega do-
biti niti besedice o potrebah in nujnosti pomoči. Spet je bilo vse na tem, da bo
10 Pismo, 17. februar 1880.
11 Pismo don Ronchaila don Rui, Marseille, 30. januar 1880.

28 Pages 271-280

▲back to top

28.1 Page 271

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
271
kot prejšnji dan odšel, ko je ona prebila led in vprašala:
»Ali vi, don Bosko, ničesar ne potrebujete?«
»Jaz,« je odvrnil don Bosko, »potrebujem vsega.«
»In zakaj ne govorite?«
»Božja previdnost dobro ve, kaj potrebujem.«
»In če bi Božja previdnost zaupala meni nalogo, da vam pomagam?«
»Bi vam bil nadvse hvaležen.«
»In kakšne so vaše potrebe?«
»Mnogovrstne in velike. Imamo dolgove za že končane stavbe in treba bo
graditi še naprej.«
»Kolikšni so danes dolgovi za že opravljena dela?«
»Tega vam v tem trenutku ne bi mogel povedati.«
»Prav. Pozanimajte se.«
»Govoril bom z našim arhitektom.«
»In jaz bom zadovoljna, če bom mogla pomagati.«
Poslovili so se s tem dogovorom. Don Bosko ni pomišljal in ji je poslal ra-
čun, ki je znašal šestdeset tisoč frankov. Gospa Prat se je obvezala, da bo pred
koncem leta plačala v več obrokih celoten dolg.
O teh stvareh je don Bosko bodisi iz izkušnje bodisi zaradi naravne proni-
cavosti imel svoje mnenje: »Če naravnost prosiš miloščino, dobiš deset, dvajset,
petdeset lir in ne več, in kdor je dal enkrat, bo težko dal še drugič, ker je prepri-
čan, da mora biti obdarovanec zadovoljen. Če pa storimo tako, da dobrotnik
sam vpraša, kako bi mogel pomagati, mu lahko, ne da bi moral zardeti, povem
veliko vsoto dolgov, ki jih bo plačal drug; če že ne vsega, bo namesto sto dal
tisoč lir. V tem primeru mora on skrbeti, da se bo brez sramu umaknil pred
svojimi ponudbami podpore.«
Denar je torej prihajal v taki obilici, da so plačali vse dolgove in naredili
pogodbo za nakup zemljišča ob hiši Beaujour, uredili zadeve v Sanit-Cyru in
Navarru in je don Savio, ki je končal prvi del gradnje, začel drugega in končal
osrednji del hiše, ne da bi se bal, da bi zmanjkalo denarja. Vse to je budilo začu-
denje, kakor tudi način, kako je don Bosko vedno pogumno govoril francosko in
sploh v vseh stvareh kazal veliko poguma.
Kljub naporom zaradi toliko obiskov se je zdelo, da mu zdravje dobro služi.
Vendar je imel svoje težave. Po večernih molitvah se je rad dolgo pogovarjal, ker
je bil to njegov edini prosti čas. Nekega večera je zaupal don Anacletu Ghione-
ju, da ima zjutraj, ko vstaja, precejšnje težave. To je bilo verjetno zato, ker si je
moral zaradi krčnih žil obuti elastične nogavice. Ko so sobratje ugotovili, da so
te že zelo dotrajane, so mu kupili par novih. Navadno mu je tako zjutraj, ko si
jih je nadeval, kakor zvečer, ko jih je odlagal, pomagal don Berto. Če je moral to
narediti sam, ga je stalo veliko truda in bolečin. Nekoč mu je don Berto, ganjen

28.2 Page 272

▲back to top
272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zaradi stanja njegovih nog, poljubil nogo. »Poljubil si Judove noge,« mu je v glo-
boki ponižnosti rekel don Bosko.12
Kako je bilo z don Boskovimi nogami, je mogoče razbrati iz tega, kar je don
Belmonte prvo leto, ko je bil ravnatelj, povedal postnemu pridigarju v župni-
ji.13 Nekega dne je prišel blaženi v zavod, ko je obiskoval hiše ob rivieri, in mu
rekel, da je tako utrujen, da ne more nič več. »Ne morem več nadaljevati takega
načina življenja, saj nimam nikdar trenutka prostega časa!« V dokaz se je malo
priklonil, dvignil talar in pokazal noge, ki so bile kakor dva oblazinjena stebra,
in dejal: »Dragi moj, pogum. Počivali bomo v nebesih.«
Že imenovani don Ghione, prefekt v zavodu v Marseillu, je nekega večera po
molitvah naletel na don Boska, ki se mu je zdel proti svoji navadi vznemirjen.
Vprašal ga je, ali se počuti slabo. Rekel je, da ne, da pa je razjarjen, ker je neka
na očeh bolna gospa za vsako ceno hotela, da bi ji položil roke na oči. »Jaz ne
bom,« je dejal, »nikdar niti za vse zlato tega sveta, položil rok na obraz kake
ženske.« Še neka druga misel ga je zelo žalostila. »Ljudje,« je rekel, »ki niso
poučeni o veri, menijo, da don Bosko ozdravlja, čemur smo priče te dni. Toda
ne, ni don Bosko, ki dela to, temveč priprošnja Marije Pomočnice, Marija sama
nam podeljuje milosti.« Tedaj je don Ghone, da bi zadostil svoji radovednosti, ki
ga je že dalj časa mučila, zaupno vprašal: »Čujte, gospod don Bosko, ko pride k
vam kak človek, da bi prejel kako milost ali ozdravljenje, ali v trenutku, ko stopi
pred vas, že veste, ali bo prejel milost, za katero prosi z vašim blagoslovom?«
Odgovoril je: »O osebi, ki naj bi prejela milost, v trenutku, ko pride k meni, ne
vem nič. Toda ko jo blagoslavljam, mi pride kakor navdih, kot da bi hotel skušati
Gospoda, in ji rečem: »Vstanite, pojdite se zahvalit materi Božji Mariji. V tistem
trenutku se ta oseba čuti resnično ozdravljeno.«14
Prvi teden februarja je don Bosko obiskal hiše v Saint-Cyru in Navarru, od
koder se je vrnil v Marseille.15 Spremljal ga je don Ronchail, ki ga je potem na-
domestil don Cagliero, ko se je vrnil iz Španije. Ta je ugotovil, da je blaženi imel
»dobre noge za hojo in slabe oči za gledanje«. Dejansko so se oči močno vnele,
zlasti desno oko.16
12 Tako piše don Berto v opombi, ki jo hranimo v našem arhivu.
13 Pismo kanonika Giacoma Gesnina don Lemoynu, Genova, 23. marec 1891.
14 Pismo don Ghioneja don Lemoynu, Ivrea, 30. avgust 1912.
15 V kroniki sester Marije Pomočnice v Saint-Cyru je rečeno, da je bil don Bosko tam meseca janu-
arja. To pa ni mogoče. Don Cagliero je 5. 2. pisal don Rui iz Marseilla: »Danes zjutraj smo na poti
iz Španije prispeli v Marseille. Ko smo stopali z vlaka, sta na vlak za Toulon vstopala don Bosko in
don Ronchail. Nismo se mogli videti in se pozdraviti. Presneto!!! Jutri bomo šli v Saint-Cyr in nato
v Navarre v upanju, da bomo dobili očka, ki se mora vrniti v Marseille sredi tega meseca. Slišal
bom njegova naročila.« In 12. februarja po vrnitvi v Marseille: »V Saint-Cyru smo srečali don
Boska, ki je odpustil don Ronchaila in vzel mene za spremljevalca. Rossi gre svojo pot in kmalu ga
boš videl. Zapustili smo hišo v Navarru in se vrnili v Marseille, od koder ti pišem.«
16 Navedeno pismo z dne 12. februarja.

28.3 Page 273

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
273
Od dveh obiskov nam nič ni znano o Saint-Cyru in zelo malo o Navarru. Ne-
kaj se spominja še živeči salezijanec don Michele Blain, tisti Mihaelček, katere-
ga ime smo že omenili v sanjah 1877 o poljedelski koloniji v Navarru.17 Sirota
po očetu je izgubil mater 8. julija 1878, istega dne, ko so odprli hišo sv. Jožefa.
Neka teta–karmeličanka ga je napotila k salezijancem, ki so ga sprejeli 16. ok-
tobra istega leta. Imel je dober glas in odličen posluh, zato so ga takoj vključili
v petje. Kako je don Bosko, ko ga je slišal peti, v njem odkril dečka iz sanj, smo
že poročali.
Medtem se je bližal čas odhoda iz Marseilla in don Bosko je mislil na konfe-
renco za sotrudnike in sotrudnice, ki je pa ni mogel imeti na dan sv. Frančiška
Saleškega, ker je želel primerno slovesno odpreti del zavoda, ki so ga dogradili,
da bi tako dal sotrudnikom vtis resnosti dela, pri katerem so oni veliko poma-
gali. Za zborovanje so izbrali petek 20. februarja, dan obletnice izvolitve Leona
XIII. za papeža. Škof msgr. Robert je prevzel predsedstvo. Z njim so bili don
Bosko, župnik Guiol, člani društva Beaujour in veliko duhovnikov, veliko število
laikov, izbrana skupina gospa in nekaj preprostega ljudstva. Eden izmed fan-
tov je prebral kratek govor na čast »dobrega očeta in dragega dobrotnika don
Boska«, kakor ga je imenoval. Pripovedoval je o odkritju skritega zaklada, ki ga
je položil pred njegove noge, ker je vedel, kako silno potrebuje denar, da lahko
uresniči vse načrte. Toda zaklad je odkril in prinesel samo v sanjah, ki pa naj bi
s pomočjo velikodušnih sotrudnikov in sotrudnic v Marseillu postala resnica.
Nato je eden izmed klerikov pozdravil škofa, mu izrazil vdanost in ga prosil, da
bi vzel pod svoje varstvo Zavod sv. Leona. Na koncu je povzel besedo don Bosko.
Gazzette du Midi [Opoldanski časnik] je v dolgem članku, ki je izšel v v dveh de-
lih 23. in 24. februarja, poročal: »Našim bralcem ne bomo povedali nič novega,
če rečemo, da je don Bosko čudež krščanske ljubezni in gorečnosti. Zato ni čud-
no, da kljub težavam, ki jih ima s francoščino, ljudje pozorno poslušajo njegove
govore in ne preslišijo niti besedice. V njem gori srce. Apostoli imajo dar jezikov
in duša razume in zna izraziti govorico, ki je odmev z neba.«
Blaženi je razložil namen svoje ustanove: pomagati zapuščeni mladini. Po-
vedal je, kako je od leta 1841 uresničeval to misel in kakšne uspehe je imel.
Razložil je, kaj dela in kaj želi udejanjiti v Saint-Cyru in v La Navarru. Uporabil
je primer navezanosti nekdanjih gojencev na svojega očeta. Neki nekdanji go-
jenec iz Oratorija, ki se je nastanil v Barceloni in je slišal o njegovem potovanju
v Marseille, se ni mogel ustavljati želji, da bi spet videl svojega dragega očeta:
prepotoval je morje, prišel k njemu in mu po tolikem času pripovedoval vse, kar
je doživel. »Ostal sem zvest,« je pripovedoval, »vašim naukom in nasvetom in
sem zadovoljen. Oženil sem se in moji posli dobro napredujejo, tako da si ne že-
17 Prim. MB XIII, str. 538 [BiS XIII, str. 354].

28.4 Page 274

▲back to top
274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
lim nič boljšega. Hotel sem še enkrat videti vas, predragi oče, vas prositi blagos-
lova zame in za svoje otroke in vam še enkrat v spovedi odpreti svoje srce, ka-
kor sem to v veliko zadovoljstvo svojega srca delal pred petintridesetimi leti.«
Na koncu je don Bosko povzel dogodke ob ustanovitvi zavoda v Marseillu:
»Prišel sem leta 1876. Po cestah sem videl veliko zapuščenih otrok. Govoril sem
z župnikom pri Sv. Jožefu in domenila sva se, da morava pomagati tem mladim
ljudem na duši in na telesu. Kako naj to storimo? Šla sva na posvet k škofu. Pre-
teklo je že veliko časa, odkar je bila ustanovljena dobrodelna služba Beaujour,
po katere poti ga je Bog poklical; rečemo lahko, da je Božja previdnost odprla
svoje neizčrpne zaklade.«
Pokazal je, kako velike zasluge ima ta ustanova, ker je delo javne dobrodel-
nosti in jo je zato treba podpirati.
Sklenil je s pripovedjo o nekem dogodku. Na večer tiste zime je šel iz Za-
voda sv. Leona in se na samotni poti srečal z nekim fantom, ki je vzbujal strah,
obenem pa se mu je smilil. Nagovoril ga je. In tukaj je po svoji navadi podal cel
razgovor:
»Prijatelj, kaj delaš tukaj?«
»Zebe me,« je odgovoril oni z drhtečim glasom.
»Nimaš doma?«
»Lačen sem.« Dvignil je roke in padel na kolena. Blaženi ga je dvignil in ga
vlekel, kakor je mogel in znal, proti oratoriju, kjer so mu dali prvo pomoč. Ko si
je fant opomogel, je dejal: »Oh, gospod opat, storili ste veliko dobro delo. Rešili
ste mi življenje in preprečili, da bi naredil hudodelstvo. Obup bi me gotovo pri-
silil v tako dejanje. Smem ostati pri vas?« Hiša je bila polna, vendar smo našli še
eno posteljo. Sedaj je v oratoriju, moli, dela in daje dober zgled. »To je,« je dejal
don Bosko, »kar moramo storiti za vse, za bolno družbo, iz ljubezni do Boga.
Kajti rečeno je bilo: ljubite se med seboj.«
V imenu poslušalcev se mu je zahvalil gospod Enrico Bergasse, predsednik
Vincencijeve konference, in ga pozdravil kot novega Vincencija Pavelskega, ki
je zbiral otroke in jih reševal sužnosti, pokvarjenosti in hudobije. Govornik je
izkoristil priložnost, da je pokazal neugnano rodovitnost Cerkve, ki odpravlja
zla družbe in tako dokazuje Božjo dobroto in podeljuje svetu glede na potrebe
vsake dobe previdnostne ljudi. Tako zelo bolni družbi pošilja Bog zdravnike,
kot je don Bosko, čigar odposlance je ljudstvo takoj sprejelo. »Dokaz za to je ta
hiša v Vie Beaujour, ki je bila do včeraj skrita in nepoznana, a je danes zbirališče
vseh dobrodelnih src našega mesta in romarsko središče, kjer se ljudje zbira-
jo okoli Božjega moža. Tako Gospod spodbuja in pomaga pri rasti del svojih
služabnikov: iz skromnih začetkov, iz gorčičnega zrna je pognalo drevo, ki širi
svoje dobrodelne veje po vsej zemlji in jo tolaži.«
Ko je s svojega vzvišenega sedeža govoril škof, je bilo ozračje polno nak-

28.5 Page 275

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
275
lonjenosti. Pokazal je res previdnosten in katoliški značaj don Boskovega dela,
kajti vsa Božja dela imajo skromen in ponižen začetek. Svetniki so orodje v
Božjih rokah, ki jih vodi previdnost, ne da bi predvidevali, kam jih pošilja. Sv.
Frančišek Saleški, ki si ga je don Bosko izbral za zavetnika, je opravil tako velika
dela, za katera on niti ni vedel in ni mogel nanje vplivati. Končno je monsinjor
izrazil vso svojo naklonjenost Oratoriju sv. Leona.
Po škofovem blagoslovu je don Bosko stopil k vratom, kjer je kot po navadi
držal krožnik, na katerega so ljudje drug za drugim polagali svoje darove. Mno-
gi so se don Bosku poklonili in mu poljubili roko. Gospod Emilio Sumien, pisec
gornjega članka, je pripominjal: »Videli smo ta čudoviti prizor. Mnogi od mimoi-
dočih so šepetali svetniku na uho besede, on pa je z neizrečeno potrpežljivostjo
vsakemu odgovarjal in z nasmehom na ustih blagoslavljal otroke. Medtem so
na krožnik padali zlatniki, pomešani z drobižem, in roke, ki so se toliko hitreje
umikale, kolikor večji so bili darovi, so izginjale v neznano, da jih nihče ne bi
opazil. Darovalce je zares navdihovala samo krščanska ljubezen. Don Bosko se
je vsem zahvaljeval z ljubeznivimi besedami. Videli pa smo, da se je zlasti oziral
po preprostih ljudeh, ki so mogli darovati samo kaj malega. Ljudje kot on vedo,
koliko velja dar ubogega reveža.
Veliko ljudi se je še ustavilo, da bi govorili z don Boskom, da bi jih blagoslovil,
jim dal dober nasvet, da bi se mu priporočili v molitev, mu zaupali kako težavo.
Prizadeval si je, da bi zadovoljil vse, ne da bi pokazal najmanjšo zdolgočasenost
ali utrujenost, dokler ga odgovorni za njegovo zdravje niso prisilili, da si je malo
odpočil. Vendar se hiša ni izpraznila. »To so vsakdanji prizori,« pripominja pisec,
»o katerih beremo samo v življenjepisih svetnikov. Takšni prizori tolažijo Cerkev
v sedanjih bridkih časih in vlivajo katoličanom nepremagljivo upanje.«18
To vzbujeno navdušenje bi se lahko kaj kmalu poleglo in bilo podobno pla-
menu, ko gori slama. Da bi se pa to ne zgodilo, je blaženi v Marseillu, kar je
nameraval tudi v Nici, sestavil dva odbora, enega za gospode in drugega za go-
spe, ki bi po skupnem posvetu nakazovali sredstva in ohranjali živo navdušenje
mestne dobrodelnosti glede na ustanovo, ki si jo je zamislil. Niti najmanj ni po-
zabil na te svoje goreče sotrudnike, kakor bomo imeli priložnost videti.
Uspelo nam je dobiti natančne zapiske sestankov, ki so jih pod predsed-
stvom župnika pri sv. Jožefu od marca 1880 do februarja 1895 prirejale gospe.
Skušali bomo te podatke izrabiti tako tukaj kakor tudi še kje drugje.19 Od 4.
18 Osservatore Cattolico iz Milana je priobčil v prevodu malo spremenjene številke 17. in 19. marca
iz Gazette du Midi. Tudi Citoyen iz Marseilla je 21. februarja na kratko poročal o teh dogodkih.
Članek je objavil Salezijanski vestnik meseca marca.
19 Iz častivrednih razlogov podajamo imena oseb, ki so se udeleževale sestankov. Gospe: Barthèlemy,
Guez, Jacques, Prat, Rostand, Rolland Gigandet, Rocca, Berthon, Cartairade, De Lombardon, Mor-
treuil, Rondel, Valette, Beau, Maurel, Bergasse, Maurin, Gondran. Gospodične: Bonnet, Rostand,
Férand, Guérin, De Maupoint, Étienne.

28.6 Page 276

▲back to top
276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
marca do 30. decembra 1880 je bilo enaindvajset sej, od katerih lahko prve
štiri imenujemo pripravljalne. Razpravljali so o čisto določenih načinih zbiranja
sredstev: 1. subskripcije za petindvajset, petdeset in sto frankov na ustreznih
obrazcih; 2. ustanavljanje brezplačnih mest, tudi s skupnimi subskripcijami; 3.
širjenje seznamov po deset oseb, ki se obvežejo, da bodo plačale dva franka na
leto; 4. poskrbeti za brezplačno mesto za enega fanta za tristo frankov na leto.
Ta zadnji način bi gospe predložile velikim trgovskim hišam. Za dizaines [deset]
so se obračali na vse sotrudnike, ki jih je bilo po seznamu kakih šeststo.
Naj omenimo nekaj podatkov o notranjem ustroju. Ravnatelj Oratorija sv.
Leona je bil član obeh združenj. Njun predsednik je bil župnik pri sv. Jožefu.
Oba zbora sta bila razdeljena v tri pododbore. V moškem zboru bi en pododbor
skrbel za hrano, drugi za delavnice in tretji za pisarniške potrebščine in prevod
italijanskega Vestnika. Ženski pododbori bi skrbeli za perilo, obleko in bogo-
služje. Dogovorili so se za eno samo blagajno za oba zbora.
Odbor za sporna vprašanja je imel takoj priložnost za delovanje. Ko je šlo
za potrdila darovalcem, so nekateri menili, da bi dajali pečate, drugi so se bra-
nili tega izdatka, nekateri pa so se bali, da bi bilo poslovanje nenatančno. Odlo-
čitev so prepustili posebnemu odboru, ki se je odločil za 'da'.
Na naslednjih zborovanjih so začeli poročati o prihodkih, o načinu, kako naj
bi jih uporabili, in o vsem, kar se je tikalo odbora. Naj povemo, da so v podod-
boru za brezplačna mesta sicer pustili darovalcem pravico, da so sami izbrali
svoje izbrance, vendar so končno pustili proste roke ravnatelju.20
Na večer odhoda iz Marseilla, 22. februarja, je bilo dvorišče in hodniki pol-
no ljudi, ki so želeli don Bosku zaupati še kako zadevo. Neka gospa uglednega
videza in dostojanstvenega obnašanja se je od šestih zjutraj do šestih zvečer
skrivala za lesenimi vrati, ki so vodila v spalnico, in je samo opoldne prišla iz
svojega skrivališča, da si je kupila malo kruha. »Če je jaz ne bi videl,« je pisal
don Ghione, »mi ne bi sporočili in gospa ne bi videla don Boska. Priskrbel sem
ji triminutno avdienco prav v trenutku, ko je don Bosko odhajal.«
Še bolj žalosten je primer neke kmetice. Ko se je zjutraj skrila v kot pred-
sobe, je sloneč na steni držala na rokah bledega, nepremičnega slepega otroka.
Uboga ženska je polna vere in vdanosti čakala, da bi prišla na vrsto za obisk pri
don Bosku. Hrup prihajajočih in odhajajočih se je nadaljeval in na mesto tistih,
ki so odhajali, so prihajali vedno novi. Naravna boječnost je ženski onemogo-
čila, da bi uveljavila svoje pravice. Nekaj poskusov ni rodilo uspeha, ker jo je
množica vedno odrinila. Ura je udarila enajst, ko je prišel župnik pri Sv. Jožefu,
da bi popeljal don Boska na kosilo h gospe Prat. Ko je šel don Bosko mimo, se
je množica zgrnila okoli njega, in ker je bila ženska nemočna, da bi presekala
20 Menimo, da bo bralcem ustreženo, če jim bomo ponudili v branje zapisnik prve seje. Opustili
bomo zgolj formalne podatke (Dodatek, št. 50).

28.7 Page 277

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
277
obroč, je ostala zunaj. Ko je don Bosko odšel, je prišel njen mož in ji prinesel
nekaj hrane. Nato je ostala še dve uri tiha in mirna na svojem mestu. Tam jo je
opazil don Cagliero, ki se mu je globoko zasmilila.
Ko je don Bosko spet prišel, se je prerinila naprej, toda čvrst obroč ljudi ji
je onemogočil dostop. Božji služabnik se je umaknil v svojo sobo in žena v svoj
kot. Končno se je don Bosko pojavil v popotni obleki. Kakih tristo oseb, ki so
zasedli vsak kotiček, se je borilo za svoj prostor. Za ubogo revo bi don Boskov
odhod pomenil izgubo vsega upanja. Bila je živa podoba obupa in nesreče. Toda
še o pravem trenutku je padel nanjo pogled don Cagliera: »Don Bosko, tistale
žena vas prosi za vaš blagoslov.«
»Toda nimam več časa. Pozno je že. Vlak že prihaja.«
»Že cel dan je tu,« je vztrajal don Cagliero. Nato se je obrnil k ženski in jo
poklical z glasnim ukazovalnim glasom. Komaj se je odprl prehod, da se je don
Bosko mogel približati. Otrok je bil čisto negiben. Don Bosko je dvignil roko in
ga blagoslovil. Takrat je otrok zaploskal z rokami, se stresel po celem telesu in si
otrl oči. Prizor se je odigral v trenutku, ne da bi se don Bosko ustavil in ne da bi
se drugi nehali stiskati okoli njega in se valiti proti njemu. V tej splošni zmedi je
žena, brezumna od veselja, zapustila množico in verjetno se razen don Cagliera
nihče ni zavedel, kaj se je zgodilo.21
Ljudje so pritiskali od vseh strani vse do kočije: eni, da bi mu poljubili roko,
drugi, da bi se dotaknili njegove obleke, drugi spet, da bi se ga dotaknili z ro-
žnimi venci in bolniškimi obvezami. »Jaz sem ga spremljal,« piše don Ghione,
»in mu utiral pot, kolikor sem mogel in znal. Ko smo dospeli do srede stopnišča,
me je don Bosko ošvrknil z ostrim pogledom, ki si ga nisem znal razložiti, in mi
s tresočim se glasom rekel: Ali ne vidiš? – Tedaj sem se zavedel, da sta bili med
množico, ki ga je nosila, dve ženski čisto pred njim. Ne da bi čakal na mojo po-
moč, je don Bosko uporabil svojo telesno silo in se skušal otresti teh dveh oseb.
Ko so bili v kočiji, so ugotovili, da je talar razrezan in so mu med potjo morali
dati drugega. V njegovi sobi so vse, česar se je dotaknil, raznesli, menim, da tudi
sobratje iz zavoda, da bi zadovoljili sotrudnike. Prizanesli niso niti rjuham.
Morali bi iti v Nico, pa so šli prenočevat v Aubagne, ki je od Marseilla odda-
ljen kako uro vožnje s kočijo. Ko sta bila don Bosko in don Cagliero sama v koči-
ji, je don Bosko ves zbegan in ponižen prekinil tišino in dejal: »Kako čudovit je
Gospod in kako veliko je njegovo usmiljenje! Da je razgibal te množice in hotel
storiti tako čudovita dela, je uporabil ubogega kmečkega fanta iz Becchov.«22
V Nico sta prišla šele 24. februarja pozno popoldne. Verjetno je, da se je don
21 V življenjepisu v dveh zvezkih (II. zv., str. 518) je ta dogodek postavljen v leto 1881. Toda 1881
je bil don Cagliero od srede januarja vse do povelikonočnega časa v Španiji, medtem ko je don
Bosko odpotoval iz Marseilla proti koncu februarja.
22 Summ. super virt., n. XVI, § 90, str. 966.

28.8 Page 278

▲back to top
278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Bosko nekaj dni ustavil pri grofu Villeneuvu, ki je imel tu svoj grad. Ker je bil
zelo navezan na don Boska, je moral biti nadvse zadovoljen, da mu je lahko
izkazal gostoljubje. Tako se je blaženi lahko malo odpočil, saj je bil prav tega
najbolj potreben.
Nica je bila tako rekoč drugi Marseille: isto vsakodnevno obleganje ljudstva,
ista junaška potrpežljivost blaženega, isti izredni dogodki, čeprav o vsem tem
nimamo poročil. Tu moramo dodati še dopisovanje. Od 24. februarja do 6. mar-
ca je iz raznih strani Francije dobil nad osemsto pisem. Tudi v zavetišču Saint-
-Pierre kakor v Oratoriju sv. Leona so bili pred njegovim prihodom v še hujših
denarnih stiskah zaradi nakupa prepotrebnih zemljišč, nasičevanja več sto ust
na dan in opremljanja delavnic. Poleg tega je bilo treba razširiti zavod, ker je
vsak dan prihajalo več prošenj za sprejem ubogih fantov. Bilo je treba zgraditi
večjo in lepšo cerkev, večjo in obširnejšo učilnico namesto dosedanje nizke in
majhne na zelo nepriročnem kraju. Vse te potrebe hiše je bilo treba plačati, toda
redni dohodki niso zadostovali niti za redne izdatke.
Toda Božja previdnost tudi v Nici svojega zvestega služabnika ni pustila na
cedilu. Povod za dobrodelnost mnogih je bil očiten, učinki vidni, toda vzroki,
kakor smo že rekli, so nam malo znani. Zanesljivo vemo samo eno. Neki gospod
G., star šestinpetdeset let, državni uslužbenec, se je šel spovedat k don Bosku.
Ko je slišal obtožbo, je don Bosko dejal: »Pomislite malo, ali niste pozabili spo-
vedati tistega greha …« Priklical mu je v spomin dejanje z vsemi okoliščinami
in celo starost osemnajst let, ko je dejanje storil. Gospod je takoj, ko je zapustil
spovednico, odhitel k don Ronchailu v ravnateljevo pisarno in mu pripovedoval
o svojem doživetju. Povedal je, da se je zares pozabil spovedati tistega greha in
da mu je to zadosten dokaz, da je don Bosko svetnik.
Velikodušnost meščanov se je pokazala tako zasebno kakor javno. Kosila,
ki so ga priredili njemu v čast, se je udeležilo šestnajst gostov, ki so bolj kot
vse drugo bili veseli njegove navzočnosti in se naslajali ob njegovem prijetnem
pogovoru. Proti koncu, ko je bil pogovor posebno živahen, je eden izmed pova-
bljenih vstal in pokaral navzoče s temile besedami: »Dragi gospodje! Prav je, da
občudujete don Boskova dela, bilo bi pa še bolje, če bi mu pomagali pri njegovih
zaslugah. Kako naj poveča zmogljivost hiše za več gojencev, ki potrebujejo po-
moči, če nima denarja?« Po teh besedah je dal v obtok krožnik, na katerega so
štirje od navzočih položili po tisoč frankov in vsi drugi skupaj sedemsto.
Malo obilnejšo pojedino, na katero bi povabil don Boska in njegove pri-
jatelje, je hotel pripraviti Ernesto Harmel, brat Leona bon père [dobri oče]. Ta
je prejšnje leto na kongresu v Angersu, kot smo že povedali, poročal o razvoju
salezijanske ustanove in dela. V mrzlem zimskem času je zaradi svojega zdravja
bil na Azurni obali. Ko so čakajoč na začetek kosila prijetno klepetali, je Božji
služabnik orisal slabo stanje nizke in revne zavodske kapela, ki je bila veliko

28.9 Page 279

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
279
pretesna za gojence in neprimerna za Gospoda. »Predlagali so mi načrt arhi-
tekta Levrota za novo kapelo. Toda za to bi potrebovali trideset tisoč frankov.«
»Trideset tisoč frankov,« je segel v besedo odvetnik Michel. »Zelo se bojim,
da jih v tem času v Nici ne boste mogli zbrati. To zimo je bilo toliko loterij, toliko
nabirk, da so denarnice prazne.«
»Kljub vsemu temu,« je povzel besedo don Bosko, »bi ta denar potreboval
še danes.«
Sedli so za mizo. Pri sadju je vstal gospod Saietto in rekel don Bosku: »Ve-
dite, don Bosko, da mi je neka dobrodelna oseba dala trideset tisoč frankov, da
vam jih izročim. Lahko jih kadar koli dvignete v moji pisarni.« Božji služabnik
je sklenil roke, dvignil oči proti nebu in se zahvalil Mariji Pomočnici za tako
izreden dar.
Prav tako so se dvakrat obrnili na dobrodelnost vernikov. Prva prošnja je
bila izrečena na prižnici župnije Notre-Dame iz ust jezuitskega patra Lacoutu-
reja, postnega pridigarja. Navzoč je bil tudi don Bosko. Nabirka je bila proti vse-
mu pričakovanju obilna. Za drugo pa je poskrbel don Bosko sam s konferenco
za sotrudnike. V nekem poročilu iz Nice beremo:23 »Stvari, ki jih je on povedal,
so zanimale pobožno in dobrosrčno poslušalstvo bodisi zaradi salezijanskega
dela nasploh bodisi zaradi dejstev, ki so jih slišali. Don Bosko je govoril v jeziku,
ki mu je domač v branju, manj pa na prižnici. Toda zdi se, da so tisti njegovi
preprosti reki in tisto njegovo pripovedovanje na italijanski način ljudem še
bolj ugajali, ker jih je prevzela njegova apostolska vnema.« Nabirka je potrdila
resnico te trditve. Don Bosko je vzel v roke skledo in stopil od enega do dru-
gega. Vsi, začenši s škofom, so bili velikodušni. Neki gospod je položil v skledo
zlatnik. »Bog naj vam poplača,« je dejal don Bosko. »Če je tako, potem naj mi
poplača še bolj,« je odvrnil gospod in dodal še en zlatnik. Nekatere družine, ki
se niso zadovoljile z obema nabirkama, so poslale bogate darove v ovojnicah.
Stvari, ki smo jih povedali o Marseillu, nam pojasnjujejo, zakaj don Bosko
ni mogel opraviti vseh vljudnostnih obiskov, zlasti da bi se poslovil od škofa in
drugih osebnosti. Zato je takoj, ko mu je bilo mogoče, pisal župniku pri sv. Jo-
žefu. Rokopis z zelo nečitljivimi črkami, ki jih je še bolj težko brati kot običajno,
dokazuje, kako res je, kar govori o svoji utrujenosti. Vendar mu ta ni preprečila,
da ne bi na koncu dodal opombe, ki mu je bila močno pri srcu: o čudovitih stva-
reh, ki jih je Bog storil v povezavi z njegovo osebo.
Predragi gospod župnik!
Moral sem odpotovati, ne da bi vas pozdravil in se zahvalil za veliko ljubezen in dob-
roto, ki ste ju izkazali meni in vsem ubogim salezijancem: to pravim tudi v imenu don
Cagliera. Bog naj vam vse poplača, v našem imenu pa vam izrekam vso hvaležnost.
23 Bulletin Salésien, marec 1880, str. 12.

28.10 Page 280

▲back to top
280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Prosil bi, da bi gospodu škofu sporočili nekaj pomembnega. Žal mu ne morem osebno
pisati. Obiščite ga, prosim, in ga prosite, da naj mi oprosti, da sem odšel, ne da bi
se od njega poslovil in prevzel naročila za Rim. Zahvaljujem se mu za njegovo oče-
tovsko naklonjenost, za njegov dar in za ljubeznive besede, ki jih je spregovoril v čast
našemu Oratoriju. Če mu morem v Rimu biti na uslugo, sem vedno pripravljen, da
sprejmem njegova naročila.
Prve dni po svojem prihodu v Marseille sem upal, da si bom malo oddahnil. Toda ta-
koj so se začeli običajni obiski zunanjih ljudi in sedaj sem tako izmučen, da se komaj
gibljem. Pojutrišnjem bom odpotoval v večno mesto, ne da bi imel priložnost storiti
kaj v korist tega zavoda. Kako lahko se ljudstvo da prevarati! Toda vse je Božje delo
in učinek njegovega neskončnega usmiljenja, kar pa pogosto pripisujemo ljudem.
Nisem še mogel pisati don Bologni. Če mu lahko sporočite moje novice, mi boste na-
redili veliko uslugo. Upam, da bom v kakem kraju imel priložnost, da bom pisal ne-
katerim Marseillčanom, ki si želijo mojega odgovora.
Bog naj blagoslovi vse, dragi gospod župnik, in vas ohrani pri dobrem zdravju. Molite
tudi zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nica, 4. marec 1880
Dvoje dogodkov se mi zdi zadosti pomembnih, da jih sporočim našim pri-
jateljem, ki želijo še bolj spoznati don Boskovega duha.
Nekega dne je na trgu v Nici najel kočijo, in ko je prišel trenutek plačila, je
ugotovil, da nima s seboj denarnice. Zato je rekel kočijažu, da naj pride v Zave-
tišče Saint-Pierre, kjer mu bo izplačana voznina.
»Koga naj pokličem?« je vprašal kočijaž.
»Mene.«
»Toda kako se vi pišete?«
»Opat Bonomo.«
Proti večeru je prišel kočijaž. Don Bosko je pozabil o tem opozoriti doma-
če. V predsobi je kočijaž na vprašanje, koga išče, odgovoril, kakor mu je bilo
rečeno. Tajnik se je razburil. »Tukaj ni nobenega Bonoma,« mu je odvrnil na-
pol jezno in mu pokazal vrata. Toda možakar je povzdignil glas, tako da je don
Bosko slišal in takoj vedel, zakaj se prepirata. Stopil je k vratom. »Tukaj je opat
Bonomo« [Voilà l'abbé Bonhomme!], je zmagoslavno zaklical kočijaž. Don Bosko
mu je smehljaje se plačal, kar mu je šlo, in dodal še precej več.
Drugi dogodek je čisto drugačne narave. Nekoč se je v spremstvu don
Ronchaila vračal z večerje pri nekem dobrotniku. Ko sta hodila po zakotnih po-
teh, si je močno umazal čevlje. V sobi potem ni mogel prenesti smradu, ker pa
ni hotel prepustiti drugim neprijetnega čiščenja, je čevlje čistil sam. Ko je kon-
čeval delo, je ravnatelj, ki je videl prižgano luč, stopil v njegovo sobo. Iztrgal mu
je čevlje iz rok in končal opravilo, ki se ga je don Bosko lotil v vsej ponižnosti.
Zadnji teden se je don Bosko znašel v veliki stiski. Zaradi bolezni sta morala

29 Pages 281-290

▲back to top

29.1 Page 281

▲back to top
BiS 14 — 16. poglavje
281
v posteljo njegova glavna pomočnika don Ronchail in don Giovanni Bonetti, ki
je nadomestil don Cagliera. V svojem pismu ravnatelju v Villacrosii, ki mu je
sporočil svoj skorajšnji prihod, je s piemontskim pregovorom nakazal ta svoj
težki položaj.
Predragi don Cibrario!
V soboto ob štirih popoldne bom z don Bonettijem, če bo mogel iz postelje, v Ventimigli.
Če naju ne moreš obeh prenočiti, govori z vitezom kanonikom Cassinijem.
Pišem ti, ker di cavai i'aso a troto.24
Bog naj te blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nica, 4. marec 1880
V pismu, ki ga je don Bonetti napisal za don Boska, je povedano, da je že-
lezniška uprava za Spodnjo Italijo na prošnjo blaženega razširila na južno ka-
labrijsko-sicilijansko omrežje ugodnosti, ki jih je bilo v Zgornji Italiji deležno
salezijansko osebje, se pravi petdesetodstotni popust na redno ceno vozovnic.
Don Bosko se je zahvalil in zagotovil, da bo odslej naprej rade volje sprejemal v
svoje zavode sirote uslužbencev imenovanih železnic. V istem dopisu je pove-
dal, da so bile v Zgornji Italiji deležne istih ugodnosti tudi »redovnice, imeno-
vane hčere Marije Pomočnice«, in »dekleta, ki so izročena njim v varstvo, ko so
bile odvisne od njega, zaposlene v ženskih ustanovah pod njegovim vrhovnim
vodstvom«. Izrazil je upanje, da bo iz istih razlogov mogel doseči iste ugodnosti.
Njegova prošnja je bila uslišana.25
Ko je odhajal iz Francije, je videl, da se nad njegovimi sinovi zbirajo tem-
ni oblaki, ki napovedujejo nevihto: pretila je nevarnost preganjanja redovnih
družb. Od meseca januarja so v obeh zbornicah razpravljali o javnem šolstvu,
in to z neprikritim ciljem, da bi zadali smrtni udarec neodvisnim šolam, ki so
jih vzdrževali redovniki. V Marseillu so pod vodstvom župnika Guiola in v nav-
zočnosti gospodov Rostanda in Bergassa razmišljali, kako bi mogli prehiteti
bližajočo se nevarnost. Don Bosko je izrazil svoje poglede na to vprašanje in
jih ob svojem času povedal tudi javno. Nikakor pa ni hotel, da bi vzeli stvari
preveč tragično. »Odpravljanje redovnih družb je kakor ploskanje z rokami, da
bi odpodili ptiče, ki so prišli zobat zrnje, ki se suši na gumnu. Ptiči takoj odletijo,
potem pa se drug za drugim vračajo na gumno. Če ne ploskamo nenehno, pač
zobajo v popolnem miru. Tako je tudi z zatrtjem redovnih družb, kajti redovniki
se počasi vračajo in prevzemajo svoje delo.«
24 Če ni konja, jezdim osle.
25 To potrjuje sestra Carolina Sorbone, ki je z drugimi sestrami 1880 potovala iz Turina v Bronte na
Siciliji.

29.2 Page 282

▲back to top
17. poglavje
IZ LIGURIJE V RIM IN V NEAPELJ
Čeprav bi se naš blaženi oče po dveh mesecih odsotnosti rad vrnil v Ora-
torij, je nadaljeval pot v Rim, kjer je bilo treba osebno obravnavati nadvse po-
membne posle. Med drugim je bilo treba takoj urediti položaj misijonov v Rio
Negru. To pa je pomenilo celo vrsto dogovorov med Svetim sedežem in argen-
tinsko vlado. K temu je treba še dodati oster boj za šolo v Oratoriju in veliki spor
glede oratorija v Chieriju in še veliko drugih zadev. Vendar ni potoval naravnost
v Rim, temveč se je zaradi raznih vprašanj pomudil nekaj dni v Liguriji.
Prva postojanka je bila v Vallecrosii, kjer je bilo treba položiti in blagoslovi-
ti temeljni kamen za cerkev Marije Pomočnice. Na slovesnosti, ki so jo opravili
popoldne 7. marca, so bili trije škofje: krajevni ordinarij msgr. Reggio, msgr.
Allegro, škof iz Albenge, in msgr. Boraggini iz Savone. Zadnja dva škofa, ki sta
prišla v Ventimiglio na posvetitev obnovljene stolnice, sta rade volje sprejela
povabilo na popoldansko slovesnost pri salezijancih. To je bil za tiste kraje velik
dogodek. Pokrajinska cesta po planjavi Vallecrosie je bila polna ljudi. Kot po
navadi don Bosko ni hotel opustiti ničesar,
kar bi slovesnost čim bolj popestrilo. Zato je naročil, da naj pridejo iz Sam-
pierdarene in Alassia gojenci, ki bi na slovesnosti razveseljevali s svojim pet-
jem. Vitez Giuseppe Moreno iz Bordighere zaradi starosti in globokega verske-
ga prepričanja spoštovan gospod, je prevzel predsedstvo slovesnosti in položil
prvo žlico malte na temeljni kamen. V listini, vzidani v temeljni kamen, so bile
poleg že običajnih imen dostojanstvenikov tudi besede, ki jih je don Bosko na-
slovil na ljudstvo: »Ta dan, ob tej slovesni priložnosti vam, predragi gospodje,
ki ste prišli na to slovesnost, in zlasti še tistim, ki so s svojim osebnim delom in
denarnimi prispevki in z molitvami sodelovali pri začetku te gradnje, izrekam
svojo hvaležnost. Preden bo delo končano, bomo morali še veliko žrtvovati, toda
vaša krščanska ljubezen ne bo popustila in ne bo nam manjkala velika podpora
matere Božje Marije in nebes. Ljudje vam bodo hvaležni v življenju in smrti,

29.3 Page 283

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
283
potomci bodo hvalili vašo vero in gorečnost za slavo Božjo in za zveličanje duš.
Dobri Bog vam zagotavlja bogato plačilo tukaj na zemlji in neminljivo slavo, ki
vam jo pripravlja v nebesih, da se bo tako dopolnila napoved: Ne bom odtegnil
svojega usmiljenja tistemu, ki bo zgradil hišo mojemu imenu, in mu bom pripravil
prestol v večnem kraljestvu.1 Po položitvi temeljnega kamna je ljudstvo nago-
voril škof in pokazal, da je nova cerkev obrambni zid vere.
Zdi se, da se je don Bosko ustavil tudi v Alassiu, od koder je odšel v Sampi-
erdareno.2 Sem je poklical don Ruo, s katerim se je moral pomeniti o mnogih
stvareh. »Videl sem don Boska,« je pisal.3 »Bil je še precej krepkega zdravja,
čeprav zelo utrujen.« Med tem bivanjem je v zavetišču sv. Vincencija Pavelskega
storil enega izmed dejanj, ki tako močno spodbujajo in kažejo njegovega pri-
sebnega duha. Ko je nekega jutra proti osmi uri prišel iz svoje sobe, da bi šel
v cerkev, je srečal pometača, ki je pometal stebrišče, in ugotovil, da je bodisi
zaradi nespretnosti ali zaradi malomarnosti bolj slabo pometal. »Hočeš videti,
kako se lepo pometa?« ga je vprašal. Vzel je v roke metlo in s svojo običajno
mirnostjo pometel skoraj tretjino stebrišča, medtem ko ga je pometač opazoval
z odprtimi usti. »Si videl, kako se dela?« mu je rekel, ko mu je vračal metlo. Nato
ga je ljubeznivo pozdravil in odšel v cerkev.
Proti polnoči 11. marca je z don Bertom, ki ga je izrecno poklical iz Turina,
odpotoval v Rim. Ker je don Rua telegramsko napovedal njun prihod, ju je spre-
jel don Dalmazzo in ju odpeljal v Torre de'Specchi. Don Bosko je popoldne iste-
ga dne obiskal kardinala vikarja. Naslednjega jutra je bil pri državnem tajniku
in zaščitniku Družbe kardinalu Nini, ki mu je dejal, da je iz Marseilla zvedel, da
je naredil dobre kupčije. Kardinal verjetno ni mislil na materialne kupčije. Toda
don Bosko je vzel besede tako, kakor jih je slišal: »Da, eminenca, storil sem jih
tudi za svetega očeta.« Prinašal je lepo vsoto, ki so mu jo kot novčič sv. Petra
izročili francoski gospodje.
Dnevnik don Berta nam za čas od 14. do 22. marca navaja nekaj suhoparnih
podatkov: »V nedeljo smo vsi šli voščit za god gospe Matildi Sigismondi, ker je
bil 14. marca god sv. Matilde. V ponedeljek 15. marca je don Bosko v spremstvu
don Daghera šel v banko, da bi unovčil neko francosko menico, pa ni šlo. Kosili
smo v družbi gospoda Mattea Pesceja, tajnika glavne poštne direkcije. Popol-
dne smo obiskali kardinala Alimondo, ki je obljubil, da bo imel konferenco za
rimske salezijanske sotrudnike. Dne 17. marca, v sredo, sva bila pri msgr. Jaco-
biniju in mu govorila o salezijanskih misijonih. Zatem sva šla za blagoslov k sti-
gmatinkam, kjer je don Dalmazzo pridigal duhovne vaje. Nato sva do 18. marca
1 2 Kr 7,15 in 13.
2 Pismo don Cagliera don Rui, Marseille 12. februar 1880: »Odpravili se bomo v Ventimiglio, zatem
v Alassio in takoj nato v Sampierdareno.«
3 Pismo grofu Caysu, Gavi, 15. marec 1880.

29.4 Page 284

▲back to top
284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
bila pri msgr. Boccaliju, kjer sva srečala msgr. Paola Fortinija, urednika rimske
Fiaccola [Plamenica]. Nato je pri msgr. Sallùaju don Bosko govoril o duhovniku
Marchetu, že župniku, ki je prestopil k starokatoličanom.4 Zatem pri kardina-
lu Oreglii in nato kardinalu Bartoliniju. Dne 19. marca, praznik sv. Jožefa. Don
Bosko je bil na kosilu pri gospodih markizih Vitelleschi. V soboto 20. marca
pri kneginji Odescalchi in popoldne pri kardinalu Consoliniju. Dne 21. marca.
Popoldne sta bila don Dalmazzo in don Bosko pri poslancu Sanguinettiju. Pri
vitezu Morenu in Vignoli glede nakupa neke hiše. V ponedeljek 22. marca sta
don Bosko in don Dalmazzo obiskala princeso Odescalchi. Popoldne je bil don
Bosko pri kardinalu Consoliniju.«
Iz Rima je don Bosko skušal urediti neko zadevo, ki se je vlekla že nekaj me-
secev. Prvi Poljak, ki je vstopil v salezijansko družbo, je bil Matteo Grochowski,
ki je živel štiri leta v Oratoriju, bil posvečen v duhovnika in dobil, tako se zdi,
jeseni 1879 dovoljenje za zbiranje darov za gradnjo cerkve sv. Janeza Evangeli-
sta. Toda odkar je odšel, ni bilo za njim nikakršne sledi. Don Cagliero, ki so mu
kot katehetu pripadale take zadeve, je pisal za novice rektorju piaristovskih šol
v Krakovu. Ta pa ga kljub poizvedovanju ni mogel izslediti. Medtem je prišlo
poročilo o njem od župnika v Beuthemu in skoraj istočasno anonimna ovad-
ba iz Krakova, iz katere se je zvedelo, da biva pri frančiškanih taistega mesta.
Don Cagliero mu je zagrozil s takojšnim suspenzom redovništva brez stalnega
bivališča in zahteval, da vrne priporočilno pismo, ki mu je bilo izdano za poto-
vanje. Obtoženi se je opravičeval, kolikor je mogel in znal, najprej sam, potem
pa s pomočjo nekega zelo izvedenega modis et formis, ki je napisal zagovor v
latinskem jeziku in prosil za sekularizacijo, da bi mogel skrbeti za svojo mater,
ki je bila stara in sama. Da bi stvari uredil in končal možnost kakih izgovorov
ali prevar, je don Bosko počakal, da je prišel v Rim in se posvetoval z navzočimi
osebami ter sestavil ustrezno listino. S pomočjo don Dalmazza je sestavil odlok,
s katerim ga je odvezal zaobljub in ga cerkveni oblasti razglasil za suspendira-
nega, dokler si ne dobi kakega škofa, ki bi ga sprejel v svojo škofijo. Obenem je
sporočil, da mora še opraviti izpit iz dogmatike in da še nima izpita za spovedo-
vanje. Hkrati pa je tudi potrdil zgledno obnašanje, ki ga je pokazal med svojim
bivanjem v salezijanski družbi, ga ponižno priporočal kakemu dobrohotnemu
ordinariju in klical Božji blagoslov na vse, ki bi mu pomagali.5 Končno je, ne
ve se kako, prišel v Rim, hodil okoli hiše v Tor de'Specchi in nato nameraval v
Turin.6 Potem so se za njim izgubile vse sledi.
Med enim in drugim obiskom je don Bosko, vedno v pričakovanju avdience
pri papežu, pisal pisma v Turin, Francijo in drugam. Vendar jih je iz tega obdob-
4 Prim. zgoraj, str. 246. Msgr. Sallúa je bil prisednik Svetega oficija.
5 Dodatek, št. 51.
6 Pismo don Berta don Rui, Rim, 14. april 1880.

29.5 Page 285

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
285
ja ostalo samo šest. Ko je odgovarjal don Durandu glede dogovora za sprejem
neke poljedelske kolonije, ki jo je ponudila salezijancem neka gospa Astori iz
Mogliana Veneto, je to zadevo na kratko odpravil, ker je bila njegova skrb in
misel v oratoriju in se je o tem razpisal v skrbi za sobrate in gojence.
Dragi moj don Durando!
Gospe Astori sem nemudoma odgovoril, da bo don Sala takoj šel na ogled.
Prilagam pismo, da se bo znal ravnati.
Zelo me veseli, da so naši fantje vsi zdravi in lepo opravljajo devetdnevnico v čast sv.
Jožefu. Povej vsem, da bom na ta dan daroval sveto mašo in da se vsem priporočam
v molitev pri svetem obhajilu.
Komaj čakam, da bi mogel spet biti med njimi. Pospešeno se pripravljam na vrnitev v
Turin. Zagotovi jim, da delam zanje.
Povej don Lazzeru, da bom na dan sv. Jožefa prosil svetega očeta posebnega blagos-
lova zanj.
Pozdravi don Leveratta, don Bertella, Buzzettija in vse druge drage sobrate. Ti pa
ne pozabi, da te je Bog poklical, da postaneš svet in pomagaš tudi drugim, da bodo
postali sveti.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami. Moli zame.
Tvoj najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 16. marec 1880
Istega dne je z očetovsko skrbjo mislil na Marseille in pisal kleriku Cartieru,
čeprav še ni bil niti in sacris [z redovi], pa je vseeno bil član hišnega kapitlja.
Predragi Cartier!
Rad bom molil in storil, da bodo tudi drugi molili za dragega Albrieuxa, ki ga že to-
liko časa mučijo bolezni. Pošljem ti zanj podobico Marije Pomočnice, da mu nebeška
mati izprosi blagoslov. On naj še naprej skrbi za naše drage fante in mi bomo zanj
podvojili molitve k Bogu.
Malo mi poročaš o naši družini Beaujour.7 To je znamenje, da je vse v redu. Bodi
tako prijazen in pozdravi naše sobrate, posebno ravnatelja in Odaglia, od katerega
je odvisno dobro delovanje zavoda.
Se Antoine, Brogly, Bardon počutijo dobro? In ali don Savio dobro gradi novi del
zavoda?
Bog naj vas vse blagoslovi. Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 16. marec 1880
Torre de'Specchi 36
Pet dni pozneje je pisal ravnatelju, sporočil novice in prosil zanje ter mu
priporočil, da bi pomagal don Rui, in se dotaknil odnosov z župnikom pri sv.
7 V mislih ima hišo na Via Beaujour.

29.6 Page 286

▲back to top
286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Jožefu. Toda iz pisma vidimo njegov zlati nasvet, ki je ena izmed skrivnosti nje-
govega vzgojnega sistema.
Dragi moj don Bologna!
Prosim te, pošlji mi ime tistega gospoda iz odbora Beaujour, ki je na dan kongresa
daroval dva tisoč lir in sva ga šla obiskat, pa ga ni bilo doma. Prav tako bo prav, če
mi sporočiš imena gospodov in gospa predsednikov odbora, ki jih je gospod župnik
organiziral v korist našega zavoda.
Madame Prat mi sporoča, da ti bo 1. aprila izročila trideset tisoč lir za hišo v gradnji.
Glede na stisko v Oratoriju, v kateri je don Rua, mu ne bi mogel poslati deset tisoč lir
kot odplačilo dolga, ki ga ima Marseille iz prejšnjega leta? Pomisli malo. Od tukaj od-
govarjam na pisma Marseillčanov, ki veliko obljubljajo Beaujourju. Sporoči mi tudi,
ali še naprej prinašajo denar.
Avdience pri svetem očetu še nisem dobil. Potem bom takoj pisal vsem, ki sem jim
dolžan.
Poskrbi zlasti, da boš razdelil naloge vsem zaposlenim, tako da ne bo nikogar in ni-
česar, kar ne bi bilo komur koli zaupano.
V tem trenutku je nujno potrebno, da ohranimo dober odnos do gospoda župnika in
kaplana gospoda A. Mendra.
Pozdravi oba in jima povej, da jima bom pisal takoj po avdienci.
Ko mi boš pisal, mi poročaj tudi o don Saviu in vseh drugih sobratih itn.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 21. marec 1880
N. B.: Na veliko pisem nisem mogel odgovoriti, ker nisem imel točnega naslova, tako
imena kot kraja.
Na veliki četrtek je na navadnem listku v nekaj vrsticah naznanil don Rui
obisk nekega francoskega gospoda, ki je na potovanju v Rim že obiskal Oratorij.
Predragi don Rua!
Gospod Ancel bo ponovno obiskal Oratorij. Je dober katoličan in zelo naklonjen na-
šim ustanovam.
Poskrbi, da bo lahko pri svetih obredih, zlasti malega klera.
Preživite lepe praznike in na svidenje v Gospodu.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 25. marec 1880
Velika žalost, ki je zadela neko zelo prijateljsko družino, mu je narekovala
na veliki petek pismo krščanskega sočutja. Umrl je poglavar družine Fortis.8
Don Bosko je takoj, ko so mu posli in oči dopuščali, napisal najstarejšemu sinu
besede tolažbe.
8 Prim. MB XIII, str. 240 [BiS XIII, str. 160].

29.7 Page 287

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
287
Dragi moj Riccardo!
Našega dobrega očka ni več. Hvalimo Božje odločbe. Tega udarca smo se bali in ga
pričakovali, vendar ne tako kmalu. Razumem tvojo pretresenost, kakor tudi Alber-
tovo in dobre mamice. V takih težkih trenutkih imamo mi katoličani veliko tolažbo,
ki je edina prava tolažba. Dokler živimo, molimo in opravljajmo dobra dela v pomoč
duši pokojnega in se obenem tolažimo, da ga bomo spet videli, mogoče zelo kmalu,
v veliko boljšem stanju kot do sedaj. V skupno tolažbo naj povem, da sem že veliko
molil za dušo pokojnika in da smo zanj molili v vseh domovih naše Družbe.
Ti in Alfonz se za zdaj za nič ne odločajta, molita in tolažita mamico s spoštovanjem,
ubogljivostjo in pobožnimi vajami.
Okoli 20. tega meseca bom v Turinu. Če boš prišel za kak dan k meni, bi mi zelo ustre-
gel in bi se lahko o marsičem pogovorila. Bog naj vas vse blagoslovi in molite zame,
ki bom vedno vaš v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Veliki petek, Rim, 26. marec 1880
Z velikonočne nedelje imamo zelo kratkobeseden dopis, ki ga je treba brati
med vrsticami. Ne moremo vedeti, o kom govori, ker niti krščanska ljubezen
niti previdnost nista dopuščali, da bi kaj več pisal. Vendar je lahko razumeti, za
kaj gre. Don Giovanni Piccini iz Furlanije ga je prosil za nasvet. Blaženi mu je
odgovoril:9
Predragi v J. K.!
Padle so in padajo cedre libanonske. Molimo za padle in za nas same, da tudi mi ne
bi padli. Žalostne stvari.
Ohranimo skrivnost.
Če bi prišlo do posledic, oddaljite tovarišico, da nihče ne bo vedel, kje je.
Če bi se tudi on želel oddaljiti, naj se oddalji v kraje, ki so čim dalje od tod.
Prejel sem 7 lir. Vašim namenom bo zadoščeno.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, velika noč 1880
V velikem tednu je Rim obiskala francoska romarska skupina. Dopoldne
24. marca se je don Bosko z don Dalmazzom odpravil h kardinalu Nini. Ko je
vstopil v predsobo državnega tajnika, je bila ta polna teh romarjev. Med njimi
je bila tudi skupina gospodov in gospa iz Marseilla, ki so ga prepoznali in takoj
glasno vzkliknili: Il y a Don Bosco! [To je don Bosko tukaj]. Ob tem vzkliku so vsi
navalili k njemu, pokleknili predenj in ga prosili za blagoslov. Presenečen zara-
di tega pokleka se je don Bosko umaknil in rekel, da tam ni dovoljeno blagoslav-
ljati nobenemu drugemu kot papežu. Oni pa so vztrajali in zahtevali blagoslov.
Vedeti moramo, da je ta nenadni tek k don Bosku in poklek na tla pretresel vso
9 Izvirnik hranijo v družini Ermenegilda Piccinija v Pozzu di Codroipo.

29.8 Page 288

▲back to top
288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
sobano in bližnje prostore. Takoj je priteklo nekaj monsinjorjev, da bi videli, kaj
se je zgodilo. Tudi kardinal je stopil k vratom. Bil je presunjen nad nenavadnim
prizorom. »Blagoslovite jih,« je dejal don Bosku, »sicer ne bodo vstali.« Tedaj je
don Bosko ubogal.
K preizkušeni dobrohotnosti tega kardinala se je zatekel don Bosko, da bi
bil končno sprejet v zasebno avdienco pri papežu. Takoj po prihodu v Rim je na-
mreč vložil pisno prošnjo in potem ustno ponovil. Toda odgovora ni bilo. Zato
mu je pisal.
Prevzvišena eminenca!
Če potrebujemo kako posebno milost, se moramo priporočiti svetniku, ki je v nebesih
zelo blizu Gospodu. Jaz bom storil isto z vašo eminenco. Že deset dni sem v Rimu,
kamor sem prišel po nujnih opravkih zaradi naše Družbe, zlasti še zaradi misijonov v
Patagoniji, za kar moram narediti odločilne korake, ki zahtevajo predhodno odobri-
tev svetega očeta. Včeraj sem se obrnil na sobnega tajnika, da bi mi pomagal doseči
to uslugo. Povedal sem mu, da nosim s seboj precejšnjo vsoto denarja za svetega
očeta. Odgovoril mi je, da ta teden o tem ne more niti sanjati. Pa tudi za naslednji
teden mi ni dal nikakršnega upanja. Večkrat sem bil pri njegovi eminenci kardinalu
Ferrieriju, vložil sem tudi pisno prošnjo, toda do danes še ni upanja, da bi mogel
dobiti avdienco.
Ker moram odgovoriti na predloge argentinske vlade glede evangelizacije obeh bre-
gov Rio Negra (Pampe in Patagonije), prosim vas kot našega zaščitnika in dobrotni-
ka, da bi rekli svetemu očetu kako besedo meni v prid.
Če pa me sveti oče ne bi mogel sprejeti ali bi bil zaradi česar koli užaljen, sem prip-
ravljen sprejeti kakršno koli odločitev.
Prišel bi za trenutek k vaši eminenci, da bi dobil besedico v odgovor.
S srcem, polnim hvaležnosti, imam visoko čast, da se imenujem vaše vzvišene emi-
nence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 22. marec 1880
Torre de'Specchi 36
Ko je don Bosko v času svojega bivanja v Rimu iskal kardinala Ferrierija,
prefekta Svete kongregacije za škofe in redovnike, je sedemkrat prosil za spre-
jem, pa vedno brez uspeha. Ko je zadnjič vprašal služabnika, kdaj bi mogel go-
voriti s kardinalom, se je ta opravičeval s prezaposlenostjo. Tedaj se je pojavil
pri vratih kardinalov tajnik, na katerega se je blaženi takoj obrnil z mirnim pa
žalostnim vprašanjem: »Ali ti načelniki kongregacij niso tukaj zato, da bi razp-
ravljali o poslih? In če jih obravnavajo, kje in kdaj jih obravnavajo?« Monsinjor
je zmignil z rameni.
S prefektom Kongregacije za škofe in redovnike je imel don Bosko vedno
veliko opravkov. Toda na duha kardinala prefekta je glede njega delovalo veli-
ko napačnih predsodkov, ki so se oblikovali zaradi nenehnih obtožb iz Turina.

29.9 Page 289

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
289
Nenehno prikazovanje don Boska kot trdovratnega nasprotnika škofove oblasti
in sistematičnega kršilca svetih kanonov bi naredilo vtis tudi na prefekta kon-
gregacije, če ne bi imel prijateljskih odnosov s turinskim ordinarijem, kot je bila
njegova eminenca Ferrieri. Seveda je bilo treba skrbeti, da ni prišlo do kršenja
ordinarijeve jurisdikcije in cerkvenih predpisov. Ker je don Bosko hotel obrani-
ti čast in koristi svoje ustanove pred očitki in škodljivimi vmešavanji škofijske
oblasti, je to dajalo priložnost za nepravilno ocenjevanje njegovih stališč. Da
bomo razumeli, kako težek je bil njegov položaj in da bomo bolje razumeli raz-
loge, zaradi katerih je moral v prihodnje prenašati težke odločitve, ni boljšega
pojasnila kot pogovor generalnega prokuratorja z njegovo eminenco kardina-
lom Ferrierijem, ki ga je opisal generalni prokurator don Rui.10 Navedli bomo
poročilo generalnega prokuratorja don Lemoynu. Da se ne bo kdo pohujšal, je
treba poznati naravo tega človeka. Opisuje ga Soderini:11 »Kardinal je bil člo-
vek velikega znanja in zdrave pameti, toda surovega in strogega obnašanja in
mogoče celo preveč popadljiv.«
Ko se je don Dalmazzo prvič javil, so mu rekli, da kardinala ni doma. Ko je
prišel še drugič in tretjič, mu je bilo rečeno, da ga njegova eminenca ne more
sprejeti. Tedaj je kardinalu sporočil, da mora nujno z njim govoriti in da naj mu
zato določi dan in uro sprejema, in to v času enega meseca. Določil mu je pri-
hodnjo soboto ob devetih dopoldne.
Don Dalmazzo je bil točen, vendar je moral čakati, ker je bil kardinal še v
postelji. Ko pa ga je njegova eminenca sprejela, je bila v svoji pisarni oblečena
kot navaden duhovnik. Njegov pogled je don Dalmazza navdal skoraj s strahom,
čeprav je bil korenjak, velik in postaven in prav nič boječ.
»Kaj hočete od mene?« ga je osorno vprašal.
»Prihajam iz Turina,« mu je odgovoril don Dalmazzo. »Pošilja me don
Bosko, da spoštljivo pozdravim vašo eminenco in vas prosim, ali imate kake
pripombe glede salezijanske družbe in kaj bi bilo treba popraviti. Don Bosko ne
želi nič drugega, kot da bi bil v vsem podložen svojim predstojnikom.«
»Don Bosko! Don Bosko je lažnivec,« je vzkliknil kardinal. »Don Bosko je
hinavec, don Bosko je nasilnež, ki hoče vsiliti Sveti kongregaciji svoje gledanje!«
»Oprostite mi, eminenca, toda don Bosko se ni nikdar hotel vsiljevati Sveti
kongregaciji. Če se obrača nanjo, ga k temu sili turinski nadškof.«
»Tudi ta je pravi tič in nam dela nenehne skrbi. Toda kaj hoče pravzaprav
don Bosko? Ni izobražen, ni svet. Bolje bi bilo, če bi se omejil na vodstvo svojega
oratorija in si ne bi vbil v glavo, da mora ustanoviti redovno službo.«
»Oprostite mi, eminenca, mi, ki ga poznamo, imamo čisto drugačno mnenje
o njem. In nas je dvesto duhovnikov!«
10 Prim. str. 254.
11 Eduardo Soderini, Il Pontificato di Leone XIII, I. zv., str. 225. Mondadori, Milan, 1832.

29.10 Page 290

▲back to top
290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Storili bi bolje, če bi se umaknili izpod njegovega vodstva, stopili v škofij-
ska semenišča in se dali na razpolago vašim škofom. Don Bosko ni človek, ki naj
bi ustanavljal redovne družbe.«
»Oprostite mi. Ste res prepričani, da smo mi vsi tako omejeni, da bi se dali
don Boskovemu vodstvu, ne da bi vedeli, kdo je? Bodite prepričani, da ga zelo
cenimo, imamo nadvse radi in smo prizadeti, če slišimo, kako zasramujejo nje-
ga in njegove ustanove.«
»Nikakor vas nisem hotel užalostiti,« je kardinal postal bolj dostopen. »Pra-
vim samo to, da se don Bosko ne bi smel lotiti ustanavljanja salezijanske druž-
be. Sicer pa – kaj je vaša naloga?«
»Stanujem pri Torre de'Specchi, in če ima vaša eminenca kako naročilo,
sem vedno na razpolago.«
»Prav.«
»Kadar koli boste želeli kako poročilo, sem pripravljen, da vam ga dam.«
»Da slišimo.«
»Don Bosko je vedno pripravljen izpolnjevati odloke Svete kongregacije.«
»Prav to bi rad videl.« In kardinal je odpustil prokuratorja, vendar ga je
ljubeznivo pospremil do vrat.
Do don Boska je ostal še vedno izjemno trd. Za našega blaženega očeta, ki je
tako zelo ljubil mir in mu je bilo mirno sožitje s komer koli nadvse pomembno
in je bil za to pripravljen na kakršno koli žrtev, ki bi mu jo dopuščala vest, je bilo
to zavračanje s strani najvišje avtoritete vzrok največje žalosti. To so križi, ki
jih je, kakor nam o tem priča zgodovina, Bog v svojih nepreračunljivih odlokih
dovolil in ki so jih morali bolj ali manj nositi vsi ustanovitelji redovnih družb.
Njihovo ponižno, ljubeznivo in dobrohotno vedenje v takih okoliščinah je bilo
najbolj zgovoren dokaz njihove svetosti.
Dnevnik don Berta nadaljuje: »23. marca. Don Bosko je šel popoldne na
obisk h kardinalu D'Avanzu. – 24. marca dopoldne je don Bosko šel h kardi-
nalu državnemu tajniku. – 25. marca, na veliki četrtek, je šel na kosilo k msgr.
Kirbyju, ravnatelju Irskega kolegija. Obisk cerkve presvetega Srca Jezusovega,
ki naj bi jo zgradili pri Macau v Novem Rimu. – 27. marec. Velika sobota. Obisk
cerkve San Andrea delle Fratte in nato h kardinalu Simeoniju na Propagandi. –
Velikonočna nedelja 28. marca. Na obisk k don Bosku sta prišla patra Gatti in
Menghini. Zatem je don Bosko z don Dalmazzom obiskal kardinala vikarja, ki je
dal salezijancem dokončno naročilo, da postavijo cerkev presvetega Srca Jezu-
sovega z dobrodelnim zavetiščem kot spomenik častitemu Piju IX.«
Dnevnik preskoči veliki četrtek 26. marec. Ta datum nosi pismo v župnij-
skem arhivu Sv. Jožefa v Marseillu, don Bosko ga je narekoval in samo podpisal,
namenjeno pa je bilo kanoniku Guiolu. Iz njega je razvidna njegova skrb zaradi
odnosov med župnijo in zavodom, ki naj bi se ne ohladili. O bojazni, ki jo izraža

30 Pages 291-300

▲back to top

30.1 Page 291

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
291
zaradi vladnih odlokov, bomo bralca seznanili, ko bomo govorili o zakonih me-
seca marca proti redovnim družbam.
Predragi gospod župnik!
Iz vaših pisem razberem skrb in ljubezen, ki ju vaša uglednost posveča Oratoriju sv.
Leona. Ne morem drugega kot dajati Bogu hvalo in prositi, da bi njegova sveta milost
dokončala delo, ki smo ga začeli samo zaradi zveličanja duš in v večjo Božjo slavo.
Prosim vas, da bi se zahvalili gospodu Giuliu Rostandu za nov dokaz naklonjenosti,
o katerem mi poročate. Ko bo prišel v Rim vaš prijatelj iz Pariza, mu bom skušal biti
na voljo v vsem, kakor si zasluži, in bom storil vse, da mu bom ustregel glede načrta
poljedelske šole, kakor bo želel.
Nisem še mogel dobiti avdience pri svetem očetu. Vzrok za to je množica ljudi, ki hoče
biti sprejeta, pa tudi rahlo zdravje njegove svetosti. Upam pa, da bom prišel čim prej
na vrsto. V ta namen bi potreboval imena in priimke predsednic in predsednikov
naših dobrodelnih odborov, da bi dosegel kake duhovne darove, ki bi bili koristni tudi
za člane vseh odborov.
Don Bologna mi sporoča, da je zelo zadovoljen z oratorijem in z odnosi z vsemi, zlasti
še z župnijo sv. Jožefa. Upam, da nas bo Gospod ohranil v sveti ljubezni, ki je tako pot-
rebna pri delih za občo korist, kakršno je naše. Don Bologna mi sporoča o uspehih,
ki so jih dosegli odbori, ki ste jih ustanovili vi v svoji gorečnosti. Naj bo Bogu hvala.
Bojimo se, da bodo pri vprašanju oziroma izdelovanju seznamov redovnih ustanov
v Franciji postavili vprašanja tudi Beaujourju. Recite don Bologni, da naj v tem pri-
meru kot ravnatelja zavoda prijavi Taulaigoja, ki je Francoz, in za prefekta opata
Broglyja, ki je prav tako Francoz. Od šol prijavite samo Maìtrise, ki jih vodijo pod
vašim imenom in imate za to vsa potrebna pooblastila. To so samo predvidevanja,
ker jacula praevisa minus ferient [predvidene puščice manj ranijo].
Ko se vam bo ponudila priložnost, zagotovite našim odborom, da se jim iz vsega srca
zahvaljujem in da jih vsak dan pri sveti maši priporočam Gospodu. Gospod naj vas
ohrani pri dobrem zdravju in molite zame, ki ostajam z globoko povezanostjo v J. K.
najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, Torre de'Specchi, št. 36, II. nad.
26. marec 1880
Ker ni nič kazalo na skorajšnjo avdienco pri papežu, je don Bosko na veliko-
nočni ponedeljek odpotoval v Neapelj. Na to potovanje se ni odpravil za razve-
drilo ali zaradi lepot neapeljskega morja. Nekoč ga je, kakor beremo v procesu
za razglasitev za blaženega, don Barberis, ki ga je spremljal po Marseillu, skušal
raztresti tako, da ga je povabil, da bi obiskal neki verski spomenik. On pa mu
je odvrnil: »Tukaj sva za čisto nekaj drugega, veliko bolj pomembnega.« Don
Bosko ni izgubljal časa niti ni porabljal denarja za izlete iz radovednosti, ki jih
radi skrivamo pod plaščem znanstvenega raziskovanja. Zdi se, da se je odpravil
v Neapelj zato, da bi razpravljal o zavodu, ki naj bi ga tam ustanovili. Osservato-
re Romano je 9. aprila v naročenem članku, mogoče ga je poslala celo prokura,

30.2 Page 292

▲back to top
292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
pisal, da se je don Bosko odpravil v Neapelj z namenom, »da bi ustanovil polje-
delsko šolo in obrtne šole za revne in zapuščene otroke«. Tajnik pa je v pismu 8.
aprila pisal don Rui: »Moral bi vam poročati še o izletu v Neapelj, kjer je gospod
don Bosko sklenil dogovor z osebo, ki jo poznate.« Ti podatki nam omogočajo,
da ugotovimo, da je bila ta oseba markiza Gargallo in da se je zamišljena usta-
nova tikala Siracuse, kakor bomo o tem poročali v petnajstem zvezku.
O nadrobnostih tega potovanja nam dnevnik poroča malo obširneje kot
običajno: »29. marec. Don Bosko in jaz sva z vlakom ob 8.30 odpotovala v Nea-
pelj. Vzela sva kočijo in se ob 3.40 popoldne pripeljala naravnost k velečastite-
mu gospodu don Fortunatu Neriju, župniku bolnišnice pri Sv. Jožefu. Po kosilu
sva obiskala markizo Carmelo Gargallo, Via santa Lucia št. 64, 3. nadstropje. Vi-
dela sva veličastvo in čar Neapeljskega zaliva. Dne 30. marca ob 10.30 je prišel
po don Boska kanonik Pacilio in ga odpeljal na ogled raznih vzgojnih zavodov
in cerkve Annunziata in zavoda redovnic Ljubezni, kjer je neapeljski nadškof
gostil na kosilu več kot 400 mestnih revežev. Ko sva prišla bliže, je prišel napro-
ti pater Ludovico da Casoria, naju pozdravil in don Bosku poljubil roko. Zatem
smo stopili na štirikotno dvorišče, obdano s stebrišči z dvojno vrsto miz in z
neke vrste vrta na sredini. Tukaj se je don Bosko večkrat pogovarjal s patrom
Ludovicom da Casoria. Malo pozneje je prišel nadškof in blaženi ga je pozdravil.
Nato se je spoznal s komendatorjem, dobrim katoličanom in županom Neaplja
Giussom. Bilo je lepo videti, kako si je nadškof pripel predpasnik, nalival vino
in delil prikuhe. Navzoč je bil tudi škof iz Venafra,12 ki je prav tako stregel re-
vežem. Ob 2.30 je ponovno prišel k don Bosku na obisk pater Ludovico. Zatem
smo še enkrat obiskali markizo Gargallo in nato odšli na postajo. Toda vlak je
že odpeljal. Vzeli smo kočijo in don Bosko je obiskal salezijanske redovnice ali
sestre Marijinega obiskanja v samostanu Pace št. 110. Tu smo ostali od 3.30 do
6.30, nekaj malega povečerjali in nato v spremstvu vratarja odšli v pristanišče.
Pet minut čez devet smo se vkrcali na parnik, potovali celo noč in ob 6.30 prišli
v Rim. Tu smo se napotili na Via Viminale, kjer je don Bosko pri damah Presve-
tega Zakramenta daroval sveto mašo. Zatem smo po Via Viminale in čez Foro
Traiano prišli domov.«
Pismo dnevničarja13 vsebuje nekaj nadrobnosti. Nadškof Sanfelice je med
razdeljevanjem hrane imel na svoji desnici don Boska in na levici patra Ludo-
vica da Casoria, imenovanega »neapeljski don Bosko«. Blaženi se je lahko tudi
pogovoril »z drugimi Neapeljčani, polnimi dobrosrčnosti, ki so bili nadvse za-
dovoljni, da so mogli videti don Boska v Neaplju, in so se pritoževali samo za-
radi prekratkega obiska«. Don Lemoyne piše tudi, da je don Bosko tam srečal
cerkvenega zgodovinarja Salzana, dominikanca in naslovnega škofa Edesse, ki
12 Msgr. Antonio Izzo, škof v Isernii in Venafru.
13 Pismo don Rui, Rim, 8. april 1880.

30.3 Page 293

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
293
se je vedno spominjal tega srečanja. Prav tako ga je z zanimanjem opazoval in
ohranil nanj lep spomin mlad duhovnik, poznejši msgr. Salvatore Meo, general-
ni vikar v Neaplju in naslovni škof v Metonu.14
Temu prelatu, ki si je štel v čast, da je uvedel don Boska v avdienco pri
nadškofu, dolgujemo poročilo, iz katerega lahko vidimo, kako visoko mnenje je
imel že takrat ta bodoči kardinal o našem ustanovniku. Na steno, pri kateri je
stal naslanjač, na katerem je sedel don Bosko, je dal obesiti njegovo sliko, ki je
ostala tam do njegove smrti.15 Don Bosko mu je iz Rima takoj poslal diplomo
salezijanskega sotrudnika, za kar se mu je ugledni prelat zahvalil in mu zagoto-
vil, da je nadvse vesel, in ga prosil, da bi mu povedal, »kako bi mogel podpreti
njegovo delo«.16 Obisk blaženega v Neaplju je močno povečal že tako veliko
število sotrudnikov.
Omemba samostana vizitandink nas spominja, kako so tamkajšnje redov-
nice, kakor nam priča salezijanec don Tomaso Chiapello, ohranile don Boskov
obisk v veselem spominu. Sedanja predstojnica se še dobro spominja, kako je
bil don Bosko ob tej priložnosti hvaležen za skromen zajtrk, ki so mu ga dale v
sprejemnici. Še več. V samostanu sta živeli dve sestri, ki sta 1876 naredili za-
obljube. Eno je mučil neznosen glavobol, druga pa je imela notranje bolečine. V
upanju, da ju bo blagoslov Božjega služabnika ozdravil, so ju poklicali k njemu.
Ko je blagoslavljal prvo, je dejal: »Jezus vas želi za tovarišico v svojem krona-
nju s trnovo krono. Kljub temu boste veliko storili za to hišo.« Res je živela do
1920, opravljala najvišje službe, vendar vedno s svojim močnim glavobolom.
Ko je blagoslavljal drugo, jo je spodbujal, naj trpi. Nato je predstojnici (umrla
1881) zasebno dejal: »Ta sestra je zrela za nebesa.« Dejansko je nekaj mesecev
pozneje umrla.
Ob vrnitvi v Torre de'Specchi so zaradi nesrečnega primera prejšnjega dne
doživeli neprijetno presenečenje. Zjutraj 31. marca je don Dalmazzo začutil
smrad po ožganem. Ko je stopil na hodnik, je videl, kako iz sobice don Berta
prihaja dim. Odprl je vrata in val dima mu je vzel vid. Nato je ugotovil, da je tlel
zgornji del popotne vreče, ki je bila naslonjena na posteljo, pod posteljo pa je
gorel lahen plamenček. Don Dalmazzo je prestrašen zgrabil vrečo in pogasil
ogenj in nato začel klicati na pomoč. Pritekli so sosedje, prišli so tudi gasilci in
ogenj je bil zadušen, še preden se je mogel razplameneti. Ko je minila vsa nevar-
nost, si je ogledal popotno vrečo in ugotovil, da jo je nekdo razparal. Poleg tega
14 T. Chiapello, Il Beato D. Giovanni Bosco nella visione e nelle previsioni di quarant'anni fa [Blaženi
don Janez Bosko z vidika videnj in predvidenj pred štiridesetimi leti]. Založila Federico in Ardia,
Neapelj, 1929, str. 96.
15 Pismo msgr. Mea novemu vrhovnemu predstojniku don Petru Ricaldoneju, Neapelj, 19. junij
1932.
16 Pismo don Bosku, Neapelj, 16. april 1880.

30.4 Page 294

▲back to top
294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
so na vratih našli veliko luknjo in v spodnjem delu vreče škatlo, v kateri je bil
prej denar, sedaj pa je bila prazna in lepo zaprta. Tat je vrečo zažgal v upanju, da
bo zgorela in bo tako izginila sled tatvine. Toda vreča je tlela počasi, ne da bi se
spremenila v plamen. Začeli sta goreti tudi odeja in slamnjača, ki sta ob vdoru
svežega zraka vzplameneli. Izginilo je šest bankovcev po tisoč francoskih fran-
kov. Pet jih je izročila don Bosku gospa Noilly-Prat in enega baron Monremy z
namenom, da bi jih položil k papeževim nogam kot Petrov novčič. Tat je zavohal
denar in po poizvedovanju prejšnjega dne je moral tudi vedeti, kje je. Zato roke
ugrabitelja ni bilo treba iskati daleč od tod. Ko so prijavili tatvino, je policija
dvakrat prišla na ogled in vse natančno preiskala. Uradnik je zaslišal nekega
klerika in kuharja in izpraševal tudi don Dalmazza. Na koncu je sestavil poro-
čilo in sklenil, da je tat zanetil ogenj, da bi zabrisal sled in da gre za domačo ali
celo dozdevno tatvino. Še sreča, da se je stvar končala tako, sicer kdo ve, kako
bi se? La Capitale [Prestolnica] je 3. aprila priobčila novico in jo začinila z lažmi
in norčevanji, značilnimi za stranko, ki jo predstavlja. Mirno mu je odgovoril
Osservatore Romano dne 9. aprila. Don Berto je 8. aprila pisal don Rui: »Malo je
manjkalo, da nisem znorel. Don Bosko pa je poslušal žalostno pripoved, ne da
bi mignil z očesom, nepremičen, ne da bi spremenil svoj obraz, z mirnostjo, ki
je mejila na čudežno. Iz njegovih ust ni prišla niti besedica nepotrpežljivosti ali
tožbe. Videl sem v njem človeka, ki je pripravljen na vse dogodke, tako koristne
kakor nasprotne. Občudoval sem ga ob tej priložnosti veliko bolj kot sredi zma-
goslavja v Marseillu.«
Brez dvoma je težka nesreča močno užalostila don Boska.17 Toda njegova
običajna vdanost v Božjo voljo mu tudi v grenkih in nepredvidenih dogodkih
ni mogla vzeti notranjega miru. Nadaljeval je svoje delo, kakor da se ne bi nič
zgodilo, in je celo napisal dve prošnji papežu za nekatere duhovne darove. Prva
je bila zelo izvirna: »Duhovnik Janez Bosko ponižno kleče pred vašimi noga-
mi sporoča, da grofica Callori, bogata gospa in dobra katoličanka, namerava
pokloniti obilen dar za gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista v Turinu nasproti
svetišča in šol protestantov. Ta pobožna gospa bi edino za tolažbo in duhov-
no spodbudo zase in za svojo družino želela, da bi vsoto napisali vaša svetost
lastnoročno. Duhovnik Janez Bosko, ponižno kleče pred vašimi nogami, prosi
za to uslugo.« Grofica, ki je bila močno v dvomih, je verjetno omahovala med
svojo željo, da bi pomagala, istočasno pa ne bi rada oškodovala svojih družin-
skih članov. Zato se je obrnila na papeža. Papež je privolil, vendar številke, ki jo
je zapisal, ne poznamo.
17 Don Berto piše: »Ko se je don Bosko vrnil iz Neaplja in je skušal pripovedovati o tatvini 6.000 lir,
smo šli spat zelo žalostni. Potem sem nekako ob 3.15 naslednjega dne (2. aprila) zaslišal strašno
vpitje, ki je prihajalo iz don Boskove sobe. Zaropotal sem, ker sem mislil, da so tatovi. Don Bosko
ja sanjal.«

30.5 Page 295

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
295
V drugi vlogi je prosil za popolne odpustke za mnoge praznike za vse verni-
ke in za vajo za srečno smrt za vse gojence v salezijanskih hišah. Prosil je tudi,
da bi te usluge, ki jih je Leon XIII. naklonil ad tempus, raztegnili za vedno.18 Na
tak način je skušal vedno bolj širiti vsakdanje sveto obhajilo. Ne vemo, kakšen
je bil odgovor.
Dva dneva iz zapisnika: »3. april. Tega dne je prišel odvetnik Agneli z nekim
drugim gospodom tolažit don Boska. On je medtem izganjal hudega duha iz
neke obsedenke. – 4. april, bela nedelja. Znova ga je obiskal markiz komendator
Augusto di Baviera.19 Poveljnik plemenite papeške straže je pustil listek, na ka-
terem je zapisano, da je govoril z uslužbencem v Vatikanu in mu je bilo rečeno,
da bo papež sprejel don Boska v najkrajšem času. Nato se je čez nekaj časa vrnil
in izročil sporočilo msgr. Boccalija, na katerem je bilo zapisano, da papež nima
nič proti don Bosku in da je vse uredil za skorajšnji sprejem.« Iz tega je razvidna
don Boskova bojazen, da je padel v nemilost pri Leonu XIII., in je to bojazen
izrazil nekemu komorniku, svojemu prijatelju.
Tisto obsedenko so pripeljali k don Bosku iz okolice Rima. Hudiča je izga-
njal zasebno. Ko je izgovarjal besedilo blagoslova v imenu Jezusa Kristusa in
Marije Pomočnice, bi hudič obsedenko skoraj zadušil. Don Bosko je hudobnega
duha vprašal, kako mu je ime. Odgovoril je: Petrus. Treba je vedeti, da je bila
ženska uboga kmetica, kljub temu pa je v svojih hudičevskih blodnjah govorila
celo angleško. V Božjem imenu so ga vprašali, koliko časa že biva tej osebi.
»Dve do tri leta,« je odgovoril.
»In kaj delaš tukaj?«
»Sem za čuvaja Santi« (Santa je bilo ime obsedenke).
»Kje si bil prej?«
»V zraku. Morali se boste veliko boriti zoper mene.«
»Zakaj nočeš oditi iz nje? Ali ne vidiš, da množiš svoje bolečine in trplje-
nje?«
»Saj jaz hočem hudobijo.«
Potem je povedal, da je, če ga hoče izgnati, potrebno slovesno izganjanje.
Za to pa bi bilo potrebno posebno dovoljenje kardinala vikarja, ki je bil odsoten
do 21. aprila. Prošnjo so naslovili na njegovega namestnika Lentija. Potem ni
bilo nič več slišati o tem. Kljub temu je vse obrodilo nekaj dobrega. Gospod,
ki je spremljal odvetnika Agnellija, je, ko je slišal dogovore in videl obnašanje
obsedenke, dejal: »Nikdar nisem veroval, da hudič je. Sedaj verjamem, ker sem
ga videl.«
Peti april je bil dan, poln zadoščenja. Ko je don Bosko videl, da mu je papež
18 Dodatek, št. 52.
19 Urednik Osservatore Romano. V papeški vojski je bil »poveljnik« častnik, ki ustreza našemu pol-
kovniku. Naziv vedno uporabljajo v papeški vojski.

30.6 Page 296

▲back to top
296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
naklonjen, mu je poslal pismo, ki je odpravilo vse pomisleke. Prve ure dneva je
prejel listek, na katerem mu je bilo sporočeno, da se je sveti oče blagohotno od-
ločil, da mu dovoli zasebno avdienco še istega dne ob tri četrt na sedem zvečer.
Blaženi si je takoj sestavil razpored z naslednjimi točkami.
AVDIENCA PRI SVETEM OČETU 5. APRILA 1880
Ukradeni denar
Posli v Franciji
O Patagoniji. – Apostolska prefektura. – Predlog vlade: apostolski vikariat. Blagoslov
za sotrudnike, dobrotnike in gojence.
Zadeve škofov in redovnikov. – Odlog pooblastil. – Nedostopni kardinal prefekt.
Samo eno minuto avdience na mesec, če so posli. – Prokurator in tajnik.
To mesečno avdienco je prosil za prokuratorja, ki ga je z njegovim tajnikom
želel tisti večer predstaviti svetemu očetu. Iz vsega, kar bomo povedali v po-
sebnem poglavju, je lahko razbrati, o čem je govoril s papežem glede misijonov.
O Franciji pa je on sam povedal v posebnem pismu župniku Guiolu. Za zadeve,
ki so se tikale Kongregacije za škofe in redovnike, je bilo treba razjasniti nekaj
stvari. Ko je naslednjega jutra vstopil v tajništvo, so mu rekli, da ni zanj nič prip-
ravljenega in da je kardinal Ferrieri vse vzel s seboj.
Za isti popoldan je don Bosko napovedal konferenco za rimske sotrudnike.
Zborovanje je bilo ob štirih v kapeli oblatk v Torre de'Specchi. S svojo navzoč-
nostjo so jo počastili kardinali Nina, Sbarretti in Alimonda. Najprej je don Dal-
mazzo prebral poglavje iz življenjepisa sv. Frančiška Saleškega. Nato je nekaj
gospa oblatk zapelo nekaj pesmi, ki so srca navzočih razpoložila za poslušanje
don Boskovih besed. Govoril je pol ure. Prikazal je, kaj vse je bilo s pomočjo
sotrudnikov narejenega v teku enega leta. Poudaril je predvsem prizadevanje,
da bi zavrli protestantsko propagando. Nato je govoril o razvoju salezijanskega
dela v Ameriki, se dotaknil Patagonije, nakazal tristo let neučinkovitih naporov,
da bi jo evangelizirali, in izrazil upanje, da bo njegovim sinovom v kratkem us-
pelo prodreti med divjake in jih preroditi v Jezusu Kristusu.20
Ko je don Bosko zapustil govorniški oder, je stopil nanj kardinal Alimon-
da, ki je vse očaral s svojo izvirno zgovornostjo, sestavljeno iz globokih misli,
povezanih z zgodovinskimi spomini in kulturnimi domislicami, prepletenimi z
20 Podajamo lastnoročni osnutek govora:
Konferenca za salezijanske sotrudnike 5. aprila 1880, Rim. Salezijanski sotrudniki opravljajo svo-
jo nalogo. – Ustanovitve: Brindisi, Randazzo, Catania, Cremona. – Obramba proti protestantom:
Lucca, Spezia, Sampierdarena, Vallecrosia, Nizza, Fréjus, Toulon, Marseille itn. – Razširitev. Ame-
rika: Montevideo, Colón, Las Piedras, Buenos Aires, Rio Negro, Pampas, Patagonia. – 6 kolonij.
Število hiš več kot 100 – gojencev 50.000. – Sestre Marije Pomočnice, njihove ustanove v Evropi
in Ameriki.
Kaj razume z izrazom »razširitev«, je mogoče razbrati iz poročila o konferenci v Sampierdareni 3.
maja (Dodatek, št. 55). To je bil samo natančen prikaz dejavnosti Družbe na različnih področjih.

30.7 Page 297

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
297
bliskovitimi podobami in novimi izrazi. Za vodilo si je izbral besede sv. Pavla:
Dei sumus adiutores [Božji sodelavci smo]. Začel je s svojim veseljem, da je sredi
toliko ljudi, ki niso šli po Kajnovi poti in se niso uklonili raznim Baalom (namig
na številne Rimljane, ki so se prepustili novim tokovom), ter se pohvalil, da tudi
on pripada salezijanskim sotrudnikom. Po tem uvodu je pokazal, kako smo vsi
dolžni, da sodelujemo z Bogom za dobro in rešitev duš, in nakazal predmet ta-
kega sodelovanja (mi sami, zapuščena mladina, cerkveni poklici, misijoni) in
sredstva (zakramenti, dober tisk, krščanska šola, miloščina, molitev). Na koncu
konference so spet zapeli nekaj pesmi, nakar je kardinal državni tajnik podelil
blagoslov z Najsvetejšim. Nazadnje so se hoteli sotrudniki posamično posloviti
od don Boska in izmenjati z njim kako besedo.
Čas je pritiskal. Treba je bilo pohiteti v stanovanje, vzeti plašč in oditi v
Vatikan, kamor je prišel točno ob tri četrt na sedem. Moral pa je čakati do pol
osmih, da je msgr. Boccali, ki je bil v službi, povedel don Boska k papežu. Avdi-
enca je trajala kake pol ure, ko je v sobo, kjer sta čakala prokurator in njegov
tajnik, vstopil kardinal Manning, ki je prav isti dan prišel iz Anglije. Kardinali
pa ne čakajo v predsobi. Msgr. Boccali ga je takoj najavil in privedel. Ko je don
Bosko to videl, se je hotel umakniti. Toda papež ga je prijel za roko in dejal:
»Ostanite tukaj.« Msgr. Boccali pa ga je vlekel za talar in mu po tiho rekel: »Don
Bosko, pojdite ven.« Toda papež ga je še naprej močno držal za roko. Kardinalu
je določil za avdienco naslednji dan in nadaljeval pogovor z don Boskom. Če
pomislimo, kako zelo se je Leon XIII. držal protokola, razumemo, kako veliko
znamenje spoštovanja je s tem dejanjem dal don Bosku. Pa tudi pogovor je bil
zelo zanimiv.
O tej avdienci bomo poročali samo to, kar so mogli izvedeti tisti, ki so bili
don Bosku ob strani, in je raztreseno po njihovi korespondenci, poleg tega pa
še tisto, kar si je zapomnil don Lemoyne. Vsega ne bomo nikdar izvedeli, ker je
nekatere stvari don Bosko odločno hranil zase.
Blaženi je pripovedoval papežu o poteku kraje šest tisoč frankov. »Zakaj mi
jih niste prinesli takoj?«
»Sveti oče, že pred dvajsetimi dnevi sem začel prositi za avdienco. Prosil
sem tri ali štirikrat, veliko prej, preden sem šel v Neapelj. Msgr. Macchi pa mi
dolgo ni odgovoril, še več, govoril je, da ne more, in me zavračal od tedna do
tedna.
»Zelo mi je žal,« je menil papež. »Msgr. Macchi mi ni nikdar nič povedal.
Lahko bi povedal vsaj kakemu služabniku.«
»Tudi tem sem rekel,« je odvrnil don Bosko.
»Mislite si, da vas ne bi sprejeli! Vsak dan sprejmem osebe, ki nimajo niče-
sar povedati in pridejo samo zato, da vidijo papeža, mu poljubijo roko itn. Lah-
ko si mislite, da bom sprejel ustanovitelja in vrhovnega predstojnika Družbe, ki

30.8 Page 298

▲back to top
298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je prišel od daleč. Bodite prepričani, da papež nima prav nič proti vam niti proti
vaši Družbi. Nasprotno, zahvaljujem se vam za vse dobro, ki ga delate za Cerkev.
Toda zakaj niste povedali msgr. Macchiju, da mi morate izročiti denar?«
»Saj sem mu povedal.«
»Lahko bi povedal kardinalu Nini.«
»Saj sem mu povedal.«
»In on?«
»Rekel mi je, da ne more storiti drugega, kot me priporočiti msgr. Macchi-
ju.«
»Ko sem prejel vaše pismo, sem vprašal msgr. Macchija, zakaj vas ni prive-
del v avdienco. Odgovoril je, da ste odšli v Neapelj.«
»Prav zato, ker sem moral iti v Neapelj, sem tolikokrat prosil za avdienco.
Želel sem vam čim prej oddati denar, ki me je nekako pekel.«
»Zares mi je žal. Zares žal. Nič mi niso rekli. Drugič naredite tako: pridite
na skupno avdienco, in ko vas bom videl, vam bom določil zasebno avdienco.«
Pogovarjala sta se tudi o privilegijih. Papež je dejal, da je načelno proti pri-
vilegijem redovnikov, in don Bosko mu je v šali odvrnil: »Ali potem redovnikov
ne sme biti? Privilegiji so znamenja dobrohotnosti, ki jih Cerkev lahko nakloni
ali ne, in če je treba, jih lahko tudi odtegne.«
»In kaj želite vi?«
Prosim za dva ali tri privilegije, ki jih imajo vsi drugi redovniki, sicer pa
prosim samo obnovo in potrdilo.«
»Zadosti. Če gre samo za to, se pogovorita s kardinalom Alimondom in
bomo vse uredili. Prav tako se tudi za misijone domenite z Alimondo in msgr.
Jakobinijem.«
»Svetost, prosil bi vas, da bi potrdili naslov monsinjorja don Ceccarelliju,
župniku v San Nicolá de los Arroyos v republiki Argentini.«
»Da, da,« je odvrnil papež.
»Prav tako bi prosil naslov monsinjorja za don Migoneja, ki nam je poklo-
nil zemljišče za cerkev v Vallecrosii, ki je posvečena Mariji Pomočnici. Papež je
privolil tudi v to.
»Tukaj v Rimu,« je nadaljeval don Bosko, »je tudi moj prokurator in bi pro-
sil, da bi vam enkrat ali dvakrat na mesec mogel povedati kako besedico ali vam
vsaj s kardinalom Alimondo prišel poljubit nogo.«
»Da, da, naj le pride,« je odvrnil papež.
Avdienca je trajala štirideset minut. Nato sta prišla don Dalmazzo in don
Berto in papež je bil zelo ljubezniv z njima. Poleg predmetov, ki naj bi jih papež
blagoslovil, sta prinesla tudi latinske slovarje don Duranda, ki jih je don Bosko
poklonil papežu in rekel, da je to delo salezijanskega profesorja, ki jih je očistil
vseh izrazov, ki bi mogli škoditi mladini. Papež je pokazal, naj jih položijo na

30.9 Page 299

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
299
pisalno mizo. Na koncu jim je podelil blagoslov in povedal približno naslednje:
»Blagoslavljam vas, vaše starše, vašo Družbo, bolnike, zlasti še vaše gojence in
misijonarje, da boste rastli po številu, vedno delali za cilje vaše Družbe, ki ji
pripadate, ki jo je Bog navdihnil vašemu ustanovitelju in ki se že tako čudovito
razvija; da boste nenehno delali za Božjo slavo in za zveličanje duš, da boste
vztrajali v Božji službi in v poklicu, v katerega ste bili poklicani.« »Kakor vidite,«
je don Berto pisal don Rui, »je bil papežev blagoslov pravi govor za spodbudo
in tolažbo. Govoril je tako nežno, prisrčno, prijateljsko, da smo, ko smo videli
toliko ljubezni in dobrohotnost do našega preljubega očeta in do naše Družbe,
bili vsi iz sebe. V teh dragocenih in nepovrnljivih trenutkih se nam je zdelo, da
vidimo v Leonu XIII. našega preljubeznivega Pija IX.«
V korist don Ceccarellija in don Migoneja je papež naročil blaženemu, naj
napiše dve kratki spomenici in ju vloži v državno tajništvo.21 Obnovil je prošnjo
za podelitev naslova prelata župniku Guiolu, ki mu je poslal naslednje pismo, ki
govori o avdienci.
Predragi gospod župnik!
Pravkar sem prišel iz avdience pri svetem očetu in bi vam imel marsikaj poročati.
Naj vam takoj povem, da je sveti oče pozorno poslušal, kar sem mu poročal o do-
brodelnosti, gorečnosti Marseillčanov in odborov, ki so bili ustanovljeni za podporo
našim fantom. Bil je ganjen in je vsem članom odborov poslal svoj posebni blagoslov
in obljubil v kratkem tudi kaj pisanega.
Če bi bili vi, gospod župnik, navzoči pri nagovoru, ki ga je sveti oče imel za salezi-
jance, njihove gojence in zlasti še za njihove sotrudnike in sotrudnice, bi vam bilo v
veliko veselje. Toda ko je začel govoriti o Oratoriju sv. Leona, o vsem, kar je bilo stor-
jenega in še bo, o gorečnosti, o velikodušnosti darovalcev, o dobroti škofa, o družbi
Beaujour, je bil sveti oče globoko ganjen in je končal takole: »To je pravi način, kako
naj pomagamo Cerkvi in izboljšamo civilno družbo, ki jo tarejo tolike bridkosti in
težave.«
Drugo bo priobčeno v Vestniku ali vam bom napisal v drugem pismu.
Pogum, predragi gospod župnik! Res je, da se moramo truditi, res je, da se hudič zo-
perstavlja s svojimi prevarami, vendar se ne bojmo; Bog je z nami in njegova pomoč
nam ne bo nikoli manjkala.
Zelo rad bi izkazal posebno pozornost našim posebnim dobrotnikom, kot so gospodje
družbe Beaujour, opat Mendre in gospe naših odborov.
Predlagam vam majhno zamisel: ali ne bi mogli ustanoviti še tretjega odbora, v ka-
terem bi bila gospodična Gabrielle Arman in še nekaj drugih, ki so pokazale posebno
naklonjenost do naših ustanov?
Prosim vas, da bi govorili z don Bologno. Zaupno mu recite, da sveti oče ne želi, da
bi dobila vlada, če bi to zahtevala, v roke naša pravila. Če bi pa kljub temu izrecno
zahtevala, prosite za malo odloga in vse sporočite meni.
21 Dodatek, št. 53.

30.10 Page 300

▲back to top
300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Mogoče vam bom v kratkem sporočil misel svetega očeta, ki vas bo presenetila, kot je
presenetila mene. Naj nas Bog v vsem vodi.
Milost N. G. J. K. naj bo vedno z nami in molite zame, ki sem vam z vsem srcem najv-
danejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 6. april 1880
»Misel svetega očeta« se nanaša na načrt, o katerem mu bo kmalu pisal v
pismu iz Turina. Stvar, ki bi jo »pisno« sporočil, se je tikala duhovnega daru. Ko
se je don Bosko poslavljal od tajnega komornika msgr. Boccalija, mu je blaženi
izročil štiri strani za popolni odpustek štirim načelnikom odborov sv. Leona in
zavetišča Saint Pierre, ki so nabirali darove za ti dve ustanovi, in ga prosil, da bi
jih dal v podpis svetemu očetu in jih izročil kardinalu Alimondi. Usluga je zamu-
jala, končno pa je le prišla. Po ponovnih prošnjah je podnamestnik državnega
tajništva msgr. Cretoni v imenu državnega tajnika kardinala Nina 30. avgusta
pisal: »Sveti oče je prejel vašo prošnjo z dne 20. tekočega meseca. Razveselile
so ga novice o podpori, ki jih daje Marseille salezijanskim ustanovam. Ker želi
njegova svetost spodbuditi gospe in gospode imenovanih združenj, jim poleg
blagoslova, ki jim ga podeljuje iz vsega srca, podeljuje tudi popolni odpustek in
articulo mortis z običajnimi pogoji. Veseli me, da vam lahko to sporočim. Naro-
čam vam, da to sporočite župniku pri sv. Jožefu v Marseillu za njegovo ravna-
nje.«
Imamo še drugo listino, ki dopolnjuje poročila o avdienci dne 5. aprila. To
je rokopis, ki ga je don Bosko izročil don Dalmazzu, mogoče v koristno vednost.
Vsebuje nekaj zamisli, ki jih je predložil svetemu očetu.
NUJNE STVARI, KI JIH MORE UREDITI SAMO KRISTUSOV NAMESTNIK
Za otroke
Otroke je treba poučevati katekizem vsak praznični dan.
Le malo je dežel in krajev, kjer bi imeli tovrsten krščanski nauk, kaj šele za ubogo in
zapuščeno mladino. Zavzetost je daleč premajhna, da bi jih vabili in spodbujali za
spoved.
Za duhovnike
Večja zavzetost za pouk vernikov v smislu odredb Katekizma za župnike, ki so bile
objavljene po odloku Tridentinskega cerkvenega zbora. Razen severne Italije je težko
najti deželo, ki bi se držala teh predpisov.
Večja zavzetost in večja pripravljenost za spovedovanje odraslih vernikov. Večina du-
hovnikov nikdar ne spoveduje, drugi pa samo za velikonočni čas in nič več.
Za cerkvene poklice
Cerkveni poklici strahotno upadajo. Tistih malo, ki se jih odloči za duhovništvo, pa
uničuje vojaška obveznost, ki so jo dolžni opraviti.
Zelo učinkovito sredstvo za pridobivanje duhovniških poklicev je Združenje Marije

31 Pages 301-310

▲back to top

31.1 Page 301

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
301
Pomočnice, ki ga je priporočil in obdaril z mnogimi odpustki njegova svetost papež
Pij IX. Njegov namen je zbirati odrasle mlade moške, ki imajo potrebne sposobnosti
in voljo za ta poklic.
Pomisliti moramo, da jih od sto dečkov, ki začenjajo šolanje, komaj šest ali sedem od-
stotkov pride do duhovništva. Med odraslimi pa jih je 93 od sto, ki so začeli to šolanje.
Redovne družbe
Redovne družbe preživljajo hudo krizo. Treba je storiti dvoje:
Zbrati raztresene duhovnike, gojiti skupno življenje in ponovno odpreti noviciate.
Redovniki kontemplativnega življenja naj se posvetijo pouku katekizma za otroke,
verskemu pouku odraslih in spovedovanju.
Sveti sedež naj pomaga, svetuje, podpira, vodi nove redovne ustanove, da bodo mogle
dosegati svoj cilj in tako pomagati vedno večji potrebi Cerkve, ki jo na vse mogoče
načine napadajo in se proti njej bojujejo.
V dolgem pogovoru Božji služabnik ni pozabil na svoje najpomembnejše
dobrotnike zavodov in najzaslužnejše ljudi za napredek salezijanske družbe.
Zato je imel njegov tajnik naslednje dni veliko dela, da je v don Boskovem ime-
nu naznanil največjim dobrotnikom popolni odpustek, ki ga je naklonil sveti
oče njim in njihovim gojencem, in jim priporočil, da naj prijateljem njihovega
zavoda sporočijo vse, kar je povedano na priloženem listu s posebnim obraz-
cem. Ta obrazec imamo samo v prepisu, ki so ga poslali grofu Caysu, ravnatelju
zavoda v Challongesu. Slog je značilno don Boskov.
Velezaslužni gospod ali velezaslužna gospa!
Želim čim prej sporočiti vaši uglednosti, da je duhovnik Janez Bosko zvečer 5. tega
meseca imel srečo in čast, da ga je v posebni zasebni avdienci sprejel njegova svetost
papež Leon XIII.
Ob tej priložnosti je papež v svoji veliki dobroti naklonil svoj apostolski blagoslov
vsem našim dobrotnikom, salezijanskim sotrudnikom in zlasti še vsej vaši družini, za
katero prosi nebo za obilne duhovne in časne darove.
Z velikim veseljem v srcu vam sporočam to veliko naklonjenost svetega očeta, med-
tem ko z našimi dečki skupno prosimo Boga, da bi vas dolga leta ohranil pri krepkem
zdravju. Imam srečo, da se smem v globokem spoštovanju imenovati vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika.
duhovnik N. N., ravnatelj
Turin ali Nica itn.
Prav je, da se na tem mestu spomnimo tajnika don Berta, ki je bil tokrat in
vedno neutruden v don Boskovi službi. Zato se ne čudimo, da je pod datumom
1880 dobri oče, tako hvaležen za vsako najmanjšo uslugo, rekel naslednje: »Don
Berto, kaj naj storim, da ti povrnem vse, kar delaš za ubogega don Boska?«
»Zame je zadostno plačilo že to,« je odvrnil don Berto, »da imam čast služiti
vam v vsem, kar zmorem. Žal mi je, da ne morem storiti več, kar bi si vi zaslužili
in bi jaz to želel.«

31.2 Page 302

▲back to top
302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
»Prav,« je povzel besedo don Bosko, »vedi, da te ima don Bosko za punčico
svojega očesa. In če bom prišel v nebesa, kar upam, in mi bo Gospod dal na voljo
prostorček v bližini, bo ta prostorček prihranjen zate.«
Poglejmo še enkrat v dnevnik dne 6. aprila: »don Bosko je šel na kosilo
h kardinalu Alimondi. Sedmega aprila je bil pri msgr. Jacobiniju, da bi z njim
govoril o naših misijonih. K don Bosku je prišel na obisk klerik Zoia, naš bivši
gojenec, z nekim francoskim klerikom, ki je tudi barnabit. Za njima so prišli ka-
nonik Colombi in odvetnik Leonori ter neki Eliseo Ambrosi, uradnik pri poštni
direkciji, da bi kaj zvedel o svojem bratu Natalinu Ambroziju. V noči od 6. na 7.
je don Bosko ponoči spet kričal.22 Ko sem ga drugo jutro vprašal zakaj, je odvr-
nil, da je imel strahotne sanje. – 8., četrtek: don Bosko je šel v državno tajništvo,
da je razpravljal o misijonih. – 9., petek. Don Bosko je šel na kosilo h gospodu
Colonni,23 kjer je bil tudi don Omodei Zorini. – 10. Danes je don Bosko z don
Dalmazzom šel k msgr. Jacobiniju, da so se pogovarjali o misijonih. – 11., nede-
lja. Don Bosko je bil skoraj ves dan doma. Na obisk je prišel gospod Conti. – 12.
Na pogovor z don Boskom je prišel msgr. Rota in ga za sredo povabil na kosilo.
– 13. Danes je don Bosko kosil pri gospodu Contiju, zvečer pa je šel h kardinalu
Alimondi. Proti 5. uri je prišel v Torre de'Specchi kardinal De Luca, da bi videl,
ali je don Bosko doma; na našo veliko žalost smo mu morali povedati, da je od-
soten. – 15. Don Bosko je šel h kardinalu De Luci in msgr. Agnozziju. Zatem smo
šli don Bosko, don Dalmazzo, Zecchini in jaz na kosilo k msgr. Kirbyju v Irskem
kolegiju. Jaz sem opoldne odnesel kardinalu Alimondi listine za ustanovitev vi-
kariata Patagonija. Kardinal mi je dejal: 'Srečni ste, da ste skupaj s človekom, ki
je pravi svetnik!' – 16. Don Bosko je šel na pošto. – 17. Don Bosko je šel v kance-
larijo. Z nami je bil na kosilu pater Gregorio Francesco Palmieri. – 18., nedelja.
Popoldne je don Bosko šel h kardinalu vikarju in mu nesel za svetega očeta
spomenico o ustanovitvi cerkve presvetega Srca Jezusovega v Rimu.«
Klerik Zoia, nekdanji gojenec iz Valsaliceja, se je kako uro pogovarjal z don
Boskom o vzgojnih metodah, zlasti pri barnabitih. On je danes ugleden član svoje
redovne družbe in se spominja, kako je, ko sta se pogovarjala o upravi zlasti obr-
tnih šol, v šali rekel blaženemu: »Ob prvi vladni krizi bi vas predlagal za finanč-
nega ministra. Prepričan sem, da bi v kratkem poravnali vse državne dolgove.«
»Dolgov ne smemo delati,« je rekel don Bosko smehljaje. »Don Bosko se
boji dolgov. Dolgovi človeku ne dajo spati …«
»Vi pa ste kljub temu zgradili cerkev Marije Pomočnice z dolgovi.«
»To pa ni tako,« je povzel don Bosko. »Začel sem gradnjo z nekaj soldi v
žepu in sem nadaljeval vse do konca, vendar nisem nikdar izdal več, kot mi je
poslala Božja previdnost.«
22 Prim. zgoraj, str. 294, v opombi.
23 Giuseppe, sin Stefana, ki smo ga srečali v prejšnjih zvezkih. Tudi on je apostolski odpravljalec.

31.3 Page 303

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
303
Dejansko don Bosko, potem ko je postavil cerkev, ni nadaljeval z okraševa-
njem; to so naredili šele po njegovi smrti. To pomeni, da se mu je zdelo, da mu
takrat Božja previdnost ni namenila sredstev v ta namen. Ni pa storil istega s
cerkvijo sv. Janeza Evangelista, katere notranjost je bogato okrasil.
Smo že skoraj na koncu našega bivanja v Rimu. Preden končamo to pog-
lavje, preglejmo še tisto malo rimske korespondence, ki je prišla v naše roke. Iz
prvih dveh pisem bomo povzeli samo nekaj stavkov in pustili poslovne zadeve
vnemar. Pismo 9. aprila ravnatelju v Nici don Ronchailu sestoji iz šesterih točk
in v zadnji govori o prihodnosti in priporočilih, ki mu jih je že dal: »Skušaj obi-
skati gospoda barona Monremyja in mu povej, da je sveti oče obžaloval, kar se
je zgodilo. Iz srca se mu zahvaljuje in pošilja njemu in gospe Ménier poseben
blagoslov in prosi gospoda, da bi obema naklonil trdno zdravje. Če bi mogoče
želel poslati kako stvar svetemu očetu, naj uporabi mene, da bi tako preprečili
nevarnost tatvine, kakršna se je zgodila nam v škodo. Upam, da bom kmalu pisal
pismo temu zares dobremu prijatelju in dobrotniku. Dobro razdeli službe, bodi
pozoren na izpolnjevanje pravil, zlasti pri vstajanju kakor tudi pri cogiati.24
Omnibus una quies, labor omnibus unus [Vsem skupen počitek, vsem skupno
delo] pravi Vergil v Georgikah, 4. knj. v sredini. Pismo 12. aprila je namenjeno
don Rui. Začenja se takole: »Želim biti navzoč pri duhovnih vajah naših dragih
fantov. Zato poskrbite, da jih boste postavili na kateri koli dan do 26. tega me-
seca.« Ko je nasvetoval, kako naj bi se rešil »strahot« dolgov, nadaljuje: »Hitim
nazaj v Turin, da ti bom pomagal iskati quibus [denar]. Zelo mi je žal, da mi na
vseh krajih praznijo žepe in da bom zato le malo prinesel s seboj.« Po vsem tem
pa vemo, da je tri dni pozneje poslal don Rui tri položnice po tisoč lir vsako,
»sad njegovega truda« oziroma »raznih majhnih darov«.25 Sklenil je z beseda-
mi: »Prisrčno pozdravi vse naše drage fante in jim povej, da bom v nedeljo na
praznik varstva sv. Jožefa zanje daroval sveto mašo, oni pa naj opravijo sveto
obhajilo po mojem namenu. V rokah imam zelo pomembne stvari. Pripravljam
zaroto proti don Caglieru.« Tu verjetno namiguje na patagonski vikariat in na
njegovega verjetnega predstojnika.
Tretje pismo je bilo namenjeno don Berberisu in novincem v San Benignu.
Izpiti, zaradi katerih jim izreka pohvalo, so bili ob polletju.
Predragi don Barberis!
Vsem sem poslal blagoslov svetega očeta, še posebej pa način našim dragim novincem.
Rade volje se je pogovarjal o njih. Njegove besede vam bom osebno povedal v San Be-
nignu. Zagotavljam ti, da nas ima sveti oče zelo rad in se zelo zanima za naše zadeve.
Povej jim, da sem zadovoljen z izidom izpitov, tako s tistimi, ki so bili dobri, kot s
tistimi, ki bodo dobri na koncu leta.
24 Smešna rima, ki je italijanizirala piemontski samostalnik cogià, kar pomeni iti spat.
25 Pismo don Berta don Rui, Rim, 14. april 1880.

31.4 Page 304

▲back to top
304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Itaque, filioli mei, gaudium meum et corona mea, sumite omnes scutum fidei,
ivi contra insidias diaboli certare possitis. Sed ipse Dominus Jesus factus est pro
nobis obediens usque ad mortem, ut et nos per obedientiam et mortificationem
introire possimus cum ipso et per ipsum in gloriam Patris nostri qui in coelis est.
Igitur pugnate viriliter ut omnes coronemini feliciter.
Sacrosanctam communionem ad mentem meam facite et ego in missae sacrificio
quotidie vestrum recordabor.
Gratia D. N. J. Ch. sit semper vobiscum. Vale et veledic.26
amicus tuus
Joannes Bosco Sacerdos.
Romae, 16 Ap. 1880.
P. S.: Tebi v vednost povem, da sem pisal don Verolfu, da bi nam priskočil na pomoč.
Če ti ne bo nič rekel, mu ti o tem ne govori.
Ko je že lahko domneval, da je vdova gospoda Fortisa premagala svojo ža-
lost, je pisal tudi njej, kot je že pisal njenemu sinu.27 Ker je že tolikokrat izkusil
njeno dobrodelnost, je spodbudam za molitev priložil tudi prošnjo za pomoč v
svojih stiskah. Navadno pravimo, da čas in zavzeto delo lajšata bolečine. Kdor
pa ima vero, ga dela usmiljenja tudi posvečujejo.
Velespoštovana gospa Giuseppina Fortis!
Prejel sem pismo, v katerem ste mi sporočili smrt vašega gospoda soproga. Smrt me
je zelo prizadela in v Turinu so opravili in še opravljajo posebne molitve za večni
pokoj njegove duše, popolnoma prepričani, da je sedaj že sprejet v Božje usmiljenje
v nebesih.
Pravkar sem prišel od avdience pri svetem očetu, ki sem ga prosil za poseben blagos-
lov za vas, za dragega Alfonsa in Riccarda, da bi vsi prejeli milost srečne smrti. Sveti
oče je vse dobrohotno sprejel.
Sedaj vam bom govoril o naših zadevah v Turinu. Don Rua mi sporoča, da je v skrajno
težkem finančnem položaju, zlasti zaradi naših misijonov v Ameriki in zato, ker mora
vsak dan nahraniti toliko ust. Priporočam se vaši dobroti, če bi mi mogli priskočiti
na pomoč. Imamo v rokah toliko del in letošnji porast cen živil našo revščino še po-
večuje.
Na koncu tega meseca bom v Turinu in mogoče bom lahko obiskal vas, gospa Giusep-
pina, in vaše otroke ter druge drage prijatelje.
Pošiljam vam čudodelno podobo matere Božje Marije, da vam prinese srečo, vam in
vsej vaši družini.
26 »Zato dragi moji sinovi, moja radost in krona, oborožite se s ščitom vere, da se boste mogli bo-
jevati proti zalezovanju hudiča. Kajti sam gospod Jezus Kristus je ostal za nas pokoren do smrti,
da bomo tudi mi s pokorščino in zatajevanjem mogli z njim stopiti v slavo nebeškega Očeta. Zato
se junaško bojujte, da boste srečno kronani. Opravite sveto obhajilo po mojem namenu in jaz se
vas bom spominjal pri daritvi svete maše. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z
vami. Pozdravljam te in ti pozdravi druge.«
27 Prim. zgoraj, str. 287.

31.5 Page 305

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
305
Molite zame, ki ostajam vedno v N.G.J.K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 10. april 1880
Ker je bila avdienca pri svetem očetu 5. aprila, je treba »pravkar sem pri-
šel« jemati v širokem pomenu besede. Pisal pa je tako zato, da je vse imelo
videz neposrednosti.
Imamo še peto – prelepo pismo, naslovljeno na nekega nekdanjega gojenca
oratorija, ki je pozneje postal ugleden salezijanski duhovnik: brata nepozabne-
ga don Domenica Ruffina. Po odhodu iz Oratorija je imel celo vrsto dogodivščin
kot hišni učitelj in profesor v raznih krajih, dokler končno zaradi hrepenenja ob
spominu na čase, ki jih je prebil v senci svetišča Marije Pomočnice septembra
1880, ni prišel nazaj.
Dragi moj Giacomo Ruffino!
Tvoje pismo mi je bilo v veliko zadoščenje. Moja ljubezen do tebe je bila vedno velika
in sedaj, ko izražaš željo, da bi se vrnil v svoje staro gnezdo, se mi vzbujajo spomini
na preteklost, na zaupnosti, ki sva jih gojila, na lepe doživljaje itn. Kakor hitro se boš
odločil, da boš postal salezijanec, samo pridi v Oratorij in mi povej: »Poglejte ptička,
ki se je vrnil v svoje gnezdo.« Vse drugo bo tako, kakor je bilo in kakor ti je znano.
Želim pa, da ne bi povzročal sitnosti sedanjim svojim predstojnikom, in da zato, če
je treba, za nekaj časa odložiš svoj prihod v Turin, če le to ne bo v škodo tvoje duše.
V Oratorij se bom vrnil konec meseca in te pričakoval kot oče, ki se veseli svojega
sina. Tam se bova pogovorila o vsem potrebnem.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Ruffino, in moli zame, ki ti ostajam vedno v J. K.
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 17. april 1880. Torre de Specchi 36.
V šestem pismu, namenjenem ravnatelju zavoda v Marseillu, kaže, kako je
očetovsko don Boskovo srce kljub zanimanju za velike zadeve skrbelo tudi za
majhne potrebe vsakega posameznega sobrata.
Predragi don Bologna!
Pojutrišnjem bom odpotoval iz Rima, zato prilagam nekaj pisem, ki jih daj v ovojnice
in jih oddaj naslovnikom.
Sveti oče ti pošilja, kakor je bilo že rečeno, svoj posebni blagoslov. Prav tako vsem
fantom, vsem našim dobrotnikom in sobratom, vključno Borghija in Bernarda, ki
bosta storila malo, če ne bosta postala sveta.
Pogosto in po domače moraš govoriti z don Ghionejem in don Pirrom. Oba sta odlič-
na človeka in iz njiju boš napravil, kar boš hotel, če ju boš znal mesiti kakor testo.
Don Rua mi piše, da nujno potrebuje denar. Nekaj sem mu poslal, toda to ni niti za
toliko, da bi mogel okusiti. Pošlji mu, kar zmoreš. Podjetniku bi lahko dal samo 25
tisoč frankov s tistimi šest tisoči, ki si mu jih že izročil. Toda sedaj je že narejeno.
Zdi se, da je gospod župnik že nabral nekaj. Vendar ravnaj zelo previdno in potr-

31.6 Page 306

▲back to top
306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
pežljivo. Reci mu, da si je moral don Rua izposoditi 15 tisoč frankov za Beaujour itn.
Pisal sem in še vedno pišem in vsi mi obljubljajo darove za Sv. Leona.
Če mi boš pisal, naslavljaj pisma do 25. aprila v Lucco, potem v Sampierdareno in
maja v Turin.
Bog naj nas vse ohrani v svoji sveti milosti. Prisrčno pozdravi fante in sobrate in vsi
naj molijo zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 18. april 1880
Lepo pismo je poslal tudi baronu Héraudu v Nico. Iz njegovega načina pisa-
nja veje njegova stalna dobra volja. Zlasti zunaj Nice, kjer ga niso poznali, se je
srečeval z don Boskom in je imel vedno bistroumne domislice, ki so razveselje-
vale blaženega in vse, ki so bili okoli njega.28 Kot komornik s sabljo in plaščem
je pred kratkim opravljal službo v Vatikanu.
Predragi gospod baron!
Preden bom odpotoval iz Rima, moram izpolniti svojo dolžnost, da vam pišem. Posli,
pobožne in radovedne osebe so bile vedno okoli mene, tako da sem bil vedno za-
poslen in nisem imel časa za svoje osebne zadeve. Lahko pa sem obiskal kardinale
Bartolinija, Bilia, Oreglia, Nina, msgr. Boccalija, Ciccolinija itn. Vsi se vas spominjajo,
zlasti vaših nagovorov, polnih domislic in dovtipov. Vsi so mi naročili pozdrave in
voščila z željo, da bi se kmalu vrnili v Rim.
Med avdienco sem se lahko svobodno pogovarjal s svetim očetom. Dobro se je spomi-
njal vašega bivanja tukaj v Vatikanu: »Kako ljubezniv človek, vedno poln dobre volje.
Vem, da je veliko koristil s svojim dobrim zgledom in dobrim razpoloženjem. Vem
tudi, da vam veliko pomaga. Imejte ga radi.«
Potem me je povprašal po vaši družini, in ko sem mu rekel, da sta v družini samo vi in
vaša soproga, ki je bolehna, je dejal: »Bog naj ga potolaži z mirom v srcu in njegovo
soprogo z zdravjem. Prenesite mu moj blagoslov.«
Povedal sem mu tudi, kako vaša uglednost zbira novčič sv. Petra. »Znano mi je,« je
rekel. »Prav zato sem ga spomnil v vseh nadrobnostih.«
Jaz sem imel, medtem ko sem bil v Neaplju v svoji sobi, obisk. Prepričani, da mi bodo
naredili uslugo, so mi ukradli nekaj perila, ki sem ga prinesel iz Turina, razbili kovčke
in odnesli 6.000 lir Petrovega novčiča, ki sem ga mislil izročiti svetemu očetu. Tisti
prilaščevalci29 so ob odhodu, ne vem zakaj, zažgali sobo tajnika in naredili preplah
28 Nekoč se je na primer odpravil k don Bosku v Navarru. Božji služabnik je bil ravno pri mizi z
nekaterimi plemenitimi gospodi. Baron se je znal tako spretno pretvarjati, da se je človek, ki je
stregel pri mizi, vdal njegovim prošnjam in šel don Boska prosit, da mu je zanj napolnil krožnik z
mineštro, in baron je brez nadaljnjega sedel zunaj na klop in pojedel svoj krožnik jedi. Ko je poje-
del, je slovesno stopil v obednico, šel naravnost k don Bosku in dejal: »Prišel sem se vam zahvalit
za mineštro, ki …« Vsak si lahko sam predstavlja vse drugo. Njegova navzočnost je odpravila vse
etikete in vzbudila veselo razpoloženje gostov. S svojimi ljubeznivostmi je povečal naklonjenost
navzočih do don Boska.
29 »Prilaščevalci« so ljudje od vlade, nasilniki ali tatovi cerkvenega imetja. Ta izraz so takrat obilno
uporabljali katoliški pisci, zlasti v Rimu. Domiselnost blaženega ima svoj čar.

31.7 Page 307

▲back to top
BiS 14 — 17. poglavje
307
med domačini in sosedi. Tako je s temi stvarmi na tem svetu.
Naročil bom presveti Devici (Pomočnici), da vas bo obiskala in vam prinesla veliko
blagoslova, da bo stalna zavetnica vaše družine in vaših koristi, ne pa denarja, ki
ga mora prinesti za zidavo zavetišča Saint Pierre. Če boste videli gospoda inženirja
Levrota in brata Bonina, vas prosim, da ju pozdravite v mojem imenu.
Pojutrišnjem bom odpotoval iz Rima, da bom za konec meseca v Turinu, če bo Bog
tako hotel.
Priporočam se vam v vaše pobožne molitve in vam zagotavljam, da sem v N.G.J.K.
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 18. april 1880
P. S.: Nisem mogel najti gospoda, o katerem ste mi rekli, da ima bolnega nečaka.
Zato sem naročil, da bi opravili posebne molitve, maše in blagoslove v cerkvi Marije
Pomočnice v Turinu. Tudi jaz sem ga vsako jutro vroče priporočil pri sveti maši. Ne
vem, ali je Bog uslišal naše prošnje ali se je drugače izpolnila njegova sveta volja. Rad
bi vedel, ker je veliko obetal za cerkev našega zavetišča.
Zadnji obiski in odhod po dnevniku: »19. april. Don Bosko je obiskal kar-
dinala D'Avanza, ki mu je dejal, da hoče postati salezijanec. Popoldne je šel
don Bosko k msgr. Jacobiniju, nato h kardinalu Nini, jaz in don Dalmazzo pa
na kosilo v hišo Vitelleschi. 20. dopoldne. Don Bosko je šel na obisk k baronu
Tommasu Celesii, Via San Eustachio, nato h kardinalu Mertelu in Martinelliju,
markizi Cavalleti in v hišo Vitelleschi, jaz pa h gospodu Alessandru, da bi poz-
dravil dobrotnici Matildo in Adelaido. Z vlakom ob 6,30 sva odpotovala v Mag-
liano. Na postaji je prodajalec vozovnic, nekdanji gojenec Miglietta, pozdravil
don Boska po piemontsko.«
S tem, da sva odpotovala, pa ni rečeno, da ni ostalo nič več opraviti. Pro-
kurator je moral vse urediti po navodilih, ki mu jih je dal ali naj bi mu jih dal don
Bosko. To je tudi razlog za spomenico, ki mu jo je zapustil.
Odlikovanji za gospoda barona Monremyja iz Verduna in za gospoda Giuseppeja
Bruschija iz Spezie sta končno podeljeni.
Za gospoda inženirja Levrota obljuba kardinala tajnika. Vse po priporočilih ordina-
rija.
Samemu svetemu očetu, ki ga nisem mogel več obiskati ali mi ni bilo dopuščeno, da
bi ga obiskal, čeprav me je povabil.
Pustili smo nedokončane stvari za misijone in patagonski vikariat.
Srčna zahvala kardinalu Alimondi. Spomniti ga na naša pooblastila, ki so nam jih
vzeli. On ima seznam, kakor tudi sveti oče.
Msgr. Rampolli30 povedati, da so listine za vikariat na Tajništvu za izredne cerkvene
opravke.
Med don Boskovim obiskom je bil prokurator v Rimu priča uresničitve
30 Bil je tajnik Propagande za zadeve vzhodnega obreda.

31.8 Page 308

▲back to top
308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
neke napovedi. Iz Francije je prišlo pismo, v katerem je neka gospa prosila don
Boska za blagoslov svoje težko obolele hčerke. »Tu je neka gospa, ki želi, da bi
zanjo posebno molil,« je rekel don Dalmazzu.
»Hčerka je bila stara komaj dve leti in bo zagotovo umrla.«
»Dajati take odgovore je zelo neprijetno.«
»Odgovori ji ti.«
»Kaj naj odgovorim?«
»Piši ji, da bom molil zanjo, da bi se izpolnila Božja volja in da bi se ona
vdala v Božje načrte.«
Don Dalmazzo je napisal pismo, ga malo omilil, priporočil gospe, da naj se
vda v Božjo voljo, in ji zagotovil molitve Božjega služabnika. Gospa je znala brati
med vrsticami. Takoj je telegramsko prosila za molitve in naznanila novo pis-
mo. »Nobenega odgovora,« je dejal don Bosko. Potem je prišlo pismo. »Uboga
mati« je skoraj znorela od bolečine ob misli, da bo izgubila hčerko. Hotela jo je
ohraniti pri življenju z don Boskovimi molitvami. Don Dalmazzo je spet čakal,
kaj naj odgovori. »Nobenega odgovora,« je ponovil don Bosko. »Ta ženska ne bi
bila sposobna vzgajati svojega otroka. Zato je za njeno dušo bolje, da umre.« Ni
minilo pet dni, ko je nov telegram naznanil otrokovo smrt.
Za zgodovinarja je vedno prijetna naloga, če more zbrati pričevanja o izre-
dnem vtisu, ki ga je don Boskova osebnost delala na vse, ki so se mu približali ali
so ga videli. Ponovna zatrdila od raznih strani in iz raznih obdobij so neovrgljiv
dokaz njegovega prekašanja kot človeka in njegove duhovnosti. Tisto leto je v
Rimu študiral filozofijo klerik Peri-Morosini, poznejši škof in apostolski admi-
nistrator v kantonu Ticino. Nekega popoldneva so on in njegovi tovariši urejeni
v četo šli na sprehod čez Piazza San Luigi dei Francesi in zagledali skromnega
duhovnika, v katerem so nekateri prepoznali don Boska in to povedali drugim.
Naš mladi opatek je ne oziraje se na pravilo, ki prepoveduje zapuščati skupino,
stekel k njemu, ga pozdravil in mu poljubil roko.
»Ne morem vam povedati vtisa,« je pripovedoval škof na neki slovesni aka-
demiji, ki so jo priredili na čast don Bosku v Asconi.31 »Mislil sem sam pri sebi:
mil, dober, ponižen, skromen. Tak je moral biti Jezus.«
31 Bollettino Salesiano, julij 1908.

31.9 Page 309

▲back to top
18. poglavje
IZ RIMA V TURIN SKOZI MAGLIANO, FIRENCE,
LUCCO, LA SPEZIO, SAMPIERDARENO
Malo po don Boskovem odhodu iz Rima je njegovo ime odmevalo na ne-
kem veličastnem zborovanju. Narodni odbor katoliških kongresov, ki je imel
za cilj združiti v eno zvezo vse sile katoliških Italijanov za obrambo Cerkve in
papeža, je ustanovil pokrajinske odbore, ki naj bi se od časa do časa zbirali in
razpravljali o verskih potrebah posameznih pokrajin. Rimski odbor je imel svo-
je prvo zborovanje od 21. do 22. aprila v prekrasnih dvoranah palače Altemps.
Predsedoval je kardinal vikar. Ob njem sta na eni strani sedela predsednik knez
Salviati in princ don Camillo Rospigliosi kot cerkveni asistent, na drugi strani
pa več škofov. Med dopoldanskim zborovanjem 22. aprila je odvetnik Frascari
predlagal katoliškim ustanovam, da bi razmislile, kako bi spravili z javnih trgov
in cest otroke, ki so se tam potepali brez dela, in jih krščansko vzgajali. V ta
namen naj bi se dogovorili z don Boskovimi salezijanci. Vsi so glasovali za to.
Katoliški časopisi so to novico ponesli blaženemu, ki je nameraval odpotovati v
Magliano. Don Boskovim ustanovam je silno koristilo že samo javno razpravlja-
nje o njegovem delu, ki je potekalo na tako pomembnem in vzvišenem kraju.
V semenišču v Maglianu je blaženi ostal od večera 20. do popoldneva 23.
aprila. Da bi proslavili njegov prihod, so 21. aprila obhajali dan tako imeno-
vanega izleta v Emavs, ki ga obhajajo po veliki noči. Ne moremo si misliti, da
slovesnosti ne bi pripravili brez dogovora z njim, zlasti ker je prav on dal izle-
tu resnično veselo velikonočno razpoloženje. Cilj izleta je bil semeniška vila,
ki stoji na višinah gričevja Calvi v Umbriji. Po tako veselo preživetem dnevu
so bili duhovi semeniščnikov na povabilo predstojnikov pripravljeni izkoristiti
don Boskovo navzočnost za nagovor v prid njihovih duš. Blaženi je spovedal
konviktovce in klerike, nato je preostali čas sprejemal hišno osebje. Tako so
imeli vsi priložnost, da so se pogovorili z njim. Kako zelo učinkovit je bil njegov

31.10 Page 310

▲back to top
310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
obisk, nam pove muhasta izjava tajnika, ki je zapisal:1 »Očka je zelo utrujen. V
Maglianu so ga hoteli dati iz kože.«
Ni pa manjkalo tudi upornežev. Omenjajo zlasti nekega konviktovca, ki ne
da ni bil iz moke za hostije, temveč je, ker so ga vtaknili v zavod proti njegovi
volji, sovražil duhovnike in fratre. Pisal se je Mari. Ko ga je don Bosko srečal, mu
je položil roko na čelo in mu rekel: »Ti boš nekega dne duhovnik in redovnik.«
Ko je fant to slišal, se je prezirljivo in škodoželjno smehljal. Vendar ne za vedno.
Leta 1890 je oblekel kuto manjšega brata v Turinu in bil poslan v frančiškanske
misijone v Južno Ameriko. Obiskal je oratorij, kjer ga je don Rua zadržal na ko-
silu, in ob tej priložnosti pripovedoval svoje zgodbe.
Ko je blaženi dopoldne 23. aprila odhajal v Firence, ga je cela hiša spremlja-
la na postajo. Bilo je obilo veselega in glasnega kramljanja, ki ga v tistih krajih
ne poznajo v odnosu med gojenci in predstojniki in ga je don Bosko imel za
mogočno vzgojno sredstvo. Don Daghero je potoval z njim vse do Orteja, kjer
je bilo treba prestopiti na vlak, ki je pozno ponoči pripeljal v mesto cvetja (Flo-
renca=mesto cvetenja=Firence). Tukaj ga je markiza Uguccioni, resnična mama
salezijancev, sprejela v svojo palačo. Tudi markiza Nerli se je kakor vedno izka-
zala zelo gostoljubno. Tajnik nam poroča, da je prebil tu dva dni, da je sprejemal
in vračal obiske, vendar ne dodaja kakih biografskih nadrobnosti.
Bogata korespondenca, ki je ohranjena v našem arhivu in o kateri bomo še
poročali, nam kaže, da je v Firencah obstajal odbor, ki si je prizadeval za odpr-
tje salezijanskega doma v tem mestu. Člani odbora so se večkrat dogovarjali z
don Boskom, da bi čim prej dosegli udejanjenje svojega prizadevanja. Če hoče-
mo govoriti po pravici, on ni potreboval spodbude, saj je dobro poznal krajevne
razmere in vedel, kako velike so potrebe tamkajšnje mladine. Toda tokrat je imel
v Firencah srečanje, ki ga je močno prizadelo in užalostilo, da ni mogel takoj na-
stopiti. Ko je hodil po cesti, je naletel na dolgo vrsto fantov. Na vprašanje, kdo so,
so mu rekli, da so sinovi katoliških staršev, ki pa hodijo v protestantske šole in
protestantsko svetišče. Pred njimi so šle in za njimi še prihajajo druge skupine
fantov z istim ciljem. Ves prevzet in čisto iz sebe ob pogledu na te nedolžne žrtve,
ki so jih iztrgali iz Cerkve, je s solzami v očeh rotil, da naj ne izgubljajo časa, tem-
več naj napnejo vse sile, da bi zmanjšali tolikšno zlo. Ko je potem iz Lucce pisal
kardinalu Nini, mu je opisal, kar je videl. Njegova eminenca je odgovorila dne 5.
maja: »Zahvaljujem se vam za poročila, ki ste mi jih podali v pismu dne 29. pre-
teklega meseca in ki so mi vzbudila veliko žalost zaradi dogodka, ki ste mu bili
sami priča v Firencah. Obenem pa so vzbudila veliko zadovoljstvo tako svetega
očeta kakor tudi moje, ko smo videli vašo izredno gorečnost, s katero bi radi zaje-
zili pohujšanje in krivo vero tam, kjer se to najopazneje pojavlja. Njegova svetost
1 Pismo don Berta don Rui, Firence, 14. april 1880.

32 Pages 311-320

▲back to top

32.1 Page 311

▲back to top
BiS 14 — 18. poglavje
311
hvaležno sprejema napore, ki jih vaša uglednost kaže v tej zadevi, in vam naklanja
svoj apostolski blagoslov s prošnjo Gospodu, da vam nakloni tisti pogum, ki je
potreben, da boste mogli čim uspešneje nadaljevati začeto delo.«
V Lucci je novica o drugem don Boskovem obisku ponovno vzbudila navdu-
šenje kot prejšnje leto. Povečala ga je okrožnica ravnatelja don Marenca, ki je za
to priložnost sklical zbor salezijanskih sotrudnikov v cerkev Santa Croce.2 Od
26. aprila do 1. maja so bili dnevi blaženega izpolnjeni s spovedovanjem, spre-
jemanjem obiskov in z obiski uglednim osebam, tako da ni imel niti trenutka
prostega časa. Konferenca je bila 29. aprila. Prišle so vse ugledne osebnosti Lu-
cce. Z vsemi formalnostmi, ki so jih zvesto izpolnili od začetka do konca, je don
Bosko ves ponižen in skromen govoril s prižnice. Predvsem se je toplo zahvalil
luškim sotrudnikom in sotrudnicam za pomoč, ki so jo izkazali salezijancem v
preteklem letu, in nato jih je povabil, da bi se zahvalili za prejete dobrote. Potem
je govoril o sodelovanju združenja tako na splošnem kakor krajevnem salezi-
janskem področju z namenom, da bi podpirali salezijanske misijone v Ameriki,
hiše, ki so jih odprli v Italiji in Franciji in Oratorij svetega Križa. Naštel je vse na
novo odprte zavode in prikazal pomen misijona, ki so ga začeli v Patagoniji, kjer
se zdi, da tri stoletja napori zaradi divjosti Indijancev niso obrodili nikakršnih
sadov. Sedaj pa so z utemeljenimi upi ponovno začeli evangelizacijsko delo.
Nato je nadaljeval:
Sedaj so te nevarnosti izginile. Zdi se, da je Božje usmiljenje odločilo, da bo razsvetlilo
ta ljudstva, ki so do sedaj tavala v temi poganstva. V Carmen di Patagónes ob izlivu
Rio Negra v Atlantski ocean smo postavili središče naših misijonov. Ta reka, ki prite-
ka od daljnih andskih gor, ki po vsej dolžini delijo Južno Ameriko, teče kakih tisoč km
skozi Pampo in Patagonijo in ju ločuje med seboj. Obe obrežji te velike reke dajeta
salezijanskim misijonarjem obširno področje za misijonsko vnemo. Ker je misijonar-
jev premalo, je nujno potrebno, da jim čim prej pride na pomoč druga odprava misi-
jonarjev. Toda kje naj dobimo sredstva? Prav to priporočam krščanski dobrodelnosti
naših sotrudnikov. Vsak naj bi s prispevkom iz lastnega žepa podprl, kolikor more, in
potem pri sorodnikih in znancih našel ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati. Kdor ne
more pomagati sam, naj poišče prijatelje in znance, ki bi mogli pomagati. Misijonarji
so pripravljeni dati življenje, vi pa skušajte odpreti svoje denarnice.
Ob prehodu na krajevno sodelovanje se moram najprej vsem iz vsega srca zahvaliti za
sodelovanje. To naj bo rečeno najprej v večjo Božjo slavo in potem v čast mesta Lucce.
Tudi tukaj smo lahko s pomočjo vaše krščanske dobrodelnosti odprli praznični orato-
rij, večerne in dnevne šole in zavetišča, kjer je že zbranih kakih štirideset fantov, da bi
se izučili kake obrti in si pridobili potrebno izobrazbo. Vse pa vzgajamo v katoliški veri
z namenom, da bi iz njih naredili dobre kristjane in poštene državljane. Zmogli smo
kupiti to hišo, čeprav še ni popolnoma plačana, saj je kljub popustu ostalo še 40.000 lir
2 Dodatek, št. 54.

32.2 Page 312

▲back to top
312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
dolga. Potem je treba misliti na dečke, ki ne živijo od zraka. Poleg tega je treba vzdrže-
vati vodje in mojstre, ki kljub vsakovrstnemu varčevanju morajo živeti, da bodo mogli
delati. V ta namen smo se dolgo pogovarjali z njegovo ekscelenco našim velečastitim
nadškofom in se odločili, da bomo vsakemu sotrudniku poslali obrazec, na katerega bo
lahko zapisal, kar mu narekuje njegovo srce in njegova krščanska dobrodelnost in po-
ložaj, v katerem je, ali pa bo pri drugih našel možnost, da zadosti tem potrebam. Tako
bo vsak sotrudnik postal obenem darovalec in zbiralec darov in tako bo breme, ki si ga
bomo razdelili, manj težko, saj bo razdeljeno med toliko nosilcev.
Lahko pa pomagamo še drugače. Tako so na primer benediktinske redovnice pošilja-
le v zavod trikrat na teden dobro pripravljeno mineštro. Tisti, ki niso mogli pomagati
z denarjem, so darovali srajce, rjuhe, kuhinjski pribor, spet drugi stole, šolske klopi
in tako naprej.
Pa boste rekli: kakšno plačilo bomo dobili za vse to? Vprašanje je zelo utemeljeno, ker
je samo po sebi razumljivo, da si vsak človek postavi tako vprašanje, preden začne
kako dobro delo. Plačilo je v dejstvu, da smo rešili propada, mogoče tudi častnega,
toliko mladih ljudi, ki bi sicer postali bič družbe. Verjemite mi: če danes odrekate
majhen dar za njihovo vzgojo, bodo mogoče jutri prišli in vam vse odnesli. Če jim
boste pa danes pomagali, bo konec popolnoma drugačen. Blagrovali vas bodo, imeli
vas bodo za dobrotnike, ob dani priložnosti vas bodo celo branili in bodo pripravljeni
dati svoje življenje, da bi rešili vas. Molili bodo za svoje dobrotnike in molitev reveža
je vedno uslišana pri večnem prestolu. Poleg tega pa vsak dan v vseh salezijanskih
domovih prosijo Boga za svoje dobrotnike in salezijanske sotrudnike.
Toda mi, ki smo kristjani, moramo delati iz veliko višjih razlogov, zaradi vere. Gospod
obljublja stoterno plačilo na tej zemlji in večno srečo v večnosti za vsako dejanje,
ki smo ga naredili iz ljubezni do njega. Poleg tega nam v evangeliju ukazuje: Quod
super est, date pauperibus, kar vam je odveč, dajte ubogim. Toda kje bomo dobili to
odvečno, da bi ga dali revežem? To odvečno lahko privarčujemo, namesto da potu-
jemo po nepotrebnem, samo za razvedrilo, s tem, da kupujemo bolj skromne obleke;
privarčujemo pri jedi in tako naprej, pri plesih in gledališču. To se sicer ne tiče vas,
temveč tistih, ki jih ni tukaj.
Toda vrnimo se k plačilu, ki ga je Gospod stoterno obljubil. Če bi v tem trenutku prišel
kdo in rekel: kdor je pripravljen svoj denar naložiti za sto odstotkov obresti, naj stopi
naprej? Menim, da nihče ne bi odpovedal svojega daru. Gotovo je, da daje Gospod
stoterno že na tem svetu s tem, da ohrani pri življenju vašega otroka, z ozdravljenji,
z rodovitnostjo polj, z mirnim sožitjem v družinah, z zdravjem, z obvarovanjem pred
boleznimi, ki zahtevajo draga zdravila, s preprečevanjem sporov, ki bi lahko uničili
družine, s spoštovanjem otrok do staršev, z ljubeznijo staršev do otrok, z obrambo
pred določenimi nesrečami. Bog najde tisoče načinov, da nas obrani pred nesrečami
in nas blagoslavlja ter tako stoterno plačuje za dejanja krščanske ljubezni v korist
ubogih dečkov, in poleg tega daje še večno življenje.
Toda še najbolj tolažilna bo beseda, ki nam jo bo izrekel Gospod, ko bomo prišli pred
Božji sodni prestol. On pravi, da smo storili njemu, kar koli smo storili za najmanjše-
ga izmed njegovih, ki so gotovo ubogi dečki. Rekel nam bo: »Bil sem nag, brez obleke

32.3 Page 313

▲back to top
BiS 14 — 18. poglavje
313
in si me oblekel; bil sem lačen in si mi dal jesti; bil sem popotnik in si me sprejel pod
svojo streho; bil sem zapuščen in ti si me sprejel v svojo hišo. Pridi in prejmi plačilo,
ki ti je ad aeterno [od vekomaj] pripravljeno.« Tistim pa, ki niso storili tega, bo rekel:
»Bil sem nag, pa me nisi oblekel; bil se lačen, in mi nisi dal jesti; bil sem zapuščen, in
me nisi sprejel v svojo hišo.«
Končno bomo doživeli največje zadovoljstvo v trenutku smrti, ker se bodo ti dečki,
ki smo jim pomagali, obrnili k Bogu in rekli: Tisti so rešili naše duše in ti, o Bog, reši
njihove duše. Animam salvasti, animam tuam praedestinasti [S tem ko si rešil dušo,
si vnaprej rešil svojo].
Redovne družine v mestu so se imele za srečne, če so mogle tudi samo za
trenutek sprejeti don Boska med svoje zidove. Redovnice benediktinke so si ga
želele v svojem samostanu, da bi blagoslovil neko njihovo bolno sestro. Verje-
tno so mu zaradi pozne ure pripravile večerjo. Opatinja je z veseljem pokazala
na pripravljeno mizo, h kateri je povabila več salezijancev. Ko je potem redovni-
ca umrla, se je spomnil na ljubeznivost, ki so mu jo izkazale takrat:
Predobri Bog naj blagoslovi gospo Nazzareno M. Abad, benediktinko kasin(ko) iz
Lucce in z njo vso benediktinsko družino. Naj podeli večni pokoj njej, ki jo je poklical
k večnemu počitku. Naj podeli zdravje vsem živečim. Naj stori Gospod, da bodo vse
brez izjeme po dolgem zemeljskem življenju šle uživat plačilo za mineštro, ki so jo
pripravljale salezijancem, in za mnoga druga dobra dela. Tako bodi.
Molite tudi zame, ki ostajam v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. junij 1880
Predstojnica, ki je razlagala don Boskov stavek »o dolgem življenju« redov-
nic, je povedala, da so vse tedanje nune preživele osemdeset let in da je zadnja
izmed njih umrla stara devetdeset let.
Tudi najuglednejše družine v Lucci so tekmovale med seboj, katera ga bo
imela pri sebi pri mizi, če ne zaradi drugega, ker so ga imele za svetnika. Na dan
pred konferenco je sprejel povabilo gospoda Bertocchinija, ki mu je za zelo niz-
ko ceno in na obroke prodal hišo, kjer je bil sedaj zavod. Gospodje so ga sprejeli
v vili, nedaleč od mesta. Don Bosko je vzel s seboj ravnatelja in don Maggiorina
Borgatella, kateheta. Ta je pisno potrdil, da je don Bosko med kosilom, ko je
pogovor nanesel na Oratorij, vse navzoče presenetil s pripovedjo o dveh zares
silnih dogodkih, ki sta se zgodila pred njegovimi očmi pred svetiščem Marije
Pomočnice. Ker don Borgatello trdi, da navaja »dobesedno«, kar je povedal don
Bosko, jih navajamo tako, kakor jih je on zapisal: »Mnogi pripisujejo meni tisto
malo, ki ga dela salezijanska družba. Pa se motijo. Če je don Bosko storil in dela
kaj malo dobrega, je to zasluga njegovih sinov. Bog je dal don Bosku tako svete
sinove, da delajo prave čudeže, in v moči teh dejanj gre don Bosko zmagoslavno
naprej, medtem ko je vse zasluga njegovih sinov. Lahko bi vam navedel veliko

32.4 Page 314

▲back to top
314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
dejstev, ki bi potrdila moje besede. Naj zadostujejo naslednja. Nekega dne sem
vstopal skozi glavna vrata v cerkev Marije Pomočnice. Bilo je proti večeru. Ko
sem bil nekako sredi cerkve in sem gledal sliko v glavnem oltarju, sem videl, da
je mati Božja Marija pokrita s temno tkanino. Rekel sem sam pri sebi: 'Kdo ve,
zakaj je zakristan zakril sliko?' Ko sem stopil bliže, sem opazil, da se tkanina
giblje. Malo zatem se je odmaknila in padla na tla, počastila presveti Zakrament,
naredila znamenje svetega križa in odšla skozi zakristijo. Ta tkanina je bil eden
izmed don Boskovih sinov, ki se je v zamaknjenju dvignil do Marijine slike, da bi
jo lahko bolje videl, jo občudoval, ljubil in poljubil njene noge. Ob drugi prilož-
nosti sem stopil iz zakristije v cerkev in videl enega izmed fantov, kako je zadaj
v koru lebdel v višini svetega tabernaklja in molil pred Najsvetejšim; z glavo,
naslonjeno na tabernakelj, je stal nepremično v sladkem zamaknjenju kakor
kak nebeški serafin. Poklical sem ga. Takoj se je odzval in ves iz sebe prosil, naj
tega nikomur ne povem. Lahko bi vam pripovedoval še veliko drugih dogodkov,
ki bi pokazali, da je vse dobro, ki ga dela, delo njegovih sinov.«3
Naj omenimo še drug dogodek, ki se je pripetil dan po konferenci. Don
Bosko je tisto jutro nekako ob osmih maševal v cerkvi Santa Croce, polni najra-
zličnejših ljudi. Med mašo so privedli nekega sedemnajstletnega fanta, za kate-
rega so pravili, da ga je obsedel hudič, za kar je bilo tudi zadosti zelo otipljivih
dokazov. Bil je iz okolice Lucce. Z njim so bili njegov oče, njegova mati in še neki
drug človek. Želeli so, da bi don Bosko fanta blagoslovil. Fant je mirno prišel
do vrat zavoda, ko pa je zagledal duhovnika, sta ga morala dva možakarja z vso
močjo držati in ga vleči naprej, ker se je na vse načine otepal. Ko so ga privlekli
noter, se je vrgel na tla, se skušal skriti v kot, molčal kot grob in delil brce na vse
strani vsem, ki so se mu skušali približati, obenem pa je hotel mlatiti predvsem
po duhovnikih. Ko so ga ukrotili, je skušal ogristi vse, ki jih je mogel doseči. Na
koncu maše so ga, naj se je še tako otepal in branil, da bi šel naprej, odnesli iz
cerkve v zakristijo. Vsi so videli, kako je, medtem ko so ga nesli mimo taber-
naklja, strašno zaškripal z zobmi in potem izsilil iz sebe dolg žvižg, podoben
drsanju lopate ob pesek. Končno so dospeli do don Boska, ki je bil ves zbran v
svoji zahvali po maši.
Don Bosko je vstal s klečalnika, pogledal s pomilovalnim očesom obseden-
ca, ga blagoslovil, izrekel nad njim nekaj molitev in naročil staršem molitve,
ki naj jih molijo cel mesec maj. Nato je naslovil nesrečnežu nekaj vprašanj, na
katera je odgovoril samo s kruljenjem. Opljuval je svetinjico, ki mu jo je ponujal
don Bosko. Z rokami jo je skušal prijeti in jo vreči stran in potem vzeti v usta, da
3 Pismo don Borgatella don Lemoynu, Punta Arenas (Magallanes), 22. september 1905. Nato nada-
ljuje: »Don Giovani Marenco se gotovo spominja tega, kar sem povedal zgoraj. Čeprav je preteklo
že več let, se mi zdi, da sem slišal te stvari pripovedovati don Boska komaj včeraj, tako globoko
so se mi vtisnile v spomin. Naredite s temi podatki, kar koli hočete v slavo našega dobrega očeta
don Boska, popolnoma prepričani, da je to čista resnica

32.5 Page 315

▲back to top
BiS 14 — 18. poglavje
315
bi jo izpljunil in strl z zobmi. Don Marenco, ki je imel v pesti skrit domnevni las
matere Božje Marije, mu ga je približal, vendar tako, da nesrečnež tega ni videl.
Toda v trenutku se je začel tako divje zvijati, da so se vsi ustrašili.
Starša sta rekla, da mu je ime Francesco in da ga nikakor ne moreta pripra-
viti k molitvi in da je celo druge v družini oviral pri molitvi. Rekli so mu, da se
je to stanje začelo na dan sv. Jožefa in da je že dvakrat skočil skozi okno, visoko
pet metrov, ne da bi si kaj storil.
Ko so ga s silo odnesli izpred oči duhovnikov in svetih predmetov, je dobil
oblast nad samim seboj, začel sam hoditi in je govoril čisto naravno. Glede sve-
tinjice je rekel, da bi jo vzel, vendar nikdar v mestu, ker bi ga to ubilo. Upajmo,
da se je s koncem Marijinega meseca zaradi molitev, ki jih je naročil don Bosko,
končala tudi obsedenost. Vendar o tem ne vemo ničesar.4
Dva stara don Boskova prijatelja, markiz Massoni in gospod Burlamacchi,
sta blizu Viareggia kupila hišo z namenom, da bi jo darovala salezijancem, da bi
se v tem kraju zavzeli za zelo zapuščeno mladino. Čakala sta tam na don Boska
in želela, da bi se odločil. Don Bosko je ugodil njuni prošnji, kaj pa so sklenili,
nam ni znano. Poznamo samo eno nadrobnost, ki priča, kako zelo so cenili don
Boska ljudje, ki so prišli z njim v stik. Gospa Burlamacchi je, potem ko je vsem
izkazala čast, povedla don Boska v zgornji del hiše, in ko je odslovila vse druge,
se je umaknila še ona. Nato je poslala vse člane družine drugega za drugim k
don Bosku, da bi vsak prejel od njega kako dobro besedo in blagoslov.
Tisto popoldne je odpotoval v Spezio. Tu je bil gost že omenjenega gospoda
Bruschija, ker pri nabito polnem stanovanju salezijancev ni bilo mogoče dobiti
dveh prostih sob. Ker je don Bosko na lastni koži okušal prostorsko stisko, je za
vsako ceno hotel primernejše prostore za salezijanski oratorij in je zato spod-
budil don Rocca, da naj poskrbi za potrebna sredstva, s katerimi bi od temeljev
dvignil poslopje, ki bi ga bilo mogoče postopoma dograjevati. Resnici na ljubo
moramo reči, da so bili začetki kaj malo spodbudni: okrožnice, obiski, konfe-
rence don Rocca niso imeli nikakršnega odmeva. Toda don Bosko, ki ni hotel
tam ostati kot najemnik, ni izgubil poguma. Za zdaj mu je zadostovalo, da je z
zbranim denarjem postavil temelje. Drugo bi prišlo pozneje, kar se je dejansko
tudi zgodilo.
Da se ne bomo spet vračali k tej stvari, ki so ji 16. avgusta položili teme-
lje, bomo kar tukaj dodali še neko posebnost. Kakor hitro so se začela dela, je
don Bosko moral poslati kardinalu protektorju poročilo, v katerem je navedel
4 Med junijem in julijem 1880 je duhovnik iz Lucce, pozneje župnik pri San Leonardu v Borghiju,
don Raffaele Cianetto verjetno zato, ker se je spominjal tega dogodka, priporočil don Bosku dek-
le, za katero se je zdelo, da jo je obsedel hudobni duh. Blaženi mu je odgovoril: »Predragi gospod
Cianetto! 1. Molil bom in bom povabil druge k molitvi za sestre dominikanke, ki jim je Bog zaupal
svoj križ. 2. Pa tudi križ, ki ga nosi napol obsedena, ni lahek. Bog naj jo blagoslovi in ji pomaga. 3.
Molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj. duh. Janez Bosko. Turin, 3. junij 1880.«

32.6 Page 316

▲back to top
316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vsestranski napredek Družbe, dobro, ki ga je povsod delala Družba, in duhovne
dobrine, ki so jih prejemali ljudje, med katerimi so delovali salezijanci. Izrabil je
priložnost in njegovi eminenci prikazal nujnost primerne ustanove v La Spezii.
Prosil ga je, da bi se zavzel pri svetem očetu, da bi mu od petsto lir mesečno, ki
mu jih je obljubil novembra leta 1877, dal predujem, s katerim bi mogel začeti
imenovano delo. Njegova eminenca Nina mu je odgovoril 26. avgusta. Predsta-
vil mu je izredne okoliščine, v katerih je Sveti sedež zaradi mnogih in nujnih
potreb, ki jim je moral v teh težkih časih zadostiti, in mu sporočil, da naj kljub
nezavidljivemu stanju državne blagajne na željo svetega očeta vsaj deloma za-
dosti njegovi prošnji: kot posojilo naj don Bosko prejme šest tisoč lir z odbit-
kom sto lir na mesec od podpore. Tej vsoti dodaja dva tisoč lir za opravljanje
prav toliko svetih maš. Ko je don Bosko prejel ta dvojni dar, se je odločil, da bo
poleg nameravanega samo začasnega pritličja in prvega nadstropja sezidal še
eno nadstropje. O tem je pisal don Rui, ki je izpolnil naročilo. V tem nadstropju
je bilo prostora za kakih trideset postelj. Tako so začeli zavetišče.5
Od postaje do postaje se je don Bosko bližal Turinu: 3. maja je bil v Sampi-
erdareni. Vse, kar vemo o tem, je zajeto v dveh kratkih opombah don Berta: »V
ponedeljek proti drugi uri sva odpotovala v Genovo, kamor sva prispela nekako
ob pol sedmih.« Naslednji dan, v torek 4. maja, sta don Bosko in don Albera
šla na kosilo k nadškofu. V zavodu je bil tudi don Ronchail. V sredo 5. maja
je don Bosko kosil v hiši barona Hérauda. Ob pol petih je v cerkvi začel brati
14. poglavje Življenja sv. Frančiška Saleškega – o njegovi ljubezni do bližnjega.
Zbralo se je kakih 180 sotrudnikov. Don Bosko je stopil na prižnico in vodil
konferenco, dolgo eno uro in četrt.6 Pozorno so ga poslušali. Nato je pode-
lil blagoslov z Najsvetejšim. Po branju so zapeli pesem Tota pulchra es Maria
[Vsa si lepa, o Marija], po nagovoru Sit nomen Domini benedictum [Bodi hva-
ljeno ime Gospodovo] in večglasno Tantum ergo Sacramentum po blagoslovu.
Po sklepnem blagoslovu so duhovniki, gospodje in gospe obdali don Boska v
zakristiji, da bi mu rekli besedico, mu poljubili roko, se priporočili v molitev,
prejeli blagoslov in svetinjico iz njegove roke. Nihče ni odšel, dokler ni dosegel,
kar si je želel. Nabirka je nanesla od 550 do 600 lir. Nadškof ni mogel priti, ker je
bila vigilija praznika vnebohoda N.G.J.K. Prav tako ni bilo nekaj duhovnikov so-
trudnikov. Nadškof pa je vsem zbranim poslal svoj škofovski blagoslov. Preden
je don Bosko zapustil prižnico, je še povedal, da bo na dvorišču zavoda kratka
prireditev za tiste, ki bi se želeli ustaviti. Zatem so vsi šli poslušat godbo na pi-
hala, ki se je odlično izkazala. Izvedla je več skladb znanih skladateljev. Zaradi
5 Oktobra se je don Bosko obrnil na javno dobrodelnost, zlasti še z namenom, da bi mogel zgraditi
cerkev (Dodatek, št. 55).
6 O konferenci, ki je bila prva v Sampierdareni, imamo poročilo v Bolletinu za mesec junij po zapis-
kih don Berta. Lahko ga preberemo v Dodatku št. 56.

32.7 Page 317

▲back to top
BiS 14 — 18. poglavje
317
vsega tega don Bosko ni bil prost vse do večerje. – Naslednji dan, na vnebohod
N.G.J.K., smo prebili v Sampierdareni. Dne 7. maja, nekako ob četrt na osem,
smo v spremstvu don Cerrutija in don Francesia šli na postajo in približno ob
pol enih prišli v Oratorij, kjer so fantje, urejeni v dveh vrstah od vratarnice do
obednice, s kleriki in duhovniki ob zvokih godbe na pihala sprejeli don Boska.
Med kosilom so zapeli himno. Vsa hiša je bila na nogah od veselja zaradi očeto-
ve vrnitve domov po približno štirih mesecih odsotnosti iz Oratorija.«
Preden je zapustil Sampierdareno, je želel s svojo navzočnostjo potolažiti
sinove v Varazzeju. Njegovega prihoda so si želele tudi sestre Usmiljenja, kate-
rim naj bi blagoslovil težko obolelo predstojnico. Vendar se je moral odpovedati
tako enemu kakor drugemu obisku. V ta namen je takole pisal novemu ravna-
telju Monateriju:
Dragi moj don Monateri!
Zelo se mi mudi v Turin, zato se ne morem ustaviti v Varazzeju in Savoni.
Pričakujem te v Turinu, ko boš mogel priti.
Zagotovi sestram Usmiljenja, da ne bom pozabil moliti zanje in za njihovo bolno
predstojnico. Takoj ko bom prišel v Turin, bom naročil posebne molitve pri oltarju
Marije Pomočnice, da bi Bog ohranil pri življenju ta mogočni steber, temelj te čudo-
vite ustanove.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj don Monateri. Prisrčno pozdravi vse naše sobrate in
gojence. Vsi pa molite zame, ki ostajam vedno vaš v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 7. maj 1880
Ni se še oddahnil od naporov tako dolgega potovanja, ko je že moral odgo-
voriti na dvoje pisem opata Guiola, ki sta prišli med njegovo odsotnostjo in sta
se tikali stavbe v Marseillu. Način izražanja in dolžina pisem dokazujeta, kako
zelo je cenil sodelovanje župnika pri Sv. Jožefu in kako zelo mu je bilo do tega,
da ga ne bi v čemer koli razžalil. Iz tega odgovora zvemo tudi še nekaj nadrob-
nosti iz avdience pri papežu.
Dragi moj gospod župnik!
Vaše pismo z dne 25. meseca aprila me je dobilo v Lucci, pismo s 5. tekočega meseca
pa v Sampierdareni. Sedaj sem v Turinu. Vaši pismi sta me močno potolažili in me
prepričali, da nič, kar je povedal sveti oče o vaši gorečnosti za dela krščanske ljubezni,
ni bilo pretirano. Don Bologna mi je pogosto poročal o vašem nenehnem prizadevanju
za ustanovo Sv. Leona in me prosi, da bi se mu zahvalil, kar želim storiti s tem pismom.
Po vašem pismu, v katerem ste mi sporočili, da je na prodaj 2000 m2 zemljišča ob
naših delavnicah, sem začel moliti oziroma sem odredil, da naj naši dečki zjutraj in
zvečer opravljajo posebne molitve pri oltarju Marije Pomočnice z namenom, da bi
dobili potrebna sredstva. Bog nam jih bo gotovo pomagal kmalu najti, če je le vse,
kakor upam, v večjo Božjo slavo. O gradnji bom pisal madame Prat, vendar tako, da
je ne bom naravnost prosil za podporo.

32.8 Page 318

▲back to top
318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Tej gospe sem pisal, kakor pišem sedaj vam, dragi gospod župnik, da bo sveti oče
povzdignil salezijanske misijone v Patagoniji v apostolski vikariat. V ta namen pa
so potrebne študije in dobro pripravljeni misijonarji, ki bi bili usposobljeni za misi-
jonsko delo v tistih obširnih in divjih pokrajinah. Sam sveti oče je predlagal ustano-
vitev – če bi bilo mogoče – zavoda z naslovom Semenišče za misijone v Patagoniji,
če je mogoče ob oratoriju, ki bi nosil njegovo ime. Marseille je zelo katoliško mesto,
velikodušno, središče in kot nalašč za povezovanje Evrope in Amerike. Pišite v mojem
imenu tej Družbi, ki z zares krščansko gorečnostjo skrbi za vaše sirotišnice. Recite
jim, da gre za veliko ustanovo, ki jo bom priporočil njihovi krščanski dobrodelnosti.
Ko boste prejeli kak odgovor, mi sporočite.
Vi, dragi gospod župnik, govorite o tej zadevi z gospodom Rostandom, in če se on
strinja, tudi z odborom družbe Beaujour ali tudi z našimi odbori. Potem mi sporočite,
kaj ste opravili, da bom mogel poročati naprej svetemu očetu. Kakor vidite, so dru-
štvo Beaujour in naši odbori poklicani za velike stvari. Omnia possumus in eo, qui
nos confortat [Vse zmoremo v njem, ki nam daje moč].
Dopis, ki sem ga pustil v rokah svetega očeta za nekatere duhovne darove za naše
odbore, je sestavljen v smislu, kakor ste mi vi narekovali. Vendar je za to potreben
čas. Kardinal Alimonda bo poslal listine in neko drugo uslugo, kakor hitro bodo pod-
pisane.7
V Turin sem se vrnil neizmerno utrujen. Kadar koli sem prišel v kak salezijanski za-
vod, me je takoj obdala množica ljudi in mi ni dala počivati. Kljub vsemu temu sem
doživel veliko spodbudnega. Med vsemi salezijanci vlada povezanost, ljubezen in na-
tančno izpolnjevanje pravil in sveti oče, ki je o vsem dobro obveščen, mi je rekel, da je
zares veličastno, kar so salezijanci adiuvante Deo [z Božjo pomočjo] mogli narediti.
Med gojenci vlada pobožnost in letos bomo podvojili naše poklice.
Končno prosim, gospod župnik, da bi velezaslužnim sotrudnikom in sotrudnicam na-
ših odborov sporočili, da bom 16. maja, na binkoštni praznik in drugi dan devetdnev-
nice k Mariji Pomočnici, opravil sveto mašo po njihovem namenu. Vsi naši dečki bodo
opravili posebne molitve, darovali sveto obhajilo in jaz bom daroval sveto mašo z
namenom, da bi Bog blagoslovil vse njihove družine.
Don Cagliero se veseli lepega daru velikodušne madame Jacques našim sestram. Pi-
sal ji bom. Dodajmo stopničko in pojdimo korak za korakom v nebesa. Sedaj vas vsi
člani naše hiše – don Rua, don Cagliero, don Durando itn. – vabimo, da bi prišli z
nami obhajat praznik Marije Pomočnice. Nam boste storili to izredno uslugo? Razu-
me se, da lahko privedete s seboj vse, ki jih želite.
Končajmo. Gospod naj vas ohrani, vam vse poplača, sporočite vse gospodu Bologni,
ki mu lahko pišem samo mimogrede. Molite zame, ki ostajam hvaležen in v ljubezni
v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. maj 1880
7 Usluga, za katero je prosil, je verjetno odlikovanje za kanonika Guiola. Tajništvo (Državno tajni-
štvo, msgr. Cretoni, 26. avgust 1880) je odgovorilo don Bosku v imenu svetega očeta non expedire
[ni primerno].

32.9 Page 319

▲back to top
BiS 14 — 18. poglavje
319
Dva dni pozneje mu je Francija dala priložnost, da je mogel izraziti svoje
občudovanje za katoličane te dežele. Dne 11. maja sta prišla v Oratorij opat Pi-
card in vikont De Damas, ki sta vodilo romarje v Rim. Don Bosko je povabil oba
gospoda k mizi, medtem ko so romarje pogostili na sedežu Katoliške mladine v
Turinu. Takoj po skromnem kosilu jih je prišlo kakih sto z željo, da bi videli don
Boska. Stopili so v obednico, kjer je on še govoril s svojimi gosti in z nekaterimi
drugimi duhovniki. Nato so si ogledali hišo. Po blagoslovu so se vsi vrnili. Pod
stebriščem so jih pričakali dijaki in zaigrala jim je godba na pihala.
Zapeli so še priložnostno himno in začeli govore. Najprej je govoril markiz
Grassini, predsednik Katoliške mladine v Turinu, za njim pa je nastopil še don
Bosko in govoril francosko. Navzoče so prosili, naj ne gledajo toliko na zunanjo
obliko govora, ker govori v jeziku, ki ni njegov materni jezik, temveč na čustva,
ki jih izreka; nato se je zahvalil romarjem za čast, ki so jim jo izkazali s tem, da
so prišli v Oratorij. Obžaloval je, da jih ni mogel sprejeti v dvorani, okrašeni s
preprogami, kakor bi si zaslužili. Govoril je o njihovem verskem zgledu in na-
vezanosti na apostolski sedež in na papeža, ker so si naložili nevšečnosti tako
dolgega potovanja prav zato, da bi mogli pokazati svoje spoštovanje in ljubezen
svetemu očetu v Rimu. Zahvalil se je tudi za lep zgled, ki so ga dali Italijanom s
tem, da se niso ozirali na ljudi. Ko je govoril o salezijanskih ustanovah v Franciji,
jim je na kratko predstavil lik salezijanskega sotrudnika in jih povabil, da bi se
vpisali v to cerkveno ustanovo. Ko se bodo vrnili domov, naj bi se spominjali
salezijancev in Oratorija. Naj se spomnijo, da imajo tam svoje prijatelje, ki mo-
lijo zanje in so z njimi deležni istih verskih čustev in vere.8 Pater Picard se je
zahvalil don Bosku, salezijancem in Zvezi katoliške mladine ter zapel slavo don
Bosku in njegovim sinovom v Turinu. Zadnji je povzel besedo veliki katoličan
inženir Buffa, tajnik Katoliške mladine, velik don Boskov prijatelj in človek, ki
ga sedanji rod italijanskih katoličanov ne bi smel pozabiti.
Ko je končal, so člani Katoliške mladine razdelili v spomin fotografije cerkve
Marije Pomočnice in don Boskovo sliko. Pater Picard pa je izročil don Bosku ti-
soč svetinjic, ki jih je blagoslovil Leon XIII., in prosil, da bi jih razdelil med fante
v Oratoriju. Preden so odšli, so se romarji stisnili okoli don Boska, da bi z njim
govorili in prejeli njegov blagoslov. Nekaj gospa, ki so imele to priložnost, je
jokalo od veselja.
Povabilo, da bi se vpisali med salezijanske sotrudnike, ni bilo zaman. Med-
tem ko so glasbeniki in pevci končevali svoje glasbene vložke, so se romarji
vpisovali med salezijanske sotrudnike. Skoraj tekmovali so med seboj, kdo bo
prišel prej. Božji služabnik je pregledal spisek imen in nekaterim poslal diplo-
mo salezijanskega sotrudnika.
8 Nekaj stavkov, ki jih je don Bosko spregovoril, je mogoče prebrati v Bulletin Salésien, junij 1880.
Dodatek, št. 57.

32.10 Page 320

▲back to top
320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Marseillčani, ki so bili priče njegovih čudežnih del, mu niso dali miru s svo-
jimi pismi. On pa jim je kar naprej odgovarjal in jim priporočal potrebe tamkaj-
šnje hiše. V pismu ravnatelju je izpovedal tudi žalost svojega srca.
Dragi moj don Bologna!
Prilagam ti pismo za naslovljenca in drugo za madame Jacques, ki ga daj v lepo ovoj-
nico, napiši naslov in ga izroči njej v roke.
Še naprej odgovarjam na pisma, ki jih prejemam iz Marseilla: prosim jih, da naj pri-
skočijo na pomoč ubogim dečkom v Zavetišču sv. Leona. Ne vem, kakšni so učinki.
Nekaj pride tudi v Turin.
Brogly bi rad prišel v Turin. Če boš prišel, ga vzemi za spremljevalca na praznik Ma-
rije Pomočnice, seveda če ni kake ovire.
Pisal sem našemu gospodu župniku in ga povabil na naš praznik. Še ti ga prosi. Cela
hiša ga pričakuje, imamo si veliko povedati.
Prisrčno pozdravi vse naše sobrate in gojence. Bog naj vas vse blagoslovi in molite
zame, ki ostajam vaš J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. maj 1880
P. S.: Pišem pismo don Pirru in ga karam, ker je izdal samega sebe, družbo in Cerkev.
Vabim ga, da bi odprl oči nad prepadom itn. Govoril bo s teboj.
Mračne besede na račun klerika Broglyja in duhovnika don Pirra je mogoče
razumeti iz tega, kar bomo povedali v dvajsetem poglavju. Sedaj je čas, da vidi-
mo dobrega očeta sredi njegovih sinov v njegovem dragem Oratoriju.

33 Pages 321-330

▲back to top

33.1 Page 321

▲back to top
19. poglavje
BLAŽENI V ORATORIJU OD MAJA DO DECEMBRA 1880
V tem poglavju bomo zbrali praznike, konference, pomembne dogodke,
sanje, pisma in drugo, kar bi se sicer bolj težko skladalo s kakim določenim
naslovom, zato bomo to skušali nanizati v prijetno branje.
NA PRAZNIK MARIJE POMOČNICE
Tri značilnosti so iz leta v leto dajale vedno večji razmah in poudarek pra-
zniku Marije Pomočnice: vedno večje množice vernikov, ki jih je privlačilo sve-
tišče, vedno številnejša duhovna in časna uslišanja tistih, ki so se zatekali k don
Boskovi Mariji, in vedno večja gneča ljudi, ki so hoteli prejeti od don Boska bla-
goslov Marije Pomočnice. O velikem številu častilcev Marije Pomočnice je pisal
Bollettino za mesec junij: »Odkar je bila posvečena cerkev Marije Pomočnice, ni
videla nikdar pod svojimi mogočnimi oboki take brezštevilne množice verni-
kov.« V zakristiji so zapisali na stotine milosti. Sam Vestnik jih je navedel enajst
zaporedoma, »majhen delček vsega«, o čemer so tiste dni poročali iz raznih kra-
jev Italije in Francije. Tako očitna dobrota Božje matere je sama po sebi obrača-
la oči vernikov na njenega zvestega služabnika, ki je moral prebiti dolge ure v
predzakristiji, da je zadostil želje tolikerih, ki so hoteli prejeti njegov blagoslov.
V času devetdnevnice je blaženi imel dve konferenci; eno za sotrudnike in
drugo za sotrudnice, obe v cerkvi sv. Frančiška Saleškega. Prva je bila 20. maja
popoldne. Don Bosko je v svojem govoru razložil razliko med operatorjem-iz-
vajalcem in kooperatorjem ali sotrudnikom. Izvajalec vodi delo kakega podje-
tja, sotrudnik pa sodeluje pod vodstvom voditelja. Naj vodja še toliko dela in
se trudi na vse načine, doseže le malo, če nima sotrudnikov, ki pomagajo pri
delu. Kdor na primer vodi praznični oratorij nekaj sto dečkov, je njihov vodja
ali izvajalec. Toda kaj bi mogel narediti sam brez pomočnikov, pa naj bi bil še
tako pameten in poln gorečnosti? Pokvaril bi si zdravje, ne da bi kaj dosegel v

33.2 Page 322

▲back to top
322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
cerkvi in zunaj nje. To se pa ne zgodi, če so mu v pomoč drugi, ki mu po svojih
sposobnostih pomagajo poučevati katekizem, vodijo svete obrede, poučujejo
petje, nadzirajo zabavo, pripravljajo igre, urejajo telovadne vaje in podobno.
Na tak način delo, ki bi od vsega začetka lahko šlo vedno slabše, napreduje,
se krepi, rodi obilne sadove. Dogaja se kakor pri stroju, kjer vsa kolesa sledijo
delovanju glavnega kolesa, ki vleče naprej in opravi veliko dela. Tudi don Bosko
ne bi mogel sam narediti ničesar, toda s sodelavci se je ustanova pomnožila in
se še nadalje širi. Ni zaman Pij IX. blagoslovil in Leon XIII. znova potrdil Zdru-
ženje salezijanskih sotrudnikov. Ko je to povedal, je povzel potek salezijanskih
ustanov, ki so nastale v preteklem letu. Omenil je zavode za vzgojo mladine,
cerkve kot obrambni zid proti protestantski propagandi, misijone med Indijan-
ci v Patagoniji in širjenje že začetih ustanov. Konferenco za sotrudnice je prip-
ravil 22. maja popoldne. Don Bosko je najprej izrazil veliko zadovoljstvo zaradi
velikega števila navzočih in nato na kratko podal pregled dela v preteklem letu,
ki ga je Bog blagoslovil tako na strani salezijancev kakor na strani hčera Marije
Pomočnice v korist deklic, in v kratkem povzel zgodovino Družbe od začetka do
najnovejših odprtih zavodov v Italiji, Franciji in divji Patagoniji.
Za praznik si je že izbral vodjo. To nam kaže listič, na katerem retorično
pravi: »Duhovnik Janez Bosko prosi gospoda grofa Pamparata in njegovo vele-
zaslužno gospo, da bi vzela pod svoje pokroviteljstvo presveto Devico Marijo in
kot vodji 24. tega meseca pokroviteljstvo nad velikim praznikom v čast presveti
Mariji Pomočnici.« Plemenita gospoda osebno ni sicer bila navzoča, kar tudi ni
bilo potrebno, pač pa se je s svojimi darovi odgovorila na povabilo blaženega.
Nadvse spoštovana gospa grofica!
Želel sem osebno izpolniti svojo dolžnost, toda zaradi težav pri zapuščanju hiše bom
začel to vsaj delno opravljati pisno.
Medtem sem prejel košaro s steklenicami, vaš ljubeznivi dar in dar vašega odličnega
soproga gospoda grofa z dobrotljivim darom 200 lir od obeh. Obema se iz srca zah-
valjujem in prosim Boga, da bi tako enemu kakor drugemu podaril dolga leta sreč-
nega življenja, vaju ohranil pri trdnem zdravju in vaju potolažil z izpolnitvijo vsake
svete in lepe želje. Naši dečki bodo v ta namen goreče molili.
V želji, da bi me počastila z osebnim obiskom, imam čast, da se v globoki hvaležnosti
izrekam vašega, gospa grofica, in vašega, gospod grof, najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. maj 1880
Videli smo, da je povabil na praznik kanonika Guiola, ki je zares prišel, ka-
kor beremo v zapisniku marsejskega odbora. Don Bosku je bilo tako sodelova-
nje uglednih sotrudnikov zelo všeč in jim je izkazoval velikodušno gostoljubje.
Veliko mu je bilo do tega, da je dal to vedeti tudi odsotnim prijateljem in dob-
rotnikom, ki jih ni ali ne bi pozabil ob takih slovesnih priložnostih. Tako je storil

33.3 Page 323

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
323
z grofom Eugeniem De Maistrom, ki tokrat ni mogel priti v Turin. Pisal mu je:
Predragi gospod grof Eugenio!
Letos nimamo sreče, da bi vas imeli med nami, toda jaz vas ne morem pozabiti. Vsak
dan vas priporočam v naše skupne molitve. Toda v nedeljo, na predpraznik Marije
Pomočnice, bomo opravili posebne pobožne vaje po vašem namenu. Jaz bom daroval
sveto mašo, naši fantje bodo prejeli obhajilo po vašem namenu in bomo tako klicali
blagoslov na vas in na vso vašo družino. Vem, da se gospa kneginja pripravlja na
odhod za obisk.
Mnogi ji odsvetujejo, toda ona odločno vztraja. Dne 26. tega meseca, upam, bom
prišel v Borgo, kjer bom dobil vsa podrobna poročila o vaši družini, za katero upam,
da je pri dobrem zdravju.
Prejel sem novice o mami v pismu grofice Charles de Maistre. Pravi, da ji gre malo
bolje v primerjavi s prejšnjimi dnevi, vendar je še vedno precej bolehna. V naši hiši
opravljamo zjutraj in zvečer molitve zanjo.
Nebeški blagoslovi naj obilno pridejo na vas in na vso vašo družino in vi, dragi gos-
pod Eugenio, molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. maj 1880
Med devetdnevnico so dajali vsak večer blagoslov z Najsvetejšim kanoniki
in župniki iz mesta, na predvečer pa so to čast ohranili za msgr. Luigija Anglesia,
naslednika blaženega Cottolenga. Za slovesno mašo 24. maja še na predvečer
niso vedeli, ali bo mogel priti kak škof. Božja previdnost pa je uredila tako, da
so ne samo eden, temveč celo trije sveti pastirji s svojo navzočnostjo povzdig-
nili slovesnost. Don Bosko je že dalj časa želel povabiti za pridiganje tridnev-
nice in slovesen govor na praznik zgovornega dominikanca Lorenza Pampiria.
Toda on je bil imenovan za škofa v Albi in je bil ves prevzet od misli, da bi čim
prej prevzel svojo škofijo. Ker pa je bil zelo prijateljsko povezan z don Boskom,
mu je skušal ustreči. Za darovanje maše skupnosti so povabili msgr. Giacoma
Corna-Pellegrinija, naslovnega škofa Samarije in pomožnega škofa v Brescii, ki
je prišel v Turin iz osebne pobožnosti. Končno so za pontifikat nepričakovano
dobili Danieleja Combonija, naslovnega škofa iz Claudiopolisa, apostolskega vi-
karja Srednje Afrike. Veličastna pojava z dolgo brado, ki mu je padala globoko
na prsi, doneč glas, ki se ga je slišalo vse do trga, globoka pobožnost, ki se je
kazala v vsakem njegovem vzgibu, so vzbudili pozornost množice in dajali vtis
velikega apostola.
Dejansko je bil eden največjih misijonarjev. Ko je prišel iz misijonskega za-
voda v Veroni, je od 1859 opravil zelo pogumna potovanja po Nubiji. Potem ko
je bil 1872 imenovan za provikarja in 1877 za vikarja Srednje Afrike, je zgradil
cerkve, ustanovil šole za črnce v Kairu in Kartumu, ustanovil misijonske po-
staje v svojem vikariatu in si zadal nalogo, da bo spreobračal črnce s pomočjo
črncev in se boril proti prodaji črncev. Od časa do časa se je vrnil v Italijo, da je

33.4 Page 324

▲back to top
324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zbral potrebna sredstva za prerojenje Afrike. Vedno je potoval tudi v Pariz in
spotoma v Turinu obiskal don Boska. Leta 1864 je celo stanoval v Oratoriju in
navduševal fante s svojimi pripovedmi o črncih. Umrl je v Kartumu 10. oktobra
1881. Imenovali so ga za velikega škofa črncev.
Dne 24. maja zvečer se je zadržal na večerji z don Boskom in je želel govo-
riti fantom po večernih molitvah. Rekel je, da je doživel pravi nebeški praznik,
imenoval je svetišče Marije Pomočnice za eno najbolj slavnih v celi Italiji in iz-
razil trdno upanje, da mu bo don Bosko poslal v pomoč svoje salezijance. Ne
vemo, ali je pred praznikom ali po njem obiskal zavod v Valsaliceju, kjer je po-
delil prvo obhajilo nekaterim gojencem. Pri odhodu je v spremstvu don Boska
in obdan s konviktovci začutil željo, da bi ga poslušali. Odprl je zapornice svoji
zgovornosti in govoril celo uro, ki je minila kot bežen trenutek.
O prazniku je don Lazzaro zapisal tale dva stavka: »Prelep praznik, udelež-
ba izredna. Ugledni in junaški turinski katoliški časopis, ki mu ni bilo dovoljeno
pisati dobrega o našem očetu, je vendarle zapisal:1 »To je bil zares prizor, vre-
den pobožnosti Turinčanov. Med tem brezštevilnim ljudstvom, ki se je gnetlo v
velikem svetišču, ni bilo niti enega krika, nikakršne nespoštljivosti, temveč pov-
sod sama zbranost in gorečnost, ki je človeka silila k joku. Obhajil, ki jih je bilo
veliko že med devetdnevnico, je bilo sedaj na tisoče.« Značilno za takratna sve-
tišča je to, kar je dodal: »Zlasti z radostjo omenjamo mašo Benedetta Marcella, v
kateri ne vemo, ali naj bolj občudujemo vzvišeno harmonijo, vredno veličastva
svetih skrivnosti, ali umetnost, s katero so mladi glasbeniki izražali zamisli ve-
likega skladatelja.« Končno je sklenil: »Zahvaljen bodi Bog, ki nam v tako težkih
časih podeljuje milost, da smo lahko priče tako vzvišenim izrazom vere in po-
božnosti. Dokler bo Marija Pomočnica dobrohotno razgrinjala svoj plašč v našo
obrambo in dokler bo naše pobožno ljudstvo njej vdano, se nam ni treba bati,
da bi zmagoval Satan.« Tako si laže razlagamo vzklik msgr. Combonija, ki mu je
ušel med škofovsko mašo in so ga slišali strežniki. S svojega prestola je obrnil
pogled na množico in dejal: Digitus Dei est hic [Božji prst je tukaj na delu].
Tukaj in tudi drugod smo navedli opažanje don Lazzera. Beremo jih lahko v
nekaterih zvezkih, ki vsebujejo pravzaprav malo opomb, vendar nam dajo snov
za premišljevanje. Vsaj devet desetin se nanaša na cerkev Marije Pomočnice. Če
pomislimo, da je don Lazzero vodil cel Oratorij, pomeni, da je pod don Boskom
cela hiša dajala svoj delež za cerkev Marije Pomočnice.
Naj omenimo še neko posebnost. Na ta praznični dan se je don Boskova
družina skoraj podvojila, ker so se mnogim gostom pridružili še gojenci iz bli-
žnjih zavodov, ki jim je treba prišteti še veliko gojenk sester in gospodičen, za
katere je bilo poskrbljeno po don Boskovi želji. Kako je bilo mogoče pripraviti
1 Unità Cattolica, 30. maj 1880.

33.5 Page 325

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
325
kosilo za toliko ljudi? Na to je mislila Marija Pomočnica tako, da je spodbudila
svoje številne častilce. Ti so, kakor da bi slišali kak skriven ukaz, že začeli poši-
ljati tolikšne količine vina, mesa, sira, sadja in slaščic, da je zadostovalo za vse.
Ne bom pretiraval, če tudi tukaj vidim, kako se izpolnjujejo Jezusove besede:
Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo slavo in vse drugo vam bo navrženo.2
Menimo, da ne bomo prekoračili meje teh Biografskih spominov in se od-
daljili od našega predmeta, če zberemo poročila iz nekega obširnega opisa, ki
nam je ohranjen v našem arhivu3 in obravnava prav praznik leta 1880. Goreči
salezijanski sotrudnik Benečan don Antonio Agnolutto, ki je želel biti navzoč
pri tej veliki slovesnosti, je prišel v Oratorij zvečer 18. maja. Don Rua in drugi
predstojniki so ga nadvse ljubeznivo sprejeli. Imel je priložnost, da je pozdra-
vil don Boska, vendar ga je ta poklical šele 20. maja proti sedmi uri zvečer, da
sta se pogovorila, kakor je bila skupna želja obeh. Pogovarjala sta se vse do
osmih. Dobri duhovnik, ki mu je izročil tudi nekaj darov, je svoje vtise takole
opisal: »Njegova dobrota mi je dala še preveč zaupanja in jezik mi je tekel brez
vsakršne ovire, kot je to mogoče samo med najboljšimi prijatelji, in reči moram,
da sem jaz govoril veliko več kot on, sveti mož. In medtem ko jaz nisem bil za-
dosti vljuden, da mu ne bi segal v besedo, ko je govoril, on tega ni nikdar storil
in je bil pripravljen umolkniti, če sem jaz povzel besedo. Bil je tako potrpežljiv,
da je poslušal drugo za drugim priporočila raznih darovalcev in počakal, da bi
še vse seštel, česar zaradi svoje malomarnosti nisem storil prej. Bil je celo tako
pozoren, da mi je dal svinčnik in se umaknil in se delal, kot da ima opravek s čim
drugim.« Izročil mu je tudi skupno pismo štirih klerikov iz semenišča v Porto-
gruaru. Pogovor se je zavlekel vse do zvonca, ki je vabil k večerji. Po večerji mu
je blaženi ljubeznivo dejal: »Če s tem ne bi oškodoval škofa, bi vam zaprl vrata,
da ne bi mogli oditi iz Oratorija.«
»Nikakor se ne bi branil. Vendar čutim, da bi bil samo v napoto.«
»Bi mogoče želeli župnijo z deset tisoč dušami, ki bi jo dobili v Ameriki?«
»Sprejel bi jo, če bi bilo tako Bogu všeč. Toda vi bi morali veliko popravljati
in dodajati.«
»Bi prevzeli tako s petnajst tisoč dušami?«
»Iz istih razlogov bi mi bilo nemogoče.«
S temi besedami sta se ločila in si želela lahko noč. Toda besede blaženega
so se globoko vtisnile v dušo tega duhovnika. Začel je misliti, da je to Božja
volja. Zato ni hotel oditi, dokler ni znova govoril z blaženim in ga prosil, naj
mu razloži svoje besede. Dne 25. maja, na dan svojega odhoda, se je postavil
na stražo pred svojo sobo, kjer je moral iti mimo don Bosko, ko je šel v zak-
ristijo. Ko je ta prišel, je padel pred njim na kolena in ga prosil za blagoslov ter
2 Bollettino Salesiano, junij 1880, str. 6.
3 Pismo don Antonia Agnolutta don Lemoynu, Bagnarola (Videm), 10. marec 1891.

33.6 Page 326

▲back to top
326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ga spremljal do zakristije. Tam se je opogumil in ga vprašal za svet. Blaženi je
malo pomislil in potem dejal, da naj se vrne v škofijo; priporočil mu je, da naj bo
dober salezijanec sotrudnik. Poleg tega mu je še obljubil, da mu bo pisal, kakor
hitro bo mogel. Držal je obljubo in pismu priložil tudi listek za štiri semeniščni-
ke, o katerih smo govorili zgoraj.
Dragi moj don Agnolutto!
Čeprav malo pozno pišem in tako izpolnjujem svojo obljubo. Prosim, da oddaste
priloženo pisemce na naslovnike, vendar se nikamor ne mudi. Po pošti boste prejeli
nekaj slik Marije Pomočnice za tiste štiri dobre klerike. Zagotovite jim, da jih imam
zelo rad v J. K. Dragi moj don Agnolutto, zahvaljujem se vam za vse dobro, ki nam ga
izkazujete kot salezijanski sotrudnik. Bog naj vam poplača, vas blagoslovi in ohrani
še dolga leta. Vsakokrat, ko bo prišel kak salezijanski sotrudnik k vam, ga napotite v
našo hišo, kjer se bo počutil kot doma. Vsak dan molim za vas in vi molite zame, da
tako pomagamo rešiti veliko duš za Gospoda tukaj na zemlji in da se nekoč vsi skupaj
združimo v večni slavi. Tako bodi. Bog naj blagoslovi vas in vse naše drage sotrudni-
ke in molite zame, ki ostajam v N.G.J.K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. junij 1880
P. S.: Vaša uglednost in imenovani kleriki naj mi oprostijo slabo pisavo.
Na predpraznik Marije Pomočnice je don Bosko dobil iz Rima zelo pomem-
ben obisk. Na poti iz Rima, kamor je popeljal skupino romarjev, svojih sonaro-
dnjakov, je prišel v Turin Madžar Antonio Lonkay, ugleden urednik katoliškega
časopisa Idok Tannuja v Budimpešti, da bi videl don Boska, ki ga je že poznal iz
splošnega slovesa. Proti večeru je šel v Oratorij, kjer ga je blaženi sprejel s svojo
običajno naklonjenostjo in pri tem uporabljal latinski jezik, ki ga je ta tekoče
govoril. Na koncu mu je izročil dar in se vpisal med salezijanske sotrudnike ter
s svojo pobožnostjo naredil velik vtis na vse, ki so to videli.
NA DON BOSKOV GODOVNI DAN
Izraz ljubezni in spoštovanja, ki so ga don Bosku izkazovali vsako leto 24.
junija, je zaradi sodelovanja visokih osebnosti in nekdanjih gojencev, zaradi
množice darov, zaradi literarnih in glasbenih stvaritev in zaradi splošnega nav-
dušenja postajal iz leta v leto slovesnejši. Na koncu prve akademije zvečer 23.
junija se je don Bosko ganjen zahvalil. Primerjal se je s škržatom in dejal: »Jaz
nisem drugega kot škržat, ki dela hrup in potem umre.« Naslednjega večera,
na drugi akademiji, je primera o škržatu dala povod za duhovit govor, ki ga je
prebral neki duhovnik, in za ljubezniv pogovor treh fantov, ki so v imenu svojih
tovarišev povedali: »Don Bosko ni drugega kot škržat, ki na ves glas kriči, da bi
mu pomagali rešiti njegovo dušo, in mi smo majhni škržatki, ki se želimo odz-
vati njegovim povabilom.« Na domiselnih transparentih, razsvetljenih v različ-

33.7 Page 327

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
327
nih barvah, se je bleščalo osemintrideset krajev, kjer so bile glavne salezijanske
hiše.
V veliki ovojnici smo dobili osemindvajset voščilnih pisem, ki so jih tega
leta pisali fantje iz Oratorija don Bosku za njegov god. Večina izmed njih so
postali salezijanci in nekateri še živijo. Iz vsakega pisma bomo povzeli glavno
misel brez kakršnega koli reda in tako na še en način spoznali notranje življenje
v Oratoriju v času don Boska.
Giuseppe Zaio se je priporočal don Bosku v molitev v zvezi s svojim pok-
licem. Maggiorino Olivazzo želi, da bi ga don Bosko imenoval za svojega sina.
Giuseppe Rossi bi se rad udeležil duhovnih vaj v Lanzu, pa se boji, da mu njegovi
starši tega ne bodo dovolili, zato prosi don Boska, da bi mu svetoval, kaj naj sto-
ri. Brata Fracchia prihajata k svojemu očetu, da mu povesta, da ga imata prav
zares rada. Ramiro Lombardi bi rad postal misijonar. Emauele Baudo bi rad ved-
no bolj ustrezal don Boskovemu dobremu prizadevanju za njegovo osebo. Albi-
no Carmagnola se priporoča don Boskovim molitvam, da bi ga Gospod naredil
ponižnega in čistega in da bi bil oproščen vojaščine. Giovanni Aceto, po pokli-
cu zidar, bi za vsako ceno postal misijonar. Postal je misijonar in nadvse goreč
duhovnik. Alberto Coatto čuti, da hvaležnost za blagodati, ki mu jih je izkazal
don Bosko, ne bo nikdar zamrla v njegovem srcu. Francesco Guazzotti je ves
raznežen ob misli na blagodati, ki jih prejema od don Boska. Giovanni Battista
Fauda, učenec četrtega razreda gimnazije v Lanzu, mu želi zaupati, da je trdno
odločen postati salezijanski misijonar. Orazio Carlando nežno izraža svojo glo-
boko hvaležnost. Celestino Pirola se predstavlja don Bosku kot revček, ki v želji,
da bi pokazal svojo hvaležnost, ne zna storiti drugega kot moliti. Attilio Renzoni
prosi don Boska za milost, da bi mogel vedno napredovati v kreposti. Giacomo
Agosta izreka srčne čestitke svojemu predragemu očetu. Lino Bongiovanni si
želi don Boskovega prijateljstva in ga prosi, da bi mu določil čas za splošno spo-
ved. Domenico Magistrini priporoča don Bosku v molitev dve duši, ki že dolgo
ne izpolnjujeta verskih dolžnosti. Luigi Trezzi se priporoča don Bosku v molitev,
da bi mu Marija Pomočnica pomagala v njegovem poklicu. Evasio Garrone, ki se
je vrnil iz vojaške službe, prosi don Boska, da bi ga kmalu preoblekel v klerika.
Tommaso dell'Antonio priznava, da ni imel zadosti zaupanja v don Boska in da
je bil to vzrok njegovih notranjih nemirov. Francesco Ansaldi prosi, da bi smel
iti na duhovne vaje v Lanzo. Luigi Crosazzo, knjigovez, se priporoča don Bosku,
da bi mu izprosil od Boga neko duhovno milost. Edoardo Rosatto ga spominja
na uslugo, za katero ga je prosil malo prej. Paolino Graziano želi, da bi bil nekoč
don Boskov sin. Camillo Rappa, tiskar stavec, obljublja, da bo spremenil način
življenja. Vittorio Mazzoni prosi don Boska, da bi molil zanj, da bi ga Gospod
vedno bolj utrjeval v poklicu. Angelo Rossi iz tretje gimnazije obljublja, da bo
spremenil življenje in prosi za to pomoč. Giuseppe Cazzaniga, knjigovez, bi rad

33.8 Page 328

▲back to top
328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vedno ostal pri don Bosku.4
Predstavnikom nekdanjih gojencev je don Bosko sporočil, da bo letos prip-
ravil dva sprejema: enega 25. julija za državne uslužbence in enega naslednji
četrtek za duhovnike. Na prvem praznovanju je bil navzoč tudi neki italijanski
kapucin, ki je živel v Smirni. Dobri redovnik, ki ni doživel nikdar česa podob-
nega, je hotel svoja čustva takole izraziti: »Če iz sadov spoznavamo drevo, jaz
iz vašega obnašanja, iz vaše hvaležnosti, iz vaših čustev in obljube zvestobe za-
vodu, iz katerega ste prišli, sklepam, da mora to drevo biti zares plemenito in
vredno, da razprostre svoje veje čez vso zemljo.« Ko je na koncu povzel besedo
don Bosko, je najprej izrazil zadovoljstvo, da je mogel spet videti toliko svo-
jih nekdanjih sinov. Spomnil se je bornih začetkov Oratorija: bedna hiša, pre-
majhna cerkev, tesno dvorišče, a kljub vsemu je iz tako skromnih začetkov zras-
lo vse, kar so mogli sedaj videti in česar ne vidijo, je zunaj Turina, zunaj Italije
in zunaj Evrope. Nato je nadaljeval:5
»Zelo me veseli, ko slišim, da se lepo obnašate, živite kot dobri kristjani in pošteni
državljani. Eden izmed vas je v svojem nagovoru omenil, da je tudi nekaj nehvalež-
nih, ki so slabo govorili o svojem vzgojnem zavodu in nam povzročili neprijetnosti.
Vendar je pri tem treba pomisliti na dve stvari. Najprej to, da nehvaležneži ne spa-
dajo k prvim fantom Oratorija in potem, da niso dokončali svoje vzgoje, ker so bili
zaradi slabega vedenja odstranjeni iz hiše. Sicer pa se ne smemo čuditi, če se dobijo
nehvaležneži: tudi med apostoli je bil eden, čeprav je bil tri leta deležen nauka učite-
lja vseh učiteljev, saj ga je vzgajal sam Božji Sin, ki je postal človek. Tistim izrekamo
naše sožalje, ker so nesrečni. Maščevali se bomo tako, da bomo zanje molili, da se
pred smrtjo spreobrnejo. Smo salezijanci in kot taki pozabimo vse, storili bomo vsem
toliko dobrega, kot nam je mogoče, in nikomur ničesar hudega. Čeprav moramo biti
dobri do vseh, pa vendar ne bomo z njimi navezovali prijateljstva in zaupljivosti, ker
ne čutijo kakor mi. Tako bomo preprosti kot golobje in previdni kot kače ter se izogi-
bali izdajalcev in izdaj.6
Vsem vam priporočam nekaj nadvse pomembnega, dragi moji sinovi: kjerkoli že bos-
te, bodite vedno dobri kristjani in pošteni ljudje. Ljubite, spoštujte, živite po naši sveti
veri, tisti veri, v kateri sem vas vzgajal in vas obvaroval pred nevarnostmi in poguba-
mi sveta, tisti veri, ki vas tolaži v stiskah življenja in v bridkosti smrti in vam odpira
vrata sreče brez kraja.
Mnogi izmed vas imate že družino. Dajte, prenašajte vzgojo, ki ste je bili deležni, svo-
4 Pet dni pozneje je don Bosko poslal svetemu očetu naslednji telegram: »Preblaženi oče! Na ta
poglavarju apostolov posvečeni dan salezijanci ponižno kleče pred vašimi nogami izražajo čast
in spoštovanje njegovemu nasledniku v osebi vaše svetosti in prosijo za apostolski blagoslov.«
Državni tajnik kardinal Nina je odgovoril: »Sveti oče sprejema izraze spoštovanja salezijancev in
jim z očetovsko naklonjenostjo pošilja zaželeni apostolski blagoslov.«
5 To je drugi don Boskov nagovor, ki ga je povzel don Bonetti in priobčil v Bolletino Salesiano me-
seca septembra.
6 Verjetno so nekdanji gojenci imeli v mislih nesrečnega urednika tednika Cronaca dei Tribunali.

33.9 Page 329

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
329
jim dragim. Tako boste vi kakor veliko vaših tovarišev, ki so šli celo v daljno Ameriko
iskat in reševat duše, širilo luč resnice in prave modrosti tam, kjer vlada tema zmote
in pregrehe, in boste širili večjo Božjo slavo in se trudili za zveličanje duš ter manjšali
zlo v družbi. Tako se boste pokazali dobri salezijanci, pravi sinovi don Boska, ki si
prizadeva, da bi čim več ljudem pomagal v nebesa in preprečil, da bi kdo prišel v pe-
kel. Naše veselo snidenje se je končalo. Vabim vas pa na drugo, ki ne bo imelo nikdar
konca. V Božjem imenu in v imenu Marije Pomočnice vas vabim na nebeško gostijo
ter prosim in rotim, da ne bi nihče manjkal.«
Na sestanku duhovnikov je bolj kot vsi drugi izrazil čustva navzočih don
Felice Reviglio, župnik pri Sant'Agostinu. Na glavni steni obednice je visel napis
vdani in hvaležni sinovi – zbrani iz raznih dežel in mest – zbrani okoli
vesele mize – z najboljšim izmed vseh očetov. Don Reviglio je navezujoč se na
te besede dejal: »Da, zares smo hvaležni in nam je drago, da to izpovemo. Kako
bi mogli pozabiti skrbi, ki nam jih je posvečal don Bosko v letih naše mladostne
neizkušenosti in nestabilnosti? Spominjamo se tistih dobrohotnih besed in go-
rečih spodbud k dobremu, neizmerne potrpežljivosti, s katero je prenašal naše
napake, nenehnega prizadevanja, da bi nas navedel k dobremu. Kdo ne bi čutil
hvaležnosti v svojem srcu? Ne, med nami ni nehvaležnih in jih ne bo. To bomo
dokazali tako, da se bomo vedno obnašali kot goreči duhovniki, kakršne želi
don Bosko. To bomo pokazali tako, da bomo dali spoznati njegove ustanove, jih
podpirali, jih širili med ljudstvom in jih branili, če bi iz nevednosti ali hudobije
sprevračali namene in dejstva mogoče tudi ugledne osebnosti.« Duhovniki so
dobro razumeli, na kaj je namigoval. Bolj prisrčno ploskanje ne bi moglo skle-
niti tega govora. Don Bosko pa je mirno, kakor je bila njegova navada, povzel
besedo, ki so jo v sveti tišini vsi verno poslušali:
Ne morete si predstavljati zadovoljstva, ki ga čutim, dragi sinovi, ko vas vidim zbra-
ne okoli sebe. Niti nisem sposoben, da bi ga izrazil v polni meri (tukaj je don Bosku
zmanjkalo besed; vsi so bili globoko ganjeni). Vedel sem, da vas imam rad, toda da-
nes mi srce to posebno dokazuje. Jaz sem in bom ostal vedno vaš ljubeznivi oče. Moja
želja je bila, da bi vas mogel bolj pogosto videti in z vami govoriti. Toda večina izmed
vas prihaja poredko v Turin in jaz sem največkrat odsoten in tako se ne moremo sre-
čati. Upam, da se bomo od sedaj naprej mogli srečevati in se pogovarjati vsaj enkrat
na leto, ker želim, da bi obhajali ta praznik, dokler nas bo Bog ohranil pri življenju.
Rad bi vam povedal veliko stvari. Najpomembnejša pa je ta, da si prizadevajte storiti
čim več dobrega mladini v vaših župnijah, v vaših mestih, v vaših krajih, v vaših dru-
žinah. Don Bosko in njegovi salezijanci ne morejo biti povsod in ustanavljati oratori-
jev in šol v vseh krajih, kjer bi bilo to potrebno. Vi, predragi moji prijatelji, ki ste v tej
hiši dobili svojo prvo vzgojo, kjer ste se napili duha sv. Frančiška Saleškega in ste se
naučili pravil in del za vzgojo v nežnih letih, vi morate po svojih močeh nadomestiti
to pomanjkanje, vi morate priskočiti na pomoč don Bosku, da boste bolj gotovo do-
segli cilj, ki ste si ga postavili, se pravi napredek vere in korist naše družbe z vzgojo

33.10 Page 330

▲back to top
330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
mladine. Seveda ne smete zanemarjati odraslih. Veste pa tudi, da se ti večinoma ne
odzivajo na naše prizadevanje. Zato se obrnimo na male, vodimo jih h katekizmu,
vabimo jih k zakramentom, odvrnimo jih od nevarnosti, ohranimo jih in pripeljimo
nazaj h kreposti. Če boste tako delali, boste videli, kako uspešen bo vaš apostolat,
sodelovali boste pri vzgoji dobrih kristjanov, dobrih družin vernega ljudstva. Tako
boste postavili jez sedanjemu in prihodnjemu brezboštvu in hudobiji.
Da boste pa imeli uspeh pri mladih, bodite do njih nadvse ljubeznivi, storite, da vas
bodo vzljubili, da se vas ne bodo bali. Pokažite jim in prepričajte jih, da želite dob-
ro njihovim dušam, potrpežljivo in dobrohotno popravljaje njihove napake. Zlasti se
varujte, da bi jih pretepali. Storite vse, da bodo takoj, ko vas bodo zagledali, prišli k
vam in ne bežali pred vami, kakor se to dogaja v mnogih krajih in v večini primerov
imajo prav, ker se bojijo palice. Mogoče se vam bo zdelo, da je vaše prizadevanje za-
man in da vsi vaši napori ničemur ne služijo. Mogoče bo za trenutek res tako, vendar
ne bo vedno in niti pri tistih, ki se vam zdijo najbolj nedostopni. Lepo vodilo, ki ste si
ga opportune in importune [ugodno ali neugodno] prisvojili, ljubeznivo ravnanje,
kakršnega ste bili deležni vi, bo ostal vtisnjen v srca in duše. Prišel bo čas, ko bo dobro
seme začelo kaliti, pognalo cvetove in obrodilo sadove.
V potrditev tega naj vam povem, kaj sem doživel pred kakim tednom. Na začetku
tega meseca so videli, kako se je okoli cerkve Marije Pomočnice in ob oratorijskem
plotu sukal neki kapitan, ki se ni znašel v popolnoma spremenjeni okolici. Po neuspe-
lem iskanju je vprašal enega izmed naših v hiši:
»Bi bili, prosim, tako dobri in mi povedali, kje je don Boskov Oratorij?«
»Tole je, gospod.«
»Je to mogoče? Tukaj je bila vendar nekoč njiva in na pol podrta hišica. Za cerkev je
služila majna lopa, ki je od zunaj sploh nisi videl.«
»Dostikrat sem slišal pripovedovati, da je bilo tako, kakor pripovedujete vi, vendar
jaz tega nisem videl. Lahko vam le zagotovim, da je to Oratorij sv. Frančiška Saleške-
ga ali – kakor pravite vi – don Boskov Oratorij. Če vaša uglednost želi vstopiti, kar
vstopite.«
Kapitan je vstopil, si vse pozorno ogledal in potem začuden vprašal: »In kje stanuje
don Bosko?«
»Tamle spodaj.«
»Bi lahko z njim govoril?«
»Menim, da je to mogoče.«
»Predstavili so mu ga. Ko ga je zagledal, je vzkliknil: »Don Bosko! Se me še spomi-
njate?«
»Ne spominjam se, da bi vas kdaj videl.«
»Pa vendar ste me videli, z menoj govorili in ste imeli z menoj večkrat opraviti. Ali se
ne spominjate več nekega … ? V letih 1847, 1848 in 1849 sem vam delal velike sitnosti
in zaradi mene ste morali tolikokrat vzklikniti tišina. V cerkvi pri katekizmu sem
moral biti z vami, da ne bi motil sošolcev, in le redkokdaj sem šel k spovedi.«
»Zdaj se spominjam. Spominjam se tudi, da ste, ko je zazvonil zvonec, vstopili v cerkev
skozi ena vrata in šli ven skozi druga in tako prisilili don Boska, da je tekel za vami.«

34 Pages 331-340

▲back to top

34.1 Page 331

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
331
»Da, to sem jaz.«
Ko mu je potem omenil poglavitne dogodke tridesetih let, ki so potekla od tedaj, je
dejal: »Toda jaz nisem nikdar pozabil don Boska in njegovega Oratorija, in ko sem
pred dnevi prišel v Turin, sem začutil potrebo, da vas obiščem. Sedaj bi se rad spove-
dal.« Rade volje sem mu ustregel. Preden se je poslovil, sem ga vprašal: »Zakaj ste se
hoteli spovedati?« Veste, kaj mi je odvrnil? Poslušajte: »Ko sem zagledal don Boska,
sem se spomnil vsega njegovega prizadevanja, da bi me pritegnil k dobremu; spom-
nil sem se besed, ki mi jih je povedal na uho, njegove želje, njegovih povabil, da bi šel
k spovedi. Ti spomini so bili vzrok, da sem se želel spovedati.«
Dragi sinovi, če kak vojak, ki se je gotovo znašel v številnih nevarnostih, ki je slišal
toliko slabih pogovorov, ohrani spomin na osnovne verske resnice, ki se jih je naučil
v mladih letih, in se mu ponudi priložnost za spoved in se tudi spove, zakaj bi potem
izgubljali pogum, če pri delu za mladino ne naletimo takoj na odgovor? Sejmo, po-
tem pa kot kmet potrpežljivo čakajmo na čas žetve. Toda ponavljam vam: nikdar ne
pozabite na ljubeznivo ravnanje. Pridobivajte si naklonjenost mladih z ljubeznijo.
Vedno se spominjajte načela sv. Frančiška Saleškega: Na kapljico medu se ujame več
muh kot na sod kisa.
Don Boskov govor se ni končal tu, vendar nimamo več besedila. Nikakor
ne moremo zamolčati, kako je na nedeljo Presvete Trojice leta 1891 na šaljiv
način napovedal petdesetletnico svoje prve maše. »Res je,« je dejal, »da bom v
teh enajstih letih imel zadosti časa, da vas bom vse povabil. Vendar vas že danes
vabim na kosilo ob tisti priložnosti in želim, da ne bi nobeden manjkal.« Teolog
Reviglio, župnik pri Sant'Agostinu, bo diakon; don Vaschetti, dekan v Volpianu,
subdiakon: teolog Ascario Savio, rektor Zavetišča in ceremoniar. Drugo bomo
določili takrat. Če bo pa tisti, ki drži v roki ključe življenja in smrti, odločil dru-
gače, potem poskrbimo, dragi sinovi, da se bomo gotovo dobili v nebesih na
slovesnostih, ki jim ne bo nikdar kraja.
DVA ATENTATA
Don Boskova zmagoslavja so motila sanje sovražnikov Cerkve in Boga, tako
da so se odločili za skrajna sredstva in so pripravljali uboj. Bralci že vedo, koli-
kokrat je bilo ogroženo don Boskovo življenje zaradi podlih napadov. Toda po-
tem ko so njegova dela budila toliko občudovanja in dobrohotno naklonjenost
vsega civilnega sveta, bi mislili, da se sovražniki ne bodo zatekali k tako divjim
barbarskih dejanjem. Kljub vsemu sta si v letu Gospodovem 1880 v kratkem
času sledila – verjetno med seboj povezana – dva poskusa uboja našega dobre-
ga očeta.
Prvi poskus je izvedel zadnji teden junija nekdanji gojenec Oratorija Ale-
ssandro Dasso, ki je živel od svojega posla v Turinu. Prišel je v vratarnico in
rekel, da bi rad govoril z blaženim. Ker je dobro poznal zavod, je sam šel v sobo,

34.2 Page 332

▲back to top
332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
kamor so mu dali vstopiti. Zmedeno je gledal in zdelo se je, da ima v mislih vse
kaj drugega kot to, kar naj bi storil.
Don Bosko ga je kot po navadi ljubeznivo sprejel. Ker pa je fant molčal in
se ga je polaščal vedno večji nemir, ga je Božji služabnik vprašal: »Kaj želiš od
mene? Govori. Saj veš, da te ima don Bosko rad.« Oni se mu je vrgel k nogam,
bruhnil v jok in mu med solzami pripovedoval svojo žalostno zgodbo. Vpisal se
je med prostozidarje. Sekta je obsodila don Boska na smrt. Izžrebali so enajst
imen, enajst ljudi, ki naj bi izvedlo smrtno obsodbo. »Mene je zadelo prvega,
prav mene! Zato sem prišel: Nikdar ne bom storil česa podobnega. Vem, da si
bom nakopal maščevanje drugih. To da sem izdal skrivnost, pomeni mojo smrt.
Zgubljen sem, dobro vem! A da bi jaz ubil don Boska? Nikdar!« Po teh besedah
je potegnil skrito orožje in ga vrgel na tla.
Don Bosko ga je dvignil, ga skušal pomiriti, ga pregovoriti, pa je bilo vse
zaman. Revež je kot puščica zapustil sobo; kakor da bi ga nevidna sila gnala
v prepad. Blaženi je takoj pisal pismo njegovemu očetu, precej umirjenemu
možu, in ga nujno povabil v Oratorij, kjer mu je zaupal vso stvar. Toda njegov
sin, gnan od obupa, se je 23. junija vrgel v Pad. Mitničarska straža ga je rešila in
ga izročila dvema policistoma, ki sta ga odvedla domov. Dva dni pozneje je oče
pisal don Bosku in ga, potem ko mu je opisal, kar se je zgodilo, prosil za pomoč.
»Velečastiti oče, zaščitnik in rešitelj teh, ki so zablodili, vaši neizmerni ljubezni
priporočam svojega sina.« Don Bosko je večkrat obiskal tega nesrečnega očeta,
s katerim sta se dogovorila, kako bi sina spet spravila na pravo pot, obenem pa
ga obvarovala maščevanja sokrivcev. Potem ko mu je velikodušno priskočil na
pomoč, mu je omogočil pobeg v tujino in mu poiskal varno skrivališče, kjer je
živel nepoznan do konca svojih dni.
Drugi atentat se je v veliko bolj tragični obliki zgodil naslednjega decem-
bra. Mlad gospod, star petindvajset let, je obiskal don Boska, ki ga je vljudno
povabil, da je sedel k njemu na divan. Imel je obraz, ki je od vsega začetka budil
malo zaupanja. V očeh mu je bliskalo nekaj hudobnega, kar je don Bosku sveto-
valo budnost in opazovanje njegovih gibov. Mladeniča je mučila nervoznost, ki
je ni mogel obvladovati. Sede je govoril in skakal z enega pogovora na drugega,
enkrat je bil ves iz sebe od zgovornosti, potem pa je spet mahal z rokami, tako
da mu je padel na tla revolver s šestimi naboji. Don Bosko je, ne da bi se gos-
pod zavedel, položil roko na orožje in ga počasi počasi vtaknil v žep. Oni pa je
v svojem brezzveznem govorjenju začel izzivati, kakor bi hotel zanetiti prepir.
Kar nenadoma je začel z očmi bliskati okoli sebe in grebsti z desnico po žepu;
iskal je in iskal, se čudil, skočil pokonci, gledal sem in tja in se ni mogel pomiriti.
Medtem je vstal tudi don Bosko in ga mirno vprašal: »Kaj iščete, dragi gospod?«
»Imel sem neko stvar tukaj v žepu, Toda kdo ve, kako … Kam je vendar
izginila?«

34.3 Page 333

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
333
»Verjetno ste mislili, da jo imate, pa ste se zmotili …«
»Ne, nikakor ne!« je oni kričal, tekal po sobi sem in tja in se zaletel tudi v
sosednjo sobo.
Don Bosko se mu je hipoma približal, prijel z levico za kljuko vrat, kot bi
jih hotel odpreti, naperil orožje proti njemu in mirno dejal: »To je stvar, ki jo
iščete, kaj ne?« Ko je hudodelec to videl, je ostrmel. Nato je hotel priti do svo-
jega orožja, toda don Bosko je ukazovalno rekel: »Konec komedije! Izginite od
tod in Bog naj vam bo usmiljen!« Medtem je odprl vrata in tistim, ki so bili v
predsobi, naročil, naj ga pospremijo do vrat. Morilec se je obotavljal, toda don
Bosko je dejal: »Izginite od tod in se ne prikažite več sem.« Končno je odšel. Dva
od hišnega osebja, ki sta razumela, za kaj gre, sta ga pospremila na cesto, kjer
ga je ob kočiji čakala skupina nepridipravov in se potihoma pogovarjala. Ko so
uvideli, da se je udarec ponesrečil, so nekateri skočili v vozilo, drugi pa so urnih
nog ubrali vsak na svojo stran. Naš prijateljček pa se je ves pobit napotil po Via
Cottolengo.
Ko je don Bosko tako srečno preprečil atentat, je dal poklicati teologa
Margottija in se z njim pogovarjal, ali naj ta dogodek prijavi ali ne. Po tehtnem
preudarku sta se odločila da ne. Pri pogovoru je bil navzoč tudi don Cagliero.
HIŠA NELVA
Don Bosko je pridobival vedno več zemljišča, da bi razširil meje, ki naj bi
obdajale področje njegovega oratorija. Hiša, ki stoji danes nasproti gledališču
in nosi na pročelju marmornat kip Doli Pavia, je v tistih časih stala tam sama
in je bila last gospoda Giovannija Batista Nelve. Skupaj z dolgim pasom zem-
ljišča, ki je meril 2.015 kvadratnih metrov, je segalo vse do Via Cottolengo.7
Ko je blaženi zvedel, da sta hiša in zemljišče na prodaj, se je odločil, da ju bo
kupil. Toda težave z obeh strani so preprečile zaželeni nakup. Don Bosko je dal
vsa pooblastila don Rui, ki je sklenil pogodbo 17. avgusta 1880, malo preden je
šel v Marseille na duhovne vaje. Podpisali so pogodbo za 13.500 lir s pogojem
zamenjave. Don Bosko je odstopil Nelvi za 12.000 lir zemljišče na vogalu Via
Cottolengo in Via Allione, sedanja Via Salerno. Dolga leta je bilo to zemljišče
dvorišče prazničnega oratorija.
DRUGI GENERALNI KAPITELJ
Drugemu generalnemu kapitlju, ki je bil sklican prav leta 1880, ne moremo
posvetiti toliko strani, kakor smo to storili za prvega, ker do sedaj še nismo
mogli odpreti zapisnikov, ker niso bili formalno urejeni ali pa so se porazgubili.
7 Prim. Giraudi, L'Oratorio di Don Bosco, tabela VIII, C.

34.4 Page 334

▲back to top
334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Od tistih, ki so se kapitlja udeležili, je živ samo don Angelo Maria Rocca, takrat
ravnatelj hiše v Spezii. Iz njegovih obledelih spominov moremo sklepati, da so
opravili stvari bolj po domače.
Kapitularji so se kakor prvič zbrali meseca septembra v Lanzu. Don Bosku
se v nasprotju s prvim kapitljem temeljita priprava ni zdela pomembna. Temu
je treba dodati še dejstvo, da je bilo veliko zelo mladih ravnateljev in delega-
tov, ki niso bili, kot prav don Rocca, sposobni kaj dosti prispevati k razpravam.
Starejši sobratje pa so bili zelo utrujeni in so potrebovali počitek. Med obrav-
navanimi temami tudi ni bilo takih, ki bi mogle vzbuditi posebno zanimanje in
bi zahtevale poglobljen študij. Končalo se je s sklepom, da naj se vse prepusti
vrhovnemu kapitlju.
O tem kapitlju so nam ostali trije dokumenti. Najprej okrožnica za sklic,
v kateri je omenjeno, da se je razen vrhovnemu predstojniku iztekel čas vsem
članom vrhovnega kapitlja in bo zato treba voliti novega.8 Sledila je okrožnica
v latinskem jeziku za vse ravnatelje in druge predstojnike hiš, datirana na prvi
dan devetdnevnice Marije Brezmadežne.9 Treba bi bilo ne malo časa, da bi
uresničili, uredili in natisnili vse sklepe, zato je don Bosko takoj navedel osem
točk, ki jih je priporočil v posebno obravnavo in izvajanje: 1. Ponovno prebrati
odloke prvega generalnega kapitlja, zlasti točke, ki se tičejo moralnosti in eko-
nomije. 2. Zahtevati, da se opravljajo mesečni obračuni in mesečna vaja za sreč-
no smrt. 3. Ne hoditi v kopališče, razen če tako predpiše zdravnik. 4. Pokoravati
se predstojnikom in ne zapuščati hiše brez resnega razloga, ne imeti denarja
pri sebi in ne delati izdatkov brez potrebe in brez odobritve predstojnika. 5.
Preprečiti za vsako ceno leglo vsega zla, to je počitnice na domu ali pri prijate-
ljih. 6. Zglednost življenja in beg pred vsem, kar bi moglo imeti tudi samo videz
pohujšanja. 7. Potrpežljivost, ljubezen in ljubeznivost v dejanjih in besedah. 8. V
mesecu februarju in marcu naj vsi pišejo vrhovnemu predstojniku in mu poro-
čajo o svojem zdravju in poklicu. Ravnatelji naj na svojih konferencah sobratom
govorijo o teh temah, ki se tičejo tako bistvenih točk salezijanskega življenja.
Toda najpomembnejša listina so Deliberazioni [Odredbe], izdane dve leti
pozneje.10 Iz primerjave in pregleda povzemamo, da drugi generalni kapitelj ni
bil nič drugega kot obnova in dopolnilo prvega. Spremenili so le nekatere točke,
kakor je narekovala izkušnja, in dopolnili tiste, ki so jih prej opustili. Štiri zača-
sne vrstice iz leta 1877, ki so govorile o Študiju pri salezijancih, sta nadomestili
8 Izvirnik je napisal don Rua, podpisal pa don Bosko, ki je lastnoročno dodal naslednjo pripombo:
»P. S.: Iz Kataloga za leto 1880 boš spoznal, kdo so sedanji člani vrhovnega kapitlja in kdo so
sobratje z zaobljubami, ki bi mogli biti izvoljeni.« Okrožnica ravnateljem.
9 Dodatek, št. 58.
10 Deliberazioni del secondo Capitolo Generale della Pia Società Salesiana tenuto in Lanzo Torinese
nel settembre 1880 [Odločitve drugega generalnega kapitlja salezijanske družbe, ki se je potekal
v Lanzu Torinese septembra 1880]. Torino, Sal, Tisk., 1882.

34.5 Page 335

▲back to top
BiS 14 — 19. poglavje
335
dve obilni poglavji z naslovom Cerkveni študij ter Filozofski in leposlovni študij.
Prejšnjim popravljenim in razširjenim pravilnikom za inšpektorja, ravnatelja,
generalni kapitelj in vodstvo sester so dodali dva, katerih snov so obravnavali
že na kapitlju 1877. To sta pravilnik za izvolitev članov vrhovnega kapitlja in
poglavje o službah vsakega izmed njih. Tako si torej razložimo, zakaj drugi ge-
neralni kapitelj pred drugimi kapitlji in pred člani Družbe ni bil tako pomem-
ben kakor prvi.
Ko je don Bosko predstavil sobratom Odredbe, je pisal: »Razvoj naše druž-
be v Evropi in Ameriki je jasno znamenje, da nas Bog posebej blagoslavlja. Zato
naj se vsak salezijanec potrudi, da bo čim bolj vreden Gospodove milosti z du-
hom pobožne molitve, s pokorščino in žrtvijo. To bomo dosegli z natančnim
izpolnjevanjem konstitucij in teh Odredb.« Zgoraj je prav tako povedal, da je
od izpolnjevanja pravil in kapiteljskih odredb v veliki meri odvisen razvoj naše
Družbe in duhovni napredek njenih članov.

34.6 Page 336

▲back to top
20. poglavje
DVE OVADBI, PREISKAVA, NESPORAZUM
IN ZNAČILNE SANJE
Ponovno moramo začeti žalostno pripoved o novih nevšečnostih, ki jih
je blaženi moral pretrpeti v svoji čisti gorečnosti za slavo Božjo, korist Cerkve
in zveličanje duš. Začeli bomo s pripovedjo o zadnjem delu spora, ki je nastal
zaradi objave milosti, ki so jih verniki pripisovali priprošnji Marije Pomočnice.1
Kmalu po lepem prazniku 1880 je msgr. Gastaldi zatožil don Boska in salezijan-
ce pri papežu, češ da so dali brez njegovega dovoljenja natisniti čudeže prebla-
žene Device Marije. Najbolje je, da preberemo celoten dokument.2
Preblaženi oče!
Mlada družba salezijancev je l. 1868 odprla v Turinu cerkev z imenom Marija Po-
močnica. Nekaj let pozneje je ista družba izdala knjigo, polno čudovitih milosti in
čudežev, ki naj bi se zgodili v tisti cerkvi po priprošnji Marije Pomočnice, ki jo tam
častijo. Knjigo so prinesli v mojo škofijsko pisarno in jo zaupali duhovniku, da jo je
pregledal. Napisal je svoj visto [pregledal], na osnovi katerega so knjigo objavili, ne
da bi to jaz ali moj generalni vikar ali kateri uradnik škofijske pisarne podpisal.
Knjiga je izšla z napisom: Knjigo odobril nadškof. Zato sem bil prisiljen, da sem v
nekem časopisu objavil, da preprosti visto kakega nadškofijskega pregledovalca še
ni razlog, da bi knjigo odobril tudi nadškof.
Kmalu so salezijanci pripravili novo izdajo iste knjige in dodali nove čudeže. Knjigo je
pregledala nadškofijska pisarna v Genovi in dala svoj visto; knjiga je izšla v tiskarni,
ki jo imajo salezijanci v Sampierdareni, in so jo razširili po vsej turinski škofiji.
Letos (1880) je bila natisnjena v Turinu in izdana, kot da bi izšla v Sampierdareni, z
visto nadškofijske pisarne v Genovi od istih salezijancev knjiga z naslovom …3 polna
1 Prim. MB XI, str. 449–454 [BiS XI, str. 282–285].
2 Objavljamo po lastnoročnem besedilu nadškofa, ki je last že večkrat omenjenega teologa
Franchettija v Turinu. Po tem izvirniku je monsinjorjev tajnik napravil prepis, ki je šel v Rim. V
kurzivi napisane besede so v izvirniku podčrtane.
3 Ni naslova v izvirniku. Vendar domnevamo, da gre za »Mesto zatočišča«, ki ga je napisal don
Lemoyne maja 1880 kot 330. zvezek Katoliškega branja.

34.7 Page 337

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
337
čudežnih uslišanj, ki so se zgodila v teh zadnjih letih po priprošnji Marije Pomočnice,
ki jo častijo v zgoraj omenjeni cerkvi.
Tridentinski cerkveni zbor na XXV, Decreto de Invocai. Et Venerat. etc. dice: Statuit
S. Synodus … ullo in loco, vel ecclesia quomodolibet exempta, nulla admittenda
esse nova miracula, nisi recognoscente et approbante Episcopo [25. zasedanju v
Odloku o prošnjah in češčenju pravi: Sveti zbor določa, da nikjer, tudi v kateri koli
izvzeti cerkvi, ne smejo biti dopuščeni novi čudeži brez predhodnega pregleda in
odobritve škofa]. Ferraris pa pod geslom Miraculum [Čudež] dokazuje, da ima škof
pravico, da zakrije podobe in zapre cerkve tudi redovnikom, dokler ne preverijo ču-
dežev, ki naj bi se bili zgodili v moči tiste slike ali v takih cerkvah.
Zatem sem pisno povabil vrhovnega predstojnika salezijancev v Turinu, naj prinese
v mojo škofijsko pisarno pričevanja in dokaze, ki potrjujejo čudeže, ki so se zgodili
v osmih letih in ki bi se, če bi bili resnični, dogajali pred mojimi očmi. Tu pa se obja-
vljajo brez vsakršne preveritve, brez kakršnega koli dovoljenja, brez odobritve kra-
jevnega škofa in rekli bi celo v nasprotju s predpisi, ki so bili objavljeni v Liturgičnem
koledarju 1878.
Res je, da nosijo te knjige izjavo Urbana VIII., ki pravi, da tem pripovedim o čudežnih
dogodkih ne gre pripisovati drugega kot samo človeško verodostojnost. Toda ali je
to zadosti, da se izpolni predpis Tridentinskega cerkvenega zbora? Meni se zdi, da ne.
Tukaj se ne govori o čudežih iz starih časov, ki so se zgodili v daljnih krajih, temveč v
današnjem času v tem našem nadškofijskem mestu, pred očmi turinskega nadškofa,
ki mu je Tridentinski cerkveni zbor naročil, da mora vse najprej raziskati in potrditi,
preden jih natisnejo v knjigi. Zato se zdi, da po naročilu Tridentinskega cerkvenega
zbora teh dogodkov ne bi smeli objavljati, zlasti ne v škofiji, kjer se govori, da so se
zgodili, brez predhodnega ugotavljanja in priznanja krajevnega škofa.
In za kakšno človeško pristojnost lahko gre tukaj? Za nobeno drugo kot za pričeva-
nja, ki jih je preverila in presodila pristojna avtoriteta. In kdo naj preverja pričeva-
nja, ali so vredna vere, in ugotovi, ali je dogodek, o katerem se govori, tudi zares ču-
dežen ali ne? Tridentinski cerkveni zbor odreja, da mora biti to škof, kajti v stvareh,
ki se tičejo čudežev, človeška avtoriteta nič ne pomeni.
Dodati je treba, da je Turin mesto z 240 tisoč prebivalci, z velikim številom profesorjev,
doktorjev in univerzitetnih študentov ter s številnim in uglednim državnim uradni-
štvom. Če se potem s tako lahkotnostjo objavljajo čudežni dogodki in ponujajo v vero-
vanje toliko tisočem ljudi in ne brez jasnega videza obilnega zaslužka, potem cerkvena
oblast ne more, da ne bi razmišljala o mnenju toliko ljudi, ki so v veliki meri nagnjeni
k neveri in trdovratno zanikajo obstoj vsake nadnaravnosti in postavljajo v slabo luč
čudeže Svetega pisma in cerkvene zgodovine. Pomisliti je treba, da je leta 1877 neko
dekle, sprejeto v Cottolengovo Hišo Božje previdnosti, s svojimi izmišljotinami devet
mesecev varalo veliko število Turinčanov in se delalo, da je hipnotizirano (sic).
Zato se mi zdi, da bi bilo treba salezijancem odslej strogo prepovedati objavo
kakršnega koli čudeža, ki bi se zgodil v cerkvi Marije Pomočnice, brez predhodnega
dovoljenja cerkvene oblasti. Prav tako jim je treba ukazati, da vzamejo iz obtoka vse
knjige, ki so bile napisane o teh tako imenovanih čudežih.

34.8 Page 338

▲back to top
338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Zdi se mi, da je moja stroga dolžnost, da sporočim te stvari vaši svetosti, da boste v
svoji modrosti ukrepali tako, kot se Vam bo zdelo najbolj ustrezno.
Medtem ko prosim vašo svetost za apostolski blagoslov zame in za mojo škofijo itn.
Sveti oče je to pismo poslal kardinalu Bartoliniju, prefektu Kongregacije
za obrede. Ta je prosila turinskega nadškofa za obtožene knjige in mu zagoto-
vila, da jih bo dala natančno pregledati. Monsinjor je pošiljko knjig pospremil
z dobro zabeljenim pismom.4 Preverjanje so uradno zaupali msgr. Lorenzu
Salvatiju, promotorju vere. Brez dvoma, pravi ta, je dolžnost krajevnih škofov
in ne koga drugega, da dajo kanonično sodbo o novih čudežih, ki jih Božja vse-
mogočnost po priprošnji preblažene Device in svetnikov dela v Cerkvi. Vendar
pa taka kanonična sodba ni vedno lahka niti primerna tako zaradi raziskovanja
samega kakor tudi zaradi potrditve, ker čudežni dogodki, »kakor se zdi, da so
to v Turinu«, pravi poročevalec, »kažejo prej znamenja milosti kot čudežev«. V
takih primerih, meni, naj škofje v smislu odloka Svete inkvizicije z dne 23. maja
1668 sicer knjigo predhodno pregledajo in odobrijo, da bo zagledala luč sveta
čista v cerkvenem nauku in brez vsakega čudaštva, smešnosti ali nasprotij proti
splošnim pravilom zdrave kritike, vzdržujejo pa naj se sodbe in odobritve o re-
sničnosti pripovedovanih čudežnih dogodkih in naj zato dovolijo natis na osno-
vi zadostnih razlogov človeške verodostojnosti, ki zadostuje za razloge človeš-
ke verjetnosti. Za to pa je zadosti izrecna izpoved pisatelja v smislu odlokov
Urbana VIII. To pravilo je, kakor obširno navaja poročevalec, do pičice natanko
navedla Sveta kongregacija za obrede v dveh novejših odlokih na zahtevo škofa
v Santiagu v Čilu in Capui.5 Nato nadaljuje: »Tako delajo povsod in tudi tukaj v
Rimu. V dobro upravljanih svetiščih zapisujejo vse milosti, včasih tudi take, ki
imajo znamenja čudeža, o katerih verniki iz hvaležnosti in iz lastnega prepri-
čanja trdijo, da so jih prejeli od nebeške Kraljice, in to dokazujejo tudi tako, da
izpolnjujejo dane obljube. Ob svojem času se napravi izbor najbolj overovljenih
poročil, ki jih objavljamo v spodbudnih knjigah, natisnjenih s pregledom pri-
stojne cerkvene oblasti. Pri tem se držimo istih postopkov kot pri življenjepisih
in pripovedi o čudežnih dogodkih iz življenja svetnikov, blaženih in Božjih slu-
žabnikov.«
Msgr. Salvati ni spregledal zlega namiga o gnusnem kupčevanju s svetimi
rečmi. Zato je zmagoslavno zavrnil ta del nadškofovega pisma s temile bese-
4 Dodatek, št. 59. Imamo pismo, naslovljeno na njegovo eminenco. Napisal ga je tajnik. Nadškofov
je samo datum na začetku in na koncu podpis. Vpisano je sig. B. Natali col N.° 2993.
5 Prvi je vpraševal, ali je prikazovanje presvete Device Petru Nolasku v Barceloni resnično in ali
smejo objaviti knjige, ki poročajo o pristnosti čudeža. Odgovor se je glasil, da Sveta kongregacija
takega čudeža ni nikdar odobrila niti zanikala, temveč samo dovolila kot dejstvo čiste človeške
vere. Zato ni nikakršnega razloga, da ne bi dovolili, da se govori, piše in tiska po običajih objavlja-
nja. Škof iz Capue je postavil podobno vprašanje o čudežih v Lurdu in v La Salette in dobil enak
odgovor.

34.9 Page 339

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
339
dami: »Darovi in denar kakor tudi dragoceni predmeti, ki se v obilici zbirajo
v cerkvi blažene Device Pomočnice, nimajo na sebi nič gnusnega kupčevanja
s svetimi stvarmi. Vse to so prostovoljni darovi, ki prihajajo iz globokega ver-
skega čustva hvaležnosti in so potrdilo resničnosti o dobljenih uslišanjih. To
so znamenja in potrdila, ki jih Božja dobrota v vseh časih in vedno naklanja
vernikom v svojo večjo slavo in spodbudo svojega ljudstva. Zato v vseh svetiščih
preblažene Device občudujemo darove in dragocena darila in druge dragocene
predmete kakor tudi stare in nove podobe, ki predstavljajo čudežna ozdravlje-
nja, in to tudi v najnovejših svetiščih, kot je Lurd, ki je nastal iz nepretrgane
vrste čudežnih dogodkov in obilnih darov, ki so jih darovali obdarjeni verniki.«
Nato je promotor dal posebno priporočilo in dober predlog. Priporočal
je večje dostojanstvo v slogu in večjo preudarnost v posameznostih. »Dobrim
očetom salezijancem« je svetoval, naj za večji učinek dobrega pripravijo novo,
popravljeno izdajo vsaj glavnih takih knjižic, opremljenih z visto krajevnega
škofa. Štel je za spodrsljaj, da so se obrnili na nekega tujega škofa za potrditev
knjige o čudežih, ki so se zgodili v Turinu v cerkvi Marije Pomočnice. To odloči-
tev so sporočili don Bosku.6
Don Bosko je dal vprašanje v pretres učenemu jezuitskemu kanonistu pa-
tru Rostagnu, ki je sestavil spomenico in dokazal štiri stvari: 1. Čudeži kanonizi-
ranih svetnikov za natis ne potrebujejo strogega preverjanja ordinarija, temveč
zadostuje preprost pregled, da v knjigi ni nič praznovernega in nasprotnega
pobožnosti in verskim resnicam. 2. Po Avanzinijevem mnenju,7 ki je bilo natis-
njeno v Rimu s potrdilom vodje svetih palač, ni obveznosti cerkvenega pregleda
v naših krajih, kakor je to potrebno za Francijo in Belgijo. Predpis cerkvenega
pregleda se ne izvaja niti v Turinu niti med duhovščino.8 3. Salezijanci so imeli
odobritev škofa, v katerega pravnomočnost spada tiskarna, in to zadostuje. Če
bi se dokazalo, da so bile knjižice zares natisnjene v Turinu, se lahko odgovori,
da je msgr. Gastaldi sam odobril knjige, ki so izšle v drugih škofijah in da ti pisci
niso pod njegovo jurisdikcijo. 4. Nedopustna je nadškofova zahteva, da je treba
strogo preveriti čudeže, ki se nanašajo na podobo, ki se časti v cerkvi njegove
škofije, kot to zahteva Tridentinski koncil za druge primere.
Blaženi je poslal pojasnilo patra Rostagna v vednost kardinalu Bartoliniju
in o zadevi istočasno obvestil msgr. Salvatija, ki ga je tudi povabil v Turin. Žal
nam je, da nimamo prepisa tega pisma, ker so v njem navedeni ukrepi, s kate-
6 Dodatek, št. 60.
7 Acta Sanctae Sedis, odd. III, str. 116.
8 Pater Rostagno je navajal primer spoštovanega profesorja rosminijanca Corteja, ki je v obrambo
svojega učbenika filozofije dal natisniti celo vrsto člankov proti svojemu jezuitskemu kritiku in
proti celi Jezusovi družbi in pri tem obilo uporabljal Pascalova Lettere Provinciali [Provincialna
pisma] in njegovega razlagalca ter je nato zbral članke v knjigo, ne da bi prosil za odobritev cer-
kveno oblast v Turinu in ne da bi škofija zato sploh mignila.

34.10 Page 340

▲back to top
340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
rimi bi mogli preprečiti nesporazume, kot je to mogoče povzeti iz monsinjorje-
vega odgovora, iz katerega prinašamo tukaj nekaj odstavkov. Dne 26. avgusta
je pisal: »Čutim dolžnost, da izrazim čustva spoštovanja, ki jih gojim do vaše
spoštovane osebe, in hvaležnosti zaradi plemenitega načina, s katerim ste mi
pisali, medtem ko jaz nisem storil drugega kot dolžnost svojega poklica. Kar se
tiče spora, ponavljam, kar sem povedal po hinc inde [z obeh strani] in je razvi-
dno iz dokumentov. Najpomembnejše se mi zdi tisto, kar govori o načinu, kako
naj bi odpravili neprijetna nasprotovanja. Prav veseli me vaša ugotovitev, da
vse skupaj nima nikakršne osnove. Ni prvič, da je hudič nagrmadil kup ovir
proti Božjim delom, in to brez kakršne koli osnove. Ko smo odkrili prevaro, se
je ognemo toliko lažje, in s previdnostjo, po kateri se tako zelo odlikujete, do-
sežemo zmago. Kar se tiče mojega prihoda v Turin, sprejemam s hvaležnostjo
ljubeznivo ponudbo in jo bom ob ugodni priložnosti, ki se mi bo ponudila, tudi
izkoristil. Tedaj mi bo v veliko zadovoljstvo in čast, da bom spoznal vašo ugle-
dnost tudi osebno.«
Kakšna usoda je doletela omenjene razlage, smo povedali v enajstem zvez-
ku. Slaba stran ovadbe je bila v obtožbi, da so čudeži preproste milosti, ki so jih
prejemali Marijini častilci. To dokazuje cela razprava in tudi dogodek 6. novem-
bra. Tiskar Binelli je natisnil Mistica Città [Božje mistično mesto] Agrede in prvi
zvezek podaril msgr. Gastaldiju. Ta si je zvezek ogledal, vendar mu ni bil všeč in
je samo dejal, da ga on ne bi prepovedal. Nato je vprašal založnika, kako misli
delo spraviti v prodajo.
»Upam,« je dejal, »da mi bodo dobri priskočili na pomoč. Potem pa bom
lepo število knjig dal v prodajo Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.«
»Oratoriju sv. Frančiška Saleškega?« se je začudil monsinjor.
»Da. Don Boskovi knjigarni.«
»Ah, odlično! Čudeži, o katerih govori Božje mistično mesto, so zelo podobni
don Boskovim čudežkom. Če jih Božja mati Marija dela, bene quidem [dobro], če
pa ne, si jih on izmišlja in prodaja.«
Zbirke te vrste so objavljali vsako leto meseca maja pri Katoliškem branju,
škofijska pisarna v Genovi pa je brez težave dajala svoje dovoljenje kot za knji-
ge, ki so bile natisnjene v Sampierdareni. Poskrbeli pa so, da so se izogibali
izrazov, ki bi napeljevali misel na čudeže namesto na preproste milosti.
V tem letu je bil don Bosko deležen tudi odvratne preiskave. Zjutraj 18.
avgusta se je v tiskarni pojavil delegat s skupino stražnikov. Ukazali so, da naj
vsak ostane na svojem mestu, ter vse strogo zastražili. Nato so začeli natančno
preiskavo, ne da bi povedali razlog. Šele ko je delegat zaplenil krtačne odtise
Salezijanskega vestnika, so si lahko razložili tako policijsko početje, čeprav niso
mogli dognati pravega vzroka. Na časopisu je pisalo, da ga tiskajo v Sampierda-
reni, čeprav so ga dostikrat tiskali v Oratoriju. To je bil izgovor, da so se izognili

35 Pages 341-350

▲back to top

35.1 Page 341

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
341
sporom s turinsko kurijo in se odtegnili pregledom, ki so povzročali zamude. Ko
je funkcionar poklical svoje može in razglasil, da je pregled končan, so ga vpra-
šali za pojasnilo. »Obrtna zavist!« je odvrnil s sarkastičnim nasmehom. Toda
preden je odšel, so mu dali v podpis izjavo, v kateri je rečeno, da sta v tiskarni v
Turinu in Sampierdareni eno samo podjetje.
Don Boska ni bilo v Oratoriju, ker je v Nizzi Monferrato vodil duhovne vaje
za gospe in potem za hčere Marije Pomočnice. Ko so ga o tem obvestili, je spo-
ročil don Rui svoje mnenje o celotni zadevi.
Predragi don Rua!
Ne morem si izmisliti razloga, zakaj je kvestura ukazala preiskavo. Vedno smo imeli
tiskarno v Sampierdareni za podružnico tiskarne v Turinu. Tako dajemo delo našim
dečkom. Obe tiskarni imata potrebna dovoljenja. Če je treba kaj urediti, naj nam
povedo, da se bomo znali pravilno ravnati.
Da se bova pogovorila, odpotuj v nedeljo ob devetih dopoldne z vlakom v Turin-Bra-
-Nizza. Sem boš prispel nekako ob dveh in boš ob 18,30 lahko zopet odpotoval v Ge-
novo.9
Če pa misliš prenočiti tukaj, lahko prideš s katerim koli vlakom. Najprimernejši bi bil
vlak ob enih popoldne za Asti-Castagnole. V Nizzi bi bil ob šestih. Poglej vozni red.
Na svidenje in Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Nizza Moferrato, 21. avgust 1880
Po svoji vrnitvi v Turin je v želji, da ne bi sumničenja škodovala njegove-
mu Oratoriju, pisal naravnost kraljevemu prokuratorju in ga prosil, naj navede
vzroke za to preiskavo.
Velespoštovani gospod kraljevski prokurator!
Dne 18. avgusta je v to zavetišče prišlo odposlanstvo s kvesture z ukazom za hišno
preiskavo, da bi ugotovili, tako nam je bilo rečeno, ali se Salezijanski vestnik tiska v
oratorijski tiskarni ali v Sampierdareni.
Ker se je to zgodilo v moji odsotnosti in vprašana oseba ni mogla dati ustreznega
odgovora, vam želim s tem pismom na kratko obrazložiti celo zadevo.
Bollettino se je na začetku imenoval Bibliofilo. Dokler so ga tiskali v Turinu, je izpol-
njeval vse zakonske predpise in so pošiljali dolžnostne izvode ustreznim oblastem,
kakor je mogoče ugotoviti iz potrdil ugledne prokure, ki jo vaša uglednost modro
vodi.
Meseca septembra 1877 je našim ubogim dečkom, zbranim v zavetišču v Sampierda-
reni, zmanjkalo dela. Iz Turina smo jim poslali tiskarski stroj in ustrezne potrebščine
ter nekatere naše gojence, ki so bili sposobni voditi tiskanje, in začeli smo izdajati
Bibliofilo ali Bollettino Salesiano.
9 Don Rua je moral iti v Marseille na duhovne vaje salezijancev.

35.2 Page 342

▲back to top
342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Naj povemo, da za tovrsten časopis v Turinu ves čas niso zahtevali poslovodje, ker so
ga šteli za katalog naših tiskarn in knjigarn, in šele septembra 1877 je kraljevi pro-
kurator za mesto Genovo zahteval odgovornega poslovodjo. Predlagali smo gospoda
Giuseppeja Ferrarija. Bil je sprejet in je še sedaj na tem mestu.
Od takrat (septembra 1877) so bile izpolnjene vse obveznosti, ki jih zahteva zakon
o tisku, kakor je to mogoče preveriti iz potrdil tamkajšnje kraljeve prokure, ki jih je
mogoče dobiti na vpogled. Bollettino se je vedno stavil in vezal v Turinu, ker je tam
večje število gojencev in ga je zato tudi lažje odpravljati.
Tiskali smo v celoti ali deloma v Sampierdareni, včasih tudi v Turinu, kadar tam za-
radi preobilice naročil tega niso mogli zadostiti ali zlahka opraviti.
Iz zgoraj navedenega je jasno videti, da sta tiskarna v Turinu in tiskarna v Sampi-
erdareni isto podjetje, ker imata istega lastnika in je delo odvisno samo od njega ter
je tiskarsko orodje v rokah iste osebe. Ubogi dečki, ki se učijo, delajo začasno v obeh
ustanovah, pač glede na potrebe, kakor če bi bila samo ena tiskarna. Kakor tokrat
sem si vedno strogo prizadeval, da bi izpolnjeval vse zakonske predpise, in si nisem
nikakor mislil, da bi v takem poslovanju moglo biti kaj protizakonitega. Če bi bilo
treba izpolniti kak predpis, prosim vašo uglednost, da bi mi to sporočili, da bi tako
mogel nadaljevati vzgojo ubogih dečkov iz najnižjega družbenega sloja, katerih mo-
ralni in družbeni vzgoji sem posvetil svoje življenje. Prosim pa, da to napravite brez
kakršnih koli nemirov in preplahov, kakor se to dogaja v podobnih preiskavah.
Če pa je bila imenovana preiskava opravljena zaradi kakega drugega prekrška zako-
na ali iz kakega političnega razloga, ponižno prosim, da bi meni v vednost in vednost
drugih zavodov to čim prej sporočili, če ta moja zahteva ni v nesoglasju s tajnostjo,
ki je v korist javne službe.
Vaša preudarna modrost bo znala oprostiti zaupljivost, s katero sem si dovolil pisati
vam to pismo. Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. avgust 1880
Sčasoma smo od nekega Vallera, nekdanjega gojenca, zaposlenega na policij-
ski postaji v Borgu Dora, zvedeli, da je do preiskave prišlo zaradi dveh anonimnih
pisem, v katerih je bilo rečeno, da tiskarna v Oratoriju tiska podtalne spise. Končno
pa je don Berto v opombi na koncu pisma zapisal, da je celo zadevo povzročil ka-
nonik Colomiatti, fiskalni odvetnik škofijske pisarne. Kakor koli je oblast odgovo-
rila na pismi, nam ni znano, ali je spletka prekoračila prag sodne palače.
Medtem ko je ta zadeva tekla svojo pot, sta za isto stvar stekla dva različna
postopka: eden s strani kardinala protektorja in drugi s strani svete kongrega-
cije za koncil. Vsebine pisma kardinala Nine ne poznamo natančno, za drugo pa
imamo besedilo,10 v katerem med vrsticami beremo: »(Da bi don Bosku) to leto
javno slovesno priznal svoje zaupanje, sem mu ponudil v dar eno svojo zasebno
hišo z vrtom z edino zahtevo, da bi dva njegova redovnika zastonj poučevala
10 Pismo msgr. Gastaldija kardinalom Koncilske kongregacije, Turin, 5. december 1880.

35.3 Page 343

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
343
uboge dečke iz tamkajšnje okolice in bi imel odprt praznični oratorij. Vendar
nisem dobil nikakršnega odgovora.«
Šlo pa je za naslednjo zadevo, ki se je takole razvijala: Ker je msgr. Gastaldi
želel, da bi v bližini cerkve presvetega Srca Jezusovega odprli brezplačno šolo
za dečke, je v svojem pismu dne 22. marca, naslovljenem na don Cagliera, izja-
vil, da izroča njemu in po njem Družbi svoje poslopje in šest tisoč lir s pogojem,
da bodo salezijanci za vedno odprli brezplačno deško osnovno šolo za revne
otroke, ki bo delovala deset mesecev na leto, in praznični oratorij. V ta namen
bi izdelali dve listini: notarsko in po zakonu določeno prodajno pogodbo med
člani Družbe in monsinjorjem in drugo med monsinjorjem, don Ruo in don Cag-
lierom, ki bi v imenu Družbe prevzeli imenovane obveznosti. Ob neizpolnjeva-
nju pogodbe bi se lastnina vrnila začasno – pro tempore – turinskemu nadškofu.
To pogodbo bi predložili Sveti kongregaciji za škofe in redovnike. Pismu je bil
priložen tloris poslopja. Pričakoval je pritrdilni odgovor.
Monsinjor je moral takoj pisati don Caglieru, ker je vedel, da je don Bosko
v Rimu. Don Cagliero pa je zavlačeval odgovor, ker je čakal na don Boskovo
vrnitev. Toda nadškof mu je 8. aprila spet pisal: »Prosim vas, da pridete quam
primum [čim prej] na pogovor o stvari, o kateri sem vam pisal, ker želim, da
pridemo čim prej do konca.« Don Cagliero se je predstavil njegovi ekscelenci.
V zavodu so vedeli, da so isto ponujali že drugim redovnim ustanovam, pa niso
hotele sprejeti. Ko so stvar dobro premislili, je tudi don Cagliero menil, da zara-
di pomanjkanja osebja in sredstev tudi salezijanska družba ne bi mogla odpreti
nove ustanove z vsemi obveznostmi in za samo tristo lir na leto, ko je bilo ven-
dar na voljo šest tisoč lir. Zato je izrazil prepričanje, da je nemogoče prevzeti
obveznosti v taki obliki. Nadškof sam je spoznal, da je prihodek tristo lir na leto
nezadosten za tako ustanovo. Zato so se odločili, da bodo prekinili dogovore do
odprtja nove cerkve in hiše sv. Janeza Evangelista nedaleč od tod, od koder bi
lahko dopoldne in popoldne hodili učitelji poučevat v šolo.
Zdelo se je, da je vse mirno urejeno, ko je don Bosko 23. junija prejel od
kardinala Nine naslednje pismo:
Veleugledni gospod!
Iz zanesljivega vira sem zvedel, da je pred nekaj meseci monsinjor turinski nadškof
ponudil družbi salezijancev zastonj lepo hišo z obširnim zemljiščem v bližini cerkve
Srca Jezusovega z namenom, da bi tam salezijanci odprli brezplačno osnovno šolo za
revne dečke, ki je v tistem delu mesta zelo potrebna. Ponudil je še šest tisoč lir in bil
pripravljen to vsoto tudi povišati, če bi bilo potrebno.
Kolikor mi je bilo sporočeno, je zgoraj imenovana družba to ponudbo sprejela zelo
hladno, tako da je njegova ekscelenca nadškof pisno prosil, da bi prišli k njemu in se
o zadevi pogovorili.

35.4 Page 344

▲back to top
344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Toda namesto da bi šli vi osebno, ste poslali enega od članov vaše Družbe, da bi zve-
deli, kaj želi imenovani prelat, ki še danes čaka na končni odgovor.
Ne morem vam zakrivati začudenja, ki mi ga je povzročilo to poročilo. Zdi se mi,
da bi po težavah med vami in njegovo ekscelenco nadškofom vi morali storiti vse in
odgovoriti na njegove dobrohotne ponudbe. Tako bi dokazali, da želite živeti v miru
z imenovanim prelatom. Iz vsega lahko sklepam, da so vas težki razlogi pripeljali do
takega zadržanja, in to v zadevi, ki bi mogla odpraviti trenja, zaradi katerih ste se vi
sami tolikokrat pritoževali.
Vendar nočem opirati svoje sodbe edinole na poročilo, ki sem ga do sedaj prejel. Pro-
sim vas, da mi sporočite kako pojasnilo v tej zadevi, medtem ko z izrazi visokega
spoštovanja izjavljam, da sem vaši uglednosti najvdanejši in pripravljen na uslugo.
L. kardinal Nina
Rim, 23. junij 1880
Don Bosko je kardinalu takole odgovoril:
Visokospoštovana eminenca!
Zadeva, ki se tiče msgr. nadškofa v Turinu (pismo 23. junija), je bila obravnavana v
moji odsotnosti. Zato sem hotel vse natančno izvedeti od tistega, ki me je zastopal. Ne
morem skrivati žalosti, da so stvari predstavili čisto v napačni luči.
Na isti način so suspendirali duhovnika Giuseppeja Lazzera, ravnatelja te materne
hiše, ne da bi pri tem upoštevali kakršne koli kanonske predpise. Prav tako je du-
hovnik Giovanni Bonetti že eno leto in pol suspendiran od opravljanja svoje službe
v Chieriju, in kljub temu da je Sveta koncilska kongregacija zahtevala, da navede
razloge za tako odločitev, ni nikdar odgovoril in suspenz ostaja v veljavi. Pismo s
tem poročilom je doletela ista usoda suspenza: še danes mi s suspenzom pretita dve
pismi, eno z dne 25. novembra 1877 in drugo z dne 1. decembra 1877.
Če pišem ali tiskam sam ali po drugih kar koli proti turinskemu nadškofu razen pa-
pežu, me doleti suspenz. Msgr. nadškof pa lahko piše, kar koli hoče proti ubogim sa-
lezijancem tudi svetim rimskim kongregacijam, ne da bi smel jaz reči samo besedico
v svojo obrambo.
Kljub temu je tristo salezijancev, ki uspešno delajo v turinski škofiji, ne da bi kdaj pro-
sili za priznanje ali za honorarje. Nihče se do sedaj ni mogel pritožiti zoper njihovo
delovanje.
Monsinjorja turinskega nadškofa nikdar nisem prosil za drugo kot to, da bi, če mi
ima kaj povedati, povedal osebno in ne tako, da vse piše Svetemu sedežu. Pa vse za-
man.
Od tod prihajajo težave in zapleti, ki jih imamo s Sveto kongregacijo za škofe in re-
dovnike, da bi postavili Salezijansko družbo v normalen položaj, kot ga imajo druge
ustanove, ki jih je dokončno potrdil Sveti sedež.
S tem nikakor nočem delati težav; časi so preveč težki. Zato bomo povečali našo dob-
ro voljo in delali še bolj za večjo Božjo slavo in nič več.
Salezijanci se pridružujejo skupni zahvali vaši eminenci za dobrohotno podporo, ki
nam jo nudi. Boga prosimo, da bi vas ohranil pri trdnem zdravju, in medtem ko vas

35.5 Page 345

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
345
prosimo za vaš blagoslov, se v globoki hvaležnosti izrekam vaše vzvišene eminence
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. julij 1880
Temu dopisu je don Bosko priložil pismo don Cagliera, v katerem je točno
opisan postopek, ki ga je vodil on sam11 in sklenil z naslednjimi besedami: »Jaz,
gospod don Bosko in gospod don Rua in vsi, ki so poznali načrt msgr. nadškofa,
sploh nismo mogli slutiti notranje resnosti te ponudbe in še manj neprijetnih
posledic, ki bi iz te ponudbe prišle v našo škodo. In to še zlasti po odločni odpo-
vedi drugih redovnih družb, medtem ko smo mi prosili samo za odlog.«
Presenečenje pa se niso končalo tukaj. Prepričan, da so točne razlage vse
uredile, blaženi ni več mislil na to. Toda 26. avgusta je od kardinala Nine prejel
pismo z naslednjim uvodom: »Pričakoval sem odgovor na svoje pismo z dne
23. junija z željo, da bi popolnoma zadostil resnosti zadeve, in prepričan, da bo
mogoče zadevo urediti brez nepotrebnega trenja.«
To pomeni, da dvoje pisem z dne 10. julija ni prišlo v kardinalove roke. Zato
so bila ponovno poslana 3. septembra in izročena v roke kardinalu samemu.
Od tedaj se Rim ni več vračal k tej zadevi, čeprav je turinski nadškof, kakor smo
rekli na začetku, menil, da bi mogel decembra obnoviti obtožbo.
Leta 1880 je spet prišlo do nekega nesporazuma. Sam na sebi je bil malo
pomemben, vendar se nam zdi, da ga ne smemo pustiti ob strani, ne da bi ga
omenili. V isti podobi nimajo vsi odtenki istega učinka, četudi so za končni uči-
nek vsi nujno potrebni.
Dne 12. oktobra je njegova ekscelenca na pastoralnem obisku v občini Vol-
piano na skrajnem koncu škofije prišel brez napovedi v bližnjo salezijansko
hišo v San Benignu. Napotil se je v delavnice, kjer ni mogel pričakovati, da bi
ubogi fantje rokodelci s smolnatimi rokami in v umazanih oblekah prihiteli k
njemu in mu poljubljali prstan. Kljub temu je deset dni pozneje pisal don Bosku
in se zahvalil za prijazen sprejem s strani predstojnikov, obžaloval pa je spre-
jem v treh delavnicah pri fantih in zlasti še klerikih, ki so ob njegovem prihodu
naglo izginili z dvorišča.12
Odgovoril mu je don Barberis, tako kakor smo nakazali. Kleriki pa so se
umaknili zato, ker so bili zaposleni s fizičnim delom in se niso mogli taki poja-
viti pred kakim nadškofom.
Koliko nesporazumov v obdobju desetih let! Toda največji nesporazum je
bila nadškofova fiksna ideja, da se don Bosko in salezijanci nalašč zoperstav-
ljajo avtoriteti ordinarija. Prav to je nadškof povedal 18. oktobra v pismu msgr.
11 Dodatek, št. 61.
12 Dodatek, št. 62.

35.6 Page 346

▲back to top
346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Belasiu, ki je, oprt na staro prijateljstvo, poskušal monsinjorja prepričati o don
Boskovih najboljših namenih.13 Vse to je Bog dopustil v skritih namenih svoje
neskončne modrosti, hkrati pa ni nehal hrabriti svojega služabnika z nadnarav-
nimi razsvetljenji.
Poleti 1880 je imel don Bosko sanje, v katerih so mu bili pod simboličnimi
podobami napovedani prihodnji dogodki. Sanjal je v noči na deveti julij. Videl
je skrivnosten dež, katerega pomen lahko osvetlijo opombe don Lemoyna: »Boj
msgr. Gastaldija proti don Bosku je dosegel višek. Vprašanje o don Bonettiju je
bilo v vrelišču. V Rimu so kovali z monsinjorjem načrte proti njemu. Zdelo se je,
da so izginili vsi zemeljski upi. Obsodba v teh okoliščinah bi bila silno boleča.«
In sedaj don Boskove sanje. Zdelo se je, da je s člani svojega kapitlja v sose-
dnji sobi, imenovani škofova soba, na posvetu. Medtem ko je govoril o naših za-
devah, se je nebo stemnilo, nato je zavihrala nevihta z bliski in gromom. Bilo je
strašno. Grom, veliko močnejši kot vsi prejšnji, je stresel hišo do temeljev. Don
Bonetti je stopil na bližnji hodnik in čez nekaj trenutkov začel kričati: »Trnov
dež!« Zares je padalo tako gosto trnje, kakor kaplje v silnem nalivu.
Zatem se je zaslišal še en prav tako silen grom kakor prejšnji, nato pa so se
prikazali delčki jasnega neba. Tedaj je don Bonetti zaklical: »Ta je pa lepa. Dež
samih gumbov!« Izpod neba je padlo toliko gumbov, da je bila površina zemlje
takoj pokrita z debelo plastjo.
V tretje se je spet razlegel silen grom, nato so se prikazali delčki jasnega
neba in celo nekaj sončnih žarkov. In don Bonetti je s hodnika zaklical: Dež
cvetlic. Vse ozračje je bilo polno cvetlic vseh barv, oblik in vrst. V trenutku so
pokrile tla, strehe in bližnje vrtove z vsemi odtenki barv.
Tedaj se je v četrto razlegel silen grom. Potem se je nebo razjasnilo in pov-
sod je sijalo jasno sonce. Don Bonetti je klical: »Pridite in poglejte, na tla dežu-
jejo vrtnice!« Zares so izpod neba padale vrtnice najlepših vonjav. »Oh, vendar
že!« je vzkliknil don Bonetti.
Don Bosko je naslednjega dne sklical vrhovni kapitelj in pripovedoval čla-
nom, kaj je videl. Po kratkem pregledu zaporednih obdobij sanj je bilo jasno
razbrati naslednje oblike boja. Do tedaj je bilo trnje. Od tedaj pa so se začele
stvari obračati na bolje. Dve sodbi iz Rima sta bili naklonjeni don Bosku. Leon
XIII. je sam vzel zadevo v roke in postavil zahteve za spravo med msgr. Gastal-
dijem in don Boskom, čigar ponižnost je z občudovanjem napolnila rimske pre-
late. Kljub temu pa boja ni bilo konec. Ko je monsinjor l. 1883 zvedel, da se don
Bosko odpravlja v Francijo, je pisal nadškofoma v Lyonu in Marseillu, naj mu
ne bi dovolila pridigati. Njegova pisma so prišla po nepričakovani smrti msgr.
Gastaldija. V Lyonu mu res niso dovolili javno govoriti, pariški nadškof pa ga je
13 Dodatek, št. 63.

35.7 Page 347

▲back to top
BiS 14 — 20. poglavje
347
povabil, da je govoril v eni glavnih cerkva in dejal, da ne bi upošteval nadškofo-
vega priporočila, tudi če bi ta še živel. Prihod kardinala Alimonda v Turin je po-
menil veliko olajšanje za Božjega služabnika. Na dan Marijinega oznanjenja je
bil kardinal Ferreiri po težkem živčnem napadu pripravljen podeliti don Bosku
privilegije, za katere je toliko let zaman prosil. Končno je 9. julija naslednje leto
prišel v čisto posebnih okoliščinah v Oratorij toliko zaželeni dokument, kakor
bomo videli. Od tega trenutka se je za blaženega začelo obdobje miru, ki je tra-
jalo vse do konca njegovega življenja.

35.8 Page 348

▲back to top
21. poglavje
PRVA SALEZIJANSKA KONFERENCA
V SAN BENIGNU CANAVESE IN V BORGU SAN MARTINO
Med toliko nadlogami in težavami je don Bosko ne samo našel čas, tem-
več je, kar je še veliko težje, zbral toliko dobre volje, da se je predstavil svojim
sotrudnikom, jim govoril o svojih ustanovah in jih prosil za pomoč. Tako je po-
leti 1880 šel v San Benigno Canavese in v Borgo San Martino in imel tam konfe-
renco za salezijanske sotrudnike.1
V San Benignu je govoril 4. junija. Podali bomo v glavnih obrisih njegov
govor. Najprej je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prvič med tamkajšnjimi sot-
rudniki, naštel duhovne darove, ki so jih deležni zato, ker so vpisani med člane
Združenja, in pokazal, kako salezijanski sotrudnik, zvest svojim pravilom, lahko
pobožno živi v svetu; da se Združenje salezijanskih sotrudnikov lahko imenuje
tretji red, prilagojen potrebam časa. Danes kričijo na vse štiri vetrove: delo, iz-
obrazba, človečnost. S pomočjo sotrudnikov in sotrudnic opravljajo salezijanci
prav te tri naloge. V mestih odpirajo delavnice in na deželi poljedelske šole,
da usposobijo mladino za delo; ustanavljajo moške in ženske zavode, dnevne,
večerne in praznične šole in nedeljske oratorije z namenom, da oplemenitijo
miselnost mladih in jih obogatijo s koristnim znanjem; tisočem in tisočem za-
puščenih otrok in sirotam tudi med barbarskimi ljudstvi odpirajo zavode in
jim prinašajo dobrine civilizacije. Sotrudniki z molitvami, moralno podporo in
gmotno pomočjo pomenijo nešteto rok, ki sodelujejo z glavo in z drugimi udi
salezijanske družbe za uresničevanje teh treh vrst dobrin. V drugih časih, ko je
družba živela iz vere, je bilo zadosti, da so se združili v pobožnosti, danes pa
je poleg molitve, ki je ne sme nikdar manjkati, treba delati, in to krepko delati,
sicer smo v nevarnosti, da propademo.
Ko je potem navedel določene naloge, je omenil verski pouk mladine. Sot-
1 Prim. Bollettino Salesiano, julij in avgust 1880.

35.9 Page 349

▲back to top
BiS 14 — 21. poglavje
349
rudnik ali sotrudnica lahko naredi veliko dobrega z miloščino in dobrimi nas-
veti, še več pa tako, da pomaga svojemu župniku in pošilja otroke h krščanske-
mu nauku. Katoliški katekizem v prazničnih oratorijih je edina rešilna deska za
toliko uboge mladine sredi splošne pokvarjenosti družbe. Župniki in duhovniki
tudi s svojo največjo gorečnostjo ne morejo biti povsod, zato zlasti v svoji ka-
tehetski službi potrebujejo pomočnike, ki vodijo v cerkev otroke in spodbujajo
starše, da jih redno pošiljajo h katekizmu, da jih nadzorujejo med poukom in
poučujejo krščanski nauk. »V ta namen vam bom povedal lep zgled. V nekem
kraju s šest tisoč prebivalci je samo štirideset otrok hodilo h krščanskemu nau-
ku. Potem pa jih je župnik s pomočjo salezijanskih sotrudnikov v kratkem zbral
štiristo. Za veliko noč so jih pripravili na spoved in obhajilo sedemsto, od kate-
rih jih je štiristo prejelo prvo sveto obhajilo.«2
Nato je naštel še druga dela krščanske ljubezni za sotrudnike; to so vzposta-
vljanje miru v družinah, iskanje sredstev za tiste, ki tega nimajo, in zlasti še, da
je treba vse delati z ljubeznivostjo, s krščansko ljubeznijo in modrostjo, ki so tri
značilne lastnosti salezijanskega sotrudnika. Dobrohotnosti navzočih je pripo-
ročil, kakor je naravno, novo zavetišče, ki so ga pravkar odprli v San Benignu.
O konferenci 1. julija v Borgu lahko postrežemo bralcem s skoraj dobe-
sednim don Boskovim nagovorom. Konferenci je predsedoval msgr. Ferrè, škof
iz Casaleja. Don Bosko je takole povzel besedo:
»Bil sem v Rimu, ko je nesmrtni papež Pij IX. srečnega spomina sprejel v javni avdi-
enci zastopnika katoliškega tiska in imel govor, ki se ga spominjam skoraj dobese-
dno. Da bi spodbudil katoliške pisatelje k odločnemu boju proti sovražnikom Boga
in Cerkve, je Pij IX. spodbudil navzoče, da bi bili tesno med seboj povezani, in navedel
zgled iz španskih bikoborb. Ne da bi odobraval take predstave, ki izvirajo iz časov
arabske zasedbe, je sveti oče opisal, kako se bikoborci vedejo, da bi ugnali razjarjeno
žival. Na velikem prostoru, ograjenem z visoko ograjo, je zbrano veliko ljudi, pred
katere spustijo strašnega četveronožca. Bik, ki ga draži kričanje ljudstva in ga zas-
ledujejo bikoborci, ves besen rjove, se zaletava proti enemu in proti drugemu, da bi
ga s sklonjeno glavo nabodel na rogove. Bikoborec pa, ko je žival že čisto blizu njega,
skoči vstran in ga s sabljo zabode v vrat ali gobec. Ranjena žival se zaleti proti druge-
mu, ki mu zada drugi vbodljaj. Bik zbesni, muka še huje, teka sem in tja, da bi uničil
vse, kar sreča na poti. Toda povsod se mu spretno umikajo in ga istočasno skušajo
zabosti na stran, v hrbet, v glavo, tako da po vseh teh poskusih žival končno pade na
tla in pogine. – Medsebojno soglasje in povezanost, je omenil Pij IX., premaga, uniči
besnost bika. Sovražnike Boga in Cerkve, proti katerim se moramo bojevati, imenuje
Sveto pismo bike: tauri pingues obsederunt me [pitani biki so me obdajali], je tožil
prerok,3 besni ljudje, divji kakor biki, so me napadali. Isto tožbo moramo ponavljati
2 Za neki drug primer prim. Dodatek, št. 64.
3 Ps 22(21),13.

35.10 Page 350

▲back to top
350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
mi v današnjem času. Ali želimo pobiti te sovražnike in zmagati? Združimo se proti
njim kot sklenjena bojna vrsta in skrbimo, da se ne bomo napadali med seboj, da ne
bomo uporabljali peresa in našega glasu drug proti drugemu. – Če mogoče to niso
iste besede, ki jih je izrekel veliki Pij IX., pa je to smisel njegovega govora.
Omenil sem vam, dragi sotrudniki in sotrudnice, te besede z namenom, da bi vam
pokazal, kako zelo je potrebno, da se kristjani združimo v boju proti hudobiji, kajti
vis unita fortior [združena moč je silnejša]. Vse od leta 1841, ko je ta ubogi duhovnik
ob prazničnih dneh začel zbirati dečke, da bi jih s pošteno zabavo odtrgal od trgov
in cest in jih poučil o naši sveti veri, je čutil potrebo po sotrudnikih in jih prosil, da
bi mu pomagali. Vse od takrat se je veliko duhovnikov in laikov tega mesta in veliko
gospa odzvalo povabilu, se mu pridružilo, da bi mu pomagali tako, da so vodili deč-
ke, jih asistirali in katehizirali. Gospe in ženske redovne skupnosti so krpale perilo
in obleko in skrbele za obleko najpotrebnejših in zapuščenih. Z Božjo pomočjo in s
sodelovanjem teh dobrih oseb je potem ta duhovnik storil veliko dobrega, kot ste to
mogli zvedeti iz Salezijanskega vestnika, zato tega sedaj ne bom ponavljal.
Ko smo videli, koliko dobrega so te osebe storile v korist uboge mladine, smo zače-
li premišljevati o ustanovitvi formalne družbe z naslovom Združenje salezijanskih
sotrudnikov in jo dali potrditi namestniku Jezusa Kristusa na zemlji. Veliko škofov
je združenje odobrilo v svojih škofijah in ga priporočilo Svetemu sedežu. Med tistimi,
ki so ga najbolj podpirali, je bil, to mi je v veliko zadovoljstvo, tudi njegova ekscelen-
ca msgr. Pietro Maria Ferrè, naš velespoštovani nadpastir. Sveti oče Pij IX. dragega
spomina je proučil načrt, ga potrdil in – da bi dal združenju večji razmah – odprl
zaklade svetih odpustkov. Od leta potrditve 1876 je število salezijanskih sotrudnikov
naraslo na trideset tisoč in se še množi iz leta v leto, vzporedno s tem, kako ga ljudje
spoznavajo.«
Po tem nagovoru je podal kratek pregled salezijanskih ustanov, ki so zaži-
vele z velikodušnostjo sotrudnikov in sotrudnic. To so stvari, ki jih že poznamo.
Zatem je nakazal, kaj morata storiti pravi salezijanski sotrudnik in sotrudnica,
da sta deležna posebnih milosti, ki jih je sveta Cerkev naklonila temu združenju.
Najprej je opozoril, da je za prejem odpustkov, ki jih je namestnik Jezusa Kristusa
blagovolil nakloniti, treba izpolniti pogoje. Če je odpustek povezan z določeno molit-
vijo ali obiskom kake cerkve ali spovedjo in obhajilom, je treba to opraviti. To velja
tako za salezijanske sotrudnike kakor za frančiškanske tretjerednike. Vendar pa ni
zadosti le izpolniti omenjene obveznosti, temveč moraš biti tudi član Združenja sale-
zijanskih sotrudnikov in se truditi za uresničenje njegovega cilja.
Kaj je potem treba narediti, da postanemo člani združenja? Najprej te mora pred-
stojnik salezijanske družbe ali oseba, ki jo je on za to pooblastil, sprejeti v Združenje.
Ne smeš pa biti izključen iz njega ali biti pred izključitvijo. Vpis je navadno povezan
z izročitvijo diplome in prejemom pravilnika. Poleg tega je treba biti dejaven v delih
krščanske ljubezni v duhu Združenja salezijanskih sotrudnikov.
Mogoče bo tukaj kdo vprašal: – Je treba opraviti vsa dela krščanske ljubezni, ki so
navedena v pravilniku? – Ne, ni treba. Niti ni potrebno, da opravimo eno ali dve v

36 Pages 351-360

▲back to top

36.1 Page 351

▲back to top
BiS 14 — 21. poglavje
351
določenem času. Treba pa je opraviti kako izmed njih, kadar se ponudi priložnost.
Namen Združenja salezijanskih sotrudnikov je pomagati salezijanski družbi pri delu
za zapuščeno mladino. Zato naj salezijanski sotrudniki in sotrudnice skrbijo, da bodo
podpirali kako delo, ki vodi k temu cilju, ker sicer ne bi bil izpolnjen namen Cerkve,
ki je to združenje potrdila in priporočila. Nekoč je bilo zadosti, da smo se združili v
molitvi, toda danes, ko je na delu toliko sil, ki ogrožajo mladino obeh spolov, se je
treba združiti za skupno delo. Rekel sem, da je za članstvo v združenju salezijanskih
sotrudnikov zadosti, da opravimo kako dejanje krščanske ljubezni, kadar se nam po-
nudi priložnost. To ni za nobenega kristjana težava. Koliko priložnosti imamo! Lah-
ko damo kak dober nasvet kakemu dečku ali deklici, da ju usmerimo k dobremu in
odvrnemo od slabega; lahko damo dober nasvet staršem, da bodo krščansko vzgajali
svoje otroke, jih pošiljali v cerkev ali dali v šolo ali v uk ter pri tem izbrali dobre zavo-
de, zgledne učitelje, poštene gospodarje in mojstre ter dobre učiteljice v šolah. Lahko
pomagamo pri pouku katekizma v župniji; lahko podarimo, izposodimo ali širimo
dobre knjige, katoliške časopise in odstranimo kakega slabega; lahko pomagamo pri
opravljanju kakega dela, priskrbimo komu obleko, poiščemo delovno mesto, plača-
mo mesečnino za zavod za kakega dečka ali deklico, ki sta v stiski. Lahko privarču-
jemo kak izdatek in damo na stran vsoto denarja za miloščino, za dobro delo v večjo
Božjo slavo, v korist Cerkve, za zveličanje duš. Lahko pa tudi samo drugim priporo-
čimo, da bi to storili. Priložnosti, da storimo kaj dobrega in da preprečimo zlo, nam
ne manjka. Naj nam ne bi manjkalo dobre volje, naj nam ne bi manjkalo poguma, naj
nam ne manjka ljubezni do Boga in do bližnjega in ne da bi se kot očetje, kot matere,
kot učitelji in učiteljice, kot duhovniki in laiki, bogati ali revni tega zavedali, bomo
zares sotrudniki in sotrudnice in bomo preprečevali veliko hudega in storili veliko
dobrega.
Mogoče mi bo kdo dejal: – Dokler gre za to, da delam dobro z besedo, sem rade volje
pripravljen, toda z gmotnimi sredstvi ne morem pomagati, ker sem reven. – Kdor je
reven, naj sodeluje s sredstvi revnega. Toda naj bo še tako reven, bo lahko sotrudnik,
če hoče, in vedno sposoben, da bo tudi gmotno sodeloval pri kakem dobrem delu. Tis-
ta uboga vdova, o kateri govori evangelij, je bila zelo revna in je imela samo majhno
vsotico – dva novčiča, pa je kljub svojemu uboštvu hotela sodelovati z drugimi bo-
gatimi darovalci pri okrasitvi templja in je bila zato posebej pohvaljena od Jezusa
Kristusa. Sicer pa vam lahko povem, da je veliko takih, ki govorijo o svoji revščini,
kadar je treba storiti kako dobro delo, obleči kako siroto ali priskočiti na pomoč rev-
ni družini, okrasiti cerkev; ko pa gre za to, da si priskrbijo kako razkošno oblačilo, ko
gre za kako pojedino, za kako prireditev ali potovanje za zabavo, za ples, nastop v
javnosti, oh, tedaj ni več nikakršne revščine! Če ni denarja, pa se delamo, kakor da bi
ga imeli, in najdemo način, kako bi se pokazali: odevamo se v nepotreben blišč daleč
čez naše resnične možnosti.
Imamo še druge, ki se vedno bojijo, da jim bo zmanjkalo zemlje pod nogami, in vi-
dijo sedanjost in prihodnost v najbolj temnih barvah. Ti sodijo v vrsto ljudi, ki po
Odrešenikovih besedah nenehno trepetaje vprašujejo, kaj bomo jedli jutri, kaj bomo
pili, s čim se bomo oblekli? [Quid manducabimus? aut quid bibemus? aut quo ope-

36.2 Page 352

▲back to top
352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
riemur?] Tako grabijo skupaj, si spravljajo zaklade, varčujejo, potem pa pride smrt,
ne da bi storili kaj dobrega, in zapuščajo svoje imetje drugim, ki se potem med seboj
prepirajo, pravdajo in v kratkem vse porabijo za odvetnike in sodišča. Ne posnemaj-
mo jih, dragi moji sotrudniki in sotrudnice. In da ne boste sledili takim zgledom,
poslušajte dvoje pripomb.
Danes ljudje vlagajo v banke, da dobivajo obresti. Toda vsaka banka, pa naj bo še
tako dobra, je vedno izpostavljena nevarnosti, da propade. Koliko takih propadov je
že bilo in koliko družin je bilo s tem pahnjenih v bedo. No, pa naj bo banka še tako za-
nesljiva, več kot pet ali šest odstotkov vam ne bo odštela. Toda jaz poznam neizčrpno
banko, ki je docela varna in ne more propasti in daje obresti ne po pet, deset, trideset,
petdeset odstotkov, temveč sto. Kdo je ta neuničljivi bankir? To je Bog, gospodar ne-
bes in zemlje, ki je obljubil, da bo dajal nunc, v tem času, in tempore hoc sto za eno
tistim, ki svoje imetje namenijo za njegovo večjo slavo v korist revežev. Kdor bo meni
izročil svoje imetje, bo prejel stokratno na tem svetu, nam zagotavlja Jezus Kristus,
in večno življenje na onem svetu.4 Prejel bo stoterno v blagoslovu, ki ga bo Bog dal
njemu, njegovemu imetju, njegovim poslom, njegovemu trgovanju, stoterno v miru
srca, v družinski slogi, v duhovnih milostih v življenju in smrti. In to še ni vse: Gospod
hrani v drugem življenju neminljivo plačilo: et in saeculo futuro vitam aeternam.
Oživimo našo vero, velezaslužni gospodje, in si prizadevajmo za tolikšne blagodati.
Druga pripomba je taka. Mnogi mislijo, da je dajanje miloščine nasvet in ne zapoved.
Če potem dobrin tega sveta ne izkoriščajo slabo, menijo, da je to zadosti za zveli-
čanje. To je usodna zmota, ki onemogoča toliko dobrih del na svetu in vodi v večno
pogubljenje toliko duš, kakor nam je to znano iz prilike o evangeljskem bogatinu.
Gospod Jezus je dejal, da je veliko lažje priti kameli skozi šivankino uho kakor boga-
tinu, to je tistemu, ki je navezal svoje srce na zemeljske dobrine in ne skrbi za uboge, v
nebesa. Ta se ne bo pregrešil, če že hočete, proti pravičnosti, gotovo pa se bo pregrešil
proti krščanski ljubezni. Toda ali je kaka razlika, če gre kdo v pekel, ker se je pregrešil
proti pravičnosti ali ker se je pregrešil proti ljubezni? Da dolžnost pomagati ubogim
v njihovi stiski ni samo nasvet, temveč zapoved, se jasno vidi iz Svetega pisma. Bog
stare zaveze je dejal, da ne bo nikdar manjkalo revežev in potrebnih. Idcirco ego
praecipio tibi, ut aperias manum fratri tuo egeno [Zato ti ukazu­jem, da odpreš roko
revežu in potrebnemu].5 Ko Božji Odrešenik govori o miloščini, uporablja velelnik in
pravi: Quod superest, date eleemosynam [Kar je odveč, dajte ubogim]!6 Da o tem
ne bi bilo nikakršnega dvoma, je povedal, da bo na poslednji sodbi poklical tiste, ki
so opravljali dela usmiljenja, v večno kraljestvo, tiste, ki tega niso delali, pa v večno
pogubljenje.7 Ob drugi priložnosti je dejal: »Ne tisti, ki govorijo Domine, Domine
[Gospod, Gospod], bodo stopili v Božje kraljestvo, temveč tisti, ki bo izpolnjeval voljo
4 Mr 10,30.
5 5 Mz 15,11.
6 Lk 11,41.
7 Mt 25, 34–46.

36.3 Page 353

▲back to top
BiS 14 — 21. poglavje
353
mojega Očeta, ki se ne zadovoljuje z besedami, temveč hoče dobra dela.«8 Zato piše
sveti apostol Jakob, da niti vera ne služi za zveličanje, če je ne spremljajo dejanja, in
da je vera brez del mrtva: fides sine operibus mortua est.9
Zadržal sem se malo dalj časa pri razmišljanju o tem predmetu, ne zato, ker bi mislil,
da vam je to potrebno, temveč zato, da bi, če bi bilo treba, izbil iz glave drugih do-
ločene predsodke. Kar se tiče sotrudnikov in sotrudnic, vsak dan izkušam, da znajo
dajati miloščino, in upam, da bodo tako nadaljevali in bodo zato pravi posnemovalci
sv. Frančiška Saleškega, ki je postal vsem vse, da bi pridobil vse za Boga, in je pogos-
to ponavljal: Da mihi animas, cetera tolle [Dajte mi duš, drugo vzemite]. Slišali ste
in vsak mesec berete, kam je šla vaša miloščina. Upanje, gotovost, da ste pomagali
toliko ubogim dečkom, jih odtegnili nevarnostim tega sveta, jih vzgojili za Boga, za
Cerkev, za nebesa, vam mora vlivati zadovoljstvo in vam olajšati še tako veliko žrtev.
Opogumimo se in sledimo priporočilu Božjega Odrešenika. Facite vobis amicos de
mammona iniquitatis, ut, cum defeceritis, recipiant vos in aeterna tabernacula
[Delajte si prijatelje s svojim imetjem, da vas bodo potem, ko boste odšli iz tega živ-
ljenja, sprejeli v večna bivališča].10 Vaši prijatelji bodo duše, ki ste jih rešili z vašim
imetjem, naši prijatelji angeli varuhi teh duš, naši prijateljski svetniki, ki smo jim
pridobili toliko tovarišev v nebesih, in kar je najpomembneje: naš prijatelj bo Jezus
Kristus, ki nam zagotavlja, da smo storili njemu, kar smo storili kakemu izmed nje-
govih najmanjših učencev.11
Don Bosko, ki je izkazoval in zabičeval svojim podložnim že tradicionalno
spoštovanje do škofov v naših hišah, je, preden je stopil z odra, ponižno prosil
msgr. Ferrèja, da bi blagovolil reči spodbudno besedo vsem zbranim. Škof, ki je
imel velik dar govora, je obširno govoril o potrebah v družbi in o nalogi, ki jo je
Božja previdnost izročila don Boskovim sinovom. Končno je priporočil salezi-
jansko družbo v dobrohotno naklonjenost vseh, ki so ga poslušali. Tisti večer so
konviktovci uprizorili latinsko komedijo Phasmatonices, o čemer smo govorili v
dvanajstem zvezku. Isto komedijo so igrali tudi že prej v zavodu za plemenitaše
v Valsaliceju. Leta 1882 so jo igrali v Randazzu, v prvem salezijanskem zavodu
na Siciliji. Izročilo latinskih iger je trajalo v salezijanskih domovih vse do nekaj
let po don Boskovi smrti.
8 Mt 7,21.
9 Jak 2,20.
10 Lk 16,9.
11 Mt 25,40.

36.4 Page 354

▲back to top
22. poglavje
DRAGOCENI DOKUMENTI DUHOVNEGA ŽIVLJENJA
Čistost, uboštvo in dobro opravljena spoved so tri stvari, o katerih je
don Bosko pogosto rad govoril za svoje sinove in svojim sinovom. Iz leta 1880
imamo dva dogodka, tri primere, eno opozorilo in ene sanje, ki se sučejo okoli
te trojne teme.
Naš msgr. Costamagna je prejel od zainteresirane osebe popolno dovo-
ljenje, da lahko poroča prvemu zgodovinarju našega blaženega vse, kar bomo
povedali, vendar s pogojem, da ne imenujemo njegovega imena.1 Neki fant
iz Oratorija je imel nesrečo, da je zlasti med počitnicami padal v grehe proti
angelski čednosti. Tako se je jeseni 1880 vrnil v Oratorij z dušo, obteženo z gre-
hi. Takoj je prišel k don Bosku, da bi se spovedal, ta pa je storil nekaj, česar ne
vemo, da bi kdaj storil s kom drugim. Ko je slišal njegovo izpoved, je močno pri-
tisnil dečkovo glavo na svoje lice in mu rekel: »Hočem, da teh grehov ne delaš
vse svoje življenje.« Lahko rečeno, da se je v tistem trenutku ljubezen do čistosti
iz duše spovednika prelila v dušo malega grešnika in jo popolnoma prešinila.
Postal je redovnik in 1899 bil pripravljen pod prisego pred Bogom pričati o
učinku, ki ga je to dejanje, ki ga msgr. Costamagna imenuje »izredno ljubkova-
nje, nekaj izrednega pri don Bosku«, povzročilo v njem. Učinek je bil v tem, da
je čutil, da se je iz njegovega srca izruvala korenina slabih nagnjenj. Vrnil se je
na počitnice in šel k vojakom in bil tako v enem in drugem obdobju izpostavljen
nevarnosti, da bi razžalil Boga, a ni nikdar več padal v stare pregrehe.
Don Bosko je bil silno občutljiv glede salezijanskega uboštva in se je z vso
silo boril ne samo proti vsakemu prekršku, temveč tudi proti vsemu, kar bi
moglo ogrožati popolno izpolnjevanje te kreposti. V San Benignu je neki pred-
stojnik drugo zimo hotel, da bi vsi kleriki dobili nove plašče in da bi na okna
v sobah predstojnikov obesili zavese. Prefekt don Nai, ki zaradi zahtev tega
1 Pismo don Lemoynu, Santiago de Chile, 22. februar 1899.

36.5 Page 355

▲back to top
BiS 14 — 22. poglavje
355
sobrata in zaradi težav z denarjem ni vedel, kaj naj stori, je o tem govoril z don
Boskom, ko je prišel na obisk. Božjega služabnika je to močno užalostilo in mu
je odgovoril: »Danes zvečer bom imel konferenco za osebje.« Ko so se sobratje
zbrali v knjižnici, je zelo ostro govoril o uboštvu v obleki in opremi sob. Imeno-
vani predstojnik je v izrečenih besedah čutil preveč strogosti, zato je na koncu,
ko je don Bosko povabil navzoče, da bi povedali svoje mnenje, menil, da je treba
razlikovati med uboštvom in dostojanstvom. Na to je blaženi ljubeznivo, pa od-
ločno odvrnil: »Dostojanstvo redovnika je uboštvo.«
Na konferenci je bil navzoč tudi klerik Filip Rinaldi, ki je decembra 1930
za vajo za srečno smrt sobratom omenil ta dogodek. Rekel je, da je takrat mislil
sam pri sebi, da niti uboštvo kapucinov in beraških redov ni večje od uboštva,
ki ga je zahteval don Bosko. Isti don Rinaldi je povedal, da je don Bosko govoril
tako prav v času, ko je za tiskarsko šolo pripravljal obsežne in veličastne dvora-
ne, kot jih ni bilo nikjer drugje v Turinu v tovrstnih ustanovah, in je gradil čudo-
vito lep zavod ob cerkvi sv. Janeza Evangelista. To sovpadanje je don Rinaldiju
navdihnilo razlikovanje, ki ga je treba upoštevati. »Nikdar ne smemo zamenja-
ti notranjega osebnega uboštva vsakega salezijanca s potrebami salezijanskih
ustanov na zunaj, ki zahtevajo od don Boska, da je vedno na čelu napredka, kot
pravi bodoči Pij XI.
***
Pri pripuščanju v noviciat in k zaobljubam je don Bosko na neki seji vrhov-
nega sveta rešil tri pomembne primere. Neki fant je prišel in prosil za sprejem
v noviciat. Revež je imel celo vrsto slabosti vse do duhovnih vaj, vendar se je
sedaj trdno odločil za poboljšanje. »Pripustite ga k preizkušnji,« je dejal don
Bosko. Drugi primer. Nekdo je prosil za zaobljube, vendar z njim zadeva ni bila
v redu. Pred zaobljubami je moral iti domov in tukaj abyssus abyssum invocat
[brezno kliče breznu – vsako zlo rodi novo zlo]. Ko je slišal mnenje drugih, za
katero vemo, kakšno je bilo, je don Bosko dejal: »Ne, ne, ne! Fantom, ki delajo
vse do konca zgago, odgovarjam: Ne, ne postani klerik! Taki se v času noviciata
sicer znajo premagovati, toda pozneje se ogenj spet vname. Zato moramo vsi
skupaj biti bolj strogi, ker se pobude za zlo vsak dan množijo in vidimo padce,
ki človeka napolnjujejo s strahom.«
V tej pripombi vidimo, da don Bosko vključuje tudi pripustitev v noviciat.
Vendar se zdi, da je tukaj v nasprotju sam s seboj. To, kar on imenuje »zgago«, je
treba razumeti v svetopisemskem pomenu, kjer ni govor samo o moralni krh-
kosti, temveč o prekrških proti spodobnosti. Ko je govoril o drugem primeru,
je dodal: »Kako naj bi potem ta mogel iti pridigat v svoj rojstni kraj?« Njegova
misel je, da je treba izključiti ne samo od zaobljub, temveč tudi od kleriške pre-
obleke vse, ki so »do zadnjega« na pohujšljiv način grešili proti moralnosti.

36.6 Page 356

▲back to top
356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Tretji primer. Neki človek, ki je živel v svetu in je v nerednosti preživel svojo
mladost, bi rad vstopil v noviciat in postal duhovnik. Don Bosko ne želi niti, da
bi tak sploh začel preizkušnjo, zlasti če spada v njegove pregreške tudi sodomi-
ja. »Vsi moramo biti istega mnenja! Pomagajte mi, da takih ljudi nikdar ne bomo
sprejemali.«
Končno je dal posebno opozorilo 14. novembra, ko so na vrhovnem kapitlju
preverjali člene drugega splošnega kapitlja. Don Bosko je dejal: »Sedaj vidim
potrebo, da lahko obvarujemo Družbo pred hladnostjo in propadom tako, da
gojimo duha pobožnosti in skupno redovno življenje. Rad bi uničil željo, da bi
hodili v kopališča, če tega ne predpiše zdravnik. Nekateri hodijo tja proti odločit-
vam predstojnikov. Najbolj so v nevarnosti kleriki. Fantom, ki prihajajo z obale,
je to težko prepovedati. Treba pa je v zavodih nenehno ponavljati, kar je rečeno o
moralnosti. Preudarimo dobro to poglavje. Velikokrat zapirajo zavode in pošilja-
jo učitelje v ječe. Tukaj v Italiji ni te hudobnosti, da bi slabo mislili o nas. Toda v
Saint-Cyru in v La Navarru smo prevzeli dediščino brez inventarja in pred nami
so bili zares strašni primeri. Na začetku leta bom pisal pismo ravnateljem in se
dotaknil glavnih točk, ki se tičejo ohranjanja moralnosti. Bodimo natančni zlasti
v tem, kar se tiče opravljanja vaje za srečno smrt. Tako duhovniki in kleriki kakor
pomočniki naj pazijo na to in skušajo biti točni pri vstajanju in premišljevanju.
Čistost je bila vedno, zlasti še danes, vprašanje življenja ali smrti. Gorje nam, če
bi javnost zvedela za stvari, o katerih se ne govori med nami! Žrtvujmo tudi živ-
ljenje, vendar storimo vse, da bo vedno zmagovala moralnost!«
***
Za mlade upe Družbe je don Bosko v noči od 8. na 9. avgust imel sanje, ki
jih je pripovedoval na večer 10. med duhovnimi vajami novincev. Imamo dve
različici: don Barberisova je v naglici napisana, druga pa je prevod iz franco-
ščine, vendar tudi precej slaba; tisto leto je bilo v San Benignu več Francozov.
Poskusili bomo z drugo dopolniti prvo. Sanjam bi lahko dali naslov: Skrivnostna
pojedina. Don Bosko je pripovedoval nekako takole:
Predvsem morate vedeti, da sanjamo med spanjem. Sanjalo se mi je, da sem tukaj v
San Benignu (čudna zadeva, ker navadno sanjamo o drugih krajih in okoliščinah od
tistih, v katerih živimo) v veliki sobani, kakor bi bila naša obednica, mogoče še večja.
Sobana je bila vsa razsvetljena in jaz sem si mislil: »Verjetno si je don Barberis to
zamislil. Toda kje je vzel toliko denarja?«
Na obedu je bilo veliko fantov. Sedeli so ob mizah, vendar niso jedli. Ko sem vstopil jaz
v spremstvu drugega, so vzeli kruh kakor kdo, ki bi rad začel jesti.
Sobana je bila slovesno razsvetljena z lučjo, za katero se ni vedelo, od kod prihaja.
Orodje, prtiči, prti so bili tako beli, da so se naši najbolj beli zdeli ob njih umazani. Je-
dilni pribor, kozarci, steklenice, krožniki so bili tako lepi in svetli, da se mi je zdelo, da
sanjam in sem sam pri sebi dejal: »Saj vendar sanjam! Kje naj bi San Benigno prišel

36.7 Page 357

▲back to top
BiS 14 — 22. poglavje
357
do takega bogastva? Pa vendar sem tukaj in ne sanjam.«
Opazoval sem fante, ki so sedeli za mizami, pa niso jedli. Vprašal sem: Kaj vendar
delajo tu, če ne jedo? Po teh besedah so vsi začeli jesti.
Opazoval sem in odkrival množico fantov naših zavodov. Veliko je bilo takih, ki sedaj
opravljajo duhovne vaje. Nisem vedel, zato sem vprašal svojega spremljevalca, kaj
naj vse to pomeni. Odvrnil mi je: »Bodi malo pozoren in boš takoj razkril skrivnost.«
Še ko je govoril, se je spremenila luč in zasvetila je druga še veliko svetlejša od prve,
in medtem ko sem se pripravljal, da bi videl bolj razločno, se je pojavila skupina
preljubkih dečkov. Bili so angelčki, v rokah so nosili lilijo in začeli so hoditi po mizi,
vendar tako, da se je z nogami niso dotikali. Gostje ob mizi so vstali s smehljajem na
ustih in opazovali. Ti angelčki so delili sem in tja lilije in tisti, ki so jih sprejemali, so
se tudi sami dvignili od tal, kakor če bi bili duhovi. Ko sem natančneje pogledal, sem
videl fante, ki so jih spremljali: bili so tako ljubki in svetleči, da si niti v nebesih ne bi
mogel misliti kaj lepšega. Vprašal sem, kaj pomenijo dečki z lilijami, in rečeno mi je
bilo: »Ali nisi tolikokrat pridigal o prelepi čednosti čistosti?«
»Da,« sem dejal,« pridigal sem in jo zelo zelo priporočal svojim fantom.«
»Prav,« je odgovoril spremljevalec. »Dečki, ki jih vidiš z lilijo v roki, so jo znali ohra-
niti.«
Nisem vedel, kaj naj rečem. Tedaj pa sem začuden zagledal novo skupino fantov, ki
je hodila po mizi, ne da bi se je dotaknila. Toda ti so imeli v rokah vrtnice in jih delili.
Kdor je sprejel vrtnico, mu je obličje zažarelo v silnem blesku.
Vprašal sem spremljevalca, kaj naj bi pomenila ta druga skupina fantov, ki so imeli
v rokah vrtnice. Odgovoril je: »Ti so vneti od Božje ljubezni.« Tedaj sem videl, da so
vsi imeli na čelih z zlatimi črkami napisano svoje ime. Stopil sem bliže, da bi jih bolje
videl. Hotel sem si zapisati njihova imena, toda v hipu so izginili.
Z njimi je izginila tudi luč in sem ostal v temi, vendar se je še malo videlo. Videl sem
obraze, kakor iz ognja so bili tisti, ki niso sprejeli ne lilije ne vrtnice. Videl sem tudi,
kako so se nekateri gnetli okoli blatne vrvi, ki je visela s stropa, in so skušali splezati
po njej. Toda vrv je popuščala in se spuščala navzdol, tako da so tisti reveži ostajali
vedno na tleh z blatnimi rokami.
Čudil sem se, da je bila v tisti sobani taka igrača, in odločno zahteval, naj mi razloži-
jo, kaj vse to pomeni. Odgovorjeno mi je bilo: »Vrv je, kakor si tolikokrat pridigal, spo-
ved, vrv, po kateri tisti, ki zna plezati, gotovo pride v nebesa: fantje, ki se oprijemljejo
te vrvi s pogosto spovedjo, se skušajo dvigniti navzgor. Drugi pa tudi primejo za vrv
in gredo k spovedi, pa ne izpolnjujejo potrebnih pogojev, bodisi da se premalo kesajo,
bodisi da so brez trdnega sklepa in se zato ne morejo povzpeti navzgor: zdrsnejo
navzdol in ostajajo za vedno na tleh.
Tudi imena teh sem si hotel zapisati, toda zapisal sem dve ali tri, ko so mi vsi izginili
izpred oči. Z njimi je izginilo še tisto malo luči in ostal sem v popolni temi.
V tisti temi sem videl še žalostnejši prizor. Nekaj fantov mrkega pogleda je imelo oko-
li vratu zvito ogromno kačo, ki se je z repom zarila v njihovo srce, glavo pa je imela
pritisnjeno k ustom, kot da bi ga hotela ugrizniti v jezik, če bi hotel govoriti. Obrazi
teh fantov so bili tako grdi, da so budili strah: imeli so izbuljene oči in spačena usta.

36.8 Page 358

▲back to top
358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ves trepetajoč sem ponovno vprašal, kaj naj bi vse to pomenilo. Rečeno mi je bilo: »Ali
ne vidiš? Ta stara kača je dvakrat zvita okoli vratu, da nesrečnežem ne da govoriti
pri spovedi, in če bi začeli govoriti, bi jih oplazila s čeljustmi.« Reveži! Če bi govorili,
bi se vsega lepo spovedali in hudič ne bi imel več nikakršne oblasti nad njimi. Toda iz
ozirov na ljudi ne govorijo, ohranjajo svoje grehe na vesti, gredo večkrat zaporedo-
ma k spovedi, a ne odstranijo strupa, ki ga nosijo v srcu.
Tedaj sem rekel spremljevalcu: »Daj mi imena vseh teh, da si jih bom zapomnil.«
»Daj,« je rekel, »piši!«
»Toda nimam časa,« sem odvrnil.
»Daj, piši.«
Napisal sem le nekaj imen, ker so drugi izginili izpred mojih oči. Moj spremljevalec
mi je dejal: »Pojdi k svojim fantom, reci jim, naj bodo pozorni, in jim povej, kar si
videl.«
»Daj mi kako znamenje, da se bom mogel prepričati, ali so to samo sanje ali pa opo-
zorilo, ki mi ga hoče dati Gospod za moje fante.«
»Prav,« je dejal, »pozor.«
Spet je zasvetila luč in svetila vedno močneje. Prišli so fantje, ki so nosili lilije in vr-
tnice. Luč je postajala še svetlejša, tako da sem mogel videti, da so bili ti fantje vsi
zadovoljni in z lic jim je sevala angelska zadovoljnost.
Opazoval sem z nedopovedljivim začudenjem, medtem ko je luč naraščala, dokler
se ni zaslišal strašen pok. Ob tem poku sem se zbudil in se znašel v svoji postelji ves
zmučen in zbit, tako da se še nisem odpočil.
Sedaj lahko vi pripišete tem sanjam tisto vero, ki jo pač dajemo sanjam. Vendar vam
moram reči, da je v vsem tudi marsikaj resničnega. Včeraj zvečer in danes sem hotel
narediti nekaj preizkusov in ugotovil, da moje sanje niso bile samo sanje in da lahko
samo neskončno Božje usmiljenje reši nekatere nesrečneže.
***
Tukaj je mesto tudi za rodovitne nasvete, ki jih je don Bosko dal nekaterim
duhovnikom z namenom, da bi jih odvrnil od posvetnih ničevosti in trdovrat-
nosti v njihovem načinu presojanja. Povedal jih je na nekoliko izviren način,
vesel, da je mogel izreči duhovite domislice, ki bi mogle odpravljati napake.
Nekega dne leta 1880 je sedel pri mizi nekega gospoda M. v njegovi poči-
tniški hiši v Moncalieriju, kjer je bilo veliko povabljenih. Da bi gostitelja čim
bolj počastili, so nekateri izmed njih nosili na prsih pripeta viteška odlikovanja.
Tudi nekateri duhovniki so se ponašali s takimi okrasi. Ko je razgovor gladko
stekel, je don Bosko dejal: »Kako klavrno podobo delam jaz, ki nimam nobenega
odlikovanja! Nisem komodor, nisem vitez, nisem profesor, nimam niti diplome
za poučevanje v mignin-u (prvi razred osnovne šole). Ko se bom predstavil sve-
temu Petru, mi bo dejal: Kako? Je imelo smisel živeti in si ne pridobiti nobene
diplome in odlikovanja? Pojdi, pojdi stran! – In me bo s ključi udaril po nosu.«

36.9 Page 359

▲back to top
BiS 14 — 22. poglavje
359
Vsi so se smejali, tudi zaradi načina, kako je to povedal. Nato je rekla neka
gospa: »Vi nimate nič zato, ker niste hoteli ničesar sprejeti.« Omizje je utihnilo.
»Kako?« je odgovoril don Bosko, »jaz da nisem hotel ničesar sprejeti? Poskusite
malo in mi dajte nekaj tisoč lir za moje uboge dečke in boste videli, ali jih bom
sprejel ali ne.« Gospa, ki je prišla v zadrego, se je skušala izvleči, vendar ni našla
pravih besed. Tedaj ji je don Bosko pomagal in speljal pogovor drugam.
S tem je don Bosko dal nauk nečimrnosti, zlasti duhovnikom. Nekje drugje,
pa še vedno pri mizi, je dal nauk drugačne vrste. Novembra je šel v župnijo San
Martino di Tanaro, da bi imel govor na vernih duš dan. Župnik, ki je bil poznan
po svoji trdoglavosti, je ustanovil majhno žensko versko združenje in porabil za
to dvanajst tisoč lir. Od vsake prosilke pa je zahteval tisoč lir za vstop. Tako je
imel zagotovljen kapital za primer, če ne bi bilo vse plačano. Povabil je na kosilo
več duhovnikov. Na mizo so prinesli čudovito pripravljenega purana. Don Bosko
je vzel zase samo glavo. Udarjal je z nožem po njej in ponavljal: »Oh, kako trda
glava! Oh, kako trda glava!« Župnik mu je ponovno ponudil krožnik, da bi si vzel
kaj drugega. Toda don Bosko ga je zavrnil: »Dajte, da končam svojo nalogo.« In
je še naprej udarjal z nožem ob puranovo glavo: »Oh, kako trda glava!« Končno
mu je uspelo, da je zdrobil kost. »Kdo bi si mogel misliti,« je vzkliknil, »da je v
tako trdi glavi tako malo možganov!« Gostje v njegovi bližini so dobro razumeli,
zakaj gre, samo župnik se ni zmenil. Brez dvoma je njegov konec pokazal, kako
zelo je bil potreben podobnega opomina. Ko je 1890 umrl, je zapustil tako zme-
deno oporoko, da mu občinska uprava, ki mu je sicer priznala nekaj zaslug za
občino, ni hotela postaviti spomenika, čeprav so to nekateri predlagali.

36.10 Page 360

▲back to top
23. poglavje
IZ DOPISOVANJA
Don Boskovih objavljenih pisem je veliko manj, kot jih je ohranjenih ali
ležijo pozabljena. Pisal jih je z veliko naglico, kar je mogoče videti tudi iz pisave,
zato nosijo pečat odkritosrčnosti. V njih ga nikdar ne zapusti popolno samoob-
vladovanje in mirnost, ki jo je mogoče občudovati v njegovem zunanjem vedenju.
Kdor je prebral več pisem, občuti prevladovanje miroljubnih misli. Božji duh, ki
prebiva v svetnikih, ne vodi samo njihovega jezika, temveč tudi njihovo pero.
Kratko serijo pisem bomo začeli s tremi dopisi.
TROJE OČETOVSKIH PISEM
Eno pismo je naslovljeno na ravnatelja v Varazzeju. Vidi se, da ravnatelj
ustrezno čaka odgovor na svoj dopis. Oblika nosi jasna znamenja naglice, ki ga
je silila k delu.
Predragi don Monateri!
Odgovarjamo, kratko in kadar pač moremo, ti pa moraš potrpeti. Zato:
1. Našemu dobremu prijatelju, bodočemu župniku v Varazzeju, za zdaj ne morem
dodeliti posebnega duhovnika razen sobratov, ki bi mu mogli iz zavoda priskočiti na
pomoč, kar bodo v mejah svojih možnosti gotovo storili.
2. Mladi Fassio iz petega razreda naj bo tako dober in mi še enkrat piše, ker sem
pismo, ki sem ga verjetno prejel, založil v mare magnum [veliko morje] drugih pisem.
3. Iz vsega srca bomo molili za mladega Cirilla Corazzaleja in njegovega že tri leta
bolnega bratca.
4. Prosim Boga, da ti nakloni zdravje, znanje in svetost, da boš lahko vodil svoje ptič-
ke in iz njih naredil same sv. Alojzije in neugnane salezijance.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Monateri, in s teboj vred naj blagoslovi
vse naše drage sobrate in gojence. Molite tudi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvda-
nejši prijatelj.
duh. Janez BOSKO
Turin, 8. junij 1880

37 Pages 361-370

▲back to top

37.1 Page 361

▲back to top
BiS 14 — 23. poglavje
361
Dvoje naslednjih pisem je namenjenih ravnatelju zavoda Manfredini v
Esteju. V prvem blaženi odgovarja na godovna voščila. Prilaga seznam del, ki
naj bi jih opravili v cerkvi sv. Janeza Evangelista; rad bi našel ljudi, ki bi prevzeli
potrebne stroške.
Predragi don Tamietti!
Prejel sem godovna voščila, ki si mi jih poslal ti in tvoji. Zelo so me razveselila. Vsem
se iz srca zahvaljujem. Prilagam tiskan list. Preberi in dobi vsaj enega, ki bi bil prip-
ravljen prevzeti kako delo.
Posebej pozdravi naše prijatelje, sobrate, gojence. Bog naj vas blagoslovi. Moli zame,
ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1880
P. S.: Če je don Gallo še med živimi, ga prisrčno pozdravi.
Don Bosko je z veseljem pričakoval duhovne vaje med počitnicami, da bi
mogel ponovno videti svoje sinove. Salezijanci pa so si jih želeli, da bi se spove-
dali pri don Bosku in se z njim pogovorili.
Predragi don Tamietti!
Stori, da Berra ne bo delal neumnosti. Naj pride na duhovne vaje, pogovorili se bomo
in storili vse, kar je najboljše zanj.
Pismo za gospoda viteza Pelàja. Bog naj vas blagoslovi in na svidenje. Molite zame,
ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. avgust 1880
P. S.: Tvoja sestra redovnica v Nizzi Monferrato ti pošilja pozdrave. Piši ji, je zdrava
in stori veliko dobrega.
Sveženj pisem nam da vpogled v različne stvari, ki jih je opravil don Bosko.
ZA CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTA
Cerkev sv. Janeza Evangelista je že ponosno stala na Corsu Vittorio Emanu-
ele II. v Turinu, toda v notranjosti je bilo treba opraviti še veliko stvari. Uspelo
nam je zbrati nekaj dokazov o don Boskovem zanimanju za iskanje sredstev.
So pisma, v katerih je mogoče občudovati odkrito preproščino svetnikov pri
iskanju sredstev za lastne potrebe pri premožnih osebah. Barona Ceriano, ki je
položil temeljni kamen, na lep način spominja na polovično obljubo, ki mu jo je
dal leta 1878.1 Ni bil gluh za prošnjo.
Velezaslužni gospod Giuseppe Ceriana!
Preteklo leto sem pogumno prosil vašo uglednost, da bi smel v vašem imenu opraviti
1 Pismo je brez datuma. Gotovo pa sodi v leto 1880, ker se nanaša na spisek del, o katerem bomo
še govorili. Blaženi je v zadnji vrsti hotel reči »velezaslužna«.

37.2 Page 362

▲back to top
362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nekaj del, ki bi spominjala na družino moža, ki je položil temeljni kamen cerkve. Vi
ste mi pustili polovično obljubo za prelepi veliki oltar, ki ga obdaja obhajilna miza
pred prezbiterijem. Sedaj so ceno precej spremenili, ker so kamnoseki, ki bi se radi
pobahali s takimi javnimi deli, spustili ceno od štirinajst tisoč lir na osem tisoč, se
pravi na 5.000 lir za dva oltarja in 3.000 za obhajilno mizo.
Če bi bila sedaj vaša dobrodelna ljubezen pripravljena prevzeti eno ali obe deli, bi
vam bil nadvse hvaležen in bi iz vsega srca molil k Bogu za vas in vašo družino.
Dela je treba naročiti sedaj, izvedba in plačilo pa bi prišla v poštev na začetku leta
1881.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri dobrem zdravju in imejte me za hvaležnega in
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Don Bosko je sestavil in dal natisniti seznam del, ki bi jih bilo treba opraviti
v notranjščini cerkve, dodal ustrezno ceno in napisal naslednji uvod: »Dela, ki
jih je treba opraviti v cerkvi sv. Janeza Evangelista. Stroške pa priporočam do-
brodelnim katoličanom in zlasti še salezijanskim sotrudnikom in sotrudnicam
v spomin na velikega papeža Pija IX.«2 Nekaterim dobrotnikom je sam pošiljal
sezname s svojim osebnim pismom. Tako je pisal odvetniku Carlu Comaschiju v
Milan, čigar spoštovanje Božjega služabnika je znano našim bralcem.3
Predragi gospod odvetnik Comaschi!
Apostol ljubezni, učenec, ki ga je Božji Odrešenik najbolj ljubil, išče pomoč za dogra-
ditev stavbe v Božjo čast. V njegovem imenu priporočam dobrodelnosti vaše ugled-
nosti katero izmed del na priloženem seznamu. On bo iz nebes podpiral vas in vašo
družino in jaz bom z našimi dečki dvignil vsak dan posebne molitve k Darovalcu
vsega dobrega, da ohrani vas, vašo gospo soprogo in sina Alfonza pri dobrem zdravju
in v milosti Božji.
Vedno mi je v veliko zadovoljstvo, ko se morem imeti v globokem spoštovanju in pri-
jateljstvu vaše uglednosti najvdanejšega prijatelja v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. junij 1880
Dobrodelni gospod je privolil v don Boskovo željo in on se mu je zahvalil z
ljubeznivim pismom.
2 Dodatek, št. 65.
3 Njegova hiša je bila vedno odprta za don Boska in za salezijance, ki so potovali skozi lombard-
sko glavno mesto. Stanoval je na Via Cappuccio, 18. Blaženi mu je 1882 pisal naslednje pismo:
»Predragi gospod vitez! Eden naših učiteljev je na poti v Rim, kjer naj bi poučeval. Med potjo se
mora za pol dneva ustaviti v Milanu. Če mu morete ponuditi kak kot v vaši hiši, bi mi zelo ustreg-
li. Upam, da so v vaši družini vsi zdravi, in prosimo Boga, da bi vas vse blagoslovil. Imejte me v
Gospodu za najvdanejšega služabnika in prijatelja. duh. Janez Bosko. San Benigno Canavese, 5.
september 1882.«

37.3 Page 363

▲back to top
BiS 14 — 23. poglavje
363
Predragi gospod vitez!
Vse je v najlepšem redu. Zahvaljujem se vam za ljubeznivi dar, za katerega ste se
odločili v prid cerkve sv. Janeza Evangelista.
Ko boste prišli v Turin, se oglasite pri nas. Sporočite mi prihod s kakim pismom, da se
ne bi ponovilo moje presenečenje ali da ne bi bil ob vašem prihodu doma.
Tudi Alfonza bi rad spet videl.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod odvetnik, in z vami naj blagoslovi vso vašo dru-
žino. Imejte me za vaše drage uglednosti najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. julij 1880
Naj se bralci spomnijo Alfonza Fortisa, ki mu je le malo manjkalo, da bi
sledil zgled grofa Caysa,4 in ki je, kakor smo videli, aprila izgubil očeta. Tudi
njemu je predlagal, da bi prevzel stroške za kako delo.
Dragi moj Alfonso!
Upam, da se je tvoje zdravje v popolnem miru Crabie izboljšalo in da ste vsi iz hiše,
Riccardo in mama, pri najboljšem zdravju, kar sem prosil in nenehno prosim Gospo-
da. Če mi boš dal natančnejše novice, mi boš zelo ustregel.
Cerkev sv. Janeza se je znašla v težavah zaradi pomanjkanja sredstev in želel bi, da
bi mi vaša družina pomagala, tako da bi prevzela nekatera glavna dela, ki so zapi-
sana na priloženem listu. Če bo odločitev dobrohotna, bom z veseljem dal vgravirati
družina fortis. Govori torej z gospo mamo in Riccardom, in če jim projekt ugaja, mi
sporoči; v nasprotnem se opravičujem za motenje.
Bog naj te blagoslovi, moj dragi Alfonso, in s teboj vso tvojo družino; naj vas Bog
ohrani na mnoga leta pri dobrem zdravju in molite zame, da bom vedno z vami vaš
v N.G.J.K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. 6. 1880
Ko je bil avgusta v San Benignu, je poslal običajno sporočilo s svojim pripi-
som dvema osebama iz okolice. Predvsem gospodu Ceni, ki naj bi bil sotrudnik
iz Monatare, občine v bližini San Benigna.
Visoko cenjeni gospod Cena,
zmanjkuje mi časa, da bi vas prišel osebno pozdravit, a ne bi želel odpotovati, ne
da bi vam zagotovil, kako zelo me je prizadela nesreča, ki se vam je pripetila pred
časom. Zagotavljam vam, da sem molil in bom nadaljeval prošnje h Gospodu, da se
povrne prvotno zdravje.
Ob tej priložnosti vam priporočam delo ljubezni, ki vam jo bo Bog poplačal. Upošte-
vajte katero od del, ki so ostala nedokončana pri cerkvi Janeza, iz priloženega lista.
Bog vas blagoslovi, dobrotljivi in zaslužni salezijanski sotrudnik; Bog naj vam naklo-
ni dragoceni dar zdravja in naj vas ohrani v njegovi milosti. Oprostite mi zaupljivost,
4 Prim. MB XII, str. 240–241 [BiS XII, str. 156].

37.4 Page 364

▲back to top
364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
s katero pišem in vas prosim tudi zase, da bom vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
S. Benigno, 13. avgust 1880
P. S.: Ponižni izrazi spoštovanja vaši pobožni ženi, z željo dobrega zdravja in z nebeš-
kimi blagoslovi.
Istega dne in iz istega razloga je pisal še gospe Merlini di Volpiano, druga
bližnja občina.
Cenjena gospa Merlini,
včeraj zvečer ste me iskali v času, ko sem spovedoval, in mi je žal, zato ker ste želeli
govoriti o neki zadevi v večjo Božjo slavo.
Vem, da podpirate veliko dobrodelnih ustanov, in prav zato se vam priporočam za
pomoč pri delih za cerkev sv. Janeza Evangelista, kakor je razvidno iz priloženega
lista. Četudi ne bi mogli priskočiti na pomoč, bom vseeno molil za vas in za vaše
zdravje.
Bog naj vas blagoslovi in vas ohrani v svoji sveti milosti in molite zame, ki ostajam
vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
San Benigno, 13. avgust 1880
Ker ne bi imeli priložnosti, da bi našli prostor za nekatere novice drugje,
bomo sedaj podali šopek različnih pisem.
RAZLIČNA PISMA
Prvo pismo je naslovljeno na don Eugenia Bianchija.
Don Bianchi je postal salezijanec v svojem četrtem letu duhovništva. Bil je
kaplan v Verucchiu, zgodovinskem gnezdu Malateste v škofiji Rimini. To pismo
naj ne bi odločalo dokončno o njegovem poklicu. Pripoveduje, da si je hotel z
železniško vozovnico za krožno vožnjo ogledati glavna italijanska mesta. Do-
končen pa je bil pogovor, ki ga je imel z don Boskom, ko je potoval skozi Turin.
Kakor hitro je slišal Božjega služabnika, je opustil misel na nadaljnje potovanje
in šel v Lanzo na duhovne vaje, na koncu katerih se je dokončno odločil, da bo
vstopil v don Boskovo družbo. Potem ko je za kratek čas obiskal svojce, je začel
noviciat v San Benignu.
Predragi v N.G.J.K.!
Vedno sem vesel, kadar lahko pridružim svojim ponižnim salezijancem kakega ug-
lednega vojščaka. Pridite k nam, kakor sami pravite, da boste z nami prebili kak
teden. V ta namen lahko izrabite tečaj duhovnih vaj, ki jih bomo opravljali v Lanzu
od 9. do 16. septembra. Če vam ta čas ne ustreza, vam bom določil drug kraj in drug
čas. Pred duhovnimi vajami, med njimi in po njih se bova dogovorila o tem, kar bo v
večjo Božjo slavo.

37.5 Page 365

▲back to top
BiS 14 — 23. poglavje
365
Pričakujem vas z velikim veseljem, in ko se priporočam v vaše svete molitve, se z veli-
kim zadoščenjem imenujem sedaj in vedno najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
P. S.: Ko boste odpotovali iz Riminija, uredite tako, da boste lahko dalj časa odsotni.
Don Bianchi je bil štiri leta glavni pomočnik don Barberisa pri vzgoji no-
vincev, nato pa postal magister in ravnatelj noviciata v Fogliazu, kamor so se
preselili novinci kleriki. Po enajstih letih v tej službi so mu morali predstojniki
zaradi vedno šibkejšega zdravja dodeliti manj naporne naloge, dokler ni prene-
sel svojega delovnega mesta v poljedelsko šolo v Beitgemal v Palestini, kjer je
deloval devetnajst let, najprej kot ravnatelj in potem kot spovednik. Umrl je leta
1931. Salezijanec z vso dušo, še preden je postal član Družbe, se je popolnoma
prepustil rokam don Boska in njegovega vrednega predstavnika don Barberi-
sa. Pod svojo atletsko pojavo je skrival ljubeznivost pravega prijatelja in sveto
razpoloženega očeta. Bil je eden izmed tistih, ki so prišli v šolo blaženega že kot
odrasli možje in dejansko pokazali, kako je bil njihov duh v svoji preprostosti
učinkovit, da je vodil k svetosti vsakogar, ki se mu je vdano izročil.
Naslednje pismo je za klerika Luigija Cartiera. Septembra 1880 se je Lui-
gi Cartier mudil v Mauriennu (sv. Janez v Savoji), svojem domačem kraju. Škof
msgr. Rosset, ki je vedel, da je že prejel nižje redove, se je čudil, da ga niso prosili
za odpustnico za posvečenje. Ni pa vedel, da so stvari uredili po pravilih. Ko je
don Bosko vse razložil, ni bilo nikakršnih težav več.
Dragi moj Cartier!
Bodi miren zaradi svojih ordinacij in škofa, ki te je posvetil. Naša Družba, ki je do-
končno potrjena, ima pravico predlagati svoje člane za prejem svetih redov in zato
ne potrebuje odpustnic
svojega domačega škofa ali kakih drugih kanoničnih dovoljenj. Želim ti lepe počitni-
ce, vendar ne pozabi, da moraš biti vedno pravi salezijanec, se pravi: sol v govorjenju
in luč v dejanjih. Pozdravi v mojem imenu svoje starše in svojega gospoda župnika.
Priporočam se ti v molitve in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. september 1880
P. S.: Spomni se na konec počitnic in se vrni.
Markiz Landi iz Piacenze, ki mu je namenjeno tretje pismo, je imel za don
Boska pripravljeno večjo vsoto denarja in mu jo je želel izročiti osebno ob svoji
vrnitvi v Turin. Ker je bil že september in se je blaženi mudil v Lanzu na ge-
neralnem kapitlju ali tudi v Sampierdareni na duhovnih vajah sobratov, mu je
pisal. Pismo nima datuma, mora pa biti iz meseca oktobra.5
5 Izvirnik hranijo grofje Nasalli-Rocca v Piacenzi.

37.6 Page 366

▲back to top
366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Dragi moj gospod markiz!
Bili ste tako dobri, da ste prišli vse do Valdocca, da bi mi izročili denar, pa mi nihče
ni nič omenil, da bi prekinil svoje opravke in vas pozdravil, kakor ste si zaslužili in si
še zaslužite. Čakal bi vas vse do srede jeseni v Turinu, toda ker imate že pripravljeno
miloščino in ker zelo potrebujemo denar, sprejemam bolj koristno plat vašega pre-
dloga.
Imenovano vsoto lahko pošljete v priporočenem pismu na moj naslov in prepričan
sem, da bo gotovo prišla sem v Lanzo Torinese, kjer bom ostal do šestnajstega tega
meseca.
Pravite mi, da naj molim za vas in vašo družino. Da, gospod markiz, vse to delam
rade volje že več let vsako jutro pri sveti maši, v spomin na vas in vso vašo družino.
Trdno sem prepričan, da tudi vi molite zame in za vso mojo vojsko, ki šteje 60.000
vojakov, ki vsi izvrstno in neustrašno uničujejo hlebce.
Boj naj vas vse blagoslovi in vas potrdi v svoji sveti službi z milostjo lepega življenja
in smrti.
Ves vam vdani iz srca v N.G.J.K. najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Dajmo prostor tudi pismu, ki ga je za viteza Carla Fava don Bosko nareko-
val svojemu tajniku in je on samo dodal svoj podpis. Pošiljal mu je ljubeznivo
darilce za njegov god.
Dobrodelnemu gospodu vitezu Carlu Fava ob njegovem godovnem dnevu.
Naj živi sv. Karel in tisti, ki nosi njegovo ime.
Jutri bom daroval sveto mašo za vas in vašo družino. Naši dečki bodo opravili molit-
ve, darovali sveto obhajilo pri oltarju Marije Pomočnice in prosili milost, da bi v vaši
hiši vedno vladalo zdravje, mir in sloga.
Vem, da prejemate veliko pisem, na katera ne morete takoj odgovoriti. Zato sprejmi-
te mapo, da jih boste mogli ohraniti.
Naj živi sv. Karel in tisti, ki nosi njegovo ime. Imejte me v N.G.J.K. za najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. november 1880
Velikodušni gospod mu je odgovoril v istem tonu: »Naj živi don Bosko in
njegovi številni prijatelji, med katere imam čast, da štejem tudi sebe, če lahko
sklepam po ljubeznivem daru, ki ste mi ga poslali za moj godovni dan. Mapo za
pisma hranim kot spomin na vašo ljubeznivo dobroto do mene in mi je drago,
da lahko izrazim svojo odkritosrčno hvaležnost. Moja soproga se pridružuje
tem čustvom, se vam zahvaljuje za učinkovite molitve v korist naše družine in
se vam še zanaprej priporoča, da bi se je spominjali pri sveti maši. Sprejmite
blagohotno naše pozdrave in najboljše želje!« Omeniti moramo, da don Boskovi
najboljši sotrudniki, katerih nikdar ni nehal prositi in nadlegovati bodisi nepos-
redno ali posredno, niso bili nejevoljni, temveč so množili znamenja svoje nak-

37.7 Page 367

▲back to top
BiS 14 — 23. poglavje
367
lonjenosti do njega. To je bilo gotovo posledica prepričanja, da imajo opravka z
velikim Božjim služabnikom.
Oratorij je bil v zelo težkem finančnem položaju. Naslednje povabilo k soli-
darnosti za pomoč materni hiši je zares ganljivo. Nasvetovana sredstva zares ne
bi mogla biti bolj preprosta in praktično izvedljiva. Prav tako je srečno izbran
božični čas. Gre za okrožnico ravnateljem.
Predragi don …………..
Če je kaka mati v veliki stiski, se takoj obrne po pomoč k svojim otrokom.
Prav to pa je položaj, v katerem je trenutno naša uboga materna hiša. Veliki izdat-
ki, ki jih moramo poplačati v tem mestu, v Bordigheri, Spezii, Rimu in drugod, sko-
rajšnja odprava misijonarjev, vzdrževanje več novih zavodov v breme materne hiše
(med drugimi San Benigno) so spravili ubogo materno hišo v veliko denarno stisko.
Zato smo menili, da bi prosili vsakega ravnatelja, da bi nam s svojo iznajdljivo dob-
roto priskočil na pomoč.
1. Za nekaj mesecev naj bi preložili vse izdatke in dela, ki niso nujno potrebna.
2. Zahtevati plačilo in pridno zbirati tudi najmanjše vsote v našo korist.
3. Priporočati se ponižno in toplo našim sotrudnikom in drugim dobrotnikom, da bi
nam pomagali z darovi ali nabirkami, ki bi jih sami pripravili.
Takoj ko boste imeli na voljo kaj denarja, nam ga pošljite.
Medtem pa prosimo, da bi bil Bog, ki je radodaren do vseh, radodaren tudi do nas.
Duhovniki naj se pri sveti maši spomnijo te zadeve in drugi sobratje naj v ta namen
pogosto darujejo sveto obhajilo.
Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Oratorij–Turin, 21. december 1880
Ravnatelju v Marseillu, ki je prosil za novo osebje, je don Bosko pred krat-
kim poslal don Emanuela Casarija in ga določil za prefekta. Za druge potrebe
naj bi poskrbel ob svojem prihodnjem obisku. Že sedaj se je začel pripravljati
na konferenco marsejskih sotrudnikov, zato prosi za potrebne podatke.
Dragi don Bologna!
Prejel sem tvoja pisma, pisma Lassepasa in drugih mojih dragih sinov našega drage-
ga Oratorija sv. Leona. Prosim, zahvali se v mojem imenu vsem in vsakomur. To bom
naredil tudi še osebno.
Upam, da je Casari že na svojem mestu. Potrpite do mojega prihoda, takrat bomo
vse uredili.
Dne 22. decembra 1880 so naši misijonarji odpotovali iz Genove v Ameriko. Za njimi
se bom vkrcal na ladjo železnice in razpel jadra do Marseilla. Sporočil ti bom svoj
prihod, ki bo verjetno na začetku februarja.
Potrebujem naslednje podatke o tvojem zavodu:
1. Število notranjih in zunanjih gojencev in njihov uspeh.
2. Opravljena dela in za katere namene so bile uporabljene posamezne stavbe.

37.8 Page 368

▲back to top
368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
3. Dela, ki naj bi jih opravili v desnem krilu hiše in koliko bo to stalo.
4. Naštej mi dolgove in dohodke (jih imaš veliko?), delo odborov, njihove dosežke,
vse nadrobnosti, ki morajo služiti predstavitvi sotrudnikom na konferenci, ki jo na-
meravam imeti nekaj dni potem, ko bom prišel v Marseille. Pošlji svoje poročilo v
francoščini, da mi bo za osnovo.
Če boš imel priložnost, pozdravi v mojem imenu madame Jacques in madame Prat,
madame Brouquier itn.
Bog naj blagoslovi tebe, dragi don Bologna, in vse naše drage sinove, za katere pro-
sim od Gospoda trdno zdravje in sveto milost vztrajanja v dobrem.
Prosim vas vse za eno sveto obhajilo po mojem namenu in ostajam za vedno v J. K.
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. december 1880
P. S.: Je Taulaígo zdrav? Je že začel delati čudeže?
Opozarjamo na ta lakoničen pripis. Če pomislimo, da je bil ta ubogi imeno-
vani vzrok nemajhnih težav v zavodu in don Bosko je vedel za to.
V naslednjem pismu je don Bosko poslal očetovski nasvet don Domenicu
Griglia, priorju v Bagnascu v škofiji Mondovìju.
Predragi gospod dekan!
Dobro razumem vaš položaj. Da boste mogli biti mirni sedaj in vedno, se popolnoma
izročite ukazom vašega cerkvenega predstojnika. Če vam on svetuje, da bi nadalje-
vali v dosedanji službi, storite to.
Ne bom vas pozabil priporočiti Gospodu in vi molite tudi zame, ki ostajam v J. K. vaš
dobri prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. december 1880
P. S.: Prav tako ne bom pozabil moliti za vašo mater.
Zgled previdnosti v pisanju, ker vedno obstaja nevarnost, da pisana beseda
pride v roke nepoklicanim. Zato v pismih ni nikdar obravnaval stvari, ki bi, če bi
jih poznale tuje osebe, lahko škodovale dobremu imenu tistih, ki jim je bilo pis-
mo namenjeno. Te previdnostne ukrepe, ne da bi o njih govoril, uporablja tukaj
zgoraj. Včasih pa to tudi izrecno pove kot v pismu, ki je naslovljeno na Varzo v
okraju Domodossola.
Dragi moj Giorgio!
Ne morem zaupati papirju resničnega odgovora na tvoje pismo. Če se spominjaš
stvari, ki sem ti jih povedal osebno, boš lahko pravilno ravnal.
Svetoval bi ti, da zaupaš svoje srce spovedniku in se ravnaš po njegovem nasvetu.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Borello, in moli zame, ki ostajam tvoj v J. K. najvda-
nejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Lanzo Torinese, 7. september 1880

37.9 Page 369

▲back to top
24. poglavje
CERKEV PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA V RIMU
Ni bilo redovnega ustanovitelja ne ustanoviteljice, ki si ne bi želel
postaviti šotor svoje ustanove v Rimu. Nekakšen Božji gon jih je silil, da so ved-
no težili k središču edinosti in cerkvenega učiteljstva, da bi tam črpali iz čistega
studenca živo vodo, ki naj bi jo po toliko potokih razlivali po celem svetu. Tudi
don Bosko je že veliko časa, še preden so bila pravila potrjena od svete Cerkve,
načrtoval, kako bi ustanovil svojo hišo v mestu papežev. Toda vsi poskusi do
1880 so se izjalovili. Prav tega leta pa se je ta dolgoletni sen nenadoma spreme-
nil v resnico. Res je, da je ta resnica veljala blaženega sedem let skoraj neneh-
nega truda ter telesnih in duševnih naporov, končno pa si je le pridobil Božji
blagoslov in priznanje ljudi. V naslednjem poglavju bomo prikazali okoliščine,
ki so se začele in spremljale začetek cerkve in priključenega zavetišča v Castru
Pretorio,1 ki sta se imenovala po presvetem Srcu Jezusovem.
Gradbeni načrt msgr. De Mérodeja, ministra Pija IX., je predvidel razvoj
mesta Rima proti višjim predelom, zlasti proti Castru Pretorio. Da je bilo pred-
videvanje pravilno, so pokazala dejstva po 20. septembru 1870, ko se je začelo
mesto nezadržno širiti prav v tej smeri, tako da je nastalo skoraj novo mesto.
Pri tem hitrem in različnem širjenju pa so mislili na vse drugo, samo na duhov-
no oskrbo prebivalstva ne, čeprav je bil zgrajen že zelo razsežen predel pred-
mestja. Na to pa je mislil nesrečni papež Pij IX., ki sicer popolnoma obubožan
zaradi izgube svojih držav, ni nehal skrbeti za verske potrebe svojega Rima.
Osmega decembra 1870 je počastil sv. Jožefa s tem, da ga je razglasil za va-
ruha vesoljne Cerkve, in je na svoje stroške kupil del zemljišča na Eskvilinu z
namenom, da bi tam postavil svetišče v čast velikemu očaku. Toda odločitev je
kmalu spremenil. Leta 1871 so italijanski škofje kar tekmovali med seboj, da bi
1 Mestna četrt pod tem imenom spada pod področje Eskvilina na vzhodni strani železniške po-
staje Termini. Ime prihaja od utrdb, ki jih je dal postaviti cesar Tiberij za oddelek pretorijancev
[Castrum Praetorium].

37.10 Page 370

▲back to top
370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
posvetili svoje škofije presvetemu Srcu Jezusovemu. Tako se je tudi v Rimu poro-
dila misel, da bi v mestu Kristusovega namestnika postavili veliko svetišče v čast
Božjemu Srcu, od koder bi kakor iz neugasljivega plamena vrela nova ljubezen
mestu in vsemu svetu. Pobudnik načrta je bil barnabit pater Maresca, urednik
Glasnika Srca Jezusovega. Tako je Pij IX. odločil, da bi na kupljenem zemljišču
postavili svetišče ne v čast sv. Jožefu, temveč presvetemu Srcu Jezusovemu, in bil
je nadvse srečen, ko je mislil, da bo s tiste najvišje točke večnega mesta presveto
Srce Jezusovo kot s svojega prestola blagoslavljalo skoraj ves svet.
Toda na žalost so se stvari zelo zavlekle, tako da se je novi mestni okoliš
širil na vse strani in bližnje župnije Santa Maria degli Angeli, San Bernardo, San-
ta Maria Maggiore in San Lorenzo zunaj obzidja niso več zadoščati duhovnim
potrebam toliko duš. Stvar je skušal, kolikor je mogel s pomočjo mladih laikov
Katoliške akcije reševati sveti mož, frančiškan pater Lodovico da Casoria, ki mu
je zlasti pomagal odvetnik Pericoli. Majhna kapelica, ki so jo uredili v stavbi
nedaleč od kraja, kjer naj bi stala nova cerkev, je skušala zadostiti potrebam
bogoslužja. Tedaj pa je smrt utrnila življenje Pija IX.
Zasedba svetega apostolskega sedeža od Leona XIII. je dala vsej zadevi
nove pobude. On, ki je kot škof v Perugi med prvimi posvetil svojo škofijo pres-
vetemu Srcu Jezusovemu, je zvedel za namene Pija IX. in je zelo podpiral grad-
njo cerkve. Že 1. avgusta 1878 je po svojem vikarju kardinalu Monacu La Vallete
vsem škofom po svetu razen francoskim, ki so gradili svetišče presvetemu Srcu
Jezusovemu na Montmartru v Parizu, v latinski okrožnici izrekel željo, da bi
vsi pomagali s svojimi darovi za tako veličastno dejanje. Zbiranje prispevkov
je bilo zaupano Zvezi katoliških združenj Piana v Rimu. Komisija, sestavljena iz
rimskih patricijev, ki ji je predsedoval markiz Giulio Merighi, pa naj bi prevzela
vodstvo gradnje.
Takoj so se lotili dela. Začeli so odvažati zemljo, da bi zravnali vzpetino, ki
je ovirala dela, in za nekaj metrov dvignili površino nad cesto. Potem so začeli
izkopavati zemljo za podzemeljske prostore. Tu pa so delavci naleteli na veliko
oviro, ki je zelo pogosta v rimskem podzemlju; ko so odstranili preperelo lavo,
ki jo v Rimu kot tudi drugje uporabljajo namesto peska in jo mešajo z apnom,
so naleteli na podzemske hodnike ali galerije, ki so jih izkopali v davnih časih.
Morali so kopati štirinajst metrov globoko, da so utrdili podlago, na katero so
potem postavili temelje. Prvi temeljni kamen je lahko blagoslovil kardinal vikar
17. avgusta 1879, na dan, ko se obhaja spomin na papeža Joahima in ki je tudi
godovni dan papeža Leona XIII.
Načrt za cerkev v Bramantejevem slogu je naredil grof Francesco Vespigna-
ni, arhitekt Svetih palač. Tedaj pa se je zgodil nenavaden zaplet iz Belgije.2
2 Nadrobnosti povzemamo iz prepisa pisem, izmenjanih med kardinalom mesta Michelen in kar-
dinalom vikarjem. Ta prepis je 1880 dal don Bosku pater Maresca.

38 Pages 371-380

▲back to top

38.1 Page 371

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
371
Okrožnica, ki jo je poslal kardinal vikar, je vzbudila pozornost baronice De Mo-
nier, ki je bila pripravljena darovati sto tisoč frankov za zidavo bazilike s pogo-
jem, da bi uporabili načrt belgijskega arhitekta barona De Béthuneja. Še več.
Dobrotnica ne bi dala ničesar za zgradbo v renesančnem slogu, ker je hotela
v Rimu cerkev v gotskem ali romanskem slogu. Kardinal Dechamps, nadškof v
Mechelenu, je privolil, da o tem obvestijo kardinala vikarja.
Postavljeni pogoji so ustvarjali resne težave zlasti zato, ker so že postavljali
temelje po Vespignanijevem načrtu. Kljub temu je kardinal vikar prosil belgij-
sko eminenco, da bi mu poslal predloženi načrt, vendar pa je omenil, da v Rimu
gotski in romanski slog ne ugajata. Na to je milanski nadškof, ko je poslal načrt,
odgovoril: »Rim je središče katolicizma, zato mora imeti spomenik vseh velikih
obdobij zgodovine. Gotovo je obžalovanja vredno, da poleg Konstantinove bazi-
like in poleg klasičnih bazilik renesanse ni nič podobnega katedralam v Kölnu,
Amiensu, Yorku, Reimsu in toliko drugim čudovito lepim cerkvam katoliškega
sveta, pri čemer ne smemo pozabiti na katedralo v Milanu. Vem, da je ta izjemna
posledica zgodovinskih okoliščin, toda sedaj se nudi priložnost, da jo opravi-
mo.«
Kljub temu so Béthunov načrt pozorno preučili. Nato je kardinal vikar pi-
sal: »Brez dvoma bi bil načrt zelo primeren, če bi gradili cerkev v gotskem slogu.
Vendar pa je tukaj v Rimu klasični slog bolj priljubljen. Poleg tega pa za izvedbo
take gradnje po vseh predpisih in obsegu sto tisoč lir po sedanjih izračunih ne
bi zadostovalo.« Vespignani, odličen predstavnik rimskega katolicizma, je pisal
kardinalu vikarju: »V Rimu, v središču lepih umetnosti, čisti gotski slog ni bil
nikdar priljubljen, ker izhaja iz barbarskih začetkov in danes v njem gradijo
samo protestantske cerkve.«
Pater Maresca je mislil drugače in je zato svetoval baronici, naj bi kardinala
Dechampsa pripravila, da bi govoril s papežem. Toda njegova eminenca se je
tega branil in je menil, da nima kaj več dodati k temu, kar je že napisal. In tako
je zaradi tega pedantnega vprašanja izginila obilna obljuba. Prepričani smo, da
bi don Boskova iznajdljivost našla način, da bi rešila kozo in zelje. Toda njegovo
ime takrat še ni stopilo na prizorišče.
Gotovo je, da je bilo na svetu le malo ljudi, ki bi zmogli zbrati sredstva in
potrebno pomoč za toliko dobrodelnih dejanj. Tako je na primer rimska pobu-
da, ki so jo sprožili zviška in priporočili s plemenitimi nazivi, po kratkem začet-
ku popolnoma zastala. Pomanjkanje denarja je prekinilo dela, ko se je stavba
komaj dvignila iz tal. Papež, ki je imel v rokah veličastno stavbo apside pri sv.
Janezu v Lateranu in monumentalni lazaret svete Marte v Vatikanu, je bil zelo
žalosten in se ni mogel vdati v tovrsten neuspeh. Toda Božja previdnost mu je
pravočasno poslala dober navdih. Naslednjo zgodbo nam je nekaj let pozneje

38.2 Page 372

▲back to top
372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
sporočil kardinal Alimonda:3 Nekega dne je Leon XIII. v krogu kardinalov iz-
razil vso žalost svojega srca zaradi te prisilne prekinitve. Rekel je, da pri tem
trpi Božja slava, ugled Svetega sedeža in duhovno dobro tako številnega prebi-
valstva.
»Sveti oče,« je posegel vmes kardinal Alimonda, »jaz poznam zanesljivo
sredstvo, da vam bo uspel ta načrt.«
»Kako?« je nemalo začuden vprašal papež.
»Prepustite zadevo don Bosku.«
»Bo don Bosko sprejel?«
»Svetost, poznam don Boska in njegovo neizmerno vdanost papežu. Če mu
bo vaša svetost to predlagala, sem prepričan, da bo sprejel.«
Razgovor je potekal meseca marca 1880, se pravi v dneh, ko je bil don
Bosko v Rimu. Papež je svojemu vikarju naročil, naj o tem govori z don Boskom.
Njegova eminenca mu je o tem govoril 24. marca, ne da bi omenil, da je to želja
svetega očeta. Osemindvajsetega je govoril o tem še bolj odločno. Don Bosko ni
rekel ne da ne ne, kajti težav je bilo brez števila, kakor je bilo razbrati iz listin
procesa za razglasitev za blaženega.
Najprej so bile tu denarne težave. Od Rimljanov ni pričakoval skoraj nič,
ker je vedel iz izkušnje in kot mu je pisal kardinal vikar,4 da so malo radodarni.
Prav tako je malo pričakoval od Francozov, ki so prav v tistem času usmerili vse
sile v gradnjo narodnega svetišča Srca Jezusovega in v vzdrževanje svobodnih
šol. Poleg tega je imel prav, ko je menil, da so Francozi vedno velikodušni pri
pomoči za njegove uboge dečke, ne da bi pokazali kako posebno navdušenje za
novo cerkev v Rimu. Prav tako ni mogel pričakovati kaj velikega od Italije, bo-
disi zaradi poraznega finančnega stanja dežele bodisi zaradi previsokih javnih
dajatev bodisi zaradi nujne podpore krajevnim ustanovam, kar so povzročale
nove politične okoliščine v državi. Poleg tega pa so mu bile znane visoke cene
gradnje v Rimu, ki so bile najvišje v državi. In ali ni poleg tega imel na hrbtu že
cele vrste gradenj? Gradil je cerkev sv. Janeza Evangelista v Turinu in cerkev
Marije Pomočnice v Vallecrosii, gradil je v Marseillu, v Nici, gradil je v Spezii. Bi
bilo pametno, da bi na ogenj naložil še več drv?
Drugi razlog, da se ne bi spuščal v to zadevo, je bila hladnost, s katero so
3 Summarium super virtutibus, št. III. De operibus et fundationibus, §§ 65–66 [O delih in ustanovah],
(pričevanje don Francesca Cerrutija).
4 Prim. MB XIII, str. 653 [BiS XIII, str. 429]. Dejstva so to potrdila. Na kosilu, ki so ga pripravili za
dan posvečenja cerkve (14. maja 1887), je župnik in prokurator don Dalmazzo vstal za napitnico
in se začel zahvaljevati dobrotnikom. Pri tem je postavil v prvo vrsto Rimljane. Don Bosko je vzel
v roke nož, potrkal ob kozarec, zaustavil govornika sredi njegovega govora in ob splošni tišini
popolnoma mirno izrekel naslednje besede: »To ni res. Nadaljuj.« Verjetno je don Bosko v tistem
trenutku pomislil na velikanske napore svojih potovanj, ko je beračil za potrebe gradnje. Eden
izmed gostov, ki je bil popolnoma iz sebe zaradi odkritosrčnosti blaženega, je dostikrat ponovil
to pripoved. To je bil msgr. Jara, nekdanji škof v Ancudu v Čilu.

38.3 Page 373

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
373
ljudje sprejeli načrt gradnje cerkve v Castru Pretorio. Celemu svetu so slovesno
razglasili, da naj bi bilo to svetišče spomenik Piju IX., in povabili vse škofe na
svetu, da bi zbirali darove. Toda zbrali so sto tisoč lir in ni bilo upanja, da bi
mogli dobiti kaj več.
Temu se je pridružila še tretja težava. Če bi don Bosko prevzel to nalogo, bi
moral prevzeti tudi pogodbe prejšnje uprave, ki naj bi še imela določen vpogled
v vso zadevo. Te obremenitve so bile težke, kot je to vedno pri delih, ki jih prev-
zamejo v papeževem imenu.5
Toda med vsemi temi človeškimi pomisleki se je don Boskova misel ustavi-
la pri dveh dejstvih: pri časti svete Cerkve in časti Svetega sedeža. Bila bi prava
sramota, če bi moral katoliški Rim kloniti pred protestanti. Ti so z mednaro-
dnimi denarnimi skladi v kratkem času v Rimu postavili več templjev, medtem
ko katoličani niso zmogli niti enega. Bila je prava sramota, da je papežev klic
vesoljni Cerkvi naletel na tako skromen odziv. Tako si lahko razložimo, da se je
don Bosko na začetku, ko je tehtal razloge za in proti, tako zelo obotavljal, da bi
prevzel nase tako težko breme.
Iz vseh teh negotovosti ga je končno rešila papeževa beseda. V toliko za-
želeni avdienci 5. aprila mu je Leon XIII. izrazil svojo željo in mu zagotovil, da
bi s svojo privolitvijo naredil veliko sveto in papežu nad vse ljubo delo, kajti
nemožnost, da bi nadaljevali dela, ga zelo teži.
»Papeževa želja,« je odgovoril don Bosko, »je zame ukaz. Sprejemam naro-
čilo, ki mi ga je vaša svetost naložila v svoji dobroti.«
»Toda jaz vam ne morem nuditi denarja.«
»Jaz od vaše svetosti ne zahtevam denarja, prosim vas samo za vaš bla-
goslov in vse tiste duhovne darove, za katere boste menili, da jih podelite tis-
tim, ki bodo sodelovali pri gradnji svetišča v čast Srcu Jezusovemu v glavnem
mestu katoliškega sveta. Če mi bo vaša svetost dovolila, bom ob cerkvi zgradil
še praznični oratorij in veliko zavetišče, kjer bomo zbirali revne fante, ki jih je
zlasti v tej mestni četrti toliko, in jim dali priložnost za učenje kake obrti.«
»Rade volje,« mu je odgovoril papež, »blagoslavljam vas in vse, ki bodo so-
5 Moramo ponoviti, kar smo že drugje povedali o nezaupanju Rimljanov do tako imenovanih buz-
zurrov, to je Piemontčanov. Ko bi videli, da so izročili Piemontčanom tako pomembna dela, bi
vzbudilo zavist. To tudi ni nič čudnega, če pomislimo na dejanski položaj. Kakor hitro se je raz-
širila ta novica, se je zbral Odbor duhovnikov, ki jih je neki prelat predstavil kardinalu vikarju
z namenom, da bi protestirali proti ponižanju, ki so ga hoteli zadati rimskemu kleru. Njegova
eminenca jih je ljubeznivo poslušal, jim sploh ni ugovarjal, temveč jih je dobrohotno vprašal, ali
so pripravljeni prevzeti breme gradnje, ker je bil tedaj še čas. Rekli so, da so pripravljeni. Kardi-
nal jim je obljubil, da bo ustregel njihovi želji. »Z don Boskom bo stvar takoj rešena,« je dodal.
»Govoril bom s svetim očetom. Don Bosko vam bo brez težav prepustil gradnjo.« Tedaj so mu vsi
zadovoljni povedali, da bodo sestavili odbor. Vprašali so, koliko denarja bi don Bosko dobil od
Svetega očeta. »Nič,« je odvrnil kardinal in jim predstavil glavne izdatke in izrazil prepričanje,
da bodo v Rimu mogli zbrati kaj malo. To je bil zelo mrzel tuš, ki je ohladil tako visoko razgrete
duhove.

38.4 Page 374

▲back to top
374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
delovali pri tako sveti stvari, na katero kličem od sedaj Božji blagoslov. O po-
drobnostih se pomenite s kardinalom vikarjem.«
Kakor hitro se je po Rimu raznesla novica, da je sveti oče zaupal don Bo-
sku ustanovitev zavoda na Castru Pretorio in gradnjo cerkve Srca Jezusovega,
se je nekaj prenapetih članov občinske skupščine odpravilo k ministru varuhu
državnega pečata Villi, da bi zvedeli, kako naj se vedejo do novega zavoda, ki bo
verjetno zelo velik. Ni še namreč minilo deset let, odkar so s silo prebili Porto
Pio. Ob vsakem migu vatikanske hiše so sektaši dvignili glave in glasno naspro-
tovali. Minister pa, ki je bil to, kar je bil, pa je zadosti poznal don Boska in je
kot poslanec zastopal okraj Castelnuovo, jih je tiho poslušal in jim odkritosrčno
dejal: »Don Bosko dela veliko dobrega mladim s tem, da jih odvrača od hudega
in jim omogoča izobrazbo. On se ne gre politiko. Pustite ga pri miru.«
Markiz Scati, kateremu je proti koncu leta 1880 don Bosko pripovedoval
ta dogodek,6 ni skrival svoje bojazni, da bodo prostozidarji občinske rimske
uprave in vlade storili vse, da bi preprečili ta načrt. Blaženi mu je odgovoril:
»Zato moramo biti zelo previdni: preprosti kot golobje in zviti kot kače. Don
Bosko se vedno strogo drži zakonitosti: dajte cesarju, kar je cesarjevega, nič
več in nič manj. Gorje, če bi don Bosko naredil kako neprevidnost! Zelo veliko
fantov bi se znašlo na cesti.«
Ko se je don Bosko vrnil s papeške avdience, je napisal spomenico, ki jo
je izročil kardinalu vikarju 18. aprila popoldne, na predvečer svojega odhoda
iz Rima.7 V kratkem spisu je strnil osnove, ki so potem služile za dokončno
besedilo dogovora.
Njegovi eminenci gospodu kardinalu Raffaelu Monacu la Valletta, vikarju njegove
svetosti papeža v Rimu
I. Cerkev presvetega Srca Jezusovega, spomenik njegovi svetosti Piju IX. dragega
spomina.
Iz edinega razloga, da pospešim večjo Božjo slavo in ugled naše svete vere, se s svoji-
mi redovniki rade volje pridružujem vaši velespoštovani eminenci pri sodelovanju za
nadaljevanje začetih del za cerkev v čast Srcu Jezusovemu v spomin slavnega papeža
Pija IX. dragega spomina.
Kar se tiče pogojev, bi želel, da bi jih vaša eminenca postavila tako za cerkveno oblast
kakor tudi za salezijansko družbo, ki jo vaša eminenca vedno gleda z očetovskim
očesom. Ker pa želite, da bi tudi jaz povedal svojo zamisel in bi dal od vsega začetka
vaši eminenci vsa pooblastila, da spremenite po vaši oceni in modrosti, kar se vam
zdi potrebno, predlagam:
6 Dne 22. decembra 1880 je markiz med obiskom dolgo razpravljal z don Boskom. O tem je poročal
v enem svojih spominov, ki jih hranimo v našem arhivu.
7 Dnevnik don Barta: »8. april, nedelja. Zvečer je don Bosko obiskal kardinala vikarja in mu nesel
spomenico o gradnji cerkve presvetega Srca Jezusovega v Rimu, ki naj bi jo predložil svetemu
očetu.«

38.5 Page 375

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
375
II. Salezijanska družba
1. Salezijanska družba po svojem rektorju prevzema dolžnost, da se bo trudila, da z
vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, izvede dela, poišče denarna sredstva in material za
gradnjo, da bi delo končali v dveh in pol ali kvečjemu treh letih.
2. Ko bo sveta stavba končana, prevzema ista družba vse stroške za opremo, svete
posode in obleke, plačala bo davek, skrbela za vzdrževanje, popravila in podobno.
3. Poskrbela bo za potrebno osebje in vzdrževanje bogoslužja, se pravi za zadostno
število duhovnikov za opravljanje svetih maš za vernike, za spovedovanje, pridiganje
in katekizem za otroke.
4. Obenem ali vzporedno z deli v cerkvi se bo gradilo zavetišče za uboge dečke. Poleg
zavetišča bo deloval tudi praznični oratorij za otroke tistega okoliša, poučevali jih
bodo katekizem, imeli bodo večerne, in če bo treba, tudi dnevne šole, kakor je v po-
dobnih primerih to navada v salezijanski družbi.
5. Ko bo cerkev posvečena, bodo salezijanci odvisni od ordinarija, kakor so odvisni od
oblasti cerkve, ki jo upravljajo redovniki. Ko bo potem cerkvena oblast cerkev presve-
tega Srca Jezusovega povzdignila v župnijo, bo župnik imenovan iz vrst salezijanske
družbe, kakor ga bo vrhovni predstojnik salezijancev predložil kardinalu vikarju v
Rimu in bo tisti, ki ga bo vaša eminenca štela za bolj sposobnega za to službo v korist
duš in večjo Božjo slavo.
III. Cerkvena oblast
1. Njegova prevzvišena eminenca gospod kardinal vikar bo še nadalje dajal tako
gmotno kot moralno podporo, ki jo je že izkazal pri začetku dela, in bo dal don Bosku
na voljo zemljišče in zidove stavbe v stanju, v katerem so. Denar, ki ga bo vaša emi-
nenca ali kdo drug zbral za dela, bo uporabljen samo v ta namen.
2. Dali boste dovoljenje za nabirke v tistih krajih in pri tistih osebah, ki vam jih bo
navdihnila modrost.
3. Njegova eminenca kardinal vikar ne bo imel nikakršne odgovornosti za material-
no plat izvedbe del in nakup zemljišča, potrebnega za gradnjo.
4. Njegovo eminenco kardinala vikarja ponižno prosim, da bi ta načrt predložil sve-
temu očetu. Da ga spremeni po svoji uvidevnosti. Ta načrt ne bo imel nikakršne ve-
ljave, dokler ga ne odobri in blagoslovi njegova svetost.
duh. Janez Bosko
Rim, 10. april 1880
Po naših konstitucijah se don Bosko ni mogel obvezati za tako pomembno
nalogo, ne da bi prej vprašal za privolitev vrhovni kapitelj. Ko je prišel v Turin,
je zbral svetovalce in jim razložil predlog svetega očeta. Razprava je bila zelo
dolga. Vsi so bili prepričani, da je naloga zelo častivredna, obenem pa silno te-
žavna, saj bi bilo dolgov za tristo tisoč lir in zato ni pametno, da bi se v takih
okoliščinah lotevali dela, ki bo pogoltnilo milijone. Po razpravi so glasovali. Šest
jih je bilo. Proti jih je bilo 5 in eden za. Ta je bil gotovo don Bosko. Ko je videl,
da so na tak način zavrnili predlog svetega očeta, je smehljaje se dejal: »Dali ste
mi odločen ne. Prav ste storili, ker ste ravnali po človeški previdnosti, ki je pot-

38.6 Page 376

▲back to top
376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
rebna v tako pomembnih primerih, kot je ta. Če mi boste pa namesto ne dali da,
vam lahko zagotovim, da nam bo Srce Jezusovo poslalo sredstva, da bomo zgra-
dili njegovo cerkev, nam plačalo dolgove in dalo povrh še napitnino.« Njegove
besede, ki so se opirale na Božjo previdnost, so v trenutku spremenile mnenje
kapitularjev in iz šestih »ne» je nastalo šest »da«. Ko so potem pregledali načrt,
se jim je zdel preskromen in so še na tej seji sklenili, da bodo predložili svetemu
očetu nov, obširnejši načrt, vreden presvetega Srca Jezusovega za Rim. Tako so
tudi storili. Napitnina je bilo zavetišče, ki ni bilo vključeno v papeževih name-
nih, temveč bi bil dodatek kot dar presvetega Srca. Dolgove družbe so, kakor
poroča kardinal Cagliero v procesu,8 plačali brez posebnih težav.
Takoj so se začeli dogovarjati. Vendar se je medtem pojavila nova zamisel.
Vrhovni svet Italijanske katoliške mladine, ki je imel svoj sedež v Bologni in je
bil njegov predsednik grof Acquaderni, se je odločil, da bo postavil spomenik v
čas Piju IX., ne da bi določili kako. Tedaj je maja 1880 kardinal vikar predlagal
predsedniku, da bi temu načrtu dodali gradnjo cerkve. Predložili so različne
načrte, vendar se je zdelo najbolj primerno, da bi ob cerkvi Srca Jezusovega
postavili hišo, ki bi nosila ime pokojnega papeža in katere namen bi bila vzgo-
ja dobrih in modrih vzgojiteljev mladine. Počastitev spomina Pija IX. je bil že
del načrta za gradnjo cerkve, vendar je z omenjenim načrtom dobival vse bolj
jasno obliko. Acquaderni je vprašal don Boska, ali bi bil pripravljen sprejeti
predlog.9 Blaženi je, kakor beremo v pripisu h grofovemu pismu, odgovoril,
da sprejema v smislu, kakor je menil kardinal vikar. V Bologni smo brez uspeha
raziskovali, da bi zvedeli za izid zadeve. Vendar mislimo, da je v smislu odgovo-
ra, ki ga vsebuje pripis, don Bosko zaradi neizogibnih vmešavanj zunanjih oseb
opustil to zamisel.
Medtem ko so v Turinu sestavljali osnutek dogovora, ki naj bi ga poslali
v Rim, je don Bosko hitro dokupil zemljišče ob prvotni lastnini, kjer je na na-
sprotni strani današnjega zavetišča v kotu ob Via Marsala in Via Marghera stala
hišica. V celem je izdal za to devetinštirideset tisoč petsto lir. Tista hiša, ki so ji
dozidali še eno nadstropje, je bilo prvo bivališče salezijancev v času zidave. Don
Bosko je s tem dokupom hotel omogočiti cerkvi podaljšek, zavetišču pa zados-
ten prostor. Vedel je, da je s tem onemogočil spletke protestantov, ki so na tem
mestu hoteli postaviti svoje svetišče. Za to pa je vedel kardinal vikar in je izrazil
zadovoljstvo zaradi nakupa.10 Njegova eminenca pa ni bil enako navdušen nad
8 Summarium super virtutibus, št. VI., De heroica spe, § 149.
9 Grofovo pismo don Bosku, Bologna, 1. junij 1880.
10 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 14. junija 1880: »Danes sem zvedel od patra Lodovica da
Casoria, ki mi naroča, naj vas pozdravim, da je bil pripravljen odkupiti to zemljišče, da protestanti
ne bi mogli postaviti svojih šotorov v bližini cerkve.« Don Dalmazzo bi lahko dodal, da je pater
Lodovico prejšnji večer potoval iz Neaplja v Rim s patrom Bonaventuro, njegovim naslednikom,
da bi kupil to zemljišče; srečal se je z don Dalmazzom, ko je ta v banki Tibertini sklepal pogodbo.

38.7 Page 377

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
377
razširitvijo cerkve: mogoče se je še čutil povezanega s celo zadevo in se je bal še
enega neuspeha. Treba je bilo močnih razlogov, da so ga prepričali. Končno so
odpor premagali in arhitekt je imel proste roke.11
Kaj je čutil don Bosko in kakšnih posegov se je lotil, da bi poplačal neizmer-
ne izdatke, je razvidno iz teh pisem, ki jih je pisal generalnemu prokuratorju.
Vedeti moramo, da je zemljišče bilo last Tibertinske banke, katere voditelj je bil
komendator Caranti, o katerem je v dopisovanju večkrat govor. Prvo teh pisem
ne potrebuje razlage.
Predragi don Dalmazzo!
Takoj po prihodu iz Casaleja sem začel proučevati znani načrt za cerkev Srca Jezuso-
vega v Rimu. Želim, da je v njem naš predlog z opombami kardinala vikarja. Izročam
ti vsa pooblastila, da se dogovoriš v smislu in mejah, ki jih bo njegova eminenca štela
za najboljše. Vsi smo mu pripravljeni pomagati na vso moč.
Prosil bi ga samo, naj poskrbi, da bo cerkev čim bolj prostorna. V sedanjem načrtu bi
imelo ljudstvo samo 400 m, mi pa potrebujem vsaj dvakrat več prostora. Nova župni-
ja bo, še preden bodo dela končana, štela najmanj 6.000 duš. Za to bi bilo potrebno
vsaj 900 m, da bi bilo dovolj vsaj za tretjino prebivalstva.
Kar se tiče denarja: nekdo, ki nam ponuja sto tisoč lir po 5,5 % skupaj s premičnina-
mi. Če bi nam Tibertinska banka odprla tekoči račun, bi bilo treba naložiti več, saj bi
zelo verjetno lahko prodali zemljo in bi tako imeli ogenj iz lastnih drv.
Govori tudi z gospodom Sigismondijem; če more najti kako večjo olajšavo, jo bomo
hvaležno sprejeli. Povej našemu zares dobremu očku, da imamo v rokah veliko zade-
vo, toda Bog je z nami in se zato nimamo ničesar bati.
Pozdravi ponižno gospoda kardinala vikarja in mu zagotovi, da bodo salezijanci ved-
no njegovi ubogljivi in zvesti sinovi in da ima vso pravico uporabiti bič za vse tiste, ki
bi storili kaj narobe.
Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani v svoji sveti milosti. Pozdravi moja sinova
Zucchinija in Giaretta in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin 7. julij 1880
Da bi spodbudil bogate ljudi za dela krščanske ljubezni, je skušal pobožne
osebe navezovati na Cerkev in na papeža tako, da jim je pri svetem sedežu pris-
krbel častne naslove in duhovne darove.
Ko so se ti ljudje čutili vedno bolj blizu svetemu očetu, namestniku Jezu-
sa Kristusa, so bili veseli, če so mu mogli kakor koli ustreči. Drugo pismo se
začenja z dvema prošnjama, od katerih se je nadejal velikih koristi za cerkev
Srca Jezusovega. Prosil je za dovoljenje za zasebni oratorij vdove Prat, ki jo že
Sveti Frančiškov sin je, zadovoljen zaradi preprečene nevarnosti, še istega dne odpotoval z vla-
kom v Neapelj (prim. članek patra Clementa Perniciara, vrhovnega predstojnika sivih bratov v
Momentu, 29. marec 1829).
11 Obdržali so 35 m dolžine, dodali 11 m za nove oboke in 18 m za apsido.

38.8 Page 378

▲back to top
378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
poznamo, in za njeno mater.12 Da bi naredil dar privlačnejši, je bil pripravljen
on sam prevzeti vse stroške.13 Milost je bila dodeljena nepričakovano naglo.
Pismo govori tudi o nakupu novega zemljišča in mimogrede omenja notarski
prepis starega zemljišča za novo stavbo. Gospod je don Bosku posodil dvajset
tisoč lir. Sredi suhoparnih dogovorov nekaj humorja razodeva vedrost.
Predragi don Dalmazzo!
Pošiljam ti dve prošnji, ki jih izroči kardinalu Giannelliju ali še bolje kardinalu Marte-
lu. Gre za dve veliki naši dobrotnici in odlični katoličanki. Gospa Prat je za novčič sv.
Petra darovala 65 tisoč (petinšestdeset tisoč) lir. V kratkem bo poslala še novo vsoto.
Če bodo izdatki, jih bomo plačevali, vendar želim tudi jaz pokloniti dar. Stvar, ki bo
navrgla veliko več.
Gospod Caranti je po komendatorju Fontani dobil odgovor, da za pametno ceno
prevzamemo tudi hišico. Privolil je. Dogovor daje dovolj časa, da bomo vse uredili.
Jaz bom poskrbel za vse, zlasti za posojilo, in upam, da nam bo dobro uspelo.
Takoj ko bo izdana notarska listina o lastnini cerkve Srca Jezusovega v našo korist,
mi sporoči.
Vse stvari, ki smo jih prebrali v kapitlju, so potrdili. Vedi, da če bomo bankrotirali, se
bomo vsi zatekli v Patagonijo k don Fagnanu. Zato kar mirno naprej.
Če gospod Sigismondi potrebuje posojeno vsoto, vzemi denar, ki ga že imaš ad hoc,
ali mi piši, pa bomo poskrbeli.
Bog naj vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1880
»Privolitev«, o kateri don Bosko pravi, da je veliko razmišljal, se nanaša na člen
3 osnutka dogovora, ki so ga potem spremenili v smislu, kakor je predlagal on.
Podali bomo samo prvo polovico pisma, ker se drugi del nanaša na neko
drugo zadevo, o kateri bomo govorili v šestindvajsetem poglavju.
Dragi moj don Dalmazzo!
Veliko sem razmišljal o privolitvi, ki govori o možnosti, da naše družbe ne bi bilo
več. Pred zakonom nismo ne moralna ne pravna oseba. Če bi z druge strani prišlo do
prevrata, bodo vedno bolj spoštovali cerkev, ki je last cerkvene oblasti, kakor če je
naša, ker posedujemo samo kot posamezniki.
Zato menim, če je še čas: cerkev in župnišče pripadata za vedno ordinariju, uporaba
pa je za vedno pridržana salezijanski družbi. Drugo prepuščamo Božji previdnosti.
Če stvari še niso sklenjene, lahko v tem smislu govoriš s kardinalom vikarjem. Sicer
pa pustimo tako, kakor je zapisano.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 14. julij 1880
12 Dodatek, št. 66.
13 Za tri breve, dva za imenovani gospe in enega za kanonika Molinarija, je plačal 360 lir ob dobro-
hotnem popustu od 782 lir (Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 22 julij 1880).

38.9 Page 379

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
379
Ko je don Dalmazzo govoril z odličnim kardinalom vikarjem o ureditvi
lastnine, so mu ušle naslednje besede: »Vsi pravijo, da je salezijanska družba
don Bosko in da bo po njegovi smrti razpadla. Dokler živi on, vse dobro, ko bo
umrl, bo vsega konec.« Sicer pa je rad poslušal dokazovanje svojega sogovor-
nika o trdnosti družbe. Razgovor je sklenil s trditvijo, da če bi don Bosko in
njegova družba imela vedno opraviti z vikarjem kardinalom, kakršen je nje-
gova eminenca, ki je za salezijance pravi oče, don Bosko ne bi toliko poudarjal
vprašanja lastnine, temveč bi vse prepustil njemu, ker pa se okoliščine lahko
spremenijo, ne bi bilo pametno popuščati. Opomba mu je ugajala in je dejal, da
bo v tem smislu poročal svetemu očetu.14
Dne 14. julija je don Dalmazzo pisal Božjemu služabniku: »Kardinal vikar je
o tej zadevi dolgo govoril s papežem, ki je dejal: Govorite z don Dalmazzom in
mu recite, naj piše don Bosku, da naj ne dela nikakršnih težav glede te gradnje,
ker gre za zveličanje duš.« Don Bosko je z naslednjo pošto takole obnovil svo-
ja navodila prokuratorju: »Lastnina cerkve za vedno cerkveni oblasti, uporaba
pa vedno naši družbi. Reci pa kardinalu vikarju, da sem se popolnoma zaupal
njemu. On nas ima rad in mi vsi mu popolnoma zaupamo, zato naj, kakor sem
mu že pisal, igra obe vlogi, kakor se mu bo zdelo v večjo Božjo slavo. Vse pa je
odstranila ljubezen in modrost gospoda kardinala vikarja.«
Sledili so si odgovori med rimskim vikariatom in vrhovnim svetom salezi-
janske družbe, da bi določili besedilo dogovora, ko bi Božji služabnik uradno
predlagal osebo, ki naj bi vodila župnijo, ki so jo ustanovili konec marca.15 Ka-
nonična ustanovitev pa je veljala od 2. februarja preteklega leta.
Velespoštovana eminenca!
Novice, ki sem jih prejel od raznih strani, pravijo, da se je vaša velespoštovana emi-
nenca odločila izročiti vodstvo nove župnije presvetega Srca Jezusovega kakemu
salezijanskemu duhovniku. Če je to volja vaše velespoštovane eminence, bi predla-
gal našega generalnega prokuratorja don Francesca Dalmazza, doktorja literature,
sina Giacoma. Kakor hitro bo imenovan, bom takoj poslal zadostno število duhovni-
kov z ustreznimi lastnostmi in sposobnostmi za dušno pastirstvo.
Naša ponižna družba ima že veliko razlogov za globoko hvaležnost do vaše eminen-
ce in jaz vam v imenu vseh zagotavljam, da bomo skušali z vedno večjo zavzetostjo
odgovoriti na vašo dobrohotnost, ki nam jo vsak dan izkazujete. Imam za visoko čast,
da se vam smem pokloniti, in izrekam vaši eminenci svojo hvaležnost.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. julij 1880
14 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 10. julij 1880.
15 Dodatek, št. 67.

38.10 Page 380

▲back to top
380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Odlok o imenovanju in ustoličenju je bil izdan šele 12. julija 1881 in sporo-
čen novemu župniku don Dalmazzu 3. avgusta.16
Kljub najboljši volji obeh pogajalcev so se pojavljali vedno novi spori. Na-
stopila je jesen in še nič ni bilo sklenjenega. Don Bosko je želel odstraniti vse
mogoče vzroke prihodnjega nasprotovanja. V prvi polovici oktobra so se še
pogajali o kongrui [župnikov dohodek]. Predstojniki v Turinu so bili še nego-
tovi, ali naj jo zahtevajo od občinske uprave ali od vlade ali od Svetega sedeža.
Končno je don Bosko 18. oktobra pisal prokuratorju: »Kar se tiče kongrue, se
prepuščamo sodbi svetega očeta ali svetu kardinala vikarja.« Stvar so uredili v
smislu 10. člena dogovora.
Medtem so delavci prav počasi spet začeli delati. Don Sala je že iskal gra-
nitne stebre, ki jih je zahteval arhitekt. V imenovanem pismu je don Bosko
nadaljeval: »Don Sala hodi okoli in povprašuje po ceni stebrov za cerkev Srca
Jezusovega. Poročal ti bom, in če ti kaj zveš, mi takoj sporoči. Vera, molitev in
naprej.«
Z novembrom se je iztekel čas za odplačilo dobršnega obroka plačila pri
Tibertinski banki za nakup zemljišča, za hišo in gradbeni material, a niso vedeli,
kje naj bi dobili denar. Da bi se zatekli k tisku in prosili za darove, se ni zdelo
primerno, vse dokler bi se ne iztekle zadnje formalnosti. Don Boskovo stisko je
mogoče razbrati iz naslednjega pisma.
Predragi don Dalmazzo!
Treba je urediti zadevo Caranti z osnovo 39.500 lir. Nisem mislil na to obveznost.
Zaradi finančne krize vsi kričijo in zapirajo denarnice. Ali lahko v Rimu računamo na
koga? Premisli malo in mi potem povej.
Silno nas pritiska, da iščemo denar za Srce Jezusovo, vendar se zdi, da dokler vse
možnosti niso do zadnjega izčrpane, ne bi bilo primerno obrniti se na javnost. Pri
vsem tem pa smo brez denarja! Sklepaj!
Vale et valedic in Domino.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. november 1880
Toda končni odgovor še ni prišel, ker je don Bosko odlašal s privolitvijo za-
radi 8. člena, ki je predvideval čisto določen čas za konec del, in 13. člena, ki je
predvideval možnost, da bi zaradi pomanjkanja primernega salezijanca določili
za župnijo vikarja in ekonoma a vita [za vse življenje]. »Člen šestih obveznih
let,« je pisal don Bosko 9. decembra, »in župnijskega vikarja za celo življenje
je treba spremeniti.« V ta namen je priložil opombo, ki jo je sestavil don Rua v
imenu vrhovnega kapitlja in podpisal don Bosko. Razgledana previdnost in sve-
16 Dodatek, št. 68.

39 Pages 381-390

▲back to top

39.1 Page 381

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
381
ta preproščina, ki jo navdaja, jasno kaže duha našega ljubljenega ustanovnika.
Velespoštovana eminenca!
Vrhovni kapitelj Družbe sv. Frančiška Saleškega po piscu vrhovnem predstojniku
prosi vaše prevzvišeno eminenco, da bi vnesli dve spremembi v člene predloga za
cerkev Srca Jezusovega.
Če bi imeli za vedno opraviti z vašo velezaslužno eminenco, bi sprejeli ta in kateri
koli drug pogoj. Tu pa gre za spore, ki bi mogli nastati med tistimi, ki bodo za nami
urejali stvari.
Zato bi k členu 8 dodali: »Če tega ne bo preprečila višja sila, naj bi bila dela z župni-
ščem vred končana v devetih letih.«
Členu 13 bi po besedah »vikar ali ekonom« črtali tudi a vita [za vse življenje], da bi
tako cerkvena oblast imela proste roke in bi salezijanska družba mogla vstopiti v
normalno upravljanje župnije. Tako bi odpravili nevšečnosti, ki bi bile nujno pove-
zane s tem, da bi fantje iz zavetišča, oratorija ali šol bili vključeni v delo v župnijski
cerkvi, če bi bila ta odvisna od zunanjega upravnika, ki ni član salezijanske družbe.
Delal bi krivico Božji previdnosti, če bi se uresničili primeri, ki jih obravnavata člena
8 in 13. Zato je prav brezmejno zaupanje, ki nas navaja k tej silni zadevi, tudi zaupa-
nje v naklonjenost vaše eminence.
Ne vem, ali sem se razumljivo izrazil. Toda to, česar nisem povedal, bo razumela vaša
razsvetljena modrost ali vam bo razložil naš prokurator, ki sem mu dal v tej zadevi
vsa pooblastila družbe.
Z globoko hvaležnostjo imam čast, da se smem imenovati vaše prevzvišene eminence
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. december 1880
Vikariat je privolil v don Boskove spremembe. V prvem primeru višje sile
in v drugem primeru tako, da so nadomestili »začasno« in tudi »do konca življe-
nja«. Tako so se končali boji za besedilo dogovora, ki ga je 11. decembra podpi-
sal don Bosko in 18. decembra po predhodnem posvetu s papežem še kardinal
vikar.17 Med obema datumoma je bil don Dalmazzo sprejet pri papežu, da bi
mu izrekel svoje spoštovanje, don Boska in salezijancev. Sveti oče ga je vprašal,
kako daleč je dogovor. Ko je slišal, da ga bo kmalu podpisal kardinal vikar, je
rekel: »Opravite hitro in naredite veliko dobrega.«
Medtem je bilo treba plačati dolgove Tibertinski banki, ki je poslala obra-
čun za dvainštirideset tisoč lir in ni dopuščala odloga plačila čez konec decem-
bra. »Tukaj ne moremo računati, da bomo dobili denar,« je 1. decembra don
Dalmazzo pisal blaženemu. »Če bi bil tukaj don Bosko, bi gotovo kje kaj dobil.«
In je nadaljeval nadlegovanje, da bi dobil denar.18 Don Boskovo misel razbere-
17 Dodatek, št. 69.
18 Pisma don Dalmazza don Bosku, Rim, 1., 4., 17. in 21. december 1880.

39.2 Page 382

▲back to top
382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
mo iz enega stavka v pismu obupanemu prokuratorju 9. decembra:19 »Da ure-
dimo zadevo s Tibertinsko banko, moramo izhajati iz dejstva, da nismo mogli
prodati nepremičnin ad hoc in zato nimamo pripravljenega denarja. Zato smo
pripravljeni plačati obresti in potem dolg. Sicer pa naredimo izjemo v plačeva-
nju, se pravi, da odplačujemo na obroke. Potrudili se bomo, da bomo celotno
vsoto poravnali v kratkem času. Ti pa in omnibus labora [delaj, kolikor moreš],
da nam nabereš darove, in če ne moreš drugače, izvedi kako obilno tatvino ali
kak bančni primanjkljaj. Drugi ti bodo svetovali kaj drugega.«
Ko se je banka prepričala o don Boskovi plačilni sposobnosti, se je odločila
za odplačilo na dolge obroke. Še več, don Dalmazzu, ki je bil glavni don Boskov
zastopnik, je banka dajala za celih sedem let velike vsote samo na osnovi prep-
rostega potrdila, brez hipoteke. Direktor banke mu je celo dal osemdeset tisoč
lir z besedami: »Gre za don Boska, ki razpolaga z Božjo previdnostjo, in tukaj ne
bomo izgubili.«20
Zares je moglo samo neomajno zaupanje v Božjo previdnost preprečiti, da
ni klonil pred tako veliko težo. Kdor je gledal na stvar samo s človeškimi očmi,
je moral samo majati z glavo. Ko ga je kdo vprašal, kje misli dobiti denar v teh
tako težkih časih, je odvrnil: »Pri Božji previdnosti.« Ta pa je dalje vpraševal,
ali ima mogoče kako predpravico, da ima v zakupu Božjo previdnost. In don
Bosko: »Hvala Bogu, do sedaj me še nikdar ni pustila na cedilu.«21 Dejansko je
za cerkev izdal dva milijona in za zavetišče milijon in pol. Številke, za tiste čase
več kot visoke.
Reči pa moramo, da ni nikdar skušal Božje previdnosti, temveč se je trudil,
kolikor je vedel in znal. Neverjetni napori in trpljenje, ki se jim je podvrgel, da
je mogel izpolniti papeževo željo. Don Cerruti, ki je bil priča vsega dogajanja,
je rekel, da so mu ti napori skrajšali življenje.22 Iz vseh teh razlogov je Leon
XIII., ko je bilo vse končano malo po smrti Božjega služabnika, rekel njegovemu
nasledniku: »Oh, to je bila zares srečna misel, da smo gradnjo cerkve Srca Jezu-
sovega zaupali don Bosku!«23
Toda don Bosko je gledal veliko dalje. Naš msgr. Giovanni Marenco se spo-
minja njegove skrivnostne besede, ki je čas ne sme pokriti s pozabo. Na isti dan,
ko je sprejel tako težko ponudbo, ga je blaženi vprašal:
– Veš, zakaj smo sprejeli hišo v Rimu?
– Jaz ne, je odgovoril msgr. Janez Marenco.
19 »Ali bi mogel plačati ali pa bom moral uiti iz Turina v Ameriko? Svetuj mi in mi pomagaj« (Pismo
6. decembra).
20 Summarium super virtutibus, št. X, De heroica iustitia § 110 (priča don Dalmazzo).
21 N. m., št. VI, De heroica spe. § 135 (priča don Dalmazzo).
22 N. m., št. III, De operibus ac fundationibus § 67.
23 N. m., št. VI, De heroica spe. § 13 (priča don Rua).

39.3 Page 383

▲back to top
BiS 14 — 24. poglavje
383
– Dobro me poslušaj. Sprejeli smo jo zato, ker – ko bo papež tisto, kar zdaj
ni, pa bi moral biti – bomo v našo hišo postavili glavno središče za evangeliza-
cijo rimskega podeželja.
Ta ustanova ne bo manj pomembna od tiste za evangelizacijo Patagonije.
Tedaj bodo salezijanci znani in bo blestela njihova slava.
So te besede vsebovale kako napoved? Papež danes ni več tisto, kar je bil te-
daj, temveč je, kakor mora biti. Vse drugo pa bo pokazal čas. Naj bo že prerokba
ali ne, tukaj plameni gorečnost, ki je nenehno plamenela v srcu našega očeta, ko
je izvajal ena dela in prerokoval druga.

39.4 Page 384

▲back to top
25. poglavje
SALEZIJANSKE HIŠE V FRANCIJI
V ČASU PREGANJANJA REDOVNIH DRUŽB
Nevihta, ki se je pripravljala več mesecev po don Boskovem odhodu iz
Francije, je izbruhnila proti koncu marca. To je eno najpomembnejših poglavij
cerkvene zgodovine.
Načrt zakona, ki ga je izdelal Giulio Ferry in ga zbornicama predložil minis-
ter Freycinet, je imel za cilj zadeti pet katoliških univerz, ki so bile pred kratkim
ustanovljene v Franciji, zato je v sedmem členu izključeval iz javnega pouka
člane redovnih družb, ki niso bile priznane od države. Poslanci so odobrili ce-
loten predlog, senat pa je dvakrat glasoval proti temu členu in ga poslal nazaj
v zakonodajno zbornico. Razkačena vlada pa je hotela doseči svoj cilj in še kaj
več po najkrajši upravni poti. Na osnovi starih zakonov, ki jih je javno pravo v
Franciji že pokopalo, in s pomočjo popačene razlage obstoječih predpisov je 29.
marca izdala dva odloka:
S prvim je izganjala vse jezuite iz njihovih hiš in zaprla vse njihove vzgojne
zavode, z drugim pa je ukazala vsem nepriznanim redovnim družbam, da mo-
rajo v času treh mesecev zaprositi za vladino odobritev, in jim zagrozila, da jih
bodo sicer izgnali. Naslednji odlok je prejšnja odloka raztegnil tudi na franco-
ske kolonije. Jasno je bilo, da so s tem hoteli vzgojo mladine v Franciji iztrgati
iz rok redovnikov.
Ljudsko štetje leta 1877 je pokazalo, da je na francoski zemlji kakih petsto
nepriznanih redovnih družb z dvajset tisoči redovniki in redovnicami. Večina
najpomembnejših družb se je postavila na stran jezuitov in se odločila, da ne
bo prosila za priznanje. Za to odločitev so imeli tehtne razloge: za priznanje
je vlada zahtevala, da morajo njihovi vrhovni predstojniki bivati v Franciji in
da morajo predložiti svoja pravila in pravilnike v pregled vladi. Takoj so se vsi
francoski škofje s pismi obrnili na predsednika republike Grévyja, na senat
ter na ministra za zunanje zadeve in na ministrskega predsednika in pokazali

39.5 Page 385

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
385
tri stvari: da sta odloka z dne 29. marca žalitev Cerkve, preračunano uničenje
najsvetejših religioznih interesov naroda in napad na svobodo vesti. Pravniki
so storili drugo. Vendar je bilo vse skupaj samo glas vpijočega v puščavi; Gam-
bettov despotizem in skrajnost radikalcev sta zadušila krik razžaljene pravice.
Izvajanje nezakonskih odlokov se je začelo 30. junija z jezuiti. Od enega
konca Francije do drugega so ob štirih zjutraj policijski komisarji v spremstvu
orožnikov in vojakov vdrli v vse njihove hiše, razbili vrata in vse, kar je bilo v
hišah, s silo izgnali redovnike in hiše nato zapečatili s pečati republike. Ni naša
naloga opisovati prizorov razdraženosti dobrih državljanov, kjer koli so izvedli
izgon. Treba pa je tudi reči, da so katoličani celega sveta rade volje in odprtih
rok sprejeli izgnance.
Tudi don Bosko je poslušal glas svojega ljubezni polnega srca. Še več, ni
čakal, da bi začeli nasilje, temveč je storil, kar mu je narekovalo srce. Ker je bil
prepričan, da bodo jezuiti prvi okušali nasilje, je takoj po razglasitvi odlokov
pisal generalnemu predstojniku Družbe Jezusove patru Beckxu in mu sporočil,
da »v splošni zmedi ponuja jezuitom naše domove z vsem, kar bi jim moglo slu-
žiti«.1 Pater Beckx se je iz srca zahvalil za »spontano velikodušno ponudbo«,
kakor je to imenoval, in v zahvalo dodal:2 »Oh, kako lepa je Kristusova ljube-
zen! Kako zelo jo je posnemal sv. Frančišek Saleški! Kako vredno nosijo ime
tega svetnika, ki ga posnemajo v tej ljubezni in čigar duha krščanske ljubezni
so podedovali. To je eden izmed sadov, ki jih Bog v svoji neizmerni modrosti
zna pridobiti iz preganjanj nesrečnežev, ki jih dovoljuje svojim služabnikom:
spodbuja dobre, da so udeleženi pri trpljenju drugih, kakor če bi trpeli sami,
in jih skušajo za ceno kakršne koli žrtve spodbuditi. Ne vem, ali bo prišlo tako
daleč, da bi morali izkoristiti vaše velikodušne ponudbe, obljubljam vam pa, da
ne bomo nikdar pozabili vaše velikodušnosti in bomo prosili Gospoda, da vam
bo že na tem svetu dodelil blagoslov, da bi mogli izvesti vsa dela gorečnosti,
ki jih vaša velespoštovana uglednost s svojo ustanovo opravlja A. M. D. G. [ad
maiorem Dei gloriam; za večjo Božjo slavo]. Molite v krščanski ljubezni zame
in za vso našo preganjano družbo in me imejte v spoštovanju, časti in globoki
hvaležnosti itn.«
Trije ravnatelji v Franciji se niso dali presenetiti dogodkom in so že pred
29. marcem ukrenili vse potrebno za obrambo. Don Ronchail, ki je kot najsta-
rejši bil don Boskov tolmač pri svojih dveh tovariših in ki ga je že vnaprej prosil
za navodila, je don Bologni in don Perrotu sporočil don Boskove nasvete.
Predragi don Ronchail!
1. Izhajaj iz stališča, da nismo redovniška družba, temveč družba posameznikov, ki
1 Don Boskovo pismo don Ronchailu Rim, 9. april 1880.
2 Pismo iz Fiesoleja, 5. april 1880.

39.6 Page 386

▲back to top
386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
imajo vse državljanske pravice. Prišli smo v Francijo, da bi pomagali ubogi in zapu-
ščeni mladini. Naša služba je popolnoma zastonj. Poklicali so nas škofje in mi smo jim
v pomoč s svojo skrbjo za najbolj zapuščene otroke civilne družbe.
Če zahtevajo naše konstitucije, jim daj latinske. Poudarjaj prvo poglavje, ki govori o
namenu Družbe. V poglavju o posameznih hišah poudari, da prihodki ostanejo v hiši,
ki ji je dar bil namenjen.
2. Lahko poveš, da je v Nici glavna hiša, v vseh drugih domovih pa smo samo name-
ščenci družbe Beaujour.
3. Na kneževino Monako ni treba misliti. Ne bomo šli tako daleč, če bi pa kaj bilo, mi
takoj piši in bom dal potrebna navodila. Španija, Urugvaj, Republika Argentina in
Patagonija čakajo na nas.
4. Kar se tiče postopka za priznanje, dajmo za zdaj, da voda vre v loncu. Dies diei
eructat verbum et nox nocti indicat scientiam [Dan izreka dnevu govor, noč razgla-
ša noči znanje].
5. Obvestite me takoj o vseh novostih v tej zadevi.
6. Kar se tiče drugih hiš v Franciji, recite, da smo mi za poljedelstvo in obrtništvo. Če
poučujemo kakega obrtnika latinščino, je to z namenom, da bi vzgojili nadzornike,
učitelje za šolo, mojstre – zlasti tiskarje, bakrorezce in črkostavce.
7. Kakor hitro bom prejel oporoko dobre mame, jo bom prebral.
8. Kar se tiče dela, skušaj biti povezan z gospodom Levrotom. Pri vsem skrbi, da bo
cerkev središče vsega in da bodo vsi drugi deli povezani z njo. Vse mine in vsak dan
ima svoj delež dobrega in slabega. Poročaj mi o vsem, kar se tiče drugih hiš v Franciji.
Molimo, molimo veliko, da bo Bog obrnil vihar, ki v tem trenutku grozi ladjici sv. Petra.
Bog naj vse blagoslovi, pozdravi in spodbudi vse naše sobrate in me imej v J. K. za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 23. marec 1880
Torre de Specchi 36
Glede don Bologna je blaženi dvakrat pisal kanoniku Guiolu. V prvem pis-
mu 26. marca mu je sporočal: »Mogoče je, da bodo pri povpraševanju ali bolje
sestavljanju verskih zavodov v Franciji vprašali tudi Beaujour. V tem primeru
bi lahko rekli don Bologni, da naj imenuje za vodjo zavoda Taulaíga. Kar se tiče
pouka, naj bodo imenovane samo šole Maìtrise, ki jih vodimo pod vašim ime-
nom z vsemi potrebnimi diplomami. To je samo predvidevanje, kajti iacula pra-
evisa minus ferient [predvidene puščice manj bolijo].« V drugem pismu z dne 6.
aprila mu pravi: »Povejte (don Bologni) zaupno, da sveti oče noče, da bi dajali
vladi na vpogled naša pravila. Če bi pa le zahtevali, prosite za trenutek odloga
in mi takoj pišite.« Prav tako je dvakrat pisal don Ronchailu. Prvič 9. aprila iz
Rima: »Ne pozabi povsod poudarjati, da smo dobrodelna družba in ne redov-
niki in da je vsak član svoboden državljan z vsemi civilnimi pravicami.« Istemu
je 26. aprila poročal iz Firenc: »Stori kakor druge redovne družine. V vsem bo
prav, če se boš pogovoril s škofom, ki je gotovo dobro poučen o tem, kaj bodo

39.7 Page 387

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
387
storile druge redovne družbe.« Don Cartier nam je sporočil, da je don Bosko
don Ronchailu, ko se je govorilo o tem, ali naj prosijo za odobritev, pisal, da naj
se ne kompromitira s kako prošnjo. Saj vemo, da mu je pisal, naj da, da »voda
vre v loncu«.
Mogoče nekateri naši bralci ne mislijo, da so salezijanci »dobrodelna in ne
redovna družba«. Taki so bili pred vlado, kateri so morali odgovoriti na vpraša-
nja, ki jih je imela pravico postaviti. Pred vlado salezijanci niso bili drugega kot
svobodni državljani, ki so se združili za pošten cilj z namenom ali pod zaščito
občega prava. Pod tem naslovom so prosili prefekture za dovoljenje za odpira-
nje svojih hiš, se pravi, da bi delali dobra dela v korist uboge in zapuščene mla-
dine. Če bi bili pred Cerkvijo tudi kaj več, tega ne bi bilo treba vedeti vladi, ker
vlada ni imela pravice zahtevati od državljanov javne izpovedi svojih verskih
načel, da bi jim na osnovi te izpovedi dali živeti v lastni hiši in v tistih življenj-
skih razmerah, ki jim bolj ustrezajo.3
Z vsemi navodili, ki so jih prejeli od don Boska, so ravnatelji vedeli, kako naj
se ravnajo, če bi od vlade dobili vprašanja o njihovem združenju in nepremični-
nah, ki so jih dejansko tudi dobili.
Ko listamo po zapisnikih marsejskih gospa, se moramo čuditi, s kako
prostodušnostjo so se pod vodstvom župnika pri sv. Jožefu zbirale in skrbele za
toliko potreb Oratorija sv. Leona, kakor da se ne bi zunaj nič dogajalo. Pripravile
so celo prijeten praznik za blagoslov kapele. Obred je opravil škof z veliko javno
slovesnostjo 27. junija. Vendar je moral priti dan, ko je zunanji hrup vdrl tudi v
njihove miroljubne sestanke. Toda v zapiskih ni najti ničesar, kar bi kazalo na
vznemirjenost.
Prvi namig dobimo v uvodu zapisnika 1. julija, to je dan, potem ko so divje
izganjali jezuite. Don Bosko je vzbudil upanje, da jih bo obiskal meseca avgusta.
Ko je župnik povedal novico gospem, jih je prosil, da ne bi javno razglašale tega
obiska. Razloga za to sta dva: »Sveti ustanovnik bo le malo časa ostal v Marse-
illu in bo imel veliko opravkov, ker mora pridigati duhovne vaje salezijancem.
Zato je treba preprečiti obiske, ki ne bodo tako številni kakor zadnjo zimo. Po-
leg tega glavnega razloga je tudi še nasvet previdnosti, da v teh kritičnih časih
ne bi vzbujali pozornosti. Don Bosku pripisujejo veliko prerokb. Toda če z njim
govoriš o tej izjavi, se samo smeje, kar seveda prav nič ne zmanjšuje njegove
svetosti. Značilna lastnost, ki naredi vtis na vsakogar, ki govori z njim, je njego-
va mirnost, ki ga nikdar ne zapusti in ki kaže na njegovo popolno oblast nad se-
boj. On sam pravi, da naj zaupamo in gremo naprej, ker nam ne bodo nič storili.
Povod za tako govorjenje mu daje zaupanje v Božjo previdnost in prav to je tudi
razlog, da lahko njegove besede razumemo kot prerokbe.«
3 V knjižici o redovnih družbah, ki jih je treba izgnati (Mémoire pour la défense des Congrégations
religeuses), ki je tega leta izšla v Parizu, ne omenja salezijancev.

39.8 Page 388

▲back to top
388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Pozneje je don Bosko izrazil zaskrbljenost, da bi se v Marseillu zbralo večje
število duhovnikov na duhovnih vajah. Vendar so od tam glasno zahtevali, da
mora priti, ker gre za zelo pomembne odločitve za hišo, ki zahtevajo njegovo
navzočnost. Sicer so pa vedeli, da ni popolnoma zdrav in da so bolezen oči, vro-
čični napadi in izpuščaji resne ovire za tako dolgo potovanje. Resnici na ljubo
povedano, on ni gledal nase in je bil pripravljen oditi na pot. Toda zdravniki
so se uprli, zato je namesto njega šel don Rua. Njegov zvesti predstavnik, ki
je zadnje dni avgusta bil v Marseillu, da bi od blizu videl prostore in splošno
razpoloženje, je o vsem poročal blaženemu med generalnim kapitljem, ki so ga
odprli v Lanzu takoj po njegovi vrnitvi.4
Med septembrom in oktobrom je kanonik Guiol šel v Rim, kjer je iz vzviše-
nih ust Leona XIII. slišal besede občudovanja za don Boska, ki ga je imenoval iz-
rednega človeka. Na tem potovanju je srečal don Boska, vendar ne vemo ne kje
ne kdaj. Mogoče je bilo v Sampierdareni, kjer je bil don Bosko za duhovne vaje
ob koncu septembra. Rad bi ga popeljal s seboj v Francijo, pa je ugotovil, da v
tistem trenutku to ne bi bilo najbolj primerno. Takratni dogodki so narekovali,
da naj poteka vse čim manj opazno. Ko sta se dogovorila o vsem, kar bi moglo
koristiti hiši v Marseillu, sta se ločila in si zaklicala na čimprejšnje svidenje.5
Vse je kazalo, da je bil pregon jezuitov samo začetek izvajanja drugega od-
loka proti redovnim družbam, ki niso bile priznane od države. Vendar so bili to
le opomini, da bi jih prisilili k vložitvi prošnje za odobritev. Vlada se je znašla v
zelo nerodnem položaju. Z ene strani so pritiskale nanjo grožnje, ki jih je izrek-
la, z druge strani pa ji je dajal misliti odpor, ki ga je vzbudil prvi poskus. Tudi
pravni odpor je bil dosleden in so ga izvedli najuglednejši francoski pravniki.
Poleg tega je sto sedeminšestdeset uradnikov takoj prve dni dalo odpoved.6 To
je sicer bil dokaz njihove stanovske poštenosti, vendar je don Bosko obžaloval
njihovo odločitev in želel, da bi dobri našli način, da bi ostali na svojih mestih in
tako preprečili, da bi stopili na njihova mesta sovražniki Cerkve.
Da bi se izmotal iz zadrege, ne da bi s tem dal videz, da je izgubil bitko, je
Freycinet začel tajne pogovore s cerkveno oblastjo. Izdelali so modus agendi
[način ravnanja], ko je radikalno časopisje, ki je zvedelo za te pogovore, besno
napadlo ministrskega predsednika, ga opsovalo s strahopetcem in izdajalcem
in nahujskalo ljudske množice proti vladi. Stvar je dosegla take razsežnosti, da
je povzročilo vladno krizo. Nova vlada pod predsedstvom Giulia Ferryja je pos-
lala javne sile v napad in obleganje samostanov. Stvar se je začela 16. oktobra z
izgonom karmeličanov in se nadaljevala proti vsem drugim redovnim družbam
4 Procès verbaux z dne 5. avgusta in 2. septembra.
5 N. m., Séance, 21. oktober.
6 Prim. Unità Cattolica, 18. julij 1880. Drugih sto petinsedemdeset se je odpovedalo med drugim
obdobjem preganjanja (prav tam, 13. november).

39.9 Page 389

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
389
do 8. novembra, ko so ponovno odprli poslanske zbornice.
Predvsem je bilo treba zavarovati hišo v Marseillu, katere usoda bi potegnila
za seboj vse druge. Pravni položaj pred vlado se je opiral na izjavo župnika pri
sv. Jožefu izpred treh let, da je Oratorij sv. Leona maìtrise župnije, ki jo je odprl
on in ima za to vse akademske naslove. Nato so se domenili s kaplanom opatom
Mendrom, ki je prav tako imel akademske naslove in je imel na voljo osem ali
deset učiteljev z vsemi potrebnimi izkazi. Don Bologna in drugi salezijanci, ki jim
je njihovo državljanstvo prepovedovalo, da bi bivali v hiši, ki pa so kljub temu
opravljali svojo nalogo, bi se izognili preiskavam, dokler se vihar ne bi polegel. Da
bi prehitel vladni udarec in rešil pravne vidike, je don Bosko predložil župniku
osnutek izjave, ki naj bi jo poslal akademskemu, to je šolskemu inšpektorju.
Gospod akademski inšpektor!
Prejel sem vaše pismo z dne n. n. in v želji, da bi izkazal dolžno spoštovanje vaši
uglednosti in izrazil pokorščino, ki jo je dolžan vsak državljan predstojnikom, se mi
zdi primerno, da vam podam nekaj pojasnil, da bo vaša uglednost mogla pravilno
oceniti zavod imenovan Oratorij sv. Leona na Rue Beaujour 9, kjer hodijo v šolo iz
maìtrise moje župnije sv. Jožefa.
Namen ustanove je zbirati uboge in zapuščene dečke, jim dati kruh in vzgojo, jih tako
odvrniti od pogube in jih s priučitvijo kake obrti pripraviti, da si lahko sami služijo
kruh. Učijo se krojaštva, mizarstva, kovaštva, zidarstva, poljedelstva, vrtnarstva in
podobnega.
Vsako leto določeno število takih fantov nekako izvlečemo iz predsob ječ in jih vra-
čamo družbi kot poštene ljudi. Nekaj teh fantov in drugi, ki prihajajo kot zunanji
gojenci, sestavljajo maìtrise in opravljajo redno službo v moji župniji kot pevci ter
ministranti v zasebnih in javnih obredih.
Tem omogočamo osnovnošolsko izobrazbo in nekaterim tudi klasično izobrazbo.
V klasičnem oddelku poučujeta gospod opat Benard in Louis Cartier itn.
V ljudski šoli poučuje gospod opat Lassepas.
Ravnatelj je duhovnik Taulaígo.
Opat Vincent in opat Cavagnac sta nadzornika. Vsi zgoraj imenovani so francoski
državljani in delajo popolnoma brezplačno.
Če potrebujete še kako drugo pojasnilo, bom vesel, če vam bom mogel ustreči.
Stavim ta zavod in te uboge dečke pod vašo dobrohotno varstvo in se izražam vašega
vdanega …
Toda žal so najhujši sovražniki gnezdili med domačimi stenami. V temačni
zadevi sta se odlikovala neki francoski klerik in neki njegov sonarodnjak, kate-
rih imen nismo mogli odkriti.7 Klerik je bil najbolj zagrizen. Prišel je iz neke
7 Procès verbaux, 21. oktober 1880. »Ustanova je doživela nekaj težkih trenutkov, ki jih je povzro-
čila najbolj črna nehvaležnost. Dva mlada človeka sta objavila nekaj zastrašujočih člankov, ki so
privedli do neprijetnih zapletov in povzročili boleče izkušnje svetemu ustanovitelju in predse-
dniku, ki ga nespodobno napadata.«

39.10 Page 390

▲back to top
390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
druge družbe, sprejeli so ga kot brata in je opravljal neko službo, toda znotraj je
spletkaril proti Oratoriju. Vzel je en izvod naših pravil, dodal nekaj dokumentov,
med temi svoj opis tega, kar je videl v naših zavodih v Italiji in Franciji, in vse
skupaj skrivaj poslal na ministrstvo za bogočastje. Naši, ki so se do tedaj imeli
za svobodne državljane, so bili sedaj prikazani kot redovna družba, ki jo zadeva
zakon. Judež, ki mu je don Bosko izkazal zaupanje in ljubezen, je na njegovo po-
vabilo prišel na praznik Marije Pomočnice in nadaljeval svoje ovadbe, dokler ga
niso odkrili, mu pod častno pretvezo odvzeli duhovniško obleko in ga izključili.
Po njegovem odhodu se je v časopisih začelo nezaslišano obrekovanje, češ da
so salezijanci okrutno ravnali z gojenci in jim podtaknili poskuse upora proti
Franciji. Don Bologna so celo obtožili kršitve poštne tajnosti. Salezijanci so bili
prikazani kot trop tujcev, ki so prišli učit francoske otroke. To je v Franciji ved-
no nadvse nevarno orožje, zlasti v času, ko je med francoskimi in italijanskimi
delavci prihajalo do krvavih narodnostnih spopadov.
Naj takoj povemo, da mu je vlada dala učiteljsko mesto v neki javni šoli.
Vendar ni trajalo dolgo, da je drago plačal svoje izdajstvo. Ni še preteklo leto
dni, ko je v nekem kraju z odra spremljal javno prireditev. Oder se je podrl, nje-
ga pa so bolj mrtvega kot živega s štirimi zlomljenimi rebri potegnili iz ruševin.
Pravijo, da je, potem ko se je malo popravil, spet potrkal na vrata Oratorija, da
bi ga ponovno sprejeli. Čeprav ga ravnatelj ni mogel sprejeti, mu je vseeno od
časa do časa dal denarno podporo.
Temu se je skrivaj pridružil drugi neznanec, ki je našel nekaj sodelavcev
med lahkoživimi konviktovci, ki so prenašali v javnost, kar se je dogajalo v za-
vodu, tako da so si salezijanci z obrekovanjem nakopali veliko sovražnikov, med
katerimi se je znašel celo župnik pri sv. Jožefu. Ta se je pravočasno zavedel ne-
sramnih spletk in je na koncu seje 21. oktobra izrekel naslednje: »To so preiz-
kušnje, ki nas ne smejo prestrašiti, saj so dokaz dobrote našega prizadevanja
in nam vlivajo zaupanje v prihodnost. Ker prihaja od Boga, jo bo tudi branil.
Vendar moramo biti nadvse previdni.«
V takih okoliščinah naši niso videli več nikakršnega izhoda več. Ko so videli,
kako se druga za drugo zapirajo redovne ustanove, niso mogli pričakovati kaj
boljšega. Dejansko so vladni organi že storili prve korake, obiskali naše ustano-
ve in ugotovili, da pripadajo nepotrjeni redovni družbi. Končno so na dan ver-
nih duš obvestili salezijance, da morajo v štiriindvajsetih urah zapustiti zavode
z grožnjo manu militari [vojaška sila]. Vseh lažnih utvar so se znebili, ko so iz
bližnjega dominikanskega samostana slišali kričanje napadalcev, ki so izganjali
redovnike.
Iz oratorija so se italijanski sobratje po dogovoru umaknili v hišo kanonika
Guiola. Drugi so v vsem posnemali zgled drugih razgnanih redovnikov. Isto se je
zgodilo v Nici in La Navarru. Vse hiše so pripravile protestno pismo proti izva-

40 Pages 391-400

▲back to top

40.1 Page 391

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
391
jalcem odloka. Nato so se umaknili za zaprta vrata, tako da so morali izganjalci
uporabiti silo. Zadnja obramba pravice je tako podlegla samo višji sili.
Na kratko bomo povedali, kaj se je zgodilo glavni hiši, ker smo o tem bolje
poučeni in ker se je v drugih hišah zgodilo podobno. Župnik pri sv. Jožefu, ce-
loten odbor združenja Beaujour, izbor plemenitih dobrotnikov, ki so pripadali
najboljšim družinam v mestu, so se zbrali v zgodnjih jutranjih urah pri sv. Leo-
nu, da so stali ob strani salezijancem in protestirali proti navzočnosti nasilne-
žev, ki so hoteli kršiti najsvetejše pravice svobodnih državljanov. Vrata so zaprli
z zapahi ter zastavili z mizami in drugim pohištvom. Vsi gospodje so bili zbrani
v oratoriju in čakali, kaj se bo zgodilo.
Ob zori so okoli hiše začeli hoditi radovedneži. Prizor je bil znan, vendar je
vedno imel kako novost. Med radovedneži so bili odposlanci sekt, ki so prišli
tja, da bi razgrajali in tako napravili lažen vtis tako imenovane suverene volje
ljudstva.
Ura je udarila odločilno osmo. Vsi v hiši so bili pripravljeni, vendar ni-
kakršnega ropota pri vratih, nikakršnega krika na cesti, nikakršnega znamenja
s trobento. Ura je odbila devet, deset, enajst. Ko se ni prikazala trobojnica po-
licijskega komisarja, so se razočarani opazovalci drug za drugim razšli. Proti
dvanajsti uri je zadonelo nekaj trdih udarcev v preddverju. Vratar, dobrosrčen
Italijan, ki je imel naročilo, naj takoj sporoči, ko bo prišel komisar, je stopil h
ključavnici in zaklical »Kdo ste?« Neznan glas je odgovoril nekaj po francosko,
česar pa vratar ni razumel. Čez nekaj trenutkov je oni odgovoril: »Nisem komi-
sar. Hitro odprite, do kože sem premočen.« Lilo je kot iz škafa. Dobri človek, ki
je nanj napravil vtis izraz komisar, je poskočil in bil v trenutku v sobani, kjer so
čakali zbrani gospodje. Zaklical je: »Komisar, komisar!« Gospodje so se takoj
dvignili, si nadeli rokavice, si uredili obleko, obdali tistega, ki je za trenutek
predstavljal ravnatelja, in vsi skupaj šli k vratom, ki jih je od zunaj z vso silo
obdeloval tisti, ki je zahteval, da naj jih odprejo. »Kdo ste?« so ponovno vprašali.
Odgovora ni bilo. Obiskovalec, ki so se ga vsi bali, je poiskal lestvico in priple-
zal v hišo skozi okno. Kako veselo so se zakrohotali ti gospodje, ko so zaslišali
gromki smeh opata Mendra, ki se je pošalil z njimi! Ker je ostal v župnišču zara-
di pozne maše, je takoj, ko je bil prost, prišel v hudem nalivu na svoje obrambno
mesto. Treba je bilo prav pripraviti tako presenečenje, da so prebili dolgčas
dolgega čakanja.
Kaj naj sedaj storijo? Ko so se vrnili, je kanonik Guiol vzel pismo, ki mu ga
je poslal don Bosko, in bral: »Nadlegovali vas bodo, delali vam bodo težave, ven-
dar bodo to samo motnje. Če vas bodo hoteli izgnati, jih prosite za kratek odlog,
da bi mogli otroke poslati k staršem, medtem pa bo Bog storil drugo.8 Ko so
8 Procès verbaux, 11. november.

40.2 Page 392

▲back to top
392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
slišali te besede, je predsednik Rostand dejal svojim kolegom: »Nima smisla, da
se zadržujemo tukaj. Če je tako pisal don Bosko, se ne bo nič zgodilo. Pojdimo
vsak na svoj dom.«
Odšel je in vsi drugi za njim. Kljub temu so salezijanci nekaj dni stražili za
barikadami, dokler se niso dokončno opogumili, na široko odprli vrata in začeli
svoja redna opravila. Toda Radical in Petit Provençal sta še hrumela, dokler nis-
ta dobila ukaza s prefekture, naj molčita.9
Verjetno bodo bralci želeli vedeti, kako so se med temi zapleti obnašali go-
jenci. Nimamo nikakršnega znaka, ki bi nam mogel povedati, da niso ves čas
trdno stali na strani svojih predstojnikov. Še več, neko pomembno pismo opata
Mendra don Bosku s konca novembra vsebuje novice, ki so gotovo razveselile
dobrega očeta o teh njegovih sinovih.10 V majhni beležnici don Cartier, ki je bil
priča vsega dogajanja, piše 3. novembra: »A 9 heures classe comme à l'ordinaire«
[Kakor po navadi se je šola začela ob devetih].11
Da je bil don Bosko zares popolnoma prepričan o pravilnosti svojega sta-
lišča, nam potrjuje značilen dogodek. Don Bologna, ki so ga obvestili o sko-
rajšnjem izgonu, je telegrafiral ravnatelju v Alassiu, naj pripravi kakih štiride-
set postelj za salezijance in pregnane sirote. Sporočilo je končal z besedami:
»Danes zvečer vsi pri vas!« Don Cerruti je pisal don Rui, naj novico sporoči don
Bosku. Toda prepričan, da bodo ob prihodu pisma že vsi izgnani salezijanci v
Alassiu, je napisal, da so bili že izgnani. Don Rua je pohitel k don Bosku, da bi
mu sporočil presenetljivo novico. »Kaj praviš,« mu je odgovoril blaženi. »To je
nemogoče. Nihče jih ne bo preganjal. Saj sem tako pisal don Bologni.«
9 V Dodatku št. 70 navajamo nekaj časnikarskih divjosti iz nekega marsejskega lista. Don Boskovi
prijatelji, ki so s salezijanci doživljali marsejske dneve, so pogosto prihajali v Oratorij. Dne 12.
novembra je prišel grof Eduardo Mella, ki je med pogovorom o dogajanju v Franciji pripovedoval
zanimiv pripetljaj Karla Alberta. Ko so 1848 v Piemontu sramotno divjali proti jezuitom, jih je
četvero od njih našlo pribežališče pri gospodu Spezii, njihovem nekdanjem gojencu. Nekega ve-
čera se je pojavil pri vratih karabinjerski brigadir, ki je želel govoriti z njim. Inženir je prišel. »Ste
vi inženir Spezia?« ga je vprašal. »Na uslugo.« »Ali sem zares lahko prepričan, da ste vi inženir
Spezia?« »Ne lažem, govorim resnico. Sicer pa lahko vstopite in vprašate, kogar koli hočete.«
Zadovoljen z odgovorom je brigadir poklical noter še nekaj ljudi, potegnil iz žepa ovojnico in mu
jo izročil, rekoč: »Njegovo veličanstvo se vam zahvaljuje za gostoljubje, ki ste ga izkazali očetom
jezuitom, in vam pošilja teh štiri tisoč lir za stroške.« Treba je povedati, da Karel Albert ne bi nik-
dar podpisal odloka za izgon jezuitov. Zakona iz leta 1848 ni podpisal on, temveč princ Eugenio di
Carignano kot namestnik. Kralj je iz Aleksandrije 10. septembra 1848 pisal Piju IX.: »Vaša svetost
je gotovo zvedela, kaj se je zgodilo pri nas proti veri in proti redovnim družbam, ko sem bil daleč
iz Turina.«
10 Dodatek, št. 71.
11 V isti beležnici, v kateri so samo kratke s svinčnikom pisane opombe, je tudi poročilo, ki se nana-
ša na 2. november: »Preostali del dneva smo preživeli v popolnem miru. Pustili smo otroke kakor
tudi učitelje. Vsi so vdano pričakovali, kaj se bo zgodilo jutri, ko naj bi se ločili od naših predstoj-
nikov in naših otrok. Bolela nas je misel na toliko dečkov zunaj zavoda, ki so bili izpostavljeni
velikim nevarnostim, da bi za večno izgubili svoje duše.«

40.3 Page 393

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
393
»Toda don Cerruti sporoča, da so že v Alassiu.«
»Nikakor ne. To je nemogoče.«
»Oprostite mi, don Bosko, saj pismo vendar jasno govori.«
»Toda če ti pravim, da ne smejo biti izgnani … Daj mi pismo.«
Vzel je pismo, ga prebral in dejal: »Tu mora biti nesporazum, napaka … Pus-
ti mi pismo, bom sam pisal Bologni. Videl boš, da je tako, kakor pravim.« Odšel
je v sobo in pisal don Bologni, da bi zvedel novice. Kljub temu da je don Rua
vztrajal pri trditvi, da je don Bologna v Alassiu, je on naslovil pismo na Marseille
in ga brez najmanjšega razburjenja oddal na pošto.
Z enakim prepričanjem je govoril tudi don Lemoynu, ki je prišel iz Nizze
Monferrato v Turin in se ni mogel vzdržati, da ga ne bi vprašal, zakaj je pisal
don Bologni: »Nadlegovali vas bodo, delali vam bodo težave, vendar bodo to
samo motnje, izgnali pa vas ne bodo.« Prav tako ni mogel razumeti, zakaj je ta
trdovratno ugovarjal Rui. Blaženi je v očetovski zaupljivosti, s katero je imel na-
vado govoriti s svojimi sinovi, pokazal, v čem je bilo utemeljeno njegovo prepri-
čanje.
Don Barberisu je stvar zelo na kratko razložil. Bolj na široko se je razgovo-
ril v San Benignu 1. decembra. Tam je bil nekaj dni skupaj z vrhovnim svetom,
da so končali urejanje odlokov zadnjega vrhovnega kapitlja. Kronika pravi, da
so dopoldne in popoldne dolgo razpravljali. Tisti večer je kapitularjem nazna-
nil, da jim bo pripovedoval neke sanje. Pripovedoval pa jim je takole:
Pij IX. mi je že leta 1858, ko sem bil prvič v Rimu in potem nekajkrat, naročil, naj
zapišem vse, kar bi tudi samo malo imelo videz nadnaravnega. Zato nekatere stvari
zapisujem, druge pa pripovedujem in sem vesel, da jih poznate, ker so vedno v večjo
korist duš in v večjo Božjo slavo.
Te sanje sem imel okoli praznika Marijinega rojstva.12 Nisem vam jih pripovedoval
prej, ker jim nisem pripisoval zadostnega pomena in sem hotel počakati, da vidim,
kaj se bo zgodilo. Toda če sem hotel ali ne, stvar je postajala vedno bolj pomembna
in zato vam jo pripovedujem.
Bilo je v času, ko smo se tako zelo bali za redovne družbe; ko so izgnali jezuite, smo
pričakovali, da bodo prišli na vrsto tudi drugi. Trepetal sem za naše hiše v Franciji,
molil sem, vabil druge k molitvi, nakar sem neke noči zagledal pred seboj presveto
Devico Marijo. Stala je tako visoko kot mati Božja na kupoli. Imela je velikanski plašč,
ki se je širil okoli nje in delal velikansko sobano, in tam pod plaščem sem videl vse
naše hiše v Franciji. Mati Božja Marija je s smehljajočim se pogledom opazovala vse
te hiše, ko se je ulila tako strašna ploha, bliskalo se je in padala je toča. Pojavile so se
pošasti vseh oblik, sledilo je streljanje, pravo topovsko grmenje, ki nas je vse napol-
nilo s strahom.
12 Gotovo je 21. septembra na seji vrhovnega kapitlja v Sampierdareni pod vtisom teh sanj ob bra-
nju poročil o izgonu redovnikov v Franciji tistim, ki so ga vpraševali, če bodo izgnali tudi salezi-
jance, odgovoril: »Ne, ne!«

40.4 Page 394

▲back to top
394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Vse te pošasti, strele in krogle so bile naperjene proti našim, ki so bili pod Marijinim
plaščem, vendar jim niso mogle škodovati, vsi izstrelki so se ustavljali ob njenem
plašču in padali na tla, ne da bi koga zadeli. Blažena Devica, vsa osvetljena od morja
luči in z nebeškim nasmehom na ustih, je medtem večkrat ponovila: Ego diligentes
me diligo [ljubim tiste, ki me ljubijo]. Polagoma se je vihar umiril in od naših ni bil
nobeden žrtev viharja, potresa in nevihte, kakor že hočete to imenovati.
Nisem pripisoval nikakršnega posebnega pomena tem sanjam, vendar sem od takrat
že pisal vsem hišam v Franciji, naj bodo mirni. Govorili so mi: »Kako je to, da so vsi
prestrašeni in ste samo vi sredi toliko nevarnosti in prerivanja tako mirni?« Odgo-
varjal sem, da popolnoma zaupam v varstvo preblažene Device Marije. Vendar mi
niso verjeli. Pisal sem opatu Guiolu, župniku pri sv. Jožefu, da naj se ne boji, ker se
bodo stvari lepo iztekle. Vendar je odgovarjal, kakor da ne bi razumel. Če sedaj, ko je
vse to za nami, malo premislimo, moramo reči, da je bilo nekaj izrednega. Izgnali so
toliko redovnih družb, ki že toliko časa delujejo v prid Francije, potem pa pogledamo
našo – tujo – družbo, ki živi od kruha, ki smo ga naberačili med Francozi … Ob več kot
nesramnem časopisju, ob kričanju proti vladi nas ne izženejo in mi smo lepo mirni.
To naj nam bo v spodbudo, da bomo vedno zaupali preblaženi Devici Mariji. Toda ni-
kar se zaradi tega ne prevzemimo, ker bi bilo zadosti samo eno dejanje slavohlepja in
mati Božja Marija ne bi bila več pripravljena, da bi nas podpirala in branila, ampak
nas prepustila naši usodi.
Don Rua: »Saj so tudi druge redovne družbe pobožno vdane Mariji. Kako je vendar to?«
Don Bosko: »Mati Božja Marija stori to, kar ona hoče. Sicer pa so se te čudežne stvari
začele, ko sem bil star devet ali deset let. Zdi se mi, da vidim na gumnu toliko in toliko
dečkov! Tedaj mi je nekdo rekel: »Zakaj ne greš in jih poučiš?«
»Ker ne znam.«
»Pojdi, pojdi, jaz te pošiljam.«
Za tem dogodkom sem bil tako vesel, da so se tega vsi zavedeli.
Zgodovinsko gledano so se stvari razvijale zelo preprosto. Komisar, ki je
dobil ukaz za izvedbo odloka, se je moral do desetih zvečer truditi, da je razbil
vrata in odstranil barikade v samostanu dominikancev na Via Monteaux. Pozna
ura mu je preprečila, da bi napadel sv. Leona, ki naj bi bil zadnja hiša, ki bi jo
bilo treba zapreti. Potem je ministrstvo ukazalo prefektu, da se vsi nadaljnji
pregoni opustijo. Politika je svetovala malo premora.«
Mogoče bi kdo ugovarjal, da je bil don Bosko premalo človeško previden, da
bi preprečil nevarnost. Dejansko se je močno potrudil pri italijanskem konzulu
v Marseillu Annibalu Strambiu, nekdanjem svojem sošolcu v Chieriju. Po kon-
zulovem nasvetu in z don Boskovo privolitvijo je opat Mendre sestavil spome-
nico proti časopisnim obtožbam in jo izročil oblasti. Spis ni ostal brez učinka:
obrekljivi časopisi so na ukaz prefekture umolknili.13
Blaženi se je ravnal po nareku človeške previdnosti in ni hotel, da bi njegovi
13 Procès verbaux, 16. december 1880.

40.5 Page 395

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
395
pozabili na naravno previdnost in se prepuščali njegovim zagotovilom. Dne 16.
novembra je v pismu, ki ga hranimo,14 izrazil svoje zadovoljstvo zaradi prene-
hanja nevarnosti in izrekel dobre upe in po petju tedeuma priporočal, naj še
naprej molijo, ker se je vihar sicer potišal, ni pa še prenehal.
Dejansko so nekaj tednov pozneje predložili francoski zbornici načrt zako-
na, po katerem bi s težkimi davki uničili tiste redovne hiše, ki so se posvečale
dobrodelnosti.15
V istem pismu je povedal, da je pisal o tem svetemu očetu in da če se raz-
mere ne bodo poslabšale, bo prišel na obisk. Prav tako je na vprašanje, ali naj
sestre Marije Pomočnice, ki so določene za Marseille, pridejo v civilu, odgovar-
jal, da se mu to zdi zelo primerno v teh okoliščinah, vendar naj določi župnik,
kdaj bi bil primeren trenutek za njihov prihod.16
Previdno ravnanje je pokazal tudi pri italijanski vladi. Meseca oktobra se je
obrnil na poslanca Cairolija, ministrskega predsednika in zunanjega ministra
za pomoč pri dobrodelnosti, ki so jo opravljale salezijanske hiše v Franciji v ko-
rist tam živečih otrok italijanskih družin. Don Dalmazzu17 je pisal: »Pošiljam ti
pismo za ministra Carolija in za gospoda poslanca Malvana, ki se je, kljub temu
da je žid, izkazal za našega zaščitnika. Dobi si lepo ovojnico, in če moreš, jo čim
prej odnesi obema naslovljencema zaradi stvari v Franciji, ki tako hitro poteka-
jo.« Pismo za ministra se je glasilo:
Ekscelenca!
Pred nekaj leti sem imel čast, da sem se predstavil njegovi ekscelenci ministru za
zunanje zadeve, da bi mu prikazal zapuščenost, v kateri so mnogi otroci italijanskih
družin. Te živijo v južni Franciji in so prepuščene same sebi in dostikrat jih zato, ker
so se pregrešili proti zakonom, pošljejo nazaj v Italijo. Predlagal sem nekaj načinov
za pomoč, ki jih je gospod minister zelo pohvalil in me spodbudil, da bi jih udejanjili.
V ta namen sem samo s pomočjo Božje previdnosti odprl dvoje zavetišč, eno v Nici in
drugo v Marseillu za obrtničke in poljedelsko kolonijo v Fréjusu blizu Toulona.
Precejšnje število teh dečkov je zasedlo poslopja, ki so zaradi večjega števila prosil-
cev postala kmalu premajhna. Zato smo se lotili širitev in gradenj. Ker mi je za vsa
ta dela in za vzdrževanje že obstoječih stavb zmanjkalo denarja, sem se ob podpori
italijanskega konzula v Marseillu mesecu aprila 1879 s ponižno prošnjo obrnil na
vašo ekscelenco za dobrohotno pomoč v korist tem revežem, ki se borijo s hudobijo
in revščino in katerih število gre v stotine.
14 Procès verbaux, 18. november. Ni rečeno, komu je pismo namenjeno.
15 N. m., 16. december.
16 N. m., 18. november. V zapisniku seje 2. decembra je o teh sestrah rečeno: »Čas prihoda sester
Marije Pomočnice še ni določen. Pripravljamo jim stanovanje, ki bo zato, da jim bo olajšano delo,
blizu oratorija. Vzgojene v don Boskovi šoli, bodo dejavno, preudarno in ustvarjalno prispevale
k razvoju ustanove v Marseillu. Razumljivo je, da jih priporočamo dobrohotnemu sprejemu da-
mam odbora.«
17 Turin, 18. oktober 1880.

40.6 Page 396

▲back to top
396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ker do sedaj še nisem dobil nikakršnega odgovora na svojo prošnjo, se prisiljen od
razmer ponovno obračam na vašo ekscelenco z isto prošnjo.
V popolnem zaupanju na pomoč pri izboljševanju nevarnega in vedno bolj žgočega
stanja najrevnejšega sloja družbe prosim Boga, da bi vas ohranil pri krepkem zdrav-
ju, in imam čast, da se imenujem vaše ekscelence ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. oktober 1880
Prošnja je naletela na ministrovo odobravanje. Naročil je, da naj v predra-
čun za leto 1881 namenijo tisoč lir ne samo kot enkratno, temveč stalno vsako-
letno podporo hiši v Marseillu in drugim od te odvisnim hišam. Da bi se izognil
nevšečnostim v parlamentu, je to vsoto vključil v skupni prispevek italijanske-
mu konzulu v Marseillu v korist Italijanom.18 Tudi to je bilo sredstvo, s katerim
je don Bosko opozoril vlado na francoske ustanove v tistih težkih časih.
Končno je na predvečer božiča konzul Strambio v zelo ljubeznivem pismu
menil, da lahko sporoči »predragemu Janezu«, da je nevarnost mimo in da celo
začenjajo ceniti visoko moralno in koristno delo Sv. Leona za zapuščene sloje.19
Tedaj je don Bosko spodbudil svoje Marseillčane k hvaležnosti Bogu za milosti,
ki so jih prejeli v preteklem letu, in k zaupanju v Božje varstvo tudi v novem letu
in jim zaklical: »Pojdimo naprej brez strahu.«20
Zdi se, da don Boska nikdar ni obiskala samo ena žalost. Iz Francije je prišla
neprijetnost, ki sicer ni vzbudila hrupa, vendar jo je on močno občutil. Bralci
naj se spomnijo na pripombe, ki so mu jih postavili v Rimu glede noviciata v
Marseillu in smo govorili o njih v osmem poglavju tega zvezka. Po njegovi dru-
gi prošnji ni od Kongregacije za škofe in redovnike dobil nikakršnega poročila
več. Po štirih mesecih pa je prokurator don Dalmazzo odkril, da so don Boskova
pojasnila o tej stvari šteli za prazne marnje, če ne že celo za laži. To sporočilo
ga je zelo v živo zadelo. Zato je pisal don Dalmazzu pismo, polno grenkobe in
žalosti.21
Dragi moj don Dalmazzo!
Noviciat v Marseillu je v gradnji, kar pomeni, da je treba veliko postoriti. V njem ni
bilo doslej še nobenega novinca. Pri sedanjem stanju stvari se ne zdi primerno, da
bi ga skušali odpreti, kot smo to nameravali leta 1879. Zato naj francoski novinci
še naprej prihajajo v Turin, dokler dogodki ne bodo pokazali, da lahko to storimo v
korist naše svete katoliške vere.
18 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 27. november 1880.
19 Dodatek, št. 72.
20 Procès verbaux, 30. november. Klic je v zapisniku 13. januarja 1881 naveden v italijanščini: Andi-
amo avanti senza timore. Vendar nimamo pisma, iz katerega je vzet. O tem govori pismo z dne 31.
decembra.
21 Poročilo je poslal tudi zaščitniku Družbe kardinalu Nini, kakor je to mogoče razbrati iz omembe
njegove eminence v pismu blaženemu 13. maja 1880.

40.7 Page 397

▲back to top
BiS 14 — 25. poglavje
397
Vložil sem že tri prošnje za odprtje tega noviciata, in če bo še prišel ugoden trenutek
za odprtje in ne bo drugih ovir, bomo pri sveti Kongregaciji za škofe in redovnike
vložili še četrto.
Če bi pred tremi leti ali tudi letos mogel dobiti avdienco pri kardinalu Ferrieriju, bi
mu vse razložil, kar bi prihranilo veliko sitnosti in nemajhno škodo naši Družbi. Ven-
dar tega nisem mogel doseči.
Ne morem skriti svoje žalosti, ker me ne razumejo. Delam in želim, da bi vsi salezi-
janci do zadnjega diha delali za Cerkev. Ne prosim za gmotno pomoč, temveč si želim
tisto prizanesljivost in krščansko ljubezen, ki sta v skladu z avtoriteto Cerkve.
Pričakujem nova vprašanja, da bom lahko dal nadaljnja pojasnila. Skušal bom biti
kolikor mogoče jasen, da me ne bodo razumeli v nasprotnem smislu, kot hočem po-
vedati.
Imej me vedno v N.G.J.K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 7. maj 1880
Tri stvari so zunaj vsakega dvoma. Najprej je don Bosko meseca januarja
1879 ob prihodu novega škofa v Marseille obnovil prošnjo pri Sveti Kongrega-
ciji za škofe in redovnike za kanonično odprtje noviciata. Potem je imenovana
Kongregacija 5. februarja prosila krajevnega škofa za potrebne podatke, nakar
je msgr. Robert 23. istega meseca poslal v Rim obširno priporočilo in zatrdil,
da je mogoče v salezijanskem zavodu v Marseillu convenientissime Novitiatus
immediate aperiri [na zelo primeren način in takoj odpreti noviciat]. Nato je
don Bosko kljub škofovemu zagotovilu, da je mogoče takoj odpreti noviciat, po-
čakal do leta 1882, ker ni bilo še neodvisnega prostora za novince.
Tista leta so francoski aspiranti prihajali v Italijo, vendar ne vsi, ker so ne-
kateri opravili noviciat v posameznih hišah v Franciji. In tako smo spet pri stva-
ri, ki smo jo že tolikokrat ponovili in h kateri se ne bi radi več vračali. Ker pa jo
sedaj moramo potrditi z dokazi, se bomo vrnili k njej. V procesu, ki je potekal v
turinski kuriji, je v moči apostolske avtoritete v letih 1917–18 kardinal Cagliero
izpovedal naslednje:22 »Do leta 1884, ko so mu bili podeljeni privilegiji, je imel
don Bosko vsa dovoljenja od svetega očeta Pija IX. in pozneje od Leona XIII.
vivae vocis oraculo. Uporabljal je zelo previdno in modro, kadar se mu je zdelo
potrebno za večjo Božjo slavo in korist duš, kakor sem to zvedel od samega čas-
titljivega don Boska in od njegovega naslednika Albera.«
Spoštovanje, ljubezen in čaščenje don Boska so dobivali v Franciji zgovorne
dokaze, ki so se širili in množili vse do njegove smrti. V Nici je doktor D'Espi-
ney napisal o njem monografijo, o kateri bomo poročali v naslednjem zvezku,
da bi tako zadovoljili želje toliko Francozov, ki bi radi spoznali življenje in delo
Božjega služabnika. V Marseillu ga v zapisnikih odbora dam kar naprej imenu-
22 Summarium, str. 84.

40.8 Page 398

▲back to top
398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
jejo svetnika in njegove besede, molitve in blagoslove imajo za svete. Iz Pariza
je slavni opat Moigno, slaven fizik in matematik, ustanovitelj revije Cosmos in
pisatelj visoko cenjenega dela Blišči vere, pisal ravnatelju v Marseillu, ki ga je
vprašal za svet za neki sistem ogrevanja: »Je suis dévoué cœr el àme à Don Bos-
co ci à ses merveilleuses aeuvers« [S srcem in dušo sem ves predan don Bosku
in njegovim čudovitim delom]. Tako javno izražena priznanja naklonjenosti so
toliko več vredna, če pomislimo, da jih izražajo v Franciji nekemu Italijanu: Res-
nično znamenje, da so bili resno prepričani o njegovi svetosti, ki ni bila tujka v
nobenem delu Cerkve.

40.9 Page 399

▲back to top
26. poglavje
ZAČETKI PRAVIH MISIJONOV V PATAGONIJI
Današnja Patagonija ni Patagonija pred šestdesetimi leti. Okoliščine so
se popolnoma spremenile, in če današnji mladi Patagonci slišijo govoriti o div-
jakih in celo Indijancih v Patagoniji, čutijo odpor, kakor da bi hoteli žaliti njiho-
vo rojstno deželo. Toda njihovi argentinski pradedje, ki so živeli v bližini Bue-
nos Airesa pred vojaškim pohodom generala Roca in doživeli ljubeznivost in
junaška dela teh prebivalcev pustinje in gozda, bi bili čisto drugačnega mnenja.
Sicer pa je zadosti, da vzamemo v roke De Moussyjevo knjigo o Argentini1 se-
demdesetih let, da se zavemo, kakšno je bilo življenje na neizmernih ozemljih,
o katerih beremo na zemljevidu: Traversias, Pampas, Regiones inexploradas
[neraziskana ozemlja], Tierras incógnitas, Indios, Desiertos del Sur, que no son
recorridos más que Por los salvajes [Južne pustinje, po kateri ni hodil do sedaj
nihče razen divjakov]. Gorje tistim, ki bi si upali iti v tiste kraje, kjer so belce
šteli za nasilne osvajalce! Prav tako niso bile varne okoliške, bližnje civilizirane
pokrajine, ker so bile nenehno izpostavljene indiadam ali barbarskim tolpam,
ki so v trumah kradli bogate argentinske črede in jih prodajale Čilencem, ki niso
imeli živine, da o majhnih naselbinah, ki so bile posejane v velikih razdaljah,
niti ne govorimo: kraje, uboji, požigi, da so se človeku ježili lasje.
Strah pred karabinkami je prvotne prebivalce pognal proti gorovju in na
obrežja južnih veletokov in tako odprl pot kolonizaciji v te neizmerne predele,
ki so se od tedaj naprej začeli polniti s prebivalci in so se popolnoma spreme-
nili. V tem civilizacijskem procesu so imeli pomembno vlogo salezijanci, ki so
se po odhodu vojakov naselili na najpripravnejših krajih, od koder so organizi-
rali versko in civilno pomoč kolonom in navezali stik s preživelimi plemeni. Ta
so, zbrana okoli svojih kačikov, sčasoma uvidela, da so don Boskovi misijonarji
njihovi najboljši prijatelji, ki so razen tega, da so jim prinašali luč evangelija,
1 Martin De Moussy, Description gèographique et statistique de la Congregation Argentine, Paris,
1862. Carta X.

40.10 Page 400

▲back to top
400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
skrbeli, da so tako premagancem kot zmagovalcem bili v vsestransko korist.
Število Indijancev ni bilo tako veliko, kakor so se oni šopirili, ko naj bi se
oboroženi postavili po robu vladi republike Argentine, kot da bi bili sposobni
premagati njeno vojsko. V resnici jih ni bilo več kot osemdeset tisoč. Če o ci-
viliziranih ljudeh in o civilizaciji niso hoteli nič slišati, je bilo to le zato, ker so
se zaradi preteklih krivic bali za svojo neodvisnost. Popolni gospodarji svojih
skrivnih samot, so tudi v veri videli svojega sovražnika, zato ni smel noben mi-
sijonar nekaznovan priti v njihove tolderie ali naselja koč. Zato so duhovniki in
redovniki imeli za nekoristen vsak poskus, da bi stopili na to nevarno ozemlje.
Ponos, ki je rasel v pravo brezumje, je te Indijance tako upijanil, da so se
imeli za nedotakljive gospodarje svojih pustinj, ki jih nihče nikdar ne bi mogel
prehoditi, ne da bi se jim podvrgel. Da bi odpravili to prepričanje in za vedno
odpravili strah pred nenadnimi napadi, so organizirali drzni pohod leta 1879.2
Sedaj, ko smo spoznali prebivalce, skušajmo še spoznati področje, ki naj bi
bilo prostor prvih apostolskih naporov don Boskovih misijonarjev. Patagonske
dežele v vsej svoji razsežnosti obsegajo Pampo, Rio Negro, Chubut, Santa Cruz
in Ognjeno zemljo. Patagonija v pravem pomenu besede obsega samo Rio Ne-
gro, Chubut in Santa Cruz. Mi se bomo ukvarjali samo s severnim delom, ki se
imenuje Rio Negro, ki se izliva v Atlantski ocean in povzema vode Neuquéna in
Limaya v dolžini 1137 km. Gre za ozemlje, dvakrat večje od Italije.
Ko smo opravili z indijanskimi baharijami, si oglejmo obličje dežele in opi-
šimo skoraj nepremagljive ovire. Danes lahko rečemo z doktorjem Gabrielom
Carrascom, da »od obale Atlantika do vrhov Andov srečujemo po vrsti bolj ali
manj bogate in cvetoče kolonialne vasi, ki se odpirajo civiliziranemu življenju.
Vijaki parnikov razgibavajo strašne vode Rio Negra in nosijo utrip življenja v
nekdanja središča Indijancev. Lokomotive s svojimi ostrimi žvižgi odmevajo v
zaspanih dolinah. Oddaljeni predeli andskih jezer začudeni gledajo argentinsko
zastavo, ki plapola in se v soncu sveti na ladijskih jamborih.«3 Kaj je pred pol
stoletja na teh krajih srečeval misijonar? Ob morski obali peščeno pustinjo, v
katero so udarjali vrtinčasti vetrovi in nanašali gore peska, ki jim pravimo -
danos; v srednjem predelu zapovrstje terasaste planjave skoraj brez rastlinja,
ki so jih prekinjale solnate lagune in se izgubljale v brezkončne peščene goljave
tako imenovane traversias brez vode in z nastavki nekega rastlinja, kjer poleti
mori soparica, slepi prah, ki ovira dihanje, ter žeja ubija ljudi in živali. Ostaja še
področje Andov, zaprto med argentinsko predgorje in Kraljevo čilsko gorovje,
čudovito lepa dežela gozdov in travnikov. Vendar je to področje nedostopno.
V taki deželi so salezijanci sooblikovali patagonsko ljudstvo in odločilno pri-
spevali k njegovemu razvoju s cerkvami, v katerih senci so počivali koloni; z
2 Prim. zgoraj, 11. poglavje.
3 V Almanaque de la familia Católica, 1. julij 1902, Buenos Aires.

41 Pages 401-410

▲back to top

41.1 Page 401

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
401
obrtnimi in poljedelskimi šolami za otroke belcev in Indijancev, s prvimi posku-
si obdelovanja zemlje, s prvimi bolnišnicami in celo prvimi časopisi.
Tak pogled s ptičje perspektive se nam je zdel potreben, da uvedemo zgo-
dovino teh misijonov, ki jih bomo predstavili v posameznih slikah in določenih
presledkih. S to kratko zgodovinsko predstavitvijo imamo takoj pred očmi raz-
pored različnih dejavnosti.
Resnična zgodovina patagonskih misijonov se začenja z ustanovitvijo hiš v
Patagónesu in v Viedmi na obrežju Rio Negra, kakih petnajst km oddaljenega
izliva v morje.4 Devet let sta ti dve postojanki ostali sami. Ta čas je bil potre-
ben za izdelavo rednega načrta misijonske dejavnosti. Iz teh dveh izhodišč so
salezijanci z junaškimi napori ob tokih voda prodrli v doline, prehodili hribe in
planine in obiskovali toldos ubogih Indijancev in fazendas civiliziranih kakor
tudi kolonije, ki so nastajale na vseh koncih in krajih. Ko so si ogledali deželo,
so si izbrali najbolj pripravne kraje za misijonske hiše, ki so ji omogočile napre-
dovanje, ki jih je najprej pripeljalo v severno in srednjo Patagonijo in v Pampo,
kjer so vse Indijance prerodili v vodah svetega krsta.
Najprej misijonska postaja v Patagónesu. Ko je nadškof v Buenos Airesu
avgusta 1879 odstopil don Bosku misijon v Patagoniji in zlasti dve župniji v Pa-
tagónesu in Viedmi, se je ta začel dogovarjati z inšpektorjem don Bodratom za
nujno ureditev in obenem prosil vlado za potrebno pomoč. Dve župniji, kakor če
bi delili Italijo v dva dela. En del od Alp do Pada in drugi del od Pada do Kalabri-
je in bi to ozemlje zaupali dvema župnikoma v pastoralno oskrbo. Novembra je
bilo že vse sklenjeno in salezijanci so se odpravljali na odhod, ki pa so ga morali
preložiti do 15. januarja naslednjega leta. Ta dan so v malem ponovili obred iz
cerkve Marije Pomočnice v Turinu. V cerkvi sv. Karla so opravili obred odhoda,
kjer je nadškof ob asistenci kanonikov in mnogih duhovnikov ter pred velikim
številom prijateljev in dobrotnikov hiše imel nagovor, ki ga je on imenoval Iti-
nerarium clericorum [Potovanje klerikov]. Zatem so se misijonarji v spremstvu
odpravili na parnik Santa Rosa, ki je odplul naslednje jutro. Vodja misijona je bil
don Fagnano, njegovi pomočniki pa dva duhovnika in dva sobrata pomočnika s
štirimi hčerami Marije Pomočnice, ki so tudi šele ustanovile svojo prvo hišo v
tej deželi. Neki časopis iz glavnega mesta je o teh zadnjih zapisal:5 »To je prvič,
odkar svet stoji, da se v teh južnih predelih zemeljske oble vidijo nune.«
Don Fagnano, župnik Patagónesa ter vseh kolonij in plemen med Rio Ne-
4 Dvoje naseljenih območij, nastalih na nasprotnih bregovih Rio Negra, je do leta 1879 oblikovalo
en sam center, imenovan Carmen de Patagónes. Od tistega leta naprej se je desna stran reke ime-
novala po ustanovitelju Francescu Viedmi, drugi pa Patagónes. Danes je Viedma glavno mesto
Gubernaciòn del Rio Negro, pod upravo nadškofa Buenos Airesa (ozemlja, ki niso po zakonu v
pokrajini, torej zveznega položaja, so politično in upravno odvisna od zvezne vlade); Patagónes
je zdaj mesto v provinci Buenos Aires, škofija La Plata.
5 L'America del Sur, 13. januar 1880.

41.2 Page 402

▲back to top
402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
grom in Rio Coloradom, ni prav nič odlašal s svojim apostolatom. V Patagónesu
sta septembra delovali dve šoli; deška z oseminštiridesetimi učenci in dekliška
s štiridesetimi učenkami. Posebno so skrbeli za otroke Indijancev, ki so priha-
jali v mesto nakupovat in prodajat ali zaradi česar drugega. Samo Bog ve za
neizmerne žrtve prvih petih let: pomanjkanje osebja, pomanjkanje sredstev,
nasprotovanje oblasti don Fagnanu, ki kljub svoji izredno močni naravi skoraj
ne bi vzdržal in bi že skoraj položil orožje, če mu Bog ne bi na poseben način
priskočil na pomoč. Ko je 1884 spravil misijon v tek in ga izročil drugim, je sam
kot apostolski prefekt odšel v južno Patagonijo in na Ognjeno zemljo, kjer je
neuničljiv don Boskov sin delal prave čudeže apostolske dejavnosti.
V župniji v Viedmi je začasno deloval samo eden izmed tovarišev don Fag-
nana, dokler decembra ni prišel župnik. To je bil don Domenico Milanesio, ki
smo ga večkrat omenili v teh življenjepisnih spominih. Ne vem, ali se je sploh
zavedal obširnosti ozemlja, ki mu je bilo izročeno v upravo, ampak se je takoj
navdušeno vrgel na delo z Indijanci, za kar je pokazal posebne sposobnosti,
tako da so predstojniki po enem letu na njegovo mesto poslali Giuseppeja Beau-
voirja in je ta imel popolnoma proste roke za svoje nadvse ljubljene misijonske
izlete. To je bila prava Božja previdnost za vse prebivalce Rio Negra, zlasti še za
Indijance, katerih jezik je tekoče govoril. Indijanci so njegovo ime izgovarjali
s svetim spoštovanjem in ga imeli za ščit proti slabemu ravnanju belcev. V tri-
intridesetih letih apostolskih naporov je večkrat na konju prepotoval celo Pata-
gonijo in sedemindvajsetkrat prehodil Ande. Izredno veliko je trpel, toda obilni
sadovi so kronali njegovo delo. Njegova zasluga je bila, da so se še vedno obo-
roženi Indijanci pobotali z vladnimi četami. Njemu je treba pripisati prve stike
z bojevitim Manuelom Namuncuràjem, ki ga je pozneje skupaj s celo družino
krstil don Cagliero, ki je pozneje vodil celotno civilizacijsko delo v Patagoniji.
Kakor so don Fagnana imenovali Padre Grande [Veliki oče], tako so Indijan-
ci imenovali don Milanesija Padre Buono [Dobri oče]. Oba ta dva velika borca je
don Bosko dobil iz zapoznelih poklicev in ju vzgojil, še preden je uvedel Usta-
novo Marije Pomočnice.
Ta dva in drugi misijonarji prvih ur so imeli samo eno veliko napako: delali
so, se žrtvovali in padli na svojem delovnem področju, ne da bi pisno zapustili
naslednikom spomine o svojih bojih in zmagah. Zato so se z leti lahko vzbu-
dili dvomi o resničnosti zares misijonskega dela, ki so ga opravili. Toda nep-
ristranska zgodovina bo morala odpraviti ta hudobna namigovanja, kakor je to
rekel neki dobro poučen govornik.6
Že dalj časa je Božji služabnik videl potrebo po apostolskem vikariatu za
Patagonijo in bralcem so znani prvi poskusi pri apostolskem sedežu. Toda ko-
6 Msgr. Duprat v pogrebnem nagovoru za kardinalom Caglierom, ki ga je prebral v stolnici v Bue-
nos Airesu 26. februarja 1926.

41.3 Page 403

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
403
likor bolj so stvari napredovale, toliko bolj se je čutila potreba, če so hoteli dati
misijonskemu delu nujno potrebno stabilnost. Če bi ustanovili cerkveno juris-
dikcijo, ki ne bi bila podrejena krajevnim ordinarijem, temveč bi bila odvisna
neposredno od Propagande, bi lahko dosegli dobro povezano organsko enoto
osebja, svobodo gibanja pri poslanstvu in možnost neposrednega stika z vla-
do, od katere je bilo pričakovati veliko podpore. To je bila tudi zadeva, ki je
don Boska najbolj zaposlovala med njegovim bivanjem v Rimu v začetku 1880.
Ker je bil že uveden v resno poslovanje v zadevah, ki jih je imel v rokah, je o
tem zaupno govoril z nekaterimi prelati in nato 5. aprila v avdienci s svetim
očetom, ki je na pol uradno naložil msgr. Jakobiniju, tajniku Kongregacije za
izredne cerkvene zadeve, in kardinalu Alimondi, ki je bil član Propagande. Bla-
ženi je v družbi z don Dalmazzom imel z obema osebnostma daljše razgovore,
katerih sklepe je povzel v posebni spomenici. To listino je z drugimi dokumenti
15. aprila izročil imenovanemu kardinalu, ki jo je še isti večer predložil papežu.
Don Boskovem življenjepisu je bilo priloženo naslednje pismo.
Preblaženi oče!
Imam visoko čast, da predložim vaši svetosti kratek prikaz položaja salezijanskih
misijonov v Ameriki in ukrepov, ki bi bili potrebni za utrditev le-teh med divjaki Pam-
pe in Patagonije. Po vašem spoštovanem ukazu sem se pogovarjal z njegovo eminen-
co kardinalom Alimondo in velečastitim msgr. Domenicom Jacobinijem. Na osnovi
modrih nasvetov teh dveh učenih gospodov je bilo ugotovljeno, da je treba ustanoviti
apostolski vikariat za kolonije, ki so nastale na bregovih Rio Negra, in eno semenišče
v Evropi, v katerem bi pripravljali evangeljske delavce.
Za vodilo našega nadaljnjega postopka pri argentinski vladi in pri msgr. Aneyrosu v
Buenos Airesu nam bo koristila vsaka želja vaše svetosti.
Ponižno kleče pred vašimi nogami vas prosim za vaš apostolski blagoslov za vse čla-
ne naše ponižne Družbe ter še zlasti za vse, ki delujejo v misijonih v Ameriki in si ga
tako želijo.
Najponižnejši in najvdanejši
duh. Janez Bosko
Rim, 13. april 1880
Spomenica je vsebovala urejen in jasen pregled vsega, kar je bilo že stor-
jeno, kar bi nameravali storiti in sploh kar bi radi udejanjili v Južni Ameriki. Iz
vsega je bilo razvidno, da je treba ustanoviti apostolski vikariat in da bi v Mar-
seillu odprli semenišče za vzgojo bodočih misijonarjev.
Prikaz, ki ga je duhovnik Janez Bosko predložil svetemu očetu Leonu XIII. o
salezijanskih misijonih v Južni Ameriki z namenom, da bi izprosil ustanovitev
apostolskega vikariata v Patagoniji.
SALEZIJANSKI MISIJONI IN ODNOSI S SVETIM SEDEŽEM
Zunanji misijoni so bili vedno velika želja salezijanske družbe. Potreba po podpiranju
vere v tistih, ki so že krščeni, in njeno širjenje med divjaki in tako pomoč pri odstranje-

41.4 Page 404

▲back to top
404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vanju teme zmote pri tistih, ki so še v njej, je bil vedno predmet proučevanja, branja
in zanimanja vseh članov. Že dolgo se naši gojenci odpravljajo v Ameriko, Avstralijo,
Indijo, na Kitajsko in Japonsko. Prvi dogovori, da bi sami poslali misijonarje v tujino,
so bili 1872, z njegovo eminenco kardinalom Barnabòjem, prefektom Propagande.
Nato nam je papež Pij IX. svetoval, naj bi zbrali salezijanske redovnike, ki želijo iti v
misijone, in jih poslali v hiše v misijonskih krajih, kjer bi bila potreba največja. Med
drugimi je njegova svetost omenil zlasti Južno Ameriko in še zlasti Republiko Argen-
tino. Ker je bil on sam nekaj časa v tistih krajih, je osebno poznal potrebe po misi-
jonarjih, ki bi skrbeli za Italijane, raztresene po raznih mestih, in poskusili misijone
med Indijanci Pampe in Patagonije. Dobrodelni Pij IX. je tudi pomagal opremiti prvo
odpravo 1. novembra 1875. Vrhovnemu poglavarju vesoljne Cerkve se je predstavilo
deset salezijancev, da so dobili od njega blagoslov in od namestnika Jezusa Kristusa
prejeli misijonsko poslanstvo. Sveti oče jih je nadvse dobrohotno sprejel, jih navduše-
val z gorečimi besedami in jim izročil pismo kardinala državnega tajnika za nadško-
fa v Buenos Airesu z datumom istega dne.
Misijonarji so prejeli vsa potrebna pooblastila z odlokom Kongregacije de propagan-
da fide 14. novembra 1875.
Sveti oče je z brevom 17. novembra izrazil svoje veselje in odobril misijonsko odpra-
vo.
Da bi se misijon čim bolj utrdil, je Kongregacija de propaganda fide, potem ko je bila
obveščena o veliki evangeljski žetvi in številnih novih poklicih, ki so se začeli pojavlja-
ti v tistih krajih, z odlokom 6. julija 1876 odobrila ustanovitev noviciata.
Vladajoči sveti oče, ki naj ga Bog še dolgo ohrani čilega in zdravega, je 18. septembra
1878 blagovolil poslati še en breve, poln očetovske naklonjenosti, s katerim je odob-
raval in potrjeval salezijanske misijone v Ameriki.
Čeprav sam v največji denarni stiski, je isti vladajoči papež Leon XIII., ko je zvedel
za pomanjkanje za četrto odpravo misijonarjev, pomagal z velikodušnim darom in s
posebnim pismom 23. novembra vse spodbujal k nadaljevanju začetega dela.
NAMEN SALEZIJANSKIH MISIJONOV V AMERIKI
Sveti oče Pij IX. je salezijanskim misijonarjem nakazal naslednje cilje:
1. Zavzeli naj bi se za odrasle, zlasti pa za mlade Italijane, ki so v velikem številu
raztreseni po Južni Ameriki.
2. Odprli naj bi zavetišča v bližini naselij divjakov, ki naj bi služila za mala semenišča
in podporo zapuščenim in ubogim.
3. Na tak način bi si odprli pot oznanjevanju evangelija med Indijanci Pampe in Pa-
tagonije. Prva odprava salezijancev je odšla, kakor smo že omenili, 14. novembra
1875 in je prišla v Buenos Aires, glavno mesto Argentine, 14. decembra istega leta.
SEDANJE STANJE SALEZIJANSKIH MISIJONOV V AMERIKI
Danes je v Ameriki 120 salezijancev, ki se posvečajo naslednjim dejavnostim:
V škofiji v mestu Buenos Aires je provincial ter središče vodstva in uprave. Inšpektor
ali provincial živi v župniji, ki je bila pravkar vzpostavljena z naslovom S. Carlos en
Almagro in šteje kakih sedem tisoč duš.

41.5 Page 405

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
405
Zavetišče Pij IX., v katerem kakih 150 dečkov dobiva pouk o različnih obrteh.
Javne šole, oratorij, igrišča za zunanje ob prazničnih dnevih.
Noviciat in študentat za člane salezijanske družbe.
Župnija, imenovana Boca, posvečena sv. Janezu Evangelistu, s kakimi 27 tisoči duš,
skoraj izključno Italijani.
Javne šole za revne dečke.
Cerkev, imenovana Mater Misericordiae, o de los Italianos [Mati usmiljenja ali Ita-
lijanska cerkev], katere glavni namen je duhovna skrb za odrasle in mlade Italijane,
ki prihajajo iz raznih delov mesta in s podeželja.
V mestu S. Nicolás de los Arroyos, nedaleč od divjakov, je zavod ali malo semenišče za
misijone, iz katerega je prišlo že nekaj poklicev.
V mestu upravljamo cerkev za odrasle.
Prav tako upravljamo župnijo Ramallo, kraj s kakimi 4.000 dušami. Župnija obsega
tudi več hiš, raztresenih in oddaljenih druga od druge, prebivalci pa se zbirajo ob
prazničnih dnevih na pobožne vaje, za sprejem zakramentov in za krst otrok.
Tudi v republiki Urugvaj smo z Božjo pomočjo ustanovili več postojank;
Zavod Pija IX. v Villa Colónu, ki ga štejejo za škofijsko semenišče za misijone in je
priključen državni univerzi.
Tam upravljamo tudi javno cerkev v korist okoliških prebivalcev Ville Colón.
V Montevideu, glavnem mestu republike, smo odprli oratorij s šolami za uboge in
nevarnostim izpostavljene dečke.
V mestu Las Piedras upravljamo župnijo z deset tisoč dušami, javne šole in praznični
oratorij.
SESTRE MARIJE POMOČNICE
Pred tremi leti so salezijanskim misijonarjem prišle na pomoč sestre Marije Pomoč-
nice, ki skrbijo za uboge deklice, ki jih je zelo veliko in so v veliki nevarnosti za moralo
in vero.
V škofiji Montevideo v že imenovani župniji Las Piedras pomagajo sestre misijonar-
jem v šoli, pri katekizmu in poučevanju deklet, ki prihajajo iz indijanskih družin, in
jih pripravljajo na prejem zakramentov spovedi, obhajila in svete birme.
V Villi Colón imajo šole, delavnice med tednom in nedeljske sestanke za odrasla de-
kleta.
V Montevideu so ustanovile šole in sirotišnice za dekleta, ki so bile v nevarnosti, da bi
padle v roke protestantom.
V Buenos Airesu so ustanovile veliko šol in delavnic ter prirejajo nedeljska srečanja
za zapuščene deklice.
KOLONIJE RIO NEGRA
Po tej kratki predstavitvi položaja salezijanskih misijonov v Ameriki bo zelo koristno,
če podamo nekaj pobud za izboljšanje usode divjakov Pampe in Patagonije v Rio
Negru.
Rio Negro izvira v Andih in po tisoč km izlije svoje vode na 40. vzporedniku južne ši-
rine v Atlantski ocean. Severni breg te reke zaznamuje mejo obširnih puščav Pampe.

41.6 Page 406

▲back to top
406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Na južnem bregu se začenjajo brezkončne planjave vzhodne Patagonije.
Cela štiri stoletja so se katoliški misijonarji na vse načine skušali približati tem po-
dročjem. Njihovi nezaslišani napori so bili brez koristi, kajti kolikor nam je znano, se
nihče od ljudi, ki so prišli v srce Patagonije, ni vrnil.
Leta 1878 so se skušali prebiti tja tudi salezijanci. Odpluli so proti Rio Negru, toda
zaradi hudih viharjev so se morali vrniti v Buenos Aires. Leta 1879 so po drugi poti
obnovili poskus in imeli več uspeha. Prehodili so pampaško deželo, govorili s kačiki
ali plemenskimi glavarji, bili so lepo sprejeti in so mogli krstiti kakih 400 otrok. Ko so
prišli do Rio Negra, so obiskali kolonije, ki jih je nadškof iz Buenos Airesa v pismu 15.
avgusta 1879, v katerem je te misijone ponudil salezijancem, takole opisal:
»Končno je prišel trenutek, ko vam lahko ponudim patagonske misijone, ki si jih tako
zelo želite, kakor tudi župnijo Patagones, ki lahko postane središče misijona. Kakor
ste že mogli razbrati iz pisem don Costamagne, župnija Patagones obsega:
1. Carmen de Patagones s približno 3.500 dušami, kjer biva župnik, ki skrbi zanje.
2. La Guardia s kakimi 1.000 dušami, ki je kakih 17 milj oddaljena od Patagonesa.
3. Kolonija Conesa, kakih 34 milj od Patagonesa, v kateri živi kakih 800 Indijancev
plemena Catriel.
4. Nova naselbina Choele–Choel, kakih 70 milj od Patagonesa, s približno 2.000 du-
šami, tako kristjanov kakor Indijancev. Vse te naselbine so na severnem bregu Rio
Negra, ki ga je mogoče z lahkoto prebresti, saj ni širši kot dve cuadras (270 m). Na-
sproti Carmena de Patagones na južnem bregu Rio Negra leži Mercédes de Pata-
gonia, kjer je sedež guvernerja teh pokrajin. Tu je tudi cerkev, ki lahko služi 1.500
prebivalcem kraja.
Kakih osem milj od Mercédesa, prav tako na južnem bregu Rio Negra in nato še del
Patagonije je San Saverio. Kolonijo sestavlja 400 Indijancev plemena Linares.
Vse te naselbine imajo samo enega duhovnika, ki ob Gospodovih dneh mašuje v kraju
svojega bivališča, potem pa gre čez reko maševat v Mercédes v Patagoniji. Kakor
vidite, je en duhovnik premalo, da bi mogel vse te naselbine oskrbovati z rednim bo-
goslužjem, četudi bi imel pomočnika. Moja velika bolečina je v tem, da do sedaj nisem
mogel pomagati zaradi pomanjkanja duhovnikov.
Patri lazaristi so se pred leti zavzeli za ta misijon, vendar se je vse končalo s pripravo
hiše za misijonarje. Ker ni bilo več ljudi, so postojanko opustili.
Vsem tem težavam se pridružuje protestantska propaganda, ki deluje v vseh teh kra-
jih.«
Da bi zajezili te vedno večje vplive in utrdili patagonske misijone ter ta ljudstva ob-
varovali pred sovražniki Cerkve, je goreči nadškof Aneyros, ki je povezan tudi z ar-
gentinsko vlado, predlagal, da bi poslali v Patagonijo salezijance. Tako so sestavili
skupino dvanajstih salezijancev, ki so 15. decembra šli na pot in v ugodnem vremenu
prišli 2. januarja 1880 v Carmen. Po drugi poti je odšla na pomoč naslednja skupina
in upamo, da bodo v kratkem odposlali še tretjo, če nam bo Božja previdnost stala
ob strani.7
7 Odprava je bila predvidena za december 1879; vendar je bila, kot smo rekli, odložena. Don Bosko
domneva, da so odšli in da so po njegovih izračunih prispeli 2. januarja; predpostavlja tudi, da so

41.7 Page 407

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
407
Da bi pospešila civilno in versko ureditev teh kolonij, je argentinska vlada ta področ-
ja povzdignila v provinco in sedaj zelo podpira salezijance pri evangelizaciji obeh
bregov Rio Negra, kar pomeni nadaljevanje misijona med divjaki Pampas in Patago-
ni. V ta namen obljublja gmotno pomoč in moralno podporo. Nedolgo tega je pred-
sednik te republike uradno zaprosil za pogodbeno klavzulo, v kateri bi bile izražane
razmere med misijonarji, vlado in Indijanci.
Ko so salezijanci prišli v Patagonijo, so po nasvetu nadškofa izbrali za svojo izho-
diščno postojanko Carmen. Njihova prva skrb je posvečena gradnji cerkva, stano-
vanjskim prostorom in šolam za dečke in deklice. Medtem ko nekateri učijo obrt in
poljedelstvo, pa drugi prodirajo med divjake z namenom, da bi jih evangelizirali in
če mogoče ustanavljali nove kolonije v notranjosti pustinje.
Sestre Marije Pomočnice so že začele delovati v teh kolonijah in ustanavljajo šole in
zavetišča za zapuščene deklice.
KAJ JE TREBA STORITI
Da bi vero v Patagoniji za stalno utrdili in učinkovito sodelovali pri napredovanju in
razvoju misijonov, je treba storiti tri nadvse pomembne stvari:
1. Ustanoviti apostolsko prefekturo, ki bi bila središče za ustanavljanje kolonij in tis-
tih, ki bi jih z Božjo pomočjo še odprli.
2. Ustanoviti semenišče, kjer bi zbirali gojence za šolanje, ki bi bilo prilagojeno nara-
vi, jeziku, navadam, zgodovini in zemljepisnim okoliščinam kraja.
3. Ker dogovor z argentinsko vlado zahteva veliko časa in obrazložitev, bi morali to
storiti čim prej.
Brez nadaljnjega pa bi lahko udejanjili prva dva koraka, to je ustanovitev apostol-
skega vikariata in semenišča za misijone v Patagoniji.
APOSTOLSKI VIKARIAT V PATAGONIJI
Ker je argentinska vlada pravkar povzdignila imenovana področja v pokrajino ali
provinco Patagonijo, bi lahko isto dali tudi vikariatu ali apostolski prefekturi. Obse-
gala bi severni in južni del Rio Negra z vsem ozemljem na vzhodu Patagonije, dokler
ne bi ustanovili vikariata Santa Cruz, majhne kolonije, ustanovljene v Magellanovem
prelivu, kjer se Rio Magellano izliva v Atlantik. Novi vikariat bi ležal med 30. in 36.
vzporednikom južne širine.
Treba je omeniti, da Andi delijo Patagonijo med 40. in 50. južne širine do Magella-
novega preliva in oblikujejo tako vzhodno razvodje od zadnjega tihomorskega ra-
zvodja. To drugo razvodje, ki pripada Čilu, je treba izključiti iz vikariata. Po Magel-
bili takoj poslani vsi salezijanci in vse imenovane sestre. Enako opažanje velja za to pismo grofici
Bosco-Riccardi iz Turina.
»Velezaslužna gospa grofica! Ta je pa dobra! Žena, ki bi se ji moral zahvaliti, se zahvaljuje. Nadvse
velika ljubeznivost. No, pa naj bo vse v večjo Božjo slavo. Tisočkrat hvala za dar našim misijonar-
jem. Dne 15. decembra so odpotovali iz Buenos Airesa proti Patagoniji in bodo brez dvoma molili
za vas in za vedno visokocenjenega viteza Alerama. Bog naj vaju oba blagoslovi in vaju ohrani
zdrava v svoji sveti milosti celo leto, da, mnoga leta. Vsaj sto! Upam, da vaju bom mogel skupaj
z don Caglierom kmalu obiskati. Molite za tega revčka, ki ostaja vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko. Turin, marec 1880.«

41.8 Page 408

▲back to top
408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
lanovem prelivu se začenja Ognjena zemlja, ki s svojimi otoki sega vse do rtiča Horn
med 50 in 63 stopinj. Teh področij, za katere se sedaj pravdata čilska in argentinska
vlada, ne bomo vključevali v naš načrt.
Kakor hitro bi ustanovili apostolski vikariat v Carmenu, bi se utrdilo misijonsko de-
lovanje in bi lahko dobili tudi sredstva iz Ustanove za širjenje vere in Svetega Detin-
stva. Kako pomoč bi mogli dobiti tudi od raznih odborov, ki delujejo v Buenos Airesu
pri širjenju vere med Pampanci v Patagoniji.
Gojimo tudi upanje, da bo argentinska vlada naklonila stalno letno podporo vikaria-
tu, ki sodeluje pri utrjevanju političnih in verskih razmer v teh krajih.
SEMENIŠČE ZA MISIJONE V PATAGONIJI
Kakor rečeno, smo ustanovili tri zavode ali semenišča za vzgojo duhovnih poklicev v
Južni Ameriki: enega v Villa Colónu, drugega v Buenos Airesu in tretjega v San Nico-
lásu de los Arroyos v neposredni bližini divjakov v republiki Argentini, ki leži na meji
s Pampanci. Nekaj poklicev so že dobili, vendar so za zdaj še zelo redki in nikakor ne
zadoščajo za velike potrebe teh škofij, ki jih prizadeva splošno pomanjkanje duhovni-
kov. Zato je nujno potrebno tudi semenišče v Evropi, kjer bi se pripravljali apostolski
delavci za Patagonijo.
Glede na to, kje bi odprli to semenišče v Italiji, Španiji ali Franciji, se nam zdi, da bi
bilo iz gmotnih in moralnih razlogov najprimerneje, da bi ga odprli v Marseillu, v
Španiji pa bi odprli ustrezen študentat, da bi omogočili učenje in uporabo španskega
jezika, ki je jezik argentinske vlade in šolskih ustanov in jezik, ki se ga bodo morali
prej ali slej naučiti tudi divjaki.
Ko bi obstajal apostolski vikariat, bi tudi ta noviciat in ta študentat mogla dobiti
podporo od Ustanove za širjenje vere in od Svetega Detinstva. Prav tako bi lahko
organizirali nabirko darov, če bi bilo to po želji svetega očeta.
Da ne bi vzbudili občutljivosti škofij, ki so na splošno v stiski za cerkvene poklice,
bi bilo najbolje, da bi jih pripeljali do filozofije, potem pa bi jim dali na voljo, ali se
posvetijo delu v Patagoniji. Samo te bi v pravem pomenu besede vzeli in jih pripravili
za misijonsko delo med divjaki Pampanci in Patagonci, in če bi Bog hotel, tudi na
Ognjeni zemlji.
O vseh teh zadevah smo se pogovarjali z msgr. Domenicom Jakobinijem, tajnikom
kongregacije za izredne cerkvene zadeve, in z njegovo eminenco kardinalom Gae-
tanom Alimondo, članom Svete kongregacije za širjenje vere, ki ju je njegova svetost
Leon XIII. določil v ta namen in kateremu bodo o vsem tem poročali z namenom, da
bi blagovolil to blagosloviti, če meni, da je v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Rim, 13. april 1880
Dva dni pozneje je kot v odgovor na zgoraj omenjene dogovore dal msgr.
Federicu Aneyrosu, nadškofu v Buenos Airesu, in inšpektorju salezijancev don
Bodratu formalno informacijo o začetku postopka. V prvem pismu moramo ob-
čudovati izbrano nežnost in evangeljsko preprostost, s katerima Božji služab-
nik obravnava zadevo, ki je sama po sebi polna ljubeznivosti, ko gre za cerkveno
jurisdikcijo.

41.9 Page 409

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
409
Velespoštovana ekscelenca!
Prejel sem pismo vaše ekscelence in pismo vašega tajnika msgr. Espinoza, general-
nega vikarja, v katerem ste v svojem imenu in v imenu argentinske vlade ponudili
salezijancem misijone Patagones in druge kolonije Rio Negra. Rade volje sem sprejel
to ponudbo in sem poslal nekaj redovnikov, da bi videli, ugotovili in pripravili vse
potrebno za prihod misijonarjev, ki se odpravljajo na pot. Ker sem hotel stvar dogna-
ti do konca, sem vse sporočil svetemu očetu, da bi mi on svetoval in me vodil v tako
pomembni stvari. Ker je njegova svetost želela odločati ob popolnem poznanju po-
ložaja, je določila odbor uglednih osebnosti, ki naj bi presodili, da gre za večjo Božjo
slavo in za zveličanje duš.
1. Pohvaliti je treba nadškofa v Buenos Airesu zaradi gorečnosti, s katero upravlja
svojo obširno škofijo in se trudi za evangelizacijo divjakov Pampas in Patagonije.
2. Ko so razmišljali o oddaljenosti kolonij ob Rio Negru od nadškofijskega sedeža
(štirinajst dni pota), so predlagali ustanovitev apostolskega vikariata, ki bi obsegal
že obstoječe kolonije in tiste, ki bi se s časom ustanovile ob bregovih Rio Negra. Novi
vikariat bi se raztezal od 36 do 50 južne zemljepisne širine. Imenoval bi se »apostol-
ski vikariat Patagonije«, ker se tako imenuje pokrajina, ki jo je vlada povzdignila
v provinco. Sedež bi imel v Carmen in bi postal središče salezijanskih misijonarjev,
kakor je predlagala vaša ekscelenca.
3. Vašo ekscelenco prosijo, da bi se zavzeli pri vladi, da bi z letno denarno pomočjo
podprla vikariat, ki se trudi za uvrstitev civilnega in verskega položaja prebivalstva.
V ta namen bi poslali tudi pismo predstojniku naših redovnikov, da bi sporazumno z
vašo ekscelenco ukrenili vse potrebno, kar bi vodilo k ustaljenosti misijonov.
4. Vsak pomislek, opombo ali pripombo, ki bi jih vaša ekscelenca imela v tej zadevi,
prosimo, da bi poslali njegovi eminenci kardinalu Nini, državnemu tajniku njegove
svetosti.
Jaz bom storil vse, kar je v moji moči, da bom pošiljal nove misijonarje v pomoč tem,
ki že delajo, in pomagal s sredstvi iz Evrope.
Gorečnost vaše ekscelence je poklicala moje redovnike v Južno Ameriko, vaša nak-
lonjenost jih je vedno ščitila in podpirala in prepričan sem, da nam boste še naprej
dober oče, medtem ko vam obljubljamo, da vas bomo vedno spoštljivo ubogali in vam
služili v vsem, kar nam bo mogoče.
Vesel, da vam morem izreči svoje globoko spoštovanje, se imenujem v J. K. vaše eksce-
lence najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Rim, 15. april 1880
Tudi drugo pismo je zelo skrbno sestavljeno, kot listina, ki bi jo lahko tudi
predložili pristojnim oblastem.
Dragi moj don Bodrato!
Blagohotno razpoloženje msgr. nadškofa v Buenos Airesu in argentinske vlade za
širjenje civilizacije in vere med Indijanci v kolonijah Rio Negra me je pripravilo, da
sem rad sprejel ponudbo za prevzem misijonov, ki so namenjeni civilizaciji in evange-

41.10 Page 410

▲back to top
410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
lizaciji prebivalcev tistih prostranih pokrajin. Kakor veš, smo v ta namen poslali dok-
torja Fagnana z nekaj spremljevalci, da bi pripravili bivališče drugim salezijancem,
ki naj bi kmalu za njimi šli v Patagonijo in okrepili vrsto tistih, ki tam že delujejo.
Da bi podkrepil to civilizatorsko prizadevanje za napredek tistih ljudstev in bi omo-
gočili Indijancem priučitev obrti in poljedelstva, sem se odpravil v Rim, da bi sporočil
svetemu očetu, kako argentinska vlada pomaga salezijancem pri prevozu in v vsem,
kar bi omogočilo naše bivanje in delovanje v tistih krajih. Sveti oče je bil nadvse za-
dovoljen, kajti v tem so bili združeni upi, da bi razširili Božje kraljestvo na zemlji.
Da bi pa bilo delovanje na trajnih osnovah, je določil poseben odbor, da bi proučil,
kaj je bilo storjenega v preteklosti in kaj bi bilo primerno za sodelovanje z vlado
pri civiliziranju in evangeliziranju tistih ljudstev, ki so tudi otroci nebeškega Očeta,
poklicani v naročje katoliške vere, ki je tudi vera argentinske države. Poverjeniki nje-
gove svetosti so točno proučili zgodovinske, zemljepisne, civilne in verske okoliščine
Pampasov in Patagoncev, upoštevajoč velikanske razdalje kolonij od nadškofijskega
sedeža v Buenos Airesu, število prebivalcev, ki jih je že več kot deset tisoč in katerih
število vedno bolj narašča, prepričani, da bi apostolski vikariat lahko služil za mo-
ralno in versko povezavo med ljudstvi, obenem pa bi bil središče, okoli katerega bi se
lahko zbirali Indijanci, ki bi sprejeli vero in bi ob velikodušnosti argentinske vlade za
civilizacijo v najbolj potrebnem predelu njenega ozemlja prejeli naslednje odločitve:
1. Zahvala argentinski vladi za pomoč, ki jo daje pri širjenju vere med Indijanci.
2. Utrditev civilnega in verskega položaja kolonij ob Rio Negru z ustanovitvijo apo-
stolskega vikariata, ki bi se imenoval z istim imenom Patagonija in bi obsegal že
obstoječe in v prihodnje zgrajene kolonije v bližini divjakov. Tako bi se novi vikariat
raztezal od 36 do 50 južne širine.
3. Prošnja argentinski vladi, da bi z letnim prispevkom podprla vikariat, da bi se
mogel razviti in delovati v oddaljenih področjih.
4. Prošnje, ki bi jih naslavljali na argentinsko vlado, naj bi pošiljali njegovi eminenci
kardinalu Lorenzu Nini, državnemu tajniku njegove svetosti. Zaradi točnosti dogo-
vorov in da bi odloke vlade lahko natančno izvajali, naj bodo odgovori pisni.
Potem ko boš podal vladi sporočila in zahtevana pojasnila, mi poročaj, da bom mogel
naprej ukrepati v dobro naše dejavnosti.
Želim tudi, da bi bilo to pismo tudi zahvala vladi Republike Argentine za zaščito,
dobrohotnost in pomoč, ki jo je ob več priložnostih dala salezijanskim redovnikom in
sestram Marije Pomočnice.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 15. april 1880
Temu pismu je priložil intimen dopis, poln očetovske zavzetosti, ki jo je
imel navado kazati salezijancem in hčeram Marije Pomočnice.
Predragi don Bodratto!
Pošiljam ti pismo, ki ga izroči argentinski vladi. Prav bo, če oskrbiš prepis, ki ga boš,
če bo treba, lahko predložil komur koli. Zelo podobno pismo smo poslali nadškofu, s

42 Pages 411-420

▲back to top

42.1 Page 411

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
411
katerim se domeni in odloči, kakor bodo zahtevale okoliščine. O vsem me natančno
pouči. Zadeva traja že dolgo. Na čelu je papež, ki se zanima za stvar in osebno določa.
Na pripravljalnih pogovorih smo sodelovali jaz, don Dalmazzo, msgr. Jacobini, taj-
nik Kongregacije za izredne cerkvene zadeve in kardinal Alimonda kot predstavnik
Propagande.
Če nam bo uspela ustanovitev vikariata, bodo naše ustanove deležne podpore Usta-
nove za širjenje vere. Z njeno pomočjo bi ustanovili v Evropi semenišče, ki bi priprav-
ljalo misijonarje za delo v Pampasu in Patagoniji.
Prejel sem več poročil o salezijancih in hčerah Marije Pomočnice in se zahvaljujem
Bogu, da nam je tako očitno pomagal.
Sporoči vsem moje veliko zadovoljstvo. Sveti oče je ves navdušen nad našimi misijoni.
Pošilja vam poseben blagoslov. Veliko govori o vas in nam hoče tudi gmotno poma-
gati.
Našim sobratom priporoča:
1. Vsak naj dela, kolikor mu dopušča zdravje, ne več, vendar naj se vsak izogiba brez-
delja.
2. Izpolnjevanje pravil. Gorje nam, če bi jih samo poznali, ne pa tudi izpolnjevali.
3. Sporoči mi, ali bi vsaj eden mogel priti na generalni kapitelj meseca septembra.
Zdi se mi, da bi bilo to mogoče. Nimamo poročil o don Fagnanu in njegovih tovariših.
Trudimo se, da bi vam pripravil bodoče sodelavce.
Bog naj te blagoslovi, moj vedno dragi don Bodratto, in s teboj naj blagoslovi vse
naše drage salezijance in sestre Marije Pomočnice. Lepo pozdravi doktorja Carranzo
in msgr. Espinoza.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami v presvetih srcih Jezusa in Marije.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 17. april 1880
Medtem so šli dogovori svojo pot, kar je brez dvoma zahtevalo veliko časa.
Bližal se je čas duhovnih vaj in don Bosko je mislil na prejem redov za kakih dvaj-
set salezijancev. Pri tem so mu pa pretile sitnosti, ki so izhajale iz dejstva, da še
ni imel potrebnih privilegijev.8 Zato je tako kakor že večkrat prej, da bi dosegel
dvakrat extra tempus, prikazal potrebo po osebju za misijone, ki so bili Leonu XIII.
tako zelo pri srcu. V ta namen je svetemu očetu poslal naslednjo prošnjo.
8 To je izkusil, ko je bil blaženi v Rimu. Msgr. Gastaldi je 8. aprila pisal don Caglieru, ki je kot vrhov-
ni katehet skrbel za bogoslovce, ki naj bi prejeli redove: »Opozarjam vas, da če krajevni škof
privoli, da kak redovnik gre prejemat redove zunaj njegove škofije, ostane dolžnost, da se v smislu
tridentinskega cerkvenega zbora in Pontifikala podvrže izpitom. Naredil sem napako, ko sem dal
ustno dovoljenje, da ste vi v škofijski pisarni lahko dvignili potrdila za dovoljenje prejetja redov
extra, čeprav prej niso naredili izpitov.« Tedaj bi, kakor tudi sedaj (Cod. Jur. Can., 997,1) ordinarij
prejemnika reda lahko prepustil izpit škofu posvečevalcu. Zato je bilo odveč govoriti o obveznosti
prvega. Neverjetno je, da bi nadškofu, ki je bil tak strokovnjak v kanonskem pravu, moglo uiti kaj
podobnega. Je pa zelo verjetno, da je kdo manj naklonjen predlagal, da bi don Boskove pripravni-
ke podvrgli izpitom v Turinu, kakor če bi imeli za to pravico, ne pa tudi dolžnost.

42.2 Page 412

▲back to top
412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Preblaženi oče!
Misijoni v Urugvaju in Patagoniji, ki jih je vaša blaženost blagoslovila in jih izročila
ponižni Družbi sv. Frančiška Saleškega, zavzemajo vedno večje razsežnosti in budi-
jo upanje na obilne sadove. Večje število duhovnikov katehetov, obrtnih mojstrov in
sester je z Božjo pomočjo postavilo cerkve, hiše, šole in zavetišča v korist dečkov in
deklic – otrok divjakov, od katerih jih je več kot tisoč prejelo milost svetega krsta.
Toda število sedanjih delavcev ne zadošča za vedno večje potrebe teh ljudstev in tako
se z vašo privolitvijo pripravlja nova odprava v mesecu novembru. Da bi pa mogel to
nalogo izvesti, nujno potrebujem od vaše svetosti dejanje vzvišene naklonjenosti, da
bi predstojniku Družbe sv. Frančiška Saleškega v prihodnjih mesecih avgustu, sep-
tembru in oktobru podelil dva extra tempus, da bi tako mogel prijaviti za svete re-
dove tiste salezijance v Italiji in Franciji, ki bi imeli zadosti let in znanja in vse druge
lastnosti, ki jih predpisuje sveta Cerkev.
Ponižno kleče pred vašimi nogami prosim za uslugo, za katero menim, da bo v večjo
Božjo slavo in zveličanje duš Indijancev, ki nepotrpežljivo pričakujejo ljudi, ki bi jim
prinesli luč evangelija in omogočili večno zveličanje.
Ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
Turin, 14. julij 1880
Prokurator, ki naj bi posredoval prošnjo, je dobil od don Boska naslednja
navodila:9 »Preberi priloženo prošnjo svetemu očetu in pismo msgr. Agnoz-
ziju, potem oboje vtakni v ovojnico in odnesi v palačo Cancelleria in skušaj z
njim govoriti.10 Tebi v vednost povem, da sem pred dvema letoma prosil za isto
uslugo, ki pa so mi jo naredili dva meseca po odhodu misijonarjev.11 Če boš
predvidel težave, prosi istega msgr. Agnozzija, da naj oprosti, da se boš obrnil
na kardinala zaščitnika ali našel kako drugo možnost, ki se ti bo zdela primerna
v teh okoliščinah. Vedi, da nam je msgr. Agnozzi vedno pomagal; pravice misijo-
narjev in dovoljenje, da bi odprli noviciat v Ameriki, so njegovo delo.«
Blaženi je veliko pričakoval od uslug msgr. Agnozzija. Vendar so se okolišči-
ne spremenile. Msgr. je iz tajništva Propagande prešel v tajništvo Kongregacije
za škofe in redovnike, kjer se je srečal s stališčem kardinala prefekta Ferriera
do Božjega služabnika. To je izkusil don Dalmazzo, ko se je po don Boskovih na-
vodilih obrnil na kardinala Nina v zadevi extra tempus.12 Ko je don Bosko za to
zvedel, mu je bilo zelo hudo. Ko je potem pisal prokuratorju o vseh nasprotova-
9 Pismo Dalmazzu, Turin, 14. julij.
10 Meni msgr. Agnozzija, ki je postal tajnik Kongregacije za škofe in redovnike.
11 Prim. MB XIII, str. 778–779 [BiS XIII, str. 509].
12 Pismo don Dalmazza don Bosko brez datuma, vendar se nanaša na don Boskovo pismo z dne 21.
julija, ki ga prinašamo tukaj zgoraj v besedilu: »Od njegove eminence (Nina) sem zvedel, da sta
Agnozzi in Ferrieri postala dve telesi v eni duši. Od tukaj jeza msgr. Agnozzija proti odvetniku
Leonoriju, kajti ti buzzurri so tako trdoglavi, svojeglavi in mislijo, da bodo spremenili stvari tukaj
v Rimu.«

42.3 Page 413

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
413
njih, ki jih je moral prestati, je pismo začel in končal s šalo in se nekako norčeval
iz vročine tistega letnega časa, kar kaže na njegovo velikodušnost.
Dragi moj don Dalmazzo!
Tukaj smo napol zmrznjeni od vročine. Veliko varčevanje pri ogrevanju z drvmi v
peči, grelcih itn. Tako bomo spravili več denarja.
Ne razumem, kako ste zadevo don Bonettija, ki smo jo vložili pri Kongregaciji za kon-
cil, sedaj prenesli na Kongregacijo za škofe in redovnike. Tukaj izgublja celih 90 %.
Če moreš, mi razloži.13
Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi ti sam ali z odvetnikom Leonorijem obiskal našega
zaščitnika kardinala Nino. Izroči mu tudi prošnjo za extra tempus. Če sveti oče želi,
da vzdržujemo misijone, ki nam jih priporoča, nam mora pomagati zlasti v tem, kar
imajo že vsi drugi redovi, in to za neomejen čas. Prositi extra tempus za nekaj imen,
nič ne reši. To sem že večkrat storil, pa so mi določili take škofe, ki mi niso bili v
pomoč. Poleg tega je za vsako ordinacijo potrebna taksa. Boš videl, kaj ti bo rekel
kardinal Nina, ko mu boš prebral mojo prošnjo. Če bi že hoteli začeti pravdo z našim
nadškofom, bi bilo najbolje, da bi vsa vprašanja združili, ker jih je precej. V tvojo ved-
nost naj ti povem, da je nadškof vložil pritožbo, ki nam jo je sporočil državni tajnik.
Po tem poročilu smo nespravljivi in nismo sprejeli njegove ponudbe.14 Don Berto ti
bo poslal zadevno listino ali bolje rečeno odgovor temu našemu kardinalu.
Vsakokrat, ko nam delajo težave, odgovarjam z odprtjem nove hiše. Sedaj samo ča-
kam, katera bo.
Če ugotavljaš, da tvoji kolegi pri mizi zaradi vročine postajajo hladni, mi jih pošlji v
Piemont in pridi za njimi ali pa stvar kako drugače reši. Če bi šlo za kak teden, sem
prepričan, da bi ti naš dragi Sigismond rade volje dal jesti. Kako si z denarjem?
Znoj mi moči papir in ne morem več pisati.
Bog naj vas vse blagoslovi in nas vse ohrani v svoji sveti milosti. Moli zame, ki vedno
ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. julij 1880
Zaradi uspešnega zavzemanja kardinala Nine je bil extra tempus pode-
ljen.15
Don Boskovo dopisovanje z Argentino je zastalo, ker nadškof in vlada nista
imela časa. Bili so na pragu državljanske vojne. Med septembrom in oktobrom
naj bi bile predsedniške volitve, ker je predsedniku Avellanedi potekel mandat.
Dva kandidata sta se potegovala za to najvišje mesto v državi, general Roca, v
Argentini rojen Italijan, in pravnik Theodor. Roca je imel za seboj vlado, vojsko
13 Razlaga se glasi: »Don Bonettijeva zadeva je še vedno na Koncilu. Zmotil sem se v izrazu, ker jezik
vedno udarja na zob, kar povzroča bolečine.« Pismo z dne 15. julija 1880.
14 Predlog hiše v župniji presvetega Srca.
15 Don Dalmazzovo pismo don Bosku, Rim, 11. avgust 1880 (to pismo je sledilo pismu z dne 5. av-
gusta iz Rima).

42.4 Page 414

▲back to top
414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
in enajst provinc. Theodor pa provinco Buenos Aires, kjer je bil tudi guverner,
še dve drugi provinci in aristokracijo. Vojaški odredi so bili na strani prvega,
drugi pa je v naglici zbral neke vrste vojsko in jo opremil, kakor je mogel in znal.
Predstavniki obeh strank so začeli boj, ki je dosegel višek meseca junija.16
Državna vojska je oblegala glavno mesto in zavod San Carne se je znašel
sredi bojnega meteža. Don Bodrato je to predvideval in oskrbel zavod s prepe-
čencem, moko, suhim sadjem, polenovko in drugimi najnujnejšimi živili. Fante,
ki so imeli starše, je poslal domov, ostalo pa je kakih štirideset obrtnikov in
dijakov. Naši duhovniki bi šli radi takoj, ko bi se začel boj, na bojišče, da bi po-
magali ranjencem. Toda inšpektor je prebral don Boskovo pismo, v katerem je
bilo rečeno, da je naša glavna naloga skrbeti za mladino in naj se zato nihče ne
izpostavlja nevarnosti brez prave potrebe, to je, če druge redovne ustanove ne
bi mogle zadostiti vsem potrebam ali bi boji potekali blizu naših hiš in v naših
župnijah; v tem primeru bi morali biti salezijanci prvi.
Prav tistega dne 21. junija je prišlo do silnega spopada na področju med
našima župnijama San Carlom in Boca, v katerem je bilo več kot tisoč mrtvih.
Tega dne je don Bodrato sicer močno bolan na zahtevo svojih sobratov izsilil
dovoljenje, da je šel v oblegano mesto k zdravniku. Toda kaj vse je moral videti!
Vozove, polne trupel, iz katerih je curljala kri in rdečila ceste, za njimi pa ženske
in otroke, ki so iskali svoje drage. Ni mogel prenesti take groze. Takoj se je vrnil.
Med svoje sobrate je prišel popolnoma prepaden.
V tistih strašnih dneh so izkusili vse gorje: glad,17 zapor zaradi vohunjenja,
nasilno vključevanje večjih fantov v vojsko, poskusi kraje, streljanje. Naše so-
brate pa je ob vsem tem mučilo vsak dan slabše zdravje njihovega predstojnika,
saj je pomanjkanje zdravniške pomoči imelo težke posledice. Ko so se boji kon-
čali, je bil v obupnem stanju.
Bolezen je trajala že dolgo, toda krepostni bolnik jo je prikrival s svojim
mirnim obnašanjem in nenehnim delom, toda zadnje nevšečnosti in pomanjka-
nje pa so povzročili končni zlom. Ko je spet zavladal mir, so zdravniki ugotovili
16 Za boljšo predstavo tega boja naj povemo, da sta nasprotnima stranema poveljevala dva brata in
da sta v Riu del Plata dvema nasprotnima fregatama poveljevala oče in sin.
17 Ker je don Bosko prejel od nekega duhovnika po imenu Valzacchi sto lir za misijonarje, mu je v
zahvali omenil to trpljenje:
»Predragi v N.G.J.K.! Centuplum accipietis et vitam aeternam possidebitis [Stokratno nam bo povr-
njeno in podarjeno večno življenje]. V svojem in v imenu svojih sinov v Patagoniji, ki so v veliki
stiski, se vam iz srca zahvaljujem. Zaradi vojne jim vlada ni mogla dajati nikakršne pomoči, tako
da so en teden živeli ob surovem oslovskem mesu, brez soli in kruha. Bil je pravi čudež, kako so
deveti dan, ko so skoraj umirali od lakote, prejeli pomoč. Zahvaljujem se vaši uglednosti. Pridite
nas obiskat. Molite zame in za evangeljske delavce med divjaki. Milost N.G.J.K. naj bo vedno z
nami. Amen. Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko. Turin, 24. oktober 1880.«
Še krvav asado con cuero [pečenka s skorjo] na argentinski način je bil za Italijane surovo meso.
Ne vemo, od kod je pobral vest o »oslovskem mesu«.

42.5 Page 415

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
415
raka na želodcu. Od tistega nesrečnega 21. junija do 4. avgusta, ko je poletel v
nebesa, je bilo vse eno samo neizmerno trpljenje. Prejšnji bolezni se je pridru-
žila še pljučnica, a zdravljenje mu je muke še podvojilo. Ni tožil, nič ni govoril
o svojem stanju. Ko je prišel nadškof, mu je govoril o splošni stiski in mu pri-
poročil obrtne šole. Za delovanje zavoda se je zanimal od prvega julija, potem
pa je rekel don Costamagni: »Nimam več kaj početi. Darujem svoje življenje za
naše ustanove. Sedaj se bom pripravil na smrt.« Od tega trenutka ni več govoril
o posvetnih zadevah, razen če ga je kdo kaj vprašal. Nekega dne je pred svetim
obhajilom ves skesan prosil vse navzoče in odsotne za odpuščanje, priporočil
vsem bratsko ljubezen, natančnost pri pobožnih vajah in ljubezen do čistosti.
Malo pozneje je v navzočnosti don Vespignanija, don Bourlota in tedaj še po-
močnika Caprioglia takole govoril: »Glejte, sedaj imam pred očmi vsa leta svo-
jega življenja. Nekatera me žalostijo, ker nisem zadosti mislil na Boga in svojo
dušo. Šestnajst pa jih je, ki me napolnjujejo z veseljem. To so leta, ki sem jih pre-
živel v Družbi.« Star 41 je prišel z don Boskom iz Morneseja, kjer je bil učitelj v
ljudski šoli. S 46 leti je postal duhovnik.
Med slovesno popotnico je med sobrati, ki so se kleče in jokaje zbrali oko-
li njegove postelje, takole govoril: »Edinost v ljubezni, edinost v čistosti. Pri-
poročam povezanost v ljubezni in povezanost v čistosti!« Ko je izdihnil, je jok
napolnil hišo. Zunaj se je zaslišal glas v počastitev njegovih kreposti in del tega
odličnega don Boskovega učenca. Don Vespignani poroča, da so takoj občutili
njegovo pomoč iz nebes.18
Don Bosko, ki so ga telegramsko obvestili o žalostni izgubi, je 7. avgusta
prav tako telegramsko sporočil nadškofijski pisarni in po njej salezijancem, da
naj bi začasno vodil inšpektorijo don Costamagna. Msgr. nadškof, ki zaradi jav-
nih neredov ni mogel ukreniti ničesar glede tega, kar je naročil don Bosko, in ni
imel kaj poročati, mu je ob tej žalostni priložnosti pisal naslednje pismo.
Velečastiti don Bosko!
Vaša velečastita uglednost je z apostolsko vdanostjo sprejela žalostno sporočilo o
smrti velečastitega gospod don Bodratta, vašega preljubega sina v J. K. in mojega
predragega prijatelja.
Njegova smrt je velika izguba za nas, saj je bil na čelu nove salezijanske navzočnosti
v Ameriki. Prav sedaj najbolj občutimo njegovo odsotnost.
Zares veliko breme je nosil z apostolskim pogumom. Gospod je že sedaj hotel popla-
čati njegove velike žrtve in trpljenje, kar je vse junaško prenašal za Družbo. Upamo,
da iz višine svoje slave v nebesih posreduje milosti za svoje sobrate in za svoje uboge
sirote, ki jih je s tako ljubeznijo in skrbjo zbiral po cestah in jih vodil v salezijanske
hiše.
18 O tem piše v poročilu o hiši San Carlo, v katerem navaja osem razlogov, zakaj je Bog to ustanovo
na poseben način blagoslovil. Poročilo podajamo v Dodatku, št. 73.

42.6 Page 416

▲back to top
416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ti zadnji meseci so bili zaradi državljanske vojne strašni za Buenos Aires. Zavod obr-
tnih šol v San Carlo v Almagru, ki se je znašel sredi ognja narodne in pokrajinske
armade, je veliko trpel. Morali so poslati domov vse gojence razen tistih, ki niso imeli
kam iti. Vsi smo trpeli, toda najbolj je trpel don Bodratto! Bog je že poplačal njegovo
trpljenje in njegovo ljubezen.
Kljub težkemu položaju, v katerem se je znašla država, pa zavod obrtnih šol in druge
salezijanske hiše lepo delujejo.
Gotovo se je vaša uglednost razveselila ob novicah, ki sem vam jih pisal o misijonu v
Patagoniji. Žal mi je, da nismo mogli še prejeti podpore, ki nam jo je obljubila vlada
za ta misijon. Znova bom podrezal in upam, da ne brez uspeha, saj so ti izdatki že
predvideni v državnem proračunu. Ne bom miren, dokler ta podpora ne bo v mojih
rokah in bom mogel pomagati misijonom, ki so v takih težavah. Gospod hoče na tak
način narediti naše zasluge večje in bolj čiste.
Prejel sem telegram, v katerem sporočate, da ste na čelo misijonov v Ameriki posta-
vili don Costamagna. Izbira ne bi mogla biti boljša.
Sporočite, prosim, velečastiti gospod don Bosko, moje pozdrave vsem znanim salezi-
jancem in ukazujte vedno in v vsem.
Vaš najvdanejši
+ Federico nadškof
Buenos Aires, 10. avgust 1880
Očetova beseda užaloščenim sinovom je prišla iz Nizze Monferrato, kjer je
pridigal duhovne vaje gospem. Ni pisal, dokler ni prejel don Costamagnovega
sporočila o smrti don Bodratta.19 Ta bi moral maja priti v Turin, da bi se udele-
žil drugega generalnega kapitlja. Don Bosko ga je oprostil zaradi slabega zdrav-
ja. Istočasno je pooblastil Costamagno, da ga je nadomeščal. Po don Bodrattovi
smrti pa tudi ta ni mogel zapustiti mesta. Blaženi mu je pisal naslednje pismo
in priložil dopisa za don Vespignanija in don Fassia.
Vedno dragi don Costmagna!
Ne moreš priti na kapitelj niti na volitve svetovalcev družbe. Potrpljenje zate in brid-
ka žalost zame.
Sedaj te moramo spodbuditi k delu. Vzemi v roke pravila in stori, kar moreš, da jih
bodo vsi izpolnjevali. Naše molitve in pomoč od zgoraj ti ne bodo manjkale. Zberi
pogosto svoj kapitelj, stori, da bo govoril don Vespignani, in posvetuj se z nadškofom.
Ko bom imel poročila iz naših postojank, bomo končno imenovali inšpektorja. Toda
za zdaj je vsa oblast združena v tebi.
Poskrbi, da nihče ne bo izgubil listin don Bodratta. Med njimi je tudi postopek za
ustanovitev vikariata v Patagoniji, stvar, ki je zelo pri srcu svetemu očetu.
Ko se bo vlada umirila, stopi z njo v stik in skušaj delati v soglasju z nadškofom. Tako
on kakor vlada morata odgovoriti na vprašanja Svetega sedeža.
Ne varčuj s prizadevanjem, da bi zbral tudi najmanjše podatke o delovanju našega
19 Prim. Bollettino Salesiano, oktober 1880.

42.7 Page 417

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
417
pokojnega don Bodratta. Ni nujno, da so stvari urejene in izdelane. Pošlji vse sem in
bomo vse skupaj povezali s pismi in vsem, kar imamo že zbrano.20
Bog naj te blagoslovi, vedno dragi don Costamagna, in s teboj naj blagoslovi vse naše
sobrate in gojence. Moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 22. avgust 1880
P. s.: Samo po sebi se razume, da boš v mojem imenu vse pozdravil, zlasti še nadškofa,
Carranza in msgr. Ceccarellija, kateremu povej, da je sveti oče potrdil prelatski na-
slov, o čemer mu bom pisal, kolikor mogoče kmalu.
Don Giuseppeja Vespignanija je po štirih letih nagovoril s ti. Blaženi je imel
nedvoumne dokaze o njegovih krepostih in sposobnostih. 'Vi' iz prejšnjih ča-
sov je nakazoval neke vrste zadržanost z namenom, da bi ga natančneje opazo-
val. Trenutek, ko mu je pokazal svoje zaupanje, ne bi mogel biti bolj izbran. Da
bomo razumeli gornje pismo, moramo povedati, da je don Vespignani omenil
nekaj nepravilnosti, ki so se dogajale v zavodu San Carlo. Don Bosko, ki je bil o
stvari poučen, mu je v nekaj vrsticah nakazal, kako naj se ravna.
Dragi moj don Vespignani!
Z velikim zadovoljstvom sem prejel tvoje pismo. Vse je prav. Toda sedaj bodi po-
gumen. Potrpljenje, molitev, pogum, to je program v tem trenutku. Stori, kar moreš,
da boš spodbujal in odstranjeval nezadovoljnost.
Sporoči našim dijakom in novincem, da pričakujem od njih veliko stvari: moralnost,
učenje, ponižnost, stvari iz njihovega programa.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v N.G.J.K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 22. avgust 1880
Tudi pismo don Micheleju Fassiu se zdi, da namiguje na stvari v sedanjem
zavodu.
Predragi don Fassio!
Prav je, da si mi pisal. Še naprej tako. V tem trenutku praebe te ipsum exemplum
bonorum operum [bodi ti zgled dobrih del].
Nihče naj v tem trenutku ne izgubi poguma, nobeden naj se ne pritožuje, nobeden naj
ne naredi koraka nazaj. Pogum! Bog je z nami. Jaz priporočam tebe in tvoje težave
pri sveti maši Gospodu. To, kar pišem tebi, povej tudi don Rabagliatiju, don Remotti-
ju, don Milanesiu in Bettinettiju, ki mu bom, upam, kmalu pisal.
Bog naj vas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Amen.
Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 22. avgust 1880
20 Žal don Bodrattijevega življenjepisa niso niti napisali. Nekaj stvari lahko preberemo v don Barbe-
risovem priročniku. Rodil se je 1823 v Morneseju, prišel v Oratorij 1864 in 1865 naredil večne
zaobljube. Leta 1869 je bil posvečen v duhovnika (prim. Lemoyne, MB VII, str. 761 in 787 [BiS VII,
str. 530 in 457]). V priimku ohranjamo pisavo iz naših letopisov.

42.8 Page 418

▲back to top
418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
V času državljanske vojne so argentinske pošte delovale, kakor so pač mog-
le. Zato so pisma don Fagnana in don Boska končala bogve kje. Šele oktobra je
blaženi prejel eno, na katero je takoj odgovoril. Pismo smo našli med zapuščino
umrlega misijonarja.
Predragi don Fagnano!
Končno sem prejel tvoje pismo z dne 6. septembra. To je tvoje prvo pismo, odkar si
odšel v Patagonijo. Bil sem zelo v skrbeh, ker nisem dobil od tebe nobenega poročila,
čeprav sem ti trikrat pisal in ti na široko dajal smernice za tvoje delovanje. Potrplje-
nje. Glejmo, da bo to pismo imelo več sreče.
Iz tega še lahko povzameš odgovor na tvoje prvo vprašanje: da sem ti pisal, vendar
te ta pisma niso dobila, niti jaz nisem prejel ničesar.
Na drugo vprašanje odgovarjam, da je tvoj odhod v Patagonijo bil v skladu z mojimi
željami. Na željo svetega očeta bi moral iti v Paragvaj, ker pa je bilo treba poslati
koga, ki je vreden popolnega zaupanja in za odpravo poslov tu popolnoma trden v
moralnosti, je vrhovni kapitelj izbral tvojo spoštovano in obenem ljubljeno osebo. Tu
ni bilo niti kakega dvoma, kaj še nezaupanja.
Rekel boš: in don Costamagna? Don Costamagna iz razlogov, ki ti jih nima smisla
pripovedovati, ni mogel biti poslan.
V tem trenutku z don Caglierom pripravljava odpravo salezijancev in sester, ki naj
bi ti prišli na pomoč. Kaj pač hočeš?! Stojimo pred zelo temačnim obzorjem, čeprav
naša družba napreduje z velikanskimi koraki.
Prav razveselil sem se tvojega pisma in pisma sestre Vallesejeve. Če boš to pismo
prejel, mi takoj piši in jaz ti bom pri priči odgovoril.
Pozdravi vse sestre in vse salezijance. Reci gojenkam in gojencem, da jih vse blagos-
lavljam in jih imam rad v J. K.
Se bomo videli še na tem svetu? Da.
Obliviscere domum et parentes tuos, iacta super eos curam Domini.21
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Fagnano, moli in stori, da bodo molili zame, ki osta-
jam vedno tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. oktober 1880
Gospodu don Giuseppeju Fagnanu, župniku v Carmen.
Patagonija, Republika Argentina.
Don Costamagna, ki je bil sedaj odgovoren za vzpostavitev apostolskega vi-
kariata, je začasno prevzel mesto predstojnika. Prejšnji predsednik republike,
pobudnik zakonskega osnutka, ki je pooblastil vojaški pohod 1879, je dovolil
salezijancem, da so spremljali vojaško odposlanstvo, in jim je bil naklonjen. Vse
je kazalo, da ne bo posebnih težav. Toda politična zmešnjava ni omogočila don
Bodrattu, da bi nadaljeval dogovarjanje. Zato se je bilo treba začeti pogovarjati
21 Pozabi na svoj dom in starše in prepusti vso skrb zanje Gospodu.

42.9 Page 419

▲back to top
BiS 14 — 26. poglavje
419
z novim predsednikom Giuliom Rocom, ki je bil vedno naklonjen našim sobra-
tom. Don Bosko je novembra spodbudil don Costamagno, da bi začel dogovar-
janje. V pismu, v katerem govori o tej zadevi, omenja gospoda Antonia Oneta, ki
je 1876 prosil za kakega salezijanca za Chubut.22
Predragi don Costamagna!
Prejel sem tvoja sporočila. Prav, tebi v vednost pošiljam prepis pisma, ki sem ga pos-
lal generalu Rocu. Ko boš šel k njemu na obisk, nesi s seboj osnutek predloga za apo-
stolski vikariat v Patagoniji.
Sveti oče si ga goreče želi in brez tega od Kongregacije za širjenje vere ne bomo dobili
nič, poleg tega pa sta v negotovosti tudi uprava province Patagonije in naš misijon.
Vsi krepko delamo za skorajšnjo misijonsko odpravo v Ameriko. Don Cagliero je na
Siciliji. Takoj ko se bo vrnil, bomo odločali o vsem.
Prav tako sem na splošno pisal tudi gospodu Onetu, ki ima velike načrte. Jaz bom o
njih razmislil, ti jih boš preudaril in skupaj bomo skušali stvar razjasniti. Vsem tistim,
ki prihajajo k nam iz Amerike, govorim o naših tamkajšnjih dolgovih. Če meniš, da bi
kako pismo komu moglo kaj doseči, mi takoj sporoči.
Drugi ti bodo poročali o drugih stvareh. Srčno pozdravi vse drage sinove v Ameriki.
Naj vedo, da jih imam iz vsega srca rad in da jih vsak dan priporočam pri sveti maši.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki ostajam vaš v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. november 1880
Argentinska ustava določa v 67. členu, da je spreobrnjenje Indijancev h ka-
toliški veri zadeva, ki jo mora obravnavati in o njej odločiti parlament. To, kar je
bilo za zakonodajalca dolgo samo lepa želja za južna področja države, je začelo
postajati resnica v neizmerno korist Božjega kraljestva in za argentinski narod.
Tako so se začele uresničevati v Patagoniji besede velikanskega pomena, ki jih
je blaženi don Bosko zapisal na pergament Marije Pomočnice v svojem nago-
voru 1875 ob prvi misijonski odpravi: »Začenjamo veliko, nadvse pomembno
delo.«
22 Prim. MB XII, str. 261 [BiS XII, str. 169].

42.10 Page 420

▲back to top
27. poglavje
DRUGI GENERALNI KAPITELJ,
USTANOVE IN SPOMINI HČERA MARIJE POMOČNICE
Leta 1880 se je vrhovni predstojnici hčera Marije Pomočnice in predstoj-
nicam vrhovnega kapitlja iztekla šestletna službena doba, kot to določajo pra-
vila. Zato so za volitve sklicale drugi generalni kapitelj.1 Osemnajst mater je
imelo pravico glasovanja, se pravi matere vrhovnega sveta in ravnateljice po-
sameznih domov. Ko so se dogovorile z don Boskom, so se 20. avgusta zbrale
v Nizzi Monferratto, opravile duhovne vaje in izvedle volitve. Kot don Boskov
delegat je bil določen vodja ustanove don Cagliero ob spremstvu don Lemoyna,
krajevnega ravnatelja. Z vsemi glasovi je bila ponovno izvoljena za vrhovno
predstojnico sestra Marija Mazzarello in z večino glasov sestra Caterina Daghe-
ro za vikarko, sestra Giovanna Forettino za ekonomko, sestra Emilia Mosca za
prvo asistentko in sestra Enrichetta Sorbone za drugo asistentko.
Da bi volitve dobile popolno veljavo in bi izvoljene sestre mogle začeti op-
ravljati vsaka svojo službo, je bila potrebna odobritev vrhovnega predstojnika,
ki je k zapisniku seje 1. septembra zapisal prošnjo k Bogu, da bi vsem vlil duha
ljubezni in gorečnosti, da bi skromna družba rasla po številu in se razširila v
mnoge dežele, kjer bi hčere Marije Pomočnice, medtem ko bi skušale rešiti svo-
jo dušo, pridobile čim več duš.2 Mati Mazzarello, ki je želela, da bi jo oprostili
te službe, je don Bosku navedla več razlogov za to. On jo je na tiho poslušal, ko
pa je rekla, da postaja vse bolj gluha na levo uho, je odgovoril: »Toliko bolje.
Tako ne boste slišali nepotrebnih besed.«
Tega leta so sestre dosegle število 167. Ko so končno zaprle hišo v Morne-
seju in je bila naprodaj, so odprle osem novih postojank. Januarja so odpotovale
v Patagónes v Argentini, kakor smo povedali v prejšnjem poglavju. Februarja
1 Prvi generalni kapitelj so opravile 14. junija 1874 z izvolitvijo prvega vrhovnega kapitlja. Glaso-
vale so vse sestre z zaobljubami pod vodstvom blaženega don Boska.
2 Dodatek, št. 74.

43 Pages 421-430

▲back to top

43.1 Page 421

▲back to top
BiS 14 — 27. poglavje
421
so iz Nizze Monferrato odpotovale prve tri sestre na Sicilijo. V Catanio jih je
poklicala kneginja Cárcaci, za vodstvo zavetišča, ki ga je ona tam ustanovila.3
Spremljal jih je don Dalmazzo, ki je že mesec dni bival v Torre de Specchi kot
generalni prokurator salezijancev. Tam so ostale sedem let, potem pa so se mo-
rale umakniti iz hiše zaradi vmešavanja v njihove notranje zadeve, ki so motile
njihovo delo. Toda v istem mestu so jih čakala veliko pomembnejša opravila.
Tri druge sestre so pod vodstvom Caterine Daghero odpotovale v naspro-
tno smer, v Saint-Cyr, kjer so prevzele vodstvo sirotišnice. Tu je vladala zme-
šnjava. Opat Vincent, ki mu je don Bosko dovolil, da je ostal tam ravnatelj, je
hčeram Marije Pomočnice pridružil devet sester, ki jih je on ustanovil. Narodno-
stni predsodki so grozili, da bodo za vselej pokvarili slogo. Poleg tega je zaradi
opatovega značaja pogosto prišlo do nasilnih izbruhov očitkov nasproti novim
prišlekom. Prav zato je don Bosko poslal tja sestro Daghero, redovnico izredno
prefinjenega občutja, polno modrosti in krščanske ljubezni, ki je bila določena,
da bo kmalu postala vrhovna predstojnica.
Septembra so v Borgomasino v škofiji Ivrea prevzele vrtec s prazničnim
oratorijem in kmalu tudi občinsko osnovno šolo.
Meseca oktobra so odprle kar štiri hiše, tri od teh na praznik sv. Terezije v
Este in Penanngu, kjer so sestre vodile gospodinjstvo in skrbele za perilo tam-
kajšnji salezijanskih zavodov, obenem pa imele praznični oratorij in postojanko
v Melazzu, v škofiji Acqui. V tem kraju je bogati župnik don Chiabrera izročil
hčeram Marije Pomočnice otroški vrtec, delavnico in sirotišnico. Pri tem dob-
rem delu ga je krepko podpiral markiz Scati. Ta plemeniti gospod je za božič
obiskal don Boska, da bi se mu zahvalil za sestre, ki jih je poslal v Melazzo.
Poročal mu je, da njegove hčerke delajo veliko dobrega, zlasti še kažejo veliko
navdušenja za praznični oratorij.
»Nedeljski zbori,« je dejal don Bosko,4 »dodajo veliko dobrega, kakor sem
govoril že zadnjikrat. Tudi delavnica in otroški vrtec sta zelo koristna, vendar
samo deloma. Nedeljski zbori so veliko bolj učinkoviti, imajo velik vpliv in pre-
prečujejo veliko zla s tem, da večja dekleta odvračajo od praznih laskavih besed
fantov, ki skušajo zlasti ob prazničnih dneh dekletom dvoriti in jih zapeljevati.
Glejte, pred leti je bilo ob prazničnih dneh pri nas nekaj hudega: fantje in dekle-
ta so se trli okoli lajn, se nespodobno obnašali in grdo govorili. Sestre so začele
vabiti fante in jih zadrževale v oratoriju. Za njimi so prišla dekleta, ki se gnetejo
v cerkvi, se zadržujejo pri vratih in čakajo včasih tudi cele ure na dežju, da bi
3 Prim. zgoraj, 22. poglavje. Po zapisih tamkajšnje sirotišnice naj bi sestre prišle tja 1878, kar je
pomota. 1878 so prosili za prevzem sirotišnice, 1879 pa sta zavod obiskala don Cagliero in don
Durando, kakor smo še povedali. Prav tako don Bosko v okrožnici sotrudnikom 1880. Ne bi mo-
gel pisati: »Te dni bo skupina sester šla v Catanio, kjer bodo prevzele vodstvo zavetišča.«
4 Rokopisno poročilo markiza z dne 24. aprila 1891.

43.2 Page 422

▲back to top
422
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
slišale kako besedico pridige.«
»To je gotovo posledica,« seže v besedo markiz, »vidne Božje pomoči, ker
sicer to ne bi bilo mogoče.«
»Da, z Božjo pomočjo, toda ta ne manjka, če se zares dela z zaupanjem.« In
tu je omenil epizodo ob obisku oratorija nekega angleškega ministra.5
Končno so v drugi polovici oktobra odprle zavod Santa Maria v Bronte-
ju, velikem kraju ob obronkih Etne, nedaleč od Randazza. Prevzele so dekliško
osnovno šolo in vodstvo bolnišnice. Ne brez začudenja vidimo hčere Marije Po-
močnice, ki so se rodile in rasle v zelo skromnih razmerah in bile navajene na
kmečko življenje, kako navdušeno odhajajo v daljne kraje z drugačnimi jeziki,
in to v času, ko dolga potovanja niso bila niti pogosta niti udobna kot danda-
nes. Don Boskov vpliv na njihove duše je bil tolikšen, da so bile pripravljene na
kakršno koli žrtev, da bi šle in delale dobro. Vendar jih don Bosko ni pošiljal v
svet samih: tako jih je v Bronte spremljal don Cagliero, ki jih je skozi Rim, Messi-
no in Catanio popeljal v njihovo novo ustanovo.
V Bronte so prispele 22. po osmih dneh potovanja. Prebivalci so prišli na
ceste, da bi jih navdušeno pozdravili. Cerkvene in civilne oblasti so jim pripravi-
le primeren sprejem. Naslednje jutro so v nabito polni cerkvi prosili don Caglie-
ra, da jim je spregovoril. Razložil je, kdo so usmiljene sestre, kaj so sestre Marije
Pomočnice in katera je njihova naloga pri vzgoji deklet. V naslednjih dveh dneh
se je dogovarjal z občinsko upravo in s Kongregacijo krščanske ljubezni o stva-
reh, ki se tičejo dobrega in stalnega delovanja dekliškega konvikta, ki naj bi ga
čim prej odprli.
Na poti nazaj se je ustavil v Randazzu, kjer je ugotovil, da se je zavod hitro
razvijal. Nato je obiskal znova Catanio, Caltanisetto, Sirakuze, Noto, Acireale in
Messino. Goreči dušni pastirji so ga navdušeno sprejemali, neučakani v želji, da
bi tudi oni mogli dobiti don Boskove sinove.6
Med učiteljicami, ki so jih poslali v Bronte, je bila tudi sestra Carolina Sor-
bone, sestra Enrichette.7 Tej je don Bosko pred odhodom na Sicilijo napovedal
dve stvari. Dve stvari sta ji stiskali srce: želja, da bi šla v Ameriko namesto na
Sicilijo, in bojazen, da eden njenih bratov, ki je postal salezijanec, ne bo vztrajal
v poklicu. Imela je srečo, da je mogla govoriti skoraj eno uro s »tem dobrim in
sladkim očetom,« kakor pravi.8 Don Bosko ji je dejal, naj bo mirna, ker ji bere
v duši kakor v odprti knjigi, in dodal: »Za zdaj žrtvujte Ameriko in se pripra-
vite, da boste šli na Sicilijo. Tam boste veliko trpeli in naleteli na veliko ovir,
5 Prim. MB XIII, str. 921, v opombi [BiS XIII, str. 600].
6 Don Caglierovo pismo don Bosku, Randazzo, 27. oktober 1880. Drugo pomembno pismo don Rui
iz Nota je mogoče brati v Dodatku, št. 75.
7 Prim. MB XIII, str. 200–203 [BiS XIII, str. 133–136].
8 Njeno poročilo na povabilo don Rue (Borgomasino, 8. april 1888).

43.3 Page 423

▲back to top
BiS 14 — 27. poglavje
423
tako zunanjih kakor notranjih, toda blagoslov, ki vam ga bom dal, vas bo naredil
močno proti temu.« Res se je vse uresničilo. Sestra zagotavlja, da jo je samo moč
tistega blagoslova usposobila, da je zmagala v tistih hudih duševnih bojih. Za
brata Carla, ki je bil celih devet let navajen vojaškega življenja in je pred kratkim
vstopil v salezijansko družbo, se je bala, da ne bo vztrajal. Zato je o tem vprašala
Božjega služabnika. Njen brat, ki je prihajal iz Randazza, je bil tedaj tako rekoč
že na pragu, da bi zapustil redovniško življenje. Vendar ga pa je kmalu po priho-
du napadla težka bolezen, ki bi bila skoraj usodna. Ker se mu je bližala zadnja
ura, se je vrnil k nekdanjim dobrim sklepom in je kot dober sin salezijanske
družbe spodbudno umrl.
V arhivu materne hiše sester Marije Pomočnice so zbrali kratka poročila
sester, ki so poznale don Boska in imele z njim stike. Iz te zbirke bomo vzeli ne-
kaj dogodkov, ki se nanašajo na leto 1880. Gre za izreke, gesla, dogodke, videnja
prihodnosti, ki nam osvetljujejo kako značilno plat Božjega služabnika.
Mati Petronilla Mazzarello je bila navzoča, ko je blaženi na hodniku hiše v
Nizzi naletel na neko sestro, ki se ni odlikovala po redovni gorečnosti; z običaj-
no ljubeznivostjo jo je vprašal, kako ji gre. »Kar se tiče zdravja je vse dobro, kar
pa duše, pa …« Don Bosko ji je rekel: »Glejte, telesno zdravje je v Božjih rokah,
zdravje vaše duše pa v vaših.«
Sestro Vincenzo Bessone je don Bosko sprejel za postulantko. Ob tej pri-
ložnosti ji je nežno položil roko na glavo in vprašal: »Zlati lasje. Pa je srce tudi
zlato?« Nato je dodal: »Počakaj še eno leto in boš videla.« Dekle je zvesto ohra-
nilo naročilo.
Sestra Angiolina Demartini se spominja, da je videla don Boska 1880 v
Luju, ko je kot dveletna deklica hodila v šolo k sestram. Blaženi je vstopil v
razred in očetovsko pobožal učenke po glavi. Ko so odrasle in jih je več stopilo
v Družbo hčera Marije Pomočnice, se niso mogle znebiti misli, da je bil njihov
poklic sad obiska in blagoslova blaženega.
Sestra Sofia Miotti piše, da so ona in nekatere njene sosestre, ki še niso
nikdar videle in slišale don Boska, prosile svojega ravnatelja, da bi jih popeljal v
Turin in da mu je don Bosko odgovoril: »Reci sestram, da nam ni namenjeno, da
bi se videli in se pogovarjali na tem svetu, temveč da bomo za vedno stali skupaj
tam zgoraj v nebesih.«
Sestri Teresina Germano in Giacinta Morzoni poročata o dveh dogodkih,
ki nam prikazujeta don Boska kot moža krščanske ljubezni. Prva pripoveduje,
kaj se je pripetilo 1880 v Nizzi. Ko je bila še postulantka, se je po naključju zna-
šla v skupini mater pod stebriščem, ki je vodilo k nekdanji obednici skupnosti.
Tistikrat naj bi mizo blagoslovil don Bosko, ki je prišel z don Caglierom. Sestre,
novinke in postulantke so bile že v obednici. Don Bosko je stopil naprej in bla-
goslovil mizo, potem pa pogledal okoli in smehljaje se rekel: »Lepo število jih

43.4 Page 424

▲back to top
424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je že. Prišel bo čas, ko predstojnice ne bodo več med sestrami v Nizzi, temveč
v Turinu, bliže predstojnikom.« Postulantki so se te besede globoko vtisnile v
spomin in pogosto se je vpraševala, ali se bo to res zgodilo. Tako njej kakor
drugim se je to zdelo preveč daleč in nemogoče. Toda danes je ta preselitev že
dejstvo. Nato je Božji služabnik vprašal mater asistentko: »Bi lahko videl en
obrok vaše mineštre in prikuhe?« Vprašana se je trudila, da bi našla kak bo-
lje obložen krožnik, on pa je dejal: »Mati, kaj počnete? Te sestre morajo veliko
delati. Dobro jih hranite. Storite kakor mi, ki imamo dve prikuhi.« Mati mu je
s pomočjo drugih mater skušala dopovedati, da se zadovoljijo z manj hrane in
da ne potrebujejo toliko kot moški in da je bilo dela s pomivanjem krožnikov že
zadosti … »To pa res ni taka reč,« ji je segel v besedo don Bosko. »Pa dajte skupaj
meso in ribo s čim drugim in zelenjavo na isti krožnik. Vendar bolj obilno, bolj
obilno! Saj morate toliko delati.«
Druga od omenjenih sester pripoveduje naslednji dogodek. Kot postulant-
ka je dostikrat slišala govoriti, da mora tista, ki ni zdrava, oditi domov. Ona pa,
ki je bila zelo slabotne postave in se je bala, da bi tudi njo doletela taka žalostna
usoda, je to bojazen zaupala don Bosku in ga prosila za svet. Prepričana, da je
svetnik, kot so vsi zatrjevali, je vedela, da bo njegov odgovor nezmotljiv. Zato je
avgusta 1880 iskala priložnosti, da bi mogla z njim govoriti. Naravna plašnost
pa ji je vedno preprečevala, da bi se mu približala. Ko je potem slišala, da name-
rava oditi, je zbrala ves pogum, se napotila proti hiši, kjer so bivali duhovniki,
in se kar nenadoma znašla pred sobo, kjer je don Bosko sprejemal obiske. Ne-
katere sestre, ki so tam čakale, so ji rekle, naj odide, ker don Bosko nima časa
in mora oditi. Tedaj je prišel don Bosko s klobukom na glavi in s popotno torbo
v rokah. Bilo je le še malo časa do vlaka, ki naj bi ga odpeljal v Turin. Ko ga je
postulantka zagledala, se je vzpela na prste zadaj za sestrami in glasno spre-
govorila: »Oče, rada bi vam nekaj povedala.« Don Bosko je napravil prostor, da
je lahko stopila naprej. Nato se je mirno obrnil, vstopil v sprejemnico, sedel,
povabil njo, da je sedla, in s počasnim in mirnim glasom vprašal, kaj želi. »Oče,
mi bo Gospod dal zadostno zdravje, da bom mogla ostati v Družbi?« In don
Bosko: »Gospod vam bo dal zdravje in svetost.« In ker ni imela vprašati kaj dru-
gega, se je blaženi dvignil, jo pozdravil in se napotil na postajo. Leta 1919 je ta
sestra pisala: »Preteklo je že devetinštirideset let od tistega srečnega srečanja,
in četudi sem zelo slabotnega telesa, sem vedno rada poučevala. Tedaj pa so mi
napovedovali kaki dve leti in pol življenja. Kar pa se tiče drugega dela napovedi,
je čisto drugačna pesem.«
Sestra Orsolina Rinaldi se ni mogla odločiti, ali naj vstopi med hčere Marije
Pomočnice ali ne. Na desni nogi je imela bolezen, ki je niso mogli pozdravi-
ti. Kako bi mogla živahno in gibčno opravljati dela, kot je videla sestra? Ko so
ji svetovali, naj vpraša za svet don Boska, je nekega jutra šla v cerkev Marije

43.5 Page 425

▲back to top
BiS 14 — 27. poglavje
425
Pomočnice in vstopila v zakristijo, kjer je spovedoval fante. Počakala je, da je
končal, nato pa vstopila k njemu, mu razložila svoj položaj in povedala svoje
bojazni. Pogledal jo je in ji dejal, da mora biti odločna in imeti trdno voljo, da
njena bolezen ni omembe vredna in da on išče dobre sestre, ki bi jih poslal da-
leč, daleč. Nato ji je dejal, da naj poklekne, zmolil z njo zdravamarijo in ji podelil
blagoslov Marije Pomočnice. Na koncu ji je rekel, naj vstopi k materi Mazzarello
in ji v njegovem imenu pove, da naj jo sprejme med postulantke. Sprejeta je bila
novembra 1880 in kljub dolgim potovanjem in velikim naporom ni nikdar več
imela bolečin v nogi.
Tudi sestri Giacinti Laureri se je kot novinki pripetilo nekaj podobnega za-
radi bolezni oči, ki ji je kar nenadoma vzela vid, in to skoraj na predvečer za-
obljub. Ko je prišel don Bosko junija 1880 v Nizzo, ji je mati Mazzarello rekla,
naj gre k njemu in ga prosi za blagoslov in da bi jo ozdravil, da bi lahko naredila
zaobljube. Novinka je ubogala. Blaženi jo je, kakor da ne bi razumel prošnje,
presenečen vprašal: »Ko vas bo mati Božja Marija hotela vzeti v nebesa, ne bos-
te hoteli iti?«
»Oh, seveda oče,« je odvrnila, vsekakor hočem iti v nebesa. Toda za sedaj
se bojim, da me bodo poslali zaradi bolezni oči iz družbe. Celo življenje bi bila
nesrečna.«
»Ne, ne, bodite brez skrbi,« je povzel don Bosko. »Mati Božja Marija vas je
poklicala sem, ona hoče, da ste tukaj. Mati Božja Marija hoče, da storite veliko
dobrega in da postanete sveti. Sedaj vam bom podelil blagoslov Marije Pomoč-
nice, jutri bom za vas molil pri sveti maši. Vzemite to svetinjico Marije Pomoč-
nice, opravite devetdnevnico in bodite brez skrbi. Pojdite in naredite prošnjo za
zaobljube. Prosite to takoj, prosite vedno.«
Veliko je molila. Končno se je nekega dne čutila zdravo, njen vid je bil čist
in jasen, kakor da ji nikdar ne bi nič bilo, in tako je bila po duhovnih vajah brez
težav sprejeta k zaobljubam.
Sestra Luigia Boccalatte se spominja dveh nič kaj veselih don Boskovih na-
povedi, ko je prišel v Nizzo za duhovne vaje gospa. Ob prihodu so mu pripravi-
le majhno slovesnost s petjem, govori in glasbo. Na koncu predstave so pevke
stopile z odra in mu šle poljubit roko. Ljubeznivo jih je pogledal in dobrohotno
dejal: »Pripravite se, da boste lepše pele v nebesih. Štiri od vas bodo šle le-
tos.« Zares so umrle sestre Luigina Arecco, Maria Mazzarello, Clotilde Turco in
Tersilla Ginepro, ki so bile tam navzoče. Matere so vedele povedati, da je Božji
služabnik, medtem ko so mu poljubljale roko, vsako izmed njih na poseben na-
čin pogledal. Zvečer je gospem, ki so opravljale duhovne vaje, ponovil: »Tudi šti-
ri izmed vas se bodo morale predstaviti pred Božjim sodnim prestolom.« Zgro-
žene zaradi teh besed, gospe niso hotele iti spat. Tedaj je mati asistentka stopila
k don Bosku in dejala: »Za Božjo voljo. Oče, ne govorite več o tej stvari, ker jih

43.6 Page 426

▲back to top
426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ne moremo več pomiriti!« In don Bosko: »Jaz moram izpolniti Božjo voljo. Če mi
Gospod pošilja te navdihe, jih moram izpolniti in povedati.«
Iz tega leta imamo še drug dogodek, za katerega smo zvedeli na drugačen
način. Sestra Celestina Torretta je šla don Boska prosit za blagoslov, preden bi
odšla v Nizzo kot postulantka. Don Bosko ji je rekel: »Le pojdite, ker bo od tega
dne vaša družina na poseben način blagoslovljena. Imate še kako sestro?«
»Še dve.«
»Tudi mlajša bo prišla za vami.«
Mlajši sestri je bilo ime Felicina. Celestina ji ni nič povedala, ker je hotela
videti, ali se bo napoved uresničila.
Tedaj je zbolela mati, trpela je že dve leti, ko ji je hčerka Felicina svetovala,
da bi šla z njo v Turin in tam prejela don Boskov blagoslov. Uboga ženska ni
imela miru ne podnevi ne ponoči, ni mogla slišati pogovorov, ni hotela nikogar
v sobi, zunaj sobe pa se je po nekaj minutah dolgočasila. Dostikrat je omedlela.
Nikogar drugega ni mogla prenašati kot samo svojo hčerko Felicino.
Dne 24. maja 1878 je Felicina, ki ji je bilo takrat 16 let, spremljala svojo
mater v Oratorij (prihajali sta iz Buttigliere d'Asti in sta prenočili v Chieriju, ker
bolnica ne bi prenesla tako dolgega potovanja). Pustila jo je v vratarnici in šla
naravnost v don Boskovo predsobo, ki je bila prepolna ljudi. Za božjo voljo jih je
prosila, da bi pustili njeno mater naprej. Privolili so in tako so jo povedli k don
Bosku. Ta jo je vprašal, od kod prihaja, kako se piše, jo spraševal o njeni družini
in o hčerki, ki je postala redovnica. Mati mu je pripovedovala o žalosti, ki jo je
občutila, ko je odšla njena prvorojenka, in o žalosti, ki jo občuti sedaj, ko je nuna
v svetu in ne – kakor si je želela ona – v klavzuri, daleč od vseh nevarnosti, ki bi
ji mogle pretiti. Don Bosko se je smehljal in ni nič rekel.
Tedaj ga je mati vprašala, ali lahko upa na milost ozdravljenja. Blaženi je
trikrat zaporedoma pogledal najprej mater in potem hčerko. Ta, ki je poznala
don Boskovo svetost, se je zbala, da bi ji v srcu videl kaj, kar ne bi bilo na mestu,
kakor se je ona sama izrazila, ko je pripovedovala o tem, se je skrila za ramena
svoje matere. Don Bosko je torej rekel materi: »Ozdraveli boste, ko boste pustili,
da ta vaša hči postane redovnica.« Ko je to slišala, sta ji iz oči padli dve solzi,
vendar ni ničesar odgovorila.
Hkrati se je don Bosko obrnil k Felicini in ji rekel: »Je res? Ste srečni?« Mla-
do dekle, ki je od otroštva čutila to nagnjenost, vendar je nikomur ni razkrila,
še manj pa njeni materi, ker je vedela, koliko je trpela ob odhodu druge, ko je
slišala te besede in prepričana, da jih je don Bosko prebral v njenem srcu stoječi
za materjo, je v tišini sklenila roke in dvignila oči. Blaženi je videl in razumel.
Kmalu zatem je blagoslovil mater in ji ponovil: »Ozdraveli boste, ko boste dali,
da ta druga odide in postane redovnica.«
Minili sta še dve leti. Ubogi ženi je šlo vse slabše, vendar celo doma ni nikoli

43.7 Page 427

▲back to top
BiS 14 — 27. poglavje
427
govorila o tem obisku pri don Bosku. Končno ji je Felicina, polna vere v besede
blaženega in ko se je neprenehoma mučila, neki večer rekla: »Se spomniš don
Boskovih besed, da boš ozdravela, ko bom šla, da bi postala sestra? Torej bom
jutri zjutraj odšla in Marija Pomočnica te bo ozdravila.« Tako je rekla, ker je
napisala in se je s tem strinjala z vrhovna predstojnica.
Dejansko je odšla. Tri dni pozneje se je mati začela počutiti bolje, dokler
si ni popolnoma opomogla. Don Lemoyne, ki je to slišal od sestre in pripoved
zapisal, je dodal: »V letu 1907 še vedno živi in je stara 78 let.« Šele ko je videla
sestro v Nizzi, ji je Celestina razkrila prerokbo, ki jo je don Bosko napovedal
štiri leta predtem.

43.8 Page 428

▲back to top
28. poglavje
USTANOVE, KI SO JIH ZAVRNILI,
ODLOŽILI ALI ZAČELI LETA 1880
Pravih novih postojank, razen tistih v Patagones in Viedmi na bregovih
Rio Negra, v Argentini v letu 1880 ni bilo. Druge pa, če odmislimo preproste
ustne ponudbe ali tiste, o katerih nimamo nikakršnih pisnih dokazov, so to leto
takoj ali odklonili ali jih odložili za nedoločen čas ali pa so komaj začeli delati.
Dva predloga sploh nista bila vzeta v pretres. Prvi je prišel iz Rima. Prince-
sa Odescalchi je želela odpreti šole v Braccianu, svoji fevdni posesti v Laziu, kjer
se je umestil neki frater, ki je ušel iz samostana in je s prižnice in zunaj nje delil
ne prav moralne nauke. Princesa je želela od don Boska dobiti tri duhovnike, od
katerih naj bi bil eden gimnazijski profesor in druga dva ljudskošolska učitelja.
Ona bi dajala stanovanje, perilo, opremo in šesto lir za vsakega. Če to ne bi bilo
mogoče takoj, bi počakala še eno leto in bi, če bi bilo treba, tudi spremenila
pogoje, ki bi jih postavil blaženi.1 Don Bosko je odgovoril, da ne more ustreči
njeni željam.2 Potem se o tem ni več govorilo. Če ni bilo možnosti za razširitev
in nadaljnji razvoj ustanove, ni razmetaval osebja za manj pomembna dela.
Drugi predlog, ki so ga takoj zavrnili iz popolnoma drugega razloga, je pri-
šel iz Splita v Dalmaciji. Dalmatinski škofje so nameravali v Splitu ustanoviti
skupno zasebno gimnazijo, mi bi temu rekli gimnazijo-licej za vse dalmatinske
škofije razen Zadra, ki je imel že tako šolo. Vse je bilo že eno leto pripravljeno,
imeli so prostore in potreben denar. Toda vsi napori so se izjalovili, ker ni bilo
učnega osebja zlasti za filozofijo, latinski, grški in italijanski jezik in za priro-
doslovne vede. Tedaj se je splitski škof v imenu svojih sobratov v škofovstvu
obrnil na papeža, da bi mu priskočil na pomoč in bi za novo šolsko leto 1880–81
mogli odpreti šolo. Papež je po državnem tajništvu sporočil željo don Bosku in
1 Pismo don Dalmazza don Bosku, Rim, 28. maj 1880.
2 Don Boskovo pismo don Dalmazzu, Turin, 8. junij 1880.

43.9 Page 429

▲back to top
BiS 14 — 28. poglavje
429
povedal, da bi mu naredil veliko uslugo, če bi mogel najti potrebne profesorje za
to srednjo šolo, če bi mu bilo mogoče.3 Neki dalmatinski duhovnik, ki so ga po-
oblastili, da bi vodil razgovore, poskrbel za potrebno osebje in se dogovoril za
stroške, je govoril z Božjim služabnikom. Ker je papež dal don Bosku, da ukrepa
po svojih možnostih, je to olajšalo njegovo odločitev in je ponudbo zavrnil. Brez
dvoma bi ob brezpogojni želji Svetega sedeža našel način, da bi ustregel prošnji.
Sedaj pa ga ni nič oviralo, da je izjavil, da mu je nemogoče zbrati tolikšno in tako
visoko usposobljeno osebje.
V Lugu je rasla nepotrpežljivost;4 pritiskali so na don Boska, vendar ni
bilo nikjer nič oprijemljivega in stalnega, kar bi pospešilo prihod. Obiski, ki so
jih opravili najprej don Lazzero in don Barberis in pozneje don Bretto, so budili
upe Lužanom. Za njimi sta prišla še don Cagliero in don Durando. Po svojem
obisku je don Bretto pisal:5 »Zagotovim vam lahko dve stvari: najprej to, da je
v Romagni velika potreba po vzgojiteljih uboge mladine, ki živi v okoliščinah, ki
jo nujno kvarijo, in da je tam veliko ljudi, zlasti v Lugu, ki nas imajo zelo radi.«
Lugaški cerkveni dostojanstvenik msgr. Giuseppe Emaldi je ponujal dvoje ne-
premičnin, ki bi jih lahko spremenili v zavode. Toda priletni prelat je 1879 umrl,
ne da bi v oporoko zapisal besedico o tej nameri. Samo po zaupnem sporočilu
bi lahko dobili 20 tisoč lir, ko bi odprli zavod, kar pa je bilo zelo malo. Zdi se, da
so bili grofje Emaldi pripravljeni kaj narediti, vendar do končnega dogovora ni
prišlo. V mestu vse do 1877 družina Vespignani ni nehala spodbujati. Zlasti je
silil gospod Carlo Vespignani, starejši brat don Giuseppeja, ki je v Turinu spoz-
nal don Boska.6 Don Bosko pa je pri svojih ustanovitvah ravnal zelo preudar-
no: dokler ni bilo vse razjasnjeno, ni dajal svojih sinov. Svojo dobro voljo glede
Luga je pokazal v pismu imenovanemu gospodu, za katerega smo zvedeli komaj
sedaj. Treba je poudariti vsako izključitev kakršnega koli političnega delovanja
v obeh ustanovah. V Romagni, zlasti v Lugu, se je bil silen boj z republikanci,
pod imenom katerih so bili razumljeni vsi antiklerikalci v deželi. Jasno je, da je
dopisovanje gospoda Carla prevevalo politično razpoloženje kraja.
Predragi moj gospod Carlo!
V stvareh, ki se tičejo koristi ogrožene mladine ali služijo za pridobivanje duše za
Boga, se jaz pogumno zavzemam. Zato rad sodelujem pri načrtu, da bi začeli kaj v
prid ubogih in nevarnosti izpostavljenih dečkov, da bi jih obvarovali nevarnosti, da
bi jih iztrgali ječam in naredili iz njih dobre kristjane.
Zato pripravite polje in žetev in jaz bom rade volje naredil izlet, da se bom osebno
3 Pismo msgr. Cretonija don Bosku, Rim, 27. avgust 1880. Že dalj časa ni več pisal kardinal Nina, ker
je bil bolan v Grottaferrati. Septembra ga je v državnem tajništvu nadomestil kardinal Jacobini.
4 Prim. MB XIII, str. 644 [BiS XIII, str. 423].
5 Pismo don Rui, Alassio, 20. oktober 1878.
6 G. Vespignani, Un anno alla scuola di Don Bosco, str. 98–100. Ben. Can., 1930.

43.10 Page 430

▲back to top
430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zahvalil toliko sobratom, ki so mi, preden so me osebno spoznali, izkazali toliko lju-
beznivosti.
Ravnal sem se po danem nasvetu in sem prosil gospoda don Carla Cavino, da bi kot
salezijanski dekurion [poverjenik]7 ustvaril središče za nadaljnje delo. Zato se po-
vežite z njim v vsem, kar se tiče naše stvari.
Don Giuseppe pošilja 25 diplom salezijanskih sotrudnikov in poslali jih bomo še več,
če bo potrebno.8
Povabili ste me na ples, sprejel sem vaše povabilo in sedaj se moramo z vsemi sredstvi
in odpovedmi potruditi, da ga bomo speljali do konca.
Vedeti moramo, da ne smemo govoriti o politiki, ne za in ne proti, če hočemo iti nap-
rej. Naš program naj bo delati dobro mladini.
Bog naj blagoslovi vašo malo in veliko družino,9 pozdravite iz vsega srca naše sode-
lavce, povejte vsem, da se jih vsak dan spominjam pri sveti maši in da se priporočam
vsem v molitev.
Milost N.G.J.K. naj bo vedno z nami. Amen.
Najvdanejši služabnik in prijatelj
duh. Janez Bosko
Turin, 11. april 1877
Tudi iz malega mesteca Teano v Kampanji so prihajale nujne prošnje. Toda
don Bosko ni mogel poslati salezijancev, pač pa je našel začasno rešitev. Ta ob-
činska uprava je imela gimnazijo in konvikt, ki pa je imel zelo slabe učne in mo-
ralne uspehe. Odločili so se, da bodo stvari predrugačili. Odpustili so ravnatelja
in profesorje in hoteli zavod izročiti don Bosku.
Da bi izprosil pri don Dalmazzu prevzem zavoda, je nalašč za to prišel iz
Neaplja s priporočilom kardinala D'Avanza, škofa Calvija in Teana, markiz Dal
Pezzo Teančan, pokrajinski svetovalec in predsednik vseh katoliških ustanov.
Skušal je pridobiti generalnega prokuratorja, da bi don Bosko sprejel ponudbo.
Pogoji, kakor so bili izraženi, so se zdeli dobri. Blaženi je odgovoril prokura-
torju:10 »Za zavod v Teanu smo v stiski z osebjem. Vendar bomo danes in jutri
vzeli v pretres caecos et claudos [slepe in kruljave] v kapitlju in skušali ustreči
ljudem, ki polagajo v salezijance tolike upe.«
Kapitelj je razpravljal o tej zadevi, toda vsa dobra volja ni nič pomagala
ob tolikem pomanjkanju osebja. Tedaj so se odločili predlagati občinski upravi,
da bi za dobo treh let izročila vodstvo profesorju don Giuseppeju Manfrediju,
7 Dekan v Lugu, ki je umrl septembra 1880. V pismu don Bosku 11. maja 1877, ki ga je podpisalo
devet drugih gospodov iz Luga in ga lepo napisal Carlo Vespignani, se je podpisal »dekurion«.
8 Don Bretto je po svojem krožnem potovanju po Markah in Romanji oktobra 1878 poslal v Fermo 24
teh diplom. Don Bosko in njegovi so izrabili vsako priložnost, da so pridobili nove sotrudnike.
9 Ta izraz uporablja don Bosko pogosto: »mala družina« je tistega, kateremu ali kateri piše, »veli-
ka« pa je salezijanska družina, katere član postane vsak, ki prejme od nje pismo ali želi postati
njen član.
10 Pismo, Turin, 15. julij 1880.

44 Pages 431-440

▲back to top

44.1 Page 431

▲back to top
BiS 14 — 28. poglavje
431
kanoniku pri sv. Ambrožu v Milanu, medtem pa bi priskrbeli potrebno osebje.
Predlog so sprejeli in tako so 15. oktobra 1880 sklenili pogodbo za dvanajst let,
to je do 15. oktobra 1892. Občinska uprava se je obvezala, da bo dala stavbo za
dvanajst let na voljo, jo popravila in vzdrževala, da bo služila svojemu namenu.
Če bi število konviktovcev presegalo petdeset, bi občinska uprava poskrbela
za razširitev. Prav tako bi občinska uprava dodeljevala letno podporo dvanajst
tisoč lir in tisoč petsto lir za stroške preselitve.
Don Dalmazzo se je dvakrat odpravil v Teano, kjer so ga najprijazneje spre-
jeli. Kanonik Manfredi si je poiskal profesorjev in prevzel vodstvo v pričakova-
nju, da bo don Bosko poslal svoje salezijance. Vendar do tega ni prišlo, ker so se
okoliščine spremenile.
Preidimo sedaj k dvema drugima zavodoma, ki sta bila odprta leta 1880,
vendar je prvi začel delovati naslednje leto, drugega pa so začeli graditi 1881.
To sta zavoda v Penangu in Moglianu Veneto.
Penango je majhna občina v škofiji Casale Monferrato. Ker je bila tam na
prodaj stavba na prelepem hribčku, je župnik don Giuseppe Garavelli toliko go-
voril in delal, da se je don Bosko odločil, da jo bo kupil, in za hišo in zemljišče
plačal šestdeset tisoč lir gospodoma Ghironu in Fizu, židoma iz Casaleja, uprav-
nikoma barona Leonina Sabina, ki je bil lastnik. Eden izmed razlogov je bila tudi
želja, da bi dobil v posest cerkev Žalostne Matere Božje, ki je kakor tista v Nizzi
Monferrato postala vinska klet in je mati Božja Marija stala med sodi, čistilnimi
napravami, steklenicami, čebri in škafi in je bila tako dvakrat žalostna.
Dne 1. junija so nadvse slovesno prevzeli imetje. Slovesnosti se je udeležilo
vseh 225 gojencev iz zavoda Borgo San Martino. Msgr. Manacorda, škof v Fossa-
nu in domačin Penanga, je maševal, pridigal in blagoslovil hišo. Dobri prebivalci
iz Moncalva, Cagliana, Casorza, Vignaleja in drugih bližnjih krajev so prišli v
Penango, kakor hitro so zvedeli za slovesnost, tako da ta kraj še nikoli ni videl
zbranega toliko ljudstva. Po teh blagoslovljenih krajih je bilo poznano don Bo-
skovo ime in odprtje njegovega vzgojnega zavoda je bilo za vse velik dogodek.
Ustanova naj bi bila namenjena za konvikt za dečke osnovne šole in naj bi bila
neke vrste podružnica zavoda v Borgu San Martino, kjer so morali zaradi po-
manjkanja prostora vsako leto zavrniti veliko prošenj. Don Bosko je ustanovo
prvič obiskal oktobra 1881.
Začetki zavoda v Moglianu Venetu segajo v leto 1879, vendar je hiša začela
delovati šele leta 1882. Na začetku se pojavlja ime odvetnika Paganuzzija, od-
ločnega zastavonoša Italijanske katoliške akcije v času delovanja kongresov. Ob
njem dobimo inženirja Pietra Saccarda, drugega uglednega katoliškega borca
na Beneškem. Žalostno presunjena ob pogledu na dečke, ki so se potepali brez-
delni po cestah in trgih lagunskega mesta, rasli v preklinjevalce Boga in posta-
jali predani vsaki grdobiji brez vsakega poznanja Božjega in verskega, sovraž-

44.2 Page 432

▲back to top
432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nike vsakega napora, uničene telesno zaradi vseh vrst pomanjkanja in uničene
v razumu, sta oba goreča laika iskala sredstva, da bi odpravila tako žalostno
stanje. Res so obstajale dobrodelne ustanove, vendar jih je bilo dosti premalo.
Bila so sicer tudi večerna zavetišča, vendar zelo revna in zapuščena in so imela
le omejen vpliv. Kako bi mogli rešiti vso to zapuščeno mladino?
Pustimo za zdaj ob strani prizadevanje za pospešeno odpiranje dobrodelnih
mestnih zavodov in se osredinimo na zamisel pokojnega patriarha Ramazzottija,
ki je razmišljal o ustanovitvi poljedelske šole, ki se je njemu zdela rešilna barka za
toliko ubogih in popolnoma zapuščenih dečkov. Menili so, da na deželi ne manjka
dela zlasti v času, ko so začeli izsuševati velike predele močvirnate neobdelane
zemlje. Tukaj bi bilo delo moralno in bi veliko bolj pomagalo zdravju človeške na-
rave kot kakršna koli delavnica, kjer ljudje postajajo stroji. Tukaj bi pouk, vzdrže-
vanje in stanovanje stali veliko manj kakor v kakršnem koli zavodu v mestu, ne
da bi pustil vnemar, da je vsako delo, naj bo še tako majhno in opravljeno od neiz-
kušenih rok, vedno učinkovito. Od tega bi imeli korist ne samo fantje, temveč vsa
družba, kajti prevratne ideje, sovraštvo revnih slojev do bogatih in druga načela,
ki obvladujejo ljudske možice, bi se pomirila in ublažila pred pogledom na nara-
vo, ki nudi blagodejne učinke pod dobrohotnim vodstvom Božje previdnosti.11
Zato so prosili don Boska, da bi svojo krščansko ljubezen usmeril k temu težkemu
problemu in še veliko bolj k temu, kako bi ga mogli rešiti. Patriarh Agostini, ki so
ga obvestili o načrtu, je velikodušno blagoslavljal vse prizadevanje.
Zdi se, da je Božja previdnost takoj priskočila na pomoč tako dobrodelnemu
prizadevanju. Pobožna beneška gospa Elisabetta Bellavite Astori je nameravala
v kraju Mogliano, kjer je imela svoja posestva, ustanoviti poljedelsko šolo, in to
ne po oporoki, temveč že za časa svojega življenja in takoj. Ko se je posvetovala
s senatorjem Rossijem di Schio, ji je ta izdelal predračun, ki je gospo žalostno
presenetil. Zavrgla je misel na poljedelsko šolo in se omejila na zavetišče za
dvanajst ubogih starčkov. Toda inženir Saccardo, ki so mu zaupali izvedbo na-
črta, je gospo prepričal, da se je povrnila k prvotni zamisli, in ji predlagal, da bi
poklicala don Boska. Ko je slišala za ime don Bosko, ki ga je poznala iz toliko
slavospevov njegovemu delu, se je močno razveselila. Premislila je, se odloči-
la, da mu bo ponudila v Moglianu Veneto zemljišče in vsoto sto petdeset tisoč
lir za izgradnjo poslopja po načrtih inženirja Saccarda. Ker se je bližal praznik
Marije Pomočnice, je don Bosko povabil gospo v Turin, kjer se je z njim osebno
dogovorila. Dobila je najboljše vtise in bila nadvse zadovoljna, kakor je mogoče
razbrati iz njunega dopisovanja.
Ustanovitev poljedelske šole je bil njen življenjski cilj kakor misijon, ki naj
bi ga izpolnila in potem mirno zapela svoj Nunc dimittis, zato si ni dala miru,
11 Pismo inženirja Pietra Saccarda don Bosku, Benetke, 12. junij 1879.

44.3 Page 433

▲back to top
BiS 14 — 28. poglavje
433
dokler don Bosko ni prevzel vsega kot svojo ustanovo, saj je tako zelo zaupa
v njegovo svetost in Božjo pomoč, ki je spremljala vsa njegova dejanja.12 Don
Bosko je dal najprej načrt v obravnavo vrhovnemu svetu in nato prevzel usta-
novo.13 Nato je gospa dala na voljo obljubljeno vsoto.14 Nadvse rada bi videla,
da bi don Bosko sam prišel, vendar se je potem tej želji odpovedala. »Zelo mi
je žal,« je pisala,15 »da mi tudi tokrat ni dodeljena sreča in čast, da bi sprejela
med svoje zidove velespoštovanega don Boska. Upam pa, da se bo to nekoč zgo-
dilo, kajti vem, da Gospod za zelo zaželene stvari da dolgo čakati, a jih potem
le podari.« Tako bo tudi sedaj šel don Sala, kateremu je po službeni dolžnosti
pripadal nadzor nad gradnjami, in je prinesel s seboj podpisan dogovor, ki naj
bi ga podpisala tudi ona.16 Delo so začeli na pomlad 1881 in kljub zapletom in
težavam, ki vedno spremljajo taka dela, so ustanovo v kratkem času končali.
Prva stvar, ki so jo opravili, pa je bilo dovoljenje oblasti. Mogliano Veneto je
v cerkvenem pogledu podrejen Trevisu. Namesto umrlega škofa msgr. Zinellija
je škofijo vodil kot kapitularni vikar kanonik Giuseppe Sarto. Takoj je dal dovo-
ljenje in ga celo lastnoročno napisal.17 Nadvse je pohvalil don Boska, ki ga je
osebno spoznal v Oratoriju leta 1875.18 Zavod je odprl 8. novembra 1882 don
Moise Veronesi, ravnatelj. Ker pa v tem kraju niso mogli ustanoviti poljedelske
šole, so bili prisiljeni spremeniti namen zavoda, ki še danes lepo uspeva.
Leta 1880 se je začelo dolgotrajno dopisovanje z Oportom. V tem drugem
največjem mestu na Portugalskem je cerkvenim ljudem krvavelo srce zaradi
žalostnega verskega stanja prebivalstva. Protestanti, ki so izkoriščali versko
neznanje, so delali ogromno škodo. Da bi se branili proti rastočemu zlu, je ne-
kaj duhovnikov zbralo miloščino in odprlo katoliške šole, katerih sadovi so se
kmalu pokazali. Vendar je vse skupaj trajalo le malo časa. Fantje, ki so končali
tamkajšnjo šolo, so šli v delavnice, kjer je bilo ozračje polno brezboštva in ne-
moralnosti, in tam kmalu izgubili, kar so si dobrega pridobili. Eden tistih du-
hovnikov, ki ni bil plemenit samo po krvi, temveč tudi znan po svoji duhovniški
gorečnosti, po imenu Sebastiano Leite De Vasconcellos, poznejši škof v Beji, je
razmišljal, kako bi ustanovil zavod, v katerem bi se otroci iz katoliških šol mogli
izučiti kake obrti in postati dobri kristjani. Skušal je svoj načrt udejanjiti z usta-
novitvijo Delavnice sv. Jožefa. Ko pa je slišal za don Boska in njegove obrtne šole,
mu je takoj pisal in ga v imenu presvetega Srca Jezusovega prosil, da bi poslal
12 Pismo inženirja Saccarda don Durandu, Benetke, 1. oktober 1880.
13 Pismo don Rue z don Boskovim podpisom, Lanzo, 8. oktober 1880.
14 Dodatek, št. 76.
15 Pismo, Benetke, 28. oktober 1880.
16 Dodatek, št. 77.
17 Dodatek, št. 78.
18 Prim. MB XI, str. 323 [BiS XI, str. 201].

44.4 Page 434

▲back to top
434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vsaj tri duhovnike, ki bi odprli delavnice za krojače, čevljarje in mizarje. In ko-
liko drugih pisem mu je potem še pisal. Odgovarjal mu je don Durando, vedno
bolj ali manj isto, da je to za zdaj zaradi pomanjkanja osebja nemogoče, da pa je
upanje, da bo mogoče želji ustreči kdaj pozneje. Zares so ganljiva pisma, ki jih je
pisal ta duhovnik, če je le zaslutil kako možnost upanja.
Ker je menil, da bi imel več uspeha pri predstojnikih v Turinu, se je obrnil
na zelo ugledno priporočilo patra Ficarellija, predstojnika jezuitov na Portugal-
skem. Don Bosko je odločil, da naj don Cagliero, ki je 1881 šel v Sevillo zaradi
neke ustanove, obišče Oporto ter pogleda in posluša, kaj bi se dalo narediti.
Ta obisk je vlil pogum gorečemu duhovniku. Odpravil se je v Turin, spoznal
don Boska, od blizu videl njegove ustanove, se z njim pogovoril in prejel njegov
blagoslov. Blaženi ga je naklonjeno poslušal, mu dal nekaj koristnih nasvetov
in mu na koncu dejal: »Prepričan sem, da ste pred Bogom dolžni, da odprete
zavod za mladino. Pozneje vam bom poslal salezijance.« Duhovnik se je vrnil
domov in po nasvetu don Boska in na osnovi vsega, kar je videl v Turinu, Sampi-
erdareni in Marseillu, ustanovil združenje najuglednejših mestnih osebnosti in
odprl Delavnico sv. Jožefa z izrecnim določilom, da bo vse prešlo v last salezijan-
cem, kakor hitro bi prišli. Vendar je moral čakati. Obljubo don Boska je izpolnil
njegov naslednik po don Boskovi smrti.
Če salezijanci leta 1880 niso na stari celini odprli novih ustanov, pa je bilo
storjenega veliko za razvoj tistih, ki so že delovale. Don Bosko je poročal o tem v
letnem vezilu sotrudnikom za leto 1881. V Franciji je poljedelska šola v Navarru
razširila svoje zmogljivosti. Zelo so povečali sirotišnico v Nici in v Marseillu so k
oratoriju dozidali novo poslopje, s katerim so potrojili število gojencev. V Italiji
so v Vallecrosii končali gradnjo deških in dekliških osnovnih šol in stanovanj-
skih prostorov za učitelje in učiteljice ter nadaljevali dela v tamkajšnji cerkvi. V
Turinu so nadaljevali zidavo cerkve sv. Janeza Evangelista in zavetišča, v Spazii
je silen orkan podrl del stavbe v gradnji, vendar so škodo kmalu odpravili in
nadaljevali delo na šolskem poslopju in cerkvi. V Rimu so se lotili velikanskega
dela gradnje cerkve presvetega Srca Jezusovega.
Da pa kljub vsemu prizadevanju sovražnika vsega dobrega, ki je na vse mo-
goče načine skušal ovirati don Boskovo delo, blaženemu ne bi zmanjkala pod-
pora vrhovne oblasti Cerkve, ki je omogočala toliko njegovih del, je kardinalu
protektorju, ki je po svoji službi in veliki naklonjenosti do Družbe mogel bolj
kot kdo drug pomagati don Bosku, poslal avgusta 1880 poročilo o stanju salezi-
janskih ustanov v Ameriki in Evropi.
Velespoštovana eminenca!
Menim, da vaši eminenci kot zaščitniku naše ponižne družbe ne bo neljubo, če vam
podam poročilo o stanju naših ustanov v Ameriki in Evropi, ki zaslužijo posebno po-
zornost.

44.5 Page 435

▲back to top
BiS 14 — 28. poglavje
435
Naši misijoni v Urugvaju in Patagoniji lepo napredujejo. Toda vlada, ki je pri usta-
navljanju kolonij obljubila krepko podporo za gradnjo cerkva, šol, zavetišč in bi tako
omogočila prodor proti divjakom, zaradi političnih nesoglasij ne more držati dane
besede in nas prepušča samim sebi, da poravnamo velike dolgove. Vendar sem dal že
potrebna navodila, da bi plačali vsaj najbolj nujne dolgove.
Bolj zamotane so stvari v Buenos Airesu, glavnem mestu Republike Argentine. Šole,
zavetišča, vzgojne hiše – tako moške kakor ženske – so morali razpustiti in razseliti,
da so ohranili življenje in čast gojencev, redovnikov in redovnic. Žal so ti zavodi v kra-
jih, kjer so divjali boji. Škoda je zelo velika, toda najbolj nas žalosti smrt duhovnika
Francesca Bodratta, predstojnika naših misijonov v Ameriki. Utrujen od neznosnih
težav je moral pri izbruhu sovražnosti leči. Žalost, da ni mogel več priskrbeti vsega
potrebnega za gojence, je večala njegovo bolezen. Topovsko bobnenje okoli mesta,
ropotanje strelnega orožja noč in dan okoli njegovega bivališča so pospešili njegovo
smrt, o kateri so nas telegramsko obvestili 4. tega meseca. Z novim telegramom nje-
govi ekscelenci msgr. nadškofu v Buenos Airesu sem določil za začasnega predstojni-
ka don Costamagna, ki je cenjen zaradi svojega pridiganja in je bil prvi, ki je prehodil
Pampas vse do Rio Negra in začel misijone v Patagoniji. Kakor hitro bom prejel pis-
ma, ki jih pričakujem vsak dan, bom natančno poročal tudi vaši eminenci in prosil za
dokončno potrditev novega predstojnika. Zaradi tega in še nekaterih drugih razlo-
gov je že na poti eden naših duhovnikov v Evropo, da nam bo o vsem osebno poročal.
Ko sedaj prehajam k poročilu o naših ustanovah v Evropi, mi je v veselje, da vam lah-
ko povem, da našim zavodom v Franciji ne preti nikakršna neposredna nevarnost. V
Marseillu pridno gradijo hišo za noviciat in semenišče za Patagonijo. Upam, da bo
vse do konca oktobra dograjeno in tudi že zasedeno. V starem poslopju je že osem
študentov, ki se posvečajo klasičnim študijem. Veliko jih je že zaprosilo za sprejem.
Cerkev v Nici dokončujejo in upamo, da jo bomo izročili bogoslužju prihodnjega no-
vembra.
Odločno napredujejo dela pri gradnji cerkve in šolskih prostorov v Vallecrosii pri
Ventimigli. Upamo, da bomo lahko prihodnjega februarja zasedli vse prostore. Pro-
testantske šole in cerkev so prazne, ker učenci hodijo izključno v naše šole in našo
cerkev. Reči moramo, da smo skromna četica, ki se loteva velikih nalog.
Z enakim navdušenjem nadaljujemo gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista in ob njej
obrtne šole tukaj v Turinu. Prihodnjega meseca novembra se bo vselil deški oratorij
in junija 1881 bo nared cela cerkev.
Kako daleč pa so že dela v mali Ženevi, to je v Spezii? Nismo izgubljali časa in smo
premagovali težave, ki so se kopičile. Kljub vsemu smo premagali moralne nesra-
mnosti, ki so jih sposobni samo protestanti. Na dan sv. Lovrenca smo podpisali listino
o prevzemu zemljišča, na katerem naj bi zrasla cerkev, šole in stanovanja za učitelje.
Želeli smo, da bi se to zgodilo malo prej, da bi tako to delo povezali v šopek, ki bi vam
ga poklonili za vaš god, pa se je spet pojavila nova ovira, ki je pretila ustaviti vse delo.
Kljub vsemu nam je istega dne uspelo v Turinu podpisati notarsko pogodbo, s katero
smo postali lastniki 1.500 kvadratnih metrov zazidalne površine, in plačali v gotovi-
ni. Načrti so odobreni in 17. tekočega meseca bo ekonom družbe začel zadevna dela,

44.6 Page 436

▲back to top
436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tako da bomo prihodnjega marca lahko prenesli tja naša bivališča. Ne vem, ali bo
mogoče v tako kratkem času opraviti toliko dela, toda sila ne pozna zakonov, zato
upamo, da se nam bo z Božjo pomočjo posrečilo.
Za tekoče potrebe v Marseillu, Nici in Vallecrosii upam, da bomo brez velikih težav
dobili na voljo potrebna sredstva. To pa ne velja za Spezzio, kjer ni zagotovljena ni-
kakršna gmotna podpora. Do sedaj je bil glavni vir dohodkov za to mesto neizčrpna
radodarnost svetega očeta. V posebnem pismu izražam svoje mnenje. Prosim, pre-
berite ga njegovi svetosti, če bo njegova razsvetljena modrost privolila v moj nasvet.
Končno vas prosim, da bi njegovi svetosti papežu poklonili napore naših salezijancev
v korist svete Cerkve in ga prosili za njegov apostolski blagoslov za vse, zlasti še za
naše misijonarje.
Medtem ko se vsi priporočamo svetim molitvam vaše eminence, imam visoko čast,
da se v globoki hvaležnosti imenujem vaše velečastite eminence najvdanejšega slu-
žabnika.
duh. Janez Bosko
Iz hiše v Nizzi Monferrato, 20. avgust 1880
Pred toliko kopico del pod pokroviteljstvom ene same osebe je bilo narav-
no, da se je don Bosko vprašal: »Pri izvajanju velikih del v večjo Božjo slavo in
za zveličanje duš je prva težava, ki jo je treba premagati, pomanjkanje gmot-
nih sredstev. Kako naj dobimo vse potrebno za toliko ubogih dečkov, kako naj
nadaljujemo že toliko začetih del? Kje naj vzamemo hrano in obleko za toliko
gojencev in učiteljev?« Na tako težka in resna vprašanja je odgovarjal: »Božja
previdnost ima neizčrpne zaklade. V preteklosti nas nikdar ni zapustila, ali naj
potem dvomimo še za prihodnost? Nikakor ne. Naj stori vsak tisto malo, česar
je sposoben, in Bog bo dodal, kar manjka. Medtem ko neomajno zaupamo v
Božjo dobroto, ne zavračajmo našega sodelovanja. Vsak izmed nas naj premiš-
ljuje besede Božjega Odrešenika: Dajte in povrnjeno vam bo obilno. In drugje:
Kar je odveč, dajte v miloščino.19 Vsi imajo vsega odveč in mnogi izmed njih
imajo zelo veliko.«
To so pozivi, ki jih je don Bosko ponavljal vedno pogosteje in z vedno bolj
rotečim glasom, sorazmerno z napredovanjem njegovih del. Temu pa naj bi za-
doščala velikodušnost njegovih sotrudnikov.
19 Pismo sotrudnkov, Bollettino Salesiano, januar 1881.

44.7 Page 437

▲back to top
29. poglavje
NAPOVEDI, BRANJE VESTI, OZDRAVLJENJA,
PRIMER BILOKACIJE
Le malo je svetih ustanoviteljev, v življenju katerih bi bilo toliko nadna-
ravnih darov, kot je bilo to pri don Bosku, zlasti v zadnjih letih življenja, ko se
je nadnaravno vedno bolj uveljavljalo. Od že povedanega, kar smo priložnostno
obravnavali v tem zvezku, nam ostane še nekaj dogodkov, ki jih bomo podali v
tem zadnjem poglavju.
Kolikokrat je blaženi don Bosko napovedal prihodnost, tako da je nakazal
bližnjo smrt ali dolgo življenje, ki jih ni bilo mogoče predvideti po človeških ra-
čunih. Tri napovedi datuma smrti sodijo verjetno v leto 1880. Gospod Tomma-
so Buffa, železniški inšpektor in odličen družinski oče, čigar sin je postal sale-
zijanec in je kot klerik umrl v duhu svetosti, se je nekega dne pogovarjal z don
Boskom o letih življenja, ki jima še ostanejo, in mu rekel: »Jaz bom odšel prej
kot vi.« Don Bosko mu je odvrnil: »Računajte tako, da boste umrli osem let po
moji smrti.« In res je odšel s tega sveta leta 1896 in med svojimi papirji zapustil
list, na katerem je bil zapisan ta pogovor in napoved.1
Komaj štiriindvajsetletni filipinski pater Giovanni Maria Gazza je težko bo-
lan ležal v postelji. Njegova družina je želela, da bi ga obiskal don Bosko, ki je
rade volje naredil to dejanje krščanske ljubezni. Ko ga je blagoslovil in potolažil
domače, jim je brez obotavljanja povedal, da bo umrl 27. novembra. Sestra, ki je
bila navzoča in je vse slišala, je don Filipu Rinaldiju pripovedovala o napovedi
in njeni uresničitvi.2
Neka druga napoved smrti, vendar povedana tako, da je v tistem trenutku
zakrivala resnico, je veljala baronici Jocteau. Ta gospa je poslala enega svojih si-
nov v zavod v Valsalice, ko je bil ravnatelj don Francesia, sedaj pa je pripeljala s
1 Apostolski proces Summ. Positio super virtutibus, št. 17, § 7 (priča don Rua).
2 Rokopisni zapis don Rinaldija, Turin, 26. februar 1918.

44.8 Page 438

▲back to top
438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
seboj mlajšega sina z željo, da bi ga blagoslovil. Revček je bil hrom in pohabljen,
da ga je bilo žalost pogledati. Mati je kleče na kolenih prosila Božjega služabnika
za pomoč, on pa je, nekaj zanj zelo nenavadnega, vzel dečka v roke, ga posadil na
koleno in mu ljubeznivo rekel: »Seveda, seveda, prav rad te blagoslovim.« Še prej
pa je dečku postavil nekaj vprašanj o večnem življenju in nebesih in nato ljube-
znivo dodal: »Tega leta, na ta mesec ob tej uri ti bo odleglo in boš srečen.« Nato ga
je blagoslovil. Tistega leta, tisti mesec in ob isti uri je sin umrl. Baronica, razočara-
na v svojih upih, je bila zelo potrta in dolgo ni hotela nič slišati o don Bosku. Šele
pozneje je kanonik Anfossi, ki je pogosto pripovedoval ta dogodek, stvari postavil
na pravo mesto. Ko mu je razodela vso svojo žalost in si nekako olajšala dušo, ji je
lepo razložil, da don Boskov »ti bo odleglo in boš srečen« pomeni nebesa in da je
sinček po don Boskovi priprošnji že v Božjem naročju. To jo je močno potolažilo
in baronica je, kakor da bi ji padla obveza z oči, začela hvaliti Boga.
In sedaj napoved dolgega življenja. V samostanu zakramentink v Bassanu
del Grappa je 20. junija 1931 umrla redovnica mati Marija Pomočnica od svetega
Jožefa, ki so jo četudi telesno zelo slabotno pripustili 1880 v noviciat le zato, ker
je vprašala don Boska in ji je zagotovil, da je zadosti močna, da bo izpolnjevala
vsa redovna pravila. Don Bosko ji je izročil svetinjico, ki je imela na eni strani
podobo Marije Pomočnice, na drugi strani pa sv. Jožefa. Bilo je nadvse čudno, da
so ji predstojnice, ki niso o tem nič vedele, nadele prav ti imeni. In še več. Bla-
ženi ji je napovedal še naslednje: »Minilo bo veliko let in neka opatinja in nekaj
benečanskih redovnic se bo združilo z zakramentinkami. Vas bodo poslali tja,
izbrali vas bodo za predstojnico in to bo mesto vašega posvečenja, da boste šli v
nebesa v starosti, ki jo bom dosegel jaz ob svoji smrti.« Dejansko so to redovnico
leta 1901 poslali ustanovit samostan v Bassano del Grappa na Beneškem, ne da
bi ona komu izdala don Boskovo prerokbo. Tam so jo 1916 in potem ponovno
izvolili za predstojnico. Dolga leta je s svojim zgledom spodbujala tisto skupnost,
nakar je težko zbolela. Opomogla si je toliko, da je celo upala, da bo mogla obha-
jati zlati jubilej svojih redovnih zaobljub. Ko pa je vprašala, pri kakšni starosti je
umrl don Bosko, se je zamislila; vse, kar ji je bilo napovedano, se je izpolnilo do
zadnjega. Umrla je kakor don Bosko, stara dvainsedemdeset let.3
Neki drugi sestri je prav tako napovedal prihodnost in ji razodel stanje nje-
ne duše. Sestra Brambilla, hčerka Božje ljubezni, je 4. septembra 1880 v Turinu
oblekla redovno obleko in bila namenjena za dekliško sirotišnico v Sassariju.
Odpotovala je na Sardinijo v spremstvu dveh starejših sester. V pismu, v kate-
rem nam je opisala svoj odhod, je povedala: »Odpotovale smo 11. septembra
1880. Na vlaku smo zasedle odkazane nam prostore. Jaz svoje prtljage (ki je
nosila moje ime) nisem odložila na prtljažnik kot drugi dve sestri, temveč pod
3 Iz kronike samostana zakramentink v Turinu, 20. junij 1931.

44.9 Page 439

▲back to top
BiS 14 — 29. poglavje
439
sedež, tako da je ni bilo mogoče videti. Nekaj pozneje sta stopila na vlak neki
gospod in neki duhovnik in sedla prav nasproti nas. Dolgo smo vsi molčali. Na
prvi postaji – Asti – se je veliko ljudi približalo k oknu in pozdravljalo duhov-
nika: Cereia, Don Bosco [živio, don Bosko]. Podajali so mu roke in se poslavljali
od njega. Opogumila sem se, ga natančno premerila in ugotovila, da je bil prav
don Bosko, ki je delal toliko dobrega mladini, tisti gospodje pa so bili gotovo
njegovi gojenci. Bila sem vsa srečna, ker se mi je ponudila priložnost, da sem ga
videla, saj sem bila prepričana, da je svetnik. Ker pa je imel tako velik vpliv na
mladino, sem si ga predstavljala velike postave, krepkega silnega … Toda bil je
čisto navaden duhovnik (vse sama pri sebi), ki je imel malo prevelika ušesa.«
Ko so nadaljevali potovanje, se je don Bosko nenadoma obrnil k svojemu
spremljevalcu in mu dejal: »Nekoč mi je padlo v glavo, da bi se dal fotografirati.
Ko mi je fotograf izročil šest majhnih slik, sem ves začuden vzkliknil: Oh! Mislil
sem, da sem …« In je ponovil dobesedno vse, kar si je mislila sestra redovnica,
vštevši tudi velika ušesa. Revica je zardela. On pa jo je mogoče zato, da bi jo
razvedril, smehljaje se vprašal: Sestrica, kam greste?«
»Na Sardinijo.«
»In kaj boste delali na Sardiniji?«
Določili so me za dekliško sirotišnico.«
Kaj pa če boste morali skrbeti za dečke?«
» Oh!«
»Vam ne bi bilo všeč?«
»Ne.«
»Toda prav z nagajivčki je mogoče narediti veliko dobrega.«
Ena izmed spremljevalk je prekinila pogovor in rekla: »Don Bosko, pošljite
tja svoje duhovnike. Bi imeli zares kaj opraviti.«
»Za zdaj,« je odvrnil in malo odkimal z glavo, »se mi zdi, da Sardinija ni za
nas. Bomo videli …«
Medtem so prispeli v Sampierdareno. Don Bosko je izstopil in s svojim ce-
reia pozdravil sopotnike. Obrnil se je k sestrici in dejal: »Sestra Brambilla, glej-
te, da boste storili čim več dobrega dečkom.«
Ko so sestre prispele v Livorno, jih je tam čakalo pismo. Naslovnica je do-
bila nalogo, da naj sporoči sestri Brambilli, da ne bo šla v sirotišnico za dekli-
ce, temveč v sirotišnico za dečke. Takoj je razumela, zakaj ji je don Bosko ob
slovesu dal tisto naročilo. Sirotišnica je bila izjemno revna hiša s petdesetimi
dečki – sirotami, ki jih je bilo treba učiti in zanje skrbeti. Od petih sester, ki so
bile namenjene za njihovo vzdrževanje, sta v šestih mesecih dve odšli po več-
no plačilo, za svoje žrtve. Zato je morala ona s preostalima dvema prevzeti vse
delo. Petdeset let pozneje je v čast novemu blaženemu pripovedovala o tem
dragocenem srečanju.

44.10 Page 440

▲back to top
440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Napovedi, ki jih je don Bosko izrekel 1880, so se sobratje v Marseillu spom-
nili leta 1932. Okoli Oratorija sv. Leona so bila zemljišča, za katere nihče razen
don Boska ni mogel predvideti, kdaj bodo postala last salezijancev ali bolje re-
čeno družbe Beaujour. Nasproti hiše severovzhodno od št. 60 v Rue des Prices,
se pravi precej daleč od prvotne stavbe, je tekla bistra voda iz živega studenca.
Nekega dne je don Bosko z ravnateljem don Bologno in pomočnikom Nasijem
šel tod mimo, se za trenutek ustavil in opazoval studenec, nato pa dejal: »S ča-
som se bo oratorij razširil vse do tega studenca.« To, kar sta slišala, sta povedala
naprej, vendar je z leti stvar šla v pozabo in nihče več ni mislil na to. S postop-
nimi nakupi so v letih od 1891 do 1923 te nepremičnine prešle v last oratorija,
vendar še ne do napovedanega studenca. Končno so 24. maja 1932 dosegli tudi
to mejo. Don Bologna in Nasi sta bila že lep čas pokojna, toda živeli so še sobrat-
je, ki so od njiju slišali don Boskovo napoved. Zlasti sobrat pomočnik Carlo Fle-
uret se je dobro spominjal, kar mu je pripovedoval sobrat Nasi.
O daru odkrivanja skrivnosti vesti bomo opustili splošno znane stvari in
navedli samo enega najbolj značilnih primerov. Leta 1880 so nekega fanta vzeli
iz zavoda Garibaldi, kjer so dečke vzgajali v vse kaj drugega kot v krščanskem
duhu, in ga proti njegovi volji poslali v Oratorij. Odločil se je, da bo šel k spovedi
k don Bosku, vendar z zakrknjenim namenom, da ne bo povedal bistveno po-
membnih stvari. Ne da bi mu dal odpreti usta, mu je blaženi drugega za drugim
naštel vse grehe, ki jih je storil. Presenečen zaradi tega je deček zbežal iz spove-
dnice. Ko se je malo pomiril, se je pokesal, naredil sklep in se vrnil, da je dobil
odvezo. Kmalu je popolnoma spremenil življenje in že nekaj let pozneje so ga
sprejeli v noviciat v San Benignu, kje je ves ta dogodek natančno pripovedoval
velikemu moralistu don Luigiju Piscetti. Ko ga je vprašal, ali je šlo zares za skri-
te stvari, ki jih ni nikdar nikomur povedal, je odgovoril, da so bili grehi, ki jih je
storil sam s seboj in daleč od Oratorija, in da tega ni nikdar povedal živi duši.
V ta čas sodita tudi dve ozdravljenji, ki imata v sebi nekaj izrednega. Gos-
pod Giovanni Bisio, uspešen trgovec v Turinu in dobro poznana osebnost v Ora-
toriju, ki je po vrnitvi iz vojaške službe 1864 preživel v zavodu sedem let, je o
tem govoril na apostolskih procesih. Leta 1895 je pričal, da je pred petnajstimi
leti svoji ženi, ki je bila težek srčni bolnik in so jo zdravniki odpisali kot ne-
ozdravljivo, svetoval, da bi prejela don Boskov blagoslov. Privolila je. Don Bosko
jo je videl, opogumil in ji zagotovil, da ne bo umrla. Res je v veliko začudenje
zdravnikov, ki so jo nekoč zdravili, živela še petnajst let.
Neki drug don Boskov blagoslov je ustavil delno atrofijo pomočnika Luigija
Tabassa, ko je bil še mlad rokodelec. Že ves bolehen je prišel v Oratorij v Turinu.
Njegova bolezen se je kazala v tem, da je telo raslo po desni strani, leva stran pa
je v rasti zaostajala, tako da sta bili leva roka in leva noga krajši in slabotnejši.
Ista pomanjkljivost se je kazala po vsem telesu. Pri vsem pa je trpelo zlasti srce,

45 Pages 441-450

▲back to top

45.1 Page 441

▲back to top
BiS 14 — 29. poglavje
441
tako da mu je zmanjkovalo sape. Druge nevšečnosti so se kazale na obrazu. Več
uglednih turinskih zdravnikov je preučevalo njegov primer. Univerzitetni pro-
fesor doktor Concato je vzel fanta meseca junija v bolnišnico in ga dal v obde-
lavo svojim slušateljem. Diagnoza je bila jasna, niso pa vedeli, kako bi bolezen
zdravili. Na pomoč je prišla vera. Ubogi revček, ki ga je bolezen silno mučila, je
šel neke nedelje k don Bosku, mu povedal svoje težave in ga prosil za blagoslov.
Blaženi mu je ukazal, naj poklekne in moli. Nato ga je blagoslovil. Nenadoma je
fant začutil, da se mu je odvalilo breme od srca. Vstal je, na levem licu ni čutil
več nikakršne bolečine. V nekaj dnevih so se mu vrnile moči, leva roka je zrasla
tako kot desna, na levem licu mu je ostala brazda, kakor če bi mu odstranili
kost, jezik mu je delno splahnel in udarjal v levo stran. Izginila je vsa bolečina.
Kakor hitro je don Bosko videl učinek blagoslova, je fantu naročil, naj se zahvali
preblaženi Devici, nikomur pa ne sme o tem nič povedati. Ko si je tisti fant dve
leti pozneje poškodoval nogo, je spet prosil don Boska za blagoslov. Blaženi ga
je blagoslovil, vendar s pogojem, da mu bo ozdravljenje pomagalo za rešenje
njegove duše, če ne, naj poškodba ostane. Poškodba ga je spremljala do konca
življenja.4
Gospod Agostino Calcagno iz Arenzana je bil med prvimi salezijanskimi
sotrudniki, in kakšen sotrudnik! Vedno ko je slišal, da bo don Bosko imel kon-
ferenco v Turinu ali v katerem koli mestu v Liguriji, se je odpravil tja in nesel
s seboj darove, ki jih je nabral, ter vodil s seboj bolne osebe. Leta 1881 je šel
na konferenco, ki jo je imel don Bosko v devetdnevnici Marije Pomočnice, in
prinesel s seboj pet darov. Blaženi je darove razporedil po mizi, ne da bi vedel,
od kod so, in dejal: »Ti trije bodo prejeli milost, ta dva pa ne. Ni se še končala
devetdnevnica, ko so tri osebe že ozdravele. Ena od teh še živi, ko to pišemo
(1933), in je dosegla lepo starost devetdesetih let. Drugi dve sta že umrli.5
Primer bilokacije, o katerem bi morali poročati že v prejšnjem zvezku, smo
takrat opustili, ker se nam ni zdel zadosti dokazan glede na pomen dogodka.
Neka gospa je pisala don Rui leta 1891 o stvari, o kateri mu je že prej natančno
poročala. Sedaj je zadevo omenila povzemajoč, kot se dogaja, ko govorimo o že
znani stvari. Danes nam je o tem natančno poročala najstarejša hčerka imeno-
vane gospe. Ker se nam je posrečilo najti kraj, kjer živi, smo od nje lahko dobili
natančno poročilo o njeni materi. Sedaj, ko je don Boskova svetost dokazana,
se nam ne zdi primerno, da bi zamolčali čudovit dogodek, ki sicer v življenjih
svetnikov ni nov ali ki ni, kakor bomo videli iz neizpodbitnih dokazov, edini v
življenju našega blaženega.
4 Poročilo pomočnika Tabasseja don Lemoynu, Nica, 14. februar 1888. Prim. Proc. l. c. št. 17, § 51
(priča Lemoyne).
5 Poročilo, ki ga je napisala nečakinja gospa Anselmo, babica, in nečak don Domenico Anselmo,
salezijanski misijonar (Arenzano, 1933).

45.2 Page 442

▲back to top
442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Dne 14. oktobra 1878 je don Bosko gotovo bil v Turinu. Tega dne je v stano-
vanje gospe Adele Clèment v Saint-Rambert d'Albon v departmaju Dróme vsto-
pil neznan duhovnik, ki je govoril francosko. Ni hotel povedati svojega imena,
je pa na ponovno vprašanje odgovoril: Čez nekaj let bo moje ime natisnjeno v
knjigah, ki bodo prišle vam v roke. Tedaj boste zvedeli, kdo sem.
V hišo ga je pripeljal mož gospe, trgovec z oljem in ogljem. Vračal se je iz
Chanasa, kraja pol kilometra oddaljenega od Saint–Ramberta. Tam je odložil
naročeno blago, ko je kar nenadoma zagledal duhovnika, ki je le s težavo hodil.
Zasmilil se mu je, stopil k njemu in mu rekel: »Gospod župnik, zdi se, da ste zelo
utrujeni.«
»Oh, da, dragi človek,« je odvrnil duhovnik. »Imam že dolgo pot za seboj.«
»Gospod župnik, ponudil bi vam, da bi sedli sem gor, če bi bil voz, kot se
spodobi. Vendar pa si vas na tako borno vozilo ne upam povabiti.«
»Naredili bi mi veliko uslugo. Sprejemam vašo ponudbo, saj res ne morem
več hoditi.« Ob pomoči voznika je zlezel na vozilo. Moral je biti star trideset do
štirideset let in lepega videza. Možakar se je spomnil posebnosti, ki se je takrat
ni dobro zavedal, vendar mu je pozneje vzbudila pozornost: duhovnik je sedel
zadaj na vozilo, tako da se je njegova postava s trirogeljnikom dobro videla ven,
vendar ga nihče od mimoidočih tudi iz neposredne bližine ni opazil.
Ko so se pripeljali do hiše, je gospod Clèment ponudil don Bosku roko in
mu pomagal, da je stopil z vozila. Nato je stekel k ženi in jo obvestil, da je pripe-
ljal s seboj zelo utrujenega duhovnika, ki je potreben okrepčila. Gospa, pobožna
in krščanska žena, mu je takoj pripravila prostor in ga povabila na skupno kosi-
lo. Sprejel je ponudbo in med jedjo poslušal ljubeznivo pripoved o vseh njenih
nesrečah, med njimi tudi z njenim sinom, ki je v trenutku oslepel in postal nem
in gluh. Ubožica si ni dala miru in je prosila vse svetnike, da bi ji pomagali, pa
vse zaman. Duhovnik je rekel:
»Molite, draga gospa, in boste uslišani.«
»Kaj hočete s tem povedati? Pridite in ga poglejte!«
Mož je duhovniku med kosilom nalival vino. Kot je bila takrat navada, je na
mizi poleg steklenice z vinom stal porcelanast vrč. Duhovnik je dejal: »Ohrani-
te ta vrč v moj spomin.« Tako so tudi storili, kot priča hčerka, ki je bila takrat
majhna deklica. Rekla je: »Moj oče mi je eno leto pred smrtjo dejal: 'Ta vrč ne
sme priti v roke tvojih bratov. Dal ga bom tebi in ti shrani. To je relikvija tistega
svetega duhovnika'«.
Proti koncu kosila je gospod Clèment odšel napajat konje, ker je moral ta-
koj naprej. Medtem se je duhovnik dvignil od mize in rekel gospodarici: »Glas
me kliče in moram oditi.«
»Počakajte malo, gospod župnik,« je odgovorila žena. »Moj mož se bo kma-
lu vrnil in vas bo popeljal, da boste videli mojega otroka.«

45.3 Page 443

▲back to top
BiS 14 — 29. poglavje
443
»Glas me kliče,« je ponovil,»in moram iti.«
In odšel je.
Gospa je tekla k možu, takoj sta napregla in se urno popeljala za njim,
prepričana, da ga bosta ujela. Pa ga nista več dobila. Mislila sta, da je zašel. Toda
kako sta se začudila, ko je prišla odpret dojilja in je rekla, da je prišel neki du-
hovnik in ozdravil njunega sina! Dojilja je bila doma v Coinaudu, ki je bilo od
Saint–Ramberta oddaljeno tri kilometre. Po razmisleku so ugotovili, da čas, ko
je duhovnik stopil k otroku, sovpada s trenutkom njegovega odhoda iz Clemen-
tove hiše.
Ti dobri ljudje so sedem let tuhtali in iskali, od kod bi bil to skrivnostno
bitje, ko je ena izmed oseb, ki je videla duhovnika, ko je ozdravil dečka, prišla
k zakoncema Clement s knjigo, ki je pisala o don Bosku in v kateri je bila tudi
njegova slika. »Glejte, to je duhovnik, ki vam je ozdravil otroka!« Ni bilo dvoma,
bil je on. Oba sta ga takoj prepoznala.
Dne 10. aprila 1888 je gospa, ki je, kakor je bila prepričana, čudežno ozdra-
vela od neke bolezni po priprošnji blaženega don Boska, poslala pisno poročilo
don Rui. Vendar ne vemo, kje je to pismo končalo. Tudi žena ni nič vedela za to,
ker je 13. aprila 1891 spet pisala. Grizla jo je vest, da ni storila zadosti za to, da
bi ljudje spoznali veliko in izredno don Boskovo dejanje. Med drugim je pisala:
»Priče, ki jih lahko vprašate, še živijo in o tem vam pričajo. Vendar ne vprašujte
župnika pri Saint-Rambertu, ker on ne verjame v don Boskovo svetost. Jaz sto-
rim vse, da bi pomagala don Boskovim ustanovam, on pa pravi, da naj ne uvaja-
mo izrednih del, ker da je vse prazna domišljija, in da imamo v Franciji zadosti
svojih dobrih ustanov … Če bi hotela napisati vse sitnosti, ki sem jih imela s
tem duhovnikom v Saint–Rambertu, in pripovedovati o vseh čudovitih dokazih
pomoči, ki sem jih na priprošnjo don Boska izkusila od Marije Pomočnice, ne bi
bila zadosti cela knjiga. Naročite kakemu dobremu duhovniku, da razišče te do-
godke in vpraša priče, kot je na primer župnik v Breuilu, župnik v Bois-d'Oingt
pri Lyonu ali župniku Diemazu pri Viennu.«
So na to pismo odgovorili? Naši arhivi molčijo. Hčerka gospoda Clémenta,
od katere smo prejeli dolgo pismo z dne 18. aprila 1932, živi v Lyonu (136 Av-
eneue de Saxe), ki je žena gospoda Duranda. Njena mati je umrla leta 1914. In
njen oče 1925. Njen brat, ki je bil čudežno ozdravljen, je živel do 1928. Imel je
tumor na možganih. Zdravniki so napovedovali težko smrt. Vendar je umrl zelo
mirno, kar so spet pripisali don Bosku.6
Mirabilis Deus in Sanctis suis! [Čudovit je Bog v svojih svetnikih!] Toda Božji
6 Medtem ko so šle te strani v tisk (1. junij 1933), smo zvedeli, da je gospa Durand 23. januarja
1933 umrla. Njena hči je pripovedovala našemu sobratu don Siméoniju (pismo iz Mulatière, 30.
maj 1933), da je njena mati zadnje trenutke življenja doživljala brez vse bolečine in da je to pri-
pisovala blaženemu.

45.4 Page 444

▲back to top
444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
svetniki so take dogodke jemali za razlog, da so se še bolj poniževali. Don Bosko
je bil prepričan, da če bi Bog našel za svoja dela kako manj uporabno orodje, kot
je bil on, bi si izbral. Ko je govoril tem, in to je storil pogosto, so poslušalci brali z
njegovega obraza iz načina izražanja, da govori resnico iz globokega notranjega
prepričanja. Nič manj pristno ni priznanje na koncu njegovega življenja, ko je
dejal: »Koliko čudežev je storil Bog med nami. Toda koliko več bi jih lahko bilo,
če bi don Bosko imel več vere!« Zato je rotil svoje sinove, naj ne bodo nikdar
nehvaležni in bi kaj dobrega pripisali sebi in ne Bogu, ki po svoji preudarnosti
skrbi zanje na svetu.

45.5 Page 445

▲back to top
DODATEK – DOKUMENTI
1. DOGOVOR ZA ŽUPNIJSKO SLUŽBO V MARSEILLU
Med opatom Boskom, ustanoviteljem in vrhovnim predstojnikom Družbe sv. Franči-
ška Saleškega v Turinu, ter Delniško družbo (Société anonyme) hiše Beaujour v Marse-
illu je bil sklenjen naslednji dogovor:
I. člen
V želji, da bi opat don Bosko pokazal svojo hvaležnost za velikodušno pomoč, ki mu
jo je Družba Beaujour izkazala s tem, da mu je omogočila v Marseillu odpreti zavod
njegove Družbe, se obvezuje, da bo dajal župnijski cerkvi svetega Jožefa (intra muros)
[znotraj zidovja] toliko duhovnikov, kolikor jih bo želel gospod župnik, če bo to zdru-
žljivo z delom v oratoriju. Vsak duhovnik bo prejel sto frankov na mesec.
II. člen
Opat Bosko želi, da bi njegovi duhovniki opravljali vse župnijske posle, ki jim jih bo
zaupal gospod župnik in ki so v navadi v Marseillu za zakristijske ali pomožne duhov-
nike.
III. člen
Opat Bosko bo naročil članom svoje Družbe v Marseillu, da bodo dali na razpolago
dečke, ki so potrebni za službo pri oltarju in za izvajanje cerkvene glasbe v župnijski
cerkvi sv. Jožefa. Gospod župnik bo sam določil število dečkov, ki jih bo potreboval, gle-
de na število teh, ki bodo sestavljali maîtrise [otroški cerkveni zbor].
IV. člen
Dečke, ki sestavljajo maîtrise sv. Jožefa, bodo poučili o ceremonijah očetje Oratorija in
se ne bodo udeležili nobenega cerkvenega obreda brez nadzora duhovnikov Oratorija.
V. člen
Obleko, v katero bodo oblečeni dečki pri službi oltarju ali pri kakem obredu v cerkvi,
in vse, kar je potrebno za pevsko šolo kakor tudi za vzdrževanje in stanovanje, bo pla-
čala cerkev sv. Jožefa.
VI. člen
Pevovodjo, ki ga bo izbral opat Bosko v soglasju z gospodom župnikom, bo plačevala
ustanova sv. Jožefa. Dečke bo poučeval glasbeno teorijo in petje maîtrisa. Ta glasbeni
pouk in petje se bosta opravljala vsak dan pod vodstvom kakega patra Oratorija.
VII. člen
Dečki, ki bodo sestavljali maîtrise, se bodo odpravili k sv. Jožefu na vsako zahtevo
gospoda župnika.

45.6 Page 446

▲back to top
446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
VIII. člen
Dečki maîtrisa se bodo udeleževali katekizma v župniji in bodo vedno pod nadzorom
kakega patra iz Oratorija.
IX. člen
Prvo obhajilo bodo dečki maîtrisa prejeli pri sv. Jožefu.
2. DOGOVOR ZA ST.-CYR IN NAVARRE
Dogovor sta sklenila gospod Pierre Ernest Dominique Biver in v imenu delniške
družbe Beaujour s sedežem v Marseillu, Rue Beaujour št. 9, po odloku, ki mu ga daje
odbor družbe z dne 27. januarja 1879, na eni strani in duhovnik don Bosko, prebivajoč
v Turinu (Italija) v lastnem imenu kakor tudi v imenu gospoda opata Jacquesa Incenta,
ravnatelja Sirotišnice St.-Isidore, stanujočega v St.-Cyru (Var). Dogovor mora biti potr-
jen v teku enega tedna, začenši z današnjim dnem.
I. člen
Delniška družba Beaujour z dvanajst tisoč franki v štiriindvajsetih delnicah po petsto
frankov, vsaka pa bo v soglasju z dogovorom z gospodom Siffrein Blancom in njegovim
kolegijem v Marseillu 13. januarja 1877 dvignila to glavnico na sto dvajset tisoč frankov
z izdajo dvesto šestnajst novih delnic po petsto frankov vsaka.
II. člen
Kot garancijo teh novih delnic bo Družba prevzela hipoteko na nepremičnine, ki jih
opat Vincent poseduje v departmaju Var tako v Craud'Hyères kakor v občini St.-Cyr, in
to z vsemi pripadnostmi in pritiklinami nepremičnin.
III. člen
Nepremičnine, o katerih je govor v prejšnjem členu, so po zagotovilu gospoda Vin-
centa brez dolgov, izvzemši oseminpetdeset tisoč frankov za različne hipotekarske in
pisarniške stroške, ki jih bo prevzela Družba in bo plačala osem tisoč frankov takoj po
dogovoru, kakor je predpisano v členu 4 in 30 zakona z dne 25. julija 1867, drugo pa v
času izplačevanja, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih.
IV. člen
Sto šestnajst delnic z dvesto šestnajstimi novimi delnicami bo izdano v njihovi imen-
ski vrednosti po petsto frankov; eno četrtino bo treba izplačati ob vpisu, preostalo pa v
skladu s predpisi, ki jih bo izdal upravni odbor v smislu predpisov člena V.
Po nakupu novih delnic bodo imeli prednost lastniki starih delnic, in sicer v soraz-
merju z že kupljenimi delnicami, vendar morajo to sporočiti v enem tednu po prepisu
delnic.
V. člen
Ko bo Družba postala dokončna lastnica nepremičnin gospoda opata Vincenta, jih bo
posodila don Bosku na način, kakor že poseduje v Marseillu posest v Beaujourju št. 9,
to je za dobo petnajst let. Letna najemnina bo znašala dva tisoč frankov, ki jih bo plačal
ob vsakem koncu vsakega leta z možnostjo, da podaljša ta dogovor za nadaljnjih pet-
najst let tako, da bo svojo ponudbo dal Družbi Beaujour tri leta pred iztekom pogodbe.
Pogoji, ki jih je don Bosko že sprejel, so naslednji:
1. Nepremičnine bodo namenjene ciljem, nakazanim v 1. členu Pravilnika Družbe in
v noben drug namen in zlasti, da bodo dobili brezplačni pouk v šoli in delavnici dečki

45.7 Page 447

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
447
iz doma Beaujour. Ta pogoj bo izplačan s prispevkom štiri tisoč (4000) frankov na leto.
2. Prevzel bo vse potrebne dajatve, tako delovne kakor prostorske.
3. Prevzel bo stroške za vsa popravila za čas pogodbe, razen za tista, ki jih zakon
nalaga lastnikom.
4. Dovoljeno mu bo na lastne stroške spremeniti in obnoviti vse, kar bo imel za pot-
rebno, da le ne bo v nevarnosti trdnost dosedanjih zgradb.
Ta dogovor daje pravico do prejema dva tisoč frankov (2000) na leto.
VI. člen
Po podpisu gospoda opata Vincenta mora don Bosko dodati naslove lastništva, ki
jih bo pregledala za to določena komisija. Gospod opat Vincent bo dobil pravice, ko bo
izpolnil zahteve hipoteke.
VII. člen
Generalni zbor Družbe si pridružuje pravico, da vnese tiste popravke, ki se mu bodo
zdeli primerni. Delničarjem se bodo izplačevale 4,5–odstotne obresti na vloženo glav-
nico, vsi presežki pa bodo šli v skupni sklad, ki se bo v primeru razpustitve delil med
vse člane Družbe.
VIII. člen
Obe strani se strinjata s sedežem v Marseillu pri gospodu Biveru v hiši Beaujour,
medtem ko bo don Bosko posloval po gospodu opatu Vincentu v hiši Beaujour v Rue
Beaujour št. 9.
Napisano in podpisano v dveh izvirnikih v Marseillu dne 28. januar 1879, prebrano
in potrjeno.
3. PET DON BOSKOVIH PISEM IZ MARSEILLA DON RUI
A
Predragi don Rua!
1. V rokah imamo zelo velika dejanja in potrebno je veliko molitev, da bo vse dobro
uspelo.
2. Pošlji v San Benigno pregledno komisijo in uredi tako, da bo mogoče maja že za-
sesti stavbo.
3. Skrbi za zdravje učitelja Marchisia in dragega Ramondina.1 Vsak dan prosim za-
nju pri sveti maši. Molil bom za vse, ki mi jih boš priporočil, in za vse, ki jih je Bog prav-
kar poklical k sebi.
4. Tukaj v Marseillu nujno potrebujemo krojaškega mojstra in koga, ki bi skrbel za
majhen vrt in druga podobna dela. Če ni mogoče, takoj sporoči, da bomo poskrbeli
drugače, čeprav z velikimi žrtvami.
5. Glede 2000 frankov sem pisal nujno pismo ekonomatu. Pojdi h gospodu komen-
datorju Alasii in ga vprašaj v mojem imenu, kaj je treba storiti, da bi dobili, kar nam je
nujno potrebno.2
1 Prvi je klerik z zaobljubami in drugi duhovnik.
2 Minister za pravosodje je z ministrskim odlokom 17. marca 1875 dodelil don Bosku 2000 lir iz
glavnice Kraljevega ekonomata v Turinu. Leta 1879 je tisti ekonomat na predlog komendatorja
Alasia in po naročilu ministrstva izplačal enako vsoto. Sporočilo pa je prejel komaj 21. avgusta.

45.8 Page 448

▲back to top
448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
6. Moje zdravje je na splošno zadovoljivo. Levo oko se ni poslabšalo, desno se je malo
izboljšalo. Sedaj že berem Le Citoyena, kar mi je bilo pred dvema mesecema nemogoče.
7. Za vse naj bo zahvaljen Gospod. Pozdravi naše drage fante in se jim zahvali za mo-
litve. Bog naj jih vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti.
8. Zadevo don Picchiottina prepusti popolnoma grofu Caysu, ki jo dobro pozna, tako
kot voljo gospoda, ki je napravil oporoko.
9. Zavzel se bom za don Mella, vendar ne vem, kako bi mogli urediti celo zadevo.
10. Za praznik sv. Frančiška Saleškega ne bom mogel biti v Turinu. Obhajajte ga čim
bolj slovesno. Zahvalite se vitezu Catlinettiju,3 kateremu bom ob prihodu izročil daril-
ce, ki bo ugajalo njemu in njegovi soprogi.
11. Pripraviti moramo zborovanje za praznik sv. Frančiška Saleškega;4 predlagam
Alassio ali Sampierdareno. Mogoče bi se zbrali 3. februarja. Lahko bi prišel tudi z don
Durandom in s kom drugim, ki ga imaš za primernega ad hoc. Povej mi svoje mne-
nje o primernosti časa in kraja. Šel bi v Turin, vendar bi to prekinilo moje načrte. Don
Ronchail ti bo sporočil druge novice. Pozdravi v mojem imenu vse sobrate in fante in
imej me za svojega najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
Marseille, 11. januar 1879
B
Predragi don Rua!
1. Če srečaš gospoda Scanagattija,5 se mu lepo zahvali v mojem imenu in mu povej,
da se ga vsak dan spominjam pri sveti maši.
2. Postavitve spomenika dragemu don Bardessonu6 se bom rade volje udeležil, ven-
dar ne kot član odbora. Ti nimaš časa, poleg tega je še veliko drugih razlogov.7 Bilo bi
želeti, da bi vzeli življenjepis Ateneja,8 ga oblikovali v našem duhu in priobčili v Bolle-
tinu.9 Menim, da si zasluži tako pozornost.
3. Če moreš, obišči ali pošlji koga, da obišče mojega dragega Tonella10 in starega pri-
jatelja Ferrera, če sta še pri življenju.11 Rade volje jima pošiljam poseben blagoslov in
3 Prejel je povabilo, da bi prevzel vlogo vodje pri prazniku sv. Frančiška Saleškega.
4 Se pravi zborovanja ravnateljev ob tem prazniku.
5 Michele Scanagatti, star prijatelj Oratorija. Prim. Lemoyne, MB III, str. 50; MB IV, str. 430 [BiS III,
str. 39; BiS IV, str. 267].
6 Opat don Massimiliano Bardessono, Turinčan iz plemenite rodbine, velik govornik, ki so ga ljubili
reveži in je bil goreč sotrudnik.
7 Ker je bil pokojnik eden izmed duhovnikov, ki so padli v nemilost pri ordinariju, bi bilo vsako
čaščenje lahko izraz nasprotovanja njegovi ekscelenci. Unità Cattolica je v članku 19. januarja
1879 navedla med darovalci za dosmrtne slovesnosti in spomenik opatu Bardessonu »tudi Mi-
haela Ruo, generalnega prokuratorja salezijanske družbe«. S tem naslovom ga je imenovala tudi
Gerarchia Cattolica leta 1879 (str. 411).
8 Turinski časopis rosminijanske smeri, ki ga je ustanovil in urejal teolog Biginelli.
9 Bollettino Salesiano, februar 1879, str. 8. Prim. tudi marec, str. 11.
10 Senator Michelangelo Tonello je umrl v Turinu 2. decembra 1879. Prim. Lemoyne, MB VIII, str.
531 [BiS VIII, str. 373].
11 Eden izmed tistih, ki jih je don Bosko v lastnoročnem spisu imenoval za prve učitelje Oratorija.

45.9 Page 449

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
449
se ju spominjam pri sveti maši.
4. Svojemu vedno dragemu don Remondinu pošiljam iz vsega srca blagoslov Marije
Pomočnice. Spodbudi ga in poskrbi, da mu ne bo nič manjkalo.
5. Pripravi torej stvari za Alasio 3. februarja. Hišam v Franciji in Bordigheri ni treba
sporočati. To bom storil sam med potjo.
6. Iz pisem grofu Caysu in don Chivarellu boš dobil nekaj novic.
7. Od denarja gospoda Sigismondija smo dali 200 frankov gospodu don Emiliu Rug-
gieriju12 za maše, ki jih je daroval po našem namenu; 50 frankov (petdeset) odvetniku
Leonoriju za izdatke na račun pri Kongregaciji za škofe in redovnike. O vsem sem se
domenil z don Roccom.13
8. Kar se tiče profesorja Nuca (?): omnia probate, quod bonum est tenete [vse preizku-
šajte, in kar je dobro, obdržite].
9. Če odvetnik Carlo Rossi želi zapustiti Družbo, ga prosite, naj vsaj poplača stroške,
ki jih je Družba imela z njim.
10. Moje zdravje se je malo izboljšalo. Bodi zahvala Gospodu in našim fantom, ki so
toliko zame molili.
11. Naše zadeve tukaj dobro potekajo. Ko boš prejel to pismo, bo verjetno že vse skle-
njeno. Takoj ti bom poročal. So zelo pomembne za moralni, gmotni in religiozni razvoj.
Močno potrebujem molitev. Če mi fantje želijo zelo ustreči, naj opravijo tridnevnico
obhajil in molitev po mojem namenu za dober izid zadev, ki jih imamo v rokah. Zagoto-
vi jim, da bom ob vrnitvi poleg molitev poskrbel tudi za njihovo veselje. Pripravili bomo
slovesen praznik, ki se bo raztegnil tudi v obednico in kuhinjo.
12. Župnik pri sv. Jožefu je vedno naš velik prijatelj in zaščitnik. Zelo je bil vesel vaših
pozdravov in vam jih iz vsega srca vrača. Milost našega Gospoda J. K. naj bo vedno z
vami, da boste mogli vztrajati v njegovi sveti službi vse do konca našega smrtnega živ-
ljenja. Ainsi soit-il [tako bodi].
Imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Marseille, 21. januar 1878
P. S.: Zadnjo nedeljo so fantje iz Navarra pripravili v Sollies–Pont, vasici nedaleč od
zavoda, mašo Svetega Detinstva in Tantum ergo skladatelja Doglianija in se dobro odre-
zali. Nabirka je navrgla 110 frankov. Tako se slava Oratorija širi po Franciji. Don Bosko
posebej pozdravlja vratarja Valentinija Geddo iz pete gimnazije in njegovega prijatelja
Cottinija.14
Kmalu bom pisal.
Najvdanejši v J. K.
duh. G. Ronchail
12 Kaplan hiše Grazioli pri cerkvi Del Gesù v Rimu.
13 Odvetnik Leonori je od Tajništva za breve prejemal vsote, ki naj bi jih pošiljal v Alassio za fanta
Fraschettija, konviktovca v zavodu. Tokrat je dobil vsoto, ki mu jo je bil dolžan don Bosko.
14 Familijant, ki je bil odgovoren za obednico. Don Ronchail je lahko dodal ta pripis, ker je pisal
druge dele pisma po don Boskovem nareku, prvi del pa je pisal nekdo drug.

45.10 Page 450

▲back to top
450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
C
Predragi don Rua!
1. Zaradi cele vrste dogodkov moramo naše zborovanje prenesti s 3. na 6. februar. To
ti sporočam, da boš mogel dati podrobne napotke.
2. Prišel je Nasi in upam, da mu bo uspelo na njegovem mestu.
3. Prihodnji torek bomo, tako upam, šli v St.-Cyr; tukaj bomo položili tudi 60.000
frankov, ki so jih zbrali naši dobrotniki.
4. Tukaj kupujemo za nas, ne da bi imeli izdatke, in delamo dolgove na račun Druž-
be.15
5. Po St.-Cyru bomo šli v Toulon, Sollies-Pont, Navarre in potem v Nico.
Bog naj nas vse blagoslovi in moli zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Marseille, 24. januar 1879
D
Predragi don Rua!
Prilagam pismo, ki ga izroči gospodoma Catlinettijema. Poskrbi, da bo kdo namesto
mene naredil prijeten vtis v korist našega Oratorija.
Danes ob dveh bodo sklenjene za nas vse zelo pomembne pogodbe. Vse je pripravlje-
no v našo korist. Upam, da se bo vse sklenilo po svetih Božjih načrtih. Jutri se moram z
gospodom župnikom odpraviti v Aix zaradi zelo pomembne zadeve. Pojutrišnjem bom,
če ne bo prišlo vmes kaj zelo pomembnega, odpotoval v Saint-Cyr in Navarre. Naše
zadeve tukaj čudovito napredujejo, bi rekli svetni ljudje, mi pa pravimo, da napredujejo
na čudežen način. Naj bo vedno hvaljena in češčena sveta Božja volja. Pozdravi don
Laga Macckierna in Buzzettija. Prisrčno pozdravi vse naše drage prebivalce v hiši. Mo-
lite zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Marseille, 27. januar 1879
P. S.: Že šest dni nisem prejel nikakršnega poročila iz Turina.
F
Predragi don Rua!
1. Če gre bolezen don Remondinija na slabše, ga pripustite k večnim zaobljubam.
Pozdravi ga in mu zagotovi moje molitve.
2. Hudo mi je zaradi smrti Tonellija, vendar se zahvalimo, da je bila ta smrt Bogu po
volji.
3. Nikakršne težave, da Anzini gre, vendar naj skuša povrniti stroške, ki jih je Družba
imela z njim.16
4. Vse, kar je treba storiti in odločiti, bomo določili 6. februarja v Alassiu.
5. Kar piši don Picchiottinu za P. Mello, če še nisi (Nadaljujem v Nici).
2. februar
15 Don Bosko je na svojo pest z denarjem dobrotnikov kupil stavbo blizu hiše Beaujour.
16 To je velikodušno storil (prim. MB XI, str. 346 [BiS XI, str. 217]).

46 Pages 451-460

▲back to top

46.1 Page 451

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
451
6. Poizvedi ali pošlji koga v mojem imenu k don Vallauriju, da poizve o njem in nje-
govi sestri Teresi. Pozdravi ju, in če imata kaj za Rim, zapiši in mi boš povedal, ko boš
v Alassiu. Zagotovi jima moje molitve. Vprašaj ga tudi, kako daleč je že s prevodom (2.
izdaja) Preskrbljenega mladeniča. V Franciji ga zelo radi berejo in zelo povprašujejo po
njem.17 Naj ti da tudi osnutek za naslovno stran Osnov katoliške vere.
7. Ponovno prosi markiza Giovannija Scarampija glede prevoda knjižice Ustanova
Marija Pomočnica za poklice itn.
8. V Marseillu smo vse sklenili v največjo korist naše Družbe. Obiskal sem St.-Cyr in
Navarre. O vsem bomo govorili 6. februarja. Lahko sporočiš vsem prijateljem, da ima-
mo na voljo tisoč johov za gojenje artičok.18
9. Privedi iz Turina tiste, ki se ti zdijo najbolj primerni. Prav bo, če bosta med temi
grof Cays in don Barberis, razen če sta zadržana. Prinesi s seboj nekaj izvodov Ustanove
Marije Pomočnice. Prav bo tudi, če priporočimo branje hišnega pravilnika in odlokov
generalnega kapitlja. Daj ustrezna opozorila za dan zborovanja. Jaz in don Ronchail z
don Caglierom se bomo našli à notre place [na našem mestu] v sredo zvečer.
10. Glede del, ki jih moramo opraviti v šoli, se bomo dogovorili prihodnji četrtek.
Tukaj je čudovito vreme, kakor naš april v Turinu. Bogu hvala za zdravje v vseh naših
domovih; samo ena sestra v Navarru in druga v Nici sta kar zelo bolni.
11. Povej don Lazzeru, da sem z veseljem prebral njegovo pismo in pričakujem nje-
govih čudežev.
12. Prinesi mi novice o Ghioneju in Ghiglioneju.19 Pozdravi ju v mojem imenu.
Reci don Saviu, da je obširno polje zanj: naj pripravi koruzo in deteljo.
Lepo pozdravi vse naše gojence skupaj z novinci in Giuliom Augustom. Bog naj vas
blagoslovi in imej me v J. K. za največjega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Marseille, 27. januar 1879
P. S.: Reci don Bertu, da sem popolnoma brez njegovih novic.
En očenaš in zdravamarijo za rokopisce.20
4. ZDRAVNIŠKO POTRDILO O ČUDEŽNEM OZDRAVLJENJU
Podpisani D'Espiney, doktor zdravilstva v Hyèresu (Var), potrjujem, kar sledi:
Gospo vikonteso Villeneuve Flayore je po 27. avgustu 1870 v presledkih napadala vro-
čica, ki je nisem mogel popolnoma ozdraviti. Najrazličnejša zdravila, zdravilišča in spre-
memba podnebja so sicer delno omilili napade, niso pa jih mogli popolnoma odpraviti.
Nekega oktobra 1876 se je gospa ranila in smo jo zdravili, toda pozneje se ji je vne-
la trebušna mrena, kar je še povečalo vročične napade. Njeno življenje je bilo v resni
nevarnosti, in četudi bi ozdravela, bi ostala slabotna. Organska poškodba je povzročila
nove zaplete: povečanje jeter in vranice z vedno večjo malokrvnostjo.
17 Francoska izdaja je bila 1876 (prim. MB XII, str. 107 [BiS XII, str. 73]).
18 Piemontski dovtip.
19 Prvi duhovnik, drugi brat.
20 Drugi del pisma je don Caglierova pisava.

46.2 Page 452

▲back to top
452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ta obolenja so me skrbela in zato sem svetoval spremembo zraka za daljšo dobo in
tako je gospa Villeneueve 21. januarja 1879 odšla v Nico. Vendar ji to ni pomagalo in jo
je spet napadla močna vročica.
To stanje je trajalo, dokler je 3. februarja 1879 ni obiskal velečastiti oče don Bosko,
nakar mi je gospa Villeneuve pisala, da je popolnoma ozdravela, da lahko sama, brez
tuje pomoči hodi na dolge sprehode, da je dobila dober tek, da nima več vročičnih na-
padov in da so povečana jetra in vranica spet normalni. Telo pa je spet kot nekoč.
Dne 5. maja 1877 sem se prepričal, da so bile trditve gospe Villeneueve popolnoma
osnovane, da ne kaže sledov preteklih obolenj in je popolnoma zdrava.
Čutim se srečnega, da lahko podam to potrdilo
Despiney
zdravnik
Hyères, 15. maj 1879
5. PISMO GOSPODA ROSTANDA DON BOSKU
… Radi bi me pohvalili za vse, kar sem storil v korist vaših ustanov, in to na način,
ki ga jaz ne sprejemam. Bil sem le zelo skromno in nezavedno orodje v rokah Božje
previdnosti, katerih navdihovalec je bil naš velečastiti župnik pri Sv. Jožefu, ki so mu
pomagale osebe, ki ga obdajajo.
Toda vi, dragi moj oče, ste tisti človek, ki je prišel kot pravi odposlanec Božje pre-
vidnosti. Z vašo izredno izkušnjo Božjih reči ste rešitev vprašanja, ki so o njih toliko
razmišljali dobri ljudje. Ti so se ob zmešnjavah in težavah, v katerih smo, vpraševali, na
kak način bi mogli rešiti našo družbo, ki je v skrajni nevarnosti.
Toda kaj naj bi bilo bolj učinkovito za zagotavljanja Božjega kraljestva na zemlji, kot
je širjenje evangeljske luči?
V Marseillu ste hoteli ustanoviti skupnost vašega reda, za kar vas ne bomo mogli
nikdar zadosti pohvaliti. Če boste dali ustanovi Rue Beaujour kakor tudi Oratoriju sv.
Leona ves razmah, ki sta ga zmožna, nihče ne dvomi, da bo prišlo iz vaših rodovitnih
rok na stotine mladih ljudi, ki bodo pomnožili Gospodovo vojsko.
Vaši vojaki, dragi moj oče, bodo vsi ti mladi delavci, ki ste jim omogočili prvo znanje
in ki bi, kakor so to hoteli, šli v prihodnost iz šol brez Boga in tako okrepili vrste najhuj-
ših sovražnikov družbe.
Ker pa so deležni krščanske vzgoje, poučeni o pravi znanosti, zadovoljeni v svojih
strokovnih težnjah, bodo nekega dne velika vojska dobrega proti zlu.
Lahko ste prepričani, da bomo sledili velikodušnim navdihom vaše gorečnosti in vam
pomagali udejanjiti trojno dobro:
1. Ustanovitev salezijanskega noviciata, ki naj bi v Franciji pospeševal mladinske
ustanove: noviciat, v katerem bi se vzgajali duhovniki, kleriki, laiki, ki bodo sejali v
zemljo naše nesrečne domovine rodovitne ideje dobrega, katerih apostol ste postali.
2. Domove za študente, kjer boste gojili cerkvene poklice. To delo je danes toliko bolj
potrebno, ker se duhovi navdušujejo za zemeljske stvari in nič ne razumejo o velikih
stvareh večnosti. Tako dobimo od časa do časa kak redek poklic za duhovništvo.
3. Končno ustanove za delavsko mladino, ki bo tako dobila strokovno izobrazbo in
obenem pomnožila vrste krščanskih delavcev. To bo miren protest proti navadam da-

46.3 Page 453

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
453
našnjega časa, v katerem oznanjajo samo pravice ljudstva, ne poučujejo pa ga o njiho-
vih dolžnostih.
V tako velikodušni deželi, kot je Francija, se bodo vaše ideje hitro razvijale in obliko-
valo se bo prepričanje, to vam lahko zagotovim, dragi moj oče, da vam bodo v mejah
svojih možnosti pomagali pri izvedbi vaših načrtov.
Sprejmite zagotovilo mojega spoštovanja in vdanega sodelovanja.
Jules Rostand
Marseille, 12. februar 1879
6. NENADNI NADŠKOFOV OBISK V ORATORIJU
Predragi oče, velečastiti don Bosko!
Včeraj je naš Oratorij počastil velik obisk, ki je dal priložnost za vrsto različnih
domnev. Ker so pripravili igro o svetem Pankraciju, so med drugimi povabili tudi tajni-
ka monsinjorja nadškofa kanonika Chiusa. Včeraj zjutraj je prišel v vratarnico služab-
nik njegove vzvišene uglednosti, vprašal za točno uro začetka predstave in najavil, da
se bo predstave udeležil tudi gospod nadškof. Ne morem vam našteti vseh razlag, ki so
se pojavile ob tem naznanilu. Ob četrt na dve je bila oratorijska godba pripravljena, da
bi počastila njegov prihod. Ker pa je prišlo že veliko gostov in je bila ura že zdavnaj čez
dve, se je morala godba odpraviti v gledališko dvorano, da je tam zabavala navzoče. Ob
pol treh je prišel msgr. nadškof in sprejeli so ga don Lazzero, don Branda, msgr. Belasio
in nekateri drugi duhovniki Oratorija, med njimi tudi vaš najponižnejši sin. Ko so ga
spremljali v dvorano, so mu razložili, da ga godba ob tem njegovem prvem obisku ni
mogla sprejeti in pozdraviti, ker je morala igrati zbranim gostom v gledališču. Njegovo
ekscelenco so nato navdušeno pozdravili s ploskanjem in himno, ki so jo zapeli njemu
v čast. Po himni je eden izmed fantov zelo ljubeznivo pozdravil gospoda monsinjorja,
se mu zahvalil za obisk in na kratko podal spored večera. Njegova ekscelenca je bil zelo
zadovoljen in okoli stoječim izrazil svoje občudovanje fanta, ki je tako mojstrsko izrekel
pozdrav.
Na monsinjorjevi desnici je sedel msgr. Scotton in na levici msgr. Bellasio. Na eni in
drugi strani je bilo več duhovnikov, med njimi nadškofov tajnik, don Lazzero, don Sala
in tudi jaz, ki sem sedel ob msgr. Belasiu. Njegova ekscelenca je bil, kakor je bilo mogoče
videti, zelo zadovoljen z vsem, kar je tudi pokazal svojim sosedom tako s ploskanjem
kot tudi z besedami. Večer smo prebili v splošnem zadovoljstvu in njegova ekscelenca
je to izrazil tudi don Lazzeru in nam, ki smo ga pospremili do kočije. V tem me potrjuje
tudi pripetljaj, ki se je zgodil. Po prvem dejanju je moral msgr. Belasio oditi, da je uredil
vse za svoj odhod (odšel je danes zjutraj) v južno Italijo. Imel sem čast, da sem zasedel
prostor na levici njegove ekscelence. Ko smo v odmoru čakali na začetek drugega deja-
nja, sem lahko slišal velespoštovanega msgr. Scottona, kako je govoril o prednostih in
pomanjkljivostih takih predstavitev svetnikov. Dejal je, da v njegovih krajih takih pred-
stav ne dovoljujejo, ker zaradi človeških pomanjkljivosti igralcev zmanjšujejo njeno ve-
rodostojnost. Jaz se pogovora nisem udeležil, vendar sem se bal, da Scottonove besede
(scottare – opeči) ne bi preveč opekle in da monsinjorju predstava ne bi bila kaj prida
všeč. Bilo mi je v zadoščenje, da njegova ekscelenca ni odgovoril na posredno kritiko,
spremenil pa je pogovor, ker ni odobraval sklepa.

46.4 Page 454

▲back to top
454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
V mojem razmišljanju me je še zlasti spodbudilo, da je v določenih trenutkih sam
nagrajeval igralce s tem, da je začel ploskati in so potem za njim ploskali tudi drugi.
To je kratko poročilo o današnjem dnevu, ko so v Oratorij prišli mnogi povabljenci in
videli monsinjorja v naši hiši, čemur so se na začetku močno čudili, na koncu pa je bilo
to povod za zadovoljstvo in odobravanje.
Spominjajte se, dragi oče, sinov, molite za nas in nam pošljite svoj sveti blagoslov;
zlasti še tistemu, ki ga najbolj potrebuje. To je vaš najponižnejši in najvdanejši sin.
don Carlo Cays
Turin, 21. februar 1879
7. TURINSKI PREFEKT PRIPOROČA NEKEGA DEČKA SIROTO
Kraljeva prefektura
Pokrajina Turin
Oddelek 5–št. 688
Prosim vašo uglednost, da bi vzeli v pretres žalostno stanje družine, ki je ostala brez
staršev in brez sredstev za preživljanje. Najstarejši je star 22 let, pa jih zaradi zaostale-
ga razvoja kaže samo 14. Gre za družino umrlega Giuseppeja, ki je stanoval na Via Santa
Clara št. 30. V družini je deset oseb obojih spolov in nujno potrebno je, da jih nekaj
sprejmejo dobrodelne ustanove našega mesta. Zelo bi bil vesel, če bi vaša uglednost
mogla sprejeti katerega izmed njih, kakor menim, da bodo storile tudi druge dobrodel-
ne ustanove, ki sem jih prosil za to uslugo.
Toplo priporočam to nesrečno družino vaši uglednosti in vam bom zelo hvaležen za
odgovor na to mojo prošnjo.
Za prefekta
T. De Amicis
Turin, januar 1879
8. PISMO DON BOSKU O ZADEVI ŠOL
Velespoštovani in velecenjeni gospod don Bosko!
Ko sem zapuščal Via di Tor dei Specchi in so še bile uradne ure, sem se napotil narav-
nost na prosvetno ministrstvo, kjer sem izvedel, da sta 3. in 4. pisarna za srednje šole
dne 4. februarja pisali šolskemu inšpektorju v Turin, da naj poskrbi za izvajanje zako-
na v zadevi gimnazije Oratorija sv. Frančiška Saleškega, vendar brez kakih odločilnih
ukrepov.
Prav tako sem zvedel, da celotna zadeva ne prihaja od prosvetnega ministrstva, tem-
več od krajevnih oblasti, od šolskega inšpektorja, se pravi Pokrajinske uprave, ki zah-
tevata poseg ministrstva.
Tisti, ki je na Piazzi Minerva v podrejeni stopnji odgovoren za to zadevo, je strupeni
komendator Barberis.
Če vaša uglednost meni in želi, da bi v vašem imenu šel k imenovanemu, ne bom po-
mišljal niti trenutek in takoj izpolnil vašo željo. Če pa pomislimo na trdovratnost tega
človeka, bi se moja ničnost ob njej gotovo zlomila; nikakor pa ne iz moje nepripravlje-
nosti, da bi vam naredil uslugo, temveč edino le zato, da se stvar ne bi slabo končala, se

46.5 Page 455

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
455
mi zdi primerno, da bi ga vi kot njegov nekdanji součenec pozdravili in ga prosili, da me
sprejme v svoji pisarni.
Potem ko sem okušal veter, ki piha na Piazzi Minerva, bom vam mogoče lahko koristil
v Palači Braschi, kjer je vodja kabineta Depetris, komendator Celesia di Vegliasco, bra-
tranec Tommasa Celesia, državnega svetnika, s katerim se dobro razumeva.
Danes bom začel osnutek, ki sem vam ga obljubil. S svojo molitvijo mi pošljite tudi
navdih, ki ga tako zelo potrebujem.
Ne pozabite don Mazza di San Venanzio in me imejte vaši uglednosti vdanega in na
vsak vaš migljaj pripravljenega, da bi vam služil, v čemer morem.
Najvdanejši
Fernando Fiore
Rim, 10. marec 1879 (Hotel Senato)
9. DVOJE SPOROČIL KARDINALU NINI
A. Napori proti namenom protestantov
Prevzvišena eminenca!
Ko so protestanti po zakonski odločbi 1848 dobili pravico, da so lahko svobodno širili
svoje zmote, se je po vseh mestih pojavilo polno evangeljskih odposlancev, ki so s pona-
rejenimi svetimi pismi, s strupenimi knjigami, brezplačnimi šolami in zavodi skušali iz
src katoliških vernikov iztrgati vero v Jezusa Kristusa. Veliko se jih je postavilo v bran
tej povodnji zmote, med njimi tudi salezijanska družba, ki je komaj zagledala luč sveta
in se je s tiskom, širjenjem dobrih knjig, katekizmom, pridiganjem, prazničnimi oratoriji
in dobrodelnimi zavetišči s svojo majhnostjo vključila v ta boj. Čeprav je glavni cilj druž-
be širjenje krščanskih načel med krščanskim ljudstvom, se je vendar takoj začela truditi
za obrambo vernikov pred protestantskim zalezovanjem najpreprostejšega ljudstva in
zlasti mladine. V ta namen je odprla veliko ustanov v krajih, kjer je bila potreba največja.
V mestu Turin so v Oratoriju sv. Alojzija odprli dnevne in večerne šole za zapuščene
dečke, praznični oratorij s katekizmom, pridigami in igrišči. To smo storili zato, da bi
dečke odvrnili od protestantov, ki so v neposredni bližini odprli cerkev, zavetišče in
bolnišnico.
Podobno smo v škofiji Sarzana in v mestu Spezia odprli zavetišče San Paolo, ki ga je
omogočil papež Pij IX. in ga vzdržuje velikodušnost sedanjega papeža Leona XIII., ki
daje 500 lir podpore na mesec. Ta zavod, katerega namen je odtrgati mladino iz prote-
stantskih šol, je v kratkem času zbral 200 otrok, ki so zapustili učitelje in šole zmote in
sedaj obiskujejo šolo resnice. Poleg tega tisoč vernikov istega mesta prihaja v cerkev, ki
smo jo odprli v najeti hiši.
V kraju Vallecrosia v škofiji Ventimiglia je hiša Marije Pomočnice. Tukaj smo v najeti
hiši odprli javno cerkev, osnovno šolo s štirimi sestrami za deklice in štirimi salezijanci
za dečke, ki živijo od miloščine, ki jo vsak dan naprosijo. Protestanti imajo odprto lepo
cerkev, razkošno šolo in zavetišče, vendar so vse te ustanove zapuščene, ker nimajo
učencev. Za odrasle smo poskrbeli tako, da smo neko poslopje spremenili v cerkev.
Z istim namenom, da bi rešili mladino pred nevero, smo odprli zavod v. Leona v Mar-
seillu, začeli šolo v St.-Cyru in v Navarru pri Toulonu, zavetišče Saint Pierre v Nici, siro-

46.6 Page 456

▲back to top
456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tišnico Sv. Vincenza v Sampierdareni in Oratorij sv. Križa v Lucci.
Z istim namenom delujemo v Južni Ameriki, zlasti v zavetiščih v Montevideu in Bue-
nos Airesu.
Bog je blagoslovil napore ubogih salezijancev: tisoče otrok pa tudi odraslih smo iz-
trgali iz nevarnosti zmote, nekatere pa rešili iz mreže sektašev in jih spet pripeljali v
naročje svete Cerkve. Za vzdrževanja teh ustanov nimamo nikakršnih rednih dohodkov
in živimo od dnevne miloščine. Vendar pa danes v Turinu, Spezii in Ventimiglii gradimo
cerkve in zavetišča. Zato prosimo vašo eminenco, da bi nam pomagala tako moralno
kakor gmotno in z nasvetom, kako bi mogli v teh težkih časih nadaljevati delo.
Poleg zaupanja v zaščito vaše prevzvišene eminence in v neizčrpno dobroto svetega
očeta imam visoko čast, da se imenujem vaše prevzvišene eminence ponižnega prosilca.
duh. Janez Bosko
Rim, 12. marec 1879
B. Potrebe misijonov
Prevzvišena eminenca!
Sedanje stanje naših misijonov nam dovoljuje, da se bomo lahko kmalu odpravili med
Indijance in tako uresničili veliko zamisel Pija IX., da bi po otrocih evangelizirali divja-
ke. Bogat vir misijonskih poklicev je Ustanova Marije Pomočnice, ki jo je toplo priporo-
čil Pij IX. in ima sedež v Sampierdareni v Liguriji.
Njegova svetost Leon XIII., ki naj ga Bog dolgo ohrani pri življenju, je blagovolil prositi
našo ponižno družbo za misijonarje, ki naj bi jih poslali msgr. Angelu di Pietro z naro-
čilom, da bi uskladili katoliško hierarhijo v prostranih pokrajinah Paragvaja. Obljubili
smo deset duhovnikov in deset redovnic Hčera Marije Pomočnice, ki naj bi odpotovali
ob koncu tega leta.
Za vzdrževanje zavodov v Turinu in tudi v Sampierdareni, ki pripravljata delavce za
misijone in ki naj bi dali misijonarje za Paragvaj, kakor tudi za vzdrževanje zavodov v
Villi Colón in San Nicolásu, prosim pomoč Svetega sedeža.
Ponižno prosimo za:
1. Cerkveno opremo in druge predmete, kot so mašne knjige, lekcionarji, graduali,
antifonarji itn.
2. Francoske, španske, latinske, italijanske knjige, ki bi mogle služiti misijonarjem.
3. Denarno pomoč, da bi plačali učitelje jezika in pripravili osebno opremo za misijo-
narje in vse, kar je potrebno za potovanje po kopnem in morju do krajev, kamor Božja
previdnost pošilja misijonske delavce.
Predložil sem vaši eminenci potrebe misijonov v Ameriki, sedaj pa vam prepuščam
odločitev o sredstvih za omenjene potrebe.
Dovolite mi visoko čast, da vam poljubim sveti purpur in se imam v največjem spo-
štovanju za vaše eminence najvdanejšega služabnika
duh. Janez Bosko
Rim, 12. marec 1879
10. PROŠNJA SVETEMU OČETU
Don Bosko je svetemu očetu predložil prošnjo za naslednje duhovne darove in odli-
kovanja za zunanje misijone.

46.7 Page 457

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
457
A. Za misijone
Preblaženi oče!
Kleče pred vašimi nogami ponižno sporočam vaši svetosti, da je bilo pred leti pod
naslovom Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu ustanovljeno zavetišče ali seme-
nišče, kjer se pripravljajo delavci za zunanje misijone. Veliko število naših gojencev je
sedaj na Kitajskem, v Avstraliji, v Afriki in več kot sto jih je v Južni Ameriki.
Ta zavod, ki ima več kot 500 gojencev, se je do sedaj vzdrževal z darovi vernikov in v
nekaj primerih tudi s pomočjo Svetega sedeža.
Sedaj pa veliko gmotno pomanjkanje povzroča velike težave in ovira pošiljanje ljudi
v zunanje misijone. Zato si upam prositi vašo svetost, da bi pri Zavodu za širjenje vere
v Lyonu in pri ustanovi, imenovani Detinstvo, rekli besedico v korist naši ustanovi, da
bi nam priskočili na pomoč s kako podporo. Na ta način bi mogli nadaljevati svoj študij,
iskati nove poklice in podpirati tudi druge podobne ustanove, ki delajo za zunanje misi-
jone. Podružnične ustanove semenišča v Turinu so: Zavetišče sv. Vincencija Pavelskega
v Sampierdareni, Zavetišče sv. Petra v St.-Cyru blizu Toulona, Zavod sv. Jožefa v Fréjusu
in končno Ortorij sv. Leona v Marseillu. Imena teh zavodov ne povedo njihovega name-
na, toda vsak lahko ve, zakaj smo te zavode tako poimenovali.
Z največjim spoštovanjem in z globoko sinovsko vdanostjo se imam za vaše svetosti
najponižnejšega in najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Rim, 20. marec 1879
B. Za salezijanske spovednike
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, kleče pri
nogah vaše svetosti spoštljivo prosi za nekatere duhovne darove, ki jih na splošno ima-
jo cerkvene družbe. Ti darovi so:
1. Da bi salezijanski duhovniki, ki so v kaki škofiji dobili dovoljenje za spovedovanje
vernikov, smeli s pooblastilom svojega predstojnika spovedovati gojence in druge pre-
bivalce v hiši, v kateri so.
2. Da bi duhovniki na potovanju po kopnem kakor po morju v misijonskih krajih,
zlasti če so v napol barbarskem okolju, smeli spovedovati vernike, ki bi bili zadosti
pripravljeni, da bi sprejeli zakrament svete spovedi.
(Sv. Pij V., bula Ad immarcescibilem. Benedikt XIV. za krščanske delavce, breve 24.
maja 1751. Klement XIV. breve Supremi Apostolatus za pasijoniste).
Ta dovoljenja bi prišla zelo prav salezijanskim duhovnikom, ki se morajo pogosto
odpravljati iz ene hiše v drugo zaradi majhnega števila duhovnikov in velikega števila
gojencev, katerim bi radi dajali duhovno pomoč. Prav tako resni razlogi svetujejo, da
lahko spovedujejo na poti v misijone, za kar jih je že večkrat pooblastil sveti oče Pij IX.
blagega spomina.
duh. Janez Bosko
ponižni prosilec
Rim, 7. marec 1879

46.8 Page 458

▲back to top
458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
C. Za razširitev odpustkov
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, vrhovni predstojnik salezijanske družbe, ponižno kleče pred
nogami vaše svetosti poroča, kako je papež Pij IX. blagega spomina 9. maja 1876 pode-
lil salezijanskim sotrudnikom razne odpustke in duhovne darove. Sedaj zaradi veliko
dobrega, ki so ga salezijanski sotrudniki dobili iz tega daru zlasti glede sprejemanja
svetih zakramentov spovedi in obhajila, prosi z največjim spoštovanjem vašo svetost,
da bi v svoji naklonjenosti razširili te duhovne zaklade na vse osebe in gojence naših
zavetišč, zavodov, oratorijev in konviktov. To bi bila velika blagodat, ki bi jo radi prejeli
od vaše svetosti v večjo Božjo slavo in duhovno korist fantov, ki jih je Božja previdnost
poslala salezijancem, da bi jih s krščansko vzgojo rešila moralnega propada.
duh. Janez Bosko
ponižni prosilec
Rim, 7. marec 1879
D. Obnovitev privilegijev
Beatissime Pater,
Ioannes Bosco sacerdos salesianae congregationis Rector Maior ad Pedes Sanctitatis
Tuae provolutus humillime exposuit:
Sub die 21 Aprilis 1876 Summus Pontifex Pius Papa IX f. r. concedere dignabatur
sequentes favores et privilegia, quibus congregationum ecclesiasticarum socii genera-
tim gaudent:
1) Superiores alicuius domus Congregationis omnia munia parochialia exercere
possint erga omnes habitatores domus. Hinc omnes Salesiani presbyteri ad audiendas
sacraméntales confessiones jam in aliqua dioecesi approbati, sola superioris deputati-
one huiusmodi habitatores aliosque de familia audire valeant. Iidem confessarii socios
secum iter habentes absolvere possint etiam extra dioecesim, in qua extat domus, pra-
ecipue cum ad exteras missiones proficiscuntur.
2) Habita ratione temporum; et magnae penuriae sacerdotum, praecipue eorum qui
ad exteras missiones mittendi essent, clerici salesiani dummodo necessariis praediti
sint requisitis, extra tempora a sacris canonibus statuta, ordines tum minores tum ma-
iores accipere possint, servatis servandis etiam quoad interstitia quorum dispensatio
semper ad episcopum ordinantem spectabit.
Haec privilegia cum concessa sint ad tempus, quod lapsurum est die vigesima pri-
ma proximi Aprilis anni currentis, humiliter et enixe pro utilitate eiusdem salesianae
congregationis et praecipue domorum quae extra Italiam et in americanis regionibus
adapertae sunt, expostulat ut hi favores et haec privilegia confirmentur et extendantur
in perpetuum etc.
Joannes Bosco Sacerdos.
Romae, die septima Martii 187921
21 Obnovitev privilegijev
Presveti Oče!
Duhovnik Janez Bosko, vrhovni predstojnik salezijanske družbe, je na kolenih pred nogami Vaše
svetosti nadvse ponižno poudaril:

46.9 Page 459

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
459
E. Prošnja za odlikovanje
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, ponižno kleče pred Vami ima visoko čast, da navedem vaši
vzvišeni blagosrčnosti nekatere bogate osebe, goreče katoličane, ki so odločilno poma-
gali pri odprtju raznih salezijanskih zavodov in jih še sedaj pomagajo vzdrževati.
Ker ponižni prosilec ne ve, kako bi se oddolžil tem pomembnim dobrotnikom, prosi
vašo blaženost, da bi jim podelili odlikovanja, ki bi se vaši uglednosti zdela primerna.
Navajam njihova imena:
1) Plemeniti gospod Giulio Rostand, predsednik mnogih dobrodelnih ustanov, dob-
rotnik Oratorija sv. Leona v Marseillu, in nekateri njegovi prijatelji so darovali osem-
deset tisoč frankov, da bi mogli salezijanci odpreti dve poljedelski koloniji za ubogo
mladino v bližini Toulona. Ponižno bi prosil za odlikovanje komendatorja sv. Gregorja
Velikega.
2) Gospod teolog Clemente Guiol, župnik pri Sv. Jožefu v Marseillu, je visoko cenjen
zaradi svoje gorečnosti v pridiganju, spovedovanju in ustanavljanju dobrodelnih zavo-
dov. Z njegovo pomočjo smo v Franciji ustanovili več zavodov in poklonil je sto osem-
deset tisoč frankov hiši Beaujour za Zavetišče sv. Jožefa, namenjeno revnim otrokom.
Prosil bi za odlikovanje tajnega kaplana ali hišnika vaše svetosti.
3) Grof baron Amato Héraud iz Nice je že veliko let pospeševalec in blagajnik novčiča
sv. Petra v tem mestu. Je bogat katoliški mož in ga lahko imenujemo ustanovitelja in
podpornega člana Zavetišča St-Pierre, kjer je sedaj zbranih sto dvajset ubogih dečkov.
Zanj bi prosil naslov viteza sulice in plašča.
4) Gospod Benedetto Pella, plemenit in bogat katoličan iz Este Veneto, je podaril sa-
lezijancem zavod, ki ga je kupil v tem mestu. Zaradi svojih dobrih del v korist revežem
ga imenujejo očeta ubogih. Zanj bi prosil viteški križec katerega koli reda.
ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
10. marec 1879
Dne 21. aprila 1876 je najvišji duhovnik papež Pij IX. s(rečno) v(vladajoč) blagovolil podeliti
naslednje milosti in posebne ugodnosti, ki jih člani cerkvenih kongregacij na splošno uživajo:
1) Predstojniki katere koli hiše Družbe lahko opravljajo vsa župnijska opravila do vseh prebival-
cev hiše. Zato morejo vsi salezijanski duhovnik, ki so že bili v kakšni škofiji potrjeni za poslušanje
zakramentalne spovedi, po sami predstojnikovi presoji poslušati tovrstne prebivalce in druge
člane iz (njihove) družine. Isti spovedniki lahko odvezujejo (od grehov) člane, ki so z njimi na
potovanju tudi zunaj škofije, v kateri stoji hiša, še zlasti kadar se odpravijo v misijone na tuje.
2) Glede na časovne razloge in na veliko pomanjkanje duhovnikov, še zlasti tistih, ki so bili posla-
ni v misijone na tuje, lahko salezijanski kleriki, da so le bili preskrbljeni s potrebnimi zahtevanimi
rečmi, prejmejo tako nižje kot višje redove zunaj časov, ki so bili določeni od svetih kanonov, da
se le ohranijo reči, ki jih je treba ohraniti; tudi vmesni čas njihovega spregleda bo vedno v pristoj-
nosti škofa posvečevalca.
Te posebne ugodnosti, čeprav so bile podeljene za določen čas, ki se bo iztekel enaindvajsetega
dne prihodnjega aprila v tem letu, ponižno in zagotovo v korist iste Salezijanske družbe in še
zlasti hiš, ki so bile odprte zunaj Italije in v ameriških pokrajinah, prosi, da bi se te milosti in te
posebne ugodnosti potrdile in podaljšale za vedno itn.
Janez Bosko, duhovnik
V Rimu, sedmega marca 1879

46.10 Page 460

▲back to top
460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
11. PODELITEV ODPUSTKOV
LEO PP. XIII.
AD PERPETUAM REI MEMORIAM.
Quae ad religionem fidelium augendam, animarumque salutem procurandam
maxime faciunt, ea cum a Nobis expostulantur libenti animo concedimus. Iam vero
cum supplicatum Nobis fuerit ut Christifideles Piarum Domorum Congregationis Ora-
torii S. Francisci Salesii sacris indulgentiarum muneribus ditare dignaremur, Nos hisce
supplicationibus in Domino benigne obsecundare voluimus. Quare de Omnipotentis
Dei misericordia, ac BB. Petri et Pauli Apostolorum ius auctoritate confisi omnibus, et
singulis Christifidelibus Hospitiis, et Collegiis, Oratoriisque dictae Congregationis quo-
quo inodo addictis in cuiuslibet eorum mortis articulo, si vere poenitentes, et confessi,
ac S. Communione refecti, vel quatenus id facere nequiverint, saltem contriti nomen
Iesu ore si potuerint, sin minus corde devote invocaverint, et mortem tamquam peccati
stipendium de manu Domini patienti animo susceperint, Plenariam; eisdemque vere
etiam poenitentibus, et confessis, ac S. Communione-refectis, qui Ecclesiam, vel Orato-
rium respectivae Piae Domus in festivitatibus Nativitatis D. N. I Ch. et Conceptionis B. M.
V., I., diebus festis S. Iosephi eiusdem Deiparae Immaculatae Sponsi, Sanctorum Apos-
tolorum Petri, et Paoli, et S. Francisci Salesii, et in Dominica Resurrectionis a primis
vesperis usque ad occasum solis dierum huiusmodi singulis annis devote visitaverint,
ibique pro Christianorum Principum concordia, haeresum extirpatione, peccatorum
conversione, ac S. Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deiun preces effuderint, quo die
praedictorum id egerint, Plenariam similiter omnium peccatorum suorum Indulgenti-
am, et remissionem misericorditer in Domino concedimos. Insuper memoratis Christi-
fidelibus, qui cum Exercitia Spiritualia in sois Congregationis Domibus habebuntur,
Sacris Concionibús saltem ultra medietatem temporis quo perduraverint, interfuerint,
et postremo eorumdem Exercitiorum die vere similiter poenitentes, et confessi, ac S.
Communione refecti respectivae Dómus, Ecclesiam, seu Oràtorium devote visitaverint,
ibique, ut sopra dictum est, oraverint, Plenariam etiam omnium peccatorum suorum
Indulgentiam, et remissionem misericorditer in Domino elargimur. Denique Christi-
fidelibus quoque supradictis corde saltem contritis quoties piam precationem Maria;
Auxilium Christianorum, ora pro nobis devote recitaverint, tercentos dies: quoties vero
Sacrae Meditationi corde pariter contriti vacaverint, centum dies de iniunctis eis, seu
alias quomodolibet debitis poenitentiis in forma Ecelesiae consueta, relaxamus. Ouas
omnes, ac singulas Indulgentias, peccatorum remissiones, ac poenitentiarum relaxati-
ones etiam Animabus Fideliúm in Purgatorio detentis per modum suffragii applicari
posse elargimur. In contrariúm facientibus non obstantibus quibuscumque. Praesenti-
bus perpetuís futuris temporibus valituris. Volumus autem ut praesentium Litterarum
transumptis, seu exemplis etiam impressis manu alicuius Notarii publici subscriptis, et
sigillo Personae in Ecclesiastica Dignitate eonstitutae praemunitis, eadem prorsus ad-
hibeatur fides, quae adhiberetur ipsis praesentibus si forent exhibitae, vel ostensae.22
22 Podelitev odpustkov
Leonu XIII., papežu, v večen spomin
Reči, ki najbolj pripomorejo, da se pomnoži vera vernikov in da se poskrbi za rešitev duš, te

47 Pages 461-470

▲back to top

47.1 Page 461

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
461
Datum Roma apud S. Petrum sub Annulo Piscatoris,
die XXII Aprilis MDCCCLXXIX, Pontificatus
Nostri Anno secundo.
Pro Domino Card. Carata De Traetto
D. Iacobini Substitutus.
12. DON BOSKOVO PISMO VRHOVNEMU PREDSTOJNIKU
VELIKE KARTUZIJE V GRENOBLU
Velespoštovani oče!
Današnji čas je za Cerkev čas preganjanj in preizkušenj. Toda gotovo ste opazili, da je
to trenutek, ki je všeč Bogu in še bolj velikodušno deli dragocene milosti svoji nevesti.
Kristjani niso bili nikdar bolj goreči kot v dobi katakomb, kjer se je pripravljala velika
prihodnost Cerkvi.
reči, kadar se od nas zaprosijo, rade volje podelimo. Nemudoma pa, ko smo bili zaprošeni, da bi
blagovolili obogatiti vernike v domovih Kongregacije oratorija sv. Frančiška Saleškega s sveti-
mi darovi odpustkov, smo tem prošnjam hoteli v Gospodu dobrohotno ugoditi. Zato zaupajoč v
usmiljenje vsemogočnega Boga in pomoč njegovih svetih apostolov Petra in Pavla podeljujemo
popolni odpustek vsem in posameznim vernikom, hospicijem, kolegijem in oratorijem omenjene
kongregacije, ki so na kakršen koli način bili z njimi povezani, v trenutku kakršne koli njihove
smrti, če so se resnično pokesali in bili spovedani in okrepljeni s svetim obhajilom oziroma da
tega ne bodo mogli storiti, pa so bili vsaj pokesani, če bodo lahko izgovorili Jezusovo ime, če pa
ne, da ga bodo vsaj v srcu pobožno priklicali in sprejeli smrt kot plačilo za greh iz Gospodove roke
s potrpežljivo držo. Istim, potem ko so se pokesali, in tudi tistim, ki so se spovedali in so bili ok-
repčani s svetim obhajilom in bodo v teku posameznega leta pobožno obiskali cerkev ali kapelo
določene redovne hiše ob praznikih rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa in spočetja blažene
Device Marije, ob praznikih sv. Jožefa, ženina iste brezmadežne Božje Matere, svetih apostolov
Petra in Pavla, sv. Frančiška Saleškega in na nedeljo vstajenja od prvih večernic do sončnega za-
hoda dnevov te vrste in bodo tam povzdignil k Bogu vneto molitev za slogo krščanskih vladarjev,
za iztrebitev krivih ver, za spreobrnjenje grešnikov in povišanje svete matere Cerkve in bodo to
storili na dan prej omenjenih praznikov, prav tako podeljujemo popolni odpustek za vse njihove
grehe in odpuščanje usmiljeno v Gospodu. Vrhu tega omenjenim krščanskim vernikom, kadar
se bodo udeležili duhovnih vaj v svojih hišah kongregacije in se bodo udeležili svetih duhovnih
obnov vsaj za več kot polovico časa in bodo na zadnji dan istih duhovnih obnov zares prav tako
pokesani in spovedani in okrepljeni s svetim obhajilom v dotični hiši, bodo pobožno obiskali cer-
kev oziroma hišno kapelo in tam, kot je bilo rečeno zgoraj, molili, podeljujemo prav tako popolni
odpustek za vse njihove grehe in usmiljeno podarjamo v Gospodu odpuščanje. Končno razširimo
odpustek tudi na krščanske vernike, ki smo jih zgoraj omenili, kadar koli bodo pokesani vsaj v
srcu pobožno izrekli sveti vzdihljaj Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas, tristo dni; kadar koli pa
bodo prav tako pokesani opravili sveto premišljevanje, sto dni poleg prejšnjih, ali bodo opravili
še druga raznovrstna dolžna spokorna dejanja v obliki, ki so v navadi v Cerkvi. Vse te in posame-
zne odpustke, odpuščanja grehov in razširitev spokornih dejanj je mogoče nameniti tudi dušam
vernikov, ki so v vicah, in jih je mogoče nanesti na način nadomeščanja. Kar koli nasprotnega
nima veljave. To naj ima veljavo za sedaj, za vedno, za prihodnje čase! Hočemo pa, da se z izvodi
tega pisma oziroma z njegovimi primerki, tudi natisnjenim, ročno podpisanimi od kakšnega jav-
nega notarja in opremljeni z žigom osebe, ki je bila postavljena v cerkveno dostojanstveno služ-
bo, izkaže ista verodostojnost, ki bi se imela, če bi bili ponujeni in pokazani prav ti izvirni izvodi.
Dano v Rimu, pri sv. Petru pod ribičevim prstanom, 22. aprila 1879, v drugem letu našega papeže-
vanja.
Za gospoda kard. Carafa de Traetto
G. Iacobini, namestnik

47.2 Page 462

▲back to top
462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
To razmišljanje me napolnjuje z velikim zaupanjem sredi težav sedanjosti in upam,
da bo Božja previdnost zaradi preizkušenj navdihnila dušam večjo velikodušno vda-
nost sveti Cerkvi, da bodo živele bolj krščansko.
Prav zato ne bomo izgubili poguma v naši gorečnosti in se bomo še bolj trudili, da
bomo sledili Božjemu delovanju v dušah in jih skušali rešiti za večno življenje.
Bogu je bilo prav, da nas je poklical v Francijo, da bi tukaj postavili mladinske ustano-
ve; naši napori so bili z njegovo milostjo kronani z uspehi.
V Marseillu bo prvi noviciat v Franciji.
Sveti oče želi, da bi tej pomembni ustanovi pridružili še semenišče za misijone v Južni
Ameriki, ki jih je njegova svetost zaupala naši družbi.
Njegova svetost mi je posebej naročila, naj s to ustanovo seznanim pobožne osebe, da
bi jo po svojih močeh podprle.
Ali ne bi mogli, velespoštovani oče, te ustanove pridružiti tistim, ki jih vaša krščanska
ljubezen vzdržuje s svojimi miloščinami v Katoliški cerkvi?
Vzvišeni cilj, želja, ki jo je izrazil sveti oče, bi mogla biti, tako se mi zdi, najboljše opra-
vičilo, da sem si drznil prositi vašo dobrohotnost v upanju, da bom uslišan.
V tem upanju imam čast, da se imenujem v globokem spoštovanju vaše častitljivosti
ponižni služabnik v J. K.
opat Janez Bosko
13. PAPEŠKA ODLIKOVANJA
Velečastiti gospod!
Živo prizadevanje, s katerimi ste se obrnili na papeški prestol v korist gospodov
Hérauda, Rostanda in Pelàja, je bilo kronano z uspehom. Sveti oče je milostno imenoval
prvega za tajnega služabnika sulice in plašča, drugega za komendatorja sv. Gregorja
Velikega in tretjega za viteza sv. Silvestra. Medtem ko me veseli, da vam morem priložiti
zadevne breve in diplome o imenovanju, pa vam moram žal sporočiti, da ni bil iste nak-
lonjenosti deležen teolog Clemente Guiol, do katerega sveti oče iz pametnih razlogov
noče sprejeti stališča.
Ko boste imenovanim izročali dokaz njegove vzvišene milosrčnosti, ne pozabite ome-
niti še nadaljnjega znamenja njegove očetovske dobrosrčnosti, da jih njegova svetost
oprošča vsake uradne takse.
Prepričan sem, da vam bo imenovanje v veliko veselje. Zahvaljujem se vam za novice,
ki ste mi jih sporočili v pismu dne 22. tekočega meseca o skorajšnji odpravi misijonar-
jev v Paragvaj. Upam, da jo bo Bog blagoslovil. Obnavljam svoje globoko spoštovanje.
najvdanejši služabnik
L. kardinal Nina
Rim, 25. julij 1879
14. PISMO KARDINALA ALIMONDE DON BOSKU
Velecenjeni don Janez!
Zahvaljujem se vam za pozdrave, ki ste mi jih poslali po velecenjenem msgr. Scottonu.
Zares čutim potrebo, da bi mi vaša uglednost z molitvami k Mariji Pomočnici pomagala
v novem dostojanstvu, ki sem ga prejel, da zaradi mene ne bo trpelo delo Cerkve J. K.

47.3 Page 463

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
463
Zahvalite se v mojem imenu tudi msgr. Scottonu in mu sporočite, da se ne bom mogel
udeležiti romanja italijanskih pridigarjev.
Sprejmite, velečastiti gospod don Janez, zagotovilo mojega globokega spoštovanja in
me imejte za vsega vašega v J. K.
+ Gastano, škof
Albenga, 15. april 1879
15. DON BOSKOVI NASVETI PRI SPOVEDI
Don Boskovi nasveti v spovednici 4. junija 1879, tretji dan duhovnih vaj v Turinu. –
Dobro opravljaj vse dolžnosti asistence, učenja in šole. Kar se tiče denarja, ne razumem,
da je mogoče s tako nepokorščino še hoditi k obhajilu. Če boš imel neprijetnosti, jih po-
trpežljivo prenašaj v pokoro za svoje grehe in iz ljubezni do Jezusa Kristusa. Za pokoro
zmoli sedem radosti blažene Device Marije.
12. junij, Telovo. Prosi Marijo, da ti bo od svojega Božjega Sina izprosila, da boš s
potrebno zbranostjo opravljal molitve. Sicer pa se pogosto spominjaj Jezusa v najsve-
tejšem, katerega spomin opravljamo danes. Bodi miren. Za pokoro Pange lingua.
21. junij 1879. Vigilija praznika sv. Alojzija. – Obnovi izpoved vseh grehov preteklega
življenja in moli kesanje. Za pokoro en očenaš, zdravamarijo in slavaočetu. Moli tudi
zame.
17. julij. Zadnji dan štiridesetdnevne pobožnosti. – Če se tudi po desetih ali štiri-
najstih dnevih čutiš v stanju milosti Božje, prejmi sveto obhajilo. Ko boš danes šel k
obhajilu, prosi Jezusa v zakramentu za trdno zdravje, vendar obljubi, da boš to zdravje
uporabljal vedno le v večjo Božjo slavo in da boš v vsem izpolnjeval njegovo sveto voljo.
Za pokoro trikrat Pozdravljena kraljica. Pojdi v miru.
9. avgust. Zavedaj se, da smo v devetdnevnici k Marijinemu vnebovzetju. Pogosto
misli na Marijo in izroči se njenemu varstvu, zavedaj se, da nisi samo pod varstvom
neke matere umiljenja, temveč pod varstvom in zaščito nadvse usmiljene kraljice. Ma-
rija je bila s svojim vnebovzetjem kronana od svojega Božjega Sina za kraljico nebes in
zemlje, povzdignjena je nad vse svetnike. Pomisli, kako more pomagati. Zaupaj vanjo
in videl boš, kako te bo gorečnost in pobožnost vsega prešinila pri pobožnih vajah. Za
pokoro trikrat Pozdravljena kraljica, z vzdihljajem Kraljica angelov, prosi za nas. Pojdi
in bodi dobre volje.
September 1879. Pri duhovnih vajah v Lanzu mi je don Bosko dal naslednje nasvete:
– Misli na preteklost, skušaj dobro poslušati Božjo besedo in napravi dobre sklepe, ki
naj bodo vodilo za prihodnost.
8. november 1879. Danes se začenja mesec Brezmadežne. Smo na začetku šolskega
leta; začenjaj ga z dobro voljo in izroči vsa svoja dejanja pod varstvo Marije Brezma-
dežne in videl boš, da ti bo ona v oporo in v pomoč v vseh tvojih potrebah. Za pokoro
zmoli samo enkrat Iz globočine za uboge mrtve. Pojdi v miru in Bog naj te blagoslovi.
30. november 1879. Smo v devetdnevnici k Brezmadežni. Glej, da jo boš goreče op-
ravljal. Opravi vsak dan sveto obhajilo in prosi Marijo Brezmadežno, da naj ti pomaga
v vseh tvojih dejanjih. Za pokoro zmoli trikrat Marija, brez madeža izvirnega greha spo-
četa, prosi za nas. Pojdi v miru in Bog naj te blagoslovi.

47.4 Page 464

▲back to top
464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
14. maj 1880. Prav, da si se spomnil vseh grehov iz preteklega življenja. Misli, da se
bližamo devetdnevnici Marije Pomočnice. Postavi se pod njeno varstvo, skušaj jo v tej
devetdnevnici častiti, da jo bodo častili tvoji gojenci. Za pokoro zmoli enkrat zdravama-
rijo in trikrat Mati prečista, prosi za nas. Pojdi v miru in Bog naj te blagoslovi.
22. julij 1880. Obhajamo praznik sv. Marije Magdalene. Bila je velika grešnica, potem
pa se je spreobrnila in izpolnjevala svoje sklepe. Prosi sveto Marijo Magdaleno, da ti
izprosi milost takih sklepov. Za pokoro en očenaš in eno zdravamarijo tej svetnici. Obu-
di kesanje, ponovi obtožbo grehov iz prejšnjega življenja, zlasti tistih … Pojdi v miru in
Bog naj te blagoslovi.
8. avgust 1880. Bližal se je čas duhovnih vaj. Don Bosko je poklical moje ime in mi de-
jal: Pojdi, saj se poznamo. Veliko bom molil zate, da boš dobro opravil te duhovne vaje.
Storil bom, kolikor morem in znam, da ti bom pomagal v dobrem. Ti moli in poskrbi,
da boš dobro opravil letno spoved. Zapomni si, da ne prihajaj s posamičnostmi, temveč
samo s splošnimi. Pojdi v miru in Bog naj te blagoslovi.
13. avgust 1880. Zadnji dan duhovnih vaj v Benignu. – Obnovi spoved vseh grehov
prejšnjega življenja in bodi miren. Glej, da boš bolj točno izpolnjeval svoje sklepe. Pojdi
v miru in Bog naj te blagoslovi.
3. september 1880. Tri dni po duhovnih vajah v San Benignu je don Bosko rekel neke-
mu duhovniku: – Pomisli, da duhovnik ne gre nikdar sam v nebesa pa tudi ne v pekel.
27. avgust 1881. Začele so se duhovne vaje v San Benignu. Don Bosko mi je dejal: Bodi
miren in od sedaj naprej skušaj natančno izpolnjevati vse tudi najmanjše predpise pra-
vil, ker nas ta vodijo v nebesa.
11. september 1882. Na duhovnih vajah v San Benignu mi je don Bosko dejal: Sedaj
se znova spovej svojih že spovedanih in nespovedanih grehov, ki si jih pozabil; naredi
trden sklep glede tega, in če boš ugotovil pomanjkljivosti ali neizpolnjene dolžnosti,
priznaj svojo krivdo in naredi trden sklep, da se boš na vse načine trudil, da se popraviš
glede svojih običajnih pomanjkljivosti.
11. november 1883. Po duhovniškem posvečenju: Glej, sedaj ko si dosegel svoj cilj,
misli samo na eno. Misli na edini cilj, to je dobra smrt. Začni to izvajati že sedaj in ne
daj, da bi te smrt našla nepripravljenega.
16. PRIČEVANJE O SANJAH O OČESNI BOLEZNI
Dragi gospod!
V Salezijanskem vestniku sem bral, da naprošate tiste, ki so imeli kake zveze s častitim
don Boskom, naj sporočijo, če so z njim doživeli kaj posebnega.
Imel sem priložnost, da sem spoznal vašega prečastitega ustanovitelja, ko je bil še z
don Cafassom pri Sv. Frančišku Asiškem. Vsakič, ko sem prišel v Turin, sem ga šel obi-
skat na stanovanje, kjer bivate sedaj.
Pripovedoval mi je, da je bil nekaj časa skoraj čisto slep in ni mogel več brati. Neke
noči se mu je sanjalo, da je bil pri mizi, na kateri je stala steklenica, obdana z vencem in
zelenjem, in da je bilo v steklenici za dva prsta neke zelene tekočine. Vprašal je moške-
ga, ki je bil tam zraven, čemu služi tista tekočina. Odgovoril mu je: »To je zdravilo proti
očesnim boleznim.« Don Bosko ga je prosil, da bi mu povedal, kaj naj stori. Ta mu je
rekel: »Treba je vzeti cikorijo in iz nje iztisniti sok, ki zdravi.« Med redovniki je bil tudi

47.5 Page 465

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
465
nekdo, ki je delal v neki lekarni. Naročil mu je, da naj priskrbi tak sok, da bo ozdravel.
Pripovedoval sem vam dogodek, kakor mi ga je povedal častiti don Bosko. Imam tudi
njegovo lastnoročno pismo. Poslal vam bom točen prepis, ko se bom vrnil v Aosto.
Sprejmite, gospod, moje najgloblje spoštovanje in me imejte vedno za
Vašega vdanega služabnika.
J. B. Gal23
17. FRANCOSKI ROMARJI V ORATORIJU
A
Gospod Bouillon je 23. junija 1880 iz Bordeauxa pisal don Bosku:
Dovolite mi, moj velečastiti oče, da vam izrazim svojo živo in globoko hvaležnost, da
ste me dobrohotno sprejeli v število vaših sotrudnikov in mi tako dali možnost, da z
lahkoto dobivam številne odpustke, ki bodo, trdno upam, močno pripomogli k zveliča-
nju moje duše.
Imel sem srečo, velečastiti oče, da sem vas videl meseca maja v skupini francoskih
romarjev, ki so se pod vodstvom velečastitega očeta Picarda vračali iz Rima. Nikakor ne
morem pozabiti na nadvse prisrčen sprejem, ki ste nam ga pripravili v vaši blagoslov-
ljeni hiši v Turinu, in imam najlepši spomin na večer, ki smo ga preživeli v družbi vaših
dragih dečkov in njihovih ljubeznivih vzgojiteljev.
Nikdar se ne bom mogel zadosti zahvaliti Bogu, ki mi je dal okušati tako veliko veselje
ob njegovem velikem služabniku, ki dela toliko lepega za njegovo slavo in ki hodi po
stopinjah našega velikega Vincencija Pavelskega.
Čeprav sem bil deležen sreče obiskovalcev, sem vam ostal nepoznan kakor večina
izmed njih in vam nisem zapustil svojega imena niti naslova. Zato domnevam, da svojo
srečo, da sem bil izbran za salezijanskega sotrudnika, dolgujem kaki prijateljski osebi,
katere ime bi rad poznal, da bi se ji zahvalil za to ljubeznivost.
Pošiljam vam, moj velečastiti oče, vsoto 12 frankov. Rad bi vam poslal več, toda težki
časi, ki jih preživljamo, silijo francoske katoličane k neizmernim žrtvam za toliko do-
brodelnih ustanov, ki jih imamo v naši domovini.
B
Moj velečastti oče!
Bili ste tako dobri, da ste me vpisali med število vaših sotrudnikov in ste mi 11. junija
poslali zadevno diplomo. Rad bi vam izrekel svojo globoko zahvalo.
Kot francoski romar sem občudoval Vaša velika dela v čast dobremu Bogu. Zelo sem
srečen, da sem bil sprejet med salezijanske sotrudnike. Skušal bom ustreči vaši želji, da
bi molil za vas in daroval majhen prispevek za vaše ustanove in za vse, kar se nanaša na
oznanjevanje vere pri naši mladini, ki jo imam tako zelo rad.
23 Odvetnik Battista Gal iz Torgnona v dolini Aosta, izobražen mož in dober katoličan, je bil taj-
nik najprej ministra Giobertija in potem Camilla Cavourja. Pozneje je bil dodeljen zunanjemu
ministrstvu. Leta 1870 je bil upokojen. Pogosto je obiskoval don Boska. Leta 1841 je obiskoval
Cerkveni konvikt in tam spoznal don Boska, na katerega je bil zelo navezan vse do svoje smrti.
Zimo je imel navado preživeti v San Remu.

47.6 Page 466

▲back to top
466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Bodite tako dobri in mi sporočite, ali bi lahko poslal dar kaki vaši hiši v Franciji in
kateri. Ali naj po pošti pošljem v Turin? V Franciji bi bilo cenejše itn. itn.
opat Cordonnier, duhovnik
župnik pri St. Catherine
Lille, 9. julij 1880
C
Dragi moj oče!
Ne vem, ali se spominjate francoskih romarjev v Rim leta 1879. Ustavili smo se v
Turinu. Tam sem vas videl in vam priporočil v molitev zavetišče za majhne otroke, ki
mi je zelo pri srcu. Po tem obisku se mi zdi, da nas je začel Bog oblagodarjati s svojo
dobroto. Mladi duhovnik opat Lespars je prevzel vodstvo in tudi se močno priporoča
vašim molitvam. Ustanova lepo napreduje …
De Lafrégeolière
iz Beauregarda
St-Florent-St-Hilaire près Saumur (Maine-et-Loire), 28. maja 1883
18. PISMO GOSPE SUSANNE DON RUI
Velespoštovani gospod don Mihael Rua!
Prejela sem 20 srečk loterije in dva izvoda Vestnika za ta mesec. Zato sem prepričana,
da ste prejeli moje pismo in izročili prilogo don Bosku za veliko uslugo in darilo.
Prilagam potrdilo o vplačanih 20 frankih za prvih 20 srečk, ki ste mi jih poslali.
Menim, da sem naredila napako, ko sem vam poslala tisto odejo na dnu košare s po-
marančami. Če vam ne koristi in bi vam bila v napoto, mi jo pošljite lepo zavito po pošti.
Poravnala bom stroške. Oprostite mi zaradi nadlegovanja.
Bodite tako ljubeznivi in se v mojem imenu zahvalite imenovanemu don Bosku in
lepo pozdravite spoštovanega gospoda Lazzera. Bodite tako dobri in molite zame, ker
sem molitve zelo potrebna. Imejte me za vaše uglednosti
najvdanejšo in hvaležno služabnico.
Susanna Prato V. Saettone

47.7 Page 467

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
467
19A. NEKI GOJENEC S SLIKO IZRAŽA SVOJO HVALEŽNOST DON BOSKU

47.8 Page 468

▲back to top
468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
19B. ŠE DRUG GOJENEC ORATORIJA IZRAŽA SVOJO HVALEŽNOST DON BOSKU

47.9 Page 469

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
469
20. OKROŽNICA O LOTERIJI, NAMENJENI FRANCOZOM
Spoštovani gospod!
Podpisani imam čast sporočiti vam, da smo za začetek prihodnjega leta pripravili
majhno predmetno loterijo v korist Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Zgodilo
se je pa, da je veliko dobrotnikov srečke plačalo, poslalo denar, vrnilo srečke in tako
dvakrat obdarovalo našo ustanovo. Sedaj se je nabralo še več dobitkov in podpisani
meni, da bi zato lahko poslali še dodatne srečke v korist revnim dečkom, ki so zbrani
v oratorijih in domovih v Nici, Marseillu, Navarru pri Toulonu in St.-Cyru, ki spadajo v
isto salezijansko družino salezijanskih duhovnikov. Izkupiček od razprodanih srečk bo
šel izključno v korist francoskih otrok, zbranih v omenjenih zavodih.
Upamo, da bo ta loterija v Franciji naletela na odziv, kot se je to zgodilo v Italiji. V tem
upanju vam pošiljam …… srečk, ki jih lahko sprejmete vi ali pa razpošljete med vaše
znance in prijatelje, ki si prizadevajo za dobro revne mladine. Če vam jih bo kaj ostalo,
jih lahko vrnete na naslov ……
Turin, 12. junij 1879
21. ITALIJANSKA KRALJEVA HIŠA IN PARIŠKI GROFJE ZA LOTERIJO
A
Ker sta njuni kraljevski veličanstvi kralj in kraljica blagovolili sprejeti 500 srečk lo-
terije za oskrbo ubogih dečkov v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, ima podpisani čast
sporočiti vam, da pošljete na velespoštovano vodstvo kraljeve dobrodelnosti osebo, ki
bo prevzela 300 srečk imenovane loterije in dvignila petsto lir za srečke, ki sta jih kupili
njuni kraljevski veličanstvi.
Ravnatelj
C. Crodara Visconti. B
Turin, 15. marec 1879
B
Velečastiti oče!
Gospod grof Chambord se zelo zanima za ustanovo sv. Frančiška Saleškega in nič, kar
se tiče vas, ni zanj brez pomena.
Toda vi, velečastiti oče, gotovo veste, da je takih potreb tudi v Franciji silno veliko in
da gospod grof prejema vsak dan veliko prošenj.
Gospodu grofu Chambordu je zelo hudo, da ne more pomagati vaši ustanovi v Turinu,
ker bi za to moral imeti na voljo veliko večje vire, kot jih ima, in da kar ima, vse da za
francoske potrebe.
Naročeno mi je bilo, da naj izrazim obžalovanje gospoda grofa in vam vrnem sto
srečk loterije obenem s pismom in vas prosim, da sprejmete zagotovila našega visoke-
ga spoštovanja.
Grof C. Chevigaz
Goritz, 5. april 1879
C
Velečastiti gospod!
Pismu, ki sem ga pisal včeraj v imenu gospoda grofa Chamborda, prilagam še sto
srečk, ki ste jih poslali gospe grofici de Chambord.

47.10 Page 470

▲back to top
470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Izražam obžalovanje naše vzvišene princese, ki je tako znana po dobrih delih za kr-
ščanske ustanove. Tudi ona bi rada pomagala vaši ustanovi v Turinu, vendar mora sku-
paj s svojim soprogom skrbeti predvsem za Francijo, kar je tudi razlog za vračilo srečk.
Sprejmite, dragi moj velečastiti oče, zagotovilo mojih čustev visokega spoštovanja.
Grof A. De Chevigaz
Goritz, 6. april 1879
D
Velečastiti gospod!
Njegovo kraljevsko veličanstvo grof Chambord mi je zaupal častno nalogo, da vam
izročim 500 frankov v podporo vašim ustanovam, ki ste v njih goreč pobudnik. Ker lan-
sko jesen ni mogel prevzeti srečk, ki ste mu jih poslali, vam s tem darom želi dokazati
svoje spoštovanje in se vam priporoča v molitev.
Z največjim spoštovanjem Vaše uglednosti
Costanzo Frigerio S. J.
Gorizia, 17. december 1879, Piazza Grande 275
22. IZROČITEV ODLOKA ZA ZAPRTJE GIMNAZIJE
Skupaj s tem pismom vam pošiljam prepis ministrskega odloka za zaprtje zasebne
gimnazije, priključene Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
Po ukazu ministrstva za prosveto vam moram sporočiti, da se mora zaprtje gimnazije
izvesti najpozneje do 30. junija. Medtem boste lahko pripravili končne izpite.
Vaša uglednost naj bo tako dobra in dá nosilcu tega pisma potrdilo o prejemu spo-
ročila.
Prefekt predsednik
Minghelli Vaini
Turin, 20. junij 1879
23. junij 1879. Podpisani sem izročil pismo in priloženi odlok don Janezu Bosku da-
nes 23. tega meseca ob 10. uri dopoldne.
Alessandro Potenza
uslužbenec na prefekturi
Podpisani izjavljam, da sem od gospoda Alessandra Potenza, uslužbenca na prosvet-
nem oddelku prefekture, sprejel sporočilo z dne 20. tekočega meseca št. 156 s prilože-
nim odlokom, ki razglaša za zaprto zasebno gimnazijo ali srednjo šolo v Zavetišču sv.
Frančiška Saleškega v tem mestu.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. junij 1879
23. PISMO ZA MINISTRA COPPINA
Ekscelenca!
Gospod prefekt te pokrajine mi je 23. tekočega meseca poslal odlok o zaprtju gimna-
zijskih šol za uboge dečke našega zavetišča z dne 30. istega meseca.
V kratkem času, ki je skrajšan na štiri delovne dni, ni mogoče izvesti vseh nalog, če
upoštevamo položaj, okoliščine in oddaljenost gojencev od njihovih domov.

48 Pages 471-480

▲back to top

48.1 Page 471

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
471
Prosim vas, da mi dovolite, da se postavim v bran teh revežev in vam povem, da so
razlogi, na katere se opira ta odlok, popolnoma neutemeljeni. Naveden je člen 246,
medtem ko so naši učitelji vsi diplomirani, kot smo 15. novembra 1878 sporočili šol-
skemu inšpektorju. Ta odlok ne omenja nobene točke člena 247, ki navaja težke razlo-
ge, zaradi katerih naj bi zaprli kak zavod, se pravi zaradi velikih neredov, v katerih se
krši moralni red, načela, ki ogrožajo javni red ali zdravje gojencev.
Kar se tiče Šolskega sveta naše pokrajine, ki navaja kot razlog za zaprtje odsotnost
nekaterih profesorjev iz šole, naj povem, da ni nikakršnega zakona, ki bi prepovedoval,
da kakega profesorja začasno nadomesti drug učitelj. To toliko bolj, kot je to v našem
primeru, ko imajo nadomestni učitelji zahtevane diplome in so njihovi učenci večkrat
opravljali javne izpite, in to z zelo laskavim uspehom. To natančneje razlagam v prilože-
ni listini. Na osnovi teh dejstev prosimo vašo ekscelenco, da razveljavi imenovani odlok
oziroma mi da vsaj čas za odgovor, da bom mogel urediti vse potrebno v korist otrok
preprostega ljudstva, ki mi jih je izročila Božja previdnost.
Imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
24. »UNITÀ CATTOLICA« V DON BOSKOVO OBRAMBO
Zadnje veličastno dejanje ministra
ali don Boskove šole in minister Coppino
Pred odhodom s svojega položaja je Michele Coppino, vrhovni minister za prosveto,
izvedel zares veličastno dejanje, vredno njegovega konca! Od meseca maja je podpisan
odlok o zaprtju šol, ki jih velezaslužni don Bosko vodi v Oratoriju sv. Frančiška Saleške-
ga v Turinu v korist zlasti najrevnejših dečkov. Potem je Coppino, ko je slutil svoj konec,
zapretil z odlokom samemu don Bosku in ga na njegovo veliko žalost silil, da naj od-
pusti in vrže na cesto nič manj kot tristo ubogih dečkov, od katerih mu jih je precejšen
del zaupala vlada.
Pretveza za odlok je dejstvo, da ob nekem nenadnem obisku šol v Oratoriju niso bili
na mestu vsi strokovni učitelji, katerih seznam je bil sporočen ministrstvu za prosveto.
Toda ta naključna odsotnost ni mogla dati nikakršne zakonske osnove za zaprtje šole.
Kajti v zasebnih šolah se ni treba držati uradnega šolskega urnika in dejstvo, da v don
Boskovih šolah tisti strokovni učitelji niso bili na mestu ob določeni uri, še ne pomeni,
da niso bili na svojem delovnem mestu prej ali pozneje. Torej je Coppinov odlok tudi
pred zakonom samovoljen in despotski.
Don Bosko, ki opravlja svoj apostolat krščanske ljubezni, je kljub temu pripravljen
pokoravati se mu in se noče upirati vladi, vendar si pridržuje pravico, ki mu gre po za-
konu, da pove svoje razloge proti taki zlorabi oblasti. Sedaj ubogi duhovnik išče način,
da bi se pokoraval ministrskemu odloku, obenem pa ne bi prizadel toliko mladih ljudi:
če jih že več ne smemo poučevati, jim bo skušal dajati vsaj kos kruha. Ali naj ga zato
vržejo v ječo? In to v teh časih svobode?
Tukaj si oglejte demokracijo liberalcev, ki nam vladajo! Don Bosko ima v Turinu dve
vrsti šol: oratorij za revne fante in slavni zavod-konvikt za premožne v prijetni dolini
Salici [breze]. Tako v zavodu-konviktu kakor v oratoriju so dobile šole nenaden obisk.

48.2 Page 472

▲back to top
472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
V zavodu-konviktu je bilo vse v najlepšem redu tako glede pouka kakor discipline in
učitelji, ki sodijo med najbolj usposobljene v našem mestu, so bili vsi na svojem mestu.
Tako se je zgodilo, da premožnim osebam od ministrstva ni bilo kaj očitati in so vse
strele ministra Coppina zadele uboge fante Oratorija!
Toda don Bosko bo v svoji iznajdljivi krščanski ljubezni poskrbel tudi za potrebe in
kulturno vzgojo teh zadnjih, kajti njegova največja želja je, da bi podpiral znanje, za
kar je dal odličen dokaz preteklega 5. julija, ko so v zavodu-konviktu Valsalice odprli
čudovit ornitološki muzej, ki je verjetno najbogatejši izmed vseh, ki obstajajo v javnih
in zasebnih zavodih v Italiji. Kraljevi senator poslanec Giovanni Siotto-Pintòr je bil po-
vabljen, da bi predsedoval odprtju tega muzeja. Tudi mi smo bili navzoči. V dvorani so
se zbrali vsi gojenci in njihov ravnatelj. Odličen salezijanec Francesco Dalmazzo, doktor
literature, je v kratkih in jasnih besedah prikazal namen zborovanja in rekel, da vsaka
vrsta znanosti pomaga dvigati duha k Bogu. Kot primer je navedel, da je Carl Linnaeus
nad vrati svoje delovne sobe dal zapisati: Innocui vivite, numen adest! [Poštenjaki, živi-
te, tukaj je božanstvo].
Za njim je govoril ugledni senator Giovanni Siotto-Pintòr, ki mu je glavobol onemo-
gočil, da bi se obširneje razgovoril. Z besedami, ki so prihajale bolj iz srca kot iz ust, je
med navdušenim pritrjevanjem rekel: »Kdor koli na splošno obtožuje duhovnike, da se
upirajo svobodi in znanosti, laže in ve, da laže.« Lahko dobimo kako izjemo, toda »ple-
meniti del klera hoče svobodo v dobrem in se bori proti hudobiji, ki zanika moralnost
in preklinja Boga«. V nadaljevanju je pokazal, kako je »krščanstvo spremenilo svet, ga
kot odličen vzgojitelj učilo in vzgajalo, tako da je Tertulijan zapisal, da je vsak človek po
naravi kristjan. Če ga bodo izgnali iz družbe, bomo videli, je zaklical veleugledni sena-
tor, kaj bo iz te najodličnejše Božje stvari.«
Slovesnost je pokazala, da se kler ne bori proti znanosti, temveč jo goji in pospešuje.
»Od kdaj je, tako je vprašal, odprtje tako bogatega muzeja namenjeno širjenju neved-
nosti?« Nato je omenil don Boska in dejal: »Kje in kako bodo naši nasprotniki našli ta-
kega dobrodelnega človeka, ki ga nosimo vsi v naših srcih, ki je duhovno rodil štirideset
tisoč sinov in ki ga pleno ore [z vso pravico] lahko imenujemo človeka dveh svetov?«
Ko je potem ugledni senator izrekel obžalovanje, da ne more še naprej govoriti zaradi
svojega slabega zdravja, je končal v upanju, da nam bo Bog naklonil boljše čase, ko se
bodo spravili med seboj svetni vladarji in vrhovni poglavar Cerkve ter bodo skupaj pre-
pevali tiste tolažilne besede: »Veritas de terra orta est, iustitia de coelo prospexit, iustitia
et pax osculatae sunt« [Resnica se je razodela na zemlji, pravičnost je gled­ ala z neba,
pravica in mir sta se poljubila].
Tako se je don Bosko plemenito maščeval za žalitev, ki mu jo je povzročil minister kra-
ljestva Italije, ki je bil poleg vsega še Piemontčan! In ko ga je ta, ki bi moral pospeševati
javno izobrazbo, prisilil, da je zaprl šolo, s pretvezo, da ni zadosti izpolnjeval zakona, je
don Bosko storil veliko več, kot je zahteval zakon: odprl je v svojem zavodu-konviktu
muzej, o katerem smo govorili. Muzej, ki se je vedno bolj izpopolnjeval in bogatel zlas-
ti s sodelovanjem salezijanskih misijonarjev, ki nadaljujejo slavna izročila katoliških
misijonarjev, ki medtem ko se izpostavljajo vsaki nevarnosti in naporu, da bi pridobili
duše za Jezusa Kristusa, bogatijo tudi znanost ter veliko koristijo obrti in poljedelstvu.

48.3 Page 473

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
473
25. DON BERTELLO ŠOLSKEMU NADZORNIKU RHOJU
(Unità Cattolica, 27. julij 1879)
Veleugledni gospod urednik!
Rad bi dal še nekaj pripomb k članku gospoda šolskega nadzornika. Menim, da je iz
mojih prejšnjih pisem jasno razvidno: 1. Don Boskov zavod ne spada v vrsto zasebnih
institutov, kakor bi to rad pokazal šolski nadzornik, in zato ni podvržen zadevnim za-
konom. 2. Tudi če bi ga hoteli imenovati zasebni institut, dokazi šolskega nadzornika
ne dokazujejo, da ta ustanova nima učiteljev s strokovnim izpitom, kot to navaja mini-
strski odlok, in so jo zato zaprli.
Sedaj prehajam k obtožbam, ki jih gospod šolski nadzornik navaja proti don Bosku.
Na nekem mestu pravi: Duhovnik Janez Bosko ni hotel ubogati tistega, katerega dolžnost
je, da ga opozorijo na izpolnjevanje zakona. Nato je članek sklenil s trditvijo, da je šolska
oblast v duhovniku Bosku naletela na neverjetno trdoglavost in popolno pomanjkanje
spoštovanja zakona in tistega, ki skrbi za njegovo izvajanje.
Te besede, ki jih je v imenu zakona izrekel neki šolski nadzornik in so natisnjene v
enem izmed najbolj razširjenih turinskih časopisov, bi, če bi veljale za kakega zakotnega
šolnika v kakem hribovskem kraju, dale misliti na žalostno podobo, najbolj zavrženega
človeškega bitja, ki se v Italiji ukvarja z znanjem. Toda kaj pomeni, če so izgovorjene za
kakega duhovnika, vodjo številnih ustanov in se ta vodja imenuje don Bosko? Menim,
da je večina tistih, ki prebirajo l'Unità Cattolica, zgrožena odložila časopis.
Pa tudi tisti, ki jim je prijetno, če slišijo kaj slabega o duhovnikih, in celo najbolj zagri-
zeni sovražniki klera bi ob branju teh stvari rekli, da je to vse preneumno in da šolski
nadzornik strelja mimo cilja. In to je tisto, kar želim na kratko dokazati. Kar bomo pove-
dali, ni nič drugega kot sklepi, ki smo jih dobili iz besed in trditev šolskega nadzornika.
Poglejmo, kako teče to sklepanje.
Gospod Rho trdi: Treba je vedeti, da je ta Šolski svet že leta 1876–77 izdal in razposlal
vsem direktorjem zasebnih institutov in zato tudi zgoraj omenjenemu duhovniku Bosku
natisnjeno sporočilo, v katerem jih vabi, da naj se prilagodijo predpisom zakona, zlasti v
vsem, kar se tiče profesorjev in učiteljev, potrebnih za pouk. Ker je duhovnik Bosko na ta
poziv odgovoril tako, da je poslal seznam šestih klerikov brez ustreznih diplom, za katere
je bilo rečeno, da poučujejo v gimnaziji, je bilo rečeno, da mora za začetek šolskega 1877–
78 dobiti diplomirane učitelje, če želi, da bo njegova šola še smela delovati. – Duhovnik
Bosko se ni potrudil, da bi se pokoraval tistim, ki so po zakonu dolžni skrbeti za izvajanje
predpisov. Dal je, da je preteklo šolsko leto 1876–1877, ne da bi kaj storil … Ustavimo
se tukaj. Don Bosko je dobil tiskano opozorilo s povabilom, da naj upošteva obstoječo
zakonodajo glede diplomiranih profesorjev; na poziv se odziva tako, da pošlje seznam
šestih mladih klerikov. Ali s tem ni pokazal, da se odziva na poziv šolskega nadzornika
in se zato pokorava? Ali ni poslal seznama svojih učiteljev? Da. – Ali je mogoče lagal in
povedal, da imajo diplome? Ne. Kje je potem krivda in nespoštovanje zakonov? – Moral
bi dati seznam diplomiranih profesorjev, kakor je zahteval zakon. Počasi. V skladu z
zakoni je menil, da je njegov institut dobrodelna ustanova. Potem pa je poslal seznam
učiteljev iz preteklih let, a natisnjeno sporočilo ni bilo zadosten razlog za mnenje, da so
se višje odločitve spremenile. Poleg tega je svoj seznam dal na vpogled pristojni oblasti.

48.4 Page 474

▲back to top
474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Je mogoče bolj spoštljivo izvajanje zakonov in tistih, ki naj skrbijo za njihovo izvajanje?
Zatem je bilo rečeno, da mora za naslednje leto 1877–78 poskrbeti za diplomirane uči-
telje. Minilo je celo leto 1876–1877, ne da bi kaj storil. – Kaj naj bi storil in čemu? Če mu
je pristojna oblast dala, da je lahko v miru preživel tisto leto in bi moral poskrbeti šele
za naslednje, ali bi moral zato kaj storiti? Zato je trditev šolskega nadzornika, ki trdi, da
don Bosko ni storil ničesar, da bi se pokoraval tistemu, ki ga je opozoril na izpolnitev za-
kona, preveč preprosto. Gospod Rho nadaljuje: Malo pred začetkom šolskega leta 1877–
78 je don Bosko prosil ministrstvo za prosveto, da bi imel še vsaj za tri leta nediplomirane
učitelje. Ta prošnja … kaže, kako se hoče odtegniti splošnemu zakonu in doseči privilegije,
kar gotovo ni v skladu z našimi liberalnimi ustanovami, da bi jih komu karkoli podeljevali.
– In s tem? Ali gospod Rho meni, da je kaznivo dejanje ali pomanjkanje spoštovanja do
zakona, če se kdo, ki je pripravljen spoštovati zakon, pa za vsak primer vpraša pristojno
oblast, se pravi tistega, ki mora razlagati in izvajati zakone, ali naj se zakon razlaga na
ta ali drug način, in to ne za lastno korist, temveč na obči blagor in za dobro stotine za-
puščenih dečkov? In kaj naj storimo, če so zakon razumeli in razlagali prav v tem smislu
leta in leta? Ali v tem primeru ne bo upravičeno meniti, da gre za samovoljo in ne za
zakon? Se je mogoče gospod don Bosko pregrešil zoper zakone, ko se je ne s prevarami
in zvijačami, temveč z zakonitimi vprašanji in prošnjami hotel izogniti samovoljnim in
tveganim razlagam?
Zato so (don Bosku) odgovorili, da vlada ni mogla delati izjem od zakona in da je samo
to vzrok, zakaj mu niso ugodili. Kljub temu je don Bosko še naprej imel nediplomirane uči-
telje. Krajevna šolska oblast, ki bi verjetno smela ali celo morala odrediti zaprtje instituta,
se je zaradi že začetega šolskega leta zadovoljila s tem, da je drugič opozorila ravnatelja,
da naj se podredi zakonu v naslednjem letu 1878–79.
Če je v vsej tej zadevi nekaj, kar lahko zbode vsaj malo izvedenega človeka, je to, kar
pravi zadnji stavek. Ko je don Bosko prejel odgovor od ministrstva, je še naprej imel iste
nediplomirane učitelje. Zakaj? Odgovor je preprost: ker ni imel drugih. – Pa bi si jih poi-
skal. – Ni mogel. In nemogočih stvari nihče ni dolžan delati. – Naj bi zaprl šole. – Počasi.
Šole so bile pravnomočno odprte 30 let in v tem času ni bilo nikakršnega odloka za za-
prtje. In kje boste dobili moralista, ki bi mogel don Bosku naložiti, da bi storil ta korak?
– In s tem se konča zgodovina prekrškov, ki jih je gospod šolski nadzornik naprtil don
Bosku. To, kar sledi, pa je rečeno že v prejšnjem pismu in nima nikakršne zveze z našo
zadevo. – Kje so torej dejstva, s katerimi je don Bosko pokazal neverjetno trdoglavost
in pomanjkanje spoštovanja zakona tistih, ki so dolžni, da skrbijo za njegovo izvajanje?
Tukaj bi pravzaprav lahko končal svojo nalogo. Bom pa malo prekoračil meje, ki sem
si jih postavil, in bom poročal o dogodku, ki kaže obenem, kolikšna je bila don Boskova
trdoglavost pri pokoravanju zakonom in velikodušnost šolskih oblasti do njega. Po obi-
sku šolskega nadzornika šol Oratorija sv. Frančiška Saleškega so po naročilu šolskega
sveta don Bosku poslali pismo, v katerem so mu izrekli težke grožnje, če ne bo pos-
krbel za pouk z diplomiranimi učitelji. Don Bosko je odgovoril s prošnjo predsedniku
Šolskega sveta, v kateri je opozoril na nemožnost, da bi učitelji poučevali v času, ki ga
je postavljal šolski nadzornik, in ga prosil, da bi jim dal poučevati v času, ki bi bil zanje
bolj ugoden. Če mu že hočejo vsiliti urnik, naj mu dajo dve leti delati z nediplomiranimi

48.5 Page 475

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
475
učitelji. Prošnjo je sklenil z naslednjimi besedami: »Zato prosim vašo velespoštovano
uglednost kot očeta ubogih sinov najnižjega sloja našega ljudstva, da bi se zavzeli pri
Pokrajinskem šolskem svetu ali tudi pri ministrstvu za prosveto, da ne bi meni, temveč
tem ubogim dečkom dali na voljo ta zaprošeni čas. Upam, da bom dosegel, kar prosim,
če pa to ne bi bilo mogoče, bom zato, da ne bom vrgel ubogih fantov na cesto, žrtvoval in
preuredil celotno upravo zavoda, tako da bo lahko vsak profesor ob določeni uri na svo-
jem mestu, kakor to predpisuje urnik.« Edini odgovor na to prošnjo je bilo zaprtje šole.
Zdelo se mi je potrebno, da sem napisal to obrambo svojega dobrotnika in vzgojitelja
v korist zavoda, kjer sem bil vzgojen. Če me je ljubezen do mojega dobrotnika in nje-
govega zavoda napeljala, da sem uporabil malo bolj ostre izraze, ne mislim s tem dati
svojemu spisu drugega pomena, kot imajo navedeni razlogi.
Vaš vdani služabnik
Duh. Giuseppe Bertello
doktor filozofije in teologije
26. ODGOVOR DON BERTELLA ŠOLSKEMU NADZORNIKU RHOJU
(Unità Cattolica, 3. avgust 1879)
Velespoštovani gospod urednik!
Kraljevi šolski nadzornik si v dolgem članku, objavljenem v številki 178 časopisa Uni-
tà Cattolica, prizadeva odgovoriti na moja opaženja glede opravičila ministrskega odlo-
ka, s katerim so bile zaprte don Boskove šole. Čeprav vsak pozoren bralec jasno vidi, da
je šolski nadzornik napačno razumel moje besede ali jih popačil ali sploh ni odgovoril
na bistvene zadeve, se mi zdi primerno, da napišem nekaj pojasnil, da dopolnim, kar
sem povedal že v drugih pismih, in odgovorim na nekatere nesmisle, ki jih je zaradi
pomanjkanja pametnih razlogov navedel gospod šolski nadzornik. Upam, da bo ta vaša
naklonjenost, ki je sprejela in dala natisniti v Unità Cattolica že druga moja pisma, dala
tudi to pismo v branje našim naročnikom.
Šolski nadzornik pravi, da je bil prisiljen v drugo braniti ministrski odlok o zaprtju don
Boskovih šol proti tistemu, ki ga je napadel. O kom je tukaj govor? Ker vidim, da gospod
šolski nadzornik v svojih odgovorih ne govori o drugem kot o mojih pismih, imam pra-
vico trditi, da sem jaz tisti, ki je napadel ministrski odlok. Reči pa moram, da se bojim,
da mi bo gospod šolski nadzornik zmešal karte v roki.
V prvem pismu sem izjavil, da moj namen ni »zavrniti celoten odlok o zaprtju iz ra-
zlogov, na katere se opira«, temveč se hočem »omejiti na nekatere pripombe k obrambi
gospoda šolskega ministra Rhoja. Menim, da se nisem oddaljil od tega cilja. Če sedaj
gospod Rho spreminja ta moj namen, dela to zato, ker 1) moji razlogi niso zadosti pre-
pričljivi in 2) je moja obramba don Boskove zadeve zgrešena.
Pravi, da jaz priznavam, da sem uporabljal ostre besede zaradi velike ljubezni do svo-
jega dobrotnika, kakor da bi ljubezen do kake osebe določala neprimerno izražanje na
račun koga drugega. Treba je vedeti, da sem uporabljal pogojni stavek, ker sem dvomil
in še dvomim, da so bile moje besede trde, pač glede na osebo, kateri so bile namenjene
in ob kaki priložnosti. Toda gospod šolski nadzornik me je preprosto prisilil k prizna-
nju. Poleg tega sem rekel: Če bi me ljubezen kdaj zavedla, da bi uporabil trde besede. S

48.6 Page 476

▲back to top
476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
tem ko je gospod šolski nadzornik postavil te besede v kurzivni tisk, kot da bi bile moje,
in bi tako bolj gotovo izsilil priznanje, zamolči besedi: kdaj in nekaj, ki imata po mojem
prepričanju svoj namen.
Menim, da prava in pametna ljubezen lahko brez nadaljnjega opraviči nekatere trde
izraze, če le niso žalitev in obrekovanje. Če gospod šolski nadzornik ne misli tako, je
to njegova stvar. Če sem se neprimerno izražal, naj presodijo drugi ali pa naj drugače
dokaže. Uradnik javne uprave, ki težko obtoži od vseh spoštovanega in velezaslužnega
človeka in se pri tem opira na napačne razloge in smešne trditve, se slabo počuti, potem
ko sem mu pokazal njegove žalitve, malo pokazal posledice, ki bi jih bilo treba storiti.
– Gospod Rho pravi, da pušča ob strani nekatere presoje, ki ne prepričajo itn. In potem
mene obtožuje zamolčanja. Na dan z njimi, da jih bomo slišali in se o njih pomenili.
Gospod šolski nadzornik pravi, da je pripravljen pripraviti trditve in dejstva, ki se ti-
čejo njega in ki si jih je duhovnik Bertello dovolil prikazati zelo netočno, da ne rečem
kaj drugega. Trditve je mogoče zavrniti z zanikanji; kar se tiče dejstev, sem priprav-
ljen sprejeti popravke, če le niso ponaredki. Toda v mojih pismih je še nekaj drugega,
česar gospod Rho noče videti, in prav na to hočem priklicati pozornost. Prvo pismo
don Bertella ne vsebuje nič pomembnega … In tako naprej. Menim, da se nisem tako
nekoristno trudil. Nekaj razsodnih ljudi, ki so brali dopis, je menilo, da je v njem več
zelo pomembnih stvari, medtem ko gospod šolski nadzornik zavrne vse, češ da ne vse-
buje nič pomembnega. Vrnimo se k primeru. Zdi se mi, da sem obrambo gospoda Rhoja
strnil na tri točke: don Boskov zavod je zasebni institut in ne hiša očetnega pouka (to
so Rhojeve besede); ta institut preteklo leto ni imel uradno odobrenih učiteljev; don
Bosko si je zaslužil ukor itn. – Vsebina prvega pisma je prav prva točka. Če hočemo reči,
da to pismo ne vsebuje nič pomembnega, potem ta trditev v članku gospoda šolskega
nadzornika nima nikakršnega pomena, ali pa nimajo nikakršnega pomena opombe, ki
sem jih dal jaz o tem.
Poglejmo drugo točko. Nasproti šolskemu nadzorniku izhajam iz dveh njegovih iz-
jav: 1) don Boskov institut ni očetna šola in 2) je zasebni institut. Proti prvi trditvi
sem navedel naslednje: najprej, če stvari dobro premislimo, lahko don Boskov institut
uvrstimo med očetne šole [scuola paterna], in tisti, ki vodijo šolstvo v Piemontu, so
don Boskovi ustanovi trideset let pripisovali položaj očetne šole in uporabljali zadevne
zakone. Proti drugi trditvi sem pripomnil: da razlog, ki ga je navajal gospod šolski nad-
zornik, ni imel nikakršne osnove, in da je po Casatijevem zakonu treba za zasebni insti-
tut izpolniti določene pogoje, ki jih gospod don Bosko ni nikdar izpolnil glede Oratorija
sv. Frančiška Saleškega. Ali razlogi nimajo nikakršne teže in ne zaslužijo nikakršnega
odgovora, prepuščam v presojo človeku zdrave pameti. Verjetno bo res to, da ta razlog
v članku gospoda šolskega nadzornika nič ne pomeni? Zakaj potem to toliko ponavlja
in se muči, da bi to dokazal? Sicer pa, če to ni pomembno zanj, je toliko pomembnejše
zame.
Na osnovi zgornjih razlogov menim, da je ta don Boskova hiša očetna šola in to takole
razlagam: ta hiša je po zakonu oproščena vsakega državnega nadzora (člen 251), zato 1)
je gospod Rho prekršil zakon, ko je vdrl v don Boskovo hišo in se predstavil kot šolski
nadzornik; 2) ko so on in njegovi pomagači mučili don Boska zaradi šole, so se težko

48.7 Page 477

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
477
pregrešili proti zakonu; 3) don Boskovim šolam ne moreš zapreti vrat z zakonom, ki
velja za zasebne gimnazije: 4) don Bosko, ki ga gospod šolski nadzornik prikazuje kot
upornika, je bil žrtev nepravičnega nadlegovanja.
Izzivam gospoda šolskega nadzornika, da pokaže eno samo nepravilnost teh sklepov.
In kako more gospod Rho pismo, v katerem so vsebovani in razloženi ti razlogi, imeno-
vati nepomembno in brez vsebine? Pač zato, ker nima orožja, da bi vse to zavrnil. Zato
se mu je zdelo najprimerneje in najbolj preprosto, da je stvar prezrl in jo imenoval ne-
pomembno. Poleg tega je mogoče iz vsega mojega dokazovanja videti, da je to osrednji
razlog moje obrambe, in sem potem na več mestih ponovil, da bom prešel na drugo
točko dato non concesso [predpostavljeno pa ne priznano], da je don Boskova ustanova
zasebni institut. In kakšna logika je to, da začne svoje sklepanje z nepriznano pred-
postavko, ne da bi pogledal, kaj nasprotna stran stavi za svojo izhodiščno trditev? Naj
še povemo, da sklepanje gospod šolskega nadzornika poteka takole: »Zasebni instituti
morajo imeti diplomirane učitelje; don Boskov je zasebni institut, zato itn.; ker jih nima
itn.« Jasno je, da je vrednost sklepa odvisna od tega, ali v drugem stavku zares obstaja
tisto, kar zahteva prvi stavek. Sedaj pa v posmeh nasprotnika in bralcev preskoči oboje
in že je tukaj njegov sklep.
In kako naj si razložimo, da si gospod šolski nadzornik v prvem članku tako silno
prizadeva, da bi dokazal, da je don Boskov institut zasebni, potem pa v drugem trdi, da
v tem pismu ni nič posebnega in sploh nima nikakršne vsebine? Ni res, da prvo pismo
ne vsebuje nič pomembnega. Treba je izvzeti neko zelo čudno razdelitev srednješolskih
ustanov (po duhovniku Bertellu), ki razglaša don Boskov institut za ničen, čeprav spada
zraven. Naša šolska zakonodaja deli institute v javne, zasebne in očetne šole. Nični insti-
tuti pa so izmišljotina duhovnika Bertella. Zdi se, da je gospod šolski nadzornik napačno
razumel moje besede.
Nični instituti niso stvaritev duhovnika Bertella, temveč, kakor pravimo, je ničen kak
dopis, ki nima zakonske osnove, nična je pogodba, ki ni sklenjena po zakonih; tako je
ničen tudi institut, ki zaradi formalnih pomanjkljivosti ne more biti v skupini institutov,
o katerih govori zakon. Ničen je zato, ker nima osnove v zakonu in ga zakon sploh ne
obravnava. – Ko sem to razložil, je moja misel naslednja: – Gospod šolski nadzornik
noče, da bi bil don Boskov institut očetna šola. Jaz ne morem dopustiti, da bi bil zasebni,
kake druge oblike zakonitih šolskih institutov pa ni. To pomeni, da je institut ničen in je
zato podtalna šola, odprta brez vladnega dovoljenja. Je mogoče stvar povedati bolj jasno?
Gospod urednik, to pismo je postalo že dolgo. Dovolite mi, da končam in da odgovo-
rim prihodnjič na obtožbo gospoda šolskega nadzornika, da sem netočno (ali še kaj
hujšega) prikazal nekatera dejstva o njem.
Duhovnik Giuseppe Bertello
doktor filozofije in teologije
27. DON RUOVO PISMO GAZZETTI PIEMONTESE O ZAPRTJU ŠOL
Gospod urednik!
Gazzetta Piemontese prinaša v svoji izdaji 3. avgusta članek z naslovom Zaprtje don
Boskovih šol, ki mu moram oporekati.
Vaša uglednost je postavila celo zadevo pod preprost vidik: Obstaja zakon, ki uteme-

48.8 Page 478

▲back to top
478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ljuje zaprtje? In če ta zakon obstaja, je šolska oblast z izvedbo zakona prekoračila svoja
pooblastila? In se je zato pregrešila?
Dovolite mi, da odgovorim na vaša vprašanja.
Obstoječi zakon predpisuje kot pogoj obstoja zasebne šole druge stopnje, da je pouk
zaupan profesorjem, ki so pravno habilitirani.
V Salezijanskem zavetišču imamo pravno habilitirane profesorje in oni so poučeva-
li. Zakaj so ga potem zaprli? Ker niso mogli vedno osebno poučevati, prisiljeni zaradi
drugih obveznosti, in so jih nadomeščali drugi učitelji njihovega zaupanja, brez diplom,
kakor to delajo v vseh institutih kraljestva. Tu je šolska oblast prekoračila svoje pristoj-
nosti, ker zakon ne določa, kako dolgo mora pouk trajati, niti ne določa šolskega urnika.
Zato ni res, da don Bosko zahteva zase zunajzakonsko obravnavanje in da se je preg-
rešil proti zakonu. Črka zahteva (uporabljam vaše besede) dokazano sposobnost za po-
učevanje tistega, kar je komu bilo zaupano.
Predpostavljal sem najbolj neprijeten primer za ta zavod, da namreč sodi med one
zasebne institute, za katera velja zakon 246, toda v 30 letih njegovega obstoja so ga šte-
li za dobrodelno ustanovo za revne in zapuščene otroke in očetno šolo, ki v moči členov
251 in 252 obstoječega zakona nimajo kaj opraviti s šolsko oblastjo. Toda ko je postal
šolski nadzornik v Turinu gospod vitez Rho, je bil don Bosko ogrožen, sojen in obsojen,
ne da bi ga zaslišali, kakor zahteva zakon.
Ljubeznivost vaše uglednosti mi budi upanje, da boste objavili ta odgovor, ne da bi
se moral zateči k zakonu. Istočasno vnaprej izrekam globoko spoštovanje vaši visoko-
vredni uglednosti.
Najvdanejši služabnik
Duh. Mihael Rua
vicerektor istituta
Turin, 4. avgust 1879
28. NARAVA DON BOSKOVEGA ZAVETIŠČA
(Il Rissogimento, 10. avgust 1878)
Že več dni je v časopisih govor o zaprtju don Boskovega zavetišča zaradi pomanjkanja
diplomiranih učiteljev. Razprava teče o pravilnosti take odločitve na osnovi zakona, ki
loči v srednjem šolstvu javne, očetne, zasebne in dobrodelne šole in za prvi dve vrsti
predpisuje diplomirane učitelje z možnostjo, da jih nadomestijo nediplomirani, med-
tem ko za zadnji dve to ni obvezno. Toda v nobenem časopisu do sedaj ni nihče prikazal
resnične narave tega zavetišča, o katerem je govor, da bi si tako lahko ustvarili ustre-
zno sodbo o zakonitosti zaprtja in vseh težkih posledicah tega dejanja.Prvotni namen
don Boskovega zavetišča je bil dajati ubogim in zapuščenim dečkom možnost moralne
vzgoje, osnovnošolske izobrazbe in priučitev obrti, da bi si kot odrasli mogli sami slu-
žiti kruh, bili pošteni državljani in koristni člani družbe.
Zaradi svojih zaslug je zavetišče postalo izredno priljubljeno pri prebivalstvu, tako da
so mnogi starši, občinske uprave, vlada in železnice pošiljali don Bosku veliko število
otrok, ki niso bili popolnoma zapuščeni, temveč so mogli zanje plačevati prispevke gle-
de na njihove dohodke, da bi se mogli izučiti obrti in se izobraziti.

48.9 Page 479

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
479
Pri tako silnem razmahu svoje ustanove je bil don Bosko prisiljen razdeliti gojence v
dve vrsti: v uboge rokodelce in pa dijake, ki so mogli plačevati mesečnino. Za te zadnje
so ustanovili zavod v Lanzu, Varazzeju, Alassiu in drugod, ki so jih uvrstili med zasebne
šole in imajo diplomirane učitelje. Rokodelci in revni dijaki, po številu 860, pa so ostali
v prvotnem zavetišču v Valdoccu v Turinu, ki je ohranilo prvotni značaj očetne dobro-
delne ustanove. In ker se med toliko revnimi dečki dobi veliko takih, ki imajo izredne
sposobnosti za šolanje in bi se radi šolali, je don Bosko čutil očetovsko dolžnost, da
bi mogel gojiti tako njihovo sposobnost in jim dati priložnost za gimnazijsko šolanje
– zlasti gojencem tiskarjem in stavcem, ki je že dolga leta mogoče v tem zavodu. Toda
s tem niti don Bosko niti šolska oblast nista nameravala spremeniti narave zavetišča.
Dejansko so vsi ministri vlade, tako desne kakor leve, vedno imele zavetišče za usta-
novo očetne šole in sta ga tako kraljeva hiša kakor vlada podpirali na vse mogoče načine.
Samo pod prosvetnim ministrom Coppinom in šolskim nadzornikom Rhojem so ho-
teli don Boskovo zavetišče razumeti kot zasebni institut in zato podvrženo zakonu o
diplomiranih učiteljih.
Don Bosko je hotel takoj pokazati na zmoto. Toda ko je videl vztrajnost šolske oblasti,
ki je hotela za vsako ceno uveljaviti zakon tudi v očetni šoli, je v svoji želji, da bi se čim
manj upiral vladnim odredbam, zlasti ker je v preteklosti od nje prejel veliko uslug, iz
golega spoštovanja vlade, čeprav ga zakon k temu ni obvezoval, privolil v uvedbo diplo-
miranih učiteljev.
Toda če je lahko dobiti diplomirane učitelje in profesorje, da za dobro plačo pouču-
jejo v državnih in občinskih zavodih, je pa težko dobiti diplomirane profesorje, ki bi
zastonj poučevali in vzgajali v očetni šoli; zaradi pomanjkanja sredstev in da ne bi otro-
kom od ust trgali kruha, ki smo ga naberačili z miloščino, je treba tam delati vse zastonj.
Kljub vsemu temu je don Bosku uspelo najti pet takih dobrotnikov, ki so prevzeli skrb
in odgovornost za te gimnazijske šole v času, ko bi jim urnik ob toliko drugih zaposli-
tvah dovoljeval pouk, v drugih urah pa bi našli namestnike, kar je tudi sporočil šolski
oblasti.
Don Bosko je menil, da se bo šolska oblast s tem sprijaznila zaradi pokorščine, ki jo
je kazal do njenih zahtev, potem zaradi dvopomenskosti pravilnega izvajanja zakona,
ki so ga podali prejšnji prosvetni ministri, in zaradi dobrega sprejema očetnih šol pri
javnosti ne samo v Italiji, temveč tudi v Franciji in Ameriki, da zato ni bilo razloga, da bi
vlada kar naprej skrbela za to šolo. Zato je bil don Bosko v tem pogledu miren.
Toda vsi ti razlogi pri sedanji šolski upravi v Turinu niso imeli nikakršne veljave.
Menila je, da bo drakonsko zaprtje zavetišča ob svojevoljni razlagi in izvedbi prineslo
večjo socialno korist.
V ta namen je poslala komisijo, ki naj bi preverila, ali teh petero diplomiranih profe-
sorjev osebno poučuje. Ko je ugotovila, da se to dogaja samo za kratka obdobja in da
v večini primerov poučujejo namestniki, se ji ni več zdelo primerno, da bi don Bosko-
vemu zavetišču izkazovali dosedanje ugodnosti, kot je v navadi za mnoge druge šole.
Ukazala je zapreti zavetišče in izgnati učence, ne da bi jo najmanj skrbele težke posledi-
ce, ne da bi jo najmanj pekla vest, ker je poslala v pogubo 300 revnih dečkov, v nesrečo
toliko družin in mogoče tisoče drugih, ki bi v prihodnje potrebovali usluge zavetišča.

48.10 Page 480

▲back to top
480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ta odločitev šolske oblasti je zelo podobna Herodovemu pokolu nedolžnih otrok, ki
je zato, da bi prizadel Kristusa, dal pobiti tisoče njegovih vrstnikov. Razlika je le v tem,
da je tedaj dal do smrti pobiti otroke, sedaj pa so tem otrokom samo onemogočili pri-
hodnost.
Če je to dejanje znamenje preudarne vlade, ki jo vodi samo spoštovanje zakona in
javna blaginja zakona, naj bralec sam presodi.
Kljub takim grobim posegom upamo, da bo ta institut še naprej deloval. Upajmo, da
bodo novo ministrstvo vodila bolj človeška načela in da bodo svoboda, spoštovanje
zakona, javna korist in skrb za obči blagor dobili svoj izraz v dejanju in ne v besedah, in
da se ne bo dala voditi od strankarskih koristi, pa bodisi od katere koli strani. Zato naj
tisti, ki lahko stori dobro, popravi tisto, kar je prejšnji zagrešil.
Sledi podpis
29. »FIGARO« O ZAPRTJU DON BOSKOVIH ŠOL
Pismo iz Turina
Gospod Jules Ferry, ki bi rad postal slaven z odvratnim zatiranjem redovnih šol, je do-
bil zvestega posnemovalca. To sta gospod Coppino, prosvetni minister, in gospod Rho,
nadzornik v Turinu, doktor teologije in literature.
Preden bomo povedali o nesramnostih, ki sta j jih naredila ta dva človeka, naj najprej
povemo, kdo pravzaprav sta.
Gospod Coppino je sin ubogega krpača iz Albe v Piemontu. To mu ni v nečast. Pridno
je delal ob svojem očetu čevljarju, dokler se ni neki častivredni duhovnik, danes škof,
zanimal za malega dečka, ga vzel pod svoje varstvo, ga začel poučevati in ga poslal
pozneje v semenišče. Ko je končal srednjo šolo, ker ni čutil nikakršnega nagnjenja za
cerkveni poklic, se je Coppino vrgel v vrvež italijanske revolucije, ki se je takrat zače-
njala. Pozneje mu je slavni latinist Vallauri priskrbel mesto profesorja v nekem pode-
želskem mestu. Vendar ni ostal dolgo na tem mestu in je prišel v Turin, kjer si je korak
za korakom utrl svojo pot. Naj povem, da ta mladi Coppino brez dejanja krščanske lju-
bezni njegovega domačega župnika ne bi nikdar prišel od krpanja raztrganih čevljev in
ne bi nikdar sanjal, da bi mogel preganjati duhovnike.
Kar se tiče gospoda Rhoja, moramo reči, da je tudi on zgrešen duhovniški poklic. Kot
sin notarja se je vzgajal v nekem semenišču turinske škofije. To je častihlepen in seveda
nadvse demokratski človek. Pod vplivom tega človeka je gospod Coppino dal zapreti
srednjo šolo, ki jo je ustanovil don Bosko in jo posvetil vzgoji sirot, ubogih zapuščenih
dečkov.
Za vas, dragi bralci, ki poznate opata Roussela in ki podpirate njegovo ustanovo kr-
ščanske ljubezni, naj navedem nekaj podatkov o don Bosku.
Pred kakimi štiridesetimi leti je neki mlad duhovnik, ganjen v svojem srcu od neiz-
merne ljubezni, zbral v svojem majhnem stanovanju, v svoji dedni hiši, v predmestju
Valdocco, nekaj sirot, nekaj zapuščenih otrok, ki so jih njihovi starši zavrgli. Hotel jih je
rešiti bede, lakote, razbrzdanosti, prestopništva.
Ker ni imel svojih sredstev, je don Bosko garal in beračil, da je mogel hraniti, dati
streho in oblačiti te uboge otroke brez družine.

49 Pages 481-490

▲back to top

49.1 Page 481

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
481
Število teh otrok je raslo iz dneva v dan. Javna dobrodelnost se je odprla, nove ideje
še niso zmagoslavno prodrle in veliko ljudi je priskočilo na pomoč novemu svetemu
Vincenciju Pavelskem. Toda don Bosko se ni ustavil tu. Kot apostol krščanske ljubezni
je prehodil celo Italijo. Njegova beseda je odpirala srca. Dobil je posnemovalce in danes
ima ta ubogi duhovnik kot zadoščenje svojega življenja čast, da je ravnatelj štiridese-
tih domov krščanske ljubezni. Več kot štirideset tisoč ubogih dečkov se uči verouka,
znanja in obrti. Njegove ustanove porabijo na dan 30.000 frankov, ki jih dobiva od ka-
toliške dobrodelnosti tako don Bosko kakor njegovi predstavniki. Toda darovi so še
veliko večji, kajti don Bosko gradi za milijonske vsote cerkve, zavode in ustanove, ki jih
posveča presveti Devici Mariji. Tako cerkev Mariji Pomočnici je zgradil v Turinu in je
nekaj edinstvenega.
Razlogi, ki so vodili k zaprtju šol, so več kot otročji in v svoji naivnosti prehajajo v
neumnost.
Gospod Coppino in njegov navdihovalec doktor Rho sta najprej zahtevala, da naj
don Bosko dobi za vzgojo svojih otrok diplomirane učitelje, kot to zahteva država. Don
Bosko je takoj dobil štiri profesorje s končano fakulteto.
Ta vdana pokorščina pa don Boskovih sovražnikov ni pomirila. Doktor Rho je zahte-
val inšpekcijo, ki je ugotovila, da so poučevali nediplomirani namestniki.
Po prepričanju tega gospoda ni dovoljeno, da bi kdo koga nadomeščal pri poučeva-
nju. To je tisto, čemur mi v Franciji pravimo višek neumnosti in hudobije.
Tako glejte tukaj nekega gospoda Coppina, ki je v svojem otroštvu okusil stisko in
bedo in ki je vse, kar je, dolžan nekemu duhovniku, in nekega gospod Rhoja, ki so mu
duhovniki omogočili učenje in vse, kar danes je; kako ta dva človeka ne poznata druge-
ga cilja kot uničenje dobrodelne ustanove, ki jo je s pomočjo krščanske ljubezni usta-
novil don Bosko.
Ta brezsrčneža sta hotela, da bi ta častiti duhovnik vrgel na cesto več kot tristo otrok
brez vsake zaščite. In med temi dečki je vsaj šestdeset takih, ki jih je don Bosku poslala
vlada.
Don Bosko se je obrnil na kralja Umberta in ga spomnil na izročila stare katoliške sa-
vojske kraljevske družine. Kralj je poslal prošnjo s priporočilom prosvetnemu ministru.
Ko je gospod Coppino zaslutil, da bo moral s prosvetnega ministrstva, je sicer rekel,
da sprejema kraljevo posredovanje, da pa mora izpolniti to, kar zahteva zakon.
V italijanskem katoliškem časopisju se je razvnela silna, zavzeta in resna polemika
o tej zadevi. Ne smemo pozabiti, da je po Casattijevem šolskem zakonu zasebno šolo
mogoče zapreti samo zaradi težkih moralnih prekrškov. Odkar je gospod don Bosko us-
tanovil svoje zavetišče, njegovega zavoda nihče ni imel za drugo kot dobrodelno usta-
novo. Ta šola je popolnoma brezplačna.
Sedaj vsi upajo, da bodo Coppinov odlok preklicali. Don Bosko je miren. Vera v dobro
ga ni zapustila. Apostol ljubezni zaupa v Božjo previdnost, ki mu je vedno prihitela na
pomoč pri vzgoji uboge zapuščene mladine.
E. Principi

49.2 Page 482

▲back to top
482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
30. ALLIEVOVA PISMA DON DURANDU
A
Prosvetno ministrstvo
Predragi prijatelj!
Prejel sem pismo našega Pelazza in tvoj ljubeznivi dopis. Menim, da bo najbolje, če vi
svojo zadevo predstavite Državnemu svetu. Tudi gospod Viale mi je danes govoril v tem
smislu. Jaz menim, da naj naš don Bosko Državnemu svetu predloži stvar pod dvema
vidikoma.
Prosi naj za: 1.) preklic Coppinovega odloka kot protizakonitega; 2.) priznanje sa-
lezijanskega instituta kot dobrodelne ustanove. Za utemeljitev prve prošnje bi lahko
navedel razloge, ki so jih časopisi na široko obravnavali v njegovo obrambo.
Kot priprava naj bi služila moja knjižica, ki bi jo poslali vsem članom Državnega sveta,
ki so navedeni v seznamu. Meni ga je izročil gospod Viale pa ti ga prilagam. Prosim te,
da tudi meni pošlješ pol ducata izvodov. Prejel sem že veliko zahval in spodbud od šol-
skih nadzornikov, prefektov, nadškofov in škofov (med njimi tudi kardinala di Pietro),
ki so jo dobili. Glede poslancev in senatorjev je bolje počakati do odprtja obeh zbornic.
Ko sem se vrnil iz Turina, so mi izročili tvoje pismo, ki si mi ga takrat pisal, niso mi
pa izročili tvojega slovarja, ker pismonoša oziroma odpravnik ni hotel izročiti zavoja
vratarju, ko je slišal, da sem odsoten. Odnesel ga je nazaj.
Borim se z Daneom in temi osrednjimi nadzorniki, vštevši očka Barberisa (kot ga
imenuje Perez). Pretekli petek jih je minister povabil na slovesno sejo, da bi slišal nji-
hovo oceno našega pravilnika za veliko maturo [Licenza Liceale]. Popustil je zahtevam
Barberisa in Denicottija, izpustil dva najbolj odločilna člena, se pravi člen 7, ki določa,
da se smejo zasebni učenci prijaviti k izpitu za veliko maturo na katerem koli javnem
liceju, člen 9, ki odvezuje od male mature na koncu nižje gimnazije. Takoj sem pisal
ministru pismo in mu ponudil svoj odstop, ker glavnih členov, ki sem jih jaz predlagal,
ni odločno podprl. Poslal je pome, da bi prišel v njegovo pisarno. Nisem šel. Nato je
preteklo soboto 18. oktobra prišel sam k meni v mojo sobo v Torre de Specchi in izjavil,
da bo ohranil tista dva člena. Dejansko ju je v dokončnem besedilu ohranil v končni
izdelavi Pravilnika pri sebi doma. Časopisi (ubogi zaslepljenci) še naprej tiskajo, da so
osrednji nadzorniki vnesli v Pravilnik bistvene spremembe!
Pozdravi mi vse in imej me za svojega
Giuseppeja Allieva.
Rim, 25. oktober 1879
B
Prosvetno ministrstvo
Dragi Durando!
Upam, da si prejel moje pismo od predvčerajšnjega dne. Ko sem brskal v množici
pravilnikov in odlokov za pripravo reforme vrhovnega sveta, ki mi ga je izročil minister,
sem odkril, da pokrajinski šolski svet, ki so ga ustanovili in še danes deluje, ni zakonit
v smislu pravilnika z dne 21. novembra 1867, potrjenega 22. septembra 1867 in vpisa-
nega 3. novembra 1877. Je namreč v nasprotju z 39. členom obstoječega Cassatijevega

49.3 Page 483

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
483
zakona, ki iz Sveta izključuje prefekta in druge sedanje člane in daje predsedstvo šol-
skemu nadzorniku. Ko je minister Coppino razglasil pravilnik iz leta 1867, se je zavedal,
da je nasproten Cassatijevemu zakonu. Kraljevski ukaz z dne 22. septembra 1867, ki ga
je on potrdil, se končuje s pripombo: Ta odlok naj se da v potrditev parlamentu, da bo
dobil veljavo zakona. Dejansko pa ni postal nikdar zakon in je do danes ostal preprost
kraljevski odlok. Pa vendar ga izvajajo in ga ukazujejo izvajati še danes!
To pripombo lahko uporabi naš don Bosko v svojem primeru, ko bo predložil zadevo
Državnemu svetu. Lahko se sklicuje na zakon proti šolskemu svetu v Turinu in doseže
ukinitev odloka kot protizakonitega, zlasti še zato, ker se prefekt ne sme vmešavati v
zadeve šolskega sveta.
Zbogom in pozdrave vsem. Prosim te, da izročiš naprej priloženo pismo, in se ponov-
no izrekam za vdanega.
Ves tvoj
G. Allievo
Rim, 27. oktober 1879
31. ORATORIJ JE DOBRODELNA USTANOVA
Oratorij sv. Frančiška Saleškega ni zasebna gimnazija
Poimenovanje zavetišča sv. Frančiška Saleškega za zasebno gimnazijo je napačno in je
povzročilo težke motnje njegovim gojencem.
Da si bo šolska oblast in sploh državna oblast mogla ustvariti resnično podobo o tej
ustanovi, bo brez dvoma pomagal kratek zgodovinski pregled, iz katerega bo razvidno,
v kakšnem razmerju do javne oblasti je Oratorij deloval in kaj so od vsega začetka videli
v njem.
Začetki in namen tega oratorija
Ko je pisec tega poročila obiskoval mestne ječe, je lahko ugotovil, da je večina otrok,
ki so prestajali kazen, prišla tja zaradi zapuščenosti in nepremišljenosti in ne zaradi hu-
dobije. Prav tako je lahko ugotovil, da ti fantje, če jih po prestani kazni kdo dobrohotno
sprejme in jim pomaga, ne padejo več v stare pregreške. Veliko ogroženih fantov, zlasti
takih, ki so prišli s podeželja, je bilo mogoče držati daleč od slabega življenja, če jih je
kdo očetovsko vzel pod svoje varstvo.
S tem namenom sem 1841 začel delo oratorijev, se pravi krajev za razvedrilo, kjer so
se zlasti ob prazničnih dnevih zbirali ubogi zapuščeni fantje. Zaposlili smo jih s telovad-
bo, glasbo, gledališčem, nastopanjem, krščanskim naukom in učenjem lepega vedenja.
Leta 1846 smo začeli večerne šole, ki jih je obiskovala skupina občinskih nadzorni-
kov. Bili so nadvse zadovoljni in so pred celotnim občinskim svetom poročali o svojih
ugotovitvah. Občinski svet mi je naklonil 1.000 frankov podpore in 300 frankov letnega
prispevka, ki sem ga prejemal vse do leta 1876.
Prišla je tudi komisija združenja, imenovanega Poučeno beraštvo, ki mi je v znak pri-
znanja naklonila 1.000 frankov podpore.
Med dečki, ki so prihajali v Oratorij, je bilo nekaj takih, za katere bi bil nekoristen
vsak trud, če jih ne bi sprejeli v kako zavetišče, kjer bi jim poskrbeli za hrano, stanova-
nje in obleko in jih uvedli v kako obrt. Tako se je leta 1847 začel Oratorij ali Zavetišče sv.
Frančiška Saleškega. V njem dobivajo gojenci vsak dan osnovnošolski in glasbeni pouk,

49.4 Page 484

▲back to top
484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
se učijo risanja, merskega sistema, aritmetike in drugih za obrt potrebnih predmetov.
Ves dan so pri mojstrih, kjer se učijo mizarstva, čevljarstva, krojaštva, knjigoveštva,
tiskarstva, črkostavstva, slikarstva, fotografiranja itn.
Nekateri izmed njih, ki so bistrega uma ali so sinovi obubožanih družin, hodijo v teh-
niške šole, se učijo francosko in nekateri celo klasične predmete. Na tak način smo si
ustvarili osebje za hišno tiskarno in asistente pri vzgoji, medtem ko so drugi stopili v
vojaški stan ali se posvetili klasičnemu študiju, pač tisti stroki, s katero so lahko čim
prej prišli do kruha. Na tak način smo mogli zadostiti težnjam naših fantov, organizirati
primernejši vzgojni sistem in smo v kratkem času zbrali kakih 900 fantov, ki so danes
gojenci našega zavetišča.
Do sedaj so Oratorij sv. Frančiška Saleškega šteli za dobrodelno zavetišče v korist
zapuščenih otrok. Šolska oblast nas je moralno in gmotno podpirala.
Senat in ministrstvo za notranje zadeve
Nov način zbiranja in vzgajanja lahko rečemo najbolj potrebnega in ogroženega
družbenega sloja je privabil ljudi od vseh vetrov in krajev.
Turinski župan, vitez Bellono, prefekt, mnogi poslanci in senatorji so radi prihajali na
obisk in so se ure in ure zadrževali v delavnicah, razredih in celo na odmoru gojencev.
Nekega dne je prišel grof Sclopis v spremstvu markiza Ignazia Pallavicinija in grofa
Luigija Collegna; vsi kraljevi senatorji. Ogledali so si zavetišče, šole, prostore za raz-
vedrilo in praznična zbirališča. Občudovali so zlasti prizadevanje, da bi našli delovno
mesto pri kakem poštenem mojstru in da bi tisti, ki še niso bili zadosti stari, dobili
možnost za priučitev kake obrti.
Ko so odhajali, so obljubili, da bodo o vsem poročali v senatu in priporočili vladi, da
bi podprli to ustanovo, ki ima za cilj, kot so oni rekli, zmanjšati število pobalinov in bo-
dočih prestopnikov. Med zasedanjem senata 1. marca 1850 so omenjeni senatorji po-
ročali o zaslugah oratorijev. Priporočili so jih s prošnjo, da bi jih podprli, jim pomagali
ter dajali moralna in gmotna sredstva kot globoko humanitarni in krščanski ustanovi.
O tem obisku govorijo zapiski senata kakor tudi Priloga št. 1.
Vlada je po ministru za notranje zadeve resno preučila priporočila senatorjev in tako
moralno kot gmotno podprla Oratorij.
Ministri Rattazzi, Cavour, Farini, Lanza, Peruzzi, Ricasoli, Nicotera so to ustanovo
imeli skoraj za svoje delo in pošiljali vseh vrst zapuščene otroke. Ob prireditvah, kot so
telovadni nastopi, razdelitev nagrad, gledališče ali glasbeni koncerti, so ti gospodje radi
prihajali kot očetje med svoje sinove. Velikokrat se je zgodilo, da je prefekt turinske
pokrajine ali turinski župan spremljal ministra za notranje zadeve ali tudi prince kra-
ljevske hiše, ko so se udeležili kake naše družinske prireditve. Nekaj pisem iz Priloge
pod št. 2 nam priča o povedanem in poroča, kaj so te osebnosti menile o tem zavodu.
Turinska občina
Občinska uprava v Turinu je Oratorij vedno štela za dobrodelno ustanovo. Spodbuja-
la ga je z nagradami, ga gmotno podpirala in nam pošiljala ogrožene dečke.
Ko je 1854 naše kraje napadla kolera, je turinski župan vse sirote, ki so v bolezni iz-
gubili svoje starše, zbral na enem kraju in jih izročil skrbi podpisanega. Kakih petdeset
jih je župan poslal v naše zavetišče, kjer smo zanje skrbeli, jih vzgojili, naučili kake obrti

49.5 Page 485

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
485
in jih tako usposobili za samostojno življenje. Glej Priloga št. 3.
Dvajset otrok, ki jih je prizadela ista nesreča, je poslal k nam prefekt iz Ancone. Prav
tako so prišle sirote iz Sassaria, Neaplja, devet iz Tortorigija na Siciliji in iz drugih kra-
jev Italije.
Šole v oratoriju sv. Frančiška Saleškega in šolske oblasti
Celih 35 let so bile naše osnovne, tehniške in srednje šole tako za notranje kakor tudi
za zunanje gojence predmet dobrohotne naklonjenosti šolske oblasti.
Buoncompagnijev zakon iz leta 1848 je štel ta zavod za zavetišče ubogih dečkov ter obr-
tno šolo in nas podredil ministrstvu za notranje zadeve (glej Buoncompagnijev zakon št. 3).
Isto je odredil Lanzzov zakon 1875. Ta minister nam ni dal samo prostih rok pri izbiri
učiteljev, temveč nam je večkrat naklonil tudi podporo. Tako nam je s pismom dne 29.
aprila 1857 podaril 1.000 lir in nam zagotovil podporo z vsemi sredstvi, ki jih ima na
voljo, da bi se mogel zavod še bolj razvijati.
Casatijev šolski zakon iz leta 1859 je našim šolam pustil popolno samostojnost. Šol-
ska oblast je z osebnimi stiki in z denarjem podpirala naš zavod in nam puščala proste
roke pri izbiri učiteljev.
Leta 1865 jih je kraljevi šolski nadzornik, ki ni poznal značaja in narave našega zavo-
da, hotel imeti za zasebno gimnazijo in je zahteval diplomirane profesorje. Toda pismo
ministra za notranje zadeve in dopis turinskega župana prosvetnemu ministru sta po-
trdila, da je naš zavod dobrodelna ustanova v popolnem smislu besede. Če bi zahtevali
diplomirane in s tem plačane profesorje, bi to pomenilo uničenje zavetišča, ki v ta na-
men nima na voljo nikakršnega denarja. Zadovoljna s tem pojasnilom, sta gospod mini-
ster in kraljevi šolski nadzornik pustila pri miru naše šole in naše učitelje. To osvetljuje
pismo v Prilogi pod št. 4.
V vsem tem času 1841–1877 nam je ministrstvo za vzgojo in prosveto pošiljalo ubo-
ge dečke. Šolski nadzorniki so radi prihajali v zavod in dajali učiteljem praktične nasve-
te za uspešen pouk. Vsi ti šolski predstojniki so vedno podpirali naš način poučevanja
in ga niso nikdar hoteli podvreči splošnemu zakonu, kajti:
1. Oratorij je javno dobrodelno zavetišče in ne povzroča nikomur nikakršnih zaseb-
nih in javnih motenj. Koristi celo sami državi, ki ne more zadostiti potrebam toliko
otrok, ki niso slabi, temveč zapuščeni in na poti, da postanejo taki.
2. Ti dečki so v zavodu zastonj, če izvzamemo miloščino, ki jo darujejo zanje tisti, ki
so jih poslali. Tako so delali naši dobrotniki in sami ministri (Priloga št. 5).
3. Gojenci prejemajo pouk popolnoma zastonj. Prav tako dobivajo zastonj knjige, pa-
pir in druge šolske potrebščine.
4. Učitelji z izredno gorečnostjo in odpovedjo opravljajo svoje dolžnosti in najdejo
čas, da zastonj poučujejo gojence.
5. Lepi uspehi gojencev na javnih izpitih, odlični uspehi pri nadaljnjem študiju klasič-
ne literature, filozofije, raznih univerzitetnih predmetov, vojaške znanosti in v trgovini
dokazujejo, da pouk, ki ga dajejo ti učitelji, zadovoljuje splošno pričakovanje.
Zmota pri ocenjevanju določenega primera
Iz vsega, kar smo do sedaj povedali, je jasno, da je Oratorij sv. Frančiška Saleške-
ga ustanova krščanske ljubezni, kjer med vzgajanjem poteka srednješolski in tehnič-

49.6 Page 486

▲back to top
486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
ni pouk in se učijo obrti. Tako so presojali in ravnali vsi prosvetni ministri in kraljevi
šolski nadzorniki celih 35 let. Šele 1878 jo je hotel turinski šolski nadzornik, ki ni bil
dobro poučen o namenu in naravi tega zavoda, preimenovati v zasebno gimnazijo, pri-
ključeno Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, in jo podrediti zakonom, ki urejajo delovanje
zasebnih gimnazij. Od tod prihaja njegova zahteva po diplomiranih in zahteva, da mo-
rajo biti v razredu ob določenem času, in končno zaprtje zavoda in odpustitev učencev.
To je zmota v ocenjevanju določenega primera, ker zasebne gimnazije, ki bi bila pri-
ključena Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, nikdar ni bilo in nihče ne ve, kje naj bi bila.
Vsi pa poznajo ta zavod kot dobrodelno ustanovo, ki so ji priključeni drugi oratoriji,
kjer notranji in zunanji gojenci med tednom in ob prazničnih dnevih obiskujejo dnevne
in večerne šole in kamor prihaja tisoče otrok z namenom, da bi se učili, vzgajali in se z
delom pripravljali na življenje.
Prošnja
Po tej predstavitvi položaja zavetišča sv. Frančiška Saleškega nimam namena koga
obtoževati in se komu pritoževati, želim le braniti prihodnost svojih gojencev. Zato pro-
sim prosvetno ministrstvo, da bi še naprej imeli moj zavod za dobrodelno ustanovo, v
kateri ravnatelj opravlja zares očetno vlogo, kot pravi Casatijev šolski zakon v členih
251 in 252.
Da bi mogel prosilec s svojo odgovornostjo in nadzorom zastonj poučevati v osnovni
in tehniški šoli, kot to predvideva člen 356.
Da bi smel imeti odprto srednjo šolo za pouk učencev, ki se posvečajo tiskarstvu,
trgovini, vojaščini ali kakemu drugemu poklicu, ki bi mogel koristiti revnim dečkom
našega naroda.
Da bi se mogli znova svobodno zbrati, se obvarovati nevarnosti in dokončati vzgojo,
ki bi fantom omogočila, da bi si sami pošteno služili kruh.
32. DON BOSKOVA PROŠNJA KRALJU UMBERTU I.
Veličanstvo!
V zaupanju v očetovsko dobroto, s katero skrbite za koristi vaših podložnikov, v po-
sebno naklonjenost, ki ste jo ob raznih priložnostih pokazali do gojencev Zavetišča sv.
Frančišk Saleškega, in v moči pravice, ki mi jo podeljuje člen 9 št. 4 Zakona o državnem
svetu z dne 20. marca 1865, se duhovnik Bosko ponižno obrača na vaše veličanstvo v
zadevi, od katere je odvisna usoda tisočev zapuščenih otrok in je v nemajhno korist
veri, moralnosti in domovini.
Vašemu veličanstvu je znano, da je odlok prosvetnega ministra z dne 16. maja 1879
(glej prilogo A) ukazal zapreti srednjo šolo, ki je že petintrideset let delovala v korist
ubogih dečkov, ki so bili zbrani v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu. V moči
tega ukaza je bilo treba končati šolo pred koncem šolskega leta in razpustiti gojence v
njihovo veliko škodo in žalost, kar si vaše veličanstvo lahko predstavlja.
Toda ta odlok nima osnove niti v resničnem stanju niti v pravilnem izvajanju zakonov.
Vaše veličanstvo naj mi dovoli, da kot ravnatelj te ustanove in iz dolžnosti krščanske
ljubezni uporabim vsa zakonita sredstva, da rešim iz skrajne nesreče te uboge fante.
Dovolite, da duhovnik Janez Bosko navede nekaj dejstev o tej zadevi in vas obenem
prosi za tisto pravičnost, ki jo bo narekovala kraljevska modrost in vaše očetovsko srce.

49.7 Page 487

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
487
Prvi del
Da bi podal vašemu kraljevskemu veličanstvu popolno podobo o naravi in namenu te
ustanove, bo prav, da predstavim zgodovinski potek, iz katerega bo razvidno razmerje
te ustanove do državne oblasti in kako je iz tega razmerja od vsega začetka pa do tega
trenutka bil priznan njen dobrodelni značaj.
Vse od leta 1841 je duhovnik Bosko s pomočjo krščanske ljubezni zasebnikov in pod-
poro vlade zbiral zapuščene dečke in jih nameščal v svoji hiši, da bi jih obvaroval pred
nevarnostjo revščine in pokvarjenosti ulice. Skrbel je za njihovo obleko in jim kot skr-
ben družinski oče dajal krščansko vzgojo. Ker sam ni zmogel celotnega bremena, je
iskal enako misleče sodelavce, da so mu pomagali pri tem delu. Fante je izučil ene ali
druge obrti. In ker je v našem času nujno potrebno, da vsakdo zna brati in pisati ter
računati, jih je v času, ki jim je ostajal na voljo, kot svoje posinovljence učil teh veščin.
Nekatere bolj nadarjene ali otroke obubožanih družin je napotil k učenju tehničnih ve-
ščin, francoskega jezika pa tudi klasičnemu šolanju. Na tak način si je pridobil gojence
tiskarjev in stavcev za zavodsko tiskarno in asistente za zavetišče, medtem ko jih je
veliko stopilo v vojaški stan, nadaljevalo literarne študije ali šlo v druge poklice, ki so
zagotavljali zadosten zaslužek za pošteno samostojno življenje. Na tak način smo lahko
ustregli željam naših gojencev in vzpostavili določen sistem vzgoje, primeren za naše
razmere, ki je v kratkem času zbral devetsto fantov, ki so danes v zavodu.
Vse doslej so Oratorij sv. Frančiška Saleškega šteli za dobrodelno ustanovo za revne
in zapuščene otroke. Šolska oblast nam je gmotno in moralno pomagala.
Nov način zbiranja in vzgoje otrok, najbolj potrebne in lahko rečemo najbolj iz-
postavljene družbene plasti, je priklical otroke od vseh strani.
Turinski župan vitez Bellono, prefekt, ter več poslancev in senatorjev je rade volje
prihajalo na obisk in z našimi fanti ure prebilo v naših delavnicah, šolah in celo na
odmorih.
Nekega dne je prišel grof Sclopis z markizom Ignaziem Pallavicinijem in grofom Lu-
igijem Colegnom, sami kraljevi senatorji. Obiskali so zavetišče, šole, prostore za razve-
drilo in praznična zbirališča.
Pri svojem odhodu so rekli, da bodo o vsem poročali senatu, ki naj bi vladi toplo
priporočil in jo obvezal, da naj močno podpre to ustanovo, da bi, kot so rekli, zmanjšali
število potepuhov in mladih ljudi, ki polnijo ječe.
Kot je razvidno iz Dodatka št. 1 knjižice Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Priloga F, so
1. marca 1850 poročali svojim kolegom v senatu o vsem, kar so doživeli.
Vlada in zlasti notranje ministrstvo sta si vzela k srcu priporočilo senatorjev in sta
tudi gmotno pomagala pri razvoju zavetišča.
Ministri Rattazzi, Cavour, Ferini, Lanza, Peruzzi, Ricasoli, Nicotera so šteli ta zavod
kot svoje delo in nam pošiljali vse vrste zapuščenih otrok. Ko smo potem priredili kak
telovadni nastop, razdelitev nagrad, gledališko predstavo ali glasbene koncerte, so ti
gospodje rade volje prihajali na te prireditve in se čutili kot očetje med svojimi sinovi.
Več kot enkrat se je pripetilo, da sta turinski prefekt in domači župan spremljala mini-
stra za notranje zadeve na prireditve v zavod. Pa tudi člani kraljevske družine so se radi
udeleževali družinskih praznikov v zavetišču. Nekaj pisem, ki jih navajamo v dodatku

49.8 Page 488

▲back to top
488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
št. 2 imenovane knjižice, priča o tem in nakazuje sodbo, ki so jo imeli ti gospodje o
našem zavodu.
Turinska občinska uprava je Oratorij vedno štela za dobrodelno ustanovo. Spodbuja-
la ga je z nagradami, mu gmotno pomagala in mu pošiljala ogrožene dečke.
Leta 1854 je naše kraje napadla kolera [Cholera morbus]. Turinski župan je na enem
kraju zbral vse otroke sirote in jih izročil skrbi pisca tega poročila. Kakih petdeset ot-
rok je bilo poslanih v ta zavod, kjer smo jih z vsem oskrbeli, jih vzgajali in usposobili za
življenje. O tem poroča Dodatek št. 3 imenovane knjižice.
Tudi drugje je otroke zadela ista usoda in tako jih je 20 poslal k nam prefekt iz An-
cone, več jih je prišlo iz Sassarija, Neaplja, iz Tortorigija in iz drugih krajev Italije.
Kraljevska družina je vedno kazala veliko naklonjenost do tega zavoda. Ko sta naša
ljubljena vladarja Karel Albert in Viktor Emanuel II. zvedela, da je naš zavod v veliki sti-
ski, sta priskočila na pomoč z darovi, vrednimi njune velikodušnosti. Zadnji je večkrat z
darovi svojih lovskih pohodov zares očetovsko razveselil naše dečke. Kraljevski princi
pa so poleg obilo denarja darovali tudi svoje telovadno orodje, ki so ga uporabljali v
kraljevem gradu Moncalieriju, in s svojo navzočnostjo večkrat počastili naše gledališke
predstave, ki so jih naši gojenci pripravljali njim v zabavo.
Vedno se s hvaležnostjo spominjamo pomoči, ki nam jo je pošiljalo vaše kraljevsko
veličanstvo in se zato vpisalo v seznam najvelikodušnejših dobrotnikov tega zavoda.
Nič manj ugodni niso bili naši odnosi s šolskimi oblastmi.
Buoncompagnijev zakon iz leta 1848 je štel ta zavod za zavetišče ubogih dečkov in
ga je postavil popolnoma pod vodstvo notranjega ministrstva (glej Buoncompagnijev
zakon člen 3).
Isto velja za Lanzov zakon iz leta 1857. Ta minister nam ni pustil samo svobode pri
izbiri učiteljev, temveč nas je večkrat denarno podprl. Tako je 29. aprila 1857 daroval
1.000 lir in obljubil, da bo naš zavod podpiral z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, da bi
se čim bolj razvijal.
Tudi Casatijev zakon iz leta 1869 je pustil našim šolam popolno samostojnost. Šolska
oblast je še naprej z osebno zavzetostjo in denarnimi podporami pomagala temu zavo-
du, ki mu je bila dana samostojnost glede izbire učiteljev.
Leta 1865 je kraljevi šolski nadzornik, ki ni poznal značaja našega zavoda, hotel za-
vod imenovati za zasebno gimnazijo in ga s tem obvestil, da bi morali nastaviti diplo-
mirane profesorje. Toda pismi notranjega ministra in turinskega župana ministru za
prosveto sta proglasili naš zavod za javno dobrodelno ustanovo v popolnem pomenu
te besede in trdili, da bi preimenovanje v zasebno gimnazijo in obveznost diplomiranih
plačanih profesorjev pomenili smrt za zavod, ki ne bi mogel plačevati teh nameščen-
cev. Zadovoljna s tem pojasnilom niti prosvetni minister niti šolski nadzornik nista več
raziskovala zakonitosti naših učiteljev. O tem govori v Dodatku pismo št. 4 omenjene
knjižice.
V vsem tem času (1841–1877) so nam prosvetni ministri še naprej pošiljali revne
otroke. Šolski nadzorniki so rade volje prihajali v naše šole in dajali didaktične napotke
učiteljem. Vsi ti predstojniki so vedno podpirali naš pouk in ga niso hoteli vključiti v
splošni zakon. Šele leta 1877–78 je šolski nadzornik ukazal, da morajo učitelji imeti

49.9 Page 489

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
489
priznano diplomo, sicer da bo šolo zaprl. Ta odredba je povzročila veliko zmedo in še
večje stroške.
Ker pa sem menil, da bi bila to velika nesreča za toliko otrok najnižjih družbenih
slojev, in v želji, da bi se pokoraval – ne zakonu, ki tega ne zahteva – temveč oblasti,
ki ukazuje, smo dobili pet diplomiranih profesorjev, katerim smo izročili pouk, kakor
zahteva oblast. Gospod šolski nadzornik pa s tem ni bil zadovoljen in je poslal dve ne-
napovedani inšpekciji, ki sta izjavili, da glede snage, higiene, discipline in moralnosti
ni bilo nikakršnih pomanjkljivosti, sta pa ugotovili, da v času njihovega obiska ni bilo v
razredih naslovnih profesorjev, temveč samo njihovi namestniki. Na osnovi tega poro-
čila šolskega nadzornika je Pokrajinski šolski svet predložil zaprtje salezijanskih šol.
Ministrstvo je odredbo potrdilo in 16. maja 1879 izdal odlok, ki ga je zadržal do 23.
junija, in sporočil odločbo don Bosku (glej Prilogo A2).
Ko je don Bosko prejel ta odlok, je skušal pokazati prosvetnemu ministru, da ta od-
ločitev nima zakonske osnove, bodisi zato, ker je zavod ustanova javne dobrodelnosti,
zato profesorjem, kot je to v obvezno v zasebnih šolah, ni treba, da bi sami poučevali, če
so bili zadržani, so jih nadomeščali drugi učitelji; pa tudi zato ne, ker ni bilo nikakršne-
ga težkega razloga, ki jih navaja člen 242 za zaprtje kake šole.
Na pismo ni dobil nikakršnega odgovora. Nato smo se obrnili na vaše veličanstvo, ki
ste z očetovsko skrbjo in zavzetostjo poslali priziv na prosvetno ministrstvo (glej Pri-
logo B). Minister je potrdil odlok za zaprtje, kakor je razvidno iz pisma, ki ga je poslal
kraljevski hiši v Turinu, katerega prepisa pa duhovnik Bosko ni mogel dobiti.
Ko je nastopil službo novi minister, je don Bosko večkrat ponovil svojo prošnjo za
preklic omenjenega odloka. Pa je bilo vse zaman (glej Prilogo C1 in C2).
Iz povedanega lahko razberemo:
1. Salezijanski Oratorij je dobrodelno zavetišče.
2. Za takega so ga imele vse kraljevske oblasti.
3. Da so šole kot tisti del, ki je namenjen vzgoji sprejetih gojencev, bistveni del celotne
ustanove.
4. Da je don Bosko smel celih trideset let in več pred očmi oblasti ter z njenim odob-
ravanjem in podporo poučevati, ne da bi od njega zahtevali diplomirane profesorje.
5. Da je šolska oblast šele leta 1877 zahtevala od salezijanskih šol, da morajo nastavi-
ti diplomirane profesorje, in ker jih niso mogli najti takoj preteklega leta, so šole zaprli.
Naj mi bo dovoljeno, da po tem zadnjem dejstvu podam nekaj pripomb. Res je, da
so salezijanske šole dobrodelna ustanova, je potem pravično in pametno, da zahtevajo
zanje diplomirane profesorje? Ne! In to iz naslednjih razlogov:
1. Denar za plačilo profesorjev se jemlje dobrodelnosti in vlada, ki to zahteva, obtežu-
je z davki najbolj revne in zapuščene mladostnike.
2. V zasebnih šolah zahtevajo diplomirane profesorje, da s tem zagotovijo dober us-
peh učencev, ki bi, če ne bi bilo zasebnih šol, šli v javne šole in bi prav tako imeli dober
uspeh. To pa ne velja za don Boskove šole, ker njegovi učenci, če ne bi bilo teh, ne bi
mogli v druge šole. Vlada, ki ima dolžnost poskrbeti za izobrazbo, tukaj ne more izbirati
med veliko in malo, temveč samo med malo (če bi nediplomirani profesorji slabo op-
ravljali svojo nalogo) in nič, in zdi se mi, da izbira ni dvomljiva (glej Allievo, str. 21–22,
spisa Casatijev šolski zakon (Priloga G).

49.10 Page 490

▲back to top
490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
3. Še druga velika razlika je med dobrodelnimi ustanovami in zasebnimi šolami. Za-
sebne šole zahtevajo od učencev redno mesečnino in zato morajo dajati poroštvo za
uspeh, kar mora vlada zagotoviti. Kaj takega pa od dobrodelne ustanove ni mogoče
zahtevati, saj je tukaj vse zastonj. Tukaj vladi ni treba ničesar zagotavljati – niti koliko-
sti niti načina izobrazbe – temveč samo to, kar se tiče moralne in domovinske vzgoje
(glej Allievo, str. 27), za kar niso potrebni državni izpiti in dovoljenje za pouk.
4. Profesor Allievo na str. 23 omenjenega dela v zvezi s tem navaja člen 356 zakona,
ki se glasi:
Osebe, ki zastonj poučujejo v prazničnih šolah otroke ali odrasle osebe v osnovnih
šolah ali v tehniških šolah za obrtnike, lahko poučujejo brez dokazila o svoji usposo-
bljenosti.
Besede, ki sem jih jaz napisal v kurzivni pisavi, govorijo o srednjetehniškem pouku,
čeprav se poglavja, na katera se nanašajo, tičejo osnovne izobrazbe. Ker pa so pod tem
naslovom zajeti tudi členi, ki se tičejo učiteljišča, ki gotovo ne sodijo k osnovni izobraz-
bi, in če ne zahtevajo uradnih naslovov od tistih, ki poučujejo zastonj v tehniških šolah,
ki so prva stopnja tehniškega pouka, potem iz istega razloga ne morejo zahtevati diplo-
miranih učiteljev v gimnazijah, ki so prva stopnjo srednje klasične izobrazbe.
5. Salezijanske šole, ki so s privolitvijo vseh oblasti trideset let obstajale in odlično
delovale brez diplomiranih profesorjev, so si pridobile zastarano pravico, ki jim je nih-
če nima pravice vzeti, razen če se same izneverijo cilju, ki so ga imele ob ustanovitvi, in
duhu, ki jih je preveval ob začetku, kar je v naših časih, ko očetne navade in domovinski
čut spodrivajo vse vrste nepoštenih svoboščin, toliko bolj pomembno.
6. Odlok prosvetnega ministra, katerega prepis je priložen (Priloga A), pravi: Zasebna
gimnazija, priključena Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, ki jo vodi duhovnik Bosko, je za-
prta. Iz teh besed je razvidno, da je šolska oblast našla v salezijanskem oratoriju zaseb-
no gimnazijo, ki je priključena tej ustanovi in jo ima za ustanovo, ki jo zakon imenuje
po imenu, ki zahteva podreditev istim pogojem. Ker niso bili uresničeni, je šolo zaprla.
Toda to je težka napaka pri presojanju določenega dejstva. Salezijanskemu oratoriju
ni bila nikdar priključena gimnazija, temveč je imel Oratorij šole, ki so bile namenjene
vzgoji ubogih dečkov in so sestavljale celoto; kakor ne bi oče, ki bi v svoji hiši poučeval
svoje otroke gimnazijske predmete, priključil sebi gimnazije.
To postane bolj jasno iz naslednjih dejstev:
A. V členu 247 so navedeni pogoji, ki jih mora izpolniti tisti, ki hoče odpreti gimnazijo.
Toda salezijanske šole so obstajale že pred tem zakonom, ki o tem ni ničesar določil, in
zato obstaja vse pri starem. Poleg tega šolske oblasti niso nikdar nameravale don Bo-
sku postavljati kakih pogojev, ker gre za ustanovo popolnoma drugačne narave.
B. Člen 246 imenovanega zakona pravi: pouk (v zasebnih gimnazijah) se mora op-
ravljati v skladu s programom, ki je določen ob nastanku ustanove. Iz tega je razvidno,
da mora vodstvo šole ob odprtju predložiti staršem program pouka za njihove otroke.
Don Bosko pa ni nikdar razglašal javnega programa šole v svoji ustanovi. Dečke je spre-
jemal s pogojem, da kot dober oče to določa on, ki bolje ve, kaj je primerneje za naravo
in sposobnosti vsakega posameznega gojenca, in ga zato lažje pripravi za prihodnost.
To kaže, da je njegova ustanova za zapuščene otroke, kjer je poskrbljeno za vsakega

50 Pages 491-500

▲back to top

50.1 Page 491

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
491
glede na možnosti in sposobnosti, in ne zasebna šola, s katero starši naredijo pogodbo
o izobrazbi svojih otrok po določenem programu.
Ker je šolska oblast postavila don Boskove šole v vrsto zasebnih gimnazij, kot je to
razvidno iz odloka, in uporabilo zanjo zakone, ki se tičejo zasebnih šol, se je krepko
zmotila v naravi teh šol. Ker je odlok o zaprtju posledica te zmote, nima zakonske ve-
ljave.
Iz povedanega je razvidno, da je salezijanski Oratorij v Turinu po svoji naravi, po
svoji preteklosti in svojih odnosih do raznih državnih ustanov krščansko dobrodelno
zavetišče. Celih trideset let so ga imeli za takega in niso zahtevali od njega diplomiranih
profesorjev.
Drugi del
Tudi če bi tako bilo, česar pa ne priznavamo, da bi bil salezijanski Oratorij zasebna
gimnazija, kot je omenjeno v zakonu, je odlok o zaprtju protizakonit.
1. Casatijev šolski zakon za zagotovitev zasebne izobrazbe določa, da je zasebno šolo,
v kateri je pouk posameznih predmetov zaupan diplomiranim profesorjem, mogoče
zapreti samo iz treh težkih razlogov: če se žali moralnost, domovinsko izročilo ali hi-
giena. Šolska oblast ni navedla niti enega izmed omenjenih razlogov. Ni bilo morda
diplomiranih profesorjev? Ni tako. Saj je ministrski odlok navedel, da je don Bosko
poslal seznam diplomiranih profesorjev, v resnici pa so poučevali nediplomirani uči-
telji. Jasno znamenje, da je zavetišče imelo svoje zakonito izprašane učitelje. Zakaj so
ga potem zaprli? Ker niso vedno poučevali, ker so jih okoliščine prisilile, da so pouk
zaupali nediplomiranim učiteljem, kakor vedno delajo v državnih šolah. Zakon ne do-
loča, koliko časa mora trajati pouk v zasebnih ustanovah, koliko ur je treba na teden
izpolniti s poukom in koliko ur na dan naj se poučuje. Zakon ne veže na noben urnik
vodje zasebne šole in členi 258–259, ki določajo trajanje šolskega leta, število učnih
dni, število učnih ur na teden, se tičejo javnih gimnazij in licejev. Zato beremo: »Če se od
profesorjev zahteva večje število ur, je to razlog za odškodnino.« Te besede pa se gotovo
ne nanašajo na učitelje zasebnih šol. Tako svobodo je treba toliko bolj dati učiteljem
salezijanskega oratorija, kjer šolsko leto traja dva meseca dalj kot v drugih ustanovah.
Zato šolski nadzornik ni imel nikakršne pravice zahtevati, da bi v času njegovega obi-
ska morali profesorji Oratorija biti v razredu in poučevati. Tako je v resnici prevaran
zakon, ki v njihovi odsotnosti iz razreda ne vidi razloga za zaprtje šole. Don Bosko tudi
ni nikogar prevaral, kajti pravnomočno diplomirani profesorji, katerih seznam je poslal,
so dejansko sami poučevali, vendar ne toliko in tako, kakor je to zahtevala šolska ob-
last, temveč toliko in tako, kakor jim je bilo mogoče in v skladu z zakonom. Svojo nalogo
pa so dobro opravili, kakor dokazujejo izidi izpitov (glej Priloga D).
2. Treba je tudi omeniti, da zakon prepušča pouk v zasebnih šolah diplomiranim za-
upanja vrednim profesorjem, ki na lastno odgovornost in s privolitvijo javnosti smejo
dovoliti, da jih nadomeščajo osebe, ki jim zaupajo.24
3. V smislu zakona z dne 22. junija 1857, ki ga Casatijev zakon ni odpravil, mora šol-
ska oblast, preden zapre kako šolo, poklicati na razgovor ravnatelja šole (glej Allievo,
24 Glej razlago, ki jo daje ugledni profesor Allievo v svoji knjižici, str. 24.

50.2 Page 492

▲back to top
492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
str. 24). Salezijansko šolo pa so obtožili, obsodili in zaprli, ne da bi dali don Bosku pri-
ložnost, da bi povedal svoje razloge.
4. Ministrstvo je odredilo zaprtje zasebne gimnazije. Ker je gimnazija kraj, kjer se po-
učuje, je zakonito zaprta, ko je končan pouk, kot se je dejansko končal 30. junija. Toda
prefekt je hotel prizadeti to gimnazijo tudi s prekinjenim poukom v škodo ubogih otrok
najnižjega sloja ljudstva, ki so se tam v miru učili (glej Priloga E 1, E 2). Noben zakon in
nobena oblast ne sme iz javnega zavetišča, ki se vzdržuje s pomočjo krščanske ljubezni,
iztrgati ubogih otrok in jih vreči na cesto.
5. Zadnji razlog, ki bi že sam zadostoval, da bi izpodbil vsako osnovo odloka o zaprtju,
ki ga je predložil pokrajinski šolski svet, pa je naslednji:
1. Pokrajinski šolski sveti, ki delujejo danes in so bili ustanovljeni s kraljevim ukazom
22. septembra 1867, nimajo nikakršne zakonske osnove, ker so v nasprotju s členom
39 sedaj veljavnega Casatijevega zakona, ki izključuje iz Sveta prefekta in druge člane,
ki sedaj sestavljajo Svet. Imenovani kraljevski ukaz se je končeval z besedami: »Ta ukaz
je predložen parlamentu z namenom, da se spremeni zakon.« To pomeni, da je avtor
zakona sam spoznal, da je protizakonit, in če bi hoteli zadostiti zakonu, bi ga morali
odpraviti. Tega ukaza niso nikdar spremenili v zakon, a kljub temu so ga začeli izvajati
in ga še sedaj izvajajo. Zato noben odlok šolskega sveta in zato tudi odlok o zaprtju
salezijanskega zavetišča nima zakonske podlage, ker ga je izdala oblast, ki je zakon ne
priznava. Iz vsega, kar smo povedali, je jasno razvidno:
1. Oratorij sv. Frančiška je dobrodelno zavetišče.
2. Šola nikakor ni gimnazija, ki je priključena nanj, kakor pravi odlok o zaprtju, tem-
več šola, ki dopolnjuje vzgojo ubogih fantov, ki so v ustanovi. Zato je sodba, ki sta jo
izrekla turinski šolski svet in prosvetni minister, napačna, kakor je napačno tudi izho-
dišče, na katero se opira.
3. Imenovani Oratorij ne sodi pod zakone, ki vodijo zasebne šole, ker je dobrodelna
ustanova in zato ni mogoče zahtevati, da morajo njegove šole imeti diplomirane pro-
fesorje.
4. Tako je pred tridesetimi in več leti mislila šolska oblast kraljestva, ki ni nikdar na-
meravala Oratoriju naložiti tako težko breme.
5. Sedanji šolski nadzornik v Turinu, ki je zahteval od Oratorija diplomirane profe-
sorje, kaže, da ne pozna narave in duha naših svobodnih ustanov, in je zato razžalil te
ustanove, ki so trideset let in več pred njim opravljale dolžnost ljudske izobrazbe.
6. Dano in ne priznano, da bi bile don Boskove šole zasebna gimnazija, kot to predvi-
deva zakon, torej je odlok o zaprtju protizakonit, ker mu manjkajo osnove za zakonito
zaprtje zasebne gimnazije.
7. Sodba, ki jo je izreklo ministrstvo z odlokom o zaprtju, nima predpisane oblike in
razlogi, na katere se opira, so popolnoma zmotni.
8. Pokrajinski šolski svet je popolnoma brezpraven in so zato njegove odločitve nične.
Zaradi vsega tega je duhovnik don Bosko prisiljen, da z vsemi sredstvi brani pravice
svojih varovancev, ki mu jih je izročila Božja previdnost. Zato prosi vaše veličanstvo, ki
vam je zaupana skrb za dobro države in zlasti še za najrevnejše pripadnike ljudstva, da
v moči svoje vladarske oblasti:

50.3 Page 493

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
493
1) Opredelite imenovani odlok za protizakonit in rešite prizadeto ustanovo nezaslu-
žene nesreče tako, da odlok razglasite za neveljaven.
2) Razglasite Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu za dobrodelno zavetišče in
njegovemu ravnatelju podelite pravico, da pod svojim nadzorom in na svojo odgovor-
nost vodi osnovnošolsko, tehniško in književno izobrazbo, kot bo to imel za primerno
za dečke, ki jih je sprejel v vzgojo brez diplomiranih učiteljev.
Pravičnost zaprošenih uslug in velika korist, ki bi jo imeli zasebniki in civilna družba,
nam vlivata upanje, da bo vaše veličanstvo v svoji srčni dobroti potolažilo družino ubo-
gih dečkov, ki že pet mesecev živijo v neznosni negotovosti za svojo prihodnost.
Vašega veličanstva ponižni prosilec
duh. Janez Bosko
Turin, 13. november 1879
33. MINISTROV DOPIS, KI JE SPREMLJAL DON BOSOV PRIZIV NA DRŽAVNI SVET
Njegovi vzvišenosti predsedniku Državnega sveta!
Duhovnik Janez Bosko je vložil priziv na njegovo veličanstvo kralja proti odloku mini-
strstva za prosveto z dne 16. maja 1879, ki je ukazalo zaprtje gimnazije, ki je priključe-
na Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Gimnazijo so zaprli zato, ker je v nasprot-
ju s šolskim zakonom, ki zasebnim šolam nalaga obveznost diplomiranih profesorjev.
Vlagatelj priziva trdi, da je gimnazija dobrodelna ustanova in da je bila nezakonito za-
prta, saj razlog, ki ga odlok navaja, češ da so učitelji nediplomirani profesorji, ne velja.
Ni točno, da je gimnazija dobrodelna ustanova, temveč je res, da jo vzdržuje dobro-
delna ustanova, kar pa seveda ne jemlje njenega zasebnega značaja. Kar se tiče trditve,
da imajo učitelji zahtevane diplome, gre za dvoumje, kakor je mogoče videti iz poročila
turinskega nadzornika.
Vlogi za priziv in omenjenim dokumentom sta priložena dva zapisnika šolskega sveta
in dve poročili šolskega nadzornika v Turinu in mnenje Višjega sveta za izobrazbo. Sle-
dila bo odločitev Vrhovnega državnega sveta.
Za ministra
Frumelli
Rim, 24. december 1879
34. POROČILO ŠOLSKEGA NADZORNIKA RHOJA MINISTRSTVU
Gimnazija, ki je priključena Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v tem mestu in šteje
več kot tristo učencev, je kakor državne gimnazije razdeljena v pet razredov, v katerih
se poučuje po programih in z učbeniki, ki jih priporočajo zakoni ministrske odredbe.
V to gimnazijo se ne sprejemajo zunanji učenci. Fantje, ki obiskujejo to šolo, so zve-
čine iz revnih družin in plačujejo skromno mesečnino 24 lir. Če družina sama ne more
plačati mesečnine, lahko to stori kak sorodnik, ali dobrotnik. Po zagotovilu pristojnih
oseb je le malo fantov, ki bi bili v zavodu zastonj.
Dvajset do trideset najboljših učencev petega razreda gimnazije vsako leto opravlja
malo maturo v kaki državni gimnaziji v mestu in ga navadno opravi z dobrim uspehom.
Ti skupaj s kakim drugim sošolcem oblečejo duhovniško obleko, vstopijo v triletni tečaj
filozofije (ki ga niso nikdar podvrgli javnemu nadzoru), nato v teologijo, ki jo opravljajo

50.4 Page 494

▲back to top
494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
v istem Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, in nato v Družbo duhovnikov sv. Frančiška
Saleškega, ki jo je ustanovil don Bosko in je priznana od Svetega sedeža.
Ti salezijanski duhovniki se potem, če so zadosti nadarjeni, vpišejo na univerzo, kon-
čajo študij z doktoratom ali pa dobijo diplomo za pouk v nižji gimnaziji. Drugi se zado-
voljijo z izpitom za diplomo ljudskošolskega učitelja. Na tak način si don Bosko pridobi
lepo število zakonito usposobljenih profesorjev in učiteljev, ki jih potem pošilja v svoje
zavode po Italiji in tujini.
Ker pa je zavodov veliko, se don Bosko pogosto znajde brez zakonito pooblaščenih
učiteljev in zato nastavlja neizprašane pomočnike, ki jim šolska oblast nasprotuje. V
teh primerih don Bosko uporablja pretveze in prevare, ki žalijo osebe, katerih prva
dolžnost je izvajanje državnih zakonov pri tistih, ki vzgajajo mladino.
Zaradi vsega tega se mi zdi, da je gimnazija, ki je priključena Oratoriju sv. Frančiška
Saleškega, bolj kot kaj drugega vzgajališče, iz katerega duhovnik Bosko, ustanovitelj re-
dovne družbe, dobiva svoje privržence, ki jih potem pošilja za učitelje mladine v svoje
številne ustanove.
Zato ni nikakršnega dvoma, da ta gimnazija nima namena koristiti določenemu števi-
lu fantov, ki bi jih potegnili iz globine njihovega družbenega položaja, temveč želi iz njih
narediti redovne duhovnike, ki se potem posvetijo pouku pod njegovim neposrednim
vodstvom. Nič manj pa tudi ni res, da dve tretjini gojencev omenjenega zavoda pre-
kineta študij sredi leta in ne vstopijo v salezijanski red, temveč se brez vseh sredstev
izgubijo v družbi, ne da bi bili sposobni za ročna dela, od katerih so jih odvadili kot
otroke, obenem pa nesposobni za kako odgovorno mesto v družbi. Zato se mi zdi, da je
don Boskova ustanova vse kaj drugega kot dobrodelni zavod.
Zdi se mi, da sem s tem pismom postregel vaši ekscelenci z vsemi podatki, za katere
ste me prosili, tako da bi Državni svet mogel spoznati naravo in značaj te ustanove, ki
bi rada bila neodvisna od šolske oblasti ali vsaj oproščena podrejanja zakonom, ki se
tičejo učiteljev in uslužbencev.
Šolski nadzornik
G. Rho
Turin, 7. april 1880
35. GMOTNI POLOŽAJ SALEZIJANSKE DRUŽBE MARCA 1879
Piemontska inšpektorija
Materna hiša, imenovana Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Sem spadajo:
1. Cerkev Marije Pomočnice, ki jo obiskuje več tisoč oseb, ki se udeležujejo krščan-
skega nauka, svetih maš, poslušajo pridige, prejemajo svete zakramente in opravljajo
pobožne vaje.
2. Gimnazija s petimi razredi.
3. Študentat za klerike.
4. Noviciatska hiša.
5. Dom in delavnice za rokodelčke, v katerih se učijo najpomembnejših sodobnih obrti.
6. Cerkev, posvečena sv. Frančišku Saleškemu, igrišča, namenjena zunanjim fantov iz
Turina.

50.5 Page 495

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
495
7. Dnevne in večerne šole za najbolj revne in zapuščene dečke mesta Turina.
8. Na drugi strani mesta so igrišča in cerkev sv. Alojzija, kjer se otroci zbirajo k bo-
goslužnim prireditvam in verskemu pouku. Tu je v gradnji veličastna cerkev v spomin
Pija IX. s priključenim zavetiščem.
9. Temu oratoriju so priključene dnevne in večerne šole za najbolj revne in zapuščene
dečke. Namen tega oratorija in te šole je oddaljiti otroke od protestantov, ki imajo tam
blizu svoje svetišče, šole in bolnišnico.
10. Oratorij, cerkev in igrišča pod naslovom sv. Jožef v župniji svetega Petra in Pavla.
11. Oratoriju sv. Jožefa je priključena tudi delavnica sv. Jožefa za neporočena dekleta,
ki potrebujejo zaposlitev in posebno nego.
12. Prav tako skrbijo salezijanci za ustanovo, imenovano Družina sv. Petra za izgub-
ljena dekleta, ki so prišle iz ječ in bi se rade vključile v delo in v redno krščansko živ-
ljenje.
13. Tudi duhovno skrbijo za zavod, imenovan Dobrega pastirja, katerega namen je
zavarovati pred zablodami ogrožena dekleta in sprejemati spokornice, ki iščejo varno
zavetišče moralnosti.
14. Nedaleč od Turina je zavod Valsalice, namenjen fantom premožnejših družin. Za-
vod ima osnovne, gimnazijske in licejske šole.
15. Poleg zavoda je kaplanska postojanka za odslužene šolske brate.
16. Zunaj Turina je v bližini mesta Caselle oratorij ter kaplansko mesto za vernike in
šola za otroke. Sem prihajajo na počitnice novinci salezijanske družbe.
17. Nedaleč od Lanza, blizu kraja Mathi, je papirnica, kjer zaposleni fantje izdelujejo
papir za naše tiskarne v Turinu, Sampierdareni, Nizzi, Montevideu in Buenos Airesu.
18. V Lanzu je zavod sv. Filipa Nerija z 250 notranjimi in prav toliko zunanjimi gojen-
ci. Tu je celotna osnovna šola in gimnazija.
19. Blizu tega kraja je salezijancem zaupano kaplansko mesto z naslovom Svetega
križa.
20. V škofiji Ivrea, kraju San Benigno, je veliko poslopje, namenjeno študentatu za
klerike in duhovnike Družbe. Upravljamo javno cerkev in imamo osnovnošolski pouk
za otroke tega kraja.
21. V škofiji Casale v Borgu San Martino je malo semenišče in zavod sv. Karla, kjer
dobiva osnovnošolsko in gimnazijsko izobrazbo več kot 200 gojencev.
22. Prav tako so vsi otroci tega kraja deležni osnovne in srednje izobrazbe.
23. V kraju Mornese v škofiji Acqui vodimo javno šolo za tamkajšnjo mladino.
24. V škofiji Mondovì, v kraju Trinità, je zavod, imenovan Marije Brezmadežne, z jav-
no cerkvijo, oratorijem, igrišči za praznične dni ter z dnevnimi in večernimi šolami.
Ligurijska inšpektorija
Inšpektorialna hiša te province je v mestu Alassio v škofiji Albenga.
Tukaj imamo:
25. Javno cerkev z naslovom Svete Marije Angelske in je v službi mladine in odraslih
tega mesta.
26. Zavod z več kot 200 notranjimi in več kot 400 zunanjimi gojenci z osnovno, sre-
dnjo in tehniško šolo.

50.6 Page 496

▲back to top
496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
27. Zavodu v Alassiu pripada tudi uprava javnih šol v kraju Laigueglia.
Naj povemo, da je ravnatelj tega zavoda doktor Francesko Cerruti, od škofa pooblaš-
čen za glavnega duhovnega voditelja vseh ženskih redovnih ustanov v škofiji.
28. V škofiji Ventimiglia, v Valle Crosi je cerkev Marije Pomočnice z javno cerkvijo
in osnovnimi šolami, ustanovljenimi, da bi odvrnili mladino od obiska protestantske
cerkve, šol in zavetišča.
29. V škofiji Savona v mestu Varazze je zavod sv. Janeza Krstnika, kjer skrbimo za
osnovne, tehniške in gimnazijske šole s približno 150 konviktovci.
30. Isti pouk dobiva kakih 500 zunanjih gojencev.
31. V javni cerkvi tega mesta zbiramo čim večje število otrok za krščanski pouk in za
prejem svetih zakramentov.
32. V mestu Sampidarena v škofiji Genova je zavetišče sv. Vincencija Pavelskega z
javno cerkvijo, kamor hodi tisoče vernikov k sveti maši, spovedi, pridiganju in krščan-
skemu nauku.
33. Tu je zavod, namenjen Sinovom Marije Pomočnice za odrasle, ki želijo postati
duhovniki. V zavodu je kakih 200.
34. Tukaj so tisoči rokodelčkov s primernimi delavnicami.
35. Obstajajo večerne in dnevne šole tako za notranje kot zunanje dečke.
36. Nadškof je salezijancem izročil župnijsko podružnično cerkev, imenovano Naša
ljuba Gospa milosti.
37. V škofiji Sarzana v mestu Spezia je zavetišče sv. Pavla z javno cerkvijo za vernike
ter dnevne in večerne šole s konviktom. Namen teh šol je odtegniti gojence protestan-
tom, ki delujejo nedaleč od zavetišča.
Zavetišče smo ustanovili na željo in s pomočjo papeža Pija IX. srečnega spomina in
deluje s podporo njegove svetosti Leona XIII., ki srečno vlada Cerkev.
38. V škofiji in mestu Lucca imamo zavetišče, javno cerkev, praznični oratorij in igri-
šča za otroke tega mesta.
Rimska inšpektorija
39. V Maglianu, glavnem mestu Sabine, salezijanci vodijo in upravljajo malo in veliko
semenišče in poučujejo osnovne nauke kakor tudi filozofijo in teologijo. Tukaj je tudi
konvikt za meščanske otroke. V šolo prihajajo otroci iz celega mesta.
40. V škofiji in mestu Albano imamo javno občinsko gimnazijo in malo semenišče.
41. Oskrbujemo javno cerkev za službo vernikom.
42. V mestu Aricci vodimo mestno osnovno šolo in upravljamo javno cerkev za mla-
dino in odrasle.
43. En profesor literature poučuje v semenišču v Montefiasconeju.
Dodatek k piemontski inšpektoriji
44. V padovski škofiji v mestu Este je zavod-konvikt, imenovan zavod Manfredini, z
osnovno šolo in gimnazijo.
Dodatek ligurijske inšpektorije za hiše v Franciji
45. Družba se je začela širiti v Franciji leta 1875. Prvo hišo smo odprli v škofiji in
mestu Nica z naslovom Zavetišče de S. Pierre, kjer je 120 dečkov, ki se učijo raznih obrti
in se pripravljajo na duhovniški poklic.

50.7 Page 497

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
497
46. V drugem delu istega mesta je oratorij in igrišča, kjer se zbira kakih sto revnih
dečkov za pobožne vaje in nedeljsko zabavo.
47. V škofiji Fréjus v pokrajini Navarre je poljedelska kolonija, kjer se nekaj fantov
posveča poljedelstvu, drugi pa učenju kot pripravniki na duhovniški poklic.
48. V Saint-Cyru nedaleč od Toulona je poljedelska šola, kjer se gojenci učijo polje-
delstva.
49. V škofiji in mestu Marseille je oratorij sv. Leona, kjer se zapuščeni dečki učijo
različnih obrti.
50. Tukaj deluje tudi tako imenovana Maîtrise župnije sv. Jožefa z osnovno in glasbe-
no šolo in cerkvenimi obredi. Glavni namen je pripravljati poklice za cerkvene službe.
Ameriška inšpektorija
Po nasvetu in z gmotno pomočjo Pija IX. je odšla odprava salezijancev v Ameriko.
Sveti oče je predlagal tri namene: 1. Pomagati starejšim, zlasti pa mladim Italijanom, ki
jih je tam veliko. 2. V bližini divjakov odpreti domove, ki bi bili namenjeni za semenišča
in zavetišča za ubogo in zapuščeno mladino. 3. Na tak način pripraviti pot za evangeli-
zacijo Indijancev Pampas in Patagoncev.
Prva odprava je odšla 1875. Ker so salezijanci želeli sodelovati pri uresničevanju želj
svetega očeta, se je deset salezijancev odpravilo v Rim, kjer so prejeli blagoslov in apo-
stolsko poslanstvo namestnika Jezusa Kristusa. Dne 14. novembra istega leta so odpluli
iz Genove in 14. decembra prispeli v glavno mesto Republike Argentine Buenos Aires.
Sedaj je v Ameriki več kot sto salezijancev; njihovo delo zajema naslednje ustanove:
51. V škofiji in mestu Buenos Aires je inšpektorialna hiša v pravkar ustanovljeni žu-
pniji San Carlos en Almagro, ki šteje kakih šest tisoč duš.
52. V Zavetišču Pij IX. se kakih 150 dečkov uči različnih obrti.
53. Javne šole, oratorij s prazničnimi igrišči za zunanje.
54. Noviciat in študentat salezijanske družbe.
55. Župnija Boca, poimenovana po sv. Janezu Evangelistu, s kakimi 27 tisoč prebival-
ci, zvečine Italijani.
56. Javne šole za revne otroke.
57. Upravljajo cerkev, imenovano Mater Misericordiae o de los Italianos [Mati usmi-
ljenja ali Italijanska cerkev]. Ta cerkev je posebej namenjena Italijanom, ki v velikem
številu prihajajo opravljat svoje pobožne vaje ne samo iz župnije, temveč iz celega mes-
ta Buenos Airesa in okolice.
58. Javna cerkev za odrasle prebivalce mesta.
59. V mestu San Nicolás de los Arroyos, nedaleč od divjaških naselij, je zavod ali malo
semenišče za misijone, o koder je prišlo že več poklicev.
60. Upravljamo tudi župnijo Ramallo, ki šteje kakih 4.000 duš. Tu se zbirajo prebival-
ci več bivališč iz številnih naselbin ob prazničnih dnevih in zlasti za podeljevanje krsta
in praznovanja zakramenta zakona.
Republika Urugvaj
61. Zavod Pija IX. v Villa Colónu in misijonsko semenišče. Ta zavod štejejo tudi za
malo škofijsko semenišče in je priključen univerzi v Montevideu.
62. Tu je tudi javna cerkev v korist prebivalstva.

50.8 Page 498

▲back to top
498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
63. V Montevideu, glavnem mestu republike, je oratorij in šole za ubogo in ogroženo
mladino.
64. V mestu Las Piedras je župnija s šest tisoč dušami z javnimi šolami in prazničnim
oratorijem.
Ustanove, ki jih bodo v kratkem prevzeli salezijanci:
Zavod v škofiji Milan v župniji Incoronata [Kronana].
Zavetišče in oratorij z igrišči za praznike v škofiji v mestu Cremona.
Zavetišče in oratorij v mestu Lugo v škofiji Faenza.
Podobno v mestih Brindisi, Catania in Randazzo na Siciliji.
V Chalongeu pri Annecyju, v Parizu-Auteuilu, v S. Domingu, v Braziliji, Paragvaju itn.
Opombe
Na splošno je treba reči: 1. Domovi družbe so last njenih članov. Imamo nekaj dolgov,
vendar razpolagamo s posestjo, ki bi prodana lahko poravnala dolgove.
2. Fantov, ki dobivajo krščansko vzgojo, šolsko in leposlovno izobrazbo v salezijan-
skih ustanovah, je kakih 40 tisoč. Od teh jih kakih 300 vsako leto stopi v cerkvene pok-
lice. Večina teh se vrne v svoje škofije, nekateri stopijo v kako redovno družbo in ne-
kateri se posvetijo zunanjim misijonom. Po dokončni odobritvi Družbe poklici stalno
naraščajo. Ko je Sveti sedež 3. aprila 1874 dokončno potrdil Družbo, je štela 250 sale-
zijancev, danes pa jih je že več kot 700; takrat so upravljali 17 ustanov, danes pa jih 54.
Ustanova hčera Marije Pomočnice
V Katalogu salezijanske družbe so bili objavljeni tudi podatki o ustanovi Hčera Marije
Pomočnice, ki je bila 1873 ustanovljena v Morneseju. Njihov namen je skrbeti za vzgojo
revnih deklic, kakor je namen salezijancev skrbeti za vzgojo revnih dečkov. Ta ustano-
va, ki je takrat štela samo eno hišo, je z Božjo pomočjo močno napredovala, kakor je
razvidno iz naslednjega poročila:
1. V Morneseju je dom za redovnice in za postulantke.
2. Prav tako je v Morneseju vzgajališče za uboge deklice, javna šola in nedeljsko zbi-
ranje za odrasla dekleta.
3. V Nizzi Monferrato, v domu, imenovanem Madonna delle Grazie, imajo vzgajališče
za notranje gojenke, šole in delavnice za zunanje ter študentat za sestre.
4. V škofiji v mestu Turin je Institut sv. Karla z večernimi šolami za revna dekleta, z
oratorijem, prazničnimi šolami in s srečanjem za odrasla dekleta.
5. Tej hiši je priključen študentat za sestre, ki se pripravljajo na državni učiteljski
izpit.
6. V Chieriju imajo vzgajališče in dekliško šolo za zunanje pod varstvom sv. Terezije.
7. V istem mestu vodijo oratorij in praznične šole za odrasla dekleta, ki jih je kakih 400.
8. V Lanzu Torinese vodijo kuhinjo in skrbijo za perilo v salezijanskem zavodu sv.
Filipa Nerija.
9. V škofiji in mestu Bielli skrbijo za kuhinjo in perilo v škofijskem semenišču.
10. V škofiji Casale v Borgu San Martino pomagajo v kuhinji, skrbijo za perilo in oble-
ko in vodijo nedeljsko srečanje za odrasla dekleta.
11. V Luju imajo otroški vrtec, šolo in delavnice za uboga dekleta ter šolo in praznič-
no srečanje za večja dekleta.

50.9 Page 499

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
499
12. V Quargnentu v škofiji Alessandria vodijo otroški vrtec in nedeljsko srečanje za
večja dekleta.
13. V Sampierdareni v škofiji Genova skrbijo za perilo, obleko, kuhinjo v zavetišču sv.
Vincencija Pavelskega in vodijo praznično srečanje za večja dekleta.
14. Isto delo opravljajo v zavodu Alassio v škofiji Alberga.
15. V škofiji Ventimiglia v Valle Crosii imajo šole in delavnice s prazničnim srečanjem
za odrasle, da bi jih odvrnile od protestantov, ki so v tem kraju odprli svoje šole in jih
skušali privabiti z obljubami in nagradami.
16. V škofiji v mestu Nica skrbijo za perilo v Zavetišču sv. Petra.
17. V škofiji Fréjus na področju Navarre skrbijo za perilo in obleko, vodijo kuhinjo v
tamkajšnji poljedelski koloniji.
18. V Saint-Cyru isto delo kot v Navarru.
Domovi v Ameriki
19. V župniji Las Piedras v škofiji Montevideo so sestre pravkar odprle šolo za revna
dekleta.
20. V Villa Colónu vodijo šolo, delavnice med tednom in praznična srečanja za revna
dekleta.
21. V škofiji in mestu Buenos Aires so pred kratkim odprle šolo, delavnice s praznič-
nim srečanjem za uboga in zapuščena dekleta.
Opombe
Domovi, kjer bivajo sestre, so last Družbe, vodi pa jih kak salezijanec. Kar se tiče
morale, duha pobožnosti in izpolnjevanja pravil, so zgledne. Zato imamo razlog, da se
Bogu zahvalimo za tako veliko milost. Imajo nekaj dolgov, vendar tudi zadosti sredstev,
da jih pravočasno poravnajo. Kakor smo že zgoraj povedali, ima ustanova Hčera Marije
Pomočnice, ki je 1874 imela samo eno hišo, jih danes ima 21. Od približno petnajstih
jih je danes več kot tristo; prošenj za sprejem je veliko. Od vseh strani tudi prihajajo
prošnje za nove ustanove ali za prevzem že obstoječih, ki ne delujejo zadovoljivo.
36. PRIČEVANJE V OPORO DON BONETTIJU
Veleugledni in velečastiti moj preljubljeni!
Naj mi vaša nadvse ljubezniva in velespoštovana uglednost dovoli, da vam s srcem
na dlani napišem naslednje vrstice. Rad bi vam izrazil veselje, ki ga čutimo z mnogimi
drugimi dobrimi in pobožnimi osebami in se zahvaljujemo Bogu, ki je končno uslišal
naše prošnje ter navdihnil in pripravil vašo uglednost, da ste poslali svoje velezasluž-
ne učence – delavce, ki delujejo v tem Gospodovem vinogradu. Oh, kako zelo smo jih
potrebovali! Čeprav je preteklo le nekaj mesecev, so že vidni sadovi njihovega dela, za
katere s popolno upravičenostjo menimo, da prihajajo iz oratorija, ki je bil ustanovljen
v našem mestu za versko vzgojo naših deklet. Drugi so kljub najboljši volji dosegali zelo
skromne uspehe ali celo ne. Njihov način dela ni bil pravi. Niso mogli premagati ovir, ki
jim jih je postavil hudič, to je posvetni ljudje. Bila so potrebna izredna sredstva, ki jih je
sposoben samo red, ki ga je Bog blagovolil ustanoviti med nami po vašem prizadevanju.
Zahvaliti se moramo za to milost.
Toda kaj! Vi sami dobro veste, da kolikor bolj se trudimo za Božjo slavo in za zveli-

50.10 Page 500

▲back to top
500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
čanje duš, toliko večji boj in nasprotovanje moramo pričakovati od sovražnika vsega
dobrega kakor tudi od oseb, od katerih bi pričakovali vse kaj drugega. Jaz nisem imel
sreče, da bi poznal tistega dobrega salezijanca don Bonettija, ki ga pošljete vsak teden
vodit oratorij, toda gorečnost, jasnost in preproščina njegovih nasvetov, o katerih sem
slišal govoriti, dobro, ki sem ga videl, kako je raslo v teh nesrečnih dekletih, ki so hodile
v oratorij, so v meni vzbudili željo, da bi ga spoznal, z njim govoril. Ko mi je to uspe-
lo, sem bil zelo zadovoljen in poln prepričanja, da prav ustrezen način ravnanja lahko
popravi vedenje toliko nevednih deklet.
Nikar nam ne odvzemite tega odličnega človeka in ga pošljite za apostola v Chieri.
Upajmo, da bo Bog z nami, da nam bo pomagal, da bomo delali v večjo slavo njegovega
Božjega veličastva in v korist duš.
Teh malo vrstic sem vam napisal, da sem si olajšal srce. Prosil bi vas, da bi nadalje-
vali začeto delo in sprejeli ta mali dar. Kot salezijanski sotrudnik čutim dolžnost, da ga
pošljem, medtem ko vas najvljudneje pozdravljam in prosim, da se v svojih molitvah
spominjate svojega najvdanejšega služabnika in prijatelja.
Kanonik Francesco M. Calosso
Chieri, 12. februar 1879
P. S.: Majhno vsoto 50 frankov sem izročil ge. Carlotti Braja v Chieriju.
37. PISMO PATRA MORTARE DON BOSKU
Velečastiti oče!
Mogoče se še spominjate ubogega Mortareja. Ta nikdar ni pozabil presrečnega dne,
ko je imel priložnost, da bi vas spoznal pri svetem Petru v Verigah v Rimu in vam mi-
nistriral. Ne spominjam se leta, vendar sem bil že posvečen Bogu v redovnem stanu, v
katerem sem srečen. Če vam do sedaj še nisem pisal, je bilo zato, ker se mi ni ponudila
nobena ustrezna priložnost. Sedaj si vam upam pisati, da vas prosim za uslugo, ki se je
nadejam od vaše krščanske ljubezni.
Pred šestimi leti se je moje zdravje zaradi teološkega študija, ki sem ga imel vedno
nadvse rad, zelo poslabšalo. Potem ko nisem zaman uporabil vseh mogočih sredstev, so se
moji predstojniki odločili, da naj grem za nekaj časa v Italijo, da bi tam popolnoma ozdra-
vel. Moje moči so namreč tako zelo opešale, da sem se mogel hraniti samo še z mlekom in
sem moral stalno ležati v postelji. Brez smisla je poudarjati, da v takem stanju ne morem
več pridigati, kar sem s tako gorečnostjo delal. Še več, neuporaben sem za vsako delo.
Toda vojaški nabor pomeni veliko oviro za moj prihod v Italijo. Ker sem bil leta 1870
prisiljen zapustiti Rim zaradi vdora osvajalcev, da bi tako obvaroval svobodo vesti in
vere, nisem mogel biti navzoč pri naboru za vojaško službo. Posledica tega je dejstvo,
da me štejejo za ubežnika, in če bi prišel v Italijo, bi me zelo verjetno vtaknili v ječo in
potem prisilno v vojaško službo. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za redovnika in
duhovnika. Imam dve možnosti: da prosim kralja za pomilostitev ali pa pridem v Italijo
pod drugim imenom. Toda to je zelo nevarno. Tako mi ostaja prva možnost. Znano mi
je, da vam italijanski kralj in kraljica zelo zaupata zaradi vaših izrednih sposobnosti
in kreposti. Milo bi vas prosil, da bi se zavzeli zame pri kralju, ki gotovo ne bo odrekel
ničesar, kar je v njegovi moči. Moji predstojniki mi priporočajo, naj se obrnem na nje-
govo kraljevsko veličanstvo, zato vas prosim za to uslugo, za katero vam bom vedno

51 Pages 501-510

▲back to top

51.1 Page 501

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
501
neskončno hvaležen. Kaj menite vi o možnosti, da bi, če prošnja ne bi bila uslišana,
prišel v Italijo incognito; se vam zdi to pametno in mogoče in bi mi v tem primeru mogli
dati kak nasvet? Upam, da me vaša krščanska ljubezen ne bo zapustila v tako težkem
trenutku in silni potrebi. Če želim priti v Italijo, je to predvsem zaradi moje družine,
katere spreobrnjenje mi je zelo pri srcu, kakor sami veste. Z druge strani pa sam Bog
ve, koliko trpim, ker se zaradi svoje bolezni ne morem posvečati sveti duhovniški službi
za korist duš, česar si tako želim.
Sedaj sem v Marseillu, kjer mi morska kopel zelo dobro dene. Povedati vam moram,
da sem tukaj incognito, in če mi boste odgovorili, kar si srčno želim, vas prosim, da mi
pišite na naslov: Monsieur l'Abbé Pie, chez les Frères de Saint-Jean-de-Dieu, Saint-Lou-
is, près Marseille (Banlieue).
Gotovo vam je znano, da je politični položaj v Franciji zelo težek. Hudič se zaganja
proti redovnikom in red, katerega član sem, bo verjetno kmalu izgubil dve ustanovi.
Upajmo v Božjo previdnost.
Ne vem, ali je naslov točen. Ker ste v Turinu zelo dobro poznani, upam, da vas bo
pismo dobilo.
Ne morem vam zadosti dopovedati, kako rad bi vas zopet videl. Rad bi vam povedal
veliko stvari in vas v marsičem vprašal za svet glede moje vesti. Nikdar ne bom pozabil
videnja na današnje dogajanje, ki sta mi jih nakazali pred časom. Nad mojo glavo ste
videli oblak in nad njim dva angela, ki sta držala venec iz vrtnic. Sredi mnogih in težkih
preizkušenj, ki so jim sledila duhovna tolažila, in zlasti še, če pomislim, kako zelo mi je
potrebna ponižnost, se moj pogled obrača na to videnje, v katerem odkrivam Božjo be-
sedo. Oh, koliko stvari bi vam lahko povedal o tem. Upam, da bom mogel, ko bom prišel
v Italijo, govoriti z vami in se o vsem podrobno pomeniti.
Ker vam ne morem osebno izreči svoje vdanosti, vam pošiljam svoje globoko spošto-
vanje po fotografiji. Ob moji strani boste videli mojo mater, za katero prosim spreobr-
njenje s pomočjo vaših molitev.
Oprostite mi, prosim, dolgoveznost. Naj vam dokazuje zaupanje, ki ga imam do vas.
Popolnoma se prepuščam vaši velespoštovani uglednosti in vašim modrim nasvetom.
Toplo se priporočam vašim molitvam in s čustvi globokega spoštovanja in spoštljive
vdanosti imam čast, da sem v N.G.J.K. najponižnejši in najpokornejši služabnik.
P. D. Pio M.a Mortara
Regularni lateranski kanonik
Marseille, 10. oktober 1880
P. S.: Prosim, da v prošnji kralju nakažete moje slabo zdravje, zaradi katerega bi bil
nesposoben za vojaško službo, in da sem zapustil Italijo pred razpisom vojaškega na-
bora. Oprostite mi zaradi postskriptuma.
38. DVOJE PISEM MISIJONARJEV PAPEŽU
A
Preblaženi oče!
Ob vzvišeni priložnosti vašega godu, ko vsi katoličani tekmujejo med seboj, da bi vaši
svetosti izkazali vdanost v veri, sinovsko navezanost in moralno podvrženost Petro-

51.2 Page 502

▲back to top
502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
vemu sedežu, dovolite, da mi vaši salezijanski misijonarji iz teh daljnih planjav brez-
končne Amerike, z bregov La Plate, iz središča puščave pridemo k nogam vaše svetosti,
da počastimo v vas vrhovnega poglavarja Cerkve z enako ljubeznijo, spoštovanjem in
občudovanjem, kot je kraljica iz Sabe prišla k nogam velikega Salomona.
Da, v vas vidimo isto modrost, občudujemo isto veličino in priznavamo isto mogoč-
nost. In veliki očak sveti Joahim, čigar slavno ime nosite, naj vas iz visokih nebes, kjer je
postavljen skoraj za Pater Regis, ohrani ad multos annos nespremenjenega v vaši častiti
osivelosti v korist Cerkve in tolažbo dobrih, za zmago pravice in za širjenje vere, ki jo je
predobri Bog izročil vaši gorečnosti in zaupal vaši ljubezni.
Občutili smo že učinke vašega blagoslova, ki ste nam ga iz polnega srca poslali za pre-
magovanje naših težav, za obrambo pred nevarnostmi in za doseganje bogatih sadov
milosti.
Da, tudi vi, presveti oče, se lahko veselite, ker so naši skromni napori, podprti z Vašim
apostolskim blagoslovom, bili sprejeti pred Božjim prestolom, tako da mnogi prihajajo
v cerkve, v spovednice, k pouku krščanskega nauka, v naše šole in naše oratorije.
V mestu in na podeželju, v kolonijah in v sami puščavi, tako civilna ljudstva kakor
divjaki s pravo lakoto poslušajo misijonarjevo besedo.
V teh zadnjih mesecih je v neizmerno veselje naših src uspelo trem našim sobratom
prodreti med divjake v Pampasu in se domeniti s kačikoma Manuelom Grandejem in
Eripaylàjem, da bi poučili njihova plemena o resnicah naše svete vere. Popolnoma zdra-
vi so se skozi puščavo prebili do bregov Rio Negra in prvih pokrajin Patagonije.
Tukaj jim je uspelo poučiti in krstiti veliko število odraslih, družinskih očetov in še
večje število otrok. V tem našem prvem poskusu prodora proti Patagoniji smo krstili
kakih petsto Indijancev, ki se z nami klanjajo pred nogami vaše blaženosti, da prejmejo
prvič blagoslov njihovega duhovnega očeta namestnika Jezusa Kristusa.
Da bi ustregli želji naših novih vernikov in da bi jim olajšali večno zveličanje, smo
jim obljubili, da bomo prosili vašo blaženost, da bi nam priskočili na pomoč in bi nam
omogočili ustanoviti osrednjo hišo v Patagoniji ob bregovih Rio Negra.
Da bi izpolnili željo vaše blaženosti, ki je za nas ukaz, so nekateri naši že odšli v Pa-
ragvaj, drugi pa se pripravljajo na odhod. Toda vedno in povsod ugotavljamo veliko
pomanjkanje evangeljskih delavcev in občutimo veliko in skrajno potrebo po pomoči iz
Evrope, ne toliko, da bi olajšali naše delo, temveč da bi širili kraljestvo Jezusa Kristusa.
S tem namenom še posebno prosimo za vaš apostolski blagoslov ob prazniku vašega
godu.
Prepričani smo, da nas bo ta blagoslov kot jutranja rosa duhovno poživil in nam vlil
nove moči in gorečnosti za naša apostolska potovanja in bo učinkovit za misijonske
poklice, ki se nam bodo pridružili za oznanjevanje Kristusove vere v teh južnih pod-
ročjih in za njeno širjenje med tisoči in tisoči divjakov, ki nenehno kličejo evangeljske
delavce.
Preblaženi oče, salezijanski misijonarji hočejo biti ponižno in slepo orodje v vaših
presvetih rokah. Želimo, da bi vsa naša Družba bila posvečena vašim svetim ciljem.
Zato v svoji modrosti, previdnosti in dobroti svetujte, ukazujte, zapovedujte in mi, ok-
repčani z vašim očetovskim blagoslovom in ohrabreni z vašimi dobrohotnimi beseda-

51.3 Page 503

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
503
mi, smo pripravljeni dati življenje, da izpolnimo vaše svete ukaze, ki so ukazi Božji in
naše svete vere, katere ste vi temeljni kamen, vrhovni, nezmotljiv učitelj.
V imenu vseh salezijancev Južne Amerike imam neizmerno in neizrekljivo zado-
voljstvo, da morem poklekniti pred noge vaše svetosti.
Najponižnejši in najvdanejši sin
duh. Francesco Bodrato, predstojnik
Buenos Aires, 6. julij 1879
B
Preblaženi oče!
V teh dneh splošnih in prisrčnih novoletnih voščil mi salezijanski misijonarji v Južni
Ameriki čutimo nujno potrebo, da izrazimo vaši svetosti nujno željo naših src. To so
čustva globokega spoštovanja, ki ga imamo ubogi delavci Jezusa Kristusa do vzviše-
nega poglavarja katoliške vere, katere zadnji in najskromnejši oznanjevalci smo. To so
čustva vdanih sinov do skupnega očeta in pastirja celotne katoliške črede; to so čustva
hvaležnosti, ki je položena v naša srca zaradi dobrohotnosti in velikodušnosti, ki ju je
vaša svetost do sedaj izkazovala naši ponižni Družbi. Oh, naj nebo usliši naše prošnje in
vas Gospod ohrani ad multos annos v spoštovani in dragoceni starosti v korist Cerkve,
za zmago pravice in širjenja naše vere, kar vse je dobri Bog zaupal vaši gorečnosti in
ljubezni.
Ta čustva in želje vam moramo izraziti predvsem mi salezijanski misijonarji, ki smo
občutili in nenehno čutimo bogate in blage sadove vašega apostolskega blagoslova.
Večkrat smo ga prejeli iz velikodušnosti vašega srca in zlasti ob priložnosti vašega
godu, ko ste nas blagoslavljali v prid napredka in rasti misijonov v teh južnih predelih
zemlje. Ah, ne morete si misliti, s kakšnim veseljem in s kakšno spodbudo smo brali
pismo, polno očetovske skrbi, ki nam ga je vaša svetost poslala po državnem tajniku
in zaščitniku naše Družbe. Vaše besede, presvetli oče, so bile za nas sladka spodbu-
da, da delamo z večjo zavzetostjo v Gospodovem vinogradu in obvladujemo ovire, ki
onemogočajo večjo Božjo slavo in zveličanje duš, ki prosijo za našo pomoč v pustinjah
Patagonije in Pampasa. Končno lahko rečemo, da so vaše želje izpolnjene. Našemu pri-
zadevanju se je odprlo obširno in novo področje apostolskega delovanja. Bregovom La
Plate so se pridružili bregovi Rio Negra, ki so meja med Patagonijo in Pampasom.
V Patagoniji je končno ustanovljena osrednja hiša. Kljub prostorski stiski in pomanj-
kanju sredstev in osebja skušamo storiti vse, kar moremo za rešitev toliko duš, ki bi
sicer ostale brez blagra vere. Pri tem ne gledamo na žrtve in odpovedi. Odšlo je že osem
naših misijonarjev in za njimi so potem odšle še sestre Hčere Marije Pomočnice. Šli so,
da bi odprli dve sirotišnici s šolami in delavnicami, eno za dečke in drugo za deklice v
tistih divjih krajih ob bregovih Rio Negra in da bi potrdili v veri Indijance, ki smo jih
poučili o veri in krstili v našem prvem izvidniškem potovanju. Sedaj bomo katehizirali
in poučili o veri še druga plemena nevernikov, raztresena po tistih pustinjah, in vsejali
prva semena med tistimi ubogimi divjaki.
V ta namen, presveti oče, prosimo za vaš apostolski blagoslov, da bo srečno kronano
to drzno dejanje. Upamo, da bo ta blagoslov vaše svetosti nebeška rosa in bo kakor že
predhodni prinesel veliko bogatih sadov in dal Cerkvi, katere ste vi temeljni kamen,

51.4 Page 504

▲back to top
504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
novih sinov in pripeljal v Jezusov ovčjak toliko ubogih duš, ki še ne poznajo glasu Bož-
jega pastirja.
V veliko zadovoljnost nam je bila tudi vaša čudovita okrožnica Aeterni Patris [Večne-
ga Očeta], ki smo jo prejeli od naših predstojnikov. Mi smo v moči enega člena pravil, ki
vodijo naše delovanje, že imeli za našega učitelja velikega sv. Tomaža. Sedaj pa, ko smo
v tem čudovitem dokumentu spoznali globoke razloge za tako izbiro, bomo skušali z
večjo močjo oblikovati naš filozofski in teološki študij po zgledu tega velikega vzornika
in učitelja.
Presveti oče, kakor že ob drugih priložnostih tudi tokrat salezijanski misijonarji Juž-
ne Amerike klečimo pred nogami Vaše svetosti v sinovski vdanosti in neomajni zves-
tobi Petrovemu sedežu. Naša skromna beseda, naša volja, naša življenja naj bodo po-
drejena izpolnjevanju vaših svetih ukazov, ki so ukazi Božji in naše svete vere, katere
vrhovni vodja, pastir in gospodar za rešenje vsega sveta ste vi.
V imenu vseh svojih sobratov salezijanskih misijonarjev imam neizmerno srečo, da
se smem imenovati vaše svetosti najponižnejšega in najvdanejšega sina.
duh. Francesco Bodrato, predstojnik
Buenos Aires, 27. november 1879
39. ODGOVORA SV. DETINSTVA IN ŠIRJENJA VERE
A
Oeuvre de la S.te-Enfance
Conseil Central et bureau
Rue du Bac, 97
Moj velečastiti oče!
Pismo z dne 17. septembra 1879, ki sem ga imel čast prejeti, in pismo nadškofa Bu-
enos Airesa, o katerem ste mi poročali, podajata poročilo o silnem misijonskem delu,
za katero ste se odločili, da ga sprejmete v Patagoniji. Verjemite, da bo Delo Svetega
Detinstva srečno, če bo moglo nekega dne sodelovati pri uresničevanju naloge, ki ste
jo prevzeli. Dovolite mi, da povem še to, da mi je vaš misijon še tako zelo pri srcu, ker
sem videl, s kako ljubeznijo ste sprejeli zapuščeno mladino v severni Italiji. Zato lahko
računate na moje najbolj zavzeto naklonjenost. Vendar mora osrednji odbor Svetega
Detinstva pri razdeljevanju sredstev upoštevati določena pravila, ki jim mora ostati do
potankosti zvest. Mi ne sodelujemo pri ustanavljanju novih misijonov, to je ena izmed
nalog, ki pripada Širjenju vere. Naša podpora je izključno namenjena krstom in vzgoji
otrok nevernikov in ne sprejemamo v seznam naših podpirancev nastajajoče misijone,
dokler niso izpolnili naslednjih treh namenov.
Mi redno podpiramo že prevzete misijone in ne novih, dokler nam niso zagotovljena
za to potrebna sredstva. Bomo z omejitvami letošnjega leta, ki nam jih nalaga državna
uprava, mogli povečati ali zmanjšati naše dohodke? To je skrivnost Božje previdnosti.
Končno se podpore delijo na seji odbora, ki je vsako leto proti koncu maja.
Potem ko smo vam predstavili pravila, po katerih se ravnamo, vam predragi oče, v
naše obžalovanje ne moremo dajati nikakršne pomoči vašemu nadvse pomembnemu
misijonu v Patagoniji.

51.5 Page 505

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
505
Če vam je mogoče, da nam do polovice aprila prihodnjega leta pošljete pregled vaših
treh ustanov na osnovi priloženega obrazca za vaše prizadevne misijonarjev v smislu
treh nalog, ki smo jih navedli, se bom zavzel za vas in predložil odboru vašo prošnjo za
podelitev podpore.
Prosim vas, predragi gospod oče, da si še naprej prizadevajte za misijonsko navduše-
nje in apostolsko zavzetost za Sveto Detinstvo v severni Italiji. Italija je zelo velikoduš-
na, vendar od nje pričakujemo še več. Zelo bi bil srečen, če bi lahko namenil misijonom
na Japonskem, v Mongoliji, Ekvatorialni Afriki in Patagoniji nekaj sto tisoč frankov! To
so učinki vaše zavzetosti za Sveto Detinstvo, ki bi omogočilo ta čudež! Srečen sem, da
vam lahko povem, da vsak vodja dvanajstih nabirk po 12 sujev zagotavlja krst malega
nevernika v trenutku smrti in tako pošlje angela v nebesa. Z velikim zadovoljstvom
sem poslušal na kongresu v Angersu branje poročila msgr. Ernesta Harmela o vaših
čudovitih delih.
Sprejmite, predragi oče, zagotovilo mojega globokega spoštovanja do vaše uglednosti.
Glavni direktor
H. Du Fougerais
Pariz, 30. september 1879
B
Velečastiti oče!
Pismo, ki ste mi ga pisali 17. decembra, je bilo predmet resnega razmišljanja dveh
osrednjih odborov Širjenja vere tako tukaj kakor v Parizu.
Veselimo se, kakor pravite, dragi oče, da se kraljestvo našega Gospoda Jezusa Kristu-
sa širi in misijonarji tako goreče Družbe, kot je vaša, nosijo luč evangelija ljudstvom vse
do Patagonije, ki tavajo še v noči teme in nevere.
Kar se tiče udeležbe naše ustanove pri poravnavanju nujnih stroškov tega svetega
delovanja, vam moramo, dragi oče, povedati, da smo dolžni dati negativen odgovor,
dokler tega misijona, na katerega nas opozarjate, ne bo čisto jasno potrdil sveti oče,
dokler nam njegova eminenca prefekt Kongregacije za širjenje vere ne bo poslal izjave
o uradni ustanovitvi misijona in dokler ne zvemo, koga je sveti oče postavil za njego-
vega predstojnika.
Doslej ima v danih okoliščinah duhovno jurisdikcijo nad tem ozemljen nadškof mesta
Buenos Aires; to je del njegove nadškofije in je zato področje v oblasti katoliške države,
se pravi zunaj naših pooblastil.
Zato se ne čudimo, da nismo od kardinala prefekta Propagande prejeli nikakršnega
pisma, ki bi nam dalo kaka naročila glede tega.
Ne preostaja nam drugo, kot da izrazimo željo, da bi katoliška vlada v Buenos Airesu
velikodušno izpolnila obljube, ki jih je dala za misijon v Patagoniji, in da vam izrazim
naše spoštovanje, ko imam čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega in pokor-
nega služabnika.
Za odbor v Lyonu predsednik
B. Desgariel
Tajnik odbora
J. Que Meynil
Lyon, 7. oktober 1879

51.6 Page 506

▲back to top
506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
40. DON BOSKOVO PISMO ŠKOFU V ACIREALEJU
Velespoštovana ekscelenca!
Naš dragi don Bosko je že ustno odgovoril vaši spoštovani ekscelenci po dveh poslan-
cih, ki ste ju poslali v zadevi semenišča. Vendar se mu zdi, da bi bil nepošten, če vam
tudi pisno ne bi odgovoril na telegram.25 Zato je naročil meni, da naj opravim to častno
nalogo.
Imenovani gospod don Bosko je bil zelo žalosten, da že letos ni mogel sprejeti odpr-
tja semenišča v Acirealeju. Vendar pravi pregovor quod differtur non auferur [kar se
preloži, se ne odloži], se pravi, da to, kar ni bilo mogoče leta 1881, bo mogoče 1882. Ne
izgubljajmo poguma.
V tem upanju mi naroča, naj vam povem, da bi, če bi zares prišlo do prevzema uprave
in vodstva semenišča, služila za podlago pogodba, ki je bila sklenjena s semeniščem v
Maglianu. Toda prispevki bodo morali biti višji zaradi oddaljenosti semenišča in zaradi
večjega števila osebja v smislu, kakor je bilo nakazano v navzočnosti obeh gospodov
odposlancev. Na tej osnovi in s takimi honorarji bo mogoče skleniti stalen dogovor,
nespremenljiv tudi, če bi bilo treba povečati salezijansko osebje drugo ali tretje leto po
odprtju semenišča.
Sicer pa kljub neprijetnosti, ki smo jo čutili zaradi nemožnosti, da bi privolili v toplo
priporočanje, moramo povedati, da nam je bila v veliko uteho sklenitev poznanstva z
dvema uglednima osebnostma, kanonikom Mendolo in don La Spino.
Poznali smo se že prej, vendar je bilo to le površno poznanstvo. Ko pa smo se več
dni pogovarjali o pomembnih stvareh, smo ju spoznali v vsakem pogledu, tako v po-
božnosti, razgledanosti in učenosti kot neprisiljenem medsebojnem odnosu. Vsi smo
si bili enotni, da bi bila lahko odlična ravnatelja zavoda in semenišča. Znano nam je, da
vodi gospod kanonik zelo pomemben urad v škofiji in bi si zato le s težavo naložil tako
breme. Ostaja pa don La Spina, ki bi lahko odlično vodil kako semenišče. Če bi mogel
don Bosko vaši ekscelenci dati resnično prijateljski nasvet, bi vas spodbudil, da bi ga
postavili na to mesto in mu dali v pomoč nekaj pametnih klerikov, ki bi že sedaj lahko
začeli pripravljati pravilnik za semenišče in bi napovedali odprtje za prihodnji oktober
ali november. Prepričani smo, da bi lahko stvar odlično uspela in ne bi bili več odvisni
od bolj ali manj dolgega čakanja na salezijanca.
To bo zelo lahko, če boste začeli s prvimi razredi osnovne šole in gimnazije. Ker gre
za semenišče, ne potrebujete diplomiranih profesorjev, kar tudi olajšuje vso zadevo.
Sprejmite, ekscelenca, naše vdane pozdrave, s katerimi don Bosko prosi nase in na
svoje sinove apostolski blagoslov vaše ekscelence in si podpisani šteje v čast, da se
more imenovati v globokem spoštovanju najponižnejšega in pokornega služabnika.
duh. Mihel Rua
Turin, 20. julij 1881
P. S.: Blagovolite prositi Gospoda žetve, da nam ohrani že zbrano osebje in nam pošlje
nove moči, da se ne bo zgodilo kot letos, ko smo izgubili štiri dobre duhovnike, ki so
25 Prosil je zagotovilo za leto 1882 in medtem za ekonomsko upravo don Giovannija Rinaldija iz
Randazza.

51.7 Page 507

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
507
veliko pomenili za naše ustanove. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni, da bomo,
namesto da bi odpirali nove hiše, zaprli še te, ki jih že imamo.
41. ZADNJA DOPISOVANJA ZA HIŠO V CREMONI
A. Pismo don Duranda msgr. Bonomelliju
Velespoštovana ekscelenca!
Zdi se, da se naše zadeve niso izboljšale in da je naš prihod iz dneva v dan težji. Da
se ne bi izpostavili nevarnosti, da bi mogli škoditi drugim katoliškim ustanovam v tem
mestu, da bi hoteli za vsako ceno odpreti šole sv. Lovrenca, smo pripravljeni se popol-
noma umakniti in vrniti celotno zadevo v roke imenovanega odbora. Res je neprijetno,
da se moramo umakniti iz mesta, kjer smo upali, da bomo storili kaj dobrega za ubogo
mladino, vendar je jasna Božja volja, ki noče, da bi za zdaj tukaj nadaljevali. Hudobni
slavijo zmago, dobri se preplašeni umikajo in tako bi mi ostali brez vsakršne opore.
Poleg tega nam zelo manjka osebja. Zato bodo učitelji iz sv. Lovrenca priskočili na po-
moč drugim našim ustanovam. Zahvaljujemo se vaši ekscelenci za vso naklonjenost,
ki ste nam jo vedno izkazovali, in upamo, da neprijetni pripetljaj ne bo zmotil naših
odnosov, kakor se ni zmanjšalo naše spoštovanje in ugled vaše ekscelence. Sprejmite
don Boskovo spoštovanje, molite za nas in me imejte za vaše spoštovane ekscelence
najvdanejšega služabnika.
L. Durando
Turin, 27. junij 1882
B. Pismo don Bruna msgr. Bonomelliju
Velespoštovana ekscelenca!
Nad vse nam je žal, da se, potem ko so nas naši predstojniki odpoklicali, nismo mogli
osebno posloviti od vas in se vam iskreno zahvaliti za vse dokaze naklonjenosti v tem
kratkem času našega bivanja v tem mestu. Gotovo je zaščita, ki ste jo dajali našemu
delu, zaslužila zadovoljivejše sadove. Ker pa nismo mogli ustreči vašim svetim name-
nom, se iz naših src ne bo nikdar izbrisala hvaležnost za toliko dokazov velike dobrote.
V naših slabotnih molitvah se vas bomo vsak dan spominjali kot skrbnega očeta, ki nas
je blagoslavljal s toliko dobroto.
Sprejmite našo sinovsko vdanost, medtem ko kleče pred vašimi nogami prosimo za
vaš blagoslov.
Vaši salezijanci.
duh. Domenico Bruna, ravnatelj
Cremona, 1. julij 1882
C. Pismo msgr. Bonomellija don Durandu
Velečastiti gospod!
Prejel sem vaše pismo z dne 27. junija in se vam znova zahvaljujem. Imeli smo nesre-
čo. Pravzaprav bom natančnejši: Bog je v svoji dobroti in pravičnosti dopustil nekaj, za
kar nam je vsem žal in kar tudi meni prebada srce, ko mislim na to. Toliko izdatkov, to-
liko upov, pa vse izgubljeno in – kar je najhuje – presekana je pot, da bi mogli iti naprej
in popraviti, kar se je po nesreči zgodilo. Dobri so izbili pogum, nesrečni nasprotniki
so opogumljeni, vsi pa po ponesrečenem poskusu nezaupljivi. Naj se v tej kakor tudi v
vseh drugih stvareh zgodi Božja volja.

51.8 Page 508

▲back to top
508
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Zahvaljujem se vaši uglednosti in tudi don Bosku za vse, kar ste storili za to mesto, in naj
Bog upošteva dobro voljo vseh. Z globokim spoštovanjem ostajam vaše uglednosti vdani
Geremia, škof
Cremona, 8. julij 1882
42. PISMO GROFA CAYSA KOMENDATORJU DUPRAZU
Velespoštovani gospod komendator!
Preden je don Bosko naročil odgovor na vaše cenjeno pismo z dne 4. tekočega mese-
ca, je imel za potrebno, da je sklical kapitelj in mu predložil zamotano zadevo. Gre za
dve bistveno pomembni zadevi: 1. Težava tistih, ki bi bili odgovorni za hišo, v kateri je
vodil šolo nekdo, ki je odvisen od njih. 2. Omejena denarna sredstva, ki bi prisilila ma-
terno hišo k težkim žrtvam.
Zaradi občutljivosti, ki so se pojavile, je ravnatelj hiše postavljen za preprosto pričo
dogajanja, ki mogoče ne bi smel niti stopiti v razrede, niti se približati gojencem v času
odmora in bi se moral omejiti, da bi jim govoril samo v kapeli, kakor bi to mogel storiti
katerikoli duhovnik, ki bi ga povabili, da bi jim govoril o veri, jim maševal, jih spovedo-
val in nič več. Odprtje prazničnega oratorija, zaradi katerega je bil don Bosko priprav-
ljen sprejeti zavod, je postavljeno pod vprašaj, pač v luči zadnjih odločitev,26 ki so po-
trdile prefektovo nasprotovanje neodvisni šoli, ki jo je opat Vincent nameraval odpreti.
Nova neodvisna šola, ki bi delovala kakor ta, ki je vzbudila toliko zavisti, bi te zavisti
spet prebudila, onemogočila oratorij in pouk katekizma ter celo obstoj bodočega inter-
nata in cele hiše. Zato si je treba zagotoviti zahteve in ne širiti preveč našega področja,
se omejiti na nujno ter poskrbeti, da ne bi dali niti najmanjše možnosti pretveze šolski
oblasti. Tudi za praznični urnik je treba predvideti vse ovire in ustvariti modus vivendi
tako glede novega vzgojitelja kakor glede javnosti in državnih oblasti.
Preidimo k drugemu vprašanju. Jasno, da novi vzgojitelj, tudi če bi zahteval najmanj,
ne bi stal manj kot 3.000 lir na leto, kar pomeni za Družbo letni prispevek 1.500 do
2.000 lir. Predvidevanje za bodoči penzionat je tudi zelo dvomljivo. Kakor kažejo, sedaj
ne bo lahko dobiti dovoljenja. Vsaj za to leto ne. Če bi se to podaljšalo še za kako leto,
bi to pomenilo izdatke, ki jih materna hiša ne bi mogla nositi, zlasti če pomislimo na
drugih petero hiš v Franciji, ki so tudi pasivne.
Kljub vsem tem težavam je bil kapitelj, zlasti glede na vaše velike žrtve in v želji, da
bi ugodili namenom našega gorečega dobrotnika, pripravljen poskusiti še eno leto, v
katerem bi bil pripravljen na finančni deficit 1.500 lir, če ne bi zahtevali večjega števila
osebja kot učitelja – vzgojitelja, drugega učitelja, duhovnika in kuharja. Medtem bi raz-
mišljali o sredstvih, ki bi prihodnje leto spravila v red denarne zadeve.
Ko smo tako uredili finančno stran za to leto, je treba najti modus bivanja naših
članov vsaj za tekoče leto. Izbira vzgojitelja ni tako lahka, ker za zdaj (tukaj) ni za to
usposobljenega človeka. Mogoče bi ga s časom mogli najti, toda za zdaj ga ni. Niso mi
odgovorili na pismo, ki sem ga poslal v Pariz.27 Če bi propadel ta načrt, bi bilo treba
26 »Obstoj neodvisne šole v Challongesu, če bi jo dovolili na francoskem ozemlju, bi bil v javno ško-
do glede morale …«
27 Don Cays je predlagal, da bi povabili opata Lepingla, ki ga je don Bosko spoznal v Auteuilu. »Goto-

51.9 Page 509

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
509
iskati drugega. Vsekakor morajo biti pogoji, ki bi mu jih postavili, jasni in natančni in ne
preobremenjujoči za hišo. Treba je prej poudariti zahteve, ki bi mogle preseči predra-
čun. Lahko se vključi tudi prehrana, vendar v mejah naših navad. Tudi glede obleke
ne prevzemamo obveznosti, ker bi lahko prišlo do nesoglasij. Treba je predvideti tudi
možnost, da bi predčasno zapustili svoje delovno mesto, kar bi nas postavilo v zelo
neprijeten položaj, ki ga ne bi mogli zlahka rešiti.
Ko bom prejel pismo iz Pariza, vam bom poročal, vi se medtem lahko lotite iskanja, ki
se vam zdi umestno. Če boste našli človeka, poskrbite za vsa dovoljenja, ki so povezana
z njegovo službo.Kakor sem vam že povedal, bom ostal tukaj do 20. tekočega meseca,
tako da se bom vrnil v Chalonge 23. ali 24. Če me boste pa potrebovali prej, mi prosim,
pišite v Turin Via Cottolengo 32 ali v Casalette na poštni urad Alpignano. Prosim vas,
da pozdravite posebno milostljivo gospodo Dupraz, opata Vincenta in Taulaiga. Imejte
me za najvdanejšega služabnika.
d. Carlo Cays Di Gilleta
Turin, 10. januar 1880
43. DON BOSKOVO PISMO GROFU CAYSU
Predragi gospod grof!
Ni mi lahko odgovoriti na vaše pismo, ker bi po eni strani rad ustregel dobrohotnosti
gospoda komendatorja Dupraza, po drugi strani pa se pojavljajo ne lahko premagljive
težave. V tem trenutku političnih zdrah v Franciji se ves srd obrača na redovne družbe
in v našem primeru bi se vaša uglednost morala pokazati nedelavno v šolskem in ver-
skem pouku, kakor tudi v tem, da ne bi nadzorovali in vodili učencev. Treba je vedeti,
da bo vlada vedno našla kako pretvezo, da bi nam nagajala. To je misel, ki pa jo podre-
jam vaši in gospoda komendatorja presoji. Ali ne bi bilo bolje, če bi popustili oblasti in
izročili šolski pouk samo profesorju Ronchailu? Pustili bi ga svobodno živeti in imel bi
plačo, ki bi bila v korist salezijancem. Upajmo, da se bodo prihodnje leto pomirile stvari
in mi, ki bi ustanovili šolo, bi našli osebje in pripravili vse potrebno, da bi izpolnili zah-
teve zakona in bi se obenem otresli javnega nadlegovanja.
Poslali bi Hoffa, vendar akademski inšpektor v Marseillu pravi, da bi le težko dobil
kopijo svoje diplome, ker je nekaj časa poučeval v Alzaciji pod Prusi.
Prosim vas, da bi to razmišljanje predstavili gospodu komendatorju in mu zagotovili,
da bom privolil v vse, kar bo odločil. Želim samo, da poiščemo vse možnosti, da se ne
bodo ponovili neredi iz Challongesa, ki bi lahko škodovali drugim našim ustanovam v
Franciji, ki do sedaj niso imele težav. Toda en sam nesrečen dogodek bi lahko imel težke
posledice v vseh hišah, ki jih sedaj vzdržujemo s toliko žrtvami, tako v osebju kakor
denarnimi, z namenom, da bi storili vsaj malo dobrega.
Milost N.G.J.K. in M. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Marseille, 4. februar 1880
vo,« je pisal don Rua grofu v pismu 4. decembra, »da bi bilo to zelo ugodno. Vendar tisto, da bi se
nam pridružil, če bi šli v Pariz, je treba obravnavati drugje. Prav tako ne vem, kako bi opat Roussel
vedel, če bi ga povabili, da bi zapustil svoj zavod in šel kam drugam. Vsekakor pa premislite ter in
Domino storite, kakor se vam bo zdelo najbolje.«

51.10 Page 510

▲back to top
510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
44. GOVOR G. GIUSEPPEJA VAGLIASINDIJA
PRED OBČINSKIM SVETOM V RANDAZZU
Gospodje! Kakor je vsakemu izmed vas znano, se ta občina vse od začetka aprila
preteklega leta dogovarja z gospodom don Janezom Boskom, da bi v njej ustanovili
tehniške šole, gimnazije in nič manj pomemben zavod-konvikt v poslopju očetov ba-
zilijancev, ki so ga v ta namen kupili in temu cilju namenili že pred več kot desetimi
leti. Danes je ta posel končan in vsak dan pričakujemo predstavnika imenovanega don
Boska, da se dogovorimo o pogojih sodelovanja in določimo modus vivendi med njim in
občinsko upravo.
Na začetku so se nakazale težave v javnem mnenju naše občine o možnosti državnega
priznanja te šole. Toda ko smo bili prepričani, da je zadosti poskrbljeno za osnovnošol-
sko izobrazbo tako dečkov kakor deklic, in dobili zagotovilo o diplomiranih profesorjih
za srednjo šolo ter tako imeli poroštvo, da bo država dala svoje priznanje, so se naši
dvomi spremenili v gorečo željo, da bi ta velika ustanova začela čim prej delovati.
Danes je ta goreča želja mogoča v srcih vseh naših meščanov, ki vidijo v dopolnitvi
tega našega načrta zagotovljeno izobrazbo svojih otrok in izboljšanje njihovega moral-
nega stanja.
Zelo nam je hudo, ko vidimo našo mladino, ki je končala osnovno šolo, kako se ža-
lostno izgublja, ker nam pomanjkanje denarja ne dovoljuje, da bi jih poslali v šolo v
glavno mesto ali kam drugam, kjer imajo srednjo šolo.
Gospodje, dejstvo, da si občinska uprava prizadeva izpeljati ta načrt, je izrednega
pomena za naš kraj, saj bo močno izboljšal raven splošne ljudske izobrazbe.
O tem nihče ne dvomi in bila bi izguba časa, če bi vam kdo hotel dokazovati kaj, o
čemer ste že trdno prepričani.
Vendar se je zgodilo nekaj, kar ogroža izvedbo našega načrta.
Zaradi velikih prednosti, ki jih daje zamisel in ker moramo prihodnjega septembra
imenovati učitelje osnovne šole za naslednje leto, smo omejili (o tem so se učitelji spo-
razumeli z županom) čas imenovanja na eno leto, ker je ekonomski razlog celega načrta
tak, da bo z začetkom šolskega leta 1879–1880 gospod don Bosko poleg tehniških šol
in gimnazije prevzel celoten pouk v osnovni šoli.
Prihranek, ki bo na ta način dosežen z učnim osebjem, ki ne bo niti proti šolskim
zakonom niti ne bo nižal ravni pouka, bo omogočal občinski upravi nositi stroške, ki jih
sicer ne bi zmogla in bi se morala odpovedati celotni zamisli.
To je bil glavni razlog, zakaj smo dogovor z učitelji omejili na eno samo leto. Spošto-
vani Pokrajinski šolski svet, ki mu nismo pojasnili razlogov take omejitve, pa zahteva,
da se dogovor podaljša na šest nadaljnjih let.
Taka odredba bi popolnoma onemogočila izvedbo zasnovanega načrta zaradi finanč-
nih nezmožnosti občine, zadušila bi upe naših meščanov in bi onemogočila boljšo jav-
no izobrazbo v naši občini.
Zato vas, gospodje, pozivam, da pustimo ob strani zakonitost odločitve Pokrajinske-
ga šolskega sveta, o kateri bo občinski svet še razpravljal, in zaprosimo to spoštovano
uradno telo, da odstrani to oviro, ki onemogoča udejanjenje veličastnega načrta o višji
ljudski izobrazbi.

52 Pages 511-520

▲back to top

52.1 Page 511

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
511
Našo odločitev, ki jo je sprejela občinska uprava, so učitelji sprejeli, saj smo poskrbeli
za njihov položaj, v katerem bodo mogli še naprej opravljati svoj poklic. Župan je na-
vedel, da so se dogovorili samo za šolsko leto 1878–1879. Razlogi, zakaj se je občinski
svet odločil za podaljšanje samo za eno leto, so bili zelo tehtni. Pokrajinski šolski svet,
ki mu je toliko za dvig ravni šolske izobrazbe, bo gotovo ustregel prošnji našega občin-
skega sveta in našega prebivalstva in v korist ljudske izobrazbe potrdil sklep občinske-
ga sveta z dne 16. septembra 1878.28
45. IZVLEČEK DOGOVORA ZA ZAVOD V RANDAZZU
2. Gospod don Janez Bosko bo poiskal zadostno število učiteljev, ki jih bo odobrila
šolska oblast v smislu sedanje šolske zakonodaje.
3. Pouk bo potekal v smislu predpisov za javne šole. Tehniški pouk bo potekal v smis-
lu povezave tehniškega in klasičnega pouka, se pravi: aritmetika, merski sistem, ze-
mljepis, italijanski jezik, zgodovina kakor v gimnaziji, s čimer bo izpolnjen program
tako tehniške šole kakor gimnazije.
4. Kot dopolnitev tehniškemu pouku bo poleg še francoski jezik in tehniško risanje,
tako da bo v petih letih zadoščeno tudi zahtevam tehniškega pouka in bodo učenci tako
tehniške šole kakor gimnazije pripuščeni k izpitom za višje šole.
5. Vse stroške za opremo konvikta bo prevzel duhovnik Bosko. Občinska uprava pa
v smislu člena 1604 italijanskega zakonika prevzame dolžnost: 1. vsa popravila, ki so
potrebna za rabo in ohranjanje poslopja in povezanih prostorov; 2. vzdrževanje opre-
me tako v osnovni šoli kakor v gimnaziji, kot tudi predmetov, do katerih si je obdržala
lastninsko pravico.
6. Občinska uprava se obvezuje, da bo duhovniku Bosku izplačala devet tisoč lir na
leto za njegove storitve.
7. Občinska uprava se obvezuje, da bo istemu duhovniku Bosku izplačala nagrade dva
tisoč lir za dobo petih let za izdatke prve opreme in vzdrževanje konvikta.
46. PISMO MSGR. GUARINA, NADŠKOFA V MESSINI, DON RUI
Velespoštovani in velečastiti gospod!
Dolžan sem vam zahvalo, ker sem imel veselje, da sem objel vaše drage sinove. Bog
me je uslišal. Prosil bom Gospoda, da vam povrne. Srečno so prispeli včeraj zjutraj.
Potovanje je bilo kar srečno, in čeprav niso navajeni na morje, niso niti bruhali. Bil
sem srečen, da sem jim ponudil stanovanje v svojem razdejanem semenišču in oni so
ponudbo radi sprejeli.
Kako zelo blagoslavljam vaše delo, spoštovani oče! Naj Bog blagoslovi in širi tako
lepo ustanovo, ki je tako v skladu z današnjimi časi!
Zvedel sem, da bom imel srečo, da nas boste obiskali, ko boste iz Brindisija prišli tudi
v naše kraje. Ne odrecite mi ene usluge: takoj po prihodu se napotite v škofijsko palačo
28 Kljub dogovoru so se učitelji odločili za tožbo pred šolskim svetom, pri čemer sta jim bila v po-
moč šolski nadzornik in kraljevi namestnik, oba Francoza. Spor je šel na ministrstvo, ki si je
umilo roke in dejalo, naj se obrnejo na sodišče. Vendar so se morali zadovoljiti z odškodnino, ki
jim jo je občinska uprava že ponudila. V vsej zadevi je Vagliasindi odločno branil salezijance.

52.2 Page 512

▲back to top
512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
in me počastite z vašim obiskom. Od tu se boste lahko z vlakom odpeljali do Piedimon-
ta Etne in nato s kočijo v Randazzo. To je vse. Vendar naj bo dogovorjeno, da boste v
Messini prenočili pri meni.
Bil bi nadvse zadovoljen, če bi mi sporočili dan prihoda v Reggio, da bi vas tam oseb-
no sprejel in odpeljal v Messino.
Svoje pismo z dne 17. tekočega meseca ste sklenili z besedo, ki je nisem dobro razu-
mel: »Jaz ne bom odlašal, da izpolnim vse svoje obveznosti.« Za božjo voljo, velečastiti
oče, kake obveznosti?
Sprejmite, prosim, mojo globoko hvaležnost za dobro, ki ste mi ga naklonili: bodite
tako dobri in se spominjajte tega ubogega revčka v svojih molitvah in mi dovolite, da
vam poljubim roko, medtem ko se izrekam za vaše vzvišene uglednosti najponižnejše-
ga in najvdanejšega služabnika.
+ Giuseppe Guarino
nadškof v Messini
Messina, 24. oktober 1879
47. DON BOSKOVA OKROŽNICA O KATOLIŠKEM BRANJU
Velečastiti gospod!
Zaradi velikega zla, ki ga povzroča slabo branje med krščanskim ljudstvom, sem se
podpisani trudil, da bi ga zajezil z dobrim tiskom, ki ga izdajamo v Turinu z naslovom
Katoliško branje.
Da pa moji napori ne bi bili neuspešni, iz vsega srca prosim vse, ki jim je pri srcu naša
sveta vera in zveličanje duš, kar je v prid tudi civilni družbi, da bi me podprli.
V ta namen vam pošiljam Načrt za imenovano Branje in vas prosim, da bi ga dali
čim bolj razširiti in tako pomnožili število naših naročnikov in bralcev. Da so te knji-
žice zares koristne krščanskemu ljudstvu, lahko razberete iz pisma, ki ga je o Branju
napisal papež Pij IX. svetega spomina, in iz pričevanja skoraj celotnega italijanskega
episkopata.
Tudi izkušnja več kot sedemindvajsetih let priča o tem.
Prepričan, da boste dobrohotno sprejeli to mojo prošnjo, izrekam globoko hvale-
žnost in prosim Gospoda, da vse obdari z vsemi svojimi blagoslovi, medtem ko se imam
za vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
48. OKROŽNICA ZA PRIDOBIVANJE SODELAVCEV
Velečastiti gospod!
Kljub slabim časom je mogoče dobiti med mladino od Boga obdarjene duše, ki želijo
zapustiti svet, da bi si lažje zagotovili zveličanje lastne duše.
Obračam se na vašo uglednost, da bi, če kateri izmed vaših obdarjenih sinov kaže
nagnjenost in pripravljenost za odpoved, ki je lastna vsakemu redovniku, ga usmerili v
salezijansko družbo, ki jo je ustanovil gospod don Janez Bosko.
Taki fantje naj bi bili zelo lepega obnašanja, duševno in telesno zdravi in pripravljeni
sprejeti vsako delo, kot na primer na polju, na vrtu, v kuhinji, v pekarni, v obednici, pri

52.3 Page 513

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
513
čiščenju hiše, če pa bi bili zadosti izobraženi, bi lahko bili zaposleni po pisarnah. Če bi
se potem odločili za katero izmed obrti, ki jih gojimo v naših zavodih, bi se lahko izpo-
polnjevali v naših delavnicah. Bili naj bi stari med 20 in 35 leti.
V prošnji za sprejem priložite potrdilo o lepem vedenju ter krstni in samski list.
Če boste našli koga v navedenem smislu in ga napotili k nam, boste pomagali pri
rešitvi njegove duše, sodelovali pri izgradnji naše Družbe in imeli veliko zaslugo pred
Bogom.
Podpisani se vam vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in ima čast, da se v globokem
spoštovanju imenuje vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
49. OKROŽNICA ZA DEVETDNEVNICO K MARIJI POMOČNICI
Oratorij
sv. Frančiška Saleškega
Turin, Cottolengo 32
Gospod
Kot odgovor na vaše pismo …… vam zagotavljam, da s svojimi sirotami molim za vašo
uglednost in da bomo po vseh vaših namenih začeli opravljati devetdnevnico molitev
in obhajil.
Pridružite se nam v pobožnih vajah in 1. opravite vsak dan tri očenaše, zdravamarije
in slavaočetu z eno Pozdravljena Kraljico, z vzdihljaji Presveto Srce Jezusovo, usmili se
nas, Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas [Cor Jesu Sacratissimum, miserere nobis. Maria
Auxilium Christianorum, ora pro nobis]. 2. prejmite sveto obhajilo, vir vseh milosti; 3.
naredite kako dobro delo krščanske ljubezni.
Vaši velikodušni krščanski ljubezni priporočam naše uboge dečke v imenu N.G.J.K., ki
je dejal: Dajajte in se vam bo dalo. Prosil bom Boga, da vam bogato povrne vse, kar boste
storili zanje, ki so v veliki potrebi.
Prepričani smo, da bodo vse naše molitve uslišane na način, ki bo najbolj koristil
zveličanju duše.
Bog naj nas blagoslovi in presveta Devica Marija naj nas potolaži s svojim mogočnim
varstvom.
Z največjim spoštovanjem vaše uglednosti vas pozdravlja najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
P. S.: Prosimo, da bi na vsako pismo jasno napisali svoje ime, priimek in naslov.
50. ODBOR MARSEJSKIH GOSPA: ZAPISNIK PRVE SEJE
Odbor Oratorija sv. Leona se je zbral v župnišču pod predsedstvom župnika pri sv.
Jožefu. […]
Potem ko smo prosile za razsvetljenje Svetega Duha in pomoč presvete Device Marije,
je gospod župnik na kratko opisal začetek don Boskovega dela in njegov hitri razvoj,
ki smo mu priče in ki jasno kaže Božji poseg, v službi Božje previdnosti. To je ustano-
va, ki zajema mladino v vseh položajih, ki ne pušča praznine in skrbi za razvoj vseh
sposobnosti. Predstavlja se nam s priporočilom svetega očeta, ki je dovolil ustanovitev
noviciata v Marseillu. Blagoslovil ga je monsinjor škof, da bi pomnožil simpatije in zav-

52.4 Page 514

▲back to top
514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zetost. Vse je osnovano na molitvi, kar nam zagotavlja, da prihaja od svetnika in da je
zares Božje delo.
Gospod župnik je čestital damam, da so se odzvale njegovemu povabilu, in izrazil
upanje, da je njihova navzočnost zagotovilo za boljšo organizacijo dela. Zahvalil se jim
je tudi za njihovo naklonjenost.
Don Boskova moč in vir uspeha je v njegovem zaupanju v Božjo previdnost. Molitev
za uspeh je prvo in najbolj priporočljivo sredstvo, toda za molitvijo je treba videti pot-
rebe Oratorija sv. Leona in mu skušati zadostiti. Nič še ni določeno in ta uradni zbor
naj bi bil namenjen ugotovitvi najuspešnejših sredstev za sodelovanje. Menimo, da bi
mogli don Boskovo ustanovo vključiti med drugo dobrodelno prizadevanje med letom.
Zdelo se je primerno, da bi določili vsoto, vendar je bolj pametno, če ničesar ne do-
ločamo, da se ne bomo same omejevale, temveč počakamo na prispevke Katoliškega
komiteja. Vendar pa pustimo vsaki svobodo, da stori, kar se ji zdi prav. Seznam članov
Dobrodelnega združenja obsega tisoč dvesto imen in na lahko daje koristne podatke.
Gospod župnik meni, da bi, kot je bilo storjeno za Sv. Janeza od Boga, lahko prevzeli
sistem postelj, za katere bi dobili dobrotnike. Mogoče bi bilo dati spoznati to ustanovo
z deseticami, vendar drugačnimi, kot jih ima Širjenja vere, da se ne bi motili, pa bi vse-
eno mogli sodelovati. Govorili so tudi, ne da bi kaj odločili, o prispevku treh frankov na
leto. Tudi to je don Boskova zamisel, ki bi v to zadevo rad vnesel desetarje in stotnike.
Ta različna sredstva bi vsaka na svoj način imela posebne prednosti, vendar bi bilo
treba poiskati izvajalce. Odbor gospodov je zaradi zakonskih določil omejen, medtem
ko odbor gospa ni podvržen takim omejitvam; zato gospod župnik priporoča, da bi ga
čim bolj razširili. Vsaka gospa naj govori s kako znanko in jo pridobi za pristop. Gospod
župnik priporoča odboru, da bi si izbral tajnico. Imenovali so gospo Roccajevo in kon-
čali sejo, potem ko so zmolili Pod tvoje varstvo. Prihodnji sestanek je določen za četrtek
2. marca ob 11. uri.
51. ODVEZA OD ZAOBLJUB
Ad maiorem Dei gloriam lucrumque animarum testamur admodum Reverendum
Matthaeum Grochowski quatuor circiter annos in Salesiano Asceterio Taurini com-
morasse. Hoc tempore nostrani humilem Congregationem votis perpetuis simplicibus
professus est, studio operaram dedit, et ad presbyteratum promotus fuit.
Nunc vero genitricis suae egestatem sublevandi gratia, emissorum votorum relaxati-
onem instanter postulantî eius votis obsecundare violentes, atque auctoritate a nostris
constitutionibus concessa utentes, petitam dispensationem per demissionem in Domi-
no concedimus.
Quapropter eumdem Sacerdotem Matthaeum Grochowski Episcopo Lublinensi, Or-
dinario originis, remittimus, adnotantes, iuxta Ecclesiae praescriptiones, eum suspen-
sum esse, donec episcopum acceptatorem invenerit, qui eidem titulum ecclesiasticum
constituerit. Adnotamus insuper postulatorem Theologiam dogmaticam, nondum
complevisse et de casibus moralibus nullum examen dedisse.
Hisce positis deelaramus D. Matthaeum Grochowski toto tempore quo remansit apud
nos, semper se gessisse, quoad mores, pietatem atque ad spiritum ecclesiasticum, que-
madmodum decet cos qui in sortem Domini sunt vocati. Propterea humillime eumdem

52.5 Page 515

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
515
Sacerdotera Ordinario suo in Domino commendamus, ut ei benevolentiam et adiuto-
rium praebeat, rogantes Deum, ut omnibus eius benefactoribus reddat mercedem ma-
gnam nimis.
Sac. Joannes Bosco.
Superior Generalis Societatis S. Francisci Salesii.
Datum Romae, die XV martii MDCCCLXXX.
52. DON BOSKOVA PROŠNJA LEONU XIII. ZA PODELITEV ODPUSTKOV
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, predstojnik salezijanske družbe, kleče pred vašimi nogami
ponižno prosi za nekatere duhovne darove, ki se mu zdijo nadvse koristni za rast vere
in pobožnosti med krščanskim ljudstvom. Ti bi bili: da bi vsi krščanski verniki, ki bi
na praznik našega Gospod Jezusa Kristusa, praznik Matere Božje Marije pod naslovom
Marije Pomočnice in na druge praznike prevzvišene Božje matere, svetih apostolov,
vseh svetih, na praznik sv. Jožefa in njegovega varstva, sv. Joahima in sv. Ane ter sv.
Alojzija Gonzage prejeli zakrament svetega obhajila in spovedi in obiskali kako cerkev
ali oratorij salezijanske družbe, bili deležni popolnega odpustka, če bi pri tem molili za
potrebe Cerkve po namenu svetega očeta. Drugi odpustek pa bi bil za fante, ki so zbrani
v hišah, zavodih, zavetiščih pri opravljanju vaje za srečno smrt in dobro pripravljeni
prejmejo zakrament obhajila in spovedi ter z drugimi pobožnimi vajami prosijo za pot-
rebe Cerkve in za duše v vicah.
Vse te duhovne darove je vaša blaženost dodelila ad tempus za vse verne kristjane in
dokončno salezijanske sotrudnike. Sedaj prosim, da bi jih raztegnili na vse vernike za
vse večne čase.
duh. Janez Bosko
53. DVE PROŠNJI ZA PAPEŠKA ODLIKOVANJA
A. Za duhovnika Ceccarellija
Teolog odvetnik Pietro Ceccarelli, apostolski misijonar v republiki Argentini, goreč
župnik v mestu S. Nicolás de los Arroyos, si je z veliko zavzetostjo, z velikimi osebni-
mi in denarnimi žrtvami skupaj s predsednikom tamkajšnje republike in z nadškofom
msgr. Aneyrosom prizadeval, da bi salezijanci prišli v Južno Ameriko. Njegova svetost
Pij IX. je priznal njegovo velikodušno prizadevanje s tem, da ga je imenoval za častnega
kaplana njegove svetosti. Njegova svetost Leon XIII., ki naj ga Bog dolgo ohrani, naj po-
trdi to znamenje papeške dobrohotnosti in ga imenuje za častnega tajnika.
Dne 5. aprila 1880 je bila prošnja izročena kardinalu Alimondi v nadaljnji postopek.
Kardinal Alimonda je prejel prepis 10. aprila 1880.
Rim, 10. april 1880
B. Za don Migoneja
Duhovnik don Paolo Francesco Migone, sin umrlega Bartolomea, doktor obojega pra-
va, se je rodil 1844 v Genovi. Letos obiskuje drugi letnik cerkvenega prava v bogoslovju
S. Apollinare.
Je član bogate in verne katoliške genovske družine, opravlja veliko del krščanske lju-
bezni. Ker salezijanci niso mogli kupiti zemljišča za zidavo cerkve in zavoda v Valle Cro-

52.6 Page 516

▲back to top
516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
sii, s čimer bi zajezili protestantsko prodiranje, je don Francesco podaril 2.500 kvadra-
tnih metrov zemlje, kjer so že v teku gradbena dela. Zemljišče je vredno 15.000 frankov,
Prav danes (10. april) mi je cela družina zagotovila denarno pomoč, da bodo dela
lahko napredovala brez zastoja.
Vaša svetost je 5. tekočega meseca blagovolila obljubiti, da ga bo imenovala za ča-
stnega tajnika in izročila postopek v roke gospoda kardinala Gaetana Alimonde, da o
vsem poroča vaši svetosti.
duh. Janez Bosko
Rim, 10. april 1880
54. OKROŽNICA ZA KONFERENCO SOTRUDNIKOV V LUCCI
Oratorij Sv. križa
Lucca
Gospodom sotrudnikom
in gospem sotrudnicam v Lucci
Z velikim zadovoljstvom lahko sporočim vaši uglednosti, da bo 29. aprila ob petih
popoldne v cerkvi sv. Križa s privolitvijo njegove ekscelence monsinjorja nadškofa naša
konferenca v soglasju s členom 4. poglavja našega Pravilnika.
Njegova ekscelenca prevzvišeni monsinjor naš nadškof je na pastoralnem obisku in
zato ne bo mogel osebno predsedovati zboru. Pošilja pa iz vsega srca svoj blagoslov
vsem salezijanskim sotrudnikom in delom, ki jih oni podpirajo.
Ponižno prosim vašo uglednost, da bi nas počastila s svojo navzočnostjo. Prepričan o
naklonjenosti skupaj z našimi dečki prosim Boga za pravo veselje.
S čustvi visokega spoštovanja imam čast, da se imenujem vaše zglednosti najvdanej-
šega služabnika.
duh. Janez Bosko
Lucca, 25. april 1880
Program prireditve
1. Konferenca se bo začela z branjem enega poglavja iz življenjepisa sv. Frančiška
Saleškega. Nato bo zbor zapel pesem.
2. Duhovnik Janez Bosko, predstojnik našega združenja, bo podal pregled del, ki so
bila priporočena salezijanskim sotrudnikom.
3. Molitve za pokojne sotrudnike in sotrudnice.
4. Zbor zapoje Tantum ergo in vsi prejmejo blagoslov z Najsvetejšim.
N. B.: Vsi navzoči bodo lahko prejeli popolni odpustek, kakor določa pravilnik.
Nabirka bo v korist našega oratorija.
Vsak lahko privede s seboj osebe, ki bi se želele vpisati v Združenje salezijanskih sot-
rudnikov.
55. DON BOSKOVA OKROŽNICA ZA HIŠO V LA SPEZII
Ljubiteljem vere in civilne družbe!
Potrebo po verski vzgoji čutijo vsi pošteni ljudje. Toda posebno pozornost zaslužijo
tisti ubogi otroci, ki zanje starši ne skrbijo. Brez zadostne izobrazbe in brez znanja kake

52.7 Page 517

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
517
obrti so ti dečki velika nevarnost za človeško družbo in bodo verjetno končali v ječi.
Ta potreba je povsod zelo aktualna, zlasti še v Spezii. To mesto, ki je v nekaj letih
naraslo od štiri tisoč prebivalcev na trideset tisoč, nima niti cerkva niti zavetišč. Z mo-
ralno in gmotno pomočjo Pija IX., s privolitvijo krajevnega škofa in z dovoljenjem tu-
kajšnjega župnika smo 1877 najeli hišo v središču mesta. Takoj se je zbralo 300 otrok,
ki še danes dobivajo brezplačen verski in šolski pouk; v sobani, ki smo jo spremenili
v cerkev, je pa pri sveti maši na stotine odraslih vernikov. Toda ti prostori, za katere
plačujemo 2.000 frankov, so iz vsem poznanih vzrokov postali neuporabni. Zato smo
s pomočjo dobrohotnega meščana na drugem koncu mesta kupili zemljišče, naredili
načrte in takoj začeli gradnjo cerkve, ki naj bi služila otrokom in odraslim. Poleg tega
nameravamo odpreti igrišča in stavbo, kjer bi bili prostori za učitelje in asistente, za
dnevne in večerne brezplačne šole z zavetiščem, kjer bi lahko sprejeli najbolj zapušče-
ne in ogrožene otroke.
Dela hitro napredujejo, zidovi so že pet metrov visoki in upamo, da se bomo 1. mar-
ca 1881 že vselili. Z darovi svetega očeta Leona XIII. in s prispevki nekaterih mešča-
nov smo plačevali tekoče stroške za zidavo, toda prav sedaj, ko so se zvišale cene, nam
zmanjkuje sredstev. Da ne bi poslopje, od katerega je odvisno srečno ali nesrečno živ-
ljenje toliko mladih ljudi, ostalo nedokončano, prosimo vse tiste, ki jim je pri srcu dob-
ro mladine in družbe, da bi nam pomagali z denarjem in gradbenim materialom ali z
darovi, ki jih je vsak izmed vas lahko da.
Sveti oče blagoslavlja vse darovalce in daje sam najlepši zgled sodelovanja. Krajevni
škof hvali namen in vabi k sodelovanju. Upamo, da se jima bodo še drugi pridružili s
svojimi darovi.
Določeno je, da se bodo, potem ko bo cerkev narejena, vsak dan opravljale molitve
za dobrotnike, tako da bodo nebeški blagoslovi v nebesih še obilnejši od teh tukaj na
zemlji.
don Bosko
56. PRVA SALEZIJANSKA KONFERENCA V S. PIER D'ARENI
Konferenca se je začela z branjem XIV. poglavja salezijanskega življenjepisa sv. Fran-
čiška, kjer je govor o krščanski ljubezni do bližnjega. Po končanem branju so gojenci
zavetišča zapeli pesem Tota pulchra es Maria [Vsa si lepa, o Marija], ki je v vseh navzo-
čih vzbudila globoko pobožnost do vzvišene Kraljice nebes.
Ko so odpeli pesem, je don Bosko povzel besedo in govoril približno eno uro. Vsi so ga
pozorno poslušali. Potem ko je posredoval pastoralni blagoslov monsinjorja nadškofa,
ki ga je iz vsega srca podelil vzvišeni nadpastir vsemu zboru, je govoril o nastanku sa-
lezijanskih sotrudnikov in sotrudnic, o načinu, kako so od vsega začetka požrtvovalno
sodelovali, o velikih uspehih, ki jih je prineslo delo prazničnih oratorijev in Zavetišče
sv. Vincencija Pavelskega, kjer je danes sprejetih in k poštenemu delu usmerjenih 1.200
ubogih dečkov. Nato je prešel na salezijansko družbo, potrjeno od Svetega sedeža, na
različne njene ustanove, zavode, zavetišča, delavnice, poljedelske šole in cerkve, ki jih
vzdržuje. Pokazal je, kako je za dobro vzgojo deklic ustanovil Družbo hčera Marije Po-
močnice, v kateri bi sestre delale za deklice isto, kar delajo salezijanci za dečke. Omenil
je Ustanovo Marije Pomočnice za gojitev cerkvenih poklicev med odraslimi fanti. Na-

52.8 Page 518

▲back to top
518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
kazal je delo misijonov med divjaki v Patagoniji, kamor so za salezijanci pred kratkim
prišle tudi imenovane sestre, prve redovnice, ki so položile nogo na to zemljo, odkar
obstaja svet. Nato se je dotaknil nekaterih drugih stvari, ki so bile že objavljene v Sale-
zijanskem vestniku in ki jih bomo zaradi nepotrebnega ponavljanja opustili.
Ko je tako nakazal veliko dobro, ki so ga naredili salezijanci z Božjo pomočjo in so-
delovanjem sotrudnikov in sotrudnic, ko je prikazal veliko začetih del in veliko darov,
ki jih prejema od vseh strani, je don Bosko spregovoril o tem, kako nujno potreben je
prispevek sotrudnikov in sotrudnic prav danes. Nikakor se ne morejo pridružiti sale-
zijancem, da bi jih posnemali v vseh njihovih dejanjih, vendar pa tudi tako, da ostanejo
v svojih družinah in z izpolnjevanjem svoje vsakdanje dolžnosti, s svojo molitvijo in
materialnimi prispevki lahko veliko naredijo.
Naprej je pokazal, kako silna pomoč je molitev. Pravilnik predpisuje enkrat dnevno
molitev enega očenaša in zdravamarije po namenu svetega očeta, v čast sv. Frančišku
Saleškemu. Vsak naj to moli in doda prošnjo, da bi Bog nad salezijance razlil vse tiste
milosti, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojega duhovnega poslanstva.
Toda molitev ni zadosti, treba je pomagati tudi z rokami, se pravi z miloščino, vsak
po svojih močeh. Salezijanska družba šteje danes več kot sto hiš, med katerimi je več
dobrodelnih zavetišč, kjer je zbranih na tisoče ubogih zapuščenih otrok, ki jim je treba
priskrbeti hrano, obleko in stanovanje, dokler se ne izučijo kake obrti ali drugega pok-
lica, ki jim omogoča, da si pošteno služijo vsakdanji kruh. Družba vzdržuje na tisoče
dečkov, ki se pripravljajo na duhovniški poklic, in pripravlja duhovnike za škofije, ki
so brez naraščaja, in za zunanje misijone, ki jokaje prosijo za pomoč. Tem fantom, ki
so zvečine revni, so potrebne knjige, denar za oprostitev vojaške službe; potrebna so
sredstva za cerkveno premoženje. Salezijanska družba ima šole, gradi cerkve, s kateri-
mi bi protestantom iztrgali iz krempljev otroke in odrasle, ki so jih zapeljale prazne in
lažne obljube. Družba skuša širiti med ljudstvom knjige, s katerimi bi zmanjšala versko
neznanje in ga obvarovala pred zmotami, pokvarjenostjo in brezboštvom. Vsakdo lah-
ko vidi, da vsa ta dela, ki so cilj salezijanske družbe, zahtevajo gmotno pomoč, da se
ohranijo, razvijajo in napredujejo.
Tukaj je don Bosko pokazal, da kakršna koli pomoč bližnjemu v njegovih časnih in
duhovnih potrebah ni samo nasvet, temveč ukaz in zapoved Gospodova, ko pravi: Quod
superest, date eleemosynam [Kar je odveč, dajte ubogim]. Nihče naj ne pravi: ne morem
dajati miloščine, ker nimam ničesar preveč. Dober kristjan in dobra kristjanka bosta
vedno našla kaj odvečnega v pohištvu, v oblekah, pojedinah, nakupih, potovanjih za
zabavo in tako naprej. Tisti pa, ki zares nima ničesar, da bi mogel darovati bodisi v de-
narju ali čem drugem, lahko prosi dobrodelne osebe, da jih Bog blagoslovi in da milost,
da bi lahko nadaljevali dobra dela. Lahko moli za tiste, ki bi lahko dali miloščino pa je
ne dajejo; prosijo Gospoda, da jih razsvetli, saj ne bodo nič nesli s seboj na drugi svet;
pokaže naj jim, da jim je tukaj na zemlji izročil bogastvo zato, da bi mogli dajati potreb-
nim in bi si tako zaslužili resnično bogastvo za nebesa. Prosijo ga lahko, da se dotakne
njihovih src, da jih gane sočutje do toliko revežev, ki umirajo na duši in na telesu, in se
vnamejo v želji, da bi jim pomagali rešiti se večnega pogubljenja. Lahko se tudi pogo-
varjajo z drugimi o salezijanskih ustanovah, ki že obstajajo ali jih nameravajo odpreti,

52.9 Page 519

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
519
in tako navdušijo sorodnike, prijatelje, znance in premožne, da jih podprejo. Na tak
način lahko kdor koli postane dober salezijanski sotrudnik in si pridobi veliko zaslug
za vero in družbo.
Don Boskove besede so po delovanju Božje milosti padle kakor blag dež v duše pos-
lušalcev, ki so tisti večer dokazali svojo radodarnost v obilni nabirki.
Na koncu govora so dečki iz zavetišča zapeli Sit nomen Domini benedictum [Bodi slav-
ljeno ime Gospodovo] in Tantum ergo, nakar je don Bosko podelil evharistični blagos-
lov.
Zatem so sotrudniki in sotrudnice zapustili cerkev in odšli v zavod na glasbeno pri-
reditev gojencev rokodelcev. Ko so proti večeru zapuščali zavod, so si priznavali, da so
preživeli trenutke resničnega veselja in zadovoljstva.
Salezijanski vestnik, junij 1880
57. DON BOSKOVE BESEDE FRANCOSKIM ROMARJEM V ORATORIJU
… Don Bosko je vstal, da bi govoril. Dejal je, da naj ne bodo preveč pozorni na njegove
izraze, ker mora govoriti v jeziku, ki ni njegov materni, temveč na čustva, se pravi na
srce, ki jim govori. Najprej je pohvalil romarje, da so zapustili svojo domovino, svoje
družine in svoje posle ter šli pred celim svetom z dejanjem vere pričat o svoji veri in
zvestobi svojemu poglavarju. »Prihajajo Francozi,« je bilo rečeno. Zares so nedosegljivi
v vsem, kar se tiče pričevanje njihove vere in vdanosti, kjer presežejo celo sami sebe. V
tem jim ni para. Vesel sem, da sem med vami, kajti tudi jaz sem Francoz, ne samo zato,
ker vas spremljam na vaših romanjih, temveč tudi zato, ker so v vaši deželi salezijanske
ustanove, ki so iz dneva v dan močnejše. Zanje vas prosim pomoči. Podprite me z vašimi
molitvami in vašo krščansko ljubeznijo, dajte, da vas vpišem v združenje salezijanskih
sotrudnikov, katerega namen je, kakor veste, varovati mlade ljudi pred nevarnostmi,
katerim so izpostavljeni zapuščeni otroci brez vse vzgoje, ki bi prej ali slej končali v
ječah in poboljševalnicah. V domovih, ki smo jih ustanovili za te mlade ljudi, se privaja-
jo na delo, ki je primerno njihovi starosti in njihovemu spolu, poleg tega pa so deležni
vzgoje, ki dela iz njih dobre kristjane in koristne državljane. Kakor vidite, potrebujemo
podporo za izvedbo vseh teh del, ki so za mlade ljudi nadvse koristna. Če nam boste
pomagali, boste deležni izrednih duhovnih koristi, ki jih je za vas pripravil sveti oče, na-
slova salezijanskega sotrudnika. Tu ne gre samo za duhovne prednosti, temveč tudi za
časne ugodnosti, ki ste jih deležni zaradi vašega sodelovanja, ki vas na neki način dela
solastnike teh ustanov. Na naš naslov je prišlo veliko prošenj iz Španije, Portugalske,
Afrike in Amerike, vendar smo se odločili za Francijo, ki nam je prav posebno pri srcu.
»Zelo rad bi imel na voljo veliko palačo, da bi vas mogel primerno sprejeti, toda vi
znate odpustiti in se boste zadovoljili z našo dobro voljo. Upam, da se bomo še videli na
tej zemlji, ker je naše življenje samo dolgotrajno romanje. Če nam bo pa to zadovoljstvo
vzeto, se bomo srečali tam zgoraj, v nebesih, v naši resnični domovini, kjer se nam ne
bo treba nikdar več ločevati.«
Bulletin Salésien, junij 1880

52.10 Page 520

▲back to top
520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
58. RAVNATELJEM IN DRUGIM PREDSTOJNIKOM
Cujusque domus Salesianae in D. S. P.
Mense Septembris imper elapso Generale Cap Capitulum in Nostro Collegio apud
Lanceum habitum fuit, in quo plura ad Nostrae Congregationis utilitatem statuta fue-
runt. Sed antequam hujusmodi Decreta typis mandari sociisque nostris communicari
queant, cum tempus et labor non levis adhuc requiratur, bonum visum est nonnulla
hic in antecessum adnotare, quae magis magisque ad praxim necessaria censentur et
quorum observantiam summopere in Domino commendamus. Sunt nempe:
1. Deliberationes, quae jam in priori Capitulo Generali ratae fuerunt, legantur, et pra-
ecipue quae ad mores atque ad oeconomiam spectant, ad mentem revocentur.
2. Directores maximam impendant diligentiam ut quisque Socius animum suum li-
bere et commode singulis mensibus aperiat. Itidem Exercitium Bonae Mortis statuto
die omnes una simul colletti vel etiam separatim, quisque peragere studeat, eodemque
die legatur unum ex Capitulis Nostrarum Constitutionum, vel Epistola sancti Vincentii
a Paulo, quae easdem Constitutiones praecedit.
3. Multae et graves rationes suadent, ut nemo nisi ex medici praecepto ad aquas bal-
nearias accedat.
4. Obedientia inter nos sit de facto erga Superiores, quoad Constitutiones, quoad of-
ficia unicuique commisa. Clare explicentur Sancti Pauli Apostoli verba: Obedite prae-
positis vestris etc. Hinc nemo ex ea domo, ubi a suis superioribus positus est, ne paul-
lisper quidem discedat absque Superioris consensu, et rationabili causa intercedente.
Itidem nemo apud se pecuniam retineat, neque eroget, nisi ex causa et mensura quas
el Superior constituit.
5. Satagant Superiores ut omnino claudatur omnium malorum officina, qualis est fe-
riarum tempus apud parentes aut amicos transigere.
6. Unusquisque seipsum praebeat exemplum bonorum operum, et ab omni specie
scandali peraccurate fugam apprehendat.
7. Patientia, caritas et mansuetudo nostra resplendeant in opere et sermone, adeo ut
adimpleantur in nobis verba Christi: Vos estis sal terrae, vos estis lux mundi.
8. Mensé Februario et Martio Cuusque anni unusquisque Socius ad Rectorem Majo-
rem Epistolam scribat, in qua valetudinis et vocationis suae statum fidenter exponat,
ut animi sui quieti et utilitati consulere possit. Hujusmodi Epistolam cum sit ad Supe-
riorem inscripta, nemo neque legere, neque adaperire audeat.
Filii mei in Christo carissimi, maneamus in vocatione qua vocavit nos Dominus, et
satagamus, ut per bona opera vocationem et electio-nera nostram certiorem faciamus.
Nani, quod Deus avertat, si nos posuerimus manum ad aratrum et respexerimus
retro apti non erimus regno Dei.
Singuli Diretores omnibus, suae domus socii hanc Nostrani Epistolam legant, expli-
cent et de singulis articulis supra adnotatis saepius àd cos breviter sermonem habeant.
Gratia Domini Nostri Jesu Christi sit semper nobiscum. Amen.
Joannes Bosco Sacerdos.
Datum Augustae Taurinorum, Prima die novendialis Solemn. Immaculatae B. V. Con-
ceptionis 1880.

53 Pages 521-530

▲back to top

53.1 Page 521

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
521
59. PISMO MSGR. GASTALDIJA KARDINALU BARTOLINIJU
Prevzvišena eminenca!
Vaši eminenci pošiljam knjige, v katerih so poročila o čudežnih delih, ki naj bi se
po priprošnji presvete Device Marije zgodila v cerkvi Marije Pomočnice in drugje, o
čemer sem že pisal svetemu očetu in potem tudi vaši eminenci. V pismu ste ljubeznivo
zagotovili, da ste jih prejeli in jih boste natančno preučili, ker gre za zadevo največje
pomembnosti.
Prva od teh knjig s številko 269, ki je natisnjena v Turinu leta 1877, ima na koncu
napisano: Z dovoljenjem cerkvene oblasti. To dovoljenje je v tem, da je pater Saraceno iz
Družbe filipincev pregledal knjigo in izjavil, da ni nikakršne ovire za natis. Vendar pa ni
niti nadškof niti generalni vikar iz škofijske pisarne dal tega dovoljenja.
Druga knjiga št. 293 naj je bila natisnjena v Sampierdareni in nosi na koncu pripis: Z
dovoljenjem cerkvene oblasti.
Tretja knjiga, št. 317, naj je tudi bila natisnjena v Sampierdareni leta 1879 z dovolje-
njem generalnega vikarja v Genovi.
Vse tri knjige nosijo izjavo Urbana VIII.
Te knjige se v tisočih izvodih širijo po Piemontu.
Večkrat sem prosil don Boska, da bi predložil dokaze, ki naj potrdijo resnico pove-
danega, odgovoril je samo enkrat in še takrat zelo nedoločno. Moja škofijska pisarna
je pripravljena raziskati ta dejstva v smislu kanoničnih predpisov, kakor se je to delalo
v preteklosti. Danes pa pripovedovalci teh čudežnih dogodkov bežijo pred tovrstnimi
preveritvami.
Pripovedovanje takih dogodkov v času, ko je vse tako naperjeno proti Cerkvi, in to
brez dovoljenja svetega sedeža in nadškofovske oblasti od strani duhovnikov, ki nimajo
zato nikakršnega pooblastila, je kršenje predpisov Tridentinskega cerkvenega zbora,
izpostavljanje Cerkve zasmehovanju sovražnikov in kršenje nadškofovske oblasti.
Glede tega zadnjega je nadškof sporočil salezijancem, da ne bo dal dovoljenja za ob-
javljanje čudežnih dogodkov, ki se v našem času dogajajo v njegovi škofiji, ne da bi jih
najprej raziskal in ugotovil, da so resnični. Isti nadškof je v liturgičnem koledarju pri-
občil v tem smislu odloke Tridentinskega koncila in predpise Benedikta XIV., ne glede
na to pa so škofijski duhovniki kot tudi salezijanci v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu
dali take pripovedi natisniti drugje in jih širijo v turinski nadškofiji. To je javno naspro-
tovanje nadškofu in slab zgled, ki ga dajejo škofljanom, duhovnikom in laikom, in to v
težki zadevi, ki jo je priporočil Tridentinski koncil in jo je objavila nadškofijska oblast.
Kaj bodo o tem rekli neverni, ki jih je vedno več, ko se kar tako pripoveduje o milostnih
uslišanjih, ki jih preprosti ljudje zlahka verujejo, derejo v cerkev Marije Pomočnice in
prinašajo denar in dragocena darila? Pripovedujejo pač stvari, ki jih tiskajo časopisih,
in se napajajo ob njih. Če Cerkev ob vsem napredku dá brez najmanjšega preverjanja
širiti vesti o toliko čudežnih uslišanjih vsakemu, ki se za to zanima, je to še hujše kot v
nekdanjih časih. Zato ni nikakršnega razloga, da bi verjeli resničnim čudežem.
Končno pa so ta čudežna uslišanja resnična ali neresnična. Če niso resnična, gre za
slovesno varanje in so sramota za vero. Če pa so resnična, pa naj se raziščejo in razgla-
sijo kot resnična po izvedeni preiskavi. Če zavračajo preverjanje, kakor so to salezijanci

53.2 Page 522

▲back to top
522
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
delali do sedaj s svojim nadškofom, ima nadškof strogo dolžnost, da v korist vere bedi
nad tem dogajanjem in svoje škofljane, zlasti še duhovnike, opozarja pred prevaro.
Pri tem se sklicujem na pismo, ki sem ga poslal svetemu očetu in ga je on oddal sveti
Kongregaciji za obrede, ki ji vi častno predsedujete; prosim vas, da bi v tej zadevi ukre-
pali po svoji uvidevnosti.
Medtem ko poljubljam sveti purpur, sem v popolni pokorščini vaši velečastiti emi-
nenci najpokornejši in najvdanejši služabnik.
+ Lorenzo, turinski nadškof
Turin, 26. junij 1880
60. ODGOVOR SVETE KONGREGACIJE ZA OBREDE GLEDE KNJIŽIC,
KI POPISUJEJO USLIŠANJA PRIPROŠNJI MARIJE POMOČNICE
R.me Domine,
A R.mo Archiepiscopo Taurinensi huic Sacrae Rituum Congregationi exibita nuper
fuerunt quaedam opuscula, per typos cura Congregationis, cui praees, evulgata citra
ecclesiasticae auctoritatis approbationem, in quibus varia enarrantur prodigia inter-
cessioni attributa Deiparae sub titulo Auxilium Christianorum, quae in Ecclésia tuae
Congregationis in ista Civitate Taurinensi magna populi pietate colitur.
Porro infrascriptus Cardinalis eidem Sacrae Rituum Congregationi Praefectus quo in
evulgatione similitun prodigiorum tuta habeatur norma ad tramitem ecclesiasticarum
legum expressa, opportunum censuit R. P. D. Sanctae fidei promotori committere ut vo-
tum Pro veritate, seu Instructionem in re exaret, quam hisce litteris adnexam reperies.
Quapropter ad mentem huiusmodi Instructionis curabis ut nova editio fiat praedi-
ctorum opuscolorum prorsus subjicienda sanctioni R.mi tui Archiepiscopi, quemad-
modum in similibus negociis tibi in posterum agendum erit.
Et ut diu bene valeas ex animo adprecor
Tui studiosus
D. Cardinalis Bartolinius
S. R. C. Praefectus
Praeposito Generali Plac. Ralli S. R. C. Secre.
Romae, die 16 Julii 1880.
Congregationis Salesianae. R.moDomino
61. PISMO DON CAGLIERA KARDINALU NINI
Prevzvišena eminenca!
Dejstvo, ki je bilo vzrok pisma vaše eminence z dne 23. junija, se je pripetilo v času
večmesečne odsotnosti gospoda don Boska iz Turina. In ker je turinski nadškof naslovil
ponudbo za hišo name, vam jaz bolj kot kdor koli drug lahko razjasnim star.
Preteklega 22. marca mi je velespoštovani gospod nadškof poslal pismo, v katerem
zame in za salezijansko družbo ponuja v uporabo hišo in 6.000 lir s pogojem, da bi tam
odprli praznični oratorij in dva brezplačna osnovnošolska razreda za otroke župnije
presvetega Srca Jezusovega.
Ko sem poslal prepis ponudbe njegove ekscelence monsinjorja don Bosku, ki je bil
takrat v Rimu, in sem pričakoval njegov odgovor, sem osebno odpisal monsinjorju, se

53.3 Page 523

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
523
mu zahvalil za ponudbo in želel zvedeti nadrobnosti o celotnem načrtu. Obenem sem si
sam hotel ogledati omenjeno hišo.
Potem ko smo natančno pretehtali vse okoliščine in ko smo zvedeli, da so hišo ponu-
jali še drugim redovnim družinam, ki je niso hotele sprejeti, smo zaradi pomanjkanja
osebja, zaradi katerega nismo mogli odpirati nove hiše, in zaradi letnih 300 lir podpore,
kolikor bi jih mogli dobiti iz 6.000 obljubljenih, kar v vsakem primeru ni dovolj, sva z
don Ruom, ki je bil prav tako zelo pripravljen ustreči monsinjorju, odgovorila, da si
Družba ne more naložiti tovrstnega bremena, kot ga navaja načrt.
Medtem je prišel odgovor od gospoda don Boska, ki je odobraval načrt njegove eksce-
lence nadškofa, vendar pa je mislil, da bolj pristaja očetom kapucinom, ki jim je bila
zaupana župnija presvetega Srca Jezusovega.
Tedaj sem drugič obiskal monsinjorja nadškofa, da bi mu povedal svoje pripombe in
ga obvestil o odgovoru gospoda don Boska. Ker sem želel ustreči željam njegove eksce-
lence, sem mu rekel:
1. Salezijanci bi bili pripravljeni prevzeti praznični oratorij, čeprav bi si morali na-
ložiti breme razdalje petih kilometrov od naše hiše v Valdoccu do cerkve presvetega
Srca. Vsako nedeljo bi poslali tja potrebno osebje, kot ga pošiljajo v Oratorij sv. Alojzija,
ki je blizu Valdocca, in v Oratorij sv. Jožefa, ki je približno toliko oddaljen kot župnija
presvetega Srca Jezusovega.
2. Šole bi prevzeli, ko bi odprli cerkev sv. Janeza Evangelista, ki je blizu župnije pres-
vetega Srca, in bi tako učitelji brez težave hodili tja poučevat, kakor želi monsinjor nad-
škof. Msgr. nadškof je tudi priznal, da s 300 lirami na leto ni mogoče vzdrževati šol. Zato
bi zadevo odložili do odprtja cerkve sv. Janeza Evangelista, kjer se dela bližajo koncu.
Medtem se je vrnil don Bosko z obiska naših zavodov v Liguriji. Msgr. nadškof ga je
povabil k sebi na razgovor. Naš predstojnik je moral te dni zaradi bolezni ostati v svoji
sobi in je zato poslal don Ruo, da bi se mu opravičil in ga zastopal v vsem, kar bi bilo
potrebno. Treba je vedeti, da je don Rua za don Boskom prva avtoriteta. Ko je slišal, da
je predmet razgovora predlog o prevzemu šol pri presvetem Srcu Jezusovem, je odgo-
voril, da sta don Bosko in njegov kapitelj istega mnenja, kot je bilo že dogovorjeno na
prejšnjih dveh obiskih.
Toda jaz, don Bosko, don Rua in vsi, ki so poznali projekt msgr. nadškofa, smo bili
tisoče milj oddaljeni od tega, da bi samo slutili težo te ponudbe, toliko manj še da bi
napovedali neprijetne posledice, ki bi jih bilo mogoče sklepati za nas, zlasti po odločni
odklonitvi drugih redovnih družin, kot sem že povedal zgoraj, medtem ko smo mi samo
prosili za odlog prevzema.
Vaša ekscelenca bo iz preprostega poročila lahko razbrala celotno podobo pogajanja
in sprejela svoje stališče.
Bodite tako dobri in mi podelite svoj sveti blagoslov, medtem ko imam čast, da se
imenujem vaše velespoštovane eminence najponižnejšega služabnika.
Duh. Janez Cagliero
Turin, 10. julij 1880

53.4 Page 524

▲back to top
524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
62. PISMO MSGR. GASTALDIJA DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Dne 12. oktobra približno ob štirih popoldne sem v spremstvu svojega ceremoniarja,
enega svojih tajnikov, z dekanom iz Volpiana in gospodom Enricom Gedda obiskal za-
vod, ki ga vaša uglednost vodi v San Benignu Canavese. Prefekt nas je prijazno sprejel
in prav tako rektor, ki nas je ljubeznivo spremljal po hiši in nam razkazoval vse, kar smo
želeli videti. Bil je ob naši strani, vse dokler nismo posedli v kočije. Hiše nismo zapustili,
preden nam niso postregli z izdatnim prigrizkom. Bili smo v delavnicah. In tu je moja
dolžnost da omenim kakšno pripombo. V mizarnici so vsi vstali in izkazali dolžno spo-
štovanje, kot je to navada pri krščanskih vernikih, ki v škofu, kdor koli bi že bil, vidijo
polnost duhovništva, ki pripada škofu. Dva fanta v kovačnici sta bila manj spoštljiva,
vendar mi je eden izmed njiju poljubil roko, oba pa sta ugodila naši želji in pred našimi
očmi prebila s strojem debelo železno ploščo, kar je name naredilo močan vtis. V kroja-
šnici, v knjigoveznici in čevljarnici pa nas razen fanta, ki je bil oblečen za klerika in jih je
nadzoroval, nihče ni pozdravil niti se ganil z mesta. Klerik je sicer prišel in mi poljubil
roko, vsi drugi pa so ostali kot pribiti na svojih mestih. Prav tako niso pokazali znakov
verske vdanosti, ko smo odhajali iz delavnic in sem jim jaz podelil svoj blagoslov.
Ne dvomim, da je bila ta nepozornost pomanjkanje premisleka rektorja ali klerika,
ki je nadzoroval prostore. Prav tako je bilo pomanjkanje premisleka raznih klerikov,
ki so bili na dvorišču in so, medtem ko smo mi šli mimo, bežali. Zdi se mi, da je moja
dolžnost opozoriti vašo uglednost, da opomni vse, ki so odvisni od vas, na Božjo odlič-
nost škofovske službe in strogo dolžnost vseh vernikov, da mu izkažejo dolžno čast, ker
je zaznamovan z znamenjem Odrešenika Jezusa Kristusa, ki se ohranja vidnega na tej
zemlji tako v osebah škofov kot tistih, ki predstavljajo polnost duhovništva.
Ko vam želim toto corde [iz vsega srca] vse najboljše od odličnega in največjega Boga,
sem z vsem spoštovanjem vaše uglednosti najvdanejši in najuslužnejši v Gospodu.
+ Lorenzo, nadškof
Turin, 22. oktober 1880
63. PISMO MSGR. GASTALDIJA MSGR. BELASIU
Veleugledni in velecenjeni monsinjor!
Ko razmišljam o tem, kar ste mi povedali včeraj, vam lahko zagotovim, da bi mi bilo
nadvse ljubo, če bi videl don Boska in njegove salezijance vdane tej nadškofovski ob-
lasti, ki mi je bila dodeljena, kakor so uslužno vdane druge redovne družbe. Na žalost
pa ni tako, kajti duh neodvisnosti in samostojnosti, čemur smo bili pred kratkim ža-
lostne priče v Chieriju, se vmešava v dobro razumevanje, ki sicer vlada med škofom in
duhovniki v škofiji, ki morajo biti tako kakor redovni duhovniki v pomoč škofu in ne
motilci miru. Pomagati pa mu morajo ne po svojih muhah in samovolji proti njegovim
odredbam, temveč v popolni podrejenosti njegovi oblasti. V nasprotnem primeru sicer
z eno roko gradijo, z drugo pa razdirajo, vodijo na eni strani duše k Bogu, na drugi pa
sejejo razdor in neslogo. Danes zjutraj sem posvetil dva salezijanska duhovnika z bese-
dami: Filii dilectissimi quos ad nostrum audiutorium fratrum nostrorum arbitrium con-
secrandos elegit… sint provvidi cooperatores ordinis nostri [Predraga sinova, ki sem vaju

53.5 Page 525

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
525
v našo pomoč in pomoč bratom posvetil, bodita goreča sodelavca našega reda]. Skoraj
bi se razjokal, ko sem mislil na velike motnje, ki so mi jih prizadejali Bosko in njegovi in
mi jih še prizadevajo s svojimi besedami in obrekovalnimi spisi, ki so razsejani po vsej
Italiji in jih bosta povzročala tudi ta dva, na katera sem danes položil roke in ju posvetil.
Naj vedo, da solz in tožb škofa ne gre zanemarjati.
Zato vaša uglednost in vsi drugi, ki se zanimajo za to zadevo, lahko naredijo veliko
uslugo don Bosku in njegovim salezijancem, če jih pripravijo do tega, da bodo turin-
skemu škofu, v čigar škofiji imajo svojo osrednjo ustanovo in zibelko in ki je s svojim
denarjem, peresom in delom sodeloval pri njegovi ustanovitvi, da se bodo pokoravali
Božjemu zakonu, katerega izpolnjevanje je tako zelo potrebno za večjo Božjo slavo in
korist Cerkve. S tem mi boste storili veliko uslugo, za katero vam bom hvaležen. Zlasti
monsinjor iz Casaleja bi mogel vplivati na don Boska, da bi spremenil sistem in se dru-
gače vedel do turinskega nadškofa, ki je toliko pomagal njegovi Družbi. Tako bi svojim
in celi turinski nadškofiji dal dober zgled, ki ga je dolžan dajati.
Pripravljen sem pozabiti vse, kar je bilo, in ne zahtevati drugega kot spoštovanje ško-
fijske avtoritete, ki jo zahtevajo cerkveni predpisi.
Iz vsega srca, glasu, pljuč in trebuha želim vaši ekscelenci, da bi mogli nadaljevati
delo v Gospodovem vinogradu. V najglobljem spoštovanju vaš v J. K. najvdanejši
+ Lorenzo, nadškof
64. DOBRI SADOVI ZDRUŽENJA SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
Veleugledni in velečastiti gospod!
Pred kratkim sem pisal vaši dobroti, da bi med sotrudnike vpisali nekatere hčerke iz
našega kraja. Moji želji je bilo ustreženo in sem prejel ustrezne diplome.
Pred nekaj dnevi smo že okusili sadove tega združenja, katerega temelj je vez krščan-
ske ljubezni. Zdelo se je, da je pri nas vera zamrla, sedaj pa se po Božji volji in prizade-
vanju sotrudnikov naglo prebuja.
To trditev potrjuje naslednji dogodek. Dne 7. avgusta smo se odpravili v naše svetišče v
Oropi na običajno vsakoletno procesijo. Toda če je v preteklih letih vladala neprizadevnost
in pomanjkanje spoštovanja glede prejema svetih zakramentov in reda pri svetih obredih,
je bilo letos vse drugače. Bogu bodi hvala za to. Ko sem na lastne oči vse to videl, nisem
mogel zadržati solz. Bilo je zares nekaj čudovitega. Zjutraj so sotrudnice, članice Marijine
družbe, s svojimi sosestrami prejele svete zakramente in njim je sledila velika množica
naših vernikov. Nato smo v največjem redu in globoki pobožnosti izvedli našo procesijo.
Zahvaljujem se Božji previdnosti, ki je navdihnila vašo uglednost za ustanovitev sale-
zijanskih sotrudnikov, ki prinaša družbi in družinam tako izredne sadove Božje milosti.
V preteklosti nismo mogli zbrati niti stotinke za vašo dobrodelno ustanovo. Toda jut-
ri, na dan ki je posvečen Mariji Vnebovzeti, bomo z našimi salezijanskimi sotrudnicami
začeli s kako nabirko.
Pošiljam tisoč pozdravov od sotrudnic, ki obljubljajo, da bodo ostale zveste in prosile
Gospoda, da vam nakloni še dolga leta življenja.
Mattei D. Virginio
učitelj in kaplan
Cerrione, 14. avgust 1880

53.6 Page 526

▲back to top
526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
65. DELA, KI JIH JE TREBA OPRAVITI V CERKVI SV. JANEZA EVANGELISTA
1. Dva beneška mozaika, od katerih eden predstavlja Božjega Odrešenika in
drugi zmagoslavje sv. Janeza Evangelista, po 1.550 lir za vsakega.
Skupaj ............................................................................................................................3.100 lir
2. Petnajst notranjih vrat za cerkev in zakristijo v romanskem slogu
po 150 lir.......................................................................................................................2.250 lir
3. Troje zunanjih vrat, dvoje za zakristijo in ena za cerkev na strani
Via Pij V. po 300 lir........................................................................................................900 lir
4. Pet spovednic po 350 lir in ena prižnica v obliki prestola po 500 lir,
izdelano v slogu.........................................................................................................2.250 lir
5. Tlak iz črnega in belega marmorja s črtami in križi in vpletenim mozaikom
za 8.500 lir in mozaik v prezbiteriju za 1500 lir....................................... 10.000 lir
6. Dvojni veliki oltar iz inozemskih marmorjev in iz kararskega marmorja
po znižani ceni ...........................................................................................................5.000 lir
7. Obhajilna miza, ki se razteza v prezbiterij proti apsidi............................3.000 lir
8. Dva stranska oltarja iz marmorja, vsak po 2.500 lir..................................5.000 lir
9. Dve ikoni za imenovana oltarja: ena Marije Brezmadežne in druga sv. Jožefa,
zaščitnika Cerkve, po 800 lir................................................................................1.600 lir
10. Vitez Bertini iz Milana je naslikal 5 oken, ki vsako predstavlja enega
apostola: sv. Janeza Evangelista, sv. Jakoba, sv. Andreja, sv. Petra in sv. Pavla
za znižano ceno 500 lir...........................................................................................2.500 lir
11. Dve veličastni freski v prezbiteriju, ki predstavljata dogodke iz življenja
sv. Janeza Evangelista, za 2500 lir......................................................................5.000 lir
12. Sedem okroglih slik, ki predstavljajo sedem angelov iz Razodetja,
po 350 lir.......................................................................................................................2.450 lir
13. Splošna okrasitev cerkve, kakor si jo je zamislil gospod grof Mella in izvedel
v olju profesor Costa di Vercelli za.................................................................. 15.000 lir
14. Pet zvonov iz brona in železa. Največji s premerom 151,5 cm za 2.500 lir,
drugi s premerom 103 cm za 2000 lir, tretji s premerom 92 cm za 1.500 lir
četrti s premerom 86cm za 1200 lir in peti s premerom 76,5 cm za 800 lir
...........................................................................................................................................8.000 lir
15. Petindvajset oken z barvastimi stekli po načrtu Mella, po 130 lir.......3.250 lir
16. Veličasten kip Pija IX. iz marmorja, visok 2,35 m in s podstavkom; delo
uglednega kiparja iz Milana..................................................................................8.000 lir
Skupaj.......................................................................................................................... 76.200 lir
duh. Janez Bosko
Ipse edificavit domum nomini meo… Misericordiam meam non auferam ab eo et stabi-
liam thronum regni eius in sempiternum [Ne bom odvzel, pravi Bog, mojega usmiljenja
tistemu, ki bo zgradil hišo mojemu imenu. Dal mu bom prestol v večnem kraljestvu].

53.7 Page 527

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
527
66. PROŠNJA ZA PODELITEV ZASEBNEGA ORATORIJA
Preblaženi oče!
Ponižna hčerka svete Cerkve Maddalena Adelaide Nicolle Noilly v največjem spošto-
vanju kleči pred nogami vaše svetosti in prosi.
Stara je 79. let. Že več let je hroma in boleha še za drugimi boleznimi, ki ji onemogo-
čajo, da bi hodila v javno cerkev. Zato prosi vašo svetost, da bi v njeno veliko tolažbo, v
korist hčerke vdove Prat-Noilly in drugih članov njene družine dovolili zasebni oratorij
v gradu Fleurie v škofiji Lyon. Vse bo narejeno točno po predpisih svetih kanonov in
pod nadzorom krajevnega ordinarija nadškofa te škofije, ki daje popolno soglasje k tej
prošnji.
Za milost se …
Podpisani dodaja svojo skromno prošnjo v prid prosilke, ki je odlična katoliška ver-
nica, goreča sotrudnica salezijanskih hiš v Franciji in velikodušna darovalka novčiča sv.
Petra.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. julij 1880
67. DRŽAVNO DOVOLJENJE ŽUPNIJE PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Umberto I.
po Božji milosti in volji naroda
kralj Italije
Prejeli smo odlok njegove eminence kardinala vikarja z dne 2. februarja 1879, s ka-
terim je z razdelitvijo dosedanje župnije sv. Bernarda v Termah v novem mestnem pre-
delu Castro Pretorio ustanovljena nova župnija s sedežem v cerkvi, ki naj bi se zgradila;
prejeli smo pogodbo Ciccolini z dne 14. maja istega leta, s katero se za ceno že izpla-
čanih 37.500 lir kupuje zemljišče, na katerem naj bi stala imenovana cerkev;
prebrali smo prošnjo duhovnika Francesca Manfra, ki ga je škofijska kurija imenovala
za novega dušnega pastirja v župniji, ki po privolitvi dosedanjega župnika župnije sv.
Bernarda v Termah, od katerega je odvisno dosedanje ozemlje bodoče župnije, prosi za
kraljevo privolitev za župnijo;
videli smo 16. člen zakona z dne 13. maja 1871 in zakon z dne 5. junija 1850;
slišali smo mnenje državnega sveta; zato smo na podlagi pravosodnega ministra, pri-
stojnega za pravno ministrstvo, odločili:
I. člen
Z našo kraljevsko privolitvijo je dovoljena ustanovitev nove župnije v Castru Pretorio
v Rimu z naslovom presvetega Srca Jezusovega z razdelitvijo stare župnije sv. Bernar-
da v Termah v smislu odloka za kanonično ustanovitev, izdanega v škofijski pisarni 2.
februarja 1879.
II. člen
Zgoraj imenovana nova župnija ima dovoljenje, da prevzame v last zemljišče, na kate-
rem se bo na osnovi omenjene pogodbe, podpisane od Ciccolinija 14. maja istega leta,
zgradila nova cerkev.

53.8 Page 528

▲back to top
528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Naloga imenovanega pravosodnega ministra je uresničiti ta odlok.
podpis: Umberto
tajnik Villa
Dano v Rimu 28. marca 1880
68. ODLOK O IMENOVANJU PRVEGA ŽUPNIKA PRESVETEGA SRCA
S. R. ECCLESIAE PRESB. CARDINALIS
MONACO LA VALLETTA
SS.mi D.ni N.ri PAPAE VICARIUS GENFRALIS
ROMANAEQUE CURIAE EIUSQUE DISTRICTUS IUDEX ORDINARIUS.
Dilecto nobis in Christo fil. D. Francisco Dalmazzo Taurinensis Dioecesis, Presbytero
Piae Societatis a S. Francisco Salesio nuncuPatae, salutem in Domino, qui est vera salus.
Vitae ac morum honestas, aliaque quibus commendaris probitatis argumenta efficiunt
ut te favoribus prosequamur. Cum itaque in Essquiliis ac praecipue in ea Collis parte,
quae Castrum Praetorium dicitur, templum in SSmi Cordis Jesu honorem exsurgat, illud,
ne populus frequéntissimus ibidem constitutùs spiritualibus careret auxiliis, probante
Summo Pontifice Leone XIII, dnobus Decretis a Nobis editis die 2 Februarii 1879, et die
15 Martii curr. ann. 1881, rite et canonice in novam Paioeciam iurisdictioni Nostrae
immediate subiectam ereximus et constituimus, quam ab altera Paroecia S. Bernard1
ad Tbermas omnino distinctum declaravimus, prout en Confinium utriusque Paroeciae
desçriptione, quae in Nostri Vicariatus Secretariae tabulario-asservatur, videre est. Ea
propter cum per Conventionem mense Decembri an. 188o cum Supremo Moderatore
praedictae Salesianáe Societatis a Nobis initam et a SS.mo D. D. PP. approbatam, disctin-
ctis articulis de Parochi electione provisum sit et in praesentiarum idem Moderator Te
R.dum D.num Franciscum Dalmazzo Taurinensis Dioecesis, eiusdem Societatis Pres-
byterum, ad id muneris elegerit, Nobisque rite praesentarit, Nos electione hanc et pra-
esentatione ratam habentes et confirmantes, tè ad Sacrorum Canonum praescriptiones
peracto examine idoneum habitum quoad scientiam ad animarum Curam exercendam
in nova Ecclesia Parochiali ut praefertur adprobamus et deputamus tibique facultatem
Sacramenta ibidem administrandi aliaque Parochialia munia obeundi ad annum hisce
Nostri Literis in Domino concedimos et impertimur, mandantes omnibus qui tibi in
eadem Paroecia subiiciúntur, ut te uti pastorem habeant etrevereantur.
R. Card. Vicario
I. Can. Favsti Secretarius
Dat, Romae ea Aedibus Vicariatus, die 12 Julii 1881.
69. DOGOVOR O CERKVI PRESVETEGA SRCA V RIMU
Iz edinega razloga, da bi širil vedno večjo Božjo slavo in slavo naše svete Katoliške
cerkve, podpisani v imenu salezijanske družbe, ki jo kot predstojnik predstavljam,
prevzamem nalogo, da bom nadaljeval in na lastne stroške končal stavbo župnijske
cerkve v Castru Pretorio, posvečene presvetemu Srcu Jezusovemu v čast slavnemu Piju
IX. vedno dragega spomina, z naslednjimi pogoji:
1. Salezijanska družba bo dokončala gradnjo cerkve in priključene župnijske hiše
(župnišča) po načrtu, ki se že izvaja, s pravico, da stavbo razširi in prilagodi v soglasju

53.9 Page 529

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
529
s pristojno cerkveno oblastjo, ki jo predstavlja njegova eminenca kardinal vikar, in pod
tehničnim vodstvom gospoda arhitekta grofa Francesca Vespignanija z vsemi pravno-
veljavnimi pogodbami.
2. Kakor hitro bodo stekla gradbena dela na cerkvi in župnijski hiši (župnišča), bo
začela gradnjo zavetišča za ubogo mladino in oratorija za dečke te župnije.
3. Zemljišče zavetišča, oratorija in katero koli drugo poslopje, ki bi jih družba žele-
la dograditi ali dokupiti na svoj račun, bodo pridobljeni na ime duhovnika don Boska
ali njegovega predstavnika. Vsako drugo širjenja zemljišča in kakršno koli povečanje
cerkve in župnijske hiše (župnišča) bo z vsemi potrebnimi formalnostmi narejeno v ko-
rist pravne osebe župnije tako, da cerkev in župnijsko poslopje pripadata pravni osebi
župniji.
4. Župnijska hiša (župnišče) bo zgrajena tako, da bo stala samostojno, ločena od dru-
gih poslopij.
5. Zgoraj imenovana cerkvena oblast bo še naprej ščitila in podpirala to sveto pobudo
in bo dala na razpolago zemljišče z začetimi zidovi v stanju, v katerem so. Denar, ki ga je
v ta namen zbral kardinal, bo uporabljen izključno za zidavo cerkve in župnijske hiše.
6. Družbi in zanjo podpisanemu je dovoljeno, da v svojem imenu nadaljuje nabiranje
sredstev v krajih in pri osebah, ki jih mu bo navdihnila previdnost.
7. Niti njegova eminenca kot cerkvena oblast niti druga cerkvena oblast ne bosta
obvezani za kar koli pri nakupu zemljišča ali gradnjo niti za plačilo davkov, ki ostane
izključno stvar Družbe.
8. Če bi se zgodilo, da Družbi iz katere koli razlogov razen kake višje sile v teku šestih
let ne bi uspelo zgraditi cerkve, da bi bila uporabna za Božjo službo quod Deus avertat
[kar Bog obvaruj], bo v stanju, v katerem bo, prešla v oskrbo cerkvene oblasti, ne da
bi ona niti oseba, ki jo predstavlja, bila dolžna karkoli povrniti Družbi. Isto velja tudi
za župnijsko hišo, če ne bo končana v devetih letih. Vendar z zaupanjem v Božjo pre-
vidnost verjamemo, da bo vse narejeno v treh letih. In bo cerkev odprta za bogoslužje.
9. Ko bosta svetišče in župnišče dograjeni, bo Družba poskrbela za bogoslužje in vse
izdatke kakor tudi za vzdrževanje poslopja, popravila ter izredne izboljšave oziroma
kateri koli izdatek, ki bi bil vreden omembe.
10. Družba bo poskrbela tudi za vzdrževanje, izbor in zaposlitev duhovnikov, tako da
bodo od vsega začetka župniji dodeljeni nič manj kot trije duhovniki in pozneje toliko,
kolikor jih bo potrebnih za primerno vzdrževanje bogoslužja. Župniji in imenovanemu
župniku pripadajo po 12. členu dohodki, ki jih določa Pravilnik za rimsko duhovščino
in zakonite krajevne navade. Župnik si bo z dovoljenimi sredstvi zagotovil svoj doho-
dek in dohodke nove župnije. Če v tem ne bi uspeli, se bo salezijanska družba obrnila
na dobrohotnost svetega očeta.
11. Samo po sebi se razume, da bo Družba nosila vse izdatke za dobrodelne ustanove,
ki jih bo prevzela, kot so praznični oratorij za mladino župnije, katekizem, večerne šole,
in če bodo na voljo učitelji, tudi dnevne, kakor je to navada v vseh drugih hišah Družbe,
zlasti pa še sirotišnice, oratoriji in šole, ki so posebne ustanove Družbe, popolnoma
različne od župnije, z vsemi poslopji, ki ostajajo osebna lastnina duhovnika don Janeza
Boska ali tistega, ki ga predstavlja, z vsemi državnopravnimi posledicami.

53.10 Page 530

▲back to top
530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
12. Župnik bo izbran izmed članov Družbe in kot predstavnik vrhovnega predstojni-
ka Družbe. Podvržen bo običajnemu izpitu, če bo preizkušnjo prestal, ga bo cerkvena
oblast potrdila. Predstavitev, ki bo sledila vsemu povedanemu, naj opravi eden izmed
duhovnikov, ki je že določen čas opravljal pastoralno službo in so mu zato znane rimske
navade.
13. Če za župnijsko službo Družba ne bi imela na voljo primernega redovnika, izgubi
vse pravice za izpolnjevanja župnijske službe in bo župnika imenovala cerkvena oblast
na način, ki se ji bo zdel najbolj primeren. Družba pa bo vedno ohranila pravico, da
uporablja cerkev za opravljanje molitev gojencev in priključenega zavetišča. O tem se
bo vodstvo zavetišča dogovorilo z župnijskim vodstvom. Salezijanska družba bo imela
za izbiro primernega človeka za župnijsko službo na voljo šest mesecev, ki pa se lahko
podaljša za nadaljnje tri mesece. Če bi se ta čas iztekel neizkoriščen, bo cerkvena oblast
določila začasnega župnika, njegovega namestnika in ekonoma, dokler salezijanska
družba ne bo imela ustreznega človeka za župnijsko službo. Nato bo spet dobila vse
pravice, kakor če imenovanja tujega duhovnika sploh ne bi bilo.
14. Salezijanska družba in izbrani župnik bosta tako kakor drugi instituti redov po-
drejena Cerkvi v Rimu; in župniki njim zaupanih cerkva. Soodvisno bo salezijanska
družba glede župnije deležna pravic, privilegijev in dovoljenj, ki so jih deležni drugi
redovi, ko je bila ustanovljena kaka župnija in jim izročena v upravo, razen posebnih
določil, ki jih vsebuje ta dogovor.
15. Vrhovni predstojnik salezijanske družbe z enoglasno odobritvijo svojega kapi-
tlja rade volje da pečat Družbe na tri liste, ki vsebujejo navedene člene in jih s svojim
podpisom vse sprejema. Njegovo eminenco kardinala vikarja pa prosi, da bi o vsem ob-
vestil svetega očeta, da ta odobri in blagoslovi vse, kar je v njih zapisano in bo postalo
obvezno šele po podpisu njegove svetosti.
(Podpis izvirnika) duh. Janez Bosko,
vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega
Turin, 11. december 1880
Ex Audentia SS.mi, Die 18 Decembris 1880, SS.mus
D. N.
D. Leo divina Providentia PP. XIII omnia, quae suprascriptis quindecim articulis Con-
tinentur rata habuit et confirmavit, atque executioni mandari jussit, demptis verbis 'se
non sarà compiuta nel nono anno' quae leguntur sub n. 8. Contrariis quibuscumque non
obstantibus.
R. Card. Vicartus.
Testor Ego Subscriptus almae Urbis Tribunalis Vicariatus Secretarius hoc testimonium
Authographo suo in hac Secreteria adservato in omnibus esse conforme. Dat ex Secreteria
Vicariatus die 29 decembris 1880.
I. Can. Fausti.
70. NAPADI »PETIT PROVENÇAL« NA ORATORIJ SV. LEONA
16. november: »Očete salezijance iz Via Beaujour so popolnoma utemeljeno razgnali,
to pa je razlog za začudenje javnosti. Mi smo že večkrat nakazali posebno obnašanje
teh patrov, ki so vsi tujci, katerih hvaležnost deželi, ki jih sprejema kot goste, je v tem,

54 Pages 531-540

▲back to top

54.1 Page 531

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
531
da v kako stotino dečkov, ki jih vzgajajo, nenehno vcepljajo sovraštvo proti ustanovam
v naši deželi. Kdaj bodo torej prišli na vrsto salezijanski patri? Zakaj se obotavljamo in
jim ne ukažemo, da izginejo z odlokom izgona, ki ga njihovo obnašanje zasluži? Tega se
gotovo ne bi bali storiti proti tujcem laikom, če bi tako nesramno žalili francoske zako-
ne. Gre za sramotno prenašanje, ki ga mora biti čim prej konec.«
18. november: »Salezijanci. – Vsak dan dobivamo pritožbe proti salezijanskim pat-
rom v Via Beaujour. Kakor je znano, so v tej bratovščini sami tujci, pa je še ni doletel od-
lok o izgonu. Ti dobri očetje, ki jih je sedem, so popolnoma mirni in ob svoji hiši gradijo
dvorano, prepričani, da jih izgon ne bo doletel in da jih bodo pustili pri miru.
Mogoče z njimi zato tako velikodušno ravnajo, ker je škof Robert njihov predstojnik?
Le Petit Marseillais je 18. poročal v Krajevni kroniki: »Vprašanje razpusta nepooblaš-
čene skupnosti patrov salezijancev iz Via Beaujour je dolgo trajalo. Prefektura je uka-
zala neformalno raziskavo te redovne družbe, katere člani so vsi italijanskega porekla.
Raziskava je danes končana in videti je, da je uprava zavrnila razpust ogrožene skup-
nosti, ker ti redovniki vzdržujejo in vzgajajo veliko število sirot in revnih otrok, ki pri-
padajo italijanski koloniji.«
Salezijanci dne 19.: »Nismo se zmotili, ko smo včeraj povedali, da salezijancev iz Via
Beaujour zelo verjetno ne bomo nadlegovali. Uradna raziskava je pokazala, da ti patri
vzdržujejo in vzgajajo določeno število otrok, zaradi česar ne morejo biti izgnani. Kaj
vendar počnemo? Prav zato, ker ti tuji klerikali poučujejo mladino, in ve se na kak na-
čin, bi jih bilo treba takoj izgnati. Hočemo, da se ta prva odločitev tako zoprna mešča-
nom nujno spremeni.«
Dne 21.: »Spet salezijanci. – Po prvem obvestilu enega naših sobratov so nasploh mis-
lili, da salezijanska družba ne bo izgnana. Vendar se mi zdi, da ne bo tako in da bo zakon
veljal zanje tako kakor za vse druge. Pri prebivalstvu so skušali vzbuditi sočutje za te
dobre patre, ki zastonj vzgajajo uboge italijanske otroke, ki so tako zelo bedni itn. Delo-
ma je to res. Uradno poizvedovanje pa je pokazalo naslednje: Redovnikov je dvajset, od
teh je enajst duhovnikov in devet sobratov laikov. Otroci niso sprejeti zastonj, temveč
plačujejo sorazmerno visoko mesečnino in so vzgojeni v najbolj trdem klerikalizmu.
Dodajmo še, da gojenci ne pripadajo iz italijanski koloniji, temveč so vsi Francozi. Zato
je jasno: pravda je končana, zakon mora biti odločno izveden in tudi bo.«
Dne 24. novembra: Vedno znova salezijanci. – Zvedeli smo, da salezijanci iz Via Beau-
jour izrabljajo nedotakljivost, ki so je trenutno deležni, in zbirajo po klerikalnih druži-
nah v Marseillu podpise proti svojemu izgonu. Tukaj v mestu so kljub prepovedi začeli
beračiti in nič jih ne ovira, da izganjajo francoske otroke, katerih starši ne morejo pla-
čati mesečnine. Ustanovitelj Družbe, ki naj bi v prihodnje prišel v naše mesto, slavni
don Bosko, nas bo gotovo razveselil z novo izdajo tistih čudežev, ki so nas navduševali
preteklo leto. Še enkrat: kdaj se bo končala ta komedija?«
Dne 26.: »Glede salezijancev. – Znano je, da se vpletamo v zadeve klerikalnih ljudi,
toda v eni naših cerkva se dogajajo stvari, ki se tako tesno tičejo slavnih salezijanskih
patrov, da ne moremo mimo tega. Zato vprašujemo, zakaj pevski zbor Sv. Jožefa vodi
Italijan, nekdanji klarist, sedaj salezijanski pater, in zakaj je neki drug salezijanec – se-
veda Italijan – organist v isti cerkvi? Če je to način, da bi izgnali nepooblaščene družbe,

54.2 Page 532

▲back to top
532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
da jim damo, da si pridobivajo vedno večji vpliv, je treba reči, da ljudem to preseda in
da se je treba znebiti teh ljudi v črnem.«
71. PISMO OPATA MENDREJA DON BOSKU
Velečastiti in zelo ljubljeni oče don Bosko!
Izrabljam priložnost, ki mi jo daje Božja previdnost, da vam pišem. Po naročilu gos-
poda kanonika Guiola vam pošiljam pismo, ki naj bi ga don Bologna danes popoldne
izročil gospodu generalnemu italijanskemu konzulu v Marseillu. Gospod župnik želi, da
ta poročila dobite čim prej v roke, ker se zdi, da so zelo pomembna. Po avdienci, ki jo je
gospod konzul naklonil don Bologni, in da bi ustregli želji samega gospod konzula, smo
zapisali to opravičilo. Hudič, ki nam zavida naše uspehe, skuša nenehno po časopisju
buditi sovražnike. Zdelo se nam je primerno, da predložimo oblastem spomenico, da bi
nas branila proti glavnim obrekovalcem. Uspeh tega dela, ki so ga naložili meni, prepuš-
čam Božji previdnosti, kakor se tudi zahvaljujem našemu velikemu prijatelju mladine
za vse, kar sem smel storiti v korist našega dragega oratorija pri sv. Leonu.
Potem ko sem vam večkrat poročal o težavah našega porajajočega se dela, sem sedaj
srečen, da vam lahko poročam, moj dragi oče, da se je položaj trenutno izboljšal. Naši
dečki pridno delajo in učitelji tekmujejo med seboj, kateri bi naredil več dobrega. Naše
mesečne vaje za srečno smrt prinašajo dobre sadove in zdi se mi, da bo moja letošnja
naloga izrednega spovednika v zavodu uspešna. Z don Bologno delamo v največji slogi
in povezanosti in upam, da bo Bog blagoslovil našo dobro voljo. Naj še dodam, da se
ljudje v župniji vedno bolj zavedajo strokovnosti don Grossa. Otroci so dobro izurjeni v
petju in prepričan sem, da bomo kmalu dosegli uspehe in se lahko kosali z najboljšimi.
Dovolili ste mi, moj dobri oče, da se vam smem priporočiti v molitve, in vi me prosite
za isto uslugo. Dovolite mi, da vam povem, da čutim učinke vaših prošenj, ki jih izrekate
zame.
Blagoslovite me in blagoslovite vse, ki so mi dragi, kot tudi trud mojega duhovniš-
kega prizadevanja. Imejte me vedno, moj dragi oče, za vašega sina v našem Gospodu.
L. Mendre, duhovnik
Marseille, Rue des Princes 26, 23. november 1880
72. PISMO KONZULA STRAMBIA DON BOSKU
Predragi don Janez!
Zdi se mi, da je izginila vsa nevarnost za tvoj Oratorij sv. Leona in da začenjajo pravil-
no ocenjevati to visoko moralno in koristno ustanovo za reveže.
Tudi moja uboga italijanska kapela je začasno rešena. Zapojmo torej Aleluja!
Z veseljem sem sprejel v vednost, da boš za novo leto prišel v Marseille. Upam, da se
bova pogosto videla.29
Ko boš šel skozi Nico, skušaj pripeljati s seboj barona Hérauda, da bomo obnovili naše
poznanstvo. On je nečak neke moje tete in je zato prav, da se spoprijateljimo. Gotovo
mu bo ljubo, da bo obiskal tvojo ustanovo Beaujour. Želim ti, da bi mogel izpolniti svoje
poslanstvo na tem svetu in da greš čim pozneje po plačilo, ki te čaka na drugem svetu.
29 Oba prijatelja se nista več videla, ker je konzul sredi januarja 1881 nenadoma umrl.

54.3 Page 533

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
533
Moja žena in hčerka te lepo pozdravljata.
Potrjujem prijateljske odnose.
Tvoj stari in dobri prijatelj
A. Strambio
Marseille, 26. december 1880
73. OPOMBE DON GIUSEPPEJA VESPIGNANIJA O VZROKIH
NAPREDKA ZAVODA SAN CARLO
O ustanovi San Carlo je treba povedati, da jo je Gospod blagoslovil z nadvse previ-
dnostnim dejanjem, iz katerega se lahko sklepa, da je bila posebej blagoslovljena od
Božjega veličastva. Četudi ne moremo spoznati Božjih načrtov, lahko trdimo, da sta se
Gospod in presveta Mati Marija veselila te ustanove iz naslednjih razlogov: 1. ker se je
pri ustanavljanju vedno iskala le večja Božja slava in zveličanje duš; 2. ker se je glede
gmotnih in moralnih sredstev zaupalo predvsem v Boga in ne v ljudi; 3. ker se je storilo
vse v največji poslušnosti vrhovnemu predstojniku in njegovemu kapitlju; 4. ker niso
nikdar skušali Gospoda z nekoristnimi praznimi dejanji, tako da lahko rečemo, da nas
je z ene strani vodila potreba, z druge pa uboštvo in smo ga čutili na vsakem koraku; 5.
ker smo se izognili veliki nevarnosti, da bi zgradili najprej hišo in potem iskali, kdo naj
bi v njej prebival; ni bilo niti kotička hiše, kjer ne bi že kdo čakal, da bi se vanj vselil; 6.
ker človeški napredek in prazna človeška znanost nista nikdar prestopila praga delav-
nic in šolskih razredov in se je vedno štelo kot sredstvo, s katerim naj bi globlje vtisnili
vero in krščansko moralo v srca mladih; 7. ker so sveti zakramenti in Božja beseda (to
je Božje kraljestvo) imeli prvo mesto pri ustanovitvi in je zato Gospod vse drugo navr-
gel. Tukaj bi lahko postavili primerjavo z enim izmed zavodov v Buenos Airesu, ki naj
bi imel iste cilje kot naš dom, pa je, komaj je zaživel, že tudi umrl, ker ni zrasel iz istih
razmer (ne da bi zato morali kriviti ustanovitelja); to je bil zavod San Martin. Treba je
še povedati, da je pri ustanavljanju zavoda San Carlos imel svoj delež praznični oratorij
(kar je najboljše priporočilo za vse ustanove, ki začenjajo s takimi začetki, kar je naš
prvi namen). Fantje Cappella Italiana so bili deloma sad tega oratorija. Ta se je potem
nadaljeval z zunanjimi gojenci v isti župniji San Carlos (Iz nekih s strojem pisanih spo-
minov).
74. KONČNI ZAPISNIK GENERALNEGA KAPITLJA SESTER
V Gospodovem letu 1880, dne 29. avgusta, na škofijski praznik presvetega Srca Mari-
jinega, se je v salezijanski cerkvi N. G. Milostne v Nizzi Monferrato zbral vrhovni kapi-
telj hčera Marije Pomočnice skupaj z ravnateljicami zavodov te ustanove z namenom,
da bi izbrale nov vrhovni kapitelj in vrhovno predstojnico, kajti dosedanjim je potekel
rok, predpisan s pravilnikom za opravljanje nalog. S privolitvijo vrhovnega predstoj-
nika duhovnika Janeza Boska in s prošnjo Svetemu Duhu za razsvetljenje je velečastiti
don Janez Cagliero, ravnatelj ustanove in vrhovni katehet salezijanske družbe, v nav-
zočnosti velečastitega gospoda don Giovannija Lemoyna, ravnatelja zavoda, v Božjem
imenu in s privolitvijo vrhovnega predstojnika odprl zasedanje. Za pregled volilnih
listkov sta bili odgovorni sestra Rosalia Pestarino, ravnateljica konvikta v Chieriju, in
sestra Catterina Daghero, ravnateljica doma v St.-Cyru pri Toulonu v Franciji. Sester, ki

54.4 Page 534

▲back to top
534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
so imele pravico glasovanja, je bilo osemnajst. Po pravilniku so izvedle dvojne volitve:
prve za izbor vrhovne predstojnice in druge za imenovanje članic vrhovnega sveta.
Enoglasno je bila izvoljena in zato ponovno imenovana vrhovna predstojnica
sestra Maria Mazzarello
Z večino glasov so bile izvoljene naslednje sestre:
Vikarka sestra Catterina Daghero
Ekonomka sestra Giovanna Ferretino
Prva asistentka sestra Emilia Mosca
Druga asistentka sestra Enrichetta Sorbone
Ko so pred zbranim zborom razglasili izid volitev in so sežgali volilne listke, so zapeli
Te Deum in razpustili zbor.
Da bodo te volitve učinkovite in bodo izbrane predstojnice mogle začeti opravlja-
ti njim dodeljene službe, prosijo ponižno vrhovnega predstojnika duhovnika Janeza
Boska, da, potem ko bo povedal svoje pripombe, s svojim podpisom potrdi, kar so
sestre Marije Pomočnice izvolile.
Ko sem pregledal, kar je zapisano v zapisniku, in potrdil izvolitev matere vrhovne
predstojnice in sester, ki sestavljajo vrhovni svet Družbe Marije presvete Pomočnice,
prosim Boga, da bi vsem vlil duha krščanske ljubezni in gorečnosti, da bi ta Družba
rasla po številu in se širila vse do konca sveta, kjer hčere Marije Pomočnice pridobivajo
duše za Boga in rešujejo same sebe, da bodo nekoč z dušami, ki so jih one rešile, prišle
v nebesa, kjer bodo vso večnost hvalile Boga.
Lastnoročni podpis:
duhovnik Janez Bosko, rektor
Turin, 1. september 1880
75. PISMO DON CAGLIERA DON RUI S SICILIJE
Dragi don Rua!
Končno sem zapustil planjave Etne in sem na planotah Catanie, Siracuse in Nota.
Bronte in Randazzo sta bila deležna mojega pozdrava in od tukaj ju vidim obdana
od dima Etne in vulkanskih hlapov Mongibella. Tako prva kakor druga ustanova imata
prelepo prihodnost, če nam bo Bog pomagal.
V tem trenutku se pogajamo za Acireale, Catanio, Siracuso in Noto. Vsa ta mesta si
želijo salezijancev bolj kot Izraelci mane.
Pridobili smo si tako veliko zaupanje in toliko pričakovanja, da me navdaja s strahom.
Za vse te prelate smo prekrasen ideal in zaželeni kot odrešitelji Sicilije. Zato prihajajo
prošnje, zahteve in obljube od vseh strani, da pridemo ali naj pridemo, da bi, kakor tu-
kaj pravijo, storili kaj dobrega tej zanemarjeni in slabo vodeni mladini. Povsod naletim
na izreden sprejem, ker gredo pred menoj Vestnik, naše knjige in neki določen sloves, ki
se spreminja v željo, da bi nas videli in, kar je še bolj pomembno, da bi nas imeli tukaj,
na svoji sicilijanski zemlji.
Vsem kažem našo najboljšo voljo in željo, da bi jim ustregel. Obenem pa ponavljam
čas in slama,30 da bodo mogle salezijanske nešplje dozoreti, kajti veliko jih je ne le ze-
lenih, temveč so tudi trpke in celo rezke.
30 Tempo e paglia – čas in slama, v katero dajo nešplje, da dozorijo (Op. prevajalca).

54.5 Page 535

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
535
Skušam hitro iti naprej in od tod nagla potovanja in kratki postanki. Toda od 2. no-
vembra, ko sem zapustil hladna pobočja Etne in prišel v toplo Pachino, je preteklo šest
dni in sedaj sem gost pri msgr. Blandiniju v Notu, ki ima tisoč lepih in vabljivih načrtov.
Jutri, to je 8. tega meseca, bom potem, če se mi bo posrečilo zavzeti srce tega prelata,
odpotoval v Siracuso, kjer me, kot mi je obljubil, vsaj za en dan pričakuje gospod nad-
škof.
V Acirealeju se bom ponovno srečal z don Guidazijem. Skočil bom v Caltanisetto in
tekel v Messino. Potem se bom poslovil breviter [na kratko] in odpotoval v Neapelj –
Rim – Firence, kjer se bom pogovoril z nekim markizom iz Nota. Obiskal bom sobrate v
Lucci, Esteju in Maglianu, ki so na moji poti, za to pa mi služi krožna vozovnica. Toda za
vse te poti je potreben čas in jaz bi bil rad že doma … Oh, jaz revček, kaj naj storim? Ali
je res, da sem v Krišpinovih stiskah?
Sredi meseca bom v Rimu. Sporoči mi don Boskove ukaze, če je kaj nujnega. Tukaj
igram vlogo Janeza Krstnika in pripravljam pot don Bosku, ki so ga prej pričakova-
li, sedaj pa so že nepotrpežljivi. Vsem zagotavljam, da jih bo obiskal prihodnjo zimo
1881–1882.
Zdravje je v redu, četudi je lakoto nadomestila žeja zaradi močnega široka, ki veje od
juga po celi Siciliji. Vale!
Poljubi roko očku in pozdravi don Duranda, na račun teh prelatov.
Tvoj najvdanejši
Don Cagliero
Noto, 7. november 1880
76. PISMO GOSPE ASTORI DON BOSKU
O USTANOVITVI ZAVODA V MOGLIANU VENETO
Velečastiti gospod!
Nedolžni nesporazum z mojim bratrancem Ebenkoflerjem in velečastitim profesor-
jem Durandom, ki sem ga prosila, da bi se opravičil v mojem imenu, je pustil zapečate-
no pismo vaše uglednosti, ki je prišlo v mojo hišo že 11. tega meseca, ko sem bila tisoče
milj od doma. Tako mi ni bilo dano veselje, da bi ga takoj prebrala v samoti svoje vile,
ob grobu moža. Oprostite mi z dobrohotnostjo, ki vam je posebno lastna, da nisem prej
odgovorila in vam izrazila hvaležnosti, katere sem polna zaradi pričakovanja uspeha
naše tako pomembne naloge, ki sem jo prevzela in jo položila v vaše blagoslovljene
roke, da bi bilo vse v večjo slavo Bogu, od katerega prihaja vse dobro tako v nas kakor
zunaj nas. Sprejemam brez nadaljnjega vse pogoje, s katerimi sprejmete odgovornost
za postavitev nove ustanove v Moglianu Veneto in s tem ustanovitev vaše poljedelske
kolonije s pogoji, ki jih zaradi jasnosti ponavljam:
1. Z notarskim potrdilom vam bom podarila zemljišče, ki sem ga kupila od gospoda
Dorèja, nalašč na trevirskih poljanah in sem jih s popustom plačala enajst tisoč petsto lir.
2. Obvezujem se, da bom izplačala sto petdeset tisoč italijanskih lir postopoma, kakor
bodo to od mene zahtevali.
Vi velečastiti gospod don Bosko pa se boste zavezali, da boste zgradili poslopje po
načrtih inženirja Saccarda. To pomeni, gre za ustanovitev poljedelske kolonije, ki bi jo
vodili vi in si jo jaz želim.

54.6 Page 536

▲back to top
536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Če nimate nič dodati, bom v najkrajšem času sporočila datum, ko bi podpisali po-
godbo o podaritvi zemljišča, in ob tej priložnosti bi bila zelo srečna, če bi mogla dobiti
don Boska med stene svoje hiše, pri čemer me boli samo to, da kljub svoji najboljši volji
ne bom mogla povrniti ljubeznivosti, ki sem je bila deležna ob mojem obisku. Zelo me
veseli, da ste pri dobrem zdravju. Gospoda prosim, da bi nas vse ohranil zdrave. Tudi
jaz se glede tega ne morem pritoževati. Sprejmite moje srčne želje. Priporočam se vam
v molitve. Spomnite se nas vseh pri sveti maši. Medtem ko vam vdano poljubljam roko,
imam čast, da se podpišem vaši uglednosti najponižnejša služabnica.
Elisabetta Bellavite vdova Astori
Mogliano Veneto, 19. oktober 1880
77. POGODBA ZA MOGLIANO VENETO
Pogodba med velespoštovano gospo Elisabetto Astori – Bellavite in duhovnikom Ja-
nezom Boskom o ustanovitvi poljedelske kolonije.
Gospa Elisabetta Astori – Bellavite
1. daje z notarsko pogodbo duhovniku Janezu Bosku ali njegovemu zastopniku za to
potrebno zemljišče, to je površino, ki jo je s tem namenom kupila od gospoda Dorèja na
trevirskih poljanah in plačala s 7,5 popusta enajst tisoč petsto lir;
2. se obvezuje, da bo izplačala sto petdeset tisoč lir v roke duhovniku Bosku ali njego-
vemu namestniku v obrokih, kakor bodo zahtevani.
Duhovnik Janez Bosko se obvezuje,
1. da bo postavil poslopje po načrtu inženirja gospoda Saccarda;
2. da bo ustanovil poljedelsko šolo, za katero bo priskrbel potrebno upravno in
vodstveno osebje.
Podpisano s popolnim odobravanjem.
(sledijo podpisi)
78. GIUSEPPE SARTO
Prvi kanonik katedralne cerkve v Trevisu
Zaradi izpraznjenega škofovega sedeža generalni kapituralni vikar
Potem ko sem videl prošnjo plemenite gospe Elisabette Bellavite vdove Astori, ki iz-
javlja, da se je odločila v občini Mogliano Veneto v tej škofiji Treviso na svoje stroške
ustanoviti enega tistih oratorijev, katerih ustanovitelj in voditelj je velezaslužni turin-
ski duhovnik don Janez Bosko, ko razmišljam o tako plemenitem namenu, zaradi kate-
rega so ustanovljeni taki oratoriji, to je da bi vzgajali sinove preprostega ljudstva v veri
in krščanskem delu, štejem za poseben blagor župnije, v katere območju bo ta ustanova
delovala, in ko razmišljam o bogatih sadovih, ki jih bo imela ta škofija, ko bodo mnogi
dobili zgled dobrodelne ustanoviteljice, tako kot tudi otroci, ki se bodo tam vzgajali,
dajem s pogojem, da se ohranijo vse pravice župnije, zlasti kar se tiče duhovnikov ško-
fije, kolikor je to v moji moči, dovoljenje za to ustanovo z vsemi najširšimi pooblastili in
polno privolitvijo, pri čemer se znova zahvaljujem dobroti plemenite ustanoviteljice in
prosim Gospoda, da ji povrne velikodušni dar.

54.7 Page 537

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
537
Mnogi itn.
Kanonik Giuseppe Sarto, gen. kapit. vikar
don Antonio Biasetto, tajnik
Iz kapitularne pisarne v Trevisu, 24. marec 1880
79. NEKAJ DON BOSKOVIH PISEM, KI JIH JE NAPISAL LETA 1879
1. Pričevanje ministrstvu v korist barona Nasija
V večjo Božjo slavo in v čast resnici podpisani rade volje izjavljam, da plemeniti gos-
pod baron Antonio Nasi velja za dobrega kristjana in poštenega državljana, spada med
najuglednejše patricijske družine v Turinu in je član več dobrodelnih ustanov.
Tako v moralnem kot v državljanskem oziru si je prizadeval in si sedaj prizadeva
podpirati moške oratorije tega mesta, kjer se zbirajo revni in zapuščeni dečki, da bi se
poučili o veri. Je stalni tajnik dobrodelnega odbora za zbiranje gmotnih sredstev za po-
moč ubogim dečkom našega zavoda. Da bi jim omogočil boljši pouk, je na svoje stroške
oskrbel kabineta za fiziko in kemijo.
Za te in mnoge druge usluge mu izražam globoko hvaležnost in sem poln zado-
voljstva, da morem to storiti javno, z namenom, da to izjavo uporabi povsod, kjer bi to
imel za primerno.
duh. Janez Bosko
Turin, 5. julij 1879
2. Don Biagiu Rumianu, kanoniku v Suzi
Predragi don Rumiano!
Ti si vedno velik don Boskov prijatelj. Bog naj te blagoslovi in ti povrne dobrote, ki mi
jih daješ. Ali se ne bi mogla kdaj videti? Kako zelo bi me razveselil tvoj obisk!
Še naprej moli za tega revčka. Vse najboljše tebi in tvoji sestri in imej me vedno v J. K.
za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. julij 1879
3. Nekemu duhovniku
Predragi don Briata!
Področje tvojega evangeljskega delovanje je določeno. To je zavod Valsalice. Pridi ta-
koj, ko moreš, ravnatelj te pričakuje, soba je pripravljena. Če boš prišel v Oratorij, se
bova pogovorila. Če to ni mogoče, pojdi naravnost v Valsalice, kjer se bova dobila in se
pogovorila, kakor nama bo ljubo in drago.
Prosim te, da nadvse vroče pozdraviš gospoda Carolija in moliš tudi zame, ki mi je
drago, da se lahko imenujem v J. K. najvdanejši prijatelj in sobrat.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. oktober 1879
4. Odvetniku Golvanu31
Predragi gospod odvetnik!
Nikakor nočem trkati na vaše dobrohotno srce, temveč pišem samo zato, da se vam
31 Prim. MB XI, str. 129 [BiS XI, str. 82].

54.8 Page 538

▲back to top
538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
zahvalim. Medtem ko vam voščim srečne in blagoslovljene božične praznike in uspeha
polno novo leto, vam sporočam, da bom daroval sveto mašo na božični večer in bodo
naši dečki prejeli sveto obhajilo po vašem namenu. Vse v čast Detetu Jezusu.
Prosili bomo Božje Dete, da ohrani vas, vašo gospo soprogo in naraščajočo družino
pri trdnem zdravju. Naj vam Bog nakloni dolgo in srečno življenje, obdano s krono šte-
vilnih otrok, vendar tako, da se bomo mogli nekoč vsi zbrati v večni blaženi domovini.
Amen.
Bog naj vas blagoslovi in molite za tega vašega revčka, ki vam bo v J. K. najvdanejši
služabnik in prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1879

54.9 Page 539

▲back to top
NEOBJAVLJENI DOKUMENTI IZ PREJŠNJEGA OBDOBJA
I. DON BOSKOVO PISMO KARDINALU VIALEJU
Kardinal Viale je bil nadškof v Bologni. Junija 1859 je dal don Bosko pri Paravii nati-
sniti svojo Zgodovino Italije z nekaterimi dodatki, med njimi tudi življenjepis kardinala
Mezzofantija, ki je 1849 umrl v Bologni. Don Bosko je za podatke prosil kardinala Vialeja
(Lemoyne, MB VI, str. 151 [BiS VI, str. 101]). V tem še neobjavljenem pismu se mu Božji
služabnik zahvaljuje. Pomemben je pripis, v katerem omenja prihod Viktorja Emanuela
II. in Napoleona III. po miru v Villafranci v Turin. Oba vladarja sta prišla iz Milana, iz-
stopila na železniški postaji Porta Susa in se napotila v kraljevo palačo po Via Cernaia
in Contrada Nuova, danes imenovani Via Roma. Verjetno je, da se je don Bosko mudil v
palači grofa Provana di Collegno, prvi stavbi, ki stoji ob cesti za cerkvijo sv. Jožefa v smeri
Piazza S. Carlo.
Velespoštovana eminenca!
Izrabljam navzočnost markiza Fassatija, odličnega katoličana,32 da se vam zahvalim
za ljubeznivost, ko ste mi poslali potrebne podatke o kardinalu Mezzofantiju. Ker so
ti podatki del knjige, imenovane Zgodovina Italije, ponižno prosim vašo eminenco, da
sprejmete v dar en izvod. Naj Gospod v teh težkih časih da zdravje, razsvetljenje in
moč vaši eminenci, da boste mogli delati za Božjo slavo in zveličanje duš. To vam želim
združen z molitvami mojih revnih dečkov. Medtem ko poljubljam rob vašega purpurja,
prosim za vaš blagoslov in se imam z vsem spoštovanjem za vaše eminence najvdanej-
šega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. julij 1859
P. S.: Sredi tega pisma, ob 5,30 popoldne nas glušijo navdušeni »živio klici v čast Na-
poleonu in našemu kralju, ki se peljeta pod mojim oknom v kraljevo palačo.
II. TRI PISMA GROFU CIBRARIU
Grof Luigi Cibrario, kraljevi senator, prvi tajnik njegovega veličanstva kot veliki mojster
reda svetega Mavricija in Lazarja, je imel z don Boskom petindvajset let prijateljske stike.
Umrl je 1870. Njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo je Izvor in razvoj savojske mo-
narhije. Izvirniki teh pisem so ohranjeni v družini.
A
Ekscelenca!
Da vas ne bi preveč motil, vam pisno sporočam, kar sem vam nameraval povedati
ustno.
Že dolgo vaša blagost podpira uboge dečke naše hiše, pa nismo imeli nikdar prilož-
32 Manjka glagol, verjetno »ki prihaja iz Bologne«.

54.10 Page 540

▲back to top
540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
nosti in časti, da bi bili med nami. Zato vas spoštljivo vabim, da bi nam izkazali to uslugo
jutri dopoldne med deveto in enajsto uro, kakor vam bolj ustreza, in bi bili navzoči pri
razdelitvi nagrad našim ubogim dečkom. Za vsak primer bom danes za trenutek prišel
k vam, da dobim končni odgovor, ki bo, kakor upam, pritrdilen.
Vedno mi je ljubo, da vam morem izreči najboljše želje za Božji blagoslov za vas in za
vso vašo cenjeno družino, medtem ko imam visoko čast, da se imenujem vaše ugled-
nosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. julij 1863
B
Ekscelenca!
Včeraj sem bil deležen ene najbolj dobrohotnih avdienc pri svetem očetu in nisem
pozabil izpolniti obljube, da sem govoril o vas in prosil za vas in za vašo družino njegov
sveti blagoslov. Rade volje mi je ustregel. Ko bom potoval skozi Firence, vam bom, tako
upam, mogel dobesedno posredovati njegove misli.
Gospod škof Joannini mi je dejal, da vaša uglednost pripravlja lepo vsoto denarja,
da bom plačal kruh našim ubogim dečkom. Iz srca se vam za to zahvaljujem in prosim
Boga, da bi vam povrnil vaše delo krščanske ljubezni. Menil sem, da bi mogel to vsoto
osebno sprejeti iz vaših rok, toda neko pismo, ki sem ga prejel iz Turina, mi pravi, da so
moji predstavniki v zavodu v Valdoccu v veliki stiski, ker morajo plačati nujne račune.
Če bi vi izročili to vsoto tajniku nadškofa tega mesta, bi k prejšnji dodali še eno uslugo.
To je duhovnik don Giustino Campolmi, ki bi mogel vse hitro poslati v Turin. Bog naj vas
blagoslovi, gospod grof, vas dolga leta ohrani srečnega v življenju in vam podari slavo
v nebesih, medtem ko si štejem v največjo čast, da se smem imenovati vaše ekscelence
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 20. januar 1869
P. S.: Iz Rima bom verjetno odpotoval 8. februarja.
C
Ekscelenca!
Čast mi je, da smem prišteti med dobrotnike te hiše, imenovane Oratorij sv. Frančiška
Saleškega, gospoda Giuseppeja Cima, starega 42 let, zavzetega državnega uradnika in
sedaj pobiralca davkov v Novi Liguriji. Ta velikodušni gospod je uporabil veliko svojega
imetja in se vneto navduševal za ustanovitev in vzdrževanje otroških vrtcev, večernih
šol in ustanov za reveže. Svoje dolžnosti je vedno opravljal zvesto, delavno in se ni
branil naporov in nevarnosti, kjer je bilo to v korist državi ali človeštvu. O tem imamo
veliko dokazov, od katerih prilagam v to pismo dva. Že večkrat bi lahko napredoval v
službi, vendar je vedno zavrnil ponudbe zaradi posebnih razlogov, ki so ga silili, da je
ostal v domovini. Že večkrat je obilno obdaroval fante, ki jih je sedemdeset v imenova-
nem zavetišču. Ko je sedaj videl veliko stisko, v kateri so ti dečki, je daroval veliko vsoto
šest tisoč frankov, ki naj bi jih uporabili za nakup obleke pred bližajočo se zimo in za
poravnavo dolga pri peku, ki nas oskrbuje s kruhom.
Iz teh in še mnogih drugih razlogov, ki so vladi gotovo dobro znani, bi si upal prositi

55 Pages 541-550

▲back to top

55.1 Page 541

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
541
vašo ekscelenco, da bi predložili omenjenega gospoda njegovemu veličanstvu za odli-
kovanje reda sv. Mavricija. To javno odlikovanje bi imenovanega gospoda ne le spod-
budilo k nadaljevanju njegove dobrodelnosti, temveč bi mu bilo v tem trenutku tudi
mogočna pomoč in osrčenje v njegovi javni dobrodelnosti, da bi podprl dečke, ki bi jih
vaša ekscelenca hotela poslati v ta zavod.
Bog naj blagoslovi njegovo veličanstvo, vašo ekscelenco in vse, ki se na kakršen koli
način trudijo za dobro mladine.
Nazadnje mi dovolite, da se v najgloblji in trajni hvaležnosti izrečem za vaše eksce-
lence ponižnega in hvaležnega služabnika.
duh. Janez Bosko
(brez datuma)
III. ŠEST PISEM GROFICI BARBÒ
Izvirniki teh šestih pisem so shranjeni v Milanu v arhivu grofa Muzia Luigija Alberto-
nija, sina grofice Sofie Albertoni, rojene grofica Bartò, hčere grofice Luigie Barbò, ki so ji
pisma naslovljena.
A
Velespoštovana gospa!
Božja previdnost nam pošilja zdaj vrtnice in zdaj trnje kot spremljevalke našega živ-
ljenja in mi jih moramo sprejeti iz rok dobrotnega očeta, kadar nam jih pošlje. Vendar
nas mora tolažiti pomembna misel: kolikor bolj nas bo v času bodlo trnje, toliko bolj
bodo laskave, lepe in dehteče vrtnice večne slave. V vsakem primeru molimo in upajmo.
Določimo si kako duhovno dobro delo: ves mesec junij zmolimo vsak dan tri očenaše,
zdravamarije in slavaočetu presvetemu Srcu Jezusovemu v čast presvetemu zakramen-
tu in tri Pozdravljena Kraljica v čast presveti Devici Mariji z vzklikom Marija, pomoč
Kristjanov, prosi za nas.
Jaz bom vsak dan pri sveti maši blagoslovil bolnico in moji ubogi dečki bodo vsak dan
darovali sveto obhajilo in molili posebne molitve. Verujmo v Boga prepričani, da nas bo
uslišal, da bo zaprošena milost v korist duši in telesu.
Rekli ste mi, da ste pripravljeni storiti v našo korist vse, kar vam bom rekel. Najlepša
hvala. Molite k nebeškemu Očetu, da bi mi pomagal rešiti mojo dušo, da ne bi, medtem
ko pridigam drugim, pozabil nase. Če bi v vašem položaju mogli storiti kako dobro delo,
bi vam priporočil zidavo cerkve, ki smo jo začeli v čast velike Božje matere z naslovom
Marije Pomočnice.
Zelo rad bi dobil novice o bolni mladenki po dveh tednih, da bi jo, ko bom prišel v
Milano, lahko obiskal.
Milost N.G.J. naj bo vedno z nami in sveta Devica naj pošlje obilne milosti na vas in
vso vašo družino. Amen.
Vaše spoštovane uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 30. maj 1866
Velečastiti gospe
Luigia Barbò, Milan

55.2 Page 542

▲back to top
542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
B
Velespoštovana gospa!
Naj bo vedno češčena ljubezniva volja našega Gospoda! Bog je dal ljudem zdravnike
in mi storimo prav, če jih poslušamo. Prosil bom Boga, da bi vaši hčerki povrnil zdravje
oči, jo varoval na potovanju in jo spet zdravo privedel v očetno hišo. V ta namen bom
tudi povabil naše dečke, da bodo molili.
Sedaj, ko so vzpostavili redne železniške zveze, vam obljubljam, da bom prišel v Mi-
lan. Bodite tako dobri in mi sporočite, kdaj bo kneginja Melzi v Milanu, ker močno želim
pozdraviti to sveto in zaslužno osebo.
Sveta Devica naj nas blagoslavlja iz nebes in pomaga, da bomo vsi šli po poti, ki vodi
tja. Amen.
Hvaležno se imam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. avgust 1866
Velespoštovani gospe
Luigia Barbò
Via Senato št. 12. Milan
C
Velečastita gospa grofica!
Bil sem v Milanu, pa vaše spoštovane uglednosti nisem našel doma. Iz Vapria je bilo
predaleč do vašega posestva. Prihodnji teden ali v tednu po vseh svetih bom moral spet
priti v Milan. Če boste doma, vas bom obiskal na naslovu, ki mi ga boste sporočili, sicer
bom prišel v vaše letovišče.
Medtem pa ne izgubljajmo zaupanja; Bog je vsemogočen. Bog je dober, zato nam
more in hoče pomagati v naših prošnjah, razen če naše želje niso v skladu z njegovimi
načrti. Mi v tej sveti hiši še naprej opravljamo molitve za vas in zlasti za gospo Sofio.
Recite ji: upanje v Boga nas nikdar ne bo osramotilo, vsak trn v tem življenju je zaklad
za večnost.
Prosite zame in za te naše dečke. Želim vse najboljše iz nebes za vas in vašo družino
in se imam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. oktober 1866
Velespoštovani gospe
grofici Luigia Barbò
Via del Senato 12, Milan
D
Velezaslužna gospa grofica!
Pred časom sem prejel vaše pismo in denar, ki ste mi ga poslali. Za oboje se vam iz
srca zahvaljujem. Zamudil sem z odgovorom, ker mi zdravje ne služi več dobro in ker
sem bil prezaposlen.
Vedno sem molil za vas, za vašo hčerko in za vašo družino. To bom delal tudi v pri-
hodnje. Ko bom prišel v Milan, vas bom gotovo obiskal.
Povejte vsem tistim, ki so dali darove za našo cerkev, da naj se ne bojijo kolere. Tudi

55.3 Page 543

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
543
če bi šli streč v bolnice, se jim ne bo zgodilo nič hudega, če bodo le zaupali v Marijo
Pomočnico.
Bog naj blagoslovi vas, vaše napore in težave in molite zame, ki ostajam vaše ugled-
nosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgust 1867
Plemeniti gospe
grofici Luigia Barbò, roj. plemenita De Carli
E
Velezaslužna gospa grofica!
Kljub moji najboljši želji, da bi obiskal vašo ugledno družino v Rovelli, se bojim, bom
zaradi pomanjkanja časa zadržan. Okoli petnajstega tega meseca vas bom obiskal v
Milanu, če se boste že vrnili, če ne, vas bom pozdravil pozneje.
Bodite prepričani, gospa grofica, da nisem v svoji majhnosti nikoli pozabil moliti za
vas in za vso vašo družino in sedaj bom opravil poseben memento pri sveti maši za vas
in za vašega gospoda soproga.
Naredili bi mi veliko uslugo, če bi ob priložnosti v mojem imenu pozdravili velečasti-
tega gospoda župnika, ki je bil tako zelo ljubezniv, ko sem ga obiskal v njegovi župniji.
Bog naj vas obdari s trdnim zdravjem in vsej družini da dolga leta srečnega življenja.
Priporočam se dobroti vaših molitev. Vaše uglednosti najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 3. oktober 1868
F
Velespoštovana gospa grofica!
Zelo me je razveselilo vaše cenjeno pismo, ki sem ga prejel iz rok barnabita patra
Canfarija. Carate, Rovella, grofica in grof Barbò in njuna hčerka Sofia mi kličejo v spo-
min zelo srečne čase. Zahvaljujem se vam, gospe Cusani in don Enricu Colombu za lju-
beznivosti, ki mi jo izkazujete. Bog naj vam vsem poplača s svojimi blagoslovi.
Bog pa naj v svojem neizmernem usmiljenju blagoslovi vas in vašega gospoda sop-
roga.
Jaz sem vedno molil za vas, za vašo družino. In vi se spominjajte, da bi molili za tega
revčka? Domenjeno je, da boste, ko boste prišli v Turin, obiskali tudi nas.
V globokem spoštovanju najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 14. januar 1881
Plemeniti gospe
grofici Sofii Albertoni Barbò
IV. ŠTIRI DON BOSKOVA PISMA MARKIZU IGNAZIU PALLAVICINIJU
Izvirniki teh pisem, ki smo jih odkrili med papirji don Gerolama Campanelle, priorja
cerkve naše Gospe Karmelske v Genovi, so ohranjeni pri njegovem nečaku inženirju Ema-
nuelu Campanelli v Alassiu. Markiz je imenovanega priorja prosil za nasvet, ki ga je prejel
pred tem pismom, katerega vsebina mu je povzročila kup pomislekov.

55.4 Page 544

▲back to top
544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
Ugledni genovski patricij je globoko spoštoval Božjega služabnika. Leta 1850 je bil član
komisije, ki je po naročilu senata obiskala Oratorij (Lemoyne, MB IV, str. 17 [BiS IV, str.
17]). Malo pozneje je v senatu predložil prošnjo za podporo don Bosku (prav tam, str. 42
[str. 31]). Na jesenskem izletu oktobra 1864 po Piemontu in Liguriji je don Bosko popeljal
skupino fantov na obisk veličastne vile Pallavicini blizu Peglija. Grof in vsa njegova druži-
na sta jih sprejela z največjo ljubeznivostjo (MB VII, str. 755 [BiS VII, str. 526]).
A
Ekscelenca!
Že trikrat bi vam moral poslati dopis, ki vam ga prilagam. To delam z določenim od-
porom, ker ne bi rad nastavil srpa v žetev, ki je nisem jaz sejal. Toda bilo mi je ponovno
naročeno in zato se pokoravam. Dajte stvari pomen, kakor se vam zdi. Jaz prosim Boga,
da bi se vedno zgodila njegova sveta volja.
Zdi se, da se je kolera pojavila tudi v Genovi. Vi in vaša družina bodite mirni, presveta
Devica vas bo varovala. Imejte zaupanje vanjo.
Obnavljam izraze globoke hvaležnosti za ljubezen, ki ste jo izkazali našim ubogim
dečkom.33 Želim dolga leta srečnega življenja in imam v globokem spoštovanju čast, da
se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. avgust 186734
Velika noč. – Obiskanje presvete Device Marije
Praznik Oznanjenja.
Povej mojemu služabniku Ignaziu, da naj se ne boji umreti neprevidene smrti. Naj bo
miren ponoči in podnevi.
Naj se pogosteje hrani s presvetim telesom Božjega Sina, naj skrbi, kolikor mu je mo-
goče, za mir v hiši, da po njegovi smrti ne bi prišlo do prepirov.
Naj uredi časne zadeve tako, da bo preprečil strah ob prihodu smrti, ki se mu hitrih
korakov približuje.
Vse svoje podložnike naj spodbuja k izpolnjevanju vere.
B
Ekscelenca!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Amen.
Želim govoriti z vami kakor z bratom. Ker sem vam pisal meseca avgusta, ni niti pre-
tnja niti kaj neposrednega, je pa ljubeznivo in zahvalno. Po teh besedah morate biti
pozorni na tri stvari: nase, na svoje in svoje stvari.
Nase. Pomislite na sklepe, ki ste jih naredili pri spovedi in jih niste izpolnili, nasvete,
ki ste jih prejeli, da bi se izogibali slabega in delali dobro, pa ste jih pozabili. Pa tudi
na pomanjkanje obžalovanja pri spovedi. Vse to lahko napravite s premišljevanjem in
izpraševanjem vesti zvečer ali ob kateri drugi primerni uri.
Za sedaj pričakuje Bog več vaše potrpežljivosti, zlasti v družini, več zaupanja v Bož-
33 Markiz je v teku leta izročil don Bosku dar 1.000 lir, kakor je razvidno iz njegovega pisma priorju
Karmela (10. september 1867).
34 Pismo nosi pečat pošte Montemagno (Alessandria).

55.5 Page 545

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
545
jo dobroto, večji mir duha. Nikar se ne bojte, da bi vas smrt presenetila ponoči ali ob
drugem nepričakovanem času. Potrudite se, da boste izpolnjevali krepost ponižnosti in
zaupanja v Gospoda, in se ničesar ne bojte.
V prihodnje prejemajte zakrament spovedi in obhajila, da boste zgled vsem, ki vas
poznajo.
Za svoje. Poskrbite, da bodo vam podrejeni izpolnjevali in imeli čas za izpolnjevanje
verskih dolžnosti. Uredite stvari, ki se jih tičejo, tako da bodo ob smrti in po smrti imeli
razlog, da bodo hvalili svojega gospodarja.
V družini veliko ljubezni in dobrote z vsemi; vendar ne opustite nobene priložnosti
za dajanje nasvetov, ki morejo koristiti kot pravilo življenja in dober zgled.
Za svoje stvari. Tukaj bi moral našteti veliko stvari. V ponedeljek moram v Alessan-
drio in mogoče od tam na izlet v Mombaruzzo. Upam, da bom tam lahko v miru molil
in se pogovarjal.
Stvari, ki jih Bog pričakuje od vas, so češčenje presvetega Jezusa Kristusa v svetem
zakramentu in pobožnosti do preblažene Device Marije.
Bog naj nam pomaga hoditi po poti, ki vodi v nebesa. V hvaležnosti se izrekam za vaše
ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, september 1867
C
Ekscelenca!
Zaupne stvari, o katerih sem vam pisal v zadnjem pismu, me silijo, da bom čim krajši.
Sedaj, ko vidim, da je stvar v vašem srcu zavzela razsežnosti pravega krščanskega miš-
ljenja, bi rade volje govoril bolj na dolgo in v čisto praktičnem smislu.
Bodite tako dobri in mi sporočite, ali pisma, ki jih pošiljam na vaš naslov, prihajajo
naravnost na vas ali jih kdo drug prej prebira. Če jih dobivate naravnost, bi vam razložil
stvari pisno in vas prosil, da bi pismo takoj sežgali, da ne bi prišlo v druge roke.
Če pa menite, da bi bilo ustrezneje, če bi vas obiskal v Mombaruzzu, ko boste tam, ali
v Genovi, potem bi prišel tja prihodnji teden. Za pretvezo bi lahko služila prošnja gospe
markize, da bi vas z gospodom župnikom obiskala na vašem domu. Ker sem to že oblju-
bil preteklo zimo, bi sedaj obljubo izpolnil, če bi vam to bolj ustrezalo.
Zagotavljam vam, da nisem niti eno jutro pozabil moliti za vas in da bom to delal tudi
v prihodnje, da vam Gospod nakloni multos annos srečnega življenja, polnega Božjega
blagoslova. Naj pride na vas in na vašo družino vse dobro. Amen.
Molite za mojo ubogo dušo in me imejte za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. oktober 1867
D
Ekscelenca!
Pisma s čestitkami vam ne pišem le iz navade, temveč zato, da vam zagotovim, da se
vedno spominjamo vaše krščanske dobrodelnosti in prosimo na vas od Boga nebeški
blagoslov in dolga leta srečnega življenja.
Zato nameravam novo leto začeti z bogoslužjem, kar pomeni, da bomo novo leto, to

55.6 Page 546

▲back to top
546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
je čez dva dni, darovali sveto mašo in bodo naši dečki prejeli sveto obhajilo in opravili
posebne molitve po vašem namenu.
Priporočam vam, kolikor vem in zmorem, da bi z zgledom in besedami pospeševali
pogosto sveto obhajilo, vir vseh blagoslovov, potem pa živite mirno in ne skrbite za
prihodnost. Res je, vaša starost je iz dneva v dan višja in se pojavljajo pomanjkljivosti v
zdravju, vendar bodite potrpežljivi, ne dajte se vznemirjati, ker ne bo nič hudega. Lahko
se mirno zanesete na te moje zadnje besede.
Blažena Devica Marija naj vam od svojega Božjega Sina izprosi milost, da boste to
celo novo leto preživeli v miru in zdravju, in nakloni blagoslov tako vam kakor vsej vaši
družini. Amen.
Končno priporočam sebe in vse svoje uboge delčke dobroti vaših molitev, medtem ko
imam v globoki ponižnosti čast, da se lahko imenujem vaše ekscelence najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. december 1867
P. S.: Za nas je to leto težavno in poleg tega imamo polovico naših fantov letno oble-
čenih. Če bi vaša dobrodelnost mogla seči tudi do nas, bi se vam najtopleje priporočil.
V. DEVET PISEM MARKIZI NINI DURAZZO-PALLAVICINI
Izvirniki teh pisem so pri markizi Teresi Pallavicini–Durazzo. Peto je namenjeno mar-
kizinemu sinu.
A
Velezaslužna gospa!
Ker sta dečka Tasso premajhna za naš zavod, smo ju dali v hišo enega naših pošte-
nih in vernih učiteljev, tu v bližini. Ugotovili bomo njune učne sposobnosti. S klerikom
Bulchettijem je vse v redu. Včeraj je bil na izpitu v semenišču in je prejel optime et cum
laude [odlično s pohvalo]. Je eden najboljših. Jutri bom o tem obvestil škofa v Vercelliju.
Drugi je malo slabši pri učenju in pobožnosti, vendar upamo, da ga bomo sčasoma
pripeljali do srečnega konca.
Zahvaljujem se vam tudi za vašo naklonjenost do naše loterije. Bog naj vam obilno
poplača.
Upam, da bom mogel spomladi sprejeti vašo ljubeznivo in dobrohotno ponudbo
gostoljubja, ki mi ga v svoji ljubeznivosti ponujate.
Gospod naj vam in vsej vaši spoštovani družini podeli milost katoliškega poguma.
Vaši krščanski ljubezni dodajte še molitev zame in za moje dečke, medtem ko se poln
spoštovanja izrekam za vaše dobrodelne uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. marec 1862
B
Velezaslužna gospa!
Gospod naj bo vedno naša pomoč.
Pošiljam vam številke srečk, ki so zadele dobitke na naši loteriji, ki ste jo vi tako veli-
kodušno podprli. Poslali vam bomo tudi celoten seznam izžrebanih številk in dobitkov.
Gospod naj nakloni vam in vašim častitim in pobožnim staršem dober pridelek,

55.7 Page 547

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
547
zdravje in veliko milosti, da boste mogli storiti veliko dobrega v korist naše svete kato-
liške vere. Isto želim dragemu gospodu Giacominu, ki bi ga zelo rad sprejel pri nas, ko
bi prišel v Turin.
Sebe in svoje dečke priporočam dobroti vaših molitev, in medtem ko vam želim iz
nebes vse najboljše, imam čast, da se poln spoštovanja imenujem dobrotne uglednosti
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. oktober 1862
P. S.: Bulcchettijeva še nista prišla s počitnic.
C
Velezaslužna gospa markiza!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Amen.
Rade volje odprem to hišo dečkom Bruno, ki ste mi jih v svoji dobroti hoteli priporo-
čiti. Toda preden jih dokončno sprejmemo, moramo dobiti od očeta: 1. potrdilo o mo-
ralnosti, 2. rojstni in krstni list, 3. in spričevala o opravljenih šolah. To zato, da vidimo,
ali lahko vstopijo v naše razrede, ki obsegajo samo gimnazijo.
Če bi bili sirote in reveži, bi jih sprejeli zastonj. Ker ni tako, bi bilo prav, če bi oče pove-
dal, ali bi mu bilo mogoče plačati po dvajset frankov mesečne šolnine za vsakega otroka.
Gospa markiza, jaz sem se vas spominjal v svojih molitvah in ne bom nehal prositi
bogate milosti za vas, za vaše spoštovane starše, vašega dragega Giacomina, ki bi ga
tako zelo rad spoznal, in za vašega velikodušnega soproga.
Presveta Devica Marija naj vas za vedno sprejme za svoje. Amen.
V svoji krščanski ljubezni vključite v vaše molitve tudi mene in moje dečke in sprej-
mite izraze mojega globokega spoštovanja.
Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1863
D
Veleugledna gospa markiza!
Zelo bi mi bilo ljubo, če bi mogli med promotorje loterije, ki se je lotevamo za do-
končanje gradnje cerkve v čast Mariji Pomočnici, vpisati tudi vaše ime. Znano mi je, da
se vi radi udeležujete vseh prireditev v čast naše vzvišene matere Marije, a se vseeno
obračam na vas s tem pismom.
Če mi torej ne boste sporočili nič nasprotnega, vas bom štel za promotorko imeno-
vane pobude. Bodite tako dobri, gospa markiza, in izrazite moje globoko spoštovanje
gospodu markizu Ignaziu, markizu in markizi Durazzo in zlasti še gospodu Giacominu.
Bog naj vam podari, predraga gospa markiza, mir srca in naj vam mati Božja Marija
izprosi veliko milost vztrajanja v dobrem do konca.
Medtem ko priporočam sebe in svoje uboge dečke v dobroto vaših molitev, imam
čast, da se imenujem poln spoštovanja vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas!
Turin, 24. maj 1865

55.8 Page 548

▲back to top
548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
E
Veleugledni gospod!
Prejel sem sporočilo o težki bolezni mamice in sem takoj namenil poseben namen pri
včerajšnjih pobožnih vajah. Celih devet dni bomo darovali mašo pri oltarju Marije Po-
močnice in molili v ta namen. Pridružite se nam v duhu v molitvi in upajmo v dobroto
Marije Pomočnice.
Če je mama zadosti mirna, ji, prosim, omenite obljubo, ki jo je naredila v Retorbidu,
ko je bila bolna, obljubo, ki bi jo bilo treba izpolniti, če bi se ponovno dvignila iz poste-
lje. Če pa se počuti zelo slabo, ji, prosim, tega ne omenjajte.
Dajajte pogum gospodu markizu Ignaziu in mu recite, da molimo za njegovo popolno
ozdravitev in da presveta Devica Marija pričakuje, da bo naredil še veliko dobrih del
njej v čast in Božjo slavo.
V nedeljo zvečer ali v ponedeljek zjutraj bom potoval v Genovo in Alassio in upam, da
se bom tja grede ali ob vrnitvi ustavil v Pegliju.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in me imejte za vaše uglednosti najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. december 1870
F
Velezaslužna gospa markiza!
Preteklo jesen sem upal, da se bom mogel oglasiti v vaši veleugledni hiši, da bi se po-
govoril o načinu, kako je vaš cenjeni oče nameraval sodelovati pri ustanovitvi zavetišča
za uboge dečke.
Bog ni hotel in me je z boleznijo zadržal v Varazzeju, a sem se z njegovo pomočjo rešil.
Ker vam ne morem osebno poročati o želji objokovanega gospoda, vam pošiljam pis-
mo, v katerem izražam željo, da bi z vsoto 1.000 lir sodelovali pri postavitvi hiše. Hišo
smo odprli preteklega oktobra. Upam, da boste v svoji dobroti ustregli željam, ki so
izražene v tem pismu. Pismo vam prinaša duhovnik Paolo Albera, ravnatelj zavetišča
v Marazziju. Če mu morete pomagati, boste storili veliko uslugo njemu in dečkom v
njegovem zavodu.
Ker je to zadnje pismo, ki sem ga prejel od tega spoštovanega gospoda, bi vas zelo
lepo prosil, da bi mi ga vrnili.
Upam, da so vsi člani vaše družine zdravi, kar vsem skupaj iz vsega srca želim in pro-
sim, da bi Mati usmiljenja revežev na zemlji mogla vse popolnoma osrečiti v nebesih.
Priporočam se svetosti vaših molitev in se imenujem globoko hvaležen vaše ugled-
nosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. 3. 1872
G
Velespoštovana gospa markiza!
Čeprav iz vašega pisma sklepam, da niste pripravljeni prodati vaše hiše, ki sem jo
omenil v Sampierdareni, sem vendar prepričan, da vaše zahteve ne bodo previsoke in
vam zato predlagam naslednje.

55.9 Page 549

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
549
Če bi se vendar odločili za prodajo te hiše, ki je blizu San Gaetana, koliko bi zahtevali
zanjo vključno s kakimi petdesetimi ari zemljišča, ki bi omogočalo povezavo z javno
cesto?
Če vsota ne bi presegala mojih možnosti, bi jo bil pripravljen kupiti. Z nakupom pa
bi morali prekiniti najemniške dogovore ali pa bi ti morali biti čim krajši. Vsoto, ki bi jo
pogodbeno določili, bi plačal ob podpisu pogodbe.
Bog naj podeli vam in vsej družini vse dobro in imejte me v globokem spoštovanju za
vaše uglednosti najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. maj 1873
H
Velespoštovana gospa markiza!
Vaše pismo, gospa markiza, žal potrjuje novice, ki jih prinašajo časopisi in ki pos-
tajajo vsak dan bolj žalostne in krute. Naredili ste nadvse pomembno dejanje, ko ste
priskočili na pomoč žrtvam v Španiji. Do sedaj naša zavetišča in zavodi v Španiji niso
trpela škode. Marija Božja mati naj nas še naprej varuje in brani.
Pisal sem ravnatelju hiše v Sampierdareni don Belmonteju. Govoril bo s svojim oziro-
ma vašim predstavnikom v Sampierdareni. Potem bomo videli, ali je mogoče kaj storiti
za razširitev sedanje stavbe v korist hiše za razvedrilo.
Zelo me veseli, da ste vi, draga markiza, vaš soprog gospod markiz, vaš gospod sin
in gospa snaha zdravi. Bog naj vas vse blagoslovi, vas varuje in vodi po poti v nebesa.
Tako bodi.
Molite tudi zame in za mojo številno družino, medtem ko imam visoko čast, da se
imenujem v J. K. najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, julij 1883
I.
Velespoštovana markiza Nina Durazzo Palavicino!
Pred časom smo prekinili naše prijateljsko dopisovanje, vendar nisem nikdar nehal
moliti pri sveti maši za vas in za vso vašo družino.
Neka posebna zadeva me sedaj nagiba, da bi obnovili naše dobre prijateljske odnose.
Gre za naslednje: Mladina v Sampierdareni je v zelo slabem položaju, ki se iz dneva v
dan še slabša, zato moramo skušati preprečiti, da bi se še bolj poslabšal.
Nekaj je narejenega z našim zavetiščem sv. Vincencija Pavelskega, toda to je tako
malo v primerjavi z vsemi potrebami. Potrebovali bi prostor, kjer bi mogli preprečiti
moralni in gmotni propad mladine. V ta namen bi bilo potrebno, da bi mi vi, gospa mar-
kiza, prodali zemljišče, kjer bi pripravili igrišča za zapuščeno mladino.
Jaz bom storil vse, kar je v moji moči, toda vi mi morate priskočiti na pomoč. Bog naj
vas blagoslovi, gospa markiza, in z vami vso vašo družino. Molite tudi za tega revčka, ki
ostaja vedno v J. K. najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 22. december 1884

55.10 Page 550

▲back to top
550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
VI. DON BOSKOVO PISMO DON LUIGIJU ROCCI35
Predragi gospod Luigi Rocca !
Menim, da si včeraj prejel tonzuro s štirimi nižjimi redovi in da bo zate v prihodnje
tvoj delež samo Gospod. Faxit Deus [Bog je storil]. Za to bom jutri pri sveti maši še
naprej molil.
Dragi moj Rocca, žetev je velika, pripravi se, da boš obilo delal, toda še prej moraš na
vsak način postati svetnik.
Moli za svojega v J. K. najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 14. marec 1875
P. S.: Pozdravi Trioneja. Če bo mogoče, mu bom pisal.
VIII. NAPOTKI IN PRAVILA
Don Lemoyne je iz virov, ki jih danes ni več, zbral lepo število Napotkov in Pravil, kot da
bi prihajali od don Boska. Mnogi so zapisovali, kar je don Bosko govoril, in to ljubosumno
hranili v svojih beležnicah in zvezkih, ko je še polno sodeloval pri življenju Oratorija in pri-
digal duhove vaje sobratom. Ne glede na nepopolnosti, ki jih je treba pripisati zbiralcem,
so ti napotki polni don Boskovega duha. Določena priporočila pomagajo bolj spoznava-
ti okoliščine Oratorija, ko so skupaj s fanti živeli tudi kleriki semeniščniki iz Piemonta
in pozneje aspiranti za Družbo, ko ta še ni imela lastne oblike, razen v zamisli njenega
ustanovitelja. To so dragoceni drobci, ki nam pomagajo k popolnejšemu razumevanju
preventivnega sistema.
A. NAPOTKI, KI JIH JE DON BOSKO VEČKRAT DAL
ZA VODENJE FANTOV IN SOBRATOV PRED LETOM 1870
SPREHODI
1. Če prostor na cesti dovoljuje, naj fantje hodijo po trije ali štirje v vrsti.
2. Če je mogoče, ne skreniti s poti in ceste.
3. Asistent ni pooblaščen, da bi dovoljeval fantom kupovati sadje. Nikdar ne pošiljajte
fantov k ravnatelju, da bi jim to dovolil. V posebno izjemnih okoliščinah naj asistenti
sami prosijo ravnatelja za dovoljenje.
4. Asistenti naj pazijo na fante. Naj se ne zadržujejo v skupini in zanemarjajo druge.
Naj ne pripovedujejo nekaterim zanimivih in smešnih zgodb, medtem ko drugi od-
hajajo. Ne berite knjig. Vi študirate, študira pa tudi hudič. – Bodite tako blizu fan-
tom, da boste slišali njihove pogovore.
5. Ne hodite nikdar v zasebne hiše, ne sprejemajte sadja in vina. Bodimo neodvisni
in ne silimo predstojnikov, da bi morali dajati dovoljenja, ki so v škodo splošnemu
redu in ki naj bi reševala ugled asistenta pred starši, ki so jih povabili.
PRAVILA ZA NEDELJSKE KATEHEZE
1. Razlagati Mali katekizem.
2. Ne izgubljajte se v razlagah in zgledih. – Skušajmo fante poučevati v poznanju od-
35 Tedaj je bil v zavodu Alassiu. Zadnja leta svojega življenja je bil generalni ekonom Družbe.

56 Pages 551-560

▲back to top

56.1 Page 551

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
551
rešenja. – Čas za katekizem je zelo kratek, zato ga uporabimo tako, da besedo za
besedo razložimo vprašanja in odgovore. – Vplivati na čustva se tiče pridigarja. – Ne
dovolimo si, da bi nas prevzela majhna nečimrnost, da bi nas hvalil, ker smo govorili
dobre stvari. Gospod nas bo vprašal, ali smo poučili mlade in ne, ali smo jih navdu-
šili.
3. Nikoli se ne oddaljujmo od katekizma, da bi se bahali s teološko znanostjo. Pojasnite
ga zvesto besedi. Otroci ne razumejo nekaterih razlogov in jih ne dojemajo ali se
pohujšujejo. Mali katekizem ne daje samo vsebine verovanja, temveč je tudi vodilo
za delovanje. Zato ga vzemimo takšnega, kakršen je, ne da bi dodajali svoje teorije
in krčili vsebino. Za mlade mora biti Mali katekizem isto kot sta Sveto pismo in sv.
Tomaž za teologe. Je povzetek znanosti, prilagojen njihovi starosti, ne delajmo se
bolj pametni in modri, kot so bili sveti škofje, ki so ga sestavili. Na primer: Kateki-
zem pravi, da se je treba dvomljivih grehov spovedati kot dvomljive in očitnih kot
očitne. Teologi pravijo, da se dvomljivih grehov ni treba spovedati, toda ali bodo
dečki vedeli, kaj je dvomljiv greh? Ne, nasprotno, med dvomljive grehe bodo posta-
vili nekatere take, ki se jih sramujejo spovedati, kar pomeni, da so Božji ropi. In tako
naprej.
4. Če je katehet na vzvišenem mestu, tako da lahko vidi vse fante, naj sedi, če pa je v isti
višini z učenci, naj stoji.
PRAVILA ZA UČENJE
1. Bodite pozorni na knjige, ki jih fantje berejo, preglejte pogosto prostore in prelistaj-
te zvezke. Pazite, če kdo na koncu učilnice morda zapre knjigo in jo vtakne v žep.
2. Če so gojenci, ki so skupaj, zelo povezani med seboj, opozorite šolskega svetnika, da
jim zamenja prostor.
3. Zahtevajte, da imajo učenci roke na klopi, in navedite razloge za oliko, spodobno ve-
denje, prepoved igranja. Ko dajemo te napotke, bodimo zelo previdni in preprosti.
4. Ne dovolite, da bi jih več hkrati šlo na potrebo. Dovoljenje za to daje samo glavni
asistent.
5. Na vsak način je treba preprečiti pisanje in pošiljanje lističev. Ne sprejemajte
pretvez, da prosite za knjige, zvezke, razlago snovi. Vsak mora imeti vse potrebno
za učenje. Pozor na osladne lističe, ki jih skoraj vedno pišejo v učilnici. Če dobite
kak listič, ga izročite šolskemu svetniku, ki bo krivca kaznoval zaradi prekrška pri
učenju. Pozor na določena znamenja, določene kretnje, določena sporočila pa tudi
na navadno abecedo.
6. Ugotovilo se je, da se nekateri moralni prestopki začenjajo z branjem določenih
besed v slovarjih. To je način, kako kak pokvarjen učenec skuša razpoznati srce
svojega tovariša in ugotoviti njegove težnje. Če kdo pošlje komu drugemu slovar, v
katerem je kak izraz brez posebnega pomena podčrtan in je nad drugo besedo, ki
označuje kaj hudobnega, poglejte, kako knjigo sprejme tisti, ki mu je bila namenje-
na. Če moremo preprečiti to, smo dosegli veliko zmago.
7. Vsi asistenti naj imajo za svojo dolžnost, da povedo predstojnikom vsak tovrsten
sum.
8. Bodite pozorni na tiste, ki zapuščajo učilnico v času spovedovanja.

56.2 Page 552

▲back to top
552
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
NAPOTKI ZA GLEDALIŠČE
1. Don Bosko noče, da bi kleriki nastopali na gledališkem odru bodisi v oratoriju bodi-
si v zavodih.
2. Fantje, ki začnejo nastopati na odru, postajajo prevzetni in nespoštljivi do pravil.
Zato jih nikdar ne hvalimo, kakor da bi naredili kaj izrednega; niti za šalo ne. Zados-
tuje ni bilo slabo.
3. Bodite pozorni, da s pretvezo gledališča igralci ne hodijo iz učilnice in iz cerkve. Uči-
telj naj v določenih okoliščinah potrpi, če kdo ni naredil naloge, vendar naj ugotovi,
ali je bil zares zadržan.
4. Vodja gledališča igralcem ne bo dovolil, da bi se ti brez nadzora učili vlogo na vrtu
ali v spalnici.
5. Po končani igri ali vaji naj se ne družijo v skupine. Nikakor se naj ne dovoljujejo kake
pojedine in naj se ne nudi vino. Kdor bi povzročal take nerede, bo dajal odgovor
Bogu.
ODMOR
1. Vsi kleriki in duhovniki morajo biti med odmorom pri fantih. Naj vodijo igro. Gos-
pod jim bo trud bogato poplačal
2. V vsako skupino naj se spretno vključi kak klerik. Če ne bomo delali tako, bodo slabi
pogovori pokvarili srca, ali bodo vsaj negodovali proti učiteljem, tovarišem, asisten-
tom. Premagujmo te odpore, ki nam jih vceplja v srce hudič, in preprečimo to zlo.
3. Najnevarnejši čas je demonium meridianum [opoldanski hudič] in zvečer, če dvori-
šče ni razsvetljeno. Najnevarnejši prostori so oddaljeni koti na dvorišču in stranišča.
Pazimo na skupine, ki se zbirajo tam. Don Bosko za nobeno ceno noče klopi na dvo-
rišču. Kljub vsemu pa velika previdnost pri nadzorovanju!
DISPENZA
1. Vsak učenec brez razlike naj razsodno dobi šolske potrebščine. Tudi Katoliško bra-
nje naj dobijo vsi, tudi tisti, ki nimajo pologa. Prav tako tudi Preskrbljenega mladeni-
ča.
2. Kdor ne odda denarja, naj ne dobi knjig, igračk, podobic. Naj se mu ne dajo vezat
druge knjige razen šolskih in tistih, ki so tega najbolj potrebne. Nikakršne naročni-
ne na Knjižice za mladino brez dovoljenja staršev. Nikakršnih znamk, nikakršnega
sadja. Vse to je treba plačati z denarjem, ki ga je fant založil.
3. Katehet naj podpiše Preskrbljenega mladeniča na prvi strani in naj zahteva, da ga
bodo ohranili nepočečkanega in urejenega. Od časa do časa naj preveri, v kakšnem
stanju je. Razdeljevalec bo dal drugega Preskrbljenega mladeniča samo z dovolje-
njem kateheta.
UČITELJI
1. Učitelji so odgovorni za vse, kar se dogaja v šoli.
2. Z budnim nadzorovanjem naj preprečijo kakršno koli kupčevanja med zunanjimi in
notranjimi. Zelo naj bodo previdni pri podeljevanju prostorov, skušajo naj odkriti
skrivnosti gojencev in tako v kali zadušiti vsako nemoralnost.
3. Ukrenejo naj vse potrebne korake, da bodo učenci čisti in da bo iz razreda pregnana
vsa nesnaga.

56.3 Page 553

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
553
4. Od učencev naj zahtevajo natančno izdelane domače naloge in naj poskrbijo, da
bodo stalno zaposleni.
5. Učitelj naj se potrudi, da se nikdar ne bo jezil in v jezi kaznoval ali dajal opomine.
Stori naj tako, da bo gojenec uvidel, da kaznuje samo prekršek.
6. Zahteva naj, da bodo učenci imeli roke na klopeh.
7. Nikakršnih prednosti niti najboljšim. Zlasti zunaj šole naj ravna z vsemi enako.
8. Kadar kak fant, ki je bil malomaren in len, skuša postati dober, a mu ne uspe nare-
diti vseh nalog ali se naučiti vse snovi, naj se potrpi z njim, se ga spodbuja in se mu
pomaga.
NEKAJ SPLOŠNIH PRAVIL ZA OHRANJANJE MORALNOSTI MED FANTI
1. Ravnatelja je treba obvestiti o vsem, kar se odkrije. Ni skrivnosti, ki bi se prikrivala,
razen iz spovedi, kajti ravnatelj, ki je družinski oče, ima pravico biti o vsem obveš-
čen, da tako opravlja svojo dolžnost do svojih sinov. Molčati o tem, kar bi moglo
škoditi skupnosti, pomeni sodelovati z zlim in biti odgovoren.
Ravnatelj bo previden in ne bo osramotil nikogar. Nihče naj se ne boji odkriti stvari
iz bojazni, da bi ga užalil ali mu povzročil neprijetnosti, če mu zaupa določene stva-
ri. Včasih se molči cele mesece in negoduje, ker ravnatelj nič ne ukrene.
Ne bojmo se odločnih potez glede obtoženih. Naš glavni cilj sta Božja slava in zveli-
čanje duš.
Predstojniku je treba povedati tudi sumnje. Predstojnik sme svobodno sumiti ne o
grehu, temveč o slabih težnjah kakega gojenca. Zato je sumnja znamenje ljubezni.
Ravnatelj naj pogosto vprašuje učitelje, asistente, načelnike spalnic, spremljevalce
na sprehodu in asistente v cerkvi o vedenju posameznih gojencev.
2. Med sprehodom naj se nikomur ne dovoli, da bi se oddaljil od tovarišev. Če je kdaj
dovoljeno kupiti sadje, naj gre v nakup asistent sam v spremstvu vseh. Prav na spre-
hodih se začenjajo grdi pogovori. Nikdar ne puščajmo fantov samih v razredu, zlasti
ne takrat, ko učitelj naroči, da naj se učijo.
3. Kleriki naj v stvareh moralnosti nikdar ne vprašujejo gojencev, temveč to prepustijo
ravnatelju, saj je njihovo pomanjkanje izkušnje lahko vzrok pohujšanja.
DUHOVNIŠKA SLUŽBA
1. Nikdar naj se ne dovoli, da duhovniki, ki prihajajo v zavod, ali taki, ki niso člani
Družbe, pridigajo, spovedujejo, pobirajo naročnine ali uvajajo nove pobožne vaje.
Ta pooblastila pripadajo izključno don Bosku. Če bi duhovniki želeli kaj takega, se
jim odgovori, da don Bosko tega noče. Don Bosko prevzema nase odgovornost za
take odgovore. Kar se tiče spovedovanja, taki prehodni duhovniki, ki nimajo dovo-
ljenja od predstojnika, vedno povzročijo nerede, ker ne poznajo duha hiše.
2. Skrbimo zlasti za fante, ki naj bi prejeli prvo sveto obhajilo. Zato:
a) kot prvo naj jih kak klerik nauči mali katekizem;
b) ravnatelj naj jim v nekaj tednih, vsak dan pol ure, mogoče med pevskimi vajami,
razloži pomen tega pomembnega dogodka;
c) dan prvega obhajila naj bo slovesen praznik.
Vsi, ki so bili dobro pripravljeni na prvo obhajilo, so popravili svoje obnašanje.

56.4 Page 554

▲back to top
554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
RAZLIČNE ZADEVE
1. Don Bosko predpisuje: poljub roke kot znamenje spoštovanja velja samo ravnatelju.
2. Pri sprejemu naj se zahteva, da gojenci oddajo denar, ki so ga prejeli od staršev za
svoje majhne izdatke. Naj se jasno pove, da če bodo gojenci imeli denar, mi nismo
več odgovorni zanje.
3. Ko pride nov gojenec, naj mu ravnatelj pove, zakaj ga je Gospod poslal v ta zavod.
4. Na začetku šolskega leta naj učitelji dajo učencem osnutek pisma, ki naj ga pišejo
staršem. V njem izražajo svojo ljubezen, prosijo za odpuščanje in obljubijo, da bodo
pridni in se zavzeto učili. To je prvo znamenje lepe vzgoje, ki jo začenjajo prejemati.
5. Ko fantje kakega zavoda odhajajo domov na počitnice, naj vsak dobi pravilnik zavo-
da s prošnjo, da ga pokažejo kakemu znancu. Vsak mesec naj gojenci pišejo domov.
6. Prve tedne šolskega leta naj se pred vsemi predstojniki in gojenci prebere hišni pravilnik.
NEKAJ NAPOTKOV ZA SOBRATE
1. Prefektu naj se izroči denar, ki ga pravila puščajo za osebno uporabo, kot so darovi
staršev gojencev ali izkupiček od prodaje obrazcev. To ostaja nam na razpolago z
don Boskovim dovoljenjem, vendar se ne sme brez razloga uporabljati za sladkarije.
2. Ne kupujmo knjig, če nismo ravnatelju prej povedali naslova. Ne imejmo se preveč
za pametne in preudarne pri uporabi denarja. Bodimo ubogi, kajti tudi ti predmeti
pripadajo skupnosti, čeprav nam don Bosko pušča, da jih uporabljamo.
3. Don Boskove besede: Naj ne bo prepovedano, da si kdaj v sadovnjaku vzamemo
kako jabolko ali breskev, vendar ne kar naprej. To je nered, ki ga don Bosko noče.
Prava sramota je videti nekatere, ki jedo sadje, kakor da bi umirali od gladu. Želim,
da je sadje iz sadovnjaka na voljo v obednici. Iz tega razloga sem dal ograditi vrt v
Trofarellu. Prav tako se moramo vzdržati te zlorabe zaradi zgleda služabnikov. Vsak
pregrešek v tej zadevi se strogo kaznuje, celo z odpustom iz službe. Vsak večer naj
prefekt razloži ta pravila in kleriki morajo dajati dober zgled.
4. Če kakemu kleriku, ki ima že določeno nalogo, dodajo še drugo, ki je s prvo nezdružlji-
va, naj o tem opozori odgovornega in z bratskim razumevanjem sprejme nepazljivost.
5. Ne sprejemajte nikdar povabil na kosilo, zlasti ne pri starših gojencev. Izkušnja nas
uči, da s tem izgubljamo spoštovanje in ugled, ker hišni gospodar pozorno opazuje
vsak naš gib in ugotovi, ali se znamo obnašati v družbi. In tudi če se ne spravimo v
druge nerodnosti, so vedno kaki neprimerni pogovori, izjeme od pravilnika, proš-
nje za znižanje mesečnine itn. Dostikrat pride do nasprotij, ki izvirajo iz prejšnjih
popustljivosti. Don Bosko je v času okrevanja v Trofarellu po tisoč vabilih sprejel
povabilo na dvoje kosil, kar ga je stalo dvoje znižanj mesečnin.
6. Noben klerik naj ne laže. Kdor predstojniku ne pove resnice, naredi velik pogrešek
in neki ravnatelj je imel velike težave, ker je verjel nekemu kleriku, ki je lagal.
7. Ljudje naše hiše so naši bratje in ne služabniki, zlasti še, če so naredili zaobljube.
Nihče razen ravnatelja ali za to pooblačenega nima pravice, da bi ukazoval. Kakor
izkazujemo spoštovanje učitelju v šoli, tako ga moramo izkazovati kuharju v kuhinji,
vrtnarju na vrtu. Če je kdo nespoštljiv do klerikov, naj se to pove predstojniku, ven-
dar naj sam nič ne ukrepa. Nihče naj brez dovoljenja z njihovo pomočjo ne kupuje
zunaj hiše. To bi bilo pohujšanje in bi odprlo vrata neredom.

56.5 Page 555

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
555
B. SPLOŠNA PRAVILA ZA VSE Z NAMENOM, DA BI FANTJE RADI BILI V ZAVODU
IN BI OHRANILI ZAVOD V LEPEM SPOMINU
IN OMNIBUS TE VOLO CHARITATEM HABERE
[Želim, da te v vsem vodi ljubezen]
1. O Oratoriju naj ne bi govorili drugače kot dobro. Nikdar ne govorimo o kakih nere-
dih ali tudi samo o neprimernostih v zvezi s hrano, prostori, asistenti itn.
Če bi fantje zvedeli za take stvari, odgovarjamo, da o vsem tem nič ne vemo. – Orato-
rij moramo spoštovati in ljubiti kot mater in vedno skrivati njegove napake. – Naše
učitelje so tam vzgojili – bodo rekli naši gojenci in nas prezirali, če bomo o tem lah-
komiselno govorili. Naš sloves je vezan na sloves Oratorija. – Naši gojenci potem
pripovedujejo doma, kar so slišali. – Če govorimo slabo o Oratoriju, si gojenci po-
sameznih hiš ustvarijo temno in neprimerno predstavo, in če hočejo potem starši
koga poslati v Turin, ima ta to za kazen. – Tako pridejo v Oratorij s predsodki in to je
tudi lahko vzrok za neuspeh mnogih.
Isto velja za vse zavode naše Družbe.
2. Nikdar ne govorimo s fanti zaupno o naših zadevah, zlasti če se zgodi kaj nepri-
mernega. – Ne govorimo o napakah kakega našega sobrata, saj imamo napake vsi.
– Vedno skušajmo braniti, kar se da, skušajmo opravičiti, kar se da opravičiti, in ne
opustimo nobene priložnosti, da bi pohvalili kreposti naših sobratov. Če gre za naše
dobro ime, potem smo takoj zgovorni. – Nikdar se ne pridružujmo njihovemu nego-
dovanju proti predstojnikom. – Ne smejmo se javno zaradi robatosti koga drugega,
ne izzivajmo ali dopuščajmo obtožbe kakega fanta proti kakemu kleriku, zlasti če
gre za žalitev na naš račun. – Še manj pa, da bi vpraševali in naravnost hoteli, da se
govori o tem, obljubljali tajnost ali pretili s kaznijo. – Ne izrabljajmo fantov za kake
majhne razprtije ali za opazovanje kakega tovariša, od katerega pričakujemo kako
neprimerno šalo. Ne karajmo svojih tovarišev javno, še manj pa svetujmo kakemu
fantu, naj se izogiba kakega klerika, ker je ta do njega preveč ljubezniv; zlasti ne iz
ljubosumnosti.
Če se kak brat pregreši, ga zasebno opozorite, in če se bojite, da bi ga užalili, povejte
ravnatelju, ki bo to storil v moči svoje naloge. – Bodimo eno samo srce. – Govorimo
vedno samo dobro o naših tovariših, kajti graja enega je graja vseh.
3. Ne uporabljajmo grdih izrazov in trdih besed, to pohujšuje dečke in je proti ljubezni.
Prezir bo padel vedno na tistega, ki žali tovariše. Še sedaj, ko so že iz zavoda, pripo-
vedujejo fantje o izrazih, ki jih je kdo uporabljal ob določenih priložnostih. Mene je
zadela nerodna naloga, da sem odgovarjal na vprašanja, da je ta in ta uporabljal take
izraze. Fantje so take besede pripovedovali doma in tako starši vedo za ime, priimek
in domovino tega neprevidnega sobrata. Skušal sem stvar zakriti z nejasnimi bese-
dami, ker bi zanikanje bilo laž.
Neki fant se je navadil uporabljati sicer ne slab vzklik, ki pa ne pristoji vzgojenemu
človeku: Presneto! Mati ga je pokarala, fant pa se je izgovoril, da je slišal to besedo
od klerikov, in mati se je zaradi tega pritožila. Vidite, kako tudi še tako majhne stvari
pridejo v javnost.
4. Ne polagajte rok na drugega, ne tolcite za šalo sobratov po ramenih. Kretnje, ki bi jih

56.6 Page 556

▲back to top
556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
pri fantih karali, gotovo ne pristajajo nam vzgojiteljem, kadar smo sami zase. Prizor
dveh predstojnikov, ki se borita med seboj in eden pade po tleh in se ves umazan
dvigne, gotovo ni za gojence. Še huje pa je, če bi to storili v razdraženosti. Fantje vse
vidijo. In potem ne bodo rekli: ta in ta je storil tako, temveč v zavodu predstojniki
delajo tako.
5. Navdihujte zaupanje do ravnatelja. Ko kak fant razdražen zaradi kazni reče »Grem k
ravnatelju«, ne podvojite kazni in ga ne oklofutajte, temveč mu recite: »Kar pojdi.«
Fant gotovo ne bo šel, ker bi moral priznati svojo krivdo. Prav tako nikdar ne recite:
»Želim, da tega nikomur ne poveste, niti ravnatelju, kar se je zgodilo v šoli ali na
sprehodu.«
Nikdar ne tožimo s fanti zaradi odlokov predstojnikov, temveč povejte ravnatelju,
ki bo skušal vsem ustreči. Tako ravnanje zaostruje položaj in fantje se tega zavedo
iz pozdravov brez odziva, iz skomiganja z rameni in iz trdih odgovorov predstojni-
ku. Več kot enkrat sem zardel in utihnil. – Ko so nekoč govorili o tem, kar je rekel
ravnatelj, je neki klerik dejal pred kakimi dvajsetimi fanti: »Kaj mi mar, kaj govori
ravnatelj.« – Ko kak sobrat pokara kakega fanta, naj nikdar ne reče: »Tudi če te drugi
predstojniki ne kaznujejo, ti bom jaz pokazal!« Rajši pojdimo vstran.
Nikdar ne vzemite kakega dečka izpred ravnatelja, da bi ga kaznovali, četudi bi se
nalašč tja zatekel, niti ne dodajajte žal besede, četudi samo po tiho, češ, kaj mi mar
ravnatelj.
Taki izrazi fantom jasno povedo: ali je ravnatelj norec, ki ne ve, kaj je njegova
dolžnost, ali pa klerik nesramnež. Drugega ni.
Tako učitelji kakor asistenti naj pustijo ravnatelju pravico, da spremeni kazen ali
jo celo odpusti. Vedeti moramo, da je ravnatelj vsaj toliko pameten kot kdo drug in
gotovo ne bo naredil ničesar proti avtoriteti kakega učitelja. Ravnatelju je v korist,
če ohranja ugled pred svojimi podrejenimi. Četudi na zunaj kaže, da je užaljen, v
resnici ni tako. Odpuščena kazen je vedno znamenje, da je krivec priznal svojo kriv-
do in obljubil, da se bo poboljšal; bolje da so mu naložili pokoro, kot npr. da prosi
za odpuščanje itn. V določenih primerih pa, da to razumete, tudi ni mogoče ravnati
drugače, če pomislimo na mnoge trne, težave, ki jih ni mogoče zlahka premagati
drugače kot tako, da se držimo Gospodovega navdiha in velikega načela zveličanja
duš.
In če bi morali temu velikemu načelu tudi žrtvovati malo vaše časti, malo vašega
ugleda, bi se vam to zdelo zares tako veliko?
In če bi dali svoje življenje, bi tudi bilo nekaj več, kot če bi izpolnili svojo dolžnost?
Zato dajte ravnatelju svobodo, da vodi, da ne bo odvisen od ničevih občutljivosti in
bi se morda moral umakniti nazaj, če bi s kako odpuščeno kaznijo mogel rešiti kako
dušo.
6. Ne govorimo slabo in se ne šalimo iz stvari, ki so fantom drage, kot so domovina,
obleka, prijatelji, ki niso hudobni. Ne se norčevati iz njihovega plemenitega rodu, če
so plemiči, ne iz njihove revščine, če so ubogi, iz njihove skromne nadarjenosti, če
so počasni za učenje, iz njihovega zunanjega videza ali telesnih hib; ne dati, da bi se
tovariši norčevali iz koga. Varujmo se vsega tega. Ne pripovedujmo kaj, kar bi bilo v

56.7 Page 557

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
557
nečast kakemu kraju ali družini katerega izmed gojencev, niti se ne šalimo na račun
priimka, če bi bil smešen ali dvoumen. – Nihče si ne more misliti, kako se dečki uža-
lijo zaradi kakih besed in jih nikdar več ne pozabijo in čakajo samo na priložnost,
da se maščujejo. – Tudi starši so užaljeni, če jim otroci povedo, kaj se je govorilo na
njihov račun. Revež ni nič manj ponosen kot bogataš; prej bolj nasilen.
Skratka, ravnajmo z dečki, kakor bi ravnali z Jezusom Kristusom, če bi ga imeli za
gojenca v našem zavodu. – Ravnajmo z njimi ljubeznivo in oni nas bodo ljubili; rav-
najmo z njimi spoštljivo in oni nas bodo spoštovali. – Oni sami nas morajo imeti za
superiorne [zgornje, se pravi predstojnike]. Če bi jih hoteli ugnati, ker smo superio-
rni, bi se osmešili.
7. Nikdar posebej ne hvalimo nobenega fanta. Hvala uničuje še tako dobre narave. –
Eden lepo poje, drugi lepo igra v gledališču in takoj ga vsi hvalijo, se mu dobrikajo,
mu izkazujejo prednosti. To bi pomenilo propad našega zavoda. In ta prihaja iz gle-
dališča. Oratorij je nenehna priča te resnice. – Nekoč mi je eden najboljših gojen-
cev povedal: »Začel sem biti poreden in začel opuščati zakramente, potem ko so mi
ploskali ob odprtem odru v gledališču.« Nekateri tukaj navzoči kleriki, med najbolj
zglednimi v Družbi, so mi zagotovili, da bi izgubili poklic, če jim don Bosko ne bi za
eno leto prepovedal nastopati na odru. Ko jih nihče ni več hvalil, so našli pot k sebi.
Eden izmed njih mi je rekel: »Najnesrečnejši čas mojega življenja je bilo obdobje,
ko sem nastopal v Oratoriju. Kajti igralci, ki so jih objemali in celo poljubljali, če so
lepo igrali, so bili tako zmedeni, da niso videli, kje se jim drži glava.« Tukaj tudi izvi-
ra veliko posebnih prijateljstev. Varujmo se in ne hvalimo gojencev zaradi njihovih
telesnih prednosti.
Najboljši učenci v razredu se kaj lahko prevzamejo in nekatere majhne glave so
zato, ker ne morejo doseči najboljših, zagrenjene in sovražijo učitelja, ker se prema-
lo zanima zanje. Treba bi bilo usmerjeno hvaliti. – Ko kak klerik sliši, da kak učitelj
hvali kakega gojenca, naj te pohvale ne ponavlja in mu zaradi tega ne kaže večje
naklonjenosti.
8. Zaupnosti, ki si jih predstojniki izmenjajo na konferencah med seboj, naj gojenci ne
zvedo, zlasti če gre za težke ukrepe in sodbo o kakem gojencu. Kak klerik bo ravna-
telju predlagal pameten in primeren ukrep. Drugemu bo to zaupno povedal. In že
govorijo gojenci med seboj, da se bo to in to ukrenilo. Če se to potem ne zgodi, bodo
gojenci rekli: »Ravnatelj dela to, kar mu povedo in k čemur ga oni prisilijo.« Zato so
nezadovoljni s predstojnikom, ki ni sposoben pravično ravnati.
Gojenci naj nikdar ne zvedo ocen, preden se ne razglasijo javno. To je pravilo, ki ga
skoraj nikdar ne upoštevamo in ki spravlja ravnatelja v neroden položaj.
Ne govorimo nikdar z gojenci in drugimi v zavodu o tem, kar se dogaja v šoli in učil-
nici. Če je nered, bo zanj poskrbel ravnatelj. Sicer pa naj imajo gojenci enega razreda
učence drugih razredov vedno za dobre.
Nikdar ne govorimo s fanti o naših gmotnih potrebah, šolskih ali naših notranjih
zadevah.
Smešno je, če kak klerik pripoveduje fantom svoje zadeve: imeli ga bodo za sebi
enakega in ga ne bodo več spoštovali.

56.8 Page 558

▲back to top
558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 14. zvezek
9. Nikdar ne govorimo slabo o drugih zavodih, kakor da bi bil naš najboljši, in ne hva-
limo se z našimi napori in našo zavzetostjo v delu za mladino.
Fantje lahko gredo iz enega zavoda v drugega in poročajo, kaj se je tam govorilo, in
tako si nakopljejo sovražnike. Pa tudi fantje, ki prihajajo iz drugih zavodov, nam ne
bodo verjeli in bodo govorili, da si domišljamo, da smo edino mi sposobni vzgajati
mladino.
Zelo veliko izgubimo, če pripovedujemo o naših naporih in trudu. Zadosti je, da ka-
teri izmed fantov začne godrnjati, in že smo izpostavljeni zaničevanju.
Ali veste, kaj so govorili prejšnja leta? Da delajo zastonj! Na naš račun postajajo
učitelji. Ostajajo pri nas, ker nimajo iti kam drugam. Če bi imeli malo premoženja,
ne bi ostali pri nas. Bomo videli, kaj bo z njimi, ko si bodo pridobili diplome! Lahko
bodo besede samo enega hudobneža, toda ena kazen danes, en besen izbruh jutri,
pa se že vse razve in čez nekaj časa smo na slabem glasu. To toliko bolj, če mi sami
pripovedujemo, kaj so naredili nekateri kleriki. Sami si s svojimi besedami tešemo
križ. Molčimo: fantje imajo oči, da vidijo, pamet, da umejo, in bodo videli, ali smo
najemniki ali delamo iz ljubezni do njih. Ali bomo mi hvalili in povzdigovali tistega,
ki si želi pohvalo?
10. Pravična strogost: zlasti pri večjih ne dopuščajmo drznih odgovorov in kršitev pra-
vil. Zakon mora biti enak za vse, zato je treba določene prekrške kaznovati.
Posebne uvidevnosti z retoriki so pretekla leta prinesle zelo slabe sadove. Prizana-
šanje jim je dalo krila in postali so predrzni. Javno so godrnjali pred asistenti, in ker
so že veliki, ni tega nihče javil naprej. Žalili so tiste, ki jim niso bili po volji, in drugi
so sklonili glave. – Zasačili so jih pri slabem dejanju in so jim obljubili, da bodo o tem
molčali. Govorili so, da so veliki, in so jih s tem izgovarjali. – In če bi kak majhen fant
storil kaj takega, bi ga pustili pri miru? Ali ni to krivica? Če smo preveč popustljivi, pri-
demo kdaj tako daleč, da ni mogoče več naprej. Tedaj se govori in se hoče, da ravnatelj
naredi red. – Toda kaj naj storimo med dvema možnostma: da jih pošljemo stran ali še
počakamo nekaj mesecev, da se odločimo? Naj jih odpošljemo? Toda ali ne nosijo mo-
goče v sebi skrivnosti, ki so jim jih zaupali prav ti popustljivci? Ali naj dopustimo, da
gredo stvari naprej? Sedaj bodo začeli tudi majhni delati kakor veliki: ne bodo hoteli
k zakramentom, ker tudi veliki ne hodijo. – V cerkvi se grdo obnašajo, ker nočejo nič
vedeti o poklicu. – Postanejo neznosni, ker so taki tudi veliki. – Kaj storiti?
Učitelj retorike naj na začetku leta pokaže, koliko dobrega lahko naredi kdo z dob-
rim zgledom v celem zavodu.
11. Ne braniti nepremišljenosti fantov, ne skrivati njihovih prestopkov zaradi slabosti
pojmovanega samoljubja ali zato, da ne bi izgubili zaupanja.
Pazimo, da se ne bomo postavili na njihovo stran v prekrških proti pravilom in jim
dajali dovoljenja za malice, kopanje, sprejemanje denarja, ki bi ga morali izročiti pre-
fektu, ali za nakupe brez ravnateljevega dovoljenja. V tem primeru vsa odgovornost,
poleg jasne nepokorščine, pade na klerika, ki hoče delati po svoje in bo zato on dajal
odgovor pred Božjim sodnim stolom, ne pa ravnatelj. Klerik, duhovnik mora spošto-
vati pravila. Dejstvo, da je predstojnik, ga ne odvezuje od dolžnosti, da se pokorava
predpisom ne le Družbe, temveč tudi zavoda. Teologi pravijo, da je zakonodajalec dol-

56.9 Page 559

▲back to top
BiS 14 — DODATEK – DOKUMENTI
559
žan izpolnjevati zakon, ki ga je on razglasil, zato da daje drugim dober zgled.
Mi smo zavezani z zaobljubo pokorščine, kakor je to don Bosko tolikokrat pokazal.
Biti moramo poosebljeno pravilo in tudi sto lepih govorov brez zgleda nič ne po-
maga. Ko fant vidi, da se pokorava pravilu kdo, ki je več kot on, bo rade volje ubogal
in ne bomo slišali izgovorov: »Ker so predstojniki, delajo, kar se jim zljubi.« To, kar
delamo mi predstojniki, ni naša volja, temveč ukaz pravila. Pravilo je nad vsemi, je
Božji glas!
12. Spoštovati dobro ime gojencev. – Ne smemo jih poniževati v javnosti z neprimer-
nimi izrazi in nelepimi besedami. – Ne smemo jim pokazati, da jih sumimo, temveč
jih iz previdnosti nadzorujemo, ne da bi se tega zavedali. – Ne smemo jih karati,
če nismo prepričani, da so naredili prekrške, zato ne smemo verjeti poročilom, ne
ukrepati v naglici, temveč vse hladno pretehtati.
Nikakor, iz nobenega razloga ne smemo fantom pripovedovati nečastne stvari o
njihovih tovariših. – Tudi če so se kdaj nemoralno obnašali, se tega ne smemo spo-
minjati, zlasti če so se poboljšali. – Če kdo ne more plačati mesečnine ali je še kaj
dolžan, naj se o tem ne govori. – Videl sem dečke, ki so zaradi tega bridko jokali.
Nadzorujemo, kakor če bi bili vsi slabi, toda ravnajmo z njimi, kakor če bi imeli o
vseh najboljše mnenje.
Če je kak fant zapustil zavod zaradi slabega obnašanja, ne govorimo več o njem. Za
nas je mrtev. Kajti preko groba sovražna jeza ne obstaja.
Če nam ne prepoveduje pravilo in če ni nevarnosti za pohujšanje, branimo pred
fanti obtoženega gojenca.
Tudi če je kaznovan, skušajmo z njim sodelovati in ga spodbujati, vendar mu pri
tem ne bomo zakrivali njegove krivde. V tem primeru nas bodo gojenci imeli radi.
– Preprečimo, da bi ga tovariši zasramovali. Tisti, iz katerih se norčujejo, ostajajo
zagrizeni v svojo hudobijo.
13. Kaznujmo pravično in z ljubeznijo. Nikdar ne pokažimo jeze, ker bodo sicer rekli, da
ne branimo pravila, temveč svoje samoljubje. Za nobeno ceno nikogar ne pretepaj-
mo. Zakon kaznuje z ječo in denarno kaznuje učitelja ali asistenta, ki samo enkrat
udari svojega učenca. – En slab gojenec lahko s svojo besedo osramoti cel zavod.
Ena zaušnica pa je stala M. 100 lir kazni.
Nikdar ne pretimo kakemu učencu, da ga bomo na koncu leta vrgli. Taka grožnja
jemlje pogum, in če na koncu leta fant res ne bo izdelal, bo dejal, da je to maščevanje.
S samico, molkom in odvzemom hrane lahko kaznuje samo prefekt, ki bo prestopek
temeljito preudaril.
Prestopki nepokorščine v spalnici, na odru in v cerkvi so v pristojnosti prefekta.
Prefekt mora skrbeti za disciplino. To ima dve prednosti: klerik, ki poroča o pres-
topku prefektu, se izogne nevarnosti, da bi kaznoval po krivici ali da bi bila kazen
previsoka, poleg tega pa ne bi imel nikakršnih sitnosti, saj bo poročal o prestopku
mirno in uravnoteženo tudi samo kako minuto po dogodku. Bodite prepričani, da
vaš ugled zaradi tega ne bo nikdar trpel in da bo ravnatelj vedno spoštoval vašo
odločitev. – Asistenti naj o prestopkih poročajo učitelju, vendar naj nikdar ne kaz-
nujejo.

56.10 Page 560

▲back to top
kazalo
PREDGOVOR 7 .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
1. poglavje 10 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLAŽENI OBISKUJE HIŠE V FRANCIJI
2. poglavje 28 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ ALASSIA V LUCCO. LETNE KONFERENCE ZA SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA.
3. poglavje 45 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ŠTIRJE TEDNI V RIMU
4. poglavje 59 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRVI UKREPI ŠOLSKE OBLASTI ZA ZAPRTJE GIMNAZIJE V ORATORIJU
5. poglavje 66 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKOVA VRNITEV V ORATORIJ
6. poglavje 79 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLAŽENI DON BOSKO SREDI SVOJEGA KRALJESTVA
7. poglavje 98 ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZAPRTJE ŠOL V ORATORIJU
8. poglavje 141 ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRVO TRILETNO POROČILO SVETEMU SEDEŽU O STANJU DRUŽBE
9. poglavje 151 ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
VPRAŠANJE ŽENSKEGA ORATORIJA V CHIERIJU
10. poglavje 166 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SESTRE IN ŽIDINJA BEDARÍDA
11. poglavje 180 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
MISIJONI IN ZGODOVINA NEKE OVADBE
12. poglavje 198 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZAVODI, KI JIH NISO ODPRLI, IN ZAVODI, KI SO JIH ZAPRLI LETA 1879
13. poglavje................................................................................................................................................... 213
V LETU 1879 ODPRTI ZAVODI
14. poglavje 230 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PABERKI OD TU IN TAM IN IZ RAZNIH OBDOBIJ LETA 1879

57 Pages 561-570

▲back to top

57.1 Page 561

▲back to top
15. poglavje 252 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZAČETEK NOVEGA LETA
16. poglavje 259 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLAŽENI DON BOSKO OBISKUJE DOMOVE V FRANCIJI
17. poglavje 282 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Iz Ligurije v Rim in v Neapelj
18. poglavje 309 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ RIMA V TURIN SKOZI MAGLIANO, FIRENCE, LUCCO, LA SPEZIO,
SAMPIERDARENO
19. poglavje 321 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BLAŽENI V ORATORIJU OD MAJA DO DECEMBRA 1880
20. poglavje 336 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DVE OVADBI, PREISKAVA, NESPORAZUM IN ZNAČILNE SANJE
21. poglavje 348 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PRVA SALEZIJANSKA KONFERENCA V SAN BENIGNU CANAVESE
IN V BORGU SAN MARTINO
22. poglavje 354 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DRAGOCENI DOKUMENTI DUHOVNEGA ŽIVLJENJA
23. poglavje 360 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
IZ DOPISOVANJA
24. poglavje 369 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
CERKEV PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA V RIMU
25. poglavje 384 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
SALEZIJANSKE HIŠE V FRANCIJI V ČASU PREGANJANJA REDOVNIH DRUŽB
26. poglavje 399 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZAČETKI PRAVIH MISIJONOV V PATAGONIJI
27. poglavje 420 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DRUGI GENERALNI KAPITELJ, USTANOVE IN SPOMINI HČERA
MARIJE POMOČNICE
28. poglavje 428 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
USTANOVE, KI SO JIH ZAVRNILI, ODLOŽILI ALI ZAČELI LETA 1880
29. poglavje 437 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NAPOVEDI, BRANJE VESTI, OZDRAVLJENJA, PRIMER BILOKACIJE
DODATEK – DOKUMENTI 445 ..............................................................................................................................................................................................................................................................
neobjavljeni dokumenti iz prejšnjega obdobja 539 ...........................................................................................................................................

57.2 Page 562

▲back to top

57.3 Page 563

▲back to top

57.4 Page 564

▲back to top
biografski spomini
sv. janeza boska
14. zvezek